Kamniški OBČAN St. 4 2. seja občinskega sveta V ospredju delovni program in proračun Za 2. sejo občinskega sveta in prvo redno sejo v letošnjem letu v sredo, 19. februarja, je župan Tone Smolnikar predlagal dnevni red s petnajstimi zadevami. Seje (izmenoma sta jo vodila župan Tone Smolnikar in podžupan Demitrij Perčič) se je udeležilo vseh 29 svetnikov, ki so v sedmih urah zasedanja največ časa namenili prvi obravnavi odloka o proračunu občine Kamnik za leto 2003. Občinski svet je v drugi obravnavi sprejel odlok o enkratni denarni pomoči, na podlagi katerega bodo lahko občani, ki trenutno nimajo zadostnih sredstev za preživljanje in so izkoristili že vse zakonske možnosti za rešitev socialne stiske, dobili enkratno pomoč za svoje najbolj nujne potrebe. Priznanja Občine Kamnik2003 Ker se bliža občinski praznik, ob katerem občinski svet vsako leto podeljuje priznanja Občine Kamnik, so svetniki obravnavali in na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki ga je obrazložil njen predsednik Gregor Koncilja, sprejeli sklep o podelitvi letošnjih občinskih priznanj. Najvišje občinske priznanje, naziv častnega občana Občine Kamnik so podelili dr. Nikolaju Sad nikar ju za njegove zasluge, ki so trajnega pomena za razvoj in promocijo občine in mesta Kamnik v nacionalnem in evropskem prostoru. Zlato priznanje Občine Kamnik bo po sklepu občinskega sveta prejel Franc Svetelj za njegove zasluge pri razvoju občine Kamnik. Srebrno priznanje Občine Kamnik so podelili Vzgojno varstvenemu zavodu Antona Medveda za petdesetletno prizadevno in ustvarjalno delo na področju varstva, vzgoje in izobraževanja predšolskih otrok. Bronasto priznanje Občine Kamnik občinski svet podeljuje Dušanu Sterletu za njegov prispevek k razvoju kulture na Kamniškem. Bronasto priznanje občine Kamnik jKpjme tudi Mira Teršek za njene nadpovprečne rezultate in inovativnost na področju osnovnošolskega izobraževanja. Bronasto priznanje Občine Kamnik je občinski svet podelilJoži Petek za uspešno vodenje in razvoj krajevne skupnosti Tunjice. Bronasto priznanje Občine Kamnik bo prejela tudi Župnijska Karitas Kamnik za neprecenljivo delo na humanitarnem področju. Nadaljevanjena 3- strani 42. leto Kamnik, 27. februarja 2003 PODELJENA PRIZNANJA ZA ŠPORTNE DOSEŽKE INDELO VSPORTUZA LETO2002 Šport naj bi bil naš najprijetnejši sopotnik, športnikom pa običajno celo najpomembnejši in najzvestejši. Poplačilo trdega dela, premnogih ur treningov, odrekanja marsičemu, kar si lahko privoščijo vrstniki, so vsekakor lepi športni dosežki na občinskih, državnih in mednarodnih tekmovanjih. V torek, 11. februarja, je župan Anton Tone Smolnikar v Domu kulture Kamnik podelil 28 športnikom in trem ekipam priznanja za športne dosežke v letu 2002 ter priznanje za delo v športu Niku Cankarju. Prijetno popoldne, kije bilo tokrat v znamenju športnikov in njihovih uspehov, je zaokrožil koncert ansambla Nykobing Mors iz Danske. 25-članski instrumentalno-vokalni ansambel mladih glasbenikov, ki obiskujejo glasbeno smer gimnazije v Nykobing Morsu, prijateljsko povezane s kamniško gimnazijo, je navdušil s pop glasbo in v sodobne ritmeprepesnjeno dansko ljudsko glasbo. Več na 12. strani. Skupščina skupnosti občin Slovenije v Kamniku V kamniškem Kulturnem domu se je 13. februarja sestala skupščina skupnosti občin Slovenije, ki združuje 108 slovenskih občin. Zbrane župane in druge predstavnike občine je pozdravil in jim predstavil našo občino župan Tone Smolnikar. Skupščina je obravnavala A. • Skupnost občin Slovenije sije letos za svojo volilno skupščino izbrala Kamnik, kjer seje v Kulturnem domu zbralo preko 60 županov, (spredaj: Boris Sovič, marilxjrskižujxin, je znova postal predsednik skupnosti). Sc^'Oi Moste 88 A, Komenda Prodajalna obutve in tekstila P IHAJ NO' )LEKO Pričakujemo vas od 8. do 19. ure, ob sobotah od HOGL poročila o dosedanjem delu organov skupnosti in izvolila nove organe. Za predsednika skupnosti občin Slovenije so ponovno izvolili Borisa Soviča, župana mestne občine Maribor. Kamniškega župana Toneta Smolnikarja pa so izvolili v predsedstvo sekcije občin s sedeži upravnih enot in v posvetovalni odbor med Republiko Slovenijo in odborom evropskih regij. Kot je poudaril predsednik skupnosti Boris Sovič, si bo skupnost v prihodnje prizadevala, da postane resnični servis občin, ki jih povezuje, da se bo usposobila za partnerja vladi in državnim organom v zadevah, ki se tičejo lokalnih skupnosti ter tesneje povezati naše občine z evropskim prostorom. Državna sekretarka v Uradu Vlade RS za lokalno samoupravo MNZ Astrid Prašnikar pa ie predstavila prizadevanja za oblikovanje novega zakona o lokalni samoupravi in zakona o občinah ter pozvala občine na kar najtesnejše sodelovanje pri tem. Med drugim je poudarila, da se bodo lotili oblikovanja pokrajin na podlagi veljavnih določil v Ustavi RS, saj, kot kaže, ustavna določila o pokrajinah še ne bodo tako kmalu spremenjena. FRANC SVETELJ Kamniški občan bo ponovno med vami v četrtek, 13. marca, v popoldanskih urah. Članke oddajte najpozneje do srede, 5. marca; oglase, zahvale in obvestila pa do torka, 11. marca, v našem uredništvu v Kamniku, Glavni trg 23 (stavba med občino in sodiščem, I. nadstropje), tel.: 01/83 91 311, 041/662 450, fax: 01/83 19 860, elektronski naslov: sasamejac@volja.net Uredništvo odprto: ponedeljek od 8. do 15. ure, torek od 9. do 13. ure, sreda od 8. do 12. in od 13. do 17. ure. Ker smo banka z rešitvami. ljubljanska banka Mora ljubljanska banka cl.d., Ljubljana Podružnica Kamnik PREBERITE NAŠO PONUDBO NA ZADNJI STRANI! Pust, Pust širokih ust prihaja med nas Pred nami sta namreč pustna sobota in pustni torek, ko bodo izvirne in malo manj izvirne, mlade in malo manj mlade pustne seme preplavile ulice, dvorane, gostišča. Od vsepovsod že diši po slastnih krofih in kar komaj čakamo, da pustne maske preženejo zimo in prinesejo pomlad, kot pravi star rek. Kot vrsto let doslej Mladinski center Kamnik organizira na pustni torek že tradicionalni pustni sprevod po kamniških ulicah. Pisana, norčava povorka klovnov, mišk, mačk, slončkov, čebelic, čarovnic, Pik Nogavičk, princesk, in drugih pravljičnih bitij se bo ob zvokih kamniških godbenikov ob 16. uri začela vili z Glavnega trga proti športni dvorani, kjer bo pustno rajanje ob glasbi dua Sing-song, muškarce pa se bodo piosladkale s krofi iz Žitovih pekarn. Se prej pa vsi kupci, prodajalci in radovedneži, ki še nimate pustne ideje, pokukajte na pustni bolšjak na pustno soboto od 10. do 12. ure na kamniški Sutni. Pa veliko veselih, norčavih in razigranih dogodivščin - v katerikoli podobi že boste! SAŠA MEJAČ X x nedelja, 16. 3. 2003 _ ti si moje sonce .. bepop iqra za c game ovei I športna dvorana ob 19' — prodaja vstopnic: X *y/ kamnik: videoteka metulj, ^ X študentski servis niengeš: hram rožice, videoteka metulj domžale: študentski sevis X 38 Delo upravne enote Kamnik v letu 2002 NOVOSTI V PRID OBČANOM Nič več tekanja za potrdili iz pisarne v pisarno »Najprej bi vam radi predstavili novosti v poslovanju upravne enote s strankami,« je na za začetku novinarske konference 11. februarja 2003 dejal Mihael Novak, načelnik upravne enote Kamnik, kije skupaj s svojim pomočnikom Dušanom Žum-rom predstavil delovanje upravne enote in njene rezultate v lanskem letu. »Pred časom so bile v Sloveniji sprejete določene odločitve, ki naj bi dodatno pripomogle k temu, da bi javna uprava res postala servis državljanom. Vladna uredba o načinu poslovanja organov javne uprave s strankami v mnogo-čem spreminja odnos do strank in jim lajša pot do željenih storitev« je nadaljeval Novak in poudaril, da so s tem namenom v upravni enoti Kamnik v oktobru leta 2002 uvedli tudi delovno mesto informatorja. Ta sedaj pomaga strankam s splošnimi informacijami o načinu poslovanja upravne enote pri odločanju o upravnih stvareh in izdajanju potrdil ter daje pojasnila v zvezi z uresničevanjem pravic o upravnih stvareh, obveznostih in pravnih koristi fizičnih in pravnih oseb. Kot je poudaril Novak, je upravna enota pri tem dobro sodelovala z občinsko upravo, kar je ob sodelovanju servisa skupnih služb Vlade RS omogočilo ureditev vhodnih prostorov v občinsko stavbo. Pri tem so pridobili prostor tudi za informatorja. Odločitev upravne enote, da je uvedla informatorja kot samostojno delovno mesto, se je pokazala za zelo dobro. Pri tem niso povečevali števila delovnih mest, saj so zadnja leta kos vsem nalogam s 37 do 38 delavci. Pri informatorju sedaj dobivamo vse obrazce in navodila za njihovo pravilno izpolnjevanje, pri tem informator strankam pomaga. Poleg tega je upravna enota poskrbela za dodatne splošne informacije v obliki zloženk po posameznih upravnih zadevah, ki jih rešuje upravna enota. Številne informacije o tem, kako čim hitreje priti do potrebnih storitev, pa upravna enota Kamnik posreduje tudi na svoji spletni strani. Anketa med strankami lanskega novembra je 'pokazala, da so občani s storitvami, ki so jih deležni na upravni enoti, zadovoljni, saj so kakovost stori- tev ocenili s poprečno oceno 3,7. Seveda pa se da še marsikaj izboljšati. Zato je na podlagi pripomb v anketi načelnik upravne enote sprejel izhodišča in zahteve za še učinkovitejše delo UE v prihodnje. Med novosti v poslovanju upravne enote je treba omeniti tudi blagajno, ki so jo uvedli konec lanskega leta. Strankam ni treba več »letati« s položnicami na pošto ali v banko in nato spet nazaj v upravni urad, pač pa lahko sedaj upravne takse in druge stroške poravnajo kar pri upravni blagajni. In to ne samo v gotovini, pač pa tudi s plačilnimi karticami, česar še na pošti ne morejo storiti. S spremembo zakona o splošnem upravnem postopku v letu 2002 pa so stranke deležne še ene pomembne novosti in sicer v postopkih, ki se začnejo na zahtevo stranke, vlogam ni treba več prilagati potrdil, izpiskov in drugih podatkov iz uradnih evidenc, kijih vodijo upravni Miha Novak, načelnik UE, in vodja oddelka za upravne notranje zadeve Dušan Žumer sta na tiskovni konferenci podrobno predstavila delo in rezultate Upravne enote Kamnik v lanskem letu. in drugi državni organi. Za to sedaj poskrbi upravna enota po uradni dolžnosti in tako prihrani stranki marsikatero pot in seveda tudi dodatni strošek. »Na podlagi že omenjene uredbe in spremenjenega zakona o upravnem postopku, so tako upravna enota kot vsak državni organ, pa tudi razni zavodi (zdravstveno zavarovanje, SPIZ, center za socialno delo itd.) in ostali nosilci javnih pooblastil dolžni pridobiti potrebne podatke po uradni dolžnosti,« je poudaril Novak. »Če občan, recimo, nima določenega potrdila, organ zaradi tega ne sme vloge zavreči in se smatra, da je bila vloga popolna«. Nadaljevanje na 4. strani Pred urejanjem parkirišč v KS Duplica Različne interese bo treba uskladiti v okviru krajevne skupnosti... Krajevna skupnost Duplica spada po številu prebivalcev med naše največje krajevne skupnosti, saj na sorazmerno majhnem območju med Klavči-čevo ulico in Korenovo cesto ter med železniško progo in Kamniško Bistrico živi preko 4500 prebivalcev. Seveda taka gostota prinaša s seboj tudi vrsto nevšečnosti, med drugim občutno pomanjkanje parkirišč. Zato si svet krajevne skupnosti skupaj z občinskimi svetniki s tega območja v zadnjih letih vztrajno prizadeva v okviru prostorskih in finančnih možnosti vsaj omiliti ta pereč problem. Poleg na novo urejenega parkirišča ob Blejčevi ulici pri Pošti sta doslej velik del parkirnega bremena prevzela začasni makadamski parkirišči med železniško postajo in vrtcem ter parkirišče pri vrtcu na Klavčičevi. Ta parkirišča so res samo začasna, saj jih lahko lastnik (Graditelj) kadarkoli uporabi za svoje potrebe, seveda, če občini ali komu drugemu ne bo uspelo tega zemljišča odkupiti za potrebe krajanov in ga nameniti za zelenice ali parkirišča. Obojega pa na Duplici, kot vemo, zelo primanjkuje. Poseben problem predstavlja parkiranje, zlasti v dopoldanskih urah parkiranje pri pošti. Tu je pločnik pred Pošto do Blejčeve ulice redno zaseden z avtomobili obiskovalcev pošte, hkrati pa je nekaj deset metrov stran v dopoldanskem času skoraj prazno nedavno urejeno novo parkirišče, pa tudi parkirišče pred Vele marketom na Bakov-niku ni vedno polno zasedeno, zlasti ne na južnem delu. Pred obravnavo osnutka letošnjega proračuna v občinskem svetu smo za pojasnilo, kaj namerava letos občina storiti za razrešitev pereče prostorske problematike, zlasti pa mirujočega prometa na Duplici, zaprosili Bojana Mlakarja, vodjo oddelka za okolje in prostor občine Kamnik.: »Za ureditev parkirišč na Groharjevi in Blejčevi ulici je že izdelana potrebna projektna dokumentacija. Po tem projektu je na Groharjevi med bloki (št. 10 in št. 14) - na parcelni številki 1368/2 k. o. Podgorje predvidena ureditev 46 parkirnih mest. Gre za zemljišče, ki je last občine Kamnik, čeprav funkcionalno zemljišče okrog blokov še vedno ni določeno. Hkrati bi uredili tudi odvodnjavanje in javno razsvetljavo na tem območju. Zakaj pa ne bi hkrati uredili tudi sedaj skrajno zapuščene in razbite Groharjeve ulice? V prvem osnutku proračuna 2003 smo nameravali zagotoviti kompletno rekonstrukcijo te ulice, vendar smo pozneje ugotovili, da to ne bi bilo smiselno, saj bodo letos skoraj vse leto po tej cesti potekali prevozi težkih gradbenih strojev in tovornjakov, ki sodelujejo pri gradnji šolskega prizidka. Zato bomo letos z ureditvijo še počakali, pač pa bomo predlagali kompletno rekonstrukcijo Groharjeve v letu 2004. Tu ni problematična samo cesta, pač pa tudi kanalizacija in odvodnjavanje meteornih voda, ker se podlaga ceste poseda. Druga lokacija za parkirišča je na ulici Matije Blejca, na zemljišču p. št. 1240/1 in 1241/1 k. o. Podgorje, kjer bodo urejena 103 dodatna pakirna mesta in sicer med šolo Marije Vere ob poti proti železniški postaji. Po sedanjih predračunih bo treba za parkirišče na Groharjevi nameniti okrog 46 milijonov SIT, za parkirišče na Blejčevi pa 26 milijonov SIT. Pred izdajo gradbenega dovoljenja bomo morali najprej ugotoviti, kdo je upravnik teh blokov, ali je upravnik po stanovanjskem zakonu že pridobil kakršenkoli načrt etažne lastnine, ali so že uvedli postopek določitve funkcionalnega "zemljišča. Dokler občinska uprava teh podatkov oziroma dokumentacije ne pridobi, seveda ni mogoče pridobiti gradbenega dovoljenja. '. ' i,, i, . i. i .... . 11 u 11. i m i Kamniški občan-Izdajatelj Bistrica, dao.,Kamnik. Odgovorna urednica Saša Mejač.unlv. dipl. ekon. Tehnični urednik Franci Vidic. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se na podlagi Zakona o DDV obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8.5%. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS,pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi i 0.200 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91-311,041/662450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasamejac@volja.net Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Grafična priprava Delo -TĆR, d.d., tisk Sel d.d., Ljubljana dne 11,2. 2003 Kaj pa se da storiti za to, da na pločniku ob Ljubljanski cesti pred pošto ne bi bilo več gneče parkiranih av- tomobilov zlasti v dopoldanskih urah? Glede na to, da je bližnje, pred kratkim urejeno pakirišče ob Blejčevi zlasti dopoldan nezasedeno, res ni nobenega razloga za parkiranje na pločniku. Po zakonu o varnosti cestnega prometa bi bilo možno to območje, ki zaradi »divjega« parkiranja že ogroža prometno var- Parkiranje na pločniku in zelenici pred pošto že resno ogroža prometno varnost na Ljubljanski cesti. Nas bo morala na ureditev tega problema opozoriti še kakšna težja prometna nesreča...? Ob poti med Blejčevo ulico in OŠ Marije Vere bo ena vrsta parkirišč, ostala pa bodo med blokoma 10 in 14, kar pomeni preko sto novih parkirnih mest. nost, fizično zavarovati, morda z železnimi količki ali kako drugače. Ali morda obstaja kakšna dolgoročnejša rešitev glede parkirišč na Duplici, saj je predlagana rešitev bolj podobna gašenju požara? Po mojem mnenju bi bila najustreznejša rešitev izgradnja hiše z dvema podzemeljskima etažama in dvema etažama nad zemljo. Financiranje gradnje bi bilo možno rešiti z dolgoročnim najemom oziroma sofinanciranjem z določenim soinvestitorjem. To bi bila edina sprejemljiva rešitev za tako gosto naseljeno območje. Po eni strani želi občina ohranjati že tako redke zelenice okrog stanovanjskih blokov, na drugi strani pa ljudje nimajo kje parkirati. Danes namreč ni več problem dobiti avtomobil za nekaj stoti-soč tolarjev na obroke, parkirišča pa na obroke ne moreš dobiti. To je eden poglavitnih razlogov sedanjega nevzdržnega stanja. Večina investitorjev gradnje stanovanj danes že pogojuje nakup stanovanja tudi z nakupom pripadajočega parkirnega mesta. Glede na različne komentarje v javnosti, da bomo z gradnjo parkirišč »pospravili« vse zelenice in da bo okrog stanovanjskih blokov le še asfalt, bo treba odgovoriti tudi na vprašanje, kako se ali sploh se različni interesi usklajujejo v okviru krajevnih skupnosti? Že v preteklem mandatnem obdobju sta občinska svetnika iz krajevne skupnosti Duplica večkrat opozorila na pereč problem pomanjkanja parkir- nih mest na območju te krajevne skupnosti. Zato se je občina na podlagi teh predlogov ali želja odločila, da naredi preizkus lokacije za možna dodatna parkirišča na Duplici. Pred časom smo se tudi odločili, da pred začetkom eventuelnega urejanja parkirišč pridobimo mnenje KS Duplica. To je pomembno, ker svet krajevne skupnosti zastopa interese krajanov. To mnenje bo moralo biti usklajeno, saj vemo, da so sedaj različna mnenja med občani. Eni so za gradnjo parkirišč, drugi pa za ohranitev zelenic. Na koncu lahko zapišemo še to, da si je svet krajevne skupnosti Duplica na svoji prvi seji zadal med prednostne naloge uvrstitev ureditve parkirišč v letošnji občinski proračun. V predlogu občinskega proračuna za leto 2003 za prvo obravnavo na občinskem svetu pa je pri postavki 6637- ureditev parkirišč na Duplici (Groharjeva) zapisano, da je občinska uprava v skladu z zakonom o javnih naročilih izvedla javni razpis za izdelavo lokacijske dokumentacije, PGD in PZI za pridobitev gradbenega dovoljenja in z izbranim izvajalcem del podpisala pogodbo. Vloga je bila podana pri Upravni enoti Kamnik v letu 2002 za pridobitev enotnega dovoljenja. Proračunska postavka je bila v letu 2002 le delno realizirana in sicer za pridobitev projektov. Javni razpis za izvedbo del pa bo mogoče opraviti šele po pridobitvi gradbenega dovoljenja. Za izvedbo del v letu 2003 se določajo sredstva v višini 10 milijonov SIT. FRANC SVETELJ Namesto sedanjega hriba med blokoma št. 10 in 14 na Groharjevi naj bi tu zgradili parkirišča za 46jeklenih konjičkov. Odločilno besedo o tem, kaj je pomembne _zelenica ali asfalt, pa bodo morali povedati krajani... Svet KS Duplica o urejanju parkirišč SvetKS Duplica je na seji 20. februarja obravnaval osnutek občinskega proračuna, v katerem je zajel tudi predlog ureditve javnega parkirišča med bloki na Groharjevi z zneskom 10 mio SIT. Zaradi različnih mnenj prebivalcev okoliških blokov je svet na sejo povabil stanovalca Groharjeve ulice 10., Marka Costa in Vladimirja Tropa. Po daljši obravnavi argumentov za in proti gradnji parkirišča je svet KS sklenil, naj predstavniki skupnosti lastnikov stanovanj na Groharjevi ulici št. 10, 12,14,2, 4, 6,16, 18 in 20 do 10. marca letos pridobijo soglasja lastnikov stanovanj za izgradnjo javnega parkirišča med blokoma št. 10,12, ter 14,16, katerega investitor naj bi bila občina Kamnik. Svet KS Duplica je poudaril, da bo pri oblikovanju stališča do izgradnje parkirišča upošteval jasno izraženo voljo lastnikov stanovanj v omenjenih blokih. Za dolgoročnejšo rešitev problema parkirišč na Duplici je svet KS predlagal Občini Kamnik, naj odkupi zemljišče med vrtcem in železniško progo, kije last Graditelja in pridobi investitorja za izgradnjo parkirišč ali parkirne hiše. F. S. -_ ■■■ _,________;______:-__- 2. seja občinskega sveta V OSPREDJU DELOVNI PROGRAM IN PRORAČUN Nadaljevanje s 1. strani Po skrajšanem postopku je občinski svet sprejel spremembe odloka o oskrbi s pitno vodo v Občini Kamnik, v katerem so črtali določbe, ki govorijo o lokacijski dokumentaciji, ki je od 1.1.2003 ni treba več pridobivati. Na podlagi zakona o prekrških pa so spremenjene tudi kazenske določbe. Po enakem postopku so spremenili tudi odlok o pogojih za podelitev koncesije za oskrbo s pitno vodo s tem, da so med nalogami koncev sionarja navedli še gradnjo primarnega in sekundarnega vodovodnega omrežja. Predlog okvirnega programa dela občinskega sveta za leto 2003, ki je vseboval v spomladanskem delu zasedanja 49 zadev, v jesenskem delu pa 39 zadev, so svetniki dopolnili še z nekaj dodatnimi zadevami, predvsem s področja urejanja prostora (KI Kamnik, M2 šola Mekinje, M3 Prašnikarjev park, sanacija plazu in komunalnih naprav na B-8 Zgornje Perovo itd.), varstva okolja, varovanja naravne in kulturne dediščine na Veliki planini, varstva starejših občanov, strategije razvoja podjetništva, ustanovitev odbora za mladino in šport, ustanovitev štipendijskega sklada, stanovanjskega sklada itd. (svetniške skupine LDS, NSi, SDS, Zeleni odbor za družbene dejavnosti, odbor za podjetništvo in turizem, Daniel Kovačič, Tatjana Rot Djalil, Brane Go-lubovič). Dokončno bodo svetniki program dela sprejeli po drugi obravnavi. Občinski svet je v prvi obravnavi pretresal in sprejel predlog odloka o pogojih za podeljevanje koncesije za izvajanje programa predšolske vzgoje in varstva. Na podlagi zakona o vrtcih je občina v primeru, da vrtec nima prostih mest, starši pa izrazijo interes za vključitev tolikšnega števila otrok, da bi se po normativih odprl en oddelek, najkasneje v enem mesecu dolžna začeti postopek za zagotovitev dodatnih prostih mest v javnem vrtcu ali razpisati koncesijo. Ker v Kamniku ne moremo zagotoviti dodatnih prostih mest v javnem vrtcu, je potrebno razpisati komisijo za opravljanje javne službe na področju predšolske vzgoje. V Kamniku namreč zadnja leta čaka na sprejem v vrtec od 200 do 300 otrok. Svetniki, ki so sodelovali v razpravi (Marjeta Humar, Anton Hočevar, Zvone Cvek, Janez Leskovec) s predlaganimi pogoji za podelitev koncesije niso bili preveč zadovoljni. Menili so, da bo težko dobiti koncesionar-ja, ki bo kos zelo zahtevnim pogojem. Anton Kamin, vodja oddelka za družbene dejavnosti, jim je pojasnil, da morajo »koncesijski« vrtci po zakonu izpolnjevati enake pogoje kot javni vrtci, zato pa imajo tudi enake pravice do občinskega sofinanciranja. Gostišče na Starem gradu bo spet dobilo najemnika Ker je objekt, nekdanji planinski dom na Starem gradu, ki je v lasti občine Kamnik, že nekaj časa zaprt in v zelo slabem s tnalu, se je občinski svet na podlagi rezultatov drugega razpisa (javila sta se dva ponudnika) po zelo pestri razpravi odločil objekt oddati v najem za dobo 20 let in sicer najboljšemu po-nudniku SWIM TELEKOM d.o.o/ Trzin za mesečno najemnino 800 evrov, po letu 2010 pa za 1000 evrov mesečno. Najemnina se bo poračunavala z vloženimi sredstvi najemnika v prenovo objekta, katere vsebinski in terminski plan bo sestavni del najemne pogodbe. Glede na dosedanje slabe izkušnje z najemom objektov na Veliki planini, pa tudi s Starim gradom, so bili svetniki dokaj kritični do predlaganega gradiva in sklepov o najemu. Potem, ko je Bojan Mlakar, vodja oddelka za okolje in prostor, uvodoma pojasnil, da je izbrani najemnik navedel celoviti program obnove objekta in sofinanciranja z lastnimi sredstvi (z lastnimi sredstvi naj bi zgradil tudi vodovod itd.), je Miha Resnik v imenu odbora za podjetništvo in turizem, ki je sicer dal pozitivno mnenje o predlaganem najemu, povedal tudi, da so člani odbora zahtevali vpogled v dokumentacijo oziroma pogodbo za najem objekta Stari grad, vendar tega gradiva doslej niso dobili. Brane Golubovič je opozoril na možni zaplet, če občina ne bo asfaltirala 2 km ceste od Palovške ceste proti Staremu gradu (kar naj bi zapisali v pogodbo), saj občinski proračun še ni sprejet. Gordan Ambrožič je menil, da je treba cesto na Stari grad čimprej asfaltirati. Marjeta Humar, Franc Spruk in Janez Leskovec so se OBČINA KAMNIK GLAVNI TRG 24 1240 KAMNIK objavlja REZULTATE SPLOŠNEGA JAVNEGA ANONIMNEGA NATEČAJA ZA PRIDOBITEV ARHITEKTURNO - URBANISTIČNE REŠITVE UREDITVE TRGA TALCEV Natečajna komisija: g. Anton Tone Smolnikar, župan Občine Kamnik in predsednik ocenjevalne komisije g. Bojan Mlakar, vodja oddelka za okolje in prostor Občine Kamnik ga. Urša Mihelčič-Glavan, udia - svetovalka vodje Odd. za okolje in prostor ga. Mojca Hribar, udia - samostojna arhitektka g. Stane Skok, predsednik uprave VELE d.d. g. Franc Pogačnik, direktor Kmetijske zadruge Kamnik z.o.o. g. Janez Kromar, direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine je na prvi in drugi seji (18. novembra 2002 in 4. februarja 2003) soglasno ugotovila, da so na razpisani natečaj prispele štiri popolne rešitve. Ocenjevalna komisija je soglasno sprejela sklep, da ne podeli nobene od nagrad, da pa zaradi kvalitetnih rešitev odkupi elaborate s šiframi: S E D-EM, 11M0 3, 01234v bruto vrednosti 100.000,00 SIT, elaborat s šifro D - TI M, ki po strokovni oceni predstavlja najkvalitetnejšo rešitev pa v bruto vrednosti 150.000,00 SIT. Natečajne rešitve bodo razstavljene v avli (II. nadstropje Občine Kamnik) v mesecu marcu. Avtorji odkupljenih natečajnih rešitev so: SEDEM Avtorja: Domen Gerkšič, udia, Zalog 98,4207 Cerklje Mateja Gregorič, i.g., abs.arh., Depala vas 68, 1230 Domžale 1 1 M 0 3 Avtorja: Urša Pogačnik, študentka, Strmov 2, 4103 Kranj Matej Pestotnik, študent, Mivka 10, 1000 Ljubljana 01 2 3 4 Avtorja: Rok Benda, udia, Visoče 30, 4290 Tržič Miha Skok, udia, Cankarjeva 10,1234 Mengeš D-TIM Avtorji: Miha Derfani, študent, Ul. Gubčeve brigade 118, 1000 Ljubljana Iva Smrke, študentka, Ljubljanska 108,1230 Domžale Tea Smrke, študentka, Ljubljanska 108, 1230 Domžale Darko Vasiljevič, študent, Češminova ul. 7,1230 Domžale Mentor: prof. Vojteh Ravnikar Maruša Zoreč, udia zavzeli za to, da bi občina Stari grad čimprej prodala. Iztok De-bevec je predlagani najem objekta podprl, prav tako Daniel Kovačič in Tatjana Rot Djalil, ki pa sta imela določene pomisleke, da se ne bi na objektu odvijalo in razširilo predvsem trženje oddajnikov za mobilno telefonijo ali kaj podobnega. Na tak pomislek jih namreč navaja tudi ime firme najemnika. Po mnenju Zvoneta Cveka je gradivo za odločanje na seji občinskega sveta slabo pripravljeno. Zato je najprej predlagal, naj se odločanje o tej zadevi odloži, tokler občinska uprava ne pripravi celovite informacije, pozneje pa je ta predlog umaknil, saj je po krajšem premoru občinski svet na predlog svetniške skupine LDS sklenil, naj občinska uprava pred podpisom najemne pogodbe le-to predloži v obravnavo še odboru za podjetništvo in turizem. Župan Tone Smolnikar je menil, da bi bilo glede na kulturno zgodovinski pomen tega območja Stari grad nesmiselno prodajati. Poudaril je, da najemnik ponuja ureditev problemov na Starem gradu, ki je občina doslej ni bila sposobna urediti. Dva kilometra ceste je končno treba urediti, saj je na nekaj klancih že neprevozna. Za ta namen bi bilo treba zagotoviti okrog 27 milijonov SIT. Glede najemne pogodbe pa je dejal, da je pripravljen šele prvi osnutek, saj je osnova zanjo današnji sklep in da se glede na dosedanje izkušnje zaveda odgovornosti in previdnosti pri sprejemanju odločitev o pogojih najema oziroma obveznostih in pravicah občine in najemnika pri tem. S predlogom pogodbe, ki bo podpisana javno, bo seznanjena tudi notranja revizorka. Občinski svet je za leto 2003 določil novo vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Kljub nekaterim pomislekom svetnikov (Marjeta Humar, Gordan Ambrožič, Janez Leskovec, Miha Resnik), da je letošnje povišanje vrednosti točke za 50% previsoko, da bo to vplivalo na rast inflacije in da je treba bolj dosledno pobirati predpisani prispevek, je občinski svet upošteval obrazložitev občinske uprave, da je naša občina pri pomembnem viru občinskega proračuna (letos okrog 180 milijonov SIT) po prihodku iz tega naslova na repu slovenskih občin. Nova vrednost točke za izračun nadomestila za zazidano stavbno zemljišče znaša 0,06237 SIT, za nezazidano stavbno zemljišče pa 0,02013 SIT, Predlaganega sklepa o višini pavšalnih zneskov za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2003 (ostal naj bi na lanski ravni 10.000 SIT za stanovanjske površine in 50.000 SIT za poslovne prostore) pa občinski svet ni sprejel. Svetniki (Marjeta Humar, Franc Spruk, Daniel Kovačič, Janez Leskovec) so bili mnenja, da je treba z znatnim povišanjem tega letnega pavšala, zavezance, ki niso poslali zahtevanih podatkov, prisiliti, da bodo te podatke dali in da v odnosu do rednih plačnikov na podlagi prijavljene stanovanjske in poslovne površine ni pošteno povečati obveznosti samo slednjim. Po sklepu občinskega sveta povprečna gradbena cena za m2 koristne stanovanjske površine III. stopnje, zmanjšana za povprečne stroške komunalnega urejanja zemljišč in za vrednost stavbnega zemljišča na dan 31.12. 2002 za območje občine Kamnik, znaša 174.917,36 SIT. Povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč za naprave individualne rabe pa znašajo 10.454,09 SIT, za naprave kolektivne rabe pa 11.056,13 SIT. Na lanski 3.1. seji občinskega sveta sprejet pravilnik o dodeljevanju proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Kamnik ni bil v skladu z državnimi predpisi, zato je občinski svet na predlog občinske uprave v pravilniku črtal določila, po katerih je bil eden od pogojev za pridobitev proračunskih sredstev za urejanje kmetijskih zemljišč (strojna dela in nakup opreme) in za izdelavo projektne dokumentacije predračun in namesto tega vstavil račun za opravljena dela oziroma za nakup opreme. Občinski svetniki so podprli ai-di nadaljevanje projekta Po poteh dediščine v letu 2003, kate rega nosilec je občina Moravče in vključuje 13 občin Savski ravni in Posavskega hribovja. Za uvajalno fazo projekta bo občina Kamnik letos prispevala 1 milijon SIT. Občinski svet je pooblastil Občino Moravče in Center za razvoj Litija, da se prijavita na razpis ministrstva za kmetijstvo za dodelitev dodatnih sredstev za razvojne programe podeželja. Živahna razprava o delitvi 3,5 milijarde proračunskih sredstev Kot smo že zapisali, so občinski svetniki predlogu občinskega proračuna za leto 2003 namenili več kot polovico časa zadnje seje. O nekaterih izhodiščih za sestavo predloga proračuna je pred začetkom razprave spregovoril župan Tone Smolnikar, pri čemer je poudaril, da bo letos največji proračunski zalogaj namenjen investicijam v šolstvu. Ker se do sprejetja proračuna javna poraba financira po proračunu iz leta 2002, je oteženo zlasti investicijsko financiranje. Čimprejšnji sprejem občinskega proračuna je pomemben tudi zaradi zagotovitev lastnih sredstev pri kandidiranju na javnih razpisih za pridobitev državnih in drugih sredstev. Kot je poudaril, bo letos v proračunu namenjenih več sredstev za določena dela na območju mesta in njegove okolice, pri čemer bo imel pomembno vlogo turistični razvoj. Občina že išče kupca oziroma investitorja za Malograjski dvor. Preko predora naj bi na Mali grad pripeljal komunalne vode še pred preureditvijo. Trga svobode. Šutno naj bi odprli za promet od severa proti jugu v času od 7. do 19. ure. Na ožjem območju mesta je sedaj urejenih okoli 1000 parkirnih mest, njihovo uporabo naj bi v prihodnje zaračunavali, ob nekaterih očitkih glede čiščenja ulic oziroma zimske službe je dejal, da bo treba sredstva za te namene povečati, saj je samo v lanskem decembru snežna akcija zahtevala 7 milijonov SIT, za letošnji januar pa je račun znašal kar 45 milijonov SIT. Za kritje proračunskih postavk naj bi letos občina prodala za okrog 308 milijonov SIT nezazidanih stavbnih zemljišč. Kljub temu so morali pripravljala predloga prvotni okvir proračunskih potreb in želja zmanjšati kar za okrog 600 milijonov SIT. Zato je župan na koncu pozval svetnike, naj pri svojih predlogih za financiranje posameznih nalog ostanejo na realnih temeljih, upoštevajoč tudi zakonske in ostale že sprejete obveznosti občine. Alojz Kolar, vodja oddelka za gospodarske dejavnosti in finance, je ob obrazložitvi prihodkov in dohodkov ter predvidene porabe na posameznih področjih poudaril, da se bo letos povečal delež proračunskih sredstev za investicije, saj se bo razmerje med tekočo porabo in investicijami od lanskih 60:40 letos spremenilo na 56:44. Letošnja primerna poraba občine bo znašala predvidoma 2.328 milijonov SIT, celotna razpoložljiva sredstva pa 3.467 milijonov SIT. V zvezi z nekaterimi pripombami, da so županova pooblastila glede možnosti prerazporejanja sredstev med posameznimi proračunskimi postavkami preširoka, je Kolar poudaril, da se ta pooblastila ne zlorabljajo, so pa nujna za operativnost proračuna. Od delovnih teles občinskega sveta sta imela pripombe k predlogu proračuna le odbor za pod- Vi sprašujete, župan odgovarja B. K. iz Kamnika sprašuje, v kakšni višini jefinancirano delovanje Budnarjeve muzejske hiše v Palovčah s strani občine Kamnik oziroma njenega proračuna? Budnarjeva hiša je s svojim bogatim programom obujanja starih slovenskih običajev, obrti, kulinarike,... po zaslugi njene upraviteljice Ive Šubelj Kramar prepoznavna tako v slovenskem prostoru kot tudi širše in s tem pomembno bogati kulturno in turistično ponudbo naše občine. Lanskoletna proračunska sredstva v postavki Budnarjeve muzejske hiše, v katero so vključeni tako stroški tekočega vzdrževanja, energije, vode in komunalnih storitev kot sredstva za program, so znašala J.900.000,000sit, predvidena sredstva za njeno delovanje v letošnjem letu pa so 2 milijona tolarjev. Glede na višino sredstev v občinskem proračunu ter velik obisk številnih gostov iz vse Slovenije in tujine, kakovost dela, izredno bogat program, ki letno obsega okrog 60prireditev obujanja starih slovenskih običajev, obrti, kulinarike, izobraževalne programe na temo slovenske etnološke dediščine, ga. Šubelj-Kramarjeva zasluži iskreno zahvalo. Upraviteljica sodeluje tudi z avstrijsko-koroškimi in z zamejci izFur-lanije, tesno pa hiša sodeluje tudi s Fakulteto za arhitekturo in Filozofsko fakulteto ter drugimi strokovnimi institucijami doma in v tujini. Ga. Iva je mentorica dveh diplomskih nalog o Budnarjevi hiši na Filozofski Jakulteti-smer etnologija in Visoki šoli za turizem na Bledu. Tudi občinski svetniki so že večkrat izrazili navdušenje nad prispevkom Budnarjeve muzejske hiše kamniškemu turizmu in nasploh bogatenju našega prostora s kulturno-etno-loško dediščino in podarjanjem pristnosti, domačnosti, prijaznosti in topline njenim obiskovalcem, ki se radi vračajo. Upraviteljici ne zmanjkuje idej, dejavnost muzejske hiše raste in se iz leta v leto širi. Ob hitrem življenjskem utripu, poplavi informacij, stremljenju po materialnih dobrinah, je delo ge. Ive pravo darilo današnjemu človeku, ki si želi miru, stran od mestnega hrupa in betona, več preprostosti in pristnih nasmehov. ANTON TONE SMOLNIKAR župan jetništvo in turizem, ki je predlagal, da se v proračunu zagotovi 4 milijone SIT za izdelavo strategije razvojnih programov na področju podjetništva ter odbor za dnižbene dejavnosti, ki je ugotovil, da proračun ne rešuje nekaterih perečih problemov, zlasti vprašanja varstva otrok, uvajanja devetletke itd. V razpravi so poleg obrazložitve stališč in predlogov svetniških skupin sodelovali skoraj vsi svetniki. Zato jih je predsedujoči De-mitrij Perčič klical kar po abecednem redu. Obsežno razpravo in številne predloge svetnikov bomo zato povzeli v naslednji številki. Danes naj zapišemo samo nekaj najpomembnejših pripomb svetniških skupin. Svetniška skupina LDS meni, da bi moral biti proračun razvojno naravnan, da župan lahko prerazporeja posamezne postavke le do ene petine, da naj občina najame podjetje za pomoč pri izdelavi dokumentacije za sodelovanje občine na razpisih za sredstva evropskih skladov, da je treba sofinancirati interno stran občine Kamnik itd. Po mnennju svetniške skupine SLS naj bi občina s 50 milijoni SIT podprla razvoj Term Sno-vik, namesto 40 milijonov SIT za družbo Velika planina naj se ta denar nameni za ureditev ceste na to turistično območje, o rekonstrukciji Pavlovške ceste v Novem trgu naj se glede na pismo občanov svetniškim skupinam poda celovita informacija, sredstva za potrebe KS naj se povečajo za petkrat, za predviden rov na Malem gradu je treba pripraviti celotno finančno konstrukcijo. Svetniška skupina SDS med drugim predlaga, naj občina poleg prodaje zemljišč poskrbi tudi za ustrezna zemljišča za razvoj podjetništva; z ureditvijo ceste na Stari grad (27 milijonov SIT) naj se počaka, da se preveri resnost najemnika; glede odprtja prometa preko Sutne naj se predhodno pridobi mnenje krajanov, urediti je treba cesto na Veliko planino, objekt (stražni stolp) na Malem gradu je treba tržiti, poleg javnega varstva je treba razvijati tudi druge oblike otroškega varstva itd. Po mnenju svetniške skupi- ne NSi, je sporno, da je treba letos pokriti veliko obveznosti iz lanskega leta. O prerazporeditvah proračunskih postavk, tudi pod 2 milijona SIT, prav tako tudi o odtujevanju premoženja naj odloča občinski svet, reklamne panoje je treba bolje tržiti, za Ma-i grad je potrebno pridobiti investitorja, povečanje sredstev za javno upravo naj bo v skladu z ostalimi proračunskimi porabniki, glasilo Kamniški občan je treba finančno bolj podpreti. Svetniška skupina ZLSD je predlagala, naj se pospeši priprava pravilnika za aelitev sredstev humanitarnim organizacijam in naj se finančno podpre spletna stran Kamnik-into. Po poročilu o volilni kampanji za lokalne volitve 2002, s katerim je občinska uprava seznanila občinski svet, je ta sprejel sklep o delnem povračilu stroškov volilne kampanje organizatorjem oziroma kandidatom za volitve župana in list kandidatov za volitve članov občinskega sveta občine Kamnik. Tako na osnovi zakona o volilni kampanji pripada kandidatom za župana 20 SIT za vsak dobljeni glas, če je zanj glasovali več kot 10% volivcev, ki so glasovali, organizatorjem kampanje za volitve članov občinskega sveta pa po 50 SIT za vsak dobljeni glas. Kandidati za župana so upravičeni do: Tone Smolnikar (drugi krog) 201.920 SIT, LDS - predlagatelj Demitrija Perčiča (drugi krog) 70.320 SIT, NSi - predlagatelj Marjete Humar 37.320 SIT. Za volitve članov občinskega sveta pa se iz občinskega proračuna za leto 2003 izplačajo LDS -268.620 SIT, SDS - 119.880 SIT, NSi - 110.880 SIT, SMS- 71.460, DeSUS - 63.360 SIT, ZLSD 60.900 SIT, SLS 58.920 SIT in Obrtno podjetniški listi 42.120 SIT. Na koncu seje so svetniki postavili županu in občinski upravi nekaj vprašanj v zvezi s smotrno uporabo soli v zimski akciji (Janez Repanšek), začetkom dela nadzornega odbora (Marjeta Humar), dali pa so tudi nekaj pisnih . pobud, ki jih bomo objavili skupaj z odgovori pristojnih organov. FRANC SVETEIJ KAJ PRINAŠA DEVETLETNA OSNOVNA ŠOLA Devetletna osnovna šola je razdeljena na triletja. Vsako triletno obdobje ima svoje značilnosti in posebnosti in tvori zaključeno celoto po vsebini, organizaciji in vrsti pedagoških delavcev v posameznem obdobju. TRAJANJE -9 LET 1. vzgojno izobraževalno obdobje ali triletje 2. vzgojno izobraževalno obdobje ali triletje 3. vzgojno izobraževalno obdobje ali triletje 1.- 3. razred 4. - 6. razred 7. - 9- razred IZVAJANJE VZGOJNO IZOBRAŽEVALNEGA PROCESA učitelj razrednega pouka, vzgojitelj predšolskih otrok učitelj razrednega pouka, učitelj predmetnega pouka učitelj predmetnega pouka PRVO TRILETJE Učence bosta v I. razredu učili učiteljica in vzgojiteljica. Ista učiteljica bo učence spremljala v prvih treh letih iz razreda v razred. Znanje učencev se bo v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju ocenjevalo opisno. Ob koncu prvega triletja bodo učenci prostovoljno opravljali zunanje preverjanje znanja, za kar se bodo odločili učenci skupaj s svojimi starši. DRUGO TRILETJE V drugem triletju bodo imeli učenci največ do 26 ur obveznega programa. Iz opisnega ocenjevanja v prvih treh letih, učitelji v četrtem razredu postopno preidejo na številčno ocenjevanje in ob koncu četrtega razreda bodo učenci prvič dobili spričevalo s številčnimi ocenami. V devetletni osnovni šoli se uvaja zgodnejše učenje angleškega jezika, kar za nas ne predstavlja nobene novosti, saj že sedaj izvajamo pouk zgodnejšega poučevanja tujega jezika v 3. in 4. razredu osemletke. Novost v drugem triletju sta predmet naravoslovje in tehnika v 4. in 5 razredu in predmet naravoslovje v 6. in 7. razredu. Pri matematiki, slovenščini in tujem jeziku se v drugem triletju predvideva izvajanje fleksibilne diferenciacije, kar pomeni, da je pri eni četrtini ur, namenjenih tem predmetom možno organizirati po nivojsko, v homogenih skupinah, glede na sposobnosti, znanje in interes učencev. Ob koncu drugega triletja je načrtovano prostovoljno zunanje preverjanje znanja, za kar se bodo odločali učenci skupaj s svojimi starši. TRETJE TRILETJE Ob zgodnejšem vstopu otrok v osnovno šolo in prilagajanju celotnega dela mlajšim otrokom vnaša v osnovno šolo največ sprememb prav zadnje triletje. Predmetnik 7. razreda devetletne osnovne šole in predmetnik osemletne osnovne šole se pokrivata oz. razlikujeta v naslednjem (tabela desno). Po predmetniku so predvideni tudi dnevi dejavnosti (kulturni, naravoslovni, tehniški in športni dnevi). Učenec bo poleg obveznega programa izbral še izbirne predmete. IZBIRNI PREDMETI Izbirni predmeti so nov način prilagajanja osnovne šole individualnim razlikam in interesom učencev. V 7., 8. in 9. razredu učenci lahko izberejo tri izbirne predmete, ki so lahko iz leta v leto različni. Razporejeni so v dva sklopa: • družboslovno-humanistič-nega in • naravoslovno-tehničnega. Šola mora v prvem sklopu obvezno ponuditi predmete: tuj jezik (drugi), retoriko ter verstva in etiko, ni pa nujno, da jih učenci tudi izberejo. Učenci izberejo skupaj tri predmete, največ dva predmeta iz enega sklopa. Vsakemu od obeh sklopov pripada torej vsaj ena izbira predmeta. Izbirnim predmetom predmetnik namenja po eno uro na teden, razen tujemu jeziku, ki mu namenja dve uri. Izbirni predmeti po času trajanja so eno, dvo-ali triletni. Praviloma niso vezani na predmet, tako da se pri enem predmetu lahko skupaj znajdejo učenci različnih razredov zadnjega triletja. Glede na vsebino izbirne predmete lahko uvrstimo v naslednje skupine: • tiste, ki pomenijo nove predmete - npr. filozofija za otroke; • tiste, ki pomenijo povezovanje znanja iz različnih predmetov ali predmetnih področij -npr. okoljska vzgoja; • tiste, ki pomenijo nadgradnjo določenega predmeta ali dodatno poglabljanje1 npr. raziskovanje domačega kraja; Predmet Štur Št. ur v predmetniku v predmetniku 6. razreda 7. razreda osemletke devetletke slovenščina 4 4 matematika 4 4 glasbena vzgoja 1 1 geografija 2 2 zgodovina 2 2 angleščina 3 4 likovna vzgoja 2 1 državljanska vzgoja in etika (ED) - 1 biologija 2 - naravoslovje - 3 tehnika in tehnologija 2 1 športna vzgoja 3 2 gospodinjstvo 1 0,5 + 4 dnevi dejavnosti v okviru naravoslovnih in tehniških dni izbirni predmeti - 3 ali 4 Nadaljevanje z 2. strani Tudi podatki o opravljenih postopkih in storitvah kažejo, da so bili delavci na upravni enoti kar uspešni. V zahtevnih postopkih denacionalizacije so od 483 zahtevkov na področju denacionalizacije kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetijskih gospodarstev do konca leta 2002 uspešno (pravnomočno) rešili 430 zahtevkov, v 26 primerih pa postopek zaradi vložene pritožbe ali upravnega spora še ni končan. Le v 20 pretežno zahtevnejših primerih na prvi stopnji še ni bilo odločeno, oziroma ponovno odločeno. Denacionalizacij-ske postopke, ki so zelo zahtevni, saj so manj zahtevne zadeve že vse rešene, vodita dva za- Lani so v upravni enoti Kamnik obravnavali skupno 30.038 zadev, od tega so jih rešili 29.670, kar pomeni dobro desetino več kot leta 2001 Največ zadev (28.171) se je nanašalo na področje notranjih zadev, sledijo jim zadeve s področja okolja, prostora in energije (916), dela, družine in socialnih zadev (259), kmetijstva in gozdarstva (200) ter s področju gospodarstva (124 zadev). Ob koncu lanskega leta so na upravni enoti imeli v obravnavi Še 368 zadev, od tega je le 18 zadev, k' čakajo na rešitev več kot 1 mesec. Sicer pa so lani preko 96% zadev rešili v roku enega meseca od vložitve zahteve. poslena poleg svojega rednega dela in trije zunanji sodelavci. Na področju vračanja stanovanjskih hiš, stanovanj, poslovnih prostorov in stavbnih zemljišč pa je bilo od 215 zahtevkov (23 so jih odstopili drugim organom) pravnomočno rešenih 182, na drugi stopnji še ni odločeno v šestih primerih, konec leta pa so ostale nerešene le še štiri zadeve. Pri tem je treba povedati, da so v upravni enoti večino stanovanjskih zadev rešili že leta 1999, vendar jim je ministrstvo za kulturo pozneje začelo vračati zahtevke za vrnitev nepremičnin na območju spomeniško zaščitenega mesta Kamnika, ki jih je IIE glede na tedanja tolmačenja odstopila že leta 1994. Tudi pri vračanju podjetij in kapitala se postopki bližajo koncu, saj je od 20 zadev, ki so pripadle upravni enoti, pravnomočno rešenih 15 primerov, za dva primera je v teku pritožbeni postopek oz. upravni spor, tako, da konec leta 2002 na ravni upravne enote ni bilo odločeno (ali ponovno odločeno) le še v treh primerih. V vseh treh primerih bo morala UE zaradi pritožb ponovno odločati. Levji delež po številu obravnavanih zadev v lanskem letu gotovo nosi oddelek za upravne notranje zadeve, katerega delo je opisal njegov predstojnik Dušan Žumer. Ker upravna enota pokriva območje občine Kamnik in Komenda, svoje pravice in dolžnosti na upravni enoti uresničuje 30741 prebivalcev (Kamnik 26234, Komenda 4507). V lanskem letu so v okviru omenjenega oddelka obravnavali skupno 28.197 zadev, kar pomeni poprečno skoraj na vsakega prebivalca po eno zadevo. Iz podatkov izvemo, da se je v naši občini lani rodilo 299 otrok, da je umrlo 197 občanov in da se je poročilo 105 parov, razvezalo pa 35 parov. Da je razmah motorizacije zajel tudi kraje pod kamniškimi planinami, kaže podatek, da je bilo na območju UE lani registriranih 16554 motornih vozil. Lani je bilo na novo registriranih 4500 vozil, medtem ko je bilo leto poprej novih registracij 3742. Zaradi prodaje ali uničenja je bilo lani odjavljenih 3856 vozil. Nahajamo se v obdobju, ko se izteka desetletna veljavnost večine slovenskih vozniških dovoljenj. Glede na relativno dolgo obdobje se lahko zgodi, da spregle-date veljavnost svojega osebnega dokumenta. Vizo-gib eventuelnim nevšečnostim (visoke denarne kazni) na upravni enoti opozarjajo, da vozniško dovoljenje pravočasno podaljšate oziroma zamenjate. Na upravni enoti so lani izdali 590 dovoljenj za začasno prebivanje tujcev, največ zaradi zaposlitve ter opravljanja sezonskega dela. Ker nekaterim dosedanje ime ni bilo več všeč ali so po sredi drugi razlogi (poroka itd.), je bilo izdanih 40 odločb o spremembi osebnega imena. V evidenco državljanov RS je bilo vpisanih 29 oseb, prejeli pa so 22 vlog za sprejem v slovensko državljanstvo. V lanskem letu je bila opravljena tudi zamenjava orožnih listin. Tako je bilo izdanih 258 orožnih listin, v katerih je vpisanih 629 kosov orožja. V ta namen je upravna enota zelo dobro sodelovala tudi z vsemi lovskimi družinami na našem območju. Na območju upravne enote deluje 217 društev (od tega 84 športnih, 28 kulturnih, 27 gasilskih itd.), lani so na novo regi- strirali 13 društev. V organizaciji društev in drugih je bilo lani organiziranih 139 javnih prireditev. Z novim letom nekaj novosti prinašata tudi zakon o graditvi objektov in zakon o urejanju prostora. Te novosti v glavnem zadevajo občine, upravnim enotam pa nalaga predvsem nove naloge na področju razlastitev v javnem interesu. Zakon ne zahteva več priglasitve del za razne pomožne objekte, pač pa jih bo odslej možno postavljati na podlagi lokacijske informacije, pridobljene na občinski upravi. Dokler ne bo sprejet pravilnik o razvrščanju objektov na enostavne in zahtevnejše, se uporablja občinski odlok o gradnji pomožnih objektov. Iz vsega povedanega lahko sklepamo, da je bilo v zadnjem času marsikaj storjenega za izboljšanje dela javne uprave v tem smislu, da bi občani hitreje in ceneje prišli do potrebnih upravnih storitev. Razumljivo je, da se bodo na začetku pojavljale še določene zagate, saj med posameznimi državnimi organi, kot pravijo, še vedno ni potrebne povezave, predvsem v tehničnem smislu. Zato bo verjetno v primeru, če občan želi čimprej opraviti neko zadevo, najbolje, da potrebno potrdilo prinese kar s seboj in da ne čaka, da bo uslužbenka nekega urada šla v drug državni organ po ustrezno potrdilo (denimo iz davčne uprave v oddelek za notranje zadeve po potrdilo o skupnem gospodinjstvu in podobno). Namen je vsekakor dober, vendar bi bilo treba poskrbeti, da bi se tudi v praksi čimprej uresničil. FRANC SVETELJ Družboslovno-humanistični sklop Naravoslovno-tehnični sklop Triletni program Francoščina, Nemščina Hrvaščina, Italijanščina, Latinščina, Španščina Lahko tudi triletni program Filozofija za otroke, verstva in etika Klaviatura in računalnik, logika Enoletni program vezan na razred Likovno snovanje, geografija državljanska kultura, retorika Matematična delavnica, čebelarstvo, kemija v okolju, poskusi v kemiji, robotika v tehniki, elektronika z robotiko, elektrotehnika, genetika, kemija v življenju, projekti iz fizike in tehnike Enoletni program Etnologija, glasba, klekljanje, plesne dejavnosti, slovenščina, turistična vzgoja, umetnostna zgodovina, vzgoja za medije Astronomija, biologija, informacijsko opismenjevanje, kmetijstvo, obdelava gradiv, okoljska vzgoja, prehrana, projekti iz fizike in ekologije, računalništvo, risanje v geometriji in tehniki, šah, šport • tiste, ki v večji meri zasledujejo učenčeve poklicne in izobraževalne interese - npr. elektronika in robotika. Zakon določa, da mora vsaka osnovna šola ponuditi najmanj šest izbirnih predmetov (iz vsakega sklopa najmanj tri). Izbirni predmeti po času trajanja in sklopih so (tabela zgoraj); Zgoraj naštet izbirni predmet npr. šport je razdeljen na tri enoletne programe: • izbrani šport, • šport za zdravje in • šport za sprostitev. Učenec, ki si bo npr. v 7. razredu izbral šport za sprostitev, si tega predmeta ne bo mogel več izbrati v naslednjih dveh letih, lahko pa si bo izbral šport za zdravje ali izbrani šport. To velja tudi za ostale izbirne predmete. V izbirnem postopku učenec rangira predmete glede na za- želenost izbora. Šola nato ponudi predmete, za katere se je opredelilo največ učencev in oblikuje skupine za izvajanje pouka. Vsi predmeti v tretjem triletju devetletne osnovne šole se ocenjujejo s številčnimi ocenami. Če ima učenec ob koncu 7. ali 8. razreda eno ali dve nezadostni oceni, opravlja popravne izpite. Popravni izpit lahko opravlja največ dvakrat do konca šolskega leta. Če učenec popravnih izpitov ne opravi uspešno, ponavlja razred. Prav tako ponavlja razred, če ima tri ali več nezadostnih ocen. V 8. in 9. razredu se pri slovenščini, angleščini in matematiki organizira ni-vojski pouk. Končni preizkus znanja na nacionalni ravni bo obvezen in bo vplival na zaključne ocene v 9. razredu. Več o diferenciaciji, nivoj-skem pouku in zunanjem preverjanju znanja naslednjič. Koristni napotki za ločeno zbiranje odpadkov na ekoloških otokih in za kompostiranje DOBRODOŠLI ZGIBANKI PUBLICUSA Z namenom ekološkega ozaveščanja občanov glede ravnanja z odpadki je podjetje Publicus, koncesionar opravljanja gospodarske javne službe ravnanja z odpadki v kamniški in komend-ski občini, pripravit novi zgibanki, ki sta priloženi tej števillki Kamniškega občana. Ker je resnično že skrajni čas, da dosledno pričnemo z ločenim zbiranjem in s tem z gospodarnim ravnanjem uporabnih odpadkov, bo vsekakor zelo dobrodošla zgibanka z naslovom Ločeno zbiranje na ekoloških otokih. Danes imamo v naši občini 11 posebnih zbirnih mest, imenovanih ekološki otoki, s tremi zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov. Odpadno embalažo iz umetnih mas, ki predstavlja vse večji delež med odpadki, odlagamo v rumen ali siv zabojnik z rumenim pokrovom, steklo v zelen ali siv zabojnik z zelenim pokrovom ter papir v moder ali siv zabojnik z modrim pokrovom. Kot je povedal Igor Blatnik, vodja komerciale pri Publicusu, so v naši občini uredili 11 ekoloških otokov v skladu z novimi standardi. Da se bomo z ločenim zbiranjem odpadkov res aktivno vključili v varovanje okolja, je prav, da vemo, kje so ti ekološki otoki locirani: ob parkirnem prostoru za Malograjskim dvorom, Zupančičeva ulica pri trgovini Vele, na Zikovi ulici, na Livarski ulici, ulica Matije Blejca - pri pošti Bakovnik, Klavčičeva ulica - na velikem parkirnem prostoru ob vrtcu, Groharjeva - za kitajsko restavracijo, Ljubljanska ulica - pri OŠ Marije Vere, pri Športnem parku Virtus Duplica - pri gostilni Goručan, v Šmarci pri domu krajevne skupnosti in na Vrhpolju ob rokometnem igrišču. Po vsej kamniški občini pa je še trideset zbirnih mest, urejenih po starih standardih, kjer so zabojniki za papir in zabojniki za steklo. Ti so nam večinoma poznani, saj nas že osem let opozarjajo na delno ločevanje odpadkov. Na obstoječih ali novih lokacijah bo Publicus v letošnjem letu zgradil in opremil vse predvidene ekološke otoke, ko bodo izdana ustrezna lokacijska dovoljenja. V končni fazi naj bi bilo v naši občini 50 ekoloških otokov. Na biološke odpadke, ki predstavljajo kar tretjino vseh odpadkov, je opozarjala zgibanka, priložena prejšnji številki Kamniškega občana. V strnjenih (blokovskih) naseljih te odpadke odlagamo v rjav zabojnik ali siv zabojnik z rjavim pokrovom, medtem ko jih prebivalci hiš lahko učinkovito kompostirajo v lastnem vrtu. V ta namen je tokrat priložena zgibanka z naslovom Kompostiranje, ki nam pomaga do učinkovitega kompostiranja v lastnem vrtu kot okolju prijazni predelavi organskih odpadkov. Glede na to, da se bliža čas zbiranja kosovnih odpadkov, ki se odvažajo v spomladanski in jesenski akciji, bo podjetje Publicus posredovalo zgibanko o ločenem zbiranju kosovnih odpadkov v Kamniškem občanu prihodnji mesec. SAŠA MEJAČ Kamniški OBČAN KULTURA 27. februarja 2003 5 Na obisku v Domu kulture Kamnik V LETU DNI USPEŠNO Z NAMI Pred slabim letom dni je Kamničane razveselila in obenem šokirala novica o ponovnem odprtju kamniškega kulturnega doma oziroma po domače kino doma. Domiselno izoblikovan slogan 'Ponovno z vami' nas je spomnil na mnogotere dogodke in nepozabne trenutke. Različne gledališke in filmske predstave, novoletna rajanja, obisk dedka Mraza... Kakor je poniknil, pa vendarle nikoli potonil v pozabo, je po neskončnih debatah, načrtih in različnih mnenjih tudi na lepem vstal in na široko odprl vrata. S čudovito mlado ekipo, polno načrtov, zamisli in idej. V prenovljeni hiši, ki vedno bolj, zasluženo, ponovno postaja središče kulturnega dogajanja v Kamniku, sem spregovorila z Goranom Završnikom, programskim vodjem, ter Rokom Koscem, poslovnim vodjem Doma kulture Kamnik. Upravljalec Doma kulture Kamnik je Kulturno društvo Priden možic. Kdo se skriva za tem imenom? Ko smo ustanovili naše kamniško kulturno društvo, smo imeli veliko sekcij, od likovne do dramske, danes pa se ukvarjamo predvsem s cestnim teatrom, imamo redno letno produkcijo na Lentu, sodelujemo na mednarodnem festivalu Ana Desetnica. Zagotovo smo trenutno poleg skupine Ane Monro največja in najobširnejša skupina, ki se ukvarja s pouličnim teatrom, kar pa je trenutno tudi trend v Sloveniji. Naša skupina je znana tudi po improvizacijah, sodelujemo v Im-pro ligi, klubu... V skupini Priden možic je 10 do 15 zares delujočih članov, tukaj v Domu kulture pa sva zaposlena Goran in Rok, čeprav se zanašava tudi na ostale člane Priden možica, ki so najini zunanji sodelavci pri pripravi predstav, tako z vsebinske kot tehnične plati. V celotni ekipi je približno 20 ljudi. Ljudje nas poznajo predvsem po sodelovanju na srednjeveških igrah 'Venerina pot' in pouličnih akcijah, na primer meni najljubša je bila 'Izgradnja javnega WC-ja na Glavnem trgu', ko je bil tam še 'Napajalnik'. Kdaj seje utrnila ideja ali želja po upravljanju Doma kulture Kamnik? Ideja sama je stara vsaj tri leta več kot Priden možic. Na ta dom kulture imam zelo lepe spomine. Tudi, ko je že propadel, smo organizirali nekaj koncertov, društvo pa je dobilo tv prostor na razpolago, ko smo morali vaditi kakšen projekt, tako, da nam je ta hiša poznana in pri srcu. Kaj naj rečem, o'tem smo sanjarili dolgo časa, okoliščine pa so pripomogle, da smo sedaj res tukaj... Vmes smo se izobraževali v gledališki šoli GILŠ-Kodum, vsak od nas je tudi strokovnjak na svojem področju, nekdo obvlada tehniko, drug glasbo, tretji pripravo programa... S kakšnimi težavami ste se srečevali pred skorajda letom dni in sedaj, v prvi veliki sezoni? Lani februarja, ko nas je občina Kamnik povabila k projektu, smo se seveda polni energije in idej takoj odzvali in lotili naše dolgoletne želje. Na začetku so bili bolj tehnični problemi, kako bi bilo potrebno urediti kakšno zadevo, saj smo se zavedali, da dvorana ni primerna za velika gledališka gostovanja, to urejamo sedaj. Dvorana je lepa, vendar se nekdo, ki pozna gledališke dvorane, zaveda tudi nekaterih pomanjkljivosti. Nekaj opreme je kupila občina, nekaj opreme je od društva.... Kaj bi rekla na očitke, da je Dom kulture lepa lupina s prazno notranjostjo, saj naj bi bila garderoba neprimerna, na odru prepih,...? Sam delam najmanj dva projekta letno v Cankarjevem domu in vem, kakšni bi morali biti pogoji. Tukaj ni vse idealno, vendar se trudimo in to saniramo. Vem, da akustika in najboljša, pa vendarle ni najslabša. Nimamo veliko finančnih sredstev, zato moramo tudi improvizirati, vendar menim, da imamo stvari dovolj urejene. Rok: Meni se zdi veliko bolj pomembno, da je urejen oder, da imamo namesto petih na razpolago dvajset reflektorjev, saj v končni fazi niso najbolj pomembni igralci in pevci, temveč v prvi vrsti obiskovalci. Goran: Gostili smo že kar nekaj profesionalnih igralcev, ki so bili z odrom zadovoljni. Zagotovo obstajajo problemi, vendar jih tudi rešujemo, očitki bodo pa zagotovo vedno. Naš oder je ogromen, eden večjih v Sloveniji in lahko gosti 'Boga in pol'! In tudi bo! Menim, da bi težko našli koga, ki trenutno z vašim delom ne bi bil zadovoljen, pa vendarle niso vsi verjeli, da boste po uspešnih treh mesecih ponovno zajadrali v novo sezono kot upravitelji Doma kulture, saj ste šokirali na srednjeveških dnevih s provokativno igro. Predstava Slavomir na srednjeveških igrah ni bila pravo-kacija, temveč igra na nepravem mestu ob nepravem času. Kamniška izvedba Slavo-mirja je bila zaradi določenih dejavnikov po resnici povedano slaba. Veš, mi se v Kam- Z leve: Rok Kosec in Goran Završnik z zavzetostjo in navdušenostjo vodita Dom kulture Kamnik. niku nikoli nismo spraševali, ali naj določen projekt naredimo zato, da bomo zanj kaj dobili. Projekt 'Oživitev Doma kulture v Kamniku' smo prijavili na občini, uspeli in dobre tri mesece zelo dobro delali. Konec junija so bile naše glave že na festivalih, zaradi katerih je Priden možic to kar je. Nikomur se nismo želeli niti se nismo prilizovali. Saj, komu pa se naj? Pozneje smo bili na ponovnem razpisu uspešni zato, ker smo že nekaj dokazali ter pri programu predstavili dejanske številke, ki so se pač razvile iz tega tromesečnega dela. Kaj pa je pravzaprav poslanstvo Doma kulture Kamnik? Ta dom ni samo lupina, ki jo moramo napolniti, kot je rekel znani Kamničan. Se ne strinjam. Naš dom ima poslanstvo. To ni samo zgradba, je hiša, ki mora živeti! Imamo mladinski abonma, saj je kamniška mladinska kultura 'na podnu'! Kamniška mladina ni nič manj ali bolj sposobna kot kjerkoli drugje v Sloveniji, ampak v Kamniku ni možnosti, da bi se pokazalo, kaj se lahko dela. Ravno mladinski abonma sedaj to zagotavlja našim mladim. Poskušamo jim predstaviti najbolj kvalitetne predstave, ki jih dela moja generacija, da bi mladi lahko videli, kaj vse se lahko naredi in bi iz tega videnja in uživanja v igri mogoče nastal kakšen nov, kamniški projekt. Krasno je, da občina podpira ljubiteljsko kulturo in da imamo gledališča v kar nekaj vaseh naše občine, vendar rabimo tudi še kaj drugega, mladinsko alternativno gledališče. Gledališče v Mengšu je znano predvsem po 'lahkih komedijah'. Priden možic je znan, kot sta že omenila, po improvizaciji. Ali sta že razmišljala, da bi bil naš Dom kulture znan predvsem in v prvi vrsti po določeni zvrsti ali gledališča ali kaj drugega? Rok: V prvi vrsti je potrebno našo hišo približati predvsem Kamničanom, šele potem lahko razmišljamo o kakršnikoli drugi prepoznavnosti. Seveda je tudi pomembno, da imajo vsa naša ljubiteljska društva možnost predstaviti svoje delo. Goran: Eno od poslanstev je zagotovo približati kulturo mladim, da bi šli v korak z Ljubljano. Sedaj še bežijo, vendar meniva, da je ta dom odličen produkcijski center, ki lahko daje določenim umetnikom na državnem nivoju za določeno kompenzacijo prostor, tu bi izvedli pre-miero... Imamo tudi lastno delavnico za scene, informacijski portal na internetu, skratka, ustvarjalcu lahko nudimo marsikaj. Kot zanimivost lahko povem, da so v naši dvorani prvi videospot posneli Be-popovci. Rok: Pomembno je, da najdemo tudi primerne ljudi, ki so pripravljeni igrati, nastopati, da jih ne bomo iskali samo v Ljubljani, ali kje drugje. Goran: Potrebno je vzgojiti publiko, zato imamo tudi otroški abonma, ki zagotovo ne prinaša velikega dobička, ven- dar, če ne bomo vztrajali na tem, bomo imeli kmalu samo upokojensko publiko. Prostor imamo enkraten, vendar ga domači ustvarjalci ne izkoristijo dovolj. Če so, naj se pokažejo, če jih ni, jih želimo vzgojiti, vzpodbuditi, pripraviti na odrske deske. Prej smo se že nekaj pogovarjali o kamniškem opravljanju. Sam se s tem ne obremenjujem, nekaj že slišim in se strašno zabavam. Kakšno odgovornost čutita na vajinih ramenih? Goran: Je ogromna odgovornost, pogovarjaš se z znanimi ljudmi, o velikih denarjih, včasih si soočen z najbolj banalnimi problemi, npr. kje bo prespalo tehnično osebje kakšne zahtevne predstave, vendar jih moraš kljub temu reševati. Vsa koordinacija mora biti ves čas brezhibna. Odgovornost ne čutiva v tolikšni meri v teh negativnih govoricah, saj imava ravno tako število zagovornikov, vendar že v sami naravi službe. Ne vem zakaj, ampak zdi se mi zanimivo, kaj vse se je zgodilo v Kamniku v tem letu. Uspešno delujejo Terme Snovik, na primer. Kolikor več ljudi je tam, toliko več gostov lahko dobimo tudi mi. Pomembno se mi zdi povezovanje. Tudi z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti Kamnik kot Kulturnim centrom Kamnik. Goranova in Rokova vizija, obenem pa tudi celotnega Priden možica, se uresničuje. Domu kulture sta vdahnila življenja, dokazujeta, da se lahko kultura dogaja skoraj vsakodnevno tudi v Kamniku. Za kogarkoli in vsakogar. Na zanimiv in svojestven način jo predstavljata v Kulturatorju, mesečnem časopisu za vsakdanjo rabo, na svetovnem spletu, plakatih in še kje. Vsekakor dovolj veliko razlogov za obisk kamniškega kulturnega hrama. Kadarkoli. BOJANA KLEMENC Ob izidu pete knjige pesnika in kronista Vida Ambrožiča (1890-1961 Glas vpijočega v puščavi Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Kamnik in Gordan Ambro-žič iz Kamnika sta 14. februarja v Galeriji Veronika pripravila predstavitev pete knjige Vida Ambrožiča z naslovom Glas vpijočega v puščavi. S pesmijo in glasbo so nastopili Janez Majcenovič, Rok Lap in Božo Matičič. O avtorju in pesniku so govorili Tone Ftičar, ki je recitiral njegove pesmi, avtorjev posvojenec Gordan Ambrožič in dr. Marija Stano-nik, ki je za priložnostno vabilo pripravila kratek odlomek iz recenzije: »Slovenski kulturni javnosti pesnik in kronist Vid Ambrožič ne bi smel biti več neznano ime, kljub temu, da še zmeraj ni uvrščen v noben leksikon slovenske književnosti, o čemer je sam sodil, da bo težko dosegel. ČE BI BIL PEL... Če bi bil pel, kot so drugi hoteli, vem, da bi me za veleuma imeli; kerpa sem prepevalpo svoji glavi, ni bilo všeč režimu in postavi Ker pa imam to grešno navado, da vedno sem v opoziciji z vlado, sem že za živih dni pozabljen, zaman le papirje bilporabljen... S svojo razgledanostjo je daleč presegal svoje okolje in mu z neprestanim ubesedova- S predstavitve pete knjige Vida Ambrožiča z naslovom Glas vpijočega v puščavi v Galeriji Veronika (z leve):pater Er-nest, dr. Marija Stanonik, Štefka in Gordan Amrozič. njem svojih refleksij o njem zapustil v dediščino neprecenljiv vir za proučevanje življenjskega stila v prvih šestih desetletjih dvajsetega stoletja. Na razpolago so že štiri knjige, iz katerih lahko razberemo bogato besedno ustvarjalnost Vida Ambrožiča, ki se je z njo odško-doval za talente, ki so mu bili' položeni v zibelko. Življenjske razmere mu niso dopuščale, da bi svojo nadarjenost dopolnil z ustrezno izobrazbo, lahko bi postal botanik ali klasični filolog ali slavist. Prva je zagledala luč sveta pesniška zbirka Vino mladosti se je po-vrelo. Izšla je v Ljubljani 1990 ob spominu na 100-letnico avtorjevega rojstva. Druge so bile na vrsti njegove Pravljice za odrasle, ki so izšle najprej za kulturni praznik 8. februarja 1991 in nato v bolj slavnostni opremi še za dan slovenske samostojnosti, 26. junija. Leta 1998je izšla tretja knjiga Žandar med cvetjem in knjigami in vsebuje njegove, včasih rahlo literarizirane, večinoma pa zelo neposredne spominske pripovedi na lastno življenjsko pot in ljudi, ki so tako ali drugače zaznamovali njegovo življenje. Četrto knjigo Rože med trnjem je zaradi obsežnosti in načina razvrstitve gradiva težko imenovati pesniško zbirko, prej zbornik in prevzema naslov 37. zvezka. Pesmi si v omenjeni knjigi, ki je izšla leta 2001 sledijo kronološko iz obdobja 1909 do 1945. Podobno je speto knjigo Glas vpijočega v puščavi. Vsebuje pesmi, ki so nastajale od konca druge svetovne vojne leta 1945 do leta 1959, ko je dve leti pred smrtjo avtor nehal zapisovati svoje pesniške utrinke. Ohranjeni so v štirinajstih zvezkih. Vseh zvezkov je bilo štiriinštirideset. Veličina Vida Ambrožiča je v tem, da se je popolnoma neodvisno od katerekoli vladajoče strukture vsestransko odzival na konkreten prostor in čas, ker ravno to daje njegovim pesmim dokumentarno zanesljivost in zgodovinsko vrednost. Zlepa ni zgodovinskega vira, ki bi tako neposredno in prepričljivo podajal težke razmere slovenskega naroda v času po drugi svetovni vojni Peta knjiga zaokroženo vsebuje gradivo ravno iz tega obdobja in ker so tudi v njej pesmi razvrščene kronološko, je mogoče slediti tragiki tega časa z vso pieteto in doživljajsko zvestobo.« Na prireditvi je dr. Marija Stanonik o avtorju med drugim še povedala, da bi domačo hišo Vida Ambrožiča v Mirni na Dolenjskem morali obnoviti in vsa dolenjska če ne vseslovenska slovstvena kultura bi ga morala bolj spoštovati. Ker je pisal tudi v starejših letih, je ugotavljal, da za zadnje obdobje v življenju nimamo nobenih priprav, prej pa se šolamo tudi lo let. Bil je izobra- O ViduAmbrožiču in njegovem zgodovinsko pomembnem deluje veliko lepega povedal tudi njegov posvojenec Gordan. V znak hvaležnosti očetu je izdal že peto njegovo knjigo. Predstavitev je spremljal program, ki so ga pripravili Tone Ftičar, Janez Majcenovič, Rok Lap in Božo Matičič. žen, razmišljujoč, kot samouk je znal latinsko brati. Njegov posvojenec Gordan Ambrožič, ki je izdal vseh pet knjig, je na prireditvi dokumentarno predstavil avtorja kot kronista. Zvedeli smo, da je shranil vsak najmanjši listek, pomemben za zgodovino. Med njimi smo videli stare razglase, letake ob zasedbi Nemcev, stenčase, proglase, kako se je treba obnašati do Nemcev, proglas škofa Rozmana, o 6. januarski diktaturi, vabilo Slovencem za nemško vojsko, navodila sovražnika, kako se je treba boriti proti partizanom, vpis za nemški jezikovni tečaj, stenčas - požgana tovarna Stol. Vid Ambrožič je s pes-njenjem in zbiranjem pomembnih dokumentov iz obdobja druge svetovne vojne veliko tvegal. Na vprašanje obiskovalke na predstavitvi, če bi zanimivo gradivo oddal v muzej, je Gordan Ambrožič odločno povedal, da bo vso očetovo literarno in dokumentarno zapuščino predal Mirenskemu gradu, ko bo obnovljen, če bo takrat vsebina gradiva še zanimiva. Gradiva je veliko, tudi rokopisi Cankarja, Gregorčiča, Finžgarja, Župančiča, Jenka, testament, stari molitveniki, zelo stare podobice in še in še. Gordan še meni, da mora tudi posestvo v last dobiti le eden, ne sme se deliti, tako je tudi s tem gradivom, da se z drobljenjem ne bi zgubil pomen in vrednost avtorjevega skrbnega in zavzetega dela za slovenski narod. VERA MEJAČ Iz torbe Krištofovega Pepeta II. Butelj za večerjo ali: naj živi kulturni praznik...! C'eprav smo vsi, še posebno pa amaterski kulturniki, tako želeli, da bi naš kulturni hram ali kakor smo ga ponosno poimenovali Dom kulture čimprej odprl svoja vrata, sedaj kaže, da še nismo prav dobro razčistili, komu je ta hram pravzaprav namenjen. Drugače se verjetno ne bi zgodilo to, daje morala ob letošnjem kulturnem j>razniku poltretja stot-nija pevcev spet, kot že nekaj let nazaj romati pod gimnazijski mostovž. Verjetno ne zaradi boljše akustike. Če so res po sredi soldi, nas je lahko malo sram. Ali smo se zato borili bi dejal Frtavčkov Gustelj. Ali pa je morda Transvestitska svatba, ki se je takrat dogajala v hramu, bolj primerna za počastitev našega velikega pesnika, da o Butlju za večerjo ne govorimo ... Zato pa se je ob našem kulturnem prazniku spet zelo izkazal naš nekdanji popularni občinski mož in predsednik nekega govedorejskega društva (imena ne smem zapisati, da ne bo spet užaljen, ker ne pozna šale, lahko skliče upravni odbor, pa smo tam...) V ranem jutru nam je kar preko nacionalnega radia odreciliral svojo žalostno pesem o zastavi. Bravo, še so pesniki med nami... 5prašujem se, ali bomo lahko tudi naše občinarje poimenovali taslamnatez Velike planine, če ne bodo prisluhnili enkratnemu in vse pohvale vrednemu predlogu za oživitev Preskarjevega stanu na planini, ki sedaj navzlic vsem silnim spomeniškovarstvenim programom žalostno propada. Pa menda se nekateri, ki bi naj odvezali žakelj z nekaj cekini, ne bojijo, da bi bilo potem v Pre-skarjevi bajti več življenja kot pri Budnarju v Palovčah. Tega pa se ni bati, saj naj bi bil Pre-skar le nekakšen Budjarjev lozd (glej Slovar slovenskega knjižnega jezika/...) Menda je direktor naše občinske uprave na zadnji občinski seji od svetnikov dobil domačo nalogo, da organizira seminar za občinske šefe na temo Spoznavanje nazivov delovnih teles občinskega sveta. Da se v bodoče ne bi več zgodilo, da smo iz ust enega od občinskih šefov nekaj slišali o odboru za turizem in inkubatorje. Se dobro, da seje vsaj kdo spomnil na inkubatorje (glejSSKj), čeprav ne vemo kakšne, morda so celo v kakšni povezavi s kamniško razvojno koalicijo, o kateri je bilo pred leti veliko govora, potem pa vse tiho je bilo... TT'amniški turistični direktor J\.je zadnjič na nacionalnem radiu veliko govoril o turističnem razvoju dolin pod kamniškimi planinami in je na vprašanje novinarke, kaj misli razvijati v dolini Kamniške Bistrice najprej dejal: »Zde/ ste me najdli,« nato pa je kar iz rokava stresel, da kani na tem območju razviti adrenalinski park, saj imamo bojda v Kamniku na pretek tovrstnih klubov. Seveda jih imamo, saj so večinoma vsi polni adrenalina, ko razmišljajo, kako preživeti s prazno vrečo. Kar se pa tiče parka v Bistrici pa tudi ne bo nobenih težav, saj adrenalin začne testi v kosti voznikom jeklenih konjičkov že pri vožnji po ja-masti cesti za barutano... F'odmoru med zadnjo sejo občinskega sveta so občinski možje dodobra napolnili novo okrepčevalnico Orient na tržnici, kije zamenjala nekdanjega Rožleta, da so preizkusili, kako se v praksi gospodari z občinskimi objekti. Najbolj v slast sta jim šla pleskavica in burek, za tavče gravče in sud-žuk pa ni nihče povprašal, saj jim občinska uprava še ni dala obrazložitve, kaj pravzaprav to je, ali se to pije ali je. Upati je, da bo do naslednje seje tudi to jasno. Potem se šef Orienta vsaj tiste srede, ko bodo zasedali ob-činarji, ne bo smel bali, da bi imel premalo prometa. Pa naj gredo občinske dnevnice spet nazaj, od koder so prišle, prek najemnine spet v občinski proračun. Kako so že rekli nekoč: denar mora krožiti... Pa brez zamere, bratje in sestre! Krištofov Pepe II. Pogled LDS-a na občinski proračun V mesecu marcu bo minilo 100 dni od izvolitve župana občine Kamnik in 100 dni je tisti čas, ko politika pusti občinsko upravo, da pripravi svojo vizijo delovanja in razvoja občine ter se pripravlja na sklepanje morebitnih koalicijskih povezav. Župan je v sredo, 19. februarja 2003, predložil svoj pogled na delovanje in razvoj občine Kamnik v obliki proračuna za leto 2003. Ker je proračun šele v fazi osnutka, se ne bom spuščal v pohvalo ali kritiko, ampak bom predstavil nekaj predlogov občinskega odbora Liberalne demokracije Slovenije Kamnik. Proračun in vsi akti, ki ga spremljajo, so temeljni dokument, na podlagi katerih občina funkcionira in od proračuna je odvisno, kako se bo razvijala. Menimo, da je glavna stvar vsakega proračuna načrtovanje, ki pripomore k večji uspešnosti. Seveda je potrebno vedeti, kaj so cilji občine in posameznih krajevnih skupnosti ter kaj od nas pričakujejo občanke in občani. Zato je LDS predlagala, da se za vsa »področja« do konca leta 2003 pripravi strategija, ki mora skupaj tvoriti »Lokalni razvojni program občine Kamnik 2004 - 2012«, z vsemi potrebnimi deli, kot so razvoj gospodarstva, okolja in prostora, kmetijstva, turizma, družbene dejavnosti, dejavnosti mladih, športne dejavnosti, kulturne dejavnosti, izobraževanj, zdravstva, socialne varnosti, varstva okolja itd. Z Lokalnim razvojnim programom želi LDS doseči sinergijo proračuna in spremljajočih občinskih aktov, ker smo prepričani, da so vsi programi, ki jih izvaja občina, medsebojno odvisni. Na podlagi celotne strategije razvoja in samega delovanja občine se lahko začne pripravljati dvoletni proračuna in resnično spremljati razvoj. Naj naštejem samo nekaj predlogov svetniške skupine LDS: • V proračunse uvrstijo predvideni prihodki iz javnih razpisov države in skladov EU, kjer občina predvideva, da se bo na razpise prijavila in uspela. Ker se zavedamo, da se potrebuje za kvalitetno pripravo programov znanje, predlagamo, da se za dobo dveh let najame podjetje, ki bo za občino pripravljajo projekte za kandidiranje na državnih in evropskih razpisih, hkrati pa bo izobraževalo dva delavca uprave za to delo, da bomo pripravljeni na zahteve za pridobitev sredstev Evropske unije v bodoče. • Ustanovitev Ekonomskega sveta za pripravo vizije razvoja gospodarstva v občini, ki ga sestavljajo priznani kamniški strokovnjaki in podjetniki z vseh področij. • S pomočjo strokovnih služb na terenu ugotoviti dejansko stanje in potrebe kamniškega kmetijstva ter na podlagi ugotovitev ukrepati (npr. ekološko pridelavo, integrirana pridelava zelenjave, sadja, prodaja izdelkov, iskanje tradicionalne kamniške znamke itd.) in pomagati. Občina si mora prizadevati, da je čim več kmetij vključenih v različne programe, to pomeni dodatno izobraževanje, stik z novimi znanji, večja izobraženost, kar posledično pomeni tudi lažje prilagajanje novim razmeram. • Trženje turistične ponudbe na enem mestu. Obstoječemu Turistično-informacijskemu centru lahko dodamo še virtualnega na spletu, kjer si bo mogoče ogledati ponudbo posameznih turističnih točk, postavljati vprašanja, dajati predloge, poiskati in rezervirati prenočišča, gostišča itd. • Preureditev prostorov POŠ Motnik za vrtec, ki se mora zaključiti v letu 2004. • V letu 2003 opraviti študijo (analizo) parkirišč v občini (št. parkirnih mest, lokacija, lastništvo ...) ter na podlagi ugotovitev predlagati možne rešitve za izgradnjo, obnovo, povečavo parkirišč ... • V letu 2003 ustanovitvi »Stanovanjski sklad občine Kamnik« kot samostojno pravno osebo, ki bo celovito spremljal potrebe in upravljal s socialnimi in neprofitnimi stanovanji v lasti občine. • Ustanovitev Mladinskega centra kot javnega zavoda in priprava pravilnika za izvedbo javnega razpisa za sofinanciranje redne dejavnosti in mladinskih programov. • Ustanovitev odbora za mladino in šport. • Štipendijski sklad občine Kamnik, ki mora zaživeti v letu 2004. Štipendije se v sodelovanju s podjetji dodelijo za tista področja, ki se prepoznavajo kot področja z možnostjo razvoja občine ter sofinanciranje diplomskih nalog, magisterija ali doktorata na teme, določene v razvojnih aktih. • Informiranje je pomembna povezava med občino in občankami/občani, zato predlagamo, da se poveča sofinanciranje Kamniškega občana in da se začne s sofinanciranjem informacijskih spletnih strani. • V letu 2003 ureditev signalizacije na Ljubljanski cesti (Duplica H.I.P.) z namenom umiritve prometa. V letu 2002 sta bila samo na tem križišču v prometni nesreči udeležena dva otroka. • Novoletna krasitev naj se izvede po celotni občini Kamnik, ne samo v mestu Kamnik. Podoba občine ni samo urejenost mesta, ampak urejenost občine v celoti. To je le nekaj predlogov Liberalne demokracije v Kamniku, za katere verjamemo, da je njihova uresničitev pomembna za razvoj občine. Menimo, da vodenje občine ni samo protokolarna zadeva, temveč dolgoročno načrtovanje in povezovanje vseh, ki k razvoju lahko prispevajo po svojih močeh. Zavedamo se, da je življenje odvisno od majhnih koščkov, ki tvorijo mozaik. Vsak segment v občini je en košček in potrebno jih je pazljivo sestaviti, da delujejo optimalno. Ker pa vemo, da ne vemo vsega, nam svoje predloge posredujte na elektronski naslov brancgolu-bovic@hotmail.com ali jih pošljite na LDS, p.p. 14, 1240 Kamnik. BRANE GOLUBOVIČ Vodja svetniške skupine LDS Dupliški zrak in Piroliza Odmev na odmev Zares sem bil vesel obsežnega prispevka Službe za odnose z javnostmi Inšpektorata RS za okolje in prostor. Reakcija namreč napoveduje, da službe redno prebirajo lokalne časopise in sledijo lokalnim radijskim in TV postajam, kar bo nedvomno prispevalo k boljšemu delu Inšpektorata. Državljanom tako ne bo treba dnevno opozarjati na domnevne kršitve, kar je, kot razberem iz obvestila Službe, nekako moteče za Inšpektorat. Kljub temu pa se moram obregniti ob nekatere zapisane besede, ki bralce lahko zavedejo v napačno sklepanje. Razumem skrb Službe za lepo podobo inšpektorata, vendar je treba resnici na ljubo povedati, da minister z delom te institucije zaradi različnih podobnih primerov ni bil zadovoljen. To nam je navsezadnje povedal ob svojem obisku v Kamniku. Kot pravi ljudski pregovor, se stopnice pometajo od vrha navzdol. Če je v takem primeru mogoča ljudem bolj prijazna rešitev, kot je npr. upokojitev, je to seveda še toliko bolje. Drugo, o čemer je treba še kaj reči, je pojasnjevanje glede pristojnosti ministra v konkretnih zadevah. Nihče ni trdil, da minister lahko posega v konkretne zadeve Inšpekcije, zato je bilo vsaj po mojem to pojasnjevanje nepotrebno. Državljani pa vemo, da je minister objektivno odgovoren za stanje na svojem področju. Zato mu pritožbe državljanov ali nas poslancev lahko pomagajo le pri organizacijskih izboljšavah administracije. Ko se je lani v državnem zboru oblikovalo dokončno besedilo Zakona o inšpekcijskem nadzoru, so tekle tudi resne strokovne razprave o tem, da bi bilo inšpekcije treba izločiti iz resornih ministrstev. Vse seveda z namenom boljšega strokovnega in neodvisnega dela. Ampak o tem morda kdaj drugič. Prav tako tudi ne razumem, kakšen je bil razlog za pojasnjevanje dejstva, da so morali stari postopki teči po starem zakonu. Menda ni sporno, da je po uveljavitvi novega zakona za nove rešitve veljal nov zakon? In če je do njih prihajalo v podjetju Piroliza, to ni moglo biti opravičilo za nedejavnost inšpektorjev. Pri svojem delu sem se, žal, srečeval tudi s primeri, ko Inšpekcije niso uspele odkriti storilcev prekrškov sredi mesta, našli pa so jih denimo v malem zaselku v Tuhinjskih hribih. Seveda sem in še bom o takšnih primerih obveščal pristojne ministre. Za konec pa bom ta odmev izkoristil tudi za to, da javnost obvestim o obisku predstavnikov Pirolize v poslanski pisarni. Vesel sem bil ugotovitve, ki jih prinaša zadnje poročilo o emisijah, narejeno po montaži sodobnih filtrov. Vrednosti so daleč pod dovoljenimi mejami. Sam namreč ne sodim v noben energetski lobi (plinski n.p.r.) in v DZ RS sem 1996. leta podprl Resolucijo o strategiji rabe in oskrbe Slovenije z energijo. Tovrstnim energetskim objektom namenja precej večjo vlogo kot jo imajo sedaj. Zato iskreno upam, da bo tako krajanom, kot tudi Piroli-zi, poslej sijalo čisto sonce. MAKS LAVRINC, poslanec DZ O osnutku proračuna občine 2003 V prvem predlogu proračuna Občine Kamnik, ki so ga svetniki obravnavali v sredo 20. februarja, je predvidenih za 3.237 mio prihodkov (za 15,3% več na realizacijo 2002) in za 3.536 mio odhodkov. Lanska pretirana poraba vzrok 50% -povečanja davkov? Da bi našel denar za pokritje lanskih, izgleda predvolilno, vnaprej porabljenih 230 milijonov SIT, župan predlaga v tem predlogu proračuna še nadaljnjo prodajo občinskega premoženja, to je za 308,9 mio SIT stavbnih zemljišč (indeks na lani 221,1!) in kar je zelo hudo, naravnost drastično, kar za 50% -povečanje davčnih obremenitev iz naslova nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč. Škoda, da so občinski svetniki (za to povečanje so glasovali skorajda vsi razen krščanskih NSi svetnikov) verjeli vprašljivim »dokazom« o višini nadomestila na prebivalca po nekaterih občinah, kar sploh me more biti relevantno za dokazovanje višine nadomestila (občine z večjim deležem ruralno poseljenega prebivalstva normalno izkazujejo nižje nadomestilo na prebivalca). Tudi primerjava višine nadomestila na m2 med mladimi mestnimi središči Domžal, Mengša, Trzina na eni in starega središča Kamnika zaradi različnih stopenj urgentnosti izgradnje komunalne infrastrukture ne more biti povsem merodajna. Brez dvoma bo tako ogromno povečanje nadomestila kmalu sprožilo na Kamniškem povišanje najemnin za stanovanja ter seveda najemnin poslovnih prostorov (mnogo teh je v Kamniku že sedaj zaradi previsokih cen zaprtih). Nerealni odhodki Še bolj kot pri prihodkih, se zdijo neracionalne številke občinskih planerjev pri odhodkih. Verjetno si ti načrtovalci vsled tega ne belijo las; bodo pač pozneje storili, tako kot v preteklosti, npr. lani, zmanjšali bodo načrtovano porabo kar za cca 14% - pa kaj, če ni, ni kje vzeti. Neuravnoteženi porasti med področji proračunske porabe Ti so vznemirljivi. Odhodki v tem proračunu so načrtovani z 22% rastjo na realno porabljene v letu 2002. V občinski upravi bi želeli za svoje delovanje porabiti 363,9 mio SIT ali 19,4% več, kot leta 2002. Na drugi strani pa za delovanje Občinskega sveta predla- gajo le 7,5% povečanje in za delo vanje nadzornega odbora celo 25% manj sredstev kot lani. Praktično realno zmanjšanje zadnjih dveh postavk bi prav gotovo po menilo degradacijo demokracije na Kamniškem. Ob vsem tem pa nameravajo na občini letos porabiti npr. za sodne stroške, storitve odvetnikov in notarjev 18,6% več, za druge operativne namene (10 mio) to je 24,1% več in za nakup opreme (13 mio) celo 2,7-krat več kot lani! Za rekreacijo, kulturo in dejavnost društev, združenj, neprofitnih organizacij in drugih institucij so na občini menili, da bo letos zadostovalo 3,3% manj sredstev, kot lani. Še posebej so se »lotili« kulturnih dejavnosti z zmanjševanjem za 23,7%. Kljub temu so se nekateri v kulturi odrezali bolje, npr. Kulturni dom v Kamniku. Ob 35 milijonih dotacije bi bilo morda prav, da bi svetniki zahtevali od uprave KD, da ta zagotovi v okviru podpiranja rasti demokracije tudi političnim strankam takšno minimalno višino najemnin za veliko dvorano in dnige prostore, kakršno zaračunavajo izvajalcem, koristnikom iz kulturne sfere. Menim, da bi bilo še kako prav, da bi v proračunu za drugo branje dala občina vsaj kakih 10 mio za obnovo mekinjskega samostana. S temi bi skupnost vsaj malo pomagala šolskim sestram pri njihovih hudih naporih nujne obnove samostana, ki ga je občina in država v preteklosti desetletja brezplačno koristila in slabo (nič) vzdrževala. Iz nepotrebnih sredstev za Šutno -morda? Za izobraževanje so v proračunu namenili le 7,8% več sredstev kot lani, za socialno varnost pa celo le 4,2% več. Pri razporeditvi za športne objekte se pogrešajo potrebna sredstva za obnovo 50 m in 20 m skakalnice na koncu Streliške ulice. V Kranju so nedavno zgradili še 115 met-rovko, mi pa:... imamo Benkoviča, mladinskega viceprvaka, pa...!? Gospodarske dejavnosti Pri teh je videti v predlogu proračunu večjo naklonjenost. Pri kmetijstvu se načrtuje realno to liko sredstev kot načrtovano lani. A zakaj tudi v lanskem lem ponovno ni bil kar za dobro tretjino uresničen plan financiranja kmetijstva. Je vzrok tudi vprašljivost strokovnosti načrtovanja? Tudi za cestni promet naj bi šlo (474 mio) kar za 66,8% več sredstev kot lani. Tu smo zopet za- sledili, verjetno na izrecno županovo voljo, da se za odsek Palov-ške ceste letos porabi kar 23 milijonov občinskih sredstev. Jim bo tokrat uspelo, kot mnogi menijo, nameniti sredstva davkoplačevalcev za poplačilo neskupnih po treb? (gre za znesek polovice sredstev letošnjega željenega povišanja nadomestila!) Za rekonstrukcijo še pred kratkim povsem obnovljene Šume se v proračunu predvideva 15 mio SIT - zanimivo, za kaj neki (za barvno zakoličenje parkirnih žepov)? Za varstvo okolja se predvideva za 23,7% več sredstev kot leta 2002, medtem ko za stanovanjsko dejavnost le 78,4% lanskoletne! Za prostorsko načrtovanje in razvoj pa bi občina letos želela porabiti kar 101 milijon SIT oz. petkrat več kot lani. Tudi za vodo naj bi dali letos iz občinske blaga-nje kar še enkrat več sredstev (ind. 194,1 oz. 226,5 mio), za cestno razsvetljavo pa 65,6 mio (16,5% več). In še za druge dejavnosti s področja stan. dejavnosti in prostorskega razvoja naj bi letos namenili 348,7 mio (četrtino več kot lani). Ni kaj, lepe številke v teh zadnjih poglavjih, a kaj, ko imajo večjo »lepotno napako«, kar za preko 600 milijonov jih je označeno v proračunu z zvezdico! To pomeni, da so ta sredstva že delno v obveznosti (že lani porabljena) in bo za letos ostalo toliko manj. To pa seveda ni dobro in govori še kako proti temu, da bi občinski svetniki potrdili 3-, 4. in 7. člen predlaganega odloka o proračunu za leto 2003. Ti členi namreč pooblaščajo župana, da ta lahko naknadno, po svoji presoji, spreminja, preraz-poreja od občinskih svetnikov že sprejete proračunske postavke in da lahko brez predhodne odobritve občinskega sveta občino zadolži za 10% skupnih prihodkov letošnjega proračuna, torej za celih 323 milijonov tolarjev! Če bodo svetniki kaj takega sprejeli bodo praktično izločili sami sebe. Volivci pa jih bodo enkrat prav gotovo vprašali, zakaj so jih pa po tem sploh izvolili? Na seji občinskega sveta 19.2. je bila na gornji prvi predlog proračuna dana obilica pripomb. Upam, da bo tehtne in upravičene predloge občinska uprava za končno pripravo proračuna upoštevala v čim večji meri in predvideno uporabo kar najbolj racionalizirala. MILAN WINDSCHNURER, univ. dipl. ekon. Ustanovili smo turistično društvo Gora sv. Miklavž-Šmartno v Tuhinjski dolini Za okoljski turizem V začetku januarja je bil v Hruševki ustanovni zbor TURISTIČNEGA DRUŠTVA GORA SV. MIKLAVŽ - ŠMARTNO V TUHINJSKI DOLINI. Ustanovnega zbora se je udeležilo 20 članov iz vasi, ki spadajo pod Gorsko sosesko. Člani ustanovnega zbora smo bili mnenja, da bo ustanovljeno TD gradilo na sodelovanju in prizadevnosti članov pri razvoju za turizem zanimivih točk v našem kraju. »Treba je poizkusiti in nekje začeti,« smo menili člani Ustanovnega zbora. Ukvarjali se bomo z Okoljskim turizmom, kajti gorske kmetije iščejo tudi priložnosti v raznovrstnosti oziroma kombiniranju različnih dopolnilnih dejavnosti. Na vasi pa bo turizem v polni meri zaživel takrat, ko se bodo vsi vaščani trudili za razvoj turizma. Turističnemu društvu so v prid bližnje terme Snovik, katerih razvoj bo prav gotovo vplival na okoliške kraje, med njimi tudi na gorsko sosesko. V našem kraju je tudi nam zelo ljub Sv. Miklavž s cerkvico, protiturškim obrambnim obzidjem, stolpom in mežnarijo, ki zaokrožujejo celotno podobo Gore. Mežnarija je od pomladi 2000 izpraznjena, kajti Mežnarjeva mama se je po sinovi smrti preselila v svojo hišo v Gradišče. Ker je lastnik poslopij na Gori Škofija se bomo z upraviteljem g. župnikom Jožetom Razingerjem Ustanovili smo Turistično društvo Gora Sv. Miklavž -Šmartno v Tuhinjski dolini in pod strokovnim vodstvom sproti dogovarjali in trudili, da stavb ne prepustimo zobu časa, temveč jih bomo ohranili v prvotni in kulturnoetnološko zanimivi arhitekturi. Ko bo mežna-rija urejena, se bodo v njej lahko odvijali tudi kulturni in etno-loški programi, ki bodo privlačni za krajane in druge obiskovalce Gore. Predvsem pa bo veliko dela in hkrati druženja s člani društva na čistilnih in urejevalnih akcijah okrog stavb, pripravah kulturnega programa, izletih, pohodništvu ipd. Imamo tudi odlične poti za skupine pohodnikov, kajti vzponi so blagi in hoja ni naporna. Nekatere poti bo potrebno še označiti kot npr. Grebeni-Kostavska planina-Nova Štifta ali Čer-nivec ipd. Lepih pohodnih in zanimivih poti je že sedaj kar nekaj. Naj povemo, da nam je že v februarju uspelo v naše zadovoljstvo in zadovoljstvo pohodnikov speljati in tudi pogostiti prvo skupino 45 pohodnikov in sicer pohod Šmartno-Gradišče-Go-ra-Klemenov malen-Praproče-Osredkar-Snovik. Društvo ima sedež v Kulturnem domu Šmartno. Predsednik društva je Jože Korošec. Ker smo novoustanovljeni, vas vabimo, da se včlanite v naše društvo. Član je lahko vsakdo ne glede na stalno bivališče. Pokličite št. 8347-457 ali 041-223-631 ali 8347-301. V primeru, da boste najavili vašo pohodno skupino, pa bomo po predhodnem dogovoru lahko skupino tudi vodili. ŠTEFKA LEGEDIČ Praznik Krajevne skupnosti Tuhinj Na Oseke v visokem snegu Izročilo preteklosti iz Hruševke in Vranje Peči Pustu smodili rogove Letošnji spominski pohod na Oseke v nedeljo, 9. februarja, je bil za vse udeležence posebno doživetje. Hoja iz Golicje bila kar naporna, saj seje snežna odeja odebelila tako. da je bilo na Osekah skoraj tričetrt metra snega. To sicer pohodnikov ni rnotilo, nasprotno, prišlo jih je še več kot prejšnja leta. Ob tabornem ognju se je zbralo več kot 250 tisoč ljudi vseh starosti. Kljub obilici snega, toliko ga ni bilo že več kot 15 let, je bilo razpoloženje zelo prijetno. Pred spomenikom NOB, postavljenim v spomin na Upadlih borcev, so organizatorji srečanja pripravili lep kulturni program. KS Tuhinj je v opomin na takratne dogodke izleta 1944 določila svoj krajevni praznik. V programu so sodelovali pevci - domačini in recitatorja, zbrane pa je nagovoril predsednik KS Tuhinj Marjan brolc. Posebej je poudaril polten tradicionalnega vsakoletnega srečanja na Osekah pod °bronki Menine planine. Go- voril je o sedanjih aktualnih vprašanjih v Sloveniji pred bližnjimi odločitvami o povezanosti z Evropo. Med ostalim je rekel: »Zaupati moramo v svoje znanje in tudi v Evropi si bomo zagotovili svoj prostor pod soncem.« Konec preteklega leta so bile tudi volitve v Svet krajevne skupnosti. Novo izvoljeni svet KS Tuhinj je takoj poprijel za delo. V sodelovanju in s pomočjo krajanov si bo prizadeval uresničiti nedokončane naloge. Kot prednostno nalogo so si zastavili dokončanje izgradnje ceste v Črni vrh, urediti nameravajo parkirišče v Tuhinju in posodobiti javno razsvetljavo. V programu pa je še vrsta drugih zahtevnih in za krajane pomembnih akcij. Med te sodi tudi mrliška vežica. Marjan Drolc pravi, da je dela veliko, prav tako pripravljenosti, prej bo zmanjkalo denarja kot njihove vneme. Naloge, kijih sprejmejo, tudi realizirajo, ne glede na mnoge probleme in težave. STANE SIMŠIČ Prebivalci Hruševke, Vranje Peči in drugih zaselkov v Tuhinjski dolini od nekdaj praznujejo božič, manj novo leto in bolj veliko noč.Tn na predpustni večer zakurijo kres, da pustu osmodijo ozi- so bili za to v resnici potrebni trije dnevi. Na veliko noč je bil krepak fruštik, ko se je jedlo šunko. Ob vaškem žegnanju je bilo obilno kosilo, na pustni večer pa obilna mesna večerja. Ko je bil Ivan majhen, je hodil v maškare. A najlepše je bilo na predpustni večer v Hruševki in Veliki Lasni. Takrat otroci in mladci kurijo kres. »Ob pustu moraš v vasi toliko kres.zakurit, da pustu roge posmodiš, da te ne pobode«, pravi Ivan. Pri tem običaju gre verjetno za odganjanje hudobnih sil, ki bi škodovale kmetu pri rasti na polju in zdravju v družini ter pri živini. Ko predpustni kres dogori, se vesela mladež vrača domov. Mame pa so skuhale mesne dobrote. Včasih je bil sleherni gospodar tudi domači mesar. In ob mojem obisku je sogovornik Ivan ostril nože za domači praznik oziroma koline. To staro opravilo sta v novejšem času v glavnem prevzela sinova, ki sta v dolini poklicna mesarja. Ivan je doma v Hruševki na- Ivahu Osolnikuje danes 74 let. Rojenje bil v Hruševki, od leta 1956živi na Veliki Lasni. Rad se spominja časov, koje na večer pred pustom pomagal kuriti pustni kres. Pozimi je kolinil, saj je bil sleherni gospodar tudi mesar. In tudi ob našem obiskuje Ivan brusil mesarske nože, toda zdaj se pujsa lotevata v glavnem sinova, ki sta v dolini poklicna mesarja. roma skurijo rogove. O tem in še o marsičem sem se pogovarjal s 74-letnim Ivanom Osolnikom. Luč sveta je Ivan Osolnik zagledal v Hruševki. Zaselek leži v šmarski župniji na robu večje planjave v zgornji tuhinjski terasi. Prebivalcev je tukaj malo. Obsežni mešani gozdovi zaraščajo pokrajino in nekdaj je tu manjkalo obdelovalne zemlje. Živelo se je od prodaje lesa in živine. Iz Hruševke do Buča v dolini je včasih vodil slab, dva kilometra dolg kolovoz. A ima nanj Ivan lepe spomine. Predvsem je bilo zanimivo na božično noč, ko je še kot otrok in pozneje kot mladenič gazil sneg v dolino. Procesija vaš-čanov si je takrat osvetljevala pot z leskovimi baklami. Fantje in možje so jih povili iz ostankov leskovih viter. Dolge so bile meter, toliko, da je bilo dovolj svetlobe za 20-minutno hojo do Buča in še naprej po glavni cesti do farne . s , x Gospodarji so včasih pozimi pletli na- cerKve v smartnem. hrbtne ko^e Tega in mnoge druge je Leskov es daje po- spietal Ivan Osolnik. Naučil gaje oče. sebno, belo svetlobo. /z odpadkov leskovih viter je včasih In še lepše je prastara delal bakle, s katerimi so si svetili popotna svetilka gore- fantje, ko so pešačili k polnočnici. la, če so jo predhodno posušili na krušni peči. In na Sveti večer, na Silvestrovo in Tri kralje so blagoslavljali domove, gospodarska poslopja znotraj in zunaj z dimom ter z blagoslovljeno vodo. Tako so jih želeli obvarovati pred požari in drugimi naravnimi nesrečami. To staro navado so mnogi obdržali vse do danes. Leta 1956 se je Ivan Osolnik priženil na Veliko Lasno. Navade so tu podobne ali malenkost drugačne. Za varno hojo k polnočnici na Vranjo Peč so si na primer tu svetili s smrekovimi trskami. Za božič so nekoč v teh krajih streljali z možnarji. Napolnili so jih s smodnikom. A so naredili le nekaj pokov pred polnočjo. Včasih so naši predniki kruha stradali, da o mesu ne razpredam. Na kmetih so se prehranjevali z zeljem, repo, krompirjevo juho z bleki, mlečno kašo, močnikom, mlečnim sokom. Ko je gospodinja postavila na mizo žgance ali štruklje, je bil družinski praznik. Tukajšnji kmetje so včasih pravili: »V celimi let se en dan ornik živi...«A sledil očetov smisel za pletenje košev iz leskovih viter. Jeseni, ko je že listje odpadlo, je posekal štiri ali pet let stare leske. In zimske dni ter večere je bogatil s pletenjem. Kdo bi vedel, koliko košev je izdelal? Prav so prišli za prenašanje sadja, hrane za prašiče, gnoja na njive ... In izdeloval je brezove metle, popravljal kmečka orodja... Danes so drugačni časi. Osolnikovi na Veliki Lasni so nekoč sejali na treh hektarjih njiv ajdo, žito oziroma ječmen, jari ječmen, oves, pšenico, proso, šoršco (mešanica rži in pšenice). Danes sadijo le še krompir in koruzo za prašiče. Domačija premore 18 hektarjev posesti, od tega je v strmini 15 hektarjev gozda. Ivan je vdovec. Živi z družino sina Staneta. Snaha Ani in njen mož sta zaposlena v dolini. Vse razveseljuje živahen vnuk. Stane je bil do nedavnega predsednik Krajevne skupnosti Vranja Peč. Proti koncu sedemdesetih let je to dolžnost opravljal tudi njegov oče. »Niti predstavljati se ne da, kako slabe so bile nekoč naše ceste. In pili smo nezdravo vodo iz štern. Vozili in orali smo z volovskimi in konjskimi vpregami...«je glasno razmišljal oče Osolnik. In snega je bilo včasih tu obilo. V začetku petdesetih 'let minulega stoletja je bila snežna odeja debela krepko čez meter. Vaščani Velike Lasne so ga ročno kidali navzdol po Kremnu, vse do Potoka. Tukajšnja strmina je bila ne- varna tudi poleti. Včasih se je zvrnila vprega po bregu. Z ene strani so strme skale, z druge prepadi. In potem so se krajani lotili skalovja s krampi ter lopatami, šele pozneje s stroji. Od vsake hiše so opravili po 50 ur prostovoljnega dela in več. Prispevali so denar. In potem so poprijele za delo še mlajše generacije in trud je rodil sad. Zdaj imajo asfaltirano cesto, vodovod... Besedilo in foto: FRANČEK ŠTEFANEC Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik - javni zavod Tomšičeva 23, 1241 KAMNIK tel: +386 1 839 14 70 tax: +386 1 831 81 92 e-mail: infocenter. kamnik@siol. net http://turizem.kamnik.si KOLEDAR PRIREDITEV JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI Območna izpostava Kamnik; Japljeva 2 Tel.: 01831 75 56; Faks.: 01 8319831 E-mail: oi.kamnik@iskd.si mail to: andreia.erzen@iskd.si Do 2. marca Galerija Veronika, Kamnik RAZSTAVA Fran ALBREHT (1889-1963) Razstava ob 40-letnici smrti kamniškega rojaka, pesnika, prevajalca, urednika in kritika Frana Albrehta. Galerija Veronika, Kamnik, je odprta vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 19. ure, ob nedeljah samo dopoldne. Vstop prost! Petek. 14. marca, ob 20. uri Galerija Veronika, Kamnik DŽEZINFEKCIJA Zlatko Kaučič, bobni Emanuele Cisi, saksofon, Nicola Mureseu, akustični bas Vstopnina: 1.000 SIT, 800 SIT (dijaki, študenti) SO MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, Kamnik, tel.: 831 12 17 E-mail: mkk@kam.sik.si http://www.kam.sik.si Torek. 11. marca, ob 19. uri v dvorani MKK: Literarni večer: Goran Gluvič s Ferijem Lainščkom, Milanom Vin- centičem in drugimi predstavlja knjigo POPOLDANSKI RITEM. Sreda. 12. marca, ob 19.30 v dvorani MKK: Potopisno predavanje PAKISTAN IN KITAJSKA. Predava Matej Vrenk. SO DOM KULTURE KAMNIK Fužine 10, Kamnik Informacije in prodaja kart: od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure na tel. 839 76 06, GSM 041/580-818 www.domkulture.org: e-mail: info@domkulture.org petek. 28. februarja, ob 17.uri Gledališče iz desnega žepka in Kulturno društvo Priden možic ČUDOVITE PRIGODE BARONA MUNCHHAUSNA Premiera! za otroški abonma in izven Vstopnina 700 SIT četrtek. 6. marca, ob 20. uri PREDSTAVITEV PESNIŠKE ZBIRKE SLED ANGELOV DARINKE SLANOVEC Sodelujejo MPZ Lek in Kulturno društvo Priden možic Povezovalec: Tone Ftičar Vstop prost četrtek. 13. marca, ob 17. uri Gledališče Labirint METULJČEK IN METULJČICA predstava za otroke za abonma Otroški in izven Vstopnina 700 SIT sobota, 15, marca, ob 20- uri Gledališka skupina Samorog Drago Jančar: HALŠTAT, komedija Premiera!! za abonma Mladinski in izven Vstopnina 1200 SIT / 700 SIT nedelia. 16. marca, ob 19. uri Cankarjev dom Ljubljana SPET SKUPAJ, komedija za Maistrov abonma in izven Vstopnina 2500 SIT / 1500 SIT 80 MLADINSKI CENTER KAMNIK Šutna 38, Kamnik; Prijave in inf. tel.: 041/957 609 (Helena) Od 24. februarja do sobote. 1. marca. ZIMSKE POČITNICE FITNES - VITA FIT (Parmova ulica) od 9.00 - 11.00 ure; vstopnina 300 SIT / na dan; obvezna športna oprema Petek. 28. februarja, ob 16.uri PREDSTAVITEV DRUŽBENIH IGER (Mage Knight - tudi za starejše) v Mercator centru 1. nadstropje Sobota 1. marca, od 10. do 13. ure POKEMON IN MAGIC LIGA v Mercator centru 1. nadstropje; prijavnina 100 SIT Sobota 1. marca, od 10. do 12.ure PUSTNI BOLŠJAK na Šutni 38 - vabljeni kupci in prodajalci Torek. 4. marca, ob 16. uri PUSTNA POVORKA krene z Glavnega trga, nato PUSTNO RAJANJE v Športni dvorani (do 18. ure) Petek. 7. marca, ob 17. uri PRAZNIČNA USTVARJALNA DELAVNICA ZA ŽENSKE IN DEKLETA v 1. nadstropju Mercator centra BUDNARJEVA MUZEJSKA HIŠA Zg. Palovče 5, tel.: 01/831 20 62, 041 545 580 Odprto ob nedeljah od 14. ure do mraka Nedelia. 9. marca, ob 17. uri Otvoritev razstave sester: Anke Volgemut in Alenke Podobnik Trgovski center Vele Mengeš odprl svoja vrata Kako dobro poznamo našo občino? Trgovska družba Vele iz Domžal je v torek, 18. februarja, na Slovenski cesti 85 v Mengšu v prostorih nekdanjega podjetja Trak odprla sodoben trgovski center s kar 7000 kvadratnimi metri površin. Množica nekaj sto čakajočih pred centrom, ki sta ga slovesno odprla mengeški župan mag. Tomaž Štebe in generalni direktor Vele Domžale Stane Skok, je pokazala, da so kupci že težko pričakovali prvi večji Velejev nakupovalni center na tem območju. Zaradi ugodne lokacije naj bi se v njem oskrbovali poleg Menša-nov tudi Kamničani, Domžal-čani in pa tranzitni potniki, ki se tod mimo vsak dan vozijo proti Gorenjski in Štajerski. Center leži ob bodoči mengeški obvoznici, uredili pa so že tretji vozni (odstavni) pas in semaforizirali križišče. V moderno urejenem objektu, ki se ponaša z. več kot 5000 kvadratnimi metri prodajnih površin v dveh etažah, je večji del pritličja namenjen hiper-marketu. Ponudba v pritličju vključuje še specializirano drogerijo, tekstilno trgovino, trgovino otroške mode, frizerski salon, cvetličarno in kavarno. V prvem nadstropju je na Trgovski center Vele Mengeš, letošnjo največjo naložbo podjetja Vele, so za množico zbranih pred centrom slovesno odprli (z leve) mengeški župan mag. Tomaž Štebe, poslovodja pohištvenega centra Borut Djurasevič, generalni direktor trgovske družbe Vele Stane Skok in poslovodkinja hi-permarketa Nataša Paravinja. Trgovskega centra Mengeš podaril Centru za usposabljanje in varstvo invalidnih oseb INCE Mengeš - ček za 500.000 tolarjev za nakup klima naprave, namenjene izboljšanju pogojev dela petdesetim varovancem v delavnici in šivalnici zavoda. Center INCE Mengeš nudi ustrezno zaposlitev in vključitev v programe 120 varovancem s področja Kamni- ka, Mengša in Domžal, ki zaradi svoje fizične in psihične prizadetosti niso sposobni dosegati normalnih delovnih rezultatov. V trgovski družbi Vele po letošnji največji naložbi - ureditvi trgovskega centra v Mengšu načrtujejo ureditev hipermar-keta v Domžalah, preureditev marketa v Komendi ter ureditev oskrbovalnih središč v večjih krajih. SAŠA MEJ AČ Slap, ki je bil na sliki v prejšnji številki Kamniškega občana, je pravzaprav bolj slapič, saj je visok komaj okoli 12 m, poleg tega pa voda pravzaprav bolj drsi po ozkem koritu, nagnjenem za okoli 70°, kot pa prosto pada. Slap nima posebnega imena kot slap, ampak se imenuje po potočku, ki izvira kakšnih štiristo metrov stran, za naseljem na Kopiščih. To je torej SLAP KOPISČNICE. V sušnem obdobju, pa tudi pozimi, če ni zamrznjen, je v njem bolj malo vode. Po obilnem deževju pa lahko postane kar precej velik. Zelo lepo ga je videti tudi z druge strani reke Kamniška Bistrica, v katere strugo se izliva s Koželjeve poti, ko kot srebrn trak izstopa iz temnejše okolice. Poleti, ko je drevje dobro olistano, moramo biti kar precej pozorni, da slap sploh lahko zagledamo. Slap lahko torej vidimo s Koželjeve poti, kakšen kilometer naprej proti severu od izliva potoka Koroška v Kamniško Bistrico pri Ribji peči. Ker pa ima Kamniška Bistrica običajno vedno dovolj vode, od tam ne moremo prečiti pod slap, ne da bi si pri tem ne zmočili noge. Zato je enostavneje, če si hočemo slap pobliže pogledati, da ga obiščemo s Kopišč. Približno 50 m od odcepa ceste na Kopišča, v smeri proti severu, poiščemo na zahodni strani asfaltirane ceste stezo, ki vodi pravokotno na cesto v gozd. Po njej gremo do križišča, ki je na robu. Tu zavijemo levo navzdol mirno groba do struga potoka Kopiščnica. Ob njej gremo še nekaj metrov navzdol in pridemo nad slap. Pri tem moramo paziti, da nam na splozkih skalah ne zdrsne in ne pademo v vodo ali celo čez slap. Gremo čez potoček proti jugu in še kakšnih 10 m naprej in nato desno navzdol po precej strmem pobočju v strugo Kamniške Bistrice in po njej desno pod slap. Kot samostojni izletniški cilj sam slap običajno ni zanimiv, zato pa lahko obisk slapu združimo še s kakšnim drugim ciljem - ko se vrnemo z višjih hribov in nam preostane še kaj časa ali pa gremo peš iz Stahovice ali celo iz Kamnika V Kamniško Bistrico ali obrat-no. Žreb je izmed pravilnih odgovorov izbral KLAVDIJO HRASTOVEC iz Špitaliča 17, ki lahko dvigne knjižno nagrado v knjigami VELI' na Ljubljanski cesuvKamniku. foto: B. Pollajt Tudi tokrat ostajamo pri slapovih. Ker je zima in je bilo nekaj časa precej mraz, je slap, ki je nekaj več kot 1400 m nad morjem, zrmznjen. Zato je celo bolj viden kot pa v poletnem času ob lepem vremenu oziroma suši, ko voda bolj kaplja kot pa curlja. Njegovo ime je neposredno povezano z imenom dolinice, v kateri se nahaja. Odgovor, to je ime slapa, pošljite na dopisnici do 6. marca na naslov: Kamniški občan, Glavni trg 23, SI-1240 Kamnik Izmedpravilnihodgovorovbo žreb izbral prejemnika knjižne nagrade, ld jo podarja trgovsko podjetje VELE NA TOŠČ IN POLHOGRAJSKO GRMADO Sodoben pohištveni center z obsežnim programom pohištva, bele tehnike in najrazličnejše opreme za dom je bil že prvi dan odprtja najbolj zaželjen cilj mnogih obiskovalcev in zaposleni so imeli res veliko dela, med njimi (z leve) Iztok Debevec, ki skrbi za računalniško podporo maloprodaje, in prodajalec Branko Mihajlov. Nikoli mirujoči planinci in .pohodniki smo med'lepim številom pohodov ircplaHinskih tur, idki jih tudi v jese>y>ko-zimskem času organizira Planinsko društvo Kamnik, v tem obdobju obiskali Tošč in Polhograjsko Grmado, Čemšeniško planino, Litijo-Tisje, Javornik, Kostavsko planino. V letošnjem januarju smo se odpravili na Kum, pa na Draž-goše in konec meseca še na Boč. Februarja smo bili na Osekah, naš cilj sla bila tudiKorada in Sabotin pri Novi Gorici ter 1800 kvadratnih metrih urejen obsežen oddelek pohištva in bele tehnike domačih in tujih proizvajalcev. Tu ima svoj prostor tucli Hulsta - prestižno nemško pohištvo najvišjega kakovostnega razreda, ki ga v Sloveniji ekskluzivno zastopa Vele d.d. »V pohištvenem centru smo združili dosedanjo ponudbo pohištvenih centrov v Kamniku, Domžalah in Ivančni Gorici, ki jih zapiramo «, je povedal glavni direktor Vele Stane Skok in poudaril, da jih je največja letošnja naložba na deset tisoč kvadratnih metrih zemljišča veljala 1,8 milijarde tolarjev. Urejajo tudi 2000 kvadratnih metrov poslovnih prostorov v drugem nadstropju. Poudaril je še, da so prav zaradi občutnega primanjkljaja parkirnih mest v Mengšu veliko pozornost namenili prav parkiriščem in v ta namen poleg zunanjih parkirišč zgradili tudi dva tisoč kvadratnih metrov veliko parkirno hišo, kar zagotavlja obiskovalcem preko tristo brezplačnih parkirnih mest. Trgovski center Vele Mengeš, ki je odprt od 8. do 20. ure, ob nedeljah pa od 8. do 12. ure, nudi delo 50 zaposlenim, veliko od njih jih prihaja na delo prav iz kamniške občine. Pohvaliti velja prijazno darilo, ki ga je generalni direktor trgovske družbe Vele Stane Skok ob slovesnem odprtju LEKARNA NOVI TRG Lekarna Novi trg Kamnik NOV ODPIRALNI ČAS LEKARNE V ZDRAVSTVENEM DOMU Ravno v tem času mineva deset let od odprtja lekarne v prostorih Zdravstvenega doma dr. Julija Polca v Kamniku. Če smo natančnejši, novembra 1992 je nova lekarna Lekarna riovi trg odprla svoja vrata prvim obiskovalcem. Marsikdo se še spomni, kako je ta dogodek razveselil Kamni-čane, saj lahko od takrat v isti stavbi opravijo obisk pri zdravniku in dobijo tudi zdravila na recept v lekarni. Lekarniške storitve so postale bližje tudi za zdravnike, medicinske in patro-nažne sestre ter vse druge prebivalce novega trga. Lekarno novi trg so pacienti hitro vzeli za svojo in zaradi velikega obsega dela je bila pred dvema letoma razširjena, na zalogi ima vsa zdravila na recept in brez recepta, tehnične pripomočke, sanitetni material, zeliščna zdravila, dietetske proizvode, hrano za otroke, proizvode za nego, samozdrav-Ijenje in ohranjanje zdravja. Svojo ponudbo seveda poskuša čimbolj prilagoditi željam in potrebam svojih obiskovalcev. Desetletnico svojega obstoja je Lekarna novi trg praznovala v delovnem vzdušju, sedaj pa z veseljem sporoča, da bo od 1. marca 2003 odprta neprekinjeno od 7.30 do 19. ure. Ob sobotah je zaprta, dežurstvo pa je organizirano v lekarnah na Šutni in v Domžalah. Vljudno vabljeni v Lekarno Novi trg, od 1. marca naprej po novem odpiralnem času. Kompotela pod Mokrico v kamniških planinah. 2. marca pa na Jurčičevo literarno pot iz Polževega do Muljave! Pred nami je še mnogo lepih tur, med že »obdelanimi«pa nam je med najlepšimi v spominu zagotovo ostala novembrska tura na Tošč (1021) in Polhograjsko Grmado (898 metrov). Na pot se je podalo več kot 60 planincev in planink, od tega 18 otrok z Osnovne šole Duplica. Nedaleč od Polhovega Gradca smo Tošč naskočili z dveh strani, nekoliko položnejše in druge strmejše. Šolski otroci s svojo mentorico in nekateri od staršev so si izbrali položnejšo, a nič manj zahtevno smer. Po dve in pol urni hoji smo se srečali na Tošču. Z vrha je bil zelo'slikovit pogled na celotno Polhograjsko hribovje. Po krajšem postanku, okrepčilu iz nahrbtnika in seveda obveznem slikanju smo skupaj nadaljevali hojo navzdol do kmetije Gonti in dalje na Grmado. Večina udeležencev je bila prvič v tem predelu, ki po svojih značilnostih spominja na obiskano turistično planinsko pot, polno užitkov, nepozabnih lepot in dosegljivo tudi tistimi, ki jim visokogorje dela težave. STANE SIMŠIČ Na Tošč in Polhograjsko Grma-doseje tokrat z namipodalo 18 otrok iz dupliške osnovne šole. Jubilejni koncert ob 30-letnici ansambla Bratov Poljanšek NAJLEPŠE JIH NAGRAJUJEJO POS Ansambel Bratov Poljanšek je lani praznoval 30 let uspešnega glasbenega delovanja. Ob jubileju so pripravili praznični koncert v nedeljo, 9 februarja, o čemer smo na kratko poročali že v prejšnji številki. Že dolgo športna dvorana v Kamniku ni bila tako do zadnjega kotička napolnjena s poslušalci iz vse Slovenije. Z jubilejnim koncertom so Poljanski ponovno dobili potrdilo navdušenih poslušalcev, da so med najbolj priljubljenimi slovenskimi narodnozabavnimi ansambli. Zopet jim je uspelo osvojiti ljubitelje njihovih viž skozi pester triurni program, v katerem se je želel predstaviti marsikateri glasbeni sestav. To čast so imeli ansambli Igor in zlati zvoki z znano pevko Jelko Hafner, Mladi Dolenjci, Pogum, jodlar Lojz s svojim Tudi člani Etnološke sekcije KD Srednja vas so skozi triurni pro gram na pristni sceni kmečkega dvorišča s prikazovanjem doma cih opravil poskrbeli, da seje na odru vseskozi nekaj dogajalo. ansamblom in Kozjansko vokalno-instrumentalni tercet Domima. Za veselo razpoloženje in sproščen smeh je poskrbel humorist »Kucjanov f nt« iz Snovika - Silvo Osolnik, ki je novo ime na slovenski humorni sceni, skupa[z asistentom Francijem Poljanškom iz Podgorja. Že v lanskem jubilejnem letu Poljanškov je na njihovih dvajsetih koncertih razveseljeval poslušalce. Pester zabavnoglasbeni program je obogatila s svojim petjem simpatična Saša Lendero, poleg .tega je s povezovanjem skrbela, da je vse potekalo tekoče. Čudovito sceno, delo Jožeta Napotnika, ki je ponazarjala kmečko dvorišče s kamniškimi planinami v ozadju, so dopolnjevali člani Etnološke sekcije Kulturnega društva Srednja vas s prikazom kmečkih opravil: »rofkanje« koruze - Srečo Urankar in Jože Drolć, izdelava brezovih metel - Franc Šuštar, pletenje ko- Mengša, Janez Pavlic iz Buča in Franci Hribar iz Stranj. Ansambel Bratov Poljanšek v zadnjih dveh letih sestavljajo pevci in glasbeniki Rudi, Danilo in Miro Poljanšek, Forti Hribernik, tenorist Maks Kresnik in Roman Lukanc. Pred zaključkom koncerta so se zahvalili nekdanjemu dolgoletnemu članu ansambla pevcu Filipu Kranjcu. Z njegovim značilnim zvenom tenorja so postali še bolj prepoznavni in priljubljeni in prav z njegovim sodelovanjem so začeli snemati kasete in zgoščenke. Od leta 1989 so posneli 6 kaset in 5 zgoščenk. Zahvalil so se tudi kitaristu Romanu Ko-matarju iz Podgorja, vsem piscem besedil in producentom. Nato so bili Poljanski deležni številnih toplih stiskov rok prijateljev njihovih viž iz vse Slovenije z iskrenimi čestitkami in željami za še številne uspešne nastope in lepe melodije. Prvi jih je prijateljsko pozdravil in jim čestital župan Tone Smolnikar. Irma Rauh, urednica programa narodnozabavne glasbe na Radiu Slovenija, jih je na odni nagovorila z lepimi mislimi:»Vaša osebna izkaznica je znana po vsej Sloveniji - prepoznavni ste po fantovskem ljudskem petju in priljubljenostjo prav povsod.« Vodja ansambla Rudi Poljanšek je bil še posebej ganjen, ko mu je na odru s šopkom čestitala triletna vnukinja Leja. Presrečen jo je stisnil v naročje in jo predstavil občinstvu. Ljubezniv dedek se je spomnil tudi njene sestrice 6-mesečne Žane. Ansambel Bratov Poljanšek sta leta 1971 ustanovila Danilo in Rudi Poljanšek. Prvih 15 let je bil harmonikar in vodja ansambla Danilo, nato sta vlogi zamenjala. V letih delovanja so prejeli številne nagrade in priznanja. Največ jim pomeni topel sprejem pri poslušalcih. Marsikatera od premnogih čudovitih melodij, ki se jih je nabralo v treh desetletjih bogatega glasbenega delovanja ansambla Bratov Poljanšek, je namenjena Kamniku, njegovim prebivalcem in planinam, ki ga obdajajo. Tuhinjski muzikantje so v kamniški občini najstarejša narod-nozabavna skupina. 30-letnico uspešnega delovanja so obeležili skozi .celo lansko leto s številnimi ša - Jernej Koncilja, krtačenje ovčje volne - Marija nastopi po vsej Sloveniji. Navezanost in zvestobo Tonin, pletenje nogavic iz naravne volne - Nada Drolc in predenje na starodavnem kolovratu -Francka Hribar z Malega hriba. Poljanski so predstavili melodije in pesmi skozi vsa tri desetletja in za zavzeto izvajanje so bili nagrajeni z bogatim aplavzom. Prepričljivi so bili v pristni kmečki opravi, kot fantje na vasi so opevali dogodke iz kmečkega življenja. Poslušalci so navdušeno pozdravili tudi nastop ansambla Bratov Poljanšek v zasedbi iz prvih let delovanja Rudi in Danilo Poljanšek, Marjan Vrhovnik iz Med več kot 1700poslušalci, ljubitelji Poljanškov, so jubilejni kon cert z navdušenjem spremljali tudi njihovi družinski člani. domači zemlji in ljudem odraža že prva kaseta, po sneta leta 1989, z naslovom Tuhinjska dolina. Tudi v šesti kaseti in zgoščenki, ki sta izšli ob tem jubilejnem koncertu, so ob venčku uspešnic svoji dolini posvetili pesem Biseri Tuhinjske doline. Poljanski so v letih delovanja zabavali svate na več kot 500 ohcetih in imeli več kot 1300 nastopov po vsej Sloveniji in tudi v zamejstvu. A najlejiše se počutijo, ko pojejo, igrajo in trosijo šale na veselicah v Tuhinjski dolini, v Kamniku in okolici. Pogosto jih poslušamo po radiu in gledamo na televiziji. Njihov dolgoletni pevec Filip Kranjec, doma iz Mengša, sedaj živi v Vnanjih Goricah, je zaradi družine in prezaposlenosti pred dvema letoma zapustil ansambel Bratov Poljanšek. Jubilejni koncert je iz ospredja ganjen spremljal z ženo in 7-let-no hčerko Špelo, ki ji je posvetil skladbo Spela, za katero je sam napisal besedilo in glasbo. Tudi skladba Roža rož se ponaša z njegovim besedi- VEDRA IN ZGOVORNA PRI 102 LETIH Antonija Berdnik je najstarejša članica Društva upokojencev Kamnik in verjetno tudi najstarejša občanka. Obiskali smo jo prav na 102. rojstni dan, 14. januarja 2003. Slavljenka Antonija Berdnik s hčerko Metko (desno) in članico DU Kamnik Marjano. V prijetnem pogovoru smo obudili vesele in manj vesele dogodke iz njenega življenja. Še vedno je vedra, zgovorna in kar dobrega zdravja. V stanovanju na Jurčičevi 5 v Kamniku živi s hčerko Metko, ki pravi, da je mama vedrega značaja, pri svojih potrebah pa skromna in nezahtevna. Slavljenki sva Marjana in Stane iz društva upokojencev izročila skromno darilce s ponosom, da imamo med nami članico, ki nam je vsem za vzgled trdnosti in vztrajnosti. Visokega življenjskega jubileja so se spomnili tudi številni prijatelji in seveda predvsem njeni otroci z družinami. Priredili so ji lep sprejem in pogostitev. Vsi se pridružujemo čestitkam in iskrenim željam, da bi slavljenka doživela še veliko lepih trenutkov v naslednjih letih. STANE SIMŠIČ Pevka in povezovalka Saša Lendero in humorist »Kucjanov f 'nt« sta s Poljanski in z drugimi gosti ustvarila pravo praznično vzdušje. lom in glasbo, Vrh planin pa z njegovim besedilom, glasbo pa je napisal Rudi Poljanšek. Po koncertu so Filipu iz srca vrele lepe misli o trinajstletnem delovanju s Poljanski, pred tem je bil kantav-tor. Povedal je: »Poljanske imam zelo rad, o nameravanem prenehanju prepevanja sem jim povedal že dve leti prej. Nikakor ni res, da bi se skregali. Maksi me popolnoma nadomešča. Čestitam jim in vsakemu posebej se zahvaljujem, ker so mi veliko dali, mogoče se tega ne zavedajo, tudi jaz se tega nisem zavedal, dokler nisem prenehal. Šele kasneje, ko se ozreš nazaj vidiš stvari, kijih prej nisi zaznal. Poljanski so bili del mojega življenja in jih nosim v srcu, pa tudi ljudje me na to spominjajo, ker me imajo za Poljanska. Življenje gre naprej, na glasbo nisem pozabil, v Vnanjih Goricah se srečujemo z domačini in prepevamo za svojo dušo.« V glasbeni družini Poljanškovih iz Srednje vasi je 8 otrok: Danilo, Rudi, Jana, Miro, Roman, Janez, monij, pianino in violino ter prepeval v cerkvenem zboru. Poljanškovi otroci so ponosni tudi na svojo ljubečo mamo 76-letno Ivanko, ki čila in zdrava sama živi v domači hiši, zraven sta si zgradila dom Danilo in Rudi. Pri njej je večkrat veselo, saj jo radi obiskujejo tako otroci kot vnuki in vnukinje. Skupaj z mamo pogosto prepevajo, saj sta pesem in glasba v tej hiši prisotni že od ranih otroških let, ko jim je mama ljubeče prepevala nežne otroške pesmice. Rudi se poleg glasbe že dalj časa v prostem času ukvarja tudi s slikarstvom, prav tako tudi duhovnik Jože. Zadnja štiri leta Rudi aktivno poučuje harmonikarje. Tudi Danilo ob službi in aktivnem delovanju v ansamblu leto dni poučuje bodoče harmonikarje. Ni se bati, da bi narodnozabavna glasba Poljanškov šla v pozabo. Živela bo naprej, zagotavljajo tudi mladi fantje Zoran Poljanšek (ritem kitara), Miran Hribernik (bas kitara) in harmonikar Na jubilejnem koncertu so se predstavili tudi glasbeniki, ki so v ansamblu Bratov Poljanšek nastopali v prvih letih delovanja. Z leve Rudi Poljanšek, Janez Pavlic iz Buča, Danilo Poljanšek, Marjan Vrhovnik iz Mengša in Franci Hribar iz Stranj. Jože in Silvo. Danilo, Rudi in Miro igrajo v ansamblu Bratov Poljanšek, najmlajši sin Silvo dirigira mešani pevski zbor v Gorenji vasi v Poljanski dolini, Janez in Jože sta duhovnika jezuita, Jana (poročena Pavlic) je učiteljica v Šmartnem, prej na Lc> . kah. Njihov oče je bil glasbeni samouk, igral je har- Miha Močnik z Bukovice pri Vodicah, ki zadnje leto igrajo narodnozabavno glasbo. Prej.pa so Zoran, Miran in Rudijev sin Sandi tri leta igrali izključno zabavno glasbo. Besedilo in fotografije VERA MEJAČ 95 let Apolonije Učakar z Vrhpolj Uživa v kleklianju Dan pred 95. rojstnim dnevom je bilo do 40 ljudi. Tam so doča-sta Apolonijo Učakar, ki živi pri kali konec vojne. hčerki Jožici Kališnik na Vrhpo-ljah, obiskala župan Anton Smolnikar in predsednica društva izgnancev Kamnik Marija Žnidar. Izrekla sta ji čestitke, ji podarila košaro dobrot in šopek cvetja ter zaželela še obilo zdravili in vedrih let življenja. V pogovoru nam je slavljenka razkrila veliko zanimivosti iz svojega bogatega, a težkega življenja. Rojena je bila 9. februarja 1908 v vasi Loka v Tuhinjski dolini v družini 14 otrok. Poročila se je leta 1928 ž Jožetom, ki je umrl leta 1978. V zakonu sta se jima rodili štirje otroci: Cilka, Ivan, Silvo in Jožica. Zelo dobro s£ spominja težkih dni, vojnih časov. 6. septembra 1943 so prišli nemški vojaki s kamioni. Le pol ure časa so imeli za pripravo. Odpeljali so vso družino, družine njenih bratov in sester v Goričane, pozneje v delovno tabjorišče na Bavarskem - v Niedernfels. Na delo so hodili vsak dah peš skoraj tri ure v obe smeri. V taborišču se je rodil sin Silvo. Ob porodu ni bila deležna nobene pozornosti. Le enkrat je dobila juhico, sicer pa se je hranila kot vsi ostali taboriščniki. Razmere v taborišču so bile neznosne. V eni sobi Nepozabno, pravi Apolonija, je bilo norčevanje nemškega delodajalca. Sinu Ivanu - 14-letnemu fantu je cinično ponudil cigaretu. Da ne bo lačen in bo lažje delal na žagi. Da bi mu ponudil košček kruha, tega se ni spomnil. Domov so se vrnili maja 1945, najprej v Ljubljano in zatem nazaj v Spitalič. Hišo je bilo potrebno popolnoma obnoviti, saj je bila razrušena. Ob vrnitvi bi kmalu prišlo do nesreče. V peči je bila bomba in le hitri akciji partizana Marjana Bizjaka se mora zahvaliti, da ta ni eksplodirala, ko so v peči nameravali zakuriti. Povojna leta so bila težka. Sama je skrbela za družino, mož pa je garal pri izdelavi strešne opeke, zato da je družina lahko preživela. Otroci so odraščali in si ustvarili svoje družine. Leta 1984 se je Apolonija preselila k hčerki na Vrhpolje. Trdi, da je zadovoljna, čas si krajša z različnimi opravki, predvsem ji je pri srcu klekljanje čudovitih izdelkov, ki nam jih je tudi podarila. Hčerka Jožica pravi, da se mama zastopi v to delo kar po nekaj ur in pri tem uživa. To je njen hobi in ji ogromno pomeni. STANE SIMŠIČ Slavljenka Apolonija Učakar nom Antonom Smolnikarjem društva izgnancev (levo). s hčerko Jožico Kališnik, župa-in Marijo Žnidar, predsednico KOMETNE PREDSTA VE Astronomi so po dolgem dvajsetletnem zatišju, ki je trajalo vse od prihoda kometa WEST v prisončje že davnega leta 1975, pa vse do prihoda kometa Hvakutake leta 1996, v letih potem skoraj vsako leto deležni kakšne predstave. Deloma seveda k temu pripomore tudi vse boljša opremljenost amaterskih astronomov tako doma kot po svetu. Lani so tako obiskovalci vsakoletnega javnega opazovanja Lune, ki ga organizira Astronomsko društvo Komet iz Kamnika v sodelovanju z muzejem, na gradu Zaprice in se niso ustrašili oblakov, ki so še prvo uro opazovanja prekrivali nebo lahko komet C/2002 Cl(Ikeva-Zhang) opazovali v živo skozi teleskope in celo s prostimi očmi. Letošnje leto tako svetlega kometa v času javnega opazovanja na nebu ne bo, v kolikor ne bi še dodatno presenetil komet C/2002Y1 (Juels-Hohvercen), vendar se realna pričakovanja vendarle ustavljajo tam nekje pri sedmi magnitudi, kar pomeni, da bo vendarle kakih 40X šibkejši od lanskoletnega kometa, ki seve- da naključnim opazovalcem na javnih opazovanjih neveščih opazovanj šibkejših objektov, na svetlobo zelo močno onesnaženem nebu, kakršno je v neposredni bližini mest, ne more nuditi posebej impresivne podobe v teleskopih. Tokrat bo opazovanje v torek, 11. marca zvečer, med 18. in 22. uro, na platoju pri gradu Zaprice, spet bolj v znamenju opazovanja Lune, v primeru stabilne atmosfere pa se seveda ne bo mogoče upreti opazovanjem planetov velikanov: Jupitra in Sa- ASTRONOMSKO DRUŠTVO KOME Kamnik organizira v sodelovanju z muzejem Grad Zaprice javno opazovanje Alpe In krater Plato (20cm SCT f/14) opazovanje bo v torek 11. marca 2003 med 18. in 22. uro na platoju pri gradu Zaprice Poleg Lune bosta na nebu tudi planeta JUPITER in SATURN Predstava kometa C/2002 VI (Neat) seje za opazovalce s severne poloble zaključila v prvih dneh februarja. Posnetek, kije sestavljanka (mozaik) dveh posnetkov z 29. januarja in 2.februarja, vsak pa narejen iz sedmih posnetkov in prikazuje spreminjanje dve in pol ločni stopinji dolgega kome-tovega repa z observatorija Rezman, so pri ameriški NASI izbrali za astronomski posnetek dneva na njihovih spletnih straneh (10. februarja). To je drugi slovenski prodor na to znano spletno stran, postavljeno sredi letal995. (Prvi Slovenec, ki mu je to uspelo, je bil znani opazovalec infotograf kometov Herman Mikužz observatorija Crni Vrh nad Idrijo s posnetkoma kometa C/1999S4 (Linear) julija leta2000in kometa Hyakutake leta 1996). Jupiter in Saturn (20cm SCT f/14) Morebitna odpoved zaradi slabega vremel bo objavljena na spletni strani observatorija REZMAN http://rezman-obs. web. siol. com Posnetki - Lune in planetov Jupitra in Saturna Observatorij REZMAN turna, ki sta v tem času v najprimernejši legi za opazovanje, visoko na večernem nebu. Preteklo leto je bilo za kamniške astronome uspešno, tako po opazovanjih (uspelo je celo Spikino srečanje ljubiteljev astronomije na planini Ki-sovec, kjer smo tudi opazovali enega svetlejših kometov C/ 2002 04(Hoenig), najbolj odmevno pa je bilo verjetno sodelovanje v decembrski izobraževalni oddaji o Amaterski astronomiji.ZENIT. Tudi letošnje leto obeta nekaj nadvse zanimivih dogodkov, od navideznega prehoda Merkurja prek Sončeve ploskvice 7. maja, kar dveh Luninih mrkov 15. maja in 8. novembra, ob Sončnem vzhodu 31. maja pa bo pri nas vidna velika stopnja delnega Sončevega mrka, saj bo Luna zakrivala več kot tri četrtine Sonca. Pozno jeseni bo za tiste, ki v nebo pogledajo tudi skozi teleskop ali večji binokular (lovski ali turistični daljnogled npr. 10x50), na nebu tudi povratni komet z najkrajšo obhodno dobo okrog Sonca 2P Encke (ta bo v eni najugodnejših pozicij za opazovalce v zadnjih prihodih). Prav gotovo lepi izzivi za opazovanje zanimivih elementarnih astronomskih dogodkov, pred še dvema izjemnima dogodkoma v letu 2004, ko bo prek Sončeve ploščice navidezno potovala precej večja Venera, v prisončju pa pričakujemo spet res svetel komet C/2001 Q4(Linear). SLOVARČEK: KAID - predstavnik sultanove oblasti v Maroku; KLEON - grški državnik (422 pr.n.š.); KOLAPS - nenadna srčna slabost; SKERCO - hitra instrumentalna skladba, tridelne pesemske oblike; ZEA, Kristi - filmski režiser Kdo je kdo v Študentskem klubu Kamnik Korak Za korakom am/iik www.studentski-klub.com Srce Študentskega kluba Kamnik predstavljajo aktivisti, brez katerih delovanje kluba ne bi bilo mogoče. Številni projekti zahtevajo timsko delo, pri' katerem ima vsakdo svoje naloge. Poglejmo, kdo vse se trudi, da lahko klub deluje. V kolikor vas zanima sodelovanje s ŠKK, objavljamo tudi kontaktne e-mail naslove, na katere lahko pišete. Katja Podbevšek (katja@studentski-klub.com) je študentka Fakultete za družbene vede, podpredsednica kluba in svetnica v zvezi študentskih klubov ŠKIS. Katjine naloge so predvsem projekti izobraževalne narave. Pod njenim vodstvom poteka informativni dan za maturante v Srednješolskem centru Rudolfa Maistra, ter tečaj fotografije. Vsaka organizacija potrebuje dobrega sekretarja, v ŠKK je to Metod Palčič {metod-@studentski-klub.com). Metod opravlja tudi naloge koordinatorja za kulturo in skrbi za nešteto stvari, ki jih na prvi pogled ni videti, vendar pa so potrebne za delovanje kluba. Da vse res poteka, kot je treba, skrbi tudi Mitja Špende {mitja@stu-dentski-klub.com), absolvent ekonomije, ki opravlja naloge predsednika kluba. Tomaž Pogačnik (tomaz@studentski-klub.com), absolvent Naravoslovno tehniške fakultete, je član upravnega odbora in koordinator športnih aktivnosti (smučanje, drsanje, badminton ...). Brez Roka Gršiča, študenta Ekonomske fakultete, verjetno ne bi bilo koncertov in ostalih žu-rov pod okriljem ŠKK. Tilen Travnik, študent Biotehniške fakultete, skrbi za brezhibno delovanje računalniške mreže, in-terneta in za e-promocijo Študentskega kluba Kamnik. Pri izvedbi projektov sodelujeta tudi Mina Juršič (mina@student-ski-klub.com), absolventka radiologije (nanjo se lahko obrnete glede vseh popustov in kart) in Mirjana Sedušak (mimise-dusak@hotmail.com), študentka ruščine in sociologije kultur (zadolžena za turizem in potopisna predavanja), za odnose z javnostmi pa skrbim Marko Urh. Člane Študentskega kluba Kamnik smo v prostorih ŠKK zmotili pri surfanju po internetu, in jih vprašali, kakšne prednosti vidijo v članstvu. Dali so nam naslednje odgovore: Kosta: Vedno rad pridem na klub. Malo posrfam po internetu in se pozanimam o aktualnih zadevah na klubu. S kolegi vedno radi malo pokomenti-ramo aktualne zadeve. Super stvar je zastonj internet, v knjižnici gaje, na primer, potrebno plačati. Sam rad poiščem kaj o glasbi. Pa še nekaj novih računalnikov je tukaj, in tako vedno najdem prost sedež. Fantje tukaj so me naučili osnov računalništva, brez njih še vedno ne bi imel e-maila. Izleti? Na žalost še nisem bil na nobenem. Vse te ugodnosti za člane so super, vendar ne smučam, pa tudi na splošno mi sneg ne diši preveč. Zato grem pa redno na brucovanje in ostale žure. Letos je bilo odlično. Lahko bi pa kdaj tudi tukaj prevajali kakšen film, da ne bi bilo treba hodit v Domžale zaradi tega. Pa med revijami pogrešam kakšno o glasbi. Ivan: Sem hodim predvsem zaradi družbe, rad pa preberem kakšno revijo in rešujem križanke. Revije so drage, zakaj bi jih kupoval, če jih lahko tukaj vedno zastonj preberem. Ponavadi prebiram Playboy, ali pa Mladino. Letos sem bil enkrat na Kišti, brucovanje pa sem zamudil. Bom šel pa drugo leto. Izleti se mi zdijo super, vendar tudi jaz čakam na toplejše dni. Vida: Zelo rada hodim plavat v Kranj, in karte za bazen so tukaj res poceni. Pohvaliti moram tudi ostale ugodnosti, na primer poceni izlete. Ker zelo rada hodim v kino, sem pravkar kupila Joker-ja za Kolosej. Najbolj mi je všeč, da se lahko poceni ukvarjam s športom. Vpisala se bom na aerobiko v enem od fitnes centrov, kjer imamo člani popuste. Mina: Najboljše se mi zdi, da lahko tukaj uporabljamo računalnike in si kakšno zadevo sprintamo. Nima namreč vsak računalnika doma, sploh pa ne tako hitre internetne povezave. Všeč mi je sproščeno vzdušje, zato tudi rada hodim na izlete. Nepozabno je bilo sankanje na Podljubelju. Bili smo fajn skupinica in še polna luna nam je svetila. Tudi hrana je bila dobra. Zagotovo bom naslednjič spet šla. Vesna in Polona: Študentski klub Kamnik ima res dobro ponudbo zimskih aktivnosti. Prišli sva kupit smučarske karte. Radi hodiva na Krvavec, karte v redni prodaji pa so celo za študente zelo drage. Tukaj jih dobiva ceneje. Všeč nama je bilo tudi drsanje na drsališču odbojkarskega kluba. Lepo smo bili postreženi z vročim čajem in kuhanim vinom. Koncerti? Jasno, Ijiili sva na Kišti, in tudi na naslednji koncert greva. Skupine so zelo dobre, in vedno se najde nekaj za vse glasbene okuse. MARKO URH pr-kamnik@studentski-klub.com Sva učiteljici razrednega pouka na OS Marije Vere na Duplici. V letošnjem šolskem letu poučujeva 21 učencev prvega razreda osemletke. Smo prva OŠ v Kamniku, ki se je vključila v program Korak za korakom. Nadaljujeva delo po metodologiji, ki so ga izvajale že vzgojiteljice v vrtcih. Poučevanje je usmerjeno in prilagojeno otroku in to v individualni obliki. Ena od posebnosti programa Korak za korakom je drugačna urejenost učilnice. Ta- otrok ima tudi prostorček, kjer lahko spravlja svoje osebne stvari. Oblike in metode dela temeljijo na izkustvenem učenju, učenju skozi igro. To pomeni, da imajo otroci možnost učenja s pomočjo najrazličnejših izkušenj, predvsem zaznavanja s čutili. Otroci lahko izbirajo kdaj, kako in s kom bodo izvedli načrtovano dejavnost. Obenem se ob takih priložnostih učijo tudi odgovornosti. Odločitev in izbira posledično ko se naš oddelek, opremljen z novim pohištvom, že na zunaj razlikuje od drugih. Učilnica je organizirana v določene centre dejavnosti, ki so sistematično razporejeni po prostoru in jasno razmejeni. Centri imajo vsebinsko naravnanost: matematični, pisalni in bralni, naravoslovni, likovni in glasbeni ter center za skupna srečanja, ki je hkrati tudi igralni center. Vsa oprema je na nivoju otrokove višine, kar omogoča pregled nad večino področij, tako da lahko spremljava otroke pri delu. V vsakem centru so vsebini primerna vzgojna sredstva in materiali, ki so označeni. Otrok tako ve, kje je material vzel, zato ga lahko tudi sam pospravi nazaj. To mu daje občutek pomembnosti in občutek, da je določene stvari sposoben narediti sam. Vsak prinašata za otroka določeno odgovornost. Otroci so v šoli od 8. do 14. ure. Razredničarki pomaga pri delu druga učiteljica, skupno načrtujeva delo in sva tako z vsebinami in cilji obe seznanjeni. Posebnost je tudi to, da otroci vse zadolžitve praviloma opravijo v šoli in šolske torbice nosijo domov le čez vikend. V delo se vključujejo tudi vsi, ki jih povabimo ali pa to želijo sami. Tako smo že organizirali delo, ki ga je vodila mamica naše učenke. Cilji, ki jih otroci dosegajo v našem razredu, se ne razlikujejo od ciljev v tistih oddelkih, ki niso vključeni v program Korak za korakom. Razlika je v načinu in v tem, kako jih dosegamo. MILKA GABROVŠEK in HELENA CAMLEK Q Kulturni dom Franca Bernika Domžale za otroke MAREC 2003 koledar prireditev sobota. 8. marec ob 10.00 za IZVEN Glasbeno gledališče Melite Osojnik ZGODBA O IZGUBLJENI DUDI glasbeno lutkovna predstava gledališče petek. 14. marec ob 20.00 za IZVEN monokomedija Marjan Tomšič: BUŽEC ON, BUŠCA JAZ Režiser: Boris Cavazza Igra: Saša Pavček glasba ponedeljek. 10. marec ob 20.00 za IZVEN jazz koncert ZLATKO KAUČIČ TRIO Zlatko Kaučič - bobni, Nicola Murescu - kontrabas, Emanuele Cisi - saksofon galerija Domžale četrtek. 6. marec ob 19.00, prost vstop otvoritev razstave akademski slikar BOŠTJAN LAPAJNE Vstopnice SO v prodaji Štirinajst dni pred prireditvami ob delavnikih od 10. do 12. ure v upravi Kulturnega doma Franca Bernika, od 16. do 19. ure v klubu Kulturnega doma Franca Bernika (Ljubljanska 61, Domžale, vhod i dvorišča, kletni prostori) ter eno uro pred pričetkom prireditev v blagajni doma.Več informacij o prireditvah dobite v brošuri Ure&u/fure, ki jo lahko brezplačno prejemate na dom. Svoj naslov nam sporočite na naso telefonsko številko. Informacije in rezervacije po telefonu: 722 50 50 TEKMOVANJE GASILSKE MLADINE NA SMUČIŠČU OSOVJE Na slovenski kulturni praznik, 8. februarja, je na smučišču Osovjepotekalo tekmovanje v veleslalomu. Pomerila se je gasilska mladina iz občine Kamnik. Tekmovalo je kar 78 otrok iz 11 gasilskih društev (Gozd, Kamniška Bistrica, Komenda, Križ, Motnik, Nevlje, Sela, Šmarca, Šmartno, Tunjice in Zgornji Tuhinj). Med pionirkami je na prvo mesto prismučala Tjaša Romšak (PGD Nevlje), druga je bila Petra Smolnikar (PGD Komenda), tretje mesto v tej skupini pa je pripadlo Poloni Smolnikar iz PGD Komenda. Med pionirji je prvo mesto zasedel Samo Starovasnik iz PGD Gozd, drugi je bil Žiga Poljanšek (PGD Sela), tretje mesto pa je pripadlo Mitji Kepic iz PGD Komenda. V starejši skupini, med mladinkami je prvo mesto zasedla Tina Romšak (PGD Gozd), druga je bila Polona Kotnik iz PGD Nevlje, tretje mesto pa je prav tako pripadlo PGD Nevlje in sicer Katji Novak. Med fanti mladinci pa je prvo mesto osvojil Matjaž Podbevšek (PGD Motnik), drugi je bil Robi Resnik (PGD Gozd), tretje mesto pa je zasedel Primož Kotnik iz PGD Nevlje. Ker pa je bil v igri tudi skupni pokal, so se sešteli še časi najhitrejših in prvo mesto je pripadlo domačemu gasilskemu društvu Gozd. Drugo mesto je zasedlo gasilsko društvo Nevlje, tretji najhitrejši pa so bili tekmovalci iz gasilskega društva Šmartno. URŠA KUHAR Prebujanje kamniške mladine Rojstvo Mladinskega sveta Kamnik V duhu prebujanja mrtvila v Kamniku smo se mladi Kamnika odločili povezati moči. Petega februarja leta 2003 smo ustanovili Mladinski svet Kamnik (MSKA), ki naj bi postal krovna organizacija za vse mladinske klube, združenja in organizacije. Štiri pobudnice in ustanovne članice, Študentski klub Kamnik, Mladi forum ZLSD Kamnik, Mladi liberalni demokrati in demokratke Kamnik in Društvo aktivne mladine, so uspele predstaviti svojo idejo in pridobiti k sodelovanju še več mladinskih društev - trenutno jih je v MSKA devet. Glavni namen ustanovitve MSKA je povezovanje in informiranje mladine v Kamniku. Mladi naj bi imeli v MSKA možnost aktivno sodelovati pri vseh dejavnostih, ki kakorkoli zadevajo mlade. Obenem bo MSKA skušal organizirati mladino in njene poglede na stanje in dogajanje v Kamniku predstaviti v konstruktivnem dialogu z lokalno skupnostjo. V tem smislu je Občina Kamnik obljubila prostore za druženje mladih, ki bodo na voljo, ko se končajo obnovitvena dela v kletnih prostorih Doma kulture Kamnik. Ta prostor bo omogočal druženje mladih, ki ne bo pogojeno s članstvom v MSKA, občina oziroma sponzorji in donatorji pa naj bi tu omogočili tudi čim večjo kakovost bivanja, z internetom, vzgojnoučnimi pripomočki in podobno opremo. Med prvimi nalogami MSKA bo predstavitev širši javnosti, in sicer se bodo mladi izkazali kot programsko povezana celota, znotraj katere se bo vsaka organizacija predstavila s svojim programom, obenem pa bo nastopil tudi MSKA s skupnim zabavnim programom. Prav tako je MSKA že začel pripravo informativnega mladinskega glasila. Razveseljivo je, da so mladi izstopili iz pasivne vloge in da ne čakajo več, kaj jim bodo drugi organizirali, ampak so se pripravljeni aktivno vključiti v mladinsko politiko naše družbe. Vrata MSKA pa so seveda odprta za nove članice. Društva, ki opravljajo javno koristne dejavnosti za otroke in mladino ter imajo vsaj 70% članstva in 70% svojega vodstva v starosti med 15 in 29 let, so vabljena, da se pridružijo MS.KA, in sicer se lahko javijo na naslov MSKA, Fužine 10,1240 Kamnik ali po elektronski pošti na mul-cek@hotmail.com. Več kot nas bo, lažje bomo uresničili svoje cilje! podpredsednik MSKA, MARK AGOVIĆ PODELJENA PRIZNANJA ZA ŠPORTNE DOSEŽKE IN DELO V ŠPORTU ZA LETO 2002 Plavalec Timotej Pirc-Podobnik nem prvenstvu za mlajše dečke v Celju osvojil: 1. mesto v disciplini na 200 m prsno in 2. mesto v disciplini na 50 in 100 m prsno. Na letnem državnem prvenstvu za mlajše dečke v Kranju pa je osvojil 2. mesto na 50,100 in 200 m prsno; Danijel STOJKOVIČ iz Kamnika (Lokostrelski klub Kamnik) je državni lokostrelski prvak med dečki v disciplinah Fita krog, Fita 70 m krog in 900 krogov. Zmagal je na vseh tekmovanjih, ki se jih je udeležil. Med vsemi najbolj izstopa zmaga za pokal Slovaške. Postavil je tudi državni rekord v dvoranskem lokostrelstvu v disciplini Indoor 18 m; Uroš TOMEC z Brezij nad Kamnikom (Klub gorskih tekačev Papež) je zmagovalec Pokala Slovenije v gorskih tekih za leto 2002 pri starejših dečkih. V isti kategoriji je na državnem prvenstvu v gorskih tekih na Krvavcu dosegel naziv državnega prvaka; na državnem prvenstvu »gor-dol« v Mariboru pa je dosegel 2. mesto; Nejc ZUPAN iz Kamnika (Plavalni klub Kamnik) je na zimskem državnem prvenstvu v plavanju za mlajše dečke v Celju osvojil 2. mesto v disciplini 50 in 100 m delfin, 2. mesto na 100 in 200 m prosto ter 3. mesto na 50 m hrbtno. Na letnem državnem prvenstvu za mlajše dečke v Kranju pa je osvojil 1. mesto na 50 m delfin, 2. mesto pa v disciplinah na 50, 100 in 400 m prosto, na 200 m mešano ter 100 m delfin; Peter KURBUS Iz Kamnika (OŠ Frana Albrehta, Kamnik) je na državnem prvenstvu v skokih z male prožne ponjave v Novi Gorici osvojil 1. mesto v konkurenci posameznikov. Je tudi član šolske ekipe mlajših dečkov, ki je osvojila ekipni naslov državnega prvaka. Zasedel je 1. mesto na polfina-lu državnega prvenstva, 2. na odprtem prvenstvu Renč in 1. mesto na odprtem prvenstvu Bežigrada ter na tekmovanju za pokal športne kartice; Klemen GERČAR iz Du pelj pri Lukovici (AMD Sitar Dunlop Racing Kamnik) je mlad, nadarjen in perspektiven voznik v razredu motok-ros - podmladek do 85 (kubičnih centimetrov) ccm. Je zmagovalec petih dirk za državno prvenstvo. V skupni, končni lestvici državnega prvenstva je zasedel 2. mesto; Klemen MARKUŠ iz Zagorke (Klub gorskih tekačev Papež) je v skupni razvrstitvi med mlajšimi dečki v Pokalu Slovenije v gorskih tekih 2002 osvojil 2. mesto. Na državnem prvenstvu gor - dol v Mariboru tretje mesto ter drugo mesto na državnem prvenstvu v teku navkreber na Krvavcu. Bil je tudi član zmagovalne osnovnošolske ekipe na državnem prvenstvu v gorskem teku na Smledniku; Benjamin PODGORŠEK iz Kamnika (Plavalni klub Kamnik) je mlad, perspektiven plavalec. Na državnem prvenstvu za dečke in deklice v Kranju je osvojil 3. mesto v disciplini 200 m prosto. Med mladinkami sta si z lepimi športnimi dosežki priznanji prislužili: Teja TERAS iz Kamnika (Teniški klub KIK Group Kamnik), ki je v letu 2002 dosegla 3. mesto na državnem prvenstvu za dekleta do 16 let in 3. mesto na zaključnem turnirju 12-ih najboljših igralk v kategoriji do 16. ter do 18. let. Bila je večkratna polfinalistka na odprtih prvenstvih in osvojila Šport naj bi bil naš najprijetnejši sopotnik, športnikom pa običajno celo najpomembnejši in najzvestejši. Poplačilo trdega dela, premnogih ur treningov, odrekanj marsičemu, kar si lahko privoščijo vrstniki, so vsekakor lepi športni dosežki na občinskih, državnih in mednarodnih tekmovanjih. Vtorek, 11. februarja, ježupan Anton ToneSmolnikar]v Domu kultureKamnik podelil28športnikom in trem ekipam priznanja za športne dosežke v letu 2002 terpriznanje za delo v športu NikuCankarju, Prijetno popoldne, kije bilo tokrat v znamenju športnikov in njihovih uspehov, je zaokrožil koncert ansambla Nykobing Mors z Danske. 25-članski instrumentalno-vokal-ni ansambel mladih glasbenikov, ki obiskujejo glasbeno smer gimnazije v Nykobing Mor-su, prijateljsko povezani s kamniško gimnazijo, je navdušil s pop glasbo in v sodobne ritme prepesnjeno dansko ljudsko glasbo. Za lepe športne dosežke v preteklem letu so v razredu deklic prejele priznanja: Neža ILOVAR iz Kranja (Plavalni klub Kamnik), ki je na letnem državnem prvenstvu v plavanju za dečke in deklice osvojila 1. mesto na 200 m prosto, 2. mesto na 50 in 100 m prosto in 3- mesto na 200 m mešano; Nika URH iz Zgornjih Stranj (Klub gorskih tekačev Papež) je osvojila 3. mesto v skupni razvrstitvi med mlajšimi deklicami v slovenskem pokalu v gorskem teku. 3. mesto je dosegla tudi na državnem prvenstvu »gor - dol« v Mariboru in postala državna prvakinja v teku navkreber na Krvavcu. Kot članica ekipe je pomagala svoji ekipi iz OŠ Stranje osvojiti naslov državnih prvakov v gorskem teku; Darja VERBIČ iz Kamnika (Lokostrelski klub Kamnik) je državna dvoranska prvakinja med deklicami v lokostrelskih disciplinah Fita krog, Fita 70 m krog in na 900 krogov. V teh disciplinah je postavila v kategorijah deklic, kadetinj in mladink kar 22 državnih dvoranskih rekordov. Zmagala je na vseh tekmovanjih, na katerih je v letu 2002 nastopila, med drugim tudi na Pokalu Slovaške v Bratislavi; Teja KOŽELJ iz Gore pri Komendi (Plavalni klub Kamnik) je na letnem plavalnem državnem prvenstvu za dečke in deklice v Kranju osvojila 2. mesto na 50 m prosto in 3. mesto na 100 m prosto; Urša REBERNIK iz Godiča (Klub gorskih tekačev Papež) je v kategoriji starejših deklic osvojila 3- mesto v skupni razvrstitvi v slovenskem pokalu v gorskem teku. Dvakrat je bila tudi druga na državnem prvenstvu v gorskih tekih v Mariboru in na Krvavcu. Skupaj s šolsko ekipo OŠ Stranje je osvojila naslov državne prvakinje v gorskem teku; Klara KREGAR iz Sp. Stranj (Klub gorskih tekačev Papež) je na državnem prvenstvu v teku navkreber na Krvavcu dosegla 3- mesto med mlajšimi deklicami. V skupni razvrstitvi za mlajše deklice v Pokalu Slovenije v gorskih tekih za leto 2002 je osvojila 5. mesto. Tekla je tudi v ekipi OŠ Stranje, ki je osvojila naslov državnih prvakov v gorskem teku; Katja TOMEC z Brezij nad Kamnikom (Klub gorskih tekačev Papež) je na državnem prvenstvu v gorskih tekih na Krvavcu dosegla 3. mesto med starejšimi deklicami, v skupni razvrstitvi v Pokalu Slovenije v gorskih tekih za leto 2002 pa je bila peta. Tekla je tudi v ekipi osnovne šole Stranje, ki je bila lanskoletni ekipni državni prvak. S priznanji za lepe športne dosežke v letu 2002 se pri dečkih j)onašajo: Timotej PIRGPODOBNJK iz Kamnika (Plavalni klub Kamnik), ki je na zimskem držav- Tenisačica TejaJeras 1. mesto na odprtem prvenstvu Otočec 2002. Na jakostni lestvici Teniške zveze Slovenije za dekleta do 16 let je na petem mestu; Tinkara KOROŠEC iz Zgornjih Stranj (Odbojkarski klub Kamnik) je kot ena izmed najperspektivnejših igralk odbojke v paru z Uršo Podlesnik v letu 2002 postala državna podprvakinja v beach vollevu v kategoriji do 19 let. Odbojkarica Tinkara Korošec Je kategorizirana športnica mladinskega razreda. Med mladinci so priznanja za športne dosežke v letu 2002 iz rok župana Toneta Smolnikarja prejeli: Anže CEVKA iz Kamnika (Teniški klub KIK Group Kamnik) je član slovenske teniške državne reprezentance, s katero je nastopal tudi na evropskem prvenstvu v Rusiji. Ostali njegovi tekmovalni uspehi so: 1. mesto na zaključnem turnirju 12-ih najboljših igralcev v kategoriji do 18 let, 2. mesto na državnem prvenstvu v isti kategoriji in v razvrstitvi na jakostni lestvici Teniške zveze Slovenije, uvrstitev v četrtfinale na mednarodnih ETA turnirjih v Domžalah, Pančevu in na Malem Lošinju. Je kategorizirani športnik državnega razreda; Luka KODRA iz Zg. Tuhinja (Kolesarsko društvo Calcit Kamnik) je v letu 2002 v svoji kategoriji zmagal kar na 15-ih dirkah, tako da je državni prvak v krosu ter v vzponu, osvojil pa je tudi skupno 1. mesto tako v slovenskem pokalu, kot tudi v pokalu Alpe-Jadran. Je kategorizirani športnik mladinskega razreda; Matej SLAPAR iz Kamnika (Lokostrelski klub Kamnik) je mladinski državni prvak v dvoranskem lokostrelstvu, osvojil pa je tudi 2. mesto kot član klubske ekipe v dvorani 3 x 9 puščic. V letu 2002 je zmagal na Fita slovenskega pokalu v kategoriji mladincev. Je kategorizirani športnik mladinskega razreda; Sašo HRIBAR z Golic (Planinsko društvo Kamnik - alpinistični odsek) je v letu 2002 preplezal večje število šport-no-plezalnih smeri. Izmed vseh najbolj izstopa vzpon v smeri Bukov raz, ki je ocenjen s težavnostno stopnjo 7a +, ki ga je opravil na pogled. S tem vzponom si je pridobil kategorizacijo mladinskega razreda. Med članicami so priznanja za izredne športne dosežke prejele: Tjaša BREZNIK iz Žabnice pri Notranjih Goricah (Plavalni klub Kamnik), ki je na državnem prvenstvu v plavanju za kadete, mladince in člane osvojila 3- mesto na 50 m delfin. Je kategorizirana športnica državnega razreda; Bojana BOMBAČ iz Kamnika (Strelsko društvo Kamnik) je osvojila 3- mesto na mednarodnem tekmovanju v Nitri (Češka) v streljanju s standard zračno puško. Je tudi kategorizirana športnica državnega razreda. Športna bera je bila v lanskem letu bogata tudi v razredu članov, saj je priznanja prejelo pet članov: Miroslav LEŠNIK iz Slovenske Bistrice (Strelsko društvo Kamnik), ki je osvojil 1. mesto na državnem prvenstvu v streljanju na glinaste golobe s puško v disciplini dvojni trap. Je kategoriziran športnik državnega razreda; Igor ŠALAMUN iz Maribora (Klub gorskih tekačev Papež) je zmagovalec Pokala Slovenije v gorskih tekih v letu 2002. Na državnem prvenstvu v teku navkreber na Krvavcu je osvojil naziv državnega prvaka. Uvrstil se je v reprezentanco Slovenije v gorskih tekih in na 18. svetovnem prvenstvu v gorskih tekih v Innsbrucku na Tirolskem dosegel 46. mesto; Jurij VIDIC iz Ljubljane (Društvo za letenje z jadralnimi padali POLET) je vrhunski pilot jadralnega padala in član državne reprezentance. Je državni prvak 2002 v preletih in zmagovalec lige 2002, osvojil je 2. mesto na Slovenija open 2002. Bil je tudi član ekipe državne reprezentance, ki je na evropskem prvenstvu v preletih osvojila 5. mesto; Matic ROMŠAK z Vrhpolj (Športno društvo Trisport) je v letu 2002 dosegel kar nekaj vidnih rezultatov in sicer: 2. mesto na državnem prvenstvu v kratkem duatlonu, 2. mesto v slovenskem pokalu v duatlonu, 5. na državnem prvenstvu v kratkem triatlonu, 1. me- februarja v Novi Gorici za šolsko leto 2001/2002 in novembra v Mariboru za šolsko leto 2002/2003. V letu 2002 so še dvakrat osvojili 1. mesto na polfinalu državnega prvenstva v Grosupljem in na odprtem prvenstvu Renč, 2. mesto na odprtem prvenstvu Bežigrada Ekipa Strelskega društva Kamnik - mladinci in na tekmovanju za pokal športne kartice; EKIPA STRELSKEGA DRUŠTVA KAMNIK (mladinci) - mladinska ekipa v sestavi Jure Ugovšek, Simon Podgoršek, Anže Radej je osvojila naslov državnega prvaka v streljanju s standard zračno puško; Matic Romšak, triatlonu uspešen v duatlonu in sto kot član ekipe na ekipnem državnem prvenstvu v sprint duatlonu, 2. mesto kot član ekipe na ekipnem državnem prvenstvu v kratkem triatlonu in 1. mesto na prvenstvu občine Kamnik v duatlonu; Marko PREZELJ iz Kamnika (Planinsko društvo Kamnik - alpinistični odsek) je bil v letu 2002 najuspešnejši član Alpinističnega odseka Planinskega društva Kamnik. V centralnih Alpah je preplezal zahtevne ledne in kombinirane smeri. Med njimi izstopata smeri Bevonal good and evil in There goes the neighbour-hood, ki ju je preplezal prosto in na pogled. V sredini leta se je udeležil mednarodne odprave v Himalajo, kjer je opravil prvenstveni vzpon v zahodni steni Nuptseja (Nup-ceja). Doma je preplezal kar nekaj zahtevnih smeri, ena izmed teh je tudi Zajeda v Široki Peči. Je kategoriziran športnik mednarodnega razreda. Priznanja za dosežke na področju ekipnih športov so prejeli: EKIPA MLAJŠIH DEČKOV (LETNIK 1990 IN MLAJŠI) OŠ FRANA ALBREHTA - Ekipa mlajših dečkov v sestavi: Peter Kiirbus, Bruno Kozlev-čar, Luka Hren, Domen Rutar, Jure Bunič, Žiga Sadar, Andraž Koritnik, Aleksander Ahlin in Miha Škoflek je svoje spretnosti pokazala na dobrodelni prireditvi »Dober dan, življenje« v obliki komično - akrobatske točke. Da so pravi mojstri v skokih na mali prožni ponjavi so pokazali z vnovično osvojitvijo ekipnega naslova državnih prvakov. V letu 2002 so ta naslov osvojili kar dvakrat in sicer EKIPA ODBOJKARSKEGA KLUBA KAMNIK (člani)- v letu 2002 je moška odbojkarska ekipa Odbojkarskega kluba Kamnik v evropskem tekmovanju Top Te-ams z uspešnimi nastopi dosegla prvo slovensko mednarodno zmago na tem nivoju. V tem letu so zopet postali državni prvaki in s tem še enkrat dokazali, da je ta ekipa trenutno najboljša odbojkarska ekipa v Sloveniji. Za lepimi dosežki na področju športa pa stojijo tudi trenerji in drugi, ki skrbijo za pripravo in izvedbo športnih aktivnosti. Župan Smolnikar je zato podelil tudi PRIZNANJE ZA DELO V ŠPORTU prof. NIKU CANKARJU: Niko Cankar spriznanjem za delo v športu Niko CANKAR iz Vodic (Šolsko športno društvo ZUIM Kamnik) že blizu 20 let uspešno vodi šolsko športno društvo in skrbi za športno vzgojo mladostnikov s posebnimi potrebami v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine Kamnik. Razvija posebne, prilagojene oblike š|X)rtnih aktivnosti za telesno prizadete mladostnike in sicer od hokeja na vozičkih, sedeče odbojke do športno rekreativnega jahanja in košarke na vozičkih. Njegovi dijaki dosegajo vidne rezultate v državnem in mednarodnem merilu na tekmovanjih kot je svetovno prvenstvo v sedeči odbojki, tekmovanje v namiznem tenisu, v teku na vozičkih in drugo. Je eden ključnih nosilcev vzgoje in razvoja invalidskega športa v Sloveniji. SAŠAMEJAČ FEBRUAR V TERMAH SNOVIK Osmega februarja, na kulturni praznik, so v Termah Snovik slovesno odprli skrinjico, v kateri so zbirali pesniške prispevke svojih obiskovalcev. Žirija -Mateja Cerar, Jure Drolec in Igor Žavbi - je med prispevki izbrala štiri najboljše, ki so prejeli nagrade Term Snovik. Dve od nagrajenih pesmi se poslužujeta domoljubne tematike in opisujeta lepote naših krajev in ter vrline njihovih prebivalcev, poudarjajoč seveda tudi radosti in napredek povezan s Termami. Napisala sta ju Franci Hribar iz Praproč in Peter Jere-tina iz Jarš. Drugi dve pesmi -avtoric Sheile Sheika iz Stranj in Marinke Mošnik iz Laz - sta intimno izpovedni. Predvsem pa so se člani žirije ob prebira- ZALJUBLJEN V SVOJ DOMAČI KRAJ Po Tuhinjski dolini se reka Nevljica vije, po cesti vijugasti iz Kamnika na Vransko se pride. Vmes pa veliko krajev in prekrasnih vasi, zdaj še v Snoviku »terme« dolino krasi. Napredni ljudje to izkoristiti so znali, vrelec v Terme Snovik pripeljali, zdaj pa že človek zdravje v termah kali, to vedo danes že vsi. Človek po petdesetih letih, je zdravja takega kot aprilsko vreme, Terme Snovik za vsakega so želje. Človek mlad rekreacijski užitek in oddih dobi, starejši pa si zdravje krepi. Sveti Tomaž na Lokah vstopnice deli, da se nikdar in nikomur v Termah Snovik nič hudega ne zgodi. Sveti Martin na hribčku domuje, za nas vse se žrtvuje, najhujših nesreč nas je obvaroval, njegov plašč poslanstvo svoje dobro vrši, bodimo mu hvaležni prav vsi. V vasici »Potok« ob cesti gostilna Čiber stoji, tam prazen želodec za jesti dobi, ob praznikih pa se človek lahko še veselo zavrti. Izza gore nam sonce posije, Sveti Miklavž pa uro nam bije, tu najvišji vasici sta Praproče in Ravne, lepo biti je tukaj doma. Nekoč iz Snovika v Praproče vil se je strmi kolovoz, prevozno sredstvo bil je lesen voz, cesta asfaltna vas zdaj krasi, pa tudi boljši voz na dvorišču stoji. Iz Praproč prekrasen je razgled, v dolino na terme direkten je pogled, trimčkova pot naj človeka zamika, da do Praproč telo se ogreje, srce in pljuča prediha, tako kot se šika. Na gori zakladnica je Celjske grofije, a vedno podružnica Šmarske župnije, Sveti Miklavž zaklad varuje ter vsako leto mlado in staro obvaruje. Nekoč težko je bilo v teh hribih živet, kar nekaj mladih fantov je šlo po svet, a vedno radi se vračajo v ta gorski svet, ker ko dolina z meglo je prekrita, od sonca že ogret je naš lepi breg. Tuhinjska dolina delovni srčni utrip ima, obdelana tudi hribovska zemlja je vsa, v središču doline moderna šola stoji, našo mladino vzorno za življenje uči. Res ni mi marža mesto, nočem biti tam, tu gori v Prapročah se dobro imam. Kruh domači v krušni peči pečen, teliček v hlevu zrejen, jagenjček pa tudi prav dober je pečen. Veliko več bi vam o naših hribih imel povedati, a se kar sami prepričajte in boste videli, da tukaj gori zares je lepo. FRANCI HRIBAR ("Odbojka CALCIT KAMNIK TRETJI Končan je redni del v letošnjem moškem državnem prvenstvu, sedaj pa se začenja še končnica. Kamničani se v zadnjem krogu niso šli zahrbtnih igric (kot nekatere ekipe) in so brez težav premagali Šempeter s 3:0 in ga tako obsodili na izpad iz lige iz katere se poslavlja tudi Triglav. Že v prvem krogu končnice pa se bodo Kamničani pomerili z Bledom v ponovitvi lanskoletnega finala. Kamničani so veliki favoriti saj so tudi v letošnjem prvenstvu dvakrat premagali Bled, vseeno pa bo potrebno zaigrati na vse saj ekipo Bleda sestavljajo mnogi vrhunski igralci. Prva tekma je bila že v sredo v Kamniku, druga bo v soboto na Bledu, morebitna tretja pa v sredo 5.3- zopet v Kamniku. Več vzrokov za alarm pa imajo v ženskem taboru, saj so Kamničanke izgubile še proti Ljubljani in v zadnjem krogu še proti neposrednemu konkurentu za obstanek v ligi Rogozi. Tako so Kamničanke sedaj skoraj usojene na izpad v drugo ligo, saj imajo do konca prvenstva zelo težek razpored. Pustimo pa se presenetiti. Cico \.J nju čudovitih pesmi, tudi tistih, ki niso prejele nagrade, znova prepričali: Tuhinjska dolina je od nekdaj bila in še vedno je -prostor, kjer biva pesem. Še ne teden zatem, na Valentinovo, je Terme znova preplavila romantika. Prek dvesto zaljubljenih obiskovalcev (med katerimi niso bili le mladi parčki, saj ljubezen ne pozna omejitev) so na nočnem kopanju pričakale sveče, bakle, srčki in izbrana glasba. Nekaj parov se je udeležilo tudi duhovitega kviza z naslovom »Kako dobro se poznava« in nagradnega žrebanja. Za oboje so prispevali nagrade poleg Term tudi različ- ni priznani podjetniki in obrtniki iz Kamnika in okolice. V Termah Snovik pa se trudijo tudi za svoje najmlajše obiskovalce. Pred nedavnim so popestrili svojo ponudbo z organizacijo zabav za rojstni dan. Le-te se pod vodstvom izkušenih vzgojiteljev ponavadi pričnejo z različnimi igrami v bazenu in nadaljujejo v Okrepčevalnici Potočka, kjer je za udeležence zabave pripravljen poseben otroški meni s torto. Mali slavljenci in gostje, ki so se udeležili prvih zabav, so bili navdušeni. Rojstni dan v Termah je bil zanje res nekaj posebnega - razburljivo doživetje, ki jim bo dolgo časa ostalo v lepem spominu. TS Karateisti Virtusa začeli tekmovalno sezono z odličji V nedeljo, 2. feruarja, je v Limbušu pri Mariboru potekal II. KARATE TURNIR KOBE-OSAKA SLOVENIJA, na katerem je sodelovalo 23 karate klubov s 178 tekmovalci, ki so se pomerili v katah, Kihon Ippon Kumte, Jiyu Ippon Kumite in borbah. Karate klub Virtus Duplica je zastopalo šest tekmovalcev in sicer: Demir Ličina v kategoriji st. dečki - borbe (+ 58kg), Timotej Semprimožnik v kategoriji st. dečki - borbe (+ 58kg), Matej Razpotnik v kategoriji st. dečki - borbe (+ 58kg), Miha Matoh v kategoriji st. dečki - borbe (- 48kg), Mark Dojčino-vič v kategoriji ml. dečki - borbe (- 38kg) ter Dejan Kyrinov v kategoriji malčkov borbe ter kate. Kljub temu, da so se tekmovanja udeležili večinoma tekmovalci, ki še nimajo tekmovalnih izkušenj, je z njihovimi nastopi trener Vladimir Stanič zadovoljen, saj so pokazali izredno borbenost in požrtvovalnost. Ob koncu tekmovanja sta se medalj veselila Mark in Miha, saj sta v svojih kategorijah dosegla 2. mesto. Mark je prvo mesto izgubil šele v podaljšku borbe, saj je imel v regularnem času izenačen rezultat z zmagovalcem. Miha pa je izgubil zaradi nekontroliranih udarcev in si je tako nabral kazenske točke, ki so ga stale prvega mesta. Tim je v prvem kolu zmagal, v drugem pa je izgubil borbo s finalistom ter tako dosegel 5.-8. mesto. Ravno tako je v drugem kolu borbo izgubil Demir, ki se je uvrstil na 5.-8. mesto. Matej in Dejan pa sta izpadla v prvem kolu tekmovanja in tako ostala brez vidne uvrstitve. Doseženih rezultatov se tekmovalci in njihov trener veselijo, vendar časa za veselje ne bo veliko, saj se bodo že marca ponovno pomerili na naslednjem tekmovanju. Ves svoj trud vlagajo v treninge v želji, da bi nas ponovno razveselili z dobrimi rezultati. Glede na vloženi trud upamo, da jim bo to tudi uspelo. B. S. Teniški klub KIK Group Kamnik NA DRŽAVNEM PRVENSTVU DO 18 LET CEVKA DRUGI, CRNKOVIČ TRETJI VTaubi centru v Trzinu je sredifebruarja potekalo državno prvenstvo za fante in dekleta do 18 let, ki se gaje udeležilo rekordno število igralcev - kar 152 iz 48 slovenskih klubov. Kamničani so na prvenstvo odšli dobro pripravljeni in z velikimi načrti. Anže Cevka, prvi nosilec v konkurenci posameznikov, in Miha Crnkovič, tretji nosilec, sta bila odločena, da v klubske vitrine prineseta še zadnjo lovoriko, ki Kamničanom manjka, to je naslov državnega prvaka med posamezniki Ta naslov se že vrsto let izmika, tako da so tako igralci kot tudi trenerji in funkcionarji kluba z nestrpnostjo in negotovostjo pričakovali prve dvoboje. Začelo se je seveda s kvalifikacijami, kjer sije Aleš Po-gačar z vrsto odličnih predstav zagotovil mesto naglavnem turnirju. Dobra igra Aleša je bila lep obet pred odločilnimi boji. Zreb za glavni turnirje bil neizprosen - Aleš je že v prvem kolu imel za nasprotnika Mariborčana Nejca Novaka, izjemnega igralca, ki se je pred letom dni na mladinskem odprtem prvenstvu Združenih držav Amerike (US Opnu) uvrstil celo v četrtfinale, Miha pa prav tako Mariborčana Saša Bendeta, ki je teden dni pred začetkom državnega prvenstva do 18 let v četrfinalu odprtega prvenstva za člane ugnal celo Anžeta Cevko, tako daje bil na prvenstvu eden od potencialnih kandidatov za zmago. Aleš je nadaljeval z odlično igro iz kvalifikacij ter v prvem nizu nepričakovano povedel kar s štiri proti nič, nakar se mu je tekmec zaradi poškodbe predal, saj si je po eni izmed Aleševih odlično skrajšanih žogzvilgleženj. Tudi Miha je igral odlično in z agresivno igro z zadnje črte ter pogostimi napadi proti mreži stri sicer žilav odpor nasprotnika. Kamničani so tako v medsebojnih dvobojih znova ugnali Mariborčane, kar se pred leti ni ravno pogostokrat dogajalo. Anžetu se za zmago v prvem kolu ni bilo treba preveč naprezati, saj je v manj kot 45 minutah s 60, 60 ugnal Tržičana Križaja, ki seje kot zadnji neposredno uvrstil na turnir. V drugem kolu je imel vsaj na papirju najtežje delo zopet Aleš. Velenjčan Andrej Bizjak je sicer majhen po rasti, a ze- lo velik po srcu; je borec do zadnjega diha, kar je že večkrat občutil Miha Crnkovič, ki ima z njim izrazito negativno bilanco. Aleš je zopet presegel samega sebe in se z zmago 63, 63 zavihtel med osem najboljših igralcev Slovenije, kar je še pred nekaj meseci bilo videti nemogoče. Po dveletnem ne igranju zaradi poškodbe, se je vrnil med najboljše! Miha je kljub opozorilom trenerja v dvoboj z Velenjčanom Pe-čečnikom šel nekoliko preveč prepričan v zmago, verjetno zaradi dejstva, daje tekmec na lestvici kar dvajset mest za njim. V prvem nizu je napravil ogromno napak in kazalo je na veliko presenečenje, saj je tekmec vodil tudi v drugem nizu. Ko pa je sprevidel, da mora za zmago dati od sebe vse, kar zna, mu je končno steklo. V četrtfinalu so Kamničani imeli kar tri igralce (Anže je v drugem kolu premagal Kranjčana Brzina), kar je že spominjalo na dobre stare čase, ko so kraljevali v konkurenci do dvanajst in štirinajst let. Aleš je v četrtfinalu imel za nasprotnika Ljubljančana Luko Ocvirka, izredno visokega igralca, ki odlično izkorišča svojo višino in z močnimi začetnimi udarci spravlja svoje nasprotnike v obup. V lanskem letu je odlično igral na vrsti mednarodnih turnirjev v tujini, tako da je bil tudi glede na dejstvo, da Aleš z igralci, ki igrajo igro servis-mreža, igra bistveno slabše, izrazit favorit. Aleš je tako kot v prejšnjih dvobojih igral odlično, imel v prvem nizu pri vodstvu štiri proti tri celo dve možnosti za odvzem nasprotnikovega servisa, in kdo ve, kako bi se dvoboj končal, če bi mu to res uspelo. Tako pa je Ocvirk z dvema odličnima začetnima udarcema uspel dobiti igro na svoj servis, v nadaljevanju pa še prvi in drugi niz. Zasluženo seje veselil svoje uvrstitve v polfinale, kjer gaje čakal še en Kamničan - Anže Cevka. Ta je v četrfinalu v dolgem in napetem dvoboju, polnim preobra- tov, premagal Andreja Pinteriča izRadencev. V boju za najvišja mesta je tretji Kamničan Miha Crnkovič imel za nasprotnika Kranjčana Iztoka Kukca, lani najboljšega igralca Slovenije do 14 let, ki trenira pod strokovnim nadzorom dr. Aleša Filipčiča. Čeprav je Miha Iztoka teden dni pred državnim prvenstvom dokaj gladko premagal, ni ponovil napake iz prejšnjega kola ter se z zavzeto in natančno igro dokaj hitro v polfinalu pridružil Anžetu. Kamničani so tako že izpolnili dva od zastavljenih ciljev-uvrstitev Aleša v glavni turnir ter Mihe najmanj v polfinale, želeli pa so izpolniti še tretji cilj - osvojitev naslova državnega prvaka, za katerega je bil nekako določen Anže. Četrtipolfi-nalist in nasprotnik Mihe Crn-kovičaje bil Nejc Podkrajšek iz Žalca, kipa že leto dni trenira v Kranju, pri klubu, ki je letu 2002 osvojil naslov najuspešnejšega kluba v Sloveniji. Nejca se ljubitelji tenisa prav gotovo spominjate, saj je pred leti tako doma kot tudi v tujini osvajal vse velike turnirje v kategoriji do 12 let. V letu 1997je bil v celi sezoni v 97 dvobojih poražen samo trikrat, od tega gaje dvakrat premagal prav Kamničan AlešPogačar. Miha je dvoboj sicer odigral dobro, a je na koncu nasprotniku le moral stisniti roko in priznati poraz. Kljub temu ni razočaral, saj je s tretjim mestom dosegel enega svojih največjih uspehov. Anžetu je drugem polfinalu uspelo v vsakem nizu Ocvirku enkrat odvzeti njegov servis, tako da sta se v zaključnem dvoboju znašla prvi in drugi nosilec, kar je obetalo izredno kvaliteten in napet boj. Kako močno so si Kamničani želeli naslova državnega prvaka, morda najbolj zgovorno priča izjava Matjaža Pogačar-ja, vodje teniške šole in športnega direktorja kluba, kije pravzaprav začetnik in tvorec uspehov tenisačev v zadnjih letih: »Če Anže zmaga, lahko mirno umrem; dosegli smo vse, za kar smo si v vseh teh letih prizadevali« Boj je bil resnično ogorčen; nasprotnik je Anžeta presenetil predvsem z odličnim serviranjem, saj je večino kritičnih situacij reševal z močnimi in natančnimi začetnimi udarci. Anže je igral v krču, zavedal se je pomembnosti dvoboja, ne samo zanj, ampak tudi za trenerje, funkcionarje, zgodovino kamniškega tenisa. Prvi niz je odločila sodniška napaka, saj je Nejc poslal v out, sodnica pa je žogo dosodila kot dobro. Nič niso pomagale pritožbe Anžeta in gledalcev. Drugi nižje Anže začel pod vtisom nepravično izgubljenega niza, ni in ni se mogel zbrati. Nasprotnik je to vešče izkoriščal in kazalo je na hiter poraz. A tako so mislili le tisti, ki Anžeta ne poznajo. Vztrajno se je boril, tako kot se vedno bori samo on. Uspelo mu je odvzeti nasprotnikov servis ter v pravi drami osvojiti tie-break drugega niza. Veselje je bilo veliko - upanje je ostalo. Odločilni niz so odločili živci, milimetri, stotinke sekunde, sreča, usoda ...Ni kaj dodati -pravi finale. Na koncu se je ponovila zgodovina - Kamničani so dosegli odlično uvrstitev, enkratni ekipni uspeh, a tako željeni uspeh se jim je znova izmuznil. Najbolj je bil razočaran prav Anže. Besede tolažbe . in čestitk za drugo mesto ni slišal, nemo je odšel v garderobo. »Izgubili smo še eno bitko, vojne pa še ne!», so bile besede kamniškega športnega direktorja, kijih je Anže še ujel tik pred vrati garderobe. KAM N I Cankarjeva K 11 KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK d.d. prosi uporabnike vodovodnega sistema, da uredijo dostope do vodomerov, zaradi lažjega odčitavanja. ENERGETSKI KOTIČEK Razpisi za subvencije Agencija za učinkovito rabo energije (AURE) pri Ministrstvu za okolje, prostor in energijo RS, ki vodi in financira tudi projekt brezplačnega energetskega svetovanja za občane ENSVET, v svoji zadnji številki biltena »Učinkovito z energijo« objavlja, da bo večino razpisov za sofinanciranje (subvencioniranje) objavila marca. AURE naj bi marca objavila naslednje razpise: • za sofinanciranje energetskih pregledov stavb (za občine ter upravitelje javnih in večstanovanjskih stavb), energetskih zasnov občin in pripravo investicijske dokumentacije za učinkovito rabo energije in soproizvodnje toplote in električne energije ter obnovljive vire energije. Agencija bo financirala projekte do 50% vrednosti, • za sofinanciranje investicijskih ukrepov za izrabo obnovljivih virov energije (OVE) v gospodinjstvih ter za pravne osebe in samostojne podjetnike (vgradnja sistemov za pripravo tople vode s solarnimi sistemi in toplotnimi črpalkami), ' • za sofinanciranje investicijskih ukrepov za izrabo lesne biomase za gospodinjstva ter pravne osebe in samostojne podjetnike (vgradnja kurilnih naprav za centralno ogrevanje - kurilne naprave na sekance, pelete in polena). Ker želi, da bi bile kurilne naprave na lesno biomaso še prijaznejše do okolja, bodo tehnični parametri zanje ostrejši kot v razpisu leta 2002: pri nazivni toplotni moči kurilne naprave bo zahtevan vsaj 86-od-stotni izkoristek in emisije ogljikovega monoksida manjše od 1.250 mg/m3. (V istem biltenu je v nekem drugem članku navedeno, da je na lanskem razpisu za investicijo v kurilno napravo za centralno ogrevanje na lesno biomaso dobil najvišjo možno subvencijo 300.000 SIT naš občan Dominik Poljanšek iz Bele peči. Njegova kurilna naprava tujega proizvajalca deluje z 91.8-odstot-nim izkoristkom. Pri nominalni moči so dosežene emisije ogljikovega monoksida 260 mg/m3 ter prašnih delcev 15 mg/m3, kar je veliko manj od lani pa tudi letos pogojevanih vrednosti. Investitorje z investicijo zelo zadovoljen, saj je treba kotel, ki ima 210 litrov velik prostor za polena, nalagati samo dvakrat dnevno, hkrati pa pričakuje, da se bo zaradi kakovostnejšega zgorevanja zmanjšala tudi poraba lesa za kurjenje.) Naj opozorim še, da je bil v Uradnem listu RS 24. januarja letos (8/2003) s strani AURE že objavljen Razpis za sofinanciranje informativnih, ozaveščevalnih in promocijskih dejavnosti s področij URE (učinkovite rabe energije) in OVE (obnovljivih virov energije). Brezplačne informacije, nasvete in literaturo o ukrepih za učinkovito rabo energije in vode (izolacije, ogrevanje ipd.) dobite občani v ENSVET pisarni, ESP Kamnik, Tomšičeva 23 (tržnica), tel. 8318-191, vsak torek od 17. do 20. ure. Priporočam pa, da se predhodno najavite in me pokličete na dom, tel. 8311-663. Dogovorimo se lahko tudi za sestanek ali obisk po dogovoru. ESP KAMNIK • Ivo Gašperič, energ. svetovalec Iskrica za varčno rabo energije Sonce greje vse močneje Trije sončni kolektorji v teh sončnih februarskih dneh segrejejo 300 litrov vode rla 4()°C. V vsem letu bodo dali 70% energije potrebne za ogrevanje ■ vode za kopalnico in kuhinjo. Najvažnejši doprinos k varčevanju z energijo in k čistemu zraku dajo v topli polovici leta, ko ni treba kuriti kotla samo zaradi sanitarne vode. Cena postavljenega solarnega sistema s 3 kolektorji: • Od 450.000 SIT, če že imate velik bojler • Od 700.000 SIT, če morate kupiti tudi bojler Država vam povrne do 150.000 SIT. Tako se v prvem primeru investicija povrne v dobrih 5, v drugem pa v dobrih 8 letin. Možnost prijave za subvencijo bo trajala predvidoma do meseca junija. Pri nas dobite brezplačne nasvete o sončnih kolektorjih, o varčnem ogrevanju, o plinu, toplotnih črpalkah in o sončnih celicah za pridobivanje elektrike. Imamo največjo izbiro kolektorjev v Sloveniji. _j 2i Kon Ti ki Šolar PODJETJE ZA VARČNO ENERGIJO Ljubljanska 21 K, ob pekami Duplica, tel.: 01/8310-380 www.kontiki-solar.si Svilanitovi gasilci še vztrajajo Na občnem zboru so se konec januarja zbrali Svilanitovi gasilci in gasilke. Še posebej je bila opazna 30-članska udeležba. Otvoritveni pozdrav in dnevni red je prebral Drago Žavbi. Po opravljenih formalnostih je zbor vodil Alojz Kon-da. Pred pričetkom uradnega dela so se navzoči poklonili spominu na Marjana Elmazovi-ča, predsednika IGD Svilanit, ki je umrl v mesecu decembru. Sledili sta poročili podpredsednika in poveljnika o delovanju društva v letu 2002. Zelo zanimivo poročilo je podal poveljnik Anton Jeglič, ki je opisal po žarno varnostno problematiko, preventivno dejavnost in ude- začetni požar. Poveljnik je opisal pet primerov lanskih požarov v tkalnici. Vsak začeten požar ima svoj izvor, obseg razvoja in posledice. Vzroka sta predvsem dva, to je preskok električne iskre ali trenje kovinskih delov zaradi okvare. V marcu preteklega leta je nastal obsežen požar v tkalnici, ko je zagorelo kar 14 tkalskih strojev. Stroj je obdan z bombažnimi nitkami in z bombažnim prahom in ko pade na to iskra začetni požar vzplamti. Na stroju pogorijo vse bombažne nitke in tudi tkanina. Škoda je velika, ker morajo statev na novo usposobiti in obnoviti morebitne poškodovane dela. Na ustanovnem zboru IGD Svilanit: (z leve) direktor Svilani-ta Bogomil Wiegele, delegatka GZ Kamnik Vladka Bučevec, poveljnik društva Antonjeglič, podpredsednik društva Drago Žavbi in častni predsednik društva Alojzij Konda. ležbo na raznih tekmovanjih in srečanjih gasilcev v občini Kamnik. Za vso to aktivnost pa se morajo delavci in delavke žrtvovati poleg svojega dela v proizvodnji. Članstvo vztraja v organizaciji in se razdaja za požarno varnost tovarne ter se udeležuje raznih akcij tudi izven svojega delokroga. Industrijska gasilska društva delujejo in so ustanovljena predvsem za preprečevanje požara v industrijskem objektu. Njihovo delo se ne omejuje samo na to varniški krog. Ce je potrebno in so klicani k sodelovanju v primeru požara ali druge nesreče radi pridejo na pomoč. Ne gre za samohvalo, pa vendar naj bo zapisano; če bi v naši državi v vsaki tovarni posvečali več skrbi požarni varnosti ne bi bilo toliko uničujočih požarov kot poročajo časopisi, kot npr. v Kopru, Idriji in drugod. Neodgovoren odnos do požarne varnosti, ko ostanejo pogorišča z veliko škode, slabijo naše gospodarstvo in izgubo delovnih mest. Pri Svilanitovih delavcih se je že utrdila protipožarna zavest tako, da znajo v primeru nesreče vsi ukrepati, da pogasijo Ne mine leto, da v tkalnici ne bi bilo nekaj požarov, ki jih v glavnem sami pogasijo. Pri večjem požaru pa sodeluje tudi PGD Kamnik. Po podanih poročilih se je pričela razprava, v kateri so sodelovali nekateri člani, direktor podjetja Bogo Wiegele in predstavnica Gasilske zveze Kamnik Vladka Bučevec. Omenila je predkongresne aktivnosti gasilskih organizacij, njihove naloge v tekočem letu in podelila priznanja za delo v društvu ter gasilsko odlikovanje GZ Slovenije podpredsedniku Žavbiju. Direktor tovarne pa se je zahvalil za veliko udeležbo in pohvalil prizadevno in strokovno delo Svilanitovih gasilcev. Na vrsti so bile še vo-litve, nekaj novih članov v upravni odbor, za predsednika društva pa je bil soglasno izvoljen Janez Zavasnik. Poveljniško funkcijo bo še naprej opravljal delaven in vztrajen Antonjeglič. Ob tej priliki gasilci Svilanita tudi toplo pozdravljajo gasilce občine Kamnik s pozivom na še večjo aktivnost v počastitev blejskega kongresa gasilcev Slovenije. ALOJZIJ KONDA ZELENI KOTIČEK Projekt o vplivih onesnaženega okolja na obolevnost občanov Zeleni kotiček verjetno dosega svoj namen. Kar nekaj vzpodbudnih klicev nas v to prepričuje. Pravica vedeti, poznati pristojnosti, dobro obveščanje in postopno osveščanje je temelj na katerem gradimo. Tokrat vas seznanjamo z vsebino sestanka v zvezi z izvedbo projekta o vplivih onesnaženega okolja na obolevnost prebivalcev občine Kamnik, ki je bil 6. 2. 2003 in na katerem so bili prisotni: dr. Metoda Dodič Fikfak (klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa), dr. Igor Ivanetič (zdravstveni dom Kamnik), dr. Stane Uhan, Daniel Kovačič in Miha Prosen (Zeleni Kamnika) ter Mihaela Veternik (občina Kamnik). V uvodu je dr. Igor Ivanetič na kratko predstavil aktivnosti, ki so se pred leti že izvajale na tem področju. Dr. Stane Uhan je navedel določila Nacionalnega programa varstva okolja, Zakona o varnosti in zdravju pri delu ter drugih predpisov, ki obravnavajo tematiko varovanja okolja in zdravja prebivalcev ter dodal: • Industrijsko onesnaževanje vpliva na zdravstveno stanje delavcev in občanov. Delavci so vsekakor bolj intenzivno izpostavljeni tem vplivom kot prebivalci. Vendar traja čas vpliva na delavce le 8 ur na dan, drugih - zlasti bližjih sosedov onesnaževalcev - pa 24 ur dnevno. To poenostavljeno pomeni, da so občani tudi pri nižjih koncentracijah lahko enako obremenjeni z vplivi onesnaževanja. • Pri raziskavi obolevnosti prebivalcev zaradi onesnaževanja okolja je dvoje težav. Podatki o industrijskem onesnaževanju, kot tudi o obolevnosti so pretežno pri delodajalcih. Od njihove volje in seveda ozaveščenosti je in bo v veliki meri odvisna kakovost predvidene raziskave. Druga težava pa je v tem, da bolezen ni sprožena le zaradi okolja, ampak tudi iz drugih razlogov. Oboji pa niso vidni v kratkem času. Zato bo treba zbirati tudi druge - na primer hidrološke - podatke. • Pomembno je upoštevati vetrovno rožo, ki nam pokaže v kateri smeri pretežno piha veter. Upoštevati jo mora urbanistično urejanje prostora. Za Kamnik je značilna smer sever - jug (zato je bila industrija skoncentrirana na jug mesta), medtem ko je za celotno zahodno in srednjo Evropo pretežna smer vetra zahod -vzhod. Dr. Metoda Dodič Fikfak je razložila način vodenja statistike v zvezi z obolevnostjo prebivalcev in kakšne so možnosti za izvedbo projekta, ki bo pokazal, kakšno je zdravstveno stanje prebivalcev občine Kamnik. Po razpravi, v kateri so sodelovali vsi prisotni, sta bila sprejeta naslednja zaključka: • Zdravstveni dom Kamnik skupaj s Kliničnim inštitutom za medicino dela, prometa in športa pripravi zasnovo projekta o zdravstvenem stanju prebivalcev Kamnika. • Zdravstveni dom Kamnik bo intenzivno sodeloval pri dopolnitvi strategije o varstvu okolja v Kamniku. Svojo pomoč so ponudili tudi Zeleni Kamnika, občina pa mora zagotoviti finančno pokritje izvedbe projekta. Prisotni so se dogovorili, da se pred začetkom samega projekta pripravi oziroma pridobi naslednje podatke: • Poročilo o opravljenih zdravniških pregledih za preteklo leto (dr. Ivanetič) • Občina Kamnik zaprosi večja podjetja, da posredujejo rezultate emisijskih meritev, ki so se izvajale v zadnjih 20 letin. Podjetja se seznani, da se bodo podatki uporabili pri izvedbi projekta o vplivu onesnaženosti okolja na obolevnost prebivalcev, ki ga bo izdelala strokovno usposobljena institucija. • Občina Kamnik zaprosi večja podjetja, da dovolijo dostop do podatkov o bolniškem staležu njihovih delavcev. • Občina Kamnik zaprosi MOP Agencijo za okolje (bivši HMZ) za podatke 24-urnih meritev dima in indeksa onesnaženja zraka s kislimi plini za obdobje zadnjih 10 let. Po pridobitvi teh podatkov se bo treba dogovoriti o nadaljnjem poteku projekta in o tem, katera podjetja, z referencami s področja ekologije, se povabi k izvedbi projekta. Resnično si želimo, da ne bi priprava trajala desetletja in da bodo rezultati kmalu vidni ter pripomogli k manjši onesnaženosti zraka v celotni občini Kamnik. Dobra obveščenost počasi vodi k osveščenosti, zato ne sme nihče ostati ravnodušen do problemov, ki uničujejo okolje in načenjajo naše zdravje. Svoja razmišljanja zaupajte Zelenim Kamnika, 1241 Kamnik, p.p. 9, na telefon 839 1001 ali na e-naslov zeleni®-siol.net. v. d. predsednika Zelenih Kamnika MIHA PROSEN V RENAULT ^Hmmm t\nft w i' vx>z-i Slika je simbolna RENAULT AVTO SET d.o.o. Dragomelj 26, Domžale DELOVNI ČAS: SALON: od 8. do 18. ure SERVIS: od 8. do 17. ure SOBOTA: od 8. do 13. ure Prodaja vozil: 01/56 27111 041/648166 Servis: 01/5627 333 Nadomestni deli: 01 / 56 27 222 Fax: 01/56 27 444 E-maii: tomax.setnfhauvtoset@dealer.renault.si Adriatic dvakrat nagrajuje! Marec je mesec Adriaticovih pomladnih ugodnosti. Za svoje zavarovance je pripravil kar dve presenečenji. Sodelujete lahko v nagradni igri, čaka vas 10 praktičnih nagrad. Odgovor na vprašanje pošljite na dopisnici na naslov: Adriatic Domžale, Ljubljanska cesta 90, s pripisom »Za nagradno igro«. Ste vedeli, da Adriatic ob sklenitvi kasko zavarovanja zavorovancem podari brezplačno članstvo v AMZS? DA NE In še več. Adriatic bo v morcu ponudil še posebej ugodna zavarovanja premoženja, obiskal bo svoje zavarovance, jim pripravil brezplačne informativne izračune ter jim ob sklenitvi novega imovinskega zavarovanja podaril 5% popust. Zato ne pozabite. Ob sklenitvi polarnega, stanovanjskega, vlomskega, sfrojelomnega zavarovanja in zavarovanja civilne odgovornosti predložite tale kupon. Za vsa dodatna pojasnila in informacije so vam na voljo no tel.št. 724 04 10. Popust s kuponom lahko uveljavljate do 31. 3. 2003 5 % POPUST ZA PREMOŽENJSKA ZAVAROVANJA i...... Adriatic zavarovalna družtis Adriotic Domiole, Ljubljanska cesta 90, teh 724 04 10 8 GOSTILNA LEDRAR Žiga Leber, s.p., Loke v Tuhinju, tel.: 01/839-27-82,041/810-220 Glede na zadovoljstvo naših gostov smo poleg dosedanje ponudbe obdržali na našem jedilnem listu RIBJE JEDI. V mesecu žensk presenetite suojo ljubljeno osebo s kosilom ali večerjo u našem prijetnem ambientu. ZA PUSTOVANJE OB ŽIVI GLASBI o soboto, 1. marca, le še nekaj prostih, mest! Rezervacije: tel.: 01/839 27 82. UUttU SVOJ »MR KVPOMIHMEHMV. TEHNIČNA TRGOVINA [ff)EKNB^ Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok), tel.: 83-17-203 AKCIJSKE CENE! ■ * Mikrovalovna pečica Sharp R202 ~~22&mSZ. sedaj samo 19.890 SIT • sesalec Bosch 1400VV arriva Z3=?«SCC sedaj samo 14.240 SIT * pralno-sušilni stroj Indesit (pranje 5,5 kg, suSenje 4 kg) ~^¥rŠ8£L sedaj samo 100.215 SIT • BTV Gorenje 70 srebrn, slika v sliki sedaj samo 88.911 SIT * BTV Evehuc mono 55 sedaj samo 39.933 SIT 10% POPUST ZA MALE — GOSPODINJSKE APARATE NAJUGODNEJŠE CENE BELE TEHNIKE GORENJE AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VEUAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO DO PRODAJE ZALOG. - BREZPLAČNA DOSTAVA KREDITI GORENJE 1+6 ALI 1+12 MESECEV BREZ OBRESTI ■ KREDITI GA 1+6, 1+12,1+24 MESECEV STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE 01/721 57 17, 01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik V naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal, in čeprav spokojno spiš, Z nami kakor prej živiš. V SPOMIN 26. februarja je minilo leto dni, ko je tiho in brez slovesa od nas odšel PRIMOŽ BALOH Hvala vsem, ki našega Primoža nosite v svojih srcih, svojih mislih, in prižigate svečke v njegov spomin. Vsi njegovi Saj ni rečeno, da te ni, čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, za vedno boš med nami ti. ZAHVALA V 93. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, stari ata, pradedek in prapradedek JOŽE SMOLE iz Mekinj, Molkova pot 13 Najiskreneje se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga imeli radi in mu izkazovali spoštovanje, ob smrti pa se prišli poslovit od njega, mu podarili cvetje, sveče in ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Hvala pevcem iz Tunjic, trobentaču za zaigrano Tišino in mekinjskemu župniku Pavletu Piberniku za lepo opravljeno zadnje slovo. Žalujoči: hčerka Ana z možem Ivanom, vnukinje Meta, Jana in Ana ter vnuki Janez, Pavle in Lado z družinami. Februar 2003 Mm KONCERT LEPIH MELODIJ i v mmmm m 1 športna dvorana KAMNIK I ZA MATERINSKI DAN SOBOTA, 22. MAREC ob i 9. uri ----------...... ........'fw**"j,™"j"*"?'iii= ■ i NATALIJA VERBOTEN • OTO PESTNER ALFI NIPIČ • SLAPOVI • PTUJSKIH 5 MLADI DOLENJCI • ZLATKO DOBRIČ MIHA DOVŽAN • JOŽICA KALIŠNIK ANS. TONETA RUSA • HANA KOPITAR ANS. DORI • PLESALCA ŠPELA IN MATEJ KRAU (368 MBMaiaMi ©©fđS) MfOffi^ L mmm VSTOPNICE SO ŽE M A VOLJO: MM VIDEO METULJ • TURISTIČNA AGENCIIA VERONIKA - KAVA BAR REBOL mM PINOCCHIO BAR \iWBJ GOLF JURISTI»MIMUMBIFE MECI BppAM ROŽICE-TRGOVINA HA-NUHIlHHHffl AVTOBUSNA POSTAJA PASAŽA MAXIMARKETA Q2S2D GORENJSKI CLAS-OGLASI - ALIGATOR MUZIKA IM F O TELEFON: 031 222 444 POKR Jarika c. 11, Domžale Tel.s 01-72 99 000 Servis: 01-72 99 010 Faks: 01-72 99 019 Uradni prodajalec in serviser vozil TOYOTA Mali oglasi Instruiram matematiko in fiziko. Tel.: 723 -81-57, 041-322-571. PRODAM MALO RABLJENO REGISTRSKO BLAGAJNO znamke OLIVETTI ECR 2400 EURO in plastične lonce velikosti od 30 do 50 litrov ter plastične vaze za cvetje, tel.: 04/595 7 488 Garažo, zidano, v Kamniku, ob Ljubljanski cesti, oddam. Tel.: 031-292-788 KOMENDA - stanovanje 1,5-sobno 51 m2 L nadstr., velik balkon, V lega, prodamo. Varujem predšolskega otroka na svojem domu. Tel: 041/834-502. Najditelja avtomobilskega ključa Citroen prosim, da pokliče 031/ 234-306. M{ Spoštovani! 11^ Ko ob izgubi vašega najbližjega ne veste kam, • so vam naše usluge na voljo Neprekinjeno Noč in Dan! Nudimo vam kompletne pogrebne storitve POGREBNIK POGREBNE STORITVE Dvorje, d.o.o. 0V0RJE št. 13, 4207 Cerklje Tel.: 04/252-14-24 GSM: 041/624-685 "' m.......„i, „"'^ 'iniiii'"1^ iiiffi'ir *Jm^!m^^Zm!r>' ji ZAHVALA V 47. letu življenja nas je nenadoma zapustil naš dragi sin, oči, brat in stric SILVO BRIŠNIK Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter nam izrekli sožalja. Hvala tudi gospodu župniku za opravljen pogrebni obred. Žalujoči: vsi njegovi Kamnik, februar 2003 Zaman je bil tvoj boj, Zaman vsi dnevi upanja, trpljenja. Bolezen je bila močnejša ott življenja. ZAHVALA V 68. letu življenja je po dolgi in hudi bolezni prenehalo biti srce našega dragega moža, očeta, brata, strica, starega ata in lasta ŠTEFANA KAVAŠA iz Mlake pri Komendi Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in nekdanjim sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in za svete maše ter za pomoč in tolažbo v težkih trenutkih. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju, posebno dr. Stanislavu Scdlaku, patro-nažnima sestrama Nevenki in Anici za obiske, strokovno in nesebično pomoč ob njegovi težki bolezni. Posebna zahvala tudi Jerenkovi-ma Mici in Milanu. Iskrena hvala g. župniku Zdravku Žagarju za lepo opravljen pogrebni obred, nosačem, praporščakoma, pevcem za ganljivo zapete pesmi slovesa, pogrebniku g. Jeriču in vsem, ki ste našega Štefana pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Minka, hčerka Silva, snaha Marta, vnuk Sašo in brat Jože z družino Mlaka pri Komendi, Pšata pri Cerkljah, Odranci, februar 2003 vaš mestni frizer CIRIL ZA6AR ponovno na stari lokaciji poleg kavarne Veronika na Glavnem trgu 5 v Kamniku tel.: 01/839 12 44, 041/798 330 v poned., torek, petek: od 7. do 13. ure v sredo in četrtek: od 14. do 20. ure. DOM V KAMNIŠKI 5I&TBICI Na pustno soboto pripravljamo PUSTOVANJE Z ŽIVO GLASBO. Najboljše maske bodo nagrajene! Sprejemamo rezervacije. Postrežemo vam z raznovrstno domačo hrano ob žlahtni kapljici. Pogostimo zaključene družbe do 70 oseb, ki lahko pri nas prenočijo. Obiščite tudi drsališče pred našim domoml Informacije: S 01/83 25 544,031/684 147 AGROPROMET CERKLJE Ul. 4. okt. 10, Cerklje, tel.: 04/252 64 40 Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure UGODNA PONUDBA: • ŽITA (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke) SEMENSKA KORUZA PO PREDSEZONSKIH CENAH ŽE NA ZALOGI - VSE VRSTE KRMIL za purane, piščance, kokoši nesnice, prašiče, govedo - UMETNA GNOJILA - sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo in enodnevne piščance AKCIJAH - KORUZNA KRMILNA MOKA 29,50 SIT/kg UGODNA PRODAJA JABOLK ZA OZIMNICO - sprejemamo naročila za jarkice in enodnevne piščance VSE ZA KOLINE (naravna in umetna čreva, kolofonija, spile, začimbe) Cene za krmila so tovarniške. Za nas nisi umrl, umre tisti, ki je pozabljen! ZAHVALA Zapustil nas je dragi ata, stari ata JOŽEF PERNE Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo patronažni sestri Miji in ostalim delavcem zdravstvenega doma Kamnik za vso pomoč v času njegove bolezni. Žalujoči: vsi njegovi Godič, februar 2003 ■'iMtU^muiiii-ia"'-\ Sonce za goro zahaja, dan nagiba se v noč, moja duša pa odhaja, morda se srečamo nekoč... ZAHVALA V 73. letu življenja nas je zapustil naš dragi ati, stari ata, brat in stric ALOJZ ŠTRAJHAR iz Porebra 3 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poli. Hvala vsem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Žalujoči: hčerka Franja z družino in ostalo sorodstvo Februar 2003 CELOTNA PONUDBA ZA PODJETJA IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE NA ENEM MESTU VRTNARSTVO GAŠPERLIN ^GTjfcT* Vrtnarska vzgoja In trgovina v—-• ^*™*-/ Moste 99 pri Komendi, tel.: 03-43-537 SPOMLADANSKA PONUDBA: • PRIMULC rajnih barv -180 SIT • PRIMULE NASAJENE V SKLEDAH, * II -J^fit KORITIH ALI KOŠARAH • MAČEHE raznobarvne - 90 SIT • namenski substrati, gnojila • semena ?a vrt • vselej pestra ijbira SOBNIH ROŽ ob sobot ah do 13 avtošoQa ŠMARCA organizira BREZPLAČNI tečaj CPP za kandidate za voznika A & B kategorije s pricetkom 3. in 17. marca ob 18. uri v učilnici v Novem trgu 26a (nasproti srednješolskega centra Rudolf Maister) OSEBNA OBRAVNAVA - HITRO IN PREPROSTO DO BANČNIH STORITEV • ugodno kreditiranje: limiti na poslovnem računu - različne ponudbe kratkoročnih in dolgoročnih kreditov - možnost deviznega kreditiranja * izdaja garancij • poslovne kartice Eurocard • vezave sredstev: ugodne obrestne mere, vezava že od 3 dni dalje V Poslovalnici za gospodarske družbe in samostojne podjetnike na Duplici, Ljubljanska 45, vas pričakujemo vsak dan od 8. do 16. ure (neprekinjeno). Informacije na tel. št.: 831 83 22,831 83 29. Ker smo banka z rešitvami. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d.. Ljubljana Podružnica Kamnik INFORMACIJE: 01/83-11-012 041/517-118 http://www.avtosola-smarca.com Nova SEAT Cordoba. Ljubljenka vetra. ANTON MARINKO S.p. NOŽIŠKA 8 ŠMARCA 031 741 781 vrIon Čas je za obrezovanje sadnega drevja in prezračevanje travnih površin! Strokovno izvajamo tudi vse irske storilve - urejamo, in vzdržujemo vrtove, parke, zelenice... Nova Cordoba vas bo prevzela in navdušila. S svojim sodobno oblikovanim in varnim aerodinamičnim telesom vzbuja občudovanje. Z izjemnimi bencinskimi in zmogljivimi, a varčnimi dizelskimi motorji samozavestno osvaja daljave. Nova Cordoba je vse, kar želite, in vse, kar potrebujete - od 14. februarja 3003 dalje tudi na stovenskih cestah. Perovo 23, Kamnik tel.: 01/839 50 40 Ljubljanska 3/c, Kamnik telefon: 01/839 47 97 svetovanje * do 20 km brezplačna dostava * nakup na 24 mesecev s pologom ali brez r NE SPREGLEJTE! ^ ! ZAMRZOVALNA OMARA ZANUSSI ZVV231 - 230 1 samo 69.990 SIT ! HIŠNI KINO + RADIO HDV 4000 Trevi max. 140 W samo 99.990 SIT ! ŽAR PLOŠČA BOSCH samo 13.990 SIT ! LESENO STOJALO za 60 CD-jev samo 3.250 SIT POSEBNO UGODNI NAKUPI PREK 2000 GOSPODINJSKIH APARATOV IZ GA KATALOGA - možnost plačila do 24 obrokov prek trajnika TERME SNOVIK svet termalnih užitkov Pričakujemo vas ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in nedeljah od 9.00 do 20.00, ob sredah, petkih in sobotah od 9.00 do 19.00 in na NOČNEM KOPANJU ob sredah, petkih in sobotah od 20.00 do 22.00. Vabimo vas na TELOVADBO V VODI od ponedeljka do petka od 10.00 do 10.30, na VODNO AEROBIKO ob torkih od 20.00 do 21.00, na PLAVALNE TEČAJE za otroke in odrasle, na DRSALIŠČE na prostem, v SOLARIJ. Organiziramo otroške zabave za rojstni dan! Priporočamo vam različne vrste ROČNIH MASAŽ: klasično, anticelulitno, antistresno, refleksno masažo stopal, limfno drenažo... H NO V URNIK MASAŽ: vsak dan od 9.00 do 20.00! H Naročiti se je potrebno en dan prej! Do nas pelje avtobus flfl od ponedeljka do petka ob 10.30 in 12,30 iz Kamnika, ob 13.17 in 16,12 iz Snovika; ob sobotah ob 10.30 iz Kamnika, ob 13.20 iz Snovika; ob nedeljah ob 10.30 iz Kamnika, ob 16.15 iz Snovika Terme Snovik ercator POSEBNA NOVICA! V hipermarketu Mercator v Kamniku smo vam poleg ostale ugodne ponudbe trajno nizkih cen, akcijskega blaga in blaga z trgovsko znamko pripravili še izjemno ugodno ponudbo: Krof, 60 g, Don Don, Kranj 69. Namenska moka za krofe, 1 kg, Mlinotest, Ajdovščina 119, Margarina Rama, 250 g, Kolinska, Ljubljana Bebi čokolešnik, 1 kg, Kolinska, Ljubljana 854,- Sadni jogurt, več okusov, 250 g, Mlekarna Celei a, Arja vas 68a" MERCATOR TEHNIKA Pomivalni stroj Candy CD 675S Izdelki znamke PUPA po 30% nižji ceni. 99.900.- Kamniški OBČAN Kamnik, Glavni trg 23,1. nadstropje (zgradba med občinsko hišo in sodiščem) 01/83 91 311,041/662 450 Ponedeljek: 8.-15. ure Torek: 8.-13. ure Sreda: 8.-12., 13.-17. ure