Štajerski TEDNIK petek, 3. 6. 2022 COLOR CMYK Aktualno Spodnje Podravje z Cene komunalnih storitev višje čez nekaj mesecev stran 1 {e  Ptuj, 18. junij 2022 18 dni www.poli.si w  Stran 3 LLetnik ik LXXV z ššt. 42 z Od Odgovorna urednica: Simona Meznarič z ISSN 1581-6257 z Cena: 1,65 EUR Ptuj, petek, k 33. jjunija ij 2022 Podravje z Kljub večmilijonski pomoči države zavarovanih manj kot polovica površin Zala Žnidaršič: Že veste, kaj se nam obeta v prihodnjih dneh? 2. JUNIJ 2022 št. 22 Od 3. 6. SPORED SSP SPO PPO OR REEED D d TV-spore do 9. 6. 2022 Tadej Pišek Predstavlja dva velika in pomembna projekta! Premije so absolutno predrage za kmeta Predsednik KGZS Roman Žveglič je opozoril, da so zavarovalne premije v Sloveniji visoke. »Visoke pa so zato, ker se premalo kmetov odloča za zavarovanje, zavarovalnice pa so tržni subjekti in se tržno obnašajo. Pri nas je namreč še vedno veliko kmetij, ki niso življenjsko odvisne le od kmetijstva in te se praviloma ne odločajo za zavarovanje.« Več na straneh 6 in 7. Alya: Rada se razvajam A v vseh dobrih oblikah Aktualno Podravje z Če jaz ne smem kositi, zakaj lahko kmet?  Stran 2 Gospodarstvo Ptuj z Za zapiranje odlagališča Gajke tri milijone evrov  Stran 5  Stran 7 Politika Ormož z V občinski upravi res zaposlujejo po politični liniji? petkova izdaja  Stran 9 Foto: ČG Ptuj z Politika z »Sem vrhovni poveljnik vseh oboroženih enot!« Pomurje z dvema, Spodnje Podravje spet brez ministra  Stran 2 AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! Ob sklenitvi naročniškega razmerja do 23. junija boste lahko na morju brezplačno uživali vse sobote od 25. junija do 27. avgusta! Več v notranjosti časopisa.  Stran 3 www.tednik.si V središču Videm z Bo v jeseni pred vrati vrtca spet 18 otrok? Simonov zaliv Štajerski TEDNIK petek, 3. 6. 2022 COLOR CMYK Aktualno 2 stran 2 petek z 3. junija 2022 Ormož z Nekoliko slabši vpis v program zdravstvene nege Ptuj z Mladenič nadlegoval dijake v šoli in mimoidoče po mestu Do več dijakov z boljšimi avtobusnimi povezavami »Sem vrhovni poveljnik vseh oboroženih enot!« V začetni letnik Gimnazije Ormož se je prijavilo 74 dijakov, kar je približno 10 manj od razpoložljivih mest v vseh programih oz. 15 manj kot je bilo vpisanih leto poprej. Medtem ko je program predšolske vzgoje popolnoma zapolnjen, pa je nekoliko upadlo število vpisanih v program zdravstvene nege; lahko bi jih sprejeli 28, a je doslej prijavo podalo 19 dijakov. »Sem vrhovni poveljnik vseh oboroženih enot na planetu Zemlja! Kdor ni z mano, je ... Pridi danes, če upaš, če si res glavni,« je vsebina letakov z grožnjami, ki jih je konec prejšnjega tedna po Šolskem centru, Gimnaziji in centru Ptuja delil mladenič. Ker je nanje kopiral tudi osebno izkaznico, kartico zdravstvenega zavarovanja in celo Mercatorjevo Pika kartico, so ga policisti zelo hitro izsledili. Pri sebi ni imel orožja, bil pa je odpeljan na zdravljenje. To sicer še niso dokončne številke, pravijo na Gimnaziji, kjer pričakujejo, da bo po koncu drugega prijavnega kroga število vpisanih višje. K višjemu vpisu bi po mnenju nekaterih lahko pripomogla bodisi ureditev dijaškega doma bodisi ustreznejše boljše avtobusne linije. Kot smo namreč že poročali, javni avtobusni prevozi s slabimi povezavami do centra Ormoža predstavljajo težavo tudi za srednješolce. Ti pogrešajo predvsem direktne povezave iz Markovcev, Dornave, še posebej iz Juršincev ter haloških občin Zavrča in Cirkulan, saj bi s tem dijakom občutno skrajšali pot v šolo. Učenci iz teh krajev se morajo namreč najprej peljati z avtobusom proti Ptuju, nato počakati in prestopiti na avtobus, ki pelje (nazaj) proti Ormožu, kar pa predstavlja precejšnjo izgubo časa. Čas potovanja se nekaterim tako podaljša tudi za uro in pol na dan. Dogaja se tudi, da posamezne avtobusne linije niso usklajene ali pa prihaja do zamud pri nekaterih avtobusnih prevozih, zaradi česar dijakom ne uspe pravočasno ujeti avtobusa. Nekatere že obstoječe linije bi morali tudi bolj časovno prilagoditi urnikom. Željo po ustreznejših avtobusnih linijah so tudi na zadnjem informativnem dnevu po besedah ravnateljice Zorjan Škorjančeve izrazili nekateri starši. Neverjetne zgodbe, ki so jim priča Američani, se zdijo tako daleč. Grožnje, ki se končajo tudi s krvavimi obračuni, so njihova vsakodnevna realnost. Slovenija je v tem segmentu precej varna država. Pa vendar, vsake toliko kakšna situacija zaseje kanček dvoma v to, da je naše okolje relativno brezskrbno. Zadnje čase je takih primerov žal veliko. Prestrašeni mladostniki in mimoidoči v centru Ptuja so v petek poročali o milo rečeno nenavadni prigodi. Čudaško vedenje posameznika, ki je delil letake z grožnjami, so pristojni obravnavali zelo resno. Letaki z nenavadno vsebino, ki naj bi jih po neuradnih, a zanesljivih informacijah spisal 27-letnik z območja Grajene, so dvignili veliko prahu: »13 = XIII, God is real, danes partijam v ... pridi, če upaš ...« Policisti Policijske uprave Maribor so potrdili, da so posredovali in da je bila moškemu nudena zdravniška pomoč: »Odpeljan je bil na zdravljenje.« Neuradno naj bi v preteklosti povzročil že več incidentov. Mnogi so se na družbenih omrežjih spraševali, kako se lahko kaj takega dogaja, kaj roji po glavi nekomu, da spiše takšne nebuloze, kaj je bil njegov namen in kaj je sposoben storiti. Na Šolskem centru grozil dijakom »Ukrepali smo takoj, ko smo bili obveščeni o tem neljubem dogodku. Naša varnostnica je videla, kaj se dogaja in mladeniča zaprosila, naj zapusti stavbo Šolskega centra. Nekateri ravnatelji so skušali Foto: ČG Mladenič je nadlegoval mimoidoče v šolskem centru, gimnaziji in tudi v centru mesta. govoriti z njim, a smo morali poklicati policijo,« o dogodkih pravi direktor Šolskega centra Ptuj Oton Mlakar. Policija ga sicer ni prijela na šolskem prostoru, saj je še pred njihovim prihodom zapustil območje šole in odšel v mesto, a so ga zelo hitro izsledili. »Te zadeve jemljemo zelo resno. Imeli smo sestanek z varnostno službo, o tem smo govorili tudi na kolegiju. Navodilo je jasno: če se ponovno pojavi, z njim ne komuniciramo, pač pa takoj o tem obvestimo policijo,« še dodaja Mlakar. Nenavaden incident naj bi se sicer na območju šole zgodil že pred dvema tednoma, ko je direktorja čistilka obvestila, da je nekdo razgrajal in se čudno vedel, vpil v šolskih prostorih in z vrat trgal nalepljene liste ... Ali gre za istega posameznika, niso prepričani, sumijo pa, da bi lahko bila primera povezana. Na Gimnazijo prišel že vsaj trikrat Boštjan Šeruga, ravnatelj Gimnazije Ptuj, pravi, da je dotični mladenič k njim na šolo prišel že pred 14 dnevi. Zakaj in kaj je dejansko želel, iz tega, kar je povedal, niso znali razbrati. Zato so ga zaprosili, naj stavbo zapusti, kar je tudi storil. Nato se je prejšnji četrtek ponovno vrnil, le za kratek čas. V petek pa je zadeva z deljenjem letakov eskalirala. Pri njih se sicer ni dolgo zadržal, a so tudi oni poklicali policijo. Še pred njihovim prihodom se je mladenič, ki sicer ni bil oborožen, odpeljal s kolesom. Da se dogaja nekaj nenavadnega, so jih obvestili še iz sosednjega šolskega centra. Posledica tega je, da imajo tudi na ptujski Gimnaziji poslej varovanje. Doslej so ga imeli le eno uro dnevno, odslej bo varnostnik prisoten med 8. in 14. uro. Mlakar zagotavlja, da bo za varnost dijakov poskrbljeno. V takšnih primerih se izkaže, kako pomembno je, da imajo varnostno službo. »Res je sicer, da se ob 1.300 dijakih nekdo, ki je malo starejši od njih, hitro izmuzne in ga varnostnik ne opazi. Smo pa zdaj še veliko bolj pozorni. Zadeve smo vzeli skrajno resno,« zatrjuje. Mnogi udeleženi so bili po teh dogodkih pretreseni. Upajo, da se kaj takega ne bo ponovilo. DZ Podravje z Kmetje pozivajo podeželane k strpnosti Foto: arhiv ŠT Tako vodstvo ormoške gimnazije kakor tudi občine meni, da bi z ustreznejšimi avtobusnimi linijami dosegli še višji vpis dijakov. Če jaz ne smem kositi, zakaj lahko kmet? Nujno potrebni direktni liniji iz juršinske in haloške strani Košnja zelenic ob nedeljah in praznikih je pogosto predmet polemik. Nazadnje so to temo obudili v Makolah, kjer je v skladu z odlokom predvidena globa za kršenje prepovedi košnje v nedeljo in ob praznikih 80 evrov. Ob tem pa se je porodilo vprašanje, ali tudi za kmete veljajo enake omejitve. V preteklosti se je pojavila tudi ideja, da bi v Ormožu uredili dijaški dom s preoblikovanjem Polakove hiše. Glede na težave z javnimi prevozi bi bilo, kot je bilo slišati na minuli seji občinskega sveta, smiselno, da bi idejo ponovno obudili. Župan Danijel Vrbnjak pravi, da so se pogovarjali o tem, a da bi dom težko zapolnili, saj tolikšnega interesa za zdaj ni: »Dijaški dom ni samo, da bi ga zgradili. Treba ga bo upravljati in nuditi primerno oskrbo za dijake 24 ur na dan. V zvezi s tem se je zares omenjala Polakova hiša, a je vse skupaj zavedeno kot srednjeročni plan. Če želimo večji vpis dijakov, je absolutna težnja, da pridobimo novi dve direktni avtobusni liniji iz haloške in juršinske strani. Težko je nekoga prepričati, da se bo vpisal v gimnazijski program, če se bo moral najprej odpeljati na Ptuj in potem tam prestopiti za Ormož. Če bi nam to uspelo, bi verjetno imeli precej več vpisanih, zlasti na zdravstveni negi, kjer je povpraševanje veliko.« V občinah Slovenska Bistrica, Poljčane in Makole je prepoved košnje urejena z Odlokom o javnem redu in miru, ki je bil sprejet pred desetletjem. Med drugim določa, da je uporaba kosilnic, škropilnic, žag in drugih naprav z motorji na notranje izgorevanje, ki povzročajo hrup, prepovedana ob nedeljah in praznikih, ki so dela prosti dnevi, je povedal vodja medobčinskega inšpektorata in redarstva Robert Vrečko. Predvidena globa za občana je 80 evrov. Toda ta določba je bolj kot ne mrtva črka na papirju, saj medobčinski inšpek- torat in redarstvo, ki sta pristojna za izrekanje glob, ob nedeljah in praznikih, ne delata. Občani torej ne smejo povzročati hrupa z urejanjem okolice, kmetje svojo dejavnost lahko opravljajo nemoteno. Na Ptujskem omejitev glede V Arrivi še brez rešitve Pobudo o vzpostavitvi dveh dodatnih linij ter uskladitev prihodov in odhodov avtobusov s šolskimi urniki je Gimnazija že posredovala na izvajalca javnega potniškega avtobusnega prometa Arrivo. »Sedaj skupaj z Občino Ormož in Gimnazijo Ormož iščemo primerno rešitev za novo šolsko leto 2022/2023,« so pritrdili na Arrivi, kaj več pa niso povedali. Dodajmo, da je sicer gimnaziji skupaj z občino pred približno dvema letoma uspelo pridobiti novo avtobusno linijo iz dveh haloških občin, Cirkulan in Zavrča (prestopijo v Spuhlji na linijo Ptuj–Ormož), s čimer so jim pot v šolo skrajšali za dobro uro. Ali bo Arriva tudi tokrat prisluhnila njihovim željam, pa bo pokazal čas. Monika Horvat Foto: Bobo/M24 Na Bistriškem in na Ptujskem velja, da odlok ne omejuje opravljanja nujnih vzdrževalnih ter kmečkih del. košnje zelenic ni. »Včasih so imele nekatere občine na našem območju omejeno, kdaj se lahko kosi in kdaj ne, sedaj ne več,« je dejal vodja medobčinskega redarstva Robert Brkić. Na Bistriškem in tudi na Ptujskem velja, da odlok ne omejuje opravljanja nujnih vzdrževalnih del ter kmečkih del. Brkić pa je dodal: »Nekdo, ki se je preselil na vas, se mora zavedati, da se je preselil na območje, kjer so obdelovalne površine in posledično tudi hrup, prah ...« K strpnosti podeželanov do kmetijskega dela poziva tudi predsednik ptujskega sveta KGZS Alojz Herga. »Kmetje ne opravljamo del ob nedeljah, praznikih ali v nočnem času, ker bi želeli nagajati ljudem, temveč ker moramo, saj smo odvisni od vremena, razvoja rastlin … Nekateri to našo nujo razumejo, spet drugi imajo manj razumevanja, odvisno od ljudi in okolja.« Mojca Vtič Štajerski TEDNIK petek, 3. 6. 2022 COLOR CMYK stran 3 Aktualno petek z 3. junija 2022 3 Spodnje Podravje z Cene komunalnih storitev bodo višje čez nekaj mesecev Slovenija z Delo nastopila nova vlada Izvajalci pri napovedih podražitev za zdaj zadržani Spodnje Podravje ponovno brez ministra Vse od lanske jeseni stroški osnovnih življenjskih dobrin strmo rastejo. Dražja pogonska goriva in elektrika so cene vsega drugega pognali visoko v nebo. Podražila so se živila, višji so že tudi zneski na položnicah. Mariborska Energija plus je v pol leta ceno elektrike podvojila, podobno je bilo po novem letu na Ptuju s cenami ogrevanja. Ta teden je Slovenija dobila 15. vlado. Predsednik vlade Robert Golob je sestavil 17-člansko ministrsko ekipo. V njej ponovno ne najdemo nobenega imena z območja spodnjepodravske regije. Vladno koalicijo sestavljajo stranke Gibanje Svoboda, Levica in Socialni demokrati, v vladi sodelujejo tudi kadri LMŠ. Vladne stranke imajo v državnem zboru zagotovljenih 53 glasov poslancev, zelo verjetna je tudi podpora poslancev manjšin. Pomurci z dvema ministroma V novi ministrski ekipi, tako kot v marsikateri predhodni, ponovno ne najdemo imen s ptujsko-ormoškega območja. Sosednje Pomurje se medtem lahko pohvali s kar dvema ministroma. Nekdanja direktorica Sklada kmetijskih zemljišč Irena Šinko je prevzela kmetijski resor, župan Murske Sobote Aleksander Jevšek je postal minister za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. V vladni ekipi je nekdanji pomurski kmetijski minister Dejan Židan, in sicer na funkciji državnega sekretarja na ministrstvu za gospodarstvo. Sicer pa imajo Pomurci v vladnih krogih kontinuirano svoje predstavnike. Spomnimo na nekdanjega prometnega ministra Radovana Žerjava, ki je veljal za zelo priljubljenega politika stranke SLS. Foto: ČG Komunalna podjetja v regiji bistvenih podražitev (še) ne napovedujejo. Tokrat smo pri izvajalcih gospodarskih javnih služb (GJS) preverjali, ali glede na višje cene energentov in elektrike morebiti predvidevajo podražitve storitev oziroma dejavnosti. Komunalno podjetje in Čisto mesto Ptuj podražitev ne izključujeta V Komunalnem podjetju (KP) Ptuj so povedali, da v tem trenutku zvišanja cen obveznih GJS (voda, kanalizacija, odpadki) ne načrtujejo. Ne izključujejo pa korekcije cen za jesenski čas. „Skrbno spremljamo gibanje cen energentov, če se bo njihovo zviševanje nadaljevalo, bomo predvidoma jeseni pripravili nove elaborate,“ je pojasnil direktor KP Ptuj Janko Širec. Ptujska komunala je koncesionar za ptujski vodooskrbni sistem, ki s pitno vodo oskrbuje 23 občin, v večini občin na Ptujskem vzdržujejo tudi kanalizacijo, odpadke pa odvažajo v občinah Markovci, Gorišnica, Hajdina in Juršinci. Tudi v podjetju Čisto mesto (ČM) Ptuj spremembe cen ne izključujejo. Kdaj bo to in v kakšnem deležu se bo cena spremenila, odgovora še nimajo. „V zadnjih nekaj mesecih smo priča znatnemu dvigu cen energentov in drugih surovin na številnih področjih, podobne podražitve se napovedujejo tudi v prihodnje. Prav zaradi tega lahko le predvidevamo, da se bodo cene GJS ravnanja s komunalnimi odpadki v prihodnje prav tako nekoliko zvišale oziroma jih bo treba ustrezno korigirati. Kdaj se bo to zgodilo in v kakšnem obsegu – deležu, je trenutno težko napovedati. Vsekakor se bomo zavzemali, da bodo novi sprejeti ukrepi za naše stranke čim bolj sprejemljivi in dostopni,“ so povedali v podjetju, ki odpadke odvaža iz 11 spodnjepodravskih občin. To so Cirkulane, Zavrč, Videm, Podlehnik, Majšperk, Žetale, Kidričevo, Destrnik, Sv. Andraž, Trnovska vas in Duplek. Javne službe v Dornavi že s predlogom za podražitev V Javnih službah (JS) Ptuj so poudarili, da kljub zvišanju cen pogonskih goriv in električne energije dviga cen ravnja s komunalnimi odpadki na Ptuju ne predvidevajo. „Nasprotno, iščemo načine za ohranitev obstoječe cene, kar nam za zdaj uspeva,“ so izpostavili. Bodo pa nekoliko višje cene občutili Dornavčani. Podražitev bo v povprečju sicer minimalna, manj kot evro pri znesku na položnici. V JS Ptuj računajo, da bi nove cene v Dornavi potrdili ta mesec. „Že dalj časa čakamo na potrditev cen, ki bodo v kratkem tudi uveljavljene. Predlog višjih cen ni neposredno povezan z aktualnimi podražitvami,“ so pojasnili za Štajerski tednik. Na Ormoškem predvidevajo višje cene za kanalizacijo in vodo Ormožani odgovora na vprašanje, ali bodo uporabniki v občinah Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi za komunalne storitve plačevali več, ta hip nimajo. Vse bo odvisno predsvem od gibanja cen na trgu energentov. „O spremembi cen posameznih GJS je v tem trenutku nehvaležno podajati kakršnekoli konkretnejše napovedi zaradi nenehno spreminjajočih se cen na nabavnih trgih. Cene za prihodnje leto bodo močno odvi- Letošnji zneski na položnicah za smeti, v evrih Izvajalec JS Ptuj: MO Ptuj JS Ptuj: Dornava KP Ptuj ČM Ptuj KP Ormož Komunalni odpadki 120 l Biološki odpadki 120 l 13,4 4 11 4 14,6 6,2 12,6 4,3 10,3 6 Vir: podjetja Za JS, ČM in KP Ptuj je predstavljeno povprečje cen za obdobje januar– april 2022. Znesek na položnici se po pojasnilu izvajalcev mesečno spreminja zaradi različnih količin zbranih odpadkov. Foto: ČG Zbornica: »Cene bodo višje od 9 do 15 odstotkov« Medtem ko izvajalci komunalnih dejavnosti v regiji ocenjujejo, da cen za zdaj ne bodo dvigovali, so iz Zbornice komunalnega gospodarstva pred dnevi sporočili, da z zaskrbljenostjo spremljajo inflacijska gibanja ter podražitve goriv, energentov, materialov in storitev. Izpostavili so, da je povišanje cen komunalnih storitev za letos neizogibno. Podražitve bi bile od 9do 15-odstotne, najbolj naj bi se podražilo čiščenje odpadnih vod. Direktor KP Ptuj Janko Širec, ki je tudi predsednik Zbornice komunalnega gospodarstva, je pojasnil, da je bila analiza o napovedi podražitev izvedena za celotno Slovenijo. „Gre za oceno, ki je izdelana na podlagi primerjalne analize za vsa slovenska komunalna podjetja. Na osnovni vseh stroškov, ki so se letos povišali, od cen električne energije, goriv in minimalne plače, smo oblikovali oceno, kaj bo to pomenilo potem, ko se bodo vsi ti stroški vključili v stroške naše dejavnosti. Ali bomo izvajalci cene letos še dvigovali ali ne, je odvisno od obdobja, kdaj so bili izdelani zadnji elaborati o oblikovanju cen. V Komunalnem podjetju Ptuj smo nove cene za odpadne vode oblikovali letos spomladi. V ceno smo že vključili višjo ceno prevzema odpadnega blata in strošek dviga minimalne plače. S ceno, kot smo jo oblikovali, bomo do konca leta zdržali. Kaj bo to pomenilo za cene v letu 2023, pa ne morem napovedati. Ocena zbornice, da se bodo stroški izvajanja komunalnih storitev povišali od 9 do 15 %, je povprečje in korektna napoved za prebivalstvo, da bo do dviga cen prej ali slej prišlo. Stroški elektrike so se v primerjavi z lanskim letom večini komunalnih podjetij povišali med 150 in 200 odstotkov, plin 300 odstotkov. V KP Ptuj za zdaj dviga cen ne načrtujemo. Če pa bo sprememba, bo to konec leta. Glede na rast cen elektrike bi se pri nas lahko povišala cena oskrbe s pitno vodo, saj s črpanjem vode nastajajo zelo visoki stroški.“ sne od energetskih trgov in gibanja cen električne energije, predvsem na gospodarskih javnih službah, ki so večji potrošniki električne energije (oskrba s pitno vodo ter čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda). Ocenjujemo, da bo vsaj na teh dveh dejavnostih potrebna prilagoditev cen zaradi močne rasti cen električne energije, ki povišujejo stroške na posamezni gospodarski javni službi. Na področju ravnanja z odpadki bo treba pripraviti elaborat v skladu s spremenjeno zakonodajo. Ker podzakonski akti še niso sprejeti, morebitne spremembe cen ne moremo oceniti,“ je povedal glavni finančnik v Komunalnem podjetju (KP) Ormož Matjaž Veršič. V skladu s koncesijskimi pogodbami v KP Ormož elaborate z oblikovanjem cen pripravijo v jesenskem času, cene pa nato v veljavo stopijo z novim letom. Mojca Zemljarič Foto: Vlada RS Novi predsednik vlade Robert Golob z ministrsko ekipo Ptujske ministre preštejemo na prste ene roke Ptuj in Ormož pač sreče z ministri nimata. Čeprav regija velja za močno, trdno in stabilno volilno bazo stranke SDS, je niti njen šef Janez Janša ni posebej nagradil s pomembnimi ministrskimi položaji. Tu in tam kakšnemu Ptujčanu uspe priti do funkcije državnega sekretarja (Peter Vesenjak, Franc Pukšič, Dejan Levanič, Tomaž Pliberšek, Andrej Čuš, Aleksandra Pivec), na ministrski funkciji pa jih je bilo doslej zelo malo, preštejemo jih lahko na prste ene roke. Milan Zver je bil v prvi Janševi vladi minister za šolstvo, Aleksandra Pivec je bila v vladi Marjana Šarca in tretji Janševi vladi ministrica za kmetijstvo, Gorazd Žmavc je v času vlade Mira Cerarja vodil vladni urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, bil je minister brez listnice. V Šarčevi vladi je bil na funkciji ministra za zdravje Aleš Šabeder, rojeni Ptujčan. Šabeder se sicer kot kader LMŠ vrača v politiko in vladne kroge, zaposlili ga bodo v kabinetu ministra za zdravje. Ptujski kadri in njihove afere Ima pa Ptuj med imeni najvišjih državnih funkcij tudi dve muhi enodnevnici. Klavdija Perger, prej Markež, je bila v vladi Mira Cerarja šolska ministrica zgolj nekaj dni. S funkcije jo je odnesel plagiat magistrske naloge. Samo nekaj dni je trajala tudi kariera Petra Vesenjaka na funkciji državnega sekretarja pri ministru Počivalšku, prav tako v vladi Mira Cerarja. Vesenjak je s funkcije odstopil po razkritju medijev o dolgovih njegovega podjetja Hosting, ki je pristalo na slabi banki. Tudi ministrska kariera Aleksandre Pivec se je končala z grenkim priokusom. Zaradi afere s sponzorskimi nočitvami ji je stranka Desus odrekla podporo, potem ji ni ostalo drugega kot odstop. Pivčeva je na zadnjih volitvah poskusila v državni zbor priti s stranko Naša dežela, ki jo je ustanovila, a so prejeli premalo glasov, da bi prestopili parlamentarni prag. Število poslancev se je prepolovilo, s šest na tri Ptujsko-ormoška regija ima v aktualni sestavi državnega zbora tudi manj glasov, kot jih je imela v minulem mandatu, ko jo je zastopalo rekordnih šest poslancev. Za aktualni mandat je sprva kazalo, da bo Ormož imel enega poslanca, občine na Ptujskem pa tri, a se zaradi napake pri obdelavi podatkov v parlament ni uvrstil Ormožan Andrej Kosi. Število poslancev v spodnjepodravski regiji se je tako prepolovilo; Ormož je brez poslanca, Haloze in Dravsko polje zastopa Suzana Lep Šimenko (SDS), mesto Ptuj Dejan Zavec (Svoboda), Slovenske gorice in Ptujsko polje pa Jože Lenart (SDS). Mojca Zemljarič Štajerski TEDNIK petek, 3. 6. 2022 COLOR CMYK stran 4 Podravje 4 petek z 3. junija 2022 Cirkulane z Ob 15. občinskem prazniku v ospredju številne investicije Odločitev o samostojni občini je bila pravilna Občina Cirkulane letos praznuje svoj 15. rojstni dan. V tem času jim je uspelo realizirati številne pomembne investicije na področju infrastrukture, turizma ter javnih objektov vzgoje, športa in kulture. »Vsa naša prizadevanja so usmerjana predvsem v to, da bi nam uspelo čim več mladih zadržati v domačem kraju. Zato je ena izmed pomembnejših nalog občine zagotavljanje ustreznih pogojev za bivanje,« je povedala županja Antonija Žumbar in dodala, da poseljena območja pomenijo obdelane hribe, večjo samooskrbo in varnost ob južni meji. V preteklih letih so veliko sredstev namenili za modernizacijo cestne infrastrukture. Asfaltirali so kar nekaj najbolj strmih odsekov cest, tiste najbolj dotrajane pa sanirali. Pri tem so jim bila v veliko pomoč nepovratna sredstva, ki so jih prejeli od države. Letos bodo končali sanacijo plazu Gradišča v vrednosti okoli 680.000 evrov, od tega so nekaj več kot 500.000 evrov prejeli od države. V neposredni bližini nameravajo urediti še razgledno ploščad. Uspešno se zaključuje težko pričakovana obnova mostu Kokol v Dolanah. Vrednost investicije je 335.000 evrov, delež sofinanciranja Ministrstva za okolje in prostor znaša 224.000 evrov. Z naslova »južne meje« bodo letos prejeli 130.000 evrov, ki jih namenjajo za sanacijo cestnega odseka Meje–Gruškovec in ureditev dovozne ceste Mali Okič (skupna vrednost obeh odsekov cest je 168.000 evrov). Poslovna cona je že zaživela Občini Cirkulane je med drugim uspelo zagotoviti vse potrebne pogoje za ureditev poslovno-ekonom- ske cone v Dolanah, ki že dobiva končno podobo. Sedem podjetnikov je kupilo zemljišča in večini izmed njih je že uspelo postaviti svoje poslovne prostore. Cono si želijo v prihodnje še razširiti, če bodo le dobili zeleno luč pristojnih institucij. Po mnenju Žumbarjeve so tovrstne naložbe zelo pomembne za razvoj gospodarstva v občini ter prinašajo dodano vrednost in nova delovna mesta. „Naša občina je majhna, zato je vsaka nova zaposlitvena priložnost za naše občane velikega pomena,“ je dodala. V zadnjem obdobju so storili velike korake tudi na področju turizma. Registrirali so javni zavod Belana Cirkulane, ki želi prevzeti upravljanje gradu Borl. Namenu so predali eno največjih turističnih znamenitosti v občini – Park etnografske dediščine. »Turizem je tista gospodarska panoga, od katere si veliko obetamo. Je pa res, da si ne želimo množičnega turizma. Veliko stavimo predvsem na kakovost naše Foto: EK Županja Antonija Žumbar: »Vsi delamo v dobrobit razvoja občine.« ponudbe, ki mora biti tudi ustrezno ovrednotena.« Letošnje leto bo izredno delovno, saj nameravajo med drugim urediti pokopališče (žarni zid, nadstrešnico pri vežici …), posodobiti kulturno dvorano in zamenjati travo na športnem igrišču v Cirkula- nah ter ponovno preplastiti cesto Medribnik–Cirkulane v dolžini 2,7 km z dvema mostovoma in dvema propustoma. Letošnji proračun je težak okoli 4,8 milijona evrov, od tega je dobra polovica namenjena za naložbe. Estera Korošec Lenart z Energetska sanacija šole, vrtca in športne dvorane v Voličini Trnovska vas z Podpis pogodbe s CP Ptuj Za obnovo cest 350.000 evrov Za modernizacijo in rekonstrukcijo lokalnih cest v občini Trnovska vas bo letos prišlo na vrsto šest odsekov, dela pa se začenjajo v juniju. Prva geotermalna vrtina že izvrtana Občina Lenart se je s projektom energetske sanacije stavbe voličinske osnovne šole skupaj s Podlehnikom in Sveto Ano združila v konzorcij in se prijavila na razpis za sofinanciranje energetske prenove stavb v lasti in rabi občin. Konzorcij se je pokazal kot rešitev, saj je moral vlagatelj izkazati dovolj visoko vrednost projekta, da je bil upravičen do skoraj polovičnega sofinanciranja upravičenih stroškov iz blagajne evropske kohezijske politike. Ker torej posamezne sanacije občinskih objektov niso dovolj »drage«, so se tri občine odločile na razpis kandidirati skupaj. Pri tem so bile uspešne. Projekt v Voličini je vreden nekaj manj kot 685.000 evrov, od tega bodo slabo polovico dobili iz kohezijskega sklada. Kot zasebni par- tner v tem v javno-zasebnem partnerstvu nastopa ptujsko podjetje Plistor. Dela bodo dokončana do konca poletja, investicija pa odplačana v 15 letih. Tudi v Podlehniku in Sveti Ani bodo sanirali šolske stavbe, v slednji bo poleg tega energetsko varčnejša še občinska stavba. Skupno je investicija ocenjena na slabih 1.547.000 evrov, od katerih je poldrugi milijon upravičenih stroškov. Občine bodo iz lastnih proračunov zagotovile dobrih 88.400 evrov, nekaj manj kot 751.000 evrov bo nepovratnih kohezijskih sredstev, dobrih 728.000 evrov pa bo prispeval zasebni partner. V Voličini je te dni živahno, saj energetska sanacija intenzivno poteka. Najprej je bila na vrsti telovadnica, v kateri so že zamenjali vsa okna, trenutno pa stavbo »oblačijo« v novo izolacijsko fasado. Šola, vrtec in telovadnica bodo dobili tudi novi ogrevalni sistem, kajti dosedanji, ki je na kurilno olje, je preveč potraten in glede na razmere na svetovnem energetskem trgu tudi krepko predrag. Za ogrevanje omenjenih prostorov so v Voličini doslej na leto porabili kar 25.000 litrov kurilnega olja. Po novem bo malčkom v vrtcu in šolarjem toplo oziroma hladno, kajti novi sistem bo omogočal tako ogrevanje kot hlajenje, s pomočjo geotermalnega ogrevalnega sistema s hibridnimi toplotnimi črpalkami in geotermalnimi vrtinami. Prvo vrtino so že izvrtali; globoka je 160 metrov, voda pa je na globini 80 metrov, kar je po mnenju strokovnjakov optimalno in obeta dobre rezultate. Senka Dreu Foto: arhiv občine Trnovski župan Alojz Benko in direktor Cestnega podjetja Ptuj Boris Medved podpisujeta pogodbo za obnovo šestih cestnih odsekov. Najugodnejši ponudnik na razpisu za obnovo je bilo Cestno podjetje Ptuj, pred dnevi pa je trnovski župan Alojz Benko že tudi podpisal izvajalsko gradbeno pogodbo z direktorjem Borisom Medvedom v skupni višini približno 350.000 evrov. Kot je povedal župan, gre za obsežnejše vzdrževalne in tudi investicijske cestne projekte po različnih delih občine. Začeli bodo z rekonstrukcijo ceste Sovjak–Črmlja, na nujnost katere so že dlje časa opozarjali vaščani, saj po njej vozijo težki tovornjaki, vozišče je preozko, bankine neurejene, cesta, ki delno vodi skozi gozd, je tudi brez razsvetljave. »Obnavljali jo bomo v dveh fazah: prva bo zajemala približno 500 metrov prav tega dela skozi gozd, ki ga omenjate, cesta bo modernizirana, urejena bo tudi javna razsvetljava.« Za obnovo so predvideni še odseki v Bišečkem Vrhu, Trnovskem Vrhu in Bišu. Slednja je sicer del pogodbe, pravi Benko, a je v bistvu še na čakanju. »Realizacija projekta je namreč odvisna od tega, kako bomo 'zvozili' izgradnjo kolesarskih povezav, ki v tem času intenzivno poteka. Če nam bo tam ostalo dovolj denarja, bomo cesto Biš–Petrič lahko modernizirali še letos, sicer bo treba investicijo prenesti v prihodnje leto.« SD Foto: SD V okviru celovite energetske sanacije bodo voličinska šola, vrtec in telovadnica dobile tudi novi sistem ogrevanja in hlajenja, in sicer z geotermijo. Štajerski TEDNIK petek, 3. 6. 2022 COLOR CMYK stran 5 Podjetništvo petek z 3. junija 2022 5 Ptuj, Spodnje Podravje z Koliko bodo Ptujčane še stale Gajke Ptuj z Nov (stari) ponudnik zavarovalnih storitev Za zapiranje odlagališča tri milijone evrov Visoke letne premije še naraščajo Ptujska mestna občina se je odločila, da bi v naslednjih treh letih zaprla sicer že več let neaktivno odlagališče Cero Gajke. Zaprtje bo zahtevalo precejšen finančni vložek, ocena je tri milijone evrov. Iz katerih virov bodo plačevali dela v Cero Gajke, v Mestni hiši nimajo točnega odgovora. Trenutno je v proračunskem skladu, ki je del proračuna MO Ptuj, 587.000 evrov, zbranih s sredstvi finančnega jamstva, kar bi po oceni občinarjev moralo zadostovati za začetek postopkov. „Glede na to, da bo postopek zapiranja odlagališča trajal najmanj tri leta, se bo sredstva zagotavljalo skladno z dinamiko aktivnosti, ki je sedaj še ni mogoče določiti ne po času ne po višini. Tudi virov sredstev trenutno še ne moremo opredeliti, saj jih je več: nepovratna sredstva, krediti in podobno, lahko pa tudi občinski proračun,“ so povedali na občini. O delih, ki se bodo izvajala na odlagališču, in njihovi vrednosti so dodali: „Ocenjena vrednost sanacije vzhodne in severne brežine ter zapiranja odlagalnega polja znaša okrog tri milijone evrov, od tega sanacija vzhodne brežine 400.000 in severne brežine 350.000 evrov. Sanacija brežin ne predvideva posegov na druge parcele, vse posege bodo izvedli v gabaritih obstoječega odlagalnega polja 1. Predvidene so izvedba nadvišanja vplinjakov in odvodnjavanja meteornih vod, pa tudi gradnja ponikovalnega polja na južni strani polja.“ Ptujčani so za projekt zapiranja odlagališča, izgradnje vzhodne brežine in sanacijo severne brežine na Cero Gajke 20. marca pri Upravni enoti Ptuj pridobili gradbeno dovoljenje, izdelali so večino investicijske dokumentacije, sledi izbira ponudnika za izvedbo zapiralnih del. Za zapiranje odlagališča je pristojen upravljavec, to so Javne službe (JS) Ptuj. Manjkata OVD in izvajalec del Za začetek del sta ključna še najmanj dva dejavnika: odobritev Foto: ČG Gradbeno dovoljenje za stabilizacijo brežin gore odpadkov v Gajkah in druga dela v zvezi z zapiranjem odlagališča je pridobljeno. Na MO Ptuj so povedali, da se bodo dela v vrednosti treh milijonov evrov izvajala fazno, za začetek imajo v proračunu rezerviranega dobrega pol milijona evrov. Kdaj bodo začeli delati, nimajo odgovora, saj je to odvisno še od postopka spremembe OVD in izbire izvajalca del. Stroški občanov neposredno naj ne bi bremenili Ob relativno visokih stroških, ki jih bodo zaradi zapiranja terjale Gajke, se je zastavilo vprašanje, ali bo to morebiti bremenilo Ptujčane pri cenah na položnicah za smeti. V JS Ptuj so povedali, da je elaborat o oblikovanju cen sicer v pripravi, a da ne pričakujejo spremembe cene za uporabnike. „Eventualni primanjkljaj na javni službi bomo poskušali pokrivati z dodatnimi tržnimi storitvami,“ so navedli v odgovoru za Štajerski tednik. spremembe okoljevarstvenega dovoljenja (OVD) pri Agenciji RS za okolje (ARSO) ter izbira izvajalca del. JS Ptuj so vlogo za spremembo OVD na Arso podale decembra lani, trenutno je v reševanju. Obstoječi OVD za Gajke omogoča širitev in nadgradnjo odlagališča. Ker projekta, kot je bil oblikovan pred dobrim desetletjem in po katerem se je tudi oblikovalo trenutno veljavno OVD, ne bodo izvedli, so šli v spremembo dovoljenja. Če bo vloga odobrena, to pomeni, da se odlagalna polja ne bodo širila in višala, kot je bilo predvideno. Zapolnili bi še obstoječe proste zmogljivosti, nato pa pristopili k zapiranju odlagališča. Kar bi trajalo tri leta. Kdaj bo o vlogi za spremembo OVD odločeno, na Arsu ne morejo vnaprej napovedati. 250.000 ton smeti ostaja na lokaciji Čeprav se odlagalno polje v Cero Gajke zapira, bo okoli četrt milijona ton odloženih odpadkov na lokaciji ostalo. Pred 15 leti so na Ptuju v zvezi z Gajkami gojili velikopotezne načrte – da bi postali osrednje regijsko odlagališče za obdelavo in odlaganje odpadkov. Ker Ptujčanom ni uspelo priti do OVD, posledično tudi ne do evropskega denarja, so se načrti, da bi iz smeti kovali zlato, izjalovili. Dejansko Gajke Ptuju in Ptujčanom predstavljajo ogromno okoljsko in finančno breme. Ptujski mestni svetniki so odločitev o zapiranju odlagalnega polja v Cero Gajke potrdili septembra 2020. V naslednjega pol leta se je pravno uredilo stanje glede koncesij za ravnanje s komunalnimi odpadki na območju ptujske občine, in sicer da dejavnost zbiranja izvajajo JS Ptuj, obdelavo in odlaganje pa Simbio Celje. Ko je celjski Simbio v dejavnost stopil kot koncesionar, so se cene za ravnanje s komunalnimi odpadki (julija lani) Ptujčanom na položnicah tudi znižale. Mojca Zemljarič Ormož z Uredili bodo tudi pročelje občinske stavbe Cena obnove višja za dobrih 200.000 evrov Korenita prenova občinske stavbe v Ormožu je v teku, sanacija pa se bo zaradi višanja cen materialov in dodatnih del predvidoma podražila za okrog 210.000 evrov. Znesek bo tako s prvotnih 743.000 evrov poskočil na okoli 956.000 evrov. Skupaj s predvideno vgradnjo dvigala (240.000 evrov) pa bo celotna prenova stala 1,2 milijona evrov. V znameniti vogalni stavbi, kjer domujeta občina in občinska uprava, bodo zamenjali dotrajano stavbno pohištvo (okna, vrata), pode, prepleskali stene, uredili fasado na dvoriščni strani objekta, izolirali podstrešje, dotrajano razsvetljavo zamenjali z varčnejšo, poskrbeli za prezračevalni sistem, sanacijo sten proti terenu v kleti, uredili tlak na terenu v pritličju in v kleti, hidroizolacijo stavbe in odvodnjavanje. Poleg tega pa bodo dodatno sanirali nepodkleteni del upravne enote, kar bo stalo dodatnih 46.400 evrov. Investicija se draži tudi zaradi povišanja cen materialov, zaradi česar so že sklenili aneks za 87.200 evrov, trenutno pa sklepajo pogodbo še za dodatna (slikopleskarska) dela na pročelni fasadi, česar sprva niso planirali. Stala bodo okoli 80.000 evrov. Skupna vrednost del se je tako iz prvotnih 743.000 povišala na okoli 956.000 (z DDV). Dela izvaja SGP Kograd Igem Zod iz Šentjanža pri Dravograda. Obnovo sofinancira tudi Ministrstvo za javno upravo (MJU) v 47-odstotkih, ker je souporabnik prostorov v stavbi. Objekt, ki izvira iz leta 1899 in kjer je nekdaj delovala mestna šola, je načel zob časa. V poletni pripeki pogrešajo centralni sistem za hlajenje objekta, obnove so potrebni tudi kletni prostori, ki so neprimerni za arhivske prostore zaradi vlage, pa seveda energetska potratnost, so pred časom pojasnili glavne razloge za energetsko sanacijo. Hkrati pa bodo odpravili še eno pomanjkljivost ter zgradili Nekaj manj kot 330.000 evrov bodo ptujsko občino in javne zavode stale letošnje zavarovalne premije. V ta znesek so zajeta zavarovanja same občine, četrtnih skupnosti, pa tudi šol, vrtcev, muzeja, gledališča ... Strošek zavarovalnin v zadnjih letih vidno narašča; letos je v primerjavi z letom 2019 višji za skoraj 52.000 evrov. Ptujska občina je konec aprila objavila javno naročilo za zavarovalne storitve Mestne občine Ptuj in drugih pravnih oseb. Na razpis za naslednje štiriletno obdobje, ki se je iztekel prejšnji teden, se je prijavil en sam ponudnik, Zavarovalnica Sava. Prav ta je tudi doslej za občino in druge zavode, zajete v tem paketu, izvajal omenjeno storitev. Če bi bilo ponudnikov več, bi bila merilo izbora ponujena cena. Trenutno še veljavna pogodba je štiriletna, velja od januarja 2019 do konca decembra letos. Na ravni vseh zavarovanih subjektov (MO Ptuj, ČS in javni zavodi) znaša v letu 2022 skupna zavarovalna premija 329.291 evrov, v kar je zajet tudi davek od prometa zavarovalnih poslov. Od tega zneska občina za zavarovanja namenja 83.133 evrov, preostanek predstavljajo zavarovanja ostalih subjektov (zavodov). Razpis je pripravljen na način, da ponudnik oz. izbrani izvajalec izvaja zavarovalne storitve za občino, vse četrtne skupnosti posamično ter številne ptujske zavode: vse enote Vrtca Ptuj in osnovne šole, vključno z OŠ dr. Ljudevita Pivka, Glasbeno šolo Karola Pahorja, Ljudsko univerzo, Knjižnico dr. Ivana Potrča, Zavod za šport, Lekarno Ptuj, Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, Zdravstveni dom, Mestno gledališče, Revivis, Center interesnih dejavnosti in Zavod za turizem. Foto: ČG Tudi v naslednjih štirih letih bo zavarovalne posle za občino in številne druge ptujske zavode opravljala Zavarovalnica Sava. Zakaj štiriletna pogodba Ker je štiriletno obdobje precej dolgo, smo preverili, zakaj se odločajo za sklepanje tako dolgoročnih pogodb za izvajanje tovrstnih storitev. Na ptujski občini pojasnjujejo, da priprava javnega naročila terja velik časovni vložek in pripravo ogromno podatkov, ki jih zavarovalnice potrebujejo za določitev tveganja, zato velja praksa, da se ponudniki zavarovanj izbirajo povprečno za obdobja med tri do pet let: »Zavarovalna premija, ki jo zavarovalnica obračuna za določeno zavarovanje, je namenjena pokrivanju bodočih škod, ki so negotove tako po številu kakor tudi po višini ter razporejenosti v nekem časovnem obdobju. Zato zavarovalna premija temelji na aktuarskih ocenah oziroma predvidevanjih teh bodočih škod (oziroma zavarovalnih primerov ter z njimi povezanih denarnih tokov) ter po drugi strani individualnih ocenah rizikov zavarovalniških strokovnjakov.« Razpisni pogoji določajo, da je premija ves čas trajanja razpisa fiksna, oz. se spreminja v skladu z nabavo in odprodajo osnovnih sredstev. A kljub temu je iz pridobljenih podatkov razvidno, da se je v zadnjih letih premija precej spremenila. »Na določitev premije med drugim vpliva tudi škodni rezultat in na takšen način si zagotovimo, da nam vremenske neprilike ne dvigujejo premije vsako leto znova. V okviru izbire ponudnika zavarovanja za daljše časovno obdobje si tako zavarovanec za to obdobje zagotovi fiksno premijo (spremembe so odvisne zgolj od nabave in odprodaje osnovnih sredstev),« še dodajajo na ptujski občini. Skupno bo sicer štiriletni paket zavarovanja MO Ptuj (skupaj z davkom) stal kar 1.449.155 evrov. Dženana Kmetec Zavarovalne premije po letih Foto: MH Dodatno bodo uredili pročelje stavbe in sanirali nepodkleteni del upravne enote, kar bo stalo okoli 126.000 evrov. Zaradi povišanja cen materialov pa se investicija draži še za približno 87.000 evrov. dvigalo, s katerim bo zagotovljen nemoten dostop invalidom. Ta naložba bo zahtevala okoli 240.000 evrov, od tega bo MJU prispevalo okoli 113.000 evrov. Kljub dodatnim delom nameravajo zaključiti obnovo do konca septembra. Monika Horvat • 2019: 277.550 evrov • 2020: 285.075 evrov • 2021: 309.812 evrov • 2022: 329.291 evrov Skupaj so zavarovalne storitve v zadnjih štirih letih ptujsko občino in javne zavode stale 1,2 milijona evrov. Za prihodnja štiri leta je znesek že krepko preko 1,4 milijona evra. Štajerski TEDNIK petek, 3. 6. 2022 COLOR CMYK stran 6 petek z 3. junija 2022 V središču 6 Podravje z Slovenščina ima kar petdeset narečij Slovenija z Država vsako leto dodaja milijone evrov, a za kmete so zavarov- Na pomoč – potrebujem prevajalca Kosilo za dva ali zavarovalna Slovenska narečja se med seboj tako močno razlikujejo, da se lahko kaj kmalu zgodi, da imajo kleni Prekmurec, Primorec in Dolenjec nemajhne težave pri medsebojnem komuniciranju. Verjetnost, da se ne bodo povsem razumeli, je namreč velika, njihov pogovor ob pašti, gibanci in cvičku pa gotovo nadvse simpatičen. Foto: Dreamstime/M24 Gledano s stališča svetovnih razsežnosti slovenski jezik govori malo ljudi, zato je toliko bolj zanimivo, da je med slovanskimi jeziki najbolj narečno razčlenjen. Pozna okoli 50 narečij, ki se združujejo v sedem narečnih skupin: gorenjsko, dolenjsko, štajersko, panonsko, koroško, primorsko in rovtarsko. Vzemimo za primerjavo prav tako slovansko Rusijo, največjo državo na svetu. Čeprav tako ogromna po ozemlju, tamkajšnji jezikoslovci ločijo le tri skupine ruskih narečij: severno, južno in osrednje, pri čemer pa je slednje pravzaprav zgolj mešanica prvih dveh. Seveda v prirejenih oblikah ruščine govorijo tudi v številnih drugih državah izven Rusije, ki so neke vrste ostanki bodisi ruskih bodisi sovjetskih imperialnih ekspanzij v zadnjih stoletjih. V vsaki vasi malo drugače Razlogov za takšno narečno pestrost slovenskega prostora gotovo ne moremo iskati v številčnosti slovensko govoreče nacije, niti v velikosti ozemlja, na katerem se govori slovensko, pač pa so jo povzročili zemljepisni, politični, zgodovinski in družbeni vplivi. Naši predniki so v Slovenijo prišli iz različnih smeri, s katerih so v svoj govor vnesli vplive sosedov. To pomeni, da so na slovenska narečja močno vplivali jeziki sosednjih narodov: Madžarov, Italijanov, Nemcev in Hrvatov, svoje je dodala tudi politična razdeljenost med več »gospodarjev.« Večje poenotenje slovenščine je preprečila še konfiguracija terena, zaradi katere prebivalci različnih območij med seboj niso imeli rednih stikov. V preteklosti ljudje niso pogosto prehajali čez visoka gorovja in hribe, tudi niso vsak dan odhajali v mesta in niso imeli rednih stikov s prebivalci drugih območij, ampak so ostajali v svojih farah in ustvarjali jezikovne skupnosti, ki so bile drugačne od sosednjih. Tako se je začel slovenski jezik po slovenski deželi razlikovati in je pridobil nova narečja. Območje Spodnjega Podravja sodi v panonsko narečno skupino, ki je po jezikovni klasifikaciji razdeljena na štiri narečja: prekmursko, prleško, haloško in slovenskogoriško, vsako od njih pa ima še svoja podnarečja. Zato ni nič nenavadnega, da ljudje neko besedo skoraj dobesedno v vsaki vasi izgovorijo nekoliko drugače, da je torej domačinu takoj jasno, kdo je »Prekmenec«. Kot Prekmence so namreč v preteklosti slabšalno drug drugega naslavljali prebivalci Trnovske vasi in Vitomarcev. Globalizacija jih ogroža Na splošno pa se je ljudem v Slovenskih goricah včasih rado reklo, da so Prleki. Kar drži le delno, saj je območje razdeljeno med prleško in slovenskogoriško narečje. Ločita se zlasti po rabi e-jevskih in o-jevskih odrazov za stare slovanske samoglasnike, ki v severozahodnem delu osrednjih Slovenskih goric zvenijo »peisek, brieza, rouža, kuoš«, v prleškem pa »pesek, breza, roša in koš«, razlaga jezikoslovec Bernard Rajh iz Brengove v občini Cerkvenjak, eden največjih poznavalcev narečij na gričevnatem svetu med Dravo in Muro ter avtor narečnega slovarja severozahodnoprleškega govora »Gučati po antujoško«. Pravi, da povsem ostre meje med obema narečjema ni, poteka pa približno po črti od Ivanjcev, prek Oseka in Verjan do Spodnje Senarske in Zavrha, čez katero se prelivajo posamezne jezikovne značilnosti iz enega narečja v drugega. Prepričan je, da vsa slovenska narečja predstavljajo neverjetno jezikovno bogastvo, ki pa se, tako kot vse okrog nas, nenehno spreminjajo, in to še posebej v sodobni družbi, kjer se vse razvija veliko hitreje kot nekoč. Več je tudi migracij in globalizacije, ko se nekatera področja enotijo ali »enoumijo«, zato so v takem svetu narečja pod velikim pritiskom in v nevarnosti, da izginejo, zlasti njihove svojevrstne posebnosti, ki stojijo nasproti omenjenemu družbenemu uniformiranju. »Vsak tehnološki preobrat zavrže besedje prejšnje dobe, mešanje prebivalstva zbliža glasovne in slovnične razlike narečnih govorcev, splošni pogovorni in knjižni jezik ter tudi tuji jeziki pa večajo svoj vpliv na posamezna narečja. Da ne zaidejo v pozabo, moramo zato ohraniti narečni govor, jezikoslovci pa ga še pravočasno dokumentirati za zanamce.« Senka Dreu Foto:Profimedia/M24 Toča, pozeba, poplava, suša … vremenske neprilike, ki iz leta v leto izmenjaje ali pa celo skupaj povzročajo milijonske škode v kmetijstvu ter seveda izpad pridelkov ter dohodkov kmetijam. Kmetijsko ministrstvo z razpisi spodbuja izvajanje preventivnih ukrepov – gradnjo namakalnih sistemov, protitočnih mrež …, ker pa zaščitnih ukrepov povsod ni mogoče izvesti oz. tudi ti niso zagotovilo za popolno zaščito, svetujejo zavarovanje pridelkov. A kljub 55 % sofinanciranju zavarovalnih premij je zanimanje kmetov za ponudbe zavarovalnic skromno, saj pravijo, da so premije kljub sofinanciranju previsoke. Na Agro zavarovalnici to trditev zavračajo. Z zavarovanjem poljščin, nasadov, živine se tveganje razporedi na zavarovalnico, ministrstvo, del tveganja pa še vedno ostane na kmetiji. A ta delež oz. breme, ki ostane kmetiji, je po oceni kmetov prevelik. Za mnoge je sporna višina odbitne franšize, ki je najmanj 15 %, to je znesek, ki ga zavarovalnica v vsakem primeru odbije oziroma jo bo zavarovanec v primeru škodnega dogodka kril sam, ter cena zavarovalne premije. Na očitek kmetov o previsokih cenah zavarovalnih premij Benjamin Schlauer, direktor slovenske podružnice Agro zavarovalnice, odgovarja: »Kako naj bodo premije poceni, če se ob podnebnih spremembah vrstijo različne škode po vremenskih rizikih iz leta v leto. Samo lani smo izplačali za skoraj štiri milijone evrov odškodnin, v glavnem na račun spomladanske pozebe v trajnih nasadih.« Dodal je, da je Agro zavarovalnica v Sloveniji v svojih desetih letih obstoja izplačala več odškodnin, kot je pobrala zavarovalnih premij. »Sicer pa je treba gledati takole: država namenja kmetovalcem 55 % subvencije, in če gresta mož in žena kmetovalca na povprečno kosilo, ju stane okoli 40 evrov in prav toliko stane zavarovanje enega hektarja pšenice ob najugodnejših pogojih za kmetovalca.« Koliko konkretno stanejo premije, pa Schlauer ni želel podrobneje razkriti, saj da so odvisne od veli- kega števila kombinacij pri sestavi zavarovalne ponudbe kmetovalcu, torej od vključenih vremenskih tveganj do višine zavarovalnega kritja. Premije so visoke, ker se premalo kmetov odloči za zavarovanje Tudi predsednik KGZS Roman Žveglič je opozoril, da so zavarovalne premije v Sloveniji visoke. »Visoke pa so zato, ker se premalo kmetov odloča za zavarovanje, zavarovalnice pa so tržni subjekti in se tudi tržno obnašajo.« Zakaj se kmetje ne odločajo za zavarovanje posevkov in nasadov? »Pri nas je še vedno veliko kmetij, ki niso življenjsko odvisne le od kmetijstva in te se praviloma ne odločajo za zavarovanje.« Lani so kmetje zavarovali 38.000 hektarjev žit (od skupno 98.040 hektarjev oz. slabih 40 %), 1.239 hektarjev sadovnjakov, 3.059 vinogradov. Leto prej so kmetje sklenili zavarovalne premije za okrog 38.700 hektarjev žit, torej 700 hektarjev več, za 100 hektarjev več sadovnjakov, a za 257 hektarjev manj vinogradov. Skupno je država v letu 2021 za sofinanciranje zavarovalnih premij namenila 6,18 milijona evrov, leto prej 5,3 milijona evrov. Številke je Schlauer pokomentiral, da zaradi spomladanskih pozeb in škode, ki jo je ta povzročila, sadjarji, ki niso S sofinanciranjem zavarovalnih preravnih nesreč – toče, požara, udara zavarovali površin, skorajda ne obstajajo. A glede na podatke statističnega urada je na Slovenskem zgolj 2.093 hektarjev intenzivnih jabolčnih sadovnjakov ter za 1000 hektarjev nasadov marelic, breskev, češenj … Zavarovanih jih je torej manj kot polovica, še večji razkorak je na področju vinogradništva, na kar je opozoril tudi prvi mož Agro zavarovalnice v Sloveniji, ki pa je zadovoljen z obsegom zavarovanih poljščin. Država s pomočmi podpira lobiste Glede na podatke se torej še vedno vsaj polovica kmetov ne odloča za zavarovanje pridelkov oz. površin. Schlauer je odkrito dejal: »Država se po eni strani trudi in Podatki o zavarovanih površinah v hektarjih Žito Vinogradi Sadovnjaki, nasadi 2017 31.706 3.407 1.120 2018 36.536 3.367 1.363 2019 38.112 3.422 1.339 2020 38.716 2.802 1.339 2021 38.034 3.059 1.239 Vir: MKGP Foto: arhiv M24 Štajerski TEDNIK petek z 3. junija 2022 petek, 3. 6. 2022 COLOR CMYK stran 7 V središču 7 alnine še vedno predrage Videm z Stiska staršev vrtčevskih otrok se nadaljuje tudi letos premija za hektar pšenice Bo v jeseni pred vrati vrtca spet 18 otrok? Vrtčevske igralnice v vrtcih v Vidmu, Leskovcu in na Selih pokajo po šivih. Povsod je v oddelke vključeno maksimalno število otrok, a še vedno premalo glede na potrebe. V jeseni jih bo pred vrati vrtca ostalo 18, še 17 otrok pa bi želelo vrtčevska vrata prestopiti med letom. Številke že leta kažejo na nujnost izgradnje dodatnih vrtčevskih prostorov, tega se zavedajo tudi na občini, a trenutnim cenovnim pritiskom ne nameravajo podleči, je dejal župan Branko Marinič. Foto: Vrtec Videm Oddelki v videmskem vrtcu so že sedaj povsem zapolnjeni. Foto: Bobo/M24 mij želi kmetijsko ministrstvo spodbuditi kmetijske proizvajalce, da zavarujejo svoje pridelke pred posledicami nastrele, pozebe, poplave in viharja. Foto: Mojca Vtič Premije so absolutno predrage za kmeta Kmetija Mihec prideluje sezonsko zelenjavo na 13 hektarjih površin. Zelenjadnic nimajo zavarovanih, razlog je visok strošek. »Če plačamo zavarovalnino, je to takšen strošek, kot da bi nam vsaka tri leta toča oklestila pridelek. Pred leti smo imeli zavarovane površine, vendar pa so se nato premije preveč podražile, državno sofinanciranje so zavarovalnice vračunale v višino zavarovalnin. Raje kmetovanje načrtujemo tako, da imamo neko rezervo, ki zadošča za preživetje.« Kmetija Bolcar prav tako prideluje sezonsko zelenjavo, in sicer na 5,8 hektarja. »Na teh površinah posadimo toliko različnih kultur, da se nam ne izplača zavarovati. Zavarujejo se namreč lahko le rastline za rastno dobo in ne površina kot taka. Ob tem je težava tudi, kateri riziko zavarovati. Na primer, letos ni bilo toče, pa je prišlo neurje, ki nam je povzročilo škodo, pa tudi tako je, da zavarovalnice obljubljajo marsikaj, ko se pripravlja zavarovanje, ko pa pride do škode, je zgodba povsem drugačna.« Poljedelec Jožef Hrastnik s Spodnje Polskave na več kot 80 hektarjih prideluje koruzo, pšenico, ječmen, tritikalo. Tako kot ostali kmetje tudi on pravi, da so premije previsoke, pogoji preostri, pa vendar je se odločil za zavarovanje poljščin, saj je kot čisti poljedelec povsem odvisen od narave. »Če mi pridelek uniči toča, bankrotiram. Seveda zavarovanje ni garancija za finančno varnost, ker so odškodnine prenizke, vendar nekaj je boljše kot nič.« omogoča dobro višino sofinanciranja kmetijskih zavarovalnih premij, po drugi strani pa daje določenim lobistom potuho in skoraj vsako leto preko interventnih finančnih ukrepov pomaga tistim, ki ne zavarujejo, čeprav so imeli enaka izhodišča in pogoje kot tisti, ki so zavarovali. To ni pravilen pristop, saj že država sama daje signal, naj ne zavarujejo površin. Za vse se namenja davkoplačevalski denar in ni prav, da tako razmetavamo z njim oz. ga ne investiramo v subvenci- oniranje zavarovalnih premij in s tem izboljšamo pogoje za zavarovanje.« Ker se vedno radi primerjamo s sosedi, še posebej z Avstrijci, in ker je Agro zavarovalnica avstrijska, je Schlauer razkril, kakšne izkušnje imajo v severni sosedi: »Deleža kmetijskih zavarovanj, ki ga dosegajo v Avstriji (povprečje 78 %) ne dosežeš kar tako, potreben je čas, volja, sprememba kmetijske zakonodaje in trd, čvrst pristop, ki ne popušča nezainteresiranim pride- lovalcem, ki ne zavarujejo.« Zavarovalnica si torej želi ostrejši pristop države, na drugi strani pa ministrstvo opozarja, da zavarovanje sicer ostaja temeljna oblika varovanja kmetijske proizvodnje pred naravnimi nesrečami, pomembno pa je, da se kmetje zavedajo pomena preprečevanja škode, saj samo z zavarovanjem ni mogoče ublažiti posledic škode in dolgoročno imeti ekonomsko vzdržno pridelavo. Mojca Vtič Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je leta 2009 za Videm predlagalo vrtec s štirimi oddelki. Priporočilo so pri gradnji tudi upoštevali, vendar zaradi povečanja števila otrok prvotno načrtovani prostori vrtca že dolgo ne zadoščajo več. V videmski enoti vrtca je trenutno pet oddelkov, v prostorih Športnega društva Videm dva, dva oddelka sta tudi v enotah vrtca na Selih in trije v Leskovcu. Skupno je na vseh treh oz. štirih lokacijah v vrtčevsko varstvo vključenih 215 otrok v 12 oddelkih. Vrtec je poln in kot kaže, bo enako tudi v jeseni. »1. septembra lahko sprejmemo 42 otrok, 24 v Vidmu, osem na Selih in 10 v Leskovcu. Skupno je komisija obravnavala 77 vlog, od tega dve za premestitev. Rezultat pa je takšen, da bo sprejetih 42 otrok, 17 otrok 1. septembra še ne izpolnjuje pogoja starosti 11 mesecev, 18 otrok, ki izpolnjujejo pogoje, pa je uvrščenih na čakalni seznam,« so podatke nanizali v vrtcu, kjer si želijo čimprejšnjo izgradnjo novih prostorov, saj bodo ti pomenili boljše pogoje za otroke in tudi za delo. »Prav tako si želimo, da bi bili vsi otroci, ki to želijo, vključeni v naš vrtec, žal za zdaj to še ni mogoče, kar pomeni, da starši vsaj za najmlajše vrtičkarje skušajo najti prostor drugje.« Marinič vztraja: »Ne bom podaril milijona evrov!« O nujnosti izgradnje dodatnih vrtčevskih prostorov v Vidmu se govori že leta, korak naprej je bil storjen lani februarja, ko so občinski svetniki potrdili projektno dokumentacijo o razširitvi vrtca Videm. Predvidena je gradnja pri- Foto: MZ Župan Branko Marinič vztraja pri ponudbi 1,8 milijona evrov, ki pa je za gradbenike očitno popolnoma nesprejemljiva. zidka dodatnih petih oddelkov za potrebe varstva predšolskih otrok, tako da bi iz štirioddelčnega vrtca postal devetoddelčni, predviden je še dodaten skupni prostor ter ostali nujni prostori. Občina je izvajalca za dozidavo in energetsko obnovo skušala najti letos, izvedla je že dva razpisa, oba sta bila neuspešna, saj sta presegla predvideno vrednost v proračunu, to je 1,8 milijona evrov. Na prvi razpis se je odzvalo le koprsko podjetje Makro 5 gradnje, ki je oddalo ponudbo tudi dva meseca kasneje, le da je ponudbeni znesek zvišalo za pol milijona evrov. Občina ponudnika ni izbrala. »Še vedno je naša največja želja in prioriteta, da zagotovimo primerne prostore našim najmlajšim. Vendar pa smo v čudnem obdobju, ko denar imamo, nimamo pa izvajalcev oz. ne morem podpisati pogodbe za ponujene zneske in nekomu podariti milijon evrov zgolj zato, da nam bo zgradil vrtec.« Cen, ki so v gradbeništvu veljale pred covidom, ni več Svetnik Dušan Serdinšek je pripomnil, da pa je morda težava v višini denarja, ki so ga na občini predvideli za izgradnjo. »Cen, ki so v gradbeništvu veljale pred covidom, ni več. Morda predvidena sredstva enostavno ne zdržijo draginje na trgu? Najslabše bi bilo, da bi nam denar ostal, vrtca pa ne bi bilo.« Župan je odvrnil, da si bodo na občini prizadevali čim prej najti izvajalca, vendar ne za vsako ceno. Kaj pa Marinič odgovarja staršem otrok, ki so dobili zavrnjene vloge? Na seji je dejal, da bodo na občini naredili vse, da bodo v vrtec vključeni vsi predšolski otroci, ki to želijo. Kako bodo to storili, pred vrati namreč ostaja za oddelek in pol najmlajših otrok, župan še ni razkril. Mojca Vtič Predviden denar za razširitev vrtca in ponudbe, v evrih Proračun, rebalans 2022 Makro 5 gradnje (marec) Makro 5 gradnje (maj) VG5 (maj) Energetska obnova 422.262 € 461.525 € 531.190 € 631.973 € Nadgradnja 1.454.248 € 2.607.386 € 2.999.240 € 2.930.655 € Skupaj 1.876.510 € 3.068.912 € 3.530.430 € 3.562.629 € Vir: Občina Videm Prvi razpis za dograditev vrtca je občina objavila februarja, drugič je izvajalce k oddaji ponudb pozvala aprila. Ponudbe so v obeh primerih presegale načrtovana sredstva v proračunu v višini 1,8 milijona evrov. Štajerski TEDNIK petek, 3. 6. 2022 COLOR CMYK Podravje 8 stran 8 petek z 3. junija 2022 Ptuj z Cvetlična zasaditev v mestu Podravje z Dva odstotka članstva izvolilo predsednika sindikata Za lepše okolje z 11.000 cvetovi Sindikalna parola kmetov – pošteno plačilo za pošteno delo Ožje in širše ptujsko mestno okolje vstopa v poletno sezono z novimi cvetličnimi zasaditvami. Sindikat kmetov Slovenije šteje okrog 3.000 članov, volilnega občnega zbora v Račah se jih je udeležilo le nekaj čez 60, torej le dva odstotka vseh članov, predsedniški mandat pa so ponovno zaupali Antonu Medvedu iz Stražgonjce pri Pragerskem. »Ponovna izvolitev pomeni, da je bilo delo sindikata opaženo,« je dejal Medved in napovedal ostrejši sindikalni boj, ki pa bo uspešen le, če se ga bodo udeležili tudi kmetje. Na cvetlične grede, v korita in lonce je bilo maja posajenih 11.000 različnih sezonskih cvetlic. Kot so povedali v podjetju javne službe Ptuj, so jih posadili na že znane lokacije, letos niso dodajali novih. Kar nekaj krožišč pa še vedno čaka na bolj urejeno podobo. Lastništvo, občinsko ali državno, pri tem ne bi smelo biti ovira. Nova cvetlična zasaditev je stala 5.000 evrov, brez davka. Kljub vsej skrbi za urejeno okolje pa so nekatera mestna območja še vedno neurejena. Najbolj vpijoča je visoka trava okrog nekdanje šole dr. Ljudevita Pivka, ki jo MO Ptuj že nekaj časa neuspešno prodaja. V dneh, ko je bila MO Ptuj gostiteljica Bogatajevih dnevov zaščite in reševanja, je bilo opazno, da so bile glavne mestne zelenice pokošene. Kot kaže, pa se je na nekatera območja pozabilo. Tudi visoka trava pred nekdanjo stavbo Projekte inženiring Ptuj mestu ne more biti v ponos, kljub temu da ima sedaj novega lastnika. MG Za predsedniško funkcijo so se tokrat potegovali trije kandidati, dosedanji predsednik, ki je na čelu sindikata že dva mandata Anton Medved ter še Slavko Valenčak in Ivan Bučar. Slednji je dosedanjemu vodstvu navrgel, da je delo sindikata, ki temelji na sestankih, preteklost. »Sindikalni boj bi se moral osredotočiti na pošteno plačilo in pogoje za kmetijstvo, kot jih imajo drugi kmetje v Evropi.« Zahtevo oz. pravico po minimalnem plačilu za kmete je slikovito prikazal z retoričnim vprašanjem državnemu sekretarju na kmetijskem ministrstvu Alešu Irgoliču: »Gospod Irgolič, zagotovo imate višjo plačo od 750 evrov. Zakaj? Ker je to minimalna plača. Kaj pa kmetje? Ne, mi nimamo priznanih dejanskih, torej minimalnih stroškov. Na poštenem plačilu za pošteno delo bi moral temeljiti sindikalni boj.« Ob tem pa je izpostavil še dražji reprodukcijski material in stroške nakupa fitofarmacevtskih sredstev, ki so v tujini mnogo cenejša. Medved je na razpravo odgovoril, da je sindikat ves čas opozarjal na težave registracije in cene fi- Kidričevo z Delo vrtcev v novem šolskem letu Majerič kritično o delu sindikata Prostora za skoraj 300 otrok Zelenjadar iz Podravja Branko Majerič se je na občnem zboru zavzel za omejitev mandatov predsednika sindikata, in sicer na dva mandata, ter za nezdružljivost funkcij v Sindikatu kmetov Slovenije in Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije. »Prav tako se ne strinjam s predsednikom predsedstva, da se nas je danes veliko zbralo! O delu v preteklem letu pa menim, da ni v dovoljšni meri služilo zahtevam članov, ki smo od leta 2004, torej od vstopa v EU, na globalnem trgu. Da bi bil sindikalni boj uspešnejši, je treba novemu vodstvu naložiti nove naloge. Nič nam ne pomaga, da imamo v statutu zapisano, kako se imenuje naš sindikat v francoščini in angleščini, spremeniti moramo delovanje.« Foto: Črtomir Goznik V Ulici Heroja Lacka so v celoti na novo zasadili cvetlično gredo. Odstranili so tudi dotrajano brezo in posadili novo. Svetniki občine Kidričevo so na seji v maju potrdili sklepe s pravnimi podlagami za delovanje vrtcev v Kidričevem in Cirkovcah za naslednje šolsko leto. Oba vrtca delujeta v okviru osnovnih šol. Število oddelkov v obeh vrtcih ostaja enako lanskemu. V Kidričevem bo prostora za 205 otrok, od tega 135 v starejšem in 70 v mlajšem starostnem obdobju. Oblikovali bodo pet oddelkov jasli in šest oddelkov za otroke, starejše od treh let. V skladu s sistemizacijo bo za otroke skrbelo 11 vzgojiteljic in 12 pomočnic ter vodja vrtca. V vrtcu Cirkovce bo prostora za 93 otrok, od tega jih bo 26 v dveh skupinah prvega starostnega obdobja in 67 v treh skupinah drugega starostnega obdobja. Sistemiziranih je pet delovnih mest za vzgojiteljice, 5,5 za pomočnice in polovična delovna obveznost za vodjo vrtca. Oba vrtca bosta odprta ob delovnikih med 5.30 in 16. uro, ob minimalnem številu pet otrok v Kidričevem in dveh v Cirkovcah. V občini Kidričevo se nadejajo gradnje še enega vrtca, za kar imajo v državnem proračunu rezerviranih dobrih 500.000 evrov. Približno enak znesek za investicijo bo dodala občina, projekt pa je vključen v letošnji občinski proračun. Novi vrtec bodo gradili v Lovrencu na Dravskem polju ob podružnični šoli. MZ Foto: Mojca Vtič Slovensko kmetijstvo naj bi zaposlovalo 71.500 kmetov oz. 6,9 % vsega delovno aktivnega prebivalstva. V Sindikat kmetov Slovenije je vključenih 3.000 članov, volilnega zbora pa se jih je udeležilo le 60. tofarmacevtskih sredstev, ki so v manjših državah praviloma dražja. »Pri cenah pa smo na prostem trgu in tukaj je večni problem.« In reševanja tega ‚večnega‘ problema se bo pospešeno lotil v tretjem mandatu, obljublja. »Z deležniki v prehranski verigi se ves čas pogovarjamo o cenovni problematiki, žal nas pogosto sogovorniki ne želijo slišati, vendar bomo vztrajali. Če bo treba, bomo organizirali tudi proteste, vendar pa pričakujem, da se bodo v tem primeru člani oziroma kmetje odpovedali tudi udeležbi na praznovanju ali da bodo prestavili kmetijsko opravilo, torej da ne bo izgovorov za neudeležbo.« In odmev v javnosti lahko dosežejo le z množično udeležbo, saj, kot je dejal eden izmed sindikalistov: »Če Sindikat kmetov zagrozi, da kmetje ne bodo delali, če ne dosežejo uresničitve svojih zahtev, kaj to pomeni? Da ne bomo podojili krav ali da jih ne bomo nahranili? Na koga so naslovljene naše zahteve? Država nam kroji politiko in dogajanje na podeželju. Do zdaj smo dosegli, da je sindikat postal reprezentativen predstavnik kmetov in spoštovan sogovornik, svojo moč pa lahko krepimo zgolj s povečanjem članstva.« Mojca Vtič Foto: MV Hajdina z Dela na državnih prometnicah V načrtu tudi krožišče pri gasilskem domu Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) ima v občini Hajdina v prihodnje namen obnoviti dva odseka glavnih cest. Pri gasilskem domu, na križanju z nekdanjo podlehniško magistralko, pa bi gradili krožišče. Predvidoma 2,4 milijona evrov bo veljala obnova glavne ceste med Hajdino in Kidričevim, gre za cesto od hajdinskega gasilskega doma, mimo gostilne Olga, čez avtocestni nadvoz ter mimo farm proti Apačam. Na DRSI so povedali, da pripravljajo razpisno dokumentacijo za izbiro izvajalca del, v podpisovanju je sporazum z občinama Hajdina in Kidričevo o sofinanciranju projekta. Ker je ta cesta glavna prometnica do kidričevskega Taluma, bodo z njeno obnovo počakali do odprtja obvoznice. Namenu bo predvidoma predana letos jeseni. Ko bodo odprli obvoznico, bodo tovorni promet preusmerili nanjo. Predstavniki občine Hajdina in DRSI so na terenu opravili ogled stanja glavne ceste med Hajdino in avtocesto. Dogovorili so se, da DRSI predlaga ureditev tega odseka v Načrt razvojnih programov državnega proračuna. „Predvideli Foto: ČG Na tem mestu naj bi bilo v prihodnje krožišče. smo obnovo vozišča, dograditev manjkajočih pločnikov ter ureditev pasu za levo zavijanje. Vse nadaljnje aktivnosti sledijo po uvrstitvi investicijskega projekta v proračun RS,“ so navedli na DRSI. Tretji načrtovani projekt je gradnja krožišča pri hajdinskem gasilskem domu, za katerega je priprava projektne dokumentacije v zaključni fazi. „Predvidena je preureditev križišča v krožišče. Sledita recenzija in odkupi potrebnih zemljišč. Stroškovna ocena bo znana, ko bo izdelana in recenzirana projektna dokumentacija. Če ne bo težav pri pridobivanju zemljišč, bi gradbena dela lahko začeli v letu 2023,“ so dodali na republiški direkciji za infrastrukturo. MZ Štajerski TEDNIK petek, 3. 6. 2022 COLOR CMYK stran 9 Politika petek z 3. junija 2022 9 Ormož z Anonimni pisec: »Ta župan, ki sem ga volil, me je razočaral ...« Podravje z Z mladimi o zelenem prehodu V občinski upravi res zaposlujejo po politični liniji? Mladi, vstopite v politiko in odločajte Medtem ko se v kar nekaj spodnjepodravskih občinskih upravah ubadajo s kadrovskimi težavami, saj uslužbenci odhajajo na druga delovna mesta, nove delavce pa občinska vodstva težko najdejo, je v Ormožu očitno drugače. Vsaj tako je razumeti anonimno pismo, v katerem je nanizan kup očitkov, da se v občinski upravi zaposlujejo posamezniki brez potrebe, predvsem na uradih Krajevnih skupnosti, vsem pa naj bi bilo skupno to, da so blizu županu Danijelu Vrbnjaku. »Zakaj se toliko zaposluje na občini na te brezzvezne krajevne skupnosti, od katerih zares ni nobenega praktičnega haska. Nastavil si je tudi svojega kolega iz časa študija iz Lahoncev, ki ga ima občina zaposlenega, potem pa dela še za občino s svojim s. p. Ali je to transparentno, vas vprašam?!« Avtor anonimke še piše, da se na žalost ne more podpisati, saj bi lahko koga, ki mu je zaupal, ogrozil. »Sem sicer celo njegov (Vrbnjakov, op. a.) volivec, pa ne zato, ker bi bil za stranko, niti najmanj, ker me je tako zelo prepričal, ampak ker me prejšnji župan več ni. Tale pa me je razočaral s svojimi vezami in hinavščino, saj se očitno pod masko našega mladega župana skriva marsikaj. Mogoče je to za politiko normalno, zame pa ni, ker sem navaden občan in moram vsak dan paziti na vsak prisluženi evro.« Vrbnjak: »Ne bom zanikal, da ga poznam« Župan Danijel Vrbnjak je ostro zavrnil očitke o političnem kadrovanju. Potrdil je, da so na občini pred časom zares zaposlili osebo, ki jo pozna, a nikakor zaradi poznanstva ali strankarskih linij. »Poznava se iz časa študija, to drži. Toda službo je Mitja dobil na podlagi pridobljenih izkušenj in znanj, kar se sedaj kaže pri kakovostni Zavod PIP je v sodelovanju z Gimnazijo Ptuj organiziral dialog z mladimi na temo evropskega zelenega prehoda in politične aktivacije. V uvodu dogodka so udeleženci in osrednji gosti razpravljali o realnosti cilja, da Evropa do leta 2050 postane podnebno nevtralna celina. Milan Brglez, poslanec v Evropskem parlamentu, je dejal, da bo mogoče vojna v Ukrajini pospešila zeleni prehod, vsekakor pa bo treba doseči energetsko neodvisnost in pri tem so obnovljivi viri energije edina rešitev. Dodal je, da se v Evropi preveč razpravlja o reševanju gospodarstva in premalo o reševanju ljudi. Mlade je pozval, da naj starejšim ne dopustijo, da odločajo o njihovi prihodnosti. Foto: Dreamstime/M24 Župan Danijel Vrbnjak je potrdil, da so na občini zaposlili osebo, ki jo pozna že iz študijskih časov, toda – kot zatrjuje-ne na podlagi poznanstev, temveč znanj in izkušenj. Fotografija je simbolična. izvedbi posameznih investicij v občini. Z njegovim delom sem več kot zadovoljen. Zaposlen je na gradbenem oddelku, kjer imamo polno naložb in je bilo moči res treba ojačati. Nikakor pa ne drži, da bi naj delal za občino še preko s. p. To absolutno zavračam! Sicer pa je to bila edina dodatna zaposlitev, vse drugo so bila nadomeščanja zaradi odhodov ali upokojitev in razporeditve v druge zavode. Na krajevni skupnosti smo zaradi dveh upokojitev zaposlili dve osebi, kajti moje mnenje je, da ta stik z ljudmi po posameznih krajevnih skupnosti vseeno mora biti. Zato smo upokojitve nadomeščali s kompetentnimi ljudmi, ki delajo v prid krajanov in krajank. In nikoli ni bil pri izbiri pogoj kakršnakoli politična usmeritev.« O Prebujanju ideologij zla ... Ob zaposlovanju je po pisanju anonimnega avtorja sporno še vmešavanje župana v svobodo govora oziroma konkretneje v izvedbo enega izmed dogodkov, ki sta ga organizirala ormoški alternativni klub in tamkajšnja knjižnica. Šlo naj bi za kritično razpravo Prebujanje ideologij zla. Dogodek naj ne bi bil po volji občinskemu vodstvu, zaradi česar naj bi župan pritiskal na organizatorje. »Kar preverite, tudi knjižnica se je morala po FB braniti, zakaj si je drznila soogranizirati tak dogodek, ki ni povšeči občinskemu vodstvu,« je zapisal anonimni pisec. Vrbnjak tudi to navedbo kategorično zanika: »Knjižnica ni bila orga- nizator. Direktorica mi je sama povedala, da ni bila obveščena o dogovoru za soorganizacijo dogodka, saj je bila takrat na dopustu. Kdo se je glede tega pogovarjal, ne vem. Na koncu so se določili, da ne bodo sodelovali, na to pa nikakor nisem vplival.« Direktorica knjižnice Milica Šavora je pritrdila besedam župana in dejala: »Pri načrtovanju organizacije navedenega dogodka nismo sodelovali, organizatorjem smo le odstopili termin našega že dolgo prej načrtovanega dogodka.« Dodala je še, da naj bi bila knjižnica le zaradi neusklajene komunikacije navedena kot soorganizator omenjene prireditve. Kakorkoli – in kdorkoli ima »bolj« prav – je očitno, da se v Ormožu obeta vroča politična jesen … Monika Horvat Foto: HM O temi dogodka so z mladimi spregovorili Milan Brglez (poslanec v Evropskem parlamentu), Štefan Čelan (direktor Znanstveno-raziskovalnega središča Bistra Ptuj), Darko Ferčej (vodja oddelka za EU projekte na E-zavodu) in Petra Greiner (predstavnica Vesne – zelene stranke). Podobno je razmišljal tudi direktor ZRS Bistra Štefan Čelan, ki je prepričan, da je neoliberalizem treba zamenjati. »Prebivalstvo raste eksponentno, poraba narašča eksponentno, viri pa padajo proti nič.« Mladim je položil na dušo, naj začnejo o politiki razmišljati kot o kompleksni umetnosti. »Ni res, da za politiko ne rabiš vedeti nič. Ravno to nam je na ključne položaje postavilo ljudi, ki nimajo pojma, kako kompleksno je življenje. Vstopite v politiko in bodite tam, kjer se sprejemajo ključne odločitve o tem, kako boste živeli v prihodnosti, in ne ključne pozicije prepuščati eliti,« je izpostavil Čelan. Miha Šimon Makole z Svetniki o prevelikih hitrostih voznikov in osrednji naložbi v letu 2023 »Kaznujte motoriste, ne penzionistov, ki gredo po kruh« Omejitev 50 km/h v naselju je za številne voznike prevelik izziv. Redarji so lani na območju občine Makole na radar ujeli 87 voznikov s pretežko nogo, največ na cesti Pečke–Slovenska Bistrica. »Meritve izvajamo tudi letos in še vedno ugotavljamo precej kršitev,« je ob predstavitvi poročila o delovanju medobčinskega redarstva in inšpektorata dejal vodja Robert Vrečko. S poročilom oz. z delom redarjev pa ni zadovoljen svetnik Stanko Jančič iz kraja Pečke. Redarje je pozval, da radar postavijo ob koncih tedna. »Takrat boste videli, kakšne hitrosti dosegajo motoristi skozi naselje, ne pa, da kaznujete penzioniste, ki se peljejo po kruh v Makole. Tudi na parkirni nered pred trgovino v Makolah že nekaj let opozarjam. Dopoldan in tudi pozno zvečer je pred trgovino in lokalom vse zaparkirano, tako da je še cesta težko prevozna, pločnik pa ni prehoden,« je povedal Jančič in vodjo redarske službe pozval: »Dopoldan bodite doma, popoldan pa pridite na teren.« Robert Vrečko mu je odgovoril, da redarska služba dela med tednom tudi popoldan, prav tako imajo delovne sobote, glede na število kršitev pa razmišljajo tudi o delu ob nedeljah. »Radar, s katerim merimo hitrost, pa lahko najamemo zgolj med tednom.« V razpravi po poročilu so svetniki izpostavili tudi odlaganje bal, lesa ter strojev ob vodotokih, kar da je lahko problematično ob več- Za nekaj smeha sta na majski seji poskrbela župan Franc Majcen in svetnik Danilo Lončarič. Slednji je občinsko upravo na zadnji seji pozval, naj zamenjajo baterijo v uri v sejni sobi in dodal, da če občina finančno ne zmore, lahko tudi on prispeva denar za nove baterije. Občinska uprava je baterijo v uri zamenjala, očitno pa svetnik svoje ure ni uskladil s tisto v sejni sobi, saj je na sejo zamudil. jih nalivih. Pred leti se je namreč zgodilo, da je narasel potok odnesel več bal. Vrečko je odgovoril: »Ljudi ne moremo kaznovati, ker nimamo zakonske podlage, se pa o tem na terenu pogovarjamo. Vsak pa si lasti zemljišče vse do vodotoka.« V proračunu 2023 denar za most, čeprav nimajo v rokah še nič Svetniki v Makolah so na majski seji potrdili tudi predlog proračuna za prihodnje leto, katerega osrednja investicija je izgradnja mostu v kraju Varoš. »Posledično je proračun dokaj enostaven. Moramo pa se zavedati, da za obnovo mostu nimamo niti projektantske ocene stroškov, nihče si ne upa ugibati o vrednostih projekta,« je pojasnil župan Franc Majcen. Občinski svet je proračun brez Foto: Mojca Vtič Svetnik Stanko Jančič redarje pozval, naj hitrosti merijo tudi ob koncih tedna. večjih razprav in polemik sprejel, saj so o tej investiciji že govorili in jo sedaj uvrstili v proračun. Zanjo so zagotovili 328.000 evrov, kar je skoraj enkrat več, kot je stala rekonstrukcija mostu na Ložnici na cesti Slovenska Bistrica–Pečke. Ob tem pa niti še ni znano, ali bodo ta sredstva zadoščala za izvedbo ... A ni vprašljiv le denar, temveč tudi rešitev lastniških vprašanj, je opozoril svetnik Zdravko Krošel. »Po eni izmed lastnic zemljišča ni bila izvedena še niti zapuščinska razprava. Vprašanje, kdaj bodo ti sodni postopki izpeljani. Vprašanje lastništva pa mora biti rešeno, če želimo prejeti gradbeno dovolje- nje. Opozarjam zgolj zato, da ne bo jeze in hude krvi glede poteka investicije.« Na predlog proračuna, ki prihodnje leto predvideva odhodke v višini 2,2 milijona evrov (to je 600.000 evrov manj kot letos), je mogoče podati pripombe do 1. julija. Mojca Vtič Štajerski TEDNIK petek, 3. 6. 2022 COLOR CMYK Kultura 10 stran 10 petek z 3. junija 2022 Ptuj z Zaključni koncert rogistke Katarine Simonič Knjigarnica Aktovka Pred kratkim sem nekje, pa več ne vem kje, zasledila nekaj, pa več ne vem kaj, o knjigi iz zbirke Roman s preprostim naslovom Aktovka (2018) založbe Mladinska knjiga. Kako prijetno je, ko človek najde spregledano odlično knjigo! Sem jo vzela na kratek oddih s prijateljico ob morski obali, kamor ne vlačim več pretirano, marveč le skromno število skrbno izbranih knjig. Če se samo spomnim, kako sem včasih tovorila desetino in še kakšno knjigo za povrh, nepremišljeno, priznam. Tako, v nekem strahu, da mi bo zmanjkalo branja in bom nemočna ležala na plaži v dolgočasju. Ampak, to je bilo zdaj že v davnih časih, ko sem bila še mlajša in neumna, zdaj, stara in kanček manj prismuknjena, si vsaj mislim tako, vzamem le tri knjige: obvezno pesniško zbirko iz »serije Komadi« z mojstrom Andrejem Ilcem, knjigo kratkih zgodb, pa še en izbran roman. Prijateljica je ostala dlje ob obali, uf, sem kar zavistno gledala njen kup čtiva, ki je krepko presegal mojega. V njenem kupu so bile tudi kriminalke meni neznanega domačega avtorja Janka Valjavca, kolegica se je kar začudila, kako, da ga ne poznam, ko pa je odličen pisec. Khm, osebno sem kriminalkam manj naklonjena bralka, saj zelo slabo prenašam hudobijo in trupla in te reči. Čeprav priznam, da tu in tam z velikim užitkom kakšno preberem. Saj veste, tisti Skandinavci so pravi strup za zaplete med kriminalci, zgodovinskimi dejstvi, gospodarstvom in politiko, pa še nekaj ljubezni zraven prefrigano pritaknejo. V nasprotju z mojim bralskim okusom je v moji družini velika bralka hkrati velika ljubiteljica kriminalk. Roko na srce, moja tašča je neverjetna bralka, bere zgodaj zjutraj, pa tudi čez dan in zvečer. Tako sem se zelo razveselila, da jo bom lahko razveselila z »domačim kriminalom, ki ga še ne pozna«. Ampak tista nova Valjavčeva z naslovom Župnik je izposojena, tako sem vzela naslov Gobar. O tem pa kdaj drugič, saj vas želim navdušiti za roman Aktovka. Najprej me je pritegnil citat na naslovni platnici: Vsak človek v svojem življenju prej ali slej komu povzroči nekaj težav. Oh, ta misel mi je dala misliti. Kako preprosta – kako resnična! In tako preprosto teče beseda v romanu, ki z vsakim poglavjem bolj srka bralčevo razpoloženje in misli. Kot bi opazovali pajka pri razpletanju zapletene mreže, ki jo lahko vsak hip poškoduje veter, ali se kako drugače scefra. V njem ne nastopa veliko oseb, če se lahko tako izrazim. Glavna junaka sta dva, on in ona. On je star, ona pa zelo mlada, profesor in Tsukiko. Učil jo je v srednji šoli, ne poučuje več, ona je v službi in živi sama. Tudi on je sam, se izkaže kasneje. Vmes pa ves ta ljubeznivo neljubeznivi svet! Med branjem sem si prisegla, da grem ob prvi priložnosti v restavracijo z japonsko hrano. Večkrat sem si tudi rekla, presneto, saj za to in taka jedila še nisem slišala. Spomnila pa sem se na nekaj znancev, ki leta in leta hodijo počitnikovat v deželo vzhajajočega sonca, ker jim je tam tako lepo. Spomnila sem se nekaterih zgodovinskih, narodopisnih, pa tudi filmskih zgodb iz daljne dežele. In na pravljice, seveda. Profesor in Tsukiko, dva osamljena človeka, se srečata in prepoznata v nekem baru. Sta molčeče sorte, a skupaj srkata izbrano pijačo, ja, tudi čezmerno popijeta, grizljata posebne japonske krekerje in po malem razvijata dialog. Včasih ostaneta pri monologu. Srečujeta se torej v baru na pijači. Včasih vsak dan, včasih se dlje ne srečata. Njuni pogovori so prave male bravure! Na strani 9 na primer: ... Tako in tako se na rastlinje ne spoznam. Ko je profesor prinesel pladenj natrganega lososa in riževe krekerčke, sem ga vprašala: »Katera drevesa imate na vrtu?« »Samo češnjeva,« je odgovoril. »Vsa so češnjeva?« »Vsa, vsa. Ženi so bila všeč.« »Spomladi mora biti lepo.« »Polna so mrčesa, jeseni je vsepovsod suho listje, pozimi pa je tako pusto od samih golih vej,« je profesor rekel, kakor da ga to niti tako zelo ne moti. »Luna je vzšla.« Visoko na nebu je obvisel lunin krajec. Zastrt je bil z meglicami. Profesor je s prsti zagrabil nekaj krekerčkov, nagnil steklenico in si natočil shake … Z glasbo povezana že od rojstva Katarina Simonič, učenka OŠ Ljudski vrt, podružnica Grajena, učenka roga (razred prof. Helene Bezjak, GŠ Karola Pahorja Ptuj), je v letošnjem šolskem letu uspešno zaključila višjo stopnjo glasbene šole. Zaključuje pa tudi osnovnošolsko izobraževanje. Prihaja iz glasbene družine, tako da je z glasbo povezana že od rojstva. Rog igra tudi njena mama, oče pa je tudi dirigent Pihalnega orkestra Ptuj, v katerem tudi že sama igra štiri leta. Igranje v mestni godbi jo zelo veseli, tudi repertoar je pravi, pove. Leta 2020 je bila tudi naj glasbenica MO Ptuj. Rog je „zlati instrument“ z mehkim zvokom, nanj lahko igramo skoraj vse zvrsti glasbe, je predstavila svoj izbrani instrument. „Po osmih letih zaključujem glasbeno šolo. Odločili smo se, da bom priredila zaključni koncert, da se dostojno poslovim od glasbene šole. Začela sem jo obiskovati v drugem razredu OŠ, ko sem bila stara sedem let. Izbrala sem si rog, tudi moja mama igra rog. Glasba ne bo moj poklic, želim postati veterinarka, ker imam rada živali. Glasba pa ostaja moj hobi, še naprej bom tudi ostala članica Pihalnega orkestra Ptuj. Glasba mi pomeni zelo veliko, posvečam ji veliko časa, tudi v prostem času jo veliko poslušam. Najbolj mi je všeč glasba iz 80. in 70. let prejšnjega stoletja, predvsem rock. Razmišljam pa tudi o tem, da bi se vpisala še na kakšen drugi instrument, morda klavir. Tudi solo petje ostaja ena od mojih želja. V tej sezoni sem želela sodelovati tudi v projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, a sem se tej želji morala odpovedati zaradi drugih obveznosti, v strahu sem bila, da bi se kaj prekrivalo. To se je tudi zgodilo. Na datum mojega zaključnega koncerta so v tem projektu peli učenci ptujskih osnovnih šol, tudi moje,“ je povedala mlada glasbenica, ki je tudi navdušena športnica. Trenira atletiko, teke na kratke proge, ki jih prav tako vzame veliko časa, in se udeležuje tekmovanj po celi Sloveniji. Tudi na športnem področju ji gre dobro, tako v posamični kot ekipni konkurenci. Zaključnega koncerta, podobni koncerti so sicer zelo redki, se bo še dolgo spominjala, tako izjemen Foto: Črtomir Goznik Ob zaključku višje stopnje glasbene šole se je Katarina Simonič, učenka roga (razred prof. Helene Bezjak) predstavila na odmevnem zaključnem koncertu. Pri klavirju jo je spremljal prof. Tom Hajšek, ki jo je ves čas glasbenega izobraževanja tudi spremljal na nastopih in tekmovanjih. Številne nagrade in priznanja Katarina Simonič je začela nastopati že kmalu po vstopu v glasbeno šolo. V osmih letih svojega glasbenega izobraževanja je uspešno nastopila na številnih tekmovanjih doma in v tujini. Na državnem tekmovanju Temsig je osvojila zlato in srebrno plaketo. Na mednarodnem internetnem tekmovanju Grand Prize Virtuoso Vienna je prejela prvo nagrado, s tem pa tudi povabilo k nastopu na koncertu nagrajencev v Metallener Saal Musikverein na Dunaju. Na tekmovanju Davorina Jenka Beograd je osvojila zlato plaketo, srebrno na mednarodnem trobilskem tekmovanju v Varaždinu, srebrno in zlato priznanje na tekmovanju Internet Music Competition Beograd, srebrno priznanje na mednarodnem internetnem tekmovanju v Rimu ter srebrno priznanje na mednarodnem glasbenem tekmovanju v Nici. Za vse dosežke ji je leta 2020 županja MO Ptuj Nuška Gajšek podelila listino Naj glasbenica MO Ptuj. odziv je bil. Zelo je bila presenečena. Pri zadnji skladbi se ji je pridružil tudi oče Fredi Simonič, skupaj sta zaigrala skladbo My Way, skladbe, ki je še posebej znana po interpretaciji Franka Sinatre. Na koncertu se je predstavila tudi z lastno skladbo z naslovom Prebujanje, ki jo sicer napisala v šoli za glasbeno olimpiado, na kateri je osvojila zlato priznanje. Sam program pa je bil sestavljen iz klasične glasbe in glasbe, ki je tudi sicer Katarinin izbor. MG Ormož z Z območne revije otroških in mladinskih pevskih zborov »Kdor poje rad, vedno ostane mlad« Po dveh letih premora je znova iz otroških grl donelo zborovsko petje. Na območni reviji otroških in mladinskih pevskih zborov, imenovani Zborovski bum, ki je hkrati tudi del vseslovenske akcije teden ljubiteljske kulture, je pred dnevi sredi mesta na nogometnem stadionu prepevalo skoraj 300 otrok. Ormoška območna izpostava javnega sklada RS za kulturne dejavnosti je skupaj z Osnovno šolo Ormož pripravila zborovsko območno revijo. Nastopili so otroški in mladinski pevski zbori OŠ Ormož, OŠ Velika Nedelja in podružnice Podgorci, OŠ Središče ob Dravi, OŠ Sveti Tomaž, otroški pevski zbor OŠ Stanka Vraza, mlajša in starejša plesna skupina OŠ Ormož ter band Gimnazije Ormož z naslednjimi zborovodji oz. vodji: Alenka Šalamon, Teodora Ivanuša, Tomaž S. Ivan, Aleksandra Kelemina Plemenič, Dušanka Feguš in Sanja Miškovič ter Aleš Lubi, na klavirju pa jih je spremljala Darja Žganec Horvat. Gre sicer za enega izmed 60 območnih zborovskih bumov, ki se bodo zvrstili večinoma na zunanjih prizoriščih po celotni državi v času od 19. maja do 9. junija. Skupno se bo predstavilo kar 583 otroških in mladinskih pevskih zborov. Monika Horvat Aktovka je tiste vrste knjiga, kjer se pravzaprav nič posebnega ne zgodi, a je hkrati vse tako posebno: očarljivo, mamljivo, nežno, minljivo, pa tako primerno današnjemu času. v naših knjižnicah je žanrsko opredeljena kot družbeni roman ter so ji pridana gesla: japonska književnost, ljubezen, učitelji, samske ženske, prijateljstvo, odnosi med spoloma. Njena avtorica je Hiromi Kawakami (1958), ena najbolj priljubljenih, pa tudi nagrajevanih sodobnih literatinj Japonske. Iz japonščine je roman (214 strani) prevedel Iztok Ilc. In tu je še povabilo v knjižnico: po knjige in na razstavo Fenos&Molk do 10.6., v torek 7.6. pa vas vabimo na Pravljični večer za odrasle ob 19. uri, tako bomo počastili tudi dan Primoža Trubarja. Veselimo se vas! Liljana Klemenčič Foto: OI JSKD Ormož Območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov je tokrat potekala na zunanjem prizorišču, na stadionu NK Ormož. Štajerski TEDNIK petek, 3. 6. 2022 COLOR CMYK stran 11 Podravje petek z 3. junija 2022 11 Ptuj z V centru mesta urejajo novo-staro prizorišče za druženje in ples 19 let zaprt lokal bo končno odprl svoja vrata Kultni lokal Piramida v Prešernovi ulici na Ptuju ima končno novega lastnika, Albina Bezjaka. Svoja vrata bo ta legendarni gostinski lokal odprl jeseni. Čeprav je obnova 19 let zaprtih prostorov velik zalogaj, ima Bezjak jasno vizijo, kaj želi ponuditi mestu in gostom. Skušal bo obuditi nepozabne spomine številnih Ptujčanov iz 80. in 90. let prejšnjega stoletja. Tudi z glasbenega vidika bo to obdobje rdeča nit nove, stare Piramide, prav to bo tisto, kar bo ta lokal v centru mesta razlikovalo od drugih. Konec prejšnjega stoletja so po mestu ob koncih tedna kraljevale zabave. Toliko diskotek, kot jih je takrat premogel Ptuj, jih najbrž ne bo nikoli več. Romantika, Rothaus, Metulj, Evropa, Piramida, Natali bar, Marakuja in številne druge lokacije so imele polne plesne podije. V Piramidi je marsikdo ustvaril nepozabne spomine mladosti. Kljub majhnosti je bil to prostor, ki je družbo močno povezoval. Doseči vsaj delček tistega vzdušja v današnjih povsem spremenjenih časih je precej velik zalogaj. Časi, ko so mobilne telefone imeli le redki, in ko so namesto klepetov na družbenih omrežjih vsak konec tedna raje govorili v živo, peli in plesali, se zdijo tako daleč. Prav to, bistveno lepše in bolj družabno obdobje želi Bezjak mestu povrniti tudi s ponovnim odprtjem Piramide: »Dolgo sem iskal primeren prostor. Že pred petimi leti sem s Clubom Nostalgia začel z izvedbo plesnih dogodkov v Fürstovi hiši, kjer sem moral praktično razstaviščni prostor popolnoma prilagoditi novi vsebini. Iz- Bezjak se je že kot mladenič ukvarjal z glasbo, ki je njegova velika strast, profesionalno se preživlja s fotografijo in snemanjem. Te zadeve bo povezal tudi v tem novem projektu, ki si ga je zadal in se mu v celoti predal. V enem delu lokala bo prostor za stare fotografije. Nekaj novega, kar bo dišalo po starem Foto: DK Albin Bezjak upa, da bodo lokal odprli jeseni. Nekoč je bila Piramida kultni prostor, v katerem so se družili številni Ptujčani. kazalo se je, da nas je veliko takih, ki se želimo veseliti, tisti nekoliko starejši, nad 40 ali 50 let, še nismo za odpis. Sledili so številni dobro obiskani dogodki, na katerih smo vrteli glasbo s konca prejšnjega stoletja. Enega smo pred kratkim izvedli na Bowlingu, naslednjega načrtujemo v kratkem. Ves čas pa sem iskal prostor, kjer bi to ponujali redno. To bo v prihodnje Piramida.« Kljub vonju, ki daje jasno vedeti, da je bil lokal dalj časa zanemarjen, ima še vedno svojo čarobnost. V njem so se stkale številne prijateljske vezi, ljubezni, nepozabni spomini. Želja Bezjaka je obiskovalcem vnovič ponuditi to možnost v tem prostoru: »To je v bistvu moj projekt, moja želja, ki jo bom po dolgih letih uresničil. Izzivov je veliko, a imam ogromno podporo družine in prijateljev. Brez njih se tega ne bi niti lotil.« Trenutno ima sicer z obnovo precej težav, saj nima dovoza, ker je zaradi gradbenih del zaprta ulica, ki vodi do lokala. A tlakovanje bo po- Foto: Albin Bezjak 19 let je ta prostor sameval, po prevzemu lokala je bil ta poln plesni. Obnova bo zahtevna, a se bo izplačalo ... Lokal v Prešernovi ulici 1 je občina najprej želela oddati v najem, a pri tem niso imeli uspeha. Nato so ga nekajkrat skušali prodati na dražbi. Prvotna cena je znašala skoraj 30.000 evrov, zavedajoč se vseh potrebnih vlaganj, pa so vsi potencialni kupci od nakupa odstopili. Marsikdo je celo predlagal, da bi občina lokal nekomu, ki je pripravljen ugrizniti v to kislo jabolko in ga obnoviti, morala podariti. To se ni zgodilo, zanj so iztržili 15.000 evrov. Koliko bo stala sanacija, še ni znano. Prostor je bil zaprt polnih 19 let, le redko prezračevan. Zračenje, razvlaževanje, čiščenje, odstranjevanje odvečnih, dobesedno prhlih in uničenih zadev je prvo, česar so se po nakupu lotili. Zob časa je naredil svoje. Bezjak bo skušal ohraniti čim več starih elementov, ki bodo občutek nostalgije še dodatno podkrepili. Marsikaj pa je neuporabnega. časi zaključeno, tudi stopnice bodo uredili, kar bo olajšalo sanacijo: »Upam, da mi bodo tudi na občini šli naproti. Med drugim recimo želimo postaviti teraso zunaj, pri tem bomo potrebovali posluh pristojnih. Zunanjost lokala bo po obnovi tega dela mesta lepo urejena.« Iz Bezjakovega entuziazma in vzhičenosti je jasno, da je to projekt, ki je zanj osebno izjemnega pomena. Glede na zagnanost in željo, da v tem delu mesta ponudi nekaj novega, kar diši po starem, bodo zagotovo to prepoznali tudi obiskovalci. Na eni strani bo gostom ponudil možnost zabave, sočasno pa mestu pomagal pri oživljanju dogajanja v starem mestnem jedru. Dženana Kmetec Pestro poletje v Qcentru Ptuj 3URPRFLMVNRVSRURþLOR -XQLMVHY4FHQWUXQDMYHËMHPQDNXSRYDOQHPVUHGLŕËXQD3WXMX]DËHQMDVŕWHYLOQLPL QRYRVWPL Foto: DK Dela je veliko, a se Bezjak tega izziva veseli. Ptuj z Država kupila nepremičnino na Trstenjakovi Skoraj milijon evrov za dodatne prostore Država je z nakupom poslovnih prostorov podjetja Projekta inženiring postala lastnica celotnega kompleksa nepremičnin na Trstenjakovi ulici, ki je prepoznaven po opečnati fasadi v rjavem tonu. V obeh objektih, ki sta zgrajena neposredno drug ob drugem, ima Republika Slovenija po novem v lasti 2.600 m² prostorov. Prvi (levi) objekt je v državni lasti že od nekdaj, včasih je v njem poslovala Služba družbenega knjigovodstva (SDK), zdaj pa je odkupila še drugo stavbo, kjer je sedež Projekte inženiring. Ta objekt je država sedaj kupila za 970.000 evrov in s tem pridobila dodatnih 1.556 m² prostorov; skupaj ima na lokaciji na voljo dobrih 2.600 m² površin. Glede na to, da sta bili nepremičnini grajeni pred dobrimi 40 leti, kličeta po temeljiti obnovi. Kako točno jo bodo izvedli, se na Ministrstvu za javno upravo (MJU) še niso opredelili. Prav tako nimajo določe- Foto: ČG Po novem sta oba objekta, levi je grajen leta 1980 in desni 1978, v lasti Republike Slovenije. ne točne namembnosti objektov. „Poslovne prostore bodo uporabljali državni organi, ki že sedaj uporabljajo del teh prostorov. Za zdaj je odprtih več variant.“ Dokumentacijo za obnovo objektov bo MJU začelo pripravljati po vpisu lastninske pravice na ime Republike Slovenije. MZ Za vse, ki razmišljate o dopustu in sprostitvi na ’”‹˜Žƒ«‹Š –—”‹•–‹«‹Š †‡•–‹ƒ ‹ŒƒŠǡ „‘†‘ ‘†•Ž‡Œ ’‘•”„‡Ž‹ –—†‹ ˜  ‡–”— Ȃ –ƒ Œ‡ ƒ”‡« ˜”ƒ–ƒ odprla nova –—”‹•–‹«ƒ ƒ‰‡ ‹Œƒ Žƒ›ƒ Ȃ ƒ‰‡ ‹Œƒ • ’Žƒā‘ ’‘—†„Ǥ Žƒ›ƒ Œ‡ ‘˜ƒ –—”‹•–‹«ƒ ƒ‰‡ ‹Œƒ ƒ•Ž‘˜‡•‡–”‰—ǡ‹•‡Œ‡‘•”‡†‘–‘«‹Žƒƒ‹•ƒŒ‡ ƒŒ—‰‘†‡Œæ‹Š ’‘—†„ ‡† •Ž‘˜‡•‹‹ ‹ –—Œ‹‹ ’‘—†‹‹ –—”‹•–‹«‹Š ’ƒ‡–‘˜ǡ ƒ” ’‘‡‹ǡ †ƒ ’”‹ Œ‹ŠƒŒ†‡–‡˜•‡’‘—†„‡•Ž‘˜‡•‹Š‹–—Œ‹Šƒ‰‡‹Œƒ‡‡‡•–—Ǩ ‰Žƒ•‹–‡•‡’”‹Œ‹Š˜’‘•Ž‘˜ƒŽ‹ ‹˜ ‡–”—–—Œ‹ •—’ƒŒ„‘•–‡ƒæŽ‹‹†‡ƒŽ‡’‘«‹–‹ ‡ƒ˜ƒæ‹•ƒŒ•‹ †‡•–‹ƒ ‹Œ‹’‘—‰‘†‹ ‡‹Ǥ  ‡–”—–—Œ’ƒ•‘’‘•”„‡Ž‹æ‡œƒ‡‘‘˜‘•–ǡ‹ „‘ƒ˜†—æ‹Žƒ’”‡†˜•‡ƒŒŽƒŒæ‡Ǥ‘ƒ—’‘˜ƒŽ‹Š —Ž‹ ƒŠ ‡–”ƒƒ”‡«‘†•Ž‡Œ˜‘œ‹Œ‘ƒ˜–‘‘„‹Ž«‹ œƒæ«‹–‡‡„Žƒ‰‘˜‡œƒ‡ƒŽ‹˜‘œ‹‹Ȃ‰”‡œƒ –‡ƒ–•‹’”‘‰”ƒǡŒ‡”‘–”‘‡ā‡‘„’”˜‡•”‡«ƒŒ—’‘—«‹Œ‘‘˜ƒ”‹‹’‘—«‹˜‘āŒ‹Ǥƒ‡Œ‡Œ‡ ‘–”‘‘ ‘† ͸ †‘ ; Ž‡–ǡ ‹ •‘œ‹ •ƒ‘ ˜‘āŒ‘ ’‘† ˜‘†•–˜‘ •–ƒ”懘 ‹ ‹œ—懐‹Š ƒ‹ƒ–‘”Œ‡˜ •’‘œƒ˜ƒŒ‘ •˜‘Œ‡ œ‘ā‘•–‹ –‡” •‡ —«‹Œ‘ •ƒ‘•–‘Œ‡ ˜‘āŒ‡Ǥ‘•”„‹Œ‘–—†‹œƒƒŒŽƒŒæ‡˜‘œ‹‡ǡ‹Œ‹ Œ‡ƒ˜‘ŽŒ‘†ƒŽŒ‹•‘˜‘†‡Œ‡ǡ†ƒ„‘†‘’”˜‹‡–”‹œƒ ˜‘Žƒ‘”‡•˜ƒ”‹‹„”‡œ•”„‹Ǥ”‹†‹’‘•˜‘ŒƒŽ‹ ˜‘œ‹æ‹‹œ’‹–Ȃ˜ ‡–‡”–—ŒǡŒ‡”–‡«ƒƒŒ‘ƒŒ„‘ŽŒ •‹’ƒ–‹«‹ ƒ——Žƒ–‘”•‹ ƒ˜–‘‘„‹Ž«‹ ‘”†ǡ  ƒ”‡‹Ǥ ~‡–‘•‘„‘–‘ǡͺǤŒ—‹Œƒǡ’ƒ•‡˜ ‡–”—‘„‡–ƒ’”ƒ˜‹ ’Ž‡•‹•’‡–ƒ‡ŽȂŽ‡•ƒ摎ƒƒ„ƒ, ki ima svoŒ‡ ’”‘•–‘”‡ ’”ƒ˜ ˜ –‡ ƒŒ˜‡«Œ‡ ƒ—’‘˜ƒŽ‡ •”‡†‹æ«—ǡ ’”‹’”ƒ˜ŽŒƒ ‘„ ͷͼǤ —”‹ ’”‡†•–ƒ˜‹–‡˜ •˜‘Œ‹Š ’Ž‡•‹Š ’”‘‰”ƒ‘˜Ǥ ’‘œƒŽ‹ „‘•–‡ ’Ž‡•‡ǡ ‹ Œ‹Š ’‘—«—Œ‡Œ‘ǡ–‡”’Ž‡•‡’ƒ”‡‹•—’‹‡ǡ‹˜ƒ•„‘†‘ œƒ‰‘–‘˜‘ ƒ˜†—æ‹Ž‹ • •˜‘Œ‹ ’Ž‡•‹ œƒŒ‡ ‹ ’‘œ‹–‹˜‘‡‡”‰‹Œ‘Ǥƒ’‘—«‡˜ƒŒ‡’Ž‡•‹Š‘”ƒ‘˜ ˜Ž‡•‹摎‹ƒ„ƒ•”„‹•–”‘‘˜‹ƒ†‡”ǡ’”‹Œ‹Š ’ƒ•–ƒ†‘„”ƒ˜‘ŽŒƒ‹’‘œ‹–‹˜‘˜œ†—指‘„˜‡œƒǡ•ƒŒ •‡–—†‹˜’”‘•–‡«ƒ•—˜‡Ž‹‘†”—ā‹Œ‘‹•‘‘–‡ƒ ˜‡Ž‹ƒ†”—ā‹ƒǤ ‡”•‡‡•–ƒœƒ‘˜‘•‡œ‘‘ā‡œ‡Ž‘Š‹–”‘’‘Ž‹Œ‘ǡ „‘•–‡ŽƒŠ‘ƒ•‘„‘–‡†‘‰‘†—‹œ‘”‹•–‹Ž‹‘ā‘•–˜’‹•ƒ–‡”•‡„‹ƒŽ‹•˜‘Œ‹ƒŒŽƒŒæ‹œƒ‰‘–‘˜‹Ž‹ 懇‘•‡œ‘‘ǡ’‘Ž‘’Ž‡•ƒ‹†”—ā‡Œƒ˜Ž‡•‹摎‹ ƒ„ƒǤ Štajerski TEDNIK petek, 3. 6. 2022 COLOR CMYK petek z 3. junija 2022 Črna kronika 12 stran 12 Spodnje Podravje z Več znanega o umoru v Juršincih Osumljeni v hišnem priporu Policija sumi, da je v umor 39-letnega Kidričana, ki se je zgodil sredi letošnjega februarja v Juršincih, vpletenih več storilcev oziroma vsaj dva. Zaradi suma sodelovanja pri umoru so policisti pred dnevi že drugič odvzeli prostost 38-letniku iz okolice Ptuja, po poročanju medijev gre za Kristijana Slodnjaka iz občine Dornava. Strelca, ki je žrtvi neposredno stregel po življenju, policija še ni izsledila. Slodnjaka so prvič aretirali dva dni po umoru, 19. februarja, a so ga izpustili, ker za utemeljitev pripora očitno ni bilo dovolj tehtnih dokazov. Možje v modrem so trdili, da s preiskavo niso v slepi ulici in da ta poteka intenzivno naprej. Po dobrih treh mesecih, v začetku tega tedna, so javnosti sporočili, da so 38-letnika, ki so ga pomoči pri umoru sumili že februarja, pripeljali pred sodnika. „V sredo smo pred dežurno preiskovalno sodnico Okrožnega sodišča na Ptuju privedli moškega iz okolice Ptuja, ki je utemeljeno osumljen, da je kot udeleženec sodeloval pri umoru 39-letnega moškega. Preiskovalna sodnica je zoper osumljenega odredila hišni pripor.“ Umor na zahrbten način Anita Kovačič Čelofiga iz Policijske uprave (PU) Maribor je poudarila, da je bila preiskava umora obsežna. Usmerjalo jo je Okrožno državno tožilstvo na Ptuju, poleg mariborskih kriminalistov so v preiskavo vključili kriminaliste Uprave kriminalistične policije Generalne policijske uprave, forenzike in izvedence sodne medicine. „Opravili smo več kot sto razgovorov, množico hišnih preiskav in preiskav elektronskih naprav, testiranja s poligrafom, zasegli predmete in iz- vedli več kriminalistično-tehničnih preiskav,“ je navedla Kovačič Čelofigova. Dodala je, da so jih zbrani dokazi privedli do osumljenca. „Ugotovili smo, da je bil 38-letni moški udeležen pri storitvi kaznivega dejanja umora, ki je bil izveden na zahrbten način, s sodelovanjem vsaj dveh oseb.“ Žrtev umora, 39-letnega Kidričana, so zvabili v past, dogovorili so se za srečanje ob določeni uri na določenem kraju. „Tam ga je neznani storilec večkrat ustrelil,“ so povedali na Policiji. Potrdili so tudi, da je med osumljenim sodelovanja pri umoru (torej Slodnjakom, op. a). in žrtvijo obstajalo dalj Foto: ČG Sodelovanja pri umoru sumijo 38-letnega Kristjana Slodnjaka, ki se ukvarja z zavarovalniškimi posli. Po ugotovitvah policistov naj bi bil motiv za umor dolžniško-upniško razmerje. Slodnjak naj bi pokojnemu dolgoval zajetno vsoto denarja. časa trajajoče upniško-dolžniško razmerje. „Iz tega izhaja motiv, ki je osumljenca vodil, da je s svojimi ravnanji bistveno prispeval k izvršitvi tega kaznivega dejanja. V preiskavi zbrani dokazi ter ugotovljena dejstva so zožila krog suma na privedenega osumljenca ter izključila druge možnosti načina izvršitve. Foto: ČG Strelca, ki je ustrelil 39-letnika iz Kidričevega, organi pregona še iščejo. „Nadaljujemo intenzivno preiskavo, ki je usmerjena tudi v identifikacijo neposrednega izvršitelja kaznivega dejanja umora,“ so povedali na PU Maribor. (Na fotografiji je kraj, kjer je bila najdena žrtev). Ustreljenega pozno zvečer ob cesti našel kmet Po poročanju medijev naj bi Slodnjak, ki se sicer ukvarja z zava- rovalništvom in je lastnik podjetja Slofin, pokojnemu 39-letniku dolgoval nemalo vsoto denarja, govora je o 670.000 evrih posojila. Na truplo ob cesti sta 17. februarja pozno zvečer, okoli 22. ure, naletela domačina Juršincev. Eden od njiju je na njivo peljal gnoj, medtem pa ob robu makadamske ceste opazil moškega, ki je tam nepremično ležal. Nemudoma je poklical pomoč. Možje postave so ugotovili, da je moški umrl nasilne smrti, utrpel je več strelnih poškodb. MZ Ormož z Močno deževje Gašparičevim povzroča velike težave Voda poplavi in razrije dvorišče ter zaliva klet Deževno vreme z oblico padavin zadnja leta povzroča precej skrbi Gašparičevim iz Podgorcev. Ob vsakem malo večjem nalivu oziroma močnejšem deževju se voda z brega preko ceste steka na njihovo dvorišče, ga zalije in razrije, občasno poplavlja klet stanovanjske hiše, pa tudi gospodarske objekte ob njej. Minuli konec tedna je močno deževje povzročilo kar nekaj težav na Ormoškem. Meteorna voda je zalivala objekte, poplavljala dvorišča, veter je odkrival tudi strehe in podiral drevesa. Obilne padavine pa so tudi tokrat precej nevšečnosti povzročile Gašparičevim iz Podgorcev. »Ponoči, v kratkem času, je voda, ki se steka s hriba, preko ceste pridrla in poplavila dvorišče ter nato začela zalivati najprej kletne prostore stanovanjske hiše, nato pa enega izmed gospodarskih objektov, kjer imamo purane. Kasneje je odtekla naprej proti rastlinjakom in na travnike. Starša sta na pomoč poklicala gasilce, kajti pred garažnimi vrati kletnih prostorov stanovanjske hiše je voda segala že meter visoko. Vodo, ki je vdirala v kletne prostore, sta z metlami sproti usmerjala v odtočni jašek, da ta ne bi povsem poplavila kleti. Na srečo jima je uspelo preprečiti večjo škodo. Gasilci pa so črpali vodo iz kleti,« je pojasnila hčerka Tadeja. Voda je povsem razrila dvorišče. Še huje je bilo leta 2018, ko jim je popolnoma zalilo klet. Voda je skorajda v vseh kletnih prostorih segala približno pol metra visoko, povzročila je precej škode, pralni in sušilni stroj sta bila uničena … Težave s poplavljanjem njihovega imetja so po prepričanju Gašparičevih povezane predvsem z neustreznim odvodnjavanjem vode s cestišča. Ta se, ker so na najnižji točki, steka naravnost k njim. Kot so še povedali, pred letom 2018 tovrstnih težav nikoli niso imeli, od takratnih poplav pa se bojijo vsakega močnejšega dežja. Zaradi omenjenih težav so se tokrat obrnil tudi na občino. Po besedah Gašparičevih si je župan Danijel Vrbnjak v začetku tedna že ogledal teren in obljubil, da bodo poskrbeli za ustrezno rešitev. Monika Horvat Foto: MH Tako je meteorna voda ob zadnjem obilnem deževju Gašparičevim povsem razrila dvorišče. Nanj se z avtomobilom ni bilo mogoče zapeljati. Ako na Medarda (8.) dežuje, 40 dni še naletuje. Danes bo delno jasno, sprva ponekod v notranjosti pretežno oblačno in ponekod po nižinah megleno. Na Primorskem bo dopoldne pihala šibka burja. Popoldne bo lahko nastala kakšna ploha ali nevihta, nekaj jih bo možnih tudi ponoči predvsem v severnih krajih. Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 18, najvišje dnevne od 25 do 31 °C. 4-dnevna napoved za Podravje Vir: ARSO Štajerski TEDNIK petek, 3. 6. 2022 COLOR CMYK Rokomet Na Ptuju je doma olimpijski prvak! Stran 14 Plavanje Kurenti uspešno v hladnem in deževnem Krškem Stran 14 stran 13 Šolski šport Odbojka je doma na OŠ Ljudski vrt Stran 15 Šolski šport Mladi Gorišničani pred vsemi Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet z NK Aluminij Minutažo si je delilo kar 38 šumarjev, zimske okrepitve pokazale premalo V prvih tednih po zaključku sezone 2021/22 so v klubih aktivni predvsem pri zapolnjevanju kadra za naslednjo sezono. Pri tem morajo biti najhitrejši klubi, ki bodo že zelo kmalu začeli nastope v kvalifikacijah za evropska tekmovanja: Ligo prvakov (Maribor) ter evropsko oz. konferenčno ligo (Koper, Olimpija, Mura). Minutaža igralcev Aluminija v sezoni 2021/22: Emir Azemović Luka Janžekovič Klemen Bolha Nik Marinšek Chinwendu Johan Nkama Gašper Pečnik Tin Martić Roko Prša Haris Kadrić Aljaž Krefl Luka Petek Marko Brest Armin Đerlek Martin Šroler Jure Matjašič Dino Špehar Tomislav Turčin Rok Kidrič Mario Musa Jaka Bizjak Tilen Pečnik Maribor največ energije vlaga v zadržanje prvega strelca lige Ognjena Mudrinskega (v svoje vrste ga vabi Celje), v podobnem položaju – konec posoje – sta pri vijoličastih še Marko Alvir in Đorđe Ivanović. Naloga za športnega direktorja Marka Šulerja je vse prej kot lahka, saj mora sestaviti konkurenčno ekipo za evropska tek- Foto: Črtomir Goznik Emir Azemović in Luka Janžekovič sta v sezoni 2021/22 zbrala največ igralnih minut v dresu Aluminija. Idealna enajsterica sezone: vratar Ažbe Jug (Maribor), branilci Nemanja Mitrović (Maribor), Žan Žužek (Koper), Gregor Sikošek (Maribor) in Martin Milec (Maribor), vezisti Tomi Horvat (Mura), Kaheem Parris (Koper) in Antoine Makoumbou (Maribor) ter napadalci Ognjen Mudrinski (Maribor), Lamin Colley (Koper) in Mustafa Nukić (Olimpija Ljubljana). Najboljši igralec sezone je Ognjen Mudrinski, mladi igralec Tomi Horvat, trener pa strateg Kopra Zoran Zeljković. movanja, ki s sabo prinašajo bogate nagrade UEFA. Za zdaj so bili najaktivnejši pri Olimpiji, ki so se ji doslej pridružili Argentinec Agustin Doffo, Litovec Justas Lasickas, Denis Pintol iz BiH in Avstrijec Mateo Karamatić. Prvi ekipi, ki sta že ostali brez trenerja, sta Domžale in Celje. Pri Domžalah so to napovedali že pred koncem sezone, po zadnjih napovedih pa Dejana Djuranovića ne bo zamenjal Slaviša Stojanović. Dokaj presenetljivo pa se s trenersko zamenjavo srečujejo pri Celju, kjer je bil Simon Rožman predviden kot dolgoročna rešitev. A so se zadeve očitno toliko spremenile, da so se razšli po vsega nekaj mesecih sodelovanja. Njegova nova destinacija bi naj bile – Domžale?!? Kadrovanje ni bilo uspešno Pri Aluminiju bo po izpadu iz prvoligaške druščine zagotovo prišlo do sprememb v igralskem kadru, o obsegu pa zaenkrat ni veliko govora. Glede na uradne podatke NZS o veljavnosti pogodb z igralci so te pretekle Luki Janžekoviču, Aljažu Ploju, Juretu Matjašiču, Klemnu Bolhi, Roku Prši, Johanu Nkami in Arminu Đerleku. V uradnih zaznamkih ni objavljenih pogodb še s kopico igralcev, med drugim v to skupino spadajo Martin Šroler, Dino Špehar, Mario Musa, Lovro Juric, Maj Fogec, Martin Jarc in še kdo. Kadrovanje v letošnji sezoni pri Aluminiju zagotovo ni bilo uspešno, o čemer sam zase govori izpad iz prvoligaške druščine (zagotovo je nekaj k temu botrovala poškodba Đerleka, a poškodbe so imeli tudi v konkurenčnih sredinah). Jasno je, da je obseg proračuna pri Aluminiju omejen in da se Kidričani težko merijo s klubi iz večjih in bogatejših sredin, a neizpodbitno dejstvo je, da je bil zasuk k trgom naših južnih sosedov (spomnimo: v zimskem prestopnem roku je šest od osmih novincev prišlo iz Hrvaške, to so bili Karlo Plantak, Luka Branšteter, Lovro Jurić, Dino Špehar, Tomislav Turčin in Mario Musa, ob tem še David Nwolokor in Maj Fogec) rezultatsko neuspešen. S tem je bila povzročena dvojna škoda: nobeden izmed prišlekov v zimskem prestopnem roku ni opozoril nase in se izkazal kot dodana vrednost (v nekaj tekmah 2697 2610 2526 2464 2361 2288 1662 1545 1427 1406 1391 1206 1109 1034 990 931 918 914 898 802 740 31 29 31 32 30 28 25 26 27 17 18 30 14 14 17 13 14 19 11 28 15 je to uspelo le Martinu Šrolerju), še večjo škodo pa je to imelo v tem, da so imeli zaradi tega manjšo minutažo domači igralci. Proti Muri so bili v 31. krogu npr. v začetni enajsterici le trije (Pečnik, Marinšek in Brest) … Drugo dejstvo, ki močno bode v oči – in precej razburja navijače – je to, da še naprej iz kluba brez odškodnine odhajajo dolgoletni domači člani moštva. Če ne bo prišlo do drastičnega zasuka (pa ga ni pričakovati), potem bosta naslednja v tej vrsti Luka Janžekovič in Aljaž Ploj. Glede na dejstvo, da so pri Aluminiju v vseh letih najboljše prodaje igralcev opravili z domačini (Martinom Milcem, Dejanom Petrovičem, Lukom Štorom, Davidom Flakusom Bosiljem …), potem je to toliko težje razumljivo. Resda so igralci zaradi novodobnih zastopnikov, ki igralcem obljubljajo bajne prestope, vse zahtevnejši, nekateri tudi povsem nerealno, a glede na ponavljajoči vzorec je vsaj del Nogomet z Drava Ptuj V modrem dresu v tej sezoni kar 54 nogometašev ... Foto: Črtomir Goznik Fran Šlamberger je nogometaš Drave z daleč največjo minutažo v sezoni 2021/22. Za nogometaši Drave je neuspešna sezona, zadnje mesto v 2. ligi klubu iz najstarejšega slovenskega mesta ni v ponos. Po sedmih sezonah zaporednega nastopanja v 2. ligi bodo stopili stopničko nižje, kjer so nazadnje tekmovali v sezoni 2014/15 (takrat so osvojili 2. mesto za ekipo Maribor B, ki po administrativnem sklepu ni smela napredovati v 2. ligo). Tudi v letošnji sezoni je bilo pri Dravi na pretek pretresov in preobratov ter številnih menjav trenerjev in igralcev. Na klopi se je za krajše ali daljše obdobje zvrstila kopica trenerjev – Perica Ognjenović, Andrej Kvas, Franci Fridl, Nastja Čeh, Aleš Čeh, Vladimir Pantelić –, podobna pa je bila zgodba tudi z igralci. Celotno sezono so odigrali le trije: Fran Šlamberger, Leo Čeh in Maj Penič, na celotnem seznamu pa jih je na koncu kar 54!!! To je Igralne minute igralcev Drave v sezoni 2021/22: Rodrigue Nanitelamio Stavri Bozgo Kliton Tadej Trajkovski Žiga Dobnik Jonathan Tassin Drilon Kryeziu Malik Bah Sebastjan Šlak Nebojša Ivančević Aleš Štornik Ermin Alić Emanuel Nikpalj Nemanja Gajić Nejc Đuran Valentin Vogrinec Miloš Sekulić Igor Jevremović Antonio Đurić Filip Starič Nik Mršič Nik Erhatič Patrik Pivko Marko Mikulić Ivo Antonio Kralj Matej Kraner Rene Šabeder Amadej Vršič Filip Janežič Blaž Baligač Ivan Kovačec Maj Ribič Lan Šket Cedric Nanitelamio Marcel Petek Fran Šlamberger Amir Kahrimanović Maj Penič Simon Rogina Uroš Poljanec Leo Čeh Anton Rogina Niko Drevenšek Alen Ploj Vice Miljanić Ante Melvan Luka Lovenjak Jaka Korošec Jon Jelerčič 2290 1397 1318 1177 1170 1125 1125 1102 1052 1029 984 956 897 896 26 18 22 16 13 18 15 17 12 12 12 11 11 12 832 787 772 720 688 671 577 560 507 497 494 487 472 453 426 414 339 11 12 9 8 11 8 7 9 8 8 6 6 7 8 7 6 6 326 308 290 280 274 270 263 255 213 180 162 159 117 95 90 66 60 5 4 7 7 9 3 3 8 6 2 3 6 2 2 1 2 1 Aljaž Ploj Karlo Plantak David Samuel Nwolokor Robert Pušaver David Flakus Bosilj Rok Schaubach Timotej Dodlek Maj Fogec Luka Branšteter Tai Kmetec Tibor Banić Lovro Juric Nana Kofi Babil Nejc Medved Luka Benotič Martin Jarc Klemen Kozjak 733 486 450 368 304 304 274 204 202 92 90 81 74 24 12 9 3 15 10 5 9 5 6 7 4 8 5 1 1 1 2 1 1 1 Strelci za Aluminij: 4 zadetki: Martin Šroler, Armin Đerlek; 3 zadetki: Dino Špehar, Aljaž Krefl, Haris Kadrić; 2 zadetka: Jaka Bizjak, Rok Kidrič, Roko Prša, Gašper Pečnik, Nik Marinšek; 1 zadetek: Luka Petek, Tin Martić, Chinwendu Johan Nkama, Klemen Bolha. krivde mogoče pripisati tudi sedečim na drugi strani pogajalske mize … Azemović in Janžekovič pred vsemi Največjo minutažo pri šumarjih je imel v tej sezoni Emir Azemović. 25-letnik s srbskim in črnogorskim potnim listom je bil v različnih kombinacijah centralnih branilcev najbolj standarden, ob njem so se izmenjevali Luka Petek, Tim Martič, Johan Nkama in Rok Schaubach. Drugo mesto na tej lestvici zaseda odhajajoči kapetan Luka Janžekovič, za njim pa sta se zvrstila Klemen Bolha in Nik Marinšek. Slednji je izmed vseh igralcev Aluminija nastopil na največ tekmah, kar 32, izpustil je torej le štiri obračune. Skupno je priložnost v sezoni 2021/22 dobilo v rdeče-belem dresu Aluminija kar 38 igralcev. Jože Mohorič posledica dejstva, da je prvi del sezone odigrala ena ekipa, v zimskem premoru pa je bila ta sestavljena domala v celoti na novo. Razen omenjene trojice ... Izmed strelcev je v zaključnem delu sezone največ pokazal Vice Miljanić. 24-letni Zadrčan je gole začel dosegati kot po tekočem traku, a so jih modri na drugi strani tudi ogromno prejemali, zato želenega učinka ni bilo ... JM Miljan Jablan Matej Šošterič Filip Kosi Peter Aaron Mendy Žiga Krušič Valentin Bolcar Miha Petrovič Mihael Zorica Alan Hočevar 46 34 28 24 23 1 0 0 0 1 1 1 1 3 1 0 0 0 Strelci za Dravo: 6 zadetkov: Vice Miljanić; 3 zadetki: Luka Lovenjak, Maj Penič; 2 zadetka: Sebastjan Šlak, Malik Bah, Anton Rogina, Simon Rogina, Amir Kahrimanović, 1 zadetek: Ivo Antonio Kralj, Emanuel Nikpalj, Nebojša Ivančević, Stavri Bozgo Kliton, Alen Ploj, Niko Drevenšek, Fran Šlamberger. Štajerski TEDNIK petek, 3. 6. 2022 COLOR CMYK Šport, šport mladih 14 stran 14 petek z 3. junija 2022 Rokomet z Žiga Bedenik Na Ptuju je doma olimpijski prvak! V prvi polovici maja je v mestu Caxias do Sul (približno 500.000 prebivalcev) na jugu Brazilije potekala 24. poletna olimpijada gluhih. Na njej je v 17 športnih panogah sodelovalo več kot 4.500 športnikov. Barve Slovenije so na tekmovanju zastopali štirje športniki, prav posebna pa je zgodba Ptujčana Žiga Bedenika, ki je spisal zlato pravljico kot član rokometne reprezentance Hrvaške. Žiga je svojo rokometno pot začel pri ptujski Dravi leta 2005, potem je vmes menjal nekaj klubov (Arcont Radgona, Gorišnica, HSG Gradec), sedaj pa je znova član ptujskega rokometnega kolektiva. 31-letnik z reprezentanco Hrvaške sodeluje že od leta 2015, v tem času se je veselil nekaj odličnih dosežkov, tudi 3. mesta na prejšnji olimpijadi, nazadnje pa se je na lanskem evropskem prvenstvu s „kockastimi“ okitil z evropskim naslovom. „Sem športno zelo aktiven: ob tem, da že od 7. razreda osnovne šole redno treniram s slišečimi v rokometu po raznih klubih, sem tudi pri gluhih igral v raznih športnih panogah, npr. v futstalu, odbojki, košarki … Tako smo enkrat sodelovali tudi s Hrvati, ki v svoji državni rokometni reprezentanci niso imeli rezervnega golmana in so me povabili k sodelovanju, saj v Sloveniji ni ekipe gluhih rokometašev. Pri pridobitvi hrvaškega državljanstva je zelo pomagala tudi Športna zveza gluhih in naglušnih Slovenije in tako se je začela moja zgodba s hrvaško izbrano vrsto,“ je dejal Žiga. Žiga Bedenik: »Šport me dopolnjuje in izpopolnjuje, preko njega se počutim bogatega, živega.« Prava borba se je začela s polfinalom Žiga Bedenik med tekmo v Braziliji, ko je kot član hrvaške izbrane vrste igral proti Turkom. »Ob družini mi šport pomeni največ v življenju« Šport mu odpira mnoga vrata, ki bi sicer ostala zaprta. „Šport me dopolnjuje in izpopolnjuje, zaradi športa se počutim bogatega, živega. S športom sem se začel tudi uveljavljati v družbi, saj je znano, da smo gluhi skupina invalidov, do katerih imajo slišeči poseben odnos. Počutil sem se bolj sprejetega, potem pa ugotovil, da je šport moja duševna hrana. Pomembno je tudi to, da smo gluhi povezani po celem svetu, športniki se zelo dobro poznamo med sabo,“ je dejal Žiga in dodal: „Ob družini mi šport pomeni največ v življenju. Preko športa imam veliko prijate- ljev, s katerimi se družim, ko mi seveda dopušča čas. Rad igram tudi računalniške igrice. Zelo veliko hodim po izletih, izredno rad potujem in odkrivam znamenitosti, rad se udeležujem raznih pohodov.“ Priprave na olimpijado so pri hrvaški reprezentanci vzeli z vso resnostjo, igralci so imeli na voljo vso potrebno podporo, zelo podobno, kot jo ima njihova članska rokometna reprezentanca slišečih. „Bilo je zelo naporno. Gluhih igralcev ne gre podcenjevati, saj jih večina igra po klubih v 1. A-in B-ligi slišečih. Čez celo leto smo imeli zelo veliko skupnih treningov, pa tudi kondicijskih priprav. Zame je bilo še toliko težje, saj sem zraven teh treningov treniral še z Dravo Ptuj, ob tem pa sem bil zaposlen v Avstriji. Za vse sem Kurenti uspešno v deževnem in hladnem Krškem Za Kurente so nastopali: Frida Dimovski, Žanin Kuršič, Brina Mojsilovič Meznarič, Pija Pisar, Nuša Planinšec, Ivan-Vanja Hrytsensko, Pascal Krevs in Timotej Plošinjak. Najbolje med vsemi je plavala najmlajša Brina Mojsilovič Meznarič, ki je osvojila dvakrat 6. mesto (50 in 400 m prosto). Med fanti je bil najuspešnejši ukrajinski plavalec v vrstah Kurenta Ivan-Vanja Hrytsenko, ki je osvojil 8. mesto v najtežji plavalni disciplini – 400 m mešano. »S tekmovanjem sem zadovoljen, čeprav je bilo zelo deževno in hladno Kurentovi plavalci na tekmovanju v Krškem Slovenski športniki so na 24. poletni olimpijadi gluhih dosegli izjemne uspehe, s po dvema kolajnama sta izstopali atletinji Leja Glojnarič, ki je bila dvakrat zlata, ter Iris Breganski, dvakrat bronasta – obe sta kolajni osvojili v mnogoboju ter skoku v višino. Ob njiju sta slovenske barve v Braziliji zastopala še tenisač Marino Kegl, ki je na olimpijskem turnirju zasedel četrto mesto, ter atlet Tadej Enci, ki je bil na 400 metrov enajsti. Karate z Karate-do klub Ptuj (13 stopinj). To je bila nova izkušnja, s katero so se morali spoprijeti mladi plavalci, saj ni bilo lahko plavati v takem vremenu. Otroci so v pripravljalnem obdobju, treningi so v polnem teku. Pozitivno sem presenečen nad Brino in Vanjo, ki skupini dajeta zagon,« pove trener Borut Petrovič. Mlade plavalce Kurenta čaka novo tekmovanje v Radovljici, ko bodo nastopili skupaj s tretjo in četrto selekcijo, medtem ko prva ekipa nastopa na mednarodnem tekmovanju v Kranju. Čeprav se šolsko leto počasi približuje h koncu, ptujski karateisti ne počivajo. Ob koncu maja so se udeležili že tretje tekme v zadnjem mesecu in so ponovno dosegli lep ekipni uspeh. Tokrat so se Angelika, Veronika in Kristjan Slokan, Rok in Mark Kosi, Patrik Topolovec, Miha Kaučič, Tinej Rosić, Katai Pongrac, Rok Zagoranski, Lara Zavranik ter Iris Kolarič z vrstniki pomerili na Teznem v Mariboru, kjer se je zbralo 90 tekmovalcev, ki so tekmovali v katah. Od Ptujčanov sta se najvišje uvrstila Rok Kosi, ki je zasedel 2. Jože Mohorič Za Slovenijo v Braziliji štiri medalje Tri tekmovanja, številne osvojene medalje Plavanje z PA Kurent Ptuj V soboto je v Krškem potekal razvojni pokal v plavanju za kategorije dečki/deklice in mlajši dečki/ mlajše deklice. V sklopu štirih tekmovanj, ki jih organiziramo v Sloveniji z namenom razvoja plavalcev, je z osmimi plavalci nastopila tudi Plavalna akademija Kurent z drugo selekcijo. Med 380 plavalci iz 18 klubov iz Slovenije jih je vodil Borut Petrovič. Ob zelo hladnem vremenu in dežju so se morali športniki in športnice spoprijeti z veliko težavami, ki nastanejo ob slabem vremenu. zelo hvaležen svojim staršem, ki so mi pomagali in stali ob strani, da sem to vse skupaj sploh lahko izvedel,“ pove Žiga. V Braziliji je na moškem rokometnem turnirju sodelovalo devet ekip (Venezuela je v zadnjem trenutku odpovedala udeležbo), ki so bile razdeljene v dve predtekmovalni skupini. Hrvati so v skupini B po vrsti ugnali Turčijo (aktualne olimpijske prvake), Dansko in Gano ter se brez izgubljene točke uvrstili v zaključne boje. V polfinalu jih je čakal dvoboj s Srbijo, v finalu pa še z Nemci. Oba so odločili v svojo korist in se zasluženo veselili prestižnega olimpijskega naslova. „Vse tekme so bile težke, največja borba pa se je začela s polfinalom, ko smo igrali s Srbijo. Srbi so bili res težek tekmec, ampak naša želja po zmagi je bila res velika, tako da smo jih premagali s kar 14 goli razlike (32:18). Še težje je bilo v finalu, ko smo igrali z Nemčijo. V prvem polčasu je bila tekma enakovredna, v drugem polčasu pa smo zaradi izredne želje po uspehu znova dobili krila in dobesedno poleteli do zmage (32:21). Res smo bili že vsi zelo utrujeni, ampak naša želja po zmagi je bila izredna. Na koncu smo bili za vsa odrekanja poplačani z zlato medaljo in ta je neprecenljiva. Pomeni mi nagrado za ves trudi, ki sem ga vložil v treninge in poplačilo za vsa odrekanja, hkrati pa prinaša tudi določeno finančno varnost v moji jeseni življenja,“ je o izkušnji iz Brazilije dejal Žiga. Motiva mu tudi v prihodnje ne bo manjkalo. „Z reprezentanco Hrvaške sem postal evropski in olimpijski prvak, naslednja želja v vrsti je naslov svetovnega prvaka. Potem bi imel pod streho celoten paket najžlahtnejših odličij,“ zaključi Žiga. mesto, in Angelika Slokan, ki je bila tretja. Tudi drugi so se dobro odrezali, saj so zasedli mesta tik pod stopničkami. Tekmi v Rogaški Slatini in Sevnici Že pred tem so se karateisti ptujskega kluba merili na dveh tekmovanjih. V sredini aprila se je tekme šolske karate lige v Rogaški Slatini udeležil Žan Luka Kokot in zmagal v katah. UR Člani Karate do kluba na tekmovanju na Teznem Konec aprila so se v večjem številu udeležili mednarodnega turnirja v Sevnici, kjer se je zbralo okrog 180 tekmovalcev iz Slovenije, Hrvaške, BiH in Madžarke. Iz Karate-do kluba Ptuj so tekmovali Mark in Rok Kosi, Veronika, Kristjan in Angelika Slokan, Iris Kolarič, Patrik Topolovec, Lara Zavratnik, Rok Zagoranski, Nadija Feizić in Miha Kaučič. Dosegli so lep ekipni uspeh, saj so v disciplinah kihon in kate osvojili kar 10 medalj. V kihonu je Nadija Fejzić osvojila srebrno medaljo, Sara Petrovič, Veronika Slokan, Iris Kolarič in Lara Zavratnik pa bronaste. V katah je bila najuspešnejša Lara Zavratnik, saj je v svoji kategoriji premagala vse tekmovalke, Rok Kosi je osvojil drugo mesto, Angelika Slokan, Nadija Fejzić, Mark Kosi in Miha Kaučič pa so osvojili bronasta odličja. jk Štajerski TEDNIK petek, 3. 6. 2022 Šolski šport z Odbojka, učenke polfinale: OŠ Kajetana Koviča Poljčane – OŠ Ljudski vrt 0:2, OŠ Vi- Odbojka je doma na OŠ Ljudski vrt dem-Leskovec – OŠ dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec 1:2; tekma za 3. mesto: OŠ Videm-Leskovec – OŠ Kajetana Koviča Poljčane 2:0; tekma za 1. mesto: OŠ Ljudski vrt – OŠ dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec 2:0. Vrstni red: 1. OŠ Ljudski vrt 2. OŠ dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec 3. OŠ Videm-Leskovec 4. OŠ Kajetana Koviča Poljčane UR Foto: Črtomir Goznik Ekipa OŠ Ljudski vrt je osvojila naslov območnih prvakov v odbojki za učence letnika 2009 in mlajše. Šolski šport z Nogomet, učenci in učenke Mladi Gorišničani pred vsemi V drugi polovici maja je v organizaciji Zavoda za šport Ptuj potekalo medobčinsko tekmovanje v malem nogometu za učenke in učence letnika 2011 in mlajše. V dveh predtekmovalnih skupinah se je tekmovanja udeležilo sedem ekip, po dve najboljši iz vsake skupine sta se uvrstili na zaključni turnir, ki je potekal v Juršincih. Tam so prepričljive predstave pokazali mladi Gorišničani, ki so s 15 Šolski šport z Odbojka, učenke Prepričljivi odbojkarji OŠ Ljudski vrt Rezultati: stran 15 Šolski šport, rekreacija petek z 3. junija 2022 V športni dvorani OŠ Kajetana Koviča Poljčane je v organizaciji Zavoda za šport Ptuj pred časom potekalo območno0 tekmovanje v odbojki za učence letnika 2009 in mlajše. Na turnirju s po dvema najboljšima ekipama in ptujskega in bistriškega območja so najdaljšo potegnili učenci OŠ Ljudski vrt, ki so z dvema zmagama osvojili naslov območnih prvakov. Tekmovanje se na tej stopnji konča. COLOR CMYK polnim izkupičkom zanesljivo osvojili 1. mesto. V ozadju so imele tri ekipe povsem enak točkovni izkupiček (Hajdina, Cirkulane-Zavrč, Juršinci), o končnem vrstnem redu so tako odločali dodatni kriteriji (medsebojne tekme, gol razlika, doseženi zadetki …). Brez odličja so na koncu ostali gostitelji … Tekmovanje se na tej stopnji konča. Rezultati, predtekmovanje: skupina A (ŠD Podlehnik): Podlehnik – Gorišnica 0:4, Hajdina – Mladika 2:0, Gorišnica – Mladika 1:0, Podlehnik – Hajdina 0:3, Hajdina – Gorišnica 1:0, Mladika – Podlehnik 7:0; skupina B (ŠD Cirkulane): Cirkulane-Zavrč – Destrnik-Trnovska vas 1:1, Destrnik-Trnovska vas – Juršinci 0:3, Juršinci – Cirkulane-Zavrč 1:2. Finalni turnir (ŠD Cirkulane): Hajdina – Gorišnica 1:3, Juršinci – Cirkulane-Zavrč 0:0, Gorišnica – Cirkulane-Zavrč 3:1, Hajdina – Juršinci 1:1, Juršinci – Gorišnica 0:2, Cirkulane-Zavrč – Hajdina 1:1. Vrstni red: 1. OŠ Gorišnica 2. OŠ Hajdina 3. OŠ Cirkulane-Zavrč 4. OŠ Juršinci 5. OŠ Mladika 6. OŠ Destrnik-Trnovska vas 7. OŠ Podlehnik Foto: Črtomir Goznik Območne prvakinje v odbojki: učenke OŠ Ljudski vrt V začetku maja je v dvorani OŠ Cirkovce v organizaciji Zavoda za šport Ptuj potekalo območno tekmovanje v odbojki za učenke letnika 2009 in mlajše. Brez izgubljenega niza so prvo mesto in s tem naslov območnih prvakinj osvojile učenke OŠ Ljudski vrt. Tekmovanje se na tej stopnji konča. Rezultati: UR polfinale: OŠ Cirkovce – OŠ Pohorskega odreda S. Bistrica 0:2, OŠ Ljudski vrt – OŠ dr. Jožeta Pučnik Črešnjevec 2:0; tekma za 3. mesto: OŠ Cirkovce – OŠ dr. Jožeta Pučnik Črešnjevec 2:1; tekma za 1. mesto: OŠ Ljudski vrt – OŠ Pohorskega odreda S. Bistrica 2:0. Vrstni red: 1. OŠ Ljudski vrt 2. OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica 3. OŠ Cirkovce 4. OŠ dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec UR Šolski šport z Judo Lara in Aneja do medalj Minuli petek je v Ljubljani, v telovadnici Judo kluba Gib Šiška, potekalo državno prvenstvo osnovnih in srednjih šol v judu. Prvenstva se je udeležilo 204 učencev in dijakov iz kar 113 šol iz cele Slovenije. Foto: Črtomir Goznik Zmagovalna ekipa medobčinskega prvenstva – OŠ Gorišnica Iz ptujskih in spodnjepodravskih osnovnih in srednjih šol so se posebej izkazali Lara Sledič s prvim, Aneja Vidovič s tretjim in med srednješolci Aljaž Ajdič s petim mestom. David Breznik Foto: Črtomir Goznik Drugo mesto so osvojili člani ekipe OŠ Hajdina. Atletika z Peteroboj veteranskih reprezentanc Trije ptujski atleti veterani v slovenski reprezentanci V Lipnici so po dveh letih premora znova pripravili tradicionalni atletski veteranski miting, na katerem je nastopilo pet državnih reprezentanc: Avstrija, Češka, Hrvaška, Madžarska in Slovenija. Veterani so tekmovali v tekih, štafetah, skokih in metih. V vsaki disciplini sta državo zastopala dva najboljša po faktorjih starosti od 35 let naprej. V vsaki disciplini je tako nastopi- lo deset tekmovalcev, prvi je dobil 10, drugi 9 in zadnji 1 točko. Tekmovanje je bilo izredno dobro organizirano in je bilo doseženih nekaj izrednih rezultatov. Izpostavit velja svetovni rekord v metu kladiva za kategorijo M85+, ki ga je postavil Avstrijec Walter Kria z metom 40,97 metra, kar s faktorjem za starost znaša 91 metrov. V izredno močni konkurenci je Sloveniji uspelo premagati Hrvate, zmagali pa so Avstrijci pred Čehi in Madžari. Ptujski atleti so se dobro borili in bili dokaj uspešni. Miki Prstec je s četrtima mestoma v metu krogle in diska doprinesel 14 točk. Marko Sluga je nastopil v skoku v višino in bil prav tako četrti. Barbara Gačnik je nastopila v skoku v daljino, kjer je delila peto mesto, ter v štafeti 4-krat 100 metrov, kjer so bile Slovenke pete. Veterani Atletskega kluba Ptuj se pripravljajo na državna prvenstva v metalnem peteroboju in splošno državno prvenstvo veteranov, ki bosta obe na sporedu junija. V juliju pa Marko Sluga in Miki Prstec potujeta na svetovno prvenstvo, ki bo v Tampereju na Finskem. David Breznik Tretje mesto na šolskem tekmovanju v Ljubljani je osvojila Aneja Vidovič (JK Drava Ptuj). Športni napovednik Nogomet z Super liga MNZ Ptuj RAZPORED 18. KROGA, V SOBOTO OB 18.00: Skorba – Boč Poljčane, Bukovci – Grajena Anpro, Markovci – Gerečja vas, Hajdina – Apače, Gorišnica – Stojnci. Golf z Turnir ob 30-letnici GK Ptuj Golf klub Ptuj ob 30-letnici delovanja na ptujskem igrišču organizira turnir v golfu. Tekmovanje se bo s skupinskim startom v soboto in nedeljo začelo ob 9.30. Tek z 11. Večerni tek čez grad Foto – osebni arhiv Skupinska fotografija slovenske veteranske atletske reprezentance Tekaška akademija TAO v petek, 3. junija, organizira 11. Večerni tek čez ptujski grad. Tekači bodo lahko izbirali med tekoma na 5,7 ali 9,5 km razdalji, start pa bo ob 19.30 v Termah Ptuj. Tek šteje tudi v sklop Štajersko-koroškega rekreativnega pokala. Proga bo v celoti zaprta za promet. JM, DB Štajerski TEDNIK petek, 3. 6. 2022 COLOR CMYK Ljudje in dogodki 16 stran 16 petek z 3. junija 2022 Majšperk z Jubilejni, 30. kmečki praznik v Stopercah Kmetije, ki dajejo kruh enemu, pridne roke pa zahtevajo od vse družine Zveza rejcev plemenskih telic iz Stoperc je letos organizirala že 30. kmečki praznik. Gre za praznik kraja, društev, krajanov in krajank. Zvezi, ki je organizator te večdnevne prireditve, od leta 2019 predseduje domačin Milan Galun, ki bi bil, če bi se to le dalo, na več mestih hkrati. Je kmet, je pevec z dušo in srcem, planinec, oče in mož … Začetki povezovanja kmetov v Stopercah segajo v leta osamosvojitve države. »Takrat smo združili moči, se povezali, da ti bregovi ne bi zaraščali in da bi se vzdrževala kulturna krajina. Vsako leto je zveza članom sofinancirala tudi nakup nekaj telet, tako da smo se trudili ohraniti stalež goveda na kmetijah,« je dejal Milan Galun. Na vprašanje, v kakšni meri jim je zadani cilj uspel, glede na to, da se obdelovalne površine na območju Haloz krčijo, je Galun odgovoril, da površine so zaraščale in da tudi vedno bodo, vendar pa da je opazen razvoj kmetijstva. »Marsikaj se je mehaniziralo, na novo naredilo, kljub temu pa ročno delo zaradi strmin in neravnin ostaja. Kljub temu da damo za kosilnico in zgrabljalnik 16.000 evrov in več, moramo še vedno hoditi zanjo.« A trdo delo Stoperčanov (še) ni odvrnilo od haloške zemlje. Sklenili so izkoristiti ukrepe kmetijske politike, ki jim omogoča boljši zaslužek oz. preživetje – to je preusmeritev v ekološko kmetijstvo. »Tudi sam sem se odločil za eko- loško kmetovanje. V hlevu imam 12 krav, ki jih hranim s suhim senom in silažo ter ekološkim žitom. Ekološko mleko je bolje plačano, nekje 13 centov več od konvencionalnega, res pa je, da ga je manj. Na koncu meseca tako prejmem za mleko dobrih 1.500 evrov. S tem moram poplačati stroške elektrike, pridelave krme, veseli smo, če nimamo stroškov na račun veterinarskih storitev. Sreča pa je ta, da naša kmetija obsega še gozd, ki prav tako predstavlja pomemben dohodek na kmetiji, ki Foto: Romana Kamenšek Kmečki praznik v Stopercah oblikujejo kmečke igre, veselo druženje ter ocenjevanje izdelkov stoperških gospodinj in gospodarjev. Na letošnjem ocenjevanju v Stopercah so različne komisije ocenjevale vonj, okus, izgled … pri 19 suhomesnih izdelkih in podelile pet zlatih, pet srebrnih in tri bronasta priznanja. Od šestih ocenjenih gibanic so štiri prejele zlato priznanje, ena je prejela srebrno ter ena bronasto, med 46 vzorci vin pa je najžlahtnejše priznanje prejelo 17 vzorcev, 26 jih je bilo srebrnih. »Zagotovo lahko rečemo, da je vsakoletno ocenjevanje pripomoglo k dvigu kakovosti izdelkov, še posebej je napredek opazen na področju pridelave vin. Danes težko najdemo slabo vino v Stopercah,« je dejal Srečko Taciga. Razmišljanju domačina je pritrdil tudi predsednik ocenjevalne komisije Andrej Rebernišek, direktor KGZ Ptuj. »Presenečeni smo bili nad številom vzorcev, ki je bilo letos rekordno, to je 46, in nad svežino ter aromatičnim okusom vin, tudi napak je iz leta v leto manj.« Pohvalil je tudi delovanje Zveze, ki se trudi povezovati kmete v Halozah. Foto: MV Čeprav je v Stopercah manj kmetij, so obstoječe povečale stalež živine in površine, ki jih obdelujejo. pa ga večino vložim nazaj v kmetijsko dejavnost,« je dejal Milan, ki kmetuje na 18 hektarjih kmetijskih površin, glavnina so pašniki, in gozdari na 17 hektarjih gozdov. Galunova kmetija reže kruh le Milanu, pridne roke pa zahteva od vseh družinskih članov. »Ko je treba pospraviti seno, pridejo na pomoč tudi bratje in sestri. Tako je to v Halozah. Moja generacija še vztraja v kmetijstvu na teh strminah, ali bodo tudi moji otroci, ne vem, odločitev bo njihova.« Mojca Vtič Štajerski TEDNIK Hajdina z Društvo upokojencev proslavilo 70 let stran 17 17 /a ŝŶ EE WZKsE^ Zbornik za društveni rojstni dan Društvo upokojencev (DU) Hajdina je ob jubileju, 70-letnici delovanja, izdalo zbornik. Predstavili so ga na nedavnem občnem zboru. Uredila ga je Silvestra Brodnjak, prispevke je pripravilo več avtorjev. V lično oblikovani in slikoviti publikaciji so na sto straneh podrobno orisali delovanje društva skozi njegovo 70-letno zgodovino, med letoma 1952 in 2022. Na začetku delovanja je predsednik Jakob Klemenčič uradoval kar doma, okoli leta 1970 so za potrebe delovanja društva najeli gostinski lokal pri Metličarjevih na Zgornji Hajdini. Po nekaj letih je sledila selitev v kulturno dvorano, nato so kupili Kamplovo zgradbo, ki so jo temeljito prenovili. Na tej lokaciji je društvo delovalo do leta 2006, nato se je selilo v izpraznjene prostore Občine. Do praznovanja 60-letnice (2012) so si hajdinski upokojenci s pomočjo občine ponovno lepo uredili društvene prostore, ki jih za številna srečanja koristijo še danes. Društvo je imelo tudi svoj bife, ki je bil dobro obiskan in je prinašal dohodek, ki so ga porabili za urejanje društvene nepremičnine in nabavo opreme. Z>//EWK^>h a>/ZĂĚŝĂͲdĞĚ ŶŝŬĂWƚƵũ ƉƌĞǎŝǀŝƚĞŽĚϯϬ͘ϲ ͘Ͳϯ͘ϳ͘ǀŶĂƓŝĚƌƵ ǎďŝ MXQLMDVH]QDPLSRGDMWHQDSRSRWRYDQMHSR',¦(o,LQ 1(½1,3529$16,UD]QROLNLSRNUDMLQLVVOLNRYLWLPKULERYMHP RËDUOMLYLPLVLYNLQLPLSROMLSUHSRMHQL]RPDPQLPLGLĄDYDPL LQGLYMHURPDQWLËQLPLUHQHVDQËQLPLJUDGRYL Foto: TM Danes hajdinsko upokojensko društvo z okoli 460 člani vodi Anica Drevenšek. Ob jubilejnem, 70. občnem zboru, na katerem se je v dvorani v Dražencih zbrala približno polovica članstva, je izrazila zadovoljstvo, da jim je uspelo končati zbornik in ga predstaviti javnosti. „Zadnje dni je šlo že malo na tesno s časom, ampak se je izšlo. Smo pa želeli zbornik predstaviti na občnem zboru, kjer se sreča večja množica ljudi oziroma članov.“ Predsednica Drevenškova je dodala, da je bilo v minulih dveh letih delo društva zaradi epidemije okrnjeno. Predlani dejavnosti skorajda ni bilo, lani so izkoristili obdobja zrahljanih omejitev. „Izvedli smo 90 % načrtovanih aktivnosti. Občni zbor smo imeli avgusta, v razstavnem prostoru PSC Hajdina smo postavili razstavo, udejstvovali smo se v športnih aktivnostih. Imamo ekipe v steznem kegljanju in kegljanju z vrvico ter pikadu, sodelovali smo na tekmovanjih Pokrajinske zveze društev upokojencev. Organizirali smo izleta v Belo krajino in Polzelo. S 14 prostovoljkami sodelujemo tudi v projektu Starejši za starejše. Skupino moram pohvaliti, saj res dela zelo dobro.“ COLOR CMYK Ljudje in dogodki petek z 3. junija 2022 Po epidemiji delo društva nemoteno naprej petek, 3. 6. 2022 Predsednica društva Anica Drevenšek in urednica zbornika Silvestra Brodnjak v družbi župana Stanislava Glažarja Urednica zbornika Silvestra Brodnjak je dejala, da so največ informacij o zgodovini delovanja društva dobili od inštitucij (zgodovinski arhiv, upravna enota in knjižnica), nekaj so si pomagali z ustnimi viri. Zaradi številnih selitev društva se je izgubilo veliko dokumentacije. „Zbornik je prva publikacija o delovanju društva upokojencev na Hajdini. Priprava vsebin je zahtevala veliko časa in angažmaja, tudi kakšno neprespano noč, a nam je uspelo. Za sodelovanje se zahvaljujem uredniškemu odboru in vsem 17 avtorjem prispevkov,“ je zadovoljno povedala Brodnjakova. Uredniški odbor so sestavljali Silvestra Brodnjak (urednica), Anica Drevenšek, Anton in Anica Cestnik ter Tatjana Mohorko. Letos še knjižnica in pevski zbor Letos je bilo zaradi sproščanja koronskih ukrepov moč organizirati še več aktivnosti in dogodkov kot lani. Po besedah predsednice je za letos v načrtu ureditev društvene knjižnice, želja je ustanoviti mešani pevski zbor, jeseni bodo priredili predavanje o prometnovarnostnih predpisih, junija bodo organizirali DU Hajdina so v 70 letih vodili predsedniki Jakob Klemenčič, Jože Primožič, Ferdinand Šreiber, Martin Mlakar, Maks Kampl, Zvonko Črček, Anton Cestnik in Rudolf Menhart. Od leta 2019 je predsednica društva Anica Drevenšek. 9PHVWX*RUGHVVLERPRRJOHGDOLQDVWUPLKWHUDVDK]JUDMHQUHQHVDQþQLJUDGLQFHUNHYV VWROSLþL96HQDQTXHERPRRELVNDOLFLVWHUFLMDQVNRRSDWLMRNLVWRMLYR]NLGROLQLPHGVLYNLQLPLSROML0HVWQRVUHGLãþH$UOHVDQDPERSUHGVWDYLORNDWHGUDOR6W7URSKLPHDP¿WHDWHUNL MHãHGDQHVSUL]RULãþHUD]OLþQLKSULUHGLWHYWHUSULYODþQHWUJH.DYLFRPRUGDVSLMHWHYNDYDUQL &DႇHGX1XLWNLMRMHYYHþQRVODYRSRQHVHO9DQ*RJK90DUVHLOOXQDMVWDUHMãHPLQGUXJHP QDMYHþMHPPHVWXWHUQDMYHþMHPSULVWDQLãþXY)UDQFLMLERPRLPHOLþDV]DUD]LVNRYDQMH]DQLPLYLKXOLFNLSULþDMRRãWHYLOQLKGRJRGNLK2GWRGMHSURVWRYROMFHNRQHFVWROHWMDY3DUL] YRGLODUHYROXFLMDQDSURPHQDGQLXOLFL/D&DQHELqUHSDMHELODWHQWDWQDSUYHJDNUDOMD.UDOMHYLQH-XJRVODYLMH$OHNVDQGUD.DUDÿRUÿHYLüD =DGQMLGDQVHERPRVSUHKRGLOLSRPHVWXIRQWDQ$L[HQ3URYDQFHREþXWLOLåLYOMHQMHNRWMHELOR QHNRþLQQDþXGRYLWLWUåQLFLNXSLOLSURYDQVDOVND]HOLãþD9RåQMDþH]$]XUQRREDORQDVERSULSHOMDODYPHVWR*UDVVNMHUERPRRELVNDOLRSRMQRSDUIXPHULMR)UDJRQDUG izlet na Dolenjsko, za jesenski čas načrtujejo kostanjev piknik, aktivni so v medgeneracijskem sodelovanju z osnovno šolo, pa tudi v rokodelstvu in športno-rekreacijskih aktivnostih. Nastopili šolarji in člani društva Na jubilejnem občnem zboru so pripravili kulturni program. Nastopili so učenci OŠ Hajdina: sedmošolke so izvedle plesno točko, Zoja Vegelj se je predstavila z avtorsko pesmijo Zelena gospa, Kristjan Žumer je zaigral na harmoniko. Z ljudskimi vižami so se predstavili pevci društva upokojencev, članice društva so pripravile skeč. Nastopile so Cecilija Bernjak, Dragica Meglič, Kristina Kirbiš in Marta Antončič. Mojca Zemljarič CENA 295 € ĞŶĂǀŬůũƵēƵũĞ͗ƉƌĞǀŽnjnjƵĚŽďŶŝŵƚƵƌŝƐƟēŶŝŵ ĂǀƚŽďƵƐŽŵ͕ŶĂƐƚĂŶŝƚĞǀǀĚǀŽƉŽƐƚĞůũŶŝŚƐŽďĂŚ ŚŽƚĞůĂΎΎΎ͕ϮdžŶŽēŝƚĞǀnjnjĂũƚƌŬŽŵ͕njƵŶĂŶũŝ ŽŐůĞĚŝƉŽƉƌŽŐƌĂŵƵ͕ǀŽĚĞŶũĞŝŶ ŽƌŐĂŶŝnjĂĐŝũŽƉŽƚŽǀĂŶũĂ͘ ^ƉůŽƓŶŝƉŽŐŽũŝƐŽƐĞƐƚĂǀŶŝĚĞůƉƌŽŐƌĂŵĂ͊ Foto: SB Na prireditvi je odmevala ljudska pesem. =DJRWRYLWHVLVYRMVHGHçåHGDQHV LQSRNOLĀLWHSRVORYDOQLFR6RQĀHN 6ORPåNRYDXOLFDQD3WXMX Štajerski TEDNIK petek, 3. 6. 2022 COLOR CMYK Ljudje in dogodki 18 stran 18 petek z 3. junija 2022 Ptuj z Jazzoletje: 100 let jazza na Slovenskem Ptuj z Obletnica prvega strela v času osamosvajanja Glasba, ki pripoveduje, spodbuja, spreminja in preseneča Veterani vedo, kaj je ljubezen do domovine Na dvorišču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj so 24. maja gostili glasbeno-pogovorni dogodek ob 100-letnici jazza na Slovenskem. V pogovoru, ki ga je vodila Nina Novak, vodilna jazz kritičarka v Sloveniji, je sodeloval priznani kontrabasist skupine Just Friends Quartet, ki se je ob tej priložnosti tudi predstavila s koncertnim programom. Na dvorišču bivše ptujske vojašnice je 24. maja potekala slovesnost ob obletnici prvega strela na Ptuju v času osamosvajanja Republike Slovenije, od katerega je minilo že 31 let. Foto: MG Slavnostni govornik Venčeslav Ogrinc, podpredsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo Foto: MG Z glasbeno-pogovornega dogodka ob 100-letnici jazza na Slovenskem. Njeni člani so še: Bojan Volk (saksofon), Marko Petrušič (klavir) in Enos Kugler (bobni). Nikola Matošić že desetletja organizira jam sessione, glasbena druženja med občinstvom in tudi glasbeniki, s katerimi spodbuja mlade k živemu muziciranju ter sooblikovanju jazz scene. Sodeluje z vodilnimi glasbeniki na področju slovenskega in svetovnega jazza, med katerimi so vrhunski pianist Peter Mihelič, ki že več kot 30 let živi in dela v New Yorku, Deborah Brown, Rachel Gould in Doug Hammond. Jazz je v sto letih na Slovenskem doživel številne prelomnice, ki so pomembno vplivale tako na razvoj popularne glasbe kot tudi na družbo samo. Zametki jazza na slovenskih tleh so povezani s Tržačanom Miljutinom Nagodetom, ki je leta 1922 s svojo zasedbo Original Jazz Nagode prvič izvedel glasbo s temi zametki. Jazz je že od nekdaj teme- ljil na boju za enakopravnost, pravice, na Slovenskem pa je šlo bolj za nekakšen upor mladih, ki so se osvobajali izpod togih konzervativnih vrednot. V pogovoru sta Nikola in Nina še posebej spomnila na leto 1945, ko je Bojan Adamič ustanovil Plesni orkester Radia Ljubljana, (današnji Big Band RTV Slovenije), ki še danes velja za edini profesionalni jazzovski orkester v Sloveniji in eden redkih orkestrov, ki od takrat deluje neprekinjeno. Jože Privšek je izpopolnil Big Band RTV Slovenije do svetovnega nivoja. Bil je tudi sošolec Quincyja Jonesa, legendarnega ameriškega komponista. Tudi danes je marsikateri slovenski jazz glasbenik v svetu zelo prepoznan, med njimi tudi Ptujčan Žan Tetičkovič, prejemnik več nagrad ameriškega skladateljskega združenja. Prvo ploščo z jazz glasbo je leta 1960 Jugoton posnel z jazz ansamblom Sepe. Tega leta se je na Bledu odvil tudi prvi jazz festival, dve leti pred slovensko popevko, ki je bila od začetka tesno povezana z jazzovsko glasbo. Z njo pa se je slovenska glasba nekako začela odmikati od tradicionalnih jazzovskih oblik. V letu 2003 se je rodil tudi festival slovenskega jazza, ki zadnjih petnajst let doživlja pravi razcvet. Od jazza pa se v Sloveniji ne da živeti, premalo je prizorišč, zato moraš potovati po svetu, je povedal Nikola Matošić. Ne glede na vse pa bo jazz ostal za številne žarek presežkov, glasba, ki pripoveduje, spodbuja, spreminja in preseneča. Povsem neupravičeno ga nekateri zapostavljajo. Vključiti ga je treba v vsakdan in preprosto živeti z njim, je bil neke vrste poziv s pogovora Nine Novak z Nikolom Matošićem o stoletni tradiciji jazza na Slovenskem – Jazzoletju. MG Dornava z Glasbeno-pravljični dogodek Črni kos Varovanci nadvse uživali V Zavodu za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja so 24. maja gostili orkester učiteljev in učencev Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj. Prvi strel na Borisa Frasa in njegova sodelavca je potrdil, da v samostojnost ne bomo odšli po mirni poti, je spomnil Vlado Žgeč, predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Ptuj, ki je pripravilo slovesnost ob podpori MO Ptuj in Elektra Maribor, d. d., ter v sodelovanju s Policijskim veteranskim društvom Sever Maribor, Območnim združenjem slovenskih častnikov Ptuj, območnim združenjem borcev za vrednote NOB Ptuj, Društvom invalidov Ptuj in Društvom generala Maistra Ptuj. Slovesnosti so se udeležili tudi aktivni udeleženci pekrskih dogodkov. Kljub temu da je od teh prelomnih trenutkov minilo že 31 let, se morajo veterani in Boris Fras še vedno boriti za trohico svojih pravic. Tudi ob 30. obletnici samostojne Slovenije si niso zaslužili takšne pozornosti, kot bi si jo morali ob takšnem jubileju. Zadovoljni pa so, da jim je s pomočjo Elektra Maribor in vodstvom takratnega direktorja Borisa Soviča uspelo na transformatorju odkriti spominsko ploščo v spomin na te dogodke. Prav tako jim je uspelo pripraviti spominski zbornik z naslovom Elektro Maribor v prizadevanjih za samostojno in neodvisno Slovenijo, v kateri so ti dogodki tudi podrobno opisani. V Območnem združenju veteranov vojne za Slovenijo Ptuj se bodo še naprej trudili, da pomembni dogodki iz časa osamosvajanja in vojne ne utonejo v pozabo, je še posebej poudaril Vlado Žgeč. Slavnostni govornik je bil Venčeslav Ogrinc, podpredsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo, ki je bil v času priprav na osamosvajanje Republike Slovenije organizator manevrske strukture Narodne zaščite v Mariboru in poveljnik Občinskega štaba TO Maribor – Tezno, v času vojne pa namestnik poveljnika Območnega štaba TO Maribor. „Plebiscit iz decembra leta 1990 je bil obveza do slovenskega naroda, da zaveze uresničimo. Že pred tem smo začeli priprave, da vse to udejanjimo. Dogodke v letu 1991 smo pričakali pripravljeni, ne samo mi iz TO in Milice, tudi civilna obramba, gospodarske družbe, pravzaprav vsi državljani. To se je najprej pokazalo maja, pozneje pa še bolj junija in jubileja pred 31 leti,“ je izpostavil. Veterani vedo, da mir ni samoumeven, zanj si je treba nenehno prizadevati. Politiki pa so državljanom in državljankam dolžni zagotoviti človeka vredno življenje, za medsebojno spoštovanje, za dobrobit vseh in vsakega izmed nas. „Spoštovanje in razumevanje med ljudmi naj bo naše življenjsko vodilo. To smo dolžni storiti za svoje otroke, vnuke, za prihodnost domovine, ki je takrat nismo pustili na cedilu. Mi vemo, kaj je ljubezen do domovine in da se za to računa ne izstavlja. Boris in njegovi sodelavci, teritorialci in miličniki smo svoje delo opravili pogumno, zavzeto, brez izstavljanja računov,“ pa so besede Venčeslava Ogrinca, ki bi se jih morali zavedati vsi. Na letošnji slovesnosti so podelili tudi priznanje Zveze društev vojnih invalidov Slovenije, listino – spominsko plaketo. Prejel jo je Boris Sovič, nekdanji predsednik uprave Elektra Maribor za prizadevno delo na področju skrbi za vojne invalide, spodbujanje domoljubja ter za izjemen prispevek pri izvajanja poslanstva Društva vojnih invalidov Ptuj in Zveze vojnih invalidov Slovenije. Zahvalil se je za priznanje, ki je bilo zanj veliko presenečenje. „Domovina je samo ena, ljubezen do domovine je zelo pomembna. Zato je treba spoštovati vse tiste, ki so v različnih obdobjih naredili tisto, kar jim veleva dolžnost – obraniti domovino. To so naredili v imenu naših otrok, da bodo lahko živeli v miru, v urejeni, svobodni državi. Kot danes vidimo, to ni samo po sebi umevno, zato moramo biti toliko bolj hvaležni vsem, ki so prispevali k temu, da je Slovenija svobodna, mednarodno priznana in samostojna država.“ V kulturnem programu letošnje slovesnosti ob obletnici prvega strela na Ptuju v času osamosvajanja Republike Slovenije so nastopili učeni OŠ dr. Franja Žgeča Dornava, ki jih je za nastop pripravila učiteljica Doroteja Draškovič. MG Foto: arhiv ZGŠ Z nastopa ZGŠ v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj v ZUVD Dornava. Predstavili so se z glasbeno-pravljičnim dogodkom, prepletom slovenskih ljudskih pesmi za orkester in pesmi ter zgodbo o črnem kosu in sinički. Varovanci so se njihovega nastopa zelo razveselili, pozorno so jim prisluhnili ter jim vzbudili tudi željo po plesu. Kot je povedala ravnateljica ZGŠ Lija Frajnkovič, je to že njihov tretji nastop na odru dvorane ZUDV Dornava. Prvotno so nastop sicer planirali ob kultur- nem prazniku, a so ga morali zaradi epidemije prestaviti, a tudi majsko srečanje svoje privlačnosti in namena ni izgubilo. Vsi skupaj se že veselijo novo srečanje, nove glasbene in pevske zgodbe. (MG) Foto: MG Listino – spominsko plaketo Zveze društev vojnih invalidov Slovenije – je Boris Fras, predsednik Društva vojnih invalidov Ptuj, izročil nekdanjemu predsedniku uprave Elektra Maribor Borisu Soviču. Štajerski TEDNIK petek z 3. junija 2022 petek, 3. 6. 2022 COLOR CMYK stran 19 Za kratek čas 19 Tedenski horoskop OVEN (21. 3. – 20. 4.) Pred vami je dinamičen teden in izrazili boste vse tiste prirojene lastnosti, kot so pogum, samoiniciativnost in skoraj na vsakem koraku se bo občutil pionirski duh. Tako se bodo uspehi stopnjevali v pogledu službe. Čarobni trenutki v dvoje vas umirijo in sprostijo. BIK (21. 4. – 20. 5.) Privlačile vas bodo skrivnosti in nekoliko odstopate od tistega, kar je vam blizu. Energija bo skrita v vas in dobro je, da se stvari lotite, tako kot občutite. Če boste prisluhnili notranjim potrebam, se bodo stvari svetile. Čas je, da odkrijete v sebi svoj zaklad in ga delite z drugimi ljudmi. Aktivni stratovulkan leži v Gvatemali približno 16 km zahodno od Antigve, enega od najbolj znanih mest v Gvatemali in turistične točke. Visok je 3763 m. Pogosto je izbruhnil od španskih osvajanj dalje, nazadnje novembra 2018. Znan je tudi po tem, da je skoraj nenehno vsaj malo aktiven. Majhni izbruhi plina in pepela se pojavijo vsakih 15 do 20 minut, vendar so večji izbruhi redki. Med njimi prevladujejo andeziti in bazaltna lava, nedavni izbruhi pa so bili bolj mafični (iz temnejših mineralov) kot starejši. MIRON - starogrški kipar, ustvarjalec bronastih kipov (Metalec diska), TACIT - rimski zgodovinopisec in konzul, ŽAKAR mehanične statve za tkanje vzorčastih tkanin DVOJČKA (21. 5. – 20. 6.) Pridobivali boste informacije in tako svoje znanje še povečali. Zanimivo je, da se ukvarjate s tistim, kar vas veseli in da se v veliki meri sprostite. Zdi se, da življenje zajemate z veliko žlico in da znate ločevati stvari. Intenzivno vas bo privlačila družba in pogovori z ljudmi. RAK (21. 6. – 22. 7.) Podravje z Konferenca OZSČ Ptuj Korona močno okrnila delo V četrtek so se na konferenci sestali člani Območnega združenja slovenskih častnikov (OZSČ) Ptuj in pregledali delo v minulem obdobju, ki ga je zaznamovala epidemija koronavirusa. To se je zaradi številnih odpovedi prireditev in tekmovanj poznalo pri delu, ki je bilo precej okrnjeno ter tudi pri udeležbi na konferenci, ki je bila skromna. Zato bodo osrednje naloge prihodnjega obdobja, ko bo združenje vodil Stanko Roškar, ki je Foto: LK Vodenje območnega združenja je od Davorina Volgemuta prevzel Stanko Roškar. zamenjal Davorina Volgemuta, konsolidacija organov in članstva z več srečanji in dogodki ter sode- lovanje s sosednjimi in sorodnimi društvi. L. Kotar Gorišnica z Kvalifikacijsko tekmovanje Kaj veš o prometu Znanje za varno udeležbo v prometu Na OŠ Gorišnica je bilo maja že 22. regijsko tekmovanje Kaj veš o prometu, ki ga je letos organiziral SPVCP Gorišnica v sodelovanju z OŠ Gorišnica, s Policijsko postajo Gorišnica, z medobčinskim redarstvom SOU, ZŠAM Ptuj in Šolo vožnje Prednost. Tekmovanja Kaj veš o prometu so tradicionalna oblika prometno-vzgojnih aktivnosti, ki potekajo na šolah skupno že več kot 50 let. Potekajo pa na šolski ravni, na občinski oz. regijski ravni ter nato kot finalno, državno tekmovanje. Na letošnjem kvalifikacijskem tekmovanju je sodelovalo devet osnovnih šol. Med 36 osnovnošolci, ki so se pomerili s kolesi, so bili najboljši Anže Kvas in Jakob Pernat (OŠ Cirkovce, 1. mesto) ter Jure Petek (OŠ Ljudski vrt, podružnica Grajena, 3. mesto). Ekipno je bila najboljša OŠ Videm z mentorjem Andrejem Primuži- čem. Ob uspehih mladih ne gre pozabiti tudi na njihove mentor- je, ki jih skozi celotno šolsko leto pripravljajo na to tekmovanje, kar Foto: zasebni arhiv Z letošnjega regijskega tekmovanja Kaj veš o prometu na Ptujskem pa je še pomembnejše, poučujejo jih o prometnih vsebinah, ki so za varno udeležbo v prometu nujne. Prva dva tekmovalca sta se udeležila državnega tekmovanja. Letošnje, 52. zaključno državno tekmovanje, že 29. v Republiki Sloveniji, je konec maja potekalo na Jesenicah. Vse znanje, ki so ga tekmovalci pridobili, bodo lahko koristno uporabili kot udeleženci v dejanskem prometu. Najpomembnejše pa je, da niso le tekmovali, temveč so se učili za varno udeležbo v cestnem prometu, učili so se za življenje. Janez Strelec Lilija je roža čistosti in tudi sami boste žareli v mirnosti in ljubezni. Spoznali bost vrednote duhovnega sveta in uvideli, kaj je za vas bistvo življenja. Strmite po novih spoznanjih in tako boste kos vsem nalogam. V veliko pomoč in oporo vam bo vsekakor ljubezen, ki je in ostaja zdravilo. LEV (23. 7. – 22. 8.) V ljubezni bo vladala tišina, vaša naloga je, da se pogovorite in da stvari razčistite. Ne iščite sreče tam, kjer je ni. Dinamičen čas se vam obeta v službi in počasi uvidite, da lastna kreativnost lahko v veliko pomoč in spodbudo. Pohvala bo balzam za dušo! DEVICA (23. 8. – 22. 9.) Ples planetnih energij bo pester in tako vam ne bo dolgčas. Nujno bo, da na pravilen način znate ločevati zrno od plev. Odzvati se boste morali klicu narave, kajti tam pridobite notranji mir in zaupanje. V ljubezni vas čaka pogovor in počasi bo čas, da ljubljeni osebi izpoveste ljubezen. TEHTNICA (23. 9. – 23. 10.) Sprostila vas bo nežna glasba in kdor išče, ta tudi najde. Seznam stvari, ki bi si jih želeli, bo velik, toda sreča je že to, da lahko delate in ustvarjate. Imeli boste obilico neke dinamične energije in tako boste kos nalogam, ki jih piše življenje. V ljubezni bo vladala romantika! ŠKORPIJON (24. 10. – 22. 11.) Blesteli boste v izobraževalnih vodah in strmeli po nekem priznanju. Seveda ga boste dobili, ko bo čas za to. Čaka vas ugodno obdobje, da določene stvari predstavite neki širši publiki. Ne bodite preveč skromni in vedite, da imate mnogo znanja. Delo in ljubezen gresta z roko v roki. STRELEC (23. 11. – 21. 12.) Kocke usode se bodo zavrtele v vašo korist. Pridobili boste ogromne notranje moči in samozaupanja. Ne bodite pretirano naivni in samoiniciativnost vam bo nadvse koristila. Trudili se boste, da stvari spoznate še iz drugega zornega kota. Za prijatelje si vzemite veliko časa! KOZOROG (22. 12. – 20. 1.) Izvedli boste mnogo koristnih informacij, ki vam bodo pomagale na poti do osebne sreče. Včasih je pomembno tako malo, da doživite notranji mir, toda poti so različne. Srčni izvoljenec vam bo izjemno naklonjen in vam pomagal. Na delovnem mestu vas čakata tako preizkušnja kot uspeh. VODNAR (21. 1. – 18. 2.) Preizkušnje, ki odmevajo v usodi spoznanja, so vedno poučne. Ne bodite prepričani, da ste vedno prikrajšani, ampak se nasmejte in se podajte z nasmehom na ustnicah v sončen dan. Uspehi se bodo vrstili. Največ dinamike doživite v svetu komunikacije in intelektualnih opravil. RIBI (19. 2. – 20. 3.) Cveteli boste v pomladnih dneh, čeprav bo kmalu poletje, še vedno občutite utrip pomladi. Romanika, harmonija in zvok romantične glasbe bodo pečat dneva, ki vnaša neko posebno dinamiko in piše zgodbo o notranjem zadovoljstvu. Čas je, da se nekoliko razvajate! Štajerski TEDNIK petek, 3. 6. 2022 COLOR CMYK Zdravstveni globus 20 Odpravljeni zadnji epidemični ukrepi Medicinski pripomočki Kateri pripomočki pripadajo pacientom Med medicinske pripomočke, ki pacientom pripadajo kot pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, sodijo: proteze, ortoze, ortopedska obutev, vozički, bergle, hojice, električni stimulatorji, pripomočki za podporo dihanju, posebne postelje, kilni pasovi, pripomočki za slepe in slabovidne, pripomočki za sluh in govor, pripomočki pri težavah z odvajanjem seča in urina, pripomočki pri zdravljenju sladkorne bolezni, obvezilni material in mnogi drugi pripomočki. Za te pripomočke Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) določi pooblastila in postopke za uveljavljenj pravic do pripomočkov ter kriterije in cenovne standarde. petek z 3. junija 2022 Tedenski mikroskop Zdravstveni nasveti Tokrat nekaj splošnih informacij o medicinskih pripomočkih. Na spletni strani Agencije Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) so medicinski pripomočki zelo dobro in nazorno opisani: »Pojem medicinski pripomoček pokriva vse izdelke, ki se uporabljajo za diagnosticiranje, preprečevanje, spremljanje, zdravljenje in lajšanje bolezni, okvar, invalidnosti, anatomskih funkcij ali fizioloških procesov, za nadzor spočetja, in ki svojega glavnega predvidenega namena učinka na človeško telo ne dosega na farmakološki, imunološki ali metabolični način. Medicinski pripomočki so torej vse od navadnih obližev, bergel, kondomov, srčnih vzpodbujevalnikov do elektromagnetnih in mehaničnih aparatur za bolnišnično uporabo, kirurških instrumentov ter diagnostičnih testov.« stran 20 Dobavitelji medicinskih pripomočkov, eden pomembnejših so lekarne, sklenejo z ZZZS pogodbo o izdaji in / ali izposoji pripomočkov, ki so natančno navedeni v seznamu, ki je priloga pogodbe med lekarno in ZZZS. Pravico do medicinskih pripomočkov določata Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) in pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (Pravila OZZ) Medicinskih pripomočkov je seveda še veliko več. Od številnih, ki se uporabljajo v procesu zdravljenja v bolnišnicah in klinikah, do tistih, ki jih uporabniki nabavijo sami v lekarni ali specializirani prodajalni. Medicinske pripomočke razvrstimo glede na stopnjo tveganja za uporabnika, mesto in način uporabe, vezanost na vir energije in glede na druge lastnosti. Glede na stopnjo tveganja se razvrščajo v razrede I, IIa, IIb, III, pri čemer I pomeni nizko stopnjo tveganja, III pa najvišjo. Medicinski pripomočki, ki jih izdajajo v lekarnah na naročil- Foto: Črtomir Goznik Mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. Vlada je v začetku tega tedna določila prenehanje veljavnosti odloka o začasnih ukrepih za preprečevanja in obvladovanje okužb s covidom-19, s tem pa odpravila še zadnje epidemične ukrepe. Strokovna skupina za covid-19 je ob tem predlagala prenehanje svojega delovanja. Minister za zdravje Janez Poklukar je predlog sprejel. Prenehanje veljavnosti odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo covid-19 po navedbah vlade pomeni prenehanje veljavnosti vseh ukrepov, ki so bili sprejeti Foto: Dreamstime/M24 nico, in tisti, ki jih pacienti nabavijo sami, so razvrščeni v skupino I. Vsak medicinski pripomočke mora ustrezati standardu, s katerim so določeni njegova cena, material in doba trajanja. Zdaj so v Sloveniji pacientom oziroma vsem uporabnikom na voljo, v breme zdravstvenega zavarovanja, raznovrstni medicinki pripomočki ustrezne kakovosti. V lekarnah izdamo največ medicinskih pripomočkov osebam, ki imajo težave z uhajanjem urina in / ali blata ter sladkornim bolnikom, da si sami nadzirajo nivo glukoze v krvi oz. urejenost bolezni. Za ene in druge je pomembno, da so pripomočki ustrezne kakovosti. Če npr. predloga ali plenička nima dovolj velike vpojnosti, imajo ljudje nove zdravstvene težave, od fizičnih (poškodbe kože, vnetja, alergije) do psihičnih. Danes uporabniki lahko izbirajo med velikim številom pripomočkov in zagotovo najdejo ustreznega zase. Moramo pa se zavedati, da se tudi cene medicinskih pripomočkov dvigajo, tako kot hrani, avtomobilom, virom energije ipd. Zavod za zdravstveno zavarovanje bo moral prisluhniti stanju na trgu medicin- skih pripomočkov in korigirati cenovne standarde, da bodo osebe, ki so zaradi svojega zdravstvenega stanja že tako prizadete, lahko vsaj približno dostojno živele. Za zdaj imajo pacienti v Sloveniji možnost dostopa tudi do nadstandardnih pripomočkov, in sicer tako, da doplačajo le razliko med standardnim in nadstandardnim pripomočkom. ZZZS napoveduje, da bodo v bližnji prihodnosti iz obveznega zavarovanja pacientom na voljo le pripomočki, ki bodo brez doplačila. Ta sprememba bo prizadela zelo veliko uporabnikov. Nimajo namreč vsi finančnih možnosti plačevati medicinskih pripomočkov v celoti. Zaposleni v slovenskih lekarnah si prizadevamo, da so pacienti v svoji lekarni celostno oskrbljeni. To pomeni, da v svoji lekarni dobijo zdravila, predpisana na recept, medicinske pripomočke ter vsa druga zdravila, prehranska dopolnila in izdelke za varovanje zdravja. Posebej je to pomembno za najranljivejše skupine, kot so npr. starejše osebe, ki živijo v manjših, odročnih krajih. Mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. Foto: Dreamstime/M24 z namenom preprečevanja in obvladovanja epidemije covida-19. Kot zadnja sta bila v veljavi ukrepa o obveznem nošenju zaščitnih mask v dejavnostih zdravstva in socialnega varstva. Predlog je 25. maja podala strokovna skupina za covid-19, ki jo vodi infektologinja Mateja Logar. Ob tem so v skupini svetovali, da se za preprečevanje in obvladovanje koronavirusnih okužb upoštevajo priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Logarjeva je pojasnila, da bodo o morebitni obveznosti nošenja mask tako po novem odločale službe za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb posameznih bolnišnic. Prav tako so zaradi izboljšanja stanja v skupini sklenili, da potreba po obstoju svetovalne skupine ne obstaja več, je dejala. Na ministrstvu za zdravje so potrdili, da je minister za zdravje Janez Poklukar sklep o prenehanju delovanja skupine že podpisal. Vlada je na seji prav tako sprejela poročilo o posebnem vladnem projektu za spodbujanje precepljenosti v populaciji proti covidu-19. Projekt je zasledoval osnovni cilj spodbujanja precepljenosti oseb, predvsem starejših od 50 let, in s tem zmanjšanje deleža hospitaliziranih zaradi težjega poteka covida-19. Sta Pomagajmo si Glivične okužbe na nogah so zelo pogosta težava Drobne in očem nevidne glivice pustijo še kako vidno sled. Ker ljubijo toplo in vlažno okolje, je njihov najljubši letni čas poletje, najljubši deli telesa pa bolj skriti, zlasti stopala. Športno stopalo povzroča glivica, ki raste na odmrli, vrhnji plasti kože. Pri otrocih se ne pojavlja pogosto, večkrat pa prizadene najstnike in odrasle, še posebno ljudi, ki se dosti ukvarjajo s športom, nosijo nogavice in telovadne copate. Glivične okužbe stopal in nohtov na nogah so zelo pogoste. Okužimo se tam, kjer veliko ljudi hodi bo- sih: na kopališčih, v skupnih garderobah, savnah, športnih objektih. Glivice najprej zaživijo med prsti nog, zlasti med najmanjšima, četrtim in petim prstom, nase pa opozorijo z luščenjem, rdečino, »skuhano« kožo, včasih tudi z mehurčki. Spremembe se lahko sčasoma razširijo na ves podplat, da se ta grobo ali fino lušči brez hujše rdečine. Obutev Vsak dan menjajmo čevlje in nogavice. Poskrbimo za vedno čiste in suhe noge. Po kopeli ali prhi jih dobro obrišimo, zlasti med prsti. Potenje Če se nam noge veliko potijo, jih osušimo s pudrom za noge. Ko se sezujemo, obutev dobro prezračimo. Nosimo nogavice iz naravnih, zračnih vlaken. Nega Kjer je koža stopala izsušena, razpokana, poškodovana, je možnost, da se naselijo glivice, veliko večja. Zato je poleg ustrezne higiene zelo pomembno, da kožo na stopalih namažemo s kremo. V tem primeru se glivična okužba stopal po več mesecih ali letih razširi na nohte nog, lahko tudi rok, ali na kožo, kjerkoli po telesu. Glivice na nogah Glivice najprej napadejo nohte na palcih nog. Prepoznamo jih po rumenkasti zadebelitvi nohta, ki s prostega roba postopoma napreduje navzgor. Žive glive se zadržujejo na robu med obolelim in zdravim delom nohta. Noht se privzdigne s podlage, pod njim se nabirajo luske. Okužbe na nohtih rok so podobne kot na stopalih, vendar so precej redkejše. Z eteričnim oljem čajevca nad nohtne glivice Ta možnost pride v poštev predvsem v primerih, ko so rumeni madeži na nohtih posledica glivične okužbe. Eterično olje čajevca je namreč ena najučinkovitejših naravnih protiglivičnih snovi. Pogosto se Foto: Dreamstime/M24 zato uporablja kot pomoč pri glivičnih okužbah na drugih delih telesa, na primer pri glivicah na stopalih. Če se želite s pomočjo eteričnega olja čajevca znebiti glivic na nohtih in s tem tudi rumenih madežev, najprej zmešajte nekaj kapljic tega olja s kokosovim oljem, segretim na sobno temperaturo. Mešanico s pomočjo koščka bombažne vate nanesite na problematične nohte za približno deset minut. Ponavljajte dvakrat dnevno, dokler se stanje ne izboljša. Namesto kokosovega olja lahko uporabite drugo rastlinsko olje, na primer oljčno ali mandljevo. Še ena možnost pa je, da eterično olje čajevca pred uporabo razredčite z malce vode. Kdaj k zdravniku in v lekarno Če je prizadeta majhna površina, tretjina ali največ polovica nohta, lahko glivice zdravimo s posebnim lakom za nohte, ki vsebuje amorolfin ali ciklopiroks, dobimo pa ga samo na zdravniški recept. Zdravljenje traja vsaj pol leta, pred vsakim lakiranjem pa je treba noht tudi mehanično postrgati. Če je prizadeta večja površina nohta ali več nohtov, se moramo zdraviti z antimikotikom v tabletah. Zdravilo smeta predpisati le osebni zdravnik ali dermatolog. Uporaba antimikotičnih krem, ki se dobijo brez recepta, je uspešna pri glivičnih okužbah kože, pri zdravljenju nohtov pa ne. V lekarnah in drogerijah se brez recepta dobijo tudi številni pripravki proti glivicam v obliki tekočin, krem in svinčnikov. Tea Dečman Štajerski TEDNIK petek, 3. 6. 2022 petek z 3. junija 2022 COLOR CMYK stran 21 Poslovna in druga sporočila ¸$/$3,1.$5,-( 3. junija 2022, od 14. do 19. ure 21 'UXçED5DGLR7HGQLN3WXMVNXSDM]REĀLQDPD5RJDWHFLQ=UHĀH WHUWDPNDMåQMLPDRVQRYQLPDåRODPD SULUHMDRGGDMR QDSDUNLULćËX4FHQWUD3WXM 2PRJRËLPRRWURNRPQHSR]DEQHSRËLWQLFH 3RćOML SMS: NADLANI DOL1$'/$1,QD DOLVYRMSULVSHYHNGDUXMQDSULUHGLWYL =QDPLERGRSHOLVORYHQVNHSHVPLXĀHQFL 2VQRYQHåROH5RJDWHFLQ2VQRYQHåROH=UHĀH Oddaja bo v sredo, 8. junija, ob 18. uri na Radiu Ptuj WHU)DFHERRNSURÀOX5DGLD3WXM 6SUHPOMDMWHQDVLQXçLYDMWHYGUXçELQDMEROMåLKYGUXçELRWURN 3URMHNWSRGSLUDWD2EĀLQD5RJDWHFLQ2EĀLQD=UHĀH Štajerski TEDNIK petek, 3. 6. 2022 COLOR CMYK stran 22 petek z 3. junija 2022 Poslovna in druga sporočila 22 OKNA SENČILA NOTRANJA VRATA 02 / 780 04 24 INFO@VRATA-TUNING.SI OSOJNIKOVA 12, PTUJ Ž KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,55 EUR z revijo Zvezde, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,65 EUR. Celoletna naročnina: 159,51 EUR, za tujino v torek 165,82 EUR, v petek 184,55 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. jVCLGTUMKVGFPKMĦEWSTMW^RENFSPNyMQMVIKMNWOMQM^KSHFEQM PCURNGVW\CMVWCNPKOKPQXKECOKXUCMFCP'DERVWHL]YHGHOLSUYL YYYVGFPKMUK Družba Radio-Tednik Ptuj vam tudi letos omogoča, da preživite sobote na slovenskem morju. Pridružite se in doživite čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli. Vsako soboto od 25. 6. do 27. 8. 2022 vas bo Turistična agencija ATP peljala na nepozaben kopalni dan. Enodnevna sprostitev vas bo stala 26 EUR,, za naročnike Štajerskega tednika pa velja nižja cena, 19 EUR.. Simonov zaliv Vabljeni – uživajte poletje NOVI NAROČNIKI POZOR! z nami! IInf In nfo form maccijje in n rezzer erva vaci va c je ci e za ko kop pa alni lln ni a av vtto obu bus: Tu uri r st stič ična na ageencija ATP P, Do D om miin no o cen ente terr Ptuj, te t l.: 0700 24 244 115500,, www.av ww w..av w avto tob bu usn s ip preevo ozi.eu za tiste, ki se boste Posebno ponudbo smo pripravili ilnico oddate v naročili na Štajerski tednik. Naroč j, Osojnikova cesta 3. tajništvu družbe Radio-Tednik Ptu uživali Brezplačno boste na morju lahko . 8. 2022. vse poletne sobote od 25. 6. do 27 Zato čim prej naročite Štajerski tednik in se odpravite na morje skupaj z nami. Prej se naročite, več sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja na morju dobite. Vsem tistim, ki boste s Turistično agencijo ATP čez poletje potovali najmanj osemkrat, bomo v soboto, 3. 9. 2022, podarili dodatni brezplačni kopalni dan v Simonovem zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in zabavo s skupino Smile. Cena Ce a vkl k ju juču čuje ču je: avto je je: avvto tobu obu usn ni p prrev evo ozz in kko opaanjje. Od Od dho hodi ho di:: vssak di a o so obo oto to ob 5. 5.20 2 iz Or 20 Ormo moža mo ža in ob ob 6.0 00 iz iz Ptu tuja tuja ja.. Do nag Do agrra ad de e stte e up prrav viičče en ni no ovi nar aroč oččniiki o k , ki pre red d te tem m vssaj a 6 mes e ec ecev e nis ev i te e billi na naro roče če eni n na Št Štaj taj a errsk skii ted te dn nik ik in sse e zav avež eže ette, e, da bo bostte na bost aro ročn č ik čn k ost stal a i vssajj eno let al e o. o. POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO IZPLAČA! Štajerski TEDNIK petek, 3. 6. 2022 Na podlagi 112. in 119. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17, 175/20 – ZIUOPDVE, 199/21 – ZUreP-3 in 20/22 – odl. US), Sklepa o pripravi Občinskega podrobnega prostorskega načrta za enoto urejanja prostora RO05 Ptuj – nova Žabja vas (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 14/21) in 23. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/07 in 14/20) županja Mestne občine Ptuj objavlja Ǝ*45*-/&/"13"7&JO3"#"%&Ç&7/*$& JAVNO NAZNANILO PREDNOSTI ZA VAS: o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta za enoto urejanja prostora RO05 Ptuj – nova Žabja vas tÝUFWJMOJzadovoljni kupci, tmonolitnaJ[WFECB t 20 - letne izkušnje, tpoštena cena in kvaliteta, tMade in Germany, tEP35 let garancije. 1. Javno se razgrne dopolnjeni osnutek Občinskega podrobnega prostorskega načrta za enoto urejanja prostora RO05 Ptuj – nova Žabja vas (v nadaljnjem besedilu: podrobni načrt), ki ga je izdelala družba ZUM, d. o. o., št. projekta 21026, v juniju 2022. XXXEF[FWOJDBTJ XXXDJTUJMOFOBQSBWFTJ SONČNA ELEKTRARNA ZA LASTNO RABO 2. Podrobni prostorski načrt določa merila in pogoje za posege v prostor, med njimi zlasti za gradnjo novih objektov, merila in pogoje za urejanje okolja, javne gospodarske infrastrukture in za varstvo okolja. 3. PREDNOSTI ZA VAS: Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka podrobnega načrta bo v času od petka, 10. 6. 2022, do vključno ponedeljka, 11. 7. 2022, v prostorih Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj (sprejemna pisarna). Digitalno gradivo dopolnjenega osnutka navedenega prostorskega akta je dostopno na spletni strani Mestne občine Ptuj na naslovu: https://www.ptuj.si/objava/540799. tFOFSHFUTLBneodvisnost, t10- letne izkušnje, tplačate le razliko NFE QPSBCMKFOPJOQSPJ[WFEFOP FOFSHJKP tMade in EU, tpreprosta in hitra izvedba. 4. V času javne razgrnitve bo javna obravnava dopolnjenega osnutka podrobnega načrta izvedena v sredo, 22. 6. 2022, ob 16. uri, na sedežu Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1 (velika sejna soba). XXXTPMBSOBUFIOPMPHJKBTJ STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. SERVIS gospodinjskih aparatov in elektronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56b, 2281 Markovci. Tel. 041 631 571. FASADE – IZOLACIJSKE iz stiropora – volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. UGODNO: vse iz inoxa, ograje – deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. KMETIJSTVO ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno – topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, mlade, kokoši v začetku nesnosti, rjave, hisex, cepljene, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Kmetija Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124. PRODAM suha bučna semena, približno 70 kg, cena 4,3 €/kg. Tel. 041 258 832. PRODAM koruzo. Tel. 070 896 108. 5. V času javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani podajo pisne pripombe in predloge k razgrnjenemu gradivu na naslov Mestna občina Ptuj, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, na elektronski naslov obcina.ptuj@ptuj.si ali pa jih na razgrnitvenem mestu vpišejo v knjigo pripomb. Rok za dajanje pripomb poteče s potekom javne razgrnitve. 6. Javno naznanilo se objavi v časopisu Štajerski tednik Ptuj in na spletni strani Mestne občine Ptuj (www.ptuj.si). Številka: 3505-4/2020 Identifikacijska številka v prostorskem informacijskem sistemu: 2660 Datum: 31. 5. 2022 Nuška Gajšek, županja NESNICE, rjave, v začetku nesnosti, in bele purane, 4 kg, za nadaljnjo rejo, prodajamo. Kmetija Rešek, Starše 23. Tel. 040 531 246. IŠČEVA mlajši zakonski par za občasno pomoč pri urejanju okolice hiše na območju občine Majšperk, možno je dedovanje. Tel. 031 503 648. PRODAMO - 2 sobno stanovanje (1947), Mestni vrh, Ptuj, popolnoma prenovljeno v 2019, 53,60 m2, Cena: 86.000,00 EUR. Kontakt: 041 391 003 ali 02/6208 816 www.re-max.si/Poetovio 23 Človek in čas, stvaritvi Boga, kakor sonce potujeta. Eno življenje zaide, ko drugo vzide, a vsa se srečajo v svetlobi ŽIVLJENJA. ZAHVALA V 85. letu je tiho zaprla knjigo svojega življenja naša draga mamica, oma in tašča Frančiška Lozinšek IZ LANCOVE VASI (9. 10. 1937–21. 5. 2022) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem za izražena pisna in ustna sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darovane maše. Najlepša hvala patroma Jožetu Petku in Benjaminu Mlakarju za opravljen cerkveni obred, pevcem, za odpete pesmi, godbeniku za odigrano Tišino, Društvu upokojencev Dolena, društvu PŽID in ge. Zdenki Golub za poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti in jo boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči: vsi njeni Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš. ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, tašče, stare mame, prababice in sestre Marije Gabrovec IZ DRAVCEV 3 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, za darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku za molitev in cerkveni obred, govorniku gospodu Janku Kozelu za besede slovesa, pevcem za odpete pesmi, pravniku Žanu za odigrano melodijo in pogrebnemu podjetju Mir, d. o. o. Hvala vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči otroci: Marija, Milena, Janko in Tončka z družinami ter sestra Katica PRODAM suho luščeno koruzo, cena po dogovoru. Tel. 031 395 790. Odšla si tiho, brez slovesa, tam zdaj mirno spiš, a v naših srcih še živiš. NEPREMIČNINE V središču Ptuja, v pritličju, oddam garsonjero. Tel. 031 388 248. DELO SPOMIN POTREBUJEMO dostavljavca pic na območju Ptuja. Lahko ste tudi upokojenec. Informacije 031 301 116. Picerija Slonček iz Prešernove 19. 5. junija mineva eno leto, odkar nas je zapustila mama, babica in prababica Neža Prosenjak RAZNO PRODAM dva prašiča, 50 kg. Tel. 070 337 564 in 02 764 52 31. PRODAM peč na trdo gorivo Valher, 25 KW. Tel. 031 242 253. PRODAM šrotar Čekičar z elektro motorjem in molzni stroj Westfalija na vrč. Cena po dogovoru. Več na 031 869 884. MOŠKI, star 75 let, iz Majšperka, želi spoznati žensko za skupno življenje. Tel. 051 696 702. KULTURA bivanja www.salomongroup.si stran 23 Oglasi in objave petek z 3. junija 2022 Mali oglasi COLOR CMYK Že v prodaji www.novareha.si IZ DORNAVE 47 Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu. Vsi njeni IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. www.tednik.si Štajerski TEDNIK petek, 3. 6. 2022 COLOR CMYK stran 24 Tednikov mozaik 24 petek z 3. junija 2022 Petange z Ptujski koranti (kurenti) v Luksemburgu Sp. Podravje z Mednarodna glasbena olimpijada Odmevna predstavitev ptujske pustne tradicije Velik uspeh mlade flavtistke Ane Letošnji naziv evropska prestolnica kulture nosijo tri mesta: Esch – Sur – Alzette v Lu- Ana Dvoršak, učenka OŠ Destrnik-Trnovska vas, je osvojila odlično 5. mesto na mednaroksemburgu, Kaunas v Litvi in srbski Novi Sad. Ptujski koranti (kurenti) in več princev dni glasbeni olimpijadi. Mednarodne glasbene olimpijade, ki jo je prvič gostila Ljubljana, ptujskega karnevala pod zastavo Sveta princev karnevala se je na povabilo Luksemburga se je udeležilo 33 nagrajencev državnih glasbenih olimpijad iz sedmih evropskih držav. kot evropske prestolnice kulture udeležilo njihovega pustnega karnevala v mestu Petange. Poleg Slovenije še s Cipra, iz Foto: zasebni arhiv Češke, Estonije, Latvije, Litve in Poljske. Vsak tekmovalec se je predstavil na dveh področjih; ustvarjalnem in poustvarjalnem. Olimpijada je potekala od 5. do 7. maja, vse dni na daljavo. Na ustvarjalnem področju so se tekmovalci predstavili z notnim zapisom lastne skladbe in z videoposnetkom, na katerem so lastno skladbo izvajali. Na poustvarjalnem področju so se predstavili z videoposnetkom samostojnega pevskega nastopa in imeli preizkus glasbenih znanj v obliki pisnega testa na daljavo. Za pisni test je bil izoblikovan izbor skladb iz slovenske glasbene zakladnice, ki so ga tekmovalci poslušali v pripravljalnem obdobju, in izbor besedil o izbranih slovenskih glasbenih ustvarjalcih in poustvarjalcih. Peta mednarodna glasbena olimpijada je bila po besedah predsednice Foto: EK organizacijskega odbora letošnje glasbene olimpijade Branke Rotar Pance zato tudi izjemna priložnost za promocijo slovenske glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti. Ana Dvoršak, ki obiskuje Zasebno glasbeno šolo v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju, kjer pri Liji Frajnkovič obiskuje pouk flavte, je zopet dokazala svojo kakovost izjemne mlade glasbenice in ob mentorstvu Ernesta Kokota, profesorja glasbe na OŠ Destrnik, na mednarodni glasbeni olimpijadi dosegla odlično peto mesto. Ernest Kokot Pustnega karnevala v Petangu so se udeležili ptujski koranti (kurenti) in več princev ptujskega karnevala. Ptujsko pustno skupino so sestavljali: Koranti Poetovio Ptuj, Ježevka in Ptuj ski kurent klub, aktualni princ ptujskega karnevala Hinko Šoštarič, vitez Hinko Sodinški, plemeniti Gall, in njegova garda, Branko Cajnko, princ Friderik Cajnko V., Slavko Kolar, plemeniti Kacherl, in Aleš Goričan, princ plemeniti Maksimiljan Gregorič. Karneval je bil zelo dobro organiziran, z več kot sto pustnimi skupinami. Potekal je v izjemnem vzdušju. Ptujčani so imeli številko 47. Še prav posebno pozornost so pritegnili pokači društva Koranti Poetovio Ptuj, ki so karnevalu dali poseben pečat. Na glavni tribuni so nastopajoče skupine spremljali vsi najpomembnejši predstavniki Luksemburga z njihovim aktualnim princem in vsemi bivšimi princi. Vsi nastopajoči so prejeli lepe nagrade. Dodatno pa so nagradili še najboljšo skupino. Takšnega nagrajevanja skupin na ptujskem Kurentovanju ne poznamo, saj nagrade prejme le do deset skupin. „Na vseh sprejemih smo bili Ptujčani deležni velike pozornosti in pohval za naše Kurentovanje. Posebej pa so pohvalili Branka Brumna kot generalnega sekretarja Evropskega združenja karnevalskih mest. Obljubili so, da nam bodo v letu 2023 vrnili obisk in se predstavili na našem karnevalu. Potovanje v Luksemburg je bilo dolgo, a je minilo v prijetnem vzdušju, bili smo kot ena družina. Na Ptuj smo se vrnili v dobrem razpoloženju, zadovoljni, da smo naše Kurentovanje predstavili na najvišji ravni, tako kot se za slovensko in evropsko pustno prestolnico spodobi,“ je povedal Branko Cajnko, V. princ ptujskega karnevala in predsednik društva Koranti Poetovio Ptuj, ki se že aktivno pripravlja na praznovanje 40-letnice delovanja v letu 2023. MG tvo. čez naše zdravs olog. iž kr a il d re a n lm o ni opravil ofta ražja dokončn Včeraj je najd ega očesa, pa posega spoh jo kurj tan, Gre na operaci *** nil zaročni prs lo ok p ji m se je pustila, ker na punca me karata ogljičnega odtisa. če eš sv eo n o niti Ekološk ki ni premogel o?!? *** ki gre v politik , a tk u it st ro p mora biti šele Kakšna kurba gom. *** pred tujim pra l a et om p ik ak predpražn Danes bi že vs *** rašne. ko gleda neust i, oč ke li ve a Strah iam rugi osel. *** ovica, jaz pold ol p a ljš bo je na olni dvojec. O Z ženo sva pop AFORIZMI BY FREDI Nagradno turistično vprašanje Danes vabijo Čalapinkarije, jutri Dunking Devils Tudi ta konec tedna prinaša številne prireditve, ki bodo zagotovo nav- nostne interakcije z naravo. Tudi letos bodo v okviru vseslovenskega nadušile številne. K obisku pa vabi tudi dobrodelna prireditev Čalapinkarije tečaja izbirali najlepša in najbolj gostoljubna slovenska mesta, vasi, kraje, družbe Radio-Tednik Ptuj, pri kateri sodelujeta tudi humanitarni organi- kampe, glampinge, hostle, bencinske servise Petrola in tematske poti ter zaciji Rotaract in Rotary klub Ptuj, s sponzorji in številnimi gostitelji, ki mestna, trška in vaška jedra. V Turistični zvezi vse prijavitelje tudi pozivajo, so pripravili bogato ponudbo dogajanja, sladkih in drugih dobrot, med da v prijavi posebej izpostavijo en primer oz. prakso iz lokalnega okolja, ki njimi čalapinke (palačinke) z različnimi slastnimi namazi. Vse bo na voljo je osredotočena na zdravje in dobro počutje, kot npr. apiterapijo, zelišča, brezplačno. Od 14. do 19. ure bo pred Qcentrom v Puhovi ulici (s Tuševe zdravo hrano in pijačo, zdravilne masaže, gozdne kopeli, program čuječstrani) tako potekala zabava za vse generacije, na kateri bodo tudi zbirali nosti, zdravilne gaje in izvire, naravne kopeli itd. Letos je zveza dodala še dobrodelne prispevke za nepozabne počitnice otrok. Naj bo to hkrati dan novo tekmovalno kategorijo, izletniške točke, ki jih lahko predlagajo regijza srčnost in dobroto. Darovati pa je mogoče tudi s SMS-sporočili: dlan1 ski koordinatorji. Priznanja najboljšim v letošnjem natečaju Moja dežela – ali dlan5 na 1919. lepa in gostoljubna bodo podelili na dnevih slovenskega turizma, ki bodo Na ptujski tržnici bodo jutri za nepozaben dogodek poskrbele svetovno letos potekali med 15. in 17. novembrom v Laškem. znane in prepoznavne akrobatske skupine Dunking Devils, ki so svetovni prvaki v akrobatskem zabijanju. Na svoj račun pa bodo lahko prišli tudi obiskovalci, saj se bodo lahko preizkusili v različnih akrobatskih veščinah in drugih aktivacijah, ki jih Dunking Devils pripravljajo skupaj z različnimi sponzorji. Rdeča nit letošnjega natečaja Moja dežela lepa in gostoljubna je slogan Kjer je zdravje doma. S tem želi Turistična zveza Slovenije poleg slovenskih lepot in gostoljubnosti poudariti tudi dejstvo, da je Slovenija dežela, v kateri velik poFoto: Črtomir Goznik men posvečamo zdravemu načinu V letošnji projekt Moja dežela – lepa in gostoljubna so organizatorji dodali novo kategorijo: izletniške točke, ki jih življenja in spoštovanju načela traj- lahko predlagajo regijski koordinatorji. Priljubljena izletniška točka na Ptujskem je tudi podlehniški ribnik. V ptujskih galerijah in razstaviščih je v tem času na ogled več razstav. V prejšnjem tednu se jim je pridružila tudi razstava vsestranskega srbskega umetnika Zorana Tairovića, ki se s svojimi manjšimi deli, ki spadajo v njegov zadnji umetniški opus Tarot – Velika Arkana, predstavlja v prodajni galeriji Luna. V času bivanja na Ptuju je ustvarjal tudi likovno delo za MG Ptuj pod naslovom Orfej in Evridika. Slabo vreme pa je onemogočilo njegovo ustvarjanje na odru pred gledališčem, kjer je delal le en dan. Umetnino, ki jo je ustvaril za MG Ptuj, bodo javnosti predstavili septembra, ko bodo v Galeriji mesta Ptuj odprli tudi veliko Tairovićevo razstavo. Prvi konservatorsko-restavratorski atelje za tekstil so pred 40 leti odprli v ptujskem pokrajinskem muzeju. O tem smo tudi spraševali v nagradnem turističnem vprašanju. Nagrado za pravilen odgovor bo prejel Dejan Unuk s Ptuja. Danes sprašujemo, katero obletnico jazza praznujemo letos na Slovenskem. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 10. junija. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Katero obletnico jazza praznujemo letos na Slovenskem? ........................................................................................................ Ime in priimek: ......................................................................... Naslov: …................................................................................. Davčna številka: ....................................................................... Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.