2IVL7EN7E IN SVET TEDENSKA REVIJA — PRILOGA PONEDELJSKEGA JUTRA ftT. 1. V LJUBLJANI, 4. JULIJA ШЗв. KNJIGA » UL DAGOVER (Foto HoUa-Bota) PROGRESIVNA PARALIZA IN NJENO ZDRAVLJENJE Sef primarij v p. D B. FBAN G O S T L NADALJEVANJE ažno je, da se seznanimo z novejšimi načini zdravljenja te bolezni, ki je poprej veljala za povsem neozdravno in pogubno, dasi je večkrat ka- ___zala že omenjene remisije in dasi so bili javljeni izjemni in nadvse redki primeri ozdravljenja. Ker je bila znana vzročna zveza med sifilido in progresivno paralizo, je bilo umevno, da se je skušalo z energičnim zdrav ljenjem z živim srebrom ali s salvar-sanom doseči dober uspeh, a žal namesto tega je vedno nastopilo le znatno poslabšanje, tako da so se vsi poskusi povsem opustili. Saj so oslabili že itak oslabljene in malo odporne bolnike, le v izjemnih slučajih pri povsem krepkih pacientih v prvih pri-četnih pojavih se je dosegla lahka re-tnisija. Opažalo se je v nekaterih slučajih pri drugih umobolnih, da je vročica povzročila znatno izboljšanje. Jaz sam sem najprvo na kliniki in pozneje v Klosterneuburgu opazoval pri isti bolnici, ki je kazala skrajno razburjenost, erotizem, surovo in prostaško vedenje in govorjenje ter je bila zelo nečedna. Dobila pa je absces, ki je povzročil visoko temperaturo in tedaj je postala mirna, povsem dostojnega, prijaznega vedenja (bila je vzgojiteljica), kar je trajalo ves čas, kar je imela vročico. Isto se je ponovilo čez dobrega pol leta v zavodu Klosterneuburg, kamor je bila z Dunaja premeščena. Prof Wagner-Jauregg na Dunaju je prišel na misel, ali ne bi z umetno povzročeno vročico mogel doseči pri pa-ralitiki dobre uspehe. Več let je porabil za take terapevtske poizkuse. Najprej z injekcijami z tuberkulinom, katere je včasi združil z antiluetični-mi kurami. Pri tem je dosegel prav' lepe remisije. Pozneje pa je uvedel poizkuse s cepljenjem z malarijo, kjer so se ponavljajoči se malarični napadi lahko, ako je to bilo želeti, s kini-nom zopet ustavili. Ta način zdravljenja se je od vseh najbolj obnesel. Umevno, da so razni učenjaki posegali po raznih poskusnih sredstvih, ki so danes vseobče navadno zdravilno sredstvo. Uporablja se največ tako zvana »tercijana malarija« (vročinski napadi vsak drugi dan), cepi se ali naravnost od malaričnega bolnika, ali pa tudi na daljavo s krvjo malarično obolelega, ki obdrži do dva dni svojo moč. Le redko je cepljenje brez uspeha, običajno se pojavijo malarični napadi z visokimi temperaturami. Ako sami ne prestanejo, se po osmem ali desetem napadu ustavijo s kininom. Seveda je treba predvsem paziti na to, da ne oslabi srce, oziroma pri .r-čno bolnih, pri zelo oslabelih, pri na ledvicah bolnih itd. sploh ne uporabljati te zdravilne metode. Tudi se takoj preneha z njo, ako se pojavi zlatenica, bljuvanje ali črevesne motnje. Tudi se mora že v naprej izključiti preobčutljivost proti kininu, kakršno imajo nekateri ljudje. Iz vsega tega je razvidno, da je treba pozornosti in pazljivosti, da se ne povzroči kaka škoda ali neprilika, ker to zdravljenje ni vsem pristopno. Uspehi zdravljenja včasi povsem izostanejo, zvečine pa se pojavijo ali takoj ali po enem ali dveh mesecih v izboljšanju psihičnega stanja. Wagner je od 394 cepljencev imel 112 daleko-sežnih in 90 razvidnih izboljšav, Wev-gaudt pri 329 primerih 85 dalekosež-nih in 60 razvidnih. Vsekako lep rezultat, ki je neizmerno presegal poprej znane remisije. Med dalekosežni-mi se nekateri smejo smatrati za oz-zdravljenja, ki so trajala par let. Seveda se uporablia to zdravljenje v splošnem šele od 1919. dalje, torej se končni rezultati še ne morejo točno določiti Jaz sam sem videl več lepih uspehov. Tako je eden naših bolnikov po odpustu doma še tri leta povsem samostojno in neoporečno vodil svoje gospodarstvo in ni kazal nobene duševne motnje. Nenadno ie pa postal otožen in imel hoiazen, da se mu bolezen povrne. Prišel je z ženo ter sem ga tolažil, ženi pa naročil največjo nažnjo, ker boiazen ni neupravičena. Res se je poslabšaval, tako da so ga, ker ga aaši zavodi zaradi prenapol- u 3 njenja niso mogli sprejeti, oddali v Stenjevac, kjer je kmalu nato umrl. Kljub temu moramo dejstvo, da je polna tri leta bil povsem dela zmožen in prilično zdrav, smatrati za zelo lep uspeh zdravljenja. Kasneje so skušali nadomestiti ma-larično zdravljenje s farmacevtskimi preprarati raznih kemičnih tvornic — tako š phlogeshanom, saprovitanom, pyriferom, ki po vbrizganju povzročajo vročinske napade. Od vseh so se poročali dobri uspehi, a malarično zdravljenje se je vendar obdržalo kot najboljše in najuspešnejše. Najnovejši zdravilni poskusi s. kratkovalnim pregrevanjem pa še niso dovolj napredovali, da bi prišli v diskusijo za občo uporabo. Razne statistike o zdravljenju z malarijo dado razne rezultate, kar je umevno z ozirom na različnost bolnikov. Vobče se strinjajo v tem, da se v prilično eni četrtini doseže ozdrav ljenje, v eni dalekosežno, v eni le manjše izboljšanje, dočim ena četrtina ne kaže prav nobenega rezultata. Glede tega, ali so ozdravljenja trajna, ali se ponovi čez dalj časa bolezen ter procentualnega razmerja teh dveh eventualnosti, seveda ni možno v kratkem času, kar se vrši zdravljenje, podati točnih številk. Vsekako priporočajo, da se pri ozdravljenih v par letih opravi antiluetično zdravljenje, ki baje zabrani povratek bolezni. Progresivna paraliza je izgubila svo-jo grozoto, katero je imela kot neo-zdravna, pogubna smrtna bolezen. Da-si je še vedno težka in v mnogih primerih usodepolna, je rendar uspeh zdravljenja nadvse razveseljiv. N A h E R ZDRAVKO o enomesečnem bivanju v pri-éazoi vasi ob Prespanskem jezeru smo se vrnili preko Pe-ristera. Gorovje se dviga na vzhodni strani jezera sestoji iz najsta-resjiših kamenin, «z granita in kristaia-stih skrilavcev. Najvišji vrh Je (j o letni Perister, visok skoraj 2600 m. Odvisno prtljago simo naložili na voz neke- VELIKO PERISTERSKO JEZERO ga domačina, kii se je vračal v Bitolj in opolnoči smo odšli iz sela. Sprva ije 'bila pot zložna Pri seflu Brajčini smo zaviii po slabi poti med gore. Vsepovsod nas je obdajal forasta-Žaik, gozd nizikega hrastovega drevja. Ko smo se pničelil vzpenjati na goro Marušioo, se je gozd nalahko zredčil, pot je postajala širša. Malo pred vrhom Marušice smo stopil iz gozda ira nas ie pot vodila po Golem, oizemflju, zaraščenim le z gladko .rjavkasto travo. Po polurni hoji smo dosegli vrh Marušice. Povsod dosti studenčne vode, po kateter i postaneš strašno točen. Prfleže se •ti tudi suha skorja najslabšega kruha. Z vrha dospemo po poti deloma zasuti z -gruščem do sedil'a na planini Babi, odkoder zavijemo proti Velikemu Peri te rskemu jezeru. V daljavi ugledamo veliko čredo' ovac. ki se pasejo v slabi travi: stražijo jilh psi ovčarji. Si'Ino lajajo, če se jim približaš in se zaganjajo •vate. V takem trenutku inoraš ostati hladnokrven. Ce ni v Mižim' pastirja, si moraš sam 'pomagati. Skloniti se moraš k zemlji in pobrati kamen. Vržeš ga navzdol in pes se zakadi za nJim. Toda večkrat ne utegneš pobrati kamna* pa že ni tvoja obleka več za' posvetno ra-txx£)&smo s© zavarovali v takih nepri- I S T E R LENSCAK likah, smo vedno nosili v žepih kamenje. Polagoma se pu vzpnemo na neko planoto, kjer zagledamo precej številno skupino podrtih hiš. V njih je bjlo naseljeno med vojno francosko vojaštvo s svojim štabom. Iz granita pozidano, zapuščeno naselje, kjer so imeli Francozi položaje več let, imenuje.o »Pariš«. Med razvalinami je še dosti zarjavele bodičaste navadne žice, čelad, starih patron in kons;rvnih ška-tel. Stare zarjavele škatle so ostanki vojakov, druae lepe in svetle pa puščajo na oddilhu tod mnogi ljubitelji Peri-sterskega masiva. Ko smo stikali po razvalinah in občudovali v skale mojstrsko izvrtane »kletne« luknje, smo zagledali deset metirov pred seboj Veliko Peristersko jezero. Jezero se blešči v globeli, obdani s treh strani od visoke stene, na eno stran pa z nizkim, strmim pobočjem, poraslim z gosto temnozeleno travo. Jezero leži 2200 m nad morjem in ima prelepo temnozeleno barvo. Pripovedujejo, da je živel nekoč pastir, ki PERISTER z Malim Peristerskim jezerom iie klal pri jezeru ovco. Kri je tekla vanj in prišla čez nekaj dni pri slovanskem mestu Vodenu na grških tleh na dan. Vzhodno od jezera je 10 m nižje mlaka z močvirnato okolico, ki je tudi bila nekoč jezerce. Za velikim jezerom smo se povzpeli na strm greben, od- B koder se nam je nudil lep prizor. Pod nami ie za blestelo Presipansk o jezero v vsej veličini. Mogoono se je vzpenjal pod nebo mračni vrh Golemega Peri-stera. Na drugi strani v odprti globeli PERISTERSKO POGORJE (z grške strani) je Hestelo Malo Perrstersko jezero. Po položni ipoti smo dospeli tja. Šele pri jezeru smo "prešli v strmine in čez štiri ure smo 'bili na najvišjem vrhu Feristera, kiier 9e nam je nudil krasen razgled Na severovzhodu se je vleklo DR. CHARLES NICOLLE 1866 — 1936 Slavni francoski biolog, doma iz Rouena, je bil sprva profesor na medicinski fa-kulteifei, pozneje v Pastcurjevem institutu v Parizu pod vodstvom Mečnikova in drja Rouxa. Njegova dela o mikrobiologiji in seroterapiji. so tako tehtna- da ie 1. 1903 postal ravnatelj Pasteurjevega zavoda v Tunisu. Poslej je objavil celo vrsto znanstvenih spisov o raznih boleznih. Zato so ga izvolili za člana Medicinske akademije (1920) in Znanstvene akademije. L 1937 pogorie JaMtpica ta ntjegori odrastki, ijuâneje od tod se ije širila bitoljska ravnina, imenovana Pelagonija. Deteč na jugu grške obmejne planine. Na jugo-zapadu je 'kakor mirtvo ležalo Prespan-sko jezero, v siredtmš otok Afeksandro-vo. V ozadju, za pLanino OaiBčioo, pod katero počiva Ohridsko jezero, je kipela pod nebo terana stena vrhov afoan-skih gora. Hoteli smo vsal del tepoie odnesti s fotografijami s seboj. Toda simola! Ko srno poraibffijetm fthn hoteli zamenjati z novim, smo uvideli, da snno ga z ostalo prtljago prepustili kmetu, ki ga je vozil v iBitolj. Težko smo zapustili preîepo razgted-riisko točko in se spustili proti Malema Perfeterskemu jezeru, âiî smo še mak) dlaije, se posttovii od jezera m krenili v nasprotno smer k izvinu Gme reke ter po njeni dolini1 dospeli do vasi Nlžopo-ija. Mračilo se je že, ko smo pod gosto-1'jnbno streho prijaznega kmeta brezskrbno in sladko zaspali. je dloM nagrado Osîffe ta 1908 Nobelo\*> nagrado za zdravilstvo- Na Francoskem kolegiju je ipredaval izza 1. 19312 o Nastanku, živili jen ju in smrti kužnih bolezni (natisnjeno kot. poljudna knjiga). Nelcalj smo-pščev ima zgolj literairno vsebino, n. pr. wLe ipâJtiesier de Rellone«. A. EX. IZUMITELJ GOVOREČEGA KINA — POLJAK? te smemo verjeti nekim poljskim dnevnikom, je poljski inženjer Pruszko izumil govoreči kinematograf. Ker ni mogel dobiti tihega družabnika, je moral svoje načrte 1. 1925 zapreti v blagajno neke banke, iti so jo letos odprli. VOLILO NOVINARJEM Velik ameriški časnikar, Lacius W. Nie-mann, je umrl pred nekaj meseci, kmalu za njim pa še vdova. Svoje imetje _ pet milijonov dolarjev — sta zapustila univerzi v Harvardu, da bi dajala pobude ameriškim žurnalistom in izobraževala naraščaj vreden svoje vloge. LETEČI AVTOMOBIL Češkoslovaški inženjer A- Trieger je zgradil nekak >aeromobik, samodrč in samofrS obenem. To je kombinacija avtomobila z avionom- Motor deluje na propelerju postavljenem 2 гЛ visoko. Krili sta pritrjeni ob strani, enako tudi repno krmilo: stroj se potakem lahko namesti v običajni garaži. S svojimi močmi lahko odrine na letališče, kjer se po nekih preprostih manipulacijah pretvori v aeroplan, pripravljen na polet IZ S O V J E borb Vartanor, Res, ta" je š)tn-diral ▼ Ženevi, se Je L 1932 napotil v Rustjo, da bi obiskal svojce ter obenem od Mizu občudoval »veličastni« napor komunistične obnove. V proletarskem raju je ostal cofi dve leti, nato pa sklenil po vsej sili priti zopet v omikano Evropo, daleč od lakote, od zoprneea policijskega nadzorstva in od vsakdanjih surovih prizorov. U§el Je. Toda GPU ga je prijeta na Oruzinskem in dejala pod ključ v Batunra. Drugič se ma Je oboesto, da je zbežal v Malo Azijo. Toda Turčija — pač edina država na sveto, ki vrača politične begmnee — ma Je vrnila bofl-ševčkom. Kasneje se nn je vnovič posrečilo, da je pete odnesel in se pripeljal na zapad. Svoje doživljate opÊank Vartanov (Wartanoff) v treh zvezkih. V prvem »Un Russe retrouve son pays,« prinaša sliko Rusije, kakršno Je spoznal med 1932 m 1934. V drugem, »Prisonnier en Asie Mineure,« niza svoie pn1* gode po AttatûrkovinL To ponîad pa je dal na svetlo tretji zvezek, »Mes codétenus an Qtrépeou,« kjer nam predo-čnie svoje soujetrtike. Pisca so zgrabili, ko Se stopil îz 0-fliiškega ekspresa, kor Je na vožnji Ti-flis — Ratum govori] z nekinf tujini konzulatom. Po kratkem zasliševanju ga odženejo v zatohlo ječo, kjer je v nezaslišani nesnagi in uboštvu tičalo kakih 60 ujetnikov, zločincev ali političnih osumljencev. Ako ne dobiš kaij podpore od zunaj, si obsojen na počasno umiranje «d glada. Zdaj pa zdaj pokličejo koga na zasluh; mož trepeta od mpanja ali od bojazni: aii pojde na svobodo ali pa bodo izvršili »skrajno socialistično sankcijo,« t. j. ga bodo ustre-1 i 1 i. Skoraj vsi kaznjenci so mlajši ko 30 let, skoraj vsi so zaprti zaradi pobega, skoraj vsi so bili It po drugih zaporih, kjer so kaznjenci takisto mladeniči in ubežn ki. Na vprašanje: »Kaj predstavlja novo sovietsko pokolenoe?« odgovarja avtor: »Poiskalo bo prvi povod, prvo urMiko. da se upre svojim tiranom!« Tu 'citate zgodbe mnogih izobražencev. ki hočeio proč, videč, da se njihov komunistični ideal tako grdo potvarja na visokih mestih. T S K I H JEČ BORIS VARTAMOV Švicarski krftlk J. Mamtean skiepa: kdo je krhj tolikere nizkotnosti, komunizem aili ruska narava? »Ostrgajte Rusa, pa najdete Ta tara, c je rekel Napoleon. Res je, vendar Tatar ni neomejen oblastnik, Tatar ni izumrl policijskega trinoštva. Spričo tega- moramo želetk rajši vse drugo kakor pa diktaturo. bodi si levičarsko ali desničarsko. Pri vsem tem pa — misli Marteau — ne smemo pozabiti: če je hitlerstvo povzročilo na stotisoče nedolžnih žr tev, jih ie boljševištvo na milijone. J. M. RAZVALINE INDSKEGA TEMPLJA Vrhovni nadzornik arheološkega urada v Indiji je razkril ostanke najstarejšega templja v pokrajini Bengalu; istovetil ga je med kupom podrtin neke vasice na severu te pokrajine. Odkopali so vnanje zidove četverokotnega hrama božjega, potem bakreno ploščo, kjer bereš, da sta dva brata podarila nekaj sveta namenjenega za vzdrževanje bogočastja v tem templju, ki ga je sezidal njun oče 1. 128. po Gup-tovskem štetju kar se sklada z letom 484 naše ere. na izmed temeljnih značilnosti človeškega bistva je, da se postavljamo radi v središče sveta, a najbolj se to kaže v našem ravnanju z drugimi bi- _ tji in našim mišljenjem o njih. Talko se moramo vedno znova z naporom učiti, da bi dobili pravilno stališče do »koristnosti« in škodljivosti živali in čim bližja nam je kakšna žival v živ. 1 j en ju, tem bolj se nagibamo k temu. da gtedamo sebe v njL Znani raziskovalec živalske duševno-sti, prof. dr. Max Muller je napisal med drugim o nekem poskusa, M so ga napravili s KurvenaJom, enim izmed slovitih psov, ki so »govorili v številkah«, naslednje: »Govorili smo o pobijanja psov bat o surovosti, ki ni v sklada z našo kulturo in civilizacijo. Menil sem, da bi ta predmet moral napraviti na psa prav TRI DE MUŠKETIRJI aleksander ©umas sx 9 ilustriral hôrretrander» в ponatis ni dovoljen ALI ZNAJO ŽIVALI ŠTETI? POD ARAMISOVIM OKNOM Na prošnjo gospe Bonacieuxovc je Sel d' Artagnan v Louvre, da sporoči kraljičini oskrbnici oblek de la Porte, kje je zdaj. Gospa Bonacieuxova mu je natančno razložila, katerega vhoda se rtiora poslužiti. Povedala mu je tudi tajno geslo. Ko se je okoli desete ure vračal proti domu, je bil ves zatopljen v globoke misli, ki so se seveda vrtele okoli gospe Bonacieuxove. Ko se je bil približal Aramisovemu stanovanju, je videl v svoje začudenje zastrto žensko postavo pred oknom. Postava je lahno potrkala na okno, ki se je takoj odprlo, nakar »e mlada ženska izročila skozi okno žepni robec. »Kaj naj bi to pomenilo?« si ie mislil d' Artagnan. za prav Poseben vtis. Na vprašanje, kd smo mu ga zastavili, dia-li je pogovor zasledoval, je izjavil: Da. — АИ hočeš k temu nekaj povedati? — .smo ga vprašali dalje. — Da. — Koliko besed? — Pet. — Potem je lajal : Krščanska vera nam prepoveduje ubijanje.« Treba je vedeti, da je Kurvenalova govorica obstaja'a v tem primeru iz precej zamotane Bellove abecede: glas a je izražal z enkratnim zh lajanjem. b z dvakratnim, k z desetkratnim, a tudi q z desetkratnim .r z devetkratnim i. t. d. Njegov odgovor, ki smo ga navedli, bi pomenil torej fantastično dejanje, že kar se tiče štetja samega. To da prvotno presenečenje o zmogljivosti teh »razboritih psov« se je končalo na zadnje vendarle v nevernem odklanjanju, čeprav je še vedno nekaj resnih ljudi, ki priznavajo tem psom posebno, že popolnoma človeško inteligenco. Kaj naj stori človek v tem nasprotstvu na-ziranj? Treba je le skrbno proučevati in preizkušati. Znanost se bavi že dolgo z duševnim »Bodite tako dobri, in ne sprašujte me! Saj ne gre za moje lastne skrivnosti, ampak za skrivnosti drugih!« Slednjič je obstala pred nekimi vrati. »Zdaj pojdite, prosim!« je rekla spremljevalcu. »Čakajo me. Imam Se druge skrbi.« Podala mu je roko, ki jo je d' Artagnan močno poljubil, nakar se je urno odstranila. O' Artagnan je dobro videl, da je prevzela robec ženska roka O kakš nem sestanku torej rii mogel misliti. Zastrta ženska se je vračala. D' Ar tagnan, ki je bil stopil v senco, je spo znal v njej gospo Ronacieuxovo. Tudi ona ga je v istem trenutku spoznala Ko je premagala prvi strah in videla, d- je njen osvoboditelj, ga je vroče pfosila, naj ji vendar v zadevi, s katero ima zdaj opravka, ne pomaga. NEPRIČAKOVANO SREČANJE življenjem živali, po eni strani zavoljo primerjave s Človeško duševnostjo, po drugi strani zato. da bi bolje spoznala bistvo živali samih. Vzemimo za Primer baš zgoraj načeto vprašanje o štev-ni sposobnosti živali Človeka mora. vendarle malo presenetiti in ga napraviti skeptičnega, če vidi. da je znal Kurve-Tial na videz tako sijajno šteti, ko so vendar cela človeška ljudstva, ki jim štetje z več nego 5 enotami dela velika,nske težave. Takšni ugovori nam dado vendarle misliti in smo znanosti hvaležni, če ugotovi kakšne poSled&e r tem pogledu, ki jih je mogoče vsak trenutek prekantrolira-ti. V novejšem časa so napravili nekoliko poskusov s Pticami. ki so zelo poučni. Kako se delajo takšni poskusi? Ptico hočemo nekaj vpraèftti in ji moramo dati pač priložnost, da odgovori na svoj način. To nam nepe s pomočjo dresure. Gladnega goloba, postavimo n. pr. pred dve popolnoma enaki skledici s pičo, ki ju pokrijemo vsako z listom papirja, na ta lista pa smo n&- PLANCHETOVO SPOROČILO Doma ga je srečal na stopnicah Planchet, ki mu je sporočil, da so Atho-sa aretirali. Policija ga je zamenjala z d' Artagnanom, zato je Athos rad odšel z njimi, da si more njegov tovariš pridobiti na času. Gospod de Treville je bil takrat baš v Louvreu, kjer je njegova stotnija nastopila stražno službo. D' Artagnanu torej ni preostalo drugega nego povratek v Louvre, da sporoči stotniku, kaj se je zgodilo. Ke je v bližini Pont Neufa opazil A ram Vsa, je bil zelo presenečen. In sicer z gospo Bonacieuxovo. Ljubosumnost ga je premagala, urno se je obrnil in jima zastavil pot. slikali 1 ozir. 2 točki. Golob naj spozna, da dobi hiramo le pod listom z 2 točkama, in po nekaj vaje more to nalogo reéiti brez nadaljnjega, čeprav stalno „ spreminjamo položaj skledic. Te Posku. ■ ' se je izvršil že pred leti prof. Fischel iz monakovskega zoološkega zavoda, v zadnjem času pa jih je ponovil s podobnimi dresurnimi postopki profesor Koehler z zoološkega zavoda v Kraljev-cu, ki jih je tudi razširil. Rezultat teh poskusov je, da je golob vseka/ko sposoben razlikovati 5 od 3, 5 od 4, 6 od 4 i. t. d., s številom 6 pa je, kakor vse kaže meja golob je zmogljivosti precej dosežena. Preko nje ne gre. Ugovarjali so, da si golob sploh ni zapomnil števila, temveč grupacijo točk ( v tem primeru je šlo za žitna zrna), tako kakor spoznamo tudi mi sedmico po njeni sliki v šopu kart Toda ta ugovor ne velja, kajti razmestitev zrn v skupini je Koehler pri vsakem poskusu spreminjal, Zanimivo je v ostalem, da ni. kakor ni vsak golob sposoben takšnega štetja. Individualne razlike so tu zelo M Y L O R D 1 »Kaj pa mislite!« je zavpil spremljevalec gospe Bonacieuxove. D' Artag-nan je takoj spoznal na tujeni naglasu, da to ni Aramis. Ko pa je hotel tuji mušketir d' Artagnana odsuniti, je skočil ta korak nazaj in prijel za meč. Istočasno pa je izvlekel tudi tujec meč iz nožnice. »Za božjo voljo, Mylordl« je zavpita prestrašeno gospa Bonacicuxova. »Mylord?« je ponovil začudeno d'Artagnan »Prosim, oprostite, toda ali je res...?« »Da, to Jo buckinghamski vojvoda!« jc šepetala _ -pa Bonacieuxova. »Prosim tisočkrat za oproščenje, vaša milost! Oprostite mi in povejte mi, kaj naj storim za vas?« »Spremite naju v Louvre, toda v oddaljenosti dvajset korakov in ubijte vsakega, ki bi naju hotel izvohuniti!« je dejal vojvoda in d'Artagnan je ubogal takoj. X velike. Ptnav za prav ni t» nič čudnega, samo mi nismo navajeni gledati v živali, M nam je nekaj oddaljena, »osebo«, temveč vidimo v njej le vrsto. Pri teh poskusih je šlo za hitro do-jetje nekega Števila. Mi pa štejemo navadno drugače. To nam kažejo otroci, kadar jemljejo prste na pomoč: štejejo zapored Tudi tega je golob sposoben, čeprav mu je bilo to težko dognati. Oudna pot do smotra je bila naslednja: vsakokrat, kadar je ptica snedla z majhnega kupčka 2 zrn' in je hotela pobrati tretje, se je kos kartona, na katerem so bdla zma, s pomočjo zakrite priprave iz daljave sprožil kvišku. Golob se je seveda silno prestrašil in jfoežal. A vedno znova so ga spravili v isti Položaj in v mnogih poskusih je končno doumel, da sme od večjega števila zrn vreti le 2. To mu seveda ni šlo ▼ račun in večkrat se je spozabil, da je vœl Se tretje zrno. Toda to je storil vedno s pravo slabo vestjo — in je s tem pokazal, da svojo nalogo zna. Kajti med tem ko je prvi dve zrni pobral normalno. je pri tretjem postopal z vso previdnostjo in z dolgim vratom, priprav Ijen vsak trenutek, da pred pričakova- no katastrofo pobegne. Pred krartMm so bili golobi v Kraljevcu že tako daleč, da so jemali s kupa po 3, 4 ali 5 zrn, danes so bržkone spet nekaj bolj naprej. Ti golobi zmorejo na videz malo v primeri z »bistrimi« pel in konji — v resnici pa zmorejo več. Za bistroumne konje so lahko dokazali že pred vojno, da ne rešujejo sami svojih računskih nalog, temveč njih učitelj. Konji samo reagirajo na nevidne podzavestne gibe svojih gospodarjev s tem, da o pravem času prenehajo z udarjanjem s kopiti, s čimer naštevajo glasove prav tako kakor »govoreči« psi z lajanjem. Odločilne poskuse z golobi pa so napravili težko, da je ostal opazovalec za zaslonom. Golobi ga maso mogli videti in jih ni mogel opozoriti s kakšnimi znamenji, naj prenehajo o pravem času s pobiranjem zrn. Poskusi z golobi so torej zelo poučni. Ne glede na sigurne rezultate, M so jih daJi, nam kažejo, kafeo je treba postopati, če hočemo na kaikšno vprašanje iz du še vnesti živaii dobiti pravilen odgovor. Po raapravi W, Jaeobsa — № BIBIČI G. BROCKMANN IZ LITERARNEGA SVETA MAKSIM GORKI 14. III. 18в8—18. VL 1936 Pišoč o njegovem romanu »Toma Gordje-jev« eem nemara že nekoč omenil svoj prvi duhovni stik z Uorkim; to je bila zanosita Pesem o sokolu, v reklamki, kajti dr. Gradnik še ni bil priobčil pri Gabrščku »Drobnih poveetit (starejše prevode navaja kritik te zbirke, J. Polianec, v L Z 1911). Ljubljenec sovjetske unije, Aleksej Maksi-inovič Pješkov, je nedavno zaključil roman svojega i>ozemskega romanja. Drobec avto-biografije njegove ti nudi prevod Olge Gra-horjeve »Kako sem se učil« v L. Z- 1932. Sicer pa je vse njegovo knjižno delo—lastni življenjepis potujočega rabotnika. ki je do dna izpil gorjupo kupo in si zato nadel .psevdonim Gorjki (grenki, bridki). Oster klic po človečnosti, po pravičnosti zveni iz njegovih preganjancev. To so tile oeebe kakor Raskolnikov, toda čuvstvene; uporniki, vendar obdarovani z nežnim srcem. Nje-) gov-način moramo označiti kot naturalizem —krepka in pikra resničnost. Dostojevski, Nietzsche in Zola so mu bili vzor. — - V »Russkem Bogatstvu« je pod Korolen-kovim uredništvom mladi samouk- nastopil prvokrat pred širšim občinstvom e pripovedko »Celkaš« in zaslovel, nam je povedal J. Tarabanin v L. Z . 1916 (121). V tej « šoli se je umetnik notranje iz&stil, se sezna-, nil z ruskimi klasiki, se navadil ljudi opazovati. Otresel se je sentimentalnosti, posta! realist, tvorec tipov. Evropa se je čudila ljudem,, kakršne je postavljal pred njo v povestih in zajetni drami »Na dnu«, ki je šla uspešno tudi čez ljubljanski oder. Hudo-žestveniki so spravili na pozornico njegove bosjake in »bivše ljudi«; novost predmeta je '/lasti učinkovala na inozemce. Temu predmetu je GorHi ostal trajno zvest. Nikoli se ni ločil od kroga, kjer je prebil močna leta svoje mladosti. Prikazoval je proletar-čevo koprnenie po naobrazb.i, po svetlobi in soncu. Ker je poveličeval delavski pokret (roman »Mati« 1907), so ga pregnali. A veren je ostal svoiemu idealu tudi med vojno (Moje dstinstvo "l914, Pri tujih ljudeh 1918), po oktobrski revoluciji mu doba »besov« ni ugajala in je večkrat človečansko podedoval za strahovlade (Moje univerze 1923. Delo Artamanovih 192Š, Življenje Klima Sam-gina 1928. drama Jegor Bulycov 1933). Samouk je s a m o u h . t. j. samosvo , svojeglav. Medtem ko so bili vsi ruski klasiki spočetka prekucuhi in eo se proti koncu—razen 'Lermontova—vsi unesli. je Gorki ostal do kraja trmoglavec in je zavrnil pokoro. V njem ni več iztočne mistike, njegov duh je zapadnjašiko usmerjen značaj pa tak. da se ni znal uklaniati. temveč upirati : mož. ki je oče nove Rusije prav toliko kot Lenin. Drugi veliki pesniki kažejo, odkod matjuška Rusija izhaja, pisec *Moiih 7 sodobnikov« pa kaže. kam gre. F. Kubka, ga primerjal Masaryku, s katerim je Gorki prijateljeval. Ne samo duhovni, tudi fizični obraz Gor- kega je bil tako.izrazit da mu je VI. Levstik hitro zasledil dvojnika v Parizu (L Z 1907. 35). Z 19 leti se je hotel usmrtiti in si je pljuča prestrelil. Zato se je kasneje, ko je zaslovel, naselil na otoku Capriju. Bil je tudi v Ameriki » 0 poslovenitvah iz pisca, pri čigar pogrebu je bilo nad milijon ljudi, najdeš podatkov v delu Dr. F. Sušnik. Pregled svetovne literature. A. Debeljak NOVE KNJIGE IN REVIJE JOSIP JURČIČ; DESETI BRAT * ^Deseti brat« je dolgo veljal za naš najboljši roman. Njegova )>opolna vrednost je danes v mnogočem obledela, poroča urednik nove izdaje (str. 40). Zato sèm nekoliko pozvedal med svojimi znanci, v kakšn°m razmerju so zdaj nasproti njemu. Tu mi izjavlja jioštni uradnik v pokoju K., da ga je vsaj petkrat prečital; umirovljen železniški uradnik K. ga je pa desetkrat in še ga vča-si kje odpre in nekoliko pregleda. Ko je Žis 1934, knj. 15 posvetil 9. številko našemu klasiku, mi je izjavil starejši znanec L., a ko sem ei dobro zaponïiiil, da je prehral >J)eeetega brata« vsaj 50 krat. Obrnil sem se tudi na svojega mlajšega brata, inženj»"-ia, ki se ne bavi mnogo z leposlovjem. Ta-Uolp sodi o dolenjskem umotvoru: izdala in založila Mohorjeva družba, Celje, 1936. »Desetega bratu' sem spet čita! s pozor-iiostjo kakor nekdaj, še vedno je mikaven in sočen. Posebno kmetski tipi so čisto živi in najboljši od vsega, dočim je glavni junak Kvas Hedoličen in ga tudi pisatelj pušča precej vnemar, ko ga kar brez pravega slovesa odstavi za 4 leta čitatelju izpred oči. l udi ženske osebe so bolj površno očrtane. (J Manici dobimo vtis, da samo na vrtu knjige čita Življenje na gradu je veliko slabše opisano ku gostilniško, da^i se dejanje odigrava med grajskimi. ludi Krjavljeva bajta je bolje orisana ko grad. Vendar to ne bo motilo preprostega čitate-Ija, ki mu je gostilna bolj znana ko grad-Gotovo je dosti podrobnosti, ki U si jih želel čitatelj še in še videti, n. pr. kako Mar-tinek odkopava zaklad, ali pa smrt dobro-voljca Uolfa. Dejanje samo lepo teče, nobenega napora ni treba, da čitatelj vztraja pri knjigi, ampak vleče ga samo k njej. niti ni treba napenjati misli, ker sta slog in razvoj dogodkov enostavna. Tudi ni v knjigi nepotrebne vzgojne tendenčnoeti, ki tako rada napravi slična dela neužitna. Svojstven mik dajeta delu tudi dolenjšči-na in Jurčičev sJog, prežeta e starinsko patino. ★ Vse torej kaže, da si bo muljavski rojak ohranil tudi v bodoče hvaležnih odjemalcev. Pričujoča izdaja pa bo služila zlasti dijaštvu, saj proJ. Koblar je v uvodu nanizal prikladne podatke o postanku, snovi in H. Gutgesell: ŽABJI ККлх-ј — (lesorez) «godbi, zgradbi romana itd. Jezik je tako mnogoter, da vsi izrazi niti niso prišli v Hio-teršnikov slovar, n. pr. razbor (razor), navšvic (navzgor), ki je bil v spotiko nekemu kritiku novega »Pravopisa« (ševa, ševi-ca, Švica, pošev, sorodno nem. schief), zacepetati (zakOlovratiti), tantigovatj (tarnati), suhoreber (suha žival), prekanjenski. idr. Korektura je vzorna, »otka« je v Opombah ^t>7) popravljena, mola (173) čitaj: malo. A. Debeljak OTTORINO RESPIGHI 1879 — 1936 liji ustvarili največ in najraznovrstnejših glasbenih umotvorov. Prav osebno obliko je znal dati simfoničnim pesnitvam, kakršne so »Rimski vodnjaki«, »Rimske pin;je«, »Rimske slavnosti«, »Rimska barvana stekla«. Retorika prevladuje nad barvitostjo v delih kot »Sveti Mihael in njegovi tovariši se borijo z zmajem« ali v »Svetem Gregorju«. Izr.edna prisrčnost in čar veje iz »Bega v Egipt« in iz »Zornic sv. Klare«. Respighi se je poskusil tudi na pozornici n. pr. z lirično četverodejanko »Potopljeni zvon«. Njegov prvi učitelj je bdi Martucci. pozneje, Maks Buch v Berlinu, nato Rimsky Kor-sakov v Petrogradu. L. 1923 so ga poklicali na vodstvo kraljevega liceja v Rimu, ki ga je po nekaj letih zapustil, da se je popol» noma posvetil skladateijstvu. ČLOVEK IN DOM HLADILNE PRIPRAVE ZA POLETJE Ker so električne avtomatične hladilne naprave še vedno zelo drage, za mnoga gospodinjstva ne prihajajo v poStev. Gospodinja si mora zato pomagati na druge načine, Jcajti nič je ne jezi bolj, nego če se živila poleti kvarijo čez noč. Zastarele hladilne omare, ki potrebujejo dodatka ledu. imajo svoje nedoetatke. Led . se porabi prilično kmalu, potem si odvisen od ledarja, ki ga pripelje, potem pa ta način hlajenja tudi ni poceni Na drug način ei moramo, tu pomagati. Ce imaš peč s pečnicami v stanovanju, dobro očisti odprtino za vrati, obloži jo z bolim papirjem in sedaj imaš zelo dobro hladilnico, če pustiš vratca za malenkost vedno odprta. Trajni prepih v peči povzroča hlad- Stara peč, ki пав pozimi tako razveseljuje, nam pomaga tudi poleti. Če postavimo vanjo hladne jedi, ostanejo tu dolgo Časa hladne-Z mešanico živinske soli nam je mogoče v peči pripraviti celo sladoled. Po istem principu deluje novi' štedilni lopec- Sestoji iz dveh aluminijastih loncev, ki sta vtaknjena drug v drugega, in prenese že večje zaloge živil. Po svoji priročni obliki je pripraven posebno za potovanja in nedeljske izlete na prostem. Posebno maslo se da na ta način zelo dobro ohraniti sveže-in se tako obvarujemo nevarnosti, da nam v nahrbtniku v raztopljeni obliki vse prepoji. Da se da tudi termovka uporabljati za hranitev jedi oziroma pijač v hladnem stanju, bo шш vsem. Potrebno je le, da pri- de tekočina res hladna v steklenico. Hladna mesna juha ali hladno mleko ohranimo v njej do naslednjega dne, ne da bi se nam pokvarilo. Druga metoda, da obdržimo mleko siveže, je v tem, da postavimo lonec z mlekom v drugo posodo z vodo. Nad loncem z mlekom razprostremo potem koe platna, ki moli s konci v vodo. Izpuhtevanje daje potem dovolj hladu. Kruh in sir zavijemo lahko — seveda ločeno _ v vlažno, čisto krpo. Solate, redkvice in drugo zelenjavo položimo v skledo s koreninsko stranjo navzgor in pokrijemo isto tako z vlažno krpo. Lončene posode s steklenim vložkom, ki rabijo za hladitev masla, 60 splošno znane. Manj znano je žično ogrodje, preko katerega razpnemo lahko volneno krpo ali preparirano vlaknato maso- To ogrodje položimo v posodo z vodo. Izpuhtevanje ustvarja tudi tu hlad in jedi pod ogrodjem ostanejo sveže. Isti učinek pa dosežemo z velikim cvetličnim loncem, ki ga poveznemo čez jedi. Tudi ta lonec mora tičati s spodnjim robom v skledi z vodo. Tako si more gospodinja pomag-ati v najbolj vročih dneh z majhnimi stroški- M. A. TEHNIČNI OBZORNIK Praktična usmerjenost Angležev nam postane očita iz dejstva, da se doslej »gospodarju sveta» še ni zahotelo poseči v brez-koristni boj za modri trak y z.raku, za stratosferni rekord in to navzlic temu, da že nekaj let snuje načrte za stratosferna letala. Po načrtih priznanega angleškega konstrukterja letal, profesorja Hilla, bodo že letos pričeli graditi poskusno etratos-ferno letalo, ki naj bi bilo v stanu, da bi v sedmih urah preneslo dva pilota in Pet potnikov 4000 km daleč (572 km na uro!). Letalo naj bi letelo v višini med 12 in 15.000 m. Ker je prof. Hill že ponovno dokazal svoje velike sposobnosti, je brez-dvomno njegov najnovejši osnutek mpogo več ko utopija. V Hannovru so izročili prometu nov snažilni avtomobil, ki je v bistvu ogTomen premakljiv razpraševalee. Nova čistilna priprava vozi s hitrostjo 15 km na uro in osnaži v enem dnevu cestno omrežje v skupni dolžini 100 km. Nemške državne železnice so ogradile vlak, ki je sestavljen iz petih belo pleeka-nih vozov, moderno opremljenih kinematografov. Vlak bo s prometno-tehniduiini filmi delal propagando za nemške državne železnice po vsej obsežni republDri. Ker. so se železobetonske dvojne ceste v New Yorku obnesle, bodo pričeli г gradnjo, »prvih« cestnih nadstropij še v Chi- kšge. ZA LJUBITELJE CVETLIC Cvetlice v juliju Po balkonih cvete sedaj vsepovsod veselo v pestrih tarvah- Toda zalivati jih moramo redno, razen tega pa še obrlzgati zjutraj in zvečer s prestane vodo. Do srede avgusta jim moramo dajati veakih osem dni posa-b©D napoj, ki ga pripravimo iz cvetličnega gnoja kakršnega kupimo lahko povsod v zadevnih trgovinah. Vee cvete, ki so odcvo-teli moramo odstranjevati, plezalke in mar- sikakšne druge balkonske rastline moramo redno privezovati, da se ne ulomijo in da bodo pravilno rasle. Ce pa najdemo na rastlinah uši, moramo proti temu mrčeeu nastopiti z vso strogoetio e pripomočki, ki ;ih prodaja vsaka trgovina s semeni. Večji del naših sobnih rastlin je ta čas na letovanju, v senci našega balkona, kamor ne pripiba vsaka sapica ali pa na vrtu z lončki, ki so skoraj do roba pogreznjeni v zemljo. Tudi tem rastlinam moramo redno prilivati, zjutraj in zvečer pa jih obrizgamo e prestano vodo. Na vrtu je vedno mnogo dela. Najvažnejši opravili sta tam sedaj namakanje In okopa-vanie. Najpravilneje je temeljito namakanje zvečer. Biti mora tolikšno da se zemlja do korenin popolnoma prepoji z vodo. O.kopa-vanje pa nai ne bo pregloboko, samo na površini zemlje- Dober vrtnar motike sedal ne to dal iz rok. posebno po dežju in močnem namakanju je treba zemljo okopa-ti. S tem pride zrak do korenin in plevel te zaduši v kali Tudi na travni ruši naj se plevel ne razbohoti. Najbolje je, da ga izru-ješ s korenino vred, čim se prikaže na dan Predvsem ekrbi za to. da tvoje vrtne rastline ne bodo trpele gladu. Vse, ki jeseni ali pomladi niso dobile gnoja, bedo sedaj vesele, če dobe zvečer ob deževnim vremenu polivko gnoja. Morda si v kakšen kot vrta vkopaj sod, v katerem si pomešal naravni ali mineralni gnoj z vodo. Tudi kup komposta rabi v ta namen. Го je tvoja vrtna štedilnica. Vse, kar je preko leta vrtnih odpadkov, razen bolnih rastlinskih delov, spraviš na ta kup. Na vsako plast v debelini 40 do 50 cm daš nekaj apna- Če kup vsako leto enkrat obrneš, boš imel v treh letih izborno kompostno zemljo. — RIMSKE ODVETNICE V L. 336 Odvetniški poklic so pri Grkih In Rimljanih vršili domala zgolj mešiki. Vendar pa sta v Rimu pogosto in uspešno nastopali kot zagovornici dve daroviti ženski (okoli i. 336 po Kr.). Ime jima je bilo Amasia in Hortensia. Skoraj se jima je pridružila tretja, Afrania. Ta pa je spravila žensko odvetništvo v slabo ,luč: s svojo klepetavostjo, nesramnostjo in zaletelostjo je povzročila, da ji je senat poslej zabranil javno zagovarjati ter je to prepoved razširil na vse ten-stvo brez razločka. Pozneje pa Je Teodo-zijev zakonik ženskam dovolil prijeti za besedo pred ' sodiščem, vendar le za svojo osetoj ne za druge ljudi (okoli 431-432). PRAKTIČNE NOVOTE Nov kuhalnik Da ne moreš dati električnih vodnih kuhalnikov z vgrajenimi kurilnimi elementi v pomivalno vodo, da bi se očistili, je marsikateri gosf>odinji ■ nevšečno. Čeprav je a takšnim kuhalnikom zvezana marsikatera prijetnost, vendar zadržuje njih omejena uporabnost marsikatero gospodinjo od tega, da bi si ga omislila. Industrija je tu priskočila z novim izumom na pomoč. Novi kuhalnik. nima vgrajenih kurilnih elementovi temveč obročni grelec, ki ee da potopiti v lonec. Ce se ta grelec odstrani, ne vsebuie lonec nobenih električnih delov več in ga lahko brez nadaljnjega pomijemo. Grelec je pritrjen s ščipalko ob izolirani ročaj lonca-Novi kuhalnik ima nadalje vložek, ki se postavi v loncu in ki omogoča zavretje mleka ali drugih tekočin v vodni kopeli. Liter mleka zavre v takšni kopeli v 9 minutah in pri tem je izključena nevarnost, da bi ee mleko osmodšlo. Posebno za ljudi, ki Imajo zavoljo svojega poklica malo časa tn za stanovalce meblovanih stanovanj je takten k» h&lnik neprecenljiv- n I 56 * л m a Črni vleče in pomaga belemu, da postavi mat v dveh potezah. Beli vleče in pœtavi e pomočjo črnega mat v dveh potezah. Rešitev problema 164 1. Se4-d6 +; Kf5-f6 (a); 2. Tgl-g5l; Kf6 -e6; 3. Tg5-e5 +!; Ke6-f6; 4. Kf3-e2l!; 1... Kf5-e6 (b); 2. Tgl-el +; Ke6-f6; 3. Tel-e5. ZA BISTRE GLAVE 241 Železniška promet preko Zedt-njenih držav Vsak dan ob 6. zj. zapusti vlak New York v smeri probi Sen Francdscu. Točno ob isti uri ostavi vlak San Francisco v »Tleli pirati New Yorku- Vožnja traja točno tedlen dni. Koliko vlefcov sreča vlak iz New Yorka na vožnji do San Franoisca? 242 Sadje Tri breskve in ena hruška tehitajo toliko kakor 12 sliv. Hruška tehta toliko kakor 1 breskva in 8 sliv. Koliko sliv tehta isto kakor 1 hruška? 243 S p r e h o a Gospod Koren je šel lepeg« poJelnega dne na sprehod Po poti j<> zagledal moža, ki je sede) v senci nekega drevesa in počivati- Pridružil se mu je in inu dejal: »Dobri mož. al' mi lahko poveste, kateri dan v tednu je danes?« Mož je dejal: »Ce bi bil pojutrišnjem včeraj, bi bil danes prav toliko oddaljen od nedelje, kakor bi bil danes oddaljen od nedelje, če bi bil predvčerajšnjim jutri« Kateri dam je bil torej ta dan? 244 Vinska klet V neki kleti imajo rdeča in belo domače vino ter rdeče in belo dalmatinsko. Rdečega vina je trikrat toliko steklenic, kolikor dalmatinca. Belega vina je 10 steklenic manj, nego je steklenic domačega vina. Koliko steklenic dalmatinca je v kleti T Rešitev k št. 239 (Kvartopirci) Dobitnik je imel prvotno 6 din. Ostali pa 12, >4. 48. % in 192 din. Neto je imel dobitnik 192 din, ostali pa 6, 12, 24. 48, iSvensfca DagbladeU 1936 abcdefgh abcdefgh UREDNIK IVAN PODRŽAJ — TELEFON ST. 3126 — UREDNIŠTVO NAČELNO NE VRAČA ROKOPISOV — IZDAJA ZA KONZORCIJ ADOLF RIBNTKAR — TISKA NARODNA TISKARNA V LJUBLJANI. PREDSTAVNIK FRAN JEZERSEK Uredniàtvo in uprava v Ljubljani, Knaf.jeva ulica 5 — Mesečna naročnina Din 4.—, po razn&à&lcifc dostavljena Din t