Otvoritev Veterinarski dom Domžale d.o.o. stran 3 Podoknica Domžale, petek, 1. oktobra 2010, ob 18. uri pri Kebru. stran 8 GLASILO OBČINE DOMŽALE 24. september Letnik L, št. 11 Vabilo Deseti festival za tretje življenjsko obdobje .L i-. ■ stran 8 Intervju Borut Peršolja ^ geograf, vodnik Planinske zveze Slovenije in inštruktor planinske vzgoje PA JO IMAMO - MODERNO IN ZELENO KARANTANSKO CESTO Za lepši in prometno varnejši vhod v naše mesto V sredo, 15. septembra 2010, je bila svojemu namenu izročena obnovljena Karantanska cesta. Slovesnosti se je udeležilo veliko prebivalcev našega mesta in drugih, ki so se veselili nove pridobitve. Med njimi so bili tudi župan Toni Dragar in podžupana Občine Domžale, Andreja Pogačnik Jarc in Vinko Juhart, župan Občine Kamnik, Tone Smolnikar, dr. Miroslav Stiplovšek, častni občan naše občine, številni svetniki in svetnice ter predsedniki svetov KS, med njimi tudi dr. Franc Habe, predsednik Sveta KS Slavka Šlandra, Vera Banko, predsednica Sveta KS Simona Jenka, in Janez Ulčar, predsednik Sveta KS Venclja Perka, ki so, skupaj z županom, prerezali trak in tako izročili Karantansko ulico uporabnikom. stran 5 Kratka informacija o poplavah v Občini Domžale Na podlagi vremenskih opozoril in stanja na območju Občine Domžale je župan Občine Domžale, Toni Dragar, v petek, 17. septembra 2010, ob 17. uri, aktiviral Občinski štab za civilno zaščito ter na podlagi poročil s terena ocenil trenutno situacijo. Več o stanju v občini vam predstavljamo na strani 16. UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE LIPA DOMŽALE VAS VABI NA TRADICIONALNO SREČANJE STAREJŠIH NA KOSTANJEVEM PIKNIKU, ki bo v četrtek, 7. oktobra 2010, na Jamarskem domu na Gorjuši. Udeležite se aktivnosti, ki smo jih za vas pripravili ob tej priložnosti. Za pohodnike je zbirno mesto ob 10. uri, na parkirišču pred nekdanjo tovarno Univerzale, od koder se boste odpravili na pohod. Ob 10. uri se bo v prostorih Jamarskega doma začela javna razprava O REFORMI POKOJNINSKEGA SISTEMA. O vsebini navedenih zakonov bodo svoja mnenja predstavili: Predstavnik Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Predstavnik Zveze društev upokojencev Slovenije. Sodelovali bodo: Toni Dragar, župan Občine Domžale, poslanci v državnem zboru, svetniki občinskega sveta in člani Lipe. Od 12. 00 ure dalje: KOSTANJEV PIKNIK, KULTURNI PROGRAM in ZABAVA. Pridite in preživite prijetne trenutke druženju v naravi in zabavi, zato si izberite od ponujenega tisto, kar vas zanima in razveseljuje. SD Socialni demokrati Domžale vas vabimo v torek, 28. 9. 2010, ob 17. uri v KD Franca Bernikav Domžalah na javno tribuno: VSE O POKOJNINSKI REFORMI Z nami bo generalni direktor direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela na MDDSZ Peter Pogačar. V petek, 1. oktobra 2010 ob 17. uri pa Socialni demokrati Domžale vabimo v knjižnico Domžale na SREČANJE z upokojenci in člani Združenje zveze borcev za vrednote NOB. Več o naših aktivnostih in programu 2010 - 2014 si lahko preberete na naši spletni strani www.socialnidemokrati-domzale.com P PVC OKNA IN VRATA AKCIJA -11% Zimski vrtovi, lesena vrata, nadstreški, ograje, konstrukcije. Dobava v 15 dneh. Brezplačni ogled, izmere in ponudba. 041/627-068, 01/72-44-220 WWW.mke.Si MKE d.o.o. Domžale, Mačkovci 27, Domžale MILAN MARINIC Vsak od dogodkov je svoj biser Ko sem pred nekaj dnevi prvič dobila v roke program abonmajev, predstav za prihajajočo sezono v Kulturnem domu Franca Berni-ka Domžale, sem bila navdušena. Ze prej so mi bile posamezne predstave, ki so jih pripravljali všečne, a kakor so letos zaokrožili vsako celoto abonmaja, kar letos vsaka predstava zase, na prav vsakem kulturnem področju prinaša poslušalcem in gledalcem je tisto, kar predstavlja zavod kot je KD Domžale - popolni kulturni MIHA ZALOKAR Izzivov ne manjka Miha Zalokar je bil dolgoletni košarkar Heliosa. 29-letnik je letos zaključil kariero profesionalnega košarkarja, zato sem uporabila preteklik. Vendar pa se s tem njegove aktivnosti še zdaleč niso končale. Čeprav se ni odločil za nadaljnje delo v košarki, kakor marsikdo, pač pa je ob igranju košarke Miha tudi doštudiral in se tako odpravlja po drugi poti, bo košarka najbrž vedno del njegovega življenja. Tako ali drugače. Tokrat sem se z njim pogovarjala v novem obdobju njegovega življenja. Miha pa ostaja tak, kot je bil, preprost, simpatičen fant, ki zanesljivo opravlja tisto, česar se loti. Pa naj gre za njegov konjiček ribolov, nedeljski obisk hribov in gora ali pa poklic. stran 21 užitki praktično za vsakogar. O prihajajočem programu in tudi o tem, kaj sploh je kultura ter kako kulturni smo Domžalčani in Domžalčanke sva se pogovarjala z direktorjem Kulturnega doma Domžale, Milanom Mariničem. stran 13 ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE DOMŽALE VABI TEDEN OTROKA OD 4. DO 9. OKTOBRA 2010 V četrtek, 7. oktobra, od 15.30 do 18.30 Zveza prijateljev mladine v parku ob občinski stavbi organizira različne dejavnosti, v katere želi pritegniti otroke. Pripravili bomo vrsto delavnic, pekli kostanj, poskrbeli bomo za glasbene vložke, mladi atleti bodo pokazali svoje športno znanje, žonglerji pa svoje spretnosti. Dobrodošli otroci in starši! Veseli smo, da lahko čestitamo dijakinji Gimnazije Domžale Evi Sever, vzorni dijakinji, ki je postala ZLATA MATURANTKA. Čestitke pa tudi Gimnaziji Domžale za skoraj 90 odstotkov uspešnih dijakov. Na fotografiji zlata maturantka Eva Sever in ravnatelj Gimnazije Domžale. Čestitamo! stran 9 EDGE Občina Domžale v petek, 24. septembra 2010, med 15. in 18. uro vabi na ERACDJSKO DRUŽENJE v CEIMDNOV PARK Svoje aktivnosti bodo predstavila društva, organizacije in zavodi, ki delajo s starejšimi in mladino. Za prijetno popoldne pa bodo poskrbela kulturna in športna društva ter skupine. Prisrčno vabljeni! Župan Občine Domžale Toni Dragar 2 íz urada župana 24. SEPTEMBER 20I0 Dragí bralci, drage bralke, čeprav po nacionalnih medijih spremljamo stanje na poplavljeno najbolj ogroženih področjih, pa se je narava s svojo močjo dotaknila tudi Občine Domžale. Najbolj poplavljena območja in posamezniki so, kljub opozorilom in pripravljenosti, lahko le spremljali potek dogodkov, medtem ko so drugi lahko nekaj imetja tudi rešili. Tokrat nedotaknjeni posamezniki pa smo lahko pomagali, prve dni s spodbudnimi besedami, kasneje pa tudi z dejanji. Sanacija nastale škode bo prav gotovo dolgotrajna, posebej pri tistih, ki so celotno poletje pridno obnavljali in adaptirali. Pomoč bo tukaj prav gotovo potrebna, vendar ne v obliki spodbudnih besed, ampak tudi z dejanji in nepovratnimi sredstvi. Vsi tisti, ki nam lahko največ ponudijo so sicer v Ljubljani, bomo pa v sredini meseca preverili tiste, ki lahko z različnimi oblikami formalnega ali neformalnega prepričevanja pri njih veliko dosežejo. Čaka nas torej izbira med županskimi kandidati, predvsem tehtna odločitev med prikazanimi rezultati in danimi obljubami, ki nekatere zahtevajo trezni razmislek ali so realne ali ne. Ne smemo pa pozabiti še na kandidate za Občinski svet, ki odločajo o smeri razvoja občine in programih, ki jih bo župan kot del izvršilne oblasti izvajal v občini. Na njih pogosto pozabimo, vendar je njihov delo prav tako pomembno. Sožitje z županom lahko prinese občini hitrejši, zanesljivejši in v teh negotovih časih tudi varnejši razvoj občine. Z zapisanim vas želim ponovno opozoriti, da ste prav vi tisti, ki odločate, ki izbirate in da je prihodnost občine odvisna tudi od vas. Seveda pa vam v tej številki glasila poleg poplav in volitev ponujamo tudi družbene vsebine, v osrednjem intervjuju vam predstavljamo Boruta Peršoljo, na kulturi intervjuju z direktorjem kulturnega doma Milanom Mariničem o začetku nove sezone, in na športu še pogovor z Mihom Zalokarjem o zaključku košarkarske kariere in načrtih za prihodnost. Veliko majhnih užitkov in prijetnih druženj vam želim, urednico ZUPANOV SPREJEM Dve Ajdi - dve uspešni dekleti Zupan Občine Domžale, Toni Dra-gar, vedno rad poudarja, kako je ponosen na uspehe, ki jih dosega lokalna skupnost, društvo ali organizacija, pa tudi posamezniki - vsak na svojem področju. Letošnji konec poletja oz. začetekjeseni je bil posebej uspešen za tri mlade Domžalčanke: Ano, ki je postala zlata maturantka Gimnazije - Srednje šole Domžale; Ajdo Stino Turek, ki je zmagala na festivalu, in Ajdo Sitar, ki je dobila številne čestitke za naslov prve spremljevalke letošnje Miss Slovenije. Zal je bila v času sprejema zlata maturantka, ki jo čaka študij na Filozofski fakulteti, v tujini, zato jo bomo predstavili v eni od naslednjih številk glasila, v tej pa lahko preberete o sprejemu pri županu. Posebej pa predstavljamo tudi vsako od uspešnih deklet. Obe dekleti sta bili nad sprejemom prijetno presenečeni, še bolj nad prijaznimi besedami župana, ki je čestital obema ter poudaril, da je ponosen na njuna uspeha, ki imata precej enako pot - na obeh sta morali, ena na glasbenem, druga pa na lepotnem tekmovanju, dokazati, da sta najboljši. V prijetnem pogovoru sta predstavili vsako svojo tekmovalno pot. Tako je Ajda Stina Turek povedala, da je glasba stalnica v njenem življenju ter da je na tej poti dosegla že vrsto glasbenih uspehov, ki jih želi nekoč nadgraditi s petjem na Evroviziji. Ajda Sitar pa je na kratko predstavila svojo športno pot, na kateri je bila že uspešna tekačica na dveh svetovnih in dveh evropskih prvenstvih v gorskih tekih ter hitra tudi na srednjih progah, zelo zanimivo pa je bilo tudi njeno pripovedovanje o letošnjem izboru Miss Slovenije in nadaljnji življenjski poti, na kateri bo ob študiju prava skušala najti najuspešnejšo povezavo med nadaljnjo atletsko kariero ter kariero fotomodela. Obe sta na vprašanje, kakšne se jima zdijo Domžale, povedali, da so prijetno mesto, da ju pravzaprav nič ne moti, razen letošnje poletje obnova Karantanske ceste, ki jima je precej podaljšala pot do njunega treninga oz. učenja petja. Prijetno srečanje, v katerem sta obe dekleti dokazali, da imata kljub mladosti že skoraj začrtani življenjski poti, na katerih bosta zaradi svoje vztrajnosti in delavnosti zanesljivo uspeli, se je za- ključilo s čestitkami župana in njegovo željo, da v življenju dosežeta vse in še mnogo več, kar si želita, ter da se ob podobnih uspehih ponovno srečajo. V. ZMAGOVALKA 15. FESTIVALA NOVIH SKLADB Ajda Stina Tuurek Ajda Stina Turek je mlada glasbenica, ki je 11. avgusta 2010 dopolnila 16 let. Številnim uspehom na glasbeni sceni se je letos pridružil največji: Ajda Stina Turek je s svojo četrto avtorsko pesmijo GREM Z VETROM postala zmagovalka Glavnega večera 15. Festivala novih skladb (FENS) v Kopru. Ajda Stina Turek poje že od mladih nog in je pri petih letih začela nastopati s pevskim zborom Glasbene šole Domžale - Domžalčki, pod vodstvom Jožice Vidic, občasno pa je obiskovala ure petja pri priznani učiteljici petja, operni in jazz pevki Dadi Kladnik. Odlična glasbenica in pevka je v Glasbeni šoli Domžale pri Anastaziji Juvan zaključila osmi razred violine in opravila sprejemne izpite na Konservatoriju za glasbo. 40. dnevi narodnih noš v Kamniku V nedeljo, 12. septembra, so se s tradicionalno slavnostno povorko zaključili 40. dnevi narodnih noš v Kamniku. Na povabilo kamniškega župana Antona Toneta Smolnikarja se je prireditve udeležil tudi žu-)an Občine Domžale, Toni Dragar. ^ovorka je podrla vse dosedanje rekorde in ob 15. uri skozi staro mestno jedro sprehodila kar 2.500 narodnih noš. Za večjo barvno in mednarodno pestrost med nošami so poskrbeli gostje iz Makedonije, Srbije in Portugalske. Prav tako je več kot pozitivno presenetilo število obiskovalcev, ki so se v Kamniku zbrali v nedeljo popoldne. Verjetno je marsikoga presenetil tudi obisk predsednika Republike Slovenije dr. Danila Turka in njegove soproge Barbare Miklič Turk. Okrogli jubilej dni narodnih noš je bil razlog V letošnjem letu nekdanja učenka Osnovne šole Venclja Perka Domžale obiskuje drugi letnik Gimnazije Jožeta Plečnika v Ljubljani ter prvi letnik Srednje glasbene šole, smer petje jazz-zabavna glasba. Pri prvih za letošnjo posebnost, to je 40 podob oblačilne dediščine, s katerimi so bile predstavljene podobe časa, prostora, podobe nekaterih stanov in posebnih priložnosti ter podobe pripadnostnega kostumiranja. Kot vsako leto pa so se predstavile tudi folklorne skupine, posamezniki in društva. T. L. treh avtorskih pesmi sta ji veliko pomagala Anastazija in Miran Juvan, katerima je za nesebično pomoč pri začetkih pevske poti izredno hvaležna, ceni pa ju tudi kot glasbena pedagoga. Če pogledamo malce v zgodovino mlade pevke, ugotovimo, da so jo Slovenija in Domžalčani spoznali že v letu 2007, ko je bila ena od dveh superfinalistk prvih otroških karaok na TV-Slovenija, iz tega leta je tudi njen prvi nastop na otroškem FENS v Izoli, s pesmijo Čarovnica Cica, njen glas in nastop smo lahko občudovali v oddajah RTV Slovenija Umko in Dobro jutro ter njeno petje, skupaj z Anžejem Dežanom in Katjo Koren, pri snemanju pesmi Alenke Godec Naj sneži. Njeni uspehi so se nadaljevali tudi v letu 2008, ko je bila na zaključnem tekmovanju mladih pevcev na Umko-viziji 2008 v duetu z Regino druga, četrto mesto pa si je ob spremljavi Godalnega orkestra Anastasia strings, katerega redna članica je, pripela tudi na najstniškem FENS-u 2008, v Kopru. Z uspehi je nadaljevala tudi v letu 2009, saj si je tako na Glasu mladih kot na Glasu Gorenjske ter na 14. najstniškem FENS v Izoli pripela pripela druge nagrade, na glasbe-no-plesnem vrtiljaku Pikinega festivala 2009 v Velenju pa je prejela Zlato Piko. Veliko nastopa tudi na humanitarnih in glasbenih prireditvah, tudi v Domžalah. Leto 2010 ji je prineslo največje uspehe doslej, saj je osvojila tretje mesto na Prvem glasu Gorenjske 2010, drugo mesto na Glasu mladih ter postala zmagovalka 15. festivala FENS s skladbo GREM Z VETROM, za katero sta lasbo in aranžma napisala Klemen otar in Gašper Kržmanc, besedilo pa Matjaž Turek. O zmagovalki je odločalo z glasovanjem kar deset radijskih postaj, zanjo pa se je odločila tudi strokovna komisija. Ajda Stina je prijetno mlado dekle, nekoč tudi uspešna šahistka, ki ve, kaj hoče, čeprav se še ni čisto odločila, ali bosta petje in glasbe vse življenje njena spremljevalca. Za to je še čas, pravi. O nastopih pa: »Nastopi me dobesedno uročijo, zato ni nič nenavadnega, če najraje pojem v živo, predvsem slovenske »zi-mzelenčke« in balade, ki mi najbolj ležijo.« Rada pove, da ima veliko podpore v domačih, da ji je lanska pesem ZA VEDNO TVOJA bolj ugajala kot letošnja GREM Z VETROM, da načrtuje, da se bo že v letošnjem letu potegovala za nastop na EMI, ostalo pa naj ostane skrivnost ... Iskrene čestitke za zmago in držimo pesti, da se tradicija domžalskih nastopov na EMI in kasneje EVROVIZIJI nadaljuje - z Ajdo Stino Turek v glavni vlogi. Vero gl K PRVA SPREMLJEVALKA MISS SLOVENIJE Bodoča pravnica, odlična atletinja Ajda Sitar Domžalčanka Ajda Sitar, študentka prvega letnika Pravne fakultete, udeleženka dveh mladinskih svetovnih in dveh evropskih prvenstev v gorskem teku ter evropskega prvenstva v krosu, odlična tekačica na srednje proge, je paleti športnih uspehov pred nekaj tedni dodala še naslov prve spremljevalke Miss Slovenije. Lanskoletna Miss športa Slovenije je odločno mlado dekle, ki priznava, da ji je atletska pot, ki jo je začela pri 12 letih, prinesla samodisciplino, borbenost pa tudi željo po uspehu. Vse to ji v življenju, kjer je vajena predvsem prijetnih presenečenj, pa tudi trdega dela, veliko pomaga. Če je bila zmaga na lanskoletni Miss športa zanjo predvsem prijetno presenečenje, je bil izbor Miss Slovenije kar naporen projekt, v katerem se je veliko naučila in pri tem spoznala, da tudi tovrstni nastop zahteva veliko moči in energije, če hočeš biti uspešen. Z naslovom prve spremljevalke je zelo zadovoljna. Povezano je namreč s prijetnimi spomini na enotedensko druženje z dekleti, pa tudi s tem, da ji je naslov prve spremljevalke prinesel večjo prepoznavnost, pa tudi veliko priložnosti, da se uveljavi kot manekenka, čeprav se sama bolj vidi kot fotomodel. Priznava, da je bilo sedemdnevno bivanje tekmovalk precej podobno športnemu tekmovanju, saj so morala dekleta pokazati veliko vztrajnosti, tudi borbenosti in kondicije. Ajdi je pri tem njena atletska naravnanost precej pomagala. Ze pred koncem izbora je pričakovala dobro uvrstitev. S svojim nastopom je zadovoljna in vesela. Ob tem pa odločno pravi, da bi »zelo premislila, če bi šla še enkrat skozi vse priprave, ki so bile bistveno daljše in tudi težje kot tiste ob osvojitvi naslova Miss športa.« In če kdo misli, da je tekmovanje za Miss Slovenije predvsem sprehod pred gledalci in številne nagrade, Ajda pove, da je bila kljub treningu atletike ob koncu tekmovanja utrujena, pa vendar zadovoljna zaradi številnih čestitk in novih priložnosti ter novih ljudi, ki jih je spoznala. Nekatere priložnosti je sprejela, o drugih predvsem razmišlja kot o možnosti, da sama »zasluži« za študij prava, predvsem pa želi v vsem, kar bo počela, biti uspešna in srečna. Vedno je na prvo mesto postavljala »šolo«, zato se je po uspešno končani Osnovni šoli Venclja Perka Domžale ter Gimnaziji Bežigrad odločila za pravo. »Pravna fakulteta je zame dobra izbira, zanjo sem se odločila prepričana, da si bom tako pridobila poklic, ki ga imam rada,« je odločena Ajda. Svoj prosti čas bo tako v prihodnje delila med atletiko in nastopi na modni pisti ali kot fotomodel. Atletika ostaja pomemben del njenega življenja. Kljub številnim lepim uspehom se z gorskim tekom ne bo več ukvarjala. Odločila se je, da svojo kariero nadaljuje na atletski stezi, kjer je za njo vrsta uspešnih nastopov v teku na 800 in 1.500 metrov, uspešna je bila tudi kot članica štafete Atletskega kluba Domžale, v katerem trenira. Najprej bodo na vrsti krajši teki, saj bi rada pridobila moč, nato pa se bo odločila, kako naprej. Drugi del prostega časa bo namenjen modnim pistam, rada pa bi delala tudi kot fotomodel. Starši jo v vsem podpirajo in znajo pohvaliti njene uspehe, na katere je ponosna tudi sestra Alja, uspešna atletinja z več državnimi rekordi v mlajših kategorijah. Ajda Sitar ve, kaj hoče, ve pa tudi, kako uspeh doseči. Atletika ji je prinesla samodisciplino, borbenost in tekmovalnost, naslov prve spremljevalke Miss Slovenije prepoznavnost in priložnosti za pot manekenke ali fotomodela, trdno delo pa vpis na Pravno fakulteto. Zelimo ji, da bi znala najti pravo pot, ki ji bo prinesla uspeh in srečo na vseh treh področjih. Srečno, Ajda! Vero SLAMNIK JE GLASILO OBČINE DOMŽALE, IZHAJA V NAKLADI 12 000 IZVODOV IN GA PREJEMAJO VSA GOSPODINJSTVA BREZPLAČNO. • ODGOVORNA UREDNICA TINA DROLC, TEL.: 031 831 500 • POMOCNICA ODGOVORNE UREDNICE MATEJA A. KEGEL, E-NASLOV: SLAMNIK.UREDNICA@GMAIL.COM • ČLANI UREDNIŠTVA JANEZ STIBRIČ, ROMANA KARNER, JANEZ ERŽEN, TINA ZAJC, MARIJA PUKL, VERA VOJSKA IN DOMINIK JANEZ HERLE • TEHNIČNI UREDNIK JANEZ DEMŠAR • LEKTORICA NATAŠA V. JERIČ • UREDNIŠTVO GLASILA SLAMNIK JE NA LJUBLJANSKI CESTI 61 V DOMŽALAH • UREDNIŠTVO HELENA URŠIČ TEL.: 722 5050, FAX. 722 5055, SLAMNIK@KD-DOMZALE.SI • URADNE URE: OD PONEDELJKA DO PETKA OD 9. DO 13. URE, OB SREDAH TUDI OD 14. DO 16. URE. • PRIPRAVA ZA TISK: IR IMAGE D.O.O., MEDVEDOVA 25, 1241 KAMNIK. • TISK: SET D.D., VEVŠKA C. 52, 1260 LJUBLJANA - POLJE. • PRIPRAVA PRISPEVKOV: PRISPEVKE V DIGITALNI OBLIKI JE POTREBNO ODDATI V DOC ZAPISIH, DIGITALNE FOTOGRAFIJE PA LOČENO V JPG FORMATU (BREZ STISKANJA) NAJMANJ 200 DPI. TO JE POSEBEJ POMEMBNO ZARADI KVALITETE TISKA FOTOGRAFIJ. PRISPEVKI, NATISNJENI NA PAPIRJU, MORAJO BITI ZARADI OPTIČNEGA PREPOZNAVANJA BESEDIL PRINTANI V ARIAL ALI TIMES NEW ROMAN POKONČNIH FONTIH VELIKOSTI 12 (DO MAX 16) PT. 24- SEPTEMBER 20I0 domžale 3 SLOVESNO IN MNOŽIČNO V DEPALI VASI Nova lepša cesta tudi bolj varna 13. september 2010 je bil srečen dan za prijetno naselje Depala vas, saj so številni krajani in krajanke, v družbi z vodstvom občine, županom Tonijem Dragarjem, podžupanoma Andrejo Pogačnik Jarc in Vinkom Juhartom, svetniki in svetnicami, predsedniki svetov KS ter drugimi gosti, slovesno odprli obnovljeno cesto, ki je bila zaradi različnih posegov vanjo potrebna celovite obno- V eno od treh pomembnejših cest so bili ob gradnji plinifikacije vgrajeni tudi drugi komunalni vodi, ob tem pa je cestišče spreminjalo svojo višino, pojavljale so se udarne jame, različni jaški, zato se je Občina Domžale odločila, da cesto v celoti uredi, predvsem pa zagotovi večjo prometno varnost. Tako sta se gradila tudi pločnik in javna razsvetljava, pri obnovi pa so pomagala tudi nepovratna evropska sredstva. Danes je cestišče urejeno v širini 5,5 metrov, po obeh straneh zaključeno z betonskim robnikom, na zahodni strani pa je urejen pločnik v višini 1,5 metra. Urejeno je odvajanje padavinskih voda vozišča v obcestni meteorni odvodnik, ki se je zacevil, voda pa se zliva v Depalščico, ki so jo uredili in očistili ter vzpostavili ekološko ravnovesje. Gradbena dela je izvajalo podjetje Asfalti Grobel-nik d.o.o. iz Žalca, ob strokovnem nadzoru gradbenega inženirja Antona Modica. Vrednost izvedenih gradbenih del rekonstrukcije ceste znaša 170.000,00 evrov. Tako urejena in obnovljena lepa cesta zagotavlja tudi večjo varnost. Ker ni bilo mogoče pridobiti vsega potrebnega zemljišča, ostaja del ceste brez nujno potrebnega pločnika. Projektantska vrednost del je 440.000 evrov. Številni prisotni na slovesnem odprtju so najprej prisluhnili domačinu Mitji Arnušu, članu Sveta KS Venclja Perka in predstavniku vaške skupnosti Depale vasi, ki je po pozdravu in zahvali, vsem, ki so se trudili ob obnovi ceste, posebej še občini in županu Toniju Dragar-ju, poudaril potrebo po odpravi še nekaterih problemov, ki bodo prebivalcem tega prijetnega naselja omogočili kvalitetnejše življenje. Njegovi želji se je pridružil tudi Janez Ulčar, predsednik Sveta KS Venclja Perka, in izrazil zadovoljstvo, da je investicija končana ter da zagotavlja bistveno boljšo prometno varnost. Župan Toni Dragar je na kratko predstavil gradnjo ter nekatere investicije, ki jih lahko pričakujejo v prihodnje, izrazil je željo, da se čim prej uredijo pravne zadeve ter se pridobi tudi ostalo potrebno zemljišče in se ob koncu zahvalil vsem prebivalcem in prebivalkam Depale vasi za sodelovanje, pomoč in razumevanje ter vsem zaželel varno vožnjo. Sledilo je slovesno odprtje ceste, ki so ga opra- vili vsi trije govorniki, polepšali pa glasbeniki Trobilskega okteta Godbe Domžale, pod vodstvom Damjana Tomažina, kapelnika godbe. Slovesno odprtje, ki je potekalo ob novi cesti, pa pravzaprav ni bilo le odprtje nove ceste, temveč prijeten pogled na lepo urejene domačije, ki jim je nova cesta omogočila lepši izgled in varnejšo vožnjo. Precejšnje prijetno presenečenje pa so bile tudi številne dobrote, ki so jih dekleta in žene iz Depale vasi pripravile za slovesno odprtje nove ceste in z njimi razvajale vse prisotne. Vsem uporabnikom ceste: srečno in varno! Vera Vojska V DOMŽALAH IMAMO NOV VETERINARSKI DOM Boljši pogoji za izpolnjevanje poslanstva veterinarstva »Dober dan, lepo pozdravljeni na slovesnem odprtju novega Veterinarskega doma Domžale, ki je še eden v nizu uspehov, ki se jih v naši občini znamo veseliti in jih cenimo, ne glede na to, ali jih dosega občina kot lokalna skupnost, zavod ali podjetje, ali pa posamezniki. Na majhnih in velikih uspehih namreč temelji razvoj naše občine,« so bile pozdravne besede župana Tonija Dragarja ob slovesnosti, s katero je bil 8. septembra 2010 svojemu namenu predan novi Veterinarski dom Domžale v Zaborštu, Ihanska cesta 19a. Slovesnega odprtja sta se udeležila predsejdnik Veterinarske zbornice, Viktor Štokojnik, in njen direktor, Jernej Lenič, domžalski župan in podžupanja ter župana sosednjih občin Lukovice in Moravč, poslanka Cveta Zalokar-Oražem, svetniki in svetnice ter številni drugi, ki so se iskreno razveselili boljših pogojev za delo veterinarjev pa tudi vseh koristnikov njihovih uslug. Domžalski veterinarji, ki smo jih doslej lahko obiskovali v Domžalah, na Cesti talcev, so se po prodaji prostorov IMP za potrebe bodočega Medgene- Veterinarski dom Domžale d.o.o., Zaboršt, Ihanska cesta 19 a, 1230 Domžale Uradne ure: od ponedeljka do petka od 7. do 12. ure in od 17. do 18. ure sobota od 7. do 9. ure, nedelja in prazniki od 8. do 9. ure Telefoni: Ambulanta in dežurna številka: 01/721 28 84 Osemenjevanje plemenic: 01/721 61 94 01/721 28 84 Trgovina za male živali: 01/722 68 62 racijskega centra Bistrica preselili v Zaboršt, in s tem, kot je na odprtju dejal direktor doma Bogdan Orehek, pridobili nove prostore ter poudaril: »Zelo smo zadovoljni z novo pridobitvijo in z veseljem smo začeli delati v novih prostorih. Ne dvomim, da to zadovoljstvo delimo z vsemi uporabniki, ki so in bodo iskali pomoč, tako za zdravljenje malih kot velikih živali, in vseh tistih, ki bodo potrebovali kakršenkoli nasvet. Zato v imenu sodelavcev izražam zahvalo vsem, ki ste k tej, za nas zelo pomembni, pridobitvi največ prispevali«. Zahvalil se je direktorici IMP, Anici Rovanšek, novemu sosedu Miroslavu Hacetu, arhitektu Andreju Girandonu, vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri gradnji doma, sodelavcu Damjanu Gašperi-nu, ter Občini Domžale, županu To-niju Dragarju in podžupanji Andreji PogačnikJarc, »^ ki so razumeli naše potrebe in od vsega začetka spremljali gradnjo in selitev ter pomagali pri pripravi slavnostne otvoritve.« Po zahvali Društvu podeželskih žena, ki so pripravile vrsto dobrot, med njimi tudi presenečenje - veliko slavnostno torto, je vsem sodelavcem in sodelavkam zaželel uspešno in prijetno počutje v novih prostorih. Med prijetnim nastopom Domžalskih rogistov je po direktorju Bogdanu Orehku, spregovoril domžalski župan Toni Dragar ter se sprehodil po zgodovini veterinarstva v naši občini, na katerega začetku je posebej omenil Ignaca in Dušana Šlajpaha ter Franca Gašperina, spomnil na spremembe organiziranosti tega področja, ki so v občino prinesle novi dom, posebej pa opozoril, da novi dom pomeni bistveno izboljšanje pogojev za delo zaposlenih, pa tudi kvalitetnejše storitve, saj so v novem domu našli mesto rentgen, ultrazvočna diagnostika, možnosti za zahtevne kirurške posege, razkuževanje in razširitev prodaje vitaminsko-rudnin-skih dodatkov za velike in male živali, ki jim zagotavljajo celovito oskrbo. Župan je kolektivu Veterinarskega doma Domžale iskreno čestital za novo pridobitev, se jim zahvalil za vse oprav jeno delo ter jim zaželel, da bi tudi v prihodnje nadaljevali celovito skrb za vse vrste živali, ob tem pa ozaveščali tudi lastnike. Pred slovesnim odprtjem je zbrane nagovoril Viktor Štokojnik, predsednik Veterinarske zbornice, ter po pozdravu poudaril, da je v teh ekonomsko sivih časih odprtje tovrstnega objekta res zgodovinski dogodek, ki vliva pogum in optimizem vsem slovenskim veterinarjem. Spomnil je na nekatere prelomne dogodke pri prilagajanju organiziranosti tega področja, ki so ga zahtevale spremembe veterinarske zakonodaje, ob tem pa poudaril: »Pa tega smo veterinarji že vajeni. Ni nam težko ob prevzemu pacienta, tako na kmetiji kot v ambulanti prevzeti odgovornost za njegovo zdravje oz. bolezen, ki je, kot vemo, v večini primerov posledica pogojev in načina reje, na katere pa mi ni- Veterinarski dom Domžale se iskreno zahvaljuje Društvu podeželskih žena Domžale za njihov trud pri pripravi dobrot in presenečenja - torte. mamo vpliva«. Ob koncu je dejal, da bodo novi prostori Veterinarskega doma Domžale in sodobna oprema omogočili maloštevilčnemu in viso-komotiviranemu kolektivu še bolje izpolnjevati poslanstvo veterinarstva, v kar spadajo zdravje in dobrobit živali, skrb za preprečevanje kužnih bolezni med živalmi, zdrave črede in njih proizvodi pa so glavni pogoj za zdravo hrano, ki je tudi eno od pomembnih poslanstev te stroke. Ob koncu je v imenu slovenskih veterinarjev, združenih v Veterinarski zbornici, še posebej pa v imenu sekcije veterinarjev praktikov čestital kolektivu Veterinarskega doma Domžale k pomembni pridobitvi n jim zaželel obilo uspešnega strokovnega dela in dobrega počutja v novih prostorih. Sledilo je slovesno odprtje novega doma, ki so si ga vsi prisotni z velikim navdušenjem ogledali ter se pri tem prepričali, kako sodobno opremo ima, in prijetno druženje, ki je bilo tudi priložnost za pogovore o organiziranosti tega področja in skupni skrbi za vse vrste živali. Vera Vojska URAD ŽUPANA - NOVINARSKA KONFERENCA O investicijah pa tudi prireditvah V četrtek, 16. septembra 2010 je župan Občine Domžale, Toni Dra-gar, predstavnike medijev povabil na novinarsko konferenco, na katerih jih je želel seznani z nekaterimi najaktualnejšimi dogajanji v občini Domžale. Ob njem so gradiva predstavljali in odgovarjali na številna novinarska vprašanja podžupanja Andreja Pogačnik Jarc, vodja Oddelka izza investicije Iztok Obreza ter njegova pomočnica mag. Sonja Spruk. Začetek novinarske konference je bil namenjen predstavitvi brošure ALBUM 2006 - 2010, v kateri so predstavljeni dosežki Občine Domžale v pravkar minevajočem mandatnem obdobju ter so jo prejela vsa gospodinjstva v občini. Sledila je predstavitev obnovljene Karan-tanske ceste v Domžalah, kjer so novinarje zanimali tako vzroki za obnovitev, kot potrebna finančna sredstva, spraševali pa so tudi o prihodnjem pomestenju centra našega mesta. Novinarje je župan seznanil tudi z obnovo ceste v Depali vasi, kjer je občina koristila evropska sredstva. Vrtec Gaj, ki je že sprejel 134 otrok, za občino pomeni veliko investicijo, predvsem pa rešitev problema zagotavljanja organiziranega varstva predšolskih otrok. Novinarje je zanimalo, kako bo občina zagotovila še preostala potrebna mesta (nekaj več kot 60). Župan je pojasnil, da bo to mogoče z načrtovano gradnjo novega vrtca, ki naj bi bil lociran v Krtini ali Dobu. Podžupanja Andreja Pogačnik Jarc je predstavila priprave na Medge-neracijsko druženje v Češminovem parku v Domžale, ki bo v petek, 24. septembra 2010, popoldne, nekaj besed pa je namenila tudi sodelovanju društev in organizacij na Festivalu za tretje življenjsko obdobje v Cankarjevem domu. Ob koncu pa je predstavila tudi Dneve evropske kulturne dediščine. U. Ž. 4 intervju 24. SEPTEMBER 20I0 GEOGRAF, VODNIK PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE IN INSTRUKTOR PLANINSKE VZGOJE, OČE MOŽ, PROSTOVOLJEC Pogovor z Borutom Peršoljo Intervjuja z Borutom Peršoljo sem se iskreno veselila. Nekaj časa že spremljam delo Planinskega društva Domžale, kjer je Borut aktiven član, prav tako pa je zanimivo prebiranje njegovega bloga, ki ga je omenil tudi v intervjuju. Težko bi samo v nekaj besedah povzela, kdo vse je Borut Peršolja, zato sem za to prosila kar njega. Njegovo bogato življenje bogati njegova družina, njegovo delo in predvsem dejavnosti, katerim je predan. Kot rečeno, Borut Peršolja o Borutu Peršolji. Osebno Običajno^je najtežje govoriti o sebi. Nekoliko lažje o svojem delu in prostočasnih dejavnostih. Pa bova tokrat začela s težjim delom in se skozi pogovor premikala k, za vas, lažjim temam. Kdo je torej Borut Peršolja? Kako bi opisali sami sebe z nekaj besedami, stavki? Sem geograf, vodnik Planinske zveze Slovenije in inštruktor planinske vzgoje. Nekje drugje sem o sebi zapisal: hodim, pomagam, pišem, zardevam. In to drži še vedno. Imam družino in ljubečo ženo. Sem dobro izobražen, spremljam dogajanje doma in v tujini, zaradi življenjskih preizkušenj gojim razmišlju-joč in kritičen odnos do sveta. Od mladosti delam kot prostovoljec in imam zato številne znance doma in po svetu. Matjaž Brojan je dejal, da sem Domžalec, za kar se mu toplo zahvaljujem. Živim v ustvarjalnem mestu, ki ima eno najbolj trajnostno naravnanih zasnov, saj je do vsega, kar rabim, pet do deset minut hoje. Sem zadovoljen in miren človek. S čim vse se ukvarjate, kaj je za vas delo - služba, če se tako izraziva, in kaj je za vas konjiček, tista dodana vrednost vašemu življenju? Delo in prosti čas pri meni nista ločena. Obojemu sem neizmerno predan, pri vsaki stvari sem v celoti zraven. Zato poleti v službo kolesarim in tudi ob vikendih urejam spletno stran Državnega zbora, kjer sem zaposlen. Poklicno znanje in prostočasne izkušnje (in obratno), ki jih imam, uporabljam v prepletu in sobivanju. Včasih pri sebi opazim, kako prav mi pridejo geografska in gorniška znanja - tudi pri stvareh, kjer bi to najmanj pričakoval. Ste tudi avtor nekaterih gradiv, priročnikov in zagotovo številnih člankov in časopisnih prispevkov. Kaj vas navdihuje, da tisto, kar vi- dite in doživite, tudi ubesedite? Pišem že od nekdaj, fotografiram zadnja leta. Eden prvih člankov -najstniško aktivistično socialističen - je bil objavljen in nagrajen prav v Slamniku. Nikoli nisem imel zunanjega vzpodbujevalca, čeprav drži, da je osnovnošolska učiteljica Maja Držanič znala ceniti besedno ustvarjalnost. Moje vodnice in brusilke sloga so bile že od nekdaj knjige. Bral sem veliko in zelo zgodaj tudi knjige, ki jih moji vrstniki niti danes ne rabijo. Urednikom pa nekako nisem najbolj uslužen, zato imam svoj (gorniški) blog z naslovom Razgledi (http://borut.blog.siol.net/), kjer se kopičijo razmišljanja, ideje in kritični odzivi na vsakdanjost. Z objavami se želim prepričati, da nisem sam. Sem gospodar neizgovorjene besede, medtem ko je zapisana beseda moj gospodar. Če se od navdiha ozreva še v stvarnost, na katere svoje konkretne izdelke ste najbolj ponosni? Leta 1989 sem prav v Domžalah pripravil prvo državno tekmovanje Mladina in gore, ki je postalo množično in vsebinsko koristno. Celo poletje leta 1995 sem na terenu izdeloval karto rabe tal v okviru projekta Geomorfološka inventarizacija Ka-mniško-Savinjskih Alp. Leta 1998 sem postal najmlajši podpredsednik Planinske zveze Slovenije in skupaj s sodelavci vzpostavil učinkovit sistem usposabljanja strokovnih delavcev v gorništvu. Leto zatem se je rodila Kaja, kasneje se ji je pridružil tudi Luka. Osem let sem vodil Planinsko društvo Domžale, novembra 2008 smo v velikem številu praznovali njegovo 60. obletnico, ki jo je pospremila razgibana razstava in vsebinsko polna spominska slovesnost. Sem soavtor učbenikov Planinska šola (2005) in Vodniški učbenik (2006). V pravkar odprtem planinskem muzeju v Mojstrani je uporabljena moja zasnova Vzpon na goro, v njem so tudi številne moje fotografije. In ne nazadnje: prvi dan vojne za Slovenijo sem med streljanjem na mejnem prehodu Gederovci zbežal iz JLA v teritorialno obrambo in postal najmlajši vojni veteran. Če se ozreva še na vaše športne dosežke, kateri vaš »gorski« podvig vam je v največji ponos in morda kateri je bil tudi najbolj naporen? V gorah dosežkov^ ne vrednotimo s športnimi merili. Čeprav gre za isto goro, so lahko razmere že čez eno uro popolnoma drugačne. Tisto, kar šteje, je doživetje samo. Gora se ne osvaja, nanje se hodi, pleza, smuča. V gorah tudi ne iščemo težav, pač pa se jim pošteno izogibamo. Nekako mi tudi ne dišijo najbolj tisti športi, pri katerih je tako pomembna naučena tehnika in pa draga oprema, ki nam jo veselo prodajajo ponudniki užitka. Z največjim veseljem pa sem do konca osnovne šole v Domžalah igral nogomet (fante z Vira smo enkrat namahali 20 proti nič). Toda oboje - nogomet in hribi - so bili v soboto in treba se je bilo odločiti ... Kaj pa vaši tekmovalni rezultati? Začeli ste že v osnovni šoli ^ Moji tekmovalni uspehi so večinoma vezani na znanje. Razno-raznih diplom, matematičnih Vegovih tekmovanj, Vesele šole, mladinskih raziskovalnih nalog imam res veliko. Kot osnovnošolec sem tudi edini doslej osvojil tri zlate znake Mladega planinca, kar pomeni, da sem v dveh letih opravil več kot 60 različnih vzponov. Po svoje izstopata tudi študentska Prešernova nagrada za diplomsko delo (raziskoval sem zemljepisna imena v meni najljubši gorski skupini) in pa priznanje časnika Delo za najboljši prispevek v prilogi Znanost (o nekajletnem raziskovanju Triglavskega ledenika). Sodeloval sem tudi na 80 gorniških taborih in tečajih doma in v tujini - vendar pri tem ne gre za tekmovanje. Dajati drugim je namreč največ, kar je človeku dano. Med drugim pa ste tudi ustanovni član društva CIPRA Slovenija. S čim se društvo ukvarja? CIPRA je mednarodna nevladna organizacija za varstvo Alp. Na njeno pobudo in z znanjem njenih članov je nastala Alpska konvencija, mednarodni dokument, ki usmerja varstvo in razvoj alpskih pokrajin. Je - če smem tako reči - naravovarstvena organizacija z izjemno praktično in uporabno vrednostjo. Naj to podkrepim z enim od zadnjih Ciprinih projektov: gre za pripravo Načrta upravljanja z obiskom na Veliki planini. Vsi, ki imamo to območje radi, vemo, kako zaradi pohlepa po udobju iz dneva v dan izgublja svojo prepoznavnost in starožitnost. Konkretneje o gorah Gore so čudovite, ker ^ ... terjajo od vsakogar lasten napor in lastno znanje. A po drugi strani so gore tudi ne- varne. Smrtno nevarne. Glede na vašo dolgo planinsko kariero ste žal izgubili že kar nekaj prijateljev, znancev, ki so jih vzele gore. Kako gledate na to? Nikogar ne poznam, ki bi šel v gore umreti. Poznam pa jih veliko, ki tam iščejo dober oprimek, zgovorno tišino, širne razglede in prijazno besedo (ne nujno v tem vrstnem redu). Gore so del divje in v vseh pogledih odprte narave. Narave, ki je ne poznamo, čeprav nam jo - kakšen napuh! - v celoti razloži že srednja šola. Zato so gore šola življenja. Brez smrti pa življenja ni. Vse, ki se niso vrnili z gora, zelo pogrešam. Pogrešam do te mere, da vem, da so moje poti, tudi njihove poti. Nosim jih s seboj, a nahrbtnik ni zato nič težji. V gorah umirajo izkušeni ljudje. Vrhunski športniki z nadpovprečno pripravljenostjo. Pomeni, da ne gre za neprevidnost. Da ne gre za nespoštovanje gora. Vsi ti ljudje spoštujejo gore. Konkreten primer je Tomaž Humar. Pa vendar se zgodi ^ Spoštovanje ni nekaj, za kar se lahko odločimo enkrat za vselej. Spoštovanje je na preizkusu z vsakim korakom. Kot je rekel Joža Čop, smo korak pod vrhom, še vedno bližje dnu kot vrhu. In vrh ni or-gazmični vrhunec, je samo najvišja točka tega dne, čez katero pelje pot v dolino in zadovoljen vsakdan. Živeti zadovoljno in izpolnjeno pa je težko: veliko lažje je slediti gibom prodajalke na blagajni. Edvard Kocbek je leta 1951 v Črni krizantemi zapisal: »Planine so mu prebudile občutek, ki ga ni mogoče posredovati, vsi resnični gorniki ga dobijo in nihče med njimi ga ne more izraziti. Zato je toliko srečne samote v njih.« Kdaj menite, daje meja, ko pa vendarle mora človek odnehati? Ali ta meja sploh obstaja? Gore so pokrajina mladosti - razgibanih sten, premočenih grap in z vetrom prebičanih obrazov. Pokrajina starosti tudi ni morje, pač pa po- landrovBrcom/ Pourpianet POSPESKOV VEČ VESELJA NOVI RANGE ROVER SPORT 2010 MOČ INTELIGENCE SUMMIT AVTO Flajšmanova 3, 1000 Ljubljana, tel.: 01 25 25 125, www.summitavto.si krajina blagih in valujočih gričev. V gorah se ne da odnehati, lahko pa se kadarkoli začne. Zato smo v Domžalah srečni, saj imamo tako Goriči-co kot Šumberk, pa tudi Grintovce in Krim na obzorju. Planinec, gornik, alpinist. Kdo je kdo? Življenja si ni mogoče predstavljati kot goro. Bilo bi prenaporno, saj živimo v času, ko se lahko brez težav prijavimo na seminar z naslovom Osmislimo napor ... Obiskovalci gora smo tisti, ki imamo iluzijo, ki se ne prepustimo obupu in ki ohranjamo svojo moč in voljnost, da pri nadvse težavni nalogi vedno znova »začnemo od začetka«. Vedno startamo v dolini, nikoli ne moremo začeti tam, kjer smo zadnjič nehali. Zame sta pojma planinec in gornik sinonima; v prvem je ostalina preteklosti, ko je večina slovenskih gora bila hkrati planina, saj so na njih pasli. Danes je pašništva zelo malo, gore obiskujemo kar tako, zaradi športne in duhovne nuje. Alpinisti pa so raziskovalci, sposobnosti človeka, da preživi tam, kjer nisi nič. Ljudje, tudi tisti nedeljski izletniki gore vse premalo poznamo. Imate morda kakšen nasvet, kako se obnašati v gorah? Najboljše so lastne izkušnje, te pa so tudi najdražje. In ker nikoli nismo tako bogati, da bi kupovali poceni, mi lahko sledite. Pridružite se mi (in nam) na organiziranih izletih, pohodih in turah Planinskega društva Domžale. Zapisano je resnično, doživeto pa vtisnjeno. Kdor pa želi preveriti doseženo osebno gorniško raven, naj si prebere članek Napotki za varnejšo hojo, plezanje in bivanje v gorah na mojem blogu. Kot je zapisano v častnem kodeksu slovenskih planincev »je lepa planinska navada, da se planinci med seboj pozdravljajo, kar je zunanji izraz planinskega tovarištva in spoštovanja.« Gorniški bonton torej obstaja, kdo ga soustvarja? Kaj je za vas najpomembnejše v gorniškem bontonu? Brez dvoma in oklevanja je to tovarištvo. Koliko neizrečenih besed je ilustriranih v enem samem zadovoljnem pogledu na vrhu hriba? Kako zveneče utihne jamranje od enolične hoje naveličanega otroka ob pogledu na gamsa? In kako toplo je, ko se koža na kožo pokrivata dva v bivaku ljubezni? Častni kodeks - imamo ga že skoraj štirideset let - je sestavni del Slovenske gorniške šole. Ustvarjamo pa ga vsi obiskovalci slovenskih gora: nekateri z odličnim zgledom, drugim s slabim ravnanjem. Kako kulturni pa smo Slovenci in Slovenke, ko se opravimo v gore? Se tujci obnašajo podobno, ko jih srečujete ali se kulture lahko tudi razlikujejo v gorah? Kultura je povezana s tem, kaj gorni-štvo prinaša posamezniku na osebni ravni. Predvsem kakovostno osebno gorniško rast pri vseh dejanjih v gorah in dolini. V različnih življenjskih obdobjih prinaša doživetja, ki nam izpolnjujejo ali kakovostno bogatijo življenje. Gorništvo pomeni spoznavanje samega sebe, svojih potreb, čustev in razpoloženj, odnosa do drugih in nasprotno, večanje občutljivosti za dogajanje okoli sebe, pomoč posamezniku in skupini. Ne nazadnje gornik postane bolj pozoren tudi na dogajanja v sebi samem. Zato gorniška kultura ne pozna meja in receptov, pozna samo primere dobre prakse. O delu z ljudmi Ste organizator številnih Gorni-ških večerov. To so trenutki, ko gore predstavljate ljudem, skozi slike, besede ^ Kakšne so reakcije? Pravzaprav niti ne vem: tako zelo redko mi kdo od poslušalcev kasneje reče to ali ono. V resnici gre pri teh večerih za moj prvinski egoizem -sam izbiram goste in določam teme, sam skrbno pripravljam vprašanja zanje in sam predelujem njihove odgovore na svojih samotnih poteh. In z mojimi gosti razvijam iskreno tovarištvo tudi v dolini. Na večno svežem seznamu prihodnjih gostov je trenutno 17 ljudi - dovolj še za nekaj let ... Ob tem, da vem, da bom že utri ali pojutrišnjem želel spoznati še :oga ... ju k Vaše delo obsega tudi delo z najmlajšimi, otrokom predstaviti in vzbuditi ljubezen do gora? V društvu nas je čez dvajset vodnikov, vendar nas je malo tistih, ki smo vodniki z zgodbo. Z zgodbo, ki ni izmišljena, z zgodbo, ki nas vrača v preteklost, ali z zgodbo, ki resnici gleda v oči. Ljubezen do gora je v naših genih, saj smo iz gora izšli in pod njimi živimo. Zaradi odtujenosti od samega sebe in prvinske narave je moje vodniško delo predvsem pripovedovanje, tipanje, okušanje. Vodenje je vznemirljivo, saj imam moč, da ponudim roko (dobesedno ali v prenesenem pomenu besede) in vodenim pokažem tisto, česar v dolini ne morejo videti ali doživeti. Vodenje je radovednost, ustvarjalnost, ljubezen in strast. Ob hoji pred drugimi v premikajoči se skupini sem kot vodnik pozoren na drobne stvari in jih začutim. Hkrati moram imeti tudi pregled nad dogajanjem v gorski pokrajini in znati razložiti njene oblike, procese in pojave. Sem kot terenska izpostava planinskega društva, ki zna izrabiti gorniško planinsko kulturo za dvig razpoloženja. Osupljivo pri tem je, da vse to počnem sam, s svojim slogom, osebnostjo in pristnim odnosom do gora. Za konec pa še o aktivnostih Planinskega društva Domžale. Kako bi ocenili delovanje PD Domžale? Društvo je zelo živo in zelo vpeto v gorniško življenje in v življenje občine. V društvu je zelo veliko predanosti za delo z mladimi, za vzdrževanje planinskih poti, za vodenje članov in nečlanov, in zavidljiva raven strokovnosti za alpinizem, gospodarjenje z Domžalskim domom na Mali planini, športno plezanje in planinsko orientacijo. Kar pogrešam je odločenost, da v vsakem starostnem obdobju prevzamemo skrb za lastno osebnostno rast in za društvo v celoti. Društvo ni moje, društvo je naše in do njega vodijo različne poti. Ste športni delavec. Športnik. In športniki imajo cilje. Kateri so vaši cilji, športni in zasebni? Spomladi sem se aktivno vključil v delo Planinske zveze Slovenije, zato trenutno pomagam vzpostaviti sodobno in ustvarjalno^ osrednjo planinsko organizacijo. Še letos bomo posodobili akciji Ciciban planinec in Mladi planinec in najmlajšim obiskovalcem gora omogočili, da se bodo ob svojih naporih tudi veliko naučili. Do starševskih Domžal imam še dva dolga: rad bi dokončal geografski vodnik po Občini Domžale, ki smo ga s Centrom za mlade zasnovali že pred leti. Prav tako imam v pisanju dnevnik po Domžalski poti spominov. Želim si, da bi tudi Domžalski dom na Mali planini spet postal prijetno zatočišče in gorniško učno središče. Kar se tiče mene, pa čakam na ustanovitev regijskega parka Kamniško-Savinjske Alpe, kjer sebe vidim kot naravovarstvenega nadzornika. In ko bom velik, bom domžalski župan. Hvala za pogovor in dejstvo, da ste vaše bogate, življenjske izkušnje delili z našimi bralci. Mateja Kegel 24- SEPTEMBER 20I0 domžale 5 PA JO IMAMO - MODERNO IN ZELENO KARANTANSKO CESTO Za lepši in prometno varnejši vhod v naše mesto Nadaljevanje s prve strani Slovesnost je s svojim igranjem popestrila Godba Domžale, z velikim veseljem pa so jo spremljali tudi varovanci bližnjega Doma upokojencev Domžale, ki so bili deležni glasnega pozdrava prisotnih- Zelo obremenjena cesta Večina uporabnikov ene od bolj obremenjenih cest v centru našega mesta - Karantanske ceste, dobro ve, da je cesta z izgradnjo AC odseka in z zgrajenim trgovskim centrom s knjižnico postala vse bolj prometna, kar je neprimerno urejeno ulico in vremensko poškodovano cestišče še hitreje uničevalo. V letu 2005 je bil izdelan projekt PZI Karantanske ceste, od križišča Mercator do križišča z Ljubljansko in Savsko cesto. Projekt je predvideval izdelavo vpadnice in prometne ureditve križišča ter poleg cestnogradbenih del tudi postavitev in zaščito komunalnih vodov - telekomunikacijskih vodov, meteorne in fekalne kanalizacije, vodovoda in javne razsvetljave. Kako je urejena nova Karantanska cesta Na vzhodni strani bloka se je izvedlo stopnišče in klančina za funkcionalno ovirane osebe, v južnem delu se prečna členitev ni izvedla, ampak zgolj razmejitev pločnika in kolesarske steze z nizom granitnih kock. Kolesarska steza poteka ob vozišču, utrditev je izvedena v asfaltu. Zelenica se je uredila vzdolž kolesarske steze v pasu širine 80 cm in zasadila z grmovnicami kroglaste oblike, do višine 80 do 90 cm. Od-vodnavanje je urejeno tako, da se je za boljše pronicanje vode na spodnjem robu zelenice izvedlo dre-nažno nasutje, spodnji rob humusne površine pa je za 2-3 cm nižji od zgornjega roba kock, ki bodo obrobile kolesarsko stezo. Tako se je preprečilo prekomerno izlivanje meteorne vode iz klančine na kole- sarsko stezo. V sklopu nove ureditve je tudi drevored z manjšimi drevesi s kroglasto krošnjo. Okrog debel se bodo namestile kovinske rozete, ki so okrogle, namenjene ohranitvi dreves. Urbana oprema in javna razsvetljava Urbana oprema v tem predelu bo predstavljala klopi, stojala za kolesa, koše za smeti, ograjo in držaj ob klančini. Klopi so se postavile na severni strani ulice, na površinah za pešce, v pasu med drevesi drevoreda. Stojala za kolesa se bodo postavila na severni strani ulice na površinah za pešce v pasu med drevesi drevoreda. Ulične svetilke so na kande- Tako se je, tudi ob pomoči evropskih sredstev, prve dni maja pričelo urejanje Karantanske ceste, ki je del bodočega prometnega omrežja mesta Domžale, kjer je predvidena izgradnja zunanjega obroča, ki bo prevzel tranzitni promet, kar bo zmanjšalo obremenitev Karantan-ske ceste. Zaradi prometne funkcije je ohranjena širina cestišča, za povečanje atraktivnosti prometnice kot mestne ulice je bila izvedena temeljita prenova in ureditev površin za kolesarje in pešce. V severnem delu ceste so se peš površine razširile, preuredile so se obstoječe zelenice, okrog dreves drevoreda pa so se namestile kovinske rozete. Rob peš površin s kolesarsko stezo obroblja zeleni pas z grmovni-cami. V predprostoru pred domom za starejše občane se je zahodno od vhoda peš pot razširila in ob severni rob razširjene površine so se postavile klopi. Obstoječa vegetacija ob domu se je prilagodila novi ureditvi. labrih višine osem metrov, razdalja med svetilkami je 20 m. Ob stopnišču na vzhodni strani bloka (in ulice) sta dve svetilki (v obliki kocke). Na vseh novo urejenih voznih površinah je, skladno s pravilniki, urejena horizontalna in vertikalna signalizacija, tudi obe obstoječi se-maforizirani križišči se ohranjata v nespremenjeni obliki. Dela so bila opravljena v času od začetka maja do konca avgusta 2010. Ne ena, več lastovk je prineslo pomlad Na slovesnosti sta govorila dr. Franc Habe, predsednik Sveta KS Domžale, ki je poudaril, da je obnovljena Karantanska cesta ena od lastovk, ki prinašajo pomlad, pri tem pa povedal, da jih je bilo v tem mandatu kar nekaj. Izrazil je pričakovanje, da se prometna in druga ureditev centra mesta nadaljuje ter zagotovi prometno in urbanistično urejeno mesto. Zahvalil se je Občini Domžale, izvajalcem ter vsem zaželel srečno in varno vožnjo. Z željo po srečni in varni Karantanski cesti je svoj nagovor začel tudi Toni Dragar, župan Občine Domžale, ki je na kratko predstavil opravljena dela. Ta so bila začeta z nujno zamenjavo kanalizacijskih cevi ter vgraditvijo vseh komunikacijskih vodov, nadaljevala pa so se z ureditvijo okolice in posaditvijo 38 dreves, ki lepšajo ulico. Poudaril je, da je to šele začetek urejanja centra mesta, ki se bo nadaljevalo v naslednjih letih. Zahvalil se je številnim prisotnim, nato pa je skupaj s predsedniki svetov mestnih KS ob razigranih zvokih Godbe Domžale prerezal trak in izročil Karantansko cesto svojemu namenu. Vsem uporabnikom Karantanske ceste, moderne zelene vpadnice v naše mesto, želimo varno in srečno vožnjo! V. SLOVESNA PODELITEV POSEBNIH PRIZNANJ ZVEZE BORCEV Za ohranitev zgodovinske resnice NOB V Poročni dvorani Kulturnega doma Franca Bernika Domžale je bila v sredo, 15. septembra 2010 - na dan, ko praznujemo obletnico vrnitve Primorske k matični domovini, slovesna seja Občinskega odbora ZB za vrednote NOB Domžale, na kateri je tovariš Janez Stanovnik, predsednik ZZB NOB Slovenije, podelil posebna priznanja posameznikov, ki si posebej prizadevajo za ohranitev zgodovinske resnice o NOB, za spoštovanje njenih vrednot ter za uspešno sodelovanje pri uresničevanju nalog Zveze borcev za vrednote NOB. Zlato plaketo je prejel Toni Dragar, župan naše občine, srebrni pa Pepca Žebovec in Peter Kos. Slovesnost so po pozdravu Marije Majhenič, predsednice Združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Domžale, ki je slovesnost tudi pripravilo, nadaljevali mladi glasbeniki Glasbene šole Domžale: pianistka Špela Hribar (učiteljica Romana Bizjak Saje), harmonikar Blaž Dragar (učitelj Tomaž Smole) in pianist Peter Omejc, ki ga je za nastop pripravila Romana Bizjak Saje, organizatorka programa pa je bila Olga Stele. Slavnostni govornik, predsednik ZZB NOV Slovenije Janez Stanovnik je naprej pohvalil mlade glasbenike in šole ter občino, ki skrbijo za vzgojo mladih, ter poudaril, da nekaj tako lepega še ni doživel, nato pa spomnil na obletnico vrnitve Primorske k matični domovini. Po njegovem bi morali praznovati 15. september 1943, ko je Pokrajinski narodnoo- svobodilni odbor Primorske, ki ga je vodil France Bevk, razglasil priključitev Primorske tedanji skupni državi, enak sklep pa je po prihodu Aleša Beblerja v Bazo 20 izglasoval tudi Vrhovni plenum. Zato po njegovem mnenju ne bi smeli praznovati 15. septembra 1946, saj je bila tedaj ratificirana mirovna pogodba, s katero nam je bil odvzet večji del Primorske. Ob tem je poudaril, da morajo različne komisije upoštevati, da mora vse temeljiti na zgodovinskih temeljih, saj je zgodovina to, kar se je zgodilo, in je ni mogoče spreminjati. Opozoril je, da je potrebno nastopati proti laži, proti potvarjanju zgodovinske resnice, ker se nam bo vse nekega dne maščevalo; upoštevati moramo, da so se osnovne človekove vrednote: dobrota, resnica in lepota potrdile tudi v NOB, zato nam morajo biti temelj za uspešen razvoj našega naroda. Izrazil je veliko veselje, da lahko podeli najvišja priznanja vsem, ki so si jih resnično zaslužili. Skupaj s predsednico Združenja borcev za vrednote NOB Domžale je čestital Toniju Dragarju, županu Občine Domžale, za prejeto zlato plaketo ter Pepci Žebovec in Petru Kosu za srebrno plaketo. V nagovoru se je vidno ganjeni Toni Dragar spomnil starega očeta - partizana, s katerim je spoznaval vrednote NOB, ter poudaril pomen spoštovanja zgodovine in vrednot NOB. Vsem prejemnikom iskrene čestitke! V. 35 LET ORGANIZIRANE SKRBI ZA INVALIDE Medobčinski praznik invalidov - Naše vodilo je srce Sobota, 4. september 2010, je bil za na vse člane Medobčinskega društva invalidov prav poseben dan. Praznično dopoldne, ki je bilo začetek praznovanja 35. rojstnega dne Medobčinskega društva invalidov Domžale ter njihovega tradicionalnega iraznika, jim je najprej polepšala Domžalska godba s promenadnim koncertom, nato pa na svečani prireditvi vrsta gostov z najboljšimi željami in prisrčnimi čestitkami, še posebej pa številni nastopajoči. Organizirana skrb za invalide ima v nekdanji veliki občini Domžale že več desetletno tradicijo, katere del je ustanovitev društva invalidov, katerega prvi predsednik je bil Ivan, ki še vedno z velikim zanimanjem spremlja in sodeluje v društvu. Sledile se različne oblike organiziranosti, ki so, ne glede na spremembe, vedno imele eno samo nalogo: pomagati vsem invalidov, da se ne počutijo sami, da vedo, da je nekje nekdo, ki jim bo pomagal, ki jim bo ponudil roko, toplo besedo, tudi finančno pomoč, če jo bodo potrebovali. O vsem teh nalogah, predvsem pa o tistih, ki so danes še posebej pomembne, kot so: pomoč mladim nezaposlenim inva-idom, odpravljanje arhitektonskih ovir, vključevanje vseh invalidov kot enakopravnih članov naše države, pa tudi zagotavljanje pogojev za njihovo delo, ki predvsem vsa leta temelji jstvu, na poverjenikih, ki jim ni nikoli težko delati v dobro društva, posameznikov, posebej težkih invalidov, saj vedo, da ni sreča le pomoč dobiti, temveč pomoč darovati. O vsem tem je govorila tudi predsednica Medobčinskega društva invalidov Vida Perne, ki je ob tej priložnosti dejala: »Preden na kratko spregovorim o jubileju, pa mi dovolite, da opozorim še na en problem, s katerim se srečujemo vsi, še posebej pa invalidi pri uveljavljanju obstoječih pravic. Ne gre le za pomanjkljivo zakonodajo, ampak čisto človeške odnose. Invalidi moramo za pridobitev pravic v zvezi s svojo invalidnostjo skozi številne formalne postopke, od vrat do vrat, ki so velikokrat težko dostopna, kar precej problemov pa imamo tudi s poznavanjem zakonodaje, saj poznavanje pravic in pravnih sredstev zahteva veliko znanja, ki ga mnogi nimamo. Zato predlagamo, da se tudi na tem področju pregleda, kakšne so možnosti, da bi se vsaj nekateri postopki poenostavili.« Vse dobro so društvu zaželeli tudi župani občin Domžale, Lukovica, Mengeš in Trzin, njihovo delo pa sta pohvalila in jim čestitala tudi mag. Cveto Uršič, direktor Direktorata za invalide pri Ministrstvu za socialne zadeve, ki se je dotaknil najaktualnejših problemov na področju ži- vljenja in dela invalidov ter poudaril, da je brez prostovoljstva življenje bistveno manj kvalitetno, Drago Novak, predsednik Zveze društev delovnih invalidov Slovenije, pa je ob pozdravu in pohvali društvu ter želji, da mora biti invalidsko varstvo v državi dobro urejeno, predsednici Vidi Perne izročil priznanje Zveze delovnih invalidov Slovenije. Slišali smo tudi veliko pohval in čestitk s strani številnih predsednikov in predstavnikov drugih društev, med katerimi so bili posebnega aplavza deležni prijatelji iz pobratenega društva invalidov Izola. Ker je bil praznik invalidov namenjen tudi praznovanju 35. rojstnega dneva, je vodstvo Medobčinskega društva invalidov Domžale vsem županom za njihovo dobro sodelovanje, z željo, da to ostane enako tudi v prihodnje, podelilo posebna spominska priznanja, pozabili pa niso niti na Zvezo delovnih invalidov Slovenije ter Hotel Delfin Izola. Posebej pa so se spomnili članov in članic, ki požrtvovalno delajo v društvu. Priznanja so tako prejeli: Stanislav Cerar, Milka Do-linar, Brigita Cerar, Pavla Jašovec, Franci Kerč, Venceslav Novak, Milena Pirnat, Anton Ravnikar, Ivan Rems, Majda Sadar, Joži Vidmar, Vera Vukalič, Štefan Grošelj in Helena Weith terpredsednica društva Vida Perne. Čestitamo! Nato pa je sledila prava kulturna parada številnih nastopajočih, ki jih je na oder prijazno vodil Franc Pe-stotnik - Podokničar in z iskrivimi mislimi vedno znova razveselil več-sto navzočih, ki so napolnili halo Komunalnega centra Domžale. Tako smo prisluhnili venčku narodnih v izvedbi Koscev, Veseljaki iz Naše hiše so nam pokazali, kako delajo, kako živijo, predvsem pa, kako ob svoji glasbi uživajo in uživali so tudi prisotni. Usoda je tako Hotela in Moja zvezda sta pesmi, s katerimi se je predstavil kitarist in pevec Franci Pušnik, s svojo mladostno energijo so navdušile pevke Foxi teens, da je obetav in nadarjen pevec, je dokazal David Grom, kot vedno pa je navdušila pevka Tanja Žagar. Za prijetno razpoloženje so poskrbeli člani ansambla Slovenskogori-ški kvintet, bogat srečelov, predvsem pa veselje prisotnih, da so lahko skupaj, da lahko prijetno pokramljajo in tudi zaplešejo, predvsem pa, da lahko vedno, ko jo potrebujejo, dobijo pomoč od Medobčinskega društva invalidov Domžale, ki jim iskreno čestitamo ob jubileju in prejetih priznanjih. Vera 6 društva 24. SEPTEMBER 20I0 /r ZVEZA VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO OBMOČNO ZDRUZENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO DOMZALE VABLJENI NA 19. TRADICIONALNI SPOMINSKI POHOD PO POTEH VOJNE ZA SLOVENIJO v soboto, 25. septembra 2010, ob 9. uri. Zadnjo soboto v mesecu septembru, ob 9. uri, se bomo zbrali pri pomniku vojne za Slovenijo v parku pri občinski zgradbi v Domžalah. Pot nas bo vodila preko Šumberka do gradu Krumperk in Jamarskega doma, kjer se bomo seznanili z dogodki leta 1991 na tem področju. _ Podali se bomo v zavetje gozda in se preko Dobovelj približali Že-jam, kjer bomo pri gasilskem domu imeli krajši počitek in si privoščili prave trojanske krofe. Nadaljevali bomo po slikoviti poti proti Sveti Trojici, vse do vznožja Murovice, kjer bomo prisluhnili interpretaciji pesmi enega najpomembnejših književnikov druge polovice 20. stoletja, Daneta Zajca. Vračali se bomo mimo ostankov srednjeveškega gradu Koprivnik na Konfinu in mimo obeležja, ki označuje strmoglavljeno zavezniško letalo med drugo svetovno vojno. Ustavili se bomo na Oklem, kjer se je 24. februarja 1944 zgodila velika tragedija, saj je pod streli okupatorja padlo 72 partizanov. Preko vasice Brdo bomo prispeli na Tabor nad Ihanom in od tam do Doma krajanov v Ihanu, kjer bomo ob malici strnili vtise in morda še malce posedeli. Na cilju, to je v Ihanu, bomo predvidoma ob 14. uri. Dolžina celotne poti je slabih 15 km. Startnine ni. V primeru slabega vremena bo pohod prestavljen za dva tedna, torej na soboto, 9. oktobra 2010, ob isti uri. Z veseljem pričakujemo vas in vaše prijatelje, vendar nam vašo morebitno udeležbo SPOROČITE na tel.: 031/646-819 (Gregorič) ali 041/402-630 (Ropotar), do četrtka, 23. septembra 2010. društvo podeželskih žena domžale Vabimo vas, da skupaj z nami slovesno praznujete PRVIH 35 LET USPEŠNEGA DELA DRUŠTVA PODEŽELSKIH ŽENA DOMŽALE, v sredo, 6. oktobra 2010, ob 19. uri, v Kulturnem domu Groblje. Predstavile vam bomo našo zgodovino in sedanjost, vas povabile k sodelovanju ter vas razveselile z razstavo in pokušino naših dobrot. Vesele bomo, če se nam boste pridružili. ZA BOLJŠE SODELOVANJE DRUŠTEV Z OBČINAMI ULTRAMARATONEC RADOVAN SKUBIC HILARIJ V DOMŽALAH Odločite se za okolju prijazno življenje Naslov prispevka je eno od 90 sporočil, ki jih je Radovan Skubic Hilarij, ultramaratonski kolesar, posredoval v okviru svojega rekordnega podviga - 90 dni kolesarjenja za zeleni rekord Zemlje, ko je v času od 1. junija do 29. avgusta 2010 v 90 dneh prevozil 26.785 kilometrov. Našo občino je obiskal v petek, 27. avgusta 2010. Skupaj s kolesarjema Športnega društva Energija Domžale, ki sta se mu pridružila v Zaborštu, se je pripeljal na ploščad pred nekdanjo VELE, kjer je potekal tradicionalni 14. etno rock festival in kar sam vzel v roke mikrofon ter na kratko predstavil svoj projekt, v okviru katerega je devetdeset dni zapored, prav vsak dan znova, ne glede na vremenske razmere, izpred najvišje ležečih eko term pri nas, podal na približno 300 kilometrov dolgo pot. Pri tem so ga vsak dan spremljali navdušenci, ki bi vedno podpisali njegovo sporočilo: Rekord Zemlje je utrip, ki ga pošiljamo svetu: ZEMLJA NE POTREBUJE NAS, MI POTREBUJEMO ZEMLJO! Po kratkem pogovoru z Igorjem Kuzmičem, ki je vodil prijetno srečanje, in pozdravnih besedah Andreje Pogačnik Jarc, podžupa-nje Občine Domžale, sta Hilarij in lodžupanja podpisala SVEČANO LISTINO, v kateri se je Občina Domžale obvezala, da bo skrbela za ohranjanje naravnega okolja in podpirala trajnostni razvoj in učinkovito ter odgovorno ravnala s skupnimi viri. Hkrati je v listini tudi zapisan osnovni cilj projekta 90 dni kolesarjenja za zeleni rekord Zemlje, ki pravi: »S projektom 90 dni kolesarjenja za zeleni rekord Zemlje želimo vplivati na dvig ekološke zavesti in opozoriti na pomen ohranjanja planeta Zemlja. Slovenija je med najbolj gozdnatimi deželami svet, lahko se pohvalimo z bogatimi vodnimi viri, s čemer želimo seznaniti svet in ga opozoriti na naš odgovoren odnos do narave. Zavzemamo se za trajnostno družbo, ki zadovoljuje svoje potrebe, ne da bi škodovala prihajajočim generacijam.« Zaključek projekta je bil 29. avgusta 2010 v Termah Snovik, zadnje Hilarijevo sporočilo pa: »ODGOVOREN ODNOS DO OKOLJA NAJ POSTANE NAŠ NAČIN ŽIVLJENJA«. Ultramaratoncu Hilariju iskrene čestitke za uspešno opravljen projekt, katerega namen je bil spodbujati ekološko zavest Slovencev in opozoriti na pomen ohranjanja planeta Zemlja, nam vsem pa spodbuda, da se vsi pridružimo skrbi za NAŠO ZEMLJO. V. 100 GASILCEV V AKCIJI Sobotna čistilna akcija Kamniške Bistrice V soboto, 11. septembra, je v Domžalah potekala čistilna akcija Kamniške Bistrice, katere se je udeležilo skoraj 100 gasilcev iz prostovoljnih gasilskih društev Domžale - mesto, Jarše-Rodica, Vir, Radomlje, Študa in Ihan, 20 potapljačev iz Prostovoljnega gasilskega društva Domžale -mesto, nekaj potapljačev iz drugih potapljaških društev ter 30 tabornikov Rod skalnih taborov Domžale. Kamniška Bistrica je tako čistejša za 8 velikih zabojnikov različnih odpadkov, med katerimi je bilo moč najti celo motorno kolo, kolesa, pnevmatike tovornega vozila, gospodinjske aparate, veliko PVC embalaže ter vejevja in hlodovja, ki je oviralo pretok reke, predvsem pod mostovi. S tem so preprečili morebitno prestopanje reke na kritičnih točkah. Organizatorji čistilne akcije so bili nad rezultati navdušeni, zato so prepričani, da bo v naslednjih letih postala tradicionalna in tako pripomogla k čistoči Kamniške Bistrice. Želijo in upajo le, da se bodo drugo leto dobili v še večjem številu. Urad župana Moja družba Regionalna stičišča nevladnih organizacij in Center nevladnih organizacij (CNVOS) smo v želji po boljšem sodelovanju nevladnih organizacij z občinami oblikovali pobudo MOJA DRUŽBA, s katero želimo občine spomniti na našo pomembno vlogo v družbi. Pripravili smo priročnik, v katerem so predstavljeni dobri primeri sodelovanja, različne oblike nevladnih organizacij in storitev, ki jih lahko ponudimo lokalnim skupnostim. Prav tako pa tudi rešitve, ki jih občine lahko vpeljejo v svoje delo v sodelovanju z nevladnimi organizacijami. V Sloveniji nas je aktivnih okoli 23.000 nevladnih organizacij (društev, zasebnih zavodov in ustanov). Vsaka v svojem lokalnem okolju in na svojem področju delovanja učinkovito prispevamo k boljši kakovosti bivanja, saj izvajamo vrsto aktivnosti, ki so sicer drage in plačljive. Vabimo vas, da se v okviru pobude MOJA DRUŽBA pridružite mnogim društvom, zasebnim zavodom in ustanovam (torej nevladnim organizacijam) v Sloveniji. S prvo akcijo v času lokalnih volitev nagovarjamo župane in županje ter kandidatke in kandidate, da po izvolitvi oblikujejo sporazum o sodelovanju med nami - nevladnimi organizacijami - in občinami. Na spletni strani www. mojadruzba.si se lahko vpišete med podpornike, našli pa boste tudi vse županske kandidate, podpornike akcije, ki se bodo zavzemali za boljše sodelovanje društev in občin. Izkoristite priložnost predvolilnega časa in opozarjajte županske kandidate o omenu društev v lokalnem okolju. eč informacij o pobudi dobite na sedežu Regionalnega stičišča NVO Osrednjeslovenske regije na Kidričevi 1 v Litiji, e-naslov: info@srce-me-povezuje.si, ali po telefonu 040/786939, 040/365-850. Tjaša Bajc Stičišče NVO srca Slovenije pVo DRUŠTVO IZGNANCEV DOMŽALE NA RABU Ker ni vas več, zato ste vsepovsod, saj smrt vas je življenju darovala Kot je zadnja leta že tradicija, člani in članice Društva izgnancev Domžale vsak začetek septembra potujejo na Rab, da bi se udeležili tradicionalne slovesnosti, ki je namenjena spominu na obletnico osvoboditve koncentracijskega taborišča v Kamporju na Rabu, v katerem je trpelo tudi mnogo Slo- Vožnja do Raba je potekala v predstavitvi najlepšega otoka na svetu ter ob močnih sunkih vetra, ki je avtobus s 50 potniki včasih kar malce prestavil na drugo stran. Dopoldne smo si ogledali eno najlepših plaž na Loparju, popoldne pa je bilo namenjeno obisku že omenjenega taborišča v Kamporju, kjer je priznani slovenski arhitekt Edvard Ravnikar žrtvam tega taborišča, v katerem je od junija 1942 do septembra 1943 trpelo na tisoče internirancev in jih več tisoč tudi umrlo, namenil spominsko območje v obliki mrtvega mesta, ki naj žive spominja in opominja na kamporsko polje in grozote, ki so se tod dogajale. Položili smo venec, obudili spomine na 8. september 1943, ko so rabski inter-niranci razorožili italijansko posadko ter formirali Slovensko Rabsko brigado. Zapeli smo tudi nekaj slo- venskih pesmi, si ogledali kapelico, spominske kamnite spomenike, ki vsak zase govore o zgodovini Kam-porja, in se nato podali v mesto Rab. Sledila je učna ura zgodovine in obisk pomembnejših zgodovinskih objektov v starem delu mesta. Posebno pozornost smo namenili štirim zvonikom ter cerkvam oziroma samostanom ter čudovitemu razgledu z mestnega obzidja. Žal sobotnega programa, 11. septembra 2010, nismo mogli uresničiti, saj nam je burja preprečila, da bi z ladjo obiskali še dva otoka, ki vsak zase govorita o novejši zgodovine skupne države: Goli otok in Grgur. Njun obisk smo morali prestaviti do naslednjega obiska Raba. Zato smo se napotili nazaj v Kampor, kjer je Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 15. oktobra 2010. Rok za oddajo prispevkov je četrtek, 7. oktobra 2010, do 12. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali pa na e-naslov: slamnik.urednica@gmail.com. bila spominska slovesnost. Po položitvi vencev smo prisluhnili nekdanjemu hrvaškemu predsedniku Stipetu Mesiču, v imenu Slovenije pa je spregovoril Herman Janež, tudi avtor Knjige Koncentracijsko taborišče Kampor na otoku Rabu 1942-1943. Prisluhnili smo tudi Rabski godbi. Sledila je pot na celino in prijetna vožnja domov, ki jo je sem in tja zmotil močan veter, ter postanek v Senju, za katerega je burja še posebej značilna. Po daljšem postanku smo se mimo Crikvenice in Bakarja ter Reke pripeljali do hrvaško-sloven-ske meje, kjer nam jo je zagodel avtobus, tako da smo v domove prišli kar precej pozno, polni spominov na koncentracijsko taborišče Kampor na Rabu, o katerem je internirani pesnik Igo Gruden v pesmi Otok Rab med drugim zapisal: »Otok Rab, v zelenju trt, oljk inpinij med zalivi, mnogim dal si strašno smrt, v srcu nosimo jo živi.« D. I. PROFUNDIS DRAGOMELJ, v vaškem jedru prodamo več zazidljivih parcel velikosti od 600 m2 do 800 m2. Zemljišča so na sončni legi in imajo plačan komunalni prispevek. Informacije: PROFUNDIS d.o.o. Slamnikarska 3b, Domžale Tel.: 051 697 277 ali 041 733 783 24- SEPTEMBER 20I0 aktualno 7 REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA DOMŽALE www.upravneenote.gov.si/domzale/ Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale Veljavnost osebnih izkaznic Po podatkih Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije do konca leta 2010 poteče veljavnost osebnih izkaznic več kot 6.000 občanom z območja Upravne enote Domžale. Ker večini osebnih izkaznic poteče veljavnost ravno v mesecu novembru in decembru, vam v želji, da bi se izognili daljšim čakalnim vrstam, predlagamo, da že sedaj preverite veljavnost osebne izkaznice in vložite vlogo za pridobitev nove. Osebna izkaznica je javna listina, s katero državljan Republike Slovenije dokazuje svojo istovetnost in državljanstvo, prav tako pa jo lahko uporablja za prehod državne meje. Osebna izkaznica se lahko uporablja za prehod državne meje le v primerih in pod pogoji, kot je to določeno z meddržavnim sporazumom. Slovenski državljani lahko z veljavno osebno izkaznico potujejo v države članice Evropske unije in nekatere druge države. Več informacij o pogojih vstopa v posamezne države najdete na spletnih straneh Ministrstva za zunanje zadeve www.mzz.gov.si. Vlogo za izdajo nove osebne izkaznice lahko vložite pri katerikoli upravni enoti v Republiki Sloveniji, ne glede na kraj stalnega prebivališča. Uradne ure Upravne enote Domžale so: ponedeljek in torek od 8. do 15. ure, sreda od 8. do 12. in od 13. do 18. ure, petek od 8. do 13. ure. Upravna enota Domžaie JVOJE DUHOVNIŠTVO JE DOŽIVLJAL PREDVSEM KOT POSLANSTVO BESEDE MLADI NA CESTI IN V CESTNEM PROMETU Ob 50-letnici duhovništva kardinala dr. Franca Rodeta Varno na cesti Dr. Franc Rode je prevzel vodstvo ljubljanske nadškofije komaj 7 let po koncu komunističnega sistema, v stanju, ko je bila ena katoliška generacija v breznih Kočevskega roga, najplemenitejše jedro slovenskega katolištva se je bilo izselilo čez ocean, cerkvi je bilo njeno imetje odvzeto, podeželje je bilo pod protiverskim pritiskom, mestna središča so bila že močno razkristjanjena, čeprav ne samo po zaslugi komunizma, ampak v ne-manjši meri tudi zaradi evropske sekularizacije, inteligenca je bila v veliki meri odtujena od Cerkve, tako da bi, kakor meni Alojz Rebula, s Claudelovimi besedami lahko rekli: »Gre za oživljanje od mrtvih.« Ker je dr. Rode od leta 1965 živel v Sloveniji, je naše razmere dobro (s)poznal. Kot intelektualec velikega formata, obdarjen z izredno iskrivostjo duha, je čutil, da mora odločilno prispevati, da bi se več kot 1000-letna vera na- šega naroda ohranila. Po geslo za svoje apostolsko delo je ekumensko razpoložen šel k slovenskemu Lutru, kakor pravi Alojz Rebula, k Primožu Trubarju: »Stati inu obstati«. Ker ni imel dlake na jeziku in nam je nalival čistega vina, je vzbudil odpor medijev s premišljeno nizkotnimi napadi, ne morem drugače reči. Slovenija je pozorno prisluhnila njegovim znamenitim brezjanskim govorom. Slovenski kristjani, sploh pa domžalski in posebej Rodičani, vsi, vsak pa na svoj način, se Bogu zahvaljujemo za njegovo opogumljanje na poti samozavestnega kristjana. Dr. Franc Rode je ob svoji 50-le-tnici posvečenja dejal, da je svoje duhovništvo doživljal predvsem kot poslanstvo besede, saj si je na novo mašno podobico dal napisati: »Ora-tioni et ministerio verbi«, torej molitvi in oznanjevanju besede (Apd 6,4), in posebej poudaril, da moramo Božjo besedo oznanjati v »ugodnih in neugodnih okoliščinah« (2 Tim 4,2). Duhovnikom jubilantom je ob zlati maši med drugim zapisal: »^ Bog je bistvenega pomena za človeka, ker življenje brez njega nima globine, postane neznosno plitvo in prazno, kajti Bog je edino zdravilo proti žalosti in obupu sveta, edino zavetje pred neizbežno usodo smrti. Poleg besede evangelija, ki jo moramo oznanjati svetu, nam je dana še druga beseda, beseda - zakrament.« V soboto, 3. julija popoldne, je pri oltarju Petrovega sedeža v prezbite-riju bazilike Sv. Petra daroval zlato mašo naš kardinal, prefekt Kongregacije ustanov posvečenega življenja in družb apostolskega delovanja. Navzočih je bilo še 8 kardinalov ter 6 drugih (nad)škofov, številni duhovniki, redovnice in uslužbenci Kongregacije. Pridigal je general frančiškanskega reda p. Jose Rodriguez Carballo. Prebrali so tudi posebno papeževo pismo, v katerem je papež posebej pohvalil našega kardinala za njegovo delo v Ljubljani in v službi svetega sedeža. Maši je sledil slovesen sprejem v vatikanskih vrtovih, ki so se ga udeležili tudi številni naši rojaki v večnem mestu, smo prebrali v Družini. 5. septembra, ob 16. uri, pa je kardinal dr. Franc Rode, zlatomašnik prefekt, daroval sv. mašo v Grobljah pri Domžalah. Ob izredno številni udeležbi vernikov je pridigal g. Franci Petrič, urednik Družine. Na veliko cerkvenih slovesnostih sem že bil, toda takega gnetenja pred cerkvijo še nisem doživel. Spoštovani gospod kardinal in dragi prijatelj, ob 50-letnici vašega du-hovništva vam iskreno čestitam, se vam zahvaljujem za vašo vseskoznjo pokončnost in vdanost Bogu, v želji, da tudi nadalje ohranjate in vzdržujete vedrino duha, nam v pouk in blagoslov. AD MULTOS ET SANCTOS ANNOS! Ivan Kepic Zahvala Vsem ter vsakomur posebej, ki ste kakorkoli pomagali pri organizaciji zlate maše g. kardinala Franca Rodeta, se še enkrat zahvaljujemo! Družina Rode Ob pričetku novega šolskega leta se mnogi vključujejo v razne programe, seminarje ali dnevne pouč-no-izobraževalne ure. Tako je tudi tokrat Športno društvo Zlato Polje organiziralo nedeljsko popoldne Mladi na cesti in v cestnem prometu. Povabilu sta se, kot prejšnja leta, odzvala Policijska postaja Domžale in Jumicar - Zmago Berlec s Prevoj pri Lukovici. Preko petdeset prisotnih je v uvodnih besedah pozdravil Marko Kladnik, vodja Policijskega okoliša Moravče-Črni graben. S policistko Natašo Jančar sta predstavila zahtevne naloge in delo, ki ga že vrsto let vsakodnevno opravljata. Mlade je zelo zanimala oprema, ki jo vsakodnevno policisti uporabljajo pri svojem delu. Nekateri so preizkusili težo neprebojnega jopiča, drugi so si nadeli zaščitne čelade, pa tudi lisice so preizkusili. Seveda ni šlo brez preizkusa alkotesta, ki je bil za vse prav tako zanimiv. V nadaljevanju je svoj učni program predstavil Zmago Berlec - Jumicar s Prevoj. Kakor vsako leto je tudi to- krat pričel s teoretičnim delom svojega programa, v katerem je nanizal vrsto poučnih in koristnih nasvetov, kako in kje hoditi, kako se obnašati na cesti in v cestnem prometu. Za najmlajše je bilo največje doživetje vožnja z avtomobilčki. Nekateri so prvič sedli za volan in bili še malce nesigurni, drugi pa so z več poguma pritiskali na plinski pedal. Za vse pa so bila pravila vožnje enaka: strogo upoštevanje prometnih znakov, tudi znaka STOP, prednostne ceste, obvezne smeri ter strogi STOP ped rdečo lučjo na semaforju. Po končani vožnji so vsi prijeli posebna priznanja. Športno društvo Zlato Polje se za-ljuje Policijski postaji Domžale za sodelovanje, prisotnemu policistu Marku Kladniku in policistki Nataši Jančar za izčrpno predstavitev njunega dela, iskrena hvala pa tudi Zmagu Brlecu s Prevoj za učne ure ter uspešen praktični del programa. Vsem šolarjem pa srečno in varno šolsko leto. Tone Habjanič ti i f m S-^A-iv V MANDATNEM OBDOBJU 2006-2010 Svet Krajevne skupnosti Toma Brejca Vir Člani sveta KS Toma Brejca Vir v mandatnem obdobju 2006-2010 smo bili: Aleš Tekavc, Andrej Jereb, Marko Bergant, Milan Juhant, Janez Razboršek, mag. Milan Pir-man, Marjan Prelovšek, Meta Prelovšek, Lojze Stražar, Bojan Vodlan in mag. Lovro Lončar. Svet KS Toma Brejca Vir, ki šteje enajst članov, je v mandatnem obdobju 2006-2010 izvedel številne aktivnosti iz pristojnosti krajevne skupnosti v smeri zagotovitve boljših pogojev za bivanje krajank in krajanov Vira, Podrečja in Količeve-ga na različnih področjih. V Krajevni skupnosti s preko 4.000 prebivalci je vedno odprtih veliko vprašanj in problemov, ki smo jih razreševali skupaj s pristojnimi institucijami. Ob teh aktivnostih in odločitvah se je svet KS v tem mandatnem obdobju sestal na 23. rednih sejah. Med stalne aktivnosti v tem mandatnem obdobju velja posebej izpostaviti stalno skrb in spodbujanje ukrepov za izboljšanje prometne problematike in prometne varnosti na območju KS (dokončanje in odprtje t.i. jezička Tosama, talna in svetlobna signalizacija na Bukovčevi in Koliški ulici, merilec hitrosti na Bu-kovčevi ulici, postavitev prometnih znakov, posredovanje predlogov za postavitev ležečih ali drugih hitrostnih ovir na območju KS), spodbujali smo začetek aktivnosti za dvig nabrežine Kamniške Bistrice Vir in s tem povečali protipoplavno varnost na območju KS, stalno skrb posvečali zagotovitvi ureditve pešpoti ob reki Kamniški Bistrici, zaključen je bil projekt plinifikacije, aktivno smo sodelovali s stališči, mnenji in predlogi o prostorskih zadevah na območju naše KS (območje bivše Oljarne, območje Elektroservisi Po-drečje, odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za gradnjo na območju naše KS, območje nasproti trgovine TUŠ Količevo , zavzemanje za umestitev v prostor in podana formalna pobuda za gradnjo pokopališča in šole na Viru, zahteva za gradnjo povezovalne ceste med banko Vir in trgovino Hofer (LN V10/2 Žito), spodbudili smo ureditev otroških igrišč (novo otroško igrišče ob K. Bistrici na koncu Šubičeve ulice), dali pobudo za ureditev športnih površin (ureditev nog. igrišča in fitnes centra na prostem ob kon- cu Šubičeve ulice), oživili kulturno življenje v dvorani KS (ustanovitev Kulturnega društva Vir pri Domžalah in redne spomladanske prireditve Na Viru smo doma ter decembrske prireditve - miklavževanje in novoletna predstava), začeli smo z izdajo krajevnega glasila Virjan ter zagotovili informiranje krajank in krajanov prek spletne strani KS, delno obnovili dvorano Delavskega doma na Viru (elektro instalacije, razsvetljava, beljenje, obnova oken in polken, nove zavese, nakup novih tapeciranih stolov, nakup novih reflektorjev in sodobnih naprav za zagotavljanje razsvetljave v dvorani v času prireditev, nov dvižni most nad odrom). Skrb je bila namenjena tudi sodelovanju in srečanjem s predstavniki društev in organizacij na območju KS, ki so zelo aktivni in ki pomenijo pomemben del društvenega in družbenega življenja v KS. Večino ciljev, ki smo si jih zadali na začetku mandata (ureditev prometnih razmer, prostor za mlade in otroke, oživitev športnih površin in Delavskega doma, večja vključenost krajank in krajanov Vira pri ključnih odločitvah v KS, oživitev kulturnega in družbenega življenja na Viru, usklajeno urejanje prostora na Viru), smo uresničili. Članom sveta KS ob tej priložnosti iskrena zahvala za ves trud in prizadevnost ter prispevek k razvoju in napredku KS, ki so ga vsak posebej in v okviru svojega delovanja prispevali k delu sveta KS. Svet KS se ob tej priložnosti zahvaljuje za tvorno sodelovanje predstavnikom Občine Domžale, vsem organizacijam in društvom, podjetjem in obrtnikom na območju KS ter seveda krajan-kam in krajanom KS Toma Brejca Vir. Mag. Lovro Lončar Predsednik Sveta KS Toma Brejca Vir 8 mladí 24. SEPTEMBER 20I0 CENTER ZA SOCIALNO DELO DOMŽALE Počitniško druženje otrok v projektu Učenje za življenje Projekt Učenje za življenje Center za socialno delo Domžale, Ljubljanska c. 70, Domžale Tel: 01/724-63-87, 031/302-217 e-amil: ucenj e. za. zivlj enj e@gmail. com Tudi med poletnimi počitnicami smo se družili. V juliju smo tako ponovno obiskali naše štirinožne konjske prijatelje v Kamniku, kjer smo se naužili obilice lepih trenutkov na njihovih hrbtih. Vsakdo se je preizkusil v ježi in vsi otroci so bili pri tem prav pogumni! V naslednjih srečanjih smo počeli še vrsto zanimivih stvari, kot so: izdelovanje ročnih izdelkov iz das mase, naredili smo »morski plakat«, ogledali smo si film Pasje življenje našega znanca Charlieja Chaplina in se nasploh imeli fino, saj smo se vsakič še posladkali z dobrotami. Bili smo tudi na nekaj krajših izletih: sprehodili smo se na Šumberk, spoznavali smo stari del Kamnika in bližnjo okolico ter se igrali v športnem parku ob Kamniški Bistrici. Vsekakor pa je potrebno napisati še nekaj besed o našem tridnevnem V okviru projekta Učenje za življenje na Centru organiziramo tudi pomoč otrokom na domu, h kateri spada: učna pomoč, pogovor in igranje z otroki ^ To delo opravljajo prostovoljci in tukaj vabimo nove ljudi, ki bi se nam bili pripravljeni pridružiti in opravljati prostovoljno delo. Pri nas je mogoče opravljati tudi študijsko prakso z zagotovljenim mentorstvom. Društvo krajanov Limbarska gora VABI na narodnozabavno prireditev SLOVO POLETJU Z GLASBO ki bo v petek, 24. septembra ob 19. uri v Kulturnem domu v Moravčah Nastopili bodo: - Ansambel Rubin - skupina N'kol ne Štima - Moraviki trio - harmonkarski orkester Marjana Smrkolja - Erika Vehovec - Miha vesel s svojo skupino - Johanca in ljudski pevci iz Blagovice Med prireditvijo bo prikazan star kmečki običaj pletenja košev. Vstopnice lahko kupite 1 uro pred začetkom koncerta. _Pridite, ne bo vam žal._ MLADINSKI SVET SLOVENIJE Naj bo zaposlitev tvoja odločitev izletu v Bohinj, ki smo ga organizirali v začetku avgusta. Bivali smo v domu Bohinj, ki spada k Centru šolskih in obšolskih dejavnosti. Tudi tam smo doživeli mnogo zanimivih dogodivščin: šli smo na pohod do slapa Savica in se po poti veliko pogovarjali, smejali in se spoznavali. Nekateri najpogumnejši so se tudi malo okopali v sicer ne preveč toplem jezeru. Veliko smo se tudi igrali, na sporedu so bile tako športne kot družabne igre, imeli pa smo tudi čisto zaresen turnir v pikadu. Kljub temu, da je bilo zelo športno napeto, je vse skupaj potekalo v prijetnem vzdušju. Tudi tukaj se je večkrat izkazalo, da ima naš projekt še kako ustrezno ime. Učili smo se namreč tako pomembnih veščin, kot so: priprava ležišč, skrb za čistočo v kuhinji in sobah, otroci pa so morali v jedilnici sami prinesti hrano k mizi in poskrbeti, da je vsakdo prišel do svojega obroka. Veliko časa pa smo posvetili tudi pogovorom o dobrih medsebojnih odnosih in o spoštljivem odnosu do narave. Tudi v prihodnje bi želeli organizirati takšne izlete, saj so bili otroci navdušeni, po najinem iskrenem mnenju pa so ravno takšni dogodki tisti, ki lahko veliko prispevajo k razvijanju mnogoterih veščin pri otrocih, med katerimi so socialne veščine gotovo na prvem mestu. Iz vsega povedanega boste najbrž razbrali, da naš projekt živi in se razvija, dodava pa lahko še to, da imamo veliko zamisli in energije tudi za prihodnje delo. Na koncu bi se rada zahvalila še najini sodelavki Almini za njeno vsestransko pomoč pri izvedbi našega izleta v Bohinju. Marina in Mare Štempihar Domžale so v svojo lepo okolico sprejele letošnjo nacionalno mladinsko konferenco v organizaciji Mladinskega sveta Slovenije (MSS). Na dogodku, ki je trajal od 1. do 3. septembra 2010, se je zbralo kakih 40 mladih iz vse Slovenije. Medtem ko je statistika o brezposelnosti vse slabša, ko se Slovenija pripravlja na stavke, ko Vlada poskuša rešiti prihodnost s pokojninsko reformo, se mladi sprašujemo, kako bo z našimi zaposlitvami. Na vprašanja, povezana z izobraževanjem in zaposlovanjem mladih, so udeleženci iskali odgovore najprej sami, nato pa so oblikovane rešitve predstavili strokovnjakom, ki so vsi po vrsti njihov trud pozdravili. V četrtek, 2. septembra, so se udeležencem na dopoldanskem plenarnem srečanju pridružili strokovnjaki s področja izobraževanja: Matej Cepin (IRDO), Natalija Žunko (Ekonomski inštitut Maribor, Center razvoja človeških virov), Danilo Kozoderc (Karierni center osrednjeslovenske regije), dr. Andrej Fištravec (IRDO), dr. Rado Bohinc (rektor Univerze na Primorskem) in Alenka Blazinšek (Mladinski ceh). Najmanjši skupni imenovalec pogovora so bile praktične izkušnje, ki naj bi se jih pridobivalo tako znotraj formalnega sistema izobraževanja, ki je izredno podhranjen na tem področju, kot tudi skozi delovanje na polju neformalnega izobraževanja, kot ga poznamo znotraj različnih mladinskih organizacij. V petek, zadnji dan srečanja, pa so udeleženci vse svoje ideje o izboljšanju učinkov izobraževanja, s ciljem večje zaposljivosti mladih, nadgradili še s predlogi na področju zaposlovanja mladih. Pri tej razpravi so jim po- magali cenjeni gosti, strokovnjaki s področja zaposlovanja: Zoran Koto-lenko (MDDSZ), Vesna Miloševič (doktorska študentka kadrovskih študij), Karmen Vaupotič (Regionalni sklad dela Podravje) in dr. Metka Kuhar (FDV). Zaposljivost mladih je odgovornost mladega človeka samega, države skozi svoje sisteme izobraževanja, šol in univerz ter tudi gospodarstva oziroma zaposlitvenega prostora nasploh, ki po kadrih povprašuje. V Sloveniji se zaznava šibko povezovanje med zgoraj naštetimi in ukrepi za izbolj- šanje stanja so nujni za prihodnost Slovencev in Slovenk. Vsi skupaj, udeleženci, gosti in organizatorji, pa so iz Domžal odšli polni vtisov, z novimi poznanstvi in skupnim ciljem: da vsak od njih po svoji moči pripomore k večji pozornosti mladinskih tematik v Sloveniji, pa naj si bo to na lokalni ali nacionalni ravni. Vsekakor pa drži stari rek: »Prihodnost je od mladih«. Zato mi pravimo: »Dovolite, da se o naši prihodnosti z vami pogovarjamo tudi mi!« MSS STUDENTSKI KLUB DOMŽALE Stare skušnjave naj zamenjajo novi začetki Kopalkanje je množici priraslo k srcu, saj domače vzdušje in odlični ritmi, polnijo baterije. A čas je, da se zbudimo iz poletnega melosa in stare, poletne skušnjave zamenjamo z novimi začetki. Bodimo aktivni -prebujajmo telo, možgančke in kreativnost. Ana Strnad ŠKD Poletna vročica je za nami, to nam je, poleg šolskega urnika in razpisanih izpitnih rokov, pokazalo tudi vreme. Nižje temperature z danes na jutri, vidno krajši dnevi, gneča na mestnih vpadnicah ... kažejo na nov delovni začetek. Naj bo ta -kar se da - aktiven! Seveda tukaj na pomoč priskoči tudi tvoj Študentski klub Domžale. Z vsemi aktivnostmi, ki ti jih ponuja po zelo dostopni ceni, in z vsemi možnostmi izobraževanja, zabava-nja in drugačnega udejstvovanja, je pravi partner za aktivno, raznoliko in polno življenje. Poglej si spletno stran, kjer najdeš vse novičke - to so trenutno recimo ogled koncerta Lady Gaga, pa tečaj risanja, slikanja in podobnega ustvarjanja, jesenski paintball in obisk toboganov Čate-ških toplic. Z nami ni nikoli dolgčas. To povedo tudi fotografije z zadnjega letošnjega Kopalkanja - upamo, da ne bo tudi zadnji za vedno (Zakon o malem delu namreč počasi, a vztrajno napreduje po parlamentarnih postopkih kjer smo se imeli spet super. CANKARJEV DOM, 29. 30. SEPTEMBER IN 1. OKTOBER 2010 Desel^ festival za tretje življenjsko obdobje: Za strpno in socialno sožitje vseh generacij Taborniki se v Stavči vasi počutimo svetovno Letošnji tabor gozdovnic in goz-dovnikov je bil nekaj posebnega. Že pričeli smo ga malo drugače - z vlakom. Vsaka skupina je izstopila na svoji postaji, nato pa pot do tabora v Stavči vasi nadaljevala kar peš. Dvodnevna pohodna dogodivščina nas je dobro razmigala in v tabor smo prišli polni idej in zanimivih prepovedi o nevsakdanjih izkušnjah. Nadaljevali smo v mednarodnem duhu. Vsak vod je predstavljal določeno državo iz vseh koncev sveta. Imeli smo zastave, značilne jedi, primerna oblačila in različne tradicionalne aktivnosti. Vse skupaj smo združili s taborniškimi veščinami in tako je bil program res svetoven. Med udeleženci je bilo tudi neka predstavnikov idrijskega rodu (Rod srebrnih krtov), ki so nas zabavali s svojim narečjem. Skoraj celoten tabor pa smo gostili francoskega skavta in se zapletali s francoskimi besedami. Lahko bi rekli da smo v desetih dneh praktično obkrožili ves svet. Naslednje leto najverjetneje sledi polet v vesolje ^ Petra Občina Domžale se z društvi in organizacijami, ki delajo s starejšo populacijo predstavlja na letošnjem, 10 Festivalu za 3. življenjsko obdobje, ki bo v Cankarjevem domu v Ljubljani od 29. septembra do 3. oktobra. Na otvoritveni slovesnosti 29. septembra 2010 ob 10. uri bo sodeloval Ženski pevski zbor Stane Habe, ki ga vodi Marika Haler skupaj z Otroškim pevskim zborom Dom-žalčki, zborovodkinja Jožica Vidic, Istega dne popoldne, ob 17.45, bosta Otroška folklorna skupina KD Domžale in Ljudske pevke iz Domžal, nastopili na odprtem odru v veliki sprejemni dvorani V parku vseživljenjskega učenja in izobraževanja v 2. preddverju bodo vse tri dni na razstavnem prostoru svoje aktivnosti predstavljali Lipa, univerza za 3. življenjsko obdobje, medgeneracijsko društvo Jesenski cvet tar Društvo upokojencev Domžale in Društvo upokojencev Vir. Društvo šola zdravja in Medobčinsko društvo invalidov bosta pripravila odprto delavnico Športna vadba za zdravje in zabavo v sredo, 29. septembra 2010 med 12.30 in 14. 30 v D2, II preddver- INfi konferenčnem delu pod naslovom Pot k blagostanju in socialni vključenosti bomo na okrogli mizi 1. oktobra med 13.30 in 15.00 v konferenčni dvorani M1 predstavili skrb občine Domžale za kakovostno življenje starejše populacije pod naslovom Dolgost življenja naj postane vrednota. Vabimo Vas, da nas obiščete! Vabimo vas na zadnjo letošnjo PODOKNICO NEDELJSKEGA DNEVNIKA v petek, 1. oktobra 2010, ob 18. uri s Podokničarjem Francem Pestotnikom in ansamblom Staneta Petriča v Gostilni Keber v Domžalah. Podoknico je domžalski župan Toni Dragar namenil znani domžalski kulturni delavki in ljudski ustvarjalki MARI VILAR. V veselem večeru bodo sodelovali še: Godba Domžale, Oktet bratov Pirnat, Ansambel Tineta Stareta, Ljudske pevke Kulturnega društva Domžale, Društvo narodnih noš Domžale, s svojimi dobrotami vas bodo pogostile članice Društva podeželskih žena Domžale, z domžalsko značilnostjo - šivanjem slamnikov pa se bo predstavila Joži KOŠAK. Dobrodošli! 24- SEPTEMBER 20I0 mladí 9 Varno na cestí - tudí v tujíh jezíkíh Že prví dan počitniških jezikovnih delavnic, ki jih je tudi letos organiziral jezikovni center DUDE iz Domžal, so otroci obiskali Policijsko postajo Domžale. Tam so jim prijazni policisti razkazali policijski kombi in motor, radar za merjenje hitrosti, trikotnik, neprebojni jopič, čelado, gumijevko, alkotest in drugo opremo. Prižgali smo sireno, si ogledali prostore za pridržanje ter se pogovarjali o varni vožnji, pomenu varnostnega pasu in vedenju na cesti. Vseskozi smo utrjevali angleščino in nemščino na sproščen in naraven način, kar je tudi dobrodošla priprava na novo šolsko leto. ČESTITAMO V naši gimnaziji spet zlata maturantka! Letos je to Eva Sever, Domžalčan-ka, ki je bila vsa leta zelo vzorna dijakinja, zato tudi končni uspeh ni izostal. Sicer je matura potekala po pričakovanjih. Uspešnih je bilo skoraj 90 odstotkov dijakov, kar ne odstopa od povprečja prejšnjih let. V domžalski gimnaziji so se že posvetili letošnjemu šolskemu letu, ki spet prinaša polno novih izzivov. Tako so tik pred odhodom na zaslužene počitnice izvedeli, da je gimnazija postala »regionalni center za tuje jezike«, kar pomeni, da so v letošnjem šolskem letu lahko zaposlili kar tri tuje učitelje tujega jezika. Dijaki bodo imeli priložnost spregovoriti s tujim učiteljem pri angleščini, italijanščini in nemščini, tuje učitelje pa bodo »posojali« tudi drugim šolam, osnovnim in srednjim. Zaposlovanje tujih učiteljev je del večjega projekta, ki ga vodi Zavod za šolstvo Republike Slovenije - ZRSŠ in je delno financiran iz Evropskih socialnih skladov. Letos bo v naši državi tako zaposlenih 20 tujih učiteljev, domžalska gimnazija pa si je pridobila zaupanje ZRSŠ z dosedanjim vzornim sodelovanjem, saj praktično od ustanovitve v letu 2OO2 gosti tuje učitelje. »Luč na koncu predora« vidijo tudi pri gradnji telovadnice, za katero si, skupaj z Občino Domžale, prizadevajo že vrsto let. Na Ministrstvu za šolstvo in šport - MŠŠ so že pripravili projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja. Po besedah predstavnikov MŠŠ bo vloga za gradbeno dovoljenje vložena še letos, sredstva v državnem proračunu pa so, kljub krizi, še vedno rezervirana. Na poklicni in strokovni šoli so letos pričeli z izvajanjem programa Tehnik računalništva. Pridobitev tega programa je velik uspeh za Srednjo šolo Domžale v celoti, saj se na ta način v šolo vrača 4-letno tehniško izobraževanje. Oddelek »računalni-čarjev« je poln do zadnjega stola, v šoli pa so za uspešen start novega programa zagotovili vso potrebno opremo in strokovni kader. Dijakom in vsem zaposlenim želimo uspešen start v letošnje šolsko leto in čim več zlatih maturantov v naslednjih letih! Vera Vojska DiC KECELJ d.a.o. DOMŽALE - dermatološko intemistični center Vodnikova 3A, 1230 Domžale Tel.: 059 091 772, e-mail: peter.kecelj@siol.net SPECIALISTIČNE AMBULANTE ULTRAZVOČNE PREISKAVE RAZŠIRJENI SISTEMATSKI PREGLEDI NOVO! LASERSKI POSEGI NA KOŽI! NAROČANJE od ponedeljka od petka od 10h do 14h in od 16h do 19h Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 15. oktobra 2010. Rok za oddajo prispevkov je četrtek, 7. oktobra 2010, do 12. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali pa na e-naslov: slamnik.urednica@ gmail.com. Martina Škofic UuUianska B7 Domiílř OV7ai-4CM16 Delavni čes: oon. ' pai^K: 0-12 in 16-la sobota: 9 - 12 Pravljični medvedki Vabimo vas v solsko knjižnico OS Dob na uro pravljic Juri Muri v Afriki Tone Pavcek pripoveduje Tatjana Kokalj v sredo, 13. oktobra 2010, ob 17.00 iurnlne urice predšolske otroke od letA dnlje ter stnrše/skrlmike, babice/dedke vseh starosti ^ vnbimo nn < • «r^c® ' • o* cxx7irilu »r kalriei/ilnllw vljuibo valrimo, 4« v mij • liraari imiivija pryetno i^nbo urico s svojimi onoiii/vnalii. VSAk torek, od 9.00 do 10.00 ^nielenn je predhodna prijnvnf ) knjižnica DOMŽALE tsns^ L|ubl|anska c. 58, Domžale 722 66 00 info@czm-domzale.si §PAN§ÈDNA KAJ? 30-urni zaèetni teèaj spansèine KDAJ? september / oktober 2010 ZA KOGA? za popolne zaèetnike KJE? v Centru za mlade Domžale, Ljubljanska c. 58 1230 Domžale ZA KOLIKO? 100 € (skupina 6 oseb) Za vse dodatne informacije pokličite na 722 66 00 ali kliknite na S. info@czm-domzale.si ^ 10 varstvo narave 24. SEPTEMBER 20I0 POREČJE KAMNIŠKE BISTRICE S PRITOKOMA RACA IN PSATA, POSLEDIČNI VPLIV URBANIZACIJE, IZTOKA ČIŠČENIH VOD IZ CČN DOMŽALE-KAMNIK IN ČN IHAN, DRUGIH KOMUNALNO-INDUSTRIJSKIH IZTOKOV IN AGROKEMIZACIJE NA KAKOVOST REKE - MONITORING 1998-2010 Vrednotenje kakovosti reke Kamniške Bistrice z metodo Allium in nekaterimi fizikalno-kemičnimi količinami Varovanje okolja in s tem tudi voda, našega najdragocenejšega življenjskega vira, ni le vprašanje varstva narave, je še veliko več; postaja vprašanje etike. Če smo nekoč naravo zaščitili zaradi njene neokrnjenosti, jo moramo danes ščititi pred človekom, torej pred samim seboj. Okolj-ski problemi v bistvu niso problemi tehnologij, industrije kmetijstva in prometa, temveč problem človekovega duha in njegove (za)vesti. Kar koli se v naravi dogaja, res ne moremo pripisati človeku, a zdi se, kot da sta duhovna in etična dimenzija človekove odgovornosti do narave dostikrat odpovedala. Problemi kemizacije okolja, ki jih povzroča kmetijstvo, industrija, urbani svet in promet so znani. V okolju se akumulira več ali manj toksičnih in genotoksičnih snovi. Ni dovolj le količinsko določiti onesnaženih snovi v okolju, dejstvo je, ali pri ugotovljenih koncentracijah prihaja do škodljivih učinkov. Okoljsko onesnaženje je pomemben rizični faktor vpliva na zdravje ljudi, saj mnoge kemikalije izkazujejo mutagene učinke, ki so posledično posredno povezani z incidenco kancerogenih obolenj pri ljudeh. Potrebno je tako spoznati poti prenosa teh škodljivih snovi in mehanizme delovanja v biološke sisteme. Raziskave omogočajo spoznanja o vplivu in posledicah genotoksičnih snovi na organizme in posledično tudi na človeka. Obstajajo tehtni dokazi, da kemikalije, ki povzročajo kromosomske poškodbe, znane kot genotoksične snovi, izkazujejo lastnosti kancerogenosti, kakor tudi značilnost EDC-s (Endocrine-Disrupting Chemicals) oziroma kemikalije hormonskih motenj. Številne genotoksične (gr. genos rod; lat. toxicus gr. toxicon strup - učinek strupa na dedne zasnove organizma), in/ali kancerogene (gr. karkinos rak -povzročajoč raka) snovi, delujejo na organizme v koncentracijah, ki so na meji ali celo pod mejo detekcije analitskih kemijskih metod mutageno (lat. mutatio spremeniti se - dedna sprememba v genih) in povzročajo različno stopnjo okvar in poškodb dednega materiala, torej kromosomov (gr. chroma, chromatos barva; gr. soma, somatos telo). Kromosom je sestavina celičnega jedra, ki se obarva) in tako postane viden. Parametri ocenjevanja kakovosti okolja Fizikalno-kemijske preiskave okolj-skih vzorcev kažejo kvantitativno stanje obremenjenosti okolja. Elementi ekološkega stanja vključujejo sestavo in strukturo vodnega rastlinstva in rib ter na dnu vodnih teles živečih nevretenčarjev, kakor tudi hidromor-fološke značilnosti vodotoka. Geno-toksočni in citotoksični testi kažejo kvaliteto morebitnih posledice, na celičnem nivoju organizmov. Ti testi temeljijo na analitiki tako, da se s pomočjo testnih organizmov, ki se gojijo v različnih odvzetih okoljskih vzorcih, ugotavlja stopnja citotoksič-nosti in raven genotoksičnost. Raven genotoksičnosti Raven genotoksičnosti (EPA - Environmental Protection Agency, 1982) so kromosomske poškodbe kromosomov v celicah rastnih vršičkov testnih rastlin mlade čebule (Al-lium cepa L.). Mednarodni program rastlinskih bioloških testov (International Program on Plant Bioassays IPPB) je čebulni (Allium) test sprejel za biomonitoring in testiranje okolj-skih onesnaževalcev. Raven genoto-ksičnosti se podaja kot odstotkovno razmerje med celicami s poškodbami kromosomov in ostalimi celicami brez kromosomskih poškodb. Rezultate ravni genotoksičnosti podajamo v odstotnih točkah (odst. t.), kjer ena odstotna točka ali celica s poškodbo kromosomov predstavlja eno geno-toksično točko (n. pr.: manj kot 5 -nizka raven, ničelna ocena tveganja; več kot 10 - srednja raven, srednja ocena tveganja; več kot 30 - visoka raven, visoka ocena tveganja; več kot 45 - kritična ocena tveganja). Za poškodovano kromosomsko garnituro se šteje če je v njej poškodovan vsaj en kromosom. V garnituri je lahko Raven Raven ogroženosti genotoksičnosti1 (ocena tveganja) Okoljski vzorci Ekološko stanje2 bpk5 (O, mg / l) N - N03 (mg / l) 2 -3 naravna mutagenost testnih organizmov Visoka kakovost pitne vode Zelo dobro 1,6 - 2 ,4 3,2 - 7,0 Naravna zajetja pitne vode 3 - 7 ničelna do nizka stopnja I. - II kakovostni razred rek in jezer Dobro 2,0 - 5,4 6,5 - 9,5 11. kakovostni razred 10 - 18 nizka do srednja stopnja Zmerno čiščene vode iz ČN 25 - 35 visoka stopnja III. kakovostni razred Slabo IV. kakovostni razred Zelo slabo 40 - 50 kritična stopnja neprečiščene komunalno-urbane, industrijske in farmacevtske vode; izcedne vode deponij in intenzivna agrokemizirana zemljišč (golfišča) Preglednica 1. Korelacije med kromosomskimi poškodbami (raven genotoksičnosti) v celicah rastnih vršičkov korenin navadne čebule (Allium cepa L.) in oceno tveganja v okoljskih vzorcih (Peter Firbas) 1 - Izražena v odst. t. - je razmerje med vsemi metafaznimi celicami in celicami s poškodbami kromosomov; n = 200 (IPPB - International Program on Plant Bioassays in EPA - Environmental Protection Agency 1982). 2 - Ocena stanja voda v skadu z vodno direktivo (Direktiva 2009/90/EC). BPK5 (Biokemijska poraba kisika v 5 dneh), N - NO3 (nitrati) poškodovanih več kromosomov, kakor tudi več različnih tipov poškodb na enem kromosomu. Na podlagi bioloških testov, ki razkrijejo znani izvor onesnažil in onesnaževanja, lahko načrtujemo preventivne ukrepe za zmanjšanje škodljivega delovanja oziroma načrte za prvotno vzpostavitev okoljskega stanja (ekoremediacijo) onesnaženega okolja, oziroma, z znanimi izvori onesnaževanja se lahko odpravi tudi njegov vzrok. Članek podaja pregled študije moni-toringa kakovosti reke Kamniške Bistrice s pritoki, vrednotene z biološko metodo ALLIUM na različnih lokacijah, od izvira do izliva v reko Savo, ki je njen desni pritok, v dvanajstletnem obdobju, od 1998 do 2010. V letu 2010 pa se po novi zakonodaji in kriterijih (Uredba o stanju površinskih voda - Ur. l. RS 14/2009, ki vključuje prenos določil Direktive 2009/90/EC) določa še kemijsko in ekološko stanje površinskih voda. Porečje reke je gosto naseljeno, kar se odraža tudi v obremenitvi urba-no-komunalnih odplak, industrijskih izpustov in vplivi agrokemizacije. Kemično in ekološko stanje površinskih voda Ocenjevanje stanja voda v skladu z vodno direktivo za površinske vode je razdeljeno v kemijsko stanje z kakovostjo dobro - D ali slabo - S in ekološko stanje z kakovostjo zelo dobro - ZD, dobro - D, zmerno - Z, slabo - S in zelo slabo - ZS. Rezultati raziskav, razprava in zaključek V raziskave reke kamniške Bistrice je vključenih 10 do 15 točkovnih lokalitet (Preglednica 3,4), iztočna čiščena voda iz CČN Domžale-Ka-mnik in občasno še nekateri pritoki, najpogosteje Rača v Podrečju in Pša-ta v kraju Pšata. V dvanajstletnem monitoringu se v kakovosti reke obeleži obdobje pred letom 2005 in po letu 2006. Nekako do leta 2004 je bila reka Kamniška Bistrica neprestano obremenjena z agrokemizacijo ksenobiotikov, industrijsko, komunalno-urbano in prometno polucijo, kakovost reke Kamniške Bistrice pa najbolj problematična in skoraj do skrajnosti kritična. Po letu 2006 pa se opaža neprestano izboljšanje kakovosti reke. K temu so prispevali zaprtje nekaterih industrijskih obratov v mestu Kamnik, zelo omejena agrokemiza-cija na južnih obronkih Mengeškega polja in bistveno večji nadzor za vtočne (influentne) odpadne vode v CČN Domžale-Kamnik ter sanacija lastne ČN Papirnice Količevo. CČN pa posledično z izpusti čiščenih vod po kriterijih genotoksičnosti ni dodatno obremenjevala kakovosti reke Kamniške Bistrice. Oziroma se či-ščena iztočna voda iz CČN po kakovosti ni bistveno razlikovala od rečne vode, kar je še posebno razvidno iz rezultatov raziskav (preglednica 4) v letih 2006/2010. Iz raziskav v obdobju 2006/2008 je tudi razvidno (preglednica 4), da je največji onesnaževalec iztok FARME IHAN, kar se posledično odraža še v kraju Bišče, kjer je to še posebej izrazito v raziskavi vzorca nad rečnim sedimentom! Rečni vzorec nad sedimentom ima neprimerno višjo raven genotoksičnosti, kot je čiščena iztočna (efluentna) voda iz CČN. Pritok potoka Pšata kaže na izviru visoko kakovost, kjer se potoku dol-vodno, vključno s krajem Mengeš, kakovost bistveno poslabša. Morebitni vzroki so lahko agrokemizacija in urbano-komunalna ter, v manjši meri, industrijska polucija. Raziskava je bila opravljena samo leta 2005. Splošno pa raziskave na lokaciji Štu-da dokazujejo izboljšanje kakovosti reke Kamniške Bistrice, sploh po letu 2005. Rezultati raziskav to sami po sebi dokazujejo oziroma nas privedejo do spoznanja, kdo vse je bil onesnaževalec v krajši preteklosti in kako je zastrupljal reko. Epilog: Kemična Bistrica je ponovno postala Kamniška Bistrica. Sedanje stanje reke Kamniške Bistrice Glede kakovosti reke Kamniške Bistrice bi lahko po nekaterih fizikal-no-kemičnih, toksičnih in genoto-ksičnih parametrih reko razdelili v štiri sektorje: 1. Izvir - Nožice (Nožice so mejno mesto Občine Kamnik in Občine Domžale) 2. Nožice - Študa (Območje urbanizacije Domžal) 3. Študa - Bišče (Lokacija iztoka efluentnih vod iz CČN Domža-le-Kamnik in ČN Ihan) 4. Bišče - Beričevo (Spodnji tok, 300 m pred izlivom v reko Savo) Vsi sektorji so bolj ali manj specifična območja, kjer vsak prispeva o skupni in celoviti kakovosti reke Kamniške Bistrice. Nožice so mejno mesto med občinama Kamnik in Domžale in pokazatelj kakovosti reke, ki priteče v Občino Domžale. V sektorju Izvir do Nožic je v oje-zerjenem izviru ekološko stanje po dveh kemijskih parametrih (BPK5 in N - NO3) izvirske vode zelo dobro - ZD (Preglednica 1, 3 in 4), nasprotno pa se je kakovost na izviru poslabšala z najnižjo kakovostjo prav v letu 2008. Opaža se tudi, da je na dnu ojezerjenega izvira vse več nitastih zelenih alg z rodovoma Spirogi-ra in Zygnema. Pojavljajo pa se tudi skupina bičkastih alg rodu Euglena. Vse tri skupine so indikatorji onesnaženja, ki se posledično naseljujejo v organsko bogatih vodah in vodah z veliko hranili, ki lahko kažejo na fe-kalni izvor. Pogled na ojezerjeni izvir reke Kamniške Bistrice v letu 2009 in 2010 glede pojavnosti omenjenih alg ni nič drugačen, pojavnost alg se še povečuje, nasprotno pa se raven genotoksičnosti le neko iko zmanjšal, vendar presega vzorec negativne kontrole in izvir postavlja v kategorijo nizke ocene tveganja, kar pa za omenjeni izvir ni dobro. Sektor Nožice - Študa nam podaja morebitno urbano-komunalno onesnaženje reke Kamniške Bistrice oziroma kakšen je posledični vpliv urbanizacije na spremembo kakovosti reke Kamniške Bistrice. Rečna voda od zgornjega vzorčnega mesta (lokacija Nožice) in vse dolvodno skozi mesto Domžale do lokacije Študa po toksičnih in genotoksičnih parametrih obdrži konstantno kakovost. Urbana infrastruktura po toksičnih in genotoksičnih parametrih kakovostno ne poslabšuje pritokov in reke Kamniške Bistrice. Iz rezultatov študije lahko zaključimo, da optimalizacija procesa ČN karton Količevo optimalno deluje, zagotavlja čistilno moč, vtočnih (influentnih) vod, ki so obremenjuje z industrijskim onesnaževanjem. Tudi urbano-komunalni dejavniki posledično ne onesnažujejo reke Kamniške Bistrice. Pritoka Rača in Pšata sta po toksičnih in ge-notoksičnih parametrih bolj ali manj enake kakovosti kot reka Kamniška Bistrica. Do lokacije Študa ima reka Kamniška Bistrica ekološko stanje po fizikalno-kemičnih parametrih zelo dobro - ZD. V sektorju od Štude do Bišč reka Kamniška Bistrica utrpi polucijo iz CČN in ČN Ihan. Iztok CČN je konstanten, medtem ko je iztok ČN Ihan v Kamniško Bistrico občasno zaustavljen. V tem sektorju je težko razločiti, kateri iztok bolj kvarno vpliva na kakovost reke, saj sta oba iztoka skoraj v neposredni bližini, narazen le 50 m. Vendar se reka do lokacije v Biščah samočistilno regenerira v dobro - D ekološko in kemijsko stanje. Zmanjša pa se tudi ocena tveganja ravni genotoksičnosti za organizne (iz 17,5 na 8,5 Odst. t.; Preglednica 4). V sektorju od Bišč do Beričevega (300 m do izliva v reko Savo) pa reka Kamniška Bistrica obdrži bolj ali manj konstantno dobro - D ka- 24- SEPTEMBER 20I0 varstvo narave 11 kovostno ekološko stanje po kemijskih parametrih nitrata (NO3) in biokemijske porabe kisika (BPK). V Biščah in Beričevem je reka Kamniška Bistrica pa obdrži dobro - D ekološko stanje Kamniška Bistrica je bila na lokaciji Bišče v letu 2008 v zmernem - Z do slabem - S stanju (povišane vrednosti BPK5 na 13 O2 mg/l); v letu pa v (Vrednosti BPKj O2 mg/l; Preglednica 1). 2009 in 2010 pa v dobr'em - D stanju niso presegle 5,4 CČN Domžale-Kamnik ali ČN Ihan Iz parametrov NO3 in BPK, lahko sklepamo, da ima i^tok iz čN Ihan večji polucijski učinek na kakovost reke Kamniške Bistrice kot konstantni iztok iz CČN Domžale-Kamnik, kar se da razbrati iz preglednic 2A, 2B in 2C - na lokaciji Bišče iz leta 2008 (preglednica 2C), ko je ČN Ihan izpuščala iztočne vode primerjavi z letoma 2009 (preglednica 2B) in 2010 (preglednica 2C) na isti lokaciji Bišče, ko iz ČN Ihan ni bilo Preglednica 2A iztoka, oziroma je bil izpust iz ČN Ihan zaprt. Kamniška Bistrica je bila na lokaciji Bišče v letu 2008 v zmernem - Z do slabem - S stanju (povišane vrednosti BPK, na 13 O2 mg/l); v letu 2009 in 2010 pa v dobrem - D stanju (Vrednosti BPK5 niso presegle 5,4 O2 mg/l). Z metodo Allium je bilo tudi ugotovljeno da je reka na lokaciji 50 m za iztokom ČN Ihan bolj onesnažena, kot na lokaciji 50 m za iztokom CČN, v primerjavi z lokacijo v Študi. Na lokaciji med Študo in Biščami se v reko iztekata dve iztočni (efluentni) čiščeni vodi, in sicer iz CČN Dom-žale-Kamnik in ČN Ihan, ki vsaka po svoje in različno obremenjujeta kakovost reke Kamniške Bistrice. Iz CČN Domžale-Kamnik so večje vsebnosti nitratov (NO3) iz ČN Ihan pa večje vsebnosti fosfatov (PO4). Biokemijska poraba kisika (BPK) je precej nižja v iztoku CČN Domžale-Kamnik, kot v iztoku ČN Ihan. Na lokaciji 50 m za CČN Domžale-Ka-mnik je vsebnost NO3 večja, 50 m za ČN Ihan pa nekoliko nižja (Preglednica 3). BPK 50 m za CČN je precej nižji, medtem ko je 50 m za ČN Ihan vrednost podvojena (Preglednica 3). Preglednica 2B Vsebnosti NO3 se na lokaciji Bišče vzorcev in primerjava med negativ- (ČB ponovno znižajo na 4,77 mg/l, oziroma na 4,29 NO3 mg/l na lokaciji Beričevo. BPK pa je na obe lokacijah Bišče in Beričevo) 3 mg O2/l. ČN Ihan 16. 06. 2009 in 26. in 27. 07. 2010 v terminu vzorčenja ni iz-puščala (brez iztočnih vod v reko), delovala pa je leta 2008 v terminu vzorčenja 01. 07. 2008, kar prikazujejo preglednice 2A, 2B in 2C. Iz parametrov NO3 in BPK5 lahko sklepamo, da ima i^tok iz ČN Ihan neprimerno večji onesnaževalni učinek na kakovost reke Kamniške Bistrice kot konstantni iztok iz CČN Domžale-Kamnik, kar se da razbrati iz preglednic 2A, 2B in 2C. Na lokaciji Biššče iz leta 2008 (Preglednica 2C) je ČN Ihan obratovala v primerjavi z letoma 2009 (preglednica 2B) in 2010 (preglednica 2C in 3) na isti lokaciji Bišče, ko ČN Ihan v času vzorčenja ni izpuščala iztočnih vod, oziroma je bil izpust iz ČN Ihan zaprt. Zmanjšana je vzreja v Farmah Ihan in posledično zmanjšan iztok ČN Ihan manj onesnažuje reko Kamniško Bistrico. Po spektru raziskav splošne strupenosti in ravni genotoksičnosti rečnih no in pozitivno kontrolo je kakovost reke Kamniške Bistrice do lokacije Študa, v Biščah in Beričevem vrednotena z ničelno do nizko oceno tveganja ravni genotoksičnosti in dobro - D raven zaupanja ekološkega stanja (primerjava v Preglednici 1). Monitoring kakovosti reke Kamniške Bistrice in pritokov je vsaj enkrat letno smiseln, kar omogoča nadzor kakovosti reke in brez dvoma sodi v širši pokrajinski interes kakovosti okolja. Cilj raziskav je nedvomno ta, da nam rezultati raziskav pokažejo ali onesnaženje je ali ga ni. Pomembno je tudi spoznanje, da je od kakovosti površinskih vodotokov odvisna tudi kakovost podtalnice, torej vode, ki je na tem območju edini vir pitne vode. Omenjeni ALLIUM test pa nas tudi pripelje kaj jejvzrok onesnaževanju oz. kje je vir. Šele z znanimi izvori lahko preidemo k ukrepom in tako prispevamo čim večji delež k ohranjanju zdravega okolja. Peter Firbas, univ. dipl. biol. Zasebni laboratorij za rastlinsko citogenetiko Domžale Preglednica 2C Lokacija (Leto 2010) NO3 (mg/l) BPK (mg(O2/l) Lokacija (Leto 2009) NO3 (mg/l) BPK (mg(O2/l) Lokacija (Leto 2008) NO3 (mg/l) BP' (O,/l) 50 mza CČN 21,5 9,5 50 m za CČN 5,07 4 50 m za CČN 15,9 8 50 m za ČN Ihan 16,4 17 50 m za i ČN Ihan 9,39 60 50 m za ČN Ihan 9,9 165 Bišče 4,77 3 Bišče 2,39 2 Bišče 2,8 13 Beričevo 4,29 3 Beričevo 2,14 3 Beričevo - - Preglednica 3. Fizikalno - kemijski parametri i vzorcev (vzorčenje: 27. 07. 2010) Lokacija Parametri Enote Izvir Nožice Rača pritok Študa Iztok CČN 50 m dolvodno CČN 50 m 50 m za dolvodno iztokom CČN-sediment farm Ihan Bišče Bišče- Pšata sediment pritok Beričevo Vzorci ID ID 663 664 673 665 666 667 668 669 670 671 674 672 Datum in čas vzorčenja 27. 07. 2010 8:25 9:15 9:35 9:55 24 ur. povpr. 11:40 11:40 12:00 10:15 10:15 11:20 10:50 Temperatura vode 0C 6,6 12,0 15,4 15,8 20,4 19,8 - 19,7 14,4 - 19,9 14,5 PH H*/OH" 7,68 7,95 7,95 8,25 6,81 7,29 7,29 7,44 7,55 7,55 8,19 7,77 Prevodnost ^S cm-1 145 273 403 358 819 657 657 621 504 517 432 511 Raztopljeni kisik mgl-1 11,27 10,43 9,26 9,82 1,33 6,99 - 6,84 8,42 - 7,37 9,23 Usedanje snovi po 1 h mll-1 0 0 0,1 0 1,3 0,5 15 0,9 0 7 0 0,1 Usedanje snovi po 2h mll-1 0 0 0,1 0 1,8 0,7 15 7,15 0 6 0 0,1 Dušik-Kjeldahl mgNl-1 2,5 2,5 1,07 2,5 5,8 3,9 37 7,15 2,67 54 1,2 3,5 Nitratni dušik (N - NO3) mgNl-1 0,35 0.70 0,89 0,81 33,3 21,5 19,5 16,4 4,77 4,06 1,33 4,29 Fosfor - celokupni mgPl-1 < 0,5 < 0,5 < 0,5 < 0,5 4,2 2,4 14,8 4,37 0,64 31,6 < 0,5 0,67 KPK mgO2l-1 < 5 < 5 < 5 < 5 102,2 44,7 46,5 91,4 11,7 1348 14,1 11,45 BPK 5 mgO2l-1 1 1,5 2 2 19,5 9,5 157 17 3 110 4 3 Ekološka ocena stanja* (BPK5 in N - NO, mg/l) ES Z. D. Z. D. Z. D. Z. D. D D D •Ocena stanja voda v skladu z vodno derektivo (Vodne direktive 2000/60/ES; Direktive 2008/105/ ES; Direktive 2009/90/EC; Ur. l. RS 14/09) Z.D. - zelo dobro; D. - dobro, ES - ekološko stanje Preglednica 4. Monitoring ravni genotoksičnosti s testom ALLIUM reke Kamniške Bistrice in pritočnih potokov od leta 1998 do 2001 in 2005 do 2010 Lokaliteta 1998 1999 2000 2001 2005 2006 2007 2008 2009 2010 Izvir 3,361 7,10 10,5 4,0 3,5 Stahovica-pred kamnolomom 4,61 6,50 Stahovica-za kamnolomom 8,00 Črna - pritok 9,80 Stranje 18,75 Nevljica - pritok 18,75 Mekinje - pred mestom Kamnik 16,52 Šmarca - za mestom Kamnik 46,00 Nožice 51,56 41,79 50,00 Nožice - mejno mesto 49,33 35,64 8,5 7,5 Pšata - izvir 3,5 Pšata - Mengeš (vrtec Gobica) 34,0 Pšata - razbremenilnik - Jarše 30,55 9,0 50 m pred iztokom KARTON Količevo 33,33 37,87 7,5 7,0 Iztok vode iz KARTON Količevo 63,63 50 m za iztokom KARTON Količevo 53,84 40,62 Rača - pritok (Podrečje) 20,71 14,45 7,0 6,0 Šumberk - Domžale 61,11 40,49 8,5 8,0 Študa - lok. pred CČN 62, 60 44,44 18,0 14,0 14,0 9,0 7,5 / 8,0 Iztok čiščene vode iz CČN 39,32 20,5 12,5 12,5 13,0 13,5 50 m za iztokom CČN 57, 81 38,46 19,0 13,0 12,5 12,5 13,5 50 m za iztokom CČN - sediment 17,0 19,0 50 m za iztokom Farm IHAN 51,26 60,00 44,0 21.0 32,0 24,0 17,5 Bišče - površinska voda 56,92 49,62 44,44 43,39 29,5 15,5 15,5 14,0 12,0 Bišče - nad rečnim sedimentom 31,0 20,0 23,5 Pšata - pritok - Pšata 46,66 10,5 Beričevo - pred izlivom v Savo 42,85 10,5 8,5 SÉPTaVÍB^kitó OKTOBER/vinbtoi CroPLd) možgani, oči beljakovine (hladno vrat, tilnik, ušesa, zobje sol, korenina, gomolji plod korenina $veže svetlo) dibala, ramena, roke, dlani O maščoba, olje cvet mokro) V pljuča, O P™' želodec, A ogljikovi hidrati ^ CtoplO 9 srce, w krvm obtok, E arterije, N brbet ^ beljakovine y hladno) J prebavila, t vranica, M trebušna L slinavka ■J sol, korenina, " gomolji t list plod korenina (sveže svetlO kolki, ledvice, mehur maščoba, olje O cvet CmokrO spolni V o orgam, D sečevod A ogljikovi hidrati I S. dan duševnega zdravja ÏZib STRELEC hladno 15Pe S. dan kmetic izzid Slamnika Z E M ^epi. i kolena, J kosti, koža A sol, korenina, KOZOROG korenina ŽUPNIJSKA KARITAS DOMŽALE vabi na dobrodelni koncert SKUPAJ NA POTI 2010 v petek, 15. oktobra 2010, ob 19. uri v Župnijsko cerkev v Domžalah Nastopali bodo: Grajski oktet, Iva Stanič, p. Janez Ferlež in Kvartet družine Kovačič-Ivanjko Zbrana sredstva od prostovoljnih prispevkov bodo namenjena za pomoč ljudem v stiski in prizadetim v zadnjih poplavah. 1 - Izražena v odst. t. - je razmerje med vsemi metafaznimi celicami in celicami s poškodbami kromosomov; n = 200 (IPPB - International Program on Plant Bioassays in EPA - Environmental Protection Agency 1982). 12 koledar dogodkov 24. SEPTEMBER 20I0 Sobota, 25. september-sobota, 2. oktober 2010 KDAJ: ob 10. uri KJE: Knjižnica Domžale V okviru DEKD vas vabimo na ogled likovne razstave učencev Osnovne šole Rodica z naslovom Izročilo Kofutnikove domačije, ki bo od 25. septembra do 2. oktobra 2010 v Knjižnici Domžale. Na odprtju razstave, ki bo v soboto, 25. septembra, ob 10. uri, bodo učenci OŠ Rodica predstavili utrinke iz življenja v Kofutnikovi domačiji, stare otroške igre in ljudske plese. Likovna dela in fotografije bodo predstavljala dragoceno zgodovinsko izročilo stare Kofutnikove domačije, njenih posebnosti in zanimivosti, kakor jih danes zaznavajo osnovnošolski otroci. Vstop na prireditev je prost! Prireditelj: Osnovna šola Rodica Torek, 28. septembra 2010 KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale V sklopu Dnevov evropske kulturne dediščine 2010 vas vabimo na okroglo mizo na temo neizkoriščene arhitekturne dediščine v Občini Domžale, s poudarkom na gradu Krumperk (renesansa) in industrijski dediščini nekdanje tovarne Univerzale (secesija). Okrogle mize, ki je odprta za javnost, se bodo med drugim udeležili tudi strokovnjaki posameznih strok, ki so v preteklem obdobju že sodelovali pri projektih Muzejskega društva Domžale. Prireditelj: Muzejsko društvo Domžale Sreda, 29. september 2010 KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale Vabljeni, da se udeležite predavanja z naslovom Moja žena - zmaj (moj mož tudi), kjer nam bo gospod Joša Medved, avtor več knjig s področja zdravja, medsebojnih odnosov, poti do sreče, miselnih, čustvenih, vedenjskih, družinskih in družbenih vzorcev, posredoval svoje poglede in izkušnje. Vstop na prireditev je prost! KULTURNI DOM DOB KULTURNO DRUŠTVO JOŽEF VIRK DOB bo tudi v sezoni 2010/2011 poskrbelo za otroke, in sicer s sedmimi pravljičnimi nedeljami, ko se jim bodo na odru v dvorani Kulturnega doma na Močilniku v Dobu predstavile gledališke in lutkovne predstave. Vabljeni k vpisu abonmaja za otroke: GLEDALIŠKO-LUTKOVNI ŽIV-ŽAV 2011 Na prvo predstavo ste vabljeni že to nedeljo, 26. septembra, ob 16. uri, v Kulturni dom na Močilniku, kjer bo (velike in male) otroke pozdravil Palček! Za informacije o vpisu abonmaja in rezervacije vstopnic pokličite tel.: 041/420-610! Četrtek, 30. september 2010 KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale Vabljeni na potopisno predavanje Ekvador in Galapagos, kamor vas bo popeljal svetovni popotnik Franci Horvat. Vstop na prireditev je prost. Ponedeljek, 4. oktober-18. oktober KDAJ: 4.-18. oktober 2010 KJE: Knjižnica Domžale Gospa Miomira Šegina že vrsto let beleži, s peresom in s fotografijo, utrinke iz svojega okolja. Avtorica nekaj odmevnih samostojnih razstav (KUD France Prešern, 2005 - Iztrgano iz konteksta, Slovenske železnice in Mobitel, 2004 - S soljo v žepu in v glavi, Galerija Veronika, 2010 -Drevesa za na pot) se tokrat predstavlja s serijo klasičnih fotografij in miniaturk z naslovom Živali in ptice, naše prijateljice. Razstava je posvečena Svetovnemu dnevu živali, ki je v zadnjih letih prerasel v svetovni teden živali (4.-10. oktober) in poteka pod okriljem Svetovnega združenja za zaščito živali. Razstava fotografij Miomire Šegina bo na ogled od 4. do 18. oktobra. Vstop je prost, vljudno vabljeni! Razstavo je podprla Občina Domžale. Torek, 5. oktober 2010 KDAJ: od 9. do 10. ure KJE: Knjižnica Domžale Predšolske otroke od 3. leta dalje in starše/skrbnike ter dedke/babice vseh starosti vabimo na IGRALNE URICE, ki bodo v torek, 5. oktobra 2010, ob 9. uri. Na igralnih uricah želimo predšolskim otrokom in staršem/skrbnikom, dedkom/babicam predstaviti zanimive in predvsem kakovostne didaktične igrače ter igralne knjige, ki so otrokom še posebej zanimive. Zaželena je predhodna prijava. Vabljeni! Torek, 5. oktober 2010 KDAJ: ob 18. uri KJE: Knjižnica Domžale V Knjižnici Domžale se ponovno začenja niz gorniških večerov Planinskega društva Domžale. V torek, 5. oktobra, ob 18. uri, vas vabimo na gorniški večer z naslovom Gore so pokrite. Gostja večera bo dr. Nada Praprotnik. Vstop na prireditev je prost. Prireditelj: Planinsko društvo Domžale Sreda, 6. oktober 2010 KDAJ: ob 19.uri KJE: Knjižnica Domžale Napačna izbira prehrane vodi v industrijskih deželah do prekomerne telesne teže in civilizacijskih bolezni. Celosten program presnove - zmagovalno dieto (redno gibanje, pravilna prehrana, pozitivno mišljenje) vam bo predstavila gospa Bela Bartol na predavanju z naslovom Za vedno zdravi in vitki. Vstop prost! Prireditelj: Forever young, center za vitko linijo in zdrav način življenja KNJIŽNICA DOMŽALE PETEK, 8. OKTOBRA 2010 OB 10. URI Uporaba informacijske tehnologije v knjižnici Brezplačno izobraževanje vodita: Janez Dolinar, Gorazd Jesihar. Vsak drugi petek v mesecu vam bibliotekarja Gorazd Jesihar in Janez Dolin-šek nudita brezplačno izobraževanje o uporabi informacijske tehnologije v knjižnici. Izobraževanje je namenjeno začetnikom na področju informacijske tehnologije in daje poudarek predvsem vsebinam, ki uporabnikom omogočajo bolj samostojno uporabo knjižnice, kot je npr. iskanje po katalogu COBISS in uporaba storitve Moja knjižnica. Naučite pa se ahko tudi osnovne uporabe spletnih iskalnikov, kot sta Najdi in Google, si ustvarite elektronski naslov ter osvojite osnove še kakšnih drugih uporabnih vsebin informacijske tehnologije. Če vas tovrstno izobraževanje zanima, vas prosimo, da nas pokličete na tel.: 01/724-12-04 in se prijavite - prijave sprejemata Gorazd Jesihar in Janez Dolinšek. Vabljeni! Naj ne mine dan brez knjige Počitnice so za nami in spet je tu jesenska bera knjig Mladinske knjige, ki vam bo popestrila dni, ko dež neusmiljeno pada. Sezimo najprej po knjigah za najmlajše, o katerih so uredniki zapisali mnogo zanimivih podatkov. KAHLICA BAHLICA je prikupna knjiga glasbenih pravljic, pesmic in bib, izpod peresa Mire Vo-glar, ki zaživi tudi na zgoščenki. Ilustracije je prispeval Danijel Demšar. ODVRATNE RIME, ZVERINE GRDINE je delo Ronalda Dahla, ki ga bralci dobro poznajo, saj knjige Matilda, Čarli in tovarna čokolade, Čarovnice, Čudoviti lisjaka berejo na vseh celinah sveta. Knjigo je pre-pesnil Milan Dekleva in prinaša dve v eni. Na eni strani Odvratne rime, na drugi Zverine grdine. Zgodbe v verzih spremljajo ilustracije Quenti-na Blaka, ki je s pisateljem sodeloval več kot 50 let. V Odvratnih rimah beremo prepesnjene pravljice Pepel-ka, Jakec in čudežni fižolček, Rdeča kapica, Sneguljčica in sedem palčkov ^ Zverine grdine pa prinašajo devet izvirnih zgod. V Dahlovih mojstrovinah uživajo otroci in odrasli. Knjigo T. S. Eliota MAČKE je pre-pesnil Milan Dekleva. Zbirka pesmi o mačkah je nastala za avtorjeve vnuke, a so jih z leti vzljubili tudi odrasli, še posebej, ko jih je skladatelj Andrew loyd Weber uporabil kot libreto za svoj sloviti istoimenski muzikal. V eminentni zbirki Moderni klasiki izhajajo knjige za zahtevnejše bralce. Na zavihkih knjig lahko preberete pomembne podatke o knjigah. IZBRANE ZGODBE so delo Ra-bindranatha Tagoreja, bengalskega jesnika, prozaista, slikarja, skladate-ja, glasbenika in misleca, enega osrednjih kulturnih osebnosti sodobne Azije. Za svoje literarno ustvarjanje je leta 1913 prejel Nobelovo nagrado. Veliki mojster kratkih zgodb, ki jih je pisal v osami, prikazujejo portrete ljudi in pokrajin in govori o težavah kmečkega življenja, skvarjenem ura-dništvu, kastnem sistemu, ženski podreditvi in poniževalni revščini. Kljub pritlehnim temam so zgodbe, kakor je za izjemnega stilista značilno, napisane na način, ki dokumentarno realistične teme povzdiguje v alegorične prikaze življenja, ki dobro stoletje po nastanku niso nič izgubile. NAVZOČNOST je knjiga Hane Krall, ki s preizkušeno reportersko metodo poizvedovanja o svetu in v lapidarnem, skoraj skopem slogu upovedujejo tematiko, ki je zaradi svoje strahotnosti težko izrekljiva in na meji molka. Njena prva obravnava te teme iz leta 1977, Prehiteti Boga, je literarizirani zapis pogovorov z Markom Edelmanom, edinim preživelim poveljnikom vstaje v varšavskem getu aprila 1943. Tam ni več reke (1998) je zbirka zgodb, oprtih na resnična dejstva, o žrtvah holokavsta pa tudi o preživelih, ki jih trpinčijo žalost, spomin in nepojasnjeni občutki krivde. V romanu Srčev kralj je spet zunaj (2006) zgodba lepe Varšavčan-ke Izolde R., ki zbeži iz geta in privzame poljsko identiteto, da bi rešila ljubljenega moža, le na prvi pogled obeta sentimentalen razplet. Potem ko je Izolda na lastni koži pretrpela tako židovsko kot poljsko okupacijsko usodo, nima nikogar, ki bi hotel prisluhniti njeni zgodbi. Publicistka in pisateljica Hanna Krall (1935) je študirala novinarstvo v Varšavi in objavila vrsto zbirk literariziranih reportaž in zgodb ter več romanov, posvečenih spominu na usodo poljskih Židov med drugo svetovno vojno in po njej. Delo Eluarda Galeana KNJIGA OBJEMOV je literarni obračun z zablodami zelene celine. Ogledalo Južne Amerike. Kolaž, sestavljen iz po stran dolgih mini zgodb, v katerih so na tnalu politične represalije v Čilu, Gvatemali in na Kubi, procesi proti avtohtonemu indijanskemu prebivalstvu, privatizacija dobičkov in nacionalizacija izgub, ljubimci, morilci in nepregledne vrste revežev. Vse to lepo uglašeno z nadrealističnimi ilustracijami. Knjiga za izbirčne. Kratki zapisi v Knjigi objemov razpirajo mnoge teme, od intimnih in splošnih do zgodovinskosocialnih, v katerih nam avtor na izviren in slikovit način razkriva resničnost Južne Amerike. Cankarjeva založba je v okviru projekta Knjige za vsakogar izdala tanke« treh slovenskih avto či- orjev: to so DESETA HČI Svetlane Makarovič, ZALIVI Borisa Pahorja in ZAČETI OD ZAČETKA Slavoja Žižka. Izhodiščni koncept za čitanko je prerez del vsakega avtorja, ki ponuja celovit vpogled v njegov obsežen ustvarjalni opus. Pri Pahorju beremo o izkušnji fašizma, ki je povezana z avtorjevim otroštvom in Trstom, o taboriščni izkušnji, v katerem se prepletata vprašanji smrti in ljubezni; tretji tematski sklop pa zajema avtorjevo »odrešenje«, ki je zasnovano v nje-pisanju in liričnem pristopu pu ku, kega sveta. Pri Slavoju Žižl enem najboljših filozofov dvajsetega stoletja, je uredniku uspelo izbrati besedila, ki »predstavljajo osnovne koncepte, s katerimi Žižek nenehno operira. O Svetlani Makarovič pa urednik Troha meni, da »je ena tistih avtoric, za katero mislimo, da jo vsi poznamo, dokler ne začnemo o njej tudi razmišljati«. Zelo priporočam. Tatjana Kokalj (IZ)BR@NO iz Knjižnice Domžale Knjige za odrasle Piero Ferrucci: LEPOTA IN DUŠA: KAKO DOŽIVETJE LEPEGA SPREMINJA NAŠE ŽIVLJENJE, Zavod CDK, 2010 Lepota je tisto, kar daje smisel našemu življenju, z njeno pomočjo se lahko »dotaknemo celotnega vesolja«, kot pravi avtor, psihoterapevt in filozof. Če nam v življenju primanjkuje lepote, mnogo lažje podležemo občutkom nesmiselnosti, praznine in obupa. Kljub njenemu velikemu pomenu in dejstvu, da jo lahko najdemo povsod okoli nas, pa se pogosto ne zmenimo zanjo. Razlog so ovire psihične in družbene narave. Morda smo enostavno delom in opravili. Morda se nam zdi brez vrednosti, saj se je za njeno preveč zaposleni z delom in opravi saj ni praktično uporabna. Lepota pa tudi vzbuja strah epo dojemanje treba odpreti in tako postati ranljivejši. Ob doživetju lepote se osebnost spremeni, kar zbuja strah pred razpadom strukture. Lepote tudi ni moč posedovati, zato nas uči, kako sprejeti minljivost vseh stvari. Obenem doživetje lepega ustavi čas, ga napravi za nepomembnega, in tako lahko začutimo večnost. V obdobju, ko se zdi, da prevladuje le še grdo in nasilno, je to knjiga, ki zbuja upanje, poleg tega pa je ena redkih kvalitetnih knjig za samopomoč. STAREJŠI LJUDJE VDRUŽBI SPREMEMB, Aristej, 2009 Zbornik socioloških prispevkov na temo starejših je rezul- tat večletnega raziskovalnega projekta »Socialna integracija starostnikov v Sloveniji«. Vsi prispevki temeljijo na izvirnem raziskovalnem de u avtoric. Dejstvo je, da se prebival- stvo stara, vedno večji je odstotek oseb, starih 65 let ali več. Glede na to so tovrstne raziskave vedno večjega pomena. Družbene spremembe v zadnjih dvajsetih letih (pomanjkanje časa in storilnostna naravnanost) so povzročile izgubo oziroma racionalizacijo stikov med ljudmi. To pomeni, da se predvsem starejši lahko oprejo zgolj še na družino, kar predstavlja precejšnje osiromašenje. Res pa je tudi, da to bolj drži v mestih in da sosedske skupnosti še vedno delujejo. V primerjavi s preteklostjo je danes zelo veliko starejših, ki so zdravi in vitalni, obenem pa je tudi veliko bolnih in revnih. Z napredkom medicine se je podaljšala življenjska doba, obenem pa se ni nujno razvilo dovolj virov opore za vedno večje število starostnikov. To je naloga tako zdravstvenega in socialnega varstva kot socialnega omrežja. Nejc Zaplotnik: POT, Cankaijeva založba, 1983 Legendarni slovenski alpinist je umrl leta 1983 pod ledenim plazom, ki se je zrušil z južne stene Manasluja v Himalaji. Njegova knjige Pot ni potrebno posebej predstavljati, saj velja za kultno delo in govori o njegovem življenju tako iskreno, kot ga je tudi živel. V njej s preprostimi, a čustveno nabitimi besedami, v posameznih odstavkih pove več o življenju kot marsikatera t.i. duhovna knjiga na par stotih straneh. Misel iz knjige: »Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel. Kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi,« pa med ljudmi postaja nekakšno vodilo in ideal, kako živeti življenje. Obvezna knjiga za vse, ki bi radi razumeli, kaj vedno znova žene alpiniste v neizprosne gore Himalaje, in zelo priporočljiva tudi za vse ostale. Knjige za otroke in mladino I'HJI^ Mary Hoffman: VELIKA KNJIGA O DRUŽINAH, Didakta, 2010 Lahko bi rekli, da je poučna slikanica, izšla v ravno pravem trenutku. V času, ko se nikakor ne moremo zediniti o tem, kakšen naj bo novi družinski zakon. Morda ravno zato ne bi bilo slabo, če bi malo prelistali Veliko knjigo o družinah. Ja, prav ste prebrali, knjiga ne predstavlja samo ene, tako imenovane tradicionalne družine, ampak nam predstavi pestro tm íiNtH iiSi paleto različnih vrst družin z različnimi življenjskimi slogi. Tako v knjigi, ki se več ali manj ponaša z veliko ilustracijami in malo besedila, srečamo eno-starševske družine, istospolne družine, rejniške družine, družine s posvojenimi otroki, velike in majhne družine. In kot so si med seboj različne kar se tiče članske zasedbe, so si različne tudi glede na vloge, ki jih ti igrajo, glede odnosov, vedenja, običajev, glede denarnih zmožnosti, oblačenja, kraja bivanja itd. Ljudje smo si namreč različni, zakaj ne bi smele biti tudi družine? Kathleen Mcdonnel: EZZIEJIN SMARAGD, Miš, 2009 Ezzie je prisrčna, malce debelušna deklica, ki je večinoma srečna deklica. Živi le z mamo in sestrico Anno. Ima dobre prijatelje in ljubečo družino, ki ji ne vzbujajo občutka, da je predebela, a sovrstniki jo vseeno včasih dražijo. Nekega dne ji gre prav vse narobe - sošolci jo dražijo, njen najboljši prijatelj pa se jim pridruži, pri matematiki ji ne gre ... Slabe orabnih stvari volje se vrača peš proti domu. V žepu najde med kupom neu ki ji ga je podarila teta in naj bi izpolnjeval želje. Močno ga stisne n si zaželi, da se vse v njenem življenju izboljša - da jo oče končno pokliče, smaragd in si zaže da jo prijateljice in prijatelji bolj cenijo ^ . PETELINČEK PETELANČEK, Mladinska knjiga, 2010 V pesmarici z naslovom Petelinček Petelanček je izbranih sto najlepših ljudskih in priljubljenih pesmi za otroke. Iz slovenske zakladnice jih je izbral dr. Marko Terseglav, z željo prenesti otrokom vsaj delček naše kulturne dediščine, s^ so ravno otroške pesmi otrokov prvi stik z ljudsko kulturo. Poleg ljudskih pesmi je avtor uvrstil v knjigo tudi nekaj avtorskih pesmi (Slomšek, Gregorčič, Jerajeva), ki so že tako široko sprejete med ljudmi, da jih štejemo kar k ljudskim. Pesmi so po tematiki razdeljene v več razdelkov: izštevanke, igrarije, rajavke, šaljive o živalih in kar tako, narobe svet in posmehulje, veseli čas prihaja, kaj delajo?, na planincah sončece sije ^ Trideset pesmi spremlja tudi notni zapis. Knjigi je dodana glasbena zgoščenka, da si bodo lahko otroci z njeno pomočjo pesmi še lažje zapomnili. Pesmarico krasijo tudi imenitne ilustracije Zvonka Čoha. Knjiga, ki bi morala biti obvezno na knjižni polici vsakega slovenskega otroka. Medioteka TATOVI KOLES (LADRI DI BICICLETTE) - DVD, Demiurg, 2009 Gre za preprosto, poetično in mogočno mojstrovino, interpretacijo sveta prek upodobitve čustev. Sledimo mlademu očetu, ki po labirintu rimskih ulic, skupaj s svojim sinom, obupano išče tatu svojega kolesa - dragocenega vira njegovega zaslužka. Sam je prisiljen postati tat, da bi ohranil najdeno zaposhtev. Ta film, eden temeljev italijanskega ne-orealizma, ki je leta 1949 prejel častnega oskarja za najboljši n bil rutinsko izglasovan za enega največjih filmov vseh časov, še gledalca popolnoma gane in očara. Uredil in izbral Janez Dolinšek tuji film dandanes 24- SEPTEMBER 20I0 intervju 13 MILAN MARINIC, KULTURNI DOM FRANCA BER-NIKA V NOVI SEZONI Vsak od dogodkov je svoj biser nadaljevanje s strani 1 Priprave na novo kulturno sezono v KD Franca Bernika so v popolnem teku. So letošnje kaj drugačne od prejšnjih let? Prihajajoča sezona je 13., kar pomeni, da smo jih 12 v Kulturnem domu že realizirali. Javni zavod ima tako jasno sliko o tem, kakšne so ambicije in želje naših občanov, da jih lahko realiziramo. Če na hitro ocenjujemo, bi rekli, da se na nek način ta sezona popolnoma nič ne razlikuje od minule. Ne v številu abonmajev, niti v številu prireditev v sklopu posameznega abonmaja. Pa vendar je znotraj vsakega od abonmajev toliko sprememb in novih dogodkov, da moram iskreno priznati, da smo se pri oblikovanju podobe celotne sezone pošteno namučili. Vsak abonma prinaša namreč nove dogodke, nove izvajalce in nove estetike, v vsakem so dogodki, ki smo si jih oblikovalci programa morali ogledati, ogledati tudi še kaj drugega, česar ni v abonmaju, da smo lahko izoblikovali zaokroženo podobo vsakega od njih. Lanskoletna izkušnja z razpisom dveh novih abonmajev (glasbeno-scenski in filmski) se je izkazala kot primerna nova ponudba, ki jo seveda letos gradimo naprej. Bi pa povedal tudi to, da smo lani, ko smo se odločali, da ponudimo dva nova abonmaja, delali z občutkom odgovornosti do tega, da smo zadolženi za oblikovanje kulturne podobe našega mesta. Glasba, gledališče, film Abonmaji, ki ste jih pripravili letos so sveži, predvsem pa primerni za vse generacije in polni vseh žanrov. Ta estetika, ki jo goji naša inštitu-cija, je na nek način že zelo prepoznavna. Mislim, da smo v dosedanjih sezonah uspeli vzpostaviti prepoznavno blagovno znamko, katere osnovni namen je ponuditi občanov žanrsko raznoliko, pestro in predvsem kvalitetno kulturno ponudbo. Vsak kultuni dogodek v programu je dodobra premišljena, saj le ta skupaj z ostalimi zaokrožuje celoto. Tako je gledališki program celota, v kateri poskušamo obiskovalcem ponuditi žanrsko raznolikost od komedije do drame, od klasične postavitve do sodobnega gledališča ^ Vse predstave v gledališkem abonmaju so seveda v slovenskem jeziku. Drugače je pri glasbi, ki ima univerzalni jezik, zato je naš program v abonmajskem smislu klasično obarvan, temelji na tem, da je znotraj cikla šestih abonmajskih koncertov možno prisluhniti različnim komornim sestavom oziroma zasedbam, od izvrstnih posameznikov v solističnih nastopih, pa vse do komornega orkestra. Slednje je tudi maksimum, kar lahko naš oder prenese. Ne morem mimo jazz koncertov, ki se sicer dogajajo v galeriji. Tukaj pride do izraza mlada generacija, študirajoča v tujini, kjer tudi z glasbeniki iz drugih držav sestavljajo mednarodne zasedbe in so stalni gost jazzovske scene v galeriji. Glasbeno-scenski abonma prinaša nekoliko pester program med zabavnejšim gledališčem, kabarejem glasbo in plesom. Na filmskem sporedu pa najdemo vse od čiste klasike (celo črno-bel in kinotečni film), do nagrajenih filmov na festivalih v zadnjih letih s težo na avtorskem, evropskem filmu, filmih neodvisnih produkcij. Se pravi izven popularne hol-lywoodske produkcije z ambicijo ustvarjati t.i. art program. Eno leto je kar smo začeli s filmom, v tem času pa smo že vključeni v mrežo art kinov v Sloveniji. Prihodnje leto imamo na tem področju še večje ambicije. Novost filmskega abonmaja je bila v prejšnji sezoni prvič, kako je bila sprejeta med Domžalčani? Z uveljavitvijo filmskega programa smo se zavezali k art filmu, kvalitetno izbranemu umetniškemu program. Pri oblikovanju programa se držimo načela, ki velja pri oblikovanju našega celotnega programa; žanrsko raznolik, pester, kvaliteten. Presenečenje je bilo, da smo imeli že lani kar 38 filmskih abo-nentov. To je za prvo sezono pre- • kuhinje • otroške sobe • predsobe • vgradne omare • pisarniško pohištvo nvbBlj Milan Sip?' Stegne 1,1251 Moravče Tel.: 01/723-14-76 GSM: 041/641-446 www.mizarstuo-aubelj.si senetljivo veliko, če pomislimo, da je ponekod na tovrstnih filmskih predstavah tudi le peščica obiskovalcev. Vendar to ne pomeni, da bo šlo vsako leto tako strmo navzgor; Kdo je bila idejna skupina, ki je pripravila program? Moja funkcija kot direktorja je, da sem odgovoren za umetniško podobo našega celotnega programa. V veliko pomoč pri oblikovanju programov mi je vodja programov našega zavoda Jure Matičič. Je oblikovalec programa Jazz v galeriji in otroškega programa. Gledališki in koncertni abonma sta moja skrb, galerijski je delo zunanje sodelavke, kustosinje Mojce Grmek (zaradi porodniške jo bo letos nadomeščal Vasja Nadj), oblikovalec filmskega programa pa je Matjaž Marinič. Preden greva na abonmaje in letošnje vpise, kakšna je vaša ocena minule sezone? Obisk ne glede na ekonomske dejavnike ni padel, število abonen-tov ni upadlo, kar pomeni, da po tej plati lahko zaključujemo, da je bila sezona zagotovo zelo uspešna. Tako število abonentov kakor tudi število vseh prireditev je bilo v pretekli sezoni največ doslej. Toda pomembnejše od statističnih številk so vrednote, ki jih prinašajo posamezni kulturni dogodki. O abonentih Trenutno še poteka vpis novih abonentov in pa osveževanje abonmajev dosedanjih. Se veliko starih odloča za ponovitev abonmaja ali letos pridobivate predvsem nove? Pri vpisu abonmaja se poslužujemo principa, da dosedanji abonenti ohranjajo svoj sedež, kar pomeni, da ga do določenega dne lahko obnovijo, potem pa prepustimo vse ostale novim abonentom. A ko zaključimo abonma, se še najdejo abonenti, ki bi ga vseeno obnovili, pa tega še niso storili. Bralci bodo te vrstice brali že ob zaključenem vpisu, ta trenutek, ko se pogovarjava in vpis abonentov še traja, pa smo že skoraj pri številu lanskoletnih abonentov. Vsako sezono se zamenja skoraj do 20 odstotkov abonentov. V lanski sezoni smo imeli skupno 730 abonentov v večernih abonmajih in 1335 v otroških abonmajih. Dodobra zasedena pa je v letošnji sezoni tudi galerija v centru Domžal. Kaj vse pripravljate v galeriji? Vizualna umetnost ima bistveno manjšo kritično maso odjemalcev kot npr. gledališče. Kot javni zavod moramo poskrbeti, da zadovoljimo s kulturnimi potrebami najširši spekter občanov, to pomeni, da je prav in odgovorno, da zadovoljimo morebiti tudi kritično manjšo maso zaintersiranih, kot pa samo veliko. Kot javni zavod moramo poskrbeti tudi za galerijski program z sodobno slovensko likovno umetnostjo, ki pa je zagotovo deležen premajhne pozornosti naših občanov, a po drugi strani zadovoljuje tiste, ki jih ta oblika umetnosti zanima. V glavni sezoni je tako za nas pomembno, da se vsak mesec zgodi eden od dogodkov tudi v galeriji. Če govorimo o kulturi in razvoju mesta, potem naše mesto mora imeti tudi zadovoljive pogoje za galerijski program, kar pomeni, da imajo ljudje vsak trenutek priložnost, da se dotaknejo likovne estetike. Mi smo seveda želeli galerijski program popestriti z nekaj vzporednimi dogodki. Omenil sem že Jazz v galeriji, ti koncerti so dosegli svojo ciljno publiko in so brezplačni. Razstave smo obogatili z vodenimi ogledi po likovnih razstavah, ki jih pripravlja umetnostna zgodovinarka Katarina Rus Krušelj, kjer so prisotni tudi avtorji. Vodeni ogledi so tudi za otroke, ob vsaki razstavi pozovemo šole in vrtce k brezplačnemu vodenemu ogledu razstave, če želijo jim organiziramo tudi dodatno uro z likovnimi delavnicami, kjer ustvarjajo na temo razstave. Dovolj zanimivega, a problem je v tem, da ta galerija nima niti te možnosti, da bi si otroci umili roke, ni sanitarij. Vse skupaj je potrebno nadgraditi, da bodo pogoji ustrezni. Kako kulturni smo? Kaj pa splošna kulturna razgledanost Domžalčanov in Dom-žalčank, menite, da so ljubitelji kulture ali ne? (daljši premor)^ Kaj pa je kulturna razgledanost? V uvod k letošnji programski knjižici sem napisal, da je vsak od dogodkov, ki ga ponujamo v kulturnem domu biser in biseri, ki jih naberemo ob podoži-vljanju kulturnih dogodkov, predstavljajo ogrlico ki jih nevidno nosimo stalno s seboj. Nekateri nam jo celo zavidajo, ne vidijo te ogrlice, čutijo jo, kako se obnašamo, zaznavamo jo v medsebojnih odnosih, v načinu vožnje, v načinu komuniciranja, kakšen način kako čakamo v vrsti, to je kulturna razgledanost. Če je takih ljudi premalo, potem tega ni čutiti navzven. Če je pa ljudi s temi ogrlicami veliko, se to začuti. Takrat, ko bomo vsi nosili take ogrlice, bomo videli, da to zelo dobro funkcionira. Jaz mislim, da je to kulturna razgledanost. Še morda beseda o dvorani in obiskovalci programov, ki jih pripravljate? Mi imamo sorazmerno majhno dvorano, to pa so prednosti in slabosti. V dvorano tako ne moremo pripeljati dogodkov, ki bi lahko čudovito zaokrožili našo podobo, a po drugi strani je odličnost dvorane ta, da je tu izvrstna akustika. Predvesem pa ta dvorano omogoča neposredna in mnogo boolj intimne srečanje med izvajalci in odjemalci. To poudarjajo tudi izvajalci, ki ugotavljajo, da imamo izvrstno občinstvo. Ker je naša dvorana majhna, je njena dobra lastnost v tem da (glede na to, da sva z vodjo programov prisotna na vseh kulturnih dogodkih) se lahko neposredno srečamo in pozdravimo z vsakim od obiskovalcev, a slabost tega je v tem tudi v tem, da tudi vemo, kdo ne hodi na kulturne dogodke. V Cankarjevem domu ne moreš opaziti vseh, tukaj pa lahko. Zato tudi vemo, kdo prihaja stalno, kdo pride občasno, koga ni, pa bi si glede na njegov položaj v družbi ali mestu predstavljal, da mora biti sestavni del javnega kulturnega življenja. Ko že govorimo o kulturni razgledanosti, me včasih malce preseneča, da ljudje, ki prevzemajo odgovorna mesta v našem mestu, so tako redki obiskovalci kulturnih prireditev. Kultura je lahko vse. Ali pač ne. Ali menite, da obstaja meja »kulturnega« ali te meje ni? Seveda je kultura lahko vse. Treba je vedeti, da kulturno je nekaj, kar je v nekem določenem okolju ocenjeno kot neka vrednota. Mislim, da je tudi najbolj populistična zadeva oblika kulture. Vprašane pa je, kakšne trajne kulturne vrednote pusti na ljudeh. Kultura je stvar čustev. Zato je težko reči, kaj je kulturno in kaj ni. Za konec pa še - kaj kulturnega priporočate našim bralcem v tej jeseni? Predlagal bi, da bi si vsak od bralcev zastavi za nalogo, da bo (če ni naš abonent) v ponudbi, ki bo redno objavljana v Slamniku, izbral recimo v enem letu en gledališki dogodek, en glasbeni in en filmski dogodek in bo potem ugotovil, ali so kulturni dogodki, ki jih ponujamo vredni njegove pozornosti. Zelo bi si želel, da se tisti, ki še niso prestopili našega praga, enkrat odločijo in doživijo katerega od dogodkov v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale. Pogovarjala se je Mateja Kegel OKTOB KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE 4., 5., 6. in 7. oktober 20h Mestno gledališče ljubljansko Connor McPherson: SJJOČE MESTO drama, režija: Luka MarHn Škof, igrajo: Matej Puc, Boris Ostan, Jana Zupančič, Domen Valič Connor McPherson je eden najuspešnejših irskih dramatíkov zadnjega časa. V Sijočem mestu se psihoterapevt, mlada ženska, ki jo je zapustíl in potísnil v nezavidljiv položaj, vdovec, ki brez cilja išče izhod iz stíske ter fant, ki se spogleduje s prostítucijo, v petíh prizorih trudijo sestavití skupaj razbi-tíne iz preteklost ter svoja življenja začetí na novo. »Sijoče mesto, ki je v vseh pogledih mojstrovina, je po uprizoritvi, igri, vzdušju prav toliko izvrstna, kolikor je po vsebini srhljiva. « razgledi.net sreda, 13. oktober 20h KLAPA MALI GRAD koncert dalmatínskih napevov Glasbena zasedba, ki si je nadela ime KlapaMaJtgráďne prihaja iz Dalmacije, ampak izpod kamniških^Hamn. Posebnost klape je, da nihče v njej nima hrvaških korenin in da; kljub temu z velikim veseljem in pevsko vnemg zahtevnejših in solistíčno naravnanih skladb, ki jfhlTgjřajoíff-' študirajo s pomočjo kolegov iz Hrvaške. četrtek, 14. oktober 19h - GALERIJA DOMŽALE SILVESTER PLOTJAS "SICOE" odprtje likovne razstave, VSTOP PROST Razstava bo na ogled do 29. oktobra. Avtor bo predstavil slike z živalsko tematíko, v katerih ra^ ziskuje likovne odnose med podobami živali, medtem ko jih umešča v telo slike. Le-te snuje kot prizorišča živalskega in človeškega obstoja ter (so)bivanja, hkratí pa v njih ustvarja ambivalentnost prostora, ki ostaja prazen, abstrakten. Slike imajo namen sprožatí v gledalcu občutke vpletenost tako v slikovna prizorišča kot tudi v sam ritual slikanja. sobota, 16. oktober 10h - SOBOTNA OTROŠKA MATINEJA Gledališče Glej Michael Ende: O ZAČARANI SKLEDI IN ŽLICI lutkovna predstava, od 3. let naprej V Začarani skledi in žlici zgodbo med dvema kraljestvoma zaplete užaljena zlobna vila, ki je družini nista povabili na krst princese in princa. Nepovabljena enemu kraljevskemu paru podari čudežno žlico, drugemu pa čudežno skledo. A kaj, ko se čudež zgodi šele takrat, ko z žlico pomešaš po skledi; takrat se skleda sama od sebe napolni s slastno juho. Predstava se dogaja v kuhinji, v kateri oživijo gospodinjski pripomočki, ki zakuhajo slasten domišljijski svet. sreda, 20. oktober 20h CAMERATA ACADEMICA (Srbija) solistki: Eva Nina Kozmus (flavta), Tanja Sonc (violina) Program: Bach, Respigi, Handel/Halvorsen/Pasakalja Komorni sestav Camerata Academica deluje pod okvirom Akademije umetnost v Novem Sadu, sestavljajo pa ga njeni najboljši mladi glasbeniki. Orkester je uspešno deloval do leta 1999, ko je zaradi situacije v Srbiji prenehal obstajat, pred tremi let pa so bila dolgotrajna prizadevanja po njegovi oživitvi le uspešna, predvsem po zaslugi violista prof. Dejana Miletća, ki sedaj Camerato tudi vodi. Na koncertu v Domžalah se bosta Camerat Academici pridružili dve mladi slovenski solistki, flavtstka Eva Nina Kozmus in violinistka Tanja Sonc. četrtek, 21. oktober 20h - GALERIJA DOMŽALE JAZZ v Galeriji: ROBERT JUKIČ TRIO (Slo., Avstrija) Robert Jukič (kontrabas), Daniel Noesig (trobenta), Wolfi Rainer (bobni), VSTOP PROST Slovenski basist Robert Jukič je že dober znanec cikla Jazz v galeriji, tokrat pa se prvič predstavlja kot vodja svojega tria, v katerem se mu na bobnih in trobent pridružita preverjena jazzovska kolega. Za Jukiča že dolgo vemo, da občutno več nastopa v tujini kot pa v domačih krajih, ogromno glasbe tudi skomponira, pa naj gre za jazzovske komade ali pa čisto običajne popularne pesmi. Za seboj ima celo vrsto plošč, saj so bila zadnja leta zanj neverjetno plodna: samo lani je izdal dve avtorski plošči. petek, 22. oktober 20h Lara Jankovič poje Ferija Lainščka NA KOŽO ZAPISANE ZGODBE Lara Jankovič (vokal), Vitalij Osmačko (akustčna kitara), Matja Krečič (violina), Petra Trobec (kontrabas), Žarko Vojinovič (harmonika), kabaret Pevka in igralka Lara Jankovič se je po šansonih Edith Piaf ter popevkah iz zlate dobe Cuba Libre, odločila še za sodelovanje s prekmurskim pesnikom in pisateljem Ferijem Lainščkom, s katerim sta botrovala plošči Na kožo zapisane zgodbe. Zbirko pesmi o ljubezni in svobodi so uglasbili Vitalij Osmačko, Saša Olenjuk in Miloš Simić, kar pomeni, da so zaznamovane predvsem s ciganskim melosom ter ruskimi romancami in šansoni. INFO: ^ Ljubljanska 61 ' 1230 Domžale tel. 722 50 50 info@kd-domzale.si www.kd-domzale.si Q Kulturni dom Franca Bernika Domžale 14 kultura 24. SEPTEMBER 20I0 10. KULTURNI POLETNI FESTIVAL STUDENEC 2010 - KO OCI MISLIJO S Silvom Terškom, Ksenjo Benedel^, Goranom J. Horvatom in Bogdanom Barovičem o slikarstvu Razstava na prostem, na katero^ nas Kulturno društvo Miran Jarc Ško-cjan v Poletno gledališče Studenec vsako leto povabi v družbo Silva Terška, KO OČI MISLIJO, je bila tudi letos razkošni in pogovorni iskrivi glasbeno-slikarski večer, v okviru katerega smo lahko prisluhnili življenjskim zgodbam razstavljavcev Gorana J. Horvata, Bogdana Baro-viča in Ksenje Benedetti ter uživali z glasbenimi gosti: pevko Evo Hren, harmonikarjem Janezom Dovčem ter Matjažem Krivicem, kontrabas, za glasbeno spremljavo večera pa je poskrbel Ivan Gorenc. O tem, da je svet en sam izziv, da ga sestavljajo zanimivi ljudje, ki izgorevajo v stvareh, ki jih imajo radi, je najprej pripovedoval Silvo Ter-šek, eden najvidnejših slovenskih radijcev, ter se spraševal, kaj imajo skupnega trije slikarji, ki so se tokrat predstavljali na Studencu. Je morda slikarstvo zanje podobna avantura, kot jo občuti sam, ko slika sam. S prijaznimi besedami nas je vpeljal v očarljiv večer, v katerem so gostje prav zaradi voditelja povedali najbrž več, kot so mislili, poslušalci pa zvedeli veliko več, kot so pričakovali. Vsak od ustvarjalcev je oblikoval svoj odnos do voditelja, ki jih je vodil po njihovih življenjskih poteh in ob tem od njih skušal izvedeti, zakaj slikajo. Tako smo izvedeli, da je Goran J. Horvat nenavaden možak, skromen človek, slikarstvo mu je dovolj in ima ravno prav za vse. V umetnost je vstopil praktično kot diplomirani strojnik. Od leta 1986 svobodni umetnik je risal od nekdaj, danes slika prav vsak dan. Nekaj smo izvedeli tudi o njegovem očetu, slavnemu Ja-kiju, več pa o njegovem opusu Biblija, ki obsega 300 umetniških del, o njegovem spoštovanju do te teme, pa tudi o prisrčnem odnosu do žene in dveh hčera, o neverjetnem in poštenem vlaganju v prijateljstvo, ki mu pomeni največ. Ob ogledu njegovih slik smo se lahko tudi poučili, da s svojo vulkansko močjo in domišljijo brezobzirno kaže ogledalo sodobnemu svetu in človeku. O Bogdanu Baroviču, znanem politiku, smo najprej izvedeli, da je bil v življenju marsikaj in še nekaj malega več. 30 let novinar, ki se je ob tej priliki Silvu Teršku, svojemu vzorniku, zahvalil za pomoč, poslanec in župan, se je pred številnimi obiskovalci dokazal, da je tudi pevec, ki poje za ljudi, ki ga radi poslušajo, zvedeli, da je tudi pisatelj, predvsem pa smo ta večer poslušali o Bogdanu Baroviču - slikarju. V slikarstvo ga je potegnilo notranje iskanje dobrega in slabega. Rad živi in povedal nam je, da je v življenju treba početi vse tisto, kar rad počneš, zato je najbrž v umetnosti bolj prepričljiv kot v politiki, ter da v politiki prijateljev ni, navadno jih v njej izgubiš; imaš jih le, ko te potrebujejo. Sicer je s slikarstvom povezan od otroštva. Kot slikar samouk ustvarja že petnajst let in ima rad morje. Po kratkem intermezu, v katerem je nastopil za sceno Poletnega gledališča nepogrešljiv Jože Napotnik, se nam je v iskrivem pogovoru predstavila še Ksenja Benedetti. Silvo Teršek jo je imenoval kar »šefica protokola Vlade Slovenije«, ki jo včasih življenje razvaja. Njene besede so odmevale v vseh obiskovalcih: treba je spoštovati vse ljudi; ob njenih slikah se ne sprašuje, kaj predstavljajo, temveč naj si vsakdo misli, kar si ob njej želi. O protokolu in bontonu ve skoraj vse, to je dokazala tudi z več sto strani ob- sežno knjigo, še vedno pa je v srcu sproščena rokerica z veliko željo, da bi nekoč imela svojo galerijo. Vendar se s tem ne obremenjuje, temveč ... »bomo videli, kaj bo življenje irineslo, se pustim presenetiti ...« Prvo presenečenje je doživela že na Studencu, na oder je namreč Silvo Teršek povabil njena starša. Pomembno je, da človek vstopi, da gre, se zabava, ni vedno pomembno, kam te pripelje življenje, nam je naročil Silvo Teršek in nas razvajal s svojimi orglicami. Ob koncu pa nam je svetoval, naj bomo potrpežljivi, naj si vzamemo čas, kot si ga je vzel sam, da boljše spoznaš človeka in potem vidiš nove obraze, nov odblesk ... Vsi, ki smo si 3. septembra 2010 vzeli čas za Silva Terška, Ksenjo Benedetti, Gorana J. Horvata in Bogdana Baroviča ter Lojzeta Stražarja in njegove, ki smo bili na kulturnem večeru KO OČI MISLIJO, smo si vzeli čas in bilo je vredno ter lepo. Vera Vojska POLETNO GLEDALIŠČE STUDENEC Koncert Katrinas z gosti Preden je zastor za letošnjim 10. poletnim kulturnim festivalom zadnjič padel in je letošnji uspešni festival odšel v zgodovino, nas je v Poletno gledališče Studenec povabila Vokalna skupina Katrinas, ki je sinonim za kvalitetno večglasno petje. V njej se pevsko in prijateljsko prepletajo odlične pevke in tudi glasbenice Petra Grkman, Sanja M. Marin in Katarina Habe. V zadnjih letih se še posebej posvečajo prepevanju ob spremljavi velikih orkestrov, kar jim predstavlja svojevrsten izvajalski užitek in pravi vulkan energije, ki so jo bili deležni tudi vsi obiskovalci koncerta, na katerem so dekleta prepevala ob spremljavi Big banda Slovenske vojske pod taktirko Rudija Strnada, pravo presenečenje za številne ljubitelje njihove glasbe pa je bil tudi izbor gostov, saj so poslušalci lahko uživali ob glasbi in petju Murata&Joseja, Magnifica, Ota Pestnerje ter Roka Goloba&Heavenix. To je bil lep in prijeten večer, na trenutke energičen, pa spet romantično zasanjan, večer, ki so ga vodila dekleta sama in večer, ki je navdušil občinstvo, ki so ga razvajala z najlepšimi avtorskimi pa tudi tujimi popevkami. Ob tem se je zgodilo tisto, kar so dekleta napovedovala: prav vsak poslušalec je lahko našel nekaj za svojo dušo, izpolnila pa se je tudi njihova želja, saj so se s svojo glasbo in petjem dotaknile src občinstva. Hkrati je bil to tudi večer domače avtorske glasbe, ob kateri smo kot avtorja največkrat prepoznali Roka Goloba, pravo presenečenje za občinstvo pa je bil tudi di- rigent Big banda Slovenske vojske Rudi Strnad, ki se ni izkazal le kot dirigent, temveč tudi kot odličen pevec, ki je navdušil občinstvo. Petra, Katarina in Sanja so se razveselile šopkov in čestitk domžalskega župana Tonija Dragarja, ki pa se je odločil, da ne bere pripravljenega govora, temveč se le kratko zahvali Katrinas in poslušalcem zaželi vse dobro. Zato za konec 10. kulturnega poletnega festivala Studenec 2010 povzemam zadnji del neprebranega govora župana: »Glasba in petje sta nas nocoj zasvojila, uživali smo, kot vse večere letošnjega poletja na Studencu. Nocojšnji večer je zadnji na letošnjem 10. poletnem kulturnem festivalu Studenec 2010, ki nam ga je tudi letos pripravilo Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan. Bilo je lepo in nepozabno kulturno poletje, za katerega se društvu in še posebej Lojzetu Stražarju ter vsem njegovim sodelavcem iskreno zahvaljujem. Iskrene čestitke tudi vsem nocojšnjim izvajalcem, posebej pa Katarini, Petri in Sanji, katerih pesmi odnašamo s seboj. Naj nam njihov odmev da pozitivno energijo in moč za lepo jesen in toplo zimo, dekletom pa moč za njihovo nadaljnje delo. Hvala in srečno vsem.« Vera Vojska JAVNA GENERALKA V LETNEM GLEDALIŠČU V DOBU NAVDUŠILA Lovske scene s Spodnje Bavarske »Provokativna, drzna, aktualna predstava,« so v povabilo na javno generalko predstave avtorja Martina Sperra Lovske scene s Spodnje Bavarske ali kaj se zgodi, ko se v vaški srenji pojavi homoseksualec, v Letnem gledališču v Dobu zapisali izvajalci igralci in igralke Prešernovega gledališča Kranj, ki so predsta- DOMŽALSKI KIPARJI RAZSTAVLJAJO V LJUBLJANI 14. slovenska kiparska razstava: Knjižni spomeniki V sredo, 1. septembra 2010, so slovenske kiparke in kiparji predstavili svoje kiparske stvaritve v ljubljanski Mestni hiši na temo Knjižni spomeniki (Kip in knjiga). Letos so se na razstavo uvrstili trije domžalski umetniki: Štefka Košir Petrič, Dušan Pirc in Jože Vajda. Ze štirinajstič je Zavod za kiparstvo organiziral vseslovensko razstavo v skladu s svojim poslanstvom, da želi prispevati k razvijanju in ohranjanju kiparstva kot pomembne zvrsti likovne umetnosti. Slovenska kiparska razstava je vsakoletna razstava slovenskih kiparjev in kipark, z odprtim razpisom, na katerega se lahko prijavijo vsi kiparji, selekcija del pa je odvisna od vsakokratnega selektorja. V letu 2010 je tematiko Knjižni spomeniki (Kip in knjiga) izbral selektor razstave umetnostni zgodovinar prof. dr. Milček Komelj in je posvečena Ljubljani kot evropski prestolnici knjige. Tudi letos so bile podeljene nagrade, med katerimi sta odkupno nagrado podjetij Mad d.o.o. in Akrapovič prejela Boštjan Novak za delo Bralka ter Kristina^ Rutar za Hamurabijev zakonik. Zupanov nagrajenec za leto 2010 je postal kipar Albino Stulin z delom Čast slovenski kulturi. Kot poseben gost letošnje razstave se je predstavil akademski kipar Primož Pugelj, lanskoletni županov nagrajenec. Sodelujoči ustvarjalci so se letošnje teme razstave lotili na svojevrstne načine. Po besedah selektorja g. Komelja naj bi razpisana tematika spodbudila predvsem izpovedovanje osebnega odnosa do vsega, kar nam pomeni knjiga kot izhodišče zapisane besede: kot sinonim za kulturo in umetnost, za jezik in zakladnico vsega tistega, kar naj bi z deli za razstavo skušali na izviren in oseben način izreči tudi slovenski kiparji. Med njimi se je ljubljanski publiki predstavila Domžalčanka Štefka Košir Petrič z delom Naš pisatelj, v medaljon ujeto podobo Ivana Cankarja iz pozlačene terakote. Jože Vajda se je predstavil s klasično podobo sedeče sove na knjigi iz patinirane žgane gline, ki v sebi nosi simbol učenosti in inteligence. Dušan Pirc je v mešani tehniki (baker, cinkova zlitina, kositer) oblikoval kiparski objekt Digitalna metamorfoza, ki v obliki jajca in v njem ujeto kletko s knjigo simbolizira današnjo tehnično dovršenost, s katero je sodobni človek omogočil enostavno preobrazbo pisane besede v digitaliziran računalniški jezik, posledično s tem pa tudi izgubo spomina na prvinsko vlogo knjige, ki nas je s pisano besedo nepogrešljivo spremljala skozi nešteto generacij. Katarina Rus Krušelj vo pripravili v koprodukciji z ART centrom Kranj. Režiser je Ivica Bu-ljan. In predstava je bila aktualna, drzna, provokativna in je odkrito spregovorila o lovu »na drugačne«, ki ga tudi pri nas v zadnjem času ne manjka. Narejena je na zelo gledljiv način, predvsem pa dobro odigrana in prisotnim, ki so do zadnjega kotička na petkov vroč večer napolnili letno gledališča na Močilniku, všeč. Všeč tudi zaradi živega orkestra, predvsem pa zaradi vroče vsebine, ki je dala misliti - med predstavo, še posebej pa po njej, ko smo razmišljali o prebivalcih majhne vasi, ki izločijo vse, ne le homoseksualca, ki so kakorkoli drugačni, pa čeprav so tudi oni sami drugačni, pa tega nočejo priznati. Številno občinstvo je javno generalko predstave Lovske scene s Spodnje Bavarske, vsaj po dolgotrajnem aplavzu sodeč, sprejelo z veliko naklonjenostjo. Predvsem do igralcev, ki so se resnično potrudili, pa naj gre za Mileno Zupančič, ki nas je s svojo igro resnično presenetila, ali vse ostale, ki so vsi po vrsti navdušili ter bili ob zaključku deležni resnično dolgotrajnega aplavza. Vsem, ki so se potrudili za lep gledališki večer, iskrena hvala. Vera Dušan Pirc: Digitalna metamorfoza, 2010, baker, cinkova zlitina, kositer Jože Vajda: Sova, 2010, žgana patinirana glina Štefka Košir Petrič: Naš pisatelj, 2010, žgana glina-terakota t HamniSkE nauicE 42 % rast branosti! * * Nacionalna raziskava branosti (NRB) - Valicon, julij 2010. 24- SEPTEMBER 20I0 kultura 15 NOCOJ JE ENA LUSTNA NOC V Grobljah kot nekoč drugič, a ne zadnjič Kulturno društvo Groblje, katerega predsednik je Anton Košenina, stopa proti svoji dvajsetletnici in s številnimi prireditvami razveseljuje prebivalce tega dela občine. V njegovem okviru zadnja leta zelo uspešno deluje Folklorna skupina, ki jo vodi Nevenka Unk-Hribovšek in se lahko pohvali s številnimi uspešnimi nastopi. Lanskoletna prireditev V Grobljah kot nekoč je bila prvi korak pri prizadevanjih, da ob pomoči folklornih in pevskih skupin v Grobljah vse ljubitelje narodne pesmi in folklornih plesov opozorijo, kako prijetno je bilo včasih ne le v Grobljah temveč tudi drugod. Napovedovalka Draga Jeretina Anžin je v prijeten pevsko-plesni venček spletla nastope doma- če in povabljenih folklornih skupin, vsako točko pa je z glasnim aplavzom nagradila polna dvorana Kulturnega doma Groblje Dobrodošli! Na zelo uspeli prireditvi V GROBLJAH KOT NEKOČ je nastopila tudi Folklorna skupina Koleda iz Kulturno umetniškega društva Koprivnica, ki je prinesla pozdrave pobratene občine Koprivnica. Gostitelji so skupino sprejeli zelo prisrčno in lepo poskrbeli zanjo, tako da so bili ob zaključku obiska gostje skupaj z Ankico Njezić, predstojnico Oddelka za družbene dejavnosti občine Koprivnica, iskreno navdušeni nad obiskom in polni pohval nad prijaznostjo in organiziranostjo obiska. Nocoj je ena luštna noč Folklorne skupine - Otroška folklorna skupina Domžale, Folklorna skupina Kulturno umetniškega društva Javorje, Šmartno pri Litiji, že omenjena Folklorna skupina Koleda, KUD Koprivnica in domača Folklorna skupina Kulturnega društva Groblje - ter Ljudske pevke Domžale so s svojimi plesi in pesmimi spomnili na nekdanje čase, ki so ohranjeni v spominih starejših, mladi pa se ob prireditvah, kot je V GROBLJAH KOT NEKOČ, vedno znova lahko prepričajo, kako prijetni so bili kulturni večeri nekoč na vasi. Med številnimi obiskovalci sta bila ob gostji iz Koprivnice tudi Andreja Pogačnik Jarc, podžupanja Občine Domžale, ter domači župnik Janez Kvaternik. Kot se spodobi, je po pozdravu prijeten plesno-folklorni večer začela domača folklorna skupina s spletom gorenjskih plesov z naslovom Kite pletejo ter z njim spomnila na nekdanje prijetne večere v naši občini. Odrska postavitev je pripravil dr. Franci Hribovšek, glasbeno priredbo FOTOGRAFIJA IMA V MOJEM ŽIVLJENJU POMEMBNO MESTO Domžalčanka Mojca Pivar razstavljala na Fužinskem gradu Mojca Pivar iz Domžal je dijakinja 4. letnika Srednje šole za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani. Fotografiranje jo zanima že dalj časa, pravzaprav jo spremlja že iz Osnovne šole Domžale. Od tu se še posebej rada spominja vzpodbude učitelja Jureta Slatnarja, ki je kmalu spoznal, da se v njej skriva umetniški talent in ji je v prostem času pomagal, da je skozi različne umetniške ustvarjalnosti odkrivala svojo ljubezen do umetnosti ter kasneje odkrila, da je fotografija tisto, kar jo še posebej zanima. »Leta 2007 sem sodelovala na državnem tekmovanju iz računalništva, kjer smo obdelovali fotografije, ki smo jih posneli sami. Dosegla sem tretje mesto. Istega leta sem zmagala na osnovnošolskem fotografskem natečaju. V osnovni šoli sem imela manjšo razstavo svojih fotografij,« pripoveduje mlado resno dekle, za katero hitro ugotoviš, da je umetnica, čeprav se sama še ni odločila, kaj bo po končani srednji šoli. Njeno e se je nadalje- va o v drugem letniku (2008/2009) srednje šole, ko je imela v prostorih Ministrstva za šolstvo in šport razstavljeno eno fotografijo, prav tako so njene fotografije visele v šoli. Lepi so spomini na fotografije, ki so nastale v okviru natečaja Transgene-racije 2009, kjer so bile razstavljene tudi njene fotografije. Pa to še ni vse. »V tretjem letniku (2009/2010) sem fotografirala unikaten oblikovalski nakit, ki nam ga je posodila Zlatarna Kodre. Moje fotografije so bile uporabljene v katalogu in razstavljene v njihovih prostorih,« pove Mojca, ki se rada spominja sodelovanja s Srednjo vzgojiteljsko šolo in gimnazijo Ljubljana. Povabljeni so bili, da fotografirajo njihov nastop in med fotografijami je bilo kar nekaj Mojčinih, še posebej lepi spomini pa so na natečaj Transgeneracije 2010, kjer je dobila nagrado za najboljšo fotografijo. Čestitamo! »Sprva so bili portreti moji najljubši fotografski motivi,« pravi in pove, da se sedaj bolj posveča studijskemu fotografiranju. Razstava njenih del v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje na Fužinskem gradu je rezultat mednarodnega projekta, v katerega se je Mojca v letu 2009, skupaj z nekaterimi sošolci, ki jim je, podobno kot njej, fotografija posebej pri srcu, vključila v mednarodni projekt, v katerem so sodelovali s podobno srednjo šolo iz Bratislave. Začetek projekta je pomenil, da se je blizu 20 dijakov - med njimi polovica iz Bratislave - napotilo na Kras. »Cel teden smo preživeli v Štanjelu in iskali motive, ki bi najbolj odražali vsebino projekta BIL SEM TAM,« obuja spomine Mojca, ki je pri iskanju motivov razmišljala predvsem o minljivosti posameznega trenutka, kako vse izginja: v tem trenutku je še, v naslednjem trenutku pa je že zgodovina. Na osnovi tako pridobljenih fotografij je bila razstava najprej prikazana v Bratislavi, Mojca je s svojimi sošolci s Srednje šole za oblikovanje in fotografijo potovala v slovaško glavno mesto in pomagala pri postavitvi razstave, ki je bila pred kratkim odprta tudi na Fužinskem gradu. Mojca je bila ena od redkih ustvarjalk, ki je razstavljala kar 11 fotografij in bila med tistimi, ki so na ogled postavili največ fotografij. Rada pripoveduje o delu na projektu, ki se nadaljuje. Sedaj bodo motive iskali na Slovaškem, pred njimi je že naslov IN TUDI TUKAJ. Mojca je prepričana, da bo našla veliko dobrih motivov, ki jih bomo po razstavi na Slovaškem zanesljivo videli tudi pri nas. Mojca je maturantka in sama se je že odločila, da se bo za maturo potrudila, kar ne bo prav lahko, saj je vključena v več projektov s področja fotografije, ki ji vzame veliko časa. Ampak ker rada fotografira, ji to ne bo težko. Na vprašanje, ali bo morda fotografiranje pomemben del njenega življenja, pa odgovarja: »Fotografiranje je in bo pomemben del mojega življenja, za prihodnost pa razmišljam o šolanju v tujini, tudi na področju fotografije.« Hvala za prijeten pogovor, čestitke za vse uspešne fotografije in veliko prijetnih trenutkov s prijateljicami ti želim. Vera Vojska Foto: Anže Vrabl pa Drago Rozman. Sledil je odhod na Pohorje, kjer zelo radi plešejo štajerske plese. Tokrat smo jih videli in slišali v izvedbi Folklorne skupine Javorje, na oder pa jih je postavila Ida Dolšek. Pesem ni nikoli manjkala na prijetnih večerih na vasi. Največ o tem pesmih vedo dekleta iz skupine Ljudske pevke Kulturnega društva Domžale, ki so se najprej spraševala Ko bi jaz vedela, kje je moj ljubi in nam nato zapela še pesem Dekle je zajemalo z vedrom vodo. Oj kupina Trnina je ples iz okolice Koprivnice, ki ga je zaplesala Folklorna skupina Koleda iz KUD Koprivnice. Lepa pesem in še lepši ples, ki so ju oblikovali dr. Nada Šešić, prof. Tiho-mir Klauček ter prof. Mihael Kivač. Otroci so vedno lepo sprejeti plesalci in pevci in tako je bilo tudi 11. septembra 2010 v Grobljah ob nastopu Otroške folklorne skupine Domžale, ki se je s svojim plesom prav tako vrnila v domžalsko zgodovino. Ni vsak klobuk domžalski slamnik je na oder postavila Boža Bauer, glasbena priredba pa je delo Klemna Dovča. Njihov nastop je bil še eno darilo ljubiteljem folklore ob njihovi desetletnici. Vzemi, vzemi prstan z roke ter Preljuba ti soseda sta še dve pesmi, ki jih nihče ne zapoje tako kot Ljudske pevke KD Domžale, ki jih vodi Mara Vilar. Po pevkah smo se skupaj s FS KUD Javorje preselili na ohcet, nato pa s folkloristi iz Koprivnice v lepo mojo gorico zeleno - Hrvaško Zagorje. Zaključek je pripadel gostiteljem, ki so zaplesali znani gorenjski ples Le predi, dekle, predi ... Konec je bil prisrčen, kakor le more biti. Vse folklorne skupine in pevke so skupaj zapeli prelepo slovensko pesem Nocoj je ena luštna noč, njihovi predstavniki pa so iz rok Antona Ko-šenine, predsednika Kulturnega društva Groblje, prejeli simbolična darila ter se še dolgo zadržali na prijetnem druženju v dvorani Kulturnega doma Groblje, v katerem ni manjkalo niti pesmi niti plesov niti dobre volje in prijetnega pogovora, ki je stkal vrsto iskrenih vezi, predvsem pa željo, da se V GROBLJAH NEKOČ nadaljuje. Nedeljo, 12. septembra 2010, so gostitelji, Kulturno društvo Groblje, goste iz Koprivnice povabili k maši, nato pa so se skupaj udeležili sprejema v Kulturnem domu Franca Ber-nika Domžale, ki jim ga je pripravil župan Toni Dragar, na njem pa je bila prisotna tudi podžupanja Andreja Pogačnik Jarc. v Županov sprejem Po nagovoru župana in podžupanje je umetniški vodja Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, Jure Ma-tičič, predstavil kratko zgodovino, predvsem pa sedanje delo kulturnega doma, ki so si ga obiskovalci kasneje ogledali in se sami prepričali, kako uspešno deluje edina profesionalna kulturna ustanova v naši občini. Sledila je izmenjava daril med Kulturnim društvom Groblje in Ankico Nježič, predstojnico Oddelka za družbene dejavnosti v občini Koprivnica, ki je Domžalčanom prinesla županove pozdrave in njegovo vino, poudarila pomen kulture v povezovanju obeh občin in narodov, se zahvalila gostiteljem in občini za dosedanje sodelovanje, na kratko pa predstavila tudi večji mednarodni kulturni projekt, ki bo realiziran z delom evropskih sredstev in v katerem naj bi obe občini sodelovali v letu 2010. Vodstvo Občine Domžale je gospe Ankici v spomin izročilo priložnostno darilo in slamnik, s katerim se je pokrila tudi Nada Šešič, umetniški vodja Folklorne skupine Koleda. Po prijetnem druženju ter kosilu se je gostujoča folklorna skupina poslovila, gostitelji pa so se udeležili kamniških Dnevov narodnih noš. V GROBLJAH KOT NEKOČ je bila tudi letos prireditev, ki polepša večer, obudi spomine in obiskovalcem ogreje srca. Za letošnji večer folklornih plesov in slovenskih ljudski pesmi so se najbolj potrudili: dr. Franc Hribovšek, Anton Košenina, Ne-venka Unk-Hribovšek, Betka Kralj, Andreja Šušteršič, Lidija in Damjan Muzga ter člani Folklorne skupine Groblje, pa tudi številni pokrovitelji. Iskrena hvala vsem! Vera Vojska Mojčine fotografije RAZSTAVA KAMNITIH KLOPI IN URBANE SKULPTURE NA DVORIŠČU LJUBLJANSKEGA GRADU DO 24. OKTOBRA 2010 Urbana plastika Mojca Pivar (s šopkom) s prijateljicama Na dvorišču Ljubljanskega gradu je na ogled razstava urbane plastike v organizaciji Festivala Ljubljana in Društva likovnih umetnikov Ljubljana, v sodelovanju s podjetjem Mineral. V podjetju Mineral so po načrtih umetnikov in oblikovalcev iz slovenskega kamna izrezali urbano pohištvo, ki ga na razstavi zastopajo kamnite klopi, braniki za avtomobile, dve skulpturi, vse na meji med umetnostjo in dizajnom. Na ogled je tudi instalacija, ki je nastala za poseben prostor ob grajskem zidu. Urbano pohištvo je v svoji funkcionalni obliki vrsto let navdihovalo oblikovalce, v zadnjih dveh desetletjih narašča število umetnikov, ki se aktivno zanimajo za oblikovanje urbanega pohištva in oživitve mestnih kotičkov, hkrati pa so z ustvarjanjem objektov, ki njihovo funkcionalnost postavljajo pod vprašaj in zavračajo ategorizacijo, mejo prestopili tudi oblikovalci. Tako je oblikovalec Jurij Dobrila razstavljal v umetniških galerijah (Mestna galerija), medtem ko umetniki Polona Demšar, Milena Braniselj in Boštjan Novak kreirajo tudi uporabne predmete in pohištvo. Razstava zastavlja vprašanja ali so razstavljeni objekti umetnost ali dizajn. Skulptura ali klop? Razstava želi v okviru izbrane teme: kamnite klopi med dizajnom in umetnostjo ter urbana skulptura, raziskati te kompleksne odnose, ki odsevajo naša lastna življenja v mestu, katerega usmerja ponudba javnih dobrin. Razstava združuje pet umetnikov in oblikovalcev iz Slovenije, ki skozi različne perspektive raziskujejo »dis/funkcionalni« objekt. Ob bok kamnitemu urbanemu pohištvu je predstavljena tudi instalacija Ples kamnov Silve Ros, nastala za točno določeno mesto na gradu (Site Specific Art). Številni umetniški vidiki na razstavi stremijo k interdisciplinarni orientaciji modernističnega ideala- povzdigniti uporabno umetnost na raven »lepih umetnosti«. Oblikovalci in umetniki, pa tudi industrija, se vse bolj osredotočajo na kompleksno medsebojno delovanje lokalnega in globalnega, tradicije in novosti. Zato se razstava osredotoča na nekaj najbolj plodnih rezultatov sodelovanja med umetniki,oblikovalci in obrtniki oz. tradicionalno industrijo kamna v Sloveniji. Plod tovrstnega sodelovanja s podjetjem Mineral predstavljajo na razstavi edinstveni objekti za naše mesto. Konec koncev je cilj razstave raziskati in predstaviti urbani objekt v vseh njegovih oblikah, začasni in trajni - od kamnitih klopi in mejnikov do urbane skulpture ter začasne instalacije v smislu Site specific Art. Da bi ustvarili uporabnikom prijazno okolje, v katerem bodo »domo-vali« objekti na razstavi, ob tem pa raziskali načine, na katere se kamnito pohištvo lahko razstavi, je DLUL povabil k sodelovanju kustosa Vida jenarda, ki je skupaj z razstavljavci in organizatorko razstav na gradu, Tatjano Pinoza, objekte funkcionalno umestil na dvorišče in prostor pri vhodu na vzpenjačo . Obiskovalci imajo tako možnost objekte uporabljati, jih prestavljati in raziskovati njihovo naravo v realnem prostoru. Vid Lenard 16 uredništvo 24. SEPTEMBER 20I0 Pisma bralcev Ob|avl|amo prispevke avtorjev katerih identiteta je poznana uredništvu in so njihovi prispevki krajši od 3000 znakov s presledki. Hkrati obveščamo bralce, da stališča zapisana v Pismih bralcev, niso stališča uredništva Ankete Občane vse pogosteje razne anke-tarske agencije po telefonu nadlegujejo predvsem z vprašanji o politiki in volitvah. Zdi se mi, da so ankete namenjene oblikovanju in usmerjanju javnega mnenja pred prihajajočimi volitvami. Kdo jih naroča in plačuje? Po vsej verjetnosti politične stranke na oblasti z denarjem davkoplačevalcev. Najbolj sporno pri vsem pa je, da z agencije pokličejo na domačo telefonsko številko, tako da zvedo za mnenje ter opredelitev poznanega anketiranca in zato anketa nikakor ni anonimna. To pa je že poseg v zasebnost občana, ki bo svojo odločitev izrazil na samih volitvah. Povsem razumljivo je, da na take ankete ne odgovarjam. Jože Nemec Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 15. oktobra 2010. Rok za oddajo prispevkov je četrtek, 7. oktobra 2010, do 12. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali pa na e-naslov: slamnik.urednica@ gmail.com. nice na Gradiškem jezeru (ARSO) ter dežurno službo DARS-a, še posebej v primerih, ko je bilo potrebno zaradi preobremenjenosti zadrževalnika (jezu) na Drtijščici, ki je bil obremenjen že preko svojih kapacitet, odpirati zapornice in iz-puščati vodo iz jezera. Sodelovanje ocenjujemo kot zelo dobro, saj je bila z odpiranjem zapornic preprečena bistveno večja poplavljenost na območju občine. Kot dobro ocenjujemo sodelovanje z DARS-om, saj smo se uspeli dogovoriti, da smo izvedli ukrep razlitja poplavnih voda po površinah avtoceste in s tem preprečili še obsežnejše razlivanje voda v ogrožena naselja. Zaradi poplav je bilo zaprtih tudi več lokalnih cest, kar je povzročalo velike težave, saj je bila večina prometa na relaciji Maribor-Ljubljana preusmerjena na nekdanjo magistralno cesto. smerjanje prometa je prevzela policija. je U: Na kratko o poplavah Na podlagi vremenskih opozoril in stanja na območju Občine Domžale je župan Občine Domžale, Toni Dragar, v petek, 17. septembra 2010, ob 17. uri, aktiviral Občinski štab za civilno zaščito ter na podlagi poročil s terena ocenil trenutno situacijo. Kritična območja so bila del KS Ra- domlje, KS Rova, KS Homec-Noži-ce, velika nevarnost poplavljanja pa je obstajala tudi za območja Ihana, Bišč, Pšate, Krtine, Doba in Podre- čja. Vodostaj Kamniške Bistrice se je vendar še ni dosegel kritične Navedena območja so bila Nagrajuje Honda Ambrož Nagrajenci nagradne križanke številka 8 v glasilu Slamnik so: Pavla Golob, Kamnik, Petra Urankar, Lukovica in Bojana Weith, Dob. Vse nagrajenke prejmejo po 2 vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale za sezono 2010/2011. Čestitamo! Nagrade tokratne križanke pa podeljuje Honda Ambrož in sicer: 1. Brezplačni vikend najem vozila HONDA CIVIC 2. Plastična ročka 4l olja Castrol SLX 3. Plastična ročka 4 l olja Castrol GTX 4. Preventivni pregled vozila z meritvami Pravilne odgovore pričakujemo do četrtka, 6. oktobra 2010. Do takrat pa lep pozdrav in veliko sreče! NAGRADNA Kulturni dom KRIŽANKA Franca Bernika, p. p. 2, 11 1230 Domžale. dvigal, vendar še ni dosegel kritične višine. ogrožena predvsem zaradi hudourniških in meteornih voda iz zaledja Hujskega_ potoka, Radomlje, Rače, Pšate in Žabnice. Štab civilne zaščite je na osnovi ugotovitev dejanskega stanja takoj aktiviral vsa prostovoljna gasilska društva, že prej pa je bil aktiviran Center požarne varnosti Domžale. V sodelovanju z Grasto in Javnim komunalnim podjetjem Prodnik je bilo zagotovljeno takojšnje izvajanje tehnično reševalnih nalog, za opravljanje informacijskih nalog pa je bil aktiviran Radio klub Domžale. O dogodkih sta bila vseskozi informirana tudi Zdravstveni dom Domžale in Policijska postaja Domžale. Vsak na svojem področju je opravljal naloge oba dneva, pri čemer je bilo delovanje posebej okrepljeno v noči med 18. in 19. septembrom 2010. Zaradi informacij, da je Gradiško jezero napolnjeno do kritične točke, je Štab civilne zaščite preko gasilcev pravočasno obvestil vse ogrožene prebivalce ob in v bližini rek Radomlje in Rače o nevarnosti hitrega porasta voda. Ogroženim občanom so bile dodeljene protipoplavne vreče, s katerimi so gasilci tudi preusmerjali tok vode na nenaseljena območja. Že od začetka pa so ekipe izvajale nekatere nujne ukrepe: čiščenje naplavljenega vejevja, izvedbo intervencijskih prekovo za prelivanje voda, čiščenje obcestnih jaškov ter pregled in nadzor delovanja kanalizacijskega omrežja. Na nekaterih ogroženih območjih ni prihajalo le do poplavnih voda, ampak tudi do vdora podtalnice v nižje dele stanovanjskih objektov. Vzpostavljen je bil stalni stik med reševalnimi enotami in občani. Od petka, 17. septembra, do vključno nedelje, 19. septembra 2010, je pri izvajanju zaščite in reševanja na območju Občine Domžale sodelovalo več kot 310 ljudi, 30 intervencijskih vozil in gradben mehanizacije. Na najbolj ogroženih območjih pa so ekipe še vedno na delu. Občinski štab civilne zaščite je bil ves čas v stiku z upraviteljem zapor- Tudi na območju Občine Domžale so količina padavin in vodostaji vodotokov presegli nivo stoletnih voda. Ocenjujemo, da je bilo prizadetih nekaj manj kot 100 objektov, večina zaradi vdora podtalnice. Za pravočasno in učinkovito ukrepanje se ISKRENO ZAHVALJUJEM vsem odgovornim službam za zaščito in reševanje v Občini Domžale, hkrati pa se zahvaljujem vsem občanom za sodelovanje, pomoč in potrpežljivost. Župan Toni Dragar PilMOCjJILJinill.mbiiMdklihB.IllCtmhaiffcipinmh-pnfpvHHanrmlKatprjn, ËWTIlMtLtïlHAltFHttMMrtj. INCigLUT-ntffiiritnJt^Ddth.JlItPTOMANHK.tEfljhLhl Jtnmmnhto^litUlttJ.ihlbjLtj itifiip, TtrTti■ mDthj ipatu rVn 24- SEPTEMBER 20I0 šport 17 Najbolj zagrizeni so vedno najmlajši pionirji in pionirke Najmlajša kategorija, za katero Atletska zveza Slovenije vodi rekorde, so pionirji in pionirke, stari manj kot 12 let. Ti in še pionirji v kategoriji U-14 (stari pod 14 let) so se za naslove posamičnih in ekipnih pokalnih prvakov Slovenije pomerili 20. junija v Celju. Vseekipno se je AK Domžale med nastopajočimi iz 38 klubov in šol uvrstil na visoko četrto mesto! Ekipno so se najbolje uvrstili najmlajši pionirji, ki so bili srebrni. Domžalski navijači smo poleg priznanja za ekipni uspeh lahko zaploskali še bronastemu v suvanju krogle in srebrni štafeti 4 x 200 m. Na tretjo stopničko je najprej stopil Juš Smole, za njim pa na stopničko više še štafetarji: Jakob Jančar, Matic Ulčar, Tim Pirc in Matevž Hribar. Med najmlajšimi pionirkami so bile bronaste štafetarke 4 x 200 m Zala Šenet, Sofia Kokot, Nina Novice iz Atletskega kluba Domžale Pavlič Hren in Neža Hren, tik pod stopničkami pa je dvakrat ostala Nika Pavlič Hren, ki je bila četrta tako v krogli kot v skoku v višino. Peto mesto je na 600 m zabeležil Jaka Deželak, 11. pa v daljini Vid Svetlin. Med starejšimi pionirji se je s tretjim mestom najbolje izkazala daljinaši-ca Tina Vaupot, ki ji je za las ušlo še finale na 60 m, peti je bil Rok Balantič, šesti Luka Razpotnik (oba vortex) in sedmi Anže Farkaš. Teja Vidic je bila v teku na 1000 m 12. Prva tekma na novem stadionu v Radovljici _ ... je 21. junija prinesla dve medalji. Nina Pavlič Hren je skočila drugo dolžino skoka v daljino med pionirkami U-12, do okrogli 4 m ji je zmanjkal le 1 cm. Matevž Hribar je čez cilj teka na 60 m pritekel kot tretji, med daljinašicami ja nastopila še Nika Pavlič Hren, ki je nastop zaključila na 17. mestu. Varaždin Meeting Record! Bernarda Letnar je 23. junija nastopila na mednarodnem mitingu v Varaždinu in zmagala z metom SODNIKI AK DOMŽALE Bili smo člani velike svetovne družine gorskih tekačev Prijetno in vznemirljivo je bilo biti del ekipe, ki je sodelovala na 26. svetovnem prvenstvu v gorskih tekih. Tekmovanje se je odvijalo na trasi med Stranjami in najvišjo točko na Veliki planini, Gradiščem na 1660 m. Sodniki AK Domžale smo na pot že ob 7.30 spustili rekreativne tekače in tekačice, med katerimi sta čez cilj najprej pritekla Slovenska Mihaela Tušar in Italijan Emanuelle Manzi. V okviru svetovnega prvenstva so se najprej pomerili mladinci in članice, ki so startali s Primoža. Po 8,5 km s 1.035 m vzpona in 75 m spusta sta na cilj najprej pritekla Eritrejec Yossief T. Andemichael in Avstrijka Andrea Mayr, na 28. me- sto je pritekel Urban Jereb, odlična je bila Mateja Kosovelj, ki je s petim mestom zabeležila tudi najboljšo slovensko uvrstitev. Mladinke so startale na planini Kisovec; s 4,5 km dolgo progo je najhitreje opravila Turkinja Yasemin Can, odlična je bila tudi naša Lea Einfalt na šestem mestu. Najbolj napeto je bilo (tudi za nas sodnike na startu) nekaj pred 11. uro in 15 minut, ko so bili pred startno črto zbrani tekači iz kar 24 reprezentanc s celega sveta. Mogoče si je težko predstavljati, a za naslov svetovnega prvaka je bilo treba 12-kilometrsko progo (s kar 1.295 m vzpona in 75 m spusta) preteči v nekaj več kot 56 minutah! Kot prvi je čez cilj pritekel Eritrejec Samson K. Gashazghi, le tri sekunde za njim še njegov rojak, da ne bi bila zmaga trojna, je na tretje mesto pritekel najboljši Ugandec! Najboljši Slovenec je bil na 70. mestu Mitja Kosovelj - 1:05,39 ure je še vedno hitro. To lahko potrdijo številni, ki so navijali ob progi, ali tisti, ki smo se odločili (sicer počasneje) premagati progo! Bojana 51,33 m. Poleg tega, da je met zadoščal za zmago, je bil tudi za šest metrov daljši od vseh metov kopja na mitingu do sedaj, tako da bo Bernarda od sedaj naprej zapisana kot rekorderka mitinga. Mikov mnogobojček v Murski Soboti Sprint, skok v daljino in tek na 300 ali 600 m je bila mnogobojska kombinacija, ki so se je najbrž na najbolj vzhodno ležečem stadionu v Sloveniji 26. junija lotili mladi atleti. Za najbolj spretnega se je predstavil Jakob Jančar, ki je bil srebrn, za medaljo sta le malo zaostali tudi četrto uvrščena Aleksandra Kokot in peto uvrščeni Anže Farkaš, Vid Svetlin in Neža Hren. Šesta je bila Nina Pavlič Hren, osma Zala Šenet, deveta Sofia Kokot in 15. Nika Pavlič Hren. Veteranska odličja iz Maribora Odprto prvenstvo Slovenije za veterane se je za AK Domžale izteklo z dvema zlatima in eno bronasto medaljo. Jana Strahinič je zmagala na 1500 m in 5000 m, na najkrajši razdalji 100 m je bil tretji Tomaž Jarc. Test za skakalke in metalce Novo mesto je bilo 29. junija prizorišče mitinga, na katerem so nastopili atleti, ki so kljub koncu sezone še imeli željo tekmovati in tisti, ki so se pripravljali na prvenstva v juliju. Denis Kumek in Gregor Cotman sta nastopila v kopju in disku, Tamara Cerar in Gabriela Kumek v kladivu, slednja še v metu kopja. Denisov disk je pristal pri 43,29 m, kladivi Tamare in Gabi pa sta odtisa pustila tik pod 40 m. Nika Marolt in Tina Vaupot sta preskočili letvico, ki je bila v skoku v višino postavljena na 150 cm, 10 cm nižjo letvico je preskočila Katja Tekavc. V troskoku je Nika Medle doskočila pri 10,53m. Do zadnjega sedeža zasedena tribuna ob atletskem stadionu v Velenju Velenjski EAA miting na prvi julijski dan je bil ena izmed priložnosti, ko so si ljubitelji atletike v živo in čisto od blizu lahko ogledali svetovno znane atlete in atletinje. V njihovi družbi sta letos iz AK Domžale nastopila kopijašica Bernarda Letnar in tekač Peter Kaste-lic, ki je nastopil v teku na 800 m. Bernarda se je z rezultatom 52,82 m uvrstila na šesto mesto, rezultat 1:57,41 min pa je Petra zapisal na 19. mesto. Petra Pavlič s tremi medaljami s "prvenstva za starejše mladince 3. in 4. julija je bilo v novi Gorici zelo, zelo vroče. Sprinterjem se je izplačalo teči čim hitreje (in v senco), od tekačev je kar teklo, metalci in skakalci so se, če so se le lahko, med poskusi skrili v senco, po eni strani se je še najbolje godilo tekačem čez zapreke, ki so enkrat na krog skočili čez vodno zapreko v vodo ... Kar s tremi medaljami je s prvenstva odšla Petra Pavlič, ki je zmagala v krogli, bila druga v kopju in na tretjo stopničko stopila še po metu kladiva. Medaljo je AK Domžale pritekel tudi Gregor Lazar, in sicer v disciplini 3000 m z zaprekami. Na nehvaležno četrto mesto sta se uvrstili Tjaša Rajh v kladivu in Katja Tekavec v višini. Šesti je bil Jakob Vodnjov na najdaljši preizkušnji 5000 m. S kvalifikacijskima tekoma na 100 in 200 m je uspešno opravila Klara Hribar, ki se je v finalu 100 m uvrstila na šesto, v finalu na 200 m pa na sedmo mesto. Ajda Sitar je bila na 400 m z ovirami osma, Nika Medle v troskoku deveta, Ana Šumah pa 16. na 800-metrski preizkušnji. Kopje spet čez 55 metrov! Na miting mednarodne atletske lige Krka 2010 15. julija v Novem mestu sta nastopili le dve članici AK Domžale. Bernarda Letnar je z metom 55,69 m zaostala le za trenutno najboljšo Martino Ratej in osvojila srebrno mesto, na 1500 m je tekla Jana Strahinič, ki je tek zaključila na osmem mestu. Bernarda je nastopila še 16. julija v italijanskem Pordenoneju, kjer se je po metu 51,40 m lahko veselila najvišje stopničke. Bronasta na Evropskem prvenstvu za veterane 1500-metrska razdalja je bila preizkušnja, po kateri se bo Jana Strahi-nič zapomnila 17. Evropsko prvenstvo za veterane, ki je bilo od 15. do 24. julija v madžarski Nyiregyhazi. Janin rezultat 5:09,94 je bil dovolj hiter za osvojitev bronaste medalje. Članica AK Domžale je nastopila še na 5000 m in zasedla šesto mesto. Met kopja, 1500 m ter 3000 m z zaprekami _ ... tri discipline, v katerih si je AK Domžale z Bernardo Letnar in Petrom Kastelicem pridobil mesto med tremi najboljšimi člani v Sloveniji. Na Prvenstvu Slovenije za člane in članice 17. in 18. julija v Velenju je Bernarda za srebro kopje vrgla 52,89 m, Peter je 1500 m dosegel rezultat 3:56,29 s in na 3000 m z zaprekami 9:18,72 min. Dvakrat četrta je bila Erika Pirnat v kladivu in disku, četrti je bil še Jakob Vodnjov na 3000 m z zaprekami, peta je bila Ajda Sitar na 400 m z ovirami. Na deseto mesto sta se uvrstila Klara Hribar na 200 m in Gregor Lazar na 800, mesto slabšo uvrstitev je zabeležil še Jure Aljančič na 800 m. Usodnih 16 tisočink sekunde za Aljo Sitar Ena najhitrejših mladinskih sprin-terk v Sloveniji se je kot članica slovenske reprezentance udeležila Svetovnega prvenstva za mladince od 19. do 25. julija v kanadskem Monctonu. Forma je bila, velika želja tudi in morda so bila zato prehitre tudi noge - Alja je zaradi prehitrega starta na 100 m ostala brez nastopa na svetovnem prvenstvu. Koledar za naslednje leto že ponuja rešitev: evropsko prvenstvo za mladince. Po počitnicah spet nazaj - kot vsak avgust spet v Šentjerneju Miting Jernejevo 18. avgusta je bil za številne atlete in atletinje, ki so še namakali noge v morju, prezgodaj. Tudi za nekatere Domžalčane, a še zdaleč ne za vse. V Šentjerneju sta na najvišjo stopničko stopila Jakob Vodnjov po 1500 m za mladince in Tina Vaupot po daljini za pionirke U-14. Tina je bila še tretja na 300 m, mesto višje pa sta se v skoku v višino uvrstili Katja Tekavc (140 cm) in Nika Marolt (149 cm). Da na atletiko nista popolnoma pozabili tudi med počitnicami, sta z dobro pripravljenostjo pokazali še Nika Medle, ki je nastopila v daljino, in Ana Šumah, ki je tekla na 600 m. Mednarodna atletska liga v Ljubljani Brazilska, češka, ameriška, ruska, madžarska in še številne druge zastave so plapolale na stadionu v Šiški 29. avgusta, ko je bil na sporedu letošnji največji in po udeležencih najbolj pester atletski miting v Sloveniji. Članica elite je bila tudi članica AK Domžale Bernarda Letnar, ki je nastopila med kopijašicami, a se ji je nastop ponesrečil. Na mitingu za mlade je Nika Medle med pionirkami zmagala v troskoku (10,04 m), druga je bila Katja Te-kavc. Rok Balantič je med pionirji U-14 najdlje vrgel vortex (55,86 m), premagal je tudi Luko Razpotnika in Anžeta Farkaša, ki je ob močnem proti vetru nastopil še v teku na 60 m. 149 cm v višino Tine Vaupot je zadoščalo za prvo mesto, med ajšimi pionirji so nastopili še atevž Hribar ter Nika in Nina Pavlič Hren. Bojana Foto: Petra Pavlič *KAVITACIJA - nekirurška liposukcija (trebuh, boki, zadnjica...) osupljivi rezultati že po prvem tretmaju *ULTRASONIQ - nekirurški lifting obraza, specijalne nege za vse tipe kože, s pomočjo kromoterapije in ultrazvoka ^PREOBLIKOVANJEINRAZSTRUPLJANJE telesa z montičeli blatom termalno blato visoke kakovosti *HUJŠANJE IN ANTICELULITNITRETMAJI s preparati za nego telesa kozmetike COMFORT-ZONE *ALESSANDRO gelirani nohti *MASAŽE *PEDIKURA *DEPILACIJA Kozmetični salon LOTOS, Pelechova ulica 18, (nasproti LIP Radomlje, za knjigarno Lipa), 1235 Radomlje, gsm: 040 466 579 18 šport 24. SEPTEMBER 20I0 DRŽAVNO PRVENSTVO V SAHU ZA ČLANE IN ČLANICE Lenič tretjič zapored prval Domžalski velemojster Luka Lenič je na državnem prvenstvu za člane in članice, ki je potekalo v Ljubljani, zmagal že tretjič zapovrstjo. Njegovo končno slavje med turnirjem ni bilo ogroženo, saj je vodil ves čas. Še najbolj mu je pihal za ovratnik po stažu najmlajši slovenski velemojster Jure Škoberne, ki je naposled za njim zaostal za pol točke. Luka je remiziral s Šebenikom, Zor-kom, Tratarjem in v zadnjem krogu še z Gjuranom, da ne bi ogrozil prvega mesta. Igral je zanesljivo, čeprav je sicer v vlogi favorita na podobnih turnirjih igrati težko. Z ratingom 2602 sodi Luka med močnejše evropske velemojstre, Škoberne in Šebenik pa imata za dobrih 80 točk k nižji rating, kar je precejšnja kakovostna razlika. Kljub temu pa Luki iskrene čestitke, saj niti za trenutek ni puščaldvoma o tem, kdo je favorit turnirja. Škoberne je bil kar za točko boljši od rivala za olimpijsko reprezentanco Šebenika, medtem ko je bil na dobrem četrtem mestu mednarodni mojster Zorko, ki kaže trend napredovanja z ratingom 2437 in sodi med solidne mednarodne mojstre. Nekoliko je razočaral s šestim mesto velemojster Marko Tratar, uvrstitev preostalih igralcev pa bila več ali manj pričakovana. Vrstni red: Lenič 7, Škoberne 6.5, Šebenik 5.5, Zorko in Igor Jelen s po 5, Tratar 4.5, Gjuran 4, Marko Sre-brnič 3, Črepan 2.5 in Gombač 2. Vesna Rožič prvakinja Med članicami je z dvema zaporednima zmagama v zadnjih dveh kolih slavila mednarodna mojstrica Vesna Rožič s sedmimi točkami. Z enakim seštevkom je bila druga mojstrica Indira Bajt, ki pa je prvo mesto izgubila s porazom proti velemojstrici Jani Krivec v zadnjem kolu. Slednja je bila v vlogi favoritke, vseeno pa je tretje mesto vsaj delen obliž za ne preveč visoko formo tekom turnirja. Kakšnih Ekipa Domžal - z leve Rebernik, Skok in Filip, odsoten je Ivačič. Domžale tretje v državi, Špela druga Na državnem ekipnem prvenstvu v pospešenem šahu v Laškem so Domžale med enajstimi moštvi zasedla odlično tretje mesto. Zmagal je favorit Branik iz Maribora, druga je bila Krka Novo mesto. Domžale so z zmagovalcem igrale nedoločeno, izgubile so s Krko in Kočevjem, štiri dvoboje pa so dobile prepričljivo, pri čemer je bila najbolj sladka zmaga s Pomgrad Radensko iz Murske Sobote. Vsi v ekipi so igrali dobro, saj so Filip, Ivačič in Jože Skok osvojili po štiri točke in pol, Rebernik pa pol točke manj. Druga zasedba Domžal - Sahara 1 se je uvrstila na sedmo Sahara open Kastelicu Na devetem turnirju v pospešenem šahu v Kava baru SAHARA na Viru je zmagal Novomeščan, mojster ČLANI ZVEZE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO ZASAVJE Na tradicionalni pohod veteranov na Triglav - skozi Radomlje večjih presenečenj ni bilo, nekoliko je razočarala Novakova na šestem mestu, manjkali pa sta velemojstri-ci Srebrničeva in Kapševa. Članica Domžal Špela Orehek ni nastopila, čeprav se je na kvalifikacijskem turnirju na Otočcu uvrstila med deseterico najboljših. Vrstni red: Rožič in Bajt s po 7, Krivec 6.5, Števanec 5, Kolarič in Novak s po 4.5, Bučar 4, Nadvešnik 2.5, Kralj in Urbanč s po 2. Člani Zveze veteranov vojne za Slovenijo Zasavje se že več let udeležujejo tradicionalnega pohoda na Triglav, v spomin na partizansko razvitje slovenske trobojnice leta 1944 pri Aljaževem stolpu in na zastavo osamosvojiteljev, ki je zaplapolala na Triglavu ob razgla- sitvi slovenske neodvisnosti junija 1991. Vsako leto je meseca julija, po spustu z naše najvišje gore, centralna proslava s postrojenjem praporjev na Pokljuki. Letos so se Zasavci odločili za drugačen, daljši pohod. Prepešačili bi vso pot spomina in opomina od Kuma do Triglava. Deset veteranov iz Hrastnika in Zagorja, štirje že upokojenci, se je v nedeljo, 4. julija ob 10. uri, izpred Planinskega doma na Kumu podalo na dolgo pot. Najprej po Zasavju, skozi Zagorje in na Zasavsko Sveto Goro. Tam so prvič prespali. Zjutraj so se spustili v dolino, hodili mimo Gradiškega jezera in po celodnevni hoji prispeli ob 17. uri v Radomlje. Utrujeni, prepoteni, eni celo ožuljeni, pa izredno dobro razpoloženi, so se prismejali k Šarčevim v Preserje pri Radomljah. Ker so bile okoliške hotelske zmogljivosti zasedene, so pri njih našli gostoljubno prenočevanje. Pohodnike je z avtom spremljal Marjan Dolinšek, ki je pobiral premočena oblačila in obutev, tako da so v nahrbtnikih prenašali le najnujnejše. Razporedili so se po sobah, se preo-blekli in preobuli, si malo oddahnili in se okrepčali. Nato so se z ikebano in pesmijo pri spomeniku NOB v Kriškarjevih smrekicah pri Šarčevih poklonili fantom, ki so odšli v partizane s tega zbornega mesta. Naslednje jutro so se odpravili proti Gorenjski, do Naklega. Se naslednji dan so hodili do Gorij in nato do Kovinarske koče. Sledil je vzpon na Triglav. Uspelo jim je. Vseh deset pohodnikov - veteranov je uspešno osvojilo vrh našega najvišjega dvatisočaka, simbola slovenstva. Zadnji dan, v soboto 10. julija, je sledil le še spust na Rudno polje na Pokljuki, kjer je bila tradicionalna spominska proslava s postrojem pra-porjev. Slavnostna govornica, ministrica za obrambo Ljubica Jelušič, je pozdravila vseh 556 udeležencev, med njimi tudi deset utrujenih, a izredno zadovoljnih veteranov iz Zasavja. Dokazali so, da še zmorejo. Čestitamo. Zlatka Levstek sankukai karate klub domžale Čarobni dan v Arboretumu Volčji Potok V nedeljo, 29. avgusta 2010, je v Arboretumu Volčji Potok potekal Čarobni dan - dan namenjen zabavi in veselju otrok. Seveda smo tudi v Sankukai karate klubu Domžale poskrbeli za nepozabno doživetje vseh obiskovalcev. Preko celega dneva so potekali organizirani treningi za naše najmlajše, ki so pridno in navdušeno izvajali tehnike karateja. Brez prave športne opreme vsekakor ne gre, zato so se najprej obleki v kimono in zavezali pas, nato pa se je začelo »zares«. Izvajali so udarce in obrambe, nato pa je sledila igrica kdo bo »koga ujel« oz. »kdo se bo komu čim prej izmaknil«. Vsi sodelujoči so na koncu prejeli darilo in zasluženi sok, da so se osvežili po kratkem treningu. Poleg tega je na informativni stojnici poteka predstavitev, kjer smo delili letake, brošure in pa balone - tako da je vsak lahko nekaj nesel s seboj. Naši člani so prikazali tudi demonstracije na zato posebej prirejeni podlagi. Ob spremljavi glasbe so prikazali tehnike samoobrambe, borbene kombinacije in skupinsko izvajanje kat. Ustvarili so izjemno atmosfero in navdušena publika jim je pri tem še dodatno pomagala. Vsekakor se je Čarobni dan zaklju- čil za vse res čarobno - vsi smo bili zadovoljni, še posebno pa vsi obiskovalci, ki so se tisti dan naigrali, natrenirali in spoznali marsikaj novega. Vsekakor pa ste vsi vabljeni na treninge v klubu, kjer ravno v teh dneh poteka vpis za nove člane. G. J. mesto, zanjo so igrali Karnar, Bojan Osolin, Vavpetič in Janjič. Vrstni red: Branik Maribor 21.5, Krka Novo mesto 20, Domžale, Pomgrad Radenska s po 17.5, Kočevje 15, Velenje Velplas 14, SAHARA 1 13.5, Stari trg ob Kolpi 12, Trzin 10.5. itd. Na državnem prvenstvu v pospešenem šahu za člane in članice je Špela Orehek s štirimi točkami in pol iz devetih kol osvojila 26. mesto. To je pomenilo, da je postala država pod-prvakinja za Bajtovo, tretja je bila Lea Števanec. Nastopilo je 51 udeležencev. Marjan Kastelic, drugi je bil mojster Črepan, tretji pa Mariborčan, mednarodni mojster Krumpačnik. Vsi trije so osvojili sedem točk in pol. Med člani Domžal je bil najboljši Jeran na petem mestu, med veterani Ivačič na šestem, med domačini pa Virjan Janjič na enajstem mestu. Turnir je tudi tokrat organiziral šahovski podpornik Mirko Čokan. Vrstni red: Kastelic, Črepan in Krumpačnik s po 7.5, Biti 6.5, Jeran in Ivačič s po 6, Bojan Hribar, De-bevec, Perič, Bogdan Osolin, Janjič in Novakovič s po 5, Biti, Matko, Mrak, Vavpetič, Omahna in Viktor Hribar s po 5 itd. Na turnirju je sodelovalo 40 udeležencev, odigrali so devet kol. Jože Skok KLUB BORILNIH VESČIN DOMŽALE vpisuje nove članice in člane za treninge boksa in kickboxing športa. Treningi - TELOVADNICA OŠ KRTINA: Ponedeljek: od 19. do 20. ure, boks nad 15 let, od 20. do 21. ure, kickboxing šport disciplina light contact in full contact. Torek: od 18. do 19. ure, najmlajša skupinica od 5 do 10 let - boks in kickboxing šport, od 19. do 20. ure, kickboxing športna disciplina K1-rulles, low kick, kick light nad 15 let. Četrtek: od 17. do 18. ure, najmlajša skupinica 5 do 10 let - boks in kickboxing šport, od 18. do 19. ure, boks nad 15 let, od 19. do 20. ure kickboxing šport disciplina K1-rulles, low kick, kick light. Treningi - TELOVADNICA OŠ DOB: Sobota: od 20. do 22. ure, boks in kickboxing šport za vse skupine. Dobrodošli! KARATE DRUŠTVO ATOM DOMŽALE v okviru 4. Karate - Do mednarodnega turnirja za pokal Domžal vabi v soboto, 25. septembra 2010, ob 19. uri, v avlo OŠ Domžale na KULTURNI VEČER s prikazom karate točk in ogledom karate filma Prazna roka režiserja Rudija Urana iz Maribora ter v nedeljo, 26. septembra 2010, ob 10. uri, v halo Komunalnega centra Domžale na MEDNARODNI ODPRTI KARATE-DO TURNIR ZA POKAL DOMŽALE 2010 Hkrati bo oba dneva karate seminar z japonskim strokovnjakom in specialnim gostom na turnirju - Sensei Manabu Murakami 7. Dan. Dobrodošli! 24- SEPTEMBER 20I0 šport 19 V ŠPORTNEM PARKU DOMŽALE Prvi turnir v Odbojki na mivki za pokal Domžal 2010 V nedeljo, 5. septembra, se je na odbojkarskih igriščih zbralo 32 ekip iz prostovoljnih gasilskih društev, večjih podjetij, reševalne postaje, policisti, taborniki, ekipa domžalske godbe, urada Občine Domžale in Občine Mengeš ter ostala večja domžalska društva. Turnir v odbojki na mivki v Domžalah naj bi tako postal tradicionalno znan kot turnir, ki združuje tekmovanje, druženje ter odličen ambient in dobro zabavo. »Odločili smo se, da bo letošnji dogodek atraktiven in zabaven. Za ekipe smo pripravili dnevni program s športnimi kulinaričnimi in glasbenimi užitki. Med čakanjem na igro pa so se na prireditvenem prostoru odvijale še druge aktivnosti. Največ pozornosti je ob odbojki pritegnilo tekmovanje vlečenju vrvi, katerega so prav vse ekipe bučno spremljale,« je povedal Tomaž Petrič, predsednik Odbojkarskega kluba Domžale in eden od soorganizatorjev. »Vsi smo bili presenečeni nad visoko udeležbo ženskega dela, ki so se na odbojkarskih igriščih borile za zmago svojega moštva. Če smo se prej bali, da bo primanjkovalo mešanih ekip, smo sedaj prepričani, da v drugo smer ne bi mogli iti,« je še povedal predsednik Odbojkarskega kluba Domžale. Več kot 250 obiskovalcev tega športnega dogodka je tako uspešno PLESNA ŠOLA MIKI zaključilo prvega izmed tovrstnih, neprofesionalnih turnirjev v odbojki na mivki, na katerem je svojo zmago slavilo Športno društvo Pre-serje, drugega mesta so se razveselili člani liste LTD - Toni Dragar - Dopoldanska vadba za vse željne aktivnosti V časih, ko nam službe odrejajo neenakomeren delovni čas, v časih, ko se upokojenci in mamice z dojenčki zavedajo pomena aktivnosti in družabnosti, v časih, ko nas omejuje recesija, smo v Plesni šoli Miki ponudili vadbo v dopoldanskih ali zgodnjepopoldanskih terminih s 30-odstotnim popustom. Za udeležbo na razpisanih tečajih se lahko odloči vsakdo, upokojene gospe in gospodje, mamice z otroki, gospe v dvo- ali troizmenskem delu. Gospe lahko izbirate med plesno telovadbo, orientalskimi plesi ali pilatesom (v sodelovanju s klubom Fitmami, popust ne velja), skupaj z gospodom pa se lahko udeležita tečaja družabnih plesov. Bistvenega pomena je vaša aktivnost, s katero boste v svoje telo vnesli zadovoljstvo, pognali vitalnost in dobro počutje ter se družili z znanimi ali novimi prijatelji. Torej, kaj še čakate? Pridite, vprašajte, zaplešite z nami. Saša Eminič www.mikiples.com Lista za vse generacije, tretje mesto pa so si prislužili člani Športnega društva Polidom. KOTALKARSKI KLUB PIRUETA ■V _ Špela šesta v Evropi V dneh od 31. avgusta do 4. septembra je v italijanskem mestu Novara potekalo Evropsko prvenstvo v umetnostnem kotalkanju za kategoriji kadetov in mlajših mladincev. Prav v slednji kategoriji je nastopila kot članica reprezentance Slovenije tudi ŠPELA BERLOT sicer tekmovalka domžalskega kluba za umetnostno kotalkanje PIRUETA. Nastopala je v kombinaciji kar pomeni, da je najprej nastopila v obveznih likih, nato v kratkem obveznem programu in v prostem kotalkanju. Uvrstila se je na šesto mesto kar je izreden uspeh, saj tekmovalka letos pr- vič nastopa med tekmovalkami v tej kategoriji in je bila med najmlajšimi. Predvsem je bil z nastopom navdušen njen trener BORIS MAZZIERO, ki pričakuje, da bo še v naslednjih tekmovanjih, opravila svoje nastope enako dobro . Sedaj se vse reprezentantke pospešeno pripravljajo na naslednja bližajoča si evropska tekmovanja, tako bo prva nastopila TINA OZEBEK na mladinskem Evropskem prvenstvu v španskem mestu VIC po eg BARCELONE, nato pa potuje na Pokal Evrope v CATANIO ( ITALIJA ) še tekmovalka NIKA BABIČ. V mesecu oktobru ostane še eno reprezentančno tekmovanje v umetnostnem kotalkanju, ki se imenuje INTERLAND in bo na Nizozemskem. Tudi to tekmovanje ne bo brez tekmovalk kotalkarskega kluba PIRUETA. Sicer pa za mlajše tekmovalke ostanejo klubska tekmovanja v Sloveniji in Italiji, ki bodo v mesecu oktobru in novembru. Klub namerava v mescu oktobru organizirati zopet začetniške tečaje umetnostnega kotalkanja, zato vse zainteresirane že sedaj vabimo, da se odločijo za tečaj in budno spremljajo informacije na njihovi internetni strani » www.kotalklub-pirueta.si« KOTALKANJE V SOLKANU Člani KDK Domžale med zmagovalci 11. septembra je v Solkanu pri Novi Gorici potekalo eno zadnjih kotal-karskih tekmovanj v tej sezoni. Že 12. Pokala Perla se je udeležil tudi KDK Domžale. Kot smo že navajeni, so tekmovalci in tekmo- ř - ià ' Pošasti iz omare SVETOVNI POKAL V SHOW PLESIH valke, čeprav v skromnejši zasedbi kot običajno, tudi tokrat osvojili nekaj visokih mest. V svojih kategorijah sta namreč zmagala Blaž Kovač in Tanita F. Demšar. Pohvaliti velja tudi ostale tekmovalke, ki so s svojimi rezultati prispevale k dobri skupni uvrstitvi. KDK Domžale je med sedmimi klubi iz Slovenije in Italije zasedel četrto mesto. Igor Fabjan Mikijevi prvakinji na svetovnem pokalu Po zaključenem šolskem letu so se Mikijevi show plesalci odpravili na svetovni pokal v show plesih, ki se je odvil v Zagrebu. Pionirski par Laura Potočnik in Lana Smolnikar sta zaključili s čisto petico, s 1. mestom. S plesnimi prijateljicami, »lenimi detektivkami«, sta osvojili 2. mesto, prav tako so na drugo stopničko stopile »pošasti iz omare«, mladinska show formacija. Svetovni pokal, katerega so se udeležili plesalci bližnjih držav, je potekal v dneh od 25. do 27. junija. Mikijevi plesalci so pod vodstvom ledagoginje in koreografinje Maje javrinc navdušili in potrdili odlične rezultate z letošnjega državnega rvenstva. Pionirski par Laura in ana sta s točko Gasilki ponovno osvojili 1. mesto. Na 2. mesto sta se povzpeli s soplesalkami Evo, Moniko, Saro, Majo in Evo, pionirsko malo skupino Leni detektivi. Z drugim mestom so navdušile Pošasti iz omare, mladinska formacija. Osvojena medalja je zadostila vloženemu trudu koreografinje in odlični pripravljenosti plesalcev omenjene skupine ter jim dala dodaten zagon za nastop na evropskem prvenstvu, ki bo zadnje tri dni oktobra na Madžarskem. Ostali rezultati: 5. mesto pionirka Laura Potočnik ter mladinski par Žana Babnik in Maša Šraj, 8. mesto Mornarji, pionirska mala skupina ter Krik narave, mladinska mala skupina, 9. mesto pionirka Monika Karnar, 15. mesto mladinka Klara Senica, 22. mesto pionirka Lana Smolnikar, 25. mesto pionirka Eva Gorjup. Sicer plesalce že čaka število domačih in mednarodnih tekem, kjer bodo svoj napredek primerjali z drugimi plesalci. Pari standardnih in latinskoameriških plesov se na tekmovanja pripravljajo že od drugega tedna avgusta, ko so priprave pričeli v Zrečah. Njihovo prvo tekmovanje bo kvalifikacijski turnir 18. septembra v Krškem. Plesalci electric boogieja (pionirska evropska prvaka Janez Štrukelj in Anja Šte-fančič, tretje uvrščena na EP Dejan Djurovič in Andraž Mrak ter ostali plesalci) se bodo pomerili ob koncu septembra pomerili na svetovnem prvenstvu v Bochum v Nemčiji. Plesalci show plesov se bodo po oktobrskem evropskem prvenstvu na Madžarskem odpravili na svetovno prvenstvo v Rieso v Nemčiji, zatem pa še na Poljsko, kjer bo potekalo svetovno prvenstvo v jazz baletu. Na mnogo novih izkušenj in dobre rezultate. Srečno! Saša Eminič www.mikiples.com pr L: Notranja in vhodna vrata Strešna in vertikalna okna Parketi, kljuke, police Klimatske naprave »strokovna montaža« KLANE D.O.O. Kajuhova 15 123 5 Radomlje 05 1/3 13-098 www.klane.si 20 šport 24. SEPTEMBER 20I0 ZAVOD ZA SPORT IN REKREACIJO DOMŽALE V SODELOVANJU Z ATLETSKIM KLUBOM DOMŽALE V SOBOTO, 25. SEPTEMBRA 2010 OB 10. URI, ORGANIZIRA Športnorekreativno tekaŠko prireditev DOMŽALE TEČEJO Gre za širšo množično prireditev, katere osnovni namen je sodelovanje čim večjega števila občanov Domžal vseh starostnih kategorij. Tek danes prav gotovo predstavlja, po mnenju mnogih, eno najbolj zdravju priporočljivih gibalnih aktivnosti. Osrednji prireditveni prostor (startno-ciljni prostor) bo Stadion Domžale. Vsak udeleženec bo glede na svoje sposobnosti izbral najprimernejšo progo. Prireditev je podprla tudi Fundacija za šport, zato Zavod pričakuje že na tej prireditvi številne udele- žence. Cilj prve prireditve je tokrat samo rekreativni, pri čemer pa bo ta prireditev v bodoče postala tradicionalna, z vključitvijo malega maratona (21 km), kar bo zagotovo zanimivo za številne ljubitelje teka. V sodelovanju z Atletskim klubom Domžale bo poskrbljeno za uradno merjenje rezultatov, tako da bo imel vsak udeleženec možnost v naslednjih letih primerjati doseženi rezultat. NOVO V DOMŽALAH Ženski odbojkarski klub v Domžalah Zaradi velikega zanimanja deklet za odbojko, saj se jih veliko število vozi na treninge v za starše logistično odročne kraje, sta se Gregor Orel in Aco Jončeski, z večletnimi igralskimi in trenerskimi izkušnjami, odločila, da skupaj ustanovita ženski odbojkarski klub v Domžalah. Z veliko pomočjo in razumevanja ravnateljev in učiteljev telesne vzgoje na domžalskih osnovnih šolah že poteka vadba odbojke pod vodstvom klubskih trenerjev v okviru obšolskih dejavnosti. V samem klubu pa potekajo trenin vse od mini odbojke do članic, bodo v letošnji sezoni 2010/2011 nastopile v 3. državni odbojkarski ligi za dekleta. Prav tako se že pripravljajo ekipe v vseh kategorijah (mala odbojka, starejše deklice, kadetinje, mladin- ke in članice, kasneje se nam bodo pridružile tudi najmlajše deklice etnik 2000 in mlajše) za naslednje tekmovalno sezono 2010/2011. Zato oba trenerja in dekleta ŽOK DOMŽALE vabita vse igralke, ki jih ta lep, atraktiven šport z žogo zanima in bi se rade izpopolnile v Ustvarjalni natečaj Likovni SRCE DOMŽAL ' 9 Îiïerarni fotagrqfski ff iiBr-ííLiih ;i íftjtíníJi: 4?r ' î'BhÇutBnjnin' Jn dalCÉEjáiq^iri li- půyeftln a hfajFm. ZA MLAJŠE OSNOVNOŠOLCE NTS Edigs Mengeš vabi v Šolo namiznega tenisa Namizni tenis je tudi med mlajšo populacijo zelo zanimiv, zabaven ter atraktiven šport. Zato nami-znoteniška sekcija Edigs Mengeš vabi najmlajše osnovnošolce v šolo namiznega tenisa, kjer se bodo pod vodstvom izkušenih trenerjev naučili osnovnih veščin te športne pano- fe ter združili prijetno s koristnim. reningi bodo potekali v telovadnici ŠD Partizan Mengeš, Slovenska cesta 39, Mengeš. Za začetnike (2.-4. razred) bodo treningi v obliki nami-znoteniške šole enkrat tedensko, in sicer ob sredah, od 15.30 do 16.30 (brezplačno). Za tiste, ki si želijo malo bolj intenzivne vadbe in ki že nekaj znajo, pa bodo treningi ob ponedeljkih, torkih, sredah in petkih, od 16.30 do 18.00, in sicer v obliki nami-znoteniške vadbe (15 evrov/mesec). Za vse podrobnejše informacije se lahko obrnete na Davida Orešnika (tel.: 031/502-157, e-mail: david. oresnik@gmail.com) ali Janeza Sti-briča (tel.: 031/612-835, e-mail: ja-nez.stibric@siol.net). NTS Edigs Mengeš ima objavo tudi na spletni strani Facebook (odtipkajte NTS EDIGS Mengeš), kjer se objavljajo fotografije, obvestila o dogodkih (npr. tekme 1. namiznoteni-ške lige, ki se igrajo v domači dvorani ...), tam pa so dostopne tudi uradne informacije o klubu itd. Janez Stibrič, trener namiznega tenisa igranju odbojke, da se nam pridružijo! Vsa dekleta, ki jih vadba odbojke zanima, lahko dobijo več informacij pri trenerjih (Gregor Orel, tel.: 040/365-249, e-mail: g.orel@t-2. net in Aco Jončeski, tel.: 041/606426, e-mail: jonceski@kks-kamnik. si) ali na: www.zok-domzale.si. Sportnoplezalni odsek Planinskega društva Domžale vabi vse, ki ste dopolnili 14 let in vas zanima plezanje v urejenih plezališčih in na umetnih stenah, ^ ŠOLO ŠPORTNEGA PLEZANJA 2010 Srečanja se začenjajo septembra 2010, v prostorih Planinskega društva Domžale, na Kopališki 4 v Domžalah. Uvodnemu predavanju bodo sledila srečanja s poudarkom na teoretičnih osnovah, tedenski treningi na umetni steni in štiri ture v plezališča pod vodstvom inštruktorjev in trenerjev športnega plezanja. Po uspešno opravljenih izpitih si bodo tečajniki v mesecu novembru pridobili naziv pripravnik športnega plezanja. Informacije in prijave: Tomaž Bevk (040/465-121, tomaz.bevk@gmail.com) in Uroš Pavlič (040/630-740, pavlic.uros@gmail.com). VABLJENI MED PLEZALCE! Športno-rekreativno društvo TVD Partizan Domžale vas vljudno vabi, da se nam pridružite v novi vadbeni sezoni 2010/11, ki se pričenja 1. oktobra po sledečem urniku: OŠ DOMŽALE - telovadnico: Ponedeljek: telovadba članice, od 19.30 do 20.30 Torek: odbojka člani, članice, od 19.30 do 20.30 Torek: nogomet, košarka člani, od 20.30 do 22.00 Sreda: telovadba dečki, deklice 5-8 in 8-12 let, od 18.00 do 19.00 Sreda: flowin vadba, od 19.00 do 19.30 NOVO! PROMOCIJA FLOWIN VADBE V oktobru brezplačen preizkus nove učinkovite vadbe! Namen FLOWIN vadbe je trening celega telesa pri obremenitvi in vajah, ki vam najbolj ustrezajo. FLOWIN vadba je postala izredno priljubljena tako pri treniranih športnikih kot pri rekreativcih, uporabljajo jo tudi v programih krepitve zdravja in rehabilitaciji po boleznih. FLOWIN vadba, telovadnica OŠ DOMŽALE, sreda od 19.00 do 19.30, od oktobra do konca aprila! Nedelja: nogomet člani, od 8.00 do 9.30 Nedelja: nogomet člani, od 09.30 do 11.00 Nedelja: košarka člani, članice, od 14.00 do 15.00 OŠ VENCLJA PERKA - telovadnica: Torek: odbojka člani, članice, od 20.30 do 22.00 Torek: košarka člani, članice, od 20.30 do 22.00 OŠ ROJE - telovadnica: sreda: odbojka člani, članice, od 20.00 do 21.30 NORDIJSKA HOJA V sezoni 10/11 pričnemo z novo metodiko podajanja osnov NORDIJSKE HOJE - NH po INWA sistemu. V NH smo združili tri glavne elemente, ki naj bi sestavljali dobro in pravilno tehniko NH: pravilno tehniko hoje (brez palic), pravilno držo in stabilnost trupa ter pravilno uporabo palic. Uvajamo tudi novo lokacijo, dan in uro zbiranja pohodnikov za tedensko vadbo. Zbirališče bo v Športnem parku Domžale (stavba, kjer so prostori športnih društev), vsak četrtek ob 18. uri. V istem terminu se lahko informirate o vsem, kar vas zanima glede nordijske hoje. AVTO DETR, d.o.o., SLOVENSKA CESTA 66, 1234 MENGEŠ 01 723 73 13 AVTODETReSIOL.NET 24- SEPTEMBER 20I0 šport 21 MIHA ZALOKAR Izzivov ne manjka Miha Zalokar je bil dolgoletni košarkar Heliosa. 29-letnik je letos zaključil kariero profesionalnega košarkarja, zato sem uporabila preteklik. Vendar pa se s tem njegove aktivnosti še zda-eč niso končale. Čeprav se ni odločil za nadaljnje delo v košarki, kakor marsikdo, pač pa je ob igranju košarke Miha tudi doštudiral in se tako odpravlja po drugi poti, bo košarka najbrž vedno del njegovega življenja. Tako ali drugače. Tokrat sem se z njim pogovarjala v novem obdobju njegovega življenja. Miha pa ostaja tak, kot je bil, preprost, simpatičen fant, ki zanesljivo opravlja tisto, česar se loti. Pa naj gre za njegov konjiček ribolov, nedeljski obisk hribov in gora ali pa poklic. Miha, bil si praktično otrok Heliosa, od začetka pa do konca svoje kariere si košarko igral v domžalskem košarkarskem klubu. Kako bi opisal svojo kariero v Domžalah? V glavnem je bilo luštno a naporno. Spoznal sem veliko ljudi, tako soigralcev kot nasprotnikov, trenerjev, gledalcev in navijačev, funkcionarjev, celo novinarjev. Videl tudi delček Evrope, resda največ le okolice hotelov, dvoran in letališč, a tudi z avtobusa se marsikaj vidi. Občutki ob dobrih igrah in zmagah so krasni, a kaj ko so tu tudi občutki ob porazih, poškodbah, utrujenosti in včasih naveličanosti. Bila so tudi obdobja, ko sem hotel nehati, a so mi starši in prijatelji stali ob strani tako, da sem jih prebrodil. Košarka me je naučila odgovornosti, timskega dela in mi dala delovne navade, tako da je čas, da naučeno preizkusim še v neš-portnem življenju. Pot te je zanesla tudi v reprezentanco, kjer si s slovensko ekipo do 20 let leta 2000 osvojil zlato medaljo. Je bil to vrhunec tvoje košarkarske poti ali bi kot vrhunec opisal kaj drugega? To je bil zagotovo eden največjih uspehov, a še bolj vesel sem bil po zadnji tekmi s Krko za uvrstitev v takratno goodyear ligo. Takega vzdušja in povezanosti ekipe nisem doživel niti na Ohridu. Sigurno je k temu pripomogel domač teren, domača publika ter soigralci in pa večji vložek energije skozi več sezon. Kar 14 let si igral v članskih vrstah Heliosa, vmes se je zamenjalo nekaj trenerjev in še več košarkarjev. Če se najprej lotiva trenerjev - kateri je pri tebi pustil največji pečat in zakaj? Težko bi izpostavil le enega, ker te vsak trener nauči kaj drugega. V mlajših kategorijah mi je bil najbolj pri srcu Brane Kuzma z njegovo prijazno »očetovsko« karizmo, kasneje pa Lado Gorjan, ki je bil naš trener kar 10 let in mi je zaupal ter naklonil veliko minutaže ter nas vodil postopoma vsako leto stopničko više. Dosti pomembnih košarkarskih prvin pa mi je pokazal tudi Sašo Kisela z njegovo strokovnostjo, strogostjo in trdim delom. Ne bom pozabil niti prijateljskih odnosov med Radom Trifunovičem, Predragom Radovičem, Martinom Ostermanom, Tomom Vaupotičem in Memijem Bečirovičem. Kaj pa med soigralci? Od katerega si se naučil največ, kdo je bil tisti, s katerim si rad stal na isti strani igrišča? Mogoče me je najbolj navdušil Robert Troha s svojo vsestransko nesebično igro. Z njegovim prihodom se je začela ekipa dvigovati in on je bil manjkajoči kos uspešne ekipe. Enako bi lahko rekel tudi za Alexa Laske- viča, s katerim sva si stala ob strani skoraj celotno kariero. Navdušila me je njegova želja po zmagi, borbenost in čvrstost. Ne spomnim se, kdaj je bil poškodovan, bolan ali utrujen. Rekli smo mu »ruska lokomotiva«. Sicer pa sem imel ob sebi najraje še Aljaža Janžo, Sanela Bajramliča, Do-mna Žeraka ter kopico igralcev, s katerimi pa smo preživeli malo skupnih minut na terenu (Luka Ambrož, Igor Tratnik, Matic Obreza ...). Zate so se večkrat zanimali tudi drugi košarkarski klubi. Kaj je bil razlog, da si ves čas ostajal v Domžalah? Bližina doma, prijateljev in šole, pa tudi domačnost in prijaznost kluba, ljudi in Domžal. Te ni nikdar mikala pot v tujino? Nisem tip igralca, ki bi dobil vlogo v tujini, tam predvsem iščejo igralce, ki imajo vodilne vloge, predvsem strelce, sam pa mislim, da sem se razvil v podpornega igralca. Rajši kot koše sem imel dobro obrambo, blokirane mete, ukradene žoge, skoke in kako dobro podajo. V reprezentanci mi je nekoč neki novinar rekel da sem »vo-donoša«. Zakaj pa si se pravzaprav odločil za prekinitev profesionalne poti košarkarja v tem trenutku? Mislim, da sem dosegel maksimum svoje kariere in da bi šlo le še navzdol. Čutim, da nisem več konkurenčen mlajšim, hitrejšim in višjim igralcem, ki prihajajo. Zadnji dve sezoni sem igral že nekoliko brez prave energije in želje, mislim, da sem se naveličal takega življenja in da je čas, da poskusim kaj novega. Predvsem pa je razlog, da sem zaključil šolanje, tako da se lahko podam v »poslovni svet«. Življenje se obrača, ritem tvojega življenja bo sedaj zagotovo drugačen, si se že privadil na to ali privajanje še traja? S partnerko Tejo sva vesela, da sem nehal z igranjem, saj sva oba žrtvovala veliko večerov, vikendov in praznikov, tako da so največji problemi sedaj, kako se vklopiti nazaj v družabno življenje. Končno imava čas zase, za prijatelje, za naravo in kulturo. Vsekakor privajanje še traja, a mi je zelo všeč. Zagotovo pa boš še naprej, tako kot tvoj oče, nekdaj košarkar v naših vrstah, obiskoval tekme KK Helios? Ne bom ravno reden navijač, si bom pa vsekakor ogledal večino tekem. Helios je letos, tudi zaradi odhodov, zamenjal konkretno število košarkarjev. Jedra ekipe, ki je bil do sedaj, ni več. Morda tvoj komentar na sedanje moštvo in predvsem na tvojo zadnjo sezono? Mislim, da je napočil čas, da se ekipa prevetri, predolgo smo bili isti igralci v kolektivu in to slej ko prej poči. Pride do naveličanosti, do monotonosti, tako da mislim, da je bila prava poteza, da so pomladili ekipo. Ta bo rabila kar nekaj časa, da se spozna in uigra, tako da zaenkrat ne pričakujem kakih velikih uspehov in mislim, da jih nihče ne bi smel. Ekipa mora dozoreti in šele čas bo pokazal, če je homogena in čvrsta. Zadnja sezona je bila kar mučna, tako da sem se še lažje odločil da zapustim barko. Prej Kamničan, sedaj pa že nekaj let Domžalčan. Je bila košarka kriva, da si se preselil v Domžale ali kaj drugega? 3 leta sem Domžalčan, ja. Razlog je bil osamosvojitev in začetek skupnega življenja s Tejo, lokacija pa je bila priročna - tako zaradi košarke kot tudi logistike - do Ljubljane (predvsem do fakultete) pridem dosti hitreje iz Domžal kot pa iz Kamnika. Kateri bodo tvoji prihodnji izzivi? Trenutno delam v Arboretumu, čaka me še diploma, nato pa ustvarjanje družine, tako da izzivov ne manjka. Mihu želimo uspešno in srečno tudi na nadaljnji življenjski poti. Mateja Kegel KK HELIOS Mednarodne pripravljalne tekme V prejšnji številki smo pisali o zamenjavah, ki so jih v košarkarskem klubu Helios Domžale že izvedli v letošnji pripravljalni sezoni in o tekmovanjih, ki so pred njimi, tokrat pa nekoliko več o prijateljskih tekmah, ki so jih v minulih tednih odigrali. In teh ni bilo malo. Prva pripravljalna tekma, ki so jo odigrali, je bila proti turški ekipi Galatasaray Cafe Crown. Dom-žalčani, ki so jo odigrali v zasedbi: Bubnič, Vranjković, Person, Ajkić, Žerak, Korošec, Zagorc, Pašalić, Be-sedič, Gorjan, Balažic in Lekić, so zmago prepustili boljšim Turkom, ki so slavili z rezultatom 66 : 59. A slab začetek lahko pomeni dober konec, no, vsaj nadaljevanje je bilo boljše. Najprej so na Rogli premagali nemško ekipo Ewe Baskets Oldenburg, Helios je bil boljši za 5 točk (66 : 61), med Domžalčani pa se je najbolje izkazal Bubnič z 21 doseženimi točkami. Sledila je druga zmaga, tokrat proti beograjskemu Partizanu. Košarkarji Heliosa so bili tokrat boljši za kar 10 točk, rezultat 78 : 68 pa je dal zagotovo krila domžalskim športnikom. Turnir v Poreču Sledil je turnir v Poreču, kjer so Domžalčani na prvi točki le za točko izgubili proti ekipi Ruskon Moldavida Saransk iz Rusije, ki si je zmago priborila v zadnji sekundi s trojko (91 : 90), po podaljšku so bili košarkarji Heliosa boljši od Ural Ekaterinburga (73 : 71), medtem ko so še drugi poraz na srečanju prav tako doživeli proti ekipi Ruskon Moldavia Saransk, le da je bila tokrat razlika kar 19 točk (71 : 52). Košarkarji Heliosa so turnir odigrali brez poškodovanih treh igralcev; Gorjanca, Lekića in Malija. Minuli konec tedna pa so srečanje odigrali tudi na gostovanju pri Snaiderju v Udinah, kjer so bili domačini boljši z rezultatom 71 : 59. Prvo domačo pripravljalno tekmo so košarkarji odigrali proti ekipi LTHcast Mercator. NK DOMŽALE Dež prestavil tekmo Domžalski nogometaši so po reprezentančnem premoru ponovno stopili na zelenice, vendar so v tem obdobju odigrali le eno srečanje. V Športno rekreacijskem centru Stožice, na novem stadionu, so se srečali s tamkajšnjimi domačini nogometaši Olimpije Ljubljana. Pred 3.000 gledalci pa so bili Domžalča-ni tokrat boljši nasprotnik od domačinov, kar so potrdili tudi z novimi tremi točkami, ki so jih zavihtele na vrh lestvice. Domžalčani so zaradi poškodb odigrali brez Naceta Kosmača, Matica Seferovića in Lucasa Horvata. Sicer pa je bilo srečanje v prvem polčasu v znamenju nekaj poskusov, a so se na obeh straneh vsi končali brez zadetka. Podobno je bilo v začetku drugega polčasa, vse do 64. minute, ko so Domžalčani prevzeli vodstvo in hkrati postavi-i končni izid srečanja. Po odlični lodaji Damirja Pekiča je bil strelec Domžalčanov iz neposredne bližine pred vrati najbolj spreten Marko Drevenšek, ki je uspel zatresti mrežo vratarja Botonjiča. Kljub nekaj poskusom na obeh straneh je ostalo pri končnem izidu 1 : 0 za Domžale. Zaradi dežja prestavljena tekma Domžalčani pa bi morali odigrati tudi tekmo proti svojemu neposrednemu tekmecu na vrhu lestvice letošnjega državnega prvenstva, minulo soboto v Domžalah. A zaradi vremenskih razmer, ki so ohromile velik del Slovenije, tudi igrišče v športnem parku v Domžalah ni bilo primerno za igro, zato so srečanje prestavili predvidoma na 9. oktober 2010, vendarle le v primeru, da ekipi ne bosta imeli vpoklicanih igralcev v slovensko reprezentanco, ki bo v tistem času zbrana. Mateja Kegel Foto: Peter Koprivnikar Pridi na avdicijo za karaoke show, ki bo potekala v petek, 22. oktobra 2010, od 20. ure dalje v Sport Pub-u TRETJI POLČAS, Športni park Domžale in se poteguj za vstop na glavno tekmovanje Postani zvezda TvojegaMesta. Zmagovalec finalne prireditve dobi bon za potovanje v vrednosti 800€ + žepnina in video spot. Prijavite se lahko na tretji. polcas@gmail.com ali pokličete na 051 266 433. Vabljeni tekmovalci in navijači. Obisk slovaških mladih košarkarjev v Domžalah Sredi septembra so Domžale obiskali košarkarji slovaške ekipe MKB Žiline. Kluba sodelujeta že nekaj let, njuna skupna točka pa je isti pokrovitelj - družba Helios. Slovaški klub je, kot so zapisali na spletni strani KK Helios, s seboj v Domžale pripeljal tri ekipe, mladince in dve generaciji pionirjev letnika 1997 in 1998. Da so bila srečanja bolj zanimiva, se jim je na turnirjih v vseh treh kategorijah pridružil še_ KK Lastovka. Ker ima ekipa Žiline resnično močni A in B ekipi letnika 1998 in tudi na Slovaškem zasedajo prvo in drugo mesto v državnem prvenstvu, so bili v tej kategoriji boljši od KK Domžale in KK Lastovka. Druga pesem pa je bila v ostalih kategorijah, kjer sta imeli domžalski ekipi premoč nad slovaškimi. Mateja Kegel www.sd-soncek.si ŠPORTNO DRUŠTVO SONČEK Poskrbi, da smo aktivni vsi! I e-mail: sd.soncek@gmail.com > fax: 059/950-927 > gsm: 041/853-071 ali 031/385-120 1 pošta, na naslov: Športno društvo Sonček Škrjančevo 21 1235 Radomlje CELOLETNA SOLA PLAVANJA otroci 4-10 let ŠPORTNI PROGRAMI V TELOVADNICI Športni program SONČEK malček Otroci 2-3 leta Športni program malček Otroci 3-5 leta Športni program športnikzačetni Otroci 5-7 let Športni program športniknadaljevalni Otroci 7-10 let športni program za gibalno ovirane otroke Otroci 5-15 let ŠPORTNI PROGRAM SMUČAR Prijave zbiramo do 22. 11. 2010. Vikend tečaji smučanja (Bodentall) • mala šola smučanja otroci 3-8 let • športnik smučar 6-12 let • šola carvinga za starše • šola bordanja Tečaji smučanja in bordanja med šolskimi počitnicami (Krvavec) 27.-30. december 2010 21.-25. februar 2011 • OŠ Preserje pri Radomljah Športni programi 2010/11 22 šport 24. SEPTEMBER 20I0 Festival joge v Domžalah Društvo Joga v vsakdanjem življenju Domžale je v soboto, 18. septembra, praznovalo 20-letnico vadbe. Ob tej priložnosti so člani društva organizirali celodnevni Festival joge, ki je potekal v obnovljenih prostorih društva, na stari osnovni šoli Venclja Perka, na Ljubljanski 58. Festival je s slavno- stnim nagovorom odprl predsednik društva Darko Kotar, zbrane pa je pozdravil tudi domžalski župan Toni Dragar. Festivala, na katerem so bile predstavljene različne tehnike Joge v vsakdanjem življenju, se je udeležilo okoli 250 občank in občanov. Slavnostna govornika sta poudarila pomen telesnega, men- talnega, duševnega, duhovnega in socialnega zdravja za posameznika in skupnost. V skladu s tem je bila joga na festivalu predstavljena kot praktičen način za doseganje teh ciljev. Negativne posledice stresa, napetosti, pretiranega sedenja, premalo gibanja učinkovito odpravlja globoko sproščanje, vadba jogijskih položajev, tehnike jogij-skega dihanja, čiščenja in meditacije. Vse to so praktično preizkusili obiskovalci festivala, redno pa se te tehnike izvajajo na vadbi joge. Posebnost sistema Joge v vsakdanjem življenju je postopnost, zato je zelo primeren za vse generacije, tako za starejše, zaradi napornega, enoličnega dela manj razgibane, kot tudi za zelo aktivne, ki si želijo umirjene sprostitve. Predstavljene telesne vaje in tehnike postopno krepijo vse mišice, in sicer z izmeničnim raztezanjem, zadrževanjem, sproščanjem in gibanjem. Izboljšajo se telesna drža, gibljivost in prekrvavljenost telesa. Slabe gibalne navade obremenjujejo predvsem hrbtenico in sklepe, zato je poseben program namenjen jogi za hrbtenico. Z nežnim, usklajenim in uravnoteženim gibanjem ter sproščanjem se bolečine in težave lahko bistveno izboljšajo. Udeleženci Festivala so se seznanili tudi s pravilnim dihanjem, ki je temelj dobrega telesnega in duševnega počutja. Del sistema Joga v vsakdanjem življenju so tudi tehnike meditacije, ki nam omogočijo, da se bolje spoznamo, razvijemo in obvladamo. Pri uri meditacije sa-moanalize so obiskovalci raziskovali svoj notranji svet in spoznavali delovanje uma, ki povezuje podzavest in zavest. Prav tako pomembna pa je tudi zdrava prehrana, ki je bila predstavljena na posebnem predavanju. V odmorih so obiskovalci lahko preizkušali okusne in zdrave vegetarijanske jedi, pripravljene iz biološko pridelanih živil. Posebnega zanimanja sta bila deležna jogijski čaj z indijskimi začimbami in osvežujoč sadno jogurtov napitek »lasi«. Otroci so se skozi ves dan zabavali ob ustvarjalnih delavnicah in pravljicah z jogo. Z gibanjem so sledili pripovedi, se skozi igro učili globljega dihanja, kar jih je sprostilo in umirilo. V večernih urah so si člani društva in ostali obiskovalci ogledali predavanje avtorja sistema Joga v vsakdanjem življenju in priznanega indijskega učitelja, ki je slovenski javnosti poznan kot Nj. Sv. Swamiji. Domžalčane je ta učitelj že obiskal in ob tej priložnosti v Češminovem parku skupaj z župani Domžal, Moravč in Trzina simbolno zasadil drevo miru. Prijatelje so s svojim obiskom počastili tudi predstavniki joga društev iz Ljubljane, Kranja in Nove Gorice. Joga v vsakdanjem življenju se namreč izvaja že na več kot 100 lokacijah po vsej Sloveniji. Domžalsko društvo vadbo organizira tudi v Kamniku, Radomljah, Dolskem, Dragomlju in Moravčah. Vpis v vadbene skupine se do 29. septembra izvaja v vseh omenjenih krajih. Več informacij o vpisu je dostopnih na tel.: 031/231-440, na elektronskem naslovu domzale@jvvz.org in na www.jvvz.org/domzale. Špela Stare Od Pirenejev do Santiaga in še kar naprej Na težko pričakovano pot v Španijo na Camino sva se odpravila konec aprila. Te poti sva se zelo veselila in si zanjo vzela dovolj časa. Kar mesec in pol. Namen najine hoje je bil prisluhniti telesu, upoštevati njegove potrebe. Tako sva prehodila pot praktično brez žuljev in poškodb, zahvaljujoč dobri opremi in fizični kondiciji, ki sva jo pridobila tudi z vajami z utežmi, kar se je seveda izkazalo za učinkovito naložbo. Zdaj veva, da je človek zmožen prehoditi osemsto kilometrov s spoštovanjem telesa in poti, ob tem pa še uživati. Potovanje sva si odlično organizirala. Tako sva prvič prespala v 'alberghu' v Roncevallesu v Pirenejih in zjutraj tridesetega aprila sva stopila na romarsko stezo. Planirala sva, da bova hodila približno petindvajset kilometrov na dan oziroma da nama daljni cilj v Santiagu de Compostella niti ni tako pomemben. Bolj sva se posvetila naravi, drug drugemu in pristnim prijateljskim srečanjem z romarji z vsega sveta. Čeprav je bilo vreme prva dva tedna oblačno in večkrat kot ne deževno, sva sproščeno hodila skozi zeleno in hribovito pokrajino Navar-ro ter si spotoma ogledala Pamplo-no. Naslednja pokrajina La Rioja pa naju je že sprejela s svojimi polji in vinogradi, kjer sva si pri vodnjaku, kjer teče vino, privoščila kozarček odličnega vino Tinto. Nad Burgosom naju je zajel snežni vihar in sva hodila po dvajset cm sveže zapadlem snegu. Prespala sva v Atapuerci, kjer so pod jamo z imenom Gran Dolina našli kosti in predmete ljudi, ki so tam živeli pred 400.000 leti. To je najstarejša najdba v Evropi. V Burgosu sva si ogledala stolnico in njeno bogato notranjost, obloženo z zlatom in srebrom, in ob tem sem nehote pomislila na južnoameriške Indijance, katerim so bile dragocenosti odvzete iz njihovih svetišč. Za Burgosom pa sva vstopila v povsem ravninsko pokrajino, Meseto. To je 250 kilometrov dolga planota, ki leži na 900 metrih nadmorske višine. Pot vodi skozi prostrana polja zelenega žita. Slišati je samo pesem neštetih ptic in šumenje vetra v žitnem klasju. Sonce je čez dan neusmiljeno pripekalo, noči in jutra pa so bila mrzla, tudi samo dve stopinji na začetku maja. Idilične vasice so se vrstile kot v sanjah. Ponujale so KONCERT DALMATINSKE GLASBE kd franca bernika domžale, 13. 10. 2010 ob 20.00 VSTOPNICE LAHKO KUPITE NA BLAGAJNI KULTURNEGA DOMA. skromno, a okusno hrano, prisrčno gostoljubje domačinov in več kot pestra prenočišča, kjer smo si lahko romarji po želji sami kuhali. Tako sva večkrat zvečer z drugimi pripravljala skupinske večerje v veselem vzdušju, polnem smeha in petja ob zvokih kitare. Čeprav smo bili različnih narodnosti, smo se lahko sproščeno pogovarjali v angleščini in s kretnjami ali pa smo si medsebojno prevajali v različnih jezikih, kar je še dodatno popestrilo druženje. Na začetku poti sva hodila bolj sama, da sva lažje usklajevala tempo hoje, nato pa, ko naju je pot že malce prekalila, sva hodila v družbi prijetnih sogovornikov, s katerimi smo se spoprijateljili. Pot je vseskozi dobro označena z modrimi tablami z značilnim simbolom rumene školjke in z rumenimi puščicami, tako da je skoraj nemogoče zaiti. Kar prehitro sva prispela v Galicijo, ki po svoje spominja na Slovenijo, najbolj pa so naju očarali njeni evkaliptusovi gozdovi pred San-tiagom. V njih je zelo lepo dišalo. Žal nas je zadnje tri dni zopet začel močiti dež, ki pa nama ni pokvaril razpoloženja. Ko sva stopila v mesto in katedralo, so me oblile solze hvaležnosti, ker sva imela tako srečo, da sva hodila po poteh, ki jih je že preromalo toliko ljudi v zadnjih tisoč letih, kar sem občutila fizično. Vsako opoldne je v katedrali maša za romarje. Najprej pa preberejo imena vseh držav, iz katerih prispejo romarji v Santiago. Ko sva zaslišala »Eslovenija«, sva se objela in si čestitala. Zvečer sva z avtobusom odpotovala do Madrida, od tam pa naslednje jutro z letalom domov. Doma sva rabila kar nekaj dni, da sva po tem času preživetem brez stresa začela »normalno« funkcionirati. Ko sem razmišljala o svojih izkušnjah in spoznanjih, sem se zavedla, kako sproščujoče se člo- vek počuti, ko spontano od njega odpade ves balast, kot so starost, izobrazba, premoženje in status, pa tudi narodnost. Vse to ni več pomembno, vsi smo samo ljudje, z nahrbtniki in nogami. Takrat se začnejo dogajati spremembe v človeku in nihče se ne vrne domov nespremenjen. Določene situacije se na Caminu dogajajo skladno in z neverjetno lahkotnostjo. Podobne situacije se večinoma zakomplicira-jo, predvsem ker se preveč trudimo za cilje, ki smo si jih zastavili, in ne upoštevamo, da morajo razmere dozoreti. Večkrat sem slišala opozorilo, da se Camino ne konča v Santiagu, ampak se nadaljuje doma. Nama se je to zgodilo dobesedno in 25. julija sva bila prisotna na otvoritvi slovenskega Camina. Začne se na slovensko-hrvaški meji, v Slovenski vasi in poteka tristo kilometrov skozi našo domovino, konča pa v Trstu. V knjigarni imajo knjigo z opisi in zemljevidi slovenskega Camina in tudi sama pot je označena. Ob poti pa je na voljo kar nekaj prenočišč. Pobudnika obnovitve poti sta Marjeta in Metodij Rigler, s prijatelji iz Društva prijateljev poti Sv. Jakoba v Sloveniji. Dogovarjajo se tudi z italijanskimi ljubitelji Camina, da bi ti pot obnovili vse do francoske meje, od koder že teče vez s Santiagom. Slovenski Camino sva tudi že prehodila skoraj v celoti in zraven pridno fotografirala, slike pa poslala najinim prijateljem z romanja iz drugih dežel in so vsi navdušeni nad našimi lepotami. Nekaj jih je celo potrdilo, da bodo že drugo leto vsaj delno prehodili našo pot. Želiva si, da bi tudi slovenski Camino zaživel. S tem bomo povezani z najbolj znano evropsko romarsko potjo. Dobrodošli. Buen Camino, Marija Naglič in Jaro Pirnat OI^IICV BRIGITA Hudînw hcmiiietnc HFUU» viđa; ___ " » jtfû^iill Ofit ■ iHitr« kitŇrii pk^bfprw i nojpiDMijH 4:ii(HrJK||A VARiUM PhVSlO stekĐl. - ■ aNTtFfflKfUEín^-i^cíi la «tí-ůét^;^^^ » «oitCHAOuila . r D«L«W1]I ÍM Ml poň, Cfí |H|, Od 10. dO U. -lirí.^-^ Btikovdíva 30, W prl Domžalah. 01/7311-890 {tent d. 0.0. ZASEBNA ZOBNA ORDINACIJA ZOBOTEHNIČNI LABORATORIJ Krašnja 57a, 1225 Lukovica Tel.: 01/723 45 22, 031/684 212 popolna zobozdravstvena oskrba in svetovanje zobna protetika z uporabo sodobnih materialov zdravju prijazna brezkovinska keramika beljenje zob ••• 24- SEPTEMBER 20I0 objave 23 GORSKOKOLESARSKI KROS Zmagovalno na državnem prvenstvu! Športno društvo Energija, ki je bilo ustanovljeno z namenom združevanja vseh, ki jih veseli gorsko kolesarstvo, z željo postati homogena in močna sredina, ki zagotavlja boljše rezultate in večjo prepoznavnost tako doma kot v tujini, je to dejansko tudi postalo- Več o samem društvu boste lahko prebrali že v prihodnji številki Slamnika, tokrat pa se bomo lotili predvsem njihovega uspeha na letošnjem državnem prvenstvu- Ekipa Energijateam-com Športnega društva Energija iz Domžal je na letošnjem državnem prvenstvu v gorskokolesarskem krosu, ki je bilo v Kamniku, opravila odlično delo in osvojila 8 odličij, s čimer so postali najuspešnejša ekipa letošnjega prvenstva- Sicer pa so se za naslove državnih prvakov borili v 11 kategorijah, od česar sta dve zmagi pripadli domžalski ekipi, kar je bilo tudi največje število prvih mest za posamezno ekipo na tem prvenstvu- Energijateam-com je tako na prvenstvu osvojila osem odličij, med njimi dve zlati, dve srebrni in štiri bronaste, s čimer so osvojili tudi največ medalj letošnjega prvenstva, v kombinaciji z glasnimi navijači pa osvojili Kamnik in spet dokazali, da so ena naj ve -čjih ekip na gorskokolesarski sceni-Druga največja bera medalj je ostala pri prirediteljih, Calcit Bike Teamu, osvojili so jih pet (dve zlati, tri srebrne), štiri medalje pa so odnesli MBK Orbea (eno zlato, dve srebrni, eno bronasto)- To pa so tudi trije največji klubi, ki v zadnjem času krojijo slovensko MTB sceno, kot vedo povedati v Športnem društvu Energija- Med tekmovalci je naslov državnega prvaka v kategoriji mlajši mladinci, ki si ga je priboril že pred tem, ubranil Gregor Dimic, drugo zmago za domžalsko moštvo pa je v kategoriji amaterjev priboril Jaka Tancik- V isti kategoriji je za Ener-gijateam-com padla še ena medalja, in sicer je tretje mesto osvojil Janez Dejak. Med ženskami je bronasto medaljo osvojila tudi Ana Zupan v ženski članski konkurenci, medtem ko je bil med mladinci v konkretni borbi za bronasto medaljo uspešen Domen Vogrin. Med dobitniki medalje je bil tudi predsednik društva V SPOMIN Roku Lapu Dvakrat sem te doživel: kot pevca in kot človeka; ko sem te še globlje spoznal. Prvič, kot solo pevca basista - drugič si mi bil slikarski model, ko sem te portretiral na platnu. Prvič si pel in bil tudi prvi, ki si pel kot solist v slikarjevem ateljeju v Domžalah pri otvoritvi slikarske razstave, kjer sva se srečala domžalski ornamentalist Jože Karlovšek in jaz, slikar, v septembru leta 2006. Ko si prvič stopil v slikarjev atelje in začel ugotavljati akustiko okroglega prostora ateljeja, je tvoj mogočen glas takoj našel točko, na kateri si na otvoritvi čisto in jasno sprostil svoje glasilke, ki so basovsko vibrirale do slik in obiskovalcev. Še zdaj slišim tvoje besede, ko si mi rekel: »Na klavirju me bo spremljala moja vnukinja Anja.« Začutil sem, kako srečen si bil, ko si mi to povedal. Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te slišimo mi vsi - med nami si. ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 63. letu starosti sklenil naš dragi mož, oče, dedi, brat, stric, tast in svak -v- Ivan Štrukelj iz Doba pri Domžalah Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala osebju nevrološke klinike Ljubljana, gospe Olgi Burica za besede slovesa. Hvala gospodu župniku Slavku Judežu za lepo opravljen obred, pogrebni službi Vrbančič, pevcem in praporščakom. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Vsi njegovi Mitja Tancik, ki je v težki borbi in z nekaj tehničnimi težavami prišel do srebrne kolajne v kategoriji master 1, medtem ko je bila bronasta medalja Valterja Tomšiča v kategoriji master 2 manjše presenečenje, saj je ves čas tekmovanja pozicio-niral na 4. mestu ter šele v zadnjem krogu prehitel do tedaj tretjega. Še osma medalja pa je bila osvojena v kategoriji U-13, kjer je mladi David Ivartnik osvojil tretje mesto, ki ga je držal praktično vso vožnjo. Osem odličij za 17 tekmovalcev Energijateam.com je zagotovo več kot uspešen nastop na letošnjem državnem prvenstvu! Tekmovalcem in tekmovalkam Športnega društva Energija, Ener-gijateam.com, čestitamo za vse osvojene rezultate in želimo uspešno pot še naprej. Vi pa si več o njih lahko preberete na njihovi spletni strani: www.energijateam. Mateja Kegel Mali oglasi Od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure na tel.: 722 50 50. KUPIM knjigi (sive platnice) Franca Bernika Zgodovina fare Domžale. Tel.: 721-42-36 NOVO v Domžalah - Servis in prodaja šivalnih strojev (gospodinjskih in industrijskih). Anton Pratneker s.p., Slamnikarska 3b Domžale. Tel.: 041/920-149 RAČUNOVODSKE in SVETOVALNE STORITVE vam nudimo ažurno, kvalitetno in po konkurenčnih cenah.. VEZENŠEK MARIJA s.p., Krožna pot 62, 1230 Domžale. Tel: 040/268-090 RAČUNOVODSKE STORITVE in DAVČNO SVETOVANJE po ugodni ceni nudi računovodski servis. FRS Nahtigal, d.o.o., Pot za Bistrico 23, 1230 Domžale. Tel.: 041/732-267 INŠTRUIRAM MATEMATIKO, dipl. ing. mat. KECELJ Martin s.p., Maklenovec 3, 1225 Lukovica. Tel: 040/550-040 SERVIS ŠIVALNIH STROJEV KLANČAR s.p. Preserje, Kajuhova 15, 1235 Radomlje (v bližini Kemisa). Tel.: 01/722-78-97, 041/689-840 Iščete KUPCA ali greste za PODNAJEMNIKA. Nudimo kvalitetne storitve, HIŠA NEPREMIČNIN RE d.o.o., soseska BISTRA, Ul. Nikola Tesla 17, Domžale. Tel.: 040/41 41 41. PRODAMO ZAZIDLJIVO PARCELO V ČEŠNJICAH PRI MORAVČAH V VELIKOSTI 524 kvadratnih metrov. Cena 37.000 EUR. Vse dodatne informacije in dogovor za ogled parcele so možne na tel.: 031/209-501. PRODAM ali oddam garsonjero 26,4m2 v Preserjah pri Radomljah INFO: 041/717-974 Posebna doživetja, dragi Rok, za mene so bile ure, ko si hodil k meni v atelje in mi poziral za portret, katerega sem namenil svojemu ga-lerijsko-slikarskemu arhivu znanih in ustvarjalnih mož iz Domžal in okolice. Sedela sva si naproti in si gledala iz oči v oči: portretiranec in slikar, pevec in barve, trenutki najlepših harmonij in sozvočij. Živ človek v živi trajnosti barve, ki ostane trajen dokument, ujet v tistem času, ko sem te še bolj spoznal in te vtkal v pletenec domžalske kulture. Tvojega portreta nisva uspela čisto dokončati. Zdaj te gledam kako me gledaš s platna. Kot bi mi hotel reči: »Danilo, počakaj malo, da ti zapojem.« Danijel Lovro Rugger Pokopane želje so obudile mnogo spominov. V SPOMIN Mileni Saje (1943-2010) Radomeljsko pokopališče je zaživelo, ko smo se v juliju še zadnjič poslovili od pokojne Milene Saje, rojene Koželj, znane predvsem po Frizerstvu v Radomljah. Ne pravi zaman neki pregovor, da posloviti se pomeni nekoliko umreti. Smrt, ki pripada vsakomur od nas, ni nekaj, na kar čakamo in nas potem odnese v svet prostranega brezčasja, pač pa je sestavina življenja. Smrt je živa, ne mrtva. To gotovo posebej občutita pokojničina hči Edita in sin Janez, kadar prideta domov, kajti mama je poosebljala dom. No, in ob prihodu domov je mamina smrt vendar živa. »Za materino ljubezen je vedno pomlad,« tako pravi francoski pregovor. Res je tudi, kar pravi angleški pregovor, da očetje delajo hiše, matere domove. Morda je še najbolj povzdignil mater judovski pregovor: »Bog ni mogel biti povsod, pa je ustvaril mater«. Pokojna Milena Saje se je poslovila, ni odšla sama, pač pa v spremstvu dobrih del, tako pri opravljanju svojega frizerskega poklica, saj so žene in dekleta s svojimi novimi frizurami razveseljevale svoje može in fante, kakor tudi sicer. Poslovili smo se od nje z lepim petjem, z izbranimi besedami in izbranimi mislimi. Editina prijateljica Andreja pa je njeni mami v slovo spesnila celo pesem, ki jo je na pogrebu recitiral pokojničin vnuk, Anže. Pokojničini mami Ivanki, možu Lojzetu ter hčerki Editi in sinu Janezu z družinama še ob tej priložnosti izrekam izraze svojega sočustvovanja. Ivan Kepic Po težki in hudi bolezni nas je v 83. letu starosti zapustil naš dragi oče, tast, dedi in pradedi Svetozar Mihajlović iz Domžal Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala njegovi osebni zdravnici dr. Mirjam Pogačar Zajc za nesebično pomoč in dolgoletno zdravljenje. Posebna zahvala tudi vsej ekipi Urgentne službe ZD Domžale. Zahvaljujemo se za nego in pomoč Zavodu Comett. Lepa hvala za številne prapore in venček KO ZB Vencelj Perko ter čustven govor ob odprtem grobu, njihovemu predsedniku g. Marjanu Vodniku. Iskrena hvala RTV Slovenija za vsa izrečena sožalja. Vsi njegovi Ti ne veš, kako pogrešamo te mi. Spočij si trudne zdaj oči, za vse še enkrat hvala ti. ZAHVALA 27. junija nas je nenadoma zapustil naš dragi Leopold Starič st. iz Domžal Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena ustna sožalja,cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: Vsi njegovi V SPOMIN 24. septembra mineva 10. leto, odkar nas je zapustil naš dragi Mihael Arnež st. iz Spodnjih Jarš, mizarski mojster v pokoju Zahvaljujemo se vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate svečke ter ga obiskujete na njegovem poslednjem domu. Vsi njegovi S svojim smehom vsakega osrečiti si znal, a pred našo usodo sam nemočen si ostal. ZAHVALA Ob izgubi moža, očeta, dedka, brata in strica Franca Lebarja z Rodice, 18. 6. 1952-17. 8. 2010 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetje in sveče ter nam izrekli iskreno sožalje. Posebna zahvala dr. Nadi Hiti in patronažni sestri Poloni Kunstelj za pomoč pri negi. Hvala g. župniku Janezu Kvaterniku za lepo opravljen obred, g. Janezu Hafnerju za poslovilni govor, pevcem, trobentaču in pogrebni službi Vrbančič. Še enkrat vsem in vsakemu posebej hvala. Vsi njegovi Mirno in spokojno si zaspala, v večni sen od nas odpotovala. Naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto vračaj se nam v sanje. ZAHVALA V 87. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, sestra, teta, babica in prababica Pavla Semeja z Vira pri Domžalah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Življenje je igra - in ne glede na to, koliko jih v njej umre, so na koncu vsi živi! ZAHVALA Svojo nemirno zemeljsko pot je 1. septembra 2010, v 92. letu, sklenil Ivan Burja Za spremstvo na zadnji poti in podarjene svečke se iskreno zahvaljujem mojim dragim sorodnikom, prijateljem in sosedom, še posebno gospodu Miranu za nesebično pomoč v času umiranja. Zahvaljujem se praporščakom in gospodu Marjanu Vodniku za poslovilni govor. Zahvaljujem se gospodu Vrbančiču za lepo opravljen pogrebni obred. Še prav posebna zahvala pa gre njegovi dolgoletni prijateljici Mariji Slovenc z Rodice za vse, kar je dobrega storila njemu in naši družini. Z ljubeznijo hvala vsem in vsakemu posebej - hčerka 24 Iz urada župana 24. SEPTEMBER 20I0 KD Življenje omogočila prihod črede ALPAK v ZOO! v zoo Ljubljana se bo 3. oktobra*, od 10. ure do 17. ure, odvijal veliki družinski dogodek, na katerem boste lahko pozdravili družino ALPAK, navihane kuštravce, ki izvirajo iz Južne Amerike. Prihod alpak so omogočili v zavarovalnici KD Življenje, s tem pa utrjujejo glavni cilj: podpreti delo in razvoj Živalskega vrta Ljubljana in s tem živalski svet približati tako otrokom kot odraslim. Dogodek bo postregel s pestrim programom, saj bo kot prvi alpake pozdravil Ribič Pepe, otroci bodo ustvarjali v ZOO delavnicah, poslušali pravljice, poskušali poljščine Južne Amerike in se seznanili tudi z ostalimi prebivalci te celine. Pogledali si bomo, kako so nekoč tkali in izdelovali prejo, barvali bomo volno in izdelovali izdelke iz volne. Malo starejši boste uživali ob glasbi Pike Božič, Tinkare Kovač in veliki ZOO Fashion modni reviji s priznanimi slovenskimi top modeli in kreatorji: Denis Strnad, Jessica Jagec, Jana Koteska. Ne pozabite, pozdravite ALPAKE, 3. 10., od 10. ure dalje, v ZOO Ljubljana! * v primeru dežja bo dogodek prestavljen na 10. 10. SMafury* [uiD£ntU.ili rnmtiiit'it VIttii ti-' naročnik oglasa: OO SLS Domžale S^MMK 24. SEPTEMBER 20I0 Volitve 2010 27 Franci ČERNAGOJ za župana občine Domžale ZELENA ^LICIJA Domžale so zakoni A «2.® 2 o m O C > A 0) o = "O «) LDS VSI AKTIVNI VSI NA BOLJŠEM Anton Preskar za župana Občine Domžale www.lds.si www.anton-preskar.si Oddajte svoj glas na www.vsinaboljsem.si 28 Volitve 2010 24. SEPTEMBER 20I0 PETER Spremenimo Domžale na bolje. tji ZA DOMŽALE napredne in uspešne J A' f I â <0-a sa S Robert Hrovat, vaš kandidat za župana M Z ekipo sodelavk in sodelavcev, kandidatk in kandidatov SDS za listo v občinski svet, ki jo odlikujejo: odločnost, vztrajnost, izkušnje, pravičnost, usmerjenost v prihodnost in skrb za blaginjo občine Domžale ^ in ki bo uporabila bogastvo občine, ki ga predstavljajo | gospodarstvo, obrtništvo, ljudje in geografski položaj, ' bomo v mandatnem obdobju 2010-2014: 1. po predhodni širši javni obravnavi sprejeli Strategijo občine Domžale l O S rt ii bg O 'č: >u c> C Svetniška lista LDS pod številko: www.lds.si/domzale PETER VERBIC Lista za Domžale 34 Volitve 2010 24. SEPTEMBER 20I0 ■EUROPEANGREENS.EU United green parties of Europe STRANKA MLADIH ZELENI EVROPE Stranka mladih - zeleni Evrope že deset let aktivno (so)deluje v slovenskem političnem prostoru. Smo v človeka in naravo usmerjena stranka, kjer glasovi vse bolj utišane večine ne odmevajo v prazno. Iz Stranke mladih Slovenije (SMS) smo se preimenovali v Stranko mladih - zeleni Evrope, saj smo že več let člani Evropskih zelenih, ki uspešno uveljavljajo zeleno politiko v Evropskem parlamentu. Smo nosilci zelene politike. Naša temeljna načela delovanja so odgovornost do ljudi in okolja, avtonomija posameznika, najširša demokracija, socialna pravičnost, enakost spolov, medgeneracijska solidarnost, globalna pravičnost, spoštovanje različnosti, nenasilje in trajnostni razvoj. Na državni in lokalni ravni vztrajamo pri vključevanju mladih in vseh drugih zapostavljenih skupin v procese družbenega odločanja in sooblikovanja lepše prihodnosti za vse, ne samo za izbrane. Glasujte za drugačen način vodenja politike. Prišel je čas za ZELENO ®EVOLUCIJO. Pozivamo Vas, da se lokalnih volitev udeležite in podprete kandidatke in kandidate Stranke mladih - zeleni Evrope. ZAVZEMALI SE BOMO: • za prostor v vrtcih za vse otroke • za dvig kakovosti bivalnega okolja • za varno pot v šolo • omogočiti konkurenčnost gospodarskim družbam in s tem zmanjšati brezposelnost • revitalizacija SPB-ja • za energetsko varčno in samozadostno delovanje občin (energetsko obnovo in gradnjo javnih in zasebnih objektov), • za občinske sklade in ekipe za zagotavljanje nujne pomoči v primerih naravnih nesreč in ujm, • za prostore za druženje in izobraževanje mladih, • za prilagojeno infrastrukturo namenjeno starejšim občanom, • za zdravo in varno, lokalno pridelano hrano, • za ekološki turizem kot pomembno razvojno smernico Slovenije, • za večjo dostopnost interneta na celotnem področju občine Domžale. 24- SEPTEMBER 20I0 Volitve 2010 35 ZVEZA ZA PRIHODNOST Nosilec liste Zveze za prihodnost občine Domžale na LOKALNIH VOLITVAH 2010 je Gregor Horvatič, ki kandidira tudi za SVET KS DOB. Na listi za Občinski Svet Občine Domžale kandidirajo še: Aleksadra Paliska, Mitja Topolovec in Saša Gerden. Smo skupina mladih, ki je vzpostavljena za vse nas, ki vidimo Gregorja, Aleksandro, Mitja in Sašo v OBČINSKEM SVETU DOMŽALE IN KRAJEVNIH SKUPNOSTIH V OBČINI DOMŽALE. Izpostavljamo: * Nižji davki in bolj podjetne Domžale * Večja vzpodbuda malim podjetjem, nova delovna mesta * Večja vzpodbuda mladinskim organizacijam(Mladinski svet Domžale in članice, Študentski klub Domžale) in večje vključevanje le-teh v delo Občine. * Povečanje štipendij in zaposlitev za mlade * Povečanje neprofitnih stanovanj za mlade družine * Izgradnja vrtcev in domov za starejše občane * Izgradnja študentskega in dijaškega doma ter hostla. * Izgradnja varnih šolskih poti, nekatere(SEDAJ OCENJENE, KOT VARNE!!!) so v katastrofalnem položaju * zagotovitev dostopnosti do javnih ustanov za invalide, povečanje parkirnih mest za invalide * vzpostavitev e-uprave, elektronizacija upravnih postopkov-preveč je papirne birokracije * Večja turistična aktivnost v naši občini, nujno je odprtje turistično-informativnega centra Ker smo mladi in polni energije, se nam pridružite na volitvah 10. oktobra 2010 vsi občani in občanke OBČINE DOMŽALE, še posebej tisti mladi, ki boste svojo volilno pravico prvič uporabili, uporabite jo za mladost, za danes, za jutri, za našo OBČINO DOMŽALE. Zveza za prihodnost občine Domžale E-pošta: zzp@gmail.com Krajanom in krajankam Krajevne skupnosti Dob Odločili smo se, da kandidiramo za člane in članice Sveta Krajevne skupnosti Dob. Naš predlagatelj je mag. Peter PENGAL. Potrudili se bomo, da bomo z vsemi svojimi močmi in poznavanjem krajevne skupnosti ter znanjem pomagali pri lepšem jutri naše krajevne skupnosti. Kandidati smo: 1. VOLILNA ENOTA 1 Vera VOJSKA, roj. 1953, Dob, Prešernova 10 5 Pavel CERAR, roj. 1942, Dob, Gubčeva ulica štev. 14 8 Danica KOLENKO, roj. 1965, Dob, Gubčeva ulica štev. 12A 13 Tomaž ZAVRL, roj. 1981, Dob, Vodnikova ulica štev. 20 14 Franc GOTAR, roj. 1935, Dob, Tavčarjeva ulica 1 2. VOLILNA ENOTA 4 Marjan BOLHAR, roj. 1943, Češenik štev. 14 Radi imamo svoj rojstni kraj! Drage sokrajanke in sokrajani, sklenil sem vam napisati pismo, v katerem vas prosim za pomoč, ker vem, da vam ni vseeno kje in kako živimo. Ime mi je Tomaž Deželak, živim v krajevni skupnosti Slavka Šlandra, tako kot vi, star sem 41 let, zaposlen na Ministrstvu za Finance in ponosni očka treh otrok. V čast mi je predstaviti ekipo, ki se je odločila, da zaviha rokave v novem svetu krajevne skupnosti Slavka Šlandra. Skupaj smo se odločili, da kandidiramo v svet krajevne skupnosti, ker verjamemo, da so potrebne spremembe in ker bi radi naše sodelovanje, z vami, še poglobili. Radi bi, da bi zopet živeli v najlepši krajevni skupnosti, da bi skupaj reševali skupne probleme, da bi naši otroci varno hodili v šolo, da staršev ne bi skrbelo za prostor v vrtcu, da bi imeli boljše ceste in več pločnikov, da bi imeli več kvalitetne zabave, da bi starejši v jeseni svojega življenja imeli primernejši prostor za bivanje,..., želimo si sprememb!!!!!! Zato smo se Barbara in Robert Fekonja, Bojana in Andrej Robida ter Stane Srša in jaz, odločili kandidirati in pri županski kandidaturi tudi podpreti Roberta Hrovata . Vemo da ste pomembni, in da brez vas ne moremo nič spremeniti, zato vas prosimo za pomoč. Prosimo vas, da svoje predloge za spremembe v krajevni skupnosti Slavka Šlandra ne zadržujete v sebi ampak nam jih poveste na ves glas. Zmagovalci veslajo skupaj, zato vas vabimo, da se s svojimi predlogi oglasite vsak torek med 18. in 19. uro v naših prostorih na Ljubljanski cesti 58, ali pa pošljete vaše pobude na email naslov tomaz.dezelak@ telemach.net. S prisrčnimi i pozdr: omaž Deželak z ekipo ZVEZA ZA PRIHODNOST Nosilec liste Zveze za prihodnost občine Domžale na LOKALNIH VOLITVAH 2010 je Gregor Horvatič, ki kandidira tudi za SVET KS DOB. Izpostavljam: * Nižji davki in bolj podjetne Domžale * Večja vzpodbuda malim podjetjem, nova delovna mesta * Večja vzpodbuda mladinskim organizacijam (Mladinski svet Domžale in članice, Študentski klub Domžale) in večje vključevanje le-teh v delo Občine. * Povečanje štipendij in zaposlitev za mlade * Povečanje neprofitnih stanovanj za mlade družine * Izgradnja vrtcev in domov za starejše občane * Izgradnja študentskega in dijaškega doma ter hostla. * Izgradnja varnih šolskih poti, nekatere (SEDAJ OCENJENE, KOT VARNE!!!) so v katastrofalnem položaju * zagotovitev dostopnosti do javnih ustanov za invalide, povečanje parkirnih mest za invalide * vzpostavitev e-uprave, elektronizacija upravnih postopkov-preveč je papirne birokracije * Večja turistična aktivnost v naši občini, nujno je odprtje turistično-informativnega centra Ker smo mladi in polni energije, se nam pridružite na volitvah 10. oktobra 2010 vsi občani in občanke KS DOB, še posebej tisti mladi, ki boste svojo volilno pravico prvič uporabili, uporabite jo za mladost, za danes, za jutri, za našo KS DOB. Zveza za prihodnost občine Domžale E-pošta: zzp@gmail.com 36 Volitve 2010 24. SEPTEMBER 20I0 Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, štev. 94/07-uradno prečiščeno besedilo 3 in 45/08) izdaja Občinska volilna komisija Občine Domžale sklep O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ za izvedbo rednih volitev članov občinskega sveta in župana dne, 10. oktobra 2010, v Občini Domžale VOLIŠČE 023.01.001 - KRAJEVNA SKUPNOST DOB I, Dob, Ulica 7. avgusta št. 9 Dob: Aškerčeva ulica, Bevkova ulica, Cankarjeva ulica, Češeniška ulica, Čopova ulica, Erjavčeva ulica, Gubčeva ulica, Kajuhova ulica št.1, Ljubljanska cesta št. 1, 2, 2a, 3, 4, 5, 5a, 6, 7, 7a, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 13a, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21 ,23, 25, 27, 29, 31 in 33, Prešernova ulica vsa, razen št. 36, 36a, 38 in 40, Šolska ulica, Tavčarjeva ulica št. 4, 5, 6 in 8, Ulica 7. avgusta št. 1, 1a, 2, 3, 4, 5_, 6, 8, 10, 12, 14, 16 in 45, Vegova ulica ter Zupančičeva ulica št. 1, 3, 3a in 5. Gorjuša VOLIŠČE 023. 01. 002 - KRAJEVNA SKUPNOST DOB II, Dob, Ulica 7. avgusta št. 9 Dob: Finžgarjeva ulica,Kajuhova ulica vsa, razen št. 1, Kersnikova ulica, Kidričeva ulica, Linhartova ulica, Ljubljanska cesta št. 22, 24, 24a, 26, 28, 28a, 30, 32, 34, 36, 38, 40, 42 in 44, Prešernova ulica št. 36, 36a, 38 in 40, Staretova ulica, Stritarjeva ulica, Tavčarjeva ulica št.1, 2 in 3, Trdinova ulica, Ulica Mirana Jarca, Ulica 7. avgusta št. 7, 9, 11, 13, 15, 17, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 29a, 30, 30a, 31, 32, 33, 34,36,38,40 in 40a, Vodnikova ulica ter Zupančičeva ulica vsa, razen št. 1, 3, 3a in 5. Češenik, Turnše in Želodnik. VOLIŠČE 023. 01. 003 - DOM KRAJANOV V ŽEJAH, Žeje 10 Brezovica pri Dobu, Laze pri Domžalah, Sv. Trojica in Žeje. VOLIŠČE 023. 01. 004 - GASILSKI DOM DOMŽALE, Domžale, Savska cesta št. 2 Domžale: Cankarjeva ulica vsa, razen št. 1, 2 in 3, Kajuhova cesta št. 1, 2, 2a, 3, 4 in 5; Ljubljanska cesta št. 69 in 71, Radio cesta vsa, razen št. 9, Savska cesta št. 2, 4, 6, 12, 12a, 20, 20a, 22, 24, 24a, 24b, 28, 28a, 30, 30a, 32, 34, 36, 37, 38, 38a, 38b, 40, 40a, 40b, 40c, 42, 42a, 45a, 45b, 46, 46a, 47, 47a, 47b, 49, 49a, 51 in 51a, Tabor št. 13, 14, 15 in 15a ter Ulica Simona Jenka. VOLIŠČE 023. 01. 005 - AMD DOMŽALE, Domžale, Krakovska cesta št. 18 Domžale: Aškerčeva ulica, Brejčeva ulica, Karantanska cesta vsa, razen št. 1, 3, 5 in 13, Karlovškova cesta, Kasalova ulica, Kopališka cesta, Krakovska cesta, Mačkovci, Savska cesta št. 1, 3, 5, 7, 11, 13, 13a, 13b, 15, 17, 19, 21, 21a, 23, 25, 26, 27, 29, 31, 31a, 33, 35, 35a, 39, 41, 43, 44, 45, 48, 55 in 57, Stranska ulica, Študljanska cesta št. 1 in 5, Ulica Antona Skoka, Usnjarska ulica ter Vodnikova ulica. VOLIŠČE 023. 01. 006 - GASILSKI DOM ŠTUDA, Domžale, Študljanska cesta št. 39 Domžale: Brezova ulica, Hrastova ulica, Javorjeva ulica, Jesenova ulica, Radio cesta št. 9, Savska cesta št. 50, 52, 53, 53a in 54 ter Študljanska cesta vsa, razen št. 1 in 5. Šentpavel pri Domžalah. VOLIŠČE 023. 01. 007 - SREDNJA ŠOLA DOMŽALE, Domžale, Ljubljanska cesta št. 105 Domžale: Kamniška cesta št. 7, 11, 12, 13, 14, 16 in 18, Levstikova cesta, Ljubljanska cesta št. 96, 100, 101, 102, 103, 104, 106, 106a, 108, 110, 110a, 112, 114, 114a, 116, 118, 120, 124, 126, 128, 130, 132, 134, 134a, 135, 136, 138 in 140, Ulica Ivana Pengova, Ulica Nikola Tesla, Vodopivčeva ulica ter Zupančičeva ulica št. 4 in 6. VOLIŠČE 023. 01. 008 - GALERIJA DOMŽALE, Domžale, Mestni trg 1 Domžale: Karantanska cesta št. 1, 3, 5 in 13, Ljubljanska cesta št. 73, 81, 83, 85, 87, 89, 91, 93, 95, 97 in 99, Lobodova ulica, Mestni trg, Slamnikarska cesta št. 1, 1a, 1b, 1c, 1d, 3, 3a, 3b, 5, 7, 8, 9, 14, 16, 18, 21, 23, 25 in 27, Ulica Matije Tomca ter Zupančičeva ulica št. 1, 3, 5, 7, 9 in 11. VOLIŠČE 023. 01. 009 - OSNOVNA ŠOLA DOMŽALE I, Domžale, Bistriška cesta št. 19 Domžale: Cesta talcev, Miklošičeva ulica št. 1a, 1b, 1c, 1d, 1e, 3, 5, 7, 9, 9a, 11, 13, 15, 17 in 19 ter Slamnikarska cesta št. 2, 4 in 6. VOLIŠČE 023. 01. 010 - OSNOVNA ŠOLA DOMŽALE II, Domžale, Bistriška cesta št. 19 Domžale: Gregorčičeva ulica št. 1, 3, 5 in 7, Miklošičeva ulica št. 2a, 2b, 2c, 2d, 4a, 4b, 4c in 4d ter Slamnikarska cesta št. 17, 19 in 20. VOLIŠČE 023. 01. 011 - OSNOVNA ŠOLA DOMŽALE III, Domžale, Bistriška cesta št. 19 Domžale: Bistriška cesta, De-telova ulica, Gostičeva ulica, Gregorčičeva ulica vsa, razen št. 1, 3, 5 in 7, Ješetova ulica, Ljubljanska cesta št. 105, 107, 111, 113, 117, 119, 119a, 121, 123, 127, 129, 131,133 in 137, Miklošičeva ulica št. 35, Murnova ulica, Plečnikova ulica, Potočnikova ulica, Rojska cesta, Sejmiška ulica, Slamnikarska cesta št. 22, 26, 28 in 29 ter Vegova ulica. VOLIŠČE 023. 01. 012 - OSNOVNA ŠOLA RODICA, Domžale, Kettejeva ulica št. 13 Domžale: Adamičeva ulica, Bernikova ulica, Breznikova ulica, Češminova ulica, Fajfarjeva ulica št. 15, Jarčeva ulica št. 1, 2, 7, 12, 12a, 13, 18 in 23, Kettejeva ulica št. 13, 14, 14a, 15, 16,18, 20, 22, 24, 26, 28 in 30, Ljubljanska cesta št. 150 in 151, Rodi-ška ulica, Staretova ulica, Šolska ulica št. I, 1a, 12, 14, 17, 19 in 21, Trdinova cesta, Triglavska ulica ter Zoranina ulica. VOLIŠČE 023. 01. 013 - SREDNJA ŠOLA DOMŽALE, GIMNAZIJA Domžale, Domžale, Cesta talcev 12 Zaboršt: Ihanska cesta, Krumperška ulica, Pot pod hribom, Pot za Bistrico ter Šum-berška cesta. VOLIŠČE 023. 01. 014 - PISARNA ZVEZE SLOVENSKIH ČASTNIKOV DOMŽALE, Domžale, Ljubljanska cesta št. 36 Domžale: Kosovelova ulica, Krožna cesta, Ljubljanska cesta od št. 1 do 46 in št. 47, 49, 49a, 49b, 51 in 53, Na Zavrteh, Poljska pot, Pot na Pridavko, Ravnikarjeva ulica, Stobovska cesta, Tabor št. 6, 6a, 8, 12, 16, 17, 18 in 19, Taborska cesta št. 2, 4, 6, 8, 10, 12, 14, 16, 18, 22, 24, 26 in 28, Trubarjeva ulica ter Trzinska ulica. VOLIŠČE 023. 01. 015 - PROSTORI KRAJEVNE SKUPNOSTI VENCLJA PERKA DOMŽALE, Domžale, Ljubljanska cesta št. 58 Domžale: Cankarjeva ulica št. 1, 2, 2a in 3, Kajuhova cesta vsa, razen št. 1, 2, 3, 4 in 5, Kersnikova ulica, Ljubljanska cesta št. 48, 52, 54, 54a, 55, 56, 58, 58a, 59, 60, 61, 61a, 62, 63, 63a, 65, 65a, 67 in 67a, Masarykova ulica vsa, razen št. 18, 19, 20, 21, 22 in 23, Nova ulica, Obrtniška ulica, Partizanska ulica, Prečna ulica, Prešernova cesta, Roška ulica, Tabor št. 1, 2, 3, 3a, 4, 5, 7, 9, 9a, 10 in 11, Taborska cesta št. 3, 7, 9, 11, 13, 15, 17, 19, 21, 23, 25 in 27, Ulica Urha Stenovca, Varškova ulica, Vodovodna cesta ter Železniška cesta. VOLIŠČE 023. 01. 016 - VARNOST LJUBLJANA d.d., PE DOMŽALE, Domžale, Ljubljanska cesta št. 68 Domžale: Kamniška cesta št. 2, 3, 5, 5a, 6, 8, 8a, 9 in 10, Kolodvorska cesta, Ljubljanska cesta št. 64, 66, 68, 70, 72, 72a, 74, 76, 76a, 80, 80a, 82, 84, 84a, 86, 88, 90, 90a in 92 ter Masljeva ulica. VOLIŠČE 023. 01. 017 - ČISTILNI SERVIS (ZOREC), Depala vas št. 5 Depala vas. VOLIŠČE 023. 01. 018 - OSNOVNA ŠOLA DRAGOMELJ, Dragomelj št. 180 Dragomelj in Pšata. VOLIŠČE 023. 01. 019 - GASILSKI DOM HOMEC, Homec, Bolkova ulica št. 46 Homec: I. ulica, II. ulica, III. ulica, IV. ulica, V. ulica, VII. ulica - del št. 13 in od 16 do 35, VIII. ulica vsa, razen št. 1, 2 in 3, Bolkova ulica, Gostičeva cesta in Vaška pot št. 28, 29, 30, 31, 31a, 32, 32a, 33, 34, 34a, 35, 36, 37, 38 in 38a. Nožice: Gostičeva cesta, Grašičeva ulica, Partizanska ulica, Pionirska ulica ter Šeskova ulica. VOLIŠČE 023. 01. 020 - OSNOVNA ŠOLA IHAN I, Ihan, Šolska ulica št. 5 Ihan: Bistriška cesta, Breznikova cesta, Češminova cesta, Dragarjeva ulica, Dri-nova cesta, Emonska I. ulica, Emonska II. ulica, Emonska III. ulica, Igriška cesta, Ihanska cesta, Lipova ulica, Na ledinah, Pokopališka cesta, Pot na žago, Šolska ulica ter Taborska cesta. Selo pri Ihanu. VOLIŠČE 023. 01. 021 -OSNOVNA ŠOLA IHAN II, Ihan, Šolska ulica št. 5 Brdo, Dobovlje, Goričicapri Ihanu, Prelog: Bistriška ulica, Breznikova cesta, Drinova ulica, Krožna pot, Pod hribom, Prečna pot, Preloška cesta, Stara cesta, Ta-blarjeva ulica ter Ulica Slavka Pengova. VOLIŠČE 023. 01. 022 - SAMOSTAN MALA LOKA, Mala Loka št. 8 Bišče in Mala Loka. VOLIŠČE 023. 01. 023 - OSNOVNA ŠOLA JARŠE, Spodnje Jarše, Šolska ulica št. 1a Rodica: Dragarjeva ulica, Fajfarjeva ulica, Groblje, Jarčeva ulica, Kamniška cesta št. 15, 17 in 19, Kettejeva ulica št. 1, 2, 4, 7, 8, 9, 10, 11, 11a, 11b, 12, 12a in 14b, Masarykova ulica št. 18, 19, 20, 21, 22 in 23, Miševa ulica, Perkova ulica, Petrovčeva ulica ter Slomškova ulica. Spodnje Jarše: Cesta Petra Majdiča, Čevljarska ulica, Groharjeva ulica, Jakopičeva ulica, Jarška cesta, Jelovškova ulica, Kamniška cesta Jt. 2, Prežihova ulica, Smoletova ulica, Šolska ulica ter Šubljeva ulica. VOLIŠČE 023. 01. 024 - GASILSKI DOM SREDNJE JARŠE, Srednje Jarše, Jarška cesta 37 Srednje Jarše: Čevljarska ulica, Gasilska pot, Golčajska ulica, Jarška cesta, Kamniška cesta, Kokaljeva ulica, Mlinska cesta, Rožičeva ulica, Ručigajeva ulica, Rudniška ulica ter Volfova ulica. Zgornje Jarše: Brigadirska ulica, Gregorčičeva ulica, Industrijska cesta, Kamniška cesta, Krožna cesta, Preserska cesta, Puhova ulica ter Rusjano-va ulica. VOLIŠČE 023. 01. 025 - OSNOVNA ŠOLA KRTINA, Krtina št. 41 Brezje pri Dobu, Ko košnje, Krtina, Rača, Račni vrh, Studenec pri Krtini, Škocjan in Zalog pod Sv. Trojico. VOLIŠČE 023. 01. 026 - OŠ PRESER-JE PRI RADOMLJAH, Preserje pri Radomljah, Pelechova cesta št. 83 Preserje pri Radomljah: VI. ulica, VII. ulica od št. 1 do 14, razen št. 13, VIII. ulica št. 1, 2, 3, 22 in 30, Bistriška ulica, Gajeva ulica, Igriška ulica, Kajuhova ulica, Kamniška cesta, Levstikova ulica, Pelechova cesta, Staretova ulica, Tovarniška ulica, Vaška pot od št. 1 do 27, ter št. 27a, 27b, 27c, 27f, 28a, 43, 44, 45, 46, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55 in 56. VOLIŠČE 023. 01. 027 - KULTURNI DOM RADOMLJE I, Radomlje, Prešernova cesta št. 43 Radomlje: Cesta Radomeljske čete vsa, razen št. 1 in 3, Gregorčičeva ulica, Opekar-niška ulica, Pernetova ulica, Pod hribom, Prečna ulica, Prešernova cesta št. 21, 21b, 23, 25, 25a, 27, 27a, 29, 31, 33, 34, 35, 36, 37, 38 in 41, Ravnikarjeva ulica, Šlandrova ulica vsa, razen št. 1, 3, 5, 7 in 8 ter Trata. VOLIŠČE 023. 01. 028 - KULTURNI DOM RADOMLJE II, Radomlje, Prešernova cesta št. 43 Hudo: Hujska cesta, Kovaška cesta, Mlinarska ulica, Na loki, Ob Mlinščici, Potočna ulica, Prešernova cesta št. 70, 71, 72, 73, 75, 77, 79, 81 in 83 ter Vrtnarska ulica. Radomlje: Bukovčeva cesta, Cesta borcev, Cesta Radomeljske čete št. 1 in 3, Derma-stijeva ulica, Prešernova cesta št. 1, 1a, 1b, 2, 3, 4, 4a, 5, 6, 7, 7a, 7b, 7c, 8, 8a, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 22, 24, 24a, 28, 30, 32, 40, 40a, 42, 43, 44, 45, 46, 46a, 46b, 47, 47a, 47b, 47c, 48, 49, 50, 51, 52, 53 in 54, Šlandrova ulica št.1, 3, 5, 5a, 7 in 8 ter Triglavska ulica. Škrjančevo. VOLIŠČE 023. 01. 029 - GASILSKI DOM ROVA, Rova, Žiška cesta št. 10 Dolenje, Jasen, Kolovec, Rova: Brezovica, Cesta k cerkvi, Cesta v Dolenje, Hrastičje, Kolovška cesta, Na klancu, Pod klancem, Pot na Blata, Pot ob Rovščici, Rovska cesta ter Ziška cesta. Zagorica pri Rovah in Žiče. VOLIŠČE 023. 01. 030: DELAVSKI DOM VIR I, Vir, Šaranovičeva cesta št. 19 Vir: Bevkova ulica, Borova ulica, Bukov-čeva ulica št. 2, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 12a, 13, 14, 15, 15a, 16, 17, 17a, 17c, 18, 18a, 19, 19a, 20, 21, 22, 23, 23a, 24, 25, 26, 26a, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 37a,_38, 40, 42, 44, 44a, 46, 46a, 46b, 48 in 54, Čufarjeva ulica, Dvoržakova ulica, Erjavčeva ulica, Finžgarjeva ulica, Gubče-va ulica, Hubadova ulica št. 6, 6a, 8, 9 in 10, Ipavčeva ulica, Šaranovičeva cesta št. 10a ter Zoisova ulica št. 1a, 3, 4, 6, 7, 8, 18, 19, 20, 22, 24, 30, 30a, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 43, 45, 45a, 45b in 51. VOLIŠČE 023. 01. 031 - DELAVSKI DOM VIR II, Vir, Šaranovičeva cesta št. 19 Vir: Aljaževa ulica, Bukovčeva ulica št. 1, 3 in 4, Koliška ulica, Litijska ulica, Rožna ulica, Sončna ulica, Šaranovičeva cesta vsa razen št. 10a, Tkalska ulica in Zoisova ulica št. 1, 2, 2a, 4a, 4b, 5, 6a, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 14a, 15, 16, 17, 21, 23, 25, 25a, 26, 27, 28, 31, 46, 46a, 46b, 47, 47a, 47b, 48, 48a, 48b, 49, 49a, 49b, 49c, 50, 50a, 50b, 52, 53, 54, 55, 56, 57, 60, 60a, 61 in 61a. Podrečje. VOLIŠČE 023. 01. 032 - VRTEC VIR, Vir, Hubadova ulica št. 15 Vir: Bukovčeva ulica št. 39, 41, 43, 45, 47, 49, 49a, 50, 53 in 53a, Hubadova ulica vsa, razen št. 6, 6a, 8, 9 in 10, Jurčičeva ulica, Kuharjeva ulica, Linhartova ulica, Maistrova ulica, Metelkova ulica, Nušičeva ulica, Osojna ulica, Parmova ulica, Robova ulica, Stritarjeva ulica, Šubičeva ulica, Tolstojeva ulica ter Umekova ulica št. 1, 3, 7, 9, 13, 15, 17, 19, 21, 22, 24 in 25. VOLIŠČE 023. 01. 033 - KOLIČEVO KARTON d.o.o., UPRAVA, Vir, Papirniška cesta št. 1 Količevo Vir: Papirniška cesta, Umekova ulica št. 2, 4, 8, 10, 10a, 12, 14, 16, 18 in 20, Valvazor-jeva ulica, Zrinjskega ulica ter Znidarši-čeva ulica. VOLIŠČE 023. 01. 901 - DOMŽALSKI DOM, Domžale, Ljubljanska cesta štev. 58 Predčasne volitve VOLIŠČE 023. 01. 950 - DOMŽALSKI DOM, Domžale, Ljubljanska cesta štev. 58 Volišče za invalide VOLIŠČE 023. 01. 997 - OBČINA DOMŽALE, Domžale, Ljubljanska cesta štev. 69 Volišče za ugotavljanje izida glasovanja po pošti Občina Domžale Občinska volilna komisija Številka: 0410-2/10 Datum: 17. 08. 2010 Predsednik Peter PRIMOŽIČ, univ. dipl. pravnik Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, štev. 94/07-uradno prečiščeno besedilo3 in 45/08) izdaja Občinska volilna komisija Občine Domžale sklep O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ za izvedbo rednih volitev članov Sveta Krajevne skupnosti Dob dne, 10. oktobra 2010 VOLIŠČE 023. 01. 01 - KRAJEVNA SKUPNOST DOB I, Dob, Ulica 7. avgusta št. 9 Dob: Aškerčeva ulica, Bevkova ulica, Cankarjeva ulica, Češeniška ulica, Čopova ulica, Erjavčeva ulica, Gubčeva ulica, Kajuhova ulica št.1, Ljubljanska cesta št. 1, 2, 2a, 3, 4, 5, 5a, 6, 7, 7a, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 13a, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21 ,23, 25, 27, 29, 31 in 33, Prešernova ulica vsa, razen št. 36, 36a, 38 in 40, Šolska ulica, Tavčarjeva ulica št. 4, 5, 6 in 8, Ulica 7. avgusta št. 1, 1a, 2, 3, 4, 5, 6, 8, 10, 12, 14, 16 in 45, Vegova ulica ter Zupančičeva ulica št. 1, 3, 3a in 5. Gorjuša VOLIŠČE 023. 01. 02 - KRAJEVNA SKUPNOST DOB II, Dob, Ulica 7. avgusta št. 9 Dob: Finžgarjeva ulica,Kajuhova ulica vsa, razen št. 1, Kersnikova ulica, Kidričeva ulica, Linhartova ulica, Ljubljanska cesta št. 22, 24, 24a, 26, 28, 28a, 30, 32, 34, 36, 38, 40, 42 in 44, Prešernova ulica št. 36, 36a, 38 in 40, Staretova ulica, Stritarjeva ulica, Tavčarjeva ulica št.1, 2 in 3, Trdinova ulica, Ulica Mirana Jarca, Ulica 7. avgusta št. 7, 9, 11, 13, 15, 17, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 29a, 30, 30a, 31, 32, 33,, 34,36,38,40 in 40a, Vodnikova ulica ter Zupančičeva ulica vsa, razen št. 1, 3, 3a in 5. Češenik, Turnše in Želodnik. VOLIŠČE 023. 01. 03. - DOM KRAJANOV V ŽEJAH, Žeje 10 Brezovica pri Dobu, Laze pri Domžalah, Sv. Trojica in Zeje. Občina Domžale Občinska volilna komisija Številka: 0410-3/10 Datum: 17. 08. 2010 Predsednik Peter PRIMOŽIČ, univ. dipl. pravnik Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, štev. 94/07-uradno prečiščeno besedilo3 in 45/08) izdaja Občinska volilna komisija Občine Domžale sklep O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ za izvedbo rednih volitev članov Sveta Krajevne skupnosti Dragomelj-Pšata dne, 10. oktobra 2010 VOLIŠČE 023. 02. 01 - OSNOVNA ŠOLA DRAGOMELJ, Dragomelj št. 180 Dragomelj in Pšata. Občina Domžale Občinska volilna komisija Številka: 0410-3/10 Datum: 17. 08. 2010 Predsednik Peter PRIMOŽIČ, univ. dipl. pravnik Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, štev. 94/07-uradno prečiščeno besedilo3 in 45/08) izdaja Občinska volilna komisija Občine Domžale sklep O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ za izvedbo rednih volitev članov Sveta Krajevne skupnosti Homec-Nožice dne, 10. oktobra 2010 VOLIŠČE 023. 03. 01 - GASILSKI DOM HOMEC, Homec, Bolkova ulica št. 46 Homec: I. ulica, II. ulica, III. ulica, IV. ulica, V. ulica, VII. ulica - del št. 13 in od 16 do 35, VIII. ulica vsa, razen št. 1, 2 in 3, Bolkova ulica, Gostičeva cesta in Vaška pot št. 28, 29, 30, 31, 31a, 32, 32a, 33, 34, 34a, 35, 36, 37, 38 in 38a. Nožice: Gostičeva cesta, Grašičeva ulica, Partizanska ulica, Pionirska ulica ter Šeskova ulica. Občina Domžale Občinska volilna komisija Številka: 0410-3/10 Datum: 17. 08. 2010 Predsednik Peter PRIMOŽIČ, univ. dipl. pravnik Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, štev. 94/07-uradno prečiščeno besedilo3 in 45/08) izdaja Občinska volilna komisija Občine Domžale sklep O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ za izvedbo rednih volitev članov Sveta Krajevne skupnosti Ihan dne, 10. oktobra 2010 VOLIŠČE 023. 04. 01 - OSNOVNA ŠOLA IHAN I, Ihan, Šolska ulica št. 5 Ihan: Bistriška cesta, Breznikova cesta, Češminova cesta, Dragarjeva ulica, Drinova cesta, Emonska I. ulica, Emonska II. ulica, Emonska III. ulica, Igriška cesta, Ihanska cesta, Lipova ulica, Na ledinah, Pokopališka cesta, Pot na žago, Šolska ulica ter Taborska cesta. Selo pri Ihanu. VOLIŠČE 023. 04. 02 -OSNOVNA ŠOLA IHAN II, Ihan, Šolska ulica št. 5 Brdo, Dobovlje, Goričica pri Ihanu, Prelog: Bistriška ulica, Breznikova cesta, Drinova ulica, Krožna pot, Pod hribom, Prečna pot, Preloška cesta, Stara cesta, Ta-blarjeva ulica ter Ulica Slavka Pengova. VOLIŠČE 023. 04. 03 - SAMOSTAN MALA LOKA, Mala Loka št. 8 Bišče in Mala Loka. 24- SEPTEMBER 20I0 Volitve 2010 37 Občina Domžale Občinska volilna komisija Številka: 0410-3/10 Datum: 17. 08. 2010 Predsednik Peter PRIMOŽIČ, univ. dipl. pravnik Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, štev. 94/07-uradno prečiščeno besedilo3 in 45/08) izdaja Občinska volilna komisija Občine Domžale sklep O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ za izvedbo rednih volitev članov Sveta Krajevne skupnosti Jarše-Rodica dne, 10. oktobra 2010 VOLIŠČE 023. 05. 01 - OSNOVNA ŠOLA JARŠE, Spodnje Jarše, Šolska ulica št. 1a Rodica: Dragarjeva ulica, Fajfarjeva ulica, Groblje, Jarčeva ulica, Kamniška cesta št. 15, 17 in 19, Kettejeva ulica št. 1, 2, 4, 7, 8, 9, 10, 11, 11a, 11b, 12, 12a in 14b, Masarykova ulica št. 18, 19, 20, 21, 22 in 23, Miševa ulica, Perkova ulica, Petrovčeva ulica ter Slomškova ulica. Spodnje Jarše: Cesta Petra Majdiča, Čevljarska ulica, Groharjeva ulica, Jakopičeva ulica, Jarška cesta, Jelovškova ulica, Kamniška cesta Jt. 2, Prežihova ulica, Smoletova ulica, Šolska ulica ter Šubljeva ulica. VOLIŠČE 023. 05. 02 - GASILSKI DOM SREDNJE JARŠE, Srednje Jarše, Jarška cesta 37 Srednje Jarše: Čevljarska ulica, Gasilska pot, Golčajska ulica, Jarška cesta, Kamniška cesta, Kokaljeva ulica, Mlinska cesta, Rožičeva ulica, Ručigajeva ulica, Rudniška ulica ter Volfova ulica. Zgornje Jarše: Brigadirska ulica, Gregorčičeva ulica, Industrijska cesta, Kamniška cesta, Krožna cesta, Preserska cesta, Puhova ulica ter Rusjano-va ulica. Občina Domžale Občinska volilna komisija Številka: 0410-3/10 Datum: 17. 08. 2010 Predsednik Peter PRIMOŽIČ, univ. dipl. pravnik Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, štev. 94/07-uradno prečiščeno besedilo3 in 45/08) izdaja Občinska volilna komisija Občine Domžale sklep O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ za izvedbo rednih volitev članov Sveta Krajevne skupnosti Krtina dne, 10. oktobra 2010 VOLIŠČE 023. 06. 01 - OSNOVNA ŠOLA KRTINA, Krtina št. 41 Krtina VOLIŠČE 023. 06. 02 - OSNOVNA ŠOLA KRTINA, Krtina št. 41 Brezje pri Dobu, Studenec pri Krtini, Škocjan VOLIŠČE 023. 06. 03 - OSNOVNA ŠOLA KRTINA, Krtina št. 41 Rača, Račni vrh VOLIŠČE 023. 06. 04 - OSNOVNA ŠOLA KRTINA, Krtina št. 41 Kokošnje, Zalog pod Sv. Trojico. Občina Domžale Občinska volilna komisija Številka: 0410-3/10 Datum: 17. 08. 2010 Predsednik Peter PRIMOŽIČ, univ. dipl. pravnik Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, štev. 94/07-uradno prečiščeno be-sedilo3 in 45/08) izdaja Občinska volilna komisija Občine Domžale sklep O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ za izvedbo rednih volitev članov Sveta Krajevne skupnosti Preserje dne, 10. oktobra 2010 VOLIŠČE 023. 07. 01 - OŠ PRESER-JE PRI RADOMLJAH, Preserje pri Radomljah, Pelechova cesta št. 83 Preserje pri Radomljah: VI. ulica, VII. ulica od št. 1 do 14, razen št. 13, VIII. ulica št. 1, 2, 3, 22 in 30, Bistriška ulica, Gajeva ulica, Igriška ulica, Kajuhova ulica, Kamniška cesta, Levstikova ulica, Pelechova cesta, Staretova ulica, Tovarniška ulica, Vaška pot od št. 1 do 27, ter št. 27a, 27b, 27c, 27f, 28a, 43, 44, 45, 46, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55 in 56. Občina Domžale Občinska volilna komisija Številka: 0410-3/10 Datum: 17. 08. 2010 Predsednik Peter PRIMOŽIČ, univ. dipl. pravnik Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, štev. 94/07-uradno prečiščeno be-sedilo3 in 45/08) izdaja Občinska volilna komisija Občine Domžale sklep O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ za izvedbo rednih volitev članov Sveta Krajevne skupnosti Radomlje dne, 10. oktobra 2010 VOLIŠČE 023. 08. 01 - KULTURNI DOM RADOMLJE I, Radomlje, Prešernova cesta št. 43 Radomlje: Cesta Radomeljske čete vsa, razen št. 1 in 3, Gregorčičeva ulica, Opekarniška ulica, Pernetova ulica, Pod hribom, Prečna ulica, Prešernova cesta št. 21, 21b, 23, 25, 25a, 27, 27a, 29, 31, 33, 34,35, 36, 37, 38 in 41, Ravnikarjeva ulica, Šlandrova ulica vsa, razen št. 1, 3, 5, 7 in 8 ter Trata. VOLIŠČE 023. 08. 02 - KULTURNI DOM RADOMLJE II, Radomlje, Prešernova cesta št. 43 Hudo: Hujska cesta, Kovaška cesta, Mlinarska ulica, Na loki, Ob Mlinščici, Potočna ulica, Prešernova cesta št. 70, 71, 72, 73, 75, 77, 79, 81 in 83 ter Vrtnarska ulica. Radomlje: Bukovčeva cesta, Cesta borcev, Cesta Radomeljske čete št. 1 in 3, Dermastijeva ulica, Prešernova cesta št. 1, 1a, 1b, 2, 3, 4, 4a, 5, 6, 7, 7a, 7b, 7c, 8, 8a, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 22, 24, 24a, 28, 30, 32, 40, 40a, 42, 43, 44, 45, 46, 46a, 46b, 47, 47a, 47b, 47c, 48, 49, 50, 51, 52, 53 in 54, Šlandrova ulica št.1, 3, 5, 5a, 7 in 8 ter Triglavska ulica. Škrjančevo. Občina Domžale Občinska volilna komisija Številka: 0410-3/10 Datum: 17. 08. 2010 Predsednik Peter PRIMOŽIČ, univ. dipl. pravnik Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, štev. 94/07-uradno prečiščeno be-sedilo3 in 45/08) izdaja Občinska volilna komisija Občine Domžale sklep O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ za izvedbo rednih volitev članov Sveta Krajevne skupnosti Rova dne, 10. oktobra 2010 VOLIŠČE 023. 09. 01 - GASILSKI DOM ROVA, Rova, Žiška cesta št. 10 Dolenje, Jasen, Kolovec, Rova: Brezovica, Cesta k cerkvi, Cesta v Dolenje, Hrastičje, Kolovška cesta, Na klancu, Pod klancem, Pot na Blata, Pot ob Rovščici, Rovska cesta ter Žiška cesta. Zagoricapri Rovah in Žiče. Občina Domžale Občinska volilna komisija Številka: 0410-3/10 Datum: 17. 08. 2010 Predsednik Peter PRIMOŽIČ, univ. dipl. pravnik Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, štev. 94/07-uradno prečiščeno be-sedilo3 in 45/08) izdaja Občinska volilna komisija Občine Domžale sklep O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ za izvedbo rednih volitev članov Sveta Krajevne skupnosti Toma Brejca Vir dne, 10. oktobra 2010 VOLIŠČE 023. 10. 01: DELAVSKI DOM VIR I, Vir, Šaranovičeva cesta št. 19 Vir: Bevkova ulica, Borova ulica, Bu-kovčeva ulica št. 2, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 12a, 13, 14, 15, 15a, 16, 17, 17a, 17c, 18, 18a, 19, 19a, 20, 21, 22, 23, 23a, 24, 25, 26, 26a, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 37a, 38, 40, 42, 44, 44a, 46, 46a, 46b, 48 in 54, Čufarjeva ulica, Dvoržakova ulica, Erjavčeva ulica, Finž-garjeva ulica, Gubčeva ulica, Hubadova ulica št. 6, 6a, 8, 9 in 10, Ipavčeva ulica, Šaranovičeva cesta št. 10a ter Zoisova ulica št. 1a, 3, 4, 6, 7, 8, 18, 19, 20, 22, 24, 30, 30a, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 43, 45, 45a, 45b in 51. VOLIŠČE 023. 10.^ 02 - DELAVSKI DOM VIR II, Vir, Šaranovičeva cesta št. 19 Vir: Aljaževa ulica, Bukovčeva ulica št. 1, 3 in 4, Koliška ulica, Litijska ulica, Rožna ulica, Sončna ulica, Šaranovičeva cesta vsa razen št. 10a, Tkalska ulica in Zoisova ulica št. 1, 2, 2a, 4a, 4b, 5, 6a, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 14a, 15, 16, 17, 21, 23, 25, 25a, 26, 27, 28, 31, 46, 46a, 46b, 47, 47a, 47b, 48, 48a, 48b, 49, 49a, 49b, 49c, 50, 50a, 50b, 52, 53, 54, 55, 56, 57, 60, 60a, 61 in 61a. Podrečje. VOLIŠČE 023. 10. 03 - VRTEC VIR, Vir, Hubadova ulica št. 15 Vir: Bukovčeva ulica št. 39, 41, 43, 45, 47, 49, 49a, 50, 53 in 53a, Hubadova ulica vsa, razen št. 6, 6a, 8, 9 in 10, Jurčičeva ulica, Kuharjeva ulica, Linhartova ulica, Maistrova ulica, Metelkova ulica, Nuši-čeva ulica, Osojna ulica, Parmova ulica, Robova ulica, Stritarjeva ulica, Šubičeva ulica, Tolstojeva ulica ter Umekova ulica št. 1, 3, 7, 9, 13, 15, 17, 19, 21, 22, 24 in 25. VOLIŠČE 023. 10. 04 - KOLIČEVO KARTON d.o.o., UPRAVA, Vir, Papirniška cesta št. 1 Količevo Vir: Papirniška cesta, Umekova ulica št. 2, 4, 8, 10, 10a, 12, 14, 16, 18 in 20, Valvazorjeva ulica, Zrinjskega ulica ter Žnidaršičeva ulica. Občina Domžale Občinska volilna komisija Številka: 0410-3/10 Datum: 17. 08. 2010 Predsednik Peter PRIMOŽIČ, univ. dipl. pravnik Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, štev. 94/07-uradno prečiščeno besedilo3 in 45/08) izdaja Občinska volilna komisija Občine Domžale sklep O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ za izvedbo rednih volitev članov Sveta Krajevne skupnosti Simona Jenko dne, 10. oktobra 2010 VOLIŠČE 023. 11. 01 - GASILSKI DOM DOMŽALE, Domžale, Savska cesta št. 2 Domžale: Cankarjeva ulica vsa, razen št. 1, 2 in 3, Kajuhova cesta št. 1, 2, 2a, 3, 4 in 5; Ljubljanska cesta št. 69 in 71, Radio cesta vsa, razen št. 9, Savska cesta št. 2, 4, 6, 12, 12a, 20, 20a, 22, 24, 24a, 24b, 28, 28a, 30, 30a, 32, 34, 36, 37, 38, 38a, 38b, 40, 40a, 40b, 40c, 42, 42a, 45a, 45b, 46, 46a, 47, 47a, 47b, 49, 49a, 51 in 51a, Tabor št. 13, 14, 15 in 15a ter Ulica Simona Jenka. VOLIŠČE 023. 11. 02 - AMD DOMŽALE, Domžale, Krakovska cesta št. 18 Domžale: Aškerčeva ulica, Brejčeva ulica, Karantanska cesta vsa, razen št. 1, 3, 5 in 13, Karlovškova cesta, Kasalova ulica, Kopališka cesta, Krakovska cesta, Mačkovci, Savska cesta št. 1, 3, 5, 7, 11, 13, 13a, 13b, 15, 17, 19, 21, 21a, 23, 25, 26, 27, 29, 31, 31a, 33, 35, 35a, 39, 41, 43, 44, 45, 48, 55 in 57, Stranska ulica, Študljanska cesta št. 1 in 5, Ulica Antona Skoka, Usnjarska ulica ter Vodnikova ulica. VOLIŠČE 023. 11. 03 - GASILSKI DOM ŠTUDA, Domžale, Študljanska cesta št. 39 Domžale: Brezova ulica, Hrastova ulica, Javorjeva ulica, Jesenova ulica, Radio cesta št. 9, Savska cesta št. 50, 52, 53, 53a in 54 ter Študljanska cesta vsa, razen št. 1 in 5. Šentpavel pri Domžalah. OBČINA DOMŽALE OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA Številka: 0410-3/10 Datum: 17. 08. 2010 Predsednik Peter PRIMOŽIČ, univ. dipl. pravnik Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, štev. 94/07-uradno prečiščeno besedilo3 in 45/08) izdaja Občinska volilna komisija Občine Domžale sklep O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ za izvedbo rednih volitev članov Sveta Krajevne skupnosti Slavko Šlander dne, 10. oktobra 2010 VOLIŠČE 023. 12. 01 - SREDNJA ŠOLA DOMŽALE, Domžale, Ljubljanska cesta št. 105 Domžale: Kamniška cesta št. 7, 11, 12, 13, 14, 16 in 18, Levstikova cesta, Ljubljanska cesta št. 96, 100, 101, 102, 103, 104, 106, 106a, 108, 110, 110a, 112, 114, 114a, 116, 118, 120, 124, 126, 128, 130, 132, 134, 134a, 135, 136, 138 in 140, Ulica Ivana Pengova, Ulica Nikola Tesla, Vodopivčeva ulica ter Župančičeva ulica št. 4 in 6. VOLIŠČE 023.12. 02 - GALERIJA DOMŽALE, Domžale, Mestni trg 1 Domžale: Karantanska cesta št. 1, 3, 5 in 13, Ljubljanska cesta št. 73, 81, 83, 85, 87, 89, 91, 93, 95, 97 in 99, Lobodova ulica, Mestni trg, Slamnikarska cesta št. 1, 1a, 1b, 1c, 1d, 3, 3a, 3b, 5, 7, 8, 9, 14, 16, 18, 21, 23, 25 in 27, Ulica Matije Tomca ter Župančičeva ulica št. 1, 3, 5, 7, 9 in 11. VOLIŠČE 023. 12. 03 - OSNOVNA ŠOLA DOMŽALE I, Domžale, Bistriška cesta št. 19 Domžale: Cesta talcev, Miklošičeva ulica št. 1a, 1b, 1c, 1d, 1e, 3, 5, 7, 9, 9a, 11, 13, 15, 17 in 19 ter Slamnikarska cesta št. 2, 4 in 6. VOLIŠČE 023. 12. 04 - OSNOVNA ŠOLA DOMŽALE II, Domžale, Bistriška cesta št. 19 Domžale: Gregorčičeva ulica št. 1, 3, 5 in 7, Miklošičeva ulica št. 2a, 2b, 2c, 2d, 4a, 4b, 4c in 4d ter Slamnikarska cesta št. 17, 19 in 20. VOLIŠČE 023. 12. 05 - OSNOVNA ŠOLA DOMŽALE III, Domžale, Bistriška cesta št. 19 Domžale: Bistriška cesta, De-telova ulica, Gostičeva ulica, Gregorčičeva ulica vsa, razen št. 1, 3, 5 in 7, Ješetova ulica, Ljubljanska cesta št. 105, 107, 111, 113, 117, 119, 119a, 121, 123, 127, 129, 131,133 in 137, Miklošičeva ulica št. 35, Murnova ulica, Plečnikova ulica, Potočnikova ulica, Rojska cesta, Sejmiška ulica, Slamnikarska cesta št. 22, 26, 28 in 29 ter Vegova ulica. VOLIŠČE 023.12. 06 - OSNOVNA ŠOLA RODICA, Domžale, Kettejeva ulica št. 13 Domžale: Adamičeva ulica, Bernikova ulica, Breznikova ulica, Češminova ulica, Fajfarjeva ulica št. 15, Jarčeva ulica št. 1, 2, 7, 12, 12a, 13, 18 in 23, Kettejeva ulica št. 13, 14, 14a, 15, 16,18, 20, 22, 24, 26, 28 in 30, Ljubljanska cesta št. 150 in 151, Rodi-ška ulica, Staretova ulica, Šolska ulica št. 1, 1a, 12, 14, 17, 19 in 21, Trdinova cesta, Triglavska ulica ter Zoranina ulica. VOLIŠČE 023. 12. 07 - SREDNJA ŠOLA DOMŽALE, GIMNAZIJA Domžale, Domžale, Cesta talcev 12 Zaboršt: Ihanska cesta, Krumperška ulica, Pot pod hribom, Pot za Bistrico ter Šum-berška cesta. OBČINA DOMŽALE OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA Številka: 0410-3/10 Datum: 17. 08. 2010 Predsednik Peter PRIMOŽIČ, univ. dipl. pravnik Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, štev. 94/07-uradno prečiščeno besedilo3 in 45/08) izdaja Občinska volilna komisija Občine Domžale sklep O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ za izvedbo rednih volitev članov Sveta Krajevne skupnosti Vencelj Perko dne, 10. oktobra 2010 VOLIŠČE 023. 13. 01 - PISARNA ZVEZE SLOVENSKIH ČASTNIKOV DOMŽALE, Domžale, Ljubljanska cesta št. 36 Domžale: Kosovelova ulica, Krožna cesta, Ljubljanska cesta od št. 1 do 46 in št. 47, 49, 49a, 49b, 51 in 53, Na Zavrteh, Poljska pot, Pot na Pridavko, Ravnikarjeva ulica, Stobovska cesta, Tabor št. 6, 6a, 8, 12, 16, 17, 18 in 19, Taborska cesta št. 2, 4, 6, 8, 10, 12, 14, 16, 18, 22, 24, 26 in 28, Trubarjeva ulica ter Trzinska ulica. VOLIŠČE 023. 13. 02 - PROSTORI KRAJEVNE SKUPNOSTI VENCLJA PERKA DOMŽALE, Domžale, Ljubljanska cesta št. 58 Domžale: Cankarjeva ulica št. 1, 2, 2a in 3, Kajuhova cesta vsa, razen št. 1, 2, 3, 4 in 5, Kersnikova ulica, Ljubljanska cesta št. 48, 52, 54, 54a, 55, 56, 58, 58a, 59, 60, 61, 61a, 62, 63, 63a, 65, 65a, 67 in 67a, Masarykova ulica vsa, razen št. 18, 19, 20, 21, 22 in 23, Nova ulica, Obrtniška ulica, Partizanska ulica, Prečna ulica, Prešernova cesta, Roška ulica, Tabor št. 1, 2, 3, 3a, 4, 5, 7, 9, 9a, 10 in 11, Taborska cesta št. 3, 7, 9, 11, 13, 15, 17, 19, 21, 23, 25 in 27, Ulica Urha Stenovca, Varškova ulica, Vodovodna cesta ter Železniška cesta. VOLIŠČE 023. 13. 03 - VARNOST LJUBLJANA d.d., PE DOMŽALE, Domžale, Ljubljanska cesta št. 68 Domžale: Kamniška cesta št. 2, 3, 5, 5a, 6, 8, 8a, 9 in 10, Kolodvorska cesta, Ljubljanska cesta št. 64, 66, 68, 70, 72, 72a, 74, 76, 76a, 80, 80a, 82, 84, 84a, 86, 88, 90, 90a in 92 ter Masljeva ulica. VOLIŠČE 023. 13. 04 - ČISTILNI SERVIS (ZOREC), Depala vas št. 5 Depala vas. Občina Domžale Občinska volilna komisija Številka: 0410-3/10 Datum: 17. 08. 2010 Predsednik Peter PRIMOŽIČ, univ. dipl. pravnik 38 Volitve 2010 24. SEPTEMBER 20I0 Občinska volilna komisija Občine Domžale obvešča, daje dne, 21. 9. 2010, na spletni strani Občine Domžale in oglasni deski Občine Domžale objavila seznam potrjenih kandidatur za volitve župana občine Domžale, seznam potrjenih list kandidatov za člane Občinskega sveta Občine Domžale in seznam potrjenih kandidatov za člane svetov krajevnih skupnosti, kot sledi: seznam KANDIDATOV ZA VOLITVE ŽUPANA V OBČINI DOMŽALE VOLILNA ENOTA: OBČINA DOMŽALE 1. ANTON PRESKAR ROJ. 19. 06. 1950, DOMŽALE, MAČKOVCI ŠTEV. 49, UNIV. DIPL. ING. GRADBENIŠTVA, TEHNIČNI DIREKTOR PREDLAGATELJ: LDS - Liberalna demokracija Domžale 2. TONI DRAGAR ROJ. 07. 05. 1961, IHAN, NA LEDINAH 1A, DIPL. EKONOMIST, ŽUPAN OBČINE DOMŽALE PREDLAGATELJ: LTD - Toni Dragar - Lista za vse generacije 3. KATARINA KARLOVŠEK ROJ. 19. 04. 1975, DOMŽALE, ULICA ANTONA SKOKA ŠTEV. 7, POSLOVNI SEKRETAR, SAMOSTOJNA PODJETNICA PREDLAGATELJ: SLS - Slovenska ljudska stranka Slovenije 4. PEREGRIN (INE) STEGNAR ROJ. 31. 08. 1949, TURNŠE ŠTEV. 5, UNIV. DIPL. INŽ. ELEKTROTEHNIKE, SAMOSTOJNI PODJETNIK PREDLAGATELJ: Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka 5. FRANC ČERNAGOJ ROJ. 13. 03. 1959, DOMŽALE, ŽUPANČIČEVA ULICA ŠTEV. 4, KOMERCIALIST, VODJA LOGISTIKE PREDLAGATELJ: Zelena koalicija 6. ROBERT HROVAT ROJ. 10. 04. 1971, DOB, STRITARJEVA ULICA ŠTEV. 18, KEMIJSKI PROCESNIČAR, POSLANEC V DRŽAVNEM ZBORU RS PREDLAGATELJ: SDS (Slovenska demokratska stranka Slovenije) 7. PETER VERBIČ ROJ. 14. 07. 1955, SREDNJE. JARŠE, KAMNIŠKA CESTA ŠTEV. 11, ELEKTROMEHANIK - ELEKTROENERGETIK, DIREKTOR PREDLAGATELJ: Peter Verbič - Lista za Domžale VOLI SE 1 (en) KANDIDAT ZA ŽUPANA VOLITVE BODO V NEDELJO, 10. OKTOBRA 2010 OBČINA DOMŽALE Občinska volilna komisija Številka: 0412-8/2010 Datum: 16. 09. 2010 PREDSEDNIK Peter PRIMOŽIČ, univ. dipl. pravnik, l.r. seznam LIST KANDIDATOV ZA VOLITVE V OBČINSKI SVET OBČINE DOMŽALE VOLILNA ENOTA: OBČINA DOMŽALE Številka liste: 1 Ime liste: NOVA SLOVENIJA -KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA N.SI 1. PEREGRIN (INE) STEGNAR, ROJ. 31. 08. 1949, TURNŠE ŠTEV. 5, UNIV. DIPL. INŽ. ELEKTROTEHNIKE, SAMOSTOJNI PODJETNIK 2. ROMAN LENASSI, ROJ. 18. 08. 1949, ZABORŠT, POT ZA BISTRICO ŠTEV. 40, UNIV. DIPL. INŽ. ELEKTROTEHNIKE, UPOKOJENEC 3. HELENA KOPAČ, ROJ. 14. 02. 1953, DRAGOMELJ ŠTEV. 110, VIŠJA UPRAVNA DELAVKA, UPOKOJENKA 4. JANEZ LIMBEK, ROJ. 07. 10. 1945, ROVA, HRASTIČJE ŠTEV. 16, DIPL. INŽ. STROJNIŠTVA, UPOKOJENEC 5. MARJAN ŠUŠTAR, ROJ. 23. 05. 1960, PRESERJE PRI RADOMLJAH, IGRIŠKA ULICA ŠTEV. 30, STROJNI TEHNIK, TEHNIK ASISTENČNE KONTROLE 6. BREDA MARIJA KOKALJ - LIMBEK, ROJ. 23. 03. 1945, ROVA, HRASTIČJE ŠTEV. 16, ZDRAVNICA, INTERNIST-KA 7. JANEZ VASLE, ROJ. 27. 05. 1944, DOMŽALE, GREGORČIČEVA CESTA ŠTEV. 16, ZDRAVNIK, PEDIATER 19. DANIJEL ANŽLIN, ROJ. 18. 05. 1958, DOB, PREŠERNOVA ULICA ŠTEV. 17A, AVTOMEHANIK, VODJA DELAVNICE 20. FRANC HRIBAR, ROJ. 07. 01. 1939, DOMŽALE, KROŽNA CESTA ŠTEV. 11, AVTOKLEPAR, UPOKOJENEC 21. MARJETA VASLE, ROJ. 22. 09. 1941, DOMŽALE, GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 16, UČITELJICA, UPOKOJENKA 22. JANEZ KOZJEK, ROJ. 11. 06. 1965, DOMŽALE, ŠTUDLJAN-SKA CESTA ŠTEV. 9, STROJNI TEHNIK, VODJA IZMENE 23. MARKO UČAKAR, ROJ. 21. 03. 1970, IHAN, BREZNIKOVA CESTA ŠTEV. 92, STROJNI KLJUČAVNIČAR, KLJUČAVNIČARSTVO 24. ANDREJA ŠUŠTAR, ROJ. 14. 12. 1986, PRESERJE PRI RADOMLJAH, IGRIŠKA ULICA ŠTEV. 30, ŠTUDENTKA, ŠTUDENTKA 25. ANTON BANKO, ROJ. 25. 04. 1942, DRAGOMELJ ŠTEV. 94, KMET, UPOKOJENEC 26. SLAVKA PRISLAN, ROJ. 12. 04. 1939, DOMŽALE, SAVSKA CESTA ŠTEV. 21, GOSPODINJA, UPOKOJENKA 27. JANEZ PIRNAT, ROJ. 08. 11. 1947, KRTINA ŠTEV. 89, KV. VODNI INŠTALANTER, SERVIS VODOVODNIH INŠTALACIJ 28. ANTONIO PABLO JERETINA, ROJ. 05. 11. 1964, DOMŽALE, STARETOVA ULICA ŠTEV. 16, DIPL. INŽ. STR., LETALSKI TEHNIK 29. JANEZ PETERLIN, ROJ. 01. 01. 1933, DOMŽALE, AŠKERČEVA ULICA ŠTEV. 32, GRADBENI TEHNIK, UPOKOJENEC 30. SERGIJA ŠUŠTAR, ROJ. 06. 07. 1965, HOMEC, VAŠKA POT ŠTEV. 4A, ŠIVILJA, GOSPODINJA 31. ANTON TOMAŽIČ, ROJ. 13. 06. 1950, VIR, PARMOVA ULICA ŠTEV. 1, UNIV. DIPL. PRAVNIK, UPOKOJENEC Številka liste: 2 Ime liste: PETER VERBIČ -LISTA ZA DOMŽALE 1. PETER VERBIČ, ROJ. 14. 07. 1955, SREDNJE JARŠE, KAMNIŠKA CESTA ŠTEV. 11, ELEKTROMEHANIK - ELEKTROENERGETIK, DIREKTOR 8. JANEZ KOKALJ, ROJ. 21. 04. 1959, MALA LOKA ŠTEV. 11, 2. METOD MARČUN, ROJ. 04. 05. 1961, RADOMLJE, PREŠER-UNIV. DIPL. INŽ. ELEKTROTEHNIKE, TEHNIČNI DI- NOVA CESTA ŠTEV. 37, INŽENIR STROJNIŠTVA, SAMO-REKTOR STOJNI PODJETNIK V objavljenih seznamih so naslednji podatki od kandidatov in kandidatkah: ime, priimek, rostni datum, stalno prebivališče, poklic, delo, ki ga opravlja, in predlagatelj kandidature. 9. VERONIKA STRAŽAR, ROJ. 10. 03. 1981, ŠKOCJAN ŠTEV. 3, DIPL. INŽ. AGRONOMIJE IN HORTIKULTURE, POMOČNICA VZGOJITELJICE 10. VINKO OKRŠLAR, ROJ. 04. 03. 1942, DOMŽALE, RADIO CESTA ŠTEV. 14, UNIV. DIPL. EKONOMIST, UPOKOJENEC 11. DR. JANEZ KOPAČ, ROJ. 28. 05. 1949, DRAGOMELJ ŠTEV. 110, UNIV. DIPL. INŽ. STR., DR. SC., UNIVERZITETNI PROFESOR 12. MARIJA TRBIŽAN - FLERIN, ROJ. 06. 05. 1943, DOMŽALE, LJUBLJANSKA CESTA ŠTEV. 59, INŽ. FARMACIJE, UPOKOJENKA 13. VINCENCIJ POGAČAR, ROJ. 06. 04. 1955, GORJUŠA ŠTEV. 28, AVTOMEHNIK, TRANSPORTNI SKLADIŠČNIK 14. DR. MILAN TRBIŽAN, ROJ. 06. 07. 1935, RADOMLJE, PREŠERNOVA CESTA ŠTEV. 1A, UNIV. DIPL. INŽ. METALURGIJE, DR. SC., UPOKOJENEC 15. META ZUPANČIČ, ROJ. 13. 08. 1949, DOMŽALE, PREŠERNOVA CESTA ŠTEV. 57, EKONOMIST, UPOKOJENKA 16. PETER PAVLI, ROJ. 30. 07. 1954, DOMŽALE, SAVSKA CESTA ŠTEV. 30A, UNIV. DIPL. INŽ. KEMIJE, OKOLJSKI INŽENIR 17. JANEZ POGAČAR, ROJ. 09. 01. 1940, HOMEC ŠTEV. IV/1, STROJNI TEHNIK, UPOKOJENEC 18. OLGA MARIJA BERGANT, ROJ. 28. 03. 1962, DOB, ULICA 7. AVGUSTA ŠTEV. 11, ORG. DELA, TEHNIČNA PREVAJALKA 3. DANIJELA HORVAT, ROJ. 19. 05. 1973, DOB, CANKARJEVA ULICA ŠTEV. 2, EKONOMIST, SAMOSTOJNI PODJETNIK 4. ROBERT FERKO, ROJ. 23. 03. 1965, DOMŽALE, VODOPIV-ČEVA ULICA ŠTEV. 1A, DR. ZNANOSTI, PREDSEDNIK UPRAVE 5. FLORJAN ZABRET, ROJ. 24. 04. 1955, KRTINA ŠTEV. 28B, MAG. ORG. ZNANOSTI, UPOKOJENEC 6. KLAVDIJA KOSEC, ROJ. 06. 05. 1966, DOMŽALE, BREZNIKOVA ULICA ŠTEV. 22, NARAVOSLOVNI MATEMATIČNI TEHNIK, DIREKTORICA 7. MIRAN TARTARA, ROJ. 26. 11. 1963, SREDNJE JARŠE, VOLFOVA ULICA ŠTEV. 15, DIPL. SANITARNI INŽENIR, PRO-KURIST 8. VALENTIN GROŠELJ, ROJ. 13. 10. 1960, ZABORŠT, POT ZA BISTRICO ŠTEV. 50, EKONOMIST, TURISTIČNI DELAVEC 9. KAROLINA LUNAR, ROJ. 31. 10. 1960, BRDO ŠTEV. 43, DIPL. EKONOMIST, DAVČNA SVETOVALKA 10. MIROSLAV ZIDAR, ROJ. 15. 04. 1941, ZABORŠT, POT ZA BISTRICO ŠTEV. 19, INŽENIR STROJNIŠTVA, UPOKOJENEC 11. JOŽEF VUNŠEK, ROJ. 08. 02. 1948, PRESERJE PRI RADOMLJAH, KAJUHOVA ULICA ŠTEV. 12, STROJNI TEHNIK, UPOKOJENEC 12. IRENA FLERIN, ROJ. 01. 04. 1961, DOMŽALE, BISTRIŠKA CESTA ŠTEV. 11, DIPL. EKON. IN INŽ. KEMIJSKE TEHNOLOGIJE, SAMOSTOJNI PODJETNIK 13. ROMAN HRIBAR, ROJ. 11. 07. 1960, IHAN, IHANSKA CESTA ŠTEV. 3, INŽENIR GRADBENIŠTVA, VODJA SEKTORJA 24- SEPTEMBER 20I0 Volitve 2010 39 14. MILAN ŠINKOVEC, ROJ. 11. 09. 1947, ROVA, ROVSKA CESTA ŠTEV. 50, AVTOMEHANIK, UPOKOJENEC 15. VIDA STRAJNAR, ROJ. 14. 02. 1953, RODICA, MASARYKOVA ULICA ŠTEV. 23, EKONOMSKI TEHNIK, UPOKOJENKA 16. MATJAŽ SONC, ROJ. 05. 02. 1955, DOMŽALE, KETTEJEVA ULICA ŠTEV. 30, UNIV. DIPL. INŽ. STROJNIŠTVA, DIREKTOR 17. JERNEJ ŽAJDELA, ROJ. 06. 01. 1975, DOMŽALE, TRUBARJEVA ULICA ŠTEV. 14, DIPL. EKONOMIST, KOMERCIALNO TEHNIČNI PREDSTAVNIK 18. JOŽICA NAROBE, ROJ. 22. 07. 1951, SREDNJE JARŠE, VOLFOVA ULICA ŠTEV. 2, UPRAVNI TEHNIK, UPOKOJENKA 19. BRANKO LOŽAR, ROJ. 26. 08. 1965, DOMŽALE, JAVORJE-VA ULICA ŠTEV. 2, AVTOMEHANIK, SAMOSTOJNI PODJETNIK 20. ANTON PESTOTNIK, ROJ. 03. 08. 1955, PODREČJE ŠTEV. 89, KEMIJSKI TEHNIK, DIREKTOR 21. ERNA ŽABJEK, ROJ. 30. 08. 1951, ROVA, KOLOVŠKA CESTA ŠTEV. 2, DIPL. ORG. MANAGEMENTA, UPOKOJENKA 22. RADOSLAV JENKO, ROJ. 26. 04. 1956, DOMŽALE, CANKARJEVA ULICA ŠTEV. 13, TRGOVEC, SAMOSTOJNI PODJETNIK 23. MITJA ARNUŠ, ROJ. 09. 05. 1975, DEPALA VAS ŠTEV. 88, PROMETNI TEHNIK, KOMERCIALIST 24. ŠPELA KOČAR, ROJ. 28. 06. 1976, ROVA, KOLOVŠKA CESTA ŠTEV. 2, EKONOMSKI TEHNIK, ADMINISTRATIVNO FINANČNI REFERENT 25. PETER KRŽIŠNIK, ROJ. 19. 10. 1940, RODICA, SLOMŠKOVA ULICA ŠTEV. 13, ELEKTROTEHNIK-PROJEKTANT, UPOKOJENEC 26. VIKTOR MARINŠEK, ROJ. 01. 01. 1955, PRESERJE PRI RADOMLJAH, KAMNIŠKA CESTA ŠTEV. 32A, STROJNI TEHNIK, VODENJE VZDRŽEVANJA IN OSKRBNIK OBJEKTOV 27. VLADISLAVA RAMOVŽ, ROJ. 06. 03. 1964, ŽEJE ŠTEV. 18A, EKONOMIST, BANČNI KOMERCIALIST 28. ZORAN NIKOLIĆ, ROJ. 10. 08. 1954, TURNŠE ŠTEV. 40, KMETIJSKI TEHNIK, INŠTRUKTOR 29. IGOR JERETINA, ROJ. 31. 03. 1975, RADOMLJE, TRIGLAVSKA CESTA ŠTEV. 3, VIŠJI UPRAVNI DELAVEC, VODJA SERVISA 30. LUCIJA KOSIRNIK, ROJ. 16. 02. 1984, VIR, ŠARANOVIČEVA ULICA ŠTEV. 1, EKONOMSKI TEHNIK, KOMERCIALIST 31. MIHA VOLGEMUT, ROJ. 16. 02. 1978, DOMŽALE, TRZINSKA CESTA ŠTEV. 4, ARHITEKT, SAMOZASPOSLENI V KULTURI Številka liste: 3 Ime liste: SOCIALNI DEMOKRATI 1. UROŠ BREZNIK, ROJ. 02. 04. 1971, DOMŽALE, VODOVODNA CESTA ŠTEV. 21, EKONOMIST - KOMERCIALIST, VODJA KOMERCIALNE SLUŽBE 2. MARIJA MAJDA ZEVNIK, ROJ. 24. 10. 1941, DOMŽALE, ROJSKA CESTA ŠTEV. 23, EKONOMISTKA, UPOKOJENA - DIREKTORICA 3. GREGOR ROVANŠEK, ROJ. 23. 01. 1981, VIR, BUKOVČEVA ULICA ŠTEV. 6, DIPL. EKON., NOTRANJI REVIZOR 4. MATEJA KEGEL, ROJ. 01. 02. 1983, DOMŽALE, MIKLOŠIČEVA ULICA ŠTEV. 15, ABSOLVENT, ŠTUDENTKA 5. PROF. DR. FRANC HABE, ROJ. 16. 11. 1943, DOMŽALE, ROJSKA CESTA ŠTEV. 31, UNIV. DIPL. ING. KMETIJSTVA, UPOKOJENEC 6. MATEJA ŠKABAR, ROJ. 15. 02 .1967, SREDNJE JARŠE, ROŽI-ČEVA ULICA ŠTEV. 12, MAG. EVROPSKIH ZNANOSTI, SEKRETARKA NADZORNEGA ODBORA PPS EQUAL MDD-SZ 7. TOMAŽ HREN, ROJ. 15. 11. 1974, PODREČJE ŠTEV. 2A, DIPL. INŽ. ELEKTROTEHNIKE, PROJEKTANT - SVETOVALEC 8. VITOMIR RUPNIK, ROJ. 05. 10. 1959, DOMŽALE, LJUBLJANSKA CESTA ŠTEV. 84, INŽ. ELEKTROENERGETIKE, ODG. VODJA DEL 9. MIRJANA KAVČIČ, ROJ. 05. 11. 1940, DOMŽALE, LJUBLJANSKA CESTA ŠTEV. 103, ADMINISTRATIVNI TEHNIK, UPOKOJENKA 10. IGOR KUZMIČ, ROJ. 25. 06. 1946, RADOMLJE, PREŠERNOVA CESTA ŠTEV. 50, USNJARSKI TEHNIK, UPOKOJENEC 11. TOMISLAV ŠTRUKELJ, ROJ. 11. 09. 1956, DOMŽALE, GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 4, UNIV. DIPL. INŽ. ELEKTROTEHNIKE, TEHNIČNI DIREKTOR 12. HELENA MLADENOVIĆ JERMAN, ROJ. 08. 05. 1968, HUDO, OB MLINŠČICI ŠTEV. 4, UNIV. DIPL. INŽ. STROJNIŠTVA - MBA, DIREKTORICA, UČITELJICA 13. PETER ŽIBERT, ROJ. 08. 05. 1968, DOMŽALE, ULICA MATIJE TOMCA ŠTEV. 4, EKON. TEHNIK, UPOKOJENEC 14. FRANCI BIDER, ROJ. 04. 02. 1980, SREDNJE JARŠE, JAR-ŠKA CESTA ŠTEV. 82, DIPL. EKONOMIST, SPECIAL. KOMERCIALIST 15. MARUŠA BREZNIK IVKOVIĆ, ROJ. 10. 07. 1964, DOMŽALE, GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 2, KOMERCIALIST-KA, VODJA DISTRIBUCIJE 16. SEAD ROŠIĆ, ROJ. 16. 05. 1971, DOMŽALE, SLAMNIKAR-SKA CESTA ŠTEV. 2, EKONOMIST, EKONOMIST 17. SAŠO KOZLEVČAR, ROJ. 03. 06. 1983, DOMŽALE, LJUBLJANSKA CESTA ŠTEV. 80, ŠTUDENT, ŠTUDENT 18. PAVEL PEVEC, ROJ. 16. 06. 1952, DOMŽALE, STARETOVA ULICA ŠTEV. 6, VIŠJ. UPR. DELAVEC, VODJA JAVNEGA SKLADA RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI, OBMOČNA IZPOSTAVA DOMŽALE 19. NATAŠA BELLE, ROJ. 07. 07. 1947, DOMŽALE, ULICA IVANA PENGOVA ŠTEV. 10, USNJARSKO KEMIČNI TEHNIK, UPOKOJENKA 20. RUDOLF KRIŽANIČ, ROJ. 08. 07. 1951, DOMŽALE, PREŠERNOVA CESTA ŠTEV. 33, FILMSKI IN TELEVIZIJSKI MONTAŽER, UPOKOJENEC 21. TADEJA MARINIČ, ROJ. 29. 09. 1990, DOMŽALE, GOSTI-ČEVA ULICA ŠTEV. 24, UPRAVNA TEHNICA, ŠTUDENTKA 22. MITJA ŠIRCELJ, ROJ. 21. 05. 1933, DOMŽALE, ROŠKA ULICA ŠTEV. 4, DR. MED. STOM., SPEC ORTODONT, UPOKOJENEC 23. BREDA PODBEVŠEK, ROJ. 15. 01. 1945, RODICA, MIŠEVA ULICA ŠTEV. 22, SPEC. PEDAGOGINJA, UPOKOJENKA 24. GREGOR GORIUP, ROJ. 16. 04. 1980, HOMEC, BOLKOVA ULICA ŠTEV. 3A, DIPL. EKONOMIST, DAVČNI SVETOVALEC 25. ŽIVA KALIMAN, ROJ. 06. 04. 1989, DOMŽALE, VODOPIV-ČEVA ULICA ŠTEV. 1/B, ŠTUDENTKA ALUO, ŠTUDENTKA 26. BLAŽ PRINČIČ, ROJ. 30. 11. 1986, PRELOG, PRELOŠKA CESTA ŠTEV. 11, ŠTUDENT, ŠTUDENT 27. TOMAŽ NOVAK, ROJ. 06. 12. 1980, VIR, LINHARTOVA ULICA ŠTEV. 8, STR. TEHNIK, IZREDNI ŠTUDENT 28. BOŠTJAN KRALJ, ROJ. 11. 02. 1976, DOMŽALE, VODOVODNA CESTA ŠTEV. 9, KLEPAR, SKLADIŠČNIK 29. SAMO SVETLIN, ROJ. 31. 05. 1952, PRELOG, KROŽNA POT ŠTEV. 5, AVTOMEHANIK, AVTOMEHANIK - VOZNIK Številka liste: 4 Ime liste: SMS - ZELENI, STRANKA MLADIH - ZELENI EVROPE 4. ANDREJ KRAŠEVEC, ROJ. 08. 09. 1979, DOMŽALE, AŠKERČEVA ULICA ŠTEV. 12, GIMNAZIJSKI MATURANT, TRENER TENISA 5. GREGOR OREL, ROJ. 14. 11. 1976, DOMŽALE, SAVSKA CESTA ŠTEV. 24, GOSTINSKI TEHNIK, TRENER ODBOJKE 6. MARJETA PIRNAT RADOVIĆ, ROJ. 23. 02. 1963, DOMŽALE, LJUBLJANSKA CESTA ŠTEV. 29, ŠPORTNI PEDAGOG, ŠPORTNI PEDAGOG 7. PRIMOŽ MODRIJAN, ROJ. 17. 01. 1975, SPODNJE JARŠE, JAKOPIČEVA ULICA ŠTEV. 2, UNIV. DIPL. INŽ. EL., VODJA SKUPINE 8. ROBERT ŠUŠNJARA, ROJ. 18. 08. 1970, DOMŽALE, MAČKOV-CI ŠTEV. 64, EKONOMIST, KOMERCIALIST 9. KATJA KOMLANC, ROJ. 14. 06. 1983, SPODNJE JARŠE, CESTA PETRA MAJDIČA ŠTEV. 6, UNIV. DIPL. DIZAJNER, PODJETNICA 10. ALEŠ FARKAŠ, ROJ. 25. 07. 1972, DOB, ULICA 7. AVGUSTA ŠTEV 6, STROJNI TEHNIK, SAMOSTOJNI PODJETNIK 11. BOŠTJAN JERMAN, ROJ. 11. 11. 1976, DOMŽALE, MIKLOŠIČEVA ULICA ŠTEV. 17, EKONOMSKI TEHNIK, EKONOMIST 12. SABINA BRNOT, ROJ. 02. 10. 1973, NOŽICE, GOSTIČEVA CESTA ŠTEV. 66A, TEKSTILNI KONFEKCIONAR, SAMOSTOJNI PODJETNIK 13. BOŠTJAN HRIBAR, ROJ. 26. 08. 1976, DOMŽALE, SAVSKA CESTA ŠTEV. 24, GRADBENI TEHNIK, PODJETNIK 14. MIRJAM HROVAT, ROJ. 25. 03. 1977, NOŽICE, PIONIRSKA ULICA ŠTEV. 21, EKONOMSKI TEHNIK, SAMOSTOJNI REFERENT 15. ŠPELA SEMPRIMOŽNIK, ROJ. 27. 07. 1987, SREDNJE JARŠE, VOLFOVA ULICA ŠTEV. 8, ŠTUDENT, ŠTUDENT 16. DAVID BARLE, ROJ. 26. 11. 1989, RADOMLJE, TRATA ŠTEV. 6, ŠTUDENT, ŠTUDENT 17. JAN RUTAR, ROJ. 26. 06. 1992, NOŽICE, GRAŠIČEVA ULICA ŠTEV, 3, DIJAK, DIJAK 18. NINA KOVAČ, ROJ. 22. 04. 1987, DOMŽALE, ROJSKA CESTA ŠTEV. 2, ŠTUDENTKA, ŠTUDENTKA 19. PRIMOŽ PRANJIĆ, ROJ. 04. 05. 1975, DOMŽALE, LJUBLJANSKA CESTA ŠTEV. 131, OBLIKOVALEC KOVIN, LIČAR Številka liste: 5 Ime liste: DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 1. ROBERT RUTAR, ROJ. 03. 04. 1972, RADOMLJE, TRATA ŠTEV. 8A, KOMERCIALIST, DIREKTOR PRODAJE 2. IZTOK LAMBERŠEK, ROJ. 26. 09. 1965, DOMŽALE, MUR-NOVA ULICA ŠTEV. 20, STROJNI TEHNIK, KOMERCIALIST NA TERENU 3. SABINA RAVNIKAR, ROJ. 26. 04. 1974, ROVA, ROVSKA CESTA ŠTEV. 5D, UNIV. DIPL. SOC. DEL., SOCIALNA DELAVKA V DOMU STAREJŠIH OBČANOV 1. MARIJA PUKL, ROJ. 20. 02. 1950, DOMŽALE, BISTRIŠKA CESTA ŠTEV. 4, UNIV. DIPL. SOCIOLOGINJA, PREDMETNA UČIT. MAT. IN FIZIKE, UPOKOJENKA 2. JANEZ SVOLJŠAK, ROJ. 28. 08. 1948, DOB, ULICA 7. AVGUSTA ŠTEV. 38, ZDRAVNIK, DR. MEDICINE, DIREKTOR ZD DOMŽALE 3. VIDA PERNE, ROJ. 22. 05. 1948, PRESERJE PRI RADOMLJAH, PELECHOVA CESTA ŠTEV. 102, UPRAVNA DELAVKA, UPOKOJENKA 4. MARJETA ZUPANEK, ROJ. 23. 08. 1942, DOMŽALE, ČE-ŠMINOVA ULICA ŠTEV. 27, PEDAGOG - ANDRAGOG, UPOKOJENKA 5. MILAN TOMŠE, ROJ. 03. 10. 1946, RADOMLJE, PREŠERNOVA CESTA ŠTEV. 46A, DIPL. VARNOSTNI INŽENIR, UPOKOJENEC 6. FERDINAND STARIN, ROJ. 23. 11. 1937, IHAN, BREZNIKO-VA CESTA ŠTEV. 66, STROJNI TEHNIK, UPOKOJENEC 7. JOŽEFA VIDMAR, ROJ. 18. 03. 1941, DOMŽALE, ULICA IVANA PENGOVA ŠTEV. 4, DELAVKA, UPOKOJENKA 8. FRANC POZNIČ, ROJ. 09. 07. 1935, DOMŽALE, KAMNIŠKA CESTA ŠTEV. 14, UNIV. DIPL. EKONOMIST / FILOZOF, UPOKOJENEC 9. HELENA WEITH, ROJ. 29. 04. 1951, DOMŽALE, STOBO-VSKA CESTA ŠTEV. 20, VIŠJA MEDICINSKA SESTRA, UPOKOJENKA 40 Volitve 2010 24. SEPTEMBER 20I0 10. PETER MAKS ŠKUFCA, ROJ. 25. 03. 1942, DOMŽALE, MAČKOVCI ŠTEV. 61, UNIV. DIPL. INŽENIR KEMIJE / DIPL. EKONOMIST, UPOKOJENEC 11. JANEZ GREGORIN, ROJ. 02. 08. 1949, IHAN, POKOPALIŠKA CESTA ŠTEV. 2, TRGOVSKI POMOČNIK, KOMERCIALIST 12. IVAN REMS, ROJ. 23. 09. 1946, DOB, VODNIKOVA ULICA ŠTEV. 10, TRGOVSKI POMOČNIK, UPOKOJENEC 13. MAGDA ZOFIJA ZLODI, ROJ. 04. 06. 1946, DOMŽALE, ULICA SIMONA JENKA ŠTEV. 11, EKONOMSKI TEHNIK, UPOKOJENKA 14. JOŽEFA POLANC, ROJ. 06. 02. 1950, ZABORŠT, ŠUMBER-ŠKA CESTA ŠTEV. 32, MAG. ORG. ZNANOSTI, UPOKOJENKA 21. ZDENKA HIRŠMAN JERAJ, ROJ. 03. 11. 1956, VIR, UMEKO-VA UL. ŠTEV. 4, GRADBENI TEHNIK, POSLOVNI SEKRETAR 22. ANDREJ GREGORC, ROJ. 02. 10. 1951, PŠATA ŠTEV. 88, ELEKTRIČAR, UPOKOJENEC 23. JURE ŠME, ROJ. 06. 03. 1979, DOMŽALE, SAVSKA CESTA ŠTEV. 38/A, FINOMEHANIK, AVTOPREVOZNIK 24. IRENA KRALJ, ROJ. 10. 07. 1957, PRELOG, BREZNIKOVA CESTA ŠTEV. 7, VIŠJA MED. SESTRA, VODJA ODDELKA 25. TOMAŽ BIZILJ, ROJ. 16. 05. 1965, SPODNJE JARŠE, ŠOLSKA ULICA ŠTEV. 6, TAPETNIK, DELAVEC 26. FERDINAND PLIBERŠEK, ROJ. 24. 03. 1955, DOMŽALE, MURNOVA ULICA ŠTEV. 3, STROJNI TEHNIK, UPOKOJENEC 15. MARJAN MIRAI, ROJ. 09. 01. 1952, DRAGOMELJ ŠTEV. 30, RAČUNOVODJA, UPOKOJENEC 16. ANDREJA LAZAREVIĆ, ROJ. 28. 05. 1967, DOMŽALE, DE-TELOVA ULICA ŠTEV. 12, TEKSTILNO OBRTNI KON-FEKCIONAR, PRODAJALKA 17. JURIJ RIFELJ, ROJ. 13. 05. 1966, DOMŽALE, ULICA NIKOLA TESLA ŠTEV. 17, UNIV. DIPL. POLITOLOG, JAVNI USLUŽBENEC 18. KRISTJAN OCEPEK, ROJ. 05. 12. 1989, DOMŽALE, PARTIZANSKA ULICA ŠTEV. 1, OSNOVNA ŠOLA, VARNOSTNIK Številka liste: 8 Ime liste: ZVEZA ZA PRIHODNOST Številka liste: 6 Ime liste: ZELENA KOALICIJA ZELENA LICIJA 1. FRANC ČERNAGOJ, ROJ. 13. 03. 1959, DOMŽALE, ŽUPANČIČEVA ULICA ŠTEV. 4, KOMERCIALIST, VODJA LOGISTIKE 2. JANEZ ERŽEN, ROJ. 07. 05. 1973, SPODNJE JARŠE, PREŽI-HOVA ULICA ŠTEV. 8, STROJNI TEHNIK, SAMOSTOJNI PODJETNIK 3. BARBKA DRAGAR, ROJ. 24. 11. 1971, SPODNJE JARŠE, CESTA PETRA MAJDIČA ŠTEV. 5, VETERINARSKI TEHNIK, SAMOSTOJNI PODJETNIK 4. GORAZD VIDMAR, ROJ. 17. 12. 1956, ROVA, CESTA V DOLENJE ŠTEV. 19, INFORMATIK, DIPL. INŽ. FIZIKE, NAČRTOVALEC INFOR. SISTEMA 5. ROBERT DRAGAR, ROJ. 11. 04. 1969, SPODNJE JARŠE, CESTA PETRA MAJDIČA ŠTEV. 5, MIZAR, GLASBENIK 6. MIRJAM ROMANA ŽITNIK, ROJ. 20. 06. 1972, ROVA, CESTA V DOLENJE ŠTEV. 19, MAG. FARMACIJE, VODJA ODDELKA 7. MIRO DIMEC, ROJ. 22. 10. 1966, DOMŽALE, LJUBLJANSKA CESTA ŠTEV. 108, EKONOMIST, DIREKTOR 8. JANEZ PIRC, ROJ. 15. 12. 1945, RODICA, SLOMŠKOVA ULICA ŠTEV. 23A, DIPL. ING. LESARSTVA, UPOKOJENEC 9. SABINA UŠTAR, ROJ. 17. 09. 1984, DRAGOMELJ ŠTEV. 39, NATAKARICA, BREZ POKLICA 10. SILVESTER - SILVO GOROPEČNIK, ROJ. 24. 03. 1968, DOMŽALE, SAVSKA CESTA ŠTEV. 43, STR. DELAVEC V ŠPORTU, SAMOSTOJNI PODJETNIK 11. MIHA POŽEK, ROJ. 17. 04. 1975, DOMŽALE, MASARYKOVA ULICA ŠTEV. 8, SISTEMSKI INŽ., INFORMATIK 12. MATEJA DEČMAN, ROJ. 24. 04. 1976, DOMŽALE, ULICA SIMONA JENKA 13/C, ŠIVILJA, SAMOSTOJNI PODJETNIK 13. JANEZ COTMAN, ROJ. 07. 11. 1956, DOMŽALE, ULICA IVANA PENGOVA ŠTEV. 7, AVTOKLEPAR, BREZ ZAPOSLITVE 14. ANDREJ KOVAČ, ROJ. 22. 10. 1988, DOMŽALE, LJUBLJANSKA CESTA ŠTEV. 112, GIM. MATURANT, ŠTUDENT 15. IVANKA GREGORC, ROJ. 28. 02. 1955, PŠATA ŠTEV. 88, TEKSTILNI TEHNIK, UPOKOJENKA 16. BRANISLAV ŠKRABA, ROJ. 08. 04. 1956, HOMEC III. ULICA ŠTEV. 1, AVTOMEHANIK, SKLADIŠČNIK 17. MIHA KRIŽNIK, ROJ. 28. 08. 1977, DOMŽALE, LJUBLJANSKA CESTA ŠTEV. 85, FINOMEHANIK, STROJNI VZDRŽEVALEC 18. KRISTINA BOLARIĆ, ROJ. 12. 12. 1988, PRESERJE PRI RADOMLJAH, TOVARNIŠKA ULICA ŠTEV. 57, GRAFIK, PRODAJALKA 19. MUSTAFA VELADŽIĆ, ROJ. 30. 10. 1948, DOMŽALE, SLAMNIKARSKA CESTA ŠTEV. 2, VOZNIK MOTORNIH VOZIL, UPOKOJENEC 20. MILJENKO BOLARIĆ, ROJ. 28. 12. 1964, PRESERJE PRI RADOMLJAH, TOVARNIŠKA ULICA ŠTEV. 57, STR. TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE, SKLADIŠČNIK 27. ALBIN DEČMAN, ROJ. 22. 08. 1978, DOMŽALE, ULICA SIMONA JENKA ŠTEV. 13/C, EKONOMSKI TEHNIK, SAMOSTOJNI PODJETNIK 28. JOŽE ŠTEBLAJ, ROJ. 03. 05. 1937, DOMŽALE, LJUBLJANSKA CESTA ŠTEV. 65, DELAVEC, UPOKOJENEC 29. TINA POGAČNIK PEČENKO, ROJ. 14. 10. 1982, SELO PRI IHANU ŠTEV. 22, UNIV. DIPL. EKONOMIST, TAJNICA 30. GREGOR ČERNAGOJ, ROJ. 08. 08. 1988, DOMŽALE, ŠTU-DLJANSKA CESTA ŠTEV. 10A, ELEKTOTEHNIK, VARNOSTNI TEHNIK 31. ALEKSANDRA MUNSTEIN, ROJ. 19. 12. 1962, DOMŽALE, ŽUPANČIČEVA ULICA ŠTEV. 1, EKONOMSKI TEHNIK, KNJIGOVODJA Številka liste: 7 Ime liste: ZARES - NOVA POLITIKA nova politika ZA PRIHODNOST 1. GREGOR HORVATIĆ, ROJ. 21. 12. 1977, DOB, VODNIKOVA ULICA ŠTEV. 14, USNJARSKI TEHNIK, DELAVEC 2. ALEKSANDRA PALISKA, ROJ. 09. 08. 1978, VIR, DVORŽA-KOVA ULICA ŠTEV. 6, EKONOMSKI TEHNIK, MATERIALNI KNJIGOVODJA 3. MITJA TOPOLOVEC, ROJ. 16. 07. 1979, ČEŠENIK ŠTEV. 13A, STROJNI TEHNIK, ABSOLVENT ORG. IN MANAGE-MENTA 4. SAŠA GERDEN, ROJ. 20. 05. 1979, GORJUŠA ŠTEV. 7, EKONOMSKI TEHNIK, ADMINISTRATOR - REFERAT Številka liste: 9 Ime liste: DS - DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE 1. CVETA ZALOKAR ORAŽEM, ROJ. 15. 04. 1960, DOMŽALE, POLJSKA POT ŠTEV. 10B, PROF. SLOV. JEZIKA IN PRIMERJALNE KNJIŽEVNOSTI, VODJA POSLANSKE SKUPINE 2. MIHA ULČAR, ROJ. 18. 02. 1976, DOMŽALE, PARTIZANSKA ULICA ŠTEV. 3, DIPL. VARSTVOSLOVEC, JAVNI USLUŽBENEC 3. ROBERT PAJER, ROJ. 02. 09. 1965, VIR, ERJAVČEVA ULICA ŠTEV. 8, STROJNI TEHNIK, KOMERCIALIST 4. VILMA NOVAK, ROJ. 06. 02. 1962, DOMŽALE, PREŠERNOVA CESTA ŠTEV. 30, SR. MED. SESTRA -BABICA, MEDNARODNI POOBLAŠČENEC ZA DOJENJE - IBCLC, MED. SESTRA S SPEC. ZNANJI 5. STANISLAV ŽIBERT, ROJ. 05. 09. 1955, RAČNI VRH ŠTEV. 19, KEMIJSKI TEHNIK, UPOKOJENEC 6. MATEJ ORAŽEM, ROJ. 05. 11. 1987, DOMŽALE, POLJSKA POT ŠTEV. 10B, ABSOLVENT PRAVNE FAKULTETE V LJUBLJANI, ŠPORTNI DIREKTOR NK DOMŽALE 7. MOJCA GABROVŠEK, ROJ. 12. 12. 1973, SELO PRI IHANU ŠTEV. 54, DR. BIOKEMIJE IN MOLEKULARNE BIOLOGIJE TER MBA, DIREKTORICA 8. JURČEK NOWAKK, ROJ. 02. 03. 1963, DOMŽALE, PREŠERNOVA CESTA ŠTEV. 30, VODJA PROJEKTOV NVO, AVTO-ELEKTRIK, DELO V NEVLADNEM SEKTORJU 9. JAKA KLAJDERIČ, ROJ. 25. 05. 1987, DOMŽALE, ULICA MATIJE TOMCA ŠTEV. 2, GIMN. MATURANT, ŠTUDENT 10. TATJANA JASENC, ROJ. 19. 06. 1968, RAČNI VRH ŠTEV. 19, ŽIV. TEHNIK, TRG. POSLOVODJA, KOMERCIALIST 11. MARKO JESENŠEK, ROJ. 28. 06. 1970, RODICA, FAJFAR-JEVA ULICA ŠTEV. 14, LABORANT, IZDELOVALEC PREMAZOV 12. BRANKO MIHOVILOVIČ, ROJ. 06. 11. 1951, MALA LOKA ŠTEV. 27, UNIV. DIPL.INŽ. ELEKTROTEHNIKE, PODJETNIK 13. MANCA LAZAREVIĆ, ROJ. 07. 07. 1990, DOMŽALE, DETE-LOVA ULICA ŠTEV. 12, GIMN. MATURANT, ŠTUDENTKA 14. VOJTEH BURKELCA, ROJ. 30. 10. 1955, SPODNJE JARŠE, CESTA PETRA MAJDIČA ŠTEV. 10, SREDNJA ŠOLA V ONZ, SAMOSTOJNI PODJETNIK DtiintJlirJlsku iilrjnkj Slífífnijt 1. JOŽE CUZAK, ROJ. 16. 03. 1947, DEPALA VAS ŠTEV. 24, STRUGAR, UPOKOJENEC Številka liste: 10 Ime liste: SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA SLOVENIJE 1. JAKOB SMOLNIKAR, ROJ. 22. 09. 1968, GORJUŠA ŠTEV. 9A, INŽ. AGRONOMIJE, STROKOVNI SODELAVEC KMETIJSKEGA INŠTITUTA SLOVENIJE 2. ROK RAVNIKAR, ROJ. 05. 07. 1977, SVETA TROJICA ŠTEV. 8, DR. MEDICINE, ZDRAVNIK SPECIALIZANT 3. KATARINA KARLOVŠEK, ROJ. 19. 04. 1975, DOMŽALE, ULICA ANTONA SKOKA ŠTEV. 7, POSLOVNI SEKRETAR, SAMOSTOJNA PODJETNICA 4. EMIL REMS, ROJ. 27. 01. 1964, ŽIČE ŠTEV. 8, AVTOLIČAR, KMET 5. MARJAN RUČIGAJ, ROJ. 13. 08. 1937, SREDNJE JARŠE, MLINSKA CESTA ŠTEV. 7, DIPL. ORG. DELA, UPOKOJENEC 6. JULIJANA ČERNIVEC, ROJ. 09. 03. 1942, ZGORNJE JARŠE, GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 4, KMETICA, UPOKOJENKA 7. JANEZ HRIBAR, ROJ. 25. 6. 1939, BRDO ŠTEV. 15, KMETIJSKI TEHNIK, UPOKOJENEC 8. FRANČIŠKA ROŽIČ, ROJ. 20. 03. 1950, SVETA TROJICA ŠTEV. 5, REJNICA, UPOKOJENKA 9. JANKO CENCELJ, ROJ. 17. 08. 1967, LAZE PRI DOMŽALAH ŠTEV. 3, OBDELOVALEC KOVIN, LESNI MANIPULANT 24. SEPTEMBER 20I0 Volitve 2010 41 10. ROZALIJA GABERŠEK, ROJ. 29. 12. 1982, ČEŠENIK ŠTEV. 7, DIPL. INŽ. ZOOTEHNIKE, KMETIJSKI SVETOVALEC 11. ANICA KODRIČ, ROJ. 27. 06. 1946, ZAGORICA PRI ROVAH ŠTEV. 3, GOSPODINJA, GOSPODINJA 12. MARJAN KOKALJ, ROJ. 06. 04. 1959, DRAGOMELJ ŠTEV. 101A, KOVINAR, KMETOVALEC 13. MARTA KLOPČIČ, ROJ. 04. 04. 1947, KOKOŠNJE ŠTEV. 19, EKONOMSKI TEHNIK, UPOKOJENKA 14. JANEZ GABERŠEK, ROJ. 04. 05. 1947, ČEŠENIK ŠTEV. 7, KMET, UPOKOJENEC 15. ANICA GLOBOČNIK, ROJ. 14. 07. 1948, ZAGORICA PRI ROVAH ŠTEV. 7, KEMIJSKI TEHNIK, UPOKOJENKA 16. VINKO KEPEC, ROJ. 26. 05. 1951, ZALOG POD SVETO TROJICO ŠTEV. 5, TEKSTILNI TEHNIK, UPOKOJENEC 17. POLONCA RAVNIKAR, ROJ. 07. 02. 1951, SVETA TROJICA ŠTEV. 8, GOSPODINJA, KMETICA 18. FRANC PEČNIK, ROJ. 16. 12. 1976, KOLIČEVO ŠTEV. 21, MESAR, KMET Številka liste: 11 Ime liste: SDS (SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE) SDS 1. ROBERT HROVAT, ROJ. 10. 04. 1971, DOB, STRITARJEVA ULICA ŠTEV. 18, KEMIJSKI PROCESNIČAR, POSLANEC V DRŽAVNEM ZBORU RS 2. DR. GREGOR VIRANT, ROJ. 04. 12. 1969, DOB, ULICA 7. AVGUSTA ŠTEV. 33, DR. PRAVA, UNIV. DOCENT 3. URŠKA KABAJ PLETERSKI, ROJ. 02. 02. 1978, DOMŽALE, MAČKOVCI ŠTEV. 67, GIM. MATURANT, VODJA KOMERCIALE 4. DR. MIHAEL BREJC, ROJ. 15. 11 .1947, DOB, ULICA 7. AVGUSTA ŠTEV. 31, UNIV. PROFESOR, UPOKOJENEC 5. MAG. LOVRO LONČAR, ROJ. 07. 09. 1968, VIR, ČUFARJEVA ULICA ŠTEV. 10, MAG. ZNANOSTI - KADROVSKI MANAGEMENT, SEKRETAR 6. MAG. MAJDA PUČNIK RUDL, ROJ. 27. 05. 1957, HUDO, POTOČNA ULICA ŠTEV. 2, UNIV. DIPL. SOC. DEL., MAG. ORG. DELA, SEKRETARKA 7. JURE DOKL, ROJ. 07. 05. 1982, IHAN, IGRIŠKA CESTA ŠTEV. 10, UNIV. DIPL. POLITOLOG, VODJA SLUŽBE ZA NAROČNIŠKA RAZMERJA IN REKLAMACIJE 8. TOMAŽ DEŽELAK, ROJ. 26. 04. 1969, DOMŽALE, GOSTIČE-VA ULICA ŠTEV. 22, DIPL. EKON., SPEC. ZA MANAGEME-NET, INŠPEKTOR I 9. MARIJA DOROTEJA GRMEK, ROJ. 11. 04. 1946, DOMŽALE, SAVSKA CESTA ŠTEV. 31, DIPL. ORG. KIBERNETIKE, ZPIZ 10. ROMAN LAZAR, ROJ. 23. 10. 1963, DRAGOMELJ ŠTEV. 4, PRODAJALEC, VODJA MARKETINGA 11. FRANC SIMON, ROJ. 17. 05. 1971, KRTINA ŠTEV. 37/A, AVTO-MEHANIK, SAMOSTOJNI PODJETNIK 12. MARTINA URBANIJA, ROJ. 18. 01. 1959, ROVA, ROVSKA CESTA ŠTEV. 44, EKON. TEHNIK, REFERENT V RAČUNOVODSTVU 13. MATJAŽ GERČAR, ROJ. 11. 12. 1982, VIR, ČUFARJEVA ULICA ŠTEV. 14, ELEKTROTEHNIK - ELEKTRONIK, TEHNIČNI UREDNIK SPLETNIH PORTALOV 14. JURIJ MILANOVIĆ, ROJ. 13. 01. 1971, DOB, ULICA MIRANA JARCA ŠTEV. 1, DIPL. INŽ. ORG. IN MANAGEMENTA, GLAVNI INŽ. 15. URŠKA MAVČEC, ROJ. 10. 10. 1985, DOB, LJUBLJANSKA CESTA ŠTEV. 36, GRADBENI TEHNIK, KOZMETIČARKA 16. FELIKS LAMPRET, ROJ. 18. 05. 1953, DOB, LJUBLJANSKA CESTA ŠTEV. 30, POKLICNA ŠOLA, UPOKOJENEC 17. UROŠ LIMONI, ROJ. 12. 03. 1984, DOB, ULICA 7. AVGUSTA ŠTEV. 17, ELEKTRONIK, PRODAJA 18. ANDREJA BOLHAR, ROJ. 30. 11. 1949, DOMŽALE, USNJARSKA ULICA ŠTEV. 6, ARANŽER, UPOKOJENKA 19. ANDREJA DOVER, ROJ. 25. 12. 1958, DOMŽALE, SLAMNI-KARSKA CESTA ŠTEV. 3B, DIPL. GEOGRAF IN SOCIOLOG, UČITELJ GEOGRAFIJE 20. BOŽO DOLENC, ROJ. 16. 09. 1946, DOMŽALE, PREŽIHO-VA ULICA ŠTEV. 19, ELEKTOTEHNIK, UPOKOJENEC 21. ALEKSANDER KABAJ, ROJ. 14. 01. 1947, DOMŽALE, MAČKOVCI ŠTEV. 67, TT TEHNIK, ZASEBNIK 22. LJUBICA BARIĆ, ROJ. 11. 07. 1956, DOB, FINŽGARJEVA ULICA ŠTEV. 16, DIETNI TEHNIK, VODJA PREHRANE 23. ROMAN KURMANŠEK, ROJ. 05. 02. 1951, GORJUŠA ŠTEV. 2, DIPL. INŽ. STROJNIŠTVA SPEC., VODJA OPERATIVNO TEHNIČNEGA SEKTORJA 24. MARTIN GRAŠIČ, ROJ. 05. 10. 1954, NOŽICE, GOSTIČEVA CESTA ŠTEV. 39A, STR. TEHNIK, VOZNIK 25. BOGDAN OSOLIN, ROJ. 18. 06. 1960, DOB, KAJUHOVA ULICA ŠTEV. 4, PREDMETNI UČITELJ, UČITELJ 26. BARBARA FEKONJA, ROJ. 11. 07. 1974, DOMŽALE, SLAMNIKARSKA CESTA ŠTEV. 3/A, UNIV. DIPL. EKONOMIST, DAVČNA SVETOVALKA 27. MAG. MOJICEJA PODGORŠEK, ROJ. 22. 06. 1964, SELO PRI IHANU ŠTEV. 55, MAG. BIBLIOTEKARSTVA, UNIV. DIPL. KULTUROLOGIJA IN UČITELJICA BIBLIOPEDAGOŠKO 28. MIHA WEITH, ROJ. 10. 07. 1984, BREZOVICA PRI DOBU ŠTEV. 13, INŽ. ELEKTRONIKE, TEHNOLOG 29. DR. MARKO FRANGEŽ, ROJ. 19. 10. 1958, SPODNJE JARŠE, JAKOPIČEVA ULICA ŠTEV. 14, DR. MEDICINE, ZDRAVNIK SPLOŠNE MEDICINE 30. SLAVKO CIGLAR, ROJ. 14. 09. 1948, DOB, VODNIKOVA ULICA ŠTEV. 2, STROJNI TEHNIK, KOMERCIALIST, UPOKOJENEC 31. DR. ROMANA JORDAN CIZELJ, ROJ. 08. 01. 1966, ROVA, HRASTIČJE ŠTEV. 22, DR. JEDRSKE TEHNIKE, SLOVENSKA POSLANKA V EVROPSKEM PARLAMENTU Številka liste: 12 Ime liste: LISTA OBRTNIKOV IN PODJETNIKOV ALEŠ JUHANT IN SKUPINA VOLIVCEV 1. ALEŠ JUHANT, ROJ. 15. 01. 1963, VIR, ZOISOVA ULICA ŠTEV. 6, GIMNAZIJSKI MATURANT, DIREKTOR PODJETJA 2. ALEŠ TEKAVEC, ROJ. 07. 07. 1963, VIR, ALJAŽEVA ULICA ŠTEV. 10, GRADBENI TEHNIK, DIREKTOR PODJETJA 3. MARIJA RESNIK, ROJ. 30. 11. 1950, DOMŽALE, KOKOŠJE ŠTEV. 12, KREATOR, DIREKTORICA PODJETJA 4. ANŽE LENČEK, ROJ. 24. 08. 1979, DOMŽALE, ŽELEZNIŠKA CESTA ŠTEV. 4, UNIV. DIPL. INŽ. ŽIV. TEHNOLOG, SAMOSTOJNI PODJETNIK 5. BOJAN PETERKA, ROJ. 27. 11. 1959, ŠKRJANČEVO ŠTEV. 43, ELEKTROMEHANIK, SAMOSTOJNI PODJETNIK 6. MARTA BURICA DOLINAR, ROJ. 30. 01. 1957, DRAGOMELJ ŠTEV. 67, GOSTINSKA TEHNICA, SAMOSTOJNA PODJETNICA 7. ZORAN POLJŠAK, ROJ. 03. 04. 1956, DOB, VEGOVA ULICA ŠTEV. 12, DIPL. INŽ. KEM. TEH., DIREKTOR PODJETJA 8. MARJAN ANDREJ POČIVAVŠEK, ROJ. 21. 10. 1947, DOMŽALE, LJUBLJANSKA CESTA ŠTEV. 119A, INŽ. ELEKTROTEHNIKE, PROKURIST PODJETJA 9. MOJCA ALIČ, ROJ. 15. 06. 1966, VIR, ŠARANOVIČEVA CESTA ŠTEV. 28, FRIZERKA, SAMOSTOJNA PODJETNICA 10. MILAN SKOČAJ, ROJ. 02. 06. 1948, PRESERJE PRI RADOMLJAH, GAJEVA ULICA ŠTEV. 59, ELEKTROMONTER, PROKURIST PODJETJA 11. DUŠAN FLORJANČIČ, ROJ. 26. 10. 1960, RADOMLJE, PERNETOVA ULICA ŠTEV. 6, AVTOMEHANIK, SAMOSTOJNI PODJETNIK 12. HELENA GRILJ, ROJ. 01. 04. 1950, DOMŽALE, MIKLOŠIČEVA ULICA ŠTEV. 15, FRIZERKA, SAMOSTOJNA PODJETNICA 13. VILJEM MAJHENIČ, ROJ. 06. 07. 1950, DOMŽALE, BER-NIKOVA ULICA ŠTEV. 6A, FOTOGRAF, SAMOSTOJNI PODJETNIK Številka liste: 13 Ime liste: LTD - TONI DRAGAR - LISTA ZA VSE GENERACIJE LTD Toni Dragar Lista Za vse generacije 1. TONI DRAGAR, ROJ. 07. 05. 1961, IHAN, NA LEDINAH ŠTEV. 1A, DIPL. EKONOMIST, ŽUPAN OBČINE DOMŽALE 2. ANDREJA POGAČNIK JARC, ROJ. 24. 03. 1947, DOMŽALE, PREŠERNOVA CESTA ŠTEV. 43, PREDM. UČITELJICA KEMIJE IN BIOLOGIJE, PODŽUPANJA OBČINE DOMŽALE 3. JOŠKO KOROŠEC, ROJ. 24. 05. 1968, PRESERJE PRI RADOMLJAH, TOVARNIŠKA ULICA ŠTEV. 23, STR. TEHNIK, VODJA VZDRŽEVANJA 4. STANE KOVAČ, ROJ. 02. 04. 1962, DOMŽALE, LJUBLJANSKA CESTA ŠTEV. 112, KUHAR, SAMOSTOJNI PODJETNIK 5. DAMJANA KOROŠEC, ROJ. 01. 03. 1965, DOMŽALE, LJUBLJANSKA CESTA ŠTEV. 80, PROF. RAZREDNEGA POUKA, RAVNATELJICA 6. MAKSIMILJAN KARBA, ROJ. 04. 09. 1947, PODREČJE ŠTEV. 22, VIŠJ. UPR. DELAVEC, UPOKOJENEC 7. KAMAL IZIDOR SHAKER, ROJ. 05. 10. 1982, DOMŽALE, MIKLOŠIČEVA ULICA ŠTEV. 1B, GIMN. MATURANT, PRED. MLADINSKEGA SVETA SLOVENIJE 8. MARJETKA KRISTAN, ROJ. 08. 07. 1962, SREDNJE JARŠE, JARŠKA CESTA ŠTEV. 39, EKON. TEHNIK, POSLOVODKI-NJA 9. MIRAN KRALJ, ROJ. 17. 05. 1957, PRELOG, BREZNIKOVA CESTA ŠTEV. 7, STROJNI TEHNIK, VODJA TEH. EKONOM. SEKTORJA 10. JANEZ BRECELJNIK, ROJ. 27. 07. 1949, PRESERJE PRI RADOMLJAH, PELECHOVA CESTA ŠTEV. 3A, STROJ. KLJUČ. UPOKOJENEC 11. ELVIRA ROŠIĆ KLJUČANIN, ROJ. 18. 05. 1973, DOMŽALE, SLAMNIKARSKA CESTA ŠTEV. 2, ARANŽERSKI TEHNIK, ADMINISTRATORKA 12. MILAN PEVEC, ROJ. 01. 08. 1969, VIR, ZOISOVA ULICA ŠTEV. 39, KOVINOSTRUGAR, SKLADIŠČNIK 13. JANEZ AVSEC, ROJ. 26. 09. 1968, STUDENEC PRI KRTINI ŠTEV. 7, STROJNI TEHNIK, SISTEMSKI ADMINISTRATOR 14. ALENKA KOVIČ, ROJ. 29. 04. 1977, DOB, GUBČEVA ULICA ŠTEV. 11A, UNIV. DIPL. PRAVNICA, VODJA PRAVNE SLUŽBE 15. KLEMENTINA VISENJAK PAVLI, ROJ. 30. 11. 1971, DOMŽALE, ULICA NIKOLA TESLA ŠTEV. 9A, UPR. ORG., DIREKTORICA 16. KLEMEN KALTNEKAR, ROJ. 19. 04. 1989, PRELOG, PRE-LOŠKA CESTA ŠTEV. 13, ŠTUDENT, ŠTUDENT 17. MIHA TEKAVEC, ROJ. 15. 10. 1982, HOMEC, III. ULICA ŠTEV. 6, KUHAR, NATAKAR 18. MARIJA MAJHENIČ, ROJ. 29. 10. 1947, DOBOVLJE ŠTEV. 14, INŽ. USNJARSKO PREDELOVALNE TEHNOLOGIJE, UPOKOJENKA 19. JURE SUŠNIK, ROJ. 19. 10. 1983, VIR, ZOISOVA ULICA ŠTEV. 30, AVTOKLEPAR, DIREKTOR 20. JOŽE ROŽMAN, ROJ. 12. 02. 1959, PŠATA ŠTEV. 41, KOMERCIALNI TEHNIK, DIREKTOR 21. PATRICIJA MALI, ROJ. 18. 12. 1969, PODREČJE ŠTEV. 83, GIMNAZIJSKI MATURANT, MARKETING 22. VALENTIN STARE, ROJ. 21. 01. 1954, VIR, ČUFARJEVA ULICA ŠTEV. 8, OSNOVNA ŠOLA, UPOKOJENEC 23. RADOVAN TRIFUNOVIĆ, ROJ. 25. 01. 1973, DOMŽALE, ULICA MATIJA TOMCA ŠTEV. 4, STROJNI TEHNIK, TRENER KK HELIOS DOMŽALE 24. LIDIJA MIHELČIČ, ROJ. 04. 08. 1966, DOMŽALE, JEŠETO-VA ULICA ŠTEV. 3, ORG. DELA - INFORMATIK, PREDSEDNICA SINDIKATA LEK D.D. 42 Volitve 2010 24. SEPTEMBER 20I0 25. FRANC ANŽIN, ROJ. 27. 03. 1950, SPODNJE JARŠE, JELOV-ŠKOVA ULICA ŠTEV. 14, UNIV. DIPL. PRAVNIK, UPOKOJENEC 26. JANEZ BIZJAK, ROJ. 26. 09. 1963, DOMŽALE, BREJČEVA ULICA ŠTEV. 28, UNIV. DIPL. ING. STROJNIŠTVA, POMOČNIK VODJE 27. IVANA BRODAR, ROJ. 26. 04. 1932, HUDO, KOVAŠKA CESTA ŠTEV. 14, OSNOVNA ŠOLA, UPOKOJENKA 28. ANŽE KOROŠEC, ROJ. 03. 03. 1979, DOMŽALE, SAVSKA CESTA ŠTEV. 11 A, GIMNAZIJSKI MATURANT, VODJA KOMERCIALE 29. TANJA ODER, ROJ. 07. 09. 1974, MALA LOKA ŠTEV. 18, FI-NOMEHANIK, PROFESIONALNA IGRALKA ROKOMETA 30. IGOR JERMAN, ROJ. 12. 07. 1975, DEPALA VAS ŠTEV. 47, STROJNI TEHNIK, VRHUNSKI ŠPORTNIK 31. TEJA GREGORIN, ROJ. 29. 06. 1980, IHAN, POKOPALIŠKA CESTA ŠTEV. 2, ŠTUDENTKA, VRHUNSKA ŠPORTNICA Številka liste: 14 Ime liste: LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA DOMŽALE IS