)‘j Z '.M- ">■/ I «.T7 Marije Device. Wk kifidi.* Spisal in na svetlo dal L. Jeran, duhoven ljubljanske Škofije, častni kamernik Njih Svetosti papeža Pija IX. Z dovoljenjem visokočast. škofijstva ljubljanskega. V Ij ubljani. Založil Henrik NiSman. — Natisnil Jožef Blaznik. 1872. Vvod. Nepovračljiva Škoda bi bila, ko bi v prelepem Marijnem mescu kakih cvetlic ne poiskali jih darovat svoji preljubi Materi, ktera nam je že toliko milost pri Bogu sprosila in jih Še bo; ktera nas smertnega greha varuje, ako se ji zvesto priporočamo; ktere ljubeznjivo podobo o šma,mičnem času na altarjih pred seboj imamo. Ker vem , da ste tudi vi z menoj ene misli in bi bili prav ža¬ lostni in nezadovoljni, ako bi Šmarnic ne obhajali v mescu majniku: začnimo jih tedaj Bogu v slavo , Mariji v poče- Ševanje in sebi v veselje in duhovni prid. V premislik bomo to leto vzeli nektere cvetlice v Sveti deželi, ktere je Marija sadila, nektere kraje , zlasti v Palestini in na Jutru, po kterih je Ma¬ nja hodila, nektere potrebne vaje in 4 čednosti, ki jih bomo iskali na Marijne prošnje pridobiti si. Povabim vas , pre¬ ljubi, prav pridno k Šmarnicam hodite, z dobrim sercem poslušajte in lepo mo¬ lite, pa se zanesite na sad obilen in lepo dišeč. 5 Rože ttje Device v Sveti Deželi. Pervl dan. Cerkev Marijnega čistega spočetja v Jeruzalemu. 1 » erva roža Marije Device, ki jo vam naznanim iz Svete dežele, je cer¬ kev sv. Ane v Jeruzalemu. Ta cerkev stoji v severo-vzliodnjem v kotu mesta Jeruzalema, blizo vrdt sv. Stefana, skoz ktere se gre v dolino Josafat, v vert Getsemani in na Oljsko goro. Gotovo je, da tukaj sta imela ss. Joahim in Ana svojo hišo in na tem srečnem mestu je bila, brez madeža spočeta Marija pr e či st a D e vica. Nekteri menijo, da je bila tukaj tudi rojena, drugi pa, da v Nazaretu. Ta sveti kraj tedaj po pravici imenujemo pervo cvet¬ lico v Sveti deželi. Pod cerkvijo v zemlji je v skalo vsekana kapela; tukaj, pravijo, je bilo stanovanje Joahima in 6 Ane, kjer je bila rojena preblažena Marija Devica. Staro imenitno cerkev na tem mestu so bili razdjali Turki in jo spremenili v svojo molitvenico ali mošejo. Francozje pa, ki za katoliško vero neizrečeno veliko dobrega delajo na Jutrovem, so to svetiše pred malo leti zase pridobili, popravili in na novo povzdignili. Roža sv. Ane v Jeruzalemu se je tedaj na novo razcvetela in ta je tudi roža Marije Device, ker sv. Ana je bila njena preblažena mati. Ko smo to prelepo pervo Marijno cvetlico v Sveti deželi našli, sedaj pa poslušajmo, kaj nas ona uč£? „Otroci, poslušajte me; blagor jim, kteri obra¬ nijo moje pota! 44 nam Marija kliče z besedami, ktere nji prilastuje sv. mati katoliška cerkev in jih bere vernikom v god Čistega spočetja. Kteri je tedaj nauk, izvirajoči iz perve Marijne rože? Bere se ravno ondi v bukvah modrosti (8, 22): „Grospod me je v lasti imel v začetku. 14 Če so pa te besede nauk za nas, tedaj mora tudi nas Bog v lasti imeti, Božja lastina moramo biti, Bogu naj vikšemu 7 Gospodu se moramo dati in da¬ rovati, ako se še nismo. Nauk, kako naj se to darovanje godf, bomo posnemali po slovečem učeniku duhov¬ nega življenja, *) da bode za nas imel veči tehtnost in imenitnost. Mi tedaj hočemo sami sebe Bogu dati. Namen Božji je, da berž ko se kristjan svoje pameti zavč, naj se z vso polnostjo svojega sercd Bogii dd, posveti, daruje, in tako naj poterdi dar, ki ga je njemu daroval pri sv. kerstu s tem, da je bil samega sebe Bogu iz¬ ročil. Malo je ljudi, da bi Bogii prinesli celi ta dar samih sebe, kadar so že zmožni spoznavati sami sebe, in kadar začenjajo sami premišljevati in prevdar- jati. Njih naj veči del, še tistih, ki se Bogii posvetijo, vse svoje žive dm ne vč prav, kaj se pravi, po taki poti Bogii dati samega sebe... Pa vendar ta veliki dar vse druge v sebi obsega. Podver- *) Prim.: ,,P. Johann Grou, S. J. Geistl. Ein- samkeit 11 iz Francoskega. Regensburg 1865. 8 žejo se marsikteri milosti (gnadi) Božji do neke meje, ne dajo pa se nji gospo¬ dovati brez prideržka in v vsili rečeh. Ako je malo tistih, kteri ta dar samih sebe popolnoma opravijo, to je, ki sami sebe čisto Bogu darujejo, je še manjše število tistih, kteri v tem tako imenitnem opravilu do konca stanovitni ostanejo. Potem ko so se Bogti dali, se kmali spet umikajo in pustč, da jih gospoduje več ali manj njih lastni duh in njih samovolja. Natori se pre¬ težko zdi stanovitno v Božji podverže- nosti ostati; izmikuje se polagoma spod jarma, danes v ti, jutri v drugi reči; marsikterikrat jarem do čistega otrese. Zavoljo tega se pogubi toliko duš, to¬ liko druzih pride še le v nebesa potem, ko so preterpele dolge in strahovite vice, in zato je število svetnikov tako majhno... To, da se Bogu Čisto dajmo, je brez ugovora pretehtna podstava poslopja keršanske čednosti; s tem se mora za¬ četek storiti. Prosimo Boga, naj bi nas za to reč sam razsvetlil, in z vedoželj¬ nim duhom poslušajmo nauke v na¬ slednjih dnevih o tej reči. — K sercu 9 si ženimo opominjevanje neomadežane, vselej Bogu vdane nebeške Kraljice: »Otroci! poslušajte nauk, in bodite mo¬ dri, in nikar ga ne zametujte. 11 Giloboko v serce prešine naj nas njen izgled, ktera je bila ,,v lasti Gospodovi v za- Četku“ (Modr. 8, 22.), in zmiraj brez preneha, brez prestanka in preterganja. Molitev sv. Anzelma. Kako ljubeznjiva si ti, o Ma¬ rija, ljubijočim sercem! Kako spo¬ min na-te razvedruje serce tistim, kteri zaupljivo k tebi kličejo; tvoja nedolžnost naj pokrije našo zadol¬ ženost, tvoja ponižnost nas napuh. Polnost tvoje ljubezni naj pri njem, ki je studenec ljubezni, pridobi tudi za nas bogato mero zasluženj. O Marija! ti si lepota človeštva, biser keršanstva, kraljica sveta. Naše serce je z osatom in ternjem zarašeno: vse to naj požge ogenj, ki ga ti pošlji z nebes. Nase rane so že ne- 10 varne postale; imamo pa modrega zdravnika, ki jih Še vselej more in hoče ozdraviti. Zares, on nas za- more iz groba greha povzdigniti, ki je nekdaj Lazarja z glasom vse- gamogoČnosti iz groba poklical. O usmiljena Devica! prosi vendar za nas pri tem Zdravniku, ker tvojim prošnjam nič ne more odreči — Jezus Kristus nas Gospod, ki z Očetom in sv. Duhom edini Bog živi in kraljuje od vekomaj do ve¬ komaj. Amen. Pesem s?. Kasimira v sk?@ Marije Befiee. *) (Omni die.) 1 . Duša, vsaki dan enaki Slo vez do Marije poj; Le preslavljaj in ponavljaj Njene čednosti, duh moj! *) Vsak dan je oddelek te preslavne pesmi in v vsih 31 dnevih je cela preslovenjena. 11 2 . Zmiraj misli v svetem Čisli „ Njeno svetlo visokost; Časti DVico, Porodnico, Oznanuj nje blaženost! Cvetlica. v Ker je že navada pri Šmarnicah evetlice deliti, naj je tudi letos ne opu¬ stimo. Sprejmite danes v čast čistega spočetja Marije Device lilijo v spo¬ min; vsaki naj si vsadf lilijo v vertič svojega serca. Prosite pa Marijo, da naj bo na tem vertu vaša vertnarica, in prinesite ji za plačilo do jutri enkrat eno češenamarijo v dar. 12 ©smgt dan. Jeruzalemski tempelj. H^ruga roža v Sveti zemlji je rastla na verhuncu hriba, ki se mu je reklo „Moria“. Na tem hribu, ki je v mestu Jeruzalemu, je nekdaj Abraham daroval jagnje, potem ko mu je bil Bog naznanil, da naj Izaku prizanese. Tukaj je bil zidan častitljivi tempelj, v kterem se je prava roža, Marija Devica, že v pervih letih svojega življenja Bogti darovala in mu večno devištvo oblju¬ bila. V ta tempelj je hodila sveta der- žina — Marija, Jožef s presvetim De¬ tetom — vsako leto o veliki noči molit. Na verhuncu hriba Mdria je bil darilni altar, velikanska skala, ki še zdaj stoji, s kterega je na potoke tekla kri od darovanj mnogotere živine v spodnje prostore tempeljna in od ondod v potok Siloe. Vse te daritve so bile znamnja in predpomeni edine prave in zveličavne daritve, ki jo je Sin Božji po spolnje- 13 nih, časih opravil na bližnji Kalvariji. Toda ta tempelj je bil razdjan zavoljo terdovratnosti Judov, roža je usahnila že takrat, ko so bili Judje Zveličarja zavergli. Cesar Justinijan je bil poznejši Čase na enem teh prostorov zidal pre¬ žalo cerkev „darovanja Marije Device ; u pa tudi to cvetlico so bili Arabi spre¬ menili v mohamedansko moliše, ki se zdaj „E1-Aksa u imenuje in vendar še zmiraj ima podobo keršanske cerkve. Kraj pa, kjer je prav za prav preslavni tempelj stal, je sedaj tako imenovana „Omarjeva mošeja“, za Meko naj ime- nitniše mohamedansko svetiše. — Tako se godf dostikrat tudi z naj svetejšimi kraji; pod solncem vse mine, nič ni stanovitnega. Ostala je le sama cvetlica Marija, ki se je bila na tem mestu že v svoji pervi mladosti Bogii darovala, in ta roža cvetč sedaj pred Božjim se¬ dežem, cvetč tako ljubeznjivo, da s svojim lepim duhom ne le vsih nebčs, ampak tudi vesoljno zemljo napolnuje. Naj boljše izmed vsega tedaj je: samega sebe Bogii dati in darovati, in ta dar hočemo tudi mi doveršiti: 14 Mi hočemo sami sebe Bogu dati. Kaj se to pravi, Bogii dati se? Bogu se dati, se pravi, Bogii posvetiti vse svoje misli, nagnjenja, vse dela in opravila... Serce potem le njega ljubi, stvari pa zavoljo njega, in pa po tistem redu, kterega je Bog postavil. Vse kar delaš, vse kar terpiš, le da nanj obračaš; njega poveličevati, njemu dopasti je tvoj poslednji cilj in poglavitna reč. Bogd dati samega sebe se pravi, odpovedati se samolastni vodbi ter se dati v vsem voditi le Božji milosti (gnadi); pravi se, v ničemur ne imeti več lastne volje, in hoteti le tisto, kar Bog lioče; pravi se, njemu izročiti svojo prostost, da naj on sam z njo gospodari in jo ravnd po svoji dopadljivosti. Kristjan, kteri se je Bogu dal.... se izroči Božjim rokam in pa tistim, kteri so njegovi namestniki. .. Izroči se Božjemu gospostvu; svoje oči ima vedno nanj obernjene, da bi njegovo voljo spolnoval; zmiraj je pripravljen jo spolnovati brez pomislika, brez iz¬ govora, ne stavi mu nasproti svojih 15 nagnjenj ali svoje natorne zopernosti. Tolika podverženost v pervem trenutku človeka straši, in zdi se, kakor bi dušo neprenašljivo vtesnila. Vidili pa bomo naslednjič, kako zn4 Bog svoj jarem zlaj- sati, in kako ga sladkega stori ljubezen. Tako piše učeni duhovni učenik Čast. o. Janez Gron. In pa zarčs ga dandanašnji morebiti ni kmali bolj po¬ trebnega nauka, kakor je ta, ker vse dihtl po nekaki neomejeni prostosti ali svobodi, tako da bi umerljivi človek nikomur ne bil podložen, ne Bogii in ne ljudčm. Očitno pa je, da bolj ko Človek jarem Božji otresa, v toliko veči sužnost in revšino zabrede. Veči greš¬ nik, veči suženj. Svobode ali prostosti namreč ni nikjer, kakor le samo pri Bogu in v njegovi službi, njegova po¬ stava še le nas proste stori. Molitev, s ktero si Marijo za varhinjo izvolimo. *) Presveta Devica, Mati Božja, Marija! jaz I., akoravno sem vse- '*j Officia pietatis sodal. Mar., Viennae 1728. 16 stransko čisto nevreden v število tvojih služabnikov (služabnic) spre¬ jet biti; vendar v tvojo prečudno dobroto zaupam, in žene me ko- pernenje tebi služiti. Izvolim te torej danes vpričo tvojega preči- stega ženina Jožefa, in mojega angela varha, in pred vsem nebe¬ škim dvorom za svojo posebno Gospo, Pomočnico in Mater, in terdno sklenem, zanaprej tebe na- sledvati, tebi služiti, in skerbeti, da bodo tudi drugi tvoje službe se poprijeli. Ponižno te tedaj prosim, o predobrotna Mati! pri naj sve¬ tejši kervi, ktero je Jezus Kristus tvoj Sin za-me prelival, dopusti me usmiljeno v število svojih otrčk. Sprosi mi tudi pri Bogu milost, da se bom v vsih svojih mislih, bese¬ dah in djanjih tako obnašal, da ne bode nikoli na meni, kar bi bilo 17 Božjim in tvojim očem zoperno, in spomni se me posebno ob moji smertni uri. Amen. 3 . Le njo časti, in z oblasti Te rešila bo zmotni d,v; Vanjo kliči, pri ti priči Vtibnil viher bo skušnjav. Za cvetlico sprejmite solnčnico; premišljujte jo do jutri s tem namenom in sklepom, da se bo vsacega serce tako za Jezusom in Marijo obračalo, kakor se solnčnica za solncem. 4 . Ta ^ ‘ • Hči kraljeva nas ogreva Z žarki Božje milosti. Cvetlica. Šmarnice 1872. 2 18 dam, Hiša Marije Device v Nazaretu. tretja cvetlica za Šmarnice naj nam bo hiša Marije Device v Nazareta ali kraj oznanjenja. Na mestu namreč, ep Božji zavoljo včlo- večenja druge osebe v presv. Trojici, je bila cesarica Helena zidala častit¬ ljivo cerkev, ki je bila pa naslednje čase kake trikrat razdjana in zopet zi¬ dana. Po tacih podertinah in posipih je prišel kraj oznanjenja ali Marijne hišice globoko pod zemljo. Novo cer¬ kev so vselej zidali na posipih in podertinah, ker silo dela bi bilo, ako bi jih bili hotli preč spravljati. Vsa ta cerkev je prav Čudno zidana: Včliki altar in kor zadej je visoko nad pla¬ noto druge cerkve in gre se k njemu po veliko stopnicah; krog njega pa na planem ob stenah so drugi altarji; ravno spredej pred velikim altarjem pa je Gabriel Mariji Devici 19 sedemnajst širokih marmornih stopnic s planega doli v zemljo. Po teh stop¬ nicah se gre v podzemeljsko kapelo, in tam je nekdaj stala hiša Marije De¬ vice (ktero so bili pa, kakor izročilo pripoveduje, 1. 1291 po čudežu angeli prenesli najpred na Ravnico na Tersatu, in pozneje v Loreto na Laško, kjer še zdaj stoji). Ima pa ta podzemeljska kapela tri altarje; spredej v sredi je altar Marijnega oznanjenja, kjer nekako je Marija bila o prihodu angela; ob levi je altar angela Gabriela, kjer se je bil prikazal ob trenutku oznanovanja; in ob desni altar ss. Joahima in Ane, Marijnih staršev. Dva porfirnata stebra zaznamnujeta — eden kraj Marije De¬ vice, drugi pa angela Gabriela; je pa eden stebrov odbit tako, da zgornji konec prosto visi brez podpore, le samo v oblok priterjen. Lakomni Mavri so ga bili razbili, ker so menili ondi denarjev najti. Pod velikim altarjem na beli ploši so vsekane večnega spomina vredne besede: Hic Verb um caro factum est. Tukaj je Beseda meso postala. 2 * 20 Marija pa, kakor vselej, nam je tudi tukaj prelep zgled in nauk dala, da nismo in ne smemo biti sami svoji, ampak Gospodovi. Podvergla se je namreč z vso ponižnostjo v večne sklepe Božje, rekoč: „Dekla Gospo¬ dova sem, zgddi se mi po tvoji be¬ sedi!“ Tudi mi nočemo biti sami svoji, temuč: Mi hočemo Bogu dati sami sebe. Kakošne imamo vzroke, da naj sami sebe popolnoma in Čisto Bogii damo? Eden vzrokov je ta, da nič ni bolj spodobno in pravično kakor to, da se čisto Bogii dajmo in darujmo. Vzrokov k temu, se vč, je neštevilno veliko, in preobširno bi bilo vse na¬ števati ; torej bomo le nektere premislili. Ali tedaj ni vse skoz prav in po pravici, da se do čistega in popolnoma ter brez prideržka Bogii dam, ki me je iz nič vstvaril, in mi trenutek za trenutkom moje bitje ohrani, ktero mi je dal, kteri je moj pervi začetek in moj poslednji konec, moja naj višji 21 dobrota, od kterega vse prejemam, od kterega vsega pričakujem, in brez kte¬ rega mi je nemogoče srečnemu biti? Čimu je mene Bogti treba? Za nič. Ali sem, ali me ni; ali se mu dam, ali ne: on zato ni manj zveličan. Čimu tedaj tirja, da naj ves in čisto njegov bodem? Ker pravi red tako hoče — ker nikakor drugač ne more prav biti, — ker mi Bog ne more dopustiti, da bi bil sam svoj gospod, ali pa da bi se komu drugemu dal, razun le njemu. Ako bi hotel pravico imeti, sam seboj gospodovati, kakor bi se meni dozdevalo, bi bil Čez vso mero prederzen; odvzel bi Bogu lastino, kije njegova. Ako se komu drugemu dam, zamore ta le kaka stvar biti, kteri se dam, in ki me ne more spre¬ jeti brez krivice in pa brez največega zaničevanja do Boga, — tega zaniče¬ vanja namreč, da kako reč nad njega Čislam. Ako je pa prav in spodobno, da sem Božja lastina, je tudi prav in pra¬ vično, da sem v vsem in za vselej nje¬ gov: v nobeni reči, ob nobenem Času 22 se ne morena odtegniti spod njegovega gospostva. Njegova pravica vse obsega, kar sem, v kterem koli stanu, v ka- koršnih koli okolišinah naj se znajdem. On me je stvaril, in zamogel me je le sam za-se stvariti. Krivo rabim svo¬ jega duha, ako mu z drugim namenom dajem opraviti, razun kakor je Božjemu spoznavanju primerno; krivo rabim svoje serce, ako ga ne budim, da naj Boga z vsimi nagnjenji ljubi; krivo rabim svojo prostost, ako seje v drugačne namene poslužujem razun k temu, da se odločim njemu v vsili reččh dopasti; krivo ra¬ bim vse zmožnosti duše in te¬ lesa, ako jih tako ne obračam, kakor je Božjim namenom primerno. Ni zadosti, da Boga ne žalim, pri¬ zadevati si tudi moram, mu dopasti, in torej moram v vsih okolišinah njegovo voljo spolnovati. Nič mi ni na voljo pušeno, kakor nič na voljo ni pušeno angelom in izvoljenim. Ali nas ni učil Jezus Kristus govoriti k nebeškemu Očetu: „Zg6di se tvoja volja, na zemlji kakor v nebesih?“ Ali je trenutek, ali je primerljej, da bi se v 23 nebesih Božja volja ne spolnovala? Pri¬ zadevati si torej moramo, jo spolnovati ravno tako popolnoma in tako nepre¬ nehoma tudi na zemlji. Ves razloček med izvoljenimi in med nami je ta, da se uni ne morejo več odmakniti od spolnovanja volje Božje (v čimur ravno pa je njih nezmčrna sreča)..., in da pa mi tukaj na zemlji zmiraj imamo nesrečno zmožnost, od Božje volje od¬ stopiti. Sicer pa je ravno tako neod- jenljiva dolžnost za nas, kakor za une, da nimamo nobenega druzega ravnila, kakor le voljo Božjo. Naj za svčt prašam pamet in vest, naj se posvetvam z vero in keršanskim naukom, naj premišljujem, kaj je Bog sam na sebi, in kaj je z ozirom na mene: vse mi za postavo naklada, da naj se vsega Bogii in le Bogii sa¬ memu ddm; vse se zedinja in me uči, da to je moja perva in naj veči dolž¬ nost. (J. Grou str. 264 id.) Molitev sv. Alfonza. O Marija! dobrotna Gospd! moja preljubeznjiva Kraljica! o 24 moja Mati! Ne išem pozemeljskih posestev, ne častnih služb, ne ve¬ selic, ne bogastva; išem samo tega, kar tvoje serce naj bolj želi, lju¬ bezni do svojega Boga išem. Mi ne boš li pomagala v tem mojem vošilu, ki je tebi tolikanj dopad¬ ljivo? 0 gotovo je, da ti mene podpiraš, gotovo, da ti zame pro¬ siš. Daj tedaj prositi, in nikar ne jenjaj, dokler me ne vidiš v ne¬ beškem zveličanji, brez nevarnosti, da bi kdaj zopet svojega Boga in Gospoda zgubiti zamogel, dokler me ne vidiš varnega, da ga bom s teboj, moja preljubeznjiva Mati, ljubil in hvalil vse večne čase. Amen. te pesmi sv. IMmira. 5 . Jezik blago spevaj zmago Čiste D’vice — Matere, Ki z Detetom, rajskim cvetom, Sterla je zakletije. 25 6 . Spevaj lira ji brez mira, Ki Kraljica je sveti; Kliči vedno ino vredno, Da nje slavo vse spozna. Cvetlica. Cvetlica zvonček naj na ušesa vam glasno zvoni, da brez gnade Božje prave sreče ni. Marijna cerkev in štalica Jezusovega rojstva v Betlehemu. J>z prijetnega Nazareta, kjer smo bili zadnjič, se podajmo v še prijetniši Bet¬ lehem; tam bomo našli novo Marijno rožo in Če hočete, še njih več. Nad tisto bla¬ ženo podzemeljsko duplino, kjer je bil nebeški Cvetek, Dete Jezus Kristus, na svet prišel, je bil dal pervi keršanski cesar Konštantin Mariji Devici cerkev 26 zidati, ki še sedaj stoji. Imenuje se „M a rij n a cer k e v“ in v svoji imenitni posebnosti nima enakosti na svetu. Brez velikega preddvora je 180 čevljev dolga in 85 čevljev široka ter ima 5 ladij. Srednja ladija sloni na 44 mogočnih korinških stebrih in se imenitno dvi¬ guje kviško nad druge ladij e. K ne¬ sreči pa so se razkolniki tega svetiša polastili, kakor toliko druzih v sveti zemlji, in razun sprednjih oddelkov, ki služijo katoličanom, grekom in arme- nom za Božjo službo, velikanska cerkev stoji prazna. Zadnji del, ki je z zi¬ dom od sprednjega ločen, služiti mora celo večkrat za sejem ali tergoviše, in tako je v milovanja vredno škodo ta prelepa roža iz nekdanjih časov divja¬ ško poteptana. Glavna in naj imenit- niši cvetka v tem kraji pa se skriva pod zemljo, in ta je duplina Kristuso¬ vega rojstva, pod velikim altarjem Ma- rijne cerkve. Od dveh strani iz cerkve se gre po 13 stopnicah pod zčmljo in pride se v podolgast večnega spomina vreden prostor, ki je 20 stopinj dolg, 5 stopinj širok, in 9 čevljev visok. Vse 27 kaže, da th je kaj posebnega. Tla po¬ kriva predrag marmor; zgorej in ob straneh je peČinska stena obgernjena s preprogami ali obgrinjali *); mnoge svetilnice razsvetlujejo prostor, v kte- rega nikoli ne pride svitloba dneva: Kaj tedaj je tukaj? — Ob vzbodnjem koncu te votline prav med dvojnima stopnicama nekoliko v stran proti jugu v podobi polkroga je mestice pre- blaženega Jezusovega rojstva, 4 čevlje široko in 8 čevljev visoko. Na belem marmorji pod velikim altarjem je v sreberni zvezdi latinski napis: Tukaj je od MarijeDevice roj en Jezus Kristus. Tukaj tedaj je mesto naj lepši, vekomaj češene betlehemske rože, je mestice tistega nebeškega Cveta, kte- remu so angeli v slavo peli, ko se je bil prikazal na betlehemski zemlji. Do¬ brotljivi Sin Božji pa se je s tem po¬ polnoma človeku dal, da bi človeka rešil. In Marija se je dala popolnoma *) Te obgrinjala so nedavno pogorele. 28 Bogu v ponižanji in ubožnosti, da bi bila z Božjim Sinom tako rekoč sore- senica zagrešenega človeštva. Kaj pa bomo nato mi storili, ali se ne bomo po Marijnem zgledu sami sebe popolnoma Bogu dali ? Res: Mi se hočemo do čistega Bogu dati To pa toliko bolj, ker le s tem zamoremo res časno in večno srečni biti, ako se Bogu damo. Kako se to skaže bolj na tanko ? Tako-le govori že imenovani učenik duhovnega življenja: Bog je moja naj večji dobrota, edina prava dobrota; ker je pa moja naj višji dobrota, torej zame ne more drugač sreče in blagra biti, kakor le Če se z njim, s to dobroto sklenem . . . Skle¬ niti se moram z njim tako, da se ne bom nikoli več od njega ločil. Serce, dušo moram njemu posvetiti, enih misel, ene volje moram z njim biti, in tako se z njim zediniti. To Bog od mene tirja, rekoč: „Moj Sin, daj mi svoje serce!' 4 (Preg. 12, 26.) Ali si premorem sam sebi podeliti 29 blaženost, zveličanje? Nikakor ne; sam v sebi vidim zgolj revšino in zaniker- nost, in temu se ne čudim, kervčm, da sem iz nič stvarjena stvar. Ali zamorejo druge stvari meni zveličanje podeliti? Tudi ne. Iz nič stvarjene bitja so, kakor jest, same na sebi ravno tako revne, kakor jest. Ako bi tudi vse in za zmiraj imel, bi vender moje serce ne bilo manj prazno, potrebovalo bi ne manj prave, naj višji dobrote, in ta dobrota ni no¬ bena druga kakor Bog, in po njem bi moje serce ne imelo nič manj koperne- nja (ako bi tudi vse drugo imel, njega pa ne). Dokler to serce ni Čisto in po¬ polnoma Božja lastina, nima pokoja, zmiraj nekaj iše, zmiraj nekaj pogreša. Polno, veselo, mirno pa je, kadar Boga ima (Pomisli stan po spovedi in sv. Obhajilu); takrat ga ne tare tista skerb, ki vjeda in gloda vsacega, ki svojega blagra ne iše v Bogu. 30 Molitev zvel. Henrika Suzona. Izvoljena Kraljica! ti si sedež milost, vrata usmiljenja, ki niso bile nikoli zaperte. Prej bi prešlo nebo in zemlja, kakor da bi ti koga brez pomoči pustila, kteri te resnično prosi. Glej, torej si (za Bogom) moje duše pervi pogled, kadar vstajam, in njen zadnji po¬ gled, kadar k počitku grem. Kar tvoje čiste roke Bogu darujejo in priporočajo, če je tudi še tako majhno, ne more zaverženo biti. Torej, Preljubeznjiva, Izvoljena, sprejmi moje male dela (in mene samega z vsimi močmi in nagnje¬ nji) in daruj jih, da dobč kako ceno iz tvojih rčk pred očmi vse- gamogočnega Boga. O preslavna Gospd nebeškega in zčmeljskega kraljestva, povzdigni se, bodi nam srednica in pridobivka vsih milost 31 pri svojem milem Detetu, Modrosti. Amen. 7 . Vse čutila in slavila Oznanil j te jo na glas, Obhajajte, ponavljajte Čast Devici večni čas. 8 . Govornika in jezika Ves široki nima svet, Da v slovesni nji bi pesni Mogel vredno slavo pčt’. Cvetlica. Jabelčni preldpi cvet, spomladi križem-svet razveseljuje o5 i , naj tudi serca k bvaleži budi. večni kteri nam osti 32 Peti diaet Sveta deržina na begu. človeškem življenji je taka, da je sploh več ternja kakor rožic, več terpljenja in britkosti kakor pa mirnega življenja in veselja. Tako je bilo tudi pri sveti deržini, zlasti na njepem begu v Egipt. Vender pa pri Šmarnicah vam ne bom tolikanj ternja popisoval, poiskali bomo raji nekterih cvetlic, ki rastejo tudi po tem potu in begu v egiptovsko deželo med tujce in never¬ nike. Sv. Jožef z Marijo in Detetom Je¬ zusom, begoč v Egipt, bi bil zamogel iti naravnost proti jugu skoz Grozdno dolino, od koder sta Jozve in Kaleb svoje dni nesla glasoviti veliki grozd, in od ondod v Gazo v filistejski zemlji. Lahko bi bil bežal tudi na bližnjico Čez judovske hribe po Terebinškem dolu, kjer je bil nekdaj David Goli- jata končal. Pa tudi te poti ni izvolil; 33 temuč šel je po ravni poti čez Arima- tejo in Jope ali Jafo k Srednjemu morju, ker zanesti se je bilo, da pregdnjavci ga bodo tukaj narmanj iskali. Nektere pobožne izročila po teh potih niso brez mičnosti in brez pod¬ uka. Ob poti iz Jeruzalema proti ve¬ čeru, koder je bila sv. deržina na begu, je še zdaj revni kraj Latrun, kar bi se reklo toliko, kar razbojniše ali raz- bojnska jama. Tukaj namreč, semčni, sta bila napadla dva razbojnika sv. Deržino, toda eden, ko je zagledal pre¬ milo dete Jezusa, je bil tako ginjen, da ga je branil zoper neusmiljenost svojega divjaškega tovarša. Bil pa je ta usmiljeni tolovaj ravno tisti Dizma, ki se je bil na zadnje na križu zraven dobrotljivega Zveličarja spreobernil in Gospod mu je bil nebeški raj zagoto¬ vil. Njegov neusmiljeni tovarš pa je bil tudi na križu, in je ko levi razboj¬ nik terdovraten ostal. V bližnji Ramlji je bila sv. Helena zidala cerkev na tistem mestu, kjer pravi izročilo, da je sv. Deržina o svojem begu počivala. Šmarnice 1872. 3 34 Ko je pa mladi Zveličar prišel na egiptovsko zemljo, pravi staro nazna¬ nilo, so se tisti trenutek poderli in po¬ padali vsi maliki. In res se bere v Izaiju prerokovanje: „ Gospod pride v Egipt, tedaj strepečejo maliki egiptov¬ ski pred njegovim obličjem." (Iz. 19, 1.) Nadaljno izročilo pripoveduje, da se je sveta Deržina nekaj časa mudila pri Heliopolu ali „Solnčnem mestu" v Matarii, kar pomeni „bistra voda" ali vodno mesto, ker tukaj je naj boljši studenec vse egiptovske dežele. Ta kraj je ravno Tebajda v zgornjem E- giptu, ktera je bila pozneje tako slavna s tolikimi tisuči bogoljubnih mnihov in pušavnikov. Egipt se je bil sploh zgo- dej k keršanstvu spreobernil in spolnilo se je tudi v tem pomenu Izaijevo pre¬ rokovanje (19, 18 id.), da bo Bog Egip¬ čanom Zveličarja poslal, da bo njegov altar (namreč Božja služba) v sredi Egipta prostor našel itd. Blizo Mata- rije je velikansko in silo staro smok- veno drevo imenovano „sveto drevo", ki izročilo pravi, da je sv. Deržina o ti priliki pod njegovo senco počivala. 35 Malo stopinj od njega teče tako ime¬ novani „sveti studenec 4 *, zastran kterega je povčst, da je bil tisti trenutek iz tal pritekel, ko je sveta Deržina trudna in žejna prišla skoz pušavo in se je usedla pod tem drevesom. (Faber iz Ulma 1483, evag. fol. 162.) Naj bolj imenitna pa je podzemelj¬ ska kapela blizo včlikega egiptovskega mesta Kaire, ktera je bila po izročilu stanovanje sv. Deržine, dokler je bila v pregnanstvu na Egiptovskem. Tri oddelke vštric ima ta cerkvica, v sred¬ njem je altar in na tabli „b e g v E g i p t“. Na tem altarji se tudi mašuje. V dru- zih dveh oddelkih na strančh je bila kuhinja, vodnjak sv. deržine itd. Lahko si mislite, kako ginljivo je, stopiti na tisto preblaženo zemljico, ktera je vsa posvečena s stopnicami, sapo, milimi glasi in vsem bitjem mladega Jezusa, kakor tudi z delom, terpljenjem po¬ manjkanja in svetimi pogovori Marije in sv. Jožefa. Kakor pa se katoliški Cerkvi sploh godi, da še zmiraj z Je¬ zusom terpl, in zlasti dandanašnji po¬ vsod odrivajo, tako je tudi tukaj s tem 3 * 36 majhnim svetišem: krivoverci Kopti zmiraj bolj odrivajo katoliške frančiš¬ kane, kterih lastina je ta Marijna hi¬ šica, tako da še komaj kterikrat na leto tje maševat prihajajo. Iz tacih dogodb in krajev se lahko prepričamo, kako se je godilo sveti Deržini na tujem, dokler je ni Bog v sveto deželo nazaj poklical po preroko¬ vanji: „Iz Egipta sem poklical svojega Sina.“ — Vender pa sta bila Marija in sv. Jožef pri vsem terp- ljenji zmiraj Bogu popolnoma vdana in zročena v njegovo sveto voljo. Toraj tudi: Mi se hočemo Bogii popolnoma zročiti. Ob času, ko je bil Jezus Kristus na svet prišel, je bil človeški rod silo deleč od Boga zašel. Nevednost za¬ stran pravega Boga in zagrešenost je bila naj veči ravno pri narodih, kteri so se za učene in olikane šteli, kakoršni so bili Greki in Rimljani, pa tudi Egip¬ čani, od kterih danes govorimo. Ka- košne glasovite poslopja, Piramide, so 37 Egipčani zidali, ki jih še dandanašnji ves svet občuduje; v nauku o pravem Bogu so bili pa reveži nevedni! Le samo judovsko ljudstvo je poznalo pra¬ vega Boga, stvarnika nebčs in zemlje, Česiravno mu je bilo tudi to ljudstvo premalo vdano; vsi drugi so si naprav¬ ljali sami brez števila vmišljevanih, smešnih, neumnih božestev in mali¬ kov , s kterih češenjem so naj veči gnjusobe sklepali. Vse jim je bilo bog in vesoljni svet malikovavski tempelj, pravi Bossuet (r. Boslič). Malikovanje je bilo pa ob enem šola pregrčh in ostudnost; z malikovanjem so za svete razlagali vse vraže svojega naroda, vse merženja ljudstva zoper ljudstvo, so¬ vraštvo mesta zoper mesto. Ker so s časom zmiraj v veči grehe zabredli, so si bili vso dobro voljo spačili, um jim je tako otemnel, da so pravega Boga čisto pozabili in zašli na to slepo misel, da je vse bog. — Kačih 30.000 bogov so imeli Rimljanje ob času Marka Terencija Varra, ki je bil kacih 100 let pred Kristusom eden naj bolj uče¬ nih mož v Rimu, je kacih 500 bukev 38 spisal, samo o starinah Človeških in božanskih (rerum humanarum et divi- narum antiquitat,es) je zložil 41 zvez¬ kov: vender pa Boga ni poznal. Pre- vidniši so spoznali in previdili, da je nespamet tdko malikovanje, pa bili so vender preveč meseni, da bi natorni glas svojega uma poslušali, ki zamore le enega s am ega Boga terditi, in ker so bili taki učenjaki v brezbožnost za¬ šli, zato niso v nobenega — ne pra¬ vega Boga in ne v lažnjivega verovali. Le prav malo jih je bilo izmed neje- vernikov, kteri so poslušali zdravo pa¬ met in so le enega samega Boga ter- dili, pa tudi pri teh prepričanje ni bilo stanovitno in bili so polni vrdž. Povejte mi, če ni sedanji čas pri nas ravno taka ? Ali ni vsim znano, da ravno mnogi učeni, bogati in visoki imajo naj manj vere. Ker druge malike molijo, zato v njih umu in v njih sercu ni pro¬ stora za pravega Boga, kteri ne terpf malikov zraven sebe. Egipčani so zlasti svitlobo in solnce za boga častili, imeli so pa zraven tega cele verste včlikih in malih bogov, ce- 39 lih bogov, napol bogov itd. Ob Zve- ličarjevem Času je bil Egipt rimska okrajina; 30 lčt pred Kristusovim roj¬ stvom po bitvi pri Akciju so si bili Rimljani Egipt podvergli. Rimljani so imeli takrat naj veči del znanega svetd v oblasti; to je bilo po Božji previd¬ nosti tudi za sv. vero dobro; kakor so namreč poprej iz Rima po vsem svetu vraže in zmote se raznašale, tako je potlej od tod resnica svetila na vse stranf, ko je bil po Kristusovem vne¬ bohodu v Rimu sv. Peter postavil svoj sedež. Ze v pervem stoletju po Kri¬ stusovem rojstvu je sv. evangelist Marka razširjal sv. vero po Egiptu, pušave so se urno napolnile z mnihi, in Egipt je bil ena naj bolj cvetečih okrajin. Ime¬ nitne učene šole so bile takrat v Egiptu in na Jutrovem in preslavne očake ker- šanstva je rodila ta zemlja. Vender že v sedmem stoletji so priderli v deželo Arabi ter Mohamedani, ki so kakor strašna povodenj zaterlikeršansko omiko. Le samo po nekoliko pravovernikov sem ter tje po deželi se je ohranilo. Kaj je narod zagrešil, da je bil tako 40 strašno tepen, to je Bogii znano; brez dvoma je bil premalo zvesto Bogii vdan, premalo stanoviten, Božje dobrote je teptal; torej se mu je zgodilo, kakor nesrečnim Izraelcem. To premišljevanje pa tudi nas rezno zavrača na to, da se popolnoma in do čistega Bogii dajmo in da¬ rujmo, da ne bo zamujeno za nas in za naše mlajši. Nobeden naj si ne misli: Se bom že dal in daroval Bogu, kadar mi bo volja in sila, je še čas za to. Tako govorjenje je ravno tako na¬ pačno kakor neumno, pravi učenik Grrou. Napčno in lažnjivo je; zakaj čas ni v moji oblasti. Ne enega mesca, ne enega dneva, ne ene ure nimam v svoji oblasti; le samo pričujoči trenu¬ tek je moj. Ako zdaj - le ne storim sklepa, ali ga bom v naslednjem tre¬ nutku še zmožen storiti? Ne vem . . . Ali bom še živ ? Ne vem . . . Ali bom še pri volji? Ne vem . . . Ta trenutek me milost Božja močno priganja, da naj se Bogu ddm in grehu odpovčm; ako jo zaveržem, ali ne bo tudi ona mene zapustila? Ne v4m; to pa včm, 41 kar velikrat slišim, da kdo nanagloma umerje in nima časa na take potrebe misliti, ako poprej ni mislil; ali pa du¬ hovno zmožnost zgubi in ne more več na svoje rešenje rezno misliti. Ali mi morebiti Bog milosti (gnado) le zato ponuja, da bi jo samo takrat sprejel, kadar v se meni poljubi? To pa gotovo ne! Ce me Bog še do jutri čaka, ali bo to delo jutri ložej zame? . . . Tudi ne. — Ali ni pa tudi nespametno od dnč do dnč odlašati in na edino pot ne stopiti, ktera še k zveličanju pelje? Ali se hočeš v tako zadrego spraviti, da bi mogel s pokornim Avguštinom pozno zdihovati: Prav pozno sem začel te ljubiti, tako staro le¬ poto, tako novo lepoto; prav pozno sem začel te ljubiti! Oh, že zdaj, ko seti zročujem, moj Bog! si imam morebiti to očitati! Zakaj bi si to očitanje še zvikševal in bolj grenko delal? Ranil si moje serce, Gospod, rani ga do polnega vdanja, do darovanja, do preobernjenja. Nočem več krivice delati Bogu in ne sam sebi: grehu se odpovčm, darujem se Gospodu. 42 Molitev po sv. Anzelmii. O sveta Devica, milostna Kra¬ ljica! Sliši me, ozri se na mojo- revŠino in tolaži me v moji žalo¬ sti, vodi moje zmotljive stopinje,, meči mojo otožnost, ozdravi rane, ktere tvoje materno serce na meni vidi. 0, bodi mi silen in močen turn, nepremagljiv zid, varna roka zoper silo hudobnega sovražnika! Ti se mu v bran postavi, kadar me napada ... Ti nebeška pomoč¬ nica poznaš njegove zvite naklepe, odženi ga in ne daj, da bi me s svojimi vabljivostmi zapeljal. K Bogu se hočem popolnoma ober- niti, z njim sklenjen ostati: satan pa — s tvojo močjo osramoten — mora z vsimi svojimi slepili od mene odstopiti; potem se ne bom nikoli utrudil Boga vredno moliti 43 in poveličevati, in tebe, Jezusovo Mater, slaviti in počesevati. Amen. VePki, mali — vse naj hvali Božje Matere svitldst; Al nobeni naj ne mčni, Da jo hvalil je zadost’. 10 . Se potrebno je posebno, Da pobožni jo čas tč; Naj nameni dajo ceni, Kar moči ne dopustč. Cvetlica. Palme rasejo po Egiptu, po kte- rem smo zdaj popotvali s svojim pre¬ mišljevanjem, in to drevo je zname¬ nje zmage; naj vam bode torej do jutri v premislik, zlasti v tem pome¬ nu, da: Večna bode vaša slava, Ako bode zmaga prava. 44 Še>®ti ton® Altar 88. treh Kraljev v Betlehemu. sveti cerkvici ali štalici v Bet¬ lehemu, kjer je bil Zveličar rojen, so tri posebno imenitne mesta, namreč: Kraj, kjer je bil Kristus rojen, kraj, kjer je bil v jasli položen, in pa, kjer so ga molili Modri iz Jutrovega. Po¬ slednja dva kraja imajo katoličani v oblasti in na mestu sv. 3 Kraljev je altar, ter na njem katoliški mašniki mašujejo, ker na mestu rojstva imajo razkolniški Greki svoj altar. Na tem mestu tedaj , se misli, je bila takrat Marija z nebeškim Detetom in sv. Jo¬ žefom, ko so bili prišli Modri od Jutra Zveličarja molit in so mu tudi imenit¬ nih darov prinesli. Od teh darov je že David prerokoval, rekoč: ,,Zlata z ArabijeMubodod a li.“ (Ps. 71,15, 10); in „Kralj i z A rabi j e i n Sabe bodo darov prinesli“ Znano je, da zlato, kadilo in mira zaznamuje 45 Kristusovo trojno službo: zlato kra¬ ljevo, kadilo dnhovsko, mira pa preroško čast in službo. Enako, ka¬ kor sv. Fulgencij pravi, so z zlatom spoznali, daje Jezus kralj, s kadilom, da je Bog (ker vsi narodi in ob vsih časih so kadilo darovali le božanstvu), z miro pa, da ima tudi umerljivo Človeško natoro. V podobah so ti da¬ rovi po nauku ss. očetov tudi naznano- vali svete čednosti, ktere so Modre na¬ vduševale, ko so darovali te zale darove, namreč: čisto ljubezen, pobož¬ nost in veselo sprejetje terp- ljenja in zatajevanja. — Kako so pa vender v tako revnem Detetu mogočni knezi mogli Zveličarja svetd spoznati in moliti? To so zamogli vediti nekaj že iz premnozih preroko¬ vanj od Zveličarja, v kterih je bilo na¬ tanko naznanjeno, da „Veliki judovski kralj 11 bode sicer božjega izhoda in božje natore, da bode pa ob rojstvu in v vsem življenji vender reven in po¬ nižen, da bode t e r p e 1 in umeri za grehe človeštva, in učeni možje so gotovo tudi judovske svete bukve v 46 roke dobili, v kterih je bilo vse to pi¬ sano. Poglavitni vzrok pa, da so Zve¬ ličarja spoznali, je to, kar sv. Leon pa¬ pež pravi: „On, ki je pred očmi Mo¬ drih v zvezdi prečudno luč prižgal, jih je tudi znotraj prečudno razsvetlil. 11 Na poti med Jeruzalemom in Betlehe¬ mom je prijazna vodica, pravo hladilo popotnikom, ki se imenuje ,,studenec ss. 3 Kraljev 44 , kjer na tem kraju se jim je bila zopet prikazala tista pre¬ čudna zvezda, ki jih je z Jutra pripe¬ ljala in je bila obstala ter zginila nad Herodovo hišo. (Mat. 11, 10.) Po za¬ nesljivem izročilu je bil naslednjič sv. apostelj Tomaž ss. 3 Kralje k Kristu¬ sovi veri spreobernil; njih telesa so bile pozneje po njih smerti prenesene v Carigrad (Konštantinopelj) v cerkev sv. Sofije, od tam po sv. Evstorgiju v Mildn, in poslednjič po vikšem škofu Rajnholdu v Kolin ob Renu, kjer so še zdaj, potem namreč, ko je bil cesar Miroslav RudeČobrkd Milan razdjal. — Naj omenim še drugo izročilo, če tudi je manj zanesljivo, ki pravi, da Melhior Ul in dolgobrad, je daroval zlato in je 47 namestoval jafetovce ali beli evropejski rod; Kašpar, ki je bil mlad in rudeč- kast, namestnik azijanskega ali semskega rodil, je daroval kadilo; Baltazar pa, Čern bradkt, da je namestoval afrikan- ski ali Kamov zarod, in je daroval miro. (Bibl. Gesch. Dr. J. Schuster str. 45 id.) Ker iz tega, kako so Modri iz Jutra Boga iskali in našli, dobro pre- vidimo, kako ga je tudi nam zvesto iskati, mi pa smo ga že našli; torej nam ne ostaja druzega, kakor da se njemu popolnoma izročimo: mi se tedaj hočemo Bogu do čistega dati in izročiti. Da si to bolj k sercu vzameš, krist¬ jan, reci po učeniku duhovnega živ¬ ljenja:*) „Bog me je stvaril, da naj ga poveličujem; to je pervi namen, ki ga je postavil, in to je tudi pervi na¬ men, ki ga moram jest imeti pred očmi v njegovi službi. Kako drugač pa ga zamorem poveličevati, kakor če *) Grou S. J. Geistl. Eins. str. 273 itd. 48 se mu popolnoma dam? Ne to, kar bi jest iz lastnega nagiba storil k njego¬ vemu poviševanju, ga poveličuje, am¬ pak to Boga poveličuje, kar on sam v meni in po meni delati hoče. Bog ise od mene, da se njemu dam brez pogoja, da sem mu pokoren z nepogojno ra- dovoljnostjo, pokoren brez prideržkov povsod in v vsih reččh . . . Ali za Boga delam velike ali le male rečf, to je njemu vse eno, samo ako storim, kar on hoče. Le samo spolno vanje nje¬ gove volje reččm vrednost daje, le po t4m jih on sodi. . . Bog ima pa tudi posebne namene z vsako dušo: ta je odmenjena ga tako, druga drugač poveličevati. Izvoliti pot in način, kako naj Boga poveličujemo, to ni naša reč; kar je na nas, je vse le to, da svoj odmen popolnoma spol- nujemo. Ne včm, kakošne namene Bog z menoj ima: to pa gotovo včm, da se le takrat dosežejo, ako se njemu po- polnama dam. Bog pričakuje od mene te vdanosti zato, da bi mi svoje na¬ mene razodel (ki jih ima z menoj); zakaj ako bi mi jih poprej razodel 49 (dokler mu nisem do čistega vdan), bi jest vanje ne privolil, ali pa ko bi tudi privolil, bi vender ne imel serčnosti te namene spolnovati. Jezus Kristus je sv. Pavlu velike namene, ki jih je imel z njim, še le potlej dal spoznati, ko je k vsemu pripravljen podložno k njemu rekel: „Glospod, kaj hočeš, da naj storim ? 11 Ako življenje svetni¬ kov pazno beremo, bomo spoznali, da v tem, kar je od njih hotel, je še le potlej razodel, ko so se njemu dali (in zročili.) Kolika nesreča bi bila za-me, ako bi zato, ker se Bogiine dam, sicer živel in umeri, pa ne da bi njegove namene spolnil, ki jih ima z menoj, — še celo spoznal jih ne!“ — Molitev. Zaveza z Marijo. Vsih milost polna Devica in česena Mati Božja, Marija! Ker mi zavoljo svojega grešnega življenja nismo vredni, tvoji otroci imeno¬ vani biti; ti pa si zavoljo svoje Šmarnice 1872. 4 50 ljubezni in zvestobe vredna, naša Mati biti: Zato iz ljubezni do tebe ponovimo zavezo s teboj in te pro¬ simo, naj te smemo vnovič svojo Mater imenovati. Res, izvčlimo te v novo za svojo Mater tako za terdno, kakor te je kaka bogoljubna duša kdaj z volila, ali te izvoliti in se s teboj skleniti zamore. Tebi se zdaj za tvoje lastne služabnike in služabnice vdamo, tebi zapišemo svoje telo in dušo, tebi svojo lastno kri; — ti pa nas čisto in popol¬ noma izroči trojnoedinemu Bogu, tako da nas nobena moč od Boga in od tebe ne bode več ločila in ne ločiti zamogla. Naj ti dopade ta zaveza, o Marija! Sprejmi nas za svoje otroke in zapri nas v svoje materno serce, da bomo v vsili svojih revah varno pribežališe pri tebi imeli, in enkrat v tvojih 51 rokah, kakor otrdci na maternem narečji, svoje dnse Bogu izrdčili. Amen. Znano mi je, da Marije Vredno nihče ne časti, Pa neveden in nevreden Je, ki slavo nje molči. 12 . Nje učenje, nje življenje — Vselej rajsko in oj strd — Je slepije in zmišlije Krivovercev zaterld. Cvetlica. Šmarnica, ki ima od Marije svoje im6, bodi vam znamnje, da z Njo se sklene Vaše naj serc6. V ta namen trikrat do jutri darujte Jezusu in Mariji vse misli, djanja in željč. 4* 52 8©dffll d.aa>, Marijin studenec pri Jeruzalemu. *©rib, kteri ima na verhu le malo planega prostora, se imenuje oster- verh. Blizo taki oster-verh je mogel biti nekdaj hrib morja, ki je bil Bog Abrahamu zapovedal, da naj Izaka, svojega ljubega sinčeka na njem da¬ ruje. Izak sin pa ni bil darovan, ker bil je le podoba druzega še bolj po¬ kornega Sina, kteri je bil trikrat daro¬ van na unih krajih. V pervo je bil darovan ravno na tem mestu, kakor Izak, stal je namreč tukaj tempelj in Marija ga je štirdeseti dan po rojstvu prinesla darovat v tempelj. Drugič se je daroval nekoliko bolj proti jugu od gore Morije na Sijonu, — daroval se je svojim bratom in sestram, ker se jim je s postavljenjem naj svetejši Sve¬ tosti zapustil živega v podobah kruha in vina za vse prihodnje čase. V tretje s e je daroval precej potem pa spet na 92 drugem hribu proti večeru, namreč na Kalvariji — za ves Človeški rod ne¬ beškemu Očetu — v smert na križu. Vsi ti hribci, že sami na višavi, go¬ tovo med seboj niso čez petnajst minut narazen. Pomudimo se nekoliko na pervem homcu, ki je bil zraven dru¬ gih znamenitost tudi odrejiše Marije Device. Ker je bil hrib Morija na verhu oster ter je imel malo planote, hotel pa je David in za njim Salomon ravno na njem tempelj imeti, torej je Salo¬ mon ob strančh velikanske stebre in podzidja postavil in globine zasul, da je dobil veliko planoto na verhu hriba. Take podzidja pod zemljd se še zdaj vidijo in ni dvomiti, da mnoge so še iz Salomonovega časa. Tukaj tedaj je Salomon zidal svoj častitljivi tempelj na mestu, kjer so poprej že Bogu da¬ rovali. Zavoljo pregrčh judov pa je bil Bog Izraelce sovražnikom izročil in tudi čudo Salomonovega tempeljna je bil Nebukadnezar (Nabuhodonozar) po velikem delu razdjal. Stal je ta tem¬ pelj 418 14t. Drugi tempelj, veliko 93 slabši mem pervega, je zidal Zorobabel na povelje kralja Čira, kteri je bil jude iz babilonske sužnosti domti spu¬ stil. Šestnajst lčt pred Kristusom pa je jel Herod, da bi judom vstregel, stari tempelj vse zlagoma razdirati in veliko veči in lepši tempelj zidati, ako- ravno je ostalo v njem več starih reči in je Še zdaj marsikaj v Omarjevi mo¬ šeji, kar je najberže še iz Salomonovega Časa. Ker se od tega tempeljna toli- krat govori, naj se le nekaj malo tukaj povč, kako je bil osnovan. Odločen je bil najpopred silo velik podolgast štirvogelnik, ki so ga z več verstami prelepih po 50 do 100 komol¬ cev visocih stebrov iz belega marmorja tako obdali, da so bili vmčs prostorni mostovži, ki so imeli streho iz cedro- vega lesa. V tem štirvogelniku je bil zopet drugi štirvogelnik, in v drugem še tretji, in še le na tretjem je bil zidan . tempelj, ki je bil zopet deljen v svoj lastni preddvor, Sveto in Najsve- tejše. Pervi dvor je bil za nejever- nike, drugi za jude, in tretji za duhovne, vsak je bil nekaj višej, 94 in pod smertno kaznijo je bilo neje- vernikom prepovedano dalje iti, kakor le v pervi preddvor. Vse vrata, ki so deržale v preddvor judov in duhovnov, so bile z zlatom in srebrom okovane, naj lepši pa so bile velike tempelj- nove vrata ob vzhodnji strani, ki se bere v djanji apostoljskem, da je bil sv. Peter pri „lepih vratih'‘ hromega re¬ veža ozdravil. (Dj. 3, 2). V S ve tiše so peljale strahovito velike vrata, ktere je zakrivalo tisto predrago zagrinjalo, ki se je bilo samo od sebe pretergalo ob Kristusovi smerti na bližnji Kalva¬ riji. Pred vrati je stala za mož d ve¬ lika vinska ter ta iz čistega zlatd z zlatim grozdjem. Kaj lepa in pomen¬ ljiva podoba nove zaveze! Ne manj pomenljivi so bili kruhi na zlati mizi in zlati svetilnik. V Najsvetejsem ni bilo več skrinje zaveze, kakor je bila v pervem tempelj nu, ker v ta tempelj je imela priti že „častitljivost Edinoro- jenega od Očeta (Jan. 1, 14), v kterem je vsa Božja polnost prebivala (Kol. 2, 9). Tempeljnovo ozidje je za 40 čevljev visoko molčlo kviško izmed 95 trojnatili druzih ozidij na treh krajih, in bilo je vse z debelimi zlatimi ploši- cami pokrito; obkrajki pa so bili tudi še z zlatimi zobci ozaljšani. Kader je solnce izhajalo, je taki prelep bliš ka¬ kor ogenj šinil gledaveem v oči, da niso mogli na tempelj gledati. Tujcem se je od deleč vidil kakor s snegom pokrit hrib, zakaj kolikor ni bil pozla¬ čen, je bil s svojimi obdelanimi mar¬ mornimi kamni Čisto b41. V preddvoru za jude je bil poseben oddelek za mo¬ ške, in spet drugi za ženske, in v teh poslednjih prostorih je bila brez dvoma tudi sobica, kjer je Marija v svoji mla¬ dosti od 3. do 14. leta Bogu darovana služila, molila, se učila in za tempelj delala. Blažena Katarina iz Emeriha pravi v svojih razodenjih: „Vidila sem sveto Devico pri tempeljnu rasti, nekaj v sta¬ novanji žen z drugimi deklicami, ne¬ haj samotno v svoji izbici, pri učenji, pri molitvi in delu. Verh zapovedanih molitev v tempeljnu je bila Marijna pobožnost nepretergano hrepenenje po prihodu Odrešenika, vedna znotranja 96 molitev. Delala je vse tiho in na skrivnem. Ko je vse spalo, je vsta¬ jala s počivališa in je k Bogu zdiho- vala.“ Sveti očetje od prelepega Marij¬ inega življenja, ko je bila v tempeljnu, tako-le pišejo: „Naj veči spodobnost je zaznamnovala vse njene djanja. Bila je dobrotna, prijazna, usmiljena. Go¬ vorila je malo, vselej o pravem času in nikoli ni kaka laž omadežala njenih ustnic. Njen glas je bil pohleven, gin- ljiv, in njene besede so imele nekaj tako mazilnega, tolažljivega, da je dušo poslušavcu s svetim mirom napolnilo. Bila je p er v a pri nočnih čuvanjih, naj bolj natančna v spolnovanji božje postave, naj ponižniši, naj bolj po¬ polnoma v vsaki čednosti. Nikoli je niso vidili razdražiti se; nikoli ni človeka vjezila ali užalila; nikoli ne zaničevala. Stiidila je lišp, bila priprosta v govorjenji, v obnaša¬ nji .. . Bogate darove svojega duha in serca je skerbno skrivala pred očmi sveta. Blizo nje se je Človek Čutil či¬ stejšega, goreČnišega k dobremu; zakaj 97 njena mirna, pohlevna pričujočnost je nekako vse posvečevala, kar jo je ob¬ dajalo, — in njen ljubeznjivi pogled je odmaknil daha od reči tega sveta. V njenem pogledu se je že razode¬ vala Mati milosti. „Bila je Božji vert veselja 11 , pravi sv. Sofronij, — ,,Njen um, vedno v edinosti z njenim sercem, nikoli ni iz oči spustil Njega, ki ga je priserčniše ljubila, kot ga pre¬ morejo vsi serafi skupaj ljubiti; vse njeno življenje ni bilo druzega, kakor vedno djanje naj čistejši ljubezni Božje, in ko ji je spanje trepavnice zatisnilo, je čulo njeno serce in še molilo 14 , piše sv. Ambrož. T a k o tedaj je bilo življenje naj svetejši Device celih enajst lčt pri jeru¬ zalemskem tempeljnu. Koliko milost, koliko zasluženj, koliko zakladov zase in za bližnjega si je s takim življenjem tako zgodaj pridobila, kdo more to za- popasti, kdo popisati? Po tem zgledu Božje Matere v njeni mladosti dčlajmo tudi mi ter se Bogu dajmo in izročimo. Njemu se darujmo in izročimo tudi zato, ker tako daro- Šmarnice 1872. 7 98 vanje samega sebe Bogu je ravno to, kar je v sv. evangeliju zapovedano zatajevanje samega sebe. „Jezus Kristus pravi: Ako hoče kdo mene nasledvati, naj sam sebe za¬ taji, in naj vzame svoj križ nase, in naj za menoj hodi. (Mat. 16, 24). To ste dve pogoji, kteri Bog tirja od vsacega, kdor hoče za njim ho¬ diti : sam sebe mora zatajiti in svoj križ nositi. Ti dvč pogoji pa tir j ate in v sebi obsegate to, da naj človek B ogd dd samega sebe, prav za prav ste le dopolnjenje tega zročenja. V tem pomenu se sam sebi odpove¬ dati, kakor Jezus Kristus uči, se pravi, Božjim rokam se prepustiti, da naj iz nas grešnikov in nepopolnoma ljudi stori pravične in popolnoma kristjane; pravi se, prepustiti mu vse svoje zmožnosti, da naj jih očisti; pravi se, samosvoji vodbi se Čisto odpovedati, da naj nas on s svojo milostjo vodi in k taki svetosti povzdigne, kakoršna je njega vredna. Kristjan se le zato sam sebe zataji, da se Bogu dd; berž ko se sam sebe zataji, n i več sam svoja 99 lastina, ampak Božja; in skazovanje svojega lastnega odpovedanja je le v tem, da se človek sam v sebi zoper vse vojskuje in taisto zatare, kar nas zaderžuje, da nismo popolnoma Božja lastina. Pot Kristusovega nasled- vanja se tedaj mora začeti s tem, da se sploh ob enem odpoveš sam sebi, ali kar je ravno to, da se Bo g d daš, — potem pa, da prestopiš k po¬ sameznim zatajevanjem, ktere Bog zla¬ goma tirja, tako da si sami sebi Čisto odmiramo, le da bi bolj v njem Živeli.“ Tako razlaga čast. o. Janez Grrou ta nauk. Molitev sv. Gregorija Nazijančana. O neprimerljiva Devica, ki v milosti in svetosti premagaš vse Nebeške moči, ki si Kraljica in Gospodovavka vsih stvarjenih reči! O vseskozi čista, blažena, častit¬ ljiva Devica, ki zdaj z netimer- ljivostjo obdana v stanovališu ča- 7 * 100 stitljivosti prebivaš: ponižaj se na mojo praznoto in revšino dobrotno in usmiljeno pogledati z nebčs, in usliši mojo molitev! O da bi mi vendar med vsemi milostmi, kterih sem potreben, posebno to prido¬ bila, da bos moja besednica in bramba, kadar se bo moja duša od telesa ločila in bo postavljena pred sodnji stol mojega naj višjega Sodnika. Amen. 24 . Kinč cveteči, cvet blišeči, Lilija si čistosti, Ki cvetice — čiste d’vice V raj spremljuješ radosti. 25 . Sprosi znanja, prepevanja Mi zadost’ obilno moč, Da prepoje djanja tvoje Duša moja dan in noči 101 Cvetlica. Majerdn ima lip duh, — še lep¬ šega Marijne tihe čednosti že v njenih mladih letih; naj vam bo ta cvetlica spodbudek k priprosti in tihi Čed¬ nosti po Marijnem zgledu v tempeljnu. Za to milost molite enkrat do jutri očenaš in češena-marijo. Šmarnice na Jutrovem. Wo jutro vi deželi je češenj e Ma¬ rije Device v posebnem cvetu, povsod se nahajajo Marijne cerkve, Marijni al- tarji, Marijne podobe. Pa tudi Šmar¬ nice na Jutru kaj lepo in goreče ob¬ hajajo ondotni kristjanje vsih obredov. V Aki (St. Jean d’ Acre-u), slovečem mestu ob srednjem morji, so zraven katoličanov rimskega obreda tudi Ma- roniti, ki so katoliške vere, pa imajo nekoliko drugačne šege. Ti so 1. 1866 102 Šmarnice kaj lepo obhajali, kar v je 4. majnika tistega leta pisavec teh Šmar¬ nic sam vidil. Akoravno v primeri s pre- bivavci v tem mestu ni veliko katoliča¬ nov, je bila vender cerkev skorej polna ljudi. Molil jim je duhoven najpoprej rožni venec (roženkranc), potem je bilo precej dolgo branje, po branji še daljši pridiga, v kteri je goreči gospod živo popisoval in priporočal, kako je treba bolj za dušo kakor za telo skerbeti, da se oboje ne pogubi; nasledvale so pčte litanije prav prijetno in spodbudno; dalje molitve; med tem gre duhoven k altarju, vzame v obč roki majhno po¬ dobo Marije Device, se k ljudstvu oberne, Marijno pesem poje, ktero čez nekaj Časa ljudstvo poprime, strežniki pa z nekakimi žvenkuljami spremljajo, ki prav živo na uho bijejo, — tako po daljšem petji počasi in pobožno z Ma¬ rijno podobo ljudstvu d4 blagoslov; med petjem se je opravilo dokončalo, ktero je terpelo kako poldrugo uro. Kako so Marijo v Jeruzalemu že nekdaj častili, priča veliko podertin, ki so bile nekdaj Mariji posvečene cerkve. 103 Tako, postavim, je bila cerkev „Marije Večji 41 , cerkev „Marije Latinske 11 , že o drugi priliki imenovana Marije Device darovanja cerkev, da molčim od seda¬ njih več njenih svetiš v veliki cerkvi Božjega groba in drugod. Ni pa tudi čudo, ako so se maršiktere izro¬ čila od Matere Božje celo pri nejever- nikih na Jutro vem ohranile po vsih prekucijah, ker je Marija ob svojem času tako prelepo živela, ter je že njeno spodbudljivo življenje pričalo, da je res „polna milosti. 11 — Da se tega še bolj prepričamo, premislimo tudi nekoliko tega, kar sv. očetje od Marije nadalje pišejo. Marija je bila dosegla enajsto leto svojega življenja. Vse lepši in častit- ljivši je bila v Božjih očeh kakor naj svitlejši kerub pred Božjim tronom; angeli sami so se presilno čudili nad to lepoto. Umerjd pa ji njeni preljubi starši in zapustč jo kakor dednjo svo¬ jega rodil. Bila je kraljeve kervf Da¬ vidove, iz Čigar rodil, so vedili, je imel Zveličar priti na zemljo. Naj veči čast in sreča je čakala tisto izraelsko hččr, 104 ktera je imela biti mati Zveličarja ve¬ soljnega svetd. Marija je bila vse pre- ponižna, da bi ji le samo v misel prišlo, da bi ona bila odločena za toliko srečo; presrečna bi se bila štela le samo tisto devico viditi, ji streči, ktera je bila po Božjem sklepu odmenjena za mater Odrešenikovo. Njeno serce je bilo z Bogom prenapolnjeno; ljubila gajego- rečniši od vsih kerubov in serafov, v njenem sercu ni bilo prostora za drugo ljubezen, — bila se je Bogti Čisto dala, z obljubo vednega devištva se njemu izročila in zaročila. Zastran teh reči je Marija sv. Brigiti to-le razodela: „Ko sem zvedila, da hoče Bog svet odrešiti in od device rojen biti, se mi je taka ljubezen do Njega vnela, da nisem na nič druzega mislila, nič dru- zega želela, kakor le Boga samega. Ločila sem se od ljudskih pogovorov in od vse drušine, in vse, kar sem mogla dobiti, sem ubogim dajala. Zmi- raj sem si v sercu želela doživeti čas njegovega rojstva, če bi bila kje vredna najdena biti dekla njegove Matere. Obljubila sem mu tudi v sercu, ako bi 105 mu bilo ljubo, v devištvu živeti, in ni¬ koli ne kaj posesti na tem svetu." Z obljubo vednega devištva in a toliko vdanostjo do Boga pa se je Ma¬ rija, izvoljena od Boga, nezmernih bož¬ jih dobrčt še bolj vredna storila. Po takih zgledih Marije Device se tudi mi hočemo: Bogb dati in izročiti. Verni kristjan, ozri se na svoje znotranje, ali si k angelskemu stanu vednega devištva poklican ali nisi, ti bodi velikoserčno obnašanje preblažene Device Marije v tempeljnu vender vedno ravnilo in naj svitlejši zgled za vse življenje. Lej, Marija se je bila že v dnevih svojih otročjih lčt odmenila službi Božji posvetiti se, le njega sa¬ mega ljubiti, njegov glas poslušati, nje¬ govo voljo spolnovati in njemu se do čistega dati in posvetiti. — Tudi tebe, že ko si bil otrok, je pri sv. kerstu Grospod poklical v svojo službo; v tem¬ peljnu, v cerkvi si se tudi ti odpove¬ dal satanu in prisegel si k zastavi Kri- 106 stusovi; ti si tedaj lastina Gospodova. Kaj imaš od tega, ako svetu služiš, ako se v nečimernosti podaš, celo v velike grehe privoliš, Boga in njegove zapovedi pa zapustiš? Sej veš, da ti ni mogoče srečno in mirno živeti, ako se Bogu izmikaš, ko si postal lastina Božja. Rane, ki si jih s tem vsekuješ, ako si nezvčst, te pekč in sklijo že na zemlji tukaj brez prestanka, Červ hude vesti te grize in kregulj kljuje z ostrimi mahljeji na tvoje ubogo serce! . . . Zapusti tedaj to sužuost, odpovej se grehu, daj se Bogii, daruj mu dneve svojega življenja ter jih preživi zraven spolnovanja dolžnost svojega stami, kakor Marija, v molitvi, v delih usmi¬ ljenja, v premagovanji samega sebe in v skazovanji vsaktere čednosti v Božjo čast in v svojo prihodnjo srečo. Molitev sv. Bazilija k Mariji Devici. Pozdravljena mi bodi, polna milosti, ki si bila odmenjena Sred¬ inca med Bogom in ljudmi, da si 107 jih z Njim spravila in nebeško z zemeljskim zopet zedinila. Gospod je s teboj, ker si v resnici vreden tempelj Božji, tempelj, ki ves dahne po dišavah popolne brezmadežno- sti, v kterem stoluje naj višji MaŠ- nik po redu Melkisedekovem —- Jezus Kristus naš Gospod, kteremu gre z Očetom in sv. Duhom vsa Čast in slava zdaj in vse večne čase. Amen. 26 . Vošim močno, daj mi ročno Take zmožnosti v oblast, Da pogosti čedno dosti Pojem svitlo tvojo čast. 27 . Malo čedne, vse nevredne So mi moje ustnice; Vender peti bodi smeti Tvoje čisla slavljene. 108 Cvetlica. Beli spomladanski češnjev cvet naj te budi k neomadežanosti mladih 14t; rudeči češnjev sad pa k pokori za to, kar si grešil star al mlad. Obudi trikrat do jutri obžalovanje ali skesanje — saj v sercu čez vse grehe svojega življenja. Popotvanje iz Nazareta v Jeruzalem. Sv. evangelij pripoveduje, da je sveta Deržina šla po navadi na shod v Jeruzalem, ko je bil Jezus dvanajst Ičt star. Dogodba vam je dobro znana, ne pa pot, -po kteri so hodili; hočemo jih torej v duhu spremljati in saj ne- ktere kraje malo premisliti, po kterih so hodili. Nazaret je v nekakem kotlu na višavah; pot od ondot proti Jeruzalemu deržf z gord v dolino Ezdrdlon, ki je 109 osem ur dolga in pet ur široka; proti jutru se vidi hrib Tabor, na kterem se je bil pozneje Zveličar spremenil, in mestice N a j m zraven Taborja, v kte¬ rem je bil najmljanskega mladenča k življenju obudil. Proti večeru ob sred¬ njem morji pa je sloveča gora Kar¬ mel, na kteri je v starodavnih Časih živel in čudeže delal prerok Elija. Gre se skoz Samarijo. Planjava Ezdrelon ali Jezrahel je sloveča zavoljo velikih vojsk v starih in novih časih. Ob koncu jezrahelske doline je nekdanje levitov- sko mestice Dženin med oljkami in drugim drevjem. Veliko imenitniši pa je dalje na potu Sebaste ali Sama¬ rija glavno mesto na Samarijskem. To mesto je bilo vstanovljeno 925 let pred Kristusovim rojstvom in je tudi za marsiktere cerkve na Slovenskem, ktere imajo patrona sv. Janeza Kerst- nika, še posebno imenitno. Zakaj tukaj je grob sv. Janeza Kerstnika. Sama¬ rija ali Sebaste je bilo nekdanje Čase kaj sloveče, polno tempeljnov, dvorov in imenitnih poslopij; zdaj pa so sko- rej same podertine, akoravno je celi 110 hribec ob mestu v zelenih oljkah in deleč okrog molč nakviško več ali manj polomljeni stebri nekdanjih preslavnih zidanj in dvorov. Glavne in častf vredne so podertine cerkve sv. Janeza Kerstnika. To cerkev so zidali na grobu sv. Janeza križdrji od 1. 1150 do 1180 in bila je za cerkvijo Božjega groba v Jeruzalemu izmed naj imenit- niših na Jutrovem. Turki pa so jo veči del razdjali in spremenili v turško moliše. Ker imajo pa tudi oni v po¬ sebni časti sv. Janeza Kerstnika, so postavili ravno nad njegovim grobom majhno kapelico ali mošejo po svoji šegi, nad ktero moli kviško bela kup- lica. Grob je duplina, v skalo vsekana, kakor je na Jutrovem navada, in gre se vanjo po 21 stopnicah. Izročilo, ki tu sem stavi grob sv. Janeza Kerstnika, ima za pričo sv. Hieronima. — Na¬ dalje se pride v Sihem ali Sihar, staro mesto, zdaj Naplus imenovano, kjer se je 100 in 100 zgodovinsko zname¬ nitih reči godilo. V ta kraj je bil očak Jakop poslal Jožefa za brati gledat, ki so ga bili potem v Egipt prodali. 111 To mesto je med goro Garicim, kjer so imeli Samarijani svoj tempelj , in med gor<5 Ebalom. Blizo gore Ebala je grob egiptovskega Jožefa, ki ga še danda¬ našnji imajo v velikem češenji Judje, Samarijani in Mahomedani. Znamenito je namreč, da je še zdaj tukaj nekoliko Samarijanov, kterih očetje so nekdaj jude tolikanj sovražili in jeruzalem¬ skemu tempeljnu nasprotvali s svojim tempeljnom na Garicim-u. Blizo Jo¬ žefovega groba, prav ob gori Garicim, je sloveči Jakopov studenec, kjer je bil pozneje usmiljeni Zveličar s svojo pohlevnostjo in božjo močjo samarijan- sko grešnico spreobernil in tako ome¬ čil, da je v mesto tekla in vsa navdu¬ šena ljudčm pravila, da bo najberže Mesija sam nekdo, ki ji je pri studencu povedal njeno življenje in dogodbe vse. Lepo cerkev so bili križarji zidali na tem mestu leta 1187; zdaj pa so same podertine, ker sovražna moč jo je razdjala, kakor toliko druzih lepotij in znamenitost. — Se naprej na ti poti je zraven druzih krajev Silo, kjer je bil sveti šotor, dokler niso bili predobili 112 dežele Kananske. — Pot derži tudi že bližej Jeruzalema mem Betel-a, kjer je pobožni Jakop na tujem vidil ponoči lestvo, segajočo z zemlje do nebčs, po kteri so angeli gori in doli hodili in mu je bil sam Bog svojo pomoč oblju¬ bil, ktera ga tudi res v življenji nikoli ni zapustila. Blizo Betel-a so tudi tisti hudobni dečaki Častitljivega starčka preroka Elizeja zasramovali, ki sta jih bila dva medveda 42 raztergala. — Posebnega spomina vredna pa je ne¬ koliko nadalje vas Bire, ker tukaj sta Jožef in Marija, gredč nazaj iz Jeru¬ zalema, pervi večer prenočevala, po¬ grešila božjega mladenča Jezusa, da ga ni med znanci, in od tod sta se v Jeruzalem nazaj vernila. Tudi tukaj je bila sv. Helena zidala cerkev, ktere se pa le še samo podertine vidijo. Od tod naprej se gre čez gornjo „Cedro- novo dolino 41 mem „Kraljevih grobov 14 in poslednjič skoz „damaške vrata 1 ' v mesto Jeruzalem. In tukaj v tempeljnu je mladi Jezus pervič svojo modrost tako prečudno razodeval, da so omolk- nili in stermeli naj bolj učeni pismouki. 113 Marija pa je med tem eno naj večih britkost svojega življenja skusila, ker zgubila je bila Njega, kteri edini je bil vse njeno veselje, vsa sreča, vsa slad¬ kost. Ker je bila pa tudi v tem do čistega Bogu vdana, je ravno ta brit¬ kost njeno zasluženje nezmčrno zvišala. Tako pa hočemo tudi mi storiti, tudi sni se hočemo Bogti. do čistega dati. Ime „otr<5k Božjih 14 nam naklada to dolžnost, Bogii se čisto dati. „Ka- kor kristjan j e smo otroci Božji“, pravi Čast. o. Grrou; pri sv. kerstu prejmemo milost božjega detinstva, in znamnje tega detinstva je neizbrisljivo, in s tem prevzamemo sveto zavezo, da bomo živeli kakor otroci Božji. To znamnje bi nam bilo v naše pogublje¬ nje, ako bi ga s svojim obnašanjem tajili. Pojasnuje pa sv. Pavel, da tisti so otroci Božji, ktere vodi duh Božji. (Rim. 8, 14,V‘ — To pa je zdaj globokega premislika vredno pra- šanje, ktere duh Božji vodi? Ti so Šmarnice 1872. 8 114 res pravi otroci Božji; drugi pa imajo le samo ime. „Duh Božji je duh ljubezni, duh milosti (gnade), čeznatoren duh, ki nas nad nas povzdigne, ki nas v druge ljudi spremeni, in nas v naših mislih, v na¬ ših nagnjenjih, v naših djanjih Bogii vpodobi. Ta duh Božji, ki je ravno tako pohleven kakor mogočen, nam ne dela sile; on nas le toliko vodi, koli¬ kor se mu sami (po prosti volji) voditi damo. Da nas hode tedaj duh Božji pri vsih naših stopinjah znotraj in zunaj vodil, se moramo Bogu dati, moramo mu vso moč izročiti čez našo voljo, in dopustiti moramo, da z nami dela čisto po svoji dopadljivosti. . .“ Sej prav, modro in zveličavno je gotovo le samo tisto, kar duh Božji v nas dela. Po¬ glej lakomnega človeka, ki dela le samo zase; precej boš vidil, da v njem ne dela duh Božji. Poglej nečistega; > na pervi pogled boš spoznal, da je deleč od njega duh Božji. Ozrl se na nepoterpežljivega; za vsako reč zarohni, se zadere, brez strahii Božjega preklinja. Zakaj? Zato, ker se ne dd 115 voditi duhu Božjemu. Opazujte še mar- siktere mlade ljudi, kako prederzno se v cerkvi vedejo, ali tudi v sredi sv. opravila brez naj manjši skerbl cerkev zapusti in tako zapovedani praznik eno naj večih zapoved prelomijo! Od kod je to? Duh greha jih je napolnil, mo¬ rebiti še preden so greh prav spoznali, in potem jih ni več zapustil; duhu Bož¬ jemu pa se pri vsem nauku in opomi¬ njanju nikoli niso dali voditi. Takd, se v6, ni drugač, kakor da postane člo¬ vek od mladih nog zmiraj bolj okam¬ nel, terdovraten, zmiraj bolj nesrečen, ker duh greha je in prihaja zmiraj moč¬ nejši v njem. Ravno, kakor moramo, ko ljudje, zmiraj pamet poslušati in si nikoli nič ne dopustiti, kar je zoper zdravo pamet, prav tako moramo ko krist¬ jan j e v vsem poslušati duha Božjega in nikoli ne od njega odstopiti. 44 Či¬ sto gotovo je, da vsako znotranje občutje, vsako zunanje djanje, ktero je zoper duha Božjega ali ni po njegovi volji, je pri kristjanu zaverž- Ijivo, ali pa saj ni hvale vredno, in mu 8 * 116 k zveličanju čisto nič ne pomaga. K o- liko del je za nebesa zgubljenih po ti meri, koliko ur naj večega dela v živ¬ ljenji za kristjane je praznih! Koliko se govori in svetuje, odbija in odsvetuje po družbah, zborih, pri pravdah, kup¬ čijah itd., in glejte! vse to je prazno, neČimerno, zgubljeno za prihodnje, ako ni duha Božjega vrnčs, ako ni saj z dobrim namenom posvečeno. „Od kod izvira ta brezkoristnost, ta nezmerna zguba tako drazih trenutkov? Od tod, ker se (taki ljudje) niso Bogii dali, da bi jih v vsem njegov duh vodil. “ Bogh se tedaj dajmo, kristjanje! njemu se do čistega izročimo, in nikar si ne nakladajmo teže odgovora za zgubljeni čas — ob dnevu pravične sodbe. Molitev k Materi Božji. O Marija, zvesta zakladnica naj imenitnisih nebeških darov! ti nisi nobenega trenutka v življenji po neprevidoma zgubila; polna mi¬ losti — si si milost na milost pri- 117 dobivala: sprosi tudi nam pomoč, da nas ne bode vodil svet in greh, temne da nas bo vodil vselej in v vsem sv. Duh, kteri se izhaja od Očeta in Sina. Amen. Čase vsake hvale take Se raduj, Devica ti! Ker iz ječe in nesreče Pomagala sužnjim si. 29 . Vselej d'vica, porodnica Si postala Jezusu, Mati draga — v cvetu blaga Kakor palma v Kadesu. Cvetlica. Zlatica, rumena cvetlica, naj opominja vas, da dobro obračajte zlati čas. — Naloga. Premišljujte do jutri, kako bi vsak svoje posvetne opravila opravljal, da bi mu tudi za večnost kaj pomagale, zlasti kako naj bi jih z obudovanjem dobrega namena po¬ svečeval ? ■ 40 $- - 118 Marija na pristavi Caharijevi. ^lektere ure proti večeru od Je¬ ruzalema je v dolini prijazna vas „sv. Janez v pušavi.“ Latinski klošter španjolskih oo. frančiškanov stojf neki na tistem mestu, kjer je imel nekdaj častitljivi judovski duhoven Caharija svojo hišo. Obdan je samostan z moč¬ nimi zidovi, kakor je sploh na Jutrovem potrebno, kjer si niso nikoli prav svesti, da ne pridejo kaki Beduini ali drugi tolovajski ljudje jih oropat, ali pa da se ne vname sama turška prenapetost na novo, ktera je že toliko keršanske kervf prelila. Imenitniši kakor samostan je njegova cerkev, od ktere se c 61 o poslopje imenuje „samostan rojstva sv. Janeza Kerstnika." Ker smo pri zad¬ njih Šmarnicah prevdarjali njegov grob, se ozrimo pa danes malo na njegov rojstni kraj. Vštric velikega altarja se gre po širokih marmornih stopnicah 119 precej globoko v zemljo in se pride k prelepi in silo prijazni kapeli, ki za- znamnuje rojstno mesto sv. Janeza Kerst- nika. Na p6t belih marmornatih plošah okrogle podobe so ob altarji pred oči postavljene naj imenitniši dogod¬ il e iz njegovega življenja, rojstvo, obiskovanje Marije D. itd. Prav pod altarno mizo pa je vdelana v tlčh bela marmorna ploša, na kteri so zapi¬ sane besede: Tukaj je bil p v r e d h a- javec Gospodov rojen. Sest sve¬ tilk visi pod altarjem nad tistim me¬ stom, ki blezo nektere neprenehoma gorč. V velikem altarji je Caharija, ko se mu je angel prikazal, tudi sicer je polno spominov na tega velikega svet¬ nika. Vsa cerkev ima silo okinčane tld iz marmorja, pa tudi sicer lepe zaklade, ker patroni so bili španjski kralji, ki je niso zapustili. Stala je cerkev tukaj že davno, potem je bila od Turkov raz- djana in hlev na njenem mestu. L. 1601 pa spet tako lepo pozidana, kakor je bilo ravno rečeno. Nekoliko proti večeru zunaj vasi je prelčp studenec Ajn Kerfm, ki ga kristjanje imenujejo 120 „studenec Marije D e vi c e. u Malo naprej v hrib pa je posebno imeniten kraj za keršanski svet, to je, pristava Caharija in Elizabete, tete Marije Device. Tu sem je bila Marija prišla čez hribe z Nazareta jo pozdravit in ji svojo srečo in skrivnost naznanit. Pač res dolga in težavna je bila pot iz Na¬ zareta do tod! Razvaline kažejo, da je bila tukaj kaj zala in velika cerkev, ki jo je bila keršanska gorečnost postavila na tako svetem mestu, sovražljivi neje- verniki pa jo razdjali. Pred malo leti še le so novo majhno kapelico ondi dozidali ter se Marijna slava na tem častitljivem mestu na novo glasiti za¬ čenja. Tukaj se je razlegal namreč tisti prečastitljivi „M a g n i f i k a t“ (Moja duša poveličuje Gospoda), ki ga sv. Cerkev moli ali pa poje pri vsakih večernicah, pesem Matere Božje, ki toliko lepše na uh6 donf, kolikor večkrat se sliši. Mariji se še dozdevalo ni, da bi Elizabeta kaj od njene skrivnosti ve- dila in mislila je, da bo Elizabeti kaj Čisto novega povedala, ko je prišla v „Ajn Ker im. “ Neprevidoma pa zasliši iz 121 njenih ust nepričakovane besede: „Od kod je meni taka čast, da je prišla mati mojega Gospoda k meni ? O blagor tebi, ker si (angelu) verovala; dopolnilo se bo, kakor ti je povedano od Gospoda. 41 Nad tem pozdravljenjem se Marija pre- silno začudi in vsa ostermi, duh hvalež¬ nosti in veselja do Bogd jo tako na¬ polni, da ga začne na glas v pesmi hvaliti, ki naj jo tukaj v pesniški po¬ dobi postavim. Tako-le se glasi: Magniflkat. Duša zdaj moja preslavlja Gospoda, Čast naj doni mu od roda do roda! Duh moj se v Bogu močnd veseli, Svoj’mu Zveličarju umerje, živi. Ker se ozerl je na dekle nižavo, Peli narodi mi vsi bodo slavo; Storil velike reči je za m6 — M očni, ki sveto je njega imd. Vsmiljenje njega brez konca in kraja Zmiraj od roda do roda prehaja Njim, ki postavo njegovo ved<5, Njim, ki mu služijo v strahu, zvestd. 122 S svojo rokd on mogočnost skazuje, Misli visdkih ko dim razkropuje; S sedeža pahne prevzetnost serc£, Nanj pa povzdigne ponižnost duhd. Lačnim dodelil gosti je prijazne, Pustil bogate je lačne in prazne; Smiljeno Izrael v ddlež sprejdl, Ki mu je služil, obljubam verjdl. Smiljenja spomnil se v prid je rojakom, Kakor obetal je našim očakom: Abrahami!, da usmilil se nas, Njega zaroda, na večni bo čas. Kako priserčno veselje v Bogu, kolika hvaležnost, kako globoka vda¬ nost sije iz teh besedi! — Izmed naj boljših pomočkov, da v tac ih čedno¬ stih tudi mi Marijo posnemapio, je to, da se čisto Bogu damo, kakor Marija. Tudi mi tedaj se hočemo Bogu dati. To dolžnost nam naklada posve¬ čevanje naših navadnih ddl (kakor po- jasnuje č. o. Grou). Sv. Pavel, po k te- 123 rem Jezus Kristus govori, vsem na vest naklada, da naj v vsem tako delajo, da bodo Bogd poveličevali ter tako tudi svoje naj navadniši djanja posvečevali, ktere so same na sebi zgolj živalske, postavim jesti in piti. To se pravi, on jim zapoveduje, da naj v vsib reččh imajo čeznatorne ali višji namdne. Tako tedaj naj narbolj pri- proste in naj bolj posvetne opravila, kterim smo po svojem stanu in okoli- šinah podverženi, s svetimi nagibi povišujemo. Tako delati pa ni mogoče, ako Bog sam že navadno ni naš namen in konec, ako ni on neomejeni Gospod našega duha in našega serca. Zraven tega nas zemeljske reči nase vlečejo, imajo silno moč do naših po- čutkov in do naše domišljije, naše strasti silno živo budč, nas od našega čila odvračajo in nas naganjajo, da bi jih iskali zavoljo veselja, ki je z njimi sklenjeno. Ako te reči morebiti tudi niso take, da bi nas v velike pregrehe seboj potegnile, nas v e n d e r z neštevilnimi pogreški omadežajo, . .. in storč, da se s tem pečamo, kar streže 124 počutljivosti, neČimernosti, radovid- nosti. Dokler človek ni Čisto Bogu dan, tih neštevilnih nepopolnamost ne občuti, ki se mešajo v naše djanje in nehanje, ki se kakor prah na našo dušo vsedajo in njeno čistost in lepoto oma¬ dežujejo. Le kadar božja luč nanje posveti, se pokažejo, in takrat se spoznd, kako silno nam škodvajo, in to spo¬ znanje se delt v taki k temu potrebni meri le tistim dušam, ktere je Bog po¬ polnoma v ldst vzel“ (ker so se mu čisto izročile). Nikar se tedaj ne umikajmo, temuč čisto se Bogii dajmo in darujmo. Molitev sv. Bernarda. Spomni se, o predobrotljiva Devica! še nikdar ni bilo slišati, da bi kdo zapušen bil, kdor koli je pod tvojo brambo pribežal, v tvojo pomoč klical, se tvoji prošnji priporočal. S tem zaupanjem na¬ vdušen k tebi pritečem, o devic 125 Devica! o moja Mati! k tebi pri¬ dem, pred teboj stojim zdihajoč v svojih grehih. Ne zaverzi moje prošnje, o Mati večne Besede! te- muč milostno me sliši in usliši. Amen. 30 . Tvoja cvetka, čednost redka — Je hladilo vsaki čas; Tvoji sadi večno mladi Rešijo britkosti nas. 31 . Zmiraj tista, lepa, čista Vekomaj brez madeža! Nas nadložne štor’ pobožne, Da ti vsaki hvalo dd. Cvetlica. Naj uči nas cvetlica šmarni križ: če tudi sicer ternjeva je steza v para¬ diž, vender le samo na ti poti je sreče vir: veselje v Bogu, pravi mir. — 126 Premislite do jutri, kako nesrečen je grešnik, ker mirti nima; storite vsak svoj sklep, kako bi mirti iskali. In da bi sklepi prazni ne ostali, priporočite se Mariji za pomoč z eno češena-marijo. Šestnajsti dan* Kana galilejska. Sčverni del obljubljene dežele se imenuje Galileja, od hebrejske besede „galil“, to je, okrajina. Galileja je med reko Jordanom, genezareškim jezerom, goro Libanom, slovečo deželo Fe- nicijo in velikansko dolino Ezdrelon-om ali Jezrahelom. Obnebje te okrajine se že bolj evropejskemu bliža; zemlja ima lepe hribe, rodovitne doline in ti- berijaško ribnato jezero, čisto, kakor ribje oko. Tiberija, Nazaret, Kaper- naum, Najm, Cesareja Filipova, Megido, Kana so sloveče mesta. Pa to je bilo vse nekdaj; zdaj je malo lepega več viditi, le toliko, kolikor mohamedanska 127 in drugotna divjačnost ni mogla raz¬ dreti, in kolikor se iz posipov nekdaj- nih znamenitosti in dragocenosti na dan opravlja. I z ni e d imenitnih krajev je tedaj tudi Kana. Ste pa Kani v Galileji dve; ena je blizo Nazareta, ki se ime¬ nuje „Kefer Kana' 1 ali „vd,s Kana 11 , druga pa višej v Galileji na hribcu ob silno dolgi in rodovitni Sefurijski ali Patanski dolini, ki jo imenujejo „Kana Galil“ ali „Kana galilejska. 11 Ker v sv. evangeliju ni na tanko razločeno, in ste obč Kani v deželi Galileji, torej se ne -v6 za gotovo, v kteri Kani je bil naš Zveličar storil tisti svoj pervi gla- soviti čudež, ko je bil svate razveselil ter na opomin ljubezni polne matere Marije vodo v vino spremenil. Ni pa tudi nam na tem toliko ležeče, da bi mesto vedili, veliko imenitniši je djanje, ki ga nam sv. evangelij takd ljubeznjivo pripoveduje in ki tolike skrivnosti v sebi obsega. Zakaj je Jezus djanje svojih očit¬ nih čudežev pričel s prečudnim spre- minjenjem vode v vino? Lahko si je 128 misliti, da je bil to pripraven pripomo¬ ček Zveličarjevo Božjo moč hitro so- znaniti in razglasiti. Gosti in svatje so bili gotovo iz raznih krajev, in tudi ni dvomiti, da jih je bilo veliko šte¬ vilo, — Katarina iz Emeriha v svojih razodenjih pravi, da gotovo čez 100 jih je bilo. Ima pa tudi to djanje še druge vzroke po nauku učenih. Ko je Gospod vodo v vino spremenil, je pričel čudeže pri neživem stvarjenji in je pokazal tisto višji vsemogočno ču¬ dodelnost, ki je zmožna: nižji stvari v višji in imenitniši spreminjati. Kar Bog dela v natori zldgoma, ko iz umazane zemlje obudi prelepo rumeno pšenico, iz slabe perstenlne vinsko terto in po nji grozdje in iz grozdja pleme¬ nito vino: to je v Kani storil nana- gloma v trenutku, ter je pokazal, da natora je v njegovi oblasti in mu mora pokorna biti — ali počasi, ali pa nanagloma in v migljeju, kakor je ravno njegova volja, in njegovim naj modrejšim namenom primerno. S čudežem v Kani je tedaj Zveli¬ čar razodel ljudem, da je neživa natora 129 s svojimi močmi v njegovi oblasti. In kako bi ne bila, ker je on njen začet¬ nik? — Posebno imenitno je pa tudi to, da s to spreminjavo je Kristus lju¬ dem zdajci očitno storil predpodobo, ktera mogočno poživlja vero v naj pre- Čudniši spreminjanje bistev kruha in vina v skrivnosti vsih skrivnost, ki se imenuje ,,Euharistija“, ,,sveta Večerja 11 , ,,sveto Rešnje telo.“ — Tudi je Gospod * s tem čudežem zgodaj in jasno spri- čanje dal, kako velike in nepričakovane dobrote je on pripravljen ljudčm ska- zovati na prošnjo Marije Device. — Ne manj tehtno je to, da je s svojo pričujočnostjo naznanil svetost zakona. (Prim. Ef. 5, 22—32. in Dr. Schuster Bibl. Gesch. II. 76.) Zveličana Marija, imenovana „Je- zusova“, o ti preslavni ženitnim v Kani pravi v svojem razodenji: „Cudež v Kani se je bil zgčdil ravno tisti dan, ob kterem je bil leto poprej Kristus keršen, in ta dan je tudi obletnica, ko so ss. trije Kralji Zveličarja molili. Vse tri praznike torej cerkev praznuje ob enem dnevu (namreč 6. prosenca). Kri- Šmarnice 1872. 9 130 stus je bil ravno 13 dni čez 30 16t star. Ko je pričel v svdtoviše, je rekel: „Go¬ spodov mir in njegova luč bodi z vami!“ Potem je ženina opominjal in mu na¬ znanil skrivnosti in lastnosti novega stami, da naj bi v njem svetd in po¬ polnoma živel. Ravno to je pa tudi Marija pri nevesti opravila. “ . . Ali ni to očitno znamnje, kako je namen Božji. - da morajo ženini in neveste skerbno podučeni biti, preden se v ta stan po¬ dajo. Za ves zarod je naj veči nevar¬ nost, ako ženin in nevesta v zakon sto¬ pita brez poduka in brez zavednosti, kako tehten je ta stan. To naznanja tudi nadaljno razodenje imenovane slu¬ žabnice Božje, ker pravi: „Kristus je hotel s svojo pričujočnostjo na svatov- šini v Kani zakonski stan posvetiti in ga v zakrament povzdigniti." Obernimo se pa še na to, kako se je tudi pri ti slovesnosti, kakor vselej, razodela Marijna vdanost. „Ona je naj bolj pazna bila na besede svojega bož¬ jega Sina, da bi jih prav ohranila inv sercu (premišljevala", — pravi ravno 131 omenjena „Marija Jezusova 44 v svojem razodenji. Tudi mi se hočemo Bogu dati. Da se nameni, ktere Bog z nami ima, prav izveršijo in dopolnijo, je treba, da se poprej Bogu damo. Pobožni naš vodnik ta nauk pojasnuje blizo tako-le: Po naukih sv. vere jenedvom- ljivo, da je Bog vsacega izmed svojih izvoljenih k neki odmerjeni stopnji ča¬ stitljivosti odločil; da ga torej kliče k neki določeni meri svetosti; da mu je f >ripravil nekako določeno množico mi- ost, ki zmiraj merijo na milost do¬ končne stanovitnosti, ktera vse določi; poslednjič, da je Bog vse okolišine in vse dogodbe njegovega življenja naprej vidil in po tem namenu vravnal. Da pa to stopnjo častitljivosti, da to mero svetosti napolnimo, da te verige ali ke- tine milost ne raztergamo, ...je očitno, da moramo svoje serce čisto Bogu dati v razločivnem trenutku, ko nas rezno kliče, da naj ga mu damo; zakaj on ga od nas le samo zato tirja, da bi 9 * 132 mogel z nami svoje usmiljene namene doseči . . . Koliko kristjanov, tudi naj svetejših vsih stanov, je umerlo v ne¬ milosti, ker so Bogu ta dar svojega serca odrekli! Koliko si jih je imelo obžalovanja vredne padce očitati, s kte- rih so se le težko spet vzdignili, pa pri tem vender nikoli niso mogli imeti neomahljive zanesljivosti, da jim je Bog odpustil! Koliko jih je živelo v nepo- polnamosti, v mlačnosti, v nepokoju in brhkostih vesti, ker so se ogibali čisto k Bogu se spreoberniti in mu niso vsega dopustili, kar je hotel od njih. Kakošno peklenje je za kristjana taka negotovost zastran tega, kar je naj veči in naj dražji reč! Molitev sv. Alfonza. Zdaj sem prišel k tebi, o ne¬ primerljivo častitljiva Mati mojega Bogd! Iz spoštovanja pred teboj pokleknem in te prosim, dosezimi odpušenje grehov in dopolno oči- senje moje dnse. Dodeli mojemu 133 sercu, da bo imelo novo gorečnost za čast tvojega devistva; razjasni mi moj um, da spoznd visokost in neprecenljivo dobroto tvojega Sina; daj mi moč in vnemo resnico bra¬ niti ; dosezi mi milost, da se ne- prenehljivo po Bogu in po tebi ravnam, tvojemu Sinu in tebi zve¬ sto služim. Amen. 32 . O sloveča! nova sreča S t&bo svetu je došla; Zarja zlata! rajske vrata Si odperla, usmiljena! 33 . Po ti zarji novi žari Zemljo razsvetljujejo; Vse starine — nočne tmine Pred teboj zginjujejo. 134 Cvetlica. Pomaranča, jabelko zlato, bodi vam znamnje popolnoma zaročitve z Marijo in Jezusom, brez česar ni mirti in sreče — ne tu — ne tam. Opravite to zaročitev vsak po svoji pa¬ meti do jutri, in poterdite jo s kakim malim zatajevanjem ali pa dobrim delom. Kana v Galileji. (Dalje.) blažena Katarina iz Emeriha je imela o ženitnim v Kani dolge razode- nja, ktere so prav lepe in podučljive. Zaupljivo ne bo brez koristi, ako pre¬ mislimo nekoliko iz teh razodenj. Svatovšina je bila v hiši neke tete ženinove, ktere stric je bil včliki du¬ hoven Ana. Jezus sam je bil pripeljal kakih 25 učencev za goste ali svate, 135 in bil je en del te slovesnosti sam nase vzel; torej je bila Marija že zgodej prišla in je pri vsili napravah poma¬ gala. Zveličar, postavim, je bil nase sprejčl, da bode za vse vino na že¬ nitnim skerbel; zato je tudi Marija tako skerbno rekla, da vina nimajo. Kar je bil pa Jezus poskerbeti prevzel, je plačal Lazar, ki je bil tudi z Marto na ženitni ni. Ženinu je bil Jezus že v svojem dvanajstem letu pri neki otročji južini v Anovi hiši povedal, da bo prišel kdaj na njegovo ženitnino v Kano. Bilo je to takrat, ko je bil prišel iz jeruza¬ lemskega tempeljna; govoril je poprej neke skrivnostne besede od kruha in vina, potem mu je to povedal. (To pri- prosto pripovedovanje Božje služabnice, se v6, da ni verski členek, pa ima kaj prijazno verjetnost. Kaj si je nam¬ reč ložej misliti, kakor to, da se je Je¬ zus bil včlikemu duhovnu s svojo mo¬ drostjo silo prikupil v tempeljnu in ga je torej k sebi v hišo povabil, kjer so se Anovi domačini z njim soznaniti za- mogli.) 136 Na tej ženitnim, pravi Katarina dalje, se je Jezus hotel dati spoznati vsem svojim prijatlom in sorodovini, pa tudi, da naj se vsi, ki jih je bil do tistega časa izvolil, pri taki slovesnosti med seboj spoznajo in da bodo tistim znani, ki so bili njegovi. Tretji veččr po Jezusovem prihodu se je pričela svatovšina, poprej pa je bila obhajana obletnica tcmpeljnovega posvečevanja. Drugi dan Jezusove pri- čujočnosti v Kani je bilo že čez 100 gostov, več aposteljnov, njih staršev, Je¬ zusovih tovaršev iz mladosti, — tudi Veronika iz Jeruzalema. v Zenitovanje je bilo v očitni praz¬ nični hiši blizo shodnice ali judovske molišnice; od te hiše do shodnice je bilo zelenje in razpeti so bili zeleni obloki z venci in sadjem obloženi. Je¬ zus je bil kakor vodnik vse slovesnosti, je vodil tudi razveseljevanja in jih skle¬ pal z nauki. Rekel je, naj se ta dan po navadi in šegi razveseljujejo, pa tudi v veselji iz vsega modrost zajčmajo. „Vidila sem“, pravi Katarina, svate — može in žene ločene — na nekem ze- 137 lenem lepem kraju, pod milim nebom, pod drevesi, kjer je bila tudi voda blizo.“ Med nedolžnim vedrilom jim je Jezus velikrat rekel kako modro be¬ sedo, da so se vsi čudili, ali jo tiho ginjeni sprejeli, ali pa posamezni niso umeli in so druge bolj umne nagovar¬ jali, naj jim razlagajo. Zvečer je Jezus v shodnici, kjer so bili vsi zbrani, učil od veselja dopuše- nik razvedril, od njih pomena, njih mčre, resnobe, modrosti; potem tudi od zakona, . . od zderžnosti in čistosti, in od zakona samo v duhu. Ob koncu učenja sta ženin in nevesta sama pred Jezusa stopila in učil ju je — vsacega posebej. Od Marije, Matere Božje, pravi zveličana „Marija Jezusova 11 , da je bila tukaj in povsod zgled, kako naj bode človek zmčren v svojem govorjenji, ter n aj o pravem času molči. — Marija tedaj je svojo prosto voljo tudi v veselji Bogu dala; ravno to je tudi za u &s naj boljši raba prostosti ali svo¬ bode; človek naj jo položi v roke 138 Božje. Tudi zastran rabe svoje svo¬ bode tedaj se hočemo Bogu dati. Omenjeni učenik pravi: ,,Vemo, da naša popolnamost, naše zveličanje je na to zastavljeno, ako svojo prostost prav obračamo. Vemo dalje, da jo premoremo vsak trenutek napak obra¬ čati, da nas majhen pogrešek zamore k večemu peljati in tako vse po stop¬ njah naše pogubljenje dokončati. Slabi smo čez vso mero, tega ne moremo tajiti; obdajajo nas skušnjave, in po nagibu serca smo zmiraj k grehu nag¬ njeni. Res je milost (gnada) Božja zmiraj pri nas, da bi nas padca obva¬ rovala, toda le prepogosto gnade ne poslušamo, in to nas kazni vredne dela. Svoboda nam je dana, da bi se oteli, pa veči del njih jo obrača le v svojo pogubo.“ „Od kod jim je ta nesreča, in kteri je njen pervi vzrok? Ta le: nikoli niso svoje proste volje izročili v roke Njega, kteri s a m jo premore varno voditi in ubraniti, da ne omahuje ne na desno 139 ne na levo. Dokler smo sami gospo¬ darji svoje volje, dokler hočemo sami z njo gospodovati, bomo zmiraj v bližnji nevarnosti, jo slabo obračati, in ako si s tem tudi ne nakopljemo vselej po¬ gubljenja, vender nikoli k svetosti ne pridemo. Ako pa ponižno spoznamo svojo slepoto in slabost, ter Boga pro¬ simo, da naj o n nas vodi; — ako smo odmenjeni, da sami zase v nobeni tehtni reči nočemo nič storiti; ako njega vpra¬ šamo, da bi njegovo voljo spoznali, in ako čakamo, da se nam ta volja razo¬ dene ali po z no t r a nj e m naznanilu ali po zunanjih znamnjih: potem se nam ni bati napčne rabe naše svobode, — nismo več sami zase odgovorni, ampak B o g za nas; in goreče vanj e, s kterim on skerbt za svoje poveliče¬ vanje, priserčna ljubezen, ktero ima do nas, nas bo varovala vsacega robii (ob kterem bi zamogli konec vzeti) in pripeljala nas bo nezmotljivo v za¬ vetnik večnega zveličanja. Kako tedaj bi zamogli le trenutek pomišlje- vati, da bi Bogu ne zappali vodbe svoje svobode, ko smo te resnice pre- 140 pričani, kakor nam je treba prepriča¬ nim biti? Kako si prederznemo sami od sebe le stopinjo storiti, kaj začeti, zastran česar ne vemo, k a k o š n e na¬ sledke za naše zveličanje bo imelo ?“ Sklep tega tedaj je, da se z vsimi močmi ponižno dajmo Bogii v službo, in prosimo ga pri vsakem početji za pomoč, da se bo prav izšlo ter naše zveličanje pri tem škode ne terpl. Molitev sv. Bernarda. Častitljive reči so bile o tebi rečene, o Marija, ti prebivalise Božje! Toda še veliko več bi bilo reči, kot so človeški jeziki dosihmal jecljali, in na vsem svetu ni jezi¬ ka, kteri bi tvojo častitljivost za- mogel vredno naznanjati. O ve¬ lika, o dobrotljiva, o ljubeznjiva Devica Marija! ki te ne more člo¬ vek imenovati, da bi ga ljubezen ne vnela; ki še nate ne more mis- 141 liti, da bi sladkosti ne okusil v svojem sercu ; pomagaj nam v naši slabosti, in odvzemi od nas grehe, kteri nas s sramoto pokrivajo. (Iz hvaležnosti darujemo tvojemu Bož¬ jemu Sinu in Tebi svojo prostost, za vselej hočemo do čistega Jezu¬ sovi in tvoji služabniki biti. Sprosi nam to milost, o Marija, Mati mi¬ losti!) Amen. I% pesmi sv. Kasimira. 34 . Zdaj veljdki siromaki So, ki v sč zaupajo; Al ubožni pa premožni Po besedi tvoji so. 35 . Kdor se zmotil je na potu, Ti zavračaš ga nazaj; Krive vere in prepire V pravi vodiš ti tečaj. 142 Cvetlica. Cvetlica rožmarin — čistosti v zakonskem in prostem stanu bodi vam spomin. Sprašajte se, kaj vam je v tem popraviti, in storite primerne sklepe se poboljšati. Cvetlice in sadje pri ženitnini v Kani. v JiLmtovanje v Kani galilejski je bilo nekako posvečevanje sv. zakona in človeškega rodii z visokimi skrivnostmi in imenitnimi nauki za sveto življenje Človeštva. Torej se ozrimo še nekoliko na lepe in podučne pripovedovanja o tej ženitnini iz razodenj blažene Kata¬ rine iz Emeriha. (Da to razodenje sicer ni kaki člen sv. vere, je očitno, če tudi je verjetno in častitljivo.) Ko je bil Jezus z Marijo vred že veliko reči storil v poduk in spodbudo ljudstva, je bila tretji dan poroka, ka- 143 kor to razodenje pripoveduje. Iz shod¬ nice sta bila ženin in nevesta sprem- ljena v svatovsko hišo. Nevesto je spremljalo zraven mladih deklic, ki so vence nesle, še 12 družic, ženina pa zraven mladih dečkov z venci 12 dru¬ gih. Med njimi je bil Obed, Veronikin sin, tudi nekaj učencev sv. Janeza Kerstnika, vender pa nobenega tistih ne, ki so bili pozneje aposteljni. Po¬ ročil ji je pred shodnico judovski du¬ hoven. (Takrat namreč je veljala še stara zaveza.) Perstana sta bila prejela v dar od Marije, in Jezus ju je bil blagoslovil. Jezus ji je sprejel po po¬ roki v svatovski hiši. Poprej o poroki so bile marsiktere reči' od obleke raz¬ deljene med uboge, kteri so bili pri¬ čujoči. Pred svatovskim gostovanjem so imeli vedrila na vertu, žene in device posebej, in moški posebej. Posebno po¬ menljive so bile vedrila za moške. V sredi šotorja na vertu je bila velika okrogla miza in na mizi sadje med cvetlicami. V sredi mize je bil zvezčič pšeničnega klasja in izmed njega je 144 molela kviško vinska terta, polna groz¬ dja; miza se je vertila in delj ko se je sukala, višej je rastla vinska terta s pšeničnim snopom. (Kako prijazno za- more to opominjati na sv. Rešuje telo, na sv. Cerkev in njeno rast.) Naslednji aposteljni in kdor je imel že poklic za učenje, ali da je imel kaj več mem druzih vediti, taki se niso igre vdele- ževali, temuč so jo le opazovali in s podučnimi pristavki in nauki tako re¬ koč solili in na tisto opominjali, kar je bilo premišljevanja vrednega med ve¬ selico. — V tem od Jezusa napravlje¬ nem vedrilu je bilo nekaj prečudno po¬ menljivega. Srečka, ki je kterega za¬ dela, je Čisto merila na njegove last¬ nosti, pogreške in Čednosti. Jezus je vsakemu razlagal srečko, ki je kterega zadela, in vsak zase je bil močno gi¬ njen in k dobremu spodbujen z Jezu¬ sovimi besedami in morebiti tudi z vži- vanjem sadja, ki ga je dobil, ker viditi je bilo, da so s tem sadjem tudi zno¬ traj nekaj dobili, ki je v njih tisto moč skazovalo, kar je dobljena srečka po¬ menila. Dasiravno je bilo pa razlaga- 145 nje za marsikterega očitanje in ga je po¬ grelo, vender tega drugi niso nič čutili in spoznali, bile so jim le samo razve¬ drilne in imenitne besede. Vsak posa¬ mezni pa je čutil, da Jezus globoko v njegovo serce vidi; bilo je ravno tako, kakor ko je bil Jezus Natanaelu pove¬ dal, da ga je pod smokvinim drevesom vidil, kar je bilo njega tako globoko prešinilo, drugi pa nič niso vedili. — Prav prečudno moč je imela srečka, namreč sad, ki ga je bil dobil ženin Natanael. Zveličar je govoril nato od zakona in od čistosti ter od stoterega sadd či¬ stosti. Kam je vse merilo, se vd, da je le ženin razumel. Pričujoči so se tej srečki še bolj čudili, kakor drugim, in ko sta ženin in nevesta sad vžila, se je zdelo Katarini iz Emeriha, da ju je neka temna neprijazna podoba zla¬ goma zapušala in Čisto zapustila, ter sta bila potem veliko svitlejša in či¬ stejša. Tudi pri druzih, ko so dobljeni sad vžili, so se njih strasti sicer vzdig¬ nile in ustavljale, vender zginile, ali pa so Veči moč dobili v vojski zoper take hude Šmarnice 1872 . 10 146 nagnjenja. Sad, ki sta ga ženin in ne¬ vesta vžila, je kazal na lepo čistost; podoba, ki je od nju bežala, je bilo po¬ želenje. Pri teh ženitvanjskih gostijah je bilo tudi pečeno jagnje pred Jezusa prineseno, ki je imelo noge križem zve¬ zane. Jezus se je razodeval med gost¬ jami prav jasne volje in je veliko učil, vsako reč pri pojedini je po duhovno razlagal. Ko je jagnje delil, je pripo¬ vedoval posebno Čudne rečf : govoril je o ločenji Jagnjeta od čede, o izvoljenji pa kako se odpravi divjačnost po ognju očiševanja (kar je morebiti spoved po¬ menilo) . . . Ko jim je pa kose razde¬ lil in so jagnje jedli, je rekel: Kadar bode Jagnje ravno tako od svojih lo¬ čeno, takrat bo ono v njih vsih živež, kteri jih bode vse skupaj med seboj zedinoval; ravno tako pa tudi, kdor hoče za Jagnjetom hoditi, da se mora svoji paši odreči, svojim strastim od¬ mreti itd. Kadar je pa rekel Mariji: „Žena, moja ura še ni prišla“, niso bile to ni- kakoršne terde besede do sv. Device; 147 rekel ji je „žena“ in ne ,,mati“, ker v tem trenutku je hotel opraviti skriv¬ nostno djanje v svoji Mesijevi časti, kakor Sin Božji vpričo svojih učencev in vsih sorodovincev, in je bil pričujoč v božji moči. — To tedaj je iz razo- denj blažene služabnice Katarine z Eme- riha, in tudi iz tega se očitno razodeva, kako je bila Marija vselej vsa Bogu izročena in vdana. Pa tudi mi se ho¬ čemo Bogu dati in zročiti. Kako, bode kdo rekel, ali mi je Bog zato dal prostost, da bi je ne ra¬ bil in bi zmiraj navezan ostal? Ali te¬ daj skoz in skoz ne bom mogel prosto delati? . . . Bog ti je dal prostost, da jo prav dobro v Njegovo službo obračaj, da se mu z njo častno pod- veržeš in da jo zmiraj na njegovo voljo navezano ohraniš. On te ni zato oprostil, da bi se mu ti iz njegove podložnosti rešil, temuč da prosto¬ voljno in iz svoje lastne volitve nanj navezan ali njemu podložen ostani. On ti dd spoznati pravice, ki jih ima čez 10 * 148 tebe, dd ti spoznati potrebo, da si na njega navezan; dš ti spoznati do¬ bičke, ki ti iz tega izhajajo, pa ne¬ varnost, v ktere se derviš, ako te zmiraj za roko ne pelje: potem pa' ti da prosto izvoliti. Ali nisi primoran sam spoznati, da naj boljši raba, ki ja s svojo prostostjo zamoreš storiti, je ta, da jo po Božjih namenih obračaš, in da jo njemu posvetiš, da naj jo vodi s svojo previdnostjo in s svojo milostjo? To pa nikakor ni sužnost; v tem je veliko več polna prostost otrdk Bož¬ jih. V vsem zamoreš sam svoj gospo¬ dar biti, pa ravno le samo tako kakor Bogu dopade, in berž ko se njemu daš, boš tudi le tisto hotel, kar on hoče. Služnost je to sicer res, toda služnost ljubezni, služnost angelov in svetnikov v nebesih, pa studenec njih zveličanja. Molitev sv. Alfonsa. O blažena in neomadežana De¬ vica in Kraljica, naša Mati, pribe¬ žališč in tolažilo revnih! Lej, z 149 vsimi svojci se za vselej darujem tvoji službi in te prosim, o Mati mojega Boga! sprejmi me med število svojih služabnikov, in po¬ stavi nas vse pod svojo močno brambo, ter pomagaj nam v živ¬ ljenji, Še prav posebno pa ob smertni uri! 0 Mati usmiljenja! tebe postavim za Gospodinjo in vodnico vse svoje hiše, svojih ro- dovincev, opravil in vsih zadev. Blagoslovi mene in vso mojo der- žino, in ne dopusti, da bi kteri iz¬ med nas kdaj razžalil tvojega Bož¬ jega Sina. Brani nas v naših skuš¬ njavah! Rešuj nas iz vsih nevar¬ nost ! Skerbi za nas, kadar smo v sili! Svetvaj nam v naših dvomih! Tolaži nas, kadar smo užaljeni! Bodi s svojo pomočjo pri nas v naših boleznih, in prav posebno o naši smertni britkosti! Ne dopusti, 150 da bi se hudobni sovražnik hvalil, da je kterega izmed nas, ki se je tebi posvetil, s svojimi okovi okle¬ nil; temuč stori, da v nebesa pri¬ demo, ker te bomo zahvalili, in s teboj zedinjeni vse večne čase ljubili in hvalili Jezusa Kristusa, našega Gospoda in Zveličarja. Amen. Ti premila si učila Lišp prezirati s vet d, Treti strasti in pošasti, Pa iskati le Bogi. 37 . Le v nebesa nam očesa Ti s pobožnostjo ravnaj ; Grehu umreti, truplo treti — Vselej ti pomoč nam daj! 151 Cvetlica. Spomnite se na vinsko terto evangeljske prilike, ki pomeni Jezusa, in izprašajte vest, če ste zelene ali suhe mladike njegove ? Da bi suhe mladike ne prišle v ogenj, temuč hitro ozelenele, k temu storite potrebne priprave nocoj in jutri, in da bi ne odlašali, se priporočite Jezusu in Mariji z enim zdihl j ejem, preden iz cerkve greste. Marija — mati in lepota karmelske gore. H3Ia vsem Jutrovem je malo tako lepih, davno in neprenehoma imenitnih krajev, kakor je gora Karmel na gor¬ njem koncu obljubljene dežele, na homcu ob Srednjem morji. Znan je ta hrib iz zgodb sv. pisma, kakor tudi iz deleč razširjenega karmelitarskega reda in karmelske bratovšine. 1200 čevljev se dviga Karmel nad Srednje morje, 152 ktero ga ob znožju spira. Karmel po¬ meni „vertni log“ ali „drevesnik“, in res je bil v starodavnih Časih z oljkami, vinskimi tertami, gojzdi in lepodišeČimi zeljsi tako obrašen, da prerok Jezaija obeta celo Odresenikovemu kraljestvu, da bo imelo „Častitljivost Libanovo 44 , in „lepoto Karmelovo 44 . (Jez. 35, 2.) To je prava resnica; zakaj zemlja se nikjer tako lepo ne obdeluje, umetnosti nikjer tako ne cvetejo, kakor v Odrešenikovem kraljestvu, to je, po keršanskih deželah. Tudi Karmel več nekdanje lepote nima, odkar so nejeverniki une dežele gospo¬ darji, ker oni le podirajo, kar prebi- vavci Kristusovega kraljestva lepšajo in napravljajo. Karmelski kloster sam so neverniki že trikrat bili razdjali; in pred ne dolgo časom so ga verniki s silnimi stroški zopet pozidali. Vender pa še zmiraj ima Karmel toliko lepo- tije, da se iz tega lahko povzame, kaj je nekdaj bil; oljke in kSvori rastejo ob njegovem znožji, hiacinte, narcisi in veliko druzih dišečih cvetlic ga zaljša, mnogotere razdjanja in podertine ka¬ žejo, kaj je nekdaj tukaj bilo. 153 Ozrimo se malo v Karmelovo zgo¬ dovino. Na tem hribu je živel več kot devet sto lčt pred Kristusom preslavni prerok Elija v toliki svetosti, da mu Bog ni dal navadne smerti umreti, temuč ga je Enohu enako v sv. raj prestavil, od koder ima ob koncu dni zopet na svet priti. Ob vsih časih pa je rastla ljulika med pšenico. Ob Elijevem času je bil f Ahab kralj v Izraelu, hudobnež perve verste, sam v veri vnčmarnik — si je še za ženo vzel hčer sidonskega kralja Etbaala, vso spačeno in razuzda¬ no Jezabelo. Na njeno pregovarjanje je privolil v svoji zanikernosti v Sa¬ mariji baalov tempelj zidati s 450 laž- njivimi preroki, in še 400 druzih slu¬ žabnikov za malikovavske hrame in loge po deželi je bil s tujstva poklical, ter so živež dobivali z Jezabeline mize. Duhovne Gospodove pa je dal moriti. Tudi Eliju samemu je po življenji stre¬ gel, ko mu je bil zavoljo tolike hudo¬ bije veliko sušo v deželi napovedal. Prerok je mogel bežati pred njim; pa stiska je prišla, ktero je bil kralj 154 pripravil nad deželo s svojimi pregre¬ hami in pečan jem z nejeverstvom. Tri leta in 6 mescev ni bilo dežja na zem¬ ljo, in še le po končanji malikovavstva, ko se je bilo ljudstvo k Bogu obernilo, je Bog zopet pomoč poslal. Po nezmerni sili, stiski in lakoti gre Elija na verh Karmela, se ponižno k zemlji skloni in moli za dež, in se¬ demkrat pošlje hlapca proti Srednjemu morju pogledat, če se že k dežju na¬ pravlja? Sedmič še le ugleda meglico z morja vstajati, ktera je bila znamnje bližnjega dežja. Neutegoma se nebd za¬ temni, in privrčšal je velik dež. Imenitno je to, kar se je zgodilo, toda še vse kaj imenitniši je to, kar je ta dogodba pomenila. Kdo je ta me¬ glica, ki je imela v sebi pohlevni dež, ter rešenje za poginjajoče Človeštvo? Učeniki razlagajo, da ta blažena meglica je bila ljubeznjiva podoba preblage Marije Device, ki je bila že tisuče lčt s tolikim hrepenenjem pričakovana od usušenega, to je, v dobrem nerodovit¬ nega in vsega zagrešenega svetd. Pri¬ kazala pa se je skorej Čisto skrivno in 155 neznatno na duhovnem obnebji tega svetd ona, ki nam je v svojem naj čistejšem naročji prinesla o ten j e za skorej obupani svet. Ta misel je po- terjena tudi v sv. pismu; sej že v 71. psalmu v 6. versti se pričakovani Zve¬ ličar Božji primčrja s poživljajočim dežjem , ker je imel toliki blagor pri¬ nesti na zemljo. Pri Izaiju (45, 8) pa se sveti kraj, od koder je imel k nam priti, primčrja ravno z nebeško meglo. Elija, pravi sv. Avguštin, je bil podoba Božjega Odrešenika. Elija je dar da¬ roval, Kristus je daroval sebe za svet kakor neomadežan dar; Elija je molil na Karmelu, Kristus na Oljski gori; Elija je molil za dež, Kristus za milost Božjo človeškim sercem. Da je Elija sedemkrat ukazal k morju iti, po¬ meni sedem darov sv. Duha, ki jih je prejela sv. Cerkev. — Pa tudi neko prav prijazno izro¬ čilo Karmelsko goro imenitno dela in pojasnuje, zakaj se Marija tukaj že to¬ liko časa in tako priserčno častf. Po ustnih izročilih sta namreč Joahim in Ana, ki sta stanovala navadno v Sefu- 155 riji, 6 ur od Karmela, imela na Karmelu hišo za svoje pastirje, in sta z Marijo Devico večkrat na Karmel prišla. — Tudi Marija, povernivši se z Jezusom iz Egipta, je bila po izročilu na Karmel prišla, ter je tudi pozneje imela po¬ božno navado, kakor drugi bližnji pre- bivavci, na Karmel o praznikih hoditi molit, kadar ni bilo mogoče v Jeruza¬ lem iti (prim. 4. Kralj. 4, 23). Pot v Nazaret je namreč peljala ob morji pri Karmelu. Tudi Jezus sam, ko je hodil po vsih mestih in vasčh v Galileji, je neki na Karmelu prebivavcem Božjo besedo oznanoval, in tako se je v po be¬ sedi dopolnilo prerokovanje: „Se tudi Karmel gleda častitljivost Gospodovo, lepotijo našega Bogd.“ (Iz. 35, 2, prim. Jan. 1, 14.) — Posebno imenitna na Karmelu je dandanašnji karmelitarska cerkev s samostanom, in v cerkvi včliki altar karmelitarske Matere Božje, ka- koršna se na podobah vidi. Podoba je stara in posebno umetno iz lesa izde¬ lana. Pod včlikim altarjem v zemlji pa je tista votlina, v kteri je prebival pre¬ rok Elija, in tam bi iz o je dežja z 157 nebčs izprosil. Menihi so nekdaj po¬ sebej prebivali po pušavah sem ter tje po hribu; čez 1000 lacih podzemeljskih stanic in duplin štejejo, koder so v veliki svetosti živeli. Ker so pa večkrat kterega mertvega našli, so se začeli zedinjati skupaj v kloštru. Tamkaj niso namreč sovražniki le samo divjaški ljudje in drugi neverniki, ampak tudi divje zveri. Prerok Elija v svoji go¬ rečnosti in njegovi nasledniki so svoje dni mlade ljudi zbirali, jih učili pre¬ mišljevati, moliti, potrebnih vednost, ter so jih tako k svetosti napeljevali, da so bili pozneje sami preroki. To se je godilo v nekem obširnem podzemelj¬ skem prostoru ob hribu Karmelu, ki ima še zdaj imč „p r e r o š k a šola“. Tako se je na tem hribu vedno Bog Častil. V 12. stoletju se je na Karmelu pričel ,,karmeliški red“ v tem pomenu, kakor je še dandanašnji in ima več kloštrov tudi po našem cesarstvu. Za¬ voljo posebnega češenja, ki ga je red vselej skazoval Materi Božji, so dobili redovniki tudi ime: „Bratje Marije De¬ vice hriba Karmela. 14 158 Tako je bila in je češena in slav¬ ljena Marija Devica, kakor povsod, tako se posebno na tem hribu, ker ni bila le samo Božja Mati, ne le samo vselej neomadežana Devica, ampak tudi vselej Bogii vdana. Zato pa, ker se je Ma¬ rija, naša Mati, vsa Bogu darovala, se hočemo tudi mi Bogii dati. Kako pa se moramo Bogii dati? Dajmo se Bogii brez prideržka, brez S reklica. — Dajmo se Bogii po izgledu, akor se je Jezus Kristus dal nebeške¬ mu Očetu. Zveličarjevo darovanje v oziru do nebeškega Očeta je seglo tako deleč, kakor deleč je seči premoglo; tako naj bo tudi naše darovanje samih sebe na¬ šim zmožnostim primerno. Jezus Kri¬ stus je imel v sebi vso polnost milosti, spolnil je tudi polnost tega darovanja. Tudi naše darovanje naj bo primčrno milosti, ktero prejemamo. Dajmo se Jezusu Kristusu po izgledu, kakor se je Jezus Kristus nam dal. On me je ljubil, zamoremoreči s sv. Pavlom, in se je zame v smert 159 dal! (Gal. 11, 2.) On se je v smert dal za vse, kar je pravica Božja od njega tirjala, da bi mene pogubljenja ot41 in mi nebeške vrata odperl. — S kak osno ljubeznijo se je v smert dal! Kdo bo to izrekel, ali pa le zapopadel? — Kaj zato od mene pričakuje? Da ga ljubim in se njemu dam. On se ni le samo enkrat na križu za nas daroval; daruje se še zmiraj, vsak dan na naših altarjih; on se nam dš,, . . . kolikorkrat k Božji mizi pristopimo. Ali sm6m manj storiti, kakor da mu vse dam, kar sem, ker on meni vse ddje, kar je, svoje meso, svojo kri, svojo dušo, svoje božanstvo!“ Molitev sv. Ildefonsa. O presveta Devica! Odpravi deleč od mene vsako potuhnjeno besedo, potuhnjene misli, brezbožno djanje. Tvoja milost naj ravnd vse moje življenje, tvoja pričujočnost naj razsvitljuje mojega duha, tvoje usmiljenje naj me pelje v večno 160 življenje, zakaj ti si v resnici pravo življenje, o Mati! po kteri se pride do nebeških vis&v. O Gospodinja svetil! ti čast devistva na prestol povzdignjenega, ti Kraljica ange¬ lov, ti učenica vsili čednost, ti obla¬ čilo čistosti, ti luč sere, ti Kraljica nebčs, ti sedež Kristusov, pelji me seboj v čast svetnikov ob koncu mojega pregnanstva! Amen. 38 . Si nosila, Roža mila, Čista vsa, nebeški Cvet; Z njim rešila, pospešila Blagor nam za drugi svet. 39 . Naj čistejši, naj zvestejši Mati si Zveličarja; Nam si dala kraljev Kralja, Neba, zemlje Stvarnika. 161 Cvetlica. Pšenični klas naj k spovedi in sv. Obhajilu za Šmarnice opominja vas, ako želite popolnoma odpustike za Šmarnice zadobiti, ker majnik se bo kmali začčl h koncu nagibati. dan« Betanija. Sijon. Jz Jeruzalema deržl pot čez potok Cedron in dalje čez Oljsko goro v Be- tanijo. Betanija je kake tri četerti ure od Jeruzalema. Po tej poti se gre mem verta Getzemana, potlej mem tistega mesta, kjer se je Zveličar nad Jeruza¬ lemom jokal, kjer so aposteljni zložili apostoljsko vero, kjer je Kristus O če naš učil, pa mem kapele vnebo¬ hoda Zveličarjevega, ktera je na verhu Oljske gore. Betanija, unkraj Oljske gore v dolini, je slaba vas, ki ima zdaj kacih dvajset arabskih koč. Vse lepši pa je Šmarnice 1872. 11 162 bila nekdaj, kadar je ondi imel hišo znani Lazar s sestrama Marto in Ma¬ rijo Magdaleno, je tam stanoval, ter ga je obiskal dostikrat tudi Jezus in nje¬ gova preljuba Mati Marija. Podertine nekdanjih stanovanj se vidijo še dan¬ današnji, posebno pa tistega Lazarje¬ vega groba, kjer ga je bil Jezus k živ¬ ljenju obudil, potem ko je že štiri dni mertev v grobu ležal. Bila je tukaj pozneje kapela, turki pa so jo raz- djali, in zdaj kristjan mora nekemu turku precejšno darilo dati, ako hoče iti v Lazarjev grob in ga ogledati. Kdor pride v Jeruzalem, je vredno, da tudi ta grob ogleda. Globoko je pod zemljo, kakor so grobi imenitniših nek¬ daj sploh bili, ter se mora po stop¬ nicah v zemljo iti, da se k njemu pride. Če tudi je sama perst ia kamnje, je vender ta sveti kraj močno ginljiv za popotnika. Na mestu, kjer je Kristus stal, ko je zaklical: „Lazar pojdi ven ! 11 je altar iz neobdelanega kamna, na kterem se v god sv. Lazarja in sv. Magdalene sv. maša bere. Ta altar je že globoko pod zemljo, od tam se gre 163 vprčk skoz tesno žepno ali vratiča v kapelico, kjer je bil Lazarjev grob. Kako rad popotni kristjan poklekne in ginjen moli na tako svetem kraju! Med oljkami, mandeljni in rožicami se gre doli čez hribec v Betanijo; toda v Betaniji sami najdemo ternje hudih britkost in naj priserčniših bolečin, ako pogledamo v Lazarjevo in njegovih se ster hišo, in kar se je tam godilo ravno pred Kristusovim terpljenjem. Tu¬ kaj namreč je bil Jezus od Marije, svoje preljube Matere, slovo vzel, preden je žel k zadnji večerji in potem v terp- Ijenje. Od tod je Marija z drugimi znanci Jezusa spremila proti Oljski gori. Neki učenik pravi: .,Uboga Mati je tdvala kakor bi v smert šla, in bila je tako polna britkosti, da zemlje ni ču¬ tila, po kteri je šla. Magdalena, Marta in drugi so bili čisto neutolaženi in so se tako jokali, da je bil njih jok de¬ leč slišati. Peter, Janez in drugi apo- steljni so šli za njimi, kakor da bi jim bilo serce v životu razneseno, in bili so tako užaljeni, da se je mdglo Člo¬ veku inako delati. Jezus je ostal sta¬ li* 164 noviten, in čeravno ga je (po Človeški natori) znotraj britkost skorej do tal tlačila, je vender zunaj kazal miren obraz. 41 (P. Mat. pl. Kochem.) Ozrimo se pa v duhu na tisto, kar se je godilo na večer tega dneva. Ob južni strani mesta Jeruzalema je gora Sij on, ki se je nekdaj ime¬ novala tudi Davidovo mesto. Na ti gori je turška molišnica ali mošeja,, v nji je dvorana 23 stopinj dolga, 15 stopinj široka, podpirana z dvema ste¬ broma, in tri okna jo ob južni strani razsvitlujejo. Dasiravno imajo ta kraj turki v oblasti, dasiravno je dvorana čisto prazna in brez kacega znamnja keršanstva, je vendar ta prostor eden naj imenitniših krajev na vsi zemlji, kakoršnega nima ne Dunaj, ne Pariz, ne London. Tukaj namreč je prav za prav perva katoliška cerkev na svetu, tukaj je bila perva sv. maša: zakaj tu¬ kaj je bil Jezus pred svojim terplje- njem presv. Rešuje Telo postavil in sam sebe svoji Cerkvi zapustil v po¬ dobah kruha in vina do konca sveta. Tukaj se je bil osem dni po vstajenji 165 prikazal aposteljnom, tukaj je bil nad nje sv. Duha poslal, tukaj je bil sv. Matija namesto Iškarjota za aposteljna izvoljen. Posebno pomenljivo pa je tudi, da že v stari zavezi je na Sijonu stal šotor s prečudno mano, ktera je bila podoba sv. Rešnjega Telesa. In David, ki je imel toliko veselje s skri¬ njo zaveze, ki je v psalmih prepeval in prerokoval Zveličarja, prihodnjo Cer¬ kev in sv. Rešnje Telo, — ta včliki prerok ravno tukaj na Sijonu počiva, prav spodej pod obednico zadnje Ve¬ čerje ima svoj grob, kterega pa tudi turki tako spoštujejo, da nobenega ne- mahomedana k grobu ne pustč. — Ni Čudo, da so si kristjanje vse prizadeli ta sveti kraj za-se v ohraniti, dokler koli je bilo mogoče. Že v pervih časih so imeli katoličanje cerkev na tem mestu, ki je bila potlej večkrat razdjana, pa spet zidana; 1. 1342 je bila sicilijanska kraljica Sancina oo. frančiškanom zi¬ dala samostan in cerkev; 1. 1561 pa so se zopet bili turki polastili tega svetiša, — menda zato, ker jim je bil neki jud povedal, da je tukaj Davidov 166 grob, in od tistega časa je kraj zadnje Večerje zmiraj v turških rokah. Kak6 pa se je med tem Mariji Jezusovi Materi godilo, v kakošnih te¬ žavah je bilo njeno serce, ko je vedila, kaj Sina Božjega Čaka, to si vsak lahko misli. Vender pa tudi v tem ni ne¬ zmerno delala, kakor marsiktera mati, ko ji otroka smert vzame, temuč v voljo Božjo se je tudi v ti naj britkejši oko- lišini vdala. Tudi mi hočemo tako storiti in se Bogii popolnoma dati. Da se bo to toliko gotovši zgodilo, bomo malo premislili dobičke in ko¬ risti takega darovanja. Sploh se more reči, da ti dobički in koristi so nezmčrni, in da vse pre¬ sežejo, kar Človeški duh zapopasti za- more. Kar tedaj prihodnjost zadeva, kako lepa primera je med blaženostjo izvoljenih sploh in med blaženostjo duše, ktera se je na zemlji Bogu brez pogoja dala. Sej Bog v nebesih ne plačuje 167 toliko d41, kolikor dobrovoljnost serca in ljubezen, ktero je imel kdo do njega. Ni vselej v naši moči, da bi velike reči za Boga delali, v naši zmož¬ nosti pa je, ga veliko ljubiti. Ka- košno bo tedaj plačilo za dušo, ktera je Boga, ker se mu je popolnoma dala, toliko močno ljubila, kolikoršne je mi¬ losti k temu dosegla, — tako močno, kolikor je bilo njeno serce k temu zmožno? Ako se je kristjan tako z vsimi potrebnimi pogojami Bogii daro¬ val in je pri vsih neogibljivih Člove¬ ških slabostih to darovanje stanovitno v djanju skazoval, ali se mu je bati, ka- koršne koli smerti? Ne; sej je na potu v nebesa, ktere so Čisti ljubezni odperte, in sej se s svojim darovanjem znajde na ti poti čiste ijubezni, na kteri zmi- raj dalje gre, ako se (temu darovanju) čisto nič ne umika ali ne odteguje. Kolik zaklad zasluženj si zbira vsak trenutek in z vsakim naj manjšim svo¬ jih del zavoljo čistosti in ljubeznjivosti svojih misel in namenov! (3e tudi na¬ giba za svoj lastni prid ne izloči, ven- der navadno nanj ne misli in ga nima 168 pred očmi, tako močn<5 ima opraviti z Bogom in z njegovo ljubeznijo. Toda kolikor bolj samega sebe pozabi, toliko bolj Bog nanj misli in odmenja, da bo bogato obdaroval, kar je edino zanj delal. Bog, ki je sama ljubezen, se gotovo v ljubezni zavč, in on bo z ne¬ izrekljivim veseljem vse svoje bogastva podelil duši, ktera je bila vsa ljubezen za njega. Molitev sv. Petra Damijana. O prezveličana Mati božje Be¬ sede, Marija! Ti paradiške vrata, ki jib je Bog svetu dal in ljudčm nebesa odpirajo! O blažena Mati, vsa prosta Evine postave! ... Ti se leskečeš kakor bliskeča jutranja zarij a, ti siješ kakor sveteča luna, ti se žariš kakor prečastitljivo solnce! Ko Kraljica svetli imaš svoj sedež v nebesih, ti Mati tistega Sina, ki ga je Oče v sveti luči pred jutranjo žarijo rodil. Ti sama 169 presegaš vse zasluženja svetnikov, ti premagaš angele in viksi angele, in gledaš Njega, ki sedi ob desnici Očeta in ki si ga nosila v svojem naročji in v jasli položila. O devic Devica, prosi za nas svojega Sina, da naj se On nam d&, On, ki se je ponižal, to kar je naše, od tebe sprejeti. Njemu bodi z Očetom in enakovečnim Duhom vsa čast, hvala in božje češenj e od vekomaj do vekomaj. Amen. 40 . Stokrat blaga! slavna zmaga Nam po tebi je došla; Zapušeni — poživljeni Z odpušenjem smo dolgd. 41 . In pozdravljen Kralj prestavljen Bodi, ki si Mati mu! On nestvarjen nam podarjen Up je našega rodu. 170 Cvetlica. Visoka cvetlica ndbna iskrica ali narcisek vam bodi v svoji beli oblečici znamnje visokih, nebeških misel in čistega namena pri vsem djanji. Premišljujte do jutri, kako bo¬ dete svoje namene očistili, povzdignili in jih na vsegavedočega Bogd obračali. In In dvajseif dan« Oljska gora, Getsemani, duplina kervavega potu, Anova in Kajfova hiša. Ul Sijona, ki smo ga včeraj imeli v mislih, deržl pot proti izhodu v do¬ lino Josafat in od tam čez potok Cedron po dolini proti severu na Olj¬ sko goro. Na Sijonu v dvorani zadnje večerje, pa tudi po poti proti Oljski gori je Zveličar aposteljnom veliko ve¬ liko in prav priserčno govoril, ka¬ kor oče, ki se loči od otrdk in se nikoli ne more dosti posloviti ter ima 171 še zrniraj kaj povedati. To so bile prerokovanja, so bili nauki, so bile pri- serčne tolažila, so bile v živo segajoče molitve k Bogu Očetu, so bile prilike, da naj se aposteljni Jezusa deržč — enako mladikam pri vinski terti. Kadar so prišli že blizo Oljske gore, jim je napovedal, da se bodo tisto noč nad njim pohujšali, namreč o m a- hovaje v stanovitnosti, po besedah: „Udaril bom pastirja, in razkropile se bodo ovce čede“ (Mark. 14, 27 id.), da bode pa od smerti vstal in šel pred njimi v Galilejo. Oljska gora se stčza ob jutro vi strani mesta Jeruzalema od severa proti jugu in je 2556 čevljev visoka. Ime ima od <5ljk, ki so nekdaj močno rastle po tem kraju; in tudi še zdaj ni brez njih; sicer pa je Oljska gora po neko¬ liko obrašena s travo in sadnimi dre¬ vesi, nekoliko za njive obdelovana, pa tudi brez pustega in praznega pro¬ stora ni. Naj imenitniši kraja tukaj sta ,,vert Ge t sem ani“ in „britko st n a d up lin a“ ob znožji hriba, precej ob 172 potoku Cedronu. Vert Getsemani (arabsko Džesmanije) se pravi olj kina tiskarnica. Kolikor ga je zdaj obzida¬ nega z visokim zidom, meri 160 čev¬ ljev dolgosti in 150 čevljev širokosti. Ograjen je, da imajo v njem mir rast¬ line in pa romarji, ki prihajajo molit na ta tako sveti kraj, kjer se je Zveli- čarjevo terpljenje pred smertjo prav za prav začelo. Po vertu rastejo ciprese, limone in mnogotere prelepe cvetlice so nasajene, — naj i menit niši pa so osmere tako debele oljke, da bi mo¬ rebiti štirje komaj eno obsegli, in ki se gotovo vč, da so stare okoli poldragi tisuč 16t, če niso morebiti celo iz Zve- ličarjevega časa ter ravno tiste, pod kterimi je Jezus molil, — in če tudi morebiti ne debla, so vender kore¬ nine gotovo še od takrat, ker oljke imajo to lastnost, da novo dčblo iz ko¬ renine požene, kadar staro odmerje ali je posekano. Bilo je teh oljk devet, pa ena je odmerla, in jela je zopet iz korenine zeleneti. Precej zunaj ozidja proti jutru kažejo živo pečino s tremi skalami, kjer so trije učenci spali med 173 Jezusovimi britkostmi, in precej zra¬ ven tisto mesto, kjer je bil Iškarjot Zveličarja izdal. Samo za lučaj kamna proti severu je prav pod zemljo cerkvica nezmerne imenitnosti. V natorni skali je votlina, tako očitno ob vsih časih znana, da tudi krivoverci ne dvomijo, da ravno to je tisto mesto, kjer je Jezus ker- vaivi pot potil. Trije altarji so v tem pečinskem prijaznem prostoru. Naj bolj ginljivo je pri velikem altarji z napisom: ,,Tukaj je bil njegov pot kakor kaplje kervl, tekoče na zemljo“ (Luk. 22, 44.), in angelj je pred oči postavljen, ki je poslan po- terdit Zveličarja po njegovi človeški natori. Tudi na dveh druzih altarjih podobe kažejo dogodbe z Jezusom na Oljski gori. Krov te podzemeljske cerkvice podpirajo trije stebri; raz- svitlovana je po nekoliko z dnevno svitlobo le samo od zgorej skoz omre¬ ženo okno; kar primanjkuje svitljave, jo nadomestujejo svetilke in sveče, ka¬ dar se mašuje na tako svetem in ča¬ stitljivem kraju. 174 Kaj se je z Zveličarjem godilo tukaj ob Getsemanu, je znano. Po poti nazaj v mesto so ga peljali skoz dolino Josafat in čez spodnji most potoka Ce- drona. Izročilo pravi, da s tega mostii so ga bili neusmiljeni rabeljni v potok vergli, kjer je znamnje kolčn zapustil v kamnu. Res se vidijo v živi skali pod mostom nekoliko ob strani vtisi v kamen, ki sicer nihče ni siljen ve¬ rovati, da so ravno od tega, vender pa Armeni ta kraj in kamen tako v časti imajo, da so prostor zase prikupili. — Od tod so Jezusa peljali k viško na Sij on. Skorej ob znožji Sijonovem, blizo Davidovih ali sijonskih vrdt, je danda¬ našnji armenska cerkev in klošter, ki se imenuje „01jski samostani Tukaj je bila nekdaj Anatova hiša, in ime¬ nuje se „01 j s k i samostan 14 , ker izro¬ čilo pravi, da je bil Jezus tukaj pri Anatu k oljki privezan, dokler ni bil h Kajfu odpeljan. Zdaj so na tem me¬ stu 4 mlade oljke, mogoče da iz stare korenine, in večna luč v neki izdolb- lini spominja na znamenitost tega 175 kraja. Kaže se v tem kraju tudi ka¬ pela, kjer je bil Kristus v obraz vdarjeu. Imenitna na Sijonu je se ,,Kajfova hiša 11 , pozneje spremenjena v cerkev naj¬ svetejšega Zveličarja, od koder so bili pa Čez dolgo časa razkolniški Armeni katoličane spodrinili in imajo še zdaj to lepo cerkvico v svoji posesti. Po¬ sebno imenitna v ti cerkvi je prav majhna kapelica v steni, da komaj dva ali trije ljudje v nji imajo prostor, ki je pa tako prijetno in raznobarvno oza- lišana, da bi človek zmiraj v nji bil, -r- pa vender ne toliko zavoljo lepotije, ampak veliko več zato, ker ta kapelica je ,,ječa Kristusova 11 , kjer je bil tisti čas zapert, ko so judovski duhovni svčt imeli, kaj bi z Jezusom storili. Katoličani smejo o Binkoštih tukaj ma¬ ševati, — to pa zato, ker ravno ondi zraven v dvorani zadnje Večerje ne smejo, v kteri je bil sv. Duh prišel nad aposteljne. Ondi namreč turki ne do¬ pustijo. — Zunaj te cerkve je tisto dvo- riše, kjer se je sv. Peter grel med der- žino včlikega duhovna, in je bil Zveli¬ čarja zatajil. 176 Poglejmo pa, kako je bilo z Marijo tisti Čas, ko se je Božjemu Sinu tako godilo ? Evangelij nam tega ne raz¬ klada, nektere dosti verjetne izročila pa marsikaj naznanujejo. Jezus je bil poslednjič šel iz Betanije, Marija pa je potlej ostala v Martini hiši in žalovala zavoljo tega, kar je Sin Božji napove¬ doval, da ga čaka. Kadar je bil pa Jezus vjet, je Marija kmali zvedila, ka¬ kor je sv. Anzelmu razodela, rekoč: „Učenci so prileteli in so z jokajočimi očmi vpili: O preljubeznjiva, Gospa! tvoj ljubljeni Sin, naš Učenik, je vjet, in ne vemo, kam ga peljejo, ali kaj bodo z njim storili!“ Kmali nato pride tudi sv. apostelj Janez. Ko je bil nam¬ reč Petra v Kajfovo hišo peljal in je vse zvedil, kar se je s Kristusom go¬ dilo, se je spomnil, kako priserčno ga je užaljena Mati prosila, da naj ji na¬ znani, kaj se godi z Učenikom. Toraj je hitro iz mesta in čez Oljsko goro v Betanijo tekel in je tje prišel ob dveh po noči. S Si j ona j e na mreč le slabo uro do Betanije. Povedal je Mariji, da so judje Jezusa kakor morivea vjeli, 177 ga k Anu in Kajfu peljali, da tako neusmiljeno z njim ravnajo, ter ne more praviti, pa da ga je hudobnež Iškarjot izdal. Marija zdaj nikakor ni mogla več sterpeti, temuč v britki žalosti je pro¬ sila sv. Janeza, da naj jo v mesto spremi. Marijo in druge žene, ki so z njo šle, pelje sv. Janez na mesto, kjer so bili Jezusa v jeli, in potem v Jeru¬ zalem na Sijon po ravno tisti poti, ko¬ der so Jezusa peljali. Pred Kajfovo hišo je zaslišala divji smeh in krohotanje od znotraj in je hotla notri iti; Janez pa jo je priserčno prosil, da naj se tega zderžf, ker kdo v4, kaj bi se ji bilo utegnilo zgoditi med tako strahovitimi ljudmi, in kdo v4, kako prehudo so z Jezusom samim delali, ker sv. Hiero¬ nim pravi, da pred sodnjim dnevom ne bo očitno, kaj je Kristus v Kajfovi hiši preterpel . . . Ker je terpel pa za greh po noči, si lahko misliš, kristjan, kako hude prehude so pregrehe, s kterimi morebiti v nočnem mraku Boga žališ! Marija tedaj je ves čas, kar je bilo še noči, s svojo užaljeno tovaršijo zunaj pri Šmarnice 1872 . 12 178 vratih ostala. Še zdaj popotnikom ka¬ žejo ob levi pri vhodu tisti kamen, na kterem je Marija stala, ko je vidila Petra po zatajenji iz stanovanja priti, — zjutraj pa Jezusa samega, ki so ga ven peljali. Dasiravno se je pa Mariji tako nezmerno hudo godilo, je bila vender Bogu zmiraj vdana, ker vedila je, da to bo minulo, in potem nasledva vese¬ lje zavoljo odrešenega sveta, potem pride tudi plačilo za prestane britkosti. Zato se hočemo tudi mi v vsih okoli- šinah Bogti do čistega dati. Včeraj smo premišljevali, kakošne koristi in dobičke nam obrodi za pri¬ hodnje življenje, ako se čisto Bogu damo. Pa tudi za pričujoče živ¬ ljenj ej kakor dokazuje naš vsakdanji vodnik, ni nobenega srečnišega stanii, kakor ga ima duša, ktera se je vsa Bogu dala. Kdor nasproti misli, ta se silo moti, in ta zmotnjava je ravno tako žaljiva za Boga, kakor škodljiva 179 za pobožnost. To napačno misel ovrača skušnja in spri če vanj e vsih svetnikov brez izločka. Ne enega ni, kteri bi se bil tudi le en sam trenutek kesal, da se je Bogd daroval, in kteri bi si ne bil želel še priserčniši z njim sklenjen biti in še bolj ga ljubiti. In komu drugemu hočemo verjeti kakor svetni¬ kom? In če je v nebesih to naše zve¬ ličanje, da bomo z Bogom zedinjeni, zakaj bi ne bilo pa na zemlji ? Ali je Bog, naša naj vikši dobrota, v tem življenji manj, kakor bo v prihod¬ njem? Le samo hudobni duh, pod¬ piran od naše lastne ljubezni, nam kaže neprijetnost znotranjega življenja tako veliko, da bi nas od tacegaživ- ljenja odvernil. Pridno se varimo, da se na to ne oziramo, s Čimur napada našo domišljijo, in nikar nikoli ne po¬ zabimo, da on Boga in nas sovraži. On je nam sovražnik in nas hoče pogubiti; on je Bogu sovražnik in iše zaderževati, da bi mi Boga ne poveli¬ čevali s tem, da se mu popolnoma damo. 12 * 180 Molitev sv. Frančiška Salezija. Pozdravljena mi bodi, presladka Devica, Božja Mati! Ti si moja Mati, moja Gosp& ; prosim te torej, sprejmi me za svojega sina in slu¬ žabnika (za svojo hči in služabnico). Prosim te, moja dobra, ljubeznjiva, presladka Mati! daj me milostno tolažiti v mojih težavah, telesnih in dušnih britkostih. Pomni in spo¬ minjaj se, o naj slajši Devica! da si moja Mati, in da sem jest tvoj sin (tvoja hči); da si ti prav mo¬ gočna, jest pa reven, malovreden in slab Človek. Kličem torej k tebi, moja presladka Mati! tudi me ti po vsih mojih potih in pri vsih mojih djaujih vodi in vari. Ker, oh! ubog revež in zapušenec sem, in silno potreben tvojega mogoč¬ nega varstva. Tako tedaj, o pre¬ sveta Devica! moja blaga Mati! 181 obvari in reši moje telo in mojo dušo vsega hudega in vsih nevar¬ nost, in stori me deležnega ti svojih dobrčt in svojih čednost, posebno pa svoje svete ponižnosti, preime- nitne čistosti in goreče ljubezni. O milostna, o dobrotljiva, o sladka Devica Marija. Amen. 42 . Tolažilo in rešilo Duši si v obupu ti; Večne kazni ti v prijazni Milosti tud’ nas otmi! 43 . Oh pridobi mi v milčibi, Da dosežem rajski mir; Naj nesrečne muke večne Reši Božji me Pastir! 182 Cvetlica. Grenko zeliše, ki se imenuje mira, naj v terpljenju vas podpira, — pa tudi opomni na Jezusove in Marijne britkosti, ktere drevi nektere minute premišljujte. Bva Im d¥®f®©li dan, „Via dolorosa" ali žalostna pot v Jeruzalemu. 'CsCPora Sijon, kjer ste bile hiši Ano- va in Kajfova, je ob južni strani me¬ sta Jeruzalema. Obernimo se pa v mislih proti severu hlizo do nasprotnega konca mesta, kjer pot prideržj. vpr6k z Oljske gore skoz vrata sv. Štefana v mesto. Ze v mestu, prav ob poti, zraven prostora nekdanjega tempeljna, je turška vojašnica na tistem mestu, kjer je bil ob Jezusovem času rimski grad imenovani „Antonija“. V tem kraju je bil Pilatov dvor in njegovo sodniše, in tu sem skoz celo mesto so bili tri- 183 nogi Jezusa zjutraj od Kajfa pripeljali pred Pilatovo sodnijo. Tukaj je bil Zveličar k smerti obsojen in na tem kraju se tudi ,,križev pot začne. u Pot od tam pa do verba Kalvarije se še zmiraj imenuje ,,Via dolorosa“, to je ,,žalostna pot“ ali „pot brit- kost in bolečin.“ Kakošne pa so znamnja in kape¬ lice, kakošne table in podobe križevega pota v Jeruzalemu? Do desete po¬ staje ni skorej nobenega znamnja kri¬ ževega pota; le iz besednega izročila se v6, kje se je kaj godilo. Deseta po¬ staja in naslednje pa so že v cerkvi Božjega groba. Pot od Pilatove hiše do verha Kalvarije znese kacih 1,320 stopinj. Kakošne so tedaj te postaje ali štacijoni v deželi med neverniki ? Perva postaja je pred nekdanjim Pilatovim dvorom ali pri zidu sedanje turške vojašnice na potu ob levici, ko se gre od jutra skoz mesto. Nasproti so neke zazidane vrata, kjer so bile po izročilu stopnice v Pilatov dvor in na tlčh pod njimi je polokrogelniku podo¬ ben tlak, kakor podnožje tistih stopnic. 184 Stopnice, njih 28 iz belega marmorja, so zdaj v Rimu v cerkvi sv. Križa blizo sv. Janeza Lateranskega in se imenujejo „Skala santa 44 , ,.svete stop¬ nice 44 ali štenge. Vdelane so- pa v lčs tako, da se le nekoliko vidijo in ver¬ niki le na kolenih in moleči po njih gred<5. *) Le malo naprej, pa na drugo stran ceste, kjer so bili verjetno oddelki sod- nijskih poslopij, je druga postaja (II. štacijon), namreč: „Jezus vzame težki križ na ramo. 11 Na ti postaji je zdaj pač prelepa cerkvica, ki se pravi: „Pri kervavem bičanji. 44 Nekdanje sve- *) Ravno lansko leto v postu je bilo nas več Kranjcev na teh ,,svetih stopnicah.'* Ginljivo čutilo je za človeka, kteri je na teh stopnicah in je bil tudi na mestu, od koder so prenesene. Sv. Helena jih je dala 1. 326 iz Jeruzalema v Rim prepeljati in jih postaviti blizo Laterana. Papež Sikst V. pa jih je 1. 1589 dal častitljivo opraviti in jih posta¬ viti tako, kakor so še zmiraj. Več papežev (Leon IV. 1. 850, Paskal II. 1. 1100, Pij VII. 1. 1817) so odpustke določevali pobožnim obiskovalcem „sve- tih stopnic. 4 * Naj berže se ravno ti odpustki (za 9 let) dobivajo po Božjih potih, kjer so svetinje od teh stopnic. Pisavec. 185 tiše tukaj je bilo že razpadlo, vojvoda Maksimilijan Parski pa je bil 1. 1838 v Jeruzalemu in je dal tukaj tako lepo cerkvico zidati, da je zdaj ena naj lep¬ ših v Jeruzalemu. Mesto, na kterem je stal steber bičanja, zdaj zaznamnuje votlina ali jamica v tla; stebra kos pa je v cerkvi Božjega groba v stranskem altarju zapert in se odpre včliki petek vsako leto. Posebno imeniten ob „žalostni poti“ je malo dalje „Ekce-Homo- oblok“, namreč kos tistega pomolja — ali balkona, s kterega je bil Pilat ne¬ usmiljeno bičanega Zveličarja ljudem pokazal, in jih je k usmiljenju nagibal. Judje pa so se derli: „Križaj ga, kri¬ žaj ga!‘‘ Kaj imenitno je, da ta pro¬ stor je kupil od dveh turkov za 60,000 frankov Alfons Ralisbon, poprej jud, ki se je bil pa na prečudno prikazen Ma¬ tere Božje 1. 1842 v Rimu spreobernil in je zdaj eden naj gorečnisih katoli¬ ških duhovnov in misijonarjev v Jeru¬ zalemu. Zidal je ravno te leta na tem kraju zalo cerkev, in obok, na kte- re-m je Zveličar kakor „Ekce-Homo“ 186 stal, je ravno v velikem altarji. Zra¬ ven je klošter redovnic „Sijonskih hčer 11 , ktere je vstanovil Ratisbon, da žensko mladino podučujejo in molijo za spre- obernjenje judov. 20. prosenca 1862 je pervič tukaj zapel prijazen katoliški zvonček, in kjer so pred 1839 leti judje vpili: „križaj ga, križaj ga! 11 zdaj „si- jonske device 11 vsak dan trikrat poj<5 milo prošnjo: „Oče, odpusti jim, ker ne ved<5, kaj delajo! 11 Nekoliko dalje, ravno pod avstri- jansko romarsko hišo ob levi leži na tlčh steber iz rudečega kamna jederč- nika, tukaj je tretjapostaja, kjer je bil Jezus v pervo pod križem padel, in ta kamen je ves spomin tega kraja. Zdaj se cesta zavije proti jugu, in 40 stopinj dalje ob levi je stala nekdaj cerkev ,,sedem žalost Marije De¬ vi c e“, imenovana tudi ,,cerkev omed- lenja M. D.“ Tukaj namreč je bila Mati Božja Jezusu od sodnišapo krajši poti naproti prišla. Ozrimo se zdaj nekoliko nazaj na Marijo. Sv. Bonaventura pravi, da je 18 T z Jezusom sem ter tje hodila, in je vse zasramovanje v Herodovem dvoru gle¬ dala (kamor ga je bil Pilat poslal, kakor je znano). Kje pač bi moglo ljubijoče Marijno serce biti, kakor tam, kjer je bila edina ljubezen njenega serca? Kakor koli pa se je Mariji hudo godilo, kakoršne koli dušne stiske je terpela, je bila vender zmiraj Bogu vdana in je vse terpljenje voljno prenašala. Ker pa dobro vemo, da je to prava pot k naši pravi sredi, torej se hočemo tudi mi popolnoma in do čistega Bogti. dati. K temu priganja zlasti tudi to, ker v tem vdanji in čistem zročenji v Božje roke je duhovno zagotovljenje našega zveličanja, in sicer tako varno zago¬ tovljenje, kolikor koli je to mogoče. Če tudi nam to darovanje ne dti čisto ne- dvomljive gotovosti, ker nikoli ne mo¬ remo sami zase porok biti, ohrani nas vender zastran tega v zaupanji in v miru, kterega mirti nič ne more orna- 188 jati. Človek si misli: V Božjih rokah sem; se li morem pogubiti, ako se ne izmaknem iz njegovih r<5k? Ah me more sam pekel njegovi vsegamogočni roki iztergati? Da se zveličam, to je Božja in moja reč. Moja reč je njega ljubiti, le na to misliti, da njemu dopadem in se njemu pokornega skazujem. Bog mene ljubi, to me vera uči: jest upam, da ljubim njega, k temu mi Bog po¬ maga. Bog mi bo pomagal, da v nje¬ govi sveti ljubezni stanoviten in zvest ostanem. Kar koli se mi tudi zgodi, dokler ljubezen Božjo ohranim, bom srečen in v tem imam svoj raj. Molitev sv. Alfonsa. Prosi zame, o Marija! in pri¬ poroči me svojemu Sinu. Bolj kot jest sam, poznaš ti mojo revšino in moje potrebe. Kaj ti hočem Še reči? Usmili se me. Tako sem reven in nehvaležen, da milost, ki so mi naj bolj potrebne, ne poznam, in Še zanje prositi ne znam. 0 moja 189 Kraljica, moja naj slajši Mati! iši ti zame, dosezi ti meni pri svojem Sinu tistih milost, ki včš, da so mi naj koristnisi in moji duši naj po- trebniši. Zročhn se čisto in popol¬ noma v tvoje roke in prosim Boga, naj mi zavoljo zasluženja mojega Gospoda in Zveličarja Jezusa Kri¬ stusa tiste milosti dodeli, za ktere mi ti prosiš. Pridobi mi, o prebla- žena Devica, kar se tebi naj bolje zdi. ... Amen. V sercu nosim, kar te prosim: Sceli dušne rane mi, Ino v suši sprosi duši Z neba vire milosti: 45 . Da priljuden in spodbuden, Trezen, čist, pobožen bom, V dobrem priden in previden, Služim si nebeški dom. 190 Cvetlica. Pasijonka, ali roža Kristuso¬ vega terpljenja, ima orožje Kristusovega terpljenja v svoji kroni; ta naj nas opo¬ minja, da naj ravno to terpljenje krona našemu umu in našemu sercu bode. Iz ljubezni do terpečega Zveličarja in žalostne Matere Božje posebno voljno tisto sprejmite, kar se vam do jutri ne¬ prijetnega primeri. IM in d¥ffi|8©il dan. „Via dolorosa“ ali žalostna pot v Jeruzalemu. (Dalje.) Včeraj smo šli v dubu za Jezu¬ som iz Pilatove biše po „žalostni poti“ in prišli smo do kraja, kjer je bila Ma¬ rija s križem obloženemu Jezusu na¬ proti prišla. To je namreč četerta postaja. Kmali potem se zavije pot s široke ceste, ki proti jugu deržf, zo- 191 pet v stran proti severu po bolj ozkih ulicah, nad kterimi je po več krajih mostovž zgorej poččz ter so pokrite. Začne se namreč tukaj iti proti Kal¬ variji v' klanec. Torej tudi ni čudo bilo, da je bilo omaganemu Zveličarju še težej na dalje križ nositi. Zato so rabeljni tukaj nekega Simona prijeli in ga primorali, da je pomagal dobrotlji¬ vemu Jezusu težo križa nositi. Ta po¬ staja je 60 stopinj od poprejšnje, ob levi, precej ko se pot kviško zavije. Neki kamen v zidu poslopja zaznamuje to mesto, peto postajo. Dostikrat so neki sovražljivi mohamedani pljuvali v ta kamen, ko so vidili, da kristjanje ga imajo v časti. Tako nejeverniki Kristusa še zmiraj zasramujejo. — Po¬ menljivo je, da Kristus, ki ni križa za¬ služil, ga je radovoljno nosil, — Človek (Simon) pa, ki je križa vreden, ga je nosil prisiljen. Simon je bil jud, kar njegovo ime razodeva; Cirene v severni Afriki, njegova domačija, je bilo sicer neversko mesto, vender pa so ondi tudi judje stanovali. Koliko pa je Simonu pomagalo, da je Kristusov križ nosil, 192 kažejo naslednje njegove in njegovih sinov dogodbe. Bere se namreč, da sv. Peter je bil tega Simona za škofa po¬ svetil, ter je s svojinaa sinoma Aleksan¬ drom in Rufom na S panjskem sv. evan¬ gelij oznanoval. — Brdnimo se sicer le preradi križa, vender pa Jezusove be¬ sede vekomaj resnica ostanejo: „Kdor svojega križa ne zadene in ne hodi za menoj, ta mene ni vre¬ den. 11 Naj opomnim še, da med četerto in peto postajo nekoliko tje naprej je vojaška bolnišnica, poslopje iz rudečega, Černega in belega kamna, ktero izročilo sploh zaznamuje za hišo znanega ne¬ usmiljenega bogatina, ki je bil serce zaterdil do ubozega Lazarja. Po tem takem bi Zveličarjeva povest od hudobnega bogatina in ubozega Lazarja ne bila le samo prilika, temuč na zgo¬ dovinski podlagi. Ce pa je že tak<5 ali takt), vrednost evangeljskega nauka je enaka. Osemdeset stopinj dalje v klanec (med pervim in drugim počeznim nad- potnim ostrešjem pri majhnih vratičih ob levici) je šesta postaja. Tukaj 193 je bila nekdaj hiša znane Veronike, zdaj stanuje na tena mestu neka greška deržina. Tukaj je bila usmiljena Vero¬ nika strudenemu in ranjenemu Gospodu potni pert podala. Po izročilih je ta Veronika iz rodovine kralja Heroda, tista srečna žena, ktero je bil dobrot¬ ljivi Zveličar kervotočnosti ozdravil. Nekoliko dalje v klanec so bile nekdaj sodnje vrata in konec mesta, kjer so hudodelnike vodili iz mesta na moriše, ki je bilo na Kalva¬ riji. (Sedanje mesto pa seže še dosti višej in obsega tudi Kalvarijo, na kteri je cerkev Božjega groba). V tem kraju (ob koncu tretjega obloka, ob levici, preden se pot v stran zavije) je sedma postaja. Kos stebra, v neko hišo vzidanega, je znamnje te postaje in kaže, kje so bile sodnje vrata. Ob Kristusovem času so bili tukaj v tem kraju verti, in med njimi je deržala pot na Golgoto, zdaj so povsod hiše, vender pa se vč še za vse postaje ali štacijone, Česiravno se prav do vsih ne more čisto blizo. Dalje se grč (skoz pokrito tergo- Šmarnice 1872 . 13 194 više ali bazar) vprčk ob sodnjih vratih proti večeru in potem zopet neko¬ liko kviško na neki verhunec, in tukaj blizo v tem kraju je osma po¬ staja ali kraj, kjer je Kristus tolažil jokajoče žene, rekoč: „Sijonske hčere, ne jokajte se čez mene, ampak jokajte se same čez sebe in čez svoje otroke. 1 * (Luk. 23, 28.) Deveta postaja, kjer je Zveli¬ čar v tretje pod križem padel, je zdaj s hišami pokrita, in med hišami znotraj je debel steber znamnje te po¬ staje. (Romarji opravijo svojo molitev pred dvojnatimi vrati ob koncu ravno tistih ulic že blizo cerkve Božjega groba. Ko bi tukaj ne bilo zazidano, bi se prišlo od tod po malo stopinjah k zadnjim postajam, ki so že v sami cerkvi Božjega groba.) Preden gremo v duhu v včliko svetiše, v samo cer¬ kev Božjega groba, se ozrimo nekoliko nazaj na ravno popisano pot in na Ma¬ rijo, žalostno Mater Božjo. Ko je Marija stala pri tistem oglu, kjer je bilo že omenjeno, da je Sinu Božjega pričakovala, je m<5gla poslu- 195 Sati zasramovanje in obrekovanje der- hali, ki v se je pred Zveličarjem naprej gnjetla. Se bolj jo je v serce pretreslo, kadar je trobentar memo prišel, ker je vedila, da trobentin glas pomeni smert njenega Božjega Sina. Kako pa še le jo je serce zabolelo, ko je vidila memo nesti orožje križanja! Neki premišljevavec Gospodovega terpljenja še tole pristavlja: Tisti, kije žeblje nesel, jih je Materi pod oči po- mčlil in rekel: „Lej žena! s temi le žeblji bo danes tvoj Sin na križ pri- bit.“ Kaj praviš k temu, grešni človek? Ali se ti ne zdi, da tudi tebi nekdo velike železne žeblje pred oči moli, re¬ koč : „Ali vidiš, grešnik? Tile žeblji so tvoje pregrehe, s kterimi Kri¬ stusa na križ pribijaš!“ — Kolike brit- kosti so Marijno serce topile, kaže po¬ sebno tudi to, kar je sv. Brigiti razo¬ dela, namreč: „Ko me je moj Sin (ka¬ dar je mem prišel s križem) v toliki žalosti vidil, so bile od mojih bolečin njegove oči s toliko grenkostjo napol¬ njene, da je bila od bolečine, ki jo je imel zavoljo mene, bolečina njegovih 13 * 196 rdn tako rekoč zadušena.* 4 — Da Ma^ rija v vsih silnih stiskah milostnega Gospoda ni zapustila, je razodela sv. Bernardu, kakor se bere: „ Jest, njegova žalujoča Mati, sem šla za njim, kakor sem narbolj mogla, z ženami, ki so bile pri meni.“ Pravi, da so jo imele žene kakor mertvo in so jo le bolj nesle do mesta križanja. Marija pa v tacih težavah vender ni prenezmerno tožila, ker bila je Bogu vdana. Tako se hočemo tudi mi: Bogu dati in izročiti. Ako se tako Bogu vdamo, nas ne bodo mogle premagati in ne v obup¬ nost spraviti tudi naj hujši težave in britkosti ne. Dobiček tacega daro¬ vanja je duhovna zanesljivost zastran svojega zveličanja, kakor smo zadnjič premišljevali. Taka varnost je pa le navadni dušni stan človeka, kteri se je do čistega Bogii dal. Izločiti se mo¬ rajo pa vender marsiktere poskušnje zastran te zanesljivosti zveličanja, ker 197 zgodf se, da tudi naj bolj pobožni so včasi v silnem strahu, kar tiče zveli¬ čanje. Pri tacih poskušnjah pa vernik ne sme omahovati in ne serčnosti zgu¬ biti; velikoveč se mora s tem še le vterjevati. In to se tudi res godi tako posebno, da duše, ki si zavoljo černega nadleževanja hudobnega skušnjavca do- mišljujejo, da so zaveržene, se zopet o svojih časih povračajo v hlad pokoja, ker take silovite skušnjave pojenjajo, in potlej so zastran svojega večnega zveličanja taki poskušeni bolj umirjeni kakor pa drugi; in kadar je poskušnja dostana, tudi naj manjšega nepokoja več v tej reči nimajo. Namen teh skuš¬ njav in poskušenj po previdnosti Božji je ta, da se poskušeni očistijo in so spodbudovani k takemu darovanju sa¬ mih sebe, ktero se bliža darovanju Je¬ zusa Kristusa, ko je bil zapušen od svojega nebeškega Očeta na križu. Ko so pa to darovanje dopolnili, vstanejo k novemu življenju, kjer že naprej ne¬ kako vživajo sladkosti nebeške. V tem pomenu uč6 učeniki duhovnega živ- ljenja. 198 Molitev. O Marija, žalostna Mati! na¬ polni moje serce s tako gnjusobo do greha, kakorsno si ti v svojem sercu do njega čutila, kadar si užaljena v globočino duše vidila, kakosne tepeže, kolikč rane, koliko zasramovanja in zapljuvanja je ter- pel tvoj božji Sin zavoljo mojih grehov in zavoljo pregreh vesolj¬ nega sveta. Amen. 46 . V Božji vedi in besedi Daj mi cvesti v Božjo čast, Da pobožen, oborožen, V zataj’vanju morem rast’; 47 . Stanoviten, rodoviten V milosti do bližnjega, Vselej čeden, hvale vreden, Tih, serca ponižnega. 199 Cvetlica. Cvetlica*veronika ali jeterčnik naj nas opominja k milovanju Jezusa terpečega — po zgledu une Veronike v sv. pismu, pa tudi sploh k usmiljenju do terpečib. Kdor more, naj v ta na¬ men kaj za uboge dd, kdor pa ne, naj moli očenaš in češenamarijo za reveže. Vsakdanja procesija in nadaljne postaje kri¬ ževega pota v cerkvi Božjega groba. l^rišli smo s premišljevanjem sve¬ tih krajev in po „žalostni poti“ do cer¬ kve Božjega groba, v kteri je pet po¬ slednjih postaj ali štacijonov križevega pota. Ker pa te postaje skupaj zade¬ vajo s častitljivo procesijo, ki jo imajo oo. frančiškani leto in dan vsak večer k naj večim svetišem v ti cerkvi, torej bomo zdaj začeli in nadaljevali s to 200 procesijo in z njo bomo prišli tudi k zadnjim peterim postajam križevega pota. Ta vsakdanji obhod oo. frančiška¬ nov ali procesija ima teh le 12 postaj ali štacijonov: 1. je pri stebru bičanja, 2. pri ječi Kristusovi, 3. na mestu de¬ litve oblačil, 4. v kapeli iznajdenja sv. križa, 5. v kapeli sv. Helene, 6. pri stebru kronanja in zasramovanja, 7. na mestu križanja na gori Kalvariji, 8. na me¬ stu, kjer je bil Kristus s križem vred povzdignjen, 9. pri kamnu maziljenja, 10. pri častitem grobu Jezusa Kristusa, 11. na mestu, kjer se je Kristus Mariji Magdaleni prikazal, 12. v kapeli Marije Device, kjer se je bil Kristus v p er v o nji prikazal. Vse te svetiša so v ob¬ širni cerkvi Božjega groba, pa tudi še veliko druzih znamenitost. To procesijo opravijo čč. oo. vsak dan po opravljenih zornicah za drugi dan ter gredč med petjem in molitvami od svetiša do svetiša. Oni in tudi ro¬ marji, ki procesijo spremljajo, dobč v roke goreče sveče. V kapeli Marije Device, kjer je altar sv. Rešnjega Te- 201 lesa, se opravijo molitve k sv. Rešuj emu telesu, in prične se s prelepim pred- glasjem: „0 sveta Večerja, v kteri se Kristus vživa, obhaja spomin njegovega terpljenja, se duh napolnuje z milostjo, in se daje nam zastava prihodnje časti. “ Nasledva navadna molitev k sv. ReŠ- njemu telesu, in potem se prestopi k stranskemu desnemu altarju, kteri ima posebno imenitnost. V tern altarju je namreč kos tistega kamnitega ste¬ bra, pri kterem je bil Zveličar tako neusmiljeno tepen, bičan ali gajžlan. Druga polovica tega stebra je v Rimu v cerkvi sv. Praksede, kamor jo je bil bil 1. 1213 prepeljal kardinal Janez Kolonna. Ker je pa ta imenitni spo¬ minek v Jeruzalemu v altarji zapert, torej je skoz vratiča narejena predol- bina in na altarji zmiraj leži palica, da se z njo skoz ljuknico pobožni ver¬ niki stebra dotikujejo ter ga počesujejo. Navadno se vratiča le samo včliki pe¬ tek odprejo in pristavijo se k altarju stopnice, da verniki zamorejo prav k stebru priti in ga poljubovati. Pred tem stebrom tedaj, kakor po- 202 vsod, ta procesija opravi presunljivo po¬ božnost; gredč k njemu in pred njim se poje ali pa na glas izreka ta-le pesem: Skrivnostno zmago Križa poj Na glas tu, duh in jezik moj; Tak<5 naj zjokano sercč Po Kristusovih stopnjah gre. Adamov greh on pokori, Ko sam preliva drago kri; Zavoljo nas je razboljen, Ko pri tem stebru je tepen. Pod mahljeji je ranjeno Tel<5 vse, toliko svet<5; Ni dela z glave pa do nog Brez prevelicih smertnih prdg. Se udov sklepi ločijo Za bolečino toljkošno; Se v persih znotraj vse topi, Kot osek v solncu se cedi. Tepežnikom se vdd voljnd, Da bijejo ga preojstr<5, Očetov serd s tem poravnd, V življenje priti svojim dd. *) Opravi se poslednjič še primerna molitev. Molivci zadobijo tukaj popol¬ noma odpustke. Procesija gre nadalje k ječi Kri¬ stusovi. Ta ječa je na izhodnji strani k cerkvi pridelana kapela, ki jo imajo Greki v oblasti, in v to ječo je bil Kri¬ stus djan, dokler ni bilo vse za križa¬ nje pripravljeno, kakor izročila pravijo. Kaže se, da je bila to v začetku ne¬ kaka rupa ali vodnjak. Tukaj je se¬ dem 14t odpustkov. Gredč k ječi Kri¬ stusovi pojejo pesem: Naš dolg je Kristus nase vzel In ves ponižen križ sprejel; On dd še svojo drago kri, Da nam zveličanje dobi. *) Gl. „Popotvanje v sv. deželo, Mih. Verne, 1859, iz kterega so te pesmi vzete in nekoliko sem ter tje opiljene. 204 On, zemlje in nebčs Gospod, V duplino je zapert ondod; In pa z verigami obdan Je v tisto temno ječo djan. On „Modri“ zvitega speljd, Na lesu zmaga moč lesd; On tamkej s smertjo smert zatrč, Tu zvezan zvezane otmč. Očake rešit spred pekla On gre, ter kri zavezno dd; Da njim svitlobo podeli, V tamnico černo sam hiti. On, zemlje luč, narodov svit, Za ljudstvo v dar je tu prikrit; Da vjete iz ječe spet otme, Poprej sam vanjo verže se. On, kakor Samson preserčan, Je s hudo rčko v zveze djan; Pa se pri stebru v žertvo dd, In s smertjo slavno zmago imd. Ko sam vezi tu posveti, Mučencem sveta zgled deli; Tedaj jemljč veseli križ, Z njim služijo si paradiž. 205 Spomin presladki, Jezus ti, Skoz svojih r6k svetč vezi Nas reši dolga našega. Daj plačo raja večnega. Amen. Kaj priserčno se podd k temu na¬ slednje prerokovalno predglasje: „Jest sem te izpeljal iz egiptovske sužnosti, ter sem Faraona potopil v rudečem morji; in ti si me izdal v temno ječo!“ Po molitvi se gre dalje (kakor nasledva jutrišnji dan). V ti ječi je ostal nebeški jetnik vsmiljeni Jezus tako dolgo, da je bilo vse za križanje pripravljeno. Kaj je med tem poččl Božji Sin, prepustim tvojemu lastnemu premišljevanju. Po¬ misli, kako bi bilo tebi pri sercu, ako bi bil tukaj zapert in bi imel kmali križan biti. — Mariji je bilo med ta¬ kimi britkostmi njenega Sina nezmerno hudo pri sercu. Pa tudi v tej poskuš- nji je bila popolnoma Bogu vdana. Tudi mi se po njenem zgledu hočemo čisto: 206 Bogu darovati. Ne v6 se prav, kje je bila Marija, ko je bil terpeči Zveličar v ječi zapert, — ali se je pred ječo jokala, ali zavo¬ ljo silnega utrudenja in žalosti oma¬ gana še ni bila prišla na Kalvarijo. Neki pobožen pisavec tako-le piše: „Med vsem ljudstvom, ki je teklo na moriše, je bila uboga Mati naj zadnja, ker to pot je prehodila bolj mertva, kakor živa. Torej zavoljo gnječe ni mogla Čisto na hrib priti, temuČ mdgla je na potu s svojo drušino postati. Na tem kraju, kjer je postala, je zidana lepa kapela, na ktere altarji se vidi jo¬ kajoča Mati, ki si z ruto solze briše, kakor bi bila živa. Ta kapela je zunaj cerkve Božjega groba, pa vender tako, da se skoz okno vidi kraj križanja. Na tem kraju je bila Marija ostala s svojo tovaršijo, dokler ni bil njen Sin s kri¬ žem vred povzdignjen; potem se je križu bolj približala. 11 V tacih silnih britkostih zavoljo svojega Sina in zraven svojega Sina pa je Marija zaslužila, da nam kakor 207 naša prava Mati brezštevilne dobrote deli, kterih za nas pri svojem Sinu sprosi. Posebno pa smemo upati, da nam Marija zavolj tolikih svojih britkost po¬ moči sprosi, kadar smo v prav hudih britkostih in si ne vemo skoraj več po¬ magati. Takrat nam britkostna Mati sprosi pomoči, da zamoremo tudi mi svoje britkosti premagati in se pri vsem tem Bogu dati in darovati. In — oh kolika sreča za nas, ako tudi take po- skušnje premagamo! V poslednjih časih Mati Božja po¬ sebno z imenom „Marija pomočnica 11 ali „Marija pomagaj“ deli velike do¬ brote. Kolikrat je vernike obvarovala pred neusmiljenim Turkom, kolikokrat so papeži od hudobnih rogoviležev bili pregnani; ker so pa Bogu se zročili in nanj zaupali, so zopet na prošnjo „Ma- rije Pomočnice 14 na svoj sedež prišli. Toliko veči serčnost pa naj se danes v Marijo budf tudi pri nas, ker Šmar¬ nice obhajamo in smemo upanje imeti ,da usmiljena Mati naše dobre volje ne bo zavergla. 208 Molitev sy. Metodija. Tvoje ime, o Mati Božja! je polno milosti in božjega blago¬ slova ; ti si Njega v serce spre¬ jela, kteri je n ezapopadlji v; ti si Njega redila, ki je živež vesolj¬ nega sveta; On, ki napolnuje nebo in zemljo, ki je Gospod vsih reči, On se je ponižal, da je tebe po¬ treboval.. . Veseli se, o Mati, o dekla svojega Boga! veseli se, ve¬ seli se, zakaj On, ki vsem stvarčm bitje daje, je blagovolil tvoj dolž¬ nik biti. Glej, mi vsi smo dolž¬ niki; od tod izhaja, o preblažena Mati Božja! da si ti dobrotljivši in ljubeznjivši od vsih drugih svet¬ nikov, in da si ložej pri Bogu uslišana, kakor vsi drugi, ker ti si Mati svojega Boga. (Ti si nase pribežališe, ti naša premogočna „Pomočnica“ v vsih naših potre- 209 bah, dušnih in telesnih; ti si nam pod Kalvarijo in na Kalvariji vse tolažilo zaslužila in pridobila.) Mi vsi, ki preslavljamo tvojo častit¬ ljivost in vemo, kolika je tvoja dobrota, te (prisercno) prosimo, spominjaj se na nas, usmili se nas v naših težavah. Amen. \% pesmi sv. fkitmtra. 48. Da resnice in pravice, Da Bogu je vsak ljubeč; Da se studi greh nam hudi, Daj, Marija, več in več! 49. Besednica, „Pomočnica“ Bodi, Mati, vernikom; Mir veseli nam dodeli, Hudih časov reši dom! Šmarnice 1872. 14 210 Cvetlica. Cvetlica omej (zeleni klobuk) ali vranica, po zdravniško akonit, ki je skorej za vsako bolezen pervi po- moček, naj vas spominja na Marijo, ki je pomočnica zoper vsako nadlogo. Potožite ji nocoj vsak svoje težave, in priporočite se ji enkrat do jutri z mo¬ litvico „Pod tvojo pomoč.' 1 Pel in dvajseti dan« Nadaljni kraji Jezusovega terpljenja na Kalvariji. Imetji postanek vsakdanje jeruza¬ lemske procesije je v kapelici na tistem mestu, kjer so vojaki Jezusovo oblačilo delili in za suknjo vadljali. Pri navad¬ nem križevem potu, kakor je znano, je to deseta postaja. Na tem mestu je 7 14t odpustkov. Gredč od Kristu¬ sove ječe proti temu kraju p oj 6 to-le pesem: 211 Glej, kot nedolžni Jožef kdaj, Je ’z ječe zlečen Jezus zdaj; Derhal narodom ga prodd, Obleka se mu sname vsa. Ves svčt je reven bil na moč, Zveličar pride mu v pomoč; Opasan je z ljubeznijo, Da nas opaše z milostjo. Kot Jakop je za brata bil S kosmato kožo se ovil, Pokrije z dolgom se za čas, Da najde blagoslov za nas. On Jagnje je Čez vse svet<5, Očakom pr4d obljubljeno; In je prišel kot dar za svet, Človeštvo golo obleče spet. Znebf se svojih oblačil, Da, kar Adam je bil grešil, Z nagoto svojo poravnd, Zveličanje pa vernim d&. Hudobni rod je kakor Kam, Očeta 'zgrinjat’ ni ga sram; — Ti Kristusa presvetega Si slekel zdaj — Zveličarja. 212 O kak razloček je pri njem! Ko Kristus gre v Jeruzalem, Obleko mu pogrinjajo; Ko venkaj gre, jo tergajo! Obleka bela, brez vseh pčg, Na gori svetla kakor snčg, S kervj<5 se tukaj poškropi, Na tej Kalvar’ji se deli. Hudobni razkosali pa So plajš Gospoda revnega, In za presveto suknjico V razsodbo vadije vergli so. Oblekel goli svet si kdaj, Ponižno prosimo te zdaj, Obleč’ nas s čednostmi, Premil’! Ki bil si oropan oblačil! Amen. Zdaj nasledvata postanka iznajde- nja sv. Križa (IV.), in kapela sv. He¬ lene (V) postaja; ker se pa bolje pri¬ leže po vstajenju Kristusovem od tega govoriti, bomo zdaj precej prestopili k VI. postanku „pri stebru kronanja in z a s ram o vanja.“ V ti kapeli, ki 213 jo imajo greki v posesti, je v altarji za mrežo kos stebra, na kterem je neki Zveličar takrat sedel na dvorišu Pila¬ tovem, ko ga je divjaško vojaštvo za¬ sramovalo, zapljuvalo, mu ternjevo krono na glavo pritisnilo, ga s škerlatastim plajšem zaničljivo ogernilo, mu terst v roko podalo ter ga psovalo, rekoč: „Zdrav bodi, judovski kralj!“ Na tem mestu je sedem lčt odpustkov. Gredč k temu stebru procesija to-le pesem poje: Poglej, pobožna množica! Simi iz hiše Davida; Ni v blišu pri stebru le-tem; Oh, je le v zasram’vanje vsemi Še toljko vreden ni spozndn, Kot il lončarjev zanič’van; DerMl nadlega ga močno, Ga v pričo žali prav hudo! Ze Izaija to je djal, Da bo teld v tepenje dal, Presvete lica v terganje, Obraz da mu zapljuje se. 214 V obraz poglej Zveličarja, O gregni Člov’k, trenutek td: Život od glave pa do n6g, Napolnjen je kervavih prdg. — Je Mojzes vidil germ gorčč, Gospod se kazal mu bliščč; Mi vidimo pa revnega, Od pljunkov ognjušenega! Kot Izak, predpodoba kdaj, Pripravljen je za klanje zdaj; Ko jagnje v glogu germovem, Je tukaj v vencu te rno vem. Prosimo v solzah Kristusa, Zavoljo plajša kervnega, Zavolja ter n j a, tersta, ran, Naj venec slave nam bo dan. Amen. Zastran ternjevega kronanja je Ma¬ rija, Kristusova Mati, v nekem razo- denji sv. Brigiti z naslednjimi besedami tožila: „Potem (ko so ga bili namreč obleke oropali) so mu zopet ternjevo krono na glavo posadili, in so jo pri¬ tisnili tako globoko na njegovo častit- 215 Ijivo glavo, da je do pol čela doli segla, in teklo je toliko kervavih potočkov od zabodenih ternov čez njegov sveti obraz, da so mu čisto napolnovali lasč, oči, ušesa in brado, in da je bilo vse njegovo obličje viditi kakor sama kri. Torej me ni mogel viditi pri križu stati, zunaj da je poprej trepavnice stisnil in kri izžel. “ Kdo bo popisal, ali kdo razumel, kako silne bolečine je Kristusu delalo to ternjevo kronanje! Kristusu namreč, kakor izročila pravijo, je bila krona z glave stergana in zopet na njo po¬ sajena, tako je bil prav za prav trikrat kronan. Skušnja pa uči, ako se v sta- reji rane zadeva in tolče, da naslednji udarec veliko huje bolf, kakor pervi. O uboga tudi Mati, ki je bila priča to¬ likih bolečin tako prehudo terpečega Sina! Vender tudi tukaj ni jenjala Bogu vdana biti. Ker je taka vdanost v Božjo voljo v terpljenji in zapušenji naj boljši pomoč, se hočemo tudi mi čisto 216 Bogti. dati. Tako izroČenje samega sebe v Božje roke ima tudi to korist, da Človeka reši vestnik muk in peklenj, ali pa ga obvaruje, da ga take nepokojljive sti¬ ske celo ne zadenejo. Kar koli je že vir duhovne in vestne stiske, je vender večidel poglavitniši ta, da duša, ktera jo terpt, ni popolnoma Bogti posvečena. Prosta, svobodna, jasna, vesela je vest duše, ki je čisto Božja lastina. Varno hodi po potih življenja, in ne gleda plašljivo krog sebe, ker ne hodi sama, temuč ker jo Bog tako rekoč za roko vodi. Ako je kaj malega zašla, jo zo¬ pet zaverne in ji poverne mir serca. Duša sterml zavoljo čezmerne do¬ brote nebeškega Ženina in si ne more kaj, da velikrat kliče: „Kako dober je Bog Izraelov njim, ki so ravnega serca. a (Ps. 72.) 217 Molitev. O prežalostna Mati Marija! kako je moglo tvoje materno serce prenesti, kadar si vidila na križu „pravega Salomona^, to je, mirnega Kralja nebčs in zemlje, kije ob enem tvoj preserčno ljubljeni Sin, vsega ranjenega in s tern jem kronanega ! Kronala ga je, kakor sv. Bernard pravi, mačeha judovska sinagoga s krono revšine, in njega čez vse častitljivega je postavila neverni¬ kom v zaničevanje: o kolika brit- kost za tebe, o Marija! Pri ne¬ skončni ljubezni Jezusovi, ki je za nas tako nezmčrno terpel, in pri tvojih bolečinah in britkostih, ki si jih med terpljenjem tudi sama terpela, te naj priserčnise prosimo, o žalostna Mati, sprosi nam duha resničnega spreobernjenja in enkrat dčlež med svetniki. Amen. 218 Ti naj gorja zvezda morja, Si naj višji hvale blis; Na višavi zvezde v slavi Druge vse ti otemniš. 51 . Bodi z nami in s prošnjami Vsih molitev spremljaj glas; Kar pa mrači ali pači Nase serca, vzem' od nas! Cvetlica. Cvetlica imenovana „d o b r a m i- s e 1“ naj samo dobre misli v glavi budi, hude pa naj odganja, zavoljo kterih Gospod ternjevo krono nosi, zasramo¬ vanje terpl. Premišljujte nekoliko do jutri, kako dobre misli serce lepšajo, in kako ga hude misli skrunijo. 219 &e>8§ In dvajseti dan* Golgota. Uganeš bomo malo premislili naj imenitniši kraj v Jeruzalema, kjer se je dopolnilo naše odrešenje, nam¬ reč Golgoto ali Kalvarijo, mesto mertvaških glav, ki je po navad¬ nem križevem potu enajsta, pri vsak¬ danji jeruzalemski procesiji pa sedma in osma postaja. Poprej pa je dobro saj nekoliko malo vediti, kako je po¬ stavljena sploh cerkev Božjega groba. Gre se v to silno obširno svetiše skoz velike vrata od juga. Ko romar v cer¬ kev stopi, ima kmali pred seboj ka¬ men maziljenja, in ob desni pet¬ najst Čevljev višej od cerkvene planbte pa goro Kalvarijo, na ktero se po stopnicah ali štengah gre. Nekoliko naprej od mazilnega kamna, pod veliko kupijo stoji kapelica preslavnega Bož¬ jega groba; vstrič Božjega groba proti vzhodu je velika cerkev, ki jo imajo greki v oblasti, in krog greške cerkve ob treh krajih so razne kapele; neko- 220 liko v stran od greške cerkve proti severu je latinska cerkev ali kapela sv. Rešnjega Telesa in zraven majhen klo- šter. v kterem so varhi Božjega groba, to je, nekteri očetje frančiškani; proti jugu dalje je kapela najdenja sv. Križa, pa globokeje pod zemljo. Na Kalvarijo se gre po 18 stop¬ nicah. Na verhu Kalvarije, tega pre- imenitnega homca, je ravnica, ki je v cerkvico spremenjena. Stirdeset čev¬ ljev dolgi in Štirna j st čevljev široki pro¬ stor je razdeljen v dva prostora. Ob desni je oddelek, ki ga imajo katoličani v posesti, obsega prostor, kjer je bil Kristus na križ pribijan in kjer je Ma¬ rija stala; dva altarja zaznamnujeta ta dva imenitna prostora. Tlak spredej je iz raznih pisanih kamnov vložen, naj več pa je rudeče barve. V drugi kapeli ob levi, ki jo imajo greki v oblasti, je bil pa križ z Zveličarjem povzdignjen in v zemljo, ali prav za prav v skalo zasajen. Prelčp svitel al- tar s častitljivim križem je na tem me¬ stu s človeka veliko Kristusovo podobo. Pod altarjem, na kterem križ stojf, je 221 tista jamica, s srebrom obrobljena, v kteri je Jezusov križ stal, in pod altar se mora človek skloniti, da poljubi to sv. mesto. Ob krajčh Jezusovega kri¬ ža dva černa, okrogla, v tlak vde¬ lana kamna kažeta tisti mesti, kjer sta stala križa dveh razbojnikov. Zraven križa ste podobi Matere Božje in sv. Janeza evangelista. Veliko svetilk v polkrogu, kterim se z naj Čistejšim oliv¬ nim oljem priliva, sveti tukaj noč in dan. Med križem Kristusovim in pro¬ storom levega razbojnika je sreberna sina, ktera pokriva razpoklino, ki seže do znožja gore Kalvarije, to je, do spodnje kapele, ki je ravno pod Kal¬ varijo v skali in se imenuje Adamova kapela. Vsak zamore šino prizdigniti in razpoklino viditi. Ta razpoklina v živo skalo je naj manj dvajset čevljev globoka, in izročilo terdi, da to je ena tistih skal, ki so ob smerti Kristu¬ sovi pokale. Sv. Ciril, jeruzalemski škof, je zaklical v oziru na to poklino: „Ta sveta Golgota, ki do danes očitno kvi- ško kupi, do pričujočega dne spričeva- nje daje, da tisti trenutek (ko je nam- 222 reč Kristus umiral) so skale pokale . 11 Pri ti poklini sterruč tudi posvetni pi- savci, ker so primorani spoznati, da tukaj ne le umetnost ni imela nič opra¬ viti, temuč je še druga okolišina, ki tudi to priča umetnikom, da navadni ali vsakdanji potrčs take razpokline ni mogel narediti, temuč da tukaj je raz- poklina zoper navado in postavo, in da se je torej čudež godil. Abdison pri¬ poveduje dogodek, ki je posebno zna¬ menit. Neki anglešk plemenitnik, prav spoštovanja vreden mož, je imel popot¬ nega tovarša, ki je bil posebno razumen „deist kl , to je, taki ki je sicer v Boga veroval, ne pa v Kristusa. Ta mož je hotel pripovedovanja katoliških duhov¬ nov zastran svetih krajev osramotiti. Iz tega namena je ogledal razpoklino v pečini na Kalvariji. Potem ko je vse natanko po natoroznansko preiskal, je rekel svojemu prijatlu: ,,Jest začenjam kristjan biti. Skerbno sem se učil fi¬ zike in matematike, in prepričan sem, da teh pečinskih razpoklin ni napravil nikakoršen navaden in na toren po- trčs. Taki pretrčs, kakor semžedru- 223 god vidil, bi bil res plasti ločil, iz kterih je snovina ali masa sostavljena; toda taka poklina bi bila šla za žilami, ktere jo mejijo med seboj, in bi bila razderla sklepe na naj bolj slabih kra¬ jih. Tukaj p a je skala počena p o- prčk, in razpoklina križa žile na po¬ sebno nenavaden, nenatoren na¬ čin. Vidim tedaj jasno in očitno, da to je delo čudeža, kar ni mogla storiti ne natora in ne umetnost. Torej Boga hvalim, da me je tu sem pripe- ljal, ter zamorem premišljevati ta spo¬ minek njegove prečudne moči, ki tako jasno priča, da je Jezus Kristus res Bog.“ Dobro bi bilo, naj bi šli tudi kteri dandanašnjih slabovernikov na Kalvarijo sv. vere se učit. Ko gre pa vsakdanja procesija s prižganimi lučimi od stebra zasramo¬ vanja krog greške cerkve na goro Kal¬ varijo, gredč to-le pomenljivo pesem pojejo: 224 Kraljevo znamnje kvisko gre, Skrivnosti križa se svitih, Na njem je v mesu bil razpet On — vsega mčsa stvarnik svčt’. Na njem je ranjen bil britkč Se tudi s sulico oj str 6; Da nam izpral vse grehe bi, Je tekla s križa voda, kri. Spolnilo tukaj se je vse, Kar David verno sp6val je; Narodom je oznanoval, Da Bog bo z lčsa kraljeval. Ti zalo in svetl<5 drev<5, S kraljevim bagrom zlepšano; Ti si sprejelo tukaj-le Tel<5 s kervj<5 oblito vse. O blažen les! verh svojih rdm Odkup svetd si nosil sam; Svetč tel<5 na tehto vz61, In rop peklk si s tem otčl. O križ, česen si, up edin’! Tu bil razpčt je Božji Sin; Pravičnim več pravičnosti, In grešnim dar daj milosti. 225 Bogd, v Trojici edinega, Naj hvali duhov množica; Ker si po Križu rešil nas, Kraljuj nad nami večni čas! Potem molijo primerno moli¬ tev na mestu, kjer je bil Zveličar na križ pribit. Na tem mestu so popol¬ noma odpustki. Dalje prestopa mno¬ žica na mesto, kjer je bil križ po¬ stavljen z Zveličarjem, ter se poje ta-le pesem: Šestkrat pet je 16t minilo, Čas odmerjen se končd; V to je rojen, — čas je bilo, Da v terpljenje se podd; In na križ se Jagnje milo Dvigne v dar ža greh svetd. Kis in žele sta skup vzeta, Žeblji s sulico ojstrd; Se prebode stran presveta, Venkaj teče kri z vod<5; Zemlja vsa bo zdaj oteta, Se opere z reko 1 6 . Šmarnice 1872. 15 226 Oh, Zveličar naš premili Tu na križ razpčt visi; Udje ranjeni po sili Materi so pred očmi; Da bi srečno smert sprosili, Daj nam, večni Oče ti! Amen. Kako silno pa je tudi Marija z Jezusom terpela na Kalvariji, si je lahko misliti. Sv. Brigiti je to-le razo¬ dela: „Ko je bil moj Sin s pervim žeb¬ ljem pribit, je smertna groza presunila mojo dušo, in kakor mertva sem se zgrudila s temnimi očmi, trepeČimi ro¬ kami in šibečimi nogami. Tudi se od velike britkosti nisem več kviško ozerla, dokler ni bil čisto pribit.“ Tako je bila Marija v omedlevicah, dokler ni bil Kristus s križem povzdignjen; ven- der pa ni bila brez zavednosti, temuč vse je Čutila, kar se je godilo z njenim ljubim Sinom, mčni neki učenik. Tako je Marija res z Jezusom tako rekoč umirala, pa toliko hujši je bila bole¬ čina, ker umirati je m6gla, pa umreti ni premogla s Sinom, kakor pravi neki učenik. Ali kakor vselej, tako je tudi 227 v tej poslednji, naj vedi britkosti Ma¬ rija Bogu vsa vdana, vsa izročena ostala. Ker je pa to naj boljši red, se hodemo tudi mi popolnoma Bogi! dati. Dobiček in sad take vdanosti je tudi ljubeznjiva zaupljivost z Bogom. Od tistega trenutka, ko se je duša Bogu dala, je viditi. da tiste Božje lastnosti, ktere strah budd, zgi- njujejo v njenem spominu in da le tiste njegove lastnosti vidi, ktere jo vabijo, da naj ga ljubi in nanj stavi vse svoje zaupanje. Strašne verske resnice, ki so jo poprej tako živo presunjevale, in ki se je komaj prederznila jih premi¬ šljevati, je zdaj ved ne pretresajo. To¬ lažilne resnice, ki ji dajejo serdnost in mod, postanejo njeno veselje, in premi¬ šljuje jih z nezmdrno sladkostjo. Taka Bogu čisto izročena duša se ne boji ved Boga kakor Gospodarja, kakor Sodnika, kakor maševavca, temud gleda ga kakor naj boljšega Odeta, kakor naj Ijubeznjivšega ženina, kakor naj pri- 15 * 228 serčnišega prijatla. Govori z njim z nekako sveto zaupljivostjo in dopove¬ duje mu svoje terpljenje. Človek je mogel skusiti, da vš, kako lahek, kako prost, kako sladek je pogovor serca z Bogom. Sveti pisavec „nasled- vanja Kristusovega 11 ga i m e n u j e prav stermenja vredno zaupljivost. Molitev. Ozri se, prosimo Gospod! na to svojo deržino, za ktero nas Go¬ spod Jezus Kristus ni pomišljeval grešnikom v roke izdati se, in ter- pljenja križa na Kalvariji nase sprejeti. O žalostna Mati Marija, ki je tvojo milostno dušo pod križem meč smertnih britkost presunil j sprosi nam, da bomo tvojega Sina in tvoje bolečine in stiske vredno premišljevali, spodobno častili, in večno veselje dosegli. Amen. 229 lis pesmi sf. Kaiimira. 52 . " Bod’ vesela, da otela Si zvijač nas satana, Ko rodila bogomila V človeštvu si Boga. 53 . Čista bila, pa nosila Mati si nebeški Cvčt, Sad nebeški ni človeški Cvetki cveta dal podret’. Cvetlica. V spomin smerti na Kalvariji vam cipresa, ki naj vas to laž tudi pretresa. — Premislite saj liko malo do jutri vprašanje: škoduje smertni greh? u bodi i, pa neko- „ Ka j 230 Sedem im dvajseti dam« Mazilni kamen. Poglejmo v duhu še nekoliko na Kalvarijo pred enajsto postajo, in po¬ tem se preselimo k mazilnemu kamnu. S kolikimi bolečinami je Kristus umeri na križu, tega človek ni zmožen umeti; pa tudi tega ne, kako je Marija takrat ž njim terpela. „Kar sem takrat ter- pela“, je rekla sv. Brigiti, „tega nobe¬ den ne more premeriti. 41 V Jeruzalemu se smert Zveličar¬ je va včliki petek obhaja z mnogoterimi in veličastnimi cerkvenimi obredi. Med drugim so ta dan popoldne po naj ime- nitniših krajih v cerkvi Božjega groba pridige v razločnih — kacih 6—7 — jezikih. Ko pa pridejo na goro Kalvarijo, ste naj poprej dve pridigi, na mestu križanja in na mestu po- vzdignjenja križa, potem pa obhajajo snemanje Zveličarja s križa. Pripravljen je namreč križ, na kterem je Zveličarjeva podoba. Z milo pri- serčnostjo ogernejo Jezusu pert okrog 231 života in r6k; potem lahnd snemajo in snamejo krono z glave; r ujej o žeblje iz r<5k, in roka se občsi, kadar je re¬ šena, — nagne se potem celi život z glavo naprej; vzamejo tudi žeblje iz n<5g. Poslednjič ga prav spoštljivo ne¬ sejo s Kalvarije k kamnu maziljenja. Pri mazilnem kamnu so poprej imenovano podobo Zveličarjevo mazilili iz posod, ki so jib seboj imeli ter jili že s Kalvarije tu sem v procesiji nesli. Ta mazilni kamen je ravno pod Kal¬ varijo in ondi se počešuje mesto, kjer sta Jožef Arimatejic in Nikodem z že¬ nami vred Gospodovo telo za pokop pripravila. Pravi kamen, na kterem je telo Jezusovo počivalo, je zdaj pokrit z rumenkastim marmorjem, ki je pre- prežen z rudečimi žilicami, in je 8 čev¬ ljev dolg in čez 2 čevlja širok. Vsak pobožen romar, ko pride v cerkev Bož- jega groba, naj poprej ta kamen po¬ ljubi, ker je prav blizo včlikih vrat. Kadar procesija s Kalvarije gre na ta kraj, poje to-le ginljivo pesem: 232 Spevaj jezik ceno drago B6ja prečastitega; Hvalnico razglašaj blago V slavo križa Božjega; Ker dobil je Kristus zmago, Davši v smert se samega. # Na britkost raddst nastane, Kristus k sebi vleče vse; Ko na križu smert prestane, Smert upičeno potre; Poglavar svetd se vgane, Ko ta Kralj mazili se. Kje je, smert, zdaj tvoja zmaga, Kam je tvoje želo šlo? Smert poterta je neblaga: Satan, kaj divjdš tako? Že je blizo Kristus praga; Naj se vrata mu odpr<5 ! Kadar tukaj pomazili Jožef z Nikodemom ga, Doli gre, pekel presili, Rop otme do čistega, VniČi te, pekel nemili! Slavni premagavec ta. Gred se Jakopu kazala, Ki sam Bog je bil nad nj<5, Sveti križ je znamnjevala S skalo pomaziljeno; Kristus pa je bil ta skala, Ki ga tu mazilijo. Modri se na smert ozira, Ze mazila mu ravnd; Kralju zlat zaklad odpira, Mašniku kadila dd, Se daruje še mu mira, Groba to pomen ima. Že beseda se spolnuje, Ktero Daniel je djal, Da krivico smert zbrisuje, Ki si jo je Kristus zbral; Da se On tu pomazuje, Ko je dušo ’z sebe dal. Zdaj v maziljenje vzemimo _ Olja serčne žalosti; In s solzami pomažimo Kristusa v gorečnosti; Tak njegovo iind častimo, Olje vse prijetnosti. 234 Smo se v kerstu prerodili, Z milostjo oblil si nas; Prosimo, da bi dobili Tudi rajske slave kras, Da pri tebi veselili Bi se, Kristus, večni čas. Amen. Tudi na tem mestu so popolnoma odpustki za tiste, ki so v milosti Božji in pobožno opravljajo procesijo. — Vzemimo si slednjič še to k sercu, kako silne britkosti je Marija terpela, ko je vzela v naročje svojega Božjega Sina, ne Častitljivega in živega, kakor o rojstvu v Betlehemu, ampak mert- vega in čez vse naše misli revnega. Ker se je pa Marija tudi v ti okolišini Bogu vdala, hočemo njen zgled po¬ snemati : Bogu se hočemo čisto in brez iz¬ ločka dati. Dobiček tacega darovanja bo zno- tranj mir, ne le v začetku, kjer Bog dušo navadno s sladkostmi na- polnuje, ampak tudi pozneje, ko jo 235 s poskušnjami in križi obiskuje. Takrat je njen mir res manj občutljiv, vender je pa zato le globokeji in stanovitneji. Ako terpf, je njeno veselje terpeti iz ljubezni do Boga. Se vč, da navadni kristjan tega ne verjame, pa sej tudi nima zapopadka od tega, kakošno ne¬ premagljivo moč ima ljubezen božja... In kaj bi taki duši nepokoj delalo? Ali morebiti Človeške zgode in nezgode? Ona se je nad zemeljske reči po¬ vzdignila , ker ima serce na Boga obernjeno. Morebiti njeni poprejšnji grehi? Pervo, kar je Bog storil, ko se mu je darovala, je bilo to, da ji je grehe odpustil in nepokojivni dvomi zastran tega so nepotrebni. Ali ne mara njene vsakdanje slabosti? Zavo¬ ljo tih se ponižuje, vender si pa zato ne dela nepokoja. Ali to, da v čed¬ nostih malo naprej pride? Sodbo zastran tega Bogu pusti, ona pa zmi- raj mirno dalje gre, in ne preiskuje radovedno, ali kaj dalje pride. Ali na- vdajanja satanove? Te pač vmišljijo nadlegajo, ne dosežejo pa znotra- njega duše, kjer mir prebiva. Mar 236 strah, da bi jo utegnil Bog zapustiti? Ona vč, da Bog je nikoli pervi ne za¬ pusti. Ali skerblji v o st, da bi ne bila stanovitna? Ona vse upa od zvestosti Božje, nič pa ne pričakuje sama od sebe. To je stan svete varnosti, v kteri Bogu popol¬ noma vdana duša svoje dneve pre¬ živi; in ta varnost je zmiraj veči, kolikor bližej prihaja njena posled¬ nja ura. Molitev sv. Tomaža Akvinskega. O preblažena in presladka De¬ vica Marija, ki si polna usmilje¬ nja , priporočim ti dušo, telo, misli, dela, svoje življenje in smert. O moja Gospa, pomagaj mi in poterdi me zoper napade mojega sovražnika; dosezi mi pravo in popolnoma lju¬ bezen, da bom iz celega serca lju¬ bil tvojega ljubega Sina, našega Gospoda Jezusa Kristusa, in da 237 za njim tebe čez vse stvari ljubim. O moja Kraljica in Mati! stori s svojim mogočnim posredvanjem, da to ljubezen ohranim do smerti, pokterime ti milostno pelji v domačijo izvoljenih. Amen. 54 . Čista bila, ko rodila v Si nebeško Detice; Se milejši, še svetejši Dela Dete Božje te. 55 . Za-me moli, blagovoli Me zročiti v Božjo moč, Da bučanje, svetno gnanje Me ne spravi v večno noč. 238 Cvetlica. Rastlina balzam služi za znotra- nje in zunanje zdravilo; ta naj vas spo¬ minja na Kristusovo mazilo, ki bodi vam v dušnih in telesnih stiskah tolažilo. — Premislite do jutranjih šmar¬ nic, kako je Jezus precej po prestanih smertnih težavah šel tolažit otdžne ver¬ nike pred pekel. Osem In dvajseti dan« Božji grob v Jeruzalemu. *@d mazilnega kamna gre proce¬ sija pred Častitljivi grob Jezusa Kri¬ stusa, ki je malo stopinj naprej proti sredi prostora pod veliko kuplo, in poje to-le pesem : Svetld se zarija žari, In hvale vse nebo doni; Povzdiga svet veseli jčk, Pekčl pa žene britki včk. 239 Ker kraljev Kralj, nad vsemogoč* Razterl je smerti njeno moč; Steptal peklensko je pošast, Jetnikom prosto dal oblast. Zapbr je k grobu — kamen dan, Vojak za varha tje poslan; Zmagtivec pa Častit, presvčt V lepoti iz groba vstane spet. Ker je Gospod razdjal vezf Peklenskih žalostnih moči, Od mertvih obujen živf, V svitlobi angel se glasf. O Stvarnik, prosimo pred vsem Pri posvečenem grobu tem, Ker tvoji smo, obvari nas Pred smertno silo vsaki čas. Gospod, naj tebi slava bo, Ki vstal od mertvih si s častj<5, Z Očetom, sv. Duhom zdaj, In slednji čas, na vekomaj. Amen. Pri tem tako svetem kraju dobijo verniki, ki gred<5 s procesijo, popol¬ noma odpustke. Ker se pa od Božjega 240 groba v Jeruzalemu t o 1 i k r a t govorf, je dobro, da se nekoliko popiše. Božji grob je ob znožji Kalvarije, ravno 110 stopinj od tam, kjer je križ stal. Pod to veliko kupijo stoji v sredi kapelica Božjega groba (26 čevljev dolga in 18 čevljev široka, in z malo krono nad grobom Kristusovim 50 čevljev visoko). Vsa kapela je iz bel¬ kastega in rumenkastega marmorja, pa vsa preprežena z malimi in drobnimi olepšavami. Nad streho se razširjajo ob občh strančh veliki perti kakor zma¬ govite bandera s podobo Kristusa, ki je od smerti vstal. Ob vzhodnji strani se gre v Božji grob. Spredej ob licu je šest tako velikih svečnikov, da so s svečami vred kakor stebriči; pa tudi vse čelo je napolnjeno s svetilkami, podobami in raznimi lepotijami; ravno tako tudi na okrog. Kapela ima dva razdelka. Naj pred se pride v angel¬ sko kapelo (17 čevljev dolgo in 20 čevljev široko.) V sredi te kapele stoji v marmor vdelan kamen, ki je neki kos od tistega kamna, ki je bil grob Kristusov z njim pokrit. 241 Na tem kamnu je sedel angel, ki se je bil prikazal ženam, ko so bile prišle Jezusovo telo mazilit, in jim rekel: „Ni ga tukaj, vstal je.“ Od tod se gre v drugi razdelik, v pravi grob Kri¬ stusov. Nizke in prav tesne vratiča vanj deržč, da se mora človek prav močno prikloniti, da vanj gre. Taki namreč so bili vsi grobi boljših in pre- možniših ljudi na Jutrovem. *) Grob Kristusov je 7 čevljev dolg, 6 čevljev širok, skorej 8 čevljev visok in 50 svetilk ga razsvitljuje. Mesto *) Še zdaj se vidijo, bi djal, cele podze¬ meljske pohištva na Jutrovem, ki so vse v živo skalo in v en sam rob vsekane. Sem ter tje so celi hribci tako presekani in v mertvaške stano¬ vanja spremenjeni od znotraj. Prav skoz tesne vratiča se gre pri pokopališih v z e m 1 j o , veči del v skalo, pride se v precej veliko štirioglato stanovanje, in od tam so zopet vratiča na vse strani naprej v skalo, pa tudi nakviško in navzdol, in narejene so sobice in v vsaki sobici je izsekau prostor za kake tri merliče. Tako pokopališe, pa manjši kakor so bile navadne deržinske, je bil tukaj Jožef Arimatejic na¬ pravil zase, ki ga je bil pa potlej za Jezusa izro¬ čil — iz spoštovanja, ker je bil skrivaj njegov učenec. Šmarnice 1872. 16 242 groba je ob desnici, ko se notri pride, pod kamnitno plošo, ki dolgost vsega prostora, pol pa njegove širokosti pod¬ se jemlje in je 2 čevlja debela ter služi za altar. Ta ploša je izsekana iz tiste nekdanje skale, na ktero je bilo v grob položeno Jezusovo telo takd, da je bil obraz z nogami obernjen proti večeru. Zdaj je ta ploša v marmor vdelana. Na robu nad plošo stoj6 zlati in sreberni svečniki, posode s cvetli¬ cami, in nad njimi je ob steni ena, pa tudi po dvč podobi Kristusovega vstajenja (menda zato po dve, ker razni obredi vsak svojo imajo). Maše na Božjem grobu se začnd vsak dan o polnoči in sicer najpred pete, ki jib imajo zverstoma armeni, greki in katoličani, kteri poslednji pri¬ dejo na versto zjutraj ob štirih. *) *) Nekoliko težko pride na versto duhoven, kteri želi maševati v Božjem grobu o veliki noči, ko je navadno tam veliko romarjev iz raznih de¬ lov sveta, in vsi, ki so mašniki, želč saj po enkrat ondi maševati. Prenočevati mora takrat v majhnem frančiškanskem kloštru, ki je s cerkvijo Božjega groba sklenjen in v kterem so pravi tako imeno¬ vani „varhi Božjega groba, 1 ' 243 Na tem mestu tedaj je počival naš Zveličar potem, ko je bil umeri na križu in dokler ni bil od smerti vstal. Sv. Brigiti je Marija razodela: ,,0 kako rada bi bila takrat s svojim Sinom pokopana, ako bi bila njegova vo¬ lj a. V resnici morem reči, ko je bil moj Sin pokopan, da je bilo dvoje serce v en grob položeno." Zato pa Marijna vdanost do Boga ni bila nič manjši, in ravno to je razodevalo njeno popolnamost. Ker smo se pa že toli- kratprepričali, da vse drugo le tako pravo vrednost zadobi, ako se Bogu vdamo, torej se hočemo prav zares tudi mi Bogu izročiti. Med več dobički, ki smo jih že slišali, dosežemo s takim darovanjem tudi posebno varstvo Božje. Bog izvoljene gotovo prav posebno varuje, in Jezus Kristus nas zagotavlja, da no¬ beden izmed njih ne bo poginil. Se prav posebna pa je pot in način, kako Bog tiste duše varuje, ktere so se prav v pra¬ vem pomenu njemu darovale. In to var- 16 * 244 stvo ne ostane le pri tem, da je njih zveličanje v varnost djano, temuč seže na vse, kar zamore k njih posvečevanju pripomoči. Noben trenutek jih Jezus ne zapusti; zmiraj ima odperte oči nad njimi, ter budi nad vsimi njih stopi¬ njami; ohrani jih po koncu v njih skušnjavah; odpravi od njih vse ne¬ varnosti; gleda na nje kakor na zer- kalo svojega očesa; to je beseda, ktere se je sam poslužil v sv. pismu; vse, kar se jim utegne zgoditi, obrača v njih duhovni dobiček. S svojo lastno roko jim pripelje vodnika, kteri naj bo glavno orodje za njih popolnamost, in temu vodniku on navdiha tisto skerbljivost, tisto nagnjenje, ktero On do njih ima. Ginjene s toliko zvestobo in dobroto Božjo govorč s prerokom: „Gospod me vodi, in nič mi ne bo manj¬ kalo; na dobro pašo me je po¬ sta vi l.“ 245 Molitev. O usmiljena Mati Marija! po¬ magaj nam, ne glej na obilnost naših grehov. Spomni se, da si zato Mati Božja postala, da nam iz nase revŠine pomagaj. Pomagaj nam tedaj, o Marija! Ozri se na tiste, kteri so pokopani v grobove grehov! Preserčno milovala si svo¬ jega preljubega Sina v grobu: imej tudi usmiljenje s svojimi po¬ sinovljenimi otroci, kteri so pa ne¬ srečno zapustili tvojega Sina in se v grobe grehov pogreznili. jRaz- svitljuj dvomljive, podpiraj omahu¬ joče, vodi spokornike, vari nedolžne, dodeli vsem, da bomo tvojega lju¬ bega Sina Jezusa Kristusa ljubili, njemu prav zvesto služili, in zve¬ ličanje dosegli. Amen. 246 Ti v dobroti me ukroti, Vari me nečistosti; Zlega rani me ubrani, Daj duha mi stalnosti. 57 . Naj ne zveže, ne zapreže Poželenje me svetil, Ki zaterdi in ogerdi Vse, kar kolj se njemu vdd. Cvetlica. Pelin, grenko zeliše, naj nas spo¬ minja na grenko smert in grob; grenko zeliše ima pa v sebi zdravilno moč, — tud’ spomin na smert in grob Človeku dušo ozdravi, jo od greha loč’. — Premislek do jutri: Kakošne smerti mi je pričakovati, ako se ozrem na svoje življenje? — 247 flmt im d'¥a|g©ti da«« Mesto, kjer se je bil Jezus sv. Magdaleni prikazal. liLadar gre vsakdanja procesija v Jeruzalemu od Božjega groba naprej, takrat orgije na koru zabuči, poprej žalostno petje se spremeni v ve¬ selo in Častitljivo, ker od tod dalje se že obhaja z obhodom Gospo¬ dovo vstajenje. Gre pa procesija le malo stopinj dalje od Božjega groba na tisto mesto, kjer se je bil Zveličar po svojem vstajenji Magdaleni prikazal v podobi vertnarja. Na tleh, kjer se je prikazen zgodila, je iz lepega mar¬ morja okinčan krog, kakor okrogla miza, precej zraven pa je altar svete Magdalene. Z orgijami spremljana se tukaj poje ta-le pesem: Častito zmago Kristus je Skazdti hotel zdaj za vse; Veselje pred pa vživajo, Ki bolj goreči bili so! 248 In Magdalena v4 le-to, Ki v zoru sem ter tje skerbnd Ze teka v serce ranjena, In vsa medli za Jezusa. Ob križu stat’ se ne boji, Skerbljivo groba se deržf; Nje duh ni pred stražarji plah, Ljubezen nič ne vč za strah. Gospoda ljubi živega, In zopet iše mertvega, Z mazilom dragim njega je Mazilila v življenju še. Je vredna Kristusovega Presladkega pogovora, Ker rekel ji je ko vertnar: „Ne dotakni se me nikar!“ O Jezus, upanje drago, In pribežališe sladko, Po prošnji Magdalenini Ti dolga grehov nas otmi. Amen. Na tem mestu je odpustkov sedem 14t. — Precej nato gre obhod naprej zopet v cerkvico Marije Device, kjer se je bil Kristus po izročilu n a j p r e d 249 prikazal svoji Materi. V sredi ka¬ pelice se kaže tisto mesto. S posebno slovesnostjo se tukaj poje ta-le pesem: Sin edini v bolečini Je tebi umeri za greh svetd; Tam si stala in jokala, 0 prečastitljiva Go sp d! Smert podere, pekel stere On, svit Očetove časti; Solnce izide, živ on pride, Vesčli se, Marija ti. V smert zroČeni, obujeni Se kaže ti, britkost je preč; Svet široki, raj visoki Boga naj hvali več in več. Vsak naj poje pesmi svoje Trojici božji slednji Čas; Ona pelji in pripelji K večerji Jagnjetovi nas. Amen. Neki učenik tako-le piše: Akoravno ss. evangelisti nič ne naznanujejo, da se je Kristus svoji Materi prikazal, vender to že pamet navdaja, in tudi sveti učeniki spričujejo, da se je bil 250 pred vsimi drugimi nji prikazal. To je tudi Mati Božja sv. Brigiti s temi-le besedami razodela: „Neko nedeljo je moj Sin od smerti vstal močen kakor lev, ker je bil sterl oblast hudobnega duha. Meni pa, ki sem Mati Božja, in ker sem po njegovi smerti silovito ža¬ lovala, se je poprej prikazal kakor vsim drugim, ... in tolažil me je ne¬ izrečeno prijetno . . Koliko vese- 1 j e je Marija pač občutila pri ti pri¬ kazni ! Kakor pa je bila Marija v naj veči žalosti Bogu vdana, tako tudi v naj večem veselji. In ker nam Marija tako častitljiv zgled daje, se hočemo tudi mi Bogu dati v žalosti in veselji. Sad takega darovanja je med dru¬ gim tudi dar molitve. Dar molitve je prihranjen dušam, ktere so čisto Božja lastina in ta dar je eden naj lepših in nar drajših darov. Marsi- ktere sicer Bog s tem darom tako re¬ koč prehiti; to stori pa z a t o, da 251 jih opominja, naj se njemu darujejo. Ako tega ne store, jim dar zopet od¬ tegne. Smč se za pravilo postaviti, da vsaka duša, ktera je čisto Božja la- stina, ho obdarovana z darom molitve, Če že to v4, ali v njen blagor Bog do¬ pusti, da ne v 4. Temu nasproti pa sm4 ravno tako za pravilo veljati, da, duša, ki ni čisto Božja last, dardmo¬ litve nima, ali ga pa ne bo dolgo imela, ali pa tudi da je njena predtve- zana molitev le zmotnjava, ako, posta¬ vim, kdo v pregrehah živi in misli, dosti je, sej molim, pregreh pa ne za¬ pusti. Molitev častitljivega Blozija. Cešena bodi ti, upanje obup- ljivih, pomoč zapušenih! O Marija, zato da tebe časti, ti tvoj Sin daje mi 1 o s t, da zdajci prejmeš, kar pro¬ siš, da se precej zgodi, kar koli hočeš. Tebi so izročeni zakladi nebeški. Dosezi mi, o moja Gospa! da se v vsakem viharji tega živ- 252 ljenja vselej nate ozrem. Tvojemu usmiljenju priporočim telo in dušo, vodi in vari me vsako uro, vsaki trenutek. Amen. 68 . Nikdar jeza ne nateza, Naj napuh me ne mori, Ki začetek in posnetek Je vsih zlegov za ljudi. Cvetlica. Anastatika, to je, vstajnica (od smerti), ali jerihunska roža ima lastnost, ko je že vsa suha, da se ne¬ kako k življenju obudi in perje raz¬ širja, ko v vodo pride. Ta anastatika naj vas spominja na Zveličarja, ki je od smerti vstal, da tudi vsaki izmed zagrešenih hitro vstane. K temu je danes in jutri prav pripraven čas, potlej je konec šmarničnih odpustkov. Pri¬ poročite se ,,Materi Božji dobrega sveta 11 v namen dobre spovedi. 253 ftidl©®©f® dan. Oljska gora in kapela vnebovzetja. ši^anes se nekoliko ozrimo na Olj¬ sko goro in zlasti na njen verh, od koder je Sin Božji po odrešenju sveta v nebesa šel. Stirdeseti dan po vstajenji namreč se je bil Kristus poslednjič prikazal vsim zbranim aposteljnom, jih je še po¬ svaril zavoljo omahovanja v veri, ker tistim niso precej in dosti terdno ver¬ jeli, ki so jim naznanovali, da je od smerti vstal. To svarjenje njihterdobe je bilo toliko bolj opravičeno, ker jim je poprej prav razločno in jasno napo¬ vedoval, da bo od smerti vstal, in sicer poslednjič ravno prejden je šel v ter- pljenje. Odperl jim je še poprej njih um, da so pisma umeli, napovedal jim je prihod sv. Duha, kteri jih je imel tako vterditi, da so mogli svojemu ne¬ beškemu Učeniku spričevanje dajati v Jeruzalemu, po vsi Samariji in do kraja zemlje. Potem jih je peljal v Betanijo, 254 in od tam na verh Oljske gore. Dal jim je povelje in oblast iti po vsem svetu učit in kerševat, jim obljubil, da ostane pri njih do konca sveta; priter- dil je: „Kdor veruje in bo ker- šen, bo zveličan; kdor ne, bo pogubljen; zagotovil jim je moč ču¬ dežev pri oznanovanji evangelija, in potem je v njih pričujočnosti šel v ne¬ besa, kakor je v evangeliju popisano. Kaj pri m črna je bila ravno na tem kraju napoved Zveličarjeva po angelih, da bo zopet prišel na svet in sicer ka¬ kor sodnik; od tam gori z verha Oljske gore se namreč lepo vidi po vsi dolini Josafat, kjer ima po splošnji misli biti vesoljna sodba. Že s pervih časov so verniki radi romali na ta kraj, kjer je Gospod po izročilu svoje stopinje zapustil ravno na tistem mestu, kjer je poslednjič stal vidno na tem sveta. Sv. Helena že je bila tukaj postavila cerkev ter so se tako rekoč po besedi spolnovale psal- movcove besede, ki pravi: „Molimo na mestu, kjer njegove noge stojč“. (Ps. 13, 7.) Stopinje od Kristusovih ndg 255 so bile ravno v sredi okrogle cerkve; okrog njih v pervi cerkvi niso pustili nič tlaka narediti, temuč ostala je ze¬ lena trata. Tudi tukaj v višavi cerkev ni imela strehe ali krova, temveč bila je odperta ter se je iz cerkve vidilo pod mili nebez v spomin Gospodovega vnebohoda. Kakor se je pa drugim svetišem godilo, tako tudi vnebohodni cerkvi; bila je od nejevernikov razdjana; pa spet od vernikov na novo zidana. V sedmem stoletji, piše Arkulf, je imela ta cerkev tri krogline eno v drugi, s stebri ločene, v sredi pa je bil odpert prostor s stopinjama Gospodovima. Ob večeru, to je, ob strani proti Jeruza¬ lemu, pa je bilo osem oken in za vsa¬ kim zadej je bila goreča svetilnica, in ravno nad stopinjama v sredi je bila pa tudi velikanska svetilnica. Te luči na gori so razširjale toliko svitlobo, da ne le večerni ali zahodnji del Oljske gore, ampak tudi bližnji oddelik mesta je bil po noči ves razsijdn. V noč vnebohodnjega praznika je bilo prižga¬ nih toliko število svetilk, da se je vi¬ dilo kakor bi bila gora v ognju. Tako 256 so posvečevali god Kristusovega vnebo¬ hoda že pred dvanajst sto leti, tako so se ga veselili. Ko je bila kapela razdjana, so jo križarji v podobo velikega osmo- vogelnika spet zidali. Toda kmali pri- dere Saladin in jo v novo razruši 1. 1187 ter jo spremeni v mohamedansko molišnico ali mošejo. Od tistega časa je ta kristjanom tako sveti kraj v mu- sulmanskih rokah in v njih moliše spre¬ menjen; samo da o vnebohodu Kristu¬ sovem in še sem ter tje kterikrat kri- stjanje na ta čisto prazni kraj altar postavijo in tam mašujejo. Kakošna pa je zdaj nekdanja vne- bohodnja cerkev? . . Med drugim po¬ slopjem je majhna osmovoglata moliš- nica, v sredi nje je z belim marmor¬ jem obklenjen prostorček in v tem pro¬ storčku tista černikasta skala, na kteri je Zveličar stal, ko je zadnjikrat apo- steljne blagoslavljal vzdigovaje se v ne¬ besa. Na ti skali se še vidi vtisnjena stopinja Kristusove leve noge, ki je pa že nekoliko zlizana z neštevilnimi po- ljubljeji popotnikov, z dergnjenjem mol¬ kov, perstanov in svetinj ob njo. Pčta 257 je proti solnčnemu vzhodu, persti pa proti severozahodu, tedaj nekako proti Jeruzalemu in proti Evropi. Kos skale s sledjo desne noge so bili pa turki v sredi 17. stoletja izsekali in jo s po¬ sebnim češenjem hranijo v velikem Omarjevem molišu (Omarjevi mošeji), to je, na tistem mestu, kjer je stal nekdaj slavni jeruzalemski tempelj. Tudi ma- hometani namreč Zveličarja častč, ka¬ kor enega svojih prerokov in duhd Bož¬ jega; imenujejo ga „Sidi Ajisa“, to je, „Glospod Jezus. 11 *) Sej znano je, da Mohamet, ko je koval in izmišljeval nekako vero za turke, je povsod kaj pobral, kar se mu je prileglo, nekaj iz judovstva, nekaj iz keršanstva, nekaj je sam pridjal in po svojem vravnal. Ako se ozremo pa še na Mater Božjo ob njenega Sina vnebohodu, si je lahko misliti, da jo je obhajala ob enem žalost in častitljivo veselje; ža¬ lost, ker se je mogla zopet od njega ločiti, veselje pa, ker je po dopol- *) Itineraire de 1' Orient Isambert in Dr. Schuster Bibl. Gtesch. Šmarnice 1872 . 17 258 njenem odrešenji se povernil v večno čast. Da je bila pri njegovem vnebo¬ hodu pričujoča, nad tem ni dvomiti, če tudi evangelisti niso zaznamnjali. Ostati je bilo treba Mariji še na zemlji po Božjem sklepu, vernikom v zgled, nauk in tolažilo, pa tudi v pomnoženje in imenitno zvišanje njenega lastnega za¬ služen) a. Ali tudi pri teh raznih ob¬ čutkih je Marija ostala popolnoma Bogu vdana in njemu izročena. Tako hočemo tudi mi storiti in se vselej ponižno Bogu dati in darovati. Eden darov in sadov za tako da¬ rovanje je dar molitve, kakor smo vče- rajšni dan začeli premišljevati. Ta mo¬ litev, ki izvira iz tega, da se čisto Bogu izročiš, je čista ljubezen v oziru na Boga in v oziru na dušo. Ta molitev je tako lahka, tako sladka, tako tečna za serce, da bi človek zmiraj molil, da molitev le s težkim sercem preterga, kakor se vidi pri svetnikih. Koliko priserčnost, kolike milosti Bog skazuje taki duši! Ne vč, kaj bi počela, kaj bi rekla, da 259 bi naj priserčniši hvaležnost na znanje dajala. Kdor nad tem dvomi, naj bere, kar je sv. Avguštin precej po svojem spreobernjenji skušal; naj bere, kar se od mnozih druzih svetnikov pripove¬ duje, ali kar so sami pravili. Ta molitev je v začetku podobna pohlevni in mečivni rosi, prihaja rada nadalje suha in samdtna zavolj poskuš- nje; je pa zato le mirniši in bolj zno- tranja ter dušo bolj naravnost z Bogom zedinja. Ni več toliko molitev jezika, kolikor molitev naj bolj znotranjega serca, ki se godi čisto tiho in je podoba mirne in neizrekljive blaženosti, kakor- šno ima Bog sam od sebe in od ktere Bog daruje duši, ki se z molitvijo vsak dan bolj z njim zedinva. Molitev. Spomni se, o Marija! na vso žalost in veselje, kar si vživala na zemlji s svojim Sinom ali pa brez njega, in pridobi mi tisto posebno moč, da se v žalosti in veselji, v 17 * 260 sreči in nesreči, v zdravji in bo¬ lezni obračam k Jezusu, tvojemu Sinu, in k tebi, njegovi preserčni Materi. Pristopi k njemu s svojo materno veljavo in sprosi za me, da me reši moje stiske, in če to ni njegova sv. volja, naj mi dodeli vender moč v Božjem strahu ži¬ veti in umreti. Po tvojih rokah se v novo darujem trojno-edinemu Bogu, Očetu, Sinu in sv. Duhu. Amen. S prošnjo tvojo dušo mojo Bog naj milo varuje, Da v mš zloba in hudoba Ne natrosi ljulike. 261 Cvetlica. Jagnje d visoko dviga se v ne¬ besa; od tega učimo se drevesa: k ne¬ beškim dobrotam svoje misli ravndti, k Bogu rokč in serca povzdigovati. — Premislite do jutri dva- ali trikrat te-le besede: ,,Nič nečistega ne pojde v Božje kraljestvo. 41 Najdenje sv. Križa. Grob Marije Device. zvezi s tem, kar smo v cerkvi Božjega groba premišljevali, je tudi preimenitna kapela najdenja sv. križa, to je, četerta in peta postaja pri vsakdanji jeruzalemski procesiji. Dogodba najdenja sv. križa je močno znana. L. 313 je cesar Konštantin, ko se je bil resnice keršanstva popolnoma prepričal, sam sprejel keršansko vero. 262 Na njegovo povelje je 1. 326 njegova mati sv. Helena sprejela od Sina kaj prijazno nalogo, da naj Golgoto in Božji grob očisti silnega oskrunjenja in gnjusobe. S pomočjo sv. Makarija, ki je bil takrat škof v Jeruzalemu, je dala odpraviti posipe ter je spravila na dan podsuti Kristusov grob. Kako silno vesela je bila tega najdenja, kdo bo to popisal? Želela je pa tudi najti Kri¬ stusov križ, in upanja k temu je bilo toliko več, ker je bila navada pri judih, da vse, kar je h križanju služilo, so na mestu križanja zakopovali. Po daljšem iskanji in kopanji v ondotni rupi naj¬ dejo tri križe, žeblje, in tisti napis na deski, ki je bil nekdaj na križu Kri¬ stusovem. Znati je bilo sicer, da se deska k enemu treh križev bolj podd, kakor k drugima, vender gotovo nisjo vedili, kteri križ je bil Gospodov. Se le poskušnja, k kteri je bil Makarij gotovo po Božjem navdajanji naklonjen, je to razločila; za smert bolna gospa namreč je tisti trenutek zdrava vstala, ko so se je s tretjim križem dotaknili, 263 ko pa pri dotikljeji s pervima dvema zboljšanja ni čutila. Mesto najdenja sv. križa je precej pod Kalvarijo. Grloboko v zemlji ste namreč dve kapeli; perva je sv. He¬ lene, druga še globokeje pa najdenja sv. križa, in tukaj ob desnici v mar¬ morni ploši lepo vdelan križ kaže me¬ sto, kjer je bilo najdeno znamnje zve¬ ličanja. V tej kapeli stoji tudi lep nov altar s podobo sv. Helene, ki ga je v svoji dobroserčnosti nadvojvoda avstri- janski Maksimilijan 1. 1857 daroval za to svetiše. Ob tistem Času namreč je bil obiskal svete kraje v Palestini. Je pa ta cesarski sin naslednji čas tudi kaj britko dobil križ okušati, ko je bil po¬ stal cesar v Meksiki na južnem Amerikan- skem; bil je pa od nasprotnikov v Kve- retari obseden, izdan, vjčt, in 19. rožn. 1867 vstreljen. — Berž tedaj ko je bil Konštantin zvedil one znajdbe in slišal čudež s križem, je bil silno razveseljen in dal je zidati prelepo cerkev nad Božjim grobom in drugo nad mestom najdenja sv. Križa. To tedaj je cerkev 264 Božjega groba, pa cerkev sv. Helene, obe pod eno streho na Kalvariji. Kako razveseljena je sv. Cerkev zavoljo tega, ker je znamnje zmage najdeno, razodeva tudi s prelepimi pes- mami, ki jih pri vsakdanji procesiji v teh kapelah poje. Naj tukaj postavim nektere odstavke. Na mesto najdenja sv. križa grede pojejo oo. frančiškani: Križ presveti, ki naj blažji Sam zmed vsih drevčs si ti; List, cvet, sad je tu naj dražji, V gojzdu tac’ga nikdar ni, Žebelj, 14s dolge tolaži, Ko Gospod na njem visf. Križ edfn up, hvaljen bodi! Tukaj najden bil si ti; Naj po tebi reši, vddi Bog nas v svoji milosti; Grešne usmiljeno naj sodi, Dobrim vero, up množf. Gredč iz globočine v kapelo sv. Helene: 265 Hvalimo serčno to žend, Helčno, blago vso gospd; V svetosti polna je časti, Povsod se njeno imč glasi. V ljubezni čisti ranjena, In vneta vsa za Kristusa, Iskala je Gospodov križ, S tem pot končala v paradiž. Krotila s postom je mes<5, Z jedjd molitve presladkd Redila v čednosti duha, V veselje rajsko je prišla itd. Toliko bodi rečeno v dopolnjenje častitljivih svetiš v cerkvi Božjega groba v Jeruzalemu. Ker so se pa Šmarnice približale h koncu, je dolžnost omeniti še drugi grob, namreč grob Marije De¬ vice. Slišali ste skoz 30 dai vsak dan kolikor si bodi od njenega življenja; torej se spodobi kaj reči o doveršenji njenega zemeljskega bivanja. Doklej je Marija še živela na zemlji po Jezusovem vnebohodu, tega sv. pismo ne pripoveduje, v nekem ra- 266 zodenji do sv. Brigite pa se to-le bere: „Potem ko je bil moj Sin v nebesa Sel, sem še petnajst 14t živela na sveta in še toliko dni čez, kolikor jih je med mojim in njegovim vnebohodom. To je hotla nekaj natorna lastnost mojega života, nekaj volja Božja, da se je po moji poterpežljivosti in čednosti veliko duš k Bogu spreobernilo.“ Živela je pa nekaj v Jeruzalemu na Sijonu, ne¬ kaj pa v mali Aziji pri sv. Janezu evangelistu. „Terpela sem velike brit- kosti zavoljo aposteljnov in prijatlov Božjih, kterih terpljenje je bilo tudi moje terpljenje 44 , pravi nadalje v ome¬ njenem razodenji. Učeniki pravijo, da njeno dušo je poslednjič pregoreča lju¬ bezen ločila od telesa; tako se je lo¬ čila naj Čistejši duša od preblaženega telesa, ki so jo spremili Jezus in sveti angeli pred Božji prestol, telo pa je bilo v grob djano, dokler ni bilo tudi v nebesa vzeto. .,Potem“, pravi v ra¬ zodenji, „so prijatli mojega Sina poko¬ pali moje telo v dolino Josafat, in z njimi so bile neštevilne množice angelov. 41 Cerkveni učeniki in očetje 267 z Jutra in Večera pa pripovedujejo Ma- rijno vnebovzetje kakor starodavno ustno izročilo, in to Cerkev poterjuje s pre¬ slavnim praznikom v Marijnega vnebo¬ vzetja ali velicega Šmarna. Aposteljni, stermeči nad tem veli¬ kim čudežem, so zapečatili grob, iz kte- rega je bilo telo v nebesa vzeto, in imeli so ga v veliki časti, kakor ga ima še zmiraj vse keršanstvo. Sv. Hie¬ ronim v svojih spisih je omenil ta grob v dolini Josafat, in Teodozij Včliki je bil dal nad njim cerkev zidati. — Ka- košen pa je zdaj ta grob? Kakor na Jutrovem grobi sploh, tako je tudi Marijin grob globoko pod zemljo, kamor se gre po 48 marmornih štaplah. Prostor na dnu kraja v zemlji je 95 čevljev dolg in 20 čevljev širok. Tudi v sredi ob stopnicah so altarji sv. Joahima, sv. Ane, in sv. Jožefa. Nekteri so menili, da so le-ti tudi tu¬ kaj pokopani; vender se ne vč za go¬ tovo. Na dnu v podzemeljski kapeli je precej visoka Marij na rakev ali truga, pokrita s pokrovom černosivka- stega marmorja, ki je ob enem altarni 268 kamen, in kjer brez prenehanja luči gorč. — Pa tudi to svetiše so pred nekaj časom razkolniki abisinci, greki in armeni katoličanom tako čisto vzeli, da zdaj nobenega altarja katoličani tam več nimajo v oblasti. Dobro je torej moliti za spreobernjenje krivover¬ cev in razkolnikov, ločencev, da bi že kmali prišel čas, ko si bodo vsi nad Kristusovim častitljivim grobom roke podali. Marija je tedaj v nebesih z dušo in s telesom, in tam gori je le ena sama volja. Dajmo se tudi mi že na zemlji do Čistega Bogu, kakor se je Marija vsak Čas, in šli bomo gotovo tudi mi za njd. To tedaj bodi nocoj naš en in trideseti sklep v tem mescu zmiraj zopet ponavljan: Mi se hočemo do čistega Bogu dati. Kdor to daritev opravi, on stopi na pot prave svetosti . . . Kaj premo¬ remo z vsim svojim znanjem in nate¬ zanjem storiti za svoje posvečevanje, ako ni milost (gnada) nagib našega 269 djanja? Nič ne. Ako Gospod hiše ne zida, zidavci zastonj zidajo. (Ps. 36.) — Ako Gospod mesta ne va¬ ruje, je trud varhov prazen. Vse, kar z milostjo premoremo, naj boljše, kar nam je storiti, in kar Bog od nas pričakuje, je to, da z zanesljivostjo k njemu govorimo: Lej Gospod! tukaj sem; nimam luči; nimam moči; vse moje obetanja in sklepi so nič; brez Tebe jih ne morem ne delati, ne spol- novati. Prevzemi ti sam mojo dušo, tebi jo prepustim; posvečuj jo po taki poti, kakor je tebi všeč. Pri tem delu hočem le po tvojih zapovedih in pod tvojo vodbo delati. Tako so delali svetniki, ko so se odmenili posvetiti se. Nad seboj, da tako rečem, so obupali in so se samo in edino na Boga opirali. Spoznali so iz znotranje luči in iz skušnje, da njih posvečevanje je veliko več delo Božje kakor pa njih lastno delo, in da to¬ liko dalje (v dobrem) pridejo, kolikor bolj pri tem ostanejo, da Božjo delav¬ nost v sebi podpirajo. 270 Molitev. O deviška, brezmadežna Mati našega Boga! Celi mesec — vsak dan smo te kake pomoči prosili; dopusti nam, da Še danes k tebi pribežimo. Spominjaj se nas, o naša Mati! v svoji častitljivo¬ sti, kamor si z zemlje vzeta. Prosi v nebesih za hudo stiskano Cerkev, ki je lastina in nevesta tvojega Sina; — prosi za našega papeža Pij a IX. in nikakor ga ne pusti v rokah njegovih sovražni¬ kov; prosi za duhovske in dežel¬ ske vikši, prosi za vse vernike katoliške Cerkve, da bodo stanovitni v vojski, da ne bodo nič iskali kakor le časti tvojega božjega Sina in duš zveličanja. Prosi za čedico naše duhovnije, posebno pa za ti¬ ste, ki so na krivi poti, da se spreobemejo in zveličajo. Marija, 271 prosi za starše in gospodarje, da bodo bogaboječe in trezno živeli, praz¬ nike in poste posvečevali in sebi izročene otroke in deržino z besedo in zgledom k kersanski čednosti budili. Prosi, Marija, za mladino, da bi ne bila terda in svojeglavna, ne razuzdana in nepokorna, temuč da v Božjem strahu, v nedolžno¬ sti in pokorsini odrasa staršem in celi občini v čast in poštenje, sebi pa v časno in večno srečo. Sprosi, Božja Mati, vsim, da bi nikoli no¬ beden božje milosti (gnade) s smert- nim grehom ne zapravil, da bivši v čednosti napredvali, zlasti s tem, da se popolnoma Bogu damo, izročimo in darujemo. Tudi to ti bodi priporočeno, o preusmi- ljena mati, da bi nobeden izmed nas nagle in neprevidene smerti ne umeri. Spomni se pa posled- 272 njič naših od sv. Cerkve ločenih bratov in z a vraču j jih k luči res¬ nice, pravice in zveličanja. Oziraj se na bolnike, revne, žalostne in obupane, podpiraj umirajoče. Sveta Marija, Mati Božja, prosi za nas grešnike zdaj in ob naši smertni uri. Amen. 1 % pesni sv. KuKininu 60 . Vselej milo tolažilo, O Marija! njemu daj, Ki rad poje dela tvoje, — Sprosi njemu sveti raj ! Cvetlica. Kukoviča se imenuje tiča, pa tudi neka cvetlica. Ta naj vas skoz celo leto spominja na zadnjo uro, da ne bote grešili, po besedah: „Pomni, človek, poslednjih reči, in vekomaj ne boš grešil!“ -^4h00DB(»-« 273 Sveta #ea»a#' ,) Molitev pred sv. maso k Materi lložji. dobrotljiva in usmiljena Mati, preblažena Devica Marija! Jest revni in nevredni grešnik z vso priserčnostjo in ljubeznijo k tebi pribežim, in prosim te pri tvoji dobroti: kakor si pri svo¬ jem preljubeznjivem Sinu visečem na križu stala, tako stoj tudi pri mašniku in pri nas ubogih grešnikih, ki bomo ravno tega tvojega Sina darovali nebe- *) Ta maša je sostavljena po maši ,,od st. Križa" v mašnih bukvah s pridjanimi molitvami k Materi Božji in svetnikom. Želeti je namreč, da bi verniki zlasti o Šmarnicah molili za t e r- pečo sv. Cerkev in za jetnika papeža, ti je „Kr i ž od križ a“, da bi na prošnje Ma¬ rije Device po sv. Križu otenje svojega križa dosegel. Šmarnice 1872. 18 274 škemu Očetu. Sprosi nam moč in mi¬ lost, da bomo v Božjo naj viši čast in v svoje zveličanje to sv. mašo za žive in mertve vredno opraviti zamogli. Amen. Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi. Pristop. V Križu našega Gospoda Jezusa Kristusa se hočemo hvaliti, ker v njem je naše zveličanje, življenje in vstajenje, po kterem smo oteti in rešeni. *) Gospod, naš Bog, usmili se nas; blagoslovi nas k vsemu dobremu; po¬ kaži nam svojo dobrotno prijaznost, in bodi nam vselej milostljiv. **) Čast bodi Očetu, Sinu in sv. Duhu. Kakor je bilo v začetku, zdaj in na vse večne čase. Amen. Slava. Gast bodi Bogu na višavah, in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje. Hvalimo te, častimo te, molimo te, pre¬ stavljamo te, zahvalujemo te zavoljo tvoje *) Gal. 6. **) Ps. 66. 275 velike časti, (jrospod Bog, Kralj nebeški, Bog vsegamogočni Oče! Gospod, edi- norojeni Sin, Jezus Kristus! Gospod Bog, Jagnje Božje, Sin Očetov, ki od- jemlješ grehe sveta, usmili se nas! Ki odjemlješ grehe sveta, sprejmi našo po¬ nižno molitev. Ki sediš ob desnici Očetovi, usmili se nas! Ker ti sam si svet. Ti sam si Gospod. Ti sam si najviši, Jezus Kristus, s sv. Duhom, v časti Boga Očeta. Amen. Molitve. O Bog, ti si s predrago kervjd svojega edinorojenega Sina posvetil za¬ stavo Križa, s kterega nam novo živ¬ ljenje teče; dodeli nam, prosimo, da tisti, kteri se veselijo nad častjč tega svetega Križa, se povsod tudi tvoje brambe vdeležijo. Po ravno tem Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Prosimo te, o Bog! brani nas zoper vse dušne in telesne nevarnosti, in na prošnjo blažene in častitljive vselej De¬ vice Marije, varha sv. Jožefa, svetih aposteljnov Petra in Pavla, našega po¬ močnika (pomočnice) L, in vsih Svčtih 18 * 276 nam dobrotno dodeli mir in varnost na duši in na telesu, da po zatertih nasprotjih in vsili zmotah tebi tvoja Cerkev v pokoju in prostosti služi. Po ravno tem Gospodu našem Jezusu Kri¬ stusu. Amen. List. (Pil. 2.) Bratje! Kristus se je za nas po¬ kornega storil do smerti, smerti pa na križu. Zato ga je tudi Bog ponižal, in mu je dal imč, ktero je čez vse imena (se prikloni): da naj se v imenu Jezu¬ sovem vsako koleno pripogne teh, ki so v nebesih, na zemlji, in pod zemljo, in da naj vsak jezik spričuje, da je Jezus Kristus v časti Boga Očeta. Očisti mi, o sveti Duh, serce in ustnice, da bom zmožen tvoje svete nauke premišljevati, spolnovati in jih tudi pred bližnjim pričati. Amen. Evangelij. (Mat. 20.) Tisti čas je vzel Jezus dvanajstere učence posebej k sebi, in jim je rekel: 277 Glejte, gremo gori v Jeruzalem, in Sin Človekov bo izdan velikim duhovnom in pismarjem, in ga bodo obsodili k smerti, in ga bodo izdali nevernikom zanifievat, biCat in križat, in tretji dan bo od smerti vstal. Po znamnji sv. Križa in na prošnje naše milostne Matere Marije brani, o Gospod, svoje ljudstvo vsakterega zale¬ zovanja vsih sovražnikov: da ti bomo prijetno službo opravljali, in ti bode všeC naša daritev. Darovanje. Sprejmi, sv. OCe, vsegamogoCni veCni Bog! to neomadežano daritev, ktero jest nevredni tvoj služabnik da¬ rujem tebi, svojemu živemu in pravemu Bogu, za svoje neštevilne grehe, za¬ mere in zanikernosti, in za vse priču- joCe, pa tudi za vse verne kristjane, žive in mertve; naj meni in njim tekne v blagor in veCno življenje. Amen. Darujemo ti tudi, o Gospod! kelih zveličanja, in prosimo tvojo dobroto: naj se kakor prijetno dišilo vzdiguje pred obličje tvojega božjega VeliCastva 278 za naše in za vesoljnega sveta zveli¬ čanje. Sprejmi, o sveta Trojica! ta dar, ki ti ga darujemo v spomin terpljenja, vstajenja in vnebohoda Gospoda našega Jezusa Kristusa, in na Čast blažene vselej Device Marije, sv. Janeza Kerst- nika, in svetih aposteljnov Petra in Pavla, teh in vseh Svetih: naj njim tčkne v čast, nam pa v zveličanje, in naj oni za nas milostno prosijo v ne¬ besih, ki njih spomin obhajamo na zemlji. Po ravno tem Kristusu, Go¬ spodu našem. Tihe molitve. Ponižno te prosimo, o Gospod, naj nas ta daritev na altarji očisti vsih naših razžaljenj in grehov, ker je tudi na križnem altarji odvzela greh in raz- žaljenje vesoljnega sveta. Po ravno tem Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Usliši nas, o Bog, naš Kešenik, v moči tega zakramenta in na prošnjo presvete Marije Device nas vari vsih dušnih in telesnih sovražnikov; dodeli nam milost v pričujočem in zveličanje 279 v prihodnjem življenji, po Jezusu Kri¬ stusu, Gospodu našem. Amen. Predglasje. Z mašnikom povzdignem serce k tebi, o Gospod in Bog; ker zarčs, vredno in pravično, spodobno in zve¬ ličavno je, da tebi vedno in povsod zahvalo kličemo, o sveti Gospod, vse- gamogočni Oče, večni Bog! Ti si zve¬ ličanje Človeškega rodb na lesu Križa vstanovil, da od koder je izvirala smert, od tam na novo življenje vstane, in kteri je na lesu premagal, naj se tudi on na lesu premaga po Kristusu, Go¬ spodu našem, po kterem tvoje Veliča¬ stvo hvalijo angeli, molijo gospostva, se močf tresejo. Nebesa in nebeške kreposti ter blaženi serafi te v združe¬ nem razveseljevanji proslavljajo. Pro¬ simo, zapovej, da tudi naši glasi naj se k njim pridružijo, ki te preponižno poveličujemo, rekoč: Svbt, Svbt, Svbt, Gospod, Bog vojenstevj Polno je nebo in zemlja tvoje slave. Čast na višavah! Hvaljen bodi, kteri pride v imenu Go¬ spodovem ! 280 Pred povzdigovanjem. Ponižno te prosimo, o predobrot- ljivi nebeški Oče, po Jezusu Kristusu tvojem edinorojenem Sinu, sprejmi in posveti to našo daritev, ki ti jo daru¬ jemo za tvojo sveto katoliško Cerkev. Vmiri, vari, zedini in vladaj jo po ve¬ soljnem svetu, ponižaj in spreoberni milostno njene sovražnike, da tvojemu kraljestvu več ne škodujejo in ne po- gubč svojih neumerljivih duš. Ozrl se milostno na našega papeža, Pija in reši jih na prošnjo Marije Device iz r6k njih sovražnikov, daj jim častitljivo zmago doživeti v tvojo naj viši slavo in v veselje svete matere katoliške Cer¬ kve. Vodi vse naše duhovske in dežel¬ ske oblastnike po poti vere, čednosti in zveličanja. Spomni in usmili se tudi vsih tistih, za ktere sem posebno dol¬ žan moliti. (Imenuj jih z besedo ali v mislih.) Oberni svoje milostne oči pa tudi na vse pričujoče, na njih potrebe in na vse tiste, za ktere prosijo. Po Jezusu Kri¬ stusu, na prošnje Marije Device, svetih aposteljnov, mučencev in vsih svetni- 281 kov in svetnic Božjih dobrotno usliši vsih molitve in prošnje in stori, da tekne ta daritev vsim v odpušenje grehov, serČno tolažilo in v večno zveličanje. K povzdigovanju sv. Ros¬ il j ega Telesa. Bodi česen in hvaljen pravi, živi Bog, Jezns Kristus pod po¬ dobo kruha! O Jezus, tebi živim; o Jezus, tebi umerjena; o predo- brotljivi Jezus, tvoj sem živ in mertev! K povzdigovanju sv. Rešnje Ker vi. Česen in hvaljen bodi, o pravi, živi Bog, Jezus Kristus pod po¬ dobo vina. 0 Jezus, bodi mi mi¬ lostljiv; o Jezus, bodi mi usmiljen; o predobrotljivi Jezus, daj, da tvoja draga kri nad menoj ne bo zgub¬ ljena ! 282 Po povzdigovanji, O dobrotljivi nebeški Oče! v živem spominu na zveličavno terpljenje, od smerti vstajenje in častitljivi vnebohod našega Zveličarja Jezusa Kristusa — Tebi z mašnikom vred ponižno daru¬ jemo prečisti dar, sveti dar, neomade- žani dar na altarji, sveti Kruh večnega življenja, in Kelih neprenehljivega zve¬ ličanja. Glej potolažen na ta naš Dar, kakor si se ozerl na dar pravičnega Abeljna, na dar očaka Abrahama, in na dar, kterega ti je daroval duhoven Melkisedek. Preponižno prosimo, naj tvoj sveti angel, o vsegamogočni Bog! to pre¬ sveto daritev z našimi prošnjami vred daruje na visokem altarji pred tvojim božjim Veličastvom. Vsi, kteri se tega darovanja vdeležujemo, naj bodemo na- polnovani z vsim nebeškim blagoslo¬ vom in Božjo milostjo, po ravno tem Kristusu, Gospodu našem. Amen. Spomni se tudi, o Gospod, svojih služabnikov in služabnic, ki so se iz sveta ločili in so pred nami šli v več- 283 nost z znamnjem sv. vere. (imenuj jih z besedo ali v mislih, za ktere si posebno name¬ njen moliti. Usmili se pa tudi nas grešnikov, svojih služabnikov, ki v tvoje nezmerno usmiljenje zaupamo, da nam bodeš de¬ lež podelil s preblaženo Devico Marijo, s ss. aposteljni in z vsimi svojimi sve¬ timi. Ne glej na naše zasluženje, am¬ pak na svojo prizanašljivost, in dodeli nam priti v njih blaženo družbo, po Kristusu, Grospodu našem. Oče naš.