Narodna in univerzitetna knjižnica ▼ Ljubljani. 82081 Veliki Katekizmus. Katolicsauszkoj mladoszti za pravi krscsanszki navuk. ---- Sase najde v-ISadgoni, pri Weitzingeri J. A. Duga nlicza hizse število 18 . t&ogf 82081 4 3 /, 4 ? / noouur' \ape!avanyc. P. Kaje Katekizmus? 0. Katekizmus je krsztsanszkoga Katoli- csanszkoga znanya Navuk: tak sze zove zobcsinszkim taloin i kni’sicza, vu steroj sze ete navuk zapera. P. Vu keliko glavni tali sze naprej dam krsztsdnszko, Katolitsdnszko mange v-etom Katekizmusi ? 0. Krsztsanszko, Katolitsanszko znanye v-etom Katekizmusi vu peteri glavni tali, i vu ednom Pridaveki sze naprej dava. 'l * P. Sferi szo oni peteri glavni tali? 0. Oni peteri glavni tali szo naszlcdii- vajocsi: 1. Je vei’a. 2. Vupanye. 3. Je Liibav. 4. Szo szveti Sacramenti, to je: Szve- sztva. o- Je krsztsanszka Pravicza. I Prtdavek od csetiri szlejdnvi Dejl. I. Glavni Tao. Od Vere. V. Kasftlocsek. Ka je Katolitsanszka Vera. P. Ka je po krsztsamzko, Katolitsdnsz- /tom vervati? 0. Po krsztsanszko Katolitsanszkoin ver¬ vati je, vsza za isztino dr’sati, ka je Bog nazvejszto, i szveta Mati Czerkev, ka bi vervali, pred nasz dala, ali je piszano ali nej. o P. Jeli je zadoszta na zvelicsange, csi Ka- tolitsdnszki Krsztsenih szatno ru szrczi ver je ono, ka je Bog nazvejszto? 0. Nej je zadoszta na zvelicsanye, csi Katolitsanszki krsztscnik szamo vn szrczi verje ono, ka je Bog nazvejszto; nego je zviin toga potrejbno, naj : 1. Vero szvojo po delaj voszkase. 2. Ka vu szrczi verje, csi je potrejbno, ono naj i zviisztami ocsiveszno vadltije. P. Zakaj moremo vervati ono, ka je Bog nazvejszto ? O. Vervati moremo ono, ka je Bog naz¬ vejszto, zato: ar je Bog vekivecsna pra- vicza, i neszkoucsana modroszt, stcra niti nikoga vkaniti, niti sze od nikoga preka¬ niti nemore. P. Jeli je potrejbna vera vszakomi Cslo- veki, ki sze sese zvelicsali? 0. Potrejbna je vera vszakomi csloveki, ki sze sese zveliesati; ar je brezi vere ne- mogoese prijetnomi biti bri Bogi. P. Ka je potrejbno vszakomi csloveki, gda k-pdmett pride, znati, i vervati, naj sze zveliesa ? 0. Vszakomi csloveki, gda k-pameti pride naj sze zveliesa, potrejbno je znati, i vervati: — 6 1. Ka Bog je. 2. Ka je Bog pravicsen Szodecz, steri Iona to dobro, ino kastiga to hudo. 3. Ka szo tri Bo’sanszkc Persone vu cd- nom bojstvi, natim: Ocsa, Szin, i Szveti Diih. 4. Ka je ta druga Bosanszka Persona z-cslovekom posztanola, naj bi nasz po szvojoj szmrti na krisnom drejvi odkupila, i na veke zvelicsala. 3. Kaje duša Csloveka nemrtelna. 6. Kaje Bosa milosesa na zvelicsanje potrejbna, i ka Cslovik brezi miloscse ni- kaj, ka bi 'sitka vekivecsnoga vrejdno bilo. nemre ošiniti. P. Ka sze zaporiddva vszdkomi Katoli- tsamzkomi krsztseniki znati ? 0. Vszakomi Katolitsanszkonri krsztse¬ niki sze zapovidava znati: 1. Apostolszke vere vadliivanye. 2. Goszpodnovo Molitev. 3. Deszetere zapovidi, i Sz. Matere Czerkvi petere zapovidi. 4. Szedem szvesztv. o. Krsztsanszko Praviczo. P. Gde sze zdrsdvajo ona naj bole, sfera Kalolitsdnszki krsztsenik vervati more ? 0. Ona,steraKatolitsanszki krsztsenik more vervati, zdr’savajo sze naj bole vu Apostol¬ szke vere vadliivanji. P. Kakda je Apostolszke vere vadluvdnye? 0. Apostolszke vere vadlilvanye je etak: Verjem v-ednom Bogi, Ocsi vszamogo- csem, sztvoriteli Nebe i zemle. I vil Jezusi Krisztusi jedinom nvegovom S zini, Gosz- podi našem. Ki sze je poprijao od Diiha szvetoga, narodo sze je od Divicze Marie. Moko je trpo pod Pontzius Pilatusom. Rasz- pet je, m ro je, i pokopan je. Sztopo je doli pred pekle, na tretvi den je od mrtvi gori sztano. Sztopo jo v-Nebesza, szidi na de- szniczi Boga Gese vszamogocsega. Odnot pride, szodit ’sive, i mrtve. Verjem vuszvetom Dillii. Szveto krsztsanszko Katolitsanszko Mater Czerkev. Szveczov obcsinsztvo. Gre¬ hov odpiiscsanve. Tejla gori sztanejnye, i zsitek vekivecsni. Amen. P. Kelih) tulov, ali stiikov mA Apostolszke vere vadluvanye ? 0. Apostolszke Vere vadliivanje ma 12 tal o v, ali stiikov. II. Razloczek. Od Apostolszke vere vadliivanye 12 Ta- lov, ali Stiikov. — 8 — §. 1. Od Apostolszke Vere vadliivanja prvoga Sttika. Verjem v-ednom Bogi, Oesi vszamogo- esem, sztvoriteli Ne h e, i zeiule. a) Od Boga. P. Jeli je vec-s od ednoga Bogu. 0. Szam eden je Bog. P. Ka je Bog? O. Bog je szam vuszebi naj popolnejše Bojstvo. P. Jeli je vecs Bo sanszki Person? 0. Tri szo Bo’sanszke Persone. P. Kak sze imenuje jo tri Bo'sunszke Persone ? 0. Prva Bo sanszka Persona sze imenuje Ocsa; druga Szin; tretja Szveti Diili: P. Kak sze imenujejo vsze vkup tri Bo~ ’sdnszke Persone ? 0. Tri Bo’sanszke Persone vsze vkup sze imenujejo Szveto Trojsztvo. P. Po kom vadluje Katolitsdnszki krszt- senik Sz. Trojsztvo? 0. Katolitsanszki krsztsenik vadluje Sz. Trojsztvo po znamenji Sz. Krfsa : gda vu Krfsanyi vszako med tejmi Bo’sanszkimi Personami imenuje. 9 P. Ka mdluje escse Katolitsdnszki krsztse- nik po znamem/i Sz. Krisa? 0. Katolitsdnszki krsztsenik po znamenyi Sz. Krisa, i to vadliije, ka je Krisztus Je¬ zus, gda je na Krdsnom drejvi mr‘o, nasz po szvojoj szmrti odkiipo. P. Kakda sze cslovik prekri ti ? 0. Cslovik sze etak prekrfsi: pravo roko na cselo polo sivsi pravi, vu Imeni Ocse j-, zatejm na prszi, i Szina -j-, i z-lejvoga ple- csa na pravo, i Diiha Szvetoga f. Amen. b) Od S z t v a r j a n j a. P. Sfo je vsza sztvoro ? 0. Bog je sztvoro Nebo, i zcmlo, i vsze, ka jeszte. P. Ka vcsini etn rejcs szivoriti? 0. Eta rejcs sztvoriti vcsini teliko, kak z-nicsesza kaj vo-prineszti. P. Sfere sztvorjene szfvdri Bose szo naj bole szpominamja rrejdne? 0. Naj bole szpominanva szo vrejdne sztvorjene šztvari Bo se, Angelje i cslovik. P. Ka szo Angelje ? 0. Angelje szo csiszti dtihovje, steri ra¬ zum, i volo majo, ali tejla nemajo. * 10 P. Zakaj je sztvoro Angele Bog? 0. Bog je sztvoro Angele, naj njega po¬ slujejo, lflbijo, ino molijo, nyemi szlii’sijo, i csloveka varjejo. P. Kafola je szlvoro Bog Angele? O. Bog je sztvoro Angele vu szvojoj mi- loscsi, z-vnogimi popolnosztmi. P. Jeli szo osztanoli vszi Angelje vu Bo- ’soj miloscsi? 0- Vnogo Angelov je Bo ; so miloscso po gi-ehi gizdoszti pogubilo. P. Kafola je kastigao Bog gizddve Angele? 0. Bog je gizdave Angele, steri sze vražje zoveje, na veke odvrgo, i na pckeo sziino. P. Sfera sztvorjena sztvdr Bo'm je naj bole szpominanga vrejdna za Angelini? 0. Cslovik je naj bole szpominanya vrejdna sztvorjena sztvarBo’sa za Angelini. P. Szkoj sztoji cslovik? O. Cslovik sztoji sztejla, i znemertelne duše, stera je na Bo’si kejp sztvorjena. P. Zakaj je sztvoro Bog csloveka? 0. Bog je sztvoro csloveka, naj nyega 11 szpozna, postiije, liibi, moli, i nyemi szliPsi, pokoren bode, i naj sze zvelicsa. P. Jeli szo pokorni osztanoli ladje Bogi ? 0. Taki prvi cslovik Adam z-Ejvov zse- nov szvojov je bio nepokoren Bogi. i P. Kakda je posztano prvi cslovik nepo¬ koren ? 0. Prvi cslovik je od Boga v-Paradi’somi zprepovejdanoga drejva szad jo, i po tom je pregrejso. P. Jeli je le greh li szamo prvotni cslo- veki škodo ? 0. Te greh je nej li szamo prvomi cslo- veki škodo, nego i nam, ki sze od nyega narajamo; te je zrok nase vremenitne, i vekivecsne szmrti; kak i vnogi driigi naši telovni, i diisevni nevoul. P. Jeli szo na veke i ludje odvrseni od Boga, liki gizddvi Angelje? O. Ludje szo nej na veke odvr’seni od Boga, liki gizdavi Angelje. P. Ka je obecsao Bog za volo greha od- vrsenomi csloveki na ngega oszlohod- jenge? 0. Za volo greha odvr’senomi csloveki 12 na nvega oszlobodjenye je obecsao Bog, ka Odktipilela posle, ki sze Mcssias zove. §. 2. Od Apostolszke Vere vadliivanya driigoga Stiika. I vu Jezusi Krisztusi, jedinom nvegovoni. Szini, Goszpodi našem. P. Ka je Krisztus Jezus? 0. Krisztus Jezus je: 1. Ocse Boga jedino-rodjeni Szin. 2. Bog, i Cslovik navkiipe. 3. Nas Goszpod, Pravdo Davecz, i Vu- csiteo. P. Ka vcsini eta rejcs Jezus? 0- Eta rejcs Jezus teliko vesini, kak Zvelicsitel. P. Zakaj sze imenuje Jezus za Zveli- csitela ? O. Jezus sze imenuje za Zvelicsitela; ar je po nyem vcsiuyeno nase zvelicsanye, gda nasz je od greha, od greha kastige, iveki- vecsne szmrti oszlobodo. P. Kaltda sze imenuje escse Jezus ? 0. Jezus sze imenuje Gidi za Krisztusa, to je: Namazanoga. P. Zakaj sze imenuje Krisztus Jezus Boffd jedino-rodjeni Szin? 0. Krisztus Jezus sze imenuje Boga je- 13 dino-rodjeni Szin; ar je on szam tiszti, ki sze je od nebeszkoga Ocse od veka narodo. P. Kakda je Krisztus Jezus Bog, i Oslo¬ vih navkupe? 0. Krisztus Jezus je Bog-, i Cslovik nav- kiipe; ar je Bog od vekiveka, ki je vu do- koncsanora vrejmeni z-Cslovekoin posztao. P. Zakaj sze imenuje Krisztus Jezus za našega Goszpoda ? 0. Krisztus Jezus sze imenuje za našega Goszpoda; ar je Bog, i Odklipiteo nas. P. Zakaj je posztao z-Cslovekom Szin Bo’si ? 0. Szin Bosi je z-Cslovekom posztao; ka bi nasz po szvojoj szmrti na kri’snom drejvi edkiipo, i zvelicsao. §. 3. Od Apostolszke Vere vadlfivanva tretyega Stiika. Ki sze je popnjao odDiiha Sz. narodo sze je od Divicze Marie. P. Jeli Jezus md Ocso? 0. Jezus kak Bog ma Nebeszkoga Ocso kak Cslovik nema. P. Jeli je nej Ino Jo sef Marie zdrocsnik Krisztusa Jezusa Ocsa? 0. Jo’sef je Krisztusa Jezusa szamo hra- niteo, i stimani Ocsa bio. 14 — P. Jeli je meo Jezus Mater ? 0. Jezus kak Bog je nikakse Matere nej meo, kakti Csloveka je Mati bila Bla’sena Divicza Maria. P. Zakaj sze imenuje Maria Mali Ho’sa ? 0. Maria sze imenuje Mati Bosa; ar je Krisztusa Jezusa porodila, ki je navkiipe Bog i Cslovik. P. Od koga je poprijela vu utrdbi Maria Jezusa ? O. Maria je poprijela vu utrobi Jezusa od Duha szvetoga. P. Gde je porodila Maria Jezusa ? 0. Maria je porodila Jezusa v-Bctlehemi vu ednoj Stali. §. 4. Od Apostolszke Vere vadliivanja strtoga Sinka. Moko je trpo pod Pontzius Pilatusom. Raszpet je, m’ro je, i pokopan je. P. Jeli je mogo trpeti Jezus? 0. Jezus je mogo trpeti kak Cslovik, kak Bog nej. P. Jeli je za isztino trpo Jezus ? 0. Jezus je za isztino trpo i v-diisi, i v-tejli. — lo P. Ka je trpo Jezus v-diisi? 0. Jezus je trpo v-diisi veliko sztiszka- vanye, i saloszt. P. Ka je trpo Jezus v-tejli? 0. Jezus je trpo v-tejli vnoge nevole, i mantre, vnoge vdarczc, i rane, zbicsiivani je, i ztrnjom je koroniivani. P. Ka je trpo escse Jezus ? 0. Jezus je trpo i vnoga ospotavanva, odiirjavanya, blaznoszti, ogrizavanye, i vnoge driige grozne moke. P. G de raszpefi, i g de je mr'o Jezus? O. Krisztus Jezus je raszpeti na Kal- varianszkom brejgi, bliizi pri Jeru’s;ilem- szkom Varasi, i m’ro je na Kn"snom drejvi. §. 5. Od Aposiolszke Vere vadliivanya petega Stiika. Sztopo je doli pred pekle, na tretyi den je c d mrtvi gori sztano. P. Jeli je Krisztus Jezus zdusom, i szfejlom doli sztopo na pekle? 0. Szamo je Krisztusa Jezusa duša doli sztopila na pekle. P. Ka sze raz mi po pred Pekli? 0. Po pred Pekli sze razmijo ona szkrita 16 — mejszta, vu steri sze tih mrtvih duše zadr- ’savajo, ki szo escse Nebeszkoga bla’sen- sztva nej zadobili. P. Jeli je vecs taksi szkriti mejszt, sfere sze pekeo imenujejo? 0. Je vecs taksi szkriti mejszt, stere sze pekeo imenujejo: etak sze imenuje i z-la- sztivnim talom. 1. Ono meszto, vu sterom sze szkvarjeni na veke mantrajo. 2. Ono meszto, vu sterom duše do vrej- mena kastige trpijo za tiszte grehe szvoje, za stere szo vu 'sitki zadoszta nej vcsi- nile. To meszto sze imenuje Purgatorium. 3. Obszlejdnim ono meszto, vu sterom tih pobo\sno-mrtvih diise szo sze zadr’sa- vale, gde pod blatenim viipanjom odkii- plenva mirovno, i brezi boleznoszti szo csakale, dokecs je Jezus k-nyim doli sztopo. Eto meszto sze Pekla trnacz, ali Limbuš imenuje. P. Gda je sztano gori Krisztus Jezus od mrtvi ? 0. Krisztus Jezus je od mrtvi gori sztano na tretji den, szvoje mocsi, nemrtelen, i pun dike, kakti obladavecz szmrti, i vraga. 17 P. Zakaj je sztano gori od mrtvi Krisztus Jezus? 0. Krisztus Jesus je gori sztano od mrtvi: 1. Naj bi piszmo, i szvoja prorokiivanya dopuno. 2. Naj bi szvojega vcsenya praviczo, i Bo- 'sanszko szvojeposzelsztvo ocsiveszno torni szvejti pokazao. 3. Ka bi nasz vu viipanyi potrdo, i od prfsesztnoga našega gori sztanejnya nasz gviisne vcsino. §. 6. Od Apostolszke Vere vadliivanya sesztoga Stiika. Sztopo je v-Nebesza, szidi na deszniczi Boga Ocse vszamogocsega. P. Gda je so Krisztus v-Nebesza ? 0. Jezus je so v-Nebesza po szvojem gori sztanejnyi na stirideszeti den. P. Ka vcsini to : Jezus szidi na deszniczi? 0. Jezus szidi na deszniczi, teliko vcsini, ka je Jezus vu naj visesnye zmo’snoszti, i dike sztalnom ladanvi ober vszega v-Nebi, i na zemli. §. 7. Od Apostolszke Vere vadliivanya szedmoga Stiika. Odnet pride szodit ’sive, i mrtve. 18 P. Jeli nazaj pride pa Jezus? 0. Jezus pa nazaj pride z-Nebesz na szkradnyi den. P. Zakaj pride nazaj Jezus na szkrddnpi deti? 0. Jezus pride nazaj na szkradnvi den, naj vsze liidi z-obcsinszkiin talom szodi, 'sive, ino mrtve. P. Kakda de szodo Jezus liidi na szkrdd- niji den? O. Jezus de szodo liidi na szkradnvi den, kak szo ali dobro, ali hudo vcsinili; te pra¬ vične v-Nebi zvekivecsnim 'sitkom lonao lagoje pa na veke v-pekli kastigao bode. §. 8. Od Apostolszke Vere vadliivanva oszmoga Stiika. Verjem vu szvetom Duhi. P. Sfera Bo’sanska Persona je J)uU szveti ? O. Tretya Bosanszka Persona je Duh szveti; pravi Bog. P. Gde ndsz poszveti Duh szveti? 0. Szveti Diih nasz poszveti: 1. Vu szvetom Krszti. 2. Vu Pokore szvesztvi. 3. I kelikokrat z-sterim szvesztvom vrejdno 'sivemo. 19 P. Kakila nasz poszveti Duh vreti? 0. Dilh Sz. nasz poszveti, gda ali po vle- janyi poszvecsenya miloscse vunaszvcsini nasz SziniBose; ali gda poszveesenya mi- loscso vu nami povek’sava. P. Ka vestni esese vu numi Duh Szveti po szvojoj sz. milosesi ? 0. Duh Szveti preszvejti nas razum, on vesi, i podbada nasz, naj po Bo’soj voli vsza esinimo; on podava nam szvoje Sz. Dari. P. Sferi so Sz. Duha Duri ? 0. Sz. Diiha Dari szo naszlediivajocsi: 1. Modroszt. 2. Razum. 3. Tanacs. 4. krep- koszt. o. Znanoszt. 6. Pobosnoszt, i 7. Bo- jaznoszt Goszpodna. §. 9. Od Apostolszkc Vere vadlilvanva devetega Stiika. Sz. krsztsanszko Katolitsanszko Mater Czer¬ kev: Szveczov obcsinsztvo. a) ©d Matere Caerkvf. P. Ka je obcsinszka krsztsdnszka Sz. Mati, Czerkev? 0. Obcsinszka krsztsdnszka Sz. Mati Czerkev je vszeh praviesno vervajoesi krsztsenikov vidoese szpravisese pod ednov — 20 vidocsov glrivov, Rimszkim Priponi, stori on eden Nrivuk verjejo, i z-onimi edinimi szve- sztvi 'sivejo. P. Jeli md Sz. Mati Czerkev i nevidocso glavo ? 0. Mri Sz. Mati Czerkev i nevidocso glrivo; i tri je szrim Krisztus Jezus. P. Jeli je vecs pravi Mater Czerkev ? 0. Szamo je edna prriva Sz. Mati Czer¬ kev, zviina stere sze niscse zvelicsanya nemorc viipati. P. Sfera szo prave Sz. Matere Czerkvi znamengu ? 0. Sz. M. Czerkvi znamenja szo naszle- diivajocsa csetvera: 1. Kaje Edna. 2. Kaje Szveta. 3. Kaje Obcsinszka, ali Katolitsrinszka; i 4. Ka je Apostolszka. P. Kakda sze imenuje escse prava Sz. Mati Czerkev? 0. Prriva Sz. Mati Czerkev sze i zaRim- szko imenuje; rir Sz. Mati Czerkev v-Rimi je vszejh drugih Mater Czerkev glriva, i obcsinsztva szrejdnya piknyicza. 21 f>) Od ©toesinsztva §zveczov. P. Kakso Obcsino majo med szebom pravi. Krsztsange. 0. Pravi Krsztsanye takso med szebom majo Obcsino, kakso majo Kotrige vu kak- voin tejli. P. Vu kom sztoji Szveczov Obcsina? 0. Szveczov Obcsina v-tom stoji, ka Sz. Matere Czerkvi vsze Kotrige vu duhovni dobrotaj tao majo. P. Sfere szo tiszte Kotrige, med sterimi je Obcsinsztvo? 0. Kotrige, med sterimi je Obcsinsztvo: 1 Szo na etoj zemli ’sivocsi verni. 2. Szveczi vu Nebeszkom Kralesztvi, i 3. Purgatoriumszke Diise. P. Kakso med szebom Obcsinsztvo majo ti verni? 0. Verni med szebom obcsinsztvo majo; ar vu eden drugega prosnjaj, i vu dobri dejl vrejdnosztaj zobcsinszkim talom tao majo. §. 10. Od Apostolszkc Vere vadliivanja deszetega Stiika. Grehov odpiiscsanye. 22 P. Na hoj ndsz vesi ete tao? P. Ete tao nasz na to vesi, ka je Krisz- tus svojoj Sz. Materi Czerkvi raocs dao nase grehe odpiisesavati. P. Sto md vu pr dvoj Sz. Materi Czerkvi mocs grehe odpiisesavati? 0. Vu pravoj Sz. Materi Czerkvi Piispe- czke, i gori poszvecseni Popevje majo mocs grehe odpiisesavati. P. Gde sze odpusesavajo (grehi? 0. Grehi sze vu Szvesztvi Krszta, ino Po¬ kore Szvesztvi odpiisesavajo. §. 11. Od Apostolszke Vere vadliivanva edenajszetoga Stiika. Tejla gori sztanejnve. P. Ka sze razmi po Tejla gori sztanejmji ? 0. Po Tejla gori sztanejnvi sze razmi, ka Bog na szlejdni den mrtve gori zbudi, ka lidje szvojiini Tejlami, to je: z onimi tejlami, vu steri szo 'siveli, gori sztanejo. §. 1 2. Od Apostolszke Vere vadliivanya dvanajszetoga Stiika. I. ’sitek vekivecsni. P. Ka verjemo, i vacllujemo po ricsdj dva- ndjszetof/a Stiika vere Apostolszke? 0. Po riesaj dvanajszetoga Stiika Vere Apostolszke verjemo, i vadliijemo, edno na 23 veke, i vszigdar trpecse bla’sensztvo, stero szveczov, i odebranih 'selejnve czilo dopnni. P. Ka szvedocsimo po Ameni na konczi vadluvdnpa Vere Apostolszke ? O. Po Ameni na konczi vadliivanya Apo¬ stolszke Vere szvedocsimo, danadSunnnov Apostolszke Vere vadliivanva ne dvoji mo; nego vsze za pravicsno vadliijemo, stero sze v-njej zdrsava. II. Glavni Tao. Od viipanya. I. Maslocseli. Ka je Krsztsanszko Viipanje. P. Ka je po Krsztsdnszkom vupati? 0. Po Krsztsanszkom vupati je: Szpunim trostom ono csakati od Boga, ka nam je on obecsao. P. Ka sze vupamo od Popa? 0. Vupamo sze od Boga vekivecsni "si- tek to je: vekivecsno bla’sensztvo, i na toga zadoblenve potrejbno sker. P. Zakaj sze c upamo? 0. Vtipamo sze: ar je Bog vszamogocsi, ino veren vn dopunyavanyi szvojega obe- 24 csanya, neszkoncsano je dober, i miloszti- ven; naszlediivajocsim taloni more szpuniti, i ka je obecsao, scse i szpuniti. P. Po kom sze poveksdva krsztsdnszko Vupamfe ? 0. Krsztsanszko Viipanye sze poveksava naj bole po molitvi. II. Bazlacsek. Od molitve. §. 1. Od Molitve po prcjk. P. Vu kom sztoji Molitev? 0. Molitev vu nase pameti k-Bogi gori podigavanyi sztoji. P. Zakaj molimo? 0. Molimo, naj Boga kakti naj visesnyega Goszpoda poleg du’snoszti postiijemo; naj za prijete dari nyemi hvalo damo: naj ono, ka nam je potrejbno, od nyega proszimo. P. Zakaj escse molimo? 0. Molimo escse za odpuscsanye grej hov ; i naj vu obesinszki, i poszebni, kak i vu naši lasztivni, i bli snvega našega potrejb- csinaj pomocs dobimo od Boga. P. Jeli szmo dušni moliti? 0. Du’sni szrao moliti; ar med naj plemeni¬ tejšimi dn’snosztmi vere nase edna jeMolitev. P. Gde sze zdrsava vsze tiszto, za stero moremo moliti? 0. Za stero moremo moliti, zdrsava sze vsze vu Ocsa naši, to je: vu Goszpodnovoj Molitvi. §. 2. Od Goszpodnove Molitve po imeni. P. Sto ndsz je vcsio moliti? 0. GoszponKrisztus naszje vcsio moliti. P. Po kom ndsz je vcsio Goszpon Kri¬ sztus moliti? 0. Goszpon Krisztus naszje vcsio moliti po Ocsa naši, stera Molitev sze zove i Go- szpodnova Molitev. P. Kakda je Ocsa nas? 0. Ocsa nas je etak: Ocsa nas, ki szi vu Nebeszaj. Szveti sze Ime tvoje. Pridi Kralesztvo tvoje. Bojdi vola tvoja; kak na Nebi, tak i na zemli. Kruha našega vszakdenesnyega daj nam gadnesz. I odpiiszti mim duge nase: kak i mi od- piiscsamo drsnikom našim. I ne vpelaj nasz vuszkii’savanve. Nego odszlobodi nasz od hiidoga. Amen. o 26 P. Szkoj szloji Goszpodnova Molitev? 0. Goszpodnova Molitev sztoji' z-ednoga kratkoga predgovora, i szedem prosenv. a) €M Predgovora. P. Sfero je Predgovor ? 0. Predgovor je eto : Ocsa nas, ki' szi vu Nebeszaj. P. K-komi gucsimo zrecsmi Predgovora? 0. Zrecsmi Predgovora gucsimo k-Bogi, kakti našemi Ocsi. P. Zakaj imenujemo Boga za Ocso? 0. Boga za Ocso imenujemo; ar je on na szvoj kejp sztvoro csloveka, na koga i Ocsinszko szkrb noszi. P. Zakaj imenujemo Boga za našega Ocso? 0. Za našega Ocso imenujemo Boga; ar je on vsze nasz po Szvetom Duhi vu Sz. Krszti za Szini, i oroesnike szvoje, za Kri- sztus Jezusa vekivecsne tivarise, med nami nasz je pa za bratjo postavo. jP. Zakaj velimo: Ki szi vu Nebeszaj? 0. Ki' szi vu Nebeszaj velimo zato; esi gli je Bog povszed nazoesi, denok znaj jak- sim taloni v-Nebi prebiva, gde ga od licza do licza gledajo, i liibijo nyegovi odebrani. — 27 — 1») €M Molitve Goszpodnove trej prvi prošenj. P. Kak je prva Prosnga ? 0. Prva prošnja je etak: Szveti sze Ime tvoje. P. Zakaj preczi naprej proszimo Boga, naj sze m/egov o Ime szveti? O. Proszimo preczi naprej Boga, naj sze njegovo Ime szveti, ar vszigdar, i pred vszejmi driigimi ono moremo prosziti, stero sze Bose dike dosztaja; ino tak te za tejm, ka je ali nam, ali našemi blPsnjemi po- trejbno. P. Ka proszimo vu Ovsa naša prvoj Prosngi? 0. Vu Ocsa naša prvoj Prošnji proszimo Boga: 1. Naj sze on od vszej liidi na zemli szpozna, i njegovo preszveto Ime zednov pravov Verov sze povszed imenuje, ino hvali. 2. Naj sze grejsniczke k-Bogi povrnejo, in na pokoro pobiidijo. 3. Naj sze njegovo preszveto Ime niti po nevernoszti, ali krivom vadliivanji, niti po blaznoszti, ali nepobo’snom 'sitki nigdar ne oszkruni. 2 * 28 — P. Kak je druga Prosnga ? O. Ta druga Prošnja je etak: Pridi Kra¬ lesztvo tvoje. P. Ka proszimo vu driigoj Prosngi? 0. Vu driigoj prošnji Boga proszimo: 1. Naj szvoio Sz. Mater Czerkev, i milo- scse szvoje Kralesztvo vo rasiri, i potrdi, vraga, i greha Kralesztvo ])a naj doli potere. 2. Naj Vero, Viipanje, i Liibav vu nasz vlije, i ete jakoszti naj vu nami poveksava. 3. Naj nam po ctom ’sitki vuNebeszada pridti. P. Kak je tretja Prosnga ? O. Tretja Prošnja jc etak: Bojdi vola tvoja, kak na Nebi, tak i na zemli. P. Ka proszimo vu tre/joj Prosngi? 0. Vu tretjoj Prošnji proszimo Boga : 1. Naj nam szvojo sz. miloscso da, ka bi njegovo Bo sanszko volo na etoj zemli vu vszej prilikaj tak szkrblivo, i dobro volno szpunili, kakkoli Angelje, i szveczi vuNe- beszkom Kralesztvi njo szpunjavajo. 2. Naj vsze ono milosztivno od nasz od¬ vrne ; kajkoli bi dopunjavanje njegove vole zadrsavati moglo. 29 c) Od CtosEfiodiiove Molitve stiraj szlejdnji Prosen^. P. Kak je sterta Promya ? 0. Strta Prošnja je etak: Kritha našega vszakdenesnjega daj nam, ga dnesz. P. Ka proszimo ru str to j Pr osni/ L 0. Vu strtoj Prošnji proszimo Boga: 1. Naj ona da nam, st era szo na telovno i duševno 'sivlejnje nase potrejbna. 2. Naj dragocso, glad i naj bole greh, steroga zobesinszkim taloni, takse kastige naszlediijo, milosztivno od nasz odvrne. P. Kak je peta Prosnya. 0. Peta Prošnja je etak: I odpiisztinam duge nase: kak i mi' odpuscsamo drsni¬ kom našim. P. Ka proszimo vu petoj Prosnpi? O. Vu petoj Prošnji proszimo Boga; naj nam odpiiszti grehe, kak i mi szrcza od- pusztimo onim, ki szo nasz zbantiivali. P. Kak je seszta Prosnya? 0. Seszta Prošnja je etak: I ne vpelaj nasz vu szkusavanje. 30 — P. Ka Pr os zimo vu sesztoj Prosngi? O. Vn sesztoj Prošnji proszimo Boga: naj vn vrcjmeni szkiisavanja szvoje po- mocsi nam ne prekrati, niti naj ne doptiszti, ka bi sze od szktisavanva obladali. P. Od koga sze szkusdvamo naj bole? 0. Naj bole sze szkiisavamo od szvejta, od našega tejla, to je: hiidoga po'seIejnya, i od vraga. P. Jeli sze esdszi od Boga szkiisdvajo ti pobo’sni, i pravicsni? 0. Ti pobo’sni, i pravicsni sze szkiisa- vajo csaszi od Boga, gda najmre pobo snoszt njihovo vardejva. 1. Ali po betegi. 2. Ali po sziromastvi, i po drligi nevolaj. P. Kak je szedma Prosnga ? O. Szedma Prošnja je etak: Nego odszlo- bodi nasz od hiidoga. P. Ka proszimo vu szedmoj Prosngi ? 0. Vu szedmoj Prosnyi proszimo Boga: 1. Naj nasz naj bole od diisevnehiidobe, stera je greh, oszlobodi, i od greha kak vrejmenitne, tak i vekivecsne kastige snentiije. 2. Naj nasz od vszakoga telovnoga huda, — 31 — od betegov, csi nam na zvelicsanje ne szliisijo, obrani. 3.Najnam miloscso szvojo poda; naj vsze nevole, stere na nasz pilszti, z-mirovnim podnasanyem, i sztalno pretrpeti moremo. P. Ka vcsini eta rejcs Amen ? 0. Amen je sidovszka rejcs, i vcsini te¬ li ko liki: naj bode; ali bode. §. 3. Od Angelszkoga Pozdravlanja. P. Kuliso Molitev molijo zobcsinszkim tu¬ lom Katolitsdnszki Krsztsanye taki za Ovsa nosom? O. Katolitsdnszki Krsztsanve taki za Ocsa nasom zobcsinszkim taloni molijo Angcl- szko Pozdravlanye. P. Ka je Angelszko Pozdrdvlanjfe? 0. Angclszko Pozdravlanye je Molitev, z-sterov naj bole Blateno Diviczo Mario, Bo’so Mater, ober vszej Angelov, i Szve- czov postiijemo, i na pomocs zezavamo. P. Kak je Amjelszko Pozdrdvlanye? 0. Angelszko Poszdravlanye je etak: Zdrava bojdiMaria, miloscse puna; Gosz- pon je sztebom! blagoszlovlena szi ti med Zsenami,i blagoszlovlen je szad tvojega telja Jezus. Szveta Maria, Mati Bo sa, moli za — 32 — nasz grejsnike zdaj, i vu vori nase szinrti. Amen. P. Zakaj pravimo: Sz veta Maria, Mati Bosa. 0. Pravimo: Sz. Maria, Mati Bo sa : 1. Arje Bla’sena Divicza Maria porodila Krisztusa Jezusa, kj je isztinszki Bog. 2. Ar to Ime viipanve, ino trost pobiidi vu nami, ka nye prosnvo Bog poszliihne. P. Oda postaje Katolitsdnszka Sz. Mati Czerkev Bla seno D. Mario naj bole z-Angelszkim Pozdrdvlamjem ? 0. Katolitsanszka Szveta Mati Czerkev posttije Bla’seno Diviczo Mario naj bole z-Angelszkim Pozdravlanvem vgojdno, o- podne ino vecser, gda najmre k-molitvi da zvoniti. P. Od koj szi moremo miszliti pod zvone- nyom ? 0. Pod zvonenyom ponižno, i z-hvaloda- vanyem szi moremo miszliti od Szina Bo¬ sega Tejla oblecsenya. 33 III. Gl&vni T&o. Od Liibeznoszti. I. Raaslocsek. P. K a vc-sini po Krsztsdnszkom liibiti? 0. Po Krsztsanszkoin liibiti vesini, Boga kakti naj vekso dobroto szamo za szebe; blfsnyega pa za Boga volo liibiti, za Boga vsze zradosztjom vesiniti, ka je zapovedao. P. Jeli moremo esese, i za driigoga nudi- gdvajoesega zvoka Boga l'ubiti ? 0. Esese i zato liibiti moremo Boga, ka je k-nam prevecs dober. P. Kak moremo liibiti Boga ? O. Boga liibiti moremo ober vszega z- czejloga szreza, z-ezejle diise, z-ezejle pa¬ meti, i zevsze mocsi nase. P. Ka vesini Boga ober vszega litbiti ? O. Boga ober vszega liibiti vesini: Boga ober vsze sztvorjene sztvari vise drsati, i od vszega onoga, ka bi nam lejpo, i drago moglo biti, za vekse postiivati. P. Koga pravimo blisngega P O.Bli’snyega pravimo vszakogaCsloveka, ali nam je prijateo, ali neprijateo. * — 34 P. Kil vcsini blisngega liibiti? 0. BIi’snyega liibiti vcsini: K-uyemi z- dobrov volov biti, i ono csiniti, ka je nyemi drago, i potrejbno: nikaj pa taksega nej csiniti, ka bi nyemi proti voli, ali na kvar moglo biti. P. Jeli je potrejbna Krszlsdnszka liibav ? 0. Krsztsanszka liibav je tak potrejbna, ka niscse, ki szpametyom lada, brezi ltibavi nemre vekivecsnoga ’sitka zadobiti. P. Po kom szkasemo k-Bogi, i blismjemi našemi našo liibav ? 0. K-Bogi, i bli’snyemi našemi szka- ’semo liibav našo po zdr’savanyi Deszetere zapovidi. II. lazloc§ek. Od Deszetere Bo’se zapovidi po prejk. P. Sfere szo deszetere Bo’se zapovidi? 0. Deszetere Bo’se zadovidi szo ete na- szlediivajocse: 1. Jasz szain Goszpodin Bog tvoj, nemaj drilgi Bogov pred menov. Ne napravlaj szi zrejzani lcejpov, ka bi nye molo. II. Tvojega Goszpodna Boga Ime zaman, gori ne vzemi. — 35 IH. Szpomenisze, da Szvetkc poszvetfs. IV. Postiij Ocso tvojega, i Mater tvojo; da bos dugo ’siv na ženili, stero Goszpodin Bog tvoj da tebi. V. Ne v mori. VI. Ne praznuj. VII. Ne kradni. VIII. Ne giicsi Krivoga Szvedocsansztva proti tvojemi bli’snyemi. IX. Ne po seli tvojega bli’snyega zseno. X. Ne po seli tvojega blisnyega bi’se, ni pola, niszlugo, ni zslibsbenico, ninikaj, ka je nyegovo. Amen. P. Po kom, i komi, je (Ido Bog ete desze- tere zapovitU ? O. Bog je deszetere zapovidi na Sinaj- szkom brejgi po Moy sesi dao Izraelszkomi liisztvi, gda je najmre eto v-pustini bilo po szvojem z-Egiptoma vd pelanyi. P. Jeli more Cslorik zdr sati deszetere Bose zapovidi? 0. Deszetere Bo’se zapovidi more Cslovik zdrsati; ar Bogvszakomi da k-tomi miloseso. P. Ka zdrsava jo v-szebi deszetere Bose zapovidi? 0. Tri prve zapovidi k-Bogi nase du’s- 36 noszti zdr’savajo v-szebi; te druge szed- mere zapovidi pa k-bli’snyemi našemi du’s- noszti nase. P. Gde sze najde de-szetere zapovedi kratka Sirnima vkup prikapcsena? O. Deszetere zapovidi kratka Surama vkup prikapcsena sze najde vu dvoji za- povidaj liibeznoszti. P. Sfera je liibeznoszti prva zapovid? 0. Liibeznoszti prva zapovid je eta: Liibi tvojega Goszpodna Boga z-czejloga szrcza tvojega, z-czejle dlise tvoje, zevsze pameti, i zevsze mocsi tvoje. P. Sfera je liibesznoszti druga zapovid? 0. Liibeznoszti driiga zapovid je eta: Liibi bi fs ny ega tvojega liki szamoga tebe. P. Kakda je raztolmacso Krisztus od lu- beznoszti bli’-srnjega zapovid? 0. Krisztus je od liibeznoszti blfsnvega zapovid etak raztolmacso. Vsza, stera scsete, ka bi vam csinili ladje, i vivcsinte nyim; ar je to, kaPravda, i Proroczke vcsio. P. Ka moremo vpamet vzeti pri vszdksoj zapovidi? 0. Pri vszaksoj zapovidi moremo vpamet 37 — vzeti, kavszaka kaj zapovidava, i kaj pre- povidava. 4 III. Razlocsek. Od Deszetere Bo’se zapovidi poszebi. §. 1. Od trej prvi zapovid, vu Steri sze k-Bogi nase du’s»oszti zdrsavajo. P. Ka sze zapovidava po prvo j zapovidi? 0. Po prvoj zapovidi sze zapovidava, naj v-ednom Bogi verjemo, njega molimo, v-nyem sze vupamo, i njega liibimo. P. Ka sze prepoviddva po prvoj zapovidi? 0. Po prvoj zadovidi sze prepovidava, nevernoszt, Bolvansztvo, i Krivoversztvo, Krivo prorokiivanje, Czomprmja vujvicsii- vanje; proti Bogi odilrjavanje, vdvojnoszt szpadnenje; vczaganje, i vu Bosoj miloscsi szlejpo viipanje. P. Jeli sze protivi Sz-prvov zapvidjov, ka Angele, i Szvecze poslujemo, i na pomocs zezdvamo ? 0. Ne protivi sze Sz-prvov zapovidjov; nego je dobro, i hasznovito, ka Angele, i Szvecze postiijemo, i na pomocs zezavamo. — 38 — P. Zakaj zezdvajo na pomoč s Katolitsdn- szki Krsztsamje Angele? 0. Katolitsauszki Krsztsanye na pomocs zezdvajo Angele; ar szo Angelje na obrambo liidem odlocseni; ar llidi liibijo, na zveli- csanye nyihovo szkrb noszijo, za nye sze molijo; i da nepresztanoma vidijo Boga; nesztanoma i pred nyega neszejo 'liidih molitve. P. Zakaj zezdvajo na pomocs KatolUsdn- szki Krsztsanpe i Szvecze? O. Katolitsauszki Krsztsanye na pomocs zezdvajo i Szvecze; nej ka bi oni szvoje mocsi nam mogli pomagati; nego, dr szo Bo ? si pridtelje, i Bogi sze za liidi molijo. P. Ka sze vu Katolitsdnszkoj Sz. Materi Czerkvi Kejpove drsijo, ino sze postujejo, jeli sze ne protivi Sz-prvov Bo’sov zapo- vidjov, sfera prepotiddra Kejpov napravo? 0. Ka sze vu Katolitsdnszkoj Sz. Materi Czerkvi Kejpove dr ? sijo, i postujejo, nikak sze ne protivi Sz-prvov Bo sov zapovidjov; dr ta prepoviddva szamo Kejpov napravo, ka bi nve molili. 39 — P. Kak, i zakaj poslujejo Katolitsdmzki Krsztsanpe Kejpe? 0. Katolitsauszki Krsztsanye postujejo kejpe 5 ar tej nika taksega ka’zejo, ka je postiivanya vrejdno, kakti, ali stero Bo- ’sanszko Persono, ali Bla’seno Diviczo, ali steroga Angela, ali Szvecza, Postenye sze pa ne ravna na szam Kejp, nego na ono stero, on znamenuje. P. Ka sze prepoviddva po drugoj zapo- ridi ? 0. Po drugoj zapovidi sze prepovidava Imena Bo’sega ospotanve. P. Kakda sze o spol a Ime Bose ? 0. Ime Bo’se sze ospota: 1 . Po vszakom grehi. 2 . Naj bole po psziiji; gda od Boga, od pravoga Vadliivanva, i od nvegovi Szve- czov spotlivo gucsimo. 3. Gda brezi potrejbcsine, ali czilo krivo priszegamo. 4. Gda Bogi vcsinjene obliibe nase pre¬ lomimo. 5 . Gda ImeBo se zvtin potrejbcsine, i brezi vszega postenya imenujemo. 6 . Gda Bo’so Rejcs na krivo obracsamo, ali 'snvov liiido 'sivemo. 40 P. Ka sze zapovidava po drugo j zapovidi? 0. Po driigoj zapovidi sze zapovidava, naj sze Bo’se Ime poszveti, i dosztojnim talom sze postiije. P. Kak sze poszveti, 'mo postiije dosztoj¬ nim tatom Ime Bo’se ? 0. 1. Csi Boga batrivno pred vszejm szvejtoin vadliijemo. 2. Csi od Boga vu duševni, i telovni naši potrejbcsinaj pomocs proszimo. 3. Csi vu pravdenoj priszegi Boga na szvedosztvo zovemo napotrdjenyekaksega dugovanya. 4. Csi Bogi vcsinvene nase obliibe zdr¬ simo. 5. Csi Rejcs Bo so szkrblivo, i pobo sno poszlusamo. 6. Csi vsza na Imena Bo’sega hvalo, i diko csinimo; ali Bogi gori aldujemo. P. Ka sze zapovidava po tretjoj zapo¬ vidi ? 0. Po tretjoj zapovidi sze zapovidava, naj v-Nedelo, stera je ‘se od Apostolszkoga vrejmena mao na szponrinanye Krisztus- sovoga gori sztanejnya, nam na Szvetek dana, od vszakogadelapocsivamo, i vu po¬ bočni delaj sze gvedririmo. 41 P. Ka sze prepovidava po tret jo j zapovidi? 0. Po trdtjoj zapovidi sze prepovidava: 1. Vszako szlidsbenonepotrejbno, i brezi pravdenoga dopiiscscnva delo. 2. Vszakse druge oupravicze, stere bi proti szvesztvi etoga dn6va mogle biti, ali bi toga poszvecseny6 mogle zagatiti. §. 2. Od ti szlejdnyi szedem zapovid, stere k-blxsnyim našim našo du’snost v- szebi zdrsavajo. P. Ka sze zapoviddva po strtoj zapovidi? 0. Po strtoj zapovidi sze naj bole zapo- vidava, naj Decza szvoje roditele liibi, po¬ staje, nyim szliisi, i vn vszem, ka sze z- Bo’simi zapovidami ne protivi, pokorna bode; vu diisevni, i telovni petrejbesinaj naj nyim na pomocs bode, i za nye moli. P. Ka sze prepovidava po strtoj zapovidi ? 0. Po strtoj zapovidi sze prepovidava; roditele nej bogati, nye odiirjavati, zavrcsti, ospotavati, psziivati, ali preklinyati, nye vu potrejbcsini osztaviti, ali nyim škoditi P. Ka sze obejcse deczi, sfera e/o zapovid zdr’si ? 0. Deczi, stera eto zapovid zdr’si, sze obejcse dugi sitek, i vsze dobro. — 42 P. Ka sze more bo juti ona decza, sfera te zapovidi ne zdrsi? 0. Decza, stera te zapovidi ne zdrsi, more sze bojati vrejmenitni, i vekivecsni trdi kastig. P. Jeli sze dosztdja i drugi strta zapovid zviin derze, i roditelov? 0. Strta zapovid zvini decze, i roditelov dosztaja sze vszej oni, steri szo zkakste talom vu driigoga ladanji, i teh vszeh Czerk- veni, i szveczki Voditelov, Vladnikov, i Vu- csitelov; escse i oni, steri szo na sztaroszt ali plemenitoszt gledocs postenja vrejdni. P. Ka szo du šni podlo sdnczi szvojim Vo- ditelom, i Vlddnikom? O. Podlo ? sanczi szo du šni szvojim Vodi- telom, i Vladnikom sztejm, naj ravno bodo sztaksim szrczom knyim, szkaksim decza k-szvojim roditelom. Na vekse, ka sze deczi zapovidava, ali prepovidava na roditele gledocs, i podlo’sanczom sze zapovidava, ali prepovidava na Voditele gledocs. P. Ka sze prepovidava po peto j zapovidi? 0. Po petoj zapovidi sze prepovidava, — 43 naj niti driigoga, ni nasz ne morimo, ali vraztmo. P. Ka sze esc-se prepoviddva po petoj zapovidi ? 0. Po petoj zapovidi sze prepoviddva i szrd, odiirjavanye, szpaka, i bli’snyega na¬ šega kakste zbantuvanve. P. Ka sze zapor Plava po petoj zapovidi? 0. Po petoj zapovidi sze zapovidava: 1. Naj vszejini mer,iz-losnosztzdr’simo; i z-onimi tildi, steri szo nasz zbantiivali. 2. Naj vszejm dobro peldo damo. 3. Naj blfsnvemi z-diisevnim, i telovnim dobrim szlusimo. P. Ka sze prepoviddva po sestoj zapovidi? 0. Po sesztoj zapovidi sze prepovidavajo vsza hotliva csinejnya, neszrame’slivo no- sejnye, i necsiszta rejcs: vszaksa poleg vole naszladnoszt vu necsiszti mislejnyaj, vsza nesznaj’sna po'selejnya, i vsze, ka na hotlivoszt more pobilditi. P. Ka pobudjdva na hotlivoszt ? 0. Na hotlivoszt pobiidjava neszrame sli- voszt vu gvanti, manviikiivanve, oblosziij- — 44 noszt vujejsztvini, ipitvini: jako szlobodno tivaristvo z-drilgoga szpola personami; ne- varvanve ocsi; i nesznajžni Knig stejnve. P. Ka sze zapoviddva po sesztoj zapovidi? 0. Po sesztoj zapovidi sze zapoviddva, naj sze vu tejli našem, v-diisi, mislejnvi, govorjejnvi, i csinejnvi csiszto, i szrame- 'slivo dr’simo, i ka na necsisztocso po- biidjava, naj bole lagoje prilike naj sze ogiblemo. P. Ka sze prepoviddva po szedmoj zapo¬ vidi ? 0. Po szedmoj zapovidi sze prepoviddva tatija; pri meri, i vdgaj krivicza; liiczkoga blaga, i najema zadr’savanye; usura, i bli¬ žnjega našega vszake fele kvar, ali vu blagi nyegovom, ali v-driigom, stero sze nyega po praviczi dosztaja. P. Ka sze zapoviddva po szedmoj zapo¬ vidi ? 0. Po szedmoj zapovidi sze zapoviddva, naj vszakomi Csloveki nyegovo nihamo; ka szmo du’sni, placsamo; i na stero szmo za¬ vezani, vcsinimo; naj vzeto blago nezaj po¬ vrnemo, i vcsinyeni kvar na meszto poszta- vimo. — 45 P. Ka sze prepoviddva po oszmoj zapo¬ vidi ? 0. Po oszmoj zapovidi sze prepovidava krivo szvedosztvo, i krivicsna to’sba, vsza- ka la’s potrejbna escse, i’salnala’s, vszako ospotavanye, ogrizavanve, jalna mencsa, szlejpa szodba, i pri’septavanve. P. Ka sze zapoviddva po oszmoj zapovidi ? 0. Po oszmoj zapovidi sze zapoviddva pravicza, i zreloszt vu guesi, i csinejnji; našega bli’snyega dobroga imena zagovar- janye, ogrizavanya, irazlacsanya nazaj po- tegnenye. P. Ka prepoviddvata dve szlejdnpi zapo¬ vidi ? 0. Dve szlejdnyi zapovidi prepoviddvata onih po’selejnye, stera szo liiczka. P. Ka sze zapoviddva po dve zlejdm/i za- povulaj? 0. Po dve szlejdnyi zapovidaj sze zapo¬ vidava szrczd csisztocsa, hiidi ndklonoszt marjanye, naj bole, da, ka je liiczko, ono ne po’selejmo. 46 — P. Zakaj je vrgo Bog naša mislejnga, i po selejnga, pod pravdo ? 0. Bog je pod pravdo vrgo naša mislej- nya, i po’selejnya, ka bi pokazao: 1. Ka je Goszpod naši szrcz. 2. Ka pred nyim uikaj nega szkritoga, escse niti tiszto, ka v n naši szrczaj szkrivno- szti jeszte. 3. Ka je nyegova pravda plemenitejša od vsze Cslovecse pravde, stera szarno vij- nejsnva csinejnva, nej pa i notrejsnye naklonoszti ravnati more. 4. Ka je na vo scsiscsenye greha po¬ trojimo. vu zacsetki nyegovom taki, stero je nej drugo, neg hudo nadigavanve, zadaviti. P. Ka sze rešimo z-dve szlejdngi zapovid? 0. Z-dve szlejdnyi zapovid sze to vesi- mo, naj Krsztsanszke nase du’snoszti nej szarno zviinejsnvim talom dopuuimo, nego i znotrejsnvim talom, to je: naj mamo volo vsza z-dohroga szreza ali esiniti, ka sze zapovidava; ali osztaviti, ka szeprepovi- dava. P. Ka je obeesao Bog onim, hi ngegove za~ povidi zdr’sijo. 0. Bog je onim, ki njegove zapovidi — 47 zdr sijo, vekivecsni 'sitek, i na etom szvejti razlocsne dari obecsao. IV. Mazlocsek. Od Szvete Matere Czerkvi zapovid po preik: P. Jeli szmo dušni Szvete Matere Czerkvi zapovidi zdr sati? 0. Dušni szmo Szvete Matere Czerkvi zapovidi zdr’sati. 1. Ar strta Bo sa zapovid zave’siije nasz na to, naj tak Czerkvenim, kak szveczkim Poglavarom pokorni bomo. 2. ArKrisztus, nasBosanszkiPravdcnik vu Evangelioini je ocsiveszno zapovedao, naj szveto Mater Czerkev poszlusamo. P. Keliko zapovid md Sz. Mati Czerkev, sfere naj bole, i zdrsati moremo ? 0. Pet zapovid ma Sz. Mati Czerkev, stere naj bole znati, i zdr’sati moremo, najmre: 1. Od Szvete Matere Czerkvi nasztavlene, i zapovejdane Szvetke poszveti. II. Vszaki Szvetek Sz. Messo pobo’sno poszltisaj. III. Zapovejdane posztne dneve obdr’sa- vaj, ino sze od nike jejsztvine zdPsavaj. 48 IV. Grehe tvoje vszakoleto poleg Szvete Matere Czerkvi pravde tvojemi lasztivnomi szpovedmki vadliij, i naj menye ednok okoli viizma Oltarszko Szvesztvo k-tebi primi. V. Prepovejdane dni gosztiivanva ne szltisi. V. ISaalocsek. Od Sz. Matere Czerkvi zapovid poszebi. § 1. Od Szvete Matere Czerkvi dve prvi zapovid. A. Savete Matere Czerkvi prva zapovid: Od Szvete Matere Czerkvi nasztavlene, i zapovejdane szvetke poszveti. P. Ka zapoviddva Szveta Mati Czerkev po prvoj zapovidi ? 0. Po prvoj zapovidi zapovidava Szveta Mati Czerkev, naj nej szamo Ncdelne, nego i driige nasztavlene Szvetesnye Dneve zdr¬ simo, i poszvethno; naszlediivajocsim ta- lom i po szvetkaj delo ta nihamo, ne de¬ lamo; nego sze vu pobo’sni delaj trudimo. P. Ka prepoviddva Szveta Mati Czerkev po prvoj zapovidi? 0. Szveta Mati Czerkev po prvoj zapovi- — 49 vidi prepovidava po Szvetkaj vsze ono, ka je po Nedelaj prepovejdano, najrare: 1. Szltisecsko nepotrejbno, i brezi prav- denoga dopiiscsenya delo: stero delo kak po Nedelaj, tak i po szvetkaj na czejli den je prepovejdano. 2. Takse opravicze, ali pomiidejnya stera szo proti szvesztvi etoga dneva, ali toga poszvecsenve gatijo. 15. Savete Matere Czerkvi alriiga. eapovid: Vszaki Szvetek Szveto Meso pol)o’sno po- szliisaj. P. Ka sze zapoviddva vu driigoj zapovidi szvete Matere Czerkvi ? 0. Vu szvete Matere Czerkvi drugo] za¬ povidi sze zapoviddva, naj po Nedelaj, i Szvetkaj szveto Meso z-czelja, i poWsno poszliisamo. P. Ka moremo esese esinifi, naj Nedele, i Szvetke poleg nakdnenga szvete Matere Czerkvi szveto zdrsimo? 0. Naj Nedele, i Szvetke poleg nakane- nya Szvete Matere Czerkvi szveto zdCsimo, zvtin Szvete Mesc i Predgo z-merkanvem O v moremo poszliisati; szpovedati sze, i pre- 3 so — csisztiti. Pobosue Knige šteti, k-veesera- snyoj Bo'soj szbTsbi prisztopiti, i v-driigi dobri delaj on den szprevajati. P. Ka sze prepoviddva vu dritgoj zapovidi Szvete Matere Czerkvi? 0. Vu driigoj zapovidi Szvete Matere Czerkvi sze prepovidava naj bole vu Ne- delnoj, iSzvetesnvojBosoj szliisbi vtragli- voszt, kakti: 1. Csi Meso z-czejla,alipobo'sno neposz- lilsamo, ali esi k-Predgirejtko prisztopimo. 2. Csi na Boso szliisbo zapovejdano vrejmen szprevajamo z-jejsztvinov, pitvinov, zmejnov, z-driigim pomiidejnyem, stera szpotrejbnim talom od Bose szliisbe cslo- veka zadr’savaio. O I. Od Szvete Mese. a) Ka je Szveta Mesa, i od onoga, ka sze v-nyej szkoncsava. P, Ka je Szveta Mesa ? 0. Szveta Mesa je Novoga Testamen¬ toma brezi krvnoga prelejanya Aldov, ne- presztano szpommanya znamenje onoga krvnega Aldova, steroga je Krisztus Jezus na kvi’snom drejvi zvpso. — 51 — P. S/o je nasztavo Szvete Mese Aldov? 0. Szvete Mese Aldov je nasztavo Kri¬ sztus Jezus na szkradnyoj Vecserji. P. Kak je nasztavo Krisztus Jezus Szvete Messe Atilov? 0. 1. Krisztus Jezus je vzeo Krtih, i Pe¬ har z-Vinom. 2. Blagoszlove je oboje, i oher Kriiha je pravo: Eto je moje Tejlo; ober Pchara pa: Ete Pehar je Novi Testamentom vu mojoj Krvi. 3. Dao je oboje nazoesi bodoesim Apo¬ stolom, naj vzemejo. 4. I zapovedao je: Eto esinte na moje szpom/nanve. P. S/o szkdsuje notri vu Katolicsdmzkoj Materi Czerkvi Szvete Mese Aldov? 0. Vu Szveloj Mesi znevidoesim talom notri szkasiije szamoga szebe Krisztus Je¬ zus za nasz szvojemi Nebeszkomi Oesi ; zvidoesim talom pa ete Aldov aldiije Pop. P. Zakaj d Id uje Pop szvete Mese Aldov? 0. Szvete Meso Aldov aldiije Pop : 1. Naj sze po njem Bose ober vszej vi- sesnve Goszposztvo, ino zmo’snoszt vo szka’sc. 3 * — 52 — 2. Naj sze Bogi za vsze dobre csinejnya hvala daje. 3. Naj sze zgrehi zbantiivani Bog vtisa. 4. Naj sze od Boga vsze one miloscse, stere szo nam potrejbne, zadobijo. P. Komi sze notri szha’suje Szvete Mese Aldov ? 0. Szvete Mese Aldov sze notri szka’suje Bogi, i szamo li nyemi sze more prikazati. P. Za koga sze notri szka suje Szvete Mese Aldov? 0. Szvete Mese Aldov sze notri szka- 'siije po Popi za 'sive, i za mrtve. b) Kak sze more Szveta Mesa poszliisati. P. Kak more Szveto Meso poszliisati cslovik ? 0. Szveto Meso czejlo more Cslovik poszliisati, nye niksega glavnoga tala szam hotecs nej zamuditi; nej je zadozszta li na- zocsi biti, gde sze szlii’si nego: 1. Z-merkanyem. 2. Pošteno ino 3. po¬ bovo more nyo poszliisati. P. Sferi szo Szvete Mese Glavni Tali? 0. Szvete Mese Glavni Tali szo: Evan- gyeliom. Aldiivanve, Podigavanye Gosz- podna, i Precsiscsavanye. — 53 P. Ka moremo ošiniti pod Evangelioma stejngom ? 0. Pod stejnjom Evangelioma moremo sze szpomenoti, ka je naša dusnoszt, Evan- geliomszko praviczo, i Navuke szpoznali, i znati; pred vszejm szvejtom vadliivati, iiye braniti, i poleg nvih 'siveti. P. Ka moremo pod Alduvangom ošiniti? r 0. Pod Aldiivanyom vkiip moremo pri- kapcsiti nase nakanenye Sz. Poposzkim, na- minyavanyom, i nasz Bogi gori aldtivati. P. Ka moremo pod Goszpodna podigdva- ngom ošiniti? 0. Pod podigavanyom Goszpodna Kri- sztusa Jezusa pod Krušnim i Vinszkim kejpom moremo moliti, gda sze v’prszi' bi¬ jemo, moremo vadluvati, ka szo naši grehi zrok Krisztusove szmrti, moremo grehe nase po’saluvati, na Vero, Yupanyc, i Lii- beznoszt sze pobiiditi. P. Ka moremo pod Preosisosdvangom Popa ošiniti ? 0. Pod Precsiscsavanyom Popa, csi sze zaisztinone precsiscsavamo,ono z-diihovnim talona moremo csiniti, to je: na gorecse ’se- lejnye moremo sze pobiiditi, da bi mogli vu etom Oltarszkom Szvesztvi talniczke biti. 54 — II. Od Prejdg. P. Ka szlisi escse k-Bo’soj szlusbi ? 0. Predga, i Rejcsi Bo se poszliisanye ttidi szlisi k-Bo’soj szliisbi. P. Zakaj je potrejbno poszliisati predge? 0. Predge je poszliisati potrejbno: 1. Ar vu predgaj Bo’sa Rejcs sze pred nasz dava, i tolmacsi. 2. Ar kroto malo liidi Vere Navuke do¬ bro, i popolnoma zna ; ar vnogi vu mlado- szti niti jako dugo, nitisz-potrejbnim mer- kanyem ne poszliisajo Navtika, v-sterom Vere, i Jakoszt Vcsenya obilnej sze pred nasz davajo. P. Ka more on csiniti, ki z-Prejdg haszek scse vszeti ? 0. Ki z-Prejdg haszek sese vzeti: 1. Brezi zmotenya pemeti, i z-merka- nvem naj poszllisa. 2. Ono, ka sze pravi, naj na sze vzeme i na driige naj ne obracsa. 3. Naszlejdnye zmocsnov volov, i nami- nyavanyom naj bode, ka de Predgara Na- vuk naszlediivao. §. 2. Od Szvetc Matere Czerkvi tre j szlej- dnyi zapovid. 5o C. Savčte Matere Ozerkvi tretja x a poviti: Zapovejdatie posztne Diičve obdr svaj, ino sze od nike jejsztvine zdrsavaj. P. Ka zapoviddva Szvete Matere Czerhvi tretja zaporni ? 0. Szvete Matere Czerkvi tretja zapovid zapovidava, naj sze od mesza jejsztvine v- Petck, i v-Szoboto; druge nasztavlene po¬ sztne dneve pa z-mlejka, i z-bilicz vszake felc hrane zdrsavamo, esi sz-tejmi 'stvlej- nye ne bi dopiisztila kaksa obcsinszka notri vzeta navada, kak je na vekse vu Nčm- skoga Czeszarsztva Dr’sanyaj, i vu nasoj Kralevcsini na vkiipe notri vzeta navada. P. Jeli sze czilo szpuni Sz. Matere Czerhvi tretja zapovid, esi li szamo od te prepovej - dane jejsztvine sze zdr suvamo? 0. Naj czilo szpunimo Sz. Matere Czerkvi tretjo zapovid, prepovejdane posztne dni' i od driigoga sze moremo zdr’savati, najmre driigoga do szitoszti jela. D. Szvete Matere Czerkvi strta zapovid t Grehe tvoje vszako leto poleg szvete Matere Czerkvi pravde tvojemi lasztivnoml — 56 — szpovcdniki vadlttj, i naj menye ednok okoli Viizma Oltarszko Szvesztvo k-tebi primi. P. Ka zapoviddva Sz. Matere Czerkvi strta zapovid? 0. Szvete Matere Czerkvi strta zapovid zapovidava, naj vszako leto naj menye ed¬ nok z-greliov naši sze szpovejmo, i okoli Viizma Oltarszko Szvesztvo k-nam primemo. E. Szvete Matere Czerkvi peta zapovid: Prepovejdane dni Gosztiivanya ne szlusi. P. Ka sze prepoviddva vu Szvete Matere Czerkvi petoj zapovidi? 0. Vu Sz. Matere Czerkvi petoj zapovidi szeprepovidava Gosztuvanye od Advenszke prve Nedele po Trej Kralov, i od Pcpconi- cze do prve Nedele po Viizmi. IV. GMvni Tao. IM Raveli Sz a krst ituitl o v, to je Szvesztv. I. Elazlvesck. Od Szvesztv po p rej k. P. Ka je Szvestvo ? 0. Szvesztvo je vidocse znamenye nevi- — 57 docso miloscse, sfero je od Goszpodna Kri- sztusa na nase poszvecsenje nasztavleno. P. Kak sze poszvelimo po Szvesztvdj? 0. Po Szvesztvdj sze poszvelimo, gda nika med nvimi po prejk nam privavijo poszvecsenya miloscso, i Szpravicsanje; drilga pa eto miloscso, vu nami ponavlajo. P. Po sferi Szvesztvdj vzememo po prejk poszvecsengd miloscso, i szpravicsamje ? O.PoszvecsenyamilosCso,iszpravicsanye vzememo po prejk po Sz. Krszti, i Pokori. P. Od koga szo vzele Szvesztva szvojega csudnoga dela mocs? 0. Szvesztva szvojega csudnoga dela mocs szo vzele od Krisztusa Jezusa szvo¬ jega Nasztavitela. P. Keliko je szvesztv, i kak sze imenujejo ? 0. Szvesztv je szedem, i etaksze imenu¬ jejo: 1. Krszt. II. Potrdjenje. III. Ollarszko Szvcsztvo. IV, Pokora. V. Szlejdnye Ma¬ zanje. VI. Czerkveni Red. VII. Hišni zakon. II. Bazlocsck. Od Szvesztv poszebi. § 1. Od Krszta. * — 58 P. Ka je Krszt? O. Krszt je prvo, inajpotrejbnejseSzve- sztvo, vu sterom sze Cslovik po vodi, i Bo- ’soj Rejcsi od Poprijetva greha, i od driigih Djanya grehov, osi je v-nike pred Krsztom szpadno, v o csiszti, i vu Kristusi, k akti edno novo sztvorjcnye sze na 'sitek veki- vecsni znovics porodi, ino sze poszveti. P. Zakaj sze zore Krszt prvo Szvesztvo ? O. Krszt sze zove prvo Szvesztvo; ar sze je prvle potrejbno nam okrsztiti, liki driigo Szvesztvo gori moremo vzeti. P. Zakaj sze zove Krszt naj potrebnejse Szvesztvo ? 0. Krszt sze naj potrebnejse szvesztvo zove; ar sze brezi Krszta niscse nemre zve- licsati, escse niti mala decza. P. Kak so mocs m d Krszt? 0. Krszt eto mocs ma: 1. Ka poprijetoga greha, i vszeh drugih pred Krsztom vcsinjenih grehov, i vszeh vremenitnih, i vekivecsnih kastig odpii- scsenve pripravi. 2. Ka sze duša naša vu Krszti Sz-po- szvecsenya miloscsov napuni, posteroj sze szpravicsamo, za Bo se szini sze, i za dro- csnike vekivecsnoga ’sitka posztavimo. — 59 3. Ka oni, ki sze okrsztijo, notrisztopijo vu szveto Mater Czerkev, i nyd Kotrige posztanejo. 4. Ka dol nezbriszano znamenye vn o~ krsztsenoga dušo pritiszne, za volo steroga niscse nemre vescskrat od edndk zaisztino, i brezi szmrtnoga greha krszt gori vzeti. P. Sto szlobodno Krsztsdva ? 0. Vu potrejbcsini vszaki cslovik szlo¬ bodno krsztsava;zviin te pa szaraoPiispeczke, i Duhovni Paszterje morejo krsztsavati, z~ sterih dopiiscsenyom, i drugi poszvecseni Popevje, ali iDiakonuske lejkokrsztsavajo, P. Ka more on csiniti, ki krszti? 0. Ki krszti: 1. Naj m a nakanenye, ka polog naszta- vlenya Krisztusa Jezusa scse krsztiti. 2. Toga kkrszti priuesenoga naj polije z-naturalszkov vodov. 3. Vu lejvanyi navkupe naj pravi: Jasz te Krsztim vu Imeni Ocse, i Szina, i Szve- toga Diiha. P. Kdksa dusnoszl je krszlnoga Ocse ', ♦ Matere? 0. Krsztnoga Ocse, i Matere dusnoszt je. one, stere szo na krszti drsali, csi roditelje ali mcrjejo, ali szo manyi, na Krsztsanszko — 60 Vero vcsiti; z-driige sztrani sze pa prepo- vidava krsztnomi Ocsi, i Materi, z-tisztimi, stere szo na Krszti drsali, ali, snyihovimi roditelroi vu hišni zakon sztopiti; ar za volo diihovnoga priatelsztva poleg naszta- vlenya Szvete Matere Czerkvi med povej- danimi hi’sni zakon nemre sztati. §. 2. Od Potrdjenya. P. Ka je potrdjenye? 0. Potrdjenve je Szvesztvo, vn sterom okrsztseni cslovik po poszvecsenom Olii, i Bo’soj rejcsi od Sz. Diiha vu szveti milo- scsaj sze potrdi, naj Vero sztalno vadliije, i poleg nye 'sive. P. Kali so mocs md Potrdjenpe? 0. Potrdjenye nam szpravi poszvecsenj a miloscse ponavlanve, i navkiipe szvojo lasz- tivno miloscso,naj okrsztseni cslovik sztalno szvojo Vero vadliije, i poleg nye ’sive: i doli neszhriszano znamenyettidi pritiszne v- csloveka diiso, za volo steroga od ednok vecskrat niscse nemore sze potrditi. P. Kak sze more on pripraviti, ki po- trdjenife zvrejdnim tatom sesti gori prijeti? 0. Ki Potrdjenye sese z-vrejdnim talom gori prijeti, naj bole ti odraseseni, vn Veri, i vu onom, ka k-tomi szvesztvi szlisi, dobro — 61 vucseni, ivuRosojmiloscsi naj bodo; nav- kiipe i po molitvaj, i dobri dejl ponavlanyi naj sze k-nyemi pripravlajo. P. Jeli sze odeberajo tudi k-Potrdjdvant/i Botri, i Botre ? 0. K-Potrdjavanyi sze tildi odeberajo Botri, i Botre. Med etimi, i med tira potr- djenira; kakti i med toga roditelmi, zavolo diihovnoga priatelsztva niksi hPsni zakon nenire sztati. §. 8. Od Oltarszkoga Szvesztva. P. Ka je Oltdrszko Szvesztvo? O. Oltarszko Szvesztvo je naj plemeni¬ tejše Szvesztvo, Krisztusa Jezusa, našega Goszpodna isztinszko Tejlo, i Krv, pod Kriisnim, i Vinszkim kejpom. P. Kak je nazocsi Krisztusa Jezusa Tejlo i Krv rti Oltarszkom szvesztvi? 0. 1. Pod Kriisnim kejpom Krisztusa Je¬ zusa 'sivo Tejlo, naszlediivajocsim talom Krv nycgova, i Duša je tudi nazocsi. 2. Pod Vinszkim kejpom je nej szamo Krisztusa Jezusa Krv, nego i Tejlo nazocsi; pod obojim Kejpom, i pod naj mensim ta¬ lom obojega kejpa je takaj kak Bog, i Cslovik z-czejla nazocsi. 62 — P. Ka sz-toga szhdja ? 0. 1. Ka Krisztusa Jezusa vuOltarszkom Szvesztvi moremo moliti. 2. Ka on, ki Oltarszko Szvesztvo szamo pod ednim kejpom, ali szamo vu ednom tali Ostije k-szebi vzeme, Krisztnsa Jezusa czejloga, io je: Tejlo, i Krv njegovo k- szebi prime. 3. Ka Kriszius Jezus pod obojim kejpom tecsasz osztane nazocsi, dokecs tejva ne mineta. P. Gda, i zakaj je nasztavo Kriszius Je¬ zus Oltarszko Szvesztvo ? 0. Krisztus Jezus je Oltarszko Szvesztvo nasztavo na szkradnjoj vecserji, gda je z- szvojimi Vucsenikmi Vtizemszkoga Agne- cza jo. 1. Na szvojega trplejnva; i szmrti szpo- minanye. 2. Naj tih vernih Diise na sitek veki- vecsni hrani. P. Jeli sz/7io du šni Oltarszko Szvesztvo k-ndm vzeti? 0. Du’sni szmo Oltarszko Szvesztvo k- nam vzeti; ar je to Krisztus Jezus oesi- vcszno zapovedao, i zato nasztavo; ka bi nasz na 'sitek vekivecsni hrano. — 63 — P. Gda szmo du mi Oltar szko Szvesztvo k-ndm vzeti ? O. Poleg Szvete Matere Czdrkvi naszta- vlenva du’sni szino pod szmrtnim grehom vszako leto edenkrat, i to okoli Viizma 01- tarszko Szvesztvo k-nam vzeti. P. Jeli szmo dušni i drugocs vu efom Szvesztvi tdo meti? 0. Du’sni szmo vu etom Szvesztvi tao meti i vu szmrtnoj pogibelnoszti; ar je potni sztrosek na vekivecsno zvelicsanye, Szveta Mati Czerkev pa jako ! selej, naj verni goszto cseresz leta k-etomi Szvesztvi prihajajo; ar je duhovna jejsztvina, i diise hrana. Od Pripravlanvapred Precsiscsavanvom. P. Ka moremo csiniti, vsi vu Oltdrszkom Szvesztvi vrejdno scsemo tdo meti? 0. Csi vu Oltarszkom Szvesztvi scsemo vrejdno tao meti, potrejbno je, naj sze k- nyenn' dobro, i dosztojno pripravimo? P. Redko fele priprdvlange je potrejbno T ndj vu Oltdrszkom Szvesztvi vrejdno tdo primemo ? 0. Potrejbno pripravlanve naj vu Oltarsz- bom Szvesztvi vrejdno tao primemo, je dvoje fele: prvo sze dosztaja diise, to driigo tejla. — 64 P. Vu kom sztoji ono priprdvlanye, sfero sze duše dosztdja? 0. Pripravlanye, stcro sze diise dosztaja, vu csisztocsi diisne vejszti, i vu pobosno- szti szrcza sztoji. P. Ka vestni esiszto dušno vejszt meti ? O. Csiszto dušno vejszt meti teliko vesini, kak k-naj raensemi brezi vszega szrartnoga grejha, to je: vu Bo’soj milosesi biti. P. Vu kom sztoji poboi'snoszt szrcza? 0. Szrcza pobo’snoszt sztoji: 1. Vu Veri, Vil panji, i Liibezuoszti. 2. Yn molbi Oltarszkoga Szvesztva. 3. Vu hvalo-davanom szpoimnanyi od Krisztusa Jezusa szrarti. 4. Vu poniznoszti, i vu drugih dobrih dejl ponavlanyi; naj bole pa vu liibeznoszti blfsnyega Sztoji. P. Szkdksov pripravov moremo biti na tejlo nase gladocs, naj vrejdno k-Oltdrszkomi Szvesztvi prisztopmio? 0. Naj vrejdno k-Oltarszkomi Szvesztvi prisztopimo, zviin pogibelni betegov po- trejbno je: 65 — 1. Na naprej one nocsi od dvanajszete vore na tescse bodemo. . 2. Najvu sznaj’snom gvanti, ivudosztoj- noj opravi prisztopiino k-Goszpodna stoli. b) Od Zdr’savanya pod Precsiscsavanyom. P. Ka moremo ošiniti, gda sze pred Precsi- scsavangorn Obcsinszka Szpovid pravi? O. Gda sze pred Precsiscsavanvom Ob¬ csinszka Szpovid pravi, znovics moremo od naši grehov po’saluvanye vu nami pobiiditi. P. Kak sze moremo leda dr sati, gda Mesnih Szveto Ostijo liisztvi ka se? 0. Gda Mesnik Szveto Ostijo liisztvi ka še, ono ponižno moremo moliti, vprszi sze biti, i praviti: Goszpodne, nej szem vrejden, ka bi pod sztreho mojo sztopo: nego szarno edno rejcs povej, i zvracsi sze diisa moja. P. Kak sze moremo dr’sati podjemdngom Szvete Ostije ? 0. Pod jemanyom Szvete Ostije odpremo viiszta, jezik edno malo vo vtegnemo, na szpodnyo lampo ga posztavivsi; primemo bejlo brszacso, csi jeszte, ono k-prszam drsimo; i vzememo Szveto Ostijo, stcro ne grizemo, niti dugo vu viisztaj ne drsimo, nego taki posremo. 66 — c) Od zdr’savanya po Precsiscsavanyi. P. Ka moremo csiniti po Precsiscsdvanpi? 0. Po Precsiscsavanyi: 1. Hvalo moremo dati Krisztusi Jezusi za neszkoncsano miloscso, ka je k-nam pridti dosztojo. 2. Nyega z-pomznosztjom moliti. 3. Nasz nyemi gori alduvati. 4. Nyega prosziti, naj szvojov Szvetov miloscsov szialno pri nasz osztane. o. Na Vero, Viipanye, Liibeznoszt sze moremo nadignoti, i vsze vcsinyene dobre obliibc ponoviti. 6. Vsze telovne, i duševne potrejbcsine, i nevole nase pred nyega polo’siti. §. 4. Pokore. Od Onoga, ka naprej od toga Szvesztva moremo znati. P. Ka je Pokora ? 0. Pokora je Szvcsztvo, v-sterom poleg Szvete Matere Czerkvi pravde Czerkveni cslovik meszto Boga grejsnika od grehov, stere je po krszti vcsino, odve’sc, csi szpo- trtim szrczom, i czilo nye vsze vadliije; i csi mocsno obliibo nia, ka sze pobogsa. i pravo pokoro bode csinio. 67 P. Jeli je potrejbno vszdkomi csloveki Po¬ kore Szvesztvo? 0. Pokore Szvesztvo je vszakomi cslo¬ veki potrejbno, kije po Krszti vu szmrtni greh szpadno. . P. Ka dobimo po Pokore Szvesztvi ? 0. Po Pokore Szvesztvi dobimo: 1. Grehov odptiscsanve. 2. Vekivecsni kastig engediivanye. «7. Bo'so miloscso. 4. Dušne vejszti pokoj. P. Ka vcsini pravo Pokoro dr’sati ? O. Pravo Pokoro drsati vcsini, k-Bogi sze povruoti, od koga szmo sze po grehi vkraj ohernoli: szvoje grehe oduriti, pra- vicsno po’saliivati, nye vadliivati, i za nye za doszta vcsiniti. P. Kelilto Tatov md Pokore Szvesztvo ? 0. Pokore Szvesztvo pet Talov ma: t. Diisne Vejszti zgriintavanve. 2. Posa- luvanye. 3. Mocsna obliiha. 4. Szpovid. a. Zadoszta csinejnye. a) Od z g ril n t a v a nva Diis ne Vej szti. P. Ka vcsini Dušno vejszt zgruntdvati ? 0. Dušno vejszt zgrftnt a vati vcsini: pre- mislavati szi, ka je pregrejso od szlejdne 68 szpovidi; ali od onoga vrejmena mao, vste- rom je greh zacsao szposznati cslovik. P. Ka moremo csiniti vn žgritntdvangi Bušne vejszti? 0. Vn zgriintavanyi Diisne vejszti pred vszejm Sz. Duha moremo na pomocs zvati, naj naszpreszvejti, i szpoznati dopliszti, ka, i v-kom szmo pregrejsili: potom moremo szi premiszliti po prejk: Jeli szmo pregrejsili z-mislejnyem, po- želejnjem, govorjenjem, ali i z-csinejnyem: poleg toga moremo zgriintati i felo, i racsun velikih grehov; kakti i greha okoli sztoje- cse tale, po steri sze greh, od szvoje la- sztivne fele premim', ali poveksa znamenit- nim talom ? Po imeni : 1. Jeli szmo pregrejsili proti Deszetim Bosim, ali Petim Szvete Matere Czerkvi zapovidam ? 2. Jeli szmo cdnoga, ali vecs grehov vcsinili; jeli szmo bik' talniczke vu liiczki grehi, ali nej? 3. Jeli szmo pregrejsili proti liibeznoszti bli¬ žnjega, zamiidivsi stero telovno, ali duševno milosztivnoszt, ali kaj drugo dobro z-bli- ’snyim našim vcsiniti, stero szmo dužni bili ? 4. Jeli szmo zadoszta vcsinili poleg cse- szti nasoj dužnoszti, ali nej? 69 P. Na kaj moremo paziti vu zgruntdvangi hudih mislejng, i po’slejng ? 0. Vu zgrtintavanyi hudih raislejnj mo- remo paziti, jeli szmo sze dobrovolno v-nyih veszelili; i vu zgruntavanvi po’selejny, jeli szmo nyim meszto dali, csi gli szmo z-csi- nejuyem nej doprneszli. P. Kak sze moremo szpametitvati vu zgruntdvanpi dušne vejszti z-racsunam szmrtnih naših grehov? 0. Vu dušne vejszti zgruntavanyi sze moremo szpametiivati z-raesuna naših szmrtnih grehov, csi szi premiszlimo, jeli sze je pripeto greh vszaki den, vszaki tje- den, vszaki mejszecz; i kolikokrat v-dnevi, v-tjedni, v-mejszeczi? h) Od P o ’s a 1 u v a n y a. P. Ka je Po''saliivanye? 0. Po’saliivauye je odurjavanyc grehov ober vsze druge hudobe, i nad zbantiiva- nyem Boga szrcsno 'saluvanve z-mocsnov oblUbov, Boga vecskrat nej zbantiivati. P. Kdkse more hiti po saluvamje? 0. Po’saluvanye more biti: 1. Notrejsnye. 2. Ober nature. 3. Ober vszcga, i 4. Obcsinszko. 70 P. Kak je notrejsnge po’saluvanye? O. Po’saliivanye je notrcjsnje, csi je nej szamo vu viisztai naši, nego i vu szrczi, (o je; csi grejsnik nej szamo zricsjov pravi, ka grehe szvoje 'saliije; nego i z-notrej- snyim (tilom vu szrczi posaluje. P. Kak je Ober nature po’mlutanye? 0. Oher nature po’saIuvanyc je, csi sze grejsnik po miloscsiDiihaSzvetoga, i z-na- digavajocsi oher nature zrokov na posalii- vanve pobudi. P. Gda je U szamo poley nature po'salti- ranye? 0. Posaliivanjc li szamo poleg nature je, gda grejsnik li szamo za voio podigti- vajocsega poleg nature zroka odiirjava, i 'saliije szvoje grehe; za volo pekle; ka ga je ueszrecsa szveczka doszegiiola; ka sze nvemi je kvtir ali spot pripeto. P. Jeli je zadoszfa pred Kogom li szamo naturdlszko po’saluvamje na zadoblenge grehov odpuscsange ? 0. Nej je zadoszta pred Bogom li szamo naluralszko po’saIuvanye na zadoblenve grehov odpuscsanva. 71 P. Gda je ober vszega po’saluvange? 0. Po’sa]tivanye je ober vszega, gda grejsnik bolesalilje, ka je Boga zbantiivao, nego da bi vsza szvoja na elom szvejti zgubo. P. Kalt je obcsinszko po' saluvange? 0. Obcsinszko po saliivanve je, csije od vszej grehov, ni eden nej vd vzeti. P. KeliJco fele je ober nature po’saluvange? 0. Ober nature po’saliivanye je dvoje fele; Popolno, stero sze trtje szrcza zove; i nej Popolno. P. Ka je popolno po'saluvange, ali trije szrcza? O. Popolno po’saliivanye, ali trije szrcza je ober nature szrcsna bolezen, i greha odiirjavanye, ka szmo Boga, naj Visesnyo dobroto, stero ober vszega liibimo, zbantii- vali, zmocsnov obltibov, ka Boga vecskrat ne zbantiijemo. P. Kak moremo pobuditi vu nami po¬ potno po’saluvange? 0. Popolno po’saliivanye etak moremo vu nami pobuditi: Bog moj! zavsze moje vcsi- nyene grehe iz szrcza mojega sao mi je, ka szem tebe vsze liibeznoszti vrejdnoga, naj — 72 — višjega, i neszkoncsane dobrote Boga, koga z-czejloga szreza mojega ober vszega liibira, 's-nvimizbantiivao. Mocsno oblubim, ka sztvojov miloscsov pobogsam'sitek moj; gotov szam vsza trpeti, i raj scsem mrejti, nego tebe, naj visesuve dobrte Boga mojega zkaksim grehom vecskrat zbanttivati: prc- sziin te Goszpodne po tvojega Szvetoga Szina, našega Goszpodna Jezusa Krisztusa neszkoncsanoj vrejdnoszti, daj mi tvojo mi- loscso, naj obliibo mojo morem szpuniti. P. Ka nam je csiniti, naj popolno po salu- vanye pobudimo vu nami? 0. Naj popolno po’saluvanyc pobiulnno vu nami: 1. Moremo Boga prosziti, naj nam k- onorai potrejbno szveto miloscso da. 2. Moremo e szi premiszliti, sto je on, koga szmo zbantiivali. 3. Gosztokrat na popolno posaluvanve moremo pobilditi nase szrcze. P.Gda je dušen cslovikpopolno po’šalil- vanye vu szebi pobilditi? 0. Dušen je cslovik popolno po’salii- vanye vu szebi pobilditi: 1. Gda steroSzvesztvo je potrejbno nyemi prijeti, szebe pa vu szmrtnom grehi szpo- znava biti, i nikse prilike nema na szpovid. — 73 — 2. Kelikokrat sze vu szmrtnoj pogibel- noszti vrti. P. Jeli moremo i v-driigom vrejmeni po¬ polno po saliivange pobuditi? 0. Kroto je hasznovito popolno po’salii- vanye pobuditi vszaki den, naj bole vceser pred doli lejganyeni. P- Kdkso mocs mu popolno po'saliivange? 0. Popolno po’saliivanye to mocs ma, ka vszeh szvojih grehov odpiiscsenvč po nvcm zadobi cslovik, steri prilike tote nema ali pravo volo ma, da kak naj prvle de mogo- cse, szvoji grehov sze szpovej. P. Kuk je to ne popolno po’saliivange? 0. To nej popolno ’saliivanye je obor nature bolezen, i odurjavanve greha, ali zato, ka je greli vu szebi odiiren, ali ka ga zgiiblejnye nebeszkoga Kralesztva, i Pe- klenszka vekivecsna kastiga naszlediije, poleg toga i mocsno obliibo more meti, ka Boga vecskrat cslovik ne zbantiije. P. Ka more nadule ošiniti grehsnik, sler * nema toga popolnoga po saluvanga 9 0. Grehsnik, steri nema toga popolnoga po saliivanya, to more csiniti, naj sze szvo¬ jih grehov odpiiscscnye po vrejdnoszti Kri- sztusa Jezusa trosta, i Boga kakti szpravi- 4 — 74 — tela vsze pravicze, i szvojega szpravicsanya liibiti zacsne. P. Kak more oslovih pobiiditi vu szebi ne j popolno po’saluvange? 0. Nej popolno po’saliivanye cslovik more vu szebi eiak pobiiditi: Bog, moj! z-czej- logaszrcza mojega ’sao mi je, kaszem tebe zbantiivao. Odiirjavam za isztino, i szrcza odiirjavam vsze moje grehe; ar szo odiirui, ar |)o nyih szam Nebeszko Kraleszlvo zgubo, pekeo szain pa zaszlii’so; i kak jako odiir- javam greli, tak ravno jako od eti mao lii- bim praviczo, i tebe moj Bog! Ki szi vsze pravicze vretina, i szpraviteo, Vtipam sze od tvoje neszkoncsane szmilenoszti po Kri- sztusa Jezusa, mojega zvelicsitela vrejd- noszti odpiiscscnye vszeh mojih grehov, i sz-tvojov miloscsov obecsam mocsno, ka tebe nigdar vccs ne zbantiijem. c) O d m o c s n e O b 1 ti b e. P. Kajemocsna Obliiba? O. Moesna Obliiba je napnyena prava vola cslovcka, ka 'sitek pobogsa, i vecs- krat ne pregreši. P. Na kaj more golov biti, hi pravo rolo md, ha sze pobogsa ? 0. On, ki pravo voloma, ka sze pobogsa, more gotov biti: 7S \. Ka sze vszaksega greha, na greh na- pelavajocse prilike, i pogibelnoszti bode ogiba o. 2. Ka vszemi pobiidjavanvi, stere na greh nagtblcjo, proti sztaue, i k-szaksoj skeri szegne, stera je na Bo se szvete milosese zdr’sanyc potrejbna. 3. Ka liiczko blago nazaj povrne; ka szpako, stero je po grehi dao, i kvar, ste- roga je vu blisnvega po.sienjcj, pohištvi, ali v-kom driigom vestno, na meszto posztavi. 4. Ka protivntkoni z-szreza odpilszti. 5. Ka szvoje eseszti du‘snoszti doprnesze. d) Od S z p o v i d i. P. Ka je Szpovid ? 0. Szpovid je 'salosztno vadliivanvc, po sterom grehsnik pred odlocsenim poleg pravde na szpovidavanjc Czerkvenim Cslo- vekom od vszeh grehov sze to’si, naj sze od nyih o d vese. P. Kdhsa more hiti szpovid? 0. Szpovid more biti czejla. P. Kak je czejla szpovid? 0. Szpovid je czejla, esi sze grehsnik od vszeh szvoji grehov, štorih je escsc nej vad- liivao pred Redovnikom, popnnoma, pra- viesno, i brezi skasltvoszti tost, tak 4 * 76 ravno, kak sze po szkrbltvom diisne vejszti zgruntavanyi za grehsnika najde. P. Jeli je dobra szpovidcsi grehsnik ali z-bojaznoszti, ali szrarne’slivoszti sferi szmrtni greh v-nyej zakrije ? 0. Csi greli s aik steri szmrtni greh ali z- bojazuoszti, ali szrame’sltvoszti zakrije vu szpovidi, nej szamo je nej dobra nyegova szpovid; nego znovics veliki szmrtni greh vcsini, po sterom oszkruni Pokore Szve- sztvo. P. Ka more grelisnik csiniti, steri je vu szpovidi sferi szmrtni greh szdm hofecs, ali z-grejsne vfrdgloszti zamucsao ? 0. Grelisnik, steri je vu szpovidi steri greh szmrtni szam hotecs, ali z-grejsne vtragloszti zamucsao, nej szamo szesz-toga zanmcsanoga greha more szpovedati; nego i od toga sze to’siti: 1. Vu keliko szpovidaj je on ete szvoj greh zamiicsao. 2. Nej szamo vsze szvoje szpovidi, stere je vestno po toni zamucsanom grehi, i vu steri sze je od szmrtni grehov to'so: nego i ono szvojo szpovid, vu steroj je szvoj greh zamiicsao, more ponoviti, csi je najmre vu etoj i druge szmrtne grehe meo. - 77 - 3. More sze szpovedati, csi je vu tom sztalisi talnik bio OHarszkoga Szvesztva, kelikokrat? jeli je okoli Viizraa vu tom szta¬ lisi prisztopo k-Oltarszkomi Szvesztvi, ali v-driigom vrejmeni. 4. More povedati, jeli je v-tom sztalisi pnjo i druga szvesztva, ali nej ? P. Jeli sze mamo zrolt szratne'sluvati, ali bojati vu szpovidi? 0. Vu szpovidi sze niksega zroka ne mamo szrame’sliivati, ali bojati: 1. Ar szmo sze nej szrame’sliivali grisiti pred Bogom, ki vsza vidi; i nej szmo sze bojali, ka bi nasz nigda na veke szkvaro. 2. Ar je bole grehe szvoje szkrivoma Szpovedniki vadliivati, nego vu nyih nemi- rovno 'siveti, neszrecsno mrejti; i za volo onih na pitanom dnevi pred czejlim szvejtom sze szramotiti. 3. Ar Szpovednik zrokmamiluvatigreh- snika, dobro znajocsi szvoje szlaboszti. 4. Ar Szpovednik pod szmrtnim grehom i kak pod szveczkimi, tak i vekivecsnimi kastigami dušen je miicsati. P. Kali more grejsnik szvoje grehe vad/uvati vu szpovidi ? 0. Grehsnik: 1. Vu szpovidi vszigdar ocsiveszno, i na 78 keliko je mogocse sznaj’snimi ricsmi naj vadluje szvojo grehe. 2. Naj tak gucsi, ka szamo Szpovedmk, nej pa tildi drugi okoli sztojecsi morejo csiiti. P. Jeli szmo du šni vadluvati, i mense grehe vu szpovidi ? 0. Nej szmo du’sni vadluvati mensi gre¬ hov vu szpovidi, ali je ddnok jako haszno- vito, i tanacsno. P. Ka more csiniti oslovih prvle, liki sze zacsne szpoviddvati ? O. Prvle, liki sze cslovik zacsneszpovi- davati, doli poklekne, prekrfsi sze, i etak pravi diihovnomi Ocsi: Proszim vasz du¬ hovni Ocsa, naj mi dajo szveti blagoszlov, da vsze moje grehe prav, i popunoma mo¬ rem vadluvati. P. Ka more ošinili oslovih, g da je 'se vzeo szveti blagoszlov od duhovnega Ooso? O. Gda je se cslovik szveti blagoszlov vzeo od diihovnoga Ocso, esi vrejmen, i prilika dopiiszti, naj moli obcsinszko szpo- % i«l etak : Szpovidavum sze Bogi vszamo- goesemi, Blasenoj Diviczi Marii, vszejm szveczom, i tebi mojemi diihovnomi Ocsi meszto Boga, ka szarn od moje szlednye szpovidi mao, stero szam (oti sze vrejmen 79 povej) doprneszao, vnogakrat, i doszta szam pregrehso z-mojim mislejnvcm, z-gucsom, i z-csinejnyem; naj bole pa za grchsnika me vadliijem, ka szam etc. Eti zaesne oslovih pouleg zgoraj povejdanoga modusa, i hah sze pred Bogom za grehsnika liti miszli, naprej raesunati szvoje grehe. P. Kak szklene cslovik szvojo szpovid ? 0. Cslovik etak szklene szvojo szpovid: Za vsze ete, i druge vesinvene moje grehe stere szam ali szam vesino, ali ka bi je driigi vesinili, szam zrok bio, z-ezejloga szreza mojega ’sao mi je, kaszam neszkon- esane dobrote Boga mojega zbantiivao. Obliibim mocsno, ka ne boni vocs gresio, i na greh napelavajoesi prilik bodem sze ogibao. Proszim duhovnoga Ocso, naj dajo meni pokoro, i odvezanve moji grehov. e) Od Zadoszta csinejnya. P. Ka sze razmi po Zadosztacsinejnpi, sfero je k-Szveszfvi Pokore potrejbno ? 0. Po Zadosztacsinejnvi, stero je k- SzvesztviPokarepolrcjbno, razmijo sze ona csinejnya, stera Szpovednik nalogi greh- sniki na Pokoro za te szpovejdane grehe. 80 — P. Zakaj je dušengrehsnik zadosztavcsi- niti Bogi, da je Krisztus zadoszta- vcsitio 'se za grehe ? 0. Dušen je grehsnik, csi gli je Krisztus zadosztavcsino ’se za grehe, escse zadoszta- vcsiniti Bogi: 1. Ar oni, steri vu Krisztusovom zadoszta- csinejnyiscsejotalniczke biti, navkiipe mo¬ rejo delati, i teliko, keliko je mogocse, csi- niti, naj Bogi za grehe zadosztavcsinijo. 2. Ar Bog grehsnike, steriin szam greh, i vekivecsno kastigo odpiiszti, cseszto escse i szveczkimi kastigami kastiga. P. Jeli je zadosztacsinejnpe potrejben tdo Szvesztva Pokore? 0. Zadosztacsinejnye je tak potrejben tao Szvesztva Pokore,kaje brezi nyega zviin ne- mogocsnoszti Szvesztvo Pokore nejczejlo. P. Koksa dela sze nato’si jo vu Szvesztvi Pokore? 0. Molitev, Poszt, Almostvo, i driiga k-ve- likocsi, raesuni, i feli greha primerjenapo¬ kore dela sze za pokoro nalo’sijo grehsniki. P. Kak more rudo'seno pokoro szpuniti cslovik ? 0. Nalo’seno pokoro more szpuniti cslovik: 81 1. Szponiznim szrczom. 2. Pravicsno tak, kak je nalo’sena. 3. Brezi odlašanja, kak je naj prvlemo- gocse. P. Jeli more i nacsi cslovik zadoszta vcsi- niti za kastige do csasza trpecse? 0. Po odpiisztki ttidi more cslovik zado¬ szta vcsiniti za kastige do csasza trpecse. Pridavek od O d p ii s z t k o v. P. Ka je OdpUsztek ? 0. Odpiisztek je engediivanje do csasza irpecsi kastig, sterebipo odptiscsanji gre¬ hov, ali vu etom ’sitki, ali po szmrti nasoj mogli trpeti. P. Ka moro vervati Katolicsdnszki Krszt- sange od odpiisztkov? 0. Katolicsanszki krsztsanye od Odpiiszt¬ kov moro vervati. 1. Ka prava szveta Mati Czerkev od Kri- sztusa Jezusa oblaszt ma na davanye Od¬ piisztkov. 2. Ka nam je na jako veliki haszek, csi od szvete Matere Czerkvi dani steri Od¬ piisztek zadobimo. P. Jeli je vecs fele Odpiisztkov ? 0. Jeszo Popunoma Odpiisztki, i jcszo nej Popunoma tudi. * 82 — P. Ka je Popunoma Odpusztek ? O. Popunoma Odpiisztek je vszeh vrej- menitnih kastig, stereje gre šnik zaszlifso, odpiiscsenve. P. Ka je nej Popunoma Odpusztek ? 0. Nej Popunoma Odpiisztek je on, po sterom nej vsze vrejmenitne kastige, nego onih niki tao sze cngediije. Taksi szo 40. dnevov Odpiisztki, na edno, ali vecs lejt dani Odpiisztki. P. Jeli ndsz oszlobodi szveta Mati Czer - ker po odpiisztki od dusnoszti zadoszta csinejmja za volo greha ? 0. Szveta Mati Czerkev nasz czilo ne oszlobodi po Odpiisztki od dusnoszti zado¬ szta csinejnva za volo greha; nego to scse : 1. Naj Pokore Diih vu nami pobudi, i dariije pobo’snoszt, z-sterom pokore dela szpunimo. 2. Naj Krhkocso, i szlaboszt našo po¬ more, stera nam je csaszi na zadavo ka Bogi zadoszta ne vcsinimo tak, kak bi po¬ trejbno bilo. P. Ka je potrejbno nadute na zadoblenge Odpusztkov P O.Na Odpusztkov zadoblenveje potrejbno: — 83 1. Naj vu Bosoj miloscsi bomo. 2. Naj nalo’sena dobra dela tak, kakszo naložena szpunimo. P. Jeli sze morejo Odpiisztki Purgato- riumszkim diisiczam pripisuvati? 0. Odpiisztki szc morejo, csi szo na te czio dani, Purgatoriumszkim diisiczam pod szpodobov prošnje pripisuvati; taksega hipa pa dobra dela, stera szo od szvete Matere Czerkvi na zadoblenve Odpiisztkov naložena, za preminocsc diisiczc Bogi sze morejo gori aldiivati. §. 5. Od szlejdnvega Mazanja. P. Ka je Szlejdnpe Mdzamje? 0. Szlcjdnje Mazanje je Szvcsztvo, vu sterom betesnik poMazanyi z-SzvelimOli- jom, i po Popa na to valon molitvi Bo’so szveto miloscso na duše zvelicsanjm, i csaszi jo tildi zadobi na polesesanje telovno. P. Zakaj sze zore to Szresztvo szlejdnpe Mdzamje? O. Eto Szvcsztvo se zovč szlejdnyc Ma¬ zanje, ar sze med vszejmszvetim Mazanjem, stere je nas Zvclicsiteo szvojoj svetoj Ma¬ teri Czerkvi nihao, naj szledi dava. P. Ka szprdvi szlejdmje Mdzamje ? 0. Szlejdnje Mazanje szpravi: 84 — 1. Poszvecsenva miloscse poveksavanye. 2. Malih grehov, i drugih, ali nej z- grejsne pozablivoszti, ali nemogocsnoszti nej szpovejdanih szmrtnih grehov odpii- scsenye. 3. Od hildoga naszlediivanye grehov, i od nyihovih osztankov oszlobodjenye. 4. Pomocs proti vraj’semi zaszidavanyi. 5. Batrivnoszt za volo pribli’savanya szinrti, i naszlediivajocse szodbe proti pre- vees velikoj bojaznoszti. 6. Gosztokrat, csi je k-diisnomi zveli- csanyi, esese i tejlo zdravje zadobi. P. Kak sze more, pripraviti betenik k-etomi Szvesztvi? 0. Beteisnik sze more k-etomi Szvesztvi pripraviti z-'stvov Verov; z-mocsnim tro- stom vu Bogi; czilo na Bo so volo z-naszla- nyanyem; pred vszejmi pa poszvetoj Szpo- vidi naj sze vo scstszti z-szvoji grehov; ali csi sze nemore szpovedati, pravo pozsa- liivanye naj pobudi vu szebi. P. Jeli je polrejbno szlejdnije Mdzanpe na zvelicsamje ? 0. Szlejdnje Mazanye je nej povszem- szega potrejbno na zvelicsanye; ali donok — 85 ga naj bete’sm'k ne zamudi gori vzeti za volo miloscs, stere po nyem zadobi. §. 6. Od Czerkvenoga Reda. P. Ka je Czerkveni Red po prejk? O. Czerkveni Red po prejk je Szvesztvo, po sterom sze onim, ki sze na Czerkveno szlusbo podajo, duhovna Oblaszt, i poszebna sz. miloscsa podili, naj gviisne Czerkvene szvoje Cseszti na diko Bo’so, i diis zveli- csanye praA r , i szveto szpunyavati morejo. P. Ka je Czerkveni Red po imeni ? 0. Czerkveni Red po imeni je Szvesztvo, po sterom sze onim, ki sze na Popovsztvo poszvetijo, tak nad isztiuszkim Krisztusa Jezusa, kak nad duhovnim Tejlom, stero z-verni sztoji, oblaszt daje. P. V-ko m sztoji Czerkvenoga, ali Po- povzskoga Reda oblaszt? 0. Czerkvenoga, ali Popovszkoga Reda oblaszt v-tom sztoji. 1. Ka gori poszvecseni Popevje, kriih, ino Vino na Krisztusa Jezusa Tejlo, i Krv morejo obrnoti, i ono Nebeszkomi Ocsi notri szkazati. 2. Ka vernim morejo grebe odpiisztiti. §. 7. Od Hi’snoga Zakona. 86 P. Ka je Hi'snaga Zakona Szvesztvo ? O. Hi’snoga Zakona Szvesztvo je nerazlo- cseno vkup szklenyeno Tovarištvo, po ste- rom dvej szlobodni Krsztsanszki Personi, mo’s, i sena, poleg reda sze vkiip vzeineta, na stero gledocs nyima Bog po etoni svesztvi daszveto miloscso; naj vu hi snom zakoni do szmrli pobo’sno 'siveta, i szvojo deczo pobosno gori hranita. P. Kak zove eto Szvesztvo Szveti Pa- veo Apostol? 0. Szveti Paveo Apostol zove eto Szve¬ sztvo za veliko szkrovno Szveszto vu Kri- sztusi, i Szvetoj Materi Czerkvi; ar Kri- sztusovo z-Szvetov Mater Czerkevjov du¬ hovno vjedinanye znameniije. P. Za kak zvoka voh je nasztavleni hišni Zakon? 0. Hi’sni Zakon je nasztavleni: 1. Za volo narajanya cslovecsanszkoga naroda. %. Za volo obcsinszke pomocsi hišnikov. 3. Za volo telovne necsisztocse grehov habanya. P. Jeli je potrejhen hišni Zakon? 0. Hišni Zakon je na narajanve cslove¬ csanszkoga naroda potrejhen poprejk,ali nej 87 poszebi vszakomi csloveki; ar je ledicscn sztalis na szlobodne persone gledocs popol¬ nejši. P. Ka szprdvi hisnoga Zakona Szvesztvo ? 0. Tf/snoga Zakona Szvesztvopoleg pona- vlanva poszvecsenya miloscse szpravi hfs- nikorn naszlediivajocse poszebne miloscse: 1. Naj oniva med szebom do szmrti po- bosno 'siveta. 2. Naj szvojo deczo vu Boga bojaznoszti gori hranita. P. Ka ’selej od oniva Sz. Mali Czerkev, steriva sze scseta vkup vzeti? 0. Sz. Mati Czerkev od oniva, steriva sze scseta vkiip vzeti, to ’selej: 1. Naj nikaksezadavc med nvima ne bode. 2. Najszamoza oni zrokov volo, nastere gledocs je hfsni Zakon nasztavleni, sze vkiip vzemeta. 3. Naj z-Boga bojaznosztjov, z-csisztov diisnov vejsztjov k-etomi Szvesztvi priha¬ jata ; za volo toga naj sze prvle szpovejta, ino sze naj precsisztita. P. Ka moreta oniva ošiniti, steriva vu hišni Zakon sztopita? 0. Steriva vuhfsni Zakon sztopita, oniva po tretjem vo ozavanvi pred szvojim Dii- — 88 — hovuim Paszterom, i dvema szvedokoinana- zocsi bodocsima lusoga Zakona vcrnoszt eden driigomi moreta obecsati, na to sze blagoszloviti. P. Kdkse dusnoszti mata hišnika med szebom ? 0. Hfsnika med szebom ete dusnoszti mata: 1. Naj mirovno, i pobo’sno vkiip 'siveta. 2- Naj mo’s szvojo 'seno, kakti lasztivno szvojo tejlo ltibi, hrani, ino brani; 'sena pa szvojemi mo'si vu vszej dosztojni dugova- nvaj pokorna bode. 3. Naj eden driigoga v-nikaksoj nevoli ne osztavi,nego do szmrti vernovktip osztancta. P. Kdkso dusnoszt mata hišnika na szvojo deczo gtedocs? O. Hi šnika mata to du’snoszt na szvojo deczo gledocs; naj nyo pobo’sno gori hra¬ nita, i kak na szveczki, tak i na veki- vecsni haszek nyihov naj szkrb noszita. Y. Glavni Tao. Od Hrsztsangzkc Pravicze. P. Ka je Krsztsdnszka Pravicza ? 0. Krsztsanszka Pravicza je, naj sze hii- doga ogiblcmo, i dobro csinimo. 89 Krsztsanszke Pravicze prvi Ta®: d&giltli s*e Hudoba. P. Skrije Krsztsanszke Pravicze prvi Tdo? 0. Krsztsanszke Pravicze prvi Tao je ete: Ogibli sze Hiidoga. P. Ka je Imelo ? 0. Isztinszko, i szamo edno Hiido je Greh. P. Ka je Greh po prejk? 0. Greh je po prejk dobro volno preszto- plenye Bo’se Pravde. P. Keliko fele je Greh? 0. Greh je dvoje fele: 1. Je Popri- jeija. 2. Je Djanya Greh. P. Ka je Poprijeljd Greh ? 0. Poprijetja Greh je on Greh, steroga je Adam v-Paradfsomi, i mi szmoga vu Adami vesinili, steri je i od nyega kakti broesina na nasz szeo. P. Ka je Djdnija Greh? 0. Djanya Greh je Bo’se zapovidi pre- sztoplenye, steroga szain grejsnikszlobodne szvoje vole vesint. P. Kak sze vesini Djdnija Greh? 0. Djanya Greh sze vesini zmislejnyem, 90 gucsom, i csinyejnyem, ali csi ono, st ero je sto du’sen vcsiniti, ta niha. P. Kak sze locsijo Djdnga grehi? 0. Djanva grehi sze ctak locsijo: kaszo niki veliki, i szmrtni grehi, drugi szo pa mali grehi. P. Ka je szmrtni greh? 0. Szmrtni greh je Bo se Pravde vu vc- likora dugovanyi prcloralenve. P. Ka za kvdra vcsini szmrtni greh? 0. Po szmrtnom grehi sze diisa z-diihov- noga 'sitka, to je: z-Bo'se poszvecsenya miloscse szlecse; Bo’si protivmk posztane cslovik, i vrejdeu vekivecsne szmrti. P. Ka imenujemo za mali greli? 0. Za mali greh imenujemo Bose Pravde vu malom dugovanyi prelomlenye. P. Sferi szo djdnga grehi? 0. Djanya grehi szo eti: 1. Szedmeri glavni grehi. 2. Proti Szvetomi Dtihi seszteri grehi. 3. Yu Nebo kricsecsi csetv6ri grehi. 4. Deveteri liiczki grehi. P. Sferi szo szedmeri glavni grehi? O. Szedmeri glavni grehi szo eti: 91 I. Gizdoszt. II. Szkoposzt. III. Hotlivoszt. IV. Nevoscsenoszt. V. Lakota. VI. Szrdi- toszt. VII. Vtragloszt na dobro delo. P. Sferi szo proti. Sz. Duhi seszterigrelu? 0. Proti Sz. Duhi seszteri grehi szo eti: 1. Vu Bosoj milosztivnoszti szlejpo vii- panye. 2. Vu Bosoj miloscsi zdvojenve. 3. Szpoznanoj praviczi proti borenye. 4. Proti bratinszkoj liibavinevrscsenoszt. 5. Proti dobromi oporainanvi vu grehi obtrdjenye. 6. Szkradnva nepokornoszt. Eti grehi, kak na ctom, tak na driigom szvej'i, ali sze nikak, ali tesko odpiisztijo. P. Sferi szo im Nebo kricsecsi csetveri grehi? 0. Vu Nebo kricsecsi csetveri grehi szo eti: 1. Z volov vcsinyeno liidomorsztvo. 2. Proti naturi telovni greli, stcroga za Sodomijo zovemo. 3. Sziromakov, Sziroticz, i Dovicz prej- sanye. 4. Szlugov, i Delavczov najima zadr’sa- vanye. P. Sferi szo dereferi Mezki grehi? 0. Deveteri liiczki grehi szo eti: — 92 1. Na grehe ratati. 2. Prepovejdano delo zapovedati. 3. Vu greh drugomi privoliti. 4. Driigoga na greh nagibati, o. Driigoga grehsno csinejnye hvaliti. 6. Na driigoga greh miicsati. 7. Driigomi greh engeduvati. 8. Vu njih ali po pomaganyi, ali po enge- diivanyi talnika sze vcsiniti. 9. Drugih grehe zagovarjati. Mrsztsanszke Pravicze driigl Tao: C s i n i Dobro. P. Ka je to Dobro? O. To Dobro je ono, stero sze z-Bo’sov pravd o v gliha. P. Ka -sze gliha z-Bosov prdvdov? 0. Z-Bo'sov pravdov sze glihajo Jakoszti, i Dobra Dela. P. Je 'i je vecs fele Jdkoszt, vu sferi sze more Krsztsdnszki cslovik pondvlati? 0. Jeszte vecs fele Jakoszt, vu steri sze more Krsztsanszki cslovik ponavlati; jeszo Bo’sanszke Jakoszti. P. Ka szo Bo’sdnszke Jakoszti? O. BosanszkcJakoszii szo one, sterihje brezi skeri nadigavajocsi zrok szam Bog. P. Sfere szo Bosdnszke Jakoszti? 0. Ete tri szoBo’sanszke Jakoszti: Vera, Viipanye, i Lubezen. 93 — P. Jeli sze je dušen cslovik ponavlati vu eti treh Bosdnszki Jdkosztaj? O. Dušen sze je cslovik ponavlati vu eti treh Bo’sanszkih Jakosztaj. P. Gda sze je dušen cslovik naj bole po- ndvlati vu eti treh Bo'sdnszki Jdkosztaj? 0. Pod szmrtuim grehom sze je dušen cslovik naj hole ponavlati vu eti trej Bo- sanszki Jakosztaj: 1. Kak k-pameti pride. 2. Csesztokrat vu vrejmeni ’sitka. 3. Vu vrejmeni smet- noga szkiisavanja proti etim jakosztim. 4. Vu szmrtnoj pogihclnoszti, i na szmrtnoj poszteli. P. Kak pobudi sto vu szebi Vero? 0. Vero etak pobudi sto vu szebi: Verjem vu tebi Szvcto Trojsztvo, eden Bog; Ocsa, Szin, i Duh szveti: Verjem i vadliijem vsze ono, stero szi ti nazvejszto, ka je Jezus Krisztus vcsio, ka szo Apo- stolje predgali; ka Rimszka Katolicsanszka Szveta Mati Czerkev, ka bi vervali pred naszdaje. Verjem vsza eta, ar szi ti oh Bog moj! nazvejszto, ki szi vekivecsna pravicza, i modroszt, stera niti nikoga vkaniti, niti sze od nikoga prekaniti nemore. Oh Bog moj! poveksaj eto mojo Vero. — 94 — P. Kak more s/o pohoditi vu szebi Vii- panye ? O. Vttpanve etak more sto vu szebi po- )j ii eliti: Viipain sze i trostanvvu tvojoj neszkon- esanoj dobroti, i milosztivnoszti oh Bog moj! ka po tvojega jedinoga Szina, Krisztusa Je¬ zusa vrejdnoszti, vu etom sitki moje grehe meni dopiisztis szpoznati, ino po’saliivati, i nye odpiisztis; po etom 'sitki mi pa daruješ ’sitek vekivecsni; naj te od lieza do lieza vidim, liibim, i brezi koneza sze sztebom veszelim. Vtipam sze navkiipe, ka zadobim vsza eta po tvojoj szvetoj milosesi. Zato sze pa viiparn vsza eta, ar szi ti ohecsao, ki szi vszamogocsi, veren, neszkoncsane milosese; i milosztivnoszti. Oh Bog moj! potrdi mene vu etom Viipanvi. P. Kak more sto vu szebi pohoditi Lubeznoszf? 0. Liibeznoszt etak more sto vu szebi pebiiditi: Oh moj Bog! liibim tebe z-ezejloga szr- cza ober vszega : ar szi naj visisa dobrota, neszkoncsanapopolnoszt, i vsze liibeznoszti vrejden ; liibim te i zato, ar szi k-meni, i k- vszakoj sztvorjenoj sztvari prevecs dober; ’sao mi je ka szam pregrehso, i tebe vsza- 9S mogoesega Goszpoda, i naj bogsega Ocso zban<11vao. Obliibiin mocsno, k a vszeh gre¬ hov zevszejmi lagojimi prilikami navkiipe bodem sze ogibao, i nigclar nikaj ne bom csiuio proti tvojoj szvetoj voli. Daj mi tvojo miloscso, naj obliibo mojo morem zpuniti. P. Ka szo glavne jakoszti ? 0. Glavne jakoszti szo one, po stori Krsztsanszkoga csloveka dela, naj Bogi vu- godna bodo, sze ravnajo. P. Sfere szo med glavnimi jdkosztmi, ti¬ si eri sze Krsztsanszki cslovik more po¬ it ar lati, naj prestimanejse jakoszti? 0. Med glavnimi jakosztmi, v-steri sze Krsztsanszki cslovik more ponavlati, szo csetvere naj prestimanejse jakoszti, najmre: I. Szpametnoszt. II. Mertiicslivoszt. 111. Pravicza. IV. Duhovna Krepkoszt, P. Sfere jakoszti sze dejvajo pred szed- mere glavne grejhe? 0. Poniznoszt sze dejva pred Gizdoszt. 2. Darovitoszt pred Szkoposzt. 3. Csiszto- csa pred Hotlivoszt. 4. Liibav pred Nevos- csenoszt. 5. Mertiicslivoszt pred La koto. 6. Mirovna Trplivoszt pred Szrditoszt. 7. Vu dobrom Vrejloszt pred Vtragloszt na dobro. 96 P. Ka escseszlisi k-Krsztsanszkoj Praviczi ? 0. K-Krsztsanszkoj Praviczi escse szli- sijo one dusnoszti, stere je Krisztus Jezus vu poszebnoj zapovicli osztavo. P. Sfere szo one dusnoszti, stere je Kri¬ sztus Jezus v-poszebnoj zapovidi osztavo? 0. One du’snoszti, stere je Krisztus Jezus vu poszebnoj zapovidi osztavo, szo ete: 1. Naj naj prvle Bo’se Kralesztvo, i nje¬ govo Praviczo iscsemo. 2. Naj nasz zatajimo. 3. Naj Krfse nase noszimo. 4. Naj Krisztusa naszlediijemo. 5. Naj krotki, i poniznoga szrcza bodemo. 6 Naj protivnike nase liibimo; z-onimi do¬ bro csinimo, ki nasz odiirjavajo; za one sze molimo, ki nasz zbantiijejo, i preganjajo. P.Ka szlisi escse k-KrsztsdnszkojPraviczi? 0. K-Krsztsanszkoj Praviczi szlisijo i one plemenite oszmere jakoszti, stere je Go- szpon Krisztus na brejgi vcsio, i za volo steri je liidi za blasene imeniivao, ino szo ete naszlediivajocse: 1. Blaseni szov-dubi nevolni; ar je nji¬ hovo Nebeszko Kralesztvo. I!. Blaseni szo krotki, ar oni zemlo vladali bodo. III. Bla’scni, ki sze jocsejo, i trpijo; ar sze oni potrostajo. — 97 — IV. Bi a's e ni, ki gladiijejo, i 'sejajo prd- viczo; ar sze naszitijo. V. Blaseni milosztivni; ar oni miloscso dobijo. VI. Bla’zeni csisztoga szrcza; ar oni bodo Boga vidili. VII. Bla šeni mirovni; ar sze szinovje Bo’si bodo zvali. Vlil. Blaseni, ki preganjanje trpijo za volo pravicze; ar je njihovo Nebeszko K ra¬ le,sztvo. P. Ka szo KrsZlsdmzkoc/a csloveka dobre dela ? 0. Krsztsanszkoga csloveka dobre dela szo taksa csinejnja, stera szo Bogi pri¬ jetna, i po stcri Krsztsanszki eslovik, ki sze vu njih ponavla, vrejdnoszt ma pred Bogom. P. S!er a szo (/lama dobre dela? 0. Glavna dobra dela szo eta: Molitev, Poszt, i Ahnostvo. P. Sfera szo telovne milosztivnoszti dela ? 0. Telovne milosztivnoszti dela szo eta : 1. Lacsne nahraniti. 2. Sedne napojiti. 3. Nage oblacsati. 4. Potnike na sztan pri¬ jeti. 5. Voznike oszlobajati. 6. Bete’snike pohoditi. 7. Mrtve pokapati. 5 — 98 — P. Slera szo milosztivnoszti duhovna dela ? 0. Milosztivnoszti diihovna dela szo eta szedmera: 1. Grejsnikekarati. 2.Neznajocse vcsiti. 3. Dvojecsim dober tanacs davati. 4. 'Sa- losztne trostati. 5. Kriviczo mirovno trpeti. 6. Našim protivnikom odpiisztiti. 7. Za 'sive, i mrtve Boga moliti. P. Sfera szo Evangeliomszki tandcsi? 0. Evangjeliomszki tanacsi szo eti: 1. Poleg szlobodne vole dobro volne sziro- mastvo. 2. Sztalna csisztocsa. 3. Popolna Pokornoszt pod ednim duhovnim Pogla- varom. Fndavck. Od Csetveri szlejdnyi Dejl. P. Sfera szo csetvera szlejdmja Dela? 0. Csetvera szlejdnya Dela szo eta: Szmrt, szodba, Pekeo, i Nebeszko Kra- lesztvo. P. Ka je Szmrt? O. Szmrt je diise od tejla razlocsenye. P. Jeli mora v svaki cslovik mrejti? 0. Vszaki cslovik mora mrejti. — 99 — P. Odkod szhdja to, ka vszaki cslovik mora mrejti ? 0. Ka vszaki cslovik mora mrejti szhaja z-onoga greha, steroga je Adam v-Paradi- 'soini vcsmo. Da bi Adam ne pregrejso, na naša tejla gledocs bi z-Bo’se miloscse bili nemrtelni. Szmrt je greha najem. P. Ka moremo od szodbe znati? O. Od szodbe moremo znati, ka Jezus vszakoga csloveka diiso taki po szmrti po- szebi; na konezi Szvejta pa vsze liisztvo z-diisom, i sz-tejlom po prejk szodo bode. P. Kama sze oszodi duša vu poszebnoj szodbi ? 0. Diisa sze vu poszebnoj szodbi ali v- Purgatoriuin, ali v-Pekeo oszodi; ali sze v-Ncbeszko Kralesztvo gori vzeme. P. Ka je Purgatorium ? 0. Purgatorium je ono meszto, v-sterom diisc vrejmenitne kastige za szvoje grehe trpijo; za sterc szo vu 'sitki zadoszta nej vcsinile. P. Sfere duše sze oszddijo vu Purgato¬ rium ? 0. Onih duše sze oszodijo vu Purgato¬ rium, steri szo esi gli vu Bo’soj milosesi z- 5 * — 100 — etoga szvejta preminoli; donok szo vu szvo- jem 'sitki za szvoje vcsinyene grehe Bo’soj praviczi za doszta nej vcsinili. P. Ka je Pekeo? 0. Pekeo je ono meszto, v-sterom sze sžkvarjeni na veke mautrajo. P. Sferi sze vrsejo v-Pekeo? 0. V-Pekeo sze oni vrsejo, ki vu kak- sem szmrtnom grehi raerjejo. P. Ka je Nebeszko Krdlesztvo ? 0. Nebeszko Kraleszivo je naj bla’se- nejse prehivanya meszto szveczov, gde sze Bog od licza do licza kaše szvojim vernim szlugom, sterim je jako veliki najem on szam. P. Sferi ido vu Nebeszko Krdlesztvo? O. Vu Nebeszko Kralesztvo ido oni, steri vu Bo'soj miloscsi merjejo, i oni, ki szo ali vu etom 'sitki za szvoje grehe zadoszta vcsinili, ali na 'drugom szvejti szo za nye zadoszta trpeli. — 101 — Kratki Pridavek iriki Molitev, Kana Molitev. Vu Imeni Ocsc -j-, i Szina j-, i Duha Szve- toga f. Amen. Blagoslovleno bodi preszveto, i nerazlo- cseno Trojsztvo, Ocsa, Szin, i Diih Szveti, eden pravi Bog, i vsze dobro moje, zdaj, i na vsze veke. Bog, Bog moj! k-tebi zdihavam vu etom ranom vrejmeni. Tvoj je den, i tvoja je nocs: ti' szi sztvoro zorje, i szuncze. V- szaki den bodem blagoszlavlao tebe, i hvalo bom Ime tvoje na veke. Vszamogocsi Goszpodnc Bose, ki szi meni milosztivno dopiiszto etoga dneva do- csakati; ponižno sze tebi molim, vari me dnesz sztvojov sz. miloscsov, naj sze den denesnyi na niksi greh ne nagnem, nego sztalno poleg tvoje sz. vole, i pravicze ra¬ vnam moje govorjejnve, csinejnye, i mislej- nye. I csi bi sze meni do prisesztnc nocsi szmrt pripetila, proszim te oh liibleni moj Zvelicsiteo! daj sze mi pravo szpovedati, i tebe na pot vekivecsne, domovine vu pre- szvetom Oltarszkom szvesztvi prijeti, ino sztejm odicsenim szvesztvom dopiiszti sze 102 meni milosztivuo proti vszejm mojim proti- viukompokrejpiti. Vzemimo oh milosztivni Jezus vu tvoje za mene odprte sz. rane! naj me vrag, szvejt, i tejlo nigdar ne pre¬ kani. 'Selejm sze jasz szkrhlivo den denes- nyivarvati od vszakoga greha sztvojov sz. milosesov Goszpodne, i raj sesem mrejti, nego tebe Bog moj, vsze dobro moje zban- tiivati: naj etak vu tvojoj milosesi tebi po- volno dnesz, szlii’sim, gda me pa z-etoga szvejta vo pozoves, naj tebe vu vekivecs- nom bla’sensztvi dicsim, i hvalim na veke. Szveta Maria, i vszi szveczi! molte sze za me pri Bogi, naj jasz vrejden bodem od nyega pomocs vzeti, ino sze zveliesati; ki 'sive, i kraliije na vsze veke. Angeo Bo’si, varivacs moj liibleiii, mene na tebe zaviipanoga prcszvejti, vari, karaj, ino ravnaj. Odvrni od mene vsze jalnoszti moji protivntkov, naj mi škoditi ne morejo den denesnyi. I esi bi me vido (stero ne daj Bog) vu greh szpadnoti, setiij me taki na pravo pokoro, i k-mojemi Zvelicsiteli nazaj pripelati. Krali vekivecsnomi, nemrtelnomi, i ne- vidoesemi szamomi Bogi postenye, i dika na veki veke. 103 — Dneve, i csinejnva moja vu tvojem meri ravnaj vszamogocsi Bose. Blagoszlovi me Goszpodne, i od vszega hiidoga obrani, ino vu ’sitek vekivecsni pripelaj. I vsze verne diisicze po Bosoj miloscsi naj pocsivajo vu meri. Amen. Vecserasnja Molitev. Hvalim te, i dicsira o milosztivni Bose! za volo tvoje nezgovorne dobrote, ka szi menincvrejdnomitvojemiszlugi teliko lejpi darov milosztivno do eti mao prikazao, i cseresz etoga dneva od neszrecse, ino po- gibeli obarvajocsi mene szi 'sivoga, i zdra- voga obdrsao. Szpoznavam Goszpodne, i z-’salosztnim szrczom vadliijem, ka szam dnesz z-mislejnyem, po’selejnyem, govor- jejnyem, i csinejnyem tvojo dobroto zban- tiivao. Ali proszim te ponižno po britki mo- kaj Goszpodna Krisztusa Szina tvojega, odpiiszti milosztivno vsze ono meni ncvol- nomi, kaj koli szam ali z-nevejdnoszti, ali szlaboszti ali hudobe proti tebi, ali bli- ’snyemi pregrejso. Csiszto szrcze sztvori vu meni oh Bog dragi! i vari me od vsze pogi- beli; ar szi ti naj mocsnejsa obramba moja. Pokri me z-plascsom tvoje sz. miloscse eto uocs, i osztuni, zmenov, da jiitro szrecsno — 104 gori sztanem i vugoden morem tebiszlusbe moje aldov prikazati. Preporacsam tebi Go- szpodne Poglavare, Priatele, i nepriatele, zdrave, i betesne 'sive i mrtve, naj blago- szlov tvoj bode ober vszej nasz. 0. Maria Mati Bo’sa! moli sze za me pritvojem Szini Goszpodni Jezusi, naj osztane on zmenov, da vu meri pocstvajocsi sze oszlobodim Satana szklisavanja. Oh odicseni verni Bo si! molte sze za me grejsnika pri Bogi naj me zdr’st pod szvo- jov obrambov, da bodem vu meri pocsfvao. Proszim te lubleni moj varivaes Angeo, na koga szam jaszgrejsnikzaviipani, dame povszod ali verusztuvajocsega, alipocsiva- jocsega braniš, i od vsze jalnoszti vraj’se varjes. Odvrni od mene Satana szkiisavanve, naj vu meni meszta ne najde nepriateo. Zdr’si me Goszpodne verosztiivajocsega, vari me pocsivajecsega, naj verosztujcm z- Krisztusom, i pocsivam vu meri. Zgledni sze ob Bose, proszim te na eto meszto, i vsza zaszidjavanye protivntka od nyoga dalecs odvrni; tvoji szveti Angelje naj vu nyem prebivajo, ki mene vu meri obvarjejo, i blagoszlov tvoj naj bode vszi- gdar zmenov. — 105 — Idem se na pocsinek oh Bog, i Goszpod moj! naj triidno, i szlabo moje tejlo po- csiva; ka bi tejm bole mogo jiitrasnvi den tebi szliisiti, oh liibleno, i szamo edno do¬ bro Bog moj! vu sterom mojem pocsinki kolikokrat zdehnem, ali sze obrnem, ali prebiidim, telikokrat bodi tebi od mene hvala, i dika Goszpodne. Jezus bodi vu mojoj pameti! Jezus bodi vu moji viisztaj! Jezus bodi vu mejem szrczi! Amen. Molitev pred Szpovidjov. Primi szpovid mojo milosztivni Jezus’ edno viipanye, i zvelicsanye diise moje* Nadigni sztvojov milosesov na pravo po’sa- liivanye szrcze mojo, i z-’sivimi szkuzami oblej ocsi moje; naj sze jocsem den, i nocs za vcsinvene velike grehe moje. Piiszti Go¬ szpodne zdihavanye szrcza mojega pred tvoje szveto liczc; ar csi bos sze ti na me szrdo, sto me scse pomocsti, ino sze nad menom szmiliivati? Ti' szi zvao Mario Magdalejno na pokoro, i Petra szi pnjao vu miloscso, ne odiiri niti mene ‘salosztno grejsnika, nego sze zgledni na me tvoje Sz. Ime na pomocs zezavajocsega, ki szi sze dao na Kri’sno szmrt, da bi grejsnike * 106 oszlobodo od vekivecsne szmrti; i ne gle» daj tak na moje hudobe oh Jezus moj liib- leni! ka bi odvrno od mene tvojo sz. mi- loscso. Odptiszti meni zato Zvelicsiteo moj predragi vsze moje grehe! zvracsi dtise moje rane, i odve’si vozle vsze hudobe moje; ar tebe selej, tebe iscse diisamoja. Ne od¬ vrni od mene licza tvojega oh ’selni Jezus! nego piiszti trak tvoje szvetloszti vn mojo dušo, naj mi pokase vsze moje grehe, stere szam dušen pred mojim duhovnikom vadliivati, naj szc morem ponižno, i prav z-’salosztnim szrczom szpovedati; ino za nve na etom szvejti dosztojno pokoro csiniti. Oh naj veksi, i naj zmo’snejsi Bo’se! gde je hila do eti mao moja szlejpa pamet, ka szam sze nej bojao tebe Boga, i naj vekso dobroto mojo tak, i telikokrat zban- tiivati ? ’Sao mi je z-vusganoga szrcza mo¬ jega, ka szam tebe nezrecseno dobroto jasz neszrecsen, nezahvalen, i preveliki grejsnik zbantiivao. Ali ka szi scsem ? kama sze obrnem, nego k-tebi oh liibleni Jezus moj! i k-odprtim za me grejsnika preszve- tim tvojim ranam? Jasz szam Jasz on grej¬ snik, ki szam tebe razdra’sio, i ti szi mene donok na pokoro csako. Oh miloscsa, i do- — 107 brota, koncza kraja nemajocsa! koga ne bi tak velika tvoja liibav na 'saloszt szrcza podignola? zato i na dale szpotrtoga szrcza mojega zdihavam, i proszim te oh dobro moje jedrno Bog moj, odpiiszti mi! grehe moje! Jezus moj raszpeti odpiiszti mi! po tvojem k-Ocsi tvojemi na Krf si zdihavanji, po osztroj trnavoj Koroni, po Kri’si, i tvoji rumeni ranaj, i po szvetoj szmrti odpiiszti meni. Obliibim zdaj, ka sze sesem pobog- sati, pokorno po tvojoj sz. voli 'siveti, i za vsze grehe moje, stere od vszakoga huda bole odiirjavam, sztalno, i verno pokoro ošiniti. Raj sesem mrejti, nego tebe od eti mao vecskrat rasaliti. Potrdi vu meni eto obliibo oh milosztivni Jezus! naj do koncza sitka verno, i zahvalno, pobo’sno csrszto, i sztalno vu tvojoj milosesi tebi szliisim, i z-etoga pogibelnoga szvejta gda bode meni vo pojdti, vu tvoje roke Bosanszke diiso mojo morem preporoesiti. Amen. molitev po Szpovfdi. K-tebi szam sze ’se kakti raszipni Szin povrno po t vojoj milosesi Jezus moj liibleni, ti szi mene vu tvojo szmilenoszt nazaj pri- jao. Ah kak keszno szam te zaesao liibiti! ali doiiok je bole zdaj, liki nigdar nej. Oh 108 neszrecsno vrejmen, v-kom szam tebi nej szlii’so! o sztrasna gliiposzt, vusteroj szam glasza nej poszliisao tvoje rejcsi! ali 'se za nikoj nemara, nego tebe szamoga 'selej szr- cze moje oh Bog moj! ki szi me z-vraj’si rok vo vtrgno, od mok vekivecsni oszlo- bodo, ino szi meni odpro vrata Nebeszka. Csi bi sze pa kaj zmenkalo vu mojoj szpo- vidi, proszim te Goszpodne, naj szpuni me- szto mene miloscsa, i dobrota tvoja : poleg stere mej mene odvezanoga od vszej moji grehov, kak eti na zemli, tak i v-Nebi. Scsem potomtoga kak je dosztojno 'siveti; v-szake grejsne prilike sze habati, i tebi vszigdar kako mojemi preliiblenomi Odkii- piteli szlii’siti. Ali dobro znaš ti moj Bog! i jasz szpoznavam szlaboszt mojo; vra’seno naturo, i grejsno navado mojo; zato daj mi miloscso, i pomocs tvojo, naj zdr’sati mo¬ rem obliibo mojo; ar vidim kelikokrat szam ti obecsao, i 'selo szam sze pobogsati, i ovo odurna nesztalnoszt moja! telikokrat szam zlagao. Ali ’se sze ne viipajocsi vu mojoj krepkoszti, nego vu szamoj tvojoj miloscsi, obliibim, ka tebe nascsem vecs nigdar zbantiivati. Potrdi eto volo mojo milosztivni Jezus z-sztalnov pecsatjov tvoje miloscse. Amen. — 109 — Molitev pred Precsiscsa- vai»yesM. Priblisavam 'se k-szvetlomi sztoli naj szlajsega goscsenya tvojega jasz nezahva- len grejsnik oh liibleni Zvelicsitco moj! i settijem kak bete’sen k-vracsi 'sitka, szi- romak, i goli k-Goszpodi Nebe i zemle: ino proszim nezrecseno dobroto tvojo, zvracsi betcge moje, sziromastvo blagoszlovi, i go¬ loto odeni; da tebe Krala vszc sztvorjene sztvari sz-taksov bojaznosztjov, verov, i csisztocsov morem prijeti, naj sze vu tvoje sz. od Marie rodjeno tejlo notri vczipim. Zdrav bodi odicseni Agnecz Bo’si na Krf si tvojemi Ocsi Nebeszkomi aldiivani! i od prevelike tvoje liibavi vszakomi csloveki, ki te koli 'selej dosztojno pod kriisnim kej- pom za hrano vzeti, pripravlcni! zdrava bodi i plemenita krv mojega Odkilpitela, po steroj je vesz szvejt od nccsisztocse greha oprani! Operi zdaj mene, i ocsiszti moj liibleni Jezus! ino me zvracsi, naj tebi od eti mao zdrav, i estszti, povolno szlii- 'sim, tebe hvalim, i dlcsim, i steroga zdaj eti na poti 'selejm pokritoga prijeti, dopiiszti meni milosztivno, naj vuNebeszkoj Domovini odkritoga na veke morem gledati Amen. 110 Obesinszka Szpovid. Szpovidavam sze Bogi vszamogocsemi, Bla’scnoj Mani vszigdar diviczi, BIa’seuomi Mihali Arkangeli, Blasenomi Ivani Krszti- teli, Szvetim Apostolom, Petri, i Pavli, szem kroto pregrejso (pregrislla) zmislej- nyem, govorjejnyem, i csinejnyem, moj greh! moj greh! moj preveliki greh! zato proszim Blaseno Mario vszigdar Diviczo, Bla’senoga Mihala Arkangela, Blasenoga Ivana Krsztitcla, Szvete Apostole, Petra, i Pavla, vsze Szvecze, i tebe Ocsa duhovni, molte za me Goszpodna Boga našega. Amen. Molitev po precslscsavanyf. Davno 'selni szkrhlfvo tszkani, zdrav bodi moj liibleni Jezus! ki szi sze k-meni nevrejdnomi dnesz prikapcso. Pozdravlam te z-globocsine szrcza mojega, ipredtehov klecsecs hvalim te, i dlcsim z-Ocsom, i sz. Duhom, ki szi sze dosztojo k-meni pridti. Oh szrecsna moja diisa blagoszlavlaj, i hvali vszigdar Goszpodna, i vsze kotrige zvisavajte Ime nyegovo szveto! Ah ka sesein od eti dob ’seleti, geto mam tebe oh Bog moj! ki zevszim ladas ? ka ne dobim od teb6, ki szi i szamoga tebe meni darii- 111 vao? Oh milosztivni Jezus! pokrejpi dušo mojo, i vcsini, naj vszigdar od tebe miszlim, i sztvojov ltibavov na veke gorim! Ti mej kliicse od szrcza mojega, naj ti vszigdar bode odprto. Ovo jasz sze z-czejla tebi da¬ jem, ti szam bodi moj, i jasz z-czejla tvoj. I da tebi jasz zadoszta zahvaliti nemorem, za teliko z-menov vcsinveni dobrot, naj te hvalijo, i dicsijo meszto mene, ki szo vrej- dni, vszi tvoji verni, i pobosni na zemli szlugi, i v-Nebi tvoji szveti, i Szveticze; ar je vrejdna toga tvoja gorecsa liibav Jezus moj, ki mene nevrejdnoga eti szpreszvetim Tejlom tvojim, i krvjom gosztis, geto driige za volo ednoga szmrtnoga greha vu szamoj pameti vcsinjenoga, vu vhkivecsni inokaj mantras? za stero tvojo miloscso tebe hvalo, i dicso bodem na vsze veke. Hvala ti bodi i za ovo na szpovid milosztivno csa- kanje, i za eto sztola tvojega goscsenya dariivanye. Nedopiiszti oh Jezus! ka bi eto precsiscsavanye bilo meni na szkvar- jenye, nego na zvelicsanye diise moje; naj mi bode na odpiiscsanye mojih grehov, vti- sanye hiidoga po’selejnya, vere, viipanya r csiszte liibavi poveksavanye, trplivoszti r poniznoszti, pokornoszti, i vszch drugih dobrot krsztsanszkih ponavlanye. Vesi ni oh 112 — Bose; naj mi bode obramba proti vszejm mojim protivmkom duhovnim, i telovnim, i po jakoszti etoga szkrovnoga szvesztva naj obsztojim do koncza vu tvojoj sz. iniloscsi, ino 'sitek moj szrecsno dokoncsajocsi k- tebi pridem na ono tvoje nezgovorno, i szkrovno goscsenye, gde szi ti o Jezus moj! z-Ocsom, sz. Duhom prava szvetloszt, popunoma Szvetoszt, vekivecsna radoszt, i popolna szlatkocsa vszejm tvojim szvetim, i szveticzam na vsze veke. Amen. Pozdravi a 11 j e ®. M. Marie vgojdno, opodne, i Vecser. Angeo Goszpodnov je nazvejszto Marii, i poprijela je odDiibaSzvetoga. Zdrava etc. Ovo szlii’sbenicza Goszpodnova, naj mi bode poleg rejcsi tvoje. Zdrava etc. I. Rejcs je Tejlo vcsinvena, i prebivala je med nami. Zdrava etc. y. Moli za nasz Sz. Mati Bo’sa. 1^;. Da vrejdni posztanemo obecsanya Kristusovoga. Molimo. Miloscse tvojo, proszimo te Goszpodne, vlej vu nase pameti, da ki szmo po An- 113 — gelszkom nazvicsavanvi Krisztusa Szina tvojega Tejlaoblecsenye szpoznali, po nje¬ govi mokaj, i Krf si v-diko gori sztanejnja zapelani bodemo. Po onom Krisztusi našem Goszpodni. Amen. stolni Hlagosziov. Vszeh sztvarih ocsi Goszpodne vu tebi sze viipajo, i ti nvim davas hrano v-po- trejbnom vrejmeni; odperas ti roke tvoje, i napnnis vszako sztvar sztvojim, blagoszlo- vom. Dika bodi Bogi Ocsi, i Szini i Szve- iomi Diihi, kak je bilo vu zacsetki, tak zdaj, i vszigdar, i na veki veke. Amen. Ocsa nas etc. Blagoszlovi nasz Goszpodne, i ete tvoje dare, stere od tvoje dobrote bomo jemali. Po našem Goszpodni Jezusi Krisztusi. Amen. Hvttlo davonjep o Jejsztvinl. Hvalte Goszpodna vszi narodje, hvali njega vsze liisztvo; ar je potrdjena nad nami njegova milosztivnoszt, i pravicza Goszpodnova osztanc na veke. Dika bodi Bogi Ocsi, i Szini, i Sz. Diihi kak je bilo vu zacsetki, tak zdaj, i vszig¬ dar, i na veki veke. — 114 — Ocsa nas etc. Hvalo tebi dajemo vszamogocsi Bo’se za vsze tvoje dare. Ki ’sives, i Kraliijes na vsze veke. Amen. Dika bodi Ocsi Bogi, Dika Sziui nvegovomi, Tak i Duhi preszvetomi, Dika bodi tu, i v-Nebi. Peszem k-sz. Mesi Zacsetek. Jezus male k-szebi zove, Zsegnati szvoje otroke, Nasz obimati zseli. Nyemi hvalo diko peli Bomo z-Mesnikom veszeli, Szveto meso szliizsili. Kirie. Jezus vucsenik csednoszti Szmiluj nasoj sze mladoszti, I odpuszti grehe nam. Tebi zselejmo szliizsiti, Greha nigdar ne csiniti, Bodi szmilen szrotikam. Gloria. Vecsni Tebi hvalo peti, Liibi mir ludem zseleti, Ki szo dobroga szercza; To je Angelszko veszelje, To szo tudi naše zselje, To nam pravo szrecso da. — 116 — Evarujeli. Zveszto scsemo poszliihsati, Vszerczi prav premiszliivati, Ka nam Jezus govoriš. Radi scsemo vsze csiniti Pridni i pošteni biti, Kako lepo nasz viicsis. Kredo. Za isztino vsze imamo, Tvoje navuke szpoznamo, Kajkoli nasz czerkev vesi. Daj po veri prav zsiveti, ino enkrat szreesno mrejti, Naj nam tvoj poszvet gori. Daruvamje. Kaj bi tebi Ocsa dali? Kaj bi zmesnikom darvali? Vsze kaj mamo tvoje je, Nase djanye i zsivlenye Vsze veszelje i terplenye Ocsa! tebi damo vsze, Nekaj kruha ino vina Kerv telo bo tvojga Szina ur On daruje sze za nasz. O! poglej na nasz szirote* Szkazsi sžvoje nam dobrote Szmiluj sze nam vszaki csasz\ Sžanktus. Sžveto peszem povzdignimo Lepo z-Angelczi szlovimo, Szveti szveti, szveti Bog! Vszi lildje te naj szpoznajo Vsze sztvari ti hvalo dajo Ocsa! szlisi glasz otrok. Po Pozdigdvamji. Klecscjocsi postiijemo Na oltari Jezusa, V szakramenti zdaj molimo Pravo zsivoga Boga, Hvalen bodi Jezus liibi Ki szi Krizsan za nasz mrd I nam szveti raj odpro. Jagne bozse. Kako jagne na Kalvari, Jezus za nasz vumro je, Zdaj daruje na oltari Tiid za nase grehe sze Hvalen bodi i. t. d. — 118 Obhajanye. Jezus zdaj pri nasz sztaniije Vupodobi kriiha szkrit, Szvojo miloszt nam dariije I sze dušam da zavzsit Hvalen bodi i. t. d. Konecz. Jezus tvoji scsemo biti Le nam ti szvoj zsegen daj, Daj nam szrecsno ktebi priti Iz te zemle v szveti raj, Hvalen bodi i. t. d. Pred solo pesnem, l. Hvala Bogi! da zsivemo, Bog nam liibo zdravje da V-soli sze razveszelimo Sola bod pozdravlena. Pridni biti, Sze vu csiti, Szkerbno denesz hocsemo To veszelje nase bo. — 119 — 2 . Zgoraj pticski zsvergolijo Hvalo Sztvarniki davat. Pridne fčselicze letijo Szi po rozsah meda brat. Tudi mravla, Szi pripravla, Sze za zimo oszkerbi Pridne biti nasz vucsi. 3 . Szveti Duh ti nasz razszvejti 1 nam pravo pamet daj, Bozsi navkov szi prijeti Greha pa varvati naj. K-bozsoj csaszti Daj nam raszti V-navuki i csednoszti To nasz vsoli veszeli. Po soli. I. Za vsze k a szmo sze navučili I miloszti tvoje zavzsili Zahvalen hod' szmileni Bog, Od vszeh tvojih vernih otrok. 120 — 2 . Ki dao szi nam szvetoga duha Daj nam i vszakdasnjega kruha, Tak gremo veszeli domo I bomo zsiveli lepo. Viire glass. 1 . Perve vore glasz Opomina nasz, Zdaj je zvelicsanszki csasž. En goszpod, je ena vera, Stera nam nebo odpera, Ona nasz vucsi, Kako sze csaszti En Bog, Sztvarnik vszeh recsi. 2 . Druge vdre glasz . . . Dve szo zapovdi liibezni Da odideš vecsnoj brezni Liibi prav Boga Ino blizsjijega, Liibi tild szovrazsnika. — 121 - 3 . Tretje vdre glasz . . . Tri persone szo v-Trojici, En szam Bog pa vu pravici, Sze nikaj ne boj, O Szirotek moj Ar je Bog prijatel tvoj. 4 . Sterte viire glasz . . . Štiri Evangelie mamo Stir' recsi poszlednye znamo Ki sze jih boji, Szveti Duh veli Nigdar greha necsini. 5 . P6te vdre glasz . . . Pet zapovid je cerkev dala Dah’ vnebdsza nasz pelala Pet je szveti ran V-sterih szi krisztjan Z-pravov kervjov bio opran. 6 . Seszte vdre glasz . . . Sesztkrat Jezus kerv preleva Grehsnik! tvoje grehe zmiva, 6 122 — Tebe rejsiti, Kerv prelejati Steo na krizsi vumrejti. 7. Szedrae vore glasz . . . Szedem zsaloszti Marie, Ki pod krizsora szkuze lije, Kde nye Szin razpet More Sztrasno mret, Ino szlovo od nye vzet. 8 . Oszme vore glasz . . . Oszem zvelicsanszkih csednoszt Da krisztjanom pravo vrednoszt, Stere Jezus szam, Je Apostolam, Je govorio tudi nam. 9. Devete vore glasz . . . Devet korov tam bo pelo, Angelczov Bogi veszelo Tudi csiszti vszi Bodo z-Angelczi Na vsze veke szpevali. 123 10 . Deszete vore glasz . . . Deszet je zapovid Boga, Nam nebeszki raj obeta Ki bo vsze csinio Ka je Bog vucsio, Vecsno sze bo veszelio. 11 . Ednajszte vore glasz . . . Ednajszt jezer devicz je bilo Kerv za Jezusa prelilo. Zdaj pred Jezusam Szvojim zseninam Vecsno do szpevale tam. 12 . Dvanajszte vore glasz . . . Vor dvanajszet je za šteti, Sze za vecsnoszt poszkrbeti, Gda bo mrejti nam Prid’ o Jezus knam! I Maria z-Jozsefam. 124 Za Solara. 1. Minula je nocsna tema, Lepo jutro mi sze szmeja Tak zdihava mo szercze Hvala Tebi Bog! od me. 2 . Kak dugo szam vszneh pocsivao Angelcz moj je verosztiivao, On je paszko meo na me, V-tuzsnoj csarnoj nocsi zse. 3 . Szuncze komaj je izislo, Pa zse csiitim tvo miloscso, Doklan szuncze nezajde Vnoge das mi dobrote. D6n i nocs za me szkerbeti Scses, dab’ mogo zahvaliti, Vecsna hvala naj ti bo! Tak ti szpejva dete tvo. — i 25 — Blagor Czaszari. 1 . Blagor našemi czaszari Francz Jozsefi milomi, Blagor nyemi poglavari I csaszarsztvi czelomi! Vecsni tvoja roka dala Ga je za namesztnika, Tvoja roka bo varvala Francz Jozsefa miloga. 2 . Nyega tron naj bo pravicza Nyega krona pa modroszt! Szveta vera nya desznicza Tivarsicza vucsenoszt! Angel bozsi po vszeh potaj Szvecsno nyega naj pela, Blagoszlovi Bog vdobrotaj Francz Jozsefa miloga. 3 . V-lepom miri naj kraluje Vszak protivnik naj bezsi! Szrecsno naj pod nyim sztaniije Vszak podlozsnik szvoje dni, 7 126 Naj pravicsna roka brani Nepokoja vszakoga, Dngo lejt nam Bog obrani Francz Jozsefa miloga. 4 . Liibi mir po vszeh dezselaj Nyeg, czaszarsztva naj szveti Naj vliibezni i povelaj Sze po szrecsi vsze zgodi, Vszi v-liibczni nyemi vdani Pejmo zczeloga szcrcza. Dugo lejt nam Bog obrani Francz Jozsefa miloga! Natis A. Leykamovih dedičev.