PROLETAREC Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze ŠTEV.—NO. 729. CHICAGO, ILL., 1. septembra (September 1st), 1921. LETO—VOL. XVI. Upravništvo (Office) 8639 WEST 26th ST., CHICAGO, ILL.—Telephone RockweU 2864. ŠOLA ZA AMERIŠKO STROKOVNO ORGANIZIRANO DELAVSTVO: Eksekutiva Ameriške delavske federacije je imela koncem avgusta v Atlantic Cityju sejo, na kateri je sklepala o načrtih za boje proti nadaljnim zniževanjem plač. Načrti, kakršne so sprejeli, ne bodo uspeš-,ni in zniževanje plač se bo v ameriški industriji nadaljevalo skozi vso zimo. Tudi brezposelnosti ne bodo odpravili; mesto pet miljonov bomo imeli šest mi-Ijonov brezposelnih. Eksekutiva A. D. F. vprašuje, zakaj je treba zniževati plače preje, predno se znižajo cene življenskim potrebščinam. In te so še vedno, razun nekaj izjem, visoke kakor so bile, 65 proč. višje, kakor pa leta 1914. Vprašuje, čemu se ne znižujejo tudi dobički korpora-cij in zakaj naj trpi vse posledice zniževanja le delavstvo. Da, zakaj? Tudi farmarji imajo enaka vprašanja. Tudi oni so prizadeti, kajti cene njihovim pridelkom so padle, medtem, ko se dobički špekulantov niso prav nič /nižali, ampak obratno: zvišali so se. Časopisje, kolikor ga je v službi kapitalističnih interesov, in to je v večini, odgovarja na vsa taka vprašanja, odgovarja seveda na svoj način. Zatrjuje, da so se dobički ogromno znižali, mnoge korporacije pa so prisiljene posegati v svoje rezervne sklade. Ce tovarne ne obratujejo, ne delajo dobiček, pač pa izgubo. Gospodarski polom po vsem svetu je povzročil depresijo tudi v ameriški industriji. Razmere pa se todo izboljšale, toda svet mora iti v "normalni" tir. Po kapitalističnih nazorih to pomeni, da se morajo delavske plače znižati, povprečna produkcija posameznega delavca povečati in delovne ure, ako niso že tsedaj dovolj dolge, podaljšati. To se izvršuje. Delavce se vedno bolj priganja. Ce ne boš napravil toliko in toliko ti, bo pa kdo drugi; saj jih je tisoče, ki čakajo na tvoje mesto. In delavec sc napenja pri težkem delu, ker ve, da če izgubi delo izgubi tudi kruh. V jeklarski industriji smo srečno prijadrali v "normalnost". Ne, nismo še. Deset in dvanajsturni delavnik ostane, plače navadnim delavcem so se znižale na 30c. na uro. TRIDESET CENTOV NA URO! To je plača, ki jo dobivajo sedaj tudi delavci v mnogih drugih obratih, posebno v kovinskih delavnicah V vseh obratih, kjer se producirajo stvari, katere izdelujejo tudi v drugih deželah, cenejše kakor v Ze-dinjenih državah, se bodo zniževalo plače do najnižje mogoče meje. Konkurenca na inozemskem trgu zahteva to. Ta fakt je znan tudi eksekutivi A. D. F., zato sc ne trudi mnogo organizirati miljone navadnih delavcev, katere prepušča milosti kapitalistov. Plače teh so se najprvo znižale in v nekaterih obratih so se zni- žale po premirju že tretjič. Ali zaeno s tem zniževanjem se odščipavajo plače tudi izučenim delavcem, v nekaterih strokah zelo občutno. Slednji so večinoma organizirani v strokovnih unijah. V imenu teh govori eksekutiva A. D. F. Ekonomska rekonstrukcija. Kljub temu, da vlada na industrialnem polju v evropskih državah še velik kaos, so se mnogotere industrije vendarle opomogle in njihov obrat postaja normalen, to je tak, kakor je bil do leta 1914. Pred vsemi prednjači nemška industrija. In kakor je ta prizadevala skrbi angleškim in ameriškim kapitalistom v predvojni dobi, tako jih zopet prizadeva sedaj. Nemški produkti se prodajajo cenejše, kakor pa so produkcijski stroški za iste izdelke v Angliji ali v Zedi-njenih državah. Torej je treba produkcijske stroške /nižati. To v prvi vrsti pomeni zniževanje plač. V sedanjih razmerah so res precejšnje razlike v plačah, ki jih dela valuta. Na podlagi te so plače nemškega delavca mnogo nižje kot pa ameriškega delavca. Plačo, ki jo dobiva tu en delavec, dobiva tam v mnogih obratih komaj pet delavcev skupaj. Ta razlika pride. vpoštev šele v mednarodni trgovini. Doma se je ne čuti toliko, ampak v konkurenci je vendarle problem, iz katerega si ameriški kapitalisti ne vedo pomagati drugače, kakor z zniževanjem plač in pa s tem, da pomagajo višati vrednost denarja tujih držav. Pri tem pa je zanje mnogo ložje nižati plače svojemu delavstvu, kakor pa pomagati tujim denarnim vrednotam. Nadprodukcija. Kadar se produkti nakopičijo, kadar so skladišča polna zalog, tedaj pravimo, da je nastala nadproduk-.cija. Tudi sedaj je baje nadprodukcija, kajti drugače bi industrija obratovala. Toda sedanja ekonomska kriza ni nastala vsled nadprodukcije. Saj živi skoro ves svet v pomanjkanju. Pet let se je razdiralo, in če bi se hotelo to samo popraviti, bi morala obratovati industrija vsega sveta par let s polno paro. Oftleke primankuje. Toda tekstilne tovarne vendarle ne obratujejo. Volne, bombaža in drugih predil je dovolj. V georgijski legislaturi se je celo pojavil predlog, naj se za eno leto prepove pridelovanje bombaža, da se izpraznijo stare zaloge in protektirajo primerne cene, ki bodo garantirale plantažnikom vsaj povrnitev produkcijskih stroškov. Torej blaga ne primankuje, ljudstvo v stoterih mestih Evrope in drugod pa hodi oblečeno v capah. Enako je s stavbinsko industrijo. Po vsem svetu primanjkuje stanovanj. Ampak gradbenega materiala je dovolj in tudi delavcev. Stavbinska industrija pa počiva. In tako gre stvar vseskozi naprej. Svet je nakopičen z bogastvi, ljudstvo pa trpi pomankanje. Kako odpraviti krizo? Kako odpraviti krizo, kako pospešiti mednarodno ekonomsko rekonstrukcijo, to je vprašanje. Vrše se mednarodne konference finančnikov in industrialcev, toda gospodarskega položaja ne morejo izboljšati. Militarizem je z zadnjo vojno zadal rane, katere ne more zaceliti v kratki dobi noben zdravnik, najmanj pa še zdravniki, ki hočejo, da ostane sistem tak kot je. Senator McCormick je dejal, da ako se nekaj ne bkrene, bo brezposelnost v Ameriki prihodnjo zimo dosegla višek, kakoršnega je imela v jeseni 1914. Kaj naj se ukrene, senator McCormick ne pove. Povedal pa je tole: "Nobenega zdravila ni, ki bi takoj učinkovalo za odpomoč sedanji ekonomski depresiji. Edino, kar se more storiti takoj, je podvzeti primerne korake, da se prepreči preobčutno pomankanje med maso brezposelnih." Senator McCormick je eden vodilnih politikov v republikanski stranki in je sam kapitalist. Pozna ekonomski položaj po svetu in ve, da kapitalizem ne more nuditi takojšnjega zdravila. Ce ni profitov, tedaj se obrat ustavi. Treba je torej iskati potov in sredstev, da se vspostavi solidnejše razmere za mednarodno trgovino. Če pa pri tem ljudstvo trpi pomankanje, naj se skrbi vsaj toliko, da ne bo od glada umiralo. To je smisel McCormickove izjave. Važnejše vprašanje. Za A. I). F. je torej mnogo važnejše vprašanje, dali je dosedanja njena taktika še dobra in ako ni, poiskati drugo, ki bo odgovarjala današnjim razmeram in potrebam delavskega razreda. Sedanja taktika A. D. F. gre za tem, da se višajo-delavske plače, krajša delavnik in pa da se vpeljujejo v obrate razne ugodnosti za delavstvo, bodisi v zdravstvenem ali v drugih ozirih. Vse to je lepo in prav, ampak ni dovolj. Ako so plače v enem obratu previsoke, tako da mu je nemogoče konkurirati z enakimi obrati v inozemstvu, tedaj kapitalisti tako industrijo zapro, odpro pa tovarne v deželah, kjer lahko zmanjšajo produkcijske stroške. Svoj kapital torej vlagajo v obrate, ki operirajo v tujih deželah. Dobiček vlečejo vseeno, pa naj bodo že tovarne na Kitajskem, v Nemčiji, v Jugoslaviji, ali pa v Zedinjenih državah. In ako je mogoče preseliti obrat v Nemčijo, ga preselijo, samo da so dobički večji. Vseh obratov se seveda ne more preseliti. Surovine so tukaj, rudniki so tukaj in tudi obrati morajo Liti tukaj. Ampak oni imajo rudnike tudi v tujih de-" želali i.1 ravno tako tovarne, in mesto, da bi operirali s polno paro ameriške tovarne in rudnike, operirajo rajše tiste, ki jim nudijo več dobička. Tak je dolarski patriotizem, odet s krinko 'stoprocentnega' patriotizma, ki je naperjen proti zavednemu delavstvu, ker uči ljudstvo, kaj je zdravilo, ki bi za vedno ozdravilo sedanje mizerne razmere. To je izdajalsko in vse, kar je izdajalsko, se mora po nazorih dolarskih patriotov zatreti. Možno je vzdržati visoke plače za nekatere stroke delavcev. Teh ni mnogo. Tudi je možno vzdržati višje plače tistemu delavstvu, ki dela v obratih, ki niso prizadeti vsled inozemske konkurence. Ampak to de-la\stvo je v veliki manjšini. Če si obdrži svoje stališče, bo postalo nekaka aristokracija med maso ameriškega delavstva, razred v razredu. To razliko se je opažalo že pred vojno, posebno med železniškim de- lavstvom, ki ni hotelo niti pripadati k A. D. F. V vojnem času so te razlike nekoliko izginile, sedaj pa prihajajo zopet na površje. Kapitalisti žele to, kajti če ustvarijo prezir v enem delu delavstva do drugega, je njihov boj proti proletariatu kot celoti ložji in uspešnejši. Socializem edino zdravilo. Za Ameriško delavsko federacijo je torej vprašanje, ali naprej po stari poti, ali pa dati organizaciji socialistični značaj in socialistični program. Če to stori, mora ob enem pričeti uvajati industrialno formo organizacije, kajti dosedanja je že davno dozorela. Industrialni način organiziranja bo uspešnejši za varovanje interesov vsega delavstva, ne pa samo tistega dela izvoljencev, ki imajo gotove poklice in jim ra-ditega konkurenca na delavskem trgu ne dela posebnih težav. Prišli smo v dobo, ko pada življenski nivo ameriškega delavca na nivo evropskega delavca. Res je, da živi ameriško delavstvo še vedno v boljših razmerah kakor pa evropsko delavstvo, ker ima ta dežela tudi mnogo boljše pogoje zato. Ampak, mesto da bi se razmere izboljševale vsporedno z razmerami evropskega delavstva, ostajamo zadej. Hrana v povprečni delavski kuhinji v Ameriki je slabša, kakor je bila pred leti. Povprečne delovne ure ameriškega delavca so daljše, kakor pa delavnik evropskega delavca. In tako bi se lahko navedlo še več takih primer. Kljub temu ne mislimo trditi, da so razmere v katerih živi evropski delavec, boljše od tukajšnjih; tudi evropsko delavstvo tepe- kapitalistični sistem in v tem ni r:iz-like. Strokovno organizirano delavstvo si mora vzeti za svoj. cilj socializem. Boriti se mora za socializacijo produktivnih in distributivnih sredstev, pri tem pa seveda ne zanemarjati momentalne interese delavstva. Ce pa se bo sklepalo le izjave, ki obsojajo zniževanje plač in gonjo za odprto delavnico, ne bo delavstvo s tem ničesar doseglo. Skrajni čas je, da se ameriško strokovno organizirano delavstvo vzbudi in spozna, da samo zahtevanje po večjih plačah ne bo nikdar prineslo blagostanja ameriškemu prcAetariatu kot celoti. In delavska organizacija mora imeti na vidiku interese delavske CELOTE, ne pa le ene gotove stroke delavcev. Kapitalizem je neozdravljivo bolan. Voditelji A. D. F. tega nočejo priznati, zato tudi ne verujejo v socializem. Delavski "prijatelji" v kapitalističnih strankah so jim več kakor pa vse mednarodno socialistično* gibanje. In vendar vidimo, da jim vsi ti "prijatelji" med demokrati in republikanci niso mogli pomagali niti v enem oziru, pač pa morajo delati tako, kakor zahtevajo velebizniški interesi. Ako ne spoznajo pravočasno svojih zmot, bo A. D. F. hirala, ker ne bo več imela pogojev za napre- • dek. Edino, kar jo reši, je industrialna struktura organizacije s socialističnim programom. S staro taktiko se ne more mnogo več izboljšati življenski položaj povprečnega ameriškega delavca. T reba je poseči globlje v boj. Med. organiziranim ameriškim delavstvom je treba uvesti socialistične nazore in ga prepojiti s socialističnimi cilji. Socializem je edina trajna rešitev ameriškega delavstva izpod vednih gospodarskih depresij. jt ^t jt Proletarec je pisan zato, da bi imeli delavci kori- . sti od njega. In to je le tedaj mogoče, če ga prav čitajo. Meščanska doba. V dobi po revoluciji 1. 1848. se je dovršila popolna politična zmaga buržvazije. Po 1. 1848. bur-žvazija že ni bila več fevdalna; po eni strani so jo držali skupaj gospodarski interesi v nasprotju z interesi delavstva, po drugi strani je buržvazija postavila v ospredje vse svoje politike narodnostno vprašanje. To vprašanje, vzbujeno po revoluciji leta 1848., je prevzelo vsa srca kulturno sicer že po-spelih, a politično še ne združenih narodov. Ti so hoteli torej predvsem politično združitev. Klasičen zgled tega gibanja imamo na Nemškem in v Italiji. Italijanski politik Mazzini je bil prvi, ki je tedaj formuliral narodno vprašanje. Na prvo mesto je postavil narodnostni princip v nasprotju dotlej veljavnim principom absolutnega vladanja. Narod ne sme biti razkosan v različnih državah, pod različnimi vladarji, marveč bodi politično združen v eno celoto, po dragi strani hodi pa narod tudi popolnoma prost v izberi svojega vladarja. Te Mazzi-nijeve ideje niso porodile le revolucije v mislih, marveč tudi v dejanjih. Italijani so začeli boj za po- , litično združitev ,za Zedinjeno Italijo. Krasna Mazzinijeva ideja se je kmalu zlorabi-> la. Lisjaški francoski cesar Napoleon III. je spo-• znal, da more prvi del narodnostne Mazzinijeve ide-I je t. j. geslo politične narodne edinosti le koristiti njegovi absolutistični vladi. S tem geslom je lahko i metal pesefk v oči svojim Francozom, ki so bili itak i že politično združeni v eno celoto. (Drugega dela I Mazzinijeve narodnostne ideje o samoodločevanju [ naroda se je seveda previdno izognil). Zato se je Napoleon III. 'velikodušno" izrazil za Zedinjeno i Italijo in pomogel Italijanom, ki so 1. 1859 pri Sol-t 'ferinu pobili Avstrijce. Napoleona III. sta prekosila državnika Bismarck na Nemškem in Cavour v Italiji. Ta dva sta izvedla politično zedinjene Nemčije in Italije, ne » radi nemškega ali italijanskega ljudjstva, ampak [ prvi radi pruskih koristi oz. koristi pruskega kralja, S drugi pa v prospeh savojske kraljevske rodbine, i Nekdanja meščanska demokracija, ki je 1. 1848. za-I pisala svobodo na svoj prapor, je podlegla temu na-I rodnostno pobarvanemu cezarizmu (samovlada kra-1 Ija ali eesarja, oz. politika, ki ima pred očmi le kra-!' ljeve, cesarjeve koristi). V času tega boja med kraljem in meščanstvom | je nastopila v letih 1861—1862 na Nemškem socialna demokracija. Najimenitnejši njen agitator je bil l.asalle, za njim Schweitzer, oba na Pruskem. La-salle je učil delavstvo delati lastno politiko, ne več j?'.kot privesek meščanstva. Zahteval je uvedbo splošne in enake volilne pravice. Lasalle je imel prav, kajti kmalu je meščanstvo, kakor že omenjeno, vrglo pred kraljevsko močjo puško v koruzo, pre-pustivši delavstvo popolnoma njegovi usodi. Na Sa-1 škem je deloval Befbel, kateremu se je pridružil s \ Pruskega pregnani Liebknecht. Bebel je učil delav-I stvo spoznati resnico, da je meščanstvo rajši podložno kralju, kot da 'bi šlo z delavstvom, vsled če- sar se mora delavstvo združiti in se zanašati le na svojo lastno moč. Liebknecht se je pridružil splošnemu klicu po osvoboditvi in politični združitvi nemškega naroda, zahteval pa je istodobno rešitev delavskega stanu iz socialne bede. Liebknecht je seveda mislil z edinostjo nemškega naroda pošteno in je naravno obr sojal vojno Prusije z Avstrijo 1. 1866., ki jo je imenoval bratovsko vojno in katastrofo za nemški narod. V boju za osvoboditev delavskega stanu je igrala lepo vlogo-tudi delavska svetovna Interna-cionala, ustanovljena po Marxu 1. 1864. Marx je spoznal, da se more le v mednarodni združitvi delavstvo rešiti mednarodnega delavskega sovražnika, kapitalizma. Ta Internacionala je delavcem sicer moralno mnogo pomagala in meščanstvu nagnala veliko strahu, praktično se pa ni mogla vzdržati radi pomanjkanja gmotnih sredstev in tehničnih ovir pri vodstvu. Zato se je 1. 1876 razpustila. V tej dobi (t, j. v letih 1866—1870) je tudi staremu absolutizmu odklenkalo. Moral je sam spoznati, da ne more brez ljudstva vladati ,niti ne več proti njemu, zato mu je moral prepustiti delež politične moči. V Avstriji se je to zgodilo po nesrečni vojni s Prusijo pri Kraljevem Gradcu 1. 1866. (uvedba ustave in konstitucionalizma koj potem 1. 1867.) Francoskega absolutističnega cesarja Napoleona III. je istotako uipropastila nesrečna vojna s Prusijo 1. 1870. — uvedla se je v Franciji republika. Ta republika je bila sicer meščanska in protidelav-ska, vendar je bil z njo stari absolutizem strt. Značilno za protidelavsko mišljenje meščanstva je dejstvo, da je ono, ko je'leta 1870. oblegala pruska vojska Pariz, in je delavstvo« v splošni zmešajavi prevzelo vlado (tzv. pariška komuna) ter junaško branilo rodno mesto, da se je meščanstvo rajše podalo pruski vojski, nego bi ostalo pod delavsko vlado. Na Nemškem pomenja politično zedinjenje malih nemških državic v eno celoto (1871) z istočasno uvedbo splošne in enake volilne pravice za državni zbor tudi polom starega absolutističnega režima. Meščanstvo nastopi pod kraljevskim in junkerskim (veleposestniškim) varuštvom vlado, delavstvo izide iz tega boja kot uporni premaganec. Z 1. 1870. se začno za buržvazijo zlati časi. V 35 letni dobi zunanjega in notranjega miru je buržvazija lahko razvila svojo gospodarsko-poli-tično moč do vrhunca. Meščansko parlamentarno življenje se je v tej dobi vživelo v narodno-milita-rističnih državah s - kapitalističnimi uredbami. 0-genj nekdanje revolucije. se rdi, da je pogasil popolnoma. V tem prvem času meščanske vsegamogočnosti (1870-1885) nastopi tudi njena socialna protirevo-lucija, to se pravi, meščanstvo uporabi vsa sredstva, da zatre delavsko, predvsem socialdemokratično gibanje. Na Nemškem, v Avstriji in na Francoskem začno preganjati delavske voditelje z veleizdajal-skimi procesi, proti delavstvu se sklepajo izjemne postave. V duševnem oziru je opaziti protirevolueijo v okrepitvi klerikalizma, v gospodarskem oziru pa v carinski politiki (1879). Domači tovarnarji in producenti sploh dosežejo vsled svojega političnega vpliva pri vladi in zakonodaji svoje gospodarske koristi s tem, da se na tuje izdelke navali visoka carina, tako da morejo svoje izdelke poljubno visoko prodajati, ne da hi seveda delavske mezde za to raz-merno povišali. Naraste draginja, ki tlači posefbno delavstvo in malomeščanske stanove. Prvi, ki so se v tem času dvignili energično proti izsesavajočemu kapitalizmu, so bili malomeščanje in ne delavstvo. Povod za to je dala velika gospodarska kriza iz leta 1873, ki je zadela v prvi vrsti malomeščanstvo. Brezvestni špekulanti so spravili na tisoče in tisoče malomeščanskih družin v mizeri-jo. To nezadovoljnost malomeščanstva so porabili fevdalci in duhovščina, ki je začela organizirati malomeščanstvo proti nekrščanskemu internacionalnemu kapitalizmu pod zastavo tzv. 'krščanskega" socializma. Druga skupina malomeščanstva se je družila proti kapitalizmu pod firmo narodnosti. "Mi moramo braniti nemškega človeka pred kapitalom" so klicali tu Sehoenererjanci; tam so Luegrovci pod zastavo krščanstva in antisemitizma šli v boj zoper kapitalizem. Kakor eno, tako je tudi drugo geslo služilo le demagogiji voditeljev, vsled česar ni moglo v gospodarskem oziru doseči zaželjenih uspehov, v političnem oziru pa sta vendar oni dve gesli prispeli k demokratizaciji Evrope. Takoj za malomeščanstvom se je dvignilo delavstvo. Delavski proletariat v Nemčiji je vzbudil Internacionalo zopet k življenju, po spretnem vodstvu svojih izbornih duševnih voditeljev (Bebel, Liebkneeht in drugi) se je notranje organiziral in okrepil. Napredujoč od zmage do zmage na volilnih bojiščih je prisilil vlado, da je odpravila izjemne postave proti delavstvu (-1890). V tem času je padel tudi Bismarck], najhujši sovražlnik delavstva sploh in soc. demokracije posebej. V tem času je postal nemški p-roletarijat prvo-boritelj in spodibuditelj svetovnega delavstva. Ta vpliv se je posebno pokazal na Francosko, kjer vidimo vstajati drugo Internacionalo (v Parizu 1. 1869), ki je delavstvu določila 1. majnik kot delavski praznik. Še bolj blagodejno je vplivalo gibanje nemškega proletarijata na Avstrijsko, kjer je Dr. Viktor Adler stopil na čelo social-demokratičnega delavstva. Danes je vlogo nemškega proletarijata prevzel revolucionarni ruski proletariat, dasiravno je v svoji ognjevitosti šel morda nekoliko predaleč in ni konsolidiral radikalnih delavskih vrst po svetu, pač pa se jih je razdružilo, zakar seveda ne pade vsa krivda na ruske delavce v komunistični stranki. Da se povrnemo k predmetu: To tretje obdobje (1880-1905) je karakterizirano po dveh prikaznih. Po eni strani vidimo naraščati moč socialne demokracije v vseh zapadno-evropskih državah in ustvarjati potom politično-volilnih bojev močne politične stranke, na drugi sliki pa vidimo kapitalizem ne le napredovati do omotične višine, ampak tudi stopati istočasno potom kartelov in trustov v obrambno pozicijo nasproti konsumentom, odnosno manjšim kapitalistom. Kartelna vel ©produkcija požira male podjetnike in duši konsumente, ki morajo plačevati cene, kakršne jim trustjani diktirajo. Carinska politika, ki stoji pod vplivom kapitalistov, brani tujim cenenim izdelkom čez mejo z visokimi carinami pod hinavsko pretvezo, da je treba 'varovat nacionalno delo". To obdobje končuje z vrenjem po vsej Evropi in po" ostalem svetu. Socializem ali slabše življenske razmere. Ameriški kapitalisti se sedaj bolj boje Nemčije, kakor pa med vojno. Da. ne bi ponavljali kar smo že pisali v teh kolonah, opozarjamo na besede, ki jih je govoril E. W. Decker, predsednik Northwestern National banke v Minneapolisu. Mr. Decker je dejal: "Naglo obnovijanje nemške industrije obljublja vreči Zedinjene države v tekmovanje za svetov no trgovino, kar pomeni strogo ekonomijo, daljše delovne ure, sposobnejše in uspešnejše delo ter nižjo plačo za vsakega." Gornjo izjavo je napravil Mr. Decker na otvoritveni seji devetnajste letne konvencije Ameriškega instituta za bankirstvo in je nedvomno našla odobravanje pri vseh delegatih. Ta izjava s precizno jasnostjo prikazuje, kake misli prevladujejo med ameriškimi finančniki in trgovskimi interesi. Veliki bisines se je resno odločil znižati življen-ski nivo ameriškega delavca in ga izenačiti z onim v Nemčiji- In kar se je veliki bisines odločil izvesti bo storil, razun, če mu delavstvo prepreči njegove njegove načrte. • Necziraje se na želje ameriškega kapitalističnega razreda, ostaja tu vendar ekonomski fakt, da mora ameriški delavec res priti na življenski nivo evropskega delavca, če se hoče prodajati produkte njegovega dela v konkurenci s produkti, izdelanimi v inozemstvu. In če si Amerika ne bo mogla osvojiti tujezemskih trgov, tedaj njena industrija ne bo mogla operirati in brezposelnost se bo nadaljevala. Tako smo izrekli mnenje, da se je brezmiselno boriti proti načrtom kapitalistov, raizun, če imamo mi boljše načrte, s katerimi lahko nadomestimo kapitalistične. Mi. kot socialisti imamo boljše načrte i nraditega bomo nadaljevali z bojem zoper kapitalizem, ki stremi temeljito poslalbšati življenske razmere ameriškega delavca. Načrt, katerega mi predlagamo je, da naj pozabimo na pošiljanje na.še?a bogastva v t,nje dežele in mesto tega ga pričnimo rabiti, doma. Amerika producira vse, kar potrebuje človeški rod za svoje življenje in srečo. Socializem kaže pot; do njo. Torej pojdimo." — Reading Labor Advocate- Za tiste, ki so pozabljivi: Par let nazaj so delavci mislili, da ne bo nikdar več krize. Plače so bile razmeroma visoke, nekateri so imeli nekaj prihrankov, pa so smatrali vsako socialistično propagando za neumnost. — Čemu socializem? "Saj se nam dobro godi". Sedaj so razočarani in tisoči se jeze na —- socialiste, ker ne napravijo revolucije. Čudni so ti ljudje, čudni. SEMINTJA. Majhni ljudje.—Londonov načrt.— Delavska solidarnost.—Atentati z desnice.—"Mir".—Neustavni zakoni. —Leninovo pismo. Pirčev žurnal se jezi, ker je eksekutiva Jugoslovanske Socialistične Zveze sklenila "narediti kolekto :a — ruske boljševike!" Njegova "Domovina" plaka, ker je "v teh slabih časih uprizorjen "napad na žepe rojakov v korist — boljševikov." "Proletarec" ni obstruiral akcije Pirčevih pristašev za pošiljanje potrebščin v Slovenijo in druge dele Jugoslavije. Niti jo ni eksekutiva J. S. Z. Za nasprotovanje od strani drugih mi nismo odgovorni. Kritizirali smo le način, po katerim se je vodila dotična pomožna akcija, ker je imela namen skriti delovanje monarhisitov pod krinko dobrodelnosti za stradajoče prebivalstvo v državi krfske deklaracije. Mi nismo kričali, da naši ljudje ne potrebujejo ničesar", ker vemo, da potrebujejo mnogo, česar nimajo. * * * Če je list dostojen v svojih polemikah, v svojih bojih proti nasprotnikom, se ne bo posluževal laži. ' Pire se jih poslužuje. Samo še en odstavek iz istega članka v njegovem listu: "Par mesecev nazaj je silna povodenj v Pueblo, Colo., uničila 125 našim rojakom ■ vse, kar so imeli na tem svetu svojega . . . Rojaki so poslali v srce segajoče apele po vseh naselbinah Amerike, na vse ljudi, vse stranke. Odzvali so se vsi — edino socialisti v Chicagi so apel zavrnili, da je prošnja Puebtčanov neumestna." Na svoji seji dne 9. junija 1921 je eksekutiva J. S. Z. sklenila podpirati pomožno akcijo v prid tistim pueblskim Jugoslovanom, ki so bili prizadeti od po-' vodnji. Priporočila je svojemu članstvu, naj gmotno in moralno podpira pomožno akcijo, ki jo je pričela SNPJ. in SDPZ. Ce je ne bi pričele te organizacije, bi jo pričela eksekutiva J. S. Z. v istem obsegu kakor sedanjo pomožno akcijo za po suši prizadeto rusko prebivalstvo. Taka je stvar. Pirčeva zavijanja so navadne laži in ON VE, da so laži. Teh vrstic ne pišemo radi njega. Hoteli smo podati čitateljem nekoliko Slike, kakih sredstev se poslužujejo mali ljudje pri svojih poizkusih ubijati velike akcije organiziranega delavstva. Dokler je Ivan Možina "delal za narod", je bil brez sredstev. Pri Jugoslovanskem odboru v Wash-ingtonu so mu plačali komaj dovolj za življenske potrebščine, ampak bilo je "delo za narod". Ko so ti ljudje svojo misijo dovršili, s tem da je postala krfska deklaracija v glavnih obrisih meso in kri, so šli nekateri v osvobojeno Jugoslavijo, ki pa še ni Osvobojena, nekateri so postali republikanci, drugi radikalci posebnega kalibra, dr. Bogumil Vošnjak je postal poslanik v Pragi, Ivan Možina pa je pričel kuhati "moonshine" za — narod. To mu je prineslo nekaj tisočakov, nakar je odpotoval v "domovino", od koder pošilja dopise Pdrčevi "Domovini", v katerih blati ti- ste, ki se ne prodajajo za "moonshinerske" interese in hvali liberalce, ki "rešujejo" domovino po PirčeT vem in Možinatovem vzorcu. * » * Mary Beltis je zadušila svojega eno leto starega otroka, ker ni mogla več gledati njegovega hiranja, ki ga je povzročal glad. Svoj zločin je priznala policiji. Ko je bila Mrs. Beltis aretirana, je dobila policija pri nji še dva njena otroka, sedemletnega Johna in štiriletno Mary, oba sestradana. Edina hrana, ki so jo našli v stanovanju, je bilo par koščkov suhega kruha iin nekaj makaronov. Pohištvo je skoro vse razprodala, da je zanj nakupila nekoliko hrane. Njen mož se je pred več tedni podal na pot za delom. To je dnevna vest, ki ni edina te vrste. V tragedijah 7,016 samomorilcev, ki so si vzeli življenje v prvih šestih mesecih tega leta, se je vršila podobna povest v stoterih slučajih. Pire svetuje, da naj rajše skrbimo za ljudi, ki stradajo tukaj. Za Rusijo, ali da se izrazimo v Pirčevem jeiziku,' "za ruske boljševike" bo skrbela Hooverjeva pomožna administracija, ki ima po Pirčevem zatrdilu "najmanj deset miljonov ton živil, ki bodo našla pot v Rusijo". Dostavlja, da ima Amerika ogromne zaloge živil. Da, ima jih. Kljub temu, pred njegovim nosom se dogodi slučaj, da mati umori otroka, ker ne more več gledati njegovega izstradanega telesca in po kruhu stegajočih ročic. Mi vemo, da je pomankanje v deželi in vemo, da so tu tudi ogromne zaloge živil. Ampak živila niso v posesti gladnih in brezposelnih, katerih je sedaj 6,000,-000. Ker to vemo, smo socialisti in smo pri zadnjih predsedniških volitvah agitirali za kandidate socialistične stranke. Pirčeva Domovina je hotela prospe-riteto in je radi tega agitirala za kandidate kapitalističnih strank, ki imajo kontrolo nad ogromnimi zalogami živil v tej deželi. Prosperitete ni, živila pa so še tukaj. * * * Meyer London, socialistični kongresnik, je predložil v kongresu načrt, ki določa,- naj da vlada $500,-000,000 »a odpomoč brezposlenim; s to svoto naj bi se omogočilo kooperativam in drugim delavskikm organizacijam odpreti razne obrate, v katerih bi dobili brezposelni delo. Ob istem času je bil stavljen v kongresu predlog, naj se da iz zvezine blagajne $500,-000,000 železnicam. Železnice bodo dobile to svoto, ki ne bo prva. Predlog Meyer Londona se ne upošteva, kajti kdo pa se briga za 6,000,000 ameriških brezposelnih delavcev in njihove družine? Da je tako in me drugače ni kriva zvezina vlada in ne kongres, ampak ameriško delavstvo samo je krivo. Ljudje, ki so danes na vladi in v kongresu, so prišli tja s pomočjo delavskih glasov. To naj si zapomnijo tisti, ki s tako vnemo "napadajo" kapitaliste, ne store pa ničesar za socialistično organizacijo. * * * Kapitalistična Evropa in kapitalistična Amerika bodo pomagale sovjetski Rusiji v njenem prizadevanju ublažiti glad med dvajsetmiljonskim prebivalstvom, kateremu je suša, in potem še ogromne množine kobilic, uničila ves poljski pridelek. O tej katastrofi in njenih vzrokih smo pisali dovolj. Nadaljnih pojasnil ni treba. Kapitalistične vlade ne bodo pomagale "ruskim boljševikom" vsled ljubezni do sovjetske Rusije. Pomagale bodo, v kolikor bodo, raditega, ker je katastrofa taka, da je dolžnost vsega civiliziranega sveta, kolikor ga je civiliziranega, da prihiti na pomoč. Ali, podpora, ki jo bodo nudili nasprotniki sov- jetske vlade, ne bo odkritosrčna podpora. Tudi izrabljali jo bodo v protirevoducionarne namene. V takih okolščinah je dolžnost delavstva, da tudi ono prihiti na pomoč Rusiji, ki je sedaj še njegova Rusija. Pomoč, ki jo bo nudil Rusiji svetovni proletariat, bo izdatnejša, kakor pa pomoč kapitalističnih Vlad, četudi bodo slednje poslale več sredstev, kakor delavske pomožne organizacije. Če mi da bogataš, kadar sem v potrebi, deset dolarjev, jih bom morda vzel, z gnjevom v duši. Od glada umiram, toda on me s svojim darom lahko reši smrti. Če mi bo dal delavec, ki čuti z menoj, simpatizira z menoj, in je sam v potrebi, en dolar, ga bom vzel in že to, da ga mi je dal on, mi bo vlilo v dušo nove moči za nadaljne napore. Rusiji moramo pokazati, da je delavstvo z njo ne samo s svojimi simpatijami, ampak tudi z dejanji. Če smejo voditi pomožne akcije v prid Rusije razne buržvazne organizacije in nabirati prispevke med vsem ljudstvom, zakaj je ne bi smeli mi? * • * V Jugoslaviji preganjajo komuniste, ker jih krive odgovornosti za atentat na Draškoviča in na Aleksandra. V Nemčiji je bil izvršen atentat na Mathias Erz-bergerja. Herr Erzberger je bil eden voditeljev katoliškega cent ruma; bil je minister in v prvih časih po premirju je vodil pogajanja z maršalom Fochom. Po nazorih "stoprocenitnih" nemških patriotov je takrat izdal "domovino". Zato je bil sedaj umorjen. Atentatorji so torej tudi na skrajni desnici, ki je v Nemčiji vseskozi kajzerjeva. Dne 25. avgusta so imeli mo-narhisti v Berlinu demonstracijo, ki se je je udeležilo 20,000 oseb. To ni veliko. Ampak med monarhisti se nahajajo vse poznane osebnosti, ki so kedaj igrale kako važnejši vlogo v kajzerjevi vladi in v nemški armadi. Ob tej priliki je govoril tudi general Luden-dorff, ki je izražal upanje, da bo nemško ljudstvo "o-hranilo svojo lojalnost kajzerju in maščevalo sramotno izdajstvo nad domovino." Dobil se je fanatik, ki je umoril Erzbergerja. Domovina pa s tem ni bila ne rešena in ne maščevana. Ker so monarhisti nevarni sedanji formi nemške države, bi morala vlada posnemati jugoslovansko v tem, da odvzame monarhistič-nem poslancem mandate, razpusti monarhistične organizacije in zatre njihovo časopisje. To se v Nemčiji ne zgodi. Ložje je nastopati proti radikalni manjšini med delavstvom, kakor pa proti monarhistom. Preganjanje nemških monarhistov v velikem obsegu bi pomogalo h kajzerjevem povratku na nemški prestol. * * * Med Nemčijo in Zedinjenimi državami je podpisan mir. Mirovno pogodbo morata ratificirati še ameriški kongres in nemški parlament. In potem bo "mir". Postali bomo zopet prijatelji in "huni" ne bodo več huni. Z ratifikacijo mirovne pogodbe bomo smatrali Nemčijo za civilizirano državo in njeno ljudstvo kulturno. Da pa mir ne bo preveč podoben miru. imamo razne male vojne. Premogarji v Za-padni Virginiji se oborožujejo proti oboroženi sili premogovniških družb, katerim nudi vso mogočo pomoč tudi državni aparat Zapadne Virginije. Med Turki in Grki je vojna, v Indiji so veliki izgredi, v katerih padajo tisoči, na Kitajskem je zadnji lakoti sledila velikanska povodenj, ki je zahtevala na tisoče človeških življenj, v Rusiji se bore za omejitev kužnih bolezni, ki so posledica vsestranskega pomankanja, Čičerin pošiilja protestne note romunski in poljski vladi, sodišče v Chicagi zahteva od 41 štrajkujočih pekov nad $7,000,000 varščine, ker so v boju proti kompanijam, armada brezposelnih narašča, in tako vidimo, da se pomikamo v "normalne" razmere. * * * Delavski tajnik Davis je dejal, :da je $3.50 premalo za "American standard of living." "Kako more kdo živeti ženo in otroke s tremi in pol dolarja na dan plače, pri tem pa biti še vposljen samo deset mesecev na leto, kar je slučaj v različnih industrijah," vprašuje Mr. Davis. Če bi se to vprašanje stavilo Mr. Taftu, bi najbrž dejal: "Bog Ye." Davis sam ne ve. Davis tudi ne ve, kako urediti razmere, da bodo delavci lahko služili več kakor $3.50 na dan. In ker ne ve, in ker tega ne ve Harding in nihče drugi v njegovem kabinetu, se bodo plače zniževale, da bodo v tisočerih slučajih še manjše kakor $3.50. Socialisti vedo, kako obdržati "American standard of living". Oni celo vedo, kako ga izboljšati. Imajo načrt, ki mora delovati, kadar se ga uvede. Od delavstva pa je odvisno, da se, ali pridruži socialistom, ali pa trpi zni ževanje plač in nadaljuje z — zabavljanjem. * * » Kadar ne morejo družbe zlomiti stavke s skebi in pušk ar j i, dobe provokatorje, potem pa izvrše zadnje dejanje sodišča. Pekovska unija v Chicagu je imela priložnost, da se od bližje seznani z justico. 41 pekov, ki so na en ali drug način sodelovali v stavki, je obtoženih, vsaki na devetih točkah; varščina vsakekga je določena $10,000 za vsako obtožbo, skupaj $90,000. Ljudje, ki podpišejo varščino, morajo podpisati dvakrat to svoto. Varščine za vse obtožence pekovske unije znašajo nad $7,000,000. To je ogromna svota. Če se je ne podpiše, morajo obtoženci v ječo do obravnave. To je kar kompanije hočejo. Ljudje, ki so aktivni v stavki, ne morejo biti aktivni, če so v ječi. Sodnik zvezinega sodišča v North Carolini, James E. Boyd je razsodil, da so zvezdni zakoni za protekcijo otrok v industriji neustavni. Po mnenju tega sodnika spadajo taki zakoni pod jurisdikcijo posameznih držav. Ravno ta sodnik je že enkrat prej proglasil en zvezin zakon za protekcijo otrok pred izkoriščanjem v industriji neustavnim. Vrhovno sodišče je pozneje potrdilo njegov izrek. Kapitalistom je torej dovoljeno najemati otroke in jih izkoriščati kolikor se jim poljubi. To je ustavno. * * * Pripovedujejo nam, da imajo Zedinjene države najdemokratičnejšo konstitucijo, kar sicer ni res. Ampak vendar je dokument, ki je bil takrat, ko je bil sprejet in še dolgo potem, res radikalen dokument. Še da-neis je dober, dasi rabi na mnogih mestih temeljitih sprememb. • * * Zelo težko pa je uveljaviti zakon, ki je količkaj v prid ljudstvu, ker je NEUSTAVEN. Kakor hitro je zakon nevaren kapitalističnim interesom, se že najde sodnik, ki ga proglasi neustavnim na podlagi ameriške konstitucije. Če bi imeli v Washingtonu od zadnje jeseni socialistično vlado, bi se med tem časom še ne revidirala konstitucija. Ampak Vsi zakoni, sprejeti v prid ljudstva, bi bili ustavni NA PODLAGI KONSTITUCIJE. Razlika je v tem, KDO je na vladi. Tisti, ki vlada, tolmači konstitucijo po svoje; vsako konstitucijo pa se more tolmačiti na različne načine, kakor pravila in zapisnike slovenskih podpornih organizacij. * * * Listi so priobčili pismo, ki ga je baje pisal Lenin v Švico nekemu svojemu prijatelju, v katerem se pri- tožuje nad nauspehi revolucije in nad Rusi, v katerih še ni dozorela smisel za komunizem. Ljudje so še preveč egoistični, sebični instinkti so v njih še pregloboki. Zakaj bi Lenin pisal takemu prijatelju, ki potem objavlja njegova pisma, je vprašanje, na katerega ne odgovarjajo listi, ki so priobčili dotično pismo. Vendar pa ni v njem nič takega, kar ne bi bilo resnično. Vsi poročevalci so edini, da boljševiki popuščajo v svojem programu. To se pravi, program imajo v splošnem še vedno isti, toda izvajali ga bodo po razmerah. Danes toliko, kolikor je danes mogoče. Toda sedaj morajo iti nazaj. To je zdravo za obvarovanje ruske revolucije. Če bi ustrajali pri svojih prvotnih načrtih, bi postajala tudi opozicija proti boljševikom v Rusiji sami vedno večja in ob priložnosti bi se ji z zunanjo pomočjo posrečilo strmoglaviti sovjetski režim. Koncesije, ki jih daje sedaj vlada pod pritiskom razmer instinktom ruske mase, so zdrave za evolucijski razvoj. Mi ne moremo iz ljudi, takih kakršni so, napraviti ljudi, ki bi bili zreli za hitro, temeljito premembo družabnega reda. Ljudstvo je treba najprvo vzgojiti za socializem. To vedo v Rusiji, zato je posvečena največja pažnja vzgoji otrok v ljudskih šolah. Če bo Ru sija uspela, da vzgoji svojo mladino za socializem, bo storila res velik korak v novi družabni red. Mi, ki nimamo pod kontrolo šolstvo, moramo vzgajati ljudi take, kakršne dobimo iz šol, okužene s kapitalističnimi nazori. Naše vzgojevalno delo je težavnejše od onega v Rusiji. Ampak vršiti ga moramo. Sodniki, ki preprečujejo zakone za varstvo otrok pred izkoriščanjem, ki zapirajo voditelje stavk, razni šerifi in governerji pa nam pomagajo dobivati materijal za vzgojevalno delo. Kdor more, naj postane, ako še ni, učitelj za socializem. Leta 1917 je imela ruska komunistična stranka 40,000 članov. V začetku tega leta jih je imela že 600,000. Marsikdo bi mislil, da se ruski revolucionarji vesele tega velikega prirastka, toda se ga ne. Eksekutiva stranke je izdala poziv za "čiščenje", ki se mora periodično vršiti v vseh komunističnih strankah, spadajočih k III. Internacionali. Ob tej priliki pojasnjuje eksekutiva, da ko je stranka prišla na krmilo, se je priglašalo za pristop na usoCe ljudi vsled sebičnih namenov, bodisi, ker so želeli službe, ali protekcijo, ali kake druge ugodnosti. Rezultat je bil, da so stranko preplavili buržvazni elementi, ki postajajo nevarni revolucionarnemu značaju stranke. — Vsak član mora na novo izpolniti pristopno karto, na kateri mora navesti o sebi različne 'podatke. Če se ruska komunistična stranka pravočasno ne iznebi velikega števila napol buržva-zne inteligence in tistih ljudi, ki so pristopili vanjo s čisto egoističnimi nameni, bo njihova kapitalistična ideologija demoralizirala še ostalo članstvo. To je strah, ko ga ima eksekutiva in zato hoče izvesti temeljito čiščenje. — Interesantno je, kako hitro je ljudstvo pripravljeno pristopati v delavske stranke, če pričakujejo od tega kakšne takojšne koristi. To se opaža tudi v tej deželi v tistih mestih, kjer so na krmilu socialisti. Simpatizirati z delavstvom ni težko. Delati za delavstvo je težje. Glasovi iz našega gibanja. Dopisi. Poročilo o shodu J. S. Z. v Indianapolisu, Ind. Dne 12. avg. se je vršil v Indianapolis shod, ki ga je priredil socialistični klub štev. 25, J. S. Z. Udeležba je bila povoljna. Nastopil je tudi s. J. Henry, socialistični kandidat za župana. Na shodu je bila sprejeta sledeča resolucija: "Sklepajoči po vesteh iz Jugoslavije, vrši tam svoje orgije reakcija. Tisoče komunistov in drugih razredno zavednih delavcev je pometala v ječe, ki so napolnjene s političnimi jetniki. Vladi neljubo delavsko časopisje je uničeno, osebna in politična svoboda je pogažena. Beli teror, ki je divjal in še divja na Ogrskem, grozi, da se raztegne še v večjem zamahu čez naše dežele in uniči še tisto malo, kar je jugoslovansko ljudstvo priborilo iz svetovne vojne. Mi, jugoslovanski delavci, organizirani v J. S. Z., združena s socialistično stranko Amerike, zbrani na shodu dne 21. avgusta, najodločnejše protestiramo proti postopanju kraljeve vlade, ki si je na diktatorski način prilastila suvereno moč nad jugoslovanskim ljudstvom, kateremu sedaj krati njegove pravice. Z vsemi močmi bomo podpirali jugoslovansko delavstvo v njegovem boju za osvobojenje izpod dinastij in kapitalizma, v borbi za dosego njegovega cilja, ki je tudi naš cilj, in ta je: jugoslovanska socialistična republika". Na tem shodu je pristopilo tudi nekaj novih članov v socialistični klub št. 25, kateri lepo napreduje. Sodrugi v Indianapolisu so organizirali veliko kampanjo za nabiranje prispevkov v ruski pomožni fond. Upam, da jih bodo ostale naselbine v tej akciji posnemale. Kot povsod so tudi v Indianapolisu delavske razmere zelo slabe. Pripovedovali so mi, da mora človek dobro delati v livarni od deset do dvanajst ur, da zasluži $3.50 na dan. Delavstvu v tej deželi se obeta temna bodočnost, ako se preje ne spametuje. Delavstvo mora spoznati važnost organiziranega socialističnega dela, ako noče, da bo po njem vedno gazila kapitalistična peta. — J. Oven. Springfield, 111. — Če hočemo širiti naš tisk in pridobivati socialistični organizaciji novih članov, je treba agitirati. Brez agitacije ni niti misliti o kakem uspehu. S sodrugom Frankom Bezjakom sva sklenila pose-titi naselbino Carlinville, 111., da skušava^dobiti novih naročnikov Proletarcu, in ako mogoče, reorganizirati socialistični klub. To pot sva končno podvzela. Znano mi je bilo, da so rojaki v Carlinville napredni in o kakem mračnjaštvu med njimi ni govora. S pomočjo tamkajšnjih rojakov nama je bilo lahko vršiti delo, v kolikor more biti agitacijsko delo sploh lahko. Na roko nama je šlo tudi carlinvillsko društvo S. N. P. J.; vsi člani so ostali na našo željo v zboroval-nih prostorih po končani društveni seji in pazno poslušali poročila in apele za organiziranje v socialistični klub. Naj omenim, da so se po večini strinjali, da se organizira socialistični klub in se ga pridruži k J. S. Z. Ker pa čas ni dopuščal, se klub ni organiziral že na do-tičnem sestanku, pač pa se je izvolil pripravljalni odbor, ki bo vzpodbujal rojake, da se udeleže enega poznejšega sestanka, na katerem se bo organiziral soc. klub. Jaz sem uverjen, da se bo zavednim delavcem v Carlinville posrečilo to idejo tudi izvesti in da bomo imeli tam kmalo socialistično postojanko, ki ne bo zadnja v J. S. Z. Obljubili so mi, da bodo v najkrajšem mogočem času sklicali sestanek, ki bo pomaknil njihovo naselbino v vrsto aktivnih naselbin za socialistično organizacijo. Mnogo naselbin je še, kjer nimajo socialističnega kluba. Posnemajte vzgled carlinvillskih slovenskih delavcev in ustanavljale socialistične klube. Pridružite e armadi organiziranih sodrugov in sodruginj in delajte za pridobivanje novih. Pripravljalno delo za klub v Carlinvillu je vzel v roke s. Mike Maček. On bo storil kolikor bo mogel, da se klub čimprej ustanovi. Na tem mestu izrekam zahvalo predsedniku društva SNPJ. Antonu Blažiču, ker je šel nama v vseh ozi-rih na roko pri agitaciji, nadalje Gabrijelu Čopiju, ki naju je spremljal po naselbini in vsem drugim, ki so nama šli na roko. Zelo nama je ustregel tudi Anton Cu-dra, ker je nama s svoijm avtomobilom prikrajšal pot. Priznati moram, da se med našimi delavci v Carlin-ville zelo veliko debatira. Pozna se, da mnogo čitajo in zasledujejo svetovne dogodke. S s. Bezjakom sva imela čast poslušati tamkajšnji mešan pevski zbor, ki je zapel nekaj mičnih slovenskih pesmi. Temu zboru želim najboljši uspeh. Poleg političnega dela lahko vršimo tudi kulturno delo. Poleg socialističnega kluba lahko eksistira tudi pevski zbor, in kjer je mogoče, tudi dramatični odsek soc. kuba. Sodrugi raztegnejo na ta način svoje aktivnosti na vse strani, kar je le v interesu pravega kulturnega dela, poleg tega pa imamo več priložnosti seznanjati širše mase o socializmu. Menda ne bo preveč, če tudi jaz priporočam našemu delavstvu, naj agitira za Proletarca. Vsak slovenski delavec bi moral biti nanj naročen. Proletarec širi razredno zavest in navaja čitatelje v organizacijo. Mi smo pozvani, da širimo luč resnice med tistimi, ki so nam še tuji, ki nas mrze, ki imajo napačno mnenje o socialističnem gibanju. Mase se morajo zbuditi. Prej ali slej se morajo pridružiti nam. "Delavci, prebudite se, proletarci, odprite oči, in razdrobite suženjstva vezi!" Frank Čopi, organizator in zastopnik. Carlinville, 111. — Iz naše naselbine še ni bilo dopisa, kakor da je ni na zemljevidu. Odločil sem se na kratko popisati tukajšnje razmere. Da so slabi časi tudi tukaj, ni ravno treba omenjati. Dela se le par dni v tednu. V takih okolščinah zaslužek ni zadosten niti za najpotrebnejše stvari, ki jih rabi človek za svoje življenje. Na podpornem polju smo tukaj popolno organizirani, ali če bi se izrazil v jeziku patriotov, bi dejal, da smo v podpornih društvih organizirani stoprocentno. O politični organizaciji ne morem trditi tega; to sta izpre-videla tudi sodruga Čopi in Bezjak, ki sta prišla sem iz Springfielda nabirati naročnike Proletarcu in skušala organizirati socialistični klub ter ga pridružiti k J.S.Z. Jaz ne mislim, da so tukajšnji Slovenci nazadnjaki; še preveč napredni so. Žal mi je, da drže to naprednost zase. Ako bi se slovenski delavci v Carlinvillu organizirali in vse te debate in diskuzije, ki jih obdržu-jejo sedaj v neorganiziranih skupinah, spisali in jih v obliki dopisov poslali naprednim časopisom v objavo, bi s tem zelo veliko koristili socilistični propagandi. Sedaj se izobražujemo sami med seboj in tako razun nas nihče ne^ ve, da je Carlinville na svetu. Res je, da imajo tukajšnji delavci obrnjene svoje oči v sovjetsko Rusijo. Ampak tudi sovjetska Rusija ni bila plod enodnevnega dela. Treba je bilo organizacije in tisoči so morali delati in še delajo, da izpopolnijo svojo organizacijo v Rusiji. V tem oziru jo moramo posnemati. Izobrazuj-mo delavce, učimo jih smisla za organizirano delo, da bo enkrat res sposobno sprejeti vajeti družabne uprave v svoje roke. Pozdrav zavednemu delavstvu, Proletarcu pa želim veliko število novih naročnikov. Poročevalec. Javen shod v Clevelandu. Slovenski socialistični klub št. 27, J. 'S. Z., sklicuje za v torek, dne 13. septembra ob 7:30 zvečer VELIFU JAVEN SHOD. Nastopili bodo razni govorniki. Shod se vrši v Rud. Božeglavovi dvorani, 6006 St. Clair Ave. Rojaki v Clevelandu in okolici, kakor tudi delegatje združevalne konvencije SNPJ in SDPZ so vabljeni, da se tega shoda udeleže. Vstopnina prosta. —ODBOR. Slovencem v Chicagu. V nedeljo 4. septembra priredi socialistična stranka okraja Cook piknik v Riverview. Vstopnice se dobe upravništvu Proletarca in na dan piknika pri sodrugih kluba št. 1 pred vhodom v park. Agitatorji na delu. Števila naročnin, ki so jih poslali naši agitatorji za razširjenje proletarca: C. P., Chicago, HI............................... 8 John Chemažar, Chicago, 111......._............. 1 Jos. Zorko, West Newton, Pa. ................... 1 Leonard Lenassi, Meadow Lands, Pa............ 3 Frank Rataic, Forest City, Pa.....L............. 1 Lawrence Gorjup, Cleveland, 0..................5 Frank Udovich, Chicago, 111..................... 1 Frank čopi, Springfield, 111. . .*.................. 3 Flrank Besjak, Springfield, 111. .................. 3 Joseph Koenig, San Francisco, Calif............3 Mike Pavlin, Greensburg, Pa..................... 1 Listu v podporo. fPULLMAN, ILL.—Mrs. Mary Vrhovnik, 75c; P. Vrhovnik 25c; Frank Pretnar 50c; skupaj..$ 1.50 YOUNGSTOWN, O.—Juhon Petrich .......... 1.00 CLEVELAND, O. — V. Jurman 50c; Lawrence Gorjup $3.00; skupaj.................. 3.50 WEST NEWTON, PA.—Jos. Zorko ........... .50 AURORA, ILL. — Frank Stefanich ________ ... .50 ST. LOUIS, MO. — Frank Cimperman ________ 2.50 Skupaj . . . . _............ ...........* 9.50 Prejšnji izkaiz........................ • 15.10 Skupaj...............................$24.60 Ruski pomožni fond J. S. Z. PRISPEVKI ZA ODPOMOČ RUSKEMU DELAVSTU, ki je izpostavljeno lakoti in umiranju. I. Izkaz. Chicago, 111.: M. Turin — $25.00. Dixon, 111.: M. Keber — $4.00. Muskogen, Hights, Mich.: Društ. Mich. Jezero št. 366 8. N. P. J. — $10.00. Cofiinwood, O.: Matt Petrovich — $3.00. Sheboygan, Wis.: Pri društ. Združeni Slovenci SNPJ nabrano $4.03. Herminie, Pa.: Klub št. 69 JSZ $10; po $1: A. Zornik, M. Arnold; po 50c: J. Kaus, J. Koinac, A. Charter; po 25c: F. Rachne, J. Rachne, F. Bertl, A. .Tazbinšek, A. Komac, A. Bizjak, A. Bertl, F. Strmljan, A. Česnik in E. Žagar. F. Vulž 30c. — 16.55. E. Palestine, O.: Po $1: A. Brelich, J. Cof, J. Božič, J. Rihar, J. Tušar; ,po 50c: J. Istenich, F. Jurjavich, J. Troblic, J. Oblak, Mary Oblak, Annie Drešar, A. Jurjavčič, J. Host-nik, J. Oblak in J. Tauchar; po 25«: F. Lekan, A. Coff, P. Kožuh, P. Tauchar in J. Vider. — $10.25. So. View, Pa.: Društ. Po $5: Zdrami se Trpin št. 265 SNPJ. in društ. Rdeči Prapor št. 153 SDJZ. — $10.00. Nokomis, 111.: Klub št. 128 J. S. Z. — $25.00. Cherokee, Kans.: — Društ. Popotnik št. 30 SNPJ — $3. Bishop, Pa.: Društ. 1. M>aj — $5.00. Chicago, 111.: Klub št. 1 JSZ — $40.00; F. Podlipec $4.60, po $1: F. Zajec, F. Florjangič in J. Thaler; Ch. Po-gorelec $2.00 — $50.60. Fayette City, Pa.: Društ. Sloga v Tujini št. 224 SNPJ ' $5; po 50c; M. Jerich, J. Stefanich, J. Paulin, M. Tomasko vich; po 25c: I. Staicer, F. Gričar, J. Garter in A. Blatnik.— $8.00. G-lencoe, O.: Člani kluba št. 2 JSZ: A. Grden $10; po $2: I. Žlemberger in F. Modic; po $1: V. Kohlar, J. Mere, J. Krašovic, J. Horvat. Nežika Potočnik, J. Rebolj, J. Sircelj; po 50c: U. Mrak, J. Strajnar, M. Pire, Julia Koblar, J. An žičok, J. Žibert, J. Komlanc; po 25c: A. Komac, I. Meze, F. June, J. Polanc, F. Juršič, J. Subic, A. Kašča, J. Krava-nja. — $26.50. Skupaj do 26. augusta 1921............$202.93. Tajništvo J. S. Z. ^llllltlllltlllllllltllllllllllltlllllllllllllflllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllflllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllil'lllllllll^ NA POMOČ RUSKEMU I DELAVSTVU! i Rusko ljudstvo je izpostavljeno la- sedaj omiliti, temveč potom svojih koti,.bolezni in umiranju. lastnih organizacij. Velika suša v raznih krajih Velike Rusije je uničila skoraj vse poljske pridelke. Živila so pošla in umiranje, ki je posledica lakote, postaja neizogibno. Na tisoče je že mrtvih in na tisoče jih umira vsak dan. Edina pomoč, ki bi odvrnila v času modernega sveta najdalekosežnejše izgube življenja, je zadostna množina hrane, zdravil in obleke, ki jo je treba odpraviti takoj na mesto. Vse večje svetovne pomožne organizacije ali re-lifi, in skoraj vse kapitalistične vlade — vštevši ameriško — nudijo v tej krizi svojo pomoč. Nedvomno je, da se bodo dovolile iz državnih zakladnic v ta namen velike svote, da se odpomore okrajem, ki so najbolj prizadeti. DELAVSTVO VSEGA SVETA mora dati temu delu svojo pomoč. Ne potom svojih vlad, katerih stališča z ozirom na gospodarsko blokado in podpiranjem vsakega protirevolucio-narnega gibanja, kakor odklanjanja priznanja sovjetske vlade in trgovskih vez, so delno odgovorne za strašne razmere, ki so nastale in ki jih hočejo DELAVCI VSEGA SVETA morajo pomagati svojim ruskim bratom kot DELAVCI. Eksekutiva Jugoslovanske socialistične zveze apelira na vse člane in somišljenike J. S. Z., kakor tudi na vse zavedne člane naprednih podpornih organizacij v Ameriki, da prispevajo po svoji najboljši moči v sklad za odpomoč delavstvu Rusije. Niti en trenutek se ne sme zamuditi! "Lakota preti uničiti velik del ruskega ljudstva"—Dnevne vesti. J. S. Z. bo odpravila ves v ta namen zbrani fond, kakor bo prihajal, new-yorški socialistični centrali, ki bo skrbela, da se za zbrani denar nakupi potrebnih živil, zdravil in obleke ter odpošlje v sovjetsko Rusijo. Vsi tozadevni prispevki in prispeva-telji bodo objavljeni v "Proletarcu" in na željo tudi v "Prosveti". Kdor hitro da, dvakrat da! Na pomoč toraj, da se ustavi grozni požar lakote in kuge med našimi brati delavci v Rusiji! EKSEKUTIVA J. S. Z. P. S.—Vse prispevke za ta fond je nasloviti direktno na sledeči naslov: Frank Petrich, 220 So. Ashland Blvd., Chicago, 111. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii*iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiaiiiiiiii*i*ii**iaiiiiiiit*ii*ii(iiii*i*iii(iiiiiiiiiiiiiiii(i Slov. delavska Uvtanovljena dn« 28 tvfuita 1008. podporna zveza tnkorporirana 22. aprila 1900 » državi Pann. Združena s Slovensko Narodno Podporno Jednoto. CHICAGO, ILL. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: IVAN PROSTOR, 6120 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Podpredsednik: JOSIP ZORKO, R. F. D. 2, Box 113, West Newton, Pa. Glavni tajnik: BLAS NOVAK, 2657 S. Lawndale Ave., Chicago, III. 1. Pom. taj.: FRANK PAVLOČIC, 634 Main St., John- stown, Pa. 2. Pom. taj.: ANDREJ VIDRICH, R. F. D. 7, Box 4, Johnstown, Pa. Blagajnik: JOSIP ŽELE, 5602 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Pom. Blagajnik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. 2, Box 27. Bridgeport, Ohio. NADZORNI ODBOR: Predsednik nadzor, odbora: IGNATZ PODVAZNIK, 5315 Butler St., Pittsburgh, Pa. 1. nadzornik: SOPHIA BIRK, 955 Addison Rd., Cleve- land, Ohio. 2. nadzornik: IVAN GRO&ELJ, 885 137th St., Cleveland, Ohio. POROTNI ODBOR: Perdsednik porot, odbora: MARTIN OBER2AN, Box 135, West Mineral, Kans. - 1. porotriik: i FRANC TEROPČIČ, R. 1, Bonanza, Ark. 2. porotnik: JOSIP GOLOB, 1916 S. 14th St., Spring- field. III. VRHOVNI ZDRAVNIK! Dr. JOSIP V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa. Glavni urad: 2657—59 So. Lawndale Ave., Chicago, HI. URADNO GLASILO: PROLETAREC. 3639 W. 26th St., Chicago. III. ~ PROSVETA. 2657 S. Lawndale Ave.. Chicago, III. Cenjena društva, oziroma njih uradniki, so uljudno proišeni pošiljati vse dopise naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj se pošlje edino potom Poštnih, Expresnih, ali Bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih čekov. Nakaznice naj se naslovljajo: Bias Novak, in tako naslovljene pošiljajo z mesečnim poročilom na naslov gl. tajnika. V slučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudom« naznanijo uradu glavnega tajnika, da se v prihodnj« popravi. Iz gl. urada S. D. P. Z., združena s S. N. P. J. Združitvena pogodba določa, da zamorejo biti na isti zastopana vsa društva vseh združenih organizacij, in sicer na način, da izvolijo društva, ki štejejo najmanj sto dobrostoječih članov enega delegata ona nad dvesto članov dva delegata in da se društva katera štejejo manj kot 100 članov zamorejo združiti z drugim bratskim društvom, ki šteje manj kot 200 članov v dosego 100 oziroma 200 članov, da jim je na na tačin omogočeno izvoliti skupnega delegata. Društva, ki so tako združena, imajo pravico do delegata, kakor večja posamezna društva. Razumljivo je, da se morejo združiti v svrho iz-voljenja skupnega delegata društva S. D. P. Z. le i društvom S. D. P. Z. in društva S. N. P. J. le z društvom S. N. P. J. Volitve delegatov za to konvencijo se zaključijo z dnem 11. septembra, to je zadnji dan pred začetkom konvencije. Delegat ali delegatinja zamore biti vsak(a) dobrostoječ(a) član(ica). Dnevnice in vozni stroški delegatov bodo pokriti iz upravnega sklada SNPJ. oziroma zveznih delegatov iz nabranega konvenčnega sklada, kateri je prenesen v upravni sklad SNPJ. Na drugem mestu priobčam imenik društev po naselbinah in številom članov, kar zamore služiti raznim društvom kot navodilo v združevanju v svrho volitve delegatov. Bias Novak, tajnik. Poročilo o medsebojnim združevanju krajevnih društev S. D. P. Z. v svrho volitve delegatov. Sklicanje združitvene konvencije. V zmislu združitvene pogodbe je skupni združevalni odbor določil, da se takozvana združitvena konvencija prične dne 12. septembra 1921 ob 9. zjutraj v Clevelandu, Ohio. To konvencijo ima sklicati glavni predsednik S. N. P. J. za vse organizacije, ki se združijo na podlagi potom splošnega glasovanja sprejete združitvene pogodbe. Glavni predsednik SNPJ. je tozadevno obvestilo oziroma sklic te konvencije priobčil v Prosveti dne 20. julija 1921, s katerim dnem je torej veljavno voliti delegate za to konvencijo. Pennsylvania: št. 1. Conemaugh, 2. Johnstown 3. Franklin 4. Lloydell 5. Ralph-ton 6. Garrett 7. Claridge J. Kelso 10. Brownfield 11. Dunlo 12. 'Heilwood 13. Baggaley 14. Orient 18. Braddo<*k 24. Iselin 26. Export 29. Meadow Lands 34. Ynkon 36. South Fork 39. Darragh 40. West Newton 43. Portage 44. Cliff Mine 45. Johnstown 47. Avella 55. Crabtree 56. Pittsburgh 60. Moon Run 63. Hackett 67. Seminole 70. New Derry 71. Bessemer 73. Smithfield 74. Falls Creek 75. Wyano 78. Miller Run 79. Bon Air 80. Philadelphia 81. Bishop 87. Bentleyville 91. Greensburg 97. Rhone 99. Hermdnie 100. Forest City 101. Midway članov: 92 77 58 59 84 12 74 38 65 63 16 60 49 75 40 42 49 37 57 22 28 10 40 56 38 12 152 151 4 20 14 27 44 10 16 19 58 13 29 12 32 24 41 168 34 združeno s dr. št. 36 združeno s dr. št. 9. združeno s št. 45. združeno s šrt. 11. združeno s dr. št. 146. združeno s dr. št. 2. združeno s dr. št. 14. združeno s dr. št. 4. združeno s dr. št. 10. združeno s dr. št. 56. združeno s dr. št. 105 in 127. združeno s dr. št. 39, 75 in 99 združeno s dr. št. 1. združeno s dr. št. 34, 75 in 99 združeno s dr. št. 3. združena s dr. št. 18. samostojnega del. se namerava zdr. s št. 13. združeno s dr. št. 34, 39 in 99 združeno s dr. št. 47, 101, 153 združeno s dr. št. 34, 39 in 75 združeno s dr. št. 134. združeno s dr. št. 47, 81, 153. 22 46 51 združeno s dr. št. 26 in 127. 40 61 81 združeno s dr. št... 125. 227 samostojna del. 23 52 združenos dr. št. 116. 22 združeno s dr. št. 26 in 105. 40 združeno s dr. št. 100; 72 30 34 združeno s dr. št. 7. 22 34 34 20 združeno s dr. št. 81 , 47, 71 združeno s št. 37 in 57. 23 združeno s št. 35 in 57. 119 121 127 združeno S št. 62. 20 10 združeno s" št. 35 in 37. 36 69 združeno g št. 51. 33 združeno 8 št. 126. 180 združeno 8 št. 83. 34 6 38 85 112 71 70 24 22 56 37 26 26 41 86 58 20 4 36 31 36 19 62 75 30 19 22 27 4 13 43 16 62 združeno s št. 66. združeno s št. 30 združeno s št. 92. združeno s št. 82. združeno s št. 86 in 88. združeno s št. 65 in 88. združeno s št. 65 in 86. združeno s št. 145. združenno s št. 123. 37 v dopisovanju s št. 130. 80 v dopisovanju s št. 120. 16 26 združeno s 33, 46 in 110. 66 združeno s 20, 46 in 110. 12 združeno s 20, 33 in 110. 13 združeno s 20, 33 in 46. Wyoming: 25. Rock Springs 27. Diamondville J 36. Dietz 141. Sublet Montana: 103. East Helena 106. Bear Creek 155. Klein Michigan: 17. Akron 112. Detroit 131. Calumet" 111 samostojnega del. 15 8 35 20 se namerava zdr. s — 95, 103, 142, 155. 27 — 95, 103, 142, 155. 21 — 95, 103, 106, 142. 10 30 39 Indiana: 61. Gary 68. Clinton 128. Indianapolis 16. Buxton, la. 69. Madrid, la. 23. Coketon, W. Va. 84. Farmington, 89. Eckhart Mine, Md. 143. Dodson Md. 58. Canmore, Alta. Canadal3 72. Bankhaed, Alta, Can. 27 22 56 združeno s št. 128. 68 združeno s št. 68. 13 združeno s št. 64 in 69. 32- združeno s št. 16 in 64. 134 samostojnega del. 16 20 27 121. Little Falls, N. Y. 154. Sugarite, N. Mex. 114. Blackston, Alabama 93. Bryant, Okla. 64. Milwaukee, Wis. 31. Roslyn, Wash. 95. Standardville, Utah 142. Winter Quarters, • 43 33 13 23 59 združeno s št. 16 in 69. 10 20 se namerava zdr. s — 103, 106, 142, 155. 35 — 103, 95, 106, 155. Iz gornjega poročila je društvom katera se še niso združila v svrho volitve delegata razvidno s katerim društvom se še zamore združiti. Bazume se da so tu navedena le ona društva, od katerih smoporejeli tozadevna naznanila. Bias Novak, tajnik. Delegatom S. N. P. J. in S. D. P. Z. Združevalna konvencija, ki se prične 12. septembra 1921, bo zborovala v Glevelandu v dvorani Sever in Nagode (preje Grdina) na St. Clair Ave. Delegate bodo na kolodvorih pričakovali člani, ki jih popeljejo v Slov. Nar. Dom na 6409 St. Clair Ave., kjer bo glavno zbirališče, od koder jih potem popeljejo na stanovanja. V soboto 10. sept. vas bodo pričakovali samo na Union Station, v nedeljo 11. septembra pa cel dan in tudi zvečer na sledečih postajah: Union Station, Erie Station, B. & O. Station, Nickelplate Station in Pennsylvania E. 55 St. and Euclid Ave. Station. Ako pa se kateri delegat pripelje ob času ko ne bi bilo nobenega, člana za sprejem na kolodvoru, naj pa vzame poulično železnico z napisom St. Clair Ave. Collinwood, Euclid Beach ali pa Notthingham ter izstopi na St. Clair Ave. in E. 65th St. (Addison Rd.) kjer se nahaja Slov. Nar. Dom, naše glavno zbirališče. * Stanovanja in hrana. Oni delegatje, ki želijo, da se jim preskrbi stanovanje in eventualno hrana, naj to ko hitro mogoče, vsekakor pa do 31. avgusta, sporoče podpisanemu tajniku, da se bo preskrbelo kar bo največ mogoče. Ker pa se vrše volitve delegatov do 11. septembra, se bo skušalo preskrbeti tudi onim, ki bodo še v septembru izvoljeni, kar bo le mogoče, zato naj tudi ti pošljejo svoje prijave. Vsak naj naznani, če želi samo ' stanovanje ali tudi hrano, kajti v Slov. Nar. Domu se bode kuhalo za približno 60 do 80 oseb, ostali pa bodo lahko dobili hrano po restavracijah, katerih je obilo v naši naselbini. Se enkrat prosim cenjene brate delegate in sestre delegatinje, da se prijavijo kakor hitro mogoče. Bratski pozdrav •—■ Ludvik Medvešek, tajnik pripravljalnega odbora, 1253 E. 60 St., Cleveland, O. Do 26. avgusta naznanjeni delegatje S. D. P. Z., združene s S. N. P. J., za združevalno konvencijo. Štev. Sedež društva. društva. 4. Lloydell, Pa. in 11. Dunlo, Pa. 7. Claridge, Pa. in 146. Penn Sta., Pa. 16. Buxton, Ia. in 69. Madrid, Ia. in 64. Milwaukee, Wis. 23. Coketon, W. Va. 25. Rock Springs, Wyo. 20. Huntington, Ark. in 33. Jenny Lind, Ark. in 46. Alix, Ark. in •110. Hartford, Ark. 30. Breezy Hill, Kans. in 66. Yale, Kans. 34. Yukon, Pa. in 39. Darragh, Pa. in 75. Wyano, Pa. in 99. Herminie, Pa. . 50. Franklin, Kans. 51. Cleveland, O. in 62. Cleveland, O. 60. Moon Run, Pa. 65. Staunton, 11. in 86. Livingston, 111. in , 88. Nokomis. 111. ' 68. Clinton, Ind. in 129. Indianapolis, Ind. 82. Ringo, Kans. in 92. Girard, Kans. 83. Cleveland, O. in 126. Cleveland, O. 100. Forest City, Pa. in 134. Vandling, Pa. 117. Broughton, Pa. Tajniki društev, kateri Ime in naslov delegata. Ime in naslov namestnika. Frank Bavdek, Dunlo, Pa. Mihael Baloh, Box 212, Claridge, Pa. J. Terbovc. Antop Demšar, 822 Woodlawn Ave., . West Alils, Wis. Frank Kocian, b. 272, Thomas, W. Va. Michael Pajk, box 63, Jenny Lind, Ark. John Roycht, R. R. 8, Pittsburg, Kans. Frank Stermljan, Box 287, Herminie, Pa. Gasper Leskovitz, b. 289, Franklin, Kans. John Homec, box 160, R. R. 2, Mulberry, Kans. Frank Medved, Box 40, Yukon, Pa. Ant. Seljak, b. 56, Franklin, Kans. I Frank Budič in Frances Terbežnik, 616 Bonna Ave. Michael Jerala, b. 117, Moon Run, Pa. Joseph Vidmar, Livingston, 111. Frank Mazel, Box 614, Clinton, Ind. John Lekše, R. R. 4, b. 230, Girard, Kans. Vincent Blaško, 643 E. 160th St. in Frank Vrabec. Mathias Kamin, b. 491, Forest City, Pa. in Joseph Korošec. Michael Mali, b. 155 in John Gitnik, b. 186, Broughton, Pa. SO delegatje lZVOljem. J_»rUSlVa, ill SB lUIUilJU i uiugim uiunuum, naj icuuv ----------, stopa na konvenciji. Ako katero društvo ni prejelo poverilnice naj dr. tajnik pise po njo v gl. urad. Vsako društvo, ki voli delegata, naj si bode samostojno ali zduženo, mora izdati poverilnico delegatu, kateri bo njih društvo zastopal. Vsak delegat se bo moral izkazati s poverilnicami od vseh društev, katera bo zastopal. V slučajih, kjer se dve društvi združita v svrho izvolitve dveh delegatov, morata oba društva izdati povenlmci obema deleSat0IIZdružitvena, oz. tretja izredna konvencija S. N. P. J. se prične 12. dne v septembru 1921. v Clevelan- Blas Novak, tajnik. Andrew Cizej, Box 404, Clinton, Ind. Anton Potisek, R. A. 4, b. 133. du, Ohio. Herman Meyling prodaja radikalne publikacije v bližini kalifornijskega vseučilišča v Berkeleyju. Visoko-šolcem se to ne dopade, ker so patriotje in po večini člani Ameriške legije, pa so ga ob neki priliki odgnali s silo. Izposlovali so tudi zaporno povelje in le gotovemu slučaju se je imel Meyling zahvaliti, da ni bil obsojen v ječo. Meyling je pohabljen in skoro slep. Toda on se ne da ugnati. Prišel je s svojimi publikacijami nazaj, od dijakov pa je odvisno, če bodo spoštovali Mey- lingove pravice, kot enakovrednega državljanja te republike. Svet potrebuje zelo mnogo Meylingov, toda jih je malo. Strup, ki ga vlivajo buržvazni elementi s svojim časopisjem ameriškemu ljudstvu, ne producira veliko energičnih ljudi, ki bi se znali postavljati po robu nasilnikom in omejevateljem svobodščin, katere garantira konstitutcija. Ljudje, ki to konstitucijo varujejo, pa so pozabili, da so v nji točke, ki govore o svobodi. Važno za delegatje SNPJ. in SDPZ. ZDRUŽEVALNA konvencija S. N. P. J. in S. D. P. Z. se bo vršila v DVORANI SEVER & NAGODE (prejšnja Gr-dinova dvorana) na 6021 St. Clair Ave. in ne v St. Clair kopališču, kot je bilo poročano. Program pripravljalnega odbora za konvencijo bo priob-čen v prihodnji številki, ker to danes ni bilo mogoče. PONOVNO prosim vse cenjene delegate in delegatine, da se kakor hitro mogoče prijavijo radi stanovanj. Vse one, ki želijo imeti, hrano v S. N. Domu prosim, da mi to sporo-ee, da bo mogoče vse pravočasno preskrbeti. Bratski pozdravi Ludvik Medvešek, 1253 E. 60. St. Rojaki pozor. Banket v počast delegatom SNPJ in SDPZ povodom združevalne konvencije se bo vršil v SOBOTO dne 17. SEPTEMBRA v dvorani Sever in Nagode (prej Grdina) na 6021 St. Clair Ave.' Vse cenjene rojake najvludneje vabimo, da sevdeleže v obilnem številu tega banketa. Vstopnice se bodo dobile do 13. septembra pri sledečih osebah: L. Medvešek v S. N. Domu ob pondeljkih, sredah in petkih od 7. do 8. ure zvečer, pri Fr. Černetu 6033 St. Clair ~Ave., pri Fr. Somrak — Elyria Auto Repair & Welding Co., 6524 St. Clair Ave., in uredništvu Enakopravnosti, za Coll. Pa v Slov. Domu na Holmes Ave., pri Vinko Blaškotu 643 E. 160 St. in v gostilni br. Modica pri mostu na E. 152. St. Preskrbite si vtopnice in pridite vsi na ta banket. Vožnja z avtomobili po mestu se ne bode vršila v sredo 14. sept. ampak v nedeljo dne 18. septembra popoldne. Zbirališče avtomobilov pred S. N. Domom ob 2. uri popoldne. Za pripr. odbor L. Medvešek. Rojaki v Clevelandu, pozor! Dne 12. septembra 1921 se prične združevalna konvencija SNPJ in SDPZ ter pride v našo naselbino okrog 200 delegatov, za katere je treba stanovanj. Prosim vse one cenjene rojake, ki so voljni sprejeti enega ali več delegatov, bodisi samo na stanovanje ali pa tudi na hrano za približno 8 do 10 dni, da to naznanijo takoj tajniku stanovanjskega odbora, katerega naslov je: LUDVIK MEDVEŠEK, 1253 E. 60 St., CLEVELAND, O., ali pa mu ustmeno prijavite v Slov. Nar. Domu, soba štev. 6 ob pondeljkih, sredah in petkih od 7. do 8. ure zvečer. Br. pozdrav. — L. Medvešek. Krojači pozor! V Chicagi so izprti (lock-out) dam-ski krojači. Podjetniki hočejo prisiliti krojače na 25% znižanja plače in take ugodnosti glede delavnic, ki bi jim dale, ako se jih sprejme, skoro ista privilegije, kot odprta delavnica. Damski krojači, organizirani stoprocentno v International Ladies' Garment Workers Union, smo sprejeli boj in borili se bomo do zmage. Svarimo Vse krojače v Chicagi, ali izven Chicage, naj ne prihajajo sem in ne sprejemajo prostorov, ki jih oglašajo podjetniki v različnih listih. Boj bo skoro gotovo kratek. Izid je odvisen od naše in vaše SOLIDARNOSTI. Za stavkovni odbor, J. OVEN. ^ Če še nisi, postani naročnik Proletarci in član Jugoslovanske socialistične zveze. Hugo Stinnes. Hugo Stinnes je upanje industrialne, kapitalistične Nemčije. V zadnjem letu je organiziral nemško kovinsko industrijo v trust, ki je poleg ameriške jeklarske korporacije najmogočnejše podjetje te vrste na svetu. Podjarmil si je številne premogovnike in druge rudnike; številne druge industrije so prešle pod upravo njegovega kartela. Z njegovo pomočjo si hoče Nemčija zgraditi novo trgovsko mornarnico, ki bo razvažala izdelke nemške industrije po vsem svetu. Njegov genij v organiziranju je v veliki meri pripomogel, da si je nemška industrija kljub ogromni vojni odškodnini, ki jo mora plačati Nemčija, kljub sovražni francoski politiki, ki tišči Nemčijo kjer le more k tlom, opomogla hitreje kakor pa industrije drugih dežel. In Nemčija je izgubila velik del svojih najboljših rudnikov in premogovnikov. Stinnes se ni zadovoljil s centralizacijo industrije samo v Nemčiji. Posegel je tudi v Avstrijo in Ceho-slovakijo. Mnoga podjetja v teh deželah so prišla pod upravo njegovega trasta in s tem je prišla "nemška nevarnost" zopet do balkanskih mej. Nemški industri-alci se bodo ugnezdili tudi na Ogrskem in ako le mogoče tudi v Jugoslaviji. Češki listi so alarmirani radi Stinesovih aktivnosti in izražajo bojazen, da bo širjenje vpliva nemškega kapitala oslabilo ekonomsko pozicijo malih držav v centralni Evropi in na Balkanu. To se najbrž zgodi. Velike ribe pobirajo male in v kolikor se tiče Stinnesovih aktivnosti, mu meje "neodvisnih, osvobojenih'" držav niso posebna ovira. Ekonomske neodvisnosti ni. Niti države, kakor je ameriška republika, ki je izmed vseh dežel na svetu ekonomsko še najbolj neodvisna, je občutila "odvisnost, ko so zavezniki v zadnji vojni pričeli blokirati Nemčijo. Rusija, ta ogromna država, ki ima v svojih mejah vse, česar potrebuje, je ekonomsko odvisna od drugih držav. Da se razvije njena industrija, daje koncesije tujim kapitalistom in tudi Stinnes jih bo dobil, ako jih že ni. Ekonomska odvisnost malih držav pa se čuti še mnogo bolj. Vsako zaprtje meje sosednih držav spravi tako deželo v krizo. Kot posamezniki smo odvisni drug od drugega. Isto velja za dežele in narode. Zato, ker se tega zavedamo, smo socialisti. Mi vemo, da bodo na svetu zavladale mnogo boljše razmere le tedaj, če se sprijaznimo z dejstvom ki je vsakemu jasno, da smo drug od drugega odvisni in da moramo radi tega kooperirati med seboj. Postati moramo zaupnejši in iskati bratskih vezi, mesto, da stražimo sedanje rahle stike z ogromnimi armadami in vojnimi mornaricami. Hugo Stinnes je človek, ki veruje v koncentracijo, v kooperacijo industrije z industrijo. On vrši organizacijsko delo za profite nemških kapitalistov. Kadar bo ljudstvo dovolj pametno, bo koncentriralo svoje energije za ustvarjanje bogastev v prid vsemu ljudstvu in Stinnesi, Fordi, Garyji in Armourji ne bodo več potrebni. Koncentracija v socialistični družbi bo še mnogo popolnejša kakor je v sedanji. Toda to koncentriranje bo v prid vsega ljudstva na zemlji. Kadar se to zgodi, bo beležila zgodovina, da je nastopila socialistična doba. Sedaj smo na pragu prehajanja iz kapitalizma v socializem. Ta proces se bo vršil nekaj desetletij, morda stoletje ali pa tudi več. Razvoj ne dela skokov. CENIK KNJIG ki jih ima v zalogi Proletarec: Leposlovne knjige, romani, povesti in črtice. Naga leta, (Milan Pugelj) .......................... 1.00 Krpanova kobila. (Jos. C. Oblak).....................65 Gadje gnezdo, (Vladimir Levstik) vezana v platno.. 1.00 Kmečke povesti. (Florijan Golar)......................75 Zajedalci. (Ivan Molek), povest, 304 strani, vezana v platno...................................... 1-75 Anfisa. (Leonid Andrejev), drama v štirih dejanjih... .60 Jurkica Agičeva, (Ks. šandor-Gjalski), povest, 360 strani, broširana 90c, vezana v platno............ 1.30 Jug. (P. Chocholoušek), zgodovinski roman, 616 strani, broširana $1.10, vezana v platno................. 1.60 Vitez iz Bdeče hiše. (Aleksander Dumas star.), zgodovinski roman, 504 strani, broširana $1.00, vezana v platno...................................... 1.50 tTdovica, (I. E. Tomid), povest, 330 strani, broširana 90c, vezana v platno............................ 1.30 Don Correa, (G. Keller), roman .....................30 Znanstvene razprave, politični in gospodarsko socialni Bpisi, učne in druge knjige in brošure. Za staro pravdo. (Fran Erjavec)......................60 Naš jezik. (Dr. Joža Glonar), znanstvena razprava o' slovenskem jeziku ................................50 Slovenski pravopis. (Dr. A. Breznik).......-...........50 Zakon biogenezije. (J. Howard Moore, prevel I. M.).. 1.5® Svetovna vojna in odgovornost socializma. (Etbin Kristan) .......................................80 V novo deželo. (Etbin Kristan)...................... .30 V dobi klerikalizma. (Liberatus)......................20 Katoliška cerkev in socializem........................30 Kdo uničuje proizvajanje v malem....................20 Socijal. knjižnica. (Dva snopiča) in "Naša bogastva" .10 Zadružna prodajalna ali konsum......................10 O konsumnlh društvih................................15 Bazno. Najnovejše informacije o dobavi državljanstva Zedi- njenih držav .....................................40 Spoved papeža Aleksandra VI; ........................ .20 Ameriški družinski koledar, vezan v platno, letnik 1919, 50c; letnik 1920, 65c; letnik 1921 mehko vezan 75c; vezan v platno ....................... 1.00 "Proletarec", vezan, letnik 1919, $6.00; vezan, letnik 1920 .......................................... 7.00 Angleške knjige. 100%. (Upton Sinclair). Povest patrijota .......... 1.20 The Brass Check. (Upton Sinclair). Študija ameriškega žurnalizma, broširana 60c; vezana v platno........ 1.20 The Profits of Beligion. Bazprava o izrabljanju ver za privatne interese ..............................1.20 "Debs, His Authorized Life and Letters". (David Karsner), vezano v platno ..................... 1.20 King Coal. (Upton Sinclair). Povest iz zadnjega štraj-ka coloradskih premogarjev, vezana v platno.... 1.20 Naročilom priložite poštni ali ekspresni money order, ček ali gotovino. Za manjša naročila lahko pošljete poštne znamke. PROLETAREC, 3639 W. 26th St. Chicago, 111. Iz prastarih časov. Regrat je poznan preko vse severne zone. Vsakemu je poznano njegovo dolgo, široko-rmeno perje. Njegovo ime v angleškem in mnogih drugih jezikih izhaja iz zobčaste forme njegovega perja (v latinskem Leontodon, v francoskem 'dent de lion,' levji zob). V prastarih časih so njegove korenine rabili evropejski zdravniki kot pripomoček za odstranitev zapeke in za okrepčanje pljuč. To je danes edina in najboljša sestavina, katera s carscara sagrado je najboljša garancija za doseči uspehe za vse tiste, ki rabijo Triner-jevo grenko vino. To zmes vsebuje notranja želodčna okrepčila, je varno in ne vsebuje nobenih zastrupljenih snovi, pač pa poviša .slast do jedi in pomaga iste prebaviti. Ta zmes vsebuje želodčno-notranja okrepčila, ki so potrebna za dobro zdravje in dosego dolgega življenja. Trinerjevo grenko vino je najboljši pripomoček, ki bi se moral stalno nahajati v zdravniški omarici vsake hiše. Kadar ga kupuješ pri svojem lekarnarju ali trgovcu z zdravili, vprašaj za informacije drugih priznanih Trinerjevih izdelkov —- (Advl. Sloge sedaj ni; ampak če si ti za slogo, ne očitaj drugim, da niso složni, pa delaj za slogo. Izmed vseh vzrokov narodnega sovraštva je nevednost največji. —H. Th. Buckle. Občinstvu priporočamo v naklonjenost krojaško delavnico Božidar Knafl 1313 West I9th Street Chicago, 111. Tel.: Canal 696. Cene zmerne delo trpežno in lično Popravljamo, čistimo in likamo Trgovina z mešanim blagom SENB 'GENERAL MERCHANDISE 1862-4 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. Zaloga vsakovrstnega blaga, spodnje obleke, čevljev, klobukov in lepotičja za ženske, raznovrstnih ur itd. Pridite in se prepričajte. Kdor izreze ta kupon in ga zaeno g tem oglasom prinese seboj, mu damo pri vsakem nakupu S% popusta. NE PREZRITE TEGA! VAŽNO ZA ROJAKE V HERMINIE. Socialistični klub št. 69, JSZ, zboruje VSAKO TRETJO NEDELJO V MESECU ob 2 popoldne v dvorani društva Frostomisleci, št. 87, SNPJ. Rojaki, pristopite k naši organizaciji, da s tem ojačate naše vrste. Anton Zornik, Box 202, Herminie, Pa. DE TR01TSK1M SODRUGOM. Prihodnja seja slov. socialističnega kluba št. 114, J. S. Z., se vrši 10. sept. (drugo soboto v mesecu), v klubovih prostorih na 1432 Ferry Ave. E. — Na dnevnem redu bo Več važnih stvari, ki se morajo rešiti. U-deležite se seje polnoštevilno in pripeljite seboj svoje prijatelje. — Učvrščujmo našo postojanko s tem, da ji pridobivamo novih članov.' Organizator. MILWAUKEE, WIS. Seje slovenskega socialističnega kluba se vrše vsak drugi in četrti petek v mesecu v dvorani ILIRIJA, 310 First Ave. — Ker se na klubovih sejah obravnavajo važne stvari, je dolžnost članstva, da se udeležujete sej. Pripeljite s seboj tovariše, ki se zanimajo za razredni boj in še niso v organizaciji. John Kresse, 396—ith Ave. SODRUGOM V CLEVELANDU. Seje socialističnega kluba št. 27, JSZ., se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne in vsako četrto nedeljo v mesecu ob 2. popoldne v klubovih prostorih v Slov. nar. domu. Dolžnost vsakega sodru-ga je, da redno prihaja k sejam. — Tiste, ki simpati-zirajo s socialističnim gibanjem, pa še niso pri soc. stranki, vabimo, naj pristopijo v naš klub in tako pomagajo pri delu za osvoboditev proletarijata. Prva naloga delavca je, da postane razredno zaveden. Pri tem pa vpoštevajmo geslo: "V organizaciji je moč." — EDINI HRVATSKO-SLOVENSKI FOTOGRAF V CHICAGI, ILL. Včelik UMETNIŠKI FOTOGRAF. Izdeluje raznovrstne slike, prve vrste delo. Ako vas doslej še noben slikar ni zadovoljil s svojim delom, pridite k meni in spoznali boste, kaj je slikarska umetnost. Ženitvene in društvene slike so naša specialiteta. Vsako delo (je garantirano. IVAN VČELIK, 1147 W. 18th Street (Corner May St.) lllIllllIllllIIllllItlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll-lItlllllllllllllllllllfHIIfltiTSTlIlIlIlIlllllIIIIIIIIIllllllIllIlIllJIlIlllI— tehtnih razlogov, zakaj bi morali kupovati -PRI- ALBERT LURIE & CO, -1810-1820 Blue Island Ave., Chicago; ID.- Naša je navečja department tr go vina v Zedinjenih državah. Velika izbera vsakovrstnega blaga. Z nakupi dajemo A. Lurie Co. nakupo-vadne znamke (trading Stamps), ki pomenijo nadaljne prihranke za odjemalce. Mi dostavljamo blago na dom v vse kraje v Chicagu in predmestjih. i - 4. Pri nakupovanju v naši trgovini se lahko poslužujete svojega jezika. 5. Oglašujemo dnevno v velikih čeških in drugih listih. S čitanjem teh listov čitate tudi naše oglase, v katerih so oznanjene posebne ponudbe za vsaki dan. 6. Primerjajoč naše oglase z oglasi depart-ment-trgovin v glavnem delu mesta boste lahko iznašli, da dobite v naši trgovini potrebščine ceneje kakor pa v trgovinah v doljnem delu mesta. iiiiiiiiiai>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiii(iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>iiiiiiiiiii>iiiiiiiiii>iiiiifiiJ