t Slovenska Katoliška Jednota je prva in najstarejša porna organizacija v Ameriki Posluje že 50. leto KAMPANJA ZMAGE naie Jednote je ▼ telcu. Pridobivajte nore ¿Ium mladinskega oddelka! —-S—C*.,*». Binais Uta. It», it tka FMI Müs* st eter* _—- ui Obte. Uafcr ths act tf Amt Mih. IMS. Aseeptsi tor MsMag si Sssdsl Bi Pivvldci Mr fes Sm «.I». act of Oct. »tar arc 1M7. Ailliiliil m Msr Mai. IM* NO. 19 — ŠTEV. 19 * • > CLEVELAND, O., 12. MAJA (MAY), 1943 ■N VOLUME XXIX. — LETO XXIXt PETO KAMPANJSKO POROČILO Prva armada je zavzela prvo mesto. General Germ, ki načel ju je prvi armadi je na tihoma organiziral svojo armado in hipoma premagal vse nasprotujoče armade. Koliko časa bo mogoče prvi armadi vzdrževati in obdržati prvo mesto, se ne ve. Vemo pa nekaj in to lahko generalu Germu v ušesa zašepetamo, da njegovi armadi preti zopet poraz. "Foxy" general Zefran je pred kratkem imel poseben sestanek in razgovor z vsemi di-vizijskimi kapitani in kakor izgleda, bo pričel z novo in močno ofenzivo. Tudi general Lekšan je reorganiziral svojo, armado. Isto dela general Math Pavlakovich in% generalka Mohar. Tudi pri sedmi armadi, katero vodi general George'Pavlakovich se nekaj kuha. Od pete armade, kateri načeljuje general Cerkovnik, je bolj malo slišati. To je dokaz, da tudi general Cerkovnik nekaj snuje. Vse kaže, da je prva armada v precejšnji nevarnosti. Od katere strani preti prvi armadi največja nevarnost, prepuščamo generalu Germu, da to sam premisli in preštudira. Armade so sedaj razpostavljene po sledečem redu: 1, 2, 4, 3, 6, 7 in 5. Prva armada je sedaj na prvem mestu. Katera armada bo na prvem mestu prihodnji teden? Sedaj znaša skupno vpisana zavarovalnina $87,750. Precej lepa svota nove zavarovalnine je to, toda če hočemo/da bo sedanja kampanja v resnici ono, kar pričakujemo in kar želimo, potem moramo dobiti najmanj $150j000 nove zavarovalnine vsak mescc. Torej na delo! JOSIP ZALAR, glavni tajnik. -V- K. S. K. J. VICTORY DRIVE • KAMPANJA ZMAGE K. S. K. J. April 29th to Maj 6th, 1943 REPORT NO. 5 First Victory Army Prva armada General John Germ, Supreme President KSKJ. General John Germ, glavni predsednik KSKJ. Soc. No. (Dr. it.) Insurance (Znesek) 2 ..................................$1,000.00 7 .................................. 1,500.00 29 ................................. 1,000.00 169 .................................. 2,000.00—$ 5,500.00 Second Victory Army Druga armada General John Zefran, First Vice President KSKJ. General John Zefran, prvi glavni podpredsednik KSKJ. 12 7..................................$3,000.00—$ 3,000.00 Third Victory Army Tretja armada General Math Pavlakovich, Second Vice President KSKJ. General Math Pavlakovich, drugi glavni podpredsednik KSKJ. 56..................................$ 500.00 156 .................................. 500.00—$ 1,000.00 Fourth Victory Army četrta armada General Joseph Leksan, Third Vice President KSKJ. General Joseph Leksan, tretji glavni podpredsednik KSKJ. HO..................................$ 500.00 152 .................................. 1,000.00 219 .................................. 500.00—$ 2,000.00 Fifth Victory Army Peta armada General Michael Cerkovnik, Fourth Vice President KSKJ. General Michael Cerkovnik, Četrti glavni podpredsednik KSKJ. 5..................................$ 500.00—$ 500.00 Sixth Victory Army šesta armada General Johanna Mohar, Fifth Vice President KSKJ. Generalka Johanna Mohar, peta glavna podpredsednica KSKJ. 17 0.................................: $2,000.00—$ 2,000.00 Seventh Victory Army Sedma armada General Geo. Pavlakovich, Sixth Vice President KSKJ. General Geo. Pavlakovich, šesti glavni podpredsednik KSKJ. 84.................................$1,000.00 128 ................................. 500.00 195 .................................. 500.00 206 .................................. 2,500.00 225 ........................... 500.00—$ 5,000.00 Šesta redna konvencija Slov. ženske zveze Total (Skupaj) ..........................-................* Last Report (Zadnji izkaz) .............................. 68,750.00 Grand Total (Skupaj) ........................$87,750.00 Okrog lOOdelegatinj in glavnih odbornic in 120 kadetk Slovenske ženske zveze se bo prihodnjo nedeljo, 16. maja zbralo v Pittsburghu, Pa., povodom otvoritve šeste redne konvencije te Zveze, ki se bo vršila v Roosevelt hotelu istotam. Dopoldne ob 10:30 bo v slovenski cerkvi na 57. in Butler cesti darovana slovesna sv. maša za vse pokojne in žive članice S£Z. in za uspeh na tej konvenciji; popoldne ob 3. se pa prične slavnostna otvoritev konvencije v Roosevelt hotelu na patrijotičen način.. Po pozdravnem govoru županovega zastopnika mesta Pittsburgh bo trajala eno uro tekma za prvenstvo v korakanju med vežbalnimi krožki, sodniki bodo vojaški častniki. Zvečer ob pol 7. se pa vrši konvenčni banket, s kratkimi govori, petjem in glasbenimi točkami. Na istem bo tudi kronanje "konvenčne kraljice" Mrs. Mary C. Terlep iz Jolieta, III. in razdelitev nagrad vežbalnim krožkom. Za popoldanski program je prosta vstopnina, tiketi za banket se pa dobijo v prodaji pri pittsburških podružnicah št. 26 in 77 SŽZ. Konvencija bo oficielno ot-vorjena drugi dan ob 9. dopoldne. Tudi na tej konvenciji bo navzočih mnogo članic naše Jednote. Glasilo K. S. K. Jednote iskreno pozdravlja vse zborovalke in želi tej konvenciji največ uspeha ter božjega blagoslova. -o- Tajnik društva št. 94 hudo poškodovan Iz Kemmererja, Wyo., se nam z dne 6. maja poroča, da je dne 25 .aprila zjutraj hudo pobilo brata Štefana Podlesnika, tajnika društva Marija Zdravje Bolnikov, št. 94 KSKJ istotam. Poškodovan je po rami in po prsih, tako ima tudi zlomljeno roko. Prišel je iz bolnišnice in se sedaj zdravi doma. Predsednik navedenega društva prosi in želi, da bi članstvo bolnika obiskovalo; zaeno mu želi naglo okrevanje, ker je hudo biti društvu brez tajnika. -V-L. NEMŠKE IN ITALIJANSKE IZGUBE V AFRIKI Od 1. januarja do 15. aprila, 1943 so imeli Italijani in Nem-v Afriki sledeče izgube: 30,000 mož ubitih in ranjenih; 36,000 ujetnikov; 1,754 aeroplanov uničenih, 864 pa poškodovanih, 250 tankov uničenih, enako tu di 425 topov in 3,000 avtomobilov. Dalje so zavezniki uničili Italijanom in Nemcem 11 podmornic, dva rušilca, eno križar-ko in okrog 20 tovornih parni-kov. -V- SPLOftEN PREGLED April 1st to May 6th—od 1. aprila do «. First Victory Army Prva armada _____ _ General John Germ, Supreme President KSKJ. maja Nova maia v Lerainu Lorain, O.—Slovenski župniji v Lorainu niso tuje slovesnosti, kakršna se bo vršila v cerkvi sv. Cirila in Metoda v nedeljo, 16. maja, ko bo Rev. Seba-stian F. Soklich TOR daroval prvo sv. mašo. Father Soklich je že peti duhovnik, ki ga je Rev. Sebastian Fi Soklich TOR laša župnija poslala v vinograd Gospodov. ¿To je kaj redka čast, s katero se mora ponašati le malo manjših fara. Father Soklich bo imel izredno milost, da bo opravil svojo prvo najsvetejšo daritev v cerkvi, v kateri je župnikoval skozi tri leta njegov stric Father Anton Berk, do prerane svoje smrti v letu 1920. Ni dvoma, da bo pokojni stric izprosil svojemu mlademu nečaku milost neumornega in gorečega duha, ka-koršnega je tudi on vedno izkazoval v svojem duhovniškem poklicu. Starši našega novomašnika so priseljenci iz Slovenije. Mr. Soklich je doma iz Kranja na Gorenjskem, mati Ivana, rojena Berk pa je iz Rogaške Slatine na Štajerskem. Naselila sta se najprej v Jolietu, 111., kjer se jima je 11. maja, 1916 naro-dil sin Frank, ki nosi sedaj redovno ime Sebastijan. Čez par let sta se preselila v Lorain, O., kjer sta živela vsa ta leta ter bila vedno zgledna farana župnije sv. Cirila in Metoda. Poleg sina-novomašnika, imata še dve hčeri, Mary , in Jennie, poročena Yelenc. Vsa Soklicheva družina spada k društvu sv. Cirila in Metoda, št. 101 KSKJ. Novomašnika je pohajal farno šolo sv. Cirila in Metoda v Lorainu, O. Leta 1935 je stopil v St. Francis College v Lo-retto, Pa., kjer je graduiral leta 1940 in je v istem letu podal slovesne obljube. V duhovnika ga je posvetil prevzvišeni g. škof Richard T. Guilfoyle v škofijski cerkvi v Altoona, Pa., dne 8. maja, 1943. Nova maša se bo začela ob 10, slavnostni banket se pa priredi ob dveh popoldne v Slovenskem narodnem domu. Pričakuje se goste iz Clevelanda, Barbertona in Girarda, O. V slovenščini bo pridigoval Rev. Aleksander OFM iz Le-monta, 111., v angleščini pa Rev. Adrian Veigle TOR iz Loretta, Pa. Novomašniku naše najiskre-nejše čestitke, spremljale ga bodo naie želje, da bi po zgledu {tvojega strica, Fathra Antona. Zmagovalci naše 16. keg-1 jaške tekme Chicago, III.—V nedeljo, 9. maja je bila tukaj zaključena 16. redna letna tekma Osrednje zapadne KSKJ kegljaške zveze, ki je trajala štiri dni in v kateri je nastopilo 93 kegljaških skupin. Zmagovalci po skupinah, ali najboljši kegljači so bili sledeči: Moške »kupine Zefran Funeral Home, Chicago, 111., podrli 2884 kegljev» Nad 45* let stari: Merlak Tavern, Waukegan, 111., 2363. V paru, F. Bicek in Frank Kqsmach, Chicago, 111., 1236. Posameznik John Osterman, Chicago, 111., 667. Ženske skupine Marty Svete Tavern, Waukegan, 111., 2305. Nad 45 let stare: društvo sv. Ana, št. 127, Waukegan, 111., 1752. V paru: E. Ogrin in T. Ar-tac, Waukegan, 111., 1062. Posamezna: L. Beisbier, Milwaukee, Wis., 585. Mladinska skupina Društvo sv. Štefana, št. 1, Chicago, 111., 1655. Bolj obiirno poročilo o tej tekmi sledi prihodnji teden na Our Page. Naše iskrene čestitke zmagovalcem! Hitler je poslal v Italijo Goeringa in Himmlerja, da vodita obrambo London, 11. maja. — Hitler zdaj po padcu Tunizije z mrzlično naglico hiti utrjevati Evropo. Dva svojih najboljših satelitov je izbral za nadzorstvo obrambe v Italiji, to sta feld-maršal Hermann Goering in načelnik G e s t a p e, Heinrich Himmler. Tako poroča ruska časnikarska agencija danes zjutraj, trdeč, da je dobila to vest iz Švice. Goering bi nadzoroval obrambo, dočim bi Himmler pazil na "notranjo fronto," to je, da bi potlačil vsako eventuelno re-volto italijanskega naroda. Reu ter jeva časnikarska agencija poroča, da je Goering že v Rimu, kjer je imel dolge razgovore z Mussolinijem. Nato se je pa Goering odpeljal v Napel. -o- ITALIJANI ZOPET SEKAJO DREVJE Italijanski komisar v Ljubljani je izdal dekret, datiran v decembru, 1942, glasom katerega morajo ljudje posekati vse drevje ob cesti Stalcarji, Novi Lazi, Kočevska reka, Rakitnica, Dolenja vas ter ob cesti Mirna peč do železniške postaje Mirna. To se je vršilo vsled varnosti pred cestnimi napadi geril-cev. ostal vedno neustrašen in neupogljiv, kadar bo šlo za čast in slavo Cerkve, kateri je posvetil svoje življenje. In blagoslovljeni starši novomašnika, ki se jih bo vsaki dan spominjal pri najsvetejši daritvi. Opomba uredništva: Prihod njo nedeljo, 16. maja se vrši še ena slovenska nova maša in si cer v cerkvi sv. Cirila v New Yorku, katero bo daroval Her. Rudolph Maček. O tem novo-čamo drugi teden« ODLOČILNA ZMAGA ZAVEZNIKOV V SEVERNI AFRIKI BIZERTE IN TUNIS PADLA OSTALA OSIâKA ARMADA OBKOLJENA Nemci proti angleškim oklepnim divizijam. Toda zavezniki uradno poročajo, da ne bo dosti osiških vojakov, ki bi ušli iz te pasti. Ta zadnji odpor osi-ške armade opisujejo kot skrajno desperaten. Kako so se podali Nemci južno od Bizerte Američanom, opisuje naslednje poročilo. Včeraj ob 11 dopoldne je poslal nemški topniški generalni major Krause odposlance k ameriškemu generalu Bradleyu ter ga vprašal ^a premirje, da bi se dogovorili glede vdaje. Toda general Bradley je zahteval brezpogojno vdajo in to takoj. Dalje je ameriški general zahteval, da Nemci takoj prenehajo z uničevanjem svoje bojne opreme. Krause je te pogoje takoj sprejel. Takoj zatem so začeli prihajat» nemški bataljoni k Američanom in zgodaj popoldne je bil ves okraj očiščen sovražnika. Nemci so izročili Američanom vso bojno opremo. Poleg 25,000 nemških vojakov, ki so se vdali Američanom, je bilo tudi šest nemških generalov in sicer: Krause, Boroweitz, Neuffer, Buelouvius, von Vaerst in Baumsenge. Med zajetimi je tudi 3,000 nemških in italijanskih letalcev, ki so s tem opustili vsak nadaljni boj v Afriki. Ujete Nemce so koncentrirali od izlivu reke Medjerda, 25 milj južno od Bizerte. Na polotoku Bon sodijo, da je kakih 80,000 osiških vojakov. ... „ Mnogo" višjih poveljnikov je ni med Tunizijo in Sicilijo 25|uš,0 y IMjo z lgtali Nemški in italijanski vojaki, ki so se vkrcali na ladje vsake Glav. stan zaveznikov v Afriki, 7. maja.—Bizerte in Tunis sta bila danes popoldne okupirana po zmagovitih zavezniških četah, ki so udarile na osišče v teh dveh močno utrjenih postojankah s strahovito silo. ¿Mornariška baza Bizerte je padla v roke ameriškim četam ob 4:15 popoldne, kar je ob 12:15 vzhodni vojni čas. Tunis, glavno mesto Tunizije je pa padlo v roke prvi angleški armadi pet minut pozneje. Blitzkrieg proti tema dvema osiškima pozicijama je trajal polna dva dni. Pota iz obeh mest so bila nocoj natrpana bežečih nemških in italijanskih čet, tankov itr trukov, ki beže v hribovje ob obrežju pod Bizertom in pa na polotok Bon. Bombniki uničujejo bežečega sovražnika Zavezniški bombniki brez usmiljenja sekajo in uničujejo bežeče osiške čete. Zadnje straže osiške armade se sicer še vedno bore v predmestjih, toda ne morejo ustaviti poplave zmagovite zavezniške armade. Zavezniški letalci so strahovito mrcvarili bežeče nacije in fašiste. Kaj takega svet še ni videl. Samo včeraj so zmetali več kot 1,250,000 bomb na sovražnika. Ameriški avijatičarji so se pa zapodili na m o r j e in tam strahovito razsajali nad sovražnimi barkami, ki vozijo bežeče fašiste proti Siciliji. Ame-rikanci so včeraj potopili v oži- ladij, majhnih in velikih Dve nadaljni križarki potopljeni Čete, katere skuša sovražnik rešiti iz Tunizije, so potrebno trenirane. Ni pa verjetno, da bi skušalo osišče odpeljati vso armado iz Afrike. Barke, ki vozijo moštvo iz Tunizije, do-važajo nazaj municijo in pa obupno potrebne zaloge. Spotoma so pod neprestanim ognjem zavezniških letalcev. Včeraj so potopili zavezniki dve italijanski križarki dodatno potopljenih bark. V zraku so pa razbili 20 osiških letal. Izguba v Afriki "ni važna velikosti, da bi se odpeljali s tega pekla, so prišli iz dežja pod kap, ko so završali nad njimi zavezniški bombniki in začeli pogrezati ladje. Vojaki so se krčevito držali za splave in vihteli bele zastavice, da bi si rešili življenje. Na obrežju je na kupe ubitih namških vojakov, ki so čakali na ladje, pa so jih prej našle zavezniške bombe. 400 ameriških bombnikov, ki so izvedli napad na pristanišče Palermo v Siciliji, je napravilo ogromno «škodo. Ko so poleteli Malo pred polnočjo je radio eno uro po napadu poizvedoval-iz Berlina poročal, da sta Bi-'ni aeroplani nad pristaniščem, zerte in Tunis padla. Toda od- j niso mogli videti mesta, tako por osišča je nezlomljiv in ti gost dim se je valil s pogorišč, dve pristanišči, Bizerte in Tu-,Eno celo štirjaško miljo skla-nis, itak nista imeli nobene pra- dišč in zalog ob pristanišču so ve veljave za osišče, je zatrje-'ameriški bombniki uničili, val radio. * Glav. stan zaveznikov v Afriki, 10. maja.—Zavezniki so za-blokirali z pomorsko in zračno silo okolico polotoka Bon in ožino do Sicilije. Dozdaj so potopili že številno malih osiških ladij, na katerih so hoteli osi-ški vojaki zbežati iz Tunizije. Južno od Bizerte je dobil drugi ameriški kor v roke nad 25,000 08iški vojakov. Pri vhodu 1» polotok Ion se ^ranijo MAŠE ZADUŠNICE OB NEDELJAH London.—Ker se vsled voj-vojnih razmer verniki ne morejo udeleževati sv. maš zadušnic tekom tedna, bo sedaj temu od-pomagano. Apostolski delegat za Veliko Britanijo, nadškof William Godfrey je namreč zadnje dni dovolil, da se smejo take maše brati in peti ob nedeljah In sicer po vseh cerkvah westminsterske nadškofije. POROČIM) ki Germ, glavni predsednik KSK J. Um. (Dr. it.) Inmarmm» (í .........................$ 2,500.00 It»___________________________ 4,000.00—f 18,000.00 General John Zefran, First Vice President KSKJ. General John Zefran, prvi glavni podpredsednik KSKJ. 53 .............................$ 4,000.00 7 8______________________ 1,500.00 108 .................-........... 5,000.00 127 .......................... 3,000.00 148 ........................... 1,000.00 157 ............................. 8,000.00—$ 17,500.00 Third Victory Army Tretja armada General Math Pavlakovich, Second Vice President KSKJ. General Math Pavlakovich, drugi glavni podpredsednik KSKJ. 56 ..............................$ 1,500.00 65 ............................. 500.00 ' 72 ................-............ 2,500.00 81 .............................. 3,000.00 113 .............................. 1,000.00 146 ...........................- 500.00 156 .............................. 2,500.00 165 ................. .......... 500.00—1 12,000.00 Fourth Victory Army četrta armada General Joseph Leksan, Third Vice President KSKJ. General Joseph Leksan, tretji glavni podpredsednik KSKJ. 42 .............................* 1,000.00 79 ..........................._ 1,000.00 80 .............................. 4,000.00 110 .............................. 500.00 < 111 .......................... 2,500.00 115 .............................. 2,000.00 152 .............................. 2,000.00 . 193 ...........4................_ 3,000.00 219 .............................. 1,000.00—$ 17,000.00 Fifth Victory Army Pota armada General Michael Cerkovnik, Fourth Vice President KSKJ. General Michael Cerkovnik, četrti glavni podpredsednik KSKJ 4 ..............................$ 500.00 5 ............................ 500.00 12 .............................. 500.00 57 ......................... ... 1,000.00 164 .............................. 500.00—$ 3,000.00 Sixth Victory Army . / 1 'J Saeta armado General Johanna Mohar, Fiftfc Vice President KSKJ. Generalka Johanna Mohar, peta glavna podpredsednica KSKJ. 8 .............................$ 1,500.00 11 .............................. 500.00 70 .............................. 1,000.00 85 ............................. 500.00 123 .............................. 1,000.00 168 ...............,.............. 1,000.00 170 .............................. 2,000.00 173 ............................. 500.00 J74 .............................. 1,500.00 203 .............................. 1,000.00—$ 10,500.00 Seventh Victory Army General Geo. Pavlakovich, Sixth Vice President KSKJ. General Geo. Pavlakovich, áesti glavni predsednik KSKJ. 83 .............................$ 250.00 84 .............................. 1,000.00 105 .............................. 500.00 119 .............................. 1,500.00 128 ............................ 500.00 ISr ........................... 500.00 195 .............................. 500.00 196 .............................. 500.00 206 ............................. 2,500.00 216 .............................. 500.00 225 .............................. 500.00—$ 8,750.00 Total Am't Insurance, April 1 to May 6, 1943 ......$ 87,750.00 (Celokupna zavarovalnina od 1. apr. do 6. maja 1943) JOSEPH Z ALAR, Supreme Secretary—glavni tajnik. —--o—- DRUŠTVO SV. ROMA, ST. 15» čat svoj asesment, pa se takoj PITTSBURGH, PA. Iz urade predsednika Dragi mi člani in članice:. Naznanjam vam, da na prihodnji seji dne 16. maja bomo imeli neko posebno zadevo na dnevnem redu, zato prosim vse, katerim je le mogoče, da se te važne seje udeležijo. Enim je meada ta zadeva že znana, drugi, kateri ae je pa več ne spominjate, jo boate pa zvedeli na prihodnji seji; potem ae vam ne ho treba jeziti, češ—jaz nisem nič znal. Zaeno apeliram na vse one član?» katerim je menda preveč talko 7 anketi nal ura med sejo, ko pridejo med sejo pl%- odstranijo iz dvorane, s tem se moti sejo, naj pridejo taki pred 2. uro, ali pa po 3. uri, saj je nad tajnik navadno v dvorani do štirih. To ni nikak red ; kadar se komu zljubi pride plakat, potem pa beži ven; tpda mi, drugi pa lahko ostanemo. Torej vas, prizadete še enkrat opozarjam, da se držite reda. Velikonočna doba za izvršitev verske dolžnosti vsakemu Jednotarju se bliža h koncu. Glede tega je imelo tudi naše društvo svoj določen dan, kakor je bilo govorjeno na neki seji, potem objavljeno v Glasilu in tudi oznanjeno v cerkvi. Foda dotični dan nas je bilo ta- skoraj aram. Potem se e na maralo v vr- * * kar v resni bilo že leta nazaj-društva so bila močnejša ob raznih nastopih kakor so danes in to je bilo rea lepo videti. Danes pa moški spol nekako peša povsod in ženske nas i lepim zgledom prekašajo, za kar jim čast in priznanje. Pri tem pa ene mislijo, da so že doživele vrhunec čez moške, kar pa v obče in res, saj je bil mož vendar prvi ustvarjen, potem pa šele ženska. Pa brez zamere! S pozdravom, John Krauland, predsednik. • Im urada tajnika Cenjeno članstvo: Kakor je bilo minulo sejo določeno, zaradi prihodnje seje 16. maja, pomnite, da imamo na isti važne zadeve rešiti in tudi prosim vse, da se v polnem številu te seje udeležite ,ravno tako, da prinesete stub od tiketov seboj in tudi kateri še niste istih plačali, da jih tudi plačate. Nadalje opominjam vse one člane, kateri dolgujete ases-mente, ali da bolj počasi plaču-čujete, bodite točni, ker nekateri zmiraj čakajo, da jih moram pismeno opominjati, s tem se samo stroški delajo za društvo. Ravno tako prosim člane, da mi oddaste spovedne listke in glejte, kateri še niste opravili velikonočne dolžnosti, da to storite, ker čas bo hitro pretekel za poročilo našemu duhovnemu vodji. S sobratskim pozdravom, M. M al ich, tajnik. —V— društvo sv. jožefa, $t. 57, BROOKLYN, N. Y. Tem potom se cenjeno članstvo našega društva obvešča, obenem tudi naproša, da se korporative udeleži nove sv. maše, katero bo daroval sin našega sobrata John Maček, Rev. Rudolph M. Maček, v-nedeljo, 16. maja, ob 10. uri dopoldne v cerkvi sv. Cirila, 62 St. Marks Place New York City. Članstvo se zbere skupaj ob 9:45 uri v cerkveni dvorani, da potem skupno z društveno zastavo na čelu odkorakamo v cerkev, pridite vsi in prinesite regalije s seboj. »Na zadnji seji so bili predlagani v naše društvo sledeči kandidat je za v odrasli oddelek: Mary Zaletel in Mary Lobe, v mladinski oddelek pa John M. Kennedy, Joseph M. Sever in Mary Lobe Jr. Bolnike imamo še tudi in sicer: Helen Giovanelli, Anna Cvetkovich, Kati Kepic, Geral-dine Koprivšek in Mary Tomec. Želim vsem ljubega zdravja. S bratskim pozdravom, Valentin Capuder, tajnik. —V— DRUŠTVO MARIJE POMAGAJ, ST. 78, CHICAGO, ILL. Naša prihodnja redna mesečna seja se bo vršila v čertek, 20. maja ob osmi uri zvečer v cerkveni dvorani; pridite gotovo. »Na zadnji seji se je sklenilo, da društvo naroči sveto mašo, katera bo brana v Lemontu dne 23. maja ob 11. uri. Posebnega busa ne bo, članice, katere se hočete udeležiti te sv. maše, greste- lahko z navadnim bu- vaših molitvah, Ne pozabite: seja bo v četrtek, ¿0. maja po šmarnicah. Pauline Kobal, tajnica. —V— DRUŠTVO MARIJE ČISTEGA SPOČETJA, ST. 80, SOUTH CHICAGO, ILL. Premamba časa sej Uradno naznanjam članicam našega društva sklep zadnje seje, da bomo—kakor vsako leto v poletnem času—spremenile datum naših mesečnih sej s tretje nedelje na tretjo sredo. Prihodnja seja se vrši torej v sredo, 19. maja ob 8. zvečer v cerkveni dvorani. Upam, da boste vpoštevale to premembo in se udeležile te seje v polnem številu. S soseetrskim pozdravom, Louise Likovich, tajnica. 7 —v— druStvo sv. Jožefa, št. ho, barberton, o. Na podlagi sklepa zadnje glavne seje, vršeče se meseca decembra, se imajo vršiti društvene seje v poletnem času, začenši z mesecem majem vsak petek večer pred tretjo nedeljo. Torej prihodnja naša seja se bo vršila 14. maja ob sedmih zvečer. Vsi člani in članice ste naprošeni, da blagovolite ao vpoštevati in da se polnošte-vilno udeležujete sej in da redno plačujete svoje asesmente. Vas bratsko pozdravljam, Joseph Lekian, tajnik. —V— društvo sv. ANE, št. 156, chisholm, minn. Vabilo na sejo in kartno zabavo S tem prijazno vabim vse naše članice na prihodnjo redno sejo, vršečo se dne 19. maja (v sredo) zvečer ob osmih v klu-bovih prostorih Communty poslopja. Seja bo bolj kratka; po isti pa sledi igranje kart in ser-viranje lunča, za kar se bo nekaj malega računalo. Pridite vse! ' S pozdravom, Mary Kosmerl,1 tajnica. —V— DRUSTVO SF. MIHALJA, BROJ 163, PITTSBURGH, PA. Prvo, bračo i sestre, vi budete nekoji mislili, jer me več neko-ji pitaju, zašto nišam imao ni-kakve objave u našem Glasilu več dva puta, ili broja. U veli-kom tjednu bio sam vrlo busy sa mojom poslom; a tim drug: dopis sam napisal za pozivanje sjednice, pak sam pismo dal nekom prijatelju, da mi ga odda na poštu na petak u 5 sati, a on je val da zaboravio, pak je pismo metnil na poštu u nedje-lju na večer; tako dopis ni mo-goa stiči u pravo vrijeme u uredništvo Glasila. Stoga može nekoji, koji niste bili na sjed-nici, ste mislili da niti ne bude sjednice; pak se trefilo, da vas isto dosti ni je bilo, i tako ste zaostali, da niste uplatili svoji asesmentov; a molim, da iste podmirite čim pri je, jer smo zadnji mjesec nazad za $242.59, a mi smo Jednoti morali za sve podmiriti. Prema ima vas dosti, koji to ne razumite. Na primjer oni, koji mi plačaju, pa krečeju: "Vicjiš, kako ne bi bio bogat, kada imaš toliko no-vaca doma!" Bračo i sestre! A to dajete svaki za sebe, ili svi za jedno-ga, a jedan za sve. Sada se ne može verovati, da nimate odkud vest, da je pri našem društvu članica Suzana Prebilich za vedno Gospodu zaspala dne 29. aprila; njeno dekliško ime je bilo Spelič, rojena v se\u Outrance, fara Bosiljevo, Hrvatska, stara je bla 63 let. V Ameriko je prišla pred 46 leti v Calumet, Mich in se poročila z našim sobratom Matthew Prebilich pred 45 leti. Tam sta živela 25 let in zadnjih 20 let pa v Detroitu. Zapušča poleg soproga pet sinov in pet hčera, sinovi so : John, Joseph, Frank, Ferdinand in Paul, sin Rudolph je lansko leto umrl pri vojakih, hčere: Mary, Annie, poročena Mayer, Suzana, Theresa, poročena Hudges in Elizabeth, Pokoj niča je bila del j časa pri slabem zdravju. Pogreb se je vršil dne 3, maja iz cerkve sv. Elizabete k večnemu počitku na Holy Sepulchre pokopališče ob veliki udeležbi. Pri tej priliki kličem pokoj-nici naj ji sveti večna luč, naj v miru božjem počiva in naj ji bo lahka ameriška gruda. Žalujočemu soprogu in otrokom pa iskreno sožalje. S pozdravom, Paul Madronich, tajnik. • —V— DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA, ŠT. 191, C LEVE-LAND, O. Naše čestitke in vabilo Uradniki in člani našega društva si tem potom jemljejo priložnost izražati iskrene čestitke k 53-letnici poroke Mr. in Mrs. Félix Novinc, katero obhajata danes, dne 12. maja. Zaeno voščimo vse najboljše bratu Novincu za njegov 75. rojstni dan dne 16. maja. Po nameîiu 53-letnice poroke navedenih, bo prihodnjo nedeljo, 16. maja darovana peta gv. maša v naši farni cerkvi sv. Kristine ob sedmih zjutraj Člani, članice in prijatelji naših jubilantov so prijazno vabljeni, da se udeležijo. Brat Novinc je doma iz Velikega Lipovca, fara Ajdovca pri Žužemberku; njegova žena Marija, rojena Drenšek je pa doma iz Budganje vasi pri Žužemberku. Poročena sta bila 12. maja, 1890 v cerkvi sv. Petra na E. 17. cesti in Superior Ave. v Clevelandu, O. Brat Novinc je član naše Jednote že nad 35 let; svoje-časno je spadal k društvu sv. Vida, št. 25, kmalu po ustanovitvi našega društva je pa k nam prestopil. Bog živi in ohrani Novincevo družino! Za odbor in članstvo : Teddy Rossman, predsednik. DOPIŠI Katoliški dan v Clevelandu ga. Ako pa slišimo prepričevalne govornike, pa še veliko množico ljudi, pa se utrdimo, da ob vsaki priložnosti ne omagamo. Zato se že sedaj vabi vse člane in članice KSKJ iz Greater Clevelanda in okolice, da se udeležite katoliškega dneva dne 30. maja. Vabim, ali zapisal pa še nisem, kje se bo ta katoliški shod vršil. Druga leta smo priredili katoliški dan na prostem, v prosti naravi. Ker pa letos primanjkuje kuriva za naša vozila, pa priredimo ta dan shod v cerkveni dvorani fare sv. Lovrenca v Newburgu. Do sv. Lovrenca se pa prav lahko pride z jilično železnico od vseh strani obširnega Clevelanda, tako tudi od »drugod. Pri šel bo Mr. John Dechman, predsednik porotnega odbora KSKJ iz Pitts-burgha, Pa. On je obljubil, da gotovo pride. Morebiti jih bo še več iz sosedne države Penn-sy Ivani je. Vsem že sedaj kličem : Dobro došli med nami! Torej, ako se žrtvujejo fca dobro katoliško stvar še v drugi državi, toliko bolj se moramo mi v državi Ohio. Program 30 približno takole: Ob 2. uri v cerkvi sv. Lovrenca bodo šmarnice in pete litanf-je. Ob 3. uri se prične program v cerkveni dvorani. Program naj bi bil končan ob 5. uri in potem se pa še med seboj lahko nekoliko pogovorimo. Morebiti bo nekoliko spremembe, gotovo pa je, da dolgi govori ljudi utrudijo, kratki pa poživijo. Skušali pa bomo dati ljudem nekaj zares lepega in podučnega. Zato vsi, stari in mladi možje, žene, fantje in dekleta, pridite dne 30 maja popoldne v cerkveno dvorano na slovenski katoliški dan, katerega priredi Zveza društev Najsvetejšega Imena pri iari sv. Kristine v Newburgu. Jacob Resnik. -V- MILWAUČAN — RADIO OPERATOR som. Vemo, da ne bo taka ude- ¡ platiti, jer mnogi na dva tjed- ležba, kakor je bila prejšnja leta, ko je naše društvo imelo letno romanje k Mariji Pomagaj, ampak upamo, da se bo vsaj nekaj članic odzvalo našemu povabilu, ker sedaj, kakor nikdar preje, je treba moliti k* naši Nebeški materi za pomoč. V bolnišnici sv. Antona se še nahaja sestra Margareth Pe-trovcic, in na domu so sledeče bolne sestre: Agnes Kremesec, Mary Saga din in Agnes Augustine. Zadnji mesec je umrla po kratki bolezni sestra Jennie Stirn, bolna je bila samo cn teden. Spomnite se pokojne v na služijo preko stotinu dolara. Tako isto kako ste me neki pitali, da bi radi znali, koliko ste dužni Jednoti na posudbini ili rezervi. Ja sam dobio za* sve rekorde, samo me pitajte, jer če faliti vašim dedičem ako ne pomirite duga. Dalje, koji ste zaostali još velikonočne dužnosti, da to is-pravite čim pri je bez daljne opomene. Matt Brozenič, tajnik. —V— DRUŠTVO MARIJE POMAGAJ, ŠT. 176, DETROIT, MIC H IG AN S tem naznanjam žalostno Mesec maj je nastopil. Dasi je v začetku hladan, upajmo, da bo proti koncu bofj gorak. Dne 30. maja, ko bo Zveza društev Najsvetejšega Imena priredila katoliški dan, tedaj bo pa že gorko. Dovolite mi, gospod urednik nekoliko prostora, da opišem, , kako bomo praznovali naš katoliški dan. Vprizorili bomo razne nastope. Društvo Najsvetejšega Imena vprizori tri nastope, med istimi bodo tudi kratki govori. Tudi društvo sv. Imena od fare sv. Kristine, Marije Vnebovzete in sv. Vida nastopijo. Kaj bodo vprizorili, bo objavljeno pozneje, za sedaj vem, da se prav pridno pripravljajo za to. Vabljene so tudi sosedne župnije, da se vde-ležijo. Pričakuje se tudi, da nastopijo iz Loraina in Barber-tona. Pa zakaj vse to bo morebiti kdo vprašal?. Zato, da se v nas poživi vera v Boga, ker eni pravijo, da jim ni treba, da so dosti verni. Isti pa ob prvi priložnosti postanejo mlačni in ako pridejo še v slabo družbo, dobivajo veri sovražne časopise, so že v nevarnosti, da izgubijo najdražje, to je vero v Bo- Corp. Harry J. C er tal ic Društvo Baraga, št. 237 naše Jednote v Milwaukee, Wis., ima poleg drugih svojih članov—vojakov v ameriški armadi tudi korporala brata Harry J. Certalica, starega 22 let, k: je nedavno dovršil šolo kot radio operator in radio mehanik, ter podučuje sedaj v tej stroki vojake v Chicagu, 111. Navedenec je sin Mrs. Josephine Novak-Certalic, stanujoče na 710 So. 21st St., Milwaukee, Wis.; njegova polsestra Josephine Novak se pa nahaja v San Antonio, Texas, v neki dobri službi. Marljivemu in nadebudnemu bratu korporalu želimo vse najboljše. -V- okraju občine P revni." Madžarski poročevalci trde seveda, da so bili uporniki zajeti ali pa razkropljeni. / • Beograjsko "Novo Vreme" z dne 18. marca poroča o govoru, ki ga je naslonil prebivalstvu v Ripnju, načelnik vracarskega sreza, Milivoj Matič, ki je prigovarjal ljudstvu, naj se pokori naredbam oblasti in naj pomaga pri zatiranju upornega gibanja s strani znanih prevratnih elementov, ki izzivajo in skušajo zanetiti izgrede in sabotažo uradnih oklicev. • Različni sofijski časopisi poročajo o imenovanju nemškega generala Lindemanna za "častnega meščana mesta Skopi je." To priznanje si je nemški general "zaslužil" s tem, da je osvoji Skoplje in izročil vso Južno Srbijo Bolgarom, takoj ko so jo bile osvojile in zasedle nemške vojaške sile. * Beograjski list "Novo Vreme" porpča dne 19. marca naslednje: "Urad Rdečega Križa v Ja-godini poroča o svojem delovanju in omenja, da je "moravski pkrug" poslal dozdaj vojnim ujetnikom približno 70,000 zavojev in da hrani in vzdržuje 13,000 begunskih otrok. * Časniška agentura "Reuter" priobčuje dne 28. marca dopis Iž Ženeve, katerega je citiral moskovski radio, da je bilo dozdaj polovljenih in poslanih na prisilno delo v Nemčijo več od I 7,000 Hrvatov. Nemci so nam-! reč dalj hrvaški vladi povelje, da polovi v vseh hrvaških mestih "sumljive osebnosti" in jih spravi v prisilno delavsko službo. j Paveličeva kvizlinška polici-jja»je takoj nato pograbila pri-i bližno 3,000 oseb v Zagrebu, od I katerih je večina v starosti od i 20 do 25 let, a drugih 4,000 po drugih mestih; v Banjaluki so _ jih lovili celo po privatnih stanovanj ih. Na podlagi zakona o totalni mobilizaciji delavskih moči, je Hrvaška du'zdaj poslala v Nemčijo že 10,000 svojih de-.avcev. Zgoraj omenjeno število bo najbrže sledilo v pri-lodnjih dneh. ♦ - Beograjski list "Novo Vreme" poroča v svoji številki od 19. marca, da je nemška vojaška oblast zopet dovolila pošiljanje navadnih poštnih zavo-jev, naslovljenih srbskim delavcem, ki se nahajajo na delu v nemških tovarnah. Maksimalna teža takih pošiljk ne sme presegati 20 kg. -o- Vsi člani vaše družine bi morali biti zavarovani pri noši Jednoti. Vesti iz Jugoslavije Bern, marca (Basler Nachrichten) — Ta ugledni švicarski časopis prinaša iz Budimpešte naslednje brzojavno poročilo: "Madžarski poročevalci javljajo iz Beograda, da so se v zadnjem času pojavile skupine upornikov v srbski srezih Trnovo in Ljubusko. Glasom teh poročil je prišlo do jako hudih spopadov med uporniki in žan-darmerijskimi patruljami v AMERIŠKE IZGUBE V AFRIKI Washington, D. C. —Vojni department poroča na podlagi zanesljivih podatkov, da znašajo skupne izgube naše armade na afriški fronti do 24. aprila t. 1. 12,000 mož in sicer 1,500 mrtvih, 10,500 pa ranjenih in pogrešanih. To poročilo je navedel Roane Waring, predsednik Ameriške legije, ki se je te dni vrnil z bojišča v Tuniziji. -V- OPASNA OPERACIJA Kansas City, Kons.—Tukajšnji zdravnik Dr. O. J. Harting je te dni izvršil nad 31-letnim Roy Moonom zelo delikatno operacijo na njegovem srcu. Nekdo mu je namreč na glavni srčni mišici prizadel z nožem za palec dolgo rano; zdravnik, ki je imel ranjenca dve uri v uspavanju, mu je izpral rano, vbrizgal novo kri ter rano zašil. Pravijo, da se bo operacija posrečila. -V- Skušajte ustanoviti kako noče t niča vseh drugih slovenskih Jcdnul. baragov svetilnik Promotor Baragov prihod v L'Anse pred sto leti (1943) Zadnjič smo brali, da je prišel Baraga v L'Anse v juliju pred sto leti. Pripomnili smo, da je bil njegov sprejem prav tako pust kot je bila pusta pokrajina, kjer leži danes lepo mestece istega imena. Vzrok za neprijazen sprejem novega misijonarja je bil on-dotni protestantovski pridigar. Seveda se je bal konkurence, ko je zvedel, da ima priti tja kato-' 1 jest va Kristusovega na zemlji s svojim prihodom v L'Anse ... Prvi katoliški duhovnik v tem kraju po 243 letih. In ta prvi katoliški duhovnik po tolikem času je bil naš slovenski rojak —Friderik Baraga! In še sto let pozneje—zopet slovenski rojak, duhovnik v L'Ansu—Frank Scheringer ! Po svojem prvem prihodu v L'Anse je ostal Baraga na mestu samo tri tedne. To je bilo kot rečeno, v juliju, 1843. Sa- Koliko naših rojakov in rojakinj bi se moralo resno zamisliti ob tem spodbudnem branju. -V- PorocOoo narodnem shodn ki se je vršil na "Slovenski dan" 18. aprila v Shebogganu in katerega je' sklicala podružnica ¿t. 4 JPO-SS. liški misijonar. Radi tega je mo tri tedne! Seveda mu je naščuval Indijance proti Bara gi in jim svetega moža ogrdil kot nezaželjenega pritepenca. , Indijanci so se dali zavesti v sovraštvo proti Baragi, preden so tega odličnega misijonarja sploh poznali. Večinoma so se med tem uhajala neprestano misel na svojo odlično katoliško indijansko naselbino v La Pointu . . . Kdo drugi* bi porabil čas treh borih tednov za razmišljanje, za presojanje razmer, za razgovore in snova- napram Baragi držali hladno nje načrtov. Kake jih je pora-in mrzlo, nekateri so mu pa tu-; bil Baraga, pove najbolj jasno di kar naravnost v obraz rekli,; dejstvo, da je po treh kratkih naj odide, odkoder je prišel . . .! tednih krstil 50 Indijancev, po-Toda Baraga ni bil mož, ki bi I tem pa odšel nazaj v La Point. se dal od takih sprejemov opla- j Petdeset Indijancev v treh »iti. Nič ni pokazal užaljenosti i tednih! To je bila pač žetev ali nejevolje, do vsakega Indi-jkar na debelo! Človek bereš to janea ga je bila sama prijaz- poročilo v knjigah o Baragi, nost. Lepa beseda lepo mesto najde, ta pregovor je spoznal Baraga že iz svoje slovenske domovine, življenjske skušnje tolikih let med Indijanci ga je pa še obilno potrdilo v tem spoznanju. Indijanci se niso mogli vzames na znanje in greš naprej do prihodnjega stavka Nič ne pomisliš, da bi to ne bilo mogoče brez resničnega čudeža —brez blagoslova od zgoraj in odličnega sodelovanja z milost jo božjo. Baraga je imel res kar nič upirati Baragovi lju- vse potrebne lastnosti za misi-beznivosti in kmalu so spozna-j jonski uspeh, toda vedel je li, da jih je bil protestantovski i prav dobro tudi to, da sama na-pridigar pošteno naplahtal. i rava nič ne opravi, da je treba Brž so začeli na Barago vse milosti. Ako bi vedel, kako ga drugače gledati in so bili že tu- j dandanes občudujemo, bi seve-di kar pripravljeni poslušati in j da rekel samo z besedami sv. sprejeti njegove zveličavne na-!Pavla: V^e premorem v Njem, uke. | ki mi daje fhoč .. . Druga okolnost, ki je Baragi; In te moči je imel Baraga v hitro pripomogla do uspeha, je toliki meri, ker si jo je sproti bilo izvrstno znanje indijan-! izprosil od Boga. Radi tega ni skega jezika, to se pravi očip-j nič narobe, če primerjamo Ba-vejskega narečje. Znano je, da! rago z velikim apostolom, sv! je bil Baraga mojster tega in |Favlom, kakor je naredil v svo-ottavanskega indijanskega na-i ji poslanici, pred par tedni ob-rečja, saj je bil ravno on prvi, j avl j en i na tem mestu, južno-ki je sestavil in objavil slovnico ; ameriški slovenski misijonar in slovar tega jezika. Domača Trampuš ... O sv. Pavlu ne beseda gre vsakemu človeku • vemo, koliko spreobrnjencev je posebno hitro do srca—in Očif>- imel kdaj v teku treh tednov, vejci v L'Ansu so kmalu uvide- toda to lahko rečemo: Če jih li, da je Baraga med njimi kot je kdaj dobil tekom treh ted- kak domačin. Led je bil torej kmalu prebit, srca so se obračala k Bara- nov 50, je bil prav gotovo sam zelo zadovoljen, in prav tako je bil gotovo z njim zadovoljen gi. Toda kako naj začne, ko ni tisti, ki mu je bil na potu v Da-prinesel s seboj drugega ko mask zaklical sredi belega dne: najpotrebnejše za službo božjo Savel, zakaj me preganjaš . . .? in nekaj malega za vsakdanje ! Po treh tednih se je torej življenje? Nič ni bilo priprav- moral Baraga vrniti nazaj v Ijeno zanj strehe—da ne reče- La Point. Kaj bo pa zdaj s temo: stanovanja. Prav tako ne mi katoličani v L'Ansu? Pre-cerkve za službo božjo ali dvo- 1 velikih skrbi si ni delal radi rane za pouk. j njih, saj je vedel, da bo med njimi ostal—Crebassa, pobožni Toda to ne sme biti nepremagljiva ovira. - Ako poglavar Penanši ni vedel dobrega, sta ga pa vedele Baraga sam in njegov verni prijatelj, franco- in globokoverni Francoz. Naročil je tedaj katoliškim Indijancem, naj ob nedeljah hodijo k zasilni službi božji v Crebas- ski kožuhar Crebassa. Ta mož : sovo stanovanje, kjer je ostela je odstopil Baragi polovico svo- 1 kapelica tudi med Bara^oVn jega dokaj skromnega stanova- odsotnostjo. nja. Tam se je nastanil piisijo-nar in poleg tega še priredil v Crebassa je bil sveten človek, oženj en—pa je vendar znal biti teh tesnih prostorih zasilno ka- misijonar. Če ni mogel maše pelico in obenem učilnico za ■ vati in deliti svetim zakramen- nove kandidate za prejem svetega krsta. Tako je torej prišlo do tega, da se je v L'Ansu nastanil z Baragom vred tudi njegov Gospod, boižji ZVeličar. Ni bilo sicer tu prvič, odkar svet stoji, toda pomenilo je ravno toliko. Zgodovina ve povedati, da je bil prišel v L'Anse med Indijance in tudi nekaj časa ostal med njimi francoski misijonar iz reda jezuitov, po imenu Rene Menard. To je bilo v letu 1600. Razmere pa v tistih časih še niso bile zrele za kaj večjih uspehov in potem ni bilo katoliškega duhovnika v te kraje celih 243 let — vse do Baragovega prihoda. Kaj je to pomenilo, si šele dandanes lahko predstavljamo. Baraga sam je bil vse preskromen, da bi se bil zavedal, kako pomenljivo zgodovinsko Vlogo je prevzel v razvoju kra- tov, je pa znal poučevati—pridigati, zlasti pa—moliti ! V teh rečeh je Barago izvrstno nadomestil. Trudil se je dobri bož po najboljših močeh, da bi nadomestil krščencem duhovnega očeta Barago, obenem pa komaj čakal, da se vrne sveti misijonar nazaj v L'Anse, kakor je bil pred odhodom obljubil. Prihodnjič bomo nadaljevali svoje pripovedovanje o nadalj-nem razvoju misij ona v L'Ansu. Za sedaj je prav, da se še malo ustavimo ob dogodkih o priliki prvega Baragovega prihoda tja. Saj nam ta opis nudi zelo nazorno sliko o tem, kako je nastalo že tisoč in tisoč misijonskih postaj in pozneje župnij. Iz tega spoznamo, kako koristno je podpirati misi-jone. pa tudi to, da človeku ni treba nujno biti duhovnik, pa je vendar lahko misijonar. Sheboygan, Wi. — Predsednica podružnice št. JPO-SS in tudi podpredsednica SANSa je otvorila shod s pozdravom ter povedala, da se ta shod vrši iz dveh namenov. Prvič, da se praznuje Slovenski dan v spomin na Cvetno nedeljo, ko je pred dvemi leti bila napadena naša roj sta domovina in pa, da se odzovemo klicu naše nove domovine Amerike, ki želi naše pomoči pri nakupovanju vojnih bondov. Nadalje je predsednica vodila program po sledečem vsporedu: 1.—Zaprisega ameriški zastavi, sodeluje Mr. L. D. Stoli, načelnik Ameriške legije. 2.—Igrata dve deklici, Violet Milostnik in Mary Ann Strahota "God Bless America." 3.—Deklamacija "Slovenski dan," Diana Ribich in Mary Krainz. 4.—Zopet igrata deklici Violet Milostnik in Mary Ann Strahota dva komada. 5.—Govor Johanne Mohar, tajnice in zapisnikarice podružnice št. 4 JPO-SS, ki je nanašal spomin na strašno uso-lo, ki jo je doživela pred dve-nii leti dne 6. aprila nasa'rojst-la domovina Jugoslavija. Priporočala je, da bi z združenimi r.očmi vsi kakor eden delali na o, da bi naš narod že skoraj loživel čas osvoboditve in sreč- Dalje je fcbornica odobrila, da se pošlje zahvala radio komentatorju, Mr. Graham Swing za njegov lep govor o Jugoslaviji in Sloveniji na radio 6. aprila letos. Ker tega govornika posluša do 20 milijonov ljudi vsak večer, smo mu za njegovo reklamo lahko hvaležni. 10.—K besedi je bil poklican blagajnik podružnice št. 4 JPO-SS, Mr. Martin Jelene, ki je poročal, koliko se je že poslalo od tukajšnje pddružnice na glavni urad JPO-SS ter je na navzoče apeliral za darove v prid dobrodelnega sklada. Nabrala se je svota $46. Ker vemo, da ni rešitve za našo staro domovino brez zmage Amerike, je predsednica v iskrenih besedah apelirala na navzoče za nakup vojnih bondov, ker se ravnokar vrši velika kampanja v tem oziru. Takoj so se oglasila naša društva in posamezniki, da je bilo pred zaključkom shoda prodanih bondov za svoto $11,100, kar je za našo naselbino velik uspeh, saj obstoji po večini iz delavcev, ki itak morajo kupovati bonde v tovarnah, kjer so zaposleni. Tudi po shodu še lahko Slovenci kupijo bonde pri našem slovenskem bankirju Mr. Antonu Stiglicu, ki bo gledal, da bo vsaka vsota kreditirana Slovencem. Končno je predsednica zaključila program z besedami: "Mi smo Amerikanci, slovenskega porekla. Ponosni smo, ZAPISNIK II. seje izvršnega odbora Slovenskega ameriškega ; narodnega sveta (Konec) Obžaluje, ker hočejo nekateri naše uspehe omalovaževati. Brez Adamiča bi deputacija nikoli ne imela takega uspeha. (Ostali člani se strinjajo). Kongres je dal mandat re-prezentacije le SANSu in le ta ima pravico govoriti v imenu naroda. Nadalje poroča, da je šel iz Washingtonav New York, kjer je imel dva govora preko kratkovalnega radia v staro domovino. To je aranžiral Rev. Zakrajšek, za kar mu izreka zahvalo. Njegov govor pa je bil cenzuriran in moral je izpustiti iz njega vse, kar se tiče primorskega vprašanja, kakor tudi glede trpljenja naših ljudi pod italijansko peto. Apeliral pa je na sporazum med nasprotnimi elementi in za sodelovanje v naporu proti skunemu sovražniku. (Rev. Zakrajšek omenja, da je nesel original Cainkarjevega govora v državni department, kjer pa je izvedel, da se je izvršila cenzura brez njih vednosti). Cainkar nadalje poroča glede urada v Chicagu, ki ga je pomagal organizirati, glede apela zil, da bodo Slovenci v starem kraju po končani sedanji vojni bolj upoštevani kot. pa so bili upoštevani po končani prvi svetovni. Ravno tako je državni podtajnik obljubil, da bo izdal izjavo, ki bo razmere in razpoloženje med ameriškimi Slovenci izbojšala, kar se tiče propagande grofa Sforze in Otona Habsburškega. "'Podpisani smatramo, da oni, ki so Louisa Adamiča obdolžili, da je rekel, da Slovenci ne bomo sodelovali z ameriško vlado in da ne bomo kupovali vojnih bondov, so bili o zadevi napačno informirani. Mr. Louis Adamič kot častni predsednik SANSa zasluži pohvalo za delo in žrtvovanje, ki ga doprinaša za Slovenski ameriški narodni svet v Ameriki. "'Za delegacijo: Marie Prisland, Janko N. Rogelj, Rev. Kazimir Zakrajšek Joseph Zalar in Vincent Cainkar'." Dr. Kern vprašuje, če je Zveza slovenskih župnij iskala informacij od SANSa ali od de-putacije glede Adamičeve iz j a ve. Rev. Zakrajšek izjavlja, da najbrž ne, niti da mu ni znano, kdo so uradniki te zveze, ker je na društva za ustanavljanje po- pretrgal z njo vse stike, družnic, kakor tudi glede izja-1 Dr. Kern dvomi, da je bil ve, katero mora# deputacija na-! protest na mestu in smatra ta praviti in objaviti z ozirom na korak za zelo nepremišljen. da smo državljani te velike de- te,e2ra™ Zveze slovenskih žup- j Brat Zaitz konštantira, da tu žele. Vsak dan znova obnovimo prisego naši zastavi, in vsak večer sc naj naše misli strnejo v molitev za zmago, mir, svobodo in boljšo bodočnost vsega člo- nij. j gre le za maščevanje in gotovi V imenu deputacije predloži ljudje so vzeli ta incident za brat Zalar sledečo izjavo: 'orodje proti SANSu in proti "Vsled neupravičenih očitkov Adamiču. Brez dvoma je bil in trditev proti častnemu pred- napad neupravičen, sedniku SANSa Louisu Adami-, Zatem se razpravlja o izja- lejše bodočnosti, po kateri ta-i )evstva;" Zahvalila se je za ude- našega skupnega ob-!vah, katere je predložil pred « iKataiUka Jedi t v aintiffifh driavah amerlttlh ill »ram/ihUiiu «IT ST. CUUS AVnUI CLEVELAND. OHIO. UPflUAL ORGAN OP AND PUWJHHBD BT THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION at the U. 8. A. m the intereet ot the Order___ Issued «wry Wednesday '_ 6117 ST. CLAIR AVENUE Phone: CLEVELAND. OHIO Domač* fronta office of wae information foreign language division d. a WIS of subscription: For members, yearly.-------- For iyypM*">1'— * ta U. B- A.... Ommli tss......—„...... ..$0.84 .42.00 ..$3.00 APil NA NAŠA KRAJEVNA DRUŠTVA Ako se vrši akcija za izvršitev kakega velikega in pomem bnega načrta in če se istega z uspehom doseže, je vedstvu te akcije gotovo veliko na tem, da zna, kako so posamezniki ali sku pine pri tem načrtu delovali in kak je bil končni uspeh. Odkar je vsled vojne vlada naših Združenih držav razpisala že dvoje vojnih posojil za nakup vojnih bondov, se je tudi mnogo naših krajevnih društev klicu Strica Sama odzvalo in kupilo vojne bonde v gotovih svotah. Glavni odbor K. S. K. Jednote bi sedaj rad imel seznam vseh takih naših društev in zneske kupljenih vojnih bondov, katera svota bo gotovo povolj-na in razveseljiva; saj smo čuli, da je samo društvo št. 153 v Strabane, Pa., kupilo iz svoje blagajne teh bondov za $12,000; kje so pa še druga društva! Naj bo glede tega omenjeno, da je tudi naša Jednota letos od 12. do 30. aprila iz svoje blagajne dokupila vojnih bondov v svoti $451,000 (približno za pol milijona dolarjev!) Da bo mogoče ustreči glavnemu odboru in to zvedeti, zato je vsako krajevno društvo prošeno, da naj tajnik ali tajnica društva izpolni, izstriže in odpošlje tu navedeno IZJAVO na glavni Jednotin urad. Pri tem računajte svoto vseh, dosedaj kupljenih vojnih bondov in varčevalnih znamk v nominalni svoti, tudi če je svota bolj nizka; storite to gotovo in kmalu! IZJAVA Društvo sv.................... ..............št..... v...................................... S tem naznanjam, da je naše društvo dosedaj kupilo vojnih'bondov in varčevalnih znamk s skupnem znesku $.............. Za odbor društva: , Podpis .........................tajnik (ica) V..........................dne.........1943. i NAGRADE V SEDANJI'T KAMPANJI MLADINSKEGA ODDELKA NAGRADE VODILNIM DIVIZIJAM: .Trem vodilnim divizijam vsake armade se bo izplačala nagrada v formi federalnih vojnih obveznic treh denarninacij kakor sledi: Prva divizija...«.......................................S10S.0S Draga divizija...............------------------------- 75.« Tretja divizija.----------------------------------- Da bo divizija deležna do ene izmed določenih nagrad, mora doseči ali iilninm kvoto. POSEBNE NAGRADE DIVIZIJAM: Divizijam (društvom) se bo plačalo za vsakega novega člana pridobljenega v tej kampanji 90 (petdeeei) centov v vojnih znamkah. NAGRADE POSAMEZNIKOM: Člani in članice Jednote bodo dobili 1 (en) dolar nagrade v federal-( nih vojnih sa vsakega 6Lana. katerega pridobijo, da raje v načrt« "AA" aH "BT certifikat. Za one člane pa, ki sr ▼ te j kampanji zavarujejo sa certifikat načrte "C (20-letn* življemka zavarovalnina) ali za certifikat načrta "FF" (24-letna ustanovna pokojnina) so pa V federalnih vojnih znamkah določene sledeče nagrade: Za t 250 savarovalnine.......-......................S2M Za 500 savarevalniae..-........................... 34» Za LOM zavarovalnine..............-............... 4JS DOBA IZPLAČILA NAGRAD: Hsgiadf društvom in peeammnikom se bo plačalo potem, ko bo pridobljeni član vplačal issC svojih mesečnih Obmnibno-varievalni bondi serije E se dobe v tako nizki zre. lostni vrednosti kot $25; nakupna cena istih pa js $18.75. Dobro delo boste storili ako pridobite kakega novega člane (to) sa našo Jednoto. AGTTIRAJTE ZA MLADINSKI ODDELEK! DIJAKINJE BOLNIČARKE Amerika potrebuje 65,000 dijakinj- bolničark za leto 1943. "Lahko ste ponosni na bolničarke, katere sem pustila v Corregidorju ... Odlične so in odlično vršijo svojo služba" Tako je pisala por. Floramun-da Ana Felknuth od poveljstva vojaških bolničark, ko je bila na poti iz Filipinov v Avstralijo z grupo ranjencev. Ostali del zgodbe pogumnih in človečanskih del bolničark na Corregidorju in na drugih bojnih poljih spada sedaj že v zgodovino. Toda bolničarke na bojnih poljanah celega sveta dodajajo vsaki dan tej zgodovini nova sijajna poglavja osebnega pogu ma; poglavja, ki bodo za vselej ostala v spominu narodov, ki ljubijo svobodo. Danes Amerika potrebuje več žen kot je poročnik Ana Fellmuth in kot so njene prija teljice koje je pustila na Cor regidorju. Ako se vsaj nekaj več dijakinj ne vpiše v letu 1943 med bolničarke, pravijo zdrav niški strokovnjaki, bodo Zed države stale pred gotovo zdravstveno krizo. Sedaj šteje poveljstvo bolničark vojske in mornarice 33,-000 članov. Ali to ni zadosti Vojska rekrutira vsak mesec 3,000 novih bolničark. Potrebno število bolničark mora biti na razpolago, da bi se prišlo okom nepotrebnemu trpljenju in izgubi življenja potom epidemij, sabotaže, nesreč ali sovražnih dejanj. Povprečno šte vilo pacijentov v bolnicah je poskočilo za 8% nad 1941 in ta številka stalno raste. Dijakinje bolničarke so poklicane da pomagajo deželi skozi krizo. In kako se lahko postane dijakinja bolničarka? To je kar se najmanj zahteva: 1. Starost od 17 ali 18 do 35 (odvisno je od državne določbe). 2. Graduacija visoke šole (High School) ali višja; z zadovoljivimi ocenami posebno in naravnoslovnih ved. 3. Dobro zdravje. 4. Ako imate gornje predpogoje, pišite na naslov: Student Nurses, Box 88, New York, N Y. Od njih dobite imena bolniških šol v vaši državi. Informacije pa lahko dobite tudi od vsakega dobrega zdravnika ali bolnice v vaši občini. Kakor v slučaju porotnika Floramund, koje starši so prišli v Ameriko iz Nemčije, je bolničarski poklic privabil mnoge žene tujega porekla. Poročnik Olga Konstantina Bendoff, ki se je odlikovala v južnem Pacifiku, kjer je vodila prvi kontingent bolničark v bojne vrste, je rodom iz Rusije. Poročnik Marija Guadelupe Gentile, koje oče je bil meksi-kanski general, se sedaj nahaja v Camp Rucker, Alabama. Kot rekrut je bila dijakinja bolničarka, sedaj pa pričakuje postavitev preko morja. Ali bi mlade žene, ki niso ameriške državljanke, želele postati dijakinje bolničarke? Po zakonu Immigration Act iz leta 1924 se je nekoliko bol-ničark-tujk izučilo v ameriških šolah in so se potem vrnile domov, da tam vršijo to plemenito delo. Enako sedaj postopajo bolničarske šole po celi deželi. Po graduaciji na katerikoli od 1300 bolničarskih šol v severnih državah, dijakinja bolničarka lahko napravi državni izpit in postane registrirana bolničarka. . Sola za one, ki se vpišejo, začenja junija in jeseni. Bolničarski kurzi navadno trajajo tri leta, toda radi vojne so bili pospešeni tako, da se lahko končajo v 24 do 32 mesecih. Da postane bolničarka, mora deklica plačati sama vse ostale stroške razum sobe in hrane. Kvalificirane deklice, ki nimajo sredstfljv sa pokritje stroškov, lahko dobijo iz federalnih ali privatnih fondov štipendije za pokritje vseh učnih stroškov ali dela istih. Prošnjo za tako štipendijo mora deklica predložiti šoli, katero si je izbrala za učenje. Uradni krogi pravijo, da na stotine deklic vsak dan zahteva program za dijaške bolničarke. Te mlade žene seveda niso pozabile hrabrih žrtev bolničark v Corregidorju ... v Batanu ... v Wake . . . Guam. Tudi one se želijo pridružiti borbi. . -V- 0 našem pomanjkanju v* v ziveza (Napisal Edward R. Stettins« Jr. "Lend-Leaee" administrator) Vsepovsod se kaže, da je v naši deželi nastalo pomanjkanje živeža. Lahko sodimo, da se bo tekom leta to pomanjkanj še povečalo. Človek bi si ne mogel misliti ali predstavljati, da je kaj ta kega pri nas—v deželi vsega iz obilja—sploh mogoče?! Ali ni smo imeli leta 1942 najboljšo letino v zvezi za našo prehra no? Kaj se je torej zgodilo to ogromno zalogo živeža? Zadevo je težko razumeti in če ljudstvo ne razume tega nastanejo razne neosnovane go vorice. Največkrat sem čul pri tožbe, da naš Stric Sam na pod lagi Lend-Lease postave razna dobra ameriška živila na potra ten in neumen način troši po celem svetu. Stranke se prito žujejo: "Nobenega steaka ni danes v mesnici, čujem pa, da gre največ govejega mesa Rusijo . . ." Surovo maslo in jajca je težko dobiti, in to vse po vi s o k i ceni. Govori se, da pošiljajo po cele parnike tega blaga v Anglijo." Vsa taka očitanja so navadno neutemeljena, toda v zvezi nevarnostjo, tiranstvom ir. smrtjo—pri uspehu naše vojne Na milijone naših zavezniko bi drugače trpelo lakoto in na tisoče naših ameriških vojakov bi lahko umrlo vsled podaljša nja vojne. Najboljši način na pram takim govoricam je dati na iste potrebna pojasnila in dokaze. Kot Lend-Lease admi nistrator hočem s tem odkrito govoriti iz mojih knjig, ki kažejo vse natanko, koliko našeg; živeža se čez morje pošilja, komu in zakaj. Vzemimo naj prvo v vpoštev goveje meso. Leta 1942 je naši-. Lend-Lease ustanova poslala preko morja 18 milijonov fun tov govedine, največ na Angleško; to je precej velika množi na ,ako vpoštevamo istoletno skupno dobavo devet bilijonov funtov. Od vsakih 500 funtov govedine doma, smo poslali en funt preko morja. To še ni vse! Mi imamo moč no armado v Avstraliji in Novi Zelandiji. Na podlagi posojilne in najemninske pogodbe sta te dve državi dali na razpolago naši vojski 25 milijonov funtov svojega mesa (govedine), ali za sedem milijonov funtov večleot smo istega mi Angliji poslali. Kje je torej ostala druga govedina? Porabilo so je isto za našo armado doma in preko morja. Použilo je je mnogo, pa tudi ljudstvo, ki dela v vojnih industrijah in boljše zasluži kot v mirnem času. Oborožene sile so leta 1942 od nas kupile 11% mesa goveje zaloge, v tem je ponekod všteta že tudi rezerva za bodočno vojno kampanjo. Naši vojaki, ki se morajo trdo vežbati in bojevati, morajo dobivati dosti mesa, da so utrjeni. Leta 1932 je vsak ameriški tovarniški delavec zaslužil povprečno na teden $23.02; v novembru, 1942 je ta zaslužek poskočil na $39.78 tedensko. Delavci niso mogli zadnji čas (in tudi še danes ne) denarja izdati za nove avte, radio aparate, električne ledenice, moderne peči itd., torej rabijo denar za živež ali prehrano; tako imajo tudi farmerji sedaj večje dohodke, pa kupujejo tudi gotovo vrsto živeža v trgovinah. Ako ima Američan kaj več denarja, kupuje rad več mesa, mleka, smetane, surovega masla, jajc in perutnine. Od tukaj se ni nič telečjega mesa eksportiralo, pač pa smo lani (1942) venkaj poslali okrog štiri milijone funtov ovčjega mesa (polovico manj kot en odstotek letne prireje ovac in jagnjet). Toda naše čete v Avstraliji m Novi Zelandiji so dobile na podlagi te ustanove (Lend-Lease) večjo množino tega mesa kakor smo ga mi poslali. Da nam manjka sedaj gotove vrste raznega živeža, je vzrok tudi ta, ker smo istega poslali našim zaveznikom. Lani smo jim poslali cele tovorne parnike svinjetine, mlečnih izdelkov, maščobe, olja in jajec in sicer v Anglijo, na Rusko ter na Kitajsko. Samo svinj etine je bilo čez en bilijon funtov, ali 10% naše ameriške vporabe. To meso bi se lahko naložilo na 55 tovornih parnikov po 10,000 ton vsak. Naša pomoč z živežem je rusko armado ojačila, da se lahko hrabro bojuje. Rusi so prijatelji uživanja svinj etine. Videlo se je te bojevnike, ko so v najhujšem mrazu mazali svoj kos črnega kruha z ameriško mastjo in slastno uživali. Lani smo od tukaj poslali približno dva bilijona kvortov mleka, ali eno tridesetino naše skupne produkcije. Mleko je bilo kondensirano v konvah, posneto in sir. Mleka nimajo namreč naši zavezniki na razpolago; tako sta osušeno mleko in sir tudi zelo pripravna pri odpošiljatvi vsled prostora na parnikih. Surovega masla je šlo lani 17 milijonov funtov preko morja, to je nekaj manj kot en funt na 100 funtov naše zaloge. Vse isto je šlo v Rusijo za armado. Surovo maslo in mast dajejo človeku toploto, da bolj lahko prenaša hudo zimo. Angliji in Rusiji smo poslali mast, bomžano in "peanut" olje tudi za rabo pri izdelovanju municije. Jajc se je lani poslalo na Angleško in v Rusijo 450 milijonov ducatov, to tvori eno de-setinko naše zaloge; jajca so bila predelana kot prašek, kar je zelo vporabno za pošiljatev in za uživanje. Vsak Anglež dobi na mesec po tri jajca v lupinah, naših ameriških suhih jajc pa četvero. Potem se pošilja venkaj zmrznjene ribe konvah, zelenjad, sadje in sadje v konvah ter razne koruzne ter pšenične izdelke. Za sedaj pošiljamo več take vrste živeža kot lani, in nekaj manj kot druge vrste živeža. Za naprej je še težko računati, ker ne vemo, kako bo s prevoz nimi parniki. Tako tudi še ne vemo, kdaj bomo dospeli do dežel ali krajev v Evropi, kjer vlada lakota. Vedno in povsod pa moramo biti pripravljeni, da tudi naša armada ne bo stradala, toda sodi se pa lahko, da bo letošnje leto zahtevalo našim zaveznikom več pomoči z živežem, kot pa lansko. Posebno glede Rusije, ker so Nemci zavzeli Ukrajino, Krimejo in Severni del Kavkaza, kjer se je produciralo dve tretjini normalnih življenskih potrebščin. Rusom se pošilja naš živež, naj si že zmagujejo ali ne. Vladni eksperti so izračunali da bo naša ameriška armada etos porabila še enkrat toliko živeža kot lani; torej bo treba nam istega odtrgovati ali še bolj racionirati, pri vsem tem nam pa živeža še ne bo zmanjkalo in isti bo tudi najbolj re-dilen na celem svetu. Mi ne pošiljamo našega žive- Ustanovljena v Jolletu, JJL, dne X aprila, 1894. Inkorporirana v JoUeto. dr&vi pn™*«. dne 12. januarja, 1S06. GLAVNI URAD: 351-353 N. CHICAGO ST., JOLEBT. ILL. Telefon v glavnem uradu: Joliet 6448; stanovanja glavnega tajnika »448. Od ustanovitve do 31. marca, 1943 zna&a skupna izplačana podpora $8,709,745 Solventnost 12724% GLAVNI ODBORNIKI Častni predsednik: FRANK OPEKA. North Chicago, HL Glavni predsednik: JOHN GERM. 817 Esst "CT St, Pueblo, Colo. Pin podpredsednik: JOHN ZEFRAN, 2723 W. 15th St, Chicago, HL Drugi podpredsednik: MATH PAVLAKOVICH. 47151 Hatfield SU Pittsburgh. Pa. Tretji podpredsednik: JOSEPH LEKSAN. 196—22nd St, N. W, Barberton, O. Četrti podpredsednik: MIKE CERKOVNIK, P. O. Boa >87, Ely, Minn. Peta podpredsednica: JOHANA MOHÄR, 1138 Dillingham Ave, Sheboygan. Wis. Šesti podpredsednik: GEORGE PAVLAKOVICH, 4673 Pearl St, Denver. Colo. Glavni tajnik: JOSIP ZALAR, 351 N. Chicago St, Joliet. Dl. Pomožni tajnik: LOUIS ŽELEZNIKAR, 351 N. Chicago St, Joliet, HL Glavni blagajnik: MATT F. SLANA. 351 N. Chicago St., Joliet, I1L Duhovni vodja: REV. MATH BUTALA 416 N. Chicago 8t, Joliet, HI. Vthovni zdravnik: DR. JOSEPH K URSICH, 1901 W. Cermak Rd, Chicago. 111. NADZORNI ODBOR Predsednik: GEORGE J. BRINCE, 512 Adams Ave* Eveleth. Minn. Prva nadsbrnlca: MARY E POLUTNIK, 1711 K 30th St., Lorain, O. Drugi nadzornik: FRANK ¿0KAR, 1352 Hawthorne St, Pittsburgh, Pa. Tretji nadzornik: JOHN PEZDIRTZ, 14004 Pepper Ave, Cleveland, O. Četrta nadzornica: MARY HOCHEVAR, 21241 Miller Ave, Cleveland, O. FINANČNI ODBOR Predsednik: JOHN GERM, 817 East "C" St.. Pueblo. Colo. Tajnik: JOSIP ZALAR, 351 N. Chicago St, Joliet, DL Prvi odbornik: FRANK J. GOSPODARICH, 300 Ruby St, Joliet, I1L Drugi odbornik: MARTIN SHUKLE, 811 Avenue A. Eveleth. Mlnn. Tretji odbornik: RUDOLPH G. RUDMAN, 400 Burlington Rd, Wilkinsburg, Pa. Četrti odbornik: GEORGE G. BRINCE, 716 Jones St, Eveleth. Minn. POROTNI ODBOR Predsednik: JOHN DECHMAN, 1102 Jancey St, Pittsburgh, Pa. Prva porotnica: MARY KOSMERL, 117—5th St, S. W, Chlsholm, Minn. Drugi porotnik: JOSEPH RUSS, 1101 E. 8th St, Pueblo, Colo. Tretji porotnik: JOHN OBLAK, 215 W. Walker St, Milwaukee, Wis. Četrti porotnik: JOHN TERSELICH, 1847 W. Cermak Rd, Chicago. HI. Peti porotnik: JOHN BEVEC, Alexander Ave, Strabane, Pa. Šesti porotnik: LUKA MATANICH, 2524 E. 109th St, South Chicago. HI. UREDNIK IN UPRAVNIK GLASILA IVAN ZUPAN, 6117 St. Clair Ave, Cleveland. O. VODJA ATLETIKE JOSEPH ZORC, 1045 Wadsworth Ave, North Chicago. HL NAČELNICA MLADINSKE IN ŽENSKE AKTIVNOSTI JEAN M TEŽAK, 457 Indiana St, Joliet, Hl. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote, naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIPA ZALARJA, 351 N. Chicago St, Joliet. Hl.; dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na GLASILO K S. K. JEDNOTE, 6117 St. Clair Avet, Cleveland. Oh&. _ ža čez morje kot milodar, pač pa vsled zdravega razuma, oli-kanosti in lastne koristi. Leta 1942 se je poslalo tjakaj nekaj manj kot za tri četrt bilijona dolarjev vrednosti živeža, kar je lahko smatrati tudi kot važno rož je v sedanji .vojni, to je pomagalo Angliji in Rusiji, da je lahko vsaka vzdržala; to bo tudi povzročilo in pospešilo čim prejšnjo zmago in na ta način rešilo življenje na tisoče in tisoče naših ameriških vojakov ter mornarjev. -V- POZDRAV KRALJICI MAJN1KA Pozdravljena bodi Marija Devica, Ti krasnega maja najlepša kraljica, ko cvetje in drevje k življenju budi se najlepša naj pesem le Tebi glasi se. Ta pesem v resnici bi bila vesela, ko vojska ta grozna slovo bo vzela in ljubljeni naši bi k nam se vrnili, Marija Devica vsaj njih se usmili. Ki daleč od nas se borijo .trpijo in v srcih iskreno domov si želijo, kjer oče in mati in dete in žena, Te prosijo zanje, Marija češčena. Usmili se jih in obvaruj nesreče, to naše so k Tebi molitve goreče, ko vojska ta strašna slovo bo vzela, potem bo spet majniška pesem vesela. MARIJA 8TUSEK, Wickliffe, O. -V-- Pogreb jugoslovanskega junaka London.—(JIC).—Dne 9. marca je bil v Pitersbaru pogreb jugoslovanskega prostovoljca v britanski Royal Air Force, Ne-bojše Kujundžiča, pilota-po-ročnika, ki je dne 7. marca umrl junaške smrti. Bombno letalo, katero je pilotiral poročnik Kujundžič, je bilo v plamenih, nakar je dal posadki povelje, da se reši. Ko mu je zadnji član posadke za-klical, naj se reši tudi sam, mu je Kujundžič odgovoril, da še ni obupal nad tem, da reši oboje, sebe in letalo. Vedel je, da zanj ni rešitve in se je v polni zavesti žrtvoval. Letalo, vse v plamenih, je izgubljalo brzino, toda nahajalo se je nad velikim angleškim mestom, kjer bi bil njegov padec povzročil mnogoštevilnih žrtev. Zato je Kujundžič sklenil toliko časa krmariti letalo, dokler ne izide iz zračnega prostora nad mestom tudi, ako bi bilo treba, da pogine; ko je bombno'letalo strmoglavilo na tla, je našel svojo junaško smrt. Poročnik Kujundžič je Srb, rodom iz Sarajeva. Prispel je Veliko Britanijo, da tam dokonča svoje tehnične študije. Diplomiran je bil z odliko kot tehnični inženir v letu 1941. Takoj po napadu na Jugoslavijo, se je Kujundžič prostovoljno javil v britansko letalstvo, toda preskrbel si je še poprej dovoljenje jugoslovaske vojaške oblasti. Njegov cilj je bil, da se v službi britanskega zra-koplovstva maščuje» Nemcem za razrušenje Beograda in Sarajeva. Britanska RAF mu je priredila veličasten pogreb. Visoki britanski častniki so sledili sprevodu, v katerem so člani Kujundžičeve eskadrile tvorili častno četo. Za pogrebom so šli Kujundžičev rojak, g. Mile-tic s soprogo, poslanec jugoslovanskega letalstva, kapetan g. Papič in podporočnik g. Živko-vič predstavnica jugoslovanskega Rdečega križa, ga. Pepič, predstavniki j u g o slovanskega društva v Veliki Britaniji "Kolo" in mnogi drugi prjiatelji pokojnega Kujundžiča. Nad njegovim grobom je častna četa britanskih letalcev • izpalila tri salve, dočim mu je vojaška godba odigrala zadnji pozdrav. ^ -V- GOEBBELS POMILVJE HITLERJA Letos dne 20. aprila, na 54 Hitlerjev rojstni dan se niso vršile v Nemčiji nikake parade svojemu Fuehrer ju v počast; pač je isti dan govoril propagandni minister Goebbels namesto ^litlerja. Pri tem je na-glašal, koliko skrbi ima njegov voditelj, in da noč in dan dela. "Hitler je naš moderni Atlas (starogrški bog moči), ki drži ves svet na svojih ramah. Kolika razlika med sedanjim položajem in pred enim letom! Lani smo stali na pragu nepre-kosnih uspehov Nemčije, toda prestati smo morali najhujšo zimo in zle preskušnje kakor-šne zamore sploh kak narod prestati. Kako'bomo izšli iz tega trpljenja, nihče ne ve." JAPONCI SO°UJETE AMERIŠKE LETALCE OB-GLAVILI Washington.—Škof Paul Yu-pin, kitajski prelat, ki je dospel nedavno v Washington misli, da je bilo vseh osem ameriških letalcev, ki so bili dne 18. aprila, 1942 ujeti pri zračnem napadu na Tokio, obglavljenih. Škof pravi, da so o tem zvedeli na Kitajskem še letos v febru-arju. i lili Finančno poročilo K. S. K. Jednoteza mesec marc, 1943 _^_FímwcUI Report «f K. S. K. J. far Marth, 1943 DOHODKI—Ibc—e iT — - d as £3 1 ... 2 ... 3 ... 4 ... 5 ... 7 ... 8 ... litt ... 13 ... 14 - 15 - 16 ... 17 ... 20 .. 21 -23 ... 25 ... 29 ... 30 ... 32 ... 38 .... 40 41 ... 42 ... 43 ... 44 ... 45 ... 47 .... 50 ... 51 ... 52 ... 53 ... 55 ... 56 ... 57 .... 58 .... 50 .... 60 ... 61 .... 62 .... 63 ... 64 .... 65 .... 69 .... 70 ... 72 .... 74 ... 75 .... 77 .... 78 .... 79 .... 80 .... 81 .... 83 ... 84 ... 85 ... 86 ... 87 .... 88 ... 90 .... 91 .... 92 .... 93 ... 94 .... 95 .... 97 ... 98 ... 101 ... 103 ... 104 ... 105 ... 108 ... 109 ... 110 ... 11! ... 112 ... 113 ... 114 ... 115 ... 118 ... 119 ... 120 ... 121 ... 122 ... 123 ... 124 ... 126 ... 127 ... 128 ... 13! ... 132 ... 133 ... 134 ... 135 ... 136 ... 139 .. 143 ... 144 .. !45 ... 146 ... 147 .. 148 ... 150 ... 152 .. 153 ... 154 ... 156 ... 157 ... 158 ... 160 .. 1*>1 .. 162 .. 163 .. 11>4 .. 165 .. 166 .. 167 .. 168 .. 169 .. 170 .. 171 .. 172 .. 173 .. 174 .. 175 .. 176 .. Í78 .. 179 .. 180 .. 181 .. 182 .. 183 .. 184 .. 185 .. 186 .. 187 .. 188 .. 189 .. 190 .. 191 .. 193 .. 194 , 195 .. 196 .. 197 . 198 202 .. 203 . 204 . 206 . 207 . 208 . 2;0 , 211 . 213 . 214 . 216 . 217 . 218 . 2!9 . 220 . 221 . i$ 1,696.32$ 1,227.09 363.561 456.69 362.37 1,312.07 234.59 269.61 284.18 9025 535.16 128.85 24.88 240.07 378.72 1,149.47 1,189.89 959.95 307.34 241.71 209.61 331.22 383.62 . 270.36 442.86 166.631 80.101 1,935.30 62.801 698.88 697.921 1,220.99 729.54 307.80 85.43, 1,101.72 17.64 250.93 34.50 1,509.33 358.88 679.98 106.17 225.74 670.69 112.06 85.92 271.97 572.82, 472.52 355.09 613.11 96.81 12.70 267.09: 175.36 306.71 58.64 87.66 239.91 304.95; 645.31! 220.16 141.98; 30.00; 213.55 803.91 i 397.751 403.28 227.29 916.65 284.25 321.82 586.38 666.701 528.08 252.04 403.12 70.79* 262.97 655.57! 64.41! 176.34 256.77 35.03 9.411 1,151.11 83.14 263.70 239.32 49.56 320.521 404.22 510.39 285.00! 309.52 428.74 261.00! 455.32 203.89 636.63 384.51 1,064.97 475.791 87.99 584.04! 436.461 57.77! 462.89 145.101 1,550.00 713.79 341.521 492.731 584.18 33.97 692.29 2,122.57 314.19 167.40 298.57 270.111 162.20 166.99 334.3r 103.74 50.95 152.55! 211.87! 23.74 168.40! 250.42 98.94 19.85' 325.39 252.39! 95.88* 355.59 674.39 883.92 349.69 53.2(> 130.62! 93.88 152.98! 116.63 308.85 46.76 149.31 377.15 610.C0' 115.31 84.95! 71.73! 92.19 111.39 81.431 165.69 ' 407.94 25.47! 51.33Í S Iii 60.20 143.15 I 72.00! I 60.75 94.75 32.35 11.50 58.10 120.90 298.45 221.70 70.35 40.50 8125 47.70 213.80,! ¡! 354.20 182.70 i 96.45; I 19.55 314.65 3.75 i 199.85 32.60 197.80 20.75 22.50 91.20 21.00 3.00 86.30 54.80 14.40 154.20! 67.50 I 34.101 6.75! I 47.85 230.60 113.90 58.25 150.95 100.15 220.70 143.80 8.35, 42.70' 52.70 58.65 6.75 2.25 65.65 67.50 /9.75 101.70 93.40' 60.10ÍI 47.40 500.00 1,500.00 500.00 2,000.00 1,000.00 1,000.00 3,000.00 1,000.00 1,000.00 1,000.00! 1,000.00 $ 100.00$ 1,500.00 1/)00.00 1,000.00 500.00 1,000.00 1,000.00 II 250.00 286.45 163.50 16.50 159.55 14.45 135.00 35.85 417.65; 95.30 134.301 174.60¡l 14.50 190.60 632.55 31.00 27.65 77.80 82.50 I 33.00 74.25 21.75 10.501 47.80 825 44.20; j 76.50 28.551 58.90 96.90 21.20 117.70 186.60 260.90 i 114.60 8.30' 31.901 30.151 40.70 33.001 110.10 II 15.801 105.50 116.50 33251 24.90 16.7511 27.10 26.90! I 12.0011 13.951 110.301; 5.30, 12.75i¡ 1,000.00 I 1,000.00! 2,000.00; 1,000.00 250.00 500.00 500.00 500.00 500.00 200.00 175.00 100.00 75.00 100.00 100.00 150.00 100.00 275.00 100.00 50.00 175.00 50.00 50.00 350.00 100.00 50.00 100.00 100.00 100.00 200.00 100.00 75.001 225.00! 50.00 100.00 100.00 100.00 150.00, 250.00! 200.00j 100.00 100.00 100.00 250.00 100.00 175.00 300.00 100.00 75.00Í 200.00 250.00 l.ool 100.1 100.00 lOO.OOi 250.00! I 50.00 50.00 'J 200.00! 100.00 100.00 100.00 100.00 35.99 446,001 82.00 220u00 120.48 119.00 59.00 63.00 142.00 111.50 104.00 64528 228.31 7243 215.00 402.00 582.00 518.66 137.00 45.50 527.65 28.00 164.66 33.00 105.33 76.81 61.00 128.00 70.50 59.00 100.00 11.00 43.00 52.50 81.00 91.17 108.00 49.00 290.33 51.33 160.65 178.26 111.00 69.00 19.66 174.00 158.50 279.00 116.00 155.00 70.00 118.00 133.501 381.49! 249.99' 39.00! 162.66 42.00' 835.04 22.50 168.00 229.00 96.00 42.00 84.66 97.00 140.00 61.00 145.00 333.00 383.99 19.00 89.00 17.00 239.00 17.00 350.00 23.00 28.55 19.00 U9.C 30.57 570.94 2.76 34.18 9.32 3.34 22.80 5.52 $ 1.75 7.83 45.161 5.06 11.02 20.64 M l A 61 690 181 20? 173 760 144 128 182 54 142 140 57 10 110 91 95 505 682 211 69 153 90 161 230 77 253 73 47 597 39 331 368 235 313 • 181 39 506 1 130 21 538 223 321 40 121 325 59 50 124 353 233 212 322 20 5 119 8!) 175 22 60 147 88 311 52 76 21 96 172 192 255 89 464 73 235 224 151 258 151 243 3d 80 440 46 40 140 14 4 342 51 137 51 23 83 101 198 159 140 295 13S 317 67 370 320 218 271 27 287 341 31 113 75 753 415 169 266 91 16 148 1,030 114 92 143 142 130 51 147 57 23 72 127 12 80 51 285 235 236 237 238 241 242 243 246 248 249 250 251 30J0I 82.35 100.00 00.00 9926 l|$ 186.75 3&5S 81.40 100.00 19.50 1 . • 26.00 124.05 3025 112.00 41124 109.80 30.00 414.89 117.20 175.00 43.00 37,16 380 99.46 21.60 90.80 18.60 57.00 251.70 73.70 141.26 24.13 5.35 30.00 92.65 20.30 30.00 156.26 46.10 27.00 29.76 5.751 28.55 7.96 Skupaj ..........!$6421022|$10,657.65i$27,000.00|$ 7,525.00l$13£34.90|$ 687.39|$ Preostanek 1. marca 1943 .....................................................................$4,859,113.35 Prejemki : Prejeli od društev .........................................................$6421022 Obresti ................................................................................ 16,836.26 Najemnina ............................................................................ 1,92620 Posopila na certifikate ..................................................... 845.67 Prenos iz mladinskega oddelka....................................... 1,015.96 i Vsled navedbe nepravilne starosti doplačani asesment 118.33 Vrnjeni asesment 70 let starih ........................................ 46.62 Oglasi ................................................................................... 34.84 ~ , Dobiček pri prodanih obveznicah .................................... 6,111.89 Nevnovčeni čeki .................................................................. 95.63 Za prodane pisalne stroje ..........„............................... 85.01—$ 10.001 |$ 91.46! 27,971 91,326.63 Izplačila: Posmrtnina ................................................................... Poškodnine in operacije ................................................... BolniSka podpora ............................................................. Asesment 70 let starih .............................-...................... Izredna podpora ......................'.......................................... Rezerva .......................................................................—— Lokalnim zdravnikom za preiskavo kandidatov(inj)... Porodne nagrade .............................................................. Rezerva članov razreda 'BB" ......................................... Nagrade za novopristopile ..............-...............«....'...... Zapadla posojila na certifikate .......;.„............-.............. Zguba pri prodanih obveznicah .....—.......................... Upravni stroški ............................................................. $4,950,439.98 $27,000.00 7,525.00 13,534.90 687.39 10.00 91.46 112.50 320.00 225.75 393.00 636.31 26.54 7,561.48—$ 58,124.33 Preostanek 31. marca 1943 ..............................................$4,892,315.65 FINANČNO POROČILO MLADINSKEGA ODDELKA ZA MESEC MARC. 1943 Dr. št. 2 . 3 , 4 . 5 . 7 . 8 . 11 . 12 . 13 . 14 . 15 . 16 . 17 . 20 . 21 . 23 . 25 . 29 . 30 . 32 . 38 . 40 . 41 . 42 . 43 . 44 . 45 . 47 . 50 . 51 . 52 . 53 . 55 . 56 . 57 . 58 . 59 . 61 . 62 . 63 . 64 . 65 . 69 . 70 . 72 . 74 , 75 , 77 78 , 79 80 81 83 84 85 86 87 "88 90 91 92 93 94 95 97 98 101 103 104 105 108 109 110 111 112 113 114 115 118 119 120 122 123 127 128 131 132 133 134 135 136 57 ¡ 130 .................... 115. 17 82 51 131 235 98 29 71 51 41 29 143 18 83 10 ; 15S iS 45 33 42 .50 43 81 220 14 23 143 144 145 148 .... 150 .... 152 .... 153 ... 154 .... 156 .... 157 ... 158 ... 160 ... 161 162 ... 163 ... 164 ... 165 ... 166 ... 167 ... 168 ... 169 ... 170 ... 171 ... 172 ... 173 ... 174 ... St.čl. Ases. 230........... ........$90.00 383........... ........ 82.94 37........... ........ 6.50 114......... ........ 53.60 49........... ........ 12.24 ........ 70.75 40........... ........ 5.83 51........... ........ 23.63 25........... ........ 7.38 7........... ........ 1201 37............ ... —.— I 37........... ........ 11.751 5............ .80 1 1___________ .........15 1 ........ 3.91 I 36........... ........ 1125 31............ ... —.— ¡ 93........... ........ 26.50 227........... _______ 42.65 46........... ........ 21.65 1 36........... ........ 17.82 13........... ........ 1.95 ........ 5.30 ........ 13.59 62.......«... ........ 12.94 ........ 8.70 ........ 10.05 ........ 13.10 ........ 1.8.; 208........... ........ 94.52 .........75 125........... ........ 32.31 191........... ........ 42.96 ........112.01 ........ 65.43 I ........ 13.23! .........10, 168........... ........ 40.25 ! ........ 6.77 .........63 ¡ ........ 84.63 ........ 18.18 ........ 59.68 ........ 22.34 ........ 55.92 ........ 1.20 12........... ......... 2.40 ........ 1.95 191........... ......... 42.28 85 ........ ........ 28.48 ........ 10.35 ........ 74.03 ........ 7.66 ......... 5.03 ......... 18.46 ......... 13.78 ......... 6.90 ..........15 ......... 3.40 ......... 12.39 ..........90 33........... ......... 6.97 46........... ......... 24.86 10 ....... ......... 1.65 ......... 7.6S ......... 31.91 ......... 8.37 ......... 19.05 ......... 10.23 ......... 58.75 ....... 8.40 ......... 12.21 ......... 38.72 ......... 13.98 ........ 3.00 ......... 14.35 ..........90 ......... 12.01 ......... 20.74 ..........90 ......... 14.43 ......... 51.38 ......... 5.87 31.......... ......... 6.28 13........ ........ 3.90 ..........45 50.......... ......... 21.92 ......... 1.80 ......... 23.56 ......... 19.91 ......... 18.94 ......... 9.85 .......... 19.84 .......... 21.17 25.......... .......... 9.40 .......... 21.25 129.......... .......... 21.05 68.......... .......... 29.90 135.......... .....23.19 .......... 3.90 .......... 39.72 .......... 24.83 .......... 2.85 .......... 40.38 ...........93 212......... ....... 40.00 147.......... .......... 37.43 .......... 38.79 .......... 45,10 26......... .......... 18.00 5......... ...........90 .......... 1026 .......... 99.73 69_______ .......... 31.70 27_______ . 5.15 .......... 12.02 .......... 10.70 87......... ________ 13.40 Dr. št. 175 .............. 176 ............. 178 .............. 179 .............. 180 .............. 181 ........... 182 .............. 183 ............. 184 .............. 185 .............. 186 .............. 187 ............... 188 .............. 189 ............. 19 0............ 191 .............. 193 ............... 194 ............... 195 .............. 196 ............... 198 202 203 204 St.čl. Ases. 31................... 10.20 35.................... 18.36 1 3.................... 2.40 25.................... 8.23 23.................... 5.45 60.................... 15.75 6.....................93 34.................... 6.95 17.................... 16.75 48.................... 9.75 1.....................15 54...-............... 20.66 16.................... 5.30 8.................... 3.00 76.................... 27.63 61.................... 21.35 129.......-........... 47.15 91.................... 63.18 9.................... 1.50 20.................... 3.50 19.................... 3.03 23.................... 7.85 1 4.................... 420 134.................... 63.07 4................... 120 Dr. št. St.čl. Ases. 206 .... ................ 90............ ........ 17.30 207 .... ................ 55............ _______ 22.50 208 .... ................ 82............ ........ 29.65 210 .... ................ 20........... ........ 8.70 211 .... ................ 35............ ........ 5.45 213 .... ............... 25............ ........ 3.60 214 .... .............. 12............ ........ 1.95 216 .... ................ 23............ ........ 4.55 217 .... 14............ ........ 2.30 218 .... ............... 17............ ........ 12.36 219 .... ................ 160............ ........ 26.05 220 .... ............... 6............ .........90 221 .... .......... 18........... ........ 6.52 222 .... ............... 14............ ....... 1.65 224 .... 30............ ........ 12.55 225 .... ............... 50............ ........ 11.55 226 .... ............... 54............ ....... 11.11 232 .... ............... 7............ ........ 2.10 235 .... ............... 25............ ....... 1102 236 .... .............. 35............ ....... 24.16 237 .... ............... 10............ ....... 624 241 .... . .......... 41............ ....... 12.60 242 .... ............... 36............ ....... 10.80 243 .... ............... 26............ ....... 8.10 246 .... .............. 31........... ....... 10.98 248 .... ............... 2............ ........35 249 .... ............... 28............ ....... 7.81 250 .... :::::::::::::: '1::::± ....... 13.90 ______ .45 10,391 $3221.65 Dohodki: Preostanek L marca 1943....$254,84822 Prejeli od društev................- 3221.65 Obresti.......-......................... 866.25 $258,936.12 Izplačila: Kredit za prestopile v odrasli oddelek ......$ 52.57 Rezerva prepisana v odrasli oddelek................ 1.80 Prenos v odrasli oddelek - Rezerva članov (ic) razreda "BB" .... 48020 Prenos v odrasli oddelek - Stroškovni sklad za mesec febr. '43......535.76—$ 1,070.33 Preostanek 31. marca. 1943..$257,865.79 JOSIP ZALAR, gl. tajnik. Rev. Ciril Zupan preživel M Id v benediktinskem redu Pueblo, Colo.—Dne 15. aprila je več Slovencev pohitelo iz Pueblo, Colo., med njimi tudi podpisani, v bližnji Canon City v opatijo sv. Križa, kjer smo prisostvovali lepi in pomembni slavnosti, sv. maši v pričuj oč-nosti prevzvišenega škofa Will-ginga, katero je daroval povodom praznovanja 60 letnice pristopa v benediktinski red starosta slovenskih duhovnikov v Ameriki, Rev. Ciril Zupan OSB, predstojnik opatije Sv Križa v Canon City, Colo, začetnik slovenske župnije v Pueblo, Colo., in njen bivši 45-let ni župnik, ki pa točasno stanuje v opatiji Sv. Križa na vznož ju skalnatega pogorja, v pri jaznem coloradskem mestecu Canon City, Colo., in bivši duhovni vodja KSKJ. Nad 40 duhovnikov je prihi telo iz raznih strani Združenih držav, med njimi sam Rt. Rev. Willging, škof pueblske škofi je, da prisostvujejo pomenljivi in z lahkoto zapel "Dominus vobiscum" kot pred 35 leti, ko sem ga v prvič slišal. Ob tej priliki je imel Rev. Francis Hornung, OSB, pomožni predstojnik opatije Sv. Križa ter dolgoletni prijatelj Fa-ther Zupana zelo pomenljivo pridigo, v kateri je najprej popisal redovniško življenje od dneva, ko novinec pride v redovno hišo. Končno je povedal, da izhaja slavljenec kot tretji iz družine 15 otrok, izmed katerih so se štirje posvetili redovnemu življenju. Pater Ciril ima še dva brata duhovnika in dve sestri redovnici; v njegovem slučaju se je zgodoilo o sv. Benediktu in njegovi sestri sv. Skolastiki ne samo ponovila, temveč dvakrat ponovila. Daroval je okrog 25,000 sv. maš, nihče pa ne more vedeti, koliko duš je krstil, kolikim je podelil sv. odvezo v spovednici, kolikim je podelil poslednje zakramente. Nadalje je ta govornik povedal, da pater Ciril ne smatra za najbolj srečni dan, kadar ipia priliko voziti se v avtomobilu po gorah, pa tudi ne, kadar dobi še tako dobro velikonočno kolekto. Veliko raje porabi dve uri za obisk bolnikov v bolnišnici ali pa tri ali več ur v spovednici. Njegovo neumorno delo celih 46 let med njegovimi lastnimi ljudmi in drugimi, katerih jezik govori, kaže, kako zvesto je sledil stopinjam Dobrega pastirja. Po slavnosti v cerkvi se je vršil v počast slavijencu banket, katerega se je udeležila vsa duhovna kongregacija, kamor sem bil povabljen tudi jaz, kot slavnosti ter da čestita jubilan- poročevalec za časopisje. Po- ut ob tej priliki. Da, radostno in ponosno smo se čutili, ko smo sledili jubilantu Fathru Zupanu, kako vzvišeno in s povzdignjenim glasom je pel dele sv. maše, ki jo je kot jubilant daroval ob prisotnosti Most Rev. škofa Willginga in klicanih je bilo več govornikov. S t o 1 o ravnatelj (toastmaster) je bil opat Schwinn. Poklicanih je bilo več govornikov, kot škof Willging, Father Wola-han, Father Francis, Father Anthony, Father Daniel (zadnja dva sta bila učenca Father Zupana) in še več drugih duhovnikov. Vsi »o se spoštljivo spominjali dobrih del, ki jih je izvriil Father Zupan v svojem poklieu tekom dolgih 60 let. Tudi jaz, podpisani, sem bil prijetno iznenaden, ko me je opat Schwinn poklical in naprosil, naj »pregovorim par besed v imenu slovenske župnije Marije Pomagaj v Pueblo, Colo., župnije, katero je Fa-ther Zupan ustanovil leta 1894 in katere župnik je bil dolgih 45 let. V imenu slovenske fare v Pueblo, Colo., sem čestital jubilantu ter se mu v imenu pue-blskih katoliških Slovencev zahvalil za vsa dobra dela, za vse dobre nasvete, za vse spodbudo val ne nauke, ki jih je Father Zupan delil in doprinesel za pueblsko slovensko naselbino tekom njegovega 45-Ietnega delovanja v pueblski slovensko-hrvatski naselbini za vero, za dom, za narod. ' Celo knjigo bi se lahko napisalo o dobrih delih, ki jih je izvršil Father Ciril za slovenski in sploh za slovanski narod na za padu. Toda tega naš Father Zupan ne želi, kajti njegovo srce je skromno in ne želi slave in pohvale. Danes ob 60-letnici njegovega življenja kot menih se pa vseeno lahko s ponosom in veseljem ozre nazaj v pro-šla leta, katera so bila polna trudnega in težkega duševnega dela, ki ga je on tako uspešno vršil vsa ta dolga leta. In za vse to se Father Ciril zahvaljuje Bogu vsemogočnemu, da mu je dal to milost, da je bil ves čas svojega življenja vse do današnjih dni čil in zdrav. Na 82-letni rojstni dan smo ga videli zopet v Pueblu med svojimi bivšimi farani, to je bilo za Veliko noč, čilega in zdravega. Da, to je gotovo volja vsemogočnega Boga. Father Ciril, ob tej priliki Vam ne morem reči drugega, kot: Hvala večnemu Bogu in Vam, za vse, kar ste storili za nas mlajše in sploh za ves naš narod. Naj Vas vsemogočni Bog čuva, spremlja in ohrani čilega in zdravega med nami še dolgo časa. Bog daj, da bi zdravi dočakali in praznovali dijamantni jubilej, 75-letnico svojega poklica kot delavec v vinogradu Gospodovem! To Vam iz srca želi ves slovenski katoliški narod v Ameriki. John Germ. V notranji Afriki Metodistovski misijonar poglavarju domačinov: "Povejte mi, kje se sedaj moj prednik nahaja?" Poglavar: "Poslali smo ga na pot v notranjost." Ali ste že naročili novo, važno, veliko in zanimivo knjigo "KO SMO ŠLI V MORJE BRIDKOSTI" ki pripoveduje, kako je Hitler nastavljal goljufive limance in zanjke ter pripravljal strup za Jugoslovane že dolgo prej kot jih je napadel in kako se je po napadu pričelo razlivati strašno morje morje bridkosti po Sloveniji in ostali Jugoslaviji. Knjigo je spisal na podlagi lastnih doživljajev Rev. Kazimir Zakrajšek, ki je bil tam mnogo let pred napadom in še 10 tednov po napadu. Kn j iga obsega nad 200 strani, je okusno vezana v platno ter je ovita v poseben ovitek, na katerem je originalna slika Slovenije v plamenu—ter zemljevid sedanje Slovenije z označeno mejo med Nemci in Italijane. Cena je znižana na $2 skupno 8 poštnino. Naročila in dopisi naj se pošiljajo na: Rev. Kazimir Zakrajšek, 302 E. 72nd St., New York, N.Y (Adv. 18-21) - m Važno pismo SANSa Ko se je angleški tajnik za zunanje zadeve Anthony Eden mudil na svojem uradnem obisku v tej deželi, mu je predsednik Slovenskega ameriškega narodnega sveta Etbin Kristan poslal sledeče pismo, ki se glasi v slovenskem prevodu: Prav dobro se zavedamo, kako izredne važnosti je Vaš obisk v tej deželi in kako omejen je zastran tega čas, ki ga imate na razpolago. Zato smo se zelo obotavljali, da bi Vas nadlegovali s svojimi skrbmi; če pa vendarle storimo to, Vas spoštljivo prosimo, da vzamete' v obzir strašno trpljenje Slovencev in temno sliko, ki jim jo nudi negotova bodočnost. Mi zastopamo Slovence Zedi-n j enih držav, ki so večinoma ameriški državljani in katerih se na tisoče bojuje v ameriških oboroženih silah. Naš Narodni svet je bil pravilno izvoljen na Slovenskem narodnem kongresu, ki se je vršil v Cleve-landu dne 5 .in 6. decembra 1942. Ker dobro poznate položaj v evropskih deželah, ki jih je osi-šče podjarmilo, veste, da nimajo Slovenci kljub temu, če se upirajo zavojevalcem na vse mogoče načine in bijejo obupne bitke na bojiščih, nobenih sredstev za normalne stike z zunanjim svetom in nobene prilike za izražanje svojih želja in svojih upov za bodočnost—če jim namreč sploh še ostane kakšna bodočnost. Kajti iztrebljanje majhnega narodega z eksekucijami, prostim umorom, izgoni in prisilnim raznarodovanjem mladine v nem-šemških, italijanskih in madžarskih šolah se brezobzirno nadaljuje. Z ozirom na ta tragični položaj in po željah organizacij, ki so nas po podtalnih potih dosegle iz Slovenije, nastopa SANS kot besednik za SloVen-ce v Evropi, dokler jim ne bo bodisi inzavija .bodisi končna zmaga Združenih narodov omogočila, da bodo govorili sami zase. S Slovenci so ravnali kakor z zlasti pa še po zloglasnem 'An-schlussu'; nacizem je pokazal svojo temeljitost' z odurnim delom prisilnega raznarodovanja. Ni treba, da bi Vam pravili, saj Vam je gotovo dobro znano, da služi danes in se bojuje v vrstah pa ob strani oboroženih sil Združenih narodov na tisoče Slovencev, ki so tehnično pod-ložniki Italije. Ti slovenski vojaki verujejo globoko v svojih srcih v to, da ne bodo nikdar več pognani pod sovražno tujo oblast. Doma jih na tisoče tvega svoje življenje z oviranjem osiščnih vojnih naporov. Drugi pa se udeležujejo bojev na strani slovenskih gerilcev. Slovenci, ki so pod Italijo, trdno upajo na Združeno Slovenijo, cilj, za katerega so se vsi Slovenci borili stoletja, posebno pa še po propadu Napoleonove 'Ilirije.' Oni kakor tudi Slovenci pod Avstrijo in Ogrsko so bili priča čudovitega kulturnega razmaha po ostanku Slovenije, ki je proti koncu leta 1918 postal del Jugoslavije. Zato se hočejo združiti s svojimi brati, da zgradijo svojo narodno kuluro neovirani z večnimi boji za ohranitev svojega trdnjava zoper nemško in italijansko agresivnost. ♦ Slovenci nikakor niso izolacio-nisti. Nočejo se ločiti od Jugoslavije. Nasprotno. Oni storijo vse mogoče, da se odpravijo Umetno izzvani nesporazumi med Srbi in Hrvati in se zgradi nova, federativna Jugoslavija na podlagi načel resnične demokracije in enakopravnosti. Prav tako imajo uprte oči v novo, federa-tvino, demokratično Evropo in naposled v nov, svoboden svet. Toda vznemirjeni so in srca so jim težka, ker so njihovi upi v pobudo še vedno neizpolnjeni. Oni doprinašajo neštete žrtve, umirajo v svojih domovih, v koncentracijskih taborih, kot sužnji v tujih tovarnah; njih hčere postajajo žrtve bele sužnosti, ki jo vpeljujejo nacisti in fašisti ; oni dajejo svoja življenja na bojiščih po vsej deželi, a pri vsem tem pa vprašujejo, zakaj jim nihče ne pove, da bo po zmagi tudi njim priznana svoboda v the Slovenes of the United States, you express your sentiments regarding the unhappy situation of the Slovenes in Europe. Your leter is accordingly receiving appropriate consideration. Yours very truly, , ' Donald J. Hall. V prevodu se glasi ta odgovor takole: Cenjeni gospod: Gospod Eden me je prosil, naj se Vam zahvalim za Vaše pismo od 25. marca, v katerem izražate za Slovence v Zedinjenih državah svoje občutke glede na nesrečni položaj Slovencev v Evropi. Vaše pismo dobiva primerno vpoštevanje. Z iskrenim pozdravom, Donald J. Hali. Zgradba naše organizacije manjvrednim plemenom že v ča-' njihovem lastnem domu. sih, ko so bili njihovi kraji del Dobro razumemo, da ste zapo-habsburške monarhije. Razde-'sleni s tisočerimi problemi svo-Ijeni so bili v petero pokrajin in| jega naroda in drugih ljudstev pomešani z drugimi narodi na in da bi se Slovenija v primeri z tak način, da niso mogli nastopati kot politična enota; primanjkovalo jim je šol; njihov jezik so komaj trpeli; izključeni so bili od vseh važnih upravnih mest. Ali to je seveda zgodovina. Samo da ta dejstva razlagajo, zakaj so se Slovenci bolj veselili kakor katerikoli drugi narod v Evropi, ko se je prva svetovna vojna končala z zmago zaveznikov m se je umetni imperij Habsburžanov zrušil. Toda kmalu so doživeli bridko razočaranje. Namesto združitve, na katero so Slovenci upali, je prišlo razkosanje tega majhnega naroda. Samo en del Slovenije je bil priključen Jugoslaviji, med tem ko so bili drugi važni kraji izročeni Italiji, Avstriji in Madžarski. Slišale so se slovesne obljube, da bodo vlade teh dežel spoštovale narodne pravice Slovencev. A to so bile same prazne besede. Prva je začela Italija z okrutnim raznarodovanjem še veliko prej preden je prišel fašizem do oblasti. Raba slovenščine v javnosti je posala zločin. Slovenske ustanove so se uničile, slovenska imena so bila po sili poitalijančena — celo na grobovih; na tisoče in tisoče Italijanov je bilo naseljenih iz južnih pokrajin, da so nadomestili brezobzirno odpuščane slovenske delavce. Po novo uvedenih zakonih so se razlaščale kmetije in slovenski kmetje so postali reveži brez domačij. Avstrija je sledila temu zgledu na Koroškem in tSajerskem, njimi zdela malenkost. Toda naj so veliki ali majhni — pravičnost, za katero delate noč in dan, mora biti delež vseh. Ena beseda, da bodo Slovenci priznani kot narod, ki ima pravico do življenja, bi bila vir naj pristne j šega navdušenja v zasužnjenih deželah Slovencev. In kadar sklenejo Združeni narodi napad na te kraje južne Evrope, bodo pozdravljeni iz vsega srca in sprejeti z odprtimi rokami od starih in mladih ter bodo našli vso pomoč na svoji poti do zmage. Pijoafano, da nam odpustite, ker smo Vam vzeli nekoliko dragocenega časa. Toda bodite prepričani, da nam je ta apel narekoval le obupni položaj, v katerega je bilo pahnjeno slovensko ljudstvo. Za vse, kar storite njegovim pravičnim željam in nadam v prid, Vam bo zagotovljena nesmrtna hvaležnost naroda, ki ljubi svobodo nad vse ter jo zasluži po tolikih stoletjih trpljenja in bojev. Sprejmite izraz našega iskrenega spoštovanja! SLOVENSKI AMERIŠKI NARODNI SVET Etbin Kristan, predsednik; Mirko G. Kuhel, pom. tajnik. V odgovor na to pismo je prejel Etbin Kristan od angleškega veleposlaništva iz Washingtona sledeče vrstice: Dear Sir, Mr. Eden has asked me to thank you for your letter of March 25 in which, on behalf of Človek je že tak, da se z vso vnemo zavzame za kako stvar šele potem, ko jo temeljito pozna. Zato je zelo dobro in pa metno, če si od bliže ogledamo sestavo Slovenskega ameriškega narodnega sveta. Po referatnem zasnutku, ki je bil predložen in soglasno sprejet na Slovenskem narodnem kongresu v Clevelandu lani, sestaja Slovenski ameriški narodni svet iz enajstorice iz-vrševalnega odbora s častnim predsednikom, nadalje iz osrednjega ali širšega odbora, ki šteje 40 članov in članic, potem iz odbora slovenskega tiska, ki ga tvorijo uredniki, oziroma urednice slovenskih listov v Združenih državah, in pa iz podružnic, ki se jih je do 26. aprila t. 1. prijavilo sedemintrideset. V smislu sprejetih resolucij imata izvrševalni in osrednji odbor v dobi, ko ni kongresa, vse pravice in vso oblast narodnega kongresa, podružnice pa pravico do zastopstva na vseh narodnih zborovanjih Slovenskega ameriškega narodnega sveta. ^...... 1 Izvrševalni odbor vodi vse posle s pomočjo svojega urada v Chicagu in rešuje yse zadeve, ki se tičejo nalog Slovenskega ameriškega narodnega sveta. lOsrednji ali širši odbor ima zaeno z izvrševal nim postavo-davno pravico v času, ko ni narodnega kongresa, in iz njegove srede izbrani, oziroma izvoljeni tročlanski nadzorni odsek ima pregledati vsakih šest mesecev poslovne in računske knjige Slovenskega ameriškega narodnega sveta. Podružnice imajo skrbeti za redna denarna sredstva, ki so potrebna za izvrševanje svetovih nalog in za vzdrževanje njegovega urada, pa sploh pomagati svetu pri njegovem delu. narodnega sveta se bo potem silno razmahnilo in uspehi bodo naravnost imenitni, uspehi, ki bodo prinesli nesrečnemu slovenskemu narodu v stari domovini rešitev, svobodo an združitev slovenskega ozemlja v demokratično in avtonomno Slovenijo. Obhajan je Slovenskga dneva Kakor je bilo oznanjeno v vseh slovenskih listih, je okli-cal Slovenski ameriški narodni svet dan, 18. aprila za SLOVENSKI DAN, ko naj so naše misli poletele v rojstno domovino, kjer zasužnjeni slovenski rod ječi pod tujčevo peto, se po vseh svojih močeh čudovito upira sovražnim silam, umira v tistem vsega občudovanja vrednem odporu ter hrepeni po tisti neizogibni uri, ko mu napoči svetla zora zlate svobode in dan tako zažel j enega odrešenja. Obhajan je se je vršilo z javnimi shodi in izrednimi sejami naših podružnic v mnogih naših naselbinah. Ustanovilo se je nekaj novih podružnic in nabralo precej prispevkov za naš narodni svet. Na teh javnih shodih in izrednih sejah so govorniki in govornice slikali strašno trpljenje slovenskega naroda v starem kraju ter krepko poudarjali nujno potrebo pomoči, ki mu jo hočemo dati slovenski Amerikanci z delovanjem Slovenskega ameriškega narod-in osvoboditev. In sprejemale so se resolucije v smislu onih,< ki jih je svetov predsednik Etbin Kristan predložil narodu za vzorec. Podrobnih poročil o tem ob-hajanju žal še nimamo, ko to pišemo. Resolucije, ki so bile sprejete na tistih shodih in izrednih sejah, so nam doslej poslale sledeče organizacije, oziroma podružnice: Podružnica štev. 2 SANS iz Chicaga; podružnica 17 SANS iz Union-towna v PennsvlV^iiji; podružnica štev. 21 SANS iz Cleve-landa; podruŽflica štev. 37 SANS iz Jolietd (tu je bil javen shod, na katerem so ustanovili podružnico); javni shod ameriških Slovencev v Moxha-mu pri Johnstownu v Pennsyl-vaniji in pa javni shod Slovencev na Evelethu, Minn. Naše gibanje Od 17. do 26. aprila so se ustanovile štiri nove podružnice, in sicer štev. 34 SANS, Presto, Pa., štev. 35 SANS, Gary, Ind., štev. 36 SANS, Waukegan-North Chicago, 111., in štev. 37 SANS, Joliet, 111. Od 17. do 26. aprila so poslale svoje prispevke sledeče podružnice: Stev. 9 SANS $9.42; štev. 37 SANS $56.71; štev. 17 SANS $76.00; štev. 2 SANS $50.00 in štev. 11 SANS $53.00. Kakor je povzeti po poročilih iz raznih virov, se baš seda; snujejo nove podružnice po raznih naših naselbinah, zlasti pa v Clevelandu, v Chicagu in Milwaukee ju. Nekaj jih je pa že tudi ustanovljenih, a še ne prijavljenih. Naš imenik Zaeno s tem pisanjem bo poslan tudi imenik naših odborov in podružnic vsem slovenskim listom v objavo. Vsi naši li 3ti se prosijo, naj objavijo ta imenik prvič dne 5. maja ali pa čim prej potem in nadalje kar največkrat morejo ali pa vsaj enkrat na mesec. Imenik je stalen, le nove podružnice se mu bodo dodajale vsak teden. V imeniku za ta teden je le 36 podružnic. Stev. 37 SANS le ne bo to pot v njem, ker ni ie urejena zadeva podružničnih uradnikov, dasi je bila podružnica ustanovljena že na javnem shodu dne 18. aprila. Naše narodne organizacije Kakor je že znano naši jav .losti, so nekatere naše narod ne organizacije na svojih pol ietnih sejah dovolile vsaka po ivojih močeh denarno podporo Slovenskemu ameriškemu sve-:u iz gl. blagajne. Med temi je prva poslala Slovenska dobrodelna zveza Clevelandu $300.00, kateri znesek predstavlja del dovoljene vsote od $1,000.00. Druga je dne 24. aprila poslala Ameriška bratska zveza, Ely, Minn., $1,000.00, ki jih je njen gl. odbor dovolil Slovenskemu ameriškemu svetu v pomoč. VAŽNOST MATERINEGA JEZIKA Pokojni Slomšek je govoril o materinem jeziku koroškim Slovencem o binkoštih leta 1838 takole: "Žalosten in dolgočasen bi bil svet, ko bi govorili vsi ljudje isti jezik. Bog bi prav tako lahko dal vsem ljudem en jezik v govorjenju ... A božja modrost tega ni storila . . . Kdor svoj materin jezik zavrže ter ga pozabi in zapusti, je podoben zmedenemu pijancu, ki zlato v prah potepta in ne ve, kakšno škodo si dela. Slovenski starši, ki znajo slovensko, pa svojih otrok slovenskega jezika ne uče, so nehvaležni Članstvo naših podružnic Takšna organizacija, kakor je naša, je le potem močna in krepka, če ima veliko število članstva, ki se zbira in deluje v območjih naših podružnic. Koliko je članstva v doslej ustanovljenih podružnicah, še ne vemo, ker nimamo popolnih poročil o njegovem številu. Le nekaj podružnic nam je doslej naznanilo, koliko šteje njihno članstvo. .Nekaterim podružnicam smo poslali članske izkaznice, ki so kaj praktične ali pripravne in ki obenem služijo tudi za reklamne namene. Ali vse pa še nam niso naznanile, koliko bi jih rade. Do dne 26. aprila smo jih razdelili okoli 2,200. Če se bodo vsa naša društva in vse druge slovenske organizacije zavzele za to, da si ustanovijo naše podružnice ter privabijo vse svoje članstvo vanje, bo štela naša ustanova več kakor sto tisoč članov in članic. To bo potem močna in resnična predstavnica slovenskega živi j a v Ameriki. Kdo bi ne gledal s ponosom in trdnim zaupanjem nanjo!? Delo našega » *. / :tv^WÇÂIIVA^lxsxjlvsa:y«xu! naročite in čitajte priznano najboljšo slovensko družinako revijo "Novi Svet" Prinaša zbrane članke, črtice in najlepše zanimive povesti. Posebno je zanimiv "SLOVENSKI PIONIR," ki prinaša zgodovinske podatke slovenskih naselbin in slovenskih družin v Ameriki. Nobena slovenska hiša naj bi ne bila brez tega zanimivega in pomenljivega slovenskega mesečnika. Stane letno za Ameriko $2; za Kanado $3. Naročnino sprejema: hišniki, ki zapravijo svojim otrokom drago domačo reč, slovenski jezik, ki so jim ga izročili njihovi dedje. Taki očetje in matere so podobni slabim gospodarjem, ki prodajo svoje očetno gospodarstvo, kupujejo druge hiše, a pridejo večidel na beraško palico. Kar je oče dobrega prejel od svojih starih, mora zapustiti svoje mu sinu; kar se je mati hvale vrednega naučila od svoje matere, bo zapustila tudi svoji hčeri. Materin jezik je najdražja dota, kj smo jo dobili od svojih starih. Skrbno smo ga dolžni ohraniti, olepšati in svojim mlajšim zapustiti." VESTI E JUGOSLAVIJE Dne 27. decembra je bilo ustreljenih 67 častnikov in 900 mož; to so bili "ujetniki na dopustu," a obtožba se je glasila "za insurbordinacijo." Ukaze za te pokolje sta dala generala Bader in Meistner; v letu 1942 je bilo v Beogradu ustreljenih 27,000 ljudi. Med žrtvami navajajo srez-kega načelnika Kalabiča, župana v Mesevu, Dragomira Ploči- ča in župana v Vitamovcu V. Gobičeviča. V Trsteniku so po-strelili 200 rodbinskih očetov, a v "bližini Valjeva je bilo aretiranih 500 vodilnih oseb; kakšna usoda jih je zadela, ni znano. ♦Naša država Georgia je dne 11. f e b r u a r j a t. 1. odobrila ustavni amendment, da ondi lahko že 18-letne osebe volijo. V LOGE v tej posojilnici Saving» * Loan tisa. Wi D. C. Sprejemamo osebne In druitvsn« vloge. Plačane obresti po 3% St. Clair Savings k Loan Co. «23* St Clair Ava M7I Ohio Preizkušena zdravila proti j glavobolu | MandeFs Headache Tabs 1. Ustavi glavobol 2. Uredi želodec 3. Ojači živce 4. Odpomoč ženskemu zdravju CENA SOf HANDEL DRUG STORE SLOVENSKA LEKARNA 15702 Waterloo Rd. CLEVELAND, O. Pošiljamo po pošti Lastnik te lekarne je član društva sv. Jožefa št 169 KSKJ Garden Encyclopedia 1400 STRANI — 750 SLIK vključno 250 FOTOGRAFIJ NAPISALI NAJBOLJŠI AMERIŠKI VRTNAR-SKI VEŽČAKI IN IZDAL E. L. D. SEYMOUR, B. S. A. Ena aama knjiga, ki vam nudi vsebino eele vrsto vrtnarskih knjig. Ta knjiga Je bolj popolna, bolj natanfns, bolj razumljiv» in bolj uporabljiva, kot katerakoli druga vrtnarska knjiga. Čudili se boste in veseli boste, ko boste videli, kako natančno va? fTHE GARDEN ENCICLOPEDIA pouči o vsaki naj manj Si podroO-1 nocti v obdelovanju vrta. Knjiga je bila skrbno sestavljena, tako da i nI iapodčeno prav nič. kar je nanimivo in potrebno xa vrt. Kar je j 'v knjigi, je bUo vse skrbno preiskušeno, tako da je vse popolno, Jalono, prlprosto, pa natančno To je nova vrtnarska priročna knjiga_| 'popolna, praktična, priljudna in labko razumljiva., Preiskusite jo kar najbolj natančno aaml Prepričali se boste, da DoljSe vrtnarske knjige ni kot je THE GARDEN ENCICLOPEDIA. Cena samo NAROČITE PRI KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street, New York, N.Y. Cena te knjige je sedaj samo $3.50 Ameriška Domovina je ftft rovi svet 91 1849 W. Cermak Rd. Chicago, Dl. slovenski dnevnik ki izhaja ▼ Clevelandu vsak daa razen ob nedeljah in praznikih V nJem dobite vse najnovejše svetovne novice, zanimive dopise in lepe romane. Naročite se na ta dnevnik, ki vam bot zvest tovariš ob dolgih večerih. J AMERIŠKA DOMOVINA ^ je slovenska unijska tiskarna, ki izdeluje vsakovrstne tiskovine, točno in lično, pa po zmernih cenah. 6117 St« Clair Avenue Cleveland, Ohio i The Spirit of a "Rejuvenated KJKJ" IN SERVICE BOYS You! On PRAYER FOR THOSE IN ACTIVE SERVICE O God, we beseech Thee, watch over those exposed to the horrors of war and to the spiritual dangers of a soldier's, a sailor's, a marine or airman's life. Give them such a strong faith that) no human respect may ever lead them to deny it, or fear to practice it. Do Thou by Thy grace fortify them against the contagion of bad example, that, being preserved from vice, and serving Thee faithfully, they may be ready to meet death whenever it may happen, through Christ our Lord. O Sacred Heart, inspire them with sorrow for sin, and grant them pardon. Mother of God, be with them in battle, and, if they should be called to make the supreme sacrifice, obtain for them that they -may die in the grace of Thy Divino Son. May their guardian angel.* protect them. Amen. MEETING NOTICE Chisholm, Minn. — St. Ann Society, No. 156, will hold its regular meeting Wednesday, May 19 at 8 o'clock in the Club Rooms of. the Community Bldg. After the business session a social will be held. Cards will be played and lunch served. A small charge will be made. All members are urged to attend. Mary Kosmerl, Sec'y. -o-- CHANGE MEETING DATE So. Chicago, 111. — The regular meeting .date >.of Immaculate Conception Society, No. 80, has been changed to tho third Wednesday of the month. The next meeting will be held Wedneday, May 19th, at 8 p. m. in St. George's Church Hall, 96th and Ewing Ave. We hope that members will attend the summer sessions as often as possible. Louise Likovich, Sec'y. -o- CHANGE MEETING DATE Chicago, 111. — Our next meeting will be held on Thursday evening, May 20th, after church devotions, at the customary meeting place. All the members are cordially invited to attend. For the Summer months bur regular »monthly meeting will be held on the third Thursday of the month. On Sunday, May 23, our society will sponsor a pilgrimage to St. Mary's Shrine in Lemont. There will not be any chartered buses but anyone wishing to attend can take a regular Joliet bus to Lemont. We do not expect a large attendance but anyone finding it possible to attend should do so, as now as never before, are our prayers needed. Mass will be read at 11 a. m. P. Kobal, Sec'y. EASTER USHERED IN WfTH POMP AND CEREMONY Waukegan, 111. — In a glorious Resurrection service at the Mother of God Church on the eve of Easter, the great church holy day was ushered in with pomp and ceremony. The three priests at the lily bedecked altar, with altar boys and school children, are, left to right, the Rev. Cyril Sircel, O.F.M., the Rev. M. J. Hiti, pastor of the Mother of God Parish, and the Rev. M. J. Cepon, assistant pastor. The Waukegan parish is observing its fortieth annivers- ary this year and a special program is being planned for the month of May by the Rev. M. J. Hiti. (Photo courtesy Waukegan News-Sun.) REV. M. BUTALA SWEEPSTAKES WINNER AS JOLIET LEAGUE DROPS CURTAIN ■ Joliet, 111 — With the torrid standings in the league are: fight for first place standings! W. ' in the team event and a very | White Fronts .... 52 excellent nite of individual The Eagle ........ 52 | bowling for the special year- : Peerless Prints .. 43 I end sweepstakes prizes, the Jo- Avsec Prints .... 42 liet KSKJ Men's Bowling cir cuit closed a very successful season Team Matches The White Front Liquors clung to the top rung in the standings by winning two from the Tezak Florists, and The Eagle team crawled to a first place tie (in wins and losses) PARTY VETERAN Brooklyn, N. Y. — A surprise birthday party in honor of Anton Staudohar's 75th year was celebrated Thursday evening, April 29 in the American Slovenian Auditorium in Ridgewood, Brooklyn, N. Y. Anton Staudohar, known as .Tony to all his friends, has for a good many years been a member of St. Joseph's Society of Brooklyn, while his sons. Antfcony, Jr., John and Joseph were three of the originators of the Knights of Trinity some 13 years ago. L. 38 38 47 48 49 50 Pet. .57* .578 .478 .467 .456 .444 Bonds or bondage? Buy U. S. Ssvissn BondsI Rev. M. JL with the White Front Liquors by winning three games via forfeit from the SLovenie Coals, who had only two men show up for bowling — the other three men were absent," due to very important work. In the last match, the Peerless Printers took over third place in thp standings by wuuung three games from the Avsec Printers. Due to the higher team average, the White Fronts are entitled, to the Cir^t pia.ee pos^-tiop, with the Eagle team in second place. The White Fronts averaged 855 while the Sogie team averaged 840. The final Tezak Florist ... 41 Slovenic Coals.. 40 Season Highlights The highlight of the season was the high 279 game bowled by Frank Ramuta and the high 679 series he also rolled . . . John Bluth in the last half of the season was the outstanding bowler . . . by chalking up a streak of 600 or better series . . . and bringing up his average from 173 to 183 for second place in the individual standings . . . Frank Ramuta won the individual championship with his 187 average . . . the next eight bowlers in standings were: Will Kuhar 180-57, Andy Kludovic 178-57, A1 Juricic 177-9, John Mutz 175-23, Matt Slana i75-9, George Karl 173-41, Gene Tezak 173-41, and Tony Buchar 17&-34 ... the high team games were: White Front Liquors 999, Peerless Printers 974, Tezak Florists 972, The Eagle 971, Slovenic Coals 951, and Avsec Printers 926 ... tho high team series were: White Front Liquors 2813, The Eagle 2780, Peerless Printers 2712, Tezak Florists 2696, Avsec Printers 2645, and Slovenic Coals 2616 ... the reel highlight of the season was the fine attendance record of the bowlers . . . they are to be complimented . • • especially when I saw on many occasions a bowler who was tired and worn out by hard work . . . but he made it a point to be present ... so that his team had a better chance to win ... with so many shift working schedules, we still had one of the best turnouts week after week. (Continued on FMs t> BLATNIKS TRIP (ULIGMEN TO GAIN 4-GAME EDGE IN PUEBLO CIRCUIT Pueblo, Colo. — Blatnik's The surprise team of the Tavernmen again make the year, Steve's Grocers? kept up headlines with their two game their winning way, this time defeat of the powerful Culig submerging Germ's Liquors in Grocers. Capt. Tony "Claude"' j three straight games. Capt. Wodishek's bombardiers were Frank Zupancic, John "Crook-all primed up to give Capt. ed Arm" Germ, and Tony Ko-Matty Novak's Tavern five the "works" but it looks as though the Blatnik boys beat them to fc 1 chevar with scores of 524, 489. and 486, respectively, discovered that the Steve's Grocers it, wherein the scheming Cu- were tough customers and their igmen slid down the hatch a tallies didn't pay off as John-couple of notches. Capt. Mat- , ny Sajbel, Steve Sepesi, and ty Novak, A1 "Dynamite" Go-j Johnny Jesik came thru with dec, and Frank "Enky" Krail, scores of 568, 561, and 526, with series of 579, 530, and respectively, to keep the win-509, respectively, defended the • ners near the top of the cir-Tavernmen, while Capt. Wodi-| cuit. Brother "Moon" Koc-ishek, and Frank "Cracker" man, pilot of the victorious I Krasovec collaborated for the Steves, had to be content with losers by collecting 520 and a 498 series. 514, respectively. Coach Mi-j The 200 or better class: Go-halco and "Timber" Kastelic dec 211, Novak 227, Wodishek failed to find the groove for 203, Krasovec 204, Sepesi 226, the beaten Grocers. Better luck Sajbel 202, Jesik 200, Zupan-next time, boys. The double cic 200. win increased the Blatniks' Sunday's schedule: Steves V3. lead in the local St. Joe's K. S. Culigs; Germs vs. Blatniks. K. J. loop to four games over, Nick J. Mikatich the second place Culigpien. _o_ HAND.THAT ROCKS THE CRADLE Today women have entered the industrial field to an extent never before dreamed of. in World War I. Not only do we have "Rosie the Riveter," but our age has seen women gas attendants, truck drivers, and skilled machinists. Women have accepted the challenge of all-out war. But our hope is that when the world again rights itself—as it shall—women will again adorn the home. American women should be sensible enough to realize that their efforts are needed now due to an emergency. Riveting, truck driving, and pumping gas will never compensate the longing every woman has in her heart to be the soul and inspiring spirit of a home. No •alary, however high, can blind a real woman of her natural instinct to be a wife and a mother. So we are not disturbed about women entering the war effort. We are disturbed, however, I by the number of mothers who i have put the war effort before their families. We know the wages are good and extremely attractive. Undoubtedly they are supplementing the earnings of their husbands. Probably they can provide some benefits for their children. Surely they are helping to keep our production lines moving. We admit all this. But we still think married women should be with their children. No school, no nurse, no maid, or institution has ever (Oonttnnsd on CHI STEVES TOP MIDWEST PIN WINNERS; MARTY SYETE'S WAUKEGAN QUINT PLACES FIRST IN LADIES' DIVISION Chicago, 111. — Another chapter has been written in the KSKJ sports history book, and again heafled "Success." The recent addition to the Union's book of deeds was the 16th Annual KSKJ Bowling Tournament staged here over the pa3t weekend. , « The four-day meet in which 93 teams vied for honors and sportmanship on the Southwest Recreation aisles, came to a close Sunday evening. The Midwest KSKJ Bowling Association, promoter of the tourney, through its Secretary Frank P. Kosmach, announced the following winners: Men's Division Regular Team: Zefran Funeral oHme, 2884, Chicago Past 45: Merlak Tavern, Waukegan, 2363 Doubles: F. Bicek - F. Kosmach, 1236 Singles: J. Osterman, Chicago 667 All Events: W. Jakse, South Chicago. Ladies' Division Team: Marty Svete Tavern, Waukegan, 2305 Past 45: St. Anne, Waukegan ,1752 Doubles: E. Ogrin - T. Artac, Waukegan, 1062 Singles: Beisbier, Milwaukee, 585 Juveniles St. Stephens, Chicago, 1655 A complete list of prize winners will be released shortly for publication. LAUD FATHER CYRIL ZUPAN ON HIS DIAMOND JUBILEE OF PROFESSION Canon City, Colo. — The apostolic work performed by the Rev. Cyril Zupan, O.S.B., in hir> 60 years as a Benedictine, was lauded in the sermon of the Rev. Francis Homung, O.S.B.. on the occasion of the celebration of Father Cyril's diamond jubilee of profession. The observance took place in Holy Cross abbey here April 15. Father Francis declared that the life of the jubilarían was a source of edification to his fellow Benedictines. He outlined the life and aspirations of a Benedictine religious and said that the aged priest had marked that life and fulfilled those aspirations well. # Pointing to priestly labors of Father Cyril, he said: "Time would be want-ting for me to review all that could be told about the life of our jubilarían. Yet, he must let me mention a few details for the edification of all. "I might tell that he is the third