FOffnmra PEACATTA v aorovmt DELAVSKA ENOTNOST GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE • ST. 33 6 9. AVGUSTA 1957 • LETO XVI. • CENA 10 DINARJEV PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE! PIEllEi SEilHEi V Romuniji sta se sestali delegaciji CK ZKJ In TOKRAT SPET POMENEK 0 ANALITIČNI OCENI DELOVNIH MEST ZAHTEVAJMO naj povedo, kakšni so rezultati prve faze analitične ocene naše vlade ter CK KPSZ in sovjetske vlade. Razgovori so trajali dva dni. O njih je bilo objavljeno naslednje uradno poročilo« Dne l. tn 2. avgusta 1957 sta se sestali v Romuniji delegaciji CK Zveze komunistov Jugoslavije in vlade Federativne ljudske republike Jugoslavije ter delegacija CK Komunistične partije Sovjetske zveze in vlade Zveze sovjetskih socialističnih republik« V razgovorih so sodelovali z jugoslovanske strani tovariši Josip BrozrTito, Edvard Kardelj, Aleksander Rankovič, Veljko Vlahovič in Veljko Mičunovič, s sovjetske strani pa tovariši N. S, Hroščev« A. I. Mlko-jan, G. V. Kusinen, B. N. Ponomarev, N. P, Firju-bin in J. V. Andropov. Predstavniki obeh Parttj In vlad so proučili več vprašani, ki se nanašajo na stike med FLRJ in ZSSR, kakor tudi na dejavnost obeh Partij in na splošne koristi socializma ter miru na svetu, zlasti pa tista vprašanja, ki ovirajo nadaljnji uspešni razvoj medsebojnih stikov. Delegaciji sta tudi proučili vprašanja s področja mednarodnega položaja, vrsito problemov mednarodnega delavskega gibanja ter boja za mir in varnost narodov. Med razgovori Je bilo potrjeno soglasje, da delata obe strani za nadaljnje vsestransko razvijanje medsebojnih stikov in za odstranitev ovir, ki otežujejo takšen razvoj. Potrjeno je bilo tudi soglasje v temeljnih problemih sodobnega mednarodnega položaja. Poudarjeno Je bilo tudi, da je posebno važna vsestranska okrepitev enotnosti in bratskega sodelovanja komunističnih in delavskih parttj ter narodov vseh socialističnih dežel, miroljubnih in naprednih sil vsega sveta ter enotnosti mednarodnega delavskega gibanja. Obe delegaciji poudarjata, da se bodo stiki med FLRJ in ZSSR tudi v prihodnje razvijali na podlagi enakopravnosti, medsebojne pomoči in sodelovanja, spoštovanja suverenosti in nevmešavanja v notranje zadeve. Pri tem sta delegaciji potrdili aktualni Pomen beograjske in moskovske deklaracije za razvoj prijateljskih stikov med obema deželama, za sodelovanje med Zvezo komunistov Jugoslavije in Komunistično partijo Sovjetske zveze na podlagi načel marksizma in leninizma ter izrazili svojo pripravljenost, da tudi v Prihodnje izpolnjujeta določbe, sprejete v teh deklaracijah. Obe delegaciji sta se sporazumeli o konkretnih oblikah sodelovanja med obema partijama in o vzdrževanju stalnih vezi z izmenjavo partijskih delegacij, medsebojnih Iniormacij in publikacij. Znova pišemo o analitični oceni delovnih mest. Morda se bo kdo vprašal, le čemu toliko pisanja, kot da ne bi bilo 'kaj važnejišega. Vidite, analitična ocena delovnih mest je zdaj za vse mas. zlasti za delavce v neposredni proizvodnji, ena izmed najpomembnejših zadev, saj si od olje sila veliko obetamo. No, da ne bomo govorili samo naokrog, ponovimo raje. kaj pričakujemo od analitične ocene in jasno nam be, zakaj toliko besed in pisanja. Bistvo analitične ocene delovnih mest je racionalnejša proizvodnja. To pa pomeni, da analitično ocenjujemo dejavna mesta zato: ® da bi prišel pravi človek na prav® delovno mesto; ® da bi poiskali, kaj je dobrega in kaj slabega v organizaciji dela v podjetju; ® da bi ugotovili, kolikšna je tista nova vrednost, ki se ustvarja na vsakem delovnem mestu in tako prišli do pravilnejših mer. kolikšen Je delež vsakega posameznika pri ustvarjanju dohodka; © da bi potemtakem lahko dosledneje uveljavili načelo: za boljše delo — boljše plačilo; @ in končno — če borno vse to napravili — bo tudi višja produktivnost tako na posameznem delovnem mestu kot vsega podjetja; ® s tem pa bo ustvarjen višji narodni dohodek in več denarja bo za plače. Ce pa. je tako, je povsem razumljivo, da analitična ocena deiovnih mest ni nekaj statičnega, marveč 'e to nenehen proces, ki se spreminja, čim se spremeni tehnološki postppek proizvodnje, saj je treba v takem primeru postaviti tudi drugačno organizacijo proizvodnje, znova odrediti, kaj in kako naij se proizvaja na posameznih delovnih mestih itd. © Me zgolj fotografija Ko smo se lotili analitične ocene delovnih mest, nam je bilo vsem jasno, da moramo najprej ugotoviti, kje smo ih kaj že imamo, kakšna je naša organizacija proizvodnje., kako imamo organizirana delovna mesta, kdo je na teh delovnih mestih itd. Napraviti smo mo-r&Li najprej »fotografijo« obstoječe organizacije proizvodnje — opisali smo delovna mesta. Tn ta pose] je zdai v glavnem že za nami. Brž ko vemo, kakšen je. 'smisel analitične ocene, je takoj očitno, 'kolikšnega pomena je opis in popis delovnih mest za nadaljnjo analitično oceno, če smo to napravili površno, bo vse nadaljnje delo temeljilo na dokaj majavih podatkih in konec koncev ne bomo dosegli tega, kar smo hoteti. Vendar b; bilo močno napak, če bi predstoviijala prva faza analitične ocene zgolj fotografijo obstoječe organizacije proizvodnje, da bi po njej potem analitično ocenil} razmerja med posameznimi! delovnimi mesti in jih vrednotili, S tem spet ne bi pravzaprav nič napravili. Delovna mesta smo popisali in opisani, da bi videli, kaj je narobe v organizacij.} dela in to moramo takoj popraviti. 2e podatki prve faze analitične ocene predstavljalo sila bogato gradivo za proučevanje organizacije proizvodnje, delavci gamj. so dal} nešteto predlogov in pripomb, kaj b} bilo treba izboljšati itd., sai niso redki primeri, ko na primer Ugotavljajo,, da je za določeno 4 delovno mesto kar več »komandantov« (več jih odreja delo), dalje, da je na določenem delovnem mestu sila veliko čakanja, da je .preveč al,} premalo delavcev, da strokovna usposobljenost ne ustreza itd. Ko smo to ugotovili je treba takoj .popraviti; najprej bi bilo treba reorganizirati in šele potem popisati. Nikakor pa ne smemo čakati in ta očitna neskladja vleči skoz} vso analitično oceno, češ, počakajmo, na koncu bomb vse to popraviti in reorganizirali. • Delavci naj povedo, kaj mislijo o analitični oceni Zato so se na nedavnem posvetu sindikalnega aktiva pri Republiškem svetu ZSJ z® Slovenijo in na posvetu z okrajnimi sindikalnim} vodstvi dogovorili, naj bi sindikalne organizacije' povsod zahtevale, naj delovne kolektive seznanijo z rezultati prve faze analitične ocene delovnih mest. Vodstva sindikalnih podružnic naj bi organizirala delavska zborovanja. na katerili naj odgovorni tinitelji povedo, kaj so ugotoviti .pni opisu tn popisu delovnih mest. katere predloge de- 9 Ne zadovoljimo se samo z ugotovitvami S tem hočemo doseč} dvoje: © Predvsem zagotoviti, da bi bili delovni kolektivi seznanjeni z rezultati prve faze analitične ocene ter da ne bi ostali zgolj pri ugotovitvah, marveč da bj se takoj lotili reorganizacije delovnih mest in proizvodnje ter sproti odpravljali pomanjkljivosti, brž 'ko jih ugo-tove; @ drugič, pa, kot smo že rekli, da bi zagotovili odločilen družbeni vpliv na potek analitične ocene delovnih mest. So namreč primeri, da v podjetjih skrivajo rezultate opisa in popisa delovnih mest, ker se, bodisi boje velikega dela pri reorganizaciji proizvodnje im bi raje ostati 'kar pri starem, bodisi, da so že sam opis 'im popis delovnih mest tako prikrojili, da v orgainzaciji proizvodnje ne bi bilo treba ničesar spremeniti. Kajpak so take težnje dvakrat ■zgrešene'. Prvič so napačne zato, ker se upirajo smotrnejši organizaciji dela, s čim-ar povzročajo veliko družbeno škodo, im drugič, se bo to njim saimim maščevalo, saj se v našem gospodarskem sistemu vedno jae- Preteklo soboto so odprli na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani II. jugoslovanski izvozni sejem. Sejem je odprl podpredsednik Zveznega komiteja za zunanjo trgovino Vujiča Gainovič. V našem izvozu se industrija vse bolj uveljavlja. Letos predstavlja Industrijsko blago že 73.3% vsega našega izvoza. Uvažamo pa vedno manj končnih izdelkov in vedno več surovin oziroma reprodukcijskega materiala. iavcev so upoštevali in katerih niso ter zakaj jih niso itd. Povsem jasno pa je, da se morajo sindikalni odborniki na ta posvetovanja .posebej pripraviti in priti nanje z določenimi.. jasnimi stališči. To pomeni, da se morajo že sami prej seznaniti z rezultati prve faze, jih proučiti in donočiti svoja .stališča do posameznih vprašanj. Ta akcija bo torej priložnost za to, da si sindikalne organizacij e pridobe odločujoč družben vpliv na analitično oceno delovnih mest. Tako bodo republiške vodstva strokovnih sindikatov kot okrajni in občinski sindikalni sveti določiti svoja stališča in dogovorjeno je. da se bodo njihov.} predstavniki udeležili vseh zborovanj delovnih kolektivov. neje uveljavlja načelo, da je delež derovnega kolektiva pri družbenem produktu sorazmeren njegovemu prispevku. © Pravega človeka na pravo delovno mesto Že prva faza analitične ocene odpira vrsto problemov, k} se ji:h bomo morali nemudoma lotiti. Tako se je znova pokazala škodljivost prejšnje politike posameznih gospod arskih orga-nizacij. ki so zavoljo tega, da bi dosegle višji obračunski pu-ačni sklad umetno dvigala kvalifikacijsko strukturo in je taka politika marsikje uveljavljena v sedanjih tarifnih pravilnikih. Danes Ponekod ugotavljajo, da še zdaleč ne potre- Obiskal nas je tovariš Ho Si Minh, predsednik Demokratične republike Vietnama, voditelj junaškega ljudstva, ki se je 17 let bojevalo za svojo svobodo. Na sliki vidimo tovariša Tita in Bo Si Minha ob Ho Si Minhovem prihodu v Jugoslavijo. OB ŠPORTNIH SREČANJIH DELOVNIH KO LEKTIVOV striji zahteva vedno več specializiranih poklicev v vseh industrijskih panogah im je dostikrat sila težko reči, kaj je pol-kvatifiiciirano, kaj kvalificirano delo itd. Za upravljavca ni niti najmanj važno, ali je neko delo kvalificirano ali nekvalificirano, on ve le. da potrebuje na tem delovnem mestu človeka, ki bo znali, opravljati določeno delovno operacijo; dostikrat pri tem ni važna papirnata kvalifikacija. ® Gre za družbeno politični vpliv sindikatov 2e prvi rezultati analitične ocene kažej o, da j e treba v vsaki industrijski panogi temeljito proučiti im postaviti nomenklaturo poklicev ter temu prilagodit j vse strokovno izebraževa-nej, bodisi v sistemu rednega strokovnega šolstva, bodisi z .dopolnilnimi tečaji, izpiti itd. Danes .pa se dogaja, da je nekdo, ki se je izučil, kvalificiran delavec, opravil potem še delo-vodsko šolo in je še vedm okvalificira n delavec, napravil potem morda še srednje tehnično šolo pa je spet le kvalificiran delavec. S tako delitvijo očitno nikamor ne pridemo. Določiti'je bilo torej treba, kaj mora znati delavec na konkretnem delovnem mestu (ne, 'kaj zna), saj mu družba prizna ue konkretno opravljeno delo. Povsem razumljivo pa je, da moramo upoštevati tudi tisto, kar kdo zna, ter ga postavit} na tako . delovno mesto, da bo lahko svoje znanje in sposobnosti v polni meri uveljavil. Pravega človeka torej na pravo delovno mesto! Na posvetovanjih zadnje čase večkrat siišimo tožbo, da sindikalnih odbornikov niso vabili n- pr. na seminarje za analitično oceno delovnih mest. Menimo, da tega mati ni 'bilo treba, saj ni naloga sindikalnih odbornikov. d'a se oni sam« spuščajo v tehnične podrobnosti analitične ocene. To je stvar strokovnjakov. Tudi tokrat, kot pri vseh podobnih opravilih, gre za družbeno političen vpliv sindikatov na analitično oceno delovnih mest. Gre torej za to, (ja bo analitična ocena taka, da bo prispevala k boljši im smotrnejši organizaciji« proizvodnje, da bo pokazala realno podobo odnosov med posameznimi delovnimi mesti, omogočila doslednejše uveljavljanje načela nagrajevanja po delu fdf., kar smo že v uvodu povedati. Zato ustanavljajo vsa sindikalna vodstva posebne komisije, ki spremljajo delo pri analitični oceni in mi njihova naloga. da one to delo vodijo, marveč da ® budno pazijo, da analitična ocena nemoteno poteka, premagujejo odpor proti analitični oceni, saj je ona v prvi vrsti v prid vsakega posameznika ter vse družbene skupnosti, in ® da nenehno bde nad tem, da se pri analitičnem ocenjevanju ne bi uveljavljala protisocialistična načela. Dogaja pa se, da pošiljajo sindikat po kostanj v žerjavico in da njega kličejo, naj on po-Nadaljevanje na 2. strani Domžalah zaključili izredno uspele sedme športne igre pa-pirničarjev, v katerih je nastopilo 170 udeležencev šestih kolektivov papirniške industrije. 23. in 24. avgusta bodo jubilejne X. športne igre graličarjev. Vse te prireditve so pomembne, ker ne samo, da zbližujejo in krepijo tovarištvo raznih kolektivov, temveč kot »šport v pravi meri« krepijo telo an delovno sposobnost nastopajočih. Toda kar neopazno gredo mimo nas številna športna srečanja delovnih kolektivov izven formalnih iger, javnih nastopov, lig in podobno. Toda prav to je tisti šport, ki je letos doživel ponoven razmah in na katerem temelji množičnost našega športa sploh. Poglejte, prejeli smo nekaj slik iz tovarne »Elma« v Črnučah pri Ljubljani, kjer je športno življenje izredno razgibamo. Pred dnevi so imeli troboj v odbojki med moštvom ljubljanskega »Roga« In kranjsko »Iskro«. Na dan vstaje so tekmovali z »Elektrokovino« Iz Maribora, za občinski praznik pa z »Elipom« iz Zemuna in »Kontaktom« iz Zagreba. In zares so pravi amaterji. Do žoge za žensko ekipo so na primer prišli tako, da so zmagali na neki tekmi in tako dobili za nagrado — žogo. Kaj pa drugod? Pokažite sel D. B« b uje jo toliko m. pr. kvalificiranih delavcev, kot jih imajo, itd., istočasno pa se z vso resnostjo odpira probiem kvalifikacij sploh. Sam industrijski način proizvodnje je že sam po sebi že zdavnaj negiral tisto klasično delitev na nekvalificirane, pol-kvalificirane, kvalificirane im visokokvalificirane delavce. Vse to ije ie ostanek obrtniškega načina proizvodnje. Sodobna delitev dela v modemi indu- i Na dnevnem redu so medsebojna srečanja športnikov raznih delovnih kolektivov. Lahko rečemo, d,a je letos oživelo športno življenje v sindikalnih podružnicah in zajelo veliko število članov, ki se sicer ne bi lotili žoge ali drugega športnega rekvizita. Šport je v Sloveniji močno razvit in dokaj množičen. 'Posebno veliko privržencev ima v industrijskih središčih, kjer delavci, bodisi rudarji, železničarji, kovinarji, graničarji ati drugi sestavljajo jedro naših športnih društev, nastopajo v raznih tekmovalnih razredih in marsikje dosegajo lovorike prvakov in rekorderjev. Toda mnogi ostali, ki se sicer veselijo uspehov svojega moštva, pa nimajo vedno možnosti ali pa veselja, da bi se udejstvovali v kakem športu v klubu« Sindikalne podružnice razpolagajo z znatnimi sredstvi, namenjenimi za športno udejstvovanje svojih članov. Toda prečestokrat so ta sredstva šla kot dotacije njihovim nogometnim klubom (tovarne, rudnika ali pa kar mestnega predstavnika v tej ali oni ligi) in zgodilo se je, da ponekod ni bilo sredstev niti za žogo, mrežo za odbojko :itd. za tiste, ki bi se hoteli s športom razgibati — ali v odmoru ali pa kdaj drugič v prostem času, na trati ali na morda že zgrajenem igrišču blizu tovarne, delavnice, menze in podobno. Lahko pa rečemo, da se je že obrnilo na bolje. Vsa leta sem delavci nekaterih gospodarskih panog prirejajo že tradicionalne športne igre. Zadnjič smo pisali o športnih igrah •lovenskih električarjev. Prejšnji teden so v Količevem tn Na prvi sliki vidimo tovariše iz zemunskega Elipa in zagrebškega Kontakta, ki so obiskali športnike iz Elme. Na drugi sliki je prizor s tekme Elma : Eiektrokovina Maribor, na tretji pa še posnetek za spomin — odbojkarice Elme in Kontakta. Razvedrilo, zdravje s DELAVSKA ENOTNOST* IZ NAŠIH ORGANIZACIJ 0. avgusta 1857 # ST. 80 ' \ mmm&tsm rn n / o j t \ f /; @ Na zadnji seji izvršnega odbora sindikalne podružnice Železarne Štore so sklenili, da bo občni zbor podružnice v mesecu novembru in da se bodo nanj prav posebno pripravili. Ob tej priliki bodo pripravili še posebno svečanost,' na kateri bodo razvili prapor sindikalne podružnice. Praporu bo kumoval zvezni ljudski poslanec in član izvršnega sveta FLRJ tovariš Franc Leskovšek. Na tej slovesnosti bodo članom kolektiva, ki so člani sindikalne organizacije Jugoslavije že 40 let, podarili posebne diplome in priznanja. * J. M. © Planinsko društvo v Rušah, ki je bilo ustanovljeno v letu 1901 in sodi med. najstarejša tovrstna društva na vsem Štajerskem, je v nedeljo, 28. julija, slavilo 50-letnico Ruške koče, prve planinske postojanke na Pohorju. Kočo so zgradili na pobudo dolgoletnega voditelja ruških planincev Tineta Lesjaka. Sploh je za razvoj turizma na Pohorju Tine Lesjak mnogo storil tudi kasneje, saj je spričo ustanovitve Podravske podružnice SPD v Rušah na Pohorju zraslo vedno več planinskih postojank — stebrov, kjer so se zbirali vsi narodno zavedni ljudje. V počastitev pol stoletja prve planinske koče na Pohorju je bil v nedeljo popoldne pri Ruški koči velik tabor ruških planincev in vseh ljubiteljev tega koščka naše domovine. Prisrčno slovesnost so združili tudi z otvoritvijo elektrifikacije Ruške koče in bližnjih kmetij. — G. G. % V tovarni termoelektričnih proizvodov v Bistrici pri Rušah so kakor v nekaterih ostalih mariborskih kolektivih zaposlili prva dva težja delovna invalida — slepca. Prvi opravlja delo telefonista v obratni telefonski centrali, njegov prijatelj pa je zaposlen pri montaži enostavnejših del v oddelku montaže električnih štedilnikov. Oba delo opravljata zelo dobro — še prav posebno pa tovariš, ki je zaposlen kot telefonist, saj že po nekaj kretnjah takoj poišče zaželeno številko. Invalida se na delu počutita dokaj dobro. — G. G. @ Rudarska godba na pihala iz Hrastnika je na dan vstaje obiskala Belo krajino. Vsi starejši člani godbe, ki tvorijo še danes jedro hrastniške rudarske godbe, so namreč organizirano skupaj pobegnili v partizane ter z instrumenti in notnim materialom vred prišli med vojno v Belo krajino. Ti godbeniki so tvorili jedro godbi VII. korpusa, ki je bila ustanovljena leta 1944 na osvobojenem ozemlju v Gradacu. @ Delovni kolektiv kranjske tovarne obutve »Planika« je priredi! pretekli mesec taborjenje za otroke svojih članov. Pod šotori v Portorožu so prebili trinajst prijetnih dni, medltem so bili na izletu v Piranu in Fdesi, ogledali pa so si tudi ladjo »Pohorje«. 0} Delavski svet tovarne »Djuro Djakovič« iz Slavonskega Broda je sklenil, da se vsem ženam-materam odobri en prosti dan v mesecu, da opravijo svoja domača dela. V kolektivu deluje namreč pri sindikalni podružnici že več kot leto dni ženska sekcija, Jci skrbi za življenjske razmere delavk ter za njihovo strokovno in splošno izobrazbo. V beograjski tovarni »Industrija krogličnih in valjčnih ležajev« so pred nedavnim uvedli topel obrok hrane tudi za drugo izmeno. V bifeju lahko kupijo delavci razen tega tudi mrzlo malico. Obrok kuhane hrane stane od 30 do 40 dinarjev. Le redkokdaj ni mesa. Tudi druga hrana je v bifeju precej cenejša kot v mestu, saj stane na primer jogurt le 10 dinarjev. © Preteklo nedeljo sta se na nogometnem igrišču kranjskega »Triglava« pomerila sindikalna reprezentanca mesta Kranja in moštvo, VSV iz Beljaka. Zmagali so Kranjčani z visokim rezultatom 6:1. 2e prejšnji dan so gostje izgubili z Odredom, saj so dobili kar devet golov. © Pred kratkim je bilo na strelišču v Štorah strelsko tekmovanje med družinama »Tempo« iz Celja in »Kovinar« iz Štor. Zmagali so kovinarji z 938 krogi. Med posamezniki so bili najboljši: Tonček Jager,- Tempo, 207 krogov, Ježe Štrajher, Tempo, 203, Ludvik Teržan, Kovinar, 200, Polde Vehovar 195 itd. — J. M. @ Zadnjo julijsko nedeljo sta se na streiiču v Štorah pomerili ekipi »Rade Končar« iz Zagreba in domači »Kovinar«. V vsakem moštvu je nastopilo po 10 strelcev. Zmagali so strelci iz Zagreba, ker so napravili 30 krogov več kot domači. Kovinarjem se Je poznalo, da so trije njihovi najboljši tekmovalci na dopustu. Tudi članice iz Zagreba so zasluženo premagale ekipo Kovinarja. Strelke »Rade Končarja« so dosegle 524 krogov, strelke Kovinarja pa 456. — J. M. Pri Ograjnem zavodu za socialno zavarovanje v Novi Gorici imajo še kakih 4 tisoč nerešenih spisov za priznanje delovne dobe v zvezi z izdajo novih delovnih ■knjižic. V Slovenskem Primorju posedujejo delavci in uslužbenci le malo dokazil o prejšnjih zaposlitvah in v glavnem dokazujejo delovno dobo le s pričami. Na zavodu računajo, da bodo morali zato zaslišati še blizu 19 tisoč oseb, kar bo še posebno spričo pomanjkanja primernega strokovnega kadra povzročilo ogromno dela. Problem je resen in je potrebno, da se ga čimprej reši, saj je uredba o delovnih knjižicah izšla že pred petimi leti. — S. . © v Soriškem okraju so ugotovili, da se največ nesreč pri delu zgodi ob ponedeljkih, četrtkih in petkih, in sicer v tretji, četrti In sedmi uri dela. V mnogih primerih je vzrok nesreče osebna krivda in neprevidnost ponesrečenca samega. — S. 0 Laični kontrolor — uslužbenec Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Novi Gorici — ki obiskuje zavarovance na domu. kadar bolujejo, je ugotovil, da večina teh' izpolnjuje zdravnikova navodila. V prvem polletju letos pa je bilo še kljub temu odkritih tudi 177 takih, ki so zdravljenje zanemarjali in kršili zdravniške predpise. © Kolektiv podjetja »Kamnik« je praznoval dne 25. 'n_ 76. julija 105-Ietnico podjetja, Na predvečer je o uspehih podjetja govoril na proslavi predsednik izvršnega odbora sindikalne podružnice Alojz Pančur, nato pa je bila kulturna prireditev. Naslednji dan, na občinski praznik, pa je bilo zborovanje kolektiva, na katerem je govoril predsednik delavskega sveta Peter Plevel o razvoju podjetja, nato pa so odprli razstavo o razvoju podjetja in nagradili najzaslužnejše delavce in uslužbence. © Izvršni odbor sindikalne podružnice delavcev Litijske predilnice je v nedeljo sklical zborovanje, na katerem je o pomenu in delu prvega kongresa delavskih svetov govoril tajnik Republiškega sveta sindikatov Slovenije tovariš Roman Albreht. Po govoru pa so člani kolektiva razpravljali še o tarifni politiki podjetja, Izpolnjevanju plana in drugih vprašanjih kolektiva. Pred nedavnim je ekipa zdravnikov pregledala nad tisoč delavcev in uslužbencev rudnika živega srebra v Idriji. Na ta način je bilo zbranih mnogo statističnih podatkov o zdravstvenem stanju zaposlenih, kar vse bo rudniška obratna ambulanta koristno uporabila pri svojem delu in pri zdravljenju bolezni, ki so jih med pregledom ugotovili. — S. © Najboljši učenci šole za učence v gospodarstvu so za svoje delo v preteklem letu dobili primerne nagrade, pbsameznim pa so podjetja omogočila 14-dnev-ni dopust na morju. Ob koncu šolskega leta so priredili razstavo svojih izdelkov ter tako pokazali, kaj so se med letom naučili. Posebna komisija je tudi ugotovila ter ocenila njihovo delo. — L. V. # V Docentovem domu v Kranjski gori se je dne 26. julija začel mednarodni pedagoški seminar. Priredil?. ga je Federacija esperantistov Jugoslavije pod okriljem jugoslovanske nacionalne komisije UNESCO. Udeležuje se ga nad 80 učiteljev in profesorjev iz raznih krajev Jugoslavije, ki poučujejo esperantski jezik. Delovni kolektiv ljubljanskega podjetja »Kroj« ie na dan vstaje priredil izlet v partizanske kraje na Dolenjskem. Ustavili so se v Trebnjem, Novem mestu, Kostanjevici in Podbočju, kjer je bil cilj izleta. V Kostanjevici so obiskali grobove talcev. Zelo lep in prijeten izlet bo ostal vsem še dolgo v spominu. : IZ KOLEKTIVI T0V&ENE GOLOB V MEDVODAH KORAJŽA VELJA Prav rad prebiram naše glasilo in ga vselej težko čakam. Zanima me vse,, kar pišete, seveda nekatere stvari bolj druge manj. Najbolj pa me zanimajo članki te delovnih kolekti-• vov. Ti so me tudi opogumili, da sem še jaz napisati, kako živimo pri nas v tovarni »Color« v Medvodah. Član sem delavskega sveta, zato ratzmere v podjetju dobro poznam. Marsikaj bi napravili, pa vselej naletimo na eno in isto nerešljivo zapreko - denar. Velike težave imamo z delovnimi’ prostori, skladišč1, najslabše pa je s sanitarnim-; prostori in garderobami. Glede ■ ..MM Delavci Iz tovarne Color v Medvodah se umivajo kar v vedrih, ker se nimajo kje drugje. IZ DELA OKRAJNEGA SINDIKALNEGA SVETA V CELJU Prva faza j e mimo Na zadnji seji predsedstva Okrajnega sindikalnega sveta v Celju so razpravljali! med drugim tudi o poteku analitične ocene delovnih mest. Iz poročila je razvidno, da je večina podjetjih že opravila prvo fazo, to je opis in popis delovnih mest. Izkazalo se je, da sedanj.! razpored delovnih mest po tarifnih pravilnikih :vi vedno najboljši. Ponekod bo treba nekatera delovna mesta ukiniti, drugod iz enega napraviti dive ali pa celo uvesti nova delovna mesta, kjer to zahtevata proizvodni proces ali organizacija dela. Po podatkih okrajnega tajništva za delo je bilo v sedanjih tarifnih pravilnikih odprtih okrog 7.300 delovnih mest, po opisu pa je njihovo število naraslo na več kot 7.600. Število zaposlenih se seveda ne bi zvišalo, saj gre naijvečkrat zato, da bo vsako delovno mesto pravilno opisano, česar doslej v tarifnih pravilnikih, spričo pomanjkljive analize nj bilo moč napraviti. Na geji so imenovali posebno komisijo, k; bo skupaj s tajništvom za delo OLO sproti spremljala analitično oceno in pomagala podjetjem. Nekaj kritike je padlo tudi na strokovna združenja, saj so podjetjem dokaj malo pomagala. Dogodilo se je celo, da je predstavnik nekega združenja razdelil le te- ze in navodila udeležencem seminarjev s pripombo, da je v njih vse, kair bodo pri delu potrebovali. Predstavniki podjetij tako niso dobili potrebne pomoči in so zato naleteli na večje težave. Največ izkušenj so sj pridobil,! v Železarni Store, saj je v tem podjetju pokazala analitična ocena že več dobrih rezultatov. Ta mesec bosta sindikalna in okrajna komisija obiskali vsa podjetja v okraju ter na ta način najlaže ugotovili, kako daleč je to delo že opravljeno, kje bo treba še pomagati itd. Sprejeli so še predlog, naj bi take komisije ustanovili tudi občinski sindikalni sveti, in sicer, naj bi jih izbrali med tistimi, ki se v podjetju že bavijo z analitično oceno. S tem bi jim omogočili, da b[ izmenjal; izkušnje, se opozarjali na napake in sl pomagali. V. L. tega smo pravi reveži. Nimamo rte umivalnic ne kopalnic, čeprav je naše delo, kot je delo v kemični industriji sploh, zelo umazano. Včasih so bile sanitarne naprave v mali baraki, to pa sirno pred dvema letoma podri,; in začeli graditi nove moderne kopalnice, garderobe in jedilnice. V začetku je še kar šlo, potlej pa se je naenkrat ustavilo, ker je zmanjkalo denarja. Kredita ni bilo in teko stoje še danes le surovi zunanji zidovi. Delavski svet je o tem že neštetokrat razpravljal in poskušal vse mogoče, da bi dobil denar za nadaljevanje gradnje, a doslej brez uspeha. Mi pa se še kar naprej umivamo iz vedra, ker drugih možnosti pač nimamo. Še slabše je za naše tovarišice, teh je skoraj za polovico kolektiva in so jim sanitarni prostori toliko bolj potrebni. Delovni prostor; v naši tovarni so zastareli In veliko premajhni. Zrak je zatohel in poln raznih škodljivih hlapov. Skladišča so prav,tak,o premajhna in ne vemo več kam s surovinami. Dvorišča so polna, dasi bi moral; biti poet streho. Polet; smo prav v skrbeh, da ne pride do požara, ker imamo dosti lahko vnetljivih snovi, kar po oddelkih in na prostem. Organizirati smo morali posebne stalne gasilske ekipe, da b; lahko takoj posredovale, če bi se kaj zgodilo. Še nekaj nas tare. To so stanovanja. Delavsk; svet je že lani sklenil, da si postavimo de-vetgtanovanjsk; blok in smo v ta namen že pripravili denar. Zidat; pa nismo začeli, ker je postopek za pridobitev vseh po- Pol stoletja za stroji Pol stoletja zares niso mačje solze. To zmorejo le žilavi in odporni ljudje. Ml, v Preboldu, premoremo kar tri take veterane, pa bi jim' človek nikoli ne prisodil. Se vedno so vedrega lica in nič se jim ne pozna, da so tolikšen del življenja prebili v bučnih prostorih tovarne, da so preživeli pol stoletja za tekstilnimi stroji. Ribičeva Marija iz Latkove vasi pri Preboldu v Savinjski dolini se je rodila 1874. leta. Za stroj pa je stopila 1888. Štirinajstletna mladenka je morala delati od jutra do večera. Takrat niso bili časi za jadikovanje in pritožbe. Bil je čas poslušnosti; sicer se je zgodilo, da «0 človeku pokazali široko cesto; široka cesta pa je pomenila prazen želodec. Sest let pozneje Je stopila za tekstilne stroje tudi Skokova Tončka. Kdo hi ji danes prisodil, da si Je začela služiti vskadanjl kruh že s štirinajstim letom In da je stregla črnim pošastim več kot pol stoletja! Se vedno ima v sebi neko mladostno gotovost. Antonija Skok, Franc Bukovec in Marija Ribič, jubilanti tekstilne tovarne v Preboldu Zahtevajmo, naj povedo, kakšni so rezultati prve faze analitične ocene Nadaljevanje s 1. strani pravi, kar so dirugi zagrešil,; ob sestavu jan ju tarifnih pravilnikov. Kdor je napako zagrešil, naj jo tudi popravi, sindikat je le dolžan opozorit; na napako. Isto se dogaja v podjetjih, kij er ugotavljajo, da imajo preveč delovne site in zdaj bi radii vse prevrgl,; na sindikat. Sindikati smo se v edino in se bomo tudi v bodoče borili za polno zaposlenost. Če j« kje preveč zaposlenih, jim je treba najt; delo drugod. V tovarni naj bodo jasni računi, le tako bo tisti, ki je zaposlen, lahko dobil tudi njegovemu deležu v celotnem dohodku primerno ,pla£o. Občine Pa so dolžne preskrbeti delo tistim, za katere v obstoječih podjetjih n,i deua. Dostikrat se dajo stvari urediti .tudi v sami tovarni — in to brez večjih investicij — saj je zidaj n. pr. prilika, dia odpro tovarne razne servisne delavnice, o katerih že toliko časa govorimo, resneje pa se tega nismo lotili. Pri tem naj nas vedno vodi načelo, da bodi vsak delavec na svojem delovnem mestu polno zaposlen. © Tudi v administraciji Ko že govorimo o vseh teh vprašanjih, kaže opozorit; še na nekaj, na kar skoraj dosledno pozabljamo, ko govorimo o višji proizvodnosti in boljši organizaciji dela. Vedno mislimo namreč ie na tistega produktivnega delavca v proizvodnji, na pisarne in administracijo pa le malokdaj. Ni zgolj slučaj, da si je utrla elektronika najprej pot v administracijo. Na svetu je že cela kopica strojev, k; opravljajo določene administrativne po sne, pri nas pa smo glede tega še sila primitivni. Zato kaže prav ob analitični oceni razmisliti tudi o tem, kako bi te službe mehanizirali in delo bolje organizirali. Vsekakor je to vprašanje, fcj ga kaže posebej proučiti. Na te stvari smo hotel! znova opozoriti, da nam bodo nenehno pred očmi zlasti zdaj, ko se lotevamo že druge faze analitične ocene. Ne čakajmo torej na navodila za drugo fazo, marveč se lotimo proučevanja rezultatov opisa in popisa ter izkoristimo čas Za takojšnjo organizacijo proizvodnje. njene kretnje so še vedno gibčne, njene oči še vedno nekam mladostno žarijo; kakor da se ves ustroj človeškega telesa ne more umiriti poprej, dokler ne odpove zadnje mišično vlakno, ki Je preko pol stoletja bilo vajeno žilavega in krepkega dela. In tretji veteran Je Franc Bukove! Ko bi ga videli, bi mu ne prisodili Abrahama! Brki so še vedno temnokostanjeve barve, korak Je še prožen; gotov pa mnogo bol) kot pa pri kakem dvajsetletnem mladeniču. Možje v njegovih letih so navadno precej razburljivi, včasih že otročje sitni. Ali naš Franček je še vedno korenina! Se vedno je v družbi vesel m živahen, še vedno sc živo zanima za vse. kar se godi doma In po svetu. In kakor se ne pozna na Rabičev! Mariji in ne Skokovi Tončki, se tudi Bukovčevemu Frančku ne pozna, da Je več kot pred petdesetimi leti stopil v današnjo preboldsko tekstilno tovarno še kot nebogljen fantek. Prišel je In v sebi nosil eno samo željo: rad bi nos tal mojster. Toda takrat so bili za učečo se mladino resnično težki časi. Vsak, ki je imel le malo besede v tovarni, je lahko učencu ukazoval, ga obrcal in pretepal, kolikor se mu je pač ljubilo. Težko sl današnja mladina predstavlja čas. ki Je bil za mladi rod prava poguba. In le ljudje z močno voljo v življenju nekaj postanejo. Kimavci, jezičnikl in brezvoljnežl se vedno nekje zgubijo. Takih delovno ljudstvo ne maral Franček pa ni bil med takimi. In rezultat? Bil je šestintrideset let mojster. Da, da, pol stoletja preživeti za težkimi železnimi stroji zares niso mačje solze! Toda danes so še vsi trije ljudje z živim in mladostnim pogledom; vsi trije so dočakali čas. ko tovarne niso več temne In zatohle luknje, ko delavcu ni treba od jutra do večera z bosimi nogami stopati po z oljem prepojenih tleh. Danes so na težke dneve le še spomini. Drago Kumer trebmh dovoljenj tako neznansko dolg, saj bo že leto, odkar jih zbiramo, pa nam jih še večno polovica manjka. Potrebovali bi nekaj strokovnjakov in delavcev pa jih ne moremo dobiti, ker nimamo stanovanj. Težav nam torej ne manjka, pričakujemo pa, da bi hdm tudi merodajni činiteljj bolj pomagali. Sicer pa plan vsako leto presegamo, izpolnjujemo vse obveznosti do družbe, kupcev imamo pa toliko, da ne moremo niti vseh zadovoljiti. Drugič bom morda lahko pisal kaj bolj razveseljivega, toda kljub težavam gremo naprej in se ne bomo ustavili na pol poti. Korajža velja, tako smo včasih tekli. ' Stane Vilhar PISMO IZ POREČA še več moči za delo v sindikatu Poročali smo že, da je poslal Republiški odbor sindikata kovinarjev Slovenije na svoje stroške na letovanje prvo skupino odbornikov podružnic kovinarjev. V septembru bo letovala druga sfcubina. Ti odborniki so poslal; Republiškemu odboru iz Poreča naslednje pismo; »Podpisani odborniki raznih podružnic sindikata kovinarjev, ki preživljamo svoj letni dopust v Poreču po zaslugi našega Republiškega odbora, se vam ob tej priložnosti najtopleje zahvaljujemo ... Prav ponosni smo na to, da nas je predsedstvo izbralo za vredne, da nas za naše sindikalno delo v podružnicah tako lepo nagradi. Obenem pa obljubljamo, da bomo v bodoče posvetili še več našega prostega časa za delo v naših sindikalnih podružnicah.« Uničujoč požar v Lesnem industrijskem kombinatu v Logatcu Pretekli torek je prišlo okrog pete ure zjutraj do velikega požara v lesno industrijskem kombinatu v Logatcu. Najprej ie začelo goreti v obrktu v ročni montaži in lakirnici, nakar se je ogenj razširil na prirezo-vainico, strojnico ter strojno in ročno brusilnico. Kmalu so delavcem, ki so se bojevali » požarom, priskočile na pomoč številne prostovoljne gasilske čete in vojaki Ljud. armade. Uspelo jim je, da so požar lokalizirali, tako da sta ostali polirnica in mehanična delavnica samo poškodovani. > Škodo cenijo na 150 milijonov dinarjev. Delavci v tem kombinatu so zelo požrtvovalno reševali iz gorečih zgradb stroje. 50 odstotkov strojev je še toliko uporabnih, da bo lahko v prihodnjih dneh galanterijski obrat spet začel s ponovno proizvodnjo v zasilnih prostorih. Se istega dne, takoj potem ko je ogenj pojemal, so sklicali izredno zasedanje delavskega sveta. Sklepali so o ukrepih, da bi začela tovarna čimprej redno obratovati. Glede obnove tovarne pa so sklenili, tia bodo večino del opravili s prostovoljnim delom. BOMBE IN NAFTA Kaj se dogaja na skrajnem jugovzhodu Arabskega polotoka Dne 20. julija sc v Kairu objavili naslednje sporočilo: »Revolucija, ki je izbruhnila na ozemlju Omana, je osvobodilna revolucija... Neodvisnost Omana je bila proglašena že leta 1955, toda sultanove sile, ki so podrejene imperialistom, so napadle osvobojeno ozemlje ... Osvoboditelji Omana, ki so objavili vojno britanskemu imperializmu in njegovim agentom, vedo, da lahko le revolucija zagotovi njihovo svobodo in so pripravljeni žrtvovati tudi življenje za svobodo in neodvisnost ...« To sporočilo Je podpisal omanski imam Ghalib ben Ali. Za kaj pravzaprav gre? Kje je Oman in kakšna je ta dežela? Kaj hoče imam (verski poglavar) in kaj sultan (posvetni poglavar)? Kdo stoji za njima, kdo ju podpira? Na vsa ta vprašanja bomo skušali odgovoriti. Za vso zadevo se skriva nafta in tuje družbe, ki se pulijo zanjo. In želja arabskega ljudstva, da bi živelo svobodno in neodvisno življenje. Na Srednjem vzhodu proizvajajo polovico svetovne proizvodnje nafte. Na tem področju je 64.6 % svetovnih zalog nafte (na svetu 26.055 milijonov ton, na Srednjem vzhodu 16.853 milijonov ton). Naftna polja v državah Srednjega vzhoda so izredno bogata. Medtem ko daje ena vrtina v ZDA povprečno 700 ton nafte letno, daje ena vrtina na Srednjem vzhodu kar 400.000 ton. Tona srednje-vzhodne nafte stane 2 dolarja, tona ameriške pa 14 dolarjev. Ko vse to vemo, nam postane jasno, zakaj se zahodne sile tako zelo zanimajo za nafto Srednjega vzhoda, zakaj se srednjevzhodne dežele vedno bolj uveljavljajo v političnih dogajanjih sodobnega sveta in zakaj je na tem področju toliko sporov in spopadov. Nafto Srednjega vzhoda črpajo britanske in ameriške naftne družbe, sodelujejo pa tudi francoske in nizozemske, toda te niso toliko pomembne. V zadnjih letih so se zlasti uveljavile ameriške družbe, ki imajo v zakupu vso nafto Saudske Arabije. V tej deželi je 4870 milijonov ton zalog nafte, načrpajo pa je letno 47 milijonov ton. Razen tega sodelujejo ameriške naftne družbe pri proizvodnji nafte v skoro vseh drugih deželah Srednjega vzhoda (v Iranu s 25 %, v Kuvaitu s 50 % itd.). Britanci so v zadnjem času izgubili precej svojega vpliva na Srednjem vzhodu — in tudi nafte, ki so jim jo vzeli Američani — vendar jim je ostalo še precej nafte in tudi vpliva. V Iraku, ki proizvaja petino nafte Srednjega vzhoda, imajo še vedno komandne pozicije. In tudi v Perziji. Na Arabskem polotoku pa so jim ostala le področja na skrajnem jugovzhodu in severovzhodu. Na Jugovzhodu imajo kolonijo Aden in tako imenovani Adenski protektorat s številnimi šeikanati, sultanati in Seri-fati. Toda v tej deželi ni veliko nafte, je pa strateško pomembna. Dežele ob Perzijskem zalivu pa so za Britanijo veliko bolj važne. Najvažnejše so tri; Ku- vait, Bahrein In Katar. Vse tri so britanski protektorati Samo Kuvait daje tretjino naftne proizvodnje Srednjega vzhoda (kakih 50 milijonov ton letno). Bahrein in Katar nimata toliko nafte; tu so britanske vojaške baze. Med Aden-skim protektoratom in deželicami ob Perzijskem zalivu je sultanat Oman in Muškat (tako ga uradno imenujejo, drugače pa mu pravijo kar Oman), ki je tudi britanski protektorat. Pred dvema letoma so ugotovili, da je v tej deželi ogromno nafte, Izkoriščati pa so jo šele začeli. V Omanu sedaj divja vojna. V deželah na severovzhodu Arabskega polotoka nikoli ni bilo pravega miru. Sultani, šejki in imami so se prepirali in večkrat je prišlo do krvavih spopa-dov. Njihove spore je izkoriščala Velika Britanija in si te dežele postopoma podrejala. Vendar je včasih svet brezskrbno gledal na te spopade kot na neko arabsko značilnost, in kadar so izbruhnili, so časopisi pisali o orientalskem razkošju, o njihovih haremih itd. Danes pa je drugače. Časi so se spremenili. Tu je nafta m tu so britanske in ameriške petrolejske družbe. Ne smemo pa podcenjevati tudi prisotnosti tretjega, ki je že tako glasan, da ga sliši ves svet, tako pomemben, da je navzoč povsod, kjer žive Arabci — prisotnosti arabskega nacionalizma. Zato na svetu z zanimanjem in zaskrbljenostjo zro na dogodke v Omanu. Sultanat Oman meri nad 200 000 kv. kitom., vendar njegove meje niso točno določene. Ima kakih 900.000 prebivalcev — večinoma Arabcev, nekaj Indijcev, Beludžistancev in črncev. Glavno mesto je Muškat s 13.000 prebivalci. Razteza se ob obali Indijskega oceana od Aden-skega protektorata do tako imenovane Piratske obale ob Perzijskem zalivu. Ob obali Omana je ravnina, ki kmalu preide v gorovje, za katerim je spet ravnin* E L vrgasta 1657 § ST. a ■ -1 • IZ NAŠEGA ŽIVLJENJA ^DELAVSKA HOTNOST« eocrajme teme 1 »Mislim, torej obstojim«, je tekel Descartes. — Beograjčan Pa bi to misel takole povedal: »Kritiziram, torej obstojim«. To poleije je bilo muhasto kakor malokatero (dve uri dežja, pa spet dve uri sonca). Prebivalci našega glavnega mesta &o izgubili precejšen kos dobre volje. Ni jim bilo več do nogometnih tekem. »Crvena zvezda« jih je še enkrat razočarala v tekmovanju za srednjeevropski pokal. Le s težavo so se odpravljali v letne kinematografe, saj je vsak večer začelo deževati sredi predstave. Tudi jim ni hilo do kopanja prav zaradi slabega vremena. Sava in Donava sta dovolj hladni in motni, da lahko razočarata večino kopalcev. Toda kritični živec ni bil omamljen. Beograjčan ni izgubil volje, da bi kritiziral. $ PEŠCI IMAJO BESEDO Mestni promet je ponovno na dnevnem redu. To pot zaradi povišanja cem. Glede na dolžino Proge in vrste vozila plačate vozovnico od 15, 20 do 26 dinarjev. V vozovih je ob vsakem času dovolj prostora. Prometni strokovnjaki pravijo, da je to Prehodni pojav. Promet bo kasneje, tako trdijo, dosegel prejšnjo raven- Čez tri ali štiri mesece se bo pokazalo, če so bila njihova napovedovanja točna. Za zdaj so pešci v večini. Vožnje na progah so postale izjema. To vprašanje je že ves mesec dnevna tema. O mestnem prometu razpravljajo na zborih Volivcev, v osebnih razgovorih, tisku, na trgu in v kavarni. Argumenti mestnega prometnega Podjetja pa so precejšnji. Ni drugega izhoda, kakor da se Promet v Beogradu normalizira. Manjka vozil. Z dosedanjimi cenami pa so le s težavo pokrili režijo in tekoča popravila, da o nabavi novih vozil sploh ne govorimo. Prebivalci središča mesta la-$= razumejo te argumente kakor pa prebivalci predmestij-Z-1 meščane, ki stanujejo na Du-šsnovcu je prihod v središče Beograda in povratek domov Precejšen izdatek <80 din). Popusti. ki so jih predvideli z a ■""'le število voženj, so sicer dobrodošli, toda v bistvu se s*--.*-; popolnoma nič ne spremene. Kar je. je. Od-1. julija prodajajo snre»odntkt vozne karte po novi tarifi, meščani godrnjajo in -ločujejo ali na ImrVto peš. ® TOPOLI IN URBANIZEM Nedavno tega je bilo v Beogradu precei hrupa zaradi sekati ia s'arih topolov na delu bulvarja Vojvode Mišiča nasproti novega beograjskega sejmišča. Vzrok: pristop k sejmišču. Tako se vsaj opravičujejo urbanisti. Meščani protestirajo. Beograd ima na prebivalca nekoliko krat manj zelenih povr-?:n kot na primer Zagreb- Kaj bo. če bodo še teh nekaj topti--°v posekali. Odgovor, da ni bi-!o drugega izhoda, ni Beograjčanov zadovoljil. Posekati vse drevje, to ni nobena modrost. 2ato ni treba imeti diplome fakultete za arhitekturo. Tako hekako pravijo tisti meščani, ki 1 ’h škrbasta ulica bode v oči. Vi ste strokovnjaki, lahko bi boljšo rešitev. Tudi dostojanstvene »Književne novine« so tej temi posvetile zgodovinsko lirski sestavek pod jokajočim naslovom: »Milost za drevje!« Nek znan beograjski urbanist pa je ne brez zlobe pripomnil, kako majhna je naklada domačih izdaj. »Književniki imajo tri do štiri tisoč kritikov, pa se nikakor popraviti. Da ni upodabljajočih umetnikov, bi se Beograjčani upravičeno lahko pritoževali, da v našem glavnem mestu že od začetka leta vlada kulturno mrtvilo- Te dni so zaprli razstavo naivne umetnosti, ki je bila zadnja uradna razstava v sezoni. Na njej je imel -glavno besedo Ivan Genera-lič. ki je že Naše glavno mesto dobiva vedno Izrazitejšo podobo evropskega velemesta. Široke ulice, večnadstropne palače, vrvež na cestah, takšen je Beograd. Toda kadar pritisne vročina, je bivanje med razžarjenimi zidovi skorajda neznosno. dalj časa poznan izven meja naše domovine in tako imenovana Hlebinska šola, kateri pripada. Pojavilo se je precej novih imen, večinoma kmetov. Lahko bi jih označili kot močne, samosvoje in nevešče. Toda ta nevešč ost, če je zlita z vernim doživljanjem, deluje vse prej kot pomanjkljivost. Kljub temu, da je uradna sezona končana, neuradna ni- Slikarji, ki so se odločili za razstave na prostem, imajo dovolj obiskovalcev. Ti slikarji so večinoma mladi ljudje, ki se še niso uveljavili. To so začetniki, ki zaradi kakršnihkoli vzrokov ne morejo dobiti prostora v eni izmed maloštevilnih galerij. To navado so pod naše umetniško podnebje prinesli iz Pariza- Ta navada ni sama po sebi nesimpatična, če se ne zlorablja. Kakor pa i zgleda, so jo že začel-zlorabljati. Nek deček je na ulici razstavil deset svojih del. Lahko bi jih uvrstili med najboljše, kar smo jih doslej videli. Na papirju za zavijanje pa je bil takle komentar. »Oproščam se, ker nisem dovolj nerazumljiv kot naši modernisti. Potrudil se bom, da jih v bodoče dohitim.« »Prav gotovo je za temi sli- BESEDA BRALCEV .M*, j Pogled na poslopje Zvezne ljudske skupščine kaml, dečkova mati, ki želi, da bi ji sin za vsako ceno prišel v fjasop-is«, je pripomnil nek ‘sprehajalec. Morda je imel prav. Zvonko Simič ne morejo sporazumeti. Mi pa jih imamo pol milijona. Pa vendar nismo porazdeljeni na tabore: -realizem, modernizem, da bi nam vsaj »naši« stali ob strani-« Beograjčan zelo rad govori o arhitektonskih in urbanističnih vprašanjih. Zdaj ko je Trg Marx-a lin Engelsa d-obil določene obrise, je ta postal predmet kritike. Bazen estetskih ugovarjanj (mnogo kamenja, kje je zelenje, zakaj asimetrija, kakšna je ta osvetlitev s streh), ki so stvar okusa posameznih opazovalcev, je še kup drugih važnejših pripomb, Prihod k Tera-zij-am ni najbolje rešen- Le ena sama ozka ulica vodi v središče Beograda. Že danes vozijo avtomobili po njej drug za drugim. Niti mirni zeleni kotiček med trgom i-n Terazdj-ami (»be-z4tiitan«i), ki je z vseh strani obk-rožen z večnadstropnimi zgradbami, -ni ostal nedotaknjen. Po mestu kroži smešen spaček njegovega imena: »Bez-vezistan*. Ta spaček j.e nastal fe dveh besed »nema veze«-Morda je to posledica nezadovoljstva nad arhitektonsko rešitvijo tega prijetnega prostora. Toda ne glede na to ime, »Bezvezistan« je poln. Morda so mu prav njegovi stalni obiskovalci, književniki. Igralci, novinarji in ostali člani 'svobodnih poklicev dali to ime. To jim orav gotovo ni ovira, da ne bi dosledni v svoji nedoslednosti■ preživeli tam ure in ure in pili limonado, kljub temu, da morajo plačati za kozarec 100 dinarjev. e RLSD KULTURNI SPEKTER Kulturno življenje glavnega mesta je zbledelo na poletnem soncu. Gledališča so zaprta. Kinematografski repertoar ni zadovoljil filmskih kritikov. Bilo pa je pod milim nebom nekaj prireditev. Letno gledališče na Topčideru popravljajo že tretje leto in nikakor ga ne m-orejo Olju v o Koliko skrbi in pripravljanja, koliko letanja, preden se človek odpravi na dopust. Je tudi pri vas tako? Če se spomnim kupovanja kant, pa potem čakanja, prerivanja-, vožnje in končno... pa kaj bi govoril. Nekaj dni dopusta ne odtehta jeze. »O, ti Ijiubi dopust!« Tako je dejal debeli mo-žakar pred avtobusno postajo in nervozn-o tlačil v denarnico sindikalne karte In. denar. »Mar vam m po-godiu, da se menzi, da ne bi bilo neprijetnega pospravljanja posode. Zvečer smo bili pa že uro pred odhodom vlaka na postaji. Svetloba postajnih luči j® razkošno osvetljevala najmanj tisoč potnikov. Pa kaj zato, sem se tolažil, porazgubili se bodo »Ne moremo več tja. Ljudje so že zasedli hodnik,« je dejal potnik, menda prav tako razočaran kot ja e. Ni nam preostalo drugega, kakor da smo osta-li v hodniku. Sprevodnik se je komaj prerival med ljudmi. Vse je bilo pol- »Oh, če bi bilo samo to,« je dejal in se ves poten odstranil. ■ Le kaj miu je? Pravzaprav niti še ni pričel s potovanjem, ■In pa ima že take pomisleke. Ta- krat še nisem vedel, da bom kmalu na njegovem mestu. Pri- šlo pa je fca,r iznenada. / Tu-d-i jaz nisem dobil prostora za otroka v avtobusu. Da bi mi pa sedel vso pot v naročj-u ne gre, saj je že velik pa -tudi avtobusni sedeži so ozki. Stati y gneči pa ni prijetno za nikogar. Premislil sem dobro in e-e odločil za potovanje z železnico. Žena je sicer ugovarjala, pa kaj bi... »To bo mnogo bolje, prijetneje, kakor pa v gneči vročega avtobusa.« Tako je -trdil tudi moj sosed. Odločila sva se za vla-k. Sk-upai sva šla k okenčku potniške blagajne in vzela karte za I. razred. Meni je simer Ljubljana - Zagreb - Split kar ugajala. Vo-žna z ladjo z Reke v Split je sicer prijetna, toda če se drenjaš v avtobusu, potem pa še na ladji, je pa res že kar preveč. Zato mi je bila vožnja z železnico mn-o-go ljubša. I S kanto v žepu sem jo mahnil d-om-ov. Vse smo imeli že pripravljeno. Jedli smo kar v v vlake. Smeje smo pričakali brai vlak in se počasi zdrenjali v vag-oin I. razred», Bil je nabito poln... Ne vem kako je bilo to mogoče, toda v kupejih ni bilo praznega mesta. »Poglejmo v II. razred«, sem predlagal, še vedno v upanju, da bom sedel. Arabska pustinja. Na obalnem pod-r_of iu goje žito, dateljeve palme in sladkorni trs. Posvetni poglavar Omana je sultan "aid ifon Taimur. Verski poglavar je ^halib ben Ali. Med sultanovo in ima-T°vo družino so stalna trenja. Sedanji 'hiam se je med prvo svetovno vojno J'Rčkrat uprl očetu Saida ibn Taimura. Leta 1920 je prišlo do sporazuma. Imam sultanu priznal posvetno oblast, sultan Pa imamu versko. Plemena, zvesta ima-*?u; ki žive v pustinjskih in goratih pre-uelih dežele, so dobila nekakšno avto-bomijo. Imam se je • naselil v mestu ^12v‘, ki leži kakih IGO km od Muškata. Sporov pa še ni bilti konec. Leta 1932 k6 zavladal sedanji sultan, ki je (tako °( njegov oče) naklonjen Britancem, yest pogodbi o protektoratu, podpisani Pred 125 leti. Imam pa nikoli ni bil Prijatelj Britancev. Že leta 1923, ko je ,ce sedanjega sultana podpisal z Bri-,auci pogodbo, s katero se je zavezal, da 0 le britanskim petrolejskim družbam °'-’o]jeval izkoriščanje naftnih polj v manu. se je resno sporekel z njim. — ni hotel podpisati te pogodbe. Od . je vztrajno odklanjal vse ponudbe iiK -nsk,'h družb. Ba bi jim škodoval, i" ‘zrinil iz dežele, je dovolil ameriški ružbi ARAMCO raziskovanje in izko-Scanje naftnih polj 7 Omanu, j, Medtem je prišle do spopada v oazi urainn. Ta oaza je na meji med Saud-0 Arabijo, Omanom in Piratsko obalo, .. niej je osem vasi, ki imajo 9090 pre-btyalcev. Med Britanci in Saudsko Ara-se ie vnel spor za to oazo. Britanci trdili, da nikoli ni bila saudska, da Sa STT,Vn' del Omana. Ibn Saud, kralj r, ddske Arabije pa je trdil, da je oaza $0 saudsko upravo že od 1793. leta, da n-., ritanci to priznavali vse dotlej, tan' -er v oazi niso odkrili nafte. Bri-C1 Pa so trdili isto za Saudsko Ara- bijo in pripominjali, da Je za Ibn Sau-dom ameriška družba ARAMCO. — Leta 1952 je prišlo do oboroženega spopada, ki pa se ni končal z zmago Britancev. Spor so predložili arbitražnemu sodišču. Leta 1955 pa so čete Britancem naklonjenega sultana vdrle v oazo in izgnale emirja Turkija, predstavnika oblasti Saudske Arabije. Tedaj se je uprl omanski imam. Proglasil je neodvisnost Omana in odstavil sultana. V Londonu so govorili, da ga podpirata Ibn Saud in družba ARAMCO. Že čez nekaj dni je imam moral bežati. Zatekel se je v Saudsko Arabijo, potoval po arabskih deželah in pripravljal nov upor. In 20. julija letos je kairski radio objavil že omenjeno imamovo sporočilo: »Revolucija, ki je izbruhnila na ozemlju Omana...« Središče upora je Nizva, ki so jo uporniki najprej zavzeli. Od tam so prodrli v mesta Kirk in Buheru Spočetka jim je bila vojna sreča mila. Sultanova vojska, ki jo vodijo britanski oficirji, se je umikala na vsej fronti. V Londonu je zavladalo vznemirjenje. Iz Bahreina, Adena in celo Kenije so poslali nad Oman bombnike. Poročajo o številnih žrtvah v Nizvi in v nekaterih drugih arabskih naseljih. Bombardiranje pa ni ustavilo napredovanja upornikov. Zato so Britanci poslali v Oman svoje čete. Imam pa je pozval arabske dežele, naj mu pomagajo. Zadnja poročila trde, da so uporniške enote obkoljene v Nizvi. Sekretar Arabske lige Hasuna je poslal državam Bandunške konference poročilo, v katerem zahteva, naj pošljejo pomoč omanskim upornikom. V sporočilu pravi, da se uporniki vojskujejo _ za »svojo svobodo in neodvisnost v smislu Ustanovne listine OZN in duha Bandunške konference«. Omanski imam je pozval upornike, naj »nadaljujejo z bojem proti sultanu in njegovim imperialističnim zaveznikom do smrti..,« To je kratek pregled vojnih operacij. Upor v Omanu pa je povzročil tudi živahno diplomatsko dejavnost. Britanski tisk je odkrito obtožil Ibn Sanda (ameriškega človeka) in družbo ARAMCO, da podpirata upornike, jim pošiljata ameriško orožje. Britanski zunanji minister Lloyd je takoj poklical k sebi ameriškega ambasadorja v Londonu, britanski ambasador v VVasliintonu je obiskal Dul-lesa. Tiskovne agencije poročajo, da je Dulles britanskemu ambasadorju izjavil, da je Ibn Saud res dal upornikom ameriško orožje, za kar pa, ameriška vlada ni odgovorna, se pravi, ne more ničesar storiti, da bi mu kaj takega preprečila. Tudi v ameriškem tisku je poudarek na — nafti. O Ibn Saudu pa pišejo, da se zaveda, kaj v tem trenutku pomeni za ameriško politiko na Srednjem vzhodu — in to izkorišča,, da bi uresničil svoj načrt o priključitvi oaze Buraimi in celo vsega Omana. V Kairu, kjer je sedež izgnanega omanskega imama, pa govore o osvobodilnem boju omanskega ljudstva proti britanskim imperialistom in njihovim vazalom ter pozivajo arabske dežele, naj solidarno podpro omanske upornike. Britanci so v (ftnanu nastopili z veliko vojaško močjo in ni izključeno, da bodo upor zatrli. Vendar s tem problem ne bo rešen. Ostal bo britansko-ameriški spor za področja vpliva na Srednjem »• ' du, spor za nafto, spor dveh impe-rializmov in njunih agentov. In ostal bo spor med nacionalno prebujenimi Arabci, ki zahtevajo neodvisnost, in tujci, ki zaradi svojih izkoriščevalnih interesov zatirajo arabsko nacionalno _ gibanje, spor med izkoriščanimi in izkoriščevalci. Zato bomo o Omanu prav gotovo kmalu spet govorili. no. Vprašal sem ga, če na postaji ne vedo koliko prostih mest je v vagonu. Začudeno me je pogledal, kakor da ne bi vedel, o čeim govorim. • »Poglejte, kako neudobno je takole potovati, z otroki, za žene. .sem dejal in kazal na hodnik. »Kaj jaz morem zato,« je mrmral, medtem ko je pregledoval osebno izkaznico in vozovnico, »In vendar,« sem ugovarjal, »plačal sem I. razred. Železnica bj lahko...« Nisem utegnil dokončati stavka, da bi železnica lahko vedela za mesta in ne prodajala kart za zasedena metla. Sprevodnik je samo dejal -»O tem bi lahko že preje razmislili, železnica ne bo namesto vas...« Kratek je bil in odrezav. Kaj nekj bi mi šele dejal, če bi mu povedal, da sem bil že ves teden prav zaradi tega tako zaskrbljen. Ženo je potolažil, da bo v Zagrebu bolje, samo nekoliko prej moramo poiskati vlak. Upanj e na prosto mesto je splahnelo. Bili smo pač že na poti, kaj bj se še jezil. Naš promet je v turistični sezoni že tak. .. in kot kaže ne bo kmalu bolj ši. Pravi promet s kovčki, jokanjem in vpitjem smo doživeli šele v Zagrebu. Srečni smo buli, da smo se stlačili v vagon. Hodnik je bil kar dober. Nobenega pomena ni imela karta. Ničilo važno ali si jo imel ali ne. Celo v zahodno Bosno si se lahko pripeljal brez nje. Ce pa b; bil nekoliko spreten, pa celo v Split. Ljudje so posedli in zavzeli celo prtljažnike. Ko smo po 16 urah vožnje le zagledali morje, so bile pozabljene vse skrbi in vsa jeza je splahnela. Zavore vlaka so zaškripale in Split je sprejel nove turiste... Avtobusi in ladje so bili polni. Sprejelj so nove potnike, kljub gneči, jih je ostalo le malt) v Splitu.., _ SM SKORAJ BI JIM STORIL KRIVICO Vsa čast mesarskemu podjetju »Rog« v Kranjski gori. V Ljubljani dajejo mesarji, kadar kupiš kilogram mesa, le 60 dekagramov mesa in 40 dekagramov kosti. V mesnici v Kranjski gori pa dobiš le 15 do 20 dekagramov kosti. To se mi je dvakrat primerilo, ko sem kupoval meso, in zasluži zato to podjetje vsekakor pohvalo. Imajo morda goveda, ki jih koljejo v Kranjski gori, manj kosti? Vendar nisem prijel peresa zaradi te, v Delavski enotnosti že znane teme: meso, kosti,- potrošnik. Do pisanja me je pripravil neki drug dogodek. To podjetje prodaja meso enkrat na teden > tudi v Gozdu: Tako sem neko soboto kupil pol kil ogrcema govedine in eno kranjsko klobaso. Ker je bilo čistega mesa pol kilograma, sem dobil zraven še okrog 10 dekagramov kosti, kar je zneslo skupaj 160 dinarjev. Kranjska klobasa pa je stala 80 dinarjev. Račun je torej znesel 240 dinarjev. Ko mi je mesar meso tehtal, sern ga vprašal, po čem je kilogram. Po.veidal mi je, da 'ga prodaja po 260 dinarjev. Potlej pa. je računal: 260 in 80 je 340. Plačal sem s petstotakom, vrnil pa mi je le 110 dinarjev. Na mojo pripombo, da mi je dal pet kovačev premalo, mi je teh pet kovačev še dodal. Mesar se je odpeljal v Kranjsko, goro, jaz pa sem šel z mesom domov in presenečeno ugotovil, da se nisem pustil opehariti za pet kovačev, opeharjen pa sem bil za 100 dinarjev, saj je račun znesel 240 dinarjev in ne 340 dinarjev. Naslednjo soboto sem šel spet k mesarju, da bi mit povedal. Niti najmanj nisem pričakoval, da bom dobil tistih sto dinarjev nazaj. In glej, ni se mi bilo treba dosti pregovarjati, sto dinarjev sem dobil nazaj in pri tem nisem imel občutka, da bi se tovariš spomnil,. kako je bilo prejšnjo soboto. »Prav lahko, da sem se zmotil. Vsak se lahko zmoti,« je dejal. Res, vsak se lahko zmoti, in naj bom v tem primeru optimist in naj postavim ravnanje tega tovariša za vzgled, čeprav me je ves teden precej kuhalo in sem rekel marsikatero pikro na račun mesarjev. Skoraj bi jim storil krivico. V. 3, VSEM V VZGLED Dne 27. julija 1957 zjutraj se je oseminšestdeset- * letna žena upokojenca Železarne Štore, tovarišica Terezija Goleč, doma iz Javornika številka 22. pri Svetini nad Štorami, odpravila na pot po raznih opravkih v Celje. Tega dne je bil njen najvažnejši opravek, da kupi svoji družini radioaparat (delno v gotovini in delno na potrošniški kredit). V ta namen je vzela s seboj listnico z osebnimi dokumenti in gotovino v znesku 22.000 dinarjev. V srečnem pričakovanju, da bo končno dobila radioaparat, je bila nekoliko raztresena in med potjo izgubila listnico z denarjem vred. Toda to listnico z denarjem je našel pošteni najditelj tovariš ALOJZ ARHAR, doma iz Javornika, je denar v kratkem času vrnil lastnici. Glede na to, da je kar mnogo primerov, ko naši državljani izgubijo denar ali kake druge vrednostne papirje in le-te večkrat ne dobijo nazaj, vse prebivalstvo tega kraja, še bolj pa lastnica postavljajo vaditelja za vzgled in se mu toplo zahvaljujejo. - M. TUDI KOLEKTIV MJ IMA BESEDO Sprejemanje in odpuščanje pri zadrugah in njihovih podjetjih zaposlenih ljudi bi se vsekakor dalo bolje urediti. O vsem tem sklepa in to potrjuje zadružni upravni odbor. Ta dtutikrat ne pozna, niti ne more poznati vseh problemov, ki se tam pojavljajo. Kaj ne bi bilo bolje in v skladu z našimi načeli delavskega in družbenega upravljanja, če bi bila ta podjetja pri tem samostojna in bi o teh vprašanjih kolektivi sami odločali, razen seveda za vodilna mesta? Sindikalne organizacije v KZ sicer pri tem sodelujejo, toda glavna odločitev je v rokah zadružnega upravnega odbora, ki izgublja na ta način dosti časa, namesto, da bi se bavil s svojimi nalogami v kmetijstvu itd. Ne vem, iz kakšnih razlogov je potrebno v KZ omejevati pravice neposrednih delavcev pri upravljanju, pri reševanju tarifne politike in tudi pri sprejemanju ter odpuščanju delavcev. Menim, da bi v tem primeru kazalo zadružna obrtna in trgovinska podjetja osamosvojiti, jim dati organe upravljanja ter jim tajio omogočiti njihov samostojni razvoj. Tako je tudi mnenje tistih, ki so v zadrugah zaposleni. Mislim, tovariš urednik, da so taki in podobni pojavi prav gotovo tudi v ostalih zadrugah in da jih bo prej ali slej potrebno začeti zdraviti. Jaz sem tu navedel le tiste, ki jih poznam iz naše okolice. V. L. VSE ZA TURIZEM! Bil sem na dopustu v Gozdu Martuljku prav v Ustih pasjih dneh, ko je vročinski val segel tudi v Zgornjo savsko dolino. Rad bi se šel kam kopat. Toda kam? Tam pri mladinskem okrevališču v Gozdu imajo bazen, pa ne priporočajo kopanja v njem. Vsaj okre-vancem iz doma »Staneta Rozmana« je kopanje v njem prepovedano. Edino kopališče je »Jasna« pod hotelom »Erika« v Kranjski gori. To pa je zaprto vso sezono in nič ne kaže, da bo letos sploh odprto. Vode v bazenu je komaj do kolen in se nihče ne koplje. Pravijo, da bazen pušča in da bi ga bilo treba popraviti, denarja pa ni. Videl sem pa, da je restavracija pri bazenu odprta, le nihče se tam ne ustavi, saj je blizu hotel »Erika« in gre vsak raje tja. Očitno je torej, da bo imelo gostinsko podjetje, ki vzdržuje ta bife, zgubo, ki jo bo moral pač nekdo plačati. Tako je torej Kranjska gora brez kopališča, ki bi se ga dalo za mal denar popraviti. Turizmu v Zgornji savski dolini to vsekakor ni v prid. Ali pa nekaj drugega! V Gozdu je ena sama gostilna in še ta je privatna. Menda je edino načelo te gostilne, da te oderejo do kože, saj računajo hrano, kolikor se jim pač zdi in dostikrat moraš še lačen od mize. Koliko natezanja pa je bilo, da so končno dovolili zasebniku, ki ie lastnik bivšega hotela »Špik«, da je odprl tujske sobe in da je smel kuhati hrano! Zdaj bo vsaj malo konkurence. Istočasno pa ne puste, da bi prodajal hrano tudi dom »Staneta Rozmana«. Sprva je bilo slišati, da tega ne pusti Republiški zavod za socialno zavarovanje, ki je ta dom prevzel. Zdaj pa govore v Gozdu, da je gostinstvo na Jesenicah .tisto, ki tega ne pusti. V tem domu dobiš za isti denar kot pri »Jožici« vsaj pošteno in izdatno hrano, saj je na Srnednji vrh, kjer je dom Počitniške zveze le predaleč in kjer stane pension kljub daljšemu prevozu, le 450 dinarjev (skoraj polovica manj kot v Gozdu). Ne, s pospeševanjem turizma v tem enem Izmed najlep_.fi krajev v Sloveniji se res ne moremo pohvaliti. ■ V. P. »DELAVSKA ENOTNOST« SOCIALNA POLITIKA 8. avgusta 1957 $ ST. S8 D PISMO IZ KOPRA O ZDRAVSTVENI SLUŽBI ŽELEZNIČARJEV h mitu zlrmtra sitih Or O K I NA OTROŠKI DODATEK N. V., Dolga Brda: Čeprav ste oproščeni davkov za zemljo, ki jo imate in ki je splošno ljudsko premoženje, so Vam zmanjšali otroški dodatek, lani februarja pa spet priznali v polnem znesku za Vaših pet otrok. Smatrate, da imate pravico do povračila razlike. — Odgovor: Uredba o otroškem dodatku ne daje pravne možnosti zahtevati razliko za tako dobo za nazaj. Vaš zahtevek bi bil zato zavrnjen. C. I., Preserje: Kij uto temu, da ste pravilno in pravočasno prijavili, da je s septembrom 1854. leta zaradi končane šole in prakse najstarejša hčerka nastopila službo in zanjo otroškega dodatka niste več prejemali, ste dobili od zavoda za socialno zavarovanje nalog, da morate plačati preveč prejete dodatke. Ali morate kljub temiu povrniti zahtevani znesek? — Odgovor: Če je res, kar zatrjujete v svojem pismu in imate dokaze, da ste v redu prijavili vse nastale spremembe in torej tudi pravočasno, tako da je krivda za preveč izplačani znesek otroških dodatkov na strani zavoda, potem odklonite izplačilo zahtevanega zneska in pustite, da Vas zavod toži. Pred sodiščem pa boste morali predložiti dokaze o tem, da ste Vi opravili svoje dolžnosti glede prijavljanja in ste torej zavodu pravočasno dali na razpolago vse potrebne podatke za pravilno odločanje o višini otroškega dodatka, do katerega ste upravičeni. Če takih dokazov nimate, potem boste uspeli, ako se bo zavod sploh odločil za tožbo. Zgolj na odločbo pa ni noben zavarovanec dolžan vračati že prejete dodatke. O tem dokončno odloči sodišče na podlagi tožbe, ki jo vloži zavod, ako zavarovanec odkloni povračilo. Uslužbencu zavoda, ki je. Vaš ugovor zavrnil s tem, da so zanj merodajna navodila, ne pa predpisi, pa povejte, da J« dolžan delati po pravnih predpisih, sicer odgovarja disciplinsko, materialno in lahko tudi kazensko. Ni izključeno, da je ta sam kriv m ker ve, da je za storjeno napako odgovoren, hoče sedaj na tak način doseči popravek. Lahko se pa zoper prejeto odločbo pritožite poprej tudi na republiški zavod za socialno zavarovanje. DOPUST B. A., Ljubljana: Ze poldrugo leto ste zaposleni kot honorarni čistilec cest. Ali imate pravico do letnega dopusta? — Odgovor: Predvsem naj pripomnimo, da si ne moremo predstavljati »honorarnega« čistilca cest. Ste delavec in ste ne glede na to, kako Vas imenujejo, delavec v rednem delovnem razmerju. Ker traja to razmerje že več kot 11 mesecev, imate pravico do rednega letnega dopusta. C. I., Preserje: Junija letos ste dobili odločbo, s katero so Vam sporočili, da imate letos 30 delovnih dni rednega letnega dopusta. Julija pa so odločbo spremenili, tako da so Vam .priznali samo 26 delovnih dni dopusta. Spremembo so utemeljili s tem, da je prva odločba nezakonita. Teh sprememb ni bilo pri ostalih, ki so dobili manj kot 30 delovnih dni rednega dopusta. — Odgovor: Se vedno velja uredba o plačanem letnem dopustu in v njej je predpisano, da se določa trajanje rednega letnega dopusta v okviru od 14 do 30 dni. Trajanje dopusta se torej še vedno določa po koledarskih in ne po delovnih dnevih. To določilo velja seveda ne glede na to, kaj določa Vaš tarifni pravilnik, tembolj, ker določbe o rednem letnem dopustu sploh ne spadajo v tarifni pravilnik, kajti ta ureja samo plačevanje in pravico do plače. Torej je podjetje pravilno ravnalo, ko je izmenjalo prvotno odločbo, ki res ni bila v skladu s cit. uredbo. Seveda pa je bilo podjetje dolžno popraviti to napako vsem in ne samo tistim, ki jim je prvotno priznalo 30 delovnih namesto koledarskih dni. Za vse velja namreč samo ta uredba. PLAČEVANJE V. M., Maribor: Eno je mnenje o tem, kako naj bi se plačevalo nočno delo, drugo je predpis, ki je obvezen tudi za tiste, ki imajo sicer drugačno mnenje. Po tem predpisu se obračuna nočno delo tako, da se za delo v času od 22. do'-5. ure obračuna plača z 12.5% povišano tarifno postavko. Vsekakor je možna razprava o tem, ali je taka ureditev najbolj primerna. Deloma drži Vaša utemeljitev, da je nočno delo napornejše za vse enako, ne glede na tarifno postavko, toda za sedaj ni bilo druge rešitve, kot je uveljavljena v uredbi o plačah delavcev gospodarskih organizacij. H. J., Senožeče: Z delovnega mesta s tarifno postavko 52 din ste bili premeščeni na delovno mesto oddelkovodje s tarifno postavko 55 din na uro. Čez dober mesec dni ste bili premeščeni na prejšnje delovno mesto. Toda to pot so vam priznali s4mo JO dinarjev tarifne postavke. — Odgovor: Zadevo je sicer možno vsestransko tehtno presoditi na podlagi — tarifnega pravilnika. Vsekakor pa menimo, da uprava gospodarske organizacije ni ravnala pravilno, ko Vam je priznala za delo na istem delovnem mestu pred premestitvijo na delovno mesto oddelkovodje nižjo tarifno postavko, ki je nižja, kot ste jo imeli prej. Delovno mesto oddelkovodje je vodilno mesto in položaj, zato ne bi mogli zahtevati na sedanjem mestu isto tarifno postavko. Menimo pa, da bi Vam morali priznati ob vrnitvi na prejšnje delovno mesto tarifno postavko 52 dinarjev. Manj bi vam lahko dali samo, če bi bil proti Vam izveden disciplinski postopek in izrečena disciplinska kazen premestitve na nižje delovno mesto. Pa še v tem primeru bi morali določiti rok za prejemanje plače po znižani tarifni postavki najdalj treh mesece^, potem pa bi morali prejemati po 52 dinarjev na uro. Priporočamo, da se obrnete na pristojno inšpekcijo dela. Pa tudi pritožba na upravni odibor podjetja je priporočljiva. VSEM KOLEKTIVOM LESNIH INDUSTRIJSKIH PODJETIJ, SINDIKALNIM ORGANIZACIJAM, DELAVSKIM SVETOM in VODSTVOM PODJETIJ Dne 6. avgusta ob peti uri zjutraj je uničil požar večino obrata lesnega obrata v Logatcu. Obračamo sc na vse sindikalne organizacije in vodstva lesnih podjetij Slovenije, da pomagajo pri popravilu delno zgorelih strojev ali pa priskočijo na pomoč s stroji, ki so v njihovih podjetjih še neizkoriščeni, tako da bi delovni kolektiv lahko začel čimprej s ponovno proizvodnjo v zasilnih prostorih. REPUBLIŠKI ODBOR sindikata lesnih delavcev Slovenije V tovarni pletenin in čipk »Rašica« v Gameijah pri Ljubljani so zaposlene predvsem žene, moške pa zaposlujejo, da bodo zamenjali žene pri nočnem delu. Kupili so avtobus, organizirali počitniško letovanje, tovarna se širi. Na dvorišču urejajo park, nimajo pa denarja za dokončno ureditev delavnic. V teh so betonska tla in si delavke pomagajo tako, da si dajo deske pod noge. Medtem ko, so za opisovanje problematike naše splošne zdravstvene službe porabili potoke tiskarskega črnila, ni bilo minog-o napisanega o zdravstveni službi železničarjev - vsaj v Sloveniji ne. Ali res ni nobenih problemov na tem področju ali pa se nihče ne prizadeva, da hi se ta služba izboljšala. Občutek imam, da je ta služba pire več zaprta sama vase in da se njeni predstavniki ne družijo s predstavniki ostale zdravstvene službe. Vprašujem se, ali je umestno, da je ta služba tako točena od ostale zdravstvene službe? Ali se ne bi kazalo držati tudi v tem primeru načela o enotnosti zdravstvene službe in o enotnosti socialnega zavarovanj-a. Dejstva, da imajo v drugih državah železničarji lastno zdravstveno službo bi ne mogli smatrati kot odločilno. Pr,; nas ima socialno zavarovanje in javno zdravstvo svojo specifično organizacijo, za katero se že ogrevajo mnogi javni delavci drugih držav, če bi šli po pot; okrnitve sistema enotnosti, bi se lahko oglasili tud; predstavniki drugih poklicev in bi zahtevali ugodnosti in razlike zase. Nameščenci so na priim er imeli pred vojno svojo lastno bolniško blagajno »Merkur«, katera je nudila svojim članom znatno boljšo zdravstveno službo, kot jo je nudil bivši Okrožni urad za zavarovanje delavcev svojim članom. Ta služba je bila za nameščence boljiše, ker so vsled pogojev dela pri nameščencih obolenja redkejša in je bilo zato lahko (zdravljenje le-teh mnogo boljše. In vendar ne pride uslužbencem danes niti na misel, da bi se borili za ločeno socialno zavarovanje in ločeno zdravstveno službo. Pa še nekaj. Ali ni točena, zdravstvena služba dražja od skupne? Posebno pride to do izraza v manjših krajih. Vzemimo n. pr. Divačo. Tu je okrog P00 zavarovancev železničarjev in še toliko ostalih. Za droge se danes gradi sodoben zdrav- stveni dom, medtem ko bodo železničarji obdržali dosedanj o skromno ambulanto. Ali ne bi lahko en zdravstveni diom z enim imstrumentariem itd. služil potrebam vsega tamošnjega prebivalstva? Za zgraditev tega zdravstvenega doma je dalo socialno zavarovanje okroglo 12 milijonov dinarjev. V te sklade so v dokajšnji meri prispevali tudi železničarji s svojimi plačnimi skladi, a neposredne koristi od tega zdravstvenega doma ne bodo imeli nobene. V Postojni se Občinski ljudski odbor, socialno zavarovanje in množične organizacije že vrsto let borijo za dostojen zdravstveni dom. Z združenimi .močmi in z dokajšnjimi finančnimi sredstva so že prišli precej daleč in upravičeno upamo, da bo ta služba diokaj zboljšana. Rentgenska oprema .laboratorij !a, niovii čn-štmmentarji za zobno ambulanto Itd,.. vse to je bilo nabavljeno s sredstvi socialnega zavarovanja in ObLO za potrebe 37 DELOVNIH FAZ Pod obdobnimi socialnimi dajatvami razumemo starostne, invalidske in družinske pokojnine, civilne in vojaške invalidnine ter razne podpore socialno ogroženim osebafcn. Sem bi spadale seveda tudi podpore začasno nezaposlenim, toda le-teh ne bomo obravnavali zaradi njihove začasnosti in drugih posebnosti. Vse te dajatve imajo skupno to, da so izplačljive ob istem terminu v dolgi dobi v enakem znesku. Postopek pri izplačevanju teli dajatev je ne samo različen, ampak tudi zelo zamotan, zamuden in vezan z nerazmerno velikimi stroški, ki v glavnem bremene koristnike. Želel bi prikazati način, kako bi se lahko likvidacijo in Izplačevanje vseh teh dajatev poenostavilo. če zasledujemo točno po vrsti tek likvidacijskega in izplačilnega postopka pri pokojninah, bomo ugotovili pri Zavodu za socialno zavarovanje 11, pri banki 11 in pri pošti 15, to-rej skupaj 37 delovnih faz. To kaže kako je to zelo zamotan in zamuden posel z morda več obdelanimi fazami, kakor jih ima Litostroj pri izdelavi turbine za hidrocentralo. To je res hud porod z mnogimi popadki in ob sodelovanju kar treh babic. Postopek pri izplačevanju vojaških invalidnin se razvija ravno v nasprotni smeri s samo nekoliko manj fazami. Druga značilna razlika je. da zdrav upokojenec dob? s vej o pokojnino na domu v postelji, dočim mora vojaški invalid z bergljami v vrsti čakati pred poštnim okencem. Stroški pri pokojninah so tile: bi anket čekovne nakaznice 4 Cin, plača likviclantu povprečno 12.000 dinarjev računajoč za vsakih 1000 upokojencev po enega s prispevkom za socialno zavarovanje in za stanovanjski fond po 17 din, bančna manipulacijska liaksa 19 dinarjev, razni materialni stroški 1 din, skupaj 32 din. Ti stroški bremenijo OZSZ. Upokojenci plačujejo izplačevglnino po višini zneska 35 d,in oziroma 55 din, povprečno po 40 din. Za vojaške invalide plača stroške Svet za socialno varstvo LRS pavšalno. Na območju ljubljanske pošte z 58 dostavnimi okoliši je okoli 18.000 upokojencev Na en dostavni okoliš odpade torej 12.400 dih izplačevainine. Toliko povprečno znaša plača enega pismonoše. Ali z drugimi besedami povedano: Vse ljubljanske pismonoše plačajo za njihovo trodnevno izplačevanje ki ga opravljajo mimogrede z ostaio poštno dostavo, za celi mesec ljubljanski -upokojenci. Svoj čas je bilo izplačevanje popolnoma prosto, potem je bila uvedena izplačevalnina pavšalno po 5 din, pred nekaj leti pa se je skoraj j podeseterila. Upokojenci so upravičeno začeli kritizirati to visoko izplačnino in bile so sprejemane na občnih zborih društva in podružnic razne resolucije in po d vzet e intervencije. Jeseniška podružnica je pred dvema letoma sprejela sklep, naj bi se izplačnina obrnila v korist gradnje upokojenskih domov. Mariborski OZSZ je poleti 1955 sklenil, da prevzame izplačnine v svoje breme. Isto le sklenil lani ljubljanski OZSZ. Toda vse to je nekje obtičalo ali pa ni dobilo višjega odobrenja. Eno pa je gotovo, da poštna uprava ne more izplačnin niti znižati niti ukiniti vse dotlej, dokler se pokojnine izplačujejo po istem postopku In z istimi formularji kakor ostala Čekovna nakazila, ker ni poštna uprava niti upravičena n;*i dolžna ugotavljati namen izplačila. Pri uporabi tarife je zanjo merodajna edino višina nakazanega zneska. Sedanji izplačilni postopek datira že od začetka našega stoletja in je bil pravo olajšanje za likvidaturo in za upokojence, kajti poprej je moral upokojenec vsak mesec priti s kolkova-no pobotnico k davkariji Takrat je bil upokojenec, skoraj bi rekli, bela vrana. Sedaj pa stoji napram aktivnim z l:4 in čpz 25 let se bo razmerje še dvignilo. Tako smo opisali sedanje dejansko stanje, ki vsiljuje vprašanje, če in kako bi se dala zadeva bolje urediti. Oglejmo si najprej likvidacijo pokojnin. Sedaj se vrši individualna likvidacija redno vsaki mesec ne glede, če je kaka sprememba ali ne. To pa je popolnoma odveč Zadostuje samo likvidacija sprememb. Ce računamo, da ne pride individualnih spre-mebnih slučaiev (upokojitev, smrt) niti za 2*/» skupnega števila upokojencev, in če ta odstotek povišamo za spremembne slučaje pri otroških dodatkih, odbitkih za oskrbo v stacionarnih zdravstvenih .zavodih in za po-, trošntške kredite na 5 odstotkov, potem je jasno, da je likvidacija v 95 odstotkih nespremenjenih primerov popolnoma nepotrebna. čemu ploha nakaznic vsaki mesec z istimi zneski in naslovi? Zakaj se ne bi izplačevalo upokojencem na !cti način kot aktivnim, 1.1 s plačilnimi seznami? Tako bi dobili samo eno delovno fazo (namesto tistih 37). PREDEN PREJMEŠ POKOJNINO Pet neomajljivih stebrov, na katerih moramo zgraditi naš likvidacijsko izplačilni sistem ne samo za pokojnine, ampak tudi za ostale periodične socialne dajatve je: 1. dolgotrajna periodičnost, 2. plačljivost ob Istem terminu, 3. redka osebna in splošna spremenljivost, 4. velika masovnost in 5. redko preseljevanje. To so stvarne podlage, ki zahtevajo, da napravimo prelom s proceduro, ki je bila v starih časih dokaj dobra, ki pa Je sedaj postala pravi anahronizem. S tem v zvezi poglejmo vprašanje izgradnje in finansiranje domov upokojencev, zaenkrat vsaj na sedežih okrajev. Ti domovi bl morali imeti prioriteto pri stanovanjski izgradnji. Toda kdo naj finansira izgradnjo, nabavi potrebno opremo in prevzame upravljanje teh domov? Do danes ni sredstev za to — v nobenih fondih. Upokojenci plačujejo mesečno po 40 din izplačnine, OZSZ ima z vsakim upokojencem 32 din stroškov, skupno torej 72 din. Dejanski stroški za likvidacijo in izplačevanje po reformiranem postopku nikakor ne bi presegli zneska po 12 din. Razliko med sedanjimi in bodočimi stroški po M din bl se lahko dajali v sklad za zidavo upokojenskih domov. Drugi vir bi bil, da se potom razpisa opozorijo na prioritetni sprejem v dom oni upokojenci, ki bi lahko založili kot posojilo prSblSžno vsoto, ki predvidoma odgovarja eni četrtini gradbenih stroškov za eno sobo. Na isti način bi sc mogla zajamčiti prioriteta podjetja za svoje delavce in uslužbence, ki so že šli ali pa bodo šli v bližji bodočnosti v pokoj, pa zasedajo še stanovanja v zgradbah podjetij. .Jasno je. da ti domovi ne morejo biti komunalne socialne ustanove, ki se subvencionirajo iz javnih sredstev. Njih upravljanje bi moralo sloneti na ekonomski bazi v rokah močne organizacije. Morda bi to bila okrajna zadruga upokojencev (OZU) osnovana na temelju splošnega zadružnega zakona iz leta 1946? 1. Nastopala bi kot investitor pri gradnji upokojenskih domov, 2. upravljala te domove, 3. da upravljajo v domovih nastanjena svoja podjetja (zadružna restavracija, eventualna trgovina z živili), 4. da upravljajo posmrtninski sklad upokojencev, ki je sedaj pod okriljem društva upokojencev in 5.' da imajo v sestavu zadruge likvidaturo, ki bi opravljala razne posle za stanovalce. Dohodki zadruge bi bili poleg najemnine domskih stanovalcev še čisti dobiček zadružnih podjetij, manipulativne takse likvidature za izvršene likvidacijske spremembe in izplačnine pokojnin v višini poštne tarife za izplačilo čekovnih nakaznic in morda še provizije n ukazovale‘iv periodičnih socialnih dajatev (OZSZ, OLO in ObLO) kakor tudi provizije podjetij in zavodov za vse v naprej pogodbeno dogovorjeni približni višini stroškov, za kolikor bi bili nakazovale!, podjetja in zavodi razbremenjeni, kot odškodnina za prevzete posle likvidacije in inkasa in končno še obresti od naložb. Cisti dohodek zadruge po odbitku približno potrebne vsote za izvrševanje posojilne službe bi se mesečno nalagal v fond za Izgradnjo doma. Kot pomožni organi zadružne likvidature v Izplačilnem postopku bi prišli v poštev mlajši upokojenci. vajeni računsko-blagaj-niških poslov, po priporočilu društvenih podružnic. Takih je med upokojenci več kot dovolj. Le-ti bi izplačevali po plačilnem seznamu proti primernemu honorarju po številu izplačanih postavk v za to vnaprej določenih izplače-vnlnicah, ki bl bile angažirane za vsakega prvega v mesecu, in sicer v času neuporabe za namensko svrho. Kot izplačevainine bi prišle v poštev v mestih prvenstveno delavsko uslužbenske restavracije alj pa dvorane terenskih organizacij, na periferiji in na deželi pa razni domovi in posebne gostilniške sobe. Predhodno je treba izvesti ulično odnosno krajevno rajonizacljo tako, da bi en izplačilni okoliš zajel v mestih od 300 do 400 upokojencev, na deželi pa tudi manj. Toliko jih en količkaj spreten izplačevalec lahko Izplača v 6 urah. Za one upokojence, ki žive posamezno na deželi in so radi prometnih zvez težje dosegljivi — morda bi jih bilo kakih sto — se lahko obdrži dosedanji izplačilni postopek. Bistvena je zaenkrat samo načelna odločitev OZSZ, če bi bili pripravljeni prepustiti likvidacijo in izplačilne posle v samoupravljanje upokojencem in njihovih okrajnih zadrug, oziroma likvidatur in izplačilnih funkcionarjev. V pritrdilnem slučaju nastane seveda drugo načelno vprašanje, na katerega hi morali odgovoriti upokojenci po svojih okrajnih društvenih odborih, če bi bili pripravljeni ustanoviti take zadruge z opisanim delokrogom. Težko hi bilo dvomiti, da se ne bi upokojenci oprijeli te zamisli. Tisti denar, ki ga sedaj izdajajo za ornih 37 nepotrebnih manipulacij, nudi dovoljna sredstva za postavitev večjega doma in kakor tudi za poznejše izvrševanje anuitetne službe tako, da ni treba za rentabilnost posegati po kakih ekonomskih cenah najemnin. Ivan Madronič vsega tamkajšnjega prebivale siva. Nujno pa je potrebno dograditi traM, v katerem bi dobila svoj sedeš preventivna zdravstvena služba (posvetovalnica za matere, šolski dispanzer itd), katera bi služila vsem prebivalcem lin torej tudi železničarjem. Le-ti pa si pripravljajo v Postojni novo ambulanto samo z3 železničarje, talko da bosta ena j,n droga služba pomanjkljivi. Zakaj hi ne združili vsa sredstva in postavili enotno in močno zdravstveno službo? Enotna zdravstvena služba daje možnost boljše organizaci-■ je dežurne službe z vsemi zdravniki občine, pošiljanje bolnikov - želeeničarev n;a rent-genizirainjie v splošno javno ambulanto 'iitid. Posebna vprašanja se pojavljajo v večini občin koprskega okraja (Pivka, Ilirska Bistrica, Kozina ‘im Sežana). O vseh teh zadevah k bild govora na svetu za zdravstvo OLO Koper, na skupščini socialnega zavarovanja podružnica Sežana itd. Na tej poslednji so se člianii skupščine - železničarji izjavili za enotno zdravstveno službo. Po mojem mnenju bl morala biti vsiaj v manjših krajih zdravstvena služba enotna. Morda obstajajo razlogi za samostojnost zdravstvene službe železničarjev v večjih centrih (Ljubljana, Maribor) prepričan pa sem, dia ta razdrobljenost V manjših krajih nikomur ne koristi. Danes imamo v naših zdravstvenih ustanovah "družbeno upravljanje. Alko imenujemo v zdravstvene ustanove primerno število železničarjev ni nikake bojazni, da hi ne bile njihove upravičene zahteve v polni mori upoštevane. Bogomil Bitežnik Higiensko-tehniška zaščita se je zadnje čase tudi v gradbeništvu znatno zboljšala. Vendar je še vedno preveč nesreč. Največ zaradi lastne neprevidnosti. Delavci vse premalo resno jemljejo navodila in opozorila delovodij. Dne 13. julija se je na Megra-dovem gradbišču ob Linhartovi cesti pri Zalah smrtno ponesrečil 28-letni Ras in Huskič iz To-dorova. Zaposlen je bil pri mešalcu. Izklopil je električno stikalo, vtikalo pa pustil v vtikaču. Žica je visela čez desko in ko se je po neprevidnosti dotaknil z ret:o stikala, ga je ubil električni tok. Tudi takojšnja pomoč in umetno dihanje nista več^pomagala. Ko bi pravilno izklopil vtikalo in s tem prekinil električni tok, bi se nesreča ne primerila. To je prav tako, kot če bi gospodinja iz kuhalnika ali likalnika vzela stikalo In pustila prosto viseti vrvico, katere vtikalo je še vedno priključeno na tok. Ce bi prijela stikalo, četudi po nesreči ali neprevidnosti, bi bila nesreča tu. Zatorej tudi gospodinje pri elektriki — pozor! Huskič je bil pri podjetju zaposlen nad tri leta in je bil na nevarnost opozorjen. Ni se pa za opozorilo zmenil. Naj še' omenim, da je bil pokojni Huskič na stroške podjetja »Me-grad« 15. t. m. prepeljan v svoj rojstni kraj Todorovo. Naj mU bo domača grada lahka! I. B- GOSPODINJE. - PRUETNO PRESENEČENJE KIH l (ISTIMI ZA KOVNE ISSTEKLir JUGOSLOVANI V OKTOBRSKI REVOLUCIJI TRIJE LEPI SPOMINI NIKOLE GRULOVIČA pus. Nato je srdito napadel izvršilni odbor in vodilne tovariše. Trdil je, da so t Oh 46-Ietnici Oktobrske revolucije bo založniško podjetje »Prosveta« v Beogradu objavilo knjigo Nikole Gruloviča, predsednika Republiškega zbora Ljudske skupščine Srbije, pod naslovom »Jugoslovani v Oktobrski revoluciji«. Tovariš Grulovlč je bil očividec oktobrskih dogodkov in eden najvidnejših političnih voditeljev in organizatorjev jugoslovanskih revolucijskih oddelkov v Rusiji. Zato je živi vir mnogih avtentičnih in doslej če neznanih podatkov ne le o teh oddelkih, temveč tudi o Revoluciji. S posebnim veseljem se tovariš Gru-lovič spominja treh dogodkov iz tega obdobja: proslave 1. maja 1817. leta v VoZnesensku, izgona pravoslavnega popa in kor. t ra revolucijske« a agitatorja iz taborišča jugoslovanskih ujetnikov v Varnici konec maja 1917 in končno, kako je Tretji jugoslovanski odred (komandant cdrega je bil on sam) zavzel postajo Rovna. • Ze pred 1. majem 1917 sl Je poveljstvo Prostovoljnega korpusa prizadevalo, da bi preprečilo udeležbo srbskih vojakov pri proslavi dneva mednarodne delavske solidarnosti. Zato je 15 dni pred proslavo komandant Prve srbske prostovoljske divizije ukazal, naj se del enot preseli iz voznesenska v okoliške kraje. Dva dni pozneje je bilo razglašeno izredno stanje »zaradi ohranitve reda in miru« v Prvi srbski prostovoljski diviziji in ustanovili so začasno posebno policijsko poveljstvo. Vse to pa ni zmedlo člane vojaškega sveta, ki Je že bil ustanovljen. Svet je sklenil, da bodo vojaki sodelovali pri proslavi. • Dne l. maja je prikorakala kolona.srbskih vojakov, razdeljena po vodih, četah in bataljonih, z rdečimi zastavami v mesto. Na čelu je stopal najstarejši narednik in vidni politični delavec Maksim Ustavili so se pred štabom divizije in poslali delegacijo pod vodstvom Canka h komandantu divizije polkovniku Jo-sifoviču. Delegacija je zahtevala, naj prekliče ukaz o izrednem stanju, dopusti udeležbo vojakov pri prvomajski proslavi, umakne enote iz mestne oko- lice in dovoli svobodne volitve v vojaški svet Čeprav zelo nerad, je moral komandant privoliti v to, da bo razveljavil svoje ukaze, ln obljubiti, da bo zahtevo o volitvah predložil poveljstvu korpusa. Velike manifestacije so se začele ob 9. uri dopoldne. Razen zastopnikov delavskih in družbenih organizacij, puških vojakov in prebivalstva so se jih udeležili tudi srbski vojaki. Na množičnem mitingu, ki je bil istega dne dopoldne na glavnem trgu, je govoril v imenu srbskih vojakov Nikola Grulovič. Med drugim je dejal: »V imenu Jugoslovanskega proletariata, delavcev in kmetov, ki so zbrani tukaj v Rusiji ln v srbski vojski in ki pripadajo revolucionarnemu gibanju, vas prisrčno pozdravljam in izražam našo revolucionarno solidarnost z vami. Mi Jugoslovani smo srečni, ker imamo priložnost, da lahko tukaj v Rusiji proslavimo mednarodni delavski praznik skupaj z vami.« Ko se tovariš Grulovič zdaj spominja teh dogodkov, pravi: »Zame je bil to res prvi maj. ki smo ga slavili, ne da bl nas nadlegovali orožniki in policija.« * Konec maja 1817 so ruske vojaške in politične oblasti priznale srbskim vojakom iz taborišča v Varnici isti položaj in pravice, kot so jih imeli ruski vojaki. Vojaški svet in njegov izvršni odbor sta dobila iste zakonske pravice, kot so jih imeli podobni organi v ruski vojski. Pri vsem tem pa štab korpusa in srbsko poslaništvo nista dala »desidentom« (vojakom, ki niso hoteli ostati v korpusu) niti trenutka miru. »Nenehno so kovali laži in klevete proti nam.« pravi tovariš Grulovič. »in pošiljali pritožbe vsem ruskim vojaškim oblastem, ki so se ukvarjale z našim vprašanjem. Izmišljali so si, kar Jim je pač prišlo na um, in so bili pri tem zelo brezobzirni.« Tovariš Grulovič se spominja, da so jim razen drugih agitatorjev, ki naj bi vplivali na njihovo vrnitev v korpus, poslali tudi nekega pravoslavnega popa. Ta Je najprej dejal, da Je prišel kot dober pastir pomagat ujetnikom in svetovat Srbom — junakom iz Dobrudže, naj se otresejo predsodkov in vrnejo v kor- le-ti skupaj s »sovražnimi boljševiškimi agenti« zastrupili s svojo propagando tudi druge vojake. O boljševlkih je govoril, »da so jih Nemci pripeljali v zaprtih vagonih«, da bi s svojo agitacijo izdali in uničili Rusijo. Vsi tisti, ki so se pritoževali pri višjem poveljstvu, so storili s tem le uslugo sovražniku. Popu Je odgovoril tovariš Grulovič in poudaril, da takih »svetovalcev« srbski vojaki ne potrebujejo. Pozval Je vojake, ki so jih oficirji zaradi neznatnih stvapi ostro kaznovali in celo fizično mučili, nai popu povedo vse to in ga pouče o »noVi zgodovini prostovoljcev srbskega korpusa«. Vse to je popa-agitatorja tako preplašilo, da je brez slovesa izginil, v strahu, da ga razjarjeni vojaki ne bi pretepli. Ob spominu na ta dogodek je tovariš Grulovič pripomnil: »Potem se je število agitatorjev zelo zmanjšalo. Zgodba o popovi neuspeli pridigi se Je namreč kmalu razširila, daleč naokrog.« * Dne 29. februarja 1918 Je bil na železniški postaji Polt a vi ustanovljen Tretji jugoslovanski odred Rdeče garde. Prvi komandant odreda je bil tovariš Grulovič. komisar pa Sava Lavič. še danes se tovariš Grulovič z veseljem spominja prve zmage tega odreda. »Kmalu po ustanovitvi odreda nam je vojaški komisar Severne Ukrajine Grl-njevlč naročil, naj očistimo železniško progo Romadan—Rovn a—Bahmač—Kono-top. ki so jo držali Nemci in belogardisti. V Rovnl sta bila takrat dva nemška in en belogardistični, eskadron konjenice, nemška glavnina pa se je zadrževala nedaleč od Cemlgova. Sklenili smo, da bomo -osvojili Rovno, toda bilo nas je premalo. Zato smo se poslužili zvijače. Z neke druge postaje je vojaški komisar po telefonu poklical poveljnika postaje v Revni in se naredil, kot da ne ve, da so tam Nemci in belogardisti. Ukazal je, naj Preskrbi hrano za deset tisoč vojakov, ki bodo zvečer prišli v Rovno, šef postale pa naj pripravi progo za deset vlakov in jo razbremeni na obeh straneh postale, ki er bodo manevrirali oklepni vlaki. Ta načrt se je v celoti posrečil. Ko so Nemci in belogardisti slišali, da prihaja toliko vojakov, so jo neirtegoma popihali proti Cemigovu. Tudi šef postaje je storil, kar mu je bilo ukazano. Ze isti večer smo v mestu ustanovili sovjetsko oblast in odred Rdeče garde, ki je Skrbel za red in mdr ter varoval državno imovino. Našo prvo zmago smo torej dosegli brez prelivanja krvi,« je končat tovariš Grulovič. Branko N. D Jukič g 1. 1937 @ ŠT. 33 NASE GOSPODARSTVO »DELAVSKA ENOTNOST« d 1F ... lllllillllllillllllllllllllllllllllllllllilllliiillllllllllllill!lllllllllll!llllll!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllilllllllllllllllll!llllllllllllllillllll[ljjllllll!lllllllll!ll= Prvi sončni žarki so obsvetili 'tlato pšenično klasje po njivah, • ko so hitele skupine mladih fantov in mož prati železniški postaji, na kateri so pričakovali prvi jutranji vlak. Kakih 49 krepkih, zagorelih mož in fantov iz bližnjih vasi se je zbralo to jutro tudi na železniški postaji .pri Veliki Nedelji. Ce bi se jim pridružil običajni potnik, še zdaleč ne bi slutil, da so to delavci Tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« v Kidričevem, v kateri bodo ostali polnih 12 ur ali celo več. Tega ne bi -mogel slutiti zato, ker je ležalo na obrazih teh mladih ljudi neko prikrito zadovoljstvo in dajalo temu sončnemu jutru dokaj svečan videz. Od daleč je bilo čuti ropot. Zavore so zaškripale in že je vlak obstal. Bil je že poln potnikov, ki se skoraj niso ločili od teh tu, ki sedaj vstopajo. Tudi oni so del kolektiva, ki ga ne veže samo tovarniška ograja, temveč so si povsod dobri prijatelji. Vsi imajo kar že nekam prirojeno skromnost in večina je redkobesedna. Ce pa nanese pogovor na njihov kolektiv, kakor se j.e zgodilo to jutro v vlaku, tedaj dobe njihove oči nek poseben žar in njihov glas značilno toplino- Govorjenja ni dosti, iz njega pa se lahko razbere vse o tem mladem delovnem kolektivu. 72 ‘Oti kombinata idiičevom so imenovali aluminij, ko je bil prvič razstavljen na svetovni razstavi v Parizu leta 1855. — Letos 40.009 ton glinice in 11.000 ton aluminija v tovarni glinice in aluminija »Boris Kidrič« Tovarno je začel graditi 1942. leta nemški trust Ve-reinigte Alumiaium Werke (VAW), za proizvodnjo 80.090 ton glinice po stolpnem postopku in približno 10.000 ton glinice po si-ter (suhem) procesu. Leta 1945, pred kapitulacijo Nemčije je VAW odpeljal večino strojev in ostalih naprav. Na gradbišču v Kidričevem je bilo tedaj dokončanih približno 70°/o gradbenih del, opreme pa je ostalo le približno 5°/». Do gibanje proizvodnje in storilnosti v minulem POLLETJU OBETI Nenehno naraščanje Industrijske proizvodnje in tudi stalna rast storilnosti dela je obeleževala gibanje gospodarstva v letošnjem prvem polletju. Po družbenem planu računamo, da se bo fizični obseg industrijske proizvodnje novečal v letošnjem letu za 13 % v primerjavi z lanskim letom. Pričakujemo lahko, da ho ta odstotek do konca leta precej presežen, kajti v prvem polletju se je industrijska proizvodnja v merilu vse države po dosedanjih izračunih povečala za 20 % v primerjavi z ravnijo proizvodnje lani v prvem polletju. Pomembno je tildi, da se Je s povečanjem industrijske proizvodnje, povečevala tudi delovna storilnost. Gospodarstveniki sklepajo, da je proizvodnost porastla za 15 %, kajti zaposlenost je porastla samo za 6 •/«. v prvi polovici letošnjega leta je v proizvodnji električne energije v primerjavi z lanskim letom, storilnost narasla za 10%, v črni metalurgiji za 25, v kemijski industriji, zlasti v proizvodnji superlosfatov za 13« ., v premogovnikih pa za 10 •/,. Tudi v naši republiki dosegamo letos mnogo večje uspehe kot lani. Industrijska proizvodnja je v prvem polletju porasla za 10"/. v primerjavi s Povprečjem leta 1956, oziroma za n % v primerjavi z lanskim prvim polletjem. Plan za Prvo polletje je presežen približno za 2 •/.. Konec leta bo Presežek še znatno višji, če bo ostalo pri dosedanjem naraščanju proizvodnje. Z januarjem je indeks proizvodnje neprestano rastel in dosegel svoj vrhunec že v maju in ne v juliju, kot je bila doslej povojna sezonska zakonitost. V juniju beležimo rahlo padanje proizvodnje, kar bo verjetno občutiti tudi julija zaradi letnih dopustov. Število zaposlenega osebja se Je do konca julija povečalo Proti lanskemu letu za 3,7 ‘It. Iz razmerja povečane proizvodnje In zaposlenega osebja moremo sklepati o splošnem dvigu delovne storilnosti. Ta znaša v Preteklem polletju 6 "/•. Storilnost je porastla v elektroener-Siji za 9 %, nafti za 12, črni metalurgiji 9, elektroindustriji 10, kemični 13, gumarski 19 *n tako dalje. Kuj je vplivalo na tako hiter ^zpon industrijske proizvodnje m storilnosti? Nedvomno boljše izkoriščanje obstoječih zmogljivosti, boljša preskrba z domačimi in uvoznimi surovinami in delno tudi izboljšave plačnem sistemu. V litijski Predilnici so na primer lani vse leto izplačali za preseganje norm 2,619.604 dinarje, letos v prvem pollet. pa 2,551.417 dinarjev. Medtem ko so zadnje dve leti delavci in delavke Presegali norme v povprečju *a 7,3 %, so Jih letos v prvem Polletju presegali v povprečju 11,3 V.. Podobne podatke bi lahko navedli še za vrsto dru-8to podjetij. Prizadevamo si, da ho v naslednjem polletju prav tako rasla proizvodnja in storilnost dela. Prizadevajo sl. da bo v naslednjem polletju prav tako tosia proizvodnja in storilnost ■»la. leta 1947 je gradbišče stalo. Po boksitnem sporazumu z Madžarsko leta 194' smo predvidevali, da bomo zgradili elektrolizo do 1950, dokončno dograditev tovarne pa do 1952. leta- Potrebno glinico in anodno maso b,i uvažali vse dotlej, dokler z lastno proizvodnjo ne bi krili vseh potreb. Po prekinitvi sporazuma z Madžarsko so nastale nove težave. Ob pomoči mednarodne banke smo dogradili tovarno glinice z letno kapaciteto 45.000 ton in aluminija s 15.000 t. S poizkusnim obratovanjem je pričela delati leta 1954. Sedaj gradijo tretji del kombinata v Kidričevem, tč> je tovarno anodne mase, z zmogljivostjo 18.000 ton letno, kar zadošča za proizvodnjo 30.000 ton aluminija letno- Ta del bo predvidoma dograjen do konca tega leta, s čimer podjetje ne bo več vezano na uvoz sorazmerno velikih količin tega materiala. Poleg tega pa bodo lahko proizvajali tak material, ki je za potrebe elektrolize najprimernejši. Podjetje, kjer trenutno dela 1.650 ljudi, v bližnji bodočnosti pa bodo potrebovali še kakih 50 visokokvalificiranih delavcev, zlasti ključavničarjev in elektromcmterjev, je proizvedlo v 1954. letu 4.182 ton glinice in 757 ton aluminija, 1955. leta 33.268 ton glinice in 8.742 ton aluminija, 1856. leta pa 37.861 ton glinice in 10.960 ton aluminija. Letos pa bodo proizvedli 40.000 ton glinice in 11-000 toin aluminija. Jutranja izmena Kazalec na uri se je pomikal proti pol sedmi url zjutraj, ko je množica delavcev izstopila iz prvega jutranjega vlaka na nič kaj primerni železniški postaji v Kidričevem. Sončni žarki so se s težavo prebijali skozi meglo, pomešano s tovarniškim dimom. Tu pa tam je uho ujelo pridušeno ptičje petje, ki pa se je že zgubljalo v tovarniškem ropotu. Iz vseh strani prihajajo vsako jutro, po lepo urejenem parku pred upravnim poslopjem, množice delavcev- Tisti, ki se pripeljejo z vlaki, se pomešajo z onimi, ki prihajajo iz tovarniških blokov. Tam živi 250 družin in nekaj čez sto samčev — med njimi si lg s težavo utirajo pot kolesarji, ki »prisopihajo« iz bližnje in daljne -okolice na novih »Rogovih« kolesih. Skratka, v parku pred upravnim poslopjem je nekajkrat na dan pravi sejem. Tu ne manjka prisrčnega rokovanja, zbadljivih besed, niti tenkočutnega opazovanja službujočih vratarjev, ki »svoje«, kakor imenujeta zaposlene v tovarni, večidel, pa čeravno jih je toliko, dobro poznajo. Ko ta množica prestopi tovarniški prag, se razkropi na vse konce in. kraje po mogočnih tovarniških poslopjih, ki zavzemajo nekaj kvadratnih km površine. Ko direktorjeva tajnica odpira okna, da prostor prezrači, že vstopi tehnični direktor ing. Stane Tonejc, ki nadomešča odsotnega direktorja tovariša Griinfelda. Ta prijazno pojasnjuje .razna zamotana vprašanja in vedno nasmejan daje navodila podrejenim. Večji del delovnega časa pa prebije tovariš ing. Tonejc po tovarniških obratih .in tam skupaj z .delavci na kraju samem reši 'večino problemov- Nič manj opravka nima sekretar tovarne Zvone Kostanjevec, ki je obenem tudi načelnik splošnega oddelka. Nekateri ga smatrajo za dušo tovarne. On pa sam pravi, da je obilica dela, ki ga opravlja le njegova dolžnost. Trenutno ima največ preglavic z nekaterimi dolžniki. Tovariš Kostanjevec pa ni samo dober sekretar tovarne, temveč tudi zelo delaven v organizacijah na terenu, kjer stanuje. © Tam so črni dimi... V ostalih delih tovarne prostori čez noč niso počivali, kajti tovarna v Kidričevem dela brez presledka dan in noč. Če bi šli to jutro po obratih, bi v prostoru, dolgem kakih 1000 m, če ne več, kjer je ISO peči za elektrolizo glinice in se vlečejo globoko pod stropom temnopla-vl oblaki dima, zaradi česar smatrajo ta del procesa proizvodnje za najtežje delo (v vročih julijskih dneh je bilo tu notri do 56°C) — srečali nizkega trdoživega mojstra Konrada ' Parka- Ta s kakimi 50 delavci nenehno bdi, da proizvodnja ne zastane. Če gre vse v redu je na izčrpanem obrazu rahel nasmeh, v kalnih očeh pa mu lahko berejo zadovoljstvo. @ Dober delavec in sindikalni odbornik »Pa ce mislite, da je naporno delo samo v elektrolizi«, bi varn pojasnil mlad delavec na globinskem mlinu J-ože Klovič, ki skupaj z nekaj tovariši uspešno začenja proizvodni proces na sušenju boksita v štirih ogromnih .pečeh. »Jože ni samo dober delavec,« pripoveduje predsednik sindikalne podružnice Jože Šegula, ki se spozna domala na ves zamotan proces dela v tej tovarni, in pojasni, da je Klovič tudi .aktiven član izvršnega odbora sindikalne organizacije. ■ »Z začetkom obratovanja Tovarne glinice in aluminija je tudi Jugoslavija stopila v krog večjih proizvajalcev aluminija«, je pripovedoval to jutro zastavni Rudi Kalen, obrat-ovodja enega Izmed najbolj zamotanih obratov, kjer se posušen boksit s primesmi spreminja v tekoče stanje. Motili bi se, če b,i mislih, da je tovariš Kalan kemijski inženir, čeravno mu razlaga postopka v svojem obratu teče gladko. »Vse to, kar danes tu delam, sem se sam priučil v dvajsetih letih v kemični tovarni v Mostah, v Ljubljani-« Zadnja faza procesa proizvodnje v tovarni se odvija v obratu livarne. Tudi tu je delo mehanizirano to zato z uspehom opravljajo svoje naloge. Veliko zaslug za dobre odlitke vseh vrst gre mojstra v tem obratu tovarišu Francu Kodriču, ki s svojimi »fanti« skrbi za to, da ni pritožb- • Tovorna alumimfcr še ne krije domačih potreb Delavski svet, ki šteje 60 članov, predseduje pa mu Ivan Vebec — uspešno upravlja tovarno. Zlasti veliko časa so posvetili tarifnemu pravilniku, ki j.e še v obravnavi. Pri njega izdelavi sodeluje ves kolektiv. Ni majhna stvar določiti pravilno norme, najti najboljša merila za premijski pravilnik! Poleg tega delavski svet obravnava tudi komercialna vprašanja, zlasti pa vprašanje tržišča. Seveda je osrednje vprašanje proizvodnja. Naša industrija lahko predela 26.000 ton aluminija letno, d.o- lEimilElEirilEllEBIinEIIIIEfflffl čim ga pri sedanji zmogljivosti proizvajajo v Kidričevem in drugje 18.000 ton. Zato bi bilo treba povečati proizvodnjo tovarn aluminija za 8-000 ton. Spričo tega zaenkrat ne moremo izvoziti nobenih količin, čeravno je za naš aluminij veliko zanimanje v evropskih .in izvenevropskih državah. Cena aluminija za kg se giblje od 385,— ali 407,— dinarjev. ® Po napornem dolu zaslužen oddih Družbene organizacije v tovarni (sindikat, ZK, Svoboda, ŠD »Aluminij«) imajo tudi polne roke dela. ZK im sindikat posvečajo zlasti veliko pozornosti strokovnemu izpopolnjevanju delavcev. Kajti večina delovnih mest v tovarni zahteva vsaj polkvalificirane delavce. Poleg tega pa sfcrbe, tudi za kulturni dvig in razvedrilo svojih članov. Trenutno imajo upravni odbor kako-r tudi sindikalni pododbori po obratih največ skrbi z dopusti svojih članov. Skupaj z vodstvom podjetja so najeli celo etažo v modernem hotelu »Ilirija« v Biogra-du na morju. Sindikalna podružnica prispeva vsakemu članu kolektiva določen znesek, da bi tako omogočila čim večjemu številu prijetno letovanje. V prvi skupini, ki je odšla v Bio-grad, je 180 članov kolektiva in njihovih svojcev- © Večer na Dravskem polju Večerni mir, ki je legel na pokrajino okoli Kidričevega moti daleč naokoli ropot nepomirljivega giganta, v katerem se je čez dan izmenjalo 1-650 parov žuljavjh rok. V siju električnih svetilk je med zadnjimi zapuščal tovarniška vrata mlad. čokat štajerski fant, si otrl z žuljevo roko pot s čela in krepko je zastavil svoj korak. Iva-n Štih Dvorana elektrolize v tovarni glinice in aluminija v Kidričevem RAZMERE V TOVARNI ŠČETK IN PLASTIČ NIH MAS »PARTIZANKA« V KOPRU SO UREJENE Prej zguba, zdaj dobiček Z JESENIC Na Jesenicah še vedno primanjkuje preko 1.500 stanovanj,. Samo v železarni j.e zaposlenih 37 odstotkov delavcev in nameščencev, k; morajo hoditi ali se voziti s kolesi, avtobusi ali železnico iz oddaljenih krajev na delo. Nekateri .porabijo za pot z dela in na delo po pet ali še več ur. Razumljivo je, da to ne vpliva najbolje na delovno storilnost. Zaradi; preutrujenosti povzročeni od potovanja se množe v železarni tudi obratne nesreče. Člani železarskega kolektiva imajo vloženih 645 upravičenih prošenj za dodelitev stanovanj (predvsem si želijo skromna stanovanja). Po-Letos so na Jesenicah dogradili stanovanjski blpk uprave bolnice, 16-stanov.anjskii blok podjetja za vzdrževanje prog, železarna na Jesenicah pa dokončuje dva velika stanovanjska bloka. Graditi bodo začeli tudi upravno stanovanjsko poslopje podjetja za vzdrževanje prog. Gradili bodo novo stanovanjsko stavbo v neposredni bližini V tovarni ščetk in plastičnih izdelkov Partizanka v Kopru so pred kratkim slavili pomemben dogodek. Po enoletni prisilni upravi je delovni kolektiv izvolil 15-članski delavski svet. Svečanosti sta se med drugim udeležila tudi sekretar okrajnega komiteja ZKS v Kopru Albert Jakopič in predsednik koprske občine Mirko Jeierčič. Čestitala sta delovnemu kolektivu in vodstvu k uspehom, ki so jih dosegli v letu dni. Hkrati sta poudarila odgovornost vodstva in delavcev, da se žalostne izkušnje iz preteklosti ne bi več ponovile. Ob zaključku je pripravila sindikalna podružnica pester kultumo-prosvetni program. Primer »Partdizamik-e« v Kopru je vreden, da si g,a nekoliko po-bliiže ogledamo, saj gre tako rekoč za šolski primer nedonosnega gospodarjenja in podcenjevanja. vloge delavskega upravljanja. Bivša uprava je bila maitotmairoa in brezbrižna. Tako so med drugim v celoti izrabili investicijske kredite za nove stroje, ki ,pa so stali eno reto neizkoriščeni. Vodstvo je namreč čakalo strokovnjake Iz tujine, ki naj bi delavce priučili dela. Povsem so tudi zanemarili želje trga in tako se jim je v skladiščih kopičili o brago, ki ga niso mogli prodati, ker je bilo slabo oziroma času neprimerno izdelano. Razen tega je treba tudi omeniti, d.a so prodajali raznim zasebnikom blago, ne da bi jim zaračunal; davek. Vse to je pripenjalo podjetje v kaj neugoden položaj: materialni stroški so se povečal; za ’ 45®/e, organizacija in disciplina sta bili na tleh in bilanca je pred uvedbo, prisilne uprave pokazala 30 milijonov din izgube. Nastane seveda vprašanje, kako je gledal delavski svet na tako posiovanje. Iz razgovorov s posameznimi člani delavskega sveta -in s člani kolektiva je moč ugotoviti, dia so sicer upravo grajali, vendar je bila ta kritika večkrat le formalna im neodločna. Sicer pa marsikdo ni nič rekel, ker &o si plače deliti po svoje. V podjetju so namreč kar na svojo roko določili, kvalifikacijo delavcev. Čeprav so sestavljali kolektiv v veliki večin; nestrokovni delavci, je itz personalnih podatkov razvidno, d,a je balo v podjetju pod prejšnjo upravo H visokokvalificiranih delavcev, 80 kvalificiranih in le 20 nekvalificiranih delavcev. Ko se je začela »barka« potapljati, so začeli nekvalitetnim izdelkom umetno dvigati cene, kar pa je seveda vplivalo na to, da se je v skladiščih nakopičilo še več biaga. poslopja komunalna banke ! POSLOVNI ODNOSI med gospodarskimi organizacijami in banko iz vidika družbenega upravljanja štejejo običajno od 9 do 13 članov. Tako je v letošnjem letu zastopanih v organi! Nadaljevanje in konec V komunalnih bankah obstajajo že od -toga njenega začetka upravni odbori, ki so za sedaj najbolj neposredna oblika družbenega upravljanja v bankah. Nekatere večje komunalne banke imajo poleg tega še izvršilne odbore, ki jih sestavljajo člani upravnih odborov in ki rešujejo tekoče zadeve banke med dvema sejama upravnega odbora. Upravni odbori v komunalnih bankah ie lih družbenega upravljanja v komunalnih bankah naše republike, in sicer v sedmih okrajnih in štirih občinskih komunalnih bankah, skupno 112 članov upravnih odborov. Od tega števila je 54 članov iz naših podjetij, 3 člani so iz vrst družbeno-po-litičnih organizacij, 18 članov je iz državne uprave in 37 članov so izvolile sindikalne podružnice komunalnih bank. Od navedenega števila članov upravnih odborov je 14 članov poslancev zbora proizvajalcev in 34 članov, ki so tudi voljeni člani ljudskih odborov. Takšna sestava upravnih odborov v komunalnih bankah v nemali meri jamči, za pravilno razvijanje medsebojnih poslovnih odnosov med banko in gospodarskimi organizacijami, ki so komitenti komunalnih bank. Z upravnimi odbori , v komunalnih bankah prihaja iz dneva v dan bolj do izraza pravilna raz-podelitev obratnih sredstev gospodarskim organizacijam, na drugi strani pa težnja za čimvečjo in čimhitrejšo mobilizacijo finančnih sredstev komun. V takem načinu bančnega poslovanja in reševanja poslovnih odnosov med banko in gospodarsko organizačijo je tudi temeljna razlika med delom komunalnih bank in podružnic Narodne banke, ki sp vertikalno odvisne od svoje republiške centrale. Isti je tudi primer z • seir' ’ ka*"'. '« so ustam Ijenje in ki eventualno še bodo ustanovljene po principu Narodne banke. To predvsem velja za Jugoslovansko Investicijsko banko in Jugoslovansko banko za - zunanjo trgovino. ki naj v smislu Ustavnega zakona o dražbeno-ekonemski ureditvi vskladijo bančno kreditni sistem s sedanjo stopnjo naših družbenoekonomskih odnosov Načela delavskega upravljanja v gospodarskih organizacijah imperativno narekujejo, da se poslovni odnosi med gospodarskimi organizacijami in banko postavijo na temelje poslovnosti. Gospodarska organizacija naj bo v tistih odnosih z banko, ki se nanašajo izključno na poslov-no-proizvodno področje podjetja, enakopraven partner z banko, ki pa se mora pri tem zavedati svoje vloge družbenega kontrolorja in evidentičarja. Takšni vlogi gospodarska organizacija ne more oporekati, ker je v naših družbeno-ekonomskih odnosih uzakonjen princip družbene lastnine proizvajalnih sredstev. Iz tega tudi izhaja, da imajo vsa denarna sredstva, ki so naložena pri banki, družbeni karakter in Ima banka pravico kontrole namenske uporabe teh sredstev kakor tudi pravico iri dolžnost, da ta sredstva na podlagi načela zaupanja v gospodarsko organizacijo, a to zaupanje temelji na širšem principu kreditne sposobnosti kot pa je to v sedanjem kreditnem sistemu, potom svojega organa družbenega upravljanja t. j. upravnega odbora, dodeli posameznim svojim komitentom. Nadaljnja zahteva bodečega bančno-kreditnega sistema, ki jo narekuje naše gospodarstvo je po našem mišljenju tudi v tem, da bo morala vsaka gospodarska organizacija, v vseh svojih zahtevah bančnega poslovanja, biti vezana na krajevno najbližjo bančno organizacijo, ki more biti v komunalnem sistemu edino le področna okrajna komunalna banka. Seveda ne izključujemo pri tem odstopanj, ki pa morajo temeljiti na splošnih načelih gospodarske politike' federacije. Vsekakor , sta to le dva izmed številnih še nedognanih problemov bodočega našega bančnega aparata in kreditnega sistema. Sedanja reorganizacija v bančnem sistemu, ki je le delna in še povsem nezadovoljiva za potrebe našega gospodarstva, se po določenih znakih sodeč, a ti znaki so tež- nje za ustanavljanjem bank z delokrogom poslovanja, omejenim le na določene važnejše naše gospodarske panoge, kot je to industrija, kmetijstvo, trgovina na veliko, približuje svojemu zaključku, čeprav se je ravno v krogih naših gospodarskih organizacij zelo maio ali pa nič razpravljalo o oblikah bančnega sistema in o samem kreditnem sistemu. Smatramo, da poklicni bančni krogi niso toliko zainteresirani na bodočem bančno-kreditnem sistemu, kot pa so to naše gospodarske organizacije, zbornice in ostali forumi. Ni vseeno za gospodarsko organizacijo, ali bo imela stik in prav tako tudi poslovne odnose s krajevno najbližjo banko, ali pa bo mo- -rala izvrševati svoje bančno poslovanje pri banki, ki bo prostorno na kilometre oddaljena od nje, ali pa celo pri več bankah. V tem pogledu imamo danes v naši republiki takšen položaj, da gospodarske organizacije porabijo dokaj milijonov dinarjev za potne stroške in ostalo zaradi tega, ker so v svojem bančnem poslovanju vezane na prostorno po več deset kilometrov oddaljeno banko, čeprav v njihovem kraju obstaja poslovna banka, preko katere bi mogla izvrševati vse svoje bančne posle. To in še mnogokaj drugega kaže na ostanke birokratskega poslovanja, ki nikakor ni v interesu medsebojnih poslovnih odnosov med gospodarsko organizacijo in banko. Morda so temu krivi tudi sami organi družbenega upravljanja v gospodarskih organizacijah, ki se niso v do-voljni meri zavzeli za smotrno in ceneno ureditev poslovanja z banko. V tem pogledu je tudi dokaj krivde na samih komunah. Pred delavskimi sveti naših gospodarskih organizacij stoji, poleg nalog, ki jih je bobravnavai njihov kongres, še naloga, ki jo pred njih postavlja prilagoditev bančnega sistema načelom družbenega upravljanja v gospodarstvu In komunalnemu sistemu, na drugi strani, pa nov način finansiranja in kreditiranja obratnih sredstev zahteva od naših gospodarskih organizacij stalno proučevanje sprememb v bančno-kreditnem sistemu in neposredno sodelovanje, za pravilno ureditev odnosov med gospodarskimi organizacijami, ljudskim odborom — komuno in banko. Za nadaljno učvrstitev družbenega upravljanja v gospodarstvu so potrebni čimprsj zakonski predpisi, imHiiiiiiiiiiiiiiiiiiBiiMiiiimijiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiMiniiiimiMiiiiiiiiiiiffl^ Primer »Pa-rizairuke« je jasno pokazal, kako važno je zaposliti v vodstvo uprave vsakega podjetja strokovno sposobne-in zavedne 'ljudi, hkrati pa izvolit; takšen delavski svet. id bo morebitne napake uprave pravočasno in pravilno preprečeval. Vsega tega v »Partizanki« ni ibhio. Nova uprava se je lotila dela tako kot je treba. Ze v kralkem času so spravili vse stroje v pogon. Namesto da b; čakali strokovnjake iz tujine, so naprosili nekaj tehni/kov iiz Litostroja, Tube, Tomosa in Mehanotehni-ke, ki so delavce hitro priučili. Izboljšali so tudi kakovost izdelkov in s-e preusmerili n.a izdelavo tistih predmetov, k; so na tržišču najbolj iskani. Med drugim so začeli izdelovati 20 novih doma in v tujini zelo iskanih proizvodov. O izboljšanju kakovosti pa govor; med drugim tudi to, da zdaj izvažajo v zahodne države okrog 40°/o svojih izdeikov, medtem ko prej sipioh niso nič izvažali. Ker jim je uspelo z boljšo organizacijo dela znižati proizvodne stroške, so cene nekaterim izdelkom znižali celo za polovico. Uspehi enoletnega dela prisilne uprave so presenetljivi. Bilanca namreč kaže, da so ustvaril; 14 milijonov din dobička, hkrati pa so pokriti 10 milijonov din izgube prejšnjega vodstva. S spremembo poslovanja pa se je povsem spremenil tud; odnos kolektiva do podjetja.. Danes je le malo neupravičenih izostankov, delavci se trudijo presegati realno določene norme, mnogo večje zanimanje pa je tud; za strokovno izobraževanje in za kultur-noiproevetiao delo. Da je kolektiv na dobri poti. so pokazale tudi volitve delavskega sveta, saj so skrbno premislili, komu bodo zaupali svoje glasove. »BELO m V&RN0ST« Razen nekaj koristnih člankov o varnostnih ukrepih prav te najnovejše številke prinašajo tudi tehtne prispevke sodelavcev Zavoda za proučevanje organizacije dela o organizaciji dela. Iz vsebine tretje številke: Skladnosti v prizadevanju za višjo produktivnost (Iz letnega poročila Zavoda), Ocenjevanje oseb kot plačna osnova (članek iz področja organizacije dela), O bolezni odgovornih. Prvo posvetovanje predstavnikov HTZ službe v Sloveniji. Iz vsebine četrte številke: Varnost pri delu se zboljšuje, Med-obratna primerjava, Analitična ocena delovnih mest in proučevanje delovnih metod, O bolezni odgovornih, Vso pozornost varnemu ravnanju z embalažo, Iz naše prakse, Poklicne bolezni v rudniku Idrija. Iz vsebine pete številke: Per- sonalna politika. Delo v vročini. Nesreče pri delu v ljubljanskem okraju, Osebna zaščitna obutev. Prav tako se v tej številki konča članek Analitična ccena delovnih mest izpod peresa Leopolda Pogačnika, v vseh številkah pa teče nadaljevanje poučne razprave lug. Gostiše Prirodni brusi in umetni brusilni koluti. Kabiralc! zdravilnih zelišč Se je čas za nabiranje: CVETJA: vratiča, bele deteljice, močvirskega oslada in jesenske rese, LISTJA: šmarnice, ozkolistnega trpotca, lapuha, pekoče koprive, gozdne jagode, melise, grenke deteljice, volčje češnje ali be-lador.e in navadne plahtnice alt hribske rese. Liste nabiramo brez pecljev. RASTLINE; materine dušice, gosje trave, vodne kreše, ptičje kaše, melise, njivske preslice, kurjih črevc, navad, plahtice ali hribske rese in zdravilnega jetičnika. LUBJE: krhlike, divjega oreha in češmi novih korenin. PLOD: jerebike. Suhe gobe — jurčke plačuje Go-sad p» najvišjih dnevnih cenah! Cene lahko dobite pri vaši kmetijski zadrugi ali pa pri GO-SADU, Ljubljana, Prečna ul. 4. 9. avgusta 1957 J ŠT. SS | »DELAVCA ENOTNOST« PRIRODA IN TEHNIKA PROSTOR V SENCI Dopustniki novinci, taki z belo in z ib roza« kožo, delimo na morju svet v dva pojma: v sonce in v senco. Tu je obsedla ljudi besna želja, »biti rjav« za vsako ceno! Tudi sam sem zapadel tej strasti. Izpostavljal sem se soncu, gledal mu smelo v brk, molil od sebe vse ude in vpraševal vsako minuto soseda, ki je ležal poleg mene v senci in se skrivnostno smehljal, če je sonce že pustilo na moji kqži kakšen znak. Mazal sem se z vsemi mažami tega sveta: Neva, Nivea, Emulgit, Tschamba-Fii, mandelj novo olje, orehovo olje, olivno olje, surovo maslo, kislo mleko — česa vsega že nisem preizkusil v teh prvih štirih urah svojega dopusta! Sosed, ki je ležal zraven mene v senci, se je skrivnostno smehljal. »Le smej se, bitje v senci, kmalu bom bolj rjav kot ti!« Po kosilu sem hitel takoj na plažo. Vlegel sem se na trebuh in si sončil hrbet. Potem sem jima zamenjal funkciji: senčil sem si hrbet in sončil trebuh. Sosed, ki je ležal zraven mene v senci, se je skrivnostno smehljal. Tega prehitim v dveh dneh! Njegova rdečica bo prav nedolžna v primeri z mojo rjavino! Le smej se, človek v senci! Pha! Senca. Beseda brez zvoka! Menda se nismo prišli na morje senčit! Paradoks! Sonce je pravi dar življenja! Ono nam daje moči in pravo barvo! Se nekaj dni sončenja in nihče me ne bo več zmerjal z bledim intelektualcem! Sosed, ki leži zraven mene v senci, se seveda smehlja. Gotovo je intelektualec, kajti ti živijo vse življenje v senci! Zvečer, ko je zatonilo sonce za Učko, se mi je razodel smisel skrivnostnega smehljanja soseda v senci. O, ta je vedel, zakaj se mi je smehljal! Moje telo je ena sama kepa bolečega, opečenega in zatečenega mesa! Gorim pri živem telesu! Kuhan in pražen sem po vseh pravilih morske kuhinje! Sedeti ne morem, premikam se s skrajno težavo. Ko poizkušam leči, se izvijejo iz telesa grozni kriki, kakor da bi me klali ljudožerci! Pod oknom igra muzika sanjavo pesem: »Ti si sonce mojega življenja«. Čudovit večer! Mesečina pošilja srebrne žarke zaljubljencem, ki se stiskajo na prezasedenih klopeh. Stojim ob oknu, na ramenih mi leži mokra brisača in na glavi moker robec. »Ti si sonce mojega življenja.« Zdaj vem, koliko je vredna senca! Nekateri pisatelji pišejo, da se človek bori za prostor na soncu. Ti pisatelji niso več aktualni. Od zdaj naprej se bom boril le za prostor v senci! Dva dni se nisem ganil iz sobe. Zdravil sem si bolno kožo. Tretji dan pa sem se pojavil na plaži. V gozdičku sem si utrgal močno borovo vejo. Zasadil sem jo globoko v pesek, jo podprl s kamni, obesil nanjo dve brisači in si tako priboril prijeten prostor v senci. Zraven mene je ležal na soncu človek z najnedolžnejšo belo kožo na svetu. Če ne bi vedel, da je moški, bi mislil, da je devica, njegova koža je sijala kot glorija! Namuznil sem se in se potuhnil pod svojim skrivališčem. Le počakaj, bitje na soncu; kmalu se ti bo maščevalo to tvoje junaštvo! Beli človek na soncu (to bo katastrofa — kajti ta se sploh ne maže), je najbrž videl moj skrivnostni smehljaj, ker me je zaničljivo V obmorskem mestecu C. so imeli neko posebnost, ki bi utegnila, ako bi jo dolgo izvajali, temeljito pospešiti razvoj turizma. To je bila izredno duhovita zamisel občinskega odbora, da je treba na plaži prhe s sladko vodo odpreti' dvakrat na dan, in sicer vsa- pogledal, kakor bi- mi hotel reči: »Le smej se, bitje v senci, kmalu bom bolj rjav kot ti!« Škodoželjno sem se veselil še minuto, nato pa me je zapekla vest: »Hudiča, končno smo le ljudje! Če si sam trpel, ni treba, da zato trpijo še drugi! Opozori človeka na soncu na posledice in duša ti bo čista!« Stopil sem k belcu'in mu tovariško pojasnil, kaj sem doživel pred tremi dnevi na istem prostoru in pod istim svobodnim soncem. Ta pa me je nahrulil: »Vtikajte se vi, dragi sosed, v svoje lastne zadeve, mene pa pustite lepo pri miru. Moj pigment je odličen, in to naj vam zadošča! Menda se nismo prišli na morje senčit! Sonce je pravi dar življenja!« »O, prosim, kakor izvolite!'Jaz sem vam hotel le dobro« — in sem se umaknil v senco. Čez tri dni pa se je izkazalo, da njegov pigmept le ni tako odličen, kajti oglasil se je pri meni z zelo spokorniškim obrazom in mi priznal, da sem imel prav, »kajti če hočeš vedeti, koliko je vredno sonce, moraš iti prej skozi senco.« Sprejel sem ga pod svojo borovo streho in opazovala sva nekega belca, ki se je sončil tam v bližini. Ker sva bila oba mehkega srca, nisva hotela pustiti svojega bližnjega v nesreči. Stopila sva k njemu in mu razložila lastno kožno žaloigro. Človek na soncu naju ni hotel poslušati. Skomignila sva z rameni in zlezla nazaj v senco. Taki smo ljudje, čim bolj nas kdo pre- -pričuje, tem manj mu verjamemo. Sicer pa, čez tri dni bova dobila novega stanovalca. Treba bo razširiti prostor v senci. Mkrat za pol ure. Ta naklonjenost občine do kopajočih se gostov, ki se je blagovolila izraziti opoldne lin ob šestih zvečer, je hranila v sebi mnogo obetov, da se bodo gostje, katerih število je šlo v tisoče, navsezadnje navadili na red in občina bo prihranila mnogo dragocene vode. Vendar je bilo med gosti vedno nekaj novincev, ki so v gostoljubno mestece šele prišli in se resnično niso še utegnili seznaniti z modrim ukrepom občine in tako je zaradi zamude prhe prihajalo na plaži vedno do malih in srednje velikih tragedij, kajti povečini so ljudje odhajali s piaže slani in le malo jih je bilo med njimi, ki so spoznali, da je sol zdravilo za kožo. Bil je lep popoldan, ki se je nagibal v večer. Curki iz šestih prh so že skoraj pol ure polivali slana telesa kopalcev. Do zapore so manjkale še štiri minute. Tedaj je prenehalo delovati pet prh, le skozi eno samo je lil tenak curek vode. Kopalci so se zvrstili v dolg rep, v katerem jih je čakalo še kakšnih trideset. Na vrsti je bila neka vitka dama, neopredeljive starosti, z zelo Sledljivimi kopalkami. V rokah je držala svojega psička, ljubljenčka podganje pasme, ki mu je bilo ime Lulu. Ganljivo je bilo opazovati ta ljubi parček pod curkom. Kakor' da bi se pogovarjala s svojim ljubimcem, tako mu je gostolela v uhelj, ga s skrajno nežnostjo čebljala, spirala z njega sol, kajti Lulu je bil deležen morske kopeli. Lastnici civiliziranega psička, ki je bil v mnogočem sličen svoji človeški prijateljici -(pravijo, da si postanejo zaljubljenci čez čas podobni), se očividno nikamor ni mudilo. S hudomušno natančnostjo ga je čedila in mu vmes na vse mogoče načine dokazovala svojo veliko ljubezen. Medtem pa je trideset slanih, umazanih in osvežitve željnih kopalcev čakalo, da pride na vrsto. Do popolne zapore vode so manjkale še tri minute. Ljudje so postajali nestrpni. Nekaj jih je glasno izrazilo svoje nezadovoljstvo: »Ej, vi s psičkom! Premaknite se že!« »Bo kaj, ali ne bo nič?« »Hudiča, zdaj mi je pa že dovolj te pasje štorije!« Dama, ki je bila menda Francozinja, se je naredila še bolj Francoza in je vljudno preslišala vse te pripombe. Ravnokar je umivala Luluja in se nikakor ni dala motiti pri tem pomembnem opravilu. Ko je opravila čistko pod pazduho, se je posvetila negi Lu-lujevega gobčka. »Še čudno, da mu s ščetko ne osnaži zob!« je pripomnil jezno neki čakajoči kopalec. Curek je postajal vedno bolj vitek. Do zapore vode sta manjkali še dve minuti. Prvi kopalec v repu je izgubil živce. »Naj se pes obesi, če misli, kdo, da bom čakal na pasjo milost! Odhajam raje slan!« Francozinja se je posvetila z vso vnemo Lulujevemu moderno prisekaneme repu, ki ga je umivala z ljubkimi baletnimi kretnjami, v katere je položila mnogo čustva. Do zapore vode je manjkala samo še ena minuta. »Pes je več vreden kot- človek!« je izjavil zadnji kopalec v repu in otožno vzdihnil. »Nič ji ne moreš, ker je inozemka in nam prinaša devize!« je dejal nekdo, ki se je že vdal v slano usodo. »Potemtakem je njen pes devizni pes in mu je treba izkazati primerno spoštovanje!« je ugotovil njegov sosed. Ko je Francozinja očedila Luluju oba uhlja, je curek zamrl. Zavila je psička v brisačo, ga nežno položila v naročje in odšla v kabino. Za njo je žalostno gledalo devetindvajset slanih, umazanih in osvežitve željnih kopalcev. ('Poslednji cure/e ALI ZE VESTE Kako bomo počistili parketni pod Pobarvan lesen pod lahko operemo z vodo. Pri čiščenju parketnega podu bomo zamenjali krpo in vodo z koščkom stekla in z njim strgali po podu v smeri lesnih vlaken. Ce pa bomo čistili parketne deščice v obratni smeri, se nam lahko zgodi, da bomo pokvarili posamezne deščice parketnega poda. Da bi klešče laže odpirali Klešče, ki jih rabimo zaod-vijanje cevi in rezanje žice, le s težavo odpremo z eno samo roko. Zato bomo na ročaje klešč nataknili kos gumijeve cevi. Ce bomo klešče držali malo slabše y roki, se nam bodo kar same odprle. Skrbimo za orodje Posebno pozornost moramo posvečati nekaterim vrstam orodij. To predvsem velja za precizna merila in druge instrumente. Vsa taka orodja moramo po uporabi takoj očistiti in jih namazati, šele nato jih lahko spet spravimo nazaj v ustrezne škatle. Oblič je koristno orodje Med raznovrstno orodje, ki naj bi ga imeli v vsaki hiši, spada tudi oblič. Za domačo uporabo pride v poštev oblič z enojnim rezilom. Oblič uporabljamo za oblikovanje ravnih površin. Ko smo oblič dalj časa uporabljali, je rezilo i otopelo in ga moramo zato naostriti. Pri tem delu uporabljamo le fin brusilni kamen, ki ga pred uporabo ovlažimo z vodo. Rezilo vlečemo po brusilnem kamnu enakomerno, držimo pa ga vedno pod istim kotom, kajti le tako bomo naostrili rezilo. Erupcija Vezuva spet leta 1961 Po mišljenju italijanskega učenjaka, profesorja Imba (ta že več kot 30 let v svojem observatoriju tik ob žrelu velikana prisluškuje delovanju Vezuva) bo ta vulkan izbruhnil spet leta 1961. Nova vrsta vate Iz Madžarske javljajo, da je neko tamkajšnjo oodjetje izdelalo novo vrsto sterilne hemo-statične vate (za ustavljanje krvi). To vato zdaj že uporabljajo v nekaterih madžarskih bolnišnicah, opazili pa so, da se rane hitro celijo. PilE!™!l**ll«*llllllie!!™*ll*ill!l!!!lll!!*ll«!E!llillllllllllllll!lll!IIH™ !llllllllillllllllllllllll!lllllllllllllll'lll!lll!#l!lll!ll|]ll!lllllll!llllllllllllllllll|ll|||l|||||!ll||l|||||l||||||||l|||l||||||||||||||||||||||||l|||||||||||||||||||||||l|i|||l||||j|lllllllllllll« čim večja, anoda pa tako nameščena, da svetlobi ne zapiira dostopa do ka-tode. (sl. 2) Tudi fotocelica je podobno kiot" eteik- ojačati, preidem ga lahko porabimo za določen namen. 2e pni opisu elektronke smo omenili, da se po javi na uporu na- UM* - CCV j« rt >*, rtM v e# ji ]( Nje** vees. sliko 5 zvesti pomočniki sodobnega človeka Sl. 3. Ce se je skozi cev naenkrat povezal vodni tok j» morala nastati razlika v pritiskih med obema kancema. Isto velja v elektroniki: če se poveča tok skozi upor, mora narasti na njem električna ' napetost ANODA mo s svetlobo. Toda šele petdeset tet - pozneje se ge industrija tako razvila, da so lahko izdelali trpežne in zanesljive naprave, ki so delovale po tem načelu. Rojavtia se je fotocelica. Zgradba fotocelice je enostavnejša od elektronke. Ima namreč samo dva sestavna deila: katodo in amiodo. Katoda je iz materiala, ki rad oddaja elektrone, če pade nanj tronfca vgrajena v stekleno bučko, iz katere so izsesali zrak. Osvetljena katoda oddaja elektrone, ki se prav tako nabirajo okoli kat ode fcoit pri elektroniki, če med kaitodo in anodo ni nobene napetosti. C e pa priključimo^ n,a fotocelico baterijo talko, da pride pozitivni pol na anodo, negativni pa na katodo, stečejo vsi elektroni, ki jih je izločila katoda, na anodo. Pojavil se je električni tok, kd je x tem -večji, čim več svet- 2e teta 1887 je nemški fizik Hertz oipazil, da oddajajo nekatere kovine elektrone, če jih obseva- SH kat- Sl. 2. Fotocelica (A) In njen simbol (B). fotocelice je v polkrog zvita ploščica, anoda ka palčka, da ne ovira do stopa svetlobi do Katoda pa tan-katode petost, če skozi njega teče električni tok. Ta napetost je tem večja, čim večji je. tok In (pri istem toku) čilm večji je upor. To p-ovezaivo med tokom, uporom im napetostjo imenujemo Ohmov zakon, ki je najvažnejši zakon elektrotehnike. če vključimo med katodo fotocelice in negativni pol baterije- upor, se pojavi na. njem napetost, sorazmerna toku; ker pa je tok sorazmeren svetlobi, ki pade na fotocelico, je napetost na uporu tem večja, čim bolj je osvetljena katoda fotocelice. Peljimo sedaj to napetost med mrežico in katodo oijačevalne ce-vi-trirxie. Ugotovili smo, da je anodni tok triade tem večji, čim bolj je mrežica pozitivna oz. čim • manj negativna. Pioj-avi se vprašanje, ali postane katoda fotocelice ob povečanju svetlobe pozitivnejša ali ne. To je namreč pomembno, če želimo vedeti, ali se bo anodni tok elektronke zvečal ali zmanjšal. Zopet so moramo nekoliko ustaviti. Že zadnjič smo dejali, da je električna napetost razlika v električnih pritiskih. Za nadaljnjo razlago je treba natančneje določiti ta »pritisk«, v elektrotehniki ga imenujemo potencial. Potencial nam določuje električno stanje določene točke. Na sliki 4. n. pr. je točka B ozemljena. Zemlji pripisujemo potenciali nič. Če dima baterija napetost 100 voltov (volt je enota za merjenje električne napetosti), ima njen negativni pol na sl. 4 potencial nič, pozitivni pol -OZtMLpU^ ,./;M Sl. 4. Osnovna vezava fotocelice pa potencial +100 voltov, če se zaradi povečane ■ svetlobe tok skozi fotocelico (isti tok teče seveda tudi skozi upor in baterijo, saj se elektroni ne morejo zgubiti) poveča, se pojavi zato na uporu med točkama A im B povečana napetost. Ker se potencial spodnji točki ni mogel spremeniti, saj je ozemljen, se je spremenil zgornji. Točka A je postala pozitivnejša, če je ta točka zvezana z mrežico elektronke, se anodini tok poveča. Povečanju svetlobe torej ustreza povečanje toka skozi triado. V vseh elektronskih aparatih za avtomatizacijo igrajo zelo važno vlogo naprave, ki prenašajo mo releje. Če skozi rele spustimo tok, lahko reile v nekem drugem tokokrogu sklepa ali prekinja kontakte. Kako borno to dosegli? Ce navijemo ži- Sl. 5. Ce zvežemo žici z baterijo, pritegne železna palica na mizi ležeč košček železne pločevine električne spremembe iz enega tokokroga v drugega. Te naprave imenuje- c,o okoli železne palice in spustimo skoti tako dobljeno tuljavo tok, posta- . u'omTaiiwr°/«7FčA ITo* ,iGueuT l 'rencs, raimaIuct* <*ow74kTwi v PEPesi š—-L- , v SIMBOL ?a ELekTRičNi FEL6 NAViTJG Sl. 6. Električni rete ne železo magnetično in ' privlačuje druge fcose železa. Na istem principu deluje tudi reilč (sl. 6). Skozi tuljavo, ki je navita s številnimi ovoji tanke žice okoli železne palice, spustimo električna tok. Železna palica postane zato maignetična in pritegne kotvo, ki je vrtljiva okoli osi. Togo povezana s kotvo je ročica, ki se dvigne, če paagnet pritegne kotvo. Preko izolacijskega betica pritisne ročica na spodnje kontaktno pero, ki se zaradi tega dotakne zgornjega in napravi kontakt. 5 tem, da je skozi tuljavo stekel tok, smo torej dosegli, da sta se sklenila dva kontakta. Slika 6 b pa kaže rele, ki prekine kontakt, kadar skazi naviti e steče tok. Marsikateri bralec se bo vprašal, čemu sio releji sploh potrebni. Ali ne bi mogli toka skozi naviitje že direktno izkoristiti? Zakaj je potreben ovinek preko kontaktov, ki sklepajo . kak drug tokokrog? Razlogov za »obstoj« relejev je več; releji so potrebni povsod tam, kjer je treba z majhnimi tokovi sprožiti velike spremembe. S tisočinkami ampera (amper je enota za merjenje jakosti električnega toka) n. pr., ki tečejo skozi na-vitje, lahiko dosežemo, da se prekine ali sklene tok nekaj amperov. Releji pa so potrebni tudi povsod tam, kjer je iz raznih tehničnih razlogov nujno, da sta dva tokokroga ločena. Te razloge bomo spoznal; v nadaljnjih opisih elektronskih naprav. .....................................................................................................................lllItllliifflllllllllllllllllillMIIIllllMllimilllllllllimiffllllllllllllimill«^^^^^ £ 8. avgusta 1857 £ St. KULTURNI RAZGLEDI »DELAVSKA ENOTNOST« PO NOVIH, NEIZH0JENIH POTEH ROK ARIH: ZATO V zbirki Feniks, ki jo izdaja Cankarjeva založba, je kat sedma knjiga izšla zbirka novel Roka Ariha pod dokaj nenavadnim naslovom — Zato. Rok Arih, pisatelj, ki si je šele začel utirati pat v slovensko književnost, se nam je tokrat predstavil s knjigo, ki se po svoji °bliiki močno razlikuje od dosedanjih slovenskih novelističnih zbirk. Ce bi o njegovih Prvencih lahko še rekli, da so rasli iz slovenskega literarnega izročila, potem morajo o zbirki ZATO reči, da so ji po njeni termalni obliki, po stilnih prijemih, botrovali tuji vplivi. Vsebino pa so ji narekovala Pisateljeva medvojna doživetja in povojne impresije iz avstrijskega dela slovenske Koroške. Pisec, ki se v tej zbirki še očividno ni' otresel vpliva nekaterih zahodnih modernistov, je skušal njihove stilistične novotarije diti z zgodbami, ki so ga vznemirjale. Morda 3e prav ta dvojnost, domače izročilo in tuji vplivi-kriva, da nas novele ne. ogrejejo. Zdijo se nam, da so razumsko, domišljeno komponirane, da jih je navdihoval izrazit imtelekt, čeprav se pisatelj poslužuje stila, ki ima za osnovno izhodišče načelo, da nobena misel ni do kraja domišljena in takšna, kot jo nam Predstavlja pisatelj realist, da se zgodbe v Pas porajajo neurejeno, da se kronološki red meša, dogodki časovno preskajujejo in v na-,l zavesti spet povračajo. Pisatelj ne stouša ‘skati resnice v realnem svetu, marveč daje Prednost podzavesti, ki je po njegovem mne-niu najbolj resnična. Sporna v teh stilnih Prijemih pa je domneva, da ne moremo namreč do kraja verjeti v resničnost takih neurejenih zgodb, ki so v osnovi le realistične. Pri njih gre bolj za nove stilne prijeme kot pa za odkrivanje globljih resnic v življenju. Toda vsak pisatelj ima pravico in dolžnost, da piše, kot mu narekuje njegovo pero, da se izraža v jeziku in stilu, s katerim upa to čuti, da bo najbolj pristno izpovedal svoja doživetja in poglede na življenje.. Morda bo Rok Arih s svojimi novelami začetnik novih stilnih prijdmov v naši literaturi; morda nam bo v kasnejših delih bolj Izbrušeno prikazal prednosti "svojstvenega, modernističnega stila. Ugibanja in dokončnejšo sodbo prepustimo bodočnosti. Ob delu pa, ki ga nam je pisatelj pred-stavil, lahko ob prvih vtisih rečemo, da smo Presenečeni, ker je pisec ubral nove strune, ki v nas še niso zazvenele doslej vajeni Bkord. Znano pa je, da Imamo pri nas do vseh nomačih piscev in umetnikov dvojno merilo: veseli smo jih kot lastnih otrok, gledamo in • ®cenjujemo pa jih, kot bi nam bili najbolj ‘uji. Ob prebiranju Arihovih novel spoznamo koščeh slovenske zemlje, ki nam je bila Vedno blizu. Zaželimo si, da bi pobliže spo- —znali ljudi, ki jih je ta zemlja rodila to kakšni so bili ti ljudje v najbolj težkih trenutkih našega življenja. Pisatelj nam v tej zbirki žal ni uspel naslikati tako živih podob ljudi kot njegov rojak Prežihov Vorane. Če bi' od njega zahtevali, da naj mu bo enak, bi zahtevali preveč. S primerjavo bi radi le povedali, da je bila že prva Prežihova podoba, Petkov Cene, grobo izrisan lik pijanca, tako močna, da je tudi zlepa ne bomo pozabili. Arihovi junaki pa so nekam neurejeno razmišljajoči ljudje brez prave krvi in življenja. Izrazitejši so le nekam medvedje počasni, gorjanski Zep, simpatični Hajnža, ki je šele v partizanih postal pravi človek, bolestno ambiciozni nemčur Tonner, poročnik Vid, ki se javlja še v nekaterih drugih junakih; močno je namreč podoben Marjanu, deloma Andreju, razdvojenima dijakoma, ki zdvomita nad svojim dotedanjim življenjem in iščeta njegov višji smisel. Bolj kot v ka-rakteriziranju 'Svojih junakov je pisatelj uspel v slikanju svojskega, nervoznega vzdušja, poleg ugibanj in napetosti, še posebej značilne za zimski čas partizanskega bojevanja, ko je borce obkrožal dvajsetkrat, tridesetkrat močnejši sovražnik. Iz vseh zgodb pa čutimo tiho, preprosto veličino, kruto stvarnost vojnih dni in nadih nečesa težkega, ki se ne sme več povrniti. Čeprav Arihova zbirka novel najbrž ne bo naletela na veliko popularnost pri slovenskih bralcih, ker pisatelj ne stopa po utrjenih in včasih že močno izlizanih kolesnicah, bo pa zanesljivo obdržala pomembno mesto v razvoju slovenske literature In trdnem hotenju, da nam z njo pisatelj prikaže delček nam neznanega življenja in borbe naših ljudi onstran Karavank. . Vinko Trinkaus Sloviti francoski režiser Andrč Cayatte (levo), ki ga poznamo po filmih »Pravici je zadoščeno«, »Vsi smo morilci«, »Pred potopom« in »Ljubimca iz Verone«, je nedavno končal zanimiv film »Oko za oko«, v katerem igra glavno vlogo Curd Jiirgens (desno). ALI DOVOLJ SKRBIMO ZA STROKOVNO ŠOLSTVO? 11 KADRI! - KADRI! Kongres delavskih svetov je močno poudaril vprašanje kadrov. Kadri rešuieje vse! Ali pa smo pri nas vse storili za vzgojo dobrih kadrov za proizvodnjo in tehnično - upravno službo. Reči moramo, da ne. Človeku se zdi, da tu nekaj ni v redu. Sposobni kadri, ki poučujejo na strokovnih šolah, beže v operativno in tehnično upravno službo. V strokovne šole bi morali prihajati najboljši strokovnjaki z bogatimi izkušnjami Danes pa opažamo, da so med redkimi, ki se prijavljajo v šolsko službo, manj uporabni v operativi ali pa so starejši in bolni tovariši. Žalostno, vendar je res, da danes strokovne šole zaostajajo, ker ni potrebnih, sposobnih učnih strokovnih kadrov. Starejši kadil odhajajo, a podmladka ni. Ali bomo z nestrokovnjaki izboljševali storilnost dela in kakovost izdelkov ter odstranjevali materialno škodo, ki jo povzročajo slabo kvalificirani delavci. V Sloveniji smo imeli strokovne šole, ki so bile na evropski višini, in to višino še danes z vsemi težavami ohranjamo, n. pr. tehniška srednja in gradbena srednja šola. Toda tudi na teh dveh šolah učni kader izumira, a podmladka ni Podobni primeri so tudi drugod. Nihče danes noče iz operativce v šolo, kjer je delo slabše plačano kot v operativi in tehnično-upravnih službah. Če bo šlo to še dalje naprej, bomo morali določene odseke in razrede ukiniti, e dijake poslati domov. Kdo bo za to odgovoren? Pritisk dijakov, ki so dovršili nižjo gimnazijo za vpds v srednje strokovne šole je ogromen. A te šole nimajo niti potrebnega strokovnega učnega kadra niti razredov, da bi sprejeli v šolo več dijakov. — Ustanovili smo novi tehnični srednji šoli v Mariboru in v Krškem, in to zopet brez potrebnih učnih kadrov. Na raz- Prizor Iz tretje zgodbe filmskega omnibusa »V MIR POGAČIC je dobil na puljskem festivalu gradi. Uradna žirija mu. je podelila drugo nagrado za režijo, a žirija kritikov je prvo nagrado razdelila njemu in FEDORJU HANŽEKOVIČU. SOBOTO ZVEČER«. Režiser VLADI-jugoslovanskega filma kar dve na- pise službenih mest v strokovnih šolah ni pri strokovnjakih v operativi nikakega odziva. Nasprotno operativa in nekateri drugi organi »vabijo« boljše strokovnake iz šol z obljubami, da bodo boljše plačani Strokovni kadri - idealisti, kolikor so še na šolah, poučujejo tedensko po 40 in več ur ter se prekomerno izčrpavajo. Kljub vsemu učni uspehi na strokovnih šolah niso slabi. Poglejmo samo učne uspehe konec šolskega leta na Gradbeni srednji šoli v Ljubljani. V vseh odsekih Gradbene srednje šole, brez gradbene mojstrske šole, apneničarske mojstrske šole in cestarsko-vajenske šole, je bilo ob začetku šolskega leta vpisanih 400 dijakov in 118 dijakinj, skupno 518, a ob koncu šolskega leta je ostalo na zavodu 399 dijakov, 115 dijakinj ali skupno 514. Izdelalo je 317 dijakov in 83 dijakinj, skupno 400 ali\ 78,5 odstotka. Padlo je 81 dijakov in 30 dijakinj,.skupno 111, to je 20,2 odstotka. Neocenjeni so bili 3 dijaki ali 1,3 odstotka. Povprečna ocena je 2,84, to je minus dobro. Popolnoma je padlo 23 dijakov. Zakaj niso učni uspehi boljši? Ze davno smo ugotovili, da prihajajo na strokovne šole iz nižjih gimnazij tudi slabši dijaki, predvsem velja to za gradbeno srednjo šolo. Dobri so na šoli absolventi gradbene mojstrske šole in mojstrske mizarske šole, ki imajo veliko volje do učenja in discipline, ker so starejši in zrelejši. Zakaj ne prihajajo na srednje /"” strokovne šole boljši dijaki? Pe izjavah staršev in dijakov usmerjajo profesorji boljše dijake v višjo gimnazijo, a slabše v strokovne šole. Pri novo-vpisanih dijakih sita dve tretj ini dijakov s podeželja, a ena tretjina iz Ljubljane. Boljši dijaki, ki so prišli na šolo, so iz podeželskih gimnazij, a slabši iz Ljubljane, Maribora in drugih mest. Ti slabši dijaki zavirajo boljše učne uspehe na šoli. — Nadalje so dijaki pri današnjem štiriletnem-študiju in po predpisanem predmetniku, in učnem načrtu preobremenjeni. Če bi hoteli učno snov v današnjem obsegu dobro predelati in utrditi, bi morali študijski čas podaljšati na pet let. Zato je razumljivo, da so na šoli zelo redki odličnjaki in prav dobri dijaki. Kljub preobremenitvi se dijaki tudi izvenšolsko udejstvujejo. Predvsem pa je treba pohvaliti dijake, ki sodelujejo pri pevskemu zboru Tehniške srednje šole, ki je dosegel lepe uspehe. — Nadalje se dijaki udejstvujejo v raznih krožkih, v internatu, kjer jim je uprava doma preskrbela udobne klubske prostore s knjižnico. Večina dijakov je članjena v LMS. Kljub težavam, ki jih je imelo vodstvo mladinske organizacije, so dobili letos mladinci prehodno zastavico občine Vič. Mladinsko vodstvo je s pomočjo šole organiziralo mladinsko delovno brigado. Delo v brigadi bo vodstvo šole štelo kot počitniško prakso. Smoter te brigade je zmerno in solidno 6-urno delo ter zdravo mladinsko brigadno vzgojno-kulturno in politično delo. V preteklem šolskem letu so na gradbeni srednji šoli pričeli v večji meri uresničevati družbeno upravljanje v šoli z uvajanjem razrednih in šolskih skupnosti dijakov, kar naj bi bila priprava za bodoče delo v delavskih svetih. Razredna in šolska skupnost dijakov je v tem šolskem letu pričela delati in je upanje, da bo v bodočem šoskem letu polno zaživela in pomagala pri vzgojnem in učnem delu. Važen vzgojni in učni smoter na šoli je, da bi pri dijakih vzbudili večji smisel za splošno izobrazbo, ki mora biti sestavni in bistveni del vzgoje in izobrazbe sploh. Tehnik mora biti danes splošno in tehnično izobražen. Samo tehnična izobrazba je premalo. Pri splošnih predmetih mora priti do boljšega znanja materinščine, slovenskega jn jugoslovanskega slovstva in učenja tujega jezika, da bo tehnik lahko študiral tujo tehnično literaturo, ker nimamo dovolj domače. Tudi strokovnih učbenikov je premalo. Strokovni predavatelji pišejo šolska skripta, a delo se le počasi odvija. Manjkajo pa nam učne knjige tudi za splošno izobraževalne predmete, kakor: za slovenščino, zemljepis, zgodovino, za matematiko in fiziko in tuje jezike s posebno aplikacijo na stroko. Precej učil so na šoli sami izdelali, nekaj nakupili iz fonda za kadre, a vseeno šoli še zelo manjkajo sodobni geodetski inštrumenti (avtoreduktor); brez teh inštrumentov, ki so precej dragi, si ne moremo urediti uspešnega pouka geodezije. Šolski razredi so prenatrpani, pouk otežkočen, kar ovira boljše učne uspehe. V zvezi z reformo pouka na splošno izobraževalnih šolah, je na vidiku tudi reforma strokovnega šolstva, torej tudi srednje tehničnega, ki pa mora sloneti na pravilni analizi lika tehnika. To analizo mora napraviti gradbena operativa s sodelovanjem šole. Šola dobro ve, kaj manjka našim absolventom, a tudi operativa mora dati svoja utemeljena opažanja ia mnenja. -Bi- ll. avgusta 1942. leta so Nemci ubili Toneta Čufarja, Vse svoje mlado življenje, polno tegob in trpljenja, je posvetil človeku in se zanj boril. Leta 1941, leta je bil med organizatorji osvobodilnega gibanja v Ljubljani — dokler mn okupatorjeva krogla nt pretrgala niti življenja. Njegova dela, njegove pesmi, drame in povesti, ki so polne hrepenenja in vere, da bo skoro izvoje-van nov čas, kjer bo delavec ne več hlapec, temveč gospodar in upravljavec, so ostale njemu v trajen spomin. PETINDVAJSET LET RUSKEGA GLEDALIŠČA Lep jubilej Z otvoritvijo razstave ruškega rojaka, mladega kiparja Metoda Janka, študenta Akademije za likovno umetnost, so člani dramske skupine ruške Svobode preteklo nedeljo z velikim uspehom proslavili 25. KVALITETI HRUP NI POTREBEN Kadar se oziramo po prehojeni poti, se nam zazdijo nekatere stvari močno znane, preteklost jasna in napake očitne. Zgodi pa se, in to niti ne tako poredko, da se nekatere slabosti javljajo znova, bodisi kot rezultat nekritičnosti ali kot različno pojmovane vrednote. Tako so na primer zelo redki prosvetni delavci, ki bi se še navduševali nad različnimi festivali, ki so nas stali drage denarje, niso pa zapustili v ljudeh lepot in doživetij, ki so jih organizatorji pričakovali. Zdi se mi, da je bila osnovna slabost, ki še zdavnaj ni Izkoreninjena, v pojmovanju vrednote. Za nekoga je velik uspeh in vrednota nastop nekaj sto pevcev, nekaj desetin igralcev, za drugega pa umetniško doživetje umetnine, ki jo lahko tolmači samo peščica ljudi. Eni uživajo v zunanjih manifestacijah, drugim so bliže duhovne vrednote v zelo skromnih posodah. Ene zanima oblika, druge vsebina. Morda za primerjavo še tale ugotovitev. Večina iskanj v modemi umetnosti je zreduciranih na formalne novosti, na obliko in le redkokje na novo vsebino, na izpovednosti Res je, da oblike zastarijo, da zgube sčasoma svojo svežino in žlahtnost in da vsako novo razdobje v zgodovini s svojimi očmi vrednoti umetnine. Toda kdor išče samo obliko, ta v umetnosti ne bo prišel daleč. Nobena umetnina nas ne prevzame zaradi nekih formalnih oblik, ki jih lahko tako in drugače razčlenimo. Pred umetnino ostrmimo, prevzame nas in nikdar ne najdemo pravih besed, da bi izrazili vse, kar občutimo. Umetnosti, je tuja vsaka nabreklost, želja po efektih. Intimna je, skromna in prav zato veličastna. In če s tega zornega kota vrednotimo nekatere prosvetne manifestacije, potem lahko z veseljem ugotovimo, da je čas deklaraitiv-nosti, dekorativnostl v glavnem za nami in da imamo, kolikor na takšne pojave še naletimo, v glavnem opravka s preživelim izro- čilom, ki k sreči le tu in tam še najde nekaj gorečnežev. Pobudo za razmišljanja sta mi dala predvsem dva dogodka. Festival ljubljanskega okraja in uprizoritev »Velike puntarije«, ki jo za svoj občinski praznik študira igrais-ka družina Svobode v Črni na Koroškem. Prepričan sem, da so nagibi, ki vodijo organizatorje velikih manifestacij pri njihovem delu plemeniti. Velik napor, ki ga zmagujejo, pogum, ki ga kažejo pri premagovanju zaprek, vse to so odlike, ki jih ne kaže podcenjevati. Sporna točka, v kateri se naša gledišča razhajajo, je sledeča: ali so vloženo delo in sredstva, enaka končne-rpu uspehu. Z drugimi besedami, ali so rezultati podobnih manifestacij res takšni, kot se na prvi pogled zdijo prirediteljem. Poglejmo si stvar pobliie. Priznati moramo, da je bil ljubljanski festival najbolj skrbno pripravljena prireditev, kolikor so jih doslej priredili naši okrajni odbori in sveti. Od prvih priprav in zaključnega nastopa je preteklo leto dni in ves čas so okrajni sveti in sosveti spremljali priprave, obiskovali skupine, prirejali posvete in seminarje ter dajali napotke. V teh pripravah so društvom in sekcijam pomagali odstraniti marsikatero slabost. Prvo razočaranje pa so doživeli prireditelji nad majhnim zanimanjem občinstva in javnosti, ki za njihove napore ni kazala dovolj razumevanja. In marsikdo od nastopajočih se je .zarekel, da se zlepa ne bo predstavil ljubljanskemu občinstvu. Kje so bili vzroki za hladno prho, ki so je bili deležni prireditelji in tudi nekatere nastopajoče skupine? Predvsem za mesto, kot je Ljubljana, nastop manj znane igralske družine ne pomeni kulturnega dogodka. Kulturnih prireditev je v Ljubljani vsaj toliko, kolikor je zanimanja zanje. Posebno zanimanje vzbudijo le najbolj slavni tuji gostje in izredno uspela do- mača prireditev. Zato se ideja, prikazati Ljubljani napore in uspehe amaterskih skupin, ni kdo. ve kako obnesla. Prireditelji so imeli plemenit namen: najbolj požrtvovalnim In kvalitetnim skupinam so hoteli dati priznanje s povabilom v Ljubljano. Zal pa so jih Ljubljančani hladno sprejeli. Višek festivala pa je predstavljal skupni nastop združenih pevskih zborov, tamiburaških zborov, orkestrov in godb na pihala. Dopoldne so bili nastopi na treh različnih krajih, popoldne pa je bil skupni nastop v letnem telovadišču v Tivoliju. Tudi za to najbolj mani-festativno prireditev, na kateri je nastopilo blizu 1000 izvajalcev, ni bilo pričakovanega zanimanja. Krivi so bili potem novinarji, vodstva organizacij, ki niso pokazala dovolj zanimanja za trud in zaključni nastop. Toda kakorkoli bi poizkušali iskati krivce, mimo preproste resnice ne moremo: zanimanje za neko prireditev je pač tolikšno, kolikor je ta prireditev za poslušalce in gledalce vabljiva! Dosedanje izkušnje pa kažejo, da posebnega zanimanja za podobne nastope Ljubljančani ne kažejo. Kako pa je v drugih krajih, kjer prebivalci nimajo toliko možnosti za kulturno izživljanje. Tam je zanimanje seveda večje in prireditelji ljubljanskega festivala bi ravnali bolj pametno, če bi zamišljeni festival razdelili v zaključne nastope v nekaterih najbolj razgibanih kulturnih središčih v okraju. Prepričan sem, da bi imel nastop pevskih zborov, godb, gostovanje igralske družine v vsakem drugem kraju hvaležnejše poslušalce, čeprav bi jih bilo nekaj manj. To bi bila vsekakor boljša pot, ki bi jo kazalo v bodoče razvijati. Medsebojna gostovanja in nastopi utrjujejo tovarištvo med prosvetnimi društvi. Hkrati pa. moramo seveda gledati, kakšne so naše materialne možnosti. Ali se splača iz skromnih sredstev, ki sc nam na razpolago, izdati tolikšne vsote za nekaj prireditev, ki ne izzvenijo tako, kot smo pričakovali? Želja po zunanjih poudarkih se kaže tudi drugje. Kjer skrbno gospodarijo, preudarno izbirajo dela in s primerno propagando dosežejo velik obisk, tam se seveda raznim velikopoteznim prireditvam ne bodo odrekli. V mislih imam Šaleški'festival, ki ga vsako leto prirejajo na Velenjskem jezeru prosvetna ruštva Šaleške doline. Njihove manifestacije niso zvezane s posebnimi stroški in se jim zato ne kaže odreči. Podobno tradicijo ima tudi Kulturni teden v Zagorju, kjer se v tednu predstavijo občinstvu igralske družine iz Cemšenika, zagorskih Svobod do ljubljanske Drame. Vsako od teh prireditev obišče nad tisoč gledalcev, ki plačajo primerno vstopnino in vidijo najbolj kvalitetna dela dramske sezone domačih družin in uspelo uprizoritev osrednjega gledališča. Teže pa je tam, kjer ena sama takšna prireditev zahteva obilo sredstev, kjer je polletno delo prosvetnga društva usmerjeno samo v nekaj prireditev. Društvo se pogosto zadolži, ker hoče napraviti prireditve kar najbolj veličastne. Močno me je zbodla v oči vest, da potrebuje Svoboda v Črni nekaj sto tisoč dinarjev podpore, da bo lahko na prostem uprizorila Kreftovo »Veliko puntarijo«. S študijem so že začeli to zdaj vztrajno zbirajo sredstva. Ni mi jasno, zakaj potrebujejo tolikšno vsoto, bi zadostuje za celoletno solidno delo zelo razvitega društva. In vsa ta sredstva bodo porabljena za eno samo igro. Vprašujem se, kako je to mogoče? Ali prosvetno društvo v Črni res nima drugih potreb, da tako neodgovorno razmetuje denar? in končno — zakaj tolikšna izguba? Odgovor je samo eden. Zaradi močno primitivnih teženj po realistični sceni, zaradi teženj po čimbolj bombastični sceni, v katero bo vgrajeno toliko lesa kot v majhno stavbo. V igri bo nastopalo desetine statistov. Zaradi te želje bo potrošen denar, ki bi ga veliko koristneje porabili za nakup novih knjig in podobnih prepotrebnih stvari. Kjer imajo prireditelji samo željo po im-pozantnosti, po navidezni veličastnosti, tam bi res kazalo spregovoriti o odgovornem trošenju denarja. Prepričani smo, da bi v Crnl 7 veliko manjšimi izdatki, s smiselnimi omejitvami dosegli lahko isti uspeh. Za neko dramsko predstavo je važno, koliko ljudi nastopa, ni važno, ali vidimo na sceni res prave konje, ali pa nastopamo brez njih. Važno je tisto, kaj ta igra pove, kako so uspeli izvajalci osnovno misel približati gledalcem in poslušalcem. In le za dosego tega cilja se obrestuje ves napor, ki ga prosvetni delavci vlagajo v svoje plemenito delo. Vinko Trinkaus obletnico ustanovitve prvega letnega gledališča v državi. Velik jubilej — 25-letnico letnega gledališča so Rušani proslavili z uprizoritvijo igre »Janošik« češkega pisatelja Ilril Machena, katero je prevedel in dramaturško obdelal Fran Žižek. V treh zaporednih predstavah sl je igro »Ja-nošik« na čudovitem ruškem letnem gledališču ogledalo nad tri tisoč gledalcev. Slavnostni premieri je mimo ogromnega števila domačinov prisostvovalo tudi več gostov, med drugim tudi pobudnik in ustanovitelj ruškega letnega gledališča operni pevec Vekoslav Janko, dolgoletni igralec ruškega gledališča, Franjo Somik ter člana mariborskega gledališča in stalna svetovalca tovariš Jože Mlakar in Fran Žižek, Igro je režirala prizadevna domačinka Majda Čukova, v njej pa je nastopalo nad 120 igralcev. K velikemu uspehu je Rušanom ob 25-letnici letnega gledališča čestital tudi tovariš Ivan Gorjup, predsednik okrajnega sveta Svobod, ter jim izročil lepo diplomo in denarno nagrado. G. G. j s »DELAVSKA ENOTNOST« I falgftA, O KATERIH feOVOftlMC)' 6. avgusta 195" % ŠT, 88 J Pogled na vietnamsko pokrajino. Dežela Je pretežno gorata In pokrivajo jo ogromni gozdovi. Le v dveh pokrajinah — na jugu In severu — je močneje razvito poljedelstvo, kjer pridelujejo zlasti riž. Zgodovinski, družbeni in politični pogoji, v katerih se je Vietnam razvijal, so povzročili, da sodi med gospodarsko nerazvite dežele. K temu je največ prispevala kolonialna vladavina Francije. Revščina je velika, zlasti na vaseh. Nova država, Demokratična republika Vietnam, je v boju proti revščini dosegla že velike uspehe. Vietnamska preteklost: Pagoda cm OBISKU PREDSEDNIKU DEMOKRATIČNE REPUBLIKE DIETNIM v Ho Si Minhov Vietnam Obiskal nas je Ho Si Minh -striček Ho, kot mu pravijo Vietnamci - predsednik Demokratične republike Vietnama. Sprejeli smo ga kot dragega in cenjenega gosta, kot velikega človeka in borca za svobodo zasužnjenih in izkoriščanih. Srečanje tovarišev Tita in Ho Si Minha je srečanje dveh svetovno znanih bojevnikov za pravicle delovnih ljudi, za mir in bratstvo med narodi. To je srečanje najvišjih predstavnikov dveh junaških ljudstev, M imata podobno razvojno pot, in bo nedvomno obrodilo koristne sadove za naši dve deželi in za svetovni mir. Zato prisrčno pozdravljamo tovariša Ho ši Minha f. željo, da bi ob vrnitvi v domovino po-vledal svojemu ljudstvu, kako zelo spoštujemo njegov junaški boj za neodvisnost, za le,pše in boljše življenje. Vietnam se razprostira ob tihomorski obali Indokime, med Tonikimšk&m im Siamskim zalivom. Američani torinili Franodbe tn vzpostavili marionetni redSm. Najprej cesarstvo, sedaj pa republika. (Ženevskih sporazumov ni hotel podpisati). V Severnem Vietnamu živi kakih 15 milijonov ljudi, v Južnem pa 9 milijonov. Ho Št Minh je predsednik Demokratične republike Vietnama, pobudnik in voditelj osvobodilnega gibanja, ustanovitelj in generalni sekretar vietnamske Komunistične partije, ki se sedaj imenuje Delavska partija, ter predsednik Domovinske fronte, keteor so leta 1955 preimenovali osvobodilno gibanje Vliefbntin. Domovinska fronta in Delavska stranka delujeta tudi v Južnem Vietnamu (ilegalno) in itoata zelo veliko pri- Na zasedanju Nacionalne skupščine marca 1955 je Ho Ši Minh takole razložil osnovna načela notranje politike Demokratične republike Vietnama: »Našo notranjo poMtifco sestavljajo, napori za uresničenje nacionalne enotnosti, za takšno povečanje proizvodnje, k; bo zagotovilo ljudstvu hrano in obleko, napori za obogatitev in okrepitev naše dežele. Hkrati se borimo za mir, enotnost, neodvisnost in demokracijo.« Takšna je tudi današnja politika Demokratične republike Vietnama, le s to razliko, da je vietnamsko ljudstvo doseglo v tem obdobju precejšnje uspehe, se marsikaj naučilo, in na podlag; izkušenj, ki jih je pridobilo, izboljšalo in izpopolnilo svoje načrte. Uspehi, ki jiih je dosegel Severni Vietnam eo res veliki. Izvedli so agrarno reformo in zemljo francoskih veleposestni- kov ln fevdalcev razdelili kmetom. Država si je zagotovila močan vpliv v francoskih za-sebpih družbah (v rudnikih od 40 do 50 odstotkov delnic, v premogovnikih od 50 do 60 odstotkov). S pomočjo Kitajske, Sovjetske zveze in drugih socialističnih dežel so zgradil; nad 700 km prog. Lani so začeli graditi 15 tovarn (tekstilnih iltd.), od katerih jih nekaj že obratuje. Industrijsko .proizvodnjo so v minulih letih povečal; za osemkrat, zgradili so nove namakalne naprave, zboljšali poljedelstvo in odpravili lakoto, k; je leta in leta vladala v deželi (v letih 1946 ,in 1947 je zaradi lakoto umrlo nad 2 milijona ljudi). Danes so delavci socialno zavarovani, osemurni delovnik je zagotovljen, vzpostavljena je ljudska oblast, k; vedno bolj demokratično in umno upravlja vasi, mesta, vso republiko. Veličino teh uspehov razumemo šele, če vemo, kakšen je bil Vietnam pred let; in s kakšnimi ogromnimi težavami se bori mlada republika. Francija, ki je vladala v Vietnamu nad 70 let, ni samo odpravila demokratičnih tradicij vietnamskega ljudstva in uvedla strog fevdalni režim, ampak je tudi spremenila Vietnam v svoj surovinski prispevek, v »zaprto, lovišče francoskega kapitala,« kot je svoj čas pisal londonski »Eeonomiisit.« Popolnoma je zanemarila predelovalno industrijo in sploh industri- jo iza široko potrošnjo, obrt in kmetijstvo, šolstvo in kulturo. Ko se je ljudstvo v letih namnožilo, so zavladale lakote in bolezni. Leta 1900 je prebivalec delte Rdeče reke porabil 262 kg niža, leta 1937 pa še siamo 182 kilogramov. Zdravnikov je bilo izredno malo (38,500 prebivalcev — 1 zdravnik), V Hanoju je od tisoč novorojenih otrok v prvem letu starosti umrlo 540 otrok. Delavci niisio imel; nobenih pravic, delali so tudi otroci, mezde so - bile izredno nizke. Tako je bilo pred drugo svetovno vojno. Po osvobodilni vojni pa je bilo še huje. Skoro vsa industrija Severnega Vietnama je bila uničena. Poljedel- stvo je pretrpelo ogromne izgube, ker so bile uničene skoro vse namakalne naprave. Francoz; so med vojno in ob umiku porušil; ceste, mostove, železnice. Delitev Vietnama je razbila ekonomsko enotnost dežele. Pri-rodno najbogaitejš; predeli so pripadla Južnemu Vietnamu. Severne pokrajine še pred vojno niso mogle prehraniti svojih prebivalcev, južne pa so imele dovolj hrane za izvoz. Na jugu je industrija bolj razvita kot na severa. Tudii prometna sredstva Južnega Vietnama so mnogo bolj razvita in med vojno niso utrpela veliko, škode. Naštel; smo le nekaj težav, s katerimi se bori Demokratična republika Vietnama, vendar že te zgovorno pričajo, v kakšnih težkih razmerah grad; vietnamsko ljudstvo svojo porušeno in izropamo domovino, koliko poguma in vztrajnosti je bilo treba, da je doseglo uspehe, o katerih smo prej govorili. Združitev dežele je prvi pogoj za likvidacijo sedanjih težav, za izgradnjo neodvisnega Vietnama. Potrebo po enotnosti c-bčutijo enako na Severa kot Jugu, toda za združitev se zavzema le vlada Severnega Vietnama, jiužnovietnamsfca vlada pa jo odklanja. Vlado Južnega Vietnama podpira le tanek sloj fevdalcev in kapitalistov iin — Amerika. Združene države so priključile Vietnam področju SEATO pakta, ki si ne prizadeva samo, dia bi ohranil sedanje stanje, temveč hujska celo na vojno, ha okupacijo Severa. ZDA porabijo ogromno denarja, da bi oborožile južnovietmaim-sko vojsko iin ustvarile navidezno iin začasno gospodarsko konjunkturo, ki jim je potrebna predvsem za propagando prati Severu. V Južnem Vietnamu gradijo vojaške baze, strateške ceste in letališča. Kljub temu pa jie v Južnem Vietnamu veriga ljudi za združitev — ne samo delavci, kmetje in Izobraženci, ampak tudi del kapitalistov in fevdalcev, H niso zadovoljni s podrejenim položajem v odnosu dio tujtih kapitalističnih monopolov. Visa ta dejstva upošteva seve rnovietnamsk; načrt za združitev dežele. Njegov osnovni cilj je najširša enotnost ljudstva Severa in Juga, najširša fronta prot; tistim, ki združitvi nasprotujejo. Program se zavzema za postopno združitev. Vsaka država b; začasno obdržala takšno notranjo ureditev, kot jo ima. Tud; vojski ne bi združili. Sestavil; bi skupno vlado, k; bd pripravila splošne volitve. Ho Si Minh iin njegov; sodelavci se zavedajo, da do združitve še n« bo prišlo tako kmalu, kajti razdelitev dežele je predvsem posledica blokovske politike, ki še sedaj zavira združitev. Vedo pa, da čas dela zanje — v mednarodnih razmerah, ko blokovska nasprotja, sicer silno počasi, vendar le izginevajo — in doma, ko se s (Socialističnimi uspehi, k; jih dosega Demokratična republika Vietnama, krep; tudi želja po enotnosti, svobodi in neodvisnosti vietnamskega naroda. Naš visoki gost: Predsednik Demokratične republike Vietnama tovariš Ho ši Minh • Delavska progresivna, stranka Kanade Je zalite vala* naj se vlada zavzame za načrtno zidavo stanovanjskih hiš. Vladi je poslala pismo, v katerem pravi, da bi morali v desetih letih zgraditi najmanj milijon stanovanj. Nad 33 odstotkov Kanadčanov živi v nezdravih barakah, nad 12 odstotkov stanovanj pa bi morali porušiti zaradi varnostnih razlogov. ® Filipinski predsednik Carlos Garcia, je podpisal zakon, ki prepoveduje delovanje Komunistični partiji. Po podpisu je priredil sprejem za zahodne diplomate in jim sporočil, da so Filipini storili »veliko uslugo stvari svobodnega sveta, Ko so prepovedali delovanje komunistom«. 9 Indonezijska vlada je odobrila predlog Nacionalnega sveta, da v državi ustanovijo novo gibanje, ki se ho imenovalo »Gibanje za nov način življenja«. Uradno bodo to gibanje ustanovili 17. avgusta na dan neodvisnosti Indonezije, namen gibanja pa bi bil razviti pri prebivalcih smisel »za nov način mišljenja, nove delovne metode in nov način življenja« V sporočilu po seji vlade je rečeno, da star način mišljenja, delovnih metod in načina življenja ne odgovarja napredku Indonezije. 6 Po sporazumu med delodajalci in stavkajočimi mornarji se je končala stavka mornarjev in delavcev na trgovskih ladjah Islanda. ki je zavrla. vso zunanjo trgovino te dežele. Spor med delavci in dclodnjalci je trajal 46 dni. Delavci so si izbojevali višje mezde. 9 Centralni komite Komunistične partije Sovjetske zveze im ministrski svet sta sklenila. da bosta v prihodnih desetih letih omilila stanovanjsko stisko, M je nastala kot posledica naraščanja mestnega prebivalstva. Do leta 19150 bodo torej pozidali do 215 kvadratnih km stanovanjskega prostora. Državne investicije za graditev stanovanj bodo v tem času za kakih 78 milijard rubljev večje kot v času od 1951 do 1955. • Predsednik Komunistične partije Zahodne Nemčije Max Reiman je pozvg.1 vse komuniste v Zahodni Nemčiji, naj na splošnih volitvah volijo kandidate socialnih demokratov, Reiman je izjavil, da je Komunistična partija sklenila pozvati vse svoje pristaše in vse volivce, naj glasujejo za socialnodemokratsko stranko. In to ne zato, ker bi komunisti zapadli politiki te stranke, pač pa zato, ker je njihov namen vreči Adenauerjevo krščansko demokratsko stranko iz vlade. • Egiptovska Federacija dela, ki je bila ustanovljena letos januarja, pripravlja predlog zakona o delovnem času; delavcev v industriji, trgovini in kmetijstvu. Zakon, ki ga predlaga Federacija dela, določa osemurni delovni čas, plačan prost dan v tednu ter prepoved čezurnega dela v več kot dveh dnevih zapovrstjo. V krogih Federacije dela. poudarjajo, da ie nujno bilo treba izpopolniti delavsko zakonodajo, tako glede delovnega razmerja kot glede delovnega časa, letnega dopusta ln higienske zaščite. 9 Uslužbenci vseh komunalnih dejavnosti v Delhiju, glavnem mestu Indije, so stavkali jz protesta, ker Je policija napadla čistilce mestnih ulic. 9 Pariška policija je pretekli torek zaplenila, glasilo Komunistične uprti j e Francije j »Humanite« Ta list je objavil; članek o nečloveškemu rav- ! nanju francoskih čet v Alži-ru. V zadnjih treh mesecih _.ie bilo partijsko glasilo Francije že četrtič zaplenjeno. © V portugalski koloniji v Indiji Damanu 'je prišlo do oboroženega spopada med uo-licijo in bojevniki za osvoboditev portugalskih kolonij v Indiji. Indijski tisk poroča, da Je pretekli petek kakih trideset Indijcev napadlo policijsko stražarnico v Damanu. Boj Je trajal tri ure in padlo je šest policajev. S V Nicosiji in v Pafosu na Cipru so spet izbruhnile pro-tibritanske demonstracije. De- i monstranti so zahtevali, na.i 1 se Makarios vrne na otok in naj se Ciper združi z Grčijo. Britanska kolonialistična policija je aretirala več demonstrantov. O K N O V S V E T Centralni svet svobodnih sindikatov Madžarske, katere gost je nedolgo tega bila Jugoslovanska sindikalna delegacija, je naši delegaciji posvetil veliko pozornost. Nič ofi-cialnosti ni bilo. V tovarniških neposrednih razgovorih so nam pojasnjevali svoje delo in napore, uspehe in težave. Tudi v podjetjih, ki smo jih obiskali, smo občutili iskrene težnje po učvrstitvi sindikatov in- njegove dejavnosti v korist svojega članstva in vseh delavcev. Povedati pa moram, da je njihovo gledanje na mesto in vlogo sindikata v pogojih, ko je delavski razred na oblasti, drugačno od našega. To pa je tudi razumljivo. Njihova državna ureditev sloni na sistemu stroge centralizacije in administrativnem planiranju. To je ureditev, ki nas spominja na obdobje našega tako imenovanega administrativnega socializma do uvedbe delavskega in družbenega upravljanja. Seveda le spominja. Mi smo že tedaj imeli v borbi skovano Ljudsko fronto (Socialistično zvezo delovnih ljudi), ki je pod vodstvom Partije usmerjala naš razvoj v demokratizacijo vsega družbenega življenja in povezovanja najširših množic delovnih ljudi mesta in vasi v enotno voljo in akcijo za graditev nove socialistične družbe. Take ali podobne politične organizacije na Madžarskem nimajo. V njihovih pogojih predstavlja sindikat bolj nekakšno transmisijo v sistemu državne ureditve. Zato je tudi razumljivo, da mnogi ne morejo doumeti našega sistema delavskega in družbenega upravljanja in ne vidijo v ničemer njegovega pravega bistva, bistva napredne praktične demokracije. »Ne bomo dopustili, da se sindikatu odvzame kakršnakoli kompetenca, ki jo danes ima in ki si jo je priboril v svojem razvoju,« to je misel, ki jo je prenekateri sindikalni funkcionar s polnim prepričanjem izrekel. To se seveda poana tudi v sami dejavnosti madžarskih sindikatov, ki neposredno vodijo nekatere službe, ki bi sicer spadale v domeno samostojnih m državnih ustanov. SOCIALNO ZAVAROVANJE Služba socialnega zavarovanja je od 1951. leta postala sestavni del dejavnosti madžarskih sindikatov. Izplačevanje hranarin, pokojnin, otroških dodatkov in podobno vrši Centralni sindikalni zavod za socialno zavarovanje, katerega predsednik je član predsedstva Centralnega sveta sindikatov, a člani zavoda člani strokovnih sindikatov Podobna organizacija je v županijskih in krajevnih sindikalnih svetih in v podjetjih z nad 100 zaposlenimi. Vse stroške socialnega zavarovanja plača država, razen manjšega odstotka, katerega plača podjetje, in sicer 4%, od plačnega fonda za pokojnino in 6% plačnega fonda za zdravstveno zavarovanje ter delavci 3% od plače za pokojnine. V primeru bolezni prejema delavec hra-narino, in sicer največ eno leto, če je dve leti zaposlen v istem podjetju, v višini 75% svoje plače. V primeru, če se delavec zdravi v bolnišnici, je hraaarina manjša, zdravljenje v bolnišnici je omejeno. In- sicer »e de- x»ooooooon»oeoocoeeecooaeoeceoaoooooocioooooonoocoooeo« lavec lahko zdravi največ eno leto, svojci pa največ devet mesecev. Delavka ima pravico v primem poroda na 3-meisečni porodniški dopust. Ob porodu prejme za opremo dojenčka 700 forintov (1 forint realno okoli 10—12 din). Žena, ki ne dela, pa ima pravico do socialnega zavarovanja po možu, prejme 460 forintov. Otroški dodatek je urejen progresivno po številu otrok. In sicer tako, da se za enega otroka ne prejme dodatka, za drugega prejme upravičenec 75 forintov, za tretjega 180, četrtega 260 itd., do največ 500 forintov, če ima družina 7 otrok. Otrok, ki je-dokončal 15 let, zgubi pravico do otroškega dodatka in ne šteje v število otrok. Do pokojnine si pridobi vsakdo pravico, ki ima 10 let delovne dobe in je star 60 let (žene in delavci na težkih delih 55 let). Pri desetih letih, delovne dobe prejme upokojenec 50% plače. Za vsaki dve leti nad 10 let pa se mu pokojnina poveča za.1%. Določena pa je najnižja pokojnina, ki ne more znašati manj kot 500 forintov. V lanskem letu je bila povprečna pokojnina 750 forintov. Razen rednih pokojnin obstajajo tudi družinske pokojnine. Vdova prejme 50% pokojnine umrlega moža. Če ima nepreskrbljene otroke, se ji pokojnina zviša. V Madžarski je 59% vseh prebivalcev socialno zavarovanih. V ta odstotek so vračunani tudi člani kmečkih delovnih zadrug. Vendar so pravice teh manjše in imajo tudi svoj posebni pokojninski sklad. To je nekaj dokaj nepopolnih podatkov o socialnem zavarovanju v Madžarski, za katerega budžetira država okoli 7% nacionalnega dohodka. Po pripovedovanju madžarskih tovarišev se Centralni sindikalni zavod vztrajno bori proti primerom brezdušnega od- nosa s strani aparata, ki dela v tej službi in ki ga je sedaj okoli 2000 (prej 4000). Vendar je največja težava v tem, da zavarovanci sami ne poznajo dovolj svojih pravic in dolžnosti. Kako tesno je socialno zavarovanje povezano s sindikalno organizacijo, vidimo tudi iz tega, da so n. pr. člani sindikata do konca prejšnjega leta prejemali v primeru bolezni višje h-ranarine kot nečlani. Sedaj so ta ne- smisel odpravili. Sedanje sindikalno vodstvo si živo prizadeva, da v sodelovanju z ministrstvom za zdravje in ministrstvom za finance uredi službo socialnega zavarovanja v korist vseh zavarovancev. Sama služba socialnega zavarovanja je dokaj tesno povezana tudi na samo organizacijo zdravljenja v klimatsfcih in zdravilišč-nih domovih, ki je prav tako v upravi sindikata. O tem pa prihodnjič. Boš Delavsko zborovanje v eni izmed tovarniških dvoran industrijskega giganta v Czc-Pclu, kjer je zaposleno preko 40.000 delavcev. Med odrom in zborovalci je »tovarniška straža«. Ta je bila ustanovljena in oborožena po oktobrskih dogodkih, da bi v tovarnah preprečila vsako razdiralno delo reakcije. Naslov uredništva tn op: - List Izhaia vsak petek Glas..o sindikatov Slovenije Izdaja Republiški svet Zvere sindikatov za Slovenijo. •— Odgovorni urednik France Boštjančič. — Tisk Casopten»-založniškega podjetja »Slovenski poročevalec« v Ljubljani. — Ljubljana. Čufarjeva ulica 8. — Dom sindikatov. — Telefonurednlštva ln uprave 32-031, uredništvo 32-538, uprava 30-046, — Poštni predal 284. — Račun pri Mestni hranilnici v Ljubljani 601-606-1-22L - Rokopisov ne vračamo, — Mesečna naročnina 40 din, četrtletna 120 din, polletna 240 din, celoletna 480 din; posamezna številka 10 dto.