X. LETNIK FEBRUAR 1969 2. ST. Cena 30 par ali 30 S din SKUPNOST (jtoslCo-szdC tjufitjaMo. ‘mosie.-potje Tudi letus zdFužeuunje sredsteu SPLOSNI ZBOR OBČINE LJUBLJANA MOSTE-FCUE JE NA SEJI 23. 1. 1969 RAZPRAVLJAL IN SKLEPAL O POROČILU IN PROGRAMU SKLADA ZA FINANCIRANJE DRUŽBENEGA STANDARDA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE. Kot je mano, deluje ta sklad ie četrto leto in je brez dvoma opravičil svoj namen. Ko pregledujemo rezultate, višino zbranih sredstev in objekte, za katere so bila sredstva uporabljena, prihajamo vse bolj do spoznanja, da pomeni to združevanje že domala nenadomestljivo obliko za financiranje gradnje objektov družbenega standarda. Takšno prostovoljno združevanje sredstev predstavlja v bistvu družbeni dogovor v občini, s katerim lahko vsi zainteresirani učinkovito vplivajo na program in gradnjo objektov družbenega standarda. Občinska skupščina zagotovo ne bi mogla v zadnjih treh letih iz proračuna prispevati v te namene 5,400.000 dinarjev, kolikor je bilo v tem času zbranega denarja v tem skladu. Lansko leto so znašali dohodki sklada: dinarjev — presežek iz leta 1967 720.000 — dotacija občinske skupščine 630.000 — prispevek delovnih organizacij 1,300.000 — drugi dohodki (vrnjena stan. posojila) 118.000 skupaj 2,768.000 IZDATKI: — posojila za stanovanje članom ZB (odobrena v letu 1967) 166.000 — za adaptacijo doma ZB na Pacugu 20.000 — za adaptacijo doma v Zambratiji 52.000 — za dograditev vrtca v Polju 60.000 — za bazen in stadion na Vevčah 150.000 — za letno kopališče na Kodeljevem 1,851.000 skupaj 2,299.000 Presežek dohodkov znaša 469.000 dinarjev. PROGRAM ZA LETO !969 Letos bomo morali večino sredstev porabiti predvsem za gradnjo letnega kopališča na Kodeljevem in za gradnjo vzgojno varstvenega zavoda na Selu. S tem bomo samo delno rešili pereč problem otroškega varstva v najbolj strnjenem naselju občine. Nadalje bo potrebno nada- DOHODKI Ijevati z gradnjo drsališča pri hladilnici v Zalogu, kar bo pomenilo osnovo za razširitev zimskega športa v občini. Splošni zbor je sklenil priporočiti delovnim organizacijam, naj bi le-te tudi letos združevale v te namene 0,8 odstotka svojega dohodka. Če se bodo delovni kolektivi odzvali priporočilu, so predvideni v letu 1969 naslednji dohodki in izdatki: Naročniki pozor! K TEJ ŠTEVLKI NASE SKUPNOSTI VAM PRILAGAMO POLOŽNICO IN VAS PROSIMO, DA PORAVNATE NAROČNINO. PREDVSEM PROSIMO TISTE NAROČNIKE, KI NISO PORAVNALI NAROČNINE ZA VEČ LET NAZAJ NAJ TO STORE Č1MPREJ IN SICER PO POLOŽNICI ALI PA DIREKTNO NA UREDNIŠTVO OB LJUBLJANICI 42/11. UREDNIŠTVO Na podlagi 42. člena statuta občine Ljubljana Mo-ste-Poljc je občinska skupščina Ljubljana Moste-Po-Ije na seji dne 23. januarja 1969 sprejela SKLEP o sklicu zborov volivcev in zborov delovnih ljudi Skličejo se zbori volivcev in zbori delovnih ljudi na območju občine Ljubljana Moste-Polje. Zbori volivcev in zbori delovnih ljudi bodo sklicani od 9. do 16. februarja 1969 za eno ali več volilnih enot. Na zborih volivcev in zborih delovnih ljudi bodo razpravljali: 1. o predlogu programa družbenega razvoja in proračuna občine za leto 1969, 2. o finančnem načrtu mesta Ljubljana za leto 1969, 3. o predlogu programov in finančnih načrtov krajevnih skupnosti in 4. o drugih zadevah. PREDSEDNIK OBČINSKE SKUPŠČINE Polde Maček s. r. flied aaiitaaml — presežek iz leta 1968 469.000 V — prispevki delovnih organizacij — dotacija občinske skupščine — drugi dohodki 1,560.000 500.000 50.000 Clovek-človeku skupaj 2,579.000 IZDATKI Občinski odbor Rdečega križa Ljub- — drsališče v Zalogu — vzgojnovarstveni zavod na Selu 200.000 Ijana Moste-Polje se pripravlja no 760.000 krvodajalsko akcijo v februarju. — sofinanciranje manjših objektov (dograditve) 100.000 V prejšnjih letih je bil odziv krvo- — kopališče Kodeljevo 1,519.000 dajalcev v naši občini zadovoljiv, če- skupaj 1,579.000 prav zadnji dve leti število prijav nekoliko upada. Potrebe po krvi po so — iz dneva v dan večje, ker se z na- ra šča n jorn prometa množijo prometne nesreče, prav tako pa raste tudi število nezgod po podjetjih in v gospodinjstvih. Pogosto rešujejo življenja materam in otrokom v porodnišnicah le z zamenjavo krvi. Ljudem, ki jim je potrebna operacija, pomaga kri do hitrejšega okrevanja, da se lahko čimprej vrnejo v svoje domače ali delovno okolje. Pričakujemo, da se bo v akcijo vključil vsak občan, ki je zdrav In sposoben darovati kri za sočloveka. Še posebej velja to za vse voznike motornih vozil, saj so le-ti najbolj izpostavljeni prometnim nesrečam. Za odvzem so določeni dnevi: 25., 26., 27., 28., februar In 4. marec 1969 od 7. do 12. ure no zavodu za transfuzijo, Ljubljana, Šlajmerjeva ulica 6. Prijavite se na občinski odbor Rdečega križa Ljubljana Moste-Polje, Ob Ljubljanici 42 — sobo 14, najkasneje do 15. februarja t. I. ali po telefonu 316-690, s pripombo, kateri dan in ura je za vas najugodnejša. Pomagajte človeku, ki sedaj potrebuje kri. da si jo zagotovite, kadar jo boste sami potrebovali! Spomladi bomo volili nove odbornike, republiške in zvezne poslance. Pri izbiri kandidatov za odbornike in poslance bodo volivci gotovo upoštevali tudi tiste dosedanje odbornike in poslance, ki so uspešno opravili zastavljene naloge in opravičili zaupanje volivcev Kot pri dosedanjih volitvah, bomo tudi na letošnjih morali pri izbiri kandidatov upoštevati nekatere že znane kriterije, kot na primer ustvarjalni zanos, privrženost samoupravnemu sistemu, sposobnost vzpostavljanja stikov z volivci, s katerimi bo treba razvijali živ dialog, doslednost pri izvajanju sprejetih nalog in konceptov, še posebej pa splošne vrline: poštenost, nesebičnost, uspeh na delovnem mestu ter ugled in zaupanje v javnosti. Zavedati se moramo, da idealnih odbornikov in poslancev ni kot tudi nasploh ni idealnih ljudi brez napak. Vendar sodimo, da stojimo pred pomembno nalogo in od tega, kakšne ljudi bomo izvolili v predstavniška telesa, je v veliki meri odvisen naš nadaljnji uspešni samoupravni družbeni in gospodarski razvoj. Zato morajo kandidacijske konference v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah izzveneti kot demokratične javne tribune, na katerh bo prišla do izraza volja volivcev. Želeti je, da bi bilo v skupščini izvoljeno tudi več žensk in mlajših oseb. Sedaj pa si na kratko oglejmo, kako bodo potekale priprave na volitve. Po predhodnem evidentiranju kandidatov za odbornike in poslance, ki že poteka. bodo sklicane seje krajevnih kandidacijskih konferenc in konferenc v delovnih organizacijah, ki bodo predvidoma v prvi polovici februarja. Na teh konferencah bodo poleg kandidiranja možnih kandidatov za odbornike in poslance voljeni tudi delegati za občinsko kandidacijsko konferenco in konferenco zborov delovnih skupnosti, ki bodo sklicane predvidoma konec februarja. Občinska kandidacijska konferenca bo obravnavala, dopolnjevala in glasovala o predlogu liste kandidatov za zbor narodov zvezne skupščine ter sprejela kandidate za poslance zborov republiške skuvščine, kar je v okviru občine zaključena volilna enota. Mimo tega bo občinska kandidacijska konferenca obravnavala predloge možnih kandidatov za poslance štirih zborov zvezne skup- ščine in predloge možnih kandidatov za poslance tistih zborov republiške skupščine, ki so skupni s sosednjimi občinami ter jih najustreznejše predlagajo medobčinski kandidacijski konferenci. Konferenca bo volila tudi ustrezno strukturirano delegacijo, ki se bo udeležila medobčinske kandidacijske konference, sestavila predloge kandidatov ter jih predložila (državni) volilni komisiji. Temeljna občinska kandidacijska konferenca šteje 81 članov, ki se volijo glede na število volivcev v krajevnih organizacijah SZDL po naslednjem ključu: Moste 12, Kodeljevo 10, Zelena jama 8, Nove Jarše 6, Šmartno ob Savi 2, Zadobrova 4, Zalog 4, Polje 5, Dolsko 3, Vevče 4, Zadvor 5, Besnica 2, Bizovik 2, Hrušica 2, Stepanja vas 2 in Lipovlav 1. Poleg navedenih delegirajo družbenopolitične organizacije naslednje število članov: občinska konferenca SZDL 3, ZZB 2, ZMS 1 in četrtne konference ZK 3. Kot že rečeno, obstaja še občinska konferenca zborov delovnih ljudi za gospodarski, prosvetno-kul-turni in socialno-zdravstve-ni zbor republiške skupščine in zbor mestne skupščine. Delegati za to konferenco se volijo na zborih delovnih ljudi po ključu: 2 delegata v eni volilni enoti. Naj na koncu omenimo še sklic zborov volivcev in zborov delovnih ljudi (ki bodo predvidoma v marcu), na katerih bodo razpravljali o možnih kandidatih za odbornike občinske skupščine, in sicer za oba zbora občinske in mestne skupščine v okviru ene ali več volilnih enot. Na teh zborih volivci ocenijo, dopolnijo ali pa zavržejo predložene kandidate in razvravlja-jo o poročilih delegatov, ki so sodelovali v delu občinske in medobčinskih kandidacijskih konferenc. Zbori delovnih ljudi izvolijo tudi elektorje za volitve poslancev zborov delovnih skupnosti zvezne in republiške skupščine. Kot je razvidno iz navedenega mehanizma predvolilnih priprav, celotni postopek le ni tako preprost. Preti nam pa tudi — kot vedno precejšnja časovna stiska, tako da bo treba kar pohiteti, ker moramo zlasti v krajevnih, delovnih in vseh ostalih družbenopolitičnih organizacijah pravočasno opraviti vse predvidene naloge. Bralce obveščamo, da bomo v naslednjih številkah Nsk sproti poročali o vseh pripravah na volitve. PREBERI TUDI ... STRAN — Samoprispevek tudi v mestu .... 2 — Kakšen naj bo naš list..........3 — Ostati, pomeni nazadovati.......4 — Prizadeti žepe — ali generacije ... 6 — Vse o športu....................8 Odbornikom no uho \/ . ■ ■ | w , ■ a vva Raje manj, pa to temeljito ’'es^1 ,z občinske skupscme Že večkrat sem slišal upravičene pripombe in tarnanje nekaterih odbornikov občinske skupščine Moste-Polje o tem, da so skupčinske seje predolge in dnevni redi preobširni. Ker tudi sam ne zamud:m skoraj nobene seje in so mi razmere kaj dobro znane, sem prišel do sklepa, da bi bilo dobro o tem tudi javno spregovoriti. Moramo pač upoštevati tisti modri pregovor, ki pravi: »Kjer je dim je tudi ogenj!« Vzemimo za primer zadnjo sejo v letu 1968, za katero je bilo predloženih kar 12 točk dnevnega reda. Če bi vsaki točki posvetili samo pol ure časa, bi to pomenilo šest ur odgovornega dela. Seveda gredo nekatera vprašanja hitreje »skozi« — in prav o tem je lanskoletna seja, ko smo se ob smernicah za program razvoja gospodarstva in družbenih dejavnosti občine v letu 1969 zadržali pičlih pet minut, odlok o načinu zavijanja kruha in peciva pa je bil predmet zelo živahne razprave in na koncu sploh ni bil sprejet. Mimogrede povedano je ta točka dnevnega reda dvignila v javnosti, čisto po nepotrebnem še mnogo prahu in žolčnih razprav. Težko je sicer časovno opredeliti, koliko časa se bomo zadržali na posamezni točki dnevnega reda, ker je to odvisno od mnogih dejavnikov. Menim pa da zasluži delovni program občinske skupščine za leto 1969 mnogo več pozornosti kot odlok o Ukinitvi podjetja Express econom biro, ki je zaposlovalo 1 (reci in piši eno!) osebo. Zgodilo pa se je to, kar se ne bi smelo zgoditi, da o programu skupščine ni nihče črhnil niti besed!ce, o podjetju »ECBI« pa se je zvrstilo kar 6 razpravljavcev. Morda ne bi škodilo, če bi o teh problemih več kot doslej razpravljali na sejah kluba odbornikov, ker je včasih tudi od načina vodenja seje občinske skupščine odvisno, kako kvalitetne bodo razprave. treba spregovoriti, ker se mi zdi, da v tem grmu tiči zajec. Dogaja se namreč, da o bistvenih problemih razpravljamo dokaj površno, medtem ko včasih ob manj pomembnih nastajajo burne filipike, čeprav vsebujejo neredko prav takšni besedni dvoboji bore malo konstruktivnega. Da je temu res tako, nam potrjuje zadnja Vsi skupaj pa moramo stremeti ne samo za kvantiteto, marveč predvsem tudi za kvaliteto. Vedno maramo ločiti bistveno od manj bistvenega. Zato naj sklenem z mislijo, ki je zap!sana v naslovu tega prispevka: Raje manj, pa to temeljito. F. F. (24. seja) Skupščina je sprejela smer-n;ce za program razvoja gospodarstva in družbenih dejavnosti občine v letu 1969. Smernice vsebujejo poglavitne naloge, ki nas čakajo letos na področju gospodarstva, vzgoje in izobraževanja, socialnega varstva, zdravstva, kulture, varstva invalidov in borcev NOV, telesne kulture, urbanizma in stanovanjske izgradnje, komunalne dejavnosti ter dela krajevnih skupnosti. O Odborniki so poslušali poročilo o spremembah in dopolnitvah občinskega proračuna za leto 1968, katerega dohodki so znašali 16,417.595 dinarjev. Iz poročila je razvidno, da nekatere postavke dohodka izkazujejo !zpad (davki za 14 °/p, takse za 17 %, delno tudi prispevek iz sredstev skladov skupne porabe). Ob rebalansu občinskega proračuna je bilo največ sredstev (68 odstotkov) razporejenih za vzgojo in izobraževanje, in sicer zaradi dodatnega financiranja primanjkljaja Temeljne izobraževalne skupnosti Ljubljana pri osnovnem in strokovnem šolstvu. Omenjena sredstva so zbrana iz prihranka pri investicijah v šolstvu 'n varstvenih zavodih. Odobrena so bila tudi dodatna sredstva iz proračunske rezerve za financiranje zimske pomoči socialnih podpirancev v višini 29.000 din ter zimske pomoči rejenčkom v višini 6.030 dinarjev. Zvišana je bila tudi dotacija občinski organizaciji Zveze borcev NOV v višini 40.000 dinarjev za gradnjo vodovoda ter adaptacijo doma na Pacugu. Povečana so bila tudi za 17.000 dinarjev sredstva za vzdrževanje pokopališča v Stepanji vasi in Bizoviku. 55.000 dinarjev je bilo dodeljenih kot pomoč posameznim krajevnim skupnostim za odpravo posledic, ki j!h je povzročila junijska povodenj. Omenimo naj še zvišanje sredstev (450.000) za vzdrževanje občinskih cest, ki jih je uničilo junijsko neurje. Sredstva proračunske rezerve so bila porabljena za kritje odškodnin pri odkupu za pokopališče v Polju, za izplačilo nagrad delavcem postaje LM Moste in Polje, kot dodatna sredstva za narodno obrambo, za stroške bivanja češkoslovaških turistov, ki jih je okupacja njihove domovine zatekla pri nas, za nakup pisalnih strojev za občinsko upravo, za kr;tje izgube mladinskega okrevališča Rakitna ter za druge manjše dotacije in izdatke. Sprejet je odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje od 1. januarja do 31. marca 1969. Po tem odloku bodo začasno krite proračunske potrebe občine na podlagi trimesečnega načrta razporeditve sredstev, ki pa ne sme preseči 20 % razporejemh sredstev po proračunu za leto 1968. Svet za družbeni načrt in finance lahko v izjemnih primerih odobri dodatna sredstva za financiranje posameznih postavk vendar največ 25 odstotkov posamezne postavke za leto 1968. Odborniki so po dokaj živahni razpravi zavrn'li predlog posebne komisije mestnega sveta o ustanovitvi skupne medobčinske davčne službe. Odborniki so glede tega imeli tudi še drugačne pomisleke in so menili, da bi to pomenilo nekako tiho likvidacijo ljubljanskih občin, ki jim dohodek od davka pomeni najpomembnejši vir dohodkov. Zato so se enoglasno izrekli za samostojno občmsko davčno službo, ki jo bo vodil BRANKO ŠIRCELJ. Sprejet je orientacijski program občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje za leto 1969. Skupščma je dala soglasje k predlogom sklepov o prispevku za zdravstveno zavarovanje delavcev. Odborniki so razpravljali in sklepali o odloku o načinu zavijanja kruha in peciva v prodaji na drobno. Ker je bila razprava o tej točki dnevnega reda dokaj neenotna in je bil podan amandma, češ da je odlok neprecizen — ni bil sprejet. Namesto tega je bil sprejet predlog predsednika občinske skupščine, da svet za gospodarstvo do naslednje seje pripravi nov predlog odloka in da po potrebi povpraša o tem tudi ustrezne strokovnjake. Kamen spotike je bila predvsem neprecizna formulacija, Pofluorografska kontrola v letu 1968 Na letošnjo fluorografsko kontrolo je bilo pozvanih 1115 oseb. 7 oseb se povabilu iz takih ali drugačnih razlogov in kljub večkratnim pozivom oz. patronažnim obiskom ni odzvalo, dve na pregled pozvani osebi pa sta umrli v hospitalu zaradi bolezni srca, preden sta bili pregledani. Pri 275 osebah nismo odkrili patoloških sprememb. Kaj pogosto smo pri njih anamnestično ugotavljali tako imenovana -prehladna obdobja« ali rentgenološko-zgoščeno hilusno ris-, bo in visolč položaj prepone s prečno lego srca — zaradi adipozitete. Pri pofluorografskem pregledu smo zajeli 35 bolnikov z aktivno pljučno tuberkulozo, in to 32 dispanzerju še nepoznanih bolnikov, 3 pa so doživeli recidiv. Kriterij za oceno aktivnosti pljučnih lezij je bil dokaj strog. Za aktivno tuberkulozo smo se odločili: 1. pri bolnikih s pljučnimi lezijami s kaverno ali brez in BK pozit spu-tumov. Teh bolnikov je bilo 9 ali 24,9 % od novoodkritih. 2. pri bolnikih z minimalnimi pa tudi srednje razširjenimi lezijami in BK negat. sputumom — šele po tuberku-lostatskem testu, ki je bil izveden ambulatno ali v hospitalu. Razmeroma nizek procent bakteriološke pozitivnosti pri novo odkritih bolnikih je pripisovati dejstvu, da je fluorografija zajela obolenje v zgodnejši dobi razvoja. Lanskoletna fluorografija je namreč zajela prebivalstvo šele od 24. leta dalje, vidno pa je upadanje incidence novo odkrite aktivne tuberkuloze. Če primerjamo starost novo odkritih aktivnih bolnikov, ugotovimo, da smo odkrili leta 1960 največ aktivno bolnih med 50. in 70. letom starosti, letos pa beležimo najvišje število obolenj v najbolj produktivni dobi človeškega življenja - med 30. in 50. letom starosti. Zanimiv je podatek, da je med lanskoletnimi novo odkritimi aktivnimi bolniki znatno višji odstotek priseljenih oseb iz drugih republik, saj doseže že skoraj 25 % vseh pofluorograf-skih novo odkritih tuberkuloznih bolnikov. Ker so v naši občini vsi kandidati za delovna mesta redno pregledani v našem dispanzerju za medicino delo, ki izda zdravniško spričevalo o delaz-možnosti šele po prejemu Rtg, izvida, ne moremo pripisovati takega porasta med priseljenimi osebami nekontroliranemu priseljevanju že obolelih delavcev. Pri pregledu dokumentacije smo ugotovili, da obolijo ti delavci najprej v 18 mesecih do 2 letih po prijavi stalnega bivališča v naši občini. Tu zopet velja znana trditev, da je tuberkuloza bolezen siromašnih ljudi. V kleteh, nezdravih, vlažnih stanovanjih in neprimernih barakah so našli naši priseljeni delavci svojim dohodkom primerna bivališča zase in za svoje družine. Poudariti je treba, da te družine praviloma živijo le od očetovega zaslužka in zato finančno ne dosegajo niti življenskega minimuma. Prevalenca aktivne pljučne tuberkuloze na 1000 prebivalcev je lani, upoštevaje 35 novo odkritih bolnikov v pofluorografiji in 46 v dispanzerju zajetih aktivnih bolnikov pred in po fluorografskl akciji, narasla na 5,07, za primerjavo: v letu 1967 smo imeli registriranih 3,9 °/o aktivnih tbc bolnikov na 1000 prebivalcev. Menim, da je porast za 1,17% pripisovati le običajni oscilaciji po fluo-rografski akciji. Za pesimizem pa nimamo vzroka, če pogledamo usodo naših bolnikov, ki so bili novo odkriti leta 1964. Priznanje invalidnosti zaradi tbc ali prekvalifikacije nista bili potrebni pri nobenem bolniku. V 4 letih je bilo ozdravljenih 86,5 % vseh aktivnih bolnikov, odkritih leta 1964. Dispanzerju doslej še nepoznanih oseb z inaktivno tuberkulozo smo odkrili 52. To so predvsem osebe, priseljene iz drugih občin ali republik. Tem moramo v naslednjih letih posvetiti posebno pozornost zaradi vedno večje morbiditete med priseljenim prebivalstvom. Malignomov smo zajeli 9. in to kar 5 v starosti od 50 do 70 let, v starostnem obdobju med 30. do 50. letom, kjer ugotavljamo največ aktivne tuberkuloze, pa niti enega. En sam bolnik s pljučnim malignomom zaradi visoke starosti (77 let) ni bil hospitaliziran z diagnostično obdelavo in event. terapijo. Pri 6 pofluorog rafsko kontroliranih osebah smo odkrili benigni tumor. (Nadaljevanje na 3. str.) ali gre za ovijanje ali zavijanje kruha in -kdo ga je dolžan zavijati. Med razpravo je bilo slišati, da stane trgovino zavijanje kruha letno 35 milijonov dinarjev. Odlok o zavijanju kruha pa ne bi smel povzročiti ponovno zvišanje cene kruha, ker so bili že pri zadnjem zvišanju upoštevani tudi stroški zavijanja. O Skupščina je sprejela sklep o uvedbi likvidacije podjetja ECBI — EKSPRESS—ECONOM BIRO. Skupščina je razpravljala tudi o nekaterih kadrovskih vprašanjih. V svet glasbene šole Moste—Polje sta b^la imenovana MATEJ ZUPAN in STEFAN TROBIŠ. V zbor delovne skupnosti VI! gimnazije je bil imenovan BOJAN KARDELJ. Za pomočnika komandirja postaje LM Moste-Polje je bil imenovan JOŽE VERBIČ. Sprejeto je tudi soglasje k postavitvi dipl. pravnika VLADIMIRJA DOLENCA za namestnika občinskega javnega tožilca v Ljubljani. Samoprispevek tudi v mestu Splošni zbor občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje je na seji 23. 1. 1969 razpravljal o informaciji o zbiranju samoprispevka občanov. Ta akcija, ki so jo pred leti sprožile nekatere krajevne skupnosti zunaj mesta, je naletela pri občanih na velik odziv in razumevanje. Samo v letu 1966 je bilo v dvanajstih krajevnih skupnostih (od skupnega število 15 v občini) zbranih 308.798 dinarjev samoprispevka. To je bil velik korak naprej pri uveljavljanju krajevne samouprave. V naslednjih letih se je vsota zbranega prispevka stalno večala in je lansko leto dosegla že 760.572,85 dmarjev. Največ samoprispevka sta lansko leto zbrali KS ZADVOR in KS DOLSKO, in sicer za gradnjo vodovoda in ceste. Občinska skupščina je iz proračuna vsako leto prispevala delež — po že znanih kriterijih — glede na višino zbranega samoprispevka v posameznih krajevnih skupnostih. V letu 1968 je ta delež občinske skupščine znašal 115.000 dinarjev. Medtem pa ugotavljamo, da so občani na mestnem območju dokaj nezainteresirani za samoprispevek. Vemo pa, da imamo tudi na območju mestnih krajevnih skupnosti še mnogo nerešenih komunalnih problemov in zato je takšen odnos tem manj razumljiv. Menimo, da je zato priporočilo splošnega zbora občine Moste-Polje o razširitvi samoprispevka na celotno območje občine umestno in potrebno, kajti le talko bomo lahko v kratkem času in s skupnimi močmi rešili pereče komunalne probleme. Zavedati se maramo, da so zaradi drugih potreb sredstva občinskega proračuna za leto 1969 v te namene dokaj pičla. V deseto leto Kakšen naj 60 naš list? Glasilo Naša skupnost izhaja že deseto leto, se pravi,, da je v devetih letih natiskanih 100 številk, kar da pomnoženo s pov-prevčno 8 strani ene številke natanko 800 strani. Ce bi vse številke vezali, bi dobili že kar zajetno knjigo. In kaj bi predstavljala? Devetletni trud članov uredniškega odbora, dopisnikov ter sodelavcev, kakor tudi prizadevanje občinskih družbenopolitičnih dejavnikov in gospodarskih organizacij, ki so prispevali finančna sredstva, da je Naša skupnost lahko redno izhajala. Zato vsem skupaj iskrena hvala za pozornost in sodelovanje! Ob prehodu v jubilejno leto pa naj na kratko ocenimo prehojeno pot in podamo svoje mnenje o tem kaj bi kazalo še storiti za čim bogatejšo vsebino lista. Glasilo Naša skupnost naj bi na svojih straneh vsak mesec sproti odražalo utrip življenja in dinamiko družbenopolitičnih kulturnih, gospodarskih in drugih dogajanj v občini. Prav bi bilo — in morda idealno —, če bi uspeli registrirati vsa pomembnejša (in tudi manj pomembna) dogajanja na območju občine. To bi bila tudi najbolj kvalificirana kronika dogodkov in ogledalo časa. Ce nismo povsem izpolnili tega poslanstva, nismo izpolnili dolga do tistih generacij, ki prihajajo za nami. Sicer pa tudi to, kar smo uspeli zapisati v zadnjih devetih letih, nekaj pomeni in bo verjetno po svoje zanimivo branje čez 50 let. Izhajamo namreč iz sedanjih in polpreteklih izkušenj, ki dokazujejo, da za neko zgodovinsko obdobje ni pri roki krajevnih virov, iz katerih bi zgodovinarji, pisatelji, etnografi itn. črpali gradivo za svoje ustvarjalno delo. Zato ni zgolj slučaj, da so na Našo skupnost naročene tudi vse pomembne kulturne in znanstvene inštitucije, ki že in še bodo iz našega glasila črpale dragocene podatke. Morda nam bo kdo očital, da smo šli predaleč, toda prepričani smo, da stojimo na realnih tleh. V ilustracijo samo tale primer: Središče Most je v zadnjih dvajsetih letih dokaj spremenilo svojo zu- nanjo podobo. To ni več nekdanja moščanska vas, marveč moderna mestna soseska. Zal pa še danes nimamo npr. kompletne in pregledne foto-montaže, s katere bi naši potomci videli razliko med sedanjostjo in polpreteklostjo. To enako bi lahko trdili tudi za druge predele občine v katerih se je v zadnjih letih marsikaj spremenilo, pa ni zapisano niti v Naši skupnosti. Iz tega sledi to, kar smo že neštetokrat ugotavljali: čutimo po- manjkanje dopisnikov, predvsem iz obrobnih predelov občine. Ali še konkretneje rečeno: dopisniki so, le spodbuditi jih je treba k pisanju. Vsak pismen človek lahko napiše novico iz svojega kraja o nekem dogodku recimo z Janč, Prežganja, Javorja, Lipoglava, iz Besnice, Dolskega ali Senožeti. Novico lahko čitljivo napiše kot navadno pismo in jo do 15. v mesecu pošlje na uredništvo Naše skupnosti, Ob Ljubljanici 42111. Kako neenakomerno so bili zastopani posamezni TlU ja SKUPfflKT kraji občine na straneh Nsk v teh devetih letih, naj nam povedo naslednji podatki: z Janč in o Jančah je bilo objavljeno 9 prispevkov, z Javorja 12, iz Dolskega 32, z Lipoglava 18, iz Senožeti 27, s Prežganja 22, s Kodeljevega 97, iz Most in Zelene jame 125, iz Novih Jarš 66 in iz drugih krajev 144. Kljub temu, da je realno pričakovati s strnjenega mestnega območja več pisanega gradiva kot s primestnih področij, je pričujoče razmerje po naši sodbi še vedno zelo neugodno. Menimo, da je nespametno dajati občanom kakršne koli recepte ali šolske primere, kaj in kako naj kdo piše. Vsak naj oblikuje po svoje. Glavno je, da so v prispevku zajeti vsi potrebni podatki. Tu je cel register novic od komunale (ceste, vodovod, kanalizacija, pločniki, zelenice), šolskih, kulturnih, športnih in drugih dejavnosti itn__ Kot že rečeno, ni toliko pomembno, kako se nekdo izraža; važnejše je, da ne pozabi navesti v novici osnovne podatke, kot na primer kraj, čas in predmet dogajanja, kdo so bili udeleženci, kdo morebitni pobudniki dogodka, pa še rezultati, vse pa ilustrirano s podatki in številkami. Recimo: v Dolskem smo preteklo soboto izročili prometu 500 m cestišča z novo asfaltno prevleko. Vsak občan je prispeval 100 delovnih ur, medtem ko je krajevna skupnost Dolsko primaknila še trideset-tispč dinarjev. Pobudnik te akcije je bil krajevni odbor SZDL, predvsem pa se je v tej akciji izkazal predsednik tega odbora Franc Lapajne itn. To bo prav gotovo napisano drugače in tudi prav je tako, ker tu ni nobene šablone. Bralce obveščamo, da vsak prispevek nagrajujemo, najnižji znesek je 5 dinarjev. Lahko se zgodi, da prispevek ne bo takoj objav-: Ijen — bodisi za voljo tega, ker je prišel prepozno ali pa v številki, ki jo pripravljamo, preprosto ni več prostora. Zato pa ni treba takoj obupati in vreči puške v koruzo, kot temu pravimo. Doslej se je namreč tu in in tam dogodilo, da so posamezniki prenehali pisati samo zato, ker mu morda en sam prispevek ni bil takoj objavljen. Zato je zelo pomembno, da nam dopise pošiljate najkasneje do 15. v mesecu. Če prejmemo članek po tem datumu, ga lahko ob javimo samo v naslednji številki (seveda če je še aktualen), ker izide številka proti koncu meseca za naslednji mesec. Zelja uredniškegan odbora je tudi, da nam vi, spoštovani bralci večkrat pišete o tem, kakšen naj bo naš list in s svojimi predlogi prispevate delež k njegovi popestritvi. Pišite nam, ali ste zadovoljni z dosedanjim konceptom, če niste, zakaj in v čem ne. Prav tako želimo, da Našo skupnost sčasoma dobi vsaka družina v občini. Tudi o tem, kako to doseči, nam pišite. UREDNIŠTVO Proslava jubilantov V Saturnusu imajo lepo staro navado. da vsako leto — enkrat proti koncu leta — pogostijo svoje sodelavca jubilante in tiste, ki tisto leto odhajajo v pokoj. Tako so storili tudi lani in jim v prostorih varstvenega zavoda Angele Ocepek pripravili skromno svečanost. Zapeli in zaigrali so jim Beneiki fantje, direktor podjetja tov. Rakušček In predsednik upravnega odbora pa *ta jim čestitala in razdelila nagrade. Desetletnikov je bilo kar 50 — dobili *o -tradicionalne« ure. Dvajsetletnikov jo bilo 37; ti pa so dobili denarno priznanje — 1.000 dinarjev. Sodelavci, ki so odšli v pokoj — teh je bilo 5 — so dobili tudi tradicionalni kalorifer. Vsi pa so dobili še diplome kot do- kument in priznanje za dolgoletno delo v kolektivu. Na koncu so se še zavrteli v veselem ritmu, nazdravili in (Nadaljevanje z 2. str.) Prav verjetno smo pod vplivom predavanj iz kardiologije na Golniku, ki so potekala v času pofluorografske kontrole, posvetili pri pofluorografskih pregledih vso pozornost tudi srcu. Na to misel nas lahko privede visoko število — 135 oseb, pri katerih smo ugotovili kardialna obolenja. Poudariti moramo, da so pri teh bolnikih bile diagnoze verificirane pri kardiologu. Največ srčnih bolnikov smo zajeli med 50. In 70. letom starosti, in sicer 33 moških In 38 žensk. Le nekaj manjše je število kardialcev med 30. in 50. letom. In sicer 13 moških In 23 jo prav po domače urezali, da je odmevalo daleč naokoli. Slavko Gerllca žensk. Od teh dveh obdobij navzdol in navzgor pa je Število teh bolnikov znatno manjše. Videti je, da so dobljeni rezultati logični in realni. Med potekom pofluorografske kontrole je sprva kazalo, do bera ne bo posebno velika. Po analizi preverjenih podatkov, pa smo dobili temeljito spremenjeno sliko, zato menimo, da so fluorografske akcije v občinah s tako strukturo prebivalstva in takimi življenskiml prilikami, kot jih Imamo v občini Moste-Polje, še vedno potrebna na vsaka štiri leta. dr. Zlata Pirnat Pofluorografska kontrola v letu 1968 IZOLIRKA - nov bitumenski obrat Sredi januarja je delovni kolektiv Izolirke slavil pomembno delovno zmago: redno so začeli z delom v novem obratu, ki pomeni osnovo za nadaljnjo modernizacijo proizvodnje bitumenskih izdelkov. Izolirka je ob prizadevanju in tudi odrekanju celotnega kolektiva iz nekdanjega polobrtnega podjetja zrasla v moderno tovarno, ki že dosega 45.000.000 din letnega bruto produkta. Samoupravni in vodstveni organi podjetja so se zavedali pomembnosti proizvodnje bitumenskih izdelkov. Zato so tudi vložili največ sredstev za rekonstrukcijo in modernizacijo (oko- co, da je tehnološki postopek v tem obratu po tehnični dognanosti novost v tovrstni industriji v svetu. Prednosti novega sodobnega načina proizvodnje bitumena se kažejo predvsem v boljšem in hitrejšem načinu tehtanja izdelkov, v hitrem transportu surovin, mehaniziranih napravah zo kontinuirano proizvodnjo, odpravi zdravju škodljivih delovnih mest ter v uvajanju modernih čistilnih naprav, ki vsrkavajo strupene pline. Prav tako je spodbudno in razveseljivo dejstvo, da je vsa oprema — razen gorilca in nekaj specialnih instrumentov — izdelana doma, in sicer li 2 milijona dinarjev). Da so delali prav, nam dokazuje tudi naslednja struktura njihovih proizvodov: — bitumenski izdelki 45 % — strešna lepenka 29 % — mineralna voda 12 % — izdelki styropora 10 % — bergmanove cevi 4 % Ob odprtju novega bitumenskega obrata smo slišali razveseljivo novi- v sodelovanju s podjetji ITAS-Ko-čevje, ATMOS-Maribor, Libela-Celje, SKIP-Ljubljana, Kemooprema-Trebnje, Elektroinstalacije — Govekar, Ingrad-Celje itn. V Izolirki pravijo, da je obrat za proizvodnjo bitumenskih mas šele osnovna enota za celotno proizvodnjo bitumenskih izdelkov. K tej enoti bodo postopoma priključili bitumenske raztopine, rezane bitumene in bitumenske emulzije. Našo skupnost radi berejo tudi šolarji saj na svojih straneh vcfkrat prinaša marsikaj zanimivega o njihovem delu in učenju Ostati pomeni nazadovati O poročilu zavoda za prosvetno-pcdagoško službo Lju-Ijana za prejšnje šolsko leto je občinski svet za prosveto in kulturo pred nedavnim razpravljal že drugič. To pot o stališčih in predlogih zavo da za izboljšanje stanja v osnovnih šolah in VVZ. Ker več teh stališč in predlogov prerašča okvire neposredno zainteresiranih, sodimo, da jih velja posredovati tudi našim bralcem. 2e o mreži šol so vzpodbudna nadaljnja reformna prizadevanja, naj namreč TIS Ljubljana nadaljuje z začeto akcijo o spremembi občinskih odlokov glede rajonizacije šolskih okolišev, kar velja predvsem za centralne šole. Za naše področje obstaja dodatni predlog o želji osnovnih šol Senožeti in Jevnica, da bi imeli obe čiste oddelke. To je možno le z združitvijo šolskih okolišev tako, da ena šola odpre čisti oddelek 1. in 2. razreda, druga pa čisti oddelek 3. in 4. razreda. S pedagoškega stališča ZPPS predlog podpira, uresničenje pa je odvisno od varnega prehoda čez Savo. Najdlje se ZPPS v prej omenjenem gradivu zadržuje pri učnih uspehih v osnovnih šolah. Stanje glede osipa učencev je nevzdržno. Ker so vzroki za to različni, jih mora poiskati in odpravljati vsaka šola sama. Predvsem naj bo pozorna na subjektivne dejavnike, kajti znano načelo enkratnosti v posplošenosti nikakor še ni doseženo! Ponavljanje razreda mora biti pedagoško utemeljeno. Vse pozornosti je vreden poudarek na dodatnem pouku in vzgoji bolj nadarjenih učencev. Ta naj poteka še bolj kot doslej v individualizaciji pouka, uvajanju skupinskega dela, predmetnih krožkih za talente z več šol hkrati in v angažiranju bolj nadarjenih izvenšolskih prireditvah. Izredno nadarjenim učencem velja omogočiti tudi preskok v višji razred z razrednim izpitom. Pri iskanju novih oblik in metod dela je treba čimprej osnovati hosp:tacijske oddelke povsod tam, kjer so za to najboljši pogoji. Seveda bodo za vse to potrebni dodatni vsestranski napori vseh zainteresiranih. Ob sedanji pripravljenosti vse naše družbe, da šolstvo dobi ustrezno mesto v splošnem našem razvoju, se velja stvari kar lotHi. Podobno se je treba prizadevati, da bi postopno dosegli 1,5-izmenski oziroma enoimen-ski pouk in tako sprostili čim-več prostorov za podaljšano bivanje otrok, Prek te oblike bi naj v nekaj letih začeli uvajati sistem celodnevnega bivanja učencev v osnovni šoli. Ker so dosedanje izkušnje s posebnimi šolskimi službami (psiholog, socialni delavec, pedagog) zelo vzpodbudne pri pravočasnem odstranjevanju V začetku oktobra lanskega leta j*e v okviru Svobode Zalog zaživela tudi lutkovna sekcija — dramska sekcija namreč uspešno deluje že nekaj let in je v kratkem času kljub težavam dosegla lepe uspehe. Pripravila je enourno lutkovno predstava, s katero se je javnosti predstavila v tednu dedka Mraza. Seveda ni šlo brez težav, saj so se te pojavile že na začetku. Kje? Ustanovili smo lutkovno sekcijo; vendar sekcija z ustanovitvijo ni pridobila prav nič. Potrebno je bilo dobiti prenekaterh ovir za normalen razvoj posameznega otroka, jih velja v bodoče še okrepiti. Prav tako pa bo nujno poglobiti in razširiti skrb za otroke, zaostale v razvoju. Vse to terja seveda nenehno skrb že za kvalifikacijsko strukturo, posebej pa še za stalno strokovno in družbenopolitično rast uč:teljstva. Zaradi enotnejšega začetka rednega pouka v osnovni šoli bi veljalo uzakoniti malo šolo v zadnjem predšolskem letu. Vedno večje število mater je zaposlenih. Zato je treba stremeti k temu, da bi bilo sčasoma zajetih čimveč predšolski otrok v organizirano predšolsko vzgojo. To dejstvo zahteva nove gradnje in urejene materialne pogoje, kajti na področju TIS Ljubljana so npr. kapacitete prekoračene za 1645 otrok. Posebna skrb velja pri tem še dojenčkom, 2—3 letnim otrokom in občasnemu varstvu otrok. V naši občini smo do sedaj glede tega storili toliko kot malokatera občina. Toda obstati pomeni nazadovati. Dosedanja pozornost pa nam lahko zagotavlja, da bo to področje enakovredno vključeno v družbeni razvoj tudi naprej. lutkovni oder, lutke in drug potreben material. Kako? Za denar, seveda! Tu se je ustanovilo — oder je le precejšnja Investicija. Iz zagate nas je rešil Tone Matjažič iz Zaloga. Iz lastnih sredstev je preskrbel oder in nam ga podaril. Za to se mu tudi ob tej priliki iskreno zahvaljujemo. Leseno konstrukcijo odra je po načrtu izdelalo Mizarstvo Moste. Sami smo jo nato prevlekli z blagom, uredili zavese In električno instalacijo in največja težava je bila rešena. Zložljiva odrska konstrukcija nam omogoča zelo preprost in lagoden transport, hitro postavitev in razstavitev ter tako omogoča tudi gostovanja - celo v manjšem prostoru, na primer v učilnici. Lutke so izdelali člani sekcije sami. Za prvo predstavo smo izdelali lutke iz multoprena, ker je izdelava iz tega materiala preprostejša. V dobrem mesecu dni smo pripravili dve enodejanki Frana Milčinskega; Kljukčev rojstni dan in čarovna skrinja. Obe deli smo združili v celovečerno predstavo, ki smo jo v Zalogu uprizorili kar petkrat: dvakrat za širšo publiko, enkrat za otroški vrtec, enkrat za osnovno šolo Zalog in enkrat za kolektiv tovarne mesnih izdelkov Emona. Predstave smo združili tudi z obiskom dedka Mraza. Z uspehom pa smo gostovali tudi na osnovni šoli v Polju in v Dolskem. Publika je naš program z veseljem sprejela, posebno zadovoljni in navdušeni pa so bili otroci, saj sta jih Kljukec in Pavliha res dobro zabavala. Upamo, da bomo program, ki smo si ga zastavili v letošnjem letu, zadovoljivo izpolnili. V februarju in marcu bi radi organizirali še nekaj gostovanj, predvsem na šolah in v vzgojnovarstvenih zavodih, saj bomo njihove otroke prav gotovo prijetno razveselili. Albin Tomič Nove knjige v knjižnici Jožeta Mazovca SPLOŠNO: Nada Prašelj-Bogomil Gerlanc - Bibliografija založbe Mladinska knjiga 1966 in 1967.; FILOZOFIJA: (psihologija): Jean Paul Sartre - Izbrani filozofski spisi; Anton Trstenjak - Hoja za človekom; Karl Vorlander - Zgodovina filozofije; DRUŽBENE VEDE: (politika, šolstvo, narodopisje) Jacgues De- larue — Zgodovina Gestapa; Ivan Fajgelj — Predvojaški pouk; Fer-nando Henrigues — Historija prostitucije; Marija Koman — Duševno nerazvit otrok doma in v šoli; Ljubomir D. Petrovič — Ekonomski, politični I vojni aspekti realizacije programa opšteg in potpunog razoružanja; Vilko Vinterhalter - Živi jonska pot Josipa Broza; MEDICINA, (higiena): Peter Kortin - Bolezni živčevja - Tone Žel - Otrok škili; UMETNOST, (alpinizem): Stane Bernik - Organizem slovenskih obmorskih mest Koper, Izola, Piran; C. M. Bovvra - Klasična Grčija; Pierre Grimal - Rimska civilizacija; Pop art; Remek dela Ermitaža. Slikarstvo XIV-XVI veka; Tamara Talbolt Rice — Stara umetnost Centralne Azije; Tenzing, zmagovalec Everesta; Josip Vidmar ~ Gledališke kritike; ZGODOVINA: Herbert Feis - Churchill, Roosevelt, Stalin; Gaj Salustij Krisp — Vojna in prevrat; PESNIŠTVO: Ivan Cankar — Erotika (faksimile); Jack Tomšič — Pognale so na tujih tleh; Ciril Zlobec — Pesmi jeze in ljubezni; Asta Žnidarčič — Zlati mrak; LEPOSLOVJE ZA ODRASLE: Beseda Cankarja — izbor odlomki; France Bevk — Mati Polona; Stephen Birnaham — Stolpi ljubezni; Peter Božič - Na robu zemlje; Poarl S. Buck — Skriti cvet; Izidor Cankar — Leposlovje-esoji-kritika. 1. knj.; Vladimir Kavčič — Žrtve. 1. knj.; Lojze Kozar — Pajkova mreža; France Križnar - Ne vdaj se, fant; Manica Lobnik — Mlade trave; Mimi Malenšek — Poslušaj zemlja; Ivan Olbracht - Haneline žalostne oči; Alojz Rebula — V Sibilinem svetu; Janez Švajncer - Karneval; John Updike — Semenj v hiralnici; Charles Waldemar — Paganini. Med slavo in ljubeznijo; KNJIGE ZA OTROKE: Walt Disney — Dolgouhec Filmski zvezdnik. — Tik in Tak v živalskem vrtu. Disneyland na televiziji. Peter Pan; Finske pravljice. 1., 2. knj.; Jakob in Wilhelm Grimm — Rdeča kapica; Jana Milčinski — Matiček in Maja včeraj, danes, jutri in vsak dan; Zlata Pirnat — Obisk v velikem mestu; Psički brez vrvice; Vrtiljak muck; Začarani vrt. V Zalogu je zaživela lutkovna sekcija Dopisuj v svoj Usi Zastopniki sklada za gradnjo onkološkega inštituta v Ljubljani ob maketi novega instituta. Pri zbiranju denarnih prispevkov za inštitut se je v naši občini še posebej izkazala os. š. Besnica. Kr si. nlni Znlmi? Mesec december preteklega leta je na Slovenskem minil v znamenju proslav ob 50. obletnici smrti največ'ega moistra slovenske besede, velikega pisatelja in dramatika — Ivana Cankarja. Eden, enkraten in edinstveni umetnik si je s svojimi deli kljub prerani smrti postavil neminliiv spomenik. Zapustil je najlepšo in naidra-gocenejšo dediščino svojemu narodu, svoji dolini Šentflorjanski. Tudi gledališka skupina Svoboda Zalog se je kot skromen člen v verigi kulturno-prosvetnih -dajalcev« v nedeljo 22. decembra s skrbno izbranim programom oddolžila spominu velikemu umetniku. Izbor črtic, pesmi in odlomkov iz dramskih del — Hlapci, Kralj na Betajnovi, Jernejeva pravica — bi prav gotovo zadovoljil slehernega gledalca. Zal pa le-teh ni bil, čeprav je bil vstop prost in čeprav je bila dvorana v zadružnem domu ogrevana. Zabolelo me je, ko sem lahko na prste preštet odrasle obiskovalce, ki so prišli na proslavo. Še ti častni »zastopniki« občanov so bili predvsem starši ali domači nastopajočih. Zabolelo me je in sram me je bilo ob misli, da bi bila dvorana premajhna, če bi iz vsake družine v Zalogu in Sp. Kašlju prišel na proslavo le po en član, da bi bila dvorana domala polna, če bi na proslavo prišla samo mladina in visoka ter srednja inteligenca. Res je Cankar za marsikoga »pretežek«, kot pravimo, res 'e morda tudi to, da so bili ljudje že siti »cankarije« iz dnevnih časopisov, revij ter radijskega in televizijskega programa. Toda ne morem in ne morem doumeti, kje so bili nekdanji »cankarjani«, kje nekdanji socialisti, tudi tisti, ki bi prav gotovo prvi dvignili svoj mogočni glas, če proslave ne bi bilo. Kje je bil tisti znani, nekoč opevani rdeči Zalog, kje so bile družbene organizacije in kje tudi v časopisih že hvaljeni kulturni delavci in narodnjaki? Vseh teh ni bilo! A kljub temu smo le imeli publiko! Kar lepo število otrok zaloške osnovne šole je čudovito mirno in disciplinirano spremljalo program, čeprav je bil le-ta prav za njih morda res pretežek. Bili so proti pričakovanju pridni in če komu, velja prav njim iskrena hvala! Še to: Ker je bila proslava prav na dan JLA, smo nameravali med programom tudi čestitati rezervnim oficirjem in podoficirjem, vendar ni bilo nikogar, ki bi čestitke sprejel I Ivan LUKANČIČ Likovni klub Angele Ocepek, ki deluje pod vodstvom prof. Aladar-ja Zahariaša z osnovne šole Ket-te-Murn že pet let, je razstavil svoja dela v avli vzgojno varstvenega zavoda Angole Ocepek v Zvezni ulici. Razstava je bila odprta ves januar. Klub bo imel odslej svoje delovne prostore v prostorih tega zavoda, kor so mu bili prejšnji odpovedani zaradi potreb podaljšanega bivanja. O&čani pišejo... Spoštovani tov. urednik! Prosimo vas, da po določilih zakona o tisku objavite v vašem cenjenem časniku naš odgovor na članek Etatizem v samoupravnem socializmu pod skupnim naslovom In vendar se giblje ..., ker mani delovna skupnost našega podjetja, da moramo javno pojasniti naše stališče do članka Etatizem v samoupravnem socializmu, objavljenem v 1. letošnji številki vašega lista. Članek — tak, kot je objavljen — predstavlja nekak torzo, ker nismo seznanjeni s celotno razpravo tov. Jurčiča. Prav tako tudi ne poznamo razprav morebitnih drugih diskutantov o isti problematiki. Vendar je iz publiciranega gradiva razvidno, da nastopa diskutant proti celotni usmeritvi naše družbene skupnosti glede razvoja stanovanjskega gospodarstva, proti delu našega podjetja pa še posebej. Zaradi tega dejstva nam je naložena dolžnost naši javnosti ponovno povedati, da so prva tri leta izvajanja stanovanjske reforme pokazala dobre rezultate ter, da so stanovanjska podjetja v sistemu stanovanjskega gospodarstva ne le opravičila svoj obstoj, temveč tudi bistveno prispevala k uspehu stanovanjske reforme in dobrim ekonomskim rezultatom. Glede diskutantove-ga apela našim poslancem, naj sc hišnim svetom priznajo samoupravne pravice, naj povemo, da veljavni zakon o pravicah in dolžnostih stanovalcev vsebuje točno precizirane poti za možnost odločanja stanovalcev samih glede sredstev reprodukcije. Dejstvo pa je, da se v mnogih primerih te pravice sploh ne izrabljajo — to predvsem zaradi splošno znanega dejstva, da so naši občani še vedno premalo aktivni pri delu hišnih svetov, zborov stanovalcev in skupščin stanovalcev. To našo trditev naj ilustrira podatek, da se udeležuje zborov stanovalcev in zasedanj skupščine stanovalcev nekaj manj kot četrtina stanovalcev. V stanovanjskem podjetju pa dobro vemo, da so aktivni hišni sveti v veliko pomoč našemu delu, saj dobra sinhronizacija dela hišnega sveta in stanovanjskega podjetja vedno daje najboljše rezultate in omogoča čim ugodnejše bivanje stanovalcev. Vsem je znano, da je kvaliteta gradenj še vedno vprašljiva, zato so dolžnosti — upravljalcev — stanovanjskih podjetij še veliko zahtevnejše kot sicer. Poseben problem za normalno poslovanje podjetja povzroča neprimeren oziroma malomaren odnos manjšega dela stanovalev do čuvanja družbene imovine in iz tega izvirajoči spori med temi stanovalci in našim delavcem v stavbi tj. hišnikom oziroma snažilko. Pristojna služba podjetja skuša raziskati vsak tak primer, vendar ji je delo zelo otežkočeno zaradi nesodelovanja ostalih stanovalcev. Vemo pa. da se bo takšno ravnanje v bodočnosti spremenilo, ker bodo vsi stanovalci zelo zainteresirani, da bo njihova stavba kar najbolj v redu vzdrževana. Etažni lastniki so že sedaj dolžni dajati prispevek za tekoče in investicijsko vzdrževanje. Glede konkretnih obdolži-tev, naslovljenih na naše podjetje, moramo povedati, da naša pojasnila nikakor ne morejo predstavljati odgovora na normalno konstruktivno kritiko dela katerekoli delovne organizacije, ker nam diskutant sploh oporeka upravičenost obstoja. Kljub dejstvu, da je takšno mišljenje prepričanje posameznika, pa odgovarjamo tudi na te konkretne obdolžitve. Hišnemu svetu stavbe Smar-tinska J-l do J-ll smo predložili osnutek pogodbe o prevzemu upravljanja kurilnice. V osnutku smo predlagali znesek 1630 din kot neto OD kurjača. Tak osebni dohodek predvideva namreč naš pravilnik o delitvi osebnih dohodkov za kurjače. Glede trditve, da smo ultimativno predlagali neko osebo za kurjača, naj povemo, da ne ustreza dejanskemu stanju. Pojasnili smo samo, da delo kurjača nikakor ne more opravljati hišnik, pa čeprav je bila to želja hišnega sveta. Plačevanje njegovega dela pa seveda bremeni zgolj stroške kurjenja, katere plačujejo stanovalci poleg stanarine. Res je, da je pravni referent pozval nekatere stanovalce stavbe na razgovor, ki pa ni potekal v obliki nikakršnega raporta. Na razgovor smo jih povabili zaradi njihovega neprimernega odnosa do naše delavke, zaposlene v njihovi stavbi. Njihovi takratni razgovori z delavko niso pomenili nikake intervencije glede čistoče, ampak so bili vulgarno zmerjanje. Pravni referent je tem tovarišicam samo povedal, da zahtevamo primerno kontaktiranje z našo delavko, drugače bomo predali ovadbe pristojnemu sodišču. Stanovalcem smo tudi pojasnili, da imajo lahko cvetlice v skupnih prostorih, seveda če se vsi stanovalci strinjajo s tem. V razgovoru pri pravnem referentu so nekatere stanovalke povedale, da so našle cvetlice, ki so jih do tedaj hranile na stopniščih, s prerezanimi koreninami v lončkih. V stanovanjskem podjetju se torej ne mešamo na kasarniški način v splošno skrb za cvetlice, ampak apeliramo na prizadete, naj v prihodnje ne počenjajo takih neprimernih dejanj, o katerih smo bili obveščeni. Na koncu naj odgovorimo tudi na trditev glede kolav-dacije. Kvaliteten prevzem stavbe je bil opravljen sredi preteklega meseca. Zapisnik o kvalitetnem prevzemu z vsemi ugotovitvami strokovne komisije bomo dostavili v podpis hišnemu svetu še ta mesec, ker je kvaliteten prevzem končan šele s podpisom hišnega sveta stavbe. Z deli pri popravilu stavbe pa bodo pričeli spomladi. Pridružujemo se prošnji urednika Naše skupnosti, ki predlaga o stanovanjski problematiki objektivno kritiko in konstruktivne predloge, ki naj pripomorejo k najboljšim sistemskim rešitvam na tem področju. STANOVANJSKO PODETJE BEŽIGRAD — MOSTE Konzultacijski sestanki — OBLIKA SODELOVANJA ZA ŠE KAKOVOSTNEJŠO PROIZVODNJO NA PODROČJU KONZERVIRANJA IN KOVINSKE EMBALAŽE V mesecu decembru so strokovnjaki tovarne Saturnus organizirali posvetovalne (konzultacijske) sestanke s tehničnimi strokovnjaki mesne in sadje -zelenjavne predelovalne industrije. Saturnus zanje proizvaja konzervne škatle vseh vrst in pokrove za kozarce za vlaganje. Organizirali so tudi sestanek s komercialisti, s katerimi so kasneje sklepali pogodbe. V zadnjih letih je prehrambena industrija zelo povečala proizvodnjo konzerviranja živil. Vzporedno se je povečevala tudi proizvodnjo konzervnih škatel ter pokrovov za kozarce, med katerimi je največji proizvajalec tovarna Saturnus. S povečanjem proizvodnje pa so se večali tudi problemi, ki so nastajali na področju tehnologije in prodaje. Nastajali so razni spodrsljaji v proizvodnji, dobavi in naročilih, kar vse je pripeljalo do reklamacij, iskanja krivcev, škode in končno do rahljanja v poslovnih odnosih. Strokovnjaki v Saturnusu so se odločili za pobudo pri skupnem reševanju in preprečevanju takih problemov. Navezali so tesne stike z živilskim institutom iz Novega Sada ter povabili tehnične strokovnjake vseh podjetij, ki od njih kupujejo konzervne škatle. Prvi taki konzultacijski sestanki so bili že leta 1967. Lani so bili sestanki drugič. Bili so še bolje obiskani in strokovno na še višji ravni. Tudi sodelovanje z inštitutom je rodilo pomembne rezultate. Mnoge probleme s področij izdelave konzerv, izbire in uporabe zaščitnih lakov ter lakiranja, korozije, diskloracije, izbire in uporabe bele pločevine, pri transportu, zapiranju, pasteriziranju kot tudi pri uporabi in izdelavi pokrovov za kozarce itd. je uspelo že odpraviti v prvem letu tega sodelovanja. Predlanskim so strokovnjaki saturnuških odjemalcev na sestanku še nizali vprašanja lani pa so nanje slišali odgovore mnoge rešitve in izboljšave pa so občutili že v proizvodnji kmalu po prvem sestanku. Da bi bile konzervne škatle, izdelane v Saturnusu, pri odjemalcih tudi kakovostno zaprte, je Saturnus organiziral tedenske tečaje za prirejevalce zapiralk iz teh podjetij. Tečaji so uspeli. Prvi rezultati so se kmalu pokazali. Tečaji bodo tudi v bodoče vsako leto enkrat. Saturnus se zaveda, da je vzporedno z razvojem iiiittuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiniiiiiiin špecial iUlIliiilUillttllilUi tehnologije potrebno izpopolnjevati 'udi delavce. Le tako bo moči koristno uporabili dosežke strokovnjakov in institutov, kar že dosegajo tudi drugod po svetu. Interes Saturnusa je, da so njegove konzervne škatle kakovostno izdelane in kakovostno zaprte, da je tako čimmanj reklamacij in škode. Obojestranski interes pa je visoka kakovost in nizke cene v zadovoljstvo potrošnika. To spoznanje je vodilo saturniške strokovnjake v organiziranje posvetovalnih sestankov, izobraževanje delavcev za zapiranje in tesno sodelovanje z inštitutom. Vsekakor je to zgleden trud kolektiva Saturnus, ki bi ga bilo dobro posnemati — saj gre končno v korist potrošnika — v korist nas vseh. Slavko Gerlica Tik pred novim letom so se v gostilni Novak zbrali bivši medvojni, zlasti pa povojni akti isti s terenov Moste in Vodmat. To tradicionalno srečanje — ki ga prirejajo na lastno pobudo vsako leto — je potekalo v obujanju spominov na težke dni skupnih akcij in naporov tako med vojno kot v prvem povojnem obdobju. Vsi udeleženci srečanja so bili enotni v tem, da je treba s to lepo tradicijo nadaljevati tudi v bodoče in k tem i pritegniti tudi tiste nekdanje aktiviste, ki so se s tega terena preselili drugam. <> \ \ <> i o športniku leta 1968 v občini Moste-Polje Letos drugič prirejamo anketo o najboljšem športniku v naši občini. Lani smo jo izvedli prvič, a brez poprejšnega odziva bralcev, a z velikim zanimanjem športnikov. Ko je bil izbor opravljen, pa se je vnelo zanimanje, kakršno bi bilo potrebno prej pri izbiranju. Letošnji razpis ankete, ki zopet vabi bralce k sodelovanju, je takle: Zainteresirani bralec naj izbere: 3 najboljše športnike v naši občini (ne glede na spol) ter najboljši klub (ne ekipo), Pri tem naj upošteva naslednje kriterije (po vrstnem redu): 1. popularnost in množičnost športne panoge, 2. kakšne uspehe dosegamo Slovenci v tem športu v državnem in kakšne Jugoslovani v svetovnem merilu, 3. starostna kategorija športnika — ali je dosegel uspehe v članski ali v mladinski konkurenci, 4. udeležba ali upoštevanje v izboru za državno reprezentanco, 5. slovenski ali državni rekord, osvojitev naslova slovenskega ali državnega prvaka, 6. enkratnost dosežka ali daljša dobra forma in večja vrsta uspehov, 7. stiki športnika z mladino in nasploh z gledalci — popularnost posameznika ali ekipe. Svoje mnenje naj pošljejo bralci na naslov: Naša skupnost, Ljubljana, Ob Ljubljanici 42. Bralec, ki bo najbolje pogodil končno uvrstitev posameznikov in ekip, bo prejel darilo Naše skupnosti. Najboljšega športnika in klub pa bomo izbrali takole: kot lansko leto, bomo tudi sedaj sestavili komisijo 10 strokovnjakov iz posameznih športnih nikov (-ic) in 3 klubov. Pri tem pa bodo upoštevali tudi mnenje bralcev, in sicer vrednostjo 3 glasov (skupno torej 13 glasov). Bralci! Želeti je, da ste pri izbiranju najboljših kar najbolj objektivni, enako seveda želimo tudi strokovni komisiji. BRALCEM PRI IZBIRI ŠPORTNIKA LETA Objavljamo rezultate lanskega izbora: Najboljši klub v občini Moste-Polje je bil košarkarski klub Slovan, drugi je bil plavalni klub Sla-vija, tretji rokometni klub Slovan, četrti TVD Partizan Zelena jama in peti hokejski klub Slavija. Najboljši športnik v občini je bil lani plavalec Niko Potočnik, član PK Slavija iz Vevč. Drugi je bil košarkar Marko Sok (KK Slovan), tretja telovadka Vida Perišič (TVD Partizan Zelena jama) četrti zopet plavalec Andrej Klešnik (PK Slavija), peti rokometaš Janez Golja in šesta rokometašica Meta Kastelic (oba RK Slovan), sedma atletinja Darinka Velikovrh (AK Slovan), o-mi košarkar Janko Modic (KK Slovan), deveta telovadka Maja Labovič (TVD Partizan Zelena jama) in deseta košarkarica Mari Marenčič. Naj dodamo le še to, da so nekateri od lanskih slavljencev že v »športnem pokoju«, nekateri niso bili tako uspešni kot lani, nekateri pa bodo tudi letos med najboljšimi, in sicer verjetno v družbi s hokejisti Slavijo in dirkači go-cart iz Most, ki lansko leto niso našli mesta med najboljšimi. 1» C l1 { i' \ i» c t' i» i» i1 5 c i1 i> i* !> <> i' $ Avtomobilisti, motoristi, občani! ZAPIS Z REDNE LETNE SKUPŠČINE POČITNIŠKE ZVEZE OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE V vašem interesu je, da postanete čtani AVTO MOTO DRUŠTVA MOSTE in tako člani AMZJ. Samo člani AMZJ imajo pravico dobiti: — članski material z avtokarto Jugoslavije, — kreditno pismo za pomoč v domovini in tujini, — mednarodno knjižico za taborjenje, — brezplačne storitve službe Pomoč-informacije, — popuste in ugodnosti pri storit-vath, ki jih nudijo delovne organizacije, vključene v sistem AMZJ PRIPOROČA, — mesečno člansko glasilo AM, — storitve po posebnem ceniku za člane AMZJ: pri nakupu inozemskih bencinskih bonov, mednarodnih carinskih in prometnih dokumentov, pri uslugah vlečne službe, v avtocampih organizacij AMZJ, v tehničnih centrih in servisnih delavnicah AMZJ idr., — brezplačne nasvete in pomoč številnih avtotouring klubov v inozemstvu, — pomoč pri pripravi za potovanje in informacije, ki jih dajejo touringo-servisi organizacij AMZJ. Proizvodnja, kot je danes v Saturnusu, terja mnogo dela, vendar kljub velikemu tempu niso pozabili svojih nekdanjih sodelavcev. Preko 170 upokojencev so povabili 20. decembra, da si pridejo pogledat svoja nekdanja delovna mesta in mlajše delovne tovariše. Prišli so, ne vsi, vendarle v lepem številu. Ogledali so si novo dograjen obrat Zalog — specializiran za izdelavo konzervnih škatel. Videli so nov obrat, nove moderne stroje, videli so, da se Saturnus tudi sedaj — v času gospodarske reforme — uspešno razvija. Pozdravljali so se med seboj, saj so se mnogi zadnjič in sedaj ponovno Imeti knjižico za pomoč AMZJ (avtotouring pomoč — ATP) pomeni uživati stalno zaščito in pomoč doma in v tujini. KOT ČLAN AMD MOSTE IMATE SE POSEBNE UGODNOSTI: 1. brezplačno pravno pomoč, 2. brezplačni redni tehnični pregled v Ljubljani, 3. v avtomehanični delavnici — pralnici — konsignacijskem skladišču avtomobilskih varnostnih pasov — pri Avtoopremi Ptuj — v ulici Jana Husa na Kodeljevem, kjer posluje vsak delovni dan od 7. do 19. ure, tel. 310-415; člani društva z ETI knjižico imajo dva brezplačna kupona in 10 % popusta pri uslugi, 4. vlečno službo AMD Moste lahko pokličete med 7. in 19. uro po telefonu št. 310-415, izven delovnega časa pa po telefonih št. 22-271 ali 317-898; člani društva imajo 20% popusta, 5. avto moto šport — karting — mo-to-crossl športna komisija vabi vse člane, ki jih zanima ta vrsta športa k sodelovanju. videli v tovarni. Srečanje je bilo resnično prisrčno. Po ogledu tovarne so bili povabljeni na zakusko, kjer so lahko tudi zaplesali. Mnogo so povedali. Povedali so, da jih je vabilo na to tovarniško srečanje tako presenetilo in razveselilo, da so ga kazali še znancem in sorodnikom in bili ob tem ponosni. Vezi med njimi in tovarno se ne dajo pretrgati, preveč let trdega dela je za njimi. Izrazili so zadovoljstvo, da dobivajo tovarniško glasilo, kjer lahko sledijo utripu življenja v Saturnusu. Izrazili so tudi prepričanje, da jih delovni kolektiv Saturnusa tudi v bodoče ne bo pozabil. LETNA ČLANARINA: dinarjev — za avtomobiliste 50 — za motocikliste 25 — za člane brez vozila 15 — za člane podmladka 2 Članarino lahko vplačate v pisarni društva, Ob Ljubljanici 36, tel. 310-415 ali po poštni položnici na tekoči račun štev. 501-8-233/1. VELETEKSTIL Ljubljana Vsem potrošnikom se priporočamo za obisk in nakup v naših poslovalnicah : Svila I — Kresija Svila II — Kresija Cveta, Stritarjeva Perlon, Čopova Ajdovščina, Gosposvetska Cveta, Miklošičeva Moška moda, Trubarjeva Modna konfekcija, Tavčarjeva Veletekstil, Celovška Veletekstil, Zalog Veletekstil, Črnomelj Novoletna jelka V Polju je letos DPM nadvse lepo in bogato pripravilo novoletno jelko. Malčke so razveselili lutkarji, Cenček z dedkom Mrazom, ogledali so si tudi drsalno revijo v dvorani Tivoli, v šoli pa je bilo prijetno novoletno rajanje z obilno malico. Odbor DPM se je tesno povezal z gospodarskimi organizacijami v bližnji okolici, ki so pokazale vse razumevanje in prispevale finančna sredstva, da je ta pravljični čas zares lepo in doživeto uspel. DPM se ob tej priliki naj-iskrenejše zahvaljuje Papirnici Vevče, krajevnima skup-nostima Vevče in Polje, Elektroobnovd, Mercatorju, Žitu, Emoni, Soboplesku, Veterinarski postaji, Oblogi, ZB NOV in SZDL — Polje. S skupnimi močmi, z vsestranskim razumevanjem in sodelovanjem bo DPM lahko realiziralo svoj delovni program in poskrbelo za prijetne dni naših malčkov. Odbor DPM POLJE MODERNA LINIJA — »Karges-Hammer., postavljena v novozgrajenem delu obrata Zalog, namenjena za proizvodnjo J kg doz 0 163 mm. Njene zmogljivosti so 100—150 konzervnih škatel v minuti. V Evropi so do sedaj samo 3 take linije. V Saturnusu niso pozabili svojih nekdanjih sodelavcev Prizadeti žepe — ali generacije V zadnjem času vedno pogosteje poslušamo razprave o otroškem varstvu. Tudi naša skupščina je konec januarja razpravljala o teh problemih In sprejela pomembne sklepe za ureditev problemov na tem področju. Vprašujemo se, kaj želimo doseči z organiziranim vzgojnim izobraževalnim delom že pri predšolskem otroku. Nesporno je da družinska vzgoja otroka nima nadomestila. Po drugi strani pa je prav tako nesporno, da je no današnji stopnji družbenega razvoja nujna učinkovita pomoč družini pri vzgoji otrok. V najprimernejši obliki nudi tako pomoč prav urejen vzgojno varstveni zavod. Otroku je v takem zavodu dana možnost, da stopi iz takega, zaprtega sveta v večjo otroško skupnost, v širše okolje in se tako že v najnežnejši mladosti privaja na življenje v socialistični skupnosti. Prav zato si želimo in prizadevamo, da vključimo v varstveno dejavnost čimveč otrok in jim s tem zgladimo pot v šolsko delo in ustvarimo pogoje za večjo uspešnost. Za uresničenje teh prizadevanj pa je treba ustvariti ustrezne materialne, finančne in kadrovske pogoje. Znanstveno je ugotovljeno, da je urejeno otroško varstvo v boju zoper motnje v vedenju in osebnosti otroka učinkovita preventiva. Prav zato so sredstva, ki jih nalagamo v te dejavnosti, zelo učinkovita naložba brez tveganja, čeprav rezultati niso takoj vidni. Sodobna družina v današnjih pogojih zaposlenosti mater čeprav z visokim standardom ne more več zagotoviti popolnega varstva svo- jih otrok. V odnose otrok — aru-žina se je vključila vrsta vplivov, ki nujno terjajo, da se vzgoja predšolskega otroka v družini dopolni z varstveno dejavnostjo poklicnih zavodov. V tem primeru razumemo varstveno dejavnost v širšem smislu, to je izobraževanje, vzgoja, zdravstveno varstvo, pa tudi povezovanje vzgojnih smotrov zavoda s prizadevanji staršev. Ta dejstva nas silijo, da pogosteje razmišljamo o otroškem varstvu, da danes odrašča rod, ki že nosi posledice napak na tem področju, da ne moremo več odlagati si-, stemskega, kopleksnega reševanja otroškega varstva. Stojimo pred odločitvami, ki bodo tudi lahko prizadele naš žep, po drugi strani pa odmerile našo socialisitično zavest In odgovornost pred generacijami. Družine velja kadrovsko okrepiti »Navajeni smo, da radi sestankujemo, se udeležujemo seminarjev, na katerih mnogo in lepo govorimo, polni smo idej, ko pa je treba naloge na terenu (v družinah), izvajati nam zmanjka moči.« Ta preprosta resnica, ki jo je izrekel eden razpravi j alcev na nedavni letni skupščini Počitniške zveze občine Ljubljana Moste-Polje, je odraz resničnega stanja v tej — najbrž ne samo v tej — organizaciji. Da je temu tako, je dokaz tudi podatek, da 70 odstotkov udeležencev nekega senrnarja, na katerem so vzgajali delavce za delo v družinah, ni izpolnilo svojega poslanstva. Iz tega lahko sklepamo, da so se nekateri udeležili seminarja iz osebnih koristi ali pa so bili na seminarju nesposobni ljudje. Delegati so menili, da bo v bodoče potrebno posvetiti vso pozornost izbiri in vzgoji kadrov, ki so zmožni in pripravljeni delati na terenu — v družinah. Kajti organizirati izlet ali potovanje le ni tako preprosta naloga, kot si nekateri predstavljajo, češ dovolj je, da preskrbimo avtobus, navabimo vozovnice in že lahko gremo na izlet. Zato so takšni »izleti« sčasoma postali dokaj nepopularni in se jih mladi neradi udeležujejo. S tem pa ni rečeno, da Počitniška zveza v občini v preteklem letu ni bila aktivna in ni imela uspehov. Narobe: izvedli so nekaj uspelih akcij, za kar gre zasluga tako posameznim družinam kot izvršnemu odboru. Delegati so menUi, da bi v bodoče moral občinski izvršni odbor koordinirati delo vseh družin, namesto da je neposredni organizator posameznih izletov. Ce bo izvršni odbor delal tako, potem se ne bo zgoddo, da bi bile družine v obrobnih predelih občine deležne vse premalo neposredne pomoči. Izkušnje namreč kažejo, da samo dostikrat le formalna pismena obvestila kaj malo zaležejo. Nič kaj spodbudna tudi ni ugotovitev, da je samo 3 % mladih v občini Moste-Polje vključenih v to pomembno in vzgojno mladinsko organizacijo. Mnogo je bilo slišati tudi o propagandni dejavnosti. Družine bi morale več dopisovati v glasilo PočRniške zveze Slovenije »Tabor« in v druga mladinska glasila. Nič manj pa ni pomembna propagandna dejavnost pri izvajanju raznih akcij in pri ustanavljanju novih družin na šolah in na terenu. Skupščina je na koncu izvolila nov 13-članskii izvršni odbor v naslednji sestavi: Marina Butara, Janez Gar-bajs, Jože Gole, Viktor Grad, Ernest Jazbinšek, Breda Kočar, Mira Kržan, Olga Perc, Vinko Pmtarič, Alojz Šmid, Gabriel Vidic, Rudi Zaman in Nuša Zulovec. Za predsednika IO je bil izvoljen ERNEST JAZBINŠEK Predsedstvo sklada za gradnjo novega onkološkega inštituta v Ljubljani je podelilo pionirskim organizacijam in šolam priznanja za prizadevanja pri zbiranju denarnih prispevkov za gradnjo inštituta. Med nagrajenci je tudi osnovna šola BESNICA, katere pionirski odred je zbral največ obveznic skopskega poso- jila na enega pionirja. Čestitkam k visokemu priznanju se pridružuje tudi naše uredništvo. Menimo, naj bi bil zgled te — in drugih šol — večja spodbuda sindikalnim organizacijam v delovnih kolektivih, ki bi morale tako materialno kot moralno podpreti to plemenito in humano akcijo. Križanka J 1 2 3 4 5 i 6 7 8 9 L J 10 L 11 12 L 13 14 15 16 17 18 19 20 ! 21 □ □ 22 23 24 25 26 27 □ 28 29 30 | 31 32 33 1 34 35 □ 36 37 38 5 40 41 d 42 43 □ □ 44 4?“ □ 46 47 48 49 ! 1 50 1 51 52 53 54 J 55 n 56 f m 57 58 r 1 VODORAVNO: 1. najvišja jugoslovanska nagrada za embalažo, ki jo ima za zavoj dolge jajčne testenine tovarna 2ito-Pekatete iz naše občine, 6. tovarna na področju naše občine, 10. izraz za mostovž, pomol v gradbeništvu, 11. samoglasnik, 13. v zad njem času močno priljubljen instrument s strunami, ki ga poučujejo tudi na naši glasbeni šoli (množ.), 14. pridelovalec in prodajalec solate, 16. predlog, 17. poslovno združenje za cestni in transportni promet s sedežem na Smartinski cesti, 19. prva ženska, 20. ocet, 22. mednarodna kratica za klic na pomoč, 23. rela- cija, razmerje, 25. ime slovenskega gledališkega in filmskega igralca, ki deluje v Beogradu, 28. skorja špan- skega hrasta, probkovina, 30. ozek konec polotoka, 31. ime knjižnega junaka Bursača srbskega pripovednika Branka čopiča, 34. začetnici sodobnega slovenskega pisatelja (Sedmina), 36. pripadnik pastirskega plemena, ki se s čredami seli iz kraja v kraj, 37. mešana vroča parna in hladna kopel, ki je doma iz Finske, 40. tekmec, 42. železov oksid, 44. starogrški potujoči pevec, 45. trinajsti ali petnajsti dan starorimskega koledarja, 46. obrada, kalo, 49. kemični znak za berilij, 50. plačilo za trud, 53. slovensko ime za meseca april in maj, (mali in veliki), 55. ostudna žaba, 56. gradbeno podjetje, ki veliko gradi tudi v naši občini, 57. trska, 58. originalno ime francoskega glavnega mesta. NAVPIČNO: 1. levi pritok Donave iz Romunije, 2. položaj, lega, 3. četverokotnik kot vojaška formacija, 4. dodatek k pogodbi, 5. kemični znak za radij. 6. gnojni izrastek, tur, 7. starogrški bog vetrov. 8. desni pritok Volge v SZ, 9. mlajša železna doba, ki ima ime po najdišču La Tene v Švici, 10. ubiti vodja indone- REBUS zijske KP (Dipa Nasuntara), 12. posoda za umivanje, 13. visokokalorično gorivo, ki ga pridobivajo s suho destilacijo črnega premoga, 14. zaporedje, 15. večanje obsega, 18. termoelektrarna v naši obč. ki oskrbuje potrošnike razen z elektriko tudi s paro, 21. sanje, 23. ime umrlega črnskega pevca soul pesmi Reddinga, 24. tovarna alkoholnih pijač v Mirni na Dolenjskem, 26. del imena znanega letovišča v osrednjem Čilu (. . . del Mar), 27. ograda za svinje, 29. sosednji črki s konca abecede, 32. znamka italijanskih tovornjakov, 33. ime nekdanje filmske igralke Gardner, 34. grm iz družine iglavcev z modrimi jagodami prijetnega vonja kot plodovi. 35. vrsta opeke, 38. svod nad nami, 39. nekdanje britansko oporišče na jugu Arabskega polotoka, 41. sodobna slovenska pesnica, ki je bila zaposlena kot knjižničarka v knjižnici Jožeta Mazovca (Saša), 43. lepa vrtna cvetlica, 46. nenaden napad, 47. državna blagajna, 48. muslimanski sodnik, 51. hodnik pod zemljo, 52 starogrška boginja nesreče, 54. jadranski otok na katereem je bil med NOV nekaj časa sedež vrhovnega štaba NOV in POJ, 56. začetnici popularnega ameriškega filmskega igralca (Ubiti opo-našavca). REŠITVE UGANK IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE SLIKOVNA KRIŽANKA, vodoravno: vstop, etapa, Leros, Iran, KN, Alep, SM, vskok, oer, Atropa, Stobi, Mali Sundski otoki, Adi, iritis, tender, reverz, KA, alpinet, optika, las. Vevče, venček, JN, EH. liriki, veja, sod. Egon, pripoved, tvid, Rao Airolo, Evropa, rja, papirnica, Kač, etan, Ogor, VA. Sana, vena, Ben, ema, Kent. PK. OC, kip, TAM, MT. noetik, soseda, Anatol, Asmara, llovik, elemi, kij, Lete, Cat, satir, ujna, martini, Sv. Urh, Saab, oral, AV, REŠITEV NOVOLETNE NAGRADNE KRIŽANKE Uredništvo Naše skupnosti je prejelo 46 rešitev novoletne nagradne križanke. Komisija jih je pregledala in izžrebala pet reševalcev: 1. nagrado v znesku 100 dinarjev prejme FRANJO ZRNEC. Ljubljana Polje 420; 2. nagrado v znesku 40 dinarjev prejme TATJANA BASlN, Ljubljana Titova 22; Tri tretje nagrade po 20 dinarjev prejmejo: ŠTEFKA ORA2EM, Dolenja vas 14 pri RIBNICI. SLAVA KREČ, Ljubljana, Proletarska 1/11 in MIŠA GORSIČ, LJUBLJANA. Malejeva 3. Izžrebanci iz Ljubljane lahko dvignejo nagrade v uredništvu Ob Ljubljanici 42/11, drugim pa bomo nagrade poslali po pošti. OBVESTILA Občinska skupščina Občinska skupščina Ljubljana Moste-Pol je je na seji dne 5. XII. 1968 sprejela odlok o delovnem tednu za občinsko upravo. V smislu tega odloka je od I. XII. 1968 dalje delovni čas za stranke: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8.—12. ure, ob sredah pa še od 17.—19. ure. Matična služba Rojstva, poroke ali smrti se prijavi na matični urad Uprave za upravnopolitične zadeve Ljubljana Mačkova ulica 1 (Kresija), telefon 315-663. Tam izdajajo vsa potrdila in tudi potrdila o državljanstvu. Poroke 21. 12. 1968 Cene Ana, Dobrunje 22 in Kastelic Ivan. Stefančič Milena, Lj. Ulica Vide Pregarčeve 13 in Kalc Dušan Aldo. Krneč Hildegarda, Zalog 156 in Bojc Vekoslav. Jaklič Vinko, Lj. Kavčičeva 17 in Sečko Jožica. 28. 12. 1968 Koprivc Angelca, Lj. Na peči 24 in Živec Milko. Selič Marija, Lj. Pod ježami 12 in Kopač Peter. Smudj Božidar, Lj. Tovarniška 14/a in Dvorski Monika. Lj. Tovarniška 14/a. Novak Silvester, Lj. Bernekerjeva 2 in Bahor Marija. Pongrac Karlo, Lj. Koželjeva 8 in Bratun Marta, Lj. Moškri-čeva 24. Grad Marija, Petelinje 11 in Prostor Pavel. Kovačič Marija, Lj. Na Peči 24 in Grom Anton. Tramte Anton, Vevče 106 in Kostič Gordana. 4. 1. 1969 Kukec Jožefa, Lj. Na peči 24 in Srol Vincenc. Omahen Frančišek Silvo, Bizovik 54 in Jurjovec Jožefa. Peterca Franc, Vevče 123 in Kočevar Ivana, Polje 20. II. 1. 1969 Bašnec Lovro, Lj. Malejeva 26 in Pigac Veronika. Umrli Elsner Anica, 16. 12. 1968, Vodmat-ska 9; Stanjko Leopold, 15. 12. 1968, Smartinska J 8; Starič Janez, 15. 12. 1968, Ribniška 4; Pogačnik Anica, 29. 12. 1968, Pokopališka 2; Gantar Kristina, 25. 12. 1968. Polje 219; Rojc Frančiška, 25. 12. 1968, Sostro 55; Vrbinc Frančiška, 21. 12. 1968, Sela pri Pancah 5; Bezlaj Ignac, 13. 1. 1969, Vevče 156; Jerman Marjeta, 7. 1. 1969, Senožeti 40; Sešek Karl. 24. 12. 1968, Sostro 75; Kocjančič Polonca, 4. 1. 1969, Dobrunje 35; Dragar Franc, 1. 1. 1969, Senožeti 6; Bricelj Ana, 31. 12. 1968, Sp. Hrušica 29; Črešnevec Marija, 28. 12. 1968, Kodrava 13; Ferkov Frančiška, 5. 1. 1969, Bizovik 68; Lulik Anton, 9. 1. 1969, Poljska pot 4; Blaž Jakob. 14. 1. 1969, Slape 28. KINO SPORED ZA MESEC FEBRUAR 1969. Kino hJRIGLAV« 1.-2. SVET BREZ SONCA - francoski barvni dokumentarni film; 3. - 5. ALVAREZ KELLV - ameriški barvni cinemascope western; 6. - 9. V ZANOSU IN OBUPU -(Agonija in ekstaza), ameriški barvni cinemascope film o Michelangelu; 10. - 11. KRVAVA MAKEDONSKA SVATBA — makedonski barvni cinemascope zgodovinski film; 12. - 14. TOČNO OPOLDNE - ameriški western film — klasično delo; 15. - 17. LJUBEZEN NA PESKU -ameriški barvni cinemascope film; samo 18. ZBIRALCI PERJA — repriza uspelega jugoslovanskega barvnega filma: 19. - 21. OBRAČUN NA OBALI -francoski barvni kriminalni film; 22. - 23. VSE O DAISV CLOVER -ameriški barvni cinemascope film; 24. - 25. DNEVNIK ŽENE V BELEM — francoski film; 26. - 28. USODNE ORHIDEJE -nemška kriminalka po Edgarju Wal-laceju. MATINEJE: 2. febr. ob 10. uri — ALVAREZ KELLV — ameriški barvni cinemascope western; 9. febr. ob 10. uri — ANGELIKA, ANGELSKA MARKIZA - francoski barvni cinemascope film; 16. febr. ob 10. uri — TOČNO OPOLDNE — ameriški western film; 23. febr. ob 10. uri — ZBIRALCI PERJA — jugoslovanski barvni film. Kino »VEVČE« 1.-2. MAČEK DETEKTIV - Disne yeva barvna komedija; 5. - 6. SVET BREZ SONCA - francoski barvni dokumentarni film; 7. - 9. ALVAREZ KELLV - ameriški barvni cinemascope vvestern; 12. - 14. V ZANOSU IN OBUPU -(Agonija In ekstaza) ameriški barvni cinemaspoce film; 15. - 16. KRVAVA MAKEDONSKA SVATBA — makedonski barvni cinemascope zgodovinski film; samo 16. samo ob 17. uri — TOČNO OPOLDNE — ameriški vvestern film; 19. - 20. LJUBEZEN NA PESKU -ameriški barvni film; 21. - 22. ZBIRALCI PERJA - jugoslovanski barvni film; samo 23. USODNE ORHIDEJE -nemška barvna kriminalka po E. Wallaceju; 26. - 28. SERIF IZ DODGE CITVJA — ameriška barvna kavbojka. Kino »ZALOG« 1.-2. ALVAREZ KELLV - ameriški barvni cinemascope western; samo 6. V ZANOSU IN OBUPU -(Agonija in ekstaza) ameriški barvni cinemascope film; 8. - 9. ANGELIKA, ANGELSKA MARKIZA — francoski barvni cinemascope film; samo 13. KRVAVA MAKEDONSKA SVATBA — makedonski barvni cinemascope zgodovinski film; Zalog 12. 1. 1969 Prireditev, ki je privabila številne klube iz Ljubljane (TVD Partizan Šentvid — SK Enotnost — Polet — Litija, Partizan Dol, SK Triglav Kranj, TVD Partizan Mislinja — SK Rudar Velenje, SK Zagorje — TVD Partizan Mengeš ter domači SK Emona Zalog) je popolnoma uspela. Tako glede REZULTATI: ČLANI: 1. Robert Kralj (SK Zagorje) 2. Polde Krevselj (Velenje) 3. Franc Stele (Mengeš) 4. Kraševec (Enotnost) 6. Peter Mernik (Zalog) STAREJŠI MLADINCI: 1. Igličar (Šentvid) 2. Bulc (Šentvid) 3. Jakopin (Šentvid) 4. Rogelj (Enotnost) 5. Jože Pečjak (Emona Zalog) MLAJŠI MLADINCI: 1. Vojko Blaznik (Enotnost) 2. Jerele (Mislinja) 3. Klemenc (Mislinja) 4. Jože Perc (Zalog) EKIPNO: 1. TVD Partizan Šentvid 837,5 točk 2. SK Enotnost (Lj.) 768,9 točk 3. SK Emona (Zalog) 735,2 točk Po zaključku uradnih tekem so skakalci Igličar, Bulc (TVD Partizan Šentvid) ter Bečan (Triglav Kranj) naskakovali rekord. Novi rekord 50-me-trske skakalnice v Zalogu je po tem postal Bečan (Triglav - Kranj) z 39,5 m. 15. - 16. TOČNO OPOLDNE - ameriški western film; samo 20. DNEVNIK 2ENE V BELEM — francoski film; 22. - 23. V KREMPLJIH ZLATEGA ZMAJA — italijansko-nemško barvni cinemascope krim. film; samo 27. ZBIRALCI PERJA - Jugoslovanski barvni film. Kino »ZADOBROVA« 1. - 2. LORD JIM - angleški barvni cinemascope pustolovski film; samo 5. V ZANOSU IN OBUPU -(Agonija in ekstaza) ameriški barvni cinemascope film; 8. - 9. TOČNO OPOLDNE - ameriški vvestern film; samo 12. KRVAVA MAKEDONSKA SVATBA — makedonski barvni cinemascope zgodovinski film; 15. - 16. ANGELIKA, ANGELSKA MARKIZA — francoski barvni cinemascope film; 19. DNEVNIK ŽENE V BELEM -francoski film; 22. - 23. SERIF IZ DODGE CITVJA - ameriška barvna kavbojka; samo 26. ZBIRALCI PERJA - Jugoslovanski barvni film. SKUPNOST ©UASILO 5ZDU LOUOUJANA VtOSTt-POUJf Ureja uredniški odbor, glavni in odgovorni urednik Bogdan Sturm. Naslov: Uredaiištvo in uprava NSK, Ljublj. Ob Ljubljanici 42/11. Telefon 315-980 Tek. rač. pri NB Ljubljana, občinska konferenca SZDL Ljubljana Moste-Polje. Naša skupnost 501-8-205/1. Celoletna naročnina 3,60 N din, polletna 1,80 N dinarjev, posamezna številka 0,30 N dinarjev. Tisk »Kočevski tisk«, Kočevje. Klišeji CZP Ljudska pravica, Ljubljana. Poštnina plačana v gotovini. Rokopisov ne vračamo. udeležbe skakalcev (okoli 49) In gledalcev, ki jih je bilo nekaj nad 500 kot glede na ugodno sončno vreme, ki ga v vseh letih nazaj ni bilo. če bi računali vse kategorije skupaj, je zmagal starejši mladinec Igličar (TVD Partizan Šentvid) pred klubskim kolegom Bulcem, ki sta imela oba daljše skoke od zmagovalca Kralja (Zagorje) pri članih. SKOKI: TOČKE 37,5; 36,5 m 174,6 37; 36 m 174,2 35,5; 36 m 170,1 34,5: 36 m 167,2 34,5; 35 m 163 38,5; 38,5 m 188,3 37,5: 38 m 183,7 34,5: 35,5 m 167,5 34,5; 34,5 m 163,6 32; 32 m 147.6 33; 32,5 m 147,2 32 31,5 m 135,4 31,5; 31,5 m 135,2 30; 29 m 117,1 Vsi tekmovalci kot sodniški zbor so skakalnico pohvalili; enako orga- nizacijo, ki je delala brezhibno. Tudi po padcih — bilo Jih je samo pet in še ti lahki — sklepamo, da je svoj krst nova skakalnica dobro pre- stala. Vsi prvouvrščenl so dobili od prireditelja lepe pokale v trajno last med tem ko so drugouvrščeni in tretjeuvrščeni dobili plakete oziroma praktična darila. Vilko Slug« Smučarski skoki Otvoritev 50 m smučarske skakalnice v Zalogu Več kot pogovor z učitelji telesne vzgoje V letošnjem juniju je izšla resolucija zvezne skupščine o telesni kulturi, ki je kot osnovne celice telesne kulture postavila šolsko telesno vzgojo in športna društva. To je pravilno in odraz stanja. In veseli smo lahko, da je to še posebej odraz stanja v telesni kulturi v naši občini. Vse velike športne akcije se začenjajo na šolah, vse več otrok se v prostem času zbira na šolskih igriščih pod strokovnim vodstvom, vse več je tudi kvalitetnih uspehov tekmovalcev šolskih športnih društev. Množičnost pri telesni vzgoji v naši občini (če že lahko govorimo o množičnosti, saj se v mestu Ljubljana kolikor toliko organizirano in redno ukvarja s telesno vzgojo le kakih 6 % vseh prebivalcev) gre v največji meri na račun šolskih športnih društev. Pri vsem tem pa manjka v občini le še dvoje: še večje razumevanje naše »♦širše« družbe pri ustvarjanju pogojev za šolsko telesno vzgoje — le 2 od 5 osnovnih šol imata telovadnico drugo pa je javno priznanje učiteljem telesne vzgoje, ki so s svojim delom prispevali k temu, da je naša občina širom po Sloveniji znana po odlični organizaciji šolske dejavnosti in šolskih tekmovanj ter po največjih uspehih na tekmovanjih mladincev in pionirjev v slovenskem merilu. V Naši skupnosti smo objavili že pogovore s trenerji vseh klubov naše občine in s funkcionarji, kateri pa vsi skupaj v glavnem lahko delajo le s tem, kar jim pripravijo učitelji telesne vzgoje. Res da nekateri nastopajo v dvojnih vlogah: v šolah in pri športnih društvih, a to pot govorimo le o učiteljih telesne vzgoje v naši občini, da bomo v prihodnje vedeli, v čigavem varstvu so naši otroci, ko po končanem pouku ostanejo pri športnem krožku. Da bomo vedeli, koga poprositi za nasvet, če nas skrbi telesni razvoj zato, da bi poznali njihovo mišljenje o šolski in telesni vzgoji nasploh, ker se nam zdi važno, »kako sodi čevlje kopitar.« Povedali pa bi radi tudi, kdo vse so tisti, ki ob prostih sobotnih popoldnevih ali ob nedeljah, ko smo vsi prosti, vodijo naše otroke na tekmovanja ali v krožkih šolskih športnih društev, kdo so tisti, ki imajo svoje krožke že pred začetkom pouka ali zvečer tja do osme ure. Predstavljamo jih z odgovori na 2 zelo važni vprašanji: 1. KAKO JE S TELESNO VZGOJO NA SOLI OB SEDANJEM STANJU SOLSTVA? 2. KAJ BI BILO TREBA NAJPREJ REŠITI V TELESNI KULTURI? Najprej so nam odgovarjali učitelji s šole Ketteja in Murna: Vanda BE-DENK, profesorica telesne vzgoje, je pravzaprav veteranka meščanskih »telovadcev«. Dolga leta je bila načelnica TVD Partizan Moste, članica sveta in občinske zveze za telesno vzgojo. Zato je njen odgovor obšir- Novi rekorder na skakalnici v Zalogu Bečan (SK Triglav-Kranj nejši in lahko služi za uvod k odgo-vo.om vsem drugim: 1. Telesna vzgoja je neločljivi del vzgoje mladega človeka. Posredovati mu mora telesno in športno izobrazbo, da bo po končanem šolanju obdržal zdrave telesno-higijenske navade in skrbel tudi za svojo telesno spretnost in kondicijo. Vsega tega pa telesna vzgoja pri današnjem stanju ne dosega. Osnovni razlogi za to so: a) odnos prosvetnih in pedagoških dejavnikov do tega področja vzgoje. b) vsebina in kvaliteta samega procesa telesne kulture. Sola žal še vedno obravnava telesno vzgojo le kot učni predmet, le kot učenje posameznih gibov in utrjevanje gibalnih sposobnosti. Se vedno celo učitelji drugih predmetov marsikje podcenjujejo naš predmet — zaradi nepoznavanja bistva telesne kulture. Očitki kot so npr. da se učitelju telesne vzgoje ni treba pripravljati na pouk, da ni obremenjen s pisanjem in korigiranjem šolskih nalog in vaj, da ni odgovoren za učenčev uspeh itn. so res laični. Morda učitelj telesne vzgoje res ni toliko odgovoren za učenčev umski učni uspeh, pač pa je še kako odgovoren za njegov celovit razvoj. Pri še tako napredni in brezhibni šolski telesni vzgoji bodo otroci še vedno tekali, skakali, metali in lovili žogo, vadili na orodju in doživljali uveljavljanje svojih telesnih sposobnosti. Preštevilni so bili pri nas v zadnjih 20 letih koncepti o poteku in razvoju telesne kulture. Niso izhajali Iz resničnega stanja in potreb. Zato so ostali tudi bolj ali manj deklarativni Menim, da bo resolucija zvezne skup ščine o telesni kulturi pomenila re sen premik, saj je odkrito, brezkom prosimo in stvarno ocenila trenutni položaj. Upam, da ni daleč, ko bodo temeljne točke resolucije postale zakon. Veliko važnosti pripisujem znan-stveno-raziskovalnemu delu o šolski telesni vzgoji, ki ga opravlja ekipa sodelavcev visoke šole za telesno kulturo. Koristno bi bilo, da bi VSTK tudi bralce Naše skupnosti seznanila s svojim delom. V eksperimentalnih skupinah za preverjanje telesne zmogljivosti so sodelovali učenci treh meščanskih osnovnih šol. Milena ČELESNIK, strokovna učiteljica, olimpijka v atletiki, dela v šolskem športnem društvu (SSD Zvezda) : 1. Odnos do telesne vzgoje na šoli ni pravilen. 2. V urnikih šol bi se moralo bistveno povečati število ur telesne vzgoje. Na naši šoli imajo sedaj 7. in 8. razredi po 1 uro telesne vzgoje tedensko. Franci BELEC, predmetni učitelj, dela v SSD Zvezda: 1. Telesna vzgoja zadnjo uro je brez pomena. V zamisli predmetnika je telesna vzgoja upoštevana tudi kot sprostitev, in to med učnimi urami. 2. Žalostno je, da imajo otroci prav tedaj, ko preživljajo puberteto in potrebujejo največ telesne vadbe, le po 1 uro telesne vzgoje na teden. Na osnovni šoli v Polju uči 6 učiteljev telesne vzgoje. Vodja njihovega aktiva je predmetni učitelj. Marjan KREVH, sicer tudi svetovalec za tel. vzgojo za podružnične šole: 1. V naši občini so se pogoji za pouk telesne vzgoje v zadnjem času izboljšali, a le na višji stopnji (od 3. razreda pa do gimnazije) : na nižji stopnji pa bo treba v bodoče narediti mnogo več. Predvsem bo potrebna materialna in strokovna pomoč. 2. Najprej bi bilo treba zgraditi pri vseh šolah telovadnice. Z zakonom bi morali zagotoviti materialna sredstva, ki jih mora imeti šola za izvajanje celotnega svojega programa. Posebej bi bilo treba tudi ugotoviti, koliko stane telesna vzgoja enega učenca v enem letu, kajti šole imajo sedaj za to namenjenih premalo sredstev. Predvsem pa manjka tudi učinkovita prosvetno-pedagoška služba. Marija ZUPANC, učiteljica, telovadni trener, vodi krožke deklet v vajah na orodju, rokometu in drugod kjer se pokaže potreba: 1. Telesno vzgojo zadene pomanjkanje sredstev v šolskem bolj, kot druge predmete. 2. Najprej velja urediti materialne pogoje za šolsko telesno vzgojo, da bomo izpolnjevali lahko vsaj učni načrt v celoti — kot je to mogoče pri drugih predmetih. Sonja SKRBINŠEK, strokovna učiteljica, pomaga v SSD 1. Število ur za telesno vzgojo je premajhno. 2. Govorim o našem kraju: pri nas je predvsem potrebna nova telovadnica I Marija ZADRAVEC, strokovna učiteljica, pomaga v SSD: 1. Sole bi morale biti bolje opremljene z rekviziti, kajti le v urejenih pogojih lahko izvajamo učni načrt. b) Nuditi je treba telesni kulturi materialno bazo. Učitelji telesne vzgoje na šoli Jožeta Moškriča so na naši dve vprašanji odgovorili »ekipno«. To so: Nadka JERAJ, strokovna učiteljica-študentka. Tatjana GOLJAR, predmetna učiteljica, Franc BERGANT, strokovni učitelj-študent in smučarski učitelj. Vsi skupno vodijo šolsko športno društvo, Franc Bergant pa še smučarski klub Golovec. 1. Osnovna šola je temeljni vzgoj-no-izobraževalni zavod, ki naj skrbi za vsestranski razvoj otrok. Po to svo- 2. Nove šole naj no bodo brez telovadnice, saj tako določa zakon. Vse šole morajo imeti telovadnice. Pavel GORKIČ, predmetni učitelj, vodja SSD, smučarski učitelj: 1. Dokler bo pouk telesne vzgoje po hodnikih in brez ustreznih rekvizitov bo delež telesne vzgoje v splošni vzgoji majhen. 2. Najprej bo treba rešiti vprašanje financiranja telesne vzgoje v šolah, saj tel. vzgoja ni le nujno gibanje pri uri telesne vzgoje, ampak vzgaja celovite človekove osebnosti. Stane URBANČIČ, predmetni učitelj, dela v SSD, smučarski učitelj: 1. Telesna vzgoja je taka, kot vsak tisti predmet, ki ima na razpolago za pouk »samo« kredo in tablol Vsak uspeh zavisi od prizadevnosti učitelja, ki mora vse to nadoknaditiI?? 2. Zaželjeno bi bilo, da ne bi šla tudi šolska telesna vzgoja »samo v smeri trenutno-občasne rekreacije«, da ne bi šla mimo nalog telesne izobrazbe. pa naj bo to v šoli ali zunaj nje. Sola Sostro: Ciril HRIBAR, predmetni učitelj, vodja SSD, smučarski učitelj, vodja občinskega aktiva učiteljev telesne vzgoje: 1. Stanje telesne vzgoje v šolstvu se je izboljšalo, a po mojem le zaradi večje strokovnosti učiteljev, ne pa zaradi drugih dejavnikov. Po šolah še vedno gledajo na telesno vzgojo ozko strokovno in skoraj nič ne upoštevajo vzgojnih, zdravstvenih in drugih dejavnikov, ki imajo še kako pomembno vlogol Predvsem pa mislim, da ne more biti osnovne šole brez telovadnice. Tudi naša šola sodi med take, saj je edina svetla točka le urejeno šolsko igrišče. 2. Rešiti velja materialne probleme šolske telesne vzgoje, b) zagotoviti strokovnost učiteljev c) enako vrednotiti telesno vzgojo kot vse druge komponente vzgoje (na šoli drugim predmetom). Le z redno šolsko telesno vzgojo in dodatno dopolnilno vadbo bomo lahko vzgojili široko osnovo, na kateri bi pozneje lahko s pravilno vadbo uresničevali naše želje in potrebe tako posameznika kot vsega naroda. Marjana KARLIN, strokovni učitelj-študent, pomaga pri Š5D: 1. Telesna vzgoja je veren odraz stanja v našem šolstvu. 2. Prodreti je treba v miselnosti vseh naših ljudi, tudi najvišjih samoupravljavcev, z resnico o potrebi in koristi telesne kulture-komponente civiliziranosti naroda. jo poslanstvo lahko zadovoljivo oprav Ija, potrebuje pogoje za delo. Res je na tem področju bilo že mnogo narejenega, a res je tudi, da se z dobro voljo in znanjem pedagogov ne da doseči zaželenih uspehov. Na naši šoli imamo novo šolsko poslopje, tudi novo telovadnico, nimamo pa zadovoljivega šolskega igrišča. 2. Ker smo šolniki, obravnavamo tudi to s šolske strani: Na naši šoli smo uvedli kartone telesne zmogljivosti učencev. Ugotovili smo, da je telesne vzgoje gostovati v dokaj oddaljeni in majhni telovadnici TVD Partizan Zelena jama, kar seveda otežkoča naše delo. Tudi učni načrt ni v skladu s sredstvi, namenjenimi za telesno vzgojo. 2. Najprej je treba rešiti finančni problem, s katerim se ukvarjajo tele-snovzgojna društva. Brez sredstev bosta namreč nazadovala tako množičnost kot kvaliteta. Pri vseh šolah bi morali zgraditi telovadnice. S tem bi bil omogočen reden pouk in v večjem obsegu bi zaživela tudi zelo množična šolska športna društva. Jože DROBNIČ, predmetni učitelj telesne vzgoje, dela v SSD: 1. Moti nas predvsem to, da nimamo svoje šolske telovadnice. 2. Najprej je treba rešiti finančni problem, kajti brez osnovnih finančnih sredstev ni mogoče opravljati nikakršnega načrtnega dela. Nujno je urediti osnovne pogoje za pouk telesne vzgoje telovadnice in šolska igrišča ter na področju več šol plavalne bazene. Gimnazija v Mostah se loči od osnovnih šol po tem, da ima doka; dobre osnovne pogoje za delo. Res nima lastne večje telovadnice, ima pa na razpolago 2 telovadnici, ki jih tudi uporablja, in dobro # opremljeno športno igrišče na prostem. Tako so problemi na gimnaziji drugačni: Josip LOGAR, strokovni učitelj, vodja SSD 1. Odnos dijakov do Šolske telesne vzgoje se je precej spremenil. No Skupina najstarejših tekmovalcev na tekmovanju ob otvoritvi nove skakalnice v Zalogu število neplavalcev zelo veliko. Stari Grki so imeli človeka, ki ni znal plavati, za »nekultiviranega«. (Mi ga pa imamo v vse preveč primerih za pokojnega — op. pisca.) Zal nimamo pogojev, da bi omogočili znanje plavanja vsem učencem. To naj bi bila ena naših prvih nalog. Osnovna šola Vide Pregare ima za telesno vzgojo 3 učitelje. Mihaela LAJOVIC, strokovni učitelj, vodja SSD: 1. Se vedno je telesna vzgoja v šolstvu manjvreden predmet. Zal je to mišljenje v veliki meri zakoreninjeno tudi med prosvetnimi delavci. Zaradi finančnih težav v šolstvu nasploh ni mogoče v celoti izpolniti tistega dela učnega programa, ki je vezan na finančna sredstva, tu mislim predvsem na plavanje in smučanje. 2. Telesna vzgoja naj dobi mesto, ki ji po vzgojni, zdravstveni in družbeni vlogi pripadal Nujna je večja skrb družbe, da bo imela vsaka šola primerne svoje prostore za pouk telesne vzgoje. Jože MAVRIC, predmetni učitelj, telovadni trener, dela v SSD: vodi TVD Partizan Zelena jama: 1. Zal mora naša šola s poukom gimnazijo prihajajo učenci z dokaj večjim znanjem pa tudi z večjim interesom za telesno vzgojo. Spremenil se je tudi odnos med športnimi panogami, ki dijake najbolj vesele. Do nes je največje zanimanje za ko šarko, medtem ko je vadba na orodju manj zanimiva. 2. Naš največji problem je, da mora imeti učitelj telesne vzgoje pri učni uri vse preveč učencev. To pa je pri nas zelo težko, saj je treba nadzorovati in pomagati prav vsakomur, si cer so takoj možne poškodbe. Določiti bi morali maksimalno število dijakov enega vadbenega oddelka. Jelka BREZNIK, predmetna učite Ijica, dela v SSD: 1. Moram reči, da na šoli nimamo nobenih posebnih problemov, saj so pogoji za delo zelo dobri. Na raz polago imamo 2 telovadnici, kar go tovo prispeva h kvaliteti pouka. 2. Naša gimnazija je ena tistih, ki ima pogoje za telesno vzgojo. Nujno pa je, da družba uredi pogoje xo telesno vzgojo na osnovnih šolah, saj je bilo v Sloveniji zgrajenih v zadnjih 2 letih kar 15 šol brez telovadnic. Res jc vsakdo od anketiranih povedal tisto, kar ga najbolj teži a kljub 18 anketiranimi ni med odgovori 18 problemov. Ce podrobneje pogledamo, je vse skupaj le — ne odgovor, ampak — eno samo vprašanje družbi: ALI NAM JE VSEENO, DA IMA 4