^tafeta aprila na pot ----- d!rneiŠta*et° *30C'0 tuc*' Pri nas pospremile ave v čast 30-letnice osvoboditve teden se ie sestal ZSMS-' ?redsedstva RK i10 * wfeS?ej' **' ka,ere iNobči'S1 ,udl Predsedniki ■ ^»j ™sekLS.Ve-°V ZSMS' Na Si^SMci itS*ir""- ^ Predalf miCa°H-b0d° hrvaški ,nl^ i,:Setkuapria ! mvSlovenijižev C itafpt^ra80njo v Rt"- nlmostu "z I2trstbae^iki V\"aDolen4®sdp°»botc bodo ogiedu S;Po sPreJe" dtevi iskali vn t ?a mesta >i rijj °b 19.30 ?S,fnj®vico in " ko„cctniS,ki,^c- 3^fs2 rinipzxs: d4e i Si ogledal PR°t0Vali na g°st0VaPaitizanske n?azo 20 in bodo J,eni na p£menike. Z P0častm^di tržaški ien^skern ditve udi 30-letnir. bcniki tnico osvobo- pot štafete Letošnja štafeta mladosti, ki nosi pozdrave našemu maršalu Titu, bo na slovensko ozemlje prišla v torek, 1. aprila, na območje širše Dolenjske pa v četrtek, 3. aprila. Ta dan bo sprejem štafete v vasi Krka ob 15. uri in Žužemberku ob 15.25. Nato bo nadaljevala pot v Kočevje, kamor bo prispela ob 16.25, preko Baze 20, Dolenjskih Toplic, Crmošnjic, Semiča do Črnomlja. Naslednji dan bo krenila iz Črnomlja ob 8. uri zjutraj preko Gradca, Metlike in Suhorja do Novega mesta, kjer se bo ustavila ob 9.45 in ob 10.20 nadaljevala pot v Trebnje, na Mirno, v Mokronog, Skocjan, Šentjernej, Kostanjevico do Brežic, kjer bo spet daljši sprejem. Ob 13.35 bo štafeta krenila v Krško, Brestanico in Senovo, od koder bo ^dšla proti Podsredi. ' • 16. skupščina Zveze tabornikov Slovenije je v jubilejnem petindvajsetem letu obstoja organizacije zasedala v nedeljo v zgodovinskem Šeškovem domu v Kočevju. S tem so taborniki tudi simbolično poudarili svojo programsko usmeritev, ki je letos, ob 30-letnici osvoboditve, še posebej naravnana na obujanje tradicij narodnoosvobodilnega boja. Organizacija je član Zveze socialistične mladine Slovenije in njeni cilji so v temeljih isti, kot cilji mladinske organizacije, taborniki pa jih lahko prav tako učinkovito dosezajo s svojimi specifičnimi metodami dela in vzgoje. „Le premalo mladine je še včlanjene!" je skupščino spodbudil starosta tabornikov, 85-letni Pavel Kunaver (na sliki za govorniškim pultom). Res bi sedanje število članov 16.300 morali čimprej potrojiti! (Foto: France Brus) Pred pobratenjem Še predlog za pobratenje Trikona in Budućnosti Za letošnji praznik krajevne skupnosti Kočevje, 4. maj, se bosta pobratili tudi krajevni skupnosti Kočevje in Prokuplje v Srbiji. Priprave na pobratenje so zelo odjeknile v Srbiji, saj je doslej celo „Politika" poročala o njem kar dvakrat, in to na prvi strani. Te dni je prejela sindikalna organizacija kočevskega Trikona telegram sorodne delovne organizacije konfekcije „Budućnost" iz Prokup-Ija. Vsebinia je naslednja: „Dragi tovariši. Po radiu smo slišali vest o pobratenju Kočevja in Prokuplja. To sporočilo smo pozdravili tu^i na občnem zboru naše sindikalne organizacije. V znak solidarnosti s takimi akcijami smo vam sklenili predlagati, da se pobratita tudi naši dve delovni organizaciji." Pri Trikonu so nam povedali, da je predlog tovarišev iz delovnega kolektiva Budućnosti že sprejela osnovna organizacija sindikata konfekcije Trikon, v teh dneh ga bo pa predvidoma še osnovna organizacija sindikata pletenin Trikon. J. PRIMC Veličastno romanje na kraj zmage V Jelenov žleb, kjer so partizani pred 32 leti izvojevali veliko zmago nad Italijani, so krenile štiri kolone peš, peta pa z avtomobili ■ Govoril Hin-ko. Bratož-Oki, udeleženec boja v Žlebu ®^hadl^dan '»W bo MDeUVCEV ^ lrie- O iH elav£e iz dan za :tilz°bra?0 eJni usmoH nov°meške [vacV7^nC8ak0^ ^ S** o in Nmenik nK' medtem Po in°sti n0uvriPravil pre- SS*5 obueh pS^Hlkfcrika-KNEl ^tualna v J bo^o S»,^cvarnVPrtt ™ T ^sko **«3» Svečanosti ob letošnjem prazniku občine Ribnica, 26. marcu, so se začele že 21. marca z otvoritvijo razstave del domačega slikarja samouka Dušana Matoha v Petkovi galeriji v ribniškem gradu. Posebno svečana pa jc bila proslava v Jelenovem žlebu v soboto, 23. srečanje s prešernovim nagrajencem v brežicah v sredo, 2. aprila, bo obiskal Brežice profesor ljubljanske akademije za glasbo ter letošnji Prešernov nagrajenec Pavle Sivic. Povabila ga jc glasbena šola. Učencem, staršem in drugemu občinstvu bo popoldan ob 17. uri predaval o poslušanju glasbe. marca. To je bila tudi prva svečanost v počastitev 30-letnicc. osvoboditve v ribniški občini. Na njej sta o boju v Jelenovem žlebu 26. marca 1943 in o njegovem pomenu govorila udeleženec tega boja Hinko Bra- a °^° mesto prvo. Krško drugo w HKaj , -— ° km©tijstvu« v Kostanjevici Kčer Jevica je bii --- riš£ avsob°to . V>ja ml,d.;ePubliškega C98* ^ zadružni- K>govlJe 0sem ekip, 'S ^ ter ek- °bmočnih }^>ja sta Pokrovitelja V* W W0bČinska J ^ ^»kombinat ,l|>f°n?wSvn?o0bi?lnstv». <] ^ovg«'krškega ei e> Kra- t* 'Npopj^E 2ELI 5 ,5?3fKSgtt «WlStvo Sibi PrcvzHnSkega H V Krtu občinski 1 eh Usta- SH ga Cnimi ustanra(lljsko sSs s^?\via" »£ tj ski Scvni vire. Radi »oj1 SZDLtaza'^-«• V ^Oju radionrrPraVlla l^Sg^ sta poskrliela humorist Toni Gašpe-rič in Henček s svojim ansamblom. Tekmovanja „Kaj veš o kmetijstvu" so razgibala kmečko mladino in ji dala možnost za medsebojno spoznavanje in uveljavljanje na javnih .nastopih. V mladih ''zadružnikih spodbujajo željo po izobraževanju in potrebo po povezovanju teoretičnega in praktičnega znanja. Aktivi mladih zadružnikov vključujejo okoli 4000 mladih kmetov v Sloveniji. V začetku prihodnjega meseca bo ustanovljena republiška konferenca mladih v kmetijstvu, zatem pa se bodo tako organizirali tudi po občinah. J. T. tož-Oki in sekretar občinske konference ZK Ribnica France Grivec. S proslave so odnesle delegacije vencc k spomeniku v Jelenov žleb. Na proslavi so predstavniki ZŠAM Kočevje tudi svečano podarili spominski trak' predstavniku ZTVS Ljubljana-Bežigrad. V kulturnem delu je, nastopil pevski zbor Lončar iz Dolenje vasi pod vodstvom Andreja Petka, Anica Hcnigman pa jc reciti--rala pesem „Boj v Jelenovem žlebu", ki jo je napisala udtleženka tega boja pesnica Vida Brestova J. PRIMC POVEJTE NAM! Naše uredništvo bo v sredo, 2. aprila, v gosteh v Grčaricah v ribniški občini. Zapise s takih srečanj v Hinjah, Pišecah in na Vinici smo že objavili v zadnjih številkah Priloge. Vsako drugo sredo pripravljamo uredništvo v gosteh: prihodnjo sredo bomo torej v GRČARICAH, kjer vas bomo čakali v gostilni Anice Čeme. Od 16. ure naprej bomo prisluhnili vsem, ki boste prišli k£^ povedat, pograjat, pohvdit, sporočit ali se z nami pogovorit. Prebiv^ci Grčaric in okolice, na svidenje torej v sredo popoldne! Niad slabosti, ki hrome regijo Medobčinski svet ZK za Dolenjsko razdelil zadolžitve najodgovornejšim za utrditev regije ■ Podpora povezovanju dela in sredstev Medobčinski svet ZK za Dolenjsko je 21. marca ugotovil, da se je sodelovanje med dolenjskimi občinami v zadnjem času razširilo. Povečalo se je število skupnih organov, povezovanje dela in sredstev se je okrepilo, pripravljajo pa tudi skupni razvojni program (zdravstveno varstvo, srednje šolstvo, regionalni načrt). Hinko Bratož-Oki, ki se je udeležil boja v Jelenovem žlebu kot politkomisar 1. čete 3. bataljona Šerceijeve brigade, je orisal potek zmagovitega boja v Jelenovem žlebu, v katerem je izgubilo življenje okoli 250 Italijanov in štiije partizani: dva komandirja čet, politkomisar in en borec. Ob tem pa, smo slišali na seji, je še vse preveč razrahljano zaupanje med predstavniki posameznih občin, od tod premalo poenotenih stališč in najbrž tudi zavestne pripravljenosti, da bi v praksi uresničili dogovore, sklenjene na ^nedobčinski ravni. O tem smo v zadnjem času, zlasti od ustanovitve regionalne skupnosti občin dalje, nekajkrat slišali podobne ugotovitve. Sklepi, sprejeti na omenjeni seji medobčinskega partijskega sveta, omenjajo najprej medobčinski poli- tični aktiv kot redno obliko dela. Sporna vprašanja, ki to ali ono občino ovirajo, da bi se še bolj vključila v medobčinsko sodelovanje, pa jc treba razčiščevati na posvetih občinskih političnih aktivov. Svetom ZK v tistih delovnih organizacijah, ki delujejo najnianj na območju dveh občin, nalagajo sklepi medobčinskega sveta, da morajo odgovorno analizirati uresničevanje ustavnih določil v TOZD ter še posebej, kako se uveljavljajo samoupravni sporazumi in dogovorjeni razvojni načrti. Po bližnjici k delavcu Zapisnike na oglasnih deskah malokdo prebere Medobčinska sveta ZK in Zveze sindikatov v Posavju sta minuli teden posvetila skupno sejo obveščenosti delavcev. Podatke jima je posredovala komisija za informativno in propagandno dejavnost pri MS ZKS Posavje. Na njena vprašanja o pismenih in ustnih oblikah informiranja ter obveščanju v delegatskem sistemu je odgovarjalo 20 največjih OZD, 17 Ekipa mladih zadružnikov iz Krškega se je na tekmovanju v Kosta-uvrstila na drugo mesto. Prvo mesto so osvojili Novomešča-ki so že po drugi zmagi na tekmovanju Dolenjske in Posavja na tihem upali na dobro uvrstitev. Tekmovalci so odgovaijali na vpra-^nja iz živinoreje, poljedelstva, mehanizacije, vinogradništva in splošnih tem. (Foto: J. Teppey) V sredini tedna se je vreme nekoliko izboljšalo. Ob koncu tedna predvidevamo nekoliko toplejše vreme z oblačnostjo, možne so tudi občasne manjše padavine. TOZD in 6 obratov v posavskih občinah. V teh 43 kolektivih je zaposlenih deset tisoč delavcev. Lastna glasila izdaja sedem OZD. Najpogosteje ga izdajajo v krški Celulozi, kjer izide povprečno po 65 številk na k-to. Drugod so to mesečniki ali pa izhajajo še bolj poredko. Tudi v TOZD s sedežem matične organizacije zunaj občine prejemajo delavci glasila podjetja, tam pa je o njihovem kolektivu že manj novic. Med pisanim) oblikami še vedno prevladujejo zapisniki sej, kijih večinoma obešajo na razglasnc deske. Ustno obveščanje poteka predvsem na zborih delovnili ljudi, premalo pa še na zborih delovnih skupin. Pismene in ustne oblike obveščanja se med seboj sicer dopolnjujejo, ve mi ar so v mnogih kolektivih pomanjkljive, premalo razumljive in aktualne. Treba je narediti korak naprej. Tudi informiranje v delegatskem sistemu je še v povojih in ga bo treba razviti. J. TEPPEV • Poseben sklep govori o ustanovitvi medobčinskega odbora gospodarske zbornice s sedežem v Novem mestu, kar naj bi pospešili. Spodbudo in podporo medobčinskega sveta ZK pa imajo prizadevanja, ki hočejo tesneje povezati veterinarske postaje v obeh belokranjskih, novomeški in trebanjski občini; kmetijske zadruge, Dano in Dolenjko, splošno bolnišnico, zdravstveni dom^ zavod za (nadaljevanje na 4. strani) dva častna obcana Na včerajšnji svečani seji občinske skupščine Ribnica, posvečeni prazniku občine, 26. marcu, je predsednik občinske skupščine Ciril Grilj podelil zaslužnim občanom priznanja in nagrade. Največje priznanje in sicer naziv častni občan sta prejela Filip Tekavec-Gašper, ki je bil komandir prve ribniške čete in Alojz Andoljšek, ki je zelo zaslužen za povojni gospodarski napredek občine. DBH NimilESTI JE VAŠA BANKA ! Št. 13 (1340) Leto XXVI ! ^0 MESTO, četrtek, 27. marca 1975 I 7flći n!ar'a 1975 'e k" ''st odlikovan z redom L^LUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI I—SIM— tedenski mozaik CIA lahko stori marsikaj, toda enega očitno ne more: znebiti se nezaželjene „časti", da bi bila nenehno na prvih straneh časopisov. Sedaj je v središču pozornosti zaradi -kot vse kaže — najbolj senzacionalne vohunske zgodbe stoletja. Časopisi so namreč odkrili, da je sklenila z nekim ameriškim podjetjem pogodbo, da bodo za njen račun dvignili iz globine 4500 metrov leta 1968 potpljeno sovjetsko podmornico, ki je bila oborožena tudi ž jedrskimi izstrelki. Družba Howarda Hughesa je posebej za ta podvig zgradila 36.000 tonsko ladjo in z njeno pomočjo res dvignila precejšen del ostankov (nekateri trdijo, da skoraj vse) 2800-tonske sovjetske podmornice tipa G. Podvig je veljal okoli 300 do 350 milijonov dolarjev (natančna vsota je znana le redkim posvečenim) in velja za vrhunski dqsežek tehnike in znanosti. Iz take globine doslej niso še nikoli uspeli dvigniti ostankov ladje - kaj šele podmornice, v kateri so tudi jedrski naboji. Kaže, da se je Američanom pri tem posrečilo dobiti tudi tajne sovjetske šifre in tudi posmrtne ostanke 70 sovjetskih pomorščakov. Trenutno ni znano, kakšna je reakcija Sovjetske zveze, ki ni ničesar objavila ne o izginotju svoje podmornice (ta se je potopila okoli 1000 kilometrov severozahodno od Havajev po seriji nenadnih eksplozij), ne o ameriškem poskusu, da bi jo dvignili. .. vohunska vojna se nadaljuje... Vojna pa se je končala v gorah Iraka, kjer so se začeli sredi tega tedna kurdski uporniki množično predajati oblastem - ali pa bežati v sosednji Iran. Do tega nepričakovanega razpleta je prišlo, ko sta Irak in Iran, sosednji deželi, ki sta bili dolga leta v sporih - nenadoma sklenili sporazum. Ker je bil Iran na tihem na strani upornikov, ki jih je tudi materialno podpiral in ker je po sporazumu med Bagdadom in Teheranom ostala kurdsko uporniško gibanje brez podpore, so se Kurdi sklenili predati, njihov voditelj Barzani pa je zaprosil Združene države Amerike za politični azil. Dogovori še mimo baze Na spoznanjih utrjujemo nove družbene odnose Temelj družbenih dogovorov je predvsem v tem, da z njimi usklajujemo najrazličnejše interese, ki imajo širši skupni interes udeležencev dogovorov ali pa vse družbe. Zato je tudi wi/umljivo, da smo že doslej z družbenim dogovarjanjem uredili mnoga odprta vprašanja, ki jih zaradi zastarelega gledanja nismo mogli rešiti leta in leta. Omenimo naj samo spremembe v sistemu ir; pogojih gospodarenja, odpravo takoimenovanega državnega kapitala in centralnih skladov oziroma njihov prenos na združeno ddo, nekatere spremembe v bančno-kreditnem sistemu in podobno. Uspešnost družbenega dogovarjanja, ki smo ga začeli razvijati še v starih pogojili, je odvisna predvsem od resnične zavzetosti za dolgoročne interese delavskega razreda in delovnih ljudi. Pogoj za to je predvsem tudi stopnja organiziranosti združenega dela in resnično odločanje delavcev o razširjeni reprodukciji in celovitosti družbenih zadev. Zato nas ob tem nujno pestijo spoznanja, da združeno delo še ni organizirano tako. TELEGRAMI LIZBONA - Portugalske vojaške oblasti so odkrile fašistično teroristično organizacijo s sedežem v Madridu, katere cilj je „spremeniti pc'itični položaj na Portugalskem in na afriških ozemljih pod portugalsko upravo, izključiti marksiste in n:^)redne vojake iz oblasti in uveljaviti politično ureditev, ki bi zagotovila nadaljnji obstoj Portugalske kot večcelinske države." BUENOS AIRES - Vedno bolj se govori o možnosti, da bi odstavili generala Augusta Pinocheta kot „vrhovnega voditelja dežele" in predsednika čilske vojaške hunte. kot ga zahteva ustava, da so organizacije združenega dela preslabo povezane, da se nemalokrat zapiramo ne le v občinske in republiške meje, temveč tudi v ožje gospodarske veje. Ic pa nujno krši pravila ekonomske upravičenosti in racionalnega razvojnega načrtovanja. Na to moramo neprestano op.^zaijati predvsem zaradi uresničevanja najširših družbenih nalog, katerih osnova mora biti družbeno dogovarjanje. Hočemo si namreč predvsem zagotoviti hitrejši družbeno-eko-nomski razvoj, rast življenjskega standarda, uspešnejšo usmeritev v proizvodnjo energije, surovin in hrane, ustrezno zaposlovanje in vrsto drugih ciljev, ki pa nujno temeljijo predvsem na realnosti in ne na nekih utopičnih željah. Zato je tembolj nerazumljivo, da v imenu delovnih ljudi še vedno nastopajo njihovi „predstavniki", ne da bi' se prej temeljito posvetovali, da še vedno z veliko težavo usklajujemo stališča, da dogovore vse premalo SAIGON — Vojska sajgonskega generala Thieuja je v paničnem begu zapustila štiri Pr0Y saigoD,S države, kijih ni mogla več ubraniti pred naletom osvobodilnih sil. Tačas pa so prišla -"^0 poročila, da je nek višji častnik južnovietnamskih sil po&ušal minulo soboto atenta ^ Thieuja, vendar pa se mu napad ni posrečil. Na sliki: brezglavi beg sajgonskih enot pred o silami na severu Južnega Vietnama. (Telefoto: UPI) f i Iz zadnjega PAVLIHE It I !«• I« 1» I I t • t I - Iz povišane najemnine za grobove bomo lahko gradili solidarnostne grobnice. povezujemo s skupnim družbenim razvojem ter ne uspošteva-mo realnih potreb in možnosti, in tako naprej. Naštejmo le nekaj ugotovljenih primerov neskladja: Glede načrtov za energetiko nekateri strokovnjaki dokazujejo, da so planirane investicije do leta 1980 mnogo prevelike in da niso usklajene z dmžbe-nim in gospodarskih razvojem ter realnimi možnostmi porabe. Proizvajalci in strokovnjaki menijo, da bi do leta 1985 potrebovali okrog 9 milijonov ton železa, načrtujemo pa investicije, s katerimi naj bi si v tem obdobju zagotovili kar 16 milijonov ton. Prav tako zastavljeni načrti presegajo potrebe po cementu, nafti, bazni kemiji in še nekaterih drugih izdelkih, ker o njih še vedno odločajo predvsem strokovnjaki na najvišjih ravneh, ne da bi se temeljito posvetovali s tistimi, ki delajo v proizvodnji in razmere mnogo bolj poznajo. Vzroki za neusklajenost pa so predvsem tudi v tem, da je mnogo lažje sprejemati dogovore za tiste zadeve, kijih bomo urejevali s krediti in na podobne načine, kot pa v okvirih posameznih gospodarskih panog združevati sredstva in delo organizacij združenega dela. JANEZ KOROŠEC tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled Vrsta najpomembnejših sistemskih vprašanj — če smemo s takšnim, dejali bi posplošenim, izrazom označiti nekatera ključna vprašanja našega sedanjega druž-beno-političnega trenutka (pa ne samo trenutka!) — je bila v minulih dneh v ospredju razprav dveh zveznih svetov na" Brionih. V teh razpravah, ki so se jih zaradi njihove izredne pomembnosti udeleževali tudi najuglednejši predstavniki federacije, republik • in pokrajin ter številni znanstveni in javni delavci iz vse države, so obravnavali predvsem pereča vprašanja inflacije pri nas in pa, kar je s tem tesno povezano, nekatera temeljna vprašanja izgradnje samoupravne zasnove sistema cen. Pri obravnavanju problema inflacije na zasedanju zveznega sveta za gospodarski razvoj in ekonomsko politiko so izrazili nekaj prav zaskrbljujočih ugotovitev. Denimo to, da inflacija pri nas nikakor ni več kratkoročen pojav - ter da bi njeno nadaljnje razraščanje oziroma sploh ohranjevanje v dosedanjih mejah lahko resno škodilo vsemu našemu guspodarstvu ter prizadelo nekatere temeljite pridobitve naše družbe. Poudarili so, da mora biti zategadelj težišče protiinflacijske politike takoj in odločno usmerjeno na odstranjevanje razmer, ki to inflacijo povzročajo. Večji del inflacije pri nas izvira iz domačih vzrokov, so menili — saj tudi vse strokovne analize ter podatki pričajo o tem, čeprav je bilo doslej slišati veliko izgovarjanja, češ da inflacijo „uvažamo" od zunaj, kjer je tudi splošen pojav — in poglavitni domaČi viri inflacijg se vsekakor skrivajo v strukturnem neskladju našega gospodarstva. To z drugimi besedami pomeni: tare nas izrazite neskladje med proizvodnjo surovin, energije in predelovalne industrije. Resda imajo pri tem svojo vlogo tudi tuji ekonomski vplivi — vendar, je treba pove- INFLACIJA IN SEME Sedanji sistem cen pri nas res ni najboljši - oblikovali smo ga v obdobju prvih ustavnih dopolnitev ter ga uresničevali v zelo zapletenih gospodarskih razmerah minulih dveh let. Sedaj opažamo, da združeno delo še ni obvladalo celotnega procesa družbene reprodukcije, naš gospodarski sistem pa še ni usklajen z ustavo. Ko smo se opredelili za samoupravno tržno gospodaijenje, smo se odločili, da je dohodek temeljno vodilo gospodarjenja v TOZD. Politiko dohodka pa bo mogoče uspešno uresničevati le tedaj, če bo politika cen - se pravi politika primarne delitve družbenega proizvoda — zares v pristojnosti odločanja združenega dela. To so temelji, ki na njih počiva celotni družbeni razvoj — tako kot smo si ga začrtali z novimi ustavnimi rešitvami. Pes pa je. da pri prehajanju teh pomembnih pristojnosti na združeno delo opažamo še povsod velike zastoje. Na področju trga in cen je opaziti predvsem dve nevarni težnji — po eni strani težnjo po zadrževanju dosedanjih administrativnih odnosov, po drugi strani pa pojav stihijskih gibanj, ki so v svojih posledicah enako nevarna kot želja po administrativnih posegih. Vsekakor bodo ta vprašanja (ki smo jih zaradi njihove izjemne pomembnosti tudi mi posvetili tolikšno pozornost na tem mestu) sodile med ključne probleme urejanja naših dru/beno-ekonomskih odnosov v pri-hodr jem obdobju; urediti jih bomo morali čimprej — v to nas sili splošni gospodarski položaj in pa tudi tekoča gospodarska gibanja. Odločno- stal išče, ki so ga zavzeli na omenjenem zasedanju na Brionih, je bilo, daje treba z vsemi močmi pospešiti uresničevanje ustavnih določil in kongresnih sklepov, to pa pomeni doslodno uresničiti ustavno opredeljeno vlogo združenega dela na vseh teh področjih. tedenski zunanjepolitični Ameriški zunanji minister dr. Heniy Kissinger se je vrnil z Bližnjega vzhoda topot praznih rok, toda to ni udarec samo osebnemu prestižu diplomata, ki je bil bolj vajen zmagovati kot doživ^ati poraze — marveč miru in stabilnosti na Bližnjem vzhodu in svetu sploh. Bilanca qegovega zadnjega šestn^stdnevnega potepanja po Bližnjem vzhodu je porazna: ob prihodu v VVashington, kjer ga je prejel osebno predsednik Gerald Ford, ni mogel Kissinger niti z besedico omiliti svojega neu^eha. „To je žalosten dan za Združene države Amerike in Izrael," je bilo vse, s čemer je lahko komentiral polom svoje pos-edniške misije. Kissinger ni uspel spraviti Egipčanov in Izraelcev, ki so trdovratno vztrajali na svojih pozicijah. Izrael je v zameno za umik s prelazov Mitla in Gilda ter naftnih polj na Sin^u teijal javno priznanje Egipta, da je voljan prenehati sovražnosti — kar pa Kairo nikakor ni mogel sprejeti, ker bi to pomenilo, daje pristal na separaten mir in prepustil Palestince njihovi usodi. Slednje so zadnje čase predsedniku Sadatu tudi vse pogosteje očitali, vendar pa, kot je pokazal razvoj dogodkov, popolnoma neupravičeno, Egipt nikakor ne misli (in si v resnici tega tudi ne more privoščiti brez neizmerne izgube ugleda v arab^em svetu) sklepati separatnega miru z Izraelom, marveč je pojmoval Kissingeijevo taktiko iskanja miru „korak po korak" zgolj kot možno inačico poti do miru. Če bi že členili delni sporazum z Izraelom, je dejal pred tedni predsednik Sadat, bi bil to zgolj prvi korak na poti k celotnemu sporazumu, ki bi zajel tudi Palestince'. - Kakorkoli že, sedaj, ko je Kissingeijeva posredniška misija propadla — pa čeprav je nemara prezgodaj za oceno, da je propadla dokončno in da jo ne bodo morda kdaj kasneje obnovili - ostaja za rešiev bližnje-vzhodne krize še vedno nekaj možnosti. Sovjetka zveza in nekatere druge države (med arab^imi zlasti Sirija), bodo sedaj verjetno pospešeno teijale sklicanje -druge faze ženevske konference, na kateri naj bi poskusili najti rešitev, ki jo Kissinger ni zmogel. Pri tem je kajpak velika neznanka obnašanje Izraela, ki bi bil na taki konferenci v izraziti manjšini: ali bo zaradi tega ^loh voljan priti v Ženevo? In če ne bo, kaj to pomeni: novo vojno ali vsaj večanje napetosti na že tako dovolj občutljivem področju? Dokončne ocene so še prezgodaj, upanje slej ko prej še. ni Dovsem zamrlo, toda deistvo je. da ga je manj, pred tednom gyeiii' nji vzhod in i^akor ni dobro- »šefe uradni in prijateljih naši državi. .. i, Čeprav je ,^j pa so bili imel gost iz Fin^ Neusp'' Kissinfl' \ev0 po- slanst«' kom rePubI^dn°^ zom Titom, 12 „jjhffl koristni in so P j# sploh ni bilo | vili tudi skupnojg^ V njem je P°JV obeh dižav, da jflef lovale pri iskanj v Evropi in n bi b|o J . sta menili, da :e i sklepno konference o J vanju organiztf ^ je Predsednika 1$ J tudi za tesnej# u^ ] nose na vseh P ^ a , političnega dyupfl^ ! Ob koncu * \ef J i čila je rečeno,<^iy, republike Josip jel povabilo« n ^o \ Datum obisk3 kasneje. J ! Zuna^h ^ PRAGA ~ njetfl?L 7 Nemčije Hans /Unanj-pp.;v na povabilo q\\1\ CSSR Bohuslav ^ na prvi uradn političnih kot por"ef"b .„ožfl0 ii^V o nadaljnjih >{J ZM normalizacij® ^ i, sosedskih odn0^ ,^'J CSSR. . V , LONDON"^ jo Vaj kampanja, k» z laburistične J® y CIA i otoka" •£", Stan Wilsonu .ah^ vno , lot. raziskavej plomatskih a nio . J poslanistva v tjef. trdijo da s° RABA I prt 5 . 13% bodo pomagal maroSkega j k )0 V 1 Janje bo p0*0 in Maroku- .^Pl dati, da se v svetu inflacijski tokovi precej umirjajo in da zategadelj tudi vplivi „zunanje inflacije" na naše gospodarske razmere popuščajo. Treba se bo torej odločno postaviti na noge z ukrepi protiinflacijske politike, ki jih bomo morali izpolnjevati, sicer bodo gospodarske težave še večje. Težišče protiinflacijske politike - so poudarili na Brionih — mora dobrti obliko pravcate družbene fronte, ki se mora razvijati v dveh smereh. Po eni strani moramo poskrbeti za dolgoročnejše ukrepe — predvsem za ustrezno izpopolnitev gospodarskega sistema, za ustrezno samoupravno planiranje gospodarstva — po drugi strani pa moramo vsi poprijeti pri kratkoročnih ukrepih, predvsem na področju kreditno-monetarnih ukrepov ter usklajevanja proizvodnje in porabe. % Neposredno povezano s temi vprašanji pa je bila tudi obravnava temeljev našega sistema cen — na skupni seji zveznih svetov za družbeno ureditev ter za gospodarski razvoj in ekonomsko politiko. Namen te razprave je bil, da bi oblikovali izhodišča za novo politiko cen pri nas — za takšno politiko cen, ki bi bila povsem stvar združenega dela, tako kot to tudi določa nova ustava. ^^^8* Novo mesto imajo v teh t Prodali sadike modre frankinje po 6,50 ' Ni Do precej trt, povpraševanje pa je vrstah, katerih pa žal nimajo, •^•daraciip u •'? dovoli prodaje sadik brez "J®'kar je vsekakor prav. JJ^SPREJE(\/|Lj,y^Q '*^21"^' ZK za Do- članka vse- Janez naložbe", v sobnt ^ Črnomlja Ca wP^°gi Dela z ^®it , ^".^nogradniških legah sestavlja ^0:4nV Ostavu ,2 ra'Jevina 20, modra frankinja pa 10 V0*n:ičSen SlabŠih l6gah naj b° raZme,:je k^°la ^0g0van c^r^etno ^se^' gladek cviček štejejo $!). \ 2"5 8 kisline ',!? "Pa naslednjo sestavo: 7-9,5 odst. ttiN >0 n,,'S 8 pepela 4 "s s^uPne8a ekstrata (brez slad-^ «e niLUter" CVima 8 ? ^cerola, 0,4-0,9 g tanina, vse a kake narnV c^lc® količino sestavin znotraj teh Pake.je dober-in značilen. Inž. M. L 0 4 4 \ \ 4 4 4 4 5 0 4 Pred saditvijo: strokovni pogled V tej luči je predstavnikom sl(^ venskih občin v Šmarjeških Toplicah prikazal, kaj pomeni 2,5-odstot-na rast v kmetijstvu podpredsednik republiške gospodarske zbornice inž. Rado Dvoršak. Na prvi pogled se zdi ta rast skromna, toda če jo prevedemo v vagone pridelkov in prirejenega mesa, dobimo občudovanja velike količine. V minulem petletnem obdobju (1970-74) se je kmetijska proizvodnja povečevala — zlasti zaradi Trenutki odločitve za Rog »Banka ruši« Ker je novomeško konfekcijsko podjetje „Rog" zašlo v škripce, je začelo biti plat zvona. Sledila je ocena, da se na zeleno vejo lahko reši le, če svoje moči, delovne roke in sredstva poveže z nekom, ki ima perspektivo. Po nekajmesečnem iskanju sta prišla na dan dva predloga; za ,,Nanos" iz Postojne in „Elo" iz Novega mesta. Stališče družbenopolitičnih in drugih dejavnikov je bilo, da je nujna taka rešitev, ki bi vključevala tudi „Rogova" ' obrata oziroma oddelka v Mokronogu in Adlešičih. Nenadoma pa so si prišla stališča prizadetih občin (Novega mesta, Črnomlja in Treb-mega> v navzkrižje, ker Trebanjci in Crnomaljci niso hpteh kar takoj soglašati z novomeško inačico rešitve, ki pravi, da je za ,.Rog" edina možna rešite;v, če se poveže z ,,Elo", torej z delovno organizacijo, ki nima opraviti s tekstilom. Novomeška ocena namreč trdi, da povezava s tekstilno delovno organizacijo ni dolgoročna, saj je jugoslovanski trg že prenasičen s tekstilno proizvodnjo. Reševanje tega vprašanja, ki je nedvomno dobilo tudi političen prizvok, so zavoljo nujnega poenotenja stališč dvignili na medobočinsko raven. Zato je na zadnji seji med; občinskega sveta ZK za Dolenjsko stekla beseda tudi o tem. Tu pa seje slišalo, da se je v reševanje ,,Rogove-ga" problema nenadoma (na povabilo „Nanosa") vmešala Koprska banka in ponudila denarno (kreditno) pomoč obratu v Adlešičih. Na medobčinskem svetu so izrazili začudenje nad to nenadno vskočitvijo Koprskega denarnega zavoda, saj to, kakor je označil tudi član izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS Ludvik Golob, ne pomeni nič drugega kot rušitev prizadevanja regije, da bi zadovoljivo za vse prizadete rešila sanacijo „Roga" I. Z. Dohodek po delu Kot na drugih ravneh tudi na področju dohodkov ni mogoče iti mimo družbenega dogovarjanja, še posebno zategadelj ne, ker je samoupravno sporazumevanje dri®c v mnogočem odvisno prav od skladnosti na področju dohodkov. Medrepubliški dogovor, ki so ga 21. marca v Ljubljani podpisali predstavniki izvršnega sveta, gospodarske zbornice in republiškega sveta ZSS, zagotavlja skupna izhodišča pri ustvarjanju in pridobivanju dohodka ter njegovem razporejanju, usklajuje pa tudi deUtev osebnih dohodkov. Po določilih ustave zavezuje dogovor samo podpisnike in ne tudi temeljnih organizacij, kjer je bilo ravno pri dohodkih stoijeno veliko korakov naprej. To je poudaril tudi Janez Barborič, predsednik republiškega sveta ZSS, ki je dejal: - Pomladno obrezovanie (Karikatura: Maijan Bregar) „Samoupravni sporazumi, s katerimi delavci urejajo razporejanje dohodka v TOZD, so doslej dosegi nekatere od zaželenih ciljev. Tako smo odpravili stihijo v gibanjih osebnih dohodkov, zmanjšane so razlike*, ki so obstajale neodvisno od rezultatov dela, dosegli smo večji vpogled delavcev v ustvarjanje in razporejanje dohodka." Pri nadaljnjem iskanju še boljših poti na področju dohodkov omenjeni podpisani medrepubliški dogovor ne bo' obvezoval temeljnih organizacij, kajti Ic-te gotovo ne bi prenesle fiktivnih določil ali obrazcev. Dogovor je samo osnova za usklajeno dohodkovno politiko, pri realizaciji le-te pa bo še bolj kot doslej pomembno delovanje organizacij sindikata. D. R. spetbli2e asfaltu za MJRNO v torek jc republiška skupnost za ceste v prostorih krajevne skupnosti Mokronog sklicala številne predstavnike, med njimi tudi iz trebanjske in sevniške občine, za lokacijski ogled modernizacije ceste od Mokronoga proti Boštanju. Do Mokronoga je ta cesta, ki je najbližja zveza Sevnice z Ljubljano, že asfaltirana, naprej pa se delo ni premaknilo vrsto let. i7ff*edfio I« ••• Statistična povprečja resda udarijo počez in ne vidijo posameznika, toda vseeno so še najbolj uporaben objektiven način vrednotenja podatkov. Po njihovi zaslugi lahko rečemo: komur se niso v minulem mesecu osebni dohodki povečali vsaj za 25,7 odstotka v primerjavi z lanskim februarjem, temu se je osebni standard znižal To pa seveda še ne pomeni, da so se mu poslabšale življenjske razmere v celoti, saj je treba videti še, kaj se je v tem času dogajalo z družbenim standardom. Galop cen Naj navedemo še nekaj svežih podatkov, ki jih sporoča republiški statistični zavod. Da se je v februarju življenje za toliko podražilo, je vplivala podražitev tobaka in pijače - za 8,7 odst., stanovanjske opreme - za 2,3 odst., hrane za 1,7 odst., obleke in obutve - za 1,2 odst., vse v primerjavi s cenami v januarju. Če se bo še v nadaljnjih mesecih vse to dražilo tako naprej, bo spet preseženo predvideno povečanje življenjskih stroškov. Seveda je tudi nekaj izjem, celo pocenitev, ki so zadržale celotno povprečje, da ni poskočilo še višje. Tako ugotavlja statistika, da so bili mesni izdelki v februarju dražji le za Q,2 odst., mleko in mlečni izdelki za 0,1 odst., prav toliko alkoholne pijače, jajca pa so se -po sveti Neži! - celo pocenila za 1,1 odst. Svoje cene so zadržali na isti ravni tudi usnjeni in gumijasti izdelki. Če primerjamo februar z januarjem, skoki navidez niso veliki, če pa vzporeja-mo lanski in letošnji mesec, pa so podražitve zelo hude. Proizvajalčeve prodajne cene so letos višje za 44,5 odst., maloprodajne cene za 31,5 odstotkov, to pa so številke, ki so izraz močne inflacije in ki vztrajno spodkopujejo naš življenjski standard. V luči takih primerjav postane protiinflacijski boj, h kateremu lahko prispeva svoj delež tako rekoč vsakdo, še bolj -neizbežen. M. L. DOLENJSKI LIST J * -M isn m M 'lfcr^^rca ia7s Nad... (Nadaljevanje s 1. str.) zdravstveno varstvo in lekarne, DBH in Ljubljansko banko ( da bi poenotili bančno politiko v regiji ) ter srednje šole, s tem da bi v Novem mestu ustanovili tudi pedagoški center. Medobčinski svet ZK poleg tega od komunistov zahteva, da se zavzemajo za javne in demokratične poti pri tem povezovanju ter za odločitve, ki bodo družbenoekonomsko utemeljene. Stališče medobčinskega sveta je tudi, da morajo medobčinsko sodelovanje krepiti vsi komunisti, odpravljati vzroke za nezaupanje med občinami in si prizadevati, da bo sodelovanje na katerem koli področju odkrito in enakopravno. Odstopanja od te usmeritve morajo oceniti občinski komiteji. Komunisti v medobčinskih organih družbenopolitičnih organizacij pa so še posebej dolžni skrbeti za navezavo tesnejših stikov s sosednjimi repjami — posavsko, ljubljansko in karlovško. I. ZORAN Ocena: dobro Na področnem posvetu analizirali sindikalno delo na Dolenjskem Slavko Grčar, sekretar republiškega sveta ZSS, je vodil 20. marca v Novem mestu posvet, na katerem so sindikalni delavci iz tega kraja ter iz brežiške, čmon^jske, krške, metliške, sevniške in trebanjske občine razčlenjevali minule občne zbore in letne skupščine sindikalnih organizacij. Kot je "bilo razvidno iz razprave, so v vseh občinah to dolžnost uspešno opravili, posebej pa velja podčrtati, da je sinjdikalno delo teklo v najtesnejši povezavi z znanimi dokumenti, ki jih je začrtala ustava. Dogovorili so se, da bodo poslej največjo pozornost posvetili izobraževanju sindikalnih delavcev. V izvršne odbore in druge organe je bilo izvoljenih veliko mladih in žensk, ki še nimajo dovolj trdnega znanja in sindikalnih izkušenj. V razpravi so se tudi vprašali, ali je v sindikalno organiziranost možno vpeljati delegatske občne zbore, česar so se poslužili na primer v krški Cel ulozi in senovskem rudniku. Čeprav statut take oblike ne predvideva, najbrž ni mogoče reči, da je tak način popolnoma zgrešen. Zveza pioniijev Slovenije posveča v svojem programu in pro^-mih pionii^dh odredov posebno skrb razvijanju tradicij NOB, Id so pomembna sestavina idejne vzgoje pioniijev. Z razmmi ^djami omogoča, da pionuji spoznajo in znajo pravilno vrednotiti revolucionarno preteklost naših narodov in narodnosti. Zveza pionirjev se v praznovanje 3()-letnice osvoboditve in zmage nad fašizmom vključuje z republiškim programom Jugoslovanskih pionirskih iger na temo „Naša domovina pod svobodnim soncem". Celoten program je razdeljen v tri faze, kar omogoča množično vključevanje pioniijev in zajema akcije v pionirskih odredih, krajevnih skupnostih, občini in republiki. Med mnogimi prireditvami republiškega značaja bo gotovo največja Kurirčkova pošta, ki se bo začela 31. marca in bo potekala po petih progah. Dolenjska Kurirčkova pošta se bo začela v Brestanici. Zaključek bo 17. maja v Ljubljani, kjer bo pionirje — kurirje, vseh petih prog sprejel Janko Rudolf, predsednik RO ZZB NOV. V okviru te akcije bodo pionirji pisali spise na temo „30 let v svobodi". Najboljši spisi bodo nagrajeni. Kurirčkova pošta vključuje tudi in. srečanje pionirjev zgodovinarjev v Postojni, pohod po poteh osvoboditve z začetkom v Postojni in zbor slovenskih pioniijev v Ajdovščini. Od ostalih prireditev posvečenih 30-letnici osvoboditve naj omenimo še tiste, ki bodo na našem območju. 18. - 20. aprila bo v Sevnici V. srečanje pionirskih lutkovnih skupin in IV. ^afični bienale jugoslovanskih pioniijev „Koraki v svobodo" v Kostanjevici. Zavedati se moramo, daje razvijanje tradicij NOB v današnjih časih bolj pomembno kot kdaj prej. Zato je prav, da se poleg doma in šole vsi vključimo v dejavnosti, ki v veliki meri vplivajo na razvoj pioniijeve osebnosti. Miha Marinko med tečajniki Včasih predvsem pogum, zdaj P9 znanje Mladi delegati — bodoči varčevalci v trebanjski šoli: pionirske hranilnice, pete na območju DBH Novo mesto (Foto: Sandi Mikulan) 20. marca je predaval udeležencem dvomesečnega tečaja za mladinske in sindikalne delavce iz vse Slovenije na Jasnici pri Kočevju naš vidni politični delavec Miha Marinko. Slušateljem je govoril o našem predvojnem delavskem gibanju. Še posebno pozornost je posvetil 40-letnici zleta Svobode leta 1935 v Celju, ki ga je organizirala KP. Ta zlct je bil tudi začetek enotnosti delavskega razreda. V predavanju je Miha Marinko opozoril na nekatere slabosti predvojnega delavskega gibanja, kot so bile neenotnost, vodstvo KP v tujini ,delo na osnovi tujih navodil in premajhna naslonitev na domače delavsko gibanje oziroma premajhno upoštevanje lastnih pogojev za razvoj delavskega gibanja. Vse te lastnosti so bile nato postopno odstranjene, dosežena je bila enotnost, zato je naša revolucija tudi uspela. Boj za oblast delovnih ljudi in občanov pa kljub vsem uspehom še ni končan. „Včasih je bil v boju za napredek potreben pogum, danes pa je predvsem znanje. Prav zaradi tega ste tudi vi na tem tečaju," je dejal ob zaključku slušateljem Miha Marinko. Pozdravljeni mladi novi varčevalci! Osnovna šola v Trebnjem ima 5. pionirsko hranilnico na območju DBH Peto pionirsko hranilnico na območju Dolenjske banke in hranilnice so ustanovili v sjredo, 19. marca dopoldne, v trebanjski osnovni š(^. Kar 153 delegatov iz vseh razredov se je zbralo na ustanovnem občnem zboru „najmlajše" bančne ustanove na Dolenjskem. Pionirska organizacija na šoli, ki je vzorno pripravila občni zbor nove šolske hrauiilnice, zasluži za opravljeno ddo javno pohvalo. Zbora so se razen vseh delegatov udeležili tudi predsednik občinske skupščine Slavko Kržan, predstavniki DBH, izvršnega odbora temeljne izobraževalne skupnosti, predsednica obč. konference SZDL Ivanka Pavlin in zastopniki druph DPO v občini. Za uvod je zapel šolski pevski zbor, v telovadnici pa je zbrane goste in učence najprej pozdravila učenka Irena Lazar. Po 5 delegatov je zastopalo vsak razred - in kako resno so sodelovali! V delovno predsedstvo so izvolili Darinko Vidmar, Katjo Režun in Majdo Klemenčič, za zapisnikarico pa Matejo Ljubič. Pionirki Renata Pevec in Irena Mra-zek bosta podpisali zapisnik občnega zbora. Nato je pozdravila trebanjske pionire tov. Anica Jazbec, pod-preasednica izvršilnega odbora DBH iz Novega mesta. Pohvalila jih je za delovno vnemo, s katero so tako lepo pripravili vse potrebno za ustanovitev pionirske hranilnice. Spregovorila jim je o varčevaju in njegovem širšem pomenu, pa tudi o njihovem vključevanju v samoupravno družbo. Za njo je pionirka Irena Tratnik prebrala poročilo pripravljalnega odbora, ki ga je izvolil pionirski od-redni svet. Slišali smo, koliko dela je bilo potrebnega, da bi lahko ustanovili novo pionirsko hranilnico. Čeprav so že na razrednih sestankih predelali pravilnik nove hranilnice, so ga na zboru še enkrat prebrali in z njim seznanili tudi goste. Tudi glasovali so zanj, prav tako za svet pionirske hranilnice, v katerem bodo delali: Kdtja Režun (predsednica), Renata Prpar, Slavi Kolenc, Darinka Vidmar, Anita Vraničar, Irena Tratnik, Rozi Juvanc in Mateja Ljubič. Korak v samoupravljanje je narejen, trebanjska pionirska hranilnica je zaživela. V avli I. nadstropja, kjer so se po občnem zboru spet zbrali vsi gostje in pionirji, je sledil krajši kulturni spored, tovariš Slavko Kržan pa je zatem odprl prostore hranilnice, pozdravil prizadevne pionirje, jim čestital za novo pridobitev, hkrati pa jim je izročil darilo DBH - hranilno vlogo 500 dinaijev. Trebanjska pionirska hranilnica bo prav gotovo tudi zgled, je poudaril med drugim predsednik ObS, da bodo podobne šolske hranilnice želeli ustanoviti še na drugih osnovnih šolah v občini. Štefan Kamin, ravnatelj šole, se je nato zahvalil za dosedanjo materialno in strokovno pomoč, pa tudi podjetju TRELES, ki je izdelalo opremo za novo PH. Vloge prvih treh mladih varčevalcev so bile hkrati začetek poslovanja nove pionirske hranilnice na Dolenjskem. J Q Predsednik občinske skupščine Slavko Kržan izroča predstavnici PH darilo DBH: hranilno knjižico z začetno \dogb 500 dinaijev. Rojstni dan narodnega hii^ Srečanje borcev in mladine v dijaškem d01"11 2ivo spoznanje vrednot NOB Številne republiške prireditve, srečanja in akcije slovenskih pionirjev, posvečene 30-letnlci osvoboditve - Kurirčkova pošta Po predavanju je bil delovni razgovor, med katerim so slušatelji zastavili Mihi Marinku več vprašanj. Predavanju in razgovoru so prisostvovali tudi politični delavci iz kočevske in ribniške občine. J.'P. konfekcija se zdru2uje v ponedeljek, 24. marca je bil v Catcškein motelu informativni razgovor o integraciji Jutranjke, Lisce in Mure v sestavljeno organizacijo združenega dela. Razgovoru so prisostvovali predstavniki posavskih, zasavskih in nuirsko-soboške občine in podprli predlog, po katerem naj bi se konfekcijske tovarne v januaiju 1976 združile v SOZD., NAČRTOVALNI PRIMANJKLJAJ v Novem mestu bodo jutri sprejemali prispevno stopnjo za zaposlovanje, ki naj bi znašala letos 0,16 odst. od osebnih dohodkov in enotna za vso regijo. Tako bi v občinah Novo mesto, Trebnje, Črnomelj, Krško in Metlika zbrali 3,312.000 din ali 1,198.220 din manj, kot kažejo potrebe zaposlovanja v letu 1975. Upoštevaje lanski presežek, ki gaje bilo za 583.641 din, računajo s čistim primanjkljajem v višini 614,579 din. iZIDZREBANJA , V PUSTNI KRIŽANKI IZID ŽREBANJA PUSTNE KRIŽANKE iz „Pustnih novic 75" TD Krško: f>rva nagrada - 300.- din, Istenič red, Krško, CKŽ 12; druga nagrada - 200.- din, Di-mič Betka, Leskovec 19 pri Krškem; tretja nagrada - Izlet v Trst - nagrada „IZLETNIKA", Alfred Kokot, Impoljca, Sevnica; četrta nagrada - 50. din, Boris Debelak, Krmelj 30. peta nagrada - 50.- din, Lojze Savinšek, Ul. 4. julija 129 c. Krško. Izžrebancem čestitamo! Pravilna rešitev; N, DS, HIPOKRAT, A, NIL, ODPUST, BIKOBORBE, DI, O, OBADI, REA, STO, ŠPIJON, RIMA, IRAN, U, OP, J, SF, DI, ARARA, UFA, C, PIRAN, L, R, E, A, AS, NI, PEPELNICA, LOT, RTI, JAU, T, N, NR, ERO, TIS, ARSA, NORl-ClČ, AP, M, TR, AT, IRIAN, KASTA, A, AL, GNU, CA, D, DAR, NN, NENi 01, DA, VICE, C.RIC, OBA, NH, O, LOIS, OTKA, GLUH, INTKA, AKANT, VAR, RILA, JOE, KL, I, R, L, OT, J, AURORA, -UNCA, NOS, Z, RES, IONI, OBRAZ, OJE, AHAC, CRES, BA, RIBEZ. Turistično društvo Krško Kot že nekaj let so tudi letos 22., marca v novomeškem Dijaškem domu Majde Sile slovesno proslavili rojstni dan tega narodnega heroja, po katerem se dom imenuje. Letošnja proslava je bila obenem tudi v čast 30-letnice osvoboditve. Kulturni program je pripravila mladina skupaj z borci X. partizanske udarne brigade, imenovna Ljubljanska, ki ima • patronat nad novomeškim dijaškim domom. Mladina, ki je do zadnjega kotička napolnila domsko dvorano, je toplo pozdravila goste: generalpol-kovnika Rada Pehačka, predsednika Združenja borcev Slovenije Janka Rudolfa, predsednika ljubljanske mestne, skupščine. Toneta Koviča, predstavnike novomeške občine in druge. V lepem kulturnem pro^amu so nastopili naši znani umetniki Nada Vidmaijeva, Vladoša Simčičeva in Bojan Adamič, domska dramska skupina pa je pod režijskim vodstvom Vladoše Simčičeve uprizorila Borovo enodejanko Ječa se je odprla. Na to srečanje so prišli tudi za-■ stopniki dijaških domov iz Brežic in Krškega. Ravnatelj doma Tone Sega je 19 najboljšim gojencem izročil metlika: o celodnevni soli v nedeljo je osnovna šola XV. SNOUB-Belokranjska pripravila v zgornji avli osnovne šole roditeljski sestanek, na katerem je ravnatelj šole, Ivan Žele, 250 staršem razlagal o prednostih celodnevne šole. Poudaril je, da v Metliki sicer še ne bodo začeli z novo obliko pouka, da pa se nanjo pripravljajo že sed^. V poldrugi uri je Žele starše seznanil z vsemi ndogami, ki jih morajo opraviti, če hočejo, da bo šola zaživela tudi v MeUiki. knjižna darUa. s" ° tudi nekdanji bojcj. V okvir praznovanja skega srečanja nartjoi"^ sodi tudi razstava del P., ijuji! slikarjev Doreta Klemen IvaSubica. Ne izolacija ' vključevanje To je geslo letojnje« p nega dneva invalKio^j, praznovali po vsej S ^ di Zveza slepih No1» ^ pripravila v nedeiJ0' 'obtr.;' srečanje svojih član > pa so imeli občni zb° • fap, F Slepi iz občin melj, Krško, Metlika- N ^ sto, Sevnica in Treb"J i ne zajema Zveza s P gjj0 c mesto) so poslušali P .|j; opravljenem delu in lovni program za naf^U leta. Svojo organizac jos ^ d u z novimi Pra 'hofli, f? sprejeli na občnem .k0 0ljt imenovali v Med ob nizacijo slepih J® Novo mesto. Tako ^ ^ pravico, da postanejo c ^ tisti, ki imajo 60 a kov prizadet vid. Na občnem zboru ^ j^ 15-članski zbor deleg^: nov pa so izvolili v & DOno''- Za predsednika je „jef izvoljen Jože Zupane, jflf vega namestnika p Čažal se tega ^£$ajS>V ga zbora kljub vabil ^ žili predstavniki občin, socialno delo No ogaJiji^ družbenopolitičnih čeprav bi z udeležbo * f; slepih za dosedanje ■ znanje, ki ga ta oiganJ? dvomno zasluži. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ljubega ata, starega ata IVANA ČERNELČA iz Župelevca ^ se iskreno zahvaljujemo sosedom, ki so nam sorodnikom, znancem in prijateljem, kolektivu a vsem, ki so našega ata spremili na njegovi zadnji ojbiL"^ vali vence in cvetje. Hvala godbi na pihala iz ^siovil''®^ godbi iz sosednje Hrvaške za igrane žalostinke yiien de ob odprtem grobu. Hvala tudi župniku za op , Vsem še enkrat in vsakemu posebej iskrena hvala. ^ Žalujoči: sin Ivan z dnižino in hčerica Fran no ZAHVALA ož3> i Ob nenadni, boleči in prerani izgubi mojega ljubega starega ata in brata ALOJZA MIHALIĆA iz Broda 39 ^ se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateUe?^jji in sosedom (posebno Vinku Primcu), ki ste nam v uyala kih stali ob strani in nam nudili pomoč. Posebna za zaciji ZB in SZDL za poslovilne besede, sovaščanpin. SGP Pionir Novo mesto, MK Novo mesto in Ljubljana> t0l ; mesto, Ljubljana in Kranj, Iskri TOZD Ela ^oV^>zadeVfl®?)Ui1 Kranj za podarjeno cvetje. Zahvaljujemo se za Pri* u oS^W zdravljenju dr. Zakrajškovi in dr. Trobišu ter stiezn^ en vsem, ki so ga spremili k preranemu počitku. vs jugi najlepša hvala! . $$ Neutolažljivi: žena Rezka, hčerke in sinovi mi, brat Franc z družino in drugo sorodstvo. ZAHVALA .j de"* hrata, 0 Ob težki izgubi našega dragega moža, očeta, D strica KARLA DURJAVA iz Škocjana jJk , vt^°S3l se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se poslednjih 0rg3' ^JLi; štćvilu poslovili od njega. Še posebno se zahvaljuje' ^ Zveze združeni borcev NOV Novo mesto, krajev ^^ ZZB Skocjan, Šentjernej, Šmarjeta ter prostovoljne' ^-Oplo> $ društvu Skocjan za organizacijo pogrebnega obred hvaljujemo vsem govornikom, ki so se njah našega očeta in se poslednjic iskreno in toV^cCni od njega. Prav tako se zahvaljujemo godbi in Pc' Jereba" iz Novega mesta. Iskrena zahvala vsem PjgjflL družbenopolitičnih in delovnih organizacij, sKft, TJt$i Ljubljana Vič-Rudnik, krajevni skupnosti ail« Rudnik-Ljubljana, Modni hiši Ljubljana, IUV i vse^11 Ljubljana, Mercator-TOZD Standard Novo mesto- Jy hvala za pismeno in ustno izražena sožalja, vence "1 . ^ }t m Žalujoči: žena Ivanka, sinov^ Peter in. Venka, Olga, Dragica ter brat Peter z druži i Tončka in drugo sorodstvo SL 13 (1340) 4 1 Đ0LENJSK1LIST /b stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! ■l --------------- • volilna konferenca ZSM novomeške voja-^^®uspela - Glavna naloga: pripravljenost Vojaki so volili v°liha^konfP^'a v domu JLA prva 06 "»ladine nn«nCa ?,veze s°cialistič-državni hie nov°meske vojašnice. Po jCJfl? Jf MUan Stjepanovič oreaniv -^ ln mla- &vitne 2fC1Je vJLA inkotpo- jne PripravhVnnnVtedel: P°večanje Nespodobno veseljačenje j.b»lo fa^nje dneva žena ^f0vala za nr * vsa Jugoslavija je >°m, heroie"°v?-uim velikim fĆem> katerem Sr e?jk?m Vlah°-marca^ Vm?i MPovedali- z™= ki : Zaradi smrt; ■»» P e domov SiP^erv^fcvlabovii zabavati. ga' res ne bi da°jimiS0-si vPiL0Shtala mladina. ^lo TJe 'Pal 2a 7f£ barmonikaija, sOsilvriskaliZyabavoinples.Ve: nimi J^n° močiu .suba grla pa dan i?i ajnL To Z Vlnom in žga- nega pouka ter taktike vojskovanja. Po referatu so enoglasno potrdili kandidatsko listo in prešli na tajno Vasovanje. Volilna komisija je ugotovila, da je z večino glasov za predsednika izbran Milan Stjepanovič, za sekretarja Milan Dalmacija ter da so v predsedništvo izvoljeni; Marko Relič, Ljupčo Vodeničarski, Jugo Novica, Zivko Knez, Milan Djukič, Darko Azapovič in Slavoljub Popa-dič. ^ Prisotne sta pozdravila Vukašin Prokovič, predsednik ljubljanskega armyskega območja, in Marjan Pavlin, predsednik medobčinskega sveta ZSMS Novo mesto. Z volilne konference so poslali pozdravno pismo vrhovnemu komandantu Tit"- L. DRAŽIC Mladinci iz Tržišča so se vneto lotili del pri urejanju športne^ igrišča za rokomet, nogomet in košarko, da bo do 12. aprila pri-pra\djeno za asfaltiranje. Tega dne bo v Tržišču prireditev „Kurir-čkova pošta". Mladinci upajo, da bodo kasneje asfaltirali tudi preostali del igrišča. * Odmev na komentar „ Antijunaški junaki" , objavljen v 11. štev. DL Oglašam se vam kot bralec in kot prizadeti v zvezi s pisanjem v vašem časopisu. Pošiljam vam nekatera svoja razmišljanja o pisanju, ki ga objavljate in o smiselnosti tega pisanja, ter koliko z njim pomagate k socializaciji in vključitvi nas, mladih državljanov naše socialistične domovine, v ponovno normalno življenje in delo, dokler ne odidemo na prestajanje kazni. Menim, da pisanje .v vašem časniku ne pomaga k družbenim prizadevanjem, da bi se ljudje, ki so prvič zašli na kriva, pota, in to obžalujejo, lahko vrnili v normalno življenje in skušali popraviti to, kar so za^ešili. Pisanje, ki se pojavlja v Dolenjskem listu, nam k temu ne bo pripomoglo, čeprav je nedvornno družbena funkcija Dolenjskega lista tudi to,-da bi pomagali vzgajati in prevzgaja-ti, ne pa da to prevzgojo onemogoča, kar počnete ravno t vašim pisanjem, ki nam otežuje položaj in še bolj onemogoča vključevanje v normalno življenje, v življenje, v katerem bi delali in si pošteno služili svoj kruh, kar sem jaz povsem trdno sklenil in kar dokazuje tudi* moja težnja za zaposlitvijo. Sedaj delam. pa ne le redni delovni čas, temveč tudi nadure, kar kaže, da se očitno želim vrniti v pošteno življenje. Te moje težnje pa Dolenjski list podpira s takim načinom pisanja, kot na-primer članek „Antijunaški junaki". Menim, da bomo dobili svojo "kazen s pravnoveljavno razsodbo sodišča, jo bomo tudi odslužili, ni- V TOREK PO PAPIR Na pobudo Rdečega križa v Ribnici bo v torek, 1. aprila, oddaja odvečnega papirja v dobrodelne namene. Papir povežite ali zapakirajte in ga dajte pred vhodna vrata ali v vežo. Rdeči križ bo tudi v bodoče skrbel ža odvoz papirja in drugega nerabnega materiala, da ga nam ne bo treba požigati ali odvažati v gozdove. e'°vnih ora •an'c.'. 'n hranilnici ima zdaj že 18.660 delavcev in delavk iz 43 h®, n,zac'J hranilne knjižice, na katere dobivajo mesečne osebne do-____ ePoprečna privarčevana vloga po letu dni: 2600 dinarjev Že Niut3 tot° med drugim pouda- vŽNicA NOVO SF banka IN HRA-Mptf-if'. %ne en ^ ^0 širok krog varče-vem m' Trebnju n! m- Krškem' Senovem, fa^?estU soimrf i mU' V Straži 'm No* 1S8 vlag^er ?ec leta 1974 zbranih C&^fccah več kot°l T^r- "h SV°j-t %e vi an^nih vIop £ 17.millJard stanh 34 , *vloge na ok 8'Samo ^ni so se hra- 19 0j °dst4, Število10] povečale za Me^0tk°v- Sateljev pa za dobrih je tudi 18.660 zaposle- ^prejeSa^H^12 43 del°^ °W Ulim? d°hodek na L -.^^ten ali pa delen i»m|: e8a leta so im?11 knjižice. Konec J rde in 94q v njih nekaj nad 4 t°vitvjaileSa denari J°m°V Stari^ dinarjev pri-«»PriJetni "g«?-cah a denaria n»» u-u-. J° resnico: veči- Srn feh delavci nfh"" hlanU.nih N'ži-ni ^ jih nrinos seznanih z ugod-*e jim t i,sa j^dno varčevanje, pa del h ne bi nr potlei np* ^ati. na knjižici naj" 1x1 delave?° povedati3 ^ ^ večje vsote. v ^ajo lql po 10 do is p^^ijo delavke ^*0 a ^jižici stalno"1686^ že toliko' da v navo^f P°prečno eno me-!^0čn za m°rebitne pfeide, da je to aC??adeska ko"® Slabe čase"» pa tudi K°brine f želita omSiti^T62^ ali njego' ^•) in ^avt°mobii ♦! nakuP dražje trajne n° ali n Potrebujeta leVZOr' pohištvo in VSaj večji nof nabavo gotovi-g za najetje posojila. Na splošno pa so kljub Številnim prizadevanjem DBH mnogi ljudje še vedno slabo seznanjeni s prednostmi, ki jih prinaša načrtno varčevanje in izplačevanje OD na hranilne knjižice. Naj naštejemo vsaj nekaj prednosti: — hranilne vloge nam banka obrestuje (vloge na vpogled po 7,5 %, vezane vloge nad 12 mesecev po 9 % in vezane vloge nad 24 mesćcev celo po 10 %); — vse vloge so tajne in zanje jamči Narodna banka SFRJ in socialistična republika Slovenija; — obresti za vplačan OD na hranilno knjižico začno teči z dnevom, ko je izvršen prenos denarja, četudi znesek še ni vpisan v knjižico; — varčevanje denarja se obnese le, če ga nalagamo v banki ali hranilnici. Če zadržujemo denar doma, nimamo od tega nobene posebne koristi. Skupnost lahko s tako zbranimi prihranki kreditira delovne organizacije, ki pri njej varčujejo na tak način, posamezniki pa imajo več možnosti za potrošniška posojila. — Od denarja, ki ga imamo doma, ne dobimo obresti, prihranki pa so razen tega vedno izpostavljeni požaru, tatvinam, poplavi, -izgubi denarja in pod. — Na hranilne knjižice DBH lahko dvigamo denar vsak dan pri vseh njenih poslovnih enotah, pri kmetijskih zadrugah, pri vseh poslovnih bankah in podružnicah SDK v Jugoslaviji, pa tudi pri vseh poštah v Sloveniji. — Pri DBH lahko dvigne varčevalec iz knjižice neomejen znesek, pri poslovnih bankah in vseh poštah pa do 3000 din na dan. Če varčevalec zahteva primerjavo stanja vloge i DBH, lahko dvigne na lastno željo tudi več kot 3000 din na dan. — Ob vpisu osebnega dohodka v knjižico lahko varčevalec takoj dvigne celotni pripis denarja in tako praktično vsak čas sam razpolaga s svojim denarjem. kakršne smiselnosti razen zlobnosti in malomeščanskega samozadovoljevanja pa ne vidimo v pisanju na tak način, kot je napisan omenjeni članek. Tako pisanje po mojem ne bo nič pomagalo k naši prevzgoji, kar je glavni namen nam izrečene kazni, saj ima kazen pri nas vzgojni pomen. Močno dvomim, da ima vaše pisanje vzgojni pomen, najbrž pa se tudi ne sklada z izdajateljskimi uredniškim programom vašega časopisa, ki ga je potrdila SZDL. Poročajte družbeno angažirano in objektivno! Nismo protestirali proti poročanju s sodišča, čeprav je bilo s strani vašega časnika senzacionali-stično napihnjeno. Sedaj takih objektivnih razlogov ni in resnično ni razumljiva družbena in vzgojna funkcija pisanja, kakršnega ste se lotili. Upam, da boste to pismo objavili, čeprav vem, da je za vas malce neprijetno, če, ga pa ne boste, pomeni, da se pač pred javnostjo ne upate pogledati resnici v oči in priznati svoje napake, medtem ko smo mi to storili in se napak kesamo - resnično — in nismo nikakršni okoreli kriminalci, kot nas skušate med vrsticami prikazati^z .vašim tendencioznim pisanjem. S prisrčnimi pozdravi in hvala za pozornost!!! BORIS KOS PRIPIS UREDNIŠTVA. Hvala za „pouk". Sprejemamo izziv, zapisan v zadnjem odstavku, in objavljamo pismo. Pisanje časnika je pač javno: njegovo delo je na ogled in v presojo mnogim bralcem ter s tem širši javnosti. " UpamOj da le-ta drugače ocenjuje naše pisanje o tem primeru kot prizadeti. Sicer pa nas iskreno veseli; da se tovariš Kos kesa svojih stranpoti, zaradi katerih je prišel pred sodnike, in da je trdno - upamo, da tudi traj-_ no - sklenil začeti novo, drugačno, pošteno življenje. Odprto pismo Delovnim ljudem občine Brežice Skupna komisija podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v občini Brežice se je odločila, da s posebnimi pismom obvesti vse delovne ljudi in občane o vzrokih, ki onemogočajo redno izplačevanje štipendij iz sklada, ki ga na osnovi sprejetega samoupravnega sporazuma o štipendiranju oblikujejo OZD. Osnovni namen novega sistema štipendiranja je: omogočiti izobraževanje mladega rodu, ner glede na socialne razmere staršev. Za uresničitev takšnega cilja pa so potrebna precejšna finančna sredstva. V drugi polovici leta 1974 šo se organizacije, združenega dela s podpisom pristopne izjave k samoupravnem sporazumu zavezale, da bodo ta sredstva zagotavljale na ta način, da bodo razpisovale kadrovske štipendije in prispevale 0,5 % od bruto OD v občinski sklad za štipendiranje. Žal moramo danes ugotavljati, da teh svojih obveznosti OZD ne poravnavajo redno (mesečno ob dvigu OD) ali pa jih sploh ne poravnavajo. UGOTAVLJAMO: 1. Tovarna pohištva Brežice, GG Brežice, IMV-TOZD tovarna avtomobil, prikolic Brežice, OKP Dobova, Metalgrad Jesenice, Cestno podjetje Novo mesto-—TOZp Brežice, Gostišče pri gradu Brežice,'Zavod za kulturo ter še nekatere druge organizacije niso poravnale nobenih obveznosti do sklada za štipendiranje (po stanju 20. 3. 1975) 2. Do omenjenega roka nismo prejeli izjav o pristopu k samoupravnemu sporazumu o štipendiranju od naslednjih delovnih organizacij: Kooperativa Gareš-•nica-TOZD Kovinska galanterija Bizeljsko, Železniško gospodarstvo Ljubljana-TOZD za popravilo voz Dobova, Gozdno gospo- darstvo Brežice-TOZD Hortikultura in TOZD maloprodaja, Občinsko javno tožilstvo, Občinskia turistična zveza in AMD Brežice. Te delovne organizacije ne združujejo sredstev za štipendiranje v občini. 3. Prejeli smo preko 300 prošenj, ' od katerih ima pogoje za pridobitev štipendije iz združenih sredstev 253 dijakov in študentov. Skupen znesek, potreben za štipendije, bo v letošnjem letu presegel 3.000.000 dinarjev. 4. Studentom in učencem dolgujemo štipendije od 1. 2. 1975 dalje. * ZAKLJUČUJEMO; Ker se samo Od sklenjenih in podpisanih štipendijskih, pogodb ne da živeti, se v imenu vseh učencev in študentom, ki po več mesecev čakajo na štipendiranje, obračamo na vse delovne ljudi in občane, da brez odlašanja od vodstev delovnih organizacij in strokovnih služb zahtevajo redno mesečno n^azovanje obveznosti do sklada za štipendiranje in takojšnjo poravnavo vseh zapadlih obveznosti od 1. 7. 1974 dalje. V sklad se stekajo,le sredstva v višini 0,5 % od bfuto OD, zato zavisi redno izplačevanje štipendij od rednega dotoka sredstev. Ob dejstvu, da v občini primanjkuje kadra s poklicno, srednjo, višjo in visoko izobrazbo, je tak odnos do štipendiranja in kadrovske politike nerazumljiv. Zavedati se moramo, da brez vlaganj v kadre ni gospodarskega napredka. Morda se danes premio zavedamo posledic in bomo iskali krivce za takšno stanje šele takrat, ko bo že prepozno. Skupna komisija in izvršni odbor podpisnikov samoupravnega sporazuitia o štipendiranju učencev in študentov občine Brežice Celodnevna šola na Suhorju? Kot je bilo že povedano, je bil v februarju sklican v šoli Suhor sestanek staršev in predstavnikov družbenopolitičnih organizacij KS Suhor. Razpravljalo se je o celodnevni $oli, ki je predvidena že za jeseni. S to reformo vzgoje in izobraževanja bi zmanjšali socialno razliko med otroki. Zato smo se strinjali vsi, starši, učitelji in predstavniki družbenopolitičnih organizacij. Ce pa hočemo to doseči, moramo zagotoviti .učni kader in temu primerno stanovanje, kot je delegat iz KS Suhor poroči na zasedanju občinske skupščine Metlika. Tudi učenci potrebujejo ustreznejše razmere za bivanje v celodnevni šoli. Zato je nujno, da pred pri-četkom celodnevne šole uredimo dvorišče pred šolo, športno i^šče, ki ga zdaj dejansko ni. Tudi dvo-rana-telovadnica ni primerno ogrevana. Zato bo treba nap{:ljati central- no kurjavo in urediti garderobne prostore, da se bodo učenci po končani telovadbi umili in preoblekh. Celodnevna šola ni samo šola posamezne KS, temveč občinska slarb. Le s finančno pomočjo občinske skupščine in republike bo naša KS sposobna izvesti načrt. Zgodovina Suhoija iz NOV kliče po vsestranski pbmoči kraju, da se izvije iz nerazvitosti. T^nik KS Suhor Pibemik Franc Ob jubileju Ance Colarič Hitro poteka čas, v katerem živimo, prav tako pa življenjski pot naših znancev in prijateljev. Konec tega meseca bo Anca Colarič iz Krškega obhajala svoj 70. rojstni dan. Ob tem življenjskem jubUeju se spominjamo značajne slovenske žene in matere, katere življenjska pot je izpolnjena z enim samim delovnim dnevom in le kratkim počitkom. Rojena 29. marca leta 1905 v vasi Dol, pod znano vinsko gorico Bočje, je že v rani mladosti izgubila roditelje in odraščala v težkih razmerah. Kasneje, ko je doraščala v zrelo in delovno slovensko dekle, se je spo- . znala z vrstnikom in najbližjim sosedom Lojzetom Colaričem. V rijem je našla zvestega življenjskega sopotnika moža in očeta svojih ljubečih otrok. Njemu, domovini in svojim otrokom je ostalazvesta in se razdajala z vsemi svojimi čustvi in delovno močjo vse do današnjega dne. V težkih razmerah si je Anca skupaj z možem Lojzetom v letih pred drugo svetovno vojno zgradila «ro-men dom v Sutni. Toda prišlo je leto 1941 in z njim fašistična oku- pacija. Mož Lojze je bil med prvimi organizatoiji boja proti okupatorju. Kot selski pismonoša je obiskoval terensko območje takratne občine Sv. Križ (današnje Podbočje)ter pridobival zaupnike in prve terenske sodelavce za boj proti okupatorju. Pri vsem aktivističnem *delu mu je od vsega začetka pomagala tudi žena Anca. Po od"hodu moža Lojzeta v partizane spomladi 1942 Je. sama nadaljevala delo za OF na omenjenem območju. Zaradi aktivnega dela za NOB so Italijani v začetku novembra 1942 požgali kot eno izmed prvih Colari-čevo domačijo v Sutni. Po tem požigu in pojavu hlapčevske belogardi-stične vojske se je Anca zadrževala nekaj časa pri svojih domačih v Dolu, se skrivala pred belogardisti, nato pa se je mor^a 1944 un^akniti na osvobojeno ozemlje v Belo krajino, od tam pa spomladi 1945 v Dal- , macijo, kjer je dočakala osvoboditev. Težko je patreh desetletjih opisati vse napore in prispevek Ance Colarič za stvar svobode in napredek slovenskega naroda. Mnogo je pretrpela, mnogokrat je morala iskati zavetje in pomoč pri zavednih družinah v goijanskih vaseh, pozneje pa v Beli krajini. Toda kljub vsem tegobam in trpljenju ni nikoli klonila, temveč je vse težke dneve in ure prenašala s trdno vero v našo zmago in osvoboditev. Tudi po osvoboditvi je vdano spremljala moža Lojzeta na vseh poteh graditve naše socialistične skupnosti ter se posvečala delu za družino in okolje. Ob njeni sedemdesetletnici se je njeni znanci in prijatelji ter vsa delovna skupnost radi spominjamo in ji želimo še mnogo let dobrega počutja v družini in med nami. F. D. -FRANCE KOLENC ŠESTDESETLETNIK France Kolenc je izpolnil 60 let življenja. Mladost je imel težko, saj se je rodil v revni kmečki družini v Gorenji vasi pri Mokronogu. Vojna leta so ga trdo preiskusila. Kot borca od leta 1941 so ga fašisti že prvo leto yojne zaprli in nečloveško mučili. Bil je večkrat ranjen, zato je zdaj težak invalid Po vojni je bil zelo aktiven, dokler mu bolezen ni preprečila dela. Zdaj je v pokoju in živi s svojo družino v Regerči vasi pri Novem mestu. Vsi soborci in prijatelji mu želimo še veliko let, zdravja in zadovoljstva v krogu njegove družine! PRVO STRELJANJE ODLIČNO Vojaki Dragiše Stefanovića iz Črnomlja so zadovoljni prav tako kot njihov komandir, saj so se s prvega streljanja vrnili s prerešetani-mi tarčami. Vojaki in starešine so odlično streljali, najboljše rezultate pa so dosegli: Milan MUetić, Zlatko Seruga, Štefan Tašner, Momčilo Žikić in Rasim Mulić. DOLENJSKI LIST »Pišem kot bralec in kot prizadeti« 5 1975 Kdor hoče, najde tudi doma dober krulf Na zdomce Vedno računamo Franc Cimerman,, načelnik oddelka za gospodarstvo pri občinski skupščini Črnomelj, že več let spremlja zdomski problem. O tem je izjavil: „Med nekaj več kot 17.000 prebivalci naše občine je nad 900 zdomcev. Ugotavljamo, da so bile prejšnja leta t^o rekoč vrste na uradu za potne liste. Ljudje so množično odhajali v tujino, ker doma ni bilo možnosti zaposlitve ali pa so bili osebni dohodki izredno majhni. Zdaj se je odhajanje zaustavilo, doživljamo celo nasprotno: posamezniki se vračajo. Mi smo na zdomce zmeraj računali. Zdaj je precej prostih delovnih mest v Beltu, v rudniku in še kje, pa tudi za žensko delovno silo se najde zaposlitev. Odvisno je od kvalifikacije posameznika. Delo lahko prav vsak dobi, toda z vsakim ljudje niso zadovoljni. Ugodnih delovnih mest pa zaenkrat res še ni toliko, da bi lahko kar vse naše zdomce hkrati vabih domov. Veliko možnosti za zaposlitev j.e v obrti. Tega pri nas manjka in gremo na roke vsakemu zdomcu, ki bi želel doma odpreti kakršno koli uslužnostno dejavnost, če le ima zanjo pogoje. Primanjkuje vseh obrtniških poklicev, razen avtomehanikov. Teh je že precej. Za gradnjo so možnosti. Doslej še nihče ni ostal brez parcele, če je hotel graditi, pač pa se zgodi, da nekdo ne more postaviti hiše ravno na tistem mestu, ki si ga je zamislil. Vsekakor želimo zdomce dobiti domov. V prihodnosti bo zanje veliko udobneje, kajti razvoj domače industrije obeta velik napredek." Kmalu delo tudi za moške NIKO ZUPANIC, načelnik oddelka za gospodarstvo, Metlika: „Kot že vrsto let poprej smo tudi po letošnjem novem letu pripravili pogovore z občani, ki so začasno zaposleni v tujini. Na srečanje je, žal, prišlo malo zdomcev, kljub temu pa je sestanek v celoti uspel. Skoraj vsi zdomci, ki so se pogovora s predstavniki občine udeležili, se nameravajo domov vrniti v kratkem. Zato so povpraševali predvsem po možnostih zaposlitve in po osebnem dohodku. zadrugi. Omeniti moram, da pripravljamo sedaj natančen program zaposlitve za moške, saj sedaj močno prevladujejo ženske. Gledano -v odstotkih — 70:30. Kako je z obrtno dejavnostjo? Nekdaj je Metlika veljala za mesto dobrih obrtnikov. Sedaj ugotavljamo, da jih je vedno manj. Potrebovali bi predvsem vodne instalaterje, obrtnike gradbenoobrtne dejavnosti itd. Toda že pri potrebah stopimo v začaran krog. Čeprav bi imeli ljudi, jim ne bi mogli, vsaj za enkrat, najti primernih delovnih prostorov. 2.000 prostih delovnih mest Marjan Simič, načelnik za gospodarstvo pri občinski skupščini Novo mesto, je povedal, da je bilo po zadnjem popisu prebivalstva v tujini na delu okoli 1000 ljudi iz novomeške občine. Tekoči primanjkljaj delovne sile in nove potrebe bi v letu 1975 omogočili zaposlitev 2000 prebivalcem novomeške občine. Skorajda ni podjetja, kjer se ne bi bilo mogoče zaposliti; Industrija motornih vozil sama potrebuje letos okoli 600 novih delavcev, podobno je tudi v ostalih podjetjih. Zanimivo je, da je obilo tudi prostih rnest, na katerih lahko delajo ženske. Na voljo je zaposlitev za prav vse pršile delavcev, od nekvalificiranih do tistih z visoko šolo. V metliški občini, ki je še pred kratkim veljala za nerazvito, je za zaposlitev sedaj precej več možnosti kot pred leti. Res je, da v glavnem laiiko zaposlujemo le žensko delovno silo, toda tudi za moške bi se našlo precej dobrih delovnih mest, predvsem v „Transportnem gradbenem podjetju", obratu IMV na Suhoiju in v Kmetijski DOLENJSKI LIST Možnosti za razvoj zasebne obrti so v novomeški občini velike, saj so terciarne dejavnosti zelo slabo razvite, posebej še storitvena obrt. y načelu tu ni ovir, obrt lahko odpre vsak, kdor ima potrebno kvalifikacijo in prostore. Kar se tiče olajšav, je bila novomeška občina med prvimi v Sloveniji, kije podpisala družbeni dogOvor o pospeševanju malega gospodarstva, kamor spada tudi zasebna obrt. Olajšave so približno enake kot v sosednjih občinah. Poleg tega pripravlja Dolenjska banka, in hranilnica predlog za dodeljevanje posebnih posojil za razvoj zasebne obrti. Trenutno je v komunalnoser-visni coni na Cikavi na voljo 7 do 9 lokacij za graditev zasebnih obrtnih delavnic, pripravljajo pa tudi lokacije v Bučni in Gotni vasi, nad Cesto herojev, v naslednjih letih pa bodo na voljo tudi lokacije v Žabji in Regerči vasi. Delo tudi doma Stane Potisek, načelnik o'l-delka ^ gospodarstvo občinske skupščine Kočevje: — Iz kočevske občine je v tujini okoli 600 zdomcev. Med njimi je največ kovinarjev, obrtnikov kovinske stroke, gradbincev in nekvalificiranih delavcev, med katerimi je precej žensk, pa tud] nekaj gozdnih delavcev. Domača podjetja ITAS, LIK, Zidar, INKOP, ZKGP in Avto potrebujejo delavce, predvsem kvalificirane, pa tudi nekđj nekvalificiranih. Vendar skoraj povsod poudarjajo, da potrebujejo dobre delavce. Osebni dohodki so doma sicer manjši, vendar bodo naraščali skladno s produktivnostjo. V Kočevju potrebujemo skoraj vse obrtnike uslužnostnih Med našimi bralci je tudi precej takih, ki so na začasnem delu v tujini. Marsikdo ob trdem delu in računanju, kdaj bo prislužil dovolj za uresničitev svojiI;r načrtov, razmišlja, kako bo spet služil kruh doma. Nekateri se morajo zaradi gospodarske krize na zahodu vrniti tudi predčasno, ker tam zanje enostavno ni več dela. Izbrali smo nekaj vprašanj in poprosili za odgovore načelnike oddeUcov za gospodarstvo pri občinskih skupščinah v po^rajini. Zanimalo nas je: — Kakšne možnosti so, da naši delavci na začasnem delu v tujini spet najdejo delo v domači občini? Kje v industriji so trenutno odprta nova delovna mesta in kje se še predvidevajo po sprejetih * programih? ' — Kako je z razvojem zasebne obrti: katerih strok še posebno primanjkuje in kakšne so najbolj bistvene davčne olajšave? — Kje dejansko so na voljo stavbišča za zasebno , gradnjo in gradnjo obrtnih delavnic? Njihove odgovore*je s pomočjo novinarjev Rie Bačer, Marjana Bauerja, Janeza Pezlja, Jožeta Ptimca in Jožice Teppey zbral in uredil Alfred Železnih. strok, predvsem čevljarje, krojače, šivUje^ avtomehanike, avtoli-čarje, avtokleparje, pa tudi obrtnike za popravilo gospodinjskih strojev, televizorjev, radijskih in drugih električnih aparatov. Občina daje obrtnikom, ki na novo odpirajo obrt, olajšave. Uslužnostru obrtniki prvo leto ne plačujejo občinskega davka, zasebni gostinci in proizvodni obrtniki pa prve pol leta ne. Vsi pa seveda plačujejo vse prispevke za SIS. Za bolj hrupno obrt imamo rezerviran zazidalni okoliš ob cesti v Mahovnik; ostali, pa lahko zidajo tam, kjer tudi ostali občani. Pripravljamo zazidalni načrt Trata II (proti LIK) in Gorenje, so pa na razpolago tudi posamezne parcele po vaseh v okolici mesta. Kmetje strugarji Anton Šobar, načelnik oddelka za gospodarstvo občinske skupščine Ribnica: - — Iz naše občine je bilo včasih v tujini okoli 1.500 zdomcev, zdaj pa jih je še okoli 800. Večina med njimi je mladih kmečkih fantov, i)ekvalificira-nih, nekaj p% kvalificiranih tesarjev in. kovinarjev ter obrtni-kov-mizarjev. Med zdomci je okoli 30, odstotkov žensk. Moški delajo v glavnem v gradbeništvu, ženske pa v bolnišnicah in gostinstvu. — V občini primanjkuje zlasti strokovnih delavcev. Koliko, ne morem reči, ker o tem nimam natančnih podatkov. V industriji bo imela največ prostih delovnih mest Konfekcija Jutranjka, ki bo sredi poletja zaposlila dvesto delavk. Trenutno išče delavce Tovarna po- Med tistimi, ki so se doslej vrnili, je največ mladih kmečkih gospodarjev, ki so si v tujini prislužifi traktorje in drugo kmetijsko opremo, ki jo potrebujejo za preusmerjarije kmetij, in nekaj denarja za zidavo aU popravilo hiš ter gospodarskih poslopij. Vsi zdomci zato tudi v glavnem žele graditi v domačih vaseh, le 5 pa jih je doslej zaprosilo za gradbeno dovoljenje v gradbenih okoliših. Možnosti za zaposlitev so v ITPP in RIKO, manj pa v IN-LES, ki bo posodobil proizvodnjo in z istimi zaposlenimi več naredil.' V Loškem potoku pa bodo možnosti za zaposlitev okoli 90 žena Saturnusu in BPT. V občini nam' manjka vseh uslužnostnih obrtnikov, a ti niti nišo šli z doma. Iz prošenj za olajšave pri uvozu strojev sklepam, da" se bo precej zdomcev po vrnitvi preusmerilo v leso-strugarstvo. MOŽNOSTI ZA OBRT Koman Rajer, načelnik oddelka za gospodarstvo občinske skupščine v Brežicah: hištva Brežice, konec leta pa bo potreboval štirideset novih delovnih moči tudi Dekorles. Manjše potrebe po delavcih so še v drugih dejavnostih, zlasti v. turizmu. Prihodnje leto se bodo odprla nova delovna mesta v tovarni silikatne opeke. Za obrtnike imamo rezervirano gradbeno cono na Črncu, kjer je predvidenih 35 parcel za stanovanjske liiše in delavnice. Okrog 20 parcel komunalno urejajo in bodo na razpolago še to pomlad. Za sedaj moram reči, da posebnega zanimanja za gradnjo v tem okolišu ni čutiti. Zdomci se še ne vračajo. Po podatkih zavoda za zaposlovanje se jih je iz naše občine letos vrnilo okoli dvajset. To so večinoma starejši kmečki ljudje, ki ne iščejo zaposlitve.^ V brežišld občini primanjkuje predvsem storitvene obrti. Možnosti za obrt so zelo ugodne^ Živimo na vplivnem območju Zagreba in zlasti za kvalitetne storitve ni težko dobiti strank. Naši obrtniki napravijo polovico prometa z območjem Zagreba. Za obrt je zlasti zanimiv predel Jesenic, kjer je razvita proizvodna obrt. Ta je pretežko vezana na kooperacijo z Zagrebom. ZADELO NE BO TEŽKO Franc Juvanc, predsednik izvršnega sveta občinske skupščine v Krškem: — Iz naše občine dela na tujem okoli tisoč zdomcev, vendar je med njimi precej takih, ki se ne nameravajo vrniti. Precej je tudi primerov, kjer služita kruh na tujem mož in žena, po vrnitvi pa bo iskal zaposlitev samo en družinski član. Tu mislim na tiste, ki želijo odpreti obrt. Za moške v krški občini ne primanjkuje delovnih mest, teže je z zaposlovanjem žensk. Že zdaj je na voljo okoli štiristo prostih delovnih mest v družbenem sektorju. Pri tem ni upoštevana jedrska elektrarna, ki bo prav tako zaposlovala nove delovne moči. V industriji je prostih 161 delovnih mest, v kmetijstvu in gozdarstvu 28, v gradbeništvu 142, v prometu 16, v trgovini 20, v obrti 47. Za zasebno obrt predvidevamo gradbeni kompleks pod Leskovcem. ŽeUmo ga čimprej urbanistično obdelati. Parcel je precej. To bi moralo biti urejeno v prvi polovici leta. Interesenti bodo lahko gradili hiše in delavnice že letos. V naši občini smo podpisali tudi dogovor o razvoju malega gospodarstva, ki med drugim obsega zasebno obrt. Predvideno je tudi kreditiranje interesentov, ki želijo investirati denar v obrt. V naši občini prim^jkuje predvsem storitvene obrti. Zdomci, ki se bodo vračali, bodo lahko delali kot zasebniki ali pa se zaposlovali v drugih panogah, kjer prav tako primanjkuje delovnih mest. Trebnje: 600 delovnih mest Kot nam je dejal v. d. načelnika za gospodarstvo Tone Gole, v občini niso opazili, da^ bi njihove zdomce v tujini odpuščali. Hiter gospodarski razvoj občine zagotavlja zaposlovanje lepega števila delavcev. V Trimu bi trenutno zaposlili 100 delavcev, v Dani 20, mokrono-ški Iskri 50. Nadalje bo Novo-lesova tovarna akrila v Trebnjem zaposlila še 30 delavcev, Donit v Veliki Loki 200 in, Ljubljanske opekarne v Račjem selu 70. Skratka, letos in v prvi polovici prihodnjega leta bo na voljo nad 600 novih delovnih mest. Večino teh delavcev bodo lahko usposobili s priučevanjem na samem delovnem mestu. Možnosti za delo so tudi v storitveni obrti'. Manjka kroja-čev, šivilj, čevljarjev, kleparjev, pleskarjev, strokovnjakov za popravilo raznih gospodinjskih aparatov in kmetijskih strojev. Med prvim letom obratovanja delavnice je mogoče uveljaviti 50-odstotno olajšavo, pri davku, v drugem letu pa 25-odstotno, seveda pod pogojem, da bo obrt v občini štiri leta. Pri vseh obrtnih dejavnostih priznavajo oolajšave zaradi razšiijeIie ^ šča v Trebnjem, ^in\inveli-kronogu. Za Šentrup«rt ^ ki Gaber je stvar v P° -tve. . Tisti, ki bi radi razvijali s n no obrt, imajo možnost^ tudi v ostalih krajih ob Kdor hoči,st lahko vrni ^ V "industriji je f^ve^iiJ: po nekvalificiranih, P ^ in kvalificiranih delavc ■ > tijski kombinat Zasavje ^ 30 delavcev brez meljska Metalna 2° čarjev, Jutranjka v i> . $ priučenih konfekcionark šivilj (tudi krojače), ^ delavk brez Pok?lca'QpvniCi varna konstrukcij v ^ »jji;: posli 20 delavcev brez r in 10 ključavničarjev, sko podjetje potrebuj ■ci: Jcaije, Gozdni obrat k gozdarje. Tudi drug ^ potrebe za 20 do 25 ^ iskani so kadri z visok ;; bo ne le za industrij > tudi za negospodarstvo- > Manjka storitven* £ delavnic, čevljarjev, nikovi frizerjev, kov, ličarjev in kc'v ^ na novo začne sto^ tudi proizvodno ^ p ^ uveljavi davčno olajšav i gostincev in avtoPrfvso^ Za bolj hrupno oori ^ čena stavbišča v °b Boštanju. Deiavnice J. ^ * graditi povsod v str J ^ seljih, kjer je t0 dalnimi načrti. Za s gradnjo je v Sevn!^lni no dopolnjen zazidal 30 hiš, v Florjanski uli \ deva dopolnitev erta stavbišeara in zidanih hiš. V S \ bo ^ sv. Ane do Zajčje g nec aprila razgrnjen ^ H ba zazidalnega. naC -ja ^ novih hiš. K°nec ,• urbanističnimi re L stfi)j^ zazidava v vseh ve9 da naseljih v občim s'ta#J povsod na voljo do p (Po delnih zazidal^ V na Blanci 20 staV^!. do 12, nekaj še tudi > Šentjanžu 25 do . 5). Kot je dejal ngjf g ka za g°sP°^katerizž Lipovšek, silijo ne njo izven vseh red - 0^J nja za disciplino n |g'e da ni mogoče g13 določeno. 1969, preden >4fc1Vspofe „Težko je bilo, ^je Usmeril se je n.a P Pohvalno govori ^'.V1 kmetijski zadrugi: ,, jeti,D, je vedno polnili hlev y.o0fi* rinili," pravi. Kot Qb noK £ imel davčne olajšave ^ kmetijskih str0^v'brila P° mu je zadruga odotJi za preureditev hlev RADO\.TERAŽ, trgovski poslovodja iz Boštanja, je bil z ženo v Nemčiji 12 let in pol. V hiši je zgradil prostor za trgovino, kjer je sevniško trgovsko podjetje uredilo samopostrežno trgovino, zraven ima žena še bile. „Junija bo dve leti, odkar smo doma. Dobro se počutim," jo dejal o povratku, hkrati pa pribil: „Zunaj si lahko še taKO delal, vedno si bil tujec!" JOŽE KAFOLJ, kmet, iz Trstenika, je kupil kmetijo leta EMIL RIBARI^' zaP j pletilnici v Beti: Vtujmo son od«! sem, da je tudi P, ,eosla (iij'r! da smo delavci v J'|ot v ^!* cej bolj spoštovan' tinW V Beti se dobro p po dnevu, ko so i J novanjski kredit- 6 i. P0ljancem n*? °ko ozre Proti 0ve značil'n? P0znavamo nji-v nebo 7na° e> ^ ^ riževi. Tudf £' 50 nam « do- S°°> 0(1^ se P«« ali z S,no "aro&'TV niih°™ T^Javžu n-Jc i1 Gospodični, ali S(. n'ce' k Pen-. vrh PovzPnem<>- na I 0bl°2nM?e oHSVet; W nam . la onn ! 0d malega To- & CavStt rei*° & » tiuhJar'Cev Janez pesnik n * ^jo onicn , ^na z enako 8a Pogoja obe Pobočji £«»;) z n^td imaj° d™ vasi se ,*rani so bolj S"' So^dne '?ai0,0bP0d-J" P^vem kol le tu ■" 211 Pa se r . fcnica, nroti in S*"1 valoSmci sPuščajo ^ nekd Žu^Iberča1^letja naselJu-tjfiSlh ube7iS Potonici r^S&KS 1 stoletja m 0t05ku so Sli m" E? 50 Prav zadnja C^^me^P^aki-Žeji ' ki veliairv a ' e značil-sek'So tu še h f nes za Po^c- ^ar, Ujino» OnuSJ a Središča a»«JSS' s? **-*?«■ sPod^Jah> ki iih^. sarnevaj° na S? ^ odšel zaPustil go-da b0 w 3 8°ljufivim H^aj in *2** Prijel iz Curina noge lO^ene oi *atere ^ Jo vJJ^O gubeS živega ^"aliite ** JUi grbi- Iskanje Gaja Zamikala naju je ta podoba Goijancev, ki jo naši ljudje vse premalo poznajo. Že prej sva velikokrat slišala pripovedovati starejše ljudi o teh krajih pod Trdinovim vrhom oziroma Ge-ro, kot mu pravijo na oni Stranj. Slišala pa sva tudi glasove o opuščeiiih vaseh. Sklenila sva, da jih obiščeva in popiševa. Vedela sva samo za eno ime — vas Gau Ze v prvi gostilni, kjer sva se ustavila, da bi poizvedela za pravo pot v te kraje, so se ljudje ob imenu Gaj začudeno spraševali, kateri vrag naju žene v tisti pozabljeni konec sveta. Komaj sva zavila z glavne ceste, že se je po nekaj sto metrih asfalt končal. Pot je postajala vse bolj vijugava, kamnita, ozka, pokrajina pa vedno lepša in bolj deviška. Srečavala sva ljudi, ki so ob cesti klestili grmovje in prav vsi so se ob najinem spraševanju po Gaju čudili, kaj naju žene tja. Bolj ico sva prodirala proti Gaju, vse več znakov je kazalo, da sva na pravi poti: v vaseh sva opazila prve opuščene hiše, na cesti sami starci, polja v pušči. Vsa vas je bila bolnišnica Ustavila sva se v Buličih. Od tu sva že lahko videla med nazobčanimi vrhovi smrek strehe opustelega Gaja. A tudi sami Buliči niso dajali kaj drugačne slike. Samo štiri hiše so kazale, da v njih še žive ljudje, druge so imele zabita okna ali pa so bile v ruševinah. v Buhčih živi danes samo še 11 prebivalcev. Najprej sva povprašala zgovorno' Danico Bu-lič, ki je opravljala v domači hiši posel dimnikarja, katerega ta vas nikoli ne vidi. ^ • „V Buliče sem prišla po vojni. Sem ena redkih, ki je prišla in ostala. Ljudje se izselju- zidovi dajali zavetje partizanom, zdaj jejo iz vasi. Tudi moj mož in sin sta v Nemčiji. Mož 13 let, sin dve leti. Ostda sem sama z ostarelo in bolno taščo ,.. Buliči izumirajo. Pa so toliko dali v zadnji vojni za osvoboditev. Vidite, prav v tej hiši je bila glavna operacijska dvorana. Vsa vas je bila partizanska bolnišnica. V vseh hišah so ležali ranjenci..." Danica Bulič: „Sama sem za dimnikaija!" Peter Bulič: „Spominjam se slovenskih partizanov.. O .izumiranju Buličev je potožil tudi Peter Bulič, 78-letni kmet:. „Že od rojstva živim v tej vasi in tudi umrl bom tukaj. Pri teh letih še vedno delam, kolikor pač morem. Kdo pa naj dela? Žena je kar naprej bolna, mladih pa nikjer ni. Vse mlado je odšlo v Novo mesto, Metliko, Črnomelj in tudi v Nemčijo. Zemlja je v pušči, ker ni nikogar, da bi jo obdeloval, mi stari pa vsi čakamo samo še na smrt." Peter Bulič se živo spominja tistih težkih časov narodnoosvobodilnega boja, ko so po okoliških hribih pokale puške, ko so se partizanske brigade, Tomšičeva, Gubčeva, Cankaije-va in druge, tolkle s sovražnikom. „Bilje cel hudič. Težko je bilo. A tudi lepo. Dobro se spominjam nekaterih slovenskih komandirjev in partizanskih zdravnikov. V moji in sosednji hiši, ki je, vidite, čisto v razvali-nali, je bil nastanjen štab. V naši vasi so bili Kardelj, Maks Vale, neki doktor Stane in doktor Pišot, vse sami Slovenci. In še danes znam zapeti ,Cez gore,, polja', saj so prav v moji hiši zlagaU to pesem ..." Peter je imel pet otrok, vsi so še živi, a je vseeno sam. V pogovor se je vključil še Ilija Bulič: „Star sem toliko kot Peter. Vse je res, kar pripoveduje. Tudi midva z ženo sva ostala sama. To je grenka usoda teh krajev. V nobeni od 22 vasi tod okoli ni ost^ nihče po končani osemletki. Še meni je žal, da sem ostal. Po vsem svetu je dovolj zemlje, zakaj naj bi se priklenil na to opustelo? " Ilija je vedel veliko povedati o partizanskih časih. Pokazal nama je pobočja Kule, kjer je divjala huda ofenziva Italijanov in belih. Vendar sovražnik ni nikoli prišel v vas, razen v prvih dneh vojne, ko je neko nt)č italijanska patrulja prenočila blizu vasi. Ilija Bulič: ,JPo vsem svetu je dovolj zemlje .. „Joj, kako so naši so vraga zmikastili poleti 1943 na Kuli! Veselje je bilo gledati, kako so naše brigade pognale Italijančke v beg." Zadnja naseljena vas Cisto blizu Buličev, malo višje .proti Geri, se cesta konča v va^-Sekuliči. To je zadnja naseljena vas. Za njo sta sicer še dve: Radoviči, od koder Metlika dobiva pitno vodo, in najvišje ležeča — Gaj; Obe sta prazni. V vasi živi več ljudi kot v Buličih, a vendar v primerjavi ž nekdanjo naseljenostjo zelo malo. • Obiskala sva enega najmlajših gospodarjev vasi — Daka Raja-koviča, njegovo 80-letno mater in ženo Anico. V hiši so naju sprejeli zelo prijazno in hitro sva se prepričda, da so resnične Trdinove besede o izredni gostoljubnosti prebivalcev Zumberka. Zanimalo naju je, kako da se njihov rodbinski priimek toliko razlikuje od ostalih v vasi. Vsi so namreč Sekuliči, kol se vas tudi imenuje. Gospodar Dako je povedal: „Mi smo priseljenci. Prišli smo iz sosednje vasi, Rakovičev. Od t^ izhaja naš rod, tam smo dolgo časa prebivali in kmeto-vali. Vztrajali smo, dokler je bilo mogoče. Šest let smo bili edini prebivalci Rakovičev. Pred desetimi leti so Rakoviči.šteli deset prebivalcev, potem se je začelo hudo izseljevanje. Vsi so odšli, ostali smo samo še mi. Dolgo smo prenašali samoto, obdelovali zemljo in se borili z divjadjo za pridelek, potem smo še mi obupdi. Kupil sem zemljo v tej vasi in se preselil. V Rado-vičih imamo še 30 juter zemlje. Vsa je v pušči. Od nje nimamo nobene koristi. Da imamo zemljo, rias spominja samo še vsakoletni davek. Rad bi se je znebil, a je nihče note kupiti!" V Sekuličih žive samo pravi kmetje. Nihče ni v službi, saj tudi nimajo nobenih možnosti. Kdor se želi zaposliti, se mora nujno izseliti. Sekuliči so kot odrezani od sveta. Anica Rajakovič, gospodinja: „Z možem vztrajava. Otrokom ne bo treba. Najstarejša hči se uči v tovarni Beti za šiviljo, mlajša hodi v osmi razred. Poslali jo bomo v šolo v Novo mesto in za nas bo izgubljena. Z našo družino je tako kot z vsemi. Otroci se izšolajo, potem odidejo za boljšim in iagim kruhom. Prav imajo! zakaj bi se mučili tako kot njihovi starši? " Osemdesetletna Julika Rajakovič je živ vir spominov. Rodila je 11 otrok, živih ima še šest. Dva sinova sta bila borca v Cankarjevi brigadi in po končani vojni ostala aktivna vojaka. Ona sama je veliko pomagala partizžtnom. Še danes se je mnogi spominjajo, kadar pridejo na obisk ali na lov. Seveda jih ona ne prepozna, kajti kdo bi se lahko spomnil vsakega ranjenca, ki mu je pomagal v nesreči. Kdo bi se spomnil neštevilnih izmučenih obrazov, ki so v dolgih vojnih nočeh našli varno zavetje pri partizanski materi v Rakovičih? „Tri bolnišnice sem zgradila s temi rokami: partizanske bolnišnice Cemernika, Sušica in Šmajkovka. Pomagala sem graditi tudi partizanski mlin. Prevažala sem ranjence, municijo, hrano, obleko, ker smo v naši hiši imeli dober par volov. Prav te mrzle noči vozaijenja in dela pri mlinu so mi uničile roke. Omrznile so mi ih nikoli več mi niso prav služile. Pa tako rada bi še delala in pomagala sinu na kmetiji." Rajakovičeva mati je nekaj časa prejemala državno podpo- ro. Po smrti sina partizana pred letom dni se je preselila k Daku in zaradi povečanega imetja Julika Rajakovič:„Tri partizanske bolnišnice sem gradila ..." podporo izgubila. Njena pisanja nevešča roka je v Ozalj pisala pritožbe. Niso naletela na razumevanje. Zakon je tak, da takega posebnega primera ne predvideva. Zablodele ptice? Gospodar Dako. Rajakovič naju je popeljal po vaških poteh na vzpetino, od koder se nama je odprla vsa pokrajina: na severni strani mogočni vrh Gere, temna zajeda, kjer od nekdanje bolnišnice štrle samo še ostanki nosilcev barake, osamelo zi-dovje hiš vasi Rakoviči, obrisi opustelega Gaja — na južni strani pa plodne ravnice Bele krajine in karlovške ravnine, po kateri leze svetli trak Kolpe. Do Gaja nisva prišla. Pa tudi želela nisva več, ko sva izvedela, da 15 let osamljeni zaselek že dobiva prebivalce. To niso več kmetje. Zagrebčani, naveličani savske me^e in onesnaženega mestnega zraka, so odkrili deviško čistost goijanskih pobočij in našli pot v osamele zidove zapuščenih hiš, ki se spreminjajo v vikende ... Ko sva odhajala, se nisva mogla znebiti nasprotujoče si misli: kmet, ki je živel prvobitno življenje povezan z naravo, beži v mesto; meščan, nave-Učan svojega okolja, pa beži v prazni prostor. Toda ne prvi ne drugi nista v okolju, kamor se zatekata, vrojena. Pravi dom in mesto človeka sta izgubljena. Ne moreta ga nadomestiti vikend ne predmestje, ne moreta ga poplačati ne dinar na marka. Samo staroselci in Gera so na svojem mestu — ostali smo le popotniki, ki za hip vsrkajo utrip samotnega življenja ... ANDREJ BARTEU MILAN MARKEU 'i' ' / Zakonca Rajakovič sta šest let bila edina prebivalca Rakovičev. marca 1975 rs LENJSKI LIST p»jMl )Jp,rliilMi«rpj)l UUjjy utj^ liW#p iy M, U# 7 življenje je neprestana borba ^ . > „Krpana ni za vsakim voglom, še na cesarskem dvoru ne!" je vzkliknil narodni junak, ko so ga zjezile dunajske besede. Mi lahko dodamo: tudi naroAiih herojev ni za vsakim vogalom. Eden med njimi, Vinko Robek, ki živi v Grmo\ijah zraven Dobruške vasi, slavi 1. aprjla 60-letnico. „Ste prišli pog|e-^t, kako je bilo moje ži\ije-nje z rožicami postlano? " se je pošalil ne^j dni pred rojstnim dnevom, ko sem obiskal v prijazni domačiji prav idiličnem kraju. „Ni ga bogastva, ki bi lahko zamenjalo zdravje!" je trpko potožil Vinko Robek, ki ga 100-odstotnia invalidnost vsak dan znova spominja na dni naše revolucije. Ta proleta-rec, predvojni hlapec na hmeljni-škem gradu, upohiik in delavec v rudniških rovih Nemčije, Poljske in Češkoslovaške, je bil v dolini Krke med vojno pravi simbol upornosti in junaštva, dokler ga ni okrog Turjaka tistega usodnega 27. aprila 1944 sovražnikova krogla zadela v glavo... Zaradi junaških partizanskih podvigov je bil 1953 proglašen za narodnega heroja. SLOVENSENE PODA! Ko seje 1. aprila 1915 rodil drugi otrok v Robekovi domačiji, so mu rojenice v zibel zapisale, da bo Vinko, kot ga je klicala mati, deležen najtrše življenjske šole; v družini, kjer so bili trije nezakondci sinovi, je bilo malo kruha. Vinko je bil za pastirja in dninarja, čeprav je 1934 končal kmetijsko šolo v Pekrah pri Mariboru. 1936 ga je mogoče najti na hmeljniškem gradu, kako skrbi za konje, potem pa so ga vpoklicali v drugi planinski polk na Sušaku. „Deset mesecev sem trpel neprestano ponižanje, preden je v meni vse prekipelo. Enostavno sem ušel iz vojske, po treh dnžh prišel domov in se odločil, da uidem v tujino. Čez mejo sem hotel pri Mariboru, prepričan, da tam kraje dovolj dobro poznam. A sreča mt ni bila mila in sem padel graničaijem v roke. Odvlekli so me do karavle. Tam so me hoteli dati v verige; pobesnel sem in udaril tistega, ki me je držal, s tako silo v obraz, da je nekaj metrov letel po zraku, preden je padel v znak.« Posrečilo se mi je še, da sem udaril drugega, preden me je tretji z nožem zabodel v vrat. Kri je brizgnila naokrog: odpeljali so me do orožniške postaje v Kungoti z vozom, naprej v Maribor pa z rešilnim avtomobilom. Tam so me zakrpali, in ko sem prišel do obleke, sem pobegnil iz bolnišnice, preden so me dobili orožniki v roke^Vrnil sem se — skrivaj seveda — domov in v Brestanici pod tujim imenom delal na žagi, potem sem bil preddelavec v gozdu med Podsredo in Bučami. Po dveh letih napornega dela in izkoriščanja sem še s tremi tovariši 19. marca 1939 poskusil znova, tokrat uspešno. Pri Svečini smo ilegalno prestopili mejo in se znašli v že okupirani Avstriji.. VINKO ROBEK - heroj, ki praznuje 6Q4etnico Tako se je začelo več kot dvein-poUetno trdo delo v rajhu. Najprej je Robek delal v rudniku blizu nizozemske meje, potem v rudniku železne rude blizu švicarske meje, nekaj časa v Krakovu, ki je bil tudi že pod nemško peto, in končno še v rudniku blizu Moravske Ostrave, kjer so bili prav tako Nemci gospodarji. _ V tem času je večkrat ilegalno prišel v rojstno Goriško Vas in ob nekem takem prihodu se je srečal s predvojnim komunistom Francem Majcnom,- s katerim je pozneje, ko se je v jeseni 1941 dokončno vrnil v domovino, tudi tesneje sodeloval. Ce ni imel v čislih starojugoslo-vanske oblasti, ki mu ni mogla dati človeku vrednega dela in ki ga je terorizirala pri vojakih, je razumljivo, da je še toliko bolj zasovražil nadute Nemce, ki niso izpustili nobene priložnosti, da so mu vedno znova zatrjevali, da je manj vreden od njih. .. Kaj je bilo potem bolj naravnega, kot pridružiti se revoluciji? Vinko Robek je bil marca 1942 izvoljen za blagajnika odbora OF za Goriško vas, 25. junija pa je postal partizan, ko se je priključil Krškemu odredu na Klevevžu. Predan revoluciji, tovariški in pogumen je hitro napredoval. Prvih 14 dni je bil borec in vodja patrole,' potem je postal komandir štabne čete, avgusta istega leta pa, koje 22 partizanov padlo pri Češči vasi, je postal komandir prve čete Prleko-vega bataljona. „Spominjam se, da je bil takrat Lazar komisar tretje čete," pravi. Pozneje je postal komandir čete pri Gorjanskem bataljonu, čez čas se je njegova četa pridružila Badovinčevemu bataljonu. Potem je bil do napada na Žužem-; berk komandir druge čete Zahodno-dolenjskega odreda, ki soji rekli kar Robkova, Po napadu na Žužemberk je postal namestnik komandanta odreda, po kapitulaciji Italije je bil dva dni komandant bataljona, potem pa vse do težke poškodbe na mestnik komandanta 9. brigade 18. divizije. • Ponosno se spominja, da je bil poimensko imenovan za zavarovanje v času, ko je v Kočevju zasedal zbor odposlancev, da je osem dni 9. brigada na Kolpi držala nemško motorizirano divizijo, daje bila brigada, v kateri se.je bojeval tudi on, predhodnica partizanskih enot, ki so osvobajale cela ozemlja na poti v Gorski Kotar, in da je brigado za likvidacijo postojanke sovražnikov v Vrbovskem pohvalil Vrhovni štab. Robek je bil febhiarja 1944 na enomesečnem višjem oficirskem tečaju v Metliki, po končani šoli pa je tečajnike vodil v 7. korpus. Potem je šel nazaj v svojo brigado, kjer je bil do usodnega strela< ki gaje dobil pri Sv. Gregorju. Odveč je zapisati. da je bil že pred tistim nekajkrat ranjen. „Ne samo zaradi zdravja, tudi zaradi tega mi je žal, da sem bil ranjen, ker sem vzljubil vojaški poklic. Bržkone bi se bil po osvoboditvi odločil, da bi ostal v naši armadi . . ," pripoveduje danes Robek. Za svoje spretno vodenje partizanskih enot je bil z odredbo Vrhovnega štaba imenovan za kapetana takrat, ko je tovariš Tito dobil čin maršala. To je bilo gotovo pomembno imenovanje, v tistih časih sorazmerno redek čin! Tri desetletja po osvoboditvi narodni heroj Vinko Robek še živo nosi.y-,spominu številne podrobnosti in množico dogodkov. Med vsemi se najbolj spominja treh stvari... REŠENA BOLNIŠNICA NASELIM Potem ko se je oktobra 1942 končala italijanska ofenziva v Gorjancih, je bila dokaj številna partizanska vojska zbrana na levem bregu Krke. Sčasoma je na sektorju med Krko in Mirno ter Trebelnim pa tja do Novega mesta od Badovinčevega bataljona ostala le Robkova četa. Nadzirala je teren, se spopadala z belimi in Italijani, hkrati pa je imela še eno pomembno nalogo: varovala je partizansko bolnišnico na Selih. To bolnišnico so beli in Lahi napadli zgodaj zjutraj 21. januarja 1943. Vinko Robek se po dobrih 32 letih takole spominja tistega jutra: „V noči na 21. januar sem 17 težkih ranjencev poslal v bolnišnico v Žum-berak, tako da so na Selih ostali le trije težki ranjenci. Patrole, ki sem jih proti jutru razposlal v okolico, so zalotile bele. Hitro smo ukrepali: ker so nas skušali obkoliti, sem postavil na cesto zasedo ih ji dal nalogo, da sovražnika za vsako ceno ustavi. Z mitraljezom smo jih res zadržali. V meter globokem snegu sem tekel proti bolnišnici in z največjo hitrostjo smo se začeli umikati proti Strmici. Sovražnikov napad se je ponesrečil, saj niso uresničili načrta. Dobili so le tri ranjence, ki so jih pozneje ustrelili pri Brezovici. Okrog 50 ljudi, kolikor jih je bilo v bolnišnici, če štejem še bolniško osebje, pa se je rešilo. Zbrali smo se v Mirni vasi, kamor je prišel tudi Rudi Avbelj. Vse ranjence smo evakuirali v bolnišnice v Kočevskem Rogu. Moja četa pa se je kmalu po tem izjalovljenem poskusu "sovražnikovih enot priključila Zahodnodo- lenjskemu odredu, ki je operiral do Litije, Tihaboja in Gabrovke ..." grob je bil 2e izkopan .. . o tem, kaj se je pri Sv. Gregorju dogajalo 27. aprila 1944, se pravi na dan, ki ga slavimo ket ustanovni dan Osvobodilne fronte, Vinko Robek težko govori. Najraje pove, daje nalogo izpolnil — čeprav je bil .takrat težko ranjen; tako težko, da so mu žc^kopali grob. „Svabi in belogardisti so po dolini pritisnili proti Kočevju. Naša brigada jim je pohitela preprečit, da bi uresničili načrt, in jim je hotela odsekati pot. Spopadli smo se. Nemci so pritisnili proti gradu Ortneku, kjer smo mi imeli top. Postavil sem zasedo, da bi branila top, potem pa sem šel iskat ruski bataljon. Z daljnogledom sem opazoval položaj, in ko sem se obrnil, me je zadel strel v zadnji del glave. Na pokopališču pri Sv. Gregorju so mi že skopali grob, in preden so me hoteli pokopati, so opazili, da mi žila še utripa. Hitro so me spravili v bolnišnico pod Snežnikom, kjer me je operiri znanja novomeški zdravnik dr. Julij Saje. Potem so me 22. julija z našim prvim transportom odpeljali na zdravljenje v Italijo, 1. junija naslednje leto pa sem se vrnil v osvobojeno-Ljubljano. Posledice strela v ^avo čutim še danes." Bržkone najbolj, zgovorno ilustrira Robkovo junaštvo zavzetje četni-škega štaba v Družinski vasi. O tem, kaj se je dogajalo dva ali tri mesece pred italijansko ski vasi, pripoveduje lieioj „Slišali smo, da hočejo mi smo jim zmeraj teKU — osnovati odred in . nekje okrog Družin^® tizanski četi smo jini^ mero preprečiti. ,_ vasjo smo se ?ivano»5 vedovati, kje da so. ^ ^ barjem, ki mu je bilo 17 1et.svaaakarpo^';; neko hišo zagledala garde. Začel sem klic . tukaj. A preden so pn Ivanom razorožila str ^ ko so jih naši obkoljev > ^ v hišo, kjer je bil njiho . -i. la v sobi puškomitt^ ložU orožje, m potem ^ štab. Najhuje je bilo z z cem Jakušem iz Dobrunj. pozneje likvidiran nem ..." Tako sta on m 0«° . y sovražnika. Ta imenovan za danes mirno življenj® Prav nič se-ne loči od bivalcev teh krajev. čuti še danes. Ko danjih dni težkih pi® . i^jooi|j zov in zmage, ^ Rad pove. 1^0 ^ teptani so bili M šen napredek smo nje je borba, nepres^f^ji^dH^ poudari. Nadvse rad ^ A vse želje se uresničiti in tudi m čakovati, da bi iz , ;i, KihI'' . je padlo toliko prišli zdravi," odgovai)^ Narodni heroj Vinko Robek s svojo mamo m Ivanom. Mlajši brat Franci je padel X943, Ivan je Fotografija je nastala takoj po osvoboditvi. ZAHVALA Ob nenadni boleči in mnogo prerani, tra-^ gični izgubi našega ljubega sina in brata TONETA JORDANA iz Volčkove vasi pri Šentjerneju zdomca v ZR Nemčiji v Hamburgu, kjer je nenadoma prenehalo biti njegovo mlado in plemenito srce, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom,-vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh najtežjih Uenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje in nudili kakršnokoli pomoč ter z nami sočustvovali. Posebno zahvalo smo dolžni župniku za opravljen obred in vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili k mnogo preranemu počitku ter nje^v grob zasuli z venci in cvetjem. Žalujoči: ata, mama, bratje Lojze, France, Jože, Ivan in Stanko ter drugo sorodstvo ZAHVALA Po dolgi in mučni bolezni je za vedno prenehalo biti plemenito srce našega dragega sina, moža, očeta, brata in strica VILJEMA ZUPANČIČA z Mestnih njiv št. 2 Novo mesto Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste nam v težkih trenutkili stali ob strani, nam nudili kakršnokoli pomoč in z nami sočustvovali. Posebna zahvala dr. Cimermanovi in strežnemu osebju internega oddelka novomeške bolnice, kolektivu internega oddelka splošne bolnice Novo mesto, dr. Vodniku za dolgoletno zdravljenje, kolektivu TOZD Krim, Novo niestOj- UJV Novo mesto, IMV Novo mesto, ZZB NOV Novo mesto, govornikom, godbi in .pevcem ter vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili do njegovega preranega zadnjega doma. Žalujoči: mama, žena Kristina, sin Drago z zaročenko Mileno, bratje Žan, Maijan in Lojze z družinami ter drugo sorodstvo ZAHVALA sesti® ^ Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, VIKTORIJE ZDRAVJB • jn A se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, cem, ki so jo spremili na njeni zadnji j* d« ^ je cvetje ter nam izrekli ustno ali pismeno sožalje. " ljujemo zdravnikom in strežnemu osebju interne^ j meške bolnice, ki soji lajšali trpljenje v njenih nja. Zahvaljujemo se č. duhovščini za lepo opravij obred. Žalujoči: družina Zdravje. ZAHVALA « Ob prezgodnji smrti našega dobrega očeta, moža, sina, brata jn strica FRANCA GACNIKA iz Crešnjic se zahvaljujemo vsem, ki so nam stali v težkih trenutkih ob strani, ZB zš organizacijo pogreba, kolektivu podjetja Žito—Pekarija Ločna za vso pomoč, sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno vaščanom in drugim, ki so prihiteli k njegovemu pogrebu. Zahvaljujemo se tudi pevskemu zboru OS Otočec in pevcem zbora „Dušana Jereba" za zapete žalostinke ter govorniku za poslovilne besede ob grobu. Žalujoči: žena, sin, hčerka, mati, bratje in sestra Črešnjice, 20. marca 1975 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame • i , MARIJE KOVAČIČ iz Ivanje vasi se zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti, ji darovali cvetje in vencc, izrekli sožalje in sočustvovali z nami. Najlepša hvala kolektivu Beti Mirna peč, dobrim sosedom in sorodnikom, ki so nam v najtežjih dneh stali ob strani in nam pomagali. Iskrena hvala župniku za pogrebni obred. Žalujoči: hčerki Marija in Rezka z družinama, sin Franc z družino, sestri, brata z družinami in drugo sorodstvo, OSMRTNICA ' ' stil "aSd Naznanjamo žalostno vest, da nas je za vedno zap" mož, oee,-stari oče in ded ALBERT GRILL iz Novega mesta Pokopali smo ga 19. marca 1975 v Herenbergu v Za,,N^> Žalujoči: žena Ivanka, hčerki Zofija z druži ca z družino ter sin Ivan z družino Novo mesto, Ljubljana, Herenberg ZAHVALA Ob prerani izgubi dragega moža in očeta ANTONA ROZMANA iz Potoka pri Straži se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali vence in cvetje ter nam kakorkoli pomagali. PosebnO se zahvaljujemo družinam Dušana in Rudolfa Zupančič, družini Šiška, kakor tudi dr. Vladimirju Zivkoviču'za pogoste obiske na domu, pokojnikovim prijateljem Stinetu, Skufcu in Ma-lenšku za obiske na domu. Hvala tudi župniku za obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Tončka, sin Tonček, družine Rozman, Ortar in drugo sorodstvo ZAHVALA Ob nenadni izgubi moža in očeta MIHA KLARIČA iz Kočevja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, ^"^"oem 'n prijateljem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, nam izrekli sožalje in nam kakorkoli pomagali. Zdujoči: žena Marija, sin Matija in hčerka Nežka z družinama. zahvala Ob nenadni, trapčni in jega moža, očka, sina in brat FRANCA, VERDERBČf iz Mlake pri K°čeVI se iskreno zsihvaljujemo vsem sorodnikom, sose in znancem za izraženo sožalje ter za podaijcnc - ^ P Posebno se zahvaljujeino kolektivu Avta Kočcp^j > pevcem, godbi, udeležencem političnega sc tjj j n*; Republiškemu svetu zveze sindikatov. Zahvaljuj^ po^ govornikom in duhovniku iz Stare cerkve. Se p zahvala pa velja tudi Jožetu Klunu, Mariji ''t Danetu Pucu in Antonu Debeljaku, ki so nam se f jci »te* gali v teh težkih trenutkih. Hvala tudi vsem ost^ giilce" kakorkoli pomagali in vsem, ki ste pokojnika vja* ^ lu spremili na zadnji poti. " ti Žalujoči', žena Štefka, hčerka Daija, starsi, z družino in drugo sorodstvo 8 DOLENJSKI LIST Št. 1^1340^^^^ im;WT ln, VEČER J02ETA DULARJA slav!^016^3 podružnica lia 7j,^ne?a (^ružtva priprav-knii7n' av^ študijske *jce Mirana Jarca lite- nici r Cr' P^^čen 60-let-pesniK3 nJ'enega člana, Duiari- Pisatelja Jožeta ka Krir' P06!3 pnpovedni-'Ijeniu ^ m,Dole.njske. O živ-8°vorilm U jub^anta bo '(J1jižnicpUpraVni^ študijske ki oa K ?°g0 K°melj,dija-pesmi 0 Dulaijeve bo tud- Prozo- Sodeloval GbisC, • ol?nJski oktet. do lahko vClnPnreditve si b°-** ogledni" ?r^torib knjižni- kibonSt ^110 razstavo, ^že^^^kot publicis^ urpig?dovinaiia' zealca ' nika in mu- jeseni abonma ^KPO !/ , ^°n° 1975/7^ p SI]u^e razgibano bul dališki abonm denje sploš" !S° okolico "?4 za, Kočevje in bj t jtav raznih d .fiSer?l naj bi šest vfcft Videli jese^ ?ri ' °d katerih !! ' kta 19 7 6 ^ pa v prvi polo- mla(le gledalce bo tudi o!r2°MozARTu - benu!'-ki niso gojen"^^ osnovn°- ^tl0l'j^odSlSrCdnjih ®las* "Mozart tekmovaniih n 'na regional" kljuff lr> njeg0vJa ,»f u !Jaslovom gostih Prireditvi v * Na za- 1Koro,Sodelovaii tudiU?Jani so kot ^ Svpia"istka 7H ?sist Ladko '^°nika r Umetnikov m h L.ukec in ditev 'H in £nMaJda Hcizog, dina Slov 8anizirala n6"?10" Prirc' ckipj j2 nen]Je, ki L iaSbena mla" (j^stno e rePublik C najboljši Jttjev ezno Lfi*® PRslala na ^^ol0fl^absol,vent kemij- V?H^m ?i alJulteti 23 "ikov ^a liko^ u ^0 ter Most ® drušf^1 samorast- C ' "T Polje V d amateriev ^ta^P^vil ^avneH je sli-*W voščen? nov°meško .^Sparti \'S^m France Mihelič: SPOMIN NA OČETA, acryl, papir, 1966. Krajši konec za manj razvite Ob letošnjih stopnjah kulture na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju ne bo n[K)gla napraviti koraka naprej ■ Lanski presežki le obliž__ Količina denaija, ki ga je družbeni dogovor o splošni in skupni porabi v Sloveniji letos odmeril kulturi, je znana. Obveljal ni noben predlog, o katerih smo nedavno precej pisali, m^eč nekaj vmesnega. Osnovna značilnost dogovaijanja v kulturi pa je, da so manjši in manj razviti potegnili krajši konec. Poleg nižje stopnje, kot so jo načrtovali, jih letos bremeni tudi solidarnostni prispevek. Kulturne skupnosti na našem območju so pristale v glavnem na stopnji 0,54 odst., le Ribnica in Črnomelj sta „potegnila" še manj (0,54 in 0,48). Solidarnostna stopnja pa je različna: Trebnje, Krško in NOVO MESTO: KUD gimnazije Kmalu predstava de Fi-llppove tridejanke Literarni, dramski, recitacij-ski in likovni krožek ter pevski zbor, ki delujejo na novomeški gimnaziji, bodo poslej delovali v kulturnem društvu, osnovanem na tej ustanovi 13. marca na pobudo ZKPO Novo mesto in gimnazijske konference ZSMS. V ožjem odboru so mentorji in predstavniki krožkov, v Sršem pa delegati iz razredov. Doseči množičnost v krožkih je najpomembnejša naloga obeh odborov. Ob tem bi pospešili ustvarjalnost gimnazijcev in njihovo delo predstavljali zunanjemu občinstvu. Gimnazija naj bi namreč postala pomemben kulturni dejavnik v Novem mestu. Med drugim bo prirejala proslave, literarne večere in dramske predstave, vabila pomembne slovenske kulturne rtiože itd.. Nekateri krožki so bili delavni že pred združitvijo v društvo. Rccitacij-ski krožek je pripravil vse dosedanje proslave, ob kulturnem prazniku tudi recital literature in glasbe ustvarjalnih gimnazijcev. Literarni krožek je izdal dve številki glasila ,,Stezice", sodeloval pa bo tudi na literarnem večeru srednješolcev, ki ga bo priredila novomeška ZKPO. Dramska skupina je naštudirala tri-dejanko „O, te prikazni" italijanskega dramatika Eduarda de Filippa. JANEZ PIPAN ^edsednik - St j ^UpSčjna o.v Ljubljani rcd- K»no«iirul°,w"*cakadt n> r^^ui"°„sti-ob tci so POm«tibnc1,S!l,° dc" M ?a nrCi n°ve nrvt- ^ "stanove. m>?"« & 1Bo«>z"C,YTo b° »<1 §?§ j° b'l ""•{Ni ci, .0trč- Na ^^Ijcn pj. wl42°vp«teSu,>5Si"i» %^i- 7?ar"0 z »!• lcm obdob- gd f°rmirat?.Društvom atl v skladu ^^^nHiririTi z ustavo in statutom Socialistične zveze ter si prizadevati, da bo slovenski pisatelj končno vendarle prijel do tistega mesta, ki mu ^e v samoupravni socialistični driJŽbi. STALNA ZBIRKA - V ljubljanski Moderni galeriji so pred kratkim spet odprli stalno zbirko slovenskega slikarstva, kiparstva in grafike iz ŽO. stoletja. Hkrati ima v isti galeriji trenutno samostojno razstavo akademski slikar Andrej Jemec. KOSOVEL V SLOVA$ClNI -Pred meseci je izšla zbirka Srečka Kospvela v češčini, zdaj pa je podobna zbirka izšla tudi v slovaščini. y slovaščino je Kosovela prevedel Feri Lipka, izdajo pa sta pripravila dr. Vilem Zavada in naš rojak dr. Oton Brekopec. Zbirka ima naslov „Razlučka so sebou" in je izšla v 1000 izvodih. kdaj, se Se ne ve - že dalj časa se pripravlja razstava izvirnih, tisočletja starih egiptovskih spomenikov. To bo prva tako velika in dragocena razstava v Ljubljani in Jugoslaviji. Črnomelj 0,27, Metlika 0,05 in Novo mesto 0,14 odst. Brežice morajo od osnovne stopnje odvesti po 0,17 odst., Kočevje m Ribnica po 0.24. Sevnica 0,26. Za osnovno šolstvo in drugo vzgojno-izobraževalno dejavnost bodo letos v novomeški občini zbirali denar po stopnji 5,47 odstotka. Od tega bo 5,45 odst. ostalo v občini, 0,02 odst. pa bo novomeška izobraževalna skupnost vplačevala v republiški solidarnostni sklad. Čeprav je izobraževalna skupnost pri občinskem usklajevanju prišla na višjo stopnico kot njene partnerice (druge SIS), prejšnji četrtek izglasovana stopnja ne bo zadoščala za kritje v letu 1975 načrtovanih potreb. Tako skoraj gotovo ne bo denarja za prepotrebno in dolenjsko pomembno vzgojno posvetovalnico v Novem mestu, ureditev otroških in šolskih igrišč bo morala čakati na boljše čase, izobraževalna skupnost prav tako ne bo mogla zagotoviti brezplačnih učbenikov v prvih osnovnošolskih razredih. Pod vprašanjem so tudi vse prostovoljne (iz venšolske) dejavnosti, ki učitelje zaposlujejo tako, da bi od tega dela (če bi bilo v celoti plačano), lahko živelo novih 31 učiteljev. Marsikaj izpade V primerjavi z nekaterimi večjimi izobraževalnimi skupnostmi (Ljubljana, Kranj, Maribor itd.) pa je novomeška potegnila krajši konec. Tudi njena letošnja stopnja je znatno nižja od lanske (6,32 odst.), vendar je treba pripomniti, da je bila stopnja za leto 1974 (največja v republiki!) tako rekoč izsiljena, saj je bilo le tako možno poravnati dolg (553 starih milijonov) iz leta 1973. Kot vemo, je do tega dolga prišlo zaradi neizpolnjenih republiških obljub, ko je Novo mesto prvič potrebovalo močnejšo solidarnostno injekcijo. I. ZORAN Od teh kulturnih skupnosti so na najslabšem tiste, ki imajo več poklicnih ustanov (knjižnice, muzeje, galerije), saj bodo z denarjem, ki ga bodo dobile letos, v glavnem porabile denar za te ustanove. Amaterizmu se pišejo hudi časi, kar še zlasti pOd-črtujejo v Novem mestu. Delni obliž pomeni le sklep, da smejo kulturne skupnosti lanske presežke prenesti v letošnje proračune. Kaj več kot Pirova zmaga pa tudi to ni, saj marsikje ne bodo mogli s presežnim denarjem narediti več kot šiv na tako in tako prekratki odeji. Veselje kot nekdaj Danica Starič: »Igralstvo je sprostitev!« Rada bi nastopila še v Domnu Danica Starič, knjigovod-kinja na davčni upravi v Trebnjem, doma iz Velike Loke, že vsa povojna leta nastopa v domači amaterski igralski skupini pri Prosvetnem društvu Ivan Cankar. „Med vojno je prišlo do nastopa kar samo od sebe, brez režiserja in podobnih ljudi, nastopali smo kar po hlevih in podih. Naši borci so nas mlade večkrat svarili: ,Bodite previdni, vojne še ni konec!"' se spominja medvojnih časov. ska dela, se prilagaja voznemu redu za vožnjo v službo. Vse to gre, če ima človek veselje. V hlevu so igrali tudi po vojni. ,,K Bukovcu so gledalci prihajali kar s tovornjaki gledat našo Miklovo Zalo, drugod še tako velikih hlevov niso imeli. Našemu režiserju ležijo znane ljudske igre, kot Divji lovec. Domen ali sedaj Finžgarjeva Naša kri. Edino novejše delo, ki smo ga postavili na oder, so bili Raztrganci. Večkrat sem že sklenila, da ne bom več nastopila, a vsakič znova sodelujem," ne more skriti radosti. Poleg tega seveda opravlja še razna gospodinj- Najbolj razveseljivo pa je to, da mladi še vedno tako radi igrajo, kot so v njenih mladih letih. „Ne kaže, da bi se jim zdelo škoda prihajati na številne vaje. Tudi starši nimajo nič proti, ker vedo, kje šo!" Tudi mlajša hči igra, starejša je sodelovala, do študija v drugem kraju. Med pogovorom je hišo napolnjevala glasba iz harmonike mlajše hčere, ki ne spusti mimo nobene proslave. Knjigovodsko delo terja zbranost in natančnost, srečanje s sovaščani ob pripravi iger pomeni Staričevi- prijetno sprostitev. A. ŽELEZNIK Kultura zdaj na ožji poti Tanjši kos kulturnega »kruha«« zaradi manjše prispevne stopnje Na drugi letošnji seji skupščine kulturne skupnosti Novo mesto, ki je bila v čitalnici novomeške študijske knjižnice v četrtek, 20. marca, so se delegati seznanili z dejstvom, da morajo računati z manj denatja, kot so predvidevali. NE SAMO V MESTU Likovni salon v Kočevju ima letos v načrtu deset razstav v samem mestu, poleg tega pa tudi nekaj likov^ nih razstav v drugih krajih kočevske občine: v l-ari, Osilnici, Predgradu, Podpreski. Iz sredstev, ki naj bi jih prispevali pokrovitelji teh razstav, bi jih nekaj namenili za odkup slik od avtorjev, ki bodo razstavljali v Kočevju. Poskušali bodo dobiti tudi prostor za hrambo teh slik, kar hkrati .pomeni, .da iščejo prostor za stalno razstavo. Dan poprej je bil podpisan republiški družbeni dogovor o skupni porabi v letu 1975, ki za dejavnost kulturnih skupnosti v Sloveniji dovoljuje porabo v skupnem znesku 298.967.000 dinarjev. Novomeška kulturna skupnost bo zbirala denar za svojo dejavnost po prispevni stopnji 0,54 od bruto osebnega dohodka. Od tega bo morala v kulturno skupnost Slovenije odvajati 1.506.000 dinarjev, za financiranje lastne dejavnosti pa ji bo ostalo 4,514.000 dinarjev. To je sicer približno enak znesek kot leto poprej, vendar je njegova realna vrednost zaradi visoke stopnje inflacijo precej manjša. Tako stanje narekuje spremembo delovnega programa. Predsednik izvršnega odbora Miroslav Vute je delegate opozoril na splošno usmeritev k varčevanju, ki mora priti do izraza tudi v delu kulturnih skupnosti, in jih pozval, naj dobro pretehtajo, katere dejavnosti bo potrebno razvijati, da se razvoj kulture v novomeški občini ne bo odmaknil od začrtane poti. Delegati naj bi do naslednje seje temeljito pretresli ta vprašanja in posredovali mnenje baze izvršnemu odboru, ki bo na osnovi dogovoijenih sredstev pripravil nov finančni načrt in program dela skupnosti v letošnjem letu. Skupščina je sprejcla^klep o višini prispevka za uresničitev programa HORJUL V GOSTEH Minule dni je na Dolenjskem gostovala dramska družina PD Horjul s tragedijo v treh dejanjih „Junona in pav" avtoija Seana 0'Caseya. V soboto so gostje igrali v Dolenjskih Toplicali, v nedeljo pa v Mirni peči. V obeh krajih so bili deležni velike pozornosti občinstva. Gostovanje Hoijulcev bo najbrž spodbudilo amaterska gledališča na Dolenjskem, da bodo vsaj v prihodnji sezoni kaj pogosteje prišla pred svoje občinstvo, čeprav jim financiranje take dejavnosti letos ni kaj prida naklonjeno. KOBE: SENTRUPERT V ŠTIRIH LETNIH ČASIH Prof. Boris Kobe je naslikal 20 del na temo „Sentr^ipcrt v štirih letnih časih." Razstavo teh del bo odprl v nedeljo ob 18. uri v osnovni soli prvoborec Stane Skrlj, dr. Emil Cevc pa bo spregovoril o umetniku. Ob tej priliki bo nastopil Slovenski oktet, uro pred otvoritvijo razstave bo promenadni koncert trebanjske pihalne godbe. Prireditev je pripravljena v počastit^ 30. obletnice osvoboditve in ob^tevilnih prireditvah v čast krajevnemu prazniku ' Sentruperta. kulturne skupnosti, potrdila zaključni račun za leto 1974, poobla- stila podpisnika občinskega družbenega dogovora o skupni porabi v letu 1975 in v načelu sprejela predlog samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupne strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti. MiM HHI I I 1 5 5 5 H Stron uredil: IVAN ZORAN VAJENSKE NAGRADE.IZSEUENSKO VPRAŠANJE Dvojice besed: planinec — planinski, hribovec — hribovski, Slovenec — slovenski, kažejo, da delamo iz samostalnikov, ki se končujejo na -ec, pridevnike tako, da končnico odbijemo in temu, kar nam ostane, dodamo novo, pridevniško končnico -ski: planinec — planin-ski hribovec — hribov-ski Slovenec — sloven-ski Na prav enak način naredimo pridevnik tudi iz samostalnikov vajenec, izseljenec: vajen-ski, izseljen-ski. Potemtakem so pravilne samo take oblike: Povečali so jim vajenske nagrade. Stanujem v vajenskem domu. Koledarje izdala Izseljenska matica. On je strokovnjak za izseljensko vprašanje. Oblike vajemški, izselieiuški, izseljenzštvo^pa so, čeprav jih pogosto slišimo in celo Mremo, napačne! PA SE ENKRAT O SPAKOVANJU S PROSTOROM Je že tako, da se tudi med tistimi, ki pišejo, ndcateri r^di delajo bolj imenitni, kakor so, ali pa slepo posnemajo druge, ker mislijo, da je t^o bolj imenitno. O t^em je^ovnem spakovanju smo spregovorili na tem mestu 13. marca v zvezi z besedo prostor, ki jo nekateri uporabljajo povsem brez potrebe v takih zvezah: kulturni prostor (po domače enostavno: kultura), slovenski prostor (Slovenija), literarni prostor (literatura, književnost). Naj navedem samo nekaj primerov, ki sem jih nabral zadnje dni po časopisju čisto mimogrede, ne da bi jih posebej iskal: „Odkar je ITD uvedel svojo hvale vredno rubriko ... še nisem zamudil nobene številke. Prijetno me je presenetila ta novost v slovenskem časopisnem prostoru.'''' — „Tretja pesniška zbirka ... izpričuje avtorjevo ... tridesetletno prisotnost v slovenskem kulturnem prostoru.^' — „S svojo besedo je napdnjeval naš jugoslovanski, pa tudi svetovni literarni prostor.''"' Seveda bi se dala misel v vseh treh navedenih primerih povedati krajše, preprosteje, predvsem pa jasneje, na primer tako: Prijetno me je presenetila ta novost v našem časopisju. — Tretja zbirka izpričuje avtorjevo več kot tridesetletno pesniško delo. — S svojo besedo je bogatil jugoslovansko in svetovno literatitfo. Zanimivo pa je, da zapadajo temu modnemu klišejskemu izražanju, ki v resnici ni prav nič imenitno, tudi ljudje, ki so sicer ljubitelji lepega jezika .. ^ DOLENJSKI LIS' I \ kultura in izobraževanje 9 šola bratstva in samoupravljanja elektrike, dobrih potim pitne vode. Mislim, da obilo težkega, a prijetnep „Bliža se dan slovesa, dan, ki je za vse brigadiije najtežji. Oi^od domov pomeni ločitev od krampov, lopat, vozičkov, od kubikoy in odstotkov, katere smo vdjubili. Pomeni slovo od Snežane, Milana, Ivice, Lidije, od tistih, ki sijih vsak dan srečeval. Pomeni slovo od barak, od vseh dogodivščin ... Vse bomo spravili v naša srca in ponesli na vse strani sveta. Toda kako ob slovesu zaustaviti solze, kako roke izvleči iz stiska, objema in kako skozi solze obljubiti: ,J^a svidenje, še se vidimo ..." (Iz brigadiridnega dneviiikg) 1. APRIL-DAN MLADINSKIH DELOVNIH BRIGAD -čez šest dni, 1. aprila, slavijo vsi bri-gadiiji. Tisti, ki so na burne brigadirske dneve morda že pozabili, in tisti, ki so šele pred leti okusili lepoto brigadirskega življenja. 1. aprila je namreč dan mladinskih delovnih brigad. Vemo, da v zadnjih letih ^stoja-jo mladinske delovne akcije, o katerih tako radi in s ponosoim govorijo naši starši, tudi med mladino vse bolj priljubljene in ena glavnih oblik delovanja mladinske organizacije. Brigadirske akcije namreč združujejo mlade iz vse Jugoslavije, krepijo bratstvo in enotnost, tekmovalnega duha, delovne navade in hkrati mlade vzgajajo za samoupravno odločanje in dogovarjanje. Zakaj so akcije, ki so bile po vojni tako zeželene, zamrle? Verjetno zaradi nenehnih očitkov o nerentabilnosti. Toda prav zadnja leta so dokazala, da to ni res, da so mladinske delovne akcije še kako koristne. Prav gotovo je, da prispevajo h graditvi gospodarskih objektov in k razvoju kolektivnega življenja mladih. Tega dejstva so se močno zavedali tudi vsi tisti delegati na IX. kongresu Zveze sociahstične mladine Jugoslavije, ki so poudarili, da brigade ne smejQ zamre ti, da bi naša država z njimi izgubila veliko in nenadomestljivo šolo bratstva, enotnosti, dela itd. SUHA KRAJINA 75 v letošnjem letu so pri Republiški konferenci Zveze socialistične mladine Slovenije sprejeli in potrdili štiri mladinske delovne akcije. Prva bo na Kozjanskem; udeležili se je bodo brigadirji iz vse Jugoslavije. Ostalih treh, na Brkinih, v Halozah in v Suhi krajini, pa se bodo udeležili samo slovenski mladinci in mladinke. Kot kaže, bo na deloviščih bratstva in enotnosti v letošnjem letu delalo in se učilo več kot 4000 mladih ljudi. Ce bi možnosti dopuščale, bi se to število lahko celo podvojilo, saj se mladi za brigade vedno bolj zanimajo. In kako bo v Suhi krajini? Na to vprašanje je odgovorilo sedem novomeških mladincev. Zatrdili so, da bodo 18. maja zagotovo med tistimi mladimi, ki bodo v brigadirskih oblekah v Suhi krajini vihteli kram- kilometrov vodovoda od Zagradca do Prevol. Prepričan sem, da sc bo akcije udeležilo precej mladih iz naše občine in da ne bomo mogli sprejeti vseh, ki bi v akciji želeli sodelovati. Mladi se vse bolj zavedajo, da se v brigadi ne zabava, da pa brigada ni le delovišče, temveč vse bolj šola samoupravljanja, bratstva in enotnosti, solidarnosti in tovarištva. Škoda, ker v naši občini ne organiziramo več lokalnih mladinskih akcij. Ob pomoči krajevnih skupnosti in TOZD bi mladi lahko naredili marsikaj koristnega. Sedaj, ko so akcije pri mladih iz dneva v dan bolj priljubljene, bi morali poskrbeti, da bi mladi obiskali najbolj odročne kraje v občini, in skupaj s prebivalci popravili in naredili ceste, izkopali jame za vodovode itd. lokalnih delovnih akcijah, očiščevati morajo okolico, zbirati star papir in s svojim delom koristiti družbi..." ASIM MUSTAFIC, bripdir: ,,Takoj po vojni so se mladi ljudje, naši starši, močno izkazali. Z nesebičnim delom so gradili domovino, ki je bila v glavnem porušena. Mislim, da jim je delo odlično uspelo, zato je prav, da ga mi, njihovi sinovi in hčere, nadaljujemo. Kadarkoli bodo potrebovali prostovoljce za mladinske delovne brigade, se bom vabilom z veseljem odzval. . ." m--..I kri SILVO MESOJEDEC, član Centra za obveščanje in propagando pri OK ZSMS Novo mesto: „Za enkrat še nisem prepričan, če bom oblekel brigadirsko suknjo, vsekakor pa si jo želim. Na sestankih našega centra smo se 6 brigadah pogovarjali in dogovorili, da jo bomo ,ovekovečili' na filmskem traku, pravzaprav na fotografijah. Prepričan sem, da akcija Suha krajina 75 v naši občini ni zadnja.. ." RADIVOJ TRELC, član centra za mladinske delovne brigade pri OK ZSMS Novo mesto: ,,Že lani decembra sem na enem izmed sestankov centra MDA pri predsedstvu RK ZSMS v Ljubljani podal okvirni program brigade v Suhi krajini. Tako naj bi letbs od 18. maja do 8. junija 10 mladinskih brigad obnovilo 20 BOJAN AVBAR, vodja centra za MDA; „Novomeški mladinci se bodo pred Suho krajino kalili v mladinski akciji na Karteljevem. Skupaj s pripadniki JLA bodo popravili zelo slabo cesto. Ko smo zbirali prostovoljce za ,doinačo' brigado, nismo imeli.težav. Zatp sem prepričan, da sc bodo naši brigadirji izkazah tudi na republiški akciji Suha krajina 75. Center za MDA ob letošnjem brigadirskem dnevu pripravlja nekaj proslav, glavna pa bo 6. aprila v Suhi krajini, kjer se bosta srečali regijska mladinska brigada in brigada veteranov. Razen tega bodo po vseh osnovnih organizacijah ZSMS v novomeški občini mladi pripravili delovne in očiščevalne akcije. Kaj menim o brigadah? So nujno potrebne. Mladi se morajo srečevati na. MILAN GORENC, brigadir: „Na mladih svet stoji, pravijo, in mislim, da imajo starejši prav. Zdi pa sc mi, da nam nekateri tega nočejo priznati, da si predstavljajo delo v brigadah kot brezplačno počitničarstvo, uživanje. Da to ni res, je dokazala akcija Kozjansko 74. Mladi so sc izkazali, saj so naredili nakajkrat več, kot so za akcijo porabili. . ." SLAVOLJUB POPADIC, vodnik JLA in brigadir: ,,Naši starši so gradili porušeno domovino, mi pa lahko njihovo delo nadaljujemo v nerazvitih področjih. Mestni mladinci živijo v slepem prepričanju, da živimo v obilju, pa ni tako! Zato je naloga nas vseh, mladih komunistov in zavednih mladincev, da s prostovoljnim delom pomagamo ljudem, ki živijo v zaostalih področjih brez GORAZD SMREKAR. ^ „Do sedaj sem se že udele^ , rih mladinskih delovnih mite mi, da sem se vedno poln lepih spom voljen, ker smo ristnega. Zdi se mi, d J niso Msto, kar«.bUe dolenjka Novo mesto objavlja .f to PrCj5' za TOZD „EN G ROS - DETAJL", Novo lovni mesti: 1. POSLOVODJE za prodajalno „Oprema", Novo mesto 2. KUHARICE za prodajalno „Market", Šentjernej Pogoji: oraV° pod 1: trgovski poslovodja s 5-letno ustrezno v dajalec z 8-letno ustrezno prakso; kSo. pod 2: kvalificirana kuharica, po možnosti s Pr no Za delovno mesto pod 2 je določeno P°skuSjpo° trajalo en mesec. Rok za vlaganje prijav je 8 dn' j Sestri Doki v gimnastičnem vrhu Na tekmovanju za pokal Zelene jame pionirke Novega mesta tretje v soboto in nedeljo sta bili v Sloveniji dve večji gimnastični prireditvi z mednarodno udeležbo. V soboto so telovadke nastopile na odprtem gimnastičnem prvenstvu Partizana Zelena jama v Ljubljani, kjer se je zbralo kar 66 telovadk. Med najboljšimi jugoslovanskimi telovadkami so nastopile tudi novomeške pionirke. zlasti Jasna Doki, ki je v dveh dneh osvojila prvo mesto pri pionirkah, bila druga pri mladinkah in celo osma pri članicah. J. PEZELJ osnov- na g^„ ^ novomeški karate klub v telovadnici b^'®vali SQ karate turnir za nižjo kategorijo, toniip I dolenjskih Toplic, Krškega, Novega mesta, Kovač No Ljubljane in Tacna. Zmagal je Na slii^. Kenda pa je osvojil odlično tretje me- z demonstracijskega nastopa. ii^ ^KU četrt k ^ ttou®2 telesnok T ^ V ^ovem mestu sestala na prvi redni seji !wUPnosti in JU^,urn® skupnosti. Obravnavala in sprejela je sta-^pravi n0^j |0vn^ 23 delo skupščine, potem pa po dokaj a tu(ti program in zaključni račun za lani. n^na 0 se je Dn r * 1975 Va delitev d" '5P.reJcn^nju tva al°Pu delegai^V0 ZaVrel° šelc ' Jub 'tvf- Koliko k rtncga dru" ' **u «? ko °«i, temi. đobil ta ; bčanfj^o, on j tu | preveč, dru-jat°v L ^en izmc(J "a račun olg> ^ tiral- ŽJevnih skul! otnih dclc" $ Haim ^hajmo , ?1,1 [e prote-J>k°< kifi 561 da je d,»n lubaštvom, Sot0t ga je: če d?a Samo tQ- ^»Wmoc"cmu. ''V pijte1", lahko ", 'S® vložil — Ku,r>enta celo i I>5rjr« ^Uf^1nT:anju >* d'»ga ki°50 goj0kalno roko8°St0vala v (^ 2e-sicer izeuhi?Ctno tck* «tk0v Kidati MeSblll> ^da če |W b lahk0 C -dveh za- N^lic^etkov DJf Jezav zmagali Divjaj g0stih sta do (Mg> »JSSBS- «u r_ . S na Loki gaškeBaPrVer»stv0 Snj' teden 5h„^kn?'uit« " KHa t 14 kli.K 0vaniu J • borbenih i^ini. pUV ki si ralJ(r. Prijavilo LS5,>-. pomlad«ns1cem in 4®. ki So presenetiij ipr ^ečan->lh riif °v Za prerr>agali 1 Vseh V* "»»«£$ db-rupene-- :&s8. . e žagali k 2 zračn^jf^P^nstva en v Žuf • k> je V$ RD DOl-E|\|JSKE iSSžS^as W38?Sf*3S Sanici, 11 7438 1 V ,,a,:<,Su_b,s« d- bRatož razgledanemu športniku, kaj šele manj seznanjenemu delegatu krajevne skupnosti, težko pravično tehtati zasluge ene ali druge telesnokul-turne panoge. Predvsem smo pogrešali razčlenitve za kakšne stroške gre pri posameznih postavkah. Tudi v športu so stroški različni: od uporabe pripomočkov in objektov, preko prireditvenih stroškov, od obleke in obutve tja do honorarjev in nagrad pa celo kilometrin in dnevnic. Želeli bi kar se da natančne podatke o'tem, za kaj je kdo dodeljen de>nar porabil lani in kako ga namerava letos, koliko je kdo dobil iz blagajne tclesnokul-turnc skupnosti, koliko od drugje in koliko ga je sam ustvaril. Samo na podlagi takih podatkov bi si lahko delegati ustvarili vsestransko sliko o potrebah posameznih panog. Končno gre za precejšen znesek 570 starih milijonov, ki so jih priznojili vsi delovni občani! Ker mora vsak koristni^ tega denarja predložiti natančen načrt dela in stroškov, najbrž ne bi bilo odveč teh dokumen-to\gpokazati tudi delegatom! Ce se govori o prednostni listi nekaterih športnih panog, bi bilo tako listo treba sestavljati na podlagi množičnosti panoge, stroškov, ki so potrebni za neposredno telesnokul-tumo udejstvovanje in koristi, ki jo ima družba od dejavnosti. Potni stroški in obleka so lahko prav na dnu lestvice. Po domače: če je denarja za vse želje premalo, podpi-rajmo najprej šport, potem šele draga potovanja in modne revije. Skupščina je potrdila predlog družbenega dogovora o skupni porabi v tem letu, naj bo stopnja prispev- Med pionirkami je Jasna Doki osvojila prvo mesto. Ekipa Novega mesta je zasedla odlično tretje mesto, kar je nepričakovan uspeh. Najboljša Novomeščanka Jasna Doki je spet močno porazila vso jugoslovansko pionirsko elito in precej pomagala, da so njene vrstnice Matejka Kavšek, Vanja Požar, Lea Moro in ZMAGAL MARJAN HOČEVAR v počastitev svetovnega praznovanja dneva invalidov so tudi novomeške humane organizacije invalidskih oseb priredile srečanje v kegljanju. Nastopili so člani Zveze civilnih invalidov vojne, člani Zveze slepih in slabovidnih ter člani Zveze gluhih in naglušnih. Izkazali so se člani Zveze civilnih invalidov vojne, med posamezniki pa je bil najboljši Marjan Hočevar, član Zveze gluhih. V letošnjem letu je bilo tako srečanje prvič, vsi nastopajoči pa želijo, da bi bila taka tekmovanja poslej tradicionalna. A. RUPNIK MIIJJ.MJIII,,111,11,Milj ka iz osebnih dohodkov za telesno-kulturno dejavnost pol odstotka in pooblastila predsednika, da podpiše ta sporazum v njenem imenu. Delegati so sklenili tudi, da naj o programu in drugih zadevali v okviru skupnosti razpravlja aktiv delegatov članov Zveze komunistov in v bodoče vpliva na boljše vzdušje med telesno-vzgojnimi delavci in športniki. M. MOSKON Nataša Kpčevar v Zeleni jami osvojile bron. Ta dan je 10-lctna Jasna Doki nastopila tudi v članski konkurenci kot gostja v ekipi Zelene jame skupaj s starejšo sestro Majo. V članski konkurenci so brez težav zmagale odlične telovadke iz Romunije, za presenečenje pa sta poskrbeli Novo-meščanki, ki sta osvojili drugo mesto in premagali vso jugoslovansko elito. Maja je bila med posameznicami četrta, Jasna pa osma. V netleljo so se telovadke preselile v Maribor na memorialno tekmovanje za pokal Ivana Šalamuna. Jasna Doki je tokrat nastopila v konkurenci mladink in osvojila drugo mesto, Maja Doki pa v članski, kjer je osvojila tretje mesto. Novomeške telovadke so se tako prejšnji teden izredno izkazale. 1. C ELJE Rokometni delavci v Ribnici so v počastitev občinskega praznika pripravili rokometni turnir, na katerem so nastopile ekipe ljubljanskega Slovana, Celja, Jadrana in Inlesa. Največ znanja in najboljšo igro so pokazali Celjani, najboljši igralec na turnirju je bil član Celja, Bojovič, največ zadetkov je dosegel Slovanov igralec Krivokapič, najboljši vratar pa je bil Ribničan Kersnič. V finalnem srečanju sta se pomerili ekipi Inlesa in Celja. V pLveni delu so bili Celjani precej boljši, saj so vodili že za 10 zadetkov. V drugem delu tekme so se domači napadalci razigrali in vodstvo gostov znižali na tri zadetke. Rezultati: Slovan — Celje 24:30, Inles - Jadran 37:29, Slovan -Jadran 27: 25, Liles - Celje 19:22. Vrstni red; 1. Celje, 2. Inles, 3. Slovan, 4. Jadran. (M. G.) namiini tenis Sevnica: šahovski preporod Po večletnem premoru so sevniški šahisti sklenili, da bodo . zopet nadaljevali z organizirano šahovsko dejavnostjo. Najprej so sodelovali na proslavi 20-let-nice krmeljske lovske „Svobode". Udeležili so se tudi tur-niija in med ekipami osvojili odlično drugo mesto. Sevničani so se dobro odrezali tudi med posamezniki. Med 24 šahisti je peto mesto osvojil Rudi Blas. Šahovsko društvo je do sedaj pripravilo nekaj hitropoteznih turnirjev. Januarskega se je udeležilo* 8, februarskega hitropoteznega turnirja pa že 13 šahistov. Na prvem sta si prvo mesto razdehla J. Blas in F. Derstvenšek; osvojila sta 12 točk. Za njima so se uvrstili Maurer (11 točk), Primožič (9) idr. Na hitropo-teznem turnirju je zmagal Levičar, ki je zbral 11 točk. Za njim so se uvrstili: J. Blas 10,5, Prosenik (Krmelj) 9,5, Kolman in Maurer 6,5 idr. Oba turnirja sta bila dvokrožna. Sevničani so se dogovorili, da bodo nastopili tudi na turnirju mest, za Titov pokal in na prireditvah šahovske podzveze Zasavja in Posav-ja. Ob 30-letnici osvoboditve bodo po vsej verjetnosti pripravili dvoboj občinskih reprezentanc Sevnice in Tirebnjega na 50 deskah. Razen tega se bodo sevniški šahisti povezali tudi s šolami in prevzeli šaliovski pouk - učencev. Sedaj je v klubu 40 članov,, pričakujejo pa, da se bo število članov po organiziranih akcijah močno povečalo. B. D. Za ekipi Kočevja in Beti novi točki Sodražanl so pred domačimi gledalci tesno izgubili in so četrti v 13. k«lu.n. republiške lige ni bilo yečjih presenečenj, le da so igralci Save iz Kranja ušli svojim zasledovalcem, med katerimi so tudi Sodražani, že za šest točk. V področni namiznoteniški ligi sta se ekipi Kočevja in metliške Beti izkazali z novima zmagama. S0DRA2ICA - ZVEZDA 4:5 v 13. kolu II. slovenske zahodne lige so Sodražani doživeli že drugi zaporedni poraz. TokFat so jih doma premagali igralci Zvezde. Sodražani so v petkovem prvenstvenem srečanju nastopili brez najboljšega igralca Mrgoleta. Kljub temu so domači igralci namiznega tenisa dobro igrali, saj jc bil dvoboj ves čas izenačen in šele zadnja tekma je dala zmagovalca srečanja. Kljub bučnemu bodrenju številnih ^cdalcev tokrat Sodražanom ni uspelo zmagati. Če bi v tem srečanju OS" ojili točki, bi se na lestvici odbojka if Zadnje upanje za obstoj Po dolgem času so zmagali tudi Novomeščani V 12. kolu- slovenskega prvenstva odbojkaric so Novo-meščanke doma brez težav osvojile nove točke, Novo-meščani pa so v gosteh dosegli svojo drugo zmago. KRKA-JESENICE 3 : O y 12. kolu so se novomeške od-bojkarice doma pomerile z vrsto Jesenic in jo premagali; brez težav. Srečanje je bilo zanimivo predvsem v prvem setu, ko sta si bili ekipi kolikor toliko izenačeni. V nadaljevanju so gostje popustile, tako da Novomeščanke niso imele težkega dela. Tekmo je pred 20 gledalci sodil Novomeščan Kapš. Krko so nastopile: Rajer, Zev-nik, 1'orte, Boh, Fila, Tabjančič, Adaničič in Pilič. KAMNIK - NOVO MESTO 1 : 3 (-8,-17, 13, -9-) Dragoceno zmago, ' ki pomeni predvsem moralno spodbudo, pa ^'ijc upanje za obstoj v republiški ligi, so si zasluženo priborili li^vomeški odbojkarji v Kanmiku. i I II ^ ž ^ ^ ž ^ ^||1 ^X KOČEVJE - USNJAR 1 : 2 V tekmi za pokal Jugoslavije so se kočevski nogometaši pomerili z Usnjarjevo enajsterico. Domači igralci niso izkoristili vseh možnosti, zato so gostje zasluženo zfnagali. Za Kočevje so nastopili: Š^ika, Methar, Cilenšek, Arko, J. Nekič, F. Nekič, Kožic, Kopač, Dobrič, Kovač, Miler, Briški. Edini zadetek za domače je dosegel Briški. Z. F. Veleslalom Lazarju SK Trimo iz Trebnjega je za svoje člane organizird na Sor-i^ planini več treningov, 22. marca pa je na Krvavcu izvedel klubsko prvenstvo v veleslalomu. V lepem, sončnem vremenu je tekmovanje v celoti uspelo. Rezultati - ml. cicibani; Grando-vec; cicibani; Mezgec; ml. pionirji: Radovan, Primožič, Jurglič, Mihevc; pionirke: Hren, Gole, Tratnik; mladinke: Gole; st. pioniiji: Kržan, Strajnar, A. Strajnar; mladinci: L Ogrin, R. Ogrin, Pavlin; člani: Bukovec, Slak, Pogačnik; starejši člani: Lazar, Bukovec, J. Bukovec. V nedeljo dopoldan pa jc klub na smučišču "nad motelom pripravil veleslalom na travi. Tekmovalci so nastopili na smučeh z gosenicami. V veleslalomu na travi jc zmagal A. Bukovec, za njim pa sta se uvrstila Nace Sila in Igor Slak. N: B. KRMELJ — Na hitropoteznem turnirju za marec je prepričljivo zmagal R. Blas s 13,5 točke. Sledijo: S^ribar in Prosenik (10), Jerkovič (9), Zupan (8,7) idr. Nastopilo je devet igralcev. (B. D.) SEVNICA - Na mesečnem hitropoteznem turnirju je nastopilo 16 šahistov, zmagal pa je R. Blas, kije osvojil 14. točk. Sledijo: Žnidaršič (12,5), Colarič (11), Kolman (10), J. Blas (9) idr. Na turnirju so nastopili igralci iz Sevnice, Krškega in Krmelja. (B. D.) Mladi so dobri strelci Občinska zveza za telesno kulturo je skupaj s komisijo za ŠSD in SŠD Žužemberk organizirala občinsko in področno prvenstvo v streljanju za osnovne in srednje šole. Tekmovanje so Žužemberčani odlično organizirali in se ga je udeležilo 17 osnovnošolskih in sedem srednješolskih ekip. Rezultati občinskega prvenstva: dijakinje: 1. gimnazija Novo mesto 625, 2. ESS 551, 3. KIC Grm 435 krogov; posamezno: 1. Prus 139, 2. Pleško 136, 3. Košir 130 (vse gimnazija Novo mesto); dijaki: 1. gimnazija Novo mesto 764 krogov, 2. ŠSD Kovinar I 758, 3. SŠD Kovinar II 689 krogov; posamezno: Cugelj (ŠŠD Kovinar) 174, 2. Okroghč (Gin)nazija) 172, 3. Lenardič 156; pionirji: 1. OS Katm Rupena 666, 2. OŠ Grm 642, 3. OS Žužemberk 609 krogov; posamezno: 1. Bakše (OŠ Šentjernej) 151, 2. Petrič (OŠ Grm) 148, 3. Selak (OŠ Katja Rupena) 146; pionirke; 1. OŠ Šmarjeta 443, 2. OS Šentjernej 431, 3. OS Grm 368; posameznice: 1. Pavec (OŠ Grm) 144, 2. Meciia(OŠ Šmarjeta) 110, 3. Jankovič OS Šentjernej 106; Rezultati področnega prvenstva: dijaki: 1. ŠŠD Kovinar 745, 2. Gimnazija 733; posamezno: 1. Okro^ič (Gimnazija) 163, 2. Lenardič (Gimnazija) 159, 3. Pajk (ŠŠD Kovinar) 156; dijakinje; 1. EASC 582, 2. Gimnazija 578; posameznice; 1. Miklavčič (EASC) 135", 2. Pleško (Gimnazija) 123, 3. Medle (EAŠC) 118; pioniiji: 1. OŠ Trebnje 722, 2. OŠ lOitja Rupena 694, 3. OŠ Grm 595; posamezno: 1. Špilar (OŠ Grm) 157, 2. Huč 151, 3. Godnja-vec (obe OŠ Trebnje) 148; pionirke: 1. OS Šmarjeta 468, 2. OŠ Črnomelj 449, 3. OŠ Šentjernej 383; posamezno: 1. Medja (OŠ Šmarjeta) 125, 2. Malerič (OS Črnomelj) 110, 3. Kapler (OS Smaijeta) 100 krogov. J. MOHORCIČ KAJ, KJE, KDO? V 14. kolu prve moške republiške lige v namiznem tenisu bodo v Novem mestu gostovali igralci prvouvršče-nega Kemičaija, ki so do sedaj izgubili le eno srečanje. Če bi Novomeščani osvojili vsaj nekaj točk, bi to pred-sta\1jalo že uspeh. V drugi republiški ligi bodo Sodražani gostovali v Gorici, kjer bi lahko s povprečno igro osvojili 8. par prvenstvenih točk, kar bi jih pripeljalo na tretje mesto. V 13. kolu slovenske odbojkarske lige bodo Novomeščanke gostovale pri igralkah Korotana. Po vsej veijet-nosti bodo igralke Krice v gosteh dosegle zmago. Novomeščani, ki so prejšnjo nedeljo dose^ v gosteh zm^ go, se bodo doma pomerili z odbojkaiji Bleda. Ker so Gorenjci boljša ekipa, imajo Novomeščani v tem srečanju za zmago malo možnosti. Šahovska igra je v Beli krajini iz leta v leto populamejša. To dokazujejo v Črnomlju, Metliki, v Starem t^u ob Kolpi in v drugih belokranjskih mestih in vaseh. Najlepši dokaz za to so pioniiji na sliki. V Starem trgu ob Kolpi se je na enem izmed turnirjev zbralo kar 92 ljubiteljev te stare in zanimive igre. (Foto: fotokrožek osnovne šole v Starem trgu) Stran uredil: JANEZ PEZELJ DOLENJSKI LIST 11 H^^L^Z^norca 1975 Ponovno v prodajll 3o PONATIS! ^ • . _ _ . ^ [»PolenfaM Bri pTBu 201611 Vino in kruh ZNATEN DEL delavcev skoz dan na uživa tople hrane, pač pa ima za malico, ki je v večini primerov kar kosilo, le kos kruha in morda košček salame. To velja zlasti za delavce, ki se vozijo na delo z dežele. Pomanjkljiva prehrana vpliva na odpornost delavca pri delu, na njegovo storilnost in tudi na zdravstveno odpornost. Vzrokov za pomanjkljivo hrano delavcev je več, med njimi dokaj visoka cena hrane v menzah ni na zadnjem mestu. Vzrok je tudi v tem, da je pri nas na Dolenjskem večina delavcev s podeželja. Ti predvsem skrbe, da si zaslužijo čim več denarja, odnosno da porabijo čim manj. Taki prineso s seboj na delo kos kruha, pogosto tudi pijačo in ob tem mrzlem prigrizku so od ranega jutra pa do večera, ko se vrnejo z dela domov. LANI JE BILA stanovanjska komisija nekaj časa ukinjena. Posledice so se hitro pokazale. V Novem mestu je zavladala popolna anarhija. Hišni lastniki, celo tisti, ki bi glede na svojo maloštevilno družino še naprej lahko prenesli utesnitev in s tem mnogo pripomogli pri reševanju stanovanjskega vprašanja, so pokazali zobe. In ker je bilo le prehudo, ni kazalo drugega kot ponovno ustanoviti stanovanjsko komisijo, kije rešila nekaj najhujših primerov. PRED MESECEM so se v Kočevju pojavili škorci, katere je iznenadil sneg. Tu pa tam je kateri poginil, ostali r>a se borijo z vrabci, da lahko spijo v postavljenih hišicah na u.v KOKOŠJO KUGO, ki razsaja po Dolenjski in Beli krajini, je treba za vsako ceno preprečiti. Znan je primer, ko je ob neki priliki samo v eni vasi, v Otočcu, poginilo 300 kokoši. PRETEKLO SOBOTO so imeli gimnazijci črnomeljske gimnazije svoj prvi smučarski športni dan. Izkoristili so sneg, ki je zapadel preko nedelje. Lepo vreme je bilo vsem naklonjeno. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 25. marca 1955) m SVITU mu DOVOLJENJA - Amcrikanec Evcl Knicvcl, ki mu lani ni uspelo preskočiti z motorjem reke Snakg, namerava letos preskočiti Temzo -spet z motorjem kajpak! Pred podvigom si mora preskrbeti: dovoljenje mestne uprave, da se kaj takega gjloh dopušča: dovoljenje pristani-štcih oblasti; dovoljenje dveh londonskih občin (tiste, iz katere bi, in tiste v katero bi skočil); gradbeno dovoljenje za postavitev skakalnice; dovoljenje policije in dovoljenje komisije za boj proti onesnaževalcu okolja (čc bi padel v Temzo!). Če mu bo uspelo dobiti vsa dovoljenja, ostaja še vedno odprto vprašanje, ali mu bo uspel — preskok! ZAOSTAJAMO ZA PET LET? -Zgodovinar Andre Castelot so je spravil preverjati datume in ugotovil, da kolikor toliko točno štejemo leta šele zadnja stoletja, prej pa se za koledar niso toliko brigali. Castelot trdi, opiraje se na stare kronike iz dobe Karla Velikega, da so v srednjem veku „preskočili"štiri leta in da mi zato dandanes živimo že v letu 1979. Ali naj mu verjamemo? DARILO - Pokojni Pedro Knutsen, ki je kot mladenič emigri-ral v ZDA iz Norveške, ni pozabil rojstnega mesteca Gol. V oporoki je zapustil domu starcev v Golu 30.000 dolarjev, toda pod posebnim pogojem; da se ves denar porabi za — vino! Starčki se strinjajo in tako bodo veliko let pili kvalitetna francoska vina. Na zdravje! ZOPER RJO - Rja je že davno načela znamenrti Eifflov stolp v Pri-zu, zato so se mestni očetje odjočili, da ga dajo prebarvati. Pripravljenih je že 55 ton zaščitne barve in trideset pleskarjev bo privezanih ,,štriha-lo" stolp od pomladi do jeseni. RAZLIKO BO PLAČAL . . .! Francoski proizvajalci vin, združeni v ,,Cooperation Francaise", so se odločili, da bodo prenehali prodajati vino v plastičnih steklenicah, ker menda vino iz njih lahko povzroči raka. Zdravje je prvo, pravijo, čeprav je res tudi, da so plastične steklenice precej cenejše od steklenih. Toda kaj bi to, saj bo razliko v ceni tako in tako plačal - kupec! HITRI ZVEZDI - Astronomi na univerzi Massachusetts so odkrili dve zvezdi, ki se vrtita ena okoli druge . To sicer ne bi bilo nikakršno veliko odkritje, če ne bi bila stvar v naslednjem: zvezdi hitita po elipsasti krožnici ena okoli druge z naravnost neverjetno hitrostjo -1,000.000 kilometrov na uro! O INFLACIJA - Član ameriškega kongresa Larry Prcssley je sklenil, da se bo fa prispevek boju zoper inflacijo, ki pesti cel 'svet, odrekel 10 odstotkom plače. Preden so se v kongresu lahko izrekli o tej njegovi „žrtvi", je ministrstvo za finance sporočilo, da ne mara tega denarja. Zato pa ga je z veseljem vzela zvezna država Južna Dakota. Ga bo namenila reševanju problemov Indijancev? Ka j SO pred 80 leti pisale Dolenjske Kovice. J Miši so grdo gospodarile (Ako si zdaj) ko je sneg konečno vendar jedenkrat skopnel, naše njive ii) travnike ogledujemo, ne moremo biti jih veseli. Ozimine so gnjile zelo povsod, osobito rž. Pšenice in ječmena je ostalo še sem ter tja kaj, posebno po visečih hribatih njivah, toda miši so pa le grdo gospodarile. Za gospodarje nastane vprašanje, kaj početi? Poletno, ali kakor pravimo jaro žito treba sejati. Le to bode težavno, potrebnega semena udobiti. Sliši se, da nameravajo nekateri gospodarji trebanjskega okrožja jari ječmen v večji meri sejati. To je tisti ječmen, katerega pivarji za napravo piva upotrebujejo. Dolenjci, poskusite torej letos, ko vam je ozimina večinoma uničena v razniz krajih, z jarim ječmenom! (Drugod, po) dolenjskih mestih so že v^ed volitev razburjeni duhovi pomirili, le pri nas se bije bolj še dalje. Kako so delali liberalni namčurji v Črnomlju za Višnikarja z golažem in pijačo, morebiti že veste; a delajo še dalje, z najpodlejšimi sredstvi. Nekemu posestniku so vzeli liberalni mestni možje bika, ki bi moral biti že njegova last, pa čujte zakaj. Edino zato ker je posestnik volil po svojem prepričanju. Odpeljali so ga in sedaj je bik v - sužnosti. Redi ga občina, kar" ji zopet napravlja novih stroškov. S tem dogodkom so vse poštene meščane in okoličane silno razdražili, vsakemu se taka brezobzirnost in krivica gnjusi. (V dan 15. t. m.) frnažila je stara maJnarica tam na Logu nekaj zunaj hiše pod kapom. Ob toplem soncu vsul se je plaz raz strehe in jo znatno oškodoval. V rami spalmil jej je eno roko. Upajmo, da okreva, čeprav je bila hudo pretresena. (Ogla s.) Uljudno podpisana se priporoča velečastnim damam v napravo najmodernejih oblek po najnovejšem kroju. Gospa Lavrič. (IZ DOLENJSKIH NOVIC 1. aprila 1895) Lakota pri bogatih Tudi v visoko razvitih državah lačni Nobena novost ni podatek, da na svetu umira vse več ljudi od najpreprostejše „bolezni" — lakote. Toda kadar govorimo o tem, mislimo predvsem na območja nerazvitih predelov sveta, na Afriko in Azijo, zato je pisanje ameriškega časopisa „Herald Tribune" toliko bolj presenetljivo. Časnik, trdi, da se lakota širi tudi v najbolj razviti državi na svetu, v ZDA, v deželi, o kateri gre glas, da je tako bogata, da skoraj ne pozna težav, ki peste večino človeštva. In vendar v slavnih ZDA gjtaduje okoli 50 milijonov ljudi. Toliko jihje, kljub temu da je kongres odobril samo v lanskem letu 84 milijonov dolarjev za pomoč v prehrani socialno ogroženim posameznikom in družinam. Res je, da lakota ne zavzema tako tragičnega obsega kot v nerazvitem svetu, saj so primeri smrti zaradi gladu bolj redki, a z lakoto se oteplje le preveč ljudi, kot bi bilo navadnemu Američanu razumljivo. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je število tistih, na katerih lakota pusti škodljive posledice, nepreverljivo, obenem pa so tako prepri-' čani, da prebivalci ZDA plačujejo velik danek podhranjenosti v svojem potomstvu. Deset let je preteklo od sprejetja zakona o dajanju živilskih kuponov ogroženim, lakota pa se ni zmanjšala. Gladujejo mnogi ostareli, ki ne morejo sami s kuponi po hrano (drugi jim ne morejo zamenjati kuponov za hrano!), gladujejo tisti, ki ne morejo plačati sicer nizke odkupnine za bone, ker požrejo denar drugi nujni izdatki ... Kdo je kriv, se sprašujejo .. .Morda bodo našli pravi odgovor, ki ga pol sveta že dobro pozna. Taka je bila hiša, ki so jo promašili za veliko umetnino. Živel je v umetnini Nekega dne je Clarence Schmidt, miren cvetličar v New Yorku, zapustil svoj nedonosni posel. Z zadnjimi centi, ki jih je zaslužil z nošenjem novih čevljev, ki so jih potem obuli filmski zvezdniki, da jih pred kamero niso tiščali, si je kupil avtobusno vozovnico in se odpeljal do Woodstocka. Tu je preživel še deset let, potem pa zginil na gori Ohaya. Tu se začne njegova legenda. Tihi mož je pričel zbirati kose reklamnih panojev, koščke porcelanastih posod, ogledala, pobarvane deske, dele avtomobilov, stare postelje, kolesa — skratka vse, kar je lahko dobil na velikih smetiščih mesta. Tu in tam so ga videli, da si je kupil barve in hrano, drugače pa nihče ni vedel, kako živi in kaj počne v gori. Kmalu pa je postal nenavadno slavna osebnost. Clarence Schmidt je namreč iz vseh izmečkov civilizacije gradil hišo. Ne take, kot so je ljudje vajeni. Rasla je po pobočju gore, pre-prežena je bila s številnimi labirinti, preslikana in pisana. Nikoli ni bila dokončana, kajti s smetišč je Schmidt kar naprej prenašal ropotijo in jo vgrajeval v hišo. Trgovci z umetninami so hišo hoteli kupiti, jo razstaviti in prenesti na razstavne prostore. Schmidt ni pristal. Zato so ameriški umetniki zahtevali, naj jo zaščitijo kot narodni spomenik. Visokih besed direktorjev slovitih umetniških galerij ni bilo malo. Hiša je postala umetnina, veličastna stvaritev ljudske umetnosti. Neko noč pa je pogorela. Zdaj živi 78-letni Schmidt kot slavna osebnost, a brez svoje največje in edine mojstrovine. m. i še sonce je jokalo Ako vse dodobra premislimo, se v življenju menimo največ o vremenu, a o ljudeh okoli sebe dosti manj. Dandanes nam ni treba venomer gledati v nebo. Zjutraj še v postelji navijemo skrinjico, ki ji pravimo radio, pa nam pove vse o vremenu in cestah Kadar je prerokovano lepo vreme, zadovoljni delamo načrte, kam se bomo podali na pot. Ce vzameta dež in sneg vajeti vremena v roke, takrat tarnamo, kot da ne bomo preživeli teden dni. Eni se veselijo zime, drugi so raje na toplem. Nikoli ni vsem prav. Tako je zadnji sneg, ki ga nismo pričakovali, malokoga razveselil. Se preden so se otroci zapodili po sanke in smuči, ga je pobral dež. Zdajle ležim na krušni peči in s petami tolčem po zadnji plati. Gledam skoz okno ven, kdaj se bom lahko podal na pot, kajti v taki snežni brozgi vsak raje ostane doma. Kako drugače je bilo prejšnjo nedeljo, ko sem bil na Turjaku. Od vsepovsod, celo iz Kočevja so v črnini prihajali ljudje v dolino, da po-, spremijo na zadnji poti mladega moža, ki je daleč od doma preminil v prometni nesreči. Čeprav ni bil niti cesarjev niti grofov sin, so bili vsi žalostni. Celo sonce je iz oblačka potočilo solze, preden so ga položili v zemljo, kjer počivajo Turjačani. Nekdaj so Turjačani padali pod turškimi meči, tokrat je dva od njih pokončalo na cesti. Mlada sta morah zapustiti domače in nebogljeno deco. Bila sta voznika. Vsem je težko pri srcu, kajti presneto grenak in težak je popotni kruh današnjih voznikov in tovornikov. Nič lažji kot nekdaj, ko so popotnim tolovaji stregli po življenju. Pravijo, da je bila nesreča. Rečem vam, da se zanjo velikokrat skriva morilec, ki z divjanjem in predrznostjo že dolgo drugim streže po življenju kot nekdaj Brdavs na Dunaju. MARTIN KRPAN križanke ^ bfe-LL SjffiRAZllJuZ IH 2 ~ — -L A N T I DA CTi^AtiATAT Elj-isEKN 1 R. A SSirTB^PiiiiAE ^SIsH^aaII C—LSiJllA 1» h |T| A c A_ (Ne)resnice z napako ^ prazneč S° v P™ ^sti se-Sunil fsum n Z-ne^ osebn°sti. *«g> Je vsakogar, ki *^®0 £ *• bnSCd' da Je NS? JS®* česanje) že tjj, Pfedolgega se- 1 ^DUHn«?*0®^3 111:0' P1^ Nk V. P gnil) prvokate-6aSa bofe11' kielskega vseuM^ 80 tem P°J Mof° ^ nJU S P „resive1ini postane agres1 $tr>t postane orožje> lastno tarčo. „Psi niso stvar- ^ kupimo in ^,^4 bitja z lastno ^ ta pa Unenar3^ psi žive zelo n ^0» in so St napa ogrožena. zaij> in obenem P z flf, psov, naj ravn J ^ da bodo zares "SSFfcSt pa je, kot trda. veliko krivo ^ saj pes ob vec ^ ^fdfin %**Jk ■TirpMllMl II ,1 : - ■ ■ _ • j j & ■ *• k, fm I kVl 3 »H r. 4B1 L issft TW A *HI L E k. - ^ J i I kTi 11m šR Vi 11 JELOVICA LESNA INDUSTRIJA ŠKOFJA LOKA SLOVENIJA POSLOVALNICA ŠKOFJA LOKA .Kidričeva 58, tel. 064 61 361 vam nudi finalizirano stavbno pohištvo vrhunske kvalitete: okna in balkonska vrata furnirana notranja vrata vhodna in garažna vrata okenska senčila(polkna, rolete, žaluzije) montažne objekte: stanov.hiše, I vikende , poslovne zgradbe iiisaj POTA m sTii^ »Koliko si pa star...?'* Dežurni poročajo PIJANA STA SE PRETEPALA -20. marca zvečer so novomeški miličniki pridržali do iztreznitve Novo-meščana Rudija Deželana iz S^ojar-ske ulice (27 let) in Bogdana Željka iz Kristanove ulice (37 let), ki sta se napila in pretepala. Vroči glavi sta preko noči hladila v prostorih za pridržanje, zagovarjati pa se bosta morala še pri sodniku za prekrške. PRETEP V GRADU - 20. marca zvečer so črnomaljski miličniki iz restavracije Grad odpeljali Marka Tankuloviča iz Iniva Marušiča iz Kanižarice, ker sta se ravsala in delala nered. TAT V HLACAH - 21. marca je nekdo Filipu Koširju'iz Potočne vasi ukradel denarnico z 2.100 dinarji. Denarnico je imel v hlačnem žepu, hlače pa so bile v spalnici. KURJI TAT NA DELU - Novo-meščana Romana Brodarja iz Kettejevega drevoreda je v noči na 22. marec obiskal kuiji tat. Odnesel je 10 kokoši. Ob tri kure pa so bili v noči na'22. marec tudi Krhinovi iz Kosove ulice, kjer je bilo prav tako vlomljeno v kurnik. OGENJ NA ODRU - 23. marca je iz še neznanega vzroka začelo goreti v domu TVD Partizan na Otočcu. Okrog 22. ure so ugotovili, daje začelo goreti na odru, ogenj pa se je razširil skozi strop na podstrešje. Požar so omejili domači gasilci, na Romoč pa so prišli tudi gasilci iz ovega mesta. Gmotne škode je 40.000 din. V GOSTILNI DELAL NERED -Žužemberški miličniki so 23. marca zvečer pridržali do iztreznitve 38-letnega Branka Šušteršiča z Jame, ker se je opit pretepal v zadružni gostilni. grozil bivsi 2eni 24. marca zvečer so metliški miličniki odpeljali v pridržanje 38-let-nega Petra Caliča z Grma. Calič je še stanoval s svojo bivšo ženo, vendar pa je občinsko sodišče v Črnomlju že izdalo odločbo za prisilno izselitev. Ko je ta dan prišel z del^ ga je popadla jeza. Začel je razbijati pohištvo, okna in vrata ter iz'^ hiše zmetal ženino posteljnino in oblačila, ob tem pa je bivši ženi tudi grozil. Žena in njena mati sta se v strahu zatekli drugam, miličniki pa so opitega razgrajača pridržali do iztreznitve. Tak je bU prizor po nesreči, ki se je zgodila 17. marca v Ložinah pri Koče\ju in v kateri sta se smrtno ponesrečila Vlado Golob in Franci Verderber. (Foto: Zlatko Vaidijan) V laseh še pred razpravno dvorano Romski spor in pretep z več sodelujočimi, ki se je pripetil lani v Žabji vasi o belem dnevu, je te dni prišel pred okrožno sodišče seccv v strogem zaporu. Edvard Brajdič se bo prizadejane liude poškodbe in sodelovanja v pretepu lahko spominjal v zaporu 1 leto in 4 mesece. Roman Brajdič-Muko je zaradi lahke telesne poškodbe in pretepa dobil 10 mesecev zapora. Jože Brajdič—Ciča bo zaprt 6 mesecev, Franc Brajdič-Dušan in Matija Brajdič-Pajac pa bosta zaradi sodelovanja v pretepu prebila za rešetkami po 4 niesecc. So^ vozil sem ter tja. Z J ^ iz", je tovornjak Slavko P „ak*1 bri ce, kolesarju P.otr°H.,ril ob ? zavil v desno in V- ;npa^]'wl\ Izgubil je ravnotežje p0y ^ njak pa ga je seboj. Solna so tak j ^0vu> nišnico, kjer pa so poikodbe. ^1 DRAGA: 19^0 ^ Se iščejo - 21- je Jože Tomažin tf ^ pIo ' « vozil z osebnim a je n P^, mu mestu. Pn D JLak5 w. škarje pripeljal to co. Tomažin je za*«. ^ j trčenju, pri tem P ^evi^Lj)^ bankinoponasipu.^,,.;,-obstal pod ceSt TnInaŽin je odpeljal, na ,k^e. „c pa je za 7.000 din pgl^ MUHABER: VESU - NovomcSć voZJ A je 21. marca pop d pot) ^ proti Mirni pef'Trča Jc zaneslo s ceste. je „jjO kamen, od tam P ,kodo drevo. Gmotno * 7.000 din. KARTELJEVO^orneg| A riTSvf&tfk Med srečanjem Je v avt^ ^«r je oplazil Kranjčice 0 Sy je ta umikal na banW odpel) 4.000 din, fičko p ' n3>:, Gladina po zadnjem d« ^ j dmfHje Krka P« K spet tako narasla-^j« ^ plavila cesto, z J rali zapreti za vesP ^ Prometna vzgoja je dandanes nuja in z njo začenjajo že pri najmlajših. Tudi na Posebni šoli *' Črnomlju se učenci spoznavajo s prometom in nevarnostmi, ki preže nanje na cesti. (Foto: R. Bačer) 14 DOLENJSKI LIST Stran uredila: RIA BACER —T'!: Št. 13 (1340)- 27J^^ ■ČETRTKOV INTERVbIU devet Novih mest ^ ' tnf4?°va,1vitev devetih novomeš- Jj J Krajevnih skupnosti nas bo samo zbližala J s '' krajevni skupnosti No-i da mm°' za katero trdijo, l SF^t P-° ■velikosti druga v j i - ,' 2/v/ okoli 18.000 pre-J 2^ev " pripoveduje sekre-i SZm0> ?!nske konference t Bartnl- i°-V° meSt° Franc ' želip w ne more zan'kati \ delnJl Slpri taki možici * tistih w občanov S S fndeVer S0Se^' « ' s/i/ p0z^amo v Novem me- ! samos^n dial° sPremeniti v J sti me kraievne skupno- i ^2Z'° ni-T°nie- i nov j 7a» Je zelja obča- 5 Mestne""1- sosesk Loim-i 'mne.nm, Gotna javnih skunn ."Pevet kra" v0ristna Jo?!!nuJna ^ 0Vega m4a " a razvoja Srnihel a/ w Sosesfo //•;,„ mli™-Grm, ^BZ X M'« tir f mata ne m tem obse~ Vati, da hi m°remo Prtča-ni človek 7 0^čan in delov-t 5rce»iodio*'>rrna s čistim ! UllCe v Bršfo °asMtiranju $ Zapfav še m-A klje ni pravit ^lleetprSVo^ jeziku i, ftSEI***%£ L«.. . novomeške soseske postanejo samostojne krajevne skupnosti, ki bodo samostojno delovale v okviru skupščin krajevnih skupnosti Novo mesto. V tako organiziranih krajevnih skupnostih bo laže izpeljati tudi politično organiziranost družbenopolitičnih organizacij. Če bodo krajevne skupnosti na temelju sedanjih sosesk resnično zaživele, bodo delovni ljudje in občani preko istih krajevnih skupnosti laže uresničevali svoje interese." Če to prevedemo v preprost pogovor, pomeni, da se bomo med sabo bolje poznali, odločali bomo o konkretni ulici, o konkretni luči, ki nam ponoči bije v oči, o dejanskem vrtcu, ki ga fe treba zgraditi za naše otroke, odpadle bodo vse tiste variante, ki se jih bojimo, vendar zdaj kljub temu glasujemo zanje. Jih pač ne poznamo in s tem lahko napišemo piko ali celo 3.. . Novo mesto ne postaja velemesto, čeprav se mora do konca leta odločiti (hiše seveda ne odločajo, odločamo tisti, ki v mestu živimo in s tem tvorimo mesto), ali je ustanavljanje samostojnih krajevnih skupnosti na temelju sedanjih sosesk upravičeno ali ne. Odgovor je zelo prisrčno preprost in mu je ime DA. V raztujevanju, ki smo mu vsi priče, je predlog o ustanovitvi devetih krajevnih skupnosti in nekdanjih sosesk nenavadno dišeč bdlzam, ki nas sicer navidez razdružuje, v resnici pa celi rane, ki smo si jih zadali zaradi velikosti hiš, kompleksov blokov in ne nazadnje zaradi lastne samovšečnosti, da si tako brezimen, da nikogar več ne poznaš. M. BAUER HIŠE PRERAŠČAJO KAPITELJ? -Za noiavaden posnetek novomeScega Kapitlja, ki ga v višino na videz skušajo prerasti novozgrajena poslopja, je zaslužen ZOO-milimetfski teleobjektiv. V šali fotografske kamere pa je tudi kanček bridke resnice, da v Novem mestu ne gradimo vedno načrtovano in usklajeno. Niti z okoljem niti urbanističnimi papirji. (Foto: M. Bauer) Trije ženski vogali v industriji »Šibki spohc prevladuje v tekstilni, e'ektro in kemični industriji Ob koncu minulega leta, ko je statistika pokazala, da se je število zaposlenih v novomeški občini približalo 20.000, je bilo med temi nekaj več kot 8.900 žensk. Zaposlenost žensk se je v zadnjih- letih precej povečala, ob koncu leta 1974 je bilo med vsemi zaposlenimi v novomeški občini že 44,8 odstotka „šibkega spola". V dolenjski regiji ima samo methška občina med zaposlenimi večji odstotek žensk. Zaposlenost žensk se je povečala v vseh dejavnostih razen v gozdarstvu in na stanovanjsko-komunalnem področju. Udeležba žensk v skupni zaposlenosti se je pred novim letom najbolj povzpela v kulturno-socialni dejavnosti, kjer je „šibki spol" dosegel skoraj 80 Suhokrajinski dfoliiž ^ v KRAJEVNI SKUPNOSTI HINJE sc pridno pripravljajo na akcijo „SUHA KRAJINA 75". Sodelovanje vodstva krajevne skupnosti in vodstva šole na Prevolah ter družbenopolitičnih organizacij v kraju je vidno in uspešno. Tudi občani imajo velike skrbi za čimbolj topel sprejem prvih brigadirjev, ki jih pričakujejo za 18. maj. Z njimi bodo najtesneje sodelov^, s^ so se obvezali opraviti okoli 59.000 ur prostovoljnega dela, kar je približno 58 ur na prebivalca v krajevni skupnosti. Tako bodo obogatili delo brigadirjev. Zaradi kar najboljše povezave akcije naj bi se krajevne skupnosti iz območja Suhe krajine povezale v medkrajevno skupnost celotne Suhe krajine. ygi hočejo v raj ob Krki I6*««**,. . liuKh ,0tkov počitniikih hišic v dolini zgornje Krke so zgradili — 'lančani ■ Podražitev zemljišč ni zajezila zanimanja p. Pojj Petkih • ^iŠicZ Je bilo v dolini zgornje Krke nad 150 ^ke °koli 90 delež imajo lastniki iz Ljubljane, nanje otkov vseh počitniških hišic v dolini zgornje Imajo las,. - L' ''"""i ___ ® 'J"dje z viso- Dandanes ni več tako. Cene so se dvignile, vendar zanimanje za graditev novih počitniških hišic vztrajno narašča. POLITIČNI AKTIV pri ^CS Žužemberk in sedanje štiri krajevne organizacije SZDL, Žužemberk, Dvor, Ajdovec in Smihel, so pripravili sestanke po. vaseh, na katerih obravnavajo statut SZDL in se dogovarjajo o bodočih vaških organizacijah SZDL, ki naj bi bile v Žužemberku, Velikem Lipju, na Dvoru, v Sadinji vasi, Ajdovcu, na Rebri v Šmihelu in Križih. Le-te bi bile po svojih/delegatih povezane v bodoči krajevni konferenci SZDL Žužemberk. Hkrati s to razpravo je krajevno združenje ZRVS skupaj z odborom za SLO pripravilo tudi predavanja z vojno tematiko. PREJŠNJO NEDELJO je bila skupščina krajevne organizacije ZB NOV Žužemberk, ki sta se je med drugim udeležila tudi predstavnika občinskega združenja ZB NOV Novo mesto MARTIN PAVLIN in profi EMA MUSER. Obravnavali so triletno delo te organizacije, ki je bilo dokaj uspešno. Razen tega so raizpravljali o celotni problematiki, ki zadeva tudi borčevska vprašanja in vprašanja družbenopolitičnih organizacij. Sprejeli so delovni program in izvolili novo vodstvo, ki mu ponovno predseduje VERA VE-HOVEC. M. S. kebane lri -več Skrbi za \ helu itCga SO V o,nnOSt na CC' C Sto n -Katji R "°Vnih 5°lah ^°loVredvaiii ,pe.ni v No-Va oL^ofe* o0la^e fil- Kn ^Ra Ja"> ter ' "x/°met »n ^ 2:^?^ <» kimi osebnimi dohodki, večina lastnikov ima visoko izobrazbo ali pa so obrtniki. Taista raziskava kaže,^ da je pri izbiri lokacije odločalo več privlačnih elementov, med njimi je na prvem mestu Krka s svojo čudovito barvo, slapovi, mlini, žagami, lehnja-kovimi brzicami, slikovito strugo. Prav zaradi tega stoji veliko počitniških hišic (35 odstotkov) ob sami Krki. Zelo privlačen element so tudi vinogradi na prisojnem levem bregu Krke. Tu stoji 45 odstotkov počitniških hišic, nekatere so zgrajene na novo, preostale pa so preurejene zidanice. Dušan Plut, ki je anketo obdelal, trdi, da je poklicna preslojitev kmečkega prebivalstva po letu 1965 zajela tudi dolino zgornje Krke; zemlja ni več edini vir dohodka. Za preslo-jeno prebivalstvo posamezni slabše rodovitni ali bolj oddaljeni deli zemlje niso več nujni, eksistenčni del kmetije. Slednje dejstvo je eden temeljnih vzrokov rojevanja počitniških hišic, kar potrjuje tudi podatek, da je bilo po letu 1965 zgrajenih okoli 70 odstotkov vseh počitniških hišic. ker je bila, dolina zgornje ,Krke območje odseljevanja in deagrarizacije, so bile cene zemljišča ali zidanice z vinogradom zelo nizke, za domače prebivalstvo pa je zaslužek od prodaje veliko pomenil. SUEŠKA TRIBUNA ^^^asaffiEra odstotkov vseh zaposlenih. V trgovini in gostinstvu je „ženska" udeležba presegla 61 odst., v družbenih organizacijah in ustanovah se je približala 50 odst. in „pristala" v industriji pri 45,4 odst. V industriji so ženske najmočneje zastopane v tekstilni proizvodnji z 72,7 odst., v elektroindustriji jih je' 63,8 in v kemični industriji 59,6 odst. Pravimo, da ženska podpira tri vogle v hiši. Se bo ta izrek potrdil tudi v gospodarstvu,da bomo rekli: ženska podpira „tri vogle" proizvodnje? Podatki kažejo na to, to pa velja zlasti za tekstilno, elektro in kemično industrijo. Lani se je v novomeški občini zaposlilo 183 žensk, 48 pa jih na delo še čaka. To pomeni, da se odstotek nezaposlenosti vidno zmanjšuje. prijateljska zmaga kovinarja NOVO MESTO - V prijateljski rokometni tekmi so igralci SŠD Kovinarja iz Novega mesta na Loki premagali RK Cerklje 21:17. Za šolsko ekipo so nastopili: A. Svener (8), Zupančič (5), Selak (4), Kobe (2), Bele (2), Smrekar, Karin, Fabjan, Kaferle, Gabrijan in Avguštin. (N. N.) MINI ANKETA: Da bodo zdaj zdaj prilezli na piano tudi črički, kaže docela z avtomobili napolnjen novomeški Glavni trg. Po zimskem spanju mnogi jelUeni konjički spet služijo svojim lastnikom, pločevinaste kače zjutraj in popoldne so čedalje večje, ne manjka pa tudi narobe parkiranih avtomobilov in prometnih prekrškov. Vse to oznanja pravo pomlad. Novomeški prometni vozel je vse večji, kdor bi ga rešil, ta zasluži... Tokrat smo spraševali občane o njihovih pomislekih glede prena-polnjenosti mesta z avtomobili: Ivan JURSiC, nadzornik pri Varnosti: ,,Po mojem mnenju bi morali v okolici mesta zgraditi večje parkirišče, podobno tistemu pri kinu Krka, samo da bi bilo dovolj veliko. Lahko bi se gradilo tudi pod zemljo ali v nadstropja." Kam S »plehom« Rudi KOPAR, upokojenec: „Veliko manjših in večjih vrtov okoli kapitlja je neobdelanih, zapuščenih, tam bi se dalo narediti precej potrebnih parkirnih pro-, štorov. Parkirna hiša po mojem mnenju ne bi bila primerna. V Novem mestu niso problem samo parkirni prostori, ampak do neke mere tudi ceste, predvsem pa most." Drago TRATNIK, preddela-vec v Krki: „Parkirnih prostorov je odločno premalo, pa tudi sicer je prometa preveč, saj se ob 2. uri popoldne komaj prebiješ skozi mesto. Velika ovira je most, tudi ceste so potrebne skrtmejše roke. Veliko novih naselij je brez asfalta in razsvetljave." Rudi MADRONiC, kemijski delavec: „Parkirišča so pereč problem Novega mesta, ob boljših cestah bi morali v bližini mesta narediti veliko in vsem dostopno parkirišče. Tudi parkirna hiša bi bila primerna. Omenim naj še, da bi bilo nujno čimprej asfaltirati Šolsko ulico, ki je ena najbolj zanemarjenih v mestu, čeprav gre po njej tudi veliko turistov." Tomo BICEK, upokojenec in lovec: "„Težko je s parkiranjem, kajti skoraj vsak ima že avto, parkirišč pa je premalo. Zdi se, da je občina še premalo bogata, da bi lahko zadovoljivo rešila ta problem, ki je iz dneva v dan večji, saj so avtomobili parkirani za vsakim vogalom." , D. R. osnovnošolec v dinarjih Ob sprejemu zaključnega računa novomeške izobraževalne skupnosti za leto 1974 so postiegU tudi s podatkom, da je potrebno za enega učenca osnovne šole na leto plačati povprečno 4.651 din. Seveda so te številke -od šole do šole različne. v novomeški občini ima najmanjše izdatke na enega učenca osnovna šola Martina Kotarja v Šentjerneju, največje pa osnovna šola Prevole. Čim več učencev ima šola, tem manjše stroške ima z njim. NovomeSla kronika Posnetek zadovoljnih malčkov, ki jih je tovarišica iz vrtca pripeljala na igrišče za novomeško pošto dokazuje, da pomlad ne sili samo v stare kosti. (Foto: S. Mikulan) AKCIJA „KARTELJEVO 75" -Center za mladinske delovne akcije pri občijiski konferenci ZSMS Novo mesto je te dni pripravil načrt za mladinsko delovno akcijo „Kartelje-vo 75". Mladinci in mladinke ter vojaki iz novomeške občine bodo v začetku aprila odšli na Karteljevo, kjer bodo z vaščani obnovili zelo slabo in nevarno cesto. USPELA AKCIJA - Več kot 20 mladincev in mladink se je prejšnji teden lotilo v Bršlinu očiščevalne akcije. V dobrih šestih urah so očistili okolico železniške postaje, trgovine, zgradb SGP Pionirja, blokov in stanovanjskih hiš. Prav bi bilo, ko bi se poslej bršlinski mladinci s podobnimi akcijami izkazali še večliat. S TRANSFUZIJSKE POSTAJE — Nedvomno je, da imajo v Novo-teksu najbolj organizirano krvodajalsko dejavnost Tokrat se je na transfuzijski postaji oglasilo 21 Novo-teksovih delavcev, kri pa je darovalo še 14 dijakov iz mednje ekonomske šole iz Novega mesta, 6 iz Novolesa, 6 iz Krke, tovarne zdravil iz drugih podjetij pa je prišlo malo delavcev. Kri je darovalo 70 občanov. TRŽNICA - Živilski trg je bil v petek dobro založen, prevladovali pa so prodajalci iz južnih krajev, ki so ponujali predvsem solato. Cene: solata po 8 do 10 dina^ev kilogram, sveže zelje po 5 din, kisla repa po 6 din kilogram, cvetača po 15 din, jajca po 1,20, česen po 20 dinarjev, suhe slive po 20 do 27 din kilogram. liter mleka 3 din, smetana po 25 din kilogram in skuta po 14 dinarjev. ROJSTVA - Rodile so: Dragica Soba iz Ljubljanske 21 - Boštiana, Jožica Vidmar iz Sukljetove Ž5 — deklico, Jožica Valenčič iz Ljubljanske 18 - Uroša, Nada Bele z Gubče-ve 29 a - Gregorja, Ana Hočevar s Prisojne poti 1 — Marka in Marija Filip z Mestnih njiv 11 - Branka. Ena gospa je rekla drugi gospe, da laJiko kupi mesoreznico številka 5 v novomeški poslovalnici Dolenjke za 283 dinaijev, v ljubljanski Nami pa za 151,60 din. Če računamo, da stane avtobus v Ljubljano in nazaj 40 dinaijev, je to še vedno samo 191,60 dinaijev za mesoreznico številka S.. 15 DOLENJSKI LIST v starem poslopju brežiške bolnišnice je v sobah po petnajst postelj, z zasilnimi ležišči pa včasih tudi dvajset. V takih sobanah se bolniki ne počutijo dobro. Vse drugače bo, ko bodo sobe pregrajene. Poslopje že preurejajo. (Foto; Jožica Teppey) Bo res treba ustaviti začeto? Za preurejanje bolnišnice v Brežicah manjica 2,5 milijona dinarjev v brežiški bolnišnici so začeli pregrajevati staro zgradbo z bolniškimi sobami za kinurgični in interni oddelčk. Za adaptacijo so namenili svojih 2,5 milijona dinaijev, enako vsoto pa so letos pričakovali od širše ^upnosti. Tako je bilo programirano, vendar so upi splavali po vodi. V Brežicah smo za pomlad napovedali tudi graditev zdravstvenega doma, vendar je načrt prav tako v negotovosti. Gre za 2 milijona dinaijev sofinanciranja v okviru že podpisanega dogovora. Delegati skupščin zdravstvenega varstva so se 7na!5li v škripdh, saj jim ni vseeno, če se načrti ne bodo uresničili. Anton Zorko, d&legat skupščine republiške ^upnosti zdravstvenega varstva, pripominja tole: - Izpad sredstev za zdravstveni dom bi pomenil nespoštovanje že podpisanega družbenega dogovora za sofi- STAFETA 4. APRILA V BREŽICAH Zvezna štafeta mladosti bo letos krenila na pot mesec dni prej kot običajno, da bo lahko obiskala več krajev. Letos je posvečena tridesetletnici osvoboditve in petindvajseti obletnici delavskega samoupravljanja. V Brežice bo prispela 4. aprila okoh 13. ure. Občinska konferenca Zveze mladine ji pripravlja svečan sprejem. Za program in sprejem so se na petkovem sestanku dogovorili s specializiranimi mladinskimi organizacijami, z vodstvi družbenopolitičnih organizacij in mentorji šolskih aktivov v brežiški občini. V Brežicah bo slovesnost pred spomenikom revolucije ob Cesti 21. maja. Štafetno palico bodo ponesli tudi skozi Krško vas, Cerklje in Skopice. Ustavljala se ne bo, zaželeno pa je, dajo ob cesti pričaka čimveč mladine in drugih občanov. nanciranje. Tak korak bi težko opravičili pred občani, ki plačujejo samoprispevek. V bolnišnici pa bo nastžda velika škoda, če bomo prisiljeni prekiniti začeto adaptacijo. V krizi smo se znašli, ker je zdravstvo moralo omejiti izven-bilančno porabo od 310 do 180 milijonov dinaijev. Po predhodnem usklajevanju razpoložljivih sredstev so najprej izpadle vse lokalne bolnišnice, potem pa še zdravstveni domovi. V naši regiji je ostala le bolnica Celje. Delegati iz Brežic smo se šli 18. marca pritožit na republiško skupnost zdravstvenega varstva in se pozanimat, kje iskati 2 milijona dinaijev obveznosti za zdravstveni dom. Kaže, da jih bomo vendarle dobili. Odgovor na to je dal Maks Toplišek, predsednik občinske zdravstvene skupnosti ter delegat skupščine regionalne in republiške skupnosti zdravstvenega varstva. . , — Danes, 20. marca, smo se predsedniki občinskih zdravstvenih skupnosti celjske regije dogovorili, da bo zdravstveni dom v Brežicah dobil letošnjo obveznost 2 milijona dinaijev. Den^a za bolnišnico 'pa ni kje vzeti in na vrsto bo prišla šele prihodnje leto. Prepričan sem, da bomo povzročili veliko škodo, če bo objekt stal neuporaben, na drugi strani pa menim, da so si bolniki v nerazvitem predelu zaslužili drugačen stan- NOVO v BREŽICAH v PODSTREŠNIH SOBAH - Delavci postaje milice v Brežicah se ubadajo s stanovanjskimi težavami. Nujno bi potrebovali vsaj tri družinska stanovanja, pa tudi primernejša bivališča za samske miličnike. Ti stanujejo v podstrešnih sobah, ki so običajno brez tekoče vode jn brez vseh pritiklin. V Brežicah razen tega ni nobenega primernega prehramb-nep obrata. Mnogi zaposleni komaj čakajo, da bo Posavje izpolnilo dano obljubo. Šolarji pridobivajo KRVODAJALCE - V osnovni šoli na Bizeljskem imajo okoli 250 članov Rdečega križa. Podmladkarji za novo leto obdarujejo revne vaščane in zbirajo prostovoljce za krvodajalske akcije. Za pomoč lačnim otrokom v Afriki so se odpovedali ino-dnevni malici in nakazali republiškemu odboru Rdečega križa 208 dinarjev. ZASCITENE kmetije - Sodišče v Brežicah predlaga občinski skupščini, naj čimprej sprejme odlok s seznamom zaščitenih kmetij. Dokler tega odloka ni, ima sodišče težave pri izvajanju zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč. PIONIRSKA HRANILNICA - V Pišecah imajo učenci osnovne šole že peto leto svojo pionirsko hranilnico. V njej varčuje 109 pionirjev, to je 65,3 odst. učencev. Varčevalci imajo naloženih v hranilnici nekaj nad deset tisoč dinaijev. JE ZA SODIŠČE VSE DOBRO? — Pisali smo že, da Trg dr. Ivana Ribaija v Brežicah kazi zgradba, v kateri imajo svoje prostore pošta, sodišče in tožilstvo. V hišo so sicer napeljali centralno ogrevanje, stene pa so ostale še naprej razbite. Zunanjost in notranjost zgradbe sta potrebni temeljitega popravila. Razen tega je polovico prostorov na sodišču opremljenih z več desetletij starim pohištvom, česar na občini in v drugih uradih ni opaziti. bre2iSh vesti Aktiv ZB je znova zaživel Iz dela aktiva ZB NOV v tovarni celuloze dard in da jih že tako ali tako predolgo odrivamo. Tudi kolektiv bolnišnice je veliko žrtvoval in bo spet oškodovan, če se bo preurejanje zavleklo za leto dni, ko bo vse dosti dražje. Delegati povzdigujemo glas .zaradi tega, ker pri letošnji akciji o prispevnih stopnjah za zdravstveno varstvo niti mi niti zaposleni v delovnih organizacijah niso imeli priložnosti odločati, kajti'vse je bilo po hitrem postopku odločeno od zgoraj navzdol. J. TEPPEV LANI 384 PROMETNIH NESREČ Postaja milice v Brežicah z oddelkom na Bizeljskem nadzoruje 191 kilometrov cest. V njeno pristojnost sodi tudi obravnava prometnih nesreč na cesti Ljubljana-Zagreb od vasi Vihre do Bregane. Lani se je na območju brežiške občine pripetilo 384 prometnih nesreč. Ob življenje je bilo enajst ljudi, huje in laže ranjenih pa 161. Materialno škodo cenijo na več kot 2,23 milijona dinaijev. KATERE OBRTI IZUMIRAJO V brežiški občini Dpažajo, da nekatere stroke v zasebni obrti propadajo. Tako na primer skoraj ni več čevljarjev, šivilj, kolaijev, sedlaijev in sodaijev. Res je, da se tudi razvoj življenja spreminja, toda ljudje imajo še vedno konje in še vedno potrebujejo kovača ali pa sodaija. Da bi vzbudili še kaj zanimanja za prej naštete in nekatere neomenjene obrti, pripravljajo v brežiški občini družbeni dogovor o pospeševanju tako imenovanega malega gospodarstva, kamor je vključena zasebna obrt. To obeta interesentom možnosti za najemanje posojil. V obrti pa bodo lahko našli zaposlitev tudi zdomci, ki se želijo vrniti v domovino in naložiti svoje prihranke v zasebne delavnice. DVA IZLETA ZA LJUBITELJE CVETJA Hortikulturno društvo Brežice vabi nocoj, 27. marca, na predavanje v Dom JLA. O ureditvi vrtov in boleznih vrtnih rastlin bo govoril inž. Ma-milovič. Odbor društva bo letos organiziral za člane več izletov. Prvi bo 12. aprila. Udeleženci si bodo ogledali drevesnico okrasnih rastlin brežiškega gozdnega gospodarstva na Rimšu, kjer bodo sadike tudi naprodaj. Od tam se bodo ljubitelji cvetja odpeljali v Kostanjevico na ogled Fornic vivc, Lamutove in Jakčeve galerije ter Kostanjeviške jame. Naslednji izlet bo 10. maja v Novo in Staro Gorico. Za prvi izlet bodo prijavljen-ci odšteli po 80 din, za drugi 150 din. Aktiv Zveze borcev NOV v tovarni celuloze in papirja „Djuro Salaj", ki šteje okoli šestdeset članov, je pravzaprav edina takšna „tovarniška" organizacija v krški občini. Kljub temu da je njen delovni program enak ostalim borčevskim organizacijam, pa se od njih razlikuje še po tem, da njihovi člani ne živijo zgolj v krški občini, marveč so vanjo zajeti vsi zaposleni nekdanji borci. Medtem ko je aktiv nekaj let životaril, pa je lani delovanje močno okrepil in se zato že uveljavlja v družbenopolitičnem življenju tega največjega posavskega kolektiva. Njegovi predlogi, prošnje in zahteve, s katerimi se zavzema za večjo skrb za svoje člane, za njihovo zdravljenje, pa tudi za štipendiranje in zaposlovanje njihovih otrok, v samoupravnih organih vedno uspešno ,prodrejo". Sicer pa so člani aktiva že lani navezali tesne stike z aktivom papirnice v Vevčah pri Ljubljani. Z !ned-sebojnimi obiski bodo še nadaljevali in jih utrjevali, saj jih podpirajo tudi vodilni delavci v obeh tovarnah. Letos, ko praznujemo 30-letnico osvoboditve, so člani aktiva obljubili, da se bodo udeležili v čim večjem številu vseh pomembnih prireditev in jroslav v Posavju in vsej Sloveniji. 5e posebej pa nameravajo okrepiti sodelovanje z osnovno organizacijo ZSMS. Za obujanje tradicij narodnoosvobodilnega boja naj bi skupaj organizirali vsaj en pohod po poteh partizanskih enot. ž.sebek PODPIS DRUŽBENEGA DOGOVORA O SKUPNI PORABI V petek, 21. marca, so v Krškem podpisovali družbeni dogovor o skupni porabi za 1975. leto. Podpisniki so; izvršbi svet občinske skupščine, občinska konferenca SZDL, občinski svet Zveze sindikatov ter izobraževalna, kulturna, te-lesnokultuma skupnost, skupnost otroškega varstva in skupnost socialnega skrbstva. Predsednik izvršnega sveta Franc . Juvanc je ob tej priložnosti omenil, da je bil letos čas za usklajevanje v občini zelo kratek in da bp v prihodnje treba pravočasneje urejevati te stvari. Pojasnil je, da je za telesno kulturo na voljo dosti manj sredstev kot lani in da bo potrebno usklajevanje med letom. s korirckovo TORBO NA POT Letošnja kurirčko^pj bo šla napotvpon * 31. marca, iz Brestam . svečena bo spominu ^ . cev. Štirinajsti Kozjanskemu .«o iz čki bodo ponesli p ^ Brestanice na Koprivnico. ji bosta Krš^° iJ. penila* Od tam bo pošta W iz sevniške občine. • v CELULOZI PO USTAVNI" STOPINJAH Delavski svet v glasa s podpisom d°^l*0dvfJ upravnemu sporazui ^ za sredstev v komunaln 0j,čini-. ciranje potreb v ^n0Stavil P*;', tem je delavski sve P j 0rg^;C da morajo biti vsi delavcj^f je združenega dela z j naj občine pri teh V ~- e ni z delavci iz krške . ii .1 --i...... ..........- k- v kjškc111' V petek 21. marca, med podpisovanjem družbenega dogovora o splošni porabi v Jožica Teppey) Brestanica bivšim izgnane^ __—-;- Posavske občine pripravljajo skupno proslavo v brestaniške^ na seji 19. marca imenoval dvanajstčlanski odbor. V njem so zastopane politične organizacije, šole, kulturne ustanove in kulturne skupnosti. Odboru $ ■ predseduje Lojze ga- ' J Krčani tev 30. obletnice ^ a vrnitve izgnancev J skih prireditev, tako zvrstile vbr ^ ^ du. Nastopi i bodo trajali ves »d« Trideseto obletnico vrnitve izgnancev bo Posavje slavilo v Brestanici, v nekdanjem zbirnem taborišču, skozi katero je šlo na deset-tisoče brezdomcev. Muzejsko zbirko, ki za grajskimi zidovi ohranja živ spomin na trnovo pot naših ljudi, bo dr. Tone Ferenc do junija dopolnil in zaključil s prikazom izgnanstva v nekaterih dru^ evropskih deželah. Osrednja proslava bo 8. junija. V kulturnem programu bodo sodelovali pevski zbori, folklorne, glasbene in druge skupine iz sevniške, krške in brežiške občine. Tako izdatki za nastopajoče ne bodo preveliki. Občine si bodo stroške med seboj delile. Kljub temu pa v Posavju še vedno menijo, da bi morala prispevati svoj, čeprav skromen, delež tudi republiška konferenca SZDL. Sedmi junij je bil proglašen za dan slovenskih in ne samo posavskih izgnancev, torej bi bilo vendarle prav, da bi imela proslava v Brestanici vseslovenski značaj. ' Za organizacijo prireditve, ki bo 8. junija v Brestanici, je medobčinski svet SZDL Posavje ' VOLITVE MARCA IN APRILA Izvršni odbor občinske konference SZDL v Krškem je na seji 12. marca sprejel vrsto nalog v zvezi z volitvami krajevnih organizacij in občinske organizacije Socialistične zveze. Volitve oz. evidentiranje se začenja v marću in bo končano aprila. Občinska konferenca pa se bo sestala med 10. in 15. majem. Na isti seji 10 so spregovorili še o ustanoviteljskih odnosih do lokalne radijske postaje v Brežicah, obravnavali dogovor o razporejanju dohodka, osebnega dohodka in drugih prejemkov ter gibanje skupne porabe v občini Krško za 1975. leto. NAJBRŽ ZADOVOLJNI - Skupina 14 mladih strokovnjakov iz dežel v razvoju je minuli petek zaključila študijsko ekskurzijo v krški občini. Predstaviiiki občinske skupščine, družbenopolitičnih organizacij in „Agrokombinata" so jim pripravili pester program pogovorov in obiskov, na katerih so se lahko dodobra seznanili z razvojem podeželja v krški občini ter z našim samoupravnim socializmom. NOVA MOŽNOST - V organizaciji krške delavske univerze in dopisne delavske univerze iz Ljubljane so že februarja pričeli pouk v tretjem letniku večerne srednje tehniške šole lesne smeri. Predavanima obiskuje 17 slušateljev iz vse^ Posavja, ki bodo v kratkem imeli že prve izpite. SIRSA DEJAVNOST - Občinska gasilska zveza uspešno skrbi tudi za vzgojo podmladka, ki bo slej ko prej nadomestil starejše člane. Da bi to delo ne bilo preveč enolično, so v ieto&nji delovni program med novo- KRŠKE NOVICE ,j pa nameravajo vzgojo. PONOVNI letnem premoru . ponovno za, Za „štafete mladost« • {0 * J določen že 7. aP^t»P° začeti pripravlja« dogodek že ta tc ^ KDO JE ditvah in P°tdotfin fceI * V» ščamo s plakati, j vel^t^^ tudi v krški obgj,0 pg/, primerno tud1 stora> 5icfI,ji. pa je vse manj p ^ s jo J izobeSali. V frg ^ leti postavili n služile samo tem to' £c |.f je ostala v k° a sa(H 0 ž'jf stanju samo ,še izadevf bj vorimo in si P' - n® W mestni videz, P >lTial zabiti niti na ta* 16 DOLENJSKI LIST Stran uredila: JOŽICA TEPPEV Št. 13 (13^^^-^ jjiodnevna šola dostopna postopno j^nkrat največ možho.sti na podružničnih šolah na Razbor ju in Bučki p . , —'————__ ProucuieUpnOSti a. ^zo^raževanje v Sevnici zato že dela komisija, ki Vr^ ŠJT* 23 uve^^° celodnevne šole na šolah v občini, iunnrlct;, .v,' ^ot 113111 Je povedal vodja strokovne službe pri za lz°braževanje Jelko Štojs, je že zbranih. je nropr!ame so že naredile svo- CLTe,°možnostih P^ho- * 7a°dnuevn0 šol°- S skup-glavnem lz, raževanje imajo v Mrebne 8° za8otoviti za to opremn . Prostore, kadre in učil Pn, slednjem so ra-pomembni — 2a likovno, glasbe- oim« s,ndikati uresničevanju USTAVE se sestala na S^L ^ bKXmskakonferenca Ud^S mski sindikalni Vej posr^nCem Je bUa ^aaoS^f13 obsežna v2družeS^JU,določil ustave ^"skupnostih eiU'.samouprav-n°stih in doi krfJevnih skupka. v praH • gatskega si-marijkliivoJf iyu so bile po-0 'ei>et komo §epor0j^'dene' veljala 2,10 milijona, nove namestitve učnega kadra bi veljale nad 3 milijone dinarjev. Do celodnevne šole bo najbrž najteže priti v Sevnici, predvsem zaradi velikega števila oddelkov. Za uvajanje celodnevne šole v občini je pomembna usmeritev v tem, da se prične izvajati tudi tam, kjer sicer ni možnosti, da bi jo uvedli za vse učence. Uvedli naj bi jo za učence, ki so te šole posebno potrebni (znana so prizadevanja na sevnišld šoli z oddelkom vozačev), kar bo potekalo postopoma. Za omenjenima podružničnima šolama bi v bodočnosti bilo največ možnosti za uvedbo celodnevne šole v Boštanju in na Blanci (ko bo tam zgrajena nova šola). A. ŽELEZNIK Sevnica bo dobila hotel Gostinsko podjetje vztrajno dograjuje [e''^ETOm^^ Je gradbeno podiet- 52? A Š*2& P^io ?t Itrr- . ^^ih blol^ J0, dveh !0" kraiJ ^.°miljena « V S «d 2» fi^Ti5Sa Od Zasavja, Celja, po vsej Mi renski dolini, ob Savi pa do Krškega pravzaprav ni večjega gostinskega objekta. Edini sev-niški hotel je bil razrušen med vojno. Turisti torej niso imeli druge izbire, kakor da so šli drugam. Malo sevniško Gostinsko podjetje si ves čas prizadeva z obnovo starih objektov in nekaterimi dozidavami razširiti dejavnost. Lani so tako izročili namenu štiristezno avtomatsko kegljišče. V minulem tednu so se odločali o ! ginulo e,jan-nede,J° se ___I__ Nlerijjf,2 zfačno ni?el Sevn*^cem gradu obralo kar 40 invalidov. je 7^ 21. Jože p / j s?, jih je udeležilo 10, v šahu se jih je Ivan Rak*? A6 oc* možnih krogov zadel 158; v ev dneva invai*!? "ruštvo invalidov je priredilo srečanje "Validov. (Foto: 3 tokrat ^bSvATA ~ Po~ 1Q n^ejo j stva leta 1951 ' *2 19 29o1StVa ob£nVetem ča*" I H ^tva na 18 77? z'nanjša-t Je je na, v 2 v občin; ip' Post°ta ^>otMniih dva '?■*= 'ako , . Ap4Ha rcPubliškim po- g>«&aas sveta kot samo cestišče. Šturbej Jože, kmet iz Orešja ob cesti proti Planini, do nedavnega ni imel- nič proti kupom zemlje in drugega materiala, ki leže na njegovih treh njivah in travnikih ob trasi ceste. Sedaj, ko so kmečka dela pred durmi, priganja pa'tudi rast, postaja seveda vse bolj nestrpen, kaj kani novomeško Cestno podjetje storiti s temi kupi. Vso zimo je moledoval na raznih krajih, da bi kupe le odstranili, s»j je bilo ugodnega vremena zadosti! ZA VSE ENAKO — Ob sejmih v Sevnici je.na Glavnem trgu ponavadi toliko kramarjev, da zavzamejo ponavadi že vso cesto. Sevniški trgovci nimajo nič proti njim, čeprav je marsikateri le bolj prekupčevalec kot proizvajalec, samo da bi od prodanega pustili v občini tudi ustrezni Prometni davek. Ker te „nevarnosti" kramarji očitno ne občutijo, jih je v Sevnico vse več, pravijo trgovci. Mišici vrstnik ponudnikih za" izvedbo gradbenih del na sedanji kolodvorski restavraciji. H kritju naložbe se je pridružila tudi JUTRANJKA s posojilom 1,50 milijona dinarjev, kar je skupno z udeležbo sevniških gostincev zadostovalo podružnici Ljubljanske banke v Celju, da je tudi ta dala posojilo. Po dograditvi bo celotni objekt pridobil tudi na zunanjem videzu. Zatem bodo imeli. 41 postelj, v prvem nadstropju bo zajtrko-valnica s 50 sedeži, sedanjo slaščičarno bodo povečdi od 22 na 44 sedežev, urejena bo tudi recepcija. Skratka, imeli bodo tudi prostore za zaključene družbe, seminarje in podobno, česar sedaj manjka. Kot pravijo v Gostinskem podjetju, so se v sosednjih večjih krajih lotile gradnje hotelov večje organizacije. V Sevnici skušajo stvari premakniti gostinci sami, primer pomoči sosednjega kolektiva je hv^e-vredna spodbuda. A. Ž. Kraj negotovosti V sevniški občini so ustanovili požarnovarnostno skupnost, to pa je v republiki storilo Ic malo občin. S nrtanciranjem se zaradi tega ni nič spremenilo na boljše, zato so bili gasilci v precejšnji negotovosti, kako bo z njihovo dejavnostjo v tem letu. Bojazen, da za to prostovoljno dejavnost ne bi bilo denaqa, je na zadnjem občnjjm zboru sevniškega prostovoljnega gasilskega društva označil predsednik občinskega izvršnega sveta Mihael Keršič kot odvečno. Nekaj denarja bo za gasilstvo še vedno zagotovljenega v občinskem proračunu, nekaj se ga bo nateklo od zavarovalnice, svoje bo primaknil sklad za teritorialno obrambo in splošno ljudski odpor. Ob dogovarjanju za financiranje krajevnih skupnosti z denarjem, ki se ga po posebnem samoupravnem dogovoru odpoveduje gospodarstvo, pa naj bi posamezne krajevne skupnosti podprle tudi gasilska društva na svojem območju. Na ta način ra-čunajp na občini, da se bo letos za gasilstvo nateklo okrog 500.000 dinarjev. _Kot je dejal tovariš Keršič, naj bi se delegati gasilcev iz občine v republiški gasilski zvezi zavzemali za tp, da se položaj požarnovarnostnih skupnosti uredi v skladu s potrebami. •Kot so ugotovili na občnem zboru boštanjskih gasilcev minulo nedeljo, je imelo društvo v preteklem letu bogato dejavnost. Lani je imela med občani velik odmev izvedba vaj v številnih manjših krajih, k^ je lep prispevek k večji protipožarni zaščiti na podeželju. Pet članov društva je napredovalo v gasilca 1. stopnje. Na sliki: predsednik ObGZ Jože Smodej podeljuje napredovanje predsedniku boštanjskega društva Lojzetu Zagrajšicu. Na občnem zboru TVD Partizan Mirna minuli petek so najzaslužnejšim članom, med njimi je še lepo število predvojnih članov Sokola, podelili priznanja. Ob krajevnem prazniku jim -bodo inočili še glakete. Na sliki: veterani, ki so mnogo prispevali k razgibanemu športnemu življenju v kraju. (Foto: Zeleznik) Delegati so zaoral! ledino Kaj je pokazala anketa o uveljavljanju delegatskih razmerij? Prepuščanje delegacij samim sebi bi lahko pomenilo nevarnost utrjevanju novega sistema naše demokracije. Občinska skupščina v Trebnjem ima zato v programu spremljanje in ocenjevanje dela delegatov. Ker se vsa ta dejavnost ne more odražati le v skupščinskih klopeh, je sekretar skupščine Lojze Ratajc razposlal vsem vodjem delegacij posebne vprašdnike. O opravljeni oceni bodo delegiati spregovorili tudi na današnji seji občinske skupščine. Iz ocene izhaja, da so delegacije v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih le vedno preveč prepuščene same sebi. V kar trećini odgovorov je napisano, da se predstavniki družbenopolitičnih organizacij,.kraj-evnih skupnosti in delovnih organizacij ne udeležujejo sej delegacij (predsedniki KS so prihajali v 5 delegacijah). Razprave v posameznih * delegacijah se vrte predvsem okrog skupščinskega gradiva, zato prihaja od njih premalo pobud za oblikovanje politike skupščine. Predvsem delegati v zboru krajevnih skupnosti zastavljajo na sejah mnogo delegatskih vprašanj, že bežen pregled pa « pokaže, da se le-ta nanašajo v glavnem na reševanje vsakodnevnih večjih ali manjših težav v krajevnih skupnostih samih. V bodoče bo treba delo delegacij nasloniti bolj na vse volivce in samoupravne organe. Kar tretjina odgovorov navaja, da delovnih ljudi in občanov ne obveščajo o reševanju posameznih vprašanj v občinski skupščini, trećina se poslužuje zborov delovnih ljudi, drugi se poslužujejo sestankov družbenopolitičnih organizacij in društev. Analiza je tudi pokazala, da v večini delovnih organizacij ni zagotovljena pomoč strokovnih delavcev. Ni manjkalo Mali gredo vkup V pripravi analize za združitev komunale in stanovanjskega podjetja Komunala in stanovanjsko gospodarstvo, to je nehvaležno področje, vsak hip na očeh občanov in izpostavljeno kritiki, zatoje poseganje vanj še toliko bolj kočljivo. Tako sta ugotavljala direktorja trebanjskega Stanovanjskega podjetja Ivan Longar in Komunalnega podjetja Stane Kolenc. V prvem po--djetju je zaposlenih 36 delav-ce\^ v drugem pa 80. Številna opravila so razdeljena na desetero dejavnosti. „Le z združitvijo obeh podjetij tako, da bi vs^o ostalo. TOZD, ne bi ničesar pridobili, potrebna je rieorganizacija. Obema primanjkuje strokovnih kadrov. Pomembno je, da zaživi samoupravna skupnost. Morda niti ne bo kazalo v občini imeti povsem ločene komunalne skupnosti in stanovanjske skupnosti, kot so to storili v nekaterih občinah. To je ena od možnosti združevanja že tako majhnega denarja," je dejal Ivan Longar. Po zaključnih računih pripravljajo sedaj ekonomsko analizo, ici edina lahko pokaže prednosti združevanja. Ob obravnavi zaključnih računov so z delavci tudi govorili o mo^o-stih povezovanja. Skupna strokovni komisija pripravlja analizo. V občin^em merilu je povezovanje pomembno tudi zaradi predvidene močnejše gradbene operative, ki je sedaj ločena • v vs^em od podjetij poseb^. Te dni šo se pričela dela pri modernizaciji ceste od Minie do pokopališča. Svet krajevne skupnosti in zbor delegatov sta soglašala, da neposredni uporabniki ulic, ki se posodobljajo, prispevajo za ceste in ureditev pokopališča ter mrliške vežice po 1.000 dinarjev, ostali občani na območju krajevne skupnosti pa naj bi za ureditev ceste do pokopališča in ureditev pokopališča samega prispevali po 200 dinarjev na gospodinjstvo. Ker so dela v teku, krajevna skupnost pričakuje, da bodo občani te prispevke kar najhitreje poravnali. Lojze Ratajc: ,4)elo je treba sproti ocenjevati, iz teh ocen je treba iskati rešitve za poglabljali delegatskih razmerij. Začetne težave so minile, sedaj je pozornost na vsebini dela. Dde-gati kažejo veliko volje za delo." odgovorov, da je skupščinsko gradivo preobsežno, vendar je v glavnem razumljivo. Da vla^a med delegacijami skrb za nadaljnje delo, kažejo tudi odgovori, da je treba dele^tc še družbenopolitično usposabljati. A. ŽELEZNIK ^ dobra sestava odborov szdl V trebanjski občini deluje po novem v 16 krajevi^ konferencah SZDL 63 vaških odborov, v katere je izvoljenih 371 ljudi. V primerjavi s sestavo republiške konference je sestava dobra. Po teritorialnem načelu je v njih 183 delegatov ali 56 odstotkov. Družbenopolitične organizacije imajo v njih 79 delegatskih mest (24 odst.), razna društva pa 65 delegatov (20 odst.) TREBANJSKE IVERI SENTRUPERT: KAKŠNE HIŠICE? - Krajevna skupnost se ob otlločitvi, kakšne hišice za učitelje naj bi gradili v kraju, bolj nagiba h klasični gradnji kot pa za montažne hišice. Menijo, da bi pri klasični gradnji lahko prostovoljno zbrali ves potreben les. Za tako gradnjo je krajevna skupnost pripravljena prispevati 60 tisočakov. PRI GASILCIH PROSTOR TUDI ZA DRUGE - V večjem gasilskem domu naj bi imela svojo pisarno tudi krajevna skupnost in družbenopolitične organizacije, y njem naj bi bil tudi večji prostor za seje. Gasilci čakajo le še na gradbeno dovoljenje. Dom naj bi povečali za 120 kvadratnih metrov. Pohvalno je to, da so ljudje prispevah prostovoljno že 50 kubikov stavbnega lesa. IZ POTI CESTA - Sestavljen je gradbeni odbor za ^adnjo ceste Globoko - Lckčev mlin. S prispevki občanov «0 nabrali že 15 tisočakov. kar bo v glavnem šlo za dela z buldožerjem. ZAMUDNIKI — Medtem ko je večina organizacij SZDL že pripravila sezname možnih kandidatov za člane raznih svetov, đdborov in komisijpri občinski konferenci SZDL, tega niso storile oreanizacije iz Treljnjega, Mokronoga, Štefana in Sentlovrenca. Posebno vzorno so to nalogo opravili v Dolnji Nemški vasi, na Mirni in v Velikem Gabru. ZAPREKE DO KRUHA - V mokronoški Iskri tožijo, da ne dobijo zadosti jiovih delavk.. Po drugi strani jih ob testih odslovijo večino, sprejmejo pa le malokatero. Nekatere šo padle pri tem „preiskusu", čeprav so pred nedavnim opravile celo šoferski izpit. Nočemo oporekati strokovnosti testov za sprejem na delo, vegetno pa bi se prenekate-ra delavka dobro vživela na delovnem mestu po poskusnem delu. Nenadno snidenje s papirjem jih verjetno bolj zbega, kot bi bilo treba. b i^^marca 1975 Stran uredil: ALFRED 2ELEZNIK DOLENJSKI UST TEEBANJSEG NOVICE no, športno udejstvovanje učencev in tehnični pouk, kjer bi se mladi lahko udejstvovali po ostalih šolskih obveznostih. Predvidene gradnje novih šol v občini morajo biti pretehtane tudi glede zahtev, ki jih terja celodnevna šola. Program gradnje šol, sprejet na referendumu, je bil namreč nastavljen na eno-inpolizmenskem pouku. Denar, ki bi bil potreben za vse to, ni majhen. Za izgradnjo šol v skladu s programom, sprejetem na referendumu, bi bilo potrebnih 70 milijonov dinarjev." Za učila bi bilo potrebnih 3,54 milijona, ureditev prehrane (kar je nujnost za celodnevno -šolo) bi sevniški paberki 17 Od zapisane k resnični samoupravi Sindikat ugotavlja, da je še precej statutov in samoupravnih aktov zgolj dokument, odločanje pa še ni dovolj v rokah delovnih ljudi Od marca lani do marca letos se je sindikat v črnomaljski občini okrepil. Več je osnovnih organizacij, več je bilo aktivnega dela, članstvo je na občnih zborih bolj poglobljeno razpra\ijala. Toda to ni dovolj: duh nove ustave je vse preveč po vršilko zajel kolektive. Če upoštevamo, da je bilo uresničevanje ustave v združenem delu poglavitna in najvažnejša naloga sindikata v preteklem letu, potem ne kaže izražati zadovoljstva. V občini je zdaj'25 organizacij združenega dela, lani je bilo ustanovljenih 10 TOZD. Vse so pravočasno opravile registracijo, v nekaterih TOZD imajo že sprejete siatute in drugo notranjo zakonodajo, ampak pri večini gre le za formalnost, lepo zapisano v dokumentih. Ponekod delajo tako, da dohodek ugotavljajo po TOZD, nato ga združijo v skupne sklade, o njih uporabi pa odločajo le osrednji samoupravni organi in ne zbori delovnih ljudi, kot bi bila njihova pravica in dolžnost. Tisti, ki ustvarja sredstva, ima očitno še premajhen vpliv na njihovo deUtev. Delovni ljudje v takem kolektivu imajo občutek, da jim gre le pravica do dela ... Najdlje od resničnih in pravih samoupravnih odnosov. NOVI PREDLOG JE NARED v sredo, 2. aprila, bo v Črnomlju zasedanje zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora občinske skupščine. Tokrat bodo med drugim prejemali .letošnji program javnih (fel v občini z vnesenimi popravki in predlogi, kakrine 50 delegati zahtevali na prejšnji seji. Dnevni red zasedanja predvideva še 7 drugih točk dnevne^ reda, med katerimi sta informacija o poteku izdelave srednjeročnega razvojnega načrta občine in _odlok o pogrebnih svečanostih. Potrošniki o trgovcih Javna tribuna o preskrbi Črnomlja, ki jo je nedavno tega . organizirala Krajevna organizacija SZDL skupno s sindikatom, je pokazala, da ta problematika občane še kako zanima. Ob zelo dobri udeležbi so ljudje obravnavali nezadovoljivo preskrbo v trgovinah, češ da so slabo založene, posebno pa manjka trgovine z gradbenim materialom. Ugotovili so, da je nujno zgraditi tudi večje skladišče, kajti niti za hrano trgovine ne morejo imeti zalog in vsake dva dni dova-žajo blago s kamioni čez Gorjance. V primeru elementarne nesreče, ko bi bil dovoz morebiti onemogočen, bi v nekaj dneh mesto ostalo brez hrane. Občani so nadalje želeli, pravzaprav zahtevali, naj bi bili-ob nedeljah odprti vsaj ena živilska trgovina in ena mesnica. kakršne daje ustava, so po mnenju občinskega sindikalnega sveta v TOZD IMV Cmomelj, v TOZD Zdravstveni dom in delo-, ma v TOZD BETI. O tem pričajo izjave delavcev samih, ki so na minulih občnih zborih dejali, da ne čutijo posebne razlike med poprejšnjo organiziranostjo, ko so bili obrat, in zdajšnjo z naslovom TOZD. Najbrž pa gre za slabo razvite samoupravne odnose še kje drugje, ampak niso tako izraziti in jih morda tudi prikrivajo. Gotovo je, da pri tem ne bo moglo ostati. Na torkovi letni skupščini občinskega sindikalnega sveta je ta problematika prišla na dnevni red. s polno paro se nadaljuje gradnja asfaltne ceste proti Adlešičem. Ponekod je precej težav, ker je zaradi skalnatega terena potrebno neprestano razstreljevanje. Takole je bilo tudi ondan, ko so minerci pripravljali eksplozijo. (Foto: R. Bačer) * Jih glasba pomirja? Razvejena dejavnost krožkov je uspešna, ni pa zadovoljivo vedenje med odmori Aktiv osnovne mladinske organizacije na osnovni šoli v Črnomlju* pridno dela, vendar smo na več sestankih ugotovili, da vedenje učencev med odmori ni zadovoljivo. Morali smo uvesti rediteljsko službo, pred poukom in med glavnim odmorom pa smo začeli na prošnjo učencev predvajati glasbo, ker pravijo, da jih to pomirja. Ob ponedeljkih preberemo po zvočniku pred poukom tudi kratka poročila in novice iz šole. Ta poročila sestavljamo-učenci sami, delovati pa je začel tudi klub mladih novinarjev, ki pošilja krajše zapise v Dolenjski iist. Mamam in učiteljem smo za 8. marec priredili lep program, naše delo pa se kaže tudi v več krožkih. Poleg tega deluje klub mladih humoristov in pred kratkim smo začeli s plesnimi vajami. Gotovo pa smo la-nko ponosni na naše strelce, ki so na občinskem tekmovanju zasedli prvo mesto. ^ Mladinci smo lani tudi z veseljem POSESTIH LETIH Minuli teden ^e je v Črnomlju se-stala Občinska strelska zveza in izvedla občni zbor po šestletnem premoru. Tako redkim sestankom članstva je bil vzrok deloma opravičljiv, ker strelci do nedavnega niso imeli prostorov, malce pa je gotovo pripomoglo tudi pomanjkanje dobre volje. Strelci so zapiski sredo, 19. marec, za svojo prelomnico. Imajo f)rostor, izvolili so novo vodstvo in za predsednika Zvoneta Planinca, razen tega pa je šc kar urejeno tudi materialno vprašanje. Da pa je za strelstvo veliko zanimanja, pričajo številna šolska tekmovanja, pa tudi med delavsko mladino je zanimanje za ta iport, saj je prijavljenih za občinske sindikalne igre kar 28 tekmovalnih ekip. opravljali delovno akcijo — pogozdovanje na Toplem vrhu. Tudi v letošnjem letu bi želeli nadaljevati delovne akcije. Ker pa se bliža dan, ko bodo naši pioniiji sprejeti med mladince, pripravljamo- kratka predavanja, v katerih nameravamo pokazati delo in lik pravega mladinca. Letos bodo naši pionirji vrnili obisk vrstnikom iz osnovne šole „Miroslav Mrkša" iz Zajeba. Skupno z njimi bodo v Stubici pri spomeqiku Matije Gubca sprejeti v mladinsko organizacijo. VESNA POVSE in ANDREJ CUFAR Folklorna skupina z osnovne šole Mirana Jarca v Črnomlju ima večkrat nastope, vmes pa pridno vadi. (Foto: Fotokrožek osnovne šole) ČRNOMAUSKI DROBIR PRIHAJAJO NOVI IN NEZAŽELENI — Romsko naselje v Kaniža-rici se kar veča. Razen domačih Romov, med katerimi je precej že dalj časa zaposlenih, se brez dovoljenja doseljujejo novi, za katere pa ni mogoče reči, da so urejeni ljudje. Sploh pa bo treba vprašanje Romov ob glavni cesti čimprej rešiti. STREHO DELAJO - Pri novi tržnici in lokalih Kmetijske zadruge so prejšnji teden začeli postavljati železno konstrukcijo za streho. Tako bo tržnica kmalu zares pokrita, kot so jo v času gradnje zmeraj imenovali. UPORABNIKI IN IZVAJALO -V četrtek, 20. marca, je v Črnomlju zasedal zbor delegatov uporabnikov zdravstvenega varstva in izvajalcev tc dejavnosti. Razpravljali so o poslovnem poročilu za preteklo leto in do-ločah letošnjo prispevno stopnjo za zdravstveno varstvo in zavarovanje, ki bo enaka za vso regijsko skupnost. KDAJ BO BOLJE? - Del Grajske ceste v mestu, ki vodi od hiše 2ana Curka do blokov, je tako slab, da se ob deževju še pešci težko pre-.bijajo čezenj. Občani seveda želijo, da bi to čimprej popravili. Brane Pečjak je postal predsednik Na četrtkovi občinski konferenci Zveze mladine v Črnomlju je bil z večino glasov izvoljen za novega predsednika občinske konference Brane Pečjak. Do zdaj je bil zaposlen v Iskri Semič kot elektrotehnik, je pa ustvarjalno in prizadevno deloval pri mladinski organizaciji v domačem okolju in na občinski ravni. Tovariš Pečjak je imel več funkcij, razen tega pa tudi izkušenj v delu z ljudsko obrambo. Bil je član predsedstva lepubli-ške konfcrence mladih in član republiške komisije za ljudsko obrambo. Seveda je tudi član Zveze komunistov. . Na podlam vseh teh okoliščin so mladi v Črnomlju menili, da ima dovolj izkušenj, pa tudi vse moralno-političnc lastnosti, ki jih tako odgovorna dolžnost zahteva. Novega predsednika je črnoinaljska mladina volila zato, ker je prejšnji, tovariš Skubc, odšel na šolanje v Beograd. Samoprispevek - zagotovljen napredek Na seji vseh zborov: obrtniki so pošteni - razčistiti neporavnane v komisijo za ugotavljanje izvora premoženja veČ članov 17. marca so imeli delegati vseh zborov metliške občinske skupščine sejo, na kateri so sprejeli nekaj pomembnih sklepov za nadaljnji razvoj občine. Med drugim so razpravljali tudi o načrtu negospodarskih in komunalnih investicij za obdobje 1976-1980. Če bodo hoteli izvesti vse naloge, navedene v načrtu, se bodo morali občani ponovno odločiti za plačevanje samoprispevka. Razprave o samoprispevku bodo končane * do 20. aprila, delegati pa so že na ponedeljkovi seji povedali, da so občani pripravljeni odločati se za samoprispevek. Zato ker se zavedajo, da bo tudi deželi tostran Gorjancev zagotovljen hitrejši napredek. JUTRI SKUPŠČINA SINDIKATOV Metliški občinski sindikalni svet bo imel jutri v sejni sobi metliške občinske skupščine ob 13. uri letno skupščino. Na njej bodo oljravnavali in sprejeli letni delovni načrt, nato pa se bodo pogovaijali o finančnem poslovanju za lansko-in letošnje leto. Ker so se po vseh sindikdnih organizacgah že končali občni zbori, bodo pregledali delo zborov, pogovorili pa se bodo tudi o stanovanjski gradnji v občini. PREMETENOST 2e drugi dan po tem, ko je sprejela občinska skupščina odlok o prepovedi točenja alkoholnih pijač pred sedmo uro, so se na policah javnih lokalov pojavile stekleničke, ki so jih svoj-čas kupovali zbiralci-za svoje kolekcije. Ker pa je v njih deciliter žgane pijače, pride steklenička prav vsem tistim, ki se jim ob jutrih preveč tresejo roke, če ne zaužijejo nekaj alkoholnega „napoja". Odloku je zadoščeno. Ugotovitvi, da premetenost ne pozna meja, pa tudi. V eni izmed točk so spregovorili o obrtniškem vprašanju. Ugotovili so, da je iz preteklosti kar prehudo zakoreninjeno mišljenje, da so med obrtniki špekulanti. Da to ni res, dokazuje naslednje: v letu 1974 je prispeval zasebni sektor 1/5 celotnega narodnega dohodka v občini in ustvaril v obrti na enega zaposlenega štirikrat več kot y družbenem sektorju. Škoda, ker se je število zaposlenih v obrti v zadnjih petih letih zmanjšalo kar za 10 odstotkov. Tako je obrtništvo v zadnjih letih v občini močno nazadovalo. Nekaj zaradi carinskih predpisov, nekaj zaradi neustrezne kreditne in davčne politike. Če pogledamo strukturo v občini, ugotovimo, da prevladujejo storitvene dejavnosti, ki jih spod- PREDNOST DISPANZERSKIM DEJAVNOSTIM Prejšnji četrtek je občinska zdravstvena skupnost Metlika skhcala tre^o skupno sejo delegatov zbora uporabnikov in delegatov zbora izvajalcev zdravstvenega varstva. Najprej so delegati potrdili zapisnik zadnje seje skupščine, nato pa so obravnavni poročilo o poslovanju začasne . skupnosti' zdravstvenega varstva in zavarovanja Novo mesto za lansko leto. Nadalje so razpravljali in sklepali o višini stopnje prispevkov za zdravstveno varstvo in zavarovanje v regionalni zdravstveni skupnosti Novo mesto za letošnje leto. V oceni poslovanja za letošnje leto so se pogovarjali o programu zdravstvenega varstva za leto 1975, ta program pa' daje prednost dispanzerskim dejavnostim, ki oskrbujejo (požene skupine prebivalstva (otroci, žene, šolarji, delavci, borci), pa-tronažni in bolniški službi ter negi bolniku a domu, otroškemu zobozdravstvu itd. bujajo potrebe je tudi takih, ki b i j ^ trebno posebej P0,.^^ čarstvo, kovaštvo, itd. ^volilii Ob koncu so dolgovih občanov zafli oj ravnanih davščin J ^ let. Delegati so podp P j občinskega izvršneg ^ davčne uprave, da ' ravnane davke plet _ Jj čistili. Prav tako so r.(i predlog davčne aP litvi novih član°v v 0$ ugotavljanje izvora P ^ } ter novega tajniK h\Aot Predlagali so, da naj ^ ji poslej delalo većmD . pet članov. —\ ZBORI d^r?aN0' ! UU?nn6 ApV! OD 4. DO 6. mh k 17. marca s0^S' ti vseh zborov^ ^ t činske skupščine ^ kateri so se p°8 _ t ^ • samoprispevku. . ^ bodo obč^ z Jeflo:r tudi tokrat, p J bodoiekBsvtjK ^ rih delovmh lj - nov od 4. do 6. aP1 Te dni so se jevnih organizacijah ^ bil'j lika obr ni "zbori, islcani. . organizirani in kdanji b^l povsod so se nekdaj varjali o P^^^lhČini 11, da je v metllSK17navalni',0i, i upravičencev, p^. i biva le 192 , Skoraj vse iPjJSL-tfi b°^ ] ke, zato se belokra J ^ majo za P°f"?*eJjna vseh slovenskih ob i Več srečanj otrok z borci RAZ'SKAj1 JETR y Ko so na skupščine razp teijatvi zamu^ je oglasil je 'j iz Podzemlja. *J. vanje dajatev nu v občiiu.P uje ^anašem^i^ ko starcev, Ki ^ sestvo, so pa°' -atfj še za živijenje ne ^ ^ delati, kaj ^ pI^ Kmetije ostajaj0 P slednikov ** tfr službe bi jfrjj kdo je z®°&cV^I ' predpisanih J ^5 ne, oziroma kog3^ izterjali m 0 . ^ ^ smemo pof ablt probleme. Metlika: komisije ZZB NOV so delavne Pri občinskem odboru Zveze združenj borcev NOV" Metlika deluje pet komisij, ki morajo skrbeti, da bi borci ui matere padlih partizanov živeli v čim boljših razmerah. Zato se komisije večkmt sestanejo in pregledajo svoje delo. Komisija za socialno zdravstvo in stanovanjske zadeve borcev je na sestanku sklenila, da bo poslej za ostarele borce in borce, ki nimajo več sorodnikov, bolj skrbela. V svojem obširnem programu pomoči so borci dali velik poudarek mladini. Ta naj bi obiskovala vse , osamljene borce in jim pomagala pri manjših opra\^ih ne samo ob večjih praznikih, pač pa čim večkrat v mesecu. Komisija je razpravljala tudi o borčevskih kreditih. Pregledala je nekaj prošenj, in kot kaže, bo poskušala vsem prosilcem ugoditi. Komisija za zgodovinsko-spomenišico dejavnost je v zadnjih dveh letih močno delavna. Iz neuporabnih zapiskov sestavr Ija knjigo vseh spomenikov in obeležij, ki jo bodo krasile tudi fotografije. Med drugim so sklenili, da bodo k sodelovanju povabili tudi šolske otroke in mladino. Mladi naj bi spomenike obiskovali, se ob njih učili zgodovine in z očiščevalnimi akcijami poskrbeli, da bi bila okolica spomenikov vedrio sta. Komisija za vojaške vojne invalide se je na zadnjem sestanku pogovorila o možnostih letnega oddiha za vojaške vojne invalide v Strunjanu pri Portorožu. Kot kaže, se bodo počit-ničaijem pridružile tudi matere padlih borcev. Člani komisije za vseljudsko obrambo so se pogovarjali predvsem o mobilizacijskem planu in organiziranju vsesplošno ljudske obrambe v primeru sovražnega napada. Vsi načrti za enkrat še niso dokončani, kot kaže, pa bo komisija v prihodnjih dneh dokončno uredila mobilizacijske načrte. SPREHOD PO METI"" „Kolekcionar^ ^ p0i / ni kraja, ^Jjf vsa^ zabava dandanes na!? * ,ti V KDAJ v ČARNA? " JJ let morajo po rože v £ Novo mesto, #*» prodajati ^.eJupce* V vedno dovolj *UP SffS-Sft? bolj debel«fft/, je Me^e>iV' ki jo Je p , v^j mladina • ■ PRIPRAVA NA KONFERENCO v petek, 21. marca, so se na 15. 5cji komiteja občinske konference ZKS Metlika člani pogovarjali o pripravah na sejo občinske konference ZKS, razpravljali pa so tudi o možnostih celodnevne šole v metliški občini. Nato so spregđvorili še o organizaciji proslave ob 50-letnici „Komunista" in drugih prireditvali, ki jih bodo posvetili 30. obletnici svobotie. PO ŽELEZNICI, TODA PES -Odkar je zgradil Novoteks nove proizvodne prostore, morajo prebivalci Križevske vasi pešačiti po železniški progi, če hočejo priti v Metliko, ker je nekdanja hala postavljerta na peš pot. Kako je hoja po železniških tirih za otroke nevarna, najbrž ni potrebno poudarjati, zato se prebivalci zavzemajo za najhitrejšo rešitev. MLADINA LE NE SPI - Očitki, da metliška mladina vedno le obljublja, naredi pa nič, ne držijo. Pred kratkim se je namreč nekaj mladincev lotilo očiščevanja doline Obrha. Pričeli so v okolici vodovodne črpal-ne postaje in očistili okolico sto metrov Obrhove struge. Nedvomno je njihova delovna akcija v celoti uspela, prav pa bi bilo, ko bi vodstvo metliške mladine poslej organiziralo več podobnih akcij, saj se Metlika s čistim okoljem ne more ravno pohvaliti. „KOLEKCIONARJI" - Nekaterim metliškim nepridipravom je v teh deževnih dneh tako dolgčas, da so po gostinskih lokalih začeli „zbirati" (krasti) pepelnike in kozarce. metliški teofi 181 DOLENJSKI LIST Stran uredila: RIA BACER JANEZ PEZELJ M a . vseh skn„ ! - Je bil za vso K S fe|«4Sel0^ov-; ifo* združene sV^ kriti" j, ffi?1.23 delo v? u koristnimi , pAP|R! : lha 5ev°dbor Rdečega | ''pilijo" nJe. 0rganizira z i Jubljana \ a^lr servisom j i t$Kx5& i a&£g-&li££. ' ESlf,e«o s™p,r' Pa nai to ! :;t^V&ske- 1^jK!w.Stato.E p^^^ljubnf 'e namenjen dejavnosti dajo, da so sami oblast, saj sami odločajo in odgovarjajo za vse. Razveseljivo je tudi, da so občani izrazili pripravljenost, da bodo tudi v bodoče se sairfi dodatno prispevali v denarju in dolu za reševanje takih zadev, ki so na njihovem območju najbolj pereče. Zdaj analiziramo predloge in sklepe teh zborov. Izkazalo se je, da jc kar okoli 70 odstotkov predlogov zelo dobrih in da bomo morali na njihovi osnovi dopolniti že sprejete sklepe oziroma programe KS. Razprave in predlogi občanov so nanašali ne le na komunalne zadeve in ceste, ampak še na varstvo okolja, javno snago, kulturo, telesno kulturo, delo in pristojnosti hišnih svetov, varstvo potrošnikov, trgovino oziroma oskrbo, obit in servise, požarno Varnost, delegatske odnose, informiranje, prostorsko načrtovanje, gradnjo družbenih stanovanj, promet, prometno varnost in drugo. Marsikatere stare sklepe bo treba zdaj po teh • razpravah postaviti na nove osnove oziroma jih spremeniti." Na zborih so občani volili tudi nove odbore za posamezna območja ■ mesta, za odbor SZDL in delegate v konferenco delegatov KS. Glavne naloge odborov za posamezna območja mesta so priprava letnih in večletnih delovnih in razvojnih programov, "reševanje komunalnih in ostalih zadev na svojem območju in v KS, zbiranje prispevkov delovnih j S?^°bčanov -7— ^ — ■ P°bud v zve/f10^6 srec^ča mesta Kočevje so dali ude- sna80 problem* Vi|rstvom °kolja stanovanjskimi zade-mi ^dine in drugim. (Foto: J. Prime) 'I ^nekAal°BROKE s V ?a k t Sne8a. Star Pct Je J %Wru "lete cv snt>p prc8°vor 1r>lkm Najbrž k 8 gojilo za ' Sc^ko >etnim Petjem, , Si bo,no ^opnel b0 JT bolj 4 "tfC'kjer,Spct Vsi n ^'llalu-J raste najcen ■» 113 \iS* aJc^ncjSa sojata t&guatr Vk Sr, ' J0- v°ndar Pevske kovice pride kljub teniu do hudih nesreč. -Potrebna bo strožja samodisciplina in večja previdnost, če že ne zaradi samega voznika, vsaj zaradi sopotnikov tef drugih vozil in pešcev na cesti ter končno zaradi materialne škode, ki pri tem nastaja. . 5 LET NAME.-- NAMA Kočevje je praznovala v soboto, 15. marca, 5-letnico obratovanja. vKolektiv je "Hel družabni sestanek na Jasnici, na katerega so povabili tudi predstavnike drugih poslovalnic NAMA IZ Slovenije, poslovne sodelavce, zastopnike občine in raznih organizacij. ^ domaČe ji: drago Domače klobase, šunke, krače, jajca in ^rugo ponujajo prf hišah ženske iz Dobrepoljske in Struške dolihc. so precej višje kot po trgovinah, ker je vse to ,,domače". Vendar to ,.domače" ni več tako pri-, l kot je bilo nekdaj. Sedaj uobis v vseh mesnicah in špecerijah «ovolj prekajenega mesa, salam in orugih izdelkov, ki so cenejši in pre-c.^'J bolj^ši kot „domače". Prodajalci '.domačega" računajo kilogram unke kaf 18 (starih) ,Jurjev". Jajca so po 1,80 din, češ da bo velika ,"oc, itd. f^^aaanEB ljudi in občanov za določena dela na svojem območju, organiziranje občanov za skupna dela in drugo. J. P. LETOS KMETIJCI Letos je v Starem logu pri Kočevju organizjral svečanost za dan žena kmetijski obrat Združenega KGP. Žene so dobile šopke, nato pa so jih tudi pogostili, medtem ko proslave letos ni bilo. Na pogostitev so povabili vse žene, tudi tiste," ki niso zaposlene pri ZKGP. KAJ VEŠ O PROMETU? Pionirji osnovne šole Kočevje se skrbno pripravljajo za šolsko in občinsko prometno in kolesarsko tekmovanje „Kaj veš o prometu? ki bo 2. aprila pri ' domu telesne kulture v Kočevju. Organizirala ga bosta svet za preventivo in vzgojo pri občinski skupščini Kočevje in aktiv učiteljev za tehnični pouk. V. I. Preveč dimnikov Pri novem bazenu s telovadnico, ki je zdaj v gradnji, so načrtovalci predvideli tudi novo centralno ogrevanje z lastno pečjo in dimnikom. Šele na zahtevo občanov so raje razširili vso cetv-tralno kurjavo v bližnji osnovni šoli, ki bo zdaj ogrevala še novi^ bazen in .telovadnico. Tako bo en vir onesnaževanja zraka manj. Podobne rešitve pa ne najdejo za ogrevanje kemične tovarne. Avta, Opreme, Tek-stilane, stanovanj v Tesarski in Kidričevi ulici. Kaž^, da bo na tem območju, ki zajema komaj krog s polmerom' okoli 200 m, kar pet do šest dimnikov! Občani, ki niso strokovnjaki za rešitev tehničnih vprašanj v zvezi *z ogrevanjem, opozarjajo, da je to nesmisel, da bo tako ogrevanje dražje, da bodo stroški gradnje ogrevalnih naprav na ta način dražji, razen tega pa bomo imeli še 5 do 6 dimnikov, ki bodo onesnaževali zrak, namesto da bi imeli le enega, na katerem bi lahko tudi ceneje uredili čistilne naprave. Nedvomno imajo občani prav, čeprav razni strokovnjaki trdijo drugače. V dru" gih državah verjetno časa takega ne dovoljjo. Tudi pri nas ne bi smeli dovoliti takega načrtovanja, ki upošteva le nekatere kratkotrajne prednosti lastne delovne organizacije, • koristi skupnosti pa ne vidi. Če delovne organizacije same ne uvidijo, da je treba delati tako, kot bo najbolj koristno za delovne ljudi in občane, potem jim morajo to dopovedati delovni ljudje Jn občani preko svojih organov, se pravi krajevnih skupnosti in občinskih skupščin. J. PRIMC Flais novi predsednik Partizana Veliki uspeh ribniških rokometašev in nogometašev Pred kratkim je bil občni zbor TVD Partizan Ribnica, ki je bil sklican na delegatski način. To pomeni novo odgovornost za izvoljene delegate, ki so dolžni zastopati mnenje sredine, ki jih je izbrala, in nato sredini tudi poročati. Poročilo o delu TVD Partizan je podal predsednik Alojz Marolt, nato pa so poročali še vodj$ sekcij. Ciril Grilj je poročal, da je rokometni klub dosegel doslej največji uspeh, saj je osvojil prvo mesto v svoji ligi. To si bodo prizadevali obdržati in se tako uvrstiti v drugo zvezno ligo. Ni? ko Bajdc je poročal, da so tudi nogometaši dosegli izreden uspeh, saj so trenutno na drugem mestu, kar jim zagotavlja uvrstitev v višjo ligo. Franc Levstek je govoril o pomenu družbenega dogovarjanja, samoupravnega sporazumevanja in lan- skem programu, ki je bil v glavnem izpolnjen. Množičnost v telesni kulturi je porastla za 8 odstotkov. Množične akcije, kot' „Po poteh spominov", so zelo uspele. Tudi letošnji načrt daje poudarek množičnosti, kakovosti in urejanju športnih objektov. Lojze Marolt je opozoril, da je treba izvesti sklep o organizaciji srečanja vseh telesnokultumih delavcev, na katerem bi se bolj spoznali in izmenjali mnenja. Tudi članarino je treba redno pobirati. Jože Jamnik, predsednik TTKS, pa je po- Gasilci pomlajujejo vrste V Jurjevici sprejeli v gasilstvo 41 pionirjev Na nedavnem občnem zboru prostovoljnega gasilskega društva v Jurjevici, v katerem so združeni gasilci vasi Jurjevica, Breže in Kot, so sprejeli 41 pionirjev (38 fantov in 3 dekleta) v,gasilsko organizacijo. Mladi bodo torej nadaljevali tradicijo gasilstva v tem kraju, kjer deluje društvo že od leta 1908. Novospre-jeti gasilcT so ob tej priložnosti obiskali rojstno hišo prvega predsednika gasilskega društva Jurjevica. Vsekakor zaslužijo Jurjevčanje posnemanje pri vključevanju mladih v 'gasilsko organizacijo. O prizadevnih gasilcih v Jurjevici je treba še povedati, da so preti leti s prostovoljnim delom zgradili gasilski dom in nabavili opremo. Imajo tudi motorno brizgalno. Na občnem zboru so gasilci sprejeli nove naloge, poveljnik občinske gasilske zveze Tone Šobar pa jim.je razen priznanja dal več koristnih napotkov za bodoče delo. Naj še dodamo, da prav zdaj potekajo povsod občni zbori gasilskih društev. Kakor vsa leta so tudi letos plodni in dobro obiskani. udaril, da je treba programe izvajati in da t)odo na osnovi opravljenih nalog tudi dodeljevali denar. Ob zaključku občnega zbora so s tajnim glasovanjem izvolili izmed dveh kandidatov za novega predsednika izvršnega odbora Janeza Flajsa. M. GLAVONJI C NEZADOVOLJSTVO V Sodražici so občani nezadovoljni zaradi zavlačevanja oziroma počasnosti pri začetku gradnje poslovno-stanovanjske stavbe. V Donitu na primer pravijo, da zaradi takega zavlačevanja lahko zgube denar, ki ga imajo predvidenega za nakup stanovanj v tej stavbi. Če tega denaija ne bodo porabili v Sodražici, se bo namreč v skladu s solidarnostnin)i merili OZD Do-nit prelil na druga območja. V Sodražici pa TOZD Donit stanovanja nujno potrebuje, saj bo le potem lahko dobil ustrezne strokovnjake. Pravijo, da zdaj vsak mesec ustvarijo precej manj, kot bi lahko, prav zato, ker nirtiajo ustreznih strokovnjakov. KMETJE V ITALIJO 15. in 16. marca je sklad za pospeševanje kmetijstva občine Ribnica organiziral dvodnevni poučni izlet v Verono v Italiji. Okoli 40 kmetov, ki preusmerjajo kmetije, si je ogledalo 77. kmetijski sejem, na katerem so se zanimali predvsem za kmetijske stroje in plemensko živino iz Evr^e in Amerike. Izlet je veljal 450 din za osebo, zanj pa so prispe- -vali udeleženci po 100 din, kKZ in TOZD gozdarske kooperacije ZKGP po 150 din na udeleženca in organizator izleta po 50 din. TEGOBEMLEKARIC Ce zapade le malo snežička, že ne more mlekarjev kamiončck na Poljane. Mlekarice morajo otovorjene s težlćimi posodami pešačiti v dolino k avt,oi)usni postaji v Ortnck. Letos sojo dobro odnesle, ker ni bila huda zima. Ob pravi zimi pa so kar pol leta obsojene na tlačansko delo. Odtlajo mleka bi morali'urediti drugače. .Mlekarice naj tudi ne bi čakale na odprtem, ampak v zavetju pod bivšim Kozierjevim skednjem, kjer bi bile ini suhem in pod streho. 300 do 500 litrov mleka na dan tudi nekaj pomerni! O tem razpravljajte >še na zborih volilcev. V. P. Občnega zbora TVD Partizan Ribnica se je udeležilo 29 delegatov oziroma tri četrtine izvoljenih delegatov. Soglasje k ustanovitvi SIS Razvojne smernice bodo sprejete v aprilu Na zadnji skupni seji občinske skupščine Ribnica, ki je bila 17. marca, so delegatje obravnavali smernice gospodarskega in družbenega razvoja občine letos. Dokončno jih bodo sprejeli v aprilu. ^ Sprejeli so tudi izhodišča za izde-I^o srednjeročnega načrta razvoja Uspela solidarnostna akcija Za Kozjansko zbrali več, kot je bilo predvideno Usklajevalni odbor v ribniški, občini za odpravo posledic potresa na Kozjanskem, ki dela pri občinski konferenci SZDL, je zelo uspešno izpeljal solidarnostno akcijo, saj je bilo v obeh krogih zbranih skupno 4.S7.522,65 din, medtem koje -•načrtovana obveznost znašala okoli 2 odstotka manj. V prvem krogu so sicer nabrali 163.429 din, zato pa so bili občutno boljši v drugem, ko so zbrali v občini kar 257.270 din; iz prispevkov Rib-ničanov, zaposlenih v drugih občinah, pa je bilo zbranih še nadaljnih 36.823,30 din. Na sestanku 4. marca so člani usklajevalnega odbora ugotovili. da je akcija v glavnem uspešno zaključena, vendar popolnoma končana oziroma obračunana še ni. Menijo namreč, da bodo v teh dneh nakazali na račun ^1310-655-19511 pri SDK Kočevje pomoč za Kozjansko še nekateri zamudniki. V ribniški občini so zbrali in nakazovali pomoč za Kozjansko na tri načine. Najprej so vsi nakazovali pomoč na skupni, republiški žiro račun. Nato so , preusmerili nakazovanje na lastni žiro račun za Kozjansko, hkrati pa so dajali skupaj s kočevsko občino še posebno pomoč krajevni skupnosti Tinsko v občini Šmaije pri »Jelšah, kamor so poslali tudi gradbeno skupino. Končno pa so precej prispevkov ribniških občanov, ki so zaposleni izven občine, nakazovele delovne organizacije in'občine, kjer RibniČani delajo, in ti prispevki sploh niso prikazani med ribniškimi. J. PRIMC občine za obdobje 1976 do 19.80, programe dela ter financiranja družbenih dejavnosti v občini za letos in samoupravni sporazum o združevanju sredstev (T)OZD s področja gospodarstva za izgradnjo komunalnih naprav na območju občine v obdobju od 1975 do 1978. Nadaljo so dali soglasje k ustanovitvi vseh SIS in sprejeli še nekatere druge dokumente v zvezi s tem. Sprejeli so tudi odlok o posebnem "Občinskem prometnem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve, odlok o delovnem času upravnih organov občinske skupščine in odlok o podelitvi priznanj in nagrad občine. Nadalje so imenovali za novega podpredsednika zbora združenega dela Antona Hrena, kmetijskega tehnika iz Dolenje vasi, za nova čl^na občinske delegacije za zbor občin skupščine SRS pa Gvida Carmana in Jožeta Dejaka. RIBNIŠKI ZOBOTREBCI LETOVANJE ZA UPOKOJENCE - Društvo upokojencev je spet pri-^ jetno presenetilo svoje člane in njihove svojce. Od 1. maja do 30. septembra bo organiziralo zanje v Piranu in Izoli letni dopust s popustom. PrijaVe sprejemajo do 30. marca, hkrati pa je ,treba vplačati akontacijo 80 din. VELIKO TECAJEV - Delavska univerza Ribnica nadaljuje tudi letos dobro prakso preteklih let. Organizirala bo yrsto tečajev: strojepisni, knjigovodski, krojno-šiviljski, kuharski in tečaje tujih jezikov. Tečaji bodo popoldne. Koristili bodo vsem, ki se žele izobraževati, ob delu ali si pridobiti kvalifikacijo. Prijav za tečaje je že veliko. SLAK NAVDUŠIL RIBNICANE - Dvorana TVD Partizan je bila popolnoma zasederTa, ko je gostoval v Ribnici priljubljeni zabavni ansambel Lojzeta Slaka. Ob Slakovi pesmi so se ogreli tudi najbolj „mrzli" občani. PLES V DOLENJI VASI - Ob koncu tedna se vsak rad malo razvedri, pa tudi zapleše. Zabav v ribniški občini ni veliko. Hotel „Jelka" je ukinil ples, češ da je godba draga, obisk pa slab. Zdaj je samo še v Dolenji vasi ob sobotah odprt disko klub. V nekaterih krajih in gostiščih sicer tudi imajo glasbo, ampak le na plošče. Zato mnogi nestrpno pričakujejo letne veselice. M. G. — Kako si bil postrežen v hotelu Jelkaf — Sit sicer nisem bil, žejen pa. REŠETQ Stran uredil: J0XE PRIMC DOLENJSKI LIS7 19 * ^Wevju in ok r • —i........i m i......»m ■•««■■•■;.. (»Hfjši svet. Ven jo PP^osteje megla kot v sosednji Ribnici. Nekateri trdijo, daje temu vzrok le I fcJLfoPa« da ne nn t' "Jf tudi drugod. Mnogi dimniki, tudi tovarniški, pošljejo pod nebo "'• Tudi to ie pnQ • °i m5j^e sončnih žarkov, ki bi naravno meglo segreli in dvignili, se pravi l°je ena izmed oblik onesnaževanja okolja. (Foto: J. Prime) Mnogo koristnih pobud občanov —iH°v' Predlogov nedavnih zborih občanov bo dopolnjen program / !Wah" HMOHHHHHmHHII H smo ^ra^evn.e. skupnosti (KS) Kočevje-mesto Staneta ili so bili i7VZ^fr°S^ 23 ^rat^o oceno nedavnih zborov obča-* , e em do posameznih območjih mesta. Povedal je: Bl\IE k KOČEVJA KOČEVSKE NOVICE ^ KOČEVSKE NOVICE ^ KOČEVSKE NOVICE -K- KOČEVSKE NOVICE ^ KOČEVSKE 1 Gnojnica v Rinžo Na nekaterih nedavnih zborih občanov v Kočevju je bila izrečena odločna zahteva, da je treba takoj preprečiti nadaljnje pritekanje gnojnice v Rinžo. Ta zahteva je bila posredovana na zadnji seji zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine tudi izvršnemu svetu. Takih in podobnih zahtev je bilo v minulih petnajstih letih izrečenih veliko, njihov rezultat pa je, da gnojnica še danes teče v Rinžo. Pred petnajstimi leti smo se še kopali na Rinži v Gaju in vse do Rožnega studenca, danes se na tem območju ne koplje nihče več, ker je Rinža zaradi gnojnice preveč onesnažena. Pri ZKGP so vsa ta leta obljubljali, da ne bodo več spuščali gnojnice in silažnih sokov v Rinžo, oziroma da bodo uredili čistilne naprave, naredili pa niso ničesar. Njihov račun je preprost: za ZKGP je ceneje, če plačajo ribičem m leto kakih 10.000 din kot odškodnino za poginule ribe, kot da bi zgrudili čistilne naprave, ki bi veljale 5, 6 ali celo več milijonov dinarjev. Vendar je tak račun zgrešen, saj bi uničena Rinža pomenila tudi propad mesta Kočevje. Razveseljivo je, da bo nova občinska skupščina odločno ukrepala, ne pa popuščala takim „gospodarskim vzrokom", ki pomenijo dejansko propad reke, gospodarstva, mesta in celo življenja. Zavedati se moramo, da ni glavno le denar, ampak zdravo okolje. Zato je treba proti vsem onesnaževalcem odločno in strogo ukrepati. JOŽEPRIMC Gasilci dobro deiajj! Zaradi uspešnega dela nI nikjer gorelo Sneg, ki je začel padati v ponedeljek, 17. marca, in je nato v presledkih padal še nekaj dni, je vsaj za nekaj časa pobelil Kočevie. Presenetil je tudi Komunalo, naredil nekaj škode na drevju (ker je bil moker in zato zelo težak), vsaj deliio pa je pripomogel k hudi nesreči v Ložinah, ki je teijala dvoje ži\djenj. (Foto: Prinic) Na nedavnem občnem zboru Prostovoljnega gasilskega dm-štva Šalka vas pri Kočevju, katerega delovno območje zajema še vasi Gvišleiji, Onek, Željne in Klinja .vas, so izvolili za novega predsednika Štefana Heindleija, za podpredsednika Jožeta Horvata, ža poveljnika Franca Bobeka in za tajnika Maijana Kocjana. Na zboru so proglasili za častnega člana društva Staneta Zajca, rojaka, ki je zdaj v ZDA in je poklonil društvu 1.100 dolarjev, kar so pojrabili pri nakupu novega gasilskega avta. Pred pričetkom zbora je bila svečanost, na kateri so novi avto prevzeli in krstili. Na zboru so ugotovili, da požarov v preteklem obdobju ni bilo, ker posvečajo posebno skrb preventivi, se pravi, da odstra^Jiilo kai bi lahko P°f[ob,ik^ Preventivna komisija ) ^ gospodinjstva. lepe uspehe tudi a in pior.^; svojo pionirsko žens j: s moško desetino, Pa , ^ Gasilci so na zboru.P^#{j se zavedajo, kje je J zato ^ nost v primeru P0^ d'0 pož^; lahko ukrenili vse, pride, če pa že pnde-čim manjša. ••• J| j V okviru PGD d5julLjij $ dovna strcWca »k*^j lam opravili 1»^ p ,0 prav ^ lovnih ur, zdaJ P^upno z g predlagali, da bi P bl It sezidali dvorano, J ^ §ejj strelci vadili, v njej p j?re> za namizni tenis in r;piavl^; materiala že in]aJ P gjadnj1 s Dokončna odločitev0? bila sprejeta. S prvim za četrtino dražje stanovanje Podražitev ne bo za vse enaka - Družinam z majhnimi dohodki subvencija s 1. aprilom se bodo podražile stanarine v vsej Sloveniji za 25 odstotkov. Sekretaija Samoupravne stanovanjske skupnosti Kočevje Dušana Oražma so zaprosili za nekatera pojasnila in razloge v zvezi z višjimi stanarinami. DL: — Se bodo stanarine zvečale vsam enako ali bo zvečanje različno? ODG: - Stanarine se bodo v povprečju zvečale za 25 odstotkov, kar pomeni, da se ne bodo zvečale vsem enako. Naša služba je napravila preizkus za pet različnih stanovanj. Izkazalo sc je, da bo povečanje znašalo od-17-do 65 odstotkov. ' DL: — Zakaj bo prišlo do razlik? ODG: — Do razlik bo prišlo zato, ker je ponovna meritev stanovanj leta 1973 pokazala, da je ponekod fradbena izmera (po načrtu) večja, ot je dejanska. Doslej so bile stanarine računane, na osnovi gradbenih izmer. Zato je prišlo v nekaterih stanovanjskih zgradbah, na primer v ekonomskem bloku in še ponekod, do bolj ali manj občutnih razlik. Razen tega se nove točke, ki upoštevajo lego in udobnost stanovanja, v nekaterih primerih razlikujejo od starih. Največje razlike pa bodo nastale seveda tam, kjer je stanovanje Še pred desetimi leti smo se takole kopali v Rinži v kočevskem Gaju za stadionom. Zaradi onesnaževanja vode so se kopalci morali vsako leto pomikati vi^e ob Rinži. Zdaj se kopljemo lahko šele v zgornjem Mahovniku in na Bregu. Pa tudi tu se ne bomo dolgo, če bomo tako slabo skrbeli za Rinžo. (Foto: J. Prime) Novo točkovanje upošteva udobnost stanovanja tudi v drugih ozirih, na primer: v katerem nadstropju je-stanovanje; koliko stanovanj je v stanovanjski stavbi; ali je voda v stanovanju ali le v hiši oziroma zunaj. To pompni, da je stanovanje v pritličju in v najvišjem nadstropju slabše ocenjeno kot stanovanje v 1. nadstropju; da je stanovanje v bloku z veliko stanovanji slabše ocenjeno kot stanovanje v bloku z malo stanovanji itd. Zaradi vsega tega se lahko stanarina posamezniku poveča za manj ali več kot 25 odstotkov. DL: — Kako si lahko vsak stanovalec sam izračuna, koliko bo plačal stanarine od 1. aprila daUe? ODG: - Izračun je čisto pre-pEost. Vsak si mora poiskati zadnji zapisnik o točkovanju stanovanj, ki MOJE MESTO Pionirji, člani foto-kino kluba osnovne šole Kočevje, pod vodstvom mentorja Franca Brusa skrbno izdelujejo fotografije za zanimivo razstavo, ki jo nameravajo pripraviti v začetku aprila pod naslovom „Moje mesto". Razstava bo v Likovnem salonu v Kočevju, posvečena pa bo prvemu prazniku krajevne skupnosti Kočevje. VOJAŠKI KR02EK. V okviru poklicnega usmerjanja učencev so na osnovni šoli Kočevje februarja letos organizirali vojaški krožek. Udeležuje se ga 17 učencev 7. in 8. razredov. Vodita ga predstavnika vojnega odseka Kočevje Bogo Abrahamsberg in Tone Rački. Učence seznanita z delom in življenjem v JLA. Tako pomagata učencem pri odločanju za vojaške poklice. Letos sta se za tak poklic odločila dva učenca osnovne šole Kočevje- V. I. je bilo opravljeno leta 1973. Nato pomnoži kvadratne metre stano^ vanj a s točkami stanovanja (oboje ima v tem zapisniku). Kar dobi, pomnoži še s 10,62 (vrednostjo točke). -Ta rezultat pa pomnoži še z 0,04 (to je, da plačamo 4 odstotke vrednosti stanovanja za letno stanarino. Tako si vsak dobi letno stanarino,' ča pa to deli z 12 (mesecev), dobi mesečno stanarino. Du^ Oražem, tajnik Samoupravne stanovanjske skupnosti Kočevje: „Starim hišam res ostaja za vzdrževanje večji odstotek stanarine, vendar so popravila z^di starosti stavb tako draga, da jih ni več mogoče kriti iz dohoiUcov lastne stanarine, ampak celo solidarno iz sredstev stanarine novih stavb. Pa še ta sredstva zaradi draginje ne zadoščajo več. Se la^e in krajše pa pride do istega rezultata (mesečne stanarine), če število kvadratniH metrov stano^ vanja pomnoži z vrednostjo točke (oboje po zapisniku iz leta 1973), nato pa dobljeni znesek pomnoži še z 0,0345. DL:,— Slišimo pa tudi, da družine z majhnimi dohodki ne pridobilo vrednost zato, ker je pridobilo med obema ocenama stano? vanj še dodatni stanovanjskr prostor ali garažo v hiši. bodo plačMe polne stanarine? ODG: - Povišanje res ne bo prizadelo družin z majhnimi dohodki, ker bo hkrati z odlokom o zvišanju stanarin sprejet tudi odlok o nadomestitvi (subvencioniranju) stanarin, ki ščiti družine z majhnimi dohodki. Nekateri poizkusni izračuni so pokazali, da bo ta nadomestitev (subvencija) kar precejšnja. Zdaj še ne vem, kolikšna natančno bo, vendar pa kaže, da bodo merila enotna za vso Slovenijo. DL: — Za zaključek razgovora še vprašanje, zakaj je zvišanje stanarin niuno. ODG: — Cene gradbenemu materialu in storitvam oziroma cene novih stanovanj so v zadnjih letih zelo hitro naraščde, hkrati pa so bile stanarine zamrznjene. To pomeni, da so tudi stroški za vzdrževanje in po- f)ravila stanovanj zelo hitro natašča-i, medtem ko seje zaradi zamrznjenih stanarin zbiralo za te zadeve enako denarja. Hišam, predvsem starim, pa tudi nekaterim novejšim, zmanjkuje denarja za nujna popravila in obnove. Zato hiše oziroma bloki propadajo. Tega pa ne smemo dopustiti, če smo dobri gospodarji. J. PRIMC H,TR0 G«nl POČASI 001 France Ožbolt, nec iz Kočevja, le P ^ kim potožil, da J krat bral v časopis* domače ciSarfe/Kentl k tujih receptih (*■ J boro) občuU/°nr0dapi(!i gostinci pa I1*} vedno po stan, so se Cigarete VO^U so jih nekateri dajali dražje ta 1 ^ dan prej, Prefef. [0jtf podražitev ve¥ _ .vedal tudi nekemu « mu gostincu, ki nil: tnTn 1$ „Imamo Se st sicer pa razurT}ejAH sebi ne bomo krad iz žepov." 4 ra:/{ Franceti ie t« ni pa razumel, & • I ga po nižjih cenah \ dalj ob podražili, tega, da sebi res ne bi Kru pa. " . je« Šolarji iz Željn večkrat pripravijo lepe nastope. lijo starše in druge občane. Nastopili so tudi n dneva žena. (Foto: J. Prime) Svojo kri nam dajejo Priznanja večkratnim krvodajalcem Tudi letos bodo po večjih osnovnih organizacijah Rdečega križa v kočevski občini svečanosti, na katerem bodo podeljevali značke-5-, 10-, 15- in 20-kratnim krvodajalcem ter plakete 25^tniin krvodajalcem. Prva taka proslava je bila 22. marca v Stari cerkvi, jutri bo v Koče^u, ostale pa bodo tudi v teh dneh. Proslav po Krajevnih organizacijah RK se, bodo udeležili tudi krvodajalci iz delovnih organizacij, in sicer tam, kjer pač stanujejo. Značke ii{ plakete bodo dobili krvodajalci iz naslednjih kolektivov in osnovnih organizacij RK: ITAS: za 5-krat darovano kri Adolf Sijanec, Ivan Novak, Vinko Kotar, Stane Perko, Anton Nadler, Tone Rovtar, Franc Marinčič, Anton 2uran, Franc Kovačič, Lado . Bizjak, Branko Majetič, Ivan Jarni, Drago Martič, Dušan Poje in Marjan Blatnik; za 10-krat darovano kri: Štefan Tompa, Anton Horvat, Ivan Zadravec, Boris Kapš, Alojz Kužnik, Jože Markovič, Stane Mlakar, Ivan Dukič, Marjan Žagar, Anton Furlan, Franc Boben, Slavko Klepac, Peter Košir in Jože Rogan: za 15-krat darovano kri; Stanko Tomšič, Andrej Vidmar, Alojz Babič, Martin Mal-nar, Sfane Adamič, Vasja Rus; za 20-krat darovano kri; Vinko Košir, Ignac No^e. ZKGP: za 5-krat darovano kri: Bogomir Lindič, Alojz Poje, Ignac Ritlop, Slavko Gradišar, Boris Zupančič, Pavel Krapež, Oskar Dodič; za 10-krat darovano kri: Mirko Kriz-manič, Milan Trpin; za 15-krat darovano kri; Franc Trobec in Anton Rus. TEKSTI LANA; za 5-krat darovano kri: Bogdan ŽnidaršiČ, Ernest Deržek, Marija Malnar, Tilka Novak;. za 10-krat darovano kri: Mirko Ru-parčič, Anica Turk, Slavka Živko-vič, Ivan Križ; za 15-krat darovano kri: Boža Poje, Marta Volf; za 20-krat darovano kri: Stane Paluilje in za 25-krat darovano kri bo prejel plaketo Bogomir Vidmar. TRIKON: za 5-krat darovano kri: Erika Križ, Katica Koren, Marija Turk, Francka Bejtovič in Cvetka Janež. LIK: za 5-krat darovano kri: Miroslav Šalika, Ivana Hočevar, Anton Cop, Milan Cilenšek in Anton Skufca; za 10-krat darovano kri; Alojz Klepac; za 15-krat darovano kri; Franc Volf, Jure Nekič in Štefan Soš; za 20-krat darovano kri; Ivan Potisk. ELEKTRO: za 5-krat darovano kri: Peter Pantar, Stojan Kogoj in Stane Vidrih; za 10-krat darovano kri: Tone Juijevčič; za 20-krat darovano kri; Pav(^ Vesel. IN KOP: za 5-krat darovano kri: Anton Klepac, Marjan Mišič; za lO-krat darovano kri: Marija Martič; za 15-krat darovano kri: Viktor Se-balj in Alojz Lovšin; za 20-krat darovano kri: Janez Klvin in Ivan Merhar. MELAMIN: za 5-krat darovano kri: Ivan Slekovec, Ljubo Kamenar, Tanja Svetličič in Anton Jurkovič; za 10-krat darovano kri: Marija Slak; za 15-krat darovano kri; Alojz Sturm in za 20-krat darovano kri; Anton Rački in Jože Polovič. ' AVTO; za 5-krat darovano kri; Franc Skrabec, Oktavij Bržan, Anton Vovko in Miro Zbašnik; za 10-krat darovano kri; Stano Kčrdiš, Anton Lovšin in Martin Kajfež; za 15-krat darovano kri; Jože Ambrp-žič in Franjo Kranjc. OPREMA: za 10-krat darovano kri; Srečko Žagar, Anton Križ in Ja«-nez Rajh. RUDNIK; za 5-krat darovano kri: Stane Rukše, za 10-krat darovano kri; Albert Mrak in Vlado Jankovič; za 15-krat darovano kri: Štefan Krese, Feliks Šmigoc, Štefan Koleno in Milan Rus; za 20-krat darovano kri: Alojz Pevcc. ZIDAR: za 5-krat darovano kri Jovan Bogdanovič. MERCATOR: za 10-krat darovano kri: Rolanda Randclj in Marija Slak; za 15-krat darovano kri Pavla Janež. SDK: za 20-krat darovano kri Anton Grmovšek; za 25-krat darovano kri (plaketa) France Per. TISKARNA: za 10-krat darovano kri: Dušan Corl; za 15-krat darovano kri Srečko Lcskovšek in za 20-krat darovano kri Zinka Milešič. MLEKARNA: za 10-krat darovano kri Majda Vesel in za 15-krat darovano kri Olgii Kotar. Ol INSKA SKUPŠČINA: za 5rkrat larovano kri Breda Boben; za 10-krat darovano kri Marija Vesel in za 15-krat darovano kri Svetozar VVeiss. KOMUNALA: za 10-krat darovano kri Lado Eberle. OSNOVNA ŠOLA: za 10-krat darovano kri Marija Filipič. LJUBLJANSKA BANKA: za 10-krat darovano kri Pavla Pire. VVZ-vrtec: za 5-krat darovano kri Mimica Kavs. DZS: za 5-krat darovano kri Martina Obranovič. PTT; za 5-krat darovane^ kri Anton Bojč. NAMA: za 5-krat darovano kri Milena Sevšek. USLUGA-RUDNIK: za 10-krat darovano kri Jože Ilc. PEKARNA: za 5-krat darovano kri Majda Gril; za 10-krat darovano kri Marija Umek. STANOVANJSKO PODJETJE: za 5-krat darovano kri Iztok Perti-nač; za 10-krat darovano kri Peter Besal. POSTAJA MILICE: za 15-krat darovano kri Peter Ješelnik. DINOS: za 15-krat darovano kri Peter Grabrijan. 2TP; za lO-krat darovano kri Ivan Kotnik. KZSZ: za 5-krat darovano-kri Justina Kovačevič SNEŽNIK; za 5-krat darovano kri; Marjan Ožbolt, Adolf Krkovič, Josip Žagar, Jože'^Krulič in Anton Panter; za 10-krat darovano kri; Alojzija Zidar, Ivan Šercer, Ivana Trope, Tomislav Ličen; za 15-krat darovano kri Ivan Poje. 00 RK KOCEVJE; za 5-krat darovano kri: Kristina Miklič in Peter Lautar; za 10-krat darovano kri: Sanda Cilenšek, Radmila Struna, Alojz Erjavec; za 15-krat darovano kri: Barbara Bohnec, Peter Polajnar. RUDNIK: za l(>-krat darovano kri; Jože Mikec; za 15:krat darovano kri Ela Regali. STARA .CER^'pajjJVi rovano kn: Mfjn tfiJV Furlan, IvotJ°f daroy#S*2 ber; za 1°-^J dgrfgjtf« Peteh; za 15"?2(>kxatAj>tđ dolf Ficko; Zvonko pragf. kavico M V no kri (plaketa) PREDGRAD-2 petcr kri: Emil Padovi, že Muhvič. . i A 7P. 7a 5-^ln^h LAZE. z pjaflC , ^1^ EmaGorjupinl SPODNJI J no kri: Ivan Hrc ^ Škof. - MOZELJ: »^i« M kn: Ivana Ka z3 1 /I VAS-FARA- olf y vano kri MaiiJa za KOPRIVNIC-vano kri Ivan Hit ^ ^ CVlSLERJj-jf* zaf V kri Karel Anton tolifr^t , vano kri Andrej A 3 1(^ J STAR1 V^onu'nf d« no kri Franjo D®.Krat0,^ POLOM: za ^ Marija Zalctel. .eVaI ji / kri Frančiška darovano kn A ^ za CRN! ^ vano kri Mari) yotf jfj darovano kn A ^ je gj£ v Ko je -bi'kCcga o&€o f/ nam z obcins*.8 znac MIJO GUNJI-LAC, valilnica, 68281 Senovo. NUDIM VSE VRSTE ROLET, ŽALUZIJE, PLATNENE ZAVESE VSEH BARV. IZVRSIM VSA POPRAVILA, SPADAJOČA V TO STROKO. KRATKI DOBAVNI ROKI, CENE SOLIDNE. NAROČILA PREVZEMATA BOGO RADI, ŽABJA VAS 15, NOVO MESTO, IN IGNAC PRIJATELJ, KVEDROVA 8, KRSKO. imiMg DRAGEMU možu, očetu in staremu očetu ANGELU LAZARJU z Malega Slatnika za 54. pomlad vse lepo in mnogo zdravih let želijo vnuček Sebastian, sin Dušan z ženo Ireno, hči Darja in žena Marija. Ob smrti dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica ALOJZA JUDNICA iz Kota pri Semiču se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Iskrena hvala krajevnima organizacijama ZB in SZDL Kot, Iskri Semič in osnovni šoli Gnn Novo mesto za podarjene vence in spremstvo ter Matiji Springerju za posloviliii govor ob odprtem grobu. Posebna zevala zdravnikom in zdravstvenemu osebju novomeške bolnišnice in zdravstvene postaje Semič za dolgoletno zdravljenje ter duhovniku za opravljeni obred. Se enkrat hvala vsem za vse! Žalujoči: žena Marija, družine Rebemik, Avsec in Judnič Prezgodaj nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, stari oče in brat KAREL RIBIC iz Češnjic pri Trebelnem • Zalivaljujenio se za vso nudeno pomoč bolnici Novo mesto, vseni organizacijam, gasilcem, lovcem, govornikom za pretresljivo besede, posebno organizatorju Stanetu Mikli-ču. go'dbi, pevcem, vsem, ki so darovali vence in cvetje ter vsem ostalim, ki so ga pospremili na njegovi zadnji potK Žalujoči: žena Angela, hči Cvetka, sin Jože z družino, hči Angelca z družino, sin Drago in drugo sorodstvo. V 77. letu starosti nas je zapustila naša draga mama in stara mama NE2KASTARIC roj. Gerdenc Iskreno so zahvaljujeJiio dobrini sosedom in vaščanom ter sorodnikom. Najlepša hvala osebju internega oddelka in ginekološkega oddelka novomeške bolnice za požrtvovalnost pri zilravljonju naše ilrage mame. Hvala tovarni Iskra za podarjeni venec. Zalivaljujenio se tudi župniku za opravljeni obred. Žalujoči: hčerka z družino, sinova ter drugo sorodstvo. Karteljevo, Prečna. - Ob nepričakovani izgubi naše drage tete HEDVMALOVIC - iz Novega mesta se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Žalujoči: Teja Majerle z družino. Kolektiv Posebne šole Novo mesto se iskreno zahvaljuje Dolenjskemu listu za potiarjenih 7.255,00 din in Zavodu za kulturno dejavnost za podarjenih 1.405,00 din. Denar je' namenjen za izgradnjo nove šole. Upamo, da bodo na takšen način naše želje hitreje uresničene. Po dolgi in težki bolezni nas je v 79. letu starosti za vedno zapustil naš dragi oče, stari oče in brat ALOJZ HRASTAR iz Čemš pri Mirni peči Iskreno se zahvaljujemo vaščanom, znancem in sorodnikom ter kolektivoma SGP Pionir Novo mesto in Elektroobnova Ljubljana-Polje za podarjene vcnce in cvetje ter za izrečena sožalja. Se posebno se zahvaljujemo sosedoma Pepci in Jožetu Sajetovima za vso pomoč. Iskrena hvala duhovniku za opravljeni obred. Žalujoči: sinovi France, Loj-z:e. Tone in Jože z družinami, hčerki Marija in Anica z družinama, bratje, sestre, drugo sorodstvo in 14 vnukov Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega moža in očeta MIHAELA STAFANICA iz Tanče gore 33 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za podarjeno cvetje in vence ter za izrečena sožalja. Posebna zahvala organizaciji ZB Dragatuš in G D Tanča gora za podarjene vence in ganljiv govor. Lepa hvala tudi IMV Črnomelj, Viator Črnomelj, Veletekstil Črnomelj za podarjeno cvetje in vence. Hvala tudi vsem, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih in ga pospremili na njegovi zadnji poti, ' Žalujoči: žena Alojzija, otroci Lojze, Tine in Majda. Po dolgotrajni in mučni bolezni nas je v 48. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, brat in svak J02E MAJERLE iz Vojne vasi 13 Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom. znancem za nesebično pomoč. osebju zdravstvenega _ melj, bolnici 1 Novo mesto. Posebno k mo kolektivu tovarne Beti Črnomelj, 5. ^ šole Mirana Jarra in podarjeno cvelje kaplanu za opravljeni še enkrat iskrena hvali ^ Žalujoči: ženaRezfc«'^, Jožko, Bojan, hčerka Marinka z drugo sorodstvo. , Vojna vas, 9. marea Po težki bolezni nas J« zapustila naša draga z stara mama KAROLINA roj.Vrtar s Podtuma št. i; Iskreno se z^hvaljujeino^jj, nikom, prijateljem in j# jo spremili na njen darovali cvetje, 1'®", sožalje. Iskrena hvala J c6 za podarjeni turn za so nam C hvala sosedom, ki s v težkih trenutkili. j župniku za opravljen Žalujoči: ^rai ka Gustica z može® vnuki Toni, Franci m ZAHVALA Ob boleči izgubi našega nepozabnega tateka ANTONA LAMUTA daleč* se iz srca zahvaljujemo vsem, ki ste prihiteli od blizu in 0)do^ » tako velikem številu spremili na njegovi zadnji P°% pos^ij vence in cvetje ter nam izrekli ustno ali pismeno zV'1 se zahvaljujemo ZZB NOV, zlasti tov. Jančiču in "a in. društvu upokojencev, pevcem KUD Dušan Jereb, i. ^ mu pevskemu zboru osnovne šole Katja Rupena ter vs ajlVa]jif' kom za tople in občutne besede ob slovesu. Iskre113 oIo,P^ Josipu Pavloviču za dolgoletno zdravljenje in ^u^.evn°inll z ob'^ jateljema Janezu Šolmajerju in Leonu Korošcu, ki Swarjjj Br21 ohranjala stik z zunanjim svetom, posebno pa še g- M vič za večletno skrbno in nesebično nego. Vsem še enkrat iskrena zahvala! <" Žalujoči vsi njegovi! Novo mesto, 25. marca 1975. ; j šiiiiitiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiH"""111 Naročnikom Dolenjska!!8 I ...p,*;. 5 Prihodnje dni bodo začeli pismonoše po s naročnino za prvo polletje 1975, ki je ostala nel F | in znaša 59,50 din za šest mesecev. Vse naročnik ^ojif j i tednika prosimo, da poravnajo zapadlo naročni po«o,, i tako izognejo kasnejšim opominskim str0° | upravi lista bodo prihranili mnogo nepotrebneg e ne bo treba čez nekaj tednov znova opominjan- # i Zamudnikom smo prišteli tudi lanske 2^0S-. nei*1 | poravnana naročnina jim jamči, da bodo še nap J ; H dobivali Dolenjski list na svoj domači naslov. . Naročnike IZVEN SLOVENIJE Pr^s^nMvTV i pošljejo vsaj polletno naročnino. NAROČNIC z nji" j. | pa smo pred kratkim pismeno sporočili* ^ A j naročnino. Prosimo jih, da pošljejo naročm i konca leta, kar lahko naredijo z mednarodno P ™ j nico ali s čekom v priporočenem pismu. Denar . | žete tudi na naš devizni račun. ^ ^ Hkrati ponovno prosimo, da vsako sPteV^a^i j. sproti javite upravi lista. Le tako ne boste , zamud pri dostavi časnika. ,,oi oZ. 4* j*c Za inozemstvo 240 din ali 15 ameriških dolarje peVizfl .i ustrezna druga valuta v tej vrednosti) " i#,J 52100-620-107-32002-009-8-9 . , cifl t M V OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 60 ^in-'i;sta ^ !. strani 90 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani ^ 2 0. mali oglas do 10 beseu 22 din, vsaka nadaljnja bc ^ Št-druge oglase in oglase v barvi veya do preklica Ccg 52100-601-10558 - Naslov uredništva in uR'av. (068Lij|> mesto, Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 - Teletu £asop Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračam0 ' — filmi in prelom: CZP Dolenjski list, Novo mesto tisk: Ljudska pravica Ljubljana. 22 DOLENJSKI LIST lBm, ŠU13|1340^^^j| Radio ljubljana <•00 7 nSAN,: P°r°čila ob 5.00, 1500 ,?L 8-00» 10.00, 12.00, Pisan'i1',00- 19-30 in ob .22.00. 8.00. 1 sPored od 4.30 do ?£aTmK;- 27' MARCA: 8.10 iola ?a "jatmeja. 9.05 Radijska „Crna luknfe ~ ProJekt - Glashon *Iz 8lasb^nih šol Talijinih ii. Jesenicc- 10-15 Po Poročila - tujine 12 vfv za našc 8°ste iz Janez p Kmetijski nasveti - dr. gospodam °gacar: vPlivi na l3ff Tnn T krav za mleko. Med Šolo Hn^aj0. Vam • • • 14-40 "Vrtiliaif" ,0/-in delom- 15-45 Pogovori. ' 19 in'45 w Jczikovni. ^bljanskim • Mlnute z i,'50 LahVr. }alZ ansamblom. četrtkov večc^H ' °-troci! 20-00 S^vov 21 nn ? Pesmi in 140 I i100 Literarni večer. Ute^noKurnomel0dije- 23-°5 P^na^'m MARCA: 8.10 t** za SJa- 9-05 Radijska fe^ovanska n stopnjo. 9.30 1 ,-.!5 Uganite nanarodna g^sba. I6 k 11.00 p'rt? J,am zaigramo po >tki m!? ~ Turistični {&0 KltSe g0ste iz tujine. !^0r Marine n nasveti ~ mg-vlev za nrin^piS zm°gljivejših In? PripofočV anje Poljščin. fe"11 P°1 14 3°o 14-10 vtltaj° L S Našl Poslušalci 18 ujak"- 16 50 CiraVliaj°- 15-45 , n15 Zvočni ,ilr, 0vek m zdravje. L 0brimi znam- ?!'' 19.40 Minute troei! 2o.oo Stn Lahko noč, a° 2p.p°Ps 20. 21.15 0&rd,?^'nokturno- ?„"fbena niatin : ^RCA: 8.10 bes!!?' 9,35 Naš^Pi 9;^5 Pionirski 15 -5a 2a na?o" ~ Turistični Se«12 0.00 \5° Lahko noč T ^tr ?Smoz ®tlioi5. 21-30 OH?- Pr,ietno Mefe 23.05 sd? z? ^ vNEDEL??ted«n. Pes,nij0 ta owRCA: 8-<" napotki U-°0Pom^, Pomnite, 1115 M 2*a >2 - Turistični V^dravH^1 P°slušalH - 12 tuJine-19.40 riajcl: 18 03 D č'?tltajo in ?^tka,S Lahko noč, otroci! 20.00 V nedeljo zvečer. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 V lučeh semaforjev. PONEDELJEK, 31. MARCA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.20 Izberite pesmico. 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -ing. Ludvik Klun; Zbor naprednih čebelarjev Jugoslavije v Beogradu. 13.30 Priporočajo vam .. . 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 „Vrtiljak". 17.20 Koncert po željah poslušalcev. 19.40 Minute z ansamblom Jožeta Privška. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Ce bi globus zaigral. 23.05 Literarni nokturno. 23,15 Za ljubitelje jazza. TOREK, 1. APRILA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - Jože Kregal:: Vrt v aprilu. 12.40 Po domače. 13.30 Priporočajo vam ... 15.45 „Vrtiljak . 18.05 V torek nasvidenje! 19.40 Minute z ansamblom Henčka Burkata. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 "Radijska igra. 23.05 .Literarni nokturno. 23.15 Popevke se vrstijo. SREDA, 2. APRILA; 8.10 Glasbena matineja. 11.00 Poročila RADIO SEVNICA NEDELJA, 30. marca: - 10.30 reklame, oglasi in obvestila - 11.00 po domače z ansamblom Lojzeta Slaka - 11.15 Televizija - malik naše dobe - 11.30 minute z moškim pevskim zborom GD Sevnica — 11.40 naš razgovor -12.00 za vsakogar nekaj - 12.30 poročila — 12.50 čestitke in pozdravi naših poslušalcev — 14.30 zaključek programa SREDA, 2. aprila: - 16.00 poročila - 16.10 reklame, oglasi in obvestila — 16.30 po domače — 16.45 tehnika in mi - 16.55 disco klub brez imena - 17.30 mladinska oddaja - mi mladi, kakšni smo, kaj hočemo, kaj moremo in kaj moramo (obiskali smo mladince na Bučki) - 18.00 zaključek programa SOBOTA, 5. aprila: - 16.00 SOBOTNI VRTILJAK - 16.15 pet minut za... — 16.20 EPP I. del — 16.30 poročila - 16.35 EPP II. del - 16.45 mini anketa - 17.00 zaključek SV in napoved sporeda za nedeljo - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - dr. Janez Žgajnar: Krmljenje krav spomladi. 13.30 Priporočajo vam . .. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Loto vrtiljak. 18.35 Predstavljamo vam. 19.40 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Koncert iz našega studia. 21.35 Lepe melodije. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Melodije jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe. Četrtek, 3. aprila: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo. 10.15 Po Talijinih poteh. 12.30 Kmetijski nasveti — ing. Janez Rihtar: Izkoriščanje gozdnih zemljišč pod daljnovodi. 13.30 Priporočajo vam . . . 16.45 Jezikovni pogovori. 19.40 Minute z ansamblom Atija Sossa. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer. 21.40 Lepe melodije. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov. TELEVIZIJSKI SPORED RADIO BREŽICE ČETRTEK - -27. marcc: 16.00-16.30 - Napoved programa. Poročila, Turistični napotki. Nove plošče RTB; 16.30-17.00 -AKTUALNOST TEDNA,. Obvestila in reklame; 17.00—18.00 -Glasbena oddaja IZBRALI STE SAMI. SOBOTA - 29. marec: 16.00-16.30 - MALO ZA VAS -NEKAJ ZA VSE; 16.30-17.00 -Sobotno kramljanje,. Jugoton vam predstavlja; 17.00-17.30 -KRONIKA, Obvestila in reklame, Za n^e najmlajše. Iz naše glasbene šole; 17.30-18.00 - Domače zabavne na valu 192 m. NEDELJA - 30. marec: 10.30-11.40 - DOMAČE ZANIMIVOSTI; - Proračun občine Brežice za leto 1975; — Za naše kmetovalce: ing. Mamilovič — Prva škropljenja po prebujanju vinske trte; — Obvestila, reklame in spored kinematografov; 11.40-15.00 -OBČANI ČESTITAJO IN POZDRAVLJAJO. TOREK - 1. april: 16.00-16.30 — Napoved progama. Srečanje s Slovenskim instrumentalnim kvintetom, POROČILA, Novo v knjižnici. Kaj prinaša nova številka Dolenjskega lista; 16.30-17.00 -Tedenski športni komentar. Obvestila in reklame, Spored brežiškega kinematografa; 17.00-18.00 MLADI ZA MLADE. PETEK, 28. III. - 8.1 OTV v šoli (Zg) - 10.50 Angleščina (do 11.25) (Bg) - 14.10 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 15.30 Angleščina _ -ponovitev (Bg) - 16.05 TV v šoli (do 16.35) (Zg) - 16.35 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivcc do 16.35) (Bg) - 17.30 Kuhinja pri violinskem ključu: O violini, barvna odd. (Lj) -18.00 Obzornik (Lj) — 18.15 Siciljska glasba, barvna oddaja (Lj) - 18.40 Mozaik (Lj) - 18.45 O mladi generaciji (Lj) - 19.15 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) -19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.50 Tedenski notranjepolitični komentar (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) -20.05 Tobačna pot, celovečerni film (Lj) - 21.30 625 (Lj) - 22.00 TV dnevnik (Lj). SOBOTA, 29. III. - 9.30 TV v šoli (Bg) - 10.35 TV v šoli (Zg) -12.00 TV v šoli (do 13.00) (Sa) -14.40 Rokomet Medvcščak: Crvenka- - prenos v odmoru rezerviran čas (Zg. Lj) - 15.55 Nogomet Crvena zvezda: Reka -prenos v odmoru propagandna oddaja (Bg. Lj) - 17.50 Veslanje Oxford: Cainbridge - barvni posnetek (Lj) - 18.05 Obzornik (Lj) ^ 18.20 Mozaik (Lj) - 18.25 Pavijani - barvni film (Lj) - 19.15 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TVD (Lj) - 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar (Lj) - 19.55 3-2-1 (Li) - 20.00 Gledališče v hiši (Bg) 20.30 Moda za vas, barvna oddaja (Lj) — 20.45 F'rontno gledališče: Veseli teater (Lj) - 21.15 Barvna propagandna oddaja (Lj) - 21.20 Potovanje v središče zemlje, barvni fihn (Lj) -23.30 TVD (Lj): NEDELJA, 30. marca: 9.00 Poročila (Lj). 9.05 Svet v vojni -serijski dokumentarni film (Lj). 9.55 Otroška matineja: Viking Viki, Nikogar ni doma. Avtomobil skozi kamero (Lj). 10.45 Odhod štafete mladosti iz Labina - prenos (Zg). 12.10 Mozaik (Lj). 12.15 Kmetijska oddaja (Bgd). 13.10 Poročila (do 13.15) (Lj). Nedeljsko popoldne: Naši zbori - Cerknica, barvna oddaja. Slovenske morske poti — reportaža (Lj). 16.25 Moda za vas, barvna oddaja (Lj). 16.40 Košarka ^Olimpija : Jugoplastika - prenos '(JRT), v odmoru Propagandna oddaja. 18.15 Poročila (Lj). 18.20 Propagandna oddaja (Lj). 18.25 Vesolje 1999 - serijski barvni film (Lj). 19.15 Barvna risanka (Lj). 19.20 Cikcak (Lj). 19.30 TV dnevnik (Lj). 19.50 Tedenski gospodarski komentar (Lj). 19.55 3-2-1 (Lj). 20.05 P. Zidar; FERENC FERENC, nadaljevanka Utonilo je sonce (Lj). 20.50 Kratek film (Lj). 21.05 Korziški gnev -dokumentarna oddaja. (Lj). 21.30 Športni pregled (Sa). 22.05 TV dnevnik (Lj). PONEDELJEK, 31. marca; 8.10 TV v šoli (Zg). 10.00 TV v šoli (do 11.05) (Bgd). 14.10 TV. v šoli -ponovitev (Zg). 15.35 T V v šoli -ponovitev (Bgd). 16.35 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 16.55) (Bgd). 17.35 Poljski in mestni mišek - barvna oddaja Japonske lutke (Lj). 17.45 Barvna risanka (Lj); 17.55 Obzornik (Lj). 18.10 Na sedmi stezi, športna oddaja (Lj). 18.40 Mozaik (Lj). 18.45 Pota nove Jugoslavije: Za boljši svet (Lj). 19.05 Odločamo (Lj). 19.15 BaJvna risanka (Lj). 19.20 Cikcak (Lj). 19.30 TV dnevnik (Lj). 19.55 Propagandna oddaja (Lj). 20.05 A. Ostrovski: Volkovi in ovce — predstava SNG (Lj). 22.00 Mozaik kratkega filma (Lj).... TV dnevnik (Lj). TOREK, 1. aprila: 8.10 TV v šoli (Zg). 9.35 TV v šoU (Sa). 10.00 TV v šoli (Bgd). 14.10 TV v šoli — ponovitev (Zg). 15.35 TV v šoli — ponovitev (Bgd). 16.05 TV v šoli — ponovitev (do 16.35) (Sa). 16.35 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 16.55) (Bgd). 17.35 Tiktak (Lj). 17.50 Spoznavajmo glasbo: Odkrivajmo "melodijo in sozvočje, barv. odd. 18.05 Obzornik (Lj). 18.20 Nikogar ni doma, otroška oddaja (Lj). 18.30 Avtomobil skozi kamero, serijski film (Lj). 18.45 Mozaik (Lj). 18.50 Ne prezrite (Lj). 19.15 Barvna risanka (Lj). 19.20 Cikcak (Lj). 19.30 TV dnevnik (Lj). 19.55 3—2—1 (Lj). 20.05 Diagonale Gzbor iz poreda drugih jugoslovanskih TV studiev) (Lj). 20,55 Barvna propagandna oddaja (Lj). 21.00 L. Feuchtwnger; Brata Lautensack - barvna TV nadaljevanka (Lj). 21.50 TV dnevnik (Lj). SREDA, 2. aprila: 8.10 TV v šoli (do 10.50) (Z^. 16.35 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 16.55) (Bgd). 17.30 Viking Viki - barvni film (Lj). 17.55 Obzornik (Lj). 18.10 Mladi za mlade - oddaja TV Zagreb (Lj). 18.40 Mozaik (Lj). 18.45 Reportaža (Lj). 19.15 Barvna risanka (Lj). 19.20 Cikcak (Lj). 19.30 TV dnevnik (Lj). 19.55 3-2—1 (Lj). 20.05 Film tedna: Čiekin portret — barvni film (Lj). 22.10 Miniature: Trio Bamey Kessel, barvna oddaja (Lj). ... TV dnevnik (Lj). ČETRTEK, 3. aprila; 8.10 TV v ŠoU (Zg). 9.35 TV v šoli (do 10.35) (Bgd). 14.10 TV v šoli — ponovitev (Z^. 15.35 Francoščina (do 16.05) (Bgd). 16.35 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 16.55) (Bgd). 17.25 J. Bevc; Kadar kupuješ, se ne odloči prehitro, oddaja iz serije Ko bo .pomlad (Lj). 17.50 Obzornik (Lj). 18.05 Mozaik (Lj). 18.10 Vremenski stroj — I. del barvnega filma (Lj). 19.15 Barvna risanka (Lj). 19.20 Cikcak (Lj). 19.30 TV dnevnik (Lj). 19.55 3-2-1 (Lj). 20.05 J. Semjonov: 17 trenutkov pomladi — TV nadaljevanka (Lp. 21.15 Kam in kako na oddih (Lj). 21.25 Četrtkovi razgledi (Lj). 21.55 TV dnevnik (Lj). 227lO Hokej SZ ; ZDA - barvni posnetek s svetovnega prvenstva v Muenchnu (do 23.20) (Li). ZAHVALA Ob smrti našega dragega očeta, moža, brata in starega očeta JANEZA BUTALA iz Talčjega vriia 4 v Beli krajini se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in vence ter nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo PGD Talčji vrh, IMV Črnomelj, BELTU in ZVV. Hvala vsem sosedom za izkazano pomoč ter za tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala župniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena Barbara, sinovi Tone, France, Žan z ^nižinami, Tine ter bratje in sestre. Talčji vrh, Črnomelj, Vinica '^usTRijRniojoRniH VOZIL •^OVOfiiESTO inDUSTRIJflmOTORniH VOZIL nOVOITIESTO inousTRiJRmoTORnm VOZIL novoniESTo inDUSTRunmoTORniH VOZIL nOVOIDESTO {fvphidnj republiki pod gorjanci JiiMnicirovsIffiinjonaiai ■"Hatminuietu *t^pr Prior je m i®°ty)ko n Cerkvijo 'ra*u razkazati samo- wtoVo ua, °čeh. Rohnt^ redovnika s kapuco R1'* . Preoblečen * gaje ustra5U- "T° j« »To flvidite kakn ,part'z,an>" je zbegan r*Prid? 2ar»s rpn!^ • YJe gleda." Rl: S''' je odgov^1 brat> o tem se lahko na knl i°r da more i» ' na tihem pa si Je vSVOjega naroda0!''artiZan ^ • b^°gardist pa^.ans^ seržente zaslišal. sraSi,Fabjančič Jim Je pljuval v 16 ^ina? ar in onlpn ?a^8ršimi Ps°vkami. Vzel Jg* dopovedovt? j Pe' Legist Gorenje pa ^ 8a n0^81. nai m„ ga bodo ustrelili, in *Ve**ne l Več D0trre'. s^riva revolver, %n0 >» v hlev in 5 1>artizane so nato u , ra^o. Pred vrata postavili obo- Pri ° razbu • HX°\tanskem kanaimedt,em doživcli Italijani S°>" P ™tSl • V,kat,erera se ic zabari-j3te, b,, ,0rianskeoa n ",c'tc') J°že Zamljen-S>W jonski intenfi ?orožia 0sv°bodilne K, £os'nS. Rudi Pirkovič-Jaka, Sta^Sfpi '? Ivi K'hin-Faruk; t neki'Cerovl^kOVič'Sablia' vsi 5*5 &« * fc "a Kiri so ob pol ^hme- Bila ®; "Kdo je*? "euheZah moko samo" Pri!'-111 sam a redovna hrJ? 5 Presenetil klic °b>iH^Va 2au °Stanski kova^rti Fard' P° rodu v^&aihpo°Vn d0" 0ba sta bi*a terje i dala sta L JJJe8°vem ukazu stražila ^ ' ker bodo Itai«anSmeta nik°ga' pustiti 1Jani samostan preiskali. ^^^^J»arcui975 Obvestila sta priorja, ki pa je dovolil, da se partizani v samostanu skrijejo. Kanal je obokan, ^đdko ometan, kak meter širok, visok pa, da bi lahko človek, ki ni prevelik, v njem vzravnano hodil. Začenja se nad samostanskim mlinom kot odprto vodno korito, potem pa zgine v smeri Gorjar^cev pod zemljo. Po peščenem dnu teče nekaj vode, ki se izliva v Drški potok. Od desne se stekata v kanal še dva stranska rova. V kanalu je bilo mogoče prodreti kakih sto metrov globoko, naprej pa ga je voda že toliko zasipala, da bi se človek težko plazil dalje. Vanj so partizani zavlekli lestev in jo za ležanje nastla-li s suho zeljo, ki so jo našli v kupih na samostanskem vrtu. Imeh so tudi nekaj'odeje. Suho sadje, salamo in drugo pičlo hrano, ki so jo prinesli s seboj, so že prve dni pojedli. Pozneje jim je brat Odo neki večer prinesel sira in kruha, kar si je pritrgal od ust. Mogoče je kaj skrivaj pobral tudi v kuhinji. Huje je bilo zaradi žeje. Ponoči so nekoga poslali s čutaricami po vodo v vrtnarijo. Prihitel pa je brat Odo z novico, daje izdajalsld vrthar Vovk iz Cerovega loga vhod v kanal posipal s pepelom in odkril sledove bosih nog. Skrite partizane je izdal prokuratorju Schneiderju. Italijani so v nedeljo vdrU tudi v izdani kanal in partizanom klicali, naj pridejo ven. Ko pa so zadeli na lestev, so napadU. Eksplozije treh ali štirih bomb so stresle zemljo. Partizani so se umikaU in konec rova gradili peščeno barikado. Pripravili so* se na boj. Imeli so puške in vsak po eno ali dve bombi. Italijani se niso upali globlje v temo. Odšli so, se vrnili, zopet izginili in se v tretje prikazali pred rovom. Prav tedaj je na seniku zagrmela bomba, ki je ubila partizana Hribarja. Italijani so prestrašeni zbežali in jih ni bilo več nazaj. Pozneje so partizani slišali, da so vojaki svoji komandi poročali, da so rov pregledali in ga našli praznega. Partizani niso več našli lestve. Odtlej so še tri noči spali na golem pesku. (Stanko Kušljan-Ferdo, 2. nov. 1956 in 11. apr. 1960.) Jetnikom v hlevu so Italijani pozno popoldne povedali, da bodo ustreljeni. Partizani so ostali mirni. Odgnali so jih po stezi, ki pelje ob zahodnem samostanskem obzidju na Javorovico. Na njivi pri gozdiču so zagledali sveže izkopano jamo. Sonce je zahajalo, kakor da noče gledati žaloigre podle izdaje. Grom salve je utrnil dvoje mladih življenj: Božič je doživel šele enaindvajset pomladi, Železnik dve več. Bratoma Vinšek so prizanesli. Od odprtega groba, ki ju je za obzidjem čakal, sb ju odpeljali nazaj v samostanski hlev. Jutri bodo znova odločali o njuni usodi. Pozno zvečer se je pater prior po dolgem križnem hodniku pritihotapil v celico „Q" k svojim nenavadnim gostom. Vsi so posedli po tleh, pater sredi njih pa je pripovedoval podrobno o vsem, kar je samostan ta dam razburljivega doživel. Partizani po Gorjancih že v nedeljo zapuščajo svoja skrivališča, iščejo drug drugega in poizvedujejo po svojih poveljstvih. V Grajnskem nad Mihovim se zbirajo v taborišču Borutove izvidni-ške patrulje, ki je že prejšnji dan zapustUa Mišje selo v Kobilah. V MUiovem je zbrala poročila o položaju ofenzive in se po večerji pri Marčevih umaknila v novo taborišče. Tam so drugi dan, v nedeljo, ujeli in zaklali krav*.» iz svoje zgubljene čredice. Popoldne pa so se /aradi lažjega obveščanja, in oskrbovanja premaJcnili čez Kobile v gozd nad Vrhpoljem. Izginuli bataljon je bedel jiad vsem, kar se je dogajalo. Tisto pozno popoldne je stari Čukajne iz Mihovega taval po Kobilah in zaskrbljen iskal svoje sinove. Našel je Rakošetovo.taborišče nad zaplenjenim poštnim avtobusom na doncu doline. L^čne partizane je povabil na večerjo h Gričari-cam v mihovškem zaselku Orešju, kjer je bilo varneje, saj so okoli Mihovega še vedno goreli italijanski ognji. Gričaricam so vaščani namreč že prinesh za blodeče partizane nekaj hrane, rešene iz ponesrečene komore v Brlogih. Na poti v Orešje so Rakošetovi v mraku srečali Mariolo Kobalovo z belokranjske Planine. S krvavimi nogami je prihajala z gore. Poklicala je še dva spremljev^ca, ki sta se ob sumljivih glasovih skrila. Po večerji so vsi prenočili v gozdu nad Prežekom, se drugi dan selili v jugarsko gmajno, povsod koga pobrali in do Gorenjega Suhadola zrastli že na dve desetini. Partizanska vojska je bila kakor velika reka, ki se je v nevarnosti v stotih ponorčkih porazgubila v zemljo, sedaj pa se je zopet sto izvirčkov združevalo v vse večje in večje studence, potoke in ti zopet v eno samo mogočno reko vstaje. Peti dan ofenzive, 2. november V sovražnikovi službi — na sovražnikpvem kotlu' Pleterski prior doktor Leopold piše v svojih spominih, da je vso noč pred ponedeljkom „velik del belih iskal po okoliških vaseh in skrivdiščih partizane. Res so nekatere našli. Ti so seveda plačali z življenjem. Ustrelili so jih v Šentjerneju." Že zgodaj zjutraj je v Pleterjah iskal Italijane, ki so se bili prejšnji dan v samostanu utrdili, neki še dokaj mlad belogardist, menda poročnik. „Po vojaško je pozdravil kapetana in ga prosil, naj njemu izroči popis partizanov in njihovih družin, češ da oni vse dobro poznajo in da jih bodo mnogo laže našU kot pa Italijani. Bolestno me je prizadel ta poziv in globoko se mi je zarezal v spomin," piše pater prior. „Samega sebe sem vprašal: Odkod Italijanom ta popis? Našla se je torej Judeževa duša, a skoraj gotovo jih je več, ki so ta popis sestavili in izročiU okupatorju. S tem sezna-nDm v roki so odhiteli beli na vse strani, da iščejo, love in izročijo okupatorju svoje rojake in brate. Nič čudnega, če je to še bolj zaostrilo mržnjo." ,,Pozneje sem tega poročnika in druge belogardiste srečal .na dvorišču, kjer so Italijarii že začeli kuhati za svoje vojake," nadaljuje prior svoje pripovedovanje. „Ti belogardisti so me prosili za hrano, češ da so bili vso noč na nogah in da niso še nič jedli. Rekel sem jim, naj se obrnejo na Italijane. Njim služijo, pa naj jih še oni hranijo. Mislim, da so jim Italijani potem tudi res dali jesti." DOLENJSKI LIST 23 Mladi so odrinjeni!? „Šola, prosveta, sta vedno tisti, ki gresta z zastavo naprej pred ljudmi in jim kažeta pot. Marsikaj je treba urediti, da je pot naprej čim lažja. Tako bo treba tudi zdaj, ko se pripravljamo na uvajanje celodnevne šole," pravi upokojena učiteljica Krista Kmet iz Ribnice, ki pa zaradi pomanjkanja učiteljev še vedno honorarno poučuje. Učiteljišče je končala leta 1932, a do leta 1938 ni dobila službe, ker je bila takrat kriza, morda pa tudi zato, ker je bil brat Janez, kasnejši prvi politični komisar prve ribniške čete, komunist. . Med vojno so bili Kmetovi v partizanih, Krista pa je bila doma. Leta 1941 je rodila sina, med vojno pa je skrbela tudi za bratovega otroka. Seveda je tudi ona sodelovala s partizani, saj je bila ena njena sestra sekretarka okrožja, druga pa partizanska zdravnica. Po vojni je delala povsod: bila je članica in sekretarka KP, sekretarka AFŽ, sodelovala pri organizaciji odkupov, brigad za sečnjo v Rogu in vse to poleg učiteljevanja in vzgoje učiteljic, ki so po vojni učile, a niso imele prave kvalifikacije. V Fari je ustanovila nižjo gimnazijo in internat za vojne sirote Ko-Ipske doline. Bila je ravnateljica gimnazije... Prisluhnimo še nekaterim njenim spominom in izkušnjam, ki lahko koristijo nam vsem: „Ko sem se vrnila v Ribnico, sem dobila 6. razred, v katerem je bilo le 26 odstotkov učencev brez slabih ocen. Veliko otrok takrat ni končalo osnovne šole in so bili kasnejša nekvalificirana delovna sila. Danes pa se vsi prizadevamo, da konča vsak otrok vsaj osnovno šolo. Ko bo uvedena celodnevna šola, bodo dane vsem otrokom približno enake možnosti za učenje, boljši pa bo le tisti, ki bo bolj priden in bolj nadarjen. Mladino nekateri danes zelo kritizirajo, a po krivici. Današnja mladina zna precej več, kot smo znali mi. Starejši mlade preveč odrivajo od položajev in tako mladi ne morejo pokazati, kaj znajo. Starši so danes preveč zaposleni. Družine so drugačne, kot w bile včasih. Vzgoja pet je okrnjena že, če ni očeta, če je še mati v službi, pa še bolj. Celodnevna šola bo vsaj malo nadomestila starše. Glavna napaka staršev je, da nudijo otrokom le materialne dobrine, premalo pa jih vzgajajo, se z njimi igrajo. Še posebno se pozna otrokom zdomcev, da ni doma staršev, kajti šola jih ne more nikoli popolnoma nadomestiti. Ženske so se v socializmu res osamosvojile, res pa je tudi, da imajo danes veliko več dolžnosti in dela, kot so ga imele včasih. In tako smo spet pri celodnevni šoli, ki bo otroka varovala h ga vzgajala, da bo mati lahko bolj sproščeno in brez skrbi delala." J. PRIMC Kar dva metra dolga tlačenka Majhna udeležba na kočevski »Salanniadi 75« - Predlog: »Pri Cenetu« Skratka: povedanih je bilo precej šaljivih življenjskih izkušenj, zato je ribniška delegacija predlag^a, naj bi podobno ,,Salamiado" organizirali se „Pri Cenetu" v Ribnici JOŽE PRIMC f Iztrgati pozabi Čeprav temelji našega naroda na kroe , je pravega tofstnaodobni danes že kaj malo. ^ stroji so tudi na vasi SV Bojan Brezov«, «^' osnovne šole v ŠenB»r* i je pred dvema letom ' , e. S postal predsedniktun ^ ga društva v kraju, il zhrati marsikaj teg3' n^-; nekoč koristno služil0 i štv° j? pričed„TW I v štirih Prost jLte. ^ ji javnosti stare Vie nekaj sodelavci J ^ Brezovar neumorno , po vaseh vs9, kar : zdelo zanimivo. V , radi pokazali čim ^ metov, ki so jih J čase uporabljali ^ ;! od lesenih plug°v' ^ fcH i skalnic, do jarm ' lesljev. Obokano ki Posebnost letošnje „Salamiade 75", ki je bila 22. marca zvečer v hotelu Pugled v Kočevju, je bila 2 m dolga tlačenka, ki jo je izdelal Ivan Lampe iz Kočevja. Sicer pa ta „Salamiada" ni bila kaj posebnega, saj se je je udeležilo indo razstavljalcev in vabljenih gostov. Izmed sedmih razstavljenih salam in drugih suhomesnatih proizvodov je komisije udeležencev razstave in pokušnje prisodila prvo mesto salami Jožeta Lovka, drugo salami Milana Lampeta, tretje pa salami Ivana Lampeta - vsi trije so iz Kočevja oziroma Rudnika. V oceno kljub vabilu v časopisu niso poslali sdam Sevničani, Ribni-čanje in dru^.. Vendar pa je na „ogled" le prišla tričlanska delegacija iz,Ribnice. Potem so ob pokušnji klobas in reševanju tekočih zadev rekli še to in ono, na primer o nekdanjem ribniškem doktorju, ki je vse zdravil z obkladki in so mu rekli kar doktor Obkladek, pa o možu, ki je kupil ženi za darilo „plac" na britofu, ko ■pa je za prihodnji rojstni dan spet sitnarila zaradi darila, ji je dejal: „Kaj boš tečnarila, ko še lanskega darila nisi izkoristila." Potem je spet nekdo vprašal Jožeta (Lovka), če ni IZ PISARN JE KRADEL DENARNICE Mlajši moški kostanjevih las, ki govori hrvaško, se je 23. marca pojavil v Novem mestu in si privoščil več lahkovernežev v raznih kolektivih. Obiskoval je .pisarne podjetij in ustanov in ponujal naprodaj platno, kjer pa nikogar ni bilo (med malico!), je kradel denarnice. V poslopju SDK je tako dobil denarnico in dokumente, prazno dcnarnico pa so kasneje našli v kleti v zdravstvenem domu. Tudi v teh dveh kolektivih je izmaknil nekaj denarnic. Za tatom poizvedujejo, njegov obisk pa je svarilo, da praznih pisarn ne kaže niti za hip puščati nezaklenjenih. morda v salamo osla zrezal in bomo vsi „rigali". Posebno občudovanje Salamiade 75 je požela 2 m dolga tiačenka, ki jo je Ivan Laippe izdelal v posebnem modelu, nekakšnem žlebu. Priznanje za najboljšo salamo pa je prejel Jože Lovko. (Foto: J. Prime) Smrt v transformatorju Tok ubil monterja Jurkoviča - Ovaden skupino- vodja Na Travi v kočevski občini se je 18. marca okoli 19.30 pripetila huda nesreča pri delu, v kateri je izgubil življenje 32-letni Janez Jur-kovič iz Kočevske Reke, zaposlen kot elektromonter pri Elektru Kočevje. Do nesreče jc prišlo, koje šla skupina treh delavcev menjat varovalke v transformatorsko postajo na Travi, Skupinovodja Jože Rupaičič je najprej odklenil vrata transformatorja in snel zaščitno mrežo, nato pa šel odklopit električni tok. Janez Jur- kovič se je medtem približal varovalkam in se dotaknil nekega dela. Ruparčič pa na nesrečo do takrat elektrike še ni izklopil. Elektrika je pod napetostjo 20.000 kilovoltov Jurkoviča vrgla na tla. Kljub hitri prvi pomoči ga niso mogli rešiti. Zaradi nesreče s smrtnim izidom se bo skupinovodja zagov^al pred sodiščem. Ovadba mu očita, da ni ravnal po predpisih, ker je prej odprl vrata transformatorja, kot izklopil tok. J. P. Ni dolgo užival ob domači glasbi Vlomil Je v šest hramov: dva verska, dva mrtvaška in dva vinska v noči od 13. na 14. .marec je 22-letni Maijan Pucelj iz Otavic 6 pri Ribnici vlomil kar sedemkrat. Miličniki so ga ujeli že po devetih urah in mu zasegi ukradeno. Zdaj čaka na sodbo v preiskovalnem zaporu v Ljubljani. Tisto noč jc Pucelj vlomil najprej v cerkev v Hrovači pri Ribnici, razbil puščico in pobral iz nje 24 din. S plenom očitno ni bil zadovoljen, zato je vlomil še v zakristijo in ta-4)emakelj, kjer pa ni dobil nič primernega. .Nato je prišla na vrsto cerkev v