Industrijska  podjetja  lahko zmanjšajo stroške za električno energijo
Elekbrični motorji in transformatarji po-tiebujejo za svoje obratovanje poleg delov-ne euergij«, ki se meri v kllovatnih urah (kWb), tudi tako iuKMiovano jalovo energi-jo, ki se incri v kiiovarskih urah (kVArh). Delovno energijo trošimo za opravljanje mehanskega dela, proizvajanje toplote jji za razne elcktcokemijske procese, iiiedtem ko je jalova eaergjja polrebna za vzdrže-vanje elektiomagnetskili polj v motorjib in transfonnatorjih. Brez elektromagnetskili - polj motorji in uansfomatorji sploli pbra-tovati ne morejo. Električne žarniee in raz-ni etektrični ogrevalni aparati trošijo samo delovno energjjo.
Industrjjska podje-tja trošijo poleg d«-lovne eiiergije ludi v-Iike količine jalove cnergije. Obe vrsti električne energuje pro-izvajajo elektrarne in jih prenašajo preko daljnovodov Ln transformatorskih postaj do potrošnikov. Pri prenosn ejaergije nasta-jajo v daljnovodJii, transfonnatorjih in v nizko napetostnem omrežju izgubc delov: ne energije, kar morajo kriti elektrarne. Te izgrube znašajo v Sloveniji 12 do 13°/» ce-Jothe v elektrarnali proizvedene delovne energ-ije. Z račmii je bilo ugotovljeno, da odpade približno 50°/e teh izgub na prf-nos ialove energije.
Poleg energijskih izgub pri prenosu ja-lcve energije ima celotni elektronski sistein še druge nevšečnosti, ako mora vso po-trebno jalovo energijo proizvajati v svoj.ih centralah. Zaradi tratisporia velikih koli-čin jalovc energije naslopaj« namrfč v visoko napetostnih daljnovodih, transfor-matorjih in riiako napetostnem omrežju ue-potrebno vis^vki padci napet<isti in potroš-niki dol>e preiiizko napetost. Od tega ima-jo škodo predvsem industrijska podjetja iii s tem vse nase gospodarstvo.
Medtem ko se delovna ener^ija lahko proizvaja •samo v elektrarnah (javnih ali industrijsJcih), ki zahtevajo velike investi-cije, se -jalova encrerija lahko proizvaja tu-di na mestn potrošnje s kondenzatorji, ki so relativn-o pooena. S postavitvijo pri-meroih konden^atorjev si  vsako industrij-
sko podjetje lahko samo proizvaja jalovo LMierg"ijo, ki jo ix>trebuje, mi sicer alj v poLueui obsegu ali le delino, mediem ko preostali del jalove eiiergije še nadalje <k1-v/.ema i-z javnega oinre/ja, S tem se opra-vi tako iinenovaiia ]xvpoliia ali dekia fazina kompeuzacija. Kondejizatorje, ki služ.ijo. v ta nanicn, iiazivamo kondenzatorje za iz-boljšanje faktorja moči aJi cosiuus fi-kon-den:zatorjc.
Za kritje dodainiih. stroškov,' ki nasto-pajo zaradi potrebe po prevelikih koli-činah jalove fuerg.ije je Elektroen«rgetski sifttem Slovenjje že pred 6 leti uvedel tarifo za jalovo energijo. Lani je bila ta tarifa uvedena na \sem področju Jugostavije. Po U'j tarifi lahko vsak potrošnik jemlje iz omrežja brezplačno samo toliko jalove energije, kolrkor ustreza faktorju moči cos ii = 0,8*5. l'o se pravi, da je brezp^lačno to-liko kVArh, koliikor jih dobinio, aiko po-trošene kWh pommožirao z 0,62. Presežiie kVArh mora vsak •patrošnik v katcgoriji splošnega veleodjerna plačati po naslednji tarifi:
podoevi (od 6 do 22 ure) 2,00 din/kVArh, ponofii (od 22 do 6 ure) 1,00 din/kVArh.
Podjetje, ki izvrSuje fazno kompenzacijo na tarifno pfedpisani cos fi, ne plačuje več jalove energije. Pribjranki, ki jili podjetjc tako doseže, že y dv-eh do freh letih pokri-jejo stroSke, fci jih ima podjetje z nabavo kondenzatorjev. Ker znaša življenjska do-ba kondenzatorjev 10 do 15 let, so tedaj ti lotni priliranki po odplačilu kondenizaior-jev dobičck podjetja. Poleg tega fihančne-ga efekia pa Lma tako podjetje š« dodatnc koristi v iziboljšanjii napetostnih razmer in zmanjšainju energetskih izgub v trans-fonnatorjiih,  kablili, vodih iid.
Kondenzatorje proizVajamo že nekaj let v JugosLaviji (Elektrosrbija-Riipanj in In-Stitut za elektrozveze, Ljubljana). Po ve-ljavnih predpisih je možno, da industrijska podjetja kupijo za fazno kompenzacijo po-tii-bne kondenzatorje iz lastnih amortiza-cijskih sredstev.
inž. Zdenko Rupnik