Spisal

duhoven ljubljanske škofije.

Z dovoljenjem visokočastitljivegu skofijstva ljubljan¬
skega 30. prosenca 1865.

V Ljubljani 1865.

Natisnil  Jožef Blaznik. Založil  Matija Gerber.

[ AJ^ol&Od -f j oOo

VVOD.

sak dan tri cvetlice, — dve
bomo tukaj (pri šmarničnem opra¬
vilu) ogledali, eno le malo po¬
pisali in jo na dom seboj vzeli:
— to bodo Ietašnje Šmarnice —
v Božjo čast in hvalo Marije pre-
čiste Device.

Opomba. Desiravno se je skerbno gledalo, v
pojasnovanje verskih resnic in spodbudovanje k čedno¬
sti izbirati le vterjene in resnične dogodke, zglede itd.,
vender pisavec po določitvi sv. Cerkve (n. pr. sv. splošnj.
inkviz. 1625 in 1634, pap. Urbana VIII 1. 1634 in 1641)
spoznava, de kar je povedanega od posebnih milost,
razodevanj ali čudežev, kolikor ni Cerkev za čeznatorno
poterdila, ima le človeško veljavo, in de pridevka svet
in zveličan  le takrat veljAta, kadar sta poterjena od
sv. rimske katoliške Cerkve.

5

Pervi dan.

Bencdicite oinnia opera Domini Domino;

Laudate super exaltate eum in saecula.

Častite Gospoda vse dela Gospodove;

Hvalite in povišujte ga čez vse na vekoma.

Pesem treh mlad. Dan. 3, 57.

Cvetlica v čast in hvalo previdnosti
Božje.

pripoveduje se ta le prijazna in mična
pripovest. Priljuden mož si je bil z ve¬
likim trudam in obilnim delam zasadil
silno zal vert nar boljšega sadja in naj
lepših cvetlic. Kogar koli je bila volja,
vsakemu je bila vanj pot odperta: go¬
spodar sam je goste sprejemal, in ne le
de so smeli ondi razveseljevati se, koli¬
kor se jim je ljubilo, temveč — na voljo
jim je bilo dano, si vsega dobrega in
lepega, kar je bilo na vertu, nabirati
za se in tudi domu seboj jemati, koli¬
kor koli so kotli. Na vertu pa jim je
gospod sam s tako razločnimi in ime-

6

nitnimi rečmi stregel, de se je vsak
čudil, in skerbel je, de so vsega imeli,
s čimur bi se jim zamoglo prikupiti.
Kadar ga je pa kdo o slovesu vprašal,
kaj je dolžan za njegovo tolikanj pri¬
jazno postrežbo, za sadje, za cvetje in
za vse lepo in dobro, mu je odgovoril:
,,Ne vem kaj od tebe iskati; dosti mi
je, de moje delo za lepo imaš, de mo¬
jega daru ne zaničuješ, se z mojim sad¬
jem poživljaš, nad mojimi cvetlicami
razveseljuješ, zadovoljendomd greš, pa
moj zvest prijatel ostaneš. 44  *)

Preljubi obiskovavci šmarniškega
opravila! V tej podobi vidite nezmerno
dobroto Božjo , ki jo svojim umnim
stvarem na zemlji, to je, ravno nam
skazuje. Ves svet zares ni druzega, ka¬
kor prečudno lep vert, na kterem je
Bog, njegov gospodar, vse zedinil, kar
koii je zmožno, človeka obraniti, po¬
življati in razveseljevati. Kaš večni Go¬
spod ima na tem vertu pripravljeno

*) Prim. Dr. Bern. Schels die christkath. Lehre I.

7

žito in sadje, zeliša in cvetlice, vode in
vino , mleka in medli, srebra, zlata in
družili rudnin, ptice pod nebam in ribe
v morji, jezerih in rekah , vsaktere pi-
tome in divje zverine in živali, in kar
koli je še druzega na zemlji, — in vse
to je stvarjeno za nas; — še več pa je
to, de je človeka postavil gospodarja
vsih tih lepih, dobrih in imenitnih reči
in stvari. „Postavil si človeka čez dela
svojih rok in vse si njemu k nogam
djal“, — pravi psalmist. In ako vam
je to morebiti se premalo, je Gospod
storil še več; odperl je človeku, bi djal,
okno ali lino, de zamore gledati tudi
gori v druge svetove, v častitljivo solnce,
prijazni mesec in mične zvezde. Za vse
te imenitne dari pa Gospod ne iše dru¬
zega od nas, kakor de jih za ljubo od
njega sprejemajmo in tako obračajmo v
njegovo poveličevanje in sebi v prid, de
bomo kdaj mogli z verta te zemlje ka¬
kor prijatli Gospodovi zadovoljni dormi
verniti se, ker na ta zali vert smo le
za malo časa prišli prebivat.

8

Ker pa so vse te neštevilne stvari
Gospodove, in ne naše prav za prav,
torej Gospod od vsili iše nekakega lah¬
kega in prijetnega davka. Kako naj se
ta davek opravlja in plačuje, to so prav
jasno zaznamnjali trije mladenči v og¬
njeni peči na Babilonskem pod Nabu-
hodonozorjem. Gospod je iz ljubezni do
tih zvestih služabnikov celo ognju na-
torno moč ustavil, in nepoškodvani so v
sredi švigajočega plemena sladko peli:
„Castite Gospoda vse dela Gospo¬
dove, hvalite in poveličujte ga čez
vse na vekomaj!“ — Naj pa reče
kdo, če je kteri čas za tako hvalo in po¬
veličevanje bolj pripraven, kakor ravno
spomladanski čas, in čez vse nar bolj
sloveči in ljubeznjivi mesec  maj  ni  k,
ko se vsa narava pomladuje in v novo
razcveta? Ali se ne spodobi, de bi v
tem prijetnem času v hribe in doline,
po mestih in vaseh semanje oblečenih
in nedolžnih, z naj lepšimi cvetlicami
ovenčanih mladenčev razposlali, kteri
bi vsem ljudem in vsim stvarem na ves

9

glas klicali: „Castite vse stvari
Gospodove Gospoda, hvalite
in poveličujte ga čez vse na ve¬
kom a j!“ Se ve, da stvari bodo odgo¬
vorile:  „C  a s ti te vsi ljudje Gospo¬
dovi Gospoda, hvalite in pove¬
ličujte ga čez vse na vekomaj ! 41
ker vam je Bog um in pamet k temu
dal, nas pa je stvaril, de vam k če-
šenju Božjemu pomagamo, de vam v
Božjo hvalo služimo; me Boga, svojega
stvarnika, le s tem častimo in poveli¬
čujemo, ako nas vi obračate v Njegovo
čast in hvalo . 44  Ktera koli stvar namreč
v hvalo Stvarnikovo človeku ne pripo¬
more, ona svojega namena ne doseže.
Ali če hočemo bolj prav govoriti, mo¬
ramo takole reci: Ktere koli stvari člo¬
vek v Božjo čast in hvalo ne obrača, s to
stvarjo človek svojega namena ne doseže,
kakor bi ga, n. pr., z lepim sadjem za
telo ne dosegel, ako bi pustil, de se-
gnije, in ne de ga bi vžil. Vse tedaj
na zemlji in nad zemljo mora Boga ča¬
stiti, hvaliti in poveličevati, ali prav za

10

prav, človeku v Božjo hvalo služiti;
tako še le se doseže namen stvarjenja.
Kdor ima to učenost, de iz vsake stvari
ve Boga hvaliti, on veliko vč; kdor
tega ne znd,, on nič ne zn d. Naj tedaj
še enkrat povzamem to imenitno nalogo
in rečem: Od peščenega drobca v pušavi
do velikanske pečine v stermini, — od
rosne kapljice na bilki do silnega morja,

— od červička v prahu in strčžka v
plotu do mogočnega leva v samoti in
kraljevega orla, ki se po obnebji vozi,

— od postervi v potoku, do silnega
morskega soma, vse naj poveličuje Go¬
spoda; — veter, ki križem dežel in
morji vleče, — vse življenje, ki se v
neizmerni vesoljnosti giblje, — vse zvez¬
de, ki se po svojih tirih in tečajih su¬
čejo, — vse moči, ki so v ognji, vodi
in zraku, — vse vse ima namen, Božjo
čast in hvalo oznanovati in Njega po¬
veličevati.

Desiravno je pa lepota stvarjenja
Božjega nezmerno velika, prečudna in
častitljiva, je po drugi strani neoveržljiva

11

resnica, de je zemlja vedna in prava
solzna dolina  — zavoljo tako sil¬
nega števila vsakterih britkost, revšin
in težav. Nad tavžent milijonov ima
zemlja prebivavcev, v  pa le malo je med
temi zadovoljnih. Še bolj čudno pa je
to, de je veliko sicer poštenih, pobožnih
in dobrih, — pa vender nesrečnih
in nezadovoljnih ljudi  na  zemlji.
Zakaj? — Zato, ker premalo po¬
znajo pota previdnosti Božje.
Te pota bodo letašnje Šmarnice po¬
sebno razložno, lahko in svitlo pojasno-
vati si prizadevale. Ta nauk pa ni le
samo silo koristen in potreben, ampak
tudi močno prijetin in mikaven, je pravo
mazilo za vsako otožno serce in za se¬
danje bolno ^loveštvo sploh. Kdor bo
torej letašnje Šmarnice pridno obiskoval,
upam in se še celo terdno zanašam, de
bo v marsikterih dvomih in sumih ozdra¬
vel, bo ložej pritežnosti življenja in svo¬
jega stanu prenašal, bo v veliko okoli-
šinah Boga serčno hvalil, v kterili je
dozdaj morebiti čez njegovo sveto pre-

12

vidnost tožil. Skorej de otožnim sercam
smem v por6ka se storiti, de bodo ob
koncu Šmarnic veliko ložej živele, ka¬
kor morebiti zdaj o začetku. Kazcvetla
se vam bo po Božji milosti in Marij ni
prošnji v sercu cvetlica hvale Božje,
ki bo prečudno ljubeznjivo vonjavo
razširjala v vse vaše življenje , bo vas
same napolnovala z miram, kterega mo¬
rebiti serce pogreša. — To tedaj bo
naloga perve vsakdanje cvetlice, ki se
bo jemala iz prelepe pesmi treh izrael¬
skih inladenčev v ognjeni peči na Ba¬
bilonskem. Bog daj svojo pomoč!

Blaženi Herman.

Kakor so divje gošave in pušave v za¬
četku zlasti minihi v rodovitne polja spre¬
minjali, tako so tudi minihi divje narode nar
bolje obdelovali in jih v čedne ljudstva pre-
obrazovali. Še dandanašnji so tiste dežele med
olikanimi, v ktere so zgodei prišli keršanski
mnihi, na pr.. Poljsko. Koliko so si pa tudi
Poljci prizadevali svojo deželo povzdigniti in
osrečiti, ljudstvo izučiti in zanj učenih vsta-

13 -

vov napraviti, pripoveduje zgodovina. Povem
pa naj le samo en zgled, ki služi v današnje
perve cvetlice živo pojasnjenje. Ko je sv. Do¬
minik svoje dni stanoval v Rimu v samostanu
,,Santa Sabina“, pride tudi Krakovski škof
Ive v Rim in k sv. Dominiku, in prosi sve¬
tega moža, naj mu da nektere svojih pridi¬
garskih bratov, de pojdejo z njim na Poljsko
in bodo ondi dominikanski red pričeli. Sv.
Dominik, moder mož, pa je vedil, de kdor
hoče kak narod učiti, mora tudi njegovo be¬
sedo znati, in ker sam ni imel nobenega to-
varša, de bi poljsko znal, je odgovoril, de
zamore škofu le tako njegovo željo spolniti,
alco kteri njegovih tovaršev, ki so z njim
prišli v Rim, v dominikanski red prestopi;
to bi bil pomoček, de se ta red na Poljsko
razširi. Ponudil se je k temu preblagi Poljak
Hiacint, in še trije drugi pobožni mladenči,
med kterimi je bil pa tudi blaženi Herman.
Ta Herman tedaj, vnet od sv. Duha, je pri¬
digal besedo in resnico Božjo; in spreobernili,
lepo obdelali in olikali so tavžente. duš ter
jih srečne storili, za Boga pridobili. Pridi¬
garski ali dominikanski red namreč ljudstvo
s pridiganjem in učenjem izobražuje, in to
obdelovanje in likanje po ti poti je pač hi¬
trejši kot vse druge pota, ktere svet poskuša,
de bi narode na višji stopnjo vzdignil.

14

Kar sim vam povedal, naj bo pa le vvod
k temu, kar sim hotel od Hermana naznaniti
v hvalo majnikove Kraljice, visoko hvaljene
Marije Device. Kakor so imenovani izraelski
mladenči v Babilonu vse stvari klicali, de
naj Boga molijo in časte, tako je zveličani
Herman pri vseh rečeh iskal tudi Marijne
hvale. Hvalil in poveličeval je Marijno telo,
v kterem je nebeška častitljivost in lepota
počivala; hvalil in poveličeval njeno prelju-
beznjivo serce, ktero je bilo svetiše vsih
skrivnost naše svete vere; poveličeval in hva¬
lil je njene svete roke, ki so velikega Za¬
četnika vsega stvarjenja tolikokrat v plenice
povijale; poveličeval in hvalil njeno sveto
naročje, ktero je tolikrat pestovalo Njega, ki
s tremi persti vzderžuje vesoljno zemljo, in
v kterem je tolikrat počival On, ki je sladki
mir zveličanih. In pri ti in taki hvali Marije
Device so ga sladke solze oblivale, ker mis¬
lil je na veselje, ktero je njegova dobrotna
Mati Marija imela pri vsih tacih opravilih,
in se je z njo vred priserčno veselil. Kako
je pa pri tebi in s teboj, verni kristjan? Kako
ti hvališ s svojim življenjem Marijo? Kako
ti skerbiš za čistost svojega naročja, svojih
počutkov, de bi v njem smel Ježuška pesto¬
vati? Kakošno duhovno veselje imaš ti o
spominu na Jezusa in Marijo? O Marijnem
zvonjenji, o njenih praznikih, pred Marijnimi

15

oltarji, kapelami in podobami imaš nar lepši
priložnost, se z Marijo vred Božjih skrivnost
veseliti. Ali kaj spolnuješ to prijetno nalogo ?
Tudi Šmarnice ti bodo k temu prav lepa
priložnost; ali jih boš kaj pridno obiskoval,
in se učil Marijo spoznavati in hvaliti?

Herman je pa tudi častil in hvalil, bi
djal, znotranji svet Marije Device, njeno pre¬
čudno svetost. Hvalil in poveličeval njeno
posebno vero, njeno mogočno upanje, njeno
gorečo ljubezen, globoko ponižnost, neoma-
dežano čistost, neslišano modrost, nadčloveško
močnodušnost, in tako vse njerte čednosti.
Imenoval je vse Marijne čednosti skupaj sv.
raj ali paradiž veselja, kterega si je presveta
Trojica v svoje preljubo stanovanje izvolila.
K vsakemu takemu češenju in soveselju je
obmolil češenamarijo in sklenil je z ljubeznji-
vimi besedami: „Presladki Jezus, dodeli mi
milost, ako ti je ljubo, de bom tvojo in svojo
sveto Mater, ki je lepotičje vsih žen, s svo¬
jim sercam poveličeval, in de jo bom s svo¬
jim djanjem posnemati zamogel." Kakor se
požlahtni travnik s pisanim cvetjem in obilni¬
mi, čversto rastečimi zelmi in bilstvam, vert pa
z imenitnim sadjem; tako se olepšuje in žlahtni
vert človeškega serca s prelepim cvetjem bla¬
gih misel in svetih čutil, ki rodijo obilen sad
dobrih del in bogoljubnih čednost.

16

Sad tolike ljubezni in cešenja do Marije
Device so bile pri Hermanu presladke serčne
čutila in tolažila, ki jih je v veliki obilnosti
prejemal, jasno znanje in umenje sv. pisma,
in zlasti silno in prečudno boljšanje ljudstva,
ki se je na njegove pridige po Poljskem in
Nemškem spreobračalo.

O Marija! sprosi tudi našemu ljudstvu in
njegovim pastirjem novo čutilo za nebeške,
in zamerzo do pozemeljskih, zlasti grešnih
reči, de bomo s čistim sercam Boga v vsih
stvarjenih rečeh premišljevali, hvalili in mo¬
lili, in tebe, o Marija, v tvojih čednostih in
lepotah z obilnim sadam poveličevali.

Tej bolj ali manj podobna bo druga
vsakdanja cvetlica letašnjih Šmarnic. Marija
sprosj nam pomoč!

Cvetlica za vsaeega na (lom.

Sprejmite na dom seboj za perve Šmar¬
nice prijazni lipov cvet,  ali če vam je
ljubši, celo lipovo drevo.  Uni mladenči v
ognjeni peči v Babilonu velevajo, de naj vse
stvari Gospodove Gospoda hvalijo in poveli-
čujejo; presodite torej doma do jutri, kako
naj tudi lipa ta namen doseže, ta poklic spol-
nuje? Vidili bote, de vse, kar je in kar ima

17

in pomeni lipa, je pripravno, Božjo hvalo in
čast oznanovati. Lipa je gotovo eno izmed
nar častitljivših dreves, posebno kadar stoji
košata v svojem cvetji in ima na tavžente
veselih in marljivih gostovavcev, pridnih če¬
belic, ktere pita s svojim sladkim medam, —
zraven tega pa vse na okrog silo ljubeznjivo
in prijetno svoj duh razširja. V tem je res
lipa živa podoba človeka, kteri je bogat z
obilnimi čednostmi in tudi druge z njimi obo-
gatuje. Mehki lipov les je pripraven za ol¬
tarne podobe, tedaj hvali lipa Gospoda po
cerkvah; — je dober tudi za mnogotero hišno
orodje, — tedaj hvali lipa po hišah in hramih
Gospoda. Lipovo ličje ali spodnji lub je do¬
bro za mnogotere pletenine, pastirske plajše
zoper dež (šeprune itd.): tedaj lipa hvali v
slabem vremenu Gospoda. Lipovo cvetje je
poseben pomoček zoper razne bolezni: tedaj
hvali lipa v bolezni Gospoda. Zernje iz lipo¬
vega cvetu je dobro za olje: tedaj lipa hvali
po kapelicah, pred križi in znamnji in po
človeških stanovanjih Gospoda. Košato in go¬
sto lipovo perje daje popotniku naj ljubez-

2

18

njivši senco po leti: tedaj hvali' lipa v vro¬
čini Gospoda. Vender se pa dobro varujte,
de kdo pod lipo ali drugim drevesam v senci
ne poseda, kadar ga dolžnost veže v cerkev
k Božji službi iti, bodi si postavim na Do¬
brovi, ali na Rožniku, ali pri kteri koli cer¬
kvi. Zakaj pri taki priložnosti bi bila lipova
senca za vašo dušo s inertna senca!  Lipa
doseže višavo 60 do 70 čevljev in tudi glo¬
boko v zemljo seže: tedaj lipa hvali na vi¬
šavi in v globočini Gospoda. Pravijo, de se to
drevo ohrani 500 do 1000 let: tedaj lipa od
rodu do rodu hvali in poveličujo Gospoda,
imenitno je še tudi posebno to, de lipa je
že od silo davnih časov pravo slovensko
drevo.,  in je bila že našim davnim spred-
nikam nekako posvečeno in posebno častit¬
ljivo drevo. Lipa je pravo slovensko drevo:
tedaj hvalite vsi Slovenci Gospoda; poveli¬
čujte ga čez vse na vekomaj!

Molite v hvalo .Božjo trikrat do jutri: „čast
hodi Bogu Očetu itd.“

19

Drugi dan,

Benedicite angeli Domini Domino.

Častite angeli Gospodovi Gospoda.

Dan. 3, 68.

Cvetlica v čast in hvalo previdnosti
Božje.

Med pervimi nauki, ki nas jih je učila
mati, cerkev in šola, je ta, de je Bog
angele zato stvaril, de bi Boga častili
in hvalili. To na veliko krajih poterjuje
sv. pismo; v 148. psalmu se bere: „Vsi
angeli Gospodovi hvalite Gospoda, vse
moči ga hvalite.“ In kaj de mislijo
trije mladenči v ognjeni peči zastran
tega, smo ravnokar slišali. Angeli, po¬
slanci Božji, po staroslovensko „krilatci“,
so nadzemeljske, osebne bitja , obdaro¬
vane z imenitnim nadčloveškim urnam
in močno voljo za dobro. Nauk od njih
poskušnje in odpada mnogih angelov je
bil že v silo davnih časih tako znan,
razširjen in vterjen, de se nahaja po-

2 *

20

kazen tudi v nar bolj starih verah in
modrijah. Te prelepe breztelesne bitja
imajo tudi nalogo, ljudi varvati; to nam
Tobijeva zgodba prav očitno pojasnuje.
Pri tem opravilu se tudi sem ter tje
ljudem razodevajo in v taki primeri,
kakor cerkveni učeniki pravijo, le za
čas nekako človeško podobo sprejmejo.
(Ignatius, Lactantius, Atanasius, Justi-
nus, Irenaeus.) Z ljudmi, kaj pa de, so
angeli tolikanj bolj po redkem imeli
očitno zavezo in občenje, kolikor bolj
meseni in spačeni so ljudje prihajali.
Po njih poglavitnih lastnostih angele
sploh v devet verst (korov) ločijo, ki
so te-le: Serafi, Kerubi, Sedeži, Go¬
spostva, Močf, Oblasti, Knezi, Veliki
angeli ali Verhangeli, in Angeli.

To so zares prave Božje vojske,
preslavne nebeške trume, ki imajo z
Bogam in ljudmi opraviti ter so nekaka
zlata zveza med nebam in zemljo. Ako
hočeš pa vediti, kako skerbno svojo
dolžnost spolnujejo, poslušaj tisto pre-
imenitno pesem, ki so jo spevali o roj-

21

stvu Gospodovem: ,,Cast bodi Bogu na
visokem in mir ljudem na zemlji, ki so
dobre volje.“ (Luk. 2, 14.) Oni tedaj
tebi, o človek, vošijo, želč in prosijo
mir; tode, kteremu človeku angelske
usta vošijo srečo in mir? Tistim, ki so
,,dobre volje." Kteri pa so dobre volje?
Očitno in zanesljivo ne drugi, razun
tisti, kterili volja je popolnama dobri
volji enakomerna, to je, ktera je Božji
nar boljši volji podveržena. Zakaj ktera
volja te lastnosti nima, ona je gotovo
huda volja, in taki volji angeli ne vo¬
šijo mini.

S tem pa smo na to prišli, nakar
sim vas želel zaverniti. Sami skerbimo
za svoj mir in ga išemo, angeli nam
ga vošijo in prosijo, Jezus nam ga pri
vsaki priložnosti naklanja in želi, re¬
koč: „mir vam bodi!“ sveta Cerkev ne-
prenehama moli: „Dona nobis pacem!
daj nam mir!“ Vender se malo ktera
reč na zemlji tako pogreša, kakor ljubi,
blagi, sladki mir. „0 ko bi le mir bil!
— V ti hiši vse imajo, samo miril ne.

22

— Pusti me z miram! — Daj mi ven-
der mir!“ — in še veliko enacih pre¬
govorov se neprenehama sliši. Zakaj ni
miru zunaj?. Zato, ker ga znotraj ni.
Zakaj ga ni znotraj? Zato, ker je volja
hudobna. Zakaj je volja hudobna ? Zato,
ker ni dobri — nar boljši  — Božji
volji podveržena.

Pripoveduje se, de blažena Soncina,
sveta redovnica iz reda sv. Dominika,
je bila v prikazni v nebo zamaknjena,
ter je ondi blaženost svetih premišlje¬
vala. Vidila je njih duše med angel¬
skimi trumami, po stopinjah njih za-
služenja, in zagledala je med Serafini
nektere, ki jih je na zemlji poznala.
Vpraša pa, zakaj so te duše na tako
visoko stopinjo povzdignjene , in odgo¬
vorilo se ji je, de zato, „ker je bila
njih volja z Božjo voljo popolnama
enakomerna in zedinjena. 11  — Ako tedaj
to zedinjenje z Božjo voljo duše v ne¬
besih k nar vikši častitljivosti povzdigne,
kakoršno vživajo Serafini, — je očitno,
de tako zedinjenje povzdigne že tukaj

23

na zemlji dušo na naj viksi stopinjo
milosti ali gnade, in de ona je podlaga
nar imenitniki popolnamosti, ki jo Člo¬
vek zamore doseči.

Kar koli tedaj te težavnega zadene,
o človek, vse voljno prenašaj, in, bodi
prepričan, de je tako Božja volja, ali
saj njegovo pripušenje , in vse s poter-
pljenjem v svoj duhovni prid obračaj.

Častitljivi služabnik Božji Ludovik de Ponte.

Ta veliki učenik Božje učenosti, ta zgled
popolne čednosti, ta zvesti Jezusov služabnik
in njegove častitljive Matere Marije je v  bil
rojen leta 1554 v mestu Valisoleta na Spa-
njolskem. Tudi v naj pervih otroških letih
nad njim ni noben človek nič vidil, razun le
samo kar se je vjemalo z doveršeno in nar
lepši čednostjo. Vse njegovo obnašanje je
bilo pošteno in spodobno. Naš Zveličar je pri
neki priložnosti učil, de veselje do besede
Božje in njeno zvesto poslušanje je znamnje
izvoljenja, zaničevanje besede Božje pa znam¬
nje zaverženja (Jan. 8). To se je skazalo
nad Ludovikam, ko je učenec ali študent bil.

24

Z velikim veseljem je poslušal nauke in
cerkvene govore imenitnega učenika in pri¬
digarja O. Martina Gutierez-a, gorečega ča-
stivca Marije Device, kteri so ga tako ginili
in s takimi blagimi čutili navdali, de je skle¬
nil v jezuitarski red se podati, odmaknjen
nevarnemu svetu se neomadežanega ohraniti,
in le samemu Bogu svoje življenje posvečevati.

Iz njegovih mladih let bi se dalo veliko
povedati; odbral pa sim le nektere zlate bi¬
sere, ki se v naše današnje cvetlice nar bolj
priležejo, ker kažejo, kako resnično ponižen
in v voljo Božjo vdan, in pa kako goreč za
Marijno čast je bil ta mladeneč. Pri mladosti
je rado tako , de si silo veliko domišljuje do
svojih boljših zmožnost in darov; le malokrat
pa premisli, de nar bolj jasna in bistra glava bi
bila bolj zaguljena, kakor vsaka druga, ko bi
ji dobrotni Stvarnik ne bil boljšega daru ali
talenta vcepil, — pa ne zastonj, temuč de naj
ga dobro obrača. Ludovik pa ne tako. Sam
od sebe on pravi: „Zdim se sam sebi, kakor
orodje v Božji roki. Orodje se ne giblje samo
in se ne more samo gibati in nič ne storiti;
tako tudi jest sam iz sebe nič nisim in nič
ne premorem. Ako Bog v svoje roke vzame
moči, ki mi jih je dal, potlej storim dobro;
ako me samemu sebi prepusti, delam le samo
napačno." — Kako močno je hrepenel po po-
polnamosti ter zniževal samega sebe, kaže

25

tudi sklep, de si bo imel vsak čas moža iz¬
voljenega, kteremu bo zamogel svoje tudi
nar bolj skrivne zmote razodevati in tako sa¬
mega sebe osramotovati. — Njegova ljubezen
do Boga se ne d& popisati. Kar koli je delal in
počel, je tako obračal, de bi se razširjala in
povikševala Božja čast in hvala; v vsakem
občutljivem sercu je vnel enako ljubezen Božjo.
Kako blaga in čista je bila njegova ljubezen
do Boga, kažejo besede, s kterimi je večkrat
klical: „Božjo voljo spolnovati, to so mi ne¬
besa; v tem imam nebesa na zemlji." Tolik
sad je bila ljubezen Božja v njegovem sercu
obrodila, de je bila vsa njegova sreča, vse
njegovo zveličanje v spolnovanji Božje volje.
Storil je bil obljubo, se Bogu popolnama zro-
čiti, in večkrat je ponovil to obljubo z bese¬
dami: „Zgodi se, o Gospod, v meni, nad
menoj, po meni in krog mene in krog vsega,
kar je moje, tvoja presveta volja v vsih rečeh
in po vsih rečeh zdaj in vekomaj."

Od njegove ljubezni do bližnjega pa je
zares vse povedano , ako prevdarimo te - le
njegove besede: „Ako je k spreobernjenju
grešnikov potrebno, de vekomaj gorim v pe¬
klenskem plemenu, vender pa brez greha in
zadolženja, se darujem tebi, o Gospod, v ta
plemen." Poseben dar je imel za premišlje¬
vanje verskih resnic, torej je bil vedno v duhu
zbran, pri vsih opravilih je bil njegov duh

26

pri Bogu. Vsaka verska beseda mu je bila
sveta, sebi in svojim učencam ni dopustil v
nar manjši reči odjenjati od čistega nauka
sv. vere. Sad njegove žive vere je bil tudi
ta, de vselej po povzdigovanji pri sv. maši
se je na celem životu stresel od svetega
strahu in začudenja pred Božjim veličastvam,
ki ga je z živo vero pričujočega čutil. Nje¬
govo zaupanje na Boga je bilo tako zanesljivo,
de nikoli ni dvomil, de se bo dobro izšlo,
kar koli je z Bogam začel; nikoli se ni kaj
hudega bal. Vse je Bogu zročil, in nikolj ni
bil osramoten v svojem zaupanji na Boga.
Skorej zmiraj so ge vidili moliti.

Veliko 'bi se dalo od njegove priserčne
ljubezni in češenja do Marije Device pisati.
Ona mu je bila nar ljubši mati, bila j e kakor
vrata, skoz ktere se k popolnama svetosti
pride. Rekel je: „Ona je vrata velikega Kralja,
in vrata nebeške. Moramo Boga prositi, de
nam jih odpre; skoz te.vrata pridemo potlej
k pervim vratam, h.Kristusu." Ali njegovo
češenj e do Marije ni bilo le samo v besedi,
ampak resnično in djansko; priporočal se ji
je z molitvijo , s poštam pred njenimi praz¬
niki , s premišljevanjem življenja in terplje-
nja Jezusovega, v kterem je tudi Marija svoj
delež imela, in pred vsem še nar bolj s po¬
nižnostjo in čistostjo. V njegovih slovečih
premišljevanjih verskih skrivnost se vidi, kako

27

močno in pri senčno je Marijo častil, kako
silno jo je ljubil, blagroval, častil in hvalil.
Izmišljeval si je posebne češenja do Marije.
Velikrat je vabil devet angelskih korov, de
naj z njim vred nebeško Kraljico hvalijo;
častil in hvalil je Boga za milosti, ki jih je
Marii Devici slcazal; klical je vse očake, de
naj z njim naj srečnejši izmed njenega spola
poveličujejo; vabil je aposteljne, spričevavce
ali marternike, spoznovavce , device, de naj
se z njim zedinijo v hvalo Marije Device, ki
jo nar svetejši izmed vsili svojega rodu. —
V toliki svetosti, v vdanosti v voljo Božjo,
v preserčnem češenji Marije Device je bil
dosegel 70. leto svojega življenja. Vender se
je pa pri toliki svetosti še sodbe bal; svitle
solzice so mu dostikrat oči zalivale in klical
je: „Gospod, kadar prideš sodit, nikar me ne
pogubi!“ Petnajst dni pred svojo smertjo je
še dolgo spoved od vsega svojega življenja
opravil, je z velikim hrepenenjem po Bogu
poslednje ure pričakoval, od ktere je tako do¬
ločno govoril, de se je vidilo, de mu jo je
bil Bog razodel. Prosil je sam za mertvaško
svečo, se je proti križu obernil in še enkrat
razločno reče besede: „ Gospod, kadar prideš
sodit, nikar me ne pogubi! Oče, v tvoje
roke zročim svojo dušoin  potem prav
pohlevno v Gospodu zaspi 14. svečana 1624
o pol noči.

28

O preljuba Mati Marija, sprosi tudi nam
popolnama vdanost v voljo Božjo, nedolžnost
življenja, in če je taista zgubljena, saj res¬
nično pokoro, resno pripravljanje na smert, in
enkrat pohlevno in milostno sodbo. Amen.

Cvetlica za vsaciga na dom.

Danes smo imeli nekaj premislika od
angelov, torej se lepo podd tudi cvetlica ena-
cega imena: angelika  se ji pravi, ki jo se¬
boj na dom vzemite, ker dobro bo vam slu¬
žila. Pomeni pa naj vam angelika duhovno
cvetlico, ki se ji pravi vdanost v voljo
Božjo.  Angelika rase po višavah, planinah
in tihih logih: duhovna angelika je ravno
taka, le v velikih dušah ima svoj tihi sedež
in ob hudem vremenu nadlog mirno prebiva
v tihem logu previdnosti Božje. Duhovna an¬
gelika ne gleda na to, kaj se v nižavah, to
je, na zemlji neprijetnega godi, ampak veliko
bolj na to, kaj je na visokem, na nebu, volja
Božja. Angelični cvet prelepo diši; čednosti
in dobre dela kristjanove so le takrat ange¬
lični cvet, imajo Bogu prijetni duh,  če je
človek tudi v voljo Božjo vdan. čistost in

29

devištvo ,  usmiljenje in dobrodeljnost ne diši
lepo, če ni angelike-vdanosti v voljo Božjo.
Angelika ima imenitno zdravilno moč, po¬
sebno za persne bolezni, in tudi zoper kugo,
kakor stari menijo: tudi duhovna angelika
je zdravilo, pa za duhovne persne bolezni
to je, za človeško vest, zakaj brez vdanost,
v voljo Božjo ni dobre vesti, in kuga smert-
nega greha je pred vratmi, kjer je goder-
njanje zoper naredbe Božje. Angelika se po¬
slednjič da tudi na verte zasaditi: glejmo te¬
daj , de si jo zasadimo — duhovno angeliko
— v vert svojega serca.

V ta namen recite do jutri pri vsaki težavi:
,,Zgodi se tvoja volja!“

30

Tretji dan.

Benedicite coeli Domino; laudate et
superexaltate eum saecula.

Častite Gospoda nebesa, hvalile in
povišujte ga čez vse na vekoma.

Dan. 3, 59.

Cvetlica v čast in hvalo previdnosti
Božje.

Kaj je nebd ali nčbes? Kaj so ne¬
besa? __ Sv. pismo stare zaveze se za¬

čenja z besedami: „V začetku je Bog
s tv ar i 1 nebo in zemlj  o.“ Po sve¬
tem Avguštinu in Gregoriju je tukaj
tisto pravo nebo zaznamnjano, kjer Bog
prebiva v svojem veličastvu, tedaj srečni
kraj, kjer ni več solze, ne skerbi, ne
bolečine, pa tudi smerti ne; kjer je te¬
daj neizrečeno veselje , nezapopadljiva
sladkost, večno življenje. Ta trikrat
srečni kraj, ako hočemo prav natanko
govoriti, se imenuje pa nebesa,  in te
nebesa tedaj je bil Bog pervi dan stva-

31

ril. Dalje pravi sv. pismo : „Tudi je Bog
rekel: Bodi terdina v sredi voda,
in loči naj vodč od v odd. In Bog
je storil terdino, inje ločil vodč,
ki so bile pod terdino, od teh,
ki so bile nad terdino. In zgo¬
dilo se je tako. In terdino je
Bog imenoval neb<5; in bil je
večer, in bilo je jutro, drugi
d a n. 1 * (1. Moz. 1, 6—7.) Tudi v teh
besedah je govorjenje  od  neba, in tu¬
kaj nebo pomeni nčbes, ki je nad nami.
Bog je bil namreč pervi dan svitlobo
vstvaril; drugi dan pa je nekaj po zemlji
stoječe vode kviško vzdignil in v sopar,
megle in oblake raztanjšal, in raztegnil
je tenko sapo ali zrak okrog zemlje,
ki se vidi očesu kakor višnjev ali plav
obok. De se ložeje razume sv. pismo,
je dobro vediti, de nekdanji so delili
nebo v tri dele: pervi del je nad zem¬
ljo in okrog nje, po kterem tiče letajo,
ki se torej imenujejo n e b e s n e tiče,
tiče neba, ali tiče pod nebam ; — drugi
del je tisti prostor, kodar neštevilne

32

zvezde tekajo, ki se torej imenujejo
zvezde na nebu;  — in tretji del
je, kjer se Bog svojini izvoljenim daje
vživati, in ki torej sv. Pavel pravi, de
je bil v tretje nebo zamaknjen (2. Kor.
12,2.), in ta kraj so nebesa  v pravem
pomenu, ki se pa tudi večkrat nebo
imenujejo.

Vse te nezmerjene prostore nad
nami z vsim kar koli se v njih znajde
in prebiva, kličejo trije mladenči v
ognjeni peči, de naj častč in povišujejo
Gospoda. O človek! ki imaš serce in
blago čutilo v sercu, oziraj se v jasni
noči v neizmerne višave, poglej in ogle¬
duj, kako ti na milijone zvezd prijazno
nasproti miglja, kakor de bi te k sebi
vabile, in vidil boš, s kakšnim sterme-
njem se bo tvoj duh napolnil. Ni za¬
stonj Bog nebeškega oboka in terdine
tako lepo napravil: še vse kaj lepši je
namreč tisto, kar je zadej, kar je na¬
prej. Ta lepota je velikega Ignacija, ki
je v tihi noči nebo ogledoval in pre¬
mišljeval, tako ginila in s takimi sve-

33

timi mislimi napolnila, de je sklicoval:
„0 kako se mi zemlja studi, kadar
nebo premišljujem!“ To preljubeznjivo
višnjevo obnebje, to preimenitno zvezdno
lesketanje naj obudi tudi v nas živo
hrepenenje po tistih zalih stanovanjih,
ki pravi naš Gospod: „V hiši mojega
Odeta je veliko prebivališ,“  —
po tistem častitljivem domu, ki pravi
apostelj: „Nobeno oko ni vidilo,
nobeno uho slišalo, nobenega
človeka serce občutilo, kar je
Bog tistim pripravil, ki Njega
lj ubij  o.“

Ako hočemo pa v ta srečni kraj
priti, moramo tukaj poskušeni biti ka¬
kor taki, ki so teh večno srečnih pre-
bivališ vredni; biti moramo trezni,
pravični, čisti,  in zlasti tudi milo-
serčni, krotki in poterpežljivi
-— ter v vsem v Božjo voljo vdani
kristjani. „Skoz terpljenje se
grč v življenj  e!“ Božja modrost in
previdnost hoče , de zaslužimo , kolikor
je v naši moči, veselje, ki nam ga pri-

3

34

pravlja; torej ga ni človeka na zemlji,
de bi ne imel terpljenja in mnogoterih

— ali zunanjih ali znotranjih pritežnost
in britkost; le samo tistih je premalo,
ki bi imeli učenost in voljo, se v te¬
žavah prav obnašati. Sezimo torej ne¬
koliko globokejši v to redko vednost in
znanje.

Vterjena resnica je ta-le: Nič se

ne zgodi na svetu, kar bi Bog ali ne
storil ali saj ne dopustil; to velja skoz
in skoz od vsili reči, zunaj samega
greha. „Jest sim Glospod, 44  govori
Bog sam po preroku, „in ni ga dru-
zega gospoda; jest stvarjam luč
in temo, jest delam mir in sto¬
rim terpljenje. 44  (Iz. 45, 67.) In še
prčd po Mozesu je govoril: „Jest sim,
ki ubijam in oživljam; jest sim,
ki udarim  in zacčlim. 44  (Moz. 32, 39.)

— „Grospod vzame življenje  in
ga  d d. 44  On pelje v grob in iz
groba; Gospod stori ubožca in
bogate a, On poniža in zopet po¬
viša, 44  je rečeno v hvalni pesmi Ane,

35

Samvelove matere. (1. Kralj. 2, 6. 7.)
„Ali je mar nesreča v mestu, de
bi ne prihajala od Gros  p o da  ?“
vpraša prerok Amos (3, 6). „Z a r e s,“
pravi modri Sirah (11. 14), „sreča in
nesreča, življenje in smert,  rev-
šina in bogastvo prihaja  od  Boga.“
Sv. Avguštin enako govori in pravi:
„Nič se ne-dogodi po naključji
v vsem teku našega življenja,
vse  Bog  ravni 11  Ce pa Bog vse
ravni, če je vse terpljenje od Bogi,
kdo bi se prederžnil zoper naredbe ne¬
skončno modrega Boga kaj ugovarjati,
godernjati, nepoterpežljiv biti, ker vemo,
de vse je le k našemu lastnemu pridu,
in de bi neskončno dobrotljivi Bog nič
tacega ne storil in ne dopustil, ko bi
nam ne bilo dobro ali potrebno. Bog
nas z mnogoterimi šibami tepe iz nar
žlahtnišega in nar svetejšega namena,
namreč: le v Božjo vikši čast in našo
srečo, zavolj našega boljšanja , spokor-
jenja, zveličanja. Popolnama dober, po-
polnama usmiljen, sama dobrota, zgolj

3 »

36

sama milost je Gospod in torej iše vse
stvari bolj popolnama storiti, ker z
britkostmi kakor z ognjem njih prosto
voljo meči in k sebi obrača, in kolikor
bolj jih k sebi privabi, toliko bolj jim
žarke svoje Božje lepote vtisuje. In ker
smo mi ljudje na zemlji njegove naj
imenitniši stvari, torej nas neskončno in
brez primere bolj ljubi, kakor vse druge
reči; in ta njegova ljubezen in dobrot¬
ljivost ga nagiba , de čisto in prav nič
drugač z nami ne dela, razun le tako,
kakor je k našemu zveličanju za nas
naj boljši in naj primerniši. Roko vica
se ne poda tako dobro na roko, in
meč se ne prileže tako stikama v nož¬
nico , kakor pristuje našim močem in
našim potrebam vse tisto, kar Bog z
nami stori. Po tem takem nam vse
naše težave, namreč, bolezni in sploh
terpljenja v naš naj veči dobiček tek¬
nejo, ako imamo to pamet, de z Božjo
previdnostjo delamo , in ji ne nasprot-
vamo.

37

(Svetlica ¥ Marije Beviee.

• Milosti na Žalostni gori.

Dostikrat se godi, de je človek v te¬
žavah, v bolezni, pomanjkanji, v domačih zo-
pernostih itd. tako čmern, siten in nasajen,
de je Bogu in ljudem zopern in nadležin;
butaro čuti, de ga tiši, torej tarna, toži in se
kuja: z zaupanjem pa vender ne k Bogu ne
k ljudem za pomoč ne pribeži, ker ima pre¬
slabo vero in torej tudi sam ves svet slabo
sodi; zato pa tudi pomoči ne doseže. Neizre¬
čeno dobro bi bilo, ako bi se dalo v sedanjih
slabovernih in slaboupnih časih zoper to močno
razširjeno bolezen kaj zdravila najti. De je
Marija „Pomoč kristjanov, Zdravje bolnikov,
Tolažnica žalostnih"’, to je davno poterjena
resnica; in de ona, ki je sama naj veči brit-
kosti in vsaktero terpljenje kakor „žalostna
Mati Božja" skusila, tudi z materno dobroto
usmiljenje skazuje, nad tem gotovo nihče v
resnici ne dvomi. Le samo poživiti je treba
to zaupnost v pomoč Marije Device, in odpi¬
rali se bodo na novo tudi studenci milosti
Božje po rokah Marije, Matere Sinu Božjega.
Dobili smo v roke spoštovanja vreden roko¬
pis, v kterem so popisane marsiktere milosti
in dobrote, ki so jih prejemali terdnovčrni in

38

serčnoupni ljudje naših domačih krajev po
prošnji in pomoči Matere Božje „n a Ž a 1 o s t n i
g o r i <£  v Presarski duhovnih Desiuavno ni
nobeden zavezan v te dogodbe take vere
staviti, kakor v sv. pismo ali sploh v verske
resnice, se meni vender te reči verjetne zde,
ker popisali so jih ondotni pobožni možje,
mnihi kartuzijam ali kartajzarji^ takrat, ko so
se godile, ko so pomilostovani ljudje še ži¬
veli in je bilo torej vse ljudstvo tega priča.
Čisto nič ni torej dvomiti,_ de bodo nekteri
zgledi iz imenovanega rokopisa tudi naše upanje
v Božjo milost in Marijno pomoč močno po¬
živili, pa tudi sploh nas v veri poterdili, kar
je današnje dni silo potrebno. *) Naj vam
torej en zgled povem, kakor je zapisano.

Gregor Žile, **) star čolnar, je bil mesca
listopada 1732 (tedaj pred 133 leti) popolnama
oslepel; ko se je bil pa Materi Božji na Ža-

«) Bukvam ali rokopisu se pravi: „Kurtze Beschrei-
bung zu Maria  der schmerzhafften Mutter Gottes
auf dem so genannten ' Trauerberg in der Pfarr
Preser unter dem lobi. Gotteshauss Preudenthal...
Heil. Carteyser Ordens aufgerichtet - und Taglich
sich Vermehrender Andacht und erbaltener Gnaden
1740.“ Posodili pa so mi rokopis, na v  prošnjo v
„Zg. Danici 11  za domače pripomočke k Šmarnicam,
v. e. g. Nace Podobnik, fajmošter v Presarji, ter
so mi ga izročili v začetku mal. travna 1863, Pis.

**) „Schiltz“ v rokopisu.

39

iostni gori obljubil, je L 1735 zopet spregle¬
dal. Mož sam tako - le pripoveduje:

„Jest Gregorij Žile, čolnar, 86 let star,
stanujoč pod vasjo Prevalami, — blizo Ža¬
lostne gore v svoji lastni hišici pri grabnu,
po kterem se v čolnu proti imenovani Ža¬
lostni gori pelje, — v Presarski fari, s pri¬
sego poterdim, de sim bil tri cele leta prav
popolnama slep; ko sim pa enkrat ponoči
premišljeval svoj žalostni stan, me misel spre¬
leti: de naj k žalostni Materi Božji pribežim.
Nato zaterdim in obljubo storim, če je k zve¬
ličanju moje duše, de se enkrat vidim cerkev
žalostne Matere Božje, bom vsak dan molil
en del roženkranca, in kolikorkrat bo sv. maša
pri Materi Božji, bom šel vselej k maši, ko¬
likor mi bo mogoče. Nato zaspim, in v sanjah
se mi je zdelo, kakor de bi cerkev pred se¬
boj vidik Drugi dan zjutraj prosim neko de¬
klico, de naj me na Žalostno goro pelje; ko
sim prišel k zadnjemu štacijonu, sim res cer¬
kev pred seboj ugledal: vesel grem v cerkev,
še enkrat obnovim obljubo pred altarjem Ma¬
rije Device, in potem ko sim obmolil, sim
vesel prav sam nazaj domu šel. Priči ste mi
soseski Prevale in Podpeč."' — K temu pri¬
stavlja pisavec in pravi: „Ta stari mož še
zdaj živi 1740 (tedaj 5 let pozneje) in s po¬
polnama in vedno zdravimi očmi svojo štor-

40

jeno obljubo in besedo goreče in pridno spol-
nujc.“ —

Prav lepo in dobro se poda v naše da¬
našnje premišljevanje, kar pobožni mnih k tej
dogodbi pristavlja, torej naj tudi to povem.
Pravi namreč:

„Pobožni bravec! Lej, kako dobrotno,
kako urno je preblažena Božja Mati prišla
na pomoč temu ostarelemu oslepljenemu možu
v njegovi telesni slepoti: meniš kali, de se
bo ona mudila, od našega serca odverniti
našo znotranjo slepoto, ki je vender neskončno
bolj boleča, nevarna in ima nar hujši na¬
sledke? Bog ne daj tacega o Marii misliti;
samo če jo zaupljivo kličemo, zdajci nam bo
na pomoč prišla. Z zaupanjem tedaj hočemo
z Davidam klicati: „Illumina oculos meos, ne
unquam obdormiam in morte. Razsvitli moje
oči, de kdaj v smert ne zaspim. (Psalm 12.)
(Kleče:) Usmiljena Mati, oh oberni tudi na
nas svoje milostne oči, in odverni od naših
sere vso slepoto, vso temoto; razsvetli naše
dušne oči, de ne bomo nikoli v smertni greh
zaspali, temuč daj, de bomo k tistim rečem
slepi, ter jih ne bomo s telesnimi očmi po¬
gledovali, po kterih bi utegnila smert, namreč
greh, skoz očesne okna v nas priti; in dodeli
nam po svojem križanem Sinu, de bomo imeli
čujoče oko na vse tisto, ter ne bomo k
ničemur zaspali, kar nam kakor koli za-

41

more tekniti k večnemu zveličanju naše duše.
Amen.“

Cvetlica za vsacega na doni.

Ker ste navajeni cvetlice na dom seboj
jemati, vam dam danes imenitno cvetko s
sadam in drevesam vred, ki se ji pravi po-
moranča,  mende zato ker ob morji raste,
kakor se imenuje n. pr. posavsko,  kar je
ob Savi. Po latinsko se imenuje „aurantium,“
kakor bi rekel „zlato drevo“ ali „zlati sad.“
S tem imenitnim drevesam se d& kej lepo
primerjati naša usmiljena Mati, Devica Ma¬
rija, in njene čednosti in svete lastnosti. Po-
moranča je doma iz Azije, kakor tudi Marija,
in se dd v vse dežele zasaditi, kakor je če-
šenje Marije Device povsod razširjeno. Pra¬
vijo, de na Spanjskem, zlasti blizo samosta¬
nov ali kloštrov, pomoranče v celili gojzdih
rasejo, kakor je Marijno češenje zlasti po re¬
dovniških hišah v naj lepšem in naj obilnišem
cvetji. Pomaranča celo leto zeleni, cvete in
sad rodi, — eno samo drevo v unih krajih
do dvajset tavžent pomoranč obrodi na leto.

42

Ako pomislimo, de to drevo izmed vsih dru-
zih nar veči starost doseže, si slehern lahko
misli, kako silno veliko sadja le eno samo
pomarančno drevo v svojem življenji da. Ali
ni ta nezmerna obilnost prelepa podoba brez¬
številnih čednost, dobrih del in vsih dušnih
lepot Marije Device? Ali si ne boš tudi ti
prav močno prizadeval, o človek, de bi saj
majhnemu rodovitnemu pomorančnemu drevesu
enak bil, de te ne bo groza, kakor drevo
brez sadu pred sodbo postavljenemu biti!
Pomoranča, pravijo učeni, je izmed vsih dru-
zih v vsih svojih delih nar bolj popolnama
drevo: Marija pa izmed ljudi nar bolj popol¬
nama podoba Božja. Pomoranča pa tudi hoče
biti posebna tolažnica človeške revšine, ker
njeno perje, cvetje, lušine, nezreli sad je za
zdravila, — zreli sad za mnogotere jedila,
les pa za razne lepe — posebno strugarske
izdelke. Ali ni tudi Marija vsim zdravnica in
pomočnica, posebno pa užaljenim in nesrečnim?
Pomorančno drevje tudi brez ternja ni, in
neko pomorančno pleme ima rezen in grenek
kus: tern j e in reznota ali grenko st je pa ravno

43

prav živa živa podoba žalostne Matere
Božje,  ktere dobrote smo danes premiš¬
ljevali. —

Torej ostanimo pri ti misli in vsak naj
za  nalogo Materi Božji na Žalostni gori pri¬
poroči ali sam sebe ali pa koga druzega sle¬
pega na duši, in naj moli za njegovo spre-
obernjenje tri očenaše in češenamarije.

Geterti dan.

Benedicite aquae omnes, quae su¬
per coelos sunt, Domino; benedicite
omnes vertutes Domini Domino.
Častite Gospoda vse vode, ktere
ste nad neham ; častite Gospoda
vse moči Gospodove.

Dan. 3, 60.

Cvetlica v čast in. hvalo previdnosti
Božje.

Duh Božji vabi, de naj vse vode,
ktere so nad nebam, Gospoda časte iri
poveličujejo, Ktere so tč vode nad ne-

44

bam? Učenost tega dozdaj še ni mogla
na tanko določiti, in nekdanji sveto¬
pisemski razlagavci menijo, de v tih
besedah sv. pisma je velika skrivnost;
torej tudi mi nočemo nadalje preisko¬
vati, temuč ostanimo pri vodah, ki jih
vidimo, in so nam dosti velik nagibljej
njih Stvarnika častiti in poveličevati.
Kaj je voda, ta prečudna reč, ki čez
dve tretjini zemlje napolnuje, toliko
silnih ladij od dežele do dežele križem
svet nosi, toliko rib in brez števila dru¬
žili živali hrani in redi, ki stanjšana
kakor zrak vso zemljo deleč na okrog
obdaja? Kaj je voda, ki žejnega tako
prijetno hladi, in brez ktere nobeni ži¬
vali živeti ni moči? — Kaj prav za
prav je voda, to le On vč, ki jo je
vstvaril. Učeni sicer pravijo, de voda
v natornem stanu je skozvidna tekočina
brez barve, brez duha in sladii, ki je
sostavljena iz dveh pervotnih delov: iz
vodenca in kislica. Več nam ne ved(5
in ne morejo povedati, in ravno s tem
naznanjajo svojo nezmožnost, bi djal,

45

svoj nič v primeri z Njim, ki je to pre¬
čudno tekočino iz nič poklical. — Kako
prečudna pa je tudi lastnost vode, de
zdaj ko prijeten dežek zemljo razrahlja
in rodovitno stori, zdaj se spet v so¬
pare spreminjana v nezmerne višave
dviga; pa spet hribe in doline v po¬
dobi snega belo pokrije; ravno tako o
spomladanskih jutrih na zelenih bilkah,
po cvetji in perji v milijonih svitlih bi-
serjev miglja. Ali ni tedaj vodapreime-
niten dar Božji, ki Gospoda svojega
Stvarnika hvali po višavah in nižavah,
na nebu in na zemlji, na morji in po
suhem ?

Po izvirnem grehu, ko so vsi življi
ali elementi človeku bolj ali manj so¬
vražni postali, mu pa tudi voda večkrat
nadlogo dela v podobi zaliva, plohe,
povodnji itd. Vender je pa vse to člo¬
veku na poslednje k nar večemu pridu,
samo de ve prav obračati. Od hudih
vremen in enačili nadlog bomo o drugi
priložnosti premišljevali; za zdaj naj
vam opomnim, de tudi voda, ki je mar-

46

sikterikrat viditi, de v svoji razdraže¬
nosti hoče cele okraj ine prepluti, nam
je lepo spričevanje dobrotne previdnosti
Božje, ker vender nazadnje pokaže, de
mora svojo postavo spoštovati, in ne
prestopiti mej , ktere ji je Božji perst
zaznamnjal. Enako ni nobenega ter-
pljenja, nobene skušnjave, nobene pri-
težnosti, kterim bi ne bil Bog mej po¬
stavil; nobena ni tolika, de bi je Člo¬
vek ne mogel prenesti, in vse morajo
služiti — ne k našemu škodovanju in
končanju, ampak k našemu osrečenju
in otetju. Vse take reči so bistven po-
moček k naši poslednji sreči, k našemu
zveličanju. „Bog je zvest,“ pravi apo-
stelj, „vas ne bo pustil skušati bolj, ka¬
kor premorete." (1. Kor. 10, 13.) Po¬
trebno je namreč, de nam Bog poskuš-
nje pošilja, kdor bi se jih hotel bra¬
niti, bi bil svoj lastni sovražnik. Zakaj
mi smo kakor neobdelan marbeljni ka¬
men v roki podobarjevi ali kamnarjevi,
kteri mora kos za kosam odsekati, de
da kamnu podobo, potem ga lika, pili,

. 47

dolbe, gladi, in na zadnje — le poglejte
podobo, kako lepa je, ki pride iz nje¬
govih rok; mislil bi, de je živ angelc.

Rekli pa bote morebiti: Natorne
težave in nasprotnosti bi že prenašal
in verjamem, de .so iz Božje volje, ka-
koršne so: bolezni, smert, mraz, vročina
in drugi primerljeji iz nesvobodnih vzro¬
kov. Drugač pa je s tacimi rečmi, bote
rekli, ki izhajajo iz človeške proste volje;
Bog gotovo noče, de me kdo napade in
rani, de me pri bližnjem neusmiljeno ob¬
rekuje in moje poštenje zatemni, de me
goljufd, okrade itd. Tega, bote rekli,
ne morem Božji volji pripisovati, ker
vem , de je greh, Bog tacih reči noče,
in torej jih tudi jest ne morem voljno
prenašati, kadar me zadenejo; zakaj tč
nadloge izhajaj e iz človeške hudobije
ali zmote, ne pa iz Božje volje. Res je,
de Bog greha in hudobije noče, ker je
neskončno svet in moder; pa ravno
zato, ker je neskončno svet in neskončno
moder, On tudi človeške hude dela znd
in hoče v dobro obračati. Prav čisto

48

vse, kar je tebi kdo hudega namenil,
ali ti stori, Bog tako obrača, de je v
tvoj prid, če prav in voljno prenašaš;
torej se ti ni treba nobene nesreče pre¬
več ustrašiti. To, kar nam hudobni člo¬
vek hudega stori, se nam mora zgoditi;
ko bi Bog hudobnega djanja unega člo¬
veka na nas ne obernil, bi nas moglo
hudo pa po drugi poti zadeti, ker je
po Božji previdnosti potrebno. Nikar se
torej nikoli ne hudujmo in ne jezimo
nad človekam, ki nam hudo stori. Sej
tudi kača s svojim strupam ubije in
ozdravlja; sej so tudi strupene cvetlice
k smerti in k zdravju.

Dobrote na Dobrovi.

Z mnogoterimi brhkostmi, ki jih Bog
pošilja svojim otrokam na zemlji, ima on
svoje svete namene, kakor ste ravno slišali.
Kolikor boljši pa je pri tebi volja, ki brh¬
kosti terpiš, toliko hitreje je namen dosežen
in toliko hitreje je usmiljeni Bog pripravljen
od tebe nadlogo odverniti. Svoje poboljšanje
ali sploh strinjanje svoje volje z Božjo voljo
ravno s tem pokažeš, de v težavah in ne-

49

srečah nisi nevšečen, nejevoljen, jezen, ne
godernjaš in ne tožiš čez Božjo previdnost;
temuč ponižno pomoči prosiš, Boga, Marijo in
svetnike kličeš, de bi bil iz zaderge rešen,
Bog, tako nezmerno usmiljeni Oče, na prošnjo
svojih svetnikov klicanje svojih otrok do¬
stikrat kar naglo in neutegama usliši. Kakor
pa je Bog na Horebu z Mozesam govoril, na
Sinaju svojo postavo dal, in kakor se je Zve¬
ličar aposteljnam v Galileji prikazal; tako se
tudi zdaj dostikrat na posebnih krajih po¬
sebno milostnega skazuje, zlasti na priprošnje
Marije Device in svetnikov. Kakor ste slišali
včeraj od Žalostne gore, tako so popisane
tudi od Dobrove marsiktere dobrote, ki so jih
verni kristjanje dosegli na prošnjo Marije
Device. Ne de bi jih komu za čudeže vsi-
loval, ker nikjer ni zapisano, de bi jih bila
sv. Cerkev za take poterdila ali tudi le pre¬
iskovala. Pove se vam v čast Božjo in hvalo
Marije Device le samo to, kar so pošteni
verniki sami skusili in čč. gg. duhovnim pa¬
stirjem na Dobrovi pripovedovali, ti pa so v
posebne bukve zapisovali, iz kterih se bo v
teh Šmarnicah večkrat kaj povedalo. Bukvam
(rokopisu) se pravi v našem jeziku: Stu¬
denec žive vode,  *) to je, Marija ne-

*) Puteus aquarum viventium, id est, MARIA fona
gratiarum indeficiens, in Ecclesia Dobrovensi.

4

50

izsušljivi studenec, v dobrovski cerkvi prav
obilno tekoči, iz kterega pobožni romarji za¬
jemajo blagor od Gospoda itd. Spisal M. Jer¬
nej Zupanc, vikarij tega kraja Iv 1756. (Po¬
sodili so pisavcu te bukve v. č. dobrovski
gosp. fajmošter Janez Vidmar mesca malega
travna 1863.)

Danes imamo premišljevanje, kako naj
vode poveličujejo Gospoda, * *) torej nam bo pri-
godba pojasnila, kako naj vode tudi Marijo De¬
vico hvalijo. V ravno imenovanem „Studencu
žive vode"' (št. 10) v se takole bere:

„Leta 1745. človek v nevarnosti na vodi
rešen. Andrej Hrovat, Mengeški farman iz
soseske sv. Pavla, vinski kupec, se je 11.
majnika (1745) sam brez brodarja čez Savo
peljal. Ha sredi vode mu reka čoln odnese
in na skalo zažene, kjer obtiči in je v toliki
nevarnosti se pogrezniti, de revež nima nič
več upanja se oteti, ker vse moči so ga že
zapustile. V teh britkostih se spomni, de je

uberrime manans, e quo devoti Peregrinantes hau-
riunt salutem a Domino. Sive.

Miracula, et gratiae hic loči intercessione meritis
Bmae. V. M. a Divina Clementia olim et modernis
temporibus inpetrata. Conscripta a M. Bartholomaeo
Suppanz loči Vicario IV 1756.

*) Laudate aquae omnes, quae super coelos sunt, Do¬
mino. Cant trium Puerorum.

51

zapisan v bratovšino presv. Marije Device na
Dobrovi, torej se ji brez pomude priporoči in
se s sv. mašo tj e obljubi. Nato se ladija sama
lepo s skale sname, in srečno k bregu pri¬
plava. V zahvalo je precej 16. dan ravno ti¬
stega mesca spolnil svojo obljubo za ohra¬
njeno življenje pri blaženi Marii Devici na
Dobrovi. Ali ne bodo tedaj res tudi vode
Marije hvalile in poveličevale V

Ne k nar manjšim vodenim nadlogam
ubogih Evinih otrok se šteje tudi vodenica.
Tudi v tej britkosti se je Marija Devica Do¬
brovska skazala sladko in milo „Tolažnico
žalostnih" in „Zdravje bolnikov.“

Pod številam 79 v imenovanih bukvah
je to-le pisano: „Leta 1775. Vodenica s po¬
močjo blažene Marije Device zgine, in zdravje
se poveme. — Marjeta Klemenčič, s spodnje
Šiške, fare Šentviške nad Ljubljano, je to
cerkev obiskala v praznik vnebovzetja bla¬
žene Marije Device, in je povedala, de je bila
petnajst tednov bolna za vodenico; ker pa
natorni pomočiti niso nič izdali, se je na svet
sosedov z nekim daram na Dobrovo obljubila,
in dva dni potem je čutila, de je vodenica
odjenjala, in ozdravila se je popolnama. Za¬
voljo tega je ob imenovanem dnevu svojo
zahvalo opravila in obljubo rešila, prosila pa,
de naj se zadobljena milost romarjem oznani/'

4 *

I

52

Po pravici tedaj smemo tudi mi klicati:
Hvalite vse vode, ki ste nad nebam, Marijo,
hvalite Marijo vse moči, ker ona je „Zdravje
bolnikov,“ „Tolažnica žalostnih“ in „naša usmi¬
ljena Mati. £<  — O Marija, prosi tudi za nas
v vsih naših težavah na vodi in na suhem !
Amen.

Cvetlica *a vsacega na dom.

Ker je imelo vse današnje premišljevanje
ozir na vodo, naj bode še cvetlica izmed po¬
vodnjih. Pravi se ji beli Pljučnik  ali bela
povodnja roža (Nymphaea alba), in rase v
vodah, prekopali, močah in drugod. Kako naj
ta cvetlica Boga hvali in povišuje, to premiš¬
ljujte doma,  torej vam le nektere znamnja
povem. Pljučnik je nar lepši povodnja cvet¬
lica z lepimi serčkastimi ali pljučnovatimi.
peresi, od koder je mende tudi njegovo imi.
Zdi se mi, de ta cvetek lepotiček je podoba
pametnega  m 1 a d e n č a. Pljučnik stoji
v vodi čverst in zdrav, in kakor sneg nje¬
govo prelepo belo cvetje nad vodo plava
ter svoj prijetni duh okrog razširja. Enako
čverst in zdrav na duši je pametni mla-

53

deneč na nevarnem morji tega sveta, in de-
siravno ga obdaja toliko nevarnost, vender
cvet njegove nedolžnosti nezvenjen stoji in
v naj lepši dišavi nad valovi plava. — Kaj
prav posebnega nad to cvetlico je to, de
krona njenega lepega cvetja se zvečer ob
petih zapre, zjutraj ob sedmih pa odpre.
Tako se cvet ohrani čist in nepoškodovan
pred vesami in mnogoterimi ponočnimi so¬
vražniki. To je pač podoba lepega reda pri
pametni mladosti, ki se ob nočnem času doma
derži in doma zapre. Zakaj noč ima nevarno
moč. Mnogoteri ponočevavec je že prišel s
kervavo glavo domu; druzega so prinesli; njih
veliko pa več ni bilo. Naj bo tedaj ta čedni
povodnji cvetek mladenčem in devicam zgled
lepega reda in zvestega varstva nedolžnosti
na nevarnem morji sedanjega življenja. Tako
naj tudi ta cvetlica Gospoda časti in hvali
po vodah in nad vodami naše domovine.

Priporočite vse nedolžne Marii in njih
angelam varham ter molite za nje enkrat
očenaš in češenamarijo.

54

Peti dan.

Benedicite sol et luna Domino;
laudate et superexaltate eum in
saecula.

Častite Gospoda solnce in luna;
hvalite in povišujte ga čez vse
na vekoma.

Dan. 3, 62:

Cvetlica v čast in hvalo previdnosti
Božje.

V pervih Mozesovih bukvah se
bere: „B o g j e naredil dve veliki
luči, veči luč, de bi gospodo¬
vala čez dan, in manjši luč, de
bi gospodovala čez noč, in
zvezde; in jih je postavil na
terdino nebd, de bi svetile na
z črnijo. (1. Moz. 16. 17.) Vse te ne¬
besne krogle v nezmernih daljavah so
kakor tovaršice in sestrice naše zemlje,
stvarjene zato, de bi po njih Bog bil
poveličevan, in de bi tudi nam služile.

55

Ostanimo pa za danes le samo pri
solncu, ki je kakor gospodar našega
bližnjišega ozvezdja.

Na, zemlji je sklenjena deržina z
deržino, soseska s sosesko, okrajina z
okrajino; enako je na nebu zedinjeno
veliko število zvezd pod eno ozvezdje,
ki ima svojega kralja, namreč svoje
s o lnce,  in se torej posebno osolnčje
(solnčni z istem) imenuje. Naše rumeno
solnce je kakor gospodar brez števila
zvezd, ki se imenujejo zvezde premič-
nice in zvezde repatice (kometi in pla¬
neti). Ker je solnce kralj vsih svojih
zvezd, in jih po Božji naredbi razsvit-
ljuje in ogrčva kakor svoje podložne,
zato ima pa tudi solnce več grude (robe
ali mase) kakor vse zvezde premiČnice
skupaj , — učeni menijo , de celo
800 krat več mem unih vsih. Ker je
solnce kralj, torej se vse zvezde, ki so
pod njim, krog njega vertijo. Pa tudi
solnce z vsimi planeti in kometi ni zmi-
raj v ravno tistem prostoru, temuč po¬
mika se dalje po nezmernem obnebnem

56

prostora z vsimi zvezdami vred. Tudi
se solnce vertf okrog samega sebe, ka¬
kor naša zemlja, in ima tedaj svoj dan
in svojo noč; tode noč in dan na solncu,
menijo učeni, je toliko, kakor pri nas
petindvajset dni. Kako pa na solncu
noč in dan, ko je vendar tako silno
svitlo, de vse druge zvezde razsvitljuje?
Učeni menijo, de tudi solnčno truplo je
samo na sebi temno, tode v neki da¬
ljavi jez nekakim luČnim ali svitlobnim
pašam obdano, in med solncem in tem
pašam je še drugi oblačni pas, in kar
mi kakor solnčno poveršje vidimo, to
je tisti solnčni pas, od kterega svitloba
in gorkota lije v tako nezmerne daljave.
Ce je pa kraljevo solnce tako nezmerno
veliko, zakaj se nam ne vidi v toliki
veličini? Zato, ker je tako silno deleč
od nas. S Šmarne gore ali s Šentjošta
Sava ni deleč od nas, vender se nam
veliko manjši vidi, kakor je v resnici.
Solnce pa, kolikor so učeni premogli
opazovati, je 40 do 42 milijonov ur
deleč od nas , in ko bi bila železnica

57

od nas do solnca, bi hlapon, ki vsako
uro 6 milj poti premeri, potreboval do
solnca čez 392 let. Ce se nam pa solnce
v toliki dalečini vender še precej veliko
zdi, koliko silno in strašno veliko v
resnici mora biti.

Kdo bi ne stermel, in se ne čudil,
in ne prečudoval, ko take reči sliši I
Ali nima tedaj Duh božji prav, ko nas
uči klicati, de naj solnce poveličuje Go¬
spoda? Kdo bi bil tako napuhnjen, de
bi ne pokleknil in ne molil v naj veči
ponižnosti vsegamogočnega Stvarnika,
ki je take čuda postavil na nčbes in jih
ohrani?

Od tega solnca na nebu se pa po-
vernimo k nekemu solncu na našo z
mnogotero revšino napolnjeno zemljo.
V vsaki hiši sta namreč gospodar in
gospodinja nekako solnce svoje deržine,
ali bi ji vsaj mogla solnce zares biti in
ji svetiti z naj lepšimi zgledi. Tako
solnce je bil imenitni žlahtnik sv. Elea-
zar s svojo ženo sv. Delfino, ki sta v
začetku 14. stoletja v zakonu, pa v de-

58

viski čistosti živela na Francoskem in
na Laškem. Sv. Eleazar, po našem
jeziku „Bogpomagaj,“ prelep zgled vsim
gospodarjem, je pri svojih mnogoterih
in sitnih opravilih, v obilnih zadregah
in brhkostih ohranil prečudno čistost
serca in gorečo ljubezen. S tem je
overgel ugovore marsikterih, ki pravijo,
de v svojem težavnem stanu ne morejo
in nimajo časa Bogii služiti. To milost
pa je dosegel s tem, ker se je vsak
dan na nekem solncu grel, ki se mu
pravi preš v. Serce Kristusovo.
Imel je do Njega posebno pobožnost.
Vsak dan je Njemu na čast kako po¬
sebno spokorno delo opravljal, potem
je svojo dušo in telo ter vse svoje moči
in počutke kakor v eno reč ali dar
skupaj spravil in jih v odperto Serce
Jezusovo položil, pa rekel s sv. Avgu¬
štinam: „Tukaj v strani Kristusovi za¬
upljivo stanujem, tukaj je moje pohlevno
počivališe.“ Nekdaj ga ni bilo delj časa
s popotvanja; skerbna zaročnica mu
piše, kje de se tako dolgo mudi, on pa

59

je dal prelepi odgovor: „Ako me išeš,
moja Delfina, iši me v strani Kristusovi;
zakaj tukaj je moje stanovanje, tu me
naj deš. “ — V stiskali in zadergah imajo
zakonski dostikrat veliko tožiti in v ve¬
liki nejevolji dolžijo zdaj tega zdaj
unega svoje nesreče: „Eleazar pa je v
terpljenji rekel: „Ali pač smčm svoje
terpljenje primerjati s tčm, kar
se je Jezus ponižal za-me ter-
p e ti?  —

Ker je ena naj težjih dolžnost go¬
spodarjev in gospodinj , svojo deržino
prav ravnati, naj še pristavim postavo
ali red, ki ga je imel Eleazar za svojo
deržino. Bilje  nekako ta-le:  Vsi nje¬
govi podložni so mogli vsak dan pri
sv. maši biti. Vsi so se mogli čisto in
pošteno obnašati; kdor se je v tem kaj
pregrešil, če tudi le malo in z nespo¬
dobnimi besedami, je dobil slov<5. Zakaj
modri in pošteni mož ni hotel, de bi
kdo njegov kruh jedel, ki bi imel
smertne grehe na svoji vesti, ali ki bi
utegnil drugim s svojim slabim zgledam

60

nevaren biti. — Vsak mesec so mogli
vsi k spovedi in sv. Obhajilu iti. —•
Kleti in preklinjati ali pridušati se in
obrekovati — tega nikakor ni terpel v
svoji hiši; in če se je kteri strežetov v
tem pregrešil, se je mogel ob kruhu in
vodi postiti, Ta zapoved bi bila dobra
za gospodarje današnjih dni, veliko bi
si z njo živeža prihranili, zakaj marsi-
kteri nečedni preklinovavci bi se mogli
pač skorej celo leto postiti. — Vsi posli
so mogli svoje navadne molitve natanko
opravljati. — Vsim je bilo zapovedano
v miru in edinosti živeti, in ko bi se
bil kdaj kak razpor zbudil, so se mogli
precej spraviti.

Taki gospodar je pač zares kakor
Božje solnce na obnebji svoje deržine,
in po pravici se reče, de hvali solnce
Gospodovo Gospoda.

Velika gresniea pomoč najde.

V pervi cvetlici je govorjenje od. solnca.
Solnce pravice je Sin Božji, Jezus Kristus;
Marija, njegova preblaženii Mati, pa se ime-

61

nuje ^izvoljena kakor solnce.” (Vis. pes. 6, 9.)
Ona je tista s solncam opasana žena, ktero
je vidil sv. Janez v skrivnem razodenji. Sv.
Janez Aviljan pravi: „Sin Božji je studenec
vse duhovne luči v nebesih in na zemlji, ka¬
kor je solnce studenec svitlobe za vesoljni
svet. On pa, ki je Marijo vdeležil svoje sve¬
tosti, ji je gotovo dal tudi svojo solnčno svit-
lobo ... Kdo bo štel vse svitle žarke, ki so
bili Marii podeljeni...? Ne da se z besedami
izreči, kako je gorel in žgal ogenj ljubezni,
kterega je Bog na zemlji prižgal, v sercu
tega preblaženega otročička; sej je Gospoda
brez primere ljubila, in vse njeno življenje
je bilo svitloba, je bilo ogenj, ki je bil zmo-
žin nagniti tiste, ki so ga pogledali, de so
Boga častili in mu služili.”

Veliko veljaven pred Bogam pa je le
tisti, kteri njegove darove dobro obrača. V
tem, kakor v vsem drugem, je Marija naj
perva izmed Božjih zvestih stvari, ona je
zvesta zakladnica in delivka nezmerjenih mi¬
lost Božjih. Izmed dobrot, ktere verni po
njenih rokah dobivajo iz studenca večnega
usmiljenja, so pred drugimi imenitne obilne
spreobernjenja terdovratnih grešnikov.

V bolj novih bukvah iz Tirolskega se
med drugim bere tudi to-le:  Leta 1768 je
bila neka oseba tako nesrečna, de je v veliko
prehudih grehov zabredla. Poslednjič jo žark

62

milosti zadene, de je gnjusobo in ostudnost
grehov sicer spoznala , pa ni mogla nikakor
skleniti, de bi se kakemu spovedniku zaupala
in mu grehe razodela. Vest jo je čezdalje
hujši in hujši pekla in njen stan je bil v res¬
nici nesrečen. Nikjer ni bilo za njo miru in
počitka, nikjer veselja in tolažbe, nikjer za
njeno terpinčenje razvedrila in ohladila. Bleda
in usušena, zbegana in mračna, v sercu vsa
obupana v mislih na svoje zaverženje je ta¬
vala od kraja do kraja. Poslednjič pribega
vsa zgubljena na Božjo pot „Mariaštanj“ na
Tirolskem. Je pa ondi kapela s staro čudežno
podobo Marije Device, pred ktero ie bilo po¬
tolaženih že veliko užaljenih. Tudi ta greš-
nica je tamkej ohladilo našla. Ko milostno
podobo ugleda, ji je bilo, kakor bi slišala be¬
sede : „Ali si nespametna, de se svojih grehov
odkritoserčno ne spoveš, sej vender Še lahko
odpušenje dosežeš!" Ravno tisti čas se ji je
v sercu zgodilo čudno spremenjenje. Dušo-
morivna sramožljivost zgine, strah, odkrito¬
serčno se spovedati, mine; kar naravnost
hiti k spovednici, in lahko in skesano se
spove svojih grehov. S serčnostnim obžalo¬
vanjem in tolažilnimi solzami je večkrat pot¬
lej ponavljala besede: „0 kraj velikih mi¬
lost, posebno za grešnike!" (Wallfahrt und
Schloss Maria - Stein. Innsbruck 1854.)

63

O Marija! izvoljena kakor solnce, izlij
enake žarke usmiljenja iz Solnca pravice,
Kristusa Jezusa, tudi v užaljene serca vsili
tistih med nami, kteri v enakem stanu zdi¬
hujejo. —

Cvetlica za vsacega na dom.

Ker smo danes premišljevali kraljevo
solnce, sprejmite na dom tudi kraljevo cvet¬
lico : zalo solnčnico.  Ta velikanska cvetlica,
vertna kraljica, naj vam pomeni gorečo
ljubezen.  Solnčnica je ena naj lepših
cvetlic, če tudi se vselej po vrednosti ne
čisla: ljubezen je izmed naj imenitniših čed¬
nost, pa le tisti jo pozni, kdor se moško od
tla visoko povzdigne, kakor mogočna solnč-
nica. Solnčnica do devet čevljev visoko zrase:
ljubezen pa zemeljskega sina ali hčer po¬
vzdigne z zemlje med devet korov angelov —
med serafine. Solnčnica ima pravo solnčno
barvo: tvoja barva je tvoje življenje, — ako
je ljubezen v sercu, bodo vse tvoje djanja
obsevane od solnca pravice, Kristusa Jezusa^
vse bodo imele nad seboj Njegovo podobo in
pečat. Seme solnčnično daje dobro olje; tudi

64

serce v ljubezni gori, kakor prijetno olj če,
in razširja krog sebe ljubeznjivo lučico lepih
zgledov. Solnčnica, kakor je znano, se obrača
vedno za solncem, v kterega je, bi djal, vsa
zamaknjena: duša, v ljubezni goreča, se obrača
vedno za svojini kraljem Jezusam.

Obudite enkrat do jutri tisto treh Božjih
•čednost, ki vekomaj ostane, kadar bo že vera ne¬
hala in upanje minulo, — namreč ljubezen.

Šesti dan.

Benedicite sol et luna Domino:
benedicite stellae coeli Domino.

Častite Gospoda so Inče in luna;
častite Gospoda zvezde na nebu.
Dan. 3, 62. 63.

Cvetlica v čast in hvalo previdnosti
Božje.

Nezmerno veliko je število zvezd
na nebu, nepopisljiva je njih lepota,
oko se jih ne more nagledati v jasni
noči. Ciinu jih je Bog na nebes postavil?

65

V pervih Mozesovih bukvah je njih na¬
men zaznamnjan: „Naj bodo luči na
terdini nebd, in naj ločijo dan
in noč, in naj bodo v znamnja
čašam, in dnevam, in letam,
de svetijo na terdini neba, in
razsvetljujejo zemljo.“ (1. Moz.
1, 14. 15.) Ravno s tem pa, de te ne¬
beške luči noč od dneva ločijo, one Go¬
spoda hvalijo, k čemur jih uni mla-
denči v ognjeni peči na Babilonskem
kličejo. Še prejden je namreč previd¬
nost Božja stvarila ljudi in živali, jim
je odmerila določeni čas za delo, in
drug določen čas za pokoj, namreč dan
za delo, in noč za pokoj. Že blizo
6000 let se verstita noč in dan, in
nikoli se ni nobeden zbegal: solnce ne
sije ponoči, mesec in zvezde ne svetijo
pri belem dnevu, in če se tudi kterikrat
prikažejo, vender eden drugemu na potu
niso. Tako se deržijo svoje postave
in s tem Boga hvalijo, ki jim je po¬
stavo dal. Kakošno nasprotje s tem
lepim redam pa delajo ljudje, ki noč

5

66

spreminjajo v dan in dan v noč, si
lahko mislite. Ali kakor dela kralj z
rovarji, ki hočejo vse prekucniti; tako
bo storil tudi nebeški Kralj s puntarji,
kteri podirajo red na zendji, ki ga je
Bog sam postavil. K takim prekucuham
se štejejo ponočevavci,  ki ponoči
nepokoj delajo in veliko hudega po¬
čenjajo, po dnevi pa svoje dolžnosti za-
mudujejo. K takim rovarjem so šteti
tisti, ki lepe bele dneve zapivajo, za-
igravajo, s praznimi marnjami zažlobo-
dravajo: ponoči in o praznikih pa ho¬
čejo to prihiteti, kar so predrazega časa
zamudili in zapravili. Nikar torej ne
pozabite, de Gospod, ki je določeni red
postavil, bo tudi motivce tega reda vedil
na sodbo klicati!

Ker si pa ti, nehvaležni Adamov
sin, v marsičem, in pa ne mara dosti
časa podiral in begal sveti red, ki ga
je modri Stvarnik postavil v natoro,
ravno zato začne poslednjič tudi Gospod
tvoj red motiti: namesti mirnega serca
ti prigreva huda vest; namesti veselega

Življenja te stiskajo britkosti; namesti
pokojne noči te strašijo grozne sanje;
namesti Božje svete in dobrotne pre¬
vidnosti se ti zdijo povsod le zgolj same
nasprotja. In v takem stanu se morebiti
prav milo pritožiš, češ, de Bog tako
terdo s teboj ravna! Kako si pa ti de¬
lal z njegovo sveto postavo? David,
preganjan in terpinčen od Heineja, je pa
drugač delal; on je spoznal, de ga Bog
tepe zavolj njegovih grehov in je rekel
svojim služabnikam, ki so se hotli zanj
nad Semejem znositi: „Pustite ga; ker
Bog mu je zapovedal Davida preklinjati. 4 *
(2. Kralj. 16,10 ...) To se sicer ne pravi,
de mu je Bog ukazal kleti; hotel je reči
pa s temi besedami, de je Bog Semejovo
hudo voljo tako obernil, de je bil David
ž njo tepen zavolj svojih poprejšnjih
grehov.

Kadar koli tedaj nas zadene Božja
šiba, nikar ne išimo zvirka ali vzroka
v hudobnih duhovih, ne v hudobnih lju¬
deh, ampak v Božji previdnosti, ki iz naj
boljših namenov dopusti' naše zgiibe, naše

68

britkosti, nase poniževanja. Sicer bi bili
podobni psu, ki svojo togoto stresa nad
kamnam, ki gaje vdaril, in ne gleda
na roko, ki je kamen vergla. Nikar
se tedaj ne hudujte in ne recite: „Uni
le človek je kriv nesreče, ki me je
zadela, on je začetek de sim na nič
prišel. 41  Terpljenja, ki so nas zadele, niso
za nas toliko delo tistega človeka, kolikor
dopušenja Božje — in velik mir mora
to za nas biti, de v vsili delili nezmerno
dobrotljivega Boga je nar globokejši mo¬
drost Božja, pa de vse njegove dela so
svete, visoke in častitljive. Vse njegove
dela, pravi več cerkvenih učenikov, ako
okolišine prevdarimo, so tako popol-
nama, de bi ne mogle nič bolj popol-
nama biti, in tako dobre, de so nezmožne
boljši biti.

„OB0g,“ pravi modri, „akoravno
si neomejeni Glos pod,. vender
sodiš s pohlevnostjo in vladaš
z veliko  p r i z a n a š 1 j i v o s t j o.“
(Modr. 12, 18.) S temi besedami modri
naznanuje, kako usmiljeno in dobrotno

69

z nami Bog dela, de nas tudi tepe, in
kako veliko manj nas tepe kot smo
vredni. Ti, o Bog, imaš neskončno
moč, kteri ne more nič kljubovati; ven-
der proti nam ne obračaš moči te ne-
obmejene oblasti, ti delaš z nami po
silno veliki dobroti. Ti imaš ozir na
našo natoro in lastnijo, in vsakega iz¬
med nas postaviš v tisti stan, kije
zanj naj pripravniši, de bi mogel de¬
lati delo svojega zveličanja. Ti, o Bog,
si tako miločuten, de z nami delaš celo
z nekakim spoštovanjem, kakor s svo¬
jimi živimi podobami in stvarmi ime-
nitnišega začetka, kterim se ne zapo¬
veduje, kakor sužnjim, z ojstro in osorno
besedo. „Ti z nami delaš,“ pravi ime¬
nitni Kantakucenos, „z ravno tisto pre¬
vidnostjo, s kakoršno se kdo predrage
steklčne skedelice dotakne , ki se jo
boji ubiti.“ Ako nas moraš k našemu
zveličanju ponižati, nam poslati bolezen,
nam dopustiti zgubo, nas britkosti zro-
Čiti, delaš s prizanašanjem, z oziram na
našo natoro; kakor kak ranocelnik, ki

70

mora žlahtnemu gospodu kak ud od¬
rezati, še toliko bolj skcrbi in pazi, de
bi. mu prizadjal nar manj bolečine, ki
je mogoče, le samo toliko, kar je prav
potrebno k njegovemu ozdravljenju. —
O kako silno usmiljena je tedaj res
previdnost Božja tudi v terpljenji, ki
ga nam naklanja za naše spokorjenje
in k našemu zveličanju! Bog nam daj
vselej z vsim zadovoljnim biti in v svoje
večno zveličanje obračati, kar koli nam
težavnega, naklanja in dopuša.

Marija Kraljica miru.

Tiste podobe in kraje, kjer je Bog na
prošnjo Marije Device posebne milosti delil,
katoliški kristjanje imenujemo milostne
kraje in milostne podobe.  Bog, ki
je sicer povsod pričujoč, je pa vcnder svojo
mogočnost in dobroto, svoje usmiljenje in
ljubezen pogosto in rad na višavah razodeval.

skrinji zaveze več dobrot
kakor pa drugod. Tudi Jezus je nar bolj na
tistih krajih, kjer je vero našel, čudeže delal,
in dostikrat je s kakimi znamnji sklenil svoje

,1  -* r o

Tako je tudi Izraelcam

71

milosti in dobrote. Senca sv. Petra je bolnike
ozdravljala (Djanje ap. 5, 15); perte in pas
sv. Pavla so pokladali na bolnike in obse¬
dene, in zadobivali so zdravje. (Dj.ap. 19,22.)

Enako so Marii Devici posvečeni kraji
in podobe pomočki, de taki, kteri pridejo'z
vero in zaupanjem pomoči prosit, posebne
milosti, dosegajo, s čimur se Mati milosti
Božje poveličuje, in zaupljiva molitev popla-
čuje. Dandanašnji pa je veliko sere opihal
in prevzel duh nekake suhe, mlačne, neza¬
upljive vere ter nimajo dosti serčnosti, do bi
od Boga na prošnje Matere Božje v velikih
zadregah stanovitno pomoči prosili. In ker
se ne moli in ne prosi z vero, zato pa tudi
uslišanja ni tako pogosto, kakor se je v bolj
vernih časih dostikrat zgodilo, in se godi še
zmiraj, kjer verne serca z vero prosijo.

Neizrečeno potreba je, de se vera v
Marij no pomoč poživi in poterdi, — nekaj
zato, ker so marsiktere nadloge zmiram veči
in je res včasi posebne nenavadne pomoči
potreba; nekaj pa zato, de se poživi in v
novo povzdigne čast in mogočnost Božje Ma¬
tere, ktero merzli kristjanje premalo čislajo,
terdo krivoverstvo pa jo z drugimi ženami
enako stavi. Povedal vam bom torej v čast
Božjo in hvalo Marije Device nektere domače
dogodbe, kakor so jih bogaboječe in poštene
resnicoljubne' roke popisale.

72

V ljubljanski nunski cerkvi v zadnji
kapelici na ženski strani je oltar s podobo
Marije Device, ki se imenuje „Marija De¬
vica— naš M ir,“ ali Marij a — Kraljica
miru,"  in je že od nekdaj znana kakor mi¬
lostna podoba, ker pobožni verniki sotamkej
že veliko milost po Marii od Boga sprosili,
kar je toliko bolj ginljivo in se toliko manj
da tajiti, ker se je godilo tukaj v obličji tega
mesta. Ta podoba je bila 4. mal. travna 1738,
ravno veliki petek, v procesii prenesena iz
samostana na imenovani oltar. Gospoda in
priprosti ljudje, pravijo zapisniki, so od ti¬
stega časa toliko češenje imeli do Kraljice
miru, de se ne da popisati; in kteri koli so
pri nji pomoči iskali, so jo vsakikrat našli.
Naj bolj očitne priče, koliko zaupanje so
imeli Ljubljančanje do Marije Device, ki je
naš sladki mir, so obilne sv. maše, ki so
se pri tem oltarji brale; od velike noči, ko
je bila podoba prenesena, to je> od 6. malega
travna 1738 do 1. prosenca 1739, se je pri
Marii Devici, Kraljici miru, bralo 1100 svetih
maš. Ker se je češenje dan na dan čezdalje
bolj množilo, je bilo samostansko predništvo
za obletni praznik tega oltarja odvolilo praznik
Marijnega vnebovzetja; in dobilo je od mil.
škofa Feliksa Šrotenbaha privoljenje za veliko
mašo pri tem oltarji ta dan,  kakor tudi z,a
večernice in litanije poprejšnji večer. Silo

73

ljudi se je zbiralo k opravilam, in pravili so,
de nikoli ne gredo brez tolažbe od te podobe.
Dostikrat so se ljudje med seboj spodbudovali
v britkostih, rekoč : Gremo k nunam pri„Kra-
Ijici minl“ pomoči iskat in ji svojo potrebo
potožit. Pogosto so imenitni in priprosti z veliko
pobožnostjo ondi sv. obhajilo opravljali. Od
tistega časa, ko je bila podoba, na oltar pre¬
nesena, so tudi mnogotere milosti popisane,
ki so jih verniki tam sprosili. Naj povem
saj eno v poterjenje tega, kar je bilo rečeno,
in v hvalo in češenje Marije Device, ki je
„miru Kraljica.^

Zapisnik pravi: V hvalo Matere Božje
ni de bi se molčalo , kako je undan nesreča
se zgodila. Neki mlad grof Odo v Padvi,
kacih 10 ali 11 let star, ne le. edini sin, am¬
pak tudi poslednji ded tega rodu, je s tretjega
nadstropja z okna na tla padel, in je precej
potem jel veliko veliko kervi iz sebe metati,
tako de so zdravniki rekli, ni več telesne po¬
moči zanj, zlasti, ker je vsak dan zmiraj kri
iz sebe metal. Oče tega mladenča v naj veči
britkosti naznani to nesrečo svoji sestri, go-
spej grafnji Lucii Strasoldovi, ki je bila v
Ljubljani omožena in takrat že vdova. Le-ta
vsa željna, de bi mogla svojega brata poto¬
lažiti in mladega žlahtnika pri življenji ohra¬
niti, z velikim zaupanjem iše pomoči pri Marii,
Kraljici miru. Najme pri imenovanem oltarji

74

sv. mašo, ter je sama pri nji pričujoča z go¬
rečo pobožnostjo. Marija pa tudi ni odlašala
ji njene prošnje uslišati, ker s pervo pošto
je prišlo veselo naznanilo, de njen mladi
žlahtnili je iz vse nevarnosti rešen, in pa ravno
tisto uro se je bilo to zgodilo, ko ge je tukaj
pri milostni Materi Božji zanj sveta maša
brala. —

Zares, dosti očitna je pomoč MarijeDevice,
ki je sladkega miru Kraljica; torej tudi mi nikar
ne bodimo maloverni, nikar v težavah čez Božjo
previdnost ne tožimo, .nikar se ne vjedajmo
v dušnih in telesnih stiskah ; temuč pribežimo
k naši dobrotni Materi za pomoč. — O Marija,
naš sladki mir in miru Kraljica! pomagaj
nam k živi veri in terdnemu zaupanju v Božjo
milost in v tvojo pomoč! Amen.

C vetlica z a vsaeega na dom.

Na Jutru rase imenitno drevo po imenu
mirta; to drevo vam danes dam z vami na
dom, in naj vam bo znamnje upanja v Ma¬
rijo.  Mirta je drevo, ki zmiraj zeleni: za¬
upanje v Mari j no pomoč se tud nikoli ne po¬
suši, ni nikoli osramoteno. Mirta je znamnje
lepote in mladosti, in iz nje se delajo venci

75

za neveste; tode venci za svetne neveste le
prehitro zvenejo: ktere pa so Jezusove ne¬
veste in v tem stanu na Marijnp pomoč za¬
upajo, one ostanejo zmiraj mlade in njih venee
je zmiraj nezvenjen in zelen. Neko mirtino
pleme se imenuje „mirta pimenta", zrase 30
do 40 čevljev visoko, in ima prelepo belo
cvetje, ktero, de le majhna sapica potegne,
na vse strani neizrečeno prijeten in IjubeZnjiv
duh razširja: neko pleme zaupanja v Marijo
se imenuje zaupanje vanjo kakor »Kralj ico
sladkega miru,  ta zaupnost človeka po¬
sebno visoko povzdigne, tako de če potegne
le sapica zveste molitve, klicanja na pomoč,
se na vse strani neizrečeno prijeten duh Ma¬
rij ne pomoči razširja.

De se pa to zaupanje v sladko Marijno
pomoč še bolj poživi, sprejmite nalogo in mo¬
lite tri češenamarije ali do jutri doma, ali pa
o priložnosti pred altarjem Marije Device, ki
je naša GospA, „sladkega miru Kraljica", de
bi nam v takih rečeh mir sprosila, v kakor-
Sniii ga pogrešamo.

76

I

Sedmi dan.

Benedicite omnis imber et ros
Domino; laudate et superexaltate
eum in saecula.

Častita Gospoda ves dež in rosa;
hvalita in povišujta ga čez vse
na vekoma.

Dan. 3, 64.

Cvetlica v čast in hvalo previdnosti
Božje.

Pomislite prečudno napravo Božjo
z vodo, dežjem, oblaki in roso, in spoz¬
nali hote,, kako po pravici kliče duli
Božji: „Castita Gospoda ves dež in rosa;
hvalita in povišujta ga čez vse na ve¬
koma . 11  Kakošno napravo ima Bog z
dežjem? Gorkota neprenehama vzdiguje
stanjšane vode, mokrote in vlažnosti
nakviško. De se vsaktere mokre reči
posušijo, ni nič druzega kakor voda se
stanjša in v hlapih in soparih v višave
gre. Ako v višavah prihaja mraz, se

77

stanjšana voda zopet gosti, naredf se iz
nje brez števila votlih silo majhnih vo¬
denih penic, ktere se zbirajo in iz njih
so megle in oblaki. Megle in oblaki,
ako jih veter ne razpodi, se nižej vse-
dajo , se z novimi vodenimi d 61 ci zgo-
stujejo in tako zgostijo in stisnejo,, de
se spet v kaplje spremeni in kakor dež
na zemljo lijejo, ter so za zemljo nar
veči dobrota. Ali ni to prečudno? Kdo
je naredil to nebeško cedilo, ki zemljo
tako prijetno moči, rahlja in rodovitno
dela? Ali morejo vsi učeni na zemlji
tudi le eno samo kapljico dežja stvariti,
ali pa le nekoliko oblakov na nebes
pripčti, ki se vozijo kakor častitljivi
gradovi in kupe kakor velikanski hribi
na nebu? O velikost, o mogočnost
Božja!

Premišljujte pa tudi o pomladan¬
skem času milijone in milijone s vitlih
kapljic, ktere kakor nar drajši biseri
ali drage jagodice migljajo po zeljših,
travah in listji. Kako čudno, kako lepo
je to! Zemlja ima od svojega dobrotnega

78

Stvarnika to lastnost, de podnevi gor-
koto z višave nase vleče in se ogreva;
po solnčnem zahodu pa sprejeta gor-
kota v podnebni prostor nazaj puhti.
S tem se zemlja ohladi, ohladž se pa
tudi zrak in vodeni sopari, ki so precej
nad zemljč. Kadar se pa vodeni so¬
pari, ki so precej nad zemljo, ohladijo,
se zopet zgostijo in v kapljice spre¬
meni. Kjer je bolj ohlajeno, tamkej je
več tacega zgostenega, v kapljice spre¬
menjenega sopara ali rose. Ker pa
trava in perje nar več gorkote zgubi,
torej je tudi po travi in perji nar več
zgostenega zraka ali soparja, to je, nar
več rosnih kapljic. — Povejte spet, ktera
roka je to vravnala? Ali more kak člo¬
vek na zemlji en sam travnik z ljubez-
njivimi rosnimi kapljicami obsejati ? Sej
še to, kar je neskončno modri Stvarnik
naredil in vsak dan dela, zamore človek
le prav malo spoznati in s svojim tudi
od Stvarnika dodeljenim urnam limeti,
koliko manj pa sam kaj tacega storiti.
Kes, velike so Božje dela, one nas učijo

79

ponižnosti, nas učijo Boga moliti in ča¬
stiti, kteri sam je stvaril in ohrani nar
veči in nar manjši reči.

Desiravno pa imata dež in rosa,
nalogo, Boga hvaliti in poviševati; se
vender prav pogosto zgodi, de ravno
za,volj raznih vremen ljudje Boga ne
hvalijo, temveč še le nar hujši žalijo.
Zakaj ? Zato, ker le malo jih je, de bi.
bili o tej reči prav stanovitno podučeni,
ali saj de bi nauk sprejeti liotli. Vreme
je ali lepo ali pa gerdo, in nekterim je
vstreženo z lepim, drugim pa z gerdim;
misli ljudi so v tem tako razločne, in
ljudje tako nevšečni, čmerni, navtisnjeni
in sitni, de, kakor se reče, tudi Bog ne
more vsim vstreči. Ohranite si pa to
le v spominu! Človek ima oskerbeti in
ohraniti dvč reči: enega angelca in pa
enega červa. Angelcu vsako vreme
dobro tekne in zadovoljnega stori; če
ga bolj solnce greje in vročina peče,
lepši je; pa tudi če ga hujši dež pere,
bolj je bel in svitek Oerv je pa bolj
nevšečin, in človek nikoli ne ve, ali

80

mu bo vstreženo s solncem ali z dežjem;
ali z roso ali s slano; ali s sušo ali s
povodnijo ? Tako nasproti si je to dvoje,
desiravno se ravna červu za en sam dan,
angelcu pa za večnost. Glej človek! an¬
gelc je tvoja duša, červ je tvoje telo.
Kakor gotovo je dvakrat dve štiri, tako
gotovo je za tvojo dušo vsako vreme
dobro in ti dušo bogati in lepša: če le
ti vreme z dobrovoljnostjo sprejmeš in
Boga zanj hvališ, kakor uni mladenči v
ognjeni peči. Oe tebe o zalivih, povod¬
njih, ali o suši še tako močno serce boli,
bodi prepričan, de za tvojo dušo je
taisto nepopisljivo velik dobiček. De se
tedaj v hudih vremenih ne boš pregrešil
z godernanjem , nejevoljo itd., misli si
in dobro vedi, de tvoj angelc se pri
tem dobro počuti, naj se tvoj červ tudi
še tako nevšečno zvija. Sej Bog bolje
vč, kaj nam je res v prid, kakor pa
tisto malo persti, iz ktere je telo stvar-
jeno. — o

Popolnama vterjena resnica je, de
naša sreča, naša popolnamost je v tem,

81

<le je naša volja v vsili rečeh popol-
nama z Božjo voljo sklenjena. Bolj ko
se Božjim namenam podveržemo tudi
v tacih rečeh, ki se nam zdijo zoperne
in težavne, bolj napredujemo v dobrem;
če pa se ustavljamo, gremo pa nazaj.
Sv. Terezija, izmed nar bolj razsvitlje-
nih duš svojega stoletja, je svojim se¬
stram govorila in djala: „Kdor se zno-
tranje molitve poprime, naj to edino
sklene, de si hoče vse prizadjati, de
svojo voljo z Božjo voljo enakomerno
stori. Bodite si sveste,“ pravi dalje,
„de v ti enakomernosti je naj veči sve¬
tost, ki jo zamoremo doseči, in de tisti,
kteri se skerbljivo za to prizadeva, bo
od Boga z naj večimi milostmi odobro-
ten, in bo v znotranjem življenji hitro
hitro dalje šel. Ne verjemite, de bi
bile druge skrivnosti; vsa naša sreča
je v ti edini reči.“ Dež in rosa tedaj,
naša sreča in nesreča, naše veselje in
Žalost — vse naj časti, hvali in pove¬
ličuje Gospoda vekomaj.

6

82

Kakor je Bogu lastno vselej usmiliti se
in rešiti reveža, tako je tudi Marii, naši Ma¬
teri, lastno vselej pomagati, kadar koli jo z
zaupanjem na pomoč kliče. Dobrovski za¬
pisnik od leta 1756 (pod št. 64) to - le do-
godbo pripoveduje, ki zadeva nekaj prav do¬
bro v današnje branje, ker tiče dež in vodo.
Jakop Tomec, po domače Mure, dobrovsk
farman, gre okoli praznika sv. Vida z dvema
vozovama in štirimi volmi iz Ljubljane domu.
Z njim je majhna deklica, ki sedi na vozu.
Voli in deklica so šli naprej in mahnejo čez
Gradašico, ki je takrat od dežja narašala;
kar vidi mož, de v sredi potoka voda vozova
vzdigne. Berž hiti, plane v vodo do vratu in
reši deklico. Vozova z volmi pa voda seboj
vleče skorej četert ure deleč, in vale se zdaj
z nogami zdaj z rogmi nakviško, v očitni ne¬
varnosti, de bodo poginili. V ti nevarnosti
silno velike nesreče pokliče dobri mož pre-
blaženo Marijo Devico na Dobrovi v pomoč.
In glej! kar neprevidama voli z vozovama
srečno na breg splavajo, in v znamnje, de
se jim ni nič hudega primerilo, se začno
pasti na bližnjem travniku. —

Toliko dopisnik. K temu naj pristavim
samo to misel: Naj kdo to dogodbo sodi po
svojem umu, kakor ve in zna, toliko se sme

83

vender reci: Kakor bi se človeku brez po¬
sebne pomoči Božje ne ljubilo jesti precej
potem, ko bi že kakih 10 ali 15 minut vodo
pil, tako blezo tudi živinici ne, ko bi Marija
Devica ne bila pomagala, de se je nepoško¬
dovana ohranila. — O Marija Dobrovska, naj
te smemo tudi mi z zaupanjem na pomoč
klicati, in pomoč tudi res doseči, kadar bomo
v nevarnosti na suhem ali na vodi, na duši
ali na telesu. Amen-

Cvetlica za vsacega na dom.

Voda, dež, rosa, od kakoršnih reči je
bilo današnje branje, so naglo begoče reči in
nam v spomin kličejo našo minljivost; ker
se pa zopet na novo povračajo, nas tudi opo¬
minjajo naše neumerljivosti na duši. K temu
vam pridenem še cvetlico, ki nas ravno tega
uči, in ta je rožmarin.  Rožmarin je latin¬
ska beseda in pomeni ,,morska r6sa.“ Rož¬
marin ljudje po nekterih krajih nosijo pri
porokah in pri pogrebih v rokah; pervo nam
kaže minljivost mladosti, drugo pa minljivost
življenja, pa tudi neminljivost naše duše, za
ktero se o pogrebih moli- Rožmarinovo perje

6 *

84

je zmiraj zeleno, to je znamnje neminljivosti
naše duše, ki je kakor lepodišeč rožmarinček,
ako je v gnadi Božji. Ravno to perje razdeli
otok; to kaže na minljivost naših britkost in
bolečin. Pravijo, de to perje tudi omertvele
počutke obudi; to je spet minljivost težav.
Rožmarin prelepo diši grov in suh, to je
neminljivost Čednosti, naj bo človek mlad
ali star, živ ali mertev. Rožmarin naj bo
tedaj živ klicavec: „Clovek! vse težavno bo
minulo, ne žaluj v brhkostih; — človek!
vse telesno bo minulo, skerbi za svojo dušo,
ki nikoli ne mine, ne umerje! —

Premislite saj trikrat do jutri minulost
inneminulost,  in molite enkrat češena-
marijo za srečno zadnjo uro.

85

Osmi dan.

Benedicite omnis spiritug Domini
Domino; laudate et superexaltate
eum in saecula.

Častite Gospoda vsi vetrovi
Gospodovi; hvalite in povi¬
šujte ga čez vse na vekoma.

Dan. 3, 65.

Cvetlica v čast in hvalo previdnosti
Božje.

Duh Božji kliče vse vetrove, de
naj časte in hvalijo Gospoda. To je
kaj silno imenitnega in častitljivega!
Ali kterikrat opazuješ, o človek, zlasti
kadar si pod milim neham, kako nekaj
mem tebe zdaj rahlo in prijetno pihlja,
zdaj močno vleče, zdaj hudo tuli in
strašno buči, vriska in vihrd ? Pa ven-
der nič ne vidiš; nimaš dosti ostrih
oči za to stvar Božjo! Kaj je ta pri¬
kazen, kje je tovarna in delavnica ali
fabrika tako čudnih moči? Kdo pre-
giblje te nevidne podnebne vozove?

86

Mar učeni možje, ki jih še v oblasti
nimajo, jih ne morejo z rokami prijeti,
celo z očmi ne viditi? Po pravici bo
obveljala le td, ki so jo pred toliko sto
in sto leti izrekli pobožni izraelski mla-
denci v ognjeni peči: ,,Benedicite
omnes spiritus Domini Domino.
Častite vsi vetrovi Gospodovi
Gospoda!“

[*) Vetrovi in sape niso nič druzega,
razuu gibanje in planje (polenje) zraka,
ki ga je Božja roka v krog in krog zem¬
lje rahlo razpregla. Oe se zrak od s o In¬
ča ali drugač bolj ogreje, bolj se stanjša,
in če se bolj stanjša ložji prihaja, in če
je ložji, bolj se vzdiga na kviško; to¬
rej od drugod težji zrak pritiska na
rablji prostor, in od tod je to gibanje
ali veter po zemlji in krog zemlje, ki
je bolj ali manj nagel, bolj ali manj

*) Opomba. Kar je med kambama, se pri očitnem
branji utegne izpustiti, zlasti ako bi bilo po oko-
lišini za um poshlšavcev pretežavno. Enako pa
se lahko vsak dan po lastni previdnosti nekoliko
obkrajša.

87

močan. Rahli vetrič premeri neki 5—10
Čevljev v saki sekundi; močni veter,
piš 40—h(J čevljev; huda nevihta celo
GO—125 čevljev in še več vsako sekun¬
do. Znano je, de oh solnčnem pasu ali
krog srede zemlje je naj veči vročina;
ta vročina torej tamkaj zmiraj zrak stanj-
šuje in bolj na kviško žene. Zavoljo te¬
ga pa težji zrak od severja in juga z veli¬
ko silo proti sredi zemlje tišl. Od tod
vstajajo silni vetrovi. V Egiptu, na pr.,
kjer je že veliko bližej vročega pasa,
veter dostikrat strašno bobni, ker pri¬
haja čez morje in z veliko močjo tišl v
razgrete kraje. V majhno pojasnjenje teh
čudnih prikazen Božjih naj omenim še
to, de po deže lah ob morji imajo na¬
vadne deželske in morske vetrove. Zem¬
lja se namreč zjutraj veliko hitreje ogreje
kakor pa morje; torej se težji zrak znad
morja žene na suho, kjer je tanjši ložji
zrak, in je veter. Po solnčnem zahodu
pa je ravno nasproti; zemlja se hitreje
ohladi kot morje, zrak nad njo se zgosti,
torej težji zrak tišl znad zemlje nad mor-

88

je. — Toliko se da ob kratkem povedati
v čast in hvalo Božje modrosti v ve¬
trovih.]

Vse odveč bi bilo popisovati, kako
koristni so- vetrovi, kako zrak čistijo,
škodljive sopare razganjajo, vse ohra¬
nijo živo in zdravo; kako mline, ladij e
po morji gonijo, in veliko veliko dobre¬
ga delajo. •

Ker je pa zemlja po zgubljenem
raju solzna dolina, torej so tudi vetrovi
dostikrat nadležni in škodljivi; drevje
lomijo, hiše podirajo, ogenj zanašajo,
barke potopljujejo, pridervijo se dosti¬
krat s ploho in hudo uro. Bog jih ima
za šibo, de nas z njo tepe in strahuje.
Roka Božja jih vodi: torej ne goder-
njaj, ne togoti se, ne preklinjaj, kadar
vlečejo zoper tvojo voljo, zakaj oni Božjo
neskončno sveto voljo spolnujejo. „Ogenj
toča, sneg, led, sape viharjev
spolnujejo povelje Gospodovo,“
pravi psalmopevec. — Naj bo pa tvoj
križ od kakoršne koli strani in reči,
vselej bodi zadovoljili, krotak in po-

89

hleven; zakaj boljši reči ne moreš sto¬
riti, kakor je to, de se Božji volji pod-
veržeš. „Podverženje svoje volje je naj
prijetniši in naj častitljivši dar, ki g a za-
more človek Bogii darovati; je najbolj
popolnama djanje ljubezni, je naj žlaht-
niši in nar bolj zaslužljiva vsib čednost.
Gotovo je, de s takim podverženjem si
človek vsak trenutek pridobi neprecen¬
ljivih dobrdt in v malo dneh si nabe¬
re več zakladov, kakor drugi v več le¬
tih in z obilnim delam. 11  Tako neki
učenik. *).

Sloveča zgodba nekega samostan¬
skega. duhovna k temu prav lep zgled
daje. Ta pobožni mož se po zunanjem
prav nič ni ločil od svojih bratov, ven-
der je bil dosegel tako visoko stopnjo
popolnamosti in svetosti, de je samo
dotikanje k njegovim oblačilam bolnike
ozdravljalo. Njegov vikši mu nekega
dnd reče, de se mu silo čudno zdf, in
bi rado vzrok vedil, kako de toliko ču-

*) Gottl. Vors. nach demFranzos. Kolu, 1860. str. 19.

90

dežev dela, ko se vender nič bolj ne
posti, nič bolj ne čuje in ne moli, ka¬
kor drugi. Dobri mnili mu odgovori,
de se sam še bolj nad tem čudi, in de
ne ve temu vzroka; ako bi mu bilo pa
uganovati, bi bilo kje to, ker si je vse¬
lej prizadeval to hoteti, kar je Bog ho¬
tel; in de mu je Bog milost dodelil,
svojo voljo tako popolnama v Božjo
voljo vtopiti in zgubiti, de ne v veli¬
kih ne v malih rečeh nič ne stori iz
svojega lastnega nagona. Rekel je: „Sre-
ča me ne prevzdigne, britkost me
ne potlači, ker oboje enako spre¬
jemam iz roke Gospodove. Ne išem,
de naj bi se mi godilo tako, kakor
bi si zamo-gel natorno vošiti, tem¬
več le čisto in samo tako, kakor
Bog hoče, in vse moje' molitve
imajo ta konec, de Njegova volja
naj se popolnama spolnuje v meni
in v vsili stvarčh.Pri  tako po¬
polnama edinosti njegove volje z Božjo
voljo in pri tolikem zaupanji se višji ni
več čudil, de ta bogoljubni mož čude-

9t

Že dela. Bog daj tudi nam pomoč, ki
smo tako silno pokore potrebni, in tako
malo dobrega storimo, de bi zamogli
z doveršeno vdanostjo svoje volje v
Božjo voljo kaj nadomestiti in Božjo
jezo utolažiti.

Marija pomočnica kerš. materam.

V zapisniku na Žalostni gori, kterega
sim vam že o drugi priložnosti omenil, se
berejo premislika vredne besede: Zapušeni
Evini otroci! Tolikim mnogoterim hudim rev-
šinam, boleznim in slabostim smo podveržen i,
de tisti natoroznanec ie ni bil rojen, kteri
bi bil stiske popisal, in tisti zdravnik še ni
bil najden, ki bi bil vse bolezni spoznal,
in vse bolehnosti znal ozdraviti. Poterpežljivi
Jop, ki je velik delež človeških nadlog
in bolezen s stanovitnim, enomernim, z Bo-
gam sklenjenim sercem prestal, je torej
s toliko veči pravico mogel reci: „C 1 o-

vek, rojen od žene, malo časa ži¬
vi in je z mnogimi revšinami ob¬
dajan; kakor cvetlica izraste, in
beži kakor senca, in nikoli ne osta¬
ne v ravno tistem stanu".  Kdo bi pri
tem takem ne klical z aposteljnam : „0 jest

92

nesrečni! kdo me bo rešil tega umer-
ljivega trupla?" (Rim.)

Ni sicer več očitno na zemlji Zveličarja,
ki pričajo ss. evangelii, de je vse bolne o-
zdravljal (Mat. pogl. 4. in 9.); vender /oka
Gr o s p o d o v a ni prikrajšana,"  — do
današnjega dne ne. In ta roka Gospodova,
kakor sveti učeniki pravijo, je Marija, pre-
blažena Božja Mati, po kteri Bog deli vse
zaklade svoje milosti. Zavoljo tega se ime¬
nuje „Pomoč kristjanov, Tolažnica
žalostnih, Zdravje bolnikov."  Kakor
je namreč resnica, de moramo v boleznih in
nesrečah poterpežljivi in v Božjo voljo vdani
biti, s tem vender ni rečeno, de bi ne smeli
v tacih okolišinah pomoči iskati. In ne bomo
je zastonj iskali, ako je naše zaupanje dosti
veliko in pa Božja volja, de jo najdemo.
Zgled iz imenovanega zapisnika na Žalostni
gori vam bo pojasnil, kako hitro je Bog na
Marijno prošnjo pripravljen, svojim otrokam
na zemlji pomoč skazati. Bere se namreč to
le med drugim:

Marija, žena Luka Bezlaja iz Ljubljane,
stanujoča v Ternoveni, je bila v nadlogi,
kakoršne matere mnogokrat zadenejo, v to¬
liki smertni nevarnosti, de ni bilo nič več
znamnja življenja, in vsi so mislili, de je
mertva. Poslednjič, kakor de bi se iz hude¬
ga spanja prebudila, vstaja, iz postelje sili

93

in pravi, de gre na Žalostno goro k Materi
Božji na božjo pot. To pa ni dolgo terpelo,
ker zopet omahne v posteljo nazaj in začne
umirati. V ti veliki sili in strahu obljubi mož
svojo ženo na Žalostno goro. Nato se ji je
nanaglama zboljšalo, in 3. včlikega serpana
leta 1739 je bil prišel mož z ženo na Žalost¬
no goro svojo obljubo rešit.

Preljubi kristjanje! Verniki nekoliko
poprejšnjih časov so imeli bolj živo vero, so
bili terdni, močni kristjanje; zato so bili tudi
večkrat uslišani, kadar so v britkostih po¬
moči prosili. Vem pa, de tudi dandanašnji
jih je dosti iz nevarnosti rešenih, kadar v nji
priserčno prosijo pomoči; ali nehvaležnost
pozneje ne spozna več dobrote Božje in po¬
moči njegove usmiljene Matere Marije. Koliko
jih v bolezni z veliko nadlego prosi za zdravje,
in Bog jim ga da. Ali kaj se zgodi ? Obetali
so v bolezni, de se bodo popolnama pobolj¬
šali, de v spričevanje tega sklepa bodo v le¬
pem redu k spovedi hodili, de nikoli več jih
ne bo nobeden v grešni drušini vidil, de bo¬
do lišp opustili, ne več pijančevali, ne Božje
službe opušali, in veliko enacega. Tode ko-
mej je bolnik zopet na nogah, se hitro po¬
kaže, koliko je mož beseda! Spovednik ga—
ne mara — celo leto več ne vidi pred seboj;
dostikrat zajde še v hujši grehe, kakor po¬
prej ; čisto nič mu ni mar, kako usmiljeno

94

ga je bil Bog na duši in na telesu ozdravil,
in pogrezne se v novo v naj globokejši brez¬
no dušne nesreče. Tako djanje in življenje,
o kristjanje, je nehvaležno in ostudno,
sram ga bodi, kdor s svojim Stvarnikam in Od-
rešenikam tako brezserčno dela! Šemaloktere
zverine s svojimi dobrotniki tako ravnajo, ka¬
kor grešnik s svojim Stvarnikam. Zdihnimo to¬
rej k Marii:

Sprosi nam pri Bogu, o milostna Mati!
vedno zdravje na duši in na telesu, de bo¬
mo po tvojih prečastitih prošnjah sedanje ža¬
losti rešeni in večnega veselja deležni. Amen.

Cvetlica za vsacega na dom.

Cvetlico plavico  (Centaurea cyanus)
do jutri premišljujte. Plavica je nekako po¬
dobna terpljenju sedanjega življenja. Rada
rase med žitam in tamkaj je ne gledajo radi,
desiravno je tako mična in prijazna: enako
se težave in britkosti ne vidijo rade med na¬
šim življenjem, desiravno so lepoticje našega
djanja in nehanja, če se prav obračajo. Njena
prelepa višnjeva barva naj nas spominja na
višnjevi nebes, kadar nas britkosti morijo,
skerbi težijo, revšina tare.

Premišljujte nocoj nektere minute besede:

95

»Bog bo zveličanim vso solze obrisal," in molite
oeenaš in eešenamarijo za duše, vicah, ki so bile
v terpljenji premalo v voljo Božjo vdane.

Deveti dan.

Cvetlica v čast in hvalo previdno¬
sti Božje.

Benedicite ignis et aestus Domino :
laudate et superxaltate eum in
in saecula.

Častita Gospoda ogenj in vroči¬
na; hvalita in povišujta ga, čez
vse na vekoma.

Dan. 3,  66.

Tudi ogenj in vročina imata od sv.
Duha nalogo, Boga častiti in hvaliti.
In pa po pravici! zakaj, pač silno čud¬
ne so te reči; kdo jih ho tako razla¬
gal, de hi človeški um ne imel več
vprašati ? Vročina je neka zvikšana
gorkota, in ko je dosti velika gorkota,
začne goreti, če so za ogenj potrebne
reči pričujoče. Kaj pa je gorkota? To
le sam Bog ve, ki jo je stvaril. Mi le
»jene lastnosti vemo, kolikor nas sku-

96

šnja uči. Grorkoto čutimo, vidimo je ne;
so preslabe naše oči. Studenec gorkote
je modri Stvarnik djal v solnčne žarke ;
gorkota se pa tudi razodeva pri derg-
njenji, tolčenji, kresanji telesnih reči.
Divjaki si delajo ogenj z dergnjenjem
dveh lesov eden ob drugega; kovač s
kovanjem železo ugrejej sveder se so-
greje, ko se z njim verta, in brez šte¬
vila enacega. Velik del živih stvari ima
gorko kri in posebno gorkoto v sebi.
Zemlja mati sama je v svojem znotra-
njem — kolikor globokejši, toliko gor-
kejši.

Povej pa, o človek,, kdo vddi gor¬
koto od solnca do zemlje in druzih
krogelj na nebu? Kdo prižiga prikazni
po obnebji in na zemlji? Kdo stori,
de gorkota vse reči raztegne in zvikša,
nektere zdaljša, druge na vse strani
razširi, terde stopi itd.? Kdo je dal
gorkoti lastnost, de je toliko močnejši,
kolikor bolj naravnost njeni žarki lijejo
in toliko slabši, kolikor bolj napošev
gredo? Kdo je storil, de ogenj naše

97

počutke boli , peče, razdene, žival in
človeka usmerti, in vsako reč konča?
•— O čudo prečudo stvarjenja Božjega!
Kako po pravici tedaj um mladenči kli¬
čejo: „Castita Gospoda ogenj in
vročina; hvalita in povišujta  ga
Čez  vse  na  vekoma! 11

Ako hočemo spregovoriti besedo
tudi od koristi ognja,, je njegova do¬
brota in potreba pri vsaki hiši, pri
vsakem človeku tolika, in pri vsih de¬
lih in rokodelstvih tako mnogotera, zo¬
per mraz tako živo občutna, de bi bilo
vsako popisovanje odveč. Ena pa je
resnična in milvanja vredna; •— ta nam¬
reč, de le malokdo, ko se gi’eje, ko
kuha ali dela pri ognji, — de le ma¬
lokdo kliče z Azarijem, Ananijem in
Mizaelam: „0 a s t i t a Gospoda
ogenj in vročina; hvalita
in povišujta  ga  čez  vse  na
vekoma!“

Ker se je bil pa z izvirnim greham
Vert veselja v vert žalosti in solzno
dolino spremenil, torej sta ogenj in

7

98

vročina človeku tudi dostikrat sovražna.
Huda vročina popali lepoupne žetve,
posmodi pisane travnike, požge zelene
loge, pokončfi hiše, vasi, mesta; ne Člo¬
veku ne živali ne zanese. Giorjč člo¬
veku, kterega njegov plemen objema,
v malo trenutkih ga spravi v drugi
svet!

Je pa nar tehtniši vprašanje, kako
se obnašaš, kadar te taka ali enaka
nesreča zadene? Zakaj ena reč pri tem
je gotova; —- ta namreč, de ti jo je
Bog poslal ali dopustil, in de hoče s
tem zate nekaj v  prav imenitnega in do¬
brega doseči. Ce boš tisto dosegel, ali
ne, je pa na tem ležeče, če boš nesrečo,
voljno sprejel in terpel, ali pa ne. —
Tistega sinoč imenovanega in Bogu vda¬
nega mniha je njegov sprednik vprašal:
„Kako je, moj oče, ali te ni bilo nič
vzdignilo in nasadilo, ko nam je bil
undan naš sovražnik požgal skedenj z
živino in žitam vred, kar je bilo vsa
naša zaloga ? 11  — ,,NiČ ne, moj oče,“
mu odgovori mož Božji, „ravno nasproti

99

temu je moja navada, pri enačili ne¬
srečah Bogii zahvaliti se, ker sim terdno
prepričan, de jih dopuša zgolj v Svojo
čast in nam v blagor. Zato si ne ubi¬
jam glave, če imamo veliko ali malo
za svoj živež, ker vem, če vanj zaupa¬
mo , nas ravno tako lahko preživi s
koščekam kruha, kakor s celim hlebam.
Po tem takem sim zmiraj zadovoljen
in vešči, naj se zgodi karkoli si bodi.“
Kristjan, ali vidiš iz tega zgleda,
koliko sladko moč ima zedinjenje naše
volje z Božjo voljo? Tako popolnama
zedinjenje ne le samo, de nas neizrečeno
hitro posvečuje, ampak nas tudi nekako
posebno osrečuje, vliva nam v obilni
meri v serce naj bolj popolnama mir,
kolikor ga je v sedanjem življenji moč
vživati. Popolnama zedinjenje naše volje
z naj vikši voljo našega Stvarnika je
še edini pomoček, s kterim se zamore
zemlja v sveti raj spremeniti. Alfons
veliki, aragonski in napolitanski kralj,
učen, olikan in moder mož, je bil tudi
v tej reči dobro iznajden. Neki dan je

7 *

100

bil vprašan, 'koga on naj srečnišega
človeka na zemlji čisla. „Tistega, 44  od¬
govori kralj, „kteri se Božji vodbi do
čistega zroči, in kteri srečo in nesrečo
sprejema kakor tako, ki prihaja iz roke
Gospodove. 41

O kako sladek, kako prijeten je
mir, ki ga vživa serce, ki je do čistega
v Božjo voljo vdano, ki pri nobeni te¬
žavi ne tarna, ne godernjd, ne toži, se
ne jezi, ne kolne, ne r<5ji, ne razsaja.
Pred nekimi leti — blezo na Tirolskem
— je mlada žena stala pred svojo hišo,
ki je gorela v ognji, dimu in plamenu.
Duhoven se ji približa in jo tolaži, re¬
koč: „Pač velika nesreča je vas za¬
dela !“ „0 res de,“ odgovori žena, „ven-
der ne še tolika, kolikoršna je smertni
greh! 44  — O srečna žena! Kdor v to¬
liki britkosti in nesreči na greh misli,
taki se ga je zanesljivo tudi v srečnih
dnevih bal. „0 de bi bil ti gledal
na moje zapovedi, 44  govori Bog po
preroku Izaiju, „tvoj mir bi bil po¬
tem kakor reka. 44  (Iz. 48, 18.)

101

Sv. Bogumil, poljski pušavnik.

Bogumil je bil doma z Dobrove. Pa ne
z Dobrove pri Ljubljani, ampak z neke Do¬
brove na Poljskem. Bogumil pomeni tacega,
ki je Bogu posebno mil ali ljub, in taki je
bil Bogumil prav zares. Poživljalo ga je
blago veselje za učenost, in učil se je v Pa¬
rizu in drugod, kar je treba olikanemu člo¬
veku; nar bolj pa se je vadil cerkvenih ved¬
nost, in kar človeka stori poštenega kristjana.
Obogaten z zakladam lepih ved in znanj se
poverne na Dobrova, kjer je imel svoje do¬
bra ali posestva. Bil je namreč bogatih in
plemenitih, pa silno bogoljubnih staršev na
Gneznanskem. Na Dobrovi je po smerti svo¬
jih staršev zročil nekaj svojih posestev on-
dotnemu pastirju, in zidal je cerkev sv. Tro¬
jici, ki jo je blagoslovil gneznanski vikši
škof Jovan. Naj bolj imenitna in nar veči
hvale vredna lastnost pri tem modrem mla-
denču je pa to, de se je ognja silno  bal.
Kakošnega ognja? Tistega, ki znotraj žge,
in se mu pravi nečistost.  Znano mu je
bilo, de zoper ta strašni ogenj, zoper poželji-
vost mesa, zalezovanje sveta in napade sata¬
nove je nebeška Kraljica perva pomočnica
in besednica pri Bogu; torej si jo je varhinjo

102

izvolil, in neprenehama jo prosil za dar či¬
stosti. Njegova prošnja ni bila zastonj, in
močno se je skazalo Marijno varstvo. Zvolil
si je stan vednega devištva v duhovstvu. Bil
je potlej duhovni pastir na Dobrovi, stolni
dekan v Gneznu, vikši škof v ravno tem
mestu, poslednjič pušavnik in svetnik Gospo¬
dov. Tako velikoserčno obdaruje nebeška
Kraljica mladenče, kteri se ognja — neči¬
stega ognja boje in pri Mariji zoper ta ogenj
pomoči išejo.

Izmed veliko lepega naj vam povem le
še kaj malo od Bogumila. Imel je v navadi
kratke molitve in zdihljeje k Bogu, s kakor-
šnimi se naše življenje prav posebno posve¬
čuje in človek naglo v čednostih rase. Vsak
dah je več ur prav priserčno premišljeval
Jezusovo terpljenje. Zraven duhovnih ur Ma¬
rije Device je vsak dan nji na čast opravljal
tudi Marijni rožni venec.  Za ta rožni ve¬
nec, ki je bil takrat v navadi, se moli toliko
češenamarij, kolikor se misli, de je lčt Ma¬
rija na zemlji živela, namreč 63. To molitev
so ga učili njegovi starši, torej je nikoli ni
opustil. Pač dobro store starši, kteri otrokam
navadne keršanske molitve in strah Božji
tako globoko v serce vsadijo, de bo to pri
njih navada in kakor druga natora. Jezus in
Marija sta mu bila milostna sedeža, h kte-
rima je v vsaki potrebi pribežal, pa tudi k

103

njima svoje ovčice zavračeval. Do presve¬
tega imena Jezusa je imel toliko spoštovanje,
de ga nikoli ni drugač kakor le z naj veči
častitljivostjo izgovarjal. Tako tudi do imena
Marije. O koliko nečasti se pa pri nas godi
tema naj svetejšima imenama z nemarnim
imenovanjem! — Bil jeBogumil mož molitve
in ponižnosti. Poslednjo je pokazal s tem,
de je čez nekaj let vse premoženje med
ubožne razdelil, težko škofovsko butaro od¬
ložil, se na Dobrovo vernil, je ondotnemu
dušnemu pastirju pomagel in do konca živ¬
ljenja kakor ubožen pušavnik živel. V nje¬
govem življenji se bere, de na smertni po¬
stelji je imel prikazen nebeške Kraljice z Je-
zusam v naročji in z veliko trumo angelov,
ki ga je prijazno povabila v nebeško veselje.
Na to vabilo se je preselil z besedami: „Je¬
zus, Sin Božji in Device Marije, sprejmi
mojo dušo 1 “  Umeri je 10. rožnika 1282.
(Bolland.)

Ker sim vam pokazal, kako se je Ma¬
rija Devica skazala pomočnico Bogumilu na
poljski Dobrovi, vam ne smem zamolčati, de
njena dobrota na kranjski Dobrovi ni nič
manjši. Tamkej ste vidili zgled zoper zno-
tranji ogenj; tukaj naj se vam razodene njena
moč tudi zoper zunanji ali natorni ogenj.
Dobrovski zapisnik ondotnega dušnega pa-

104

stirja Jerneja Zupanc-a od. leta 1756. med
obilnimi drugimi milostmi to - le pripoveduje:

„Leta 1751, 11. listopada ob 3 ponoči,
je hiša Jurja Selana kar neprevidama goreti
začela, ki se je vsa vpepelila. Sosedje, hterih
poslopja so komaj 10 čevljev narazen od une,
to viditi, precej na pomoč kličejo blaženo
Marijo Devico, svojo patrono, in obljubijo
vsako leto sveto mašo v njeno čast. In glej!
zgorela je sama edina tista hiša, vse druge
so bile prečudno obvarovane. Obljuba pa se
vsako leto zvesto spolnuje."

Mi pa, preljubi, nimamo k temu druzega
pristavljati kakor zdihljej: O Marija Dobrov¬
ska! obvaruj tudi nas znotranjega in zuna¬
njega, časnega in večnega ognja; to milost
nam pridobi s svojo mogočno prošnjo pri
svojem Božjem Sinu Jezusu. Amen.

Cvetlica za vsacega lia dom.

Ker smo danes marsikaj od ognja pre¬
mišljevali, bom vam dal tudi cvetlico, ki peče-
Kopriva  se ji pravi. Koprivo vsak poznd,
ne ve pa vsak, de v majhnih njenih šetinicah
je neki prav hud strup, zato kopriva tako
speče, kadar se je zadeneš. V tem oziru
zarnore biti kopriva živa podoba znotranjega

105

ognja ali nečistega poželenja, ki vse hujši
peče dušo, kakor pa kopriva kožo. Nekdo
učenih dokazuje, de koprivni strup je eden
naj strašnejših strupov, in le samo zato za-
more manj škodljiv biti, ker ga je le prav
pj'av malo, ki zamore pod kožo priti. Tako
je tudi z nečistim poželenjem; tudi nar manjši
huda misel dušo strašno peče, ako se precej
človek ne brani. Kačji strup je toliko hujši,
kolikor bližej je vročega nebnega pasa; tako
so tudi koprive v vročih krajih veliko hujši.
V jutrovi Indii koprivna spečenina dela po
cele tedne nar hujši bolečine in otoke; od
ene take terpe bolečine celo več let, in do¬
stikrat se zamore človek le z odrezanjem roke
ali sploh zadetega uda smerti oteti. Enako
je več plemen znotranjih strupov ali hudih
nagnjenj; gorje mu, kdor se tih strupov do¬
takne, to je, v hude nagnjenja privoli! S tem
ta strup v serce pusti, ki mu dušo umori!
Srova kopriva služi pa pri zamerlih udih, de
zopet oživijo, ako se s koprivo švigajo; to bi
utegnilo pomagati tudi mertvi duši, to je,
taki, ki je v smertnem grehu: šviga naj se

106

z mislijo in s spominam na tisto koprivo v
prihodnjem življenji, ki zmiraj peče, de mu
bo duša zopet k gnadi oživela.

Premislite trikrat do jutri besede: „Blagor
jim, kteri so čistega serca; Boga bodo gledali. 1 *

Deseti dan.

Benedicite frigus et aestus Do¬
mino ; laudate et superexaltate
eum in saecula.

Častita Gospoda mraz in vro¬
čina ; hvalita in povišujta ga
čez vse na vekoma.

Dan 3, 67.

Cvetlica v čast in hvalo previdno¬
sti Božje.

Unkrat sim vam nekaj pravil od
gorkote in ognja, kako naj hvalita Go¬
spoda; pa mraz ali merzlota ima od
Boga enako nalogo, hvaliti Gospoda.
Kaj je mraz? Kaj je tisto neprijetno
čutilo, ki v roke, v lica itd. tako ne¬
ljubo skeli' in reže ? Učeni pravijo : kjer
ni gorkote, tam je mraz; če je manj
gorkote, veči je mraz; in kjer zgine vsa

107

gorkota, tam je zgolj sam mraz. Ker
se pa mraz ravno tako meri, kakor gor¬
kota, torej mora mende tudi mraz neka
posebna reč biti, kakor je gorkota ne¬
ka posebna reč? Gorkota in mraz se
merita na tako imenovanem gorkomč-
ru. Po Romirjevem gorkomeru mora biti
80 stopinj gorkote, de voda vre; 80 sto¬
pinj nazaj ni tedaj nič gorkote in voda
zmerzne. Navadna poletna gorkota ima
pri nas 15—20 stopinj ; navadna zima
pa 5—10 stopinj merzline. Človeška kri
ima 29 stopinj gorkote. De voda vrč,
je treba tedaj 80 stopinj gorkote, de se
svinec stopi, se potrebuje 257 stopinj
vročine, za stopljenje srebra 800, za-
stopljenje zlata pa 1000 stopinj itd.

čimu pa take reči v Šmarnice?
Kaj imajo tukaj opraviti? Zato, de vas
opomnim, de vse te in take prečudne
postave je djal neskončno modri Stvar¬
nik v svoje stvari, človeka pa je po¬
stavil gospodarja čez nje, in torej mu
je um dal, de te postave zasledva. De
bi se človek vse preveč ne prevzčl

108

(ker že tako rad le previsoko sega in
svojega Gospoda in Očeta dostikrat po¬
zabi,
more
umu

kterih reči in natornih skrivnost zmož¬
nost dal. Kakor, na pr., natoroznančev
kužek ali pa slavec pri vsem napenja¬
nji ne bo nikoli do tega pripravil, de
bi znal govoriti, brati ali pisati (ker mu
Bog ni k temu zmožnosti dal); tako
tudi natoroznanec sam veliko natornih
skrivnost ne bo nikoli zapopadel, zato
ker ima k temu ravno tako malo zmož¬
nosti, kakor kužek ali slavec k govor¬
jenju. če pa že toliko reči zapopasti
ne more, koliko manj jihjezmožin sam
storiti? Kakor je namreč Bog med ne-
zumnimi stvarmi neštevilne stopnje veči
in manjši popolnamosti naredil, tako tudi
z urnam in pametjo obdarovanim stvarem,
ki so njegove podobe, ni enačili moči dal.
Človek veliko ve, zna in premore; tode
angeli so na vse višji stopnji popolna¬
mosti : ne eni ne drugi pa se z Bogam

ali pa misli celo, ae sam Kaj pre-
), torej je Bog pa tudi človeškemu
meie postavil in mu le do ne-

109

ne morejo primerjati, ker mi smo le
stvari, Bog pa je Stvarnik. Naj veči
nesreča stvari pa je, ko se nad Stvar¬
nika povzdiguje, ni zadovoljna z nje¬
govimi naredbami; hoče vse bolje ve-
diti, kakor Stvarnik; bi hotla vse bolj
prav vravnavati, vladati in delati, ka¬
kor Stvarnik; v umu, v modrosti, v do¬
broti, v usmiljenji — v vsem se po¬
vzdiguje stvar zoper Stvarnika, z niči-
tnur ni zadovoljna, malo spoznava nje¬
gove dobrote, zmiraj ga žali, vedno mu
je nehvaležna. Kaj bi mi rekli, ako bi
vol začel učiti človeka, kako in kdaj
naj z njim vozi; kokalj, kdaj naj ga
izmed pšenice ruje; gerča, kdaj in kako
naj jo odseka itd. ? Tu bi ne bil več
človek gospodar stvarjenja, ako bi vse
nar bolj berlave in nezumne stvari v
njegovo gospodarstvo segale. Ta podo¬
ba je pa le naj slabši senca naše prederz-
nosti, ako se mi — v primeri z Bogam
■— popolnama slepci, neumneži in neve-
deži — v njegovo neskončno modro vlado
vtikamo, in nismo z njo zadovoljni! Vse

110

to pa se godi zato, ker nevšečni, svojeglav-
ni in prevzetni človek ne mara in noče
spoznati, de vse je popolnama dobro, kar
in kakor Bog z nami dela, — tako popol¬
nama dobro, de ne more prav nič bolji
biti. Torej je tudi Človek le takrat miren,
pokojin, srečen,  kadar z voljo pre¬
naša revšino, bolezen, preganjanje, ob¬
rekovanje in druge križe, in kadar tudi
on sam v vsem tako dela, kakor je
volja njegovega Stvarnika. Taki človek
se imenuje pravičen.  Slovesni učenik
Salvijan pravi: „MMim, de nobeden na
zemlji ni srečniši, kakor pravični, kte-
rim se le to zgodi, kar si sami vošijo.“
Pravični namreč si nikoli druzega ne vo-
šijo kakor le samo to, kar je volja njih
Stvarnika, njih Boga, njih Očeta. ,,Pa so
celo tako hudo zaničevani, poniževani,
zapuseni!“ bo kdo rekel. To je njih vo¬
lja. — „Pa so tako silno ubožni!“ Tudi
to je njih volja, ker vedd de je Božja
volja tako. Po tem takem so zmiraj za¬
dovoljni in srečni, in bili bi ravno tako,
ako bi mogli tudi zmiraj živeti v naj

111

veci britkosti in pomanjkanji, pravič¬
nega nič ne žali, kar koli se mu
primeri/ 4  pravi modri. (Preg. 21, 21.)
Nič ne spremeni jasnosti njegove duše,
ker nič se mu ne zgodi zoper njego¬
vo voljo.

Marijna moč nad serci grešnikov.

Prav pomenljivo podobo iz nekih novih
bukev bi hotel danes vsim pokazati; ko bi
bilo tako pripravno, kakor ni. Usmiljena Ma¬
ti Marija, s podobo svojega predobrotljivega
serca na persih, z dvanajsterimi zvezdami krog
glave, steguje z neizrečenim usmiljenjem pili¬
le roke navzdol. Kaj more to biti ? Spodej ob
desni strani je nekaj ljudi; naj globokejši
zdolej leži moški, ki eno roko kakor pre¬
strašen povzdiguje, z drugo pa grabi kačo,
ki se krog njega ovija. Nekoliko bolj navzgo-
rej je mlada, nališpana ženska, ktera z eno
roko derži za svoj vratni lišp, drugo pa ima
zapleteno okoli strašne kače, ki ji ovija gla¬
vo in život. Še višej je druga oseba, ki ni
več ovita s kačo, in angel jo za roko kviško
vzdiguje, kakor bi jo hotel Marii Devici v
naročje peljati. Na levi strani Marije Device
Pa je več ljudi, ki prav priserčno prosijo k

112

Mariji za une s kačo ovite, de naj bi jih
usmiljeno rešila.

Lejte kristjanje, to je podoba Marijnega
presv. Serca, ki ste že večkrat slišali, koliko
nesrečnih grešnikov seje že spreobernilo, ki
so bili temu presvetemu sercu priporočeni. De
ima ta bratovšina, ktere začetnik je še le pred
nekaj leti v Parizu umeri, v ravno tem
mestu na Francoskem svoj veliki sedež,
je znana reč. Naj vam k spodbudovanju
povem le en sam zgled, kako rada Marija
Devica presvetega serca grešnikam k spreo-
bernjenju pomaga.^

Neki ponedeljik 1. 1842 častitljivega du¬
hovnega pastirja Desgenettes-a (Deženeta) v
cerkvi Marije D. pomočnice v Parizu nago¬
vori y sakristii mlad, prav zal in lepo ob¬
lečen človek, in ga z osramotenimi očmi
prosi za poseben pogovor z njim. Ko prideta
v stransko stanico, spregovori mladeneč in
reče: „Moj oče, pred vami je z vsimi raz¬
uzdanostmi omadežan, s hudobijami zoper
Boga obložen mladeneč. Ze osem let prav
gerdo in ostudno živim . . . Obupanje me
premaguje. Sam sebi se gerd zdim. Imam
pa še žark upanja, ki sim ga včeraj zajel iz
vaših besčd. Poslušajte pa vender popred
zgodbo mojega življenja. V svoji mladosti sim
bil prav dobro in lepo zrejen. Z dvajsetim
letam sim prosil starše, de naj grem v Pariz;

113

privolili so mi, 18,000 frankov na leto mi odrne-
nili, in obljubili še kaj priložiti. Ko sim pri¬
šel v Pariz, sim bil čednega življenja; tode
sam v svoji oblasti, sim bil kmali zapeljan
in sim druge zapeljeval. Osem let že je moje
življenje homatija zm6t. Zunaj požrešnosti
sim v vsih pregrehah zapopaden. Tako sim
se pogreznil, de nisirn imel nobene dobre in
poštene misli več. Še včeraj sim hotel pre-
šestno zavezo storiti. Sam grem peš proti
kraju svoje strasti. Grem pa mem vaše cer¬
kve, slišim petje, vidim več ljudi v cerkev
iti in grem za njimi. V cerkvi sim stermel
nad toliko množico ljudstva, in petje me je
ginilo. Zdelo se mi je, de vse prihaja od
zgorej, od cerkvenega oboka, in pa od desne
strani, kjer sim spazil lučno sijanje/' (Ondi
je ravno altar Marije Device Zmagovavke). S
trudam sim prišel de kapele, ki je leči na¬
sproti. Brali ste pismo mladenča, ki je bil
veliko manj zadolžen kakor pa jest 7<  prosili
ste, de naj se za njegovo spreobernjenje moli.
Branje tega pisma me je tako pretreslo, de
ni popisati. Nagel žark me je osvetil;. spo¬
znal sim zmoto in sramoto svojega življenja.
Zbudoval se je v meni sklep spreobernjenja,
tode odvračeval sim to misel. Vojskoval sim
se sam seboj. Vi pa ste glas povzdignili, in
zopet sim pazil. Slišal sim, kako ste tega
mladenča oserčevali, de naj posluša glas

8

114

Božji, ker obljubili ste mu, de mu bo Bog
odpustil. „ Serčnost in zaupanj  e!“ ste
klicali, in bilo mi je kakor de bi te besede
meni govorili. Sklenili ste poslednjič in rekli,
de to pismo bi bilo marsikomu dobro ogle¬
dalo in prosili ste, de naj se tudi taki pri¬
vzamejo v molitve, ki so se ravno pričele.
Ko ste bili pri altarji, je bilo vse ljudstvo
na kolenih, pa tudi jest z njimi . . . Peli so
lavretanske litanije; jest pa nisim molil,
nisim mogel tako silno sim bil pretresen.
Ko so peli: „Pribežališe grešnikov,
za nas Boga prosi!  takrat sim tudi
jest z njimi glas povzdignil. Večkrat sim
te besede ponavljal, in zdelo se mi je, kakor
de bi bil bolj pokojin. Božja služba je bila
dokončana, in vse je bilo šlo iz cerkve, jest
pa sim bil še tamkaj, in nisim spazil de sim
čisto sam. Kolena so mi bile kakor privezane
na zemljo. Dolgo morebiti bi bil še tam ostal,
ko bi ne bil prišel r ' 1 1  ' ' 1  ' 1

stanovanje, pa vso ljubo noč ne morem očesa
zatisniti. V vsi ostudnosti mi je moje življe¬
nje trepetalo pred očmi . . • Vsega se ke¬
sam, sramujem se sam pred seboj, in sam
sebe studim. Drugač, po keršansko bi rad
živel; tode ali mi je še mogoče ? Ali mi bo
Bog hotel odpustiti ? O ko bi ne bili sinoč

se bo zdaj cerkev

115

izrekli besed „s e r č n o s t in zaupanj  e!“
kdo ve, kaj bi bil storil!“

Tako je govoril ubogi z grehi obloženi
mladeneč. Dobri duhovni pastir je vidil, de
tukaj dela milost Božja, je ljubeznjivo in po¬
hlevno z njim govoril in pristavil: „Kakor
terdno sim prepričan, de Bog živi, tako terd-
no tudi verujem, de vam bo odpustil, moj
sin! Tega vam daje znamnje, ker vas je pri¬
pravil k spoznanju vašega žalostnega dušne¬
ga stami. Z milostjo (gnado) se je vaše spre-
obernjenje začelo, de se dopolni, je zdaj Nje¬
gova volja, de z zveličavno spovedjo k temu
sami z njim vred delajte. Pojdite, pričnite!
Spovedoval se je večkrat zaporedama, se po-
polnama očistil in spreobernil, prejel je čez
nekaj dni sveto Bešnje telo, in potem je Pa¬
riz zapustil, ker bal se je, de v hudobni pri¬
ložnosti bi se utegnil v poprejšnje grehe
poverniti.

Kako se je zgodilo to posebno spreo-
bernjenje, o kristjanje? Na prošnjo Marije
Device v njeni cerkvi, kjer je bilo omečenih
kar neprevidama in nanaglama že toliko ter-
dovratnih sere. Veliko bogaboječih služab¬
nikov Božjih in nebeške Kraljice namreč za
terdno misli, de je Bog češenje Marijnega
presv. serca prihranil za naše dni, de bi se
merzle serca k dobremu mečile, ter bi nam
Bog po tem pomočku delil neštevilne milosti.

8 *

116

Bog daj, de bi v pri nas v ravno ta namen tu¬
di Ijubeznjive Šmarnice pripomogle. Čas ve¬
likonočne spovedi nam uhaja, veliko pa ie
morebiti še merzlih, v grehih zatopljenih,
nevernih in obupanih sere, in ravno zavoljo tega
nimajo pokoja, ker v grehu ni miru, kakor
ga uni mladeneč ni imel. „Serčnost in
zaupanj  e!“ tudi jest vam kličem, vam ki
ste merzli  v dobrem, vroči  za hudo: ogrej¬
te se k pokori, ohladite pa se za hudo, de
se bo ^spolnilo današnje vošilo treh mladen-
čev: Častita gospoda mraz in vročina!

O Marija, ki tudi naj ostudnišega greš¬
nika ne studiš, kakor sv. Bernard pravi, —
ki si vodnica grešnikov, iztergaj in izderi
peklu rop, kterega že požira, — sprosi za¬
grešenim sercam zaupanje in serčnost, de se
otmejo, — sprejmi nas v svojo milo hrambo!

O Marija, o Marija,

Ti imaš milostno serce j
Grešnike vse k seb’ privabi,

De se'nam ne pogubč!

117

Cvetlica za vsacega na dom.

Sprejmite na dom pohlevno in ponižno
vijolico, kije  tudi v resnici podoba po¬
nižnosti,  in se posebno podd spokornikam.
Vijolica raste po pašnikih, ob germih, logih
in sploh priprostih krajih. Tudi spokornik
se mora varovati nevarnih višav, to je, pre¬
vzetnih lišpov, skazovanj, drušin, gostarij
itd. Vijolica razširja silo prijeten duh, spo¬
kornik pa lepi duh svojih spokornih del. Vi¬
jolica je oznanovavka pomladi; ponižnost pri
spokorniku pa oznanovavka večne spomladi v
sv. raju.

Molite za stanovitnost tistih, ki "so  se veli¬
konočni čas spokorili, 1 ooenaš in češ.

118

Enajsti dan.

Benedicite rores et pruina Do¬
mino ; benedicite gelu et frigus
Domino; laudate et superexaltate
eum in saecula.

Častita Gospoda rosa in slana;
častita Gospoda srez in ivje:
hvalite in povišujte ga čez vse
na vekoma.

Dan. 3, 68. 69.

Cvetlica v čast in hvalo previdnosti
Božje.

Rosa, slana, srez, ivje — vse
te reci imajo dolžnost, Boga hvaliti,
človeku v Božjo čast in hvalo pripo¬
moči, če tudi niso vse človeku prijetne.
Rosa je sterjen sopar; slana je zmerz-
njena rosa; zmerzlina v persti in po
zemlji v podobi ledenih kančkov je
srež; snegu podobna zmerzlina po drevji
je ivje. *)

*) Kako pa se te reci po postavah neskončno modrega
Stvarnika naredijo? Rosa se naredi iz zgostenega

119

Z vsimi temi rečmi ima neskončno
modri Stvarnik, čigar spominu tudi ena.
sama rosna kapljica ne uide, svoje mo¬
dre in svete namene. Torej ne smemo
zoper njegovo vlado godernjati, če tudi
vidimo, de namesti svitlih rosnih kapljic
bela slana pokriva verte, njive in polja,
ali če slišimo, de je kdo v zimskem
mrazu ozebel ali tudi zmerznil.

soparja, ki je krog zemlje) rosa tedaj ne prihaja
iz zemlje, kakor nekteri menijo. Nad zemljo je
krog in krog stanjšana voda, zrak ali sopar. Vsa
mokrota od vode, dežja itd., kadar se zemlja suši,
se spreminja v sopar in se vzdiguje v podnebje.
To se godi podnevi, ker solnčna gorkota zemljo
greje. Ponoči se zemlja shladi, torej se soparzgo-
stuje in zopet v vodo spremenjuje. Takih zgoste-
nih kapljic ali rose se ondod naj več vsede, kodar
se naj bolj shladi. Naj več gorlcote pa dajo po
noči od sebe ali nar bolj se shladijo: zeliša, trave
in listje; torej je po njih naj več rose. . Ako take
reči ponoči vso gorkoto iz sebe v obnebje izdihajo,
de je nič več nimajo, potem se sterdi tista rosa,
ki se na nje vsede, in od tod je slana. Taka slana
na drevji po zimi se imenuje ivje,  ki včasi gole
drevesa tako prijetno obeli, kakor bi bile vse odete
s prav drobnim in nežnim belim perjičem. Dosti¬
krat pa se naredi enaka zmerzlina po zemlji, ki
peršt vzdiguje, in je kakor neštevilni majhni stekle-
nasti ali glaževnati stebrički, in to je srež.

120

Res je, kadar človek vidi, de se
mu je škoda naredila, de postavim eno
slanasto jutro mu je vzelo veliko nje¬
govega truda, jejdo (ajdo) posmodilo,
lepo cveteče cvetje na vertu pokončalo
itd., to človeka boli globoko v serce.
Vender pa ta bolečina in žalost pri
pravičnem kristjanu zadeva le njegovo
počutno natoro, ne skali pa pokoja nje¬
gove duše. So duše, ki so v naj huj¬
ših težavah tako vdane, voljne in pri¬
jazno poterpežljive, de podobne priha¬
jajo našemu Zveličarju, kteri ves z biči
raztepen in na križ pribit ni jenjal v
sercu ves pokojen biti. Potopljen v glo¬
bočino vsega terpljenja, ktero koli je
mogoče na tem svetu prestati, je bil
vender napolnovan z neskončnim mi-
ram. —

Vsaka živa duša lahko spozna in
umd, de miren je le samo tisti človek,
kteri je srečen; srečen pa je le tisti, s
kterim je Bog; Bog je pa le s tistim,
kdor to ljubi, kar Bog ljubi, in to so¬
vraži in studi, kar Bog studi in sovraži.

121

Karol X, francoski kralj, je nekdaj
vprašal slovečega italijanskega pesnika
Torkvato-Taso-ta, kdo bi bil po nje¬
govih mislih naj srečniši? Pesnik ne
pomišljuje dosti in odgovori: „Bog.“
„To vsak vereče  kralj, „tako tudi
nisim mislil vprašati, temuč kdo je razun
Boga in za Bogam naj srečniši? Na to
odgovori Taso: „Kdor se je Bogu
naj bolj enacega storil.  — Zares
odgovor, vreden učenega in slovečega
pesnika.

Marija Devica Bistriška.

Naj imenitniši svetiše Marije Device na
Hervaškem je Bistrica v zagrebški vikši škofii.
Vsak Horvat, učen in priprost, kliče v sili
in o vsaki priliki z velikim zaupanjem na
pomoč „Majku Božju Bistričku,“  in
vsako verno hervaško serce se zveseli, obličje
se zjasni, ko to ime sliši. Začetek tega sve-
tiša in svete podobe je zagernien v sinjo sta¬
rost. Leta 1545, ko so bili Turki in Tartari
pervikrat prihruli na Hervaško in so okrajino
Zlatarsko na Varaždinskem pokončevali, so

122

bili verni v Bistrici ondotno milostno Marijno
podobo z veliko skerbljivostjo skrili ter jo
pod koram zakopali, de bi je neverniki ne
oskrunili. Stirdeset let pozneje je bila zopet
na altar postavljena; ali že leta 1654 je bila
zavolj novih viharjev zopet v stransko steno
zazidana. Zagrebški škof Martin Borkovič je
dal poslednjič zopet podobo na altar postaviti.
Spomnil se je namreč, de v svoji mladosti je
k tej milostni podobi romal, torej pošlje v
Bistrico korarja Stoklas-a, zvestega duhovna,
kteri je res, pridno iskavši, sv. podobo našel
v stranski steni. Bila je nepoškodvana izko¬
pana in s prelepimi slovesnostmi zopet na
altar postavljena. — Cešenje .do tega svetiša
je od tistih dob na novo oživelo, zidali so
novo prostorno cerkev in stolp, umetno delo,
in napravili lepo pojoče zvonove, pozneje tudi
zal altar, kteri je bil pa leta 1790 celo še z
lepšim marmornim zamenjan. Začeli so pa
tudi čudeže in milosti popisovati, kr so jih
verniki dosegali na prošnjo Marije Device.
Iz Štajarskega, Koroškega, iz Uirje in Pri¬
morja prihaja vsako leto na tavžente romar¬
jev, in v velikem številu iz Ogerskega. (Jor-
danskv v Marian. Ott, str. 1857 in 2170.)

Zastran tega naj pristavimo v spodbudo-
vanje k pobožnosti in k zaupanju na Marijno
pomoč'še to, kar nam je te dni visokospo-
štovan gospod in prijatel pisal iz bližnjega

123

mesta in se v pričujoče premišljevanje poda
prav kakor nalaš.

On pravi: „Jez sim četerti otrok svojih
v Gospodu spijočih staršev, in pa zdaj tudi
naj stareji, kajti mili Bog je tri prejšnje k
sebi poklical, preden so leto doživeli. Če pa
ravno so bili moji pobožni starši prepričani,
de je vse dobro storjeno, kar ljubi Bog stori,
jih je vender le neka žalost sprehajala, in še
toliko več, ker so po človeško mislili, de njih
pozemeljski sreči le samo naslednika še manjka.
Obernejo se torej v ti svoji otožnosti k To¬
lažnici vsih revnih, prečisti Devici
Marii.  Moja mati se bližajo svojemu mater¬
nemu času, moj oče se pa podajo na slovečo
božjo pot v Bistrico  na Hervaškem se pri¬
poročit Kraljici nebes in zemlje, de bi njihovi
zakonski tovaršici sprosila srečen porod. Kar
so moledvali in želeli, so tudi dosegli. Pri¬
dejo z božje poti domu in najdejo mater in
že keršenega sina, oba zdrava. In kep je
po tem takem želja mojih staršev dopolnjena,
torej tudi z gorečim sercem Boga in njegovo
Mater hvalijo, in priporočajo jima svojega
otroka. Pa zgodi se jima, kakor nekdaj Abra¬
hamu, ko mu Bog veleva: „Vzemi Izaka, edi¬
nega svojega sina, ki ga ljubiš, na goro Morjo,
ter mi ga v žgavni dar daruj 1 “  Ob letu po¬
prej vedno zdravega otroka tako huda božjast
napade, de mu mertvaško svečico prižigajo

124

in vsi terdijo, de bodo kmali spet imeli enega
angelca več v nebesih. Ali moji starši me v
tej britkosti spet zaročijo Materi Božji Bi¬
striški, in — ozdravim, rasem; — v svojem
sedmem letu pa grem z njimi v Bistrico na
božjo pot, za prejete dušne in telesne dobrote
zahvalit se. Bog je dal mojim staršem za
menoj še nekoliko otrok, izmed kterih so
eni že odrašeni — za njimi se iz tega sveta
ločili. Bil sim pa še tudi pozneje enkrat iz
lastnega serčnega nagiba na ti božji poti in
sim se hvaležno poslovil s svojo nebeško
Dobrotnico za vse svoje življenje. 44

Toliko piše imenovani prečastiti gospod.
De bo pa ta dogodba doveršena, naj povem
v Božjo čast in hvalo Marije Device Bistriške,
de to pomilovano dete Božje Matere je zdaj
učen gospod, ponižen kristjan, in spoštovan
korar v neki bližnji slovenski škofii.

Cvetlica za vsacega na dom.

Branje je bilo od mraza in zmerzline,
ndte vam cvetlico, ki se tudi zmerzline ne
ustraši: zelenika  (pušpan) se ji pravi, in je
prelepo znamnje stanovitnosti v dobrem zo¬
per vse hudo. Zelenika (Buxus sempervirens)
zeleni, rase, tudi cvete — tebi nič, meni nič

125

— naj pride slana, srež ali dež, ali pa svitlo
solnce. Tako tudi stanoviten človek moško
v čednosti napredva, če tudi vse na okrog
slana nečistosti pokosi, mraz nehvaležnosti
opari. Zelenika služi kakor za pregrade po
vertih, de se ločijo pota od gredic itd. Sta¬
novitnemu človeku so Božje in cerkvene za¬
povedi natanke pregrade, ki se terdo derži
v njih mejah. Zelenika zrase v južnih kra¬
jih 10 do 12 čevljev visoko, ima bledo-rumen
in lepožiličast lčs, ki je silo terd, pa izmed
vsih evropejskih lesov naj težji, tako de ga
voda ne more na verhu obderžati, kakor
druge. Ravno zato se pa tudi da prav lepo
polikati ali politirati in je zlo pripraven za
tenke rezljarske in strugarske dela, ktere so
za lepoto in dolg terpež namenjene. Vse to
so dosti lepe znamnja stanovitnega kristjana,
ki je tehten in vterjen v veri, de ga vode in
povodnji vsakočasnih zmot ne morejo seboj
derviti; da se pa olikati., izobraziti za vse
dobre djanja; njegove poštene dela, njegovi
čedni zgledi imajo terpež do poznih časov.
Zelenika je tedaj res lepo znamnje moške

126

stanovitnosti v vsem dobrem, je zgled močne
brambe zoper slano greha.

Molite enkrat do jutri očenaš in češenama-
rijo za tisti imenitni dar sv. Duha, ki se mu pravi
„dar moči.“

Dvanajsti dan.

Cvetlica v čast in hvalo previdnosti
Božje.

Benedicite glacies et nives Do¬
mino ; laudate et superexaltate
eum in saecula.

Častita Gospoda led in sneg,
hvalita in povišujta ga čez
vse na vekoma.

Ali si že kterikrat bolj na tanko gle¬
dal in pazil, kristjan, kadar prav na
gosto v debelili kocinah sneg gre ? To
je silo veličastno djanje Božje vsega-
mogoenosti! Kakor nezmerno veliko
belega cvetja, tako suje grozno obilna

127

sila snega v neštevilnih kosmičili in
golomraznicali na zemljo. Ti rahli kos¬
miči se v višavi narede, kadar se veli¬
ka množina gorkih soparjev od ondod
dervf v bolj merzle kraje, in rahli, ka¬
kor so, nanaglama zmerznejo, s tem
zgosteni dobijo težo, in se kakor sneg
vale na zemljo. Premišljuj pa, o človek,
vsegamogočnost Božjo v vsakem nar
manjšem kosmiču! Naj drobnejši snežni
kančiki so sternjeni v zvezdice, in zve¬
zdice v mehke in rahle bele kosmiče,
ki zamorejo v kratkem poveršje zemlje
na daljavo in širjavo pokriti kakor s silo
veliko plahto ali pogrinjalam. Ravno
tako čudna stvar je led, ki tudi sv.
Duh opominja, de naj Boga hvali in po¬
višuje. Kadar namreč o merzlih časih
voda zgubi potrebno gorkoto, se sterdi
in zmerzne. Zraven tega se pa tudi
zmerznjena voda razširi, to je, led več
prostora potrebuje, kakor ga je voda
potrebovala, iz ktere se je led naredil.
Zavolj tega led in zmerzlina zemljo
vzdigne, celo železne močne posode, cevi,

128

bombe razžene, ako so zaperte, de se
nima led kam razširjati, kadar se iz
vode dela. Če je veči mraz, bolj terd
je led; na severnih krajih se komej s
kladvam dd razbiti. V nar daljnem Se¬
verji in na naj višjih gorah je vedni
led in snčg. V Sibirii, pravijo, so kraji,
kjer se poleti seje, vender pa je globo-
keje v zemlji vedni Ičd.

Teh prikazen nekoliko sim vam
razložil, de bi se učili pri vsih reččh
na ljubega Stvarnika ozirati se in povsod
zopet in zopet viditi njegovo vsegamo-
gočno roko, in spoznati, kako po pra¬
vici Duh božji po unih treh mladenčih
kliče: „Castita Gospoda lčd in snčg!“
— Res je, de tudi take častitljive na-
tome prikazni so človeku marsikteri-
krat nemile in neprijazne, ker revni
Evini otroci smo, ne več v raju, kte-
rega še le išemo; ali ravno nesreče in
težave, iz tacih notornih reči izvirajoče,
nam pot gladijo v novi, boljši,, sveti
raj. Ne tčži in ne godernjaj torej, če ti
sneg predolgo leži, če ti žito pod njim

129

segnjije, če na ledu in spolzlini padeš,
si roko zlomiš itd. Bodi zadovoljili z vre-
menam, z letnimi časi itd., kakoršne
in kakor jih Bog da; zakaj , Bog go¬
spodari in jih pošilja, kakoršne že so.
On tako dobrotno, tako modro in pre¬
vidno dela, de vsi modrijani na zemlji
tako ne morejo; še nar manj pa tisti,
ki čez vreme godernjajo. Sneg, led in
druge vremenske prikazni spolnujejo
voljo svojega Glospoda in Stvarnika, in
ga s tem časte in poveličujejo ; torej ga
tudi mi hvalimo, če nam tudi ni vse,
kakor bi si sami želeli. Premisliti je pa
tudi to, de vreme, če je nam neprilež-
no, je pa drugim prav popolnama
vstrežno in pripravno; ako nas v naših
namenih zaderžuje, jih pa drugim po-
spešva; in tudi pri nas, -— ako nam
ni za telesne okolišine rabno, je pa za
dušne še tolikanj boljši in koristniši.
Ko bi pa bilo tudi mogoče, de bi nam
ktera si bodi stiska in britkost res v
ničimur nič ne koristila, bi nam mo-

9

130

glo vender zadosti biti, ker vemo, de
je Božji časti primčrna, de Bog ho¬
če tako imeti. Zakaj Boga moramo Čez
vse ljubiti, torej tudi pripravljeni biti,
zavolj Njega vse terpeti. Lep zgled
imamo V v življenji sv. Frančiška Borgi-
jana. šel je obiskat eno svojih redov¬
nih hiš in zvečer pozno pride, ko je že
vse terdo spalo. Sneg sevali, deje sila,
in stekleno mraz je, on pa dolgo za¬
stonj na vrata terka. Na vse zadnje od-
pro, in ko vidijo svojega naj višjega
prednika ali generala, ga ne morejo ni¬
koli premilo vati, de so ga tako dolgo
pustili čakati v hudem vremenu ter se
izgovarjajo, de ga niso poprej slišali.
Svetnik pa jim je na to odgovoril, de
mu je veliko tolažilo delala misel, de
noben drug kakor Bog je tisti, ki ta
sneg v tako velikih kocnjah nanj da
padati. Navadimo se tedaj tudi mi, de
bomo za vse Boga častili in hvalili, bodi
nam prijetno ali neprijetno.

131

Cvetlica v bralo ilasij®

Marija zveda na morji.

Med drugimi mnogoterimi in prelepimi
primki se Marija imenuje tudi morska zve¬
zda, ali zvezda na morji. To ime ima nekaj
zato, ker zemeljskim popotnikam kakor mor¬
narjem po nevarnem morji sedanjega življe¬
nja sveti in pomaga, de bi mogli srečno pri¬
jadrati v zavetnik pokoja ; nekaj pa zato, ker
vernikam tudi v telesnih nevarnostih po mor¬
jih in vodah veliko pomoč skazuje, kteri za¬
upno vanjo kličejo. Sv. Tomaž Vilanovljan
pravi: „Kakor morska zvezda v varen za¬
vetnik pelje tiste, kteri so na širokem morji
v nevarnosti, de bi jih valovi ne pogoltnili;
tako pelje tudi Marija nas skoz divje morje
tega življenja v nebesa."

Kako veselo je za mornarje in popot¬
nike na širokem morji, ko vedo v hudem
viharji, de so tudi tukaj pod Božjo brambo,
če jim tudi noben človek pomagati ne more,
in de Marija, Zvezda na morji, jim tudi v
barkolomnem viharji svojo roko, svojo otevno
roko podati zamore. V romarskem zapisniku
na Žalostni gori, kterega sim vam bil o dru¬
gi priliki omenil, se med mnogimi dogodba-
mi bere tudi od nekega ribiča, ki svoje otet-

9 *

132

je iz povodne nevarnosti Marii Devici pri¬
pisuje. Pisano je to le :

,,Marija pomaga tudi v nevarnosti na
vodi. Nekega ljubljanskega ribiča prehiti na
Ljubljanici grozoviten vihar in huda ura, ta¬
ko de ni mogel več svojega čolna kermiti,
in poslednjič celo sam v vodo pade. On pa
je zmiraj oči obračal v nezmotljivo mor¬
sko zvezdo Marijo in je klical: „0 žalostna
Mati Božja, pridi mi na pomoč \“  Komej je to
izrekel, se mu je zdelo, kakor bi ga kdo za
glavo iz vodč vlekel. Skusil je pa, de ni bil
goljufan. Ni ji a tudi zamudil, svoji usmiljeni
otetnici na Žalostni gori dolžne hvale opra¬
viti/'

K temu ne vem kaj boljšega pristavljati,
razun kar je v unem rokopisu zapisano. Re¬
čeno je namreč : „Bogoljubni bravec! ali pač
morebiti tudi ti stojiš v globočini, de ti je
z Davidam klicati: Infixus sum in limo
profundi ... V globočini in blatu
svojih grehov tičim. . . . Veni in al-
titudinem m a ris, et tempestas d e-
mersit me. Zagnan sim v široko mor¬
je grehov, in nevihta mojih hudih
nagnjenj me je potopila. Intrave-
runt aquae usque ad animam meam.
Vode mojih pregreh so priderle do
moje duše.  — Kaj je tedaj v tej nevarnosti
početi ? Oh, tukaj se ni muditi! Le urno, le

133

urno serce povzdigni k Materi usmiljenja!
V tej nar veči revšini ne bo pustila nas ob¬
tičati. Nasledvajmo Davida, kteri pravi: La-
boravi raucae factae sunt fauces  meae.
Trudil sim se, od vpitja sim zmokel.
Glej, kako moramo klicati, namreč iz vsega
serca. Potem pa ne dvomi, de bomo uslišani,
in oteti bomo iz globočine po prošnjah usmi¬
ljene Matere. De pa nikoli več ne zabrede¬
mo v to naj veči nevarnost, ne odvračajmo
nikoli svojih oči od t6 severne Zvezde, mile
Matere Božje; nasledvajmo pa sv. Ber¬
narda, ki kliče: Oberni svoje oči na to
Zvezdo in kličiMarijo: Respice stel-
lam et voca Mariam . . . Glej zvezdo
in kliči Marijo!"

Cvetlica za vsacega na dom.

Od snega in ledu, od viharjev in ne¬
viht smo danes slišali: ponudim vam tudi
cvetlico, ki se vsega tega ne vstraši. Berš-
ljan ali beršlin, tudi zimzelen (Hedera) je
njeno ime. To zeliše je imenitno in nekako
posvečeno, ker mladina z njim cvetno ne¬
deljo svoje butare ozaljšuje. Je pa tudi berš-
ljan zavolj lepega, tudi v snegu zelenega
perja prav ljubljen in pripraven za vsaktero

134

olepšavo. Današnje dni se veliko govori od
svobode ali prostosti: beršljan pa je naj lep¬

ši znamnje prave duhovne postosti. Beršljan
ni na nič druzega navezan kakor na svoje
drevo, ktero si je izvolil: duhovno svobodni
človek ni na nič navezan na zemlji, razun na
svojega Boga, •— ni je reči, de bi je' -zavelj
Boga ne bil pripravljen z veseljem zapu¬
stiti. Beršljan ljubi tihe loge, ljubo senco
in po malo vlažne kraje. Prosti ljudje so po
tihih hišicah, samostanskih sobicah, ljubijo
senčno tihoto božjih hiš, hladno vlago pred
altarji, kjer se nebeška Mana vživa. Do 70
plemen zimzelenov alibiršlinov štejejo učeni:
nad 70krat 70 načinov in potov kaže pravo
prostost pri človeku, kterega je postava Kri¬
stusova oprostila; grešniku pa pri vsakem oče¬
su 70krat njegova sužnost in nesreča iz oči
gleda. 40 — 50 čevljev visoko beršljan po dre¬
vesih nakviško sega, in še le na višavi, kadar
ne more več kviško, začne cvesti, — če se
pa le po zemlji plazi, nima nikoli nič
cvetja. Enako je v čednostih prosti človek
povzdignjen visoko nad vse 'grešnike, in

135

razpleta naj lepši cvetje svojih dobrih del.
Grešnik pa se le samo po zemlji plazi in
torej ne pride do cvetu čednosti, ker do
prostosti ne pride. Od kimovca do listopa-
da, ko druge cvetlice beže pred snegam
in umirajo, se zimzelen razcveta kakor sa¬
moten pušavnik v belem snegu s vojim le¬
pim zelenkosto belim cvetjem. Tudi duhovno
prosti človek je serčen, čverst, vesel; —
v tem ko pa grešno veselje, lažnjiva svo¬
boda, vene, gine in umerje. Nekteri menijo,
de beršljan drevesu škodva, ko se krog nje¬
ga ovija, pa to je prazna misel. Tudi je praz¬
na misel, de duhovna svoboda človeku ško¬
duje, n. pr. devicam, mladenčem samostansko
življenje, zakaj bolj ko je viditi, de je
taki človek v telesni tesnobi, bolj je prost
ali svoboden.

Za dar dušne prostosti molite na čast sv.
Duhu enkrat do jutrišnjih Šmarnic 3 očenaše in
češenamarije.

136

Trinajsti dan.

Benedicite noctes et dies Domino;
laudate et superesaltate eum in
saecula.

Častite Gospoda noči in dnevi;
hvalite in povišujte ga čez vse
na vekoma.

Dan. 3, 71.

Cvetlica včast in hvalo previdnosti
Božje.

V pervih Mozesovih bukvah se
bere: „Bog je naredil dve veliki luči,
in ju je postavil na terdino neba, de bi
svetile na zemljo, in de bi gospodovale
Čez noč in čez dan, in ločile svetlobo
in temo.“ (I. Moz. 1, 16—18.) Začetnik
dneva in noči tedaj, kakor vsili stvari,
je Bog; njega morata tudi noč in dan
častiti in hvaliti. Kdo bi pa tudi ne
hvalil Boga, ako prevdari to prečudno
naredbo dneva in noči! Solnce in me¬
sec sta vzrok dnevne in nočne svitlobe.

137

Kadar je zemlja proti solncu obernjena,
je dan; kadar od njega, pa noč. Kadar
je mesec ponoči s svojo svitlo stranjo
na naši strani, takrat je nekoliko svitlo;
če ne, pa popolnama tema ali černa
noč. — Le samo pod solnčnim pašam ali
okrog sredine zemlje in pa ob tečajih
zemeljnih sta noč in dan zmiraj enaka:
pod solnčnim pašam ima noč zmiraj 12
ur, in dan zmiraj 12 ur; ob severnem
in južnem tečaju zemlje pa je noč zmi¬
raj pol leta dolga, in dan zmiraj pol
leta dolg. Vmes na obeh krajih solnč-
ne ga pasa proti jugu in proti severju
pa sta noč in dan razločna, kakor se
letni časi verstijo. Torej sta tudi gor-
kota in mraz po raznih nčbesnili pa¬
sih silo in močno razločna. Bog pa je
za vsak kraj take reči stvaril in ljudem
take lastnosti dal, kakor se jim za ravno
tisti kraj nar bolj prileže. Kako pre¬
čuden in častitljiv je tedaj Bog v svo¬
jih stvareh!

Ali pri vsem tem, de je vse tako
lepo vravnano, ima vender dan svoje

138

težave, in noč brez njih ni. Kar jih pa
tukaj ni, jih človek človeku naredi,
kteri noči in dneve oskrunujejo z  greš¬
nimi deli in z  mnogoterim žaljenjem,
krivicami do bližnjega itd. Pa tudi hu¬
dobne dela, ki jih človek človeku stori,
Bog tistemu v prid obrača, kteri jih
voljno terpi. Bog bi jih lahko odvernil
po svoji vsegamogočnosti, pa človeku
prosto voljo pusti, tako de Človek hu¬
dobijo sicer dela, vender pa Bog z
ravno to hudobijo enega hoče druzega
ozdraviti ali mu kaj dobrega nakloniti.
Ze četerti dan sim bil to omenil, danes
pa se moramo bolj globoko prepričati,
de moramo tudi v tem spoznati Božjo
previdnost in modro dopušenje, kar nam.
bližnji hudega stori, in ne smemo se
nad njim serditi ali pelo maševati.

V nekih bukvah od previdnosti
Božje *) je ta reč tako-le razlagana:

*) V on der gottl. Vorsehung. Nach dem Franzosischen.
Zum Besten des Paramenten-Vereines ziiAschaffcn-
burg. Kdln 1860. Hit Approb. d. IIochw. Ord. zu
Kbln und Wiirzburg.

133

V Človeških djanjih, čez ktere to¬
žite, je treba dve reči razločiti: zunanje
djanje in pa hudobno voljo, ktera je
Božjim zapovedim nasproti. Ako tedaj
ta in ta Človek koga pretepa ah obre¬
kuje , moramo ločiti gibanje roke ali
jezika, in pa namen, kteri to gibanje
spremlja. V gibanji ni greh, in torej
Bog zamore biti začetnik tega gibanja
in zares tudi je; zakaj ne človek ne
druga stvar nima bivanja (bitja) in
moči tega gibanja sam od sebe, ampak
le od Boga, kteri v njem in po njem
dela. Hudobni namen — ta pa le samo
od človeka izhaja in le v njem samem
je greh, nad kterim Bog nima nič de¬
leža, vender pa ga dopusti, de človeku
njegove proste ali svobodne volje ne
vtesnuje in ne omejuje, ktero mu je
dal, de naj si prosto in svobodno zasluži
dobro ali pa hudo. Postavil je namreč
prčd-nj življenje in pa smert, de naj si
izvoli, ktero hoče. Bog tedaj se vde-
ležuje le zunanjega naših djanj , z zno-
tranjo hudobijo pa nima nič opraviti.

140

Bog hoče tebi vzeti premoženje, poštenje
itd., ker vč, de ga slabo obračaš, ali
pa bi ga slabo obračal, ko bi ti ga pu¬
stil , in bi ti kakor si bodi škodvalo:
pri tem se pa Bog ne vdeležl tatovega
ali obrekovavcovega greha. — To reč bo
zgled bolj natanko pojasnil. Neki sod¬
nik izreče nad nekom pravično sodbo;
najde se pa, de je rabelj oseben sovraž¬
nik zadolženega, in on sodbo opravi ali
zverši iz jeze in maševanja, ne pa iz
dolžnosti. Tukaj je očitno, de sodnik
nima nikakoršnega deleža nad rabeljno-
vim greham; on greha noče, temuč le
to, de naj se pravica stori. Ravno tako
Bog skoz in skoz in nikakor nič deleža
nima nad hudobijo človeka, kteri tebe
obreče, obropa itd.; hudobija je le člo¬
vekova. Bog hoče tebe ponižati, ali ti
tvoje premoženje ali denar vzeti, de bi
te rešil greha in te k čednosti nagnil; ta
namen, ki je popolnama dober in pra¬
vičen , bi Bog lahko po tavžent drugih
potih dosegel, posluži se pa po nezmerni
modrosti ravno te priložnosti, de tebi

141

dobro stori , kadar ti tvoj sovražnik
hoče hudo storiti, — Bog namreč vsak
njegov hudobni namen v tvoj prid
oberne. Greli škoduje le samo obre-
kovavcu, tatu itd., ki ga stori, ne pa
unemu, komur se krivica godi, — če
voljno poterpl. Tako tedaj moramo lo¬
čiti to, kar Bog po ljudeh dela, od
tega, kar pri dene človeška volja.

Sv. Gregorij papež nam daje še
drugi zgled. Zdravnik zapovč, de naj
se bolniku pijavke stavijo. Te živali
človeku kri le samo zato pijejo, de bi
se nasitile, in ko bi mogle, do zadnje
kapljice vso kri mu izpijejo. Namen
zdravnikov pa je, bolniku le hudo kri
vzeti in ga s tem pomečkam ozdraviti.
Vse kaj druzega je tedaj to, kar pi¬
javke hočejo, in to kar je zdravnik na¬
menil, ki se je pijavk poslužil. Kakor
zdravnik požrešnih pijavk, tako se po-
služi Bog ljudi. Bolniku ni mar pi-
javčja požrešnost, ne misli njih djanja
kakor kaj hudega, prizadeva si celo
svoje merzenje do njih premagati, ker

142

ve, de le dotlej kri pijejo, dokler se
zdravniku v njegovo ozdravljenje ko¬
ristno zdi. Enako tudi mi ne bodimo
razdraženi in serditi nad strastimi tistih,
kterim je Bog zmožnost dal, nas ter-
pinčiti in stiskati, in varujmo se vsake
zamerze do njih. Dobro namreč včmo,
kar koli je tudi njih namen, de v Božji
roki so za nas le orodje k našemu zve¬
ličanju , in de neskončna dobrota, mo¬
drost in vsigamogočnost Božja bo take
hude djanja zoper nas le samo toliko
dopustila, kolikor nam koristijo. V naš
prid in srečo tedaj je, take vdaree
voljno in vdano sprejemati; zakaj vse
stvari zoper nas nič ne premorejo, „ako
jim ni oblast dana od zgorej.“

V resnici razsvitljene duše so vselej
spoznale ta nauk. Sloveči terpin Jop
nam je tega priča. Zgubivši otroke in
premoženje, pade z naj višji sreče v
nar globokejši revšino, govori in spoz¬
nava; „Grospod je dal, Gospod je vzel,
in zgodilo se je le, kar je njemu všeč;

143

ime Gospodovo bčdi eešeno.“ (Jop.

!? 21.j —

„ Vidite,“ pravi sv. Avguštin, „de
ta mož je pač umel to veliko skrivnost;
ne pravi: Gospod mi je moje otroke in
premoženje dal, in satan mi jih je vzel;
temuč: On ki mi jih je dal, mi jih je
tudi vzel; zgodilo se je, kakor je
Gopod hotel, ih ne, kakor je satan
hotel.“

Sladko umerjo, kteri v zatajevanji žive.

Dnevi in noči naj častd in poveličujejo
Gospoda; — dnevi in noči naj hvalijo pa
tudi Njegovo presveto Mater, de nam enkrat
na pomoč pride, ko nam bo morebiti pri
svetlem dnevu naše oko otemnelo in se nam
bo dan v noč spremenil. Prav za prav se
na smertni postelji le grešniku dan spremeni
v večno noč; pravičnemu pa se takrat spre¬
meni noč v večno luč, kakor sv. Stefanu, ki
je že v smertnem trenutku vidil večno luč in
nebeške lepote, kakor je sam pričal, rekoč:
„Vidim nebo odperto, in Kristusa sedeti
na desnici Božji!“ Enačili prijaznih tolažil

144

v smertni uri se najde v življenji služabnikov
Božjih prav veliko. To je ravno tako, kakor
bi usmiljeni Bog, po človeško govoriti, že
komaj čakal, de svoje zveste prijatle razve¬
seli, in jim torej pogosto že poslednje migljeje
življenja kapljico sladkosti dd okusiti, ktero
bodo malo malo trenutkov pozneje v neusuš-
ljivih potokih vživali vse večne čase.

Vere in spoštovanja popolnama dostojni
pobožni P. Huguet pripoveduje prav mično
dogodbo te verste iz novih časov. Leta 1846
je umeri v Aiguebelle-u (r. Egibel-u), to je,
pri lepi vodi na Francoskem v nar ojstrej-
šem, trapistovskem redu pobožen mladeneč
Evzebij Manvel, po samostanskem imenu pa
Marija Evzebij. Bil je kaj izversten mlade¬
neč , in marsiktero čast bi bil mogel na svetu
in med svetam pričakovati. Ko je bil šole
prav dobro doveršil, se je umaknil ljubezni
svojih staršev in vsih domačih, je vsakemu
posvetnemu veselju slovč dal, ter se do či¬
stega Bogu daroval, /e takrat angel po¬
hlevnosti, nedolžnosti in bogoljubnosti, je že¬
lel še več, in pristopil k Trapistam, v naj
ojstrejši duhovni red. Ker je bil pa rahle
natore in šibkega zdravja, je jel pešati, in
kmali ga je tako stisnilo ,  de ni bilo več
upanja, ga oteti. Mladeneč pa je rekel: ,,Ni¬
se m šel v klošter, de bi iskal zdravja ali kaj
minljivega; šel sim, de bi večne krone iskal

145

za ceno svojega življenja." Ta nedolžnost,
ta duhovna in telesna lepota, ta doveršena
vdanost v voljo Božjo, ta živa vera in goreča
ljubezen je bila že pri svojem Bogu, pri Ma¬
rii in njegovih svetnikih; zato pa tudi Bog
in nebesa pri njem. Kadar so mu odmolili
molitve, s ktenmi se duša Bogu zročuje, je
z neizrečenim veseljem zaklical: ,,Oh, že
gredd!" „Kdo pa gre?" ga vprašajo.— »An¬
geli!" — „Kako gredo?" — »V procesii
gredo." — „Kaj delajo?" — »Svete pesmi
pojo." — Višji ga vpraša, če ni tudi Marija
Devica vmes? — »Ni je," je rekel, in viditi
je bil užaljen. Kmalo pa presilno razveseljen
zakliče: »Oh, tudi Ona gre!" in pozdrav¬
ljal jo je z angelovimi besedami: »Ave
gratia plena!" — češena milosti polna! Te
besede je govoril z ljubeznjivim močnim gla-
sam , kakor de bi. bil zdrav. Z nepopisljivo
zveličanim obrazam je kviško gledal in več¬
krat zaklical: »O kako je to lepo! O kako
lepa je Marija! kako dobrotna je!" —• Po¬
grešal je le še nekaj — naj boljšega, naj
lepšega, zakaj trenutek pozneje je nekoliko
glavo vzdignil, ter globoko izdihnil. Vprašajo
ga, če kaj želi? on pa je odgovoril: »Nič
več nočem kakor Jezusa in sveti raj." Nato
je umeri na pepelu, kakor je pri Trapistih
navada.

10

146

O Marija! sprosi in pridobi tudi nam
več zamerze do posvetnosti, in več čutila
za nebeško, de se nam noč sedanjega živ-
#  ljenja srečno spremeni enkrat v večno luč.
Amen.

Cvetlica za vsacega na dom.

Danes bi vam rad postregel s cvetlico,
ki se imenuje meseček (Calendula officinalis).
Ta cvetlica je nekaka podoba smerti, ker
srova po merilcih dahne, torej ji tudi Nemci
pravijo smertnik ali smertna cvetlica. Doma
je iz Jutra, kakor smert iz zgubljenega raja.
V vertih se pa tudi pri nas zasaja; enako
mi, izgnani iz sv. raja, moramo pribežati v
vert svete Cerkve, pa tudi njenim vodbam
in zapovedim natanko podvreči se, ker ona
sama umerljive Evine otroke prestavlja v vert
nazaj, v sveti raj. Meseček ali smertnik ima
rumeno cvetje; to naj nas spominja na zlato
solnce Kristusa Jezusa, ki se solnce pravice
imenuje in bo nas po smerti po pravici so¬
dil. De se vam to solnce o smertni uri milo
prikaže :

147

Molite enkrat obžalovanje  ali grevengo
in premislite, kako bo vam pri sercu zadnji tre¬
nutek vašega življenja.

Štirnajsti dan.

Benedicite inv et tenebrae Do¬
mino ; Iaudate et superexaltate
eum in saecula.

Častite Gospoda svitloba in
tema; hvalite in povišujte ga
čez vse na vekoma.

Dan. 3, 72.

Cvetlica v čast in hvalo previdnosti
Božje.

Tudi svitloba in tema tedaj morate
hvaliti in poveličevati Gospoda. Koga
pa, če ne Gospoda, kteri ji je stvaril?
Sej ljudje — tudi nar bolj učeni -— gg
ne ved<5 povedati in razlagati, kaj de je
svitloba, kaj tema in noč? Njih misli
v tej reči so le same učene uganke.
Zato se tudi tukaj modri človek poniža,

10 *

148

Če je še tako učen, in rede: „Velik si,
o Gospod! kdo je tebi enak!“
O kako prečudna stvar je vender svit-
loba s svojo naglostjo, s svojo lepoto,
s svojo neizrečeno koristnostjo! Doka¬
zano je, de svitloba v vsaki sekundi
dvainšterdeset tavžent in sto milj deleč
švigne, torej potrebuje osem minut in
trinajst sekund, de pride s solnca na
zemljo. Prevdarite to nezmerno naglico:
Daljava solnca od nas je 20 do 21 mi¬
lijonov milj; blapon na železnici, ki
vsako uro šest milj deleč preleti, bi po¬
treboval čez 392 let; svitloba pa pride
v 8 minutah in 13 sekundah.

Nekterim nebesnim truplam ali
kroglam je Bog pristvaril njih lastno
svitlobo, kakor solncu in vsim zvezdam,
ki se imenujejo nepremičnice, drugim je
prilastil izposojeno svitlobo, kakor zemlji
in mescu, ki sta le takrat svitla, kadar
ji sobice razsvitljuje:

Kdo nam pa zamore razložiti, kako
neprecenljiva dobrota Božja je svitloba?
Svitloba je pomoček, de se vidimo med

149

seboj, de si tudi naj dalj niši reci ne¬
kako k sebi pripravimo. Ali precej mo¬
ramo Spet ponižno spoznati, kako silno
na nizki stopnji, kako nepopolnama je
pri vsem tem naše umerljivo oko! Za¬
kaj ko bi bilo popolnama, bi vidilo
natanko Vse zvezde na nebu, kakošne
in kolikošne so, in ne zdela bi se no¬
bena reč manjši in drugačneji od deleč,
kakor je od blizo in na mestu. Vidili
bi vsako reč tudi od znotrej in po vsih
njenih razdelkih; tudi tema in noč bi
očesa nič ne zaderževala, ko bi bilo
popolnama. Silno silno veliko tacega
popolnama gledanja je pripravljenega
izvoljeni duši, ki je gotovo nagliši mem
vsake luči: popolnama oko pa, ki mu
v vsi neizrečeni vesoljnosti čisto nič ne
uide, je mogoče le Njemu, ki je vse
stvaril. O ko bi učeni iz tacega ozira
stvari premišljevali, kakor je v resnici,
ne bilo bi njih veliko število tako na-
puhnjenih in tako nevernih!

Svitloba je silno potrebna. Zeliša
še le od solnčne svitlobe dobivajo svojo

150

lepo zeleno barvo in rast; veči del ži¬
vali v svoje zakotja beži, če zgine svit-
loba; človek si z lučjo le revno poma¬
ga, kadar je tema, in brez vse svitlobe,
bi se skorej ganiti ne mogel. Kako
naše telo svitlobe želi, skušajo zlasti
bolniki, kteri spati ne morejo in zaže¬
leno dneva pričakujejo. Se cvetlice, v
sobah ali kletih zaperte, se obračajo
proti oknu in tistemu kraju, od kodar
kaj svitlobe prihaja, in brez svitlobe
sahnejo, včnejo, blede, umirajo. — Ver¬
jemite pa, de ne manj želi in potrebuje
duša svoje svitlobe. Naša duhovna luč
je Kristus. O kako sahne, vene in
bledi za večno smert duša, ktera Nje¬
gove svitlobe pogreša! Duša, ktera
Njega ne zaželi v sv. Obhajilu, je bolna,
enaka kermežljavim očem, ktere solnca
prenašati ne morejo. Kakor jelen po
hladnem studencu, tako koperni zdrava
ali zdravja saj zaželjiva duša po Je¬
zusu , ki je Luč, ktera je prišla na
svet. —

151

Kakor pa človek pogreša telesne
svitlobe, ako mn zgine; tako mu je
britko, ako mu primanjkuje duhovne
svitlobe, potrebnega razsvitljenja, po¬
nižnega spoznanja pri delu našega zve¬
ličanja, pri premišljevanji ker Sanskih
resnic, pri naši zadevi z Bogam itd.
Posebno nevarna utegne biti nekaka
radovednost, ki sili v Božje skrivne
sklepe in hoče dognati in zapopasti
verske skrivnosti, ki jih je Bog sam
sebi prihranil. Pri tacih rečeh marsi-
ktere nepoterpežljive duše Bogu velike
nadlege delajo, ker hočejo vse viditi,
vse čutiti, vse dognati; in če se jim
njih volja ne zgodi, jih maloserČnost
in velik nepokoj obhaja, ker v njih
znotranji temoti ni vdanosti v voljo Božjo.
Torej se dostikrat čezmerno po mno¬
goterih potih pčhajo, terpinčijo in tru¬
dijo, pa ne dosežejo tega, kar bi s pri-
prosto vdanostjo in ponižno podverže-
nostjo brez terpinčenja urno dosegle.
Pripovedujejo, de sv. Katarina Sienska
je neki dan Gospoda v molitvi vpra-

šala, zakaj de On, ki seje očakam, pre¬
rekam in pervim kristjanam tako mno¬
gotero in tolikrat spoznati dajal, pa
zdaj ob njenem času to milost to¬
liko bolj poredkama deli? Njen Božji
ženini pa, de ji je na to odgovoril in
razložil, kako so nekdanji sveti prijatli
Njegovi tako brez vse svoje lastne ne-
čimernosti in brez lastne cenitve, kakor
zvesti učenci, k njemu se zatekali, in
s takim priprostim sercem pričako¬
vali njegovih Božjili podukov. Gnada
jih je zamogla ogrevati brez zaderžka,
kakor ogenj ogreva zlato v topilni po¬
sodi, ali kakor dela brez zaderžka ma-
larjeva roka na dobro pripravljenem
platnu. In tako jim je zamogla gnada
postavo ljubezni v serce pisati. Danda¬
našnji pa de kristjanje delajo, kakor
de bi jih Bog ne vidil in ne slišal,
kakor de bi v molitvi hotli vse le sami
izreči, vse sami storiti in le sami go¬
voriti; in torej so v tolikem gnanji
in v toliki duhtivosti, de ne dopu¬
stijo nobenega djanja njegovi gnadi.

153

Zveličar je take temotne nezaupljivce

E osvaril, rekoč; „Kadar pa molite, ni-
ar veliko ne govorite, kakor maliko-
vavci, ker menijo, de bodo zavoljo svo¬
jih veliko besedi uslišani. 41  (Mat. 7, 6.)
Ako pa kdo misli, de Jezus s tem tiste
svari, ki dolgo in veliko molijo, taki
se moti. Sv. Anton pušavnik je po ce¬
le noči molil, pa ga Bog nikoli ni po¬
svaril. On le tiste svari, ki uslišanja
pričakujejo od besed svoje molitve, in
ne od Bogd.

Rečeno je s tem tudi, de ima človek
preslabo, premalo živo vero, premalo
zaupanja, torej uslišanje, če ga že kaj
pričakuje, pripisuje svoji silni molitvi,
in ne toliko Božjemu usmiljenju; torej
nima serca pripravljenega, v nepriprav¬
ljeno serce pa Bog ne more svojih do¬
brot saditi.

154

Marija luč v telesnih in dušnih britkostih.*)

„0 Marija, ti svetilnica narodov! „kliče
sv. Ildefons. In pa res; kakor solnce raz-
svetluje zemljo, tako Marij a razsvetljenj e pri¬
dobiva celim narodam in posameznim ljudem,
kteri pri nji pomoči išejo. Posebno rada se
pa Marija pomočnico skaže takim, kteri v
kakih velikih zadergah, v silnih skerbeh, v
groznih nesrečah pri nji pomoči išejo. —
Ob času cesarja Teodozija je bil v Carjigradu
ali Konštantinopeljnu pri češarki straži v služ¬
bi mladeneč Avksencij. Pred očmi svojega
silno pobožnega očeta je bil Avksencij tako
čedno in pošteno odrasel, de ni bil z nobenim
greham ognjusil svoje duše. Nevarno je bilo
zalemu in čverstemu, popolnama nedolžnemu
mladenču živeti na cesarskem dvoru; tode
njegov angel ga je obvaroval, in peljal ga
je k pobožnemu pušavniku Ivanu, kteri je z
njim in še z dvema drugima sklenil naj pri-
serčniši prijaznost. Prijatelstvo v_ Gospodu
pa ima neko posebno moč, zakaj kjer sta
dva ali so trije zedinjeni v Njegovem imenu,
tam je Gospod sam vmes. To se je vidilo pri

*) Pri očitnem branji se iz (lveh ntisl. zgledov utegne
le eden brati, aho bi se imelo preveč zategniti.

155

Avksencii, kteremu je prijatelstvo dajalo pre¬
čudno moč. Bil je vsak dan med svetnim
blišem na cesarskem dvoru, opravljal je na
tanko vse službe svojega posvetnega stanu,
v vsih vojsknih vajah je druge še prekosil.
Pri vsem tem je živel pa že takrat kakor
zgled popolnama kristjana, mertev v svojem
sercu za posvetnost, v velikih čednostih, v
zatajevanji, ali de ob kratkem rečem: bil je
svitla luč, kteraje razsvitlovala cesarski dvor,
pa tudi na okrog so sijali njeni rodovitni
žarki. Pri cesarji in vsih veljakih je bil za-
volj lepega, modrega in poštenega obrašanja
v veliki veljavi in časti.

Od kod je imel Avksencij toliko moč?
Imenovani štirje prijatli so se vsak dan zbi¬
rali, so skupaj molili, skupaj brali sveto pis¬
mo in bogoljubne premišljevanja opravljali,
se vadili tiste ozke poti, ki skoz ternje pelje
v nebesa z zatajevanjem in spokornim življe¬
njem. Tako je tisto prijatelstvo, kjer je Go¬
spod vmes, in ki Gospod nekako pomenljivo
govori od dveh ali treh, zakaj v veliki mno¬
žici je rad tudi velik šum in ne toliko po¬
božnosti. Pri marsikterem mladenču je začela
zvezda njegove sreče sijati, ko se je sozna-
nil s kakim duhovnam, s klošterskim bratam,
ali tudi z drugim modrim človekam, in si je
zglede in nauke hvaležno v serce vsadil. Kaj
bo pa z današnjo mladostjo, ki se je tako

156

malo dobrega prime ? Pošlji nekterega k an-
gelcam: malo mu bo tamkej všeč in z naj
veči nehvaležnostjo se bo med hudobe na¬
zaj podal! V zvestem prijatelstvu je Avksen-
cija razsvitlovala tolika luč, je v svetosti tako
dojemal, de je dosegel dar posebnih milost,
tudi v telesnih potrebah bližnjemu pomagati.
Sej pravi kristjan ima vselej milo serce za
nesrečo bližnjega. Neki dan gre skoz carji-
grajsko mesto, kjer so stanovali veči del sa¬
mi rokodelci. Eden izmed njih je stal pred
svojim stanovanjem in je na glas tožil, de že
več tednov mu dela primanjkuje, in če bo
tako, de mora on in njegovo rokodelstvo
kmali v nič iti. Avksencij pristopi in ga
vpraša, če bi ga hotel vzeti za nekaj časa
za delavca ali dninarja. Reče, de mu bo vsak
dan več ur delal, pa noče ne živeža ne
druzega plačila, kakor le samo tri vinarje
na dan. Rokodelec ga sprejme, ker ga ni
poznal, pove mu pa tudi, de že več tednov
nič dela nima. — Avksencij stopi v čisto
zapušeno stanico, se spravi ponižno v kotič
in začne tiho moliti in od Boga blagoslova
prositi. Ni bilo dolgo, že prihajajo ljudje in
delo naročujejo; še več jih je hodilo drugi
dan, in tretji dan je bilo že toliko dela na¬
ročenega, de si je mogel rokodelec več po¬
močnikov vzeti. Kadar je Avksencij vidil,
de je njegova molitev uslišana, ni šel več v

157

tisto hišo; blagoslov Božji pa, ki ga je bila nje¬
gova molitev pridobila, je v nji ostal. — De
je Avksencij tako luč razširjal po hišah rev-
šine, pa Bog tudi njemu ni dal brez njego¬
vega lastnega truda in prizadevanja ; pobožni
mladeneč si je tako luč prižigal v družbi
svojih tovaršev. Tamkej so se med seboj
posvetovali, molili, se v svetih sklepih poter-
dovali, in prav posebno bogoljubno so tudi
Marijo Devico na pomoč klicali. O predve¬
čerih velikih praznikov Gospodovih, postavim
vnebohoda, in ob godovih Marije Device so cele
noči culi, molili, brali, in premišljevali. Ta¬
ko, glejte, je pri njih tema, noč, hvalila Go¬
spoda, — hvalila ga ravno zavoljo tega tu¬
di svitloba in dan.

Kakor pa Marija v telesnih britkostih
in temotah pridobi svitlobo in sladko hladilo,
tako in še veliko bolj je ona, kakor naš
sladki mir, Mati duhovne luči. — jPred ka¬
kimi sto leti, kakor se bere v zapisnikih ljub¬
ljanskega uršulinskega samostana, je živela
v tem mestu ženska, sicer imenitnih, pa k
njeni nesreči nezakonskih staršev. Ta madež
je pa ni zaderževal, de je silno bogoljubno
živela, se pogosto spovedovala in k sv. Ob-
najilu hodila. Pri vsem tem je pa vender
terpela v svojem znotranjem tolike dušne
britkosti, strah, in tako hude skušnjave, de
je bila vsa zbegana in se je skorej v obup-

158

nost pogreznila. Nič ni vodila, ,od kod je ta
dušna temo ta. V tem stanu je večkrat kle¬
cala pred altarjem, kjer je podoba Marije
sladkega miru v nunski cerkvi, in je vsa
objokana Materi Božji tožila svoje dušno terp-
ljenje. Neki dan v silo hudem dušnem vi¬
harji prav priserčno pred tem altarjem prosi,
naj bi ji vender spoznati dala, odkod je to-

odgovor: „Ti nisi keršena!“  — Njen
spovednik, kteremn je to razodela, si misli,
de to bi bilo lahko res pri teh okolišinah,
ker je nezakonsk otrok in se v takem sta¬
nu dostikrat ta reč zakriva; torej ji odkaže,
de naj to takratnemu velikemu namestniku
ali generalvikariju gosp. Jakopu Šilingu do-

Š ove in razloži. Le-ta z vso slcerbljivostjo
a preiskati kerstne bukve v duhovnii, kjer
je bila rojena, pa nikjer ne najde njenega
imena. Desiravno je vedila imeni svojih star¬
šev in čas svojega rojstva, je bilo vender vse
iskanje zastonj. Potemje bila 7. vel. serpana
1739 v fari sv. Petra po ondotnem vikarii g.
Jožefu Gobarji s pogojem (sub. conditione,
keršena, vender pa na tihem v njegovem sta¬
novanji. Med tem svetem opravilam, pravi
naznanilo, so ji solze pobožnosti in veselja
tako obilno oči zalivale, de so bile vse tla
mokre, kjer je stala in klečala; in s tem je

159

bila rešena vsili dušnih nepolcojev in hude
vesti. Pač je hvalila Marijo, ktera jo je re¬
šila dušne temote, ji je noč v dan, mračnost
v svitlobo spremenila. Pač po pravici tedaj
se sme tudi klicati: „Hvalite svitloba in te¬
ma Marijo 1 “

\

Cvetlica za vsacega na dom.

S svitlobo in temo je v nekaki posebni
zadevi robinija (Robinia pseudo-acacija), ki
jo z nepravim imenam sploh akacijo imenu¬
jejo in se vidi pogosto po ljubljanskih spre-
hajališih in ob cestah. To drevo ima posebno
lastnost, de ponoči perje ob perje zgerne in
kakor velo v neko spanje pobesi. Je tedaj to
drevo znamnje ponočnega pokoja in reda, ter
svarivec pregrešnih ponočevavcev; in ker ima
tudi ternje, je celo ojster svarivec tacih ne-
pokojnežev. Noč ima svojo nevarno moč, to¬
rej mora ponoči vsak človek doma pri po¬
koju biti, kakor robinija uči. Robinija se po¬
noči v pokoj stisne, — pa ima zato tudi
prelepo belo in prav prijetno dišeče cvetje:
tudi mladost, ki se boji nočnega mraka, se
lože j pošteno in nedolžno ohrani. Robinija

160

ohrani svoje lepo belo cvetje in goji sladek
mod v njem, zato ima prijetno in nedolžno
družbo- neštevilnih čebelic podnevi: mladost,
ki varuje cvetje svoje nedolžnosti, ima po¬
dnevi in ponoči zraven sebe veselo družbo
angelcev, ki skerbno čujejo nad nedolžnostjo,
de bi je slana zapeljivosti ne poparila. —
Ker akacija svoj cvet nepoškodvan obva¬
ruje torej obrodi v berhkem stročji obilno
zernja za olje in luč: tudi mladost, ki se
varuje ostudnega ponočevanja in zapeljivosti,
obrodi čversti sad stanovitnosti v dobrem in
v njenem sercu prelepo gori luč gnade Bož¬
je. •— Robinija je prav pripravna za meje in
plotove: nedolžna mladost, ki se ogiba nočne
groze in nevarnosti greha, je sama sebi in
tudi bližnjemu močna meja zoper greh. Naj
bo vam tedaj to drevo vselej ojster svarivec
zoper ponočevanje in vsako razuzdanost. —

Molite pa do jutri enkrat očenaš in 'eešena
Marijo za nedolžne, de bi jih Bog obvaroval vol¬
kov ponočnjakov.

161

Petnajsti dan.

Benedioite fulgura et nubes Do¬
mino ; laudate et superexaltate
eum in saecula.

Častite Gospoda bliski ih ob¬
laki; hvalite in povišujte ga
čez vse na vekoma.

Dan. 3, 73.

Cvetlica v čast in hvalo previdnosti
Božje.

Tudi nar bolj čudne in skrivno¬
stne prikazni v oblakih sv. Duh po
treh mladenčih kliče, de naj Boga Ča¬
stijo. Ukresuje se v oblakih nekaka
prečudna moč, ki se elektrika imenuje,
in kakor iskra iz kresivnega kamna
švigne po cele milje deleč v drug ob¬
lak, ali pa na zemljo. To je blisk. Ta
blisk je spremljan z germenjem,  ko
se namreč oblaki tepejo in krešejo; pa
tudi s treskam,  kadar je oblak z ele¬
ktriko blizo zemlje in elektriki dveh ob¬
lakov, ali pa iz oblaka in zemlje sku¬
paj terčite. Veter pripodi gorkih sopa-

u

162

rov v merzle nebesne prostore, tam se
sopari vsnežijo, vledenijo in čezdalje
bolj zgostujejo, kepe narašajo in kakor
toda, strašna šiba Božja, na zemljo
padajo. Še nobeden učenih ni mogel
tem močem do čistega na sled priti; zakaj
to je Božja vsegamogočnost in neskon¬
čna modrost. Take nebesne čuda , ki
z močnim glasam Božjo vsegamogočnost
na nebu oznanujejo, so pa Človeku ven-
der tudi dostikrat sovražne. Posebno
toča pridnemu kmetu serce globoko
užali, ker mu njegovo naj lepši upanje
tako nanaglama v nič dene. Ne more
se tajiti, de v naši natori je hudo na¬
sprotje med srečo in nesrečo, tako de bi
človek le srečen hotel biti, od nesreče nič
ne mara slišati. Ze samo misel na ve¬
selje in srečo mu obraz razvedri, in le
sam spomin na nesrečo človeku vse
obličje spremeni. Čudež gnade pa in
znamnje močne vere je, de se človek
tudi v nesreči mirnega in srečnega čuti.
Taka zadovoljnost pride človeku v ser¬
ce kakor plačilo, ako se je vselej pri-

163

zadeval v križih in težah v Božjo voljo
vdati se.

Tavler, učen in pobožen domini-
kan, pripoveduje imeniten zgled tega
nauka. Ta mož je serčno želel v čed¬
nostih rasti, in ker se sam na svoje
spoznanje ni zanesel, je osem let go¬
reče in ponižno molil, de naj bi mu
Bog dal najti zvestega služabnika, kteri bi
pot pokazal, po kteri bi zamogel naj mu
bolj varno in nar hitrejši Bogu dopasti.
Neki dan je to hrepenenje se bolj živo
čutil in Boga z naj gorečnišim koper-
nenjem prosil, de naj ga usliši. Slišal
je pa glas, ki mu je rekel: „Pojdi ven;
na cerkvenih stopnicah ga boš našel,
kterega išeš.“ — Zdajci gre; tode na
zaznamujanem kraji ne vidi druzega
kakor le berača v revnih cunjah, z bo¬
simi umazanimi nogami, v tako žalost¬
nem stanu, de se Bogu smili. Tudi mu
je bilo šteti, de vse bolj na to misli,
de bi za telesne potrebe kaj dobil, ka¬
kor pa, de bi sam komu svet delil
za njegovo notranje življenje. Ven¬

il*

164

de j' se mu pa Tavler približa, in mu
vosi dober dan. ,,Hvala vam za vaš
pozdrav,“ odverne berač, „tode ne pom¬
nim, de bi bil kterikrat že kak slab dan
imel.“ „Je že prav,“ odgovori Tavler,
„vošim, de bi Bog dobrim dnevam, ki
jih imate, vso mogočo srečo pridjal.“
„Hvala vam,“ odreče le-uni, ,,veste pa,
de nisim bil nikoli nesrečen, de se mi
vse moje dni ni nobena nesreča pri¬
merila . 11  „Naj vas Bog blagoslovi, moj
brat,“ reče Tavler, „de si k vsim do¬
brotam, ki jih imate v posesti, še več¬
no blaženost pridobite ! moram pa spo¬
znati, de mi ni pravjasno, kaj hočete s te¬
mi besedami reči.“„Be bolj se bote čudili,“
odgovori berač, ,,ako pristavim, de sim
blažen ali zveličan in sim tudi zmiraj
bil.“ — „Po pravici vam povem , 11  mu
na to zaverne Tavler, „vaše govorjenje
mi je čudno in temno; prosim vas, po¬
jasnite mi, kar ste rekli . 11  Zdaj revež
tako-le začne razkladati: „Rekel sim
vam, de nisim nikoli imel slabega dne;
zakaj dnevi so le takrat zares slabi, če

165

niso v to obračani, de se Bogii z našo
vdanostjo čast daje, ki smo mu jo dolž¬
ni Zmiraj pa so dobri, ako jih v nje¬
govo hvalo obračamo, naj se zgodi, kar
koli si bodi; in s pomočjo milosti Bož¬
je zamoremo to vselej storiti. Jest,
kakor me vidite, sim bolen berač, v
naj veči revšini. Po svetu hodim brez
podpore, brez pribežališa, veliko pritež-
nost mi je prestati na mojih potih. Ako
nič milošnje ne dobim in stradam, zato
Boga hvalim. Ako me dež, toča, vi¬
harji nadlegajo, ako mraz terpfm, ki
sim skorej gol: se zato Bogu hvalim.
Ako me kakor ubožnega reveža, ljudje
zaničujejo, za to poveličujem Božje veli¬
čanstvo. De ob kratkem rečem: Vse,
kar je težavnega in natornemu čutilu
zopernega terpeti, če me ljudje prijaz¬
no sprejemajo ali pa me preč suj e j o,
vse mi je izvirek, de Boga hvalim; moja
volja je Njegovi volji podveržena, in jest
za vse častim in preslavljam Njegovo
sveto Ime. Tako je meni vsak dan do¬
ber, zakaj britkosti ne delajo hudih dni,

166

ampak naša nepoterpežljivost, ktera iz
tega izvira, de se naša volja upira, ne
de bi se podvergla, in Boga vedno hva¬
lila in častila, kakor je dolžna. — Pri¬
stavil sim, de nisim bil nikoli nesrečen,
de se mi ni nikoli kaj zopernega pri™
godilo: sodite sami, če ni resnično, kar
sim rekel. Ali ni res, de se vsi prav
srečne cenimo, ako so reči, ki Se nam
primerijo, tako dobre in tako koristne,
de bi si jih ne mogli boljših in korist-
nišili vošiti? Zares, moj brat, kakor
me zdaj vidite, zmiraj to srečo vživam.
To vam stermenje obuduje; vender je
pa vse prav res, kar govorim, in sami
bote sprevidili. Nič se nam ne zgodi',
razun kar Bog hoče, kakor veste; in
kar Bog hoče, to je vselej naj bolji.
Iz tega pa le to izhaja, de se moram
srečnega ceniti pri vsem, kar od Boga
prejmem, ali kar Bog dopusti, de od
ljudi prejmem. In pa res, kako bi ne bil
srečen, ako sim si svest in prepričan,
de ravno to, kar se mi zgodi, je meni
naj koristniši in naj naj primerniši

167

Častiti poslušavci! V teni odgovo¬
ru in razlaganji je ob kratkem toliko teht¬
nih in tako jasnih naukov, de mi ga ni
potreba prav nič razjasnovati. Tavlerjev
in beračev pogovor bomo jutri-večer
dokončali, nocoj pa prestopimo k dru¬
gi cvetlici.

Marija pomočnica zoper strelo in ogenj.

Skorej vsako leto se sliši, de tu ali tam
v bližnjih ali daljnih krajih je koga strela
ubila. To je zares grozna smeri, in šteje se
med tiste primerljeje, ki molimo in prosimo,
rekoč: „Nagle in neprevidene smerti: reši nas,
o Gospod!“ V takih strašnih napadih je člo¬
vek v trenutku živ in mertev, in nima še
časa reči: „Bog bodi milostljiv moji ubogi
duši!“ ter obžalovanja ali grevinge obuditi.
Kdo ve, če ravno kakega terdovratnega greš¬
nika, ki na Božjo milost greši, taka nagla
in neprevidena smert to leto ne čaka, česar
Bog obvaruj slehernega na prošnjo usmiljene
Marije Device. Marija se je res tudi o ger-
menji in trcskanji že dostikrat skazala do¬
brotno pomočnico. V zapisniku Dobrovske

168

cerkve se marsikaj bere. Naj povem neko¬
liko, de tudi vi v nevarnostih k Bogu in k
Marii kličete.

Od leta 1755 se to le bere. „Žena se
n-epo š ko dvan a obvaruje, ko druge
strela ubije.  — Marija Terčkovka iz Pol¬
hovega gradca, ko je mesca malega travna
strašna huda ura vstala, je presveto Marijo
Devico Dobrovsko na pomoč klicala, in de-
siravno je strela udarila in dve osebi zra¬
ven  nje  zadela in ubila, je vender ona brez
škode ostala, ter je na tem mestu svoji Otet-
nici zahvalo opravila . .

Prav ginljiv je tudi naslednji primer-
ljej na Dobrovi od leta 1771:

V praznik sv. Jerneja pred deseto uro
je bilo zrojilo tako hudo vreme, de je bila
strela v bližnjem kraji neko hišo na Verh-
niki vnela in je do čistega pogorela; druga
strela v Dragomeru je streho na turnu gro-
zovitno razdjala, in še po druzih krajih več
škode napravila. Strašno pa je divjala v tem
kraji (namreč, na Dobrovi), tako de je v sed¬
mih minutah v treh krajih blizo cerkve uda¬
rila: pervič zunaj pokopališa kmali za ka¬
pelo v zemljo, potlej v neko smreko na bliž¬
njem travniku Matija Ovna, ki jo je razčes¬
nila (decorticando), enako je zadela hrast
Boštjana Cepin-a. V drugo pa je trešilo v
stolp te cerkve, ravno pred slovesno mašo

169

P° odpetem Tantum er go, je številko X ob
uri s cementarn vred odbilo, potem je šlo
skoz stolp doli in je nekemu mladenču, ki je
na oboku (velbu) stal, čevelj na nogi ster-
galo, njemu se pa vender ni nič zgodilo; po¬
slednjič je prederlo steno znotraj cerkve nad
kerstnem kamnam, je naredilo skoz steno
majhno čerto; pri velikih vratih je pustilo v
steni majhno luknjo, ter je ravno pod veli¬
kimi vrati v zemljo šinilo. Dosti čudno je,
ker desiravno je puli nektere ljudi poderl,
vender v tako gosto z ljudstvam natlačeni
cerkvi, ki je v cerkvi in v lopi stalo, ni no¬
benega ubilo, in tudi ne cerkve zlo poškod-
valo. Nedvomljivo, pravi zapisnik, je tako
milostno obvarovanje pripisovati zasluženju
in priprošnji preš v. Marije Device. To le pa
se je v gnječi ljudstva zgodilo: Ko je vso
cerkev žepleni smrad prešinil, kterega sim
v sakristijo čutil, so ljudje menili, de streha
ali turn gori, so se hitro iz cerkve zagnali
in tri ljudi tako poteptali, de jim je besedo
zaperlo in smo jih mogli odvezati in v sveto
olje djati. Vender so se pa popoldne zopet
zavedili in moč dobili, ter se domu vernili.
Bili pa so ti-le: Omožena neka žena, verh-
niška farmanca spod Lipe; deklica, polho¬
grajska farmanca iz soseske Smrečje; in
mladeneč, šentviški farman z Golega berda.
Kdo bo dvomil, de je tudi tem presv. Ma-

170

rija s svojim varstvam zdravje in daljši živ¬
ljenje pridobila? Hvaljen bodi Bog, ki nas
je med tako strašnim treskanjem in prečud¬
nim bliskanjem po prošnjah Marije Device
žive in zdrave ohranil!

Tako naznanuje zapisnik. Mi pristavi¬
mo samo to: Bodi si varstvo in bramba v
tako silni nevarnosti po natornih ali čeznatornili
potih, tega vender ne more živa duša utajiti,
de je od Boga, in de Marija v nobeni nevar¬
nosti ne jenja svojega Sina prositi za nas,
ki smo njeni otroci. Torej tudi mi kličimo:

O usmiljeni Bog! na prošnjo Marije in
vsih svojih svetnikov reši nas ietašnje leto
treska in hudega vremena, toče, ognja in
vsih velikih nesreč, — še nar bolj pa smert-
nega greha in nagle neprevidene smerti!
Prosimo te, usliši nas !

Cvetlica za vsacega na dom.

Ker je bilo branje od treskanja, naj bo
tudi cvetlica taka. Ta cvetlica je netresk
(tresk ali nasterk) (Sempervivum tectorium),
in najpred de se tako imenuje, ker so ne¬
vedni ljudje imeli misel, de ne treska, kjer
ta cvetlica rase. Viditi jo je bilo torej po¬
gosto po strehah v mahu, dokler so bile bolj

171

slamnate, kamor se je pa pogosto sama za-
sevala, ker taki prostor ljubi. Vse boljši ne¬
tresk ob hudih urah pa je zvesta in z a Ti¬
pljiva molitev,  na ktero Bog dostikrat
kar hitro nesreče odverne. Torej naj vam
cvetlica netresk  pomeni zaupljivo  mo¬
li  t e v. Netresk rad rase visoko po strehah :
tudi molitev nakviško gre, ona serca k Bogu
povzdiga, je povzdigovanje duha k Bogu.
— Netresk ima debelo, mastno perje, polno
nekake sočnosti: molitev ima mogočne pe¬
ruti, ki so zmožne človeka k Bogu povzdig¬
niti. pa tudi od Boga doli naj večih dobrot
sklicati, — molitev ima veliko moč. — Pra¬
vijo, de netresk je dober za marsiktere do¬
mače zdravila, zlasti njegov sok mende pri
bolnih ušesih pomaga, ako se vanje ožima:
tudi molitev je eno naj boljših zdravil zoper
mnoge dušne napake in bolezni, lctere se ne
morejo tako lahko v hiši žaleči, kjer gospo¬
duje zaupljiva molitev, roženkranec, litanije
itd.; v taki hiši ima sv. Duh svoje stanovanje.
Zlasti pa tudi za Božje zapovedi gluhi greš¬
nik »presliši, ako začne zvesto moliti. — Ko

172

se cvetlica netresk dobro razrase in ima per¬
je nad perjem na okrog kakor skodlasto stre¬
šico, potlej iz srede poldrug čevelj visoka
štiblja požene in na nji se razcvete kaj lepa
škerlatasto-rudeča cvetlica: ta lepa cvetlica
pa je v duhovnem pomenu uslišana molitev,
ona je krona ali venec zveste, stanovitne in
zaupljive molitve. — Zoper hudo uro po
mnogih krajih ljudje streljajo, zvone in ka¬
dijo j te reči, kolikor niso z vražami skle¬
njene, niso grešne: tode naj boljši netresk
zoper strelo in točo je molitev.  Kteri pa
po stari neumnosti še v copernice v oblakih
verujejo, ali imajo z izmišljenimi in necer¬
kvenimi tako imenovanimi „žegni“ opraviti,
taki zoper pervo Božjo zapoved hudo greše
in sami so dostikrat krivi, de jih še veči
nesreča in huda ura zadene, ker nočejo ume-
ti, kaj se pravi: „Častite oblaki in bliski

Gospoda/' kteri sam je gospodar na višavah.

Premišljujte do jutri pervo Božjo zapoved:
„Verovaj v enega samega Bogi/ 1  in kdor ima pri¬
ložnost, naj bere v keršanskem nauku njeno razlago.

173

Šestnajsti dan.

Benedicat terra Dominum ; laudet
et supercxaltet eum m saecula.
Časti Gospoda zemlja; hvali
in povišuj ga čez vse na ve¬
koma.

Dan 3, 77.

Cvetlica v čast in hvalo previdnosti
Božje.

Nobena reč nam ni tako bliženj
vzrok, Boga častiti in hvaliti, kakor je
naša mati zemlja. Na nji smo stvarjeni,
na nji živimo, na nji imamo vse telesne
potrebe, vse pomočite za srečno prihod¬
nost. — Vse je pa tudi na zemlji pre¬
čudno, in naj pred njen začetek in nje¬
na vravnava. V začetku je Bog
zemljo st varil,  pravi sv. pismo.
Pa zemlja je bila pusta,  prazna
in tema je bila nad brez  n a m.
Kakor vsaka reč na zemlji po naredbi
modrega Stvarnika v začetku nima svoje
prave podobe, umpak jo še le sčasama
dobi, tako je bilo tudi z zemljo samo.

174

De bi pa kdo ne menil, kakor neje-
verniki in bogotajci, de se je zemlja
sama od sebe tako občila in olepotičila,
torej sv. pismo naravnost pravi: „Duh
Božji  se  j e r azp  r o sti r al nad vo¬
dami. 11  Olepšanje zemlje je delo sv.
Duha. Ni bilo na zemlji spervega ne
človeka ne živali, ne gore ne doline,
ne drevčs ne zčliš, in nobene lepote ne.
Bila je sama hmota, neverdjana, neoli-
čena zmešnjava vsih reči, in vse je bilo
v gosto temo zagemjeno. Kakor ume¬
tni lončar sčasama iz umazanega ila
napravi naj lepši posode, tako je sv.
Duh iz te soderge in srove gruče sča¬
sama tako lepo zemljo napravil, in djal
jo je v zvezo z drugimi nebesnimi trupli
ali kroglami, tako de na ničimur ne
stoji, za nič ni obešena, nobena reč je
ne podpira; vender ona že toliko sto
in sto let po nebu po svojem tiru tčka,
de se nikoli ne spotakne, nikoli ne
zajde v stran, nikoli se ne zaleti, ni¬
koli ne zastane. Na tanko se prisuče v
24 urah sama okrog sebe; gotovo o

175

pravem času ■— v 375 dneh in 6 urah,
to je, vsako leto prisopiha okrog soln-
ca, in nikoli nič ne zamudi in nič ne
prihiti. In tako tenko se svojega reda
deržr, desiravno ima 131 milijonov milj
dolgo pot opraviti, in pa taka veličina
in taka teža, ktere poveršje 9,260,500
štirjaških milj obsega. O prečudno delo
vsegamogočnosti Božje, — o lepa opra¬
va in vravnava sv. Duha! -—-Kakor
se je pa sv. Duh takrat, v začetku, raz¬
prostiral nad vodami, de je stvarjenje
v red deval, zemljo lepšal; tako se raz¬
prostira še zmiraj, zaljša travnike z
zelmi in travicami, njive z žitam, verte
s sadjem; ohrani obnebju njegove tiče
in milijone živalic, ki jih naše oko še
vidi ne; morja, ki imajo nad dve tre¬
tjini vsega prostora, z ribami in mor¬
skimi zvermi napolnuje. Živi pa tudi
tebe, o človek! Torej ne opusti moliti
k sv. Duhu pred jedjo in po jedi.

Naj bolj čudno pa je, de tudi tiste
reči, ki se nam in našim berlav im  očem
vse zmešane in zmedene zdd, so v ta-

176

ko lepem in imenitnem soglasji z našo
pravo srečo, z blagram sedanjega in
prihodnjega življenja, de se človeški um
nikoli ne bo mogel prečuditi, ko se mu
bo enkrat vse razjasnilo. To je spoznal
uni modri berač, ki sim sinoč popiso¬
val, de še ni nikoli imel nobenega hu¬
dega dni, de še nikoli ni bil nesrečen,
temveč de je bil zmiraj prav blažen ali
zveličan. Vpraša ga pa Tavler nadalje,
kako de on ta prečudni nauk, ki ga
tolikanj srečnega dela, v djanji spol-
nuje ? Odgovori mu revež: ,,Tako, de
z Bogam živim, kakor z očetam, ki
svoje otroke ljubi. Nikoli ne pozabim,
de ta modri in mogočni Oče vč, Česa
potrebujemo, in de nam bo zanesljivo
tudi dal. Naj je pa to, kar se mi do¬
godi, čutilu natornega človeka nasprot¬
no, ali pa prijetno; naj že je sladko
ali grenko, naj po svetnem videzu obro¬
di Čast ali sramoto; naj je zdravju ko¬
ristno ali škodljivo: pri vsili okolišinah
vender vse sprejmam tako, kakor reč,
ki je v tem trenutku za me boljši nad

177

vsako drugo reč. Po tem takem sim bolj
z njo zadovoljin, kakor bi zamogel biti,
ne včm s kakošno rečjo, ktero bi po dru¬
gi poti dobil. Tako tedaj je za me vse
sreča, kar koli se mi primčri, in ni je
reči, de bi za njo Boga ne hvalil.“

„Dajte, razlagajte mi še svoj tretji
odgovor: de nikoli niste brez blaženo¬
sti; povem vam, de to razlaganje, me¬
nim, vam bo težko, reče Tavler. „Ven-
der pa upam, de vam bom tudi to lah¬
ko razložil in z razlago vstregel,“ od¬
govori revež. „Priterdili mi bote saj to,
de tistega človeka bi blaženega šteli,
kteri bi svoje namene brez zaderžkov
dosegel, čigar želje bise vse spolnovale. Ni
ga pa gotovo človeka, kteri po mislih sve-
td živi, de bi zamogel to blaženost popol-
nama doseči; le samo nebeškim prebi-
vavcem, kteri so svojo voljo z božjo
voljo dokončano sklenili, je taka bla¬
ženost prihranjena. Veste pa, de smo
že tukaj na tem svetu poklicani, tega
vdeležiti se, in z zedinjenjem svoje vo¬
lje z božjo voljo nam je dano to bla-

12

178

ženost doseči. Tako popolnama zedinje¬
nje pa je zares zmiraj s predragim mi-
ram spremljano, kteri je kakor predo-
kus nebeške blaženosti. To tudi ne mo¬
re drugač biti, zakaj tisti, ki le to hoče,
kar Bog hoče ne zadene na noben zader-
žek svoje volje; vse njegove vošila se mo¬
rajo dopolnjene čutiti, ker so soglasne ali
edine s tem, kar Bogu dopade. Taki člo¬
vek tedaj, je blažen, zveličan, in to blaže¬
nost imam jest, ona je jedro mojega ve¬
selja. V vsem, kar koli Bog stori, naj¬
dem sladkost, ki je stokrat bolj prijetna,
kakor pa je sladkost pri tistem človeku,
kteremu se vse njegove nagnjenja spol-
nujejo.“ To razlaganje je navdajalo
Tavlerja z novim začudovanjem zavolj
velike modrosti unega reveža. Naj seže
pa tudi tebi v serce, o človek, de ne
boš toliko grešil zoper dobrotno pre¬
vidnost Božjo, ki vse dobro, vse prav,
vse v tvoje zveličanje dela.

179

Marija studenec usmiljenja.

Sv. Bonaventura imenuje Marijo stude¬
nec usmiljenja.  To je pač lepo in raz-
veselivno ime. O kako dostikrat ubogi Evini
otroci pridejo v take zaderge, de ne vedo
ne naprej, ne nazaj, in jim je njih nezgoda
tolikanj hujši, ker so si jo več ali manj
sami krivi, in nimajo vselej tacega razsvit-
ljenja v težavah, kakoršnega je imel ubožec,
od kterega smo ravno kar premišljevali. V
poduk in tolažilo tudi takim pa neki gospod
na dostojni stopnji časti sedanjega časa to le
pripoveduje.

„Mladost ni vselej modrost. To se skorej
vsak dan vidi ali sliši; in taka se je bila tu¬
di meni pripetila. Nekoliko mladostne laliko-
mišljenosti, pa tudi razžaljena častiželjnost
me v tako zadergo pripravite, de sim skorej
na tem, nad boljši prihodnostjo . obupati.
Vprašam naj pa pri tej priči: Kdo je srečen
na svetu? — Učijo, de tisti, ki v gnadi
Božji živi. Te resnice gotovo nobeden ne
more ovreči. — Drugi menijo, de tisti je
srečen, ki vsega zadosti ima, karkoli mu
serce poželi. Tode sv. Duh jih zaverne, rekoč:
„Vidil sim vse, kar se poet solncem godi, in
glej, vse je nečimernost 1 “  —- Modrejši me-

12 *

180

nijo, de tisti na zemlji so srečni, ki spoznajo,
de so kdaj nesrečni bili, — in imajo prav;
ker sama skušnja nas uči, de človek, ki
je bil slep rojen, nima nikdar tako goreče
želje, gledati obličje svojih ljubih staršev,
rumeno solnce, prijazno luno, migljajoče zvez¬
dice, lepotičje cvetlic in druzih neštevilnih
lepot Božjega stvarjenja, kakor pa tisti, ki
je po kaki nesreči vid zgubil. Enako, kdor
nikoli bolan ni bil, ne zna ceniti dobrote te¬
lesnega zdravja; in kdor nikdar ni kaj gren¬
kega pokusil, gotovo ne vč, kaj de je slad¬
ko. — Jest pa sim bil do čistega nesrečen,
ker kuhal se je v meni strupen .serd zoper
ljudi, in kar je še nar hujši, pa prav lahko
zapopadljivo: Boga moliti se mi nikakor ni
več dalo! — V tej dušni temoti grem nekega
dne mem ljubljanske farne cerkve „Ozna-
njenja Marije Device pred mostam—  kar
me notranj nagib spreleti in v omenjeno
cerkev žene. Poslušam, in pa s takim čutam,
kakor mornar, ki je v viharji in smertni ne¬
varnosti na širokem morji, in daljno luč za¬
gleda iz otevnega zavetnika. Stopim v cerkev
in zdi se mi, de kakor bolno detice tu pri¬
dem ljubeznjivo Mater v svoji bolezni pomo¬
či prosit. Enak cestninarju (čolnarju) sv. pis¬
ma pokleknem blizo velikih vrat, in obljube
J '’ ‘ ' lim, sam več ne včm,

vender svoj živi dan

181

več ne pozabim, de ko spet vstanem in iz
Božje veže grem, sim menil, de sim ves pre¬
rojen, in kmali se tudi prepričam, de svet
ni tako čern, kakor se mi je poprej zdel, in
spet se mi upanje v serce verne. V malo dne¬
vih se moja osoda spremeni. Znani in ne¬
znani dobrotniki se oglasijo, in me po svoji
zmožnosti podpirajo. Bog je njih serca ga¬
nil; oblaki moje otožnosti zginejo, in solnce
za boljši prihodnost mi spet tako prijazno
zasije, de sim mogel s serČno hvaležnotjo
spoznati, de moj Bog me ni pozabil in za¬
pustil, in de moja preblažena Mati Marija je
zmiraj nad menoj čula in za me pri Bogu
prosila/'

Preljubi kristjanje! Taka skušnja zamo-
re res tolažljiva biti za marsiktero užaljeno
serce. Mladi ljude, ki ste začeli prepozno mis¬
liti, de vam je treba za starost se kaj na¬
učiti, kakega reznega opravila lotili se ; sta-
reji obupani kristjanje, ki Ste se. na duši in
na telesu zanemarili; šolski učenci, ki ste na
krivo pot zavili; zlasti vsi, ki ste svojemu
Bogu zvestobo prelomili: nikar se ne pogre-
zujte v mlakužo otožnosti; tudi vam je še
odperta pot k nebeškemu Očetu in v naročje
usmiljene Matere Marije. Pokleknite tudi vi
v hiši Gospodovi pred sv. Rešnje Telo, ali
pred Mariin altar, razlite svoje serce, kakor
uni mladeneč, in zanesite se, de ne bo za-

182

stonj ! Bog vas ni še izbrisal iz svojega za¬
pisnika, in berž ko se vi k Njemu obernete,
se bo obernil tudi on, vaš Oče, k vam.

Ti pa, o Marija ,,studenec usmiljenja in
pomoč kristjanov!“ ozri se nocoj z milostnim
očesam na vse pričujoče, kteri tvoje pomoči
potrebujejo!

Cvetlica za vsaeega na dom.

Imenitna zdravilna cvetlica, razširjena
po vsem svetu, je svišč ali lecj&n (Gentiana);
vzemite ga seboj domu, vam utegne kaj ko¬
ristiti. Lecjan rase po planinah, logih in sa¬
motah, in je s svojo grenkobo kakor neko
znamnje terpljenja in znotranjega zapušenja.
Lecjan je grenek, pa zdrav za želodec, kte-
remu moč daje; tako tudi ga ni kmali huj¬
šega terpljenja, kot je znotranje zapušenje
zlasti kdor ga ne zna prav obračati: tode to
terpljenje ima za dušo posebno zdravilno
moč, ker jo s svojo grenkostjo od svetd odi
terga in k Bogu oberne. Neko pleme svišča
ali lecjana (G. verna) ima prelepo višnjevo
cvetno krono na dnu, v sredi krone pa milo

183

belo zvezdico. Taki mili zvezdici ste tudi tebi
v znotranjem terpljenji in zapušenji dve:
Zveličar tvoj v svoji žalosti na Oljski gori,
in pa njegova deviška Mati, kakor „Mater
Dolorosa/' „Mati sedem žalost. “ Na ti zvezdi¬
ci oberni svoje oko, naj bo tvoje znotranje
terpljenje zadolženo ali nezadolženo: in po-
magano ti bo.

„Žena glej, tvoj Sin! Sin glej, tvoja Mati!“
Te besede premislite trikrat do jutri.

184

Sedemnajsti dan.

Benedicite montes et colles Do¬
mino ; laudate et superesaltate
eum in saecula.

Častite Gospoda gore in hribi;
hvalite in povišujte ga čez vse
na vekoma.

Dan. 3, 75.

Cvetlica v čast in hvalo previdno¬
sti Božje.

' Hribi in gore naj hvalijo , easte,
povišujejo Grospoda, ki sami y bolj ali
manj visoko v nebo kupč. (Jaste in
hvalijo naj gore in hribi Grospoda, na
kterih rase toliko prelepega drevja, to¬
liko lepodišečih in zdravilnih zpliš, iz
kterih izvira toliko bistrih studencev,
kteri hranijo v svojem drobu toliko
koristnih rudnin, toliko železa in jekla,
toliko srebra, zlata, demantov in drazih
kamnov! Ostanimo pa nekaj malo le
samo pri rudninah, in kmalo bomo vi-

185

dili, kako hvalijo gore že le samo v
tem plemenu svojega bogastva po vsi
zemlji Gospoda. V 5. stoletji po Kr. r.
so začeli na visoko postavljati posebne
klicavce, kteri sami Bogu hvalo ozna-
nujejo, pa tudi druge k češenju Gospo¬
dovemu kličejo; usta imajo ti klicarji
brončene, jezik pa železen, imenujejo
se zvonovi,  in škof'Pavlin v Ram¬
pami na Laškem jih je bil ob tistem
času mende pervi v cerkveno rabo
postavil, do 8. stoletja pa so se bili že
po vsem keršanskem svetu razširili. Zdaj
pa je res ni kmali stvari, ktera bi to¬
liko pripomogla v češenje Božje, kakor
zvonovi. Ne le samo, de nam toliko¬
krat napovedujejo: „Zdaj bo sv. maša
in daroval se bo Edinorojeni za vas
umerljive ljudi nebeškemu Očetu; zdaj
je šel eden naših bratov ali sester v
večnost, odkrite se tudi vi gosposki in
molite nekoliko malo za njegovo dušo;
zdaj nesd zemeljske ostanke enega iz¬
med vas na pokopališe, tudi z vami se
ho skorej in skorej enaka zgodila. 11

186

Zdaj vam napovedujejo, de je blizo
praznik Gospodov, Matere Božje, ka¬
kega svetnika: že naprej se spomnite,
de vas Božja in cerkvena zapoved oj-
stro veže ob tacih dnevih od dela pre¬
nehati in z Božjo službo jih posvečevati.
Ne le vsako uro, tudi še vsako Četert
ure tebe, o človek, zvonovi opominjajo,
de pa le spet si toliko in toliko bližej
večnosti! Kako je pa opoldne, zve¬
čer, ... ko zvonovi po vsem mestu, po
vsi sosesčini — čez hribe in loge za¬
kličejo: „Angel Gospodov je Ma¬
rii oznanil _ *.  ?“ Ali se zbudi tudi

tvoje serce, ter sežeš v to častitljivo
soglasje in nadaljevaš: „G e š e n a si

Marija, gnade polna .?“

O preljubi! nikar ne misli po zmo¬
teni oliki tega sveta, de je kaj pripro-
stega, kaj zaničljivega, odkriti se in ži¬
vega Boga moliti, kadar te zvon k temu
povabi. To je eno izmed naj častitljiv-
ših, izmed naj lepših djanj vsacega Člo¬
veka, čigar serce ne kliče z luciferjem:
„Najvikšemu hočem enak biti, in nad

187

zvezde bom svoj sedež postavil!“ Bog a
moliti  — to je kaj lepo, kaj častit¬
ljivo delo, to je — po pravici vam po¬
vem —<- naj bolj pošteno djanje vsacega
človeka. Boga se ne sramovati, to je
še lepši kakor pa pismovnico odpreti
in bankovec za 5 gld. revežu podati.
Hribi in doline, višave in globočine naj
torej o angelovem češenji poveličujejo
Boga, vsak dober duh naj hvali Go¬
spoda !

Ker smo pa že pri rudninah, po¬
glejmo tudi, kako naj rudnine in kovine
po poti križev in britkost Gospoda hva¬
lijo? — Zguba denara, spodbijanje pri¬
čakovanega dobička, goljufije, prehito-
vanja, prekanljivosti, silne ogoljenja te¬
ga , kar človek ali že po pravici ima
ali pa morebiti po krivici posestva, so
dostikrat vzroki nar hujših prepirov,
kteri so ravno nasprotje tega, kar se
hvala Božja imenuje. To pa zato, ker
človeku ne moreš kmali hujši rane
vsekati, kakor če sežeš v to, kar je
njegovega. So pa serca tako močno

188

vterjene v čednosti, de tudi take zgube
ko jih ne morejo odverniti, mirno pre¬
našajo. Vender le malo tacih je. Ulice
in ceste se dostikrat razlegajo od pre¬
pirov, kletvinje in razgrajanja tacih, ki
grejo v sodnije ali iz sodnij, kjer se
poganjajo za to, kar je „tvoje“ ali „moje.“
Kaj tedaj ti je početi, kadar krivično
zgubo terpiš, de ostaneš človek, de se
skažeš kristjana?

Ravno tista vdanost v voljo Božjo,
od ktere letaš vsak dan v Šmarnicah
kaj slišite, je potrebna, in mir se bo
ohranil. Nameri se, de moraš kako
reč v drugič plačevati, ker pervega
plačila ne moreš dokazati; ali de moraš
plačevati dolgove družili, za ktere si
bil porok; de zgubiš pravdo, ki misliš,
de bi jo po pravici mogel dobiti; in še
prav veliko enacega. De v tacih nar
hujših primerijejih mirno serce in ker-
šanski pokoj z nasprotnikam ohraniš,
poslušaj, kaj neki učenik pravi: Ako
ima nasprotnik oblast in silo, take reči
od tebe tirjati, misli si, de tebi Bog

189

hoče tako poskušnjo in nesrečo dopu¬
stiti. Še več; misli si, kakor bi Bog
od tebe ta denar ali to zgubo tirjal; in
če ti to krivično plačilo, ko se že ni¬
kakor ogniti ne moreš, s tem namenam
opraviš, de bi Bogu dopadel z vdanjem
v Božjo voljo, takrat ti gotovo Bogii
daš, kar moraš po krivici plačati. Nikar
ne misli tukaj, de zagovarjam krivico
tvojega oderuha; njegov greh ni zato
nič manjši, ker ti krivico voljno terpiš;
ampak tebi je neizrečeno veliko zaslu-
ženje pri Bogu za zgubo, ktero ti je
Bog dopustil zavoljo poskuŠnje, in jo
poterpežljivo prenašaš. O kolike mi¬
losti so tistim prihranjene, kteri tako
delajo!

De se vam to pojasni, mislite si
dva človeka; eden z vdanostjo v voljo
Božjo prenaša, ker mora prisiljen ali
morebiti celo krivičen dolg plačevati,
zato ko se po zunanji pravici od njega
tirjati zamore; — drugi pa ravno toliko
vbogajme da, kolikor je mogel ta po¬
siljeno pa krivično plačati. Vedite, ko-

190

likor koli prečudno velike so tudi za-
shlženja, ktere niilošnja že tudi na tem
svetu darovavcem pridobi, je vender še
veliko bolj zaslužljivo delo djanje tistega,
kteri daru svojega denarja ne da, ko¬
mur bi sam hotel, ampak v duhu vda¬
nosti v voljo Božjo tistemu, kteremu ga¬
je dati primoran. V tem primerljeji je
dar prost vsake lastne volje, torej je
od strani dajavca čistejši in prijetniši
pred Bogam. Tako se zgodi, de daja-
vec tega, kar ni dolžan in mora dati,
ima veliko zasluženje zato, ker se ti
sili v voljo Božjo vdan podverže; uni
pa, ki krivično tirja, ima velik greli,
in je dolžan storjeno škodo popraviti,
ako se želi z Bogam spraviti. In ako
milošnja naj obilniši in naj bogatejši
blagodare Božje nad deržine z nebes
priklicuje, se sme delu, od kterega smo
govorili, še častitljivši sad prištevati in
od njega pričakovati. Nikomur tedaj,
kdor po nedolžno kako škodo ali zgubo
terpf, ne bodi britko pri sercu, naj ni¬
kar zato v jezi in sovraštvu ne živf s

191

svojim bližnjim, naj ne opravlja, ne
kolne, — ob kratkem, naj ne podira
mini. zavolj tega, zakaj Bog bo njegov
cezobilno bogati povračevavec.

Alfons Marija Ratisbon.

Prevzetni ljudje se včasi s hribi primer¬
jajo, torej jih Bog dostikrat poniža, de so
kakor doline in jih po tem v svojo službo
posveti. Taka je bila z Ratisbonam. Rojen
od bogatih, imenitnih judovskih staršev v
Strasburgu, se je veliko učil in se prav po¬
sebno izobrazil; imel je pa tudi na zbiranje
vse, kar zamore človeško serce poželeti in
kar mu je bogastvo zmožno dati. Njegov
brat Teodor, ki se je bil pa že poprej dal
kerstiti, ga je že delj časa priporočal v mo¬
litev bratovšine presv. in neomadežanega serca
Marije Device, de bi tudi njega na Marijno
prošnjo pridobil za vero v Kristusa. Njegova
molitev je bila uslišana. Dogodba, kako se
je to dognalo, je nova in ne nova; skorej nova
je, ker se je dogodila v naših ilrielp v obličji
sv. Očeta v Rimu, ker jo vesoljni svet ve,
in ker je spreobernjenec še v življenji. Ne-'
nova je, ker je od nekaj časa od nje precej

192

potihnilo in jo mladost malo ve, de si tudi
je ravno tako očitna in nevtajljiva, kakor
ginljiva in podučljiva. •—

Alf bris, takrat 281etin mladeneč, je so¬
vražil svojega brata, ker je bil zapustil vero
svojih očetov; ravno tako pa je čertil kato¬
liško vero in njene naprave. Ljudje višjih
stanov imajo namreč prav pogosto to vražo,
de je nepošteno zapustiti vero svojih predni¬
kov. Brez ozira na to, de je potem takem
Luter nar bolj nepošteno delal , ker je zapu¬
stil katoliško vero svojih sprednikov, je po¬
misliti to, de resnica je perva reč, in te je
dolžan vsak iskati, kdor je nima. Ako se te¬
daj krivoverec ali nejevernik prepriča, de ni
v pravi veri, ktero je Bog razodel, zakaj bi
bilo nepošteno, svojo napčno vero zapustiti?
Vsak previdni človek mora spoznati, de v
zmoti ostati, to bi bilo nepošteno; ne pa zmoto
zapustiti.

Ob nekem kratkočasnem popotvanji v
Rim se snide Alfons v Rimu z baronam Teo¬
doram Bussierre - am (Bisieram), _ prijatlam v
mladih dneh, ki je pa v katoliško cerkev
prestopil in je zdaj med katoliškimi učenimi
ter pobožen katoličan. Le-td gaje pregovoril,
de si je dopustil svetinjo neomadežanega spo¬
četja Marije Device na vrat obesiti in je
obljubil molitev sv. Bernarda „Memorare“
(Spomni se . . .) zjutraj in zvečer brati. To

193

je pa storil le iz nekake norčije, in vnemar-
nosti le zavolj prijatla, in ni nič deržai do
tega. —

20. prosenca 1842 hodita oba po cestah
rimskega mesta in stopita v cerkev sv. An¬
dreja, kjer je imel Ratisbonov prijatel v sa~
kristii zavolj nekega pokopa opraviti. Alfons
ostane v cerkvi in jo ves merzel ogleduje.
Kaj de se je bilo ondi z njim zgodilo, sam
nadalje, tako-le pripoveduje: „Bil sim kak

trenutek v cerkvi, kar se me loti neprevidama
neizrečen nepokoj. Pogledam, in vse poslopje
mi je bilo zginilo spred oči. V sami stranski
kapeli je vsa svitloba kakor zedinjena, v
sredi te žarne svitlobe pa se je prikazala na
altarji, v veliki leskečnosti, polna veličastva
in ljubeznjivosti, D e v i c a M a r i j a, kakoršna
je na čudežni svetinji neomadežanega spočetja.
Nepremagljiva sila me je k nji vlekla. Sveta
Devica mi je z roko znamnje dala, de naj
pokleknem in nikar ne nasprotvam. Po tem
je dala drugo znamnje, kakor bi hotla reči:
„Tako je prav D. .. Na obličje se na zemljo
sklonem... Nič mi ni govorila, pa vse sim
razumel A — Posebno čudno je to, de kratki
tisti trenutek, ko se mu je bila Marija raz¬
odela, je bil zadosti, de jud, ki do takrat ni
imel nobenega zapopadka od resnic katoliške
vere, je dosegel tako jasno spoznanje sv. vere
in vsih keršanskih resnic, in pa tako natanko,

13

194

de so se vsi čudili, kteri so ga slišali od teh
reči govoriti. Našli so ga na zemlji ležečega
in s solzami oblitega. Prosil je za sv. kerst,
in enajst dni po ti prečudni prikazni, in
spreobemjenji je bil keršen, birman in ob¬
hajan. Ko je pa dosegel visoki dar keršan¬
stva, je hotel tudi popolnama kristjan biti.
Odpovedal se je svetu, in v Avinjonu na
Francoskem se je pridružil Jezusovemu redu,
ravno temu redu, ki ga'je  poprej posebno
sovražil in preklinjal. To spreobernjenje je
toliko bolj čudno, ker Ratisbon, kakor je
dandanašnji le prevečkrat pri učenih, ni imel
nobene vere, tudi judovske ne, od ktere je
bil pa še ohranil judovsko neugasljivo so¬
vraštvo do keršanstva. Tako naglo ozdrav¬
ljenje iz tako silno hudega sovražnika v
naj večega spoštovavca keršanstva, pa toliko
razsvitljenje v enem trenutku, to je čudež
milosti Božje na prošnjo Marije Device.

Vidiš tedaj , kristjan, koliko moč ima
tudi Božja Mati do sere človeških . otrok.
Mogoče je, de tudi tvoje serce ni kaj v do¬
brem stanu. Kako spolnuješ sklepe, ki si jih
delal o velikonočni spovedi? Ne mara, spet
v greh lezeš? Kaj pa še le če velikonočnega
Obhajila nisi opravil? — Veš, ljubi moj, če
si v kaki dušni zadergi, pri svoji Materi Ma¬
rii pomoči iši, in njeno nav dajanj e poslušaj,
kakor Ratisbon; pa milo prosi in zaupaj , de

195

se ti bo še pomagalo. Nikar'pa se ne mudi!
Opravi v majniku, kar si prestopivši cerkvenp
zapoved zamudil o.Veliki noči. Zdihni torei
k Marii:

O dobrotljiva; o usmiljena Mati, ki Sker¬
biš tudi za grešne otroke, in zgubljene domu
kličeš; prosim te ponižno, še enkrat mi po¬
magaj, de se iz železja svojih grehov rešim
in med Jezusove svete ovce nazaj pridem.
Marija pomagaj, pomagaj,Mati! Amen.

Cvetlica za vsacega na dom.

Cvetlica mlič ali regrat (Leontodon
taraxacum) naj vam do jutri služi v pre-
mislik. Ta priprosta , bi djal, kmečka cvet¬
lica rase. po vsih potih, mejah in travnikih,
in je torej v tem pomenu znamnje poniž¬
nosti in priprostosti.  Z receljni se
otroci igrajo in iz njih obročke in verige ali
ketine delajo: ponižnost pa je ravno pervi
roček ali klep za zlato verigo, vsih čednost,
ktera mora do nebčš seči, ker na ti zlati
ketinici tvojih čednost te bo enkrat angel
varh potegnil v nadzemeljsko nebeško kralje¬
stvo. Iz korenine, perja in stebel se cedi bel
mleček, kteri na koži znamnja zapusti: iz

13 *

196

ponižnosti pa' izvira lepo mlečice čednost v
mislih, besedah invdjanji. — Regrat je prav
dober za mnogotere zdravila, kakor je sploh
znano : tudi ponižnost je naj boljši zdravilo
zoper mnogotere dušne bolezni, posebno pa
zoper napčno boječnost, kader je treba ob¬
tožiti se svojih grehov v odkritoserčni spo¬
vedi. —

Ker je bilo v začetku rečeno, de naj
hribi  časte Gospoda, torej priporočite enkrat
do jutri Jezusu „Ekce  H o mo", in enkrat
pa žalostni Materi Božji  hribe, de bi se
spreobernili. Hrib je napuh, priporočite torej
tiste, ki jih prevzetnost od pokore odvrača, de
bi se taki hribi spreobernili, kakor Ratisbon,
in začeli hvaliti Gospoda.

197

Osemnajsti dan.

Benedicite universa germinantia in
terra Domino: laudate et superxal-
tate eum in saecula.

Častite Gospoda vse rastline na
•zemlji; hvalite in povišujte ga
čez vse na vekoma.

Dan. 3, 76.

Cvetlica v čast in hvalo previdnosti
Božje.

Bog je bil tretji dan vodo od su¬
hega ločil, morja in jezera z mejami
ogradil, vodam njih struge naredil. Zem¬
ljo pa, ki je bila gola, suha in prazna,
je bil Bog v svoji nezmerni modrosti
sklenil lepo obleči. Rekel je: „Zemlja
naj požene travo, ki zeleni' in
dela seme, in rodovitno drevje,
ki rodi sad po svojem plemenu,
kte rega seme bodi v njem na
zemlji. In zgodilč  se  je.“ (1. Moz.
1, 11.) Kakor bi trenil, se je prikazalo

198

milijone in milijone, želiš, trav, cvetlic
in dreves v toliki obilnosti in mnogo¬
terosti, v tako živili barvah, de človek
ne ve čemu bi se bolj čudil, • ali mno¬
žici , ali • lepoti, ali dobroti? In le-tč
ostanejo tavžente let in se zasčvaje, de
si tudi človeška roka pri njih nar ve-
čem delu nima nič opraviti. Premisli
to čudno stvarjenje, o človek, ki imaš
kaj čutila. Le samo razločnih rastlin¬
skih plemen štejejo učeni nekako osem¬
deset do stotavžent, nekteri pravijo celo
dvestotavžent. Koliko je pa potlej vsa-
cega plemena število posebej na zemlji?
Kdo jih more le na enem samem trav¬
niku ali vertu sošteti? Kdo ve, koliko
je lanenih, pšeničnih, proseni h stebel na
eni sami njivi? Koliko je zelenih pere-
sic na enem samem drevesu? In glejte!
kakor ima neskončno modri in všega-
vedoči Stvarnik vse naše lase štete, tako
vč tudi za število vsih bilk, travic, želiš
in cvetlic, pa tudi vseh peresic in vsili
semen in naj manjših drobcev. 0 pre¬
čudni zapisnik Božje vsegavednosti! Ali

199

spoznaš, o človek, kako malo pa tvoj
spomin obsega, kako malo tvoje oko
pregleda? — In kolika je dobrota Božja
v rastlinstvu 1 Ne le vsaki rastliki, sploh,
ampak vsaki koreninici, vsakemu pe¬
rescu, cvetu in semenu je Bog svojo
moč dal; nektere bolj koristijo kakor
zdravilne zeliša, druge bolj razveselju¬
jejo s svojo lepoto, druge s svojim pre¬
lepim duham, druge v živež služijo.
Naj pa popiše kdo lepoto in prid dre¬
ves , če more.. Kako ginljivo je že v
gostem logu med visokimi jelkami, me-
cesni, smrekami, med debelimi hrasti,
bukami, javorji itd. Vidi se prav živo
mogočnost Božja, ki jih od stoletja do
stoletja iz tla kliče , redi in ohrani, ne¬
ktere po 300, 500, 1000 let. V Orotavi
na otoku Tenerifi v atlantiškem velikem
morji, govore, je nekako „drakonovo
drevo,“ ki je neki celo 5000 let staro.
V Egiptu blizo Kaire se kaže tako ime¬
novano ,,Marijno drevo 11 , ki govori zro-
čilo, de so Jezus,- Marija in Jožef o
svojem begu v Egipt pod njim poči-

200

vali. *) To je vse mogoče , vender pa
slehern ve, de to ni kaka verska res¬
nica. — Če je pa že drugo drevje tako
imenitno, kaj bomo rekli še le od sad¬
nih dreves ? Ako hodiš po vertu, ki je
poln sadnega drevja z vsakterim naj
lepšim cvetjem; ali če sediš pod dreve-
sam, ki se mu vse veje in verhovi sadja
šibe; ali gledaš n. p. češnjo z zrelim
sadam, ki se že od deleč kakor škerlat
lepo rudeči očesu: če pa ti pri vsem
tem imaš mlačno serce in tavžentkrat
Boga ne hvališ, — vprašam te, ali si
ti živinče ali človek ? Enako čudna, o
sto- in stokrat prečudna je dobrota
Božja v vertnili in poljskih pridelkih.
Ti žanješ rumeno pšenico, beli ječmen,
sivo rež, gladko proso, černo jej do na
polji, — pa se z rokami v smertnem
grehu teh lepih darov Božjih dotikaš,
ali pa saj tvoje usta nimajo besedice
za hvalo Božjo : povej mi vender Človek,
kakošno — čigavo serce imaš ti? —

') Vid. Volksfr. Beilage 1864.

201

Ti voziš domu velike vozove debelih
podzemljic, korenja in repe, — ali pa
tako polnega snopja, de se vse šibi in
omahuje, — ti mlatiš, maneš in sprav¬
ljaš naj lepši pridelke, — zraven tega
pa veliko preklinjaš, pa tudi nesramož-
ljivo norčuješ in žališ Njega, ki ti je
vse to dal! — Pa tudi greš in s takimi
darovi Božjimi svojo pamet zapraviš,
n. pr. z vinam, s požrešnostjo, in ne
de bi jili hvaležno in zmčrno vžival!
Povej, o človek, od kod si doma, kje
si se človečnosti vadil, kje si se vere
učil? Pa tudi to-le je prav hude graje
vredno: Ti veš, de še enega klasii iz
zemlje obuditi ne moreš, de ene same
grozdne jagodice ne moreš z vso svojo
umetnostjo narediti in ozoriti, de naj
manjšega peresca zelenjave in prikuhe
nisi zmožin stvariti; vender greš more¬
biti k mizi in od mize in nisi prav nič
hvaležen Njemu, kteri ti je vse to osker-
bel. — Če se pa nameri, de ti ktera
koli reč dobro ne ugodi, de ni prav
dobra letina, de te sploh kaka nesreča

202

zadene; takrat si pa hud, nejevoljin,
nasajen in navtisnjen, kakor bi te bila
naj veči krivica zadela, kakor de bi bil
Bog tebi vse dolžan, ti pa njemu nič
ne! Ali ni tako djanje nespametno,
brez glave, silo nehvaležno? Veliko
veliko dobrega nam Gospod odmakne
zato, ker mu za njegove darove nismo
hvaležni in ker jih nepridama vživamo.
Ce tedaj moramo nekoliko bolj stradati,
ker so pridelki na polji in zaslužki pri
rokodelstvu pičli , če pri zdravji kazi,
in še več enacega: spomnimo se, de
vse te in še- veliko hujših kazen smo
vredni. Prenašajmo pa z dobrim sercem
pritežnosti, spreobernimo se iz celega
serca, in kmali se bo tudi Gospod k
nam potolažen obernil.

Zveličani Simon Garčja.

Sv. Bernard imenuje Marijo „nebeško
cvetlico'', in kdaj se ta primek lepši poda,
kakor pri današnjih Šmarnicah, ko nas sv,
Duh opominja: J,Častite Gospoda vse rastline

203

na zemlji!“ Smemo pa brez strahu tudi reči:
»Hvalite Marijo vse rastline na zemlji!“ Take
cvetlice, ki Gospoda častijo in Marijo hvalijo,
so pa zlasti dobri ljudje na zemlji, posebno
nedolžne otročiče, ki radi ročice sklepajo in
lepo molijo, bi hotel take Marijne cvetlice
imenovati.

Simon Garčja je bil izmed takih. Nad
tem otročičem je bilo kaj posebnega, de je
bil komej tri leta star, in že je povsod tiho
molil, koder je šel. Čudili so se starši njegovi
molitvenosti in niso vedili, kaj de moli; pri-
slušujejo torej in začutijo, de moli češenama-
rijok  nji je pa, še zmiraj kake molitvice
pristavljal. Kadar je bil nekoliko odrasel, je
molil vsak dan tudi rožni venec ali rožen-
kranec, in to molitev je tudi drugim živo
priporočal. Njegovo prizadevanje ni bilo zgub¬
ljeno; veliko jih ga, je poslušalo in njih pla¬
čilo je bilo, de so dosegli veliko ljubezen do
Marije. Ko je bil pa pozneje pristopil v red
sv. Frančiška Asiškega in je bil ondi korov
vodnik, je zapisal na vse stanice samostanskih
sobic molitev, ki se še današnji dan z zlatimi
čerkami zapisana hrani v sveti hišici v Lo-
reti, namreč: ' •

Češena, hči Boga Očeta;

Cešena, Mati Boga Sina;

Oešena, nevesta sv. Duha;

Cesena, tempelj cele presv. Trojice!

204

To molitev je učil tudi druge moliti; on
sam jo je pogosto molil, in vse svoje prošnje
je z njo sklepal; celo v spanji mu je bila na
ustnicah. — Delal in pletel je iz mnogoterih
cvetlic lepe in zale venčike in krone in jih
je daroval visokomilostni Marii Devici, ter
jo je slovesno pozdravljal: „Cešena, hči Boga
Očeta itd.“ Ti venci pa so bili le kakor
znamnje njegovega naj lepšega znotranjega
venca, njegove neomadežane čistosti. Marija
namreč ga je bila za plačilo njegovega pri-
serčnega češenja obdarovala z milostjo, de
je ohranil tako čisto in lepo dušo, kakor
jasni nebes. Nikoli v vsem svojem življenji
ni bil omadežal kerstnega oblačila s kakim
smertnim greham. Umirajoč še je molil k
Jezusu in Marii, z britko martro na persih,
z molkam ali roženkrancem v roki. Njegovo
neomadežano čistost je Bog precej po smerti
poveličal, ker naj slajši duh je njegovo telo
obdajal. (Ballinghem Calend.)

Ali ni res, kristjan, de ta Simon je bil
prelepa rožica Marije Device, ki je sama naj
imenitniši roža duhovna, milosti polna? O de
bi za nas prosila, grešnike vse,, in nam spro-
sila, čisto in brez madeža živeti na tem svetu
in svojo dušo za večnost oteti!

205

Cvetlica za vsacega na cloin.

Nocoj vam dam cvetlico, ki se ji pravi
rumeni šmarni križ  *) (Tragopbgon pra-
tensis). Ta cvetlica je kakor podoba poštenega
in nedolžnega mladenča, ali sploh modre mla¬
dosti. — Šmarni križ je to, kakor bi rekel
križ sv. Marije Device.  Ta križ pa je bil
križ Jezusov, ki ga je tudi Marija v sercu
nosila, in ga mora vsak na rame zadeti,
kdor hoče Jezusov učenec biti. — Šmarni
križ ima svojo lastno krono le samo zjutraj
odperto: mladenču se prava krona življenja,
resnična dušna lepota, le v njegovi mladosti
odpira, to je, v jutru njegovega življenja,
če namreč nedolžnost ohrani; če jo zapravi,
ga čaka ternjeva krona oj stre pokore, ali pa
pogubljenje. — Krona šmarnega ludža je ru¬
mena ali zlata; taka zlata krona čaka nedolž¬
nega mladenča ali device. — Šmarni križ
je vsa mlečkasta cvetlica, po koreninah in po
steblji: po vsem znotranjem, v mislih, željah,

*) Bolj. pogosto se imenuje tudi druga cvetlica
šmarni križ, ki je pa višnjeva.

čutilih, v preblagem sercu modre mladosti se
balzam nedolžnosti razliva, kakor belo mleko.
Po telesu zapeljancev in poboljšanih teče pa
černa kri dušne bolezni in jim kali vse dni
njih življenja.

Gredo domu po poti se v mislih Marii De¬
vici priporočite, de bi mogli svoj križ, kakorsnega
imate, voljno nositi.

207

Devetnajsti dan.

Benedi.cite fontes Domino; lau-
date et supe.rexaltate eum in sae-
eula.

Častile Gospoda studenci; hva¬
lite in povišujte ga čez vse
na vekoma.

Dan. 3, 77.

Cvetlica v čast in hvalo previdnosti
Božje.

(Je imajo vode sploh nalogo, Boga
hvaliti; je studencem ta naloga še po¬
sebej spolnovati, ker tukaj se roka Gro-
spodova tako posebno in tako prečudno
razodeva, de bi mogel človek res biti
terd kakor železo in jeklo, ako bi Boga
ne hvalil, kadar to prečudno stvaritev
in tovarno premišljuje! Z nezmerno ve¬
likega morja se voda neprenehama
vzdiguje v oblake kakor hlapovi ali
sopari. Solnčna vročina jo somelje in
stanjša. V višavi Božja roka iz šopa-

208

rov oblake dela; veter sopare in oblake
na vse strani zemlje razganja. Oblaki in
megle, kakor vidite, se naj rajši na hribe
in gore usedajo. Kaj tamkej gori delajo ?
Hribe napajajo, žejo jim gase. Oblaki
in megle so namreč stanjšana voda, in
te vode v podobi megle se gore na vsili
straneh navzemajo. Kdor je bil že v
kaki podzemeljski jami, je morebiti vi-
dil, de se mu j e voda nad glavo zbirala
in je na tla kapala. Kako je to mogo¬
če? Od kod se je ta voda vzela? Ka¬
kor vidite, de se zemlja in kamenje
večkrat poti, tako tudi perst, kamenje
les in zeliše vlago in mokrotnost nase
vleče, skoz nezmerno majhne žilice v
zemljo preceja, in tolika množica vlage
od vsili strani se pod zemljo zbira v
studence, ki zopet iz zemlje, zlasti in
nar boljši iz hribov in goni  tek<5, in
ljudi in živali tolikanj prijetno hlade,
poživljajo, razveseljujejo. Ali ni tukaj
roka Gospodova prečudna ? Kdo bi to-

209

roj ne klical: „Studenci, častite Go¬
spoda !“

Ali se ne bomo pa še posebno tudi
temu le čudili? Ko zemlja podnebno
stanjšano vodo skdz milijone nam ne¬
vidnih majhnih žilic po kamenju, lesu,
persti itd. nase vleče in pod zemeljo
zgostuje, se ta voda navzame dostikrat
podzemeljskih zdravilnih rudnin in vsa-
koterih zdravilnih moči, in teče kakor
zdravilni studenec iz zemlje, ki velik
blagor razširja med bolnim in nadlož-
nim človeštvam. Dostikrat tečejo taki
studenci iz vročih zemeljskih predalov,
ali pa tako globoko spod zemlje, de
so sogreti, marsikterikrat celo kipeči,
in služijo bolnemu človeštvu kakor top¬
lice v mnogoterih boleznih in človeških
stiskah. Vse to tedaj, vidiš, o človek,
je zavoljo tebe! Ali moreš celo tako
terd in neobčutljiv biti, de bi ne ljubil
sv. Duha, ki je pisano, de se je raz¬
prostiral nad vodami, ki se razprostira

14

210

še zmiraj nad njimi in jih po tolikih potili
tebi v prid obrača ?

Kakor pa človek Božjo postavo
prevrača ter Bogu pokoršino odpove¬
duje; tako pravični Stvarnik človeku
v strahovanje prevrača postavo, ki jo
je v natori postavil, in stvari, ki Člo¬
veku sicer naj lepši služijo, se mu spre¬
menijo dostikrat v strašne šibe. Opu-
stivši toliko druzega, kar si sami lahke
mislite, naj opomnim na to, kako se
voda dostikrat v lužah in mlakužah
spari in s svojimi gnjilimi hlapi skazi
obnebje deleč na okrog, napravi mnogo¬
tere merzlice in kužljive bolezni. I)e
tudi te in take motenosti, betege, bo¬
lezni in kužljivosti, kakor vse nesreče,
Bog človeku v dobro obrača, je ravno
tako očitno tepe; ga, de bi ga ozdravil.

Povzemimo to reč pa še nekoliko
bolj sploh, in recimo: V povodnjih, v
splošnjih boleznih, ob kugi, lakoti itd.
spoznajmo v nar veči ponižnosti Božje
pravične sodbe; in kakor grenke so tudi
te šibe, z nar veči zanesljivostjo bodimo

211

prepričani,, de bi jih neskončno dobrot¬
ljivi Bog ne pošiljal, ako bi nam v naš
nar veči prid ne služile. Vas same na
pričo pokličem, kolikor iz lastne skuš¬
nje veste: o koliko duš, ki se v britko-
,stih rešijo, spoznajo in spokorč, bi se
po drugi poti vekomaj pogubilo ! Ko¬
liko se jih v terpljenji in stiskah s ce¬
lim sercem k Bogu spreoberne, z njim
v sv. sakramentih spravi, in umerjo z
resničnim obžalovanjem svojih zmot.
To je, to kar se nam zdi hudo in ojstro
strahovanje, je za nas naj veči dobrota
in milost. Naslednja Marijna rožica nam
bo pojasnila, kako dober izid na vse
zadnje voljno terpljenje doseže.

? hvalo

Blažena Lucija Narnijanska.

Ta služabnica Božja je že v svojih naj
pervih otročjih letih" pokazala, de ima Bog
kake posebne namene z njo. Se le Štiri leta
je štela, ko pride brat njene matere iz Rima
v Narni in prinese marsikterih reči in igrač

14 *

212

za otroke. Vsak otrok si izmed tega izbere, kar
mu je všeč. Drugi segajo po igračah, Lucija pa
si tiho izvoli molek ali roženkranec in pa podo¬
bo usmiljenega Deteta Ježuška. Vesela ga sprej¬
me od strica, ga kušuje in kušuje in imenuje
ga svojega sladkega Ježuška, nese roženkra¬
nec z drago podobo v svojo stanico in ga v
kotiču skerbno obesi, ter se marsiktero uro
tukaj hodi kratkočasit k svojemu ljubemu
Ježušku. Nosi mu cvetlic, ga na serce pri¬
tiska in poljubuje, in kadar ima kako žalost,
pride tudi k njemu in se tolaži pri njem in
njegovi ljubi Materi. Ta nedolžna pobožnost
je bila Bogu všeč. Ko je bila nekoliko malo
veči, je hodila vsak dan v avguštinsko cer¬
kev, ki je bila precej zraven hiše njenih star¬
šev, in je s priserčno bogoljubnostjo molila
roženkranec pred neko veči podobo Marije
Device. Prečudno velika je bila njena ljube¬
zen do Jezusa in Marije, popolnama se je
želela za vselej posvetiti službi svojega ne¬
beškega Ženina. Ko ji je pa oče umeri, je
stric ni pustil v samostansko življenje, kte-
rega si je bila izvolila, temuč mogla se je
odmeniti v zakon. S sveto ljubeznijo je bila
vdana svojemu zaročniku, DonPietru; on pa
jo je terpinčil s strašnim natolcevanjem, jo
zaperl, in žugal je celo njenemu življenju.
Tolikanj natezana od moža, je spet iskala
pomoči pri svojem Jezusu in k njemu je pri-

213

bežala, kakor tolikrat svoje mlade dni in zmi-
raj v življenji. Po več druzih dogodbah jo je
njen stric, ker jo je mož preganjal, peljal v
samostan sv. Katarine Sienske v Kirn, kjer je v
toliki ponižnosti, molitvi, premišljevanji Zve¬
ličanj evega terpljenja živela, de jo je Jezus
obdaril s svojimi svetimi ranami. Trikrat se
je škof iz Viterbe resnice prepričal, in vse
mesto je bilo čeznatornih milost razveseljeno.
Ker ni mogla kervavih studenčkov skrivati,
je začela njena svetost deleč na okrog močno
sloveti. Naj veči sreča pa ji je bila, de je
bila svojega moža v nekem pogovoru tako
omečila, de se je čisto spreobernil, ji privolil,
de naj v pričetem življenji ostane; pa tudi
sam se je podal v samotno življenje. Ko je
bila pa v tolikem slovezu, de se je slehern
srečnega štel, jo viditi, so zginile na enkrat
rane na rokah in nogah, in vse tiste posebne
milosti so minule. Namesti poprejšnje hvale
jo nato vse sovraži, čerti, zaničuje in prega¬
nja. Bog je bil namreč njeno molitev uslišal,
ker prosila je, de naj nikar nje — grešnice
na zemlji ne poveličuje; rajši de naj ji da
zaničevanja in britkost križanega Jezusa vde-
Iežiti se. To se je pa res zgodilo. In ko so
rane zginile, so vsi rekli, de je sleparica, ki
si je bila rane sama z nožem naredila. Bila
je odstavljena, ker poprej je bila sprednjica,
in mogla je biti potem odločena v nekakem

214

jetništvu. Nič več ni bilo za njo^polajška, do
smerti je terpela vse grenkosti. Še le zadnjo
uro pridejo redovne sestre k njeni revni po¬
stelji. Lucija ponižno vse za zamero prosi,
kar se je zavolj nje spotikanja zgodilo, in
vpričo njih brez kacega znatnega terpljenja
med besedami: v nebesa, v nebesa! čisto du¬
šo izdihne (1544). Še le, ko se njeno obličje
s tako nebeško lepoto spremeni, de vse ster-
mi; ko nebeško lep duh iz njehe sobice ves
samostan napolnuje; in ko se je razodela
njena stranska rana, ktera ji je bila ostala,
in ki je še nobeno človeško Oko ni vidilo,
in je z živo kervjo kervovela, in ko so se s.
to kervjo bolniki ozdravljali in drugi čudeži
godili: — še le takrat so sestre in tovaršice
spoznale, koliko krivico so ranjci delale, kako
neusmiljeno so jo obrekovale. Vsi so jo čisla-
.li za svetnico in z naj veči častjo so jo po¬
kopali. Papež Benedikt XIII. jo je med
zveličane prištel. O Marija, studenec usmilje¬
nja ! tolaži tudi vsacega izmed nas, kadar bo
kteri tvojih otrok v kakoršni koli dušni ali
telesni brhkosti; ohladi nam naše serčne ra-
rane iž svojega usmiljenja, sej ti si zares
studenec usmiljenja, kakor te sv. Bonaventura
imenuje.

215

Cvetlica za vsacega na dom.

Prijetno in ljubezrijivo za naše čutilo je,
de je ljubi Bog orodje Jezusovega terpljenja
nekako razločno tudi v natoro postavil in
v neki cvetlici zedinil, ki ji torej pravijo pa-
sijonka, mučenica ali roža Jezuso¬
vega terpljenju.  Doma je pasijonkav ve¬
černi Indii in južni Ameriki in ima več ple¬
men. Pa tudi k nam jo večkrat zanesejo in
imajo jo v posodah in steklenih opažbinah.
Nar večkrat se vidi pri nas višnjeva pa-
sijonka  (Passiflora caerulea), ki je iz Bra¬
zilije, od kodar prihaja tudi tako imenovana
prožilika za rudečenje pirhov o veliki noči.
Že cvetna kronica te cvetlice je pomenljiva,
ker spodej je cvetje rudeče ko škerlat, v sre¬
di belo, na koncu višnjevo: enako je terp-
ljenje, v začetku kervavo rudeče in boleče,
— v sredi ali o smerti hladivno belo, — na
koncu ali po smerti višnjevo ali nebeško. —
Orodje Jezusovega terpljenja pa je tudi ravno
v cvetji očitno. Tako-le: Tri semenske bra-
dovice v kroni so podobne trem žebljem na

216

križu; na okrog v cvetji je rudeče okapana
nitkasta krona, podoba Jezusove ternjeve
krone; v sredi cvetja po konci stoji semen¬
ski buček ali lončik, kakor kelih; — na
okrog te posodice je pet prašnih posodic ali
berstkov, ki imajo podobo peterih kerravih
Jezusovih r&n; peresca imajo podobo sulice;
nekaki nitim ali vervicam enaki ključki ali
vilice pa namestvajo biče, s kterimi je bil
Zveličar tepežen. — Ta cvetlica tedaj, ako
nam kterikrat pred oči pride, naj v nas prav
živo budi hvaležni spomin na dobrotljivo
terpljenje našega Zveličarja, pa tudi sklep,
de ga ne bomo s svojimi grehi obnavljali.

Darujte do jutri-večer pet serčnih zdili-
ljejev terpečemu Jezusu na križu, in pa 5 očena-
šev in češenamarij v čast Njegovemu terpljenju.

217

Dvajseti dan.

Benedicite maria et flumina Do¬
mino ; laudate et superexaltate
eum in saeeula.

Častite Gospoda morja in reke;
hvalite in povišujte ga čez
vse na vekoma.

Dan. 3, 78.

Cvetlica v čast in hvalo previdnosti
Božje.

Ko bi mogel kdo nekaj milj nad
zemljo krog in krog zemlje leteti, in de
bi imel dosti bistre oči, o kako pre¬
čudne reči bi spodej vidil! Taka velika
velika krogla, ktere čez dve tretjini ste
s silnimi in velikanskimi morji pokrite;
zraven tega se pa po vsem poveršji ne-
številne veČi in manjši, vmčs strašno
velike reke vijejo krog zemlje po rav¬
ninah zraven homcev, hribov in goni,
— tako dolgo, de se poslednjič v ši¬
roke morja ali tudi jezera raztekajo. Po-

218

misli širjavo in globočino morja! Ali
te ne obdaja groza? Veliko tiho morje
ali in diski ocean med Azijo in Ameriko
je sam za četertino veči kot vsa suha
zemlja, in skorej tolik, kot vse druge
morja skupaj. Premišljuj čudno gibanje
morja, ki nikoli ni prav popolnama
mirno, zato de se ne spridi; premisli
njegovo solnato lastnost, iz ravno tega
namena; premisli njegovo silno globo¬
čino do naj nižjih zemeljnih brezen;
pomisli njegovo posebno svitlobo ponoči;
pomisli tako silno veliko rib in drugih
živali v njem! Vse to te mora s ster-
menjem napolnovati, in če imaš le kaj
malo lepega občutka, boš navdihnjen
zaklical: ,,Hvalite morja in reke Go¬
spoda; hvalite in povišujte ga čez vse
na vekoma!“

Velike stvari so pa tudi zmožne,
v nas veliko zaupanje obudovati. V
sredi morja, ki ne vidiš suhega ne na
levo ne na desno, ko te strašni viharji
vzdignejo z ladij o vred na višavo ka¬
kor na goro, pa te spet zafertačijo v

219

stediovito morsko dolino in brezno, ki
ti ne more živa duša otevne roke po¬
dati, ki se nimaš za nič prijeti, nikamor
nasloniti, nikamor ubežati: v taki ne¬
varnosti te tvoj Bog' ravno tako lahko
reši, ti ravno tako lahko pomaga, kakor
kadar čez berv greš in se ti spotakne,
de v vodico padeš, ki ti še do kolena
ne doseže ? Enaka je pa tudi v druzih
nevarnostih. Ako na vojski ogenj, svi¬
nec in železo šviga krog tebe kakor dež
in blisk, ako padajo ljudje kakor snopi
na vse strani, — ali tudi če kužna na-
kazen vse na daljo in širjavo mori; pri
vsem tem tvoj Bog ravno tako dobro
za te vč in te enako premore obvaro¬
vati in oteti, kakor takrat, ko se tebi
zdi, de ni nobene nevarnosti. Ne bom.
pa popisoval, de nasproti te tudi v naj
veči varnosti zamore naj veči nesreča
zadeti. Vse tedaj je zastavljeno na
Božje varstvo, na zaupanje v njegovo
sveto pomoč, in ne toliko na to, kolika
deje splošnja nevarnost, ki nas obdaja.
Naše edino prizadevanje tedaj bodi, si

220

naklonjenost ali varstvo Boga vsegamo-
gočnega pridobiti. Ta njegova dobrota
in milost pa je sad ali nasledek naše
vdanosti v voljo Božjo. Prizadevajmo
si torej, vdani in z dobro voljo vse spre¬
jemati iz njegove roke, kar koli nam
pošlje in poslati nakloni. Taka misel
ima silno moč nad Božjim sercem, ako
smemo tako govoriti. Kakor ginjen od
naše ponižne zaupljive vdanosti, bo sto¬
ril, de bomo zajemali naj veči prid iz
hudega, kteremu se tako podveržemo,
ali pa bo tisto hudo celo od nas od-
vernil. Tega imamo imeniten zgled.
Atila, kralj Hunov, je bil vdaril s silno
vojsko v Gfalijo ali na sedanje Fran¬
cosko. Imenoval se je samega sebe
šibo Božjo,  ker mislil je, de je od-
menjen za strahovanje grešnikov. Že
so bile poskusile mnoge mesta njegov
serd: Rem (Rheims), Kambre (Cambray),
Bezansdn, Okser (Auxere) in Langre.
Potem se zažene proti mestu Trod
(Troyes). V silnem strahu so prebi-
vavci tega mesta. Sv. Lup, škof tro-

221

anski, pa je zaupal na pomoč Božjo.
V tem zaupanji se obleče v škofovsko
oblačilo, si reče križ pred seboj nesti,
in zapovč duhovstvu, de naj za njim
gre. Tako gre Atilu naproti. Kadar
pa bliz njega pride, ga vpraša, kdo de
je on. „Jest sim šiba Božja," odgovori
Atila. Nato škof odgovori: Pozdrav¬
ljena nam bodi šiba Božja!"  in
ukaže, de naj se Atilu in njegovi vojski
mestne vrata odprd. Ko so se pa voj-
šaki v mesto vderli, je Bog njih serca
tako ravnal, de so šli skoz mesto in ni
nobeden naj manjši škode storil. O. Ko-
drigez k temu pristavlja in pravi: ,,Ako
ravno je bil Atila šiba Božja, veuder
Bog ni hotel, de bi bil šiba Božja za
tiste, kteri so ga kakor njegovo šibo s
toliko ponižnostjo sprejeli."

Marija zvezda na morji.

Z morjem smo necoj (ali, danes) začeli,
naj tudi z morsko, pa dosti podučljivo do¬
mačo dogodbo dokončamo. Na svetu so zrni-

222

raj in povsod križi in težave; malokterikrat
človek kaj počne, redko pot stori, malokdaj
z ljudmi ima opraviti, de bi ne bilo težav
vmes. Torej je pač potreben nauk, križe
tako prenašati, de bodo nam teknili v zveli¬
čanje. Zakaj če tega ne znamo ali ne oprav¬
ljamo, je za nas velika skaza.

Neki gospod naše dežele, pa v drugem
kraju, ld so bili že o drugi priliki imenovani,
nam Za Šmarnice to-le pišejo:

„Kolikor veči čast, toliko težji butara.
Berlavi pozemeljski človek nekterega sreč¬
nega sodi in mu je tudi še zavoljo njegove
vikši Častne stopnje zavidljiv. Rečem pa, če
bi mu vidil v serce, berž bi se prepričal, de
ni vse zlato, kar se sveti, to je, de ni sle-
hern zato že srečen in zadovoljili, ker je na
višji stopnji, v boljši službi. Tudi to sim
skusil, in — čast in hvala Bogu! — grenki
kozarec sim do čistega izpil. — V teh go¬
tovo ne mičnih okolišinali sim jel hirati; pri¬
moran sim pa pri vsem tem bil, se brez po-
mude na pot podati. . Poslovim. se torej s
svojimi, ter rečem: „Ce me nazaj ne bo,' pa
za me Boga molite 1 “  Nektere,. ki jim je moja
bolehnost v serce segala, pri tej priči solze
oblijejo, in žalostno se z menoj poslovljujejo.
Ves pobit jo odrinem. Pelje, pa me moja pot
mem Tersata, sloveče in znane božje poti v
Primorji. Opočijem se nekoliko v Reki, ter

223

se po slovitih svetih stopnjicah na Tersat
podam. Bilo je soparno poletno popoldne, —
ves spehan pridem v romarsko cerkev Marije
Device. Prijeten hlad in pa sveta tihota v
nji kraljuje, in — o čuda! kar žive duše —
zunaj mene —* v eerkvi ni. Pokleknem pred
čudodelno milo podobo, tožim Tolažnici
vsih žalostnih svoje nadloge, in se vsega zro-
čim pod njeno hrambo in varstvo. In zazdi
se mi, de’ se mi težek kamen od serca od¬
vali, in svet mir me obide. Poslovim se s
svojo zvesto Pomočnico; kar zagledam še
nekega kmetiškega, vsega v molitev zamak¬
njenega človeka, ki ni deleč od mene klečal.
Ves ginjen rečem sam pri sebi: „Naj se ti
zgodi, kakor se je meni!“ Potolažen in torej
vesel se vernem v reško mesto. Drugi dan
pa se mi je podati na nezvesto in znano ne¬
varno kvarnersko morje. Dve barčici ste na¬
menjene jadrati do mesta, kamor me zaveza
žene. Stopim v pervo, ki je pa kmali tako
natlačena ljudi, de strani komej za dva per-
sta nad morjem mole. Že hočem iz nje sto¬
piti in se^z drugo prepeljati, pa. vender se
umirim. Ce prav ne brez nevarnosti, jo vender
le srečno prijadramo k namenjenemu obrežju.
Podam se precej k nekemu znancu, in ko ne¬
koliko počijem, greva gledat mestne okolice.
Ravno so moje oči na Tersat obernjene, kar
>ne tovarš nagovori in reče: „Pač je tvoja

224

sreča, de si s pervo barko prijadral, ker Bog
se usmili ljudi, ki so v drugi! Vidiš le obla¬
ček nad senjsko goro? V malo trenutkih
imamo vihar. Zato še enkrat rečem: Bog se
usmili ljudi, ki so na morji! Midva pa le
urno domu!" — Ravno de sva pod streho,
že se vzdigne strašna nevihta, .ki tako hudo
— če prav malo časa — razsaja, de so se
ljudje druge barčice z veliko težavo na maj¬
hen otočni kuk smerti rešili ... In jest, ki
plavati ne znam, ako bi tamkej bil ? — —
O zares, zares«! moja preblažena Zgodnja
danica  mi je o tistem popotvanji po suhem
in po vodi milostivo svetila: o de bi mi —
ubogemu grešniku — njena nebeška svitloba
svetila tudi enkrat iz sedanje solzne doline
pred prestol njenega Božjega Sina! — —
Čez tri tedne potem, kakor riba zdrav, se
spet med svojimi znajdem/'

Cvetlica za vsacega na dom.

Ker morajo morja in reke Boga hvaliti
in poviševati, naj ga poveličuje tudi to, kar
ob morji in rekah in potokih rase. Med dru¬
gimi vodnimi prijatlicami je cvetlica žličnik
(Cochlearia officinalis, Loffelkraut). Ima sicer
nekoliko bolj priprosto ime, ali marsikterikrat

225

je pod kosmato kapo tudi modra glava. In
ravno z žličnikam' je taka, ker čutiti je, dc
ta cvetlica modrosti iše; rase namreč po
solnčnih in solnatih studencih, pa tudi po
verteh: sol pa je znamnje modrosti, kakor
uči naš Zveličar, ki je solnce pravice. Za¬
nesljivo je moder človek tisti, ki je obsevan
od solnca Kristusa in njegove sv. vere in je
torej zasajen v vertu njegove Cerkve. Glejte,
de je res žličnik učenik modrosti. Ima pa
še več lepih znamenj. Njegovo cvetje je
namreč belo, kar je vselej podoba čistosti in
dušne snažnosti; in pri modrem človeku je
to zanesljivo perva skerb. Njegovo perje je
čista zelenina, tedaj podoba jasnega upanja
za prihodnje življenje. Žličnik je zdravilna
cvetlica zoper kurdej ali ustno gnjilobo in
zoper bolezni v želodcu; njegov izžmevek ali
sok pa služi za očiševauje zob in vterjenje
dlesne ali obzobnega mesa, je tedaj posebno
dober za ustne bolezni. Ustna bolezen po
duhovno ali v duhovnem pomenu pa se prav
posebno razodeva tudi v ustih z neslanim go¬
vorjenjem ali neslanostjo, kar je ravno na-

15

226

sproti soli ali modrosti. Ker je pa žličnik
tudi zoper znotranje bolezni, torej on hoče
človeka po duhovno popolnama ozdraviti in
modrega storiti; zakaj če ni modrosti znotraj,
v sercu, je tudi v ustih )  v besedi ne more
biti: kmali se spozna,. de človek ni moder,
ampak le neslan širokoustnež.  Ta
cvetlica tedaj naj bo vam. učenica modrosti,
ter vas opominja naj, de prava modrost je le
ob solnatih potokih in v solnčnem vertn sv.
Cerkve in v njenih nesperhljivih naukih.

(Ker se bližajo tako imenitni prazniki sv_
Duha) storite prav moški sklep , de .se hočete za
modrost prizadevati, in molite v ta namen na čast
sv. Duhu, kar se komu bolj primerno zdi, n. pr'.,
binkoštno molitev iz evangelija,' ali pa en očenaš
in češenamarijo.

227

En in dvajseti dan.

Benedicite čete et omiiia, quae
moventur in aquis, Domino; lau-
. date et superexaltate eum saecula.
Častite Gospoda somi in vse,
kar se giblje v vodah ; hvali¬
te in povišujte ga vez vse na
vekoma.

Dan 3, 79.

Cvetlica v čast in hvalo previdnosti
Božje.

Mladenči v ognjeni peci so prišli
tudi do živih stvari in kličejo, de naj
Boga častč in hvalijo. Perve na versti
so povodnje zveri in živali. Kdo pa nam
jih ho oštel? Nekteri učenih menijo, de
sakno rib je do osem tavžent raznih ple-
mčn; koliko pa je družili žival v morji!
Morje se na večer in ponoči lepo in
prijazno sveti, in ta svitloba ne izvira
samo od v morji gnjijočih silno mno¬
goterih reči, ampak tudi od nezmerno

15 *

Ž 28

velicega števila prav majhnih stvaric,
ki mende na ravno tih gnjilinah svoje
stanovanje in živež imajo. Božje stvar¬
jenje je tako prečudno, de je že pri
nas tukaj na suhem v vsaki kapljici
brez števila majhnih živalic, ki se dajo
viditi le s povečavnikam, skoz kterega
se vsaka reč veči vidi. Kdo ve, Če ni
pa tudi dosti še veliko manjših, lcterih
človeško oko tudi s povečavnim stek¬
larn ne doseže? Koliko nezmerno ve¬
liko žival in živalic mora tedaj še le v
silnem morji biti. In pomislite, ljudje!
Božja vsegamogočna modrost je vse
stvarila, za vse vč, vsim — velikim in
malim — vselej ob času svoj živež daje.
Ali ne kliče tedaj po pravici k hvali
sv. Duh, ki se nad vodami razprostira:
„Castite Grospoda morski sdmi, in vse,
kar mergoli po vodah ?“

Kako pa bodo ribe Boga hvalile,
ki ne morejo še jezika pregibati, ne pes¬
mice peti, ne glasb dati, ker so mutaste
živalice? One hvalijo Boga s svojim
prečudnim vstvarjenjem, hvalijo ga z

229

nepremerjenim pridam, ki ga človeku
tegnejo. Mašobo, olje, marsiktero oble¬
ko in olepšavo, lim, mnogo orodje da¬
jejo ribe, in njih meso vživajo vsi na¬
rodi na zemlji. Vse ljudstva/ vsi narodi
naj tedaj častč in hvalijo Boga zavoljo
tega, kar je njim v prid vstvaril po
širokih morjih in daljnotekocih vodah.

Kdo se bo pa prečudil velikosti
množili morskih rib?. Velika morska
riba ali kit je dolga devetdeset čevljev,
in do trideset čevljev visoka. Njene ko¬
sti so enake dolgim drevesam in slu¬
žijo namesto hlodov pri barkah. Kadar
jo dobijo ribiči v pest, jim da same ma-
šobe do 120 kadi. — Gotovo je bila
ta jneroka Jona požerla, si bo kdo mis¬
lil. Veste pa, de ravno ta ne; zakaj pri
toliki veličini ima tako majhno žrelo,
de zamore le majhne ribice pogoltavati.
Koliko razdjanje bi taka pošast delala
r £  velikim žrelam med drugimi ribami!
Kazen nad nepokornim možem Božjim
je bila pa dopolnila riba, ki se imenuje
morski volk ali požerun (Sfjualus, Hai-

230

fisch), ki tudi res v srednjem morji še
zmiraj živi, doseže trideset čevljev dol¬
gosti in ima toliko žrelo, de ne le Člo¬
veka, ampak tudi konja zamore živega
in celega požreti. Natoroznanci res pri¬
povedujejo, de so od njega živali zo¬
pet žive na dan prišle. Ribe imajo nam¬
reč vse to lastnost, de nobene reči
ne žvečijo, ampak vse celo požirajo;
zobje jim le samo v to služijo, de zgra¬
bijo z njimi tisto reč, ktero potlej po¬
goltnejo. Vse te in take lastnosti mor¬
skih živali nas s toliko večim sterme-
njem morajo navdajati, kolikor bolj jih
premišljujemo; in poveličevati ham je
nezmerna modrost in mogočnost njih
in našega Stvarnika! O častite Gospoda,
vi veliki morski somi, in vse kar se
giblje v vodah; hvalite in povišujte ga
Čez vse na vekomaj !

Velikj slovenski apostelj sv. Ciril
je imel navado, lepe nauke v prijazne
basni in prilike vpletati. Ena taka je zna¬
na med slovenskim narodam, ki se pa

231

tudi v njegovih. bukvah *) bere, in za¬
deva ravno morsko živino.

Strašno velika morska riba je ne¬
kdaj priplavala iz svojih groznih globo¬
čin k verhu'morja, 'in njeno iz vode
molčče truplo je bilo enako majhnemu
otoku (homcu ali gričku). Neki ribič
meni, de je res majhen hribec, stopi, iz
čolna ribi na herbet, zakuri na nji in
se greje brez kake sumljive misli, ker
bil je ves premočen in premrazen, pa
tudi ves truden. Ko je pa riba skoz
debelo tolšo začutila vročino, se začne
gibati. Ribič meni, de je potres, ter hi¬
tro bežf v svoj čoln nazaj. Se le od
tod je spazil, kaj prav de je bilo., in
začel je tarnati nad ribo tako le: Oimu
si me s svojim silno velikim truplam
zapeljala in si se včdla kakor mertva,
si stala mirna na vodi in mi varno za¬
vetje obetala ? Ako bi mi ne bil v tem
trenutku čoln pri roki, moje zaupanje

*) Moralische Fabeln des heil. Cyrill, ubersezt von
Perzich, Leobschiitz 1863.

232

na-te bi me bilo smerti v globočini iz¬
dalo, ravno tako kakor ko se barka
razsuje." Riba pa mu odgovori: „Zakaj
si pa ti iz čolna šel na nevaren kraj
počivat?" — Ribič se, izgovarja, de je
imel to za terdo zemljo, in ne za živo
reč. Riba pa ga zavrača in reče: „More
kali res vse tako biti, kakor se našemu
očesu kaže? Ali ne veš, de je na svetu
veliko sleparstva, marsikterega modro-
vavca, prekanjenca (sofista) imajo za
modrijana, in marsikterega hinavca za
svetnika? Svetujem ti torej, moj ljubi
vodnjan, ki veči del na nevarnih mor¬
skih valovih živiš in te povsod nevar¬
nosti obdajajo: ne hodi nobenkrat na
čoln, kteri ni čisto varen; izvoli si vse¬
lej tako stanovanje, v kterem tvoje živ¬
ljenje, le-ta nar dražji reč, ne bo v
nevarnosti. Ali ne poiše tudi zidavec
nar poprej stanovite podlage ? in ali ne
poskusi tudi čujoči kermar morske glo¬
bočine, prejden sidro ali mačka verže.
Neumnež je, kdor na rahli zemlji zida.
Pojdi, prevdari prav rezno ta nauk, ne

233

zanašaj se nikoli na minljive reči, in
sidra svojega upanja si iši v neminljivih
stvareh!“

Pač imenitna za tvoj mir v življe¬
nji in v smerti, o verni kristjan, je
ta basen velikega našega modrijana.
Čoln, v kterem se voziš /po nevarnem
morji sedanjega življenja, je tvoja pra¬
va sama zveličavna cerkev z vsimi svo¬
jimi pomocki k zveličanju. Riba, na ktero
se podaš, je tvoja posvetnost in vse praz¬
no upanje, ki še sam ne veš v začet¬
ku, kako je to vse nečimerno in nesta¬
novitno. Komej začneš na ti ribi po¬
svetnosti kuriti, .osnove delati, kako se
boš prijetno grel, veselo, prosto, brez
skerbt živel: že se ti začne pod noga¬
mi gugati in kar hitro, hitro te hoče riba
tvojega praznega upanja odnesti v nar
globokejši brezno obupa in vsih nesreč.
O de bi se zdramil še do časa in se
vernil nazaj v čoln milosti Božje, ka¬
kor uni ribič v svojo barčico, dokler
ni še vse popolnama zamujeno! Zastonj
tarnaš, prepozno zdramljen, nad ribo,

234

nad posvetujaki, de so te zapeljali; oni
ti ne bodo povernili tvoje zgubljene
nedolžnosti, tvojib zapravljenih zakladov
milosti Božje, tvojega dušnega mini, ki
je odšel po vodi! Morsko pošast je za¬
čelo peči, ko je ribič na nji kuril; tudi
tebe se svet naveliča, ko na njem svoje
osnove kuješ, in te nesrečnega od
sebe odbija, kadar te je pripravil ob
čednost, vero, ob pokoj. Kakor je pa
morska pošast unega ribiča učila, tako
tudi pošast posvetnost človeka uči, tode
še le potlej, ko je že zapravljeno naj
lepši blago njegove duše, in je z njim
vred tudi pravi mir za dolgo, ali pa
za vselej pokopan. Velik modrijan je
bil sV. Ciril,. slovenski apostelj, ki ti
je dal ta nauk, o človek! k sercu si ga
vzemi; ostani z vsim svojim djanjem in
življenjem na čolnu zapoved Božjih in
sv. Cerkve, de ohraniš mir, in ti bo
dobro tu in tam.

235

Pobožni mladeneč Mihael Ajatum.

Marija hoče imeti venec iz vsih krajev
cvetlic na zemlji. Mihael Ajatum je bil doma
na filipinskih otokih in rojen od neverskih
staršev. S sedmim letam je bil keršen, in od
tistihmal je v čednostih prečudno rasel. Bil
je med drugim v bratovšini Marijnih otrok,
(kakoršna je v Ljubljani samo med deklicami
v uršulinskem kloštru vpeljena, in) ktera že
veliko veliko let po vsem svetu prečudno
imeniten sad čednost in dobrih del rodi. Mo¬
litvi jo bil ta otrok tako posebno vdan, de
je po devetkrat na dan molil roženkranec.
In kadar se je bil naučil premišljevanja
ter znotranje molitve, je po celo uro in še
več na dan premišljeval. K praznikam Marije
Device, sv. Jožefa in sv. Mihela, svojega pa¬
tronate je pripi-avljal s poštam, nočnim čuva¬
njem in drugimi pokorili. Jezusa in Marijo
je zmiraj hvalil, še med igranjem. ,,Povsod
bodita hvaljena Jezus Kristus in njegova pre¬
sveta Mati Marijate  besede so mu bile
skorej zmiraj v ustih. Svoje nagnjenja je
imel prečudno ojslrO v svoji oblasti; njegova
zderžnost v jedi je bila skorej nadčloveška;
njegova previdnost v oččh in pogledih angelska,
še zlasti do druzega spola, in ne manji do same-

236

ga sebe. Na vso moč je skerbel, de ni kaj greš¬
nega poslušal. Pred nepoštenimi osebami je
bežal z neizrečeno naglico, ali pa jih je posvaril
z veliko reznostjo. Tako je deviško nedolž¬
nost , ki jo je bil v 13. letu Bogu obljubil,
neomadežano do smerti ohranil.

Ena izmed posebno lepih njegovih čed¬
nost, ki je mnogim tako rado primanjkuje, je
bila ponižnost. V semeniši so ga postavili nad-
glednika čez druge učence; to' pa je poniž¬
nega mladenča tako žalilo, de je zbolel, in
se ni ozdravil, dokler ga niso nadgledništva
rešili. Eni so ga imenovali neki dan svetnika,
on pa se je po zgledu Marije Device precej
hlapca imenoval.

Ubožnost je močno ljubil, in pokoršina
mu je bila tako prilastena, de si nikoli ni
upal ne jabelka na vertu vzeti brez dovolje¬
nja višjih. O kako potrebna je vender ta čed¬
nost ne le otrokam, ki so radi tatinski, am¬
pak tudi odrašenim, ki se dostikrat z golju¬
fijami, odertijami, tatvinami in mnogoterimi
krivicami strašne reči na vest nakopljejo!
Tudi postrežljivosti otrokam rado primanjkuje,
ker . vsak delo rad le na druge zvrača. O ko¬
liko pogreškam se s tako nepriljudnostjo pri¬
ložnost daje; kako terdo prihaja serce,' ki se
odvadi na besedo vbogati, ali pa se boglji-
vosti še nikoli navadilo ni.

237

Mihael, desiravno se mlad, je bil tudi
že misijonar; z očeti Jezusove družbe je šel
med nevernike in z,veliko vnemo je učil in
misijonaril. — Tako je živel ta angelski mla-
deneč, od Boga in ljudi ljubljen, čist in nedol-
žin kakor bela lilija, do smerti. Bog pa je
neizvedljiv v svojih sklepih; tudi nedolžni in
nar bolj pravični malokrat poprej ve, kdaj
ali kje ga smert čaka. Ajatum gre neki dan
po opravilih na morski breg; stopinja mu
unese, pade s pečine v morje in se ob neki
čoln tako poškodva, de precej potem, ko je
še presladke imena Jezus, Marija, Jožef iz¬
rekel, je svojo dušo izdihnil 13. grud. 1609.
Ali pa morebiti nepripravljen? Pač gorje bi
bilo morebiti marsikterejnu, tudi izmed pri¬
čujočih, ko bi se mu taka dogodila! Ajatu-
mu pa ne tako; on ni umeri neprevidene
smerti; zakaj še poprejšnji dan je bil v ne¬
kem predčutu bližnje smerti prejel ss. sakra-
mente. Blagor preblagor njemu!

O Marija sprosi tudi nam, zmiraj v gnadi
Božji živeti in enkrat z nar slajšimi imeni
Jezus, Marija in Jožef svoje življenje srečno
skleniti.

Cvetlica za vsaeega na dom.

Tudi lilijo  se vam spodobi enkrat na
dom seboj dati. Razlagati te cvetlice vam ni

dosti treba, ker vsak jo pozna in vsak tudi
ve, kaj pomeni. Že Bimljanom je bila lilija
znamnje čistega in neomadežanega življenja;
torej so oni lilije darovali Nimfam ali neka¬
kim Vilam, ki so jih mislili prav čiste in ne¬
dolžne device in sojih torej v posebni časti
imeli. Z lilijo v roki je bil prišel nebeški po¬
slanec angel Gabriel Marijo pozdravit; z li¬
lijo v roki se mala Mati Božja sama čistega
spočetja; z njo se mala sv. Jožef, sv. Alojzi
in sploh svetniki in svetnice, ki svoje nedolž¬
nosti ali devištva niso zgubili na zemlji, te-
muč so to lilijo seboj v večnost nesli, tamkej
gori Jagnje spremljajo, in pesem pojejo, ki
je drugi ne morejo peti. Snežno bela lilija
tedaj pomeni nedolžnost: blagor njemu, ko¬
mur ni pozebla, ki mu je ni vzela slana ne¬
čistih miselj, želja, pogledov, besed, poslu¬
šanj ali djanj; —-komur je niso skalile dru¬
ge pregrehe: napuh, jeza in togota, nepokor-
šina, obrekljivost, tatinstvo, kletvinja itd.

Za naše nedolžne, de hi jih Bog, Marija in
angel-varhi obvarovali, molite trikrat do jutri če-
šenamarija na čast Materi Božji čistega spočetja.

239

Dva in dvajseti dan.

Benedicite omnes volucres coeli
Domino; laudate superexaltate eum
in saecula.

Častite Gospoda vse tiče pod
neham; hvalite in povišujte
ga čez vse na vekoma.

Dan. 3, 80.

Cvetlica v čast in hvalo previdnosti
Božje.

V pervih Mozesovih bukvah se be¬
re : „Bog je vštvaril vse tiče. po njih
plemenu.“ (1. Moz. 1, 21.) Ali ste že
kterikrat prav premislili, kristjanje, kako
silno je neskočno dobrotljivi in modri
Bog s tem stvarjenjem vso natoro obo¬
gatil, olepšal, koliko nedolžnega veselja
in koristi je ljudem napravil? Kakor-
šnemu koli otročiču le samo besedo
„tiček u  izgovori, in vidil boš, kako ga
boš razveselil! Pa tudi stareji ljudje ni-

240

so v ti reci nič dosti manj otročji;
čemu sicer bi bilo po vsih bigah toliko
ubozih jetničkov, ki morajo dostikrat
Čmernemu in nejevoljnemu človeku kra¬
tek čas delati s svojimi pesmicami, mno¬
goterimi godbami, šundram in žuber-
lenjem, kakor svoje dni pastirček David
Savelnu. Za vse to morajo pa dostikrat
terpeti se lakot, žejo in nesnago! Nar
lepši je torej te vesele prebivavce gledati
in poslušati v njih prostosti pod milim
neham in v Božjem poslopji matere na¬
rave. Le poglejte jih, kako vse naskri-
žem tekajo, skakljajo, ferčč in letajo,
čivkajo, pojo in cvičajo toliko mnogo¬
terih napevov, de jih še noben glasbar
ali muzikar ni v sekirice ali note za-
mogel popisati. Gore in doline, polja
in logi se razlegajo njih petja. Kdo jim
je tako lepoglasne gerlica dal? Ali ni
tedaj po pravici rečeno: „Hvalite, ča¬
stite Gospoda vse tiče. pod neham ?

Pomislite pa tudi to, de tiče ne
sejejo, ne žanjejo, v žitnice ne sprav¬
ljajo; tudi ne šivajo, ne predejo in ne

241

tkejo: se vsak dan veselo gostujejo in
jedo do zadovoljnosti. In poglejte njih
oblačilca, kako so lepo napravljene,
vsaka po svoji šegi in'domača; ni je
človeške roke, de bi jim mogla take
suknjiče nar 6j ati. Tudi v naj veči svoji
lepoti Salomon ni bil tako oblečen, ka¬
kor njih ktera si bodi. Od kod imajo
vse to ? Glejte! nebeškiOče jim vse osker-
bt. —- Slaba bi se jim pa tudi godila
pozimi, ko je vse z belim snegam.po¬
krito ; tode Božja-roka. jim odkaže v gor-
keji obnebje, kjer ima zanje vsega do¬
sti pripravljenega; to malo, kolikor jih
pri nas ostane, pa dobi pri člove¬
ških stanovanjih svojo hrano. On, ki
jih preživi in oblači, jim pa tudi zmi-
raj za novo lepoto skerbl. Jesen je vse¬
lej čas, de se obnovč, odložč svoje pčr-
nate suknjiče, plajške, pokrivalca, no-
govice, in dobijo vse novo, pa jim ne
beliča ni treba plačati za to, vse imajo
zastonj.

(Kakor so pa ljudje razločni v svo¬
jih telesnih in duhovnih lastnijah, tako se

16

242

tudi pri pticah, vidi nepopisljiva mnogote¬
rost. Nek ter e silo veselo pojo, druge
revsajo, kakor bi se kregale in togotile.
Nektere živč, kakor bi jih nič ne sker-
belo; druge se vedejo, kakor bi imele
silo veliko dela in skerbi. Nektere so
do človeka bolj, druge manj zaupljive.
Vse pa imajo — ne vem ali bolj neko
spoštovanje proti njemu, ali bolj nekak
strah, kakor do tacega, ki je njih Stvar¬
nika razžalil, in ga še vselej tolikrat
žali; ko pa vender one njegovo voljo
na tanko spolnujejo, in ga hvalijo, naj
se jim godi dobro ali hudo.

Ozrimo se, postavim, na želno, ki
jo mende vsak pozna. To je pač čudin
tič! Kakor de bi ga huda vest pekla,
bega enako Kajnu po temnem logu ves
nepokojin od drevesa do di’evesa. Že
od deleč se sliši želna kako tolče, ter-
ka in kljuje na stare porobke, debla
in drevesa. Manjkrat pa se čuje njen
glas, ki je enkrat kakor de bi se kdo
nespodobno zakaliljal in zasmejal, dru¬
gikrat se neprevidama zadere, pa spet

243

skerbljivo in užaljeno ali kakor obup-
Ijivo zatarna, (le se človeku inako de¬
la, ko jo sliši. Pred človekam beži z
veliko boječljivostjo in vselej v gošavi
tako ferči, de jo pred teboj kako deblo
skriva, in če je tudi tenko drevesce
vmes, boš vidil na vsaki strani le kon¬
ce švigajočih perutnic, život pa ti go¬
tovo vmesno debelce zakriva. Vselej se
vsede le na nasprotni strani drevesa
ali se občsi zadej na češulje, v de bi je
človek ne vidil, ki jo zasledva. Še le ko
misli, de je varna, ferčf na stran in
prosto, zakriči in se zakrega, kakor bi
te hotla zasmehovati in ti zabavljati. In
kadar se meni do čistega varno, jame
v novo dolbsti in gojzditi ter razbijati
po drevesih. Ta žival ni nikoli dobre
volje, nikoli je ni viditi v drušini živ¬
ljenja veseliti se; urno potolče na suh
Štor tu pa tam, z nekako jezo zletf na
drugo drevo in ravno tako počenja. Je
pa tako umetna, de nikoli ne za perst ne
nižej ne višej ne kljuje, kakor ravno tam,
kjer je červ ali gosenčje mešičevje, česar

16 *

244

iše v truhljenem lesu, v  v duplu ali pa
pod suhim lubam. —' Cernu pri Šmar¬
nicah toliko od te tiče? Zato de iz te¬
ga enega zgleda potlej sami premiš¬
ljujte, kako razločne naloge imajo Božje
stvarice od svojega ljubega Stvarnika,
kako jih pa tudi natanko dopolnujejo,
in kako je Bog vsaki k njenemu opra¬
vilu in delu tako popolnama pripravno
telesce in orodje, pa tudi vse natorne
nagone pristvaril. O kako neizrečeno
modro je vse to narejeno, in kako pri¬
jetna je ravno ta mnogoterost Človeku,
ki ga- je postavil Gospod gospodarja
vsega stvarjenja na zemlji.. Ako nebeški
Oče vrabcu zernca, bi djal, sam po¬
tresa , in mu ni treba druzega, razun
de jili pobira in se nasituje in zoblje,
kolikor mu je drago, si mora pa želria
s trudam svoj tičji kruhek zaslužiti. Je
pa s tem tudi čisto zadovoljna, ne toži
Stvarniku, zakaj jo je tako stvaril, in
ne zaviduje vrabcu lahkoživcu njegove
lahkoživnosti. Gospod ji je za njeno de¬
lo dal vse potrebne zmožnosti: pa tudi

245

lačni biti ji ni treba, ker ne sneg ne
povodinj je ne more zaderževati, de bi
si živeža ne iskala, in nikoli se ne
utrudi od jutra do večera.*) O prečudna
modrost Božja!)

Vsim je pa tudi dobro znano, v
kolik prid in korist tiče pod nebam člo¬
veku služijo. Ne le samo, de nam teg-
nejo kaj dobro meso za jed, perje za
marsiktere naprave itd., temuč tudi ve¬
liko veliko družili živalic pokončajo in
pojedo, ktere bi bile čez mero škodljive,
ako bi se preveč namnožile. Res je, de
marsiktere tiče tudi škodo delaj, tode go¬
tovo je, de si tudi zaslužijo, kar kje po-
jed<5,.in veliko veči bi bila naša škoda,
ko bi enake tiče popolnama zginile. En
sam zgled vas bo tega prepričal.

Friderik, prusovski kralj v poprej¬
šnjem stoletji je slišal, de vrabci v nje¬
govih deržavah naj manj dva milijona
korcev (šefeljnov) žita na leto pozob¬
ljejo. Kolika škoda! Kakošna pogolt¬
nost teh porednežev! Kar precej se mo-

*) Prim. ,,Natur und Offenb. 12. Hft. 1859.

246

ra odpraviti ta nepotrebni strošek in
prazni davek! Tako si misli kralj, in
razglasi, de za vsako vrabčjo glavo do¬
bi srebern groš, kolikor koli jih kdo
prinese. Vstalo je silno vrabČje prega¬
njanje, vsak Prus je vrabčar strelec in
lovec. Slaba se je godila revčikam in
ni minulo leto, de ni bil na Prusovskem
noben tiček tako redek, kakor prega¬
njani vrabec. Zdaj, si misli ljudstvo,
bomo imeli bogate žetve, ko nam ti
požeruličiki ne bodo zastonj jedli; mo-
drijanski kralj pa si je pač kaj domiš-
ljeval, de je Božji previdnosti levite
bral! Pa kaj se zgodi? Prihodnjo spo¬
mlad strašne germade gosenic neusmi¬
ljeno pokončujejo polja in travnike, za¬
kaj rešene so bile svojih preganjavcev,
in množile so se, de je bilo joj. Raz-
djanje je bilo toliko, de je kralj, ves
ponižan in osramoten, kar hitro mogel
preklicati svojo postavo ter je pod naj
ojstrejšimi kaznimi prepovedal, de ni¬
koder po njegovih deržavah se ne smejo
vrabci pokončavati. (Gaume, Bd. L)

247

„In Bog je vidil, de je bilo dobro.“
Te besede, niso zastonj pristavljene ob
vsakem dnevu stvarjenja v sv. pismu.
Torej se nikoli nikar ne prederznimo,
de bi njegovo stvarjenje grajali ali s
dimur koli si bodi nezadovoljni bili,
ali še  celo zoper njegovo presveto pre¬
vidnost godernjali. Uešen, hvaljen in
poveličevan bodi Bog ! Njegovi vsega-
mogocnosti, modrosti in dobroti vse
stvari pričevanje dajejo; njega hvalijo
in poveličujejo vse tiče pod neham.

Sv. Jožef Kupertinski.

.,Marija je bila zmiraj v njegovem sercu,
Marija je bila vsak čas v njegovih ustili ■“
tako je rečeno v pismu papeža Klemena XIII,
v kterem je svetu naznanjeno, de je ta
služabnik Božji med svetnike prištet. To res¬
nico pa je spričevalo vse njegovo življenje.
— Zmiraj je d o lir o znamnje, kadar ima že
otročič dar molitve in bogoljubne pobožnosti,
ko je poln ljubezni do Boga, ko zvesto in
zaupljivo časti tudi Božjo Mater. Tacega otro¬
čiča zgodej nebeške moči v oblast vzamejo,

248

in ne zajde lahko na napčne pota. Taka je
bila ravno pri Jožku Kupertinu. Že osemlet¬
nega mladenča je duh zbrane molitve tako
navdajal, de so ga velikrat vidili, kako je
s povzdignjenimi rokami in napol k molitvi
odpertimi usti v nebo obernjen ves zamak¬
njen stal. Že v mladosti pa tudi,- kakor se v
njegovem življenji bere, je bil na prošnjo Ma¬
rije Device od tako hude bolezni ozdravljen,
kakoršne ga zdravniki ne z ognjem ne z že¬
lezarn žgeči niso rešiti mogli. S prav detin-
sko in sinovsko ljubeznijo je Marijo za to
dobroto častil in hvalil vse dni svojega živ¬
ljenja. Bil je naslednjič ponižen rnnih kapu-
cinar. V tem stanu je tako sveto živel, de je
pri zbiranji milošnje za svoje brate več duš
s svojim zgledam za Boga pridobil, kakor
pa kruha za samostan. V njegovem življenji
se veliko lepega in spodbudljivega bere. Ker
je bil zavoljo Jezusa vse posvetno zapustil,
in je 'smel s sv. Frančiškam Asiskim govo¬
riti: „MojBog, in pa moje vse!"—ker je bil s
prečudnimi pokorili svoje telo popolnama pod
gospostvo duha spravil; ker je bil svojega
duha s čisto na tanko pokoršino in pravo po¬
nižnostjo pod ljubeznjivo gospostvo Božje
djal, in vse to prav popolnama: zavoljo tega
se bere v njegovem življenji, de je tudi nje¬
mu v veliko rečeh natora zopet pokorna bila,
kakor nekdaj človeku v stanu nedolžnosti v

249

svetem raju. (Znano je namreč, de s tem ko
je človek Bogu. pokoršino odpovedal, ,se je
tudi natora zoper človeka sperla.) Pray pri¬
merno današnjemu premišljevanju: „Častite
vse tiče Gospoda pod nebam,“ je to, kar pra¬
vi branje ali legenda od tega svetnika. Večkrat

i 'e ukazal tiči konopljenki: „Hvali Boga !“ in
:ar precej je tiča zapela in ni jenjala, dokler
svetnik ni privolil. — Matere Božje od svoje
mladosti ni drugač imenoval kakor svojo
mater.  V sinovski priprostosti je lepotičil
njene altarje in podobe, z lilijami in drugimi
cvetlicami. Pred vsim drugim pa ji je daro¬
val svoje čisto, nedolžno serce. Rekel je pa
večkrat v pobožni šali: ,,Moja Mati je svoje-
glavna; prinesem ji teb cvetlic, pa pravi, de
jih neče; . nato vprašam: Kaj pa češ imeti?
m reče: Serce hočem, ker z nobeno drugo jed-
jd se ne hranim, kakor le s sercem.“ —*
Keki dan ga pridejo nekterimestnjani iz Ku-
pertine obiskat. Jožef vpraša : „Cemu ste sem
prišli? morebiti mojo Gospo obiskat?“ .Ker
rečejo, de, jih dalje vpraša: „Kaj ste ji pa
prinesli ?“ Pravijo: „Duhovne dnevnice ih. ro-
ženkranec.“ On pa je dobro vedil, de so pri¬
šli iz same radovednosti in jih v rezni go¬
rečnosti zaverne: ,,Kaj dnevnice, kaj. rožen-
kranec? moja Gospa hoče imeti serce in vo¬
ljo 1 “  S temi žarečimi besedami jim je obudil
veliko ljubezen do Marije v sercu; potem jim

250

reče poklekniti in z njim lavretanske litanije
moliti. To je imel sploh v navadi, ko so ga
ljudje obiskovali. Učil je svoje obiskovavce
moliti kratko molitvico ali zdihljej : ,, Ref li¬
gi um peccatorum, Mater Dei, memento ruei 1 “
„Pribežališe grešnikov, Božja Mati, spomni se
mene 1 “  — Pod brambo in na prošnjo Marije
Device si je bil Jožef Kupertinski pridobil
prečudno popolnamost v čednostih. Poslušajte
otroci, sinovi in hčere, kaj bom zdaj rekel:
Pokoršina je bila pri tem mladenču zrašena
z njegovo dušo. Imenoval jo je zdaj nož, ki
človeško voljo zakolje, — zdaj voz,  ki prav
zložno v nebesa pelje, — zdaj pesička,  ki
slepega vodi. Včasi je zaklical: „Sveta po¬
koršina! o sveta pokoršina, ki te Bog sam
časti. “ Vas pa, ki s starši gerdo delate, in
svoje višji obrekujete in žalite, bo vzela pre¬
zgodnja smert po revnem in žalostnem življenji!

— Poslušajte, prevzetni in napihnjeni, kaj bom

vam spet povedal: Sv. Jožef Kupertinski je
bil popolnama vterjen v ponižnosti in se je
štel samega sebe za naj večega grešnika. Nje¬
gov spovednik mu je enkrat v poskušnjo re¬
kel, de je hinavec.  Svetnik s tem ni bil
kar nič razžaljen ali nejevoljin: z rokami
je obraz pokril in odgovoril, zares je tako,
resnico govorite, resnico govorite.“

— Poslušajte, premalo čisti kristjanje, kaj
bom še povedal: Jožef Kupertinski je čistost

251

neizrečeno ljubil. Večkrat je rekel: „Gista
duša je enaka čisti in snažni stekleni posodi,
ki je z bistro vodo napolnjena in pri solnčni
vročini vsakemu dopade in je prav silo pri¬
jetna ; ako se pa tudi le ena sama kaplja
olja prilijej se vsa ta voda kar naglama ska¬
zi, je umazana in omerzna." Tudi ta svetnik
ni bil brez skušnjav, pravi pa papeževe po-
svečevansko pismo, de s svojimi prošnjami
do blažene Božje Matere in z njenimi priproš¬
njami je vse skušnjave premagal, ter je
sveto čistost tako neomadežano ohranil, de je
njegovo telo že v življenji prečudno lepo di¬
šalo in so to vonjavo imenovali „blagodišilo sv.
raja.“ Svojo' lepo dušo je v sladkem pokoji
izdihnil 18. kim. 1663, tedaj pred več kot
dve sto leti.

O Marija! sprosi po svoji materni do¬
broti tudi nam grešnikam ljubezen do čed¬
nost in grozo zoper greh, de bomo vredni
obljub Kristusovih.

Cvetlica asa vsacega na dom.

Neka posebno dobratičjapiča je proso;
torej naj vam služi v dojutrišnji premislik
proseni  lat. S semenarn je Zveličar pri¬
merjal besedo Božjo, torej naj vam proso
ravno to nocoj zaznamnja. — Proso se mane,

252

v stopah  obdeluje  ter se spremeni v p se¬
li o, potem, se skuha in je prijetna jed (kaša,
ki je tudi odrašenim dobra paša). Enako bese¬
da Božja, ako ni v sercu že v otročjih dneh
hudih zaderžkov, človeka lepo obdeluje in
lika, ga spremeni v čisto rumeno pšeno, t. j.
v dobrega kristjana in serce tako omeči, de
je rodovitno za vse dobre dela. Take stope
za obdelavo serca so poduki v keršanskem
nauku, dobro vravnane šole, in zlasti pridige
in keršanski nauki po cerkvah. — Pol prosa
in pol pšenice v mlin, da moko za prav do¬
ber kruh. Dobro podučenje v keršanskem
nauku sklenjeno z djanskim življenjem stori
dobrega kristjana. — Proso posebno rade
tiče zobljejo: Zveličar pa je tudi govoril od
sejanega zernja, ki so ga tiče pozobale. Ta¬
ke sovražne tiče so tukaj skušnjavci, zapeljiv¬
ci, ki otročičem, mladini iz serca izkljujejo,
kar so jim starši in duhovni ali šolski ker¬
šanski učeniki dobrega semena vsadili. Ma-
loktero seme je tako silo bogato^ kakor proso,
ki tudi veči del dobro vgodi. Še veliko hva¬
ležnimi in bogatejši je seme besede Božje, ki

253

človeka bolj obdela in olika kakor vsaka
druga učenost: um, pamet mu razsvetli, serce
omeči in oblaži, dušo in telo požlahtni. Zato
sprideni otroci in spačena mladost, pa tudi
dostikrat sicer hudi grešniki včasi iz cerkve
beže od besede Božje, ker jih huda vest sva¬
ri, ali kakor Jezus pravi: „ker niso iz Bo¬
ga. Častitljiva je polna velika njiva bogatega
in gostega težlcolatnega prosa; še • častitljivši
pa je cerkev polna vernih poslušavcev, kteri
Božjo-besedo v dobrem in nar boljšem sercu
ohranijo, in stoterin sad obrode. čedno ometo,
zvčto, na rumenem solricu posušeno proso se
spravi v žitnice : človek pa, ki je z, besedo
Božjo v dobrem dozorel, se preseli v nebeške
prebivališa. •

Premišljujte do jutri besede : „Blagor jim,
kteri Božjo besed,o poslušajo in jo ohranijo."

254

Tri in dvajseti dan.

Benedicite omnes bestiae et pecora
Domino; laudate et superexaltate
eum in saecula.

Častite Gospoda vse zverine in
živina; hvalite in povišujte ga
čez vse na vekoma.

Dan. 3, 81.

Cvetlica v čast in hvalo previdnosti
Božje.

V pervih Mojzesovih bukvah se
bere: „Bog je rekel: Zemlja naj rodi
žive stvari po njih plemenih, živino in
laznino, in zverine zemlje po njih ple¬
menih. In zgodilo se je tako. Bog je
vstvaril zverine zemlje, in živino, in vso
laznino. 14  (1. Mojz. 1, 24. 25.) Kadar so
tedaj že po vsem morji in vodah Bogu
na čast neštevilne ribe migljale, po ob¬
nebji tako silno mnogotere ptice Božjo
čast veselo prepevale, je Gospod šel
nadalje v svojem stvarjenji in je toliko

255

množico živih, še bolj popolnama stva-
ric v življenje poklical, ki jih je sam
na troje razdelil: v domače živali ali
živine, v laznine, in zverine.
Koliko dobroto nam je Bog z živalmi
dal, lahko vsak dan vidimo, ako imamo
zraven telesnih le malo dušnih očf. Ži¬
vine so zveste in vbogljive človeške
služabnice; *) one človeku darujejo svojo
naglost, svojo moč in čujočnost, daj d
mu nar veči del živeža in obleke, ali
pa mu po mnogoterih potih pomagajo,
de si vse to pridobiva. Vse le nam
dajo, kar koli imajo; kako malo pa
sirotice za vse to od nas išejo! Ce do¬
bivajo vode piti, kaj malo žitnih ostan¬
kov ali slabšega žita, kako oglodano
kost, pomivke in odpadke naših jedi,
pa jim je dosti. Nar veči del pa jih
je zadovoljnih s tem, kar človeku ni
Čisto za nič, s slamo, travo in senam.
In te slabe reči — ne le de živino

*) Glej Dr. Bern. Schels, <3ie, christkath. Lehre,
1. zvezek, str. 95.

256

preredijo, temuč so pri množili še vir
za hladivno in sladko mleko. Tukaj je
zares nevsušljiv blagoslov Božji. O kako
pač ter d in nehvaležen je človek, kteri
je tako razvajen, de mu dobrota Stvar¬
nikova še v misel ne pride, kadar te
lepe darove vživa! Kako nemil in ne-
človešk je, kdor iz taoega obilnega bla¬
goslova Božjega tudi bližnjemu zalogljeja
ne privoši! Kako hujši kakor Zverina
pa tudi tisti, kteri ubogo živiničo ne¬
usmiljeno nateza, pretčpa, strada, in
mnogotero terpinoi! — Od nocoj, o
Gospod! ne. bomo več tako tompasti in
neobčutljivi;, ako smo bili dozdaj terdi
do uboge živinice in nehvaležni do Boga,
bo naša hvaležnost tolikanj veči in ob-
čutljivši v prihodnje, in tudi s tvojimi
živalmi bomo usmiljeno delali.

Kaj pa zverine in laznine ? Ali so
morebiti tč odveč, ljudem samo v nad¬
logo, nevarnost in škodo ? Kdor to mis¬
li , ima slab zaumek od stvarjenja.
Božja neskončna modrost in dobrota
je ravno tako v mravlji, kakor v slonu.

257

Res je, de nam jih je dosti nevarnih in
škodljivih, pa tudi sovražnih; ali to je
nasledek izvirnega greha, in take stvari
imajo nalogo nas opominjati, de na
zemlji je naše p regi lanstvo, kraj po-
skušnje, vojske in pokore. Človek, ker
je grešil in je bil iz raja pregnan, naj
se pokori, zataja, naj se iše vrednega
storiti, de bo zopet v sv. raj sprejet.
Take sovražne ali škodljive živali pa
imajo tudi svoj prid za človeka, ki nam
je pa dostikrat neznan in zakrit. Mnoge
nagnjusne in strupene živali, na pr., stru¬
pene kače in mercesi, kakor se misli,
zbirajo strup iz natore, de nam v škodo
ne pride. Znano je pa tudi, de strup
se s strupam prežene; nar bolj strupene
zeliša služijo za naj boljši zdravila, po¬
stavim, volčje jagode, lesjak, taloh itd.
Kdo vč, kaj bi bilo, ako bi se vse nam
zoperne živali in zveri pokončale? Ne¬
kdaj je bilo po naših krajih veliko
zverin, ki so marsikterikrat tudi ka¬
kega človeka končale. Zdaj so take
zverine silo redke, ker ljudje so njih

17

plemena močno iztrebili in pokončali;
prišle so pa nemile trume družili straš¬
nih zverin iz Azije k nam, ki voliko
veliko več ljudi pokončajo, kakor une,
namreč mnoge bolezni, ki so bile nek¬
daj čisto neznane, kakor kozč, kolera
in mnoge druge kuge, mertudi itd. Kdo
nam je porok, de tudi ta nadloga ni v
zavezi s pokončanjem marsikterih zverin
ali laznin, ki so morebiti svoje dni člo¬
veku škodljive sopare, strupe in kužlji-
vosti panale.

Naj bo pa temu, kakor že je,
umreti nam je enkrat za to ali to
smertjo, za to ali to boleznijo, če tudi
ne dosežemo take starosti, kakor so jo
nekdaj; vse pa je ležeče na tem, de
vemo bolezen v svoje zveličanje ober-
niti. V ti reči nam je pa te učenosti
potreba, de ■ ne smemo čisto nič neje¬
voljni biti, naj bo bolezen, kakoršna
koli si bodi. Moramo torej v Božjo
voljo vdani biti, zadovoljni s čašam do¬
kler bolezen terpi; zadovoljni z vsimi
okolišinami, ktere jo spremljajo. Vender

259

smo pa dolžni tudi vse storiti, kar je
potrebno, de bi še ozdravili, zato ker
Bog tako hoče. Sv. Frančišk Asiski je
v neki bolezni prav velike in bodeče
bolečine terpel. Neki priprost samo-
stanec izblekne besede, ki so bile ne¬
koliko čez previdnost Božjo, ker je
rekel, de Božja roka Frančiška malo
preveč zadeva, kakor se njemu zdi;
naj torej Boga prosi, de bo z njim ne¬
koliko bolj milo delal. Svetnik se pre¬
straši, na glas zavpije: Ko bi ne vedil,
de to iz priprostosti govoriš, ki ne po-
zn:i hudobije, od tega trenutka bi ne
hotel več S teboj opraviti imeti, ker si
bil tako prederzen, de si grajal Božje
ravnanje z menoj! Po teh besedah, de-
siravno je bil silo slab od dolge in
prehude bolezni, se verze brez milovanja
samega sebe s slabe postelje na zemljo,
kušne tla svoje sobice in reče:' Zahva¬
ljen bodi, moj Gospod, za vse bolečine,
ktere si mi poslal; prosim te, pošlji mi
jih še stokrat več, ako je po tvoji sveti
previdnosti; veselil se bom, ako me

17 *

260

boš obiskoval brez prizanašanja, ker
spolnovanje tvoje svete volje je naj veči
tolažilo, ki ga morem doseči.

Pač lepo pravi torej sv. Efrem :
Ako naj bolj divjaški ljudje vedo, ko¬
liko težo so njili konji in mule zmožni
nositi, in jih ne preoblože, de jih ne
končajo; ako lončar vč, doklej mora il
v peči ostati, de se pravno za našo
rabo dopeče, in ga ne prej ne poznej
ne izjemlje: bi mogel pač brez premis-
lika biti, kdor bi rekel, de Bog, sama
večna modrost, ki nas neskončno ljubi,
našim ramam pretežko butaro naklada
in nas pusti v ognji britkosti delj kot
je treba! Ogenj ne bo močnejši in ne
bo delj terpel, kot je treba, de se naš
il primerno užge; bodimo torej brez
skerbt!

Marija lepa oljka.

Marii se prilas tujejo med neštevilnimi
lepimi primki tudi besede modrega: „Kakor
lepa oljka sim rasla na polji/' (Eccli. 24, 19.)

261

Oljka rodi prežlahtni sad, ki se mu pravi
oliva  ali oljkina jagoda. Iz oliv se dobiva
olje, od kakoršnega pravi sv. Bernard: „01je
daje človeku luč in živež, mu vterdi ude,
olepša obličje, polajša bolečine, in mu ozdravlja
rane; tako je olje jed in zdravilo .“  Pač pra¬
va in srečna oljka je res Marija, zakaj iz
njenega naročja je pricvetla in prirasla ne¬
beška oliva, iz ktere izvira luč, živež in zdra¬
vilo ob enem. Ta oliva je Kristus Jezus,
Zveličar svet;i, ki razliva olje svoje Božje
gnade ter milosti čez vse ljudstva, ki lačne
nasituje, bolne ozdravlja, slabe poterjuje,
slepe razsvitljuje, ogenj božje ljubezni v ser¬
cih vnema, in je s svojo predrago kervjo, ki
jo je prelil na lesu sv. križa, nam vsem zve¬
ličanje odkupil. Kako tedaj bi tudi Marija,
ker je drevo tako preimenitnega sada, ne
smola govoriti s kraljevim pesnikam: „Jest
sim kakor rodovitna oljka v hiši Božji ?“
(Ps. 51.)

Ostanimo samo malo pri tem, kar je
bilo malo poprej rečeno: de je Marija jed
ali poterdilo in zdravilo  ob enem, se ve
de vse poprej v duhovnem, pa tudi v teles¬
nem pomenu. Naj se vam nekoliko pojasni
z dvema domačima zgledama, ktera sta dosti
očitni spričevanji, de naša Mati Marija nam
vselej rada pomaga, če tudi nočemo djanj

262

samih, ki so se dogodile, ravno za čudeže
razglašati.

Neki duhoven naše škofije mi je med
drugim to-le pisal, kar priča, kako Marija
svoje zveste otroke v nevarnosti poterjuje in
jim pomoč skazuje: Pobožna,- že odrašena
deklica je bila zalezvana od veliko zapeljiv¬
cev, ki so kakor vranovi prežali na njeno
nedolžnost. Še celo po noči ni imela'pokoja
pred ostudneži. Vedoč , _ kolik nepovračljiv
zaklad je nedolžnost, se je silno bala, kaj bi
bilo, ako bi kakemu zapeljivcu po dnevi ali
po noči prišla v kremplje. Svetujem ji ka¬
kor dušni pastir: „Nič se ne boj, samo če
se vedno in lepo Marii Devici zročuješ, se
na Njeno mogočno pomoč, nikoli pa ne na
svojo zanašaš, o nevarnosti pa Marijo
na glas zakličeš;  gotovo ti bo pomagala
Ona, ki je „Kraljica vsih devic,“ Tako sim
jo učil. Kako potrebno pa je bilo, ji za ne¬
varnost orožje preskerbeti, se je hitro poka¬
zalo. Kmali jo hudoben človek-zasači, kakor
kregulj, ali kakor volk ponoči, čisto samo.
Spomni se pa hitro mojega nauka in zakliče
na glas: „Marija, zdaj mi pomagaj!**
In kakor od strele zadet, beži zapeljivec, in
nikdar več ga ni bilo. — Umerla je že Mina,
in upam, de ji je dobro, ter zame pri Bogu
in Marii prosi.'*’ — Vidite tedaj, kristjanje,
de je Marija res predrago oljče, ki človeku

263

v nar veči nevarnosti ne le sveti, ampak mu
tudi moč da, de se iz nevarnosti otme. O
uboga una deklica, ko bi takrat ne bila ne¬
varnosti premagala z Marijno pomočjo; s ka-
košnim strašnim očitanjem in grizenjem vesti
bi se bila mogla podati pred večnega Sodnika!
O kako zdaj ona vse vekomaj hvali Boga, de
se je poštena ohranila na Marijno prošnjo in
pomoč.

Ker smf pa v začetku slišali, de naj
živina in zverina hvali Gospoda, vam hočem
le. samo majhen zgledik še pristaviti, iz kte-
rega bot® vidili, de je Marija, ta lepa oljka
na polji, tudi zdravilo, in sicer ne le samo
ljudem, ampak tudi ljubi živinici; de torej
imamo zakaj tudi klicati: „Iivalite živali
in zverine Marij  o !“

Leta 1762, kakor je zapisano v zapis¬
niku Dobrovske cerkve (št. 49), sta Juri
Bizjak in njegova žena, iz Žeji v Dobrovski
Liri,' med Šmarnimi mašami obiskala Dobrov¬
sko cerkev in sta to - le naznanila: Preteklo
leto jeseni, ko je razsajala živinska kuga,
jima je pobrala že sedmero živineet, in tudi
poslednje, osmo, je že na tleh ležalo s steg¬
njenimi nogami in z iz ust molečim jezikam,
ter je kazalo, de bo poginilo. V ti 'britkosti
se oba na kolena veržeta in k preblaženi Ma¬
rii na Dobrovi kličeta in prosita, de, naj bi
jima preusmiljena Devica vsaj to poslednje

264

živinče s svojo priprošnjo pri Bogu živo ohra¬
nila. Tisti trenutek se živinče na noge spravi
in ozdravi. Za to dobroto sta prišla oba svojo
hvaležnost opravit. —

Kako prijazna je tedaj Božja roka tudi
takrat, kadar je prisiljena, človeka z brh¬
kostmi obiskovati! Ko je bil Noe skorej vse
zgubil, in le samo to ohranil, kar je imel v
barki seboj, mu oljkina.vejica v golobičjih
ustih oznani mir in boljši čase. Tako tudi
človeku pri veliki zgubi vender dobrotni Bog
ohrani nekoliko, kakor oljko miru in boljšega
upanja, kakor mladiko, iz ktere vnovič po¬
ganja Božji blagodar. In če človek z Bogam
dela, naj je tudi pogorel, ali mu je toča vse
potolkla, ali mu kuga hleve izpraznila, v
nekterih letih se vse tako poravna, de se
prav nič ne pozna, de bi bila hiša in deržina
zato kej slabši in ubožniši.

O Marija, prelepa in pohlevna oljka
mini in sladkega mazila za dušne in telesne
rane! ozri se tudi na nas in skaži nam svojo
materno pomoč v vsih brhkostih na duši in
na telesu.

Cvetlica asa vsacega na dom.

Ker sim oljko  že v začetku omenil,
vzemite jo še na dom seboj, in pomeni naj

265

vam milost ali gnado Božjo. Oljka je
namreč podoba miru, in sladki mir izvira
ravno iz tega, de je človek v gnadi Božji.
Oljkini dom je zlasti sveta zemlja ali Pale¬
stina; ravno tamkej nam je tudi ljubi Zveli¬
čar gnado Božjo zaslužil. — Oljska gora ima
svoje ime ravno od oljk; na ti gori stoji še
dandanašnji osem oljkinih dreves, pod kte-
rimi je še Kristus hodil, molil, kervav pot
potil in nam s tem gnado Božjo služil. —
Cisto zrele, nič ne skažene oljkine jagode
dajejo tako imenovano deviško olje, kije
naj lepši, naj boljši, nar bolj sloveče: med
mladostjo pa se imenujejo popolnama de¬
viški  tisti, kteri niso stanu gnade Božje
čisto nič skalili in oskrunili. — Oljka  je
zmiraj zeleno drevo; zelena barva je znamnje
sladkega upanja, in človek, kteri je zmiraj
v gnadi Božji, ima zmiraj nar slajši upanje
večno srečnega življenja. Olje in oljka tedaj
naj nas vselej spominja na presrečni stan ti¬
stih, ki so v gnadi Božji, na stan vestnega
miru in pokoja.

266

Molite jutri pri sv. maši med, drugimi mo¬
litvami pred povzdigovanjem na. čast sv. Duhu
očenaš in eešenamarijo, de hi mogli vselej ostati
v stanu gnade Božje; po povzdigovanji pa ravno
tako ža duše v vicah za njih večni mir in pokoj.

Štiri in dvajseti dan.

Benedicite filii hominum Domino;
laudate et superexaltate eum in
saecula.

častite Gospoda človeški otroci ;
hvalite in povišajte ga čez vse
na vekoma.

Dan. 3, 82.

Cvetlica v čast in hvalo previdnosti
Božje.

Ko je Bog- stvarjal svitlobo, nebes,
solnce, mesec in zvezde, tiče in ribe,
živine , laznino in zveri, je povsod re¬
kel: „naj bode, naj bodo itd.“; kadar
je pa prišel do stvarjenja Človeka, je

267

besedo veličastno povzel, rekoč: Nare¬
dimo človeka po svoji podobi . . .
Kakošna bo vender ta stvar, de se
Božje osebe tako rekoč med seboj po¬
govarjajo, posvetvajo: ,,naredimo člove¬
ka . . To bo kaj imenitnega, kaj
velikega, to bo čudež stvarjenja! Kak¬
šen čudež? Taki, de bo imel vtisnjeno
Božjo podobo; taki, de bo „gospodoval
čez ribe v morji, in tiče pod nebam,
čez zverine in vso zemljo, čez vso laz¬
nino , ki se giblje po zemlji. 11  (1. Moz.
1, 26.) In kako je Bog to prečudno
imenitno, bitje stvaril? ,,Naredil je Go¬
spod Bog človeka iz ila zemlje in je
vdihnil v njegovo obličje duha življenj a,
(1. Moz. 2, 7.) Kako velik skriven po¬
men je v teh besedah! Tedaj iz žemlje
in po Božjem vdihu si stvarjen, o člo¬
vek! Nekaj zemeljskega, pa tudi nekaj
nebeškega imaš v sebi. Torej tako lepo
piše sv. Gregorij Nazijančan, ker pravi:
„Clovek je majhen svet. Bivanje ima
s kamni vred, življenje z  rastlinami,
rastenje. z drevesi, čutenje z živalmi,

268

umenje in spoznanje z angeli/* Človek
je tedaj nar imenitniši bitje v vidnem
stvarjenji, on je naj bolj do ver,šen o delo
Božje na zemlji, je nar vedi čudež Božje
vsegamogočnosti med nebam in zemljo,
je nar bolj izvoljena posoda Božje do¬
brote, je zveza med telesnim in duhov¬
nim svetam. — Ge je tedaj vsim dru¬
gim stvarem zapovedano, de naj svo¬
jega stvarnika časte in hvalijo; kaj se
le tebi, o človek, ki si toliko imenitno
stvarjen. Ali se jie bo po hribih in do¬
linah glasilo: ,,Častite Gospoda človeški
otroci, hvalite in povišujte ga čez vse
na vekomaj!“

Kako Častitljivo je pa tudi to, de
je Človek gospodar vse zemlje! Ako-
ravno si je namreč z greham veliko
tega gospodovanja nad stvarmi zmanj¬
šal, ga mu je vender še veliko ostalo,
še zmiraj gospoduje na zemlji. Živine
so mu podveržene in podložne,- pa tudi
zverine in tiče več ali manj, težej ali
ložej dobiva v svojo oblast. Voda mu
mora nositi njegove čolne in barke, go-

269

niti njegove veternice in mline; ogenj
kovati njegove orodja, tovarne in sklade
idi mašine; rude, kamni,, les, zemlja
morajo po njegovi . volji določeno po¬
dobo nase vzeti, ktero jim človek od-
meni ... Iz železa mora biti lemež,
iz brona zvon, iz kamna altar, iz sla¬
bega ila posoda, iz morja sol itd. Ko¬
liko že je spravil človek v oblast na-
tornih moči, ki so pred njim, kakor
pred žaljivcem svojega Stvarnika ne¬
kako bežale. In še zmiraj jih spravlja.
On prisili vodo in dati mu mora so¬
pare, ki gonijo njegove parobrode ali
ognjene ladij e, njegove vozove po že¬
leznicah , in neštevilne tovarne z ne¬
zmerno močjo in hitrostjo. Človek v6
v svoje področje primikati naglo in ne¬
vidno elektriko in magnetično moč, ki
mu v malo minutah od nar daljnih
krajev na zemlji naznanila prinaša.
(Daljnopisi ali telegrafi.) Človek vpreže
celo luč in zrak, in v trenutku dobf
zrisano podobo, kakoršne koli si bodi
stvari ali osebe (fotografija). Človek je

270

res gospodar stvarjenja povsod; le samo
to se tudi vidi povsod, de se mu bolj
ali manj natora izmika izpod roke, in
le z veliko silo, z mnogimi pripravami,
s tenkim bistroumam se mu vsreci, na-
torne moči panati in gospodovati.

Dostikrat pa se zgodi ravno na¬
sproti, de je natora gospodar, Človek
pa njen podložen. Olovek zaverže ime¬
nitno gospostvo in je tako reven suženj,
de se ne le samo pred svojim Stvarni-
kam, ampak tudi sam pred seboj sra¬
muje , če le malo premisli, kako se je
zavergel in v sužnost ponižal. Zdaj,
n.  pr., jame gospodovati žolčnost in
vročina v človeškem telesu, in Človek
divja, razgraja, se togoti, utegne pri¬
praviti celo do poškodovanja ali tudi
umora svojega bližnjega ali pa samega
sebe: um namreč ni več gospodar, vera
ne več njegovo ravnilo, človek je suženj
svoje jeze, svoje hatornosti. Enega dobi
v oblast kaka rudnina (srebro, zlato,
sploh denar in posestvo, mamon ga
omami); druzega zunanja podoba, de

271

vso vrednost stavi v nekake telesne na¬
prave , mlado rudečo kožo, skodrane
in razdeljene lase, v lišpe in krišpe;
spet druzega v posest in pod jarem
spravi neka živinska, mesno st in teles¬
nost, de v naj voči skrumbo podobe
Božje v sebi streže živinskim in žival¬
skim nagnjenjem, ali netrezno z jedjo
in pijačo, ali z nečistim življenjem, ali
pa z lenobo in zanemarjenjem naj ime-
nitnisih duhovnih moči! Človek namreč
v tacih okolišinah je zavergel gospostvo;
kar' je božjega v njem , tisto je zatajil,
on je suženj natore in telesnosti: po-
živinil  se je, kakor pravimo. Od ta-
cega se pač ne more reči: „Hvalite
otroci človeški Gospoda." ,

Veliki slovenski apostelj in imenitni
modrijan, sv. Ciril, je to sužnost v neki
basni silo lepo pojasnil, in pokazal,
kako ena sama stvar, ki je sama na
sebi tako blaga in koristna, vender Člo¬
veka stori naj večega bebca in siromaka,
če se ji slepo podverže. Namreč vi d  o.
— Tako-le pripoveduje veliki svetnik:

272

Vinska mušica naleti pridno čebelico,
ko je ravno iz cvetličnih lončikov me¬
dene kapljice v serkala, in jo vpraša, kaj
de tu iše? Čebelica odgovori: Žejna
sim, išem medenih kapljic in serčem jih
iz cvetličnih kotličkov. 11  Mušica se po¬
smehuje in reče: ,,Zmiraj sim menila,
de si ti bolj prebrisana, zlasti ker si še
celo pod vladbo in gospostvam neke
kraljice; iz tvojega počenjanja pa vidim,
de ni taka. Aristotelj jo je pač prav
povedal, de neumneži le sladkost
ljubijo  . . . Ti dozdaj pač nisi vedila,
kako vse drugačen med teče iz cvetlice
vinske terte. Smiliš se mi, žejna sirota;
pojdi z menoj, dala ti bom poln sod
medice , in ne bo se ti treba ves ljubi
dan žejni in v toliki skerbljivosti klatiti
po suhih cvetlicah. 11  — Mušica zdaj
pelje čebelico k vinski terti in začne ji
spet brez mere hvaliti vinsko pijačo.
Čebelica pa s svojim tenkim dišilam
kar naglo zavorija vinski duh, na to pa
vse mušje modrovanje s takimi-le bese¬
dami prav svitlo pojasnuje: „Ze davno

4  ■

273

sim slišala, pa iz skušnje še nisim ve-
dila, de vinopivci se utegnejo tudi vpi-
janiti; zdaj pa vidim, de si ravno ti
vedna pijanka, in ker se tvoje gerlo
nikoli vina ne posuši, zato tudi nikoli
nisi prav pri pameti; zakaj ti si spaček
otroka, rojena iz vinopivstva. Ravno
zavolj tega imaš pa tudi vse napčne
misli od vina, s kakoršnimi si se ravno
bahala. Vino je sicer za gerlo mčd,
za glavo pa (nezmerno vživano) je strupni
lek. Sladi v ustih, kuri v želodcu, kadi
v glavi, skerha počutke, oslabi živdst,
zblede vmišljijo, otemni dušo, skali oči,
jezik se spotika in zavaljuje in mu na¬
pravi sramoto, mu stori roke mahadra-
ve, razbeli persi, rodi razuzdanosti, po-
končd živno moč, naredi de noge ople¬
tajo, in sčasama razdene ves život, tako
de od podplata do temena v pijancu ne
za makovo zerno zdravja več ni. Taka
se je zgodila pervemu, ki se je bil napil
(Noetu); zaspal je, se znespodobil, in
zraven tega je bil še zasramovan. Taka
Lotu, ki je, pijan vina, storil sramoto

18

274

v svoji lastni hiši; taka Amonu, ki je
bil v nesvesti od vina umorjen z mečem
svojega brata. Nepremagljivega Holo-
ferna je vpijanjenega trezna Judit z
njegovim lastnim mečem končala. O
presladki strup! ti sovražiš nje, ki te
ljubijo, in ljubiš tiste, kteri se te boj 4;
ti moriš nje, ki te napčno rabijo,
in ozdravljaš line, ki te po pameti vži-
vajo 1“ —

Zares, bolj živo, kakor v ti basni,
bi veliki modrijan skorej ne bil mogel
popisati, kako zaničljivo, škodljivo in
sramotno je za človeka, kteri se pija¬
nosti ali pa drugemu grešnemu nagnje¬
nju vda, in tako zaverže svoje gospo¬
stvo v natori in je suženj kake stvari.
„0 človek!“ kliče torej sv. Bazilij , ,,za
kraljevanje si vstvarjen; zakaj pa potlej
služiš svojim živinskim, nevkrotljivim
poželjivostim in se grehu podveržeš,
kakor naj priprostiši suženj ?“ Človek)
de se Bogu smili! ne vč ceniti svoje
vrednosti in imenitnosti, in ne de bi
kraljeval nad stvarmi, sam pa se Stvar-

275

niku popolnama podvergel, se rajši
stvari podverže, se nezumni živini vštric
postavi in z njo se enači!

Marija pomočnica ob koleri.

Od skerbnega duhovna naše škofije smo
dobili ta-le popis, ki lepo kaže, kje naj člo¬
vek v sili pomoči iše, pa tudi, kako pri člo¬
veku britkosti pomagajo, de se posvetni duh
iztreblja in zatira.

Leta 1855 je po naši ljubi domovini
huda morivka — kolera — razsajala in pre¬
tresala je tudi zastarane, zarašene serca. V
vasi H. je bilo vse vse kolikor toliko bolno;
več jih je tudi pokosila smertha kosa ter jih
naglo naglo postavila pred pravičnega več¬
nega Sodnika. Gospod oče ali pastir te du-
hovnije so bili tudi zboleli. Sam sim bil.
Sreča velika je bila pa, de le po domači vasi
je bolezen hudo razsajala. Vedno sim se bal,
de bi še po drugih vaseh ne začeli ljudje bo¬
lehati, in čudno se mi je zdelo, zakaj samo
te Bog tako obiskuje. Hodili pa smo na
vse kraje s procesijami, prosit milega Boga,
de bi vzel od nas to strašno šibo.

18 *

276

Neki popoldan, ko sim, kakor vsaki
dan, celo vas obhodil, nevarno bolne spovedal
in potem obhajal, pridem ves zdelan proti
večeru domu ter grem k bolnemu gospodu
očetu. Pripovedujem, ktere vse sim spet
previdil, in pristavim: Hvala vender Bogu,
de saj po drugih vaseh ni še te strašne
šibe! —

Nekako britko milo mi gospod oče pri¬
povedujejo, de Gospod Bog naše vašane tepe
(med drugim tudi zato), ker storjene obljube
ne spolnujejo. Se ve, de hitro poprašam,
kaj in kako mislijo? Pravijo mi zdaj, ko je
pervikrat kolera se bila pritepla v to dolino,
mende 36. leta? so vašani obljubo storili:
Ako jim Bog prizanese, bodo v hvaležen
spomin vsako leto sv. Roka dan najeli sv.
mašo. Ene leta so to opravljali, ker pa ni
bilo več kolere in jim je bilo pobiranje za
to mašo nadležno, so neki vdovi košček paš¬
nika prepustili s pogodbo, de naj ona skerbi
za spolnovanje te obljube. Tode ta pašnik
so ji kmali spet vzeli, in se ve, de ona ni
bila dolžna za vašane plačevati. Tako je
vse zastalo.

Precej v nedeljo sim jim to nezvestobo
do Boga očital in pristavil, de so dolžni, ne
le samo obljube spolnovati, ampak tudi gle¬
dati, de se zastale maše opravijo. Bog nam¬
reč nikogar ne sili, de naj obljube dela, kdor

277

jo je pa storil, jo Bog od njega tirja. Tako
uči sv. pismo. Sej še pri tem, kar človeku
obljubimo, moramo mož beseda biti. Nekteri
so me malo pisano gledali, pa obljuba se je
ponovila in vse se je popravilo.

Med tem smo v hudi sili večidel po
vsili bližnjih cerkvah že s procesijami Boga
prosili, ter svetnike na pomoč klicali. Nikoli
ne bom pozabil, kako britko mi je bilo, ko
smo šli k ss. Hermagoru in Fortunatu v bližnjo
faro, in je, kakor sicer večidel vsaki dan,
merličem zvonil. Takrat pa sta tudi ležala 4
mož in žena na pokopališu pod slabo lopo,
ki smo jo bili v naglici zbili in iz vej na¬
redili. —

Na sv. Roka dan so gospod oče, ki so
bili med tem že ozdraveli, doma maševali,
potlej pa v dolgi procesii gremo iz farne
cerkve na Božjo pot k Marii Devici na Do¬
brovo. Ko smo vse tri dele sv. roženkranca
zmolili in tudi oboje litanije odpeli, smo šli
bolj po samem in ne več v procesii. Pa
kmalo so se napravile trume, ki so ali mo¬
lile ali pa v petih litanijah Marijo za pomoč
prosile. Po dolgi dolini deleč na okrog se
je zlegalo naše milo petje na višave proti
nebu. —

Preden pa smo prišli do romarske cer¬
kve, smo se spet zbrali v dolgo procesijo in
pripčli smo k Materi Božji, kjer so verne

■278

serca od davnih časov že toliko milost in do¬
brot dosegle. Šlo nam je pa gotovo iz serca.
Veliko solzic je spokorne lica zalivalo, zakaj
ko sila pride, se upregajo tudi stari hrasti,
mečijo se tudi neukretne serca. Gospod dušni
pastir romarske cerkve so nam radi privolili,
de smo imeli veliko mašo z blagosiovama, in
zares, milo smo k Bogu zdihovali, serčno se
Marii, mogočni nebeški Kraljici, priporočevali:
in — ne zastonj! — Poživljeni in poterjeni
s pobožno molitvijo smo se vernih proti domu.
In od tistega dneva nobeden več
J  n i na novic zbolel, nobeden več
ni umeri za to boleznijo.

Obljuba je bila ponovljena, poravnana,
k Materi Božji smo se obernili, in uslišani
smo bili. Hvala Bogu! — Slava Marii!

O preusmiljena Marija Devica! omeči
po milih prošnjah tudi naše terde serca, de
ko nam časna kužna bolezen prizanaša, nas
večno strahovanje ne zadene.

Cvetlica za vsacega na dom.

Sprejmite v spomin cvetlico, ki se ji
pravi nedotika  (Impatiens noli me tangere,
Springkraut). Ta cvetica nam skorej pred
oči stavi človeka v stanu- nedolžnosti ali saj
v stanu gnade Božje. Nedotika se šteje k

279

tako imenovanim balzaminam, posebno bla¬
gim in rahlim cvetlicam, in ima sočnato, ne¬
kako nežno štiblo, de se skorej skoz njo
vidi. Nedolžni pa so blage cvetlice keršan-
stva, sočnati z gnado svetega Duha, vsi pri¬
pravni za živo rast v keršanstvu, ako jih ne
zmaga sovražnik in hudi napotljeji. — Nedo-
tika ima na vsih kolencih velike vozle: mla-
denču, od sv. Duha pri sv. birmi v gnadi poter-
jenemu se tudi na vsih potih vozli in zaderžki
zveličanja nasproti stavijo, zoper ktere pa
človek pri sv. birmi doseže močno gnado,
de zamore v vsih okolišinah svojo vero sta¬
novitno spoznavati in pričati, in pa po nji do
smerti živeti. — Nedotika je navzgorej na
vše strani posebno vejnata cvetlica: to nam
utegne pomeniti na vse strani velike zmož¬
nosti, ki jih dobi človek pri sv. kerstu in
pri sv. birmi za čednosti in dobre dela. •—
Rumena peterolistna cvetka je vpognjena pod
perje, se tedaj ne skazuje in ne baha s svojo
lepoto: taka je tudi cvetka prave pobožnosti?
ki jo sv. Duh navdaja. — Posebno dobro si
pa to-le v spomin zapišite: Ge se zrelega

280

stročka te cvetlice le dotakneš, kar precej
poči, in vse bogato seme se deleč na okrog
razsuje. To je neizrečeno pomenljivo: ako
se namreč z gnado sv. Duha ozališanega člo¬
veka le dotakne kuga smertnega greha, kar
precej se razsuje in razleti zlati zaklad vsih
darov in milost sv. Duha! Imejte tedaj usmi¬
ljenje s cvetlicami nedolžnosti in varujte jih
greha! —

Molite pa vsak oeenaš in češenairiarijo za
tiste, ki te Binkošti pojdejo k birmi, de bi vredno
opravili in nobeden izmed njih v življenji ne za¬
pravil gnade sv. Duha.

281

Pet in dvajseti dan.

Benedicat Israel Dominum; lau-
det et super^-saltet eum in sae-
cula.

Časti Gospoda Izrael; hvali
in povišuj ga čez vse na ve¬
koma.

Dan. 3, 83.

Cvetlica v čast in hvalo previdnosti
Božje.

Izrael po besedi pomeni „v oj s k o-
vavac Božji.“  To ime je bil dobil
očak Jakop po svojem bojevanji z
bog-angelam. (1. Mog. 32, 28.) Po po¬
menu pa je Izrael izvoljeno Božje ljud¬
stvo v stari in novi zavezi. Taki tedaj
so se posebej klicani, de naj časte in
hvalijo Gospoda, časti in hvali torej
Boga, ti preizvoljena njegova nevesta,
sv. keršanska katoliška cerkev! Hvali
in poveličuj ga vsaka duša, ki se iz¬
med svetnega prahu povzdiguješ, se za

282

posebno čednost prizadevaš. Hvalite in
čez vse povišujte ga zlasti vč, keršan-
sko-katoliške boljši deržine,  ki si pri¬
zadevate tako živeti, de se sv. Duh tudi
nad vašim poliištvam in imetkam raz¬
prostira, kakor se je nekdaj razprosti¬
ral vredovaje zemljo nad vodami, ter
vas in vaše posestvo s svojo nebeško
roso napaja. Zares keršanske deržine,
enih misel in enega serca, — deržine,
kterih vsi udje zvesto Bogu služijo; —
deržine, kjer ni noben sin ponočnjak, no¬
bena hči nečistnica noben otrok ali
posel preklinjevavec; — deržine, kjer
sta oče in mati enako molitvena, ena¬
ko trezna, enako poterpežljiva in krot¬
ka, pa tudi po potrebi resnobna, ena¬
ko poštena in pravična: take keršan¬
ske deržine — to je kaj veličanskega,
to je kaj svetega in častitljivega, —
v takih deržinah se Gospod nebes in zem¬
lje noč in dan časti, hvali in poveličuje.
To so izvoljene deržine; k njim angeli
Božji doli in gori hodijo, kakor nekdaj
k očaku. Jakopu.

283

Deržine, v ktei-ih vera gospoduje,
spoznajo svoje otroke kakor blagodar
Božji, bolj kakor sami starši je Bog oče
tacih otrok, pa tudi vsili poslov, in cele
deržine. Kjer pa primanjkuje terdne vere
v Boga in njegovo sveto previdnost, tam-
kej starši, bi djal, sami vlečejo breme
velikih deržinskih skerbi,. pa se jim le
predostikrat zavozi in izpreže. Pri iz¬
voljeni deržini je Bog njen pravi oče,
torej tudi on sam poglavitno butaro in
skerbljivost prevzame. Starši morajo pa
z Bogam delati, ter mu otroke po nje¬
govem sercu zrediti, deržino po njegovi
volji hudega varovati. Ako starši le-to
pervo dolžnost spolnijo, potlej si smejo
svesti biti, de vse bo previdnost Božja
preskerbela, naj bo njih. število tudi
veliko in njih prihodnost negotova. Sej
je gotovo, de Bog nad nami živi, nad
nami čuje, nam ne le za vsak zalogljej
Živeža, ampak tudi za vsak požirek
vode skerbi. Vse on sam vlada, samo
naša vera je preslaba; vse on da, samo
naše upanje je premajhno; nobenega

284

lasca na glavi, nobenega dihljeja v plju¬
čih nimamo od drugod, kakor le samo
od njega; le samo naša hvaležnost je
premerzla. Nad izvoljeno bogoljubno
deržino naj tudi satan in svet razsaja,
kolikor mu je dano, zamore ji vzeti, res
je, vse časno; ali potlej se jim pa toli¬
kanj častitljivši večnost odpre. Ali pa tudi
Bog že tukaj na zemlji še z velikim bla-
goslovam pokaže, de svojih nikoli ne
zapusti, kakor je bilo pri pobožnem
Jopu in veliko družili. Vdanost, živa
vera in junaška stanovitnost pa se skaže
toliko bolj, kolikor hujši so poskušhje.

Ob času cesarja Julijana odpad¬
nika sta živela v Rimu imenitna zakon¬
ska Flavijan in Dafroza, z angelsko
nedolžnima hčerkama Bibijano in De¬
metrij o. V vsi deržini je kraljeval mir
Božji, naj priserčniši edinost, naj ob-
čutljivši ljubezen. Vsak terpeči je našel
pri tej deržini tolažilo, svčt in pomoč,
tujic sprejetje, preganjani brambo. Z naj
gorečniši skerbljivostjo sta odrejevala
Flavijan in Dafroza svoja otročiča. Lju-

285

bežen do Jezusa, ki je v njunih sercih
gorela, sta tudi otročičema v serce za¬
sadila. Ne ene nesvete besede niste
hčerki nikoli slišali iz ust očeta ali ma¬
tere; toliko več pa pogovorov, iz kte-
rih je duhtela čednost in spoštljivost.
Kdor je Bibijano in Demetrijo vidil
pri nogah njune matere sedeti in na
sleherno besedico paziti, je mislil, to
sta dva angelčka. Zraven tega je bila
deržina, kakor viteškega stanu, imenitna
in od vsih posebno ljubljena in spošto¬
vana. Nič jim tedaj ni manjkalo k do-
veršeni sreči. — Nekega dne pa je vsa
deržina v veži skupaj. Flavijan je bil
ravno dokončal življenje sv. Neže, ki
ga je otrokama pripovedoval, de bi ji
s tem junaškim zgledam vnemal k enaki
ljubezni Božji. Kar pride berič s po¬
veljem, de mora Flavijan z njim pred
sodbo. Strah spreleti vso deržino, de¬
klici se jokate, mati obledi kakor mer-
lič; vender pa Flavijan miren ostane.
Pogled v nebo ga oserči, ženo in otro¬
ka tolaži, blagoslovi, pa gre za beričem

286

To je bil začetek križevega pota za Si-
nam Božjim na Kalvarijo, pa tudi od
tamkej v Galilejo in s Siona v nebo.

Ker se Flavijan ne da v veri pre¬
motiti, mu sovražni poglavar Apronijan
nar poprej vzame častne znamnja rim¬
skega plemeništva ali žlahtnosti, in
na čelo mu. ukaže vžgati znamnje suž¬
njev. Naslednjič mu reče še oči izko¬
pati in pošlje ga v pregnanstvo, kjer
je čez nektere dni za bolečinami umeri.

Zdaj sodnik začne nadlegah ženo
in hčeri; ukaže jih v hišo zapreti, de
so bile kakor v jetništvu in jih hoče
z lakoto od vere premotiti. Bile ste Bi-
bijana in Demetrija ravno v nar bolj
cvetečih letih. Naj čistejši nedolžnost,
pa tudi naj gorečniši ljubezen do Jezu¬
sa jima je svetila iz oči. Prečastitljivi
očetov zgled ju je bil osereil, vse za
Jezusa darovati in dati. Mati pa je
hčerki v tem sklepu poterdovala. Ve¬
seli ste lakoto terpeli v tem zaporu;
bile ste . pa s tem še močnejši in cvetejŠi
kakor pa poprej. Poglavar vidi, de 2

287

vso zapeljivostjo nič ne opravi, torej d;i,
Dafrozo zgrabiti, v ječo vreči in ob-
glavo djati. Premoženje pograbi in hčeri
ostanete na beraški palici. Deklici pa
Boga hvalite zavoljo svoje revšine, in
druzega ne želite kakor s svojimi
ljubimi starši pri Kristusu zediniti se.
veliko hudega ste še preterpeli, pa tudi
vselej stanovitni se obnašali. Demetrija,
zrela za nebesa, je nekdaj kakor cvet¬
lica ob hudem viharji, pred poglavar¬
jem mertva na tla se zgrudila, ko je
serdito nad njo režal. Koliko je Bibijana
še potem vsakterega zapeljevanja, mu¬
čenja in natezanja prestala, kdo bo po¬
pisal? Poslednjič je bila k stebru prive¬
zana in s svinčenkami tudi ona do
smerti tepena 363. Tako, glejte, morajo
tudi pravične in poštene deržine od hu¬
dobnežev preganjanje terpeti. Ali Bog
jim tolikanj lepši krono tamkej pripravi,
ker morajo iti skoz ogenj britkost. ,,Bla¬
gor jim, kteri zavolj pravice preganja¬
nje terpe, ker njih je nebeško kraljestvo!

288

Marija pomoč v sili.

V naslednjem popisovanji, ki je od ne¬
kega gorečega duhovna naše škofije, bote
vidili, kako dobre slovenske deržine Bogu
služijo in Marijo časte; pa tudi, kako v sili
pomoč najdejo. Tako le piše :

1. Moja ranjca mati, Bog jim daj dobro!
so posebno častili svojo patrono, presveto De¬
vico Marijo. Sv. rožni venec ali roženkranec
smo mogli vsak ivečer moliti, po zimi še z j u-
traj in zvečer;  včasih — in to je bilo ve-
likrat po zimi, zlasti v včlikem postu — smo
pa še celo vse tri dele obmolili. Ne bom ni¬
koli pozabil; zvečer pred večerjo že smo en
del izmolili; manjši otroke so po večerji dja-
li spat, jih pa vselej Bogu, milemu Jezusu,
Mariji Devici in angeljčku varhu zročili; to
je bila zlata molitvica; zagrinjavši pa so jih
še prekrižali. Potem so šli tudi že ranjki
ljubi oče, Bog jim bodi milostiv! za statve,
večji otroci pa okoli statev s kolovrati, in jest
v kotiček, ki je bil za statvami, ktere so pri
oknu stale. Statve so šklepetale, kolovrati se
urno vertili, jest sim pa kake šolske bukve
tolkel, de so vsih ušesa bolele. Ko sim se že
naučil ali večkrat še naveličal, so pa dobra
mati začeli vnovič sv. roženkranec, mnogo-

289

krat vse tri dele. Vsaki večer so bile gotovo
po roženkrancu lavretanske litanije. Ne vem
se spomniti, de bi jih bili kdaj opustili. Pa
moja mati niso znali brati; litanije Matere
Božje in te molitve so vse iz glave znali. In
Ha zadnje smo molili, kdo ve za koga še
vse? za vse ranjce žlahtnike po imenu, v
čast patronam našim. Bilo nas je dvanajst
otrok in večidel smo v čast vsem našim pa¬
tronam posebej molili en ošenaš in češena
Marijo. Tudi farnega patrona in patrona so-
sesknega, ki je bil tudi očetov patron, niso
pozabili. Ko smo to vse opravili in še enkrat
v čast Matere Božje dobrega sveta, potem za
sklep je bila vselej prav lepa molitvica k
Materi Božji. *)  Zjutraj zgodaj, včasih ob
treh, pa tudi še popred, so se, spet kolovrati
že vcrtili, in spet je bil roženkranec zraven,
tudi prav velikrat vsi trije deli in druge mo¬
litve, kakor zvečer. Mislim, de je to vselej
Uro časa terpelo.

Tako srno imeli otroci kej lep zgled in
kej lepo živo napeljevanje, kako se moramo
priporočevati ljubi Devici Mariji. To lepo
zročevanje pa tudi ni bilo zastonj. Iz svojih
otročjih let naj le tole posnamem, za to ker
se mi zdi nekako sladek spomin na mojo do¬
bro mater, in bi pač serčno želel, de bi ma-

*) V „Novih Šmarnicah 11  str. 9.

19

290

siktera mati jih posnemala in svoje otroke
tudi tako izročevala Materi Božji.

Bilo je o šolskih praznikih. Ne vem
prav več, ali sim bil iz druge ali tretje latin¬
ske šole prišel domu. To pa čisto dobro vem,
de je bil prav lep dan in naši so prosd želi.
Jest sim, se ve de, mogel tudi delati, ker
hlapca nismo imeli, in nas je bilo veliko za
jelo, malo pa za delo. Starši so mogli terdo
delati in huda se nam je večkrat godila. Tisti
dan torej, moglo je biti od desete do enajste
ure, ko sim voli domu s paše prignal in so
bili moji mlajši bratje doma, sim moško vola
vpregel, dva brata in majhno setro naložil,
tudi sam sim spredej na lojtro sedel in z
brezovcem v roki — gej naprej — na njivo !
Pot je po bregu, pa lepo naravnost speljana.

Veselo smo vozarili naprej ter se pe¬
ljali. To je bilo veliko veselje. Proti koncu
brega se pot okrog griča zavije, in ravno tu
se tudi pod hruško na dvoje razdeli. Od tod
do njive, kjer so želi, je kaka dva streljaja.
Ko pri vozarim do tu, ker latinsk voznik je
slab voznik, vola nista vedila, ali gremo po
spodnji ali zgornji poti. In kaj sta storila ? Eden
potegne po zgornji, drugi po spodnji poti.
•lest začnem vpiti: gej doli, gej doli!' vpijem,
kar morem. Mati in vsi na njivi na ta krik
nas zagledajo. Skočim hitro z voza , kola se
zvernejo, in — sam ne vem — Bog ve ka-

291

ko? pri ti priči se jarmovica uterga, vola z
jarmam sama ostaneta pred menoj; brata pa
in sestra se z vozam prebračata po bregu na
spodnjo ravnino. Strašan pogled! Groza me
obdaja še zdaj, kadarkoli se spomnim na to.
Strašan pogled! pravim. Trije mali otroci v
lojtrah, ki so neznano vpili, pa se sprikelj
deržali, tako de jih je voz poveznil, ko se
je po bregu preobernil, pa spet zajčl, in ko
se voz v drugič preoberne po bregu, so otroci
ostali na bregu, ter se posamezno za vozam
po bregu talikali, kadar je voz spet na spod¬
nji ravnini na vsili štirih kolesih stal. Strašan
pogled! Mati vpijejo: Marija in sv. Lorene
pomagajta! Vsi tečejo z njive; od druge stra¬
ni tudi ravno oče prilete; —- tudi še sosedovi,
ki so bili spodej na svojih njivah, so prihi¬
teli, lco so vidili to nevarnost. Jest jokam
ves terd pri volih, ki sta mutasto in mirno
gledala, kaj se godi. — In kaj se je otro-
kam zgodilo? Hvala Bogu, Očetu nebeškemu;
češena bodi Marija in sv. Lorene! Nobenemu
se ni bilo čisto nič žalega pripetilo. Kdo bo
rekel, de ni to oeitin čudež? Pa tudi hvala
moji ranjci dobri materi, ker so nas vedno
toliko lepo zročeVali Marij nemu varstvu, kije
v tej nevarnosti očitno svojo pomoč skazala.
O de bi jim mili Bog to materno slcerb že
zdaj povračeval s krono nebeško! —

19 *

292

Še naj povem, kako so nas ranjca mati
spat spravljali. Po zlati molitvici so nas za¬
čeli prekriževati, in ko smo odrastli, smo se
mogli sami takole prekriževati (ne vem, Bog
ve, kdo jih je tako naučil). Trikrat smo se mogli
prekrižati, pa takole reči:,, Jezus, f Sin Davidov,
kralj f Judov, usmili se nas + in duš v vicah. Po
takem trikratnem prekrižanju pa smo se mo¬
gli še trikrat z navadnim križem prekrižati:
V imenu Boga + Očeta in f Sina in sv. f
Duha. In še smo pristavili zraven : Naj za¬
spim in živim jest in moji starši in bratje in
sestre in sovražniki in prijatli.“

Se zdaj se tako prekrižam, ko se vle-
žem, in zdi se mi, ko bi to opustil, de bi ne
mogel zaspati.

.0 preljuba Mati, usmiljena Devica Ma¬
rija! daj tudi nam v nevarnostih vselej najti
tvoje varstvo in sveto pomoč. Amen.

Cvetlica za  vsacega na dom.

Lučnik  (Verbascum thapsus, Woll-
kraut) je cvetlica, ki vam jo danes v premis-
lik dam. Lučnik ima blezo ime od luči, in
naj pomeni dobrega hišnega gospodarja, kteri
kakor luč otrokam in domačim z dobrim

293

zgledam sveti. — Lučnik naravnost kakor
sveča nakviško rase za moža visoko: tudi
lučnik dobri gospodar ali hišni oče naj po¬
šteno in naravnost s svojimi mislimi in dja-
njem nakviško, to je, v nebesa meri, in naj
svojim domačim svčti kakor sveča na poti
življenja. — Lučnik je zdravilna cvetlica s
svojim perjem in cvetjem: taki naj bo tudi do¬
bri gospodar svojim domačini v besedi in
djanji, za dušo in telo. — Lučnikovo bogato
cvetje je prelepo zlato-rumeno: vse djanje
gospodarjevo naj bo kakor rumeno zlato, to
je, dobro in pošteno, de ga nihče ne bo mogel
po pravici grajati. — Lučnik rase na suhem,
solnčnem kraji: keršanski gospodar naj se
enako varuje za gerlo preveč močirnih kra¬
jev, to je, pijančevanja, v čimur jih pa ve¬
liko greši, ter silno veliko pohujšanja store.
Hodijo pa naj le po solnčnih krajih, to
je, tako naj delajo in žive, de se jim ne bo
bati ne Boga in ne človeka. Lučnik je s ten¬
ko volnico oblečen: to naj pomeni tenko
včst, s ktero mora gospodar paziti, de se v
njegovi hiši kako pohujšanje ne godi. Če ima

294

pa gospodar sam zarašeno vest, potlej od
njega tudi za druge ni dobrega pričakovati.

Molite ponižno enkrat očenas in češenama-
rijo na čast sv. Duhu vsak za svojo hišo ali
stanovanje, de bi v nji prebival duh strahu Božjega.

Opomba. Zadnji čas je za spoved in sv. Ob¬
hajilo za šmarnične odpustke, kdor še ni opravil.

295

V

Sest in dvajseti dan.

Benedicite sacerdotes Domini Do¬
mino; laudate et superexaltate
eurn in saecula.

Častite Gospoda duhovni Gospo¬
dovi; hvalite in povišujte ga
čez vse na vekoma.

Dan. 3, 84.

Cvetlica v čast in hvalo previdnosti
Božje.

Kdo so ti duhovni in mašniki, ki
naj Boga časte in povišujejo v novem
zavetu V Sv. Tomaž Akvinski pravi, de
so „sredniki med ljudstvam in med Bo-
gam.“ Svoje časti, svoje službe, svojih
Pravic nimajo od ljudi, ampak od Boga.
Skoije jim po apostoljski podedvani
oblasti roke pokladajo in jih duhovne
posvečujejo. Ko bi bilo mogoče, de bi
vsi škofje s papežem vred na zemlji
brez naslednikov pomerli, bi ne mogel
noben človek več vernikam mašnikov

296

dati ali posvetiti in cerkev bi mogla z
zemlje zginiti. Torej pravi neki ime¬
niten govornik: „Vsi vladarji Evrope in
vesoljnega sveta naj se zedinijo, de bi
koga mašnika storili , pa ne bodo nič
naredili, razun smešnega človeka brez
vsake časti in veljave. 11  (Lacordaire.)
Te od Boga postavljene duliovne : škofe,
mašnike in diakone, te s cerkvenim
učilam, opravilam in pooblastilam pre-
videue Cerkvenike tedaj je Duh Božji
že v prerokovanji posebej klical, de naj
Gospoda časte in hvalijo.

Kdo pa bo dopovedal ali popisal,
kolika je ta čast, hvala in poveličevanje?
Mislite si naj popred silno število du-
hovstva po vesoljnem svetu! Katoliška
Cerkev ima svojega naj vikšega pogla¬
varja, Kristusovega namestnika, rim¬
skega papeža; Čez 50 kardinalov, ki so
zraven škoije in mašniki; 142 patriar¬
hov in vikših škofov, in gotovo čez 712
škofov in apostoljskih vikarijev ali na¬
mestnikov; — koliko pa še le druzih
mašnikov! Ko bi vsaki škof eno k dru-

297

gernu ne imel ved kakor po 100 ali
200 duhovnov, bi jih bilo že veliko čez
stotavžent na vsem svetu! — Zdaj si
pa mislite veliko molitev, ktere vsi ti
vsak dan opravljajo v čast in hvalo
Božjo, vsak dan toliko psalmov, molitev
m druzega branja, de bi le samo to,
kar je vsakemu zapovedanega, v eni uri
na dan ne mogel obmoliti, ko bi tudi
prav prav hitro delal. Koliko pa je
potem še molitev in premišljevanja iz
lastne pridnosti! Koliko še posebnih
pobožnost po kloštrih! Po vsem tem si
lahko mislite, kako velika je hvala, ki
se noč in dan vzdiguje iz ust katoli¬
škega duhovstva proti nebu! Bog daj,
de bi se vse te prelepe in častitljive mo¬
litve vselej vredno, zbrano in pobožno
opravljale!

Med duhovskimi molitvami. je od-
delik, ki ima več samih hvalnih. psal¬
mov in druzega lepega branja, in se
naravnost „hvalnice“ (Laudes) imenuje,
ker tukaj je, bi djal, vsaka besedica
Čast in hvala Božja. V ravno teh hval-

298

ni c ah se vsak dan bere tudi pesem treh
mladenčev v ognjeni peči, ki se vam
letaš v Šmarnicah razlaga, kakor tudi
Caharijeva livalica „Benediktus“ — „hva-
ljen bodi Gospod, Bog Izraelov itd.“ De
se pa še bolj prepričate, kako lepe so
hvalnice v duhovskih vsakdanjih mo¬
litvah, poslušajte saj en psalm (148) iz
njih. Tako-le se glasi:

Hvalite Gospoda z nebes, hvalite ga na vi¬
šavah !

Hvalite ga vsi njegovi angeli; hvalite ga vse
njegove vojskine'trume!

Hvalite ga solnce in luna; hvalite ga vse
zvezde in luči!

Hvalite ga nebes nebesa, in vse vode, ki so
nad nebesi, naj hvalijo ime Gospodovo;
Zakaj on je rekel, in bile so storjene; on
je ukazal, in bile so vstvarjene.

Postavil jih je za vselej in za večne čase;

dal je postavo, in ne bo prešla.

Hvalite Gospoda na zemlji zmaji in vse
brezna!

Ogenj, toča, sneg, led, vihar, ki njega povelje
spolnujejo!

Hribi in vsi griči, rodno drevje in vsi cedri!

299

Zverine in vsa živina, laznina in perutnina!

Kralji na zemlji in vse ljudstva, poglavarji
in vsi sodniki na zemlji!

Mladenei in device, stari in mladi naj hva¬
lijo ime Gospodovo !

Ker njegovo ime samo je visoko;

Njegova čast je nad nebesa in zemljo; sej je
povišal rog svojemu ljudstvu.

Hvala vsim njegovim svetim ,  sinovam Izrae¬
lovim, ljudstvu, ki se njemu bliža.“

Naj pridenem pa tudi še 150. psalm,

ki kaže, kako mora vsa godba in glasba

s svojimi orodji v Božjo slavo služiti.
Taki-le je:

Hvalite Gospoda v njegovih svetih; hvalite
ga v njegovi močni terdnjavi!

Hvalite ga v njegovih močeh; hvalite ga po
njegovi mnogoteri velikosti!

Hvalite ga s trobentinim glasam; hvalite ga z
brenkljami in citrami!

Hvalite ga z bobni in v verstah; hvalite ga s
strunami in pišalmi!

Hvalite ga s prav glasnimi cimbali; hvalite
ga z veselimi cimbali!

Vse, kar sope, hvali Gospoda!“

300

Ako je pa že vse to res imenitna
in veličanska hvala Božja iz ust kato¬
liškega duhovstva po vsem svetu; ven-
der čast in hvala, ki se Gospodu daje
pri daritvi nove zaveze, vse drugo deleč
preseže, in bi djal, skorej čisto zatemni.
Sej sam Bog po Malahiju preroku to
presveto daritev tako napoveduje že
davno v starem zavetu, kakor de bi se
on sam tega prelepega dani silno ve¬
selil. „Od solnčnega izhoda do
zahoda bo moje ime veliko med
narodi, in na vsili krajih se bo
darovalo, in čista daritev se bo
opravljala mojemu imenu; ker
veliko bo moje ime med narodi,
pravi Gospod vojskinih  trum. 11
(Mal. 1, 11.) To čisto daritev, ki se z
njo tako silno poveličuje in hvali ime
Gospodovo od solčnega izhoda do za¬
hoda, to čisto, to sveto, to veličansko
daritev obhajajo ravno mašniki Gospo¬
dovi, in s tem Boga bolj častč in hva¬
lijo kakor z vsakimi drugimi molitvami
in s kakoršno koli si bodi hvalo. S to

301

daritvijo ga njegovi mašniki hvalijo vse
stoletja do konca sveta, vsak dan, vsako
uro, po dnevi in po noči. Hvalijo ga
po vsih krajih, kjer koli mašujejo., po
velikih mestih in imenitnih in zalih
stolnih cerkvah, kakor tudi po samotnih
krajih in po ubožnih Božjih vežah, po
suhem in tudi po morjih. Pa ga tudi
hvalijo vpričo vsih ljudi, vpričo pravič¬
nih in nedolžnih, vpričo grešnikov in
hudobnežev, vpričo kraljev, cesarjev in
revežev, vpričo krivovercev in nejever-
nikov. Hvalijo ga kakor svojega uče¬
nika, kakor svojega velikega duhovna,
kakor svojega očeta, kakor svojega pra¬
vega živega Boga.

Lahko bi vam tudi popisal, s kako
lepimi in častitljivimi molitvami mašniki
pri sv. maši Boga hvalijo, ko bi me to
vse predeleč ne zaneslo. Naj vam po-
včm le samo lepo binkoštno predglasje
iz sv. maše, ki se tako-le glasi: „Zares
vredno in pravično, spodobno in zveli¬
čavno je, de tebi zmiraj in povsod za¬
hvalo dajemo, sveti Gospod, vsigamogočni

302

Oče, večni Bog , po Kristusu Gospodu
našem. Ker on je šel v nebes nebesa,
sedi ob tvoji desnici, in je današnji dan
obljubljenega sv. Duha nad posinovljene
otroke izlil. Zavoljo tega se s čezobil-
nim veseljem vesoljni svet razveseljuje.
Pa tudi nebeške moči in angelske oblasti
pesem tvoje slave prepevajo ter neprene¬
homa kličejo : Svet, svet, svet , si Gospod
Bog nebeških trum ! Nebo in zemlja je
polno tvoje slave ! Nosana na višavah !
Hvaljen bodi, kteri pride v imenu Go¬
spodovem! Nosana na višavah !“

Vsak pa ve, de nar veči hvala je
to, ko se sam Sin Božji pri povzdigovanji
daruje nebeškemu Očetu. Torej po pra¬
vici sv. Janez Zlatoust pravi, de ena
sama maša veljd toliko, kolikor Kristu¬
sova smert na križu. Učeni Senj eri pa
piše: Ako bi gori v nebesih Marija De¬
vica in vsi svetniki z vsimi angeli in
velikimi angeli vred. pred Boga poklek¬
nili, in bi Bogii vso mogočo čast in
službo skazovali: med tem takim bi pa
na zemlji naj priprostejši duhoven eno

303

samo sv. mašo opravljal; bi taki mašnik
Bogii veliko veči čast in službo skazo-
val, kakor vsi uni sveti Božji.

Ali je vam še kaj več potreba,
kristjanje, de se prepričate, kolika čast
in hvala duhoven Bogil s sv. mašo
opravlja? Zamoglo in dalo bi se o tem
se veliko veliko govoriti; naj bo pa
dosti, ker nad tem nobeden ne dvomi.
Bog daj , de bi bilo vse to nam vsim
v zveličanje!

Zveličani Bernardin Juif (r. Žvif), duhoven.

Ne le samo v molitvah in pri sv. maši,
ampak tudi s svojim djanjem in dušnim pa
stirstvam spolnujejo katoliški duhovni nalogo,
ktero jim je dal sv. Duh, rekoč: „Častite
Gospoda duhovni Gospodovi/' Izmed toliko
tavžent zgledov je tudi zveličani Bernardin,
ki je od otročjih nog pa do poslednje ure v
resnici sveto živel in že v sedanjem stoletji
na Francoskem svoje delavno življenje skle¬
nil. V svoji mladosti je bil pristopil v cister-
cienški red v Elzasu. Ko je bilo pa fran¬
cosko rovarstvo 1792 izbuhtelo, je mogel be-

304

žati iz svojega samostana. Bili so strašni
časi , kakoršnih nas Bog obvari! Rovarji so
hotli ljudstvo v neverstvo pogrezniti, kri po¬
štenih in dobrih kristjanov je tekla na po¬
toke. Noben dober duhoven si ni bil življenja
svest, in verniki so bili brez pastirjev, če
niso kje kterega skidtega imeli, de jim je
vsaj bolnike oskerboval in Božjo službo oprav¬
ljal, kolikpr je bilo mogoče, veči del ponoči
in na skrivnem. — Verniki grešijo prav ve-
likrat zoper duhovne, jih nemilo žalijo, z ger-
dimi primki pitajo, in 'mnogotere britkosti
jim: delajo; zato pa dopusti Bog tudi take
nesrečne čase, de ljudje spoznajo, česa jim
manjka, kadar nimajo duhovnov, in ne mini,
in varnosti za življenje in premoženje. —
Bernardin se je bil skrivej povernil k svojim
rojakam, desiravno je bilo njegovo življenje
v nar veči nevarnosti. Gez šest let ni imel
stanovitnega prebivališa, temuč bil je zdaj tu,
zdaj tam pri zvestih katoličanih. Po vsi okra-
jini je bil preganjanim kakor tolažilni angel.
Skrivej jim je sv. mašo bral, večidel po pol¬
noči po hišah, zbranim vernim je besedo
Božjo oznanoval, delil ss. zakramente, vselej
pa z nevarnostjo svojega lastnega življenja.
Bolnikov je sam iskal sem ter tje in jih je na
srečno smert pripravljal. Leto in dan je malo¬
kdaj noč pretekla, de bi ne bil preoblečen od
kraja do kraja hodil, ali pa brez spanja v svojih

305

opravilih noči prebil. Zraven tega pa je ob
slabi in priprosti hrani živel. Prav priserčno
in sinovsko je častil Marijo Devico, pomoč
kristjanov, in na svojih potih je nji na čast
molil roženkranec, kterega je zmiraj seboj
nosil. Kakoršno koli pobožnost je vedil, de
Marii dopade, jo je gotovo opravljal. Torej
pa tudi ni čudo, de je bil zmiraj prečudno
obvarovan, v  desiravno zmiraj v smertni ne¬
varnosti. Že osemdesetletni starček je pre¬
stopil v silo oj stri trapiški red; pa tudi od
tod so ga sovražniki z drugimi vred pregnali,
jn podal se je v Oberlargo v Sandgav, ter
je ondi leta 1836svoje sveto življenje sklenil.
Se zdaj je pri ljudeh v blaženem spominu,
in njih veliko od blizo in daleč iše na grobu
tega služabnika Božjega pomoči in tolažila
v dušnih in telesnih potrebah. (Marian. iz Hei-
ligen-Lexicom) —

Že imenovani g. duhoven naše škofije to-le
pripoveduje iz poslednjih časov, ki je prav
podučljivo in kaže, koliko skerb in koliko
truda ima tudi pri nas duhovstvo za vernike.

Bilo je o poletnem času leta 1855, ko
je huda morivka, grozovita kolera razsajala
po naši ljubi domovini. Bil sim takrat za
duhovnega pomočnika v H . .. fari. Na Šmar-
jetno nedeljo je pervi zbolel za kolero. Med
keršanskim naukam sim ga v naglici mogel
iti previdit. Za tem, ki je tudi umeri, jih je

20

306

kmalo več zbolelo in v domači vasi, ki se
mi zdi de šteje okoli 90 hiš, mende ni bilo
nobenega človeka, de bi nič ne bil skusil te
strašne bolezni. Takrat je bilo, de so na
poti proti bližnji fari (P.) rudo kopali, od
Pečevja tje naprej. Neki popoldan prisopiha
mož ter s solznimi očmi hitro pravi, naj hi¬
tim , kolikor premorem, ker nekega rudarja
je kolera hurlo prijela; težko de bi ga še
živega dobil, ker se že malo zave. Se ve,
naglo vzamem sv. olje in tekla sva v eni
sapi čez vas, pod Pečevjem čez griče proti
bližnji fari. Po poti pa sim zdihoval k Marii
nebeški Kraljici, naj tega bolnika meni da¬
ruje, in to nekako otročje in z nekako tako
terdnim zaupanjem, kakor de bi mi mogočna
Gospa tega nikakor ne mogla odreči. Mož,
ki je z menoj šel, je že komaj dihal, tako
sva jo šla. Ko prideya do rudnika, je bil
pri bolniku še nekdo, pa že ne vem več prav,
kdo. Pervi pogled, se ve, je bil na bolnika,
ki popolnama merliču enak, me britko-milo
pogleda. Hudo ga je vilo, de si ni mogel
revež nič pomagati. Še eukrat zdihnem k
Marii, ponovim svojo prošnjo in ogernem
štolo ter se k bolniku vsedem na tla, kjer
je revež ležal pod tepkovim drevesam. Ko¬
likor je mogel, se je spovedal in djal sim g a
v sv. olje. Ohladilo se mi je serce in vesel
sim bil, ker uslišala je bila Marija mojo

307

■otročje zaupljivo prošnjo. To mi pa zdaj ni
bilo več dosti. Sej tudi berač, ako mu ra-
dovoljno dar podeliš, upanje dobi, in — ne
mara — še druzega prosi. Tudi jest sim
tako storil. Popraševal sim zdaj, kam de je
hej prihajal, kod je ob praznikih, ali drugi
3as kaj bil. Povedali so drugi, ker sam ni
mogel, de je v farno vas v neko znano hišo
včasih prihajal in de tam ima še nekaj svo¬
jih reči. Med tem sim še bolj serčno Marijo
Devico prosil, naj mi še to milost sprosi pri
svojem milem Jezusu, de bom tega bolnika
tudi še obhajati zamogel. Težko pa, sim si
mislil, bom sem prišel z Bogam, ker berž ko
ne, me doma spet kaka druga pot čaka in
ker tudi gospod Oče so bili zboleli. Rekli so
mi pa pričujoči, de bodo bolnika v farno vas
peljali na vozu in ako bo moč, ga bomo še
z  Bogam previdili. Se bolj serčno zdihujem
h Marii in ločim se od umirajočega, ga opom-
hivši, de naj tudi on zdihuje k Marii, ki je
Pomoč in tolažnica žalostnih, naj bi mu gnado
sprosila ter bi še saj tako dolgo živel, de ga
Previdimo. Med potjo, domu grede, sim večkrat
Ponovil svojo prošnjo. In moje. zaupanje ni
bilo zastonj. Na večer ga pripeljejo v domačo
' v ys. Hitro smo ga previdili in z Bogam zedi¬
njen je sklenil kmali svoje življenje, ves vdan
v  voljo nebeškega Očeta.

20 *

308

K temu pristavim: Mi le premalo zau¬
panja imamo pri prošnjah do Marije Device*
Sej je Ona naša Mati, pa naša dobra skerbna
Mati; sej nas uslišati mora, kadarkoli jo pro¬
simo prav in za take reči, kar je Bogu v čast
in nam v zveličanje.

O Marija, bodi pozdravljena! ti si drevo
življenja, cvetlica devištva, skrivnostni per-
stan, ki nebesa z zemljo veže, *) pa tudi
bramba mašnikov Gospodovih: skazi se mi¬
lostna duhovnam in njih ovčicam!

Cvetlica za vsacega na dom.

Na tabemakeljnih, kelhih in podobah
vidite dostikrat dve imenitni rastlini: pše¬
nični klas in vinsko terto;  to sprejmite
nocoj za spomin, in naj ohrani pomen, kte-
rega že ima, namreč sv. maša. Pšenica, naj
žlahtniši izmed vsih žit, nam daje tako ime¬
novane lepe bele hostije, ki se pri sv. maši
po Božji vsegamogočnosti v sv. Rešnje Telo
spremene. Torej je beli kruh prijetna in pre-
imenitna podoba sv. Rešnjega Telesa.

*) Sv. Bazilij.

309

Vinska terta. pa je naj žlahtnili izmed
v sih lesnatih rastlin, ki daje blago vino, ka-
koršno se pri sv. maši po velikem čudežu
dobrote Božje v presv. Rešnjo Kri spreminja.
Cvetje vinske terte ima zelenkasto barvo, lep
pomen upanja in spomin na besede Zveličar¬
je: „Kdor pije mojo kri, bo imel večno
življenje/' — Ko je mali tertni cvet še za-
pert, ima na dnu majhno petzobčasto po¬
sodico, kakor kelih; kadar se cvet odpre,
Se  petere cvetne peresca spodej rešijo od
keliha, zgorej pa se skupaj derže, kakor
Pokrivalce, in naslednjič kakor kapica odpa¬
dejo. Ta cvet je v malem prijazna podoba
kašnega keliha.

Sicer je tudi znano, de ta predragi
dar Božji, zmerno vživan, daje moč, živ¬
ljenje poživlja, serce razveseljuje in razve¬
zuje; nezmerno vživan pa napravi putiko
putohrom, oslabi čutilnice in sčasama
dl o veka celo ob zdravo pamet pripravi, de
Se  zmeša ali obnori. Zavoljo tega se je ta-
revežem silo težko spreoberniti. Pijan-
°evanje namreč je velika pregreha.

310

Pšenični klas in pa . vinska terta naj vam
bo vselej spomin sv. maše ter sv. Rešnjega Telesa
ip sv. Rešnje Kervi. Opravite do jutri trikrat
kratko premišljevanje te velike skrivnosti.

Sedem in dvajseti
dan.

Benedicite servi Domini Domino,
laudate et superexaltate eum in

saecula.

Častite Gospoda služabniki Go¬
spodovihvalite in povišujte
ga čez vse nd vekoma.

Dan. 3, 85.

Cvetlica v čast in hvalo previdnosti
Božje.

Kdo so ti hlapci in služabniki Go¬
spodovi, ki so posebej klicani, de naj
Gospoda hvalijo? Ne le samo zvesti
duhovni in samostanski ljudje vsih redov
in vsacega spola, mašniki in nemašniki,

311

ampak vse zveste keršanske serca, kte-
rim je njih Bog- vse v vsem in torej
njih vera perva skerb na zemlji. »Veli¬
ko je poklicanih, malo izvoljenihve¬
liko je ker,šenih ljudi na zemlji, pa ma¬
lo zvestih spolnovavcev Kristusove po¬
stave. Blizo dve sto milijonov katoliča¬
nov je pod milim solncem: koliko je
izmed teh prav zvestih služabnikov Bož¬
jih ? Kdo nam bo to povedal ? Bog sam
ima zapisane v bukvah življenja. Pre-
vdarite Ljubljano, ki ima čez dvajset
tavžent skoraj samih katoliških prebi-
vavcev (zakaj malo drugovercev med
tolikim številam še šteti ni), in povejte
koliko je izmed teh prav čisto dobre
pšenice, takih ki v resnici po Božjih
in cerkvenih zapovedih žive ? Ko bi bili
le vsi, kteri v cerkve hodijo, bi bilo
precej dobro; ali Bogu se smiii, de tu¬
di izmed teh je dosti tacih, ki jim ve¬
liko manjka, de bi bili pšenica. — Naj
pa jih bo, kolikor koli že, vsak naj za¬
se gleda, de bi bil med tistimi, ki jih

312

sv. Duh imenuje služabnike Gospodove
in kliče, de naj Boga hvalijo,

Boga hvaliti je nas namen na zem¬
lji. To vsak otročiček v4, ker zgodej
mu skerbna mati ročice sklepa, k ne¬
bu povzdiguje ter ga uči: Mol’kaj, hvali
Bogka!“ In med pervimi otročjimi na¬
uki je ta: „Bog nas je stvaril, de bi
njega spoznali, častili, hvalili, molili,
njemu služili itd.“ Marsikterim odraše-
nim pa se do te dolžnosti rado toži;
marsikteri se je celo od mater naučili
niso! Kako visoko pa nas mora Bog
ceniti, kako silno ljubiti, de nam je ta¬
ki namen dal, de nas je zato stvaril,
de bi njega častili, hvalili, kakor de bi
mu zamogli njegovo čast kaj povikšati,
ali storiti kaj svitlejši njegovo veličastvo,
v kterem je bil že od vekomaj ravno
tako nezmerno zveličan in neskončin,
kakor zdaj! In vender pravi Gospod
pri Jezaiju preroku (49, 3): „Ti si moj
hlapec, v tebi se hočem poveliče¬
vati!“ Ti zapušeni ubožec, zaničevani
služabnik, ti revež na potu, ti si moj

313

služabnik, v tebi išem svoje časti in
slave, ti imaš nalogo mene častiti in
hvaliti, tako Jest hočem — ne manj od
tebe, kakor od angelov nebeških, od
kraljev in cesarjev na zemlji; sej pred
menoj ste vsi enaki. — Kdo je pa prav
premislil in prevdaril, kolika čast in
sreča je to, de smemo Bogu služiti in
njega hvaliti? Filip II, španjolski kralj,
je šel nekdaj pozno zvečer mem svoje
kuhinje in je slišal v nji prav glasno
in veselo petje. Začuden kralj postojf
in posluša, in pošlje zdajci enega svo¬
jih služabnikov, de naj pogleda, kako-
šen tiček je to, ki tako lepo na ognjišu
prepeva. Najde pa ubozega kuhinjskega
pomagavčka, ki je sede na stolu svojo
stergano obleko kerpal. Vpraša ga, kaj
de je tako vesel in dobre volje, če se
mu kali celo tako dobro godi? On pa
odgovori z nekako blago ponašbo: „Ne
bom mar vesel, de sim dvorni služab¬
nik kralja Filipa ? Tega sim silno vesel
to mi je naj veči sreča F — To je pač
sramotljiv zgled za nas, kristjanje! Ta

314

kuhinjski strežej poskakuje zavoljo tega,
de je v kraljevi službi, ki ga kralj mo¬
rebiti nikoli še pogledal ni, mu nikoli
ni kake posebne dobrote skazal, ki mo¬
rebiti še zanj vedil ni. Zakaj pa mi
veselja ne poskakujemo, ki smo vstvar-
jeni, de služimo kralju vsih kraljev, ne-
umorljivemu Gospodu vsih časov, ki je
zmiraj pri nas, se nam neprenehama
milostljivega in dobrotnega skazuje, kte-
remu služiti je milijonkrat več kakor
pa na zemlji čez vse ljudstva in narode
kraljevati! — Kaj pa bomo še k temu
rekli, de si mnogi tolikanj prizadevajo
na zemlji dobro službo dobiti; kralja
nebeškega pa čisto zanemarijo! Ti mo¬
rebiti z neizrečeno natančnostjo opravi¬
la svojega gospodarja opravljaš; službo,
čast in hvalo Gospoda nebes in zemlje
pa opušaš, se zvečer in zjutraj komej
pokrižaš, vse lahko de tudi Božjo služ¬
bo ob nedeljah in praznikih nerodno
opravljaš, ali celo opušaš, in se za prid¬
no prejemo ss. zakramentov malo pe¬
čaš! Mogoče pa je, de tudi Boga in

315

svojo dušo celo izdaš ■— samo zato, de
se gospodarju ne zameriš, de službe ne
zgubiš? Kaj bo pa na zadnje iz tega?
Kaj bo rekel tvoj pravi, nebeški Go¬
spod ob dnevu pravične sodbe?

Ugovarjati utegne kdo: Lahko Bo-
gii služijo in ga hvalijo, kteri vsega
dosti imajo; meni revežu pa druga po¬
je! — Ravno uni revček strežaj kralja
Filipa te osramotuje, tebe lažnjivega
modrovavca! Uni pomagavček je ster-
gano obleko kerpal in veselo pel, samo
zato, ker je bil v kraljevi službi, če
tudi ni imel od kralja nič pričakovati
razun navadne poselske plače: tebi pa
tvoj nebeški kralj tako nezmerne za¬
klade obeta za vse večne čase, če zdaj
nekoliko malo poterpiš; pa tudi vse, kar
koli imaš, ti le On zastonj daje. Vender
si pa ti dosti hudoben, de mu svoje
nar manjši pomanjkanje nevšečno ob-
godernjaš in ko si ga v svojem življe¬
nji že veliko žalil, in si toliko pokore
potreben, de bi si na tem svetu vice
izbrisal: vender nočeš nar manjši brit-

316

kosti ali žaljenja voljno prenašati! Ti
pa res nehvaležno in hudobno delaš!
Ti si nezvest. in malopriden služabnik,
s takim obnašanjem vreden, de bi bil
veržen v vnanje teme, kjer je jok in
škripanje z zobmi!

Zveličani delavec Henrik iz Bočna ali Bolzana.

Sploh se govori, de iz nič ni nič. Sine
se pa tudi v nekem pomenu reči, de iz nič
je že dostikrat bilo kaj prav posebno dobre¬
ga, Bogu in ljudem prijetnega, to je, iz prav
nizkega in priprostega stanu, ki ga marsi-
kteri v nič devljejo, so izhajali dostikrat po¬
šteni možje, koristni^ občani in deržavljani,
veliki pri j atli Božji. Oe ne ravno sloveč pred
svetam, je bil tolikanj bolj ljubljen pri Bogu
ravno imenovani Henrik Bolzančan, čverst
Tirolec, kteri zavolj svoje poštenosti in ker-
šanskega duha po vsem svetu slove. Doma
je bil v Bolzanu in je živel v 13. stoletji.
Starši, bornega stanu, mu niso mogli za te¬
lesne potrebe kaj posebno poskerbeti, dali
sb mn pa za dušo dobro odrejo. Henrik pa je bil

317

tudi dober otrok, pameten in čeden deček, po¬
šten mladeneč; tedaj neomadežan skoz vse mla¬
de leta. Bog nam daj tako mladost, in kmali bo
lepši in dosti bolje na svetu. Brati nj znal,
toliko bolj pa moliti; in tega sta ga učila:
nar boljši učenica — njegova mati, in nar
boljši učenik, sv. Duh. Bivši ubožnega stanu,
ni mogel imeti učenikov in še priučenikov,
temuč lotiti se je mogel dela in je v dni¬
no hodil, de si je z žulji vsakdanji kruh
prislužil. Bil pa je s tem zadovoljin in ni
imel druzega namena in konca, razun de
hi se posvečeval čezdalje bolj na duši in
na telesu. Kolikor je del opravil, toliko da¬
rov je Bogu daroval, ker vse svoje opravila
je z dobrim namenam posvečeval. Delal je,
kakor bi bil Boga zmiraj pred seboj vidil,
in imel je zmiraj pripravljenih lepih molitvic,
s kterimi je svoje serce k Bogu povzdigoval.
K sv. maši je hodil vse dni, kadar koli mu
je bilo mogoče, in desiravno ni bil učen, je
vender dobro vedil, kako se mora biti po¬
božno, zbrano in goreče  pri sv. maši.
Zares žalostno pa je, de velik del sedanje
mladosti je sv. Duh zapustil, ker dobro so pod¬
učeni, pa se vender zastran službe Božje ta¬
ko silno slabo obnašajo, ali jo še celo opu-
šajo, desiravno dobro vedo, kako velika je
ta pregreha! Henrik je bil tako bistrega uma,
de je kmali spoznal velike nevarnosti zavolj

318

svojo nedolžnosti, torej se je zročil v varstvo
preljube Device Marije, in ko je čez neke
leta pametno devico k altarju peljal, je ne-
zvenjen venec nedolžnosti k poroki nesel.
Le malo časa pa je s svojo zono v svetem
zakonu živel, ker smert mu je bila ugrabila
zaročnico. Tisti čas pa se je bilo več krivih
naukov med ljudstvam razširilo, in to je Hen¬
rika tako močno žalilo, de je svoj rojstni
kraj zapustil in se podal v Treviso, pet milj
od Benedk. Njemu je bil čisti, neskaljeni,
sveti katoliški uk čez vse; zakaj na njem je
naše zveličanje zastavljeno. Seboj z doma ni
bil drujega vzel, kakor bogoljubno serce,
priserčno ljubezen do Boga, ljubeznjivo če¬
šenj e do častitljive Marije Device, in pravo,
sveto ljubezen do bližnjega.

V delavskem stanu sploh se tudi veli¬
ko greši, in če je manj žive vere, več je
greha; če jo več mesenih, preklinjavskih in
netreznih delavcev, bolj žalostno je med nji¬
mi delati. Mož tehtne besede, zbujenega uma
in poštenega serca v taoih okolišinah zamore
veliko hudega odverniti, in si zraven tega še
ljubezen in veljavo tovaršev pridobiti. Se vč, ob¬
našati se mora znati, in vediti, kdaj je čas
govoriti, in kako besedo zastaviti. Henrik je
kakor delavec imel z mnogimi ljudmi opra¬
viti, in vsi so ga radi imeli, ker njegovo go¬
vorjenje je bilo spodbudno, njegov obraz pri-

319

jazen, iz oči in z obličja mu je sijala čistost,
in prijaznost z Bogam. Nikoli ga niso slišali
tarnati, nikoli čez svoj težavni stan goder-
njati. Krivice, zasmehovanje in zaničevanje
je prenašal molče in z jasnim sercem. Žalje¬
nje ga ni čisto nič navtisnilo. Pri vsi svoji
pridnosti si ni mogel veliko prislužiti; njegov
živež je bil kerhek, obleka slaba, kar pa si
je tako prihranil, je razdelil med uboge.

Sv. Duh pravi, de je Bog prečudin v
svojih svetih, in to se res pri vsakem pobož¬
nem poterjuje, ker vsak ima kaj posebnega,
vsacega Bog po svojih potih pelje. Večkrat
beremo take reči v njih življenji, de se nam
močno smešne zdijo, so pa ravno znamnja
velike popolnamosti ali posebnega zatajeva¬
nja. Henrik se je terdo in obilno postil in se
ni izgovarjal z delam, kakor sedanji omeh-
kuženci; spal je na terdem, in kakor koli je
mogel, je svojo počutnost terl. Neki dan se
mu obudi želja, de bi rake jedel-, ker je vi-
dil de so jih pri potoku lovili. Precej pa je po-
strahoval to poželenje. Reče si nektere rake pri¬
nesti, in jih vtakne pod oblačilo, de ga ne¬
usmiljeno sipljejo; in ko so bili že mertvi,
jih še nekaj časa pusti na mestu, de ga njih
hudi duh čisto omertvi za slast po tej jedi.
— Tako je Henrik živel natihama do visoke
starosti, in si je vedno prizadeval, Bogu do¬
padljivo živeti. Ko so mu pa moči opešale,

320

je bil primoran ob usmiljenji druzih živeti.
Tega pa ni bil žalosten, nikoli ni rekel,
kakor nehvaležniki: Bog, kaj sim se ti zame¬
ril, de me tako tepeš? temveč prav po si-
novsko se je zanesel na previdnost Božjo,
ktera ga pa tudi res nikoli ni zapustila. Ne¬
ki dobroten gospod mu je ponudil majhno
stanovanje zastonj in tudi še živež, ako bi
mu ga primanjkovalo.

Odsihmal je Henrik prav ojstro in sveto
živel. Molitev mu je bila kakor zrak ali sa¬
pa , ki se iz se in v sebe vleče. Rožen-
kranca ni več iz roke djal. Vsak dan je bil
pri vsih ss. mašah ,  in skorej vsak dan so
ga vidili pri spovednici in pri mizi Gospo¬
dovi. Popoldne je do poznega večera obilne
mestne cerkve obiskoval. Ako je našel cer¬
kev zaperto, je svojo molitev pa pred vrati
opravil. Kakor priserčen častivec Matere Bož-

g je prebil po cele ure pred neko podobo presv.

e vice, ki je bila ob vratih stolne cerkve;
odkrit, z očmi terdo v podobo vpertimi je
ali klečal, ali slonel, ali pa na kamnu sedel.
Nobeno psovanje ali zasmehvanje ga ni mo¬
glo od tega premotiti. Svoj pičli živež si je
pri dobrotnikih izprosil, ker ni hotel enega
samega nadlegati, česiravno je bil pripravljen
mu živež dajati. Čudili bi se, ako bi vam še
popisoval, kako terdo je v svoji sobici sam
seboj delal, kako se zlasti še ponoči mertvil,

321

de je čistost na telesu in na duši ohranil.
Svoje ojstrosti in pokorila je skerbno skrival,
Bog pa je hotel ponižnega povzdigniti in sto¬
ril je, de so se obilno razodele že v življenji.
Ta priprosti in sveti mož je umeri 10. rož¬
nika 1315, in Bog ga je z marsikterim ču¬
dežem poveličal. Po vsih cestah in ulicah pa
je šel glas : „Svetnik je umeri!“ Trevizan-
ski škof, Peter Dominikus, je njegovo pre¬
čudno življenje popisal po tem, kar je vidil
in sam slišal. (Tiroler Ehrenglanz).

O Marija, tudi mi se zročimo z dušo in
s telesam pod tvoje sveto varstvo, in te pro¬
simo ponižno za sveto pomoč, de bomo zve¬
sti Božji služabniki in tvoji goreči častivci!

Cvetlica za vsacega na dom.

Cvetlico božjo milost ali treaek
(Gratiola officinalis) vam dam za nocoj na
dom, in pomeni naj vam reveže in ubožne
ljudi. Ta prijazna in pohlevna cvetlica raste
po mokrotnih travnikih in pašnikih in se
živi od njih mastne zemlje, kakor se tudi
reveži preživijo od obilnosti druzih ljudi. Ne
vem, od kod ima to prelepo ime „b ožja
milost,  to pa je gotovo, de božja milost se

21

322

lasti prav posebno tistih hiš, kjer se reda mi¬
lost skazuje. Božja milost je zdravilno zeljše }
nekteri menijo, de zoper bramorje in bez¬
gavke: usmiljenje do ubogih pa je silo ko¬
ristno dravilo zoper mnoge duhovne bolezni
in pritežnosti, ker obljubo imamo: „Kdor bo
usmiljenje delal, bo usmiljenje našel:

Kdor more, naj da majhen darček kakemu
potrebnemu do jutri.

323

Osem in dvajseti dan.

Benedicite spiritus et animae ju-
storum Domino; laudate etsuper-
exaltate eum in saecula.

Častite Gospoda duhovi in duše
pravičnih; hvalite in povišujte
ga čez vse na vekoma.

Dan. 3, 86.

Cvetlica v čast in hvalo previdnosti
Božje.

Duhove in duše pravičnih, duhove
ranjcih, opominja sv. Duh, de naj ča¬
stijo Gospoda ter ga povišujejo na ve¬
koma. In zares, le-te on po pravici
kliče k hvali Gospodovi; zakaj oni so
si svesti, de vse večne čase bodo hvalili
Gospoda, ker so v gnadi Božji svoje
Življenje sklenili; pisano je namreč:
„Blagor mertvim, kteri v Gospodu
umerjo!“ — Ne smč se pa preslišati,
de je rečeno „duhovi in duše pravič¬
ni  h“ naj hvalijo Gospoda, tedaj takih,

21 *

324

kteri v keršanski pravičnosti, v gnadi
Božji zaspe, ne pa krivičniki, grešniki,
brezbožni. Torej prosimo Boga pri mer-
ličih: „Gospod, nikar ne obsodi svojega
služabnika; ker noben človek ni pri
tebi pravičen, ako mu ti ne dodeliš od-
pušenja vsili grehov. 11  Že tukaj na
zemlji je le samo tisti otrok Božji in
dedič kraljestva Božjega, kteri ni s smert-
nim greliam omadežan. Vender tukaj to
ločenje še ni očitno; grešniki in pra¬
vični skupaj jedč, skupaj delajo, skupaj
pod eno streho spijo, skupaj v Božjo
hišo hodije, dostikrat grešniki še celo
ss. zakramente s pravičnimi vred pred
enim altarjem prejemajo. Lahko se na¬
meri, de nesrečna černa ovca k Božji
mizi pristopi, ali že celo k poroki, ker
pri ženitovanji mesenost in posvetnost
tako mogočno gospodari itd.! Kadar se
pa moli umirajočemu pri njegovem zad¬
njem zdihljeji: „Pridite na pomoč, svet¬
niki Božji! Pritecite naproti, angeli Go¬
spodovi, sprejmite njegovo dušo, in pe¬
ljite jo pred obličje Narvišjega!“

325

kadar se to moli, takrat se tudi razlo¬
čuje, ali duša res pojde med pravične
v Božje kraljestvo Gospoda hvalit; ali
pa med tiste, ki bodo izločeni na ve¬
komaj. —

Mislite si Človeka, ki pride ravno
pred sodbo, in z enim duhovnim pogle¬
dam pregleda vse prečudne pota, po
kterih ga je Božja dobrotna previdnost
vodila, — ko vidi. tiste ozke steze rev-
sine, zaničevanja, bolezni itd., brez kte¬
rih bi nikoli ne bil svoje duše opravi¬
čil, — ob kratkem, ko vidi in jasno
spozna, kako vse in vselej prav je Bog
z njim delal, de je izvoljen, de je zdaj
zveličan: o kako se mu duh povzdigne,
kako začne hvaliti in poveličevati Boga
na vse vekomaj!

Duše pravičnih so tudi tiste, ki še v
ognji očiševanja čakajo zavolj svojih
manjših slabost in pogreškov, in se ne
morejo preseliti na mesto hvale Božje,
dokler niso popolnama očišene. Ne le
sploh skoz leto, ampak tudi zdaj posebej
o Šmarnicah zamorcmo takim pomagati,

326

de se hitrejši tistim pridružijo, kteri Troj-
edinemu večno hvalo pojejo, Aleluja in
Hosana kličejo. S Šmarnicami so namreč
sklenjeni popolnama odpustki. Ako tedaj
ss. zakramente še te dni vredno prejmeš
in opraviš molitev za odpustke, ter jih za
duše v vicah Bogu daruješ; je upati, de
boš ktero dušo, ki zdaj še v vicah zdihuje,
v kraj večne slave preselil. Popolnama
odpustki so namreč popolnama zbrisanje
vsili časnih kazen, in ker jih ti dušam da¬
ruješ, s tem kako dušo njenega časnega
terpljenja rešiš, ter storiš, de gre neute-
gama Boga hvalit: ti pospešiš to, k Čemur
sv. Duh opominja: „CastiteGospoda du¬
hovi in duše pravičnih!“ Glej, koliko do¬
brega moreš v mescu majniku zavolj
Šmarnic storiti! Ali nimaš mar nikogar
v večnosti, kteremu si hvaležnost dolžan,
ali ne mara nihče tvoje pomoči ne potre¬
buje? Ravno to pa zamoreš doseči do¬
stikrat skoz leto, ako si pobožnim bra-
tovšinam vpisan, s kterimi so sklenjeni
mnogi in mnogoteri odpustki.

, Drugi nauk, ki se nam vsiluje, je

327

ta, de moramo v Božjo voljo vdani ostati
tudi takrat, kadar Bog nam koga s
smertjo vzame, ki ga ljubimo in bi ga
še radi imeli, ali pa kadar se nam samim
zadnja ura približuje. S tako voljno vda¬
nostjo v naredbe Božje previdnosti je Bog
obilno česen in hvaljen. Umreti moramo
in umerli bomo, to je naš odmen, kise
ne dd preklicati. Umerli bomo tisti dan,
tisto uro, na tistem kraji, kadar in kjer
bo Bog hotel; zadovoljni moramo biti s
tako smertjo, kakoršno nam je Bog od¬
ločil, ker jo Bog za svojo čast in naš prid
naj pripravniši spozna. Le tega pa se
moramo skerbno varovati, de si sami k
smerti kaj ne pripomoremo. — Sveta
Jčdert je šla neki dan na višavo, noga
ji spoderkne, in pade v globočino. Gre¬
doč pa z večini veseljem, kot pervikrat,
zopet na višavo, je rekla: „0 moj pre-
ljubeznjivi Jezus, kolika sreča bi bila
za-me, ako bi mi bil ta padec pripomo¬
ček , poprej k tebi priti!“ — O zares
srečna duša, ki tako lepo živi, de si je
tako svčsta zedinjenja z Jezusam in ne-

328

beške slave, ako bi tudi z naglo smertjo
življenje sklenila. Njene tovaršice so
stermele nad njenimi besedami, in jo
vprašajo, če se ne boji' brez pomoči
ss. zakramentov umreti? Ona pa je re¬
kla: „Iz celega serca želim zares jih
prejeti tisti poslednji trenutek; vender
pa še bolj goreče želim, de naj se volja
Božja nad menoj izide, ker prepričana
sim , de vdanost vanjo je nar; boljši in
nar bolj varno pripravljanje za srečno
smert. Torej si vošim smert, kakoršno
mi je Bog odločil, in zaupanje imam, de
pri takih mislih mi bo Božje usmiljenje
na pomoč prišlo, s kakoršno koli
smertjo umerjena « 1

Vsak sprevidi, de s temi besedami
ni hotla svetnica druzega reči, kakor le
to, de silno želi na zadnjo uro ss. zakra¬
mente prejeti, kakor vsak verni človek;
ko bi pa vender volja Božja bila, de kje
z naglo neprevideno smertjo umerje, je
tudi s tem zadovoljna, ker ji je čez vse
Božja volja, in ker upa, de je na smert
vselej pripravljena.

329

Marija pomočnica za mnogotere smertne po¬
trebe.

Pobožni Suarez je Marijo Devico tako
priserčno ljubil in častil, de je bil pripravljen,
vso svojo obširno učenost za zaslužek ene
same češenamarije dati. Ta mož je na smertni
postelji večkrat rekel: „Ne bil bi verjel, de
je tako sladko umreti." Kdor tako živi, ka¬
kor je on živel, njemu je gotovo umirati
sladko, in veljajo mu ne le besede: „čas,tite
duhovi in duše pravičnih Gospoda ,“  ampak
tudi še zi-aven: „hvalite duhovi in duše pra¬
vičnih Marijo!"

Sploh pa se vender smerti vse boji, naj
večkrat tudi dobri in pravični, in kdor le
more kak pomoček najti, jo še nekoliko od¬
rine in si rad življenje pridaljša. Se posebno,
pa zdravi svojci tarnajo in žalujejo pri svo¬
jih umirajočih, in prosijo in kličejo Marijo
in svetnike na pomoč, de bi se jim njih ljubi
domači še ohranili. Kdo jim bo pa tudi to
zameril ali v zlo štel, če so le v Božjo voljo
vdani, in prosijo po Jezusovem zgledu: „Oče,
naj gre od mene ta kelih, ako je tvoja volja;
vender ne kakor jest hočem, ampak kakor
ti hočeš!" Tudi v ti reči je Marija že marsi¬
komu priložnost dala, de je mogel z veseljem

330

klicati: „HvaliteMarijo, vsi verni jeziki; hva¬
lite in povišujte jo vsi duhovi in duše pra¬
vičnih ; hvalito jo posebno vi, ki ste sicer še
v življenji, tode brez Marijne prošnje bi vas
pokrivala že zelena gomila!" I)e se vaše za¬
upanje v našo ljubo Mater Marijo poviša, naj
vam kak zgled k temu povem.

Dobrovski zapisnik duhovnega pastirja
Jerneja Zupanca od 1. 1756 med veliko dru¬
gimi dogodbami to-le pripoveduje:

Neka žena je v spanji ponoči otročiča
pri sebi imela in ga je poležala ter zjutraj
mertvega našla. Prestrašena, se vč de, pa v
zaupanji k Marii Devici ga nese v cerkev
na Dobrovo, tamkej pobožno moli, po molitvi
ga nese krog altarja, in poslednjič ga Marii
Devici na altar položi. In glejte! pri tisti
priči otrok oživi. — Ali pač ni imela razve¬
seljena in osrečena žena zakaj klicati: ,,Hva¬
lite Marijo vsi duhovi in duše pravičnih za
milost, ki jo je meni in mojemu otročiču pri
Bogu sprosila?" —

Ena naj večih britkost vernih katoliča¬
nov, dosti hujši kot sama smert, je ta, ako
jiin kdo — še zlasti po njih nekoliki nemar¬
nosti brez ss. zakramentov umira. Marsikteri
vse žive dni nimajo več pravega pokoja, ako
je koga iz njih domačih ali žlabte kaj tacega
zadelo. Torej je v enacih okolišinah pač
mila in draga Marijna pomoč. Nekaj enacega

331

se bere v ljubljanskih uršulinskih zapisnikih
zastran Marije Device, ki je imenovana ^Kra¬
ljica miru,“ kar sim vam že o drugi priliki
omenil.

Leta 1739 mesca kimovca je bil neki
malar v Ljubljani smertno zbolel, tako de ni
bilo več upanja, in ležal je čisto nezavedin.
Njegova žena je bila zavoljo tega v silnem
strahu, zlasti ker še ni bil s.ss. zakramenti
previden. V ti stiski iše pomoči pri Marii
Devici, ki je „naš mir,“ in je njena podoba
v nunski cerkvi, ter jo priserčno prosi za
pomoč. Na njeno silno prošnjo ji dajo pri
gospeh Uršulinaricah tudi podobo, ki je bila
dotaknjena k uni v cerkvi, in žena jo z ve¬
likim zaupanjem položi na svojega umirajo¬
čega moža. — Res mu je nato tako odleglo,
de se je še enkrat zavedil, tako .de je mogel
vse svete zakramente za umirajoče prejeti,
in se je kmali potem srečno v neskončno
večnost preselil. —

Opomnim vam le še ene same okolišine,
iz ktere sleherni zamore prevdariti, kako
vredna je Marija, naša pomočnica, tudi naj
priserčniši hvale zveličanih duhov. Brez šte¬
vila zgledov skorej imamo, de so se mnogi
terdovratni grešniki že na vse zadnje na Ma¬
rij no prošnjo po Božjem usmiljenji spreober-
nili. Mislite si tacega spreobernjenca, ki je
stal pred večnim breznam, Marija pa mu je

332

zadnje ure ali trenutke njegovega življenja
sprosila dobro spoved in spravo z Bogam.
Taki človek stopi pred sodbo, in vidi, de je
rešen, — rešen za vselej, ki bi imel biti za-
veržen za vselej. — Vse to z enim trenutkom
pregleda ... O kako se mu vendar njegov
poboljšani duh ogreje , vname in vzdigne, —
o kako on začne Marijo hvaliti in častiti na
vekomaj, ker mu je pri usmiljenem Jezusu v
toliki nevarnosti vender še otenje sprosila!
K temu na-te po vsih človeških pravdah po-
terjen zgled.

Posebno milosten^ kraj je „Maria-Ajnsi-
deln (Einsiedeln)“ na Švicarskem; ni je člo¬
veške revšine, za ktero bi se ondi ne bila
pomoč našla. To je skusil 1. 1684 tudi Ja¬
nez Fontana Voglershausen iz kantona Fraj-
burga. Ta mož je Marijo Ajnsidelnsko po¬
sebno častil in večkrat tudi k nji romal. Tode
slabo in nepopolnama je bilo. to češenje, ker
neka napčna sramožljivost ga je zmiraj mo¬
tila, de je v spovedi velik greh zamolčeval.
Cez dvajset let je v tem nesrečnim stanu;
kliče Marijo, roma, se skesuje, pa ne iz serca
in ne stori tega, kar je v spovedi za odpu-
šanje grehov neogibljivo potrebno. Poslednjič
za smert zboli. Nesrečni se da previditi, pa
tudi zdaj si ne upa zamolčevanega greha po¬
vedati. Duhoven je pri njegovi smerti, in
kadar vidi, de ni več znamnja življenja, ga

333

zapusti in odide. Naj je že bil res umeri ali
pa samo dozdevno, spomina vredno je to, kar
se mu je dogodilo in je potlej pravil. „Bil
sim pred sodnji stol Jezusa Kristusa poklican
in že bi bil imel pogubljen biti; glej, kar
stoji Marija med Sodnikam in menoj , z gre-
ham obloženim; prosi za - me in dobi mi od¬
loga 24 ur, ktere naj v spravo z Bogam ober-
nem.“ Kako neprecenljiva milost! Kolika ne-
slišana dobrota!... K nar večemu stermenju
pričujočih, ki niso vedili, kaj se je godilo,
se Fontana zopet zave, se vzdigne in prosi
po gosp. duhovnem pastirji, de se bo spo¬
vedal. Duhoven pa, ki je bil o njegovem
umiranji pričujoč, je nanj dobro pazil in je
bil še le potlej odšel, ko ni bilo več znamnja
življenja v njem; torej se ni dal nikakor
pregovoriti, de bi se bil k njemu vernil, ker
menil je za terdno, de je umeri. Poklican je
bil torej g. Janez Astheimer, duhovni pastir
v Dietingen-u, kteremu se je Fontana odkrito-
serčno spovedal tudi zamolčanega greha. Zra¬
ven tega je pa tudi vsim sosednjim ljudem,
ki so na ta čudni prigodek pritekli, vse na¬
znanil in razodel. Opominjal jih je Fontana
k češenju Marije Device, in. prosil, de naj
ta čudež povsod razglasijo. Cez 24 ur je res
ves skesan svojo dušo izdihnil.

334

To dogodbo so duhovni višji na tanko
preiskali, general-vikar Jakop Ziegler iz Lo¬
zana (Lausanne) je priče zaslišal, ter jih ajn-
sidelski vladi izročil, ktera jih je k deržavnim
pismam hranila. (Gnadenort Maria Einsiedeln,
P. Claudius Pouzol; Marian. Ott.)

fflolitev sv- Bernarda.

tf.  Prosi za nas, o sveta Božja Po¬
rodnica !

1$. de bomo vredni obljub Kristu¬
sovih.

Spomni se, o preusmiljena Marija
Devica, de je neslišano, de bi kdo bil za-
pusen, kteri je pod Tvojo hrambo pribe¬
žal, v Tvojo pomoč klical, se Tvoji prošnji
priporočal. S tem zaupanjem poterjeni
k Tebi, o devic Devica! k Tebi, o Mati!
pribežimo, — k Tebi pridemo, — pred
Teboj grešniki zdihujemo. Ne zaverzi
naših besed, o Kraljica in Mati večne
Besede; temuč sliši nas milostno in
usliši nas uboge otroke, ki s solzne do¬
line k Tebi kličemo. Pomagaj nam,
prosimo Te, v vsih naših brhkostih,
zdaj in vselej, in posebno ob naši

335

smertni uri, o dobrotljiva, o usmiljena,
o sladka Marija Devica. Amen.

Oče naš. Cešena Marija.

Cvetlica za vsacega na dom.

Cvetlico mleček,  ki se tudi v o 1 č j e
mleko  (Euphorbia) imenuje, mende sleherni
pozna. Mnogotere plemena te cvetlice imajo
neko na videz prav prijazno mleko, ki je pa
rezno in dostikrat hudo strupeno. Podoba je
tedaj veselja grešnikovega, ki je viditi sladko
mleko, pa je vender v resnici le morivni
strup. — Velikrat mleček raste po bolj pustih
ali takih krajih, kjer ni družili žlahtnih cvet¬
lic; tudi grešnik hodi po tacih potih., kjer
ni viditi blažili in plemenitih duš. — Iz
mlečkovega mleka si otroci igrajoči s po¬
močjo bilk neke prelepo pisane pene vpi-
hujejo, ktere pa, ko bi trenil, v nič zgi¬
nejo: grešnik si s svojimi posvetnostmi pre¬
lepe pene in osnove dela, vse pa se na
zadnje razodene za samo prazno slepilo in
lažnjivo veselje, ki le samo svoj strup za-

336

pusti, ko so pene že davno zbežale. —
Ako mleček mlečne živine jedo, pravijo,
de bo mleko rudeče ko kri: enako se duša,
ako se naje mlečka greha, kervavo zadolži,
in nima nič drujega od tega, kakor le ker-
vave dušne rane in grenko vest.

Prejden greste iz cerkve, priporočite Jezusu
in Marii vse tiste na vesoljnem svetu, ki so v
smertnem grehu in bodo nocoj na smertni po¬
stelji , ter molite za - nje očenaš in eešenama-
rijo.

337

Devet in dvajseti dan.

Benedicite sancti et humiles cor-
de Domino; laudate et super-
exaltate eum in saecula.

Častite Gospoda sveti in po¬
nižni v sercu; hvalite in po¬
višujte ga čez vse na vekoma.

Dan 3, 87.

Cvetlica v čast in hvalo previdnosti
Božje.

Hvala svetili in v sercu ponižnih mo¬
ra pač Bogii posebno dopasti, ker jih
sv. Duh še posebej kliče, de naj Boga
hvalijo. Njih hvala Božja pa se razo¬
deva ravno tako lepo v poniževanji in
terpljenji kakor v sreči, v časti in ve-
selji; vselej namreč so v Božjo voljo
vdani, naj so hvaljeni ali grajani, po-
viševani ali poniževani, če imajo dobro
ali slabo letino, naj so v pomanjkanji
ali v obilnosti, če so bolni ali zdravi.
Sveti in ponižni v sercu namreč vse

22

338

primeri je j e sprejemajo kakor Božje do-
pušenja, kterih namen je, de se vselej
Bogd podverzuno, mu s tem spodobno
in dolžno čast skazujmo, ob enem pa de
naj po varnem potu gremo proti svo¬
jemu zveličanju.

Ko je bil David iz Jeruzalemu šel,
de bi odšel preganjavcu Absalonu, je
veliki duhoven . Sadok ukazal skrinjo
zaveze za njim nesti, de bi bila kralju
varstvo v hudi nevarnosti in poroštvo
za srečno povernitev. Sveti kralj pa je
zapovedal jo zopet v mesto nesti, ker
Bog sam ga bo nazaj peljal, ako bo
milost našel pred njim. Pristavil pa je:
„Ako mi pa poreče: ti mi ne dopadeš,“
to je, vzel sim ti svojo milost, nočem
več, de bi vladal nad mojim ljudstvam,
vzel ti bom kraljevi plajš in bom z njim
tvojega sovražnika ogernil, s kraljevega
sedeža te bom pahnil, ter bom njega
nanj postavil in kronal s častitljivostjo:
„sim pripravljen; naj stori, kakor je do¬
bro pred Njim.“ (2. Kralj. 15, 24—26.)
v— Tako delajo sveti in iz serca po-

839

nižni pri vsem, kar koli se jim dogodi,
in nikoli se ne izgovarjajo, de je to ali
to za njih rame preveč, de niso zmožni
tolikih težav prenašati ; sej Bog sam de¬
la z njimi in v njih, ker so voljni, pod¬
ložni, na vse pripravljeni, in se njegovi
milosti ne upirajo, njegove pomoči ne
ovirajo, njegove dobrotne roke ne od¬
bijajo, temne se je z vsirni svojimi moč¬
mi oklenejo.

Jasno je to spoznal neki starček,
od kterega Kasijan (Cassianus) piše.
Neki dan ga je v Aleksandrii velika
truma nejevernikov obdajala, ki so ga
čez mero zasramovali in psovali, tepli,
sovah, in mu hudega prizadevali, koli¬
kor koli so mogli. Pobožni mož pa je
molčal in vse tako voljno terpel, de je
bil med njimi kakor jagnje med volko¬
vi. Nekteri izmed njih so ga zasmeh-
ljivo vprašali, kokošne čudeže je delal
Jezus Kristus? Nekdo meni gredočih pa
jim je odgovoril: „Ako bi ne bil tudi
nobenega druzega čudeža storil, je ta
dosti velik, de ta starček se v veri v Je-

22*

340

zusa pri vsili nespodobnostih, ki jih z
njim počenjate, zoper vas ni dal raz¬
dražiti, in še več, de ga vse to čisto
nič ni spreletelo!“

Tacega duha so bili: Abel, ki je bil
ubit: Izak, ki je imel zaklan biti; Jo¬
žef, ki je bil prodan; David, ki je bil
preganjan: vsi so bili podobe nedolž¬
nega Jagnjeta, ki ni odperlo svojih ust,
kadar je bilo peljano na moriše. Tako
so bili ss. spričevavci in spoznavavci,
tako ponižne device in Bogu vdane vdo¬
ve, ali ob enem rečeno: Tako so bili
vsi sveti in v v  sercu ponižni, ktere sv.
Duh kliče: ,,Častite Gospoda sveti in
ponižni v sercu; hvalite in povišujte
ga čez vse na vekoma!“

I

Nekega mladenča je bila pregoreča že¬
lja vnela, de bi svojo dušo zveličal, in vpra¬
šal je nekega silo učenega gospoda, kako
bi vender počel, de bi to svojo željo dosegel.
In rekel mu je gospod: „Ako hočeš v živ-

341

ljenje iti, spolnuj zapovedi !“ Ta Gospod, ka¬
kor je vsim znano, je naš Zveličar. Mlade-
neč pa ni bil kak razuzdanec, in odgovoril
je Zveličarju, de to je že iz svojih mladih
dni zmiraj spolnoval, in na daljno vprašanje,
kaj še več naj stori, mu je dobrotljivi Zveli¬
čar odgovoril: „Ako hočeš popolnama biti,
pojdi, prodaj vse, kar imaš, razdaj ubogim,
in hodi za menoj !" — Uni mladeneč se je
bil pa najaki.svet ustrašil, „ker bil je silno
bogat". Če si uni mladeneč ni tega upal,
jih ima pa keršanstvo brez števila, kterini
tudi to ni bilo preveč: se vsemu do čistega
odpovedati in v doveršeni ubožnosti in po¬
polnama pokoršini hoditi po stezah svojega
Zveličarja in tako njegovim pravim učencem
biti. Taki je bil sv, Anton pttšavnik, Frančišk
Asiski in družili toliko, de bi jih noben človek
ne mogel ošteti. To so bili tisti, ki so umeli
besedo: „Častite Gospoda sveti in ponižni v
sercu!" pa tudi besedo: ..Hvalite Marijo sveti
m ponižni v sercu!"

Izmed tacih Je bil tudi zveličani Fran¬
čišk, imenovan Šentjakopski (ali od sv. Ja¬
kopa), Španjolec, pravi služabnik Božji, pravi
Častivec Marije Device. Odrasel je bil v čver-
stega mladenča, in bil je v tacih okolišinah,
de mu je bil odpert ves svet in vse svetne
veselja z njim. Njegovo lepo serce pa ga je
gnalo k drugemu, neminljivemu veselju, ker

342

dosti .bistrega uma je bil, ter je spoznal, de
vse veselje na svetu, ki bi ga tudi križem
dežel iskal, bi na vse zadnje le minulo, on
pa bi po vsem tem čisto prazen ostal, ko bi ga
svet zapušati začel. Prične torej tako ime¬
novano svetno srečo odbijati. V pervo se mu
ponudi kaj imenitna ženitev; on pa si misli,,
ta imenitnost je minljiva, se odpove, in še
ne pogleda neveste. Namesto tega pa ga je
Bog. še z gorečniši ljubeznijo obdaroval, ktera
ga je gnala v ojstrejši red sv. Frančiška, de
bi tamkaj popolnama dosegel, po čemur je
njegovo blago serce kopernelo. Usmiljeni
Bog je toliko ljubezen, toliko zvestobo začel
že na tem svetu poveličevati in dodelil mu
je mnogotere zamaknjenja, nebeške razode-
vanja, dar čudežev in prerokovanja. Ne da
se popisati, kako priserčno je on pa tudi ča¬
stil Marijo in njeno neomadežano , spočetje.
Od njega izvira .prelepi pozdrav: ,,Hvaljeno
bodi Marijno neomadežano spočetje/' ki je
še zdaj v navadi na Spanj olskem, Ta potiiž-
ni služabnik in posebni častivec Marijnega
neomadežanega spočetja, ki je bil zavolj Bo¬
ga in Marije vse posvetno zapustil, je tudi
še prejemal premnogotere prijaznosti Božje
že na zemlji; 10. grudna 1617 pa je dosegel
česar je neprenehama želel, namreč : gleda¬
nje obličja Božjega. (Menelog. Francise, v
Ott-u).

343

Take zveste serca nam svetijo in nas
učijo, kako naj bodo zvesti Marijni otroci
j,v sercu ponižni". Sv. Alfons Ligvorjan pra¬
vi: „Nikoli ne bomo pravi - Marijni otroci,
ako ne bomo ponižni. Marija studi prevzetne,
in le ponižne k sebi kliče. Pervo djanje po¬
nižnosti v sercu pa je, de človek ima p o-
nižjie misli sam ocl sebe.  .Marija je ta¬
ko ponižno sama od sebe mislila, de se ni¬
koli ni nad druge povzdigovala. Ni se sicer
imela :?a grešnieo, ker nikoli ni Boga raz¬
žalila; vender.se je pa štela sama sebe prav
za revno, in mislila je, de je nevredna Bož¬
jih milost, kakor je sama razodela Elizabeti.
To veliko poniževanje je izviralo od tod, ker
Marija je imela nar veoi spoznanje od ne¬
skončnega veličanstva in dobrote Božje in je
zmiraj vidila in spoznavala, kako nič de je
sama proti Božji neskončnosti.

Znamnjeponižnosti je tudi, če človek
zakriva posebne  dar  o ve,  ki jih od Bo¬
ga prejema. Marija ni hotla sv. Jožefu razo¬
deti, de je postala Mati Božja, akoravno je
vidila njegovo skerb in bntkost; rajši je
Bogu to reč zročila, in čakala, de naj on
milostno razloči.

Ponižni tudi ne mara  in celo noče;
de bi ga kdo hvalil;  želi namreč, de čast
in hvala naj se daje le samemu Bogu. Torej
se je ustrašila angela, ki jo je hvalil; in ko

344

ji je sv. Elizabeta rekla: Blagoslovljena
ali naj srečniši si med ženami,  je vso to
livalo na Boga obernila, ter odgovorila s hval¬
nico: „Moja duša poveličuje Gospo¬
da, ker oz eri se je na svojo nizko
d e ki  o.“

Ponižni človek tudi rad drugim po¬
streže,  in torej je Marija z veseljem Eli¬
zabeti tri mesec stregla. Elizabeta se je
čudila, pravi sv. Bernard, de je Marija k nji
prišla, še bolj se je čudila, ko je vidila, de
Marija ni prišla, de bi se ji streglo, ampak
de bi stregla.

Ponižni se tudi časti rajši umikajo in si
poslednji prostor izvolijo.  Sv. Bernard
torej pristavlja, ko je Jezus v neki hiši učil
in je Marija, želela z njim govoriti, si ven-
der ni upala brez njegovega privoljenja v
hišo iti.

Ponižni ljubijo  poslednjič, de sp za¬
ničevani in pred drugimi zanemar¬
ja  ni;  torej se ne bere, de bi bila Marija
takrat pričujoča, ko je njen Božji sin cvetno
nedeljo med hosana-klici v Jeruzalem šel. Ni
pa opustila k križanju Sinu Božjega na Kal¬
varijo priti, — rada je terpela to zaničevanje,
de je ona mati k smerti obsojenega. Sama je
rekla v nekem razodenji sv. Brigiti: Ali je
kaj bolj zaničljivega, kakor za neumnico
spoznana biti, naj potrebnejšega ne imeti in

345

se samo za nevredniši meni drugih spoznati ?
Taka je bila moja ponižnost, v tem sim ime¬
la svoje veselje, ker nikomur nisim hotla do-
pasti, kakor le svojemu Božjemu Sinu.

Gotovo in nedvomljivo je, de za našo
z greham skaženo natoro ni nobene čednosti,
ki bi se težej spolnovala, kakor ravno po¬
nižnost, pravi sv. Gregorij Nisanski. Tode,
keršanska duša, ako hočeš biti otrok Matere
Božje, in dopasti njenemu božjemu Sinu, po¬
snemaj njeno ponižnost. Marii se studijo ošab¬
ni, prevzetni, častilakomni, samopridni, na-
puhnjeni; ona kliče le ponižne k sebi, ki do
sebe nič ne derže, se čez nikogar ne povzdi¬
gujejo, pred vsako hvalo, vsakim čislam be¬
žijo, sami sebe zaničujejo, in se še celo ve¬
sele zaničevani biti. Tako piše sv. Alfons
Ligvorjan.

Molimo s sv. Alfonzam Ligvorjanam. Ta¬
ko .tedaj je nemogoče, o moja Kraljica Mari¬
ja, de 'bi bil jest tvoj pravi otrok, ker ni¬
sim ponižen; tode ti sama vidiš, de moji grehi,
ko so me k nehvaležnosti do Boga zapeljali,
so me storili tudi prevzetnega. O moja Mati,
pomagaj mi in po zasluženji svoje ponižnosti mi
dosezi gnado, de bom ponižin in de s tem
Postanem tvoj pravi otrok. Amen.

346

Cvetlica za vsacega na dom.

Ker se je približal češnjevi čas, vzemite
tudi v spomin nocoj češnjev cvet, sad, in
vse, kkr češnja ima, ker vse je dobro. Zdi
se mi, de to drevo zaztntmnuje preljubo in
nedolžno priprostost.  Češnja ni zbirčno
drevo, zadovoljna je skorej z vsakim krajem
in zemljo : tako tudi priprosto serce ni ne-
všečno zavolj živeža, obleke, strežbe, službe
itd. — Češnja je brez kake posebne strežbe
eno naj ljubeznjivših dreves, posebno spo¬
mladi, ko so celi hribci viditi kakor sneženo
beli od prijaznega češnjevega cvetja: enako
je nedolžna priprostost ena izmed nar lepših
čednost, vsim prijetna in dopadljiva, če tudi
nima zavihanih lhs, šumeče svile ali Žide,
napihnjenih obročev, naternkanih uščs, „gar-
trožaste“ glave, in še marsikaj enacega. —
Prelepi rudeči češnjevi sad je živa podoba
ljubezni Božje, katera se kakor žlahten ka¬
men rudeči v priprostem nedolžnem sercu;
ako se pa v češnji červ zaredi, začne lepi

347

sad gnjiti in za vžitek ni vež tečin in prije¬
ten: pa tudi če se v prostem nedolžnem ser¬
cu červ napuha in prevzetnosti zaleže, kar
se rado zgodi, potlej ni več ljubeznjivo-ne
pri Bogu, ne pri ljudeh, in tudi ne tečno za
Bogu prijetne dela. — Češnjevo perje, še ko
obleti, ima nekako rumeno-rudečkasto do¬
padljivo barvo: in ako nedolžno priprostost
tudi starost tlači ali smertna kosa pokosi, so
še zmiraj v licu vtisnjene sledi priprosto-ne-
dolžnega serca. — Ima pa češnjevo pero zob¬
časte obkrajke: ravno tako z n d, tudi pripro-
sta nedolžnost pri vsi svoji pohlevnosti zobe
pokazati, • ako jo zapeljivec nadlega. — Nad
češnjami imajo zlasti otroci neizrečeno ve¬
selje: Jezus pa je tudi djal: „resnično vam
povem, ako ne bote priprosti kakor otročiči,
ne pojdete v Božje kraljestvo." Pri češnji je
vse dobro in koristno, les, perje, sad — naj
je srov, suh ali kuhan, celo češnjeva smola
se za klej porabi: tudi prosto nedolžnemu
človeku vse, kar koli počne, k zveličanju tek¬
ne, po besedah: „Ali jeste, ali prijete, ali

348

kaj druzega počenjate; vse storite v hvalo
Božjo. “

Obudite trikrat do jutri ljubezen do Boga
in, do bližnjega v svojem sercu.

Trideseti dan.

Bencdicite Ananija, Asaria, Misael
Domino; laudate ct superevaltate
eum in saecula.

Častite Gospoda Ananija, Aza-
rija, Mizael; hvalite in povi¬
šajte ga čez vse na vekoma.

Dan. 3, 88.

Cvetlica v čast in hvalo previdnosti
Božje.

Ananija, Azarija in Mizael so tisti
trije mladenči, ki so prelepo hvalo Bogu
J>eli, ktero v pervi cvetlici letašnjih
Šmarnic premišljujemo; torej so pač
vredni, de se tudi na njih dogodbo ne-

349

koliko ozremo. Poslušajte tedaj, kako
se je to godilo:

Greh nikoli nima dobrih nasledkov
in dobrega konca. Bog je Jude več¬
krat terdo svaril in po prerokih k po¬
kori mečil; pa vse zastonj! Jeremija
preroka so ti nehvaležniki večkrat celo
v ječo vergli in še po življenji mu
stregli, ker jih je svaril. Zavoljo te
terdovratnosti jih je Bog pa sovražnikam
zročil. Večkrat jih je tepel in v suž-
nost gnal babilonski kralj Nabuliodo-
nozor , poslednjič jim, požge in razdene
tempelj, razsuje mesto in obzidje, po¬
mori sinove Sedekiju kralju vpričo
njega, njemu samemu pa oči izkoplje in
ga z ljudstvam vred v sužnost v Babi¬
lon žene. Napihnjen kralj Nabuhodo-
nozor ali Nebukadnezar po tolikih zma¬
gah pozabi, de je reven človek, kakor
so drugi umerjoči, in si da šestdeset
komolcev visoko zlato podobo posta¬
viti v babilonski okrajini, v dolini Dura,
ter zapove, de vse, kar je živega, se
mora berž berž na kolena vreči in po-

350

dobo moliti, ko se bo s trobentami in
še drugim šumam znamnje dalo. Kdor pa
bi tega ne storil, de bo verzen v ognjeno
razbeljeno peč. Res začno trobente bu¬
čati , pisali piskati, citre drundati itd.,
in vse ljudstvo se kakor sužnji na tla
sklanja in malikuje. Le samo mladenči
Sidrah, Mizah in Abdenago, tako so
une tri mladenče Babilonci imenovali,
se temu povelju niso hotli podvreči.
Kralj jih serdit pred-se pokliče in jim
z razbeljeno pcčjo žuga. Mladenči pa
mu odgovore: „Ni nam treba ti na to
odgovarjati, zakaj naš Bog, ki ga ča¬
stimo , nas zamore tudi ognjene peči
oteti, in iz tvojih r6k, o kralj! In alto
bi tudi ne hotel, vedi, o kralj, de tvo¬
jih bogov ne Častimo, in zlate podobe,
ki si jo postavil, ne molimo!“

Neizrečeno razdraženi kralj reče
peč sedemkrat hujši zakuriti, kakor
druge krati; nar močnejši možje morajo
mladenče zvezati in v peč vreči, ki je
bila s smolo, hosto in drugimi rečmi
tako razbeljena, de je plamen iz nje

351

devet in štirdeset komolcev visoko švi¬
gal. Dosegel in končal je plamen tudi
Kaldejce, kraljeve služabnike, ki so bili
pred pečj<5. Kako pa se je z mladenci
v peči godilo? Angel Gospodov je bil
z Abdenagam in njegovima tovaršema
v peč stopil in je plemen iz nje plal;
v sredi peči pa je hladno storil, kakor
kadar vetrič pihlja ob jutranji rosi.
Ogenj jim je samo vezi odžgal, sicer
pa se jih kar dotaknil ni. V tolikem
stermenja vrednem čudu začn6 mla-
denči kakor z enim glasam peti in
Boga hvaliti in poveličevati: „Oešen

bodi Gospod, Bog naših očetov, hva¬
ljen in slavljen in poviševan na ve¬
koma! Cešeno bodi Tvoje sveto in
slavno ime; hvaljeno in poveličevano
bodi na vekoma!“ In izpeli so na¬
dalje vso prelepo pesem „Benedicite“,
ki smo jo skoz ves mesec versto za
versto premišljevali.

Kralj gleda v peč, o Sternu, po
konci plane in reče imenitnikam: „Ali
nismo treh v sredo ognja vergli; —

352

glejte, štiri razvezane vidim med ognjem
hoditi, in nič niso poškodvani, in če-
terti je kakor angel!“' Kralj na t6
stopi pred peč, pokliče iz nje mla-
denče; zberd se poglavarji, oblastniki,
sodniki, kraljevi mogočniki, mladenče
ogledujejo, in vidijo, de kar Ms na
glavi se ni nobenemu prismodil, obleka
se ni spremenila, še duh ognjeni jih ni
prešinil. Nabuhodonozor se ne more
prečuditi in jame klicati: ,,(Jesen bodi
Bog Sidrahov, Mizahov in Abdenagov,
kteri je poslal svojega angela, in je re¬
šil svoje služabnike, ki so vanj vero¬
vali!“ Zapovedal pa je: Kdor koli bi
zoper njih Boga klel, mora umreti in
hiša se mu podreti; „sej ni ga druzega
Boga, kteri bi zamogel tako rešiti,“
je rekel kralj. Une mladenče pa je
postavil v poprejšnje častitljive službe.

Tako tedaj je bil Bog te zveste
mladenče rešil iz ognjene peči zavolj
njih zvestobe, zavolj njih vere, zavolj
njih upanja, zavolj njih stanovitnosti. —
V enake ognjene peči, če tudi ne tako

353

očitno in s tako nevarnostjo bližnje
smerti, namreč v skušnjave, prideš ti
dostikrat v življenji, kristjan! in Če
ostaneš zvest, zaupljiv in stanoviten:
tudi tebe bo Bog otčl, ko bi se imel
tudi čudež zgoditi, kakor se je zgodil s
tremi mladenči v Babilonu.

Vedite pa, de kakor je unim mla-
denčem angel delal hlad v ognjeni peči,
tako ga dela nam vdanost v voljo Božjo
v našem terpljenji ali v duhovnem ognji.
O koliko terpe mnoge serca, ker te
umetnosti ne znajo! Eni terpč, ker so
zgubili zunanje občutljive pomočke k
zveličanju, n. pr., skerbnega duhovnega
vodnika; ali posebno lepo priložnost
pogosto v cerkev hoditi in ss. zakra¬
mente prejemati itd. Druge silo peče
A  in preganja huda vest zavoljo poprejš¬
njih grehov, — nikoli se ne morejo
zadosti spovedati, — pravi ogenj no¬
sijo v svojem sercu. Spet druge pre¬
ganjajo grozovinske skušnjave in hude
misli, in če se jim bolj ustavljajo, bolj
jih nadlegajo. Spet druge mori jeza in

23

354

maše vanj e in imajo silo veliko opraviti
sami seboj, de ta ogenj po svoji moči
zaderžujejo. V vsih tacih okolišinah je
pa dostikrat nar veci terpljenje od tod,
ker človek premalo terdno na Boga
zaupa in ni v njegovo sveto voljo vdan.
Ne de bi butaro Bogu zročil in ga pri-
serčno prosil, naj mu jo odvzame ali
pa pomaga nositi, jo rajši v nekakem
napuhu ali svojeglavnosti le sam nosi.
Zavolj tega pa tudi pod njo velikrat
strašno ječi, zdihuje, ali pa še celo go-
dernja in se huduje, ker ni angela, de
bi ogenj znotranjega terpljenja iz serca
izplal.

Ali vender naj že bo, kakor je,
Bog ima vselej s takim znotranjim
ognjem nar boljši namene, ko bi človek
tudi menil, de od sovražnih moči izha¬
jajo, kakor pri Jopu. Ravno ta Jopova
zgodba nas uči, de bi satan ne mo¬
gel škodvati, ako bi mu Bog ne pri¬
pustil.

Pri Savlu, ki ga je morila nevoš-
ljivost, zamerza in jeza zoper Davida,

355

pravi sv. pismo, de je hudobni duh Go¬
spodov Savla gonil. (1. Kralj. 16, 14.
14; 18, 10; 19, 9.) Ako je pa duh Go¬
sp o d o v, kako zamore hudoben  biti?
In ako je hudoben,  kako zamore biti
duh Gospodov? — Hudoben  je
zavolj hudobne in spačene volje, ktero
ima satan, de ljudi terpinči in jih po-
gubljuje; Gospodov  je pa, ker mu je
Bog dovolil jih nadlegati z namenam,
de bi jih poboljšal.

Zraven tega vera in zgledi svetni¬
kov učijo, de nam Bog sam dostikrat
kar naravnost svojo luč ugasi; tiste
studenčke gnade, ki delajo sercu ve¬
selje in dušo poživljajo ter vterdijo, Go¬
spod duši odtegne in vzame iz name¬
nov, ki so njegovi modrosti in dobroti
vse skozi primerni. Koliko mlačnih in
v spolnovanji dolžnost nerodnih krist¬
janov si je s to merzloto nakopalo ve¬
liko zapušenost in nepokoj; ali ravno
ta nepokoj jih je pa s svojim pritiska¬
njem k novi gorečnosti vnel. Koliko
družili je v dušnih britkostih pomoč in

23 *

356

priložnost našlo, se k nar višjim ded¬
nostim povzdigniti! Sv, Terezija, sv.
Ignacij, sv. Frančišk bi brez tacega
znotranjega ognja nikoli ne bili dosegli
tako visoke stopinje čednosti.

O prečudna vlada za blagor svojih
otrok tako silno čujoče previdnosti Božje,
ktera jih na videz zapusti, de ene iz
vnemamosti in mlačnosti vzdigne, -— v
druzih pa zbuduje in vlcorenjuje duha
ponižnosti, nezaupnosti v svoje lastne
moči, odpoved in slovo od posvet¬
nosti, zaupanje v Boga, vdanost in
molitev.

Nikoli tedaj v kakoršnem koli ter-
pljenji ne omahujmo, nikoli ne dvomimo
in ne obupujmo, če nas še tako brit-
kosti tarejo in stiskajo. Storimo pa, kar
je sicer v telesnih boleznih navada; po-
svetvajmo se s pripravnim zdravnikam,
poprimimo se pomočkov, ktere nam on
svetva, in poterpežljivo pričakujmo na¬
sledkov in sadii, kakoršnega bo Bogu
dopadlo zbuditi iz našega truda in pri¬
zadevanja.

357

Marija prijatliea stanovitnih.

Neštevilni častivci Marije Device so pri
nji pomoč našli in jo dobivajo še zrniraj,
vender pa nar boH zanesljivo le stanovitni
njeni častivci. Umirajočega angelčka, mla-
denča Janeza Berhmansa, ki je Marijo neiz¬
rečeno ljubil in častil, je vprašal tovarš nje¬
govega reda, ktera služba bi bila preblaženi
Marii Devici naj ljubši? In odgovoril mu je:
„Tudi nar manjši, to de stanovitna
mora biti/*  Enako govori drug. zvest Ma¬
riin služabnik Bihar: „Kteri se stano¬

vitno Marije derže in so ji neprene-
hama podložni, bodo zveličani v
Upanji, prihodnjič pa zveličani  v
d j a n j i.“ Tudi sv. Bonaventura zbuduje
verne kristjane k taki stanovitni časti in
hvali Marije Device, ker pravi: „S v e s t o
zamoreš vso svojo skerb zročiti
presveti Devici, ker ona je mati
usmiljenja, tode vsak dan ji mo¬
raš čast skazovati.“

Vedi in pomni tedaj, verni človek, ker
je en sam trenutek zadosti, de Bogu nezvest
postaneš in svojo dušo iz stanu gnade Božje
prestaviš v stan njegove nemilosti in smert-

358

nega greha; torej ti je tudi veliko pomočipotreb-
no, de ne boš noben trenutek od Božje roke in pa
od pomoči Marije in Božjih prijatlov zapušen.
Kdor pa želi veliko pomoči imeti, se tudi
spodobi in je dolžnost, de velikrat za-njo
prosi pri Bogu, de tako rekoč neprenehama
s prošnjami in češenjem nadlegva tiste, kteri
mu to pomoč pridobiti zamorejo. Noben dan
tedaj, keršansko serce, nikar ne opusti po¬
božnih opravil, molitev in priporočevanj do
Marije Device. Ce te veliko opravil tlači,
če si tudi od dela zdelan, če se ti tudi nič
ne ljubi, ali te hočejo skušnjave od navadne
časti in hvale tvoje Matere Marije odverniti:
nikar vender nikoli ne opusti svojega navad¬
nega davka, ki ga svoji Kraljici daješ. ,,Bla-
gor mu, kdor vsak dan čuje pri mo¬
jih durih!“  Tako kliče Marija po besedah
Modrega, ktere sv. Cerkev nji prilastuje.
(Preg. 8.)

Utegne se pa vender nameriti, de opravila
v veči Božjo čast ali v blagor tvojega bliž¬
njega tebi ves čas vzamejo, ali te sveta po-
koršina sili take opravila opustiti; v tacih
okolišinah bo imela Marija veči dopadajenje
nad tvojo pokoršino in tvojo gorečnostjo, ka¬
kor pa bi ga imela nad tvojimi navadnimi
pobožnostmi. Vender ti pa ta pristavek ne
smč služiti za izgovor, de bi take pobožnosti
tudi takrat opušal, kadar imaš čas jih oprav-

359

Ijati. Zveličana Johana iz karmelitarskega
reda je imela o predpražnikih Marije Device
toliko molitev in pobožnih opravil, de je take
dneve samo v čast in hvalo nebeške Kraljice
obračala. V god oznanjenja Marije Device
pa ji spovednik iz nekega vzroka zapove, de
ta dan naj le en samkrat eno češenomarijo
obmoli. Služabnica Božja je pokorna; precej

E  a doseže tudi plačilo svoje zveste pokoršine,
er iz te edine molitvice je zajemala toliko
duhovnega tolažila in veselja, de je vso noč
zamaknjena imela.

Še iz enega kratkega zgleda se bomo
živo prepričali, kako močno dopade Marii
Devici stanovitnost v njeni službi. — Zveli¬
čana Vilana je bila od otročjih let zmiraj
prav dober in pobožen otrok. V zakonskem
življenji pozneje pa je jela biti nečimerna, in
sčasama je zabredla prav globoko v mlačnost.
Usmiljeni Bog pa se je na-njo ozerl in jo je
vzdignil iz njene nesreče. Pripovedujejo od
nje to-le posebnost. Neki dan se pogleda v
ogledalo, in — o groza 1 — neprevidama vidi,
de je strašno zdelana, in njeno obličje ostudno,
kakor obraz hudobnega duha. Vzame druge
ogledala v roko in se vanje gleda, tode ko¬
likor večkrat se je vanje pogledala, toliko
gerši se je zdela sama sebi. Naj bo pa že s
temi ogledali, kakor koli, toliko je gotovo,
de se je v ogledalu svoje vesti prav pridno

360

in skerbno ogledovala; zakaj strahri vsa terda
prihaja, verže od sebe nališpane obleke, za-
verže dragi kinč, zapusti prazne kratkočase,
gre v priprosti obleki v cerkev in se v dolgi
spovedi očisti. Odsihmal pa je do smerti ne-
prenehama prav pobožno in spokorno živela.
Posebno se je skazovala s priserčno ljubez¬
nijo do Marije Device. Nji v čast je šla
vsak dan v njeno cerkev, imenovano „No-
vella“ ali nova, in je tamkej priserčno mo¬
lila in nad svojimi grehi žalovala. Vse
svoje -življenje ni opustila to pobožne vaje.
Ako pa ni mogla v cerkev, se je podala v gor¬
nje nastropje, od kodar je z okna cerkev vi-
dila, in je tamkaj opravila svoje počešenje in
pobožnost. Bila je namreč ko vdova pristo-

S 'la v red sv. Dominika, de je zamogla to-
io  zvestejši Bogu služiti in se za svoje
grehe pokoriti. Po toliki stanovitnosti se bere
tudi od prijaznega razodenja, v kterem ji je
neki sv. Katarina lep cvetlični venec pokazala
in rekla: „Ljuba hči! po volji našega Gospo¬
da Jezusa Kristusa in njegove preljubeznjive
Matere ti bom prihranila ta venec za nebesa,
de bo z njim tvoja stanovitnost kronana 1“
(De Monstier in Avriema v Ott-u.) O krist-
janje! glejmo, skerbno glejmo, de z nestano¬
vitnostjo ne zapravimo , kar smo morebiti s
težkim trudam pridobili.

361

O Marija! ker vemo, de je le stanovit¬
nim plačilo prihranjeno; sprosi nam sveto po¬
moč , de premagamo ogenj skušnjav, kakor
so trije mladenči natorni ogenj premagali, ter
po Božjem usmiljenji večnemu ognju odidemo.

Cvetlica za vsacega na dom.

Deteljico  trilistnico vzemite za spomin
domu. Pervo peresce naj vas spomni letaš
na Ananija, drugo na Azarija, tretje na Mi-
zaela. Ananija pa naj vam bo luč svete vere
v Boga Očeta, Azarija luč svetega upanja v
Jezusovo odrešenje, in Mizael luč svete lju¬
bezni , ki nam jo sv. Duh v serce vliva. —
Detelja hoče imeti čisto in debelo zemljo, de
dobro raste: vera, upanje in ljubezen pa cisto
in močnodušno serce, de te tri prelepe cvet¬
lice dobro rasejo in sad obrodijo. — Detelja
je za ljubo živinieo nar boljši klaja; vera,
upanje, ljubezen pa za dušo nar boljši hrana.
Detelja na dobri njivi se da večkrat kositi:
vera, upanje in ljubezen pa se mora več¬
krat obuditi.

Obudite tedaj enkrat do jutri tri Božje čed¬
nosti: vero, upanje, ljubezen.

En in trideseti dan.

Benedicamus Patrem, et Filium,
cum sancto Špiritu; laudemus et
superexaltemus eum in saecula.
Benedictus es Domine in firma-
mcnto coeli, laudabilis, et glorio-
sus, et superexaltatus in saecula !
Častimo Očeta, in Sina, s sve¬
tim Duham; hvalimo in povi¬
šujmo ga vez vse na vekoma.
Cešen bodi, o Gospod na obnebni
terdini, hvaljen, in čez vse po¬
viševali na vekomaj!

Pristavek sv. Cerkve k pesmi treh
mladenčev v ognjeni peči.

Cvetlica v čast in hvalo previdnosti
Božje.

Marsikaj lepega smo že slišali,
povem vam pa, ko bi iskal v nebesih
in na zemlji, lepšega vam ne morem
najti, kakor je to-le: „Castimo Boga
Očeta, in Sina, in sv. Dulia; hvalimo
in povišujmo ga čez vse na vekoma!

363

Sklep šmarniškega opravila, sklep pre¬
lepe pesmi treh judovskih mladenčev v
Babilonu, in praznik (bližnji) presv. Tro¬
jice, to je kaj častitljivega, to je kakor
nalaš, to je, kakor bi se bilo po Božji
previdnosti tako sternilo. To je trojna
hvala ob enem; naj bo v čast in hvalo
trojno edinemu Bogu! In kako lepo, ka¬
ko častitljivo: Boga Očeta častiti in
hvaliti, Boga Sina Častiti in hvaliti, Bo¬
ga sv. Duha častiti in hvaliti, — in
vender v treh božjih osebah le enega
samega Boga častiti in hvaliti! — Lepo
je tebi, sin in hči, svojega časnega očeta
in mater hvaliti, kterima si za toliko
dobrega dolžan hvalo: vse lepši je, Bo¬
ga Očetu hvaliti in častiti, kitejestva-
ril, Boga sina, ki te je s svojo prelepo
rožnato kervjo odkupil; hvaliti in ča¬
stiti sv. Duha, ki je tebe zgubljenegas
svojo gnado v otroka Božjega posvetil.
Blago serce, lepa duša, častitljiv jezik,
ki poveličuje presveto Trojco! — Hva¬
liti Marijo, angele in svetice, — hvaliti
in čislati dobre in poštene ljudi', — o

364

to je dobro, lepo, pohvale vredno; hva¬
liti pa Boga Očeta, Sina, sv. Duha, to
je edino, to je nar ve„či dolžnost, pa
tudi lepota naj višji, to je čez vse. Ka¬
ko lepo je znamnje sv. križa, s kterim
presveto Trojico počastimo, kolikorkrat
ga pobožno in zbrano storimo! Kako
lepa je molitvica: „Cast bodi Očetu,
in Sinu, in sv. Duhu!‘‘ itd. Djal bi, to
so serafinske usta, ktere to pohvalo in
počešenje pogosto, pobožno in v gnadi
Božji izrekujejo! Kdo bo pa tudi po
vrednosti čislal slovila sv. Trojice iz
duhovskih molitev, ki se ravno v ča¬
stitljivi god presv. Trojice vsako leto
molijo in pojejo:

1. „Slava tebi, sv. Trojica: enako,
edino božanstvo — pred vsimi časi,
zdaj, in vekomaj!“

2. „Hvala in večna slava Bogu
Očetu in Sinu, ob enem sv. Duhu na
veke vekov!“

3. ,,Hvala, slava naj se razlega v
vsili ustih Očetu, in rojenemu Detetu,
in enako sv. Duhu z vedno hvalo!“

365

4. „Hvala Bogu Očetu, in rojene¬
mu Detetu, in tebi, sv. Duh, naj se ved¬
no in marljivo razlega iz naših ust
vse večne čase!“

5. ,,Iz kterega je vse, po kterem
je vse, v kterem je vse, Njemu bodi
slava vekomaj!“

S takimi čutili častimo, hvalimo
povišujmo, preslavljajmo in poveličujmo
tudi mi trojedinega Boga noč in dan z
vsimi svojimi močmi in počutki, z vsim
kar imamo in smo. Sej druzega storiti
ne moremo, kakor le Častiti in hvaliti
presveto Trojico, in pa toliko bolj, ko¬
likor veči in popolnama nedosegljiva
je ta skrivnost Božja. Kadar namreč
se od te skrivnosti govori, pravi sv.
Ambrož, „obmolkne glas, ne le moj,
ampak tudi glas angelov. 11  Ako bi pa
koga motilo, de te imenitne skrivnosti
ne more zapopasti, naj pomisli, de tudi
iz vidnega stvarjenja Gospodovega sko-
rej nobene reči ne more do korenine
razlagati. Kdo more povedati, kako se

366

zgodi', de kače z močjo svojih oči ne-
ktere zvčrice tako opanajo, de jim sa¬
me v žrelo lezejo? Kako se to godi,
de kalamik ali magnet železo nase vle¬
če? Ali kakosna tovarna ali mašina v
semenu ali korenini to stori, de se
začne vse zredama razpletati in tako
lepo gre v steblo, perje, cvetje in sad,
de ima vsako peresce, vsaki cvetek,
vsaka bilka svoje okenca, duške, žilice
itd., po kterih potrebnega živeža jemlje
iz zemlje in zraka, pa tudi tisto odpe-
ljuje in odmčtva kar ji ni potreba. Kdo
veleva Osam, de naj cevke svojega gnjez-
dica vselej nekoliko postrani postavijo,
ker sicer bi jih dež zalival; kdo jim bere
postavo, ko za svoje stanovanje tvarino
skupaj nosijo, de naj reči' vsake barve
posebej skupaj devljejo? Odkod vedd
mravlje in bučelice, de naj kralje in kra¬
ljice med seboj imajo? V kteri šoli so
se celo serditi seršeni hvaležnosti učili,
ki se s sladčicami celo upitomiti dajo, ka¬
kor neki naravoslovec enak prigodek

367

popisuje ? *) Oni spoznajo dobroto in
terdijo hvaležnost, ki jo človek tako
rad zaverže. Pač po pravici pravi neki
never.sk modrijan: ,,Na.š um je tako ne-
zmožin, de bi natoro vidnih reči umel,
kakor nezmožno je sdvino oko, v solnce
gledati . 11

Ako pa ne zapopademo pozemelj-
skili reči, ki jih s svojimi počutki v ob¬
lasti imamo, kako hočemo umeti to,
kar je nadzemeljsko, nebeško, božje,
— ali kako še le neskončno modrega
umetnika samega, kteri je v tako majh¬
ne reči tako velike skrivnosti djal ? —
Dosti nam je torej vediti, kar nas vera
uči: „Trije so, ki pričevanje da¬
jejo v nebesih, Oče, Beseda, in
sv. Duh; in ti trije so Eno.“

I m amo pa neko podobo prehvalje¬
ne sv. Trojice tudi v svoji duši, ki je
podoba Božja, in se torej ni čuditi, de
je troj edini Bog saj neko senco tega
božjega trojstva v našo dušo djal. Ka-

*) Natur und Offenti. 1859.

o 68

kor je Bog edini, tako je tudi naša du¬
ša edina;  kakor je pa Bog v osebah
ali peršonah trojni, tako je tudi naša
duša v močeh trojna, in te moči so:
spomin, um in volja. „Po spominu,“
pravi sv. Bernard, „smo podobni nebe¬
škemu Očetu, po umu Bogu Sinu, in po
volji sv. Duhu.“ Pa tudi tako le: ,,Oče
je Bog, Sin je Bog, sv. Duh je Bog,
vender pa v treh osebah niso trije Bo¬
govi, ampak en sam Bog je: tako je
tudi um duša, spomin duša, volja duša;
vender pa niso tri duše v treh raznih mo¬
čeh, ampak le ena sama duša je v njih.“
Tu tedaj imate razločno podobo presv.
Trojice sami v sebi. Zdaj pa naj vsak
dobro pogleda v to podobo , kakošen
je njegov spomin, kakošen um, kakošna
volja? Svčt je Oče, svet je Sin, svet je
božji Duh. Ali zamoremo pa tudi mi
reči: Svet je moj spomin, ker pri svo¬
jih delih nikoli ne pozabim Gospoda in
se v strahu Božjem varujem hudih pri¬
ložnost; svet je moj um, ker z njim
spoznavam Boga v vsem njegovem stvar-

369

jenji in ga ne obračam v zvijače, prekane,
goljufije in sploh v dosego grešnih name¬
nov; sveta je moja volja, ker Boga in
njegove zapovedi ljubim , greh pa so¬
vražim, čertim in se ga ogibam, ali
sploh, ker je moja volja z Božjo voljo
sklenjena, de le to hočem in Želim, kar
tudi Bog hoče in zapoveduje? Vedi te¬
daj Človek, če imaš to trojstvo v sebi
posvečeno, potem ti zmiraj presveto
Trojico hvališ in spolnuješ, kar je bilo
v začetku rečeno: „ Častimo Očeta, in
Sina s sv. Duham; hvalimo in povišuj¬
mo ga čez vse na vekoma!“ —

Ce pa tega ni v tvoji duši, je v
nji drugo, satanovo trojstvo, ali pa se
mesto zanj pripravlja, to je namreč tisto
prav peklensko trojstvo, ki ga sv. Janez
znamnja in imenuje: „poželenje me¬
sa, poželenje oči, in napuh živ-
1 j e nj  a,“ ali z drugimi besedami: ne¬
čistost, lakomnost in napuh. Zakaj če
je duša s temi pregrehami ognjušena,
je ona bolj podobna hudobnemu duhu,
kakor pa Bogii, ki jo je po svoji po-

24

370

dobi vstvaril. Te nesreče pa nas večni
Bog obvari!

S tem pa naj se poslovi z vami
perva cvetlica letašnjih Šmarnic, ktere
namen je bil skoz in skoz ta, kakor
unih mladenčevv ognjeni peči, namreč:
De bi Božjo dobrotno previdnost v
vsem stvarjenji častili in hvalili; pa tu¬
di, de bi s svojo voljo bili vselej Bogu
popolnama podložni, naj se nam godi
dobro ali hudo, ter bi v nobeni še ta¬
ko nesrečni ali žalostni okolišini čez
Božjo dobrotno previdnost ne godernjali,
ker zdaj smo se vse skozi prepričali in
jasno spoznamo, de Bog vse prav dela
— v Božjo čast in v naše zveličanje.
Prosim vas tedaj še enkrat, globoko v
serce si zasadite ta nauk, ker zoper
dobrotno previdnost Božjo se na svetu
veliko greši.

Sklenimo pa z zdihljejem sv. Av¬
guština: „Presveti troj edini Bog! Dodeli
de bomo pred vsim drugim na te mis¬
lili, pred vsim tebe spoznali,  pred
vsim tebe ljubili . 41  Tako bomo po

371

spominu, umu in volji tebi tako popol-
nama podobni, kakor si od nas tirjal
pervi trenutek našega življenja. Ti si
naše upanje, naše zveličanje, naša čast
o presv. Trojica!*)

Sv. Frančiška Romana ali Rimljanka.

Tako posebno pomilostenih prijatlic Bož¬
jih je malo, kakor je bila ta svetnica. Dala
je nar lepši zgled življenja otrokam, devicam,
zakonskim ženam, vdovam in nunam. Imela
je že v naj pervem še nezavednem cvetu svo¬
jega življenja dar tako svete sramožljivosti
in čistosti, de so jo vselej solze oblile, ako
bi jo bila kaka moška roka, če tudi njenega
lastnega očeta, pobožati hotla. Pervi besedi,
ki ji je izgovarjala, ste bili Jezus  in Ma¬
rij  a. Že njene otročje leta niso bile skorej
nič druzega kakor sama molitev in svete
misli. Prazne besede ni nikoli spregovorila, in
vse njeno djanje je kazalo, kako silno je
ljubila Boga, in tudi svojega bližnjega. Pre-
ljubeznjivo dobroto Jezusovega včlovečenja
in njegovo terpljenje je vsak dan premišlje-

*) Dr. Bern. Schels Chri s tkatk. Lelire, I. str. 204. 205.

24*

372

vala. Kadar je govorila od prelepega devištva
Marije Device, in pa od nje kakor Božje Ma¬
tere, takrat so bile njene besede kakor go¬
reče iskre. — V zakonskem stanu je terpela
velike britkosti, pa vselej voljno in z naj ve¬
ži vdanostja v voljo Božjo; mnogotere ne¬
sreče so jo zadevale, ker j«

Bog pomagal. Eden naj večih sovražnikov
njene deržine ji je neki dan na zbiranje dal,
kaj če rajši, de ji njenega moža ob glavo dene,
ali pa naj mu da svojega pervenčka Janeza
Kerstnika v zastavo. Bila je v strašnih za¬
dregah, ker če izroči sina, se boji, tolovaj de
ga bo spridil; če ne, bo pa mož življenje
zgubil. — V tem strašnem stanu zbeži z otro-
kam iz stanovanja. Na poti jo sreča njen
spovednik, Don Antonio, in po Božjem na-
vdajanji ji zapove hiteti v cerkev Marije De¬
vice „Ara Coeli,“ tamkaj bo svojega otroči¬
ča otela. Ravno tam pri ti cerkvi pa je so¬
vražnik na otroka čakal. Vender Frančiška,
ki je svojemu spovedniku, kakor namestniku
Božjemu, vselej na naj manjši besedico po¬
korna bila, ga je tudi tukaj poslušala, teče
gori k cerkvi in da otročiča trinogu v roke.
Potem gre v cerkev, se verže pi-ed Mariin
altar, daruje nebeški Kraljici svojega otro¬
čiča, svoje življenje, svojo ljubezen do
njega, goste solze se ji čez lica ude-

upala in njemu vselej zvesta

373

rejo in ji olajšajo britko materno serce.
— Že je bil trinog otroka na konja spravil
in je hotel oddirjati; Bog pa se je na proš¬
njo Marije Device zvesti služabnici milost¬
nega skazal: konj stoji kakor prirašen in se
ne premakne dalje, •— pa tudi pri štirih dru-
zih jezdicih ne, kteri so za njim zaporedama
skušali sinčka unesti. S tem čudežem ostra-
šen da materi otroka nazaj tisti trenutek, ko
je bila svojo molitev dokončala.

Hotel sim pa zlasti to omeniti, kako je
sv. Frančiška sv. Trojico nezrečeno ljubila,
kako priserčno častila, kako jo vekomaj gle¬
dati iz vsega serca kopernela. Neki dan po
sv. obhajilu se je to prav jasno razodelo. Vi-
dila je namreč v duhu na prav veliki pla¬
njavi velikansko prečudno drevo. Devet straž¬
nikov je bilo okrog debla (mende devet an¬
gelskih verst ali korov), in bister studenec
je tamkaj rosil. Drevo ima dvanajst vej, spo-
dej in zgorej po tri; to je znamnje presv.
Trojice. V sredi med vejami je presv. Ma¬
rija Devica z Jezusam Detetam, ki se ji zdi,
de mora kako poltretje leto imeti, se žari v
svitlobi, in truma angelov ga obdaja. Čudo¬
vito lepa svitloba sije skoz drevo tako prijazno,
de se vidi, kakor bi cvetje, perje in sadje
bili sami dragi leskeči kamni. Frančiška te¬
če k drevesu, se ga oklene in kliče tako, de
jo domači slišijo, dc je nobena stvar več od

374

tod ne spravi. Bila je opominjana od Marije
in svetnikov v prikazni, de naj odstopi s tega
kraja, ker duša, ki je še v telesu, ne more
tukaj stanovati. Ona pa toliko priserčno pro¬
si, de naj jo puste, de se ji poslednjič Dete
Jezus, po kterem koperni, v naročje spusti in
ga sme objeti. Tode bilo je nebeško Dete
zmiraj težji, tako de se svetnica poslednjič
sklone in kliče: „Gospod! nisim močna, imej
usmiljenje z mojo slabostjo, bodi ložji;“ in
ona se poverne na zemljo, Jezus pa nazaj k
svoji Materi. — Frančiška je umerla 9. sušca
1439. —

S tem slovo vzamemo za letaš tudi od
druge cvetlice, ki je imela namen, hvalo in
zaupanje  do preusmiljene Marije Device v
sercih vernih poslušavcev obudovati, in pa
vse k bogoljubnemu keršanskemu življenju
vnemati.

O Marija! tebi smo darovali vsak dan
to cvetlico, sprosi nam, de se bo njen namen
pri vsih vernih poslušavcih dosegel in obiln
sad rodil.

Cvetlica za celo leto ua dom.

De ne pozabite skoz leto naukov, ki ste
jih ta mesec slišali, vam dam za celo leto
cvetlico Šmarnico  v spomin. Ta naj pri-

375

jazniši cvetka in naša zvesta tovaršica skoz
ta mesec rase po dobravah in senčnih logih:
tudi vi hodite po hladnih logih in senčnih
dolih Božjih zapoved in Marijnih zgledov. —
Šmarnično belo cvetje naj vam pomeni skerb
za čisto vest in stan gnade Božje. Iz lju¬
bezni do Šmarnice Marije naj nikar nobeden
ne živi v smertnem grehu. — Ker pa na¬
vadne poljske šmarnice ne bodo zmiraj cvetle,
vam odkažem drugo prelepo šmarnico, ki
cvete vse štiri letne čase, in je ravno tako
lepa v viharji, v snežnih zametih in deževji,
kakor ob jasnem nebu in solnčnem sijanji, in
za veliko prebivavcev naše dežele ima tudi
ta prid, de jo skorej zmiraj in od vsih strani
lahko vidijo: „Šmarna gora“  se ji pravi.
Ozirajte se na njo in zdihujte k nji;  — po¬
rok sim vam, de vam utegne prav dobro slu¬
žiti; zna vas celo pogubljenja obvarovati. Za-
morete tudi od deleč na njo komu pokazati,
ki ne razodeva dobrih namenov; tako vteg-
nete še celo njegovo dušo rešiti večne smerti.
Šmarnica „Š m a r n a gora"  tedaj naj vam
bo skoz vse leto živo priporočena.

376

Naloga. Vzemite na pot seboj tudi ojstro
orožje zoper skušnjave in vse nevarnosti: „Marija
pomagaj!"  se mu pravi. V vsaki nevarnosti in
skušnjavi se ozrite s telesnimi ali pa saj z dušnimi
očmi na ,,Šmarno goro" in zakličite: „M arija
pomagaj!“

Hvaljen bodi Jezus Kristus

Poglavitnimi viri. ki so k tem Šmarnicam po-
mogli: „Von der gottl. Vorsehung 11 , aus dem Franz.
Koln 1860. — Ott Marianum, Regensburg 1859. —
Die Nachfolge der allersel. Jungfrau Maria, Regensburg
1854. — Dr. R. Sehels „Wahrheiten“, Schaffhausen
1861. — Zapisniki doseženih milost na Žalostni gori od
1. 1740; na Dobrovi od 1. 1756, in ljublj. uršulinskega
samostana. — Več od gg. duhovnov poslanih nazna¬
nil. — Herder Convers. Lexie. Freiburg im Breisgau
1858. — „Natur und Offenbarung" Miinster. In več
druzega.

narodna

IN UNIVERZITETNA
knjižnica