Stev. 64 Posamezna številka 20 stotlnk V Trstu, v četrtek 17. marca 1921 Posamezna številka 20 stoiink letnik XLVf Šzhaja — izv2emSi ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi sc ne vr^Cajo. — izdajatelj In odgovorni urednik Štefan Godi na. — Lastnik konsorcij Hsta Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 7.—, pol leta L 32.— in cen lete L 60.—. — Telefon uredništva In uprave štev. 11-57. EDINOST Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotia!; — Oglasi se računajo v žiroicostl ene kolone (72 r.iiu. — Oglasi trgovcev ta obrtnikov mm po40stot.» osmrtnico, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi dena.nlli zavodov* mm po L 2. — Mali oglasi po 2') siot. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina In reklamacije se pošiljajo Izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Aslškega štev. 20,1, nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57. Bližajo se dnevi veselja Bližajo se prazniški dnevi. V veselic* nih odborih vlada mrzlična delavnost. Začelo se je razdeljevanje zastav, vzdu gujejo se že slavoloki in kmalu bo ods mevalo nebo od lepe godbe in prelepega petja. Med italijanskim ljudstvom valovi radoGt, srca bijejo hitreje in veseleje. Mi moramo biri olikani ljudje. Nika* kor ne gre, da bi obrnili oči od italijan* sks^a ljudstva, da bi ga žalili in poni* zevali v teh trenutkih. Kar se zdi nje* mu dragoceno in visoko, tega ne sme* »mo smešiti. Vedeti moramo, da so te stvari zanj krvavo resne. KT"ub temu pa je naša naloga, da se nekoliko oziramo tudi na naše ljud« stvo, s katerim stoji in pade vse, kar je nam dragoceno. Mi ne moremo obra? čati oči proč od njega. Ljudstvo se ozira naokoli in išče, kdo bi mu pomagal, kdo bi ga krepil na tež* kem pot skozi preganjanje in zanL; čevanje. Včeraj se je oglasilo v našem uredništvu kmečko dekle in nam poka* zalo pismo, ki nas je presunilo. Solze so ji lile iz oči in njen glas je trepetal od bolečine, ko nam je pomolila list. Priobčimo ga v celoti: Včeraj 0]x>ldne smo bili ravno pri k> vo Ziičujemo glasno streljanje. Ket vlsis, da je to za našo vas nekaj nenavadnega, smo planili vsi iz hiš na vas, odkoder so nam prihajali na* sproti bolestni vzkliki: »Ah, kako ga tepejo, ubili ga bodo!« Prispevši k Pibrovčevi hiši zagledamo pretresljiv prizor: dva orožnika suvata s ptis škinimi kopiti* Janeza Pibrovca. Ča* dih je zadel sunek v rebra, potem zo* pet v trebuh, »časih v prsa, kakor se je pač ubogi človek zvija! pod udarci. Eil je uklenjen, toda ne za roke, temveč je bil zadrgnjen z verigo za vrat> da je hropel od bolečin in udarcev. Vmes je klical: »Ah Mica, pomagaj, brani me!« Njegova uboga žena, ki je imela 6V2 mesecev staro dete v na* ročitu, se je zagnala z vso močjo med orožnike in nesrečni mož jo je objeL A podivjanost orožnikov ju je strgala narazen in začeli so iznova tepsti ubogega Pibrovca. Udarci so padali po glavi, tako da jo zazijala globoka odprtina, iz katere se je cur* koma vlila kri... Ubogi mož je iz? nova objel ženo, a v tem je onemel in pade! v znak ... Se vas. Poklicali so jih orožniki pod pret vezo, da se je vzdignila pobuna, da so Smrjani streljali in kamenjali o rožnike ter ubili dva izmed njih. V vasi je bilo silno ogorčenie a zganil sc ni nihče. Vse je bilo mirno. Prosim Vas, nesite to pismo v ured^ ništvo »Edinostih da izve o dogodkih najširša javnost. Kar je napisano, potrjujem s celim imenom. Na razpolago je več prič. Draga moja! Podpira naj Vas moč domovinske ljubezni in zavest, da je z Vami in za Vami na tisoče vdanih src! Pozdrav! Podpis. NB.: Pibrovec je političen osurm ljenec. Očitajo mu, da je 9. maja 1920 streljal na orožnike m metal bombe. Vse je izmišljeno in je brez resne podlace. Smerjc, 11. III. 1921.« Kmečko dekle nam je pokazalo na zemljevidu kTaj, k er so se zvršili do^ godki in nas podučilo o njegovi zemlje* pisni legi. Kmetsko ljudstvo s tako izobrazbo ni prekmorsko pleme! To ljudstvo ni videlo še v svoji zgodovini, da bi občevali z njegovimi člani — in naj bodo tudi politični »osumljenci« — s pomočjo nu= škinih kopit. Ta sreča ga je doletela : šele danes! Gospodi priporočamo, naj topleje, da pošlje to pisanje v Rim! I pogodbo, jih Nemčija ni dol/na spre* * jeti. Nemška vlada prosi svet Zveze na* [rodov, naj napravi potrebne korake, da j se ukrepi zaveznikov proti Nemčiji ta> :koj razveljavijo. Rusija Priprave za odločilen napad proti Kronstadtu HELSINGSFORS, 15. Dne 13. zve, čer in po nGČi od 13. na 14. marca so boljševild obstreljevali pristanišče in sprednje baterije v Kronstadtu. Trd* njava je odločno odgovarjala. Po nalogu vojaškega poveljnika v Petrogradu so biH rekvirirani vsi pamiki, ki jih je so=» vjotska republika imela izročiti Litvi. Po vsej verjetnosti jih boljševiki name? ravajo porabiti za naskok proti Kron? stadtu. Govori se, da bodo bolj' viki lahko porabili tudi nekoliko torpedovk, ki so zamrznjene na Nevi. Kronstadt se še vedno brani LONDON. 16. »Daily Etpress« ima \z Helsingsforsa vest, da je topovski dvoboj med Kronstadtom in obalnimi utrdbami dne 15. t. m. prcdpoldne trajal dalje. Eno *etaIo, ki je metalo bombe na Kronstadt, je bilo zbito na tla. Rde* Če čete so izgubile do sedaj 8000 mož in drugih 500 jih je pobegnilo k uporni* kom. Kronstadt odbil nov napad HELSINGSFORS, 15. Baterija na LU saju (?) javlja potom brezžičnega brzo* java: Kitajske čete so napadle Kron* stadt. Kronstadtsko topništvo je za&elo streljati. V vrstah Kitajccv se je pojavil nered in morali so se umekniti z vso naglico. Nove težkoče v rusko s angleških po* gajanjih LOjSfDON, 16. Reuterjeva agencija trdi, da je podpis rusko « angleške trs iovinske pogodbe odvisen cd tega, ali bo Krasin hotel izpustiti določbo, ki ^ahteva od angleške vlade, da naj bo v bodoče blagohotno nevtralna nasproti sovjetski vladi. Angleška vlada te ob* veze ne more sprejeti. 1 Poljska Rusko s poljska mirovna pogodba gotova VARŠAVA, 15. J z uradnega vira jav* vljajo, da so vse komisije m.rovne kon= ference v Rigi dokončale svoje delo in je dan 17. marca končno določen kot dan podpisanja mirovne pogodbe. Dasi bo natančno besedilo znano še lc po podpisu, ko se pogodba objavi, se jc poročevalcem poljskih Hstov posre* čilo izvedeti glavno vsebino posamez* nih določeb, ki jih pogodba vsebuje. Poljski listi so objavili sledeče podrobs nostf: Člen prvi določa, da je vojno sta^ nje med Rusijo in Poljsko prenehalo. V drugem členu se proglaša neodvisnost (!) Uk raj i ne in Belorusije, ki postaneti res publiki in boste sestavljali del ruske so« vjetske zveze. Isti člen določa tudi novo mejo med Rusijo in Poljsko. Čl. 3, 4, 5, 6, 7 in 8 določajo, da se obe državi od? rekate prejšnjih pogodb, da se ena drugi ne boste meša U v notranje zade* ve. Važna je določba o zaščiti narod-nostnih manjšin in o vojni odškodnini, kateri se obe državi odpovedujete. V ostalih členih je beseda o povratku voj? nih ujetnikov in beguncev, o amnestiji o umetninah, knjižnicah itd., ki jih bo Rusija morala Poljski povrniti. Sledijo še določbe, ki urejajo gospodarske in tr? govske stike med obema državama, vprašanje diplomatskih ednošajev mec1 Rusijo in Poljsko. Poljska opozarja na zbiranje nemških čet ob njeni meji LONDON, 16. Poljsko poslanstvo v Londonu javlja, da zbirajo Nemci mo^ čne čete ob poljsko 5 nemški meji. Ste* vilo teh čet prekaša že sedaj število, ki ga Nemčiji dovoljuje mirovna pogodba. Zadnje dni sta prišli dve novi diviziji, ena bavarska, druga saksonska. Zavezniki in Nemiija Zavezniki tirjajo od Nemčije 12 milijard mark PARIZ, 16. Znano jc, da Nemčija trdi, da je že plačala 20 milijard mark v zlatu, ki jih dolguje reparacijski komisiji Reparacijska komisija pa ceni dose^ danja plačila na 8 milijard mark v zlatu. List »Journal« trdi, da je reparacijska komisija na svoji včeranji seji določila besedilo note, ki se pošlje NeirfčijL Nota opozarja nemško vlado na njen zastali dolg ter jo vpraša, kako misli plačati dolg ostalih 12 milijard, ki se mo* ra poravnati do 1. maja 1921. Vsebina nemške note Zvezi narodov BEROLIN, 15. Nota, ki jo je čNem* čija poslala Zvezi narodov v znak pro* testa proti ukrepom zaveznikov, pravi, da je nastop zaveznikov v nasprotju z t versaillesko mirovno pogodbo. Nagla* ša, da nobena določba mirovee pogodbe! ne dopušča zasedbe novega n^^sV^rfaj ozemlja razen zapadnega pasu ob Reuu in mostišč. Tudi gospodarski ukrepi ^c smejo pred vzeti le v slučaju, ako bi .Nemčija slojih obvez glede povračil ne izpolnila, kar pa za sedaj ne more veljati, ker zapade tozadevni rok šele 1. maja. Delna zasega prodajne vred* nosti nemškega blaga je nasprotna iz» rečnim obljubam zaveznih vlad, ki so izjavile, da čl. 18 ne bodo izvajale. Po* sebni carinski režim v porenskih pokra* jinah ne more veljati kot kaznilo, ker bi se takšen režim smel po čl. 270 mi* rovne pogodbe vpeljati samo tedaj, ko bi šlo za varstvo gospodarskih koristi prebivalstva ob Renu. Nota pravi dalje, da hočejo zavezniki s svojimi ukrepi Nemčijo prisiliti, da bi sprejela njihove predloge. Ker pa. ti predlogi predstav* ijajo rešitev, ki ni v skladu, z. mirovno Francija Vlada odrekla diplomatske potne liste parlamentarnemu odposlanstvu za Gon njo Slezijo PARIZ, 15. Nekateri poslanci so iz* volili izmed sebe osem članov zborni* ce, da se pojdejo v Gornjo Šlezijo pre* pričati, kako se bo vršilo ljudsko gla* sovanje. To odposlanstvo bi bilo imelo odpotovati nocoj. V zadnjem hipu pa je vlada poslance obvestila, da jim vsled nasprotnega mnenja angleške vla* de ne more dati diplomatskih potnih li* stov, ki jih je odposlanstvo želelo do* biti. ' ___ ivica VJiiđa ni izpremcnila 3vojega 9tališča glede prehoda mednarodnih čet skozi Švico BERN, 15. Neka vest švicarske brzo* javne agencije pravi, da švicarska vlada ni o vprašanju prehoda mednarodnih čet skozi švicarsko ozemlje ničesar skle* nila in tudi ni dala nikake druge izjave razen izjave švicarskega poslanika, v Parizu na seji sveta Zveze narodov. Vesti, češ da se je švicarska vlada pre* mislila* so potemtakem neutemeljene. Selslja Preiskava proti komunistom BRUSELJ, 15. V uredništvu komu* iiističeega lista j>L'Explovite« je policija izvršila hišno preiskavo. Veliko propa* gandnih spisov je bilo zaplenjenih. Rav* notako bogato dopisovanje z Moskvo in vse knjigovodstvo komunistične stranke. Španska Objavljanje vesti o preiskavi protS mo« rilcem ministrskega predsednika Data prepovedano BARCELONA, 15. Listi so danes iz* šli na široko pobeljeni. Cenzura ne do* volj u je nikakih vesri, ki se nanašaio na preiskavo o umoru ministrskega pred* sednika Data, Mednarodna konferenca za uredbo tranzita BARCELONA. 15. Konferenca za mednarodni predmet je danes pretresa* i a poročilo nizozemskega odposlanca Loudana o predlog, naj se vpelje svo* boda mednarodnega tranzita vsaj v naj« neobnodnejši meri. Čilenski odposlanec ie izjavil, da je prej za posamične po* godbe med državami kot za mednarod* ne dogovore. Države južne Amerike — ie rekel — ne bodo podpisale medna* rodnega dogovora, ki bi se protivil vse* ameriški, politiki, katero izvajajo že več desetletij. Češkoslovaški odposlanec je izjavil, da njegova vlada sprejema načrt mednarodne pogodbe brez izprememb. Francoski odposlanec je razlagal, v ka* kem duhu jc treba razumevati vpraša* nje svobode tranzita. Dasi Francija oredvideva gotove izjeme za razdejane kraje, pristaja vendar na temeljne do* 'očbe pravilnika Zveze narodov. Ako hočemo skleniti mednarodno pogodbo, <-edaj mora ta pogodba biti takšea, da jo 'ahko potrdijo vse države. Zato je treba upoštevati sedanji položaj in no* sebno že obstoječe pogodbe, ki morajo ~>stati v veljavi. Vsied tega bi se nova mednarodna pogodba mogla le polago> ma uveljavljati.__ Amerika Zedinjene države zahtevajo izpolnitev svoje razsodbe med Panamo in Costa* rico WASHINGTON, 15. Državni tajnik Zedinjenih držav je obvestil vlado pa=» namske republike, da se razsodba Ame* rike glede mej med Panamo in Costa* rico mora v celoti izvršiti. Znano je, da ste sc Panama in Costarica 1. 1917. obvezali, da boste^ v slučaju spora kli* cale Zedinjene države, naj razsodijo. Italijani in Slovani v lasu italijanskega Risorgimenfia" »1 Cavour. Con te Camillo Cavour in Mazzinl sta najznamenitejša politična pojava iz ča3a italijanskega »preporoda«. Cavour si je bil izvolil vojaški poklic, kateremu se je pa kmalu odrekel ter se posvetil politiki s tolikim uspehom, da je postal eden najznamenitejših državnikov Ita* lije. Bil je opetovano minister, oziroma ministrski predsednik. Mojstrski je vo* dii Cavour diploma tično borbo za od* pravo številnih državic in dinastij v Italiji ter za ujedinjenje pod vodstvom Sardinije. Dne 14. marca 1861 je bilo Cavourjevo delo ovenčano: prvi itali* jamski parlament je proglasil Viktorja Emanuela — deda sedanjega kralja — za kralja Italije. V svoji knjigi »Italiani e Jugoslavl nel »Risorgimento« — o kateri smo že pisali nedavno povodom obletnice smrti Mazzinija — naglasa Antonio Anzilotti, da je Mazzimi dobro videl, kako da je Avstrija znala v svojo korist izrabljati notranja nasprotstva med narodi, da je tako ovirala slovansko gibanje! Ver=» ske razlike med Slovani v monarhiji in onimi pod Turčijo, različne socialne razmere med Hrvatsko in Srbijo, razliko med latinico in cirilico — vse to je iz* koriščala Avstrija, da je razdvajala slo* vanska plemena. Cavour in Mazzini sta si bila sicer huda nasprotnika, ker je bil prvi mini* ste* monarhije, drugi pa republikanec. Ali v presojanju, kako naj bi se ure* diio razmerje med italijanskim in slo* vanskim svetem, sta si bila v tesnem idejnem sorodstvu. Tudi Cavour je po* polnoma ume! in urvaževal germansko stremljenje proti Jadranu. V svojem znamenitem govoru 20. oktobra 1848. je raglašai, da avstrijsko cesarstvo ne bo moglo živeti v svoji Lstari obliki: nli se mora preobraziti v slovansko državo, aH pa se potopi v nemški državi! Ca? vc-ur je naglašal, da se Avstrija nahaja na razpotju: »ali se mora odreči prven* stvu v nemški konfederacij in postati ^>!onga manus« Nemčije, ali pa se obr* niti k Slovanom«. Te besede pričajo, kako je Cavour že leta 1848. dobro ra* zumel avstrijski problem in slutil nie usodo. Anzilottil piše: Da bi se izognila S prvi poti — se je Avstrija borila, da si ohrani prvenstvo v nemški konfedera* ciji. Pa tudi za drugo rešitev se je pri* pravi jala s politiko, ki naj bi izkoriščala Slovane. Cavour je računal z možnostjo upora narodov Avstrije. Videl ie jasno, — pra* vi Anzilotti — da ie italijanski interes navezati na politično usodo pokrajin vzhodno Jadraua. Anzilotti navaia naslednjo izjavo Ca* vourja v pisnrn Valereju: »Bisogna evi* tare ogni espressione f glede tolmačenja besedila, je ameriški sodnik White prekoračil svojo pravico, ker io dekjčil med cbc-ma državama nove meje, mesto da bi bil le enostavno cdločil o nejasnih točkah v besedilu Lonbetove razsodbo iz h 1900. Ker pa panamska t is tava določa meje na podlagi Lonbetove razsodbe, bi bila vsaka nova razsodba protiustavna in že v »led tega za panamsko vlado nesprejemljiva. Vsled tega je Panama odklonila razsodbo Zedinjenih držav. Izjavila pa je, da je pripravljena pre-pu£titi razsodbo v sedanjem frporu s Costarico mednarodnemu razsodišču v Haagu aH pa raisodrijču, ki £a jc gred kratkim ustanovila Zveza narodov. Vesti is Jygos!avijs Ljudsko štetje v Jugoslaviji. Dcfini* tivni rezultat še ni znan. Listi pa ob; javljajo naslednje številke (o katerih pravijo, da so približno točne, o mestih z nad 15.000 prebivalcev: Belgrad s predmestji 150.000, Subotica 118.000, Za* greb 108.000, Sarajevo 59.000, Ljubljana 53.000, Bi toli 51.000, Skopi je 50.000, Novi Sad 40.000, Osiiek 38.000, Pn'/ren 35.000, Senta 34.000, Bečkerek 33.000, Vršac 33.000, Kikinda 31.000, Maribor 30.000, Sombor 30.000, Niš 28.000, Teto* vo 28.000, Štin 28.000, Split 25.000, Prilip 25.000, Veles 25.000, Mitrovica 22.000, Priština 20.000, Debar 20.000, Djakovica 20.000, Peć 20.000, Kragujevac 18.000, Banjaluka 18.000, Mostar 17.000, Ze* mun 17.000, (brez predmestij). Požare* vac 16.000, Varaždin 16.000, Dubrovnik 15.000, Kumanovo 15.000. — Ugotovljc* no pa je že, da v vaseh Srbije znašajo izgube na prebivalstvu po svetovni voj« ni 7—10 od sto, po mestih pa največ 2—3 od sto. V večini mest je število prebivalstva celo porastlo — v Zagre* bu in Nišu za 15 odstotkov. V času voj* ne je izgubila Srbija nad 12 od sto svojega prebivalstva. V okrožjih, ki so bila pod Bolgari, celo 28—30 od sto (To* pličko in Vranjsko okrožje). Makedonis ja in Srbija boste imeli skupno približ« 110 4,000.000 prebivalcev. V Vojvodini je število prebivalstva od zadnjega šte» tja sem znatno poraslo. Tam je pre^ bivalstvo najbolj na gosto naseljeno. Volilni Imeniki so Izloženi v sledečih občinah: »V olilni imenik je izložen v občini: D o 1 i n a od 8. i. m. Čas za reklama« cije je do 21. t. m.; P o d g r a d od 7. t. m. Čas za rekla« macije do 20. t. m. Volilci preglejte imenike! Če niste vpisani, reklamirajte svoj vpis.« S t e v e r j a n od 14. t. m. dalje. Politično društvo »Edinost« v Trstu. D&msi.e vesti Volitve na Primorskem ▼ pni polovici maj*. Trije vdlilni okraji. Snočnja »La Sera« jc objavila sledeče poročilo cd svojega rimskega dopinuka: Iz verodostojnega vira sem irvedel, da je bilo določeno, da se bodo vc-Iitve v Julijski Benečiji vriil« v prvi polovici meseca maja. Giclitti se zdi da bi hotel »e odlašati, ker računa, 3 tem, da W zavalo priti do splošnih volitev, toda moral se je vdati ■pritisku vplivnih oseb iz jadranskih karjev, ki so j vztrajale na stališču, da Trst in dežela po aneksiji ne smeta ostati brez zakonitih političnih zastopnikov. Lahko tudi trdim, da so vesti o razdelitvi pokrajino v tri volilne okraje, katere so »e bdle rax-^la«lc pred nekoliko dnevi, ne samo utemeljene, temveč da je takšna razdelitev bila tudi ie sklenjena. Iskrenost zm Ukreno*t. ^Emancipazione* se ozira na naš zadnji o-djjevor, ki smo ga jI dali, ter ke. leži z zadovoljstvom, da ji priznavamo jasnost bi srtvarnost v politični polemiki. Dostavlja pa, da j4 moramo priznavali tudi LskrenoM. Verujemo jI, ko pravi, da fc bila sicer v predvojnem iuu sa&i odkrita nasprotnica, ko je branil* itadljanstvo v teb krajih, da so pa sedaj, ko ni več nevarnosti, hoć* istotako iskreno in odločno boriti za aporaaura med obema plemenoma. Dcbro, (jemljemo z zadovoljstvom na znanje, zahtevamo pa poSteaje &a poStenje, zahtevamo, da tudi > Emancipazionc« v«'* ruj« v iskrenost naših izjav. Pravi, da bi ji morala tudi *Epazaone<* na račun slovenskega nacionalizma, tako huda, da bi celo kolikor toliko opravičevala dejanja tistega fašizma, ki jih sicer rečeni list tako ostro obsoja. Mi pa sodimo, da, čim teija je obtožba, tem po-tarebnejše je, da je oprta na gotova konkretna dejstva! »Emancipa^ionei pa ne navaja n.kaketfa takega dejstva! Mari je nezmernost slovanskega nacionalizma v zahtevi, nai se ne spravljajo v nevarnost slovanske osebe in slovansko imetje?? Mari v zahtevi, naj se ne rušijo slovanski domovi in naj se ne randevajo slovanske kulturne in (Jo* (.podar&ke naprave?! Mari jc nezmernost v protez stu proti zapirauju slovanskih Sol? Mari v zahtevi, naj sc nam dado vse šole, potrebne za naše na-todno in kulturno življenje? Mari v zahtevi po svobodi našega družabnega življenja?! Mari v tem, da govorimo med seboj svoj materini je .ik, da govori« mo in piiemo v javnih glasilih našemu ljudstvu V tem jeziku, ter da zahtevamo, naj se ta nui jezik ne žali?! Mari pa celo že v tem, da — smo Ln di živimo?! Č3 vc »Emancipazi&ne« še za kake drugH Strofi IL »EDINOST« ^ Tfitii, aneU -iMfe* i§2i, iLrfuuce o aezmemosti elovansketfa nacioaaiitma r feh krajih — naj tih le pove povsem fckrenol — • Emaneipczkmci £di tudi, naj hi uraževali, <3a Je rapallfika pogodba naložila tudi Italijanom veliko žrtev — v Dalmaciji. N« oporekamo. Sanic bi profili m£ republikanski list, naj uvaiuje dejstvo, da jc •rapallska pogodba poskrbel* za Italijane v Dal-azaciji; dalu jim Jc vis Jamstva, da bodo sio^li ton-dalje Živeti svoji« italijanske narodno in koltcmo življenje!! Ve-li pa »Eaiancipailone« o kakih ta- kih -jamstvih glede jugoslovcnov v naSern Primor-tu?! Naj nam ne zameri sicer <-poitovaiu listi Saj smo govorili po njegovi želji — iskreno! Spored za piosiavc aneksije. Mestni magistrat je določil za proslavo svečane aneksije sledeči spored. V soboto dne 19. t, m. ob 17 sprejemanje v •trgeveki tbornici v Čast eskadri; ob 20 zasebna pojedina; ob 22 iffvečani veter v Verdijevem gledališču. — V nedeljo dne 20. t. m. ob 9'30 poset iupa-aov in oblastev Julijske Bcmcčije pri zastopstvih vlade, senata in poslanske zbornice na gubernatc-ratu; ot> 10 »provod meščanskih društev v čast padlim vojakom na suhem in na morju (trgi Obcr-tJan, Sv. d ust, trg Unitt); ob 12 .pvo^asitev aneksijo Julijske Benečije h kraljevini Italiji na trgu Uni-U; ob 13 obed v dvorani filharaicni^sicga drtiSlva; ob 16 izročitev spominskih medalj fecrcem iz Julij-; ste Benečije v Verdijevem gledališču in ob 21 ba-kljada, umestni ognji ca morju, Filip Ivaziit^vič, tu lireraeaiti Daimatiaec, ti po jseblfcncst vzajemnosti in bratstva med Hrvati in Slovenci, te navpopultrnejža oseba med Dalmatinci, živečuni v Trstu — je zadnje dni mkiulega meseca hudo ia eievarac ponesreči-1. Voz.Il es jc v družbi ie svojega rojstnega kraqa v Dalmaciji v bližnje mesto. Med pet;o so je konj splatil in v dva metra globok -potek ec padli: konj, voz in potniki. Ivaniševič }e priletel z glavo ob kamen in ee je hudo poikodoval. Tri dni je ležal v nezavesti Kakor smo uverjeni, poi*clui croati, n-en una bandi era hann-o c-ipoatc« ia kc so videli nekaj kmetov, zbi-anih skupaj so streljali v nje in jih raz gnalL Zakoni sicer obstojajo, a za cas in fašiste nc obstejan'o. Fašisti e-tejijo nad zakoni, mi pa izn zakona. H»rptljvkc soluiS-ks, godba priredi 19. marca, t. f. na daa vrv. Jožefu koncert pod vodstvom mej^ira občeznanega kapelnik;: goss^eda Majcena ob 3 uri pop. pri g. Bafii v Herpeljah in ticer na planem, — Vspoced je bedeči: 1. Hajdrih: »Jadransko morje«, 2. Volarič; »Oj rožmarin«, 3. Maieagni: »CavaUeria rustlcana«, 4. Zaje: Zbor iz opere »Zrinjskic, 5. Smetane: Sekstet ^Predana nevesta«, 6. Millocker »Sanje -, - alček, 7, Wa^ner: »Nevesti v clovc - iz opere »Lohengria^, 6. Verdi: . Fantazija« iz epere cTrovatere-r, 9. Cleisae: »Majnikovi zvončkih, ma-zurka, 10. Majcen: »V sladkih sanjahidil z odme vem tek ra. krilovke, 11. Čafkovskij: »Fantazija« iz opore =0n;egm<:, 12. Dr. Hraza: »Slovenec sem-, koračnica. — Ljubitelje gh3be uljudne vabimo, posebne še ker zabave eo take redke zlasti v zadnjih časih. — Tudi vlaki &c praktično urejeni ob 1 uri pcp. prisopiha iz Trsta na postajo Herpeljc-Kozina in odhaja od tu ob 9 zvečer. objavi Uradni list kraljestva Italije, Iz triaSkesa iivltenla Sknvncslao ranjcui železničar. Včeraj zjt.'.raj je bil pozvan zdravaik rcižlne postaje v hišo št. 2 v uKci D. Bramante. Tam je potreboval zdravniške pomoči železničar Cezar Kumar, ki jc bil ransjen z orožjem v hrbet. Na zdravnikovo vprašanje, kje je bil ranjen, je Kumar odgovoril, da Je bil ranjen v ulici deila Guardia, medtem, ko se je vozil na motociklu. Kumar ne ve. kdo ga je ranii. Dogodek je bil javljen oblas-tvu. V nezavest je padla. Včeraj zjutraj jc šla po uHci delTOImo iB-ietna Marija Biunatti, stanujoča v iali ulici št, 2. 2enski je prišlo slabe. Zgrudila se je na tla ter eblcžala kot mrtva. Okoli nje se je nabralo veliko število radovednega občinstva. Eden izmed gledalcev jc skočil v bližajo kavarno »Reclame« ter od tam telefoniral na rešilno postaje po zdravnika. Zdravnik je dal odpeljati žensko v mestno bolnišnico, kjer so jo sprejeli v III, oddtlek. Na parkellh sc ji fo izpodriiiLio. G. Adeli Kratrs, stanujoči v ulici D, Bramante št. 2, se je izpodrinile iia parketih. Pri padcu ai je p^-škcdovala pi-ščai desne nr^e. Na lice mcita ,je bil poic\*an rdrav-nik rešilne postaje, ki je dai Krausovi prvo pomoč. Bomba. 22-^Ietni kmetovalec Frančišek Filipič is .Podgorja je kopal na svojem polju. Pri tem je v daril z motiko po bombi, ki je bila zakopana, v zemlji. Bcmba jo r&spočila ia ranila Filipiča po Je^ rokL Pripeljali s? ga. v tukajšnjo bolnišnico, k;er so ga sf-rsjcli v IV oddelek. Bomba se jc naiis. Pred včerajšnjim se je na&ia v ulici Cristofero BeUi bomba »Sipe-. Kdo jo je pustil na ulici, ne ve. Bombo so nesli na policij ski komlsari.it v uHei Almerigo VespuccL Vtstf is Istre Iz ČiČaaje. V 57, Številki »Edinosti* čitam ne-o-kuten dopis ali, bolje povedano, nesramno obro-kcvanje našo irdlc in hrabre Čičarije. Prizaiati meram, da ^c tudi pri nas veasih dogajajo stvari, ki narodu ne delajo časti, ter sc tudi pri nas dobe ljudje, jii iz nevednosti smatrajo žganje tM. zdra-iio ia krepčilo. To so pa Ie posamezni slučaji, nikakor pi ne vebče razširjena bolezen. Da je viled vojne in pomanjkanja utrpel tudi naš Čič mnogo škode na imetju in zdravju ter se v s.1 cd tega pojavljajo tudi med našim narodom slučaji, ki pričaijo, da jc ta aH emi zgrešil pravo smer in pot, te je pač res, A zopet moram pribiti, da to ne velja za. vse. Sicer ra. kake p-a je drugod sedaj po vojni? Moralne posiedice vc-jne povsod občutijo, ne samo v Cičarij?. Nasprotno, v Cičanji morda manj kako*" povsod drugt-df V Čičariji nem rcjen in vzgojen in tem a a njo, kršno- in junačko Ćićarije-, ponosen, ponor.cn, tlu i eni iste '^in. Tem bolj, ko vidim, kako sc trdno drži in oe Itlcne pod že tako težkim brem-nom. Koliko jo p..-ctrpsia rkalaata či-čari^a, koliko tvojih najboljših sinov je poslala na bojna polja, 'koliko teh kreme nitih otrok ni več nazaj k svoji junaški materi! Minula je vojna ia. njeno trpljenje, pa prišlo je drugo. Toda naša domovina, kršna ia junačka Ćićarija, no gans! Kaj se jo neki zgodilo z dopisnikom, da tako kruto žali svojo rodno grudo, da ji vrača ljubezen z žalbesido, hvaležnost s nehvaležno^!jo, udanost z itsmehom? Vodice, Dane, Jelovice, Trstenik, Rašpsor. Račja vas, Lanišćc, Brgudac, P-odgaće, Klenoščak, črnje-hi, Slurn in. Brest ter preko Šumo Vele Mune in Male Muno ter Že-ane, tc so tredišča Čičarije. Tod pršiva narod, ki je od r.ekd*? islovel ket junaški narod. nni c.o dopušča, da se dalje bavil e histeričnim --Čitkim kraljem«. Dobro bi bilo, da bi mu tis.ii, ki ga pcmafo, dali dc-bri nasvet: »Habsburgo-vac iz Beča je morao pobe gnu ti, pa pebegoi i Ti ići čeki kralju«!« Tolike v obrambo svoje domovine! — Širne Ribarič. b; Lfbu»i|e nam pilefu: Dan za •>«<»«] C!3ikC • t < • i i i t dolarji francoski franki ♦ , , , Švicarski franki .... angleški funti papirnati • angleški funti, zlati . „ mbli ........ napoleoni ...... „ .4.--4.50 4.--4.50 3-1.50 - 35 50 74.40 — 74.60 35 50— 36.50 13.-- 43 50 26.60— 26 70 186.-130,— 458.-- 460.— 105.-- 105.50 116.--117,— 12.50- 13.50 92--91 - HALI OGLASI ABSOLVENT kmetijske šol« izvežban v vseh panogah kmetijstva kakor tudi v knjigovodstvu išče primerne službe. Naslov pove upravieštvo. 412 VODNA MOČ 8 40 lujnK-kimi silami, epHIJ, fll liiino poslopje jo aa prodaj pri Ivan Modrijacr, Planina 6 pri Rakeku. Iitctam ee proda 5-8 tednov starih praJičkov in brefs «rv;V|a( k« ^sko-tihi 22 marca. 336 CUNJE čiste, bele in barvane po L 1-4. ier voko m žimo. kupujem v^ak dan. Solitark 1. tOfi UBIRAL EC in popravljalee j^lasovirje1. nijev Andrej Pečar, Trst, ul. Coroneo harmrr-V. 396 Stavbeno društvo u Renčali hšt. D regisirovana zadruga z omejenim j: n^tve i izvršuje vsa v 6i*vbcno stroko spadajoča del*, (visoke in vodne stavbe}. L-dclttfe načrte In proračune. VrSi cenitve ter sprejema obnovo po vofnTi poškodovanih stavb na podlfcgi cenitve. Cen« zmerne. (231) 2 PRIDNA PSA upravništvo, varuha prodam. Nas!< PRODA SE nc-vo perilo, omara in (pisalna miza. Ruggero Mana 13, IV, vrata 16, 410 ČEVLJARSKI STROJ z laktom, znamka »Šingcr*, so preda v via 3, pritlivje. nov pred vojno, Ruggero Mana 411 KOLAR5KECA DELAVCA išče delavnica Rudolf Bertck, Rižana Št. 5, pošta Dekani, Istra. Plafia pc dogovoru, 413 POZOR! Srebrne krone po najvišjih cenah plačuje edini gresist 3elel!i Vito, vi* Madonnina 10, I, 389 plača vedno par c^nt. več nego vsak drugI — kupec, cdlnolo — Aloisij f*ovltv (rgovhia Plazza Oa-ribaldl it. 3, tel. 3-29 (prej tri Barriera) (14 ŠTEDILNIKE 7». vzide nje, vstke velikosti, eolidno domače delo. Izdeluje in po dogovoru tudi postavlja. Izdelovalnica Štedilnikov, »Kranjec Lu-dovik, Trnovo pri II. Bistricu 381 ZLATO in srebrne krone plačani več kot drugt kupci, Albert Povh, urar, Mp.zzini 46 (v bližini drv onega trga). 25 Seme no debela za preprodajalce i Trakovi, moške in ženske nogavicc, robclj vistilo za čevlje Briil, Ecla, Lift, razli^ri glavniki, šp ga, dišeča mila, kratnče, vzmetne zaponke, igle In sufeanec, žensko perilo, gumbi, cigaretni papir, pismen papir i. t. d. S. Nicolo 19 GIACOMO LEVI S. NiCO o 19 NAZNANJAM davnemu občinstvu, da sem p^leg delavnice odprla tudi salou za iz^otovljene rimske obleke in letne pla5če ter raznovrstne obleke. Priporočam se mx obilen obisk. A. Mer-molja Ric^er; ollea Commerciale 3. 566 KROJACNICA Avgual Stular, ul. S. Francesco D'Ascisi St. 3-i, III. oad. je odina dobroznan« krojačnica v Trstu, 23 AVTOMATIČEN ORKESTRON na prodaj v Materiji št. 21 pri Herpeljah - Kozina. 403 ZLATO IN KRONE pla^o pc najvišjih cenah lo Pertot, via S. Francesco 15, II. 388 POZOR! Kdor hoče k«t>HJ Trvi, strant^» oglavje, (Halftre), opasivnJce, vrvi za zvonove in stolpe-nc tire, sploh vse v mojo stroko epadajoče potrebščine naj se obrue na siarozaan& vrvarno v Postojni. Alojzij Vagkeka, vrvar. 312 Plačam L 180. in tuUi već za lepe mM Mi SC iJ M (belic m rumenic). Kupujem tudi kože lisic, vider, dihujev itd, po najvišjih cenah. Za večje množine pridem osebno na lice mesta. Pišite takoj na fr. W8ND$PACH, Trst« V. Battlstl (Stadion) št« tO, 18* nadstropje ono Vesti Iz H&irmnishm Ji ždrije. Že drugič egenj pri ietem posestnilcu. V iobcfto zjutraj je račelo jjoreti pri poseatnici Mariji Likar v Idriji, Pred par meseci ji je pogorel hlev in vsa živina ter streha domače hiže. Kozolec z raznimi hrambami je So ostal. Ta je bil preteeeco soboto v plamenu. Vat žito pripravljeno za setev na tpemlad, več krme in lese v je za razne poprave ter vozovi &a zgGreli, ker ni noben domačih bil prejšnji dan na istem, kraju, se sumi, da je :)lebna roka pref ia sedaj zažgala. Posestnica imaj ogromne škedc, osobito sedaj, ko se vsaka d!var tako težke dobi in tako drago plača. . Gospodarstvo Nov« elektrarna na Slovenskem- Sava in Sora, ki tečeta v bližini Ljubljane, bosta igrali v blizini bodočnosti veliko £c»podarsko vlojfo. Izdelujejo se že načrti za izrabljanje vodnih sil. V Medvodah in Goričanah se bo vzgradila elektrarna. Nov kamcotoca ▼ JuROslsviji. i Narodna šumska industrija* je otvorila v Okučanih velik kanmo-lom granita, ki Je dobre iLakovosti. To je posebno za popravo železniških pvo^ velike važnosti, ker leži cela proga Zagreb - Belgrad t ako rekoč v blatu. Dosedanji materkil namreč rakakor ne odgovarja pc trebi. Izvoz miaeridneg* oi|« iz Jutfdriavije. Ministrstvo prehrane je dovolilo svojemu odseku v Splitu, da n>ore dajati dovoljenja i^voz mineralnega olja po 5000 k^ in to s«.rac industrialcem ia onim, ki ga potrebujejc zs. lastne uporabo. Kriza v industriji papirj« teikeas. Pc poročilu lkta -Lidove Noviny« je nastala v industriji papirja taka krka, da se bo obrat v nekaterih tovarnah papirja zelo ome'il, v nekaterih pa ceic popolnoma ustaviL Podružnico celjske Union banke fe tc dni prevzela Prva hrvatska štedionicu. Ta zave d je eden najbogatejših v Jugoslaviji. Švicarski tečaji ŽENEVA. 15. Lira 2i'625, marka 9 323, avstr. krona 1'375, angl. funt 22'947, ir. frank 40'65, dolar 56867. „Gospodarsko drušivo na Konto-velu" naznanja, da se občni zbor ne bode vršil v nedeljo dne 20. marca 1. ob 2. uri popoldne ampak dne J PllflOU COSig, đfUlf ZO P6« 3. aprila t I. ob ravno is« uri. || ffi ftglfffftffCS rnsfi ■■—ii—1»—i ■ I L « v 5DEBiflšraTboliEmTl J™« S!! Trst, ul. Corone« 13. tc!. 12-34 §f Si SSAlKI, ndUdORCI OPeKfl, 85 i | tement Po.tlonđ L oute ČEŠKE STERLEliiNE j i DOOlele Plillfl, tTSt I Porcelan, lončcvina, cilindri, raznovrstne steklenice, kozarci za vino, pivo in žganje, Sipe, raznovrstne svetiljke in drugo kuhinjsko posodo, vse po konkurenčnih cenah. 33 i 20 mmms« m ISfl 81 lEPlTl ZALOGI: VIs tmm 25 teltfsn 13-06 Viole XX. setlembre 9i m. 24! Borzna poroiila, Tečsii: V Trstu, dne 16, marca. 1921. Jadranska bank« •*,,.*•••«•«*• Cosulich • # ................ Dalmatia........ . . ........330 Gerolimich 2-'70 L i bera Trieitina .••«•*.*•••••*• <327 Lloyd 1760 Lussino •••tti«»*»*i***1** 1450 MartinoUch 278 Oceania .«•■*»•••«•••••••• 430 Prcmuda ..................450 Tripcovich -4G8 Ampelea «••••*•**••••••••• 693 Cement Dalmatia •>**»•*••«•»«• 407 Cement Sulito * 380 Edino mašilo mrsile ki ohranjuje uifiji In ga vzdrluj« mehko. Skladeu« v Trstu, yl!ca Torre bSanca itav. 12 - TeleTon itev. 10 Proda se popolnoma zmontirana tokomobiia volfgarther, z vs mi tranzmis jam?, jermenjem, žagami itd. vse v dobrem stanju. — Cena se izve pri jtR^EjU SREBOT-NjAKU v POSrOJNf, GOSTILNA MILAVEC, kje je tudi žaga na ogled. Najboljše mazilo za tevlja Podružnica v Trstu, uL del Toro tt. 10. — Telefon 31-72