. Italijanski narod, rimskih i>oliIičuih i toviti zaščito narod individualnostim, ki gova lastna državo; ‘^0 oklepnih voz. V zračnih spopadih so italijanski j!\ n.?niw*'i lovci zbili 9 sovražnih le-x;iA so t,a zadeli izstrelki naših ru-‘ ,,pv-. da so ol> tuniški obali treščili v morje. Dve naši letali se nista vrniti ' oporišče. Sovražna letala so s siroinicami ob-streljevata vlake in postaie v Knla-' >r' i i i in na Siciliji. 3 ljudje so mrtvi, 13 ie pa ranjenih. Sovražna letala so snoči s stroini- naivisie vezi katoliške vere. gospo- srbskega zatiralca, ker ne more '^»Ji./aiZ,0!I1 ■ l)0trt'1,l,.°2a stika s za|)iti zafnania. muk in trpljenja, est-ko luko in z nasun monein. |K1j grozote sovjetskega jarma. Te duhovne zveze z Rimom in z hi niti vera niti domovina, niti egovim morjem *o osnova staro- ž>na. niti imetje, niti življenje ne vne omike in kulture te slovenske gle bili varne. ■I1 Spetlizione in abbotiamento postal« Poštnina plačana v gotovini Cena 1 lira DRUŽINSKI TEDNIK Leto XV. V Ljubljani, 1. aprila 1943-XXI. štev. 13 (698) : Sebi človek najmanj sveta : ve. « ■ : Slovenski rek »DRUŽINSKI TEONIKc izhaja ob četrtkih. UrednlitTO Im uprava v Ljubljani, Miklošičeva 24/111. Poštni predal 6t. 345. Telefon št. 33-32. — Karun postne hranilnice ▼ Ljubljani St. 15.303. — Rokopisov ne vračamo, nofrankiranih dopisov ne sprejemamo. Za odgovor je treba priložiti 2 liri v znamkah. NAROČNINA V* leta 10 lir, */* leta 20 lir, vse leto 40 lir. — V tujini 64 lir na leto. — Naročnino je treba plačati vnaprej. CENE OGLASOV V tekstnem delu: enostolpčna petitna vrsta ali njen prostor (višina 3 mm in širina 55 mm) 7 !ir; v oglasnem delu 4.50 lire. V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. — Notice: vrstica 7 lir. Mali ogia-» l : beseda 0.50 lire. Oglasni davek povsod še posebej. Pn večkratnem naročilu popust. Danes: NAS NOVI KRIMINALNI ROMAN PET MINUT POZNEIE (Gl. str. 2.) Siloviti protinapadi v Tuniziji Bombardiranje sovražnih ladij ob alžirski obali. Junaški boji italijanskega letalstva Glavni Stan Italijanskih Oboroženih cul ie objavil 2(i. marca svoje 1035. Vojno poročilo: V Tuniziji smo odbili sovražnikove napade. V zadnjih bojih- smo zajeli 294 sovražnikov in uničili 65 oklepnih voz in l(i tankov. , Močni oddelki letalstva Osi so znova bombardirali zbirališča sovražnih av-.,?>mo,b,ilov oklepnih voz in uničili ^0 oklepnih voz le- oOvražna letala so s strojnicami obstreljevala vlake in postaie v Kala-* >r i i i in na Siciliji. 3 ljudje so mrtvi, 13 ie pa ranjenih. Sovražna letala so snoči s strojnicami obstreljevala železniške postaje Listerno. Sezzo. C a m poltone in Vit-Jorio. Žrtev niso povzročila. Angleško torpedno lelalo. ki na ie zadelo naše protiletalsko topništvo v Trapaniiu. ie 'V!5 0 na tla blizu Pececa, Posadko še-mož smo ujeli. Glavni Stan Italijanskih Oboroženih ‘ 1(. te objavil 27. marca svoje 1036. '0|»o poročilo: .Na srednjem in južnem odseku tu-11 izuskeaa bojišča se nadaljujejo srditi bon. Letalstvo Osi živahno sodeluje s kopenskimi enotami in bombardira sovražno zaledje in zbirališče vozil. Nemški lovci so v letalskih dvo-bojih sestrelili 6 sovražnih letal. Nemška letala so ob alžirski obali napadla sovražni konvoj, zadela tri Parmke in bombardirala skladišča in Planiške naprave v Alžiru. •i ii, skupino sovražnih štirimotor-nui letal, namenjeno nad Cagliari. so lov C J ni’0.ci»'Orrli 111 in. m jo prisilili, da svojega poleta. prestregli izpremenila smer 1(.i7,i!i*'u nat* Italeriuorti ie naše proti-1 '. °. topništvo zadelo neko britan- sko izvidntško letalo, da ie treščilo v morje severno od Mondelle. Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 28. marca svoje 1027. vojno poročilo: Na tunizijskem bojišču, kier sovražnik močno napada, se nadaljujejo ostri boji. sile Osi se pa vztrajno bore. Nemški lovci so sestrelili 3 sovražna letala. Na morju ob alžirski obali so oddelki naših torpednih letal pod poveljstvom letalskega stotnika Manzi-nija Urbana iz Cesene in poročnikov Mure Battista iz Casrliariia in Bertuz-zia Irmeriia iz Riminija napadli včeraj zjutraj velik sovražni konvoj. Kljub hudemu sovražnemu od|>oru so naša letala potopila 3 sovražne ladje, ki so imele po 15.000. 10.000 in 7000 ton nosilnosti, neko drugo ladjo pa poškodovala. Nemška letala so istega dne napadla neki sovražni konvoj na zahodnem Sredozemskem morju in zadela s torpedi 4 sovražne ladje srednje nosilnosti ter eno od njih potopila. Naša letala so bombardirala skladišča petroleja v Tripolisu (Sirija!. Z operacij zadnjih dni se 5 naših letal ni vrnilo v oporišče. Sovražna letala so bombardirala in s strojnicami obstreljevala kraj Poz-zallo (Ragusa). Eno dvomotorno angleško letalo ie strmoglavilo na tla v okolici Sciacce. Posadko šestih mož smo zajeli. Tudi o letalcev z nekega drugega angleškega letala, ki ie treščilo v morje južno od Capriia. smo ujeli. Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 29. marca svoje 1038. vojno poročilo: ,.vNa južnem odseku tunizijskega bojišča smo s silovitimi protinapadi sovražnika močno ovirali. Pod pritiskom močnejšega sovraž-nikasmo izpraznili nekaj postojank. Itailfanslia in nemška letala so učinkovito posegala v boi. V letalskih dvobojih so nemški lovci zbili dve sovražni letali. DUCEJEVE BESEDE LETALCEM Proslava 20 letnice ustanovitve Kr. letalstva Rim. 29. marca. Dvajsetletnico usta-r,oviU0 italijanskega letalstva so proslavili slovesno na letališčih in pri letalskih družbah. Zavto priložnost so v Hunu razobesili državno zastavo na MpttolsUem stolpu, mestno zastavo pa na Poslopju senata. Pred Beneško palačo |p prevelo stražo kr. letalstvo. in11!!0 le sklenil z osebno navzočnostjo nni na letališču še prav posebno povzdigniti slovesnost v spo-uin .ustanovitve letalstva, ustanovitve. hi 10 je hotel sam. ^ spremstvu načelnika glav.nega generalnega Štaba, načelnilu>V glavnega etana suhozemske vojske, mornarice, letalstva in fašistovi; e milice, pod načelnika glavuega generalnega štaba, državnega podtajnika v vojnem ministrstvu 111 poveljnika kr, karabinjerjev so Duceia ob vhodu na letališče sprejeli podnačelnik glavnega stana »etalštva. general letalske eskadre, di-'jzije in brigade. Po običajnem s •renibo in po glasnem pozdravu razvrščenih oddelkov letalstva si je Duce najprej ogledal častno stražo, medtem v° so na letališču izobesili niegovo “{•stavo. Nato se ie Duce. ki je bil oblečen v uniformo prvega maršala imperija, hitro podal na letališče samo Tu je začel pregledovati oddelke, sestavljene iz bataljonov v zastopstvu kc. letalske akademijo. letnikov "tojen-cev, pomožnih častnikov, letalskih tovarišev ter oddelkov tistih, ki se pripravljajo na letalski poklic. Povelinik oddelka formacije 11111 ie poročal o Stanju sil. in medtem ko ie letalska godba zaigrala »KraMevo koračnico* in :■ (i lovmezzo«. se ie razlegel gromek pozdrav Kraliu in Duceju. Kn se le poklonil vojni zastavi, ki so’ io za-radi okoliščin prenesli na tisto letalsko oporišče, je Duce obšel in pregledal oddelke. V dolgi vrsti so stala ‘.stala skupine torpednih letal nove izdelave. pripravljena za polet. . Duee. ki sta mu tajnik za letalstvo 'n. Poveljnik te skupine dajala polas-{ "a., si ie hotel ogledati vsako nai-uiaiijšo podrobnost mogočne vrste le-5*1. Posadke vseh letal so stale na jiejj ob velikanskih krilih. Duce se 1® povzpel v notranjščino letala, kier "u le strokovnjak razlagal razne na-bL111 or°žje. Pri drugem vojnem ”'oju pa si ie pozorno ogledoval pri-IV‘*V(; 2a, metan je torpedov. Ko 'e od J>dilelka do oddelka, ie Masno pozdravljal letalce. - 'e , ol)^el in si podrobno vV.K-ual se druge vrste letal, ki so d‘, cVS!>-,na|nov.p>8eea izdelka, bodisi tein »v to °ys,ka- napadalna le-; h„i 1 p* letala-krizarke. Duce 1-.na! pri teh letalih presku-„01 ožje. Iii je tudi nainovejšega so i>ozdravili Duceia Je £feTvt„E s svojih poveljniških mest in so nato zaceli uporabljati orožje. Duce ie potem sprejel poročila o posadkah in letalskih oddelkih. Povzpel se ie nato na oder pred razvrščenimi letalci ter imel nanje kratek in klen nagovor. Bataljoni in posadke so nato zapele Giovinezzo. Potem so Duceiu znova izkazali vojaške časti, nakar ie pred odhodom z letališča zapovedal vaje z novimi vrstami letal. Ko ie prišel do opazovalnice ob robu letališča, so se razne skupine letal že dvignile. Vaie so bile dolgotrajne in dovršene. Celo vrsto najpogumnejših poskusnih poletov z novimi stroii in novo orožje, ki ie plod zadnjih letalskih skušenj, ie pokazalo bojne možnosti ogromnega pomena. Ob koncu letalskih vaj je Duce izrekel državnemu tajniku za letalstvo zadovoljstvo, takoj nato pa ie zapustil. letališče. Pozneje ie v nekem kraju v Srednji Italiji spreiel poročila r>ovelinikov eskadril. divizij in brigad kr. letalstva. Una nave da guerra italiana in perlustrazione sul Mediterra-neo. — Italijan-sita vojna ladja na preiskovalnem notovaniu po Sredozemskem morju. Govor Ek$e. Ermanna Amicuccisa Proslava 24. obletnice ustanovitve Borbenih Fašijev Na proslavi 24. obletnice ustanovitve Borbenih Fašijev v ljubljanski operi, o kateri smo poročali že pretekli teden, je imel državni podtajnik v ministrstvu za korporacije Eksc, Krmaniio Amicucoi govor, v katerem ie med drugim izjavil: Tovariši! Posebna čast mi ie spominjati se ustanovitve italijanskih borbenih fašijev in proslaviti začetni dan naše Revolucije v tem odličnem mestu Ljubljani, ki je vstopila v sklop italijanske fašistovske države po sili dogodkov, ki so med najbolj omembe vrednimi teh let: po vojnih in političnih dogodkih, ki imajo ravno v zborovanju 23. marca 1919 3110 izmed osnovnih točk svoje zgodovinske povezanosti. Pozdrav prebivalstvu Ljubljanske pokrajine Ta absolutna gotovost konstruktivne vrednosti veličastnih stvari, pri katerih smo danes obenem igralci in gledalci, to glol>oko prepričanje, da !>o iz tako ogromnega sunka omike in narodov ostala ona slika Evrope, oprta na načela moralnega reda in socialne pravičnosti, ki jih je Duce kot prvi na svetu potrdil na zgodovinskem zborovanju na trgu Sv. groba, mi daie možnost, da ob tej 21. obletnici prožim pozdrav ljubljanskemu ljudstvu, ki danes s svoio vrlino vere in delavno žilavostjo tvori del italijanske državne skupnosti. Mi smo dokazali, kako draga nam je ta pokrajina, ki sta io voina sreča in usodni razpad iz onega pestrega kupa, ki ga ie predstavljala bivša jugoslovanska država, poverila Rimu. s katerim jo vežejo od vedno poreklo in naivišje ve>,i katoliške vere, gospodarski razlogi potrebnega stika s triestsko luko in z našim morjem. zemlje, kulture in omike, ki jih italijanski narod v sili svojega velikega večtisočletnega duhovnega poslanstva z radostjo ceni in priznava. V vedri zavesti lastnega sijajnega imperialnega izročila ie hotela italijanska država po spontani pobudi in po vol i i Duceia dati tei pokrajini posebno ureditev, ki zagotavlja njenim državljanom spoštovanje ter izživljanje njihove iuridične, gospodarske in kulturne osebnosti, one osebnosti, ki je bila toliko let zatajevana in zatirana pod brutalnim režimom Srbov, s katerimi ljubljanskega prebivalstva v nobenem oziru ni vezala niti zgodovina, uiti veni. niti kri. niti jezik, niti interesi. Nujne dolžnosti domačega prebivalstva Italijanski narod, dedič velikih rimskih političnih izročil, zna zagotoviti zaščito narodnostno različnim individualnostim, ki jih obsega njegova lastna državna skupnost. Toda pravico do te zaščite veže z dolžnostjo absolutnega spoštovanja višje in nedotakljive suverenosti države s strani vseh. Država se ne more odpovedati, da nalaga z neomajno odločnostjo vsem to spoštovanje in. kadar je treba, tildi z najtršimi sredstvi. r>okoreč se najvišjemu zakonu javne blaginje. Prebivalstvo Ljubljane ve. da ie njegova usoda zvezana z usodo Italije in z zmago Osi. Ono dobro ve. da mimo tega ni izhoda, dobro ve. da ako se da zavesti od propagande in uporniških preteni proti vsakemu od prevratnikov ki delujejo za i sovražnih plutokratskih. židov- 'T boljševiških sil. bi to zani ■> ponoven padec pod peto — 1— P0. aii ier . d rune uio- Eupini lUlianj parto deirAmca set'entrionale. lin Sbarco repa rti oddelkov v nekem nri>tanišču severne Afrike. Izkrcavanje italijanskih planinskih Ljubljansko prebivalstvo ve. da ako vojne potrebe danes državi nalagajo na mejah železne ukrene varnosti, bo po Zrnati v državi našlo red in rimsko pravico, kakor tudi rešitev vseli svojih duhovnih in gmotnih..kulturnih in gospodarskih vprašanj in da bodo ti problemi obravnavati enako ravno na temelju onih načel, ki tvorijo osnovo politične akeiie Fašizma, ki je vstal ravno iz božanske pobude Duceia na milanskem zborovanju 23. marca 1919. Ta načela ki se niso sama proglasila za Miesiurtua: kakor glasovila načela francoske revolucije iz leta I78S).. marveč imajo in bodo imela za življenje naroda nedvomno višin in splošnejšo vrednost, so načela omike dvajsetega veku. so načela, ki bodo dala evropskim narodom varnost njihovega življenja in njihovo usode. Borba Fašizma proti silam uničevanja S popolno odločitvijo iu z žrtvami neštetih življenj mladih junakov, katerih imena so z zlatimi črkami^ zapisana na žrtvenikih naših mučenikov. je Fašizem stopil nasproti uničevalnim silam, da reši Italijo in Evropo pred strahotami boljševizma. 7. neskončno potrpežljivostjo, nf* opuščajoč nikakršnega jjoskusa za rešitev spopada s po-aianit ter za mirno dosego nove. enake in trajne Evrope ter njenih življenjskih prostorov je Mussolini stopil na pot vodilnim ia plutokratskim silam reakcije in starokopitnosti. Pohod na Rim ie prvi med vsemi zmagovito otvorit borbo proti uničevalnim silam na notranji fronti ter od kazal pot vsem drugim pokretom odpora, revolucija narodnih socialistov pa ie dovolila Nemčiji pod Hitlerjevim vodstvom, da si je strgala s telesa oklepajočo srajco, v katero so io bile posilile, ponižale in oblekle nesrečne mirovne pogodbe. Pogodba .štirih. Stresa iu Monakovo so utrudljive zaporedne stopnje, po katerih ie fašistovska 1 tali ia skušala do zadnjega trenutka z mirnimi sredstvi rešiti problem nove ureditvo Evrope. Na te plemenite, lojalne iu pogumne poizkuse za nekrvavo ureditev sveta so slepe in zaslepljena plutokracije odgovorile s činom, ki že sam po sebi točno obeležuje njihov značaj, njihova miselnost, njih divjo sebičnost ter njihovo brezobzirno zanikanje vsakega človeškega spoznanja. Odgovorile so z gospodarskim obleganjem, z onimi nepozabnimi in nepozabljenimi sankcijami, ki pa so vendar dala svetu prvič sijajen dokaz granitne enotnosti italijanskega naroda. zgrujenega popolnoma pod lik* torskimi znaki. Fašistpvski Italiji, ki ie zahtevala svoje mesto na soncu, katerega io osvojila s krvjo, svojih sinov v daljnih deželah Afrike, in svojo osnovno pravico do dela. so sile mednarodnega kapitalizma odgovorile z belo vojno izstradanja. Sveta pravica do Afrike Toda zmotili so se takrat v svojih računih, kajti mi smo v sedmih me-I secih s smelimi čudeži osvojili ob-] širno af.iško cesarstvo ter ga osvo-j bodili tisočletnega barbarstva. Motijo se danes, ako mislijo, da so nas za vedno odstranili iz Afrike, kaiti Duco je 1. februarja rekel legionarjem MVSN: ^Neukrotljiv kakor zakon težnosti gmote ie zakon politične težnosti narodov. Petdeset milijonov Italijanov ie težilo in bo težilo proti Afriki, kajti oni imajo enako au morda še večjo pravico kakor katbii koli drugi narod do življenja.« Na potu k Zmagi Danes so sile starokopitnosti in uničevanju povezane s plutokracijo in boljševizmom že tri leta jasno in otvorieno v vojni z nami. Bojevali smo se z njim s pohodom na Rim. Odbili smo njihov napad z železnim odporom našega čudovitega naroda proti nečloveškim sankcijam. Zdaj smo na potu k zmagi in jih bomo pobili dokončno na bojnem polju ne samo zaradi naše rešitve, marveč zaradi rešitve vsega sveta. Dovoli ie. ako opozorimo, da ne zapademo v zmoto, na strateška in taktična Leninova navodila sovjetom, navodila, ki naj jih ima zlasti pred očmi ljubljansko prebivalstvo, pri katerem se zalezovanje morda nadeja lažjega uspeha. »Ako hočemo pospešiti razpad meščanskih narodov.« ie izjavil Lenin. >se moramo posluževati zvijače, se pretvarjati, sklepati sporazume in zveze z njimi podpirati v raznih državah upore, tudi v nacionalnem smislu, toda vedno z naprej določenim ciljem, da dosežemo uničenje vseh režimov in vseh obstoječih narodnosti ter tako dospemo do enega samega režima, ene same vlade in ene same narodnosti, da dospemo povsod do sovjetov.« Grozote boljševiškega terorja To uničenje je boljševizem dosegel v Rusiji s pokoli, v spominu na katere se zgrozimo. Evo nekaj številk o zločinih ('teke: od leta 1917 do leta 1923 Čeka usmrtila: 1240 duhovnikov. med njimi 25 škofov (in iz teh številk jasno izhaja, kolikšno sovraštvo do vere preveva komunizem L 13.260 intelektualcev (med njimi 6873 profesorjev ali učiteljev in 8800 zdravnikov). 54.850 častnikov. 260.000 vojakov. 10.500 policijskih agentov. 48.000 orožnikov. 19.850 uradnikov. 192.000 delavcev. 815.000 kmetov. To so številke, ki bi iih nihče ne smel pozabiti. Kot primer in svarilo za to našo starodavno, veliko in slavno Evropo, ki jo hočejo Angleži celo zaupati sovjetski nadvladi, samo da bi zmagali z rusko krvjo, naj služijo pričevanja tistih, ki so v novejšem času spoznali strahote boljševiškega jarma. Ukrajina. Finska, baltiške države in Romunija so. žal. videle v tej vojni premžene svojp dežele po sovjetskih tolpah. Samo v Litvi ie bilo od 14. do 27. iuniia 1941. kakor nam izkazuje tragični obračun, neizpodbitnih dokumentov Nansenove komisije, usmrčenih 1100 duhovnikov. 15.000 pa iih je umrlo zaradi mučenja. 50 tisoč jih je bilo poklanih. 80.000 odpeljanih: 7000 katolisKih duhovnikov v baltiških državah ie bilo odpeljali iti na sovjetske kazenske otoke v Belem morju. Ko so Nemci pregnali Sovjete iz Ukrajine in baltiških držav, so Ukrajinci Letonci. Estonci in Litovci skozi m . 'ee in mesece objavljali v svojih lis.4i dolge strani objav staršev, ki so goreče iskali svoje sinove, ali sinov. ki so prosili za poročila o svojih starših, ali zakoncev, ki so izgubili zakonskega druga. Vsa ta obvestila so ostala mrtva črka: na stotisoče družin ie bilo že umčenih. razbitih ali razpršenih po kratkotrajni sovjetsKi nadvladi. Vsi se še spominiamo. kakšne so bile grozote španske državljanske vojne zaradi delovanja komunističnih celic in moskovskih agentov. Cerkve in samostani so bili opustošenj in požgani nune in duhovniki razmesarjeni. na tisoče in tisoče oseb mučenih in umorjenih v kleteh ječ od krvnikov rdeče strahovlade. Ker se globoko zavedamo usode, ki lii doletela vso Evropo, ako bi se Stalinove in Churchillove sanje uresničile. se danes z vsemi svojimi silami. do meje skrajnih žrtev, borimo v zavesti, da bijemo odločilni boj za življenje ali smrt našega in bodočih pokoleni. ! Tudi sovražnika iahko reši samo zmaga Osi Samo zmaga osi bo lahko tudi sovražnikom zagotovila socialni red in mednarodno pravičnost. Ohranitev civilizacije, ki sta io Rim in Evropa dala v stoletjih svetu in brez katere ne morejo preživeti v življenju narodov velike božje in človeške vrednote vere. domovine in družine, ie zaupana samo nam. o tovariši. In zares ni paradoks, ako trdimo, da bosta tudi ameriški in angleški narod dosegla samo po naši zmagi svoj pravični mir in se bosta morala samo zmagi Osi zahvalili za možnost mirnega obstoja v urejenem in pomirjenem svetu ter v mejah, ki iih postavlja jo svete pravice vseh narodov. Bilo je že bistroumno opaženo, da se nam ta voina. ki nam morda šele danes v celoti odkriva svoje dramatično bistvo, kaže kot veliko trenje med Američani. Angleži in Rusi za razdelitev kože totalitarnega italiian-sko-nemško-japonskega medveda. ‘ Toda ne glede na io. da ie tako zvani »totalitarni medved« še zelo živ in trdno odločen, da zelo drago proda svoio kožo. ki je sicer kot bogastvo kaj skromna, saj ie last treh »proletarskih držav«, in ne glede na to. da hoče krepko zgrabiti za vrat tri utvarjajoče si plutoboljševiške botre, ie jasno, da so sile Osi doslej naletele na oviro ne pri anglosaških, temveč pri ruskih oboroženih silah. Ako torej le iz čiste, dasi nesmiselne domneve, dopustimo za trenutek, da ne bi bilo mogoče ustanoviti v Evropi novi red Osi, bi nujno prevladal Stalinov program in to s posledicami. ki si jih je kaj lahko predstavljati. Del o Fašizma Naše delo pa gre od moralnega in socialnega reda. ki ie dosegel svoj višek v sporazumu med državo in cerkvijo, do temeljne borbe za avtarkijo. ki je najprej jamstvo naše gospodarske, potem pa še politične neodvisnosti, borbe za avtarkijo, brez katere bi Italija v vojnem času nikdar ne bila mogla dati vsakdanjega kruha svojim sinovom ter opreme. orožja in streliva svojim vojakom. To naše delo zajema ogromna melioracijska dela, ki so spremenila Pontinsko močvirje, sicilsko veleposestvo in zemljo v pokrajini Puglie, pa nešteta javna dejp, ki so oznikla v vseh kotičkih polotoka in na otokih. da bi svetu izpričevala nov. čudoviti obraz fašistovske Italije. To naše delo se razširja od okrepitve naše vojske, naše mornarice in našega letalstva, ki so od Indijskega do Atlantskega oceana, od vročega afriškega peska do zamrznjenih step Rusije, od Španije in Grčije zapisali večne strani junaštva in slave, do razširjenja fašistovske ideje v svetu, ki je vtisnila svoi pečat življenju in ureditvam bližnjih in dalinih držav ter sili danes celo naše sovražnike, da prevzamejo sisteme, skrbstvo in metode fašizma, kar naibolj zgovorno dokazuje svetovni pomen Mussolinije Revolucije. Vojna in obramba civilizacije Ni potrebno, da bi razpisali glasovanje ali da bi vzbudili polemike, da bi dali ime tej voini. Tudi bi bilo odveč, da bi se vpraševali, kakor se včasih sprašujejo naši sovražniki: »Zakaj se borimo?« Ime tej vojni in odgovor na to vprašanje smo že davno dalj v svojem italijanskem in fa-šistovskem srcu. Ta voina ie vojna za obrambo naše civilizacije. , Dne 24. oktobra 1919. ie Gabriele d’Annuuzio opozoril prebivalstvo riu-nie na zgodbo iz svojega voinc&a ziv-ljenja, ki io lahko dobe°ed>o somo na današnjo dogajanje, c/akni se borimo?« je neki večer vprašal Gabriele d’Annunzio na zboru no- vincev leinika 1899. ob robu Piave: 'Morda zato. da bi osvojili kak alpski greben, kos zaliva, kos zemlje v morju ali biserno skalovje latinske obale? Da. gotovo tudi za to se borimo. Toda velika stvar ni stvar zemlje, ie stvar duha. je stvar nesmrtnosti.« Kakor tedaj, tako se tudi danes borimo za tole: Naša velika stvar ie stvar duha. sitvar nesmrtnosti, stvar rimske in krščanske civilizacije. Obenem z našimi zmagovitimi četami koraka tudi nova Evropa in po končani zmagi bo po trdni volji Italije in Nemčije nastal, kakor ugotavlja svečana izjava z dne 1. marca po Ducejevem sestanku s Hitlerjevim zastopnikom, »novi red, ki naj vsem evropskim narodom zajamči varen obstoj, ozračje pravice in sodelovanja, prosto sleherne odvisnosti od pluto-kratsko-židovskega sveta in podpirana v razvoiu svojega dela in čuvanju medsebojnih interesov v varnih mejah velikega evropskega prostora.« Ž zmagovitimi četami sil trojnega pakta pa ie na pohodu tudi novi red sveta: In ponosni japonski vojaki ob strani katerih je za vsakogar čast biti, že uresničujejo pogoje tega novega reda v obrambnih prostorih velike Vzhodne Azije. Cilj ie obsežen in ogromen, toda to ne plaši 300 milijonov mož sil trojnega pakta. Zmagali bomo? Tovariši! V dosego tega cilja >e padlo na tisoče in tisoče naših bratov. Davi smo se poklonili na vašem vojaškem pokopališču grobovom onih, ki so na tem skrajnem kotu Kraljevine žrtvovali svoio cvetočo mladost za zmago. Zdai se jih hočemo spomniti in iih počastiti tako. kakor so zaslužili, sai so prelili kri za našo stvar. Počastimo iih torej z voljo do zmage in s tem. da v svojih srcih obnovimo prisego, da za vsako ceno. za ceno kakršne koli žrtve premagamo vse težave in vztrajamo »do zmage in še preko nje«. Tovariši 1 V imenu Kralia in Cesarja, vedno na razpolago Dncejevim ukazom, z našo vero. z našo gotovostjo, z našo nespremenljivo in neomahljivo odločitvijo. še enkrat, navzlic vsemu in proti vsem: Zmagali bomo! Nov ras z.a zatemnitev ie določil Visoki komisar. Do nadalinih ukrepov velja čas zatemnitve od 20.30 zvečer do 6.30 ziutrai. ... Najvišje cene zelenjavi in sadni z.a ta teden ie določil Visoki komisar. 1 kila rdečega zelja sme stari 2.25 lire. kislega zelja 4 lire. kisle repe 2.5C lire. repne cime 2 liri. motovilca 10 lir, regrata 4.50 lire. radiča 6 lir. špinače 3.80 lire. rdeče pese 3 hre, rdečega korenja, brez zelenin 4 lire. rumenega korenja 2 Uri. pe-teršilia 4 lire. zelene v gomoljih o lir. rumene kolerabe 2 liri. kolerabic 4 lire, črne redkve 1.50 hre. čebule 3 lire' osnaženega hrena 4 lire. jabolk L vrste 5.70 lire. jabolk II. vrste 5 lir. suhega lipovega cvetja 18 lir. Jajca so po 2 liri kos. Vse te cene veljajo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini. Blago, ki ie na prodaj po teh cenah, mora biti osna-ženo. zdravo in sveže. Prav tako morajo biti vse cene. vidno označene ne le samo na Vodnikovem in Pogačarjevem trgu. temveč tudi ua živilskih trgih v Mostah. Viču. šiški, na Sv. Jakoba trgu in pri vseh prodajalcih zelenjave in sadia. . Delovni čas v javnih uradih. Od 1. aprila 1943-XXI so uradne ure v javnih uradih Visokega komisariata in dru«ih uradih v_ pokraiini določene v naslednjem času: Od 8.30 do 12.30 ter od 15.30 do 18.30 vsak delavnik razen v soboto, ko so uradne ure od 8.30 do 13. Ob sobotah popoldne in ob nedeljah uradi ne poslujejo. , Prehranjevalni zavod Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino sporoča, da dobijo vsi ljubljanski po- Važno za vse naročnike! S pričujočo številko se začne novo četrtletje. Zato prosimo cen j. naročnike, da obnove naročnino. V ta namen prilagamo položnice. Vljudno Vas prosimo, poravnajte naročnino čim prej, da ne bo nerednosti v pošilja-nju lista. Upraya »Družinskega tednika«. »♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦«♦♦♦»>♦♦♦«♦•«♦»>«»♦♦♦♦♦« trošniki na februarske odrezke krompirjeve nakaznice no pol kile krompirja na osebo. Beli krompir ie po 2.10 lire kilogram, rdeči pa po 2 liri. Krompir razdeljujejo Kmetijska družba, Novi trg 3: Šarabon A. Zaloška cesta, in Gregorc & Co.. Blei vveisova cesta. Prehranjevalni zavod Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino objavlja, da je zmanjkalo iz zvitka, poslanega občini Ježica. 5 živilskih nakaznic za mesec april, in sicer s številkami 114.109 do 114.113. ki niso izpisane in so brez pečata. Te živilske nakaznice so neveljavne, na kar posebno opozarjamo vse trgovce in "ostinske otirate: le-ti so dolžni prijaviti pristojni oblasti vsakogar, kdor bi predložil katero izmed teh nakaznic. Prav tako ne smejo sprejemati samih odrezkov, ki so od nakaznice že odrezani. Nagrade delavcem na riževih poljih je sklenila dajati italijauska vla: da. Vsak delavec, ki ie zaposlen pri pridelovanju riža ima pravico za vsak dan svojega dela do enega kilograma riža. S tem upajo, da bodo žetve na riževih poljih dosegle kar najboljši uspeh. Pokrajinski prehranjevalni zavod sporoča, da bodo od 25.marca t. 1. do nadaljnjega prejemali upravičenci v starosti 60 do 65 let namesto svežega mleka kondenzirano, in sicer 1 ki- lo na osebo na mesec. Mleko morajo upravičenci dvigniti od 25. do konca meseca v pristojnih mlekarnah, kjer so na vpogled seznami vseh tistih, ki jim mleko pritiče. Osebne vesli POROČILI SO SE: V Ljubljani: g. Mirko Kdclilrr, poštni uradnik, in gdč. Angelca Stergulčcva. Lilo srečno! UMRLI SO: V Ljubljani: Matija Dežman, bivši izvoiček; Jcsip rroehazka, orožniški narednik v pok.; 7'»letni dr. Fran Tominšek, odvetnik; Janko KoriUky, magister pliarmacije; Anton Selan, višji Že le* n. uradnik v pok.; Ivanka Stekov a, vratarica Karmeličanskega samostana: Ludvik O^rin ; Ivan Klanšek; Miroslav Pezdir; TOletna Karol (loršič, bivši čevljarski mojster; Ludvik VHipičič, uradnik Prevoda; Marija Likovičeva; Terezija Slavec-Šimnovčeva, prodajalka sadja; Anton Blaj. V Komendi: Ferdinand Vode, vinski trgovec, posestnik in gostilničar. V Dolenjskih Toplicah: 6Sletna Marjeta dč Laghova. V Gornji Slatini pri Bosanskem Šamsu: Terezija Ličenova iz Maribora. V Mariboru: 92letna Fani Mallvjeva; OGletni Jožef Bohinc, skladiščnik državnih železnic; 391etni Alojz Žabkar, tehnični uradnik; (JTletna Justina Itebčeva; 60letni Franc Roškar, poljski delavec; 821etna Marija Mahajčeva. Na Dvcru pri Žužemberku: 23letni Jože Judnič, akademik. V Slvnici pri Celju: 85letni Matija Sebic, veleposest ni k. Na Vrhniki: Janez Burnik, dekan. Znamke V. bivše Jugoslavije, dobrodelne, čiste in tudi rabljene kupim. Ponudbe na oglas. odd. ^Družinskega tednika“ pod šifro: ,, Lepo ohranjene". ŠPORTNI TEDNIK Po še precej dolgem presledku ima mo možnost zabeležiti nekaj dogodkov z domačih športnih igrišč. Prihodnjo nedeljo se bodo začele prvenstvene tekme ljubljanskih moštev, pa so klubi porabili to nedeljo za nekako generalko in odigrali vrsto prijateljskih tekem. Zaposlili so dve igrišči, Marsovo za Kolinsko tvomico in Hermesovo v šiški. Glavna pozornost je veljala tekmi Hermes-Ljubljana, ki so jo igrali popoldne na šišenskem igrišču. Prvi prijateljski rezultati so bili: Mladika Korotan 5.0, Ljubljana-Her-mes 5-1, Mars-Tobačna tovarna 8 3; dalje mladinski tekmi: Vič-Zabjak 2-0, Vič-Hermes 3 1. Italijansko nogometno prvenstvo se nagiblje h koncu, še štiri nedelje, pa bo vsak na svojem mestu. Toda dotlej bo še precej naporov in truda, ker niti v vrhu niti na koncu razpredelnice ni prav nobene jasnosti. Narobe! Pa da vidimo najprej rezultate: Liguria-Torino 2-3, Atalantak Vene. zaa 12, LazioMilano 4-2, Bologna-Vicenza 12, Bari-Fiorentina 4-2, Arn-brosiana-Roma 0 2, Livorno Genova 3-1, Juventus-Triestina 6-2. Mnogo golov je padlo to nedeljo, rezultati so nekam neobičajni. Visok je poraz Triestine v Torinu, najbolj pa presenečata zmagi obeh moštev a repa, in to zmagi na tujem. Ni se mnogo spremenilo v razpredelnici, vsaj ne na prvi pogled. Ju-ventus se je postavila pred Ambro-siano, Lazio se je dvignil za dve mesti V resnici pa se je položaj precej zaostril. Glede prvega mesta bi se reklo, da se je stvar sedaj že omejila samo na dve moštvi. Livorno in Torino imata skoraj izključno besedo o tem predmetu. Livorno se je nekako zavedel, da ne blesti več tako osamljen na prvem mestu in je proti Genovi napel vse sile. Isto je napravil Torino proti Liguriji in ohranil razliko ene same točke do prvega mesta; količnik itak govori v njegov prid. Am brosiani ni š’o po sreči niti na nje nem — tokrat zelo spolzkem — te renu in je oddala obe točki Romi. S tem je morala dokončno pokopnt: vsa ugibanja o prvem mestu. Tudi Ju-ventus je po vsej priliki že prekratka. Zelo te je zamešal položaj na dnu razpredelnice Ligurija in Triestina sta oddali točke, ker sta jih hkrati Vicenza in Venezia dobili, sta se prvo-imenovanima približali do dosegljive bližine. Venezia na poslednjem mestu ima 17 točk, Vicenza tri mesta više jih šteje 19. vmes rta Triestina in Liguria, ki jih imata vsaka po 18. Ka teri dve od teh štirih moštev bosta izpadli? Pozicijska borba v središču ni več tako zanimiva. Rečeno je bilo že, da si je samo Lazio pomagal za dve mesti navzgor. Moštva ne morejo nič več ne dobiti ne zgubiti, utegnejo ramo še posredno vplivati na razvoj v vrhu ali na dnu, v kolikor nastopajo proti moštvom iz teh predelov. Močen kader občinstva si je stvoril Livorno; to nedeljo je imel na svojem igrišču 13 000 gledalcev in obenem najmočnejši poset dneva. Lazio in Ambrosiana sta imela po 15.000 ljudi, najmanj je potegnila Triestina v Torinu: samo 3 000 je bilo radovednežev za to tekmo. Moštva drugega razreda, ki so oko- li vrha, se še nadalje ostro bijejo za prvi dve mesti. Po nedeljskih rezultatih ie v vrhu dvojica Modena in Napoli, ki je prišla iz lanskega prvega razreda. Sicer pa je v ospredju dogajanj še vedno pet moštev in sa mo dve točki sta med prvim in petim. Iz Švice javljajo samo dva pomembnejša rezultata; igrali so polfinale v pekalu. V Bernu je bil rezultat Ser-vette Grasshoppers 1-4. v Luganu Lu ganoLocarno 7-0 V finale gresta to rej Grasshoppers in Lugano, trenut no najmočnejši moštvi v Švici. O. C/ HOMAN - NAPISALA MIGNON G. EBERH A RT 1 »Nevarno ie,« ie menil Howland. Šibila ie sedela za svoio malo pisalno mizo in ie dvignila glavo. llouvl-and ie »tal pri oknu. odprtem stežai. in zri na utico. Njegova trša ta postava ie učinkovala v tej maki sobici s jvoloečenim svetlim pohištvom še posebno mogočno. Njegov profil s topim nosom iti temnimi brki ■ji je zdajci priklical v spomin izraz, ki e« ie bila opazila J»ri njem takrat, ko sta vštric stopajoča otihaiala po Riihardovi poroki iz cerkve. 'lo _ je bilo pred trend leti v juniju. Bežno je takrat razmišljala, ali nemara cnti na podlehti krčeviti prijem n ione orokavičena roke »Nevarno ie.« ie ponovil. Morala bi si dati vzidati kakšno drugačno varnostno napravo. Recimo železno ograjo.* Vstala ie in stopila k iiieniu. ne do bi biila dokončala svoie pisemce mlekarju: hotela mu ie zabeliti nedolžen dovtij). zakai mlekar ie imel navado, da je vsak dan kai bi.črmimil o vročini. »Kai je nevarno? ie vprašala in položila roko Howlandu na rnnio. Sledila io njegovemu pogledu in opazila globoko spodai na sivem, razbeljenem asfaltnem hodniku hrzeče limli. ki so •e zdeli ko majcene lutke. Zaradi višine misliš? »Tale železna palica ie prava blaznost.« ie grajajoče menil llovvland. »Mnogo prenizko ie vzidana.« Kadar ie bilo globoko in veliko oikrno nastežai odprlo, te ie varovala pred padcem v globino samo železna miKca kakšnega pol metra nad tli. Ogledala si ie železno palico in se potlei zazrla v visoke trgovske doneh-niice Čikaea ki se ie med niimi svetlikala gladina Michiganskega jezera. Tega i uti iškega dne je bilo vroče, in zrak ie tako na močmigljal. da Šibila ni mogla razločili, kje se v da-' ja vi konča iezero in kie ee obzorje začne. , . , »Nalašč 6em si izbrala tole stanovanjce 1 ie povzela. >Nataši zaradi višine in razgleda. Roglei vendar, kako tebo ie! . ... , Samo bežno se je razgledal v daljavo. potlei se ie Pa takoi »)>et zazrl v globino, »("edno zares. Toda čeprav morda nisi omotična, je vendarle, nevarno. Menda bi ne bila navdušena če bi kdai kakšen tvoj gost strmoglavit odtod v globino. Hm? Sat imaš vendar včasih goste, ne?« Šibila se ie zasmejala. »Ne prepogosto. Hovvie sai sam dobro ves. zjv-tjenie ni kdo ve kako rožnato za dekle ki ei sama služi svoi vsakdanu kruli. Brez svinčnika lahko izračun is, kolikokrat in kolikšne zabave si tanko privn-č.iiu, če hočem prehiti o!» .svoij plači,« Sai si sama tako hotela.« te I*> kratkem molku dejol llovvland. nepremično gledajoč majcene jjostave na pričnem hodniku. Kako dolgo le zdaj že, odkar ei odšla iz varnega domačega gnezda? Tri teta. se mi zdi.-/ Natanko tri leta. . . Spet sta oba obmolknita, ledni te spregovoril llovvland: »Sai bi lahko ob Dianinem živela. Dovoli bogata ie.- Vse bi mi dajala, ee bi to iaz hotela.« Življenje bi b*io zaoio v resnici še mnogo hujše, če hi ne bila Diana tako zelo radodarna. Najemnina za stanovanjce ii požre precejšen del dohodkov. drugo gre za hrano, zobnega zdravnika, za godovna vezila in božične darove — za količkaj čedne, čeprav skromne obleke jki zmerom zmanjka... Diana se Pa oblači le v najdražje in najbolfte tkanine. »Ta obleka, ki io imaš zdajle, te bila nekoč — če kaj vem — Dianina?« ie menil llovvland Z zadovoljnim pogledom te. pobožala oku.šii cvetlični vzorec svoje puhteče poletne obleke. Da.< »Zdelo ee mi ie.« »Ni se ii podala.* je gostolela Šibila. »Samo dvakrat io je imela na sebi.« »Pa li ni nič nerodno oblačiti si obleko... ki., se Diani ne poda?« je vprašat llovvland. »Tak prosim te. llovvland...« je za-iecljala. trudeča ee. da ee izmuzne iz zadrege. »Zivkai le? Diana ie vendar moia sestrična. Obleka ie prikupna m moderna, skratka mnogo, mnogo lem ša ie kakor kakršna koli cunja, ki bi si io mogla sama kupiti. Zakai nat bi mi bilo nerodno?« llovvland je zmignil z rameni »Mislil sem samo...« Obrnil se te k njej in se ji nasmehnil, toda mrtvi izraz v njegovih nepredirnih rjavih očeh m niti za trenutek oživel. »Nikar ee ne huduj. Šibila. V Dianinih oblekah si ninogo prikuj nejša kakor Diana sa ma.< . »Sai se ne hudujem.« je kratko odvrnila Šibila. -Sploh p«; šla bi že lahko! Pripravljen« ie vse.« Kovcega ie bila poslala že na Postajo. Ročna popotna torba, klobuk in zavitek sladkor kov za teto Ljudmilo — Io ie še ležalo na nizki mizi Pred pofo. IN> odhoda vlaka imava še obilno časa. Kdai si pa bila prav za prav po-!edujikra.t ob Keutigernskem jezeru?« »Precej časa je že minilo. Na Jesen pred dvema letoma »eni preživela svoie počitnice tam. Dal. da zaprem okno. »Tak pusti.« se ie uprl. »Bom že iaz. — Tam ie še zmerom vse tako, kakor ie bil-o nekoč. Od maja Sp sj>el v#ii tisti meščani tam. prav tako kakor takrat, ko sva bila še otroka. Povoj mi. zakai sl se prav za prav laiko na lepem odločila. da se odpelješ tia? Ko sva se po-slednjikral videla, pred dvema, ne, pred tremi dnevi, še besedice nisi črhnila o tem.« »Tota Ljudmila- me je prosila, naj pridem.« »Ljudmila? Hei. kaj ee je pa zco-dilo? « »Nič.« ie zatesnjeno odvrnila Srbita. »To se pravi... vsai rekla nu da. m ne bilo kar koli v redu. Samo prosila me je nni pridem.« 9rt»la je stopila pred ogledalo in si dela svoj svetli slani nična glavo Skrbna in vea zatopljena se ie zdela v to opravilo, toda niene misli so bile pri Ljudmili, ki ie bilo njeno pismo čudno roteče in zagonetno, a njen enočnji telefonski klic se boli roteč in Se za sonetne jei. »Rada bi. da prideš. Šibila.« ie bila rekla Ljudmila. »Ob Kenliingerekem iezeru smo. Rada bi da takoi prideš.« _ »A zakai. teta Ljudmila? Kai se ie zgodilo?« — Ljudmila na to oploli odgovorila ni. temveč je deiala z daljnim, nenaravno zvenečim ela-’oni: »Prosim te. Šibila, pridi! Brž! Potrebujem te.« — »Kajpak da pridem, draga.« ie bila odvrnila Srbita. »Vendar, ali mi ne bi hotela Povedati, zakaj...?« — Odgovora ni bjlo: Ljud-mila ie bila že obesila slušalko. Prihodnji dan si ie Šibila priborila šesttedenski dopust, seveda s poro-štvom. da bo lahko JHi tem času spet nastojula stare službo Koi nato ie pripravila kovčege in ko k> ie jaiklical Ho w Lind Star v. vabeč io na obed. mu je sporočala novico, da bo oJpotovala na Kenligenisko jezero Potegnila si ie klobuk malce nad deeno oko. /Prav prijazen si. da me nameravaš spremiti na postajo,« ie rekla. »Tudi iaz bom kai kmalu potoval tja saj veš, za svojo letoviščno hišo moram malo poskrbeti. Spet bomo za ne-kai časa sosedi, zakai nekai tednov nameravam ostati taro.« Zaprl ie okno in zdnici ni bilo več slišati velemestnega ropota: sobica se ie. zdela odmaknjena vsemu svetu. Stopil ie k mizici in- vzel iz srebrne, škatle cigareto. Prižgal ie vžigalico, in ee zazrl v plamenček, medtem ko ie tm/vzc! : »Rad bi se h teboi nekai pogovoril. Šibila.« Niegov glas je zvenel j»oi>ol-nonta stvarno, a vendar ni mogel skriti nekam čudnega prizvoka — morda prav zato, ker ie le vse prestvarno zvenel. Šibila se ie sunkovito obrnila. »Kai pa?« llovvland se ie ukvarjal s prižiganjem cigarete — in. medtem se zdajci sjjomnilia. da ie JJuetila stanovanjski ključ v spalnici. »Počakai. Ho. wie.« ie rekla. >P0 ključ moram stopili.« Brž ie odšla v spalnico, vzela ključ s toaletne mizice in slučajno ii ie oko ol)viselo na Ljudmilinem pismu, ležečem j»leg ključev. Pismo ie bilo v ovitku. Naslov je bila napisala Ljudmilina roka z drobno, majhno pisavo, ki je biila sicer zmerom mirna in čedna. tokrat pa očitno živčna. Šibila ie vzela še pismo, da bi ga pokazala Hovvlandu, ki bi nemara utegni pojasniti malce zagonetno vsebino- ko sa ie J>a obrnila, ie opazita v ogledalu, da ii ie šiv nogavice zlezel na stran. Odložila ie jvismo nazaj na toalehio mizico. se sklonila in ei |»opravila nog t-vico. 1’olh-i se ie prepričala da ie okno v spalnici zaprto, »-gtu, i>o kline m krenila iz sobe. jvizabivši Ljudmilino psiiio med skodelico za puder in raz- irršikein. „ , ... Dahe vrmoilnnc Listek ..Družinskega tednika" O izvoru koruze Napisal Emilio Robledo Nekoč sem zapisal, da so dale sistemu starega sveta svoj pečat žita in riž. sistemu novega sveta pa koruza. Vsaka vrsta žita ie bila omejena na tisto poloblo, kier ie bila njena domovina. To ie veljalo do Kolumbovega odkritja Amerike. Odtlej se ie pa koruza hitro razširila Po vsej Evropi in zdi se, da so jo tudi na Kitajskem pričeli gojiti že v začetku 16. sloletia. Isti čas so se razširila druga žita in riž po Ameriki. Ameriška žita so vse boli razvita kakor evrazijska. Rž. ječmen, oves m riz izvirajo od divjih zvrsti, ki iih pa »e zmerom kaj hitro spoznamo kot prednike teh kultiviranih žit. Narobe so pa ameriške zvrsti koruze, krompirja in paradižnikov že tako prevzgojena, da jim le težko določimo izvor in prednike. Rastlinoslovec mora torej hočeš nočeš sklepati, da imajo ameriška žita ysekao neprimerno starejšo preteklost, za kakšnih deset tisoč let daljšo kakor evropske zvrsti. Koruza ie nedvomno najstareiša ' domača rastlina. Koruzni strok s svojo pravilno razporeditvijo zrnc je vse-kako prava nakaza v rastlinskem svetu, hkrati je pa izredno praktičen. S stališča primitivnega človeka s> . težko zamišlianio živilo, ovito v pnmernejši ovoi. Če nai bi izbrali rastlino, kakor nalašč ustvarjeno za človeka, bi se morali pač odločiti za koruzo. In tako spoznamo, da sta koruza in človek v Ameriki že cd pradavnih ini tesno zvezana med seboj. Nikjer ae more koruza rasti brez človekove pomoči. Koruza namreč nima več zmožnost) drugih žit. ki sama raztresajo svoja semena in prežive brez 51oveške pomoči več rodov, zakai koruza ie izgubila zmožnost, da bi sa: i s svojim sladkim stanom prebudila tudi mrtveca. Mladenič ie bil mlad. črn, stalit in močan. Ime mu ie bilo Marko. Dekle ie bilo vezilja, vedela ie o fantu le to. da mu ie ime Marico. Vsak ve čer sta se vozila z gondolo orl Lida do Murana in Malamotet. Čudila sta ee. da se nista že prej spoznala, ker eta bila oba iz Benetk Nekega večera, ko sta «e že navžlla poljubov, ie mladenič dejal: »Nineta. prav za prav bi moral bit' hud nate.« j-Z Trka j ?< » Doslei me še nisi vprašala, kdo sem.« Glasno se ie zasmejala: »Ti si moj Marko in to mi ie dovoli.« »Mila moia. feaiko ie mogoče, da si samo s tem zadovoljna?« »Zadovoljna eem, ker vem. da me ljubiš. Če bi me ne ljubil več. bi vrgla v morje, četudi bi bil sam Marko Floreiitini.« Marko Florentini ie bil sin naibn-gateišega meščana v Benetkah. Bi! ie na gla«u kot najlenšii uiladeniič. Žensk p so norele za njim. Nineta ni slutila, da je mladenič, ki sedi poleg nie, sam Marko Flcuren-tini. Zašepetal ii ie: »Tudi če bi bil Marko Florentmi, bi mogel ljubiti le tebe. Samo tebe in nobeno drugo...« V palači Aleksandra Marchini ia v Benetkah je zavladala velika žalost. Katarina, edina hči. ie bila bolna. Že dva tedna ie zaman čakala zaročenca. Izvedeli so. da ui šel iz Be- netk, da zahaja vsak večer na morje, fejer se prevaža v gondoli z neko mlado vezd'1'io. Stari Marchini je bil globoko užaljen. PripravUen ie bil zaradi taikš-nega mladeničevega postopanja preklicati zaroko svoie hčere. Toda njegova edinka je bila smrtno zaljubljena v nezvestega ljubčka. Vse bi mu odpustila, samo da se spet vrne k niei. Marchima se je odločil, da z zvijačo poravna zadevo. Spomnil se je evoie Aorodinice Juiliette Orlandi, lepot/ice, ki je nedavno prei postala vdova. Vse Benetke so žalovale z njo. tudi Marko Florentimi. Marchini je poklical Ju-lieMo k sebi. ji pojasnil položaj in ji ponudil veliko v ido denarja, če se ji posreči, ločiti Florenlinra od mlade vezilji?. Id se ni hotela za noben denar odpovedati ljubljencu. Lepa vdova je nekai Pasa oklevala, naposled pa pristala. Mož se ii res že n;i ohladil v grobu, toda Marko ie bil lepotec, mlad i.n bogat kavalir, ki ji je nekdaj že dvoril. Mimo tega bo poizkusila vse na skrivai tako. da ne bo nihče izvedel o tem tem. Po navodilu starega Marehiniia ie lepa Julietta še Mega dne napisala dve pismi Prvo, Marku Florentiniju s e ie glasi!«: »Dragi moj Murko! Kako je mogoče, da Vas vič več ve vid>'m? ali se me morda izogibate? Morda ste še jezni, ker Vas tedaj višem hotela uslišati? Pred dnevi sem nehala žalovati in zdaj se Vas spominjam. Zelo bi me razveselilo, če bi mogla spet slišati Vaše besede, ki ste mi jih nekoč šepetali na uho. Če vam je «.,o-goče, pridite nocoj na Čampo ^ormo-sa Potrkajte o polnoči trikrat zaporedoma na ona spodnja vrata in odprla se Vam bodo. — Julietta.« Drugo pismo, poeflamo vezilji Ni-neti. se je glasilo takole: >Nedolžno dekle! Ti veruješ prebrisanemu ženskarju in zvodniku Marku Florentiniju, ki Te vara in se igračka s Teboj. Kakor je prevaral svojo zaročenko Katarino Marchini, prav tako vara zdaj Tebe. O tern se lahko prepričaš nocoj, točno o polnoči, na Čampo Formosi, kjer bo Tvoj miljenec potrkal na vrata neke palače in se vtihotapil k svoji Iju-bici.t Po svojih zaupnikih je dal stani Marehinii obe piismi nemudoma dostaviti naslovljencem. Istega večera sta bila zaljubljenca spet v gondoli. Poslušala sta gondo-ljerjevo pesem kakor običajno, srečo pa rima ie kalil strup, ki ga je ljudska zloba vcepila v niuni srci. Marko ie razmišljal o lepii Julietti. po kateri ie neikdai zelo hrepenel. Za] mu ie bilo Nimate, toda strast ie bila močnejša od njega samega. Ninetii ie prav taiko lebdelo pred očmi brezimno pismo. Trdno ie sklenila. da bo šla na določeno mesto in se prepričala, ali iii ie Marko res nezvest. Njeni polimbi po boli nocoj volni bridkosti, tudn' on jo je poli ubijal brez one strasti, ki io ie čutil do nje ob drugih večerih. Revica se ie tolažila. da se ii tako le zdi in da ie njen Marko ne bo nikoli zapustil... Na Čampo Pormoai ie udarilo polnoči. ko je Nineta opazila, kako se nien Marko v spremstvu neke dame tihotapi 9kozi vrata palače v stanovanje. Ubogo dekle ni moglo prenesti tega. Še isto noč se je vrgla v morje iin utonila. Ko se ie naslednjega i-utra stari Marchini n apotiil le sorodnici Julietta, ie bid zelo presenečen. Namestu poročila. da ie spretno nastavljena past uspela, ie 'izvedel, da ie mlada vdova pobegnila z nekim lepotcem. Pustila ie zanj na mizi le majhen listek z besedami: »Ljubezen ie kakor žerjavica. ki žari na vse strani. Tudii mene ie opekla. Denarja imava dovolj in se ne bova tako kmalu vrnila domov.« Po tedanjih nazorih bogataševi edinki Katarini ni kazalo dritigega. kaikor da ie odšla v samostan, iskat tolažbe razočaranemu srcu... Otroški voziček — moderna pridobitev Indijank Ko so v prejšnjem stoletju Indijanke prvič ugledale otroški voziček, jim je močno ugajal in ga je vsaka hotela čim prej kupiti svojemu malčku. Seveda so pa pri tem pozabile vprašati po njihovi uporabi in so se držale svoje stare navade. Ker so svoje otroke poprej zmerom nosile na hrbtu, so zdaj z njim vred zavihtele na pleča cel voziček in z njim ob potu svojega obraza hodile okrog, samo da bi pokazale kako moderne so. Ladja v obliki laboda K najsvojevrstnejšim ladjam kar jih je sploh bilo, smemo pač prištevati tako imenovan labodji čoln, ki ga je leta 1860. izgotovil neki kapitan, čoln je imel obliko velikega laboda, ob strani je imel jadra, v labodjem trebuhu so se pa vozili ljudje, dočim je moštvo čolna zasedlo gornje prostore. Kopan je pred dve sto leti Proti koncu 18. stoletja so se ljudje posamič pričeli kopati na prostem. Kakšne težave je to kopanje prizadevalo ženskam, kaže pismo, ki ga je neka bogata Hanuoverčanka pisala svojemu možu: ZRCALO naših dni Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 8 lir Hudobnost brez primere Priobčujemo, kakor smo prejeli: Zadnjič sem kupovala na treru kokoš, in sicer bi rada dobila takšno, ki bi pridno nesla jajca. Ustavim se torej pred žensko, ki je držala v roki kokoš, jo vprašam po ceni in ali kokoš nese. »Seveda nese. Potipljite, saj ima že jajce!« Otipala sem res nekaj jajcu podobnega, plačala in odnesla živalco domov. Kokoš je klavrno pobešala glavo in ni ne jedla ne pila. »Bo že boljše, ko bo znesla .jajce,« sem menila. Čakali smo na jajce. Prvi dan: ni, drugi dan: nič, le njena roža ji je postajala vse bolj vijoličasta. Začelo se mi je, dozdevati, da le ni vse v redu. Hajdi z njo k živinozdravniku! Tudi ta je otipal jajce, ki pa ni hotelo na dan. Posegel je torej po jajcu in izvlekel — krompir! Kaj pravjte? Mar ni to strašen dokaz človeške pokvarjenosti, ki se nam je zarežal iz zrcala naših dni?! H. C., Ljubljana »Premisli, celo kopala sem se. Potem, ko so me moje spletične pripeljale v zaprtem vozu do reke in me oblekle v dolgo kopalno obleko, so me ponesle iz voza in me držeč za ramena in za noge večkrat zapored potopile z vsem telesom v vodo...« Jimiiimimiimmiiimiiimiimimcj; i 0 KV IRJI “ za Z2 E SLIKE. FOTOGRAFIJE. GOBELINE. = f KLEIN ! | LJUBLJANA, Vvoltova 4 = niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ulitimi iihii ii!?- FR. P. ZAJEC IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA,sedal Slrilorlevo ul. 6 pri frančiškanskem mostu Vsakovrstna oCaia, catinogiedi, 'opiomeri, taron-etn. Motornem, Ud. Venka utira ur. mlnirt m srt imune. Simi kvalitetna opilka Cenik' breiratno FILATELISTI POZOR! Najugodnejše kupite in vnovčite znamke vseh kontinentov do poslednjih okupacijskih znamk — v knjigarni Janez Dolžan, Ljubljana, Stritarjeva 6. OISTIMATkEŽ nalbolie sredstvo za čiščenje oblek, poskusite in zadovoljni boset. Čistimadež zahtevajte v vseh trsrovinah in drosreriiah. erlavna zaloga PETRONAFTA.. Ciril-Metodova 35a. prej Tyrševa. PLAČAJTE NAROČNINO! L ZfiMOTANA AFERA I NAPISAL D. H (Nadaljevame iz prejšnje št '.'kc) Glenn ie vstal in stopil k Tufnellu. ki ie še zmerom stal. Potem ie s tihim glasom povzel: . »Oba ie omamil whiskv. ki iima ga le prinesel tisti večer hišnik Furlow. Ali se spominjate dkoliščine: Furlo^ .“Sti večer nenavadno dolgo bdel. /.akaiv, Naiorei iima le prinesel ure-malo vvhiskvia. Zakai? Gotovo zato. da iu ie lahko z vvhiskviem. ki iima ca ie pozneie Prilil, omamil č'e bi bil to prei Stoni, bi bilo to v Škodo niemo-vemu načrtu Ko sta Rolland in Cie-rald popila \vhiskv. sta nostala utrujena in sta odšla snat. To ie tudi mv-lasnilo. zakai Rolland. ki ie navadno v postelji kadil tega tisti večer ni storil. Pri priči ie namreč trdno zaspal — in se ni več prebudil. Siromak!«: Nastala ie tišina. Glenn. ki ie bil "fei od razburienia vstal, ie zdai SDet sedel. »Sedite Mr. Tufnell.« je dejal. Toda lufnell ie odkimal iu dalie stopal po sobi sem in tja k*e.nn je tnUoi nato mirno dalie nri-P,®v(?p.oval: »Nemogoče ie sicer raz-uemti posamezne podrobnosti umora. nn?,.wa- ,? da ie FurIo\v omamlje-pa i ^ prinesel iz ni»V f;u1ovo1 sol)o - kar ni bilo atiko — n h če drugi v hiši namreč Potem*110 • a-itotliPfTa '"«*a nesti, nož n na i hr ž potisnil v roko bo(J na se 'e dovoli ?!o- tožil OpILiV -Rnl,a!'r,ove nrsi in note A 7 ni'<*Toda poslednji odločilni dokaz. Mr. Glenn?« »Ga bom v kratkem dobil.« ie odgovoril Glenn. »Drevi se bom odpeljal domov. Cez en dan ali dva se bom vrnil z vsemi potrebnimi dokazi in upam, da bom tedai tudi že vedel za vzrok umora, ki ie zazdai še 7avit v temo. Ne boite se ostati sami s Fur-lowom. samo pokazati mu ne sinete, da sta česa sumite. Bodite zdai tako prijazni in mu pozvonite prosil ga bom. nai stopi po moio torbo.« »Furlow.« ie rekel, ko ie vstonil hišnik, pustil sem svoio torbo v gostilni pri Belem jelenu'. Ali ste tako dobri in stopite ponio. potem mi io oa čez eno uro prinesite na nnstaio? Nimam toliko časa. da bi še tia stopil. Poidite pa prosim sami. ker imam same vjižne slvnr? v niei. Nnnisnl vj>jti boril nekai besed za gostiiničaria. Počaka ite. prosim trenutek takoi pridem.« Odšel ie iz sobe in se vrnil čez nekai trenutkov s pismom, ki ga ie oddal Furlovvu. 'Hvala.« ie rekel Furlovv ie odšel in Glenn ie slišal, kako ir* stopal po kuhinji in se oblučil. »Pojdiva.« ie deial Gl»nn Mr. Tufnellu. »rad bi r»a nekoliko preizkusil, predan odnotoiem.« Od url ie vrtna vrata in namignil Tufnellu. nai mu sledi, V' medli mesečini se_ ie kopala pred riiima trata, nepremično drevie ie na metalo nanjo svoie črne sence. Zadaj so ravni- nico obrobljali temni, šušliaioči grmički. »Poidiva,« ie mirno rekel Glenn. »Prepočasi hodite, pred niim morava biti na mestu.« »Kani me pa peljete?* ie tresoč se vprašal Mr. Tufnell. »Pozabliate. da sem star človek in da nisem za pustolovščine.« šepaie mu ie sledil. Stopala sta čez razsvetljene trate in Tufnell ie šve-draie ob palici hitel, kolikor ie pač mogel. »Kai mislile storiti?« ie zmerom iznova izpraševal. »To slepomišenje me razburja. Mr. Glenn. Ne maram nejasnosti, ker sicer takoi postanem živčen. Prosim, hodite nekoliko počasneje!« Glenn je stopal nekoliko počasneje, ko sta prišla na ozko stezo med temnimi drevesi in potem krenila dalie po parku: prijel ie svoiega spremljevalca pod roko. da bi ga podpiral. »Čez nekai minut vam bo vse iasno. Mr. Tufnell,« ie dejal. »Razlaga bi bila preobširna. Furlovv bo kmalu prišel po tem kolovozu navzdol, če mu tu presekava pot. prideva na prostor, odkoder ga bova lahko videla. Da. tu. sem mislil.« Spet sta počasi stopala dalie. dokler nista prišla med eosto zaraslo drevie in je moral Glenn Mr. Tufnella podpirati, da se ne bi spodtaknil ob ko-renine^ Ko ie spet postalo nekoliko svetlejše okrog niiju. sta stala samo nekaj metrov- stran od razsvetljenega kolovoza, vendar iu ie drevie dovoli zakrivalo da iu s noti ni bilo moči opaziti. Mr. Tufnella ie kratka pot zasopla. »Lahko bi mi bili že prei povedali, kai mislite storiti. Mr. Glenn.« ie neprijazno deial. »ne pa da me brez besed s takšno naglico privlečete sem. Ce hočete Fur!o\va prijeti, za svoio osebo raiši ne bi bil siavea. sicer Uo še mislil, da sem ga jaz ovadil; in se bo maščeval nad menoi.« Hilton Glenn mu ie prijazno pojasnil. da ie za to še vse prezgodai ker mu manjkajo dokazi. »Pozneie morda.« ie smeje se dodal. »ah. ali slišite?« Z zgornjega konca poti so se zaslišali zamolkli koraki, kmalu nato sta zagledala orjaško postavo Furlo\va. ki se iima ie hitro bližala. »Pustite me, da grem! Boiim sel« ie zašepetal starec. Glenn ua ie pa zgrabil za roko in ga potegnil še boli v temo. »Tiho. Mr. Tufnell,« je potem kratko dejal, ko ie Furlovv prišel bliže. Hišnik se iima ie s strumnimi vojaškimi koraki hitro približeval. S svojimi širokimi rameni in neprodir-nim obrazom ie bil res pristen tip svojega stanu. Celo Glenn. ki ie gledal izza dreves, ni mogel na njegovem mirnem, od lune osvetljenem obrazu odkriti niti trohice živčnosti ali bojazni pred nevarnostjo. Detektivovi prsti so krepkeje stisnili spremljevalca za roko. :PozorU ie zašepetal. »Preizkušnja!« Furlovv ie stopal dalie. Glenn ie s prosto roko se^el v žep. potem so počili tri ie streli. Krogle so švignile tik mimo Furlovva. Glenn ie brez besed vrgel orožje Tufnellu pred noge. potem pa skočil globlie v goščo. Furlovv ie pridušeno kriknil in obstal. Od presenečenja in strahu ie za hip ohromel Dvignil ie roko kakor v obrambi in prestrašeno zastrmel predse. Potem ie s pridušenim vzklikom skočil k Tufnellu. »Ti hudič.« je siknil, »ustreliti si me hotel?« Starec ie trepelal od strahu in ie hotel pobegniti. Ali nreden ie naredil deset korakov v gošči, ga ie Furlovv zgrabil za ramena in ira zasukal naokrog. Nieaov mirni obraz ie bil zdai pošastno izmaličen... »Ali si se me hotel odkrižati? Da? Da bj samega sebe rešil, kaine?« Glas se mu ie tresel od neprikritega sovraštva. »Lopov! Prigovarjaš mi. naj odnesem pete. ker se zdim sumljiv. samo zato. da bi me pri prvi priložnosti potem lahko ubil!« »Sai ie bil Glenn,« ie trepetaie zavpil starec. »Prisežem. da nisem iaz streljal.« Furlow se ie zasmejal. »Lažeš.« ie siknil. »Sicer bo oa Glenn zelo vesel, ko bo izvedel, zakai si me hotel ustreliti. Izvedel pa bo. čenrav tudi sam potem sedim v ječi. Ne, ne bom t« ubil, ti črv! Rad bi še prei vso zadevo bral v časopisih, dobri Mr. Tufnell — ki me ie podkupil da bi namesto niega izvršil zločin. Ti...« Tedai je v gošči zašelestelo. Zdaici ie Furlovv zaznal, da so ga od zadai zgrabile močne roke. t'«n"tek nato ie pa že začutil na členkih svoiih rok lisice. Iz goščave se ie slišal Tufnellov javkajoči ugovor potem so še enkrat za* žvenketale lisice. Hilton Glenn ie stopil iz teme. s kolovoza se ie zaslišala avtomobilska troblja... »Res zamotana afera,« ie razlagal Glenn nadzorniku Jafferviu. ko sta odpeljala oba ietnika. »Furlo\vu nisem in nisem mogel pripisati tolike razumnosti, da bi bil sam zasnoval umor. Sicer ie pameten in se zna obvladati, vendar mu manika domišljije. Medtem ko Tufnell... zakai ravno Tufnell? Imel je vzrok za to: Za Geraldom ie namreč prvi dedič Rollandoveg* imetja. Sicer ie mojstrsko igral, toda — naposled — smo 2a pa vendar ujeli. Morilec ni vselej pravi krivec, gospod nadzornik: često ie sumo orodie. Toda tisti, ki ima v rokah to orodje, ie ravno nepridiprav, ki naredi človeku naiveč preglavic, kaine?« KONEC ARlF JO ir NLUMORNO 3ASL£Dcwti. PTiCA bEDlA NA VEIO KO SC JI 3E PRlBUŠAL ARlP. r ODl£TC-A DAlJE ? B6MME Križanka 1 2 34 5 6 7 8 91011 PRIBEŽALIŠČE OBUPANCEV Mihara, ognjenik samomorilcev Tragedija mladesa fikaškcsa znanstvenika iu njegove zaročenke Okoli 11)0 km od tokijskega zaliva leži otok Osima, na sredi otoka se l».i vzpenja ognjenik Miha ra. Od rasa robov ijt žrela. Otok Osima je znan po svojili mnogoštevilnih cvetličnih vrtovih, njegovim prebivalcem pa daje vir dohodkov skoraj izključno samo rožno olje. ki ga pridobivajo iz cvetličnih listov. Japonska javnost ie pa postala pozorna na lepoto otoka in na njegov ognjenik šele tedaj, ko ie neka tokijska potovalna agencija pri-iela prirejati redne izlete nanj. Jeseni leta 1932. sta se izleta na otok Osimo udeležili dve_ tokijski dijakinji. Mašaka Tomita in njena prijateljica Mieko Uoki. Odšli sta tudi na ognjenik Mili aro. Ko sta prišli do roba žrela, je pogled vanj Mieko Uoki tako očaral, da ie zložila ognjeniku na čast pesem in izjavila svojj prijateljici, da si ne more misliti lepše smrti ko skok v zevajoče žrelo. Koinaj je izrekla to nenavadno misel. že se_ ie pred očmi svoje prestrašene prijateljice pognala v žalečo globino. MašaUa Tomita ie sama krenila domov in pripovedovala o strašni usodi svoje prijateljice 211etni dijakinji Kioki Masumoti. Tei se ie zdela XIiekina smrt v ognjeniškem ž*,eLu občudovanja vredna in ie pregovorila Mašako. da ie s prihodnjim izletom odšla z njo na ognjenik. Tedaj se ie tudi Kioki vrgla vpričo Mašake v žrelo. Dekle ie vsa v grozi jadrno krenila nazaj. Tod« straži, mimo katere je hitela, sta se njeno vedenje, pred vsem pa nenadna vrnitev, zazdel^ sumljivi. zato jo ie zadržala in zaslišala. Tedaj ie Ma&aka priznala, kaj je že drugič doživela. Naslednji dan so vsi tokijski listi prinesli članek o grozni smrti obeh dijakinj. Tedaj se ie zgodilo nekaj, česar nihče ni pričakoval. V raznter-no kratkem času se ie v ognjeniško žrelo vrglo še 300 ljudi, po večini žensk in deklet. Oblasti so zaradi teh mnogoštevilnih samomorov izdale stroge odredbe. Ko je pa 300. samomorilec skočil v ognjeniško žrelo, ie dal guverner otoka žrelo zastražiti. Odtlej so poslali samomori na otoku Ošimi redkejši in le tu pa tam si ie še kdo upal približati žrelu Mihare. Sele leta 1934. ie ognjenik zahteval novo žrtev, ki ie v njegovem plamenečem žrelu iskala odrešitve zemeljskih težav. Posebno čudno ie bilo v tem primeru to. da samomorilka ni bila Japonka temveč belka. * Daleč od dežele vzhajajočega sonca, r Ameriki ie živel mlad znanstvenik, dr.v Nicholson po imenu, vodia geološkega semiinarja v nekem znanstvenem institutu čikaške univerze, ki je že dalj časa študiral ognjeni-ško delovanje, posebno ga je pa zanimal japonski ognjenik Mihara. Odkar je izvedel, da se ie nemški znanstvenik Kerner spustil v žrelo ognjenika Strombolija. samo da bi raziskal njegovo skrivnostno notranjščino. mu ni dalo miru. Znanstvenikov tgled ie podžigal njegovo častihlepje. Vsa njegova vedoželjnost se ie zgrnila okoli japonskega ognjenika Mihare. ki je bil dotlej samo pastorek znanstvenega raziskovanja. To vrzel je hotel zamašiti. Čeprav bi pri tem tvegal svoje življenje, se ie vseeno namenil raziskati Miharino žrelo in tako obogatiti znanost, samega gebe Pa proslaviti. Dr. Nicholson ie bil ie leto dni zaročen s hčerjo nekega bogatega ameriškega tovarnarja strojev. Njegovi zaročenki ie bilo ime Liliana in je študirala na čikaški univerzi naravoslovje. Dr. Nicholson ie bil nien Erofesor. Iz spoštovanja, ki ga ie iliana občutila do svojega profesorja. se je kmalu rodila ljubezen, ki je v Nicholsouovem srcu našla odziv. Ker Liliauini starši zvezi niso nasprotovali. sta se zaljubljenca kmalu zaročila. Liliana ie bila vtele-leni tip ameriške študentke, ki svoje telo krepi s športom, um pa bistri t študijem. Starši so jo razvajali in ii skušali izpolniti sleherno željo. Liliana ie želela čim prei postati Uicbolsonova žena. Njeni starši so io r tej želji podpirali, a nien zaročenec ie bil drugačnih misli. Čeprav ie tvojo zaročenko ljubil, ni hotel o poroki slišati prei niti besede, preden ni uresničil svojega načrta in raziskal ognjenika Mihare. Bal se ie namreč, da bi po poroki ne imel več moči, da bi odšel od svoje žene in ila bi se lotel raziskovanja ognieni-fckega žrela. Čeprav je Liliana občudovala svojega zaročenca, io ie vendar mrazilo ot> misij na veliko nevarnost, ki se B bo izpostavil njen bodoči mož. Dr. Nicholson jo je Pa tolažil in k> »pomitijul na srečni konec odprave profesorja Kerneria. ki je bila morala tvegati prav takšne nevarnosti, kakršne čakajo njega. S težkim srcem je Liliana naposled privolila. Ko so bile potem vse priprave za dolgo potovanje končane, ie dr. Ni-chOlson v družbi nekega prijatelja odšel na not čez Tihi ocean na Japonsko. Ko se ie poslovil od svoje neveste, pač nit-la slutila, da se vidita poslednjič. Ko ie dr. Nicholson prispel na Japonsko. se ji* za nekaj dni ustavil v Jokohami, da Id uredil vse potrebno m vzpon na Miliaro. Proti pričako-»aniu ie pa moral še nekai dni ostati x Jokohami, ker ga ie na lepem napadla neka trdovratna očesna Imle-ten. Ker se mu bolezen kljub zdravniški negi ni izboliSala in ie v svoio grozo dognal, da od dne do dne slabše vidi. ie poklical na pomoč nekaj najboljših očesnih soecialistov iz Tokiu. A tudi ti mu niso mogli pomagati in po nekaj dneh trpljenja in (trašne nego4o\o«ti ie spoznal, da ie hlepel. Kruta usoda mu ie z enim samim udarcem uničila vse upanje. Nikdar ne bo mogel priti skrivnostnemu delovanju ognjenika Mihare do dna. nikdar več ne bo videl Liliane. Vsa njegova bodočnost ie bila zavita v temo. iz katere ni bilo rešitve. Ob tem spoznanju ie Nicholson obupal neskončno daleč v tu in si želel samo še umreti. Življenje , za dnem ie prosila 6\oie ni imelo zani nobene vrednosti več. , io puste odpotovati na Zaman ga ie priiateli tolažil in bo- sko. Naposled so se starši le omečili dril. Ni se dal pregovoriti. Neke noči. ko ie priiateli ^spal. se ie splazil k njegovemu kovčegu in vzel iz njega revolver. Brez pomišljania ie nastavil cev na sence in sprožil. Ko se ie prijatelj prebudil od poka in skočil k njemu, ie bilo že prepozno. Dr. Nicholson ie bil mrtev. Nicholsonovo truplo so pokopali v Jokohami. Njegov priiateli ie Liliani obzirno sporočil, kai se ie pripetilo. Ko se je vrnil v Cikago. da bi _ ii podrobno poročal o strašni usodi nie-nega zaročenca, ie bila Liliana vsa izpremeniena. Nobena stvar na svetu ie ni več zanimala, postala ie otožna m sama vase zaprta. 1 Vodoravno: 1. Gogoljev ioni: . J2. Lesena posoda; že staro vojašk■> ♦ obrambno sredstvo. 3. Začetnici naše-J ga pisatelja 1851—3923): delec sno- 2 vi; žuželka. 4. Uporaben je tako pri ♦ tekočinah kakor pri zraku; azijska ♦ država; pol svojilnega zaimka. 5. Slabo sveteči; junak izpred Troii . !6. Predlog; pritrdilnica. 7. To sta (dva ptiča ali glagol; azijski bog zle-tga. 8. Nemški predlog; evropski vele Jtok; višavski dim, starinsko tudi na-'gon. 9. Neke barve; pasma, pleme, »vrsta; naša črka. 10. Vojaško obramb, »no sredstvo; iveri, drobir (2. sklon (množine). 11. Angleško industrijsko ; mesto. Navpično: 1. Ugasel ognjenik v !Južni Ameriki. 2. Dolžinska mera; ! poldragi kamen. 3. Kemični znak za »alkalično kovino; bruno, tram, klada; vela samo šp v spominu na svojega i je policiji šele četrli dan posrečilofčut. 4. žensko ime ali angleški obljubljenega zaročenca, ki ji ga ie 1 izvedeti, kai se ie bilo medtem pri-trimski uradnik; črka iz 9. vod. usoda tako kruto iztrgala. 1 petilo. . , .2 Vrtec; išče srečo. G Mehikanski n?. Nesrečno dekle ie imelo samo še Liliana se le v lokohamski luki?-i. n, . ' . .. eno željo: obiskati grob svojega za-i vkrcala na neko ladjico, namenjeno* «• iu Je najprijetneje; oiv ročenca. ki je ležal tako daleč, tak • i na otok Ošiino. Takoj ko ie stopi la {gansko se razvijati. 8. Pouk, učenje-; ii deželi. Dan i na otok. ie. krenila proti ognjeniku.*islamski sodnik, je pa tudi naš gla- oie starše, nai o katerem ie bila v Jokohami toliko{„„, „1:____________„ - ____• ,, dalinio Japon- j zanimivega slišala. Sonce ie bilo žet®?,.. Posoda v mnoz., papige. .. zašlo, ko ie po večurnem plezanju2Oblika nekega glagola premikanja: in vzpenjanju naposled prispela na {vestfalsko mesto in križišče; pogosta vrh .ognjenika. ^ Stražai io ie kratica. 10. Evropska državica .™., __________ _v domačem nazivu; )j r v i madžarski ko ie oi>azila. da ii straža sledi. .Te-; daj se ie med stražo in mo pričela < pravcata dirka. Toda Liliana ie bila 3 urnejša in ie prva dospela na rob 3 žrela. Straža ie prihitela samo nekai i trenutkov za njo. vendar prepozno. ] Con nn nuovo proeedimenfo di pressione e d'alta temperatura e con una colla speciale, inventato dai tedesehi. si puo preparare il legno in modo da dargli la resistenza e ta durezza del metallo. II legno di faggio, ad esempio, esaminato con il microscopio, prest'nfa tra te cellute numerosi vacui, pieni d'aria. Con ii nuovo pro-cedimento, qnesti spazi si restringono conferendo at legno ta resistenza metallica senza ch'esso perd.i la nc-cessaria elasticita. Questo legno condensato, chiamato con termine scientifico »lignofol«, serve oggi nelfindu-stria bellica a confezionare molte parti degli apparecehi delt’ayiazione come pure le ruote dentate che girano senza far rumore, purche siano spruzzate con l'acqua, ecc. Cosi si e reatizzato cio che non pareva possibilc: il legno ha superato il metallo. — Po novem postopku, ki so ga izumili v Nemčiji, je mogoče les s pritiskom, posebnim lepilom in visoko vročino tako preparirati, da postane odporen in trd kakor kovina, če si ogledamo na primer bukov les pod mikroskopom, bomo videli, da je med posameznimi slanicami izredno mnogo prostora, napolnjenega z zrakom. Ta prostor po novem postopku stisnejo in podele tako lesu odpornost kovine, ne da bi se izgubila potrebna prožnost. Iz tega .stisnjenega lc-sa‘, ki je že dobil znanstveno ime ,lignofol*, izdelujejo danes v vojni industriji že vse mogoče dele, tako propelerje, ki imajo samo še konice iz aluminija, zobata *ole6a, ki teko brez šuma in iih je treba mazati samo z vodo, pa tudi razne oblike za stiskanje kovinskih delov. Vidimo torej, da se je zgodilo na videz nemogoče: les je premagal kovino in ii dovolili, da se v spremstvu svoje prijateljice odpelje proti Jokohami. Takoj prvi dan. ko sta prispeli v Jokohamo, ie Liliana odhitela na Ni-cholsonov grob. Okrasila ga ie s krizantemami in ostala več ur ob niem. Takoi naslednji dan ie spet obiskala zaročencev grob in s solzami močila cvetlice na niem. Nikakor se ni mo- vojvoda. 11. Metulj. gla potolažiti in njena prijateljica ie . Liliana se.ie odločno pognala v og- i I. n ... t_ ..K ! . ........... 1 I. It I /t , 1 ivl/ll , I n /\ ! .. . ■ • f. n a » s strahom in skrbjo opazovala, kako jo bolest z dneva v dan boli uničuje. Tretji dan ie Liliana na lepem izginila. Njena prijateljica ie povpra- _ ,„ __________ Sevala za njo v hotelu, kjer sta sta- Zaskrbljeni ! novali, toda nihče ni vedel, kam ie starši so ji skušali z vsemi mogočimi j odšla. Naposled ie o njenem nenad-stvarmi spet zbuditi veselje do živ- nem izginotju obvesitla policijo. Kljub Ijenja, vendar zaman. Liliana ie ži-1 vestnemu iskanju in poizvedovanju se njeno globino in se rešila vsega ze-3 meljskega trpljenja. Osmrtnica, ki so io užaloSčei.i Lilia-j nini starši poslali sorodnikom in prijateljem. se ie glasila: :>Učakala ieJ šele 22 let. Bilo io ie sama ljubezen J in dobrota. Ugonobila io ie žalost. J umrla ie v plamenih ognjeniškega< žrela.< ! ENAČBA (a —b) + (c —t) - (č —s) -f (d—r) + (e—f) = x a = avto ga ima in orkester; b = tolkalo; c = del roke: č = način iz ražanja: d = ital. baročni slikar; e = vrsta noža ali vetra; £ = ni voda; x = tropska žival. ČAROBEN KVADRAT PRIPOVEDUJE IN RIŠE HOTIMIR V-GORA5D Ta soda števila tako razvrsti, da bo v vseh vodoravnih in navpičnih vrstah in obeh prekotnicah vsota 201 POSETNICA .4. VRAN ČIČ I5POO MEBA6E }t DA BLISKOVITO SPUSTILA RUMENA PTICA Razdvojen,lacEs* >n TRL-DfN )t B ODIL PO bIRNEM ptiACiOSOu Poklic tega gospoda? KMETOV PROBLEM « Kmet je k posestvu dokupil Vo? 1 redkega gozda, da bi zaokrožil njive ato bi moral posekati '127 drevo«. Ker pa je imel še precej drugega dela, je sklenil, da bo prvi teden posekal eno drevo, drugi teden dve. tretji teden štiri in tako vsak naslednji teden še enkrat več dreves, kakor prejšnji teden. Izračunal je, da bo to ravno za sedem tednov dela. Tedaj se mu je ponudil noročeni sin, da mu bo prav na isti način pomagal: tako bosta torej prvi teden f skupaj posekala dve drevesi, nasled- Jr.ji štiri drevesa in tako dalie. V ko Jlikem. času sodite, bosta skupno kon- Jčala s sekanjem? Odgovor: • *0'.up oua OU|*rf V »»|K l**f> ril, • X 'H H!1*!**! \ " »im-n «1» *» 1» • • rjo m sim »M Z .*•/ : ,f. a f.u*n 'ms' •>»« jombm *’* • j »r j 'f «i .> .»>j on«l ffMnv »ij* • of[ cj» i.»Ai |ui(d)ii i«| fRešitev ugank iz preišče f*ev'ii(E X Križanka: \nilori,Mir, po Trrtl: t. pri-.tr.l- ♦ Ilira. 2. Amerif-ani. h :i 'lir. aru ( rarm''. ♦ tr. 4. en *la. Kra. 5 r, Ilir B«-.!;. 6 ♦ lunla. T okulist il. S. sak i.t . ma. ». tr, ♦ alin »11». I«. e, pro»\t?Ur. 11. reforinncija. ♦ Čaroben lih: t 2 «»‘l It. bUak. j jfk r»0 3E TAHOlfc !>6rll-|N4*LOST(n PtUKISlJil slo osodc .. 12) .COKl.ER KONC!.O N« iO.rjUA V OALVVVI. KLUJ ■ •. St 5F. JDADCl MA DBODO SPFT ZALESKETAL MJteOV 'CU0E5NI TAlISMAM. Pooblastila je svojega notarja, tla je kupil večje število delnic družbe, Ki je izdajala ta časopis. In ko je bila'med glavnimi delničarji, je članek tako toplo priporočila, da so ga morali objaviti. Njen trud ni bil zaman. Urednik časopisa je priznal, da je članek zelo zanimiv in da obravnava kočljive probleme na čisto nov način. Omenil je Janini, da bi ga veselilo, če bi bil Marcel pripravljen prevzeti urejevanje stalne rubrike, obravnavajoče podobne probleme in razne novosti tega področja. Ko je Janina prebrala Marcelu pismo, v katerem ga vabilo za stalnega sodelavca, se je mlademu inženirju razjasnil obraz. »In tukaj nama pošiljajo ček.« je pristavila Janina in mu stisnila v roko listič, na katerem je bil zapisan honorar za njuno delo Kajpak mu Janina ni nameravala izdati, da je sama narekovala to pismo in določila višino honorarja, ki ga je časopis pozneje poslal svojemu novemu sodelavcu. O vsem tem je previdno molčala. Janina je podedovala po svoji materi precejšnje premoženje; upravljal ga je juanski notar tako dobro, da se je v nekaj letih skoraj podvojilo. Prav nič težko ji ni bilo odriniti neka j tisočakov, samo da osreči Marcela. Vendar je vedela, da bi Marcela resnica strahovito potrla. Zato je nameravala igrati to komedijo samo tako dolgo, dokler ne bo mladi inženir spet sposoben, da si sam služi vsakdanji kruh. ,?a zdaj je bilo to delo njegovo caino duševno razvedrilo: posvečal se lu Je pozorno in strastno in je ob hjem pozabljal na svojo nesrečo in Pa skrbi, ki so ga trle. Zato ni prikrival svojega veselja nad uspehom, ki ga je dosegel njegov članek. Ves čas zajtrka je bil vesel in veder; kresal je duhovite dovtipe kakor nekdaj in se sproščeno smejal. Ko se je babica poslovila in odšla po opravkih, je Janini odkrito priznal: »Elina, Elina! Vam se moram zahvaliti, da postajam spet človek, "dje, ki more koristiti skupnosti... ki zna samo služiti svoj kruh... ta kruh, ki bo morda prej ali slej vendarle najin kruh!« Poslednje besede je zašepetal tako prepričevalno in ognjevito, da se je Jan mi z.delo, kakor da bi ji bil kdo noz porinil v srce. Vedela je, da ta ljubezen ni njej namenjena. In zato ji je bilo tako hudo pri srcu, kadar je jel Marcel tako nežno govoriti njej, misleč na ono drugo, ki ga je v resnici že zdavnaj pozabila... Oh, ta nežnost, tako drugačna kakor tisti izliv sovraštva, ki ga ie bila deležna ona! O, Gaston, babica in Paul Bonheur se motijo, misleč, da je najhujša žrtev v tem, da namerava posvetiti svoje mlado življenje slepemu siromaku! Ne, najhui.ša. najstrašnejša žrtev je, da sprejema ljubezen, namenjeno drugi... Čudno: ko je prej premišljevala o Marcelovi ljubezni do Eline, je občutila pri tem kvečjemu nekoliko otožne žalosti. Zdaj pa, ko ji je ljubljeni mož po malem dvigal tenčico in ji kdaj pa kdaj odprl pogled v svoje srce, ^ prekipevajoče od nežnosti in ljubeče hvaležnosti, jo je jelo mučiti besno ljubosumje. Prve dni je bil Marcel še nekoliko zmeden, morda pod vplivom razočaranja, ki se ga je lotilo, ko je bil toliko časa sam. Zato je ravnal z njo sicer spoštljivo, vendar samo s hladno vljudnostjo. Janina je bila tega odnosa zelo vesela.^ Ali toplo južnjaško podnebje je o tajalo njegovo srce in ozdravilo vse srčne rane. Razen tega ga je Jani-mna družba vznemirjala in dražila hkrati. Spet se je ves predajal svo-’im sladkim sanjam, spet je upal in irepenel... Prei ga je ovirala in krotila l>oja-1 a 0Ženf»-« »»Žajivo Zirafin vrat Nacek je obiskal z očetom živalski vrt in prvič vidi žirafo. Ne more se ji dovolj načuditi in sprašuje očeta vse mogoče stvari o njej. Naposled vpraša: »Očka, ali žirafa tudi dobi angino, če se prehladi?« »Seveda,« pravi očka, »samo da jo zaradi dolgega vratu dobi šele čez teden dni.« Izkoristil je priložnost »Tako. gospod Plankar,« pravi zdravnik, ko je vročina ponehala, »zdaj ste prestali nevarnost. Ljubi Bog in vaša čvrsta narava sta vam -omagala.« »O. dragi go«pod doktor,« slabotno de gospod Plankar, »ali ne bi mogli teh srečnih okoliščin upoštevati pri računu?« Upravičena skrb Zena bolnemu možu: »Pazi dragi, da ne zaspiš prej, preden ne vzameš uspavala« Prijaznost Gospod Nadlega pride k svojim sorodnikom na obisk. Svakinja ga pelje v sobo, kjer že sedi gost, ravnatelj neke jetnišnice in pravi: »Janez, ali te smem seznaniti z rav natel.em jetnišnice gospodom Zapor nikom?« »Me zelo veseli,« se prijazno pri kloni gospod Nadlega »Povejte mi no. Kako sle prišli do tako visokega mesta. Ali ste začeli kot jetnik?« Poceni plašč »Koliko te ;e pa.stal tale plašč?« »En sam poljub « »Kako to?« »Da, en sam poljub, ki ga je dal moj mož naši sobarici.« Sloves »Tole je gospa Piškurjeva,« pripoveduje Ančka svoji prijateljici in po kaže mimoidočo go po. »S svojim pisa njem si je pridobila sloves.« »Kaj je pa napisala, dramo ali roman?« »Ne eno ne drugo. Tako učinkovito ženitveno ponudbo je napisala v časopise.« Otroci filozofirajo Tonček pripoveduje svoji mlajši se strici: »Veš, ženijo se lahko samo sorodniki med seboj.« »Kako pa to veš?« vpraša dvomeče sestrica. Tonček se pa odreže: ?Saj vidiš: papa je vzel mamo, ded babico, strm teto.« Nesrečni dan »Ali mislite, da nesrečo prinese, če se človek na petek oženi?« »Ne vem. zakaj naj bi bil ravno petek izjema.« Otroška »Povej, dedek,« vpraša Janezek, »kdaj si pa prav za prav postal ded?« »Ko si ti prišel na svet.« Janezek nekaj trenutkov pomišlja, potem pa vpraša: »Cc mene ne bi bilo, torej ne bi bil ded?« »Seveda ne « »Potem mi pa lahko zn to kupiš sladkorčkov,« moleduje otrok. Muzikalna razlaga »Zakai si pa danes tako zbit?« vpraša Jaka svojega prijatelja. -Veš, mati in oče sta šuriročno tolkla po meni,« se. odreže-, murikalru sinko. ZAKAJ SMRČIMO Smrčimo zaradi moteni v dihanju. Kadar koli med spanjem zaradi vnetja ali kakšne druge manjše motnje v nosni votlini ne moremo dihati skozi nos in vdihavamo zrak skozi ušla. pričnemo smrčati. Mali jeziček loči pri požiranju nosno votlino od grla in tvori pri normalnem dihanju skupaj z nebom pregrado med ustno votlino in grlom. Mali jeziček in nebo opravljata torej delo zatvornice. ki — Po potrebi — lahko eno pot skozi katero prihaia v naše telo zrak. zapre, drugo pa odpre. To naravno delovanje preneha če speč človek leži na hrbtu in diha skozi usta. V tem položaju se namreč (zaradi ohlapnosti mišic v spanju! spodnja čeljust in z njo vred jezik nekoliko povesita, tako da izgubita stik z »zatvornico«. in visi jeziček ohlapno nad žrelom. Če speč človek diha skozi tista in prehaia zrak mimo ohlapno ležečega jezička se prične organ tresti in nihali in nastajajo tako čudni nič kni prijetni glasovi, ki se še poveril jejo zaradi odmeva med ustno in nosno votlino ter goltancem. Kako se odvadimo smrčanja? č’e samo zaradi slabe razvade tudi čez dan ditiate skozi usta namesto skozi nos. tedai se da z vztrajnimi dihalni-' mi vajami kmalu pregnati ta nedo-statek. C'p pa dihate skozi usta zaradi vnetja ali kakšnega drugega nedo-statka v nosni votlini, mora neprijetnost odpraviti samo zdravnik z operacijo, l-judie. ki mnogo kade. dobe navadno kronično vnetje nosne iii goltancu,-sluznice, /.ato morajo dihati skozi osla in smrče. Zdravniki so že poskušali ljudi, ki se išiso mogli odvn-, diti dihanja skozi usta prisiliti k j d-haniu ?kez nos tako. da so jim kratko in'malo zamašili usta. To pa navadno ni pomagalo, ker ie smrčavec I kmalu občulil pomanjkanje zraka in so mu hočeš nočeš morali odstraniti z ust obvezo. , Sicer pa smrčanje ni tako smešno kakor se človeku zdi. Celo pravcate zakonske drame so se že odigrale na njegov rovaš! Zato ie bolje, da ljudje, ki šmrče. ne vržejo takoj puške v koruzo, temveč iščejo za novimi sredstvi. če jim prvi pripomočki ne pomagajo. Zdi se mi. da ie pripomoček, ki ga predpisuje smrčavcem dr. Kestiug. precej dober. Zanimivo je. da je zdravnik prišel do tega pripomočka tedaj, ko je v Aacbenu na neki slikarski razstavi občudoval sliko sikstinske inadonr. Da ie ravno pri občudovan ju lepe slike prišel do lega pripomočka ni nič čudnega, saj ie dr. Kersting zdravnik, poleg tega sam neozdravljiv smrčavec. Najbolje ie. ljubi bralci, če si Raf-fr.nlovo sliko sikstinske madonc o priložnosti ogledate! Na tej sliki sta zbudila Kerstingovo pozornost dva angela, ki ležita na trebuhu in si z rokama podpirala tirado. Kersting ie ta dva angela primerjal s spečim človekom. seveda smrčavcem in dognal, da v položaju v kakršnem ležita angela. še tako neozdravljiv smrčavec no bi mogel smrčati, ker pač z rokama podpira brado, da se mu ne morejo odpreti usta. V zvezi s tem dognanjem priporoča dr. Kersting smrčavcem naslednic metodo: Unnrahljn ite ne preveč nizko in mehko blazino in skušajte vtisniti v njeno sredo za glavo široko udrtino. Potem ležite v postelio na desne j slrau tako. da ramen ne boste imel i lin blazini. Za tiste, ki navadno zine | rom na hrbtu leže. lip že to pomaga j lo. Zaradi nekoliko skrčene le»e vrat: se namreč usta teže odpro. Tisti, k ; bi j i m pa tudi to ne bi pomagalo, na j pri zgoraj opisani legi uolože svoj-desno roko podse čez prsni koš'in j, z nio narahlo podora brado z podla ki io. z. roko nni se na , primeiq z? 'nasprotno ramo’ in tako žašpe. Prol. Dr. J. G. Sleesvvijk mm WV/'< cah dobro j trebi lahko sprotnikove so postale grde iu zanemarjene. izgubile so vso svojo vrednost. Prali, ki se zajeda v tkanine, ie uajvečii sovražnik preprog in volnenih stvari. Zato moramo preproge vsai enkrat na mesec popolnoma očistiti vseh madežev in prahu. Če hočemo osvežiti barve in preprogo očistiti, io moramo zdrsniti z mešanico, ki io pripravimo iz tri četrt litra vode in treh polnih žlic terpentina. Najprej preprogo dobro stepemo, potem jo pa zdrgnemo z bombažasto krpo, ki. io pomakamo .v pripravljeno mešanico. Brž ko ie krpa zamazana, io operemo dobro ovijemo in nadaljujemo čiščenje. Kmalu bomo videle, kako lepa bo postala preproga, in spet bomo lahko nanjo ponosne Če pa nimamo terpentina, si pomagamo z navadnim vinskim kisom, četrt litra kisa zadostuje za dva litra vode. Postopek je prav isti kakor pri čiščenju s terpentinom. ;Mladi vodja črne val vseh skritih ni ljcni poziciji. točka. napad. TXe6. ca. toi Večjo, odprlo rano ki ie zraven še precej globoka, mora zdravnik takoj zašiti. Če tega ne stori, se Ikj zdravljenje precej zavleklo, poleg tega ho pa ostala grda brazgotina. Čeprav je nujno potrebno, da ima vsaka gospodinja v svoii domači lekarni. vato. sterilno ga/o in povoje, se le zgodi, da nima ničesar pri roki. kadar najbolj notrelmie Takrat mora gospodinja sama narediti sterilni povoj. Iz starega mehkega in prepra-nega platna narežemo primerno široke povoje, ki iih z obeh strani no-likamo s precei vročini likalnikom. Vročina uniči vse bacile in bakterije, ki se drže na še tako čistem preil- 1‘oinladanski plašč za mlada Poživljajo ga dve vrsti velikih šitrjf žepi in svojevrsten šal blaga, ki varuje vrat, DRTT?T>.T?!T£I TEDNIK 1. IV. 3043 xxr. »TA SE PA Z VSAKIM TIKA!' Pirata sem, da je neki ameriški statistik izračunal, da se dekleta, ki imajo manj znancev in prijateljev, s katerimi se tikajo, hitreje in bolje por oče kakor tiste, ki se tikajo s slehernim priložnostnim znancem. Statistik — hkrati je bil pač tudi psiholog — je pripomnil, da si znajo takšna dekleta pač pridobiti pri moškem svetu več spoštovanja, ki je kajpak podlaga za dober, srečen zakon. Tikanje je — ne glede na ameriško statistiko — kaj kočljiva, skoraj nevarna zadeva. Lahko hi rekla: »Povej mi, s kom se tikaš in povem ti, kdo si.« Če dovolimo, da nas nekdo lika, mu s tem dovolimo, da se nam približa, da dobi celo nekoliko pravice do nas in našega življenja, torej ga nekako odlikujemo pred vsemi tistimi, ki naj ostanejo v primerni razdalji. Dekle, ki se z vsakim tika, dovoli torej vsem, da se vtihotapijo v njeno zasebno življenje, ne loči med povprečnim in boljšim in meče vse svoje znance v isti koš. Naše babice sploh niso imele toliko bližnjih znancev, da bi se tako na debelo tikale z njimi kakor zdaj njihove nadobudne vnukinje. Čeprav se nam zde tedanji nazori obledeli in zastareli, je vendar bilo med mnogo navlake tudi marsikatero kleno zrno resnice. Stara modrost o tikanju mladih ljudi med seboj nikakor ni tako zastarela, da je ne bi mogli osvežiti j in je prikrojiti tudi za današnji čas. J Koga naj torej tikamo? Predvsem bližnje sorodnike, stare družinske znance, ki so mlajši od nas, prijatelje in prijateljice iz otroških let in ljudi, ki se čutimo z njimi tako duševno sorodne, da nas loči samo še besedica ,vi', sicer so pa iste socialne stopnje in starosti in nas od njih ne loči važen činilelj. Če je tikanje odlikovanje, je tudi razumljivo, zakaj naj dekle ponudi lan tu tikanje, starejša oseba mlajši, socialno višji socialno nižjemu. Mož in žena imata pravico, da drug o drugem vesta, s kom vse se tikata. Prav je tudi, če se žena vselej posvetuje z možem, ali naj svojemu znancu ponudi tikanje, da ne bo morebitnih nesporazumov, solza in prizorov ljubosumnosti. Ne tikajte se vse vprek, ohranite si okrog svoje osebnosti tako prepotrebno razdaljo, in prav gotovo nikoli ne boste doživeli mučnega doživljaja, da bi vas po petih letih na cesti prav po bratsko ogovoril tujec, čel da ste z njim vendar že pili bratov- ščino. Saška NAS NAGRADNI NATEČAJ Kotiček za praktične gospodinje Za vsak prispevek, objavljen v tej rubriki, plačamo 10 lir. Obara brc* mesa Olupi primerno količino krompirjev in iih zreži na kocke. Na 1 žlici masti zarumeni drobno zrezano čebulo. V čebulo stresi krompir, dodaj noževo konico paprike in ščep maierona. Po-krij. in pusti, da se krompir počasi duši. Dolivaj le toliko vode, da se krompir ne prime. Šele. ko ie krompir mehak, zalij z vrelo vodo, osoli in pusti, da še nekoliko povre. Če hočeš, da bo jed bolj izdatna, dodaj še ra vsako osel>o peščico riža. Obaro daj kot samostojno jed na mizo. I. V.. Ljubljana Koruzni narastek Mešaj, da se speni. 1 žlico masla, 1 jajce. 1 žlico sladkorja in ščep soli. Dodaj 1U litra mleka ali mlečnega nadomestka, polovico pecilnega praška, Vi kile koruzne moke in vse skupaj dobro premešaj. Speci v vroči pečici. Pečenega namaži z marmelado ali vloženim sadiem. L. S., Ljubljana Enolončnica Polagaj v lonec tele plasti: eno vrsto narezanega sladkega zelja, eno vrsto narezanega krompirja in eno vrsto na koščke zrezanega kakršnega koli mesa. Vse izmenično nalagaj toliko časa. dokler ni lonec skoraj ooln. Potem prelij vse skupaj z dvema zajemalkama vode. dodai 1 žlico paradižnikove mezge, 1 žlico narezane čebule, strok strtega česna, popra in zliro maščobe. Lonec dobro pokrij in kuhaj počasi ne da bi odkrivala in mešala, dobri dve uri in pol. Jed je zelo okusna in nasitljiva. Lahko io skuhaš že dopoldne za večerjo iu io postaviš v mlačno pečico. A. Š.. Ljubljana Vipavska juha Skuhaj pol kile Fižola in ga s fižolovko vred pretlači skozi silo. Posebej skuhaj 30 dok kislega zelja in ca skuhanega zmešaj s pretlačenim fižolom. Iz žlico razbeljenega olja in 3 dek moke naredi prežganje in ga stresi v fžol in zelje. Juho začini g iprom. česnom in paradižnikom. Ko o enkrat dobro prevre, io postavi na mizo. .M. II.. Krmelj □sna b v Urejuje A. Preinfalk Problem št. 232 Sestavil O. Wiirzburg (Tl Štirje modeli so risam izrečno za »Družiuski tednik« in niso tuli 6e objavljeni.) Gornji štirje modeli kažejo praktične obleke za noseče žene. Prva obleka je iz temnomodrega volnenega blaga, poživlja jo pa bel ovratnik. Obleka je spredaj ukrojena v dve gioboki gubi, pas je viden samo po hrbtni strani, spreda, se pa zapenja pod gubama in ga lahko poljubno širite. Pozneje si ohlapno obleko lahko z malo truda popravite tako, da nosite pas čez gubi, ki ju tudi na spodnjem delu poživite / gumbi, lahko ju pa izrabite tudi za zep. Tretja obleka na. naši sliki je po vsej svoji dolžini odprta. Guba mora biti precei globoka, da jo lahko s pasom poljubno zadrgnete. Jopica je ohlapna in ima zadaj sredi hrbta gubo. Zadnja slika pa kaže obleko iz rjavega lahnega blaga za tople pomladne dni. Poživlja jo bel nazobčan ovratnik, in je prav tako po vsej dolžini odprta kakor ostale tri Pomožni mat v 3 potezah. Beli: Ka2; La8 in b6. (3f.) Črni: Kb8, Bh2; Lb7, d2 (4f.) C mi je na potezi in pomaga belemu, da ga lahko (beli) matira v 8 potezah. Hudomušna šala pravljičnega šaha. ki tudi skriva svoje užitke. Kako bo torej šlo z združenimi močmi? Pomnite, da je črni zares velikodušen! Problem št. 233 Sestavil R. VVeinheimer £ 7.a vsak prispevek, objavljen v »Ko-tičku za praktične gospodinje', plačamo 10 lir. Denar lahko dvignete takoj po objavi v nafii upravi. Po pošti pošiljamo šele takrat, ko so na- bere več takšnih nakazil. — Prispevke naslovite na Uredništvo »Družinskega tednika«. Količek z« praktične gospodinjec. Ljubljana. Poštni predal 253. Prva pomoč v nesreči Dolžnost vsake matere in gospodinje je. da ponudi prvo pomoč svojemu otroku, družinskemu članu in sploh vsem. katerim lahko pomaga. Vendar pa sme pomagati samo takrat, kadar ve in jo poučena, kako mora ravnati. Velikokrat za2rese matere, ko hočejo pomagati otroku, ki se ie ranil z razbitim kozarcem in ie ostal košček stekla v rani; ali pa sploh pri ranah, ki jih človek dobi od zunanjih udarcev. Če ie v ranici še kakšen košček stekla, moramo najprej s prsti rano stegniti, da se drobec pokaže na površju rane. ki ga s prsti varno izvlečemo. Povsem razumljivo ie. da moramo. imeti pri takšnem delu popolnoma čiste roke. da ne zanesemo v rano bacilov. Če teče pri tem kri. tem boljše, ker s krvjo odtečejo vse škodljive bakterije, ki so bile na steklu. Rane ne sinemo nikdar izmivati z vodo, ker je v njej precei bakterij, ki bi tako zašle v rano. Najboljše je, če io izmijemo z zelo razredčenim jodom, alkoholom, žganjem, etrom, zelo razredčenim hipermanganom i. sl. To so sredstva, ki uničujejo bakterije. Nekatere gospodinje čistijo rane s karbolno raztopino, vendar je pa to precej nevarno. Ker je karbol zelo jedek, se lahko zgodi, da se vname koža ali celo rana. Ko rano izmijemo. denemo nanjo sterilno gazo. potem nekoliko vate in šele potem povoi, ki pa mora biti tako širok, kolikor ie rana velika. Če rana zelo krvavi, moramo povoi precej trdo zavezati, da s pritiskoih na rano kri ustavimo. Trne ali trske, ki se globoko zarije jo v meso. izvlečemo s pinceto. Tudi v tem primeru ranico stegnemo, da se trn pokaže, in šele potem ga primemo. Pinceto moramo najprej prekuhati v vodi. ali io pa nekaj časa držati v plamenu alkohola. Če predmeta nikakor ne moremo potegniti jz rane. nikdar ne brskajmo po rani. ker utegnemo tkivo preveč itoškodovati. Zato peljimo ponesrečenca k zdravniku. ki bo takoj ukrenil vse trebno. Večjo, odprlo rano ki ie precei globoka, zašili. Če tega ljenje precei za Pa ostala grda Čeprav ie vsaka karni. se le kadar metu. Hišna tla so snage Človeka siKiznamo po obleki, gospodinjo pa po hišnih tleh. Če hodi človek raztrgan iu umazan okoli, mu ne bomo bogve lrai zaupali. Prav tako pa bodo zamazana tla naredila mu človeka kaj slab vtisk. Tla so raznih vrst. V sobah imamo po navadi, vsai v modernejših lasali, parket, v kuhinjah deske, li-nolei ali beton. V današnjih dneh ie linolei skoraj najbolj zaželen. Najprej so izdelovali pojH)lnoma enostavni linolei. ki ie bil brez vsakega okraska. Ker ie pa po-vpraševanje po njem bilo čedalje večje, so pričeli v tovarnah izdelovati linoleje vseh vrst barv in okraskov. Nekateri- so bili prav takšni kakor najlepše preproge. Linolej zahteva tudi svoj način čiščenja. Nikdar ga ne smemo umivati s sodo ali ostro ščetko. Soda in ščetka odrgneta z limoleja barvo, da postane hrapav. Kadar čistimo linolei. ga umivamo z mlačno milnico. Zmočimo pa samo maihne kose in iih sproti do suhega zbrišemo z mehko flanelasto krpo. Linolei namažemo enkrat na mesec s parketno kremo in ga zdrgnemo. Če se po dolgem času preveč obrabi, ga umijemo in namažemo s terpentinom. Kadar prinesemo domov nov linolej. ga za nekaj dni postavimo v topel prostor, da pride do njega od vseli^ strani toplota. Sele potem ga položimo na tla iu ne bo se nam treba bati. da se bo lomil. Ploščice na tleh najprej umijemo z vročo vodo. kateri dodamo sode ali milnega praška. Preplahnemo iih s čisto vodo in zbrišemo s suho krpo. Plutovinasta tla v kopalnicah kdaj Pa kdaj namažemo s terpentinom. Gumijasta tla v kopalnicah umivamo s toplo vodo. če se pa pokažejo beii madeži, jih obrišemo s parafinom. Parketna tla moramo posebno negovati in čistiti. Ni dovolj, da ji ji vsali teden mažemo s kremo in drgnemo^ odstraniti moramo tudi vse madeže. Knkrat na mesec moramo zdrgniti ves . parket, ploščo za plo-šcico, s kovinasto mrežico, pomesti 111 šele potem namazati. Mazali moramo prav na tanko, da se parket cim lepše zdrgne in sveti. Očistiti pa dekleta, gumbov, šal iz istega varuje vrat. moramo tudi robnike, ker se tudi na njih nabira nesnaga. Tla iz desk poribamo s toplo vodo in sodo. Zelo dober ie tudi lug. ki nam ostane od pranja. Vendar moramo znati ribati. Vsak kos. ki ne sme bili prevelik, najprej z ribarico in toplo vodo dobro zdrgnemo, da odstranimo vso nesnago. Potem splaknemo s čisto mrzlo vodo. ki io moramo velikokrat premeniati. Obrišemo precei trdo. potem pa .še s suho cunjo zdrgnemo. Pri ribanju je velikega pomena, kako tla zbrišemo. Če tla precei do suhega zbrišemo, se bodo ■ jgj §§ jjg gg ®1 v-"*:'*, v/Z'--- Beli: Kb2, Df3, Le7, Sc2; Pf5. (5 f.) Črni: Ke5; Pg6, <,2 f.) Mat v 2 potezah DARMOL najboljše odvajalno sredstvo hitro posušila in bodo bela in čista.; Če jih pa le slabo obrišemo, bodo; postala sivkasta, poleg tega bo Pa v • prostoru ostalo precej vlage, ki le. človekovemu zdravju škodljiva, ; Po hiši ima gospodinja tildi več 1 preprog. Zaradi preslabega čiščenja" so postale grde in gubile so vso svojo Madeže na preprogi očistimo z; zmesjo, ki io dobimo, če na ostanke < mila kanemo nekaj kapliic amoniia-! ka. S to ?mesio namažemo in zdrg-, nemo madež, splaknemo pa s čisto; vodo. Če so pa madeži mastni, ie; najboljše, če položimo čez madež de-< bel papir ali pivnik in preko njega! drgnemo. Papir večkrat menjamo,; ker bo vsrkal vso mast ki se Im zaradi drgnjenja pričela topiti, madež! 1)0 pa izginil. če boste tako delale, boste zado-! voljne. Potrudite se in se ravnajte! po naših nasvetih, da boste uspele; in da bo vaše stanovanje spet kakor' novo. >Dva lovca borep sta srdita, ki s težlco strojnico kosita.« »245. DAMSKO-INDIJSKA OBRAMBA Dr. H. VVeil — AVatzl Dunajsko prvenstvo 1943 ♦ % 1. d4, SfG. 2. Sf3, b6. 3. g3, Lb7. j 4. c4, eG. 5. Lg2, Le7. (Preje so raje -razvili lovca na b4, zda; si pa obranv Jba čuva večje možnosti.) 6. Sc3, Se4. ♦ (Potreben razbremenilen ukrep, sicer J se beli polasti z Dc2 važne osrednje ♦ točke e4.) 7. Dc2, dXc3, 0-0. 9. 0-0, {dO. 10. Dc2, f5. 11. d5, eo. (Slabše bi j bilo ed5 zaradi 12. Sd4.) 12. c4, fe4. J13. Sel, Sd7. 14. I>Xe4, Sf6. 15. Lg:», ♦ Le8. 16. De2, Lf5. 17. Sc2, Dd7. 18. f4, Jef4. 19. LXI4, LXc2. (?) ♦ črni se je prestrašil možnosti Tae8. ♦ 20. Sd4, Ld8. 21. SeG!, LXe6. 22. deti “in uniči podjetnega skakača; lovca je pa tudi Skoda in bi se zato bolje bra nll z Lg4 20. Dd2, Sh5; n. pr. 21 Sd4 SXf4. 22. TXf4, TXf4. 23. DXf4, Lffi! J4- Lilo. 25. Lh3 in zdaj gre’ celo LXb~ 26. Tfl, h6; lovski par bi bil enakovredno orožje močnemu belemu skakaču. Dva lovca namreč nista samo nevarno napadalno orožje, ampak tudi posebno složno branita šibke toč ke v razrahljanem taboru; v končni. »lovita« kmete in se po po ugodno zamenjata za na-lahke figure. Tekačev zato zapravljajmo! vojske ni predvide-možnosti v pocnostav- poziciji. 20. DXc2, Sh5. 21. Tael, SXf1. 22. Lh4. 23. TeG! (Važna invazijska odkoder beli zasnuje odločilni Df7. 24. Khl, Tae8. 25. f5, (Crni zaupa v raznobarvna lov-prostak na e6 ni v našem primeru nič manjša velesila; obramba je tako ali tako za črnega težavna.) 26. de6, I)h5. 277. Lf3! DhG. (Na D f5 je beli pripravil odločilen udar 28. e7!, zato mora dama na slabše polje.) 28. Ld5, Lc7. 29. Da4, Dg5. (Črni na pada kmeta f5, da bi rešil damske kmete, ki jih grozi beli mirno pobrati; ustvari pa možnost, da beli zaključi s problemsko potezo.) 30. f6!, g«. ICrni je mogel na Štiri načine odstraniti nesramnega vsiljivca, a vsakikrat bi takol sledila kazen: gf6 31. Tgl — Tyfe. 31. De8, Tf8 (Lf8. 32. e7 + ). 32 TXf8 + , LX{8. 33. e7 i Lvf6. 31. e74 ; pa tudi tako so črni ne otepa več dolgo ! 31. Dd7. Črni je položil orožje, saj ga čaka podobna smrt, kakor če bi kmeta vejI: ponosni kmet e6 ga gotovo uniči ReSitev problema it. 231 1. T<*7, KI.5. 2 Tc7. 1. ... ta 2. T©6 1. ... K6. 1. ... K<15 2. D.IH-K 1. ... b5. 2. Sb0+. tzda a K. Bratuža, novinar; odgovarja H. Kern. novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek — vsi v Ljubljani.