UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE mag. Darij Krajčič, univ. dipl. inž. gozd. DRŽAVNI GOZDOVI V SLOVENIJI KOT LASTNINSKA KATEGORIJA IN OBJEKT GOSPODARJENJA Doktorska disertacija SLOVENIA'S STATE FORESTS AS AN OWNERSHIP CATEGORY AND THE SUBJECT OF MANAGEMENT Dissertation thesis Ljubljana, 2000 t Sli, &<=>£> [\ 523856 Oloo^o 1Hf Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. JJ Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 Doktorska disertacija je bila izdelana na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. Senat Biotehniške fakultete in senat Univerze v Ljubljani sta za mentorja doktorske disertacije imenovala prof. dr. Iztoka Winklerja. Mentor: prof. dr. Iztok Winkler Komisija za oceno in zagovor: Predsednik: Član: Član: Datum zagovora: Doktorska disertacija je rezultat lastnega raziskovalnega dela. Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. JJJ Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA ŠD Dd DK GDK 922.1:641:683/684:676.2:901/903:905/906:931/934:(497.12):(043.3) KG državni gozd, gospodarjenje z gozdom, lastnina gozda, organiziranost gozdarstva, gozdni fond, proizvodnja gozda, vlaganja v gozd, Slovenija KK AV KRAJČIČ, Darij SA WINKLER, Iztok ment. KZ 1000 Ljubljana, SLO, Večna pot 83 ZA Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire LI 2000 IN DRŽAVNI GOZDOVI V SLOVENIJI KOT LASTNINSKA KATEGORIJA IN OBJEKT GOSPODARJENJA TD doktorska disertacija OP XVII, 221 s., 47 pregl, 21 graf., 2 sliki, 170 lit. IJ SL JI si / en Al Spremenjene družbene razmere, prenos družbenih gozdov v državno last in spremembe pri organizaciji gospodarjenja z državnimi gozdovi narekujejo potrebo po podrobnejši osvetlitvi nastanka in razvoja državnih gozdov, kritični presoji sedanje organiziranosti in oblikovanju usmeritev za učinkovito gospodarjenje z gozdovi. Analiza družbenega razvoja je pokazala, da socialna in ekološka vloga gozdov, ki sta pridržani zlasti celotni družbi, vsebolj naraščata. Posledica tega so omejitve lastninske pravice nad gozdom, kar povzroča povečevanje nadomestil lastnikom gozdov in nasprotja med družbo in lastniki gozdov. Državna lastnina gozdov je lahko tudi vzvod državne gozdarske politike. Poleg tujih izkušenj državni gozdovi tako upravičujejo svoj obstoj kot posebna lastninska kategorija. Slovenski državni gozdovi so v večjem obsegu nastali po II. svetovni vojni. Največji obseg so dosegli leta 1990 (407.000 ha). Tudi gozdni fondi so se ves čas krepili. Lesna zalogaje narasla od 165 m /ha leta 1956 na 218 m /ha leta 1990, prirastek pa z 3,5 m /ha na 5,3 m /ha. Novejše raziskave kažejo celo na višje vrednosti. Proizvodnja je ves čas naraščala in je dosegla vrh sredi 80-ih let z letnim posekom prek 1,6 mio m . V 90-ih letih je padla na raven iz 50-ih let. Posek je bil razen v planskem obdobju ves čas nižji od prirastka. Podoben trend velja tudi za vlaganja v gozdove. Slovenski državni gozdovi izpolnjujejo večino vseevropskih meril in kazalnikov za trajnostno gospodarjenje z gozdovi. Za učinkovito gospodarjenje z državnimi gozdovi bi na podlagi sedanje organiziranosti morali v praksi izpolniti zakonska in podzakonska določila. Gospodarjenje na podlagi koncesij je izjemno v evropskem prostoru, zato ob upoštevanju ekološke in socialne vloge gozdov predlagamo ustanovitev javnega podjetja. Gospodarjenje z gozdovi pa bo uspešno le, če bomo povečali obseg poseka in vlaganj. Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. IV Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000________ KEY WORDS DOCUMENTATION ND Dd DC FDC CX state forest, forest management, forest ownership, organisation of forestrv, forest fund, forest production, forest investments, Slovenia AU KRAJČIČ, Darij AA WINKLER, Iztok, supervisor PP 1000 Ljubljana, SLO, Večna pot 83 PB Ljubljana University, Biotechnical Faculty, Department of Forestry and Renevvable Forest Resources PY 2000 TI SLOVENIA'S STATE FORESTS AS AN OWNERSHIP CATEGORY AND THE SUBJECT OF MANAGEMENT DT Dissertacion thesis NO XVII, 221 pp., 47 tab., 21 graph., 2 pict, 170 ref. LA SL AL SI / En AB Changes in social conditions, transfer of public forests to state ownership and changes in the organisation of the management of state forests require a more detailed analysis of the formation and development of state forests, an evaluation of the present organisational scheme and the preparation of guidelines for an efficient forest management. The analysis of social development shovvs that social and ecological functions of the forest, which are the responsibility of the whole society, are steadily increasing. Consequently, more and more restrictions are being placed on ownership rights over the forest. This has brought about an increase in compensations for forest owners as well as conflicts between society and forest owners. State ownership of forests may also have an impact on the policy of state forestry. In addition to experiences obtained in other countries, the existence of state forests is thus justified as a special ownership category. Most of Slovenia's state forests emerged after World War II. The highest proportion of state forests was reached in 1990 (407,000 ha). Forest funds, too, increased ali the tirne. The growing stock rose from 165 m /ha in 1956 to 218 m /ha in 1990, and the increment increased from 3.5 m3/ha to 5.3 m3/ha. The latest studies show even higher values. Timber production rose steadily to reach its peak in the mid 1980s with the annual cut of over 1.6 million m , but in the 1990s it fell to the level of the 1950s. Except in planned periods, the annual cut was always lower than the increment. A similar trend has been characteristic of forest investments. Slovenia's state forests meet most of the EU measures and criteria required for sustainable forest management. To ensure efficient management of state forests within the framevvork of the present organisational scheme it is crucial to enforce ali relevant regulations. In Europe forest management based on concessions is practised only in exceptional circumstances. Therefore the author suggests that a public enterprise be founded by taking into account ecological and social functions of the forest. It is pointed out that forest management will be efficient only if the scope of both annual cut and forest investments will be increased. Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. V Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000________ KAZALO VSEBINE 1UVOD..........................................................................................................1 2 OPREDELITEV PROBLEMA.................................................................4 3 DOSEDANJE RAZISKAVE.....................................................................6 4 CILJI IN METODE RAZISKOVANJA................................................12 5 DELOVNE HIPOTEZE..........................................................................15 6 LASTNINA GOZDOV.............................................................................16 6.1 PREGLED RAZVOJA LASTNINSKIH ODNOSOV OD IZVORA DO DANES...................................................................................................................17 6.2 SODOBNO POJMOVANJE LASTNINE GOZDOV...........................................24 6.2.1 Oznaka zasebne in javne lastnine.................................................................24 6.2.2 Ekološke in socialne vloge gozda ter njihova nemerljivost kot vzrok za sodobno pojmovanje lastnine gozda........................................................26 6.3 POSEBNOSTI LASTNINE GOZDOV.................................................................29 6.3.1 Zgodovinski pregled razvoja lastnine gozdov na naših tleh.......................33 6.3.2 Današnji pogled na lastnino gozdov.............................................................37 6.3.3 Lastnina kot funkcija koristi........................................................................41 6.4 POUDARJENOST LASTNINE GOZDOV V SLOVENIJI V ZAKONODAJI IN V PRAKSI.........................................................................................................42 6.4.1 Narava stvari in družbeni razvoj..................................................................44 6.4.2 Omejitve lastninske pravice nad gozdom....................................................44 6.4.3 Nadomestila za omejitve lastninske pravice................................................50 6.4.3.1 Politika subvencij.....................................................................................51 Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. VI Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000________ 6.4.3.2 Politika odškodnin in davčnih olajšav ter odkupa gozda s posebnim namenom ali varovalnih gozdov.............................................54 6.4.3.3 Brezplačno svetovanje lastnikom gozdov................................................57 6.5 UPRA VIČENOST OBSTOJA DRŽA VNIH GOZDOV KOT POSEBNE LASTNINSKE KA TEGORIJE.............................................................................58 6.6 VLOGA DRŽA VNIH GOZDOV V NEKATERIH DRUGIH DRŽA VAH...........59 7 NASTANEK IN RAZVOJ DRŽAVNE GOZDNE POSESTI V SLOVENIJI.............................................................................................67 7.1 OBDOBJE DO DRUGE SVETOVNE VOJNE....................................................67 7.2 OBDOBJE CENTRALNO-PLANSKEGA GOSPODARSTVA (1945-OKROG 1952).......................................................................................................................71 7.3 OBDOBJE SVOBODNEJŠEGA GOSPODARSKEGA DELOVANJA (OKROG 1952-1961).............................................................................................74 7.4 OBDOBJE PRENOSA DRŽA VNIH GOZDOV NA GOZDNA GOSPODARSTVA (1961-1965)............................................................................75 7.5 PREHOD NA SKUPNO GOSPODARJENJE Z DRUŽBENIMI IN ZASEBNIMI GOZDOVI (OKROG 1965-1976)...................................................78 7.6 OBDOBJE SKUPNEGA KOMPLEKSNEGA GOSPODARJENJA (1974 DO OKROG 1993)........................................................................................................79 7.6.1 Organizacijske spremembe...........................................................................79 7.6.2 Reševanje problema različnih ekonomskih zmožnosti gozdnogospodarskih območij.......................................................................83 7.6.3 Proces denacionalizacije in posledice za državne gozdove.........................85 7.7 DR UŽBENIGOZDO VI POSTANEJO PRA VI DRŽA VNI GOZDO VI (PO 1993).......................................................................................................................88 1.1.1 Prenos gozdov v državno last........................................................................88 7.7.2 Preoblikovanje gozdnih gospodarstev v gospodarske družbe...................89 7.7.3 Koncesije za gospodarsko izkoriščanje državnih gozdov...........................89 7.7.4 Mnenje gozdarskih strokovnjakov o ločeni organiziranosti gospodarjenja z gozdovi................................................................................92 Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. VII Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000________ 8 DRŽAVNI GOZDOVI KOT OBJEKT GOSPODARJENJA..............95 8.1 RAZVOJ GOZDNIH FONDO V............................................................................95 8.1.1 Obdobje pomanjkljivih gozdnogospodarskih načrtov (1945 - okrog 1956)................................................................................................................96 8.1.2 Obdobje intenzivnega urejanja državnih gozdov (od okrog 1956 do 1970)................................................................................................................97 8.1.3 Prvo obdobje rednega območnega načrtovanja (1970 - 1980)...................99 8.1.4 Drugo obdobje rednega območnega načrovanja (1981-1990).................102 8.1.5 Tretje obdobje rednega območnega načrtovanja (od 1991)....................103 8.2 PRIZVODNJA V DRŽA VNIH GOZDOVIH......................................................107 8.2.1 Posek v državnih gozdovih..........................................................................107 8.2.2 Sortimentna sestava tržne gozdne proizvodnje.........................................110 8.3 VLAGANJA V DRŽAVNE GOZDOVE..............................................................112 8.3.1 Biološka vlaganja.........................................................................................112 8.3.1.1 Zagotavljanje sredstev za biološka vlaganja.........................................112 8.3.1.2 Obseg vlaganj v gozdove........................................................................116 8.3.1.2.1 Biološka vlaganja v obdobju brez namenskih sredstev (1945 -okrog 1950)......................................................................................116 8.3.1.2.2 Biološka vlaganja v obdobju gozdnih skladov z omejenim prelivanjem sredstev na ravni republike (1951-1961).....................117 8.3.1.2.3 Biološka vlaganja v obdobju območnega zagotavljanja in porabe sredstev (1961-1976).......................................................................120 8.3.1.2.4 Biološka vlaganja v obdobju skupnega gospodarjenja z gozdovi in omejenega prelivanja sredstev na ravni republike (1976-1993).. 125 8.3.1.2.5 Prenos odgovornosti za gozdnobiološko reprodukcijo na lastnika - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov (od 1993)............................129 8.3.2 Tehnična vlaganja v gozdove......................................................................132 8.3.2.1 Zagotavljanje sredstev za tehnična vlaganja........................................132 8.3.2.2 Obseg tehničnih vlaganj v gozdove.......................................................133 8.4 STROKOVNO-TEHNICNI IN GOZDNI DELAVCI KOT TEMELJ ZA STROKOVNO DELO Z GOZDOM....................................................................137 Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. VIII Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 8.5 PRISPEVEK DRŽA VNIH GOZDOV K NARODNEMU GOSPODARSTVU.. 148 8.5.1 Delež gospodarjenja z državnimi gozdovi v bruto domačem proizvodu......................................................................................................148 8.5.2 Prispevek gospodarjenja z državnimi gozdovi v družbeno blagajno......151 8.6 EKONOMSKA UČINKOVITOST GOSPODARJENJA Z DRŽA VNIMI GOZDOVI............................................................................................................152 8.7 PRESOJA SLOVENSKIH DRŽAVNIH GOZDOV NA PODLAGI VSEEVROPSKIH MERIL IN KAZALNIKOV ZA TRAJNOSTNO GOSPODARJENJE Z GOZDOVI......................................................................154 8.8 UKREPI ZA ZAGOTAVLJANJE UČINKOVITEGA GOSPODARJENJA Z DRŽAVNIMI GOZDOVI....................................................................................174 8.8.1 Ukrepi na osnovi sedanje organiziranosti..................................................179 8.8.2 Druge možne organizacijske oblike............................................................182 9 SKLEPNE UGOTOVITVE...................................................................185 10 POVZETEK..........................................................................................188 11 SUMMARY...........................................................................................193 12 ZAHVALA............................................................................................198 13 VIRI.......................................................................................................199 Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. IX Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 KAZALO PREGLEDNIC Preglednica 1: Ocena stroškov upravljanja gozdov v Italiji.......................................30 Preglednica 2: Vrstni red učinkovitosti zasebnih oblik lastninskih pravic gozdov na Taiwanu...................................................................................30 Preglednica 3: Cilji irskih zasebnih lastnikov gozdov.................................................31 Preglednica 4: Razmerje med vlogami gozda po mnenju finskih lastnikov gozdov........................................................................................................32 Preglednica 5: Pomembnost funkcij gozda...................................................................40 Preglednica 6: Odnos zasebnih lastnikov do prostega dostopa v gozd drugim.........47 Preglednica 7: Delež anketirancev v posameznem velikostnem razredu posesti, kijih prost dostop moti, zelo moti ali ogroža.........................................48 Preglednica 8: Seznanjenost lastnikov gozdov s pravico do subvencije za gojitvena in varstvena dela......................................................................51 Preglednica 9: Ocena vseh vlaganj v gozdove leta 1996..............................................52 Preglednica 10: Prispevek države k vlaganjem v gozdove..........................................53 Preglednica 11: Biološka vlaganja iz državnega proračuna v obdobju 1992- 1996............................................................................................................54 Preglednica 12: Površina gozdnih rezervatov v Sloveniji...........................................55 Preglednica 13: Časovna dinamika nekaterih kazalcev gospodarjenja v gozdarski direkciji Stuttgart...................................................................62 Preglednica 14: Odvisnost čistega donosa mestnih gozdov v Nemčiji od števila prebivalcev mesta.....................................................................................63 Preglednica 15: Lastninska struktura gozdov Slovenije leta 1923.............................69 Preglednica 16: Državni gozdovi na območju današnje Slovenije pod Italijo leta 1940.....................................................................................................70 Preglednica 17: Struktura upravljalcev SLP 2 gozdov leta 1958...............................72 Preglednica 18: Relativna ekonomska moč državnih gozdov po točkovanju leta 1964............................................................................................................77 Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. X Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000________ Preglednica 19: Nekateri fizični kazalci organiziranosti TOZD-ov v gozdnogospodarskih območjih leta 1983................................................81 Preglednica 20: Renta iz državnih gozdov v obdobju 1976-1985...............................84 Preglednica 21: Ustreznost ločene organiziranosti gospodarjenja z državnimi gozdovi na Zavod za gozdove in gozdarske gospodarske družbe........92 Preglednica 22: Odnos Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov do državnih gozdov........................................................................................................93 Preglednica 23: Pregled gozdnih fondov državnih gozdov Slovenije po reinventarizaciji leta 1956 (SLP 1 + 2)...................................................96 Preglednica 24: Pregled gozdnih fondov državnih gozdov leta 1961.........................97 Preglednica 25: Stanje gozdnih fondov državnih gozdov (SLP 1 in 2) leta 1970.... 100 Preglednica 26: Struktura lesne zaloge v državnih gozdovih po razširjenih debelinskih razredih leta 1970..............................................................100 Preglednica 27: Struktura tekočega letnega prirastka v državnih gozdovih po razširjenih debelinskih razredih leta 1970...........................................101 Preglednica 28: Poprečni letni etat državnih gozdov obdobja 1971-1980...............101 Preglednica 29: Struktura etata državnih lesnoproizvodnih gozdov za obdobje 1971-1980 (SLP-1)..................................................................................102 Preglednica 30: Stanje gozdnih fondov državnih gozdov (SLP 1 in 2) leta 1980.... 102 Preglednica 31: Struktura lesne zaloge v državnih gozdovih po razširjenih debelinskih razredih leta 1980..............................................................103 Preglednica 32: Stanje gozdnih fondov državnih gozdov (SLP 1 in 2) leta 1990.... 104 Preglednica 33: Struktura lesne zaloge v državnih gozdovih po razširjenih debelinskih razredih leta 1990 - SLP-1................................................104 Preglednica 34: Dinamika vračanja državnih gozdov denacionalizacijskim upravičencem..........................................................................................105 Preglednica 35: Promet z državnimi gozdovi od 1993-1998.....................................106 Preglednica 36: Posek in blagovna (tržna) proizvodnja v državnih gozdovih od leta 1954-1998.........................................................................................107 Preglednica 37: Obseg pogozdovanj v državnih gozdovih v letih 1947 - 1949........116 Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. XI Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 Preglednica 38: Pregled gojitvenih del v državnih gozdovih (SLP-1) za obdobje 1952-1956...............................................................................................117 Preglednica 39: Struktura prihodkov gozdnih skladov Slovenije v letih 1957 - 1959..........................................................................................................118 Preglednica 40: Struktura porabe sredstev gozdnih skladov državnih gozdov v letih 1957-1959 (v mio DIN)...................................................................119 Preglednica 41: Biološka vlaganja v državne gozdove (obrasla gozdna površina z gozdno proizvodnjo - 278.604 ha) od uveljavitve gozdnogospodarskih načrtov do leta 1962...........................................120 Preglednica 42: Obseg pogozdovalnih del v državnih gozdovih (SLP-1) do leta 1966..........................................................................................................122 Preglednica 43: Nega in varstvo državnih gozdov (SLP-1) v obdobju do 1966 leta............................................................................................................123 Preglednica 44: Intenziteta obnove in nege v hektarjih na celotno gozdno površino SLP-1 (288.327 ha - stanje leta 1963)....................................124 Preglednica 45: Obseg vlaganj v obnovo in nego državnih gozdov v obdobju 1976 do 1990............................................................................................125 Preglednica 46: Delež prodajne cene gozdnih lesnih sortimentov za obnovo, nego in varstvo gozdov v obdobju 1986-1990 (v %)............................126 Preglednica 47: Delež prodajne cene gozdnih lesnih sortimentov za vsa biološka vlaganja od v letih 1986-1990.................................................127 Preglednica 48: Struktura virov sredstev vseh bioloških vlaganj v državne gozdove v letih 1986 - 1990....................................................................128 Preglednica 49: Struktura virov sredstev čistih bioloških vlaganj v državne gozdove in delež prodajne cene lesa v letih 1986-1990........................128 Preglednica 50: Viri financiranja razširjene gozdne reprodukcije v letih 1986- 1990..........................................................................................................129 Preglednica 51: Obseg vlaganj v obnovo, nego in varstvo državnih gozdov v obdobju 1994 do 1998............................................................................130 Preglednica 52: Intenziteta obnove in nege gozdov v obdobju 1993-1998...............130 Preglednica 53: Struktura virov bioloških vlaganj v državne gozdove v obdobju 1994-1998.................................................................................131 Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. XII Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 Preglednica 54: Izgradnja cest v državnih gozdovih v obdobju 1976-1990.............134 Preglednica 55: Struktura virov financiranja izgradnje in rekonstrukcije cest v obdobju 1986-1990.................................................................................135 Preglednica 56: Izgradnja cest v državnih gozdovih v obdobju 1994-1998.............136 Preglednica 57: Struktura virov sredstev za vzdrževanje gozdnih cest državnih gozdov v letih 1995-1998........................................................................136 Preglednica 58: Število zaposlenih v gozdnih gospodarstvih (državnih gozdovih - brez SLP 2) leta 1953 in 1956..............................................................138 Preglednica 59: Struktura zaposlenih (samo delavci) po glavnih dejavnostih leta 1953 in 1956.....................................................................................139 Preglednica 60: Izobrazbena struktura zaposlenih v državnih gozdovih (gozdnih gospodarstvih - brez SLP 2) leta 1956 (brez KGP Kočevje) v %...........................................................................................139 Preglednica 61: Stanje zaposlenih v gozdarstvu leta 1983........................................140 Preglednica 62: Sestava zaposlenih po dejavnostih gozdarskih gospodarskih družb (stanje marec 1997).....................................................................141 Preglednica 63: Struktura strokovno-tehničnega kadra v državnih gozdovih Slovenije sredi 90-ih let..........................................................................142 Preglednica 64: Izobrazbena struktura delavcev v neposredni gozdni proizvodnji leta 1997..............................................................................143 Preglednica 65: Površina gozdov na gozdarskega strokovnjaka v obdobju 1957 -1997........................................................................................................143 Preglednica 66: Izobrazbena struktura gozdnih delavcev........................................144 Preglednica 67: Število zaposlenih v podjetjih, ki opravljajo dela v državnih gozdovih v obdobju 1987-1996..............................................................147 Preglednica 68: Prispevek gozdarskih gospodarskih družb v družbeno blagajno...................................................................................................151 Preglednica 69: Struktura gospodarjenja z državnimi gozdovi v obdobju 1994 - 1998..........................................................................................................153 Preglednica 70: Razvoj lesne zaloge v obdobju 1956-1990.......................................157 Preglednica 71: Površina gozdnih rezervatov v Sloveniji.........................................167 Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. XIII Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 Preglednica 72: Število zaposlenih v slovenskih državnih gozdovih (gozdni in strokovno-tehnični delavci)...................................................................173 Preglednica 73: Podvajanje nekaterih del pri gospodarjenju z državnimi gozdovi.....................................................................................................176 Preglednica 74: Ali bi lahko sočasno z nalogami, ki jih opravljam za svojega delodajalca, opravljal tudi delo Zavoda za gozdove oziroma gozdarske gospodarske družbe.............................................................178 Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. XIV Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000_______ KAZALO GRAFIKONOV Grafikon 1: Struktura odgovorov na anketo med gozdarsko strokovno javnostjo....................................................................................................13 Grafikon 2: Struktura anketirancev glede na čas zaposlitve v gozdarstvu...............14 Grafikon 3: Mnenje gozdarskih strokovnjakov o možnostih razvoja državnih gozdov v primerjavi z obdobjem pred reorganizacijo leta 1993..........94 Grafikon 4: Sortimentna struktura tržne proizvodnje iglavcev...............................110 Grafikon 5: Sortimentna struktura tržne proizvodnje listavcev..............................111 Grafikon 6: Razvoj produktivnosti v gozdarstvu......................................................145 Grafikon 7: Fluktuacija delavcev v vseh dejavnostih družbe, gozdarstvu in industriji ter rudarstvu v obdobju 1976-1996.....................................146 Grafikon 8: Delež gozdarstva v bruto domačem proizvodu (pred letom 1990 v narodnem dohodku)...............................................................................150 Grafikon 9: Površina državnih gozdov Slovenije od leta 1956-1997........................156 Grafikon 10: Struktura lesne zaloge državnih gozdov po razširjenih debelinskih razredih za obdobje 1970-1990.........................................158 Grafikon 11: Trendi gozdnih fondov državnih gozdov Slovenije v obdobju 1956-1990.................................................................................................160 Grafikon 12: Obseg in intenziteta poseka v obdobju 1947-1998..............................161 Grafikon 13: Intenziteta poseka in prirastka v obdobju 1947-1998........................162 Grafikon 14: Delež prodajne cene gozdnih lesnih sortimentov, namenjen biološkim vlaganjem in blagovna proizvodnja državnih gozdov Slovenije v obdobju 1961-1998..............................................................164 Grafikon 15: Indeksi realnih vlaganj v gozdove in realnih cen gozdnih lesnih sortimentov v obdobju 1986-1996 (leto 1986=100)..............................165 Grafikon 16: Biološka vlaganja v državne gozdove Slovenije od leta 1952-1998... 168 Grafikon 17: Intenziteta bioloških vlaganj v državne gozdove v letih 1952-1998.. 169 Grafikon 18: Struktura intenzitete obnove in nege državnih gozdov v letih 1952-1998.................................................................................................170 Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. XV Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000________ Grafikon 19: Doseganje načrtovanih (z gozdnogospodarskimi načrti) gozdnogojitvenih del v letih 1976-1996.................................................171 Grafikon 20: Struktura virov bioloških vlaganj v obdobju 1986-1998....................172 Grafikon 21: Podvajanje del pri toku informacij......................................................177 Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. XVI Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 KAZALO SLIK Slika 1: Razmerje med ekonomsko, socialno in ekološko funkcijo lastnine.............23 Slika 2: Poudarjenost lastnine gozdov v Sloveniji.......................................................43 Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. XVII Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 KAZALO PRILOG Priloga 1: Anketni vprašalnik za gozdarsko strokovno javnost v gozdarskih gospodarskih družbah............................................................................213 Priloga 2: Anketni vprašalnik za gozdarsko strokovno javnost v Zavodu za gozdove Slovenije....................................................................................217 Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 1 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 1 UVOD Državni gozdovi Slovenije so v novejšem času velikokrat predmet zanimanja javnosti. Ta se je največkrat osredotočila na probleme denacionalizacije in na odnos med lastnikom gozda (državo) in gozdarskimi gospodarskimi družbami kot izvajalci del v državnih gozdovih. Medijska pozornost je daleč presegla ekonomski pomen državnih gozdov. Družba je za gozdove očitno občutljiva in ji ni vseeno, kaj se z njimi dogaja. Občutljivost je zlasti posledica pomena socialne in ekološke vloge gozda. Površina državnih gozdov seje zaradi procesov denacionalizacije začela po dolgem času zmanjševati, poleg tega pa se je spremenila tudi organizacija gospodarjenja z državnimi gozdovi. Državni gozdovi, ki so v večjem obsegu nastali šele po drugi svetovni vojni, so do danes prešli pestro pot razvoja. Spreminjale so se tako organizacijske oblike gospodarjenja kakor tudi gozdni fondi, pomen za narodno gospodarstvo, njihova ekološka in socialna vloga itd. V nekaterih obdobjih so bili temelj narodnega gospodarstva, ki je iniciiral razvoj razrušene dežele, podjetja, ki so gospodarila z državnimi gozdovi, so bila temelj organizacije gospodarjenja z zasebnimi gozdovi, v zadnjem času pa narašča predvsem njihova ekološka in socialna vloga. Kljub vedno manjši ekonomski vlogi gozdov v narodnem gospodarstvu pa ostajajo državni gozdovi v nekaterih predelih Slovenije nosilec gospodarskega razvoja. To je še posebej očitno tam, kjer so druge gospodarske panoge propadle ali so v resni krizi. Državni gozdovi so predmet raziskav in razprav tudi v drugih državah. Državljani jih razumejo predvsem kot vrednoto, ki ima patriotski značaj, kot naravno dobrino, pomembno za obstoj naroda. Kljub pogosto negativnim ekonomskim rezultatom, ki so jim priča, jih opravičujejo s ceno ekonomsko nemerljivih vlog gozda v prostoru. Opraviti Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 2 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 imamo s celim spektrom vprašanj, ki zelo relativizirajo ekonomske izračune, izražene npr. v denarnih enotah na enoto površine. Velikokrat učinkov ne moremo izraziti v številkah, pri kompleksnem vrednotenju pa jih moramo vsekakor upoštevati. Ekonomija ne daje rešitev enkrat za zmeraj, ampak se te spreminjajo, zato ekonomski izračuni ne morejo biti edini kazalec uspešnosti oziroma upravičenosti določene oblike lastnine gozdov. Še več - pri gozdovih, pri katerih je (ekonomsko nemerljiva ali težko merljiva) socialna in ekološka vloga dodatno relativizirana še z dolgo proizvodno dobo, je ekonomsko izhodišče pri odločitvah lahko docela neustrezno ali celo zavajajoče. Podjetniška ekonomija ne pozna ustreznih metod za presojo takšnih učinkov, metode ekonomike okolja pa so za to problematiko še nezanesljive. Opravka imamo z naravnim virom, podobnim vodi ali zraku. V takšnih razmerah moramo eksaktne ekonomske metode vrednotenja nadomestiti z manj eksaktnimi, saj zaidemo na področje t.i. mehkih informacij. Presoja upravičenosti obstoja državnih gozdov kot posebne lastninske oblike samo na ekonomskem temelju zato ni ustrezna. Skozi družbeni razvoj seje razmerje med zasebno in javno lastnino spreminjalo v skladu z družbenimi razmerami. Osrednja značilnost zasebne lastnine je, da nelastnika izključuje. Izključitev je lahko absolutna ali pa omejena. Omejitve zasebne lastnine gozdov pa so zaradi njihove ekološke in socialne vloge vse večje. Omejevanje lastninske pravice (zasebne lastnine) je hkrati tudi kršenje človekove svobode, vendar le točno določene svobode - svobode lastnikov, da delajo s svojo lastnino, kar se jim zljubi (LLOYD / DAVID 1988). Lastnina ni naravna pravica, ampak premišljen produkt družbe (LEFCOE 1974). Posebno mesto pri problemu lastnine zavzemajo zemljišča, katerih temeljni značilnosti sta omejenost in ekskluzivnost. Zato lastnina zemljišča po vsebini ni enaka drugim lastninam, pomeni pa tudi lastnino nad prostorom, kjer se poleg vod in zraka izkazuje suverenost države ne glede na lastnika. Vse večje omejitve zasebne lastnine temeljijo na sodobni pravni misli, ki poleg pravne pozna tudi socialno državo. Socialna država poudarja socialne pravice državljanov ter ekološko in socialno funkcijo lastnine. Vse večje zahteve sodobnega človeka do naravnega okolja spreminjajo vlogo gozda kot lastninske kategorije in povečujejo Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 3 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 omejitve lastnine. Danes je v mednarodnem pravu in pravu bližnjih držav veliko omejitev lastninske pravice (ŠINKOVEC 1997). Enake omejitve gospodarjenja z gozdovi veljajo tudi za državne gozdove, kjer pa osnovni motiv gospodarjenja ni dobiček, temveč takšno gospodarjenje, ki krepi vse vloge gozda. V državnih gozdovih tako ni nasprotja med zasebnimi in javnimi interesi, ker ni zasebnega interesa. Nasprotje med zasebni in javnim se v državnih gozdovih lahko pojavi le, če v gospodarjenje z gozdom vključimo zasebno podjetništvo. Seveda ne smemo posploševati, da v državnih gozdovih ni nasprotij, dejstvo pa je, da ni nasprotij, ki bi temeljila na lastnini in na pravicah, ki iz lastnine izhajajo. Nasprotja v državnih gozdovih temeljijo samo na nasprotjih interesnih skupin družbe, ki izhajajo iz različnih pogledov na vlogo in delovanje gozda. V državnih gozdovih tudi niso sporna nadomestila za omejitve pri gospodarjenju, ker ne obstajajo (lastnik -država- sam sebi ne izplačuje nadomestil za omejitve, ki jih je sam postavil). Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 4 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 2 OPREDELITEV PROBLEMA V Sloveniji poznamo tri oblike lastnine gozdov: državno, zasebno (fizične in pravne osebe) in lastnino lokalnih skupnosti (WINKLER 1995). Vse tri oblike so med seboj enakopravne. Zaradi vedno bolj izraženega javnega interesa za ekološke in socialne vloge gozdov so lastniki pri gospodarjenju z gozdom vse bolj omejeni. Omejitve, zapovedi in prepovedi glede ravnanja z gozdom so boleče predvsem za zasebne lastnike, ki imajo v svojih gozdovih zlasti gospodarske interese. To pomeni, da cenijo predvsem tiste gozdne dobrine, ki so vnovčljive na trgu. V današnjem času je to še vedno predvsem les. Za omejitve uživanja svoje lastnine pa zahtevajo nadomestila in odškodnine. Zato je pomembna presoja, ali je za državo bolj smotrno imeti svoje gozdove ali plačevati zasebnim lastnikom odškodnine za omejitve pri gospodarjenju in biti z njimi v stalnem dialogu o omejitvah njihove lastnine ter ravnanja v gozdovih. Za državne gozdove veljajo enake omejitve lastninske pravice kot za druge, vendar jih lažje reguliramo. Pri tem gre za posebnega lastnika - državo, ki poleg ekonomskih koristi (ki se realizirajo na trgu) zasleduje še tržno nemerljive ali težko merljive koristi. To je ključni razlog, da države imajo gozdove. Državni gozdovi imajo poleg prednosti tudi slabosti. Ugotoviti je potrebno, katere so te slabosti in kako se le-te kažejo pri gospodarjenju z gozdovi. Presoja upravičenosti državnih gozdov skozi ekonomsko uspešnost ni dovolj. Gozd kot nacionalni naravni vir zahteva tudi druge načine vrednotenja in presoje upravičenosti. Pri tem gre zlasti za presojo, ali državni gozdovi zaradi narave lastnine bolje zagotavljajo vloge gozdov na eni strani in zmanjšujejo nasprotja med interesi v gozdnem prostoru na drugi strani. Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 5 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 Po denacionalizaciji bo v Sloveniji delež državnih gozdov med najmanjšimi v Evropi. Zato je skrb in zanimanje zanje toliko bolj pomembno. Vprašanje je, zakaj pri tem odstopamo od evropskega poprečja. To še posebej velja sedaj, ko socialne in ekološke vloge gozdov vedno bolj pridobivajo na veljavi. To bi lahko bil eden od motivov za prizadevanje države za večanje svoje gozdne posesti. Državni gozdovi so tudi vir javnih financ. Vprašanje je, ali poleg vseh koristi, kijih gozd nudi družbi, ostane še kaj za lastnika (torej državo) za pokrivanje njegovih finančnih potreb. Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 6 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000________ 3 DOSEDANJE RAZISKAVE Z raziskovanjem državnih gozdov v Sloveniji se je ukvarjalo že veliko avtorjev. ŠIVIC (1940) podaja zgodovinski pregled organizacije gozdarske službe v Sloveniji. Pri tem ugotavlja, da so posebno skrb za gozdove uvedli v krajih, kjer so se pojavili rudniki in fužine. Prve obširnejše raziskave državnih gozdov so opravljali šele po II. svetovni vojni, ker so šele takrat nastali v večjem obsegu. Raziskovalci se niso spraševali o smiselnosti obstoja državnih gozdov. Raziskovanja so dala predvsem dober pregled nad učinki gospodarjenja in organiziranosti. PIPAN (1964) pojasnjuje, kakšna je bila zgodovina in aktualno stanje ureditev gozdov v Sloveniji. Zatem so se raziskovalci ukvarjali s kriteriji za notranjo delitev državnih gozdov in tako sprejeli zamisel o oblikovanju gozdnogospodarskih območij. Prvi obrisi današnjih gozdnogospodarskih območij segajo v leto 1947, ko smo imeli v Sloveniji okoli 70 gozdnih uprav (SEVNIK in sod. 1963). Študija obravnava idejne zasnove, različne silnice in ukrepe glede območij od leta 1945 do konca 1962. Avtorji ugotavljajo, daje velika razdrobljenost proizvodnega prostora sprožila proces integracije. Stroka seje znašla pred dvema temeljnima dilemama: katere kategorije gospodarskih organizacij potrebujemo in po kakšnih kriterijih naj se posamezne uprave strnejo. Avtorji pravijo, da je sprememba organizacije zahtevala tudi spremembo v mišljenju gozdarjev od šablonskega upravljanja z gozdom h pravemu gospodarjenju z njim. Študija tudi podaja pregled stanja gozdnih fondov po gozdnogospodarskih območjih. PIPAN (1963, 1965, 1968) je prikazal gibanje gozdnih fondov in izdelal ekonomsko primerjavo med posameznimi gozdnogospodarskimi območji. Pri tem je uporabil poseben sistem točkovanja, ki je območja razvrstil na osnovi njihove ekonomske zmogljivosti. Podal je tudi predlog stalnega spremljanja razvoja gozdnogospodarskih Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 7 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 organizacij, ki predvideva enotno zbiranje podatkov, pomembnih za ugotavljanje razvoja. Pomen dela je predvsem v tem, ker gozdarski stroki dokazuje, da so posamezniki in kolektivi le del organske celote, ki se imenuje slovensko gozdarstvo. Hkrati ugotavlja, da različni kolektivi zelo različno vlagajo akumulacijo, ki jo ustvarjajo pri svojem delu. Raziskovalci so se ukvarjali tudi z organiziranostjo državnih gozdov in gozdarstva nasploh. Organizacija je dinamičen pojav, zato vključuje tudi proces prilagajanja (KAVČIČ in sod. 1985). To pomeni, da izdelava nekih večno veljavnih organizacijskih rešitev ni možna. Avtorji ugotavljajo velike razlike v organiziranosti posameznih gozdnih gospodarstev in identificirajo dejavnike, ki določajo optimalno velikost TOZD-ov in TOK-ov. KAVČIČ in sod. (1989) prej pa že PIPAN (1964) so ugotavljali razlike v gospodarski zmogljivosti posameznih gozdnogospodarskih območij. Kljub temu, da so državni gozdovi v večjem obsegu nastali šele po II. svetovni vojni, KORDIŠ (1986) ugotavlja, daje bila državna lastnina idrijskih gozdov temeljni pogoj za razvoj idrijskega rudnika in s tem za razvoj kraja. Rudnik, ki je že od nekdaj bil last države, se je le z trajnostnim načinom gospodarjenja z okoliškimi gozdovi lahko oskrboval z lesom. V času skupnega gospodarjenja z zasebnimi in državnimi (družbenimi) gozdovi je bilo manj ločenih proučevanj samo državnih gozdov. Raziskovalci so gozdno gospodarstvo določenega območja proučevali enotno, pri čemer so se zavedali posebnosti posamezne lastniške kategorije gozdov (WINKLER in sod. 1988, KAVČIČ in sod. 1989). Zanimanje za državne gozdove je v 90-ih letih naraslo zaradi sprememb v organizaciji celotnega gozdarstva, zlasti pa še zaradi sprememb pri gospodarjenju z državnimi gozdovi. Najprej so raziskovalce zanimale možne organizacijske oblike gozdarstva (V/INKLER in sod. 1990). Pri tem so ločeno analizirali tiste, ki predvidevajo ločitev dejavnosti posebnega družbenega pomena od poslovnih, tiste, ki zagotavljajo integralno Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. g Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 opravljanje vseh gozdarskih dejavnosti in tiste, ki temeljijo na ločitvi državnega in zasebnega sektorja gozdarstva. Po osamosvojitvi Slovenije je vprašanje smiselnosti in organiziranosti državnih gozdov postalo spet aktualno. Predmet raziskovalne dejavnosti so zlasti posebnosti lastnine gozdov in organizacijskih oblik gospodarjenja z državnimi gozdovi. Z družbenimi spremembami v začetku devetdesetih let in z napovedjo reorganizacije gozdarstva so v okviru projekta podlage za nacionalno gozdarsko politiko izdelali vrsto separatnih študij, ki posredno zadevajo tudi gospodarjenje z državnimi gozdovi zlasti njegovo organiziranost in izvajanje del v državnih gozdovih (WINKLER 1991, WINKLER / VOVŠEK / FURLAN 1992, WINKLER / ŠINKOVEC 1993, WINKLER 1994). Z družbenimi spremembami se je pojavil tudi problem učinkovite organiziranosti gozdarskih podjetij. WINKLER in sod. (1991) ugotavljajo, da naj izvajalsko gozdarsko podjetje opravlja zlasti naslednje glavne dejavnosti: izvajanje gojitvenih in varstvenih del v državnih in zasebnih gozdovih, pridobivanje lesa v državnih in zasebnih gozdovih, vzdrževanje gozdnih prometnic, prodaja gozdnih lesnih sortimentov iz državnih gozdov ter odkup in prodaja gozdnih lesnih sortimentov iz državnih gozdov. Podjetje naj ima takšne kapacitete, da lahko izvaja dela v državnih gozdovih, za drugo delo pa naj najame podizvajalce. Posvetovanje, ki je bilo organizirano na to temo na Bledu leta 1993 je potrdilo, da se naj dotedanja območna gozdnogospodarska organizacija preoblikuje v eno izvajalsko podjetje. Obseg proizvodnje mora biti tolikšen, da omogoča razvoj stroke na področju pridobivanja lesa. Udeleženci posvetovanja so se zavzeli za oddajo del izvajalcem, ki bodo prevzeli vsa dela v gozdu. Opozorili so na nepotrebno podvajanje del z javno gozdarsko službo in poudarili pomembnost meril za izvajalce gozdnih del. Reorganizacija gozdarstva je postavila gozdna gospodarstva v povsem novo vlogo. V novih razmerah morajo nameniti posebno skrb odnosom do lastnikov gozdov kot poslovnih partnerjev in svoji organiziranosti. Pomembna ugotovitev posveta je bila, da ločitev javne in poslovne funkcije v gozdarstvu ni optimalna rešitev. Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 9 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 Začetek spreminjanja odnosov in navad pri prodaji lesa je povzročil izdelavo študije, ki je podrobno razčlenila prodajo lesa iz javnih gozdov (WINKLER / VOVŠEK / FURLAN 1992). Avtorji analizirajo oblike in načine prodaje lesa ter izdelavo ponudbe, opredeljujejo pa tudi odnose med izvajalcem gozdnih del in lastnikom gozda. Študija poudarja, da bo lahko država kot največji lastnik gozdov s ponudbo gozdnih lesnih sortimentov pomembno vplivala na razmere na trgu. Družbene spremembe so povzročile tudi delitev obstoječih gozdnogospodarskih organizacij na tri dele (izvajalsko gozdarsko podjetje, zasebni sektor in javno gozdarsko službo). Zato KAVČIČ (1992) išče osnove za razdelitev. Pri tem ugotavlja, da bodo gozdnogospodarske organizacije morale zožiti svoj prostor delovanja (zasebni sektor je izvzet iz dosedanjega skupnega gospodarjenja z zasebnimi in družbenimi gozdovi). Avtorica oriše razvoj oblikovanja gozdnogospodarskih organizacij in ugotavlja, da je vsaka reorganizacija do sedaj širila dejavnost gozdarskih podjetij in s tem tudi materialno bazo. Tako postavlja leto 1965 kot izhodiščno za ugotavljanje deleža premoženja zasebnega sektorja znotraj gozdnogospodarske organizacije. Leta 1993 so družbeni gozdovi postali last države ali občin. Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij je določil (1992), da družbeni gozdovi preidejo v državno last in se ne privatizirajo. Občine so postale lastnice gozdov, ki so jih imele pred 6.4.1941. Med državo kot lastnikom (v njenem imenu Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov) in dosedanjimi upravljalci se vzpostavi zakupno razmerje ali podeli koncesija. S prenosom družbenih gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov je nastal problem urejanja poslovnih razmerij med izvajalci del in Skladom. Zato KOŠIR / WINKLER / MEDVED (1994) analizirajo oblike razmerij med upravljalcem državnih gozdov ter izvajalci gozdnih del, pri čemer ugotavljajo, da ima javna gozdarska služba pri tem posebno vlogo. Izdelali so postopek za presojo ustreznosti izvajalcev in si pri tem pomagali s standardom ISO 9000 in številnimi drugimi viri. Za presojo ustreznosti izvajalca gozdnih del je tako pomemben tehnološki, kadrovski, ekološki in ekonomsko- Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 10 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 organizacijski vidik. Predstavljen je tudi način ugotavljanja višine rente v državnih gozdovih in pogodbeno urejanje razmerij med Skladom in izvajalci gozdnih del. Značilnosti in posebnosti lastnine gozdov, ki se kažejo v posebnostih upravljanja, rabe in razpolaganja z njimi, je podrobno analiziral WINKLER (1995). Gozdna dela v državnih gozdovih po letu 1997 izvajajo gozdnogospodarske družbe na podlagi koncesij. Koncesije so samo ena od možnih oblik gospodarjenja z državnimi gozdovi, nekaj izkušenj z njimi pa imamo tudi že v Sloveniji (WINKLER 1998, WINKLER/KRAJČIČ 1999). Državni gozdovi so pogosto predmet tudi tujih raziskovanj, vendar danes ni več raziskovanj prednosti in slabosti državnih gozdov kot posebne lastninske kategorije, temveč se raziskovalci ukvarjajo predvsem z ekonomsko in družbeno učinkovitostjo gospodarjenja z državnimi gozdovi in s tem povezanimi vprašanji organiziranosti gospodarjenja z državnimi gozdovi. Tako NIESSLEIN (1980) ugotavlja, da se lastnina nad zemljiščem zaradi mnogih posebnosti razlikuje od premične lastnine. Avtor podaja model razmejitve med socialnimi funkcijami gozda in poseganjem v lastnino gozda v smislu razlastitve. Da bi se izognili konfliktom, je nujno potrebno začrtati mejo med omejitvami lastnine, za katere je potrebno plačati nadomestilo in tistimi, ki jih lastniku lahko naložimo brez nadomestila. BLUM (1997) analizira ekonomsko učinkovitost gozdarstva v Nemčiji in ugotavlja izgubo v državnih gozdovih, zasebni gozdovi pa ustvarjajo minimalni dobiček zahvaljujoč podpori države. Za to obstajajo trije temeljni vzroki: • realno enake ali celo nižje cene gozdnih lesnih sortimentov, • naraščanje cene dela, • omejene možnosti racionalizacije ali povečanja proizvodnje. Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 1 \ Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000________ VOLZ (1995) kritično presoja nemško vladno politiko v luči krize gozdarstva in globalne okoljske krize. GRANDJEAN (1987) podaja razvoj in rezultate državnih gozdov in gozdarske politike Nizozemske od leta 1945. NIESSLEIN (1989) je analiziral trende v cenah lesa, profitu in izgubi v različnih državnih gozdovih Nemčije od leta 1953 do 1986. Pri tem ugotavlja, da so ključnega pomena tri primarne zahteve gozdarske politike: (1) čista ekonomska analiza gozdnega obrata (2) institucionalizacija nadomestil za usluge, kijih zagotavlja zasebni gozd in (3) raznolik in vizionarski napor za ekonomske postopke v gospodarskem gozdu. Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 12 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 4 CILJI IN METODE RAZISKOVANJA Z raziskavo želimo odgovoriti predvsem na naslednja vprašanja: 1. Ali državni gozdovi zagotavljajo učinkovitejše uresničevanje posebnosti lastnine gozdov in skladnejše reguliranje ekonomskih, ekoloških in socialnih funkcij lastnine? 2. Kako se rezultati gospodarjenja z državnimi gozdovi kažejo v izpolnjevanju mednarodnih kriterijev za trajnostno gospodarjenje? 3. Ali sedanji način organiziranja gozdarstva te cilje podpira oziroma zagotavlja optimalen razvoj? Pri raziskavi smo uporabili predvsem metodo analize in sinteze ter zgodovinsko in primerjalno metodo. Z anketo strokovne javnosti smo pridobili informacije o ustreznosti organizicije gospodarjenja z državnimi gozdovi in jo primerjali s prejšnjo. Povprašali smo tudi, kako bi sami organizirali gospodarjenje z državnimi gozdovi. Anketiranci so se opredelili o učinkovitosti gospodarjenja z njimi, pri čemer nas je zanimalo zlasti reševanje različnih interesov subjektov gospodarjenja z gozdom (javna gozdarska služba, koncesionarji, lastnik- država) in ali prihaja do podvajanja del pri delu v državnem gozdu. Obseg administriranja ter odnos med javno gozdarsko službo in lastnikom- državo- je bil naslednji sklop vprašanj, s katerimi smo pridobili mnenja o delovanju sistema gospodarjenja v praksi. Pomemben sklop vprašanj se je nanašal na socialne in ekološke vloge gozdov, spraševali pa smo tudi o odnosu anketiranca do državnih gozdov. Anketo smo izvedli na populaciji gozdarskih strokovnjakov, zaposlenih pri Zavodu za gozdove Slovenije in gozdarskih gospodarskih družbah - koncesionarjih na vzorcu gozdnogospodarskih območij. V vzorec smo z žrebom zajeli gozdnogospodarska Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 13 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000________ območja Maribor, Slovenj Gradec, Nazarje in Kočevje. Poslali smo 261 anketnih vprašalnikov, od tega smo dobili 158 odgovorov (60,5%), ki smo jih pri analizi zajeli, dva naslovnika sta bila neznana, en odgovor pa je prišel prepozno. Strukturo odgovorov kaže grafikon. Grafikon 1: Struktura odgovorov na anketo med gozdarsko strokovno javnostjo Anketa (priloga 1, 2) je bila anonimna z 18 (za zaposlene pri gozdarskih gospodarskih družbah) oziroma 20 (za zaposlene pri Zavodu za gozdove Slovenije) vprašanji, razdeljenimi na več vsebinskih sklopov. Večina vprašanj je bila enaka tako za delavce Zavoda za gozdove Slovenije in za zaposlene pri gozdarskih gospodarskih družbah. Razlikovala so se le pri vprašanjih, ki se nanašajo na različen delokrog anketirancev. Večina anketirancev je delala v gozdarstvu že pred reorganizacijo leta 1993 (grafikon) Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 14 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000________ Grafikon 2: Struktura anketirancev glede na čas zaposlitve v gozdarstvu Takšna struktura anketirancev zagotavlja, da gre za ljudi z večletno prakso in izkušnjami v gozdarstvu. Ključni viri raziskave bodo statistična poročila Zavoda za statistiko Slovenije, poročila Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo, Zavoda za gozdove Slovenije in Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 15 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000________ 5 DELOVNE HIPOTEZE Z raziskavo bomo preskusili naslednje delovne hipoteze: 1. Zaradi omejitve uresničevanja lastninske pravice in lažjega uresničevanja ekonomskih, ekoloških in socialnih funkcij lastnine so državni gozdovi upravičena posebna oblika lastnine. 2. Nakup gozdov je za državo dolgoročno ustreznejši kot plačevati zasebnim lastnikom odškodnine za omejitve pri gospodarjenju z gozdovi, ki izhajajo iz socialnih in ekoloških vlog gozda. To pomeni zmanjševanje proračunskih izdatkov na eni in zmanjševanje konfliktnih situacij med zasebnimi lastniki in državo na drugi strani. 3. Država si kljub poudarjeni socialni in ekološki vlogi gozdov v novejšem času premalo prizadeva za povečanje svoje gozdne posesti. Z nakupom bi ravnala racionalneje z vidika javnih financ in gospodarjenja z državnimi gozdovi. 4. Gospodarjenje z državni gozdovi je zaradi večje površine, kadrov in tehnične opremljenosti tudi ekonomsko učinkovito. 5. Dosedanje gospodarjenje v državnih gozdovih je bilo uspešno, kar se kaže v krepitvi gozdnih fondov in v prispevku k narodnemu gospodarstvu. Slovensko gozdarstvo je predvsem s strokovnim delom in z velikimi vlaganji v gozdove doseglo sedanje stanje gozdov. 6. Sedanja organiziranost gospodarjenja z gozdovi ne zagotavlja optimalnega razvoja državnih gozdov. Zaradi nedorečenih koncesijskih razmerij prihaja do konfliktov in do neracionalnih ukrepov lastnika, javne gozdarske službe in gozdarskih gospodarskih družb. Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 16 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 6 LASTNINA GOZDOV Lastninska pravica daje upravičencu pravico rabiti stvar in z njo razpolagati v meri, ki jo dovoljuje pravni red, pri tem pa drugega od tega izključiti (WINKLER 1995). Pravno urejanje lastnine ni dano enkrat za vselej (ŠINKOVEC 1997), ampak se s časom spreminja. Vsebina lastninske pravice je opredeljena glede na naravo in namen stvari. Tradicionalno pojmovanje lastninske pravice pomeni neodtujljivo in absolutno pravico, ki pa jo sodobna pravna znanost že zanika. Država lahko v mejah ustavnih določil lastnikom nalaga, naj nekaj storijo, opustijo ali dopustijo v dobro javnih (splošnih) koristi. Sodobne teorije poudarjajo trojno vlogo lastnine: • lastnina daje široko gospodarsko svobodo - pravico uporabe, • lastnina je materialno sredstvo in predpostavka eksistence, • lastnina je sredstvo za zagotavljanje eksistenčne varnosti in sredstvo za neodvisnost in samostojnost posameznika glede na državo in družbo. Z uvajanjem socialne države in ekološkimi problemi, ki pestijo sodobni svet, je dobila lastnina trojno funkcijo: • ekonomska funkcija izhaja iz pravice rabiti stvar in z njo razpolagati ter drugega pri tem izključiti (WINKLER 1995), • socialna funkcija lastnine pomeni, da lastninska pravica ne zagotavlja eksistence posamezniku, temveč je motor človekovega napredka, da se ne more uresničevati na škodo skupnosti in v nasprotju z interesi družbe (ŠINKOVEC 1992), prisoten je tudi element solidarnosti, • ekološka funkcija lastnine pomeni naravo z njenimi snovmi, močmi, povezavami, spremembami in zakonitostmi, ki rabijo z ene strani kot življenska podlaga vsem živim bitjem in so z druge strani tudi same del teh stvari, kot so živali in rastline (ŠINKOVEC 1991). Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 17 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 6.1 PREGLED RAZVOJA LASTNINSKIH ODNOSOV OD IZVORA DO DANES Lastninski odnosi so se skozi človeško zgodovino zelo spreminjali. Za najzgodnejše obdobje nimamo natančnih podatkov, sklepamo lahko le na osnovi arheoloških proučevanj pa tudi s proučevanjem primitivnih ljudstev današnjega časa. Kasnejša obdobja od antike naprej pa so dokaj dobro opisana v pisanih virih in umetnosti. V primitivnih družbah se je individualna lastnina uveljavila le na majhnem številu stvari, največji del je predstavljala kolektivna lastnina. To je še posebej veljalo za zemljo. Skupina je bila prava socialna enota, v kateri je posameznik obstajal le zahvaljujoč sodelovanju v skupini. Skupina je bila skupnost živih in mrtvih. Kadar je osebna lastnina obstajala, je izginila s smrtjo posameznika in bila mnogokrat z njim tudi pokopana. Poudarjena je bila predvsem socialna funkcija lastnine, izključevanje drugega pri rabi stvari je bila zelo omejena. Ekološka funkcija lastnine zaradi majhne človeške moči ni bila izražena. Temelj zasebne lastnine v antični Grčiji je tvorila družinska lastnina. Zemlja ni pripadala posamezniku ampak družini in ne le živim ampak tudi mrtvim (CHALLAYE 1948) ter je ni bilo mogoče odtujiti. Zemlja je pripadala trenutno živeči družini, tisti, kije že umrla ali se še ni rodila. Po Platonu je pripadala prednikom in naslednikom. Človek je tisti, ki pride, ko napoči njegova ura in prevzame skrb za posest. Kasneje (od 6. st. p.n.š.) družina ni več ohranila svoje homogenosti. Razvoj trgovine, pomen žlahtnih kovin in denar so prispevali k rušenju antičnega koncepta lastnine zemljišča. Denar je krožil, v svojem gibanju je počasi privlačil samo zemljo in edina možnost je bila, daje lastnina zemljišča postala isto (torej denar). Lastnina nad zemljo je izgubila karakter svetosti, prenehala je biti nepremična in nedotakljiva oziroma neoskrunljiva. Na škodo družinske lastnine se je razširila individualna lastnina. Že družinska lastnina pomeni odmik od družbene lastnine, značilne za primitivne družbe. Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. \ g Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000________ Sprva se je individualna lastnina pojavila na premičninah (dragih kamnih, živini), kasneje tudi na zemlji. Prodaja zemlje je postala možna, pojavile so se tudi hipoteke. Največji udarec staremu režimu družinske lastnine je povzročilo uvajanje oporoke, ki je omogočalo dedovanje drugih ne le sinov. Gozdovi so bili v zasebni lasti, v njih so za gospodarje delali sužnji (MARINOVIČ 1949). Ekonomska vloga lastnine je na račun socialne postajala vse večja, ekološka vloga je bila še vedno zanemarljiva. V prvih obdobjih so v rimski državi veljale enake zakonitosti kot v primitivnem obdobju Grčije. Zemlja je bila dolgo časa glavna oblika bogastva, ki je bila hkrati tudi najbolj zaželena. Večji lastniki so tudi s silo (majhne sosednje kmete so silili k prodaji) zaokroževali svoje posesti. K temu je v določenih obdobjih pripomogla tuja konkurenca, ki je zbijala cene kmetijskih proizvodov. Na drugi strani je država za nizko nadomestilo (takso) prepustila javna zemljišča, zlasti še osvojene dežele, zasebnikom. Tako so si bogati lahko kopičili zemljišča. Proti koncu 2. st. p.n.š. se je pravica uporabe transformirala v pravo lastnino. Tako so nastala velika posestva (latifundije), ki so najpomembnejša značilnost lastnine rimske države. Druga oblika lastnine, lastnina nad premičnim bogastvom, je bila dosti večja kot pri Grkih. Predstavljala jo je predvsem akumulacija denarja. Primitivno trgovino (naturalno) so zamenjale žlahtne kovine (npr. bakrene palice) in končno uporaba denarja, ki ga je kovala (izdajala) država. Sredi 3. st. p.n.š. je rimska država poenotila denar, ki je tako postal odličen instrument menjave. Lastnina nad zemljiščem je s pojavom denarja omogočila tudi druge prihodke, ki so večali lastnino posameznikov in asociacij. Lastnina je bila razumljena kot absolutna, brez omejitev (razen splošnih interesov, ki jih je določal zakon) in stalna. S pojavom denarja kot plačilnega sredstva v večjem obsegu se je ekonomska funkcija lastnine povečala, socialna pa še zmanjšala. Ekološke funkcije lastnine praktično ni bilo. Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 19 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 Za srednji vek je značilen hierarhičen odnos do lastnine nad zemljiščem. Sistem vazalne odvisnosti je postavil na dno piramide kmeta, ki je živel in obdeloval svojo zemljo ali zemljo zemljiškega gospoda, ta pa je bil v vazalnem odnosu do višjega vazala. Na vrhu piramide je bil kralj oziroma deželni knez. Sprva se je vazalni odnos prekinil s smrtjo gospoda ali vazala, kasneje pa seje tudi dedoval. V času po naselitvi (6.st.) lahko domnevamo, da so Slovenci poznali veliko družino (starši, otroci, vnuki ter njihove žene). Imeli so skupno gospodarstvo. Lastnik proizvajalnih sredstev je bila družina, ki je skupno izkoriščala pašnike in gozdove. Z ustalitvijo njiv (te sprva zaradi požigalništva niso bile ustaljene) so se že v prednemški dobi začele razvijati kmetijam podobne tvorbe. Pravica do lastnine je srednjeveškemu zemljiškemu gospodu prinašala tudi moč, ki je bila rezervirana zgolj za suverene: moč podeljevanja pravice (sodna oblast) in pobiranja davkov (izvršna oblast). Moč fevdalcev in njihovo mesto v hierarhiji sta temeljila le na lastništvu do zemlje, ki so si jo podredili na različne načine. V zgodovini krščanskih in drugih duhovnosti je bila lastnina problematična (JUHANT 1991). Jezusovo stališče do bogatina in do bogatega mladeniča, kjer opozarja učence, naj bodo oprezni, da jih bogastvo, ki je lahko ovira za božje kraljestvo, ne premami. Jezus blagoruje uboge, lačne in grozi bogatašem in sitim. Glavno nevarnost vidi v človeškem sebičnem odnosu do lastnine in ne v samem posedovanju. Katoliška cerkev se je integrirala v fevdalni režim. Duhovniki so bili fevdalni gospodje enim in vazali drugim s svojimi tlačani in svobodnimi ljudmi. V prvih stoletjih je še veliko duhovnikov izražalo mnenje, daje Bog ustvaril zemljo za skupno rabo vseh ljudi. Kasneje se je odnos Cerkve do lastnine spremenil, Cerkev vsebolj postaja zagovornica zasebne lastnine. Tudi za srednji vek je bila socialna funkcija lastnine omejena - v gozdarstvu seje omejila na skupna (komunalna) zemljišča in servitute. Ekološke funkcije lastnine ni bilo. Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 20 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 V času renesanse so velika odkritja pospešila razmah trgovske mornarice, kolonizacije in prekomorske trgovine. Zaradi tega se je povečala količina dragih kovin in denarja v obtoku, ki je še narastla zaradi plenjenja bogastev domačinov v prekomorskih kolonijah. Pomen premične lastnine je naraščal. Pojavile so se prve borze in banke. Ves kapital je nenadoma postal mobilen. Tudi zemljišče postane blago. Tako se je lastnina nad zemljiščem kot osnova moči počasi trans formirala v lastnino nad zemljiščem kot blagom (LEFCOE 1974). V ta čas datirajo tudi prvi gozdni redi na naših tleh (Ortenburški gozdni red za Kočevsko 1406, Začasni štajerski gozdni red 1539, Gozdni red za Istro, Furlanijo in Kras 1541), ki so nastali zgolj zaradi zaščite ekonomskih koristi iz gozda. Ekonomska funkcija lastnine je prevladovala. V Franciji so konec 18. stoletja med revolucijo izpeljali zemljiško odvezo v dveh fazah. Prva je skušala razrešiti agrarno vprašanje ob doslednem zagovarjanju lastninske pravice fevdalcev do zemlje (uzakonjenje odveze z odkupom pravic in služnosti). Druga faza je nastopila z jakobinsko diktaturo (1792-1794), ko so z zakonom načelno ukinili fevdalne odnose brez odškodnine. To ureditev so uveljavili v celi Franciji, v osvojenih deželah pa le, če so jih neposredno priključili Franciji (ŠUMRADA 1996). Proces je na ozemlju Ilirskih provinc potekal bistveno počasneje kot v Franciji. Zavlačevanje je naletelo na naših tleh na odpor (požig skladišč smledniških Lazzarinijev, pasivni odpor proti desetini na Koroškem, kmečki upor v Višnji gori leta 1813,...). Z Robespierom in Rouseaujem je lastninska pravica prenehala biti absolutna. Postala je relativna in odvisna od odločitve vseh ljudi. Ekonomska funkcija lastnine je bila še vedno daleč najpomembnejša, vzroki za agrarno reformo so bili izključno socialni. Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 21 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 Za 19. stoletje je značilna enakost pred zakoni, toda neenakost v premoženju. Kmetijstvo je imelo manjši vpliv na spremembe, ki so se v glavnem odvijale na industrijskem in finančnem področju. Veleposestva so imela značaj trustov in koncernov. Na majhni in srednji posesti so lastniki (kmetje) sami obdelovali zemljo, podobno kot so obrtniki, mali trgovci in majhni podjetniki sami delali v svojih obratih. Beda industrijskih delavcev in majhnih kmetov v času industrijske revolucije je povzročila nova iskanja pravičnejše porazdelitve bogastva (npr. marksizem). Klasiki marksizma se eksplicitno z vprašanjem lastnine niso ukvarjali, obravnavali so ga vzporedno z drugimi problemi. Lastninski odnosi so le del produkcijskih odnosov, ki zajemajo še številna druga razmerja med ljudmi v produkcijskem procesu. Številni kasnejši avtorji, ki so izhajali iz marksističnega pojmovanja lastnine, so izoblikovali svojo lastno teorijo (FERFILA 1986). Tudi marksistična teorija je vztrajala na velikem pomenu lastnine in lastninskih odnosov, vendar jo je v nasprotju s kapitalistično teorijo, ki temelji predvsem na kapitalu, preusmerjala na bazo dela in produkcijskih odnosov. Nastala je kot rezultat neenakomerne porazdelitve dobrin med ljudmi v času industrializacije. Socialna funkcija lastnine je začela pridobivati na pomenu. Konkretizacija marksistične teorije lastnine v 20. stoletju seje izpeljala v dveh oblikah -kot državna ali kasneje tudi kot družbena (Jugoslavija). Družbena oblika lastnine pomeni poskus graditve nelastninskega ekonomskega sistema. Obe obliki sta se v ekonomskem smislu (gre za merljive ekonomske kazalce) pokazali kot manj učinkoviti od zasebne in tako koncem stoletja zamrli. Hkrati pa se je tudi v deželah, kjer državne ali družbene lastnine kot prevladujoče lastnine ni bilo, odnos do zasebne lastnine spreminjal. V 20. stoletju se pojavi nova oblika lastnine, t.j. intelektualna lastnina (na področju znanosti, literature, umetnosti). Gre v bistvu za novo obliko prilaščanja, ki traja še 50 let po ustvarjalčevi smrti, potem pa postane javna last. Torej ne gre za absolutno in večno pravico, ampak relativno in začasno. Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 22 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 Individualno lastnino družba bolj in bolj omejuje (davki, razlastitve v korist družbe itd.). V določenih državah so postale nekatere stvari javno dobro (v Franciji vode že leta 1919). Sodobna pravna znanost lastnine ne pojmuje več kot absolutno pravico, ampak poudarja tudi njeno socialno funkcijo v smislu socialne države (ŠINKOVEC 1992). Tudi zahodna ekonomska misel poudarja npr. družbeno koristno podjetje - to je podjetje, ki daje celotni družbi, v katero je vpeto, pozitivne učinke - ekonomske, socialne in ekološke. V 20. stoletju se je pomen ekonomske funkcije lastnine zmanjšal na račun socialne (pojav državne in družbene lastnine v večjem obsegu). Proti koncu stoletja pa se je socialna funkcija lastnine spet zmanjšala. Z osveščanjem javnosti, družbenim razvojem in ekološkimi problemi družbe se je močno povečala ekološka funkcija lastnine, posebej pa še ekološka funkcija lastnine gozdov. Ta se kaže predvsem v vedno večjih omejitvah zasebne lastnine. Kratek zgodovinski oris razvoja lastninskih odnosov človeštva je pokazal, da so se le-ti skozi zgodovino neprestano spreminjali. Ljudje imajo notranjo potrebo prilaščanja. Ta je naravna, ker jo najdeno tudi pri živalih in celo pri rastlinah, temeljijo pa na ohranitvenem nagonu. Prvotne človeške družbe so tudi razumele lastnino v tem smislu - človek kot posameznik in kot član kolektiva potrebuje lastnino za preživetje. Nagon do prilaščanja se je uveljavil v vseh skupinah ljudi. Tako se je izoblikovala pravica do lastnine, ki je bila potrjena v zakonu. Z razvojem družbe se je lastnina kopičila pri določeni skupini ljudi. To je bila sprva posledica osvajanj novih ozemelj (npr. v fevdalizmu) in prestrukturiranja znotraj družbe. Temelj bogastva je bila lastnina zemljišča. Šele industrializacija je premaknila možnosti prilaščanja v industrijo, bančništvo, trgovino, znanost,... Pravica do lastnine in razumevanje lastninskih odnosov sta se spreminjala, skladno z razvojem morale, religije, družine, države, ekonomske razvitosti, menjave in ravni znanosti ter tehnologije. Skozi celotno zgodovino lastninskih odnosov so teoretiki skušali Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 23 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000________ usklajevati konkretne lastninske odnose, značilne za obdobje, v katerem so živeli, s človekovo naravo (FERFILA 1986). Lastnina je torej človeku prirojena, je rezultat njegove narave in bo obstajala toliko časa kot družba. Lastnina do zemljišča je imela v zgodovini gospodarski, predvsem pa politični pomen. Pomenila je obvladovanje prostora in družbenega življenja. Spreminjanje razmerja med ekonomsko, socialno in ekološko funkcijo lastnine skozi družbeno zgodovino je mogoče ponazoriti tudi grafično (slika 1). Slika 1: Razmerje med ekonomsko, socialno in ekološko funkcijo lastnine Natančnih razmerij med posameznimi funkcijami lastnine ne poznamo, grafikon prikazuje le zelo približna razmerja med njimi. Ekološka funkcija lastnine postaja pomembna šele v zadnjem času in bo v prihodnje verjetno še naraščala, razmerje med ekonomsko in socialno funkcijo pa se spreminja skladno z razvojem in spremembami ekonomske, ekološke in socialne vloge gozda. Tako je npr. lesnoproizvodni pomen japonskih gozdov po raziskavi javnega mnenja od leta 1980 do leta 1996 padel s 50% na Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 24 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 samo 22% (MURASHIMA 1997), narastli pa sta ekološka in socialna vloga. Ekološka in socialna vloga sta ponekod že bistveno večji od ekonomske (LIN/ AN 1997). 6.2 SODOBNO POJMOVANJE LASTNINE GOZDOV Sodobna pravna znanost in sodobne ustave poudarjajo poleg pravne tudi socialno državo (ŠINKOVEC 1997). Nekateri tuji teoretiki jemljejo ustavno opredelitev države kot socialne za izhodišče varstva okolja (ŠINKOVEC 1994). Socialna država obvezuje državne organe, da državljanom zagotovijo socialno varnost in rabo lastnine, ki spoštuje socialne interese. Socialna država temelji na integrirani politiki do človeka in pravičnosti, s čimer bi dosegli sorazmerje med državo in posameznikom. Socialna država poudarja socialno in ekološko funkcijo lastnine. Sodobno pojmovanje lastnine gozdov izhaja predvsem iz njegove ekološke vloge. Mednarodna konferenca v Rio de Janeiru (1992) je poudarila, daje probleme gozdov treba proučevati celostno v okviru varovanja okolja ter ob upoštevanju številnih vlog gozdov (KEATING 1993). Iz socialne in ekološke funkcije lastnine izhajajo vse omejitve lastnine, ki so danes vedno večje. Povezane so z varstvom okolja, ki postaja vse pomembnejše, saj gre za vprašanje usode planeta, brez varstva okolja pa ni prihodnosti (ŠINKOVEC 1992) - vsaj take ne, ki bi jo človek lahko spremljal. Tako tudi slovenska ustava v 2. členu določa, daje Slovenija socialna in pravna država. • 6.2.1 Oznaka zasebne in javne lastnine Modernejša oblika zasebne lastnine, ki se je oblikovala v 17. stoletju z oblikovanjem blagovne proizvodnje, je opredeljena kot vsota naslednjih pravic (RUS 1988) • količinsko neomejeno ekskluzivno razpolaganje z dobrinami, • brezpogojna in neomejena uporaba teh dobrin glede na smoter ali funkcijo, Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 25 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 • neomejen transfer teh dobrin. Zasebna narava lastnine je lahko značilna za posameznikovo, državno ali kakšno drugo obliko lastnine. Če si država prilasti vse tri pravice, gre za zasebno lastnino države. V primeru javne lastnine država nima lastniških pravic, ima pa dolžnost, da zaščiti pravico slehernika do uporabe, prisvajanja in upravljanja z javnimi dobrinami. Gozd je dobrina, kjer je absolutnost lastninske pravice močno omejena (BERDEN 1995). V zgodovinskem razvoju so nastale tri glavne skupine lastnikov gozdov: država, lokalne skupnosti in zasebniki. Vsaka od teh skupin ima praviloma več podskupin, ki se razlikujejo po pravnem statusu (WINKLER 1994). Državne gozdove in gozdove lokalnih skupnosti obravnavamo navadno kot javne gozdove, kamor prištevamo tudi gozdove različnih javnih fondacij. Z zgodovinskim razvojem so se mnenja o pomenu javnih gozdov spremenila in veliko držav skuša povečati delež takih gozdov. V Evropi je delež državnih gozdov zelo različen. Spoznanja o pomenu socialnih in ekoloških vlog gozdov govorijo v prid večanja deleža javnih gozdov. Javni interes za gozdove postavlja pred lastnike vse več omejitev. Te so običajno v nasprotju s cilji gospodarjenja zasebnega lastnika, ki pri gospodarjenju išče predvsem gospodarske (denarne) koristi. Ločitev med javnim in zasebnim je bila tudi temelj za ločitev slovenskega gozdarstva na gospodarske družbe (nekdanja gozdna gospodarstva kot koncesionarje), javno gozdarsko službo (Zavod za gozdove Slovenije) in izločitev zasebnih gozdov iz skupnega gospodarjenja z družbenimi gozdovi. Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 26 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 6.2.2 Ekološke in socialne vloge gozda ter njihova nemerljivost kot vzrok za sodobno pojmovanje lastnine gozda Prisvajanje je skozi celotno družbeno zgodovino imelo predvsem ekonomski temelj. Vrednost ekoloških in socialnih vlog gozdov pa zelo težko merimo z denarnimi enotami. Njihova lesnoproizvodna funkcija je denarno mnogo lažje izračunljiva, čeprav tudi tu ne gre povsem brez težav. Kompleksnost gozdnega ekosistema onemogoča dovoljšnjo informiranost o ekonomskih kazalnikih. Ekonomika okolja je razvila že vrsto metod vrednotenja teh funkcij (npr. analiza stroškov in koristi, metoda volje po plačilu, metoda potovalnih stroškov itd.), kljub temu pa še nikjer v svetu nismo zasledili, da bi njihovo vrednost upoštevalo tudi družbeno knjigovodstvo, kot priporoča Agenda 21 s konference v Riu 1992 (KEATING 1993). Nobena država v svetu ne izkazuje njihove višine v svojem bruto domačem proizvodu. V različnih delih sveta so opravili že vrsto izračunov, kljub temu pa dvom v njihovo verodostojnost ostaja. Tako denarna vrednost nelesnih vlog gozda za celotno družbo znaša na Japonskem po ocenah okoli 10% bruto domačega proizvoda (TANAKA/OTSUKA 1997), kar neposredno kaže, kako pomembne so družbene koristi od gozda. Ocenjena gospodarska vrednost varstvene, hidrološke, okoljske in rekreacijske vloge japonskih gozdov znaša okrog 334 miljard US$ in to brez vrednosti fiksacije CO|2, ki ga gozdovi absorbirajo okrog 20% celotne emitirane količine (JFAOA 1997). Zagotavljanje socialne in ekološke funkcije gozda je velikokrat povezano z dodatnimi stroški. Ocena stroškov nemških gozdarskih podjetij za zagotavljanje zaščitne in rekreacijske funkcije gozda v letu 1991, ki jo zahteva nemški gozdarski zakon, znaša 422 mio. DEM oziroma 1/6 prispevka gozdarstva k bruto domačem proizvodu (BLUM 1997). To pomeni 62,7 DEM/ha gozda oziroma 7 DEM na prebivalca. Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 27 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 V literaturi najdemo vrsto utemeljitev, da lesna funkcija oziroma ekonomska vloga gozda ni edino merilo skupne vloge gozda na nekem območju. Za Nizozemce je rekreacija v gozdu očitno najbolj pomembna oblika preživljanja prostega časa (leta 1993 prek 200 mil. obiskovalcev) (KONIJNENDIJK 1997). Spremembe klime, ozonske luknje, erozija, viharji itd. ponujajo manj teoretične, toda bolj praktične zahteve za radikalne spremembe ravnanja z našim planetom (VOLZ 1995). Ključna točka spremembe paradigme (Superparadigmenwechsels) ni varčno ravnanje z neobnovljivimi naravnimi viri, ampak trajnostna izraba obnovljivih virov. Poleg CQ in energetske bilance kaže to na ključno vlogo gozda in lesa. Ta dejstva označujejo gozd kot splošno dobrino. Sleherno pozitivno ali negativno ravnanje z gozdom občuti vsak uporabnik te dobrine. Elastičnost, regeneracij ska sposobnost, itd. gozda zahteva takšno gospodarjenje, kije znotraj določenih mej. Te pa so slabo ali pa še sploh ne ugotovljene. Z individualnim maksimiranjem rabe gozda je povezano tveganje, da bo kvaliteta javnih koristi iz gozda manjša. Vprašanje optimalnega gospodarjenja se je iz: »Kako izrabljati rastišče za najvišji zaslužek od lesa?« spremenilo v: »Kako oblikovati gospodarjenje z gozdom, da bo gozd pri upoštevanju ekoloških dejstev optimalno izpolnjeval raznovrstne funkcije?« (OTTO 1992). NIESSLEIN (1989) pravi, da bi gozdarstvo zaradi učinkov, ki jih nudi družbi, morali izvzeti iz primarnega sektorja gospodarstva in ga uvrstiti med storitve (terciarni sektor) in s tem nuditi gozdnim obratom možnost, da nudijo usluge na področju zaščite okolja in rekreacije. Problem netržnih učinkov se kaže v tem, da stroški ponudbe ostajajo zasebni, medtem ko so koristi javne. Problem nemerljivosti ekoloških in socialnih vlog gozdov se kaže v naslednjih sklepih ekonomske teorije (ŠINKOVEC 1994): • Norme o kakovosti okolja je treba spremeniti v denarne vrednosti po načelih narodnega gospodarstva (npr. bruto domači proizvod). Kvantitativne in kakovostne primerjalne elemente je treba opredeliti po večdimenzionalnih kriterijih, ki bodo informacijska baza za politične odločitve. • Ekonomske odločitve v zvezi s problemi okolja ni možno prepuščati zgolj gospodarstvu in političnim parlamentom. Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 28 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 • Razčiščevanje meja med zasebnim in javnim zahteva ustrezne organizacijske in odločitvene strukture, kjer morajo biti pri sistemu odločanja vključeni znanost, stroke in zainteresirani subjekti. • Posebno pozornost pri izrabi prostora je treba posvetiti razmerju med državo, občino in podjetniki. • Problemi okolja vnašajo podobne gospodarske, institucionalne in pravne dileme kot socialna infrastruktura. Nemerljivost ekoloških in socialnih vlog gozdov, poleg tega pa njihovo delovanje navzven, zunaj fizičnega obstoja gozda, je temelj omejitev lastnine, ki veljajo za gozdove. Določene omejitve lastnine so zelo široko družbeno verificirane (npr. prepoved uničevanja gozda), druge pa so bolj lokalne (npr. prost dostop v gozd, prepoved golosečenj) in imajo veljavo le v posamezni državi. Torej so tudi kulturno pogojene in odvisne od tradicije. V nekaterih državah prost dostop v zasebni gozd ni dovoljen, vendar zaradi tega nihče preveč ne povzdiguje glasu. Država rešuje problem tako, da gozd odkupuje ali odkupuje zemljišča, ki jih potem pogozdi (npr. Nizozemska). V drugih državah z drugačno družbeno tradicijo in zgodovino bi prepoved vstopa v gozd drugim verjetno naletela na močan odpor (npr. pri nas). Zagotavljanje socialne in ekološke funkcije lastnine je v državnih gozdovih lažje kot v zasebnih. Finska, ki spreminja svojo gozdarsko politiko v smislu biološke raznovrstnosti in zaščite narave, bo morala kupiti 240.000 ha zasebnih zemljišč in ustaviti gozdarske aktivnosti na okoli 500.000 ha državnih zemljišč (TORVELAINEN 1997). Država bo zemljišča kupila zato, ker bo tako lažje (ali samo tako) uresničila svoje cilje - omogočila, da bodo gozdovi izpolnili svojo ekološko (in socialno) vlogo kot si jo je zamislila. Zasebna lastnina državo torej ovira pri zagotavljanju ekološke in socialne vloge gozdov. Podobno meni tudi 92% anketiranih slovenskih gozdarskih strokovnjakov, ki pravijo, da je zagotavljanje socialnih in ekoloških vlog gozdov v praksi lažje izvedljivo v državnih gozdovih kot v zasebnih. Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 29 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 6.3 POSEBNOSTI LASTNINE GOZDOV Lastnina gozdov in način uresničevanja lastninske pravice je eno izmed temeljnih vprašanj, do katerih se je treba opredeliti, ko postavljamo izhodišča in okvire gospodarjenja z gozdovi (WINKLER 1995). Že skromen prikaz gozdnega prava (pravica do razpolaganja in gospodarjenja z gozdom) kaže, da gre za zelo dinamično kategorijo (ŠINKOVEC 1997). Gozdovi spadajo med stvari, ki so v splošni rabi, vendar je zlasti njihovo izkoriščanje pridržano samo lastniku. Kljub temu, da so nekatera upravičenja drugih podobna upravičenjem v zvezi s stvarmi, ki jih štejemo za javno dobro (prost dostop, nabiranje plodov,...), gozd ni javno dobro. Javno dobro so praviloma stvari, ki so zunaj pravnega prometa, zato na njih ni mogoče pridobiti lastninske pravice, možna je le raba (ŠINKOVEC 1994). Med javno dobro spadajo javne ceste, vode, vodotoki, vodna zemljišča, komunalni objekti in naprave, luke in letališča (UDE 1994). Javno dobro je po uveljavljenem stališču pravne doktrine stvar, ki jo pod enakimi pogoji, določenimi z zakonom ali predpisom lokalne skupnosti, lahko uporablja vsakdo. Nihče, tudi lastnik ne, ne more onemogočiti drugim uporabe javnega dobra. Naraščajoča ekološka vloga gozdov lastnika gozda pri gospodarjenju vedno bolj omejuje. To povečuje nasprotja med interesi lastnika in družbo, poleg tega pa povečuje stroške nadomestil za omejitve. Zato država, ki želi zavarovati območja visoke naravne vrednosti, ta običajno odkupi in z njimi upravlja s pomočjo javnih institucij (MERLO 1995). V Italiji imajo glede tega dobre izkušnje, opazen pa je trend prenosa pristojnosti od države na regije oziroma celo komune. Upravljanje z javnimi institucijami je seveda povezano s stroški, ki so v javnih gozdovih bistveno višji kot v zasebnih. Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 30 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 Preglednica 1: Ocena stroškov upravljanja gozdov v Italiji Sektor lastništva ECU/ha Državni gozdovi 200 Regionalni gozdovi 150 Občinski gozdovi 90 Zasebni gozdovi 40 Učinkovitosti (razmerje med prihodki in stroški) gospodarjenja ne smemo meriti zgolj z ekonomskimi kazalci. S primerjavo štirih oblik lastninskih pravic gozdov na Taiwanu, s katerimi gospodarijo zasebniki, so ugotovili naslednji vrstni red učinkovitosti (LIN/AN 1997): Preglednica 2: Vrstni red učinkovitosti zasebnih oblik lastninskih pravic gozdov na Taivvanu Ekonomska učinkovitost Okoljska učinkovitost Gozdovi staroselskih rezervatov Javni gozdovi v zakupu Javni gozdovi v zakupu Zasebni gozdovi Zasebni gozdovi Gozdovi staroselskih rezervatov Vrstni red ekonomske in okoljske učinkovitosti se z zasebnimi oblikami lastninske pravice spreminja, največjo okoljsko učinkovitost zagotavljajo javni gozdovi. Ugotavljajo, da so najpomembnejši dejavnik za rabo gozda cilji nosilca pravice do gozda, pri čemer je ekonomska učinkovitost odvisna od lokalnih socioekonomskih razmer, okoljska pa od cele palete drugih razmer. Zato med drugim predlagajo, da morajo biti lastninske pravice zelo dobro definirane. Posebnost lastnine gozdov izvira iz potencialnega nasprotja med ekonomsko (predvsem lesnoproizvodno), socialno in ekološko vlogo gozda. Če je vloga gozda predvsem proizvodnja lesa in drugih gozdnih proizvodov, je primarna naloga gozdarske politike zagotoviti dolgoročno oskrbo z lesom (ISHII 1992). Gozdarska politika torej temelji na Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 31 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 ekonomiki, hkrati pa imajo ti gozdovi v prostoru še drugo vlogo, ki jo ekonomsko težko ovrednotimo. Vse vloge gozda naraščajo, zaradi posebnosti gozdne proizvodnje pa celo ekonomska vloga gozda (ki je izrazito v lastnikovem interesu) ne more biti prepuščena popolnoma svobodno lastniku gozda. Ker imajo lastniki gozdov predvsem interes za ekonomsko funkcijo lastnine, nelastniki pa za socialno in ekološko, se razhajajo tudi cilji lastnikov in nelastnikov pri gospodarjenju z gozdom. Tako npr. na Irskem lastniki gozda daleč najbolj cenijo lesnoproizvodno vlogo gozda (DHUBHAINAVALL 1997), medtem ko so učinki gozda za družbo (eksternalije) za lastnike gozdov bistveno manj pomembni. Preglednica 3: Cilji irskih zasebnih lastnikov gozdov Delež pritrdilnih odgovorov Proizvodnja lesa za prodajo 90 Proizvodnja lesa za domačo porabo 45 Rekreacija družine 42 Rekreacija drugih 22 Prostor za divjad 34 Oblikovanje krajine 42 Varovalna vloga 34 Različnost ciljev lastnikov in nelastnikov (družbe) se kaže tudi na Finskem, ki je zaradi zaščite naravnega okolja (posebej pospeševanja biološke raznovrstnosti, ki je tam še kako aktualna in potrebna) sprejela v zadnjem času vrsto zakonov, ki omejujejo lastnika (državo ali zasebnika) pri njegovem ravnanju z gozdom (HYTTINEN 1997). Posebno pozornost so posvetili omejitvam pri zaščiti redkih in posebnih biotopov. Tudi raziskava (pilotna) med finskimi lastniki gozdov je pokazala, da daleč najbolj cenijo lesnoproizvodno (profitno) vlogo gozda (KALLIO 1997). Lastniki so v anketi neposredno ocenili relativno razmerje med denarnimi donosi in netržnimi koristmi za njih same. Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 32 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 Preglednica 4: Razmerje med vlogami gozda po mnenju finskih lastnikov gozdov 1994 1995 Lesnoproizvodna vloga 75% 76% Rekreacijska vloga 15% 16% Varovalna vloga 10% 9% Lastniki gozda nizko ocenjujejo netržne koristi svojega gozda, razmerja pa se v dveh zaporednih letih niso bistveno spremenila. Zelo nizko cenijo varovalno funkcijo gozda. Nasprotno pa družba ceni predvsem netržno vlogo gozda, zato je logično, da lastninsko pravico nad gozdovi omejuje in da prihaja med lastniki in nelastniki do nasprotij. Omejitve zasebne lastnine gozdov so vse večje tudi v Severni Ameriki, kjer teoretiki, ki se ukvarjajo z zakonodajo, lastninskimi pravicami in družbenimi interakcijami, opažajo, da država z zakonodajo vse bolj posega v zasebno lastnino in svoboščine (NAUGHTON 1997). Povečanje omejitev so zahtevali lastniki gozdov sami zaradi bojazni, da bi jih slabi pogodbeniki, zakupniki ali lastniki izčrpali. Hkrati so lastniki omejeni tudi s kvotami - količinskimi in vrstnimi - (Kanada), ki jim jih določa trgovinska zbornica. Tega sistema sicer niso vzpostavili za uravnavanje gospodarjenja z gozdom, ampak zaradi regulative trga. Omejitve, ki izhajajo iz družbenih ciljev gospodarjenja z gozdovi, terjajo denarno nadomestilo za lastnike. Na Finskem so nove omejitve prizadele zlasti majhne lastnike, zato imajo v načrtu vladno pomoč v obliki subvencij za pospeševanje trajnostnega gospodarjenja. Dodatni stroški in ekonomske izgube bodo delno ali polno subvencionirani (HYTTINEN 1997). Pomen javnih gozdov kot posebne lastninske kategorije se kaže tudi v tem, da jih lahko država uporabi tudi za vzvod gozdarske gospodarske politike. Z njimi lahko uravnava sezonska nihanja proizvodnje v zasebnih gozdovih. Poleg tega lahko država prek javnih gozdov vpliva na cene lesa. V ameriški sevemozahodni regiji je na primer v poznih 80-ih Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 33 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 do 1995 leta prišlo do bistvenih sprememb pri gospodarjenju z gozdovi (CHRISTENSEN/REATTING 1997). Spremembe gozdarske politike so zlasti prizadele velike industrijske in javne gozdove. Posek v slednjih je izrazito padal, medtem ko je bil v zasebnih gozdovih konstanten in je celo rahlo naraščal. To je povečalo cene lesa na tržišču, na boljšem so bili zato predvsem zasebni lastniki gozdov, delno je negativno vplivalo na zaposlenost in zmanjšalo prihodke državne blagajne iz državnih gozdov. Padec poseka predvsem v javnih gozdovih je posledica zlasti vse večje okolje varstvene vloge gozda, ki se je družba vse bolj zaveda. 6.3.1 Zgodovinski pregled razvoja lastnine gozdov na naših tleh Pri zgodovinskem pregledu se bomo omejili na čas po naselitvi Slovanov v naše kraje. Izkoriščanje gozda je bilo v srednjem veku v okviru poljedelskih skupnosti svobodno. Prav pri gozdu se je najdlje ohranilo enostavno prilaščanje kot splošen način pridobivanja proizvodov. Tako so se v njem oskrbovali s kurivom, stavbnim lesom in steljo ter v njih pasli živino in lovili divjad. Z uvajanjem frankovskega fevdalizma pa je postal lastnik vse neobdelane (gozdovi, nerodoviten svet) zemlje kralj (VALENČIČ 1970). Vendar so kmalu velike površine tega zemljišča prešle v roke lokalnih fevdalcev. Fevdalci spočetka še niso cenili lesne vrednosti gozda, ampak so ga imeli le za lov. Pravice, ki so jih imeli ljudje še iz prejšnjih časov, tako niso bile bistveno okrnjene. Gozdove so še naprej izkoriščali kmetje in meščani praviloma kot kolektivno posest, na samotnih kmetijah (celkih) pa tudi individualno. Predvsem v 13. in 14. stoletju se je kolonizacijski tok preusmeril v višje, hribovite in gozdne predele. Kolonizacijo so pospeševali zemljiški gospodje s krčenjem gozda (BLAZNIK / GRAFENAUER / KOS / ZWITTER 1970). Novi naseljenci so bili v priviligiranem položaju glede na stare gruntarje, ker so jih morali zemljiški gospodje z gospodarskimi ukrepi pripraviti do novih poselitev. Tako so slednji dobili nov vir dohodkov iz svojih posestev, ki je bil do takrat nedosegljiv. Zemljiški gospodje so bili od 16. st. naprej naklonjeni tudi rovtarskemu naseljevanju, ker so si s tem pridobil obsežna ozemlja, ki si jih je z gozdnim regalom hotel prilastiti deželni knez. Sčasoma so se gozdne površine manjšale (kolonizacija), les Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 34 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 pa je s pojavom rudnikov, fužin in glažut začel pridobivati na pomenu. Zato so fevdalci del do tedaj skupnih gozdov odtegnili ali pa omejili stare pravice (pridobivanje lesa, pašo živine itd.). Le v nekaterih krajih so naši pradedje obdržali lastninske pravice do skupnih gozdov (MUYS 1923), fevdalec pa je vaščanom priznaval le določene pravice uporabe (servitute). Z omejevanjem pravic pri kolektivni kmečki posesti se je izmikal kmečkemu gospodarstvu eden glavnih ekonomskih temeljev. V 16. st. je začelo prihajati do razslojevanja na vasi (čas zgodnjega kapitalizma). V ta čas datira tudi zelo pomemben proces - začetek delitev hub oziroma kmetij. Slovensko ozemlje je bilo v tem procesu zelo neenotno. Nedeljivost kmetij je prevladovala v alpskem svetu (Koroška, Gorenjska), kjer so ostale kmetije v glavnem povsem neokrnjene. Druga skrajnost so ozemlja blizu mest (Primorska), ki so dajala možnosti stranskih zaslužkov. Tako so gospostva ponekod hubam odvzemala parcele, poleg tega pa so ponekod zemljiški gospodje dovoljevali drobljenje hub. Res pa je, da je na drugi strani prihajalo do kopičenja hub (tudi s krčenjem gmajn). Izvenhubno ozemlje so kolonizirali v dobi sistematične kolonizacije v 13. in 14 st. Z razmahom kapitalizma in povečanim ekonomskim pomenom gozdov je tekmovanje v uveljavljanju pravic do gozdov med fužinarji, zemljiškimi gospodi in podložniki povzročilo obsežne posledice (opustošenja gozda, nevarnost elementarnih katastrof...). Medsebojni spori so se stopnjevali, manj v srenjskih gozdovih, ki so jih delili na upravičence, bolj pa v gozdovih zemljiških gospodov, obremenjenih s servituti. Servituti so stvarne pravice določenih oseb na tuji posesti (gozdu), ko lastnik gozda nekaj trpi ali dopušča (SABADI 1992). Gozdni servituti so lahko les za kurjavo in gradnjo ali paša, stelja,... Zemljiški gospodje so v teh gozdovih skušali zelo kratiti stare pravice, ponekod so jih podložnikom povsem oporekali. Včasih so vse servitute na določenem območju spremenili v lastninsko pravico nad delom gozda, obremenjenega s servituti (kranjski deželni stanovi so predlagali, da dobe podložniki polovico servitutnih gozdov v nedelj eno posest, druga polovica pa bi bila bremen prosta popolna last zemljiških gospostev), vendar sprememb v večjem obsegu ni bilo vse do leta 1848. Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 35 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 Pospešene delitve kolektivne posesti od terezijansko-jožefinske zakonodaje dalje so povzročile, da so mnoge prejšnje gozdne in pašniške površine obdelali. Delitve kmetij so se razmahnile predvsem v času Ilirskih provinc (francoska uzakonjenost delitve kmetij), in so se nadaljevale tudi po ponovnem prihodu Avstrijcev. Po zemljiški odvezi (1848) seje začel odkup servitutnih pravic. Po patentu o odkupu in uravnavi zemljiških služnosti iz leta 1853 bi naj kmet za servitute dobil odškodnino ali gozdno zemljišče (WINKLER 1989). Razbremenitev obsežnih površin je pomenila za veleposestnike in gozdove veliko pridobitev. Izračun je bil za upravičence neugoden, ker: • je temeljil na poprečnih cenah v letih 1836-1845, postopek pa se je zavlekel v 70-leta 19. stoletja, ko so se cene povečale, • vrednost pravic je bila kapitalizirana s 5%, vrednost gozda pa z nižjo (gozdno) obrestno mero, kar je povzročilo, da so bile prvice bistveno manj vredne od vrednosti gozda. SABADI (1992) pravi, da so veleposestnikom naklonjeni izvedenci izračunavali prenizke odškodnine, tako da upravičenci ponekod niso dobili niti petine vrednosti, ki so jo prej uživali. Celotno breme postopka je torej nosil upravičenec, hkrati pa so pri izračunu odškodnine od servitutov odšteli obveznosti kmeta do zemljiškega gospoda. Velikokrat so upravičenci dobili oddaljene komplekse gozdov ali pa izčrpane gozdove v dostopnih predelih (SABADI 1992, BLAZNIK 1970). Ponekod so se kmetje tem pravicam odpovedali za majhno odškodnino, navadno v korist zemljiškim gospodom. K naraščanju veleposesti so pripomogle tudi gospodarske razmere, ker je servitutni upravičenec moral odplačevati veliko odškodnino v zvezi z zemljiško odvezo. Zato so kmetje predvsem v gozdnem svetu prepuščali veleposestvom dele starih kmetij. Tako je ostalo mnogo kmetij tako rekoč brez gozda in tako brez rezerv. Velikokrat se je proces končal s priključitvijo celotne kmetije veleposesti (grof Thurn je npr. do leta 1888 v Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 26 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000________ pliberškem okraju pokupil nad 60 kmetij...). Nekdanje kmetijske površine je sčasoma prerasel gozd. Kolektivna posest, zlasti gozdovi, je po letu 1848 začela razpadati na individualne enote. Zaradi različne vrednosti so posamezne komplekse drobili v taki meri, da so posamezniki dobili svoje deleže na različnih koncih gozdnih kompleksov. Stara kolektivna posest je torej začela razpadati. Gospodarska kriza na vasi je konec prejšnjega stoletja pospešila nastajanje in ohranjanje drobne posesti, hkrati pa so bile velike površine gozdov v rokah veleposestnikov. Na območju današnje Slovenije je bila leta 1873 po WINKLERJU (1995), ki jo je preračunal iz VALENČIČ (1970), lastninska struktura gozdov naslednja: • državni gozdovi 4,2%, • skupni vaški gozdovi 8,0%, • cerkveni gozdovi 6,1%, • gozdna veleposest 30,2%, • mala gozdna posest 51,5%. Državnih gozdov je bilo prav malo, gospodarski liberalizem pa je nasprotoval neposrednemu državnemu ukvarjanju z gospodarskimi dejavnostmi. Pripadali so v glavnem državnim podjetjem - rudnikom (npr. idrijski gozdovi), ali pa so bili v lasti deželnega kneza (npr. Trnovski gozd). Kljub temu, da so bili gozdovi idrijskega rudnika last fevdalnih gospostev, so jih sčasoma podržavili, upravljal pa jih je rudnik (KORDIŠ 1986). Pritisk okoliških zasebnikov na te gozdove je bil stalen in zelo močan (tudi zaradi neurejenih posestnih mej). Tako se je od prve polovice 18. stoletja pa do leta 1940 velikost državnih (deželnoknežjih) gozdov na Primorskem zmanjšala od 29.600 ha na vsega 16.700 ha. (VUGA 1998). Na območju današnje Slovenije tako ne poznamo razprodaje državnega erarja (kot posledice gospodarskega liberalizma), ker tega v večjem obsegu nikoli ni bilo. Pomemben del državnih gozdov je nastal z državnimi verskimi skladi po letu 1782, ko je cesar Jožef II razpustil veliko samostanov, ki so imeli v lasti tudi gozdove. Med njim je Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 37 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000________ bil tudi Kranjski verski zaklad (sklad), za katerega je avstrijsko ministrstvo za kmetijstvo leta 1895 kupilo 26.454 ha gozdov od Kranjske industrijske družbe. V začetku stoletja se je gozdna veleposest še naprej krepila, mala gozdna posest pa se je še naprej drobila. Veleposest glede na izvor delimo na (WINKLER 1995): • fevdalno, • kapitalistično, • cerkveno posest, • velika kmečko posest, večinoma v alpskih krajih. Vse večjo bedo na vasi je hotela zajeziti agrarna reforma po prvi svetovni vojni. 6.1.1919 je regent Aleksander obljubil zemljo tistemu, ki jo obdeluje, za veleposestnike pa je predvideval odškodnino. Proces agrarne reforme je naletel na močan odpor veleposestnikov, razlaščenih je bilo le 23.693 ha gozdov, ki pa so ostali pod začasno državno upravo vse do konca II. svetovne vojne, ko so prešli v državno last. Skozi različne faze in zakonodajo je proces trajal vse do II. svetovne vojne in ni bil nikoli popolnoma dokončan. Po II. svetovni vojni je oblast razlastila ali zaplenila vse veleposestniške gozdove, ki so postali državna last, zemljiški maksimum pa je zmanjšal (omejil) tudi kmečko posest. Takrat so tudi nastali državni gozdovi v večjem obsegu. Konec 20. stoletja je zaradi družbenih sprememb v svetu in tudi v Sloveniji država začela vračati gozdove nekdanjim lastnikom in njihovim dedičem (proces denacionalizacije). 6.3.2 Današnji pogled na lastnino gozdov Javni interes za dobrine gozda in gozdnate krajine nenehno narašča in narekuje takšno gospodarjenje z gozdovi, ki omogoča ohranitev in povečanje stabilnosti in kakovosti gozdov ter vseh njihovih funkcij ne glede na lastništvo (Program razvoja gozdov 1996). Zaradi zagotavljanja ekoloških in socialnih vlog imajo tudi zasebni gozdovi javni pomen, Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 38 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 država pa je zainteresirana za povečanje deleža javnih gozdov predvsem tam, kjer so ekološke in socialne funkcije posebej poudarjene. Zato si bo država prizadevala za postopen odkup teh gozdov, iz prihodkov od gospodarjenja pa bo odkupovala tudi druge gozdove, s čimer se bo postopno večal delež javnih gozdov. V zasebni (kmečki) lasti morajo ostati vsi gozdovi, ki so pomembni za ohranitev in razvoj podeželja, posebej pa še hribovskih kmetij. Država naj jim pomaga tudi tako, da njihovim članom omogoči delo v državnih gozdovih, jim omogoči zaokroževanje posesti z nakupom državnih gozdov (pri čemer ostanejo večje zaokrožene površine gozdov državne) do površine, ki bi jo kmetija obvladovala z delom svojih članov. V sodobnem svetu je opuščena tradicionalna klasifikacija dobrin, uvedene pa so neekonomske lastnine kot npr. socialne, kulturne in umetniške (ŠINKOVEC 1997). Vsebina lastninske pravice je opredeljena glede na naravo in namen stvari. Posebej so opredeljene dobrine, ki zadevajo javni interes. Zanimiv je poudarek Ustavnega sodišča Zvezne republike Nemčije, ki pravi, da vsebina lastninske pravice nad kmetijskimi zemljišči in gozdovi ne more biti enaka npr. prostemu prometu kapitala, ker so naravna dobrina, ki je ni mogoče povečati (BVerfGE 21, 73 cit. po ŠINKOVEC 1997). Isto sodišče v neki drugi sodbi ugotavlja, da pri prometu s kmetijskimi zemljišči in gozdovi ni mogoče zagovarjati politike prostega trga (BVerfGe 21, 73). Obsega zemljišč ni mogoče povečati, zato njihova raba ne more biti prepuščena volji poljubnega posameznika in nikakor ni mogoče privoliti v to, da bi bil v ospredju individualni interes. V nemški sodni praksi je primerov zavračanja nakupov zemljišč več, večinoma pa so utemeljeni z določilom, da ni dopusten nakup, ki bi bil zgolj kapitalska naložba. Javni gozdovi imajo v Sloveniji že tradicionalno velik pomen tudi za prostoživeče divje živali (ŠTRUMBELJ 1997). Velika površina in ohranjenost biotopov sta bili že ob ustanovitvi državnih lovišč pred več kot 50-timi leti njihovi glavni ekološki kvaliteti, ki bosta prišli spet do izraza, če se bodo lovišča drobila. Pogoji za sonaravno gospodarjenje so v javnih gozdovih strožji, kot v zasebnih. Tako npr. nemška zveza za zaščito narave (NABU- Naturshutzbund Deutschland) postavlja Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 39 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 večje zahteve za javne gozdove kot za zasebne. Lastnini zato pri tem nista enakovredni, ampak si v javnih gozdovih družba lahko privošči večje omejitve kot v zasebnih. Državni gozdovi naj bodo vzor naravi prijaznega gospodarjenja (brez procesorjev, ponovno uvajanje konj itd). Nemška frakcija zelenih jasno loči zahteve gospodarjenja za javne in zasebne gozdove. Gospodarjenje v javnih gozdovih mora biti bistveno bolj sonaravno, kriteriji pa so mnogo strožji: Javni gozdovi Zasebni gozdovi Gospodarjenje brez golosečenj in kemije. Mehka gozdna tehnika. Več delovne sile (5-8 delavcev/1000 ha). Metodo dobnih razredov nadomestiti s trajnostnim gozdom. Sadnjo nadomestiti z naravno obnovo Reforma zveznih in deželnih lovnih pravic Umetna obnova le z rastišču primernimi drevesnimi vrstami. 5 % uporabnega lesa je treba pustiti kot življenjski prostor za živalstvo in rastlinstvo v gozdu. 5-10% vseh državnih gozdov je treba razglasiti za gozdne rezervate. Gostota gozdnih poti ne sme presegati 30 m/ha. Potrebno je podpirati koncept sonaravnega gospodarjenja, treba je preveriti, če je obstoječi program sonaravnega gospodarjenja ustrezen. Sonaravno gospodarjenje je potrebno združiti z ustreznimi gozdarskimi gospodarskimi družbami. Sprejeti je potrebno konkretne odločitve godarske gospodarske politike, ki bi lastnikom omogočile stabilno gospodarsko prihodnost. Zahteve do javnih gozdov so bistveno večje kot do zasebnih, hkrati pa so mnogo bolj konkretne. Zahteve gospodarjenja z zasebnimi gozdovi ostajajo na deklarativni ravni. Uveljavljanje načel sonaravnega gospodarjenja je v javnih gozdovih proceduralno bistveno enostavnejše, ker se nova spoznanja in zahteve lahko takoj uveljavijo. Pri zasebnih gozdovih je proces (omejitve zasebne lastnine) pogojen z družbenim in političnim konsenzom (parlamentarno odločitvijo), običajno pa je povezan tudi z obremenitvami javnih financ (nadomestila za omejitve). Pomeni tudi poseg v lastninsko Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 40 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 pravico, ki vodi v konflikt med državo in zasebnim lastnikom gozda. Ugotavljamo, da si država ne upa toliko poseči v zasebno lastnino gozdov. Tudi slovenska gozdarska strokovna javnost ocenjuje, da je pomembnost različnih funkcij gozda odvisna od lastninske oblike gozda. Anketiranci so posamezne funkcije rangirali od 1 (nepomembno) do 5 (zelo pomembno). Preglednica 5: Pomembnost funkcij gozda Poprečen rang za državne gozdove Poprečen rang za zasebne gozdove Razlika rangov Redni letni donosi lesa 3,9 4,0 -0,1 Socialna in ekološka funkcija gozda 4,6 3,6 1,0 Opomba: rang 1- nepomembno, 5 - zelo pomembno Anketiranci v poprečju enako vrednotijo redne letne donose lesa pri obeh lastninskih oblikah, medtem ko sta socialna in ekološka funkcija v državnih gozdovih znatno pomembnejši kot v zasebnih. Za bodoče ravnanje z državnimi gozdovi jih samo 12% ugotavlja, da glede poudarjenosti posameznih vlog gozda državne gozdove obravnavamo enako kot zasebne. 22% jih meni, da je v državnih gozdovih treba bolj poudariti njihovo socialno in ekološko vlogo kot v zasebnih. Tudi gozdarski strokovnjaki Zavoda za gozdove priznavajo neenakovrednost zasebne in javne lastnine gozdov, saj jih več kot 55%) trdi, da so npr. pri prevzemih delovišč v državnih gozdovih vsaj deloma strožji kot v zasebnih. 91% jih ugotavlja, da v državnih gozdovih lažje in učinkoviteje uresničujejo svoje cilje in zamisli, medtem ko jih 50% priznava, da bi v svojem delokrogu raje imeli samo državne gozdove (31% bi imela tako zasebne kot državne gozdove, samo 19% jih meni, da lastnina v praksi ni pomembna). V svetovni literaturi najdemo zagovornike tako javnih kot zasebnih gozdov. Tisti, ki zagovarjajo privatizacijo javnega sektorja (tudi gozdarstva) trdijo, da izguba pri Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 41 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 gospodarjenju z državnimi gozdovi Nemčije (leta 1994 200-240 DEM/ha) izhaja iz (SHANZ 1997): • uničevanja moči tržnega mehanizma zaradi dominance državnih gozdov, • neučinkovitosti birokratsko-administrativnega sistema. Hkrati po njihovem mnenju državno gozdarstvo zelo močno ovira svobodni trg in zmanjšuje možnosti nemškega gozdarstva nasploh. Zagovorniki vmešavanja države v gozdarstvo pa izhajajo iz dejstva, da prosti trg ne more stalno zagotavljati ponudbe vseh učinkov gozda javnosti. Zato je naloga države, da zagotovi te učinke. Dokazano je, da mešanica podjetja, ki zagotavlja javno blaginjo in profitabilnost gozdnega gospodarstva, najbolje izpolnjuje te naloge. Gozdarstva se z drugimi vejami gospodarstva enostavno ne da primerjati. Ne enih in ne drugih stališč ne moremo označiti kot pravilne ali napačne, ker oboje lahko obranimo le empirično in s stališča vrednot posameznika. Zato moramo napraviti korak od presoje pravilnosti oziroma napravilnosti k presoji, katera rešitev je ustreznejša (premik od rightness k appropriateness). 6.3.3 Lastnina kot funkcija koristi Človek sije v svoji zgodovini stvari prisvajal zaradi koristi. V primitivnih družbah je bila skupna lastnina pogoj za obstoj skupnosti, zato zasebne lastnine skoraj niso poznali. Z družbenim razvojem se je moč posameznikov oziroma določenih skupin v družbi povečala. Notranja potreba človeka po prisvajanju je povzročila kopičenje lastnine pri posameznikih. V določenem obdobju (liberalizem) je država zaradi ekonomskih koristi svoje gozdove tudi prodajala. Ekonomska kriza in družbena nasprotja so povzročila, da se je lastnina prisilno alienirala od posameznikov in postala državna (ali ponekod družbena z nejasno definicijo). Tako je državna gozdna posest nastala iz : • deželnoknežje (državne) posesti, • razlastitve fevdalcev, Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 42 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 • razlastitve cerkvenih posesti in • razlastitve večjih posesti posameznikov. Vsa ta dogajanja so temeljila na ekonomski koristi lastnine. V novejšem času pa postajajo vsepomembnejše socialne in ekološke koristi gozda, kijih lažje zagotavljamo v javnih gozdovih. Povečanje deleža javnih gozdov je možno doseči z: • nakupom zasebnih gozdov, • razlastitvijo ali • kombinacijo prvih dveh ukrepov. Razlastitev zaradi slabih zgodovinskih izkušenj ne pride v poštev. Za tretjo možnost že imamo ustavno rešitev, po kateri lahko v javnem interesu lastninsko pravico proti odškodnini odvzamemo (69. člen). Ker ekonomska funkcija lastnine gozdov slabi, bo ekonomski interes za lastnino gozdov vse manjši, tako da bo interes za prodajo gozdov verjetno naraščal. V Nemčiji ugotavljajo, da je najprimernejši kupec država, proces pa označujejo kot erozijo zasebne lastnine in povečevanje javne, kar je pravo nasprotje liberalni ekonomiji (BLUM 1997). Povečanje ekološke in socialne funkcije lastnine (kot funkcije koristi od lastnine) sili državo v nakup gozdov. Zmanjševanje ekonomske funkcije lastnine gozdov, povečevanje njihove ekološke vloge, spodbudna davčna politika in državna politika odkupa gozdov kažejo predvsem na drugo možnost povečevanja deleža državnih gozdov. S tem bi se ognili administrativnim ukrepom razlastitev, proces pa postavili na ekonomski temelj. 6.4 POUDARJENOST LASTNINE GOZDOV V SLOVENIJI V ZAKONODAJI IN V PRAKSI Poudarjenost lastnine gozdov v Sloveniji izhaja iz narave stvari (gozda) in družbenega razvoja. Zato za gozd veljajo omejitve lastnine, za kar pa lastniki dobijo nadomestila v različnih oblikah (slika). Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 43 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000________ IZHODIŠČE NARAVA STVARI & DRUŽBENI RAZVOJ USTAVA OMEJITVE NADOMESTILA PRA VIČA LASTNIKA DO subvencije, odškodnine, odkupa gozda, brezplačnega svetovanja Slika 2: Poudarjenost lastnine gozdov v Sloveniji Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 44 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 6.4.1 Narava stvari in družbeni razvoj Gozd je po zakonu o gozdovih (1993) zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem v obliki sestoja ali drugim rastjem, ki zagotavlja katerokoli funkcijo (ekonomsko, ekološko in socialno) gozda. S to zakonsko definicijo in opredelitvami posebnosti lastnine gozdov v prejšnjih poglavjih je določena narava stvari - narava gozda. Stopnja družbenega razvoja je ekonomske koristi iz gozda v primerjavi z ekološkimi zelo zmanjšala. Lastnik ima interes predvsem za ekonomske koristi iz gozda, zato je nujno, da je gospodarjenje z gozdom za posameznika močno omejeno. 6.4.2 Omejitve lastninske pravice nad gozdom Pravica do zasebne lastnine je zagotovljena v 33. členu Ustave, vendar jo povezujemo s 67. (zagotavlja ekonomsko, ekološko in socialno funkcijo lastnine) in 69. členom (zagotavlja omejevanje lastninske pravice in razlastitev). Kadar gre za posege v lastninsko pravico na podlagi ustave, je njihova vsebina lahko določena le z zakonom. Državna intervencija pa ni dana enkrat za vselej, ampak se spreminja v času in prostoru (ŠINKOVEC 1997). Tako država v zakonih določa zapovedi in prepovedi, ki posameznikom nalagajo, da nekaj storijo, opustijo ali dopustijo. Zaradi večnamenske funkcije gozdov velja poseben režim tudi zanje. Z državnimi ukrepi je omejena avtonomija posameznikov, vendar le zaradi splošnega interesa in prepovedi diskriminacije Odvzem lastninske pravice je neposreden poseg države v lastnino posameznika. Za zakonit odvzem je značilno, da so z zakonom omejene ali odvzete individualne pravice nekaterih ljudi, ki so jim jih zagotavljali prejšnji predpisi. Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 45 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 V Zakonu o varstvu okolja (1993) je določeno, da so podatki o stanju in spremembah v okolju javni. To pomeni, da je je vsakomur dostopen vpogled o ravnaju in gospodarjenju z gozdom ne glede na lastnino. Pri tem mislimo seveda fizične kazalce poslovanja (posek, gozdnogojitvena dela, posegi v prostor itd.) Zakon pri tem lastnine torej ne razume kot absolutne v smislu gospodarjenja, ampak gospodarjenje daje na vpogled celotni družbi. Pri posegih v prostor mora vsakdo spoštovati vse predpise, ki za tak poseg veljajo in s katerimi se zagotavlja uresničevanje pravic drugih do zdravega in čistega življenskega okolja. Za varovanje pravice do zdravega življenskega okolja je pristojen tudi varuh pravic državljanov. Javno dobro (javne ceste, vode in vodna zemljišča, komunalni objekti in naprave, pristanišča, letališča), ki je sestavina ekosistemov gozdov, je lastnina države ali lokalne skupnosti. Prosto živeče živali so lastnina države, ne glede na to, kdo je lastnik zemljišča oziroma gozda. Za zavarovano naravno bogastvo (redke, vrednejše in dragocenejše naravne dobrine), ki ga razglasi država oziroma lokalna skupnost, zakon predvideva olajšave, spodbude, nadomestila oziroma odškodnine, ki izhajajo iz prepovedi ali omejitev. Lastninska pravica na takem predelu se lahko odvzame ali omeji, pri prodaji nepremičnine pa ima država ali lokalna skupnost predkupno pravico. Republika ali lokalna skupnost lahko proti plačilu podeli koncesijo na naravni dobrini (tudi gozdu), ki je v njeni lasti, usposobljenemu koncesionarju. Nadomestilo pripada državi in lokalni skupnosti na podlagi meril, ki jih predpiše vlada. Koncesija se lahko podeli, če so izpolnjeni vsi okoljevarstverni pogoji in le na podlagi javnega razpisa. Predmet koncesije je pravica do gospodarskega izkoriščanja naravnega vira. Pri podeljevanju koncesije se lahko uveljavlja prednostna pravica. Merila predpiše vlada, pri čemer upošteva zlasti potrebe lokalnega prebivalstva, demografsko ogroženost območja ter pretekle pravice koncesijskega značaja. Vlada zaenkrat teh meril še ni predpisala, prav tako ni izdelala meril za razdelitev nadomestila za koncesijo med državo in lokalno skupnostjo. Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 46 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 Pristojno ministrstvo lahko po uradni dolžnosti začasno zavaruje posamezno naravno dobrino in določi režim varstva, če utemeljeno meni, da gre za naravno bogastvo. Zakon močno ščiti naravne vire v smislu varovanja okolja in s tem omejuje lastninsko pravico. Lastnik pri gospodarjenju z gozdom ni polpomoma svoboden. Zakon daje tudi pravni temelj za podeljevanje koncesij za gospodarsko izkoriščanje gozdov. Zakon o gozdovih (1993) nalaga lastniku takšno gospodarjenje z gozdovi, ki zagotavlja ekološke in socialne funkcije gozdov. Lastniki gozdov so lahko fizične in pravne osebe, lastninska pravica na gozdovih pa se izvršuje tako, da je zagotovljena njihova ekološka, socialna in proizvodna funkcija. Zato mora lastnik gospodariti z gozdovi v skladu s predpisi, načrti in upravnimi akti. V svojem gozdu mora dovoliti prost dostop in gibanje drugim osebam, dovoliti čebelarjenje, lov in rekreativno nabiranje plodov, rastlin in prostoživečih živali v skladu s predpisi. Lastnik gozda mora na svoji lastnini dovoliti relativno veliko svobodo potencialnim uporabnikom tega prostora. Zase lahko zadrži zlasti gospodarsko izkoriščanje, druga upravičenja pa so podobna upravičenjem v zvezi s stvarmi, kijih štejemo za javno dobro (UDE 1994). V praksi je stanje glede tolerantnosti lastnikov do dostopa drugih oseb v svoj gozd naslednje: Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 47 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000________ Preglednica 6: Odnos zasebnih lastnikov do prostega dostopa v gozd drugim Toni problem Mene moti Moti me, a ne zelo Me zelo moti Ogroža me Ne vem Ali vas moti: % če se ljudje sprehajajo po vašem gozdu. 30,3 50,8 13,1 4,1 0,5 1,2 če nabirajo gobe v vašem gozdu. 30,6 53,4 9,4 5,4 0,5 0,6 če nabirajo druge gozdne sadeže v gozdu. 34,0 52,6 7,4 4,5 1,0 0,6 če nabirajo zelišča v vašem gozdu. 35,5 53,3 7,2 2,9 0,5 0,6 če lovci streljajo divjad v vašem gozdu. 32,1 54,8 5,5 5,5 0,3 1,7 če se vozijo z motorji po poteh v vašem gozdu. 32,3 25,8 14,2 21,3 5,4 1,1 če se vozijo s kolesi po poteh v vašem gozdu. 38,0 35,9 11,2 11,2 2,3 1,2 Skupaj 33,3 46,7 9,7 7,8 1,5 1,0 Vir: WINKLER/MEDVED 1995 Anketa kaže, da večine lastnikov gozdov prost dostop v gozd ne moti, saj je le 20% lastnikov odgovorilo, da jih to bolj ali manj moti. Ta odnos je močno povezan z velikostjo gozdne posesti. Lastnike z večjo gozdno posestjo dostop v gozd drugih oseb bistveno bolj moti. Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 4g Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000________ Preglednica 7: Delež anketirancev v posameznem velikostnem razredu posesti, ki jih prost dostop moti, zelo moti ali ogroža Do 1 ha 1-4,9 ha 4,9-15 ha 15-30 ha Nad 30 ha Ali vas moti: % če se ljudje sprehajajo po vašem gozdu 16,0 17,3 26,8 29,4 31,8 če nabirajo gobe v vašem gozdu 11,2 19,1 22,3 29,4 35,8 če nabirajo druge gozdne sadeže v gozdu 10,4 14,1 18,6 26,1 26,3 če nabirajo zelišča v vašem gozdu 8,8 11,4 15,5 20,6 20,7 če lovci streljajo divjad v vašem gozdu 7,2 15,5 18,6 18,9 24,0 če se vozijo z motorji po poteh v vašem gozdu 40,8 39,5 44,1 44,4 57,5 če se vozijo s kolesi po poteh v vašem gozdu 25,6 24,5 21,5 23,3 25,1 Skupaj 17,1 20,2 23,9 27,5 31,6 Vir: WINKLER/MEDVED 1995 Delež lastnikov, ki do prostega dostopa drugih na njihovo posest niso ravnodušni, z večanjem posesti narašča. Vzrok je najbrž večja navezanost in odvisnost od gozda pri večjih posestnikih. Lastnik gozda ima tudi razpolagalne omejitve. Tako zakon pri prometu z gozdovi določa prednostno pravico mejaša oziroma najbližjega zaintersiranega lastnika. Skladno z Zakonom o ohranjanju narave (1999) mora lastnik zemljišča poleg prostega prehoda tretjim osebam dovoliti tudi opravljanje nalog ohranjanja biotske raznovrstnosti in ukrepov varstva naravnih vrednot. Omejitve lastnine nad zemljiščem se povečujejo z ekološko atraktivnostjo. Lastninska pravica na nepremičninah se v javno korist lahko omeji ali odvzame, kadar je to potrebno zaradi varstva naravnih vrednot. Pri načrtovanju gospodarjenja z gozdovi, ki ga opravlja javna gozdarska služba, ima lastnik pravico sodelovati, pri čemer se njegove potrebe upoštevajo v največji možni meri. Vendar pa Pravilnik o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih (1998) Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 49 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 nikjer podrobneje ne določa, kako lastnik sodeluje pri gozdnogospodarskem načrtovanju. Zato je njegova vloga v praksi pri tem majhna. Sodeluje in posreduje pripombe lahko le na javni razgrnitvi in obravnavi v postopku sprejemanja gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote. Nasprotno pa je v istem pravilniku njegova vloga pri gozdnogojitvenem načrtovanju jasno določena. Lastnik gozda namreč lahko sodeluje pri pripravi in da celo mnenje k osnutku gozdnogojitvenega načrta. Lastnik sodeluje tudi pri izbiri dreves za možni posek, izjemoma lahko lastnik seka v svojem gozdu brez sodelovanja javne gozdarske službe. Lastnik v gozdu ne sme opravljati nobenih dejanj, ki zmanjšujejo rastnost sestoja, ali rodovitnost rastišča, stabilnost ali trajnost gozda in ogrožajo njegove funkcije. Za posege v gozdni prostor mora lastnik pridobiti dovoljenje v skladu s predpisi o urejanju prostora, h kateremu javna gozdarska služba izda soglasje. Lastnik gozda ne sme izvajati golosekov, obnova po opustošenju pa je obvezna. Prav tako je gozd prepovedano ograjevati, razen za zaščito mladja, vodnih virov, varstva naravnih in kulturnih znamenitosti ali znanstvenih proučevanj. Lastnik mora v svojem gozdu dovoliti začasno spravilo ali skladiščenje gozdnih lesnih sortimentov, če tega ni mogoče drugače opraviti. Posebne obveznosti ima lastnik gozda do izvajanja varstvenih ukrepov v svojem gozdu. Pri tem mu javna gozdarska služba svetuje, njene odločbe pa so obvezujoče. Lastnik v svojem gozdu ne sme pasti živine, prav tako tega ne sme dovoliti drugemu. Gozdne ceste, ki so sestavni del gozda, lahko uporabljajo tudi drugi uporabniki. Posebno skrb posveča država zaščitenim kmetijam (Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev - 1995). Zaščiteno kmetijo deduje praviloma en dedič. S tem skuša država preprečiti nadaljne drobljenje kmetij in s tem tudi gozdov. Zaščitena kmetija obsega najmanj 5 in ne več kot 100 ha primerljive kmetijske površine. En hektar primerljive kmetijske površine pomeni 8 ha gozda, vendar zaščitene kmetije ne morejo sestavljati izključno gozdovi. Zakon določa tudi vrstni red dedovanja z namenom, dajo deduje tisti zakoniti dedič, ki jo namerava obdelovati. Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 50 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 Pridobitev lastninske pravice na kmetijskem zemljišču, gozdu ali kmetiji je možna le z odobritvijo upravne enote (Zakon o kmetijskih zemljiščih 1996) ob izpolnitvi določenih pogojev. Država lastnika omejuje tudi pri izbiri izvajalca za izvedbo del v svojem gozdu (Pravilnik o minimalnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci del v gozdovih -1994). Vendar te omejitve veljajo zgolj za samostojne podjetnike , gospodarske družbe in zadruge, ne veljajo pa za izvedbo del v obliki medsosedske pomoči ali pri lastni izvedbi gozdnih del. Gre torej za priviligiran položaj lastnikov gozda (v smislu strokovne usposobljenosti) v primerjavi s poklicnimi izvajalci gozdnih del, hkrati pa pomeni davčno olajšavo za lastnika gozda. Pravilnik o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov (1994) zavezuje lastnika, da išče strokovno pomoč prijavni gozdarski službi (obvezna označitev dreves za možni posek, skladnost ureditve sečišča s pravilnikom itd.) 6.4.3 Nadomestila za omejitve lastninske pravice Država prek zakonodaje močno omejuje lastninsko pravico nad gozdom, na drugi strani pa lastniku nalaga popolno odgovornost za stanje njegovega gozda. Nadomestila lastnikom gozdov za številne omejitve država (družba) izvaja: • s politiko subvencij, • s politiko odškodnin in davčnih olajšav ter odkupa gozda s posebnim namenom ali varovalnih gozdov, • z brezplačnim svetovanjem z javno gozdarsko službo. Pri tem se postavlja vprašanje, kdaj je omejitve pri gospodarjenju šteti za take, ki zahtevajo nadomestilo, kdaj pa ne. Z brezplačnim svetovanjem država javni pomen gozdov priznava vsem lastnikom gozdov. Pri politiki subvencij je pristop države že Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 51 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000________ diferenciran, medtem ko so do odškodnin, davčnih olajšav in odkupa gozdov upravičeni le lastniki gozdov, katerih ekološka in socialna vloga je v primerjavi z drugimi bolj poudarjena. Tako do nadomestil niso upravičeni lastniki, katerih gozdovi imajo samo takšno ekološko in socialno vlogo, ki je družbeno že verificirana (npr. prost dostop v gozd tretjim osebam itd.). 6.4.3.1 Politika subvencij Država nekatera dela financira v celoti ali delno (Odredba o financiranju in sofinanciranju vlaganj v gozdove iz sredstev proračuna Republike Slovenije - 1994 in njena sprememba - 1999), odvisno od vrste del, poudarjenosti ekoloških in socialnih funkcij gozda in socialnoekonomskega položaja lastnika. Velikost gozdne posesti, za katero lastnik še dobi subvencije, je bila sprva omejena na 100 ha. S premembo odredbe te omejitve ni več, višina subvencije pa je še vedno odvisna od velikosti posesti. Še leta 1995 je bila seznanjenost lastnikov gozdov s pravico do subvencije za gojitvena dela relativno slaba. Preglednica 8: Seznanjenost lastnikov gozdov s pravico do subvencije za gojitvena in varstvena dela (v%) Do lha 1-4,9 ha 4,9-15 ha 15-30 ha Nad 30 ha Skupaj Ni seznanjen 73 60 40 31 13 64 Deloma seznanjen 14 18 22 26 20 16 V celoti seznanjen 14 22 38 43 67 20 Vir: WINKLER/MEDVED1995 Seznanjenost lastnikov gozdov z večanjem posesti narašča in je bila pri največjih posestnikih že leta 1995 (dve leti po sprejetju Zakona o gozdovih) relativno velika. Ker je delež velikih posestnikov v skupnem številu posestnikov majhen, je seznanjenost vseh posestnikov s to pravico slaba, saj skoraj 2/3 vprašanih trdi, da s tem ni seznanjena. Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 52 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000________ Delež države pri vlaganjih v gozdove v letu 1996 kaže preglednica. Ocena višine vlaganj upošteva ovrednoten obseg opravljenih dnin gojitvenih in varstvenih del ter ustrezen delež materialnih stroškov in višino dnine za lastnike gozdov po ustaljeni metodologiji (WINKLER 1996). Preglednica 9: Ocena vseh vlaganj v gozdove leta 1996 (v 1000 SIT) Vir financiranja Lastnik Država (proračun) Drugi Skupaj Obnova gozdov* 184.474 81.614 266.088 Nega gozdov 332.532 108.659 441.191 Varstvo gozdov 380.486 215.231 595.717 Protipožarna zaščita na Krasu 0 8.645 8.645 Druga biološka vlaganja 0 12.376 12.376 Gradnja gozdnih cest 3.000 3.000 Vzdrževanje gozdnih cest 454.676 253.907 140.403 848.986 Skupaj Državni gozdovi 815.101 289.435 2.290 1.106.826 Zasebni gozdovi 528.203 369.976 138.113 1.036.292 Drugi gozdovi 11.864 0 0 11.864 Dela, ki niso vezana na lastništvo 21.021 21.021 Skupaj 1.355.168 680.432 140.403 2.176.003 * S sanacijo pogorišča Renče Delež države pri sofinanciranju vseh vlaganj v državne gozdove je znašal 31%, pri obnovi gozdov 31%, pri negi 25% in pri varstvu 37%. Pri vzdrževanju cest je bil delež države 30%. Proračunska sredstva za biološka vlaganja v gozdove so v obdobju 1992-1996 nihala: Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 53 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000________ Preglednica 10: Prispevek države k vlaganjem v gozdove Stalne cene 1996, v 1000 SIT 1992 1993 1994 1995 1996 Obnova gozdov 80.211 45.820 44.404 57.674 34.569 Indeks 100 57 55 72 43 Nega gozdov 196.778 148.435 134.074 129.205 108.659 Indeks 100 75 68 66 55 Varstvo gozdov* 69.382 153.944 150.235 148.075 223.876 Indeks 100 222 217 213 323 Vzdrževanje cest 218.694 188.145 174.527 168.867 253.907 Indeks 100 86 80 77 116 Sanacija pogorišča Renče 0 0 0 25.012 47.045 Vzdrževanje življenjskega okolja živali 0 0 0 9.737 8.549 Semenarska in drevesničarska dejavnost 0 0 0 4.277 3.827 Skupaj 565.065 536.344 503.240 542.846 680.432 Indeks 100 95 89 96 120 * Upoštevana tudi sredstva za protipožarno zaščito na Krasu Podrobnejša analiza kaže, da kljub realnemu povečanju sredstev v letu 1996 z indeksom 120 glede na leto 1992 trendi bioloških vlaganj iz državnega proračuna niso ugodni. Biološka vlaganja, ki pomenijo investicijo v ekonomskem smislu, padajo (obnova in nega), medtem ko varstvo, ki pomeni tekoči strošek (sanacija raznih škod in zaščita gozda), zelo narašča. Takšni trendi pravih vlaganj v gozdove so v nasprotju tudi s Programom razvoja gozdov Slovenije (npr. povečevanje izkoriščenosti proizvodnega potenciala gozdnih rastišč, izboljšanje kakovosti gozdnih sestojev, intenziviranje nege z redčenji itd.). Z ekonomskega in narodnogospodarskega vidika je najbolj zaskrbljujoč prav padec vlaganj v nego gozdov, ker s tem ne nadaljujemo vlaganj, ki smo jo inicirali z obnovo gozda. Tako npr. mladje ostaja neobžeto, gošča nečiščena, letvenjak neredčen itd. Trend bioloških vlaganj v gozdove, preračunan na hektar, pa daje naslednjo sliko: Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 54 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000________ Preglednica 11: Biološka vlaganja iz državnega proračuna v obdobju 1992-1996 1992 1993 1994 1995 1996 1000 SIT 346.371 348.199 328.713 325.196 358.459 SIT/ha 319 319 300 296 326 Indeks 100 101 94 93 102 Opomba: Brez stroškov protipožarne zaščite na Krasu in sanacije pogorišča Renče. Biološka vlaganja iz državnega, proračuna preračunana na hektar gozda, so bila v tem obdobju ustaljena, vendar spet na račun varstva gozdov. Javni pomen gozdov država kaže tudi s politiko subvencij. Vidimo, da kljub deklarativni opredelitvi za povečevanje državnih vlaganj v gozdove, določeni v Programu razvoja gozdov, izvedba (prek državnega proračuna) močno šepa. 6.4.3.2 Politika odškodnin in davčnih olajšav ter odkupa gozda s posebnim namenom ali varovalnih gozdov Lastnik ima pravico do nadomestila, če država ali lokalna skupnost njegov gozd razglasi za varovalnega ali gozd s posebnim namenom (Zakon o gozdovih 1993), ali če je gozd na zavarovanem območju (Zakon o ohranjanju narave 1999), pri čemer se omeji uživanje lastninske pravice. Lastnik lahko celo zahteva, da razglasitelj ta gozd odkupi. Država oziroma lokalna skupnost ima pri prodaji gozdov s posebnim namenom predkupno pravico. Zakonodajalec torej predvideva, da lastnik dobi odškodnino, če so mu kratene gospodarske koristi iz gozda. Omejitve lastnine, ki so predpisane za vse gozdove (npr. prost dostop drugim) niso predmet odškodnin. Kljub takšnemu določilu zakona so se sredstva za odškodnine prvič pojavila v državnem proračunu šele leta 1996, in sicer za odškodnine za omejitve v gozdovih s posebnim namenom v višini 1,7 mio SIT ter za nakupe varovalnih gozdov v višini 30 mio SIT. Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 55 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 Skladno z Zakonom o gozdovih (1993) se gozdovi, v katerih je izjemno poudarjena raziskovalna in higiensko-zdravstvena funkcija ali funkcija varovanja naravne in kulturne dediščine, razglasijo za gozdove s posebnim namenom. Gozdovi, v katerih je izjemno poudarjena zaščitna, rekreacijska, turistična, poučna, obrambna ali estetska funkcija, se lahko razglasijo za gozdove s posebnim namenom. Sem spadajo tudi gozdna zemljišča, namenjena obrambnim potrebam, s katerimi upravlja obrambno ministrstvo. Gozdovi s posebnim namenom so tudi gozdovi na območjih, ki so razglašena za naravne znamenitosti po predpisih o varstvu naravne dediščine. Gozdovi, kjer je izjemno poudarjena raziskovalna in higijensko zdravstvena funkcija ali funkcija varovanja naravne in kulturne dediščine, so zavarovano naravno bogastvo in se razglasijo z zakonom. Sem spadajo tudi gozdni rezervati. V Sloveniji je 10.879 ha gozdnih rezervatov, z odloki pa je za gozdne rezervate razglašenih 10.504 ha gozdov (pred novim Zakonom o gozdovih so rezervate razglašali z občinskimi odloki). V teku je revizija gozdnih rezervatov, po delovnem osnutku predloga Zavoda za gozdove Slovenije pa je stanje gozdnih rezervatov naslednje: Preglednica 12: Površina gozdnih rezervatov v Sloveniji Lastništvo Po območnih načrtih Delovni predlog sprememb Skupaj Indeks Delež vseh gozdov ha % Zasebi gozdovi 2.055 +488 2.543 124 0,3 Državni gozdovi 8.494 +3.065 11.559 136 3,4 Skupaj 10.549 +3.553 14.102 134 1,3 Vir: Površine rezervatov 1998 Najstrožji režim po osnutku predloga velja na 22% površine, strog na 63%, na 15% pa so dovoljeni izjemni posegi. Predlog pomeni povečanje gozdnih rezervatov za dobro tretjino, pri čemer je povečanje v državnih gozdovih bistveno večje kot v zasebnih. Relativna površina gozdnih rezervatov v državnih gozdovih je več kot desetkrat večja kot v zasebnih. Razloge za takšno stanje lahko strnemo v naslednje skupine: Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 56 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 • ekološka atraktivnost, • objektivne (praktične) možnosti zavarovanja, • finančne posledice razglasitve. Pri dosedanjem oblikovanju gozdnih rezervatov zadnjega razloga ne moremo upoštevati, ker razglasitelj v pogojih skupnega gospodarjenja do lastnika gozda, kjer je bil rezervat, ni imel denarnih obveznosti. Poleg prvega razloga je gotovo pomembno vlogo igral drugi. Uveljavljanje varstvenega režima v zasebnem gozdu je veliko težje kot v državnem, pri čemer igra bistveno vlogo ekonomska funkcija lastnine. Anketa med slovenskimi gozdarskimi strokovnjaki in tuje izkušnje (TORVELAINEN 1997) kažejo, da pri tem obeh sektorjev lastnine ne gre enačiti. Po novem Zakonu o gozdovih (1993) moramo k temu dodati še tretji razlog pri čemer se postavlja vprašanje, ali je za državo boljše, če takšne gozdove od zasebnih lastnikov gozdov odkupi ali pa plačuje letna nadomestila za omejitve pri gospodarjenju. Finančni vrednosti pri popolni izgubi dohodka iz gozda sta pri odkupu gozda in plačevanju letnih nadomestil enaki. Zato je s finančnega vidika nepomembno, ali gozd odkupimo ali plačujemo letna nadomestila: kjer je: Vr - rentna vrednost gozda (kupnina, ki jo razglasitelj plača lastniku pri nakupu gozda), rt - neskončna letna renta (letno nadomestilo za izgubljen dohodek lastnika, ki ga plača razglasitelj), p - letna obrestna mera. Pri delni omejitvi gospodarjenja je za razglasitelja s finančnega stališča ugodneje, če plačuje letna (periodočna) denarna nadomestila, ker plačuje nadomestila le za del donosa iz gozda. Če bi ga odkupil, bi moral zanj odšteti celotno vrednost gozda. Lastnikova finančna vloga je pri tem nevtralna. Le-ta del dohodka dobi neposredno iz gozda, del (tisti, kije predmet omejitev) pa mu povrne razglasitelj: Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 57 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000________ kjer je: Vr - rentna vrednost gozda (kupnina, ki jo razglasitelj plača lastniku pri nakupu gozda), /7 - neskončna letna renta (letno nadomestilo za izgubljen dohodek lastnika, ki ga plača razglasitelj), r prirastka). Delež prodajne cene lesa, kije bil porabljen za biološka vlaganja v letih 1961 in 1962, je v poprečju znašal 5,2 - 6 % (PIPAN 1964). Delež prodajne cene lesa, ki gaje posamezno gozdnogospodarsko območje namenjalo za biološka vlaganja v gozdove, je bil zelo različen, razmerje med najvišjim in najnižjim deležem je bilo kar 1:3,3. To je seveda močno obremenjevalo rezultat poslovanja tistih območij, ki so veliko vlagala. Posledica tega je bil običajno nižji osebni in družbeni standard zaposlenih in je pomenilo zavestno odrekanje na račun boljšega položaja Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 122 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 gozdnega gospodarstva in gozdov v prihodnje. Nekaj razlik izhaja iz tega, ker niso vsa območja upoštevala enakega ključa pri obremenitvi neposrednih stroškov gojitvenih del s splošnimi (režijskimi) stroški podjetja. Za sredino 60-ih let je bilo značilno veliko povečanje obsega pogozdovanj (PIPAN 1966, 1969). Strokovnjaki so zagovarjali pogozdovanje zaraščajočih površin, pri čemer je šlo praktično za premene grmišč. Preglednica 42: Obseg pogozdovalnih del v državnih gozdovih (SLP-1) do leta 1966 Leto Osnovno pogozdovanje Indeks Spopolnitve Indeks Skupaj Indeks ha ha ha Poprečno letno do 1962 526 100 353 100 879 100 1963 544 103 177 50 721 82 1964 591 112 154 44 745 85 1965 877 167 125 35 1002 114 1966 1124 214 181 51 1305 148 Vir: PIPAN 1966 Velika vlaganja v premeno grmišč so na drugi strani sicer zmanjšala spopolnitve, vendar je skupni obseg pogozdovanj narastel skoraj za polovico. Preglednica kaže, kako so se v tem obdobju gibala vlaganja na področju nege in varstva gozdov Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 123 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 Preglednica 43: Nega in varstvo državnih gozdov (SLP-1) v obdobju do 1966 leta Leto Obžetev Nega mladja gošče in letvenjaka* Skupaj Varstvena dela ha Indeks ha Indeks ha Indeks Ure Poprečno letno do 1962 2.614 100 7.006 100 9.620 100 1963 2.470 94 8.079 115 10.549 110 195.352 1964 2.862 109 8.085 115 10.946 114 200.404 1965 566 22 9.518 136 10.084 105 1966 1.261 48 11.023 157 12.284 128 43.824 *V izvirniku čiščenje pomladka Vir: PIPAN 1968 Težišče nege se je od obžetve preusmerilo v čiščenje pomladka, kar pomeni velik napredek na področju gojenja gozdov. Obžetev je v tem obdobju padla za polovico, medtem ko se je čiščenje podvojilo. Trendi, ki jih nakazujejo preglednice, kažejo na spremembo strokovnih načel med gozdarji in preusmerjanje vlaganj na področje čiščenja gošč in redčenj - na področje pozitivne izbire in na področje zahtevnejših negovalnih del. Na področju varstva gozdov opazimo skokovito zmanjšanje porabe časa, kar pa gre pripisati tudi spremembam v evidenci in bolj strogemu ločevanju med obnovo, nego in varstvom gozdov. Hkrati drži tudi dejstvo, da od vojne pa do leta 1966 v Sloveniji ni bilo večje kalamitete razen nekaj vetrolomov in snegolomov. Preglednica kaže intenziteto gojitvenih del, izraženo v hektarjih gojitvenih del na celotno površino SLP 1 gozdov (288.327 ha - stanje leta 1963). Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 124 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000________ Preglednica 44: Intenziteta obnove in nege v hektarjih na celotno gozdno površino SLP-1 (288.327 ha - stanje leta 1963) Leto Obnova Nega* Skupaj intenziteta Poprečno letno do 1962 0,009 0,024 0,033 1963 0,009 0,028 0,037 1964 0,010 0,028 0,038 1965 0,002 0,033 0,035 1966 0,004 0,038 0,043 *V izvirniku čiščenje pomladka Vir: PIPAN 1968 Intenzitetata gozdnogojitvenih del je vseskozi naraščala, vendar izključno na račun nege gozdov. Gozdna gospodarstva so vlagala v gozdove tudi v okviru ti. razširjene gozdno biološke reprodukcije, kamor sodijo tudi gozdnomelioracijska in pogozdovalna dela. Tako so v državnih gozdovih v letih 1966-1970 izvedli indirektno premeno na 1479 ha, direktno na 3360 ha, na novo pa so pogozdili 855 ha negozdnih zemljišč (Poročilo 1975). Gozdna gospodarstva so predvsem zaradi potreb papirne in celulozne industrije osnovala tudi veliko lesnih plantaž - umetnih nasadov hitrorastočih iglavcev (PIPAN 1969). Ta dejavnost je bila zlasti močna v nekaterih predelih Slovenije, tam kjer so bili pogoji najugodnejši. Do leta 1967 so osnovali 4.067 ha plantaž (1.860 ha iglavcev in 2.216 listavcev). Pri tem je pomagala tudi papirna industrija (v GG Brežice okrog 70% stroškov, v GG Maribor pa okrog 30%). Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 125 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 8.3.1.2.4 Biološka vlaganja v obdobju skupnega gospodarjenja z gozdovi in omejenega prelivanja sredstev na ravni republike (1976-1993) Z ustanovitvijo republiške SIS za gozdarstvo se začne sistematično spremljanje vlaganj v vse gozdove v Sloveniji. Preglednica 45: Obseg vlaganj v obnovo in nego državnih gozdov v obdobju 1976 do 1990 Leto Obnova Nega Plan Realizacija Doseganje Plan Realizacija Doseganje la % la % 1976 2.274 1.890 83 10.755 12.441 116 1977 2.274 1.854 82 10.755 12.331 115 1978 2.274 1.726 76 10.755 12.505 116 1979 2.274 1.778 78 10.755 12.220 114 1980 2.274 1.765 78 10.755 11.555 107 1981 2.130 2.080 98 11.609 12.486 108 1982 1.919 1.920 100 11.636 12.236 105 1983 2.019 2.335 116 12.159 12.557 103 1984 2.160 2.550 118 12.208 10.981 90 1985 2.314 2.552 110 12.393 12.804 103 1986 2.641 2.299 87 13.846 12.228 88 1987 2.415 2.361 98 13.620 12.877 95 1988 2.249 2.324 103 13.075 12.767 98 1989 2.051 2.207 108 13.193 12.713 96 1990 1.804 1.912 106 11.798 8.992 76 Skupaj 33.072 31.553 179.312 181.693 Poprečno letno 2.205 2.104 95 11.954 12.113 101 Vir: Poročila Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 126 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000________ Obseg del na področju obnove in nege gozdov je bil zelo blizu planiranemu. Plan gojitvenih del je bil povzet iz gozdnogospodarskih načrtov enot. Poprečna letna intenziteta obnove in nege je znašala 3,8 % celotne površine državnih gozdov. Intenziteta vlaganj (količnik med površino vlaganj in celotno površino gozdov) v obnovo gozdov je v tem obdobju znašala 0,005-0,007, v nego gozdov pa 0,024 - 0,034 (skupaj 0,029 -0,041). Intenziteta je bila skozi celotno obravnavano obdobje relativno enakomerna, že leta 1990 pa se je pokazal bistveno manjši obseg zlasti pri negi gozdov. Velik padec je zaznati zadnje leto in to predvsem pri negi gozdov, kar je še zlasti zaskrbljujoče. Delež prodajne cene gozdnih lesnih sortimentov, namenjen za obnovo nego in varstvo gozdov, kaže preglednica. Preglednica 46: Delež prodajne cene gozdnih lesnih sortimentov za obnovo, nego in varstvo gozdov v obdobju 1986-1990 (v %) Leto Delež prodajne cene gozdnih lesnih sortimentov (%) Obnova Nega Varstvo Skupaj 1986 2,36 4,59 2,45 9,40 1987 2,59 5,24 1,97 9,81 1988 1,99 4,53 1,67 8,19 1989 1,72 5,61 2,01 9,34 1990 1,96 4,61 1,16 7,73 Vir: Poročila Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo Delež prodajne cene, namenjen za biološka vlaganja v gozdove (enostavna reprodukcija), je v tem obdobju rahlo nihal, znaten padec pa je viden v zadnjem letu. Poleg enostavne reprodukcije so gozdna gospodarstva vlagala tudi v razšrjeno gozdnobiološko reprodukcijo. Sem štejemo osnovanje plantažnih nasadov, melioracije gozdov (direktna in indirektna premena), pogozdovanje negozdnih površin, vzdrževanje pogozdenih nasadov in zakasnela redčenja. Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 127 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 Delež vseh bioloških vlaganj (poleg obnove, nege in varstva še melioracije, pogozdovanja, odkazovanje drevja za posek, urejanje gozdov in druga biološka vlaganja) od prodajne cene gozdnih lesnih sortimentov kaže preglednica. Preglednica 47: Delež prodajne cene gozdnih lesnih sortimentov za vsa biološka vlaganja od v letih 1986-1990 Leto Delež prodajne cene (%) 1986 16,4 1987 16,3 1988 14,5 1989 16,7 1990 14,5 Poprečje 14,5 Opomba: Poleg obnove, nege in varstva še melioracije, pogozdovanja, odkazovanje drevja za posek, urejanje gozdov in druga biološka vlaganja Vir: Poročila Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo Vidimo, da je bil velik delež prodajne cene porabljen tudi za razširjeno gozdnobiološko reprodukcijo in za dela, kijih sedaj opravlja javna gozdarska služba. Strukturo virov sredstev in delež vseh bioloških vlaganj od prodajne cene gozdnih lesnih sortimentov kaže preglednica. Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 128 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 Preglednica 48: Struktura virov sredstev vseh bioloških vlaganj v državne gozdove v letih 1986 - 1990 Leto Lastna sredstva GG Območna SIS Porabniki lesa Republiška SIS Drugo 1986 83,9 2,0 1,8 11,8 0,4 1987 83,0 1,4 7,5 7,7 0,4 1988 87,3 0,6 2,5 8,9 0,6 1989 93,2 0,5 0,9 5,3 0,1 1990 87,8 0,7 0,0 9,1 2,4 Poprečje 87,0 1,1 2,5 8,6 0,8 Vir: Poročila Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo Delež bioloških vlaganj v prodajni ceni lesa je bil relativno stabilen. Delež lastnih sredstev gozdnih gospodarstev se je gibal okrog 87%, vendar je k temu treba prišteti še delež, ki so ga gozdna gospodarstva združevala v območnih in republiški SIS za gozdarstvo. Čista biološka vlaganja v tem obdobju ponazarja preglednica (brez odkazovanja in urejanja). Preglednica 49: Struktura virov sredstev čistih bioloških vlaganj v državne gozdove in delež prodajne cene lesa v letih 1986-1990 Lastna sredstva Območna SIS Porabniki lesa Rep. SIS Drugo Skupaj Delež prod. cene(%) 1986 78,6 2,5 2,5 16,1 0,3 100,0 11,8 1987 77,6 1,2 10,6 10,6 0,0 100,0 11,5 1988 82,6 0,9 3,6 12,7 0,1 100,0 9,9 1989 89,8 0,8 1,3 7,9 0,2 100,0 10,9 1990 85,8 1,2 0,0 12,9 0,0 100,0 8,7 Poprečje 82,9 1,3 3,6 12,0 0,1 100,0 10,6 Opomba: Enostavna in razširjena reprodukcija Vir: Poročila Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 129 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 Čista biološka vlaganja so financirala gozdna gospodarstva v glavnem iz lastnih virov (naraščajoč trend), prispevek porabnikov lesa je bil majhen. Večji je bil le pri razširjeni gozdni reprodukciji. Preglednica 50: Viri financiranja razširjene gozdne reprodukcije v letih 1986-1990 Lastna sredstva Območna SIS Porabniki lesa Republiška SIS Drugo Skupaj 1986 9,8 7,5 10,1 72,6 0,0 100,0 1987 13,6 4,9 19,6 61,9 0,0 100,0 1988 16,9 4,0 13,9 65,0 0,3 100,0 1989 36,1 3,8 8,1 50,7 1,3 100,0 1990 11,6 5,6 0,0 82,8 0,0 100,0 Poprečje 17,6 5,2 10,3 66,6 0,3 100,0 Vir: Poročila Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo Lastna sredstva gozdnih gospodarstev za razširjeno biološko reprodukcijo so bila majhna, največji delež so predstavljala sredstva republiške SIS za gozdarstvo, ki so leta 1989 celo presegla 80 %. Neposredno financiranje porabnikov lesa (poleg posrednega preko SIS) je v poprečju znašalo 10%, njihov delež pa seje zmanjševal. 8.3.1.2.5 Prenos odgovornosti za gozdnobiološko reprodukcijo na lastnika - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov (od 1993) Z novim Zakonom o gozdovih in prenosom družbenih gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov se sredstva za biološko reprodukcijo oblikujejo kot stroškovna postavka pri izračunu nadomestila za koncesijo. Zavod za gozdove Slovenije je z letom 1994 začel izdajati letna poročila, ki vsebujejo tudi podatke o obsegu vlaganj v državne gozdove. Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 130 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 Preglednica 51: Obseg vlaganj v obnovo, nego in varstvo državnih gozdov v obdobju 1994 do 1998 Leto Obnova (ha) Nega (ha) Program* Realizacija Indeks Program* Realizacija Indeks 1993 1000 5000 1994 826 6184 1995 1326 968 73 8194 6529 80 1996 2021 764 38 7500 4320 58 1997 1027 1024 100 7745 5792 75 1998 1185 1054 89 6913 5472 79 * Program do leta 1996 izkazuje površine po gozdnogospodarskih načrtih, kasneje je usklajen z državnim proračunom Vir: Poročila Zavoda za gozdove Slovenije 1994 - 1998, Poročilo Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov 1993 Obseg vlaganj v gozdove je bil glede na program, ki je bil določen z gozdnogospodarskimi načrti, relativno nizek. Zaskrbljujoč je zlasti padec vlaganj v nego državnih gozdov. Preglednica kaže intenziteto vlaganj v državne gozdove v obdobju 1993-1998. Preglednica 52: Intenziteta obnove in nege gozdov v obdobju 1993-1998 Leto Obnova Nega Skupaj 1993 0,003 0,014 0,017 1994 0,002 0,018 0,020 1995 0,003 0,019 0,022 1996 0,002 0,013 0,015 1997 0,003 0,017 0,020 1998 0,003 0,016 0,020 Intenziteta vlaganj v obnovo in nego gozdov je v tem obdobju nihala in je bila znatno nižja kot v 70-ih in 80-ih letih, pri čemer je zlasti zaskrbljujoče padanje na področju nege gozdov. Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 131 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 Za isto obdobje smo izračunali še strukturo virov bioloških vlaganj (obnova, nega, varstvo, sanacije in druga biološka vlaganja). Preglednica 53: Struktura virov bioloških vlaganj v državne gozdove v obdobju 1994-1998 Samofinanciranj e Državni proračun Skupaj Delež prodajne cene(%) 1994 1000 SIT 789.500 115.547 905.047 21 Delež (%) 87,2 12,8 100,0 1995 1000 SIT 751.800 62.000 813.800 17 Delež (%) 92,4 7,6 100,0 1996 1000 SIT 660.700 188.000 848.700 17 Delež (%) 77,8 22,2 100,0 1997 1000 SIT 808.200 75.174 883.374 17 Delež (%) 94,4 8,5 100,0 1998 1000 SIT 830.100 122.869 952.969 17 Delež (%) 93,4 12,9 100,0 Vir: Predlog zaključnega računa proračuna Republike Slovenije 1994, Analiza prihodkov in stroškov iz gospodarjenja z gozdovi 2000, Vlaganja v državne gozdove 1997, 1998 Preglednica kaže, da je delež financiranja gozdnobiološke reprodukcije iz državnega proračuna znaten in je v letu 1996 znašal okoli petino skupne vrednosti vlaganj. Sredstva državnega proračuna so se porabila predvsem za sanacijo gozdov in za financiranje vlaganj v gozdove, ki so predmet denacionalizacije. Delež prodajne cene lesa, porabljen za biološka vlaganja, je bil ustaljen (okoli 17 %) in je bil mnogo višji kot pred letom 1990. Dodaten razlog, daje kljub manjšemu obsegu vlaganj delež prodajne cene lesa, namenjen za biološka vlaganja, večji, je tudi v tem, daje pred letom 1990 vrednost dnine gojitvenih del bila obremenjena z manjšim količnikom splošnih stroškov kot dnina sekača. Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 132 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 8.3.2 Tehnična vlaganja v gozdove Tehnična vlaganja v gozdove pomenijo vlaganja v izgradnjo gozdne infrastrukture. Sem štejemo zlasti izgradnjo in vzdrževanje cest, v preteklem obdobju pa so bili zelo pomembni tudi nastanitveni in drugi objekti v gozdu. 8.3.2.1 Zagotavljanje sredstev za tehnična vlaganja Sredstva za gradnjo gozdne infrastrukture (zlasti gozdnih cest) so v obdobju administrativnega gospodarjenja zagotavljali v okviru državnih ukrepov. Z ustanovitvijo gozdnih skladov (1951 leta) so slednji postali tudi vir za izgradnjo gozdne infrastrukture. Po ukinitvi gozdnih skladov v začetku 60-ih let so za gradnjo gozdnih cest namenili del sredstev amortizacije gozdov. Zbiranje sredstev se zatem ni bistveno spremenilo do ustanovitve samoupravnih interesnih skupnosti za gozdarstvo. Zakon o gozdovih iz leta 1974 je odprl nove vire za financiranje izgradnje cest (npr. porabniki lesa, del prispevka za porabljeno gorivo itd.). Po letu 1990 se je gradnja gozdnih cest financirala le iz lastnih sredstev Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, ker zanjo nimamo več sistemskega vira. Sredstva so zakonsko zagotovljena le za vzdrževanje, gradnja gozdnih cest pa je prepuščena lastniku. Nov sistem fmaciranja je sredstva in odgovornost za vzdrževanje gozdnih cest prenesel na lokalne skupnosti (Ur.l. RS št. 1299-30/93), ki na osnovi razpisov pridobivajo izvajalce. Pri vzdrževanju gozdnih cest v državnih gozdovih dosedanji upravljalci gozdov lahko uveljavljajo prednostno pravico (Ur. 1. RS št. 4-01/96). Uredba iz leta 1994 je določila, da plačujejo lastniki gozdov pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest (6,9% od katastrskega dohodka), ki se s posebnim razdelilnikom prenese na lokalne skupnosti. Kljub temu je vzdrževanje cest v državnih gozdovih še vse do leta Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 133 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 1998 potekalo prek gozdarskih gospodarskih družb tako, da jim je Sklad neposredno plačeval stroške vzdrževanja. S spremembo uredbe so leta 1998 samo za državne gozdove določili višjo pristojbino v višini 9,4% od katastrskega dohodka gozdnih zemljišč. 8.3.2.2 Obseg tehničnih vlaganj v gozdove V skladu z razvojem tehnologije in opremljenosti gozdarstva je bilo po drugi svetovni vojni zgrajenih veliko število gozdnih bivališč (Plan razvoja gozdarstva 1958). Tako je znašala leta 1957 površina vseh zgradb državnih gozdov (gozdnih gospodarstev) 116.600 m oziroma 426 m na 1000 hektarov gozda, kar je bilo 10 krat več kot v drugih gozdovih. Od osvoboditve do leta 1953 smo v Sloveniji v državnih gozdovih zgradili 280 km cest ali poprečno 40 km na leto. Zatem se je intenziteta izgradnje cest povečevala in je v obdobju do leta 1957 v državnih gozdovih znašala 62 km/leto (skupaj v treh letih 187 km). Gostota cestnega omrežja skupaj z javnimi cestami je leta 1957 znašala 1,5 km/100 ha. Takratna ocena optimalne gostote cest za Slovenijo je znašala 3,3 km/100 ha, Švica pa je že dosegla gostoto 6 km/100 ha. V letih 1963 in 1964 je bilo v državnih gozdovih Slovenije zgrajenih 133 km cest in 41 km poti. Z organiziranjem Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo se je začelo sistematično spremljanje in načrtovanje izgradnje, rekonstrukcije in vzdrževanja gozdnih cest in vlak. Preglednica prikazuje dinamiko izgradnje cest v državnih gozdovih v obdobju 1976-1990. Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 134 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 Preglednica 54: Izgradnja cest v državnih gozdovih v obdobju 1976-1990 Leto Dolžina novogradenj in rekonstrukcij Delež prodajne cene lesa za gradnjo in vzdrževanje gozdnih cest Novogradnja Vzdrževanje Skupaj km % 1976 209,2 8,5 5,2 13,7 1977 166,0 8,2 5,3 13,5 1978 145,6 7,3 4,8 12,1 1979 130,2 6,5 5,3 11,8 1980 134,0 - - - 1981 189,0 - 4,4 - 1982 237,7 - 6,8 - 1983 241,6 - 3,7 - 1984 212,0 - 3,1 - 1985 183,0 - 4,3 - 1986 146,5 6,5 4,7 11,3 1987 115,9 4,7 4,7 9,4 1988 112,4 4,0 4,1 8,1 1989 102,0 4,1 3,7 7,8 1990 54,5 2,5 2,7 5,3 Vir: Poročila Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo Izgradnja cest v državnih gozdovih je dosegla vrh leta 1983, zatem pa je dinamika stalno padala. Padal je tudi delež prodajne cene lesa, namenjen za gradnjo gozdnih cest. Gradnja gozdnih cest v državnih gozdovih se je financirala iz različnih virov skladno z razvojem zagotavljanja sredstev. Preglednica kaže strukturo virov financiranja izgradnje in rekonstrukcije cest v obdobju 1986-1990. Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. J35 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 Preglednica 55: Struktura virov financiranja izgradnje in rekonstrukcije cest v obdobju 1986-1990 Leto Lastna sredstva Območna SIS Porabniki lesa Rep. SIS Krediti Drugo Skupaj % 1986 66,6 18,1 0,0 2,2 6,9 6,2 100 1987 80,8 13,1 0,0 1,0 2,7 2,4 100 1988 80,2 9,8 2,0 1,3 0,7 5,9 100 1989 79,0 13,2 0,5 0,4 0,6 6,3 100 1990 84,9 0,1 0,0 5,6 0,0 9,3 100 Poprečje 78,3 10,9 0,5 2,1 2,2 6,0 100,0 Vir: Poročila Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo Izgradnjo cest v državnih gozdovih so gozdna gospodarstva v glavnem financirala iz lastnih virov, sledijo pa jim porabniki lesa prek območne SIS za gozdarstvo. Delež republiške SIS za gozdarstvo je bil majhen, prav tako se niso veliko zadolževali v bankah. Vzdrževanje gozdnih cest je potekalo izključno iz lastnih sredstev. Za začetek 90-ih let nimamo podatkov o izgradnji in vzdrževanju gozdnih cest v Sloveniji. V zadnjem obdobju je gradnja cest praktično zastala, novi lastnik - država - le vzdržuje obstoječe stanje cestnega omrežja v svojih gozdovih. Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. J 35 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 Preglednica 56: Izgradnja cest v državnih gozdovih v obdobju 1994-1998 Leto Dolžina novogradenj in rekonstrukcij Delež prodajne cene lesa Novogradnja Vzdrževanje Skupaj km % 1994 - 0,5 6,5 7,0 1995 10,1 1,3 8,9 10,2 1996 0,4 0,1 6,5 6,6 1997 5,6 1998 0,8 6,1 VinPoročila Zavoda za gozdove Slovenije, Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Delež prodajne cene lesa, namenjen vzdrževanju in gradnji gozdnih cest je narastel in je v 1995 letu presegel 10 %. Delež sredstev v prodajni ceni lesa, namenjen novogradnjam in obseg novogradenj ter rekonstrukcij je bil zanemarljiv. Razlog so predvsem zaostrene gospodarske razmere in pomanjkanje sistemskih virov za zagotavljanje sredstev. Strukturo virov sredstev za vzdrževanje gozdnih cest kaže preglednica. Preglednica 57: Struktura virov sredstev za vzdrževanje gozdnih cest državnih gozdov v letih 1995-1998 Leto Lastnik Proračun Občina Skupaj % 1995 84,2 14,6 1,2 100 1996 57,5 41,7 0,7 100 1997 56,5 43,5 0,0 100 1998 59,1 37,8 0,1 100 Vir: Poročila Zavoda za gozdove Slovenije Pri vzdrževanju gozdnih cest predstavljajo relativno velik del sredstva državnega proračuna, delež občin je pri tem majhen. Prispevek lastnika je še vedno najvišji. Ker ceste poleg gozdarske vključujejo še druge rabe, je sofinanciranje vzdrževanja cest s Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. J 37 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 strani drugih uporabnikov upravičeno. Delež lokalnih skupnosti kot potencialno največjih uporabnikov gozdnih cest je pri tem gotovo premajhen. Konec leta 1996 je bilo po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije v državnih gozdovih 5.323 km gozdnih cest, kar pomeni gostoto 15,6 m/ha. Isto leto seje začel proces prenosa gozdnih cest s pretežno javnim značajem na občine, zato so se dolžine gozdnih cest začele zmanjševati in so leta 1998 merile 3.960 km. Seveda se s tem gostota cest ni zmanjšala. Proces še ni zaključen, zato se bodo podobni trendi še nadaljevali. 8.4 STROKOVNO-TEHNIČNI IN GOZDNI DELAVCI KOT TEMELJ ZA STROKOVNO DELO Z GOZDOM Natančne podatke o številu zaposlenih v državnih gozdovih Slovenije je iz statističnih letopisov relativno težko izluščiti, ker: • gre v panogi gozdarstvo v določenem obdobju za mešanje zasebnega in državnega sektorja, • gre v panogi gozdarstvo še za spremljajoče dejavnosti (npr. gozdne gradnje, prevoz, storitve mehanične delavnice), • se podatki za isto leto med posameznimi letniki letopisa razlikujejo. Zato smo se oprli na raziskave o kadrovskem potencialu slovenskega gozdarstva in skušali izluščiti tiste zaposlene, ki so delali samo v gozdarstvu slovenskih državnih gozdov. Pred II. svetovno vojno je bilo v državnih gozdovih takratne Slovenije zaposlenih 34 gozdarskih tehničnih delavcev v treh gozdnih upravah (Bled, Bohinjska Bistrica in Kostanjevica). Na enega gozdno-tehničnega delavca je tako odpadlo 580 ha gozda. V tem času so morali zasebni lastniki gozdov nastaviti gozdarsko osebje, če je njihova posest presegla 800 ha (Štajerska), 1150 ha (Gorenjska) oziroma 1500 ha (Koroška). Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. \ 33 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 Po II. svetovni vojni se je povečal obseg državnih gozdov in s tem tudi število zaposlenih. Podjetje Les, ki so ga ustanovili oktobra 1945 je imelo po terenu 22 uprav in je zaposlovalo 423 strokovnjakov (66 inženirjev, 83 gozdarjev, 54 logarjev in 220 gozdnih čuvajev), okrog 6.000 delavcev (od tega 1.600 vojnih ujetnikov). Imeli so 700 živinskih vpreg in 20 kamionov. Že leta 1949 se je število delavcev povečalo na prek 12.000 (redno zaposleni). Strokovno-tehničnih delavcev je bilo 638, administrativnih 1004, gozdnih delavcev (brez gojiteljev) 8.532, učencev in pomožnih delavcev 636, 285 gojiteljev, 15 delavcev se je ukvarjalo z lovom, gozdne gradnje so zaposlovale 792 delavcev, drugih delavcev je bilo še 317 (Planska komisija LRS 1949). Struktura zaposlenih v državnih gozdovih leta 1953 in 1956 je bila naslednja: Preglednica 58: Število zaposlenih v gozdnih gospodarstvih (državnih gozdovih -brez SLP 2) leta 1953 in 1956 1953 1956 Indeks 1956/1953 Nameščenci 1.042 1.142 110 Delavci 6.550 7.364 112 Skupaj 7.592 8.506 112 Vir: Plan razvoja gozdarstva 1958 Pri tem je potrebno dodati, da so bili vsi nameščenci redno zaposleni, medtem ko je znašal delež redno zaposlenih delavcev nekaj nad 70%, drugi pa so bili sezonci. Delež sezonskih delavcev je bil velik zlasti pri gojenju gozdov, kjer je znašal več kot polovico vseh zaposlenih. Trend zaposlovanja je bil pozitiven, vendar zmeren. Slika zaposlitve po dejavnostih pa je bila naslednja: Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. \ 39 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 Preglednica 59: Struktura zaposlenih (samo delavci) po glavnih dejavnostih leta 1953 in 1956 1953 1956 Indeks 1956/1953 Število Delež Število Delež Izkoriščanje gozdov 4.242 65% 4.572 62% 108 Gojenje 1.532 23% 1.656 22% 108 Gozdne gradnje 776 12% 1.136 15% 146 Skupaj 6.550 100% 7.364 112 Delež nameščencev v skupnem številu zaposlenih (%) 13,8 13,4 97 Vir: Plan razvoja gozdarstva 1958 Vidimo, daje največji porast števila delavcev v gradbeni dejavnosti. To je tudi povsem razumljivo, ker se je v tem obdobju okrepila prav gradnja gozdnih cest in s tem odpiranje gozdov. Ker je šlo takrat v glavnem za ročno gradnjo cest (delovno intenzivna panoga), pomeni razmah gradbene dejavnosti velike potrebe predvsem po ročnem in polmehaniziranem delu. Izobrazbena struktura po gozdnih gospodarstvih v letu 1956 je bila naslednja: Preglednica 60: Izobrazbena struktura zaposlenih v državnih gozdovih (gozdnih gospodarstvih - brez SLP 2) leta 1956 (brez KGP Kočevje) v % Visoko kvalificirani Kvalificirani Pol kvalificirani Nekvalificirani Skupaj Delavci 1 36 44 19 100 Nameščenci 21 57 19 3 100 Skupaj 4 39 40 17 100 Vir: Plan razvoja gozdarstva 1958 Gozdarstvo je do leta 1956 kadrovsko že močno napredovalo, izobrazbena struktura pa seje izboljševala še naprej. V tem času je v slovenskih državnih gozdovih delalo okoli 90 gozdarskih inženirjev. Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. ]4Q Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 Do leta 1959 je število gozdnih delavcev, ki so delali v državnih gozdovih, naraslo na 6641, delež kvalificiranih delavcev pa seje povzpel na 50 % (Posvetovanje 1959). Analiza, ki so jo leta 1964 pripravili za 7-letni perspektivni plan je pokazala, daje bilo leta 1963 v slovenskih državnih gozdovih (gozdnih gospodarstvih, kmetijsko -gozdarskih posestvih in kmetijskih zadrugah) zaposlenih skupaj 640 gozdarskih strokovnjakov (191 inženirjev in 449 tehnikov) (Gradivo 1964). Razporeditev strokovnih kadrov po območjih je bila zelo neenakomerna, 75% inženirjev v neposredni proizvodnji je bilo mladih (manj kot 10 let delovne dobe). V gozdu je delalo 8.400 delavcev od tega 14% sezonskih. Od stalno zaposlenih delavcev je bilo 4% visoko kvalificiranih, 45% kvalificiranih in 29% polkvalificiranih, preostali pa so bili nekvalificirani (22%). Leta 1983 je bilo stanje zaposlenih v državnih gozdovih naslednje: Preglednica 61: Stanje zaposlenih v gozdarstvu leta 1983 Neposredna proizvodnja Delovodje Administrat., finančni in pomožni delavci Revirni gozdarji Strokovni in vodstveni delavci Skupaj Gozdna proizvodnja 3358 294 196 285 123 4256 Stranske dejavnosti 1127 103 153 68 89 1540 Skupne službe - - 641 - 289 930 Zasebni sektor 603 210 143 325 102 1383 Skupaj 5088 607 1133 678 603 8109 Delež zasebnega sektorja 11,9% 34,6% 12,6% 47,9% 16,9% 17,1% Skupaj brez zasebnega sektorja 4485 397 909 353 452 6596 Vir: VVINKLER 1990 Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 141 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 Pri izračunu skupaj brez zasebnega sektorja smo upoštevali tisti delež delavcev skupnih služb, kije enak deležu državnega sektorja in stranskih dejavnosti v posamezni kategoriji delavcev. Delež zaposlenih v stranskih dejavnostih je znašal 23 %. Sredi 90-ih let je bil obseg zaposlitve v slovenskih državnih gozdovih zaradi družbenih sprememb in prenosa dejavnosti javne gozdarske službe na Zavod za gozdove že bistveno nižji. Preglednica 62: Sestava zaposlenih po dejavnostih gozdarskih gospodarskih družb (stanje marec 1997) Skupaj Delavci v neposredni prizvodnji Strokovno tehnični delavci Finančno administrativni delavci Pomožni delavci Gozdna proizvodnja 1215 950 221 44 Prevoz 115 97 12 6 Gradnje 137 119 16 2 Vzdrževanje strojev in naprav 120 101 13 6 Druge dejavnosti 113 87 24 2 Strokovne službe podjetja 216 67 149 Pomožna dela 63 63 Skupaj 1979 1354 353 209 63 Vir: WINKLER/KRAJČIČ 1997 Preglednica kaže, da 25% zaposlenih opravlja dela zunaj gozdne proizvodnje (pomožna dela so izvzeta iz osnove za izračun), kar je nekaj več kot pred 14 leti. Če k temu dodamo, da je gozdna proizvodnja med vsemi dejavnostmi gozdarskih gospodarskih družb delovno najbolj intenzivna, predstavljajo druge dejavnosti zelo velik delež v skupni dejavnosti gozdarskih gospodarskih družb. 3% vseh zaposlenih predstavljajo pomožni delavci. Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 142 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000______ Gozdarski strokovnjaki, ki so v tem obdobju delali v državnih gozdovih, so bili iz gozdarskih gospodarskih družb in Zavoda za gozdove. Strukturo strokovno-tehničnih delavcev v državnih gozdovih kaže preglednica: Preglednica 63: Struktura strokovno-tehničnega kadra v državnih gozdovih Slovenije sredi 90-ih let Magister, specialist Diplomirani inženir Inženir, tehnik Drugi strokovni delavci Delavci Skupaj Javna gozdarska služba (1994) 2 88 131 20 0 241 Gozdarske gospodarske družbe (1997) 8 71 136 281 960 1.456 Skupaj 10 159 267 301 960 1.697 Vir: WINKLER 1997, WINKLER/KRAJČIČ 1997 Razmejitev med strokovnjaki v javni gozdarski službi smo med zasebnim in državnim sektorjem lastništva gozdov opravili na osnovi deleža površine državnih gozdov v površini vseh gozdov. Pri tem smo izhajali iz domene, daje razpored strokovnega kadra v javni gozdarski službi enakomeren, ne glede na lastništvo. Gostota visokega strokovnega kadra je približno enaka planiranim potrebam izpred 36 let, medtem ko je gostota tehnikov leta 1994 bistveno nižja. To je tudi razumljivo, ker so se z razvojem družbe (višja zahtevana stopnja izobrazbe) in tehnologije potrebe po teh kadrih zmanjšale. Struktura zaposlenih gozdnih delavcev pri gozdarskih gospodarskih družbah v neposredni gozdni proizvodnji je bila naslednja: Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. J43 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 Preglednica 64: Izobrazbena struktura delavcev v neposredni gozdni proizvodnji leta 1997 Brez kvalifikacije Tečaji Program Poklicna šola Skupaj Število 17 466 304 163 950 Delež (%) 1,8 49,1 32,0 17,1 100,0 Vir: WINKLER/KRAJČIČ 1997 Največ gozdnih delavcev ima za gozdno delo opravljene tečaje in skrajšane programe izobraževanja (81%), zelo malo pa je delavcev brez vsake kvalifikacije. V primerjavi z letom 1963 je znatno manj nekvalificiranih delavcev, zelo je narastel tudi delež delavcev s poklicno gozdarsko šolo. Z družbenim razvojem se je spreminjala tudi intenziteta gospodarjenja z državnimi gozdovi kar se kaže tudi v površini gozdov na gozdarskega strokovnjaka. Preglednica 65: Površina gozdov na gozdarskega strokovnjaka v obdobju 1957 -1997 Mag., speč, dipl.inž Inženirji, tehniki Mag., speč, dipl.inž Inženirji, tehniki Števil 0 ha/strokovnjaka 1957 91 - 3.600 - 1959 91 165 3.600 1.988 1963 140 350 2.514 1.006 1982 180 391 2.086 962 1990 217 405 1.842 988 1997 169 267 2.000 1.266 Vir: Posvetovanje 1959, Plan razvoja gozdarstva 58, Gradivo 1964, URLEB 1982, 1990, WINKLER 1997, WINKLER/KRAJČIČ 1997 Pri izračunu za leti 1982 in 1990 smo strokovnjake, zaposlene v skupnih službah gozdnogospodarskih organizacij razmejili, sorazmerno s površino državnih gozdov. Slednja je bila tudi osnova delitve strokovnjakov Zavoda za gozdove leta 1997. Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 144 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 Kadrovska zasedba seje od sredine 50-ih let pa do danes bistveno izboljšala, kar je vidno zlasti pri visokem strokovnem kadru. Poleg gozdarskih strokovnjakov so pogoj za uspešno delo z gozdovi tudi izobraženi gozdni delavci. Izobrazbena struktura gozdnih delavcev v opazovanem obdobju se je korenito izboljšala. Preglednica 66: Izobrazbena struktura gozdnih delavcev Leto Visokokvalificirani delavci Kvalificirani delavci Polkvalificirani delavci Nekvalificirani delavci 1956 4 39 40 17 1963 4 45 29 22 1997 17 32 49 2 Vir: Plan razvoja gozdarstva 1958, Gradivo 1964, WINKLER/KRAJČIČ 1997 Največji napredek predstavlja porast visokokvalificiranih gozdnih delavcev, medtem ko nekvalificiranih praktično več ni. V spremembah števila gozdnih delavcev/ha gozda in posekanih m /delavca pa se kažejo zlasti spremembe v tehnologiji in produktivnosti (grafikon). Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 145 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 Grafikon 6: Razvoj produktivnosti v gozdarstvu Razvoj produktivnosti v obravnavanem obdobju je bil zelo velik. Sredi 50-ih let je na vsakega gozdnega delavca odpadlo okrog 150 bruto m posekanega lesa, leta 1997 pa že prek 900 m . Tudi površina gozdov, ki jih je obvaldoval en gozdni delavec je ves čas rasla in bila sredi 90-ih let več kot osemkrat večja kot v 50-ih in 60-ih letih. Glavni razlogi za povečanje produktivnosti so zlasti: • uvajanje motornih žag pri poseku, • uvajanje sodobnih spravilnih sredstev, • odpiranje gozdnov s cestami in s tem skrajševanje spravilnih razdalj. Državni gozdovi Slovenije nikoli niso bili prav velik vir zaposlitve. Ne glede na to pa so lahko lokalno, zlasti na podeželju, pomembni za zaposlovanje. To potrjujejo tudi rezultati ankete, ko so gozdarski strokovnjaki z ocenami 1 (nepomembno) do 5 (zelo pomembno) ocenjevali in primerjali pomen državnih in zasebnih gozdov na področju zaposlitve . Pri tem so državnim gozdovom v poprečju prisodili rang 3,92, zasebnim pa Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 145 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 2,65 (razlika 1,26). Slovenska strokovna javnost torej ocenjuje, da so državni gozdovi pomemben vir možnosti za zaposlitev, bistveno večji kot pri zasebnih gozdovih. Pomemben kazalnik dogajanj v posamezni dejavnosti je fluktuacija zaposlenih. Za posamezno leto je izračunana kot poprečno mesečno stanje. Mesečno fluktuacijo delavcev izračunamo z izrazom: O F(%)=-=z—- ,„„, pn čemer je F - fluktuacija delavcev v %, O - odhodi delavcev v določenem mesecu, ZS - začetno stanje zaposlenih v mesecu, P - prihodi v mesecu. Pove nam, kolikšen delež zaposlenih je zamenjal službo v določenem mesecu. Grafikon primerjalno z drugimi dejavnostmi kaže fluktuacijo v gozdarstvu v času od 1976-1996. 1976 1978 1980 1982 1984 1986 1988 1990 1992 1994 1996 Leto Vir: Statistični letopisi Grafikon 7: Fluktuacija delavcev v vseh dejavnostih družbe, gozdarstvu in industriji ter rudarstvu v obdobju 1976-1996 Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 147 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 Grafikon kaže, da je bila fluktuacija zaposlenih v gozdarstvu v obravnavanem obdobju pod državnim poprečjem, bila je celo nižja od industrije in rudarstva. Reorganizacija gozdarstva v 90-ih letih je povzročila močno povečanje fluktuacije, in sicer daleč nad primerjanimi dejavnostmi. Izrazita sta dva vala, prvi v letu 1991, drugi pa v letu 1994. Prvi val dokazuje, da so se korenite spremembe v gozdarstvu začele že leta 1991 (preden je bila sprejeta spremenjena zakonodaja oziroma izpeljana ločitev gozdnogospodarskih organizacij na javno gozdarsko službo in izvajalski del). Drugi val (v letu 1994) je sledil sprejeti novi zakonodaji v letu 1993 in je posledica drastičnih organizacijskih sprememb pri gospodarjenju z državnimi (pa tudi zasebnimi) gozdovi. Zanimivo je, da je bil prvi val višji od drugega. To pomeni, da se je večji del reorganizacije z vidika števila in razporeditve zaposlenih zgodil že pred spremembo zakonodaje. Med valoma je nastopilo krajše zatišje in je v letu 1996 že pod primerjanima dejavnostima. Zaradi visokih fluktuacij v 90-ih letih nas je zanimalo, kako se je v tem obdobju gibalo število zaposlenih v podjetjih, ki opravljajo dela v državnih gozdovih. Preglednica 67: Število zaposlenih v podjetjih, ki opravljajo dela v državnih gozdovih v obdobju 1987-1996 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1997 Število delavcev 6.110 6.569 6.417 6.193 6.012 5.744 4.802 4.076 1.979 Indeks 100 108 105 101 98 94 79 67 32 Vir: Šum 22 - 1985-1992, WINKLER/KRAJČIČ 1997 Gibanje števila zaposlenih v opazovanem obdobju sovpada s prvim valom fluktuacije, ker je prav v letih 1991 in 1992 drastično padlo število zaposlenih (javna gozdarska služba se še ni izdvojila). Leta 1997 je bila v državnem sektorju gozdarstva zaposlena le še polovica tistega števila delavcev, kot pred drugim fluktuacij skim valom. Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 14g Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000______ 8.5 PRISPEVEK DRŽA VNIH GOZDOV K NARODNEMU GOSPODARSTVU Prispevek določene dejavnosti k narodnemu gospodarstvu merimo z deležem v bruto domačem proizvodu. Vendar ta kazalnik zlasti za manjše dejavnosti, kamor sodi tudi gozdarstvo, velikokrat ni zadosten. Za državo je pomembno tudi, koliko posamezna dejavnost prispeva v družbeno blagajno v absolutnem in relativnem smislu (npr. na zaposlenega). 8.5.1 Delež gospodarjenja z državnimi gozdovi v bruto domačem proizvodu Bruto domači proizvod je enak dodani vrednosti, povečani za neto davke na proizvode in storitve (odštete so subvencije). Pred letom 1990 je državna statistika na ravni nacionalnih računov spremljala narodni dohodek, ki je predstavljal novo ustvarjeno vrednost v enem letu. Bruto domači proizvod in narodni dohodek torej nista neposredno primerljivi količini, če pa želimo ugotoviti delež določene panoge znotraj nacionalne produkcije, pa sta ustrezni osnovi. Državna statistika ne izračunava tega kazalca ločeno samo za državne gozdove, ampak skupno za panogo gozdarstvo. Prispevek, ki ga državni gozdovi dajejo k narodnemu gospodarstvu, se še zdaleč ne izčrpa v neposrednih koristih, ki jih gozdovi nudijo kot trajnostni vir lesa, temveč nudi gozd še cel spekter posrednih koristi. Nekatere je relativno lahko opredeliti (npr. prispevek k bruto domačem proizvodu), medtem ko je zlasti prispevek, ki temelji na ekološki in socialni vlogi gozdov, težje prikazati. Posebno vlogo pri tem imajo gozdovi s posebnim namenom. Gozdarstvo večinoma ne proizvaja končnih izdelkov (razen lesa za neposredno uporabo), ampak zagotavlja surovino, zato ga pri ekonomskem pomenu v družbi običajno povezujemo z lesnopredelovalno industrijo. Pri tem ne moremo izločiti pomena državnih gozdov, ker se prepleta z zasebnim sektorjem. Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 149 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 V obdobju prvega zveznega petletnega plana (1947-1951), katerega cilj je bil koncentracija celotne akumulacije države na enem mestu in distribucija navzdol po črki plana, je gozdarstvo ostalo brez akumulacije. V tem času ni bilo uporabnih gozdnogospodarskih načrtov in je tako prva petletka planskega gospodarjenja minila brez ureditvenih elaboratov. V razrušeni državi je bila upravičeno na prvem mestu obnova dežele in elektrifikacija. Za osvetlitev tedanjih razmer je treba povedati, da je država spobujala razvoj posamične panoge na dva načina: s krediti iz ustvarjenih državnih akumulacij in z dovoljevanjem cen, ki so bile višje od proizvodnih stroškov. S tem so takim podjetjem omogočili razvoj tudi iz lastne akumulacije. Prvi petletni plan je za gozdarstvo predpisoval zelo nizke cene lesa in s tem omogočil odtok te akumulacije naprej v proizvodni verigi. Zaradi temeljnega cilja - obnove dežele - je večinoma končal pri končnem uporabniku. Podjetja, ki so dokazala, da predpisana zgornja raven cen ne zagotavlja pokrivanja proizvodnih stroškov, so dobila regrese. V povojnem obdobju se je podobno kot posek gibal tudi izvoz proizvodov lesnega sektorja. Leta 1949 je znašal okrog miljon m3, pri čemer je bila dobra tretjina oblovine, preostalo pa bolj ali manj predelan les. Zaradi naštetega trdimo, da je bil pomen slovenskih državnih gozdov znotraj nacionalne produkcije po vojni mnogo večji kot ga beleži statistika na ravni nacionalnih računov. Po letu 1952 se je gospodarjenje nasploh nekoliko sprostilo. Obseg poseka je bil še naprej določen. Navzgor je bil omejen z deležem poseka v prirastku, navzdol pa s potrebami družbe (kritje najnujnejših potreb po lesu v okviru narodnega gospodarstva). Izvoz gozdno-lesnega sektorja je v letih po osvoboditvi predstavljal pomembno velik delež v skupnem izvozu Slovenije. V prvih letih po vojni (v času največjih brigadnih sečenj) je bil izvoz tega sektorja celo največja postavka. Delež izvoza predelanega lesa se je stalno zvečeval na račun izvoza oblovine, skladno z obnovo in izgradnjo lesne in papirne industrije. Sredi 50- ih let je bil lesarsko-gozdni sektor še vedno na drugem Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. \ 50 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 mestu v izvozni bilanci Slovenije (prvo mesto je zasedalo kmetijstvo), v industrijskem sektorju pa še vedno na prvem mestu. Pomen gozdarstva v deležu bruto domačega proizvoda je majhen. Grafikon 8: Delež gozdarstva v bruto domačem proizvodu (pred letom 1990 v narodnem dohodku) Kljub temu, da je delež gozdarstva v bruto domačem proizvodu (oziroma narodnem dohodku) nihal, je bil vedno med 1 in 2% bruto domačega proizvoda, leta 1990 pa je padel pod 1 %, leta 1995 pa je znašal komaj 0,36% BDP. Kazalnik ne vključuje le državnih gozdov Slovenije, ampak tudi zasebne, vendar je delež slednjih majhen, zato je trend odvisen predvsem od gozdne proizvodnje državnih gozdov. Pri zasebnih gozdovih v času skupnega gospodarjenja v BDP niso upoštevani stroški poseka in spravila ter renta, ki jo je gozdnogospodarska organizacija plačala lastniku gozda. Pomen gozdarstva je danes v bruto domačem proizvodu tako majhen, da ga državna statistična služba v svojih letopisih ne navaja več kot samostojno dejavnost, ampak skupaj s kmetijstvom. Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 151 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 Poleg prispevka k bruto domačemu proizvodu imajo državni gozdovi tudi izrazito ekološko in socialno vlogo. Njuno vrednotenje je še v povojih, kljub temu pa so ponekod v svetu že izračunali prispevek gozdov k narodnemu gospodarstvu tudi z denarnim ovrednotenjem socialnih in ekoloških vlog (DERTZ 1989, KONIJNENDIJK 1997, NIESSLEIN 1989, BLUM 1997, TANAKA/OTSUKA 1997). Pri nas takšnih izračunov še ni. 8.5.2 Prispevek gospodarjenja z državnimi gozdovi v družbeno blagajno Prispevek določene dejavnosti v družbeno blagajno je setavljen iz davkov in prispevkov iz plač (brez dohodnine), davka na dobiček, prometnega (od leta 1999 davka na dodano vrednost) in drugih davkov ter carin. Dohodnine ne štejemo k prispevku dejavnosti v družbeno blagajno, ker gre za osebni davek (osnova za obračun dohodnine so prejemki posameznika). Obseg prispevka, ki izvira iz gospodarjenja z državnimi gozdovi, je zelo težko ugotoviti, ker nimamo gospodarskih družb, ki bi se ukvarjale izključno z gozdno proizvodnjo v državnih gozdovih, ampak v svojem okviru opravljajo tudi druge dejavnosti. Obseg prispevka teh družb v državno blagajno kaže preglednica. Preglednica 68: Prispevek gozdarskih gospodarskih družb v družbeno blagajno Leto Prispevki in davki iz plač Prometni davek Druge obveznosti do države Renta Skupaj SIT/zapo-slenega* Letna bruto plača v Sloveniji mio SIT 1000 SIT 1994 1.440 258 150 955 2.803 1.416 1.135 1995 1.468 292 106 840 2.706 1.367 1.344 1996 1.487 363 133 326 2.309 1.167 1.550 Skupaj 4.395 913 389 2.121 7.818 3.950 4.029 ♦Število zaposlenih po WINKLER / KRAJČIČ 1997 znaša za vsa leta 1979 Vir: Plačila obveznosti do države 1997 Prispevek v družbeno blagajno na zaposlenega je relativno visok in znaša skoraj toliko kot poprečna slovenska letna bruto plača, delež rente pri tem je v obravnavanih letih Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 152 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 poprečno znašal 27% in se je v letu 1996 zelo zmanjšal. Skupni prispevek na zaposlenega se je v omenjenem obdobju zniževal samo zaradi zmanjševanja rente, medtem ko so druge vrste plačanih obveznosti do države naraščale. Obseg prispevkov in davkov (brez dohodnine) na zaposlenega je v primerjavi z državnim poprečjem v omenjenem obdobju, ko je znašal okrog 627.000 SIT, večji za 18% (okrog 740.000 SIT). Razlika izhaja zlasti iz večjih poprečnih plač zaposlenih v gozdarski dejavnosti. 8.6 EKONOMSKA UČINKOVITOST GOSPODARJENJA Z DRŽAVNIMI GOZDOVI Ekonomsko učinkovitost gospodarjenja z gozdovi ugotavljamo z višino rente (čistega donosa), ki ostane pri odštetju vseh stroškov (poseka, spravila, izgradnje vlak, gojitvenih in varstvenih del, vzdrževanja gozdnih cest in drugo) od prodajne vrednosti gozdnih lesnih sortimentov. Za čas pred letom 1994 jo je zelo težko realno ugotoviti, ker so se podjetja, ki so gospodarila z državnimi gozdovi, ukvarjala tudi z vrsto drugih dejavnosti. Poleg tega je neenotna tehnika izračuna rente, ki je v času samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo predstavljala tudi njen izvirni prihodek, meglila dejanske razmere (WINKLER in sod. 1988). Tako izračunana renta je v letih 1976 - 1985 znašala 0,6 - 4,0 % prodajne cene lesa s padajočim trendom. S prenosom gospodarjenja družbenih gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov je postala renta iz državnih gozdov ključni prihodek njegovega gozdarskega sektorja. Posebnost gospodarjenja z gozdovi se kaže tudi v tem, da je renta močno odvisna od nepredvidenih dogodkov (npr večjih ujm), zato mora lastnik del rente prihraniti za morebitne kasnejše povečane stroške (WINKLER / MARENČE 1998). Ujma povzroči zmanjšanje rednega poseka s praviloma boljšo sortimentno strukturo gozdnih lesnih sortimentov in nižjimi stroški gospodarjenja. Zato so nihanja v višini rente še zlasti Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 1 53 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 velika pri nizki intenziteti poseka. Ugotavljanje gospodarnosti je zato smiselno samo skozi daljše časovno obdobje. Preglednica kaže strukturo prihodkov in stroškov gospodarjenja z državnimi gozdovi v obdobju 1994- 1998 Preglednica 69: Struktura gospodarjenja z državnimi gozdovi v obdobju 1994 -1998 1994 1995 1996 1997 1998 Poprečje Prodajna cena gozdnih lesnih sortimentov 100 100 100 100 100 100 Stroški poseka in spravila 52 60 75 71 69 66 Stroški izgradnje in vzdrževanja vlak 6 5 5 6 6 6 Stroški gojenja, varstva gozdov in drugo 19 17 13 16 15 16 Renta iz državnih gozdov 24 18 7 7 10 13 Obveznosti Sklada do gozdov Stroški vzdrževanja in sanacije cest 7 8 4 5 3 5 Stroški gradnje cest 0 1 0 0 0 0 Sanacije gozdov in drugo 0 1 3 2 1 1 Obveznosti Sklada do družbe Prometni davek 2 1 0 - - - Slovenski odškodninski sklad 2 2 1 - - - Čisti ostanek Skladu 12 5 -/ - - - Vir: Analiza dohodkov SKGZ 2000. Renta iz državnih gozdov je v omenjenem obdobju nihala s padajočim trendom in je bila najmanjša leta 1996 in 1997. Glavni vzrok je relativno velik obseg sanacij gozdov zaradi ujm. Padajoči trend rente iz državnih gozdov je posledica zaostajanja cen gozdnih lesnih sortimentov za rastjo stroškov dela in nizka intenziteta poseka. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov je tudi zavezanec za plačilo prometnega davka (do 1.7. 1999) in za plačilo 10 % čistega donosa v Slovenski odškodninski sklad. Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. \ 54 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 Renta iz državnih gozdov v tem petletnem obdobju je znašala 2.904 mio SIT, po odbitku obveznosti Sklada do gozdov pa 1.376 mio SIT ali 6 % prodajne vrednosti gozdnih lesnih sortimentov. 8.7 PRESOJA SLOVENSKIH DRŽAVNIH GOZDOV NA PODLAGI VSEEVROPSKIH MERIL IN KAZALNIKOV ZA TRAJNOSTNO GOSPODARJENJE Z GOZDOVI Politični proces varovanja gozdov na mednarodni ravni ima v Evropi že 10-letno tradicijo (Dokumenti vseevropskega procesa o varovanju gozdov v Evropi 1998). Zadnji dogodek procesa je bila tretja ministrska konferenca o varstvu gozdov Evrope junija 1998 v Lizboni. Na njej so poleg splošne deklaracije o viziji evropskega gozdarstva 21. stoletja sprejeli tudi resoluciji Ll in L2, ki evropske države zavezujeta, da bodo ob razumevanju večnamenske vloge gozdov in ob pomenu ohranjanja gozdov podpirale primeren razvoj gozdarstva z zagotavljanjem ugodnih zakonodajnih, institucionalnih, gospodarskih in socialnih okvirov za izvajanje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi. Za državne gozdove Slovenije smo za področja, ki so v okviru raziskave, izdelali presojo ali tem kriterijem in kazalnikom ustrezajo. Kriterij 1: Ohranjanje in primerna krepitev gozdnih virov ter njihov prispevek h globalnim kroženjem ogljika Splošna zmožnost • Okvir celotne politike za ohranjanje in trajnostno gospodarjenje z gozdovi je zagotovljen z Ustavo, Zakonom o gozdovih (1993), Programom razvoja gozdov (1996), podzakonskimi akti (pravilniki in uredbami) ter s sistemom gozdnogospodarskega načrtovanja. Pravni okvirji so enaki za državne in zasebne Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. J 55 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 gozdove. Za gospodarjenje in upravljanje z državnimi gozdovi je na podlagi zakona ustanovljen tudi poseben sklad (1993) • Ustanovi, ki zagotavljata smernice za nacionalne načrte ali programe sta Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter javna gozdarska služba. Na njihovi podlagi Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov pripravlja letne plane gospodarjenja z gozdovi. • Pretok sredstev v gozdarski sektor in iz njega je zagotovljen z Zakonom o gozdovih (1993), podzakonskimi akti o financiranju in sofinanciranju vlaganj v gozdove in o vzdrževanju gozdnih cest (1994, 1998). V državnih gozdovih način izračunavanja višine nadomestila za koncesijo omogoča prelivanje sredstev znotraj državnih gozdov (med območji) in državnih kmetijskih posesti. Sklad del svojih sredstev namenja Slovenskemu odškodninskemu skladu (10% kupnin in zakupnin). Po pokritju vseh stroškov gospodarjenja z državnimi gozdovi in kmetijskimi zemljišči predstavlja ostanek izvirni prihodek državnega proračuna. V prvih sedmih letih delovanja Sklada takšnega ostanka še ni bilo. • Načrtovanje razvoja gozdov je zagotovljeno z uzakonjenim sistemom gozdnogospodarskega načrtovanja na podlagi Zakona o gozdovih (1993) in Pravilnika o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih (1998). Za državne gozdove morajo koncesionarji skladno z Zakonom o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov (1993) izdelovati tudi sečnospravilne načrte. Raba tal in površina gozdov • Spremembe in razvoj površin državnih gozdov kaže grafikon. Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 155 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 320.000 300.000 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 leto Grafikon 9: Površina državnih gozdov Slovenije od leta 1956-1997 Površina državnih gozdov se je razen v zadnjem obdobju večala z vmesno depresijo v 70-ih letih. Poleg zaraščanja negozdnih površin, ki so najbolj vplivale na povečanje gozdnih površin, je pri ugotavljanju prave vrednosti največ težav povzročalo zaprto območje Kočevske Reke, ki je bilo včasih iz evidence površin izpuščeno. Padec površin državnih gozdov v 90-ih letih je posledica procesa denacionalizacije, ki še vedno ni končan. • Ohranjanje gozdnih virov in preprečevanje degradacije gozdov je zagotovljeno z Ustavo, Programom razvoja gozdov (1996), Zakonom o gozdovih (1993) in podzakonskimi akti. • Povezovanje rabe tal z gospodarjenjem z vsemi gozdovi je zagotovljeno s postopkom priprave in sprejemanja gozdnogospodarskih načrtov. Poleg javne gozdarske službe na podlagi Zakona o gozdovih (1993) sodelujejo v postopku sprejemanja načrtov ne glede na lastništvo gozdov tudi Ministrstvo za okolje in prostor, lokalne skupnosti in ustanove s področja varstva naravne in kulturne dediščine. • Informacijska baza za izvajanje in uporabo smernic gospodarjenja z gozdovi je zagotovljena z gozdnogospodarskimi načrti, evidenco javne gozdarske službe in Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. J 57 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 zemljiškim katastrom. V državnih gozdovih morajo koncesionarji voditi tudi evidenco o vseh delih, povezanih z državnimi gozdovi. Lesna zaloga • Podatke o spremembah v skupnem in poprečnem volumnu lesne zaloge kaže preglednica, v debelinskih razredih pa grafikon. Preglednica 70: Razvoj lesne zaloge v obdobju 1956-1990 Leto Lesna zaloga (mio m ) Lesna zaloga (m3/ha) 1956 54,120 165 1961 65,332 185 1970 72,252 204 1980 73,486 213 1990 86,133 218 Lesna zaloga državnih gozdov stalno narašča in se je v 30-ih letih povečala za skoraj 1/3. Spremembe v lesni zalogi so obremenjene tudi z napako metod ocenjevanja. Za obdobje po letu 1990 zaradi procesa denacionalizacije nimamo zanesljivih podatkov o gibanju lesne zaloge po sektorjih lastništva. Ocenjujemo, da bo povečanje lesne zaloge skokovito zaradi zmanjšanja intenzitete poseka v zadnjem desetletju in bistveno večjih lesnih zalog, ki jih v poprečju ugotavljajo v zadnjem obdobju za oba sektorja lastništva (Poročila zavoda za gozdove). Spremembe v strukturi lesne zaloge smo analizirali za zadnja tri ureditvena obdobja (grafikon). Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 158 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000________ Grafikon 10: Struktura lesne zaloge državnih gozdov po razširjenih debelinskih razredih za obdobje 1970-1990 Iz grafikona povzamemo, da: -je debelinska struktura iglavcev boljša kot listavcev, - pri iglavcih in skupaj je največ lesne zaloge v II. debelinskem razredu, pri listavcih pa v prvem, - so največje spremembe v obravnavanem obdobju nastale pri iglavcih, kjer se je zlasti zmanjšal delež najtanjšega lesa in povečal delež najdebelejšega, medtem ko seje delež srednjega razreda za malenkost zmanjšal (gre torej za pozitiven trend preraščanja od tanšega drevja k debelejšemu), - spremembe pri listavcih so znatno bolj umirjene, kljub temu pa kažejo pozitiven trend razvoja. Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 159 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 • Pravni okvir, ki podpira trajnostno gospodarjenje in hkrati povečuje lesno zalogo v vseh gozdovih, je zagotovljen s Programom razvoja gozdov (1996) in Zakonom o gozdovih (1993). • Javna gozdarska služba redno ocenjuje gozdne vire ne glede na lastništvo. • Ekonomska politika in finančni instrumenti za povečanje lesne zaloge niso zagotovljeni. Nadomeščajo jih obvezujoča določila v gozdnogospodarskih načrtih, ki določajo nižji etat od prirastka in predpisujejo vlaganja, ki se zlasti v državnih gozdovih večinoma financirajo iz prodajne cene gozdnih lesnih sortimentov. • Izboljšanje ocenjevanja gozdnih virov je zagotovljeno v sistemu gozdnogospodarskega načrtovanja na podlagi mreže stalnih vorčnih ploskev in drugih sodobnih metod ob sodelovanju Zavoda za gozdove z Gozdarskim inštitutom Slovenije. Kriterij 2. Ohranjanje zdravja in vitalnosti gozdnih ekosistemov Količinski in opisni kazalniki niso bili predmet raziskave. Kljub temu ugotavljamo, da so za državne gozdove informacijska sredstva in zmožnosti za redno terensko spremljanje zdravstvenega stanja gozdov in preprečevanje večje škode, ki jo povzročajo stroji in gozdarska dela, zagotovljena z Zakonom o gozdovih (1993), Pravilnikom o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov (1994) in sistemom gozdnogospodarskega načrtovanja. Kriterij 3. Ohranjanje in spodbujanje proizvodnih funkcij gozdov (lesnih in nelesnih) Proizvodnja lesa • Razmerje med prirastkom, lesno zalogo in pridobivanjem lesa kaže grafikon. Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 160 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 Grafikon 11: Trendi gozdnih fondov državnih gozdov Slovenije v obdobju 1956-1990 Grafikon kaže, da so bili trendi lesne zaloge in prirastka vseskozi pozitivni. Ker so bili podatki v celotnem obdobju zbrani na osnovi različnih metod z različno natančnostjo, lahko iz njih objektivno ugotovimo le trend. Konkretne številke so obremenjene z napakami metod in z zavestnim podcenjevanjem gozdnih fondov, ki so jih iz različnih vzrokov opravljali gozdarski strokovnjaki. Zanimiv je trend etata, kije bil vedno nižji od prirastka. Proti koncu 90-ih let je kljub naraščanju lesne zaloge in prirastka občutno padel. Leta 1995 so oceno lesne zaloge in prirastek ugotavljali na dvostopenjskem sistematičnem vzorčnem snemanju na mreži 4x4 km (HOČEVAR 1997). Po tej metodi znaša lesna zaloga slovenskih državnih gozdov v letu 1995 314 ± 24 m3/ha, prirastek pa 6,9 ± 0,6 m3/ha (neobjavljeno HOČEVAR 1998). Če upoštevamo spodnjo mejo intervala, pomeni to za 72 m3/ha (33%) višjo lesno zalogo od ugotovljene leta 1990 in 1 m3/ha (19%) višji prirastek. V primerjavi s tem sta predpisani etat (59% prirastka), še bolj pa Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 161 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000________ realizacija poseka (poprečno v 90-ih letih 41% prirastka) zelo nizka in ogrožata optimalni razvoj gozda. Takšna gibanja so torej s strokovnega vidika zelo sporna. Vir: Planska komisija LRS 1949, Statistični letopisi 1964 -1998 Grafikon 12: Obseg in intenziteta poseka v obdobju 1947-1998 Obseg poseka je bil po obsegu in intenziteti največji koncem 40-ih let v času brigadnih sečenj, v 50-ih in 60-ih letih je bil bistveno nižji. Najbolj stabilen in enakomeren je bil v 70-ih in 80-ih letih. Največji padec gozdne proizvodnje tako po količini kot po intenziteti beležimo v 90-ih letih po reorganizaciji gospodarjenja z državnimi gozdovi, ko je intenziteta padla pod 2,5 m3/ha, obseg poseka pa pod 800.000 m3 bruto. Proti koncu 90-ih let se je posek spet nekoliko povečal, vendar po intenziteti še vedno ne presega tistega iz 50-ih let. To je še tembolj zaskrbljujoče, ker sta se v istem obdobju lesna zaloga in prirastek zelo povečala. Na naslednjem grafikonu vidimo, kakšno je bilo razmerje med intenzitetama poseka in prirastka. Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 162 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000________ »Prirastek po HOČEVAR (1998) Grafikon 13: Intenziteta poseka in prirastka v obdobju 1947-1998 Razkorak med intenziteto prirastka in poseka je bil v celotnem obdobju relativno velik, tako da se je znaten del prirastka akumuliral. Izjema je obdobje planskih sečenj, ko je posek nekajkrat presegel prirastek. V zadnjem obdobju je razkorak med prirastkom in posekom zelo velik. Sklepamo, da je v zadnjem obdobju prišlo do korenitih sprememb v miselnosti gozdarskih strokovnjakov. Razlogi za to so predvsem v povečani ekološki in socialni vlogi gozda in s tem domnevno povezanim nasprotjem z ekonomsko vlogo gozda. Tako ugotavljamo, da prirastek in pridobivanje v zadnjih 10-ih letih v državnih gozdovih nista v ravnovesju. Spodbudno je, da kar 65% gozdarske strokovne javnosti meni, da je v bodoče v državnih gozdovih potrebno intenzivno gospodarjenje (visok posek, vendar nižji od prirastka in visoka vlaganja) in s tem učinkovito usmerjanje razvoja gozdov v optimalno zagotavljanje vseh funkcij gozda. • Na celotni gozdni površini državnih gozdov se gospodari v skladu z načrti. Načrtno gospodarjenje z vsemi državnimi gozdovi se je v Sloveniji začelo uveljavljati v 50-ih letih. Zelo kmalu so bili z gozdnogospodarskimi načrti pokriti vsi gozdovi SLP-1, medtem ko so bili skoraj vsi gozdovi Slovenije urejeni do leta 1974 (neurejenih je ostalo le še okrog 2 % vseh gozdov). Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 153 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 • Okolju prijazno gospodarjenje v vseh gozdovih je zagotovljeno z Zakonom o gozdovih (1993) in na njegovi podlagi uzakonjenim sistemom gozdnogospodarskega načrtovanja in izvajanja del v gozdovih. • Z Ustavo in Zakonom o gozdovih (1993) s podzakonskimi akti so zagotovljeni mehanizmi za upoštevanje socialne in ekološke vloge gozdov pri proizvodnji lesa. Ekonomska vloga gozda je pri tem zanemarjena, ker pri izdelavi gozdnogospodarskih načrtov Pravilnik o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih (1998) predvideva le okviren ekonomski izračun gospodarjenja z gozdovi brez jasnega postopka. Fizična infrastruktura za lažjo dobavo gozdnih proizvodov in storitev je zagotovljena samo za vzdrževanje gozdnih cest v Zakonu o gozdovih (1993) in podzakonskih aktih o pristojbini za vzdrževanje gozdnih cest. Gradnja gozdnih cest je prepuščena lastnikom gozdov (v državnih gozdovih Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov), sistemski viri zanjo niso zagotovljeni. • Za državne gozdove ni ekonomske politike in finančnih instrumentov, s katerimi bi podpirali zlasti investicijsko politiko, ki priznava dolgoročno naravo investicij v gozdarstvo. Gospodarjenje z državnimi gozdovi je v celotnem obdobju temeljilo predvsem na samofmanciranju. Vir zlasti za enostavno gozdnobiološko reprodukcijo je bil izkupiček od prodanega lesa. V zadnjem obdobju pa je predvsem zaradi zmanjšanja intenzitete gospodarjenja močno porastel delež prodajne cene lesa, namenjen biološkim vlaganjem (grafikon). Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 164 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000________ Grafikon 14: Delež prodajne cene gozdnih lesnih sortimentov, namenjen biološkim vlaganjem in blagovna proizvodnja državnih gozdov Slovenije v obdobju 1961-1998 V začetku je bil delež bioloških vlaganj v prodajni ceni lesa majhen in se je zatem ves čas povečeval. Zmanjšan posek in povečani stroški dela v 90-ih letih so delež bioloških vlaganj od prodajne cene lesa zelo povečali. Kljub tako povečanemu deležu za biološka vlaganja pa je bil obseg del bistveno nižji (le 54% v primerjavi z obdobjem 1976-1990). Delež prodajne cene lesa, namenjen biološkim vlaganjem se je skozi celotno obdobje spreminjal. Hkrati se je spreminjala tudi prodajna cena lesa in realna vrednost vlaganj v gozdove. V grafikonu so prikazani indeksi deleža prodajne cene lesa, porabljenega za biološka vlaganja, indeksi realne vrednosti lesa in indeksi realnih vrednosti vlaganj, vse z osnovo leta 1986. Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 165 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000________ Grafikon 15: Indeksi realnih vlaganj v gozdove in realnih cen gozdnih lesnih sortimentov v obdobju 1986-1996 (leto 1986=100) Indekse realne cene lesa smo dobili tako, da smo indekse sprememb cen lesa podelili z indeksi sprememb cen industrijskih izdelkov pri proizvajalcih (osnova leto 1986). Indekse realnih vlaganj na m3 smo ugotovili tako, da smo indekse vrednosti vlaganj na m3 delili z indeksom poprečnih neto plač v Sloveniji. Ta postopek je upravičen, ker je delež dela pri gojitvenih delih prevladujoč. Neto plača kot osnova je utemeljena, ker je v tem času prišlo do sprememb obračunavanja prispevkov od bruto plač. V obdobju do leta 1990 so vse prispevke plačevali zaposleni od bruto plač, od takrat naprej pa del prispevkov plačuje delodajalec, del pa delavec iz bruto plače. Zaradi spremembe sistema obračunavanja prispevkov se neto plača ni bistveno spremenila. Vsi trije indeksi so bili do konca 90-ih let umirjeni, odstopanja med njimi niso bila zelo velika. Velike spremembe so značilne za 90-ta leta. Realna vrednost lesa je drastično padla, realno se je povečala vrednost vlaganj na m3, delež prodajne cene lesa, namenjen gojitvenim delom pa se je podvojil. Indeks deleža prodajne cene lesa, namenjenega Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. J 55 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 biološkim vlaganjem, je v 90-ih letih znatno bolj narastel kot indeks realnih vlaganj na m3. Vzrok je predvsem skokovito povečanje stroškov dela. K temu je potrebno dodati tudi povečane stroške sanacije gozdov in ujm, ki so v državnih gozdovih leta 1996 po oceni znašali okoli 370 milijonov SIT, kar znaša prek 7% prodajne vrednosti gozdnih lesnih sortimentov (v letih 1986-1990 so v poprečju znašali manj kot 2%). V drugi polovici 90-ih let je znašal delež sredstev za varstvo gozdov v poprečju 21% vseh bioloških vlaganj, leta 1996 pa kar 45%. Skupen rezultat tega je zmanjšanje sredstev za obnovo in nego gozdov, ki edina prispevajo k razvoju gozda. Vlaganja v varstvo gozdov pomenijo v ekonomskem smislu tekoči strošek proizvodnje in niso naložba v klasičnem pomenu besede. Nelesni proizvodi • Zakon o gozdovih (1993) s podzakonskimi akti za vse gozdove zagotavljajo mnogonamensko gospodarjenje, katerega sestavni del je tudi rekreacija in prosto nabiranje stranskih gozdnih proizvodov v omejeni količini za lastno uporabo. • Informacijska baza za razvijanje načrtov za gospodarjenje za nelesne koristi gozda je slabo razvita. Kriterij 4 Vzdrževanje, ohranjanje in primerno povečevanje biotske pestrosti v gozdnih ekosistemih Reprezentativni, redki in ranljivi gozdni ekosistemi • Reprezentativni, redki in ranljivi ekosistemi se ohranjajo tudi v gozdnih rezervatih. Preglednica kaže njihov obseg. Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 167 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000________ Preglednica 71: Površina gozdnih rezervatov v Sloveniji Obstoječe po območnih načrtih Delovni predlog sprememb Skupaj Indeks Delež vseh gozdov ha % 8.494 +3.065 11.559 136 3,4 Vir: Površine rezervatov 1998 • Pravni okvir za zavarovanje reprezentativnih, redkih ali ranljivih gozdnih ekosistemov v vseh gozdovih je zagotovljen v Zakonu o gozdovih (1993), Zakonu o varstvu okolja (1993) in v podzakonskih aktih. Biotska pestrost v proizvodnih gozdovih • Obnova gospodarskih gozdov je obvezna in pravno utemeljena v Zakonu o gozdovih (1993), ki jo prek sistema gozdnogospodarskega načrtovanja, javne gozdarske službe in inšpekcijskih služb zagotavlja tudi v praksi. Kriterij 5. Vzdrževanje in primerna krepitev varovalnih funkcij pri gospodarjenju z gozdom (zlasti varovanje vode in tal) Splošno varstvo • Gospodarjenje v gozdovih s posebnim namenom in v varovalnih gozdovih je omejeno. Način gospodarjenja z njimi je opredeljen v pravnem aktu, s katerim je gozd razglašen za varovalni gozd ali gozd s posebnim namenom oziroma v gozdnogospodarskem načrtu. Davčne olajšave in nadomestila zaradi omejenega gospodarjenja z gozdovi so zagotovljena le v zasebnih gozdovih. Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 168 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000________ Kriterij 6: Vzdrževanje drugih socio-ekonomskih funkcij in pogojev Pomembnost gozdnega sektorja • Delež gozdnega sektorja v bruto nacionalnem proizvodu spremlja Statistični urad Republike Slovenije, vendar pa ni ločen po sektorjih lastništva gozdov. • Razvoj slovenskih državnih gozdov je zagotovljen z Zakonom o gozdovih (1993), Programom razvoja gozdov (1996) in Zakonom o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov (1993). • Ekonomska politika in finančni instrumenti za nova vlaganja v državni gozdarski sektor za izpolnjevanje prihodnjih potreb so zagotovljeni s predpisanim obsegom gozdnogojitvenih del in načinom izračunavanja nadomestila za koncesijo, ki vlaganja opredeljuje kot stroškovno postavko. Vendar so ta naravnana tudi na krepitev proizvodnih funkcij gozdov. Razvoj družbe in gozdov je povzročal tudi spremembe ekonomske politike in finančnih instrumentov. Vpliv razvoja na obseg vlaganj kažejo grafikoni. 16.000 14.000 12.000 10.000 jS 8.000 6.000 4.000 2.000 0 -f- —l— —i— —i— —l— —i— —i— —l— —i— —i— —i 1950 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 Leto Grafikon 16: Biološka vlaganja v državne gozdove Slovenije od leta 1952-1998 Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 169 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000________ Grafikon kaže, daje površina opravljenih del v celotnem obdobju naraščala, zelo pa seje obseg del zmanjšal v 90-ih letih. Obnova je dosegla dno v začetku 60-let, kar sovpada s spremembo miselnosti gozdarskih strokovnjakov o velikih možnostih naravne obnove. Obseg bioloških vlaganj v gozdove je bil največji v 70-ih in 80-ih letih. V 90-ih letih beležimo velik padec obsega gojitvenih del, ki v zadnjem obdobju niha. Zaradi sprememb celotne površine državnih gozdov dobimo nazornejšo sliko o vlaganjih, če površino gozdnogojitvenih del preračunamo na celotno površino gozdov (grafikon). Grafikon 17: Intenziteta bioloških vlaganj v državne gozdove v letih 1952-1998 Intenziteta bioloških vlaganj je bila skozi celotno obdobje relativno konstantna, izjema so 90-ta leta. Kljub zmanjševanju državnih gozdov v procesu denacionalizacije po letu 1991 in s tem zmanjševanju površin, kjer so potrebna biološka vlaganja, je v tem obdobju drastično padla tudi intenziteta vlaganj. Ta je npr. že na ravni avstrijskih državnih gozdov in znatno pod državnimi gozdovi dežele Hessen. Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 170 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000________ Zanimalo nas je še, ali se z leti bistveno spreminja delež površine obnove ali nege skupnih vlaganjih (grafikon). Grafikon 18: Struktura intenzitete obnove in nege državnih gozdov v letih 1952-1998 Grafikon kaže, da se z izjemo 60-ih let, ko je bil delež obnove zelo nizek, struktura v celotnem obravnavanem obdobju ni bistveno spremenila. Padec deleža obnove v 60-ih letih je predvsem posledica sprememb strokovnih načel gozdarskih strokovnjakov glede pomena in zmožnosti naravne obnove. Zanimalo nas je še, kako je z doseganjem gozdnogojitvenih del v državnih gozdovih, načrtovanih z gozdnogospodarskimi načrti (grafikon). Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 171 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000________ Grafikon 19: Doseganje načrtovanih (z gozdnogospodarskimi načrti) gozdnogojitvenih del v letih 1976-1996 Grafikon kaže, da je bilo doseganje načrtovanih gozdnogojitvenih del v drugi polovici 70-ih in v 80-ih letih visoko, prekoračenja so bila zlasti pri negi gozdov. V začetku 90-ih let pa je realizacija z gozdnogospodarskimi načrti načrtovanih gozdnogojitvenih del drastično padla. Spremembe v organizaciji državnih gozdov v svojem začetku torej še ne dajejo pozitivnih učinkov za intenziviranje gozdne proizvodnje. Oglejmo si še, kako se giblje struktura virov bioloških vlaganj (obnova, nega, varstvo) (grafikon) Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 172 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000________ Grafikon 20: Struktura virov bioloških vlaganj v obdobju 1986-1998 Grafikon prikazuje, da delež tujih virov v strukturi bioloških vlaganj narašča. Ker so v obdobju 1986-1990 gozdna gospodarstva prispevala tudi denar za oblikovanje tujih virov (pri območnih in republiški SlS-ih za gozdarstvo), je bil v tem obdobju tudi določen del tujih virov praktično lasten. V obdobju 1994-1998 pa k tujim virom prištevamo izključno denar iz državnega proračuna. To pomeni, da je bil dejanski delež tujih virov v obdobju 1986-1990 manjši, kot ga kaže grafikon. Zato sklepamo, da je prispevek družbe v vlaganje v gozdove v zadnjem obdobju bistveno višji kot prej. Temeljni vzrok pa žal ni povečana osveščenost države o pomenu državnih gozdov kot splošne dobrine, ampak v financiranju del v gozdovih s prepovedjo sečnje in v visokih stroških varstvenih del, ki so posledica kalamitet v letih 1995 in 1996. • Ustreznih informacijskih sredstev za uveljavljanje političnega okvira za razvoj in uvajanje izpopolnjene tehnologije v prakso ter izvajanje tržnih analiz za boljše zadovoljevanje družbenih potreb ni. Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. \ 73 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 Možnosti za zaposlovanje • Slovenski državni gozdovi so tudi vir zaposlitve. Število zaposlenih kaže preglednica. Preglednica 72: Število zaposlenih v slovenskih državnih gozdovih (gozdni in strokovno-tehnični delavci) Leto Število Indeks 1949 9455 100 1963 8890 94 1971 5408 57 1973 5200 55 1975 4859 51 1982 3912 41 1997 1386 15 Vzroki za zmanjšanje možnosti za zaposlitev so povečanje produktivnosti ter zmanjšanje površine in intenzitete gospodarjenja v 90-ih letih. • Pravni okvir za zavarovanje ravni dohodka v slovenskih državnih gozdovih je zagotovljen s kolektivno pogodbo za gozdarstvo (1994, 1995), z Zakonom o začasni določitvi osnove za določanje plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja (1997, 1998, 1999, 2000), z Dogovorom o politiki plač za obdobje 1999 - 2001 (1999) in z Zakonom o minimalni plači, o načinu usklajevanja plač in regresu za letni dopust v obdobju 1999 2001 (1999, 2000). Kulturne vrednote • Smernice za gospodarjenje s kulturno dediščino v zvezi z gozdovi so pravno utemeljene v Zakonu o gozdovih (1993), Zakonu o varstvu okolja (1993) in Zakonu o ohranjanju narave (1999). Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. \ 74 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 Presoja je pokazala, da slovenski državni gozdovi izpolnjujejo večino kriterijev, ki so bili predmet raziskave. Ne glede na to pa moramo opozoriti na nekaj izrazitih pomanjkljivosti: 1. porušeno ravnovesje med prirastkom in posekom v zadnjem obdobju, 2. zmanjšana intenziteta gospodarjenja (posek in vlaganja), 3. pomanjkanje ekonomske politike države za vlaganja v gozdove, 4. pomanjkanje enotnega razvoja na področju uvajanja novih tehnologij in tržnih raziskav za boljše zadovoljevanje družbenih potreb, 5. razhajanje med deklarativnimi zahtevami in prakso. Hkrati ugotavljamo, da so te pomanjkljivosti v slovenskih državnih gozdovih v prejšnjih obdobjih že bile odpravljene (npr. v času samoupravnih interesnih skupnosti), njihovih funkcij pa po ukinitvi slednjih ni prevzela nobena institucija. 8.8 UKREPI ZA ZAGOTAVLJANJE UČINKOVITEGA GOSPODARJENJA Z DRŽA VNIMI GOZDOVI Učinkovito gospodarjenje je gospodarjenje, ki v dolčenih splošnih razmerah zagotavlja najvišje razmerje med koristmi in stroški. Pri gospodarjenju z gozdovi med koristi štejemo vse vloge gozda (nekatere lahko izrazimo v denarnih enotah, večino pa ne), med stroške pa zlasti denarne stroške družbe. Ukrepe za učinkovito gospodarjenje, ki smo jih želeli določiti tudi na temelju javnega mnenja gozdarskih strokovnjakov, lahko zagotovimo prek sedanje organiziranosti. Vendar samo 22% slovenskih gozdarskih strokovnjakov (8% zaposlenih v gozdarskih gospodarskih družbah in 27% v Zavodu za gozdove) zagovarja sedanji način gospodarjenja z gozdovi. Večina (44%) zagovarja javno gozdarsko podjetje (35% zaposlenih v gozdarskih gospodarskih družbah in 47% v Zavodu za gozdove), ki opravlja vse dejavnosti sedanje Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 175 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000______ javne gozdarske službe v vseh gozdovih ne glede na lastništvo, gozdnogospodarska dela pa samo v državnih gozdovih, v preostalih pa na posebno željo lastnikov. Skoraj polovica manj (25%) jih zagovarja ločeno gospodarjenje v državnih in zasebnih gozdovih. Javno gozdarsko podjetje bi pri tem opravljalo le del dejavnosti sedanje javne gozdarske službe v državnih gozdovih (izvedbeno načrtovanje in izbira drevja za posek), izvajalo pa vsa gozdnogospodarska dela v državnih gozdovih. Skupne naloge javnega intresa za vse gozdove (npr. gozdnogospodarsko načrtovanje) bi opravljala javna gozdarska služba (npr. Zavod za gozdove Slovenije). Pri tem so razhajanja med zaposlenimi v gozdarskih gospodarskih družbah (zagovarja jo kar 49%) in v Zavodu za gozdove (zagovarjajo samo 17%) zelo velika. To je tudi razumljivo, ker bi tak sistem širil sedanjo dejavnost gozdarskih gospodarskih družb na račun Zavoda za gozdove. Ločenosti gospodarjenja z državnimi gozdovi tak način organiziranja ne bi popolnoma odpravil. Manj kot desetina vprašanih (9%) se ne strinja z nobeno od predlaganih različic gospodarjenja z državnimi gozdovi. Eden od ključnih elementov za zagotavljanje učinkovite organizacije je zmanjševanje ali odprava podvajanja del. Slovenski gozdarski strokovnjaki ugotavljajo, da so ta največja pri sečnospravilnem načrtovanju, obvladovanju slučajnih pripadkov in kontroli. Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 1 75 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 Preglednica 73: Podvajanje nekaterih del pri gospodarjenju z državnimi gozdovi Faza dela Podvajanje del Podvajanja ni nad 70% 30-70% pod 30% Sečnospravilno načrtovanje Skupaj 23% 34% 30% 13% Zaposleni v gozdarskih gospodarskih družbah 44% 31% 19% 6% Zaposleni v Zavodu za gozdove 17% 35% 33% 15% Obvladovanje slučajnih pripadkov Skupaj 13% 24% 46% 17% Zaposleni v gozdarskih gospodarskih družbah 31% 36% 33% 0% Zaposleni v Zavodu za gozdove 7% 20% 50% 23% Kontrola Skupaj 27% 36% 31% 6% Zaposleni v gozdarskih gospodarskih družbah 47% 50% 3% 0% Zaposleni v Zavodu za gozdove 21% 31% 40% 8% Odstopanja v mnenjih o podvajanju del med posameznima kategorijama gozdarskih strokovnjakov so precej velika. Podvajanje opazijo zlasti zaposleni v gozdarskih gospodarskih družbah, medtem ko so v javni gozdarski službi do tega problema manj kritični. Razlog je v tem, da so gozdarske gospodarske družbe neposredno gospodarsko odvisne od uspešnosti gospodarjenja in jim vsako podvajanje pomeni dodaten nepotreben strošek, medtem ko v javni gozdarski družbi velja logika proračunskega financiranja. Problem podvajanja dela je znaten tudi pri toku informacij (kolavdacije, evidence, prevzemi,...) (grafikon). Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 177 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000________ Grafikon 21: Podvajanje del pri toku informacij Razlike v mnenjih gozdarskih strokovnjakov glede na delodajalca so velike, podvajanje pri toku informacij zlasti opažajo zaposleni v gozdarskih gospodarskih družbah. Posledica podvajanj informacijskega toka je običajno neskladnost podatkov pri različnih subjektih (Zavodu za gozdove in gozdarskih gospodarskih družbah) in velika poraba časa za njihovo usklajevanje. Kljub večji porabi časa zaradi podvajanja del pa skoraj 90% gozdarskih strokovnjakov Zavoda za gozdove ugotavlja, da lastniku državnih gozdov vsaj deloma pravočasno posredujejo podatke za izdelavo sečnospravilnih načrtov, medtem ko jih manj kot 10% meni, da prevzemi delovišč niso opravljeni takoj po zaključku dela. Pri rednem odkazilu, poseku in spravilu podvajanja praktično ni (70-80%), kjer pa že je, je večinoma nižje od 30%. Vsi zaposleni v gozdarskih gospodarskih družbah menijo, da bi lahko sočasno z lastnimi nalogami vsaj deloma opravili tudi nekatera dela, ki jih v gozdu sicer opravlja Zavod za gozdove. Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. \ 73 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 Preglednica 74: Ali bi lahko sočasno z nalogami, ki jih opravljam za svojega delodajalca, opravljal tudi delo Zavoda za gozdove oziroma gozdarske gospodarske družbe Da Ne Deloma Ne vem Skupaj 50% 12% 34% 4% Zaposleni v gozdarskih gospodarskih družbah 82% 0% 18% 0% Zaposleni v Zavodu za gozdove 40% 16% 39% 5% 79% zaposlenih v Zavodu za gozdove meni, da bi lahko sočasno z lastnimi nalogami vsaj deloma opravili tudi nekatera dela, ki so v domeni gozdarskih gospodarskih družb. Relativno nizkek delež tistih (12%), ki menijo, da se sočasno ne da opraviti dela druge organizacije in velik obseg podvajanja del kažeta na organsko prepletenost dejavnosti obeh subjektov v državnih gozdovih. Rezultat ločenosti med javno gozdarsko službo in gozdarskimi gospodarskimi družbami se kaže tudi v povečanem obsegu administrativnih del. Tako 70% vprašanih (76% v gozdarskih gospodarskih družbah in 68% v Zavodu za gozdove) ugotavlja, da je administriranje v primerjavi z obdobjem pred letom 1993 večje, medtem ko jih samo 13%» meni, daje manjše. Hkrati jih kar 73% meni, da sedanje stanje administriranja ne izboljšuje gospodarjenja z državnimi gozdovi v primerjavi z obdobjem pred letom 1993, pri čemer so razlike med zaposlenimi pri različnih subjektih relativno nizke (manj kot 10%). Te ugotovitve kažejo, da je pri sedanjem načinu gospodarjenja z državnimi gozdovi relativno težko vpeljati ukrepe za učinkovito gospodarjenje. Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. \ 79 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 8.8.1 Ukrepi na osnovi sedanje organiziranosti Po Zakonu o gozdovih je za stanje gozda odgovoren lastnik. Za državne gozdove je to Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov. Zato ima ta ključno vlogo pri zagotavljanju učinkovitega gospodarjenja z gozdovi. Zaradi slabega gospodarjenja z državnimi gozdovi, ki smo ga ugotovili v raziskavi, bi moral spremeniti svoje ravnanje na več področjih. Tako bi moral takoj skleniti ustrezne koncesijske akte za izkoriščanje državnih gozdov, ki mu jih nalaga zakon. Sklad mora pri tem prevzeti aktivno vlogo lastnika gozda. Urejanje poslovnih razmerij med Skladom in koncesionarji je že opisano v strokovni literaturi (KOŠIR/WINKLER/MEDVED 1994). Pri tem je zlasti pomembno ugotavljanje višine rente (nadomestila za koncesijo), ki temelji na vrednosti proizvodnje, proizvodnih stroških in izvedbenih načrtih. Izvedbeni načrti so temeljni dokument (letnega) poslovnega razmerja med koncesionarji in Skladom in jih je zato vzorčno treba preveriti na terenu. Kljub obvezni izdelavi sečnospravilnih načrtov pa samo slabih 60% zaposlenih v gozdarskih gospodarskih družbah pravi, da pripravijo vse sečnospravilne načrte pred podpisom letne pogodbe. Letni obseg gozdnogospodarskih del in nadomestilo za koncesijo bi morala biti čimbolj enakomerna. To bi najlažje zagotovili s sodelovanjem Zavoda za gozdove in koncesionarjev. Sodelovanje je pomembno iz več razlogov: • najbolje poznajo teren, stanje gozdov in proizvodne razmere v določenem okolju, • koncesionar pri gospodarjenju z državnimi gozdovi sodeluje in ga celo soustvarja ter ni samo izvajalec že prej določenih gozdnih del, • zmanjšujejo se možnosti konfliktov med Zavodom za gozdove in koncesionarji. Sklad mora tako usklajen plan pregledati in dati nanj svoje pripombe. Izdelava letnih planov samo s strani Sklada ni smotrna, ker: Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. \ gQ Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 • ne pozna terena in proizvodnih razmer, • ne pozna človeških, tehničnih in materialnih kapacitet koncesionarja, • ne pozna lokalnega trga gozdnih lesnih sortimentov. Prav tako ni smotrna izdelava planov samo s strani Zavoda za gozdove, ker: • lahko pri tem zanemari lesnoproizvodno funkcijo gozda, • ne pozna človeških, tehničnih in materialnih kapacitet koncesionarja, • ne pozna lokalnega trga gozdnih, lesnih sortimentov. Na javno gozdarsko službo lahko Sklad prenese določene nadstandardne naloge, ki pa v nobenem primeru ne smejo imeti podjetniškega ozadja. Javna gozdarska služba, ki zastopa javni interes v gozdovih, pri gospodarjenju nima podjetniškega interesa. V nobenem primeru ne more določati npr. normativov gozdnih del, porabe časa, porabe materiala itd. Vse podjetniške elemente namreč definirata koncedent in koncesionar v letnih aneksih. Zelo pomembna naloga Sklada je sodelovanje pri izdelavi gozdnogospodarskih načrtov. Zakon o gozdovih lastnikom gozdov omogoča, da se njihove potrebe, predlogi in zahteve upoštevajo v največji možni meri. To določilo zakona do sedaj v državnih gozdovih v praksi še ni bilo uveljavljeno v dovoljšnji meri. Če se izdelovalec načrta ne ozira na potrebe lastnika (ker ta npr. ne kaže interesa), lahko vsebuje izjemno velike finančne obremenitve. Pravilnik o izdelavi gozdnogospodarskih načrtov predvideva namreč zgolj okvirno ekonomsko presojo gospodarjenja z gozdovi na ravni območja in enote ločeno po sektorjih lastništva. Zato mora Sklad pri izdelavi načrtov nastopiti z jasnimi potrebami in predlogi, ki jih zatem javna gozdarska služba upošteva v največji možni meri. Zaradi dobrega poznavanja terena, proizvodnih razmer in njihovega vpliva na proizvodnjo in rezultat poslovanja, bi moral Sklad v proces gozdnogospodarskega načrtovanja dejavno vključiti tudi koncesionarje, kar bi moralo biti tudi v njihovem interesu. Sodelovanje koncesionarjev je pomembno tudi zaradi poznavanja lastnih človeških, tehnoloških in ekonomskih kapacitet, poznavanja lokalnega trga gozdnih lesnih sortimentov in vpliva vseh teh dejavnikov na poslovni rezultat gospodarjenja. Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. \ g \ Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 Sklad in javna gozdarska služba morata pri gozdnogospodarskem načrtovanju vsebinsko upoštevati načela enotnega etatnega obrazca, kije univerzalen, naslanja pa se na osnovni i miselni proces. Vsebuje sedanje stanje, cilj in čas (izravnalno dobo) za dosego cilja. Ta je lahko krajša ali daljša, določa pa jo stanje in razvoj gozdov ter družbene potrebe. V primeru, da je država bogata in se odreka dohodku iz svojih gozdov, izravnalno dobo skrajšuje in obratno. Brez angažiranja Sklada v tem procesu gozdnogospodartski načrti nimajo pravilno izoblikovanih ciljev razvoja gozda, hkrati je vprašljiva tudi njihova realnost. Pri gozdnogospodarskem načrtovanju je potrebno intenzivirati gospodarjenje z gozdovi z višjim posekom in vlaganji. K temu nas navajajo rezultati raziskave obsega poseka in vlaganj ter ankete gozdarske strokovne javnosti pa tudi presoja po vseevropskih merilih in kazalnikih za trajnostno gospodarjenje z gozdovi. Z intenziviranjem gozdne proizvodnje bi sklad povečal svoje prihodke. S tem bi lahko tudi povečal obseg nakupov gozdov in ponovno intenziviral gradnjo gozdnih cest, povečali pa bi se tudi prihodki državnega proračuna. Sklad ima dobre teoretične možnosti za zagotavljanje učinkovitega gospodarjenja. Osnovo tej ugotovitvi daje velika površina državnih gozdov, združena pod eno streho, ki omogoča skladnejši in boljši razvoj slovenskih državnih gozdov. Tak način organiziranja smo nekoč že imeli (podjetje Les), predlagal pa gaje tudi PIPAN (1969). Tako bi Sklad lahko s sorazmerno majhnim številom zaposlenih zagotovil dobro in učinkovito gospodarjenje z državnimi gozdovi. Brez znanja in volje predvsem lastnika pa tudi koncesionarjev je do administrativnega (obstoječega) ravnanja z državnimi gozdovi le še korak. Zaradi globalizacijskih procesov v svetu bo v prihodnje verjetno smotrno tudi združevanje sedanjih koncesionarjev. Ti bodo lahko trgu ponudili večjo količino gozdnih Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. \ g2 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 lesnih sortimentov in znižali zlasti splošne stroške podjetja. Večja koncentracija in obseg poslovanja bosta tudi omogočala razvoj gozdarstva. Razpravljalci mednarodnega seminarja o izboljšanju delovnih pogojev in povečanju produktivnosti v gozdarstvu so opozorili, da je gospodarjenje z državnimi gozdovi na osnovi koncesij razmeroma problematično (Report of the seminar 1999). Ugotovili so, da gre za izjemen primer odnosa države do svojih gozdov v Evropi. Razpravljalci so označili koncesijo kot odnos z izrazito negativnim predznakom, značilnim za Evropo prejšnjega stoletja ali za gozdove tropov in Severne Amerike. Menili so, da privatizacija in koncesije za izkoriščanje gozdov dajejo zaželene rezultate za trajnostno večnamensko gospodarjenje z gozdovi le, če so skrbno načrtovane in pripravljene. Zahtevajo tudi primeren zakonski okvir, podporo in nadzor, pri čemer naj bi sodelovale tudi nevladne organizacije. 8.8.2 Druge možne organizacijske oblike Že pri iskanju rešitev za gospodarjenje z državnimi gozdovi po letu 1993 so gozdarski strokovnjaki zagovarjali javno podjetje, česar pa država ni sprejela. Javno gozdarsko podjetje z različnimi možnimi inačicami posluje po sistemu gospodarskega računa. Ustanavljanje javnih gospodarskih podjetij ureja zakon o javnih gospodarskih službah (1993). Z gospodarskimi javnimi službami se zagotavljajo materialne javne dobrine kot proizvodi in storitve, katerih trajno in nemoteno proizvajanje v javnem interesu zagotavlja Republika Slovenija oziroma občina ali druga lokalna skupnost zaradi zadovoljevanja javnih potreb kadar in kolikor jih ni mogoče zagotavljati na trgu. Za ekološke in socialne funkcije gotovo velja, da je njihovo tržno zagotavljanje zelo zapleteno ali celo nemogoče. Javno gozdarsko podjetje opravlja v državnih gozdovih vsa dela - tista, ki jih sedaj opravljajo javna gozdarska služba, Sklad in koncesionarji. Tako bi najoptimalneje Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. \ 33 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 organizirali gospodarjenje z državnimi gozdovi. Javni interes za gozdove bi bil ščiten z deležem države v takšnem podjetju, načrtovalska in izvedbena raven bi bili združeni v eni osebi, hkrati pa bi podjetje poslovalo po sistemu gospodarskega računa s transparentnimi finančnimi dogodki in poslovanjem. Popoln vpogled javnosti v poslovanje državnih gozdov bi bil tako zagotovljen. Javno podjetje bi tudi omogočilo večjo koncentracijo tržne proizvodnje, ki v času svetovne globalizacije daje pozitivne ekonomske učinke. Možnosti za ustanovitev javnega podjetja sedaj še ni (koncesionarji se smejo spajati šele po preteku dveh let po koncu procesa lastninjenja), lahko pa bi v tem obdobju izvedli priprave. Koncesionarji (če bi se hoteli spojiti z javnim podjetjem) bi se morali tudi odpovedati koncesijam za izkoriščanje državnih gozdov. Tisti, ki tega ne bi želeli, bi po preteku zakonsko določene koncesijske dobe prenehali delati v državnih gozdovih, njihovo funkcijo (izkoriščanje) pa bi prevzelo javno gozdarsko podjetje. Podobno je urejeno gospodarjenje z državnimi gozdovi v Avstriji. Enotno državno podjetje opravlja vsa dela v državnih gozdovih. Pri tem jih nekaj opravlja samo ( v letu 1995 58%), del opravi s podizvajalci (7,8%), nekaj lesa proda na panju (25,3%), ponekod pa so v veljavi še servituti (8,8%). Gotovo ima tudi javno podjetje slabe strani. Te so predvsem posledica odsotnosti trga, ki vpliva na ekonomsko učinkovitejšo organizacijo, zato bi ga morali organizirati zelo pazljivo. • Težnje po ukinitvi zakonsko zagotovljene 20-letne koncesije za prejšnje upravljalce državnih gozdov, oddaji gozdnih del na javnih natečajih na manjši površini so zelo močne. Prav tako so zelo močne težnje po oddaji državnih gozdov višinskim kmetijam v zakup. Poleg tega, da to odobrava le 0,6% gozdarske strokovne javnosti, bi to pomenilo: • redek način gospodarjenja z državnimi gozdovi, • drobljenje gospodarjenja s povečanim obsegom administriranja in nadzora, Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. \ 34 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 • ogrožanje prednosti državnih gozdov pred zasebnimi, • povečanje možnosti za nastanek škod v gozdovih, • interes za delo v gozdu z nizkim ali negativnim donosom bi bil majhen in s tem ogroženo kompleksno gospodarjenje z gozdovi in • gotovo ne bi prispevalo k učinkovitejšemu gospodarjenju z državnimi gozdovi. Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. \ 85 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 9 SKLEPNE UGOTOVITVE Raziskava je potrdila hipotezo, da so državni gozdovi upravičeno posebna lastninska oblika. Ob vse večjih omejitvah lastninske pravice se upravičenost kaže v lažjem uresničevanju ekonomskih, ekoloških in socialnih funkcij lastnine. Hipotezo smo dokazali s tujimi viri in tudi z raziskavo mnenja slovenske strokovne javnosti. Raziskava je tudi jasno pokazala, da presoja uspešnosti gospodarjenja samo z ekonomskimi kazalci ni zadostna, ker slednji upoštevajo le del učinkov gospodarjenja z gozdovi. Nakup gozdov s finančnega vidika za državo ni ustreznejši kot plačevanje nadomestila zasebnim lastnikom za omejitve pri gospodarjenju z gozdovi. Kadar gre za omejitve, ki lastniku popolnoma onemogočajo pridobivanje dohodka v gozdu, je tak nakup enakovreden. Če gre le za delno zmanjšanje, je za državo s finančnega vidika manj ugodno, če tak gozd odkupi. Ima pa država pri uresničevanju omejitev gospodarjenja z gozdom bistveno več dela in stroškov s kontrolo gospodarjenja v takšnem gozdu. Nedovoljen poseg, ki ga napravi lastnik, ima običajno v gozdu dolgoročne posledice, ki jih ni mogoče takoj sanirati. Država si kljub poudarjeni socialni in ekološki vlogi gozdov premalo prizadeva za povečanje svoje gozdne posesti. To smo ugotovili z ugotavljanjem trendov v Evropi, z analizo prometa z gozdovi v novejšem času in z mnenjem slovenske strokovne javnosti. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, ki v imenu države gospodari z državnimi gozdovi, nima izdelane strategije o prometu z gozdovi. Ekonomsko učinkovitost gospodarjenja z gozdovi v novejšem času močno zmanjšuje nizka intenziteta poseka. Nesorazmerje med obsegom poseka in prirastka zelo slabša gospodarjenje z državnimi gozdovi, zmanjšuje vlaganja in tako slabša njihov razvoj. Neposredna primerjava ekonomske uspešnosti zasebnega in državnega gozdnega obrata ni korektna, ker so splošni stroški delavca tako pri nas kot v tujini v različnih sektorjih Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. \ 35 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 lastništva različni. Večje površine gozdov z večjo koncentracijo tržne proizvodnje povečujejo učinkovitost gospodarjenja, ker izboljšujejo tržni položaj, zmanjšujejo zlasti splošne stroške in zagotavljajo razvoj podjetja in panoge. Dosedanje gospodarjenje z gozdovi je bilo uspešno, kar se kaže v krepitvi gozdnih fodov, obsegu vlaganj in zagotavljanju lesa lesnopredelovalni industriji. Izjema je obdobje po letu 1990, ko je izrazito padel posek in vlaganja v državne gozdove. To sicer pomeni naraščanje lesne zaloge in prirastka, hkrati pa padanje kakovosti sestojev, ogrožanje razvoja gozdov (nizke intenzitete redčenj, obnove ne sledijo naravnemu razvoju pomlajencev, itd.), večanje rizika gospodarjenja in povečevanje poškodb sestojev zaradi gozdnih del. Kljub težnjam zakonodajalca po izenačitvi ekonomske zmogljivosti posameznih gozdnih gospodarstev je bila uspešnost gospodarjenja posameznega gozdnega gospodarstva precej odvisna od tega, s kakšnimi gozdovi je gospodarilo. Zato uspešnost gospodarjenja z državnimi gozdovi ni bila vedno odvisna od prizadevanj in dela gozdarjev, ampak tudi od zatečenega stanja gozdov. Z zaostrovanjem gospodarskih razmer so se razlike še povečevale, zato so gozdarji predvsem iz ekonomsko šibkejših območij vedno glasneje zahtevali vzajemnost in solidarnost. Akumulacija, ki so jo ustvarjala gozdarska podjetja pri gospodarjenju z državnimi gozdovi, je bila od leta 1961 do 1993 sestavljena iz dobička iz poslovanja in rente. Ta sklep je logičen, ker renta po definiciji pripada lastniku gozda (zemljišča), gozdna gospodarstva pa so bila lastnik družbenih gozdov. Pred tem obdobjem in po njem so gozdna gospodarstva od državnih gozdov plačevala rento; do leta 1961 okrajnim ljudskim odborom, po letu 1993 pa Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov. Spremembe v slovenskem gozdarstvu po letu 1990 se v državnih gozdovih kažejo zlasti v neurejenih odnosih med koncedentom (državo, Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov) in koncesionarji (gozdarskimi gospodarskimi družbami) in v znižanju intenzitete gospodarjenja (posek in vlaganja). Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 187 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 Sedanja organiziranost gospodarjenja z gozdovi ne zagotavlja optimalnega razvoja gozdov. K temu prispevajo tudi nedorečeni in velikokrat nepravilno razmejeni odnosi med Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov, Zavodom za gozdove in gozdarskimi gospodarskimi družbami. Zato ugotavljamo, da bi bilo za razvoj gozda bistveno bolje, če bi v sedanjih razmerah vsak od naštetih subjektov v popolnosti odigral vlogo, ki mu jo je dodelil zakonodajalec. Ne glede na to pa ugotavljamo, da bo v prihodnje treba spremeniti sistem gospodarjenja z državnimi gozdovi. Ponovno ugotavljamo, da je javno podjetje tista organizacijska oblika, ki najbolj ustreza naravi gozda. Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 1 gg Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 10 POVZETEK Državni gozdovi Slovenije so v zadnjem času velikokrat predmet zanimanja javnosti, ki je precej večje od njihovega ekonomskega pomena. K temu največ prispevata socialna in ekološka vloga gozdov. Podobno je tudi v drugih državah. V svetu smo priča vse večjim omejitvam zasebne lastnine, zlasti gozdov. Zato prihaja do nasprotja med zasebnimi in javnimi interesi, ki jih v državnih gozdovih ni. Nasprotja v državnih gozdovih temeljijo le na nasprotjih interesnih skupin družbe, ki izhajajo iz različnih pogledov na delovanje gozda. Za omejitve lastnine gozdov, ki presegajo določeno družbeno verificirano raven, so potrebna nadomestila, ki bremenijo javne finance. Omejitve zasebne lastnine izhajajo iz njene socialne in ekološke funkcije. Povezane so z varstvom okolja, ki postaja vse pomembnejše, saj gre za vprašanje usode planeta. Razmerja med ekonomsko, socialno in ekološko funkcijo lastnine niso dana enkrat za vselej, ampak se spreminjajo skladno z družbenim razvojem. Za novejši čas je značilno povečanje socialne in ekološke na račun ekonomske. Slovenska zakonodaja nalaga lastnikom gozda vrsto omejitev. Pri tem ima lastnik gozda v odvisnosti od omejitev pravico do subvencij, odškodnin, odkupa gozda in brezplačnega svetovanja. Ekonomski rezultat gospodarjenja v državnih gozdovih je slab. Vendar rezultat poslovanja, ki upošteva le družbeno verificirane odhodke in prihodke, ni edini učinek, ki ga dajejo državni gozdovi. Poskusni izračuni v nekaterih deželah so pokazali, da drugi učinki gozdov daleč prekašajo učinke, kijih meri uveljavljeno družbeno knjigovodstvo. Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. \ 39 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 Državni gozdovi Slovenije so v večji meri nastali šele po drugi svetovni vojni. Organizacijske oblike gospodarjenja so se do danes večkrat spreminjale. Planskemu gospodarstvu je sledilo obdobje svobodnejšega gospodarskega delovanja. V začetku 60 -ih let so državne gozdove prenesli na gozdna gospodarstva, sledilo je obdobje skupnega gospodarjenja z zasebnimi gozdovi, v 90-ih letih so gozdove vrnili v državno last, gospodarjenje z njimi pa je urejeno na podlagi koncesij. Skupna površina državnih gozdov na območju današnje Slovenije je pred drugo svetovno vojno znašala okoli 42.000 ha, leta 1990, pred začetkom procesa denacionalizacije, pa 407.460 ha. V 90-ih letih se je zaradi denacionalizacije začela manjšati, leta 1999 je znašala okoli 320.000 ha in bo po končanem procesu po ocenah znašala okoli 230.000 ha. Lesna zaloga državnih gozdov je v proučevanem obdobju narasla od 165 mVha leta 1956 na 218 m3/ha leta 1990. Novejše raziskave kažejo celo na večje vrednosti. Ker so bile vrednosti ugotovljene z različnimi metodami, je njihova absolutna vrednost manj natančna, zelo zanesljiv pa je prikaz trenda. V tem obdobju je narastel tudi prirastek od 3,5 m/ha na 5,3 m /ha. Tudi za prirastek veljajo enake zakonitosti kot za lesno zalogo. Struktura lesne zaloge po razširjenih debelinskih razredih za obdobje 1970 - 1990 kaže pozitiven trend zlasti pri iglavcih. Debelinska struktura iglavcev je boljša kot listavcev, saj je največ lesne zaloge v II. debelinskem razredu, zlasti se je zmanjšal delež najtanjšega lesa in povečal delež v III. debelinskem razredu. Spremembe pri listavcih so znatno bolj umirjene, kljub temu pa kažejo pozitiven trend razvoja. Posek v državnih gozdovih se je vseskozi povečeval, izjema so 90-ta leta, ko je padel na raven iz 50-ih let z manj kot 800.000 m3/leto. V planskih letih je zaradi obnove razrušene domovine znašal okoli 2,2 mio m3 letno. Kasneje je vrh dosegel v prvi polovici 80-ih let Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 19Q Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000______ ■5 z okoli 1,5 mio m letno. Ves čas, razen v planskih letih, je bil nižji od prirastka, kar je povzročilo tudi stalno naraščanje lesne zaloge in prirastka. Kakovostna struktura poseka se je ves čas spreminjala. Delež manjvrednega lesa je bil največji v 60-ih (zlasti zaradi državnega pospeševanja celulozne industrije in ugodnih cen lesa slabše kakovosti) in 90-ih letih (predvsem zaradi zaostrovanja kakovostnih razredov, opuščanja prodaje po poprečnih cenah in nizke intenzitete poseka). Oblike zagotavljanje sredstev za biološka vlaganje v gozdove so se v obravnavanem obdobju spreminjale. Prvemu povojnemu obdobju brez posebnih virov je sledilo obdobje gozdnih skladov, kjer so se za vlaganja v gozdove oblikovala sredstva iz prodajne cene lesa. Sistem gozdnih skladov seje večkrat spreminjal in dopolnjeval, leta 1961 pa so bili skladi ukinjeni. Ker so postali gozdovi osnovno sredstvo gozdnih gospodarstev, so zanja veljali predpisi o amortizaciji osnovnih sredstev. Zakon o gozdovih 1974 je za biološka vlaganja predvidel del prodajne cene lesa. Ta sistem so spremenili v 90-ih letih, ko na podlagi letnega obsega del, vlaganja v gozdove predstavljajo stroškovno postavko v razmerju med Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov ter koncesionarji. Obseg bioloških vlaganj se je v obravnavanem obdobju po površini ves čas povečeval z izrazitim padcem v 90-ih letih, po intenziteti pa je bil, razen v 90-ih letih, ko je izrazito padel, relativno enakomeren. Za 90-ta leta je značilno tudi veliko odstopanje med planiranim in izvedenim obsegom del. Viri sredstev, ki ne izvirajo iz gospodarjenja z gozdovi, so se v 90-ih letih v primerjavi z 80-imi, povečali. Tudi način zagotavljanja sredstev za gradnjo gozdne infrastrukture (zlasti gozdnih cest) se je v obravnavanem obdobju spreminjal. Administrativnemu določanju po vojni je sledilo obdobje gozdnih skladov, kjer so se oblikovala tudi sredstva za izgradnjo gozdne infrastrukture, v 60-ih letih so so jih zagotavljali v okviru amortizacije gozdov, po letu 1974 je je zakon o gozdovih odprl nove vire. Po letu 1990 nimamo več sistemskega vira za izgradnjo gozdnih cest, sistemsko je zagotovljeno le vzdrževanje. Zanj je namenjeno Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 191 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 9,4 % katastrskega dohodka, izgradnja gozdnih cest pa se financira le iz lastnih sredstev Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Vlaganja v izgradnjo cestnega omrežja so bila po drugi svetovni vojni zelo obsežna. Leta 1957 je znašala gostota cestnega omrežja komaj 1,5 m/ha, konec leta 1996 pa že 15,6 m/ha. Intenziteta novogradenj in rekonstrukcij gozdnih cest je bila največja v 80-ih letih (prek 200 km letno), v 90-ih letih pa je bil obseg gradenj praktično zanemarljiv. Pred 90-imi leti so vzdrževali gozdne ceste izključno iz lastnih sredstev gozdnih gospodarstev, medtem ko je v 90-ih letih prispevek državnega proračuna znaten. Število delavcev, ki so delali v državnih gozdovih, je od začetnih 9.455 (leta 1949) padlo na 1.386 (leta 1997), bistveno pa seje izboljšala izobrazbena struktura. Produktivnost je narasla od okoli 150 m /delavca na okoli 900 m /delavca leta 1997. Površina gozdov, ki odpade na gozdarskega strokovnjaka, seje od leta 1959 do leta 1997 zmanjšala s 1.988 ha na 1.266 ha in je bila leta 1990 še nižja (manj kot 1000 ha/strokovnjaka). Prispevek državnih gozdov k bruto družbenemu proizvodu nikoli ni bil prav velik (med 1 in 2 %), v 90-ih letih je padel pod 1 %, leta 1995 je znašal komaj 0,36 %. Prispevek v družbeno blagajno (davki, dajatve in prispevki) na zaposlenega pa je precej večji od državnega poprečja. Presoja slovenskih državnih gozdov je pokazala, da ustrezajo večini vseevropskih meril in kazalnikov za trajnostno gospodarjenje z gozdovi. Ugotovili pa smo pomanjkljivosti na področju gospodarjenja z gozdovi in enotnega razvoja na področju uvajanja novih tehnologij. Poleg tega ugotavljamo pomanjkljivosti med deklariranimi normami in zahtevami ter izvajanjem v praksi. Za zagotavljanje učinkovitega gospodarjenja z državnimi gozdovi v obstoječi organiziranosti je potrebno intenzivirati gospodarjenje z gozdovi (posek in vlaganja), v praksi uveljaviti vse zakonske predpise in povečati vlogo Sklada kmetijskih zemljišč in Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. \ 92 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 gozdov pri izdelavi gozdnogospodarskih načrtov. Sklad ima zelo dobre možnosti za zagotavljanje učinkovitega gospodarjenja. Vendar je brez znanja in volje pot do administrativnega ravnanja z državnimi gozdovi zelo kratka. Druga možnost je sprememba organizacije gospodarjenja z gozdovi v javno podjetje. Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. \ 93 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 11 SUMMARY Slovenia's state forests have recently often been the focus of public interest, which is much higher than their economic value due mainly to their social and ecological functions. There is a similar situation in other countries. More and more restrictions are being placed world-wide on private property, forests in particular. Consequently, conflicts arise betvveen private and public interests, which is not the čase in state-owned forests. Conflicts which occur in state forests are based mainly on conflicts betvveen interest groups of society on account of different views about the functioning of the forest. Restrictions placed on forest ownership, which exceed a certain socially verified level, require subsidies to be paid from the budget. Restrictions placed on private property are the result of its social and ecological functions. They are linked with environmental protection, which is becoming increasingly important, as the fate of the planet is in question. Relationships among economic, social and ecological functions of property are not given once and forever, but they change in accordance with social development. In recent times an increase in the significance of social and ecological functions has been noted in contrast to its economic function. Slovenian legislation places a number of restrictions on forest owners, who are, on the other hand, entitled to subsidies, compensations, the purchase of the forest, and to free-of-charge counselling from the forest service. The management of state forests is rather ineffective in economic terms. But management results which take into account only socially verified expenses and incomes are not the šole effect of state forests. According to estimates made in other countries, other effects of forests exceed by far the effects expected by the public auditor's office. Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 194 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 Most of Slovenia's state forests emerged after World War II. Up to now organisational forms of their management have often changed. Planned management was followed by a period of more liberal economic management. In the beginning of the 1960s the management of state forests was carried out by forest enterprises. This period was followed by a period in which pri vate and public forests were jointly managed. In the 1990s forests became again state-owned and their management was organised vvithin the framework of concessions. Prior to World War II, the total area of state forests in the territory of present-day Slovenia encompassed about 42,000 hectares, and in 1990, that is before the commencement of the process of denationalisation, 407,460 hectares. In the 1990s the area of state-owned forests started decreasing on account of denationalisation so that in 1999 it amounted to about 320,000 hectares. It has been estimated that on completion of the denationalisation the area of state forests will encompass about 230,000 hectares. In the period under consideration, the growing stock of state forests increased from 165 m3/ha in 1956 to 218 m3/ha in 1990. Results of recent studies show even higher values. As the values vvere obtained by the use of different methods, their absolute value is less accurate, but the indication of the trend is highly reliable. In this period the increment, too, rose from 3.5 m3/ha to 5.3 m3/ha. The same regulations that govern the growing stock control the increment as well. In the period 1970-1990, the structure of the growing stock especially for conifers indicates a positive trend according to the following d.b.h. classes: class 1 - up to 30, class 2 - from 30 to 50 cm, and class 3 - over 50 cm. The d.b.h. structure of conifers was more favourable than that of broadleaved trees since most of the growing stock belonged to the second d.b.h. class. The proportion of the thinnest wood in particular decreased while the proportion of wood in the third d.b.h. class increased. Changes in broadleaved trees vvere much more moderate, but a positive trend of development can definitely be noted. Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. J 95 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 The annual cut in state forests was steadily increasing, vvith the exception of the 1990s, when it declined to the level of the 1950s with less than 800,000 m3/year. In the years of planned production due to the reconstruction of the country in the post-war period, the annual cut was about 2.2 million m . Later on it reached the peak in the first half of the 1980s with about 1.5 million m per year. Over the whole period, with the exception of the years of planned production, the annual cut was lower than the increment, which led in turn to a steady increase in the growing stock and increment. The structure of the quality of the annual cut was changing ali the tirne. The proportion of wood of lower quality was the highest in the 1960s (particularly on account of the promotion of wood cellulose industry by the state and favourable prices of timber of lower quality) and in the 1990s (especially because of the implementation of stricter criteria as to quality classes, the elimination of the šale of wood at average prices, and the low intensity of felling). The forms of obtaining finance for biological investments into forests were changing in the period under consideration. The first post-war period, in which there were no special sources of funds, was followed by a period of forest investment funds, in which funds were obtained from the sales priče of wood. The system of forest investment funds was often changed and revised, and in 1961 these funds were abolished. Because forests became fixed assets of forest enterprises, regulations concerning amortization of fixed assets were applicable. The 1974 Forest Act provided for biological investments part of the sales priče of wood. This svstem was changed in the 1990s when, on the basis of the annual scope of measures, investments into forests represented costs covered by the Slovenian Agricultural Land and Forest Fund and concessionaires. The scope of biological investments in the period under consideration was steadily increasing, except in the 1990s when it fell sharply. The frequency of measures was fairly uniform, except in the 1990s when it fell sharply. It is also characteristic of the 1990s that there was an essential difference between planned and realised scope of measures. Finance from sources other than forest management increased in the 1990s compared with the 1980s. Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. \ 95 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 The mode of ensuring finance for the construction of forest infrastructure (especially forest roads), too, changed a few times in the period under consideration. Administrative post-war management of finance was followed by a period of forest investment funds, which also provided finance for the construction of forest infrastructure. In the 1960s the finance was ensured within the framework of amortisation of forests. After 1974, the Forest Act provided for new sources of finance. Since 1990 finance for the construction of forest roads has not been ensured by the system any more, only finance for their maintenance has been provided for by 9.4% of cadastral income. The construction of forest roads is financed by the Slovenian Agricultural and Forest Fund. After World War II there were major investments into the construction of the road netvvork. In 1957 the density of road network was as low as 1.5 m/ha, while at the end of the year 1996 it was already 15.6 m/ha. The intensity of new construction and reconstruction of forest roads was the highest in the 1980s (over 200 km per year), while in the 1990 the scope of new construction was practically negligible. Prior to the 1990s, the maintenance of forest roads was financed solely by forest enterprises, while in the 1990s it was, to a large extent, subsidised by the state. The number of labourers emploved in state forests declined from 9,455 in 1949 to 1,386 in 1997, but their educational structure was improved. Productivity increased from about 150 mVlabourer to about 900 m3/labourer in 1997. The forest area managed by a forestry expert decreased from 1,988 hectares in 1959 to 1,266 hectares in 1997, while in 1990 it was even lower (less than 1000 hectares per expert). The contribution of state forests to GNP has never been very high (betvveen 1%» and 2%). In the 1990s it fell below 1% and in 1995 it was only 0.36%. But contribution rates to the Exchequer (taxes, compulsory public revenues and compulsory contributions from income) per worker are considerably higher than the average. Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. \ 97 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 The analysis of Slovenia's state forests shows that they meet most of the EU measures and criteria for sustainable forest management. But deficiencies in the field of forest management and uniform development in the introduction of new technologies were established. In addition, differences betvveen declared norms and requirements on the one hand and practice on the other were also determined. To ensure efficient management of state forests vvithin the current organisational scheme it is crucial to intensify the management (i.e. the annual cut and investments), to apply and enforce ali relevant regulations, and increase the role of the Slovenian Agricultural Land and Forest Fund in the preparation of forest management plans. This organisation has a very good chance of ensuring efficient management. It should be pointed out, hovvever, that lack of knovvledge and good will could quickly lead to a purely bureaucratic management of state forests. Another solution vvould be to change the organisation of forest management into a public enterprise. Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. \ 98 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 12 ZAHVALA Za pomoč in usmerjanje pri izdelavi naloge se iskreno zahvaljujem mentorju, prof. dr. Iztoku Winklerju. Nepogrešljiv je bil pri oblikovanju misli, iskanju idej in možnih rešitev. V trenutkih jeze in sitnosti sem iskal in našel uteho pri svoji družini in sodelavcih, za kar se jim od srca zahvaljujem. Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. J 99 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 13 VIRI BERDEN, A., 1989. Pravnoteoretični pogledi na lastnino.- Ljubljana, samozaložba, 152 s. BERDEN, A. 1995. Pravni režim gozdov.- Ljubljana. Podjetje in delo 21, 5/6, s. 594- 600. BERDEN, A., 1996. Odprta vprašanja koncesije na gozdovih. V: Koncesije na naravnih dobrinah : gradivo za posvet.- Ljubljana, Inštitut za pravo, GIZ gozdarstva Slovenije. BLAZNIK, P. / GRAFENAUER, B., / KOS, M. / ZWITTER, F., 1970. Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev. Zgodovina agrarnih panog I. Kolonizacija in populacija.- Ljubljana, DZS, s. 29-127. BLAZNIK, P., 1970. Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev. Zgodovina agrarnih panog I - Enote individualne posesti.- Ljubljana, DZS, s. 161-184. BLUM, A., 1997. Zero-Profit as a Turning Point - Forest Policv Impications. V: Review on Forest Policv Issues and Policv Processes (Tikkanen, L, GKick, P., Solberg, B., ur.).- Joensuu, EFI Proceedings No. 12, s. 35-42. BODE, W. 1997. Der Mensch hat ein Problem! - Hat der Wald eine Losung? V: Naturnahe Waldwirtschaft (Bode, W., ur.), Deukalion, s. 213 - 254. BOON, T., E., 1997. Recent Trends in Forest Policv and Forest Policv Research in Denmark. V: Review on Forest Policv Issues and Policv Processes.- Joensuu EFI Proceedings No. 12,, s.7-18. BREZNIK, T., 1995. Podatki za odškodnine v gozdnih rezervatih. - Nazarje, Zavod za gozdove Slovenije, 4 s. CAJNKO, T. / WINKLER, I, 1973. Uresničevanje ustavnih dopolnil v gozdarstvu. GozdV 32, s. 97 - 109. CAJNKO, T. / WINKLER, I, 1973. Še enkrat o uresničevanju ustavnih dopolnil v gozdarstvu. GozdV 31, s. 307 - 309. Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 200 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 CHALLAYE, F., 1948. Historie de la propriete.- Pariz, Presses universitaires de France, 123 s. CHRISTENSEN, H. / RAETING, T., 1997. Change in Public and Private Forest management: Social and Economic Implications. V: Sustainable Management of Smale Scale Forestrv (Murashima, Y., ur.), Proceedings of IUFRO Svmposium.- Kvoto, s. 5-11. DERTZ, W., 1989. Forstpolitische Ziele und Waldfirtschaft in Hessen. Allgemeine Forst Zeitschrift, 44, 46, s. 1203-1206. DHUBHAIN, A. / WALL,S., 1997. Management of Private Forests in Ireland V: Sustainable Management of Smale Scale Forestrv (Murashima, Y., ur.), Proceedings of IUFRO Svmposium.- Kvoto, s. 25-28. DOMES, Z., 1994. Development of Forest Management after Transformation of State Forests Enterprises and after Restitutions of Private and Common Propertv of the Forests. Lesnictvi -Forestrv, 40, 3, 74-79. FERFILA, B., 1986. Pregled teoretičnih razmišljanj o lastnini.- Ljubljana. Anthropos 3- 4, s. 300-308. FILIUS, A., M., 1986. Forestrv Strategv and Land Use Policv in Areas with High Population Pressure. - Amsterdam, Forest Ecologv and Management, 15, s. 181-193. GAŠPERIN, M., 1992. Gozdovi Kranjskega verskega sklada - nastanek in razvoj. - Diplomska naloga, Ljubljana , Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, 48 s. GAŠPERŠIČ, F., 1997. Gozdnogospodarsko načrtovanje v sonaravnem ravnanju z gozdovi. -Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek zza gozdarstvo, 417 s. GAŠPERŠIČ, F., / KOTAR, M., 1986. Zaključno poročilo o območnih gozdnogospodarskih načrtih v Sloveniji. Strokovna in znanstvena dela 95. - Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo,, 66 s. GRANDJEAN, A., J., 1987. Forets domanieles et politique forestiere Neerlandaise depuis 1945 - evolutions et resultats. Revue Forestiere Francais, 39, 3, s. 219- 230. Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 201 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 HOČEVAR, M., 1997. Možnosti in zanesljivost ocene lesne zaloge in prirastka na podlagi popisa propadanja gozdov 1995. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 52, s. 93-118. HOČEVAR, M., 1998. Ocena lesne zaloge slovenskih državnih gozdov na podlagi popisa propadanja gozdov 1995. -Ljubljana, neobjavljeno. HYTTINEN, P., 1997. Sustainable management of Small-Scale Forestrv: Recent Development from European Perspective V: Sustainable Management of Smale Scale Forestrv (Murashima, Y., ur.), Proceedings of IUFRO Svmposium.- Kvoto, s. 1-4. ISHII, Y., 1992. Role of the Prefectural Governments in the Execution of Forest Policv.- Sapporo, Institute of Forest Policv, Hokaido Universitv, s. 96-102. JEROMEL, J. 1997. Gozdarska zadruga Slovenj Gradec. GozdV, 55, 7-8, s. 373-374. JEVŠNIK, D., 1995. Gospodarski položaj slovenskega gozdarstva v prvem obdobju tranzicije. - Diplomska naloga, Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 73 s. JUHANT, J., 1991. Zasebna lastnina in družba. Božje okolje, 18, 11-12, s. 167-171. KALLIO, T., 1997. Forest Owners' Attitudes and Estimates of Non-market Benifits of Forestrv: Čase Study. V: Sustainable Management of Smale Scale Forestrv (Murashima, Y., ur.), Proceedings of IUFRO Svmposium.- Kvoto, s. 166- 172. KAVČIČ, S. / WINKLER, I. / KAVČIČ, B. / DEŠKOVIČ, D., 1985. Optimalna poslovna in samoupravna organiziranost gozdarstva. Strokovna in znanstvena dela 79.- Ljubljana., Biotehniška fakulteta, VTOZD Gozdarstvo, 375 s. KAVČIČ, S., / POGAČNIK, J., / DOBRE, A., / REBULA, E., / DUKIČ, T., / OTRIN, Z., 1989. Merjenje gospodarske razvitosti gozdnogospodarskih območij v SR Sloveniji. Strokovna in znanstvena dela 103.- Ljubljana, , Biotehniška fakulteta, VTOZD Gozdarstvo, 218 s. KAVČIČ, S., 1992. Osnove in merila za razdelitev premoženja gozdarskih podjetij. Strokovna in znanstvena dela 109.- Ljubljana. Biotehniška fakulteta, Odelek za gozdarstvo in Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo,, 78 s. Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 202 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 KEATING, M. 1993. Agenda 21. Agenda 21 in drugi sporazumi iz Ria de Janeira v razumljivem jeziku (prevod Šimec, R.). - Ljubljana, Umanotera, 79 s. KONIJNENDIJK, C, 1997. Urban Forest Policv-Making in the Netherlands: A Matter of Shared Responsibilitv. V: Review on Forest Policv Issues and Policv Processes (Tikkanen, L, Gluck, P., Solberg, B., ur.).- Joensuu, EFI Proceedings No. 12, s. 51-58. KORDIŠ, F., 1986. Idrijski gozdovi skozi stoletja.- Tolmin. Soško gozdno gospodarstvo Tolmin, 112 s. KOŠIR, B., / WINKLER, L, / MEDVED, M., 1994. Urejanje poslovnih razmerij pri gospodarjenju z državnimi gozdovi.- Ljubljana, Gozdarski Inštitut Slovenije, 55 s. KRAJČIČ, D., 1999. Izboljšanje delovnih pogojev in povečanje produktivnosti v gozdarstvu (seminar). GozdV, 57, 3, s. 160-161. LEFCOE, G., 1974. American land laws: cases and materials.- Indianapolis, New York. The Bobbs-Merril Companv, 1171 s. LEIBUNDGUT, H. 1993. Nega gozda. (Prevod s komentarjem Marijan Kotar) - Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, 191 s. LIN, L., L. / AN, L., K. 1997. Measuring the Private Holding Forestland Use Efficiencv Tovvard Sustainabilitv: An Illustration of Nankang Watershed in Taivvan. V: Sustainable Management of Smale Scale Forestrv (Murashima, Y., ur.), Proceedings of IUFRO Svmposium.- Kvoto, s. 29-35. LLOYD, T. / DAVID, A., 1988. In defence of liberalism.- Oxford, New York. Basil Blackvvell, 133 s. MARINO VIČ, 1949. Ekonomika šumarstva.- Zagreb. Zagrebačko sveučilište, 207 s. MERLO, M., 1995. A Review of Policv Tools for securing Countrvside Stewardship Performed by Forestrv and Agriculture. V: Forest Policv Analvsis- methodological and empirical Aspects (Solberg, B., Pelli, P., ur.). -Joensuu, EFI Proceedings 2, s. 209-224. MURASHIMA, Y., 1997. Management of Private Forests and Sustainable Forestrv in Japan V: Sustainable Management of Smale Scale Forestrv (Murashima, Y., Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 203 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 ur.), Proceedings of IUFRO Svmposium.- Kvoto, Graduate School for Agriculture, Kvoto Universitv, s. 12-18. MUYS, F., 1923. Agrarna politika in agrarne operacije v Sloveniji.- Ljubljana, V: Gozdarstvo v Sloveniji, Zbornik ob drugi redni glavni skupščini jugoslovanskega šumarskega društva v Ljubljani.- Ljubljana, s. 80-98. NAUGHTON, A., 1997. Seeing the Forest and the Trees: Indirectlv Regulating Private Woodlots in Estern Canada. V: Sustainable Management of Smale Scale Forestrv (Murashima, Y., ur.), Proceedings of IUFRO Svmposium.- Kvoto, s. 111-118. NIESSLEIN, E., 1980. Waldeigentum und Gesellschaft.-Hamburg, Berlin. Paul Parey, 174 s. NIESSLEIN, E., 1989. Die Ertragslage der Forstwirtschaft. AUgemaine Forstzeitschrift, 33, s.875-879. OTTO, H., 1992. Rahmenbedingungen und Moglichkeiten zur Vervvirchlichung der okologishen Waldentwicklung in den niedersachsischen Landesforsten. Forst und Holz, 47, 4, s.75-78. PIPAN, R., 1964. Prispevek k proučevanju ekonomske zmogljivosti Gozdnih gospodarstev Slovenije - I. del.- Ljubljana. Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije SRS, 108 s. PIPAN, R., 1966. Prispevek k proučevanju ekonomske zmogljivosti Gozdnih gospodarstev Slovenije - II. del.- Ljubljana. Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in industrije za predelavo lesa SRS, 139 s. PIPAN, R., 1968. Prispevek k proučevanju ekonomske zmogljivosti Gozdnih gospodarstev Slovenije - III. del,- Ljubljana, Poslovno združenje gozdno gospodarskih organizacij, 131 s. PIPAN, R., 1969. Optimalna razdelitev Slovenije na gozdnogospodarska območja. - Ljubljana, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo biotehniške fakultete Ljubljana, 182 s. POGAČNIK, N., 1998. Nekatere značilnosti gozdov in gozdarstva v Evropski uniji.-GozdV, 56,2, s. 97-103. Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 204 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 RIEHLE, M., 1987. Wirtschaftlichkeit des Staatsforstbetriebes der Forstdirektion Stuttgart nach Fritz Geiger 1953-1974-1985. Allgemeine-Forstzeitschrift,. 40-41, s. 1045-1048. RUS, V., 1988. Neekonomski vidiki lastništva.- Ljubljana, Družboslovne razprave, 6, s. 5-22. SABADI, R., 1992. Šumarska politika.- Zagreb, Hrvatske šume, 118 s. SEVNIK, F. / ŽUMER, A. / PIPAN, R., / JUG., O. / SVETLIČIČ, A. / CAJNKO, T., 1963. Gozdnogospodarska in lesnogospodarska območja Slovenije. - Ljubljana. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, 53 s. SHANZ, H. 1997. On the Role of the State in German Forestrv: Implications for Forest Policv and Forest Policv Science V: Revievv on Forest Policv Issues and Policv Processes (Tikkanen, L, Gluck, P., Solberg, B., ur.).- Joensuu, EFI Proceedings No. 12, s. 35-42. SPEICH, A., P., 1996. Eine neutrale, marktwirtschaftlich orientierte Initiative zur Zertificierung von Holz und Holzprodukten aus naturgerechter Waldwirtschaft. - St. Ingbert, Eco-Timber GmbH, 20 s. STRNAD, V., 1997. Forest Policy in Czech Republic: Situation in the End of the Transformation of Forestrv. V: Revievv on Forest Policv Issues and Policv Processes (Tikkanen, L, Gluck, P., Solberg, B., ur.).- Joensuu, EFI Proceedings No. 12, s. 89-102. ŠINKOVEC, J. / WINKLER, L, 1993. Prenos družbenih gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov ter sklepanje pogodb o zakupu,- Ljubljana, Biotehniška fakulteta, oddelek za gozdarstvo, 16 s. ŠINKOVEC, J., 1992. Država in pravo, trg in svoboda subjektov.- Ljubljana, Teorija in praksa 29, s. 271-277. ŠINKOVEC, J., 1994. Pravo okolja.- Ljubljana, ČZ Uradni list RS, 263 s. ŠINKOVEC, J., 1997. Posebnosti pravnih razmerij v zvezi z gozdovi ter pogledi na denacionalizacijo. V: Zbornik referatov strokovnega posveta Pomen javnih gozdov (Štrumbelj, C, ur.).- Ljubljana, s. 13-40. ŠINKOVEC, J., 1991. Aktualni problemi gozdarstva in lovstva. Tipkopis. Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 205 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 SIVIC, A., 1923. Gozdarstvo v Sloveniji. V: Gozdarstvo v Sloveniji, Zbornik ob drugi redni glavni skupščini jugoslovanskega šumarskega društva v Ljubljani.- Ljubljana, s. 21-49. ŠIVIC, A., 1940. Razvoj in organizacija občepravne gozdarske službe v Sloveniji.- Ljubljana. GozdV, 3, s. 197-204. ŠTRUMBELJ, C., 1997. pomen javnih gozdov za divje živali.- Ljubljana, V: Zbornik referatov strokovnega posveta Pomen javnih gozdov (Štrumbelj, C., ur.).- Ljubljana, s. 99-102. ŠUMRADA, J., 1996. Poskus zemljiške odveze v času Ilirskih provinc. V: Grafenauerjev zbornik (Rajšp, V., ur.).- Ljubljana Znanstvenoraziskovalni center SAZU, s. 499-514. TANAKA, W. / OTSUKA, M., 1997. Forestrv in Japan: Resources, Management and Planning. V: Sustainable Management of Smale Scale Forestrv (Murashima, Y., ur.), Proceedings of IUFRO Svmposium.- Kvoto, s. 245-251. TORVELAINEN, J., 1997. Evaluating Economic Effects of Preserving Biodiversitv: A Čase Study of Finnish Private Forestrv. V: Sustainable Management of Smale Scale Forestrv (Murashima, Y., ur.), Proceedings of IUFRO Svmposium.- Kvoto, s. 95-102. TOUZET, G., 1991. Office National des Forets: vingt-cinq anees au service de la foret et de 1'espace naturel. Revue Forestiere Francaise, 43, 5 s. 363-383. TURK, Z, 1955. Izkoriščanje gozdov v desetletju 1945 - 1954. GozdV 13, s. 296-321. UDE, L., 1994. Javno dobro.- Ljubljana, Časopis za kritiko znanosti 22, 168/169, s. 121- 134. URLEB, F., 1982. Analiza stanja in potrebe po strokovnih kadrih v gozdarstvu Slovenije. - Ljubljana Splošno združenje gozdarstva Slovenije, 98 s. URLEB, F., 1990. Analiza stanja strokovnih kadrov v gozdarstvu Slovenije v letu 1990. - Ljubljana. Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, 97 s. VALENČIČ, V., 1970. Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev. Zgodovina agrarnih panog I - Gozdarstvo.- Ljubljana, DZS, s. 417-463. Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 206 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 VOLZ, K., 1990. Die staatliche Waldankaufspolitik als Bestandteil der Forstpolitik. Eine Untersuchung am Beispiel der Landesforstvenvaltung Baden-Wurttemberg. - Munchen, Forstliche-Forschungsberichte, 108, 166 s. VOLZ, K., 1995. Zur ordnungpolitischen Diskussion uber die nachhaltige Nutzung der zentralressource Wald. Forst und Holz, 50, 6, s. 163-170. VUGA, M., 1998. Spreminjanje lastninskih razmer v gozdovih tolminskega gozdnogospodarskega območja. - Diplomska naloga.- Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, 33 s. WESTERNACHER, E., 1989. Die gesellschaftbezogenen Leistungen des Staatsforstbetriebes. Allgemeine-Forstzeitschrift, 46, 1210-1212. WINKLER, L / BIZJAK, F. / GASPARIČ, F. / MRZELJ, F. / NOTAR, M. / PIRKMAIER, S. / POVŠIČ, R. / TRATNIK, M. / ZAKRAJŠEK, Z., 1988. Zagotavljanje gozdne reprodukcije.- Ljubljana, Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, VTOZD za lesarstvo, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Strokovna in znanstvena dela 98, 187 s. WINKLER, I. / FALKNER, J. / VENGUST, F. / MEDVED, M. / FURLAN, F. / LIPOGLAVŠEK, M. / OP ARA, B., 1991. Gozdno gospodarstvo kot izvajalsko podjetje - separatna študija.- Ljubljana. Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, 41 s. WINKLER, I. / KRAJČIČ, D., 1997. Kadri v gozdarskih gospodarskih družbah. - Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 8 s. WINKLER, I. / KRAJČIČ, D., 1999. Concession on Forest Work in State Forest.- Banska Štiavnica, V: Improving working conditions and increasing productivitv in forestrv. Joint FAO/ECE/ILO Committee on Forest Technologv, Management and Training. - Zvolen : Forest Research Institute, s. 235 - 246., WINKLER, I. / MARENČE, J., 1998. Gospodarnost gospodarjenja z gozdovi v novih družbenih in gospodarskih razmerah. GozdV, 56, 1, s. 3-11. Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 207 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 WINKLER, I. / MEDVED, M., 1995. Osnovni podatki anketiranja lastnikov gozdov v letu 1995 - Ljubljana, Biotehniška fakulteta / Gozdarski inštitut Slovenije, 325 s. WINKLER, I. / PERKO, F. / FALKNER, J. / VENGUST, F. / SEDEL, J. / GAŠPERŠIČ, F., 1990. Organizacija gozdarstva v Sloveniji. - Ljubljana, Podlage za nacionalno gozdarsko politiko (separatna študija), Biotehniška fakulteta, Oddlek za gozdarstvo, 18 s. WINKLER, I. / VOVŠEK, A. / FURLAN, F., 1992. Oddaja del in prodaja lesa iz javnih gozdov.- Ljubljana, Strokovna in znanstvena dela 111, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, 66 s. WINKLER, L, 1975. Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo. Sodobno kmetijstvo, 8, 7, s. 330 - 332 WINKLER, L, 1986. Ekonomika gozdarstva.- Ljubljana, študijsko gradivo, Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, 253 s. WINKLER, L, 1989. Nastanek in razvoj kmečke gozdne posesti v Sloveniji.- Ljubljana. Zbornik gozdarstva in lesarstva 33, s. 153-184. WINKLER, L, 1990. Strokovni kadri v spremenjenih pogojih gospodarjenja z gozdovi. GozdV, 48, 7-8, s. 355-362. WINKLER, L, 1991. Gozdno gospodarstvo v funkciji izvajalca gozdnih del.- Ljubljana. GozdV 49, 4, s. 212-215. WINKLER, L, 1991. Primerjava ureditve gospodarjenja z gozdovi pri nas in v svetu. - Maribor, Aram, s. 35-50. WINKLER, L, 1992. Denacionalizacija gozdov. GozdV, 50, 2, s. 95 - 111. WINKLER, L, 1994. Urejanje poslovnih razmerij pri gospodarjenju z javnimi gozdovi.- Ljubljana. GozdV, 52, 4, s. 199-206. WINKLER, L, 1995. Značilnosti in posebnosti lastnine gozdov.- Ljubljana. Zbornik gozdarstva in lesarstva 47, s. 181-210. WINKLER, L, 1996. Stroški gozdnega dela.- Ljubljana. Biotehniška fakulteta, oddelek za gozdarstvo, 5 s. Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 208 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 WINKLER, L, 1997. Javni gozdovi in denacionalizacija. V: Pomen javnih gozdov (Flajšman, B., ur.). Zbornik referatov strokovnega posveta.- Ljubljana, Ekološki forum LDS, s. 49-64. WINKLER, L, 1997. Stanje in možnosti prihodnje organiziranosti gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji. GozdV, 55, 7-8, s. 318-335. WINKLER, L, 1998. Zakup gozdov in koncesija za gospodarsko izkoriščanje državnih gozdov v Sloveniji. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 57, s.207-233. WUNDER, W., 1983. Die Forstpolitik Schvvedens unter veranderter gesamtpolitischer Konzeption. Allgemeine-Forstzeitschrift, 43, s. 1171-1172. ZAVRATNIK, Z., 1994. Agrarne skupnosti kot specifična oblika lastnine kmetijskih zemljišč in gozdov. - Diplomska naloga.- Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, 42 s. ZIERNFELD, Z., 1923. Gozdi verskega zaklada v okolišu blejske gozdne uprave. Izlet na Pokljuko. V: Gozdarstvo v Sloveniji, Zbornik ob drugi redni glavni skupščini jugoslovanskega šumarskega društva v Ljubljani,- Ljubljana, s. 106-131. Ustava Republike Slovenije. Slovenske železnice, 1991, 113 s. Program razvoja gozdov 1996. Ur. 1. RS št. 14 - 632/96 Zakon o gozdovih. Ur. 1. RS št. 16-135/1974. Zakon o začasni prepovedi sečnje v gozdovih v družbeni lastnini in začasni prepovedi prometa z nepremičninami v družbeni lastnini. Ur. 1. RS št. 26-1321/90. Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij. Ur.l.RS št. 55-2514/92. Zakon o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Ur. 1. RS št. 10- 432/93 in št. 4 - 1/96. Zakon o gozdovih. Ur. 1. RS št. 30-1299/1993. Zakon o varstvu okolja. Ur. 1. RS št. 32-1351/93. Zakon o javnih gospodarskih družbah. Ur. 1. RS št. 32-1350/93. Zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic. Ur. 1. RS št. 5-233/94. Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev. Ur.l. RS št. 70-3296/95. Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 209 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 Zakon o kmetijskih zemljiščih. Ur. 1. RS št. 59-3454/96. Zakon o minimalni plači, o načinu usklajevanja plač in regresu za letni dopust v obdobju 1999 2001 in spremembe. Ur. 1. RS št. 39/99, 59/99, 3/00. Zakon o ohranjanju narave. Ur. 1. RS št. 56-2655/99 Zakon o začasni določitvi osnove za določanje plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja in spremembe. Ur. 1. RS št. 19/97, 3/98, 1/99, 59/99, 3/00. Uredba o pristojbini za vzdrževanje gozdnih cest. Ur. 1. RS št. 38-1537/94 in št. 42- 1822/98. Uredba o koncesiji za izkoriščanje gozdov v lasti Republike Slovenije. Ur. 1. RS št. 34- 2271/96. Odlok o upravljanju gozdov v družbeni lastnini, za katere zakon o denacionalizaciji določa obveznost vračanja. Ur. 1. RS št. 33-1419/91 in št. 3-178/92. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije. Ur. 1. RS št. 16- 783/92. Odredba o financiranju in sofinanciranju vlaganj v gozdove iz sredstev proračuna Republike Slovenije. Ur. 1. RS št. 58-2065/94 in št. 82-3897/99. Pravilnik o minimalnih pogojih, kijih morajo izpolnjevati izvajalci del v gozdovih. Ur. 1. RS št. 35-1398/1994. Pravilnik o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov. Ur. 1. RS št. 55-1987/94. Pravilnik o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih. Ur. 1. RS št. 5-242/98. Kolektivna pogodba za gozdarstvo. Ur. 1. RS št. 68/94 in 42/95. Dogovor o politiki plač za obdobje 1999 - 2001. Ur. 1. RS št. 22/99. Analiza dohodkov SKGZ 2000. Analiza dohodkov in stroškov iz gospodarjenja z gozdovi. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, 1 s. BVerfGe 21, 73). Entscheidungen des Bundesverfasungsgericht - Zbirka odločb Ustavnega sodišča ZRN. Report of the seminar 1999. Improving \vorking conditions and increasing productivitv in forestrv - seminar proceedings, s. 2 - 15. Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 210 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 Dokumenti vseevropskega procesa o varovanju gozdov v Evropi (prevedel in uredil GOLOB, S.), 1998. -Ljubljana, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 63 s. Evidenca pretoka sredstev 2000. Evidenca pretoka sredstev financiranja in sofinanciranja vlaganj v gozdove, ki so pred denacionalizacijo in gozdove, ki so v upravljanju Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov iz sredstev proračuna Republike Slovenije. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, 1 s. Gozdni red za Istro, Furlanijo in Kras 1541. V: Viri za zgodovino gozda in gozdarstva na Slovenskem VI, 1989- Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, 125 s. Gozdno gospodarstvo kot izvajalsko podjetje 1993.- Ljubljana. Gradivo za posvetovanje, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, Splošno združenje gozdarstva Slovenije, 45 s. Gozdnogospodarska in lesnogospodarske območja Slovenije. -Ljubljana, 1963, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, 54 s. Gozdovi Slovenije.- Ljubljana, 1993, Informativna priloga Programa razvoja gozdov in gozdarstva Slovenije, 33 s. Gradivo 1964. Gradivo za 7-letni perspektivni program razvoja gozdarstva 1964 - 1970.- Ljubljana, Skupina za izdelavo perspektivnega programa razvoja gozdarstva, 1964, 92 s. JFAOA 1997. Forest anf Forestrv in Japan - 2nd Edition.- Tokyo, Japan Fao Association, 64 s. Letna poročila za gozdarstvo 1964 - 1990. Zavod Republike Slovenije za statistiko. Nekaj misli o uresničevanju ustavnih dopolnil v slovenskem gozdarstvu, 1973. Svet za gozdarstvo, lesno industrijo ter industrijo celuloze in papirja pri republiškem odboru Sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije, GozdV, 31, s. 217-220. Plačila obveznosti do države 1997. Plačila obveznosti do države gozdarskih gospodarskih družb za leta 1994, 1995, 1997. - Ljubljana, Splošno združenje gozdarstva, 4. s. Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 211 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 Plan razvoja gozdarstva 1958. Osnutek perspektivnega plana razvoja gozdarstva v LR Sloveniji v razdobju od 1957 - 1961.- Ljubljana, Društvo inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije LR Slovenije, 149 s. Planska komisija LRS 1949. Evidenca gozdne proizvodnje, pogozdovanja in delovne sile za leta 1947, 1948, 1949. Podatki iz območnih načrtov 1991 - 2000. - Ljubljana, tipkopis. Poročila Ministrstva za pravosodje o uresničevanju zakona o denacionalizaciji 1992 - 1999 (14 poročil). Poročila Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo 1976 - 1990. Poročila o uresničevanju samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo Slovenije.- Ljubljana, Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo SR Slovenije. Poročila Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov 1993 - 1998. Poročila Zavoda za gozdove Slovenije 1995 - 1998. Poročilo 1959. Poročilo strokovne komisije za vskladitev in razvoj lesnega gospodarstva v Sloveniji. - Ljubljana, Društvo inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije LRS, 195 s. Poročilo 1975. Poročilo o gozdnogospodarskih načrtih območij. - Ljubljana, 1975, Republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Poročilo o razdružitvi premoženja gozdnogospodarskih organizacij 1997.- Ljubljana, Splošno združenje gozdarstva, 4 s. Posvetovanje 1959. Posvetovanje o strokovnih kadrih in šolah v gozdarstvu. - Ljubljana, Društvo inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije LRS, 35 s. Površine rezervatov 1998. Zavod za gozdove Slovenije, 8 s. Predlog zaključnega računa proračuna Republike Slovenije v letu 1994. Poročevalec DZ RS št. 21, 1995,37. Program razvoja gozdarstva 1969. Program dolgoročnega razvoja gozdarstva Slovenije.- Ljubljana, Gospodarska zbornica Slovenije, Poslovno združenje gozdnogospodarskih organizacij, 186 s. Stanje gozdov 1967. Razprava o stanju gozdov in možnostih gozdne proizvodnje v Sloveniji.- Ljubljana, Inštitut za lesno industrijo Ljubljana, 135 s. Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 212 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 Statistični letopisi Republike Slovenije.- Ljubljana, Statistični urad Republike Slovenije. Statistični letopisi Republike Slovenije.- Ljubljana, Zavod za statistiko Republike Slovenije. Statistik Schweiz.- http://www.admin.ch/bfs/eindex.htm. The State of Canada's Forests 1995-1996. Natural Resources Canada, Canadian Forest Service, 112 s. Šum 22. Poročila o izrabi gozdov, blagovni proizvodnji in izvozu gozdnih sortimentov ter plan blagovne proizvodnje in plan izvoza gozdnih sortimentov za leta 1985 - 1992.- Ljubljana, (uredil Mikulič, V.) Inštitut za gozdarstvo in lesno gospodarstvo, računalniški izpisi. Vlaganja v državne gozdove 1997, 1998. Sofinanciranje in financiranje vlaganj v državne gozdove iz sredstev proračuna za leto 1997, 1998 in 1999. Zavod za gozdove, 2000, 1 s. Wald in Hessen - Jahresbericht 1995.- Wiesbaden, 1996. Hessisches Ministerium des Innern und fur Landwirtschaft, Forsten und Naturschutz, 180 s. Začasni štajerski gozdni red 1539. V: Viri za zgodovino gozda in gozdarstva na Slovenskem III, 1987 (Anko, B. ur.)- Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo,62 s. Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 213 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 Priloga 1: Anketni vprašalnik za gozdarsko strokovno javnost v gozdarskih gospodarskih družbah BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GOZDARSTVO Večna pot 83 LJUBLJANA NALOGA: Državni gozdovi Slovenije kot lastninska in ekonomska kategorija Datum: A - PODATKI O ANKETIRANCU Al. Dela, ki jih opravljate (če opravljate več del, obkrožite tisto, na katero ste razporejeni po osnovni sistematizaciji): a) Vodilni delavec (direktor, pomočnik) b)Vodstveni delavec (vodja organizacijske enote) c) Neposredni vodja proizvodnje d) Druga strokovna opravila v podjetju A2. Ali ste delali v gozdarstvu pred reorganizacijo leta 1993? a) Da b)Ne B - ORGANIZIRANOST GOSPODARJENJA Z DRŽAVNIMI GOZDOVI BI. Po letu 1993 je gospodarjenje z državnimi gozdovi razdeljeno: javni interes v gozdovih zagotavlja Zavod za gozdove RS, podjetniški pa gozdarske gospodarske družbe. Ali se vam zdi takšna organiziranost ustrezna? a) Da b) Ne d) Ne vem c) Drugo (kratko opišite) B2. Analiza gospodarjenja z državnimi gozdovi do reorganizacije gozdarstva v letu 1993 je v poprečju pokazala uspešnost dosedanjega dela (povečanje lesnih zalog, prirastka, obseg gozdnogojitvenih del, odprtost z gozdnimi cestami itd.). Kaj po vašem mnenju omogoča sedanja organiziranost? a) Sedanja organiziranost omogoča boljši razvoj državnih gozdov. b) Sedanja organiziranost omogoča enak razvoj državnih gozdov. c) Sedanja organiziranost omogoča slabši razvoj državnih gozdov. d) Ne vem. Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 214 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 B3. Kako bi vi organizirali gospodarjenje z državnimi gozdovi? a) Tako kot sedaj. b) Javno gozdarsko podjetje - opravlja vse dejavnosti sedanje javne gozdarske službe v vseh gozdovih ne glede na lastništvo, gozdnogospodarska dela pa samo v državnih gozdovih, v ostalih pa na posebno željo lastnikov. c) Ločena organizacija za gospodarjenje v državnih in zasebnih gozdovih, pri čemer javno gozdarsko podjetje opravlja le del dejavnosti sedanje javne gozdarske službe v državnih gozdovih (izvedbeno načrtovanje in izbira drevja za posek), izvaja pa vsa gozdnogospodarska dela v državnih gozdovih. Skupne naloge javnega intresa za vse gozdove (npr. gozdnogospodarsko načrtovanje) opravlja javna gozdarska služba (npr. Zavod za gozdove Slovenije). d) Drugo (opišite) C- UČINKOVITOST GOSPODARJENJA Z DRŽAVNIMI GOZDOVI Cl. Pri gospodarjenju v državnih gozdovih prihaja do srečevanja interesov gozdarskega podjetja in Zavoda za gozdove RS. Kako uveljavite svoje ideje? a) Rešitve v gozdu so kompromis med mojimi idejami in idejami Zavoda za gozdove. b) Moje rešitve vedno prevladajo in jih uveljavljavim suvereno. c) Vedno prevladajo rešitve Zavoda za gozdove. d) Takšno stanje velikokrat privede do konflikta. C2. V gozdu se pri nekaterih delih srečujeta dva organizacijska subjekta in lahko prihaja do podvajanja dela. Prosim, da jih ocenite in označite v tabeli. Podvaja se Podvajanja ni nad 70 % del. 30%-70% del. _pod 30% del. Sečnospravilno načrtovanje Redno odkazilo Redna sečnja in spravilo Identifikacija in sečnja ter spravilo slučajnih pripadkov Kontrola Drugo (opišite) C3. Ali menite, da bi lahko sočasno z nalogami gozdarske gospodarske službe v gozdu opravil tudi nekatera dela, ki jih sicer opravlja Zavod za gozdove Slovenije? a) Da b) Ne c) Deloma d) Ne vem C4. Ali je podvajanje dela opazno pri toku informacij (kolavdacije, evidence, prevzemi, informacijska baza za sečnospravilno načrtovanje...) a) Da b) Ne c) Deloma d) Ne vem Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 215 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 D- ADMINISTRIRANJE V DRŽAVNIH GOZDOVIH IN ODNOS KONCESIONAR - LASTNIK (SKZG) Dl. Kolikšno je današnje administriranje v državnih gozdovih v primerjavi s tistim pred letom 1993? a) Večje b) Enako c) Manjše d) Ne vem D2. Ali sedanje stanje administriranja v državnih gozdovih izboljšuje gospodarjenje z državnimi gozdovi v primerjavi z razmerami pred reorganizacijo leta 1993? a) Da b) Ne c) Deloma d) Ne vem D3. Kakšni so poslovni odnosi med koncesionarjem (gozdarsko gospodarsko družbo) in lastnikom (SKZG)? Da Deloma Ne Ne vem Lastnik (SKZG) pravočasno podpiše poslovne pogodbe Pred podpisom letne pogodbe (aneksa) pripravimo vse sečnospravilne načrte z normativno-ekonomskim delom vred Lastnik gozda (SKZG) se zanima za dogajanje v svojem gozdu Lastnik gozda (SKZG) sprejema vse predloge izračunov, ki mu jih pripravi koncesionar (gozdarska gospodarska družba) E- SOCIALNE IN EKOLOŠKE FUNKCIJE DRŽAVNIH GOZDOV TER MOJ ODNOS DO DRŽAVNIH GOZDOV El. Ali mislite, daje zagotavljanje socialnih in ekoloških funkcij v državnih gozdovih v praksi lažje kot v zasebnih? a) Da b) Ne c) Ne vem d) Lastnina v praksi ne vpliva na zagotavljanje socialnih in ekoloških funkcij gozda. E2. Kakšna bi morala biti politika države do državne gozdne posesti? a) Država bi si morala prizadevati za večanje svoje gozdne posesti (z nakupom). b) Državne gozdove bi morali prodati zasebnim lastnikom. c) Državne gozdove bi morali dati v zakup kmetom. d) Politika države se naj ne spremeni. e) Drugo (opišite). Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 216 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 E3. Državni gozdovi Slovenije so posebna oblika lastnine gozdov. Kakšni so vaši pogledi na bodoče ravnanje s to lastninsko kategorijo? a) V državnih gozdovih je treba bolj poudariti njihovo socialno in ekološko vlogo kot v zasebnih (izkoriščanje lesne funkcije je v drugem planu). b) V državnih gozdovih je treba bolj poudariti lesno funkcijo kot v zasebnih. c) V državnih gozdovih je potrebno intenzivno gospodarjenje (visoke sečnje, vendar nižje od prirastka in visoka vlaganja) in s tem učinkovito usmerjanje razvoja gozdov v optimalno zagotavljanje vseh funkcij gozda. d) Državne gozdove v tem pogledu obravnavamo enako kot druge kategorije gozdov. e) Drugo (opišite). E4. V čem so prednosti (+1) in slabosti (-l)državnih gozdov (oznaka 0 - nevtralno)? Gospodarjenje na večji površini, kije gospodarsko učinkovitejše Skladnejše uravnavanje ekonomskih, ekoloških in socialnih funkcij gozdov Razvoj podjetništva in stroke Podjetniška iniciativa Birokratsko (administrativno) vodenje gospodarjenja z gozdovi E5. Ali mislite, daje potrebno državne gozdove obravnavati drugače (njihova socialna in ekološka vloga je večja) kot zasebne? a) Da b) Ne c) Lastnina v praksi pri opredelitvi gospodarjenja ni pomembna. E6. Z ocenami od 1 (nepomembno) do 5 (zelo pomembno) ocenite pomembnost funkcij gozda. Državni gozdovi Zasebni gozdovi Redni letni donosi lesa Gozd kot zaposlitev Gozd kot rezerva za hude čase Gozd s svojo socialno in ekološko funkcijo Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 217 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 Priloga 2: Anketni vprašalnik za gozdarsko strokovno javnost v Zavodu za gozdove Slovenije BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GOZDARSTVO Večna pot 83 LJUBLJANA NALOGA: Državni gozdovi Slovenije kot lastninska in ekonomska kategorija Datum: A - PODATKI O ANKETIRANCU Al. Dela, ki jih opravljate (če opravljate več del, obkrožite tisto, na katero ste razporejeni po osnovni sistematizaciji): a) Revirni gozdar b)Vodja krajevne enote c) Vodja območne enote, odseka d) Druga strokovna opravila v Zavodu za gozdove RS A2. Ali ste delali v gozdarstvu pred reorganizacijo leta 1993? a) Da b)Ne B - ORGANIZIRANOST GOSPODARJENJA Z DRŽAVNIMI GOZDOVI BI. Po letu 1993 je gospodarjenje z državnimi gozdovi razdeljeno: javni interes v gozdovih zagotavlja Zavod za gozdove RS, podjetniški pa gozdarske gospodarske družbe. Ali se vam zdi takšna organiziranost ustrezna? a) Da b) Ne d) Ne vem c) Drugo (kratko opišite) B2. Analiza gospodarjenja z državnimi gozdovi do reorganizacije gozdarstva v letu 1993 je v poprečju pokazala uspešnost dosedanjega dela (povečanje lesnih zalog, prirastka, obseg gozdnogojitvenih del, odprtost z gozdnimi cestami itd.). Kaj po vašem mnenju omogoča sedanja organiziranost? a) Sedanja organiziranost omogoča boljši razvoj državnih gozdov. b) Sedanja organiziranost omogoča enak razvoj državnih gozdov. c) Sedanja organiziranost omogoča slabši razvoj državnih gozdov. d) Ne vem. Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 218 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 B3. Kako bi vi organizirali gospodarjenje z državnimi gozdovi? a) Tako kot sedaj. b) Javno gozdarsko podjetje - opravlja vse dejavnosti sedanje javne gozdarske službe v vseh gozdovih ne glede na lastništvo, gozdnogospodarska dela pa samo v državnih gozdovih, v ostalih pa na posebno željo lastnikov. c) Ločena organizacija za gospodarjenje v državnih in zasebnih gozdovih, pri čemer javno gozdarsko podjetje opravlja le del dejavnosti sedanje javne gozdarske službe v državnih gozdovih (izvedbeno načrtovanje in izbira drevja za posek), izvaja pa vsa gozdnogospodarska dela v državnih gozdovih. Skupne naloge javnega intresa za vse gozdove (npr. gozdnogospodarsko načrtovanje) opravlja javna gozdarska služba (npr. Zavod za gozdove Slovenije). d) Drugo (opišite) C- UČINKOVITOST GOSPODARJENJA Z DRŽAVNIMI GOZDOVI Cl. Pri gospodarjenju v državnih gozdovih prihaja do srečevanja interesov gozdarske gospodarske družbe in Zavoda za gozdove RS. Kako uveljavite svoje ideje? a) Rešitve v gozdu so kompromis med mojimi idejami in idejami gozdarske gospodarske družbe. b) Moje rešitve vedno prevladajo in jih uveljavljavim suvereno. c) Vedno prevladajo rešitve gozdarske gospodarske družbe. d) Takšno stanje velikokrat privede do konflikta. C2. V gozdu se pri nekaterih delih srečujeta dva organizacijska subjekta (ZGS in gozdarska gospodarska družba) in lahko prihaja do podvajanja dela. Prosim, da jih ocenite in označite v tabeli. Podvaja se Podvajanja ni nad 70 % del. 30%-70% del. pod 30% del. Sečnospravilno načrtovanje Redno odkazilo Redna sečnja in spravilo Identifikacija in sečnja ter spravilo slučajnih pripadkov Kontrola Drugo (opišite) Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 219 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000________ C3. Ali menite, da bi lahko sočasno z nalogami ZGS v gozdu opravil tudi nekatera dela, ki jih v gozdu sicer opravlja gozdarska gospodarska družba? a) Da b) Ne c) Deloma d) Ne vem C4. Ali je podvajanje dela opazno pri toku informacij (kolavdacije, evidence, prevzemi, informacijska baza za sečnospravilno načrtovanje...) a) Da b) Ne c) Deloma d) Ne vem D- ADMINISTRIRANJE V DRŽAVNIH GOZDOVIH IN ODNOS ZAVOD ZA GOZDOVE -LASTNIK (SKZG) Dl. Kolikšno je današnje administriranje v državnih gozdovih v primerjavi s tistim pred letom 1993? a) Večje b) Enako c) Manjše d) Ne vem D2. Ali sedanje stanje administriranja v državnih gozdovih izboljšuje gospodarjenje z državnimi gozdovi v primerjavi z razmerami pred reorganizacijo leta 1993? a) Da b) Ne c) Deloma d) Ne vem D3. Kakšni so odnosi med ZGS in lastnikom (SKZG)? Da Deloma Ne Ne vem Lastnik (SKZG) pravočasno dobi podatke za izdelavo sečnospravilnih načrtov (do novembra tekočega leta za naslednje leto). Prevzemi delovišč so opravljeni takoj po zaključku dela Izbiro gozdnega drevja za posek opravimo skupaj z lastnikom oziroma koncesionarjem (prisoten ni zgolj fizični delavec)) Lastnik gozda (SKZG) se zanima za dogajanje v svojem gozdu Pri prevzemih delovišč državnih gozdov sem strožji kot v zasebnih gozdovih E- SOCIALNE IN EKOLOŠKE FUNKCIJE DRŽAVNIH GOZDOV TER MOJ ODNOS DO DRŽAVNIH GOZDOV El. Ali mislite, daje zagotavljanje socialnih in ekoloških funkcij v praksi v državnih gozdovih lažje kot v zasebnih? a) Da b) Ne c) Ne vem d) Lastnina v praksi ne vpliva na zagotavljanje socialnih in ekoloških funkcij gozda. Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 220 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000________ E2. Kakšna bi morala biti politika države do državne gozdne posesti? a) Država bi si morala prizadevati za večanje svoje gozdne posesti (z nakupom). b) Državne gozdove bi morali prodati zasebnim lastnikom. c) Državne gozdove bi morali dati v zakup kmetom. d) Politika države se naj ne spremeni. e) Drugo (opišite). E3. Državni gozdovi Slovenije so posebna oblika lastnine gozdov. Kakšni so vaši pogledi na bodoče ravnanje s to lastninsko kategorijo? a) V državnih gozdovih je treba bolj poudariti njihovo socialno in ekološko vlogo kot v zasebnih (izkoriščanje lesne funkcije je v drugem planu). b) V državnih gozdovih je treba bolj poudariti lesno funkcijo kot v zasebnih. c) V državnih gozdovih je potrebno intenzivno gospodarjenje (visoke sečnje, vendar nižje od prirastka in visoka vlaganja) in s tem učinkovito usmerjanje razvoja gozdov v optimalno zagotavljanje vseh funkcij gozda. d) Državne gozdove v tem pogledu obravnavamo enako kot druge kategorije gozdov. e) Drugo (opišite). E4. Katero lastninsko kategorijo bi želeli imeti v svojem delokrogu (prosim, da vzrok kratko pojasnite) -a) Samo državne gozdove. b) Samo zasebne gozdove. c) Delno državne in delno zasebne gozdove. d) Lastnina v praksi ni pomembna. E5. Svoje cilje in zamisli učinkoviteje in lažje uresničujem a) v državnih gozdovih. b) v zasebnih gozdovih. c) v vseh gozdovih ne glede na lastništvo. d) drugo (opišite) E6. Ali mislite, daje potrebno državne gozdove obravnavati drugače (njihova socialna in ekološka vloga je večja) kot zasebne? a) Da b) Ne c) Lastnina pri opredelitvi gospodarjenja v praksi ni pomembna. E7. Z ocenami od 1 (nepomembno) do 5 (zelo pomembno) ocenite pomembnost funkcij gozda. Državni gozdovi Zasebni gozdovi Redni letni donosi lesa Gozd kot zaposlitev Gozd kot rezerva za hude čase Gozd s svojo socialno in ekološko funkcijo Krajčič, D. Državni gozdovi v Sloveniji kot lastninska kategorija in objekt gospodarjenja. 221 Doktorska disertacija. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2000 E8. V čem so prednosti (+1) in slabosti (-l)državnih gozdov (oznaka 0 - nevtralno)? Gospodarjenje na večji površini, kije gospodarsko učinkovitejše Skladnejše uravnavanje ekonomskih, ekoloških in socialnih funkcij gozdov Razvoj podjetništva in stroke Podjetniška iniciativa Birokratsko (administrativno) vodenje gospodarjenja z gozdovi