ESSaL




.


















(N -ObCrtri HOl

večer pred pervlm majnikam.

ro trikrat na dan katoliški kristjanjeMarijo
pozdravljamo, zjutraj, opoldne in zvečer;
tudi ji zmed sedem dni eniga, saboto,
posvečujemo. Po tem takim se je častiv-
cam Marije Device tudi primerno zdelo, de
naj se en cel mesec v letu ti nebeški Kra¬
ljici v posebno čast oberne.

Ko pa kdo komu kaj v dar odmeni,
se spodobi, de mu le kaj lepiga in dobriga
odloči, in še toliko bolj ako enak dar
visoki osebi velja. Torej so tudi Marii
mescov naj lepšiga, majnik ali veliki tra¬
ven odvolili, kteriga v ta namen že radi

4

Mariin mesec  imenujemo. Temu lepimu,
omlajenimu in ocvetličenimu mescu bodi
podobno tudi naše darilo, ki ga v tem
mescu na njen altar pokladamo.

Altar za šmarnično opravilo pa se
utegne napraviti ne le v cerkvi za očitne,
ampak tudi doma za domače Šmarnice. Ni
ravno potreba posebne kapelice; sobica,
kjer se uči, delaje, je za to pripravna, ker
s takim lepim Marijnim opravilam se bo,
bi djal, posvetila, zakaj vse djanje in ne¬
hanje se bo godilo potem kakor pred naj
čistejšimi očmi Marije Device.

Pred takim altarčkam se zbero do¬
mači zvečer pred pervim majnikam, molijo
skupaj roženkranc, litanije Marije Device
ali druge molitve in premišljevanja po
okolišinah in času, kolikor si ga morejo
odtergati, in za cvetlico si poslednjič zvo-
lijo kak posebno dober sklep, kako čed¬
nost, dobro delo, molitev i. t. d., kar si

5

hočejo še posebno do druzih Šmarnic pred
očmi imeti, pa tudi nobenkrat ne pozabiti.
To se vsak dan celi mesec obnavlja. Tako
neki bi se utegnile domače Šmarnice
vravnati.

V ta namen utegnejo tudi pričujoče
bukvice prav dobro služiti, ktere so pa
vender sploh za očitne Šmarnice izdelane,
kakoršne že prav pogosto po Sloven¬
skim sem ter tje opravljajo.

Lepo je mlado nepozeblo cvetje spo¬
mladi, še lepši cvetje čednosti in nedolž¬
nosti, ki imajo Šmarnice namen, ga v
človeških sercih buditi, varovati in ohraniti.
Vse to pa na prošnjo in po zgledu nar
čistejši nebeške Kraljice, Marije, pre-
blažene Device.

De se olepšava v duši verniga kristjana
ta mesec dopolni, moram poslednjič še
opomniti, de je treba tudi zakramenta
sv. pokore in presv.Rešnjiga telesa vredno

6

prejeti, In kdor je v kaj hujšim zapopa-
den, naj to opravi kmalo v začetku, de
se bo zamogel naslednjih lepih opravil s
toliko večim sadam vdeleževati.

Zgled.

Na velikim otoku Hong-Kong-u, deleč
tam na Jutroviin, je bilo pred osem leti kaka
dva milijona nevernikov in le malo zapuše-
nih kristjanov. 16. sušca 1850 se poda v ta
kraj po dolgim zapušenji zopet misijonar,
oče Milfe (Milfait), de bi nevernikam in
kristjanam veselo naznanilo prinesel. Ta po-
božin pater je bil zvest služabnik in posebin
častivec Marije Device; na njeno prošnjo
je stavil pri svojim težavnim djanji svoje
zaupanje. Učil je vse zanemarjene kristjane,
prizadeval si je pa tudi, nevernike pri¬
dobiti. Bližal se je mesec majnik. — To
lepo priložnost je hotel oberniti tudi on v
počešenje Marije Device, de bi mu spro-
sila Božjo milost za spreobernjenje slepih
malikovavcov. V revni koči je napravil

7

altar s podobo Marije Device neomade-
žaniga spočetja, in vse je prelepo oza¬
ljšal z majnikovimi cvetlicami in venci.
Vsako jutro in vsak večer so se tukaj
shajali kristjanje in so roženkranc molili,
opoldne pa so deržine zverstama — vsak
dan druga — hodile, tamkej svojo mo¬
litev opravit in Marijo počastit. Oh, kako
vesel je bil pobožni misijonar, ker berž
ko so se šmarnice pričele, se je že tudi
sad pokazal.  Pervi dan stopi mlad in
zal 22 letin človek v kočo. Slišal je od
keršanske vere in je osem ur deleč pri¬
šel, de bi se dal v nji podučiti. Ko skoz
vrata stopi in zagleda prelepo podobo
Marije Device, ves začuden na kolena
pade in pozdravlja z mnogim prikloni ne¬
beško Kraljico. Misijonar vidi njegovo
željo in gorečnost, in ga da precej po
nekim učeniku keršanskiga nauka (ka-
tehistu), ki je razumel njegov jezik, urno
keršanski nauk učiti. Tega je bil ubogi
nevernik tako vesel in tolikanj pridin, de
je celo na jed pozabil. Med podučeva-
njem se je zanesljivo po dvajsetkrat na dan

8

pred podobo ljube Device Marije na ko¬
lena vergel, jo pozdravljal ter nato g.
misijonarju rekel: „Moj oče, greh je v
mojim sercu, ti ga boš s sv. kerstam iz
njega izgnal u . Binkoštni praznik je bil
keršen, in je precej potem k svoji der-
žini tekel, ji svojo srečo naznanit, in jo
tudi h keršanski veri povabit.

To pa ni bil edini sad šmarnič-
niga opravila ; še 5 malikovavcov in
en odpadnik so se tisti čas spreobernili.
čez  deset mescov pa je misijonar veselje
doživel, de je 43 nevernikov kerstil, in
73 jih je še na sv. kerst s hrepenenjem
čakalo. Vender poslednjiga veselja mož
Božji ni več učakal. Bil si je merzlico
nakopal, ko je bil nekiga bolnika obiskal,
in ravno dan Marijniga oznanjenja je po-
slednjikrat sveto mašo bral ’— v čast
svoje češene Matere v nebesih in posled¬
njiga sušca 1851 je mirno zaspal v imenu
Jezusa in Marije.

9

Molitev,

s ktcro hočemo sami sebe in naslednje
Šmarnice Jezusu in Marii darovati.

Presveta Devica in Mati Božja,
Marija, naša Gospa in Kraljica! mi
tvoji nevredni služabniki, ki te že¬
limo serčno ljubiti, se veržemo pred
teboj na kolena vpričo Boga, vsiga-
mogočniga, njegovih svetih an¬
gelov in vsih svetnikov, in Te zvo-
limo z nar večini spoštovanjem za
svojo varhinjo, besednico in mater.
Tebi darujemo s sinovsko ljubez¬
nijo sami sebe z dušo in s telesam,
in z vsim skupaj, kar smo in kar
imamo. V Tvoje materne roke po¬
ložimo dans svoje grešne serca,
daruj jih svojimu preljubimu Sinu
Jezusu Kristusu kakor popolnama
dar. Napolni nam naše serca z og-

10

njem svoje ljubezni, — tiste lepe,
tiste žive in svete ljubezni, s ktero
Tvoje presveto serce gori in žari,
o naša Mati , o Mati lepe ljubezni!

S tem daram, ki smo Ti ga zdaj
prinesli in darovali, sklenemo tudi
vse molitve in pobožne opravila
nastopniga mesca, in Te prosimo,
dosezi nam gnado, de to pobožnost
opravljamo v poveličevanje Tvojiga
Sina, Kristusa Jezusa, v Tvojo hvalo
in v zveličanje svojih ubogih duš.
Tudi želimo še k temu, vsaki eno po¬
sebno gnado skoz ta mesec od Boga
doseči, ktero Ti nam, o preljubljena
naša Mati, milostno prosi in iz-

• v

pr OSI: (Zdaj naj slehern sam pri sebi misli
ali imenuje tisti dar ali gnado, ktero posebno
želi v ti šmarnični pobožnosti po Marii od
Boga sprositi).

11

Zdaj pa, o Marija! pokaži nam
dobrotno, de si naša Mati, in de
nikoli ne zapustiš njih, kteri k tebi
pribeže. Prosi za spreobernjenje
grešnikov naše fare in tistih, kteri
bodo te Šmarnice obiskovali, kakor
tudi vsih tistih, za ktere bodo oni
posebno prosili. Ne moremo pa spre-
jenjati, de bi Te ne prosili tudi za
vse grešnike, krivoverce, nejeverce
vesoljniga sveta in za vsako živo
dušo pod milim nebam. Priporočimo
Ti poslednjič še slehern samiga
sebe;  Marija, Marija — sprosi nam
ta mesec milost in pomoč, de vse
dni svojiga življenja po stezah Božjih
zapoved hodimo, in kakor Tvoji pravi
otroci po tvojim zgledu živimo, in
enkrat srečno svoje življenje skle¬
nemo. Sprosi, o Marija! Amen.

12

Cvetlica.

Pri vsakih Šmarnicah hote dobili posebno
cvetlico, de jo bote seboj domu nesli, pa jo dobro
shranite in skerbno varujte, de vam kje ne ovene,
kar bi bila velika škoda.

Dans vain podam cvetlico „šmarnico << .

Šmarnice so bele cvetlice, polne ljubeznji-
vosti, ki ima slehern nad njimi dopadajenje, kakor
veste. Današnja šmarnica pa naj vam bo šmarnica:
Cešeiia Marija. V ti preserčni, mogočni in
mnogopomenljivi molitvi sv. Cerkve Marijo, nar
lepši šmarnico, pozdravljate, in jo prosite pomoči
za zdaj in ob smertni uri. — Vprašanje:  Kako
si dosihmal večidel Cešeno Marijo molil? Od¬
govor  bo bležo: Razmišljeno. Moli tedaj v
prihodnje vselej s premislikam Cešena-
Marijo.  Za to gnado moli vsak zvesto trikrat
do jutri Cešena-Marijo, in kadar koli vidiš za-
naprej šmarnice cvetlice,  se spomni, de moraš
vselej s premislikam moliti Cešeno-Marijo.

13

PRSlOftUl«

Alije dobro, Šmarnice opravljati?

Poslušajte, poslušajte, kaj vam povem,
inoji verni poslušavci! Marija vam je silno
potrebna, de se zveličate! — Poslušaj
me nedolžni: tebi je Marija potrebna, za¬
kaj tvoja nedolžnost je v veliki nevar¬
nosti. Koliko, koliko jih je bilo bolj ne¬
dolžnih mein tebe, in oni so padli, in
so se pogubili! Ko bi še bili Marije der-
žali: v nebesih bi bili. —

Poslušaj me, ljubi moj spokornik, tebi
je Marija potrebna: zakaj tvoja stano¬
vitnost je v nevarnosti, — v veliki ne-

14

varnosti! Tiste navade, tiste priložnosti,
oh pa tisti stari tovarši ... že veš ..
Ti moraš k Šmarnicam hoditi!

Grešnik, kaj pa ti? Oh, kako po¬
treba je tebi Marije, de se spreoberneš!
Si že večkrat mislil, že tudi morebiti
pričel; pa nikoli nisi zmagal. Oh, ako bi
ne bilo Marije, morebiti si zgubljen. Pro¬
sim te lepo, k Šmarnicam hodi: more¬
biti se ta mesec spreoberneš.

S svetim opravilam tega mesca si
zamorete pridobiti Marijno brambo in svoje
zveličanje. Ali še kej več potrebujete?
Je li mogoče, de bi Mati — tako usmi¬
ljena ne uslišala otroka — tako gorečiga?
Za en roženkranc, za en post je Ona
že marsikterikrat z imenitnimi milostmi nar
veči grešnike obdarovala.

Pomislite tedaj, kaj bo z vami sto¬
rila za celi mesec, ki ga bote njeni službi
posvetili. Skoda, škoda! ako zgubite to

15

milost! škoda, ako začnete, in čez malo
dni popustite! Kdo ve, če ni le-ta po¬
slednja priložnost, ki vam jo Bog še na-
klanja, spreoberniti se ! Kdo ve, če s tem
opravilam ni sklenjena vaša stanovitnost!
Kdo ve, če ravno ta mesec ne bo vaše
nedolžnosti zavarval do groba? Pa kdo
tudi ve, če ni ta mesec poslednji vašiga
življenja? — Ako človek zamore s (ako
majhnim trudam pa toliko pomoč in var¬
stvo doseči, in vender ne stori '5  koliko
kesanje, koliko grizenje v smertni uri!
Dobro prevdarite in odberite.

Zgled

precudniga sadu šmarničniga opravila.

Misijonar O. Bruyere je z neizreče¬
nim trudam na Kitajskim sv. vero Kri¬
stusovo oznanoval. 15. majnika 1854 pride
spovedovat v novo keršansko množico, ki
se je bila iz spreobernjenih nevernikov

16

zbrala. Nagovori krog sebe zbrane verne
in jim reče: „Kako bo, ali ne bote pre¬
mogli kaciga častivniga venca Marii za
njen lepi mesec darovati ?“ Dobri kristja-
nje mu reko: „Nimamo ga odrašeniga,
de bi želel svetiga kerstaj sprejeli smo
pa otroka, in vas prosimo, de bi ga ker-
stili in naši dobri Materi v dar darovali^.
„Dobro je to,“ odgovori misijonar, „še
boljši pa bi bilo, ako bi imeli obojno,
odrašeniga človeka in otroka“. Na to se
spomni pervi učenik v keršanskim nauku
(^katehet), de 801etni starček, ki ga je
že 30 let zastonj k spreobernjenju mečil,
bolan in morebiti v smertni nevarnosti
leži. Kar vstane učenik, odide in grede
k Marii za pomoč zdihuje. Pride k sta-
rimu možu, in najde ga že skorej poje-
majočiga. — Bila ga je milost prehitela.
Ta mož je večkrat poprej zaterdoval, de
hoče rajši v pekel kot v cerkev iti, zdaj
pa, ravno de je učenik nektere besede
spregovoril, žeje zaklical: „Kristjanho¬
čem biti; v nebesa iti želim!“ To veselo
spremenjenje zasliši mašnik in misijonar,

17

precej hiti k starčku, ga uči in pripravi
k sv. kerstu, ki ga je s priserčno in
pravo pobožnostjo sprejel. Dva dni po¬
tem je pohlevno zaspal v Gospodu. —

Molitev.

O Marija, oberni svoje milostne
oči doli na svoje ljube ovčice, ne¬
dolžne otročiče in neomadežane od-
rašene vsaciga spola in starosti;
ohrani jih pod svojimi sladkimi pe¬
rutmi in varuj jih pred zapeljivci,
kakor koklja varuje svoje pišeta
pred grabljivim jastrebam, kakor
dober pastir svoje ovce pred vol-
kam; — naj duh njih dušne lepote
noč in dan duhti pred tron nedolž¬
nima Jagnjeta, Tvojiga milostniga
Sina Jezusa Kristusa, Gospodu na-
šiga.

18

O Marija! oberni svoje milostne
oči na spokorne, še zlasti tukej pri¬
čujoče, poterdi jih v njih dobrih
sklepih, tolaži jih v maloserčnosti,
podpiraj v skušnjavah, de naj po¬
hlevni duh njih spokornih del noč
in dan duhti pred tvojiga milost-
niga Sina, Jezusa Kristusa, Go¬
spoda našiga.

O Marija! oberni svoje milostne
oči na grešnike, kterili serce se
še omečilo ni, zlasti na tiste, ki to
Tvoje sveto opravilo obiskujejo, pa
tudi na vse druge zgubljene naše
fare, — tudi še na grešnike ve-
soljniga sveta; daj jim občutiti, kako
sladko je, se iztergati iz okovov
greha in poverniti se v mirno za¬
vetje Tvojiga Sina, Jezusa Kristusa,
Gospoda našiga.

19

Morebiti se znajdejo taki,  ki
bodo pogubljeni,  ako se ta mesec
ne spreobernejo, usmili se jih, o
Marija! Amen.

Cvetlica.

Dans vam dam za cvetlico „ cipreso na
gori sijonski Cipresa je les posebno imeniten
zavoljo stanovitnosti, terpeža in moči. (Vmajhni
podobi cipreso vidite na Marijnim altarji.j Ta
cipresa naj ram pomeni Marijo,  kakor jo
tudi sv. Cerkev imenuje. Močna cipresa Marija
naj bo tvoja močna bramba v skušnjavah; zato
cipreso stčpi vselej kadar si skušan in reci tc-le
besedice: ,,Marija , moja močna bramba,
varuj me J a  Molite enkrat do jutri: „Cešena si
Kraljica" — v ta namen, de bi mogli vselej
skušnjave premagati v zavetji ciprese Marije.

20

ruinmos«

Od

zveličanja duše.

Danes bi želel pred se poklicati vse kralje,
cesarje, modrijane, učene, ki so že zdavno
umerli, in vprašal bi jih: Kaj vam zdaj
pomaga vaša visokost, vaše znanje in
učenost, ako niste znali svoje duše zve¬
ličati ? Hotel bi dansi poprašati pa tudi
vse grešnike, ki so že zdavnaj umerli,
ko bi jih mogel iz groba vzdigniti: Kaj
vam pomaga zdaj vaš greh, ko ste z
njim svojo dušo pogubili! Kaj vam po¬
magajo zdaj vaše prepovedane grešne

21

znanja in zaveze, vaše drušine in plesi,
vaš denar in krivično blago, vaša kletvi-
nja, rotenje in jeza, vaš napuh in neči-
mernost, ko ste ravno z njimi svojo večno
srečo zapravili!

Ali tako prepozno vprašanje ne po¬
maga več. Poprašati hočem raji nocoj
samiga sebe, dokler ni zamujeno, —
vprašati se hočem, zakaj de sim na svetu?
Zato de se zveličaš, veš moja duša,
zato si na svetu, in čisto za nič drujiga
ne. Nisi na svetu zavolj jesti, kratko¬
časiti se, čas nemarno tratiti, še nar manj
zavolj grešiti: na svetu si le edino za
to, de se zveličaš. Ali zapopadeš ta
nauk, moja duša?

Povem ti, de sleherna reč se ložej
pridobi, kakor zveličanje duše. Pelo zve¬
ličanja je silo negotova  reč; ne kupi se
z zlatarn: doseže se s silo, ,,silni bodo
nebeško kraljestvo nase potegnili. Zgubi

22

se pa tudi že z enim samim greham, če
bi bil tudi le v mislih storjen. — Kaj bo
neki z mojim zveličanjem? Pota mojiga
pretečeniga življenja so nasejane z gre-
bam in s povračevanjem v greh. Moje pri¬
čujoče življenje je brezno, de ga sam ne
poznam. Kakošno pa bo moje posihmalno
življenje? Bog sam ve.—

Poslednjič je to delo nepopravljivo.
Ako zgubim pravdo, ali zgubim zdravje,
se da upati, de se bo našel kak po-
moček: ako zgubim pa dušo le en sam
krat, ni ga več pomočka — celo več¬
nost ne! Ako mi odsekajo eno roko, mi
ostane še ena; ako mi odbijejo eno nogo,
mi ostane še druga; ako mi oko iztak¬
nejo, mi še drugo ostane. Duša pa je
le ena sama: ali sama zveličana, ali sama
pogubljena. In jest nespremišljeni tako
malo mislim, kako bi se zveličal, ali pa
se tako varniga mislim? Brez strahu ži-

23

vim$ in vender ko bi zdaj umeri, ne vem
če bi se zveličal!

Zgled.

Kakor je znano, je v Parizu na
Francoskim cerkev Marije Device Zma-
govavke in poglavitni sedež bratovšine
Marijniga presvetiga Serca. Tavžente za-
terjenih grešnikov se je že na prošnje te
bratovšine, zlasti v imenovani cerkvi spre-
obernilo. Ta družba ima čase, kteri so
posebno oblagodarjeni s spreobernjenji ne¬
srečnih zgubljenih sinov in hčer. Taki
časi so prazniki Marije in njih osmine,
in tudi mesec majnik, ki je Mariin mesec,
jim vselej lepo število zgubljenih v Je¬
zusov ovčnjak nazaj pripelje. Tudi so
še drugi blaženi dnevi, kakoršin je god
sv. Avguština. — Sedem in tridesetiga
leta so se ravno ta dan tukaj po Ma-
rijni prošnji spreobernili 3 veliki grešniki,
en stotnik, en zdravnik in en latinsk šole
ali študent, ki so skorej v enim tre¬
nutku mem imenovane cerkve šli. Raz-

24

ložil vam bom samo od eniga, de se
prepričate, koliko premore pri Bogu Ma-
rijna prošnja.

Sv. Avguština dan okoli poli sedmih
zjutraj, ko se je v cerkvi Marije Device
Zmagovavke ravno pridiga začela, gre
551etin zdravnik mem cerkve, vidi vrata
odperte in vanjo stopi, de bi jo ogledal.
Pridigar pripoveduje od spreobernjenja
sv. Avguština. Zdravnik posluša; spre-
obernjenje Avguštinovo mu v serce seže,
in začne sam pri sebi tako-le premišlje¬
vati : „Sv. Avguštin — dosihmal neverin,
se vda milosti, sprejme katoliško vero,
spolnuje vse dolžnosti, ki jih vera naklada,
in ravno v tem najde svojo srečo do po-
slednjiga dneva svojiga življenja; še več,
ta vera je njemu studenec slave, ki se
po toliko stoletjih še ravno tako lepo sveti;
jest pa, ki sim v ti veri rojen in zrejen,
sim jo že od 38 let sem zapustil, in od
tistiga časa sim sužinj živinskiga, sra-
motniga poželenja, ki mi nikolj ne da
pokoja, in ga vender nasititi ne morem.
O, kako sram me je taciga življenja!

25

Kratko nikar —^ nisim srečin“. Ta misel
se je tako močno lotila njegove duše,
de ni mogel nič druziga misliti ; celo toli¬
kanj ga je strudila, de je po pi-idigi iz
cerkve bežal, de bi se razmislil. Ni pa
mogel več pokoja najti; zakaj gnada ga
je preganjala, ako smemo tako govoriti.
Taval je sem ter tje, pa vedno mu je
bila ta zveličavna misel pred očmi, zmi-
rej bolj globoko mu je v dušo rezala,
ga tudi po noči spanja oropala; in tako
je bil prisiljen čez to reč premišljevati.
V toliki teži in vedni dušni stiski sklene,
de hoče prihodnji dan k duhovnimu pa¬
stirju tiste cerkve se podati in mu vse
razodeti. Gre tedaj v ponedeljik v cer¬
kev, berž ko je bila odperta. Vidil je du¬
hovna ven in noter hoditi in ga je hotel
nagovoriti, ali zaderževala gaje napčna
sramežljivost in prevzetnost. Sest ur je
prebil v cerkvi med nepopisljivo znotra-
njo vojsko. Pač stokrat bi že skorej bil
omagal; tode bil je tukaj v Mariini pri-
čujočnosti; desiravno še ni mislil, ga je
bila vender že velika ljubezen Marije do

2

26

grešnikov za pokoro in zveličanje prido¬
bila. Njegov sklep se je mogel z vojsko¬
vanjem in poskušnjami poterditi, ni pa
Marija pripustila, de bi bil od njega od¬
stopil. Večkrat je šel iz cerkve, in se je
hotel proč podati, pa vselej ga je ne¬
premagljiva znotranja moč nazaj vlekla.
Opoldne vidi duhovniga pastirja iti iz
cerkve, gre za njim, ga na poti doteče
in prosi za posebni pogovor z njim. —
Ob dveh popoldne pride vsled tega na du¬
hovnov dom. Komej pa de se vsede,
začne na glas zdihovati. Duhoven ga
prijazno nagovori in reče, de bi se sreč-
niga štel, ako bi mu mogel kej pomagati.
Uni pa odgovori: „Gospod fajmošter,
človeka imate pred seboj, ki je zapustil
Boga in vero, in je že 38 let zaničljiv
suženj svojih hudih nagnjenj, — človeka,
ki bo obupal in se pogubil, ako sam sebi
zročen ostane. Prosim, pomagajte mi, in
ne zapustite me“! Potem je vse na tanko
dopovedal, kaj de se je poslednjih 18 ur
ž njim godilo. Njegova duša je bila ske¬
sana in poterta, de jo je bilo treba k

27

popolnimu spreobernjenju le še z zaupa¬
njem na Božje usmiljenje navdati. Spo¬
vedal se je pri tisti priči, in povernil se
je mir v njegovo dušo.

Spreobernjenje pa ni bilo videzno,
ampak resnično in stanovitno, zakaj gnada
je v njem taki sad spreobernjenja obro¬
dila, de je bilo stermeti. Bil je potem
duša molitve, in eden nar gorečnišili far-
manov. Po več ur dopoldne in popoldne
je vsak dan v cerkvi molil. Z Bogam
spravljen je bil k angelski mizi pripušen,
in v kratkim je bil vreden najden, de je
smel tudi bolj pogosto k Božji mizi pri¬
stopati. Desiravno je bil svoje opravila
v Parizu že v nekterih dneh opravil, je
vender celo leto tamkej ostal, ter se je
vadil v čistim, svetim, Bogu dopadljivim
življenji, in v čednosti dobro vterjen, je
2. kim. 1838 Pariz zapustil.

Molitev.

O Marija, nebeška Kraljica,
usmiljena Mati, ki stojiš zraven

2  *

28

Kralja vse časti, Jezusa Kristusa,
sprosi mi danes ta posebni dar, de
spoznam in si k sercu vzamem,
kako vender res je prazno, neči-
merno in nevarno vse drugo na
zemlji, ako zveličanje moje edine
duše ni zavarvano. Ne morem biti
vesel, ne miren na potu, ne brez
strahu na ptujim, ako v grehu živim.
Ne zveseli me bogastvo, ne vto-
laži prijatelstvo, ne razvedri kratko-
časnost, ako nimam bogastva gnade
Božje. Stvarjen sim zato, de bi se
zveličal ; živim zato, de bi delal za
zveličanje, umeri bom enkrat zato,
de bi potem zveličan bil: o jest
nesrečin pa — sim za zveličanje
svoje edine duše dosihmal tako malo
storil! O Marija, vnemi iz ognjiša
Jezusoviga presvetiga Serca moje
mlačno serce k gorečimu delu za

29

zveličanje; napolni ga s straham
pred pogubljenjem, navdajaj ga z
ljubeznijo, de odsihmal živim in
gorim za Božjo čast, in enkrat
umerjem v Božjo čast in v zveli¬
čanje svoje edine, neumerjoče du¬
še — po Jezusu Kristusu, Gospodu
našim. Amen.

Cvetlica.

Oanes vam podani v spomin cvetlico solnč-
nico. Solnčnica je lepa podoba človeške duše:
Solnčnica se obrača vedno za solncara. Moja
duša naj se obrača za Jezusam, de enkrat gre
ž njim za božjo-gnado večniga življenja in se
zveliča.

Kadar vidiš rumeno solnce, moj človek,
spomni se Jezusa, ki je „Solnce pravice ^; in
kadar vidiš solnčnico cvetlico, spomni se svoje
edine, neumerjoče duše , ki naj se vedno za
Jezusam obrača, de se zveliča.

Premišljujte v ta namen 3krat do jutrišnjih
šmarnic 4 poslednje reči.

30

kako draga je človeška duša.

Prevdari, moja duša, kako draga si ti
zavolj svojiga žlahtniga začetka. Duša,
iz čigavih rok si prišla? Iz Božjih rok.
Duša, po čigavi podobi si stvarjena? Ti
si stvarjena po sami Božji podobi. Ko
to rečem, ne govorim s presiljavo, ne
v priliki, ne samo kakor je šega govoriti;
ampak to je resnica. n Bog je človeka iz
zemlje stvaril , in po svoji podobi ga
je naredil “ (Eccl. 17, 1.). In glej, moj
človek! ti tako deleč pozabiš svojo žlaht¬
nost , de z greham to lepo podobo zgubiš,
in spako satana nase vzameš?

31

Premisli pa tudi, kako draga si,
moja duša, ker si s tolikanj visoko ceno
odkupljena. Moja duša, ti si bila zgub¬
ljena, in zgubljena za vselej; ti si bila
v sužnost satanovo prodana na vekomej!
<3e je bilo pa temu tako, kdo te je od¬
kupil iz satanovih rok ? Tvoj Oče nebeški.
In kaj je dal, de te je otel ? Zlata, sre¬
bra, dragih kamnov? Oh, veliko več, ne¬
skončno veliko več! Dal, plačal je za
tvoje odkupljenje življenje in kri svojiga
lastniga Sina. In življenje, ki je tolikanj
drago, življenje, ki toliko stane, ti na novo
zgubiš — za prazin nič, za malo za-
ničljiviga veselja! Kaj vender misliš, moja
duša?

Pomisli poslednjič, moja duša, kako
draga in žlahtna si ti zavoljo sreče, za
ktero si odinenjena. Ti si hči naj vikšiga
Kralja vesoljniga sveta; si odmenjena,
de bi enkrat sedela pri Njegovim tronu,

32

in z Njim skupej kraljevala. Ali hči, ki
ima krono doseči, kako skerbno in zvesto
se pač varuje na kraljevim dvoru, na
dvoru svojiga očeta? In ti, moja duša,
ti dedinja častitljiviga paradiža, kako se
ti varuješ, kje ti prebivaš, kod ti hodiš?
O moj Bog! morebiti si ti duša v sredi
blata, v smradu in nesnagi, kakor nečista
žival. In ti se ne sramuješ, se ne bojiš
pred svojim kraljevim Očetam, te ni groza
ko ti bo dedšina odvzeta? Pomisli, moja
duša, kaj delaš, verni se urno k svojimu
Očetu, k kraljevimu Očetu, in prosi ga
za zamero !

Zgled.

Sv. Janez Nepomučan je na prošnjo
31 arij e device zagledal luč življenja ko
so bili njegovi starši že priletni. Imeno¬
vali so ga Janeza v spornim sv. Ja¬
neza Kerstnika, ki so ga bili njegovi

33

starši v poznih letih od Boga sprosili.
Ali komej razveseljeni, so bili starši z
novo stisko in straham napolnjeni, ker bil
je otrok zlo slab, bolehen in blizo smerti.
Zopet išejo pomoči pri Marii, materi mi¬
losti, gredo na Božjo pot k njeni podobi
v bližnjim samostanu ali kloštru, in mali
Janez se je res ozdravil. Iz hvaležnosti
starši Bogu obljubijo, de ga hočejo čisto
v njegovo službo posvetiti. Kakor vsi
dobri starši, so Janeza zgodej peljali k
Jezusu, to se pravi, so ga skerbno in
goreče učili Jezusa ne le samo poznati,
ampak toliko bolj ga iz vsiga serca lju¬
biti. Mladenčka je posebno veselilo, v
bližnjim mniškim samostanu k maši streči,
in pri sv. mašah biti, pri kterih se je
tako lepo vedi! in molil, de je vse pri¬
čujoče ginil. Visoke šole je v Pragi
obiskoval, kjer je bilo 6 do 7 tavžent
šolskih mladenčev, in bili so med njimi
tudi hudobni. Janez pa ni hodil v njih
drušine. Cerkev in šola sta mu bila nar
ljubši kraja; kadar se ni učil, je pa
molil.

2 **

34

Zgodej ga je jelo skerbeti, kako bi
živel, de bi svojo dušo zveličal. De bi
sebi in drugim bolj k zveličanju pomagal,
si je zvolil duhovski stan. Štiri tedne se
je pripravljal v samoti z molitevjo in pre¬
mišljevanjem na ta težki in imenitni stan.
Z ognjem svoje apostoljske gorečnosti je
spreobernil potem brez števila terdovratnih
duš, in zavolj njegovih slovečih čednost
so ga zvolili spovednika cesarici Johani,
ženi cesarja Venceslava. Venceslav pa
je bil sam spačen, razuzdan človek, torej
tudi od druzih ni dobro mislil. Celo po¬
božno cesarico je hudo natolcoval, in sa¬
tan ga podpihne, sv. Janeza nadlegovati,
de naj mu pove, kaj se mu cesarica spo¬
veduje. Ni mislil na to, de mašnik nikoli
nikakor ne srne tudi nar manjši reči iz
spovedi razodeti, ko bi mu bilo terpeti
tudi, kar koli se nar strašnejšiga zamore
izmisliti. Obetal mu je cesar, de ga hoče
vikšiga škofa postavili in mu nar vikši
časti podeliti, ako mu to željo spolni.
Ali kaj so vse časti in vsi zakladi tega
sveta tistimu, ki pozna, koliko je člove-

35

ška duša vredna. Sv. Janez ostermi nad
zaslepljenimi željami cesarjevimi, in mu
mirno pa tehtno dopove, de ne more in
ne sme tako prestrašniga greha sto¬
riti , in de ne bo nikoli tudi ne bese¬
dice iz spovedi razodel. Cesar molči in
ga odpravi. Sveti mož pa je dobro spo¬
znal, kaj je hudobnež namenil, gre in
iše v molitvi pri Bogu moči in pomoči.

Kmal potem obsodi neusmiljeni Vencel
svojiga kuharja k smerti na ognji, ker
mu neke jedi ni bil po njegovim sladu
pripravil. Sv. Janez hiti pred kralja, se
predinj verže in prosi milosti uniinu revežu.
Trinog pa ga spred sebe pahne, in ukaže
ga celo v ječo vreči $ da mu naznaniti,
de ne bo iz nje rešen, dokler cesaričine
spovedi ne razodene. — Čez nekaj časa
ga reši iz ječe in prijazno k svoji mizi
vzame. Ali po jedi mu vnovič pritiska,
de naj pove, kaj se mu je cesarica spo¬
vedovala. Ker pa nič ne opravi, se gro-
zovitno raztogoti, da sv. Janeza v ječo
vleči in ga hoče s terpljenjem premagati.
Bil je na kladi tako razpet in za roke in

36

noge tolikanj natezan, de so mu kosti v
členih pokale; telo pa so mu z gorečimi
baklami žgali. Sv. .Janez je le toliko usta
odperl, de je presvete imena Jezus, Ma¬
rija in Jožef klical. V ječo nazaj pri¬
peljanimi! se je Jezus v prečudni svitlobi
razodel in ga je k novimu terpljenju po-
terdil.

Cesarica te strahovite reči zve, se
verže pred cesarja in ga tako dolgo prosi,
de se utolaži in svetnika iz ječe reši,
Sv. Janez se popolnama ozdravi, pride
spet veseliga obraza v kraljevi dvor, ka¬
kor de bi nič ne bilo, vse odpusti in
opravlja dalje svojo službo. —

Brezbožni cesar Vencel pa je še
zmiraj tuhtal, kako bi svoj namen dosegel.
Sv. Janez je to vedil, torej se je na boj
in k smerti pripravljal. Kakor je Mater
Božjo vselej posebno častil in je bil ves
v njenim varstvu, tako je tudi zdaj pri
nji pomoči iskal. Torej gre tudi na božjo
pot k njeni milostni podobi v Boleslavijo.
To podobo sta bila namreč ss. aposteljna
Ciril in Metod tam postavila, in bila je

37

češena po vsirn Češkim (Teniškim). Ko
se sveti mašnik ves poterjen verne v
Prago in gre mem cesar jeviga dvora,
je bil Vencel ravno pri oknu. Vnovič se
razserdi, sv. Janeza pred se pokliče, in
mu ves razkačen nasproti kliče, de mora
ali spovedno skrivnost razodeti, ali pa
umreti. Svetnik mu nič ne odgovori. Ne¬
usmiljenem pa ukaže svojim služabnikam,
de naj Janeza primejo in v temni noči v
reko Moldavo veržejo. 16. majnikal383
o pol noči so ga rabeljni z mosta vergli v
valove reke Moldave, kjer je njegovo
truplo smert našlo, ali njegova duša z
pomočjo Marije Device ni bila samo re¬
šena, temuč tudi kronana s krono mar-
ternikov.

To je zadosti, de vidite preljubi!
kako je sv. Janez Nepomučan skerbel
za svojo neumerjočo dušo. K dopolnje¬
nju zgodbe še povem, de se je telo mar-
ternikovo vzdignilo in je, obdano s pre-
svitlimi žarečimi zvezdami in od njih
spremljano, mirno dajje plavalo. Veliko
ljudstva je skupej vrelo in stermelo nad

38

tem čudam; cesar pa je v  prestrašen iz
mesta zbežal in se skril. Že pri pogrebu,
pri kterim je bilo nezmerno veliko ljud¬
stva pričujočiga, so se godili čudeži; več
neozdravljivo bolnih je kar neprevidama
ozdravelo. Nar veči čudež pa je, de so
čez 300 let pozneje, ko so 1719 grob
odperli, njegov jezik našli popolnama lep
in cel ohranjen, kakor de bi bil svetnik
še le zdaj umeri. Tudi kosti so bile vse
cele in so se skupej deržale, le samo
meso je bilo zginilo, zunaj jezika, kteri
se zamoro še dandanašnji ravno tak v
Pragi viditi. — Cesarica Johana je kmal
potem od žalosti umerla. Vencel pa je
iskal svojo rujovečo vest s pijančevanjem
in igro zatopiti, je bil naslednjič od ce-
sarovanja odstavljen, in neprevidena smert
je njegovimu brezbožnimu življenju konec
storila.

Molitev.

Ozri se doli na nas, o Marija,
naša preljuba Mati! poglej, koliko —

39

oh koliko je tvojih otrok, ki cene
svoje duše ne poznajo. Pristopi k
Jezusu za novo gnado, ki nam je
tolikanj potrebna, po žarek spo¬
znanja, ki naj posveti v temno glo¬
bočino našiga merzliga serca, de
spoznamo, de občutimo, de se pre¬
pričamo, kako draga in žlahtna je
naša neumerjoča duša. Ona je draga
in žlahtna, ker nam je iz samiga
Božjiga serca vdihnjena; draga in
žlahtna, ker je sveta rešnja kri
Sinu Božjiga zanjo tekla; draga
in žlahtna, ker je namenjena, biti
od Božje roke v svetim raju kro¬
nana, ako ona kakor vredna hči
Očetova, kakor čista nevesta pred
Božje obličje pride. O Marija, o
Marija! sprejmi mojo grešno dušo
pod svojo materno brambo ; prite-
cite mi na pomoč tudi vi angeli

40

Gospodovi, in vsi svetniki, — zlasti
ti sv. Janez Nep., ki si svoje živ¬
ljenje dal, de si dušo ohranil; spro-
site mi gnado, de se spoznam, de
se očistim, de se posvečujem, in
zveličam po Jezusu Kristusu, Go¬
spodu našim. Amen.

Cvetlica.

Danes vam dam cvetlico stoletnico (AlooJ;
redka roža je, ki mende na 100 let enkrat cvete:
kdor njen cvet zamudi’, ga več ne doživi. Taka
stoletnica (pa narvečkrat komej 50-, 30-, 201et-
nica} je tvoje življenje,  in edini cvet te sto¬
letnice je tvoje zveličanje,  kristjan! Ako ga v
tem času zamudiš, ga nikoli več ne dobiš. —
Ako slišiš od lOOletnice govoriti, ali jo celo
sam v kakim umetnim vertu vidiš, spomni se
predraziga cveta: svojiga zveličanja,  ki strezi
nanj noč in dan vse dni življenja, de ga ne
zgrešiš.

Reci v pobožno vajo do jutri, kolikorkrat
slišiš uro biti:

Če svet’ raj zamudim, —

Ga več ne dobim.

41

od

zveličanja telesa.

>

Človek, odgovori mi na tole vprašanje:
Zakaj ti grešiš? Zato, de bi svojimu
poželenju, svojimu telesu, svojimu mesu
vstregel? Neumnež! ali ne veš, de ga
s tem nesrečniga storiš? Ako dušo zgu¬
biš, boš mar zveličal svoje telo? Nej —
ali bo zveličano oboje, ali pa pogubljeno
oboje. Gre ti za eno samo telo. Ako se
ti to telo pogubi, ki ga imaš, nimaš
druziga, de bi ga namestil in namesto
uniga zveličal. Gre ti za terpljenje vsiga

42

tvojiga telesa, vsih tvojih nar manjših
žilic, kitic, čutnic, kosti, vsih počutkov
tvojiga telesa; ne pa le, kakor v seda¬
njim življenji, za terpljenje kteriga koli
dela, ali posebniga uda. Tebe žali in
tare bol v glavi, postelja nekoliko bolj
terda, sedež malo nepripraven, jed ne-
slastna, težavno slonenje. Ali v peklu,
ah v peklu — kaj bo? Tam bo terplje¬
nje na vsih počutkih!

Kako te zdaj skerbi, de bi tvoje
telo bilo čedno, de bi ž njim dopadel, se
celo ponašal in prevzetoval, kaj ne? Ali
glej! umeri boš, in tvoja glava bo ostala
gola čepinja, brez kože, brez oči, brez
žnablov, brez jezika, roke in noge mesa
oguljene, in kar bo ostalo, bo jama troh¬
nobe in červov. In ako se k temu po¬
gubiš , bo tvoje obličje černejši kakor
ogel, tvoji lasje gnjezdo kač in gadov,
jezik bo švigal kakor od ognjeniga modra-

43

sa, tvoje oči se bodo vidile kakor dva
živa ogla, ob kratkim reči: taki boš ka¬
kor hudoba. Dobro premisli!

Kadar tvoje meso za greham poželi,
reci mu: Oh, puntarsko meso ! ali ne veš,
če v tvoje želje privolim, boš gorelo z
menoj vred skoz celo večnost! Je li mar
vredno, tako malo se veseliti, in potlej
toliko terpeti ? No tedaj! ako želiš ljubiti
svoje truplo, ljubi ga le; tode preskerbi
mu resnično dobroto, resnično lepoto,
večno dobroto in lepoto v svetim raji!

Zgled.

Bilo je ravno pred 641 leti, je v Rimu
v mniški cerkvi sv. Siksta klečal pred
sv. Dominikam mlad in čeden človek,
prav zale postave, ter je prejemal iz nje¬
gove roke belo samostansko oblačilo. Bil
je namreč Hijacint, sin poljskiga grofa
Konski-ga. Njegovo serce se je od mla-

44

dih dni neprenehama obračalo za Jezusam,
kakor roža solnčnica za solncam, in svoj
živi dan ni nikoli omadežal oblačila svete
nedolžnosti.

V sveti stan katoliških inašnikov po¬
vzdignjen, gre s svojim stricam, tudi
mašnikam in naslednjim krakovskim ško-
fam, v Rim, sveto mesto in središe ka-
toličanstva. Tukaj je vidil sv. Dominika,
slišal njegove pridige, premišljeval nje¬
govo sVeto življenje; in vse to ga je
globoko v serce ganilo, — še nar bolj
pa, ko je z lastnimi očmi vidil, de je bil
sv. Dominik nekiga mertviga s svojo mo-
litevjo k življenju obudil. Nato Hijacint
s svojim bratam Kozlosi-am vred stopi
v red sv. Dominika, in verneta se v svojo
domačijo.

Ne utegnem ti tukaj razkladati, temuč
sam v njegovim življenji beri, ljubi po-
slušavec, kako je ta sv. mož že na svo¬
jim popotvanji iz Rima na Poljsko na
Koroškim v Brezjih (Friesach) pridigoval
in nov samostan postavil; kako je v svoji
domačii z apostoljsko gorečnostjo odprav-

45

]jal in zatiral ostudno nečistost, sovraštvo,
lakomnost, — ter vnemal čisto ljubezen
do Boga in bližnjigaj kako je tudi po
Moravskim in druzih sosednjih krajih ne-
številne duše s 3 tovarši vred, ki so ga
spremljali, k pokori pregovoril in večne
nesreče na duši in na telesu rešil $ kako
je na dalje tudi po Pruskim, Pomeranskim,
Danskim, Švedskim in drugod ravno taki
blagor razširjal, samostane postavljal itd.;
kako je celo nezmerno rusovsko deržav-
stvo od večera do jutra peš prehodil, po¬
vsod Kristusa in njegovo resnico ozna-
noval, in poterdoval vse to s čudeži. Vse
to sami berite, in stermeli bote. Jest pa
vas v današnji namen opomnim, de je bil
ta sveti mož zlasti imeniten zavoljo svoje
pregoreče ljubezni do svete Marije Device,
zemlje in nebes Kraljice , in njenimu
varstvu in hrambi je pripisoval, de je
tolikim in tolikošnim nevarnostim srečno
odšel. Torej se mu je tudi večkrat Kraljica
angelov razodela, in nekadaj, v god vnebo¬
vzetja, mu je naznanila, de so njegove
molitve Jezusu in nji dopadljive, in de bo
vse dosegel, kar bo prosil.

46

V spričevanje te lepe pomoči Marije
Device in njeniga varstva nad svojim
zvestim služabnikam naj vam povem
kratek zgled iz življenja sv. Hijacinta.
Imenitem Poljak, po imenu Peter, hoče
s konjem reko Vislo prejezdariti; de-
reča voda pa ga za seboj potegne in
zagrezne pod valove. Drugi dan dobe
njegovo truplo in ga na breg spravijo.
K množici ljudstva pride tudi njegova
prežaljena mati, in joka prejoka pri mer-
zlim truplu svojiga sina. Ravno ta čas
gre tudi Hijacint memo; in mati, ki ga
je poznala, mu reče: ,,0  mož Božji ,
oh oče Hijacint , obudite usmiljenje do
matere vdove , ki je zgubila svojiga edi-
niga sina ! u  Svetnik se zjoka od usmi¬
ljenja, odstopi nekoliko na stran, se oberne
k Marii, svoji premogočni Gospej, ki
mu je bila obljubila, de bo vse gnade
dosegel, kterih bo prosil, in jo prosi, de
naj potolaži to žalostno mater. Nato se
merliču približa, ga prime za roko, in
reče : „0  Peter , Kristus Jezus , kteriga
čast in hvalo oznanujem, te na prošnjo

47

svoje svete Matere Marije zopet v živ¬
ljenje kliče  /“ Na te besede, — čudo,
prečudo J ko bi trenil, mertev vstane in
živi, objame svojo mater, in dobro v
spominu ohrani, kaj de smert z našim
truplam stori.

Molitev.

O Marija, prečista Devica in
nad vse matere skerbna Mati! glej
doli na to zbrano verno množico,
ki pred teboj kleči, in zopet dansi
nove milosti po tvoji usmiljeni roki
od Boga prosi. Sprosi nam gnado,
de spoznamo, kaj je prava lepota.
Nas tolikanj rado skerbi, de bi
imeli čedne telesne ude in počut-
ke 5 ali kaj pomaga zunanja lepota ,
če je znotraj zgoli slepota? Cimu
zlati lišp okoli gnojniga kupa: či-
mu zala obleka okrog prešeštniga

48

telesa: čimu lično truplo okrog ne¬
čiste duše? Kaj mi pomagajo lepe
oči, ako ne bodo Boga gledale?
Kaj mi pomagajo lepe usta, ako
ne bodo svojiga Stvarnika v sv. raji
hvalile? Kaj mi pomagajo lepi lasje,
ako se bodo enkrat kače okoli moje
glave ovijale? Kaj mi pomaga živ¬
ljenje polno nasladniga greha, pa
smert polna britkosti in peklenske
groze? Kaj mi pomaga, eno uro
se veseliti, in potlej sto in sto dni
se jokati! časnost razuzdano pre¬
živeti in potem na vse vekomaj ter-
peti? — O Marija, ti vsa lepa na
duši in na telesu! pridobi nam gnado,
de svoje telo kakor hišo neumerjoče
duše, kakor tempelj sv. Duha spo¬
štujemo, varujemo brez madeža ohra¬
nimo in ga z dušo vred zveličamo 5
naj enkrat presvitljeno iz groba

49

vstane in se v novim Jeruzalemu
z vsimi angeli vse večne čase veseli.
Po Jezusu Kristusu, Gospodu na¬
šim , na Tvojo prošnjo, o Marija!
Amen.

Cvetlica.

Sprejmite dans cvetlico lilijo.  Lilija, lilija —
komu ona ne dopade, dokler ni vela? Ta lilija
je nedolžnost na duši in na telesu; varuj jo bolj
kot lilijo na vertu, ako jo imaš; s kervavimi
solzami jo obžaluj in pokori se, ako si jo za¬
pravil, zakaj: „ Nedolžno st zgubljena in ura
zamjena  — ne pride nobena “  (nazaj). —
Naj vsak saj 7 minut kleče premišljuje pred
britko martro ali kakoMarijno podobo: kako ve¬
lika škoda je omadežanje ali zguba nedolžnosti.

50

Piti lasu

od

časa.

Cas le teče, in mene sabo vleče. Dva¬
najst, petnajst, dvajset, trideset, štir-
deset let mojiga življenja je že minulo.
Ne bo jih več nazaj ! Oh, ne bo jih, ko
bi hotel tudi vse premoženje zanje dati!
In koliko mi jih še ostane preživeti? Ne
vem, ne vem; vem pa, de jih je malo.
Čas je kratek. To sam spoznam, ker
dan za dnevam mi tako mine, de skorej
ne vem kdaj. Ali če čas še z večnostjo
primerim, ni le samo kratek, silno kratek,
temuč je kakor nič.

51

Čas je kratek, pa čas je drag. Za¬
kaj v tem tako kratkim prekratkim času
si zamorem pridobiti celo neskončno več¬
nost same sreče in zgoli veselja. Vsak
trenutek, ako ga prav obernem, mi pri¬
dobi novo stopinjo veselja v svetim raji.
Pol ure, dobro obernjene, zamore mojo
dušo rešiti iz rok mojiga dušniga sovraž¬
nika, in jo preseliti v roke Božje. Malo
časa, odločeniga vsak dan v molitev, ena
sv. maša, malo branja iz duhovnih bukev
na dan me zamore greha obvarovati, in
mi moje zveličanje zagotoviti.

Kratki čas je grozoviten čas ! Vsak
trenutek zamorem grešiti, zamorem umreti,
se zamorem pogubiti. O mene nesrečniga,
ki zamorem ravno tisti čas umreti, ko bi
smertno grešil! O me nesrečniga, ko bi
mogel tudi le eno samo noč, eno samo
uro, ali tudi le nekaj trenutkov v taki
nevarnosti preživeti! O mene desetkrat

3 *

52

nesrečniga in slepiga, če morebiti sam
nalaš v takim stanu živim — v stanu
pogubljenja! O nespametni, o slep jest,
ki bi zamogel v tako kratkim času svetnik
biti, pa sim še grešnik! Sim zgubil čas
v nečimernostih, v igrah in norčijah, v
kratkočasili in grehih. Kaj imam zdaj od
tega, de sim predragi čas tako zapravljal?
Ako ne mislim časa bolje obračati, bo
prišel dan, ko bom od Boga ene same
ure prosil, de bi se spreobernil, in te
ure ne bo nikoli, — nikoli, — nikoli —
celo večnost je ne bo !

Zgled.

Leta 1597 je bilo viditi v Rimu bliz
cerkve sv. Doroteje množico ljudstva pri
neki hiši stati. Gledali so z veselim obra-
zam v medliga, rezniga in ob enim dobro-
voljniga moža, ki je od velike množice
ubozih otro r k obdan v hišo stopil. Sleherni

53

je tega moža blagroval, in vsak je vedil
od njega kaj lepiga povedati. Bil je namreč
sv. Jožef Kaiasanški , začetnik ubožnih
šol, svet sin katoliške Cerkve. Nad tem
možem imamo zgled, de naj moli in dela,
kdor hoče, de bo s svojim čašam prav
ravnal in milostljivo sodbo našel.

Starši njegovi, polni strahu Božjiga,
in pa učenik, ki so ga ljudje svetnika
imenovali, so storili in dosegli, de čisto
mladenčevo serce ni poznalo greha, in
ko mu je že v bolj godnih letih neka pre-
derznica v mestu Valencii zaderge stavila,
je zbežal v mesto Alkala, kjer se je tako
izverstno učil in obnašal, de je dosegel
dohtarsko čast v Božjih naukih. Pač so
ga njegovi starši pregovarjali, de naj bo
kak posvetin gospod, ker se je bil tako
lepo izučil. Ali bogoljubni Jožef je bil
že svoj stan izvolil 5 bil se je namreč
odmenil za duhovstvo. Umerje mu pa tudi
brat, in silno tiši oče vanj, de naj v za¬
kon stopi; tode zdaj pa Bog s svojo roko
vmes seže. Jožef hudo zboli, in že blizo
smerti reče očetu: „ Ako mi privoteli, de

54

bom duhoven, se bom ozdravil, če ne,
bom umeri 44 . V takih stiskah oče privoli,
in Jožef je bil kar precej zdrav. Je pa
od njega veliko pisaniga, koliko je delal
po raznih deželah za Božjo čast in bliž-
njimu v prid, zlasti koliko je bolnikam
storil. Zmed neštevilnih njegovih dobrih
del hočem samo eno v misel vzeti.

Ko je bil Jožef Kalasanški v Rimu,
in je vidil, de veliko otrok, ki jim je bila
kuga starše pobrala, brez varstva in lepe
keršanske reje po cestah tava, in so v
nevarnosti zapeljani biti, so se mu ti
zapušenci v zerce smilili; začne se za¬
nje pečati, najme hišo, jih krog sebe
zbira, s pomočjo 3 družili duhovnov v
potrebnih rečeh podučuje, oblači in pre¬
živi, kolikor nar boljši more. Ze v za¬
četku je imela ta šola sto otrok, in kmalo
je število do 700 naraslo. Tako je bilo
tacih otrok zmiraj več, pa tudi premožni
ljudje so ga zmiraj bolj podperali, več
duhovnov se mu je v pomoč pridružilo,
in vstal je iz tega začetka red pobožnih
šol za uboge otroke.  Imenuje se red

55

Piaristov.  Ubožni fantiči, ki so bili spre¬
jeti, so dobivali nauk zastonj: v branji,
pisanji, številstvu, v začetkih latinšine in
prav posebno v verskih resnicah. Vravnal
je pa Jožef pred vsim drugim svoje šole
tako, de se je čas v prid obračal, po¬
sebno v zveličanje duše. Imeli so pred
vsim drugim zadosti časa pri sv. maši
biti, svete zakramente prejemati, in sploh
za dušne potrebe. Pa tudi čas, ki se je
obračal v šolske in druge opravila, je
služil ob enim v nauk za čednosti. Bila
je povsod kaka duhovna vaja vmes vtak¬
njena. Tako je učil svoje učence s čašam
dobro gospodariti. Imel je svetnik pri
svojim pobožnim delu nepremakljivo za¬
upanje do priprošnje Matere Božje. Vse
svoje uboge otimčiče je ti ljubljeni, mo¬
gočni Gospej in Materi v varstvo in
brambo zročil. Bila je pa tudi njena
bramba nad njimi velikrat prav očitna,
in kako de je bilo tako djanje Jožefa Ka-
lasanškiga Bogu dopadljivo, je On po
nekim razodenji Božje Matere Marije na
znanje dal.

56

Neki dan moli svetnik s svojimi lju¬
bimi učenci pred podobo Marije Device,
in pobožne pesmi časti in hvale do visoke
in milostljive Varhinje njegovih šol se izli¬
vajo iz njih bogoljubnih sere. In lejte!
kar neutegama vgledajo vsi pričujoči pre¬
sveto nebeško Kraljico z Božjim Detetam
Jezusam na rokah, ki je v častitljivosti
in ljubezni ob enim nad to nedolžno mno¬
žico gledala, in dajala je vsim svoj ma¬
terin blagoslov. Slehern si zamore mis¬
liti , kako so vsi stermeli v sladkim za¬
čudenji, in so se le še bolj vnemali v
ljubezni in češenji do presv. Božje Ma¬
tere, ki je toliko prijaznost pokazala do
tih mladenčev zato, ker so po vodbi
svojiga učenika in očeta svoj čas toli¬
kanj dobro obračali. — Kako slabo ve¬
selje pa delajo ne le mnogi odrašeni,
ampak tudi manjši in veči otroci, ki
brez vsiga dela toliko draziga časa v
postopanji ali celo v hudih pregrehah
zgube in zapravijo ! Prav dosti zgledov
imate le prevečkrat pred seboj, kaj de
od tacih malopridnežev izhaja, ki že v

57

mladosti začnejo postopati in ljubimu Bogu
čas krasti.

Molitev.

V tvoji pričujočnosti spoznani,
o Marija, presveta Devica in nar
ljubeznjivši Mati! de se moje serce
z britkostjo napolnuje zavolj toliko
časa, ki sim ga v svojim življenji
zgubil. Ali če ga nisim zgubil za
svet in greli, sim ga zgubil zase;
ali če ga nisim zgubil za svoje
telo, sim ga zgubil za svojo dušo
in za Božjo čast, desiravno dobro
vem in sim popolnama prepričan,
de mi vse drugo po smerti poma¬
gati ne more, ako je čas življenja
za mojo neumerjočo dušo bil zgub¬
ljen. Rad bi zdaj popravljal in
popravil, rad bi skaze nadomestil,

3 **

58

rad bi ubegli čas iz morja prete-
čenosti nazaj priklical in vsak nje¬
gov zlati trenutek vložil za od-
kupljenje srečne večnosti: ali kaj ?
ko je zguba časa nepovračljiva zgu¬
ba! O Marija! bogata zakladnica pri
Jezusovih gnadah, sprosi mi od-
pušenje za pretečeno in zvestobo
v obračanji časa za prihodnje; na¬
domesti težke zgube in pomanklji-
vosti iz preobilniga zaklada Jezu¬
sovih presvetih kervavih ran, iz
svojiga lastniga in iz zasluženja
vsih svetnikov. Precej zdaj po¬
svetim vse svoje prihodnje dni z
dobrim namenam in kličem: „Tebi
samimu, o Gospod! tebi samimu da¬
rujem vse prihodnje dela in opra¬
vila , vse djanje in nehanje; živ¬
ljenje in smert, vse naj bo tebi v
čast in moji ubogi duši v zveli-

59

Čanjepo Jezusu Kristusu, Go¬
spodu našim. Amen.

Cvetlica.

„1)obra misel 11  se pravi cvetlici, ki jo
danes seboj nesite. To zelise samote z lepim
duham napolnnje in ima tudi v zdravilstvu svojo
veljavo. Vam pa naj pomeni „dobra misel“
dober namen , in napolnuje naj samoto vašiga
serca. Dobra misel naj vse vaše namene in
djanja napolnuje, in bodo vse posvečene, in tako
nobena minuta časa ne bo zgubljena. Vsadite
v pobožno vajo na začetik vsaciga dela to cve¬
tico „dobro misel £{ , in vselej recite : „Naj bo
Bogu na čast!“ prejden začnete delati.

sunertniga grelia.

Pojdi od solnčniga izhoda do zahoda,
prehodi vso zemljo od juga do merzliga
severa, — in našel boš veliko hudigana
zemlji; tode prav za prav hudo je le
eno  na zemlji, namreč: smertni greh.
Bog nam je zapovedi dal, in sveta Cer¬
kev, njegova namestnica na zemlji, nam
jih daje, — in ako tudi le eno zapoved v
veliki reči radovoljno prelomiš, si storil
smertni greh! — Povej mi, moj človek! ali
imaš smertni greh nad seboj? Joj tebi, če ga

61

imaš, — kaj si storil! Ti si zaničeval —
z nogami potaptal povelje svojiga Stvar¬
nika, si se vzdignil nad svojiga Očeta,
nad svojiga Odrešenika, nad svojiga Boga,
nad svoj začetek in konec, nad svoje vse.
Ti duša nehvaležna, si bolj ljubila svoj
greh kakor svojiga Ženina, svojiga Po-
svečevavca, svojiga Boga! To je nepo-
koršina, punt, nehvaležnost, ostudnost,
grozovitnost, de je nima enakosti ne pod
solncam in ne za sobicam I Sla je gnada,
šla, je otročnost Božja, šlo je vše zaslu-
ženje pretečeniga življenja, šla je dedšina
sv. raja: o, de je strašne nesreče zares!

In zdaj — hočeš še v grehu ostati?
Veš, čigava sovražnica si, revna duša?
Sovražnica Božja. Veš, čigava hči si? Hči
satanova. Tebi se ljubi norčevati, po¬
hajati, jesti, piti, spati, smejati se: ako
je pa Bogu zadosti, v trenutku si mertev,
o človek, — in pogubljen! Padlo je v

62

pekel milijone angelov zavolj eniga sa-
iniga smertniga greha, v mislih storjeniga:
in ti s tolikimi pregrehami se varniga
misliš? Oh, tvoja slepota je temnejši kot
tema!

Strašan in nevaren je tvoj greh, še
nevarniši odlašanje spovedi. Ako si se
pogreznil v pervo brezno ter si grešil,
ubeži drugimu, tretjimu in četertimu: ne
odlašaj pokore! Teci k spovedi, nar pred
ko je mogoče. Nikoli ne pojdi k pokoja
v takim strašnim stanu, de bi saj djanja
popolnama obžalovanja ali grevinge ne
obudil.

Ako nisi pa v grehu, si vender vedno
v nevarnosti greha, o človek! Skušnjava
nekoliko močnejši, nepreviden premerljej
te utegne v greh zakopati, kadar nar
manj misliš. Grešil je angel v nebesih;
grešil je Adam v raji; grešila sta Juda
in Peter v šoli Jezusa Kristusa. Ne po-

63

žabi tedaj tudi ti, de iz angela, iz ne-
dolžniga, iz aposteljna zamoreš v enim
trenutku biti hudoba. Spomni se, in le še
spomni se tega in tresi se, ter cuj noč
in dan, de te skušnjava ne zagerne in
greh ne pokrije!

Zgled,

kako se je spreobernil neki zdravnik, ki ga
je bilo branje malopridnih bukev spačilo.

Bratovšina Marijniga presvetiga Ser¬
ca, v ktero jih je tudi po naših krajih
brez števila zapisanih, je pač veliko greš¬
nikov že spreobernila in zveličala. — V
nekim majhnim mestu škofije ,,Versailles u
na Francoskim je živel pred malo leti
zdravnik, ki je bil zvest zakonsk, dober
oče, odkritoserčin prijatel, ubogim skorej
bolj usmiljen kot sam sebi — sploh: vse
dobre lastnosti je imel, samo vere ne, in
torej tudi množili čednost ne, ki jih vera
veleva. Bil je namreč od branja spačenih

64

bukev iz mladosti okužen, in nevernik
ter — odpustite de rečem — svinjski
Volter (neki nesramen francosk pisač) je
bil njegovo nar ljubši branje.

Leta 1839 ga bolezen opade, ki je
bilo očitno, de ga bo spravila. Prijati!, ki
so ga opominjali, de naj se k Bogu s
pravo vero in pokoro oberne, niso nič mogli
opraviti. Njegovo delo in kratkočas v
bolezni so bile skvernine uniga pisača,
in drugi umazani in prederzni romani
(malopridne in kužljive bukve), tako de
je nekiga dne še njegov bravec bukve preč
vergel in rekel: „Naj izbere, kdor hoče
te bukve ; jest ne. Se mi gnusi, — je pre-
ostudno“. V  svojim terpljenji ni iskal
drugej tolažila kakor v spominu na pre-
karije in spake svoje mladosti. Ob, strašin
stan na vratih večnosti!

Njegovi prijatli v taki nevarnosti pi¬
šejo v Pariz, kjer je sedež bratovšine
Marijniga presv. Serca, de naj zanj molijo.
Se zgodi, tode zastonj. Nekaj pozneje
vnovič pišejo, de še hudobniši in terdo-
vratniši prihaja, desiravno se smertna ura

65

bliža, in ga vnovič v molitev priporoče
ter prosijo, de naj se naMarijnim altarji
zanj sv. maša opravi. In glejte! poma¬
galo je. Bilo je malo ur poznejši ko
ga prijatli zopet k pokori nagovore, in
res, posluša jih, odpravi od sebe vse
pohujšljive bukve, pokliče k sebi duhov-
niga očeta ali fajmoštra, kteri ga z lju¬
beznijo in modrostjo pripravi k spovedi
in sv. Obhajilu. Živel je potem še osem
dni. In kako dobro in sveto je ta čas
pri svoji veliki slabosti obernil. Nepre-
nehama je pobožne reči premišljeval, si
je dajal brati iz življenja svetnikov in
keršanskiga nauka, in zmiraj spet je
prosil, de naj vero, upanje in ljubezen z
njim obudujejo. Sladka in občutljiva po¬
božnost mu je prešinovala njegovo spokorno
serce. V tacih čutilih je ravno neko nedeljo
v presladki imeni Jezus in. Marija klical,
in svojo dušo v Zveličarjeve roke izdihnil.

Vidite, kristjanje, koliko premore
naša srednica, naša besednica, naša po¬
močnica — Marija Devica pri Bogu sto¬
riti in sprositi.

66

De pa vender ne boš prederzno za¬
upal, ti hočem k temu še nekaj povedati.
Neki posvetin človek je svojo pokoro
vedno odlašal in menil, de se bo na
zadnje spreobernil. Na smertni postelji pa
ni hotel verjeti, de bo že umeri. Duhovnu,
ki je bil zoper njegovo voljo poklican, je
rekel drugi dan priti, desiravno. je bila
že sila nar veči. Drugi dan pride du¬
hoven in nadnj križ stori, de naj se spove.
Bolnik pa se ne gane. Na enkrat zakriči
s strašnim glasam besede sv. pisma
(dPs. 111.}: „Grešnik bo oči odperl in
obupal 44 . Potem obraz v blazino zasadi
in ni je bilo besede iz njega. Pohlevno
ga spovednik vzdigne in opomni, de naj se
urno spove. „Res, res, 44  reče bolnik,
„precej se moram spovedati; 44  ali namesto
spovedati se z ravno takim strašnim gla¬
sam zavpije nadalje: „Z zobmi bo škri¬
pal in se raztogotil. 44  In zopet se skrije
v blazino. Duhoven ga še enkrat vzdigne,
ga prosi in s solzami nagovarja, de naj
vender na Božje usmiljenje zaupa in se
spove svojih grehov. Ali še v tretjič po-

67

tisne svoj obupani in skremženi obraz še
globokejši v posteljo, in govori z grozo-
vitnira glasam strašne besede: „Grešnik
bo poginil z vsim svojim upanjem.“ Spo¬
vednik mu v silnim strahu glavo vzdigne.
Bil pa je mertev; — njegova duša je že
bila pred sodbo Božjo. — Vedno je v
svojim življenji pokoro odlašal, torej ni
imel gnade, de bi jo bil v smerti delal!

Molitev.

O Jezus, sin Davidov! ki si
na svet prišel iskat, kar je zgub¬
ljenima, ozdravit, kar je bolniga,
ohranit, kar je zdraviga; prosimo
Te s ponižnim sercam in potertim
duham, odverni od nas zavolj svo-
jiga neskončniga zasluženja grozo
in nakazin smertniga greha, ozdravi,
kar se da ozdraviti, in obvari v
nedolžnosti, kar se da obvarovati,

68

in zveličaj, kar se da zveličati, de
bo vselej češeno in hvaljeno Tvoje
presveto ime, ki ne želiš smerti
grešnika, temuč de se spokori in
vekomaj živi; Ti, ki si ženin čistih
(brezgrešnih) duš u , ki je „Tvoje
veselje biti med človeškimi otroci
in se med lilijami paseš, u  dodeli
nam to dobroto. O Marija! skaži
se nam dobrotno mater in pridobi
nam milost od Jezusa Kristusa,
svojiga in Božjiga Sina. Amen.

Cvetlica.

Ne morem vam vsak dan prijetnih cvetlic
dajati, — nismo se v veselim raju, kjer je vse
popolnama. Samo pokažem vam danes rastlino:
volčje jagode , pa v roke Je ne jemljite, ker
strupena je. Začernelo steblo, černo — zelen¬
kasto perje, černikasto rudeče cvetje — — vse
to na tem zelišu kaže nekaj otožniga in ima

69

nekaj studljiviga v sebi. Nar nevarnim pa je sad:
Černe svitle jagode brez košic, ki bi mislil, kdo
ve, kako dobre so, so pa grozovitin strup, ki
je že veliko neprevidnih končal. Torej ga tudi
nemci stekle jagode  imenujejo (Tolikirsche).
To studijivo zeliše naj vam pomeni smertnigreh ,
ker vsa njegova podoba je v njem zobražena. Tudi
greh se košati s perjem, cvetjem, z mogočnim
steblam, namreč z zunanjim videzam; je zunej
prijetin in vabljiv, kakor une jagode na jeziku:
ali gorje, čez gorje, ako v serce pride! On dušo
umori, in prav velikrat tudi telo nesrečno stori.
Kadar koli tedaj volčje jagode vidite, ali se jih
spomnite, mislite na grozo smertniga greha. Do
jutrišnjih šmarnic pa, kolikor krat v hišo pridete
ali iz hiše greste, recite: „Bog me obvaruj
smertniga greha l“

70

0(1

kaznovanja greha.

Bog lahko udari grešnika, ako hoče in
kadar koli hoče. Človek od človeka
razžaljen, poškodovan, bi se rad dosti¬
krat maševal, bi rad zadostovanja iskal;
ali velikrat ne more. Pri Bogu ni tako;
On zamore  strahovati, samo če hoče.
On te zamore kaznovati, de ti zdravje
vzame, de ti vzame premoženje, de ti
starše, ali pa tudi tvoje lastno življenje
vzame; samo če hoče. Ako si zdaj v
grehu, te zamore tudi zdaj štrafati z ne-

71

prevideno smertjo; samo če hoče. In
njegova volja — ali ti je znana? Ni ti
znana, in vender grešiš, in spiš mirno
v svojim grehu? Bog hoče  greh straho¬
vati, to je gotovo in obdelano. Ako
grešiš, bodi si svest, de bo Bog iskal
zadostovanja od tebe, kakor že bodi, in
kjer že bodi, ali na tem ali pa na unim
svetu. Oditi ne moreš in ne boš odšel:
ali pokora; ali pa pekel. Eva in Adam
sta dosegla milost za svojo nepokoršino,
sta oteta, sta sveta: ali časna kazen ali
štrafinga za njun greh še vselej terpi.
Ti praviš morebiti: en greli več ali manj,
na tem ni toliko. Tedaj ti tudi ni toliko,
ena šiba Božja več ali ena šiba Božja
manj ?

Bog v resnici šiba tudi že zdaj tebe
za tvoje grehe. Tiste pogoste nesreče
in nadloge v deržini, tista zgubljena
služba, tisto spodletelo upanje, tisto

72

obrekovanje tvojiga bližnjiga čez-te, ti¬
ste skušnjave  — tako pogoste in toli¬
kanj žive, tisto znotranje grizenje brez
praviga miru, desiravno ga išeš, tista
terdoglavnost tvojih otrok, in še marsi-
kej enačili reči, — so kazni, šibe, udarci
za tvoje stare grehe, na ktere že nisi
več mislil. Ako si pa vender vesel, za¬
dovoljili in srečin v svojih hudih pregre¬
hah, ti hočem nekaj povedati, kar je še
bolj strašno. Tako se ti poterjuješ v svo¬
jim prehudobnim življenji, nakladaš greh
na greh, derva na derva, de bo toljkanj
bolj oginj gorel in bo iz njega toljkanj
hujši žerjavica. In ako si k temu tudi
še zgubil grizenje vesti, in strah zavolj
zasluženiga kaznovanja Božjiga: gorje
tebi! zakaj tako si štrafan z vso ojstrostjo
od pravice Božje. Ah! če je kdo  po¬
treben Marijne pomoči, si je potreben
zares ti, ki živiš v takim žalostnim stanu.

73

Zgled.

Grozovitna nesreča je, v težke pre¬
grehe zabresti ter se od Gospoda Boga
ločiti, de bi nespametni človek kratek
čas razuzdanosti služil, potem pa zato
sramoto, grenko kesanje, zaničljivost,
revšino in poslednjič večne bolečine ter-
pel in žel. Vender tudi nar veči greš¬
nik naj ne obupa, ako v grehu terdov-
ratno ne ostane, temue se spreoberne
in pravo pokoro dela. Rečem pa: pravo
pokoro, ker kolikor hujši je bil greh,
toliko rezniši in veči mora pokora biti.
Naj vam pokažem v izgledu, kako se
prava pokora dela.

Bila je pred več kot 18 sto leti na
Egiptovskim deklica, ki je posvojim 12.
letu zapustila svoje starše in se je zoper
njih voljo podala v mesto Aleksandrijo,
kjer je nesrečna služila divjim strastim
svojiga poželenja skoz 17 let, in ni mi¬
slila ne na čednost in njeno lepoto, ne
na Boga in njegove strašne sodbe. Ne-
kiga dne vidi množico romarjev, ki se

4

74

v Jeruzalem napravljajo, obhajat tamkej
povišanje sv. Križa. Tudi ta prederzna
grešnica se z njimi napravi, pa ne de
bi pokoro delala in križaniga Jezusa ča¬
stila, temuč de bi množico popotnikov s
svojo razuzdanostjo okuževala. Kakor
sploh terdovratniga grešnika, je ni bilo
groza pred valovi, kteri bi jo bili za-
mogli požreti, in je povsod delala nar
ostudniši pohujšanje.

Ko se je bil praznik približal, je
hotla tudi ona iti v cerkev sv. Križa, kjer
je bil od sv. Helene najdeni Kristusov
križ očitno k češenje izpostavljen. Pri
vratih pa je Božja roka zaderževala pre-
derzno grešnico, de ni mogla v cerkev;
tri ali štirkrat se je pognala, de bi cer¬
kveni prag prestopila, pa zastonj; skriv¬
na moč jo je vselej nazaj sunila. Vsa
zmotena se v neki kot cerkvene veže
stisne, in bilo ji je, kakor de bi ji
kdo rekel: ,,Nisi vredna, nagnusna ne¬
sramnica ! de bi križ Tistiga gledala,
ki je za te v nezmernih bolečinah umeri,
ti pa ga neprenehama križaš s svo-

75

jimi grehi!" Kakor od strele zadeta se
verze na kolena, vse njeno grešno živ¬
ljenje in vse nesramnosti stopijo pred
njeno dušo in začne se britko jokati.

Kdo se je bo zdaj usmilil, kdo bo
taki zaverženi grešnici pomagal? Toži,
joka in povzdiguje svoj obraz, kakor de
bi pomoči iskala. Kar ugleda tam bliz
na steni podobo preblažene Device in
Matere Zveličarjeve Marije. Neko upa¬
nje jo obsije, z gorečo priserčnostjo prosi
Mater usmiljenja, in jo roti pri njeni či¬
stosti, ki nima enakosti, de naj ima u-
smiijenje z ubogo grešnico, in naj nese
pred Boga njeno skesauje in solze; tudi
jo prosi, naj ji pridobi milost, de za-
more v cerkev iti in križ njeniga Sina
gledati. Zraven tega sveto obljubi, de
hoče pokoro storiti in se odsihmal popol-
nama Bogu darovati. Prosi Marijo, luč
vsili zmotenih, de naj bo priča in poro-
kinja njene obljube.

Zdaj občuti uboga grešnika sladko
tolažilo v svojim sercu, spozna de je
uslišana, vstane, in glej! žezamorebrez

76

zaderžka v cerkev in do tistiga mesta
priti, kjer je bil visoko sveti križ postav¬
ljen. Tukej se v solzah verze na tla
pred križem in vnovič zaterdi, de hoče
pokoro delati. Potem se zopet verne
pred podobo Zveličarjeve Matere, jo vno¬
vič stori pričo de hoče svojo obljubo spol¬
niti, in jo prosi, de naj ji ta preljuba
mati, pribežališe grešnikov, pot pokaže,
po kteri naj odsihmal hodi. Zasliši pa
glas: ,,Ako čez Jordan v greš, boš po-
polnama pokoj našla.“ Ne enkrat prosi
Marijo za pomoč, potem kupi tri hlebce
kruha, se vzdigne in gre ves ljubi dan.
Proti večeru pride k neki cerkvi sv. Ja¬
neza Kerstnika, ki je bila ob reki Jor¬
danu. Tamkej priserčno moli, se spove
skesano svojih grehov in sveto Rešnje
telo prejme. Potem začne svojo pokoro,
vžije pol hlebca kruha, in prenoči na
goli zemlji pod milim nebezam.

Prihodnji dan pa se še vnovič Marii
priporoči, gre čez Jordan v pušavo, in
tamkej v samoti, od vsake žive duše
odločena, je svojim pregreham primerjeno

77

pokoro delala. Kakor je poprej skoz 17
let po razuzdanih derhalih samopašnosti
služila, tako odsihmal skoz 17 let nobe-
niga človeškiga obličja vidila ni. Zeliša
so bile njen živež; obleka se ji je kmalo
odergnila; vročina po leti, mraz jo je po
zimi moril, in od lakote je hujšala.
Zraven tega se je mogla s hudimi skušnja¬
vami vojskovati; zdaj je čutila poželenje
do dobrih jedi, ki jih je nekdaj vživala,
zdaj do vina, ki ga je poprej tolikanj
ljubila in nezmerno pila; tukaj v pušavi
pa večkrat ni imela kaplje vode, de bi
žejo ugasila. In kako silno jo je. pri
vsim tem satan z gnusobami poprejšnjiga
življenja nadlegoval in jo silil, de naj se
med razuzdani svet nazaj poda! V tacih
skušnjavah se je na tla vergla, se na
persi tolkla, se priporočevala usmiljeni
Materi Marii.

V takim pokorjenji in ojstrim zata¬
jevanji same sebe je 48 let v pušavi pre¬
živela, in še le po mnogoterim terpljenji
je bila sladki pokoj svojimu sercu po
Božji milosti pridobila. Pred smertjo jo

78

je bil Bog že v silno visoki starosti
starčku in svetimu pušavniku Cozimu
razodel, kteri jo je spovedal in obhajal.
Ta pušavnica, kakor že veš, ljubi po-
slušavec, je sveta Marija Egiptovska,
poprej velika grešnica, naslednjič resnična
spokornica in svetnica. Listek pri njeni
glavi je to naznanoval, ko je bil Cozima v
postnim času njeno mertvo truplo našel.

Morebiti stermiš nad ojstro pokoro
te poprej velike grešnice — zdaj pa svet¬
nice, ljubi poslušavec, in si misliš: kje
je pa moja pokora za neštevilne moje
zmote in pregrehe? Vem, de nimaš ne
volje, ne priložnosti, se tako ojstro po¬
koriti, kakor se je pokorila sv. Marija
Egiptovska; rečem ti pa vender: Ako
se ne boš spokoril, ne moreš zveličan
biti. ftesnično, skesano spreobernjenje k
Bogu, ponižna in odkritoserčna spoved in
popravljanje storjeniga hudiga, kolikor je
le moč, — to je pokora, brez ktere se
ne more nobeden zveličati, kdor je po
sv. kerstu hudo grešil. To je pokora,
od ktere Kristus govori, ko pravi: „A/fco

79

pokore ne storite , hote vsi pogubljenih
Od te pokore ni nobeden izločen; vsak
dan se moraš grešnika spoznavati; vsak
dan moraš nad grehi žalovati; vsak dan
se zoper svoje nagnjenja in strasti voj¬
skovati; vsak dan skušnjave premago¬
vati; vsak dan delati delo svojiga bolj—
sanja. Ta vojska, to delo stane veliko
truda in se tudi pokora imenuje. Ako
to delo, to vojsko opustiš; ako vnemamo
in mlačno živiš, in si ne prizadevaš, de
bi ljubko greha trebil iz svojiga serca
in podobi Jezusovi enak prihajal, ki te
vabi, de ga posnemaj; boš na vekomaj
pogubljen. — Taka je pokora v duhu;
delaj pa tudi po telesu po svoji zmožno¬
sti pokoro, kakor sv. Marija Egiptovska,
de najdeš milost ob dnevu pravične sodbe
Božje.

Molitev.

O večni Bog 1 ! Ti vidiš moje
slabo serce, kako hitro me zaboli

80

nejevolja, zbode žal beseda, mi
pregrene že celo telesne bolečine;
kako bom prenašal še le strahova¬
nja in težke šibe, časne ali večne,
prihod njiga življenja? Kako mi je
pretežko, ako mi smert vzame očeta,
mater, brata, sestro, zvestiga pri-
jatla: kaj bo še le tam, ako bom
na vekomej od vsih ljubljenih lo¬
čen , — že celo pa, od Tebe sa-
miga, o večna Luč, ki si studenec
vse sreče, vsiga veselja; brez
česar ne more biti nobeden vesel,
nobeden zdrav in srečin, nobeden
zadovoljili. O Marija, ti Mati pri-
serčniga usmiljenja, sprosi mi gnado,
de spoznam in si k sercu vzamem,
kako hude so kazni (strafinge) pri-
hodnjiga življenja, in če že mo¬
ram terpeti za svoje grehe, oh,
naj me zadeva pravična roka Go-

81

spodova v tem življenji, de mi v
večnosti prizanese, po neskončnim
zasluženji Jezusa Kristusa, na tvoje
milostne prošnje, o Marija! Amen.

Cvetlica.

Sprejmite preljubeznjivi! cvetlico „kokalj,“
ki sicer prijetno cvete, na zadnje pa se vender
z ljuliko vred v oginj verze. Kokalj naj pomeni
kazni  ali štrafinge,  ki pridejo za greham ka¬
kor oginj za kokljem. Recite nocoj in jutri
zjutraj nekterikrat: v Bog me varuj večniga
ognja !  in molite grevingo v ta namen.

4 **

smerti.

Umreti bom mogel; zapustiti bom mogel
starše, ali otroke, ali brate; zapustiti pri-
jatle, blago; tudi zalo hišo in lepe polja,
ako jih imam; zapustiti vse vse, še celo
svoje lastno telo. Moje stanovanje bo
potem grob — poln červov; moja hiša tam-
kej bo hiša večnosti: ali srečne ali ne¬
srečne večnosti, ne vem. To je resnica,
ki jo moram verovati, ko bi tudi never¬
nik bil, ker jo dan na dan z lastnimi
očmi vidim. Merjo stari, merjd mladenči

83

in otroci5 merjo ubožni, merjo' bogatij
merjo' sveti, merjo grešniki; umeri je
Jezus, umerla je Marija; kaj pa, de tudi
jest bom mogel umreti.

Ali kako? kje? — V hiši, v cerkvi,
na postelji, na poti? ne vem. Bom umeri
v hudi vročini, v počasni sušici; za
padcam, mertudam ? ne vem. — Ali ko
bi mogel vediti že saj kdaj? Morebiti
čez trideset let; morebiti čez dvajset let;
mogoče, de žeto leto; kdo mi je porok,
če tudi to noč ne? ne vem. Le sam
edini Bog ve. In On mi je rekel, de
smert bo prišla kakor tat po noči, ko se
nar manj pričakuje.

In vender, ne mara, živim kakor
de bi mi nikoli ne bilo umreti; tudi še
misliti ne maram na smert. A ko bi ta
trenutek umeri, imam morebiti vest tako
zamotano, de bi na mestu v pekel šel.
To spoznam, se bojim, in vender ne išem

84

pomočka! Odlašam od mesca do mesca,
od dne do dne, se vedno smerti bližam,
in ostanem zmirej grešnik. Ako pa ven-
der v tem stanu res le umerjem, koga
bom zamogel tožiti, če ne samiga sebe.
O moj Bog, moj Bog! nikar me ne za¬
pusti , daj mi tolikanj močno gnado, de
se nar delj v 3 dneh iz svojiga nesreč-
niga stanu izkopljem.

Zgled.

26. tega mesca obhaja sv. Cerkev
svetnika, kteri je bil pravi serafin ljubezni
Božje, pa tudi velik častivec Marije De¬
vice , od ktere je večkrat, ne le za se,
ampak tudi za druge pomoč dosegel zo¬
per smertne zalezbe. Njegovo ime je
Filip Nerijan. Iz njegovih otročjih let
vam opomnim samo to, kako de je po
smerti svoje lastne tolikanj ljubljene ma¬
tere tudi svojo mačeho ravno tako ljubil
in spoštoval, ji je v vsim čisto natanko

85

pokoren bil, in vse storil, s čemur je
mislil, de bi ji vstregel; in kako so
njegove nar ljubši opravila bile: molitev,
učenje in poslušanje Božje besede. Že
takrat je vse dosegel $ česar je v molitvi
Boga prosil.

Ta svetnik tedaj je tudi Marijo to¬
likanj ljubil in častil, de bi se enako
smel imenovati serafin Marijne ljubezni.
Po vsili kapelah svoje cerkve je hotel
imeti Marijo namalaho. Njegova vedna
navadna molitev k Materi Božji je bila:
„0  Devica Marija, Mati Božja, prosi
Jezusa za-me! O Devica in Mati. 44  S
to molitvico, je rekel, se nar vikši Marijna
čast izreče in oznariuje. Njegovi učenci
so mogli po 63krat na dan to molitvico
moliti; priporočeval jo je svojim spove-
dovancam iu zlasti takim, ki so bili zoper
čistost skušani, in skusili so vselej pre¬
čudno pomoč. Zato se pa tudi Marija
ni manj ljubeznjiva in .dobrot na skazovala
do njega. Nekikrat v svojih poslednjih
letih je bil tako bolan, de so zdravniki
nad njim obupali. Neprevidama in ne-

86

v

utegama pa je zopet ozdravel. Štirje
zdravniki so čakali na njegovo smert v
nekim stranskim stanovanji. Kar začne
svetnik klicati: „0 moja nar svetejši
Gospa! O Gospa nar lepši! O eešena
moja Gospa  /“ Pritečejo zdravniki in ne-
kteri dragi, in najdejo ga kviško povzdig-
njeniga in nad posteljo v zraku terpteti,
in je roke zdaj stegoval, zdaj umikal,
ter klical: „Nisim vreden, nisim vreden!“
Na vprašanje, kaj de je, je rekel: „AIi
ne vidite Matere Božje, ki me je prišla
ozdravit?“ Ko pa vidi, de je več ljudi
v stanovanji, se zjoka, in obraz v posteljo
skrije. Zdravniki mu žilo poskusijo in
najdejo popolnama ozdravljeniga. Nalo¬
žil je vsim, de morajo terdo molčati od
tega. Drugi dan je zdrav iz postelje vstal
in šel maševat. Tako mu je Marija po¬
magala v smertni nevarnosti. — Pomagal
je svetnik pa tudi drugim na Marijno
prošnjo. Eden zmed nar ljubših učencov
sv. Filipa, Cezari Baroni, je bil za smert
bolan. Filip goreče moli zanj k Jezusu
Kristusu, naj mu ohrani Cezarja. Tode

87

njegova molitev ni bila dosti močna; oberne
se tedaj do Matere Marije, naj Ona to
milost sprosi. In glej! Marijna prošnja je
dosegla, kar Filipova ni premogla: Cezar
je bil kar pri ti priči ozdravljen. — Za-
volj tolikih dobrot, ki jih je po Marii pre¬
jemal, je neprenehama zaterdoval svojini
učencam in spovedovancam: „Moji otroci!
častite Mater Božjo, ljubite Marijo!

Molitev.

O dobrotljiva, o sladka Marija
Devica, ki si mati življenja, pri¬
dobi nam pri Gospodu življenja in
smerti neprecenljivo milost, de bomo
vselej na sme rt pripravljeni, ker
ne vemo ne ure ne dneva, kdaj
de Gospod pride, nas k sodbi kli¬
cat. In vi veliki prijatli Božji, sveti
angelji varili, sveti Jožef, sveta
Barbara, vi naši kerstni varhi in

88

vsi sveti pomočniki in pomočnice
za zadnjo uro, oh, pristopite nam
na stran ob tisti grozni uri, ko se
bo razločevalo za našo večno srečo
ali nesrečo. Ti pa, usmiljeni Je¬
zus , začetik in konec vsiga našiga
djanja in nehanja! usmili se nas
na naše pohlevne prošnje in prošnje
Marije in vsih svetnikov, in do¬
deli nam po srečni smerti večno
življenje; ki živiš in kraljuješ z
Bogam Očetam v edinosti svetiga
Duha — vse vekomaj. Amen.

Cvetlica.

Sprejmite v roke in serca cvetlico „ved-
no»ivko a  ali „sempervivo‘ £ . Ta je lepa rumena
cvetlica, ki tudi po zgubi zelenja vedno živa —
lepa ostane in nikoli ne zvene. Pač lepa podoba
smerti pobožniga kristjana , ki le po telesu umerje,
duša pa vekomej živi v nar lepšim cvetu. Ved-

89

noživka naj ti tedaj kliče: O človek! „Reši svojo
dušo!" Rešite svojo dušo!  še enkrat rečem,
de vas ne zadene večna smert, namreč: večno
pogubljenje. — Priporočite Marii prav živo tiste,
ki na smert premalo mislijo, in molite zase in
zanje 3 očenaše in češena Marije.

90

im.

PREIfllSLIK.,,

od

vesoljne sodlie.

Pred sodbo Kristusovo se bom mogel
prikazati. Oh, kakošno prikazanje! Ta
sodnik je bil moj oče, inganisim ljubil;
je bil ženin moje duše, in sim ga zapu¬
stil; je bil moj Bog, pa sim ga zane¬
maril ! V enim samim trenutku mi bo dal
zapopasti in bom spregledal svojo ne¬
hvaležnost, svojo nezvestobo, svojo pre-
derznost. Se bom obračal morebiti k Marii?
Ali kako mi bo pri sercu, ako sim kri¬
žal s svojimi grehi njeniga Sina. Se
bom priporočal svojimu angelu varhu?

91

Ali s kako vestjo, ako sim mu skorej
zmirej nepokoren bil. Moj gospod je bil
satan sam; in ravno ta bo ta dan moj
tožnik. Moj Bog, kako se bom branil,
kje bom pomoči iskal, ako v življenji tiste
zaničujem, kteri bi mi jo takrat delili!

Pri sodbi se bodo razodeli v pričo
vesoljniga sveta vsi grehi. O kako se
bom sramoval! To se ho zgodilo v pričo
mojih tovaršev, med kterimi sim bil mo¬
rebiti viditi kakor angel; v pričo mojih star¬
šev, ki so mislili, de sim dober in pošten;
v pričo mojiga spovednika, pred kterimi
sim grehe tajil, zmanjševal, zlepševal.
Brali se bodo grehi vsi. Tudi tiste nar
bolj skrite misli; tiste, če si tudi ne spol¬
njene želje; tiste tolikanj sramotljive do¬
padljivosti! tisti greh, ki sim ga storil
sam, — ki sim ga storil s svojim tovar-
šem, v tistim stanovanji, v tistim kotu,
v tisti štacuni, v tisti pivnici, v tisti

92

cerkvi. O sveti Bog, kakošna sramota.
O vsi svetniki, kam se bom djal ?

Pri sodbi bom zaslišal svojo obsodbo.
Blažen ali preklet. In od koga? Od Je¬
zusa. Ali blažen od Jezusa z izvoljenimi,
ali preklet od Jezusa z zaverženimi. In
potem? ali z Jezusam v raju, ali s hu¬
dobami v peklu. Se ne bo mar ta sodba
zamogla odložiti? Ne, tudi za en sam
trenutek ne. Se ne bo mar mogla pre¬
klicati ? Ne, vekomaj ne. O sreča in
veselje — zaslišati od Jezusa: „Pnrfi,
blaženi mojiga Očeta , posedi moje kra¬
ljestvo  /“ O kaka nesreča in strah —
zaslišati od Jezusa: ,, Poberi se , pre¬
kleti , od mene , v večni ogenj  /“ O moj
Bog! kakošna bo moja sodba? Ktere
besede bom zaslišal? Med kterimi se bom
znajdel? Kaj, ko bi bila zdaj — le ta
sodba? — Gorje meni, ko moram iti k
sodbi, pa tako malo na njo mislim!

93

Zgled.

Misel na sodbo je z grozo napol-
novala tudi nar veči svetnike $ hočem vam
le samo eniga v misel vzeti. — Na po¬
dobah vidite moža z bledim, shujšanim
obličjem, ki ima sv. križ z drugim orod¬
jem terpljenja Jezusoviga v rokah, in
je v černo mniško obleko oblečen. Nje¬
gova svetost je bila tolika, de ga je
papež Inonci II. imenoval „zid cerkve
Božje, u  papež Aleksander III. pa „luč
sv. Cerkve,“ sv. Tomaž Akvinski ,,zlato
posodo svetosti,“ učeni kardinal Baroni
„nebeško trobento“. Med sedmerimi otroci
svojih staršev je že v svojih otročjih letih
materi nar veči veselje delal, ker bilo
ga je zgoli pohlevnost in vsi materni nauki
in zgledi so mu globoko v serce segli.
Bil je neizrečen vbogljiv, je rad molil,
do bratov in sester sama čista ljubezen,
in do ubozih je bil tolikanj usmiljen, de
je velikrat svojo lastno jed z njimi delil.
Bil je bistre glave in pridnosti, de ga je
bilo veselje viditi. Sveta ljubezen Božja je

94

gorela v njegovim sercu. Prečudna pri¬
kazen je kazala,' koliko dopadljivost ima
Bog nad čisto dušo tega fanta. Sveti
večer, ko se je ravno k službi Božji
pripravljal, se mu prikaže ljubeznjivo
Dete Jezus v premikavni podobi. Od ti-
stihmal je bil otrok lastina Jezusova, in
rasel je, kakor v starosti, tako tudi v
Ijubeznjivosti pred Bogam in pred ljudmi.
Nadalje ti ne bom razlagal njegoviga
življenja, čednost in neštevilnih čudežev,
ljubi poslušavec ! Svetujem ti pa, de sam
zvesto preberi njegovo življenje, zakaj
vedi, de ta sveti otrok je bil sv. Bernard.
Povem ti pa, de pri toliki svetosti iz
mladih let do groba, se je on sodbe silno
bal, in groza ga je sprehajala, če je le
pomislil, de bo mogel pred Kristusam
sodnikam stati. Ena reč pa mu je po¬
sebno njegov strah hladila, namreč njegovo
zauponje v Marijo ,  ktera je mati Sod¬
nika in mati zadolženca ob enim, kakor
je večkrat rekel. Že v svoji otročnosti se
je bil Marijni službi posvetil, in malo
svetnikov je, de bi bili čast preblažene

95

Marije Device bolj poviševali, češenjein
ljubezen do nje bolj razširjali, kakor on.
Kdor njegove spise bere, v kterih od
Marije govori, mora priserčno ginjen in
s sladkimi čutili navdajan biti. Njegove
besede so kakor med, in nebeški duh veje
iz njih. Sme se imenovati pevec Ma¬
rije Device. Tako piše od njega neki
pobožin pisavec (X)tt Leg.). — Ker je
imel toliko priserčno češenje do Marije,
je pač po pravici pričakoval tudi pomoči
od nje ob smertni uri in v dan sodbe.
V neki nevarni bolezni, ko so ga mnihi
že mertviga mislili, je bil v zamaknjenji
pred sodbo Božjo, in satan ga je hudo
tožil. Svetnik pa je rekel: „Vem, de
nebeške lepote nisiin vredin in de je s
svojim lastnim zasluženjem ne morem do¬
seči ; tode moj Gospod in Zveličar ima
dvojno pravico do nebes, eno kakor Sin
Božji in dedič svojiga posestva, drugo
kakor Odrešenik sveta po svojim križi in
terpljenje. Upam, de poslednjo pravico
bo meni prepustil in de moje upanje ne
bo osramoteno. u

96

In ko se je bila že res poslednja ura
približala, jo je z veliko serčnostjo pri¬
čakal, svest si, de ga sveta Devica pred
sodnjim štolam ne bo zapustila. Jezusovi
ljubivci in Marijni častivci ne bodo za-
pušeni na zadnjo uro ko bi se imeli tudi
čudeži goditi. In kaj taciga ravno pišejo
popisovavci življenja sv. Bernarda. V
stanovanji, kjer je umiral, se je razo¬
dela nebeška Kraljica ter mu je serčnost
dajala v poslednji vojski, dokler ni te
blažene duše v svoje roke sprejela. (Bol-
land 20. vel. šerp.)

Molitev.

O Marija, ki prideš s svojim
Božjim Sinam, Kristusam Jezusam,
na strašno sodbo, spomni se nas
grešnikov, in sprosi nam, dokler
je čas, de bi zamogli vsak čas sveto
živeti, zveličano umreti in ob sod¬
njim dnevu na desni strani med

97

izvoljenimi stati, po nezmerni mi¬
losti ravno tistiga Jezusa Kristusa,
Gospoda našiga. Amen.

Cvetlica.

So prijazne spomladanske cvetlice, ki jim
pravijo trobentice.  Jest pa vam dans ne podam
trobentice, ampak trobento , ki vas bo enkrat k
novimu življenju in k sodbi klicala, in na to naj
vas trobentice spominjajo. — Tem cvetlicam pra¬
vijo tudi ovčičice;  tudi to ime nam dans dobro
služi: živite namreč tako, de pridete sodnji dan
med ovce in ne med kozle. Storite do jutri, ali
saj v 3 dneh, vsak svojimu potrebnimu bližnjimu
kako bolj posebno usmiljenje, po svoji moči, ker
bo Jezus sodnji dan na dela usmiljenja posebno
gledal.

5

98

lasu

od

pekla.

Ali je pekel, ali ga ni? bi kmal vprašal
kak nejevernik današnjih časov, ki mu
je razuzdano življenje luč svete vere za¬
temnilo. Vprašam te pa namesto odgo¬
vora: Ali je pravični Bog, ali ga ni?
Praviš: nad tem še nikoli nisim dvomil.
In glej! ta pravični Bog sam nam je
razodel, de je pekel, kraj, kjer bodo
pogubljeni vekomej terpeli. Je kraj, so
temnice, kjer bo jok in škripanje z zobmi
(Mat. 8, 18. — 22, 13.); je červ, ki zmiraj

99

grize; oginj, ki nikoli ne ugasne; boleča
lakot in žgeča žeja jih bo (vekomej)
morila ( ps . 58, 7); verženi bodo v jezero
razbeljenigažeplain smole (skriv. raz. 21,8.),
ter bodo strašnimu obupovanju in grozo-
vitnim mukam zročeni (Jerem. 30,12 .). Tako
govori Bog, večna resnica: veš ti te reči
morebiti bolj kot Bog? Se smeš pre-
derzniti, njegove skrivnosti pretresati ali
nad njimi dvomiti ? Od pekla so prepri¬
čani tudi krivoverci, turki in nejeverniki;
le samo med keršenimi nejeverci se mo¬
rebiti kteri najdejo, kteri pekel taje, ker
jim vest šepta, de ga imajo zasluženiga.
Ali kaj pomaga tajiti, ko ga pa vender
ugasiti ne morejo! Bolj ko to misel za¬
tirajo, bolj jih strašj v sredi njih veselja
in grešne razuzdanosti. Poprašam te,
grešnik , kako boš mogel prebiti v peklu,
ker se še misliti nanj bojiš?

5 *

100

In ako se pogubiš, kakošno bo tvoje
opravilo v peklu? Misel in misel, kako
lahko bi se bil zveličal, pa se nisi hotel.
Spomin na tisto pridigo, tiste vaje, tiste
bukve, tiste navdajanja, s kterimi te je
Bog klical, pa nisi poslušal. Pretuhto-
vanje njih toliko in toliko tvojiga stanu,
tvoje starosti, tvojih zmožnost, tvoje šole
ali tovaršije: oni zveličani, ti pa pogub¬
ljen ! In potem tisto strašno vpitje, vde-
lovanje, obupnost, preklinovanje, deje
strah misliti. Oh, kakošno življenje! oh!
kakošno opravilo v peklu!

In ako padeš v ta oginj, od kteriga
sam Bog govori, doklej misliš de boš v
njem? Sto let? več. Tavžent let? več.
Milijon let? več, več! Milijone milijone
milijonov? več, še le več! Doklej tedaj?
Dokler Bog ostane Bog, zrnirej, veko¬
maj, vse vse večne čase! In v tolikim
času ne bo nikoli nič počitka? tudi za

101

trenutek ne? Nikoli nič ne. Se nikoli ne
bo moglo tudi ne s perstam ganiti ? Nikoli
ne. Se ne bo nikoli moglo oko zatisniti,
tudi za 15 minut ne? Nikoli ne. Ne bo
nikoli moč dobiti saj ene kaplje hladne
vode? Nikoli, nikoli ne! Moj Bog, moj
Bog, vari me! O ogenj! o pekel! o
večnost!

Se dvomiš nad peklam? Hočeš po¬
skusiti ? O groza zame in zate, ako pre¬
pozno spregledava!

Zgled.

Še le 72 let je, kar je umeri svet¬
nik poslednjih časov in posebin častivec
Marije Device, sv. Alfons Ligvorjan.
Sveta mati katoliška Cerkev ima namreč
vedno svetnike v sebi, in pa le ona sama,
ker le samo ona ima od svojiga Ženina
Jezusa Kristusa vse pomočke posveče¬
vanja. Oče sv. Alfonsa je bil Avstri-

102

janec, ki je pa blizo Neapelna prebival, in
je imel veliko pobožnost do terpljenja
Kristusoviga. Njegova pobožna mati je
bila imenitna zavoljo velike pohlevnosti v
terpljenji, in bila je silno skerbna, de bi
svoje otroke keršansko zredila. Kakor
bela lilija je rasel Alfons v čednostih in
nedolžnosti, in je bil z desetim letam v
neki vstav žlahtnih mladenčev sprejet.
Takrat je bil že pervo sv. Obhajilo pre¬
jel in se popolnama Zveličarju posvetil in
zročil. Kako silno se mu je greh studil,
se vidi iz tega-le: Nekiga dne ga tovarši
k igri z žogami vabijo; brani se nekaj
časa, poslednjič pa privoli, ker le silijo,
in dobi igro, desiravno ni znal igrati.
Zavoljo tega se je eden zmed unih mladih
tako razserdil, de ga je jel zmerjati in
zaničevati. Alfonsa je vse zarudečelo v
obraz, precej da dobiček nazaj in reče
z reznim glasam: „Kaj, zavolj te malo-
vrednosti se prederzneš Boga žaliti ? Tu¬
kaj na tvoj denar!“ To reče in odide.
Zvečer ko je bila igra dokončana, ga
tovarši skerbno po vertu išejo, in najdejo

103

klečečiga pred podobo presvete Marije
Device, ki jo je bil na drevo pripel, in
ves je bil v molitev zamaknjen. Ko fant,
ki ga je bil razžalil, to vidi, na glas
zakliče: „Ah, kaj sim storil, svetnika sim
razžalil ! u  Alfonsa je bil njegov oče od-
menil, de bi bil velik gospod 5 ali Bog
ga je bil za vse kej večiga poklical: bil
je mašnik, škof, velik svetnik. Od tega
svetnika je veliko prelepiga branja, ho¬
čem pa vam le samo to povedati, kar
sim za dans namenil.

Ko je Alfons še med svetam živel,
je bil nekdaj z več druzimi pri duhovnih
vajah v samostanu sv. Mihaela v svojim
domačim kraji. Misijonar, ki je svete
vaje vodil, je povedal v nekim nagovoru
to le zgodbo: Neki star človek, ki je bil
že z eno nogo v grobu, je vender imel
še grešno zavezo z neko žensko. Gnada
Božja pa ga je premagala in resnično
se je spreobernil; ali ženska je ostala
terdovratna in umerla je nespokorna. Ne-
kiga večera ta mož v svoji Staniči moli
pred podobo našiga Gospoda Jezusa na

104

križu, kar začuti na okrog močno pihanje
lmdiga viharja in v sredi viharja sliši
glas, glas ženske, ki je vpila: „Pogub-
Jjena sim! Po Božjim pripušenji pridem,
de ti dam znamnje, kako moč ima ogenj,
ki mene žge.“ Ta trenutek se pritisnete
dve goreči roki s peterimi persti na po¬
dobo in jo prežgo'. Med tem ko je mi¬
sijonar te besede svojim poslušavcam
pravil, odmakne zagrinjalo od podobe
britke martre in pokaže prežgane mesta.
Razločno so se poznali persti in dlan, ki
je bila podobin oklep ali rom ožgala. Ta
pogled je serce še mladiga Alfonsa silno
ginil, in večkrat je potlej rekel: „Du-
hovnim vajam v misijonarski hiši Marije
Device imam zahvaliti svoje spreobernje-
nje. Še dandanašnji se vidi mala stanica,
kjer je, še mladeneč, imel večkrat na
samotnim duhovne vaje, in revna celica,
kjer je prebival; pa tudi podoba, ki mu
je bila vzrok popolnama spreobernjenja,
se še kaže v njegovi Staniči.

105

Molitev.

Spoznam svojo veliko slabost,
spoznam Božjo neskončno pravico
in tresem se pred sodbo in večnim
ognjem, kadar se svojih grehov
spomnim, o Marija, moja Mati, Ti
pribežališe grešnikov, ti zdravje
bolnikov, ti tolažnica žalostnih! Ozri
se doli na Adamove otroke, ozri
se na nas grešnike, potolaži naše
serca z duham prave, resnične po¬
kore, de se otme naša duša pred
večnim ognjem, kadar Gospod pride,
nas na odgovor klicat. To tedaj
sprosi, ti Marija, svojim prežaljenim
otrokam od Jezusa Kristusa, Go¬
spoda našiga. Amen.

Cvetlica.

Ali poznate cvetlico, ki se ji pravi ange¬
lika  ? Le-to vam dans v spomin podam. Pravijo,

5 **

106

de angelika je zoper kugo, ter kužni strup ustavlja.
Ta angelika vam naj bo gnada Božja , ki je
nar boljši vračilo zoper kugo greha in zoper
pekel. — Molite ponižno in kleče trikrat do jutri
oče naš, češena Marijo in čast bodi Bogu . . .
za tiste, ki so nar bližej pekla.

107

od

števila pogubljenih.

Moja duša, oberni svoje oči doli v kraj
zaverženih, in štej, koliko je bilo po¬
gubljenih pred Kristusovim prihodam.
Tam doli je Kajn. Zmed dveh bra¬
tov je eden zveličan, eden pogubljen. In
koliko je število tistih silno razuzdanih,
ki so ob Neotovim času bili v strašnih
pregrehah s potopam zagernjeni? In spet
tisti ostudni nečistniki Sodome in Gomore,
Sebuima in Adame, — o strah in groza!
koliko je njih število? In spet tam na-

108

prej koliko malikovavcov, Asirjanov, Fe-
ničanov, Grekov, Rimljanov in druzih,
ki so v svoji slepoti in zaterjeni terdov-
ratnosti tolike grozovite pregrehe delali.
In zmed Hebrejev, izvoljeniga ljudstva,
oh koliko je tudi njih pogubljenih!

Štej potlej pogubljene ob času Jezusa
Kristusa. Koliko je nevernikov, ki se
niso hotli spreoberniti! Koliko modrijanov,
ki so svoje serce zakerknili! Koliko judov,
ki so Sinu Božjiga preganjali! Koliko
duš tistih je doli, ki so govorili z Jezu-
sam Kristusam, ki so imeli z njim opra¬
viti, ki so vidili s svojimi lastnimi očmi
njegove čudeže! Je Iškarjot, učenec Kri¬
stusov; je eden zmed razbojnikov, ki je
ob Jezusovi strani umiral, pa ni hotel
milosti. Kaj so taki in enaki počeli na
tem svetu, kako so bili nekteri mogočni,
visoki, prevzetni, bogati, terdoserčni in
neusmiljeni; kako zaničljivo so s samim

109

Sinam Božjim delali! Glej , glej , verna
duša, kako se jim zdaj godi!

Štej poslednjič pogubljene po Jezu¬
sovim prihodu. Poglej doli, koliko je
duš — puntarskih zoper sv. evangeli, sle¬
pih do čudežev, terdih do milosti, prega-
njavskih do svete Cerkve 5 mogočnih rim¬
skih cesarjev, slepih modrijanov, govor¬
nikov in pesnikov, ki se je njih slava
trobila po širokim svetu , in se trobi še
zdaj, ne mara. Glej med njimi katoli¬
čane, pogubljene pri luči svete vere, ki
so zanemarjali Božje navdajanja, pridige,
zakramente! Glej njih žalostno množico
iz vsih stanov, naj vikših in naj nižjih!
In zdaj, dans, ta večer, to uro, — oh!
koliko jih je pripravljenih za pogublje¬
nje! Koliko njih po cestah, po hišah, po
delavnicah, po štacunah, po polji in nji¬
vah, po kmetih in po mestih, — oh!
koliko jih je pripravljenih, zrelih za po-

110

gubljenje! Koliko starih, mladih, otrok
je v smertnim grehu; in en sam smertni
greh je zadosti, de človeka vekomaj ne-
srečniga stori! — Oh, kaj pa bo, ker
je temu tako? Tudi mene, in vsakiga
vestniga kristjana skerbi; ali — kdo za-
more pomagati? Vsak sam sebi, ako
se spreoberne in v dobro oberne gnado
Božjo. Človeška pravica ne odjenja, ona
sodi, ter strahuje po postavah; koliko
manj zamore Božja neskončna pravica
od svojih večnih postav odstopiti ? Ti te¬
daj , moja duša! živi po veri in pameti
s Kristusovo čedo, de se tudi z njo zve¬
ličaš. „Pojdi noter skoz ozke vrata, ker
veliko jih bo hotlo noter iti, pa ne bodo
mogli , u  govori večna resnica.

Zgled.

Nekiga dne pred več kot 500 leti
je sedela v mestu Florencii v svoji lepo

111

oličeni sobi imenitna gospa s svojim 5
mesečnim ljubeznjivim sinčkam. Kar po-
terka na vrata, in v stanovanje stopita
moža v sivi obleki, ter ponižno prosita
Božjiga dani. Gospa se opotavlja kaj
dati; — v njeno silno stermenje pa spre¬
govori majhni otročiček in reče:
služabnika Marijna; daj jima Božji
dar  . K<  Una moža sta bila iz reda Marijnih
služabnikov  ali semitov , ki je bil malo
poprej v tem mestu oživel. Sedem bo¬
gatih kupcov iz žlahtniga stanu in go¬
spodov iz llorenškiga svetovavstva je bilo
vse svoje premoženje vbogajme razdelilo,
in sklenili so, se svetu odpovedati, ob
milovšini živeti, se popolnama darovati
molitvi, spokornim delam in češenju Marije
Device. Prečudni otrok pa, ki je te be¬
sede govoril, je bil naslednjič tolikanj
sloveči in sveti Filip Benici , edini sin
svojih žlahtnih staršev tega imena. Od
otročjih let dalje, in tudi v spačenim mestu
Parizu, kjer se je zdravništva učil, se je
neoinadežaniga ohranil. Kadar je bil v
Parizu in Padovi z veliko hvalo šole

112

dokončal, je začel vse bolj misliti na
zveličanje svoje duše, kakor pa na po¬
svetno velikost. Lični mladeneč, poln
lepiga upanja, gre neki četertek po veliki
noči k Božji službi v malo kapelo slu¬
žabnikov Marije Device, ki je bila zunaj
mesta Florencije. Ko se je list bral,
zasliši besede, ki jih je nekdaj sv. Duh
govoril diakonu Filipu: v Pojdi in vozu
se približaj .“ Te besede so ga globoko
ginile, ker tudi on je bil Filip, in si je
mislil, de te besede sv. Duh posebno
njemu govori. Do temne noči premišljuje,
kaj de bi pri njegovih okolišinah pome¬
nile. Po noči v sanjah pa se' mu je zdelo,
kakor de bi bil na širokim pustim krasu,
polnim kamenja, golih hribov, brezen in
pečin; po tleh pa je bilo blato in vsakteri
merčesi, divje germovje in ternje. Pre¬
strašen zavpije, in začne Marijo na po¬
moč klicati. In glej! v višavah zagleda
presveto Marijo Devico, z angeli obdano,
ki je imela v roči obleko svojih služab¬
nikov (servitov), in mu je rekla: „Filip :
pojdi in vozu se približaj ! u  Zjutraj,

113

ko se je zbudil, je precej spoznal pomen
teh besed, de se namreč mora popolnama
Marijni službi posvetiti; torej gre in stopi
v red služabnikov Marije Device. Bilo
ga je namreč groza pred tistim grozo-
vinskim pustim krasain, ki ni pomenil
druziga, kot ravno zapeljivi svet; torej
ga je zapustil in se podal pod peruti
Marije Device. Kdor se namreč s sta¬
novitnim češenj em Marii zroči, ima vzrok
upati, de je med številam izvoljenih, ka¬
kor ta služabnik, ki ni le kar zveličan,
temuč je tudi velik svetnik.

To češenje Marije Device mora pa
djansko biti, kakor je pri sv. Filipu bilo.
Marija, presveta Devica, mu je bila zgled
življenja. V neomadežani čistosti, v nar
globokejši ponižnosti in zlasti v nar ojstrej-
ši pokori je svoje dni preživel. Vse svoje
dela in opravila je vselej poprej Marii
daroval, in ta dobrotna in mogočna Mati
ga je podperala. Torej pa tudi njegova
ljubezen do Marije, prečiste Device, ni
imela meje. Pri vsaki priložnosti je iskal
pobožnost in zaupnost do te dobre Matere

114

v sercih obudovati. Vedno, kadar je učil,
je govoril od njenih visokost in lepih
čednost. Njegova poslednja pridiga, veliki
Šmaren 1285, je bila od častitljivosti
Marije Device, in blagroval je s tako
živimi besedami srečo tistih, ki v njeni
brambi urne rjo, de so vsi stermeli. V
svojih poslednjih brhkostih je bil tri ure
kakor mertev, potem se je kakor iz glo-
bokiga spanja prebudil, in pripovedoval
je, kako strahovito ga je satan k obupno¬
sti naganjal; prikazala pa se mu je Ma¬
rija , je sovražnika odgnala, svetniku
pa pokazala krono, ktero mu je Gospod
pripravil. Ko so njegovi samostanski
bratje molili besede: ,, V tvoje roke zro-
čitn svojo dušo u , je poslednjikrat britko—
martro priserčno kušnil in mirno izdihnil
svojo dušo. Lejte! tako umerje, kdor
v življenji in v smerti Marijo za svojo
brambo ima, — tako sklenejo Marijni
otroci svoje dni na zemlji. —


115

Molitev.

O moj Bog! kamor koli se ober-
nem, najdem greh in nevarnost za
pogubljenje. To najdem sam nad
seboj, najdem nad drugimi; greh
pri mladih, greh pri starih; greh
pri visokih, greh pri nizkih. Hite
v pogubljenje nejeverniki, hite kri¬
voverci in ločenci, hiti z vso močjo
veliko katoliških kristjanov. Usmili
se, o Gospod! usmili se; prižgi nam
luč praviga spoznanja, omeči našo
terdo voljo, de z vero, z upanjem, z
ljubeznijo po vsili Tvojih zapovedih
Tebe samiga išemo, Tebi samimu
služimo, Tebe najdemo in od ve¬
komaj do vekomaj posedemo, na
prošnjo Marije presvete Device, naše
besednice in naše pomočnice v živ¬
ljenji in smerti. Amen.

116

Cvetlica.

Nesite dana seboj cvetlico, ki ji pravite
tavžentroža.  Grenka je le-ta cvetlica, pa dobro
zdravilo za telo. Tako zdravilo so tudi težave
tega življenja za dušo, ki vas varujejo večniga
pogubljenja, ako jih prav obračate. — 1000 je
veliko število; naj vas opomni Jezusovih besed:
„Veliko je poklicanih, malo izvoljenih
ki jih šestkrat  do jutri premislite.

117

Dvanajsti dan.

P&SROSMRe

od

hudobnosti kristjanove.

Kaj zamoreš storiti za moje zveličanje,
o moj Bog? Sam ne vem, kaj bi rekel.
Ako me vabiš z glasam svojiga pohlev-
niga usmiljenja: grešim, ker se prederzno
na tvojo dobroto zanašam. Ako mi daš
zapopasti globočino svoje pravice, zopet
grešim in obupujem nad tvojo milostjo.
Ako prijazno in mehko z menoj delaš,
te razžalim 5 ako se mi ojstriga pokažeš,
te spet razžalim. Podoben sim prav za¬
res jezljivi in nehvaležni kači: če jo božaš,

118

te pikne; če jo stisneš, te tudi piči. S
solzami močim podobo križanigaJezusa;
čez malo ur grem od tam, ter ponovim
in raztergam njegove svete rane. O ko¬
liko prestrašno je vender to brezno hu¬
dobije, de ga tudi jest sam ne zapo-
padem!

Kaj ti še ostane storiti za moje
zveličanje, o moj Bog? Ti si me postavil
v naročje svete matere katoliške Cerkve;
si mi dal luč za spoznanje; mi daješ
notranje navdihovanja, se k dobrimu spod-
budovati; gnado, de se zamorem grehu
ustavljati; prosto voljo, de si zamorem
zasjuženje pridobiti; zakramente, se po-
terdovati; zglede, se oserčiti; stiske in
nesreče, me k sebi privabiti. Grešil sim;
ti si se zamogel nad menoj zmaševati,
pa si mi prizanesel. Ti si vse storil, de
bi me spreobernil, jest pa vse, de bi se
v hudim zaterdil!

119

Kaj zamorem še od tebe prositi, o
moj Bog! de bi se zveličal? Tvojo kri?
Si že vso zame prelil. Tvojo dušo? Si
jo že dal svojimu Očetu za-me. Tvoje
telo? — Je bilo križano za-me. Tvoje
meso? Je vedno pripravljeno za-me. Ne
vem in nimam te kej prositi, de bi ne
grešil 5 in vender kadar grešim, ne mara,
v globočini serca čez-te tožim! Oh kolik
slep neumnež sim, ako ne zapopadem,
de zavoljo lastne hudobije pogubljenju
dirjam nasproti!

Zgled.

Kakor zlo zoperna je Marii hudob¬
nost, tolikanj prijetna ji je po drugi strani
priprostost njih, ki so iz serca ponižni.
Kako močno de blažena Mati Gospodova
pobožne, proste, čiste in nedolžne duše
ljubi, se zamoreš nad zveličanim Her¬
manom  prepričati. Bil je rojen pred več

120

kot 600 leti v Kolinu (Kolnu) ob Rajni
od poštenih, pa ubožnih staršev. Se fantič,
je bil pohleven in voljan k vsimu, kar
so mu starši zapovedovali; zraven tega
zmirej vesel in jasniga serca. Ni pa nič
vedil od veternosti ali lahkomišljenosti in
svojoglavnosti. Ni je bilo hudobne besede
iz njegovih ust, in bil je vselej sramožljiv
in nar lepšiga vedenja. Njegovi pobožni
starši so mu bili zgodej že prav priserčno
češenje do Marije Device v serce zasa¬
dili. Nji, nar modrejši Devici, se je v
molitvi priporočal prejden je v šolo šel,
nji je daroval vse svoje dela, v njeno
čast je obračal čas, kar mu ga je od
njegovih dolžnost ostajalo. Ob prostih
dneh, ko so se njegovi tovarši igrali, se
je Herman natihama v cerkev Marije De¬
vice vmuznil. Tamkej je bila lepa podoba
Marije Device z usmiljenim Ježuškam.
Pred to podobo je pokleknil ter je z
otročjo priprostostjo govoril, zdaj z Ma¬
terjo , zdaj z nebeškim Detetam; tudi je
Ježušku ponujal kruh ali jabelka; ki so
mu jih starši dajali. Nebeška Kraljica

12i

je imela veliko veselje nad to detinsko
ljubeznijo in pobožnostjo otrokovo. Nekiga
dne Herman spet daruje Materi Marii
lepo jabelko in jo priserčno prosi, naj
vender ta darček sprejme; in glej čudo,
ki ga Bog pripusti’ nedolžnosti. Nepre-
vidama neživa podoba roko stegne in
sprejme dar. To je fantiča nezmerno
razveselilo in njegovo češenje in ljubezen
do Marije je bilo zmirej veči, pa tudi
Marija se mu je se le bolj milostna ska-
zovala. Ker se ni maral z druzimi otroci
kratkočasiti, mu je bilo pa pripušeno, z
nebeško drušino se veseliti.

Ob nekim prostim dnevu zopet pride
v cerkev svoje ljube Matere Marije De¬
vice, in zagleda v svitlim sijanji visoko
nebeško Kraljico na pevskim koru, in
zraven nje je bil sv. Janez Kerstnik v
podobi fantiča, ki se je igral z Detetam
Jezusam. V to prelepo družbo migne
Marija tudi Hermanu, de naj pride. Her¬
man teče gori po stopnicah, ker so pa
vrata bile zaperte, mu reče nebeška Kra¬
ljica, de naj poskusi čez železne vrata

6

122

stopiti. Sveta Devica mu poda roko in
ga vzdigne kviško, ob železnim omrežji
pa je pri tej priložnosti dobil majhno rano
na persi, ki je bila sicer mala in skorej
neznatna, vender mu je pozneje delala
velike bolečine. Iz tega mu je bilo spoznati,
kako de nebeško kraljestvo silo terpi, in
de se bo imel z mnozimi britkostmi voj¬
skovati , pri kterih pa mu bo Marija
pomagala.

Do večera se je potem v ti nebeški
družbi Herman kratkočasil, in še le pred
začetkam večernic je spet s pomočjo Božje
Matere čez vrata splezal, in s težkim
sercam zapustil to sveto tovaršijo. Rekel
je potlej, de za nebeško veselje, ki ga
je tukej vžival, bi si rad dal tavžent
ran vsekati. Take in še veliko veči čuda
se bero v življenji zveličaniga Hermana,
kteri je bil zavolj svoje angelsko čiste
nedolžnosti tudi Jožef imenovan — po
svetim Jožefa, čistim ženinu Marije De¬
vice, in po njegovim zgledu tudi on skriv¬
nostno z Marijo samo zaročen. Takih gnad
je pa ta sveti mladeneč, naslednjič v sa-

123

mostan sprejet, tudi zares vreden bil,
zakaj njegovo življenje je bilo angelsko.
S svojim telesam je zlo ojstro ravnal}
postil se je skorej neprenehama, jie le
malo in na terdim spal — s kamnam pod
glavo. Njegov navadni pregovor je bil:
„Sadanje življenje je čas pokore. w  De-
siravno tolikošnih gnad deležin, se je
vender vsak čas vsiga zaničevanja vred-
niga štel. Neki dan je rekel kmetu: „V
obraz me vdari!“ In ko se ta začudi in
reče, kaj bi ga bil, ko ne ve za kaj?
mu odgovori: „Ker sim stvar polna grehov
in gnusobe. Nikoli nisim tako zaničevan,
kakor zaslužim biti. u  Vedno je nosil
slabo zakerpano obleko in je rekel: ,,Ni¬
sim vredin boljšiga. w  Pri velikim zno-
tranjim poveseljevanji, ki ga je imel od
Marije Device, je terpel pa obilne telesne
bolečine in hude skušnjave, kakor mu
je bila Marija na znanje dala, ko je čez
vrata šel in se bil ranil. Ko je bil na^-
slednjič mašnik Gospodov posvečen, je
bila njegova gorečnost v skazovanji čed¬
nost le še veči. Pri sv. maši je velikrat

6  *

124

po več ur dolgo ves zamaknjen pred
altarjem stal, in nebeška svitloba ga je
obdajala, vender na altarji ni več sveč
pogorelo, kakor pri druzih sv. mašah.
Ta sveti mož in veliki častivec Marije
Device je 7. mal. travna 1236 z veselim
obrazam po goreče prejetih sv. zakramen¬
tih v Gospodu zaspal. Čez  sedem tednov
so njegovo telo v drugi grob prenesli, in
bili so ga popolnama lepiga in nepoško-
dovaniga našli. Njegov grob je bil z ve¬
liko čudeži poveličan. — Uči se iz nje-
goviga življenja, kristjan, kako ljuba je
Jezusu in Marii priprosta čednost brez
hinavšine, in goreča ljubezen do Boga in
Božje Matere.

Molitev.

O Gospod, vsigamogočni večni
Bog! prešini z ognjem svojiga sv.
Duha moči naše duše in vse po-
čutke našiga telesa; hudobije na-
šiga serca odžgi, zvijače odkrij in

225

razdeni, hinavšino in potuho od¬
pravi ; prevzetnost zatri, poželjivost
ukroti: de ti s priprostim duham
in čistim sercam služimo, po zgledu
Jezusa Kristusa, ki je male k sebi
vabil in blagroval. To nam dodeli
iz zasluženja ravno tistiga Jezusa
Kristusa na prošnjo svoje presvete
Matere Marije, in na molitev malih
in priprostih, ki stoje okrog Tvo-
jiga milostniga trona, in te hvalijo
in poveličujejo vse vekomaj. Amen.

Cvetlica.

Dana vam dam namesto cvetlice tern.  Tern
bode, kjer more; tako tudi hudobni človek. Ternje
tedaj vam bodi znamnje človeške hudobije.  Ka¬
dar vidiš ternje, se zmisli, de je tvoja dolžnost,
ternje hudobije iz svojima serca trebiti. — Ter¬
nje pa tudi brez dobri/l  lastnost ni; brani namreč
verte, njive, drevesa pred sovražnikam. Tako

126

naj tudi ternje, to je, hudobija tvojiga bližnjiga,
ki ti hudo dela, tebe varuje pred sovražnikam
napuham.  — Za duhovno vajo do jutri naj vsak
stori sklep, tisti tern greha ali hudobniga na¬
gnjenja iz svojiga serca izdreti, ki mu nar hujši
njegovo dušo bode, postavim: jezo, napuh,
nečistost, nevošljivost, požrešnost,  i. t. d.
De bi to dosegli, molite tri Češena Marije.

127

od

groze pohujšanja.

Pohujšanje je velika hudobija.  Pomisli,
koliko stane duša Jezusa Kristusa. Ga
stane ječe, ga stane zasramovanja, terp-
ljenja in križa; ga stane vse njegove kervi,
ga stane življenja. In ti Njemu za kak
nič to dušo poropaš! storiš, de je zanjo
prazno Njegovo terpljenje! mu kakor za¬
greniš njegovo ljubeznjivo Serce! V tem
si podobin satanu, ki je bil morivec od
začetka (Jan. 8, 44.). Tudi ti si ubijavec,
od otročjih let morebiti, s tistim obnaša-

128

njem, s tistimi pogledi in migljeji, s
tistim vabljenjem in napeljevanjem, s či-
mur si izdajavsko moril nar bolj nedolžne
duše. O krivica, o gnusoba, o hudobija!

Pohujšanje je globoko brezno grehov.
Tisti greh, ki si ga ti bil vzrok nad uno
dušo, je tvoj greh. In vsi' grehi, ki jih
je una duša storila po pervim grehu, ki
je imel izvirek v tistim tvojim svetu,
našuntu, učenji, — tudi tisti so tvoji grehi.
In še več: uni greši zavolj tebe, in bo
tudi on drugim učenik pregrehe, — in
tudi uni naučeni in pohujšani bodo ravno
tako delali. Vsi njih grehi so tvoji grehi,
ker vsi imajo izvirek iz tvojiga pohujšanja.
O zares velika in strašna butara za-
dolženja!

Pohujšanje je velik dolg , pri Bogu
narejen; kako in kdaj ga boš plačal, kdaj
boš vse poravnal, kar si zmedel, kar si
spridil, kar si končal? Morebiti so duše

129

zavoljo tebe že v peklu! S pohujševa-
njem napoveš vojsko Bogu samimu, in
se skleneš s peklam, de bi otemnil Božjo
čast, kolikor je pri tebi, in svojirau bliž-
njimu kazil njegovo časno in večno srečo.
S preklinovanjem, z zaničevanjem svetih
reči in posvečenih oseb, z zasmehovanjem
bogoljubniga življenja , z nesramnimi po¬
gledi, besedami, nošo ali djanjem, z ne¬
čistimi zavezami, očitnim pohujšanjem ti
oskrunuješ duše , ki so neveste sv. Duha,
in telesa , ki so tempeljni Božji! Ti po-
ropaš duše Jezusu Kristusu, jih iztergaš
iz njegoviga serca, jih daš v rop nje¬
govim sovražnikam, in jih odverneš od
kraljestva Božjiga ! Tedaj, kolikor je pri
tebi, obožuješ kraljestvo Božje njegove
slave, in oropaš Boga češenja in hvale
toliko njegovih zvestih služabnikov, de bi
bolj napolnil kraljestvo pogubljenja, in
zmnožil v peklu tiste, ki Božjo neskončno

130

lepoto preklinjajo in miljarijo. Ali spo¬
znaš zdaj, nesrečni pohujševavec! kolik
dolg imaš pri Bogu zavoljo toliko pohuj¬
šanja, skoz toliko let, od tolike hudo¬
bije? — Kaj boš tedaj počel, o skesani
grešnik? Ali si ne boš prizadeval, debi
s svojim zgledam, svetam, z molitvijo..
Jezusovimu Sercu saj nektere duše pri¬
dobil, ki si mu jih toliko odtergal, in de
bi tako hladil njegovo pravično jezo, ki se
hoče razliti nad tabo. O ubogi grešnik!
ker Bog pri vsim tvojim tako silnim za-
dolženji vender noče tvojiga pogubljenja,
temuč de bi se spokoril in zveličal; primi
se njegove usmiljene roke in plačuj dolg,
dokler je dan, zakaj noč je blizo, ko ne
boš mogel več popravljati, kar ne bo
najdeno popravljeno.

131

Zgled.

V dan sv. Avguština 1837 gre neki
mlad 23 letin človek mem cerkve Marije
Device Zmagovavke v Parizu, kjer je
središe bratovšine Marijniga presvetiga
Serca. Bil je doma iz provanške okrajne
(Proverice), in se je v Parizu zdravništva
učil že pet let. Od svoje keršanske ma¬
tere je bil pobožno zrejen in je zmiraj zve¬
sto spolnoval svoje dolžnosti, dokler ni v
Pariz peršel; od tega trenutka pa je bil
vse popustil in tako zanemaril, de se
Bogu smili! Vere morebiti še ni bil zgubil,
ali njena luč je bila otemnjena; ni več
nanjo mislil: Bil je kmal od druzih ves
pohujšan, in v tem novim Babilonu se
je pogreznil v razuzdanost in ostudno
življenje; bil je prav po besedi malo¬
pridnež in nagnusin razuzdanec. Njegova
milovanja vredna mati je bila čez dve sto
ur deleč od njega, in ni mogla druziga
storiti, kakor de mu je v pismih prav v
živo priporočevala, de naj ohrani tako
življenje, kakor ga je ona navadila, in

132

tako modrost, s kakoršno bo tudi njo
razveselil. Velikrat mu je pisala, in vse¬
lej prav ljubeznjivo. Tudi on je svojo
mater priserčno ljubil, torej si ni nikoli
upal, ji zastran svojiga življenja kej od¬
govoriti, desiravno je dobro vedil, kako
težko mora materi biti, de od tega le
molči, od česar bi ona nar rajši kej
veseliga slišala.

In lejte prečudne naklombe Božje!
Ravno takrat on stopi v cerkev, ko je
pridigar popisoval skerb, nepokoj, žalost
in solze sv. Monike zavolj razuzdanosti
Avguština, naslednjiga svetnika. To ga
je globoko pretreslo; zdelo se mu je, de
vidi svojo ljubljeno mater, kako se za
njega joka. In ko je slišal, kako je bilo
osladeno življenje sv. Monike pred njeno
smertjo, ker je vidila, kako goreč je bil
Avguštin po svojim spreobernjenji, mu
je začelo k sercu pritiskati, kako silno
pa bodo ogrenjeni poslednji dnevi njegove
matere, ktero je vender ljubil, ako svojih
grešnih in hudobnih potov ne zapusti, po
kterih zdaj hodi. Njegovo serce se je

133

mečilo; solze se mu iz oči vdero', in de
bi se samotno tolikanj bolj ti zveličavni
misli vdal, gre potem iz cerkve. Ta tre¬
nutek je bil tudi res začetek njegoviga
spreobernjenja. Precej drugo jutro obiše
eniga zmed duhovnov tiste cerkve, mu
vse dopove, kar je milost Božja v njem
delala, in razodene željo se spovedati.
Bil je res tako srečin , de se je rešil v
skesani spovedi grozovitnih okovov svojih
grehov in se verni! v naročje Božjiga
usmiljenja. Storil je pa tudi to , kar je
vsak pravi spokornik dolžan, de je po¬
hujšanje popravljal, in je bil apostelj k
poti pokore svojim poprejšnjim tovaršem
greha, in bil je stanoviten v svojim po-
korjenji.

Molitev.

O Bog”, ki čistost ljubiš, in greh
sovražiš*, odverni na prošnje pre-
čiste Marije Device vse pohujšanje,
in zatri spotikljeje, ki so jih naše

134

hudobije ali nespremišljenosti za¬
sejale, de ti vse tvoje ljudstvo s
čistim sercam služi in z očišenim
duham in telesam dopade; po Je¬
zusu Kristusu, Sinu tvojim, kteri
s teboj živi in kraljuje v edinosti
sv. Duha — Bog 1  vekomaj. Amen.

Cvetlica.

Nate danes v spomin zalo tulipo.  Ta cvetlica
sc častitljivo nosi v svojim cvetu; ko cvet zgubi,
se skrije. .Je tedaj v cvetu lepa podoba tvoja,
ako si nedolžin: obletela pa žalostno tvoje znam-
nje, ako si zagrešen in pohujšan. Ne nosi pre¬
visoko glave, ako si nedolžin; ponižuj se v res¬
nični pokori, ako s! nesrečin ter pohujšan, de
se spokoriš. — Priporočite z 1 Očenašem in
1 Češena Marijo Marii Devici vse nedolžne, in
tudi vse pohujšane.

135

od

napčniga strah« pred ljudmi.

Bi se hotel spreoberniti, pa se vender
ne spreoberneš. Od kod to izvira? Od
napačniga strahu pred svetam. Ako ne
grem več v uno hišo, bodo rekli, de mi
je spovednik prepovedal. Ako zapustim
une pohujšljive tovaršije, bodo mislili, de
namerjam v pušavo iti. Ako ne potegnem
z unim nespodobnim norčevanjem, bodo
rekli, de nimam nič življenja. Ako se
bom kazal spodoben v očeh, se zderžal
uniga plesa, unih shajališ; se mi bodo

136

smejali, de — sim ne vem kakošen boječ-
Ijivec. Taki so izgovori, prazni izgovori,
ki jih človeški strah navdaja; ali kako
velika nespamet je, se iz strahu pred
svetam pogubiti!

Imaš zmožnost se zveličati, pa v-ender
ne prideš k sklepu. Zakaj ne ? Iz strahu
pred svetam. Ako opustim to in to dru-
šino, ples, glediša i. t. d. 5 bodo rekli,
de sim svetnik ali posebnež. Ako opu¬
stim nečimernost, tisti lišp na glavi, tiste
mreže, tisto pletenje las, tisto in tako
obleko, tiste Židane kinčarije; bodo rekli,
de sim divjak. Ako me bodo vidili po¬
gosto pri bolnikih, v cerkvi, pri spoved¬
nici ; bodo rekli, de sim hinavec. — Tacih
in enacih malopridnih objedanj se vstra-
šiš, ti maloserčnež, in ne zapopadeš, de
s tem zapadeš čast svetnika na tem in
na unirn svetu ? O kako kratka je tvoja
pamet!

137

In ako se ti sramuješ Jezusa kri-
žaniga, se bo tudi Jezus križani tebe
sramoval. On sam je tako zažugal. Kdor
koli se mene in mojih naukov sramuje ,
njega se bo tudi Sin človekov sramoval ,
kadar bo prišel v svojim , Očetovim in
svetih angelov veličastvu.  (Luk. 9, 26.)
Oh, Gospod, Gospod! ali me ne poznaš?
kristjan sim 5 boš rekel ob sodnjim dne¬
vu. — Pojdi! bo odgovoril Jezus, ne
poznam te. Sramoval si se, moje znamnje
nositi, se pred mojo podobo odkrivati,
pred menoj v nar svetejšim zakramentu
poklekovati, križ storiti, moliti, k spo¬
vedi, k sv. Obhajilu hoditi. Ti si se
zoper mene vzdignil, kadar koli si mogel.
Če je kdo zagovarjal post, molitev, po¬
gosto spoved; si bil ti precej pripravljen
nasprotovati in overati. In zdaj pa ven-
der praviš, de si kristjan? Pojdi, ne
poznam te! Tam-le uni tvoji tovarši, po-

138

hujšljivi, neumni, prederzni, hudobni, tam¬
le — satan, uni te poznajo: Jest te ne
poznam.

Zgled.

Ko je bil sv. Alfons Ligvori dokončal
svoj misijon v mestu Arnalfi, se je silno
vzdignil čez pohujšanje, razuzdanost in
sovraštvo, ktere pregrehe so tam gospo¬
dovale. Vžigal je ljudstvo, de naj z
velikim zaupanjem in brez ozira na ljudi
(brez strahu pred svetam) pribeže pod
obrambo Marije Device, in rešeni bodo
od teže storjenih grehov in stanovitni v
dobrim za prihodnje. Ljudje molijo, tode
mlačno. Kakor bi trenil, svetnik zakliče:
„0, vi ste vse premerzli v prošnjah
do Nje. Jo bom jest za vas prosil .“
V tem se pripravi k molitvi z očmi v
nebo obernjenimi. Tisti čas ga je vidilo
vse ljudstvo, de je bil od zemlje kviško
vzdignjeni, ves goreč v obrazu, enak
serafinu. Vidili so potem žarke žive svit-

139

lobe, ki so lili s podobe Marije Device
in so segali tj e do svetnika. Ta čudež
je terpel kakih šest minut, ljudstvo pa
je stermelo in klicalo : v čudež, usmilje¬
nje  / u  Ko se je sveti Alfons zopet k
svoji natorni zavednosti povernil, je slo¬
vesno in z veselim glasam rekel: „ Vese¬
lite se, Devica vam je skazala milosti
Nasledek je pokazal, de je resnico go¬
voril. Sovraštva so potihnile, sprave so
se delale, plesiša so ble razgnane. Na¬
pačne bukve, šopirne obleke, in druge
grešne reči so sožigali. Veliko očitnih
grešnicseje za vselej spreobernilo. Mesto
Amalfi se je od tistiga trenutka v druge
Ninive spremenilo — brez ozira na svet,
brez napačniga strahu pred ljudmi. —
Tako se spreoberni tudi ti, milovanja
vredni grešnik! in nikar ne misli, in ne
poslušaj, kaj bo svet rekel. Vsak mo¬
der bo rekel: „Hvala Bogu ! w  Kaj pa de
kaka zaveržena spaka reče, na tem je
malo ležeče.

140

Molitev.

O moja preljubljena Mati, moja
močna besednica, Marija Devica!
moji grehi me nevredniga delajo,
se pred tvojim čistim obličjem pri¬
kazati, ker sim se velikrat iz napčni-
ga strahu bal pred ljudmi tvojiga
Sina spoznati, in tvoje čednosti, o
Devica! skazovati. Ali če me tudi
od sebe odveržeš, vender zopet k
tebi pritečem, o usmiljena Mati! in
ti si tolikim drugim milost sprosila,
prosi za me pri Jezusu! Reci Mu,
naj mi prizanese; reci Mu, de me
hočeš zveličati, in dal mi bo milost,
se spreoberniti, mi bo dal moč,
premagati človeški strah in Njega
samiga iskati, ki je sam svet, ki
je sam Gospod, sam Bog, sam vse
v vsim. Amen.

141

Cvetlica.

Vzemite v premislili dans cvetlico narciso .
Zunaj lepa in zala, tudi dišeča cvetka je; tode
njene korenine so zoperne človeku v želodcu.
Tako se tudi strah pred ljudmi hoče lepiga de¬
lati zuuaj : si pa v sercu britkosti napravi. —
Navadite se, bolj pogosto s keršanskim pozdra-
vam: „Hvaljen bodi Jezus Kristus!“  po¬
zdravljati.

142

od

svetiga raja.

Kaj ti dopade na tem svetu? Ti dopade
prostost? Lej, lej! ako v sveti raj prideš,
zamoreš po svoji dobri volji hoditi po
vetrovih, po višavah, po zvezdah, po
mescu in solncu. Ko bi trenil, boš za-
mogel švigniti z nebes na zemljo, in z
zemlje v nebesa. Zamogel boš kar na
enkrat priti v nar bolj zaperte kraje, v
naj skrivniši kota , brez zaderžka in brez
strahu. (Pri pogubljenih, se ve de, bo
vse to ravno nasproti, ker bodo tako na

143

kraj svojiga terpljenja vtesnjeni, de se
kar ganiti ne bodo mogli.)

Ti je všeč muzika? Ali glej, kako
sladka in ljubeznjiva bo muzika angelov
in svetnikov v svetim raju. To bodo čisti,
prijetni, nedolžni glasovi, ki serce tako
milo ginejo, de ne more nobeno človeško
pero popisati. Ko je en sam serafin le
malo trenutkov na eno samo muzičino
orodje s persti vbiral, je svetiga Frančiška
Asiskiga v stan zamaknjenja povzdignil;
kaj pa še le muzika in petje vse nebeške
množice.

Se ti priljubuje blišna in veličastna
zunajnost? Prav! ako boš zveličan, bodo
tvoje oči kakor dve zvezdi, tvoje obličje
bo enako solncu, tvoje roke bodo z dra¬
gotinami ozališane, vse tvoje truplo bo
oblečeno s svitlobo.

Si ii lepo zdi, učen biti? Pojdi v
sveti raj, in v trenutku boš učen nad

144

Salomona, razbistren nad vse modrijane,
in v migljeji se boš naučil vsih še tolikanj
težkih visokih in skritih učenost, in pa
brez sile in truda.

Ti dopade, ogledovati lepotije v stvar¬
jenji Božjim? Ali koliko lepši mora še
le Stvarnik biti! In vidil ga boš v sve¬
tim raju od obličja v obličje, boš gledal od
blizo njegov obraz, že en sam pogled
te bo zveličaniga storil. In potlej kaka
radost, viditi angele! viditi Adama, Abra¬
hama, Davida, aposteljne, marternike, svoje
pomočnike ali patrone, viditi Jezusa,
viditi Marijo!

Se ti prileže veliko imeti? Prav te¬
daj, zveličaj se, in imel boš samiga Boga,
Gospoda samiga vsih dobrot, ki so na
svetu. On bo tvoj, in nobena stvar ti
ga ne bo več premogla vzeti, in ti ga
ne boš mogel več zgubiti; on bo tvoj, in
ti boš Njegov za vselej, na vse večne čase.

145

Ti slepec in neumnež, ti! ako za
nesramno veselje greš in zgubiš veliko
dobroto svetiga raja!

Zgled.

Med čistimi dušami svete matere ka¬
toliške Cerkve ima zlasti sv. Stanislavi
Kostka  lepo mesto. Rojen je bil leta
1550 v tergu Kostko na Poljskim. Nje¬
govi starši, iz visokiga žlahtniga rodii,
so bili verni in zvesti katoličani, desi-
ravno se je takrat luteransko krivoverstvo
zmiraj bolj razširjalo. Stanislav je živel
v svetim strahu Božjim, ko je bil še
majhen otrok, brez vsake otročje razpo¬
sajenosti in svojeglavimsti. Zlasti so vidill
nad njim prečudno sramožljivost; omedlel
je strahu, ako je kdo vpričo njega kako
nespodobno besedo zinil. Ni ga veselilo,
ošabno se oblačiti; igrati in nemarno
pohajkovati se mu je studilo; za vse
posvetne kratkočase ni maral nič.

V 14. letu je prišel na Dunaj, de
bi se ondi pri očetih jezuitih potrebnih

146

vednost izučil. Zavolj hudih vojsk so
pa dobre jezuitarske šole zaperli, mla-
denči so bili razkropljeni in dobri Stanislav
je mogel zoper svojo voljo celo v hišo
nekiga luteran-a priti. Njegov mlačni brat
in njegov posvetni učenik sta ga bila k
temu primorala. Stanislav bi bil rajši v nar
zaničljivšim kotu v samostanu kakor pa
v hiši drugoverca, pa si pomagati ni
mogel. Tukaj se je začelo veliko terp-
Ijenje taga nedolžniga mladenča. Njego-
vimu bratu Pavlu je bila svetost Sta¬
nislavova tern v očesu, in je svojiga
brata neprenehama nadlegoval, de naj bi
z njim potegnil ter jel posvetno živeti.
Stanislav pa, desiravno mlajši, se sta-
rejimu bratu ni dal odverniti od svojiga
tihiga, samotniga življenja in pobožnih
vaj, desiravno ga je cele tri leta z lepo
in z gerdo nadlegoval, velikrat sova!, klel
in tudi tepel. Stanislav je vse voljno
prenašal in mu pohlevno odgovarjal. Rekel
mu je: „Jest bom tako živel, kakor vem
de Bogu dopade, če je tebi prav ali ne. u
Zraven tega je svojimu bratu, kjer je le

147

mogel, hudo z dobrim povračeval, mu
pometal, obleko snažil in mu bil kakor hla¬
pec. Pavel je ostal terd in merzel. Enkrat
Stanislav za smert zboli in želi s svetimi
zakramenti previden biti; tode luteranski
gospodar ni bil s tem zadovoljin in je
tudi učenika in Stanislavoviga brata z&
svojo stran pridobil. Svetnik je bil glo¬
boko prežaljen, vender je pomoč našel.
Slišal je namreč, de je sveta Barbara
posebna pomočnica za zadnjo uro, in de
ne umerje kmal kdo brez svetih zakra¬
mentov, ako se nji priporoča. Zaupljivo
se k ti svetnici oberne, in glej! ponoči
se mu prikaže sveta Barbara z dvema,
angelama, in eden angelov mu presveto*
Rešnje telo poda ter ga obhaja. Stanislav
je bil ves zveličan veselja, ko je svojiga
ljubljeniga Jezusa prejel; ali bolezen je
nato tako huda prihajala, de so zdravniki
vse upanje zgubili in mladeneč se je
pripravil umreti. Pa glej drugo čudo!
Stanislav je Marijo visoko častil; ona
mu je bila pomočnica in svetovavka zo¬
per nadlege njegoviga merzliga brata, in

7 *

148

ga tudi zdaj v bolezni ni zapustila. Pii-
kaže se mu v nar hujši bolezni z Dete-
tam Jezusam v naročji, ga mu tudi na
posteljo da, mu privoli ga objeti in mu
naznani, de se bo ozdravil, in de naj
potlej v družbo Jezusovo stopi. Prikazin
zgine in Stanislav je zdrav. S tako
nebeško prijaznostjo je bilo mladenču vse
poprejšnje terpljenje obilno nadomesteno.

Potem je spolnil povelje, in v obleki
romarski prehodi peš daljno pot z Dunaja
do Rima, ter je ondi sprejet med jezuite.
Ze v desetim mescu ondotniga bivanja
pa reče O. Emanvelu v nekim pogovoru
od Marijniga vnebovzetja: „0 moj oče!
kako srečin je bil za svetnike dan, ko je
bila presv. Marija Devica v sv. raj prišla!
Prepričan sim, de vsako leto, kakor mi
na zemlji, s posebnim praznikam ta spo¬
min obnovljujejo, in terdno se zanesem,
de pri pervim tem obhajanji bom tudi že
jest pričujoč. 44  To je rekel v začetku
velikiga serpana. Pri njegovi cveteči
mladosti in terdnim zdravji bi ne bil no¬
ben človek mislil, de se bo to spolnilo.

149

Vidilo se je pa, de se je na pot v več¬
nost pripravljal, kakor kdo, ki si je tega
svest. V praznik sv. Lorenca si je pri
sv. Obhajalu pismo do svoje ljube Ma¬
tere Marije na persi pritisnil, v kterim
jo je priserčno prosil, de naj ga že sko-
rej reši iz doline solz in svojiga poveli¬
čanja v nebesih vdeleži. Do tistihmal
ni bilo nad njim nar manjši sledi kake
bolezni; ni pa bil še dan minul, in že se
je bolniga čutil. Ko pride v bolniško
stanico, naredi križ čez posteljo in reče:
„S te postelje ne bom več vstal.“ Tudi
svojimu višjimu je prav za terdno rekel,
kako zanesljivo veruje, de je od Matere
Božje dosegel gnado, še pred njenim
praznikam umreti, de bo ta praznik s
svetniki v nebesih obhajal. Bolezin ni
še kazala nobene nevarnosti, tudi dan
pred vnebovzetjem zdravniki še niso našli
nič pomislika. Tode kmal potem mu je
bilo hujši in je prosil poslednjih svetih
zakramentov. Z britko martro, ki jo je
pogosto kuševal, z roženkrancam in po¬
dobo Marije v rokah je čakal poslednje

150

ure. Prikaže se mu nebeška Kraljica,
obdana z veliko množico svetih devic, in
kmal potem med klicanjem nar svetejših
Imen „ Jezus, Marija “ svojo lepo dušo
izdihne, po ktero je- bila prišla Marija,
jo spremit v nebeško družbo. Bilo je
ravno veliki Šmaren ob 3. zjutraj 1568,
ko še ni imel čisto 18 let.

Molitev.

Premišljuj, o moja duša, veselje,
ki ga oko ni vidilo, uho ne slišalo, ne
človeško serce občutilo! Povzdigni
se z zemeljskiga hrupa pred tron
nebeškiga Kralja, kjer se iz milijo¬
nov ust vekomaj glasi angeljsko
petje : svet, svet, svet Gospod,
Bog nebeških trum! kamor te Kra¬
ljica nebeška, z dvanajsterimi zvez¬
dami kronana, kakor dobrotna mati
svojiga otroka prijazno vabi; kjer
nebeške trume svetnikov na tvoj

151

prihod čakajo in te med seboj imeti
želijo. Podaj mi tedaj, ti o Marija,
Božja Mati! svoje milostne roke, de
se odtergam od grehov, veselja, na-
sladnosti in nečimernosti tega sveta,
in le za večni namen delam, živim,
gorim in budim, po milosti našiga
Gospoda Jezusa Kristusa. Amen.

Cvetlica.

Kdo še ni slišal od imenitne palme , ju-
trodeželskiga drevesa, ki ima en sam košat verli,
in ga s sadjem vred mogočno vzdiguje in proti
nebesam nese. Palma s sadaru (dateljni) naj
so tvoje dobre  dela, ki naj bodo vse z do¬
brim namenam  v en sam verh zvezane, in ta
verh bo Boi j a čast.  „ Vse za Božjo čast in
zveličanje duše, 1 '  ta verh postavi na deblo
sleherniga svojiga djanja in. nehanja; in bo z
Božjo pomočjo do nebes priraštla palma tvojiga
pozemeljskiga življenja. — Povzdignite šestkrat
do jutri svoje oči proti nebesam in recite s sv.
Stanislavam: „ \isim rojen za ta svet."

152

od

poti v nebesa.

Le samo dve poti ste v nebesa; eni se
pravi nedolžnost , drugi pokora.  Kako
je z mojo nedolžnostjo? Morebiti sim
primoran reči, de sim jo zgubil, prejden
sim jo poznal. Sirota otrok, ki zgubi
mater in je še poznal ni! Zgubil sim
nedolžnost, de je nisim ne poznal, ne
objokoval in ne po nji žaloval. Morebiti
sim jo tudi drugim zapravil. Sirota ne¬
dolžnost, tako hitro zgubljena, in ni več
pomočka jo zopet najti!

153

Ali za svoje grehe sim saj pokoro
storil? Kakošno pokoro? Kdo ve, če
sim se jih še prav spovedal ? Pokora, mi
naložena za moje grehe, se mi je pre¬
težka zdela. Radovoljne pokore nisim
nikoli, ali pa skorej  nikoli opravljal.
Namesto zatajevanja, posta, samotljivosti,
sim iskal le zložnosti in kratkočasov.

In hočem v nebesa iti? Tode, po
kteri poti? Iti moram ali po poti nedolž¬
nosti, ali po poti pokore. Po poti ne¬
dolžnosti ne morem; po poti pokore pa
nočem iti. Kako se bom tedaj zveličal?

Na pot proti nebesam! in pa le
urno! Ako dozdaj nisim pokore delal, jo
moram delati zdaj, kar je še časa. Ober-
niti se hočem na pot v nebesa, dokler
je čas. Kdo ve, koliko mi je še živeti?
Morebiti že čisto malo; in vender si za-
morem s tem malo življenjem in s pokoro
še odkupiti sveti raj. Zakaj tedaj tako

154

ne storim ? Le urno, le urno na pot proti
nebesam! Nič več, čisto nič več se ne
smem muditi, ker dobro vem, de z Bo-
gam se ni norčevati: v kar bom sejal ,
to bom pa zel. li

Zgled.

Mesca maliga serpana 1837 sta bila
materi bratovšini Marijniga presv. Serca
v velikim mestu Parizu na Francoskim
v molitev priporočena dva pregrešna mla-
denča iz imenitnih stanov, ki sta bila
bratranca med seboj. Molilo se je za
nji v cerkvi, kakor je navada, in glej!
lep sad Marijne pomoči: Eden se je
spreobernil preč naslednji dan po molitvi,
drugi pa nektere dni pozneje. Uni, ki
je pervi poslušal glas milosti, je bil ne¬
varno bolan. Ta nesrečni, pa zdaj ven-
der osrečeni človek bi bil zgubljen, ko
bi mu Marija ne bila sprosila milosti. V
takim stanu, kakor se je znajdel, že ves
izpit, je bil vender tako grozovitno ter-

155

dovratin, de je odvračal in zaničeval vse
opominjanje k pokori, in obupali so bili
nad njegovim zveličanjem. Ko je pa
bratovšina v nedeljo zanj molila in ga
usmiljeni Materi Marii priporočila, je v
ponedeljik kar neprevidama začel klicati:
„Duhovna, duhovna, de se spovem!“ —
In res se je spovedal, in precej se je
spravil tudi s svojim bratam, pobožnim
duhovnam, ki ga je poprej sovražil. Zdaj
je spoznal, kako silno prederzno in pre¬
grešno je delal, ker je bil pot v sveti
raj zapustil. Torej je pa tudi v grenkim
žalovanji nad grehi vse voljno poterpel
in nikoli ni tožil čez svoje bolečine; te-
muč hvalil je Boga, de je k spoznanju
prišel in ga je Bog pri telesni bolezni
ozdravil na duši. Ker je spoznal, kolika
škoda je, ako človek kej časa v grehu
zgubi in preživi; torej je Boga priserčno
prosil, ako bi bila njegova sveta volja,
naj bi mu življenje zdaljšal, de bi za
svoje grehe pokoro delal. Vender je
Božja previdnost vidik, de bi to ne bilo
dobro, in umeri je čez nekaj dni resnič-

156

niga pokorjenja ves skesan in goreč v
naročji svojiga brata, obdan od keršan-
ske rodovine, ki je hvalila in povzdigo¬
vala neskončno Božje usmiljenje.

Molitev.

O Mati milosti in usmiljenja,
ti dobro veš, kolika je nestanovit¬
nost mojiga serca. Ako se me ti
ne usmiliš, mi materno roko od¬
tegneš, bom zopet nezvest, kakor
sim bil že tolikrat. Oh, podperaj
me tedaj, vzemi me pod svoje
peruti, zapiši me v svoje serce,
prištej me v število svojih častiv-
cov. Vzdigni me, ako padem, za-
verni me, ako zajdem; brani me,
ko se vojskujem. Ko sim slab, me
stori močniga; ko sim v nevar¬
nosti , me otmi $ ko sim bolan, me
ozdravi. Bodi moja bramba vse

157

moje življenje, in ob smertni uri,
o Marija brez madeža izvirnica
greha spočeta! Amen.

Cvetlica.

Sprejmite danes v spomin cvetlice, ki jim
pravite „zvončki. u  Imajo mende to ime od svoje
podobnosti z zvoncam. Zvonec je sploh očitna
podoba nestanovitnosti, ko se človek kakor terst
sem ter tje maje. Pred tako nestanovitnostjo naj
vas zvončki posvare, kadar koli jih vidite. Za-
vernem pa vas tudi na cerkveni zvon, kteri nas
kakor svet prerok z višave vabi v boljši domačijo,
in kliče na tisto pot, ki v nebesa pelje. — Ko-
likorkrat do jutri zvon slišite, se spomnite besed
svetiga Janeza Kerstnika: „Delajte pokoro!“
in jih nekoliko premislite.

158

od

češenja Marije Device.

v

Cešenje Marije Device ima v sebi ve¬
liko moč, obroduje velik sad za dušo in
za telo; zakaj Marija je Mati našiga
Boga. Zamore se tedaj. po vsi pravici
reči, de ona ima v svoji roki vse zaklade
vsigainogočnosti, milosti ali gnade, in
usmiljenja svojiga Sina. Je li mogoče,
de bi Jezus kaj odrekel tako sveti Ma¬
teri, ki ga je redila, varovala, hranila
in branila; ki ga je nasledovala po nje¬
govih potih, tudi pod sam sveti križ, tje

159

do groba? Marija je Jezusa nad vse
druge ljubila, in Jezus ne bo Marije
ljubil bolj kot vsih drugih ljudi?

Češenj e Marije je sladko češenje,
ker Marija je naša Mati. „Moja mati
je Marija^,  je rekel sv. Jožef Kuper-
tinski; „una druga je le moja rednica“.
Kako sladko je, de zamoremo reci: Moja
mati je Jezusova Mati. Jezusova Mati
je moja mati. »Sva sina ene  matere, Je¬
zus in jest. Marija torej svoje milosti
vselej z materno ljubeznivostjo deli. Ni
zadovoljna, de bi nas le poslušala in
uslišala; ona nam govori na serce s pri¬
jaznostjo, z ljubeznijo, z dobroto, z vso
materno občutljivostjo.

Marijno češenje je silo priserčno in
milo češenje, ker ona je Mati grešnikov.
Grešniki so tisti, ki so njeniga Jezusa
križali. In vender jih Marija ljubi, ako
se hočejo skesati in spreoberniti. Pre-

160

malo pa ji je, de bi jih le ljubila: Ona
hoče njih mati biti. Ego sum Mater
peccatorum:  jest sim Mati grešnikov.
Koliko veselje obhaja njeno materno serce y
kadar more spraviti ta sinova svoja;
grešnika in Jezusa, — nehvaležniga
grešnika s predobrotljivim in usmiljenim
Jezusam, revniga človeka z neskončnim
Bogam. Si grešnik? Zamoreš napra¬
viti veliko veselje Marii. Verzi pred
njenimi koleni na tla nož, s kterim si
njeniga Sina presunil; verzi se v njeno
naročje, in reci z resnično skesanim
sercam: ,,Mater peccatorum , ora pro
me  /“ „Mati grešnikov , prosi za me
pri Bogu ! u

Zgled.

Med mnogimi, ki so bili imenitni v
češenji Marije Device, je bil v resnici
prav posebno tudi sv. Paskal Bailon. V

161

otročjih letih ga je nekaj močno gnalo,
de bi se berž naučil brati; pa zakaj?
De bi zamogel moliti ure (oficium) Ma¬
rije Device. Ko je še cede pasel, in je
kaka ovčica poginila ali obolela, je rekel
svojimu tovaršu: Le molči , moj brat ,
kaj de bova počela. Pusti , naj najna
Pomočnica  (Marija) to poskerbi.  In
kdo je v stanu dopovedati, kako je rasla
njegova ljubezen do Marije po tem, ko
se je bil prijel samostanskiga življenja ?
Imel je on omizje oskerbovati, in prav
velikrat so ga našli klečati pred podobo
Marije Device, ki je bila nad vrati obed-
nice ali refektorja. Tudi je prepeval
pesmice Marii na čast, ko je potrebne
reči pripravljal in sem ter tje hodil. Mar-
sikterikrat je dobil od Marije prelepiga
in žlahtniga kruha. Neki dan prime eniga
svojih samostanskih bratov za roko in
mu reče: ,,Sem pojdi, Gospod ti hoče
dati pokusiti nar boljšiga kruha, ki koli
se najde“. Pelje ga v obednico, odgerne
svoj ročni pertič, in vzame spod njega
prebel hlebec, in ta brat, ki ga je bil

162

pokusil, je rekel, de ni nikoli taciga kruha
okusil. K takimu gorečimu češenju do
Marije Device, si je prizadeval tudi druge
vnemati, zlasti do njeniga brezmadežniga
spočetja. Ko je ta god bil, in je dobil
kaciga novinca, ga je prijel za roko in
mu je rekel: „Sem pojdi, brat moj, in
poklekni na zemljo. Imaš vero? Reci
tedaj z menoj: Bodi česeno , hvaljeno ,
poveličevano in poviševatio neomade-
zano spočetje /“ Znano mora biti, de
neomadežaho spočetje takrat še ni bilo
očitno za versko resnico razglašeno, te-
muč je bilo le sveta menitev v pobožnih
sercih, in še le pod sedanjim papežem
Pijem IX. je očitno za resnico sv. vere
naznanjeno in vsim verovati zapovedano.
Nad tem pa nikoli — tudi od naj pervih
časov — niso dvomili možje, ktere je
Duh Božji vodil, kakoršin je tudi sv.
Paskal bil. Za sveti roženkranc mu ni
bilo nikoli zadosti časa, ker vedno ga je
imel v rokah in ga je z velikim veseljem
molil. Kadar je prišlo kako opravilo, je
molek ali roženkranc okrog vratu vergel

163

in dalje molil. Lepo je slišati, de je v
testamentu nektere svojih roženkrancov
zapustil nar bolj imenitnim osebam svo-
jiga reda. Torej je zaslužil tudi umreti
z roženkrancam v roki, s povzdignjenim
glasam kličejoč presladko ime Jezus.

Molitev.

O velika zakladnica milost in
dobrot Božjih in prehvaljena ne¬
beška Kraljica, ki ti Kristus Jezus,
tvoj preljubi Sin, nič ne odreče,
kar koli ga prosiš; tudi mi te
hvalimo, povišujemo in častimo, ter
pribežimo k tebi in te za štiri ve¬
like gnade ponižno prosimo. Obvari
nas smertniga greha, neznane bo¬
lezni , ljudskiga zasramovanja in
nesrečne smerti, po Jezusu Kri¬
stusu, Gospodu našim. Amen.

164

Cvetlica.

Roko  iz Jerihe,  ktero v listih o prazni¬
kih Marije Device včasi slišite, si dans v svoje
serca zasadite. Ima pa ime od mesta Jeriho, ki
so ga bili Izraelci premagali z molitvijo; ter s
procesijo in s trobentanjem okrog mesta. Naj
vam bo roža v Jerihi roža Marija, kakor jo sv.
Cerkev imenuje; procesije in trobentanje okrog
mesta pa naj pomeni češenje do prečiste Marije
Device. Po predobljeni Jerihi je bila Izraelcam
obljubljena dežela zagotovljena ; nam bo pa boljši
obljubljena dežela v kraljestvu Božjim zagotov¬
ljena, ako si Marijo Devico s pravim češenjem
pridobimo. — Molite v ta namen 3 krat do jutri
prav pobožno Cešena Marijo s pristavkam: „0
Marija, pribežališe grešnikov; za nas Boga prosi I

165

$ JIH SO D ® ti K

od

pričujočnosti Božje.

S kom ste zdaj tukaj, in kdo je z
vami, kristjanje? Z Bogam ste tukaj, in
Bog je pri vas. In kadar kodi hodite,
delate, berete, pišete, se pogovarjate,
molite, spite, s kom ste takrat, kdo je
pri vas? Z Bogam ste, Bog je pri vas.
— In kadar grešite, s kom ste, kdo je
pri vas? Tudi takrat ste z Bogam, Bog
vas vidi. On je pred vami, za vami, v
vas, v vsakim delu od vas. On vidi
vsako vaše djanje, sliši vsako vašo be-

166

sedo, gleda vsak vaš občutek in nag¬
njenje, meri vsako vašo misel. On na
vas pazi po dnevu, stoji pil vas po noči,
kadar ste sami, kadar ste z druzimi,
vsak čas, v vsakim kraji. Nikoli tedaj
ne recite: Zdaj lahko grešim in se mi
ni treba sramovati, nobeden me ne vidi.
Ah! nobeden te ne vidi? — Vidite Bog;
— Bog te vidi.

O zaničevanje, o prederznost, gre¬
šiti vpričo samiga živiga Boga! vpričo
Boga svetiga, Boga tako močniga! gre¬
šiti pred očmi Odrešenika, Očeta, Ženina,
Sodnika! Sramovati se greha pred oblič¬
jem človeka; in ne sramovati se pred
obličjem Božjim! — On ima napisano v
svojim sercu pismo vsih tvojih grehov,
in jih bere in prevdarja neprenehama, in
Njegova jeza se budi in kliče: Pred
mojim, obličjem so storjeni , ylej! to mi
je storil pred mojim obličjem!

167

Kadar pridete pred Božje obličje,
pred sodnji stol; kak strah, kaka sra¬
mota za vas, ko bote vidili tiste častit-
Ijivo-strašne Oči, polne svete jeze zoper
vas, in ko se bote spomnili, de so te
Oči bile priča tistih tako preklicanih,
tako nesramnih djanj! — O slepota krist¬
janova , ki greši tpričo satana, ki zmiraj
misli, kako ga bo tožil; na strani an¬
gela, ki ga ne bo mogel zagovarjati,
v obličji živiga Boga, ki ga bo mogel
soditi!

Zgled.

Pobožnimu duhovnimi! očetu Niko¬
laju Cuki-tu (^Zucclii) nekdaj naznanijo,
de bo ta in ta večer v tem in tem kraji
slovesna veselica, ki je bilo po vsih oko-
lišinah previditi, de se ne bo končala
brez mnoziga in težkiga razžaljenja Bož-
jiga. Prizadene si, kolikor se je dalo,
de bi odvernil to veselico. Ko je pa

168

spoznal, de bi se težko ustavila, ker je
bila že na pol pripravljena, je drugo
struno napel. Rekel je povabljene v svo¬
jim imenu prositi, de naj med goste k
veselici in ravno tisti mizi sprejmejo tudi
neko gospo, tako visociga stanu, de se
ji po spodobnosti nikakor ne more prošnja
odreči, ki jo stori on v njenim imenuj
in de bodo oni prav zadovoljni, ako jo
bodo sprejeli k veselici. Pove jim, de
ta gospa je preblažena Marija Devica,
Mati Božja. Naj ji postavijo na pervim
mestu stol, kakor se nji spodobi, in na
stol podobo Marije Device. Naj drugi
jedo; Ona bo zadovoljna samo s tem,
de bo pri njih pričujoča. Spoštovanje,
v kterim so imeli ti gospodje P. Cuki-a,
je toliko pri njih premoglo, de ni bilo
nobeniga, kteri bi si bil upal tako lepo
prošnjo odreči, ter bi ne bil hotel seboj
k mizi Kraljice angelske. Postavijo ji
tedaj stol, in pobožno malano podobo na
konec mize. Nasledva pojedina z veliko
jasnostjo in veseljem, pa tudi z ravno
toliko spodobnostjo: zmed njih toliko ni

169

bilo ne eniga, de bi mu bila le besedica
ušla iz «st, ali kaj druziga se zgodilo,
kar so mislili, de bi bilo žaljivo, ako bi
Mati Gospodova slišala; ker sprejeli so
to tako, kakor de bi bila tamkej priču¬
joča Marija sama. — Ako je toliko po¬
magala pričujočnost ne-žive podobe, ko¬
liko bolj bo pomagala živa misel, de v
Bogu živimo, se gibljemo in bivamo!
Sp o m in aj te se tedaj pri vsim svojim dja-
nji in nehanji na pričujočnost Božjo!

Molitev.

O jasne oči moje Gospe, Marije
prečiste Device! oči usmiljenja, oči
miru in sprave, oči ljubeznjive
ozrite se doli na nas uboge greš¬
nike , ki v te, Marija, zaupamo!
Ravnaj naše dušne in telesne oči
na sveto pričujočnost Božjo, de
kakor Bog po dnevi in po noči n®

naše vse stopinje pazi, tako tudi

8

170

mi neprenehama strežemo in si z
vsimi močmi prizadevamo, Njemu
dopasti, za Njim se obračati, za
Njim hoditi, v Njega terdno vero¬
vati, Ga čez vse ljubiti, Njega
samiga iskati in najti ter Ga po¬
sesti s Teboj in z vsimi angeli in
svetniki vred, o naša Kraljica in
Mati Marija! Amen.

Cvetlica.

Poznate cvetlice potočnice ? Prav prijetne
višnjeve cvetke so, kijih Nemci imenujejo „Ver-
giessmeinnichtto bi se po našim reklo „nepo-
zabime,“ ali , ; nepozabIjivke“. Potočnica naj ti
bo torej opominovavka na pričujočnost Božjo pri
vsim tvojim djanji in nehanji, o človek I V Božjim
imenu naj ti ona kliče : „Ne pozabi me, ne po¬
zabi Boga!“ — Do jutri pa pri začetku vsaciga
djauja, karkoli si bodi, recite: „Bog me vidi. u

171

#a».

od

dveh gospodov.

I oprašaj se odkritoserčno: komu hočeš
služiti, Bogu, ali satanu? Dobro premisli,
zakaj obema se ne more služiti. Slu¬
žiti dvema nasprotnikama tako nezedin-
Ijivima, kakor Bog, in satan, in obema
dopasti, je nemogoče. En dan biti spo¬
kornik z znamnjem Jezusa Kristusa, in
drugi dan grešnik z derhaljo satanovo;
eno uro v cerkvi moliti in Božjo besedo
poslušati, drugo uro pa se ostudno dreti

in preklinjati, požreševati, nečistovati:

8 *

172

to je djanje prav prijazno luciferju, to
se zares pravi z Bogam norčevati.

Ako hočeš služiti Bogu, bo terplje-
nje kratko, veselje pa večno. Petdeset,
šestdeset let zatajevanja, potem pa cela
večnost veselja. In pa dobro pomisli,
de tako dobrotljiv gospod, kakor je Bog,
bo tudi vedil ti pomagati, te poterdovati,
ti težave poslajševati v tem življenji. Ii*
ako boš mogel križ nositi, de bi Bogu
služil, oh! tolaži se, de tvoj križ ne bo
tako težak, kakor je bil uni, ki ga je
nosil nedolžni Božji Sin.

Ako hočeš služiti pa satanu, bo ve¬
selje kratko, terpljenje pa večno. „Stir-
deset let vladanja , pa cela večnost
pekla I u  je zakričala po smerti Elizabeta,
kraljica angleška, ki je silo pregrešno
živela. Pa tudi to ni i-es, de bi satan
zamogel svoje nasledovavce na tem svetu
zadovoljne in vesele storiti. Skusil si ga,

173

in ga morebiti še skušaš, kako srečo ti
on dela? In poslednjič pomisli, de je hu¬
doba tvoj gospodar, ki sovraži tebe, svo-
jiga služabnika, kolikor le sovražnik
sovražnika čertiti zamore. JKaj tedaj za-
moreš in smeš od njega pričakovati, de
mu tolikanj rad služiš? —

Zgled.

Jeronim Miani, beneški starašinaali
senator, od svoje mladosti zmirej slepljen
od časti in velikosti tega sveta, se je bil
tudi res zatopil ves v posvetnost. Iz te
sužnosti pa ga je rešila Marija, kakor
nasledva. Jeronim je bil oskerbnik v
Novim gradu na Trevizanskim, ko ga
je vojska cesarja Maksimilijana 1. 1511
obsedla in ga tako vtesnila, de se je
mogel vdati. Mende, ker seje silno ustav¬
ljal, je bil vjetničen .in veržen na dno
nekiga jetniškiga turna, z želez jem na
rokah, nogah in na vratu, se kar ganiti
ni mogel. V tem milovanja vrednim

174

stanu se oberne k nebeški Kraljici, in ji
obljubi, ako bo rešen iz tolike stiske,
de bo šel, kakoršin je, obropan in bos,
njen tempelj v Trevizi obiskat, in ji bo
na altar položil ter daroval železje, ki
ga je obdajalo. Sliši ga usmiljena Go¬
spa, se mu prikaže, ga tolaži, in z ve¬
likim čudežem ga reši železja, ter mu da
ključe, de naj z njimi ječo odpre. Jero¬
nim skorej sam sebi ne verjame, ko iz
ječe gre, nesoč sabo svoje težke verige
ali ketine. Ko pa malo stopinj iz grada
pride, zagleda šotorje sovražnikov, kterih
se ne more ogniti. V novi nevarnosti
kliče svojo otetnico, ki se mu vnovič
prikaže, in v veliko čudo ga prime za
roko, ga pelje po sredi vojašine, pa no¬
beden ga ne vidi, in spremi ga do obličja
treviškiga mesta. Na to gre v cerkev
Marije Device, in tamkej odloži okove
in ključe, kjer se še dandanašnji hranijo.
Potem se čisto k Bogu spreoberne in
popolnama posveti v Marijno službo, ki
ga je bila tako prečudno rešila. In bil
je potem tisti veliki, v unih krajih tako

175

visokočešeni svetnik, ki je bil pervi zbi-
ravec ubozik sirot, in spreobernjenih spo-
kornic, apostelj v Bergamu in bližnjih
mestih, in začetnik noviga reda, imeno-
vaniga Somaska.  (La Bolla di Cano-
nizz., ed i Padri Tortora e Santinelli
nella sua vita.)

Molitev.

O trojno-edini Bog, moja večna
dobrota in lepota! spoznam, de sim
le prevečkrat pozabil na-te, in sim
se za minljivimi nečimernimi rečmi
obračal; zanemarjal sim Tebe, stu¬
denec žive vode, in sim hrepenel
po kapnicah, ktere vode nimajo;
iskal sim veselja, kjer je žalost, —
sreče, kjer je nesreča, — pokoja,
kjer pokoja ni, — raja, kjer je
peklensko brezno! Usmili se me,
o milostljivi Bog, po svojim velikim

176

usmiljenji, usmili se me! in na
prošnje Marije, prečiste Device in
vsih svetnikov mi dodeli gnado, de
odsihmal tebi samimu živim, tebi
samimu služim, tebi samimu edini-
fflu Gospodu umerjem, po Jezusu
Kristusu, Gospodu našim, kteri s
teboj živi in kraljuje v edinosti sv.
Duha, vekomaj. Amen.

Cvetlica.

Detelja trilistni ca , ktero povsod vidiš,
naj te opomni trojno-ediniga Boga , kterimu
Samimu in edinimu si dolžan služiti, kristjan!
Pervo peresce naj te opomni na Boga Očeta, ki
te je vstvaril; drugo peresce na Boga Sina, ki
te je odrešil; tretje peresce Boga sv. Duha, ki
te je posvetil. — Obudite do jutri 3 Božje čed¬
nosti v čast presvete Trojice, Ediniga Boga.

177

od

odlašanja pokore.

Ali imaš voljo, se spreoberniti, ali ne?
Se misliš enkrat k Bogu podati ? —- Kaj
pa de. — Ali kdaj? — danes? — Oh!
danes ne. Mogel bi premagati eno za¬
vezo, napad j oporeči dano besedo, za¬
treti ozir na ljudi (kaj bodo ljudje reklf),
to in to obleko opustiti, tistimu nagnjenju
se odpovedati. Tode vse to mi je danes
pretežavno; bom drujikrat opravil. —
Kdaj tedaj? — Bom čakal, de se od¬
pravi tisti zaderžek, de se tisto nagnjenje

178

unese, de nekoliko časa mine; spovedal
in spreobernil se bom prav za gotovo
na tisti Božji poti, ali saj v adventu, o
velikonočnim času, pri unih pobožnih va¬
jah. — Koliko časa je pač že preteklo,
de tako obetaš in govoriš, in vender še
nič nisi storil!

Ti odlašaš, ti čakaš; in Bog — ali
te bo On čakal? Kdo ve? In s tako
negotovostjo delaš delo svojiga zveličanja?

— Sej Bog me je pa dosihmal vender
le čakal, praviš. Ravno zavolj tega dvo¬
mim, če te bo še hotel čakati; je že na¬
veličan tvojiga obetanja, tvoje nezvestobe.

— Pa Bog je dober, rečeš. — S teboj
je bil že obilno dober; kdo ve, če ne bo
začel ojster biti? In ako On hoče še
zmiraj dalje s teboj dober biti, Ga boš
ravno zato ti še zmiraj žalil? Glej, glej
jo černo nehvaležnost!

Skorej vsi kristjanje, ki so v peklu,

179

so bili vanj pogreznjeni s čakanjem, z
odlašanjem. Kdo je taki neumnež, de
bi rekel: nočem se spreoberniti. Ali
malo je tako modrih, de bi rekli: ta tre¬
nutek se hočem spreoberniti. Prileze ali
tudi prihrumi pa smert, in še takrat se
odlaša. Človek upa, de ne bo umeri
za tisto boleznijo še tisti dan, tisto uro.
Mislite si, kako se bo storilo to o nepri-
ložnim času, kar se o priložnim času
zgodilo ni? Poprej je grešnik zasmeho¬
val Boga; zdaj je čas tukaj, ko Bog
zasmehuje tiste, ki so Ga v življenji
zasmehovali. Ako svojiga življenja hitro
ne spreoberneš, se je bati, de ganoben-
krat ne boš spreobernil.

Zgled.

Sv. Andrej Korsinski nam je v svoji
mladosti pokazal, kako urno in rad se
mora grešnik spreoberniti. Pred njegovim

180

rojstvam že so ga starši s posebno ob¬
ljubo Marii Devici darovali, kakor per-
vino Božjih darov. Tisto noč pred nje¬
govim rojstvam se je njegovi materi Pe-
legrini zdelo v sanjah, de je imela volka
namesto deteta. Zavoljo tega silno ža¬
lostna je Marii tožila svojo težavo, in
ko je tako žalovala, se ji je zdelo, de
je tisti volk v neko cerkev stopil in se
v jagnje spremenil. To je bila podoba,
kako bo Andrej naslednjič svoje življenje
spreobernil. Bil je namreč ko mladenič
nepokoren, malopriden, in bilo se je zlo
bati, kaj de bo iz njega. Neki dan je
mati silno razžaljena rekla: ,,Zares, moj
sin, ti si tisti volk , od kteriga se mi
je sanjalo  /“ Na te besede reče Andrej:
„Kaj pravite , mati , de sim jest volk
Pelegrina mu na to vse po versti razo¬
dene svoje sanje, in ob enim mu pove,
kako de ga je Devici Marii darovala.
Andrej vso naslednjo noč ni mogel očesa
zatisniti, in prosil je Marijo, rekoč: „0
Marija Devica! ker sim tvoj služabnik,
ti hočem v resnici služiti; le samo od-

181

pušenje grehov moje mladosti mi spro-
si.“  Ko se dan zazna, gre v cerkev
pobožnih očetov karmelitov, in se skaže
pred podobo Marije Device kakor dere-
čiga volka, ki želi, debi se spremenil v
pohlevno jagnje. Potem prosi prednika
za karmeliško obleko, in ko dobi tudi od
staršev privoljenje, je poterdil naslednjič
s svojim življenjem v samostanu, de so
bile resnične sanje njegove matere, in
kazal je s svojim zgledam, kako močna
je Marijna pomoč, de se doseže pravo in
resnično spreobernjenje grešniga življenja.

Molitev.

S ponižnim in potertim sercam
pribežimo danes k tebi, o Marija,
in te pohlevno prosimo za se in
za vse terdovratne grešnike, zlasti
pa še za tiste, ki so v naši fari
ali z nami v posebni zavezi; sprosi
nam in njim dar prave resnične

182

pokore brez odlašanja. Ti se nam
daš imenovati pribežališe grešni¬
kov; skaži se tedaj v resnici to,
kar se imenuješ, vsim zgubljenim
sinovam in hčeram, in pridobi jim
zopet milost, spravo, zadostenje za
pregrehe in enkrat zveličanje pri
svojim Sinu, Jezusu Kristusu, Go¬
spodu našim. Amen.

Cvetlica.

Cvetlica sivka  (Xavendel), mislim, vam je
zlo znana. Siva barva in zdravilna moč ste njeni
posebni lastnosti. Siva barva nam je prav živo
znamnje pokore in žalovanja nad greham; in če
to dosežemo, bo prišla tudi zdravilna moč v
zakramentu sv. pokore: odpušenje grehov, od-
pušenje večniga terpljenja, gnada Božja, mir
vesti. — Premislite trikrat do jutri povest od
%gubljeniga sina.

183

od

zakramenta sv. pokore.

Grešiš, in se ne spoveš hitro po grehu.
Ako pa nevarno zboliš, vender le hitro
po zdravnika pošlješ; to če reči, de višji
ceniš zdravje telesa, kakor pa zdravje
duše. Ako pa umerješ brez spovedi v
svojim grehu, o nesrečni ti skoz celo
večnost! Tačas pa, ko spoved odlašaš,
greh v tvoji duši poganja korenine, se
zverže v navado, v drugo natoro. Samo
ko pridejo posebni prazniki ali časi, ko
se približa velika noč, advent, takrat sa-

184

mo k spovedi greš, in kdo ve, če še
vselej odvezo dobiš ? Bi bilo tedaj treba,
de bi umeri o veliki noči, ali sploh o po¬
stavnim času svoje spovedi, de bi se
zveličal.

Ne grešiš smertno, in torej k spo¬
vedi ne greš, je-li? Ako ne smertno, pa
vender v malih grehih vsak dan grešiš.
Koliko zadolženje, ki si ga nakladaš,
de boš mogel zanj v vicah zadostovati!
Zamogel bi se tega znebiti s pogosto
spovedjo, in ti ni marj si pač deleč za¬
stal v skerbi za svojo dušo! Z majhnim
madežem na obrazu si ne upaš med
ljudi, de bi se poprej ne umil. In s to¬
likimi madeži na svoji duši pa se pre-
derzneš vsak dan pričujoč biti v obličji
vsih nebes, in se tega ne sramuješ ?

Praviš morebiti: Sim že skušal po¬
gosto spoved, pa tako in tako nič boljši
nisim. Ali si pa tudi kterikrat poskusil,

185

se dobro spovedati? To je drugo vpra¬
šanje. In ako si v grehe padel takrat, ko
si se izpraševal, nad grehi žaloval, sklepe
poboljšanja delal, se večkrat spovedoval;
kaj mora še le zdaj biti, ko si to opu¬
stil? Oh! ko bi imel kak pogubljen pri¬
ložnost, kakor jo ti imaš, kako pač do¬
bro bi jo obernil! Prišel bo pa čas, ko
boš tudi ti hrepenel, de bi mogel še do¬
bro spoved opraviti, in morebiti ne boš
več mogel.

Zgled.

Marija je brez števila velikrat nar
večini grešnikam zadobila gnado, dobro
spoved opraviti. V poslednjih časih je
Ona to milost posebno velikrat skazala
po bratovšini svojiga presv. neomadeža-
niga Serca kakor ste že nekterikrat ta
mesec slišali. Naj vam povem tudi da¬
nes zgled iz te bratovšine. Neki duho¬
ven pastir na Francoskim, v čigar du-

186

hovnii po nesreči čednost ni ravno cvetla,
se posvetova z začetnikam bratovšine
Marijniga presv. Serca v Parizu, in jo
tudi on v svoji fari napravi. Nebeška Kra¬
ljica to novo češenje sprejme, in kinal
se je pokazal sad; več grešnikov se je
spreobernilo. Posebno imenitno je spre-
obernjenje neke ženske, ki je bila nad
dvajset let v lažnjivo posvetno veselje
zatopljena. Njen duhovni pastir sam od
nje piše in pravi: Bile so poprej njene
pohujšanja očitne, pa je tudi zdaj njena
pobožnost izgledovanja vredna. Se nikoli
nisim vidil tolikiga razodevanja gnade v
človeškim sercu. Spremenjene v ti osebi
je tako veliko, de bi je ne bilo več spo¬
znati, ako bi jo kdo po njenim življenji
sodil. Kakor v trenutku je gnada nar
zaničljivšim strastim vdano serce spre¬
menila v izvoljeno posodo.... To je pravo
in resnično vstajenje. Imela je hudo voj¬
sko s svojimi starši, s svojo nar hujši
pregreho, in z mnogimi druzimi. Pre¬
magala je zasmehovanje, zasramovanje,
preganjanje, svojo lastno ljubezen, vse

187

je premagala. Molitev jo zdaj s tolikim
veseljem navdaja, de ji je sleherno po¬
svetno veselje zoperno. Po dve polni
uri moli vsak dan pred Marijo Devico,
od ktere se le nerada loči, iz strahu, de
bi dolžnost svojiga stanu ne zamudila.
Zdaj je ob 7. že pred altarji v molitvi,
ona namreč, ki je skoz 25 let še le ob
10. posteljo zapušala.

Ti nesrečni, pa zdaj osrečeni greš-
nici so bile. iz mladosti ostale še nektere
iskre sv. vere, in te iskre so bile uter-
nile v nji spreobernjenje, ko je bila pri¬
šla gnada. Ona sama od tega takole
piše svojimu duhovnimu pastirju: „De
vam, moj duhovni oče! vso britkostsvo¬
jiga življenja pokažem in žalostne strani
svojiga serca razodenem; moram pri ti¬
stih pervih letih svojiga življenja začeti,
kterih spomin moje zadolženje s tem^ bolj
zvikšuje, ker mi mojo takratno nedolžnost
pred oči stavi. O kako čista in bogo-
Ijubna sim bila takrat! Vredno sim bila
prejela pervo sv. Obhajilo, in do 18. leta
moja gorečnost v sv. veri ni odjenjevala.

188

Ko sim pa med svet prišla, so se mi
sčasama zgubile misli do prave in res¬
nične dobrote, in nisim več hrepenela,
de bi jo dosegla. Posvetno mikanje in
prilizovanje je imelo do mene veliko moč,
ker sim bila tako žive in strastne do¬
mišljije; le kratkočasi so bili moje živ¬
ljenje, in sim se močno vanje zatopila.
Za kratkočasi so nasledovale strasti (hude
nagnjenja); pervo vstreženje hudimu na¬
gnjenju se je zraslo v navado, in nad
20 let sim svoje keršanske dolžnosti o-
pušala. Bili so tudi trenutki, de sim ču¬
tila, kako je vse to nečimerno, de mi ni
dobro, de sim goljufana, sim se kesala,
in kolikrat sim klicala k Bogu za pomoč!
Ker je pa za kesanjem zmiraj spet greh
nasledoval, nisim imela serčnosti, se iz
tega brezna vzdigniti. Ta težka naloga
je bila Vam prihranjena, moj dobrotnik,
moj vodnik, moja podpornja! Srečna mi¬
sel, de ste napravili češenje presv. neo-
madežaniga Marijniga Serca, je sad ob¬
rodila. Pogled ljube Matere, ki z raz-
prostertimi rokami grešnikam naproti pri-

189

haja, in s tem v njih zopet upanje obu-
duje me je pervikrat v živo in globoko
ginil, ko sim vaš nauk poslušala, pa le
iz radovednosti 5  in od tistihmal sim šla
vselej zamišljena, ginjena in presunjena
domu. Zlasti me je pridiga od zgublje-
niga sina 17. sušca pripeljala k spozna¬
nju mojiga nesrečniga stanu. Takrat je
silna bolečina prevzela moje serce, vest
me je globoko v dušo spekala, in pri¬
segla sim, de hočem te pogubljive in po-
hujšljive verige pretergati, in k Bogu se
verniti. Ali kako marsikteri boj sim
imela še s sovražnikam, ki me je do-
sihmal imel vklenjeno! Delali so mi pri¬
liznjene obljube, lepo prihodnost obetali;
vse se je počelo, de bi bila zopet za¬
peljana. Tode zdaj je bila premagala
gnada, in vaše priserčne opominovanja v
zvezi z gnado so v meni sklep dozorile,
de hočem svoje naj skrivniši misli, svoje
britkosti in kesanje Vašimu očetovskimu
sercu razodeti. Iz Vaših ljubeznjivih
naukov (v spovedi) sim od tistihmal za¬
jemala serčnost in vdanost, česar sim

190

potrebovala, de sim prestala poskušnje,
ki so mi bile (pri tem spreobernjenji)
po previdnosti Božji pripravljene . 44

„Zdaj mi je zopern svet in njegovo
veselje. Ne čutim nikakoršniga veselja
več za kaj druziga, kakor le za opra¬
vila sv. vere, ter za molitev, ki mi deli
tolažilo in vselej novo moč. Večkrat se
v molitev mešajo solze,- in niso li te
solze moj edini, Bogu dopadljivi dar? Oh!
kako srečna bi bila na kolenih pred Ma¬
rijo, ko bi mi ne bilo žalovati zavoljo
zgube tiste nedolžnosti in čistosti, ktere
podoba je ravno Marija, in za ktero bi
hotla polovico svojiga življenja dati . 44

Molitev.

Vem, o Marija, de je Jezus
Kristus, tvoj preljubi Sin, postavil
zakrament svete pokore meni, ubo-
gimu grešniku, v zveličanje in to¬
lažilo ; vem, de brez njega po smert-
nim grehu ne morem zveličan biti,

191

ako mi je le mogoče ga prejeti;
vem, če delj časa odlašam, težej
me stane se k spovedi pripraviti:
vender se te prevelike dobrote, tega
dušniga hladila tolikanj bojim, in
se tako nerad k nji približam. Ozri
se tedaj tudi danes na me, o Ma¬
rija, in iz morja milost, ki jih imaš
od svojiga Sina Jezusa Kristusa,
mi dodeli milost, de ves prazin
strah premagam, se dosti pogosto
v ti kopli zveličanja očišujem, in
de naj mi bo vselej v odpušenje
mojih grehov in v sladko tolažilo
v življenji in smerti. Po Jezusu
Kristusu, Gospodu našim. Amen.

Cvetlica.

Dans vam pred oči postavim namesto cvet¬
lice drevo balzamovo.  Iz njegoviga sadu se
pripravlja predrago mazilo, ki prelepo diši, vse

192

presune s svojo dišečnostjo, moč daje, bolečine
tolaži in rane celi. Taki predrag in žlahten bal¬
zam je odveza  iz mašnikovih ust, ki vso dušo
grešnikovo ozdravi, zaceli, ji novo moč da, ter
jo vso prenovi in z nebeškimi dišavami gnade
in prijaznosti Božje obda, napolni in prevzame.
— Premislite svoje poprejšnje spovedi, in po¬
pravite (te praznike), kar je bilo v njih pomanklji-
viga; recite tudi 6 krat do jutri iz globočine
serca z zgubljenim sinam: „Vstal bom in se bom
vernil k svojimu Očetu“!

193

0(1

svetiga Rešnjiga telesa.

Koliko čast mi je skazal Jezus v nar
lepšim in nar svetejšim Zakramentu! V
sv. Rešnjim telesu je On moj prijate],
moj gost, moj ženin; me živi s svojim
mešam in s svojo kervjo, se tolikrat z
menoj prav natanko sklene. Moje serce, moje
naročje je potem svetejši kakor cerkve,
kakor altarji, kakor kelhi, kakor moštrance
in posvečene posode, kakor Božji grob.
Moja duša bi se potem zamogla imenovati
sveti raj, ker v nji .stanuje Kralj časti.

9

194

Ali koliko nečast delam jest Jezus«
v tem Zakramentu! Se približam Ženinu
s toliko merzloto, ga tako hitro zapu¬
stim, se mu še ne zahvalim, se ogibam
ko bi ga imel na poti srečati, ga v
cerkvah le malokrat obišem, se smejam,
in zgovarjam v njegovi pričujočnosti, ko
je očitno izpostavljen na altarjih! Ali se
more ta prelepa skrivnost bolj zaničevati?
Zamore se; in morebiti sim ravno jest to
storil, ga prejel v telo nečisto od greha,
z božjeropnimi usti kakor Iškaj-jat, v dušo,
polno hudobnih duhov kakor v peklu.

Kake in kolike gnade mi deli Jezus
Kristus v zakramentu sv. Rešnjiga telesa!
Gnade zoper hude nagnjenja, de bi jih
oslabil; zoper satana, de bi ga zaterl; zoper
slepila sveta, de bi se od njega odter-
gal. Ta jed življenja je poterdovala mar-
ternike, oserčevala device, delala svetnike.

Sim pač tedaj nespameten, ako te

195

gnade zanemarjam! Od tod izhaja, de
sim tako slab v skušnjavah, in de ne
pridem za stopinjo dalje v čednosti. Se
izgovarjam, de se iz spoštovanja ne pri¬
bližam k Jezusu; in se vender ne bojim,
mu nespoštovanje delati v njegovih cerkvah
in pred njegovimi altarji. Pravim, de
nisim vreden, ga prejetij zakaj pa se že
s čistim in neomadežanim sercam vred-
niga ne storim, de bi ga smel prejeti ?

Zgled.

Prav posebin častivec sv. Rešnjiga
telesa je bil sv. Frančišk Solan, rojen v
drugi polovici 16. stoletja v Montili na
Španjskim. Bog ga je bil odmenil, de
bo po njem veliko tavžent dušam dal
zopet mir in pokoj serca; torej ga je bil
že v mladosti z vezmi goreče ljubezni
na-se potegnil, in obogatil s posebnimi
darovi. Malimu Frančišku je bil zopern
vsak prepir in razpor; torej je iskal jezne

196

in sovražne miriti, kolikor je le mogel.
Bil je vedno zamišljen. Njegovo nar slajši
veselje pa je bilo, sveto Rešnje telo
moliti. Po cele noči je premolil pred sve¬
tim tabernakeljnam. Tamkej je sam za¬
jemal iz nar svetejšiga Jezusoviga Serca
tisto ljubezen in sveto gorečnost, ter ne¬
premagljivo moč, s ktero je tudi nar bolj
terde serca premagal, in odpravljal vse
zaderžke, ki so nm bili na potu. Ko je
bil sprejet v red šv. Frančiška, je kmal
prekosil vse novince v goreči molitvi, po-
koršini in zatajevanji. Imel je toliko lju¬
bezen do zatajevanja, de so ga mogli
višji večkrat ustavljati, in oginj ljubezni
do Jezusa ga je žugal kar končati. Ka¬
dar je koga vidil, de mu je tudi gorelo
serce v sveti ljubezni, mu je klical kakor
de bi ga na poskušajo vabil: ,,Glejva,
kteri zmed naji more z veči gorečo lju¬
beznijo ljubiti Ženina naših duš, in mu
bo ta teden več znamenj ljubezni skazal l u
— Bil je potem misijonar v Ameriki in
je silo veliko nejevernikov spreobernil.
K,dar je imel kej časa, je delal pesmi

197

do Deteta Jezusa in preljube Marije De¬
vice, ktero je z bogoljubno vdanostjo
častil; potem je vzel svoje slabe gosli,
ki so le dve struni imele, in je pel in
igral tako prečudno ljubeznjivo, de so bili
zamaknjeni vsi, kteri koli so ga poslu¬
šali. Njegovo serce je bilo zmiraj napol¬
njeno z žarečo ljubeznijo Božjo; samo
de je kdo ime Božje izrekel, se mu je
serce v svetim veselji vnelo. Njegovo
nar ljubši stanovanje je bila cerkev; po
cele ure je nepremakljivo preklečal, molil
in premišljeval pred sv. Rešnjim telesam.
Pri sv. maši je imel pobožnost angelsko;
vsi pričujoči so bili presunjeni od ognja
njegove gorečnosti, tako de so si nar
imenitniši možje, še celo peru-anski kralj,
v čast šteli, mu k sv. maši streči. Imel
je pregovor: ,,Ut glorificetur Deus !‘ £
„Bog bodi češen in hvaljen ! u  — S temi
besedami je tudi svoje življenje sklenil,
14. mal. šerp. 1610.

198

Molitev,

O Marija, posoda vse svetosti,
Mati večne Ljubezni, ki si bila
vredna, angelski Kruh, Solnce pra¬
vice, Kristusa Jezusa v svojim nar
čistejšim naročji nositi: sprosi tudi
nam gnado, de bomo zamogli to
nebeško Mano vselej s svetim stra-
ham in s čistim duham in telesam
vživati, ter se spolnijo nad nami
besede: „Kdor je ta Kruh, bo
živel vekomaj.^ Amen.

Cvetlica.

Ne vem vam dans lepšiga in žlahtnišiga
cveta ali sadu v spomin dati, kakor 'pšenični
klas,  ker le-ta je prežala podoba sv. Rešnjiga
telesa.  Kadar vidite blagi pšenični klas ali pa beli
kruh iz njega vživate, spomnite se na sv. Režnje
telo, sveto Mano, dušni kruh, in pomislite, za

199 :

kteri  kruh bolj skerbite, za dušniga ali za le-
lesniga? — Navadite se prav velikrat reči :,,Česen
in hvaljen bodi Jezus v nar svetejšim za¬
kramentu ! 1 - 1  Do jutri saj tako recite, kolikrat
beli kruh ali pa pšenico na polji zagledate.

i

200

od

navdajanj Božjih.

Oog nas kliče s svojimi navdajanji, in
oh! po koliko straneh nas kliče! Zdaj
nas močno spodbuda in nam daje živo
spoznati resnico ; zdaj s posebnimi na¬
znanili , ki nam jih ali kak prijatel ali
spovednik na uho govori; zdaj z očitnim
razodevanjem šib, oznanovanjem pridi¬
garjev , ali duhovnih bukev. Vidiš spre-
obernjeniga grešnika; se ti zdi kakor bi
klical v tvoje serce: „Spreoberni svoje
življenje!“ Se dogodi neprevidena smert;

201

ti na ušesa bije: „K spovedi, k spove¬
di!“ Vedin nepokoj v sercu ti zglasuje:
„Pojdi, zapusti uno navado. 44  Nepriča¬
kovana prijetnost, ki se ti nameri, te
budi, rekoč: „0 kako sladko je Bogu
služiti! 44

Bog nas kliče; naša dolžnost pa je,
njegovo klicanje poslušati in mu pokor¬
nim biti. Sv. Duh je zares luč, ki raz-
svitljuje; je rosa , ki daje rodovitnost;
je zdravnik ki ozdravi; ali on ozdravlja
tiste, ki hočejo ozdraveti, in stori rodo¬
vitne tiste serca, ki se mu odpro, raz¬
svetli tiste duše, ki ne zapro oken pred
obličjem solnčnim. Gnada nas hoče zve¬
ličati, ali ne zveličati z našim kljubova¬
njem (nasprotovanjem) ; nas hoče posve¬
titi, pa ne s silo. Kaj pa porečete od
tistih, ki zapustijo pridigarja, spovednika,
duhovne bukve, ker jih pretresejo, ker

jih s kesanjem presunijo? Toše ne pravi

£ **

202

le samo nepokoren biti, to se pravi pun¬
tati se zoper svetiga Duha.

Bog nas klice, pa gorje nam, ako
njegoviga klicanja naglo ne poslušamo!
Sv. Matevž komej zasliši, de ga Jezus
Kristus kliče, že vstane in za Njim gre;
in bil je iz cestninarja (čolnarja) apo-
stelj. Sv. Peter se na pogled svojiga
Učenika britko zjoka, skesa, spreoberne
in bo svetnik. Judu Iškarjotu ni mar za
opomine, znamnja, očitanja; in on obupa,
in se pogubi. Pervo navdajanje, ki ga
boš zopet imel od sv. Duha in ga za-
veržeš, zamore biti poslednja čeznatorna
gnada, ki ti jo Bog pošlje. Ako te Bog
v kak posebin stan življenja kliče, in nisi
precej voljan, bo morebiti razžaljen, in
ti ne bo več dal slišati svojiga glasu.
Ako stopiš v kak stan po svoji termi;
sam glej, kaj de bo s teboj!

203

Zgled.

Častitljiva Katarina Cistercenska nam
je dala lep zgled, s koliko blagoserčnostjo
je treba Božje navdajanja poslušati. Doma
je bila v Lovonii, je imela hebrejskiga
očeta, in se je imenovala Rahela ; po
milosti Marije Device pa je prišla k luči
sv. vere. Njen oče se je večkrat z ne¬
kim keršanskim duhovnam zavolj sv. vere
sporekval, ko je bila Rahela še majhna;
deklica pa je prav zvesto poslušala, in
je dobivala veliko ljubezen do naše sv.
vere, zlasti ji je bilo sladko slišati ime
Marija. Torej je pogosto skrivaj kruha
nesla k vratam, in ga dajala ubogim, ki
so mem šli, ker se ji je tolikanj prijetno
zdelo, ko so ji rekli: Marija ti poverili!
Molitve ubožcov so moč imele. Ko je
Rahela malo odrasla, se je dala tistimu
duhovnu skrivej v veri učiti, in je imela
z njim dogovor, de bo neko jutro bežala
iz hiše in bo kristjana. S pomočjo Ma¬
rije Device, ktere prikazin je tisto noč
imela, res beži iz hiše svojih judovskih

2P4

staršev, in imenovani duhoven jo pelje v
klošter nun cistercenzaric, malo milj od
Lovanje, jo kersti, ji da ime Katarina
in jo obleče v napravo tega reda. Zastonj
so si starši prizadevali, jo premotiti in
jo domu spraviti, ker bila je pri vsaki
poskušnji nepremakljiva. Vsa vsa je bila
Marii vdana in v nji je bilo njeno zaupa¬
nje. Kadar so prihajali starši ali žlahta k
drugim nunam, je šla Katarina pred po¬
dobo Marije Device, in ji je rekla: Druge
naše sestre so obiskovane od žlahte in pri-
jatlovj jest pa sirota in ubožica nimam
druge žlahtnice, razun tebe, moja Gospal
pa sej si Ti moja moč in moje pribeža-
liše. Pač je zanesljivo Marija uslišala
svojo dobro hčer in ji serce potolažila,
ki ji je bila s toliko dobrotljivostjo novo
dušno življenje dala.

Molitev.

Pridi, o sv. Duh, s svojimi
sedmerimi darovi in napolni serca
vernih z njimi, navdaj jih z ognjem

205

svoje ljubezni, de se vsi v luči
tvoje gnade razveselimo. Razsvetli
nejevernike, omeči krivoverce, ze¬
dini razkolnike ali ločence, in zberi
vse skupaj v naročji edine matere,
svete katoliške Cerkve. Spreoberni
grešnike, in ponižaj sovražnike svete
vere in Iepiga življenja; razženi
od nas vse temote maloserčnosti,
omahljivosti in prederznosti; požgi
hude nagnjenja jeze, razpertja, na¬
puha, zavidnosti in lenobe v bo-
goljubnih delih. To nam dodeli,
o Duh Božji! na prošnjo Marije
Device in vsih svetnikov iz za-
služenja našiga Gospoda, Jezusa
Kristusa. Amen.

Cvetlica.

Obernite svoje oči dansi in jutri na cvetlice
binko&tilice  višnjevice. Binkošti jih iz tla vzdignejo

206

in razcveto; naj vam bodo torej priliena podoba
darov sv. Duha , kterih je treba zlasti te dni
od sv. Duha prositi. — Molite vsak 7 očenašev in
češena Marij v čast svetiga Duha za 7 darov
svetiga Duha.

207

od

odpustljivima greha.

Se pač kmal reče: to ni nič taciga, je
le majhen greh. Tode Boga razžaliti ni
nikoli majhna reč. Boga tako neskonč-
niga, Očeta tako dobriga, Ženina tako
čistiga, Odrešenika tako usmiljeniga krist¬
jan ne more radovoljno razžaliti brez ve¬
like prederznosti in nehvaležnosti. Bi se
li tebi zdela majhna reč, ko bi se vesoljna
zemlja vpepelila in pokončala? Ali kaj bi
ti rekel, ko bi začelo padati solnce, mesec
in zvezde ? In vender je en sam odpust-

208

ljivi greh veči hudo, kakor bi bilo to,
ker greh je razžaljenje Božje.

Grešiti v kakim razdraženji ali naglici
brez skerbi, brez poterpežljivosti, dobro
vediti, de ta laž, de tista nepokoršina
je odpustljivi greh, in ga pri vsim tem
vender le storiti, to je skorej ravno to,
kakor bi rekel: Veči je moje veselje, de
nekoliko sam sebi vstrežem, kakor pa
moja žalost, de Boga razžalim; ali: naj
se tudi Bog razžali, de se le moja volja
spolni. In dalje, žaliti ga iz navade, mu
vsak trenutek nepokoren biti, pri majhnim
primerljeji, in se zato nič ne zmeniti, se
ne iskati poboljšati: kolika neprenehljiva
britkost je to za serce Očetovo! kolika
nemarnost! koliko zaničevanje do Njega
v sinovim sercu! Ako bi pekla ne bilo,
z ravno tisto vnemarnostjo bi storil sle¬
herno hudobijo; ker vidi se, de za Boga
ti ni toliko; le pekla se bojiš!

209

Tode, če tako dalje delaš, boš prej
ali poznej tudi v smertni greh padel.
Koliko časa misliš, bo Bog hotel živeti
z dušo, ki ga neprenehama žali? In ali
ne veš, se ne spomniš, de tvoje moči
vsak dan bolj slabe, de ti smert in pekel
ne delata več tolikiga strahu, in de se
Bog od tebe odmikuje? Velikrat si na
meji smertniga greha, in sam ne veš,
če je nisi že prestopil. Hočeš zveličan
biti, in vender vedno hodiš ob breznu
pogubljenja!

Zgled.

Marija je’ silno goreča za zvestobo
svojih služabnikov, ne le v velicih, ampak
tudi v majhnih rečeh, ali v tacih, ki se
imenujejo male. Sv. Gregorja velikiga
je Marija Devica prav posebno ljubila j
zgodbe celo pripovedujejo, de je nekdaj
to ljubezen s tem na znanje dala, de je

210

neka njena podoba solze točila, ter je
Marija s tem pokazala, kako de se ji ta
svetnik in njen častivec smili zavolj svo-
jiga terpljenja. In vender ni opustila,
njegovih pogreškov ostro strahovati. Ob
nekim času je bil sv. Gregor zgubil gnado
solz, in ker ni vedil temu vzroka, je
skoz dva tedna ojstro pokoro delal. Na
zadnje se razodene nebeška Kraljica ne-
kimu svojimu častivcu, in mu reče, naj
naznani Gregorju njegovo zadolženje, in
to zadolženje je bilo, ker se je bil do¬
taknil roke ene svojih vnukinj, kar je
zoper resnobo čistiga posnemavca Marije
Device. Drujikrat je usmiljena Mati nad
svojim častivcam velik čudež storila. Bil
je namreč celi teden od nar bolj žgeče
merzlice nadlegovan. V tem času se mu
razodene Marija, in ga vpraša, če je bil
že zadosti strahovan? Gregor odgovori:
O predobrotna Gospa! naj bo, kakor tebi
dopade. — Marija se ga lahno zadene,
pusti zdraviga in zgine. Iz tega pa sto¬
rite sklep, kristjani, ako se tako kaznu¬
jejo mali pogreški svetnikov, kakošne kazni

211

morajo čakati še le grešnike? (Bolland.
v življenji sv. Gregorja VII.)

Molitev.

O Marija, brez madeža tudi
nar manjšiga greha spočeta, ki te
vse dni tvojiga življenja nobena
slabost Adamovih otrok ni obsen-
čila; poglej pa na me in na mojo
slabost, ki ga ni dne in skorej ne
ure, de bi se v kaki reči ne pre¬
naglil ali celo rado volj no Boga ne
razžalil. Zal mi je za vse to, o
Devica prečista, ker tebi je nar
bolj znano, kako je tudi manjši po¬
grešek zopern Božji neskončni sve¬
tosti in tvoji deviški lepoti in ne¬
dolžnosti. Sprosi mi torej razsvit-
Ijenje uma in omečenje volje, de
vedno s svetim premislikam in s

212

skerbno varnostjo hodim po potu,
po kterim si hodila Ti s svojim
Sinam, nedolžnim Jagnje tam Je-
zusam Kristusam , svetimu raju na¬
proti, po ravno tistim Jezusu Kri¬
stusu , Gospodu našim. Amen.

Cvetlica.

Na cvetlico podlesek  dansi svoje oči ober-
nite. Polno ga je po travnikih , in je viditi ne¬
dolžno zelice, ki se otroci radi z njim igrajo;
pa ima vender poldrugi palec dolgo, grozno
strupeno korenje, in torej tudi perje in cvetje
ni za rabo. Kadar vidite podlesek, spomnite se
odpustljivih grehov, kterih je več kakor podleska,
listja in trave, in tudi odrašeni so taki otroci,
de se s tem škodljivim strupam radi igrajo. —
Storite terdni sklep, se prav posebno varovati
tistih grehov in slabost, v ktere nar bolj pogo¬
sto padate, in molite v ta namen do jutri čast
Materi Božji 3 Očenaše in Češena Marije.

218

rsinmiiRa

0(1

v i c.

Kaj delajo in počno v vicah?  Očišujejo
se v hudim ognji, ki jim ga je prižgala
Božja pravica. Ljubijo Boga, in so stra¬
hovani od Boga, de se vredne store Boga
gledati 5 hrepene Boga gledati, pa ga ne
morejo; čakajo trenutka, de bi šli v ne¬
besa, pa ne vedo, kdaj pride ta trenutek;
terpe martre veliko veči od vsih marter
na svetu, terpe pa s silo, brez zasluže-
nja, in brez povračila. To za res ni,
kar bodi; to je terpljenje, je oginj, je

214

ječa, ki nima enake na zemlji. Pomisli,
de že sama misel na kako ječo te z
otožnostjo napolni; v ječo vic pa boš
skorej zanesljivo mogel priti, in vse mo¬
goče, de za dolgo časa, — in vender
se za to tako malo zmeniš l

Za kakošne reči se gre v vice ?
Neka nuna je šla vanje zavolj kake be¬
sede, ki jo je na koru tiho spregovorila;
neki mnih, ker se ni z glavo priklanjal
pri Gloria Patri  (čast bodi Bogu Očetu)
na koncu psalmov; neka sveta devica,
ker se je v petek z vse preobilno skerb-
Ijivostjo umivala; sveti Pelegrin in sveti
Paskazi za prav majhne zadolženja; sveti
Valeri, avgustanski škof, zavolj nekoliko
obilniga nagnjenja do eniga svojih vnu¬
kov; nek svet pridigar zavolj nekaj pre¬
velike ljubezni do svojih spisovanj (Cot-
taneo buona morte p. 2. disc. 26.); in
tako veliko druzih. Kaj bo neki s teboj

215

zavolj tolike jeze, laži, nepokoršine, ne¬
spoštljivosti v cerkvah, nemarnosti v tvojih
dolžnostih, nepotrebnih besed, nečimer-
nosti v obleki, pomankljivosti v ljubezni ?
In ne misliš na to, de bi se poboljšal.

Koliko časa se mora v vicah ostati?
Doklej boš ti tam ostali  Ker so tudi
nekteri odpustljivi grehi prav hudi, po¬
stavimo to le: Ko bi mogel za vsak
odpustljivi greh eden k drugimu po en
dan v vicah ostati ; koliko časa boš v
vicah? Postavimo, de vsak dan storiš
trideset odpustljivih grehov ; tedaj bi mo¬
gel za vsak dan nespokorjenih odpustlji¬
vih grehov trideset dni v vicah biti, in
za eno leto nezmitih tacih grehov trideset
let 5 za petdeset let tavžent in pet sto
let; za 60  let 1800  let. Večni Bog,
kako hudo plačilo! Kako dobro je, na
tem svetu terpeti in se pokoriti, de bi se
tamkej pokorilo obkrajšalo! K temu pa

216

pristavi še kake smertne grehe, ki si bil
sicer od njih odvezan, pa se nisi za nje
zadosti spokoril. Koliko časa vic po tem
takim še zopet prirase! Zamogel bi pa
vice zbrisati ali skrajšati z majhnimi za-
tevanji v tem življenji, in z dobrimi deli,
vender zato premalo skerbiš, ali pa celo ne!

Zgled.

V življenji sv. Lutgarde se to le
bere. Kneznja Marija, žena Henrika I.,
brabaiiškiga kneza, je v svoji hudi bo¬
lezni k sveti Lutgardi poslala, de naj
zanjo pri Bogu prosi. Svetnica ji spo¬
roči, de naj se na smert pripravlja, ker
ne bo več iz te postelje vstala. Kneznja
je to naznanilo v svoj prid obernila, in
blagor ji, de je bila zmirej pobožna in
je vsim lepe zglede dajala 5 posebno pa
je Marijo bogoljubno častila. Torej ji je
bilo lahko, se v Božjo voljo vdati in se
na to veliko pot pripraviti. S posebno

217

pobožnostjo prejme tedaj sv. zakramente
in pohlevno zaspi' v Gospodu. Ko pa
sv. IiUtgarda za njo moli, se ji prikaže
kneznja, s prežaljenim obrazam, in s
plamenam obdana. Na vprašanje, kako
in kaj de je z njo, je odgovorila, de se
je tistikrat v vicah znašla, de bo pa kmal
rešena iz teh pregrenkih kazin na proš¬
nje Marije Device, ktero je v življenji
posebno častila. Priporoči' se ji v molitve
in zgine. — Vediti je tukaj vernim krist-
janam, de Marija je res mati duš v vicah,
kakor je sveti Brigiti rekla; pri vsim tem
se je pa vender . ognja vic silno bati ti¬
stim, ki za svoje grehe v tem življenji
pokore ne delajo. (Bolland. 16. Jun.j)

Molitev.

Razsvetli mojo slepota in krat¬
kovidnost, o moj Bog! ki se se¬
danjih, majhnih in kratkih bolečin
tako močno bojim; za vse hujši

terpljenje prihodnjiga življenja pa

10

218

se premalo zmenim. Kolikrat pra¬
vim, ali si mislim: o de bi le v
Vice prišel, bo že dobro; ne po¬
mislim pa, kako hude britkosti me
tudi tamkej čakajo. Bojim se, kako
zimo na merzlim, kak dan brez
jedi, kako noč brez spanja preter-
peti, ali že celo, ko bi mogel kako
minuto v ognji biti; ni me pa groza
zavoljo veliko večiga in hujšiga
terpljenja v vicah. O Marija! sprosi
mi danes, ne le strahu pred peklam,
ampak tudi pred časnim ognjem v
vicah, de po nezmerni Božji milosti
po smerti brez zaderžka pred Božje
nar svetejši obličje stopim, in se
vekomaj s teboj in z vsimi svetniki
veselim. Pridobi tudi vsim ubogim
dušam v vicah večni mir in pokoj,
naj jim pride hladilo iz Jezuso vih ran,
in od trona Božje milosti naj jim hitro

219

večna luč zasveti, po ravno tistim
Jezusu Kristusu, Gospodu našim.
Amen.

Cvetlica.

Danes vara dam v premislik cvetlico, ki se
Vubezen  imenuje, in se rumeni in leskeče ka¬
kor zlato v ognji, torej jo Nemci tudi ognjeno
cvetlico  (Feuerroschen) imenujejo. Take cvet¬
lice so duše v vicah, ki so res pravo zlato, pa
vender še v ognji. One so prava ljubezen, pa
vender še večne Ljubezni ne morejo gledati.
Torej naše ljubezni — molitve, dobrih del, spo¬
vedi, Obhajil — potrebujejo, de bo njih zlato
155  ognja rešeno. Naj vas pa cvetlica ljubezen
tudi opominja, de svoje lastno zlato gnade Božje
skerbno varujte in očišujte, de v oginj vic ne
pridete. — Naj moli vsak pet Očcnašev in Ce-
šena Marij, ali pa naj enkrat svoj kruh do jutri
da vbogajme za duše v vicah.

10  *

220

od

Deteta Jezusa.

Premišljujte ubožnost tegaBožjiga otro¬
čička. Česa Mu manjka? Manjka Mu
vsega. Manjka Mu kise; mora v hlev
se podati. Manjka Mu postelje; se mora
s pestjo slame zadovoliti. Manjka Mu
ognja; mora se greti od sape dveh ži-
vinčet. Manjka Mu odevala; Ga mora
sv. Jožef s svojim slabim plajšem pokriti.
Jezus tako ubožin, ti pa tolikanj hrepe¬
neč po bogastvu!

Premišljuj pa Njegovo zatajevanje.

221

Kako šibko je Njegovo telesce! pa kolik
mraz mora v tem hladnim času terpeti!
kako malo priložno je ležiše na terdi
slami! kolike pritežnosti na ptujim zunaj
Materne hiše! Jezus tako zatajen; in ti
tako željin vsakteriga veselja!

Ozri se poslednjič še na Njegovo
ponižanje. Kako je Jezus rojen? V tihoti
nar bolj goste noči, in na nar bolj rev¬
nim kraji. Kdo Mu streže? On nima
strežejev; Jožef in Marija Mu strežeta.
Komu se da spoznati? Samo nekterim
priprostim pastirjem. Kakošno čast vživa
na svetu? Nikakoršne ne iše, ker iše le
časti neheškiga Očeta. Kako je vender
to ? Jezus tako ponižin; ti pa tolikanj
hrepeneč, de bi te drugi poveličevali!

Sem kristjan! K jaslicam Jezusa
Deteta pridi k sodbi; poslušaj tisti hlevic
in tisto slamo, ki te obsojujeta!

322

Zgled.

Velik ljubivec in posnemovalec Jezusa
Kristusa je bil sv. Kajetan Tiene. Nje¬
gove lastnosti so bile, nedolžnost, ljubezen
miru, ljubeznjivost, pohlevnost in potr¬
pežljivost. Zapustil je bil bogastvo, časti
in imenitne službe, de je za Jezusam
Kristusam hodil. Oblačil se je nar bolj
priprosto, živel je od tega, kar mu je
previdnost Božja naklonila, in tako živ¬
ljenje je zapovedal tudi imenitnimu redu,
kteriga je vstanovil. Ljubezen do Jezusa
in hrepenenje, ga zvesto posnemati, se
je pa v njem zlasti vnelo, ko jev 37tim
letu dosegel od Marije prav posebnih
gnad. Sveti večer je bil Kajetan v Rimu
v cerkvi Marije Device Sriežnice pred
altarjem, kjer se hranijo in časte ravno
tiste jaslice, v ktere je bila Marija Dete
Jezusa položila, ko je bil v Betlehemu
rojen. Ko Sternu tukaj v premišljevanji
tolike skrivnosti, se mu razgerne pred
obličjem pogled iz nebes. Zagleda sveto
Devico Marijo, in na vse strani so sijali

223

od nje žarki žive luči; v naročji pa je
imela svojiga Božjiga Sina, kakor takrat,
ko je bil rojen; in obdan je bil z množico
angelov. Ni se prederznil približati, dokler
ga nista k temu spodbudila sv. Jožef in
sv. Hieronim učenik, kterih svetinje v
tisti kapeli počivajo. Približa se tedaj
pred veliko Božjo Mater, in Ona mu mi¬
lostno poda Božje Dete, ki Ga sprejme
in ljubuje, zamaknjen od nezmerne ljubezni
in sladkosti. Čez nekoliko let mu je Kri¬
stus v drugi prikazni svoj križ podal; in
ker je bil svetnik v vsim Kristusu podo¬
ben, mu je dal občutiti tudi bolečine, ki
jih je imel na Kalvarii. (Bolla della sua
Canonizz., e vit. sritt. da Monsig. Oa-
nacciolo, e da altri.)

Molitev.

O Marija, usmiljena Mati in
delivka nar boljših darov Deteta
Jezusa, daj nam v revšini vdanost,
v terpljenji poterpežljivost, v časti
priprostost, v visokosti ponižnost;

224

daj nam v obilnosti in pomanjkanji
bogastvo Jezusoviga duha; daj nam
v življenji gnado, v smerti zveli¬
čanje; daj nam, o Marija! kar sama
nar bolj ljubiš: — daj nam nam¬
reč v življenji in smerti svojiga
ljubiga Jezusa, ki živi in kraljuje
z Bogam Očetam v edinosti svetiga
Duha Bog vekomej. Amen.

Cvetlica.

Podam vam dans lepo, ravno cvetlico „šmarni
krii. il  Šmarni križ je zmed tistih ljubeznjivih
cvetlic , ki jih imajo po kmetih posebno v časti
in jih o sv. Rešnjim telesu k blagoslovu nosijo,
kakoršne so: Matere Božje kitice, Matere
Božje lasci,  in še več druzih. Šmarni križ naj
vas uči, ako hočete zaDetetam .Jezusam v Nje¬
govim veselji priti, de morate Njegov in svoj
križ na rame zadeti in ga tudi za terpečim
Jezusam nositi — v terpljenji, premagovanji,
zatajevanji. — Za duhovno vajo: ker kaj slabiga
vidite, bratovsko posvarite, de se ne žali Dete Jezus.

225

od

zgledov Kristusovih v njegovi
mladosti.

Jezus, Božji mladeneč, je bil vedno po¬
koren Marii in Jožefa. Sin Božji pokoren
stvarema! V čem pokoren? V vsih nar
manjših opravilih in delih: pometati, ža¬
gati, tesati i. t. d., tako de so mislili, deje
sin tesarjev. In kako je bil mladi Jezus
pokoren ? Radovo] j no , urno , podložno.
Oh, koliko očitanje za mojo nepokoršino
do višjih!

Kristus mladeneč je vedno delal in

molil. Ali kaj se je bilo Jezusu brez-

10 **

226

delnosti bati? Ako bi bil kje skušan, je
bila morebiti nevarnost, de bi bil prema¬
gan? Zanesljivo ne 5 hotel je pa dati
zgled slabim in omahljivim ndadenčem,
kako jim je delati, de ne bodo skušani.
Oh, koliko očitanje za moje postopanje!

Kristus inladeneč se je po zunanjim
razodeval kolikor stareji, tolikanj modrejši
in ljubeznjivši pred Bogam in pred ljudmi.
Zakaj se je z leti zmiraj bolj svetejšiga
razodeval, desiravno je bil zmiraj vsa
popolnamost, ena sama in ravno tista
svetost? Skazoval se je modrejšiga pred
Bogam in pred ljudmi, in nam je s tem
pokazal, de moramo rasti v dobrim tudi
po zunanjim v spodbudovanje bližnjiga.
Razodeval se je pa modrejšiga nar prej
pred Bogam, in potlej pred ljudmi, in
nam je pokazal, de naš pervi cil in ko¬
nec je Bog. Oh, koliko očitanje za me,
de tako malo v dobrim rasem, de slabe

227

zglede dajem, de preveč na ljudi’ gledam
in iz strahu pred svetam dobro opušam!

Zgled.

Ob letu 1380 je bilo, kakor de bi
hotel spomin na presladko ime Jezus in
Njegovo ljubezen v sercih gornje Italije
ugasniti, ker silne zdražbe in sovraštva
so bile močno zamorile nebeške misli in
čutila v človeških sercih. Zasvetila pa
je med ljudstvam nova zvezda: Sveti
Bernardin Si jenski,  posebin častivec
Marije Device, je oznanoval razdraženim
ljudstvam visoko sveto ime Jezus  kakor
znamnje miru in sprave. — To presladko
ime se je vedno glasilo iz njegovih ust.
Z močjo nar svetejšiga imena Jezusa so
se serca vpokojile, in kmalo se je jelo v
njih življenji prečudno spreobernjenje ra¬
zodevati. — Bernardin je vgledal luč sveta
v dan rojstva MarijeJIevice ali mali S ma¬
rin v mesni Massa. Še pred tretjim letam
je bil svojo mater, in v sedmim svojiga
očeta zgubil. Bil je zdaj v varstvu po-

228

božne tete, ki je bila otročiča zgodaj nav¬
dala s priserčno ljubeznijo do Boga in s
posebnim češenjem do nar čistejši Marije
Device. Tudi čistost tega otročiča je bila
darovala neomadežani nebeški Kraljici. V
Sijeni je hodil v šolo in se tako modro
in bogoljubno obnašal, de je bil zgled
vsim verstnikam. Nikoli se ni kdo pre-
derznil v pričo njega praznili marn go¬
voriti. Ko je on prišel, so utihnili, ker
Bernardin se je le od Božjih reči menil.
Njegovo nar veči veselje je bilo, pridige
poslušati; dobro si jih je v glavi ohranil,
je potem svoje sošolce v kaki stanici
zbiral in jim je pridigal, kar je bilo nar
lepšiga iz vsaktere pridige. Njegovi krat¬
kočasi so bili, cerkve obiskovati in ubožce
hoditi tolažit, čistost serca je neizrečeno
ljubil. Ena sama beseda zoper to lepo
čednost ga je iz pokoja spravila: rude-
čica mu je lice pokrila, sveta jeza iz oči
zagorela, ter je ostrašila nesramožljiviga
govorivca. lmenitin mož je nekikrat v
njegovi pričujočnosti razuzdano besedo
bleknil. Precej mu Bernardin očita; in

229

to je tega človeka tako pretreslo, de na¬
slednjič ni nikoli več v ta greh padel.

Sv. Bernardin je s priserčnostjo in
veliko ljubeznijo častil Marijo Devico. Neki
dan je bil ravno v pobožnim pogovoru s
svojo teto, ki je bila v tretjim redu sv.
Frančiška, in posebno bogoljubna: kar
neutegama preterga govorjenje in se iz¬
govarja, de mora iti k svoji prijatlici.
Teta Tobija je imela to za šalo in ga
pusti iti. Ko pa drugi dan ravno tako
naredi, ga radovedno vpraša, kdo de je
ta prijatlica? „Oh, nar lepši gospa je,
in stanuje pred mestnimi vrati,“ odgovori
Bernardin. Dobra Tobija pozna strah
Božji nedolžniga mladenča, vender jo ne¬
koliko poskerbi; gre tiho za njim in se
za drevesi skrije, de bi vidila, kam poj¬
de. Kmalo vidi Bernardina priti in na tla
poklekniti pred podobo nar svetejši Marije
Device, ki je bila nad vratij tamkej ne¬
kaj časa tiho moli in se domu poverne.
Nebeška Kraljica tedaj je bila njegova
prijatlica, z njo je bil sklenil sveto zavezo
čiste ljubezni in bogoljubniga češenja.

230

Tobija pa se je silno veselila tako lepe
in svete zaveze. In Bernardin je pri
tolikim češenji presvete Marije Device
večkrat rekel: Jest brat Bernardin sim
bil vselej častivec Blažene Marije Device.
Ker v dan njeniga rojstva sim bil rojen,
ravno tisti dan sim bil keršen; ta dan
sim bil samostansko obleko sprejel, in
sim obljubo storil; inverh tega sim ravno
ta dan imel novo mašo, in ta dan želim
tudi iz tega sveta iti.

Molitev.

O Marija, Mati večne Modrosti
in nar zvestejši pokoršine! kako
sram me je zavoljo moje nepokor-
šine, s ktero sim tvojiga prepokorni-
ga Sina tolikrat žalil in Ga še zmiraj
žalim, žalim svoje vikši, ki sim jim
dolžan pokoren biti. Ali če sim že
pokoren, nisim pokoren z voljo,
ampak z godernjanjem in liudova-

231

njem*, ali če sim pokoren z voljo,
nisim pokoren iz čistiga namena,
išem hvale, dobička, ne večniga,
ampak le časno plačilo; ne čisla
pri Bogu, ampak pri ljudeh. O
Marija, moja usmiljena Mati! vem,
de je tvojimu pokornimu Jezusu
ljubši pokoršina mem daritev in da¬
rov; sprosi mi torej od Njega dar
prave vdanosti in resnične pokor-
šine do vsih Božjih in cerkvenih
zapoved, do vsih mojili vikših, star¬
šev in poveljnikov, duhovskih in
deželskih, de ob dnevu pravične
sodbe zavolj svoje nepokoršine ne
bom zaveržen od Njega, ki je bil
pokoren — Bog človeku, in je po-
koršino ohranil do smerti — do
smerti na križu. Amen.

232

Cvetlica.

Dana naj vas beršlin  kej Iepiga nauči. Ne
gre beršlin sam na kviško, kakor postavim po¬
nosna jelka, temuč kolikor je veči, toliko zve¬
stejši se prijema drevesa, ktero mu je v podporo
po Stvarniku odkazano. — Zares prelepo znamnje
vdanosti in pokoršine! Beršlin ti torej kliče:
Kolikor starši, toliko podložniši bodi otrok do
staršev, podložni do zapovednikov, ovčica do
svojiga duhovniga pastirja, kristjan do svojiga
Kristusa. — Storite sklep, de hočete vselej
natanko pokoršino skazovati, komurkoli pokorsina
gre, in molite v ta namen enkrat do jutri ža¬
lovanje ali grevingo in Časti bodi Bogu Očetu.

233

te®

mmmikmt,

od

Jezusovih zgledov v pušavi.

Kristus v pušavi me uči tiho življenje s
svojo samotnostjo. On nima strahu pred
rečmi, de bi ga slepile, pred tovarši, de
bi ga zapeljevali, pred pogovori, de bi
ga spridili, pred stvarmi, de bi ga mo¬
tile; in venderpri vsim tem beži iz mesta
v pušavo. — Zakaj pa jest  tako rad išem
drušine, ko sim vender pri vsakim nar
manjšim udarcu tako slab in k vsakimu
padcu nagnjen!

Kristus v pušavi me uči zatajevanje

234

mesa s svojim poštam. Zakaj vender
prebije 40 dni brez grižljeja jedi', brez
kaplje vode, in zakaj živi tamkej z div¬
jimi zvermi in spi na goli zemlji? Sej je
njegovo meso popolnama podverženo duhu,
in On od natore greha ne more storiti.
Kak razloček med Kristusam nedolžnim
in med človekam, kakor sim jest, spo¬
četim v grehu, nagnjenim k grehu, in
morebit res hudim grešnikam! On se posti
s toliko ojstrostjo skoz 40 dni 5  jest pa
morebiti še cerkveniga posta ne spolnu-
jem, ali pa išem se postiti nar manj ko
je mogoče.

Kristus v pušavi me s svojo vedno
molitevjo uči pogosto moliti. Ali česa
je Njemu potreba prositi? Ne gnade, ker
On je ne more zgubiti ;  nečednosti, ker
jo ima v vsi njeni popolnamosti; ne uče¬
nosti, ker On je zgoli modrost Očetova.
Jest pa, ko sim tako potrebim gnade,

235

tako malo molim, molim s silo, s tako
slabo zbranostjo, s toliko mlačnostjo! Kaj
bo z mano, ako ne začnem moliti obil-
niši, rajši in z veči gorečnostjo? Danes
hočem začeti prav molitij Bog, moj Bog,
daj mi k temu svojo mogočno gnado!

Zgled.

Sv. Elisabeta, devica iz reda sv.
Benedikta, je bila zavergla vse posvetne
želje in misli, in nasladovala se je v tre-
virskim samostanu le samo z nebeškimi
mislimi in djanji. V velikih stiskah in
dolgih boleznih si je zbirala velike za¬
klade za nebesa. Satan pa, nevošljiv
zavoljo tolike čednosti, jo je nadlegal s
hudimi skušnjavami. Nastavljal je nje-
nimu duhu nar ostudniši reči, in desiravno
jih je sveta devica z vso naglico odprav¬
ljala, je vender satan ni pri miru pustil,
tako de je svetnica res pravo pušavo in
hudo ternje imela v svojim sercu. Pri
vsaki, kolikor koli tudi hudi vojski, je

236

devica vselej zmagovavka ostala. Bilo
je pa terpljenje Elizabetino toliko, de je
poslednjič Marijo, svojo posebno pomoč¬
nico , prosila, naj jo reši tolikih težavnih
dušnih stisk. Po dolgi vojski zoper take
nečiste nakazni se ji prikaže Marija s
sv. Benediktam, jo poterdi, lepo potolaži
in zagotovi, de v vsih tih hudih napadih
ni Boga razžalila. Pristavi še več, de
se naj tudi v prihodnje nikar ne boji,
ker ji hoče v pomoč biti, de se bo tako
obnašala, de ji take misli ne bodo mogle
škodovati. Marija zgine, devica pa ostane
polna nebeškiga tolažila. (jSolIand. 18. Jun.)

Molitev.

Obtožim se pred teboj, o moja
nebeška Kraljica in milostna Mati!
de sim si v svojim življenji nar ved
grehov nakopal s svojo lastno pre-
derznostjo, ker se nisim ogibal dru-
šine, ki mi je bila nar bolj nevarna,

237

sim iskal krajev, kjer je dušna smert
prežala, bil sam seboj in z drugimi
premalo previdin; zraven tega pa
se mi ni nobena reč manj prilegla
kakor molitev, post, krotenje mo¬
jih počutkov, spoved in drugi po-
močki svetiga življenja. O Marija!
pred tvojim obličjem dans sklep
ponovim, se varovati greha in greš¬
nih priložnost, ter zvesto iskati vsih
pomočkov zveličanja. Sprosi mi to
gnado pri svojim preljubim Sinu,
Jezusu Kristusu. Amen.

Cvetlica.

Ako hočete lepo in zalo cvetlico, vam po¬
dam vertnico, šipek  ali gartro&o.  Lepa, rudeča
cvetlica, polna živosti in življenja je: pa vender
— s ternjem  obdana v sredi nar lepšiga verta.
O ti lepa cvetka, kako prelep nauk ti nam daješ!
Tudi naše življenje, de bo lepo in polno živosti
za Kristusa, mora v sredi med svetam biti obda-

238

jano s ternjem samotnosti, premagovanja in za-
tajevanja. — Sad tega premišljevanja naj bo vaš
sklep, brez potrebe med svet ne hoditi; priter-
gajtc si v ta namen danes nekoliko spanja, in
obernitc tisti čas v premišljevanje Jeznsa v pnšavi.

239

od

Jeznsa križanima.

Gflej dobroto Božjo! Premišljuj, moja duša, j
milost svojiga Boga v Jezusu križanim.
Oče daruje svojiga Edinorojeniga, in Edi-
norojeni se daruje samiga sebe za tvoje
zveličanje. Zadosti bi bila ena sama kap¬
ljica te Božje kervi za tvoje zveličanje;
ali Njegova dobrota veleva, de naj se
prelije vsa Njegova kri do poslednje kaplje.
In še več, On si k temu zvoli ječo, udarce,
zapljevanje, bičanje ali gajžlanje, s ter-
njem kronanje, žeblje, preklinjanje in za-

240

smehovanje, jesih in žolc. On je nad vse
nar bolj ljubil, in torej je bil ponižan in
zaničevan niem vsili.

Glej Božjo ojstrost! Premišljuj, moja
duša, pravico svojiga Boga v Jezusu
Kristusu križanim. Kako je zamogel Sin
Božji k smerti obsojen biti, in pa k to¬
likanj sramotni smerti? Za grebe sveta.
Pa ti grehi niso njegovi! —Če tudi ne; na
rame mu jih je naložil: naj jih plača.
Ali On je zgoli nedolžnost, je sama sve¬
tost!— Četudi: On ima družili grehe na
sebi, to je zadosti, de mora križan biti.
Pa On je Edinorojeni Očetov! — Naj bo:
On ima podobo grešnika, torej naj umerje
med razbojniki, naj umerje zapušen od
samiga Očeta, naj umerje kakor prekli¬
can! O greh, ti nagnjusna pošast! ti
neusmiljeni rabelj, ti si to storil!

Glej dobroto in ojstrost Božjo! Uči
se od tod, moja duša, dveh velikih resnic

241

s ama zase. Se uiora pač reči, de je
bilo tvoje zveličanje silo imenitna reč,ako
mora Sin Božji na ta svet priti, de zanj
Ha križu umerje. Ali gorje, če se po¬
gubiš! Ako je bil Jezus nar nedolžniši
tako tepen in strahovan od pravice Božje
za druzih grehe, kako se bo v peklu s
teboj godilo zavoljo tvojih grehov, tolikih
v številu, in storjenih s toliko hudob¬
nostjo! O Božja kri, prelita za naše
zveličanje! pridobi nam prizanesenje naših
grehov! O križani Jezus, zveličaj nas!

Zgled.

Sv. Janez, imenovan Božji, stopi
nekdaj v mestu Granadi v cerkev, ki je
bila Marii Devici posvečena; poklekne
in moli pred altarjem, kjer je bila po¬
sebno češena podoba Jezusa križaniga,
in je pri njegovih nogah stala Marija s
sv. Janezam evangelistam. Dolgo časa

n

242

moli s prav posebno priserčnostjo in prosi
svojiga preljubiga Gospoda Zveličarja,
naj mu pokaže, kaj naj stori, de bo
Njemu dopadel. Z nekim »notranjim čut-
jem, de je uslišan, vstane od molitve,
kar zagleda Marijo Devico in sv. apo-
steljna Janeza stopiti z altarja, in se
njemu bližati. V roki Marije Device vidi
ternjevo krono in sliši glas, ki mu reče:
„Po tem ternji in terpljenji hoče moj
Božji Sin, de si pridobi veliko zasluženj,
o Janez ! u  Svetnik se verže na kolena
in ves napolnjen s svetim spoštovanjem
odgovori s sladko priserčnostjo: „Terp-
Ijenje in ternje, ki izhaja iz Tvoje bla¬
žene roke, bo meni vselej kakor rože in
cvetlice. u  Desiravno je bila to zgoli
prikazen, je bila vender bolečina silo ob¬
čutljiva, ki jo je Janez čutil, ko je bil
to krono sprejel na svojo glavo. S to
prikaznijo poživljen je potem neverjetne
preganjanja prenašal s prečudno vdanostjo.
(Bolland. 8. sušca.)

243

Molitev,

O nedolžna Mati pod križem
nedolžnima Sina! ozri se na nas
zadolžene grešnike, ki smo z iz¬
virno in s svojimi lastnimi hudo¬
bijami krivi Njegove smerti; in ko
smo polni nehvaležnosti, se vender
še zmirej zadolžujemo! Daj nam
živo spoznati in občutiti, kako gren¬
ko je, še vnovič žaliti Kristusa,
kteri je s tolikimi bolečinami in
brhkostmi zbrisal naše zadolženje.
Stori , o Devica mogočna! de z
obilno poterpežljivostjo nosimo krono
terpljenja, in bomo enkrat vredni
najdeni, doseči krono časti pri Je¬
zusu Kristusu, Zveličarji našim in
Odrešeniku. Amen.

n*

244

Cvetlica.

Premišljujte zlasti do jutri namesto cvet¬
lice žlahtno vinsko ter to , ki naj vam pomeni
Kristusa terpečiga. Sladko grojzdje naj vas o-
pomni na sad njegoviga terpljenja, vino pa na samo
sveto Rešnjo kri, v ktero se v vsaki sveti maši
spremeni. Recite večkrat: O presveta Režnja
kri , moje grehe in zadolkenja zmij!  in mo¬
lite dvakrat molitev: O Bog, ki si nam v pre¬
čudnim zakramentu spomin svojiga terpljenja
zapustil itd.

(Zadnji čas za spoved tistim, ki so k šmarnicam hodili,
in ield odpustke zadobiti.)

245

od

žalostne Matere Božje pod križem.

Poglejte tri nar ostrejši meče, ki pre-
sunujejo Marijno serce. Pervi meč,  de
je zgubila Sinu nar lepšiga, zmed vsih
nar nedolžnišiga: nar veči žalost! Je
vidila moriti svojiga Sina, prebadati mu
roke in noge, umirati med razbojni-
kama, v nar lepšim cvetu svoje sta¬
rosti: to je bila za njo nar veči bolečina!
Pa za koga to prelivanje kervi? Za ka-
toliškiga človeka j morebiti ravno za te,
ki po tolikim dragim odkupu vender ho-

246

češ pogubljen biti. Oh, to je bolečina
čez vsako bolečino, ktero Marii serce
tare brez polajška! Meč se vejrti v rani
njeniga serca, in glas se razlega: Za¬
stonj , zastonj!

Drugi meč:  Marija vidi kri svojiga
Sina, ne le brez prida prelito za toliko
kristjanov, ternuč tudi še vidi, de jim bo
služila v drugi pekel ter v veči terplje-
nje; oh, kolika bolečina! Spoznala je, de
ta kri bo tožba, očitanje, obsojenje to¬
liko grešnikov, desiravno so tudi le-ti
njeni otroci! Ona zgubi svojiga Jezusa,
in ti se vender nočeš rešiti, te vidi ravno
zavoljo tega še le v hujših martrah!
Uboga Mati, kaj jo je v stanu tolažiti?

Tretji meč:  Kristjanam ni mar za
to Božjo kri, kakor de bi Sinit Božjiga
nič ne stala, si je nočejo v prid ober-
11  iti, si jo še celo v potuho obračajo. Oh,
kolika napačna raba! Ako bi Sin Božji

247

ne bil zate umeri, morebiti bi manj gre¬
šil. Ti grešiš zato, ker imaš v njegovo
kri zaupanje; grešiš do smerti v zaupa¬
nji, de te bo ta Njegova kri že še re¬
šila. Ko bi vedil, de boš po pervim
smertnim grehu oko, roko ali nogo zgu¬
bil, dobro vem, de bi ga ne storil; ko
bi si bil svest, de se boš hitro po grehu
v pekel pogreznil, o kako bi se ga va¬
roval: tako pa grešiš dalje, češ, sej me
bo sveta Rešnja kri otela! Mogel bi pa
ravno nasproti misliti: Sv. Rešnja kri je
tekla za greh; se ga moram varovati;
rajši bi hotel oko, roko, nogo zgubiti,
kakor pa greh storiti, za kteriga je mo¬
gel Jezus sv. Rešnjo kri preliti. In kdo
bo popisal, kolika nečast se še drugači
sveti Rešnji kervi godi od tistih zaniče-
vavcov, tistih preklinovavcov svetih reči!
O žalostna Mati Rožja, kolik ojster meč
je to za tvoje materno serce!

248

Zgled.

Ferdinand II., nadvojvoda avstri-
janski, naslednjič cesar, je imel od svoje
mladosti veliko češenje do žalostne Ma¬
tere Božje. Vsako saboto je šel s svojo
materjo, nadvojvodinjo Marijo, obiskat
cerkev žalostne Matere Božje, ki je bila
miljo deleč od nemškiga Gradca. Ob
cesti je bil dal napraviti sedem znamenj
v enaki daljavi eno od druziga, na kterih
so bile zmalane skrivnosti Matere Božje
sedem žalost. Pri vsakim znamnji je z
vsim svojim spremstvam na kolena po¬
kleknil in premišljeval skrivnost, ktera je
bila pred oči postavljena. Te pobožne
vaje ni nikoli opustil, naj je bilo vx-oče
ali mraz, sneg, dež ali druga nezgoda.
Ko je bil prišel bolj v leta, je s svojo
ženo, cesarico Eleonoro, očitno v cerkvi
oblekel obleko bratovšine žalostne Matere
Božje, ktero so bili napravili častiti očetje
►Serviti s toliko gorečnostjo do Marije
sedem žalost. Marija pa ga je za tako
češenje že na zemlji obdarovala, ker z

249

njeno pomočjo je bil Ferdinand za ce¬
sarja zvoljen. V prikazni je namreč za¬
povedala Janezu Suikardu, mongunški-
mu volivcu, de se ne sine drug voliti
razun Ferdinanda. In ko so se bili na¬
slednjič z vojsko vzdignili zoper njega
luteranski poglavarji in , krivoverci na
Nemškim, Palatin na Renskim, Pemsko,
Ogersko in Sedmograško, je vse tako
premagal, de so vsi prek stermeli, kako
je to mogoče! To pa se je zgodilo s po¬
močjo Marije Device 7 žalost, ktere po¬
dobo je imel na banderih, in jo je vse¬
lej na pomoč klical, prejden je kej počel.
(Iz popisa njegoviga življ.)

Molitev.

O prežaljena Mati Marija, ki
vidiš pod križem svojiga preljubiga
Sina brez tolažila na križu kri pre¬
livati 5 pa vidiš pri nas premalo sadu

tega prebritkiga terpljenja in kem

n**

250

prelivanja: tudi jest spoznam svojo
veliko nehvaležnost, spoznam, de
me vsaka telesna neprijetnost hudo
razžali; le premajhna pa je žalost
zavolj mojih grehov. Sprosi mi to¬
rej, o Marija! serčno, čeznatorno
in čez vse veliko žalovanje nad
vsimi mojimi grehi, kteri so vzroki
tvoje in Jezusove britkosti, de s
pravo pokoro očišen z novim duham
in gorečo ljubeznijo zamorem živeti
in umreti Jezusu Kristusu, Gospo¬
du našimu. Amen.

Cvetlica.

V ptujih deželah rase imenitna cvetlica, ki
ji pravijo roža terpljenja.  Ima namreč v svo¬
jim cvetji in drugi podobi vse orodje Jezusoviga
terpljenja, kakor sulico, žeblje, ternjevo krono
itd. Taka roža terpljenja naj bo vaše serce, v
kterim si s premišljevanjem postavite Jezusov
križ z vsim britkimorodjem njegoviga terpljenja;

251

pa tudi britkosti žalostne Matere Božje in sv.
Janeza Evangelista pod križem. — Premišlje¬
vanje Jezusoviga terpljenja in Marijne žalosti
naj bo vaša posebna sladkost in tolažba v terp-
Ijenji. Molite v ta namen 7krat Cešena-Marijo
v čast Matere Božje sedem žalost.

152

od

ljubezni Jezusa Kristusa.

Hočeš ljubiti? Ljubi, ljubi — Njega, ki
je vse ljubezni nar bolj vreden: Jezusa
Kristusa. Tudi On je človek, človek
zmed vsih nar lepši: ,,prelep mem vsih
človeških otrok.“ On je pa tudi Bog, in
kakor Bog je Njegova lepota neskončna.
Se ljubi tudi cvetlica, lep vert, čedna
podoba, košato drevo, ker so te reči lepe.
Jezusa pa? — Oh, kakošna primera?
Kdo je On, in kdo so une majhne stva-
rice? In vender Jezusa premalo ljubimo!
Ti Jezusa ne ljubiš, in Jezus ven-

253

der tebe ljubi! On te tako ljubi, de so
bile od Njegoviga rojstva vse Njegove
misli na tvoje zveličanje obernjene. Za-te
je otročiček v zibeli; za-te pridigar in
učenik med tavžent nezgodami; zate je
preterpel zaušnice, pljunke, zasmehova¬
nja, ječe, bičanje in tepenje, zate je pre¬
lil vso svojo kri, zate je umeri. Ali se
tebi to malo zdi? — „Ako bi mu bilo
rečeno, u  pravi sv. Alfons Ligvorjan, „ne
enkrat, ampak tavžentkrat za nas smert
terpeti, je imel dosti ljubezni, de bi bil
to storil. Ako bi bil dobil povelje, ne
za vse ljudi skupaj, ampak za vsaciga
posamezniga umreti, bi bil ravno tako
rad za vsaciga posebej umeri, kakor za
vse skupej. Še več, ako bi bil namesto
tri ure mogel do sodnjiga dne na križu
ostati, je Njegova ljubezen bila zadosti
velika, de bi se bil v to vdal.“ Ali se
to tebi malo zdi?

254

Njemu pa vender še ni bilo zadosti.
On se je hotel še celo vsiga samiga
sebe tebi zapustiti, svoje telo za tvojo
jed, svojo kri za tvojo pijačo. Ali ti je
še kej več treba, de Ga ljubiš? Psiček,
ki se ti prilizuje, otročiček, ki se ti na-
smehljava, — že nehote veliko ljubezen
iz tebe izsili. Samo Jezusu, ki te z ne¬
skončno ljubeznijo ljubi, ne veš ljubezni
povračevati.

Se ti mar preveč zdi, Jezusu reči:
Gospod ljubim Te, prav zares Te lju¬
bim, iz serca Te ljubim! Oh, reci mu z
zaupnostjo, zakaj to je tvoja sreča in
tega On od tebe pričakuje. Ako si mo¬
rebiti tudi še grešnik, se zato ne smeš
odmikati, ker On je pervi, ki ti bo na¬
proti pritekel, in ti bo svoje naročje od-
perl, ti bo pokazal svoje Serce, ki je
goreče ognjiše same nar čistejši ljubezni^
in vsak žark ti kliče: ,,Ljubi, ljubi Je-

255

zusa!“ Ako nimaš kamnitniga serca,
kje si se v stanu ustavljati temu vabljenju?

Zgled.

V nekim primorskim mestu na Fran¬
coskim (se bere v naznanilih od bratov-
sine Marijniga Serca) živi pobožna go¬
reča oseba, polna svete ljubezni, ki si je
posebno nalogo postavila, delati za spre-
obernjenje grešnikov, ter zgubljene ov¬
čice k ljubezni Jezusovi zavračevati. O
prelepo delo, de bi bilo pač veliko tacih!
Imeli bi gotovo dosti manj grešnikov!
Ne le, de ona za grešnike veliko moli,
temuč se trudi tudi z zatajevanjem, z
milovšino, in z visoko daritevjo sv. maše,
jim Božje usmiljenje nakloniti.

Med druzimi ji je Marija leta 1839
ravno v Svečnico dala pridobiti nekiga
terdiga nejevernika, ki je imel že več
kot svojih 40 let. Bil je od zgodnje
mladosti sovražnik svete vere, in ni ne
sv. zakramentov prejemal, ne za druge
cerkvene opravila in dolžnosti sv. vere

256

se pečal. Le-ta je bil že dolgo časa tako
hudo bolan, de so bili zdravniki skorej
vse upanje nad njim zgubili. Vender pa
niso mislili na zveličanje njegove duše —
ne njegova žena, ne prijalli, ne žlalita;
ker bili so vsi enako neverni, kakor on
sam. Bil je bolnik še celo tako terdo-
vratin in hudovoljin, de je keršansko o-
sebo iz hiše pregnal, ki ga je nekaj opo-
minovala. Ni smel v njegovo hišo ne
duhoven, ne drugo keršansko serce.

To nevarnost sliši imenovana ker-
šanska devica, seji njegova duša v serce
usmili in daruje zanj sv. mašo, 1. sve¬
čana; prosi tudi več pobožnih oseb, de
naj naslednji dan sv. Obhajilo Bogu da¬
rujejo za tega terdovratniga grešnika.
Imela je terdno zaupanje, de bo Marija
tega grešnika tisti dan spreobernila. Rav¬
no tisti večer mu pošlje blagoslovljeno ali
žegnano svetinjo Marijniga čistiga spo¬
četja. De bi jo pa sprejel, mu sporoči,
de je z njo bilo že njih več na telesu
ozdravljenih. — Ker mu je bilo ravno
prav hudo, jo je sprejel.

257

Drugi dan je zopet hotlo več bogo-
Ijubnih duš sveto Obhajilo zanj darovati.
Marija pa ni čakala tega trenutka; hi¬
tela je poverniti zaupnost in ljubezen
svojih otrok, in je njih prošnje prehitela.
Ta do tistihmal tako divji, strašni neje-
vernik, desiravno ni bilo poprej viditi no¬
benih znamenj spreobernjenja, reče proti
polnoči, de se želi spovedati, imenuje du¬
hovna in hoče, de naj mu ga kar berž
pokličejo. Domači, de si tudi neradi, so
mu vender želje spolnili. Ko se je bil
spovedal, pokliče pred-se svojo žlahto in
prijatle, pred njimi naloženo pokoro o-
čitno in na glas opravlja, in reče, de
želi s tem očitno popravljati pohujšanje,
ki ga je dajal s svojo hudobijo.

Pristavil je, de ta dan je nar sreč-
niši njegoviga življenja, in veselje ga
je navdajalo, kakoršniga dosihmal nje¬
govo serce še nikoli ni okusilo. Ker je
bila smertna nevarnost, je tudi angelski
kruh prejel za popotnico, in pa s to¬
liko vero, upanjem, ljubeznijo do Je¬
zusa, z obžalovanjem in vdanostjo v Božjo

258

voljo, kakor je navadno le pri svet¬
nikih. 1

Kdo ne ve, de Marija je Mati in
učenica lepe ljubezni, nevesta sv. Duha,
ki je studenec ljubezni. K Marii tedaj
se oberni, kdor koli želi pridobiti ljube¬
zen Božjo za se, ali pa za drujiga. O
Marija, Kraljica sere! kako resnične in
popolnama so tiste spreobernjenja, ktere
Tvoja usmiljena moč napravlja. V tre¬
nutku si tega divjaškiga in z Božjimi
poti ptujiga človeka z nar čistejši in nar
svitlejši lučjo razsvetlila, mu serce kar
neutegama spremenila, ter si naredila, de
so v njem predrage in nar imenitniši
čednosti začele rasti. —

Ravno de je bil sv. zakramente pre¬
jel, se je obernila tudi bolezen; veselje
v njegovim sercu, pokoj vesti in Božja
gnada ga je bila kar neutegama in pre¬
čudno ozdravila. — Pred nekimi tedni,
vemo, de je bil še popolnama zdrav in sta¬
novitni v pokori, pravijo naznanila od
bratovšine Marijniga presv. Serca že
več časa po ti dogodbi. (Handb. d.
Erzbruderschaft, Einsiedeln 1843.)

259

Molitev.

(Po sv. Alfonsu Lig.)

O Jezus, moje upanje in moja
ljubezen! nisim vreden, de bi mi
Ti svoje tolažila in sladkosti dajal
okušati; prihrani jih za nedolžne
duše, ki so Te vedno ljubile. Vse,
kar Te prosim, je to: daj mi gnado,
Te ljubiti in vselej Tvojo sveto
voljo spolnovati. V drugim stori
z menoj kakor Ti dopade. S svo¬
jimi grehi sim zaslužil velike stra¬
hovanja in še celo pekel, kjer bi
bil vekomej k solzam in terpljenju
obsojen, in bi Te ne bil mogel nikoli
ljubiti. Oh, odverni od mene to
nesrečo, de bi Te ne ljubil. Ti si
neskončne ljubezni vredin, in z
dobrotami si me zavezal, de naj
Te ljubim; ne morem, oh ne morem

260

živeti, de bi Te ne ljubil. Ljubim
Te, o moja nar veči Dobrota! Ljubim
Te iz vsiga serca, bolj kakor sa¬
miga sebe; ljubim Te in hočem le
samo in edino Tebe ljubiti, ljubiti
Te čez vse. Ta dobra volja je
delo Tvoje gnade: dopolni svoje
delo, in bodi moja podpora do smerti;
ne prepusti me samimu sebi; daj
mi moč, de premagam skušnjave
in samiga sebe; in de se to zgodi,
daj, de se Ti vselej z molitevjo
priporočujem. Popolnama Tvoj ho¬
čem biti*, Tebi darujem svoje telo,
dušo, voljo in prostost; le za Te
hočem živeti, za Te samiga, o moj
Stvarnik, moj Odrešenik, moja Lju¬
bezen , moje Vse! Hočem se po¬
svetiti, naj me stane, kar koli hoče,
in to upam od Tvoje dobrote. Sti¬
skaj me, kakor Ti je dopadljivo in

261

vzemi mi vse reči, le pusti mi svojo
gnado in ljubezen! — O Marija,
Ti upanje grešnikov, v Te zaupam;
Tvoja prošnja pri Bogu vse pre¬
more; zavoljo ljubezni, ki jo imaš
do Jezusa Kristusa, mi pomagaj
in me zveličaj ! Amen.

Cvetlica.

K sklepu šmarnic naj si sleherni vsadi pred
svojo hišo tiho oljko.  Oljka je mirno drevo,
visoko hvaljeno v sv. pismu, polno drage cene.
Oljka nam pomeni blagi čas miru, v kterim cvete
sveta ljubezen in vsaka keršanska čednost, ko
so nad človeštvam obilno odperti vsi studenci
blagoslova ali žegna Božjiga. Taki čas svetiga
mini v ljubezni Božji vam vošim do druzih Šmar¬
nic, ako jih nam Bog da še doživeti, in do
smerti.—Za duhovno vajo skoz celo leto, ali
rajši za vse življenje, vam pa dam pregovor,
ki si ga dobro v spominku ohranite! Ta prego¬
vor je v eni sami besedi zapopaden, namreč:

262

„Mir!“ Njegova razlaga pa je: „Mir z Bo~
gam, seboj, in z ljudmi!' 1,  Ako te skušnjava
draži zoper Boga, reci: „mir Z Bogam! 11  ako te
skušnjava šunta zoper bližnjiga, pokregaj samiga
sebe, rekoč: „mir z ljudmi ! u  Ako te kalcoršna
koli huda reč v greh zalezuje, zdihni: „mir,
mir z mojim sercam  /“ Ne pozabite pa tudi
druzih 31 cvetlic, de vas res mir  ne bo za¬
pustil. In ako ga kdo zgubi, naj ne jenja
sam sebi klicati: „Mir, mir, mir!“ dokler ga ne
gre iskat, de ga vnovič in berž dobi.

263

Sklepna molitev

k Marii Devici.

Bodi češena, bodi visoko če¬
šena in hvaljena nebeška Kraljica!
Ti si se ta mesec milostljivo na
nas ozerala, Tvoje češenje ni bilo
za nas zgubljeno. Cerkve so bile
pri Tvojih lepih opravilih napolno-
vane, tudi pri spovednicah ni bilo
prazno, in marsikteri so bili k an-
geljski mizi povabljeni, ki bi jih
sicer ne bila zadela ta lepa sreča.
Dala si nam veliko ta mesec, o
naša Mati in delivka dobrot Božjih 5
pa ne zameri nam naše nadležnosti:
še več Te prosimo. Dala si nam,
kakor upamo, ta mesec marsikaj
zgubljenih ovc nazaj; pa to je še
premalo: daj nam jih še  več na¬
zaj, — je še dosti  zgubljenih! Daj

264

nam nazaj vse  zgubljene ovce naše
fare! Marija, daj nam zgubljene
otroke! Marija, daj nam zgubljene
odrašene; daj nam zgubljene po-
starne in stare! Marija, daj nam
tiste, ki niso morebiti velikonočne
spovedi opravili, ne zdaj o Šmar¬
nicah se spreobernili; daj nam tiste,
ki so jo nevredno in božjeropno
opravljali! Marija, vse nam daj !
Ti si vsih Mati, in mi vse ljubimo,
in Jezus noče, de bi se kteri po¬
gubil : Marija vse, vse nam daj ;
vse nedolžne ohrani, vse spokor¬
nike poterdi, in vse in vsaciga v
svoje materno varstvo vzemi po
Jezusu Kristusu, Gospodu našim.
Amen.

265

teti »lil«

Perpravljanje.

Jpred teboj klečim, o presveta Mati
Jezusa, mojiga Zveličarja, in te
prosim, perdobi mi gnado, de bom
s preponižno molitvo, z naj goreč-
niši ljubeznijo, z naj občutljivši hva¬
ležnostjo in z odkritoserčnim obža¬
lovanjem svojih grehov samogel biti
per ti visoki daritvi svete maše. S
tem neomadežanim daram, o pre¬
sveta Mati! želim in si namenim,
se presveti Trojici zahvaliti za vse

12

266

gnade, s kterimi je tvoje presveto
in neomadežano Serce obogatila.
Tudi želim in si namenim, Boga
neskončno usmiljeniga po zasluže-
nji Jezusa Kristusa in po prelju-
beznjivi lepoti tvojiga Serca prositi
za svoje lastno spreobernjenje in za
spreobernjenje ubozih grešnikov.

Presveto Marijno Serce! brez
greha spočeto, prosi za me, vari
me. — Cešena Marija . .

Pristop *).

V imenu Boga Očeta, in Sina,
in sv. Duha. Amen.

Ti, o Bog, si moja moč. Za¬
kaj si me zapustil, in zakaj hodim
žalostin, ko me moj sovražnik stiska?

Pošlji mi svojo luč in svojo
resnico, naj me vodite in pripeljete

*) Naslednje molitve so sploh iz mašnih bukev^vzete.

267

na tvojo sveto goro in v tvoje
prebivališa.

Čast bodi Očetu in Sinu in sv.
Duhu; kakor je bilo v začetku, zdaj
in vekomej. Amen.

Spovem se Bogu vsigamogoč-
nimu, Marii, vselej Devici, svetimu
Janezu Kerstniku, svetima apostel-
nama Petru in Pavlu, in vsim Svet-
nikam,de sim obilno grešil z mislimi,
z besedami in z djanjem: moj greh,
moj greh, moj silni greh! To¬
rej prosim Marijo, vselej Devico,
svetiga Mihaela arhangela, svetiga
Janeza Kerstnika, sveta apostelna
Petra in Pavla in vse Svetnike,
prosite za me per Gospodu, našim
Bogu.

Usmili se nas vsigamogočni Bog,

*) Per teh besedah se z mašnikam vred trikrat oa

pcrsi vdari.

12 *

268

in perpelji nas po odpušanji naših
grehov v večno življenje. Amen.

Molitev.

O Gospod! prosimo te, odvzemi
od nas naše grehe, de bomo vredni,
s čistim sercam stopiti v nar sve¬
tejši svetiše. Amen.

Prosimo te, o Gospod! po za-
služenji tvojih svetnikov, kterih
svetinje se na tem altarji hranijo,
in vsih Svetnikov, odpusti nam mi¬
lostljivo vse naše grehe. Amen.

Gospod, usmili se! Kriste usmili
se! Gospod usmili se nas!

Gloria.

v

Čast Bogu na visokim, in mir
ljudem na zemlji, ki so svete volje.
Hvalimo te, častimo te, molimo te,
povišujemo te; zahvalimo se ti za-

269

Voljo tvojiga ve lici ga usmiljenja.
Bog, nebeški Kralj! Bog, vsiga-
mogočni Oče! Gospod, edinorojeni
Sin, Jezus Kristus! Gospod, Bog,
Jagnje Božje, Sin Očetov! Ki od-
jemlješ grehe sveta, usmili se nas!
ICi odjemlješ grehe sveta, sprejmi
našo molitev! Ki sediš ob desnici
Očeta, usmili se nas! Ker ti sam
si svet, ti sam Gospod, ti sam Nar-
vikši, s svetim Duham, v Veličan¬
stvu Boga Očeta. Amen.

Molitev.

O Bog, ki si presveto Serce
preblažene in vselej neomadežane
Marije Device z duhovnimi darmi
in milostmi obilno prenapolnil, in ga
po podobi Božjiga Serca, Sina tvo¬
jiga Jezusa Kristusa z ljubeznijo
in usmiljenjem navdal; dodeli, ki

270

spomin njeniga presladkiga Serca
obhajamo, de bo z zvestim posne¬
manjem njenih čednost v našim sercu
zaznamnjan Jezus Kristus, kteri s
teboj in s sv. Duham živi in kra¬
ljuje, Bog vekomej. Amen.

Vsigamogočniin neskončno po¬
hlevni Bog, ki si žejnimu ljudstvu
studenec žive vode iz skale obudil;
zbudi iz naših terdih sere solze
obžalovanja, de bomo svoje grehe
objokovali , in po tvoji milosti njih
odpušenje dosegli.

Užgi, o Gospod, z ognjem sve-
tiga Duha naše serca, de ti bomo
s čistim telesam služili in z očiše-
nim sercam dopadli. Po Jezusu
Kristusu, Gospodu našim. Amen.

271

K berila in evangelija.

Iz bukev Sirahovih 24.

Jest sim ko terta sladek in dišeč
sad rodila, in iz mojiga cvetja je
častit in obiln sad. Jest sim mati
čiste ljubezni, in strahu, in spozna¬
nja, in svetiga upanja. Per meni
je vsa milost pota in resnice, per
meni vse upanje življenja in čed¬
nosti. Perstopite k meni vsi, kteri
me želite, in mojiga sadu se na¬
sitite. Zakaj moj duh je slajši od
medu , in moj del slajši od medu
in satovja. Moj spomin je v večne
rodove. . . Kdor mene posluša, ne
bo osramoten 5 in kteri po moje dela¬
jo, ne bodo grešili. Kteri mene ozna-
nujejo, bodo večno življenje imeli.

Vera.

Se moli, ako jo mašnik moli.

272

Darovanje.

Sprejmi, sveti Oče, vsigamo-
gočni večni Bog! ta neomadežani
dar, kteriga mašnik, tvoj služabnik,
tebi pravimu živimu Bogu daruje,
za moje neštevilne grehe, zamere
in zanikernosti, za vse pričujoče,
pa tudi za vse verne kristjane, žive
in mertve*, naj bo meni in njim v
zveličanje in večno življenje. Amen.

Darujemo ti, o Gospod! kelih
zveličanja, in prosimo tvojo milost,
naj pride s prijetnim duham pred
obličje tvojiga Božjiga veličastva za
naše in vsiga sveta zveličanje. Amen.

V  duhu ponižnosti in s poter-
tim sercam naj bomo od tebe, o
Gospod! sprejeti, in naša daritev
naj se tako opravlja dans pred tvo¬
jim obličjem,de tebi, o Bog! dopade.

273

Sprejmi, o sveta Trojica! ta
dar, kteriga ti darujemo v spomin
terpljenja, od smerti vstajenja in
vnebohoda Jezusa Kristusa, Gospoda
našiga, in v čast presvete, vselej
čiste Marije Device, svetiga Janeza
Kerstnika, svetih apostelnov Petra
in Pavla, teh in vsili Svetnikov;
de bo njim v čast, nam pa v zve¬
ličanje , in de oni za nas v nebe¬
sih prosijo, kterih spomin obhajamo
na zemlji; po ravno tistim Kristusu,
Gospodu našim. Amen.

O Bog! čigar veličanstvu je
presveta neomadežana Marija De¬
vica neomadežan dar darovala, vžgi
v naših sercih oginj tiste ljubezni,
kteri je v njenim Sercu gorel, de
bomo, ž njim očišeni, vredni spoz¬
nani, tebi ravno tisti dar darovati,

Jezusa Kristusa, kteri s teboj živi

12 **

274

in kraljuje v edinosti sv. Duha Bog
vekomej. Amen.

Raztergaj, o Gospod, vezi na¬
ših grehov, in dodeli nam vnovič,
kar si nam že enkrat dodelil, ter
odreši nas z odpušenjem, ki si se
bil ponižal nas z milostjo odrešiti:
de ti bomo hvalni dar s pravo ra-
dovoljnostjo in s čistim sercam da¬
rovali. Amen.

Predglasje ali sanktus.

Zares vredno in pravično, spo¬
dobno in zveličavno je, de tebi povsod
in vedno zahvalo dajemo, sveti Go¬
spod! vsigamogočni Oče, večni Bog!
in de te v češenji presvetiga in
neomadežaniga Serca Marij niga
hvalimo, častimo in poveličujemo.
Ker ona je z ohsenčenjein svetiga
Duha tvojiga Edinorojeniga spočela

275 '

in per večni časti devištva svetu
večno luč dala, našiga Gospoda
Jezusa Kristusa; po kterim tvoje
veličastvo hvalijo angeli, molijo go¬
spostva, se moči tresejo; kteriga
nebesa in nebeške moči, in zveli¬
čani serafi v združenim razvese¬
ljevanji prepevajo; s kterimi pro¬
simo, tudi naše glasove skleni, ker
te ponižno hvalimo, rekoč:

Svet! Svet! Svet! Gospod, Bog
nebeških trum! Nebo in zemlja je
polna tvoje Slave. Hosana na vi¬
sokim! Češen bodi, kteri pride v
imenu Gospodovim! Hosana na vi¬
sokim !

Pred povzdigovanjem.

Tebe tedaj, predobrotljivi Oče,
ponižno prosimo po Jezusu Kristu¬
su , tvojim Sinu, Gospodu našim;

276

dopadljivo sprejmi in blagoslovi te
dari, te ponudbe, te svete in ne-
omadežane darila, ktere ti daruje¬
mo, zlasti za tvojo sveto katoliško
Cerkev, ktero milostljivo vmiri, ohra¬
ni , zedini in vladaj po vesoljnim
svetu, s tvojim služabnikam našim
papežem I., in našim škofam I., in
našim cesarjem I., in z vsimi pra¬
vovernimi in spoznavavci katoliške
in apostolske vere ob enim.

Spomni se, o Gospod! svojih
služabnikov in služabnic I. I., in
vsili pričujočih, kterih vera in po¬
božnost ti je znana, za ktere ti da¬
rujemo , in kteri ti darujejo ta dar,
za se in za vse svoje, v rešenje
njih duš, v upanje njih zveličanja
in blagra, in kteri tebi, večnimu,
pravimu in živimu Bogu, svoje ob¬
ljube opravljajo.

277

Zavoljo tega te prosimo, o Go¬
spod , sprejmi dopadljivo ta dar naše
službe in cele svoje občine, naše
dneve v svojim miru vladaj, in za¬
povej, de bomo večniga pogublje¬
nja oteti, in cedi tvojih izvoljenih
peršteti; po Kristusu Gospodu na¬
šim. Amen.

K povzdigovanji! sv. Rešnjiga
telesa.

Bodi česen in hvaljen pravi
Bog, v podobi kruha na altarji
živ pričujoči! O Jezus, hodi
mi milostljiv! O Jezus, bodi
mi usmiljen! O predobrotljivi
Jezus, odpusti mi moje grehe!

K povzdigovanju svete Rešuje
kervi.

Bodi česen in hvaljen pravi

278

Bog, v podobi vina na altarju
živ pričujoči. 0 Jezus, tebi
živini! 0 Jezus, tebi umerjeni!
O Jezus, tvoj sim živ in mer-
tev! Daj, o Jezus! de tvoja
draga Kri nad menoj ne bo
zgubljena.

Po povzdigovanji.

Spomnimo se, o Gospod! viso-
kosvetiga terpljenja Kristusa, tvo-
jiga Sina, našiga Gospoda, pa tudi
njegoviga od smerti vstajenja, in
njegoviga častitljiviga vnebohoda,
in darujemo tvojimu visokimu veli¬
čanstvu zmed tvojih darov in na¬
klonil čist dar, svet dar, neomadežan
dar, sveti kruh večniga življenja
in kelih nepreneliljiviga zveličanja.
Na te dari tedaj se ponižaj z usmi-

279

ljenim in perjaznim obličjem pogle¬
dati, in jih sprejeti, kakor si se
ponižal sprejeti dar svoji ga pravič-
niga služabnika Abelna, dar našiga
očaka Abrahama, in uniga, ki ti*
ga je daroval tvoj veliki mašnik
Melkizedek, svet dar, neomade-
žano daritev.

Spomni se tudi, o Gospod! svo¬
jih služabnikov, in služabnic I. L,
ki so z znamnjem vere pred nami
v večnost šli in v spanji tvojiga
mini počivajo. Tem, o Gospod I
in vsim, ki v Kristusu počivajo,
dodeli milostljivo kraj hladu, luči
in miru; po ravno tistim Kristusu,
Gospodu našim. Amen.

Tudi nam grešnikam, svojim
služabnikam, ki v tvoje obilno usmi¬
ljenje zaupamo, dodeli dobrotljivo,
imeti delež in občino s tvojimi s ve-

280

timi apostelni in marterniki Jane-
zam, Štefanam, Matevžem, Barna¬
bam, Ignacjem, Aleksandram, Mar-
celinam, Petram, Felicito, Perpetvo,
+ Agato, Lucijo, Nežo, Cecilijo, Ana¬
stazijo, in z vsimi tvojimi svetniki ;
sprejmi nas milostljivo v njih občino,
ne zavoljo našiga zasluženja, am¬
pak zavoljo svoje prizanašljivosti,
po Kristusu, Gospodu našim, po
kterim ti, o Gospod! vse te dobrote
stvarjaš, posvečuješ, oživljaš, bla-
goslovljaš in deliš. Po njem, ž
njim in v njem je tebi, o Bog,
vsigamogočni Oče, v edinosti sve-
tiga Dulia, vsa čast in veličastvo
od vekomej do vekomej. Amen.

K Očenašn.

Moli Očenaš.

Beši nas, prosimo te, o Gospod!

281

od vsiga hudiga, preteeeniga, pri-
čujočiga in prihodnjiga; in na proš¬
njo prečiste in vselej Device Marije
in vsih svetnikov nam daj mir v na¬
šim življenji, in brani nas pred vsimi
sovražniki, de nas v zmote ne zape¬
ljejo in od tebe ne odvernejo. Amen.

Jagnje Božje.

Jagnje Božje, ki grebe sveta
odjemlješ; usmili se nas! Jagnje
Božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usmili se nas! Jagnje Božje, ki
grehe sveta odjemlješ; daj nam mir!

O Gospod Jezus Kristus, ki si
rekel svojim apostelnam: mir vam
zapustim, svoj mir vam dam; nikar
ne glej na moje grehe, ampak na
vero svoje svete Cerkve; in po svoji
dobrotljivi volji jo v miru in edi¬
nosti ohrani.

2B2

O Gospod Jezus Kristus, Sin
živiga Boga! ki si po volji svojiga
Očeta s sodjanjem svetiga Duha
po svoji smerti svet poživil, reši
me s tem presvetim svojim Telesam
in Kervjo od vsih mojih grehov in
vsiga hudiga; daj, de se vselej
tvojih zapoved deržim, in ne per-
pusti, de bi se kdej od tebe ločil.

Mašnikovo obhajilo.

Gospod, nisim vredin, de greš
pod mojo streho, ampak reci le z
besedo, in ozdravljena bo moja duša.

(Trikrat.)

Zdaj obudi resnično žalost nad svojimi grehi
in serčne želje se z Jezusam skleniti, ter se po
, duhovno obhajaj; po tem- še le dalje moli.

Molitev.

Vsigamogočni in predobrotljivi
Bog! ozri se milostljivo na naše

283

prošnje, in otmi naše serca skuš¬
njavam hudih misel, de bomo po
tvoji dobrotljivosti vredni, svetiga
Duha prebivališe biti.

Gnado sv. Duha, o Gospod!
milostljivo v naše serca vlij, de
bom# zamogli svoje grehe z zdi-
hovanjem in solzami izmivati, in de
po tvoji dobroti želeno odpušenje
dosežemo.

Ponižno prosimo, o Gospod! naj
milost sv. Duha naše serca razsvetli
in s sladkostjo popolnama ljubezni
obilno napolni, po Jezusu Kristu¬
su, Gospodu našim. Amen.

Sklep.

O Jezus Kristus, Sin Božji! ki
si nar svetejši De vice p reči s to Serce
v svoje prebivališe zvolil in v njem
pohlevno in sladko počival, dodeli

284

nam milost, in ponižaj se po teh
obhajanih skrivnostih tvojiga Telesa
in tvoje Kervi vedno v naših ser-
cih prebivati, ki živiš in kraljuješ
z Bogam Očetam v edinosti sve-
tiga Duha, Bog od vekomej do
vekomej. Amen. #

Blagoslov ali žegen.

v

Zegnaj nas, prosimo te, sveta
Trojica: Bog -j* Oče, in *J* Sin, in
sveti *{* Duh, in tvoj žegen ostani
vselej per nas. Amen.

Zahvalna molitev po sveti maši.

Zahvaljen hodi, o Zveličar moj!
de si mi dal to sveto mašo slišati,
in presveto Serce tvoje nar čistejši
Matere častiti. O de bi bil vender
to sveto mašo s takim zbranim du¬
ham in s tisto gorečnostjo slišal,

285

ktero tolikanj sveto, tolikanj visoko
opravilo tirja! Ti, o Jezus! po svoji
milosti nadomesti, kar je bilo per
ti sveti daritvi pomankljiviga, in
dodeli mi, de te vprihodnjič zamo-
rem vselej v duhu in resnici moliti,
hvaliti in častiti. Po ti neskončni
daritvi dodeli, o Jezus! na prošnjo
Matere Marije, grešnikam spreober-
njenje, posebno pa te prosim, omeči
in spreoberni tiste, ktere sim ti per
sv. maši perporočil, in za ktere
sim posebno dolžan moliti, in še
nar bolj se ozri na tiste, kteri so
v nar veči nevarnosti, se vekomej
pogubiti. Dodeli pa tudi meni pravo
pokoro in stanovitnost v dobrim, in
de ne zgubim nikdar dobrot, ki sim
jih per ti sveti maši po tvoji ne¬
skončni milosti zadobil. S tem upa¬
njem poživljen in potolažen, imam

286

terdno voljo, vse po tvoji volji in
v tvojo čast storiti, o moj dobrot¬
ljivi Bog! Tvoj sveti žegen me
spremljaj po vsih mojih potih in
tvoje presvete Matere zgled mi bodi
vedno pred očmi 5 v tvoje in njeno
Serce zročim svojo dušo in telo.
Amen.

287

Ob praznikih Matere Božje in ob sabotah.

Gospod, usmili se nas !
Kriste , usmili se nas !
Gospod, usmili se nas!
Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Oče nebeški, vsigamogočni Bog;
Sin, vsiga sveta rešnji Bog;

Sveti duh, resnični Bog;

Sveta Trojica, en sam Bog;

Sveta Marija,

Sveta mati Božja,

Sveta devic Devica,

Mati Kristusova,

Mati milosti Božje,

Mati prečista,

Mati brez madeža,

Mati nedolžna,

usmili se za nas Boga prosi!

288

Mati presveta,

Mati ljubeznjiva,

Mati prečudna,

Mati našiga Stvarnika,
Mati našiga Odrešenika,
Devica modra,

Devica častitljiva,
Devica pohvaljena,
Devica mogočna,

Devica usmiljena,

Devica verna,

Podoba pravice,

Sedež modrosti Božje,
Začetek našiga veselja,
Posoda duhovna,

Posoda častitljiva,
Posoda vse svetosti,
Skrivnostna roža,

Turn kralja Davida,
Turn slonokosteni,

Hiša zlata,

Skrinja miru in sprave,
Vrata nebeške,

Zgodnja danica,

Zdravje bolnikov,

289

Pribežališe grešnikov,

Tolažnica žalostnih,

Pomoč kristjanov,

Kraljica angelov,

Kraljica očakov,

Kralj ica prerokov, '

Kraljica apostelnov,

Kraljica marternikov, ,

Kraljica spoznovavcov,

Kraljica devic,

Kraljica vsih svetnikov,

Kraljica brez madeža izvirniga greha
spočeta.

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemiješ;

zanesi nam, o Gospod!

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemiješ;

usliši nas , o Gospod!

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemiješ;
usmili se nas , o Gospod !

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Oče nas. Cešena si Marija.

13

za nas Boga prosi!

290

Molitve.

1. K presvetimi! Rešnjimn telesu*

Kadar je izpostavljeno.

V. Kruh z nebes si jim dodelil.

O. Kteri ima vso sladkost v sebi.

Molimo.

O Bog 1 ! kteri si nam v pre¬
čudnim zakramentu spomin svojiga
terpljenja zapustil, daj nam, te pro¬
simo, sv. skrivnosti tvojiga telesa in
tvoje kervi tako častiti, de sad tvo¬
jiga odrešenja vedno v sebi čutimo.
Kteri živiš in kraljuješ z Bogam
Očetam v edinosti svetiga Duha
Bog vekomaj. Amen.

2. K sveti devici, materi Marii.

Pod tvojo pomoč pribežimo, o
sveta Božja porodnica! ne za verzi

291

naših prošenj v naših potrebah,
temuč reši nas vselej od vsih ne¬
varnost. O častitljiva in žegnana
Devica; naša Gospa; naša sredni-
ca; naša besednica; naša pomoč¬
nica! S svojim Sinam nas spravi,
svojimu Sinu nas priporoči, svoji-
mu Sinu nas izroči.

V. Prosi za nas sveta Božja po¬
rodnica !

O. De bomo vredni obljub Kristu¬
sovih.

bolimo.

Dodeli nam, svojim služabni-
kam, prosimo, Gospod Bog! de
vedno zdravje na duši in na telesu
vživamo, in de bomo po častitih
prošnjah presvete Marije vselej de¬
vice od sedanje žalosti rešeni in
večniga veselja deležni.

13  *

292

Češena bodi, kraljica, Mati mi¬
losti, življenje, sladkosti in upanje
naše, bodi češena! K tebi vpijemo
zapušeni Evini otroci, k tebi zdi¬
hujemo žalostni in objokani v tej
dolini solz. Oh oberni tedaj, naša
pomočnica! svoje milostljive oči v
nas, in pokaži nam po tem revnim
življenji Jezusa, žegnani sad svo-
jiga telesa, o milostljiva, o dobrot¬
ljiva, o sladka Devica Marija!

V. Prosi za nas sveta Božja po¬
rodnica !

O. De bomo vredni obljub Kristu¬
sovih !

Molimo.

Vsigamogočni, večni Bog! ki
si dušo in telo častite Device Ma¬
tere Marije, de bi vredno prebi-
vališe tvojiga Sina biti zaslužila,

293

s pripomočjo svetiga Duha pripra¬
vil, daj, de bomo, ki se njeniga
spomina veselimo, po njenih mi¬
lostljivih prošnjah od prihodnjih zle-
gov in večne smerti rešeni.

3. K svetim« Jožefa.

Glejte, modri in zvesti hlapec,
kteriga je postavil Gospod čez svojo
družino.

V. Prosi za nas sveti Jožef!

O. De bomo vredni obljub Kristu¬
sovih.

Molimo.

Naj nam, prosimo, Gospod! za-
služenje ženina tvoje presvete ma¬
tere Marije pomaga, de, kar naša
slabost ne premore, nam bode po
njegovih prošnjah dodeljeno.

294

4. Za vse potrebe.

Ponižno, Gospod, te prosimo,
razveži po svoji milosti naših gre¬
hov vezi, in ohrani po prošnjah
svoje izvoljene matere ljube Device
Marije in vsih svetnikov, nas svoje
služabnike, naše dobrotnike in naše
pohištvo v vsi svetosti*, tudi očisti
vso našo rodovino in naše prijatle
od hudobe in grehov, in napolni
jih z lepimi čednostmi; dodeli nam
mir in zdravje; odverni od nas
vidne in nevidne sovražnike, in
odženi vse hude želje; daj nam
zdravo vreme in dobro letino; skaži
milost našim prijatlam in neprijat-
lam, in obvaruj to faro z vsimi,
kteri v njej prebivajo, kuge, la¬
kote, vojske, ognja, potresa, po¬
vodnji, in dodeli milostljivo vsim

295

vernim keršenikam, živim in mertvim
v nebeškim kraljestvu večno živ¬
ljenje mir in pokoj. Obvari našiga
papeža I., našiga škofe I., našiga
svetlica cesarja L, in vso našo du-
hovsko in deželsko gosposko, in
vse keršansko ljudstvo vsih nadlog
in vsiga zlega. In tvoj žegen pridi
z nebes doli na nas, in bodi vse¬
lej nad nami. Po Gospodu našim,
Jezusu Kristusu, Sinu tvojim, kteri
s teboj živi in kraljuje v edinosti
svetiga duha Bog vekomaj. Amen.
V. Božja pomoč ostani vselej pri nas.
O. Amen.

v

Oče naš. Cešena si Marija.

(petkrat.)


296

0(1

presvetiga fflarijniga Serca.

v

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas !
Gospod, usmili se nas!
Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Oče nebeški, vsigamogočni Bog,) *
Sin, vsiga sveta rešnji Bog, ( n
Sveti Duh, resnični Bog, l g

Sveta Trojica, en sam Bog, )  —
Sveto Marijno serce , \

Serce Marijno, brez madeža spočeto,J
Serce Marijno, gnade polno, r

Serce Marijno, blaženo med vsimi serci,!
Serce Marijno, za Sercam Jezusovimi
nar čistejši, l

Serce Marijno, ternpel presvete Tro-i
jiee,

usmili za nas Boga prosi!

297

Serce Marijno, sedež modrosti Božje,’
Serce Marijno, podoba pravice,

Serce Marijno, sedež usmiljenja,
Serce Marijno, zapopadek vse svetosti,
Serce Marijno, skrinja miru in sprave,
Serce Marijno, vrata nebeške,

Serce Marijno častitljivo,

Serce Marijno mogočno,

Serce Marijno usmiljeno,

Serce Marijno verno,

Serce Marijno hvale vredno,

Serce Marijno Ijubeznjivo,

Serce Marijno krotko,

Serce Marijno ponižno,

Serce Marijno poterpežljivo,

Serce Marijno, za nas z bolečinami
prebodeno,

Serce Marijno, luč zmotenih,

Serce Marijno, pribežališe grešnikov,!
Serce Marijno, moč pravičnih, I
Serce Marijno, tolažba žalostnih,
Serce Marijno, terdnost v skušnjavi,
Serce Marijno, upanje umirajočih,
Serce Marijno, pomoč v vsih našihI
nadlogah,

13 **

za nas Boga prosi!

298

Serce Marijno, zastava obljub Je¬
zusovih ,

Serce Marijno, popolnama žgavni
dar Božje ljubezni,

Serce Marijno, veselje vsih sere,

Serce Marijno, s častjo v nebesih
kronano,

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;

zanesi nam , o Jezus !

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;

usliši nas, o Jezus!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usmili se nas, o Jezus!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas !

Oče naš . . Češena Marija . .

V. Prosi za nas, sveto Marijno Serce!
O. De bomo vredni, te preserčno ljubiti.

Molimo.

O Bog, kteri si Serce prečiste
Device Marije z nar gorečniši lju¬
beznijo vžgal, z vso milostjo na¬
polnil in z nar lepšimi čednostmi

299

ozaljšal, de je tvoj edinorojeni Sin,
naš Gospod Jezus Kristus, z nar
večim dopadajenjem v njem prebi¬
val, dodeli meni in vsim, kteri to
prelepo in prečisto Serce časte, de
se tudi naše serca od te ljubezni
do tebe vžgo, ter nekoliko tistih
obilnih gnad in lepih čednost do¬
sežejo , s kterimi si Serce naše
preljubeznjive Matere Marije obda¬
roval, de ne pridemo brez čednost
in dobrih del pred tvoje obličje,
temuč de bomo kakor tvoji zvesti
otroci v kraljestvo tvoje vzeti, kjer
te bomo z Marijo, tvojo presveto
Materjo, in z vsimi svetniki častili
in hvalili vekomaj. Amen.

Serčna molitev

k Materi Božji, si jo mater izvoliti.

O Mati mojiga Gospoda in Mati

300

vsih sirot! Mati tistih ubozih greš¬
nikov, kteri so Boga, svojiga Oče¬
ta, zgubili! K tebi kličem in po
odkazanju na križu umirajočiga Je-
zusoviga Serca te dans s sinovskim
zaupanjem, ki ga do tebe imam,
za svojo mater in besednico izvo¬
lim. O Mati Serca Jezusoviga!
zares te želim tudi jest za svojo
mater imeti, in terdno sklenem, se
vsiga varovati, kar je tvoje ma¬
terno Serce žalilo, ko si bila na
zemlji, in vse zvesto spolnovati,
kar je volja tvojiga Sina in tvojimu
Sercu dopade. Tebe tedaj bom v
prihodnje spoznal za mater, spoštoval
za mater, ljubil kakor mater, ubogal
kakor mater; v skerbeh in težavah
bom k tebi pribežal, kakor k ma¬
teri, in po tvojim življenju se bom
ravnal, kakor dober otrok po materi.

301

Sprejmi me tedaj, o dobrotljiva
Mati! v svojiga otroka in skazuj
se kakor mati do mene, nevredniga
otroka. Ako sim žalostin, tolaži
me ; ako sim v nevarnosti, reši me ;
ko bom skušan, vari me; ko bo
nepokojna moja duša, vojskuj se
za me in dosezi mi pokoj; kadar
ne bom vedil, kaj početi, o Mati
dobriga sveta! razsvetli, vodi in
vladaj me; ko bom bolan, pomagaj
mi; kadar bom s smertnimi težavami
rinjal, bodi per meni, in ako bom
takrat, ko se bo za mojo večnost
razločilo, morebiti od vsih zapušen,
o usmiljena Mati! nikar me saj ti
ne zapusti! Spomni se takrat, o
usmiljena Devica! de še nikdar ni
bilo slišano, de bi ti bila koga zapu¬
stila, kteri je k tebi pribežal. Amen.

302

©v pot

zveličaniga Patra

Leonarda Portn - Mavriškiga

iz ojstrejšiga Reda sv. Frančiška.

Pisavic bukvic svetigaKriževiga pota.

Razložik, začetik in vrednost
sv. Križevima pota.

oveti Križev pot je spomin tistiga te-
žavniga pota, po kterim je naš Zveličar
hodil, ko je od Pilatuževiga dvora, kjer
je krivično k smerti obsojen bil, težki
križ na goro Kalvarjo nesel. Ker je naš
Gospod na tem potu pod težkim križem
neznano veliko terpljenja, bolečin in ža¬
losti preterpel, se ravno zato ta pot ime¬
nuje : „Pot svetiga križaj  ali ^Križev

303

pot,“ „pot Kalvarje  , u  „pot bolečin in
žalosti

Ker je naš Odrešenik na tem potu
dvanajstkrat zaderžan, po smerti pa dva¬
krat prenesen bil, s križa namreč v na¬
ročje svoje prežalostne Matere, potem pa
v grob, zato se tudi sveti Križev pot v
štirnajst Postaj ali štacionov razdeluje.

Bere se de je Marija Devica,
potem ko je bil Jezus v nebesa odšel,
ves čas svojiga življenja tiste kraje obi¬
skovala, na kterih je njen Sin terpel in
čudeže delal. Te misli je tudi bil Leon
Papež X. Pobožna sestra Marija
Agreda 3 ) tudi perpoveduje, de Marija,
naša preljuba Mati, ni nikoli prenehala
obiskovati tistih svetih krajev, in de je
ondi z žalostnim sercam premišlovala, kako
grozovitne rnartre je mogel terpeti njen
Sin. Po tem takim se sme reči in ter-
diti, de je Marija Devica nar perva sveti
Križev pot obiskovala, in to pobožno
vajo ali opravilo začela.

') Lit. 6. Revelat. e. 16. — 2 ) Breve: Regulam pro-
fitcntibus. — 3 ) Demit. Civ. Dei. p. 3. lib. 8. Cap. 28«

304

Obiskovanje svetiga Križeviga pota
je premišlovanje britkiga terpljenja našiga
Gospoda Jezusa Kristusa per slehernim
štacionu. Kako perjetno je to premišlo¬
vanje pred božjimi očmi, se ne more
prav dopovedati in ne popisati. Sveti
Bonaventura 4 ) pravi: „ Nobena pobož¬
nost ne obudi toliko svetih želja , kakor
premišlovanje terpljenja , križa in smerti
našiga Gospoda Jezusa Kristusa. O
prečudno terpljenje! po kteriga pre-
mišlovanji se duša tako visoko po¬
vzdigne , de ne le samo angelam enaka ,
temuč vsa božja postane. u  Sv. Fran¬
čišk Salezi pravi, de se po premišlovanji
Kristusoviga terpljenja nar popred lju¬
bezen Božja v naših sercih vžge; zato
ga imenuje nar bližnjo pot k vsim čed¬
nostim in k nedolžnimu življenju. Sveti
Albert, imenovan Veliki, uči, de je
premišlovanje Kristusoviga terpljenja bolj
zaslužljivo , kakor če bi se kdo celo
leto ob suhim kruhu postil, do kem’

O Stimul. Divin. umor. C. p. 1.
*) Roset. Exercit. 1.

305

gajžlal, ali bos v svete dežele na božjo
pot hodil.

Molitev

pred svetim Križevim potam.

Molimo.

Začni, prosimo, Gospod, s svo¬
jim duham naše djanje, in sprem-
ljaj ga s svojo sveto pomočjo, de
se vse naše molitve in dela vselej
iz Tebe začno, in iz Tebe začete
tudi v Tebi dokončajo. Po Kristusu
Gospodu našim. Amen.

D arovanj e

svetiga Križeviga pota.

O moj dobrotljivi Jezus! ljubim
Te čez vse, ker si večna dobrota
in brezkončna milost. Žal mi je iz
celiga serca, de sim kdej Tebe, o

306

nar veči dobrota! razžalil. Darujem
Ti ta sveti Križev pot k Tvoji časti
v spomin tistiga težavniga pota,
po kterim si zavoljo mene ubožiga
grešnika hodil. Želim vsih od¬
pustkov se vdeležiti, kteri so za
sveti Križev pot podeljeni, torej
tudi želim, vse tako opraviti, kar
in kakor je k zadobljenju odpustkov
storiti potreba. Prosim Te, o Je¬
zus! dodeli mi gnado in moč, de
s tem svetim Križevim potam v tem
življenji tvojo milost, v prihodnjim
pa večno veselje zaslužiti zamo-
rem. Amen.

Ako še nisi odpustkov Bogu daroval, za
ktere mu jih darovati želiš, de bi jim k pridu
peršli, mu jih zdaj daruj.

Per nekterih štacionih se zadobe popolnama
odpustki; ker pa nobeden ne more sam zase več
kakor le en sam popolnama odpustik zadobiti,
toraj naj pervi popolnama odpustik sebi v prid
oberne, druge pa za duše v vicah Bogu daruje,

307

kakor postavim: za dušo svojiga očeta, matere,
brata, sestre, prijatla, ali kteriga druziga i. t. d.

V

I. Stacion.

Jezus je k smerti obsojen.

UT.  Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo.
$. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli prečudno ponižnost svb-
jiga nedolžniga Jezusa, s ktero je
On krivično sodbo brez vsiga zgo-
varjanja poslušal, in sprejel. Tvoji
grehi so tiste lažnjive in krivične
priče, ktere so sodbo podpisale.
Hudoba tvojiga jezika, s ktero si
se večkrat zoper Boga, in svojiga
bližnjiga pregrešil, je sodnika osle¬
pila , de je nedolžniga Jezusa k
smerti obsodil. Oberni se tedaj k
njemu, jokaj in zdihni bolj s ser-
cam kakor z ustmi:

O moj Ijubeznjivi Jezus! kako

308

nezmerna je tvoja ljubezen proti
meni, ubogimu grešniku! Boš li
tedej za nevredno (hudobno) stvar
ječo, štrike, ketne in tepenje ter-
pel? in k taki grozovitni smerti
obsojen? Oh! to je zadosti, raniti
moje serce, in objokovati vse pre¬
grehe, ktere sim s svojim jezikam
storil. Obžalujem jih tedej, ih kli¬
čem k Tebi: O moj Jezus! usmi¬
ljenje , prosim Te, usmiljenje in
milost, o Jezus!

Oče naš. Češena si Marija, čast
bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili
se nas!

II. Štacion.

Jezus vzame križ na svoje rame.

Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo.
JU Ker si s svojim križem svet odrešil.

309

Premisli, s kakšnim veseljem in
radovoljnim sercam dobrotljivi Je¬
zus sveti križ objame, in kako po-
terpežljivo tepenje in suvanje ma¬
lopridnima ljudstva prenaša! Ti pa
poln nevolje in nepoterpežljivosti
bežiš pred križem, kar je mogoče!
Kaj ne veš, de se ne more brez
križa nebeško veselje zadobiti? Oh!
objokuj svojo slepoto, oberni se k
svojimu Gospodu, zdihni in reci k
njemu:

Ne Tebi, o Jezus! temuč meni
se spodobi križ. O težki križ! kte-
riga so moji grehi Tebi naložili.
O ljubeznjivi Jezus! dodeli meni
svojo gnado in moč, vse križe ob¬
jeti, ktere sim s svojimi grehi za¬
služil. Stori, de bom svoj križ voljno
objel, in se tako od sveta ločil5
daj mi tako ljubezen do križa, de

310

bom vselej s tvojo služabnico sv.
Terezijo vošil in želel: terpeti ali
umreti, umreti ali ter peti.

Oče naš. Češena si Marija. Čast
bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili
se nas!

v

III. Stacion.

Jezrn pade pernic pod križem.

y.  Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo.
$. Ker si s sVojim križem svet odrešil.

Poglej, in premisli, kako tvoj
Jezus, zavoljo tolikanj prelite kervi
ves oslabljen, pervič na zemljo pade.
Oh! kako je s pestmi bit, z nogami
poteptan in suvan! Vender ni ža¬
lovanja ali nevolje iz njegovih ust
slišati. Ti pa tarnaš in tožiš, če le
majhen križ občutiš, ali zoperno
besedo slišiš. Oh! sovraži svojo

311

nepoterpežljivost, svoj napuh in svojo
nečimernost; zdihni k Jezusu:

O ljubeznjivi Jezus! poglej, jest
nar bolj zaverženi grešnik klečim
pred tvojimi nogami. Ob, kolikrat,
in v kako velike grehe sim padel!
kolikrat sim se v globočino hudo¬
bije pogreznil! O Jezus, stegni svoje
rame, podaj mi svoje roke! Pomoč,
o Jezus! pomoči per Tebi išem, de
ves čas svojiga življenja nikdar ni¬
koli v smertni greh ne padem, in
de tako v svoji zadnji uri svoje
zveličanje upati zamorem.

Oče naš. Češena si Marija. (Jast
bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili
se nas!

312

IV. Štacion.

Jezus sreča svojo žalostno Mater.

V- Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo.
K?. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Oh, kako veliko žalost in bo¬
lečino je občutilo serce Jezusovo!
Oh, s kakšno grenkostjo in žalostjo
je bilo napolnjeno Mariino serce,
kader sta se srečala! Poslušaj, o
nehvaležna duša! r Kaj ti je storil
moj Sin ? u  kliče k tebi Marija. —
v JKaj hudiga ti je storila mojaMati?“
te vpraša Jezus. Ob! zapusti že
enkrat svoje grehe, zavoljo kterih
midva tako žalost in martro terpiva.
O grešnik! kaj praviš k temu ? Reci
tedej, in zdihni s svojim sercam:

O božji Sin Marije! o presveta
Mati mojiga ljubeznjiviga Jezusa!
ves raztert in ponižan klečim per

313

vajnih nogah. Jest sim tisti zda-
javic, s svojimi grehi sim brusil
*aeč, kteri je vajno serce ranil. Oh!
Bieni je iz serca žal 5 prosim vaji,
odpustita mi. Milost, o Jezus! mi¬
lost, o Marija! Po svoji veliki mi¬
losti mi dodelita gnado, de nikdar
Več ne bom grešil, temuč de bom
vajno grenko terpljenje in žalost
Jloč in dan premišloval in objokoval.

Oče naš. Češena si Marija. Čast
bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili
se nas!

V. Štacion.

Simon iz Cirene pomaga Jezusu kriz
nesti.

Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo.
& Ker si s svojim križem svet odrešil.

Spomni se, de si ti tisti Simon,

14

314

kteri si nezmernosti sveta in slad-
nostim svojih počutkov ves pod-
veržen, ki svoje križe, ne iz serca,
temuč le, ker se jih ubraniti ne
moreš, z veliko nevoljo nosiš. Oh!
zbudi enkrat svoje serce, in usmili
se svojiga tako obloženiga Zveli¬
čarja. Sprejmi rado voljno vse križe
in nadloge, ktere ti bo tvoj Iju-
beznjivi Oče poslal. Terdno skleni,
ne samo vse zopernosti s poterpež-
ljivostjo prenašati, temuč tudi svo-
jimu Bogu za-nje hvaležniga se
skazovati; prosi ga tako le:

O ljubeznjivi Jezus! zahva¬
lim Te za toliko perložnost, ktero
mi daš, de bi za-te terpeti, in za¬
se kaj zaslužiti zamogel. O, moj
Bog! daj mi gnado, vse, kar se
mi bo v tem življenji težkiga per-
godilo, s poterpežljivim sercam pre-

315

fiesti, in s tem večniga veselja se
vdeležiti. Stori, o Jezus! de bom
tukej s Teboj jokal in terpel, potlej
pa s Teboj v nebesih gospodoval.

Oce naš. Češena si Marija. Č?ast
bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili
se nas!

VI. Štacion.

Veronika poda Jezusu potni pert.

Hf.  Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo,
k. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Poglej, in premisli v tem pertu
sveto obličje svojiga Zveličarja!
Ljubi Jezusa, in s to ljubeznijo
vtisni njegov obraz v svoje serce.
O kako srečen boš, ako boš z
Jezusovim obrazam v svojim sercu
živel, in z njim v večnost pojdeš!
Le tedej to gnado zadobiš, prosi
Svojiga Boga, in reci:

316

O moj žalostni Jezus! prosim
Te, vtisni v moje serce sveti obraz
svojiga obličja, de bom brez neha¬
nja na Te mislil, noč in dan tvoje
grenko terpljenje pred očmi imel,
in svoje grehe objokoval. O Jezus!
s kruham tvojiga terpljenja hočem
svojo dušo nasitovati, in moje oči
bodo vselej solze točile nad svoji¬
mi pregrehami.

Oče naš. Češena si Marija. Čast
bodi Bogu. - ¥1«*

Usmili se nas, o Gospod! usmili
se nas!

VII. Štacion.

Jezus pade drugič pod križem.

itf.  Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo.
B?. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli, kako Jezus, tvoj Bog
in Gospod, zopet na zemlji leži, ves

317

oslabljen od velike bolečine,zmartran
*n zaničevan od sovražnikov. Pre¬
misli, de tvoja prevzetnost je Je¬
zusa poterla, in ga na zemljo ver-
gla, ter je prenesti ne more. Oh,
zapusti svojo ošabnost, ne bodi
več tako napuhnjen! Spokori se,
•n skleni ponižnejši biti. Reci s
skesanim sercam:

O prečastitljivi Jezus! ako ravno
vidim, de na zemlji pod težo križa
ležiš 5 vender Te molim in častim,
kakor svojiga mogočniga, večniga
Boga. Prosim Te, poteri moj na¬
puh, vzemi iz mojiga serca vso
ošabnost, de bom svojo nečimer-
Uost spoznal, vse zasramovanje s
tako Tebi dopadajočo ponižnostjo
sprejemal, de bom s tem gnado
zadobil, tudi s Teboj v nebeškim
kraljestvu povikšan biti.

318

Oce naš. (Mešena si Marija. <5ast
bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili
se nas!

VIII. Štacion.

Jezus tolaži jeruzalemske žene.

V. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo.

Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli, in prevdari v svojim
sercu, kako veliko vzroka imaš
jokati in žalovati; pervič zavoljo
svojiga Ijubez njivi ga Jezusa, kteri
zavoljo tebe toliko terpi; drugič
sam nad seboj, ker tako nehvale¬
žen ostaneš, in ne nehaš njega
žaliti. Kako moreš v premišlova-
nji njegove grozovitne martre ter-
dovraten biti? Poglej, kako mi-
lostljiviga in ljubeznjiviga se Je¬
zus proti tem revnim ženam skaže!

319

vzemi k njemu svoje zaupanje, in
zdihni s sercam:

O moj Ijubeznjivi Jezus! Oh!
kako je to, de se moje serce ne
raztopi od solz velike žalosti? Sol¬
ze , o Jezus! prosim, solze prave
pokore, in serčniga usmiljenja mi
daj, de z objokanimi očmi in s
skesanim sercam tiste gnade de¬
ležen postanem, ktero si tem rev¬
nim ženam skazal. Oh Jezus! ne
oberni od mene svojih milostljivih
oči: poglej me uboziga grešnika,
de bom tudi jest poln tolažila na
zadnjo uro Tebe mogel viditi.

Oce naš. Češena si Marija, čast
bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili
se nas!

320

IX. Štacion.

Jezus pade tretjič pod križem.

itf.  Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo.

Ker si s svojim križem svet odrešil.

Oh, s kako veliko bolečino je
Jezus že tretjič pod križem padel!
Premisli, kako je Jezus, On krotka
in nedolžna ovčica, od judov in
ajdov, kakor od steklih volkov
tepen, suvan, sem ter tje po terdih
kamnih vlačen. O nesrečni greh, ki
samiga Sinu Božjiga tako grozo-
vitno martraš! O grešnik, ni mo¬
rebiti tvoj ves poterti, in zmartrani
včlovečeni Bog vreden tvojih solz ?
Oh! reci tedej ves objokan:

O vsigamogočni Bog! kteri nebo
in zemljo z enim perstam deržiš,
kdo Te je tako neusmiljeno ver-
gel? Oh! nobeden drug, kakor

321

moja pregreha, v ktero sim tolikrat
zopet padel. Moja hudoba ni je-
»jala grehov delati, in zato se je
množilo tvoje terpljenje. Tode po¬
glej, o Jezus! per tvojih nogah
zdaj klečim s skesanim sercam, in
terdno sklenem, svoji hudobii ko¬
nec storiti. Z objokanimi očmi ti
tavžent in tavžentkrat obljubim: ni¬
kdar več nočem grešiti. O moj
Bog! nikdar več, nikdar več ne.

Oče naš. Češena si Marija. Čast
bodi Bogu.

Usmili se nas,  o Gospod! usmili
se nas!

X. Štacion.

Jezusa slečejo in mu žolča piti dajo.

Ih.  Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo.

Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli, o duša! kako je Je-

, 14 **

322

zus, zunej na svojim životu ves
ranjen in stepen, tudi znotraj z
grenkim žolčem martran. Poglej,
kako On tvojo nesramožljivost, ne¬
spodobnost in nečimernost v obla¬
čilu s svojo nagostjo plačuje, z
žolčem pa tvojo požrešnost. Ali
moreš svojiga Jezusa brez usmi¬
ljenja pogledati? Oh! verzi se k
nogam svojiga oropaniga Jezusa,
in reci k njemu:

O žalostni Jezus! kako velik
razločik je med Tabo in mano! Ti
si ves ranjen, poln grenkosti, in
ves s kervjo oblit; jest pa ves
nečimern, poln sladnosti in vese¬
lja, ali saj tak želim biti. Oh, jest
nisim na pravim potu! O Jezus!
pelji me Ti na pravo cesto. Stori,
de mi bodo vse sladnosti (lušti)
tega sveta grenke in zoperne, de

323

bom namesto njih želel tvoje terp-
ljenje občutiti, in de tako vreden
postanem, s Teboj večno veselje
vživati.

Oče nas. Češena si Marija. Čast
bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili
se nas!

XI. Štacion.

Jezus je na kriz perbit.

Ttf.  Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo.

Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli neizrečeno bolečino,
ktero je dobrotljivi Jezus občutil,
kader so judje njegovo meso, kite
in žile z žeblji prevertali. Oh! kako
je to, de se tvoje serce od žalosti
ne razpoči, ker vidiš, de tvoji grehi
tako neusmiljeno tvojiga Zveličarja

324

martrajo? Saj zdaj toči solze, ob¬
žaluj svoje grehe, in reci:

O dobrotljivi, zavoljo mene kri¬
žani Jezus! vlij v moje serce strah
in ljubezen do Tebe. In ker so
moji grehi tisti žeblji, kteri so
Tebe na križ perbili, stori s svojo
gnado, de bodo vse moje hude
želje, in občutki na tvoj križ na¬
biti in tamkej umorjeni, de bom,
v življenji in v smerti s Teboj
križan, tudi s Teboj v nebesih
večno kraljevati zamogel.

Oče naš. Češena si Marija. Čast
bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili
se nas!

XII. Štacion.

Jezus umerje na križi.

Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo.
R. Ker si s svojim križem svet odrešil.

325

Odpri tukej svoje od, in pre-
mišluj svojiga z žeblji na križ per-
bitiga Jezusa. Poglej vse bledo
obličje božje. Poslušaj, kako prosi
odpušenja tistim, kteri ga križajo,
in žalijo. Razbojniku obljubi ne¬
beško kraljestvo, izroči svojo Ma¬
ter Janezu, perporoči svojo dušo
nebeškimu Očetu, poslednjič tudi
umerje z nagnjeno glavo. Tako
je tedaj moj Jezus umeri? Res,
umeri je na križi, in zavoljo mene.
O moja duša! kaj boš zdaj poče¬
la? Oh! ne hodi preč, kakor le s
ponižnim in skesanim sercam. Ob¬
jemi križ, in zdihni k Jezusu:

O moj ljubeznjivi Zveličar!
vem in spoznam, de so moji grehi
tisti rabelj ni, kteri so Tebe tako
neusmiljeno umorili. Nobene gnade
nisim vreden, ker sim Tebe križal.

326

Pa kako veliko veselje in upanje
občuti moja duša, kader Te slišim,
tudi za tiste prositi, kteri so Te
križali. Kaj hočem tedaj za Te
storiti, ker si Ti toliko zame sto¬
ril ? Poglej, o Jezus! jest sim
perpravljen in voljan, vsim od¬
pustiti, kteri so me kdej razžalili.
Res, moj Bogi* zavoljo tvoje lju¬
bezni odpustim vsim, iz serca jih
objamem, in jim želim vse dobrote
skazati $ in tako tudi upam ob svoji
smertni uri tvoje vesele besede
zaslišati: danes boš % menoj

v paradižu . cc

Oče naš. Češena si Marija. Čast
bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili
se nas!

327

XIII, Štacion.

Jezus je s križa snet , in Marii v
naročje položen.

Ul.  Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo.

Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli, kako ojster je bil
meč, kteri je serce žalostne Ma¬
tere prebodel; kader je ona svo-
jiga mertviga Sina v svoje na¬
ročje vzela. Vidila je njega vsiga
ranjeniga in kervaviga. O kakšno
žalost in bolečino je ona tistikrat
v svojim sercu občutila! Kteri meč
pa je bil tako ojster, ki je prebo¬
del njeno serce? Oh! greh je bil,
kteri je Jezusu življenje vzel, in
Marijno serce tako močno ranil.
Objokuj tedaj ta grozovitni greh.
Skleni svoje solze s solzami svoje
žalostne Matere, in zdihni k nji tako:

328

O Kraljica vsih marternikov!
kdaj bom vreden, de bi prav za-
popadel tvojo žalost in martro ?
Kdaj bom zadobil gnado, tvojo ža¬
lost v svojim sercu nositi, in s
teboj terpeti ? O velika Gospa!
sprosi mi to gnado, de noč in dan
žalujem nad svojimi grehi, kteri so
tebi tako žalost storili 5 de bom,
ves skesan in spokorjen, v za¬
upanji in ljubezni za-te umeri, in
po smerti s teboj večno živel.

Oče naš. (Jesena si Marija, čast
bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili
se nas !

XIV. Štacion.

Jezus je v grob položen.

V. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo.

Ker si s svojim križem svet odrešil.

329

Premisli tukaj žalovanje, zdi-
hovanje, in jokanje Magdalene, Ja¬
neza in druzih pobožnih duš, kader
jim je bil Jezus odvzet, in v grob
položen. Zlasti pa si k sercu vze¬
mi težavo in grenko žalost Marije,
njegove Matere, kader je bila zgu¬
bila iz naročja svojiga ljubeznjiviga
Sina. V premišlovanji lete njene
žalosti in njeniga terpljenja se mo¬
raš res sramovati, de si per obi¬
skovanji tega Križe viga pota tako
malo usmiljenja občutil. Oh! zbudi
svoje serce saj zdaj per tim zad¬
njim štacionu. Kušni s častjo ka¬
men svetiga groba: položi v duhu
vanj svoje serce, in reci k svoji-
mu mertvimu Jezusu:

O usmiljeni Jezus! kteri si tako
kervavo pot iz ljubezni do mene
storil, v tim grobu ležijočiga Te

330

častim, in molim. Oh! želim in
vošim Tebe v svojim sercu za-
pertiga imeti, de bi s teboj skle¬
njen, po tem svetim Križevim potu
k novimu življenju vstal, in se v
tvoji gnadi iz tega sveta ločiti za-
mogel. Po zasluženji tvojiga ter-
pljenja, kteriga sim premišloval,
mi dodeli, de bo na zadnjo uro
tvoje sveto Rešnje Telo moja po¬
potnica; de bojo moje zadnje be¬
sede: Jezus , Marija , Jožef!  in
de svoje zadnje zdihovanje s tistim
zdihovanjem sklenem, s kterim si
Ti na svetim križi svojo sveto dušo
izdihnil. Daj mi, z živo vero, s
terdnim zaupanjem in z gorečo lju¬
beznijo s Teboj in zavoljo Tebe
umreti, in potlej s Teboj na večne
čase živeti. Amen.

331

Oče naš. češena si Marija. Čast
bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili
se nas!

Molitev.

Nebeški Oče, večni Bog! po
tisti ljubezni, s ktero si svojiga
Sina Jezusa Kristusa zavoljo mene
na svet poslal, in s ktero je On
po svoji britki martri, in gren¬
ki smerti mene odrešil, Ti daru¬
jem ta sveti Križev pot, kteriga
sim s tvojo gnado obiskal. Vzemi
to pobožno opravilo k povikšanju
svoje časti, v zahvalo za vse meni,
in drugim podeljene gnade, za od-
pušanje grehov celiga sveta, za
pomoč revnim dušam v vicah, zla¬
sti pa, za ktere sim v začetku pro¬
sil. O milostljivi Oče nebeški! po-

332

glej na obličje Kristusa svojiga
Sina, usliši glas njegove svete
kervi, in bodi milostljiv meni ubo-
gimu grešniku! Amen.

Nekterj na zadnje tudi molijo 6 Oče na-
šev in 6 (jesena si Marij.  Ako ravno je ta
navada dobra in pobožna, vender ni ravno po¬
trebna, temuč samo premišlovanje terpljenja na-
šiga Zveličal j a je k zadobljenju odpustkov po¬
trebno, in le to je cilj in konec sv. Križeviga pota.

Hvaljen bodi naš križani Zve¬
ličar Jezus Kristus, in njegova
žalostna Mati Marija!

Pesem

per svetim Križevim pota.

Ob, pridite stvari!

Kaj, glejte se godi!

On, kter’ nas vse živi:
Strašno za nas terpi.

1. Štacion.

Razgajžlan, zapljuvan,

In kronan , zasramvan;
Pred aodbo je peljan,
Nedolžno v smert izdan.

v

2. Stacion.

Glej, križ mu nalože
Na ranjene rame,

Oh, Jagnje Božje gre,
In nese vsih dolge.

3. Štacion.

Opešal je v močeh,

Podre ga križ, naš greh,
Vtopljen v sveta dolgeh
Leži potert na tleh.

4. Štacion.

Oh , žalosten spomin!

Ker sreča Mater Sin;

Nji gre meč bolečin
Do serca globočin.

V

5. Stacion.

Omagal Jezns je
Od teže križeve;

O Simon, prosim^te,

Ne brani križa sej

6. Štacion.

S pertam Veronika
Obriše Jezusa;

Spomin za to ji da
Terpljenja britkiga.

V

7. Štacion.

Slabosti ves prevzet
Pod križem pade spet;

O, jenjaj , grešni svet I
Ponavljat’ greh preklet’I

8. Štacion.

Usmiljene žene I
Ne jokajte za Me;

Točite za-se le
Spokornih sere solze.

9. Štacion.

Oh, Jezus omedli,

Pod križem spet leži;

Naj vender se zbudi,
Kdor še v pregrehah spi

V

10. Stacion.

Ko pride na goro,

Ga slečejo gerdo,

Pijačo mu dajo
Ostudno in grenkč.

335

v

11. Stacion.

Na križ ga polože,
Razpno roke, noge,
Žeblji mu zdaj nove
Še rane narede.

V

12. Stacion.

Na križi tam visi,

Oh, sveta teče Kri!

Za grehe vsih ljudi
Zveličar smert stori.

13. Stacion.

Marija, k teb’ hitim,
Tvoj’ga Sinu častim.

Z vama, dokler živim,
Rad jokam in terpim.

14. Stacion.

Za naš greh mertviga
Molimo Jezusa,

In položimo ga
V grob svojiga serca.

*

Ljubimo, hvalmo naj
Te, Jezus! vekomaj;

Po tvoji smerti daj
Nam priti v sveti raj!

336

Opomba. Te šmarnice  so razun moli¬
tev  in cvetlic  nar veči del izdelane po bukvicah
,,il mese di Maria  del Padre Alfonso Muz-
zarelli, u  S. J., ki so zanesljivo zmed nar boljših,
ako ne nar boljši delo te verste. Pripomočki so
bili tudi: Legende  in Maienbliithen  v. Georg
Ott,  Annalen der Erzbrud. des heil. Herzens
Mar. i. t. d. Pri cvetlicah naj se pomni pravilo:
„Non omnia ad vivum resecanda“, ker tukaj je
namen spodbudovanje  in ne natoroznanstvo.
Tudi si zamore cvetlice slehern po svojim pre¬
delati, ali druge zvoliti, kakor so okolišine po-
slušavcov.

Obseg.

y  Stran

Šmarnice za vse dni v mescu . . . . od 1. do 264

Pristavek. Sveta maša.265

Lavretanske litanije.287

Litanije od presvetiga Marijoiga Serca ....  296

Sveti Križev pot.309

Natisnil Jožef Blaznik.