xvn. letnik.
11 ■'■■■■ 1 »....
V Gorici, 5. avgusta 1909.
31. številka.
Izhaja vsak četrtek
ob 4. uri popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Cena listu znaša za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za manj premožno za celo lelo 3 krone, za pol leta K 150. Za Nemčijo je cena listu 6 K, za druge dežele izven Avstrije 6 kron.
Rokopise sprejema »Narodna Tiskarna" v Gorici, ulica Vet turini št. 9.
Naročnino in naznanila s p r e j L- m a upravništvo, Gorica Semenlška ulica št. IG. Posamezne številke se prodajajo v tobak,-iriiiih v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Baumgaitl v Korenjski ulici in na Korenjsketn bregu (Riva Corno) št. 14 po 8 vin.
Oglasi in poslanice se rnčunijo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat )<• v, dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
Izdajatelj in odgovorni urednik: J. Vimpolšek v Gorici.
Tiska »Narodna Tiskarna" (odgov. L. Lukežič) v Gorici.
Pred volitvami.
(Z dežele.)
CenjenivgQspftd lirednik! Dovolite mi nekoliko prostora v Vašem cenjenem listu. — Kamor se ozremo, vidimo le boj. Poleg vseh bojev pa je dandanes najhujši — boj stranki Konečno pa mora zmagati ona stranka, katera je poštenejša. Zakaj pa mora zmagati, prej ali slej, poštenejša stranka ?! Zato, ker sloni na pošteni podlagi!
Beseda »napredek", »napredna"je lepa a prazna, če ni pravega napredka, če ni poštene podlage! S samo reklamo: »Živela napredna!" ne opravimo ničesar. Z vpitjem le ne pridemo daleč. Samo z veselicami, s plesom, s pijančevanjem, z zapravljanjem in norenjem ne rešimo Slovenije! Napisi: »Živela naša!", »živela napredna!" itd. so smešni, ko gre v občini pa vse nazaj, mesto naprej! Ko gre vse le v dolg in v dolg, tako da bo kmalu vse pod kaso, vse intabulirano, vse tuje! »Živela napredna!" Kako pa ta napreduje, kam hiti?... mar v propad ljudstva?!
Pomagati ljudstvu do izobraženosti, do poštenega življenja, do blagostanja, do ložjega izhajanja v družini, do miru in medsebojne ljubezni, to je pravi napredek, to je prava reklama stranke! Vse pa grajati, vse osmešiti, kar je dobrega in poštenega, to ni napredek! Vsakega, ki ne trobi v napred-njaški rog, obreči in očrniti, to ni napredek I Smešiti »Marijine družbe", duhovne, božje poti, spovednice, prižnice, to ni napredek! To ni dostojno! S tem se delamo majhne proti drugim narodom. Taka reklama je sleparstvo in slepilo ljudstva. Le svojo trditi, vse drugo pa zametavati, ne gre, ni prav, ni pošteno I
Le poglejmo, kaj uganja ta napredna-liberalna ali agrarna stranka, kakor se zdaj imenuje, po deželi in povsod za svoj obstanek! Na vse mogočne načine vabi ljudi na svojo stran. Prireja veselice, širi slabe liste, brezverska berila, vabi v ponočne družbe itd. samo, da lovi mladino! — vse na napredni podlagi. Vzemite v roko le ..Sočo" ali »Primorca". Je ni skoraj notice, ni novosti, da bi se ne kaj pikalo cerkve in duhovne! Vse mora biti osoljeno in popoprano, da se ljudstvo pohujša, češ : taki so duhovni! O lep napredek!
Najlepše je pa še to, da ni pri nobeni drugi veselici toliko razgrajanja, pretepanja in rezanja kakor ravno pri teh veselicah na pristni napredni podlagi — dasi pride kakšenkrat tudi kakšna modra giava zraven. Tam doli na Krasu so oni dan na neki veselici nose rezali, pljuča zbadali, obisti tipali in več njim kri puščali! Kedo? Fantje
napredne stranke, napredne podlage, naprednega društva! Če ne verujete, pa prašajte!
Nobene poštene veselice katol. stranke se ne pusti pri miru, vse se ozmirja, osmeši, obrizga na napredni podlagi! Duhovnike kamnjati; to je lepo, kaj ne? Zmerjati jih na najpod-lejši način, to je omika, napredek, kaj ne? Za duhovnikom na poti se rogati, krohotati, to je napredno, kaj ne? — Pojdite sc solit z takim napredkom!
Najzlobnejšo in najpodlejšo reklamo pa uganjajo ti ljudje ob volitvah. Tu je strašanski pritisk in terorizem. Kaj uganjajo ti ljudje po vaseh in po mestu z denarjem, z vinom, zžuganjem, lovenjem, ne bodem tu razlagal, saj je znano. In Če slučajno zmagajo, tedaj se bahajo, vidite: ljudstvo je govorilo! Naša je zmaga ! V resnici pa je zmagalo strahovanje, iov ljudi, vino in podkupovanje in še kaj drugega, kakor gre govorica.
Hinavci! Ako hočete, da bode zmagala ljuska volja, tedaj ne delajte tako, ne motite ga na tak način, zaprite se v svoje hiše in zaprite tudi svoje kleti — tedaj bodete videli, kako ljudstvo govori I
Ljudstvo odpira oči, in uviduje, kedo so njegovi prijatelji in kedo njegovi neprijatelji, in kedo mu meče pesek v oči. Zmagati mora resnica! Li-beralni-napredni-agrarni kolovodje bodo delali na vse kriplje ter prodajali svoje slabo blago, usiljevali se bodo slabše kakor poljski židje; letali bouo iz ene hiše v drugo; ako se jih bode spravilo ven skozi ene vrata, se bodo pokazali zopet pri drugih ali skozi okno in ubogo »nerazsodno" ljudstvo se bode dalo zapeljati — bode moralo trobiti v njih rog! Tako je! žalibogI De žel a n.
Politični pregled.
Nemški strah pred Slovani.
List »Vaterland" je prinesel te dni iz peresa nekega kršč. socijalca članek, ki se bavi s slovansko obstrukcijo. Začetkom izvaja, da tako češki kakor slovenski poslanci izjavljajo, da v jeseni ne opuste obstrukcije. Grozen strah pred Slovani zveni iz članka, češ, da stremi obstrukcija za večino v državnem zboru, pri kateri bi se imenovala slovanska vlada, v katero bi se ne upal vstopiti noben nemški minister. Člankar se grozno boji slovanske povodnji ter se osmeli trditi, da bi slovanska vlada spravljala v nevarnost obstoj države, češ, da bi se takoj Ogri ločili od Avstrije ter da bi Nemci iskali ožje zveze z Nemčijo. Tako se boji člankar »Vater-landa" slovanske večine, da priporoča celo kroni, naj odpravi ustavo.
Ta nemški strah dokazuje, kako neobhodno potreben je skupni nastop slovanskili strank v jeseni.
Antimilitaristi v Češki.
V soboto je bila v Pragi razglašena razsodba proti 46 čienom narodno-socijalne stranke, ki jih je državni pravdnik obtožil radi antimilitaristič-nega gibanja na Češki. — Razprava je končala že 20. minulega meseca, obtožba pa je bila izrečena še-le enajst dni pozneje — v soboto. Obsojenih je bilo II obtožencev na pet, oziroma štiri iu tri mesece. Vsi ostali so bili rešeni obtožbe.
Kongres za združenje obeh cerkva.
Od 31. julija do 2. avgusta se je vršil v Velehradu kongres unijonistov, katerega so se udeležili pripadniki riin-<^e in pravoslavne cerkve. Namen kongresa je bil, da najde pot združitve obeh cerkva. Shodu je predsedoval olomuški knezonadškof dr. Bauer.
Črnogorski knez — kralj.
Ilrvatski korespondenci se poroča iz Cetinja: Dne 14. avgusta prihodnjega leta bo praznoval črnogorski knez Ni kita 50 letnico svojega vladanja. V političnih krogih se govori, da proglasi ta dan knez Nikita Črnogoro za kraljestvo in sebe za kralja. Vodje črnogorske narodne stranke hočejo vedeti, da se Avstrija, Rusija, Italija in Francija temu ne bodo upirale.
Drobne politične vesti.
V diplomatičnih turških krogih se govori, da obišče ruski car sultana v Carigradu. — Neki Japonec je streljal v Nevem-York-u na kitajskega podkonzula v njegovi pisarni ter ga težko ranil. Napadovalca so aretirali. — V nedeljo zvečer je bil na parnikn »Veritč" gala-diner na čast ruski carski dvojici. V svojih napitnicah sta povdarjala ruski car in predsednik francoske republike, da je zveza med obema državama dragoceno jamstvo za občni mir. — Na Španskem so že ukrotili revolucijonarce. Včeraj je bil v Barceloni vspostavljen mir. V raznih tovarnah se je že pričelo z delom. Časniki so zopet začeli izhajati. Tako se poroča od jedne strani. Od druge strani pa prihajajo poročila, da je položaj v Barceloni in tudi drugod še vedno nevaren. — ,V Perziji se je položaj poslabšal. Prišlo je zopet do spopadov med reakcijonarci in vladnimi četami. — Častniki, ki so se vrnili s Krete, pripovedujejo, da je prebivalstvo po odhodu mednarodnih posadk takoj odstranilo vse turške zastave. — Ruski prestolonaslednik Aleksij je obolel na kostni jetiki. — Ruska cesarska dvojica je dospela včeraj opoludne na jahti »Standard" v Spithead na Angležkem.
— Bivši vojni minister fzm. Latscher je po kratki bolezni v Solnogradu umrl.
— Angleški kralj l-dvard pride letos v Marijine Vari inkognito. Cesarja Franja Josipa letos baje ne obišče. -Novi nemški kancelar Bethmann-HoUveg se predstavi našemu cesarju meseca septembra. —
V	Velikem Mezeriču delajo velike priprave za sprejem vladarjev, ki pridejo tje k velikim vojaškim vajam. Pevski zbor bo pel vladarjem na čast pesem »Kde dumov moy" in moravsko narodno pesem »Moravo". — Zaradi Krete so maloazijski Mohamedanci jako razburjeni ter groze, da je 300.000 mož pripravljenih za prostovoljno vojsko. —
Enajsta japonska divizija je dobila povelje, naj odide proti kitajski meji.
— V Barceloni je sedaj mir in se je promet začel normalno razvijati. — Srbski minister za unanje stvari dr. Milovanovič obišče na svojem povratku iz Marijinih varov ministra za unanje stvari barona Aerenthala. — Češki dež. zbor bode baje sklican dne 27. septembra.
Darovi.
Jubilejni darovi za »Slovensko s i r o t i š č e":
Alojzij Zivitz, ključavničar v Gorici 5 K, Rožič Miha, trgovec Oslavje 1 K. Golja. Josip, župnik 2 K, Neka oseba, mesto kruha sv. Antona 60 K, Pavel Kristančič, čuvaj Medana 40 v, Alojzij Kristančič, kmet Medana 20 v, Neimenovan 50 v, Peter Šuligoj, krojač v Kalu 30 v, Toinaž Šuligoj, posestnik v Kalu 20 v, Jurij Lango, Koprivšče 10 v, Ivan Gorjup, pekovski izvedenec v Gorici 50 v, v nabiralnikih: Krčma g. Antona Fona 2 K 65 v, v gostilni »Central" I K 20 v, gostilna pri »Petelinčku" g. Gleščiča 1 K 70 v, v »Krojaški zadrugi" 2 K 43 v, gostilna g. Gorjanca 24 v, krčma g. Lenardiča Antona 22 v.
Za »A I oj z i j e v išče" so darovali:
Vesela družba pri Krstu g. L V., nabrala 8 K.
Domače in razne vesli.
Naš rojak gospod Avguštin Žigon bivši suplent na tukajšnji gimnaziji je prebil na graškem vseučilišču vse rigo-roze z odliko in je bil promoviran doktorjem modroslovja. Čestitamo!
III. sloveosko-hrvatskl pedagoglikl ln katehetski tečaj se bode vršil v Ljubljani v dneh 10. in 11. avgusta t. I. Pri tem tečaju nastopijo kot predavatelji priznani pedagogi. Predavalo bo 7 predavateljev. Predavanja se bodo vršila in sicer zjutraj v knjižnični dvorani »Kato-
iške Tiskarne" popoludne pa v zavodu »Collegium Marianum". Dne 12. avgusta izlet v Vintgar, na BJeiJ in v Bohinj. Čč. gg. katehetje se vabijo uljudno k udeležbi.
Tretji euharlstlčBl shod v Dubrovniku. Dne 3., 4. in 5. avgusta t.
I. se je vršil v Dubrovniku tretji fcuha-ristični shod, za katerega so se delale mi-nole dni velike priprave. Udeležili so se tega shoda ne le duhovniki in posvet-njaki iz dalmatinskih škofij, marveč tudi iz sosednih hrvaških in slovenskih. Govorili so med drugimi tudi škofje in sicer dubrovniški, ljubljanski in ma-karski. Izmed Slovencev sta govorila Fr. Sal. Gomilšek in dr. Jožef Jerše.
Odhod katollško-narodnega dlja-štva lz Zagreba v Spljet. V nedeljo
zvečer je 300 hrvaških in slovenskih dijakov pod hrvaško trobojnico korakalo po zagrebških ulicah na kolodvor, da se s posebnim vlakom odpeljejo v Dalmacijo. Občinstvo je navdušeno pozdravljalo dijake. V pondeljek zjutraj je posebni vlak katoliškega narodnega dijaštva srečno dospel na Reko. Dijaštvo je v impozantnem sprevodu z razvito hrvaško zastavo korakalo skozi Reko do obale ter takoj s posebnim parnikom odplulo proti Spljetu.
Med krasno vožnjo so veselo prepevali. Hrvatje po Dalmaciji so jih pozdravljali iz bregov in čolnov. Italija-naši v Zadru so jih kakor običajno napadli s kamenjem ter tri dijake ranili.
V Spljetu je pozdravil kongres župan. Vseh udeležencev je 800, med njimi 120 Slovencev.
Izlet delavstva ljubljanske tobačne tovarne na Sv. Goro. — V soboto dne 7. t. m. se odpelje iz Ljubljane na Sv. Goro kakih 400 delavcev ljubljanske tobačne tovarne. V Gorico dospejo v nedeljo ob 3. in pol uri zjutraj ter se podajo naravnost na Sv. Goro. Ob 7. uri jutraj bo na Sv. Gori sv. maša in pridiga. Po končanih pobožnostih se vrnejo v Gorico, kjer opravijo na Kostanjevici popoldansko sv. opravilo. Ob 7. uri zvečer se vrnejo nazaj v Ljubljano.
Romarski vlak v Lourdes, v Rim in v Loreto pojde z Dunaja 30. avgusta. Romarji ostanejo 1 dan in 1 noč v Milanu, 1 dan in 1 noč v Marsiliji, 3 dni in 3 noči v Lourdesu, 1 dan in 1 noč v Nici, 3 dni in 3 noči v Rimu, 1 dan in 1 noč v Loretu in 1 dan v Bolonji. Cena vožnji in vsi postrežbi: I. razred 620 K,
II. 460 K, lil. 410 K.
Razpisano je mesto profesorja cerkvene zgodovine v centralnem semenišču v Gorici.
Deželni zavod za vzajemno zavarovanje goveje živine na Goriškem se prav dobro razvija. Doslej je ustanovljenih 61 podružnic, ki štejejo skupno 3200 členov in 9450 glav zavarovane goveje živine za skupni znesek 2.200.800 K. Zavod je doslej izplačal odškodnino v 91 slučajih nezgod s skupnim zneskom 19.000 K.
So že skupaj. — „Soča“ je svoj čas, ko je poročala o izidu občinskih volitev v St. Ferjanu, rekla, da so v I. in II. razredu zmagali napredni možje.
V svoji predzadnji številki, v kateri se strupeno zaganja v Št. 1’erjanske »Orle" in jim natveza vse one grde čine. katerih so zmožni le njeni urhi, pa pravi, da je zmagala pri občinskih volitvah v bt. Ferjanu kmečka stranka in je s to zmago prav tako zadovoljna, kakor da bi bila zmagala napredna stranka, kar je v resnici vse jedno.
Ravnotako je priskočila na pomoč „Kmečkemu Glasu", ki venomer kriči, naj kmet voli kmeta, dočiin ni v resnici tej stranki, kateri načeluje A. Gabršček, prav nič mar za kmeta, marveč ga le z zgoraj omenjeno frazo slepi, da dela in kliče, da bi, misleč, da dela za se, delal za koristi A. Gabrščeka in advokata Frankota, ki nista za našega kmeta še
nikdar ničesar storila in ga hočeta tudi sedaj pod krinko kmečke stranke vpreči v svoj jarem ter se 2 njim kolikor mogoče okoristiti. Kmetje, bodite previdni I Ne hodite tem ljudem, ki nimajo in niso imeli za vas nikdar srca, na limanice, marveč oklenite se ljudi, ki so že toli-krat dokazali, da jim je vaš blagor pri srcu in ki so že mnogo za vas storili. Opiimite se ljudi, ki čeravno niso danes kmetje, pa so vendarle kmečki sinovi, ki so vedno čutili s kmetom in jim je kmetovo gorje popolnoma znano dočim nista A. Gabršček in dr. Franko kmečka sinova, kajti prvi je kramarjev sin, drugi pa sin nekega laškega uradnika. Za to pa obrnite »Kmečkemu Glasu", ki vas na tak način farba, hrbet in ravnotako njegovemu uredniku Mrmolji, ki ni nič drugega nego dobro plačani A. Gaber-ščekov in dr. Frankov agent, ki je pri kupčiji s krompirjem pokazal, kaj zna za kmeta storiti.
S »Kmečko banko" se ponaša „Naš glas" in pravi, da je ustanovitev te banke prvi korak k zboljšanju kmetijstva. Ta pa je predebela. »Kmečki Glas* naj nam pove, katera banka koristi več kmetijstvu, ali tista, ki poso-juje kmetom denar */»% ceneje, ali tista, ki posojuje kmetom */*% dražje? Še enkrat povemo: naša »Centralna postTmica" posojuje denar kmetom */«% ceneje kot agrarno • liberalna »Kmečka banka". Ali se bojite to povedati kmetom ? Kaj tako se dela v blagor kmeta ?
Vinarske zadruge je začel ustanavljati Mrmolja po deželi sedaj, ko se bližajo deželnozborske volitve, ki nimajo nobenega drugega namena, kakor vreči malo peska v oči našim kmetom! Naše ljudstvo svarimo pred zadrugami, katere ustanavlja Mrmolja, kajti za vodstvo takih zadrug je treba strokovno izobraženih ljudij, ki poznajo trgovino malo več kakor Mrmolja. Za vzgled postavljamo našemu ljudstvu »Eksportno zU-drugo za zelenjavo", ki je pod vodstvom Ivana Mrmolja doživela imeniten fjasko. Kmetje kolnejo Mrmoljo. Nekateri člani zahtevajo svoje vplačane deleže nazaj. Slepilcem ne iti na roko!
Ljudstvo na Krasa Je do skrajnosti zanemarjeno, tako odmeva po liberalnem časopisju venomer, to pa uže mnogo let, rekli bi, odkar vodijo kraško politiko narodno napredni kraški bogataši. To je resnica in sicer bridka resnica. Torej je vendarle res, da kraški napredni poslanci niso naredili za Kraševce ničesar, kakor trdijo sami Kraševci v zadnjem času. Vedno se tarna o zanemarjenem Krasu, o revščini, o slabih cestah, poštnih zvezah, o pomanjkanju pitne vode, o vsakovrstnih ujmah, a nikdar da bi pošteno prijeli kraške poslance, ki so ob volitvah vse obljubljali, a nič izpolnili, da bi se zganili in kaj dosegli za revne svoje volile e. Ako pa dosežejo kako drobtino, si pustijo po časopisih kaditi, da človeka glava boli od dima. Če je kraški kmet zanemarjen, imajo na grbi to zanemarjenost kraški poslanci, katere je poslal kraški kmet v deželni in državni zbor na pritisk kraSkih liberalnih bogatašev. Ako bi teh ne bilo, bi se marsikateri kraški občini in posameznikom boljše godilo.
Za domobranske rezervnike kolesarje. — Pri letošnjih vojaških vajah se bode osnoval oddelek kolesarjev. Re-zervniki 3., 26. in 27. domobranskega pešpolka, ki so kolesarji, naj pridejo brez vsakega posebnega opomina k orožni vaji s kolesi, ki pa seveda morajo biti popolnoma rabljiva. Vsak vojak kolesar dobi za obrabo kolesa po končanih vajah, 10 kron odškodnine.
Rekurzl za odpis zemljiščnega davka vsled poškodbe naravnih pridelkov po elementarnih nezgodah (toča
povodnji itd.) so koleka prosti. Tako je namreč razsodilo finančno ministrstvo z odiokom od 16. aprila 1909 št. 76.447. Rq«ki učitelji v UubUajJ- — V
petek je prišla v Ljubljano 3. partija ruskih učiteljev in učiteljic. Ogledali so si mesto, šole, muzej in druge zanimivosti.
Od osebne dohodarine za I. 1908. dobijo dežele 17,025.743 K; naša dežela dobi 105.459 K, Kranjska 202.415 K, Trst 316.262 K, Štajerska 895.094 K, največ Nižje Avstrijska, namreč 5,756.013 K.
Bankovoev po 50 gld. In 5 gld. državni blagajni od 31. avgusta t. I. ne bo treba več sprejemati. V prometu je teh bankovcev še za dva in pol mili-* jona kron. Do 31. avgusta se jih lahko še zamenja.
Za po toči ponesrečene ŠtaJeroe.
—	Kakor je znano, je dne 24. julija uničila strašna toča ne le ves poljski pridelek v nekaterih občinah ormoškega, mariborskega in šentlenarskega okraja, marveč je napravila tudi na poslopjih velikansko škodo. Škoda znaša na mi-ljone. Zemlja izgleda kakor opustošena. Ljudstvo je zbegano in prestrašeno. Beda in pomanjkanje, mu zreta že iz bližnje bodočnosti v oči.
Da se priteče poškodovancem vsaj nekoliko v pomoč osnoval se je pomožni odbor, ki se obrača do vsega slovenskega ljudstva s srčno prošnjo, da pomaga hudo prizadetim prebivalcem. Vsak dar se bo hvaležno sprejel.
Darovi naj se blagovolijo pošiljati na naslov:
Josip Ozmec, župnik in dež. posl. St. Lovrenc na Dravskem polju.
V gorlškl okolici In Furlaniji se tožijo ljudje, da grozdje prav močno črni in odpada,
Realna gimnazija na Voloskem. Z letošnjim šolskim letom otvorijo na Voloskem prvi razred hrvatske realne gimnazije. To bo druga hrvatska srednja šola v Istri.
Velika nesreča na morju. — Iz Trsta poročajo: Iz pristanišča je silen vihar pognal na morje dve ladjici, v katerih je bilo več oseb. Parniki so hiteli na pomoč. Pri Sv. Andreju so dobili prevrnjen čolniček, na katerem se je krčevito držal neki mož. Le s težavo so moža [rešili. Povedal je, da se piše za Guština, da je fakin, in da sta dva njegova tovariša, ki sta bila ž njim skupaj v čolnu, Lovrenc Bizjak in France Buda, izginila v valovih. Tri osebe iz druge ladjice je rešilo moštvo parnika »Federico", četrta oseba je pa padla tudi iz te ladjice še predno je prišla pomoč v morje in utonila.
Bogata beračloa! V soboto zvečer ob 10. uri je bila v Trstu na trgu pred kolodvorom južne železnice aretina neka beračica, ki je prosila miloščino. Odvedli so jo na policijski komisarijat. Našli so pri njej nič manj nego 17.000 K. Na vprašanje, kje da je dobila toliko denarja, je odgovorila, da ga je podedovala po svojem soprogu. Dokler se stvar ne pojasni, jo obdrže v zaporu.
Nove razglednice ,.Slov. dijaške zveze". »Slov. dijaška zveza" je zopet založila dvoje vrst razglednic, katerih ena se nanaša na njeno izobraževalno delo, druga na narodno obrani-beno. Osnutke je napravil domači umetnik g. Makxim Gaspari. Prijatelji, somišljeniki, segajte pridno po njih! Tovariši, razširjajte jih povsod! Cena jim jim je 10 v za komad. Naročajo se pri: Stanko MasiČ, stud. iur. Ljubljana, Zalokarjeva ul. 10.
Dvojno doktorsko diplome si je pridobila na Dunaju ga. dr. med. et phil. A. F. Marschall.
Tiskovine za nove deielnozborske volitve je založila ..Narodna Tiskarna', nakar se opozarjajo slavna županstva.
Mesine novice.
i« npr4 to zjutraj v tukajšnji bolnišnici usmi^ih bratov v 80-letu svoje starosti podpolkovnik v p. gospod Karol vite; Catinelli.
Pokojnik, rojen Goričan, je bil v našem mestu prav dobro znana in splošno spoštovana oseba. Bil je večkrat mestni starešina ter predsednik raznih dobrodelnih in patrijotičnih društev, kakor društva rdečega križa, društva veterancev ter društva za preskrbljenje izpuščenih kaznencev. Bil je tudi usta-novnik zdravilišča v Gradežu itd. itd. Bavil se je tudi z domačo zgodovino ter je v tem pogledu objavil več zanimivih spisov.
Pokojnikovo truplo prepeljali so v vojaško bolnišnico, odkoder se bode jutri popoludne ob 4. uri vršil pogreb. Truplo pokojnika prepeljejo na pokopališče v Št. Petru, kjer je polože v družinski rakev. N. p. v m.!
m Sre&ke za tombolo »Slovenskega slrotlšča", ki se bo vršila dne 26. sept. t. 1. v restavraciji »Central", so na prodaj pri upravi „Prim. lista", prt gospici Ani Likar, trgovki v Semeniški ulici in Ivani Andlavec, trgovki na sadnem trgu.
m Vojašnica za konjenloo na Mirenski cesti v Gorici je dovršena in se izroči 1. septembre vojaškemu erarju.
m Znameniti franooski publicist Gabriel Louis-Jaray, ki je že pred par leti pisal o Slovencih, pride v kratkem v Gorico, odkoder odpotuje na Balkan, poprej pa še v Trst in Ljubljano.
m Volilni Imeniki za bodoče fde-želnozborske volitve bodo na tukajšnpm municipiju izloženi od dne 9. pa do 22. avgusta t. 1. V tej dobi se imajo uložiti pri tuk. municipiju tudi morebitne reklamacije.
m Nevihta. V torek zvečer okolo 7. ure je razsajala po mestu in po okolici huda nevihta z močnim nalivom. Bilo Je tudi nekoliko toče, ki pa ni napravila škode, pač pa je vihar še precej škode napravil na sadnem drevju in tudi trti ni koristil.
Iz goriške okolice.
g Odlikovanje. — Gospod Josip F r a n k ž, oče č. g. vi karija oseškega, bivši nadučitelj v Šempetru na Dolenjskem, sedaj v pokoju v Oseku, je bil te dni odlikovan s častno svetinjo za štiridesetletno službovanje. Vrlemu možu čestitamo od srca in mu kličemo: Na mnoga leta!
g Iz Blirna. — Kar je nekaj časa, smo postali mirenski »klerikalci" nekam molčeči in redkobesedni tako, da lahko zares mislijo cenj. čitatelji »Prim. Lista", da smo gotovo prišli ob „sapo". Le »Soča" sc nas tu pa tam spomne v kakšni notici ali članku, ko jej pride na misel lanska naša slavnost in mladeniški tečaj, ki se je ob tej priliki vršil v Mirnu. Zlasti tisti presneti Terseglav ji ne gre i/. spomina, ki je ta dan skupno z drugimi govorniki s silo njegovega ognjevitega govora navdušil nas in vse dobromisleče, ki so bili pri tem tečaju za našo krščansko-socialno mladinsko organizacijo.
In res moramo mi z veseljem, nasprotniki pa z gror.6 konstatirati, da se je v tem letu v naši goriški deželi prav lepo napredovalo, zlasti na polju mladinske organizacije. (Od tod tudi »So-čino" mijavkanje.)
Ustanovilo se je letos več kat. izobraževalnih društev in telovadnih odsekov »Orla", kateii s6 tudi že večkrat nastopili pri manjših in večjih prireditvah, ter tako javno pokazali sadove organizacijskega dela, katerega tudi naši nasprotniki morajo hočeš-nočeš priznati!
Tudi mi Mirenci nismo prezrli besed. ki so zvenele iz ust govornikov,
zlasti pa nismo preslišali besed, ki so se likali organizacijskega dela. In danes, ko ni še minulo leto, odkar se je vršil ta tečaj, moramo povenati javnosti, da smo dosegli lepe vspehe, katere hočemo ppJkttfflti dne 22. t. m. vsem. našim somišljenikom. Ta dan namreč se blagoslovi pri nas lepo novo poslopje, naš »Katoliški društveni dom", ki ga je sezidala domača »hranilnica in posojilnica" in kjer bo imelo svoj sedež »Kat. del. društ." s telovadnim odsekom „Orla".
Poslopje je lepo in je zidano na lepem in zdravem kraju ter se drži poslopja »Čevljarske zadruge", ki se je tudi šele pred par meseci, blagoslovilo in izročilo svojemu namenu.
„Kat. društ. dom" ima tudi lepo, veliko dvorišče ter bo tako gotovo popolnima ustrezalo svojemu namenu.
Omeniti moramo, da za vse to se mi člani „Kat. del. društva" kakor tudi člani čevljarske zadruge imamo zahvaliti v prvi vrsti nenavadni podjetnosti in požrtvovalnosti našega preč. gosp. župnika lv. Roječa ter razumnim možem, ki so v odboru domače hranilnice.
Da se pa otvoritev našega »Doma" čim slovesnejše proslavi, delata z vso vnemo združena odbora »Kat. del. društva" in telovadnega odseka.
V	ta namen so se že razposlala vsem našim bratskim društvom in odsekom »Orla" vabila in pozivi, da se te naše slavnosti udeleže v čim večjem .številu ter tako z njihovim sodelovanjem ovekovečijo našo redko slavnost.
Pripomniti je tudi, da se ta dan vrši v Mirnu okrožni nastop vseh telovadnih odsekov »Orla", kar gotovo bode nekaj impozantnega gledati nastop tako velikega števila naših mladeničev.
Ob tej priliki bode tudi vsakemu udeležencu prosto ogledati si lepe prostore »Čevljarske zadruge", kjer bodo tudi tam za to nastavljeni mojstri občinstvu razkazovali prostore in razne čevljarske izdelke.
Torej lepa prilika za pošteno zabavo se bode nudila ta dan vsem, ki se udeleže te naše slavnosti. Zato pričakujemo velike udeležbe od strani naših somišljenikov.
Natančni vspored slavnosti se objavi v prihodnjem »Prim. Listu". Danes povemo samo še, da je v programu tudi javna tombola, katera brezdvomno privabi mnogo našega občinstva v Miren sreče iskat. —
Kar je pa glavno, bodo v zjutra-njem in popoldanskem delu slavnosti tudi govori, kateri bodo brez dvojbe kakor lani tudi letos dali obilo dela »So-činemu" uredniku, da se bo skozi celo leto nad njimi znašal.
H koncu vabimo vsa naša bratska društva in naše somišljenike, da se že sedaj odločijo za dan 22. avgusta v Miren, kjer bodo vsi od nas bratsko sprejeti!
Za vesel užitek jamčimo. Nazdarl
Iz uredništva »Soče" smo dobili sledeči »letegram": — Prijavilo je udeležbo več župnikov, ki po vzgledu nekega župnika izza lanske slavnosti plačajo vsaki po 120 litrov vina; torej tudi ako bo suša, pijače ne bo manjkalo! (Op. stavčeva.)
g Strela je ubila v torek zvečer v Kronbergu v materinem naročju 10-me-sečno dete, ki je ostalo koj mrtvo. Mati, ki je dete pestovala pri ognjišču, se je v tein trenutku zgrudila z detetom vred.
V	tem hipu pa je prišel v hišo njen soprog, ki je skočil k soprogi in jo jel stresti. Dolgo časa je bila v nezavesti. Dete pa so mrtvo pobrali s tal.
g Legar v Pevmi se več ne širi in se je posrečilo to nevarno bolezen izolirati. V Pevmi sami pa je ta bolezen skoro popolnoma ponehala.
D n jjj |#jf Spominjajte se ob vsaki
iiujaai. prlUkI §0jskega Domav
Iz kanalskega okraja.
ki Vojaki napadli mirne ljudi. V nedeljo se je vračala neka družba, kakih 8 oseb — možkih, ženskih in otrok — Iz Kanala proti Anhovu. Nasproti jim je prišla družba vojakov, nastavljenih v Kanalu.
Brez vsakega povoda so vojaki prijeli Miha Marela iz prvo omenjene družbe in ga vrgli črez most v potok. Marel se je močno poškodoval na glavi In drugih delih telesa. Pričakovati Je, da vojaška oblast stvar natanko preišče ter krivce po zasluženju kaznuje, in za to poskrbi, da se kaj takega več ne ponovi.
Iz cerkljanskega okraja.
c Hranilnica ln posojllnloa. — Dne
15. julija t. 1. se je vršil redni občni zbor »Hranilnice in posojilnice" za XVII. upravno leto. Zastopanih je bilo 134 glavnih deležev. Posojilnica je imela prometa v letu 1908. 1.239.842 kron 27 vin. Hranilnih vlog je bilo ob zaključku leta 1,253.540 kron 42 vin. Rezervni zalog znaša vštevši dobiček zadnjega leta 20.664 kron 84 vin. Članov je 497. Iz obširnega poročila odbora in nadzorstva pri obč. zboru ter iz računskega sklepa je razvidno, da posojilnica krasno napreduje leto za letom ter vživa veliko zaupanje ne samo v cerkljanskem sodnem okraju, ampak tudi izven tega.
Iz Tolminskega okraja.
t Sestanek udov sodalitatis s. Cordis Jesu — za tolminsko dekanijo bo dne 11, avgusta ob 1 uri v Podbrdu.
t Podmeleo. — Dan 1. avgusta t. 1. bo gotovo zavzemal častno mesto v zgodovini naše obširne župnije. Na ta dan smo namreč pod vodstvom g. dr. Andr. Pavlica in g. Svetoslava Premrou ustanovili tukaj tdko potrebno »Kmečko hranilnico in posojilnico za župnijo Pod m el e c". V načelstvo je izvoljenih sedem, v nadzorstvo pa pet mož in mladeničev, ki so vsi pripravljeni v duhu krščanske ljubezni za občni blagor brezplačno delovati po reku: »Eden za vse in vsi za enega!" — »Sebičnost naj pobijajo naše zadruge!" — tako je rek«! ustanovnik kmečkih posojilnic, Raiffeizen. »In da razumemo to svojo nalogo, glejmo na svoj konec, glejmo tje v večnost.
—	Nasproti nazorom materiJa-listov nam kliče tudi še dandanes Gospod: »Iščite najprej božjega kraljestva in njega pravic e".	— »To kraljestvo
božje pa iščemo, če izvršujemo dela krščanske ljubezni" — Z Bogom na delo, — v takem delu je rešitev! —
S 1. avgustom smo pa tudi nekaj izgubili, — namreč dobrega, a — žal da — bolehnega g. kaplana, Nikolaja Sedej. Iz srca ga zahvaljujemo za vse, kar je storil tukaj dobrega, in mu želimo v novi službi na (irahovein obilo sreče in blagoslova, zlasti pa ljubega zdravja.
t Slap ob Idriji. Cesta Čepovan Sv. Lucija se gradi letošnje poletje. Posestnikom ob levem bregu Idrijce na Slapu pa se slabo godi. Uže decembra minulega leta smo uložili prošnjo pri namestništvu v Trstu, da bi nam vlada naklonila podporo za seno, ker nimamo pašnikov, kajti kamenje leti z naših hribov v dolino da je groza. Noben ni varen življenja. Neki posestnik je prišel uže ob dve kravi. Vsi naši gozdovi so uničeni, svet izrut. Dne 7. julija je bila velika ploha. Voda je trgala rodovitno zemljo ter s pridelki vred drvila v dolino. Zasula je koruzo, fižol, pšenico in
travo. Ako ima vlada denar 'za kanone in druge manj potrebne reči, bi ga morala imeti tudi za po ujmah prizadete kmete. Naši gozdovi so uničeni za eno stoletje. Škoda na polju je velika. Podpore smo potrebni, davki bi se morali odpisati. Kdor nam more pomagati, naj to stori. Tukajšnje ljudstvo je potrebno.
t Kneža. Malokedaj se sliši iz naše vasi kak glas; ker vam pa dobrega ne morem sporočiti, vam pa malo povem, kako se imamo v naši mirni vasi. Kadar prideš v gostilno, slišal bodeš od liberalca samo: »Klerikalci". Kaj bodo nas »farji" komandirali, mi smo naprednjaki. A ta druhal gre še dalje. Hočejo tudi božjo službo po svojem vpeljati. Njim se zdi preveč molitve v cerkvi in preveč sploh vse, kar je klerikalnega. Vpijejo, da vsi na Kneži smo sami naprednjaki, samo nekaj malega je klerikalcev; ali v tem se zelo motijo. Celo ljudi, ki hodijo mirno po svoji poti naprej, ne pustijo v miru. So kakor priklenjeni psi, ki lajajo nad ljudmi. Pa pustimo jih, naj lajajo, to je znamenje, da mi jahamo.
Pa poglejmo naprej, kako je sedaj z našimi občinskimi mogočneži. Plesati moramo, kakor oni godejo; pa ne vsi, ker preveč poznamo njih narodno srce. To so liberalci, kateri se skrivajo pod firmo naprednjakov. Vsakemu je znana pot iz Kneže do postaje Podmelec. Koliko bi se prikrajšala ta pot, ko bi občina naredila kratek most čez Bačo pri železniškem mostu. To bi se dalo narediti, ako bi bilo kaj resne volje. Tudi druge občinske poti so jako zanemarjene, med njimi je posebno pot iz Tem-Ijin taka, da ni več podobna cesti, ampak grapi, ki je sama sebi pripuščena. Ko bi se naši občinski možje bolj pobrigali za blagor občine, kakor pa za g. župnika, — bi jim vsi dali čast. Za danes zadosti, kaj več prihodnjič.
t »Kat. slov. Izob. društvo Podbrdom bo imelo v nedeljo t. j. 8. t. m. po blagoslovu v društveni sobi mesečni sestanek. Predaval bode domači g. župnik. Člani pridite v obilnem številu.
Odbor.
t Iz Stržliča. Za delavce vsake vrste se je začelo zadnji čas skrbeti. Vsem je določen delavni čas, le za nas se nihče ne briga. Prosim torej, naj bi se na pristojnem mestu tudi za drvarje določil delavni čas in sicer od 6. ure zjutraj do 6. ure zvečer.
J r v a r.
Iz komenskega okraja.
km Veliki dol. — Veselica, ki se je vršila pri nas v nedeljo 25. t. m. je v vsakem oziru dobro uspela. Na eni strani je bila udeležba iz bližnjih vasi lepoštevilna, na drugi strani so pa tudi tamburaši, pevci in igralci dobro dovršili svojo nalogo. Lani ob tem času je prvič nastopilo naše društvo pred sl. občinstvom in kdor je bil pri lanski in letošnji veselici, je lahko opazil velik korak naprej. Posebno siguren nastop igralcev in igralk je bil izvanreden, ako S2 pomisli, kako malo časa so se učili in cia so nastopili po večini v prvič šele ali drugič letos.
Sicer se je pa tudi v našem društvu veliko spremenilo v teku enega leta. Veliko tega, kar ni spadalo v društvo, kar je bilo gnjilega in kar ni pristopilo s pravim namenom, je odpadlo, Mogoče, da bomo še kaj odpadnikov 'in-hinavcev dobiii med našimi vrstami, a to naj nas ne ustraši. Naj postane naše število še tako majhno, ampak kar bo gnilega, bomo tudi sami izrezali, ako ne bo hotelo odpasti.
Iz našega čela in iz naših oči naj seva pogum in srčnost in zmaga bo naša.
Ob tej priliki se tudi najtopleje zahvaljujemo preč. g. dr. Josip Sreberniču, ki nas je počastil s svojim prihodom in govorom na veselici.
km Iz Pliskovico. — Dne 28. m. m. našli smo na neki senožeti blizu naše občine obešenega 49-letnega Alojzija M e rž ek iz Komna h. št. 12. Pravi uzrok samoumora tega nesrečneža ni znan. Kakor pa Komenci pripovedujejo, obljuboval je od tega že 5 let, da se bo obesil. Dan pred smrtjo zvečer je popival v krčmi v Krajnivasi ter potem vzel s seboj še */» litra vina, da si bo na zadnjo uro še enkrat zmočil grlo. In res so pri njem na tleh našli steklenico in elegantno palico, v žepih pa krivec, delavsko knjižico in nekaj čez 6 kron denarja. Samomorilec ni živel po naukih naše vere, za katere ni maral. Kakoršno življenje, taka smrt. Tukaj se je spet uresničil ta pregovor. Pokopali so ga seveda brez obredov naše sv. vere. V par letih se je v Komnu izvršil uže peti ali celo šesti samomor. Kaj je vzrok temu ? Nevera nekaternikov (bolj »visokih") vpliva uničevalno na nekatere, ki naredijo tak konec, kakor ta-le. Nauki sv. vere, cerkvenih govornikov in nauki katoliškega tiska bi se morali bolj vpoštevati, kajti »kdor brez vere živi, ta nesrečne smrti se ne boji I" km Oabrovlca. V zadnjem času pri nas gre vidno na boljše. Ljudje spregledujejo, da stranka napredka, izobrazbe in dela je naša Slovenska Ljudska Stranka. Kaka razlika v enem letu. Tudi tisti, ki so bili lansko leto v prvih vrstah proti nam, so sedaj z nami. Tako je prav. Naša liberalna društva prejemlje sušica in prvi jesenski mraz jih stisne. Zato pa moramo mi skrbeti, da si ustanovimo svoje katoliško bralno in pevsko društvo, v katerem se bomo zbirali, či-tali in se pogovarjali o dnevnih dogodkih v domovini in drugod. Na delo torej možaki, mladeniči in tudi dekleta, za resnično izobrazbo in resničen napredek v dobrobit nam in našim potomcem !
Drobtinice.
Nova iznajdba. — Szegedinski uradnik brzojava Jožef Vegman je iznašel napravo, ki omogočuje telefonirati iz brzovlaka, ko je brzovlak v najhitrejšem teku.
Potres v Meksiku. — Škode, ki jo je napravil potres v mestu Meksiku, je le malo. Zidovi stolne cerkve imajo več razpoklin.
Dve vasi ste bili razdejani, 100 ljudi je bilo usmrtenih. V Atapulcu so se zrušile vse hiše ob vodni strani. Niti e-na hiša ni ostala nepoškodovana. Tudi iz Vera Cruz in drugih mest prihajajo poročila da je napravil potres veliko škode.
Grozne povodnji v Mandžuriji. —
Iz Tokija poročajo, da so bile minole dni v Mandžuriji grozne povodnji. Nad 1000 ljudi je našlo smrt v vodi. V Ki-rinu, ki je oddaljen kakih - 220 km od Mukdena. je kakih 7000 hiš pod vodo.
Najmanjši človek v Belgiji je 55
let stari Jon Cajot, ki je 62 cm visok. Po stopnicah ne more hoditi kakor navadni človek, marveč plezati mora z nogami in rokami. Ako hoče sesti na navadni stol, ga marajo dvigniti, ali pa si mora kaj podstaviti. Živi od dohodkov svojega premoženja. Obiskuje kavarne. Tam igra, kadi kakor Turk in' politikuje.
Zeppelin ima smelo. — V pon-deljek je ob krasnejn vremenu odplul Zeppelin s svojim zrakoplovom proti Kolinu. kjer so storili vse za velikanski sprejem. Hud vihar je pa tiral zrakoplov proti jugu. Zeppelin je bil prisiljen. da se je povrnil iz Koblenca v Frankobrod. Zeppelinu se je pokvaril tudi motor. V torek je zopet poskusil pluti. a se mu je poskus ponesrečil.
Štev. 2288 Op.
Razglas.
Naznanja se, da
javna dražba
zastani! II. četrtleta, 1.1. mesecev
aprila, maja in junija K
začne v
ponedeljeh, G. septembra 13D9,
ter se bo nadaljevala naslednje delavnike in sicer četrtke in pon-deljke, od 9. ure zjutraj do 1. po-poludne.
Ob sredah in sobotah meseca septembra bodo v dražbeni dvorani na ogled sl. občinstvu dragocena zastavila, ki se prodajo na naslednji dražbi, od 10. do 12. predpoludne in od 3. do 5. pop.
V Goric t, 2. avgusta 1909.
Od ravnateljstva zastavljalnice.
|]JBU6U|
= urar c. kr. državne zeležnice =
v GORICI, Gosposka ulica št. 25.
		
ss		
		
Zaloga pohištva.
Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, da sem otvoril zalogo vsakovrstnega pohištva in imam svojo lastno delavnico. Sprejemam naročila iz mesta in dežele; priporočam se velečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu in vsem drugim cenjenim odjemalcem za obilno naročbo. — Cene zmerne in poštene.
Z najodličnejšim spoštovanjem, vedno udani mizarski izvedenec
Alojziji Kerstan,
Gabrovica 13, p. Komen.
Oznanilo.
Podpisani najuljudneje priporoča sl. občinstvu, posebno Bricem svojo
prodajalno jestvin,
v kateri se nahaja raznovrstno boljše ln ceneje blago kot v mestu. Blago dobiva naravnost iz tovaren. Zraven tega priporoča tudi svojo
gostilno,
v kateri toči izvrstno briško vino. Kuhinja z gorkimi in mrzlimi jedili. Vse po zmernih cenah.
Z odličnim spoštovanjem udani
ROŽIČ MIHA,
trgovec jestvin in gostilničar Oslavje št. 141.
VIKTOR TOFFOLI
= (SORICA =
Velika zaloga olj ki n ega olja iz naj-  ugodnejših krajev______________________
MT Jedilno olje po 96 v. liter Jedilno fino	K	1-04	Marsigli*	... K 1-28
istrsko „	„	1-20	llombay..........V20
Cofft »	n	liiO	Bari ...........1-40
Pugtie .1	1*28	Lucca.........„	j-6o
Jesih vinski	najfincjSe . . . „ 2 —
1 Milo in lufii. Priporočam čč duhovščini in cerkvenim oskrbništvoni.
Edina zaloga oljkinega olja v Gorici, via Teatro 1(5 in via Se-minario 10.
(jOSTILNR
Pri zlatem križu
Kapucinska ulica št. 2.
Podpisani se najuljudneje priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi za obilen obisk. Toči izvrstna vipavska bela vina, kraški teran in puntigamsko pivo. Kuhinja izvrstna, po zmernih cenah. Na razpolago ima tudi hleve za konje, prostor za krogljanje in kegljišče. Priporoča se posebno vipavskim rodoljubom.
Udani
Ariton Lasič,
gostilničar.
SS Vinske stiskalnice
FVpfllo** najnovejšega in izvr-9 strojem za dvostroki
so naše stiskalnice st nega sestava so in trajni pritisk; jamčimo, da se sok popolnoma iztisne, bolj ko pri vseh drugih stiskalnicah.
Hidiavližke btizgalnice
„Syphonia“ sb°0lg
Delujejo same.
Posode za grozdje' sadje, plugi za vino grade, sušilnice za sadje; roine stiskalnice za seno; mlatilnicezan vrsteno, mlatilnice za pšenic stitnice za žito, rezali stroji za krmo in ročnimalni za žito, razne velikosti so še raznidrugi gospodarski stroji. — Izdelujejo in Prodajajo z jamstvom kot posebnost najnovejše, izborne, priznane in odlikovane
Ph. Mayfarth-ove in dr. Nagrajeni v vseh državah z več ko 600
T’"': i" ,ln"s“ stp'*’1 “
lllin 0111 II ToKnnrfnnrnn 74	.	.	.	n	*
vale v ilokaz.
Dunaju, II. Taborstrasse 71.
Preprodajalci in zastopniki se iščejo povsodi, kjer še nismo zastopani ***********
Slovenska manufakturna trgovina
j)Fr» Mrl
GORICA — Raštelj 16 — GORICA*'
priporoča slavnemu občinstvu svojo veliko zalogo raznovrstnega oblačilnega blaga po najzmernejših cenah.
Postrežba točna in solidna!
<8
JVfaznanilo.
Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi naznanjamo, da smo prevzeli od g. Ant. Jeretlča
mirodilnico in papirnico
v tekališču Josipa Verdija,
(tik sadnega tr£a.)
Za mnogobrojen obisk se toplo priporočamo
Toroš - Drobnič & drug.
BS
Loterijske številke.
31. julija.
Trst................. 54	7	22	19	65
Peter Cotič,
čevljarski mojster, Gorica,
Gosposka ulica 1
Raštej 32.
Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle 'in otroke. NAročila z dežele se po pošti raz-DoSiljajo. Cene zmerne.
Edino zastopstvo najboljšega čistila za črevlje in usnje v prid družbe sv. Cirila in Metoda.
Podpisani priporočam veleč, duhovščini in p. n. slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo izvrstno
= delavnico. —
Izvršujem točno in pošteno po na-novejših vzorcih. Pričakujem obilnega naročila in bilježim
z odličnim spoštovanjem
IVAN ŠULIGOJ,
Krojaški mojster
ulica sv. Antona 12, GORICA.
Lekarna
fcriskf&letti v Gorici
Prare In edine žel. kapljlee
■ mamko av. Antona Pado-vanakega.
Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljira. — Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno Sličico (Vantren* iminki) popjje>_ Okrepi
telodec, gtor6, da ngine v kratkem latu omotica in ti-notna linost (mrtvost). Te kap. Ijic« tudi itor6, da človek raje //
Cina steklenici 60 vi* ^
..Centralna posojilnica"
razpisuje mesto
PODIHMDNIRil,
ki je prost vojaščine, in izvežban v knjigovodstvu.
Plača po dogovoru. Vstop s 1. septembrom 1.1.
ODBOR.
Anton Potatzky
v Gorici, na »redi Raitela hiš. štv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovaližče ntrnberškega ln drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij.
Potrebščine
za pisarne, kadilce In popotnike.
NajboljSe Šivanke in Šivalne stroje.
Potrebščine
■a krojače in Čevljarje.
Svetinjice, rožni venci mašne knjižice.
Hiina oMa ta vse letne Caie.
Posebnost: semena za zelenjave, trave In detelje.
Majbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.