Čezmejni projekt Sapeva o vlogi manjšin v evroregiji Z najlepšim dekletom se odslej hvalijo na Jamskem /24 Na italijanski strani Transalpina, na slovenski strani pa odslej Trg Evrope ADRIAKER / 17 Primorski SREDA, 30. MAJA 2007 št. 127(18.910) leto LXIII. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 Premier umirjen, povezava živčna Vojmir Tavčar Celovita slika nedeljskih in ponedeljkovih upravnih volitev za levo sredino ni navdušujoča, a ni niti porazna. Izgubila je upravo petih občin, vendar je pridobila tri nove, vosmih pokrajinskih glavnih mestih pa se bodo njeni kandidati pomerili vdrugem krogu. Vendar ta prikaz je pomanjkljiv, saj izidi kažejo, da sta na severu slavili Forza Italia in predvsem Severna liga, medtem ko je Unija utrdila svoj položaj predvsem v srednji Italiji. Upravne volitve so samo potrdile trend, ki so ga pred tem že dokaj jasno nakazale lanske politične volitve: severne dežele, ki so najbolj razvite in so gospodarska lokomotiva Italije, niso vsozvočju z levo sredino. Že v petletju 1996-2001 je bilo jasno, da je severna Italija, še posebej pa Veneto in Lombardija, za levo sredino problem, sedaj pa postaja vprašanje, ki se ga mora leva sredina nujno lotiti, saj je težko voditi državo, če ti najbolj razvit del obrača hrbet. Tega se zaveda tudi Romano Prodi, kije včeraj priznal, da »na severu je zaznavno malodušje v odnosu do politike«. Premier je dodal, da je »sever prioritetna naloga«, pristop, s katerim se namerava lotiti problema, pa je predvsem dobro upravljanje, »ker to severne dežele pričakujejo od resne vlade«. Prepričanje tudi, da se bo njegov pristop dolgoročno obrestoval in da bo po sanaciji javnih financ lahko začel tudi postopno odvijati davčni vijak. Skratka problem severa obstaja, Prodi pa je prepričan, da ga bo lahko pred iztekom mandatne dobe rešil. Prodijevnas-top je bil kot vedno umirjen, medtem ko je med koalicijskimi partnerji volilni izid povzročil precejšnje razburjenje. Se najbolj razmišljujoč je bil sekretar Levih demokratov Piero Fassino, ki je poudaril, da »leva sredina« volilnega izida ne sme prezreti in mora biti sposobna, da se ustrezno odzove na zahteve po modernizaciji in reformah. Podpredsednik vlade in vodja Marjetice Francesco Rutellije prepričan, daje treba nižati davke takoj in pospešiti oblikovanje Demokratske stranke, Antonio Di Pietro je poudaril predvsem, da je njegova stranka napredovala, Clemente Mastella je ponovil, da je preverjanje v večini neizbežno. Sekretar SKP Franco Giordano pa je ocenil, da volitve niso bile samo alarmni zvonček, ampak pravi »alarmni zvon«. Izhod iz krize je seveda program, ki ga zagovarja njegova stranka. Podoben je tudi pristop predstavnika Zelenih Pecorara Scania, ki z Giordanom deli prepričanje, da je nastajajoča Demokratska stranka eden od razlogov za volilni poraz. Silvio Berlusconi, kot je vnjegovi navadi, skuša z bučno medijsko kampanjo, prikazati izid volitev kot svojo veliko zmago, najbrž pa ni niti on upal, da bodo v delu Unije tako nasedli na njegove provoka-cije in sami nazadovanje na severu spremenili v zaskrbljujoč poraz. Najbrž severne dežele in še posebej volivci leve sredine, ki so razočarani ostali doma in s tem povzročili nazadovanje leve sredine, pričakujejo od Unije drugačne odgovore, večja prepirljivost in mazohistično samobiča-nje sta samo voda na mlin Berlusconija. dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,75€(180 SIT) GORICA-NOVA GORICA - Za prispevek k sodelovanju in manjšini namenjeno skrb Brulc se je od Brancatija poslovil s priznanjem Pet Slovencev v novem goriškem občinskem svetu GORICA-NOVA GORICA - Župan Mirko Brulc je ob zaključku mandata izročil dosedanjemu županu Gorice Vitto-riu Brancatiju spominsko plaketo v zahvalo za njegov izjemen prispevek na področju čezmejnega sodelovanja. Brancatija je novogoriški mestni svet včeraj sprejel s stoječim aplavzom. »Nikoli nisva rekla, da se je čezmejno sodelovanje začelo z nama, vendar je ravno v tem času preraslo naša pričakovanja,« je poudaril Brulc in dodal, da so »po Brancatijevi zaslugi Goričani začeli drugače razmišljati, veliko se jih uči slovenščine, spremenila se je klima in odnosi med prebivalci. Moja posebna zahvala Brancatiju pa gre za vse, kar je storil za naše zamejce.« Brulc je včeraj čestital Etto-reju Romoliju za izvolitev »v pričakovanju, da bova nadaljevala z dobrososedskimi odnosi in z nastavljenimi projekti. Vsekakor pa pričakujem nespremenjen odnos do slovenske manjšine na drugi strani meje«. Že danes naj bi prišlo do Romolije-vega prevzema županskega mesta. Na podlagi dokončnih izidov izstopajo podatki, da je stranka Forza Italia narasla, da je dober rezultat iztržil Forum za Gorico in da so Levi demokrati brez svetnikov. V novem občinskem svetu v Gorici bo med šestnajstimi člani opozicije sedelo pet slovenskih svetnikov (v Brancatijevi večini jih je bilo sedem). Na listi Oljke so bili izvoljeni kandidati stranke Slovenske skupnosti Božidar Tabaj, Silvan Primosig in Maril-ka Koršič, v Bellavitejevi listi Forum za Gorico pa sta najboljši rezultat dosegla Aleš Waltritsch in Marko Marinčič. Na 14., 15. in 16. strani Brancati in Brulc po izročitvi spominske plakete, še zadnjič skupaj oba v županski vlogi bumbaca WASHINGTON - Ker njen boj za mir in pravičnost nima odziva Cindy Sheehan se razočarana umika v družinski krog Peti koridor politično razdvaja Illyjevo deželno koalicijo Na 3. strani WASHINGTON - Ameriška protivojna aktivistka Cindy Sheehan (na arhivskem posnetku) je sporočila, da ne želi biti več »javni obraz« gibanja proti ameriški invaziji v Iraku, kar je postala po smr ti svo je ga si na vo ja ka v tej dr -žavi aprila 2004. Kot je povedala Shee ha no va, jo je ta bit ka, ki je iz -praznila njen bančni račun, ji uni či la za kon in ogro zi la od nos s pre os ta li mi otro ki, raz oča ra la. » S tem pis mom od sto pam kot 'obraz' ameriškega protivojne-ga gibanja,« je v svojem ponedeljkovem blogu (spletnem dnevniku) za pi sa la Shee ha no va, ki je pos ta -la zna na pred vsem s pro test nim taborjenjem pred teksaškim rančem ame riš ke ga pred sed ni ka Ge -orgea Busha. »Vzela bom, kar mi je še ostalo, in odšla domov. Odšla bom domov i n bom mati svoj im pre ži ve lim otro kom in bom pos -kušala ponovno pridobiti vsaj del te ga, kar sem iz gu bi la,« je še za -pi sa la ter do da la, da je za to od -lo či tev po tre bo va la kar le to dni. »Najbolj poguben zaključek, do ka te re ga sem priš la to jut ro, je, da je Casey dejansko umrl za nič... Vsak dan, odkar je umrl, sem skušala dati nek pomen njegovi žrt vi. To da Ca sey je umrl za dr ža -vo, ki jo bolj skrbi, kdo bo na sled -nji Ameriški idol, kot pa koliko ljudi bo ubitih v naslednjih nekaj mesecih, medtem ko se demokrati in republikanci igrajo politiko s človeškimi življenji,« je med drugim po uda ri la mi rov ni ca. Kot je za pi sa la, je iz gu bi la ta -ko upanje, da lahko protivojno gibanje prinese spremembo, kot tudi zaupanje v ameriške demokrate, ki so lani prevzeli nadzor v obeh do mo vih ame riš ke ga kon -gresa. »Bush ne bo nikoli odstavljen, kajti če bodo demokrati zakopali pregloboko, utegnejo odkriti kakega okostnjaka v lastnem gro bu, in sis tem se bo vr tel na prej za vedno. »Vse, kar imam, sem vložila v to, da sem poskušala prinesti pravičnost in mir državi, ki ju noče,» je grenko zaključila. (STA) Ret presenečen nad volilno podporo dela slovenskih volilcev Na 5. strani Tovornjak trčil v prazen avtobus na nekdanji Trbiški cesti pri Bazovici Na 6. strani Župani Repentabra, Doline in Zgonika za dvojezične občinske tajnike Na 7. strani 2 Sreda, 30. maja 2007 MNENJA, RUBRIKE / OGLEDALO Zakaj prihaja do krize politike? Ace Mermolja Wf V Italijanskem tisku se vedno pogosteje pojavljajo izjave o »krizi politike«. V svojem novoletnem govoru je predsednik države Napolitano alarmistično opozoril na razdaljo, ki ločuje politiko in državne institucije od državljanov. V bistvu, tudi glede smeti v Kampaniji, se Napolitano vedno pogosteje obrača na odgovorne politike in jih opozarja, naj uveljavljajo državo, državotvorni čut in zmanjšajo razdaljo med politiko, državo in ljudmi. To postaja njegova misija. Kriza politike pa ni le italijanska specifika, ampak je posledica nove modernizacije, kijo doživljamo v razvitem svetu. Tema bi zahtevala obširno razpravo, ki jo bom strnil v poenostavljen pojem. Središče sodobne družbe je posameznik, individuum, ki se uresničuje v labirintu negotovega trenutka. Individualnost pa je v svoji skrajni meri antiteza državljana. Sam pojem »državljan« se nanaša na državo in njene inštitucije. Si državljan, ker obstaja država, država pa obstaja, ker uživa podporo državljanov. Posameznik ima v svoji samoti zelo krhke vezi s katerokoli skupnostjo, torej tudi državno. Skupnost pa mu v resnici daje vedno manj podpore pri njegovem vsakodnevnem trudu za kruh in samoudejanjanje. Evropski in ameriški zmagoviti politični programi (med sabo vedno podobnejši) izpostavljajo posameznika in njegove sposobnosti, država je pri zadevi le nekak asistent ali vedno medlejši sme-ro kaz. V Italiji pogosto citirani francoski predsednik Sarkozy je res uvedel nekatere novosti, njegove programske točke pa so bile uspešne, ker je znal bolje kot njegova tekmica Segolene Royal uravnovesiti sodobnega individualca in v bistvu antipolitika s pojmoma države in Evrope. Državo je Sarkozy postavil za varuha individualnih prizadevanj. Ko je govor o individualnem, moramo biti zelo pozorni. Pojma ne razumemo v nekdanjem liberalnem pomenu besede, ki je branila posameznika pred totalitarističnimi kolektivizmi. Sodobni individualec je človek, ki izgublja občutek za skupnost in skupno in torej za politiko. V čem je bil namreč starogrški pojem politike? Na trgu (agora) je posameznik izpostavil osebne probleme, ki so v skupni razpravi z državniki postali splošni problemi, seveda, če so jih tudi ostali diskutanti sprejeli kot take. Agora je bil prostor, kjer so posameznikovi problemi postali skupni in posledično institucionalni. Sodobni individualec ne zahaja na trg, nima dialoga z inštitucija-mi, ne zaupa v politiko kot tisto moč, ki mu omogoča, da na agora postanejo njegovi problemi problemi skupnosti in države. Po drugi strani se politika in, konkretneje, stranke ter njihovi predstavniki instinktivno (v smislu preživetja) umikajo v svoje palače, v lastne rituale in se prikazujejo državljanom po televiziji. Nasprotno od trga paje televizija sredstvo, ki govori državljanu, ne da bi lahko slednji repli-ciral. Televizija je po svoji naravi samogovor in avtoreferenčna. Resnične volitve so danes v malih občinah, kjer se poznani kandidati še predstavijo na shodih in okroglih mizah. Stik s Pro-dijem ali z Berlusconijem je za večino le »virtu-alen«. V nekaj desetletjih so namreč odmanjka-li tudi tisti mikroprostorčki, kot so bile strankarske celice, župnišča, sindikalna srečanja v tovarnah, ki so vendarle prenašali glas volilca k vrhovom. Danes to počnejo javnomnenjske raziskave, ki sprašujejo, a ne poznajo replike. Skratka, daljava v komunikaciji je način, kako se politik predstavlja volilcem. Jaz sem še videl Berlinguerja v Trebčah. Imel je srečanje v Ljudskem domu in nato je bil predviden shod pred spomenikom. Berlinguerju je postalo slabo. Pred spomenikom padlih je bilo malo ljudi. Tovariš je prinesel stol in nanj se je Berlinguer usedel in globoko zajel sapo. Bil je sključen in bled, zazdel se mi je skrajno ranljiv. Dva koraka pred mano je bil Berlinguer v svoji slabosti. Kaj takega nam danes ne bo dano videti. Berlusconi špektakularizira celo svoje zdravstvene težave. Janez Pavel II. (ni bil sicer »politik«) je iz svoje bolezni ustvaril svetovno medijsko senzacijo in posledično lastno beatifikacijo. Razdalja med mojo individualno bitjo ter političnim prostorom je nekaj faktičnega in to tudi mimo te ali druge politične opcije. Razlika je, da levica v tej daljavi hira, desnica jo izkorišča sebi v prid, ker je sodobnega individualca ustvarila globalna in kibernetska stopnja kapitalizma. Ljudstvo je pred tedni sicer šlo na trg. Veliko je bilo o tem napisanega, tudi v PD. Mislim na Family day. Verjamem, da se je v Rimu zbrala milijonska množica ljudi, ki ni običajen gost shodov. Razlog za shajanje je bila obramba klasične družine, ki sta jo desnica in cerkev spret- no izkoristili proti zakonskemu osnutku o partnerskih zvezah DICO. Lahko celo verjamem, da množica na trgu San Giovanni ni imela izrazito protivladnih namenov. V sebi pa je nosila naboj tiste antipolitike, kije z optično prevaro pred nekaj več kot desetimi leti »vrgla« Berlusconija v politiko. Kaj namreč pomeni manifestacija v obrambo klasične družine? Kdo naj jo brani? Kako naj se njena vrednost valorizira, da ne bo vse skupaj le propaganda? Brez pomoči lahko sestavim program za družino, kije neoporečen, a daleč od sedanjega družbenega razvoja in načina življenja. Čustvene vezi ostajajo osebne in trajajo od človeka do človeka, od para do para. Ob čustvih pa bi družina potrebovala naslednje: stalno in primerno plačano delo za vsaj enega družinskega člana. Še bolje bi bilo, ko bi lahko delala oba, ženska (zakaj ne tudi moški?) pa bi imela določene olajšave ali možnosti, da »organizira« družinsko celico. Skratka, družba bi družini nudila posebno skrbstveno mrežo. Nadalje: družini mora biti zagotovljeno, da, neglede na število otrok, mirno in brez pretresov izhaja do konca meseca. še dlje: družina mora imeti dostojno hišo ali stanovanje. Zdravstvena oskrba mora biti dobra in poceni. Otroci morajo imeti vse možnosti za šolanje in bodočo družbeno uveljavitev. Kjerkoli si, mora biti življenje varno: od avtoceste do vrtca. Pozitivna naravnanost družine in zunanja pomoč morata preprečevati njenim članom, da ne zaidejo v pijančevanje, v narkomanstvo ali v kake druge deviacije. Skratka, družina je osnovna družbena celica in družba ji mora zagotoviti srečno življenje. Nuditi ji mora obrambne zidove pred stisko in zlom. Omenjena slika, napolnjena z besedami »morati«, je natančno nasprotje današnjega kapitalističnega (ne)reda, ki postavlja v središče proizvodnje in potrošnje individualca. Delo je danes mobilno, gotovosti ni, socialna država je v krizi, svet je ločen med bogatimi, ki se znajo sukati v labirintu sodobnosti, ter vedno revnejšimi, ki v tem labirintu s težavo izhajajo. O razlikah pričajo tudi zadnji italijanski podatki ISTAT. Vodja italijan- Delo je danes ske desnice mobilno, gotovosti Berlusconi je . , . „ uspel na valu ni, socialna država antitetičnih je v krizi, svet je vrednot, kot jih ločen med bogatimi, je žPelel nakaza- => 'ti Family day, ki se znajo sukati v če prav je z me - labirintu sodobnosti, dijskimi čarov- tervedno revnejšimi, jlSi ki v tem labirintu s dru gač no in težavo izhajajo vsem situaci- jam primerno po do bo. Obo - gatel je v obskurnem labirintu zvez in denarja, je narcis in hedonist, je dvakrat poročen in de facto živi ločeno od sedanje žene. To je dokazala njuna javna korespondenca. Kaj to pomeni? Klasična družina je za reveže. Premožni sloji se lahko ločujejo, sklepajo nove zveze, imajo kopico otrok in so vseeno spoštovani in »brez greha«. Kdor mora s 1.200 evri vzdrževati ženo in dva otroka, ne bo mislil na ločitev. Zato je bil shod Family day antipolitičen in šele potom spretne manipulacije političen. Razumljivo je, da se družine zberejo in zahtevajo, naj jim bo dano živeti. Nerazumljivo je, da ploskajo kapitalistom, ki zagovarjajo liberizem, ki nima usmiljenja za tiste, ki ne uspejo. Ploskajo ljudem, ki jim ni mar za položaj družine, saj nasprotujejo socialnim politikam v imenu misli, da je v tej družbi vreden življenja, kdor si pomaga sam. Family day je zato sin skupin brez orientacije. Individualcu je vedno pogosteje dano, da so-cializira le v družinskem krogu. V velemestih se ljudje v istem bloku ne poznajo. Ne vedo, kdo stanuje za vrati istega nadstropja. Z inštitucijami nimajo dialoga. Vedo za lasten labilen položaj in v stiski popeljejo na trg pomoči potrebno družino. Neznano pa jim je, koga naj prosijo za pomoč, da bo zaleglo: Vatikan, italijansko državo, Berlusconija ali Prodija, politiko, inštitucije ali populis-tičen »glas ljudstva«? Misel, da je klasična družina temeljna vrednota, je prej želja kot resnica. Ne ogrožajo je namreč homoseksualci, ki ostajajo zvečina prikriti, in niti ne partnerske zveze. Drugačna sekira pada na družino, a je njeni člani, žal, ne vidijo. Sodobna osnovna celica je ena: posameznik. Kibernetskemu kapitalizmu koristi množica individualcev, ki molčijo tudi takrat, ko se tovarne in kapitali odselijo in pustijo ljudi na prazni postaji. Red potrebuje samo dve samotni in ubogljivi roki, ki ostaneta sami, tudi ko se jih zbere dva milijona. PISMA UREDNIŠTVU O podelitvi Cankarjevih priznanj na Vrhniki Cenjeni urednik! Za slovenistično stvar sicer koristen članek prof. Adrijana Pahorja »Z garanjem zaslužno do Cankarjevih priznanj«, objavljen v nedeljo 27.5.2007 na goriški strani Primorskega dnevnika, vsebuje žal tudi vrsto očitnih neresnic o podelitvi zlatih in srebrnih priznanj letošnjim Cankarjevim nagrajencem iz širše ljubljanske regije in italijanskega zamejstva, ki je potekala dne 18.5.2007 na Vrhniki. V prispevku je namreč med drugim zapisano: »Zaradi oddaljenosti Vrhnike torej tvegamo, da prehitro pozabimo na tiste najzaslužnejše, ki so mesece in mesece garali, zato da so si prislužili najžlahtnejša priznanja. Tista priznanja (zlata), ki jih potem predsednik Slavističnega društva Slovenije po protokolarni dolžnosti prehitro izroči dobitnikom, in to brez kakega posebnega ceremoniala, da ne omenimo tistih, ki prejmejo srebrna nekje v veži pred prireditvijo ali po njej, skoraj na skrivaj kot kakšni drugorazredni šolarji.« Ko bi se prof. Pahor udeležil vrhniške svečanosti, ali bil med njo pozornejši, bi lahko opazil, da so bila dejstva povsem drugačna. Naj jih iz spoštovanja do prizadevnih organizatorjev in samih nagrajencev (pa tudi, ker so mediji o vrhniški prireditvi bolj malo poročali) kar-seda sežeto obnovim! Že ob vstopu v dvorano Doma Ivana Cankarja je udeležence pričakal na odru večji zaslon, na katerem so se pred in med celotno prireditvijo računalniško predvajala z velikimi črkami zapisana imena zlatih in srebrnih nagrajencev, njihovih mentorjev in šol. Po prirediteljskem nagovoru predsednice Slavističnega društva Ljubljana prof. Marije S. Leskovar in pozdravu vrhniškega podžupana g. Leona Marjana Možine sem se pred posegom glavnega koordinatorja tekmovanja g. Vlada Pirca tudi sam oglasil v so-organizacijskem imenu Slavističnega društva Slovenije, izrekel nagrajencem, mentorjem, staršem in šolam »globoko priznanje in naj-prisrčnejše čestitke za doseženi uspeh«, poudaril, da se vsako leto ogreje za Cankarjevo tekmovanje »na štirih stopnjah do 9.000 učencev in dijakov iz matične Slovenije, manjšinskih italijanskih in madžarskih vrst, pa tudi iz koroškega in primorskega zamejstva«, obžaloval neljubo napako, ki se je letos »prikradla v esejski del četrte stopnje«, pohvalil trud pedagogov in organizatorjev, »docentov slovenščine, ravnateljev šol, predsednikov področnih slavističnih društev, sodelavcev Zavoda za šolstvo, ocenjevalcev, članov komisij, ki se iz golega idealizma razdajajo prireditvi v prid, žrtvujejo zanjo svoj prosti čas, vlagajo vanjo svoje poklicno znanje, kreativnost, energije«, položil nagrajencem »na dušo slovensko branje in pisanje tudi mimo tekmovanj, obletnic ali kulturnih praznikov« in končno namenil zdravju ter bodočnosti te prireditve sklepni stavek Cankarjevih Podob iz sanj: »Življenje, Mladost, Ljubezen!« Osrednja točka približno dveurne prireditve, ki sta jo poleg glasbeno-pevske kulise popestrila predvsem šegava nastopa priljubljene mladinske pisateljice Dese Muck in igralca Jureta Godlerja, pa je bilo kajpada nagrajevanje, ki se že zaradi precejšnjega števila dobitnikov ni Nlfi moglo zaključiti »prehitro«. Med njim sva s kolegico Le-skovarjevo na odru (in sploh ne v kaki zakotni svečano podelila tako zlatim kot srebrnim Cankarjevim nagrajencem diplome in knjižne darove, pri čemer mi je bilo kot predmejskemu Slovencu v posebno zadoščenje seči v roko prav našim tržaškim in goriškim zlatničarjem ter sre-brničarjem. Njim, ki so se po zaključku kulturnega programa lahko zadržali še na prigrizku, in vsem ostalim dobitnikom Cankarjevih zlatih, srebrnih in bronastih priznanj naj kakor na Vrhniki ponovno zakličem: »Bravo!« Prof. Pahorju pa, ki je vse to spregledal, ali pa ga v Vrhniki preprosto ni bilo na spregled, bi prijateljsko prišepnil, naj se prihodnjič vsaj pozanima za stvari, o katerih piše. Kot prizadevni slovenistični pedagog in publicist bi bržkone moral poznati tisto Prešernovo o čevljih in Kopitarju ... Z vnovičnimi čestitkami nagrajencem in zahvalo za dnevniško gostoljubje Prof. dr. Miran Košuta, predsednik Slavističnega društva Slovenije Ob razstavi v Križu Ob prebiranju nedeljskega poročila o poimenovanju otroškega vrtca v Križu po igralcu Justu Košuti sem brala, da bodo o razstavi, ki so jo odprli dan prej, še pisali. Ker domnevam, da bo poročilo posvečeno predvsem razstavi sami in eksponatom na njej, kar je ob takih priložnostih temeljnega pomena, bi želela povedati nekaj misli o besedah Milice Kravos ob odprtju razstave. Vsi prav dobro vemo, kako nespretni govorci in govorniki smo Slovenci na splošno, saj nam niti matična domovina ne more biti za zgled. Če nastopajoči nimajo napisanega besedila, je človeku kar nerodno poslušati kakšen govor ali predavanje. Ljubljanska televizija nam ponuja pogovorno ljubljanščino zabeljeno s premori, pogrkovanjem, če ne celo z različnimi pogosto narečnimi mašili. Povsod pa se bohoti ne-artikulirani polglasnik, ki izmaliči tudi tehtne misli. Zato me je toliko bolj prijetno presenetil govor Milice Kravos v petek zvečer v Križu. Govorila je prosto in sproščeno, brez zastojev in jezikovne zadrege. V njenem dolgem in temeljitem prikazu Justa Košute in njegovega dela ni bilo ne jezikovnih ne pravorečnih spodrsljajev. Pred nami je v živi besedi zaživelo igralčevo življenje in delo, da je vsakomur lahko žal, če je zamudil tisti večer. Dotaknila se je vseh postaj Košutovega nelahkega življenja in na koncu omenila tudi njegovo ženo Zoro Jugovo, ki mu je vedno stala ob strani in ga podpirala. Zaželela si je, da bi kdo obdelal tudi njeno življenje, saj na žene pogosto pozabimo. Upam, da ne bomo pozabili tudi na izjemno kvaliteten Miličin prispevek in jo bomo imeli še večkrat priložnost poslušati. Lelja Rehar Sancin BENEČIJA - Po kratki in hudi bolezni Umrl kulturni delavec Mario Bergnach V ponedeljek, 28. maja, je po kratki in neizprosni bolezni umrl znani beneški kulturni delavec Mario Bergnach-Škodej iz Petarniela. Imel je 69 let. Mario je bil po postavi droben in visok. Bil je naraven igralski talent, ki smo ga lahko spoznali tudi na Tržaškem in v Gorici. Seveda ni bil le to. Mario je bil najprej zaveden Slovenec, ki ni nikoli zatajil svojih korenin. To ga je pripeljalo v tisto skupino beneških kulturnih delavcev, ki so pričeli v šestdesetih letih s pionirskim kulturnim delom. Ni jim bilo lahko. Mariolino, kot so mu pravili prijatelji iz Beneškega gledališča, je najprej pristopil k društvu in zboru Rečan.V sedemdesetih letih, ki so bila posebno ostra, je Mario postal tudi predsednik omenjenega društva. Zaradi svoje angažiranosti je imel več težav in to tudi na delu. Odnosi so bili ostri in nasprotniki Slovencev se niso šalili, ampak so znali tudi konkretno ukrepati. Mariovo veliko veselje pa je bilo gledališče. Še pred nastankom Beneškega gledališča je nastopil v igrah Naš Božič in v beneškem Pasijonu. Ko je v Benečiji nastalo stalno ljubiteljsko gledališče, je Mario pristopil in mu ostal zvest tri desetletja, skratka, do nedavnega. Izstopal je posebno v komedijah, saj so se ljudje smejali, komaj je sto pil na oder. Tako so ga sprejemali v Benečiji, kjer so ga poznali, kot na gostovanjih Be neš -kega gledališča. Zad - Mario Bergnach nji njegov nastop je bil v komediji Orkester, kjer je igral vlogo pianista v izključno ženskem orkestru. Potrdil je svoj naravni talent za oder in za gledališko komunikacijo z občinstvom. Mario Bergnach nedvomno sodi med tiste beneške kulturne delavce, ki so v časih ustrahovanja in Gladia sejali njivo za tako imenovano "beneško pomlad'. Svojo zavzetost je plačal vsakdo, vendar je bila zavest Maria in njegove generacija močnejša od strahu. Zato se ga bodo spominjali v Benečiji, kot bo ostal živ v zavesti goriških in tržaških Slovencev, ki spremljajo beneško kulturno ustvarjalnost. (ma) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sreda, 30. maja 2007 3 KOPER - V okviru programa Interreg III A Italija - Slovenija Projekt Sapeva prehaja v zaključno fazo V petek posvet o vlogi italijanske in slovenske manjšine v bodoči evroregiji KOPER - V Kopru bo v petek posvet o vlogi italijanske skupnosti v Sloveniji in na Hrvaškem ter slovenske skupnosti v Italiji v bodoči evroregiji, v procesih evropske integracije in v čezmejnem sodelovanju. To je drugo od predvidenih treh srečanj v okviru čezmejnega projekta SAPEVA (Študija, analiza in promocija kulturnega, zgodovinskega in jezikovnega bogastva slovenske in italijanske narodnostne skupnosti v obmejnem območju). Prvi posvet je bil januarja v Gorici, tretji bo decembra v Trstu. Delovne skupine, ki obravnavajo posamezna področja življenja manjšinskih skupnosti, so opravile približno polo- vi co de la. Kot je vče raj v Ko pru po ve -dal predsednik izvršnega odbora Italijanske unije Maurizio Tremul, je zato zdaj pravi čas za oceno prehojene poti in ugotovljenih ovir ter za spodbujanje še intenzivnejšega dialoga med obema skupnostma. SAPEVA je čezmejni projekt, ki ga organizira Slovenska kulturno-go-spodarska zveza v sodelovanju z Italijansko unijo, Svetom slovenskih organizacij, Obalno samoupravno skupnostjo italijanske narodnosti, Središčem »Carlo Combi« iz Kopra, Slovenskim dežel nim go spo dar skim zdru že -njem in Slovenskim izobraževalnim konzorcijem. Finančna sredstva so pridobili iz programa Interreg IIIA Ita-lija-Slovenija 2000-2006. Predsednik SKGZ Rudi Pavšič je poudaril, da je projekt zanimiv predvsem zato, ker v njem sodeluje več kot sto predstavnikov obeh skupnosti in ker se lahko mladi vodilni kadri z obeh strani meje spoznavajo in sodelujejo. Ni treba, da se strinjajo o vsem - važno da so skupaj, je dejal Pavšič. Poudaril je še, da se mo ra ta skup nos ti od pre -ti in se zavedati, da sta del širšega konteksta. Z de lom pa mo ra ta do ka za ti, da sta sposobni prevzeti vodilno vlogo v ob mej nem pro sto ru. Iz ra zil je upa nje, da so končno vendarle presegli logiko instrumentalizacije manjšin iz druge polovice 20. stoletja. Ob tem je zatrdil, da nameravajo voditelji krovnih organizacij vztrajati pri premagovanju napetosti, kljub zaskrbljujočim političnim do god kom v zad njih dneh. Po svet se bo za čel v pe tek ob 10.30 na sedežu Skupnosti italijanov »Santorio Santorio« v Kopru. Zanimivo je, da bodo najprej na vrsti uvodna poročila voditeljev manjšinskih orga- SLOVENIJA Kučan ostaja pri oceni razmer v državi LJUBLJANA - Nekdanji slovenski predsednik Milan Kučan pravi, da ostaja pri ocenah in stališčih o razmerah v državi. V odzivu na ponedeljkove izjave predsednika vlade Janeza Janše je izrazil obžalovanje, da "predsednik vlade ne razume, da ne gre za konflikt, ampak nujno opozorilo na kritične pojave in vzdušje, ki v državi ni dobro". Zavrnil je tudi Janševo trditev, daje Slovenija edina država, kjer mediji kritične besede bivšega predsednika objavljajo kot osrednjo novico. Kučan meni, da bi bilo za dobro države koristno razmisliti o kritičnosti opozoril. Premier pa namesto tega poskuša "izničiti verodostojnost kritičnosti teh opozoril z diskvalifikacijo posameznikov - to je storil tudi včeraj", meni bivši predsednik. Diskvalifikacija posameznika s pozicije tistega, ki ima oblast in politično moč, pa je razlog, da ljudje ne želijo tvegati in zato raje molčijo, je še dodal Kučan. (STA) Maurizo Tremul (levo) in Rudi Pavšič med včerajšnjo predstavitvijo petkovega posveta zdravko primožič/fpa nizacij Flavia Forlanija, Rudija Pavši-ča in Maurizia Tremula, šele zatem pa pozdravi predstavnikov države in lokalnih skupnosti. Organizatorji namreč želijo, da bi se povabljenci (med njimi predvidoma tudi slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel, podtajnik na italijanskem notranjem ministrstvu Ettore Rosato in direktor urada za narodnosti pri slovenski vladi Stanko Ba-luh) zares seznanili s problematiko. Na včerajšnji novinarski konferenci so še enkrat poudarili, da je projekt namenjen vsem, ki živijo na obmejnem območju, čeprav pri njem sodelujejo samo pri pad ni ki manj šin. Vse bin ski del po sve ta bo po te kal zgodaj popoldne. Takrat bodo svoja poročila predstavili voditelji sedmih delovnih skupin (Silvano Sau za skupino politika in institucije, Mauro Jur-man bo govoril o teritoriju in gospodarstvu, Gorazd Pučnik o šolstvu, vzgoji, jeziku in kulturi, Aleksandro Bur ra o mla dih, Ju re Kufer sin o špor -tu in Dušan Kalc o medijih in komunikaciji), ki morajo delo zaključiti do oktobra. Bojan Kralj Tudi Lavtižar Beblerjeva brez podpore za podpredsedniško funkcijo LJUBLJANA - Tudi poslanka Socialnih demokratov (SD) Darja Lavtižar Bebler na včerajšnjem tajnem glasovanju ni dobila zadostne podpore za izvolitev na mesto podpredsednice slovenskega državnega zbora. Za njeno imenovanje je namreč glasovalo le 37, proti pa 26 poslancev, medtem ko bi za imenovanje potrebovala vsaj 46 poslanskih glasov. Državni zbor je brez tretjega podpredsednika ostal 27. marca, ko so nekdanjim poslancem LDS, ki so prestopili v poslansko skupino SD oz. skupino nepovezanih poslancev, prenehale vse vodstvene funkcije v parlamentu. Tako je bil razrešen tudi podpredsednik državnega zbora Marko Pavliha, ki se iz poslanske skupine LDS preselil k Socialnim demokratom, ki so ga spet predlagali za podpredsednika, vendar 7. maja ni dobil zadostne podpore. Deželni svet FJK sprejel resolucijo proti smrtni kazni TRST - Deželni svet Furlanije-Ju-lijske krajine je včeraj soglasno sprejel resolucijo v podporo kampanje, ki jo vodi organizacija Pustite Kajna pri miru, za uvedbo moratorija OZN na izvajanje smrtne kazni. Kampanjo, kateri se je zdaj pridružila tudi FJK, so že podpisali številni Nobelovi nagrajenci in druge vidne osebnosti iz več kot 30 držav. KOROŠKA - Deželnozborske volitve Enotna lista razmišlja o samostojnem nastopu CELOVEC - Čeprav so redne deželne volitve na Koroškem napovedane šele za marec 2009, znotraj Enotne liste (EL) že poteka intenzivna razprava o morebitni samostojni kandidaturi edine politične stranke koroških Slovencev. Medtem ko daje predsednik EL Vladimir Smrtnik prednost nastopu z lastno listo, podpredsednik EL Nanti Olip pušča odprto tudi opcijo za kandidaturo skupne liste, npr. z Zelenimi. Pri tem tako Smrtnik kot tudi Olip opozarjata, da bo končna odločitev sprejeta šele na občnem zboru Enotne liste. Datum občnega zbora pa je odvisen tudi od nadaljnjega razpleta v deželni politiki, predvsem po močnem političnem potresu, ki ga je povzročil deželni glavar Jörg Haider (ob asistenci pred- sednika koroške ljudske stranke Josefa Martinza) z bliskovito prodajo deželne Hypo Alpe Adria-banke Bavarcem (Bayrische Landesbank). Tudi Haider je že večkrat namignil, da hoče deželne volitve izvesti morda že jeseni 2008, torej že čez dobro leto dni. Podpredsednik EL in podžupan v Selah Nanti Olip je konec preteklega tedna v pogovoru za slovenski radijski spored ORF potrdil, da je vprašanje samostojne kandidature EL na prihodnjih deželnih volitva močno prisotno na sestankih Enotne liste. S strani občinskih odbornikov v dvojezičnih občinah pa je bila izražena želja, da stranka, kakršna je Enotna lista, potrebuje zaznaven glas v deželnem zboru. »To pa a priori ne izključuje tudi pogajanj o morebitni skup- ni kandidaturi z drugimi strankami,« je dodal podpredsednik EL. Kot je znano, se je EL na deželnih volitvah leta 2004 odpovedala lastni kandidaturi in tako predvsem Zelenim odprla pot, da so prvič z dvema poslancema prestopili prag deželnega zbora. Na listi Zelenih so kandidirali tudi koroški Slovenci in Slovenke, najvišje Zalka Ku-chling, ki pa ni bila izvoljena. Vsekakor pa je prejela veliko število »slovenskih« glasov. Na deželnih volitvah leta 1999 je Enotna lista skupaj z Zelenimi, Združenimi Zelenimi ter Liberalnim forumom snovala listo »Demokracija 99«, kateri pa ni uspelo preseči še vedno veljavni nedemokratični 10-odstotni prag za sedež v koroškem deželnem zboru. Ivan Lukan DEŽELNI SVET - Demokratična zaveza Peti koridor razdvaja Skupščina sinoči odobrila »prečno stališče«, proti SKP, SIK in Zeleni TRST - Da Demokratična zaveza trenutno ne preživlja najboljših časov dokazuje tudi sinočnje glasovanje v deželnem svetu o hitri železnici v sklopu petega evropskega koridorja. Svetniki leve in desne sredine so namreč odob ri li sta liš če v pod po ro na -črtovani hitri železnici med Benetkami, Trstom in naprej do Ljubljane. Proti je glasovalo pet svetnikov obeh ko mu nis tič nih strank in Ze le nih, ki so vsi v Illyjevem zavezništvu. Le vi de mo krat Igor Do lenc je opozoril na velik pomen železniških povezav s Slovenijo, tudi kot alternativo avtocestam. Nova železnica bo vsekakor bolj pomembna za tovorni, kot za pot niš ki pro met, pe ti ko ri dor ni sa mo pro met ni ca, am pak tu di ve -lika infrastruktura za povezovanje držav in narodov, je dejal Dolenc. Igor Kocijančič (SKP) je zaskrbljen, ker se pri novi železnici prevečkrat zanemarja potrebe teritorija in ljudi, ki na njem živijo. Italija žal še nima državnega transportnega pro- jekta, SKP ni načelno proti hitri železnici, a ne za ceno okoljske katastrofe. Naša dežela po mnenju svetnice SIK Brune Zorzini Spetič stvarno tvega, da postane nova železnica neke vrste katedrala v puščavi. Občani so bili o tem načrtu doslej malo ali slabo informirani, zato bi bila hitra železnica v teh pogojih škodljiva, je poudarila Zorzinijeva. Podobno stališče je zagovarjal tudi Alessandro Metz (Ze le na li sta). V podporo gradnji hitre železnice sta se, po leg za stop ni kov des ne sredine, opredelila Mauro Travanut (-LD) in odbornik za promet in prevoze Lodovico Sonego. Travanut je zavrnil očitke levice in Zelenih, da se vse odločitve sprejemajo na koži ljudi, So ne go pa je pre pri čan, da bi mo -rali vsi ljubitelji narave podpirati grad njo no vih že lez nic. Isi do ro Got -tardo (Forza Italia) je pozdravil skupna gledanja med desno in levo sredino o tem vprašanju. Gradnja hitre železnice na trasi petega koridorja razdvaja stranke večine v deželnem svetu 4 Sreda, 30. maja 2007 GOSPODARSTVO / SDGZ - Realizem in optimizem na občnem zboru sekcije trgovine na drobno Trgovci so se zmožni prilagoditi novim izzivom Zavedajo se težav zaradi širjenja velikih trgovskih centrov - Izvolili nov odbor ZGONIK - Kljub perspektivam in napovedim o pohodu velikih trgovskih centrov, ki naj bi se v naslednjih letih razbohotili po tržaškem ozemlju in v bližnji okolici (govori se o 150 - 170 tisoč kvadratnih metrih novih prodajnih površin), se lokalni trgovci ne dajo kar tako in verjamejo v svoje sile, v pridobljeno izkušnjo, strokovnost in tudi v prilagajanje novim potrebam in izzivom tržišča. To je bila glavna poanta ponedeljkovega občnega zbora sekcije trgovine na drobno pri SDGZ, na katerem so se zbrali pretežno mladi predstavniki raznih trgovskih poklicev in dejavnosti iz mesta in seveda okoliških občin. Uvodno poročilo predsednika sekcije trgovcev SDGZ Ervina Mezgeca je bilo realistično, ni skrivalo dejstev, a je bilo tudi usmerjeno v iskanje in predlaganje možnih rešitev. SDGZ je vključeno v razne organe od CAT-a do odbora Trieste Commercio e Sviluppo, ki bo letos prenehal z delovanjem. Sodelovalo je z ostalimi lokalnimi trgovskimi združenji pri obnovi vodstva trgovinske zbornice, z Zvezo tržaških industrijcev, CNA, in krajevnimi trgovskimi združenji ACS - Confesercenti, Associazione Autonoma Commercio Turismo in SI-NAGI, s katerimi sestavlja CAT, in iskalo stike tudi z večinsko organizacijo Confcommercio za pobude, ki so bile v interesu članstva. Ob omenjeni trgovinski zbornici je imelo stike z občinskimi upravami, s Pokrajino in je tudi aktivno sledilo delu pristojnih deželnih od-borništev in uradov. Dva predstavnika združenja sta bila imenovana v po- Novi odbor sekcije PREDSEDNIK: Ervin Mezgec, jestvine, Trst TAJNICA: Roberta Maggini, oblačila, Trst - Opčine ČLANI: Boris Bogatec - NUOVA TECNOUTENSILI, tehnični stroji, Opčine, Kristjan Briščik - SA-RABANDA, drogerija - blagovnica, Prosek, Borut Cah - GRAD-FER, gradbeni material, Domjo, Deborah Colja, oblačila, Na-brežina, Danjel Gregori, gradbeni material in železnina, Bazovica, Marco Kralj, SERVIS KATJA, sadje zelenjava, Opčine, Pavel Kukanja, market, Nabrežina, Darko Malalan, zlatarna urarna, Opčine, Jurij Močilnik, agrarija, Trst, Da-nimir Mikolj, urarna zlatarna, Sveti Jakob (TS), Nataša Pečenik, PAM Zeleznina, Domjo, Maksi-miljan Pertot, FERNANDO usnje obutev, Trst, Gabrijela Pieri, ARRIBA ARRIBA trgovina otroške obutve in oblačil, Opčine, Livia Sedmak, jestvine, Zgonik, dr. Viktor Tomsič, Lekarna IGEA, Trst, Drago Vremec, goriva, Opčine, Zadružna prodajalna Opčine, market, Opčine, Oskar Zužek -FIORI CARLA, cvetličarna, Rojan. membna organa: v deželno opazovalnico za trgovino in v deželni rotacijski sklad za investicije v trgovini in turizmu. V Mezgečevem poročilu ni manjkalo tudi temnejših tonov, saj je skoraj pravilo, daje v naši stvarnosti težko dosledno sodelovati za obče gospodarske cilje. Omenjeno pa je bilo tudi prizadevanje Združenja, ob lanski 60-letnici, za razvoj podjetništva in vključitev mladih. Poudarjena sta tudi bila delo in vloga za člane: za pridobitev prispevkov in dotacij, za urejanje vse bolj zahtevnih obveznosti ter za nove storitve, ki so vezane na padec meje in širitev gospodarskega delokroga v smer Slovenije in Hrvaške. Pri tem je bilo ovrednoteno tesno sodelovanje s storitvenim podjetjem Servis in specializiranimi enotami Eu-roservis in Servis Koper. Ervin Mezgec (skrajno desno) je v svojem poročilu obdelal senčne in svetle plati sekcije kroma Drugo zanimivo in spodbudno izhodišče za razpravo je dala predstavitev projekta Imprendero' (Podjetnik bom), ki so jo podali predstavnica zavoda CRES iz Vidma Daniela Ceccato ter Borut Sardoč in Davorin Devetak za SDGZ, ki projekt izvaja za slovenska podjetja in interesente (o tem več v jutrišnji številki). Tudi posegi so bili zaskrbljeno, a tudi optimistično izpostavljeni: od bojazni za nastanek velikih prodajnih površin, ki naj bi nasičile lokalni distribucijski sistem, do zavesti, da se specializacije, nudenja asistence in prave pozornosti do potrošnika ne improvizira. V tradicionalnem in tudi mlajšem trgovskem rodu lahko pride do prevetritev in nove energije, ki lahko sprostijo nove pozicije in niše na trgu, ki dajejo upati ne le na preživetje, ampak tudi na razvoj dejavnosti. CAT, katerega lastnik je tudi SDGZ, je vložil prošnjo za projekt o animaciji trgovskih in turističnih struktur na Opčinah ter v bližnjih krajih Krasa. Če bo Dežela projekt sprejela in financirala, bo organizacija skušala aktivirati širše zasnovano promocijsko dejavnost, ki bo v sodelovanju z raznimi komponentami zajela gospodarske in druge osebke območja in bo odprto tudi čez mejo, da se povrne simboličnemu "kraškemu mestu" tradicionalno povezovalno vlogo. Prisotni trgovci so se lahko sezna- nili tudi z zakonskimi novostmi, ki zadevajo sektor. Dežela je pred kratkim ob velikih polemikah odobrila pravilnik z urbanističnimi določili za prodajne strukture in zakon s spremembami določb za trgovine (odprtja ob nedeljah) in gostinske obrate (strokovni pogoji) in tudi okrožnico z navodili za izvajanje novih pravil. Poudarjena je bila informacija o bližnji zapadlosti za vse uslužbence podjetij, ki se morajo do 30. junija odločiti, komu bodo dodelili svoj TFR, to je sklad za odpravnine. Ta sklad je dosedaj po zakonu hranil delodajalec, kije z njim lahko prosto razpolagal. V interesu podjetij je, da pravočasno informirajo sodelavce o tem, če želijo, da se ti odločijo, da ostane TFR v podjetju. Če se uslužbenec do 30. junija ne odloči, je TFR samodejno dodeljen skladu, ki ga predvideva veljavna kolektivna delovna pogodba oz. INPS-u. Na občnem zboru so bile opravljene tudi predvidene statutarne obveznosti, najpomembnejša od teh izvolitev novega odbora sekcije. Potrjen je bil predsednik sekcije Ervin Mezgec, sicer lastnik trgovine jestvin pri Sv. Justu, kot nova tajnica pa mu bo pomagala Openka Roberta Maggini, ki ima dve trgovini ženskih nogavic v Terezijanski četrti in pripravlja presenečenje, saj bo junija odprla tretjo trgovino na Borznem trgu... Davorin Devetak Sergij Stancich potrjen na mestu predsednika ZKB NABREZINA - Zadružna kraška banka je v nedeljo v Nabrežini, na svojem rednem občnem zboru, ocenila poslovni uspeh, ki je bil dosežen v preteklem letu. Kraški bančni zavod je minuli konec tedna odprl svojo že deveto podružnico v Miljah, od delovanja katere si obeta veliko. Vodstvo ZKB načrtuje - v vidiku dokončne odprave meje in bodočega večjega povezovanja Krasa - svojo večjo prisotnost tudi na slovenskem obmejnem bančnem tržišču. Po splošnih volitvah za upravni odbor banke, sta bila včeraj na seji le tega ponovno izvoljena na mesto predsednika oz. podpredsednika Sergij Stancich in Adriano Kovacic. (mch) GZS bo vodil Zdenko Pavček LJUBLJANA - Skupščina Gospodarske zbornice Slovenije je na včerajšnji ustanovni seji za predsednika zbornice izvolila Zdenka Pavčka, ki je od 84 prisotnih članov skupščine prejel 45 glasov in na čelu zbornice zamenjal začasnega predsednika zbornice Sama Hribarja Mi-liča, katerega pa bo predlagal za generalnega direktorja GZS. PRISTANIŠČA - V Kopru in Sežani Luka Koper s Korejci ustanovila logistično podjetje KOPER - Luka Koper je skupaj s tremi korejskimi podjetji ustanovila logistično podjetje Posco Europe Steel Distribution Center (POS-ESDC). Novoustanovljeno podjetje, v katerem ima Luka Koper 10-odstotni lastniški delež, bo v Kopru in Sežani razvilo distribucijski center za železarske proizvode, ki so namenjeni v srednjo in vzhodno Evropo. Preostalih 90 odstotkov podjetja je v lasti korejskih družb Posco, Daewoo Logistics in Daewoo International. Družba Posco je tretji največji proizvajalec železarskih proizvodov na svetu. Letno jih v Koreji izdela za 30 milijonov ton, v Indiji pa gradi novo tovarno z zmogljivostjo 10 milijonov ton. Daewoo International je trgovec z železovimi proizvodi, Daewoo Logistics pa je logistični operater. Kot so pojasnili v Luki Koper, so priključitev Slovaške in Češke EU ter spremembe na njunih trgih nekatere korejske družbe spodbudili k odločitvi za gradnjo novih avtomobilskih tovarn v teh državah. Ker korejski proizvajalci želijo, da tudi njihove evropske tovarne uporabljajo enake materiale (npr. pločevino v kolutih) kot tiste v Koreji, bodo s temi materiali prek Kopra oskrbovali svoje avtomobilske in druge tovarne v srednji in vzhodni Evropi. Novoustanovljeno podjetje POS-ESDC je za svojo dejavnost v koprskem pristanišču že najelo prostor v novozgrajenem večnamenskem skladišču s površino 10.800 kvadratnih metrov. Skladišče je zelo primerno za generalne tovore, med katere sodijo tudi metalurški izdelki, ki jih bo tu skladiščila družba POS-ESDC. (STA) HRVAŠKA - Najdražji projekt Odprta avtocesta do slovenske meje pri Gruškovju ZAGREB - Hrvaški premier Ivo Sanader je včeraj odprl zadnjih 18,6 kilometra avtoceste od Zagreba do obmejnega prehoda Macelj - Gruškovje, med Krapino in Macljem. Gre za najdražji avtocestni projekt na Hrvaškem, ki je zaradi zahtevnosti izgradnje - odsek vključuje šest predorov in devet viaduktov - Hrvaško stal okoli 235 milijonov evrov. Hrvaška je tako na slovensko mejo pripeljala še eno avtocesto, potem ko je zgradila avtocestne priključke od Zagreba do Obrežja in od Reke do Jelšan. Slabih 60 kilometrov avtoceste Zagreb - Macelj je bilo vredno približno 372 milijonov evrov, financirali pa so jo po modelu javno-privatnega partnerstva. V družbi Avtocesta Zagreb - Macelj, ki je dobila koncesijo za 28 let od julija 2004, ko so začeli gradnjo, ima Hrvaška 49-odstotni delež, večinski lastnik pa je družba Pyhrn Concession Holding, ki je v lasti avstrijskega Strabaga. Avstrijsko podjetje je bilo, poleg hrvaških podjetij, tudi glavni izvajalec del na zadnjem odcepu Krapina - Macelj. Sicer pa je 3,7 kilometra ceste - od Krapine do Djurmanca - zaradi varčevanja zgrajeno kot pol avtocesta. Cestnina za celotno avtocesto v eni smeri bo 53 kun (7,25 evra), kar je najdražja cestnina na Hrvaškem. Avtocesta Zagreb - Macelj je del phyrinske avtoceste, koridorja 10a, ki povezuje severno in zahodno Evropo z evropskim jugovzhodom in Bližnjim vzhodom. V Hrvaških avtocestah so povedali, da je povprečni dnevni promet čez hrvaški del phyrinske avtoceste 15.000 vozil. Slovenski del phyrinske smeri od Gradca preko Maribora do Gruškovja je dolg približno 55 kilometrov. (STA) Evropska centralna banka 29. maja 2007 evro valute povprečni tečaj 29.5 28.5 ameriški dolar 1,350 1,3453 japonski jen 164,23 163,71 kitajski yua 10,3340 10,2848 ruski rubel 34,9010 34,8310 danska krona 7,4501 7,4518 britanski funt 0,67980 0,67853 švedska krona 9,2555 8,0951 norveška krona 8,0990 8,0951 češka krona 28,288 28,325 švicarski frank 1,6504 1,6525 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski florint 249,40 249,83 poljski zlot 3,8160 3,8120 kanadski dolar 1,4614 1,4541 avstralski dolar 1,6473 1,6413 bulgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 3,2700 3,2697 slovaška krona 34,029 33,975 litvanski litas 3,4528 3,4528 latviski lats 0,6962 0,6962 malteška lira 0,4293 0,4293 islandska krona 83,46 83,30 turška lira 1,7879 1,7826 hrvaška kuna 7,3090 7,3125 adružna Kraška banka 29. maja 2007 valute evro nakup prodaja ameriški dolar 1,36958 1,34145 britanski funt 0,68951 0,67364 švicarski frank 1,67817 1,63729 japonski jen 170,225 159,91 švedska krona 9,49199 9,03801 avstralski dolar 1,69472 1,62322 kanadski dolar 1,49822 1,44119 danska krona 7,60323 7,31677 norveška krona 8,29572 7,92428 madžarski florint 299,796 234,84 češka krona 32,5738 25,4925 slovaška krona 39,0713 30,5775 hrvaška kuna 7,83169 6,98344 ^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Banca di Cividale valute 29. maja 2007 _evro_ nakup prodaja ameriški dolar 1,3645 1,3309 britanski funt 0,6878 0,6708 danska krona 7,563 7,377 kanadski dolar 1,4762 1,4399 japonski jen 165,57 161,49 švicarski frank 1,6753 1,6340 norveška krona 8,215 8,012 švedska krona 9,353 9,123 avstralski dolar 1,6689 1,6278 hrvaška kuna 7,57 7,03 Banca di Cividale BANCAGBIC0LA KMEČKA BANKA 1 Milanski borzni trg 29. maja 2007 Indeks MIB 30: -0,44 delnica cena € var. % ALLEANZA 10,2 +0,75 ATLANTIA 25,09 +0,60 BANCA ITALEASE 38,9 -2,75 BMPS 5,13 -0,89 BPI 11,92 -0,40 BPM 11,61 -0,30 BPVN 22,81 -0,74 CAPITALIA 7,66 -1,54 ENEL 8,405 -0,52 ENI 26,1 -0,68 FIAT 20,96 +3,05 FINMECCANICA 23,18 -0,13 GENERALI 31,04 -0,86 IFIL 8,16 +0,49 INTESA 5,66 -0,11 LOTTOMATICA 32,06 -0,53 LUXOTTICA 25,02 +0,28 MEDIASET 7,905 +0,05 MEDIOBANCA 17,31 -0,75 MEDIOLANUM 6,56 -2,24 PARMALAT 3,3 -0,30 PIRELLI 0,8895 +0,66 SAIPEM 22,94 -0,95 SNAM 4,575 +0,07 STMICROELEC 14,46 +0,13 TELECOM ITA 2,1725 +0,25 TENARIS 17,65 -0,06 TERNA 2,8 -0,32 UBI BANCA 21,25 -0,47 UNICREDITO 6,955 -1,19 Podružnica Trst lö ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana srce, razum, beseda, knjiga VRAČANJE BESEDE 6. junija ob 20.30 Sreda, 30. maja 2007 DEVIN-NABREŽINA - Župan dan po ponovni izvolitvi Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it APrimorski ~ dnevnik 5 so me resnično presenetili >Zelo mi je žal, da SSk ni več zastopana v občinskem svetu« »Podpora, ki sem jo dobil od določenega števila slovenskih volivcev me je zelo presenetila.« Župan Giorgio Ret je to povedal predsinočnjim takoj po objavi volilnih rezultatov in to stališče je večkrat ponovil tudi včeraj, ko se je že lotil dela. V naslednjih urah bo imenoval nov odbor, umestitveno sejo novega občinskega sveta pa je sklical za 13. junij. »Podpora, ki sem je dobil severno od železnice, mi je v spodbudo, da bom še z večjo pozornost kot doslej posvetil tem krajem. Vedno sem trdil, da naša občina ni samo Sesljanski zaliv, sedaj pa bo treba to tudi konkretno ude-janiti,« nam je povedal Ret. Župan zelo obžaluje, da je iz občinskega sveta izpadla stranka Slovenske skupnosti, »ki ima v naši občini veliko tradicijo in je močno vkoreninje-na v stvarnosti. Očitno se je na teh volitvah nekaj zataknilo.«. Ret pravi, da je večkrat povabil SSk v občinsko upravo, stranka pa je to vabilo vedno odklonila. »Spoštujem njene odločitve, jih pa ne razumem, čeprav sodi vse to v logiko večinskega volilnega sistema.« Zelo mu je žal, da v občinskem svetu ni več Edvina Forčiča. Tajniku sekcije SSk je za en pre-ferenčni glas spodletela izvolitev v občinski svet. Dobil je 82 osebnih glasov, le enega manj od levega demokrata Lorenza Corigliana, ki je zadnji na seznamu izvoljenih gibanja Insieme-Skupaj. SSk je imela dovolj preferenc za izvolitev vsaj enega svetnika, njeni glasovi pa so se razpršili med Forčičem, Sido-nijo Radetič (62 glasov) in Danijelom Šuligojem (54). Sinoči je neuspeh Massima Vero-neseje in leve sredine ocenila nabrežin-ska sekcija Levih demokratov, v prihodnjih dneh pa bo to naredila tudi celotna koalicija. To bo priložnost za kritično oziroma samokritično presojo volilne kampanje in obenem za pogovor o opozicijski politiki, ki jo bo v občinskem sve tu naj brž vo dil Ve ro ne se. Ret bi že lel v ce lo ti po tr di ti ses ta -vo občinskega odbora, od odbornikov pa želi stoodstotno angažiranost, zato ne izključuje nekaterih novosti. V upravi bosta vsekakor gotovo še naprej Mas-si mo Ro mi ta in Tja ša Šva ra. Massimo Veronese je med prvimi čestital spet izvoljenemu nabrežinskemu županu Giorgiu Retu kroma NABREŽINA - Tjaša Švara »Desnica ne straši« »Ljudje so volili Reta, ker menijo, da je dobro županoval« Švara (169 preferenc na Listi Ret) je imela med volilno kampanjo občutek, da bo Ret zmagal, kako bo zmagal, pa si ni upala napovedovati, »saj je treba volilne izide ocenjevati na osnovi realnih številk in ne osebnih vtisov ali pričakovanj.« V levi sredini so po njenem mnenju najbrž ocenjevali, da so občinske volitve podobne političnim ali pokrajinskim volitvam, v resnici pa gre za posebne volitve, na katerih izbiraš človeka in ne toliko njegovo stranko ali koalicijo. V De-vinu-Nabrežini smo bili priča pojavu, da se je del tradicionalnih vo- Tjaša Švara kroma »Razlika v glasovih med Gior-giom Retom in Massimom Verone-sejem je presegla tudi naša najbolj optimistična pričakovanja«. Tjaša lil cev le ve sre di ne opre de lil za Re -ta v prepričanju, da je bil dober župan. Da je tudi del slovenskih vo-lilcev prispeval k županovi zmagi, si Švarova razlaga s tem, da je Retova uprava bila vseskozi pozorna do uveljavljanja dvojezičnosti in sožitja. »Kot odbornica za šolstvo se nisem ukvarjala s politiko. Pri izvajanju svojih nalog sem vedno skrbe la, da je bi lo vse dvo je zič no. To je prispevalo, da se Slovenci niso ustrašili uprave, v kateri sedijo tudi predstavniki desnice,« nam je povedala Švarova. SKP - Ferfolja »Pred nami trda leta opozicije« Adriano Ferfolja Več kot petsto glasov razlike med Giorgiom Retom in Massimom Veronesejem je močno presenetilo tudi Adriana Ferfoljo, s katerim se SKP po petletni odsotnosti znova vrača v nabrežin-ski občinski svet. »Vsi so mislili, da bo kakršen koli volilni rezultat tesen, v resnici pa žal ni bilo ta ko,« me ni za stop nik Ko mu nis -tične prenove. Raz lo gov za po raz Ve ro ne -sejeve koalicije je po njegovem kar nekaj, »svojo odgovornost pa nosijo tudi dosedanji občinski svetniki opozicije, katerih stališča so v petletnem delovanju žal zelo malo prodirala v javnost«. Ferfolja si določeno podporo sloven skih vo lil cev žu pa nu Re tu razlaga z dejstvom, da v javnost skoraj niso prodirale negativne plati občinske uprave. »Da nekateri Slovenci volijo za desnico ni nobena novost, tem Slovencem pa se moramo zahvaliti, da ima NZ v občinskem svetu pet predstavnikov.« Po mnenju Ferfolje mora opozicija sedaj vsekakor gledati naprej. »Okrog Veronese-ja se je v vsa kem pri me ru us tva -rilo dobro vzdušje in dobra ekipa. V ob čin skem sve tu nas ča ka pet let zahtevnega dela.« NABREŽINA - Razmišljanje Igorja Gabrovca Kje so razlogi za poraz leve sredine? K neuspehu Veroneseja in njegove koalicije so nedvomno botrovali tudi stari razkoli, nedorečenosti in zamere Prejeli smo: Številke so jasne in vsako izmikanje političnim odgovornostim leve sredine bi bilo napačno in ozkogledno. Podatki, če jih primerjamo z upravnimi volitvami izpred petih let, so sledeči: volitev se je udeležilo 349 ljudi manj (3% volilnega telesa,) če pa primerjamo glasove za glavna dva županska kandidata ugotovimo, da je Ret pridobil približno 300 novih glasov, Veronese pa jih je izgubil približno 650 (razlika s seštevkom glasov Moro-Tanze leta 2002.) Tretji tekmec Vlahov je od 244 glasov izpred petih let ohranil le slabo petino. Končni rezultat je znan: Giorgio Ret je premagal Massima Ve-roneseja s preko petsto glasovi razlike. Komaj navedeni volilni trend glasov je v bistvu sorazmerno porazdeljen po vseh voliščih. Ob zmanjšani volilni udeležbi je Ret večje ali manjše pakete glasov v glavnem osvajal tako na Krasu kot na obali, leva sredina pa jih je povsod zgubljala. Razlogi za tak rezultat so številni. Znano je, da župan, ki kandidira za potrditev mandata, igra s prednostjo (ocenimo jo lahko v višini približno 5% glasov,) ki mu jo daje vidljivost in razpoznavnost komaj zaključenega upravnega mandata. Preprosto rečeno: če župan ni storil prehudih napak, je navadno potrjen. Drugič: župan Ret je v očeh ljudi veljal za zmernega in konkretnega politika, ki je marsikaj uresničil in vsekakor znal ljudem prisluhniti s svojim vedrim značajem in razpoložljivostjo. Tudi politična opozicija znotraj občinskega sveta bi bila lahko včasih bolj agresivno nastopala v odnosu do uprave. Tretjič: razkol v levi sredini izpred petih let in skrajno kon-fliktno izpeljani in zaključeni mandat prejšnjega župana Voccija sta pustila za seboj kar nekaj nedorečenosti in zamer, ki so hudo pogojevale tudi iskanje soglasja za tokratni volilni nastop in volilno kampanjo. Četrtič: negativen vsedržavni trend leve sredine in koalicijske težave tudi na deželni ravni so go- Igor Gabrovec kroma tovo pogojevale zadržanje volivcev. Devinsko-nabrežinska leva sredina se je že decembra zedinila na imenu županskega kandidata in sledila je nadvse intenzivna volilna kampanja, kakršne v tej občini ne pomnimo. Zato gre vse priznanje kandidatu Vero-neseju, ki je z vsem svojim zagonom deloval povezovalno in hkrati propo-zitivno. Zvrstila so se številna srečanja po vseh vaseh, pa tudi raznovrstni posveti, ki so privedli do vsakodnevnega pojavljanja v javnosti in naposled v medijih. Veliko je bilo vloženega truda, vendar rezultat je izostal. Poleg županskega kandidata Vlahova so zelo skromen rezultat zabeležili Severna liga, lista Občanov za Predsednika in „Fe-derazione per Duino-Aurisina," medtem ko je Stranka komunistične prenove v glavnem ohranila svoje glasove in izvolila svojega svetnika. Prvič ostaja nezastopana stranka Slovenske skupnosti, kot tudi ni več v občinskem svetu zastopnika Marjetice, medtem ko so Levi demokrati za las izvolili svojega svetnika. Tudi ti podatki in sploh analiza oddanih preferenc ponuja kar nekaj izhodišč za politično razpravo in planiranje dejavnosti na teritoriju. S svojimi 230 osebnimi preferencami sem prvi od izvoljenih občinskih svetnikov leve sredine in hkrati drugi v skupni lestvici izvoljenih. Za izraženo zaupanje, ki me navdaja z velikim občutkom odgovornosti, se počaščen zahvaljujem vsem svojim volivkam in volivcem. Potrebno bo, da kot leva sre- dina čimprej ponovno sedemo za skupno mizo in poglobljeno analiziramo razloge za neuspeh. Preveč preprosto in vsekakor nezrelo bi bilo, ko bi odgovornost za poraz pripisali volivcem, ki so s svojim vzdržanjem ali celo odklonilnim glasom očitno izrazili neko nelagodje ali pričakovanja, ki so realna in jih moramo pravilno razumeti. Zato bo tudi potrebno, da med volilno kampanjo vzpostavljeni stik z ljudmi in z vasmi ohranimo kot sredstvo za stalno izmenjavo mnenj in informiranje. Le tako bomo ponovno vzpostavili delno izgubljeni stik z našim teritorijem, ki nam bo edini omogočil, da čimprej ponovno prevzamemo krmilo naše Občine. Poraz je lahko dobra priložnost, da posodobimo naš način dela in političnega nastopanja ter se z zrelo in odgovorno opozicijo pripravimo za uspešen nastop na prihodnjih volitvah. Igor Gabrovec, neodvisni svetnik liste Skupaj - Insieme 6 Sreda, 30. maja 2007 TRST NA NEKDANJI TRBIŠKI CESTI - Včeraj ob 6.30 Tovornjak v avtobus: prometni kaos pri Bazovici V avtobusu na srečo ni bilo potnikov - Vpadnica v mesto tri ure zaprta za promet Slikovita nesreča je včeraj zjutraj za tri ure ohromila promet na nekdanji Trbiški cesti v bližini križišča za Bazovico in Pesek. Tovornjak-hladilnik znamke DAF, ki je vozil po rebri navzdol proti mestu, j e ob 6.30 treščil v nasproti vozeči avtobus mercedes. Avtobus je bil povsem nov: prihajal je iz tržaškega pristanišča in bil namenjen h kupcu na severu. Potnikov ni prevažal, sicer bi bil obračun nesreče gotovo hujši. Voznika obeh težkih vozil so z rešilcem prepeljali v bližnjo katinarsko bolnišnico, njuno zdravstveno stanje pa ni bilo zaskrbljujoče. Na kraju nesreče so poleg rešil-ca posegli tržaški mestni redarji in tržaški gasilci. Karambolirani vozili sta ob sta li na sre di ni ces ti šča, za ra di če -sar so morali mestni redarji cesto zapre ti za pro met. Ko lo no vo zil, ki se je v jutranjih urah spuščala z vzhodnega Kra sa pro ti mes tu, so pre us me ri li dru gam. Gasilci so poklicali na kraj avtomobilski žerjav, ki je po več urah dela odstranil tovornjak-hladilnik in avtobus s cestišča, zatem pa so morali še počistitic estišče. Svoje delo so končali malo pred 10. uro. Šele zatem je lahko promet na tem odseku nekdanje Tr-biš ke ces te spet ste kel. Zgoraj: pogled na nesrečo z bazovskega mostu; spodaj: razbiti kabini avtobusa in tovornjaka-hladilnika kroma KRIZA - Federazione degli esuli Dve ezulski organizaciji napovedali izstop iz zveze Zveza ezulskih organizacij Federazione delle associazioni degli esuli giuliani, istriani e dalmati je zabredla v resno krizo. Dve organizaciji članici sta namreč napovedali svoj izstop iz nje. To sta Unione degli istriani in Libero comune di Pola in esilio. Novico je objavil predsednik združenja Unione degli istriani Mas-similiano Lacota. V daljši noti za tisk je pojasnil, da je skupno s kolegom združenja Libero comune di Pola in esilio napovedal izstop konec minulega tedna. Kateri pa je razlog? Kaže, da je notranja demokracija v zvezi Federazione delle associazioni degli esuli v zadnjih časih hudo pešala. Lacota v svojem sporočilu za javnost navaja, da predsednik Renzo Codarin vse od svoje izvolitve marca 2006 ni sklical vodstvenih organov. »Ni bilo več mogoče prenašati tega stanja, saj bi to pomenilo ga sprejemati,« je zapisal Lacota. »V zadnjih petnajstih mesecih niso bili nikoli sklicani zvezni in izvršni organi in vse odločitve je sprejemal pred-sed nik Co da rin, ne da bi se po sve to -val s komer koli, misleč, da lahko vodi zvezo na povsem samovoljen način. To tudi pri uporabi državnih in deželnih prispevkov,« je pristavil Lacota. Predsednik združenja Unione degli istriani meni, da takšno Coda-rinovo obnašanje ni bilo slučajno, ampak da je odražalo poskus ene izmed ezulskih organizacij, in sicer As-sociazione nazionale Venezia Giuli-a e Dalmazia, da bi igrala hegemon-sko vlogo. »Zdaj je potreben premislek vseh,« be remo še v no ti za tisk. »Potem pa bi se morali odločiti za ponovno ustanovitev skupne organizacije, ki naj bo osnovana na kolegi-alnosti in predvsem na spoštovanju statutarnih določil,« zaključuje Lacota, ki poudarja, da bo treba vse skupaj rešiti hitro, v teku nekaj tednov. NOVINARSTVO - Četrta izvedba Veliko zanimanje za Luchettovo nagrado Za novinarsko nagrado Marco Luchetta 2007 vlada veliko zanimanje. Do minulega 7. maja, ko je zapadel predvideni rok, so namreč na sedež Fundacije Luchetta, Ota, DAngelo, Hrovatin, ki nagrado podeljuje, prispele reportaže iz 26 različnih držav. Podpisali so jih novinarji najbolj znanih italijanskih časopisov in televizijskih mrež, kot so Corriere della Sera, La Repubblica, La Stampa, Rai, Mediaset, pa tudi časopisov iz drugih evropskih držav, kot so El Mundo, The Guardian, Die Welt, Der Standard idr. Podobno velja za video posnetke in za fotografije. Žirija se bo zbrala prihodnjega 8. junija za pregled prispevkov, naslednjega dne pa bo proglasila finaliste. Nagrad je pet, in sicer za najboljšo časopisno reportažo, za najboljšo televizijsko reportažo, za najboljše video posnetke, za najboljšo sliko in za najboljšo reportažo, ob- javljeno v evropskih (neitalijanskih) časopisih. Žiriji predseduje direktorica TGR Angela Buttiglione. Nagrajevanje pa bo na sporedu v soboto, 21. julija, na Velikem trgu v Trstu. Slo ves nost, po i me no va no » -I nostri angeli«, bosta vodila televizijski časnikar Franco Di Mare in televizijska voditeljica Eleonora Daniele, predvajala pa jo bo prva televizijska mreža RAI. To bo že četrta izvedba nagrade. Fundacija Luchetta, Ota, DAn-gelo, Hrovatin jo je ustanovila z namenom, da bi opozarjala na vrednote, kot so solidarnost med narodi, spoštovanje etničnih in političnih razlik, mirno sožitje in razreševanje mednarodnih sporov z dialogom. Za letošnjo nagrado se lahko potegujejo prispevki, ki so bili objavljeni od 1. maja 2006 do 30. aprila 2007. Podrobnejše informacije je mogoče dobiti na spletni strani www.premioluchetta.it. Častni doktorat Johnu Nichollsu / Danes ob 11.30 bodo v zborni dvorani tržaške univerze slovesno podelili častni doktorat iz nevrozna-nosti Johnu Nichollsu, profesorju biofizike na tržaški visoki šoli SISSA. Nicholls se je rodil leta 1929 v Londonu, deloval pa je v Veliki Britaniji, ZDA, Švici in zdaj v Italiji. Napisal je vrsto del, med temi knjigo »From Neuron to Brain«, ki je prvič izšla leta 1975 in je potem doživela vrsto ponatisov, in to v številnih jezikih. Na današnji slovesnosti bo po pozdravu rektorja Francesca Peronija podal utemeljitev častnega doktorata dekan prirodoslovne fakultete Ri-naldo Rui, laudatio pa so zaupali profesorju fiziologije Fabiu Ruzzieru. Naposled bo imel besedo Nicholls in govoril na temo" »Zakaj se kostni mozeg po poškodbi ne regenerira?« Jutri Dan Afrike v Centru za fiziko V Mednarodnem centru za teoretsko fiziko Abdusa Salama (ICTP) v Miramaru bodo jutri obhajali Svetovni dan Afrike, kot to predvideva OZN za proslavitev obletnice ustanovitve Organizacije afriške enotnosti. Od 9. ure dalje se bodo v zborni dvorani ICTP zvrstili nastopi raznih predstavnikov in izvedencev. Govorili bodo tako generalna pod-tajnica OZN Adama Dieng, odposlanec italijanskega ministrskega predsednika za Afriko Armando Sanguini, predstavniki sedmih afriških držav (Kameruna, Etiopije, Gane, Nigerije, Senegala, Južne Afrike in Tanzanije), pa tudi tržaških znanstvenih ustanov, ki vodijo vrsto projektov v prid Črne celine. Dan Afrike se bo zaključil ob 18.30 s koncertom afriške glasbe. Preložitev vzdrževalnih del zaradi slabega vremena Občina Trst sporoča, da so zaradi slabega vremena v teh dneh preložili nekaj vzdrževalnih del na cestni signalizaciji. Tako so na prihodnji teden, ki se začne v ponedeljek, 11. junija, preložili nočna dela z urnikom od 20.30 do 7. ure zjutraj v Lonjerju (v ponedeljek), v Ul. Alpi Giulie (v torek), v ulicah Botro, Rio Storto in Ca-stelliere (v sredo) in na Reški cesti na odseku med ulicama Castelliere in Marchesetti (v četrtek). Nadaljujejo pa se dnevna dela med 8. in 18. uro v Ul. Brigata Casale (na odseku med Reško cesto in Ul. Carnaro in na križišču s slednjo) in na Opčinah (na Bazoviški cesti do šole pri Banih, na Dunajski cesti, v Narodni, Proseški in Repentabrski ulici, na pokrajinski cesti št. 35 vključno s križiščem ter v nekaterih ulicah v vasi. Poveljnik finančne straže na obisku v Trstu Včeraj je tržaško pokrajinsko poveljstvo finančne straže obiskal poveljnik financarjev za severovzhodno Italijo, general armadnega korpusa Edoardo Esposito. General Esposito, ki sta ga spremljala deželni in pokrajinski poveljnik, brigadni general Fabrizio Lisi in polkovnik Giorgio Pani, se je srečal s pripadniki tukajšnjih enot finančne straže in je obiskal staro in novo pristanišče, kjer je osebno prisostvoval pregledu kitajskega zabojnika, polnega ponarejenega blaga. Espositu so poveljniki orisali tržaško specifiko in njej prirejene operativne postopke. Gost je na koncu, piše v sporočilu za javnost, izkazal priznanje poveljnikom in agentom tržaškega poveljstva za prizadevanje in bleščeče rezultate. Popravek Na 33. strani torkove številke se nam je v naslovu in didaskaliji zapisalo ime dirigenta Šavre, ki je vodil orkester, zbor in soliste SNG Opere iz Ljubljane v izvedbi Verdijevega Na-bucca: dirigentu Švari je ime Igor in ne Danilo, kot pravilno piše v članku. / TRST Sreda, 30. maja 2007 7 OBČINSKI TAJNIKI - Stališče županov Doline, Zgonika in Repentabra Dvojezični tajnik ne rabi prevajalca Upoštevati je treba tiste ljudi, ki imajo izkušnje na terenu Fulvia Premolin arhiv Najnovejše spremembe, kijih uvajajo deželni zakoni, praviloma predpostavljajo večjo zrelost političnih krogov in poleg tega zahtevajo večje zavzemanje krajevnih ustanov do medsebojnega sodelovanja. To je po eni strani hvalevredno, po drugi pa zahteva, da lahko upravitelji in župani razpolagajo s primernimi človeškimi viri, in ne samo na številčni osnovi. Nanašamo se na že občeznan deželni zakon 1/2006, ki ga cenimo zaradi njegove vsebine, isto velja za najnovejši D.Z. 5/2007, ki globoko poseže v urbanistični sektor in močno pogojuje načrtovanje krajevnih ustanov. Izvajanje zgoraj navedenih predpisov zahteva pozornost in še zlasti znanje, s katerima majhne občine ne razpolagajo vedno. Zaradi tega se zavzemamo in vedno podčrtujemo pomen problema občinskih tajnikov, ki so ga druge dežele s posebnim statutom že rešile na način, s katerim se lahko vsi strinjamo. V luči rečenega in ob upoštevanju precejšnjih zakonskih novosti, postaja v naši deželi reforma tajnikov neodložljiva, kajti ni sprejemljivo, da bi se zanemarjale tako važne poklicne figure, ki jih občine, še zlasti majhne, nujno potrebujejo. Orisali bomo nekatere vsakdanje probleme, najprej poznavanje manjšinskega jezika, pri katerem kot župani občin z mešanim prebivalstvom ne moremo mimo. Tako Dolina Aoste kot Triden-tinska Južna Tirolska sta že poskrbeli v tem smislu in torej predstavljata model na ravni zakonodaje. Upoštevati je treba, da ne gre za ideološki pristop, temveč za praktično načelo; pomislimo samo na dejstvo, da dvojezični tajnik ne potrebuje prevajalca, ko je prisoten in sestavi zapisnik sej kolegialnih organov. Poleg tega, poznavanje jezika pripomore k njegovi notarski funkciji pri sestavljanju pogodb, v stiku z občani. Občine, katere zastopamo, mejijo z Republiko Slovenijo, s katero se odnosi na upravni ravni še krepijo, tudi v luči Schengenskih dogovorov. Dvojezični tajnik postane torej neobhodno potreben za jamčenje spoštovanja predpisov v različnih fazah upravnega postopka. Nenazadnje smatramo, da je za vpis v seznam potrebno upoštevati tiste, ki imajo izkušnje na terenu, ne samo zaradi zapletenosti funkcije kot take, a predvsem zaradi poznavanja specifične deželne zakonodaje, kije zaenkrat ne moreta učinkovito jamčiti noben tečaj ali naslov usposobljenosti. Treba je sprejeti na znanje, da bo trud deželnega zakonodajalca pri obnovi sektorja javne uprave (sledeč, na primer, omenjenemu D.Z. 1/2006 za enotni razdelek) lahko obrodil sadove sa- MIELA - Drevi F. Korošec v monologu Z. Sokolovica Priznani bosanski režiser, igralec in dramatik Zijah Sokolovic je leta 1978 napisal monolog »Igralec.. .je igralec.. .je igralec«, ki pripoveduje o pisanih, včasih grotesknih ali paradoksalnih dogodivščinah življenja v gledališču. Zgodbe se prepletajo s poezijami in odlomki iz dramskih tekstov. Monolog predstavlja apologijo nepremagljivega idealizma, bega od realnosti, ki ga gledališka razsežnost ponuja tako igralcu kot gledalcu. Delo, kije postalo eden od njegovih največjih uspehov, je doživelo veliko prevodov in je bilo uprizorjeno do danes v 20. državah. Tržaški igralec Franko Korošec je leta 2005 postal protagonist uspešnega italijanskega debija teksta. Režijo je podpisal trzaški avtor in režiser Michele Ainzara. Predstava, katere producent je društvo Musica Libera, bo nocoj doživela enkratno ponovitev na odru gledališča Miela v Trstu s pričetkom ob 21.uri. (ROP) mo z ustvarjanjem potrebne podlage, na kateri se bo lahko razvil zamišljeni sistem. V tem smislu se bo morala figura občinskega tajnika neizogibno prilagoditi, v koraku z reformami. Obračamo se torej na deželne upravitelje z gotovostjo, da se bodo zavzeli za čimprejšnjo rešitev perečega problema dvojezičnih tajnikov. Podpisniki: Županja občine Dolina: dr. Fulvia Premolin Župan občine Zgonik: Mirko Sardoč Župan Občine Repentabor: Aleksij Križman ZAHODNI KRAS - Danes srečanje Usoda doma Don Marzari Poročal bo odbornik Carlo Grilli Delegacija svetnikov zahodno-kraškega rajonskega sveta s predsednikom Brunom Ruplom na čelu se bo danes popoldne sestala s tržaškim občinskim odbornikom za socialne zadeve Carlom Grillijem. Na srečanju bodo razpravljali o usodi poslopja doma za ostarele Don Marzari v Naselju S. Nazario, potem ko se je občinska uprava odločila, da sedanje goste doma preseli v prenovljeni dom Gregoretti v mestu. Komaj je izvedel za odločitev mestne uprave, je Rupel pisal Grilliju, ker se je bil ta obvezal, da bo vsako novost pravočasno posredoval rajonskemu svetu, a tega ni storil. Grilli je pristal na srečanje z rajonskimi svetniki, zaenkrat pa je zavrnil možnost javne skupščine z občani, »ker ne more še zagotoviti, kakšna bo usoda poslopja doma Don Marzari«, kot je na zadnji rajonski seji Rupel sporočil svetnikom. Na sej i j e bil govor tudi o var- nosti. Sredi meseca se je Rupel skupno s predsednikom vzhodnokraške-ga rajonskega sveta Markom Milko-vičem srečal z vodjo openskega policijskega komisariata, kije zagotovil, da bodo sile pregona okrepile nadzor nad ozemljel z novimi izvidnicami. Na srečanju je bilo nadalje poudarjeno, naj tudi občani sodelujejo s policijskimi organi ter jim nemudoma sporočijo, če opazijo po vaseh kaj nenavadnega. Pretekli teden je tržaška občina končno vsaj delno uredila in očistila vrt italijanske osnovne šole in italijanskega ter slovenskega otroškega vrtca v Križu. Delavci so odstranili kamenje, ki je nevarno štrlelo po vrtu. Ob tem gre poudariti, da je rajonski svet že 12. januarja 2006 pisno zaprosil za ta poseg, ki ga je občina po slabem poldrugem letu (in le nekaj dni pred poimenovanjem slovenskega vrtca v Križu po domačem igralcu Just Košuta) vendarle opravila. PEŠ POT IN KOLESARSKA STEZA TRST-DRAGA - Po dolgem zastoju Pokrajina sklenila sporazum z otroško bolnišnico o izvedbi druge tranše projekta Tržaška pokrajina je sklenila sporazum z otroško bolnišnico Burlo Garofolo, ki bo omogočil nadaljevanje del za uresničitev peš poti in kolesarske steze od bivše železniške postaje pri Sv. Andreju v Trstu do Drage v dolinski občini. Sporazum sta podpisala pokrajinski odbornik za javna dela Mauro Tommasini in gereralni direktor bolnišnice Mauro Delendi, predvideva pa ureditev tistega dela nekdanje železniške trase, ki je danes last Burla Garofola. Pokrajina bo med drugim poskrbela za izgradnjo novega mostu, ki bo zamenjal starega železnega. Odbornik Tommasini je dejal, da bodo zadevna dela opravili predvidoma v šestih mesecih. S tem bi se morala premakniti z mrtve točke realizacija druge tranše peš poti in kolesarske steze, ki gre od Ul. Orlandini pri Sv. Jakobu do Sv. Ane. Spomnimo naj, da je pokrajinski svet odobril osnovni projekt leta 1997. Prvo tran-šo so uresničili v letih 2000-2001 v okviru evropskega programa Interreg II. Tedaj so uredili odsek, ki gre od Ricmanj do državne meje. Tretjo tranšo so uresničili v letih 20042005. V tem sklopu so zgradili podvoz pod pokrajinsko cesto št. 11 ter uredili parkirišče v Ul. Orlandini pri Sv. Jakobu. Drugo tranšo pa so začeli izvajati maja 2005. V tem okviru so uredili 12 kilometrov proge na mestnem območju, z izjemo tistega dela, ki se nahaja pri otroški bolnišnici. Zdaj sklenjeni sporazum bi moral omogočiti dokončanje teh del in posredno celotnega projekta. Kolesarji pridno uporabljajo dosedanjo traso kroma PREDSTAVITEV - Tržaški odbornik za ozemeljsko načrtovanje Maurizio Bucci Načrt za mobilno telefonijo Na ozemlju tržaške občine doslej nameščenih 192 struktur mobilne telefonije - Vrsta omejitev za nove namestitve Tržaška občinska uprava je pripravila nov načrt za namestitev anten mobilne telefonije. Pred dvema letoma ga je občinski svet že sprejel, a ga je deželno upravno sodišče po prizivu družb mobilne telefonije razveljavilo. Zato je bil potreben nov načrt, ki gaje občinski odbornik za ozemeljsko načrtovanje Maurizio Bucci včeraj predstavil predsednikom rajonskih svetov. Značilnosti prenovljenega načrta je orisal direktor urada za ozemeljsko načrtovanje Carlo To-solini. Na občinskem ozemlju je že nameščenih 192 »struktur za mobilno telefonijo«. Naprave so nameščene na sledečih strukturah: 119 na antenah, 52 na kovinskih drogih, 17 na daljnovodih, 2 na drugih napravah, ena na umetni smreki, na eni napravi pa je nameščena mikrocelica. Največ struktur mobilne telefonije je nameščenih na strehah (113), 69 jih je na tleh, 3 v notranjosti poslopij, 2 na stebrih, po ena na dimniku in v predoru, dve pa drugje. Večina struktur je nameščenih na višini od 5 do 10 metrov (79), na višini več kot 30 metrov pa je nameščenih 23 struktur. Po tem prikazu sedanje razporeditve struktur mobilne telefonije je Tosolini nakazal omejitve, ki jih bo določal občinski načrt. Anten ne bo mogo- če namestiti v bližini vrtcev, šol, struktur za otroške dejavnosti, rekreacijskih središč, domov za ostarele, struktur za ljudi s posebnimi potrebami in bolnišnic. Nadalje jih ne bo mogoče namestiti v bližini. Obstajajo pa tudi druge omejitve: antene mobilne telefonije ne bo mogoče namestiti v bližini spomenikov, pokopališč, cerkev, panoramskih točk, naravno zaščitenih območij in arheoloških območij. Predstavnik deželne agencije za zaščito okolja Arpa Marzio Viola je podčrtal, da je sevanje vseh doslej nameščene antene mobilne telefonije v zakonsko dovoljenih mejah. Najvišjo vrednost so zabeležili pri Ferlugih. Oglasil se je tudi Enrico Lena, predstavnik spontanih odborov, ki nasprotujejo divjemu nameščanju anten. Poudaril je, da je bilo pri pripravi načrta opravljeno dobro delo. Vprašljiva je le namestitev petih anten: v Ul. Salici na Opčinah, v Ul. Ma-saccio, v Ul. Sara Davis, na Trgu Belvedere in v Ul. Lazzaretto vecchio. Odbornik Bucci pa je že napovedal, da bo občinska uprava vložila svoj amandma k načrtu, da bi ugodno rešili tudi teh pet odprtih vprašanj. Odbornik je nadalje zaželel, da bi rajonski sveti čimprej izdali svoje mnenje o načrtu, tako bi ga lahko mestna skupščina kmalu odobrila. Večina anten mobilne telefonije v tržaški občini (113) je nameščena na strehah kroma 8 Sreda, 30. maja 2007 TRST / DSI - Predavanje celjskega škofa dr. Antona Stresa Stara celina še rabi krščanstvo Trst je bil že v začetku 20. stoletja laični model za Evropo Celjski škof Anton Stres je bil gost ponedeljkovega srečanja Društva slovenskih izobražencev. Anton Stres je že večkrat bil gost Društva, predaval je tudi na Dragi. V Peter-li no vi dvo ra ni je pred sta vil svo je razmišljanje o sodobni Evropi, ki se otepa svoje krščanske preteklosti. Pre da va nje je celj ski škof za -čel s sploš no ugo to vi tvi jo, da kr -ščanska duhovnost v Evropi upada. Mesto Trst je že v začetku dvajsetega stoletja predstavljalo laični mo del za vso Ev ro po. Dru god po Italiji pa je bila duhovščina do pred kratkim sestavni del družbenega tki va. Dan da nes v Ev ro pi ved no več ljudi živi ugodno in dobro tudi brez čaščenja Boga. Skupna Evropa se sklicu je na vred no te kr -ščan stva in pre da va telj si je po sta -vil vpra ša nje, če te vred no te bo do v prihodnosti še ostale. Ev ro pa je na sta la in se raz vi -la na vred no tah kr ščan stva in te vred no te je po ne sla v svet. V da -naš nji do bi pa so v Ev ro pi na sta le nasprotne sile krščanstva, ker človeka oblikuje njegova kultura, ki je da nes se ku lar i zi ra na. To rej vsa ka generacija se mora za pravilno vero va nje zno va od lo či ti, kar je da nes zaradi pomanjkljive vzgoje na tem po droč ju ved no tež je. Pre da va telj je bil kri ti čen do pre ve li kih struk tur Cer kve, ki so bile oblikovane po potrebah stanja pred sto ali celo dvesto leti, kar ni več ustrez no pri mer no da naš nje mu položaju in vlogi Cerkve. Izpostavil je raz li ko med laič no in lai cis -tič no dr ža vo, ki od vra ča vred no te krščanstva. Evropa še vedno potrebuje krščanstvo, ker sloni na demokraciji. Občutiti pa je pritisk globa-lizacije, ki je v Evropi začela slabiti so ci al no dr ža vo. Vlo go dru ži ne, ki je mo tor druž be, v li beral nem sis te mu za če -njamo postavljati pod vprašaj. V cer kve nih kro gih pa se raz vi ja močnejša zavest s številnimi novimi misijonskimi in duhovnimi gibanji. Predavatelj je proti getizaciji in prav tako proti asimilaciji Cerkve, je pa vnet za go vor nik di a lo ga Cerkve z okoljem pri ohranjevanju splošnih vrednot družbe, v kate ri mo ra Cer kev ime ti po seb no mes to. Erik Kuret Celjski škof Stres med ponedeljkovim predavanjem v DSI kroma BRIŠČIKI - Danes in jutri Kraški okraj strokovna posveta Evropski projekt Kraški okraj - Distretto del Carso, ki je združil dvanajst javnih uprav z italijanske in slovenske strani meje, se počasi izteka. Pred zaključnim aktom, podpisom Skupne pogodbe o ustanovitvi čezmej-nega razvojnega partnerstva Krasa 2007-2013, se bosta v prihodnjih dneh zvrstila še dva strokovna posveta, ki želita nuditi stvarne odgovore prebivalcem kraškega teritorija. Med osrednjimi cilji projekta Kraški okraj - Distretto del Carso je namreč tako vrednotenje naravnega bogastva Krasa kot nudenje novih razvojnih per spek tiv nje go vim pre bi val -cem. Prvi posvet bo za to posvečen Turizmu na Krasu in njegovim raz voj nim mož nos tim zno -traj sistema Dežele FJK. Svoje poglede bo predstavil Jose Ejarque Bernet, generalni direktor dežel- ne turistične ustanove Turismo. Srečanje se bo danes, s pričetkom ob 17.30, odvijalo v veliki dvorani Doma Briščiki (Briščiki 77). Jutri bo prav tako v Domu Briščiki, od 10. ure dalje, posvet na te mo Per spek ti ve in raz voj ne možnosti paše na Krasu za ohranjanje kraške krajine, saj je ravno pa ša ena tis tih pa nog, ki lah ko pripomorejo k ohranjanju in urejenosti kraške pokrajine. Vprašanje pa še bo do iz raz lič nih zor nih kotov osvetlili številni strokovnjaki iz Italije in Slovenije: Moreno Ver to vec, teh nič ni vo dil ni in -štruktor prostorskega načrtovanja pri Pokrajini Trst, Tone Vid-rih z Biotehniške fakultete v Ljubljani, Stefano Filacorda z Univerze v Vid mu, Al do Ca va ni, di rek -tor Oddelčnega nadzorništva za gozdove v Trstu in Gorici, odvetnik Mitja Ozbič in župan Občine Zgonik Mirko Sardoč. ČRNA KRONIKA - V noči na torek v Videmski ulici Tatovi razbili steklo in izpraznili izložbo trgovine s fotografskim materialom v Trstu V noči med ponedeljkom in torkom so neznani hudodelci okradli trgovino s fotografskim materialom La v Videmski ul. 26 v Trstu. Kaj se je zgodilo, je opazil lastnik Giorgio Zambon, ko je včeraj okrog 8.30 odprl svoj obrat. Ugotovil je, da je bilo steklo izložbe razbito in da so zlikovci kar z ulice segli v izložbo ter iz nje pograbili vse, kar so mogli: od digitalnih fotografskih aparatov do filmov. Skupna škoda znaša okrog 600 evrov. Zambon je seveda poklical policijo, ki j uvedla preiskavo. Posegli so agenti openskega komisariata. Trgovina se nahaja na območju, na katerem se v zadnjih časih tatovi posebno pogosto pojavljajo. Odkrušen omet poškodoval avtomobil Ulica Molino a Vento pri Sv. Mariji Magdaleni spodnji je bila včeraj prizorišče nenavadne nesreče. Z dvenad-stropne stavbe s hišno številko 150 se je odkrušila precejšnja količina ometa. K sreči tedaj ni bil nihče na spodnjem pločniku, kar precej škode pa je utrpel avto, ki je bil parkiran ob robu cestišča. Šlo je za terensko vozilo, ki ga je pravkar kupil tržaški Srb. Ko se je usul dež gradbenega materiala, se je lastnik nahajal v bližini avtomobila in ga je tudi skušal umaknili, vendar prepozno. Pri tem je celo sam utrpel nekaj udarcev in praks. Posegli so gasilci in občinski redarji. Škodo na avtomobilu bodo seveda morali poravnati lastniki stavbe. Lastnik Giorgio Zambon pred svojo okradeno trgovino kroma PALAČA GOPČEVIČ - Od 1. junija do 22. julija Na ogled akti iz Umetniška dela zbirk različnih mestnih muzejev od antike do začetka 20. stoletja Izbor razstavljenih del je zelo pester kroma Palača Gopčevič bo od 1. junija naprej gostila zanimivo razstavo, na kateri bo mogoče občudovati akte, ki so nastali v različnih zgodovinskih obdobjih. Razstava z naslovom »Svelate forme. Il Nudo nelle collezi-oni dei Civici Musei di Storia ed Arte« bo na ogled do 22. julija letos, gre pa za prvo razstavo iz ciklusa številnih, v okviru katerih bodo Mestni muzeji za zgodovino in umetnost v sodelovanju s tržaškim občinskim od-borništvom za kulturo predstavili bogato kulturno dediščino različnih tržaških mestnih muzejev. Kot sta na včerajšnji uradni predstavitvi povedala direktor Mestnih muzejev Adriano Dugulin in občinski odbornik za kulturo Massimo Greco, bodo v prihodnjih mesecih iz depojev potegnili še druga platna, ki jih hranijo ti muzeji, raznolik opus pa bodo predstavili v različnih tematskih sklopih. Postavitev pričujoče razstave je po njunih besedah pomemben mejnik v zgodovini Mestnih muzejev, saj je bil ta del fonda vrsto let pospravljen v de-poje. Prvi tematski sklop analizira gola telesa, ki so jih znani in manj znani umetniki upodobili na platnih, freskah, skicah, na ogled pa so tudi skulpture. V palači Gopčevič je tako mogoče občudovati umetnost, kije nastajala od antike do začetka 20. stoletja, številna dela pa bo mogoče videti prvič, saj gre za opus, ki ga na novo ovrednotenega in dopolnjenega ponovno izročajo širši jav- nosti. Za restavracijo in konservacijo razstavljenih del je poskrbel širši tim, ki deluje v okviru tržaških Mestnih muzejev, za postavitev razstave pa sta poskrbeli ku-ratorki Lorenza Resciniti in Anna Krekic v sodelovanju z arheologinjo Marzio Vidulli Torlo. Na razstavi prevladujejo ženski akti, na nekaterih antičnih vazah pa so upodobljeni akti grških atletov, ki jih lahko datiramo v čas od 6. do 4. stoletja pred našim štetjem. Postavitev zbirke je zasnovana večplastno, saj se lahko obiskovalec sprehodi po štirih muzejskih prostorih, kjer so poleg platen tudi razni reliefi, kipi, skice, občududovati pa je moč denimo slikarske dosežke Carla Wostryja, Marcella Mascherinija, Johanna Michaela Rottmayra, radovedno oko pa ne more prezreti tudi dveh mojstrovij Gi-ambattista Tiepola. Kuratorji nas z dvema grafikama popeljejo tudi v deželo vzhajajočega sonca, zanimive pa so tudi štiri freske golih žensk, ki so nekoč krasile pročelje poslopja v Ul. Capitelli. Gre torej za razstavo, ki jo karakterizira raznovrstnost umetniških slogov, izbrana dela pa na enem mestu odlično predstavljajo bogato kulturno dediščino muzeja Morpurgo, vile Sartorio, muzeja za vzhodno umetnost ter muzeja za umetnost in zgodovino. Razstava aktov bo na ogled do 22. julija letos, in sicer vsak dan med 9. in 19. uro. Zanimiv je tudi podatek, da je razstava vstopnine prosta. (sč) / TRST Sreda, 30. maja 2007 9 OTROŠKI VRTEC - Zaključna prireditev Devinski malčki so se poslovili od šolskega leta s pravljico o otroškem mostu BRALNA ZNAČKA - V prihodnjih dneh Sklepne pobude na šolah v FJK Po sklepnih prireditvah celoletnega projekta vzpodbujanja bralne kulture - t.i. Bralna značka - za vrtce in osnovne šole na Tržaškem v prejšnjem tednu od 22. do 25. maja - bodo v četrtek - 31. maja - na nižjih srednjih šolah gostje pesniki, pisatelji in po-ustvarjalci: Marko Kravos, Tona Pavček, Tone Partljič, Nejka Omahen in Ljoba Jence. Srečanja bodo ob 9.00. uri na šolah na Proseku in pri sv.Ivanu, ob 10.00 v Nabrežini v KD, na šoli pri sv. Jakobu in na šoli v Dolini, ob 11.00 na Opčinah in na Ka-ti na ri. Na Goriškem so se srednješolci iz Gorice in iz Doberdoba srečali s strokovnjakinjo Meto Grosman in pi sa teljem Bog da -nom Novakom že v petek, 18. maja; otroci iz vrtca in učenci osnovnih šol ravnateljstva iz Doberdoba so imeli prejšnji teden v gosteh Radijski oder s predstavo o Piki Nogavički. Sklenila pa se bo Bralna značka v torek, 5. junija, v telovadnici centra »Bratuž« s predstavo plesne akrobatske skupine Flip iz Pirana za osnovnošolce Didaktičnega ravnateljstva Gorica. V Dvojezični soli v Špetru bo zaključna prireditev Bralne znač ke na zad nji šol ski dan v petek, 8. junija. V celotnem projektu sodelujejo vsa osnovnošolska ravnateljstva i n vse nižj e srednje šol e i n vključujejo delo mnogih mentorjev, v projektu pa je okvirno 2700 otrok - učencev in dijakov. Koordinacija je za posamezne šole v rokah ravnateljstev, celotni projekt pa vodita strokovna sekre tar ka Druš tva Bral na znač -ka Slovenije Mance Perko in peda goš ka sve toval ka RS za slo ven -ske šole v Italiji Andreja Duhovnik. Devinski otroci »gradijo« pravljični most prijateljstva V petek, 25. maja, je bilo v otroškem vrtcu v Devinu zelo živahno: otroci so povabili starše in sorodnike na zaključno prireditev. Uprizorili so pravljico Maxa Bo-ellingerja na temo prijateljstva z naslovom »Otroški most«. Pravljica pripoveduje o dveh sosednih družinah, ki sta bili sprti, in o tem, kako so otroci s svojo neobremenjenostjo premagali medsebojne zamere ter omogočili končno spravo. Ob lepi pravljični scenografiji, ki so jo otroci izdelali s pomočjo svojih vzgojiteljic Marine Milič in Adriane Pertot, so »velički« recitirali, »sredinčki« in »malčki« pa so predstavo popestrili s simpatičnim račjim plesom. Pravljično dogajanje se je stalno prepletalo z živahnim narodnim petjem, ob katerem so otroci igrali na male inštrumente pod mentorstvom mame (sicer tudi vzgojiteljice) Lucije Lavrenčič. Povejmo naj, da je bilo vse skupaj skrbno in dokaj profesionalno postavljeno, tako da so udeleženci nagradili nastopajoče in mentorje s prepričanim ploskanjem. Na koncu so se »velički« poslovili s pesmijo »Prav vesel iz vrtca« ter naposled so prejeli diplome. Izročil jim jih je župan Giorgio Ret. Prijetno praznično dopoldne se je zaključilo s sproščeno družabnostjo na dvorišču vrtca, kjer so se otroci poigrali, odrasli pa poklepetali. Z zaključno prireditvijo pa devinski otroški vrtec še zdaleč ni zaprl svojih vrat. Deloval bo vse do konca junija. ŠOLA - Licej Franceta Prešerna Maturanti v Sloveniji Izlet v znamenju znanosti in literature Maturanti liceja Prešeren pred Cankarjevo rojstno hišo na Vrhniki Maturanti vseh smeri liceja »France Prešeren« smo se v torek, 15. maja, podali na celodnevno poučno ekskurzijo v bližnjo Slovenijo pod vodstvom profesorjev matematike in slovenščine. Prvo postojanko naše poti je predstavljal raziskovalni reaktor Triga v Podgorici pri Ljubljani. Tu smo dijaki navdušeno prisluhnili mlademu raziskovalcu, ki je predaval o eksperimentalnih fuzijskih reaktorjih in jedrski fuziji nasploh. Sledil je nato ogled interaktivne razstave o jedrski energiji in prikaz poskusov o radioaktivnosti. Ob koncu ogleda nas je pre sene ti la še no vica, da je med na mi stotisoči obiskovalec reaktorja, za kar nam je vodstvo raziskovalnega centra poklonilo majčke in pripravilo zakusko, naši šoli pa podelilo merilno napravo za radioaktivno sevanje. Naša pot se je nadaljevala z obiskom Cankarjeve rojstne hiše na Vrhniki, kjer nas je vodička seznanila s podatki o Cankarjevem življenju. Radovednost nas je vodila še do »enajste šole pod mos tom«, na to pa nas je avtobus odpeljal v Tehniški muzej v Bistri. Ogled muzeja je obogatil prikaz poskusov o elektriki znanega srbskega fizika Nikole Tesle, kije izumil večfazni elektromotor na izmenični tok. Pri poskusih so dijaki tudi sami sodelovali, kar je posebno navdušilo dekleta, ki obiskujejo jezikovno smer. Pozno popoldne smo izletniki obiskali še zadnjo točko naše ekskurzi- ŠOLA - Na OŠ Frana Milčinskega na Katinari v okviru projekta za varnost in civilno zaščito O potresih s Suhadolcem Izvedenec je učencem razložil kje, zakaj in kako nastajajo potresi - Učinkovito dopolnjevanje pouka Pred nedavnim je učence Osnovne šole Frana Milčinskega na Katinari obiskal geolog in izvedenec za potrese Peter Suha-dolc. Učencem je razložil kje, zakaj in kako nastajajo potresi, pokazal z njihovo pomočjo kako se širijo potresni valovi ter na posnetkih prikazal vsa potresna območja na svetu ter območja, kjer tečejo največje podzemske prelomnice. Učenci so lahko na posnetkih videli tudi kakšne posledice pustijo potresi za seboj in sami iz posnetkov ugotavljali premike zemlje, cest, mostov, hiš, železnic itd. Za vse je bila najpri-vlačnejša tema o cunamijih. Vsi učenci so predavanju prof. Suhadolca z velikim zanimanjem sledili in aktivno sodelovali. Srečanje se je zaključilo tako, da je učence še poučil, kako morajo ukrepati v primeru potresa, da se lahko zaščitijo. Taki priložnostni obiski na šoli so za učence izredno pomembni, ker učinkovito dopolnijo pouk. Učitelji pa so obenem tudi zadovoljni in hvaležni vsem tistim, ki s svojo strokovnostjo pripomorejo k popestritvi pouka. Obisk je spadal med pobude, ki jih prirejajo v sklopu projekta za varnost in civilne zaščite. Peter Suhadolc je katinarske osnovnošolce poučil o potresih je - Kosovelov Tomaj. Ogled Kosovelove domačije je popestrilo pripovedovanje gospe, ki že vrsto let skrbi za hišo in ki je tudi sama poznala pesnikovo družino. Pred odho dom do mov pa smo se še sami poklonili Kosovelovemu spominu na tam kaj šnjem poko pali šču. Bodisi dijaki kot profesorji smo bili nad tako bogato in raznoliko ekskurzijo res navdušeni, kar je odsevalo tudi v prijetnem vzdušju, ki je spremljalo naš majski podvig v svet znanosti in litera-tu re. Veronika Milič, V.b, licej Prešeren ZSKD Ustvarjalna delavnica na Vojskem Zveza slovenskih kulturnih društev prireja tudi letos ustvarjalno delavnico za otroke, ki obiskujejo osnovno šolo. Gre za pobu do, s katero že li Zve za po-sve čati pozor nost naj mlajšim in jim ponudi ti mož nost, da spoznajo različne umetniške pris tope. Tovrst na for mula se je v letih izkazala za zanimivo in uspešno, saj omogoča najmlajšim, da se lahko izražajo na ne-obi čaj ne na či ne in da se pre izkusijo v več ustvarjalnih zvrsteh preden bi se eventualno odločili za res nej še udej stvovanje pri kateri izmed umetniških dejavnosti. V teku let je ustvarjalna delavnica potovala od Zelenega cen tra pri Kozini, do Rako ve ga Škocjana, Vojskega in Pliskovi-ce. Letos se kolonija spet seli na Voj sko pri Idriji, kjer bodo ude -le žen ci bi vali v pri mer no opremljenem Domu in v objemu idilične pokrajine. Ustvarjalna delavnica bo na vrsti od pone delj ka 27. avgus ta do sobote 1. septembra, ko bo na vrsti končna predstavitev tedenskih ustvarjalnih izkušenj. Letošnja delavnica bo slonela na glasbenem, plesnem in likovnem izražanju. Mentorji delavnic bodo Tomaž Nedoh, Tomaž Kolar, Daša Grgič in Jana Pečar. Poleg ustvarjalnih dejavnosti bodo otroci spoznavali bližnjo okolico, pro sti čas pa bo seve da po-sve čen igri. Na raz pola go je še nekaj mest, za informacije in vpisovanja je na voljo urad ZSKD v Trstu, ul. S. Francesco 20, tel. št. 040635626. (jpe) 1 G Sreda, 3G. maja 2GG7 TRST / Celovečerni koncert KZ Julius Drevi bo v cerkvi sv. Mihaela Nadangela v Zgoniku celovečerni koncert komornega zbora Julius iz Trsta, ki ga vodi priznani zborovodja Walter Lo Ni-gro. Komorni zbor Julius je bil ustanovljen leta 2006, in sicer ob 50. obletnici smrti Marija Kogoja, po katerem nosi tudi ime. Prvi javni nastop je bil meseca marca 2006 ob zagovoru diplomske naloge o Kogoju na tržaškem konservatoriju. Zbor je ustanovil in ga vodi priznani dirigent in predavatelj na tržaškem konservatoriju Walter Lo Nigro. Ob 20.30 se bo zbor predstavil s sakralnim programom, ki sega od Brahmsa preko Verdija do Orbana, obsega pa tudi slovenske skladatelje, kot sta Hladnik in Kogoj. Večer nosi naslov Večerni zvon v poklon Mariji ob zaključku njenega meseca. Koncert prireja Kulturno društvo Julius v sodelovanju z župnijo sv. Mihaela Nadangela iz Zgonika. Vstop prost. Včeraj danes CI3 Lekarne Galerija HRT Vabimo vas na odprtje razstave UTRINKI Razstavo bo predstavila Ani Tretjak, glasbeni utrinek Petra Marega danes, 30. maja ob 18.30 v Tržaški knjigarni Trst, ul. sv. Frančiška, 20 bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. ui Kino Danes, SREDA, 30. maja 2007 IVANA Sonce vzide ob 5.21 in zatone ob 20.45 - Dolžina dneva 15.24 - luna vzide ob 19.42 in zatone ob 3.53. Jutri, ČETRTEK, 31. maja 2007 ANGELA temperatura zraka 17 stopinj C, zračni tlak 999,6 mb raste, veter 14 km na uro jugo-zahodnik, vlaga 58-odstotna, nebo spremenljivo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21,2 stopinje C. Od ponedeljka, 28. maja, do petka, 1. junija 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16. ure Istrska ulica 33 (040-638454), Ul. Bel-poggio 4 (040-306283), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040-232253). Fernetiči (040-416242) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Istrska ulica 33, Ul. Belpoggio 4, Trg Giotti 1, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040-416212) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Giotti 1 (040-635264). Sobota, 2. junija 2007 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Istrska ulica 33, Ul. Belpoggio 4, Trg Giotti 1, Ferbetiči (040-212733). Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Istrska ulica 33 (040-638454), Ul. Bel-poggio 4 (040-306283), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040-232253). Fernetiči (040-416212) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne od 16.00 do 20.30 Istrska ulica 33, Ul. Belpoggio 4, Trg Giotti 1, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040-416212) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Giotti 1 (040-635264). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške ALCIONE - 17.30, 19.15, 21.00 »Mio fratello è figlio unico«. AMBASCIATORI - 16.30, 19.15, 22.00 »Pirati dei Caraibi - Ai con-fini del mondo«. ARISTON - 19.00, 20.30, 22.15 »Frank Gehry creatore di sogni«. CINECITY - 15.40, 17.00, 18.00, 18.45, 19.30, 20.30, 21.20 »I pirati dei caraibi: Ai confini del mondo«; 16.00, 17.30, 19.00, 20.30 »Zodiac; 16.05 »Prey-La caccia è aperta«; 15.45, 16.00, 18.45, 21.30 »Spider-man 3«. EXCELSIOR - 17.00 »La Vie en Rose«; 20.00, 22.00 »Breach - L'infiltrato«. EXCELSIOR AZZURRA -16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Quattro minuti (Vier minuten)«. FELLINI - dvorana rezervirana. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La città proibita«. GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) 17.30, 19.50, 22.10 »Le vite degli altri«. KOPER - KOLOSEJ - 15.10, 18.30, 21.50 »Pirati s Karibov: Na robu sveta«; 18.20, 20.10, 22.00 »Gasniki zla«; 21.20 »Favnov labirint«; 17.20, 19.20 »Drkajva skupaj«. NAZIONALE - Dvorana 1: 15.30, 18.15, 21.00 »Pirati dei Caraibi«; Dvorana 2: 16.40, 19.20, 22.10 »Zo-diac«; Dvorana 3: 16.30, 20.05, 22.15 »Spider-man 3«; Dvorana 4: 16.30, 18.15 »Notturno Bus«; 20.15, 22.15 »L'uomo dell'anno«. SUPER - prepovedano mladini pod 18. letom. TRŽIČ - KINEMAX - dvorana 1: 17.30, 20.30 »I pirati dei caraibi: Ai confi-ni del mondo«; Dvorana 2: 18.30, 21.30 »I pirati dei caraibi: Ai confi-ni del mondo«; dvorana 3: 17.40, 20.30 »Spider man 3«; dvorana 4: 17.30, 20.00, 22.10 »La città proi-bita«; dvorana 5: 18.00, 21.00 »Zo-diac«. H Šolske vesti V SOBOTO, 9. JUNIJA 2007 ob 11. uri v Marijinem domu pri Sv.Ivanu bodo učenci nižje srednje šole Sv.Cirila in Metoda uprizorili izvirni muzikal »Artakademija« -»Vsak v sebi nosi spretnost, samo tvoja je odločitev: mar boš sam'ga sebe izkazal, al bo v meglo vse zavito?«. S Izleti KOŠARKARSKI KLUB BOR priredi 1., 2. in 3. junija avtobusni izlet v Radence in Prekmurje z bogatim kulturnim in rekreativnim programom. Za informacije tel. na št. 3488011601. Vabljeni! KRUT obvešča, da je še nekaj prostih mest za ekskurzijo po Cerkljanskem z obiskom Cerknega, Bolnice Franja in Bevkove domačije v Zakojci. Podrobnejše informacije in vpisovanja na sedežu krožka, ul. Cicerone 8, Trst, tel.040-360072. PARTIZANSKI KLUB BOLJUNEC priredi v nedeljo, 10. junija 2007, izlet v Ljubljano. Vožnja na grad in plovba s turistično ladjico po Ljubljanici. Po kosilu muzika s plesom. I GLASBENA MATICA - Šola "Marij Kogoj" Trst vabi na v baziliko sv. Silvestra v Trstu ob 20.30 uri Danes, 30. maja 2007 - solisti, komorne skupine in harmonikarski orkester V petek, 1. junija 2007 - diploma, komorne skupine in nagrajevanje _Vabljeni!_ Odhod ob 7.30 z glavnega trga v Boljuncu. Podrobnejše informacije dobite v klubu ali na tel. št. 040228050. SKUPINA 85 vabi v nedeljo, 10. junija, na avtobusni izlet v Nadiške doline z ogledom naravnih, arheoloških, zgodovinskih in kulturnih zanimivosti. Dodatne informacije na tel. št. 040-77245 ali 3485289452. SPDT vabi člane v nedeljo, 10. junija, na tradicionalno srečanje obmejnih planinskih društev, ki bo letos v Bohinjski Bistrici. Izlet bo avtobusni. Za informacije in vpisovanja klicati na tel. št. 040-220155 (Livio). KMEČKA ZVEZA prireja dne 17. junija izlet na Srečanje kmetov treh dežel - FJK, Koroške in Slovenije pri Naklem (Kranj). Cena 30,00 evrov, vključuje prevoz in kosilo. Vpisovanje in informacije na tel. 040362941. SPDT vabi v nedeljo, 17. junija, na planinski izlet v Benečijo, kjer se bomo srečali s pobratenim PD Integral iz Ljubljane. Predvidena sta ogled Landerske jame in planinski pohod. Izlet je avtobusni. Člane prosimo, da se čimprej prijavijo na tel. št. 040-220155 (Livio). PD SLOVENEC obvešča, da je prostih še nekaj mest za izlet, ki bo od 22. do 25. junija v Budimpešto, ob priliki gostovanja MePZ Slovenec-Sla-vec. Za informacije lahko kličete na tel. št. 040-228629 (Sonja). KROŽEK KRUT sporoča, da je nekaj prostih mest za Mali Lošinj. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu krožka, ul. Cicerone 8, Trst, tel.040-360072. DRUŠTVO UPOKOJENCEV DOBERDOB organizira izlet dne 30. junija 2007, v Ptuj in okolico. Prijave sprejema: 0481-78000 (Gostilna Peric), 0481-78398 (Mila), 0481-78121 (Miloš). 0 Prireditve KD TOMAJ, SKD VIGRED, RAZVOJNO DRUŠTVO PLISKA IN O.Š. DU-TOVLJE-PODRUŽNICA TOMAJ vabijo na Kosovelov večer danes, 30. maja 20.30 v kulturni dom v Toma-ju. Sodelujejo otroci o.š Dutovlje podružnice Tomaj, članice dramskega odseka SKD Vigred in ansamble Maldi kraški muzikanti. KD JULIUS v sodelovanju z Župnijo sv. Mihaela iz Zgonika vabita danes, 30. maja ob 20.30 na celovečerni koncert Komornega zbora Julius. Zbor vodi Walter Lo Nigro. SKD LIPA vabi v okviru večerov Pesem na M'zarju v danes, 30. maja, ob 20.30 na vrt Gospodarske zadruge Bazovica na ogled veseloigre v narečju T. Micheluzzi »Kratek stik« v izvedbi dramske skupine SKD Slavec iz Ricmanj, prevod, priredba in režija Ingrid Verk; v sredo, 6. junija, na prireditev »Otroci se predstavljajo« ob 19.30 v Bazov-ski dom na odprtje razstave likovnih izdelkov učencev OŠ Trubar Kajuh in otrok vrtca U. Vrabec, ter ob 20.30 na M'zarju nastop učencev osnovne šole in vrtca, otroške folklorne skupine Stu ledi in ansambla Mladi kraški muzikanti; v petek, 15. junija, ob 20.30 na M'zarju zaključni koncert domačih zborov OPZ Slomšek, MePZ Lipa, MoVS Lipa, gost večera bo Godbeno društvo Prosek. ZUPNIJA SV. JERNEJA AP. IN CPZ SV. JERNEJ vabita na slovesen sklep Šmarnic v župnijsko cerkev sv. Jerneja na Opčinah, v četrtek, 31. maja: ob 19.30 bo sv. maša s šmar-ničnim branjem, sledil bo tradicionalni KONCERTMARIJINIH PESMI. Koncert oblikujejo MlMPS Vesela pomlad - vodi Mira Fabjan, spremljava Iris Risegari, MoPS Sv. Jernej - vodi Aleksandra Pertot, CPZ Sv. Jernej - vodi Aleksandra Pertot, orgelska spremljavaVinko Skerlavaj in MePZ Hrast iz Dober- doba - vodi Hilarij Lavrencic. Priložnostno misel bo podala Alenka Hrovatin. Spored bo povezoval Tomaž Susič. Prisrčno vabljeni! 43. RAZSTAVA VIN V ZGONIKU v petek, 1. junija, ob 18. uri v Vinoteki uradno odprtje prireditve in razstave umetnikov Kraškega okraja, ob 19. uri na Županstvu odprtje FOTOGRAFSKE RAZSTAVE otrok iz vrtca v Gabrovcu ter osnovnih šol iz Saleža in Zgonika v organizaciji Krd Dom Briščik, ob 19. uri odprtje kioskov, od 19.30 do 23.00 ljudsko ocenjevanje vin, ob 20. uri ples z ansamblom 3 PRAŠIČKI; v soboto, 2. junija: ob 14.30 v dvorani občinskega sveta posvet »GOZDNE LESNE BIOMASE: PRILOŽNOST ZA KRAS«, ob 17.30 vodeni obisk botaničnega vrta CAR-SIANA in pešpoti RISELCE, ob 18. uri odprtje kioskov, ob 19. uri nastop ženske klape CAMELIA iz Opati-je(Hr), od 19.30 do 23.00 ljudsko ocenjevanje vin, ob 20. uri ples z ansamblom PRIMORSKI FANTJE; v nedeljo, 3. junija: ODPRTA MEJA 2007, ob 15. uri odhod iz Pliskovice, ob 17. uri odprtje kioskov, ob 18. uri kulturni program RD PLISKA iz Pliskovice, ob 18.30 nagrajevanje vinogradnikov, od 19. uri dalje ples z ansamblom VENERA BARIQUE in ansamblom SONCE, od 14. do 20. ure bo na razpolago priložnostni poštni žig ob 100-letnici rojstva L.Spacala. Urnik razstav: od 18. do 21. ure, na dvorišču šole »1.maj 1945« razstava kmetijske opreme in orodja, ob razstaviščnem prostoru pa živinorejska razstava. V primeru slabega vremena se bo prireditev nadaljevala v ponedeljek, 4. junija 2007. RAZSTAVA OB POIMENOVANJU OTROŠKEGA VRTCA V KRIŽU PO JUSTU KOŠUTI bo odprta v domu Alberta Sirka v Križu v petek in soboto 1. in 2. junija od 17. do 19. ure in v nedeljo, 3. junija od 10. do 12. ure. SDDJAKA ŠTOKA- OTROŠKA SKUPINA vabi na premiero igre L. Suhodolčana »Narobe stvari v mestu Petpedi« (režije Nicole Starc, kostumi Betty Starc, glasba Peter Klobas) v petek, 1. junija, ob 20. uri v kulturnem domu A. Sirka v Križu. SKD IGO GRUDEN vabi na premie-ro dveh Molierovih prizorov v izvedbi domače mladinske dramske skupine, režija Gregor Geč, v nedeljo, 3. junija ob 18. uri v dvorani Igo Gruden v Nabrežini. SKD BARKOVLJE Ul. Bonafata 6, pod pokroviteljstvom Zveze slovenskih kulturnih društev in Slovenske prosvete vabi v četrtek, 7. junija, na koncert Tamburaškega ansambla SKD France Prešeren iz Boljunca, ki ga vodi Ervin Žerjal. Pela bo Marjetka Popovski. Začetek ob 20.30. Hl Osmice H Čestitke Danes praznuje svoj 80. rojstni dan naš dragi Srečko Orel Še na mnoga zdrava in vesela leta mu kličejo žena Anica ter Wilma in Walter z družinama Jan in Nik sta dobila sestrico TEO. Vso srečo v življenju ji želimo vsi svojci in staršem želimo mnogo moči. Prispevki V spomin na Edvino Starc, darujeta Livio in Laura 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim na Kontovelu. Ob prvi obletnici smrti drage žene Ivanke, daruje Janko Simoneta 50,00 evrov za AŠK Kras. Ob prvi obletnici smrti drage mame Ivanke, daruje Zvonko z družino 50,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na Ivanko Guštin por. Simoneta, daruje Zmaga Lorenzi 30,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na predragega prijatelja Sergija Sancina, darujejo Tatjana in Anica 25,00 evrov za KD Ivan Grbec in 25,00 evrov za ljudski dom Zora Pe-rello v Škednju. V isti namen darujejo Robi, Marta in Sandro 30,00 evrov za KD Ivan Grbec in 30,00 evrov za ljudski dom Zora Perello v Škednju. Namesto cvetja na grob dragega prijatelja Sergija Sancina, darujejo Anica Stopar in otroci 50,00 evrov za KD Ivan Grbec. Namesto cvetja na grob priljubljenega brata Riharda Rebula, darujejo sestre Marija, Ivanka in Cvetka z družinami 300,00 evrov za Center za rakasta obolenja. V spomin na Ladija Miliča, darujeta Ida in Drago Purič 20,00 evrov za oktet Odmevi. Ob 26. obletnici smrti Danila Baše darujeta žena Lucia in hči Annamiaria 30,00 evrov za SKD Barkovlje. V spomin na predragega moža Maria Ušaja, daruje žena Vera 200,00 evrov za balinarsko sekcijo AŠD Sokol in 200,00 evrov za AŠD Sokol. Ob 1. obletnici smrti Ivanke Guštin Simoneta, darujeta Dragica in Darko 50,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na gospo Vlasto Jankovič, daruje Lucia Baša 10,00 evrov za SKD Barkovlje. V spomin na Edvino Starc, daruje Ludmilla Albi 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu. V spomin na Edvino Daneu, daruje Marija Sonce 30,00 evrov za Center za rakasta obolenja. Loterija 29. maja 2GG7 DARJO IN JELKA sta v Ricmanjih odprla osmico. NA OPČINAH je odprl osmico Stanko Kvrtičev. OSMICO je odprl v Zgoniku Roberto Savron. OSMICO je odprla družina Pertot (Špj'lni) v Nabrežini, stara vas št. 10. Vabljeni! OSMICO smo odprli pri Terčonovih v Mavhinjah, na št. 42. Tel.: 040299450. Toplo vabljeni! OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32. Tel. 040-327240. OSMICO sta odprla v Saležu Sandra in Jožko Škerk. PRI ŽUPANOVIH je osmica odprta (Medja vas št. 1). Tel. 040-208166. Bari 1 25 15 68 38 Cagliari 83 53 39 9G 18 Firence 42 12 15 34 1G Genova 15 34 1G 2G 73 Milan 17 44 38 41 54 Neapelj 16 39 87 45 51 Palermo 7G 2G 68 9G 31 Rim 31 13 24 8 9G Turin 63 7G 16 2G 62 Benetke 81 42 51 23 53 Nazionale 51 67 63 76 52 Super Enalotto Št. 64 1 16 17 31 42 70 jolly 81 Nagradni sklad 3.092.088,52 € Brez dobitnika s 6 točkami-Jackpot 5.259.058,26 € Brez dobitnika s 5+1 točkami € 10 dobitnikov s 5 točkami 61.841,77 € 1.481 dobitnikov s 4 točkami 417,56 € 59.373 dobitnikov s 3 točkami 10,41 € Naš dobri nono SREČKO praznuje danes svoj rojstni dan. Da bi se še dolgo let z nami veselil mu želijo Robert, Walter, Viktor in Ga-ia. Superstar 51 Brez dobitnika s 6 točkami --C Brez dobitnika s 5+1 točkami --C Brez dobitnika s 5 točkami --C 1 dobitnik s 4 točkami 41.756,GG£ 180 dobitnikov s 3 točkami 1.G41,GGC 2.633 dobitnikov z 2 točkama 1 GG,GG C 16.966 dobitnikov z 1 točko 1G,GGC 35.867 dobitnikov z 0 točkami 5,GG C / TRST Sreda, B0. maja 2007 1 1 H Mali oglasi PODJETJE V KOPRU išče izkušene prodajalce od 30 do 45 let. Zaposlitev za nedoločen čas. Pogoj je lastno vozilo in znanje italijanščine. Od kandidata pričakujemo razpoložljivost tudi soboto in nedeljo. Zaslužki do 4000,00 Evrov. Telefon 0039-3934564992 (od 14. do 19. ure) GOSTILNA NA KRASU išče izkušenega kuharja in gospo za pomoč v kuhinji. Nudimo dobre delovne pogoje. Tel. 320-1922872. AUDI 80 2.0 prodam v dobrem stanju za 1.100 evrov. Tel. 340-2232538. DAJEM V NAJEM pisarno na mejnem prehodu Fernetiči. Zainteresirani naj pokličejo na tel št. 040-213341. GOSPA nudi oskrbo starejšim osebam. Tel. 328-3617053. IŠČEM DELO kot prodajalka ali šivilja. Tel. 335-252573. IŠČEMO pridno, prijazno dekle za delo v baru. Tel. na št.: 338-8042407. KIOSK na nabrežinskem bregu išče kuharja za poletni čas. Tel. na št.: 3356943528. MIZAR z obrtniško izkušnjo ter žena, kot hišna pomočnica dobita zaposlitev v Trstu. Poskrbljeno je stanovanje za družino, ostalo po dogovoru. Pisati na Primorski dnevnik, Ul. Montec-chi 6, 34137 Trst, pod šifro »mizar«. MIZARSKA DELAVNICA v obrtniški coni Zgonik nujno išče vajenca ali delavca. Zainteresirani prosimo naj pokličejo na tel. 335-285063. MLADA IN POŠTENA gospa iz Slovenije išče delo 1 krat tedensko kot hišna pomočnica. Tel. 040-416615. NU DIM dolgoletno prakso pri oskrbi ostarelih. Tel. na št.: 348-6041138 ali 00386-40328223. PEKARNA LEGIŠA iz Sesljana išče slaščičarja. Tel. na št.: 040-299147. PODARIM kopalno emailjirano kad 170x70 primerno za nabiranje vode na vrtu. Tel. 040-208989. PRODAJAM avto Citroen Saxo Van Di-ezel,letnik 12/02, prevozenih 115.000 km, edini lastnik,redno servisiran, kupcu podarim štiri zimske gume. Tel. na št.: 335-387517. PRODAM DIATONIČNA HARMONIKA diatonično harmoniko melodija za 1250 evrov. Tel. 335-5387249. PRO DAM 4000 kvm nezazidljivega zemljišča, med Opčinami in Repnom, dostop z avtom. Cena 30.000 evrov. Tel. 347-6145807. PRO DAM dvosobno stanovanje v okolici Trsta, približno 90 kv. metrov, z vrtom in garažo. Klicati v večernih urah na št. 333-3620620. PRODAMO KOMPLET OTROŠKO OPREMO in sicer: kombinirani otroški kovček z avtosedežem, s torbo in zimsko vrečo (abcdesign), hojico, stajico, gugalnik z igralnim centrom. Cena po dogovoru. Dele lahko kupite posamezno. Kličite na tel. št. 040-212649 ali 347-9637896. ZÜ] Obvestila KRUT vabi vse tiste, ki so zainteresirani za počitnice v zdravilišču v Strunja-nu v juniju, juliju in avgustu, da se čimprej prijavijo. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, ul. Cicerone 8, Trst, tel. 040-360072. ORATORIJ V MARIJANIŠČU 2007 Tudi letos bodo v Marijanišču potekali počitniški dnevi pod imenom ORATORIJ 2007. Za OSNOVNO ŠOLO je določen zadnji teden v juniju in sicer od ponedeljka, 25., do vključno petka, 29. junija. Mladi iz NIŽJE SREDNJE ŠOLE bodo imeli oratoriji prvi teden v juliju. Uradni začetek ob 9. uri. Starši lahko pripeljejo otroke tudi prej. Zaključek ob 16. uri. Za prvo skupino je predviden en dan kopanja na morju in en dan izleta v planine. Druga skupina pa bo imela kot vsa zadnja leta dvodnevni pohod po slovenskih planinah. Prispevek je 70,00 evrov. V to je poleg vsakdanje hrane vključen enodnevni izlet za prvo skupino, ter prevoz druge skupine na dvodnevni izlet v planine (ni vključeno spanje v planinski koči). Prijavite se lahko na tel. tajnico 040211113 ali na št. 335-8186940. SKD IGO GRUDEN obvešča, da bo do- kumentarna razstava Branke Sulčič »Sto let Bohinjske proge in njen pomen za Nabrežino« odprta z naslednjim zunikom: v petek 1. in soboto 2. junija od 17. do 19. ure, v nedeljo, 3. junija od 10. do 12. ure. Vsakokrat bo možen voden ogled. Za info tel. št. 040-200620 (Mileva). DEŽELNA KMEČKA ZVEZA IN OBALNA SAMOUPRAVNA SKUPNOST ITALIJANSKE NARODNOSTI vabita na delavnico o okolju prijazni in ekološki proizvodnji, ki bo danes, 30. maja, ob 20. uri na sedežu Zadružne Kraške banke. predavala bosta Anka Poženel in Irena Vrhovnik. KRO ŽEK LU MI ER E predvaja danes, 30. maja ob 20. uri v dvorani KD Ivan Grbec v Škedenjski ul. št. 124 film Francoisa Truffauta »I 400 colpi« (»Les 400 coups«, Francija, 1959). Uvodna beseda prof. Nuria Kanzian. Sledi razprava. BAMBIČEVA GALERIJA NA OPČI-NAH Proseška ul. 131, vabi na ogled razstave Mihaele Velikonja »Utrinki«. Razstava bo na ogled do 31. maja, vsak dan od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure, ob nedeljah samo do 12. ure. OBČINA DOLINA obvešča, da bodo vpisovanja v občinski poletni center do 31. maja 2007, od 8.30 do 12.30 v Uradu za Šolstvo občine Dolina. V ponedeljek, 21.junija 2007, bodo vpisovanja potekala tudi popoldne od 14.30 do 16.30. Za informacije tel. št. 040/8329241. Poletni center bo deloval v dveh izmenah: od 18. do 29. junija 2007, kot poletni nogometni in odbojkarski kamp v sodelovanju s ŠD Breg za otroke med 6. in 14. letom starosti; od 2. julija do 10. avgusta 2007, kot »tradicionalni« poletni center za otroke med 3. in 11. letom starosti. ZSŠDI razpisuje dva natečaja: LIKOVNI in LITERARNI NATEČAJ na temo športa z naslovom Drobci iz športnega sveta 2007. Natečaj je namenjen učencem osnovnih šol s slovenskim učnim jezikom. Najboljši prispevki bodo objavljeni v letnem Zborniku slovenskega športa v Italiji, avtorji del in njihovi mentorji pa bodo ob predstavitvi zbornika tudi nagrajeni. Rok za predstavitev prispevkov zapade v četrtek, 31. maja 2007. Podrobnejše informacije na www.zssdi.it. AŠD SOKOL prireja v petek, 1. junija, ob 18. uri v telovadnici v Nabrežini športno zaključno akademijo z družabnostjo. Nastopali bodo vsi telovadci, odbojkarice, mali košarkarji in baletke. Toplo vabljeni vsi starši in prijatelji društva. PD SLOVENEC IZ BORŠTA IN ZA-BREŽCA vabi na 37. praznik vina, ki bo 1., 2. in 3. junija v parku Hriben-ca v Zabrežcu. Spored: petek, 1. junija, ob 20. uri ples z ansambloom Ro-xie, v soboto, 2. junija, ob 19. uri nastop folklorne skupine Stiski biseri iz Požarevca, sledi ples z ansamblom Mega Mix. Nedelja, 3. junija, ob 18.30 koncert pihalnega orkestra Breg in nastop folklorne skupine KUD Srbska Sloga iz Vicenze. Sledi ples z ansamblom Happy day. Vse tri dni bo razstava vin domačih vinogradnikov in delovali bodo dobro založeni kioski s specialitetami na žaru. SKD S. ŠKAMPERLE vljudno vabi na predstavitev knjige Vladimira Bartola »ROMANTIKA IN PLATONIKA SREDI VOJNE« (tretji del Mladosti pri Sv. Ivanu). Ob prisotnosti pisateljevega sina Bojana bodo o delu govorili založnik Rok Zavrtanik, pisateljica Tjaša Koprivec, pisatelj Dušan Jelinčič in teatrologinja Bogomila Kra-vos,v petek, 1. junija, ob 20.30 v društvenih prostorih na Stadionu 1. maj (Vrdelska c. 7). SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA vabi na posvet »Vloga italijanske skupnosti v Sloveniji in na Hrvaškem ter slovenske skupnosti v Italiji v bodoči Evroregiji, v procesih evropske integracije in v čezmej-nem sodelovanju« v sklopu Projekta Sapeva, ki bo v Kopru v petek, 1. junija 2007, ob 10.30 na sedežu Skupnosti Italijanov »Santorio Santorio« Koper, Salone nobile - Ul. OF 10. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV IN KNJIŽNICA DUŠANA ČERNETA vabitavponedeljek,4.ju-nija, v Peterlinovo dvorano v Trstu, kjer bo ob 20.30 gost »ponedeljkovega večera« angleški zgodovinar dr. Sebastian Ritchie. Predstavil bo svojo knjigo »Naš človek v Jugoslaviji«, ki obravnava delo britanskih obveščeval- nih služb med vojno. Avtorja bo predstavil John Earle, razgovor pa bo vodil Ivo Jevnikar. ORGANIZACIJSKI ODBOR KRAŠKE OHCETI vabi društva, ki nameravajo ob priliki tega praznika imeti osmico, na informativni sestanek v ponedeljek, 4. junija 2007, ob 20.30, v Bubničev dom, v Repnu. AŠZ SLOGA pripravlja pod pokroviteljstvom ZSŠDI odbojkarski kamp za najmlajše. Tečaj bo potekal od ponedeljka 11. do srede 20. junija 2007 in je namenjen deklicam in dečkom letnikov '95 in mlajšim. Informacije in prijave v uradih ZSŠDI od ponedeljka do petka od 8. do 16. na telefonsko številko 040-635627 do 5. junija 2007. NK FC KRAS pod pokroviteljstvom OBČINE REPENTABOR vabi na NOGOMETNI KAMP za dečke in deklice letnikov 1996 - 2000 od ponedeljka 11. junija 2007 do sobote 16. junija 2007 na nogometnem igrišču v Re-pnu. Prijava in informacije: Maurizi-o 328-9518440, Roberta 333-2939977. Iz organizacijskih razlogov prosimo, da otroke prijavite najkasneje do 06. junija. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOSIR vabi člane in ostale filateliste na redno mesečno srečanje ter izmenjavo mnenj dne 6.junija, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v ul. Sv. Frančiška 20. AŠD-SK BRDINA V SODELOVANJU Z ZSŠDI organizira od 23. do 30. junija športni teden v Crmošnjicah na Dolenjskem. Teden predvideva športne priprave v naravi pod strokovnim vodstvom in družabne dejavnosti ter je namenjen otrokom in mladincem. Število mest je omejeno in vpisovanja se zaključijo 8. junija 2007. Za vse informacije in vpisovanje se lahko obrnete na tel. št. 348 470 2070 vsak dan od 18.00 do 20.30. Toplo vabljeni vsi člani in prijatelji. KD FRAN VENTURINI DOMJO vabi na tradicionalno šagro na Krmenki, ki bo 8., 9., 10. in 11. junija na Krmenki. Spored: v petek, 8. junija od 20. ure dalje ples z ansamblom Happy day. V Soboto, 9. junija, od 20. ure dalje, ples z ansamblom Wic orchestra. V nedeljo, 10. junija ob 18. uri kulturni program, sledi ples z ansamblom Mi in v ponedeljek, 11. junija, od 20. ure dalje ples z ansamblom Sonce. Delovalo bodo dobro založeni kioski z mesnimi in ribjimi specialitetami na žaru. KROŽEK AUSER ZA KRAŠKO OBMOČJE vabi svoje člane na družabno popoldne v soboto, 9. junija s pričet-kom ob 17. uri. Srečanje se bo odvijalo v prostorih »Dopolavoro ferroviario« v Nabrežini postaja.Za ples bo igral »Duo melody«. ŠTUDIJSKI CENTER MELANIE KLEIN obvešča, da bo v soboto, 2. junija urad zaprt in da so na razpolago še zadnja mesta za poletni center PIKAPOLONICA. Vpisovanje je možno še v soboto 9., 16. in 23. junija. ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ FRAN MIL-ČINSKI organizira poletne tabore: »Jezikajte« - intenzivna angleščina v Zambratiji od 27. avgusta do 2. septembra (10-16 let); računalniška delavnica »Miška« od 3. do 7. septembra v jutranjih urah (od 8. do 14. leta). Za prijave in informacije 040567751 ali 320-2717508 (Tanja) ali e-pošta franmilčinski@libero.it ŠKTD ZVEZA OCIZLA vabi v nedeljo, 10. junija na 7. pohod po tigrovski spominski krožni poti. Začetek ob 9. uri pred komunsko hišo v Ocisli. GLASBENA MATICA vpisuje v celodnevno Poletno glasbeno delavnico otoke med 6. in 10. letom, ki bo od 3. do 7. septembra 2007 v Dijaškem domu v Trstu. Prijave sprejemamo do 15. junija. Informacije - tajništvo GM tel. 040-418605. TPK SIRENA organizira tudi letos tri poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 13. leta starosti. Nudimo teorič-ne in praktične tečaje v razredu OPTIMIST. Potrebna pogoja za vpis sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Klub nudi tečajnikom vso opremo, vpis v Jadralno zvezo in spremstvo na plovbi. Urnik: od ponedeljka do petka od 8.30 do 17. ure, ko morajo starši obvezno prevzeti otroka. 1. tečaj: od 18. do 29. junija; 2.tečaj: od 2. do 13. julija; 3. tečaj: od 16. do 27. julija 2007. Vpisovanje najkasneje 7 dni pred začetkom vsakega tečaja. Podrobnejše informacije so na razpolago v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih in petkih, od 18. do 20. ure ter ob sredah od 16. do 18. ure ali na tel. št. 040-422696. ŠZ BOR IN ŠPORTNA ŠOLA TRST organizirata tudi letos tradicionalni športni poletni center na štadionu Prvega maja, ki bo potekal ob 2. do 27. julija v tedenskih izmenah. Namenjen je otrokom od 3. do 10. leta. Vpisovanja sprejemamo do 20. junija na tel. št. 338-6511568 (Valentina) ali v uradu društva na tel. št. 040-51377. Vabljeni! POLETNI CENTER PIKAPOLONICA ŠC MELANIE KLEIN IN SLOVENSKA PROSVETA obveščata, da se bo poletni center odvijal v prostorih otroškega vrtca v Bazovici od 2. julija do 10. avgusta. Vpisnine sprejemamo od 5. maja do 23. junija na uradu ŠC Melanie Klein, Ul. Cicerone 8, ob sobotah med 16. in 18. uro. Vpisnine so možne tudi po internetu. Za informacije: info@melanieklein.org, www.melanieklein.org, tel. št. 3284559414. ZSKD obvešča, da je v teku razpis za 3. natečaj Ignacij Ota za zborovske skladbe namenjen predvsem mladim skladateljem. Rok prijave zapade 30. junija 2007. SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo letošnje poletno središče »Kratkohlač-nik 2007« na Proseku od 2. do 27. julija od 8. do 17. ure. Informacije na tel. št. 040-212289 v jutranjih urah. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SrečkoKoso-vel iz Trsta organizira: od 2. julija do 10. avgusta in od 27. avgusta do 7. septembra poletni središči za otroke od 1. do 3. leta starosti (jasli) in od 3. do 6. leta starosti (vrtec). Od 11. junija do 6. julija poletno središče za otroke od 6. do 12. leta starosti. Od 27. avgusta do 7. septembra poletno središče za otroke od 6. do 12. leta starosti. Od 29. junija do 8. julija kolonijo v Domu Kavka (Kobarid) za otroke / mladostnike od 6. do 16. leta starosti. Od 24. julija do 31. julija kolonijo v Domu Špadici (Poreč) za otroke / mladostnike od 7. do 15. leta starosti. Vpisovanje je odprto do zasedbe prostih mest, na sedežu Združenja v Ul. Ginnas-tica 72, tel. 040-573141. Prijavnice in informacije dobite tudi na spletni strani www.sddsk.org. ARTEDEN07 - SKD LONJER KATINA-RA Likovne delavnice za otroke od ponedeljka, 9. do petka, 13. julija 2007 v jutranjih urah v Lonjerju, pod mentorstvom umetnikov društva KONS. Informacije in prijave na tel. 3335062494. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠ TEV prireja tretji mladinski glasbeniški laboratorij INTERCAMPUS 2007, ki se bo letos odvijal v Mladinskem zdravilišču in letovišču na Debelem rtiču od sobote, 28. julija, do nedelje, 5. avgusta 2007. Namenjen je godbenikom od 9. do 20. leta starosti. Prijavnice in plačilo vpisnine sprejema urad ZSKD v Trstu najkasneje do petka, 1. junija 2007. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠ TEV prireja poletne ustvarjalne delavnice 2007, ki se bodo letos odvijale na Vojskem od 27. avgusta do 1. septembra 2007. Okvirne delavnice: lutkovna, likovna in plesna. Namenjene so vsem osnovnošolcem. Prijavnice lahko dvignete na tržaškem uradu ZSKD od ponedeljka do petka od 9. do 14. ure. Prijavnice in plačilo vpisnine sprejema urad ZSKD v Trstu do konca junija. 3G.5.2GG6 3G.5.2GG7 Ivanka Guštin por. Simoneta Spomin nate je vedno z nami, tvoji najdražji Zgonik, 30. maja 2007 t Za vedno nas je zapustila naša draga Irena Pegan por. Gruden Tvoj prisrčni nasmeh in prirojeni optimizem nam bosta ostala v trajnem spominu. Žalostno vest sporočajo mož Štefan, hči Daria z Igorjem in ljubljena vnuka. Pokojnica bo ležala v mrtvašnici na ulici Costalunga v četrtek, 31. maja od 12.00 do 13.00. Sledil bo pogrebni obred ob 13.30 v cerkvi Sv. Roka v Nabre- Nabrežina, 30. maja 2007 Za vedno boš ostala v najinih srcih zlata nona Irena! Tadjan in Janika Žalovanju se pridružuje brat Jož ko z dru ži no Užaloščeni ob prerani izgubi drage Irene sočustvujejo s Štefanom in Dario Bruna, Erika in Bogdan ter Nastja, Aljaž in Tajda Ob smrti drage Irene izrekamo občuteno sožalje Štefanu in Dariji Milka in Sergij ter Katja in Andreas Ob prerani izgubi drage svakinje Irene izražata iskreno sožalje možu Štefanu in hčerki Dariji Renato in Carla Jazbec. Žalovanju se pridružujejo Andrej, Igor in Jasna z družinami Draga Daria, ob izgubi drage mame izrekamo tebi in družini najiskrenejše sožalje kolegice Cinzia, Ines, Nadia, Silvana in Liliana Ob prerani izgubi drage mame Irene izrekamo kolegici Dariji iskreno sožalje. Učno in neučno osebje devinskega, nabrežinskega in gabrovškega vrtca Ob izgubi drage Irene Pegan por. Gruden izreka sožalje družini in sorodnikom Jus Nabrežina Ob nenadni in boleči izgubi Irene Pegan por. Gruden izreka občuteno sožalje možu Štefanu, hčerki Dariji in družini ter vsem ostalim sorodnikom AŠD Sokol EDIL CARSO - GRADBENO HH PODJETJE IN OBNOVA ZGRADB Obrtna COnd ZGONIK - Proscška postaja 29 B Tel. 040 .2528036 Faks 040.2529521 H ob. 343.5211656 www.edilcarsojt e-mail:edilcarso@lit>er0.it media stran pripravila oglaševalska agencija i Tmedia B www.tmedia.it Izkoristimo sonce visoka tehnologija Zakaj sonce? Ker je najneposred-nejsi obnovljivi vir energije in je njegovo koriščanje brezplačno. Med obnovljivimi viri energije, kot so veter, voda, zemeljski toplotni tokovi, je sonce tisti vir, ki nam je namreč najprej na razpolago. Do energetskega koriščanja sončne svetlobe pridemo po najlažji poti, s primernim pristopom pa nam nudi lahko ogromno: tehnološki napredek je prav zaradi vse bolj razširjene občutljivosti posameznikov do naravovarstvenega vprašanja, v zadnjih letih dosegel neverjetne cilje, ki čisto vsakemu od nas omogočajo, da si z relativno nizkim doprinosom zagotovi udobno življenje z naravi prijazno in nenazadnje brezplačno energijo! Pred leti in danes Če je bila sončna energija pred leti izbira posameznikov, morda idealistov, je danes skoro nuja za vse, ki imajo kolikor toliko razvito naravovarstveno zavest in se čutijo odgovorne za usodo, ki jo doživlja okolje. Je pa tudi izbira vseh, ki želimo preudarno ravnati s svojimi gmotnimi sredstvi. Svet se je spremenil (beri: spremenila ga je čezmerna industrializacija in s tem pokvarilia ravnovesje, ki je v naravi obvladovalo sile in nudilo vsem enake možnosti preživetja). Čezmerno izkoriščanje tal, brezbrižno seganje po zakladih zemlje in po tem, kar nam narava sama od sebe nudi, je privedlo do danes grozne slike, pred katero nas čedalje glasneje svarijo (nestrankar- ski) strokovnjaki, raziskovalci, pretežno nevladne organizacije z močno naravovarstveno naravnanostjo. Vse, kar poganja današnji svet, preveč in predolgo namreč sloni na neobnovljivih virih, kot so nafta, zemeljski plin, premog. Njihove zaloge pa gredo k koncu in jih bo tudi po najbolj optimističnih napovedih v 21. stoletju zmanjkalo. Da bi vsaj načelno začeli preprečevati to razdejanje, je na mednarodni ravni prišlo do t.i. Kjotskega protokola, ki države podpisnice obvezuje k omejevanju oddajanja toplogred-nih plinov, torej tistih plinov, ki nastajajo z izgorevanjem fosilnih goriv in prispevajo k čedalje večjemu segrevanju ozračja. Kjotski protokol je stopil v veljavo pred dvema letoma, k njemu je pristopilo 141 držav, med njimi pa ni prav tistih, ki v največji meri 'prispevajo' k zemeljskemu onesnaževanju! Izbira pa je na nas Mimo mednarodnih političnih spletov, pa je svet še vedno na ramenih navadnih ljudi: in če še vedno velja, da svet ustvarjajo posamezniki, vsak od nas lahko prispeva k stvari. V zadnjih desetletjih je zanimanje za sončno energijo v t.i. razvitih državah naraslo hkrati z zavedanjem o omejenosti drugih energetskih virov in o njihovih vplivih na okolje. Dosežki raziskav in tehnološki sistemi, ki so svoj čas bili ta-korekoč poskusnega značaja in omejene dosegljivosti, so se vidno pomnožili in napredovali. S širjenjem uporabnosti pa se izboljšujejo tudi proizvodi in njihova učinkovitost. Posledično se prilagajajo tudi cene, ki so bistveno dosegljivejše term« i? i geom. Giancarlo FORAUS OTA impianti p.i. Marko Ota KAKO VARČEVATI V SODELOVANJU Z NARAVO IN IZKORISTITI 55% DAVČNEGA POPUSTA NA SONČNIH KOLEKTORJIH IN KONDEZACIJSKIH PEČEH (na osnovi finančnega zakona 2007 za zasebnike, podjetja in organizacije) f^rimpMiiiMft od analize do svetovanja in realizacije OBRTNA CONA DOLINA www.termoideale.it »rijeten dom za vašo reklamo na Primorskem dnevniku brezplačna št. 800.129.452 tudi za svoj dom: i spoštovanje okolja kot pred kakim desetletjem: kot pri vseh stvareh pa je odločilna kakovost. Vsekakor to pomeni, da se v t.i. vzdržljiv razvoj usmerjajo tudi mnogi industrijski obrati: žal jih je se vedno premalo, tako da se njihov napor na širsi ravni komajda zaznava. Ugotovitev pa je vsekakor spodbudna in kaže, da se bo prej ali slej splošno stanje le preusmerilo v bolje. Manj spodbudni so podatki, ki se nanašajo na našo državo: čeprav ima Italija čudovito sredozemsko lego, kar ji zagotavlja nadpovprečno sončnost, v seznamu držav, koristnic sončne energije zaznavno zaostaja. Pomislimo le, da ima Nemčija približno 5 milijonov kvadratnih metrov postavljenih sončnih kolektorjev, Švica okrog 2 milijona, prav tako Turčija, v Grčiji se površina suče okrog milijona 800 tisoč: v Italiji pa ne dosegamo niti 700 tisoč kvadratnih metrov! Kaže, da se bo stanje v prihodnjih letih izboljšalo, saj si pri tem prizadeva tudi zakonodaja. Se vedno pa je spodbud premalo in spet sloni vse na posamezniku. Kar danes nudi tržišče, je prav gotovo zanimivo za veliko večino potrošnikov, bodisi zaradi uporabnosti in rentabilnosti, pa tudi zaradi dovoljšnje raznolikosti v cenah. Začetna naložba oz. strošek za nakup in postavitev sistema za koriščenje sončnega sevanja se po preverjenih izračunih izplača popvprečno v 4,5 letih. Boljša je kakovost tehnoloških naprav, večji je učinek in višja je raven zagotovljenega varčevanja. Kar je za potrošnika najzanimivejše, pa je dejstvo, da ima dober sončni sistem zagotovljeno dobo trajanja za najmanj 30 let! Strokovnost in izkušnja Pri izbiranju seveda veliko odvisi od tega, kaj si želimo in kaj pravzaprav potrebujemo. Splošno govorimo o sončnih kolektorjih, med temi pa razlikujemo tiste za proizvajanje toplote in tiste za proizvajanje električnega toka. Znotraj obeh skupin so se dodatna razlikovanja, predvsem na osnovi pristopa v izoblikovanju in izbranem materialu. Tako so sončni kolektorji za proizvajanje toplote lahko ploščati ali cevasti, popolnoma ali samo pol vakuumski, v sistemu ali neposredno povezani z rezervoarjem tople vode. Poleg lege je bistvene važnosti uravnovešenost sistema, ki mora biti zgrajen po meri bivanjskega prostora in tistih, ki v njem prebivajo; obenem pa mora biti soncu izpostavljena površina v primernem sorazmerju s hranilnikom tople vode, ki ne sme biti ne prevelik ne premajhen, istočasno pa mora zagotoviti dobro raven nepropust-nosti. Ce je prevelik, se nam bo sončni sistem zdel neučinkovit, če bo premajhen, bo topla voda prevečkrat šla v obtok (kar spet ni dobro). Sončni sistemi služijo lahko kot dopolnilo obstoječemu domačemu ogrevanju (na primer za segrevanje sanitarne vode), so pa lahko povsem samostojni in nadomeščajo ogrevalno napeljavo s pečjo: v tem primeru je sončne kolektorje potrebno združiti s primernim talnim ali stenskim gretjem, ki z razliko od tradicionalnih napeljav deluje na osnovi nižje vodne temperature. Sicer je tehnološki napredek tolikšen, da so možne tudi zelo učinkovite rešitve, s katerimi sončne ko-lektorje povežemo z napeljavami tekorekoč starejšega tipa. Dobri sončni kolektorji, še posebno vakuumski, proizvajajo toplo vodo tudi z oblačnim vremenom: to se pravi, da ne govorimo več o sezonski, temveč že o stalni prekvalifikaciji bivanjske klimatizacije. Posebna zanimivost so fotovoltaični sončni kolektorji: prav tako kot toplotni delujejo s sončno svetlobo, le da jo pretvarjajo v električni tok. Prav tako kot za toplotne kolektorje se tržišče fotovoltaičnih začelo širiti v zadnjih letih, ko je zaradi tehnološkega napredka uporaba silicija postala cenejša in zato dosegljivej-ša. Energetski monopol električnega toka do pred nedavnim ni dovoljeval 'domačega' pridobivanja: v tem smislu je tudi zakonodaja storila korak naprej in danes se foto-voltaični sistem lahko jemlje v poš-tev kot eno izmed možnosti daljnoročnega energetskega varčevanja. Vsekakor je pri odločitvi za sončni sistem pomembno tudi mnenje strokovnjaka, ki pozna tehnologijo in lahko svetuje najboljšo rešitev. ...preberite si kaj več v soboto, 2. iuniia 2007! atrio NAČRTOVANJE NOTRANJIH PROSTOROV Molteni&C Dada Rimadesio HuU Mmoroso pT-R^^rifta «Clllf® Kartell \y Mf M [I I o f q ('missonT) byTAJVeHor TRŽIČ, ul. C.A. Colombo 14, Tel. 0481.40540 • Faks 0481.40929 • e-mail:atriosrl@tiscali.it 1 4 Sreda, 30. maja 2007 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. O4S1 5333S2 fax O4S1 53295S gorica@primorski.it VOLITVE - Pristojna komisija goriškega sodišča bo danes ali najkasneje jutri razglasila dokončne izide Forza Italia prva stranka Forum presenetil Oljko Županski kandidat Dokončni izid: 37 na 37 volišč št. glasov odstotki ETTORE ROMOLI 10.S55 51/13% ANDREA BELLAVITE 4.243 S i£ 19/99% Ifi GIULIO MOSETTI 3.425 16/13% ERMINIO TUZZI 1.312 6/1S% DONATELLA GIRONCOLI DE STEINBRUN 798 3,76% LUIGI FERONE 379 1,79% GIOVANNI GLESSI 217 1,02% Liste - Dokončni izid: 37 na 37volišč št. glasov odstotki TJ FORZA ITALIA 5.280 29,97% L'ULIVO OLJKA ULÎF 3.072 17,44% -T- NACIONALNO ZAVEZNIŠTVO 1.909 10,84% ~ FORUM GURIZA GORIZIA GORICA 1.529 8,68% UDC 991 5,63% :>) OBČANSKA LISTA PER GORIZIA 935 5,31% 0 SKP - EVROPSKA LEVICA 634 3,60% fSj CITTADINI PER GORIZIA 615 3,49% t>- GORIZIA TRICOLORE COSMA 489 2,78% PROGETTO GORIZIA i" 434 2,46% .. - SEVERNA LIGA 379 2,15% UPOKOJENCI 345 1,96% g DEM. CRISTIANA PER LE AUTONOMIE 215 1,22% i : L'ITALIA DI MEZZO 169 0,96% ^ ITALIJANSKI REPUBLIKANCI 168 0,95% @ PROGETTO NORDEST 162 0,92% GORIZIA DEMOCRATICA 136 0,77% LISTA ROSA 72 0,41% SOCIALISTI UNITI 58 0,33% ' PER GORIZIA - POPOLARI UDEUR 24 0,14% SESTAVA OBČINSKEGA SVETA V GORICI Zupan Ettore Romoli Županski kandidati Giulio Mosetti, Erminio Tuzzi, Donatella Gironcoli de Steinbrun, Andrea Bellavite NACIONALNO i ZAVEZNIŠTVO Fabio Gentile (239 preferenc), Francesco Del Sordi (208), Riccardo Stasi (105), Lorenzo Lusina (102), Salvatore Puleo (63) r~» FORZA ITALIA Gaetano Valenti (623), Rinaldo Roldo (208), Silvana Romano (143), Roberto Sartori (118), Dario Obizzi (117), Renata Donati (105), Michele Punteri (104), Mariagrazia Mollica (87), Franco Hassek (86), Giorgio Magnarin (83), Giulio Severo Tavella (82), Guido Germano Pettarin (77), Davide Comolli (73),Antonio Devetag (73), Carlo Carruba (68) GORIZIA TRICOLORE COSMA Sergio Cosma (178) ©UDC Leonardo Zappala (183), Marino Zanetti (116) SEVERNA Marina Francesca Colombo (39) PROGETTO ■ GORIZIA Bernardo De Santis (61) FORUM GURIZA GORIZIA GORICA Aleš Waltritsch (121), Marko Marinčič (105), Anna Di Giannantonio (81) SKP-EVROPSKA tgJ LEVICA Gianluca Pinto (41) »V L'ULIVO OLJKA ULÎF Božidar Tabaj (145), Federico Portelli (141), Silvan Primosig (98), Marco Rota (88), Gianna Grinover (80), Marilka Koršič (80) OBČANSKA LISTA U PER GORIZIA Maurizio Gualdi (89) Ob desnosredinskemu županu Ettore-ju Romoliju je zmagovalka nedeljskih in ponedeljkovih občinskih volitev stranka Forza Italia, ki je s svojo listo zbrala 5.280 glasov (29,97%) in v občinski svet izvolila petnajst svojih predstavnikov. Med kandidati desno-sredinske stranke je največ preferenc zbral bivši župan Gaetano Valenti; zanj se je izreklo 623 volivcev, kar je pravi rekord, če pomislimo, da je za kandidata Nacionalnega zavezništva Fabia Gentileja, drugouvrščenega po številu preferenc, glasovalo »le« 239 volivcev. Stranka Forza Italia je okrepila svojo prisotnost v mestu, glede na občinske volitve izpred petih let pa je zbrala skoraj pet odstotkov več. Da je bila izbira Romolija za županskega kandidata posrečena, priča podatek, da je bil njegov tekmec za župansko kandidaturo Antonio Devetag izvoljen v občinski svet s samo 73 preferencami. Porast glasov glede na občinske volitve iz leta 2002 so beležili tudi pri Nacionalnem zavezništvu (+2%) in sredinski stranki UDC (+1,2%), medtem ko je Fiamma tricolore edina stranka desnosredinskega zavezništva, ki je beležila upad števila volivcev (-1,3%). Ob levi sredini, ki je doživela pekoč poraz, beležimo občuten upad glasov tudi pri občanskih listah županskega kandidata Er-mina Tuzzija. Pred petimi leti je bivši demo-krščanski župan Antonio Scarano zbral 3.839 glasov (16,92%), v nedeljo in ponedeljek pa je Tuzzijevo zavezništvo podprlo nekaj več kot 1.300 volivcev (6,1%). Negativen rezultat je, kot že rečeno, dosegla leva sredina. Za presenečenje je poskrbel edino Forum za Gorico; kljub temu da so listo sestavili na vrat na nos pred enim mesecem in pol, so s 1.529 glasovi (8,68%) izvolili tri svetnike, Aleša Wal-tritscha (121 preferenc - pred petimi leti jih je prejel 145), Marka Marinčiča (105) in Anno Di Giannantonio (81). Ostale liste, ki so podpirale županskega kandidata Andreo Bellaviteja, so bile manj uspešne. SKP je zbrala 634 glasov (3,60%), kar j e za štiri odstotke manj kot pred petimi leti, ko jo je podprlo 1.281 volivcev. Levičarsko stranko bo vob-činskem svetu predstavljal edino Brancati-jev odbornik Gianluca Pinto, ki je zbral 41 preferenc, dosedanjemu občinskemu svetniku Marjanu Sosolu pa z 28 preferencami ni uspela ponovna izvolitev. Skromna je bila bera glasov tudi liste s katoliškim predznakom »Progetto Gorizi-a«, ki jo je podprlo 434 volivcev (2,46%) in je v občinski svet izvolila le Bernarda De San-tisa (61 preferenc), še slabše pa sta se izkazali listi »Gorizia Democratica« in »Lista rosa«, ki sta skupaj komajda presegli en odstotek glasov. Rezultat pod pričakovanji je dosegla Oljka, kije zbrala 3.072 glasov (17,44%). Njen županski kandidat Giulio Mosetti je prejel 16,13 odstotkov glasov, kar pomeni, da mu več kot en odstotek volivcev Oljke ni zaupal in je s svojim glasom podprl drugega županskega kandidata, v veliki večini primerov Bellaviteja. Oljko bo v občinskem svetu pred- GORICA LD brez svetnikov Levi demokrati, ki so se na volitvah predstavili v okviru Oljke, ne bodo imeli svojih predstavnikov v goriškem občinskem svetu, saj njihovi kandidati niso zbrali zadosetnega števila preferenc. Izvolitvi sta se najbolj približala Daniele Orzan, ki je zbral 77 preferenc, in David Peterin, za katerega se je izreklo 72 volivcev. Za peščico glasov sta ju prehiteli Gianna Grinover in Marilka Koršič, obe sta zbrali po 80 preferenc, sicer pa sta Orzan in Peterin prvi oz. tretji na seznamu neizvoljenih. Neuspeh Levih demokratov je še toliko markanten, če pomislimo, da so bili leta 2002 nosilna politična sila Demokratične levice in so izvolili štiri občinske svetnike. Pred petimi leti je Lucio Ulian prejel 123 preferenc, Nataša Paulin jih je zbrala 100, Claudio Cressati 89, Franco Ivone pa 76. Na listi Oljke se nista najbolje odrezala niti občinska tajnika Evropskih republikancev Ivan Rizzuto, ki je zbral 32 preferenc, in Demokratičnih socialistov Giorgio Rossi, ki gaje podprlo 30 volivcev. stavljalo šest svetnikov. Trije so iz vrst Marjetice - Federico Portelli (141 preferenc), Marco Rota (88), Gianna Grinover (80) -, trije pa iz vrst Slovenske skupnosti; to so Božidar Ta-baj (145), Silvan Primosig (98) in Marilka Koršič (80). Pred petimi leti je Marjetica izvolila rekordnih deset svetnikov in presegla 21 odstotkov glasov; leta 2002 je bila nekoliko uspešnejša tudi SSk, saj so njeni kandidati letos prejeli skupno 207 glasov manj od svojih predhodnikov pred petimi leti. V občinski svet so bili leta 2002 izvoljeni štirje svetniki iz vrst SSk, in sicer Božidar Tabaj (196 preferenc), Bernard Spazzapan (147), Mara Cernic (134) in Silvan Primosig (114). Pred petimi leti so štirje kandidati SSk prejeli skupno 591 preferenc, letos pa so jih njihovi nasledniki zbrali skupno 384 (ob že omenjenih izvoljenih svetnikih je Mirjam Bratina prejela 61 glasov). Naj še navedemo, da je za županskega kandidata glasovalo 22.016 volivcev, ob tem pa je bilo veljavnih glasovnic 21.229, belih 239, neveljavnih pa 528. Spornih glasovnic je bilo 20. Za občinski svet je glasovalo 18.964 volivcev; veljavnih glasovnic je bilo 17.616, belih glasovnic 239, neveljavnih pa 816. Spornih glasov je bilo 23. Dosedanji župan Vittorio Brancati se je včeraj dopoldne poslovil od kvestorja Emilia Ruocca in prefekta Roberta De Lorenza, nato pa se je še zadnjič sestal s svojim odborom. Novega župana Ettoreja Romolija bo pričakal na županstvu, kjer mu bo danes ali še verjetneje jutri simbolično predal župansko pisarno. Kot so sporočili iz volilnega urada goriške občine, pristojna volilna komisija, ki se je sestala na goriškem sodišču in ki jih predseduje sodnik, preverja izide volitev. Z delom naj bi končali danes ali najkasneje jutri, nato pa bodo uradno razglasili rezultate. Romoli bo moral nato v roku desetih dni sklicati umestitveno sejo občinskega sveta, na kateri bo prisegel in uradno začel svojo županski mandat. Z volilnega urada so povedali tudi, da se ne neposredno ukvarjajo z zapletom na ločniškem volišču, kjer so v ponedeljek posegli policisti oddelka Digos. Agenti so vsekakor sestavili zapisnik zaradi domnevnega prekrška predsednika volilne komisije in ga posredovali pristojnemu sodniku. Danjel Radetič / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 30. maja 2007 15 VOLITVE - V novem goriškem občinskem svetu Koršičeva, Marinčič, Primosig, Tabaj in Waltritsch Pet Slovencev v opoziciji »Ne bomo dovolili korakov nazaj« Marilka Koršič bumbaca Marko Marinčič bumbaca Silvan Primosig bumbaca Božidar Tabaj bumbaca Aleš Waltritsch bumbaca V novem občinskem svetu v Gorici bo med šestnajstimi člani opozicije sedelo pet slovenskih svetnikov. Na listi Oljke so bili izvoljeni kandidati stranke Slovenske skupnosti Božidar Tabaj, Silvan Primosig in Marilka Koršič, v Bel-lavitejevi listi Forum za Gorico pa sta najboljši rezultat dosegla Aleš Wal-tritsch in Marko Marinčič. V Brancati-jevi večini je bilo slovenskih svetnikov sedem, v drugem Valentijevem mandatu pa so bili v občinskem svetu samo trije Slovenci. Somišljenica SSk Marilka Koršič je letos prvič kandidirala na občinskih volitvah, izvoljena pa je bila z 80 preferencami. »Volivcem se zahvaljujem, zadovoljna sem s svojo izvolitvijo in z rezultatom SSk. Zdi se mi, da je enoten nastop Slovencev v eni stranki bolj ploden kot sodelovanje v raznih drugih listah,« je izjavila Koršičeva in podčrtala: »Raje bi videla enotni nastop leve sredine, kljub temu pa sem v kampanji sodelovala z velikim navdušenjem. Nad izidom sem bila razočarana, saj sem pričakovala, da bosta Oljka in leva sredina nasploh imeli boljši rezultat. Slovenska komponenta v občinskem svetu bo tudi v tem mandatu dokaj številčna, čeprav je vzdušje v opoziciji nedvomno drugačno kot v večini. Mislim, da bomo morali biti slovenski kandidati nujno složni, ko bo šlo za manjšinsko problematiko, na drugih področjih pa bo vsak lahko izražal svoje gledišče.« Mesto med svetniki si je s 105 pre-ferenčnimi glasovi zagotovil pokrajinski odbornik Marko Marinčič, ki bo še pred vstopom v občinski svet izstopil iz pokrajinskega sveta. »Eden izmed glavnih vzrokov poraza leve sredine je bila neenotnost. Nad tem se mora leva sredina zamisliti, saj je njena neenotnost vidna tudi na državni in deželni ravni, kjer sta večinski levosredinski komponenti, ki snujeta Demokratsko stranko, potisnili v kot levico in žrtvovali enotnost koalicije. Treba je iskati ravnovesje med vsemi komponentami, ne da bi prišlo do izsiljevanja. Na Goriškem je Marjetica vsilila odstranitev Brancatija. Volivci so posledično porazili Mosettija, s tem pa je bila oškodovana tudi SSk, ki je izgubila veliko glasov. Levi demokrati so izginili iz občinskega sveta, pri tem pa predvsem obžalujem izpad mladega Davida Peterina. Novost teh volitev sta bila Bel-lavite in Forum za Gorico, ki sta vsaj del- VOLITVE - Bellavite ponosen na rezultat V klopeh opozicije za prihodnost mesta »Dokazali smo, daje ob trdnih vrednotah mogoče izpeljati volilno kampanjo tudi brez velikih sredstev in da je pri tem uglajeni pristop neobhodno potrebna vrlina.« Tako je včeraj povedal poraženi županski kandidat Andrea Bellavite in poudaril, da njegova volilna kampanija ni bila »proti«, pač pa »za«. »Nismo bili proti dosedanji občinski upravi, čeprav smo si prizadevali, da bi popravili napake, ki jih je storila; nismo bili proti tistim, ki se niso strinjali z našimi predlogi in programi; nismo bili proti desni sredini, še manj pa proti ostalim silam leve sredine, saj med njimi nismo imeli nasprotnikov, pač pa tekmece, s katerimi se je bilo treba soočati na politični ravni, ne pa na osebni, na kateri je prišlo do nepotrebnih nizkih udarcev,« meni Bellavite in dodaja, da je ponosen na doseženi rezultat, čeprav mu je žal, da ni uspel izboriti balotaže. Ob tem se zahvaljuje in zagotavlja vsem volivcem, da si bo iz opozocijskih klopi prizadeval za prihodnost Gorice in za poenotenje leve sredine. Bella- Andrea Bellavite bumbaca vite želi novemu županu Ettoreju Romoliju naj bo res predstavnik vseh Goričanov, ne pa le tistih, ki so ga volili. Za uspeh v prvem krogu je včeraj Romoliju čestital predsednik vi-demske pokrajine Marzio Strassol-do, ki je po uda ril, da je tre ba okre -piti stike med Furlanijo in Gorico. Strassoldo je tudi ocenil, da je zmaga goriške desne sredine pomembno politično znamenje. Po njegovem mnenju bo prihodnje leto prišlo do preobrata tudi na deželni ravni, saj si volivci želijo sprememb in so naveličani sedanjih upraviteljev. no rešila čast leve sredine in dajeta upati, da obstaja zametek poti za preporod leve sredine. Razčiščenje v strankah, ki so povzročile polom, pa bo vsekakor potrebno,« je ocenil Marinčič in dodal: »Zahvaljujem se volivcem, ki so podprli mene, Waltritscha in ostale slovenske kandidate. Mi in ostali svetniki znotraj opozicije bomo soodgovorni za obnovitev levosredinske enotnosti v težkem političnem momentu, v katerem bo treba nastopati složno in odločno, da bomo na področjih čezmejnega sodelovanja, sožitja, manjšine in novih evropskih izzivov uspeli rešiti, kar se da.« Odbornik Brancatijeve uprave za manjšine in čezmejno sodelovanje Silvan Primosig je bil v občinski svet izvoljen z 98 preferencami. »Kot predstavnik SSk sem zadovoljen, saj smo kot stranka dosegli rezultat, nad splošnim izidom volitev pa seveda nisem navdušen. Bojim se, da se bo Gorica v primeru vztrajanja desne sredine pri nekaterih stališčih vrnila v preteklost, namesto da bi naprej gojila odlične stike, ki smo jih v zadnjih petih letih vzpostavili s slovenskimi sosedi. Poraz je bil odvisen od razdrobitve koalicije, do katere so privedle nekatere politične sile z nepremišljenimi potezami, ki so škodovale celi Gorici,« je povedal Primosig in pristavil: »Leva sredina se bo v občinskem svetu prav gotovo premikala složno. Ko smo bili večina ni bilo težav, še manj bi jih moralo biti sedaj, ko smo v opoziciji. Prizadevali si bomo za uresničevanje programa, ki je želel iz Gorice narediti odprto, tolerantno in evropsko mesto. Ukrepali pa bomo vedno konstruktivno, apriorna obstrukcija namreč ne bi prispevala k razvoju mesta.« Med slovenskimi kandidati za občinski svet je najvišje število preferenc zbral dosedanji občinski svetnik Božidar Tabaj, ki je s 145 glasovi tudi prvi izvoljeni kandidat na listi Oljke. »S svojim rezultatom sem zadovoljen in se zahvaljujem vsem, ki so mi izkazali zaupanje. Pred petimi leti sem prejel nekaj več glasov, mnogo izgubljenih pa gre pripisati zmedi volivcev, ki očitno niso prejeli dovolj informacij. Mnogi so na primer naredili zmešnjavo med glasovanjem za občinski in krajevni svet. Kar pa zadeva splošno oceno volitev, lahko rečemo, da je bil poraz, do katerega so privedli spori v levi sredini, na obzorju,« je ocenil Ta-baj in pristavil: »Menim, da se bosta opozicija v občinskem svetu in predvsem njena slovenska komponenta premikali v soglasju. Od večine bomo zahtevali spoštovanje dosežkov prejšnje uprave. Ne bomo dovolili korakov nazaj.« Prvi izvoljeni na listi Foruma je bil načelnik Demokratične levice v občinskem svetu Brancatijeve uprave Aleš Waltritsch, ki je prejel 121 preferenc. »Vesel sem, da so mi volivci še enkrat zaupali mesto občinskega svetnika ter prvega na listi. Prejel sem sicer nekaj manj glasov kot pred petimi leti, ko je zame glasovalo 145 volivcev, upoštevati pa je treba, da sem takrat nastopal za širšo koalicijo. Obenem ne gre zanemariti, da je bil na letošnjih volitvah v isti listi prisoten tudi drugi močan slovenski kandidat, Marko Marinčič, tako da sem z izidom zadovoljen. Še bolj kot število preferenc, ki sva jih z Marinčičem dobila, pa se mi zdi pomembno, da sta se na listi Foruma uvrstila na prvo mesto dva Slovenca,« je povedal Waltritsch in dodal: »Kljub Romolijevi zmagi, pri kateri je ključno vlogo odigrala skrajna desnica, sta bila rezultata Foruma in županskega kandidata Bellaviteja izredno dobra. Plačali smo nekatere napake, ki so bile narejene v Brancatijevi upravi, trenja v levi sredini, ki so mnoge volivce oddaljila od politike, in slabo vreme, ki pa ni ošibilo motivacije desnosredinskih volivcev. Kljub porazu bo slovenska prisotnost v občinskem svetu še vedno številčna, škoda le, da ni bil za peščico glasov izvoljen tudi predstavnik Levih demokratov David Peterin.« Aleksija Ambrosi VOLITVE - Prišlo bo do sprememb Izvoljeni v rajonske svete Goriški volivci so v nedeljo in ponedeljek obnovili tudi rajonske svete. V vseh treh rajonih, kjer je slovenska prisotnost najbolj izrazita, so levosredinske politične sile obržale večino, tako da bodo svetom po vsej verjetnosti še naprej predsedovali Slovenci. V Štandrežu je Oljka izvolila šest od dvanjastih svetnikov, Forum za Gorico pa enega. V Pod-gori ima Oljka štiri svetnike, SKP in Forum po enega, le-tem v pomoč pa naj bi priskočil še svetnik Stranke upokojencev. V Pevmi, Štmavru in na Oslavju je sedem svetnikov iz vrst Oljke, po dva pa iz vrst SKP in Foruma za Gorico. V nadaljevanju objavljamo novo sestavo goriških rajonskih svetov. Prišlo bo vsekakor do sprememb, ker so bili nekateri izvoljeni tudi v občinski svet ali v dva rajona sočasno, izbrati pa bodo morali samo en mandat in drugega prepustiti prvemu ne-izvoljenemu na listi. ROJCE. NZ (145): Fabio Ficarra (24), Alessio Zorzenon (17); Oljka (196): Marco Braini (13), Diego Travagin (11), Davide Marussi (8); Forum (80): Anna Di Gianantonio (9); Per Gorizia (90): Fausto Brumat (19); Forza Italia (309): Ondina Pecorari (28), Assunta Fabbruccio (11), Roberto Sartori (10), Giorgio Carnelut (5), Antonio Latino (5). MESTNO SREDIŠČE. NZ (639): Fabio Gentile (50), Paolo Buiat (25); Oljka (1.042): Silvia Beltrami (36), Gianni Crassini (33), Bernard Spazzapan (30), Carlo Andrea Rojic (29); Forum (484): Franco Ivone (28); Per Gorizia (265): Franco Zotti (16); UDC (316): Leonardo Zappala (36); Forza Italia (1.889): Silvana Romano (163), Roberto Sartori (83), Mirella Radizza (54), Aldo Altieri (36), Rita Gaggioli (35), Rosangela Raguso (21), Fla-vio Duca (17). LOČNIK. Per Lucinico (630): Giorgio Stabon (170), Giancarlo Maran-gon (43), Luca Sanson (42), Renzo Me-deossi (37), Livio Cum (30); NZ (232): Emanuele Bressan (24); Oljka (350): Ca-terina Bordon (19), Fabrizia Perco (13); Per Gorizia (147): Massimo Gualdi (26); Forza Italia (500): Valentina Roldo (43), Carlo Carruba (30), Giorgio Bregant (25). MADONINA. NZ (103): Roberto Franco (30), Gianluca Visentin (28), Alessio Foladore (6); Oljka (158): Liviana Ce-chet (82), Roberto Devetak (8), Stefano De Fabris (4), Cristina Totaro (4), Andrea Gradenigo (2); Forza Italia (128): Licia Co-cianni (19), Gianni Oleotto (9), Rosa Espo-sito (8), Nicolo Spadari (6). Ponedeljkovo štetje glasovnic na goriškem volišču bumbaca SVETOGORSKA-PLACUTA. SKP (171): Stefano Munarin (12); NZ (456): Riccardo Stasi (38), Federico Brai (32); Oljka (833): Giuseppina Cibej (79), Miloš Čotar (54), Giorgio Mosetti (51), Ni-ko IKanjšček (39); Forum (376): Guido Tra-ni (41), Andrej Fajt (26); Per Gorizia (182): Nereo Tavagnutti (16); UDC (178): Ales-sandro Gregorig (15); Forza Italia (908): Alessandro Tavella (69), Aldo Marassi (28), Giordana Valentinuzzi (26), Giancarlo Kar-lovini (23), Licia Zanotto (22). PODGORA. SKP (48): Tomaž Sosol (2); NZ (42): Ilva Greatti (6); Oljka (186): Walter Bandelj (33), Caterina Ambrosi (11), Roberto Conzutti (9), Remigio Blasig (7); Forum (46): Edoardo Maligoj (13); Per Gorizia (62): Maurizio Mazza-riol (19); Forza Italia (132): Licia Cocian-ni (6), Dino Benossi (2), Massimo Frez-zato (1); Upokojenci (44): Domenico Buo-navitacola (16). PEVMA-OSLAVJE-ŠTMAVER. SKP (70): Tomaž Sosol (19), Marjan So-sol (17); Oljka (205): Lorenzo Persoglia (43), Slavica Radinia (18), Mirjam Radin-ja (17), Valentin Devinar (14), Boris Primosig (11), Aleksi Bensa (6), Davide Gri-novero (6); Forum (64): William Prinčič (8), Martina Cumin (7); Forza Italia (49): Alessandro Hlede (2). PODTURN - SV. ANA. SKP (187): Stefano Munarin (7); NZ (553): Francesco Del Sordi (58), Raffaella Fratepietro (18); Oljka (838): Pier Paolo Bulfon (74), Piero Aita (72), Alessandra Plet (40), Marinella Grazzina (29); Forum (299): Majda Bratina (30); Per Gorizia (208): Paolo Michelon (17); UDC (227): Leonardo Zappala (65); Forza Italia (1.113): Franco Hassek (73), Pierpaolo Silli (61), Pietro Maltese (39), Michele Punteri (34), Ondina Pecorari (31), Riccardo Springolo (21). ŠTANDREŽ. NZ (140): Vittorio Fornataro (7), Fabio Prodorutti (6); Oljka (398): Mario Brescia (81), Mario Mucci (22); David Peterin (16), Alessandro Quinzi (13), Chiara Mucci (11), Miriam Paulin (10); Forum (129): Nataša Paulin (28); Forza Italia (258): Andrea Romoli (13), Erika Braini (9), Valentina Roldo (6). STRAŽCE. NZ (242): Paolo Buiat (27), Cristina Barletta (18); Oljka (467): Gianfranco Cortese (33), Roberto Calli-garis (28), Luca Corolli (26), Carmen Per-soglia (26); Per Gorizia (110): Nereo Ta-vagnutti (15); UDC (131): Lucia Sambo (21); Forza Italia (530): Renata Donati (82), Vito Conighi (44), Luigino Bettini (8); Mauro Battista (7). 256 Četrtek, 31. maja 2007 GORIŠKI PROSTOR / NOVA GORICA - Ob zaključku mandata Brancatiju priznanje za izjemen prispevek Sodelovanje preraslo pričakovanja Brulc: »Po Brancatijevi zaslugi so Goričani začeli razmišljati drugače « Stoječ aplavz svetnikov je Vittoria Brancatija in njegovega gostitelja, novogo-riškega župana Mirka Brulca, pospremil ob vstopu v občinsko dvorano, kjer je včeraj tik pred sejo mestnega sveta potekala slovesnost ob zaključku Brancatijevega županskega mandata. Dosedanji goriški župan je vidno ganjen prejel občinsko plaketo, ki mu jo je v zahvalo za njegov izjemen prispevek na področju čezmejnega sodelovanja izročil Brulc. »Prvič mi je v teh dneh, ko zaključujem županski mandat, težko in tega ne morem skriti,« je v nagovoru svetnikom in novogoriškemu županu priznal Brancati. »Nikoli nisva rekla, da se je čezmej-no sodelovanje začelo z nama, vendar je v tem času ravno po zaslugi Brancatija in prebivalcev na obeh straneh meje preraslo naša pričakovanja,« je uvodoma povedal Mirko Brulc. Spomnil je tudi na pomembna dejanja, pri katerih sta župana sodelovala v zadnjih petih letih: na odstranjevanje mreže na meji pred železniško postajo, na mestu kjer je bil kasneje urejen skupni trg obeh Goric, na rezanje bodeče žice na Sabotin-ski cesti ter na dogodke v spominskem parku na Trnovem, ko je po mazaški akciji obeležja padlim Brancati takoj ponudil svojo pomoč pri čiščenju. »To so bila velika dejanja,« je povedal Brulc. Spomnil je tudi na številne kulturne in športne dogodke, na skupni abonma, srečanja treh uprav in dodal obžalovanje, da nekaterih skupnih projektov upravi nista uspeli uresničiti; omenil je predvsem skupno magnetno resonanco in enotno poimenovanje trga pred železniško postajo. »Po Brancatijevi zaslugi so Goričani začeli drugače razmišljati, veliko se jih celo uči slovenščine, spremenila se je klima in odnosi med prebivalci. Moja posebna zahvala Brancatiju pa gre za vse, kar je storil za naše zamejce. Mimo uradne politike je uvedel nekatere novosti v občinski upravi,« je poudaril Brulc in dodal, da si z novo občinsko upravo želijo nadaljevati začrtano pot. S pozdravom prisotnih in zahvalo v slovenščini je spregovoril tudi Brancati. »Iskreno se vam zahvaljujem za vaš topel sprejem. S to plaketo, ki mi jo podeljujete, izkazujete željo po sodelovanju in je dokaz, da spoštujete skupno pot, ki sta jo obe mesti in občinski upravi prehodili. Naloga obeh občinskih uprav je namreč bila napraviti kvaliteten preskok, prerasti zgodovinska nasprotja in izkoristiti možnosti, ki nam jih je ponudil novi geopolitični okvir. Kar se je na skupnem trgu zgodilo maja leta 2004, je obšlo ves svet in poročila, ki so o tem dogodku izšla v svetovnih medijih, so dokaz, da je bilo naše sporočilo dobro sprejeto,« je povedal Brancati in dodal prepričanje, da se dosedanja skupna pot ne bo prekinila z za- NOVA GORICA Forum izmenjav Na letošnji Evropski regionalni gospodarski forum, ki bo z jutrišnjim dnem do 2. junija potekal v Novi Gorici, se je prijavilo 200 udeležencev iz 27 evropskih držav ter potencialnih kandidatk iz vzhodne in jugovzhodne Evrope. Forum bo priložnost za izmenjavo izkušenj med nacionalnimi in regionalnimi oblastmi, raziskovalnimi institucijami, tehnološkimi parki, podjetji in bankami. Potekal bo v HIT-ovem konferenčnem centru v Perli in se bo spopadal s temo javnega financiranja raziskovalne dejavnosti, obravnaval pa bo tudi vlogo strukturnih skladov v razvoju raziskovalne infrastrukture. Sodelovale bodo vidne domače in tuje osebnosti, več podatkov pa je dosegljivih na spletni strani www.eref.si. Z italijanske strani se za sodelovanje z Goriško zelo zanima mesto Milan, saj se s pomočjo goriških podjetij nadejajo poslovnih povezav z zahodnim Balkanom. (km) V dvorani mestnega sveta Brulc izroča priznanje Brancatiju bumbaca ključkom njegovega mandata. Obljubil je, da bo še naprej svoje sile vlagal v to, da se ta pot ne prekine, pa čeprav odslej ne bo več na županskem mestu. »Bili so trenutki veselja in težav. Veseli me, da smo uspeli narediti naraven odnos med slovensko in italijansko govorečim prebivalstvom Gorice. Sedaj je naravno, da se na plakatih v mestu pojavljajo trije jeziki: slovenščina, furlan-ščina in italijanščina. Spomenik Simonu Gregorčiču v ljudskem parku je lepo sprejet. Teh primerov je veliko. Želim si, da bi se Gorica in Nova Gorica ne ozirali v preteklost, temveč v prihodnost,« je poudaril Brancati in dodal iskreno zahvalo za prijateljstvo in pomoč pri delitvi skupne poti, Goricama pa je zaželel še veliko sodelovanja. »Zagotavljam vam, da bom prijateljstvo, ki se je v teh petih letih razvilo med nami, dolgo nosil v srcu,« je zaključil Brancati, ki se je nato še vpisal v občinsko spominsko knjigo. V posvetilu je izrazil željo, da bosta mesti nadaljevali prijateljsko pot in dodal upanje, da bosta postali zgled novi, razširjeni Evropi. Katja Munih SOVODNJE Povzročil nesrečo in pobegnil Povzročil je nesrečo in nadaljeval pot, ne da bi se zmenil za posledice svojega dejanja. Prometna policija je povzročitelju nesreče, ki se je pripetila včeraj na državni cesti št. 55 med Mirnom in Rupo, že za petami. Ob 8.45 se je 33-letna T.C. iz Gorice vozila z avtomobilom opel corsa iz Gorice proti Trstu, zaradi še nejasnega manevra avta, ki je vozil v nasprotno smer, pa je izgubila nadzor in trčila v cipreso ob desnem robu ceste. K sreči je vozila z zmerno hitrostjo in se ni ranila, avtomobil pa je utrpel večjo škodo. Prometna policija, ki je posegla na kraju nesreče, je na podlagi pričevanj identificirala morebinega krivca in ga zasleduje. Približno pol ure kasneje je na isti cesti spet prišlo do nesreče, v kateri je 49-letni R.F. iz Tržiča s svojim avtomobilom znamke rover povozil srno, ki je prečkala cesto. Žival je poginila, Tržičan pa je utrpel večjo materialno škodo. (Ale) NOVA GORICA - Brulc o goriškem izidu Pričakuje nespremenjen odnos do slovenske manjšine »Čezmejnega sodelovanja se ne more ustaviti« »Romoliju čestitam za izvolitev v želji in pričakovanju, da bova nadaljevala z dobrososedskimi odnosi in z nastavljenimi projekti. Vsekakor pa pričakujem tudi nespremenjen odnos do slovenske manjšine na drugi strani meje,« je rezultate goriških upravnih volitev komentiral včeraj novogoriški župan Mirko Brulc. Ettore Romoli se je pred volitvami z Brulcem tudi sestal, kar je leta tudi potrdil in o prvem vtisu o sogovorniku povedal: »Romoli me je obiskal na sedežu naše občine, pred volitvami. Ob srečanju z njim sem dobil vtis, da je prijeten sogovornik, čuti se, daje izkušen politik. V najinem pogovoru je več- krat poudaril vlogo gospodarskega razvoja.« Po Brulčevih besedah čezmejnega sodelovanja in dobrih medsosedskih odnosov menjava na čelu goriške občine ne more ustaviti, saj je sodelovanje in prepletanje idej, kulture, športa, izobraževanja, pa tudi skupnega načrtovanja prostora v zavesti prebivalcev z obeh strani meje. »Mogoče se bo sodelovanje ustavilo za kratko obdobje, a čas bo pokazal, da drug brez drugega ne moremo,« je dodal novogoriški župan, ki o sodelovanju Nove Gorice in Gorice, kljub neizpeljanim nekaterim velikim projektom, pravi, daje Goriška prek meje bolj povezana kot pred leti. (km, sta) Nova obzorja za Ineos Tri pomembna italijanska podjetja naj bi bila zainteresirana za nakup tržiške tovarne Ineos, ki ji preti zaprtje. Ena izmed treh družb naj bi bila celo pripravljena vložiti 200.000.000 evrov in zaposliti 500 delavcev. Na podlagi teh napovedi so delavci tržiškega obrata in bazni sindikati včeraj ponovili zahtevo in potrebo po aktiviranju dopolnilne blagajne. »Interes treh podjetji za nakup obrata nam daje novo perspektivo prihodnosti. Pripravili bomo dokument, ki ga bodo podpisali delavci tržiškega obrata, v katerem bomo zavrnili vse socialne blažilce, ki niso dopolnilna blagajna in ne omogočajo ponovne zaposlitve,« je povedal sindikalni predstavnik Tiziano Pizzamiglio. Predstavniki delavcev bodo jutri ob 15.30 predali dokument pokrajinskim tajništvom zveznih sindikatov, junija pa se bodo srečali z vodstvom obrata na sedežu zveze industrijcev v Gorici. Budalov dnevnik V juniju bo poteklo 35 let od smrti Andreja Budala, pisatelja, pesnika, prevajalca, družbenega delavca in v prvih povojnih letih predsednika Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji. Med vojnama je sodeloval s Feiglom in Bevkom v ustno sicer tihi, a pisno trdni fronti proti raznarodovanju s pisanjem slovenskih knjig ob hratnem spoštovanju italijanske kulture, saj je Budal prevajal Manzonija, Pellica in Fogaz-zara. Rojen je bil v Štandrežu, kjer je tudi pokopan, vmes pa je prekrižaril pol Evrope s študijem na Dunaju, bil je v Parizu in med prvo svetovno vojno v Ljubljani, sicer pa dolgo časa v Vidmu in zadnja leta življenja v Trstu. Napisal je več kot 16 tisoč strani dolg dnevnik, o katerem bo govor na spominskem večeru, ki ga v domu Andreja Bu-dala v Štandrežu prirejajo nocoj ob 20.30; pobudnika sta društvo Oton Župančič in ZSKD. Nocoj mladi Gadžijev V okviru 13. sezone cikla Glasba z vrtov sv. Frančiška, ki je namenjen predstavitvi goriških glasbenikov z obeh strani državne meje, bo v frančiškanskem samostanu na Kostanjevici nastopil mladi pianist Aleksander Gadžijev. Dvanajstletnik bo drevi ob 20. uri postregel s skladbami od zgodnjega baroka do romantike in moderne. Na trgu ne bo mivke Športno-glasbeno dogajanje na skupnem trgu obeh Goric z naslovom Borderland, ki bi vrhunec doseglo s turnirjem odbojke na mivki, ki je bilo napovedano za 1. in 2. junij, so zaradi nič kaj spodbudnih vremenskih napovedi preložili. Ves program z udeležbo šestih moških in ženskih dvojic ter koncertom bodo poskušali izpeljati konec prihodnjega tedna, in sicer 8. in 9. junija; javnost bo pravočasno obveščena. PALKIŠČE - Med nevihto lipicanka pobegnila z Opatjega sela Preplašena kobila čez mejo Gasilci in karabinjerji so jo prijeli, medtem ko je dirjala po državni cesti 55 Po Dolu je včeraj dirjala lipicanka, ki je v ponedeljek ponoči med močno nevihto pobegnila z Opatjega sela in sredi kraške gmajne »nezakonito« prečkala državno mejo. Kobila sive barve, ki se je prestrašila zaradi grmenja in bliskanja, je predrla ograjo svojega vzrejališ-ča, nato je nekaj časa tavala po gozdu, naposled pa se je odločila, da bo iskala zatočišče v Dolu. Včeraj zjutraj so jo opazili pri Palkišču mimoidoči avomo-bilisti, ki so takoj obvestili sile javnega reda. Kobila, ki se ni znala vrniti v svoje vzrejališče, je namreč zgubljeno tekala ob robu državne ceste št. 55, številni avtomobili pa jo za las niso zadeli. Na kraju so nekaj po 9.30 posredovali gasilci in karabinjerji. Lipicanko so s težavo prijeli, nato pa so jo peljali v gozd ob cestišču, kjer se je žival umirila. Karabinjerji so od moškega iz Jamelj, ki je opazil njihovo početje, izvedeli, da je kobila po vsej verjetnosti prihajala z Opatjega sela. Kmalu zatem so obvestili lastnika lipicanke, ki se je z njo vrnil domov. Lipicanci so po besedah poznavalcev svobodnega duha, zaradi tega se zelo radi izgubijo GORIŠKI PROSTOR Sreda,30 . maja 2007 1 7 / NOVA GORICA - Včeraj dokončna odločitev mestnega sveta Transalpina oziroma Trg Evrope »Rusjan zasluži več kot poimenovanje le polovice trga« Slovenski del skupnega trga obeh Goric se bo odslej imenoval Trg Evrope in ne Trg Edvarda Rusjana, kot se je glasil sklep novogoriške občinske komisije za poimenovanje ulic, naselij in javnih institucij. Tako so novogoriški svetniki odločili včeraj na redni seji mestnega sve ta. Točka, na kateri so skle pali o imenu trga z mozaikom Nove Evrope, je bila sprva mišljena kot prva obravnava, vendar so svetniki izglasovali združitev prve in druge obravnave, tako da je odločitev sedaj dokončna. Že ko so se posamezni svetniki v razpravi o poimenovanju trga prijavljali k besedi, je bilo jasno, da se s predlaganim imenom Trg Edvarda Rusjana ne strinja skorajda nihče. Svetniki so bili enotni, da gre goriškemu pionirju svetovnega letalstva nakloniti več pozornosti, kot pa bi bila ta, da bi po njem poimenovali polovico trga. Strinjali so se tudi, da je bilo v Novi Gorici glede tega že veliko zamujenega in da si Rusjan zasluži pozornost, ki mu je doslej še niso naklonili. Zato - se je glasilo nekaj predlogov - naj se po Rusjanu poimenuje območje okoli njegovega spomenika v Novi Gorici in pa novi načrtovani poslov-no-stanovanjski Eda center. Tudi župan Mirko Brulc je predlagal, da ime Edvarda Rusjana prihranijo za poimenovanje kakšnega dostojnega dela mesta, morda kakšne promenade ali struktur, ki so v načrtu. Večina svetnikov, ki se je pri- javila k besedi, je tudi menila, da bi se moral skupni trg imenovati po sedanjem času, po dogodku, ki je zaznamoval ta čas, in odražati dogajanje, ob katerem je nastal, zato naj bi bilo bolj umestno v njegovo ime vplesti Evropo. »Doslej smo trg promovirali kot simbol vstopa v Evropsko unijo. Tedaj je tudi nastal. In ta simbolika naj bo v njegovem imenu tudi izražena, v nasprotem primeru bomo zapravili veliko priložnost,« je dejal svetnik Tomaž Vuga, s čimer se je v nadaljevanju strinjala večina govornikov. Eden izmed svetnikov, Matej Ar-čon, je sicer predlagal tudi, da bi z novoizvoljeno občinsko oblastjo v Gorici skušali ponovno odpreti vprašanje o skupnem poimenovanju trga, kar je izzvalo smeh v dvorani; bolj težko si je namreč pričakovati, da bo z novim goriškim županom uresničeno to, kar ni bilo z Vittoriom Brancatijem. V nadaljnji razpravi se je pojavilo ime Trg Evrope, ki ga je večina svetnikov tudi potrdila, še prej pa so izglasovali predlog, da se prva in druga razprava na včerajšnji seji združita, tako daje odločitev o poimenovanju trga postala dokončna. Na osnovi takšnega sklepa bosta goriška in novogoriška stran skupni trg označevali in promovirali z različnima ime no ma, sa mo čas pa bo pokazal, ali se bo novo ime prijelo in, v kolikor gre za isti trg, osvojilo tudi Goričane. Katja Munih Trije kulturni dogodki V prihodnjih dneh bo Kulturni dom v Gorici prizorišče posebnih dogodkov, ki jih ne gre prezreti. Jutri, 31. maja, ob 20.30 v okviru festivala komičnega gledališča Komigo 2007 se bo v Gorici prvič predstavila skupina Pupkin kabaret iz Trsta, ki sodi med najbolj zanimive in izvirne ko-mično-glasbeno-gledališke projekte v deželi FJK. Dan kasneje, 1. junija, ob 21. uri bo v okviru glasbene revije Across the border koncert ukrajinske skupine Vladimir Denissenkov Quartet, ki bo prikazala »glasbeni« izlet po Karpatih. V ponedeljek, 4. junija, pa bo za Komigo na vrsti Ros-sinijeva opera v dveh dejanjih Sevil-jski brivec v priredbi Ljubljanske opere. S to prireditvijo se bo zaključil pomladanskih niz predstav komičnega festivala, ki se bo vrnil septembra s projektom »5.žensk.com«. Podrobnejše informacije nudijo v uradu Kulturnega doma v Gorici (ulica Brass 20, tel. 0481-33288). [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MEDEOT-GABBI (PRI MOSTU), ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.30 »Pirati dei Caraibi - Ai confini del mon-do«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.10 »L'uo-mo dell'anno«. Dvorana 3: 18.30 - 21.30 »Zodiac«. CORSO Rdeča dvorana: 17.45 - 20.30 »Spider Man 3«. Modra dvorana: 17.45 - 20.00 - 22.15 »History Boys«. Rumena dvorana: 18.45 - 22.00 »Spider Man 3«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.30 »Pirati dei Caraibi - Ai confini del mon-do«. Dvorana 2: 18.30 - 21.30 »Pirati dei Caraibi - Ai confini del mondo«. Dvorana 3: 17.40 - 20.30 »Spider Man 3«. Dvorana 4: 17.30 - 20.00 - 22.10 »La città proibita«. Dvorana 5: 18.00 - 21.00 »Zodiac«. H Šolske vesti GLASBENA MATICA GORICA sporoča, da potekajo brezplačne poskusne lekcije za razna glasbila. Prijave sprejemajo na tajništvu v Gorici na tel. 0481-531508. MLADINSKI DOM obvešča, da bo v torek, 5. junija, psihoterapevt Bogdan Zorž vodil dve srečanji: ob 17.30 bo tretješolcem, ki se pripravljajo na malo maturo, svetoval, kako lahko ohranijo umirjenost in zbranost pred in na izpitih; ob 18.30 pa bo dajal staršem bodočih dijakov, tj. otrok, ki so izdelali peti razred OŠ, dragocene nasvete, kako naj ravnajo z njimi, da se bodo čimprej lotili dela samostojno in odgovorno (srečanje je seveda odprto tudi drugim staršem in vzgojiteljem); od 11. do 15. junija bo potekala priprava na izpite male mature (vpisi na sedežu MD do 31. maja); do 15. junija sprejemajo v Mladinskem domu vpise za novo šolsko leto s 25% popustom pri vpisnini; od 3. do 7. septembra bo priprava na vstop v srednjo šolo namenjena petošolcem; vpise sprejemajo do 15. junija na sedežu; za vpise in informacijeMladinski dom Gorica, ul. Don Bosco 60, tel. 0481546549, 0481-536455 ali 3283155040. @ Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča udeležencem izleta na Koroško, da bo prvi avtobus odpeljal v soboto, 2. junija, ob 5.50 izpred cerkve v Doberdobu, nato s postanki na Poljanah, Vrhu, v Sovodnjah pri cerkvi in lekarni ter v Štandrežu pri cerkvi. Drugi avtobus pa bo odpeljal ob 6. uri izpred gostilne Primožič v Gorici, nato izpred Vage pri mostu in v Podgo-ri pri spomeniku ter pri športni palači. Vsak mora imeti veljavno osebno izkaznico. Priporočajo točnost! DRUŠTVO UPOKOJENCEV DOBERDOB organizira 30. junija izlet v Ptuj in okolico. Prijave sprejemajo na tel. 0481-78000 (gostilna Peric), tel. 048178398 (Mila) in tel. 0481-78121 (Miloš). MLADINSKI ODSEK KD BRIŠKI GRIČ organizira izlet v Gardaland 8. julija. Cena izleta znaša 38 evrov; informacije in vpisovanje na tel. 320-1817897 (Daniela). SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA organizira v nedeljo, 3. junija, v okviru Kekčeve poti avtobusni izlet na Golico. Odhod s parkirišča pri Rdeči hiši ob 6.30. Na razpolago je še nekaj mest na avtobusu; informacije na tel. 333-1581015 (Dino Paulin) in tel. 0481-882328 (Marko Lutman) v večernih urah. SPDG prireja v nedeljo, 3. junija, izlet po Sebreljski planoti. Predvideva se več ur hoje po krožni poti do izhodišča pri vasi Reka v dolini Idrijce. Prevoz z osebnimi sredstvi. Zbirališče na parkirišču pri Rdeči hiši ob 8. uri; informacije na tel. 0481/81965. ZDRUŽENJE KRVODAJALCEV IZ DOBERDOBA organizira v nedeljo, 17. junija, izlet na Gorenjsko z ogledom Kranja; odhod z avtobusom iz Doberdoba (trg sv. Martina) ob 7.30; informacije in vpisovanje do 12. junija v trgovini jestvin Lavrenčič (pri Zurin-kah) v Doberdobu. □ Obvestila DRUŠTVO JADRO iz Ronk prireja tečaj okraševanja stekla, lesa, porcelana in drugih materialov (»decoupa-ge«) v četrtek, 31. maja, in 7. junija, ob 15.30 na sedežu društva jadro v Romjanu na trgu sv. Štefana 1; informacije na tel. 0481-776123 (Štefanija). GLASBENA MATICA GORICA vabi starše in člane na zaključne nastope učencev: Gorica, 4. junija, ob 18. uri v Dvorani KB Centra; Doberdob, 7. junija, ob 18. uri na sedežu društva Jezero; Sovodnje, 11. junija, ob 19. uri v dvorani Kulturnega doma. Osrednja akademija bo v Kulturnem domu v Gorici 5. junija ob 18. uri. PRAZNIK ŠPARGLJEV 2007: 2. junija ob 20. uri ples z ansamblom Mali-bu; 3. junija ob 19. uri nagrajevanje natečaja ex-tempore, nastop MePZ Čepovan in dramskega odseka PD Štandrež s komedijo Gremo v teater, ples z ansamblom Kalamari. Na voljo odlični šparglji, domača jedača in pijača, bogat srečelov. SREČANJA IN IZZIVI 2007. Skupnost družin Sončnica in Mladinski dom prirejata v Gorici poletno središče za otroke in mlade od 4. do 14. leta od 11. junija do 13. julija od 7.45 do 13. ure z možnostjo podaljšanega urnika s kosilom. Informacije in vpisi od 15. do 18. ure na sedežu MD ul. Don Bosco 60 v Gorici, tel. 0481-546549, 0481-536455, 328-3155040. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV prireja poletno središče Odraščajmo skupaj od 16. do 27. julija za dekleta in fante od 6. do 13. leta starosti v osnovni šoli Fran Erjavec v Štandrežu; vpisovanje na sedežu ZSKD v Gorici, korzo Verdi 51/int., tel. 0481-531495. ŠKRD TRŽIČ razpisuje likovni natečaj namenjen učencem 4. in 5. razreda osnovnih iz Komna, Romjana in Tržiča na temo Moj Kras. Tehnika je prosta, prispevke bodo zbirali do 31. maja in najboljše nagradili; informacije ne tel. 0481-474191. ŠZ MLADOST vabi vse vaščane na občni zbor 4. junija ob 19. uri na sedežu društva Jezero v Doberdobu, na katerem bodo volitve za nov odbor. ŠZ OLYMPIA vabi na zaključno telovadno akademijo z naslovom TV Olympia v torek, 5. junija, ob 20. uri na drevoredu 20. septembra 85. Nastopajo vsi pripadniki društva (gym-play, minivolley, športna gimnastika, športna ritmična gimnastika in športno plesna skupina Olympia). 0 Prireditve 150 - LETNICA SLOVENSKE OSNOVNE ŠOLE V ŠTANDREŽU: petek, 1. junija, ob 10.30 odkritje in blagoslov plošče na pročelju stavbe štandreške šole; torek, 5. junija, ob 20.30 predstavitev publikacije 150-let slovenske šole v Štandrežu v župnijski dvorani Anton Gregorčič in ob 21. uri odprtje dokumentarne razstave v spodnjih prostorih župnijskega doma; petek, 8. junija, ob 18.30 slavnostna jubilejna prireditev v občinski telovadnici v Štandrežu; šolska maša v štandreški cerkvi pri kateri se bodo spomnili pokojnih učiteljev in drugih, ki so poučevali in vodili štandreško šolo. V šolskih prostorih bo likovna razstava. DRUŠTVI JADRO IN TRŽIČ vabita v petek, 1. junija, ob 20.30 uri na sedež društva Jadro v Romjanu na kramljanje s predstavniki albanske skupnosti v Laškem. KD DANICA vabi na večer, posvečen 30-letnici ustanovitve in 10-letnici obnovitve dekliškega pevskega zbora Danica z Vrha z naslovom Kje je tista roka blaga v petek, 1. junija, ob 20.30 v ŠKC Danica na Vrhu. KD OTON ŽUPANČIČ IN ZSKD vabita na večer posvečen liku Andreja Bu-dala ob 35-letnici smrti drevi ob 20.30 v domu Andreja Budala v Štan-drežu. O njem bosta spregovorila Milena Lapajne in Aldo Rupel. ZGODOVINSKO DRUŠTVO ZA SEVERNO PRIMORSKO, Galerija ARS, krožek Anton Gregorčič in Založba Annales vabijo na predstavitev knjige Operacija Julijska krajina - Severovzhodna meja Italije in zavezniške obveščevalne službe (1943-1945) zgodovinarja Gorazda Bajca danes ob 18. uri v galeriji ARS na Travniku 25 v Gorici. O knjigi bosta spregovorila zgodovinar Jože Pirjevec in avtor Gorazd Bajc. Pogrebi DANES V TRŽIČU: 10.00, Ottavio Pe-rentin na pokopališču; 11.00, Elvi Ber-togna v kapali bolnišnice in v Videm za upepelitev. Ob smrti drage Ladke izrekamo bratu Leopoldu in vsem sorodnikom iskreno sožalje KD Danica in Gospodarska zadruga Vrh ROMANS - Ribiško društvo Vipava Metali trnke in tekmovali Umetno jezero pri Romansu je bilo v nedeljo minulega tedna sovodenj-sko obarvano. Tam je namreč potekala peta letošnja ribolovna preizkušnja društva Vipava iz Sovodenj. Društvenega tekmovanja se je udeležilo okrog 70 članov te aktivne ribiške družine. Med sezono priredi društvo Vipava šest takih srečanj, tako da pobuda spominja na ribolovno prvenstvo. Prireditelji so nam povedali, da so ta prvenstva zelo doživeta, saj pravilnik predvideva tekmovanje za posameznike in za ekipe, ki po navadi nosijo imena domačih podjetij in gostiln. Po vsaki prireditvi sestavijo posebno lestvico, ki upošteva uvrstitve na posameznih tekmovanjih. Vsaki tekmi pa vselej sledi ribiški piknik. Povedali so nam tudi, da si mora društvo vsakokrat preskrbeti določeno število rib, ki jih morajo v jezero vložiti dan ali dva pred tekmo. Tokrat so v jezero vložili 150 kg postrvi raznih velikosti, ki so jih prinesli iz ribogojnice v zgornji Furlaniji. V dveh urah in pol so sovodenjski ribiči ujeli 491 rib s skupno težo 115,87 kg. Metanje trnka v jezero poteka takole: ribiči se razporedijo v določenih razdaljah na bregu jezera i n na znak se tekma začne. Vsakih dvajset minut se tekmovalci premaknejo in zasedejo novo metalno mesto. To se med tekmo ponovi petkrat in s tem je krog sklenjen. Na koncu sodniki seštejejo in stehtajo ribe ter sestavijo končno lestvico tekmovanja in začasno lestvico celotnega ribiškega prvenstva. V nedeljo so se izkazali: 1. R. Candotti (2,765 kg), 2. G.Suerz (2,750), 3. V. An-tonelli (2.605), V. Devinar (2.600), 5. V. Gergolet (2.575), I. Cotič (2.510) itd. Ekipno pa so bili doseženi naslednji rezultati: 1. moštvo Da Paola Fajt (100 rib - 200 točk), 2. Peric Elektr.Rudi (99 -179), 3.Gostilna Rubijski grad (79 -139). Na začasni lestvici vodi moštvo Peric Elektr.Rudi in je na dobri poti za osvojitev končnega prvega mesta. Zadnja tekma Vipavinega prvenstva bo 10. junija ravno tako v Romansu. (vip) 18 Sreda, 30. maja 2007 ITALIJA / RIM - Premier je prepričan, da bo delo vlade dolgoročno obrodilo sadove Prodi ni zadovoljen z izidom volitev, severne dežele prioritetna naloga Napetost v Uniji se nevarno stopnjuje - Berlusconi zahteva, naj vlada odstopi RIM - Premier Romano Prodi ni presenečen nad izidom upravnih volitev, ki so v nedeljo in ponedeljek potekale v sedmih pokrajinah in 862 občinah. Po Prodijevih ocenah bo njegova politika sadove obrodila kasneje. »Ni mi težko reči, da je bil to povsem pričakovan rezultat: imam petletni program, ki mora, če je resen, biti prvo leto trd in obrniti smernice v državi,« je izjavil Prodi na letni skupščini kmetijskih sindikatov. Premier je priznal, da z izidom volitev ni zadovoljen, predvsem pa je poudaril, da je v severnih deželah opazno veliko malodušje v odnosu do politike. Zaradi tega bo pozornost do severnih držav ena od prioritetnih nalog vlade. Prodijev recept za sever pa je predvsem »resno in učinkovito upravljanje«. Premier je namreč prepričan, da si »na severu želijo predvsem resno vlado, ki bo dobro upravljala. To je izziv, ki ga vlada sprejema tudi ker dobro pozna probleme države in ve, kako naj ukrepa«. Prodi je tudi prepričan, da bosta sanacija državnih financ in boj proti davčni utaji kmalu obrodila sadove in bo mogoče postopno odvijati davčni vijak. Vendar davkov ni mogoče nižati, dokler državna bilanca ni uravnovešena. »Nočem, da bi šla dr žava po go be, no čem si prevzeti take odgovornosti. Za priljubljenost nisem zainteresiran, ampak želim ozdraviti Italijo,« je dejal Prodi. Kljub premierovi umirjenosti pa se napetost v Uniji stopnjuje. »Treba je takoj nižati davke, obenem pa pospešiti ustanavljanje Demokratske stranke in korenito spremeniti način upravljanja,« je menil podpredsednik vlade in predsednik Marjetice Francesco Rutel-li. Voditelj Italije vrednot Antonio Di Pi-etro pa meni, da »volilni izidi imajo tudi političen pomen. Sekretar Hrasta Pi-ero Fassino pa je prepričan, da bi bilo »zgrešeno, če bi spregledali izid volitev, vlada in leva sredina pa morata pospešiti korak in zagotoviti modernizacijo države«. Še večja je živčnost v radikalni levici. »Če vlada ne bo spremenila smer plovbe, bo dokončno pretrgan odnos z volivci leve sredine,« je bil prepričan sekretar SKP Franco Giordano. Po njegovem mnenju mora Unija prilagoditi svojo strategijo, saj volilni izidi »niso bili samo alarmni zvonček, ampak pravi alarmni zvon«. Giordano je prepričan, da je sedaj potreben nov, kakovostnejši pris top do pokoj nin in pre ker nos ti. Na svoji prvi volilni preizkušnji je nastajajoča demokratska stranka po Gior-danovem mnenju doživela poraz, kar »je hud problem, ker ima destabilizacij -ske posledice za celotno povezavo«. Precej podobno je bilo tudi razmišljanje voditelja Zelenih in ministra za okolje Al-fonsa Pecorara Scania. Po njegovem mnenju se je okrepila levica, ki je bila pozorna do varstva okolja in je razpravljala o konkretnih problemih in ne o novih strankah. »Razmislek o tem dejstvu pa Uniji lahko pomaga pri premoščanju krize,« je podučil Pecoraro Scanio. Tudi pravosodni minister in voditelj sredinske UDEUR Clemente Mastella je postavil Demokratsko stranko na zatožno klop, saj »ni pridobila glasov na seve ru, na ju gu pa jih je izgubi -la«. Po njegovem mnenju je zato preverjanje v večini neizbežno. V Domu svoboščin pa so bili skoraj evforični. Vodja desnosredinske opozicije Silvio Berlusconi, ki skuša z bučno medijsko kampanjo vsaj z besedami podeseteriti uspeh, je izide označil za velik uspeh desne sredine. »Italijani so Prodiju poslali jasen signal: vlada, ki misli samo na davke, mora domov,« je dodal nekdanji premier, ki je že med predvolilno kampanjo napovedal, da bo v primeru poraza vladne koalicije na lokalnih volitvah predlagal predsedniku republike Giorgiu Napo-litanu, naj razpiše nove parlamentarne volitve. Romano prodi je prepričan, da bo z dobrim upravljanjem lahko zopet pridobil zaupanje volivcev ansa RIM - Po dolgih pogajanjih Pogodba za državne uslužbence podpisana, stavka preklicana RIM - Po večurnih pogajan jih, ki so se zavlekla do 3. ure ponoči, so vlada in sindikati vendarle uskladili stališča o delovni pogodbi državnih uslužbencev. Po tem sporazumu so sindikati preklicali napovedano stavko. Po sporazumu, ki so ga dosegli premier Romano Prodi in generalni sekretarji CGIL, CISL in UIL Gugli-elmo Epifani, Raffaele Bonanni in Luigi Angeletti, bo plača državnih uslužbencev v poprečju povišana za 101 ev-ro. Povišek naj bi veljal od 1. februarja letos, veljavnost pogodbe bo poskusno veljala 3 leta (2008-2010), to vprašanje pa naj bi dorekli najpozneje do 31. decembra letos. Prodi je bil z dogovorom zelo zadovoljen. »Naša vlada je sposobna odločanja. Sadovi niso sicer takoj vidni,« je dejal in zagotovil tudi, da bo denar za novo pogodbo nakazan povsem v skladu s finančnim zakonom. Zadovoljenje bil tudi minister za gospodarski razvoj Pierluigi Bersani, po katerem bo normativni del nove pogodbe dejansko omogočil reorganizacijo javne uprave. Konfederalni sindikati CGIL, CISL in UIL so ocenili dogovor kot dober kompromis, sad uspešnega dela. Povsem drugačna je bila ocena baznih sindikatov, po katerih »dogovor tepta dostojanstvo državnih uslužben- VARESE - Človekove pravice Sodišče v Strasbourgu preprečilo izgon nekdanjega imama VARESE - Italija je nameravala iz države izgnati nekdanjega imama v Vareseju Abdela Maidžida Zergu-ta in njegovega sodelavca Abdelilaha el Kaflauija, čeprav jima je sodišče v Milanu minuli teden izreklo oprostilno sodbo in odredilo njiho izpustitev na prostost. Toda evropsko sodišče za človekove pravice je pozvalo Rim, naj izgon suspendira. Nekdanji imam in njegov sodelavcev sta bila obtožena, da sta člana skrajne skupine Al Harakat al Si-lamija al Marhribi, ki ji pripisujejo odgovornost za napade v Casa blan ci le ta 2003. Maroškega verskega dostojanstvenika so italijanske sodne oblasti zaradi njegovih skrajnih stališč sicer opazovale že več let. Po navedbah italijanskega notranjega ministrstva pomenita nekdanji imam in njegov somišljenik kljub oprostilni sodbi »nevarnost za nacionalno varnost«. Odvetnik obtoženih muslimanov je odločno protestiral proti izgonu, saj naj bi bilo življenje imama in njegovega somišljenika v njuni domovini ogroženo. Izgon osebe, ki je bila oproščena obtožbe terorizma, je nečloveško, je dejal imamov odvetnik. Evropsko sodišče je odlok o izgonu suspendiralo samo nekaj minut preden bi muslimana spravili na letalo in ju izgnali v Maroko. Strasbourg je tudi zahteval od italijanskih oblasti gradivo o procesu. Za nakup Alitalie v igri zdaj dva interesenta RIM - V igri za privatizacijo italijanske državne letalske družbe Alitalia sta ostala samo še dva interesenta. Italijansko-ameriška naveza Tpg, Matlin Patterson in Mediobanca je namreč sporočila, da trenutno ne more izpolniti zahtev, ki so navedene v zvezi s prodajo Alitalie. Odločitev ni presenetljiva, saj se je o njej že nekaj časa govorilo. Ameriški sklad, ki vodi konzorcij za nakup, namerava sodelovati tudi pri prevzemu španske Iberie, pri čemer naj bi se tej navezi pridružil tudi britanski letalski prevoznik British Airways. Tako trenutno ostajata zdaj v boju samo še Ap Holding, v katerem sta lastnik družbe Air One Carlo Toto in banka Inesa Sanpaolo, in naveza Aeroflot-Unicredit. Toda odstop konzorcija Texas Pacific, Matlina Pattersona in Mediobance še ne pomeni dokončnega umika iz tekme za Alitalio. Družba jih še naprej zanima, motijo pa jih nekateri pogoji v samem postopku nakupa. Če bo v nadaljevanju prišlo do sprememb teh pogojev, je ameriško-italijanska naveza pripravljena vložiti zavezujočo ponudbo. Zakladno ministrstvo je 2. aprila prejelo neobvezujoče ponudbe za nakup najmanj 39,9-odstotnega deleža družbe Alitalia. Nato je ministrstvo izrazilo pripravljenost, da proda celoten delež, ki ga ima, in je v končno fazo prepustilo tri naveze. S tem se je začela tako imenovana obvezujoča faza, v kateri lahko določenmi interesenti dobijo še dodatne informacije v zvezi z letalsko družbo. Upravno sodišče zamrznilo odslovitev Angela Petronija RIM - Lacijsko deželno upravno sodišče je včeraj zamrznilo postopek, s katerim je hotel gospodarski minister Tomma-so Padoa Schioppa odsloviti sedanjega predstavnika ministrstva v upravnem svetu RAI Angela Mario Petronija. Na sodišče se je pritožil Petroni, potem ko je minister uradno napovedal njegovo zamenjavo. Do te naj bi prišlo na seji glavne skupščine RAI, ki je bila sklicana za 4. in 5. junij. DUS je sklenil, da postopek zamrzne, dokler ne bo podrobno preučil pritožbe. O tem vprašanjnu bo sodišče razpravljalo 7. junija. Predstavniki desne sredine so pozdravili odločitev upravnega sodišča. Koordinator Forza Italia Sandro Bondi je prepričan, da je bil sklep Padoe Schioppe protizakonit, predstavnik NZ Maurizio Gasparri pa jeprepričan, da so upravni sodniki »preprečili pravi vladni puč«. Predstavnik Levih demokratov Giuseppe Giulietti pa je mnenja, da je treba odločitve sodstva spoštovati, vendar je nesprejemljivo, da nasprotja med člani upravnega sveta onemogočijo vsakršno odločitev pomembnemu javnemu podjetju. PERUGIA - Nepričakovan razplet v preiskavi o pretresljivem zločinu Preiskovalci aretirali Roberta Spaccina Sumijo ga, da je umoril nosečo ženo PERUGIA - V preiskavi o umoru Barbare Cicioni, ki je bila umorjena v noči od 24. na 25. maj na svojem domu v Compignanu (Perugia) je prišlo do presenetljivega in pretresljivega razpleta. Na ukaz državnega tožilstva je bil včeraj aretiran mož Cicionijeve Roberto Spaccino. Po večurnem zaslišanju na karabinjerski postaji v Mascianu je bil Spaccino odveden v zapor v Perugio. Ljudje, ki so čakali pred postajo, pa so ga obsuli z žaljivkami in so zanj glasno zahtevali smrtno kazen. Odločilnega pomena v preiskavi naj bi bilo odkritje kapelj krvi v Spacvci-novem avtomobilu in v garaži njegove vile. Po sporočilu tožilstva je bil Spaccino aretiran in je »preiskovan zaradi naklepnega umora žene Barbare Cicioni«. Po navedbi preiskovalcev je moški osumljen tudi pretepanja žene, ki je bila v 8. mesecu nosečnosti), nasilja na mladoletnimi otroci, hlinjenja kaznivih dejanj in obrekovanja neidentificiranih ljudi«. Indici, na katerih temelji obtožba, pa so »večkratno nasilje nad ženo«, dejstvo, da se s Spaccinovim pričanjem ne ujemajo izsledki obdukcije (Cicioni-jeva naj bi umrla okoli 22. ure in ne okoli polnoči, kot je zagotavljal mož), v vili zakoncev naj bi odkrili tudi nenavadne sledi, nerazumljivo pa je bilo tudi dejstvo, kako sta lahko prva dva otroka spala v svoji sobi in nista slišala ničesar, medtem ko je bila hiša razmetana od domnevnih roparjev. Tožilstvo je v sporočilu za javnost dodalo, da se preiskava nadaljuje v vse smeri, da bi zbrali dovolj gradiva, ki naj bi dokazalo, ali je sum proti Spaccinu utemeljen ali ne. Odredilo je tudi, da odvetniki ne smejo imeti stikov z obtoženim, dokler ga ne bo zaslišal sodnik za predhodni postopek. Odvetnika pa sta povedala, daje tožilstvo že zahtevalo, naj sod nik za predhod ni pos topek odredi preventivni pripor za osumljenca. Samo nekaj ur pred aretacijo je bil Spaccino skupaj s tastom v mrliški vežici v Morcelli, kjer je bila včeraj popoldne pogrebna svečanost za umorjeno Barbaro Cicioni. Roberto Spaccino pred vhodom v vilo, kjer je bila umorjena njegova noseča žena Barbara Cicioni ansa / SVET Sreda, 30. maja 2007 19 MOSKVA - Putinov program za modernizacijo orožja Rusija uspešno preizkusila novo balistično raketo RS-24 Najbrž ni naključje, da so raketo preizkusili v času, ko ZDA gradijo vesoljski ščit MOSKVA - Ruska vojska je včeraj uspešno preizkusila novo medcelinsko balistično raketo RS-24. Raketo so izstrelili iz vojaške baze Plesetsk okoli 800 kilometrov severno od Moskve, po točno določenem času pa je zadela 5500 kilometrov oddaljeno ciljno območje blizu baze Kura na polotoku Kamčatka na skrajnem vzhodu Rusije, je za rusko tiskovno agencijo Interfax povedal neimenovani predstavnik ruskih strateških raketnih sil. Raketa RS-24 bo nadomestila obstoječe ruske medcelinske balistične rakete tipa RS-18 in RS-20, ki sedaj predstavljajo jedro strateških raketnih sil Rusije. Do preizkusa nove rakete prihaja v času, ko Rusija povečuje porabo za modernizacijo vojaške tehnologije, ki izvira še iz časov Sovjetske zveze. Ruski predsednik Vladimir Putin je tako novembra lani obljubil sredstva v višini 200 milijard ameriških dolarjev za izvedbo deset let trajajočega programa modernizacije orožja. Hkrati je povedal, da 30 milijard težak obrambni proračun za leto 2007 vključuje tudi nakup 17 medcelinskih balis tič nih ra ket. RS-24 so Rusi pre izku si li tudi v času, ko so rus ki poli ti ki na pove da li, da bo Moskva našla »primeren odgovor« na načrte ZDA za izgradnjo pro-tiraketnega ščita v Evropi. Washington sicer trdi, da je ščit namenjen obrambi pred morebitnimi napadi Severne Koreje ali Ira na, ven dar mno gi v Moskvi menijo, da je ščit uperjen prav proti njim. V izjavi po uspešnem preizkusu rakete je ruska vojska tako sporočila, da RS-24 »z nadvlado nad pro-tiraketnimi obrambnimi sistemi krepi sposobnost strateških raketnih sil in jedrskega zastraševanja«. V ponedeljek je sicer Rusija po-zva la k skli cu nuj ne kon feren ce podpisnic Pogodbe o konvencionalnih silah v Evropi (CFE), potem ko je Putin aprila v dumi svojo državo pozval k uvedbi moratorija na izvajanje CFE. Pogodbo so namreč doslej ratificirale le štiri podpisnice, med njimi Rusija, medtem ko večina Zahodnih držav tega še ni storila. Putin je zato predlagal, naj Rusija izvajanje pogodbe zamrzne, dokler ne bodo njenih določil uveljavile tudi vse države zveze NATO. Če bodo Zahodne države še naprej zavračale ratifikacijo pogodbe, pa bo morda Rusija od nje sploh odstopila, je zagrozil Putin. (STA) BAGDAD Eksplozija bombe ubila 23 ljudi BAGDAD - Na trgu Tajaran v središču iraške prestolnice Bagdad je včeraj razneslo parkiran avtobus, poln eks plo ziva, pri čemer je po zadnjih podatkih umrlo najmanj 23 ljudi, 68 je bilo ranjenih. Silovita eksplozija je poškodovala številne avtomobile in avtobuse v bližini, gasilci in reševalci pa so se iz njih trudili rešiti ranjene ljudi. Medtem so pred stavbo iraškega finančnega ministrstva v Bagdadu neznanci ugrabili tri nemške državljane, ki so delali za ministrstvo, je sporočil ne i me no van iraš ki var nost ni uslužbenec. Ugrabljeni naj bi za-pu šča li stavbo mi nis tr stva, ko se je do njih pripeljala skupina oboroženih neznancev in jih stlačili v vozila. Neznanci so nosili uniforme iraške policije, pripeljali pa naj bi se v belih terenskih vozilih, ki jih ponavadi uporablja policija. (STA) Predsednik Vladimir Putin je novembra lani obljubil 200 milijard dolarjev v desetih letih za modernizacijo ruskega orožja SARAJEVO - Njegov avto našli pri meji s Črno goro Vojni zločinec Stankovič pobegnil iz bosanskega zapora SARAJEVO - Policija BiH je v ponedeljek blizu meje s Črno goro našla avtomobil, s katerim je minuli petek pobegnil obsojeni vojni zločinec Radovan Stankovič. Bosanski Srb Stankovič je v zaporu v Foči prestajal 20-letno zaporno kazen zaradi zločinov proti človečnosti med vojno v BiH. Stankovič se je pritoževal zaradi zobobola, zato so ga peljali v bolnišnico, vendar je vozilo z zapornikom in pazniki na poti prestregel avtomobil z neznanim številom Stankovičevih pomagačev. Zapuščeno vozilo so v ponedeljek zvečer našli na blatni cesti blizu meje, zato domneva- jo, da je v Črno goro pobegnil peš, je po poročanju tujih tiskovnih agencij sporočila policija. Povedali so tudi, da so s sumom, da se ubežnik nahaja v Črni gori, seznanili tamkajšnjo policijo. Sodišče za vojne zločine BiH je Stankoviča novembra lani zaradi zločinov proti človečnosti v Foči obsodilo na 16 let zapora, nato pa mu je sodišče v prizivnem postopku aprila letos kazen podaljšalo še za štiri leta. Stankovič je bil obsojen zasužnjevan-ja, mučenja, posil stev in poboja mus -limanskih žensk v Foči med letoma 1992 in 1993. Skupaj z drugimi je namreč avgusta 1992 v Foči vzpostavil žensko taborišče, ki so ga srbski vojaki imenovali »bordel«, v njem pa so bile večinoma mladoletne muslimanke. Najmlajša je bila stara 12 let, Stankovič pa je bil tudi med tistimi, ki so srbskim vojakom »dodeljevali dekleta«. Njegov primer je bil sicer prvi, ki ga je haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije predalo omenjenemu posebnemu sodišču BiH septembra 2005. Sile NATO so ga v BiH prijele leta 2002. (STA) Visok kitajski uradnik obsojen na smrt PEKING - Na Kitajskem je sodišče nekdanjega vodjo državne agencije za zdravila in prehrano Zheng Xiaoyuja spoznalo krivega podkupovanja in zanemarjanja dolžnosti ter ga obsodilo na smrt. Kot poročajo kitajski mediji, naj bi Zheng od različnih farmacevtskih podjetij prejel podkupnino v vrednosti 485.000 evrov za uporabo novih, samo delno preizkušenih zdravil. Zaradi tega naj bi umrlo deset ljudi. Poleg Zhenga naj bi bilo v afero vpletenih še več kot 30 ljudi, med njimi njegova soproga in sin ter več visokih uradnikov. 62-letni Zheng, ki je bil obsojen tudi zaradi »razuzdanega življenja«, je vodil agencijo od njene ustanovitve leta 1998 do njene ukinitve leta 2005. Zheng je s svojega vplivnega položaja nadziral izdajanje dovoljenj za zdravila in prehrano, vendar je v času njegovega vodenja agencije sistem nadzora kakovosti zaradi številnih incidentov skoraj razpadel. V preiskavi so med drugim ugotovili, da je Zheng v zameno za podkupnine odobril 277 zdravil farmacevtske družbe Kon-gliyuan. Zheng se lahko na smrtno obsodbo pritoži. Stroga kazen za nekdanjega visokega uradnika je jasno znamenje, da so se kitajske oblasti odločene spoprijeti z vse večjo zaskrbljenostjo tako doma kot v tujini glede varnosti zdravil in prehrane. (STA) Še en samomor v japonski aferi TOKIO - Na Japonskem je po ministru za kmetijstvo Tošikacuju Macuoki včeraj samomor naredil še en visoki uradnik, vpleten v škandal s financiranjem politikov. Nekdanjega vodjo javnega podjetja za gozdna dela Šiničija Jamazakija so našli mrtvega na parkirišču pred njegovim stanovanjskim blokom v Jokohami. Po poročanju japonskih medijev naj bi 76-letni Jamazaki skočil skozi okno svojega stanovan-ja.Minuli teden sta bila v okviru preiskave o sumljivem oddajanju javnih naročil aretirana dva uslužbenca Jama-zakijevega podjetja J-Green. Macuoka, ki je v ponedeljek naredil samomor z obešenjem, je prejemal donacije od enega od J-Greenovih podizvajalcev, ki je dobival posle preko javnih naročil. Macuoka je bil na udaru opozicije zaradi škandala, vendar mu je premier Šinzo Abe stal ob strani. Zaradi afere je Abejeva priljubljenost manj kot dva meseca pred volitvami v zgornji dom parlamenta močno padla. Japonska vlada je današnjo sejo začela z molitvijo za Macuoko, na njegov prazen stol pa so položili cvetje. »Zelo žalostno je, da se je njegovo življenje končalo sredi napol opravljenega dela,« je dejal Abe. (STA) LIBANON - Po tednu dni krhkega premierja Novi spopadi med libanonskimi vojaki in pripadniki skupine Fatah al Islam BEJRUT - Na severu Libanona so včeraj v palestinskem begunskem taborišču Nahr al Bared ponovno izbruhnili spopadi med libanonskimi vojaki in pripadniki skrajne skupine Fatah al Islam. Kot je poročala ameriška tiskovna agencija AP, je šlo za najhujše nasilje po sklenitvi približno teden dni starega premirja. Pred tem je bil pred taboriščem ubit libanonski vojak. Vsakodnevno sporadično obstreljevanje se je sicer tudi po razglasitvi premirja, s katerim so se minuli torek končali tri dni trajajoči siloviti spopadi med libanonsko vojsko in palestinskimi skrajneži, nadaljevalo. Včerajšnje nasilje, ko je libanonska stran na strele Palestincev odgovorila s pomočjo topništva, pa je najhujše v zadnjem tednu dni. Vojaki so obstreljevali predvsem položaje na severnem robu begunskega taborišča in ob obali Sredozemskega morja, s čimer naj bi skrajnežem preprečili poskus bega po morju. Nasilje se je okrepilo le nekaj ur po tem, ko je bil pred Nahr al Baredom v streljanju pripadnikov Fatah al Islama ubit libanonski vojak. Spopadi med libanonskimi silami in palestinskimi skrajneži so tako doslej zahtevali že 79 življenj, od tega 34 med vojaki. (STA) Protest palestinskih beguncev, ki so v kleščah med libanonskimi vojaki in skrajneži skupine Fatah al Islam 20 Sreda, 30. maja 2007 APrimorski r dnevnik w Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it NOGOMET - V soboto in prihodnjo sredo kvalifikacije za Euro 2008 Donadoni: »Nesta morda ne bo več igral za reprezentanco« Slovenija bi se v dveh tekmah proti Romuniji ob dobri igri zadovoljila že s točko 43-letni Roberto Donadoni je igralsko pot začel z Atalanto v B ligi, 13 let pa je igral za Milan. Kot trener je vodil Lecco, Livorno, Genoo, sedaj pa državno reprezentanco ansa COVERCIANO - Položaj Roberta Donadonija na klopi selektorja nogometne reprezentance nikoli ni bil lahek. Najprej je moral dokazati, daje sposoben nadomestiti legendarnega Marcella Lippija, zdaj pa se mora spopasti s skromno željo mnogih igralcev, da oblečejo dres državne reprezentance. »Reprezentanca je zame vedno pomenila najvišjo ambicijo, če vanjo nisem bil vpoklican me je peklo,« je povedal Donadoni na včerajšnjem zboru reprezentantov pred nastopoma v kvalifikacijah za Euro 2007 proti Ferskim otokom in Litvi. Govor je bil seveda o Nesti in Tottiju, ki sta zavrnila njegovo povabilo, kar velja tudi za Tonija, Gilar-dina, Camoranesija, Maurija, Iaquin-to in Semiolija, pri čemer poškodbe zadnjih treh niso sporne. Donadoni-ju se zdi, da se je Ne sta do konč no po -slovil od reprezentance. »Pogovoril sem se z obema, prepričeval pa ju nisem. Vsaka stvar ima svojo mejo,« je dejal selektor »azzurrov«. Kvalifikacije čakajo tudi Slovenijo, ki se bo dvakrat zapored pomerila z Romunijo: v soboto v Celju, pri- hodnjo sredo pa v Temišvarju. »V vsako tekmo gremo na zmago. To je moj moto, vprašanje pa je, kakšna je realnost. Proti Nizozemski ni bilo slabo, ne pa tudi idealno. Borbenost in želja je bila na visoki ravni, igrali pa smo premalo nogometa, poleg tega pa smo Ni zo zem cem do pus ti li preveč priložnosti. To moramo popraviti, če hočemo doseči pozitiven rezultat. Na pripravah bomo delali predvsem na organizaciji igre, prehod v napad mora biti konkretnejši,« je dejal selektor Kek, ki o svojih rez-ultatskih pričakovanjih ni hotel veliko go vo ri ti, dal pa je ve de ti, da bi bil ob dobri igri na dveh tekmah zadovoljen tudi s točko. »Seveda si jih želim šest, a že ena bi bila nadgradnja rezultatskega dosežka z Nizozemsko. Vsaj enkrat bi ra di Ro mu ne pre se ne ti li. Me nim, da jih lahko, saj so tudi oni iz krvi in mesa. Zato pa bomo morali biti hrabri in morali bomo več tvegati,« meni Kek, ki ga ne skrbijo predvidevanja, da so reprezentanti po končani klubski se zo ni z mis li mi na po čit ni cah: »Fantje so zaenkrat pokazali kore- kten od nos do re prezen tan čne ga gr -ba. Verjamem, da bodo tudi tokrat profesionalno opravili z nalogo in da bodo, vsaj kar se tiče odnosa, 120 od- stotno opravili s svoje delo. Toliko odstotkov bom namreč zahteval od njih. Tu na Ble du se tu riz ma ne bo -mo šli,« j e dejal Kek. Corradini do konca sezone TURIN - Giancarlo Corradini bo vodil torinski Juventus na zadnjih dveh tekmah sezone. Šestinštiridesetletni nogometni trener bo tako na čelu »stare dame« zamenjal Didierja De-schampsa.Corradini, nekdanji branilec Torina in Napolija, je pri Juventusu vse od leta 1999, kjer je začel kot trener mlade ekipe in leta 2004 napredoval do pomočnika glavnega trenerja Fabia Ca-pella. Slavnic trener Srbije BEOGRAD - Upravni odbor Košarkarske zveze Srbije je soglasno potrdil Zorana Slavniča za selektorja srbske reprezentance. Slavnič je po izvolitvi dejal, da mora Srbija na letošnjem evropskem prvenstvu osvojiti najmanj sedmo mesto, s čimer bi si zagotovila nastop v kvalifikacijah za olimpijske igre leta 2008, ki jih bo gostil Peking.Slav-nič je dodal, da že ima seznam košarkarjev, na katere bo računal na EP 2007 v Španiji in da bo natančnejše - mogoče še višje - cilje določil po tem, ko bo videl, kdo bo dejansko potrdil nastop na prvenstvu stare celine. San Antonio korak od finala SALT LAKE CITY - Košarkarji San Antonio Spurs so v konferenčnem finalu zahoda lige NBA na gostovanju v Salt Lake Cityju z 91:79 premagali gostitelje Utah Jazz in v boju na štiri zmage v četrti tekmi vknjižili še tretjo. To pomeni, da je moštvo slovenskega igralca Bena Udriha, ki sicer tudi tokrat ni stopil na parket, le še zmago oddaljeno od velikega finala lige NBA. TENIS - Pariz Roddick se je moral posloviti PARIZ - Teniško odprto prvenstvo Francije v Parizu je tretji dan poskrbelo za prvo žrtev med najvišje postavljenimi igralci. Že v prvem krogu se je namreč moral posloviti tretji nosilec, Američan Andy Roddick, ki ga je s 3:6, 6:4, 6:3 in 6:4 izločil Rus Igor Andrejev. Roddick, pesek je njegova najmanj priljubljena podlaga, je tako še drugič zapored Roland Garros zapustil že po uvodnem dvoboju. Triestina v nedeljo proti Riminiju za 1 evro Za nedeljski zadnji nastop v B ligi proti Riminiju (pričetek ob 15. uri), tekma bi bila lahko odločilna v boju za obstanek, se je vodstvo tržaškega drugoligaša odločilo za enotno simbolično ceno vstopnice po en evro. RIVALDO V GRČIJI - Nekdanji brazilski nogometni repre-zentant Rivaldo bo naslednji dve leti branil barve grškega prvoli-gaša AEK iz Aten. »Podpisal sem dveletno pogodbo z AEK,« je potrdil 35-letni Rivaldo, ki je z brazilsko reprezentanco leta 2002 osvojil naslov svetovnega prvaka. Brazilec je sicer zadnja leta igral v Pireju za Olympiakos, a ga je pred tremi tedni po sporu zaradi podaljšanja pogodbe zapustil. Z rdeče-belimi je osvojil tri naslove grškega prvaka. POBORSKY SE JE POSLOVIL - Češki nogometni zvezdnik Karel Poborsky je sporočil, da končuje bogato športno pot. »Tako sem se odločil že med zimskim premorom. Vse skupaj je postajalo vedno težje, nikakor nisem več našel motivacije,« je dejal 35-let-nik, ki je za češko reprezentanco zbral rekordnih 118 nastopov, igral pa za Manchester United, Benfico, Lazio in praško Sparto. KOLESARSTVO - Dirka po Italiji včeraj s ciljem v avstrijskem Lienzu Stefano Garzelli dosegel zelo lepo zmago Danes karavana na zloglasnem Zoncolanu LIENZ - Kolesarska karavana se je konec minulega tedna morala spopasti s hudimi in napornimi preizkušnjami v Alpah, tako da jim je ponedeljkov premor prišel kot naročen. Po enodnevnem počitku jo je včeraj čakala nova gorska preizkušnja v Dolomitih in končnim ciljem v avstrijskem Lienzu. Na poti od Agorda do Lienza je najprej morala premagati 1875 metrov visoki Passo di Campolongo, nato pa še tri vzpone, od katerih je bil zagotovo najbolj zahteven in odločilen na 1262 metrov visoki Bannberg. Prav na tem vzponu si je Garzelli, ki je dosegel svojo drugo - dobil je tudi 14. etapo s končnim ciljem v Bergamu - letošnjo etapno zmago na italijanski pentlji, prikolesaril potrebno prednost pred zasledovalci, ki jo je obdržal tudi na 27 km dolgem spustu do Lienza. Glavnina, na čelu z vsemi vodilnimi kolesarji, je v cilj prikolesarila z več kot osmimi minutami zaostanka za skupnim zmagovalcem iz leta 2000. Di Luca, Maz-zoleni, Andy Schleck, Gilberto Simoni, Damiano Cunego in druščina so v hladnem in deževnem vremenu očitno varčevali z močmi pred današnjim peklom, ko jih čaka eden najbolj grozljivih kolesarskih vzponov na zloglasni Zoncolan v naši deželi. Vrh hriba (1.750 m) je pobeljen, že nekaj dni pa se na njem preizkušajo amaterji in radovedneži. Organizatorji opozarjajo, da se bo na vrh mogoče povzpeti le s kolesom ali peš, saj bo cesta za promet zaprta že navsezgodaj, ob vznožju pa bo poskrbljeno za parkiranje. Najkasneje poldrugo uro pred pri-hodopm karavene (torej okoli 16. ure) pa bo cesta nepreklicno zaprta. Izidi: 1. Stefano Garzelli (Ita/Ac-qua&Sapone) 5.34:07; 2. Laurent Mangel (Fra) + 1:01; 3. Ricardo Serrano (Špa); 4. Jose Luis Rubiera (Špa); 5. Pietro Caucchioli (Ita); 6. Pablo Lastras (Špa); 7. Salvatore Commesso (Ita) 2:29; 8. Giovanni Visconti (Ita) 8:10; 9. Asan Baza-jev (Kaz) 10. Lorenzo Bernucci (Ita) Skupno: 1. Danilo Di Luca 73.43:12; 2. Eddy Mazzoleni +1.51; 3. Andy Schleck (Luk) 2:56; 4. Gilberto Simoni 3:19; 5. Damiano Cunego 3:23; 6. Riccardo Ricco 3:39; 7. David Arroyo (Špa) 6:05 8. Emanuele Sella 7:02; 9. Jev-genij Petrov (Rus) 7:29; 10. Marzio Bru-seghin 9:29 .. ;95. Gorazd Štangelj (Slo) 1.56:28. 33-letni Stefano Garzelli je letos na Giru zmagal že na dveh etapah, leta 2000 pa je dirko po Italiji tudi osvojil ansa NOGOMET - Poslovilna tekma V vratih Mihajloviceve ekipe je branil košarkarska legenda Vlade Divac NOVI SAD - Siniša Mihajlovič (na sliki s svojo številčno družino), zvezdnik jugoslovanske reprezentance, se je uradno poslovil od aktivnega igranja nogometa. Mihajlovič se je rodil 20. februarja 1969 v Vukovarju, kariero pa začel leta 1986 v Bo-rovu. Na stadionu Karadžordževo se je od zvezdnika poslovilo 12.000 gledalcev ter nogometaši Interja in Mihajlovičevi prijatelji. Italijanski prvaki so zmagali s 6:5 (3:1). Mihajlovič je v dveh desetletjih odigral več kot 400 tekem in osvojil 16 naslovov, in ve ljal pa je za ene ga naj bolj ših iz -vajalcev prostih strelov. Kar 14 sezon je igral v italijanski ligi za ekipe Rome, Sampdorie, Lazia in Interja. V slednjem je leta 2006 končal igralsko kariero in tam ostal kot pomočnik trenerja Roberta Mancinija. Za reprezentanco Jugoslavije je od leta 1989 zbral 63 nastopov in dosegel deset zadetkov, igral pa je tudi na svetovnem prvenstvu leta 1998 v Franciji in na evropskem prvenstvu leta 2000 v Belgiji in na Ni zo zem skem. Na Mi haj lo vi če vi po slo vil ni tekmi so igrali skoraj vsi člani novega italijanskega prvaka Interja, v ekipi njegovih prijateljev pa so bili med drugim Predrag Mijatovič, Hristo Stojčkov, brata Filippo in Simone In-zaghi, vratar ekipe pa je bil legendarni košarkar Vlade Divac. / ŠPORT Sreda, B0. maja 2007 21 NAMIZNI TENIS - Državno prvenstvo Med veterani 3 naslovi za Kras Sonja Milič trikrat stala na zmagovalnem odru Dragica Blažina in Sonja Milič sta osvojili naslov državnih prvakinj over 50 med dvojicami, Miličeva pa je bila prva tudi med posameznicami in v mešanih dvojicah CHEERDANCE MILLENIUM - Nastop v Dusseldorfu V Nemčiji so največ pokazali najmlajši Zajčki V tekmovanju peterk so naši dosegli solidno 5. mesto Akrobati tržaške plesno-navijaške skupine Cheerdance Millenium na »IV. Elite Cheerleading Championship« v Boptropu pri Dusseldorfu v Nemčiji niso izpolnili vseh pričakovanj. »Na žalost nam tokrat ni vse šlo po načrtih,« je dejala spremljevalka in tekmovalka Nastja Milič, ki je krivdo za slab nastop naprtila predvsem slabše obiskanim treningom (služba, bolezni, šolske obveznosti) in ne najboljši formi. »Razočarali smo predvsem člani skupine Škratov, mladinci in najmlajši pa so vaje izvedli solidno.« Škrati so se tako v konkurenci trinajstih skupin, ki so v Dusseldorf prišle iz Anglije, Švice, Slovenije in Nemčije, uvrstili na predzadnje mesto. Nekoliko boljše so se odrezale Strele (mladinke), ki so bile na koncu trinajste (nastopilo je 19 skupin). Strele so zelo dobro izvedle koreografijo, toda žirija je ocenila, da so bili gibi in skoki prelahki za to kategorijo. Pozitivno pa so presenetili najmlajši Zajčki, ki so v konkurenci dvanajstih skupin zasedli sedmo mesto. Najmlajši tekmovalci skupine Cheerdanace Millenium so se resda potrudili in vsi zaslužijo pohvalo. Zatem sta v kategoriji partnerskih dvigov nastopila še Ester Gregori in Niki Meriggioli, ki sta s solidnim nastopom zasedla 10. mesto. Najbolj pa se je približala zmagovalnemu odru Cheerdanceova peterka, ki so jo v Dusseldorfu sestavljali Lisa in Niki Meriggioli, Ester Gregori, Stefano Bernetti in Daniel Ghezzi. Zasedli so 5. mesto. Člani tržaško plesno-navijaške skupine bodo v petek demonstrativno nastopili v Riminiju. 17. junija pa bo par Ester Grego-ri-Niki Meriggioli nastopil na evropskem prvenstvu na Danskem. V Dusseldorfu Škrati niso brezhibno izvedli piramide kroma Na državnem namiznoteniškem prvenstvu za veterane je ŠK Kras v kategoriji over 50 po pričakovanjih segel po zajetni zbirki naslovov. Osvojil jih je kar tri, pri vseh pa j e imela prste vmes, kajpak, nekdanja šampionka in državna reprezen-tantka Sonja Milič. Zdajšnja vodja in trenerka pri zgoniškem društvu je zmagala med posameznicami, v dvojici skupaj s klubsko tovarišico Dragico Blažina, ki je letos prestopila prag nove kategorije, ter še v mešanih dvojicah, pri katerih je breme in čast delila z že večletnim športnim partnerjem Michelejem Giardinom iz Messine. Še posebej številčna je bila konkurenca med posameznicami, kjer so sestavili kar osem izločilnih skupin, vsaka pa je štela najmanj tri članice. Miličeva je v finalu za 1. mesto premagala Rim-ljanko Piccinijevo, s čimer se ji je oddolžila za nepričakovan poraz na državnem članskem prvenstvu izpred več kot 30 let! V mešanih dvojicah sta na zmagovalni oder stopila tudi Edi Bole in Isabella Torrenti (oba Kras), v ženskih dvojicah pa je bila Torrentijeva druga skupaj s tekmovalko društva A4 Verzuolo Miriam Rosso. Manj sreče je med posamezniki imel moški del odprave. Edi Bole se je sicer prebil iz skupine in nato dosegel še dve zmagi, pot v četrtino finala pa mu je preprečil 2. nosilec Macerata, medtem ko se Robert Milič ni prebil iz kvalifikacij. Vendar je treba pri tem upoštevati, da se je na prvenstvo prijavilo kar 257 veteranov in samo 37 veterank. Začeli so se tudi nastopi med over 40, krasovki Damjana Sedmak in Sonja Doljak pa sta se prebili do polfinala, v katerem sta s 3:2 izgubili proti dvojici iz Novare Puricelli/Loaldi. Puricellijeva je še letos nastopala tudi v A2 ligi. Fabio Ruzzier slovenski prvak v hitri hoji Fabio Ruzzier Na državnem članskem Slovenije v hitri hoji v Kopru je naslov prvaka osvojil Fabio Ruzzier. Lonjercv z dvojnim državljanstvom je na razdalji 5 km na stezi zmagal v času 23 minut 40 sekund, kar je njegov drugi letošnji najboljši rezultat na tej razdalji. Na drugo mesto se je uvrstil Vladimir Veršec (25:27), tretji pa je bil Hrvat Zelimir Haubrih (26:59). Skupno je tekmovalo 15 atletov, od teh 14 Sloven- KOŠARKA - Četrta tekma končnice za napredovanje v C2 ligo Breg Minimax mora danes v Vidmu nujno zmagati Brežani bodo drevi igrali že tretjo tekmo za napredovanje v C2 ligo. Današnji nasprotnik je videmski Cus Everywhere, sicer prvouvrščeni po rednem delu v zahodni skupini D lige. Videmčani so po odličnem prvem delu, v katerem so le enkrat zapustili igrišče poraženi, doživeli krajšo krizo februarja. Trenerja Andreo Mellonijaje sredi marca zamenjal drugi strokovnjak, Li-vio Buzzolo, ki je lani vodil ekipo San Vita al Tagliamento v C2 ligi. Videmčani imajo zelo solidno postavo, v kateri izstopata beka Bonin in Boaro. Pod košema pa imajo na svojem spisku celo vrsto dvometra-šev (Biasizzo, Bigotto, Mucignat), ki bi lahko spravili v škripce Pregarčeve fante. Jevnikar in soigralci pa morajo tokrat po vsej sili zmagati, če hočejo še naprej upati v napredovanje. V prvih dveh krogih so nadigrali tako Goriziano (ki je v soboto premagala Cus) kot tudi Aviano in zasluženo vodili večji del tekme. Obakrat pa so tudi zapravili tekmo s slabo igro v tretji četrtini. Za zmago morajo torej le obdržati kakovost igre na isti ravni skozi celo tekmo. (Mitja Oblak) Stanje pred predzadnjim krogom: Aviano 6, Goriziana in CUS Videm 4, Breg Minimax 2. Današnji spored: Goriziana - CUS Udine in Aviano -Breg Minimax kroma KOLESARSTVO - Nastopi na več frontah Devinovi tekmovalci JADRANJE Čupa avgusta na ekipnem DP vedno v ospredju na Siciliji V soboto in nedeljo so se Devinovi kolesarji udeležili nekaterih deželnih dirk. Začetniki so v Pasianu pri Pordenonu sodelovali na dirki za Veliko nagrado Mesta Pasiano, oz. 21.-M.O. Giannio Turchetto. Organizator dirke je bil GC Pasiano. Sodelovala sta le dva De-vinova kolesarja, Charly Petelin in Simone Visintin, Peter Sossi pa se je moral zaradi bolezni odreči nastopu. Na 30,600 km dolgi progi je Pe te lin, ki je bil na enem od letečih ciljev drugi, osvojil končno 7. mesto. Visintin pa je bil 20. Najmlajši devinovci pa so tekmovali v Selcah pri Gorici, kjer je potekal Junior Bike, veljaven kot 2.preizkušnja in 6.Mini-Bike Pietrarossa v priredbi društva Bike Team Carso. Kot večkrat doslej je Devinov kolesar Matteo Visintin v svoji kategoriji (G5) takoj pobegnil in zanesljivo zmagal. Jan Petelin (na sliki) je bil tretji. V kategoriji (G6) je zmagal Patrik Milič (Team Isonzo), Erik Mozan je osvojil 5. mesto, Christian Ciacchi pa 7. Naslednji dan, v nedeljo, so se tudi najmlajši kolesarji odpeljali v kraj Pasiano pri Pordenonu. Zaradi močnega naliva pa sta dirki v kategorijah G5 in G6 De vin od pad li. Tržaški zaliv je pretekli konec tedna gostil že tradicionalni pokal »Ornella Rasini«, namenjen mladim jadralcem razreda Optimist in veljaven kot selekcija za nastop na državnem prvenstvu za ekipe. Kljub slabim vremenskim napovedim so organizatorji YC Adriaco privabili na dvodnevno regato šest deželnih ekip: JK Čupa, dve ekipi jadralnega kluba Barcola-Grignano, JK Adriaco, Klub S. Giorgio, JK Triestina della Vela. V soboto je bilo organizatorjem in mladim jadralcem vreme še naklonjeno, saj jim je kljub šibkemu vetru uspelo odjadrati en round robin. V nedeljo pa so bile vremenske razmere neugodne in so morali tekmovanje prekiniti. Na podlagi sobotnih rezultatov se je najbolj izkazala peterka JK Čupa, ki je uspešno in taktično brezhibno izpeljala vse plove in pristala na končnem 1. mestu: s tem si je tudi priborila pravico do nastopa na državnem prvenstvu, ki bo 17. avgusta na Siciliji. Ekipo JK Čupa so sestavljali: Rodda Tito, Rodda Agostino, Maja Bogatec, Thomas Gruden in Mirko Juretič. Polet prireja mladinski turnir v hokeju in line ŠD Polet bo v soboto in nedeljo priredil 4. poletni pokal v hokeju in line za tri mladinske kategorije. V kategoriji naraščajnikov se bosta med sabo pomerili vrsti Poleta in Modene, v kategoriji pomlad se bodo turnirja poleg Poleta udeležili še Modena, San Stino di Livenza, Spinea in Padova, turnir za ma-dince pa bo obsegal dvoboj med Poletom in Cittadello. Turnir se bo pričel v soboto ob 16. uri, nadaljeval pa v nedeljo dopoldan od 9.45 dalje. Nagrajevanje bo ob 16.30. Vse tekme bodo na openskem Pi-kelcu. Danes Poletova zaključna akademija pri Briščikih V telovadnici Ervatti pri Briščikih bodo malčki Poletove športne šole pokazali staršem in prijateljem, kaj so se lepega in koristnega naučili v letošnji sezoni. Nastopile bodo vse tri starostne skupine. Poletova zaključna akademija se bo danes začela ob 18.30. Jutri Športni dan v Dolini V četrtek, 31. maja se bodo učenci osnovnih šol didkatičnega ravnateljstva v Dolini pomerili na tradicionalnem Športnem dnevu, ki bo v občinski telovadnici Kla-bian v Dolini. Nastopilo bo skupno 137 otrok. Športni del manifestacije obsega orientacijski pohod, atletski troboj in tekmovanje v igri Med dvema ognjema. Med 13.35 do 16.00 b v dvorani zaključna slovesnost z zaključnimi športnimi nastopi, nagrajevanjem in nastopom skupnega pevskega zbora ravnateljstva pod vodstvom učiteljice Silvane Dobrila. V petek osnovnošolska olimpiada Športne šole Trst V petek, 1. junija bo na stadionu 1. maja tradicionalni atletski troboj (medicinke, tek na 20 m, skok v daljino z mesta), ki ga Športna šola Trst v okviru tradicionalne osnovnošolske olimpiade prireja za osnovne šole didaktičnih ravnateljstev pri sv. Jakobu in Sv. Ivanu. Nastopili bodo učenci in učenke šol Ribičič, Širok, Stepančič, Grbec, Miličinski, Finžgar in Zupančič. Ob 10.30 bo tudi finale v igri med dvema ognjema Finžgar - Zupančič. 2 2 Sreda, 30. maja 2007 PRIREDITVE / GLEDALIŠČE - SNG Nova Gorica Za zaključek Feydeau V petek bodo premierno uprizorili igro Bolha v ušesu ali Kaplja čez rob Slovensko narodno gledališče (-SNG) Nova Gorica bo kot zadnjo premi-ero v letošnji sezoni v petek, 1. junija, ob 20.30 uprizorilo stoletje staro burlesko znamenitega francoskega pisca Georgesa Feydeauja, Bolha v ušesu ali Kaplja čez rob v režiji Janusza Kice. Gre za eno redkih iger iz vodvilske produkcije s konca 19. in začetka 20. stoletja, ki se vedno znova vrača na gledališke odre, tokrat pa režirana in igrana zelo sodobno, so na novinarski konferenci v Novi Gorici včeraj poudarili ustvarjalci predstave.Ta predstava bo še eden od uspehov novogoriš-kega gledališča, pomeni pa zelo dober zaključek letošnje uspešne sezone, v okviru katere se je SNG Nova Gorica predstavila na šestih festivalih in domov prinesla več nagrad, je uvodoma povedal direktor gledališča Mojmir Konič. Po besedah dramaturginje Martine Mrhar ima meščanska komedija Bolha v ušesu ali Kaplja čez rob strogo, sko- raj že matematično natančno zgradbo, govori pa o zakonskih zapletih zaradi domnevnih skokov čez plot, kjer je v ospredje postavljen zakonski par Chan-debise. Feydeau, ki gaje Mrharjeva poimenovala kot kralja spalnične drame, je namreč izhajal iz tradicije piscev, ki so v 19. stoletju v gledališču uveljavili meščansko ideologijo, izumili dramaturgijo intrig in vzpostavili dramaturški pojem piece bien faite (dobro narejena igra). Zgradba v takih delih je podobna matematičnemu obrazcu ali šahovski partiji, vsebina iger pa povezana z zakonskimi peripetijami, nezvestobo, prevarami in lažmi, ki pa se srečno končajo, je pojasnila. Režiser Janusz Kica, za katerega je to že peto sodelovanje z novogoriškim gledališčem, je izpostavil, da je lažje na oder postaviti tragedijo kot predstavo Bolha v ušesu ali Kaplja čez rob. Zato se Prizor iz nove produkcije SNG Nova Gorica je tudi odločil, da bo četrto uprizoritev tega Feydeaujevega dela na Slovenskem postavil na novogoriški oder, saj mu igal-ski ansambel že zaupa. Po besedah Kice je predstava zelo energična - eden od igralcev, Vojko Bel-šak jo je primerjal s spustom z gorskim kolesom - in muzikalna, saj je njen skriti adut ritem. Ob tem je režiser izpostavil tudi scenografijo, ki je zelo pomembna v uprizoritvah vseh Feydeaujavih del. Sicer ob že omenjenih pri pripravi premiere sodelujejo še prevajalec Aleš Berger, lektor Srečko Fišer, scenografka Slavica Radovič, kostumografa Leo Ku-laš in Svetlana Visintin, skladatelj Stanko Juzbašič, oblikovalec luči Samo Ob-lokar ter igralci Radoš Bolčina, Blaž Va-lič, Vojko Belšak, Primož Pirnat, Brane Šturbej, Ivo Barišič, Miha Nemec, Go-razd Jakomini, Milan Vodopivec, Helena Peršuh, Lara Jankovič, Ana Facchini, Maja Poljanec in Marjuta Slamič. (STA) GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA DOLINA Na K'luži V Petek, 22. junija ob 21.00 / "Junijski večeri 2007" - Dramska skupina KD Domovina iz Ospa nastopa s »Srečno vdovo«. GORICA Kulturni dom Jutri, 31. maja ob 20.30 / "Komigo 2007".»Pupkin kabarett«. Produkcija: Teatro Miela - Trst, v italijanščini. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder Danes, 30. maja ob 19.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. Jutri, 31. maja ob 11.00 in 16.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. V petek, 1. junija ob 11.00 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Scapinove zvijače«; ob 18.00 Henrik Ibsen: »Strahovi«. V soboto, 2. junija ob 19.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Scapinove zvijače«. V ponedeljek, 4. junija ob 11.00 in 19.30 / Dane Zajc: »Medeja«. Produkcija 8. semestra AGRFT, premiera. V torek, 5. junija ob 19.30 / Dane Zajc: »Medeja«. Produkcija 8. semestra AGRFT. V sredo, 6. junija ob 19.30 / Ivo Svetina: »Ojdip v Korintu«. V četrtek, 7. junija ob 19.30 / Vladimir Bartol: »Alamut«. V koprodukciji s Salzburger Festspiele. Mala drama Danes, 30. maja ob 20.00 / Shelagh De-laney: »Okus po medu«. Jutri, 31. maja ob 20.00 / Jean Genet: »Služkinji«. V petek, 1. junija ob 20.00 / Jean Genet: »Služkinji«. V soboto, 2. junija ob 20.000 / Yasmi-na Reza: »Art«. V ponedeljek, 4. maja ob 20.00 / Vasilij Vladimirovič Sigarev: »Ahasver«. V torek, 5. junija ob 20.00 / Jean Genet: »Služkinji«. V sredo, 6. junija ob 20.00 / Barbara Novakovič Kolenc: »Molière«. Gostuje Muzeum Ljubljana. V četrtek, 7. junija ob 20.00 / Yasmi-na Reza: »En španski komad«. V petek, 8. junija ob 20.00 / Conor McPherson: »Jez«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder V petek, 1. in v soboto, 2. junija ob 20.00 / Petr Zelenka: »Zgodbe vsakdanje norosti«. V ponedeljek, 4. in v torek, 5. junija ob 20.00 / Petr Zelenka: »Zgodbe vsakdanje norosti«. V sredo, 6. junija ob 20.00 / Jean-Marie Chevret: »V drugo gre rado«. V četrtek, 7. in v petek, 8. junija ob 20.00 / A. L. Webber, T. Rice: »Jožef in njegov čudoviti pisani plašč«. Mala scena MGL V torek, 5. junija ob 20.00 / Kim Kom-ljanec: »Kura nima jajc«. V sredo, 6. junija ob 20.00 / Denise Chalem: »Reci moji hčeri, da sem šla na potovanje«. Šentjakobsko gledališče V petek, 1., v soboto, 2. in v ponedeljek, 4. junija ob 19.30 / J. Jacobs/W. Casey: »Briljantina«, muzikal. Režija in koreografija: Mojca Horvat. Cankarjev dom V petek, 1. in v soboto, 2. junija ob 20.00 / Joe Masteroff, Fred Ebb, John Kander: »Kabaret«. Nastopa Mestno gledališče ljubljansko. ■ GLASBA Z VRTOV SVETEGA FRANČIŠKA Dvorana Frančiškanskega samostana na Kostanjevici Danes, 30. maja ob 20.00 / Aleksander Gadžijev - klavir. V torek, 5. junija ob 20.00 / Armando Mariutti - flavta, Maria Gamboz - harfa in Elena Allegretto - violina. V torek, 12. junija ob 20.00 / Tina Goj-kovič - rog, Hermina Hudnik - klavir in Bor Zuljan - kitara. V četrtek, 21. junija ob 20.00 / Jana Faj- dvorana Duše Počkaj / Plesna predstava Branka Potočana in skupine Fourklor. »Rekel ni nič, a odšel je, kot di bi vse povedal«. Koreografija in scenografija: Branko Potočan. Od danes, 30. maja do sobote, 2. junija ob 20.00, Linhartova dvorana / Joe Masteroff, John Kander, Fred Ebb: »Kabaret« - muzikal. Jutri, 31. maja ob 20.00, Gallusova dvorana / Simfonični orkester RTV Slovenija. Dirigent: Rene Gulikers. Solistka: Urška Žižek - sopran. V torek, 5. junija ob 20.15, Linhartova dvorana / »Cankarjev jazz '07«, Peter Brotzmann Chicago Tentet "10th Anniversary Tour«. V četrtek, 7. in v petek, 8. junija ob 19.30, Gallusova dvorana / Orkester Slovenske filharmonije. Dirigent: George Pehlivanian. Solist: Louis Lortie -klavir. _AVSTRIJA_ ŠENTJANŽ V ROŽU k+k-center V petek, 1. junija ob 19.00 / Koncert »Koncert za Angolo«; nastopajo rock-skupine s Koroške. diga - flavta in Meta Fajdiga - klavir. Cerkev Frančiškanskega samostana na Kostanjevici V torek, 26. junija ob 20.00 / Mešani pevski zbor Lojze Bratuž, Gorica. Zborovodja: Bogdan Kralj. Vstopnine ni. Prostovoljni prispevki so namenjeni za ohranjanje kulturnozgodovinskega bisera. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Gaetano Donizetti: »Don Pasquale«. / V okviru operne in baletne sezone 2006/07. Urnik: v soboto, 9. junija ob 20.30, v nedeljo, 10. junija ob 16.00, v torek, 12., v sredo, 13., v četrtek, 14. in v petek, 15. ob 20.30 ter v soboto, 16. junija ob 17.00. KROGLJE Cerkev sv. Trojice V petek, 1. junija ob 21.00 / "Junijski večeri 2007" - Nastop skupine Nomos Ensemble. DOLINA Na dvorišču »Pri Blažonovih« V petek, 8. junija ob 21.00 / "Junijski večeri 2007" - Nastop MoPZ V.Vodnik. Na K'luži V petek, 15. junija ob 21.00 / "Junijski večeri 2007" - Nastop skupine The Robles. GORICA Kulturni dom V petek, 1. junija, ob 21.00 / Koncert ukrajinske skupine Vladimir Denis-senkov Quartet; informacije v Kulturnem domu v Gorici (Ul. Brass 20), tel. 0481-33288. V ponedeljek, 4. junija ob 20.30 / Gio-acchino Rossini: »Sevilski brivec«. Opera v dveh dejanjih po režijski zasnovi Cirila Debevca - v slovenščini. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA Točka ZKD Nova Gorica V soboto, 2. junija ob 20.30 / Zaključni koncert Novogoriške tolkalske šole KOMBO Zlatka Kaučiča. LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 30. in jutri, 31. maja ob 21.00, ■ RAZSTAVE OB 100-LETNICI ROJSTVA LOJZETA SPACALA KOPER Spacal in Istra - do 31. avgusta 2007 -Avla Pokrajinskega muzeja KRANJ Slike, dela na papirju še danes, 30. maja - Galerija Zavarovalnice Triglav, d.d Slike, kipi - 1. junij - 30. julij 2007 - Galerija Mestne in Prešernove hiše Dela na papirju - 1. junij - 30. julij 2007 - Stebriščna dvorana Mestne hiše Slike, dela na papirju - 6. junij - 31. avgust 2007 - Galerija Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost, Galerija Elektra, Elektro Gorenjska KOPER, PIRAN, PORTOROŽ Tapiserije, mozaiki - 8. junij - 31. avgust 2007 - Mestna galerija Piran, Galerija Loža Koper Likovna oprema ladij - Vila San Marco Portorož SAN VITO AL TAGLIAMENTO Grafike - 10. junij - Cerkev sv. Lovrenca ŠTANJEL OSREDNJA SLOVESNOST - 15. junij - Grad Štanjel Grafike - 15. junij - december 2007 - Galerija Lojzeta Spacala Grafične miniature - 15. junij - 15. oktober - Galerija pri Valetovih KOPER - Prodajna razstava - 16. junij - 15. september - Galerija Meduza LJUBLJANA - Fotografija - 28. junij -12. avgust 2007 - Mednarodni grafični likovni center FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Tržaška knjigarna - Galerija: še danes, 30. maja, bo razstavljal Sandi Renko, »Optical art«. Odprto od 9.00 do 13.00 in od 15.30 do 19.00. Muzej Revoltella:do 15. julija bo na ogled razstava slik in glinastih kipcev umetnika Gilla Dorflesa. Urnik ogleda: od 9.00 do 18.00, od ponedeljka do sobote (razen ob torkih, ko je muzej zaprt) in od 10.00 do 18.00 ob nedeljah. Foyer gledališča Rossetti:na ogled je fotografska razstava Fulvia Rubesa »Ae-quilibrium«. DOLINA Torkla: "Junijski večeri 2007" - od 15. do 22. junija bo razstavljal Piero Conesta-bo. OPČINE Bambičeva galerija (Proseška ul. 131): slikarska razstava Mihaele Velikonja »Utrinki«. Na ogled bo do 31. maja vsak dan od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob nedeljah samo dopoldne. REPEN Galerija Kraška hiša: do nedelje, 10. junija bo na ogled razstava Leona Mah-niča »Kras in kamen«. Urnik: v soboto, 2. junija od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00, v nedeljo, 3. junija od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00, v soboto, 9. junija od 19.00 do 21.00 in v nedeljo, 10. junija od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. KRIŽ Dom Alberta Sirka: razstava ob poimenovanju otroškega vrtca po Justu Košuti, bo odprta v petek, 1. in v soboto, 2, junija od 17.00 do 19.00 ter v nedeljo, 3. junija od 10.00 do 12.00 NABREZINA SKD Igo Gruden obvešča, da bo dokumentarna razstava Branke Sulčič »Sto let Bohinjske proge in njen pomen za Nabrežino«, odprta z naslednjim urnikom: danes, 30. maja, v petek, 1. in v soboto, 2. junija od 17.00 do 19.00 ter 3. junija od 10.00 do 12.00. Vsakokrat bo možen voden ogled. Za informacije tel. št. 040-200620 (Milva). GORICA Palača Attems-Petzenstein (Trg De Amicis 2): do 19. avgusta, bo na ogled razstava Piranesi: vaze, svečniki, sarkofagi, svetila in antična okrasila. Odprto od 9.00 do 19.00. ob ponedeljkih zaprto. Odprto tudi 2. junija in 15. avgusta. Informacije na tel. 0481-547541 ali tel. 0481-547499 (musei@provin-cia.gorizia.it). Pokrajinski muzeji v grajskem naselju: do 1. junija vsak dan od 10.00 do 13.00 ter od 14.00 do 19.00 (zaprto ob ponedeljkih), je na ogled fotografska razstava »Virtualgart«. Razstavljajo En-zo Tedeschi iz Krmina, Federico Beb-ber iz Spilimberga, Francesco Sambo iz Mester, Giuseppe Orsini iz Lodija in Rajko Žbogar iz Nove Gorice. Na goriškem gradu bo do 28. oktobra od torka do nedelje od 9.30 do 13.00 ter od 15.00 do 19.30, na ogled umetniška razstava z naslovom »Passaggi«. ČEDAD Cerkev S. Maria dei Battuti: na ogled je fotografska razstava Riccarda Toffo-lettija »Znotraj vasi. Nediške doline 1968«. _VENETO_ BENETKE Galerija A+A (San Marco, Calle Ma-lipiero 3073): do 31. maja, bo razstavljal slovenski umetnik Vladimir Ma-kuc. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom: od danes, 30. maja (otvoritev ob 18.30), bo na ogled razstava kipov Milenka Kočevarja. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je razstava z naslovom »Ohraniti preteklost - ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Prislan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Van-da Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811). NOVA GORICA Mestna galerija: do 31. maja je na ogled razstava Anje Jerčič z naslovom Slike 2006/2007. Paviljon poslovnega centra HIT (Del-pinova 7a): vsak dan od 10.00 do 19.00 je do 25. junija na ogled razstava slik Andrejke Čufer z naslovom Rože. Muzejske zbirke Goriškega muzeja so odprte s poletnim urnikom: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13.00 do 19.00; Sv. Gora sobota, nedelja, prazniki od 10.00 do 18.00; grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota, nedelja, prazniki od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do torka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, sobota od 12.00 do 19.00, nedelja od 10.00 do 19.00. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika. Za informacije in najave lahko obiskovalci pokličejo na tajništvo Goriškega muzeja, tel. 003865-3359811. AVSTRIJA CELOVEC Galerija Alpe-Adria: »Art Tansania« -Umetnost iz vzhodne Afrike. Razstava je odprta do vljučno 16. junija 2007 vsak dan razen ob ponedeljkih od 10.00 do 18.00. TINJE Dom prosvete »Sodalitas«: v petek, 1. junija, ob 19.30, odprtje razstave »Oblike in postave iz kamna« (razstavljajo tečajniki Tinjskega tečaja). ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (29.5.2007) Vodoravno: spora, Pta, Ervin, red, ne-ostrine, Mitja, osip, Leon, L. D., ost, teatralnost, Amur, Raimondo, Miron, skiroll, asi, Art, Nisa, Racine, fantki, Ararat, STA, at; na sliki: Mitja Laurica. / RADIO IN TV SPORED Torek, 23. maja 2007 BS Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Risanka: Pimpa 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV: Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.05 6.10 6.30 6.45 9.35 10.35 10.40 10.50 11.00 11.25 12.00 13.30 14.00 14.10 14.45 15.50 16.15 16.50 17.00 18.50 20.00 20.10 23.15 23.20 0.55 1.35 Anima Good News Nan.: Stan Hopper (i. Norm MacDonald, Brian Howe, Penelope Ann Miller) Dnevnik, prometne informacije Aktualna jutranja oddaja Unomattina (vodijo Monica Maggioni, Lu-ca Giurato in Eleonora Daniele), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 9.00, 9.3o) dnevnik, vreme, gospodarstvo, vmes Tg1 Kino Zelena linija - Zeleni meteo Tg parlament Deset minut za oddaje pristopanja Gremo v kino Aktualno: Occhio alla spesa Vreme in dnevnik Razvedrilna oddaja o kuharski spretnosti: La prova del cuoco Dnevnik Gospodartsvo Variete: Festa italiana - Zgodbe (vodi Caterina Balivo) Nad.: Incantesimo (i. Massimo Bulla, Alessio Di Clemente, Corinne Clery) Variete: Festa italiana Življenje v živo Tg parlament Dnevnik in vreme Kviz: L' eredita Dnevnik Film: Come farsi lasciare in 10 gior-ni (kom., ZDA-Nem., '03, r. Donald Petrie, i. Kate Hudson, Matthew McConaughey) Dnevnik Aktualno: Porta a porta Dnevnik/Kino Potihoma Rai Due 6.00 6.15 6.55 7.00 9.45 10.00 11.00 13.00 14.00 15.50 17.10 18.05 18.30 19.00 19.50 20.30 20.55 21.05 23.45 23.55 1.15 Tg2 Eat Parade La sposa perfetta Skoraj ob sedmih Variete: Random Svet v barvah Dnevnik, vreme/Achab/Medicina 33/Nesamodenar Variete: Piazza Grande Dnevnik, Tg2 Navade in družba, 13.50 Tg2 Zdravje Variete: Italija na 2. (vodi Roberta Lanfranchi) Aktualna odd.: Ricomincio da qui Nan.: Čarovnice (i. Alyssa Milano, Rose McGowan, Erica Dane), 17.50 Andata e ritorno (i. Michele Botti-ni, Nadia Carminati) Tg2 Flash/Šport Dnevnik/Meteo 2 Reality: La sposa perfetta Hum. nan.: Piloti Dnevnik, vreme Tg2 Deset minut Reality: La sposa perfetta (vodi Roberta Lanfranchi) Dnevnik Variete: Balls of steel Tg parlament Rai Tre 6.00 8.05 9.05 9.15 12.00 12.25 14.00 14.50 18.10 18.55 19.00 20.00 Rai News 24, Morning News, Il caf- fe' Corradina Minea Mi smo zgodovina Verba volant Cominciamo bene Tg3 - Šport, vreme Šport: Si gira Deželne vesti, dnevnik Kolesarstvo: Giro d' Italia - Lienz - Zoncolan (17. etapa), 17.30 Proces etapi Dok.: Geo magazine Dok.: Geo & Geo Dnevnik, deželne vesti, vremenska napoved Šport: TGiro 20.20 20.30 21.05 9.40 11.30 11.40 13.30 14.00 15.10 16.00 16.25 18.55 19.55 20.10 21.05 23.15 1.15 Variete: Blob Nad.: Un posto al sole Nan.: La squadra (Massimo Bo- netti, Mario Porfito, Ester Botta) Dnevnik, deželne vesti Tg3 Primo Piano Dok.: Bilo je leta... Tg3 Night News Šport: Giro ponoči Mi smo zgodovina Rete 4 Pregled tiska Kapljice zgodovine Nan.: Velika dolina, 7.40 Nash Bridges Nad.: Saint Tropez, 10.40 Ljubezenska vročica Dnevnik, promet Aktualno: Forum Dnevnik, vreme Aktualno: Forum Nan.: Wolff, policaj v Berlinu (i. Jur-gen Heinrich) Nad.: Steze Film: Kramer contro Kramer (dram., ZDA, '80, r. R. Benton, i. Dustin Hoffman, J. Henry) Dnevnik in vreme Aktualnosti Tg4 Nad.: Poirot TV film: Komisar Cordier (krim., Fr., '00, i. Bruno Mandinier, Pierre Mondy, Antonella Lualdi) Film: E adesso sesso (kom., It., '01, r. C. Vanzina, i. L. De Falco) Pregled tiska Canale 5 10.55 11.25 12.25 13.00 13.40 14.10 14.45 15.30 16.10 17.00 17.05 17.40 18.45 20.00 20.30 21.10 Na prvi strani Promet, vreme, borza in denar Jutranji dnevnik Tg5 TV film: La clinica degli animali (kom., ZDA, '03, i. Mike Farrel) Nan.: Končno sama - Črna mačka Nan.: Squadra Med - Nevarne igre (i. Rosa Blasi, Laila Ali) Nad.: Vivere Dnevnik TG 5, vreme Nad.: Beautiful (i. Ashley Jones, Antonio Sabato jr., Patrick Duffy) Nad.: Centovetrine (i. Glenda Cima, Anna Safroncik, Alessandro Mario) Aktualno: Moški in ženske Tg com/Meteo 5 Nad.: Cuori tra le nuvole 8i. Sandra Schreiber, Sonja Gerhardt) Tg5 minut Hum. nan.: Il mammo Nad.: Tempesta d' amore Kviz: 1 contro 100 (vodi Amadeus) Dnevnik, vreme Variete: Striscia la notizia TV film: Maria Montessori - Una vita per i bambini (It., i. Paola Cor-tellesi, Massimo Poggio, Gianmar-co Tognazzi, zadnji del) 23.30 Aktualna odd.: Matrix 1.20 Nočni dnevnik Tg5 1.50 Striscia la notizia O Italia 1 6.00 Odprti studio 6.05 Nan.: Arnold 6.50 Variete za najmlajše 9.00 Nan.: Chips - Melanie in Paula(i. Erik Estrada), 10.05 Hazzard 12.25 Odprti studio, 13.00 Šport 13.40 Risanke: Detektiv Conan 15.00 TV film: Dvojčici (kom., ZDA, '&03, r. C. Shapiro, i. Ashley Olsen) 17.00 Risanke 18.00 Nan.: Raven 18.30 Odprti studio, vreme 19.05 Nan.: Love bugs 3 19.40 Nan.: La vita secondo Jim (i. Jim Belushi) 20.10 Nan.: Walker Texas Ranger 21.00 Film: xXx (pust., ZDA, '02, r. Rob Cohen, i. Vin Diesel, Samuel L. Jackson) 23.30 Film: The Transporter (thriller, ZDA-Fr., '020, i. Jason Statham) 1.30 Odprti studio 2.45 Nan.: Buffy ^ Tele 4 13.45 16.40, 19.30, 20.30, 23.02 Dogodki in odmevi 10.30 Nad.: Marina 11.00 Družinski talk show 12.40 Šport v Posočju 13.05 Lunch Time 14.05 Dokumentarec o naravi 15.00 Nan.: Velika dolina, 16.00 Lassie 17.00 Risanke 19.00 Vprašanja zdravniku 19.55 Športna oddaja 20.50 Film: Sketches (kom., '92) 23.30 Rubrika o potovanjih 23.50 Nan.: Bugs (i. Craig McLachland), 0.40 Bonanza LA 6.00 9.30 11.30 14.00 16.00 18.00 20.30 21.30 23.35 1.30 La 7 12.30, 20.00, 1.00 Dnevnik Dok.: Big game Nan.: Angelski dotik, 13.00 Duhovnik Dowling Film: La regina delle piramidi (pust., ZDA, '55, r. H. Hawks, i. Jack Hawkins, Joan Collins) Dok.: Atkantida Nan.: Star Trek, 19.00 JAG Osem in pol Aktualna odd.: L' infedele Variete: Markette Osem in pol poleti If" Slovenija 1 6.10 7.00 7.05 9.00 9.05 9.30 9.45 10.10 10.30 10.55 11.25 12.00 13.00 13.25 13.50 14.00 15.00 15.10 15.45 16.10 16.45 17.00 17.35 18.30 18.40 18.55 19.35 19.55 21.30 22.00 23.05 0.20 1.15 Kultura, Odmevi 8.00 Poročila 8.05 Dobro jutro Poročila Žogarija, ko igra se mularija Nan.: Podstrešje Ris.: Grdi raček Tine Zlatko Zakladko: Kuzmin mlin na Lahinji Knjiga mene briga: George Simmel: Filozofija denarja Dok.: V restavratorjevem kraljestvu filma Modro Ljudje in zemlja Poročila, vreme, šport Umentost igre Odpeti pesniki Dok.: Ljubezen in oblast - Nancy in Ronald Reagan Poročila, promet Hidak-Mostovi Ris. nan.: Šola prvakov 2 Pod klobukom Bukvožer: Milijoni, 16.50 Legenda o jezdecu kitov Nov ice. Slovenska kronika.Šport. Vreme Z vami Žrebanje Lota Risanka Vreme, dnevnik Vreme. Šport Sedmi pečat - Film: Zadnji dnevi -Sophie Scholl - Die letze Tage (vojna drama, Nem., '05, r. Marc othemund, i. Julia Jentsch, Fabian Hinrichs) Kratki film: Konjiček (Borut Blažoč) Odmevi, vreme, šport Omizje Z vami Dnevnik Slovenija 2 6.30 Zabavni infokanal 7.15 TV prodaja 7.45 Dok.: Ruski botri 8.35 Poljudnoznanstv. nan.: Strašne pošasti 9.00 Seja Državnega zbora 18.00 Poročila 18.05 Kalejdoskop 19.05 Nad.: Celia (4. del) 19.55 Rokomet: Celje Pivovarna Laško -Cimos Koper (končnica lige MIK, prenos iz Celja) 21.40 TV priredba Slovenskega mladinskega gledališča: Ujetniki svobode (Emil Filipčičl) 23.35 Slovenska jazz scena: Cubismo 0.30 Seja Državnega zbora 3.00 Zabavni infokanal Koper 14.00 14.20 14.30 15.05 16.35 17.30 18.00 18.35 18.40 19.00 19.30 20.00 20.40 22.05 22.20 22.50 23.20 0.15 0.20 Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti Euronews Globus Dok. film: Raj (It.-Fr., '57, r. Folco Quilici) 25. Medn. pokal v plesih Dok.: Sprehodi po stari Ljubljani Program v slovenskem jeziku: Primorski mozaik Vreme Primorska kronika TV dnevnik, šport Odmev Pogovorimo se o... Istra skozi čas - Izvor in obdobje gradišč (1. del) Vsedanes - TV dnevnik Srečanje z... (vodi Rebeka Legovic) Artevisione Magazin Iz arhiva po vaših željah Vsedanes - TV dnevnik Čezmejna TV - TV dnevnik Tv Primorka 11.00 Videostrani 17.00 Športni ponedeljek 18.00 Maja in čarobna skrinja 18.40 Napoved dnevnika 18.45 Rally m agazin 19.10 Med Sočo in Nadižo 19.40 Na živce mi gre 20.00 Dnevnik, vreme 20.30 Kultura: Pomladno branje z vonjem po zimi 21.00 Odprta tema: VTV 22.05 Rally za SP: Montecarlo 23.00 Dnevnik, vreme 23.30 Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar ; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Tema tedna; 9.00 Radioaktivni val z B. Devetakom in M. Sancinom; 10.00 Poročila; 10.10 Odprta knjiga: Brina Svit: Odveč srce (prip. Minu Kjuder, 28. del); 10.30 Glasbeni listi: 70.-80.-90. leta; 11.00 Pogovori sredi dneva; Napovednik; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica: Glasbena skrinjica; 18.00 Sporazumevajmo se brez prepira; 18.40 Jezikovna rubrika: Slovenščina, naš jezik - O tangicah, boksaricah in nedrčkih (N. Ko-mac); 19.20 Napovednik, sledi Slov. lahka glasba, nato Zaključek RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnev-nik; 13.00-14.30 Na rešetu; 14.45 Aktualno; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Prireditve; 18.30 Glasbena razglednica: Ljubljanska opera v gosteh v Trstu; 19.00 Dnevnik RS; 21.00 Slovenci ob meji; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Crossroads, Zvone Tomac RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.15 Govorimo italijansko?; 9.33 Intervju; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 13.00 Vse najboljše; 13.40 Kotiček dobrega počutja; 14.10 Gospodarstvo; 14.45 Italo heroes; 15.05 Pesem tedna; 15.10 5 x 5; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Folk studio; 19.00 Lirika; 20.00 Album charts; 21.55 Sigla single; 22.00 Intervju; 22.30 Gospodarstvo; 23.00 Proza; 23.30 Italo heroes; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Velika sestra; 7.00 Kronika, vreme; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.20 Pregled tiska; 9.30 Glasba za otroke; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice, obvestila; 14.10 Velika sestra; 15.30 DIO; 16.30 Tema dneva; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.25 Kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.10 Glasbeni utrip; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.15 Dobro jutro; 8.40 Prireditve; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Kje vas čevelj žuli?; 11.00 Let 35; 12.00 Evropa, osebno; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.45 Glasb. uganka; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 17.00 1, 2, 3 -Kviz ob 35-letnici Vala; 18.00 Vzhodno od rocka in Ekspres; 18.45 Črna kronika; 19.30 Nocoj ne zamudite; 19.45 Let 35; 20.00 Odprti termin; 21.00 Pogovorna odd. s športniki; 22.30 Na piedestal SLOVENIJA 3 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 6.05 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Glasbeno kukalo; 10.15 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Spominčice; 13.05 Odprti termin; 14.05 Janus; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Glasbeno kukalo; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Enciklopedija Slovenije; 18.20 Recital; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Nove poetike; 23.00 Jazz session; 0.05 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Glasbena mavrica; 21.03-22.00 Večerni spored; Radio Agora dnevno: 10.0014.00/18.00-2.00; Radio Korotan 2.0010.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ). APrimorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: PRAE srl - DZP doo Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,75 € (180 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, korzo Verdi 51 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20 € + 0,5 na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestite in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG 24 Sreda, 30. maja 2007 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla rahel sneg z sneg fti^ fjlAJ^Ui. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC M. SOBOTA O 9/19 ^NAPOVED ZA DANES' V nižinah ob morju bo spremenljivo, ob morju bo zjutraj pihala šibka burja. V gorah bo spremenljivo ali oblačno, v popoldanskih urah bodo možne posamezne krajevne plohe. Na Primorskem bo sončno, prehodno bo zapihala šibka do zmerna burja. Drugod bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, ponekod še pretežno oblačno. Predvsem v popoldanskem času bodo še možne posamezne kratkotrajne plohe. Najnižje jutranje temperature bodo od 4 do 12, najvišje dnevne od 14 do 19, na Primorskem do 22 stopinj C.^ Ciklonsko območje se počasi pomika proti vzhodu. Nestanovitnost se bo postopno zmanjšala. Nad Alpami in Sredozemljem je šibko območje visokega zračnega pritiska. Od severovzhoda doteka k nam razmeroma hladen in postopno bolj suh zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 05.21 in zatone ob 20.45 Dolžina dneva 15.24 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 19.42 in zatone ob 03.53 A BIOPROGNOZA V sredo bo vremenski vpliv sprva še obremenilen, vendar bo obremenitev čez dan postopoma oslabela in večina ljudi ne bo imela z vremenom povezanih težav; pojavljale se bodo samo še pri najbolj občutljivih -/^T-^ MORJE Morje skoraj mirno, temperatura morja 21,3 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 4.06 najnižje -61 cm, ob 10.28 najvišje 27 cm, ob 15.30 najvišje -13 cm, ob 21.31 najvišje 48 cm. Jutri: ob 4.34 najnižje -63 cm, ob 11.00 najvišje 29 cm, ob 16.00 najvišje -11 cm, ob 21.57 najvišje 46 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m ...........15 2000 m............1 1000 m............9 2500 m ...........-2 1500 m............4 2864 m ...........-4 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva do 8,5, v gorah 10. O GRADEC 6/22 CELOVEC O 7/23 TOLMEČ O 5/18 TRBIŽ O 4/17 O 3/18 KRANJSKA G. VIDEM O 10/24 O PORDENON 11/23 ČEDAD O 11/23 O TRŽIČ 5/22 O KRANJ o 6/22 S. GRADEC CELJE 7/24 O MARIBOR O 7/23 PTUJ O M. SOBOTA O 7/24 O LJUBLJANA GORICA O ° N- GORICA POSTOJNA 9/23 13/24 ^ 9/24 06/20 _ , , , , KOČEVJE TRST Ö J ,, t, J ,, t, O 16/24 K ZAGREB 8/24 O (NAPOVED ZAJUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER V nižinah in ob morju bo zmerno oblačno do spremenljivo. V gorah bo spremenljivo oblačno. V popoldanskih urah se bo oblačnost povečala in bodo možne posamezne krajevne plohe ali nevihte. Jutri bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. V petek, se bo od zahoda pooblačilo, padavine se bodo razširile nad večji del Slovenije. CIUDAD DE MEXICO - Na ponedeljkovem finalnem izboru Miss Universe 2007 Japonka Rijo Mori najlepša na svetu, Slovenka Tjaša Kokalj med prvih petnajst CIUDAD DE MEXICO - Na ponedeljkovem finalnem izboru Miss Universe 2007 v Mehiki je zmagala 20-letna Japonka Rijo Mori. Za prvo in drugo spremljevalko sta bili izbrani 22-letna Brazilka Natalia Guimaraes in 21-letna Venez-uelka Ly Jonaitis. Slovenska predstavnica, 21-letna Tjaša Kokalj iz Ljubljane, se je uvrstila med 15 najlepših. Rijo Mori je prejela tradicionalni diadem, okrašen z diamanti in biseri, ki ga je izdelal njen rojak Kokiči Mikimoto. Za leto dni je dobila tudi v uporabo stanovanje v New Yorku, denarno nagrado, popolno garderobo, razkošno uro in dveletno štipendijo za študij na Akademiji za filmske umetnosti v New Yorku. Močno ganjena Rijo Morije nasledila Portoričanko Zu-leyko Rivera, sicer pa je druga Japonka, ki je prejela to lepotno priznanje. Pred njo je to mesto pripadlo Akiki Kojima leta 1959. Za miss fotogeničnosti so izbrali Filipinko Anno The-reso Licaros, za miss simpatičnosti pa Kitajko Ningning Zhang. Kot poročajo tuje tiskovne agencije, so predstavnico ZDA gledalci med predstavitvijo v večerni obleki izžvižgali, ker je med defilejem padla. Prihodnje leto, ko bo morala diadem predati naslednji miss universe, namerava letošnja zmagovalka v Tokiu odpreti plesno šolo in tako slediti stopinjam svoje matere, ki v bližini japonske prestolnice vodi plesno akademijo. Slovesnost, ki je potekala v državnem Avditoriju, veliki koncertni dvorani v Ciudad de Mexico, so prek televizije spremljali gledalci iz 170 držav. (STA) Japonska lepotica Rijo Mori je bila proglašena za najlepšo na svetu. Rijo Mori je druga Japonka, ki je dobila to priznanje ansa TELEVIZIJA - Ewa Sowinska sumi, da promovira homoseksualnost Poljska varuhinja otrok preiskuje, ali je Tinki Binki primeren za otroke VARŠAVA - Poljska varuhinja pravic otrok Ewa Sowinska je v ponedeljek povedala, da preučuje, ali britanska televizijska oddaja za otroke »Telebajski« pro mo vira ho mo sek su al -nost. Na udaru je predvsem lik Tin kija Bin kija, ki naj bi bil glede na postavo in velikost moški, vendar pa nosi ročno torbico. »Slišala sem, da bi to lahko bilo prikrito namigovanje na homoseksualnost,« je v pogo- voru za poljski časopis Wprost dejala Sowinska. »Do bro bi bi lo če bi se skupina psihologov pogo-vo rila z otro ki o tem. Zade -vo je potrebno pre is kati,« je dejala Sowinska in poudarila, da se morajo odzvati, »če oddaja promovira ne-pri mer ne odno se«. Namestnik predsednika poljskega parlamenta in kon ser vativ ni katolik Ludwik Dorn je medtem okrcal Sowinsko in ji dejal, naj se raje izogiba dajanju javnih izjav, ki »smešijo« urad varuha otrokovih pravic. Tinki Binki, Dipsi, Lili in Po - štirje debelušni kosmatinci kričečih barv, z antenami na glavi in televizijskimi ekrani na trebuhu - so se prvič pojavili na britanski televiziji BBC leta 1997. Od takrat so jih prikazali v 120 državah po svetu, oddajo pa so prevedli v 45 jezikov, tudi slovenščino. Sicer pa je domnevna homoseksualnost Tinkija Binkija precej prahu dvignila tudi v ZDA, ko so oddajo prvič predvajali leta 1999. Ob njegov modni dodatek se je takrat obregnil ameriški katoliški pridigar Jerry Falwell in dejal, da Tinki Binki »promovira gejevski življenjski stil«. S tem pa je na drugi strani nehote sprožil velik naval na blago, pove zano s tele baj ski na ame -riški gejevski sceni. (STA) V Veliki Britaniji še vedno verjamejo v hipijevske ideale LONDON - 40 let po hipijevskem »poletju ljubezni«, ki je potekalo leta 1967 v San Franciscu, je jav-nomnenjska raziskava pokazala, da Britanci večinsko podpirajo hipi-jevske vrednote. Raziskava za revijo Readers' Digest je pokazala, da 46 odstotkov Britancev podpira slogan »Naj vlada ljubezen, ne vojna« (Make love, not war), medtem ko jih tretjina pravi, da za vojno ni nobenega opravičila. 47 odstotkov vprašanih je prepričanih, da je v družbi preveč pravil, 30 odstotkov se jih ne strinja s politiko strank, 82 odstotkov pa meni, da lahko pripomorejo k rešitvi planeta. Hipi-jevske pesmi ne tonejo v pozabo, 43 odstotkov Britancev je odprtih do meditacije, 35 odstotkov jih je že kadilo marihuano, osem odstotkov pa zaužilo LSD. Glavna urednica revije Readers' Digest Katherine Walker poudarja, da je »bilo poletje ljubezni več kot le omamljanje, seksualna svoboda in izmikanje dolžnostim«. »Raziskava kaže, da je hipijevsko obdobje rodilo mnogo novih, večnih idealov, po katerih se ravnajo Britanci vseh generacij,« je dodala. (STA, AFP) Cenene kitajske krste neprimerne za težke Avstralce SYDNEY - Avstralsko prebivalstvo postaja vse težje, zato avstralsko Združenje pogrebnikov in pogrebnih zavodov svari pred uvozom nizkocenovnih, manj kakovostnih kitajskih krst, ki bi med pogrebom lahko razpadle in žalujočim pripravile dodatno neugodno ali celo nevarno presenečenje. Predstavnik zveze Aiden Nye je zahteval prepoved uvoza krst, ki niso varne in ne zadostujejo standardom. »Ne zanima me, ali stanejo dva dolarja ali 2500 dolarjev, samo da so varne in uporabne,« je poudaril Nye v pogovoru za časnik Sun Herald. (STA, dpa)