ŠT. 42. _ NO 42. ' CLEVELAND, OHIO. TOREK, 26. MAJA 1914- ___LETQ VI1 VQL Mestne novice/ p I- ' ■ v I Dosedajna postava, ki zahteva, da morajo vsi mestni delavci prestati skus-jo, se bo najbrž odpravila. |v',v:.; ■ v 11 11111,111 ■ ! i VOLITEV 11. AVGUSTA.. —Councilman 23. varde Ad. J. Damm bo vložil v pondeljek zvečer v mestni zbornici pose-f ben predlog, ki bo odstranil civilno skušnjo za mestne delavce, kadar iščejo dela pri mestu. F T0 je bila velika zapreka vsem, ki so iskali mestne službe, ker marsikdo je imel pridne roke, toda ni bil dovolj izobražen, da bi ga sprejeli v službo, tudi če je bila samo za pometanje. Pa četudi mestni odbor potrdi Dammov predlog, bo moral rti še na glasovanje 11. avgusta, ko bodemo imeli primarne in druge volitve. Mayo Fessler, , tajnik meščanske lige, pa se ! upira takemu predlogu, in pravi, da se bo meščanska liga zoper predlog borila, če bo sprejet. Poleg tega se bo volilo 11. avgusta tifidi o predlogu socl-jalistov, če se odpravijo nestrankarske volitve za -župana in druge mestne uradnike. Ob-jednem se bo volilo za dovo-' Ijenje $950.000 za most, ki vodi na Clark ave. preko vode. : —V nedeljo so vsa društva, I ki so imela sejo, razpravljala o pismu začasnega odbora za narodno zigradbo. Pri vseh društvih so člani sledili z največjim zanimanjem razpravam, in Y stavilo se je mnogo konkretnih v predlogov za skupno konferenco vseh slovenskih društev v Cleveland«. Covornfki začasnega odbora so bili povsod prijazno sprejeti ter so dajali posameznim društvom gotova ppjasnila ter jih navduševali za skupno narodno delo, —iroz. Govorice o umoru Huerte so se širile že več kot en teden, toda policija zarotnikom ni mogla priti na sled. Šele detektivi so pronajdli glavne zarotnike, in Huerta je bil silno nevoljen, ker policija ni mogla ničesar na'Jti. Zato je odpustil policijskega načelnika. Zarotnike bo sodilo vojno sodšče, in kakor hitro je zaslišanje gotovo bodejo ustreljeni. Zarotniki so nameravali ustreliti Huerto, ko bi šel v kavarno Godon. Pripravljeni avtomobil bi čakal, da morilci pobegnejo takoj ko bi nastala umora splošna zmešnjava. Sem so dospela tudi poroči- j la, da se je general Jose Ve- , lasco udal upornikom ter da je f s svojimi/ četami brez brambe zapustil močno trdnjavo San ^ Luis Potosi. T« poročilo je jako upljivalo v glavnem mestu. General Zaragoza, poveljnik , zvezini h čet, ki se je umaknil , iz Ta-mpica, je.dospel do Hue- , jutla v državi Hidalgo. Na po- , tu je v Mexico City. Poroča se tudi, da'so rdbeli doživeli poraz , od Huertovih čet pri Santiago ( Monticelo. Zvezini so razpršili armado rebelov. Washington, 23. maja. Za- , četek konca Huertove vlade je bil danes prerokovan, ko se je razširila novica, da se je general Velasco uprl s svojimi četami pri Šan Luis Potosi. Ge-. neral Velasco je poveljeval že pri Torreonu Huertovim voja-, kom, toda je bil premagan. General Velasco je jezen nad Huerta, ker mu v Torreon ni [ poslal dovolj vojakov, da bi mogel držati mesto napram re-Ibelom. Da se je tako važno i mesto kot je San Louis potosi 1 udalo brez boja rebelom, je ve-1 like važnosti, ker rebelom pre- > "ostaja samo eno mesto še, da * si je osvoje, nakar staje skoro I pred vratrni glavnega mesta. - Zajedno pa je general Velasco i podal zelo slab vzjgled za dru- > ge poveljnike, in bojijo se, da * se tudi poveljniki v drugih me-r stih uprejo in izdajo svoja me- - sta trefoelom. Celo v glavnem mestu ni Huerta popolnoma varen pred svojimi četami. Po- 1 ročilo, da se je general Velasco podal, so prinesli ameriški [ ubežniki iz Mexico City v Ve- 2 ra Cruz, in v glavnem mestu e se boje, da bodejo Velascov vzgled posnemali tudi drugi poveljniki., ker so prepričani, da ! je Huertov konec neizogiben. 3 Mirovna pogajanja v Niaga-_ ra Falls se vrše dalje, vendar e pride le malo v javnost. Vrhov-i- ni poveljnik rebelov je sklenil, e da tudi on pošlje svojega poslanca na zborovanije. Govori se, da ko je ameriški poslanec 0''Shaughnessy zapustil Mexi- J co City, da je poslal državne-c mu oddelku v Washingtonu li» ® sto meksikanskih in upljivnih o ftiož, ki bi vodili vse meksikan- 0 ske zadeve v slučaju, da pade _ Huerta in dokler se r.e zvoli poštena narodna vlada. Na tej listi so bila imenovana ljudij, ki se zadnja tri leta niso utneša-vali v politiko in'niso billude^ leženi pri ndbeni revoluciji. Sedaj so pa tudi rebeli zvedeli za »mena teh mož, katerim naj se poveri začasna vlada v Meksi- 1 ki, in rebeli so protestirali proti tem možem, prvič iz vzroka, |J ker so vsi katoličani, drugič pa, ker so rebeli naredili druge na-[J črte za vlado v Mexiki. Ali iinate nM^goče ^ Kralj beži. Albanski kralj in kraljica sta 1 morala pobegniti iz Albanije pred uporniki na italijansko ladijo. EVROPSKE NOVICE , ! 'Vvp iLondon, 23. maja. Vsa alba-nija je v uporu. Na vseh straneh se pojavljajo uporniki in koljejo in požigajo po deželi. ] Uporniki so napadli včeraj gla- , vno ime sto Drač (jDurrazzo), | in kralj ter kraljica sta se tako j ustrašilla, da sta pobegnila na italijansko vojno ladijo Misu-rata. V Londonu pričakujejo, da se bo mesto Drač vsak trenutek podalo ustašem. Brzojavke iz Londona poročajo, da se cela Evropa smeje Avstriji, ker je naredila tako blazno .neumen načrt z Albanijo in njenim kraljem. Albanija je dežela neprestanih uporov, domovina banditov, in ' svoje dni bi morala priti pod Srbe, deloma pod Grke,! deloma pod Bulgare, ker ti narodi so o osvojili. Avstrija pa je tedaj odtrgala Albanijo balkanskim državam in jo naredila samostojno, potem, ko je zapravila milijone in milijone za Albance. Franc Josip je potem imenoval nekega nemškega princa za vladarja in kralja v Albaniji, in avstrijsfka ^vladla. je mislila, da bo sedlaj mir. Ev-fepske vlade pa so že tedaj ve-delfe, da iz tega ne vo nič. Časopisje raznih vlad se je neprestano norčevalo in prerokovalo slab konec za novega kralja. Ustaši hočejo priti pod turško pokroviteljstvo, anidbansko judstvo splottt Ifl^lHm nobenega vladarja. Po notranjosti dežele je že vse v rokah usta-šev, in mesto Dh-ac pade tudi kmalu v njih roke. 5000 usta-šev stoji pred Dračem. Kralj se namerava odpovedati svoji nevarni službi. Na čelu ustaškega gibanja v Albaniji je Essad paša. , ■ v- Zagreb, 23. maja. Sem je dospel nadvojvoda Leopold Sal-vator, da skupilo s hrvatskim ibanom Skerlece-m nadzira vojaštvo. Po končani inšpekciji ?e je podal nadvojvoda v gledališče, in po predstavi, prav ko je stopal v svoj voz, se je pririnil neki dijak in hotel seči v žep po orožje. Toda policija ga je prijela in odpeljala na stražnico. Pri njem so dobili nabasan revolver. Dijak zanika odločno, da bi nameraval napad na nadvojvodo ali bana. Bterolin, 23. maja. Herman Kahman, tajnik soc. organizacije na Saksonskem, je bil obsojen na dVa meseca ječe, ker je zasramoval nemškega prestolonaslednika. Pariz, 23. maja. Premetena mednarodna zveza goljufov je ogoljufala tekom enega tedna francosko pošto za pol milijona frankov s pomočjo ponarejenih poštnih nakaznic. London 23. maja. Londonska policija je udri a v glavno pisarno sufraget, kjer je zaplenila vse, kar je mogla dobiti. Pred glavnim stanom se je nabrala tisočglava množica, ki je hotela pretepsti sufragete, katere je morala policija braniti. -o- Becker na smrt obsojen. New York, 23. maja. IForot-njki so po štkriurnem posvetovanju spoznali bivšega policijskega poročnika Beckerja krivega umora prve vrste, in bo torej že drugič na smrt dbso-jen. Vendar kakor se čuje, bo živel še najmanj eno leto, ker njegovi advokatje bodejo začeli novo tožbo. I ... ' K ■ -----—--- Itfe se agent, oglasi naj se na 1161 Norwood Rd. (42) 'A[j..... ', j J;"' M&s Mnenja sufraget. Narodna ženska zveza, ki je nasprotna ženski volivni pravici, očita sufragetam, da hočejo uničiti zakon. ;■•; ..i ■ ■ 11 i.: 1 1 IZREKI SUFRAGET. \\ i ' . Washington, 24. maia. Narodna zveza žensk, ki je nasprotna ženski volivni pravici (National Association Opposed to Woman Suffrage), jc izdala poseben buletin, v katerem se berejo mnenja in izreki znamenitih sufraget, ki zagovarjajo prosto ljubezen in v katerih nasprotujejo zakonskemu življenju med možem in ženo. Sledeče so se izrazile razne uplji-vne sufragete: Jane Olcott: 'Možu ali ženi bi moralo biti dano na prosto, da ,da svojo ljubezen kadar hoče. Ljubezen je bežeča, in kadar n> ljubezni, je proti naravi da bi mož in žena živela skupaj radi otrok. Vsak mož in ženska bi morala biti svobodna, da Oddajata svojo ljubezen kadar želita in komur želita. "Edna Kenton: Izmed vsega, kar je iznašel mož, ni nič bolj ostudnega za moralo moških in žensk, kakor kristijanske ideje Sv. Pfevla, v katerih govori o ženski. Marry Jenney Howe: Nam if. preseda, ke'r nas moški smatrajo kot poseben spol. Mi nikdar ne ogradimo moža popolnoma za sebe. Mi želimo samo, da prederemo ograjo, katero je mož postavil okoli-žensk. Mrss Florence Wise: Jaz verujem samo v radovoljno materinstvo. Mnogo ljudij je, moških in žensk, za katere je veliko volje, če so brez otrok. Mnqgo neamoženih žensk pa hoče imeti otroke,, in prilika bi se jim morala dati, da dobijo materinsko ljubezen z otroci. Inez Mulholand Boissevain: Poročni prstani so ostanki barbarizma. Poročni prstani so ostanlkj onih ljudij, ko je bila žena premična lastnina moškega. Čutila bi se kot sužnja namesto proste ženske, če bi morala nositi poročni prstan. (Ta ženska je poročena.) Mrs. .Charlotte tPerkins: Zen-ke so za kaj veliko boljega na , svetu, kot da bi bile samo ma-I tere. Vsaka mačka je lahko mati II ■ , , (Tako se sufragete izjavljajo o materinstvu, zakonu in otro-| cih. » ■ ■■ Rojakom po Ameriki! Naš popotovalni zastopnik je Mr. ANTON SABEC, ki bo obiskal vse rojake po vseh naselbinah Zjed. držav, najprvo obišče Ohio, JWefet Virginija in Pennsylvania. On je pooblaščen pobirati naročnino, oglasel5| vse tiskovine, postavljati zastopnike in izvrševati druga opravila v zvezi z našo tiskamo in listom. Prosimo rojake, da mu pomagajo v svojih naselbinah, za kar jim b0 hvaležno upravništvo lista. "Clev. Amerika". -o-— Zaradi vohunstva. V Kuporetu v bližini ^»Hlmda ao aretirali kletnega krosnjarja Ivana PotaviKa. ker Je ha je na somu. da J« vohunil la Ita UJ*^ Delavski položaj. V Washington je prišel znani coloradski sodnik Lindsey, da pove predsedniku o pravem položaju v Coloradi. 1' • '' ^ . -r. ■ DELAVSKE NOVICE. Washington, 23. maja. Sem . je dospel znani sodnik iz Den- . verja, Colo. Ben. Lindsey, ki , je velik prijateljev delavcev in j pri prosit iji Ijud'ij sploh. Prosil je predsednika Wilsona naj ob- } drži še nadalje zvezino vojašt-vo v Coloradi, ker če pride mi- i lica, postanejo zopet poboji in klanje. Objednem je prosil Wjl-sona naj uporabi vojno silo Zj. držav, da prisili lastnike pre- ( niogovnikov v Coloradi, da se i takoj začnejo dogovarjati s štrajkarji in sklenejo medseboj- J no pogodbo. Zajedno s sodni- j kom je prišla tudi deputacija • žensk in dvoje otrok, katerim I je surova milica v Coloradi • ustrelila očeta in mater. Vse I ženske so bile v črno oblečene. Lindsey je govoril jako ostro proti gospodarjem premogovnikov v Colorado in posebno proti mlajšemu Rockefellerju, j ki neče tudi za las odnehati v x korist delavcev. Prosil je predsednika Wilsona naj ukrene to, • kar je ukrenil predsednik Roo-1 'sevelt za časa premogarskega j š^rajka v >Pennsylvaniji. Roosevelt je podprt z javnim mnenjem, prisilil delodajalce in delavce, da so se začeli dogovar- ( jati glede delavskih tčok. ^ Predsednik Wilson ni odgovoril ničesar določenega. Rekel je samo, da gleda z veliko žalostjo trpljenje prehrogarjev v Coloradi, toda dvomi, da bi imel ustavno moč, da bi koga z silil k dogovorom. Dočim je predsednik govoril delegaciji, je držal v roki eno dete, kate-remi! je bil ustreljen oče in mati. Deputacija, ki se je oglasila pri Wilsonu -ni hranila ostrih besed napram guvernerju Am-monsu in coloradski državni postavodaji. Odkrito so povedali predsedniku* da je Rockefeller prsivi gospodar v južni Coloradi, in da brez njega noben uradnik niti zvoljen ni. Rockefeller je povzročil, da se državna postavodaja ni prav nič zmenila za štrajk premo-garjev, in da so danes še bolj žalostne razmere kot v začet-, ku. Vse sodnije in drugi javni uradi v Coloradi so nadzirane od bogatih kompanij. Delavec nima na svetu se kam zateči in se potegniti za svoje pravice. Lindsey je rekel, da v Colora-dy sploh nimajo republikanske vlade, pač pa je vlada nekaj bogatinov, ki skrbe, da se na-rede le take postave, ki so njim vprid. Ako ima predsednik pravico poslati vojaštvo v državo, mislimo mi, da ima tudi pravico prisiliti kompaniste, da se pričnejo dogovarjati z delavci. On bi moral zapleniti vse rudnike v Coloradi, dokler sporazum med delavci ne bi bil gotov. lindsey se je izjavil, da bo obisikal tudi Rockefel-s lerja, toda ko je Rockefeller to slišal, se je-izjavil, da sodnika ne spusti k sebi. v ) -o- . Nemčija vohuni v Tratu. Listi poročajo o škandalu, ki ae Je dogodil | meseca aprila v uradu parobrodne družbe "Auatro-Amerikana" v Tratu. Prišli ao namreč na sled obširni vohunski organizaciji na korist Nemčije. Aretirali so vlljega uradnika te druibe Plesalo s štirimi drugimi uradniki. Pri hlftnlh preiskavah no našli mnogo materijala, kt te uradnike silno Obremenjuje. s 1 I 1 . ................. .. " Kadar iščete svojega prijatelja, sorodnika ali znanca, pa ne veste kje je, pridite k nam ali piiite nam, da denemo v list Ker je "Clevelandska Aineri- Mbo prijatelj taalu dobO » ^ ri-T s- JT J J ....... ■■ ^^ ' •'• "' "'f P ' * ■ . ■' . -'i ■ . V 'S: i«'■'.'L k 'pi - . ■ ; - Kaj dela kongres. - • M Zasedanje kongresa se bo raztegnilo najbrž do jeseni. Kongres mora rešiti še mnogo važnih točk. PROTI TRUSTOM. V,«/ 7 •'"•('••.• Washington, 24. maja, Tekom tega tedna bo odločeno, če bo zaključek kongresa meseca julija, ali bodejo morali postavodajalci delati celo poletje pozno v jesen. Nekateri prerokujejo, da bo kongres lahko gotov s svojim delom do 15. julija, toda jako malo jih veruje temu prerokovanju. V poslanski kakor v senatni zbornici je še več zakonski predlogov, in predsednik Wilson posebno želi, da se ti zakonski 1 načrti rešijo še v tem zasedan-' ju, posebno kar se tiče postav proti trustom. Senatorji so upali, da se ta teden rešijo ene ve-1 like zadrege, namreč postave ! glede plalčevanja davka ame-' risMv ladij, ki plovejo p5reko|j ; panamskega kanala. Ker pa ' bodejo zamudili en cel dan ra-} di sirirti senatorja Bradleya, in ker je generalna debata dolo-3 čena na štiri dnij, bo teško, da '' pride do glasovanja še ta te-v den. Mtoogo senatorjev sili, naj s« vrše tudi ponočne seje, da '' se stvar prej z.aključi. Kongresman Sherwood iz Toledo, O. je imel jako oster govor v soboto, v katerem je napadal administracijo, ker ne ; naredi ničesar, da bi odpravila preganjanje delavskih organizacij potoni zvezinih sodnij. Kakor znano, je Wilson nasproten temu, da bi se delavske izvzele od preganjanja po Shermanovi anti-trustni postavi, in Wilson se je izjavil, da bo vetiral vsako postavo, ki bi imela ta namen, da bi delavske «• organizacije izvzela od preganjanja od strani sodnij. V Washington je dospel tudi "general" Jacob Coxey, toda sam in brez armade brezpo-selniEi. Pripravlje ima načrt, da ga predloži kongresu, in kateri načrt govori, da se naredi postava, »po kateri bi se smek> posoditi javni denar za občne naprave brez posojila. S tem bi se stotisočem preskrbelo de-> lo. Nobenega upanja ni, da W zakonski načrt kdaj postal postava. Kongresman Relliy iz Wis- i consina je včeraj v zbornici zakonski načrt vložil, ki podre-juje vse brzojavne in telefonske druizbe pod nazorstvo medržavne industrijalne komisije ravno tako kakor so sedaj | železnice. Sprejela se je resolucija naj zvezini tajnik zakladnice pove kongresu, katero blago se ne sme uvaievati v Zjedinjene države, če je bilo narejeno v ječah v posameznih državah. Pripravljenih je mnogo za«« konsikiii načrtov (g4ede železniških korporacSj. Slednji so posledica velikanskih| goljufij in vodeiiega kapitala, ki je vladal dosedaj pri železnicah, kakor je razkril Chas Mellen, bivši predsednik New Haven železnice. Nevrjetns naivnost. KrCmsr Matej $ PeriC, stanujoft v uHci del Belvedere v Trstu je sila.naiven Človek. Pred nekaj dnevi mu Je neman tat ukradel iz stanovanja 180^ K draarja te^djte |dBlnar Pran Ferlu«a! povedal kramarju, da potna ta^ve fa^* tov, da mu prinese^ dotlCna sestavna Je \1r0Wl onlhP7akxon, nato pa siwtonj Čakal na zastavna ^listka, končao^pa | K mu ^pStt»kovemi krCmar UtroCil in j pokazal b tem naJVečjo naivnost, kaj- ^ Cleveundsm Amerika. IZHAJA V TOREK IN WEK. Vm pisma, dopisi in denar naj se t poiitfa na: CLEVELANDSKA AMERIKA, •11» ST. CLAIR AVE. N. E. _CLEVELAND. O._ BDWARD KALISH. Publisher. ix>ins j.-me, Editor. ISJit'ED TUESDAYS AND FRIDAYS. Read by 15.000 8!o»rnlnn. (Kruincra) in the Cltjr oi CltrcUnd and elarwhere, Ad-er-tiling rate« on request. < TKL. CUY. PW1NCKTON »89 Bateixd a* aecnn4ne more drugače soditi, ko,t da dovoli guverner do-lične xlrzave, kamor je oseba pobegnila, da se tako osebo izroči državi, kjer je bil zločin storjen. Kongres ima pravico pripustiti nove države v Unijo, toda nobene nove države se ne sme ustanoviti pod postavami ae obstoječe države. (Za vzgled naj omenimo: iN a primer država Ohio bi se rada razdelila v dve državi. Južni dfcl države 4m zahteval svojo posebno državo, guvernerja in postavo-dajo, severni pa zopet isto. To se ne more zgoditi, ker je ustavno prepovedano). Nobena dr-; iava se ne sme spojili z drugo, |rwe da bi post a voda je obeh dr-t >|av dovolile v to, in konečnp j ftfora tika »pojitev tudi kon-; gres odobriti. Kongres ima k pravico, da dela vse potrebne postave in pravila, ki se tičejo pposestev (teritorijev) Zjedin-jenih držav. V ustavi se pa me I sme ničesar tako narediti, da bi ImIo na a&odo Zjed. drža-i vam ali pa posameznim drža- Zjedinjene držaVe morajo garantirati vsaki državi v uniji republikanski način vlade, ter , morajo podpirati vsako državo proti zunanjemu napadu. (To se pravi, da de bi se hotela kaka država v Zjed. državah proglasiti za cesarstvo ali kra-ljevstvo, da tega Zjed. države ne smejo trpeti in lahko a voj-f, »ko udarijo na dotično drža-, vo.) Če nastanejo nemiri v eni državi, lahko postavodaja ali pa I igiuverner iste držav* pokljičie ■na pomole vojaško silo Zjed. držav. (To se je zgodilo zadnje čase v Coloradi; kjer državna milicija ni mogla narediti miru, 1 in zato je predsednik poslal zvezino vojaštvo v Colorado, da naredi mir.) Kadar želite dve tretini obeh dbornic kak dboljšek te ustavi, lahko naredijo take zboljške ali pristavke. Kadra dve tretini vseli držav zahtevajo kak pri-stavek, se mora sklicati posebna konvencija, in če so tri četrtine vseh držav s spremembo zadovoljene, naj se zapise v ustavo, in taki pristaviti ali spremembe so ravno tako veljavne, kot ustava sama. Nobeni državi se ne sme vzeti enaka vol i v na pravica v senatu, če država sama v to ne privoli. Ta ustava in postave Zjed. držav, ki bodejo pozneje narejene, in vse pogodbe pod avtoriteto Zjed. držav, naj bodejo najvBŠja postava vi dježeti. Vsi sodniki vsake države se morajo ravnati teh postav in ustave. Senatorji in poslanci, kakor ao bili poprej omenjeni in člani posameznih državnih posta-vodaj, vsi sodniki in sodnijski uradniki Zjed. držav in posameznih držav se morajo s prisego zavezati, da bodejo spol-novali to ipontavo. Nikonjur se ne sme nikdar predbacivati ve- ra, če je veren ali ne. kadar L pr6si ax službo Zjed. države. Ce ima kdo vero aH ne, v to se ~ Zjed. države ne smejo utikati. 10 Kongres ne sme narediti no-•o l>ene postave glede vere, aH pa 10 da bi postava prepovedala prosto izvrševanje verskih zadev. ^ Vsak ima svobodo govora in - časopisi naj imajo svobodo pi- * sanja, Ljudje se smeio mirno abirati in zahtevati od vlade, * da odstrani, kar je nepovoljne-ga. Ker je dobro organizirana milica potrebna, da se skrbi za [ red v svobodni državi, se torej = ne sme |krš'iti ljudskih) pravic •• glede orožja. Ljudje so opravičeni nositi orožje. Noben vojak ne sme biti v mirovnem času nastanjen v kaki privatni hiši, ne da bi lastnik hiše dovolil, in tudi v vojskinem času ne . drugače kakor pravi postava. ' Pravica ljudstva glede osebne varnosti in proti neumestnem vmešavanju in uradnemu izpraševanju uradnikov se ne sme kršiti. (To pomeni, da se policija ne sme vtikati v pri- * vatne zadeve posameznikov, t kakor n. pr. v Avstriji.) Nikdar se ne sme izdati sodnega «. povelja proti kaki osel!>i raz ven i v jasnih slučajih, na prisego s zanesljive osebe. Opisati se s mora natančno ona oseba, !ki se ima zapreti kakor tudi me- š sto, kjer se nahaja. s Nobeni osebi se ni treba za-1 govarjati pred sodnijo za kako večjo pregreho, dokler ni velika porota vložila toz'be proti njej. Izjema so vojaki, miličar-ji in mornarji, kadar so v aktivni službi. Nobena sodnija ne more pni silit i kake osebe, da bi »pričala zoper sama sebe, in nikomur se ne sme vzeti življenje, svoboda ali lastnina, ne da bi se prej pošteno pred sod- . nžkoni obravnavalo. Vlada se 1 ne sme nikdar vzeti privatne 1 lastnine za svojo uporabo, ne 1 da bi se prej pošteno pogodila j z lastnikom. 1 Ipri vseh kriminalnih obrav- < navab, ima toženi pravico do 1 Mre in javne obravnave po* ! tom nepristranskih porotnikov 1 države, kjer se je zločin zgodil. ] Vsakemu Obtožencu morajo I najprvo povedati, zakaj in ka- j ko ga tožijo. Pripeljati morajo 1 priče pred njega, in če on zah- < teva druge priče, se jih mora povabiti na sodnijo, in vsak s mora imeti zagovornika. Nobe- v na sodnija ne sme zahtevati t prevelike varščine za obtožen- \ ca, niti se ne smejo nalagati r prevelike kazni,, niti grozne, nenavadne Obsodbe. 1 M!oč in oblast, ki v tej usta- i vi ni dovoljena Zjed. državam 1 niti posameznim državam, je i pridržavana posameznim drža- V vam in ljudstvu. s Elektorji se morajo zbrati v svojih posameznih državah in voliti z glasovnicami za pred* sednika in podpredsednika. Predsednik in podpredsednik •ne smeta ibiti oba iz ene in iste države. Nobena oseba, ki ni zmožna za urad predsednika, se ne more voliti za podpredsednika. V Zjedmjenih državah ne sme biti nobena radovoljna ali prisiljena sužnost, razven v slučajih, v katerih se mora oseba pokoriti za kazen svojih zločinov. Kongres ima pravico, da s primernimi postavami da moč ukrepi. Vse osebe, ki so rojene v Zj, državah, ali so bile tukaj natu-ralizirane, so državljani Zjed. držav in posameznih držav, kjer stanujejo. Nobena driava ne sme narediti postav, ki bi prikrajševale pravice državljanov Zjed. držav, .niti ne sme nobena država vzeti življenje, svobodo ali lastnino kakega državljana brez pravičnega in postavnega procesa, niti ne sme nobenemu državljanu odreči enake vhrnosti pred postavo. •Nobena oseba ne sme biti senator ali poslanec v kongresu Zjed. držav, ki ni sposobna za svoj posel. Nobenemu državljanu se ne sme kratiti nje-gova vplivna pravica »radi narodnosti, vere ali prejšnjega položaja v sužnjosti. (Ta odstavek ustave je bil narejen ie potem, ko se je nehala državljanska vojska, in so bili zamorci oproščeni.) Tako se je sklenilo pri konvenciji ob soglasnem dovoljenju zastopnikov vseh trinajstih r zastopanih držav dne 17 sep-j ! temfbra 1787J v dvanajstem le-e tu neodvisnosti Zjed. držav. Konec. i v '^jllpPH'Psfyiy ■, a -0- Takih je mnogo. : ■ __ 3 Pred nedavnim je prišel k , nam mlad človek, ki je moral - zvršiti komaj dvajseto leto. In začel je govoriti: 1 "Slišal sean, da naš konzul 1 pošilja ljudi domov, in onim, ki hočejo služiti cesarja, plača : pot, in prišel sem vprašat, če - je to res? In odgovorili smo mu: "Kaj • pa vi mislite s tem, ko pravite "nas konzul?" . "I no, naš avstrijski, kdo pa drugi!" < "In kaj ste vi?" . 1 "Avstrijec sem." 1 "Odkod ,pa?" "Iz Štajerske." "Ali ste kdaj hodili v šolo?" ."Da, pet let." , "In ali so vas v šoli naučili, 1 da ste Avstrijec?" ( "»Ne ravno... toda pozabil < sem že, kaj sem se učil v šoli, s in po svetu slišim od svojih, da r smo Avstrijci, in kar so oni, to sem jaz." č "Ali niste nikdar v šoli sli— I c šali, da ste Slovenec iz štajer- s fceK h "Nikdar! In četudi sem, kdaj 1 sem že t opozabil, toda prosim vas, povejte mi za konzula, ker bi šel čimprej rad domov, da služim cesarju, pri njem je veliko bolje kot tukaj, kjer ne morem dobiti dela.. In mladenič je odšel, mogoče je že v "cesarjevi" deželi, in kmalu bo tudi v njegovi vojski, in postal bo še bolj trd Avstrijec kot prej, ker pozabil bo še isto malo, kar je znal dose-daj, in še bolj mu bodejo vsi trobili na ušesa, da je Avstrijec Nam je znano, da je takih ni'ladeniče.v še yeč med nami, da ne govorimo o starejših, ki niso hodili nikdar v šolo in niso iznali nikdar niti istega, kar kar je ta mladi fant že pozabil. In dočim smo o tem premiŠ* Ijevali, nam pride v roke časopis iz stare domovin«, kjer smo med drugimi čitali tudi sledeče: ......Mi se borimo, da postavimo tem več šol, posebno v onih krajih, kjer je narod v tuji dblasti, toda na naše šole v naši lastni sredini pa popolnoma pozabljamo. Da, mi pozabljamo na te šole, mi se ne oziramo na našo izobrazbo, in tudi ne gledamo kakšno šolo imamo, samo da imamo šolo brez ozira na ka« kovost, pa je dobro. Na Kranjskem so ljudske šole narodne, to je res, toda resnica je pa tudi, da te šole niso v oni višini, na kateri t>i morale biti. in na katerem stališču so ljudske šole pri drugih narodih. V stari domovini imamo sicer slovenske ljudske šole, toda iz teh šol ne pridejo naši otroci kot Slovenci, ne poslavljajo se od šol z narodnim srcem in z narodno /avestjo v prsih. V onih krajih, kjer ni šole, vlada analfabeti-zem in narodni mrak, a v onih krajih, kjer so šole, se pa tže v 20. letih pozabi pisati in citati, o narodni zavesti še govora ni, vse je prebarvano rumeno-čr-no, in zraven še naslov: "cesar-sko-kfraljevsko" namesto narodno. Pa je li to mogoče? Da, mogoče je. So v mestih "narodne" , šole, mogoče že obstoje kakih 35 let, pa vendar delavec še ni odgojen v narodnem pogledu, kakor bi bilo treba. Seveda so tudi izjeme. Iz mnogo teh šol ; pridejo naši otroci, pa mnogo izmed njih jih ne Ve, da so Slovenci. To je v resnici žalostno. In kdo je temu kriv? Kdo drji-gi kot ljudski učitelji! Ti učitelji bi morali učiti otroke, katere imajo pred sdboj, kdo so, kateremu narodu pripadajo, govoriti bi jim morali o narodni zgodovini in ukoreniniti v srcu ljubav do slovenskega naroda, kot to delajo Nemci, Angleži, Irci, in drugi. Ti učitelji ne smejo učiti otroke samo či-tati in pisati pač pa je njih dolžnost tudi jih narodno vzigoji-ti. In mnogo učiteljev ne vrši te dolžnosti. Gorejšne opazke se sicer ne ' tičejo vseh šol, pač pa samo onih, kjer otroke ne vzgajajo KRANJSKO. Spodnja tiika v novi luči. 8. maja je larela Spodnja Slika v novi svetli luči. Občina je dala namreč postaviti na krlialiftčth enajst takozvanih Lux-evetilk, v katerih gori petrolej-akl plin. Razsvetljava je naravoist krasna. Spodnja SlSka je bila razsvetljena kakor podnevi. In prav nič se ne čudimo, če se je liSensko prebivalstvo veselilo te nove razsvetljave ln lepega pomladnega večera. Vas je prihitelo na cesto. Ceste ln ulloe ao bile polne sprehajalcev, ki niso mogli prehvalKl krasne razsvetljave, s katero je sedanji napredni občinski odbor neizmerno povzdignil Spodnjo Slfiko. In smelo smemo trdiU, da Ima Spodnja filfika, če ne vpoitevkmo ljubljanskih električnih obločnic, naj-lepfio razsvetljavo na Kranjskem. Prepričani smo, da bodo tudi Ljubljančani zdaj raje prihajali zvečer v Siflko, kjer jim ne treba več tavati po temi. Kaplani na delu. Iz Trnovega na Notranjskem se piše: Sedaj, ko ae bllla na Notranjskem drSavnozborstfa dopolnilna volitev, letajo kaplani cele dneve In noči okoli volivcev ter besno agitinifo. Pa menda ni nikjer tako fanatičnih kaplanov, kakor Jih Imamo v Trnovem. Imenujeta se Dolenc In 2ganjar. Ta dva hudobna ptička najbri nista s svojim samskim stanom nič kaj zadovoljna, ker si iščeta tudi kaMh sabav, ki so duhovnikom pod smrtnim grehom najstrožje prepovedane. — Tako n. pr. se 'je kaplan žganjar na svoji podli aglta-cljskl turneji po JablaniAkl občini ustavil tudi v neki hlil. kjer Imajo brhko lgletno hčerko. Ker je dekle kaplanu zelo utajalOk Je porabil mo-mentamo odsotnost njenih staršev v to, da je začel deklico kakor besen poljubljati, stiskati k sebi, prijemati za prsa itd. A nenadoma je vstopil v sobo dekletov oče ln kaplan je stal pred njim, kakor potit cucek. Ne-sramnei jih js take slišal od očeta, da jih bo pomiki vse svoje llvljenje! Pa tudi kaplan Dolenc nI v teh stvareh nič boljši! Kot katehet na ljudski šoli v dembijah Je pred par dnevi neko lOletoo učenko radi nemir noetl kaznoval • tem, da Je peljal v posebno sobo, privzdignil krilo ter začel ubogo dekitoo tepsti s svoOO golo orjaško rokd po tistem delu telesa, kjer zguH hrbet svoje pošteno Ime. Kaj je hotel kaplan s tem doseči, si lahko vsak mlsH! In taki ljudje hočejo biti naM*voditelji! ?! Sramujte se! O, VI podli, * . " \ ' . t' IZ GLAVNEGA URADA 8DZ. Nove certlflkatne številke starih članov in članic: » "Slovenec it 1. Cert. 8tv. 1129 Ivana PernaC, 1181 •Gregor Krištov, 1121 John Strailšar, 1>122 Frank Vldlc, 1123 Matija Zagorc 1124 John Stepič, 1125 Andrej Srnel, 1126 John Smollč, 1127 Anton Jaklič, 1128 Mike Kožar, 1203 Matija Miko-llč, 1204 John Smrke, 1205 Leopold Sever 1206 Josip Lulin, 1207 Josip Vatovec, 1208 Josip Kete, 1209 Frank fiepec, 1210 Frank Milavec, 1211 Ant. Mikollč, 1212 Alojzij Permoier, 1240 Frank Clmperman, 1266 Josip Lončar, 1266John Ponlkvar, 1267 Frank Za-krajdek, 1268 Edvard KrečHS, 1269Fr. JNose, 1260 Anton Zagorc, 1261 Martin Colarlč. "Svobodomiselne •lovenke it.2. Cert. štev. 1129 Ivanka Pirnač, 1180 •Ivanka Zaje. 1132 Ana LenarMfi, 1133 Mary Globočnik, 1134 Ana Smigovec, 1135 Frances Stopar 1136 Pavla fitt* ianlč, 1137 Rozi Stemberger, 1138 Ivana Jagodnik, 1139 Agnes Sernel, 1140 Josipina Odar, 1141 Ana Vard-Jan, 1142 Mary Hodnik, 1143 Josipina Razlnger, 1213 Jedert DoUnar, 1233 Mary KranJc, 1234 Ana Judnič, 1236 Ivana Jelarčlč, 1236 Frances Spehek, 1251 Mary ZupančiC, 1262 Mary Te-kavčič, 1130 Mary KauSek, 1232 Frances Zrimšek. Slovan it. 4. 'Cert. it. 1144 Alojzij Jerie, 1215 . fitefan Vlhtellč, 1237 Josip tele, 1216 Frank Kos. "Slovan" it. 3. Cert it. 1146 Uršula Zalokar, 1147 Mary Unetlč, 1148 Maryy Urbančlč, 1149 Ana Butala, 1150 Mary Hace. 1161 Ana Bradač, 1162 Mary Ponlkvar 1163 Frances xučnlk, 1173 Anna Ko lelnc, 1200 Roti Kovač. 1201 Mary Bltenc, 1202 Tetealja Perko, 1219E1. Smrdel, 1220 Helena Gobec, 1221 Ag. nes Baraga, 1222 Frances Klapčlč, 1223 Kar. Kolar, 1224 Alojzija Klop-čtč, 1225Frances OklČki, 1226 Mary Zupančič, 1227 Anna Opeka, 1228 M. Gorenje. 1229 Ana Maver, 1230 Jeny Roje, 1231 Zofl Vegelj, 1238 Rosallja Hitti, 1239 Hellena žlindra, 1241 Ang. Maček, 1242 Agnes Truden, 1243 Rosi Clmperman, 1246 Ana Plrnat, 1246 Terezija Ahčin, 1247 Jenny Erften, 1253 Jenny Kolar, 1254 Mary Peruiek. Napredni Slovenol it S. Cert. Prime, tU4 f: Žlindra. " Slovenski Dom it 6 " .<■• Cert; it. 1214 John Sodnik. "Novi Dom" it. 7. Cert. it. 1198 Karo! Bradač, 1199 John Grli j. "Glas Clev. Dslaveev it 9." Cert. it. 1164 John Sever, 1165 Fr. Ječ 1166 Anton Bablč, 1167 Josip Za krajiek, 1168 Josip Petarlln, 1169 John Zakrsjiek, 1170 Josip Gruden, 1171 John Pengal, 1172 Josip Novak. 1174 Vekoslav Adam«, 1175 John Bod ja. 1176 Matej Urbas, 1177 Alojzi] Perme, 1178 Karol Godič, 1179 John Vidmar, 1180 John Zabukovec 1., 1181 Josip Slana, 1182 Jakob Srebot, 1183 Josip Bergač, 1184 Anton Peter lin, 1185 Frank Plrnat, 118« Ferd. Debeljak. 1187 Jernej Mohar, 1183 Kocjan Prober, 1189 Anton Jacetič, 1190 Josip Gerbec, 1191 Dominik Martinčlč, 1192 John Martlnčlč, 1193 Jorn PavllC, 1194 Frank Buščaj, 1196 John Cepdrlo, 1196 Josip Petri«, 1197 Leopold Krilman. "Danica it 11." Cert. it 1248 Frances Turk, 1249 Anna Bole, 1250 Frances Dolest. "Clevelsndskl Slovenci it. 14." Cert. it }154 John KOnčan, 1155 Frank »pek, 1156 Jos. Dular, 1157 Fr. Hofew. 1153 John Zaletel. 1169 Jak. Lenarčič, 1160 Frank Laurlč, 1161 Fr. Bfancelj, 1162 Fr. Koleno, - 1163 Jos Paulln, 1218 Fr. Sedlar. " Carry Tloers »t 15" Cert. it. 1217 Anton Zadnlk. Opomba: Sledeči Clanl od druitva "Slovenec'- štev. 1., naj se zglaadjo v ptaaiml glavnega urada SDZ. na 6120 «t. Clalr Av. glede njih oporok, katere so pomanjkljivo narejene: c. 162 Alojzij Mam, 162 John Straus, 105 Josip Sadar. 102 Materi Vertovinlk, 97 Frank Klopčlč, 96 Alojzij Kernc, 63. Frank Pavšič, 86. Anton Zaje, SO. John Pekolj, 342 Ignac Mrhar.889 Lovrenc Skrjanc. Fr. Hndovernik, gl. tajnik. » i r O'a. Nepreviden mladenič. Mart- Fortit-narič Iz Samuša v ormoškem okraju Je NI 24. svečana skozi Brezovec v ptujskem okraju. Nakrat prldrvi za . fantom pe« ln. ga napade. Forštnarič, hoteč se ubraniti psa, je v sili segel po žepnem notu ln sadjal psu pat zabpdljajev. Pri tem pa je enkrat v .neprevidnosti zamahnil proti Lovru, Novaku, ki Je stal pole« nJega. Zadel Je nesrečneia v trebuh. Cez dva dni r Je adlhnlh Novak. Okroino sodišče 1 v Mariboru Je obsodilo Foritnariča na 3 mesece /trogega zapora radi neprevidnosti, f A Iz Ljutomera. Dne 4. maja Je bila tu pokopana gospa Miroslava čagra-nova ob veliki udeleibl trškega ln okoliškega občinstva. Nesreča pa ie ni mirovala, kajti drugI dan, v torek. Je umrla pokojnlčtaia hčerka Minka v najslajši starosti. Drobne novloe. V Kasazah pri talcu je utonila 71etna hčerka Angela za> .konsJclh Vrečko. — Od Velike nede I Je. Ljudska šola je zaradi več slučajev irlatice med otroci »sprta. — V Mariboru je umr zdravnik dr. Iv. MaJclger, nemikutArskl sin znanega umrlega profesorja Majcigerja. Bil 1 je 44 let star. — V Studencih pri Mariboru J« umrla gostllnlf-arka ln hlš-i na posestnica Marija. Kedmka v 86. letu starosti. — Na Vurbergu pri Ptuju Je umrl 88letnl starček Leopold ' f Lešnik. Udeležil se je pod Radeckim i L ^ Tri ik ^ j M / mave pri Devinu, in sicer naj se po-loie vodovodne cevi za dobavo 82.000 m vode na dan, stroje za lesesavanje, čiščenje ln dviganje vode pa za 10.-250 m vode, vse to z najvišjim izdat-kom 15 milijonov kron. V pokritje 4 ln pol odstotno posojilo, ki naj bi se amortiziralo v 44)etlh. Bporedno s to proTlzorično odredbo naj se nadaljuje marljivo študije za deftnltlvnl vodovod, ln sicer naj se v tem oalru Jemljejo v poštev v prvi vrsti podzemeljske Vode v Furlanlji. Drobne novice. Konjska brca. i petnega Ferdinanda Cola, ki je vozil s kolesom po ulici di Tor San Piero v Trstu, je brcnil neki vojaški konj s ta-(ko silo v glavo, da je padel s kolesa ter obležal na cesti. Pa-santi so dečka -pobrali, ga nesli na bližnjo rešilno postajo, kjer so mu dali prvo pomoč, nato pa so ga oddali v mestno bolnico. — Povožen. V starem prostem pristanišču v Trstu je padel v Skorfcoli stanujoči 45letni dejavec Anton Sinigoj tako nesrečno pod neki voz, da mu je kolo rniočno poškodovalo desno nogo. — Poparila se je z lugom ^letna dekla Mlarija Weber ter si opekla obraz, desno,roko in iprsi. Sini-goja in Webrovo so prepeljal' v bolnišnico. i Nevarne grožnje z orožjem. V neki gostilni v Trstu sta se sprla 3iletni natakar Aleksander Klinger in natakar Štefan Breščak. Kmalu1* se je spremenil v pretep, tako, da je Breščak l nii pa povračilo. Ko so oni trije Lahi pokazali svojo kulturo, so prepeva)* od^ šli dalje. Možiček, Slovenec, je stvar naznanil policiji. Pač tudi znak laske kulture. «_ IZKAZ DARIL za siromaka Frank KI imena v Collin-woodu. Darovali so sledeči rojaki: Po «2.00 John Bartol, po $1.30 J. Si-benlk, po «1.00 Fr.'Vaiand, J. MušuJk, J. Dolgan. J. Paserman, Fr. Marel. Po 60c L. Bartol, N. Ttirk, Bernart, Antončlč, Bchllar, P. Gromžlč. F. Ur-bančič, Smrdel, Bleler, Jos. Kovač, J. Bizjak, F. Samsa, Morovič. Skale, F. Sredlg, F. Kapelj, M. Glaior, J. Kernel Iv. Savs, A. Perdan, J. Kramar, 9piler, A. KranJc, M. Kramar. F. Fur lan, Rotar, K. Bensviel. J. b'ajevec, F. Ravere, J. Blrk, A. Kurent, J. Jerše, J. C1Č, J. Cančura, J. Čuk. A. Posega, A. Prem, J. Blščak, po 40c Podgore-lec. M. Klemen, A. Stanovalk, po 25c A. OH h a, A. Jelene, J. Skulevc. Julija Tomšič, Josefa OklČki. J. SlomSek. J. Campa, T. Laurlč, J. Pomič. M. Vin-šek, L. Huč, A. Kozllvčar, J. Morel, M. Obok, J. Huč, M. Kordiš, J. Bartol, A. Kremfar O. VMmar, J. Kumlra, A. Gregor, T. Baraga, M. Logar, M. Kl-leoc. A. Samsa, P. Boh, K. Bizjak, A 1i mllii a' a^^iJ^^DN!^'T 1 B^I Jjl« nevse# a epic, Horen, j. hr.jav»Mi, ■ a. Lerjak. KoKHvčar Muiič A Sn>ni<'l nlk. A. Valenč«, Wko( J. Martine, J. Ropotar, J. Oorup, A. Semič, M. Sterle, A. Bdi Kal. A. Jalovec, Fr. Natlačen, J. Al berth, Fr. Kramar, F. Ma-lenčkar, Jos. Klemenčlč, A. Vodnjak, A. Novak, po 80c P. Klun, Bedem jih je darovalo po 10c. Vsem darovalcem prisrčna zahvala. ' Nabiralci. Hiše naprodaj. Sedaj je prilika kupiti hišo v slovenski naselbini z malo svoto denarja. Hiša je za štiri druiine, nese $385.00 najemnine na leto. Takoj se plača $700, drugo na lahke obroke. Poizve se pri Jos. Zajec, 1378 E. 49 St. Tel Central 6494 R. (44) ........... f,1 » "" ■ 1 1 1 Naprodaj je lep pony, tehta 300 funtov. Vprašajte na 1423 E. 39th St. (44) NAZNANILO. Vsem članom dr. Srca Jezusovega se naznanja, da se vde-ležimo slavnostne veselice ob priliki razvitja zastave društva "Loška Dolina" dne 30. maja. Društvo se zbira v Knausovi dvorani ob 1. uri popoldne. Z bratskim pozdravom M. Oblak tajnik. (43) ............ » Takoj dobi službo mlad in pošten fant, vajen stalnega dela v groceriji. Vprašajte na 1033 E. 62nd St. ^ (44) Svarilo in priporočilo. « * • Rojaki zapomnite si, da kadar kupujete hišo ali drugo posestvo, da ne dajete vašega te-ško zasluženega denarja samo na obljube agenta ali pa lastnika posestva, ampak glejte, da imate vedno črno na belem zapisano. Ne delajte kupnih pogodb in se preveč naslanjate Plin in Kisik. Uradne ure od 9—12, in od i—5. Pondeljek, četrtek in soboto zvečer od 6—8 Dr. F. L. KENNEDY, zobozdravnik Dretje zob brez bolečin. Dejo garantirano. Govori se slovensko in nemško. 54Q2 Superior ave. vogal 55. ceste. Cleveland, Ohio. .. (23-46) National Drug Store! Slovenska lekarna. vogal St. Clair ave. ki 61. ceste. S posebno skrbnostjo izdelujemo zdravniške predpise. V zalogi imamo vse, kar je treba v najboljši lekarni. (45) NAJBOLJ VAŽNA STyAR Za lekarnarja je najbolj važna stvar, kako izdelpje zdravniške recepte. Ni nobene druge lekarne, kjer bi se temu posvetilo toliko pozornosti kot pri nas. če je bolezen v hiši se ne obotavljajte! Prinesite recept k nam, kjer ste gotovi, da bo vse v redu narejeno. Govori se pri nas slovesnko. Guenther lekarna, Addison Rd. in St Clair ave. (22) Druga izboljšana izdaja o Johanci in vodiških čudežih. Knjiga je lepo opremljena in tiskana na fin papir z redečimi platnicami. Vsebuje vse zanimive dogodke, ki so se godili« povodom Johaničnega "šviicanja" od pičetka do danes. V knjigi je tudi zanimiva pesem. Lepo darilo svojcem v starem kraju. Cena knjigi s poštnino vred je 25c. Nadalje imam v zalogi še sledeče knjige: Sveto pismo, novi testament in psalmi, najboljši prevod v slovenskem jeziku. Cena lepo vezani knjigi z velikimi črkami $1.00, z malimi črkami le 5dcentov/Pravd Tude-čo "Škofovo brošuro", kjer je 'iPouk ženinom in nevestam" za srečen zakon, katero knjigo je spisal A. Bonavenbura Jeglič, ljubljanski škof. Cena 50c. Nesreča na morju "Katastrofi Titanica in Volturna", cena 25c. Denar pošljite z naročilom v rdkomamdiranem pismu, po money order ali pa v znamkah. iLudwig Benedik» 21302 Catalpa ave. Brooklyn, M Y. (Tu-36-44) Naprodaj je pogpni peč jsa premog, ravno kot nova. 1138 E. ^SthSt. (42)] Ali poznate te ljudi? Ce vam val prijatelj ali val sosed pove, da Je bil red 1st ! bolan, da Je obupal nad sdrar nlkt ln nad sdravlll, da Je po-I tem osdravel v nekaj tednih in sicer radi nadlna natega zdrav Ijenja, ln da sedaj dobro spi ln Ima slast, da Je popolnoma zdrav ln s veseljem dela., ALI BI MU VRJELI? VpraSajte: M. Antončlč 1026 B. 61st fit A. Arndorff, 1171 8L Clair ave. A. Akialic, 8317 Pulaski »ve. 1 Louis Cat, 1043 E. 61st 8t. j Geo. Bo«, Massllon, Ohio. TI so samp nekateri Ismed stotin, katere smo osdraveli. Stotine pisem od onih, katere •mo osdraveli, j/ na vpogled v nafllh uradih od ljudij, ki so prlftli v to mesto kot ZADNJE ZAVETIŠČE da OZDRAVIJO Mi vsak dan odpoillj&nto la naiega urada IJadl, kt so se osdraveli. Da, osdraveli, da ostanejo sdravl, modni in sdra* vi molje in lenske. V naših uradih ne vprašujemo samo, pafi pa preličemo celo vafte telo. Ml pogledamo v notranjost vaftega telesa s X žarki, preiifiemo vaio kri s ml* kroskopom. Ml ne ugibamo, pa£ pa takoj povemo, če morete osdraveU ali ne. Frank Glavic, 5133 Bragg Rd. pravi, da Je veselje osdravltl pri nas, ker nI nota ln nie časa zgubljenega pri dela. Nail uradi ao najbolj priprav- | nI za zdravit ve vseh kroničnih boleznlj, revmatlzma. nervoz nostl ln krvnih boleznih, kakor 1 bolečin v grlu, pljuCah, želodcu, jetrah in mehurju. Zdravi j se tako kot v velikih sanatorl- 1 jih v Evropi. To sdravljenje j dobite samo v urada DR. LE. ji SIEGELSTEIN PERMANENT BUXi. 746 EUCUD AVE. BUZU 9 CESTE. Prva in največja slovenska trgovina z najboljšim žganjem, vinom, likerji rumom in konjakom Priporočamo se cenjenim slovenskim gostilničarjem po celi Ameriki, da nam pišejo za cene vsakovrstnih pijač, katere potrebujejo v svojih gostilniških prostorih. Naša kompa-nija je prva in največja slov. družba ki prodaja najboljše in mM različne opojne pijače po zmerno nizkih cenah, a ^tega garantiramo za vsa-lago, katerega vam prodamo. Na tisoče naših odjemalcev lahko prič?, da so bili pri nas vedno točno, dobro in pošteno postrežem. Slovenci, zahtevajte vedno in povsod pijače, ki jih produa prva in najstarejša slovenska družba. Mi vam lahko prodamo vsakovrstne pijače ceneje aE po isti ceni kot največja kompanija. THE OHIO BRANDY DISTILLING COT. Fim iltTiuka faaOt m prodajo o po j alfa pij.« 6102-04 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO ■ Pozor, posestniki! ' ' 1. • Cenjenim hiinim poaeatnikom v Cle-velandu in okolici naznanjam, da popravljam hiie in izvršujem vsa kontrak-torska dela po najnižjih cenah. Vsako svoje delo garantiram. Priporočam se rojakom v obila naročila. Obrnite se z zaupanjem do mene, in gotovo bodete zadovoljni. Josip Demšar, 6608 BIjm Ave., vogal 66. ceste. ^ Celo garantirano j, * /To je zdravilo, W ^ J ima sa seboj 45 let / uspeha. Pravega dobi- * te pod znamko sidra. Slovensko Podjetje. litin jem piti tfiji ii Jragin KZgtfaa. 1-— POSEBNOST I Varnostni bondl m druStrene uradnik« po 25c od $100.00 na kto. — Javni notar. — ■ Pojasnila in na«veti saatonj. AUGUST HAFFNER, 1203 Norwaod Road. " FRANK ČERNE, SLOVENSKA TRGOVINA S FINIMI URAMI, DIAMANTI, GRAMOFONI, SREBRNINO IN ZLATNINO. 6034 ST. CLAIR AVE. Kadar ielltc kupiti dobro aro in drago zlatnino, Columbia grafofonc, plottc t Taeh jezikih, poaebno importira-M slovenske ploite is stare domovine ter vse v to stroko •padajoče predmete, obrnite se zaupno na svojega rojaka. Kipdajazo tudi na messtna odplačila. Točno popravljanje ar, zlatnine in grafofonov. Vsako blago je jamCeno. Prininja vsakovrstne cigarete. I MIHAEL SETNIKAR Ji 8lovenska Gostilna p[ 6131 ST. CLAIR AVE. ^ | K druiiir«! ^.ii'J 0,1,1 i NEVESTA Z MILIJONI. .. . ........ (NadaljaTaaj« romana "Grof Maata Crtato" In nadaljevanj* remana "Vladar arata") Spite! AL Duma*. Potlovenil L J. P. • I se briga v vojsflci za iiv-: posameznika? Kljub teta nisem zgubil vse uipan-ega ne govorim, da bi til pogum, pač pa sem pre-n, da so ljudje, ki so našli rda, ga dobili še živega, bi se brigal za mrtvo tru-i je jemal s seboj? Tudi iverett se ni obupal nad virn življenjem. Uganjfca kdo na svetu je mogel sliko predrzen, da je na n napadel mladega, pri priljubljenega moža! Ne-t moral vedeti, da Ibo Ri- i jahal istega dhe po pre-Jled, ki prihaja od juga, no kaže. In nekega dne ► podrobnosti o tem. Ni- I ne dvomim o tem, da se i i vrne, ali pa da dobimo ; »ošteno poročilo o njego-rti. Ne obupaj torej 1" umolkne, deklica se pa ie, toda zdelo se je, kot ; natrhem jokala. i i nimaš nobene slutnje, ? kdo ti je poslal ta časo- s Dumfriesa?" vpraša oče. iseba se je morala silno iti za tebe, da ti je poslano ono novico, katero :i dosedaj Itako skrbno alil Ti stresaš z glavo? r ne veš? Ali ne poznaš s na ovitku? Čudno, ču- p In zopet se zamisli oce. Bil 6 je to ,prvi teški ucfarec v življenju, ki je zadel deklico, ki cdaj živela v neskaljeni Jprvljenski sreči — in bil je mo* Ifčan udarec to, kajti očetu je § bilo to dobro znano, da je nje-■ go v a hčerka mladega in lepe-S|ga moža že dolgo iskreno Iju-, bila z vsem srcem. IpDanes ne boš prišla k kosilu, ne, ne, gotovo ne boj prisila,* reče oče potem tiho. "Po«. SgUlal bom Jeaneto k tebi, ali pa p lam a lahko ostaneš I Mati .pri* K de gotovo k tefbi. Da, da, le | ostani sama — isplakai se, sr-Ete moje! Zadovoljen sem sedaj, ker ti je vse znano. Tiščalo je, ko sem moral skrili vati tajnost v mojem srcu, ko | sem te gledal, l^ako postajaš r vsak dan bolj žalostna. Prosim , te, nikar ne zgubi vse nade, vse bo boljše 1" Oče se dvigne in ona dvig-j ne zajjdno' glavo — lepa glava s plemenitimi in izrazitimi potezami. Biserne solze ji rosi-I jo po nežnem licu, in v pogledu njenih velikih, krasnih očij t leži izraz bolečine, ko stegne „ roke proti očetu in reče: "O, vi ne veste, kaiko sem ga |jjitfbHa — ^ajholj vas, potem pa njega. In ftidi on me je ljubil — tako dober je bil, naj* boljši med vsemi I" "Upajmo, da ti ostane ohranjen t" reče oče z resnim glasom, tolažeče in svečano, do-čim ona povesi glavo. "Poglej, Eliza, če bi šel v vojsko — in gotovo ne bi mogel ostati doma — in zadela bi ga kroglja udati bi se morali volji vsega-mogočnega!" Vzdih je bil njen edini odgovor. Prisrčno jo poljubi oče na čelo, potem pa odide iz sobe. Mr. Buhting koraka skozi 5 celo vrsto lepo opremljenih Bob, ki so bile najbrž stanova-lišča za dame. Vsepovsod via- I da ista nekaka bogata pripro-stost z najboljšim ženskim okusom. Potem pa pride v ve- < liko sobo, ki je bila jedilnica, i in kjer so bile mize že pokrite za goste. Tudi ta dvorana je bila bogato opremljena. Mra- i mornate sohe stoje v kotih, na < južni in severni strani jedilnice i pa stojita dva umetna vodome- ] ta, ljubko s cvetlicami okin- I čana. Tudi skozi to sobo kora- i k« gospodar, ddkler ne pride i do swojqga stanovanja. | V svoji sobi dobi neko da- j mo, staro približno štirideset i let. Bila je oblečena v pripro- j k- r- menja, ki ji visijo okoli vratu, i- naznanjajo, da je igospodarica i- v hiši. Bila je še vedno lepa. Pri pisalni mizi svojega sopro-- ga bere časopis.. li Nežno položi on roko okoli t. njenega vratu in šepne: "Njej v je ze znano!" — in ko se žena zgane, pristavi še: "Dobil sem jo v nemi žalosti. Nekdo — nikakor sir ne morem razložiti, kdo je mogel biti — ji je poslal iz Drumfriesa .časopis Mew York Herald", kjer je ■ precej pošteno povedano vse, ■ kar se je zgodilo. Daj Bog, da ■ ona to prenese. Nisem ji od- , vzel 'vsega upanja, čas je edino zdravilo pri tako veliki bolečini. (Povedal sem ji, naj ostane sama, ker je tako najbolje za njo. Torej za sedaj še nisem , mogel govoriti z njo o pred- ■ logu Mr. Everetta, kakor sem \ ?elel. Najmolje bi bilo seveda , za njo, če sprejme ta predlog j in odpotuje v 'New Y<5rk. Pot skozi West Virginijo in iPenn- 1 sylvanijo je sedaj prosta, in ti f bi jo lahko spremljala, Amali- , ja!" j 'Toda ne brez tebe, Vol« fram", reče žena. ■ On pa gleda nekaj trenutkov molče pred sebe, potem pa strese z glavo: "Ne, zavzel sem se, da ostanem tukaj, če me zelo važni vzroki ne prisilijo, da spremenim svoj sklep," odvrne mož. "Ostati hočem na tem mestu, kakor svetilnik sredi morja, kljubujoč vsem viharjem. Julž-ni baroni naj vidijo, da se jih v njih središču prav nič ne bojim, in da tudi v vojski ne zapustim svoje lastnine." "Toda, Volfram!" odvrne žena z žalostnimi glasom, "aH nisi predrzen? Ali še vedno nosiš s seboj trmoglavost mladih let ? Vsak dan postaja ta vojska bolj divja, vedno bolj jsgin-ja upanje, da |)i se sovražnika med' seboj pobotala." "Res je," odvrne on zamišljeno, "zato pa želim, da od-ideš ti z Elizo proti severjj. Toda jaz sam moram ostati na svojem mestu." "Potem pa ne v r jame m, da te bom zapustila," reče gospo- j dinja. "Toda iti hočem nekoli- , ko k Elizi, da ji potolažim sr- , ce. Oprosti me pri tvojih go- , stih, če pridem nekoliko pozno k mizi;" Bil je v resnici težaven in : skrbipolen položaj, v katerem pe je nahajal lastnih Liberty plantaže. Pred nekako desetimi leti je prišel Mr. Volfram Buhting iz daljnega jugo-zapa-da, od meje Meksike in Cali-fornije v New York, kjer je kmalu sklenil prijateljstvo z bankirjem Everettom. Obadva sta potem nekoč potovala po Vinifiniji, in Buhtingu je tako ugajal ta svet, da je kupil sredi Virginiji, ob vznožju al-leghenskih gor velikansko farmo. Mr. Buhting je bil znan, da ima velikansko premoženje, in kakor so si ljudje šepetali, se je imel zahvaliti pridobitvi tega denarja jako skrivnostnemu dogodku. Bil je tast že omenjenega očeta don Alfonza; mati mladega moža, l^i je zflwdil v don Luisu toliko- ljubosumnosti, je bila sestra Buh-tinga. Obe drtiiini ste se imele zahvaliti za svoje bogastvo dedščini ali pa darilu. Mr. Buhting bi la'hko o tem veliko po- ] ved al, toda bil je molčeč in za- , ^>rt. ni nikidar izdajal svojih mislij, dasirovno so ga vsi, ki so z njim občevali, hvalili, kot 1 najbolj ljubeznivega človeka. Mr. Buhting je torej kupil malo farmo z nekaj napol podrtimi kočami, toda kmalu se je ta farma tako razširila, da so prihajali blizu celo najhogatej* ši farmarji juga in občudovali vzorno gospodarstvo in bogatijo, ki je tu vladala. GJavno po slopje je bilo podobno palači, * , ■'Vifr'* 'frf- , if^jL o. Anton Kolar Jr. CAFE CARNIOLA. - SLOVEN. GOSTILNA. < 3222 Lakeside Ave. DOBRA POSTREŽBA Z NAJBOLJŠIMI fe^ PIJAČAMI IN SMODKAMI. • Fino zobozdrav-nistvo. Dr. A. A. Kalbfleisch, zobozdravnik 6424 St. Clair-ay.. ■ - Govori sf slovensko in hrvatsko. Točna postrežba. Ca-sopisi na razpolago. Ženska postrežnica. Edini zobozdravniški urad v maslu, kjer se govori slovensko in hrvatsko u,(in delano po okusu Mr. Buh-:a timga samega, ki je bil v svojih a. mladih letih arihitekt. Okoli te o- hiše se je razprostiral krasen park z najkrasnejšim drevjem li in nasadi. *) Skratka, vsak kdor je prišel a k Buhtingu na obisk, ni mogel J1 iprehvaliti lepote in bogastva, ki je vladalo na njegovi farmi, 't Toda kakor hitro so južni far« >_ marji 'pogodili prave misli MV. s Buhtinga, tedaj se je njih ob-e oudovanje spremenilo v naj-hujše sovraštvo. Skazalo se je a namreč, da je Mr. Buhting ve- * itk nasprotnik sužnjev, in na " njegtovi plantaži so bili zapo- * sljeni le prosti zamorci. In več-" jega hudodelstva kot to, da je c kdo svojim .zamorcem podal 1 svobodo, si tedaj v Virginiji ni-" si mogel misliti. Farmarji so se 4 bali, da bo vzgled prostih za-a morcev slabo vpljival na osta-» le zamorske sužnje. Kakor znano, so začele se-[ verne in južne države vojsko 1 med seboj samo radi sužnjev. Lastntfd sužnjev so se z vso silo upirali, da bi se zamorce i oprostilo, in niso 'hoteli ničesar , slišati o kakem zboljšanju zamorskega položaja. Sprevideli ■ so, da dobivajo severne drža- ( ve, ki postajajo čimdaJje bolj ( močne, premoč v kongresu, in < d kar se jim je navadno vedno 1 posrečilo. West Virginija je bi-; a tedaj že očiščena upornikov, 1 katere je prepodil general Mte-Clellan. Oddelek z vezi nih čet je zasedel važno pozicijo v ne-" posredni bJSiini liberty plantaže. Vsak dan bi lahko spremenil ugoden položaj, in krasna farma bi postala pozorišče na jk ru te j.sili bojev. O tem je Buhting tu-cli prav resno premišljeval, in prišel je do zaključka, da zapusti farmo že v prihodnjih dnevih, že radi Elize, o kateri je menil, da bo našla < LAUBOV GOLDEN[ B<>D KRUH je narejen v pekarni tako Čist, kakor od vaSe matere, draga gospa. Okusen kruh, vsak hlebec zavit v papir. Vsi j?ro-cetji. Hn Jacob Laub Baking Coapaaj ' 4919 LORAIN AVE. de. Nahajali so se z dvanajstimi jezdeci na pozvedovanju, in so drage volje sprejeli povabilo Buhtinga, naj ostanejo pri njem do večerje. Tudi častniki so se začudili, ko so zivedeli, da Buhtingi še !vedfno vztraja na svojem mestu, in nujno so svetovali Buhtingu naj zapusti z ženo in družino nevarno okolico. • Proti koncu večerje pride ga. Buhting in pove navzočim, da se Eliza počuti nekoliko boljšo, toda mora ostati še vedno v svoji sobi. Ura je pravkar odbila sedem, stemnilo se je že, in častniki so morali od-iti. Vsa družba stopi na veran-' do pred hišo, kjer si gospodje ' zapalijo cigare ,in pijejo kavo. Park pred njimi je nudil kra-' sen razgled, sicer pa ni bile nikogar videti. Le nekaj ukročenih srn se pase po travi. Na-1 enkrat se pa Jjublke ž-ivaKce prestrašijo in z velikimi skoki 1 pridrvijo proti hiši. "Zdi se mi, da čujem konjsko kopitanje," re<3e eden iz-: med častnikov in posluhne. •Komaj je to zgovoril, se v resnici začuje zamolklo odme-vanje konjskih kopit. "Napad se .pripravlja!" za-kliče častnik. "K našim Ljudem', na konje!" Častniki hitijo proč. Kmalu potem opazi Br. Buhting nekaj jezdecev, ki prihajajo po parkovi poti in drvijo v veliki drevored. Njim sledi cela četa. "(Pojdi k Elizi, Amelija," reče Mr. Buhting mirno, toda trdno proti svoji ženi. "Zdi se mi, da dobimo sovražen obisk. Ostani pri Eli