Poštnina plačana v gotovini LetO UV.
V LJubljani, v torek dne 6. julija 1926
St. 149. Posamezna številka 2 Dl
Naročnina
Dnevno Izdaja
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celolesno 240 Din
za inozemstvo
ineseCno 33 Din nedeljsko Izdala celoletno v Jugoslaviji SO Din, za Inozemstvo 100 D
SLOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov
I stolp, petli-vrsla mali oglasi po 1-30 to 2 D, vetji oglasi nad 43 mm vlSlne po Din 2-30, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po tO Din g Prt večera o naroČilu popust
Izide ob 4 zjufral
razen pondeljka in dneva po praznflco
Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici St. Silil Kolcoplsl se ne vračalo. nefranhlrana pisma se ne sprelemalo -- Uredništva telefon štev. SO. upravnlStva Stev. 323
Političen lisi sza slovenslci narod
Uprava le vKopltarlevl al.St.O Čekovni račun,- Cfutalfana Stev. 10.650 in 10.34V *a lnserate. SaralevoSt.7563, Zagreb it. 39.011. Vraga ln Dunaf St. 24.797
krutemu iziirjevanju davkov v Sloveniji.
INTERPELACIJA POSLANCA SMODEJA.
Belgrad, 5. julija. (Izv.) Posl. Srnodej je radi dogodkov, ki so se odigrali v Lanišču pri Škofljici, vložil na fin. ministra interpelacijo, v katerih najprvo citira poročilo Slovenca« o dogodkih, nato pa pristavlja:
»Že pred letom dni sem interpeliral dr. Stojadinoviča radi previsokega odmerjanja csebne dohodnine in radi drakonskega iz-terjavanja dohodninskega davka v Sloveniji ter ga opozoril na dejstvo, da davkoplačevalci v Sloveniji niso sposobni plačevati daleč pretirane davke, v ampak tudi, da utegne ta praksa davčnih organov v Sloveniji izzvati v ljudstvu uezaželjene posledice. Iz zgornjega poročila »Slovenca« je razvidno, da se je moja bojazen pričela izpolnjevati. Bojim se, da se bo obup polagoma polastil izmožganih davkoplačevalcev. Nikdar ni bilo slišati, da bi se davkoplačevalci v Sloveniji branili plačevati davek, najmanj pa osebno dohodnino. Tudi se ni radi osebne dohodnine ljudstvo pritoževalo, ker se je davek na osebno dohodnino pobiral, oziroma odmerjal v duhu zakona, to je kot nekak korektiv k drugim davčnim zakonom. Dasi je v Sloveniji v veljavi isti zakon o osebni dohodnini kakor v Avstriji, se pritožbe glede odmeritve csebne do-
hodnine in nad krutim postopanjem pri iz-tirjavanju davkov ne samo množijo, ampak so postale splošne. Osebna dohodnina se odmerja brez ozira na druge davke, ne v duhu zakona, marveč po črki zakona, tako da morajo ta davek plačevati ljudje, ki ga preje niso plačevali, dasi so pred vojsko mnogo boljše stali. Dejansko plačajo davkoplačevalci
v	Sloveniji toliko davkov, da ne dajejo drža-
vi	samo svojega gospodarskega dobička, marveč da dajejo tudi del svojega obratnega kapitala, kar mora voditi do gospodarske katastrofe in v zeti državi vir njenih dohodkov.
Zato vpraša g. ministra:
1.	Ali hoče odrediti, da se odmerjanje osebne dohodnine omili v duhu in namenu zakona o osebni dohodnini?
2.	Ali hoče odrediti, da se z drakoničnim iztirjevanjem davkoplačevalci v Sloveniji' ne bodo gnali v obup, marveč se bo jemal ozir na njihove plačilne zmožnosti?
3.	Kaj hoče ukreniti, da se proti omenjenim obtožencem ne bo postopalo po krutih določbah zakona, ker so povzročili njihov delikt tisti organi davčne oblasti, ki so jih gnali v obup, da so posegli po nedovoljenih sredstvih?«
i
ilija. (Izv.) Poslanec Smodej nes vložili na ministra za r.	...	Maksimoviča in na
v«, nega ministra interpelacijo o krvavih dogodkih v Ljubljani, povzročenih po Orjuni na Vidovdan. V interpelaciji se najprej navaja uradno poročilo policijskega ravnateljstva v Ljubljani, za katerega se pravi, da je verodostojno, dasi je nepopolno in se pravi, da je iz komunikeja razvidno: t. da je policijsko ravnateljstvo dovolilo Orjuni pohod po mestu v popolnoma bojni opremi, dasiravno zakon izrecno prepoveduje pri društvenih prireditvah in ria shodih nošenje orožja, 2. ne samo da se Orjuna ni pokorila odredbam policijskega ravnateljstva glede sprevoda po ml-prej določenih ulicah, marveč je iz poročila policijskega ravnateljstva popolnoma jasno razvidno, da jc Orjuna trikrat nameravala izsiliti od policije vhod v Šelenburgovo ulico in skušala to dvakrat doseči z oboroženim napadom na policijo, 3. iz uradnega poročna ie razvidno, da jc Orjuna začela na dan signal
trobentača streljati in je pri prvem napadu s streli iz revolverjev ranila tudi policijskega nadzornika in dva višja stražnika, iz česar jc razvidno, da je bil oborožen napad Orjune dogovorjcin. Na podlagi teh dejstev zahtevajo, da notranji minister odgovori:
t. Kako stališče zavzame napram tema, da je veliki župan dr. Baltič dovolil pohod oborožene Orjune, kar je po zakonu zabra-njeno, po mestnih ulicah?
2. Kaj hoče minister ukreniti napram terorističnim društvom, ki nastopajo oborožena?
Od vojnega ministra zahtevajo, da odgovori na sledeča vprašanja:
1.	Ali mu je znano, da dobiva Orjuna orožje od vojaške oblasti?
2.	Ali hoče v bodoče zabraniti, da bi vojaške oblasti delile vojaško orožje zasebnim društvom?
3.	Ali hoče krivce, ki so to dosedaj delali, strogo kaznovati?
V BELGRADU PRETEP IN STRELJANJE MED RADIKALI. — RADIČ ZOPET NAPADA. — MAKSIMOVIČ IN NINČIČ PROTI PAŠIČEVIM PRISTAŠEM.
Belgrad, 5, julija. (Izv.) V nedeljo se je vršil v Belgradu volilen shod radikalov — Pašičevih pristašev. Čim je predsednik shod otvoril in hotel dati besedo kandidatu Milošu Bobiču, je nastal v dvorani silen hrušč in trušč in kmalu nato se je pričel pretep med Bo-bičevci in Pašičevci. Bobič sploh ni prišel do besede. Med pretepom so padale besede: »Zivio Maksimovič!«, »Živio PašičU, »Zivio Bobič!«, »Doli Maksimovič!«, »Doli PašičU, »Doli Bobič!«. Zborovalci so se pretepali s palicami, metali drug v drugega stole in lomili pohištvo. Padli so tudi revolverski streli. Policija je shod razpustila in zborovalce z gumijevkami razgnala. Ranjenih je bilo osem oseb. Lastnik hotela trpi precejšnjo škodo, ker so mu razbili pohištvo, šipe in ogledala.
Belgrad, 5. julija. (Izv.) Belgrajski listi poročajo o velikih demonstracijah, ki so se vršile proti Radiču v Splitu. Radiča so iz-žvižgali tako, da jc pobegnil v hote!, odkoder si ni več upal na cesto. Ta Radičev fiasko v
Fiasko Radičevega potovanja po Dalmacij
VELIKE DEMONSTRACIJE PROTI RADIČU V SPLITU.
Split, 5. jut (Izv.) Radičeva turneja po Dalmaciji je končala s popolnim neuspehom. Za njegov shod v Metkoviču ni bilo velikega zanimanja, dasiravno ga je napovedal pred dnem, ko se je tam vršil katoliški dan. Na grd način je napadel ua shodu katoliško duhovščino iu katoliško gibanje sploh. Tudi sestanek v Makarski je bil zelo slabo obiskan. Ves čas je na potovanju spremljal Radiča podsekretar dr. Pernar, ki je imel vedno živahne stike tudi z orožništvom. Pri prihodu Radiča v Split je prišlo do demonstracij. Radič je moral oditi do svojega stanovanja po stranskih ulicah, spremljan od policije in orožništva. Ljudje so ga kljub temu opazili in bi uavalili nanj, da ga ni čuvala policija. Vso pot so mu klicali: >Dole Radič, dole Nettunok Moral je takoj oditi v
hotel, kjer ga je vzela v varstvo policija, ki je blokirala hotel. Demonstracije so se nadaljevale tudi še potem iu je bilo mnogo oseb aretiranih. Sodelovalo je pri demonstracijah pre-ko 1000 ljudi. Tak sprejem je napravil na vse Radičeve pristaše zelo porazeu vtis. Nekaterim časnikarjem se je posrečilo stopiti v razgovore z Radičeni, toda sredi intervjuva je Radič prekinil razgovore. Hvalil je nettunske konvencije, zunanjega ministra Ninčiča in naglasi!, da se morajo še pred nettunskimi konvencijami sprejeti zakon o agrarnih operacijah v Dalmaciji in zakon o izenačenju davkov. Ako nettunske konvencije ne l>i bile sprejete, mora vlada demisionirati. Jutri odpotuje tta-dič v Zagreb.
—o—
Splitu je v zvezi z njegovim govorom, češ, da nettunske konvencije niso škodljive za Dalmacijo in jc treba zanje glasovati. Sicer so Radičevi govori vzbudili med radikali ponovno ogorčenje, posebno radi napadov na Si-monoviča, ki je dejal, da bo storil vse, da bo Radič prenehal z neprestanimi žalitvami. 0 Radičevih govorih in njegovih najnovejših napadih so se vršila v predsedništvu vlade velika posvetovanja med Uzunovičem, Maksi-movičem in drugimi radikalnimi prvaki. Uzu-novič jc od notranjega ministra zahteval podrobna poročila o spopadu na radikalnem shodu v Belgradu, za katerega se trdi, da ga je organizirala policija. Spopad in demonstracije proti Bobiču so za razmere v radikalni stranki zelo značilne in kažejo, da ni mislili na noben kompromis med Pašičevci in Maksi-movičevci. Sporedno z Maksimovičcm deluje tudi Ninčič. V zvezo z Ninčičevo akcijo se spravlja dejstvo, da sta prenehala izhajati •»Balkan« in Cicvaričev ■»Beogradski Dnevnik'.
Seja finančnega odbora.
Belgrad, 5. jul. (Izv.) Na seji finančnega odbora se je izvolil odbor, da preišče pritožbe Dušana Subotiča, da se v prosvetnem proračunu ne nahajajo podpore za prosvetne organizacije v Bosni tako, kakor je sklenila narodna skupščina. Člani odbora so dr. Polič, Lončarevič in Gavrilovič. V odbor za poslovnik so izvoljeni dr. Popovič, Lončarevič, Ban-kovič, Šečerov in Demetrovič. Nato se je razpravljalo o delu finančnega odbora. Poslanec P u š e n j a k je zahteval, da se čimprej predložijo računski zaključki, ki so nujno potrebni
za kontrolo proračuna, da se predloži seznam letečih dolgov, glede katerih so izvejo razni podatki. Zahteva izplačilo pokojnin in uradnikom dolžne pokojnine, oziroma plače. Dalje, da se ugotovi natančno število uradnikov, katero se v vseh ministrstvih povečuje z nastavljanjem honorarnih uradnikov iu dnevni-čarjev. Zahteva, da se proračun zmanjša in da se investicije pokrijejo iz posojil in iz tekočih državnih dohodkov. Nato je govorilo še več poslancev, nakar se je seja zaključila. Za četrtek je sklicana seja odseka za carinski tarif. Na njej se bo končala razprava o carinskem tarifu.
HelSon potuje v Evropo.
Newyork, 5. julija. (Izv.) Državni tajnik za finance Severnoameriških združenih držav Mellon bo prepotoval Evropo. Vlada zatrjuje, da ima potovanje popolnoma zaseben značaj. Kljub temu je jasno, da bo Mellon stopil v stik z vodilnimi političnimi in finančnimi krogi Evrope. Mellon hoče proučevati na licu mesta gospodarske in finančne zmožnosti posameznih evropskih držav ter zbrati materijal za svoj načrt konsolidacije evropskih financ.
Da ima Mellonovo potovanje resnično zelo važno nalogo, je potrdil on sam, ki je
čutil potrebo, da pred odhodom obrazloži stališče in ravnanje Amerike kot upnice na-pram evropskim dolžnikom.
V tej izjavi Mellon dokazuje s številkami kako Amerika potrebuje finančno zdravo in močno Evropo. Evropa je največji in najboljši odjemalec za ameriško surovino in izdelane predmete. Amerika s svojo kmetsko in tovarniško produkcijo na veliko bo doživela zastoj in polom, če pravočasno ne restavrira evropskih financ, da bo Evropejec v stanu kupovati ameriško blago.
TROŠARINE IN TAKSE.
Belgrad, 5. jul. (Izv.) Članom finančnega odbora se je razdelil pregled o plačanih državnih trošarinah in taksah v maju 1926. Glasom tega pregleda se je plačalo državnih trošarin v mesecu maju 1926 65,939.781 Din 29 par, to je nekaj nad 6 milijonov manj kakor lansko leto in 3,356.447 Din 96 par več, kakor je bilo določeno v proračunu. Na taksah se je plačalo 90,089.959 Din 22 p, ali 7 in pol milijona manj, kakor lansko lelo. oziroma 3,160.000 Din mani kot ie bUo določeno s proračunu.
RAZPRAVA 0 DAVČNEM ZAKONU.
Belgrad, 5. jul. (Izv.) Odbor za davčni zakon je na današnji razpravi razpravljal o ugodnostih za zemljišča, katera so uničena od poplav. Poslanec P u š e n j a k je zahteval, da se dajejo ugodnosti za vse izvršene melioracije, kakor so drenaže, namakanje in utko aaije. minister je obljubil, aa bo na prihodnji seji predložil novo stitizacijo k tema členoma, 14. in 15., in da bo dal pojasnilo tudi zastopnik generalnega ravnateljstva za vode. o—<
Pred novšm! pogajanji z angleškimi rudarji.
London, 5. julija. (Izv.) Po razpravi v spodnji zbornici pričakuje tukajšnja javnost, da se bodo obnovila pogajanja za rešitev rudarske stavke. Kot posredovalca fungirata Macdonald in Henderson. Vlada vztraja pri načrtu strokovne komisije in je že začela izvajati njene predloge in priporočila.
Vrhovni delavski svet je v petek izdal manifest, v katerem poziva vlado naj ne nadaljuje z dosedanjo reakcionarno politiko, ki uničuje delavca in industrijo.
Vsled stavke je tekstilna industrija zmanjšala obrat za 50 odstotkov. Cene tekstilnim produktom so se visoko dvignile. Angleška industrija je prišla v tolike težave, da ne more več držati dobavnih rokov. V tekstilni industriji je položaj že nevzdržen.
Carinski spor med Češkoslovaško in ladjarsko,
Praga, 5. julija. (Izv.) Češkoslovaška in Madjarska se po svoji gospodarski konstela-ciji lepo izpopolnujeta. Politična nasprotja so pa tako lnida, da so že večkrat premagala gospodarsko nujnost. Madjarska je dober trg za Češkoslovaško industrijo, Češkoslovaška pa bi brez madjarskega žita prav težko izhajala. V obeh državah se čuti nujna potreba po urejenih carinskih in trgovsko prometnih odnošajih. Češkoslovaška je že epetovano in pred kratkim zopet nudila, roko in forsirala sklenitev trgovske pogodbe. Dokler Češkoslovaška ni imela carinskega zakona, se pogajanja niso razvila, ker ni bilo podlage, ki naj bi služila za merilo. Ravno to nevzdržno stanje je bilo v veliki meri povod za zakon o carini za zaščito poljedelskih produktov. Ta zakon je češkoslovaško domačo poljedelsko produkcijo visoko zaščitil ter postavil Mad-jarsko v neugodnejši položaj. Mtujarska se ie kljub vsem notranjim zmedam postavila na stališče dajalca in pravi, da je novi carinski zakon ovira za nadaljna pogajanja. Tako je to vprašanje zastalo zopet na mrtvi točki.
Daruite za Ljudski sklad SLS!
Dunajski konzum v poravnalnem postopanju.
Dunaj, 5. julija. (Izv.) Prvo dunajsko konsumno društvo je zašlo v težave, ustavilo izplačila in zaprosilo za poravnalno postopanje. Konsuin nudi 50 odstotkov. Upati je, da bo konsum prt srečnem poteku zadeve mogoče ponudbo se zvišati. Istočasno se vodstvo trudi, da zbere poseben fond za male vlagatelje.
Vlada je odklonila pomoč za hranilce socialističnega konsuma. Pasiva konsumnega društva se cenijo na 50 do 60 miljard avstr. kron.
Ta gospodarska nesreča socialdeinokra-tičnega konsuma je vzbudila veliko vznemirjenja zlasti med delavstvom. Bivši tajnik zveze avstrijskih konsumov A. Willielm in njegov namestnik I. Kaff sta izdala letak, v katerem napadata razne voditelje socialističnega gibanja in ji hdolžita, da so oni krivi nesreče. Ta dva funkcijonarja po dosebno odgovornostjo dokazujeta in trdita, da je podjetje delalo z 72 miljardno izgubo. Med drugimi izdajatelja napadata dr. Rennerja, El-derseha in Loreza in pripovedujeta, da tudi ostala zadružništva po zaslugi teh gospodov komaj plavajo med poslovanjem in konkur-zom. Za socialdemokratsko gibanje je polom dunajskega konsuma najhujši udarec zadnjih let.
ZIMMERMANN ODPOTOVAL Z DUNAJA,
Dunaj, 5. jul. (Izv.) Generalni komisar Društva narodov dr. Zimmerntann je odpotoval z Dunaja. Pri odhodu so se zbrali kancler dr. Ramek, finančni minister in skoro celokupen diplomatski zbor.
VSTAJA V PERZIJI-
Pariz, 5. jul. (Izv.) Chicago Tribune« poroča iz Teherana o vstaji proti šahu Pahlavi. Vstaško gibanje so organizirali mohamedanci in Kurdi v provinciji Korassan. Sahove čete so takoj odkorakale proti vstašem.
London, 5. jul. (Izv.) Vlada je predložila
spodnji zbornici predlog za dopolnilne kredite
v znesku treh milijonov funtov šlerlingov za nakup premoga v inozemstvu.
Komo5"dacIja države
Ko je vlada kot odgovor na vidovdanske Aogodko v Ljubljani sklonila razpust Orjune v Sloveniji, je javnost sicer grajala nedostat-nost in nelogičnost te odredbe, v kolikor se omejuje na eno samo oblast mesto da velja xa vso državo, vendar je videla v tein koraku saj -začetek upostavljanja zakonitosti v deželi. Zato sn si vsi državljani, ki ljubijo zakon in red, ob tej vesti globoko oddahnili. Zdi se pa, kakor da so bili zopet prevarani, ako sniciuo verjeti čudnim vestem, ki krožijo o tem vprašanju.
Zaenkrat temu Se ne verjamemo, dasi ni pri nas nobena stvar nemogoča. Na vojaški način oboroženi člani privatnega društva so se v vnaprej pripravljenem organiziranem napadu z orožjem v roki spoprijeli z organi javne varnosti, upirajoč se z dejansko silo nared-bam policije. Jasno je za vsakega pravno čutečega državljana, da za lo ne more biti samo kazni za posameznike, ki so se tega napada udeležili, marveč da mora državna oblast svoji užaljeni avtoriteti dati zadoščenja samo s tein, da razpusti vso dotično organizacijo. To tembolj, ker so se že ob mnogih nastopih te organizacije — pa tudi drugih, ki imajo v pravilih akcijo s silo — dogajali izgredi, združeni s kriminalno kaznjivimi čini. Ker se na ta način že samo po obstoju take organizacije ali lakih organizacij sploh stalno ogroža državljanski mir in red v državi, je najtemeljnejša dolžnost oblasti, da državo pred tako stalno nevarnostjo zaščiti. To je tembolj dolžnost naše vlade, ki ima v to svrho še poseben izjemni zakon za zaščito države proti vsakemu iavno organiziranemu nasilju, proti vsakemu terorističnemu poizkusu, neglede na to, od katere strani prihaja. Edino sredstvo, ki se v tem slučaju uporablja, pa je razpust takega društva, čisto neodvisno od kazni, ki zadenejo posameznike.
Ako se to v tem konkretnem slučaju ne bo zgodilo, bodo posledice nedogledne. Saj bi
se bilo moralo, ie davno. Če ae pa Se sedaj ne bo, ko niso prizadeti navadni državljani ali društva sama zase, ampak javna oblast sama, potem si lahko vsak sam misli, do kakšnega konca more to privesti. Ako se bodo organizacije, ki imajo tako zvano »akcijo« v pravilih in koje člani jo kot organizirana in na račun organizacije tudi izvajajo — in to celo proti zakoniti oblasti sami — potem je to trajna žalitev ustave, zakonov in državne avtoritete, konec demokracije in začetek anarhije ter revolucije. Kajti kar smejo eni, smejo tudi drugi. Če rabi ta stranka Orjuno, druga Srnao, tretja Hanao itd., potem smejo vse stranke brez izjeme organizirati svoje akcijske čete. Ustava, zakoni, zakonita oblast so izgubili svojo upravičenost, govori le nasilje, samovolja, močnejši. Danes zmaga eden, jutri drugi, (n dočim so vse drage kulturne države teroristične akcije premagale, bi mi padli na stopnjo, postavljajoč na kocko vse, kar imamo in smo dosegli. Povrnili bi se v stanje, kakršno bi bilo nastopilo ]>o vojski, da nismo imeli energične narodne vlade, ki nas je obvarovala pred anarhističnim razkrojem. In tako stanje bi tako ra-majalo našo državo, da bi to naši sosedi, v prvi vrsli Italija, samo zlohotno pozdravljali. Boljše usluge bi našim vnanjim sovražnikom ne mogli napraviti!
Zato ne verjamemo, da bi mogla vlada tako malo čutiti svojo odgovornost, da ne bi začela z energičnim ozdravljenjem našega javnega življenja po upostavitvi brezpogojne zakonitosti. Kdor se hoče poleg drugih nacionalnih organizacij združevati še posebič v nacionalističnih, naj še, ker Ima za to ustavno pravico. Kdor bi mu to kratil, proti temu bi mi prvi nastopili. Ne sme se pa nikomur dovoliti nasilna akcija, ne smejo se dovoliti nastopi z vojaško opremo, ne sine se trpeti ogrožanje zakona, miru in reda po sili. Če govori organ SDS v Sloveniji danes o »potrebi konsolidacije državen, potem je prvi pogoj za to spoštovanje zakona brez izjeme. Brez tega ni konsolidacije, ampak razpadanje državnega telesa.
Denmndlaiit na de!u
Stranka denunciranja Slovencev in njeno glasilo, >Jutro<r, ne moreta, da le usta odideta, zakriti bistvene naloge svojega obstoja: denunciranje slovenskega naroda napram srliskemu narodu, vladi in dinastiji. Tznajditelj neobstoječega papeževega pisma m Gasparijevega letaka, da bi dokazal vmešavanje Vatikana v politiko SLS in slovenskega naroda ter Srbom predočil Slovence kot njihove največje sovražnike, falzificira naprej, natolcuje na levo in na desno po edinem svojem geslu: namen posvečuje sredstva! V svoji državotvornosti« je pozdravil novo prekmursko mažaronsko stranko, ker se je osnovala proti SLS in njenemu poslancu Kleklu. Ko je bilo ^državotvorno« p i šarjenje razgaljeno, je falzificiral Holsedlovo pogodbo in naprtil stranko SLS, četudi je pisaril, da se je ustanovila proti SLS! Denuncirali so ti državotvorci« slovenske uradnike, ki nočejo biti sluge SDS, v Belgradu pa označili za državi, narodu in dinastiji zveste le svoje privržence, brez ozira na njihovo moralno kvalifikacijo.
Svoje denunciranje pogreva zdaj glasilo te stranke nad »Slovencem«, političnim glasilom ogromne večine slovenskega naroda, da m vzajemno osovraži pred Srbi in dinastijo-Da bi bila denuncijacija vsaj na zunanji videz kolikortotiko ntemeljena, se je spravilo nad našega praškega dopisnika, g. Sedi-v y j a , absolventa belgrajske univerze, znanega uprav gorečega ljubitelja srbskega naroda, ki re v svojih člankih javno pozival Bolgare naj tudi sa-mi priznajo Macedonijo Srbiji! Iti zakaj? KeT je izrekel obžalovanje, da se Bolgari ne udeleže sokolskega i*zleta \ Prani! In denuncijacija se .je izvršila od lista, ki žonglira s slovansko vzajemnostjo, češkoslovaškim prijateljstvom, tedaj narodom, ki je po svojih zastopnikih izvedel pogajanja za lx>l.garsko udeležbo na tem izletu! In denun-n j arija je bila gotova: »Klerikalci« in Bolgari. eni in drugi so proti Srbom in Srbstvu!
Da Ivi bila denuncijacija vsaj malo učinkovita, spravlja »Jutro« v zvezo bolgarsko-srbske dogodke iz medsebojne vojne, komi-ta&e, mnkedoinsfvujoče in razne gorske ban-<trto ob južnih in vzhodnih mejah naše države! In da bi denuncijacija Slovencev bila vsaj pri preprostem srbskem narodu malo podprta, je -»Jutro« v isti sapi pograbilo članek dr. -h-ja o razmerju med nami in Italijo, kjer zagovarja la svoje osebno mnenje, ki jc obenem hwli mnenje mnogih odličnih gospo-dars k i h - političn i b strokovnjakov, o balkanski konfederaciji proti ekspanzivnosti Italije, tedaj problem, ki je vsekakor disku tabel! Tdeja balkanske ali pa mogoče Še širše konfederacije proti Italiji, mnenje dr. -h-ja, ni -Jutru, realn« misel, pač pa povod /a najpodlejšo deonncijarijo. češ. >da «n jako jHmesrečeno razne holgnrnfilske izjave naših klerikalcev, ki v njih sami dajejo izraza svoji uprav rimski mržnji proti Srbom. Tn to piše dennnei jartt. ki tolče sicer, kadar mu kaže. po srt>ski diplomaciji, po zon. ministru dr. Ninčičn. po ofirielnem prijateljstvu 7, Italijo, ki je nprnv te dni pobijal neMimsk«-pogodbe, ki je ob njemu ugodnih prilikah pisaril. dn je trelw ijoriu, Uročim i zaveznikov
proti Italiji, in da pomeni italijansko prijateljstvo za nas vasaiat in hlapčevstvo!
Mi smo mnenja, da je bolje, če se slovenski demokratizem z »Jutrom« vred sam razgaljuje. Vsaj vemo, koliko je dati na njegovo besedičenje o slovanski vzajemnosti in protiitalijanski borbi. Da je pa denunciranje Slovencev napram Srbom in dinastiji njegov prvi in zadnji program, je danes že preočito in nujno zvezano z vprašanjem obstoja SDS.
PodSort brez primere
Mi smo pred dnevi napisali, da ne bo nič čudnega, če l>omo v »Jutru« brali: »Klerikalci razkrinkani. S faksimili je dokazano, da so vidovdanskih dogodkov v Ljubljani krivi klerikalci.« Mi, ki dobro poznamo slast časopisja SDS, da resnico potvarja, smo dobro vedeli, da se bo naša napoved uresničila. Dasi je »Orjuna« sama trdila, da je prvi strel padel iz vrst policije, in dasi pravi na drugi strani uradno policijsko poročilo dobesedno, »da je naenkrat počil od strani Orjunašev prvi strel, in sicer iz zadnjih vrst desnega krila, drugi pa iz sredine prvih vrst in da je takoj po drugem strelu dal trobentač Orjune signal za splošni napad,« je imela vemlar »Jutrova« sestra Pri-bičevičeva belgrajska »Reč«, informirana iz Ljubljane, toliko »morale« in »resnicoljubnosti«. da je zapisala:
»Po poročilih iz Ljubljane je namreč ugotovljeno, da je bil v znanem spopadu med orni«(lino in policijo prvi revolverski strel izstreljen iz neke skupine klerikalcev. Po tem takem je bil krvavi incident izzvan bas od one strani, ki se je naslovljonega dne prva. požurila, da od ministra za notranje zadeve zahteva razpustitev ljubljanske Orjune!«
Tukaj se neha vsaka diskusija. Kdor je namreč kaj takega zapisal, ni več človek, ki hi bil sploh vreden človeškega odgovora, kakršen se daje še tako zavrženemu človeku. Še satan je poštenejši, menj podel in bolj resnicoljuben!
A Na visoko stopnjo revolverske žurna-
listike se je, kakor omenjamo tudi že drugod spet povzpelo nedeljsko »Jutro« v svojem uvodniku. Ker se je »Slovenec« v nekem članku zavzemal za ustvaritev zveze balkanskih držav kot protiutež proti Italiji, je to Zerjavovemu listu dokaz »bolgarofilstva« klerikalcev, s katerim dajejo samo duška svoj« uprav rimski mržnji proti Srbom. Tako se je torej Jutro« srečno spet iznebilo ene denun-ciarije, da bi ta stvar ja še bolj razdražila Srbe proti Slovencem, jo je krepko osolilo z rekriminicijami na bolgarska grozodejstva nad Srbi. Seveda mora pri tem pomagati tudi nekaj falzifikacij. Tako Irdi, da je Italija dala Bolgarom posojilo za oboroževanja pod krinko podpore /a begunce. V resnici pa je to posojilo dobila Bolgarija od Društva narodov, v katerem je tudi naša država. Zraven pa »Jutro« v svoji diplomatski modrosti nzna-j čujoč ustvaritev balkanske zveze kol nereal-! rvo misel«, v isti sapi povdarja, da jc od | osvobojenja -dužbeno priznana naloga naše i države organizirati Balkan. Kar ae bo do
modrosti jutrovskoga diplomata seveda dalo doseči le s sovraštvom, hujskanjem in po veča vanj ©ni nasprotstev, pa z defetističnimi člaaiki po »Jutru«. Klasičen je tudi »Jutrov«
zaključek: »Bolgari in Italijani, ki so danes napram nam tajni zavezniki, morajo povsod najti napram sebi našo enotno fronto. Naj-bolja in edina naša zunanja politika je krepka notranja politika narodnega edinstva in gospodarske konsolidacije.« — No, torej, kaj sd bomo iskali zaveznikov okoli, mi Jugo-sloveni in naš centralizem, nii bomo ugnali ves svet v kozji rog.
A Prof. dr. Razšla o demokratih. V Hrvatu« se bavi dr. Bazala z penetracijo poslanca Demetrovjča na zagrebški univerzi, ko je bil še zagrebški pokrajinski namestnik in ga karaktenizlra kot bivšega socialista, ki je nekdaj zagovarjal razredni boj, pa, potem ko se je preobrazil v duhu vidovdanskega jugoslovenstva, svoje proletarske težnje za-mnejal s težnjo za diktaturo z o r junaškim terorjem, social. doktrino z ideologijo unita-rizma, ki se ima proglasiti za državno teorijo in učvrstiti v družbi z vladnimi sredstvi in ki je — karikatura jugoslovanstva.« — Mi pravimo: če je zagrebškemu bivšemu mednarodnemu socialistu dovoljeno govoriti o proti-državnih in protinarodnih elementih, zakaj bi bilo prepovedano bivšemu slovenskemu internacionalnemu socialistu Prepeluhu govoriti o — anacijonalnosti »klerikalizma« v referatu o načelnosti in doslednosti?
A Jubilarni shod. Pribičevičevi organi se kregajo med seboj, kje bo imel Pribičevič svoj jubilarni shod. Najprej so javili, da bo v kosovski Mitrovicl, a so namero preklicali in sedaj pravijo, da bo 18. julija v Glini. To bo torej obletnica turneje Svetozarja Pribiče-viča, potem pa gre na odmor. In uspeh? Radič je naučil Pfibičeviča narodnega dela: rau-zika, vozovi, cvetje, narod, kolo, petje in vsesplošno zabavljanje. Nekaj je pa pogrunlal Pribičevič sam. Ob nekem shodu so njegovi listi poročali, da je bil sprevod dolg približno 1500 m in se je tako zbralo na licu mesta 1000 ljudi. Političnega sredstva »Ganse-marseh Radič ni poznal in je torej originalno delo Pribičevičeve državotvornosti. In praktični uspeh? Ostalo je vse po starem, razven da je letos več dežja in groma in bliska kot lani. Da gre g. Pribičevič po tem »državotvornem« delu na odmor, ni nič kaj posebnega. Julij in avgust sta itak meseca počitnic.
A Kdo je sedaj na vrsti? Na svojem shodu v Makarski si je Radič privoščil ministra Simonoviča in zahteval njegov odstop, ko je dejal: »Nettunskih konvencij ne more izvesti minister za socialno politiko Simonovič, ker on bi raje imel 2000 Italijanov v tovarni Snfid kot pa 2000 Hrvatov. On je proti HSS, torej stvarno tudi proti Hrvatom. Za njim pa ne stoji vsa vlada.« Torej naj gre! Radič je ludi zahteval, da odstopi lastni eksponent dr. Nikič, a »Samouprava« ga je potolažila, da je Nikič potreben za izvedbo sporazuma. Radikal Simonovič pa naravno tem bolj!
A Belgrajski »Balkan«, ki je znan kot glasilo, velesrbstva Ln ki je svoj čas naravnost poveličeval Principov atentat, piše v svoji zadnji številki: »Kako pa zdaj v očeh civiliziranega zapada izgledajo i naša narodna čast i naša pamet i naš stvarni patriotizem, ko se mi z gnusom odrekamo udeležbe Srbije na tem atentatu, ko pa v isti čas, ob proslavi Vi-dovdana, poveličujemo javno in izzivalno sarajevski atentat in pojemo slavospeve njegovim tvorcem. Ali ne bodo tisti, ki so v za-padni Evropi in Ameriki podgrevali proti nam kampanjo zaradi sarajevskega atentata, iz tega dejstva izvajali zaključke, da smo mi Srbi tvorci čina, ki je civilizirani svet pahnil v katastrofo? S kako malo pameti se vodi zunanja politika v enem delu našega tiska, ki se naziv I je patriotskim! V ostalem činov, kakor je sarajevski atentat, ne bi smeli stalno poveličevati že zaradi svoje rodne kože in radi svojega rodnega domačega miru- Kajti to lailtiviranje nasilnih zločinskih dejanj v današnjih razmerah, ko v svobodi in ujedi-njenju imamo dosti nujnejšega civilizatorič-nega dela, utegne izvleči iz dna naše družbe kake nove Stojife in Aliagiče« •.. — Zelo se je izj>remenil »Balkan«, tako da bi ga kakšno »Jutro«, ki še vedno vsako leto slavi sarajevski atentat, sedaj gotovo proglasilo /a avstrijakanta ali pa sploh za protidržaven list, ko bi na srečo ne bil srbski list.
Lelajska katastrofa v Češkoslovaški.
Praga, 5. julija. Pri 'Pframbergu je padel na tla polniški zrakoplov. Nesrečo je povzročil defekt v molorju. Z višine 100 metrov je aparat padel navpično na zemljo. Pri tem se je propelor zadel v skalo s tako silo, da se je aeroplan ra zle tel v kosce. Potniki so biti v trenutku grozovito razbiti in stolčeni. Pel jih je bilo takoj mrtvih. Mrtva sta bila tudi dva mladn amerikanska zakonca, ki sta se nahajala na ženitovanjskem potovanju. Žena je kljub mnogim notranjim poškodbam kazala še znake življenja, vendar je umrla ž* med transportom v bolnico. Amerikanca sta po nekaterih poročilih John C- Dnwson in soproga Emilija, daljna sorodnika predsednika Masarvk? Med drugimi ponesrečenci so: pilot, neki franro-ki mehanik, ruski artist in francoski trgovec.
Knfige in revife
»Bogoljub« (julij) ima tole bogato, aktualno ; vsebino: Sv. Ciril in Metod. (Prof. dr. Snoj.) — ; Mala izvoljen ko. (Karg-Kordin.) — V nesreči I (Pesem: t Iv. Sadar.) — V zvezdni noči. (Pesem: F. Netibauer.) — Nekaj misli o naši svetni inteligenci. (Pr. France Debevec.) — Vzgajajte mladino za treznost! (Kanonik J. Vole.) — Na slavnih ! božjih potih. (Črtica z lurškega potovanja 1926: j Dekan A..Skubic.) — Listek: Od satana k Bogu.
—	Naši vzori. — Evharistično slavje v Chicagu. — I Drugi del: Cerkveni razgled po svetu, po domovini; dopisi. Raznoterosti. Dobre knjige. Govorilnica. Prošnje in zahvale. Večno češčenje. Odpustki. Pratika i. dr. — Slike v bakrotinku: Pogreb sv. Cirila. — Marijino obiskovanje. — Sv. Vinceiv cij Pavelski. — Relikvije sv. Vincenca Pavelskega.
—	Marijina cerkev in Marijin kip v Marseju. — Sv. Ana. — Mladeniška Marijina družba v Mari-boru. (V oddelku »Dobre knjige« je objavljena ocena Alojzijeve nove knjige, ki jo je spisal Sil-vin Sardemko deloma v vezani, deloma v nevezani besedi. Prav v istem času je pa izšel življenje, pis sv. Alojzija v založbi »Glasnika«-. — Da se ne bosta hkrati dve knjigi iste smeri, četudi različni po vsebini, ponujali na knjižnem trgu, bo pesni-lev Sardenkova čakala novega šolskega leta. ko jo bodo zlasti katehetje labko priporočili mladini.)
Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino. V. letnik Ljubljana 1926 je izšel in se ga naroča za ceno 50 Din pri upravi (Ljubi jana-Univerza). Vsebina mu je sledeča: P. Skok, To-pononastički priloži. — t. Prijatelj, Borba za individualnost slovenskega književnega jeziku v letih 1848.—1857. M. Premron, Vatikanski dokumenti ia 1603—21 o vladiki Hrenu in cerkveni vizitacij! Kranjske 1607—8. — F. Kidrič, Dramatične predstave v Ljubljani do 1. 1790. — Male vesti: I. Prijatelj, Korespondenca med Vodnikom in Kopitarjem. — F. Kidrič, Tomaž Markavvitsch, Joh. Ernst Philippi, Christian Ludwig Liscovv ter ilirsko gledališče 1705—35, onir. ljubljansko 1735. — Lj. Hauptmann, t Dr. France Kos. — R. KoIarfS, t Prof. Dr. Vficlav Vonidrfik. — F. Ramovš, Sla-viseher Grundriss. —F. Kidrič, Bohoričevi. — Fr. Kidrič, Bohorič v kranjskem dež. zboru. — F. Kidrič, Ob Prijateljevi petdesetletnici R. Knl» rič, Bibliografija znanstvenih spisov in ocen Iv, Prijatelja do konca leta 1925. J. Šlebingor, Bibliografija.
»Zakleti grad«. Romantična igra v petih de« janjih. Spisal dr. Alojzij Bernec, Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani 1926. Cena 22 Din.
—	Ta igra je list iz davnih dni našega naroda, ko je z znamenji na nebu šla črna smrt skozi slovenske dežele ko so v plamenih grmad umirale žrtve praznoverja, ko je zbegano ljudstvo iskalo rešitve iz krutih krivic in iz borbe med luteranstvom in katoličanstvom. Romantična snov iz burnega 16. stoletja daje igri tajinstven okvir, iz katerega stopajo osebe, kakor da so oživele iz starih kronik in iz narodne pesmi. Grad, razvratni, v bistvu pa nesrečni gospod Ludovik de Vacano, možu nad vse zvesta grofica Katarina, ljubka spletična Marjetica, racionalistični grajski pisar — vas, zagonetni večni Žid, skopuški krčmar, romarji, tovorniki in tlačani: to sta oba svetova v igri, vsak s svojo zgodbo in svojimi ljudmi. Iz daljnega sveta pa je pripeljala bela cesta domov spokornika Leonharda de Vacano in popotnega sholarja iz Padove, očeta in sina ki ne vesta drug za drugega. Dočim zadene Leonharda smrtonosna krogla,, ki mu jo je poslala v srce prevelika uslužnost njegovega lastnega' oluge, se reši sholar z Marjetico edini iz vseh grozo' ki uničijo propadajoči plemiški rod in njih grad. Bujna pestrost Valvazorjevih zgodb in trpka preprostost narodne pesmi, dajeta igri poseben čar. Veselje tn žalost, temna tragika in staroveški humor se menjata s senco in lučjo v igri. Borbe in trpljenje, smrt in zmaga osebnosti v igri ustvarijo občutje, ki rasle preko preteklosti v brezčasnost in v boljši, jasnejši svet ljubezni in pravice. »Zakleti grad< bo kot knjiga našel številne bralce. A tudi kot oder-sko delo si osvoji pot na naše odre. Izraziti značaji in romantična zgodba bodo zanimali igralce in gledalce do zadnjega. Vse pesmi v igri je ugl&sbfl Zorko Prelovec ,povsem v skladu z značajem igre. Te skladbe so izšle obenem z igro in jim je uspeh zagotovljen, kjerkoli se bo »Zakleti grad« vpri-zoril.
Invalidski zakon. Oblastni odbor zveze vojnah invalidov za ljubljansko in mariborsko oblast v Ljubljani je izdal knjigo, v kateri je invalidski zakon in pravilnik s komentarji raznimi statističnimi podatki, tabelami o stanju invalidskih prejemkov, državnih izdatkov in stanje vseh invalidskih in dečjih zavodov. Knjigo je uredil g. Drago-ljub O. Novakovič, podpolkovnik-invalid in načelnik invalidskega oddelka v ministrstvu za socialno politiko v Belgradu. Priporočljiva je za vse urade, ki imajo opravka z invalidskimi zadevami, posebno za gg. sodnike, odvetnike in skloh vse ju-riste, zlasti za invalide in vojne vdove. Cena je 12 Din, po pošti 1 Din več. Naroča se direktno pri izdajatelju j?ori navedenemu oblastnemu odboru v Ljubljani, Sentpeterska vojašnica.
»Vrhbosnac, list za katoliško prosveto; izdaja vrhbosanski kapitelj v Sarajevu urejuje dr. Marko Alaupovič; štev. 6 letn. 1926. Vsebina: Organizacijski problemi Hrv. kat. Akcije; Črtice iz vjersko-ga i kulturnog života u američkim Sjedinjenim Državama; Duša apostolskog djelovanja; Okruž-nice; Vjesnik; Prosvjeta.
»Vigrod«, dekliški list, Ljubljana. Štev. 7. prinaša vsebino, ki je kakor polno žitno klasje: B. N.: Žetev. Janko Poljanšek: Dekleta ob žetvi. Tadeja: V rožniku. Pismo o vljudnosti. Od srca do srca. P. Krizostom: Pridite! SI. Savinšek: Arhitektura ali stavbarstvo. Snežniška: Milka. Franjo Neu-bauer: Včasi. Franjo Neubauer: Znamenje. Zdrava, rožii Marija: Slavko Savinšek: Angellca. (Dalje.) Stana: Žensko srce. Matko Krevh: Pod božjim varstvom. Rožni dom: Solnčni žarek piše drugič. Vi-grednica — gospodinja: A. G.: Naši gospodinjski tečaji. (Dalje.) Organizacija: O. S. Poljudni slog. Ivanka Š.: Telesno zdravje — duševna moč. (Nadaljevanje.) J. P.: Pozor! — V korak, Orlice vel Iz orliške centrale. Sestre sestram. Drobiž. — »Vi-gred« stane 25 Din letno, za inozemstvo 32 Din; uredništvo in upravnišlvo je v Ljudskem domu v Ljubljani.
»Novi Rod«, lisi za mladino. Trst; julij 192&. Vsebina: Fran 2gur: Jezus na polju; Janko Samec: Luč; Poldi Leskovec: Pomlad je prišla; t Srečko Kosovel: Žalostni deček; Ivan Albrecht: Trije bratje izpod Bežigrada (z ilustracijami); Ksa-ver Meško: Prvi beti las; Poprček, bosanska pripovedka, priredila M. in K.; Robert Brovvning: Pid (z ilustracijo); Fran Zgur: Mrak; Hlapec Jernej (iz Cankarjevega >tllnpea Jerneja«, z Ilustracijo); Fran Kržen: Veliki prijatelj življenja — Gimnastika; Fran Zgur: j Srečko Kosovel ( s sliko); Zrna; Kotičok (s prispevki šolskih otrok); Uganke; A. Sirk: Ribji lov (slika); Vsebina letnika 1925.-26. — »Novi Rod. izhaja vsak šolRki mesec in stane letno 10 lir; uredništvo m uprava: Trst-Trleste, Via IJdlne 35-111.
Pcdnsraite naše dijake.
Kaj se godi doma
Nove poplave v Sloveniji.
PTUJSKO POLJE.
Preko cele spodnjo Štajerske se je razlila v noži od nedelje na ponedeljek velika povodenj. Skoro vsi potoki so prestopili bregove. Najhuje je prizadeto Ptujsko polje, nad katerim se je v zgodnjih jutranjih urah 5. julija utrgal oblak. V četrt ure je bil Ptuj in okolica pod vodo. Deževalo je tako silno, da se ja bilo bati najhujšega. Potok Grajena je podrl ob svoji strugi vse lesene mostove, stopil preko bregov in poplavil polje. Spodnje ležeči kraji Ptuja so bili hipoma pod vodo. Trgovine na trgu Sv. Florjana, minoritski samostan in druga poslopja je zalila voda in napolnila kleti in pritličja z blatom. Ker je Pesnica pri Moškanjcih udrla preko železniške proge, je bil od zjutraj do popoldne ves promet Ptuja s Prekmurjem prekinjen. Na pomoč je odhitela požarna hramba in oddelki vojaštva. Na lice mesta je odšel tudi okrajni glavar Vončina in ptujski mestni župan Senčar. Škoda je ogromna in je zaenkrat še ni megoče preceniti.
CELJE.
Vsled trajnega deževja v zadnjih dneh so vsi pritoki Savinje, kakor tudi Savinja sama, močno narasli in deloma tudi prestopili svoje bregove. Sušnica je že razlila svoje vodne mase po okolici na Glaziji, ravno tako je tudi Koprivnica močno narasla in kaže, da bo tudi njena voda poplavila ob bregovih ležeča polja, Hudinja je pa dejansko napravila že veliko škodo, ker je poplavila vsa polja v okolici Trnovelj, Škofljice in Hudinje ter zaprla uohod do teh vasi. Ljudje morajo bresti po vodi, ako hočejo priti domov, odnosno oditi v mesto.
V kolikor se vidi iz vlaka, so vse struge med Celjem in Pragerskim prenapolnjene, večinoma so pa vode že prestopile svoje bregove in preplavile travnike, pa tudi žitna in druga polja. Velikansko • škodo bo spet napravila Voglajna, posebno med ŠL Jurjem in postajo Štore, okoli Poljčan ima pa Dravinja kar cela polja za svojo strugo. — Vlak v smeri Pragersko—Cakovec vozi samo do Ptuja in je torej železniška zveza s Prekmurjem in Me-djimurjem pretrgana. Povodnji in druge uime bodo vzele nekaterim kmetom vse pridelke, drugo pa še neznosni davki, da ne bo ostalo drugega, kakor be-raška palica.
SOTELSKA DOLINA.
Vsled trajnega deževja je obiskala Sotelsko dolino, zlasti del med Podčetrtkom in Zelenjaki, strašna poplava, ki je napravila ogromno škodo. Voda je razlila čez bregove Sotle in skoro vsi nje '<i na štajerski in hrvaški strani. Pri J" 'je Ja preplavila okrajno cesto ter odre; . ' ije od železnice. Mnogo potnikov, ki so hote .' ( .ovati v Kozjanski okraj, kjer 'se ravno te dni vrši birma, se je moralo vrniti nazaj na postajo Mestinje, ker vozovi niso mogli preko poplavljene ceste.
Škoda je zelo velika, ker je voda uničila vse poljske pridelke in seno, ki še po večini ni pospravljeno. Polja imajo prebivalci skoro vsa samo ob reki in voda jih je sedaj zalila z blatom; krompir, žito, koruzo in fižol pa je izruvala ter ga odnesla z njiv.
Sotla redno vsako leto vsaj dvakrat preplavlja
vso dolino in ljudje so bili dosedaj na te poplave že tako navajeni, da so ob reki sadili pridelke, ki so dozorevali še pred jesenjo, ko pride običajna poplava. V poletnem času pa še ne pomnijo take poplave kot je zadela sedaj vso dolino. O regulaciji Sotle se je že pred vojno mnogo razpravljalo. Ravno poplave so vzrok, da je poljedelstvo v tej tako rodovitni dolini še zaostalo.
PESNIŠKA DOLINA.
Vsled neprestanega deževja se je razlila Pesnica in preplavila celo rodovitno dolino. Pesnica je bila regulirana že pod rajno Avstrijo, a to v gorenjem delu le tamkaj, kjer je tekla mimo nemških veleposestev; njeni ovinki mimo slovenske posesti so še danes nepreslavljeni. Narasla rečica zdrkne lepo po regulirani strugi, a se razliva ob ovinkih in napravlja ogromno škodo po travnikih in njivah. Ako bo deževalo še kar naprej, bo ostala Pesnica razlita par dni.
MURSKA. SOBOTA.
Ni dovolj, da se borimo že mesec dni s škrla-tinko, ki je zahtevala precejšnje število mladih življenj, sedaj nam grozi zopet poplava in to po vsem Prekmurju. Samo trije dnevi, to je 27. do 29. preteklega meseca, so kazali, da smo vendar že globoko v -poletju, od srede 30. junija dalje pa se vrste dnevno nevihte z nalivi. Naj bo veter tak ali tak, vsak nam prinese dež, grom in blisk ter skrb, kako bo izpadla žetev ter obrodili jesenski sadeži. Vse žito je v zemlji, krompir že gnije, jesenska žita ne morejo iz zemlje, ker mokrota in strjena težka zemlja ne pusti kliti, skratka: obeta se nam težko in skrbi polno življenje. Edino dobro je to, da dosedaj v naši Krajini še ni bilo toče, ki bi nam vse popolnoma uničila.
Reka Lendava narašča od petka zvečer stalno. Sicer je kazala v soboto 3. julija, da zaenkrat ne preti od nje nevarnost poplave, ker je bila zjutraj padla za 1 meter, pa se je ta dan vlila opoldne in ob 4 popoldne taka ploha med nevihto, da je bila Lendava zvečer ob sedmih za tri metre nad nor-malo. Lilo je pa še vedno neprestano. Zato je danes stanje Lendave same ter tudi njenega pritoka še za meter višje. Manjši potočki s plitvimi strugami so pa že prestopili bregove in udarili v mesto. Cvetna ulica, ki je lani ob poplavi itak skoro največ trpela, je zopet v vodi. Če ne bo nehalo deževati, bo voda narastla tako, da bo zopet uničeno ogromno pridelkov in ogrožena je Murska Sobota sama. Tako je vrtnarija Hojer v tem trenutku že za 20 cm v vodi. Voda teče po ulici iu zaliva nižje ležeče objekte ter vdira v kleti. Tudi vrt ob Lendavski ulici, last g. nadgeometra Kauška je pod vodo, enako je v vodi tudi tovarna J. Benka. Ob mostu na Lendavi pa se tare ljudstvo in opazuje naraščanje, oziroma padanje tega potoka. Sreča je le, da je mesto po povodnji v novembru 1925 Lendavo toliko reguliralo, da zaenkrat ne preti od nje tolika nevarnost kot od manjših potokov. Vsekakor pa je ljudstvo v skrbeh, ker nalivi ne odnehajo.
V Mačkovcih in okolici je divjala v soboto popoldne nevihta in je tako lilo, da je stala voda 15 cm nad zemljo in celo železniška proga je bila začasno pod vodo; vendar je voda kmalu padla ter tudi železniški promet ni bil oviran.
Ne Izzivajte!
Maribor, 6. julija 1926.
Zadnji čas so člani Orjune povzročili v Sloveniji in po vsej državi s svojim nastopom toliko izzivanja, da se čudimo, kako da državna oblast, s katero so se orjunaši spustili v boj na streljanje, še dovoljuje, da se izziva še dalje. Kako pa naj drugače imenujemo početje Orjune, ki je v mariborski okolici raznesla vesti, da jih pride v nedeljo 11. julija na tisoče iz cele države, da se udeleže razvitja prapora Orjune v Slivnici pri Mariboru.
Člani Orjune so v Mariboru že pred kratkim imeli nekaj spopadov, ki se bodo obravnavali pred sodnijo. Vesti, ki jih zdaj razširjajo za nedeljsko prireditev, so znova povod vsemogočega hujskanja in nevarnosti za spopad. Posebno to zatrdilo, da pridejo akup, če tudi se jim to pod imenom Orjuna ne posreči, še posebej draži sicer mirne mariborske okoličane.
Pozivamo oblast, da tako izzivanje prepreči in prepreči obenem preteče nemire in pretepe. Na narodni meji imamo drugega narodnega dela dovolj in se čudimo, da se hoče pripustiti izzivanje članov organizacije, ki to narodno delo na meji z
izzivajočimi nastopi le ovirajo. Nemškutarija zavoljo nasilja znova raste v svojem odporu in številu. Upamo, da naša pravočasna beseda ne ho zastonj in da se ne bo tudi v Mariboru ponovila — Ljubljana.
Usmiljenim srcem I
Požar je uničil 2« domov z gospodarskimi poslopji v Apačah. Posestniki so kočarji in pol-gruntarji, ki so bili že poprej v tako tožkem položaju, da jih ena tretjina dolguje šo vse letošnje davke. Sedaj je beda naravnost grozna. Obračamo se do usmiljenih src, da pomagajo lajšati našim pridnim ljudem trpljenje. — škoda znr.ša nad dva milijona dinarjev, zavarovalnina pa komaj 250.000 dinarjev. Naj se izkaže zopet resnično krščansko bratoljubje in zavest skupnosti v sreči in nesreči. Prosimo za darove, ki se bodo vestno uporabili ter priporočamo prizadete, da jim ne zapirate src in vrat, če se oglasijo z uradnimi dokazili ter vas prosijo pomoči.
Za pomožni odbor:
I. Vesenjak, poslanec. — Fr. S. Spindler, žu.pnik.
— Fr. Beranič, župan.
Lepa tiskovna svoboda.
Zdi se, da vlečejo tržaškega »Piccola« iz sramotne blamaže, ki jo je doživel ta čedni list s fal-zificiranimi okrožnicami, tržaški cenzorji, o/.iroma prefektura sama. Kakor znano, je hotel »Piccolo« z namigavanjem na neke okrožnice, ki da jih je prejel svetoivanski župnik od nekega slovenskega propagandnega odbora, izzvati novo gonjo proti slovenski in hrvaški duhovščini iu proti organizaciji krščanskih socialistov. Na odločen protest sve-toivanskega župnika, da bo nastopil sodnijskim potom, ako »Piccolo-: ne podpre svoje trditve z dokazi, je list objavil dve »okrožnici« Narodne stranke v Istri s podpisom g. Milanoviča, kaplana prt Sv. Ivanu, ki sta bili poslani g. župniku, tudi pri Sv. Ivanu. »Piccolo« je upal na senzacijo. Tedaj pa se je oglasil v uredništvu g. Milanovič in zahteval, s svoje strani pojasnilo. Ravnatelj mu je široko-potezno ponudil »originala okrožnic«:, ki jih jo g. Milanovič takoj spoznal za falzifikate. Naslednje dni je »Piccolo« priobčil dementi g. Milanoviča s tako perfidno pripombo, s katero je skušal zmanjšati vrednost dementija in omiliti svojo blamažo, da so se zgražali vsi časnikarji v Trstu, ki še kaj dajo na svoj poklic. Da stvar zaokroži, je »Piccolo.. v istem članku zapel glorijo oficielni ... Jugoslaviji in g. Ninčiču! G. Milanovič je nato v »Pučkem Prijatelju« objvail po »Piccolu« obe okrožnici in na podlagi vsebine in oblike prav lahko dokazal, da so to čisto navadni in nerodni falzifikati, za katere so takoj zgrabili gospodje pri »Piccolu«, polni sovraštva do vsega, kar je slovanskega, sovraštva, ki jim je zatemnelo tudi ono malo previdnosti, ki jo je treba še danes tudi ultrarežimskim listom v Italiji. Milanovičevo izjavo je v glavnem posnel tudi »Mali list«. Izjava ni bila naperjena proti oblastvom; nasprotno, g. Milanovič je zahteval od oblastev, da uvedejo strogo preiskavo. In kaj se je zgodilo? »Piccola« je spravila iz zadrege tržaška prefektura s tem, da je dala zapleniti »Pučkega Prijatelja« in »Mali list«!
Takega škandala še ne pozna kronika faši-stovskih cenzorjev. S tem se že vse neha. Slovan v Italiji se danes ne more braniti niti pred napadi listov, ki operirajo s falzifikati! V popolno sliko »Piccolijeve<: grdobije moramo še omeniti, da ni »Popolo di Trieste«, oficielno glasilo fašistovske stranke, ki je torej vsaj tako fašistovski kakor »Piccolo«, omenil o vsej zadevi niti besedice. »Po-poliK se pred fašisti pač ni treba bati očitkov ne liberalizma, ne demokratizma, ne ljubimkanja s socialisti in tudi ne avstrijakantstva.
Iluzile faštstovskega komisarja in Slovani.
V Trstu se že več mesecev mudi visoki fašistovski komisar poslanec Ricci, da po nalogu generalnega tajnika fašistovske stranke pomiri spore med tržaškimi fašisti, ki so si v laseh. V Trstu ne gre toliko za spore med pristaši Farinaccijeve in Federzonijeve struje, med bojevitimi in zmernejši-
mi elementi, ampak tr£aS4u fašizem jo razkosan na čisto dva različna dela: na eni strani je reo kričeča mladina, ki simpatizira s Farinaccijcm in se štejo mad čiste fašiste, na drugi pa vse ono, kai je zlezlo v stranko iz prav golega korUtolovstva; to so po veČini bi v Si libcralci, industrijalci iu tr-govci, ljudje pač, ki znajo živeti, ki žrtvujejo za fašizem marsikako lirco, a hočejo zato mir v svojem podjetju. Ti ljudje imajo Trst v rokah in bi radi ohranili svojo pozicije, mladina pa naskakujo z raznimi gesli, izmed katerih jo bilo ob prilio<lu Farinaccija uajbolj značilno: Hočemo pofcristjaniti fašizem t
Že na prvi pogled je razviilno, da jo spor med ljudmi tako različnih nazorov neodpravljiv. Ako gremo stvari globlje, prav lahko ugotovimo, da se tem vzrokom spora, ki so pojavljajo v vseh italijanskih središčih, pridružijo še novi, ki so lastni le Trstu. Tu gre namreč tudi za konflikt dveh popolnoma različnih miselnosti, lo je italijanske, dovzelne za uajbolj fantastične načrte, in pa tržaške, ki računa z realnostjo. Skratka, lo jo spor mod italijanskimi priseljenci in pravim Trstom, ki ni fiziološko in torej tudi no po luenlalileti italijanski. Visoki komisar Ricci, ki s temi dejstvi gotovo ni računal, je videl, >kako so padle njegove iluzije.-, kakor pripoveduje v razgovoru z urednikom fašistovskega »Popolo di Trieste«. Nato pripoveduje na eni strani o »dinamični mladini;, na dru^i o »formalnih fašistih, ki so dosegli fašistovsko izkaznico, da jim služi za potni list in kot ščit za njihove ambicije, da lahko utrdijo in ohranijo pozicije, do katerih so sc priborili tekom desetletij demokratske in prikrito politike«. Nadalje toži mladi Ricci, kako je posredoval pri teh gospodih, da bi prepustili gledišče »Filarmonica- za fašistovski dom; ti so prošnjo zavrnili, »ker ima cFiiar-monica» tradicije«. »In sedaj bomo šli do dna: no bom dovolil, da bi kdo izmed ostankov zaostale miselnosti še mogel umazali tržaški fašizem, 1<I mora zopet najti svojo kristalno čistost.«
Problema »tujerodcev« se Ricci se voda nt mogel izogniti. Po njegovem mnenju je bila največja napaka prejšnjih vlad, da so dovolile, da ao Slovani postali avtomatično italijanski državljani. Vsi bi biti morali prositi za italijansko državljanstvo in s tem pokazati dobro voljo. Kor ni mogoče več tega popraviti, pa naj Slovenci Ln Hrvati pokažejo dobro voljo s tem, »da prosijo za vstop v fašistovsko stranko, v kolikor sc danes država in fašizem identificirata v koncepciji, ki obstoji v tem, da ponižno služimo Italiji s tem, da služimo duceju«. V tem pogledu je dosegel žo uspehe: »Cela zavesa slovenskih črnosrajčniknv se ustvarja na meji v opomin in varstvo!« Dovolj jasno povedano.
Velik požar v Hožah pri Mariboru.
V	nedeljo ponoči okrog 11 je nastal v Spod« njih florah ogenj pri posestniku Robiču. Požar je zajel najprej stanovanjsko hišo in potem prešel še na hlev in gospodarsko poslopje. Na meslo nesreče je prišla kmalu hočka požarna hramba, ki pa je bila preslaba, da bi ogenj pogasila. Ob pol 12 je prihitela na pomoč požarna bramba iz Maribora z motorno brizgalno. Ker se je ogenj žo preveč razvnel, ni bilo mogočo pogasiti gorečih objektov, pač pa so bila očuvana sosednja, v nepo-srednji bližini stoječa poslopja. Pogoreli posestnik trpi znatno škodo, tem bolj, kor je le neznatno zavarovan.
Nesreča z avtomobilom.
V	soboto 3. julija ob pol 9 je počila pnevmatika na avtomobilu, katerega je vodil šofer Avgust Korotaj iz Zagreba. Avto sc je preobrnil in šofer je prišel pod voz, ki ga jo zmečkal. Nesreča se je pripetila na državni cesti na Medvedjeku pri Velikem Gabru. Pogreb je bil včeraj ob pol 10 v Velikem Gabru.
11. julija Orlovski tabor celjske ekspoziture na Polzeli!
t Zlatomašnik Mihael Saje.
Dne 28. junija dopoldne ga je pokopal na mekinjskem pokopališču ob udeležbi 30 duhovnikov njegov prijatelj g. kanonik Lavren-čič. Bil je. četrti najstarejši duhovnik v ljublj. škofiji, eden izmed že redkih mož iz časov naše narodne probude.
Rodil se je v Dol. Straži, žup. Prečna, leta 1840. Svojo rojstno vas in laro je ljubil z vsem srcem in želel je tudi tam skleniti svoje življenje. Šolal se je v Novem mestu, nato v Ljubljani v Alojzijevišču. Za mašnika je bil posvečen 1. 1869. Vsi njegovi sošolci iz semenišča so pomrli pred njim, pač pa živita še dva njegova gimnazijska sošolca, ki so obhajali lani 60 letnico mature. Kot kaplan je služboval 6 let, najprej na Kočevskem, potem v Smartnem pri Litiji, Boštajnu ob Savi in v Studencu. L. 1876. je postal župnik v Štangi pri romarski cerkvi sv. Antona. Tu je deloval dolgih 86 let do nastopa pokoja 1. 1912. Toda pokoj je bil zanj le olajšanje dela, brez katerega ni mogel živeti, šel je na Skaručino, kjer je pri podražili cerkvi sv. Lucije opravljal nedeljsko službo božjo do 1. 1920., ko so ga povabili usmiljeni bratje v Mekinje kot hišnega duhovnika. Tudi tu je še do zadnjega pridigal in maševal.
Svoje glavne moči pa je pustil v hribovski fari v Štangi, Razširil in preuredil je malo
farno cerkvico v lepo cerkev, ki prijetno izne-nadi obiskovalca v hriboviti fari po svoji zunanjosti, a še bolj po notranji opremi. Sezidal je novo cerkveno liišo za prenočišča, dom romarjem in za zasilno šolo. Znan je bil kot dober in navdušen cerkven govornik, priljubljen faranom in romarjem. Poleg precej težavne dušnopastirske službe v hribovski fari, pa je vseh 36 let bil tudi učitelj in voditelj otrokom na zasilni šoli.
Vršil je velik del službovanja brezplačno, šele proti koncu so mu nakazali izredno plačo. Poučeval pa je tako vestno in uspešno, da je prejel ponovno priznanje od višje šolske oblasti. Bil je pa tudi sicer ljudstvu učitelj v vsem. Posebno se je trudil dvigniti smisel za umno sadjerejo, ki jo je sam gojil za vzgled drugim. Preostali čas je porabil tudi za javno delovanje v občini Trebeljevo in bil zato tudi njen častni občan.
Neka posebnost pokojnega je bil njegov vedno mladeniški duh, s katerim je sledil časovnim dogodkom. Od svojih dijaških let je imel src« polno navdušenja za slovenski narod in njegov blagor. Prijatelj, znanec in sošolec za slovenstvo zaslužnih mož: Marna, Jurčiča, L. Sveten, Levca, Alešovca in dr. je podpiral z besedo in denarno podporo vse narodne po-krete, ki je spoznal o njih, tla so res v korist ljudstva. Z veseljem se jp spominjal čitalui Škega gibanja, velikega tabora v Vižmarjih, kjer so se složno slovenski inteligenti navduševali za pravice naroda. Rad je pripovedoval,
kako je na velikem sokolskem izletu v Litiji, pri katerem je bil glavni govornik Alešovec, ki je imel v rokah spisan govor, a ni spravil nobene besede iz sebe, povzel v splošni zadregi on besedo in govoril nepripravljen, a izzval splošno navdušenje. Ko so se ločila pota slovenske politike, je kljub temu, da je imel svoje prijatelje deloma v nasprotnih vrstah, šel zvest svojim načelom za smernicami kat. shodov, a ohranil stare prijateljske vezi.
In ko je nastalo jugoslovansko gibanje v letih 1917—19, je zopet z mladeniško odločnostjo oprijel se gibanja in z veseljem pozdravil ustanovitev naše jugoslovanske države. Celo na shodih je z navdušeno besedo brez ozira na desno in levo, a tudi brez žalitev govoril za jugoslovansko idejo že kot 80 letnik. Podpiral je tudi denarne ustanove v korist narodu iu ljudstvu. Bil je ustanovni član Slov. Matice, Kat. tiskovnega društva, Leonove družbe. Bil stalen podpornik slov. dijaštva; poslal jo vsako leto svoj prispevek za dij. kuhinjo v Ljubljani in v Novem mestu in za celo vrsto drugih ustanov. Posebno ljubezen je pa posvečal sam pevec, cerkvenemu petju in glasbi sploh. Bil je navdušen cecilijanec od vsega početka in v svoji hribovski fari uredil v vzgled svoji okolici lepo pelje po cecilijan-skih načelih.
2e 1. 1900. je nabav ii nove orgle, ko so še i v večjih krajih peli le staro pesem za starimi i orglami. Zanimal so je za vzgojo oiganislov ; in skrbel zlasti za primerne dohodke doma- i
čemu orgauistu. Na njegovo pobudo se je več domačih fantov izučilo za dobre organiste.
Da bo njegova slika dopolujena, bodi omenjena še njegova gostoljubnost. Kot pristnemu Dolenjcu mu jo bilo vedno v veselje, če je mogel gostu poslreči z dobrim vinom. Njegovo župnišče je bilo vsak čas odprto poštenjaku in farani, zlasti reveži so dobili obilno dobrega od njega in od njegove zveste gospodinje sestre Ane.
L. 1902. je bil imenovan za duh. svetnika, 1. 1919. pa ie obhajal na Skaručini zlalo sveto mašo. Bil je brez težko bolezni, mirno in uda-no, do zadnjega pri polni zavesti. Večer pred smrtjo je večerjal še pri mizi.
Drugo jutro je sprejel ob šestih zjutraj sv. obhajilo. Po običajnem preprostem zajtrku je ob osmih zjutraj due 25. junija 1926 mirno odšel pred božji prestol, da prejme plačilo za svoje skromno, ponižno in verno življenje ter vdano, zvesto in verno službo v čast božjo iu v prid narodu.

************...........................
DAMSKE OBLEKE
najmodernejše
poldclen in ccfir.....od Din 70 »o
frotir, batist, etamin . . . . od Din 13f» Jo 190 volnene v raznih barvah . . od Din 250 d«
sv,lcnc.........od Din 330 do 380
pri F in I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petro ccsta 20
?,♦»♦♦ ♦♦♦♦»»	»MH
Sprejem slovenskih gostov v Chicagu.
»Amer. Slovenec« 7. dne 19. junija t. 1., Vi nam je danes došel, poroča o sprejemu »tovenskih romarjev v Chicagu:
»Slovenska naselbina sv Štefana v Chi-eagti je vsa v cvetju in zastavah. Ze včeraj jc odela nase najlepšo praznično obleko in sc giblje kot zalo slovensko dekle. In kako da se ne bi, saj so prišli sinoči k njej na posete zastopniki njene rodne matere Slovenije. O da bi videli in občutili to veselje vsi ameriški SJovenci od Atlantika do Pacifika!
Posebno veselje, ki jc nam razigralo naša slovensko čuteča srca, pa jc to, da jc med številnimi gosti iz domačih tal naš višji pastir, slovenski škof dr. A. B. Jeglič iz Ljubljane in z njim skopcljski škof, Slovenec dr. Jnn. Gni-dovec. Kakor dva mogočna vojskovodji sta pripeljala s seboj šc številne druge iz naše stare domovine na Gospodov dan, na 2?. mednarodni evharistični kongres, ki sc bo vršil te dpi v našem mestu Chicago.
Slovenska naselbina sc je na ta sprejem pripravljala že celi zadnji teden. In izvršilo se je vse v najlepšem redu. Kakor jc bilo naznanjeno, da pride vlak ob 3.50 na Dcarboni postajo, tako je šlo veliko število naših ljudi že na postajo, da že tam zakliče odličnim slovenskim gostom: prisrčno dobrodošli! Goste je čakalo kakih 35 avtomobilov, katere so nato v veličastni paradi odpeljali v slovensko naselbino sv. Štefana, kjer so najprvo šli v cerkev opravit skupno zahvalno molitev in skupno zapeli zahvalno pesem.
Omenimo naj še to, da jc ob 3.50 P. M. včeraj, v petek, kakor je bilo naznanjeno, da pride vlak na postajo, zazvonil veliki sveto-štefanski zvon ter ponesel s svojim bobn^čim zvokom naznanilo slehernemu našemu človeku v naselbini, da so gostje tukaj in da naj pribiti vse, kar je slovenskega, na sprejem gostov. Čez par minut so se že začeli zbirati fa-rani in kmalu je bil ves prostor okrog slovenske cerkve zagrnjen od pestre množice ča-kalccv gostov iz domovine. In ko je bila parada še daleč, so zapeli svetoštefanski zvonovi svojo drobno pesem ter pozdravljali prihajajoče goste.
Ko so gostje dospeli na lice mesta pred slovensko cerkev, so zadencli iz stoterih grl klici: Zivio! Zivio! Dobrodošli! itd. Ko je duhovščina odšla v cerkev, so za njo v par minutah napolnile množice ccrkev in veliko jih ni moglo notri.
Po nagovoru, molitvah in zahvalni pesmi r cerkvi so starokranjski gostje odšli v cerkveno dvorano, kjer se jim je serviralo večerjo. Nato pa je vsak svojega, njemu dodeljenega gosta odvedel na svoj dom.
Ob pol osmi uri zvečer pa je priredila eela naselbina uradni sprejem prevzvišenima škofoma in vsem odličnim gostom v šolski dvorani sv. Štefana. Dvorana je bila nabito polna in ko so se prikazali gostje, jih je občinstvo pozdravilo z gromovitim aplavdira-ltjem. Gostom v pozdrav je zapelo cerkveno pevsko društvo »Adrija«. Nato jc pozdravil došle goste domači preč. g. župnik Kazimir Zakrajšek, O. F. M., nakar je dal besedo gostom. Govorila sta oba škofa, najprvo ljubljanski knezoškof dr. A. B. Jeglič, in za njim skopcljski škof dr. Janez Gnidovec. Odlična govornika sta marsikaj zanimivega povedala iz domovine. Govorili so še drugi.«
Beseda Amerike.
Jugoslavija ima nesrečo, da je po nemško-mažarskem režimu podedovala ostanke političnih strank, ki so se zaklele na politični liberalizem najslabše vrste, kakor ga je gojil na svojih gredah nemškonacionalni freisin. Te stranke, ki so bile pod prejšnjim režimom že popolnoma skrahirale, ker jih je ljudstvo kot popolnoma neplodne porinilo vstran, so našle v novi državi ugodna tla, da ožive. Izkoristile so neenotnost v veri zedinjenih jugoslovanskih na rodov, izklieale pravoslavje kot narodno veno, katolištvo pa proglasilo za protinacionalno in protidržavno. Žal, da so našle pri tem med •Hrbfckimi političnimi krogi voljna ušesa lin tako v močnem srbskem hrbtu dobile za slom-bo, ki je ne zaslužijo. Te stranke žive samo od proti klerikalne, to je protikatoliške gonje in zato to gonjo vzdržujejo za vsako ceno. Prav ta čas vihra ta gonja s podvojeno silo, po njihovem časopisju odmevala kleveta in denun-riacija proti katolištvu, češ, da je protisrbsko in protidržavno. Ob teh razmerah učinkujejo besede, ki jih je govoril na evharističnem kongresu v Ohicagi zastopnik predsednika Združenih držav državni tajnik James I. Daviš, kakor svež, krepak veter, ki očiščuje zatohlo vzdušje. Njegove besede zadevajo vse klevet-nike katoliške cerkve v živo, prav posebno pa naše plitke jugoslovanske denunciante. Daviš te med drugim izvajal:
»V Ameriki večkrat slišimo, da je sedanja doba doba skrajnega materializma in po-svetnosti. Ta shod pa dokazuje, da luč tiste vere, ki je tako živo blestela v srednjem veku, še vedno gori, ne da bi se bil zmsnjšal njen sijaj. Vera, ki jo zgradila čudovite katedrale Evrope in srednjeveške univerze, kjor au w učil! stari in mimn; vera, «i je navdihnila »v. Frančiška ln Danteja ter jc ustvarila
trinajsto stoletje, tako slavno v analih človeštva, danes ni nič manj živa in močna kakor v tistih tako daljnih dneh.
Amerika ne pozablja duhovne strani življenja. Ameriko so odkrili ljudje, kil so želeli, da bi volja božja prevladala v svelu in Američani so ostali veren narod od prvih dni svoje naselitve. Veseli me, da morem na tem shodu opozoriti na dejstvo, da so bili pripadniki vaše katoliške vere možje, ki' so zasedli Maryland in ki imajo skupaj z Roger Williarnsom, ustanoviteljem kolonij Rhode Island in Providence, zaslugo, da so bili prvi ameriški državljani, ki so izvajali versko strpnost. Katoličahi Mary-landa so spoštovali vest vseh, mož in žena; priznali so protestantom raznih ver isto svobodo, kakor so jo zahtevali sami zase. Kdor pozna zgodovino verske svobode v Ameriki, ve, da so katoličani s to versko slrpnostjo zgradili verski svobodi spomenik, trajnejši nego bron in marmor.
Katoličani sinejo biti na napredek svoje vere v Ameriki resnično ponosni. Od skromnih početkov je njihova cerkev brzo zrasla, da šteje danes že skoraj 10 milijonov pripadnikov. Mnogi državljani vaše vere so danes na vodilnih mestih naše dežele. Pridobili so si diplome na naših univerzah. Tmamo jih med izdajatelji, med najvažnejšimi predstavi tel ji umetnosti in znanosti; mnogi slove kot književniki; drugi so dosegli važna mesta v trgo-
vini in obrti. Katoličane najdemo "v zakonodajnih zbornicah in na sodiščih.
Dva katoličana sta bila predsednika najvišjega sodnega dvora. Na vseh bojiščih, na katerih se je borila Amerika, bo katoličani prelivali svojo kri za svojo rojstno ali adopti-rano domovino in v mnogih zmagovitih bitkah so vodili ameriška orožje katoliški generali. Patriotizem naših katoliških državljanov je izven vsakega dvoma. Če je v Ameriki kak predsodek proti katoličanom, potem ga je najti pri ljudeh, ki jim je ta predsodek edina specialileta, in takih ljudi imamo — kakor v vseh drugih deželah — tudi pri nas nekaj malega. Mi ne pobijamo nobene vere; in vsak narod, kd se brani zajamčili svobodo vere, bo moral prej ali slej spoznati, da je zagrešil največjo izmed zmot.
Katoliški vpliv v Ameriki se ne omejuje na katoličane. Katoliški pisatelji se med nami mnogo čitajo in katoliške himne se prepevajo po vseh božjih hramovih. Življenje vaših svetnikov se povsodi časti. Malenkostni predsodki in nestrpnost drugih časov so izginili kakor megla na jutranjem solncU. Katoličani ste in boste vedno našli v Ameriki — pa naj bo položaj, ki bi mogel prevladati v drugih delih te hemisfere, kakršenkoli — svobodo, ki jo zahtevate, da učite svojo vero mlade in stare in da ste misijonarji nas vseh. Dobrodošli v tej republiki k
itmevme novice
k Udruženje visokošolskih nastavnikov
(profesorjev) v Ljubljani je sprejelo na izrednem občnem zboru dne 1. julija sledečo resolucijo: Udruženje visokošolskih nastavnikov zasleduje z globokim obžalovanjem že dolgotrajno omalovaževanje univerzitetnih profesorjev, iz katerega sledi desorganizacija višjega pouka, ter zahteva, da sc kot prvi pogoj sanacijc vseučiliškili razmer vpostavi stalnost.
k Z naše juridične fakultete. Istočasno z odkritjem spomenika pokojnega profesorja meddržavnega prava Ivana Žolgerja je izdal profesorski zbor juridične fakultete letnik V. Zbornika znanstvenih razprav v počeščenje spomina na odličnega tovariša. Na čelu te najnovejše publikacije je slika pokojnika s faksimile podpisom in posvetilom, na to se vrste članki red. prof. -dr. L. Pitamica, dr. A. Bilimoviča, dr. Gj. Tasiča in hon. prof. dr. K. Šavnika iz javnega prava, red. prof. Dolenca in Jasinskega iz pravne zgodovine, red. prof. Kušeja, Lapajneta in Škerlja pa iz materialnega prava.
•k Promocije. Danes v torek ob 12, uri bodo promovirani na univerzi v zbornični dvorani za doktorje prava sledeči gg.: Janko Lavrič iz Sodražice, Ivan Tomšič iz Tacna pod Šmarno jgpro, Adolf Obran iz Dolene pri Ptuju, Miroslav Deu iz Postojne
•k Javna zahvala Jugoslovanskemu klubu. Udruženje tobačnih trafikantov se čuti pri-morano, da se tem potom Jugoslovanskemu klubu prisrčno zahvali za intervencijo v zadevi odpiranja in zapiranja trafik. Zahvaljujemo se gg. poslancem Jugoslovanskega kluba za naklonjenost, posebno pa šc g. poslancu Žebotu za njegov trud v prid tobačnim trafikantom, obenem pa prosimo, da nam Jugoslovanski klub ohrani naklonjenost in nas še nadalje podpira v našem stremljenju za zboljšanje položaja tobačnih trafikantov.
it Umrla je na Dobrovi pri Ljubljani na svojem posestvu gospa Aleksandrina Poki u k a r, rojena Blasnik, vdova po deželnem glavarju kranjskem dr. Josipu Poklukarju. S pokojnico lega v grob zadnji potomec slovitega slovenskega tiskarnarja Jožefa Blasnika. N. v m. p.!
it Dve učite Ijici-jubilantki v Zrečah. Gdč. Fabiani Adela je službo učiteljice nastopila
v Leskovcu pri Ptuju, nadaljevala v Ločah in sedaj že 18 let službuje v Zrečah. Ta je lani slavila srebrni jubilej učiteljevanja sploh. Letos pa je učiteljica Amalija Mravljakova dopolnila 25 šolskih let. Posebnost je to, da imenovana celo četrtstoletje učiteljuje nepretrgoma samo v Zrečah in kot hčerka bivšega in že rajnega nadučitelja Tribnika tudi v svoji rojstni hiši obhaja srebrni jubilej učiteljevanja.
ic Listine, ki so potrebne za prošnje in njih kolkovanje. Prošnja mora imeti petdi-narski kolek, krstni list za 10 Din (če je star, pa za 2 Din), doinovnica 20 Din, šolsko izpričevalo 5 Din, nravstveno izpričevalo 20 dinarjev, državno zdravniško izpričevalo 20 dinarjev, potrdilo vojaške oblasti o dovršitvi kadrskega roka ali potrdilo o oprostitvi vojaške službe 2 Din. Kdor jo poročen, mora prošnji priložiti poročni list in krstna izpričevala otrok po 10 Din. Če je prosilec ne-doleten, dovoljenje od očeta ali vnriha (po-trjeno od nolarja ali sodišča) 2 Din ter naposled še kolek za rešitev 20 Din.
it Opozorilo dijakom vojaškim obvezanem onih letnikov, ki jim je vojaška oblast dovolila odlog službovanja v kadru le do 25. leta starosti in ki jim omenjeni rnk letos poteče ter radi nedovršonih študij še no nameravajo nastopiti letos vojaške službe. Imenovani naj nemudoma vlože na pristojno vojaško oblast prošnjo, opremljeno z dokn-ili o nedovršenih študijah, za nadnljni odlog službovanja v kadru do 27. leta starosti, sicer bodo leto« pozvni v vojaško službovanje. Poudiirjamo, da vojaška oblast ne upošteva tozavednih < prosliliiih listin, izdanih 'vd ob-
čin (magistrata), s katerimi so bili ti vojaški obvezanci obveščeni, da jim je vojaška oblast (idgodila služlKivanje do 27. leta starosti. —. Prizadeti.
it Katol. prosvetno društvo na Homcu
javi tem potom vsem priglašencem za romanje na Trsat in izlet na Jadransko morje, da jc razposlalo po pošti izkaznice. Če pa kje pošta ni pravočasno dostavila, naj dotičnik vseeno pride. Novo izkaznico bo potem prejel v vlaku, ki pojde 10. julija ob 8. uri iz Ljubljane. Kdor je denar doposlal zadnje dni in ni prejel izkaznice, naj vzame s seboj poštno potrdilo (čekovni odrezek) in prejel bo v vlaku izkaznico.
it Izlet Umetnostno-zgodovinskega društva v Francijo. Udeleženci Heta se odpeljejo iz Ljubljane dne 2. septen, a zjutraj preko Simplona naravnost v Pariz, iz Pariza po ogledu mesta in bližnje okolice v Marseille, kjer se bodo mudili 24 ur, nato v Milano, kjer se bodo zopet ustavili, in iz Milana v Ljubljano. Spremembe potnega reda so po skupnem dogovoru mogoče. Udeležencem je zagotovljeno strokovno vodstvo in nekatere potne olajšave, maksimalni stroški za vožnjo (brzo-vlak 3. razreda) in oskrbo 3500 Din. Izlet bo trajal 12 dni. Kdor se namerja izleta udeležiti, se mu je priglasiti najkasneje do 8. julija v Umetnostno - zgodovinskem seminarju na univerzi pri tajniku društva od 12. do pol 1. ali pismeno, pri čemer je plačati v društvene namene 200 Din. Število udeležencev je omejeno, natančnejša obvestila se jim o pravem času sporočijo pismeno.
k Izpit za rezervne administrativne podporočnike ekonomske stroke so položili dne 30. junija v Belgradu z odličnim uspehom sledeči Slovenci: Baltesar Viljem, Goleč Franjo, Kavčič Milan, Lorbek Drago, Lovše Janez, Marchiotti Josip, Puppis Lojze, Šega Ivo, Toplak Lovro in Zaje Bruno. Častitamo!
it Železniški abonnement v Avstriji, S 1. julijem t. 1. jc ustanovila generalna direkcija avstrijskih zveznih železnic poleg že obstoječega abonnement-sistema nov, izključno za poletna potovanja od 1. julija do 30. sept. veljavni »Austrija-Universalabonnement«. Isti se dobi v vseh potniških uradih inozemstva in daje lastniku pravico, da se more 15 dni voziti na vseh progah avstrijskih zveznih železnic v prvem razredu, kolikorkrat se hoče, in potovanje ustavljati poljubno brez vsake formalitete. Ta generalni abonnement stane 200 šilingov (okoli 1600 Din).
it Pozor trafikantje! Udruženje tobačnih trafikantov Vas kliče v svoje vrste. Ne sme biti trafikanta, ki ni organiziran. Le v skupnosti je moč; kar enemu ni dosegljivo, je vsem skupaj gotovo. Zal jih je še mnogo, ki se ne zavedajo svojih dolžnosti. Trafikantje! Ali niste čutili posledic te malomarnosti na svoji lastni koži? Provizija pada od stopnje do stopnje, ustanavljajo se nove trafike, ki stare uničujejo; prodajalni čas se jc zvišal na 15 ur dnevno; to so dejstva, ki jih noben trafikant ne more zanikati. Vse to bi močna organizacija preprečila, čisto drugačen bi bil danes položaj trafikantov. Še enkrat Vas poziva Udruženje: organizirajte se, pristopite vsi, samo tako nam jc dana možnost, naš položaj zboljšati, naš stanovski interes varovati. Prijave za vstop naslovite na tajništvo Udruženja tohačnih trafikantov, Sv. Petra c. 61. Člani, poravnajte zaostalo članarino, keT ne zadostuje samo biti član, če svojih dolžnosti ne izpolnjujete!
* Zobotehnične naprave članom O. U. Z.
D. Na razna tozadevna vprašanja obveščamo interesente, da je izdal okrožni urad v svoji okrožnici št. 36 pod opr. št. 1317/2—26 nova navodila, glasom katerih morajo k stroškom zobne nege in zobotehničnih naprav deloma prispevati zavarovanci sami. V tem oziru določa ia okrožnica sledeče: i. V siučaju plombiranja zob za člane in njih svojce prispeva
urad po sledečem ključu: a) Po šestmesečnem nepretrganem članstvu 30 odstotkov; tt) po enoletnem nepretrganem članstvu 50 odstotkov; c) po dveletnem nepretrganem članstvu 75 odst.; č) po triletnem nepretrganem članstvu 100 odstotkov. Popraviti se pa mora vse zobovje, ki je potrebno nege, ne pa le delno, II. Za napravo umetnega zobovja prispeva 1« članom, pod nobenim pogojem pa ne njih svojcem, in sicer po sledečem ključu; a) v slučaju enoletnega članstva v zadnjih dveh letih za 4 zobe; b) v slučaju dveletnega članstva T zadnjih štirih letih za 8 zob; c) v slučaju triletnega članstva v zadnjih šestih letih 12 zobj č) v slučaju štiriletnega članstva v zadnjih osmih letih za 16 zob; d) v slučaju šestletnega članstva dovoli OUZD zobne naprave v celoti. Prispevek za napravo umetnega zobovja se dovoljuje le pod pogojem, da manjka članu 12 zob in da ugotovi stroga zdravniška preiskava tako slabo zdravstveno stanje in stanje telesne prehrane, da je umetno zobovje nujna potrebno. — Ljubljana, dne 3. julija 1926. — Delavska zbornica za Slovenijo,
it Enoletna vinarska In sadjarska šola na srednji vinarski in sadjarski šoli v Mariboru prične novo šolsko leto 1926./27. dne 1. okL t. 1. S šolo je v zvezi internat za gojence. Zavod ima namen, da izobrazuje kmetske sinove, ki ostanejo po končani šoli doma na kmetijskem gospodarstvu. Kolkovane, lastnoročno na celo polo pisane prošnje (kolek 5 + 20 Din) za sprejem je poslati direkciji srednje vinarske in sadjarske šole v Mariboru do 15. septembra t. 1. Prošnji se morajo priložiti: 1. krstni list; 2. domovnica; 3. odpustnica, odnosno zadnje šolsko spričevalo; 3. spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne vstopijo v zavod neposredno iz kake druge šole; 5. izjava staršev, odnosno varuha, s katero se zavežejo plačevati stroške šolanja; 6. obvezna izjava staršev ali varuha, ki reflektirajo na državni ali kak drug štipendij iz javnih sredstev, da bo njih sin ali varovanec ostal na domači kme" tiji, v nasprotnem slučaju pa povrnejo zavoda sprejete zneske podpore iz javnih sredstevf prav tako, ako učenec samovoljno predčasno ostavi zavod; štipendist, ki nepovoljno napreduje, Izgubi štipendije. Za sprejem je potrebna starost najmanj 16 let ter vsaj z dobrim uspehom dovršena ljudska šola. Sprejemajo se pridni, dovolj nadarjeni, zdravi kmetski sinovi, ki ostanejo po končani šoli doma. Sprejme se tudi nekaj eksternistov (izven zavoda sta-nujočih učencev), O sprejemu v šolo odloča tudi uspeh sprejemnega izpita iz slovenščine (ali srbohrvaščine) in računstva, ki so ga oproščeni le absolventi najmanj drugega razreda meščanske ali kake srednje šole. Ob vstopu preišče mladeniče zdravnik zavoda. Oskrbnina znaša do preklica mesečno 400 D<n. Plačuje se naprej v dveh enakih polletnih (izjemoma mesečnih) obrokih. Pridnim sinovom ubožnih posestnikov se po možnosti dovolijo popolnoma ali do polovice prosta drž. mesta v internatu. V tem slučaju je treba podpreti prošnjo z uradno potrjenim ubožnim spričevalom. Podrobnejša pojasnila daje direkcija srednje vinarske in sadjarske šole v Mariboru in so razvidna iz tiskanega prospekta, kateri se pošlje proti plačilu 5 Din v gotovini. O sprejemu se obvešča pismeno. — Direktor Andrej Zmavc.
it Sprememba posesti. Znano Hudover« nigovo (vulgo Primuževo) trgovsko hišo v Radovljici jc kupil Leopold Knez, trgovec v Radovljici, kamor bo preselil svojo trgovino.
it Judovski kongres v Sarajevu. Od 25. do 27. t. m. se vrši v Sarajevu kongres zveze judovskih mladinskih-organizacij naše države.
it Za posredovalnico dela. Sarajevska delavska zbornica zahteva od ministrstva za socialno politiko, da se v Sarajevu otvori posredovalnica dela po slovenskem vzoru.
•k Reševalni odbor za poplavljene kraje« V ministrtvu za notranje zadeve se je osnoval odbor za reševanje poplavljenih krajev. Predsednik je Kosta Jovanovič, šef personalnega oddelka tega ministrstva.
it Promocija Na belgrajski univerzi je promoviral za doktorja srbske zgodovine Grk Mihajlo Losraris na podlagi disertacije: »Bizantinske princezinje na srbskem prestolu v srednjem veku.« To je tretji doktorat iz te stroke.
Vsak, ki pride v Ljubljano, naj si ogleda
razstavo blaga
na Krekovem trgu šl. 10 pri Tell8tllllBZBPjII, v
pritličju in prvem nadstropju.
Da dokažemo nlzhB cene, navedemo tu cene nekaterega blaga.
IBo-Jnl batlst......po Din 5"— mtr.
Prav dobra ftotinlna ... po Din 8-— mtr. Fino beln platno , . . . . po Din io-— mtr.
Močni kambrlh.....po Din 10 — mtr.
MoCni ceflr......po Din 10 — mtr
Stoli, hamgnrnl In drugo blago ceneise kahor povsod.
TEKSTI L BAZAR
v Ljubljani, Hreftov trg št. 10
Juristovaka XQX8S&y.at~£rimorska_zvera ta pospeševaije turistike v Splitu priredj od 15. julija, do 15. avgusta veliko razstavo fotografij v Splitu. Posctnikom je dovoljen 50od-sto$ni pftpirst na železniri kakor tudi na morju.
Ubit novinar. V Bitolju jc bil v soboto tvečer-wbit-urednik s Južno zvezden Spasojc Hadžipovič. List je pisa| ostro proti Grčiji in se do.rnneva, da jc bil ubijalec Grk.
it Kongres gledaliških igralce* se je vriil (c v Belgradu. Na kongresu je referiral rcme£ zagrebškega gledališča Strozzi o ftied-nawrdni ajcczi igralcev, li kateri so pristopili vse' drže ve razen Rusije, Kongres, se jc toplo jav^el za 200 tovarišev, ki so -na cesti.
k Prepovedani listi. . Ministrstvo za no-franje zadavc je prepovedalo v, naši državi »Hrvatski list and Danica« iz; Ncw Yorka in itanjŠnska Usta »La Verita« iri »II Comunista«.
- Nemški novinar v Prinjorju. Na Sušaku Se Audi lastnik in glavni urednik »Tijgliche Rundšcfeaiin organa zunan jega ncinškega-ministra Stresemanna, Hoče do dobrega spoznati
našer .^rimorje,	. ..
'♦'Bežne plašče -vseh vrst — specialno, za gj^itfjŠvuike — inia vodno v zalogi F. Lu-Škofijo 19. "'•'*
jtc J&adioemsnaciisko termalno kopališča DOLENJKE TOPLICE, (88° C), postaja Strtf-ža-^oplice zdfariz izvrstnim uspehom reuma-tizem, živčne bolezni: vnetje živcev, otrpne-aje, netiralgije, iSčhias, žensko bolteini, elcsu-date,: posledice zlomljenih kosti,, zakasnelo rekonyalespenčijo po tešprih boleznih in operacijah, kron. kožne bolezni itd. Vsaka tu-kajSna "kura je tudi okrepčevalna in omlaje-vahia. Efaktr. razsvetljava, tekoča' yoda' y" sobah,' spToh moderni komfort. Hrana ala carte alt y penzijonu. Cene znižane. Prospekte na zahtevo. v "
Jc čajanka! Zahtevajte povsod najizdat-nejše čajne mofianic.e Čajanka«. Glavna zaloga pri tvrdki Franc Kovač v Ljubljani, Hrenova- ulica 19.
© 'magegija. Dne 3. julija ob 7 zvečer Je'sklicaia federacija privatnih nameščencev sbod v salon restavracije »Pri Levu«. Udeležba je bila-7/ozirom <na agiiacijski kohtra-članek g. Urbančiča. v »Slov, narodu« povolj-xia. Na shodu je poročal predsednik >Saveza piivatnih namešlenikav Zagrebu g. Pfeifer. Njegov govor je '.bil preobširen, vsled česar se je večkrat oddaljil od smotra, vendar je bil zadovoljiv, predvsem, ker je g. Pfeifer dober govornik. Toda prezreti se ne sme in ne more njegove taktike, potoni Ikatero "hoče doseči efekt. Ko 'je govoril o socialni politiki,, o izvajanju zakonov socialne vsebine ter o stališču posameznih strank do ministrstva za -socialno pdlitilco, si je dovolil med drugim tudi neresnico,- da je opozicija za ukinitev tega ministrstva in da naj se porazdele njegove agende med ostala ministrstva. G. Pfeifer je govoril na slovenskih tleh, vsled tega je merila njegova trditev v prvi vrsti na SLS. Tudi udeleženci so tako razumeli in je završalo po dvorani, češ, slišite, kakšni so! Pribijemo, da ni nobeden izmed slovenskih funkcionarjev korigiral g. Pfeiferja v tem oziru. In to je demagogija. Kajii vsak je lahko čital, da je branil dr. Gos ar v svojem sijajnem govoru v imenu Jugoslovanskega kluba opravičenost in nujnost obstoja ministrstva za socialno politiko; istotako dobro.vedo vsi, da se je Jugoslovanski klub vedno zavzemal za vse težjvje nameščencev, kadar je bila dana prilika" Na shodu je bilo več udeležencev, ki.niso socialisti, predvsem so se udeležili shoda zastopniki denarnih zavodov. Govornik jih je naravnost razočaral. Če kdo resno in iskreno misli na ustanovitev enotne organizacije, mora tudi tako nastopati. Vsaka demagogija mora biti izključena! Tako je pa dobil udeleženec, ki ni socialdemokrat, utis, da je to agi tatijski večer za sotialdemokracijc. Taka taktika- ne more voditi <lo skupnega nastopa, ker rodi nezaupanje. Iz tega stališča pomeni ta shod — minus.
0 V izložbi Jugoslovanske knjigarne je
?amo danes razstavljena zastavica- kongrega-cije ljubljanskih duhovnikov in bogoslovcev. Načrt je izvršila gospa Vurnik, delo pa šolske sostre v Mariboru. Zastavica je namenjena za cerkev Male Terezike v Lisieiise na Fran-oskem.
O Opustitev gostilne. S koncem julija so ftpusti znaua gostilna »pri Metliki-; na Bregu. Rila je to prva slovenska gostilna v Ljubljani, hastnik hiše g. Tavčar bo imel v teh prostorih svojo pisarno.
O Kanal se je porušil. Včeraj opoldne se fo peljal neki mesarski voz po Šolskem drevoredu. Ko je dospel do ogla bogoslovja, tik pred trgovino Satran, se mu je zadnje kolo voza nenadoma pogreznilo. S težavo so potegnili voz iz vdrtine, ki je nastala vsled zruše-nja tamkajšnjega kanala v obsegu ploskve kvadratnega metra, -
laiHUHHBiaaeaHiBaBEmnBaHnBB
PrlMvajle novffi
— Maribor
□	Izjava. Prejeli smoi Z"ojirom na »rloKotna
poročila v razitih listih, »lasti inozemskih (Neue Freic P^se}, d$J)i sc bile v Mestni hranilnici v Mariji o^u izvršite velikanske malv^rzacije, izjavljam, da sq ta porodila, neresnična. — Res je le, da, je Mestna hrapilnica s sklepom upravnega odbora, ki. je. bil odobren od nadzorne oblasti, nakupil;?" večjo množino delnic Mariborske tiskarne, katere"jc pa zopet pro-isa31§a, 'a mučim] ni^cjd ,nuiou[od ^bad gpjp vse obredij,takoj "da -vsjejdpakjupa teh delnic ni utrpela hranilnic^'hikakc škode. — Tudi pri Kreditnem društvu,'ki je prideljeno Mestni hranilnici v Mariboru, rii.Jovora o kakih mal-verzacijah. Tain so se b'ri;z vednosti upravnega odbora v dv.oh slučaji^* dali krediti in sicer Din 510.000,— in Din 650.'600—, glede katerih ros ni jamstvo tako sigurno, da bi bila vsaka izguba povsem izključena; vendar so.se za do-sogo kritja uvedli vsi potrebni koraki. Ako bi se pa proti pričakovanju ne dobilo' polno kritje, bo cvent. primanjkljaj lahko pokrit iz rezervnega in varnostnega sklada oziroma z doplačili v ta sklad. Proti dotičnim uradnikom pa je ravnateljstvo z vso strogostjo. postopalo in enega kaznovalo radi prekoračenja delokroga z odpustom iz 'slu?be . brez pokojnine.. Vladni svetnik^ in'okrajni glavar;
Dr. Marko Ipavic m. p., ' "kot'vladni, komisar.
□	Spoštujmo nedeljo! Podjetja, katera grade palačo pokojninskega zavoda,, so oddala razna dela Uifcjm delovodjem, ki ne. poznajo nedelj in praznikov. Kajti omotavanje hiše
se je vršilo do^daj vsako hedejjo.,' tudi na praznik sv. Petra in Pavla. 'V Mariboru sta-
deževno vreme
trga/.SČdaj si )c nabavita"Že 'skoro večina š^ehafrje v" šotore in stojnice, tbjt jih imajo mariborski mesarji, t alt o da lahko ob sobotah ob Vsakem^vremenu^pfodajitjo mgsq.
□ Osebne izpremembe pri Mestni hranilnici,. Z ozirorh na notico, priob.čcrio "pod tem naslpvoni v *T3$.. št., rfašega lista sipo" dobiR sledeči popravek:"4.;Ni.^cs, cla^se pegiicsTjta pri Mestni hranilnici"\\,Marif)6r^.^- ra^natejj M. Tre ih g.^;.Kejžar.''^Rcsnica"j.c' mat vet $1» se
■ncnnvanr, "rfntnA^ n 'i. M.mV.lll^.,
A to aelo, lsi. se ni.zaradi, počivahja ob nedelji zaiiasiulo, nikakor de zahteva, da se ovira. cTelavštvp v^izpolnjevauju verskih dolžnosti. Pi-oti takemu "početju bo treba odločuo nastopiti. .
□ Por«ka na Kalvariji. V idilični cerkvici na"Kalvariji se je pfelekli petek zjutraj vršila poroka meščauškošolskega, učitelja g. Lavreu-čiča in učiteljice v tesni.:, gdčue .Voncina.
/ D I*0 (Tyrvnajštih'letfji s© vrnil it ruskega njetauštva. V .Maribor je dospel preko .Av-stlije, iz Rfejje'iieki Rud^Ip iz, .Starega Siv-ca," skupaj i ženo 'jji^tiriipi otroci,.'Bil j^ leta 1914"v Galiciji ujet ]n je-do lejos, sjioraj'12 let, živel. v Gdesi. V'domovino se je vrnil s
ulici 3t.'l,
□	D.ve štoirinf n^srcčL Na Pobrežju pri Mariboru' stanuje sprevodnik državne železnice in poscsliuk Fran/l^spikvr.V soliotb-popoldne je podirfu dfevesa na posestvu ih pri te'm delu ga. je eno drevo pritisnilo'' tako nesrečno, da .je obležal i;ezav&3teji in so ga jno-rali prepeljati X boluUv, k"jev je v ponedeljek zjutraj tmirl jadi ,notranjih . p6skodb._ ~ X nedeljo jfe prišel pod avtomobil', na cesti'v Krče vini pr i. Mariboru' štiriletni železni čar je v sin Anton Birsa, Otrok Iste je takoj po nesreči onesvestil, jirepeijaii r-:o ga hitro v bolnico, a je izdalihinSe' med prevozom".
□	Inšpekcija na carini. V Maribor je dospel načelnik. ministrstva financ g. Boža Mato-vitf, ki -inspiciria mariborski) carinarnico.
□	^Earibor^ki rajlio-klub je pričel s' pred-
javnih rsd.io-ivoučerto.V:. v dvorani, oziroma v sjučaju. lepega vremena, na vrtu
hotela >Pri zamorcu«.
. .□ Poj%ni|p mestur^a električnega podjetja. Z oairom na notico ->K nesreči Mihaela Plevnika« v, Stev. 146 nam -podjetje sporoča: Na mestu nezgodo'je bilo zaposlenih dovolj delaVčev in'sicef en monter ter štirjo, delavci. Za razloZitev droga z .dvokolesnega vozička je potrebno vzdignili drog le na tanjšem komii, težji detelejši se upre v tla. To delo lalako opravi brez težave eden'ali dva delavca, medlem ko drugi porine voziček, izpod droga Nesreča se je pripetila na tleh sredi ulice, zalo niso bili potrebni pri tem opravilu niti varovalni pasovi, niti lestve. Sicer pa ima montažno osebje nalog, da uporablja pri vzpenjanju varnostno pasove ter vrši podjetje tudi kontrolo. — Kar se -tiče plače, omenjamo/.da so prejemki monterjev ter delavcev v isti višini, kakor-p«-; ? ličnih podjetjih.
□	Otvoritev notarske pisarne. Notar dr. Ivo Sorli, imfetlovar, ila mesto g. dr. Bar-leta notarjem v Mariboru', jc 1. julija t. I. otve-ril svojp pisajno v Slovenski uliei St. II,
□	Čudna eksplozija. Dne 2. t. m. jc nabila v kovačnici Josipa Vrbnjaka na Tržaški č asti pri topljenju svinca močna eksplozija, ki pa razpft razbitih šip ni napravila večje škode. Svinec je topil trgovec s starim železom Ivan Sluga, Najbrže pa jc' bila pomešana pomotoma med svincem kaka eksplozivna snov, ki se je- vsled vročine vnela.
P Nova obrtna zadruga v Mariboru. V kratkem se ustanovi v Mariboru za m.a-iborsko oblast obrtna zadruga slaščičarjev, proizvajav-cev kanditov .in čokolade. Tako dobi sedaj tudi ta panbga obrti svojo zadrugo, ki bo zastopala skupne interese vseh članov.
d Kanalizacija Vetnajfike ulice je dovršena. Novi kanal je položen v globini 10—15 metrov ter ima tako znatno večji padec kot prejšnji. Sedaj sc izvršuje v^etfjenL^Jiči pp» pravilo, na vodovodu io pljusti paj>ejja*«.-2na-kar se prične c tlakovanjem. Ulica bo tlakovana z granitnimi kockami.
- xv? -V. ''' t.. 1 , V.	J;J111
stitvi nikdar' r.azpravtfa.lo ali sklepalo. Z odličnim' spoštovanjem: Mestna hroniliica v Mariboru.' ''
Vse naše prijatelje mladinskega gi-banja opiszaijamo na orlovsko prireditev, ki se vrši drife ii. julija na Toizfeli. Prireditev -se vrši ob VSakeiil vrčHienu. ' " '
& Poučni izlet, M' so ga v torek priredili Ljubljančani pod' strokovnim vodstvom g. dr. Fr. Šteleta in prof. Orožna, je izpadel prav zanimivo. Gostoni iz Ljubljane, katere je pozdravil." Imenom "obfme pred kolodvorom g. mag."svetnik Ivo Šubic, se je pridružilo večje število" Celjan'ov, ki so si skupno ogledali vse zanimivosti mesta Celja. Najprej je prof. dr. Orožen peljal goste v mestni muzej in jim tam v lepem strokovnem govoru razkazal vse zanimivosti, ki jih hrani ta muzej še iz dobe prvih desetletij našega štetja. Nato je g. dr. Štele razlagal v dvorani Okrožnega sodišča stropno sliko, ki tvori eno največjih in najbolj inte-resahtnih slik. Tud! velikost in razsežnost našega mesta je bila gostom ' nazorno 'pokazana. Najzanimivejši ogled je pa' bil v farni cerkvi v kapelici' Žalostne Matere božje, ki je v njeni celoti ena izmed najredkejših kulturno-umetnisUih'spomenikov. Popoldne so si Ljubljančani ogledali tudi stari grad.
^Misijonska zveza »Uhio cleri<r je imela v četrtek svoje zborovanje v našem mestu, katerega sc jc udeležil tudi prevzv. kntzaškof g- AntoiT'Kai;lin iž Maribora. Udcložniki so bili iž vseli krajev Slovenije, po, številu nad 100.
Ccrkveno-koEkurenčni odbor se jc po dolgem presledku vendar lc enkrat obnovil.
V	nedeljo so"sc vršile volitve, ki se jih sme udeležiti vsak odbornik naslednjih- občin: mesto Celje, okolica Celje in Velika Pirešica. Izvoljeni so bili .za predsednika dr. Božič (SDS), I. Zumer (NRS), I. Glišek. župan (SLS), Vinko Kukovec (SDS) in Iv. Kranjci (SLS) iz Velike Pirešicc. Ta odbor je želo značilno sestavljen. Kaj" so se naši radikali in »demokrati« vendarle znašli na bojnem polju volitev zopet skupno? Morda bo vendarle prišlo zopet do takozva-nega nacionalnega blbka ob prihodnjih volitvah.
f Osrednje društvo nižjih poštnih in brzojavnih usliJŽbeiieeT za Slovenijo, skupina Celje, priredi dno 18. julija javno tombolo v prid bolnim in osirotelim članom, oziroma njihovim družinam. Tombola se bo vršila na Dečkovem trgu v Celju. Tablice prodajajo vsi pismonoše po Din 3 za komad.
Celjsko godbeno društvo ne more uspevati: Na zadnjem občnem zbora je predsednik istega odstopil, ha kar se je izvolil nov odbor," ki bo skušal društvo oživiti.. Menda je pa za ta namen med člani malo dobre volje in se bo novi odbor moral najbrže omejiti na upravo <'tli' prodajo društvenega inventarja.
o: Napredovanje v službi. V drugo skupino III. uradniške kategorije so pomaknjeni kancli-s H Alojzij Zapušček, Jakob Krcsmk, Pran 4u-tišer, Jakob 'Kresnik. ter Anton fcm:, vsi P" okrožnem sod-^;;u, kakor tudi Adolf Ber-var kanclist pri dtžavnem pravduištvu v Celju.
& Stanovanjsko sodišče ima sedaj skrajno veliko povpraševanj po prostih stanovanjih, Vse one sodne poravnava, ki so se. sklepale pied meseci, so 'stopile v veljavo in najemniki morajo zapuščati stanovanja in si iskati drugih. Teh pa ni. Pdeg tega j« tudi veliko povpraševanj od strani državnih "iradnikov, ki io v službi v .mestu in katerih družine žive !oč :no. Sila je res' Velika in bil bi vendar -skrajni čas, da sc žgana držr.va in prične vsaj ona nekaj zidati, ker zasebna podjetnost je pojioincm? strta Arsled gospodarske krize, v ki'.?ri #<-vimo,
V	tej krizi si upa kvečjemu zidaki draga poslopja le okoliški krajni šolski s ct
© Pogreb dr. Frana Jttriele sc je vršil cii:e 30. junija ob šestih zvečer. Truplo jc ležalo od 29. zvečer na mrtvaškem odru v mestni posvetovalnici, kamor jc prihajalo tekom 30. junija obilo okoliškega in mestnega prebivalstva kropit umrlega. V veži magistralnega poslopja sc je od pokojnika z lepimi besedami poslovil župan dr. Matej Senčar, nakar ec začel pomikati žalnfsprfcvod proti mestnemu pokopališču. Pri magistratu je zapelo še Slov. pevsko društvo , žalostinko. Pogreba so se udeležili ptujski Slovenci, a tudi Nemci so bili častno zastopani. Med pogrebci smo opazili g. velikega župana dr. Plrkmajer-ja, ravnatelja dr. Ssiiekoviča, poslanca dr. Pivka, dr. Lipo Ida, dr. Kode rman a, noiarja Ploja, ravnatelja Lileka, prof. Suherja iz Ljub-Ijatie, zdravnika dr. Rakcža iz Šmarja, dr. Goriška i« Sv. I^nar-ta, SdkoU iž Ptuja in Sv. Lo^aria in okt. glavarja dr. Vončino, komisarja okrajnega zastopa Miho Brenčita in mnogo drttgega odHčtiefa občinstva. Ob od-
..CtlSIB. grobu sc. j? od pokojnika poslovil ravnatelj dr Scnekovič v imenu Družbe sv, Cirila in Metoda. Pokojnik jc bil namreč ves čas predsednik ptujske podružnice. Obenem se je poslovil tudi od predsednice ženske podružnice gospe dr. Horvatove, ki je pred kratkim umrla. V. va'jy;šen.ih besedah, prepletenih s citati iz Horacija, jc slavil pokojnikove zasluge ta narod, za gospodarski napredek in za dijaštvo dt- Rokež iz Šmarja, ki se jc poslovil tudi ,y imenu šmarj&c občine, posojilnice in okr. zastopa. Dr. Jurtela je bil namreč tudi ustanovitelj šmarske posojilnice, predsednik okr. zastopa in slov. župan v Šmarju pri Jelšah, Govoril je tudi v imenu starešinstva akad. društva Triglava, ki ga je rajni pomagal ustanoviti. Pevski zbor Slov. pevskega društva je zapel žalostinko, nakar so sc pogrebci jeli razhajati, vsi v prepričanju, da so izročili črni zemlji moža poštenjaka, tihega delavca' za narod, katerega geslo je bilo malo govoriti, a veliko delati.
© Sneg je padal dne 1. julija zjutraj p<* šesti uri. Nato pa jc ves dan lilo kot iz škafa. Drava je močno narasla. Žito vsled deževja ne more zoreti, grozdje bo pa kislo.
© Seja občinskega odbora. Dne 26. junija se jc vršila 3. redna seja občinskega odbora. G, župan je poročal, da so našli oba prejšnja načrta za vodovod, ki bosta dobro služila. Razpisalo se jc v Uradnem listu mesto uradnega vodje. Na vel. župana jc vložena prošnja za vrnitev obrtnega referata. Za regulacijo Drave bo dala občina nekaj materijala na razpolago. Nova žaga žc obratuje. Rok za računski zaključek je potekel. Ravnatelj mestne hranilnice ga pregleduje in bo izdelal o njem strokovno sodbo. O uporabi prostorov v »Mladiki« za šolsko leto 1926-27 je poročal obč. odbornik dr. Kotnik, ki glede uporabe ne stavi nobenega predloga. Šolski odsek je za adaptacijo prostorov v šolske svrhe, upravni svet pa jc za to, da*sc poskusi še eno leto z internatom, zvezanim z gospodinjsko šolo. Po daljši debati se sklene, opozoriti javnost, da so v »Mladiki prostori in inventar za internat in gospodinjsko šolo na razpolago. Poskusi se naj s privatno inicijativo. — O novi službeni pragmatiki je poročal obč. odbornik A. Kos. Odsek je predelal splošni del in posebni del do § 5. Do tu se je nova službena pragmatika tudi v obč. seji sprejela. Drugi del sc bo obravnava) na prihodnji seji. Ker so se drugi dan vršile volitve v cerkveno konkurenčni odbor župnije sv. Petra in Pavla pri o. minoritih, je obč. odbor izvolil kandidata. G. Ivan Rupar je dobil 11, g. Vinko Šerona pa 9 glasov. — Javni seji je sledila tajna.
© Volitve v cerkveno konkurenčni odbor župnije sv. Petra in Pavla so se vršile dne 27. junija. Izvoljeni so bili Čeh Jurij in Barbosek Ivan s 66, Vinko Šerona z 51, župan RbSl z 52 in. Zelenik iz Spuhlje z 49 glasovi.
KRS& S0C. RUDARSKEGA DELAVSTVA. BO V ZAGORJU OB SAVI, DNE U. 7. J926.
Spored:
1. Ob 8. uri zjutraj sv. maša. (Po,je moški zbor.)
Ob 9. uri otvoritev v dvorani Zadružnega doma.
Dopoldne:
1.	Položaj rudarskega delavstva (tovariš Flisek).
2.	Gospodarski itl kulturni položaj delavstva (tov. dr. Gosar).
3.	Delavska zbornica (tov. Gajšek).
Popoldne:
4.	Položaj rudarskega -delavstva v državnih premogovnikih (lov. Uranjek).
5.	Delavska zakonodaja (tov. Križniki.
ti. Naša bodoča naloga (tov. Keše).
Tovariši! Ta dan vsi v Zagorje! Pokaži«
le vašo stanovsko zavest, borbenost in odpornost! Manifestirajte za delo, za kruli! P10-testiratje proti krivicam, ki se drže, kot sklenjena veriga!
Pripravljalni odbor.
Trfoovlfe
Napad n.i redarja. V noči od petka M soboto okoli pol 12. ure je razgrajalo pred Dež-manovo trgovino pet fantov, ki so priSlj vinjeni i/. GJobošaka. Redar fierne jih .jo pozval k miru in da naj ne kalijo nočnega mini, nakar m zažene rudar Anton Novak proti njemu in, ga podere na tla, medtem ko so rtrupi štirje razgrajači rbežali. Redarju se je iKisrečilo vrtali in, da se obrani na-doljnjega napada, je bil pfimorau rabiti svojo sal>-Ijo, ,s katero jr ranit napadalca Novaka čez lice.
Zborovanje 8LS. Ožji odbor SLS jp sklical za nedeljo no prvem sv. opravilu člansko zborovanje, katerega so je udeležilo preoejšnja «t«-vilo pristašev. Za ukrepe, ki sc bodo začeli iz-,*, jali pri stranki, je bilo veliko navdušenje iu bo stranki prineslo mnogo Uspeha. Kazložil se Ja strankin program, strankino politično delovanje
strankin odbor, ki je po zaključku zborovanja izvolil med seboj tudi ožji odbor SLS.
2$: Obkik so jc utrgat. V nedeljo pcjjoi.ln« okoi| >x ur»> se je nad Sveto Planino pit Trbovljah utrgal oblak. Votla je r&pidno naraščala v potoku 1 rboveljsčica m tudi komaj sproti požirala naraščajoče nove pritoke. Na v*? raestih ae je kanalizacijo zamašil* in voda j« »drla «« ceato, katero je tudi precej pokvarila. Pt*«iiuikoui ob potoku jc z odnašanjem zemlje napravila velik., škodo, kakor ze poprej večkrat. To se »o otez.i no Vn,hb kjer .te potok od rudarske kolonije pri Počivsvšku ao stare Separacije obojostransko zavarovan b bo-laneko skarj^o. Take skarpe pa fioareš««© v Tr-
bovljah od Društvenega doma do g. Zagorca, ki bi
kraju samemu dalo popolnoma drugo lice.
5Čx Tečaj o negi dojenčka z demonstracijama <n praktičnimi vajami bo ponovno otvorjen danes v torek ob 17. uri v gospodinjski šoli na Vodah pod pokroviteljstvom društva za varstvo otrok in mladinsko skrb v Trbovljah Društvo, katero vrši v teh tako težkih časih požrtvovalno svojo nalogo i zbiranjem in razdeljevanjem denarnih podpor, ia blaži bedo zapuščenih in osirotelih otrok, ne pozablja tudi druge plati svoje naloge. Zaveda se, [la bo zdravstvena vzgoja in naobrazba žen A '.manjšala veliko bede in bolezni otrok. K tečaju le priglašenih že lepo število ženS in deklet.
Doba ljudskih taborov je že daleč za nami in
le redki še živijo iz tistih časov. Mi, ki živimo v drugi dobi, si navdušenost tistih ljudi in mogočnost tistih taborov težko predstavljamo. Nekateri celo mislijo, da je kaj takega v današnjih časih nemogoče, kar pa ne bo držalo. Orlovski tabor celjske ekspoziture na Polzeli dne 11. julija bo te nekdanje ljudske tabore v vsakem oziru dosegel ali pa še nadkrilih Kdor je videl lansko lelo 0110 večti-sočglavo množico, zbrano na okrožni prireditvi istotam, katera se je razšla z najlepšimi vtisi, pač ne bo dvomil, da bo letošnja prireditev, že vsebinsko veliko obširnejša in boljša od lanske, privabila najmanj še enkrat toliko ljudi. Kakor se je dne 6. septembra 1808. leta zbiala na ljudskem taboru v Žalcu več lisoe ljudi, da manifestirajo za narodne zahteve, tako bo prireditev dne 11. julija na Polzeli manifestacija naše mladine in vsega ljudstva z njo za katoliške ideje. Opozarjamo že danes na to prireditev, da nihče ne zamudi obiskati slavje, kakršnega Savinjska dolina ne bo imela kmalu.
Potek in veličino orlovskega tabora na Polzeli dne 1). julija si lahko predstavljamo že po velikosti prireditvenega prostora v izmeri 2800 m3. Telovadišče samo bo obdano s tremi vrstami vencev v dolžini nad 500 m. Telovadišče bo ločilo od gledalcev nad 30 mladih smrek okrašenih z venci in zastavicami. Polzelani bodo postavili tudi 30 m visok mlaj.
Vsem udeležencem orlovskega tabora na Polzeli v vednost iu ravnanje: Na prireditvenem prostoru bo poslovala posebna kuhinja. Kdor želi kosilo. naj se prijavi. Cena 10 Din. (Juha, meso, dve prikuhi.) Na podlagi prijave bo vsak prejel izkaznico za kosilo. Prijava je nujno potrebna, ker se bo kuhalo samo za prijavljene ter se lahko zgodi, da bodo ostali neprijavljeni brez kosila. Istotako prosimo prijave od onih, kateri se pripeljejo z vozom. da lahko pravočasno preskrbimo hleve za konje. Le prijavljenim bo mogoče preskrbeti hleve v bližini teiovadišča. Polovična vožnja pod navadnimi pogoji dovoljena. Izkaznice se bodo dobile v pisarni pripravljalnega odbora, kateri bo posloval v posebnem šotoru na telovadišču. Za vsa pojasnila, prijave itd. nsalov: Franc Turnšek, Breg, Pol-lela.
Propadanje cerkve sv. Vida. V Dravogradu nahaja ena najstarejših slovenskih cerkva, podružnica sv. Vida. Znamenita je zlasti radi tega, ker je sezidana in slikana v čistem romanskem slogu, dočim so naše ostale romanske cerkve s poznejšimi prenovitvami izgubile svojo prvotno romansko obliko.Žalibog pa ta zgodovinsko-zname-nita cerkev od leta do leta bolj propada, že med vojno je bila opuščena, v burnih letih 1918 in 1919 pa je služila celo nekaj časa za vojaški hlev in nato za skladišče. Sedaj je streha že dodobra uničena, Od vseh strani vdira skozi voda in posledice se že znatno poznata. V par letih bo cerkev izgubljena, če se še pravočasno ne popravi. Dravogradčani so zhrali že precejšnjo vsoto za popravilo, pripravljeni so dati tudi les in vožnjo zastonj, toda to še ne zadostuje. Tudi knez Windischgriitz je obljubil svojo pomoč. Potrebno bi se bilo obrniti na javnost pa tudi država bi lahko nekaj prispevala, saj je tudi v njenem interesu, da se zgodovinske znamenitosti ohranijo propada.
Železniški most na progi proti Labudu je močno potreben popravila. Barva je popolnoma odpadla in rja razjeda železje čimdalje bolj globoko, tako da bo sčasoma nemogoč vsak obrat po mostu vslAl nevarnosti, da vse skupaj zleti v globino. Renoviranje mostu je nujno potrebno.
Ormož
Priprave za okrajno obrtno gospodarsko razstavo so v polnem teku. Kakor smo že poročali, se vrši razstava po sledečem sporedu: Dne 8. avgusta t. 1. razstava obrtnih izdelkov, ki traja ves teden t. j. do 15. avgusta; isti dan je razstava konj no-riške in belgijske pasme, razstava govedi pinegav-ske pasme je v ponedeljek dne 9. avgusta in razstava žlahtnih vin iz ormoških goric je dne 10. avgusta t. 1. Prijavljenih .je lepo število obrtnikov vseh strok, ki bodo razstavili svoje izdelke v vseh prostorih tukajšnje meščanske šole. Zanimanje za razstavo žlahtnih izvrstnih vin iz ormoškega okraja (Jeruzalemca) je vsestransko. Na tej razstavi bodo razstavljena vina zadnjih letnikov. Ker so po okraju še precejšnje zaloge prvovrstnega vina, se nudi tako kupcem ugodna prilika za nakup dobrega vina. Zelo agilni so živinorejci, ki bodo razstavili konje, govedo, svinje in perutnino, in sicer je prijavljenih nad 400 konj in goveje živine. Polovična vožnja je dovoljena. Legitimacije se dobe pri razstavnem odboru v Ormožu po 20 Din.
l*relcmurie ^utrove' trdnjave v -- prahu.
Glasilo slovenskih »profesionalnih na-cijonalcev« je pred nedavnim z veliko radostjo dognalo tri dejstva: 1. klerikalizmu v Prek-mnrju zvoni mrtvaški zvon; 2. k novi stranki ee je pridružil tudi večji del katoliške duhovščine; 3. g. Klekl je pripravljal »madžarsko politično obnovo«. Prav žal nam je, da moramo vsa tri zmagoslavna odkritja uničiti, ker »Jutro« radi neprestane smole v poročanju in odkrivanju velevažnih, zanimivih in proti-državnih dogodkov v resnici pomilujemo.
Glede propadanja klerikalizma smo že poročali. Dognali smo, da o propadanju ni govora, temveč je resnično ravno obratno; v naših vrstah se hudi večja zavest in naši pristaši se v sedanji borbi še bolj utrjujejo v svojem političnem prepričanju.
Pri drugi trditvi je »Jutro« nasedlo po-fofilom glasil novega gibanja, katerega voditelji so spustili v avet vest, da je za njimi vsa evangeličanska duhovščina in pretežna večina katoliških duhovnikov. — Zmota, da ?i večje predstavljati ne moreino. Kako da je
stvar v resnici, nam pojasni izjava, ki jo je podpisalo 21 prekmurskih katoliških duhovnikov. Glasi se sledeče: 1. Ni res, da bi podpisani bili pristaši »neodvisne prekmurske stranke«. Nikakor ne odobravajo takih ..... napadov zoper škofovsko-sodnijsko oblast, pač pa to pisanje g. dr. Nemethyja obsojajo, zlasti pa raditega, ker ga podpisani niso pooblastili, da dela izjave v njihovem imenu. 2. Ker se je pri osnovanju nove stranke opazilo, da se je indirektno porodila iz nekega napada na škofovsko oblast v strogo cerkvenih zadevah, zato podpisani izjavljajo, da bodo svojemu cerkvenemu predstojniku .....
v vseh cerkvenih zadevah pokorni in jih globoko spoštujejo. — Razen tega je podal en g-duhovnik posebno pismeno, dva pa ustmeno izjavo, da so za politiko SLS. Kje je pri vsem tem ona ogromna večina, ako vzamemo, da je v vsem Prekmurju le 32 duhovnikov?
Ovrgli smo že tudi tretji očitek; da je namreč SLS pripravljala v Prekmurju »ma-džarofilsko politično obnovo«. Obdolžen je bil v tem oziru najbolj »Nepujsag«. Zagovarja naj se sam. Kaj je njegov namen? Podal nam ga je v svoji zadnji štev. V uvodniku našim madjarskim državljanom dokazuje, da so bili vzrok nesporazumljenja med njimi in med Slovenci, ki so prišli od drugod v Prekmurje, obojestranski predsodki in ti so povzročili tudi obojestransko sovraštvo. Predsodke moramo odpraviti. V drugem članku istim Ma-djarom dokazuje, da so kot državljani pred zakonom enako vredni ko drugi narodi Jugoslavije iu da je ta v vsakem trenutku pripravljena braniti jih kot ude svojega telesa. »In lahko povemo tudi to« — zatrjuj© člankar — »močna je naša vera, da sčasoma v tej državi nihče ne bo imel vzroka zahtevati in na tem delati, da bi bili neslovanski državljani nezadovoljni. Današnje, iz razumljivih vzrokov ne popolnoma urejene razmere, zamenja sčasoma dobe srečnega in zadovoljnega skupnega žitka.« — Ali taka politična šola ni pravo nacijonalno delo? Temu menda tudi »Jutro« ne bo oporekalo.
V interesu uspeha, ki bi ga želeli doseči v državljanski vzgoji naših Madjarov, bi želeli, da napadi od strani »Jutra« prenehajo-Naglašamo pa, da se jih bali ne bomo, ker smo delali in bomo delali, kar nam v tem oziru nalaga državljanska dolžnost.
SKRLATINKA V PREKMURJU.
Škrlatinka v Prekmurju zadnje dni ponehava. Razni ukrepi za zatiranje, oziroma omejitev, predvsem pa cepljenje zoper to bolezen, so se izkazali kot povsem pravilni in umestni. Vsi okrožni zdravniki posvečajo največjo skrb vsakemu slučaju ter kažejo res požrtvovalnost v pogledu na ohranitev življenja mladine Tudi desinfektorji so se izvrstno obnesli. Vestno vršeč svojo službo ne zamujajo prilik za odstranitev nadaljnjega širjenja bolezni ter vsakega novo obolelega otroka takoj odvedejo v bolnico. V soboto se je že v tretje mudil tukaj šef higijenskega zavoda v Ljubljani dr. Pire ter se na licu mesta informiral o stanju bolezni ter dal nadaljnja navodila za ublažitev razširjenja epidemije.
Drž. realna gimnazija v Murski Soboti. Najmlajša slovenska gimnazija je štela ob sklepu minulega šol. leta 283 učencev, in sicer 228 dečkov in 55 deklic. Izmed teh jih je 76% izdelalo; razredni izpit je dobilo 15%; ostalih 9% pa ponavlja razred. Po stanu staršev je pripadalo 138 učencev kmetskemu stanu; 58 obrtnemu; 26 trgovskemu; ostali pa drugim stanovom. Po narodnosti so pripadali vsi slovenski razen 4%, ki so madžarske. Po veroizpovedi je bilo 70%' rim. katolikov; 257o evangeličanov in 5% izraelitov. Procent katolikov zadnja leta stalno pada; raste pa procent izraelitov, dočim ostaja procent evangeličanov neizpre-menjen. Vzrok temu dejstvu tiči v težkih gmotnih razmerah katoličanov. Katoliški dijaški konvikt »Martinišče«, ki je njim namenjen, je prenapolnjen in ne more sprejeti novih gojencev 1 — V M. Soboti je stanovalo le 168 učencev; 46 jib je stanovalo izven M. Sobote v oddaljenosti do 5 kilometrov; več kot 5 kilometrov je imelo v šolo 58 učencev, več kot 10 kilometrov pa 11 učencev. Večina se je vozila v šolo na kolesih. — Gimnazija je štela v preteklem šolskem letu 6 razredov z 2 paralel-kama; v začetku šol. leta je bilo 7 razredov; okrog Vseh svetih pa sta bila 6. in 7. razred ukinjena zaradi premajhnega števila učencev, energični akciji vse Slovenske krajine se je posrečilo rešili 6. razred. — Statistika je zelo pestra, brezdvomno najbolj interesantna izmed vseh slovenskih gimnazij, in veliko pove vsakomur, ki jo zna čitati.
I*rimor&]ko
Novi delavci v vinogradu Gospodovem. Preteklo nedeljo je prvič stopil pred oltar svojega Gospoda g. Rovis Kazimir, ki je opravil prvo daritev v Picnu pri Pazinu. Prihodnjo nedeljo l*> pel novo mašo v Rihemberku mnogo obetajoči Anton Piščanc. Goriški knez oin nadškof je še posvetil v mašnike gg. J. Eržena i 1 Cerkna, Fr. Premrla iz Vrhpolja in II. Marcona iz Tržiča. Vsi _ pojdejo v Gospodov vinograd v zelo težavnih 6a-sih. Žalibog, da je izmed posvečenih mladih mož sam oeden namenjen za Istro. Še žalostnejše je, da ni za Istro sedaj nikakega naraščaja in da Istrani lahko pričakujejo prihodnjega novomašni-ka iz lastnih vrst šele po dolgih osmih letih.
»Popolo di Trieste« začasno preneha. Faši-stovski > Popolo di Trieste« je bil gotovo mrtvo rojeno detee. Z listom n gre, pa ne gre. Reformirali so ga že na vse načine, forsirali tudi oglase s fašistovskimi metodami, a vendar ni šlo. Pravijo, da ga vsaka trafika proda v Trstu po dva izvoda; na deželo ne gre, morda ga ima kak poštar ali kaka učiteljica. In zopet ga bodo reformirali, in v ta naemn ustavili list za nekaj časa. Tako je rekel visoki fašistovski komisar Ricci uredniku te-g »lista, ki je bil pni njem na razgovoru. Menda tudi ta reforma ne bo veliko izdal«. »Piccolo« se je že preveč vgnezdil in trgovski Trst ne ljub} bojevitih gesel in jasnih principov, ljubša »o mn , piccolova zaupanja in pa njegova kmnika deka-meronekih senzacij.
Zaključek VI. ljubljanskega velesejma.
V	nedeljo je bil obisk velesejma ogromen, zlasti popoldne je bilo toliko obiskovalcev, da se skoro ni dalo radi gnječe priti skozi paviljone. Nedeljski obisk cenimo nad 15.000. Kljub navalu so se sklepale kupčije kakor tudi včeraj. Včeraj je obiskalo sejem okoli 4000 oseb.
Med obiskovalci v soboto, nedeljo in ponedeljek so zastopane vse pokrajine naše države, iz inozemstva pa so prišli obiskovalci iz: Italije (Trst, sploh naše Primorje, Alessan-dria, Milan, Rim, Borgotaro itd.), Avstrije (Koroška, Dunaj, Gradec, Salzburg), Češkoslovaška (Praga, Plzen itd.), Ogrske (Budimpešta), Romunije (Bukarešt), Bolgarije (Sofija, Nova Zagora itd.), Grčije (Solun je poslal na desetine obiskovalcev), mnogo pa tudi Carigrad, Mala Azija (Smirna, Mata itd.), Egipt (Aleksandrija), Francija (Pariš), Holandija (Dortrecht), Anglija (Liverpool), Nemčija (Berlin, Kronberg, Bergen), Švica (Curih) itd. itd.
Skupno lahko cenimo, da je letošnji velesejem obiskalo okoli 100.000 ljudi, kar je znak, da je velesejem uspel.
Kakor izjavljajo sami razstavljalci, so oni zadovoljni. 80 odstotkov vseh razstavljavcev je doseglo take uspehe, da so lahko izrazili svojo zadovoljnost. Prav izrazito slabo ni bilo v nobeni panogi, manj zadovoljni so uspehi raz-stavljalcev v čipkarstvu in vezeninah, glasbenih predmetih in v gasilnem ter telovadnem orodju. Srednje dobro kupčijo so imele sledeče stroke: kemična, orožje, elektrotehnika, deloma tekstilna. Dobre poslovne rezultate izkazujejo sledeče panoge: papir, kartonaža, les, izdelki železa in jekla, živila, radio, usnje, čevlji, poljedelski stroji. Zelo dobre poslovne rezultate pa imamo zabeležiti v pohištvu, kovinskih izdelkih, strojih, avtomobilih, motorjih in kolesih.
V	nedeljo se je že pričela detajlna razprodaja, ki se je v še večjem obsegu včeraj nadaljevala. Proti večeru pa se je včeraj začelo najživahnejše vrvenje, ker so razstavljalci že pričeli s spravljanjem blaga. Kljub vsemu temu pa je še tudi včeraj prišlo do znatnejših zaključkov. Zlasti tuji obiskovalci, ki so šli v drugi polovici preteklega tedna na obisk v letovišča (Bled, Rogaško Slatino itd.), so se v nedeljo vrnili na sejem.
Jutri se bo že poznalo v Ljubljani, da je velesejem zaključen. Velesejmska uprava pa se že pripravlja na jesensko razstavo v septembru t. 1., tako da ne bo imela dosti oddiha.
Da je velesejem v dobi gospodarske krize ne samo v naši državi, ampak v vsej Evropi tako uspel, gre zasluga za to upravi velesejma. Propagandno delo, ki ga ta izvršuje tekom leta, je ogromno in velja težke tisočake. Na desettičose dopisov in okrožnic gre v svet delat propagando za ljubljanski velesejem in gospodarstvo Slovenije. Za uspeh vseh vele-sejmov se ima Slovenija zahvaliti velesejmski upravi, kateri načeluje neumorni predsednik tovarnar g. Bonač, ravnatelju, belgijskemu konzulu g. Milanu Dularju in tajniku g. Ego-
nu; vsi so stavili vse svoje moči v prospeh velesejma, ki je istoveten s prospehom Ljubljane in vsega slovenskega gospodarstva.
KUPČIJE Z AVTOMOBILI NA VELESEJMU.
Na letošnjem velesejmu je bila ča6tno zastopana avtomobilska industrija z večjim številom svetovnih znamk. Tudi kupčijski rezultati te panoge so zadovoljivi. Večini razstavljalcev je uspelo prodati po več vozov. Zlasti dobro so šli Chevrolet, Peugeot in Fiat, pa tudi Opel in drugi.
Največje zanimanje pa so vzbudili češkoslovaški Tatra-vozovi, ki so v resnici prvovrstni kva-letetni produkti. Tatra-voz je konstruiral nekdanji konštrukter Steyra inž. Ledvinka, ki je ravno Steyru pripomogel do slovesa. Tatra-voz je osobito sposoben za slabe ceste in gorske ture. Za časa velesejma je en voz vozil čez dvajsetkrat po strmi Rebri iz Florijanske ulice na Grad celo s 5 osebami, kar pomeni mnogo. Poleg drugih mark se seveda tudi Tatra udeleži vožnje na Ljubelj 8. avgusta.
Zanimanje je bilo tudi za Hanomag-avto, edini enocilinderski voz. Tudi tega zastopstvo ima g. Stoinschegg iz Rogaške Slatine. Cena temu malemu 2 sedežnemu vozu je 37.000 Din fko Ljubljana
Vsekakor je letošnji velesejem pripomogel k razširjenju avtomobilizma v Sloveniji. Pokazal j« interesentom poleg drugih v Sloveniji že vpeljani! znamk tudi nove, ki se bodo gotovo kmalu raa širile.
JUGOSLOVENSKA ZERKOVT<5 D. D.
V MARIBORU.
Veliko pozornost je vzbujal na ljubljanskem velesejmu razstavni prostor H 435—437, kjer je bila prirejena vzorčna razstava res dražestnih stvari. Oko se je naslajalo na pestrih barvah in mnogovrstnosti proizvodov čipk, trakov, tres, okraskov v svili, volni, pavoli itd., skoro vse le za nežni spol, za delavske žene in mestne gospe, pisanih okraskov za naše barve ljubeče kmetsko ljudstvo, povojev za otroke, bliščeč nakit za turške žene, trakov za čevlje, franž in mnogo drugega.
Lepa velika tovarna na Teznu pri Mariboru deluje od leta 1924. Težko je bilo to mnogostransko fabrikacijo, ki je doma na Dunaju in Barmenu, presaditi k nam. Težave pa so premagane in naši veletrgovci >kratke robe« lahko krijejo svoje potrebe teh predmetov pri domači industriji.
Tovarna zaposluje 20r !n'ovnev in uradnikom v 2 šihtah in ne zaostaja	imi --^jetii
te stroke. Ima lastno barvi . ' \ belUn in izdelovalnico železnateg
je bil razstavni prostor »	erko« o
d. d.« med najzanimivejšimi in uaji^ "i ik. veit-sejmu.
JEKLARNA V GUŠTANJU.
Splošno pozornost je vzbujala na letošnjem velesejmu razstava jeklenih predmetov lastnega proizvoda »Jeklarne grofa Jurija Thurna v Gu-štanju«. Tvrdka, ki izdeluje vse vrste jekla, razpošilja še danes svoje proizvode v prekmorske dežele. Prvovrstna kakovost jekla je bila razvidna iz razstavljenih, iz več palic zvarljivega jekla »kovanih nožev.
Posebno zanimivo je dejstvo, da je tvrdka uvedla proizvodnjo cele vrste blaga, katero smo morali do danes uvažati iz inozemstva. Tako 6i je n. pr. jeklarna uredila veliko tovarno za izdelovanje osi za tovorne in druge vozove, dalje izdeluje podkve. Na letošnjem velesejmu nas je presenetila s prvimi peresi za koleše, avtomobile in železniške vozove. Za peresa je to prva domača jugoslovanska tovarna.
Razstava tvrdke je napravila prijeten vtis domače podjetnosti in je bilo zanimanje posetnikov tudi temu primerno. Brezdvomno čaka tovarno mnogo uspeha, kar je tudi zaslužila, ker stoji med prvimi domačimi industrijami, ki delajo na to, da postane naša kraljevina čimprej neodvisna od tuje industrije.
"Dopisi
Gorenje Pijavško pri Krškem. (Svatba in smrt.) Na Petrovo se je poročila gdč. Pavla Pirče-va, bivša poštarica na Dobovi, z g. Joškom Božičem, želez, uradnikom v Brežicah. Mlademu paru želimo obilo sreče! — Dva dni pozneje pa je preminul 22 letni nevestin brat Pepi Pire Nadarjen fant se je izučil mizarstva pri Salezijancih na Rakovniku pri Ljubljani. Potem je služil pri zrako-plovcih v Novem Sadu. Pri nekem poletu v Srbijo se je pri Prištini zrakoplov pokvaril v višini 2700 metrov. Pilot je bil takoj mrtev. Pirca so prepeljali v belgrajsko in pozneje v novosadsko bolnišnico. Dobil je težke poškodbe na pljučah, ki so dobrega fanta spravile pod zeleno rušo. Blag mu spomin!
Vič. Koncert društvenega pevskega odreka 29. junija je obsegal sledeče točke: 1. Opereta >Vaška kri«. Delo je v par prizorih robato in zasluži ime »burka s petjem«. Kot tako priporočamo igrico podeželskim odrom. Nočnii čuvaj in Tine sta bila prav dobra, drugi slabsi, materi se je poznala resnična starost, hčerka je bila nesigurna v petju. Izredno lepe točke so bile pesmi, ki jih je pela gdč. Gerlovičeva, zato pa je tudi žela priznanje občinstva kot že dolgo časa nihče na viškem odru. Najbolj je ugajala Devova »Kanglica«. — Kuplet »Blaž in Metka - (Gerlovičeva - Oblak Ciril) sta morala pevca na zahtevo občinstva ponavljati in je bila brez dvoma najlepša točka koncerta. — Pri mešanem zboru (kvartetu) je bilo prednašanje mrtvo, prazno in bi bilo bolje, da bi bili obe pesmici izostali. — Moški zbor je zapel ob sklepu dve pesmici. Prednašanje ,ie bil odobro, glasovi — ra-«un I. tenorja — prav prijetni. Pevsk' odsek je po zmožnostih in močeh brez dvoma prvi na Viču. Želimo, da bi ga še večkrat slišali v Domu in če mogoče — vsaj posamezne tudi v cerkvi! Po dolgem času sem bil zopet enkrat v Domu in nj mi žal.	P. T.
Dobrna pri Celju. 22. junija smo poročali, da gradi domačin plačilni natakar Mastnak iz Ljubljane na gričku nad zdraviliščem novo kavarno-švicarijo. Sporoča se nam, da g. restavrater (ne plačilni natakar) Mastnak le popravlja tam svojo hišo, me namerava pa otvoriti kavarne.
Slovenska Bistrica, Dne 28. j'unija je začelo goreti ob 8. uri zjutraj v Gornji Bistrici gospodarsko poslopje Franca Tramška. Gospodarjeva žena je zakurila peč, da bi spekla kruh. Vnele so se v dimniku saje ter tako povzročile požar na gospodarskem poslopju, ki je pogorelo do tal. Pri reševanju živine se je domači gospodar precej opekel Gospodarsko poslopje je bilo zavarovano. V farni cerkvi, kjer se je ob tem času vršila slovesna služba božja, je ob signalu požarne brarnbe nastalo precejšnje razburjenje in nemir med šolskimi otroci kakor tudi med odraslimi.
Knpinske toplice. Vkljub slabemu vTemenu m glavna <wwin« d osli nnvoljno rssvija Lanskoletni obisk bo kmalu dosežen. Največ (relativno) ikafttknjih gostov je Avatri^oev, ki jih prihaja vsa-
ko leto več. Gostje so zadovoljni z zdravstvenim uspehom z lepoto kraja, z restavracijo in z godbo (I. konjeniške divizije iz Subotice), ki jim sviiv vsak dan trikrat.
"Darovi
III. IZKAZ PRISPEVKOV ZA SPOMENIK MONS.
DR. ANTONA MEDVEDA.
Dr. Karol Škapin, Maribor 50 Din; Ar. A. Mulej, Maribor, 20 Din; Franc Tovornik, Konjice, 10 Din; I. Florjančič, Sv. Lovrenc na Poh., 30 Din; I. Brandl, Maribor, 20 Din; dr. Podlesnik, Maribor, 10 Din; M. Berdajs, Maribor 100 Din; M. Ziegler naši. Miloš Oset, Maribor, 50 Din; K. Schneidbach, Maribor, 25 Din, Št. Pivec, Vuzenica, 25 Din;'A. Čater, Kamnica, 20 Din; dr. J. Jeraj, Maribor, 20 Din; M. Kmet, Velike Poljane, 10 Din; K. Kumer, Prihova, 30 Din; I. Klemsche, Maribor, 10 Din; dr. Staniol, Maribor, 50 Din; Hranilnica in posojilnica Kat. mojstrov, Maribor 200 Din; M. Wolf, Maribor, 30 Din; M. Bobek, Maribor, 20 Din; A. Peitler, Ljutomer, 35 Din; Fr. S. Gomilšek, Sv. Benedikt pri Slov. Goricah, 10 Din; I. Goleč, Maribor, 50 Din; Fr. Kovačič, Maribor, 10 Din; dr. Franc Svetina, Sv. Jurij ob Južni žel., 50 Din; A. Cestnik, Celje, 50 Din; M. Ašič, Križevci, 100 Din; A. Pučnik, Sv. Peter, 20 Din; I. Zaje, Majšperg, 100 Din; A. Sunčič, Mala Nedelja, 20 Din; A. Novak, Maribor, 50 Din; A. Podliessnig, Maribor, 100 Din; I. Kodrič, Razbor, 16 Din; J. Ozimič, Laporje, 40 Din; dr. L. Novak, Maribor, 100 Din; S. Platnar, Maribor, 50 Din; F. Potočnik, Maribor, 50 Din; F. Satler, Sv. Jurij od Šč., 20 Din; I. Mešiček, Maribor, 25 Din; M. Sobotka, Maribor, 100 Din; I. Zolnir, G. Polskava, 20 Din; Slavenska amer. petrolj. družba, Maribor, 25 Din; I. Mrav-ljak, Vuzenica, 25 Din; B. Srbela, Maribor, 5 Din; dr. A. Juvan, Maribor, 100 Din; dr. V. Marin, Maribor, 50 Din; I. Plohi, Sv. Lovrenc v Slov. gor., 50 Din; A. Veternik, Žalec, 100 Din; F. Osterž, Mala Nedelja, 50 Din; dr. L. Boezio in Fr. Do-manjko, Gor. Radgona, 100 Din; Fr. Molan, Maribor, 25 Din; dr. 1. Jurič, Maribor, 30 Din; dr. A. Dolar, Maribor, 50 Din; R. Skerbs, Prevorje, 10 Din; dr. Ferdo Lašič, Maribor, 200 Din; I. Firbas, Maribor, 25 Din; M. Krevh, Sv. Peter pri Mariboru, 20 Din; P. Holcman, Maribor, 30 Din; F. Bra-tušek, Svwetinje, 50 Din; V. Munda, Maribor, 25 Din; Jaš In Lesjak, Maribor, 50 Din; dr. A. Ko-renčan, Maribor, 10 Din; dr. C. Thalmann. Maribor, 100 Din; M. Meden, Maribor, 20 Din; K. Jan-čič, Maribor, 50 Din; I. Pirnat, Maribor. 20 Din; M. Pravdič, Maribor, 5 Din; nekdanji učenci, sedaj nastavljenci v delavnici drž. žel. v Mariboru, 160 Din; M. Durjava, Maribor, 20 Din. — Vsem p. n. darovalcem izreka iskreno zahvalo: Odbor za spo menik dr. Antonu Medveda.
Poravnajte naročnino!


v ■' c;t.::bu. -') ,1)1)0.
ULiCE
V	"—r!-. 5-',vitii'j»». (Izv.) V noči- cd sobote i ; r 'f^Jo v' 'o Ualror' iz odnrlcgi neba i i n- ob in. prostrano okolico. Vmes i« i-r e!o in tresk.i!o. ka!;:,r na bojnih polja-i. i. 'igi-omne r«.n"žlr»e vode so mahoma na-i -I:«;:.- ivHi'ki nipo r- več požirati 'in o'' * t ' ■ 'ti niče. Zato je pričela voda bruha i i nazaj '•'• kanalov fn več'na zagrebških ulic ir l-.ilr. prorravljena. lilija ploha je trajala več ur, tako da so ljudje, ki so bili z doma, niso mogli v tej noči več vrniti domov.
Meščani ob potokih, ki.se izlivajo v Savo, m bili v največjem strahu, ker jih je takoj zalila voda. Večina potokov je preplavila strugo. Ulice in ceste so radi tega močno trpele. Voda je udrla v kleti in p<>dpritličns\ stanovanja. Ljudje so v polsnu začutili v sobah čudovito lomastenje in premikanje stolov, miz in drugih enakih predmetov, na kar so s strahom poskakali iz postelj v vodo in se umaknili v višje prostore.
Od potokov je posebno narastel Černo-merc. Tz Krčeličeve ulice je pričela prodirati njegova voda po cesti proti topniški vojašnici. Od tu je vdrla voda v Iličo in je poplavila vso do ulice Sv. Duha. Od tukaj je krenila na Selško cesto. Hudournik je pobral spotoma vse, kar mu je bilo na poti. Odneslo je oba mostiča, ki sta peljala preko potoka Černo-merca. Na pomoč je prihitel bataljon vojakov, ki so hitro pomagali meščanom.
Voda je drla po cesti Černomerac in po [lici do sv. Duha do petih zjutraj. Nato je pričela zmerno padati. Mestni delavci so bili ves dan na delu, da zajeze vodo. Vojaki so prenašali žene in dekleta na rokah po preplavljenih ulicah, a moške so nosili — štuporamo. Le '.ako je bil promet mogoč.
Hiše na spodnji strani flice so bile v vodi. V vodi se je nahajal tudi del topniške vojašnice.
V	neki manjši hišici so še ljudje spali, ko je bila * la že na hodniku in v sobah Ko so se prebudili, so hitro odprli vrata na dvorišče, kamor se je nato voda izlila.
Tramvaj je vozil samo do sv. Duha, ker so bile tračnice v poplavljenih ulicah vse zalite z blatom in gramozom.
Tudi potok Jelenove je poplavil vso svojo okolico. Voda bi bila skoraj odnesla malo dete. Kuniščak in potok Kraljevec sta istotako izstopila. Poplavljena je remiza in delavnica električnega tramvaja. Ognjegasci morajo ves dan s sesalkami sesati vodo iz korit, ki služijo popravam tramvajskih voz. Okolica Južnega kolodvora je močno poplavljena. Deset vagonov je v vodi. Stanovanja železničarjev ia Vodovodni cesti so v vodi.
Največji oblak se je utrgal nad Maksimi-rom. Vendar tukaj voda ni imela posebne moči. Škoda v tem parku ni posebna. Istotako ni škode v zoološkem vrtu.
Nadalje sc poroča, da je bila voda pri postaji Nrtvi Marol' tako višoka', da je bila železu;.';a pr<ga pol metru pod vodo. Zato šo pribi jali vlaki v Zagreb s precejšnjo zamudo.
V" 'KANČKA SKODA v BACICI. - BELJE POD N ODO. — KRALJEV 1 DVOR V NEV ARNOSTI.
Relprad, 5. julija. (Izv.) Poročila o po-f'avi>h so še vedno katastrofalna in zdi se, da kulminacija, še vedno ni padla. Podrobna poročila, ki prihajajo iz raznih krajev, navajajo velikansko škodo, ki jo napravlja povodenj. Velikansko škodo je povodenj povzročila v Bački, poleg tega je zahtevala več človeških žrtev. Voda je namreč pridrla nenadoma. Državno posestvo Belje je popolnoma pod vodo. Današnje > Vreme« poroča, da je ob priliki, ko se je podrl tikveški nasip, padel kot žrtev Slovenec inž. Schvveiger, o katerem ni nobenih podatkov. Ravnotako poročajo, da Donava še narašča in da bo še narastla, čim pridejo vode iz zgornjega toka.
Belgrad, 5. julija. (Izv.) 6 km daleč od Apatina je Donava porušila nasip. Naravnost ogromne mase vode so se razlile po ozemlju in zalile skoro 3000 oralov zemlje. Voda stoji 6 in pol metra nad običajno gladino. V soboto popoldne je v Apatinu nastal silen strah, ker je začela voda prodirati skozi železniški nasip. Na pomoč je prihitelo vojaštvo, ki je z ostalim prebivalstvom z največjo silo pomagalo napravljati jez. Na ta način se je posrečilo neposredno pred mestom zajeziti vodo. Tudi kraljev dvor na Belju je v nevarnosti. Voda je zalila okrog 20.000 oralov rodovitne zemlje! Ozemlje okrog Kragujevca je pod vodo. Pri Cvetojevcu je naliv porušil železniško progo. V mestu Jagodini stoji voda meter visoko po ulicah. Pod vodo je tudi železniška proga.
Osijek, 5. julija. (Izv.) Drava je padla za par centimetrov, vendar pa, se pričakuje zo-peten narast, Iz Osijeka so odšli rešilni čolni v ogrožene kraje, kamor so peljali hrano in obleko. Reševalci so našli ljudi na nasipu in po strehah. Bili so vsi premraženi in lačni in so težko čakali na reševalce.
Pariz, 5. jul. (Izv.) Nevihte in poplave so zadnji čas napravile veliko škodo v mnogih departemeutih. Škoda znaša več milijonov frankov. Veliko pokrajin je še vedno pod vodo. Hiše so v nevarnosti, da jih voda poruši.
Budimpešta, 5. jul. (Izv.) Poljedelsko ministrstvo je izdalo poročilo o škodi, ki so jo povzročili zadnji nalivi in poplave. Trpeli so le kraji, ki leže ob bregovih rek, ki so stopile iz struge. Drugod deževje ni napravilo škode. Od 3. julija dalje je nastopilo toplo vreme, tako da je pričakovati ugodne žetve kljub deževju zadnjih dni.
Racava ženskih ročnih del v Ajdovcu pri Žužemberku.
V nedeljo, dne 20. junija je priredila šola v Ajdovcu pri Žužemberku na Dolenjskem razstavo ženskih ročnih del in finega peciva. Na prijazno povabilo ondotnih tovarišev gdč. učit. Viki Kulavčeve in g. upravitelja Avgusta Clemente smo šle tudi me okoliške tovarišice v družbi g. okrajnega referenta pogledat uspehe celoletnega truda in pridnosti.
Po skoro dveurni hoji po lepi, gladki cesti smo prispeli v Ajdovec, majhno vasico z župno cerkvijo m dvorazredno šolo. Ravnokar je bila minila popoldanska služba božja. Okrog precej prostornega šolskega poslopja je mrgolelo vse polno ljudi. Tam je bilo zbrano prebivalstvo cele župnije. Veselje in ponos je sijal vsem iz oči. — Za šolo je stala dolga vrsta deklet med 16. in 20. letom. To so bile udeleženke gospodinjske šole, sredi med njimi pa njih voditeljica, duša in središče vsega dela, gdč. učiteljica Kulavčeva.
Prišla je kot čisto mlada učiteljica pred dvemi leti v oddaljeni Ajdovec. Videla je tam prostrano polje in bogato žetev, a delavcev nikjer. Pozabila je na šumno mesto in njega veselje, pa se je posvetila z vsem mladostnim idealizmom in odločnostjo delu med ljudstvom pomneč besede pesnikove: »Ne samo kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan«. Začela je pozimi, ko je na kmetih največ časa, zbirati dekleta okrog sebe, pa je ustanovila gospodinjsko šolo. Učila jih je preprostih in finih ročnih del, navadne in boljše kuhe ter vsega potrebnega za življenje. Veselje in navdušenje je bilo velikansko in pridnost nič manjša. Delale so vse večere in vse nedeljske popoldneve pozimi In spomladi. Za konec šolskega leta so priredile dekleta s šolsko mladino razstavo — kot tudi že prejšnje leto — da pokažejo svetu, kaj so se naučile lepega in koristnega.
Gospodična nas je povedla v okusno opremljeno šolsko poslopje in v razstavno dvorano. Kako lepo! Kaj takega nismo pričakovali. Velika šolska soba v prvem nadstropju je bila polna prelepih ročnih del in krasnih izdelkov kuhinjske umetnosti. Tam smo videli
Glavni predmeti so: kuha, serviranjc, Šivanje, gospodinjska opravila in vrtnarstvo.
Ker je gospodar hi?e, v kateri je bila doslej gospodinjska šola nastanjena, vedno zvi-I ševal najemnino tako, da šola ni več tega zmagovala in je bila vsled sodnijske odpovedi pri-morana se izseliti, je gospodinjska šola na besedo prevzv. škofa dr. Jegliča kupila grad •Jama v Zg. Šiški.
O gradu »Jama* govori že Valvazor v tretji knjigi. Pripoveduje, da so v začetku junija 1472. 1. prišli Turki in so sc potem Ljubljančani vtaborili tu na tak način, da jc izgledalo kot bi bili v jami. Lega jc krasna, zračna in jo že Valvazor hvali. Kjer govori Valvazor o posestnikih tega gradu imenuje med prvimi Oktavija grofa Pannizola, Lands-Vicedom, in omenja, da so bili tu več let redovniki — Avgtištinci — (po drugih zgodovinarjih pa naj bi bili to cistercijanci). Na dvorišču pred hišo so bili trije kostanji pod katerimi jc počival Napoleon.
Ker je stanovanjsko sodišče oviralo vselitev šole v kupljeno hišo, je bila gospodinjska šola primorana za eno leto ustaviti svoje obratovanje. Z 8. nnjem t. 1. so sc pa izselile vse stranke in gospodinjska šola prične zopet s poukom s 1. septembrom t. 1.; prospekte pa prične razpošiljati zdaj z julijem.
ORATOR1JSK1 KONCERT: ŽRTEV.
ABRAHAMOVA
krasne prtiče. prte, rjuhe, blazine, brisače, za-store, srajce, životnike, bluze, otroške oblekice, različne torbice, krila, pregrinjala itd Vsak kos, od preproste vajenice osnovnošolskih deklic do najfinejših vezenin odraslih deklet priča o vešči roki in izbornem okusu gdč. voditeljice. Vzorci so posneti večinoma po ■■Mladiki«, »Ženskem svetu« in drugem. Koliko truda je bilo porabljenega samo v zbiranju in prerisavanju teh osnutkov. — Vmes pa so bile razpostavljene okusno opremljene torte, potice ter razne vrste piškotov, ki so jih preprosta kmetiška dekleta sama napravila in razstavila. Pri kuhi ima tudi nemalo zaslug mati gdč. učiteljice, ki je eno leto stanovala pri hčerki ter ji povsod pomagala. Povsod pa pridno pomaga s svetom in drugače tovariš Clemente. Zbira fante, pa jih uči petja in tamburanja, da imajo tudi ti v svojem prostem času primerno in prijetno razvedrilo.
Ko smo si ogledali razstavo, nas je gospodična povabila v svoje stanovanje ter nas najljuheznivejše pogostila z okusnim prigrizkom, izdelki njene gospodinjske šole.
Polni najlepših in najprijetnejših vtisov smo zapuščali Ajdovec. Prekrasna sloga, najlepši mir, ljubezen in spoštovanje spaja tam šolo in dom. Ljudstvo ceni dobrega učitelja, ki se žrtvuje zanj, saj se dekleta kar niso mogla ločiti od svoje ljubljene učiteljice in fantje ne od svojega dobrega učitelja, boječ se, da jih morda zapustita in odideta drugam.
Ta velika ljubezen in vdanost, vrla tovariša ,pa naj Vama bo za velik trud in požrtvovalnost najlepše plačilo in priznanje.
Dr. Krekova gospodinjska šola v Zg. Šiški pri Ljubljani.'
Dr. Krekova gospodinjska šola, ki jc do sedaj stanovala v najeti hiši v Šelenburgovi ulici 1, je bila ustanovljena 1. 1923. Pripada k meščansko-gospodinjskim šolam, ima pravico javnosti ter jc podrejena ministrstvu trgovine in industrije.
Šola obsega celodnevno desetmesečno gospodinjsko šolo, posebne kuharske tečaje za boljšo kuho zvečer in v počiliiicali kakor tudi tečaje za konzerviranje sadja in zelcnjadi.
V četrtek 1. t. ni. se je v Union/u dajal tir. B. Širolin oratorij »Abrahamova žrtev«- za zbore, soli in orkester, sodelovala sta operni orkester in Matični zbor ter neki operni solisti, dirigiral je operni kapelnik g. Niko Štritof.
Delo se je prvič izvedlo 1. 1924, nastalo je nekako pred tremi, štirimi leti. Besedilo je po starohrvatskem baročnem oratoriju in pesmih M. Vetranifa in M. Držiča moderno uredil dr. V. Deželic. Očituje precej liričnih, pa manj dramatskih vrednot; kakšen smisel imajo v oratoriju opazke: »Pošli su. Sara gleda šutke za njima, djevojke do-mahuju veldma. Neke su pošle, da ih poprate do raskršea. .loš je noč ital — pane vem.
Dr. B. širola je poleg skladatelja tudi muz.i-zgodov. študij renesančnih in baročnih oratorijev: eklektično delo, k čemer ga je najbrže napeljal zgodov. študij renesančnih in baročnih oratorijav: gregorianski koral (n. pr. Abraham: >0 Bože isti-ni< L dr.) se meša z recitativom, nekako modernizirano baročnim, dvo- in troglasne skozinskoz kon-trapunktično zasnovane, često fugirane zbore v deloma starih tonovskih načinih zamenjajo zelo hrvatsko nacionalno, z značilnim ritmom kola barvani kosi (Idila, Popjevka pastira i. dr.), kar opravičuje Š. v uvodu k besedilu iz zgodovine. Orkester ima podrejeno vlogo stvarjanja ozadja in ob-čutenjskih intermezzov, ravna se, kakor tudi neki zbori, po vzhodnoevropskem impresionizmu, kakor sta ga gojila že R. Korzakov iD M. Musorgskij (primeri ritmiko, cesti sistem ostinatnih glasov, primeri zlasti oba zbora devojk: »Vajmeh nama, naš I-/,a čer z muzikalnim intermezzom bebca iz Borisa God.l) V tej stilni nametanosti, po tej orientira™, iničkeno znanstveni ekip k si in ljubezni za »nacionalni kolorit« spominja Širola nehote nekoliko na našega E. Adamiča. Pa ni to delo le možgansko in znanstveno. Recitativi kljub dolgosti nikakor brezpogojno ni treba, da bi bili utrujali, ker so bili smiselno deklamatorno zasnovani, (velika hvala za to, da jih je užitno in prepričevalno podal, gre g. Betettu!) neki zbori ali solopartije (Sarin plač, lzakova, Abrahamova molitev) bi se dali i posamič na koncertnem odru uživati in bi učinkovali po resničnem čustvenem izražaju in često pravem glasbenem zanosu, vendar... v celoti je oratorij le malo preveč pester v stilih, formalno neenoten, ima formalno nepregledno arhitekturo. Muzika je sicer zelo »inteligentna«, brez vseh čimbum efektov, za kakršnimi zija polizobražena publika; baš zato ji morda očitajo Ljubljančani »dolgost -.
Dirigent N. Štritof je stvar po nalogu glavnega odbora Glasbeno Matice nastudiral z Matiči-nim zborom in opernim orkestrom. Od Štritofa smo vajeni zelo intuitivne, temperamentne agogične obdelave; to je pokazal tudi sedaj, dasi res nimamo vtisa, da bi se bil ves aparat lotil dela za ta oratorij z veliko notranjo vnemo in zainteresiranostjo ... Zbor je imel težko nalogo, ki jo je s pridnostjo izvršil, v ostalem pa Matični zbor ni več čisto tisti kakor v času, ko je Malica najbolj cvetela. Dajte mu stalnega vodjo! G. Betetto (Abraham) in ga. Thierryjeva (Sara) sta nosila v glavnih vlogah dosti težke butare zelo častno; gospa se je dramatski povzpela v Sarinem plaču do viška, iti j ni malo pripomogel .k uspehu večera, skladatelj je j tema dvema izvajalcema ter Štritofu v glavnem ; lahko zahvalen zanj. Nova pojava gdčne Vrbičeve , (Izak) kaže vokalno šolo, čist in poln organ, zmo- ! žen dinamične elastike in dramatskega akcenta; i —morda jo bomo še z veseljem po6lušali kdaj v ! operi.
Izvedba oratorija je bila precejšnjega orien-i tacijskega, pa tudi estetskega pomena za naše razmere.	S. V. j
/Zahvale	i
Savinjsko orlovsko okrožje čuti prijetno dolž- I nest izreči najlepšo zahvalo vsem, kateri so pripomogli k tako lepemu uspehu orlovskega dneva v Velenju. Zahvaljujemo se g. županu kakor tudi j vsem lokalnim sotrudnikom v Velenju, odboru ekspoziture v Celju za njegovo pomoč, posebno pa še narodnemu poslancu dr. H od žar ju za nje- I govo naglo in uspešno intervencijo glede polovio- j ne vožnje. Vsem skupaj najlepša hvala I Bog živi!
Savinjsko orlovsko okrožje.
laspreti sodišča
Vdova Ančka in ljubljanski navihanci. Prišla je v Ljubljano po raznih opravkih. Hotela si I je nakupiti nekaj blaga zase in za družino, in si 1 pri tej priliki ogledati Ljubljano iu njene zani- | mivosti. Bila .ie to mlada in precej premožna vdova Ančka. Celo dopodlno je hodila okrog, ogledovala iu nakupovala in je končno utrujena, , lačna in žejna zasidrala v starodavni gostilni pri t Friedrichu, nasproti čevljarskega mosta. Ko se je | nahranila in je razmišljala pri čaši piva, kaj je | vse videla, kaj je kupila, in če ni kaj pozabila in kam bi še š!h. prispde k umi prav po domače i mlad ljubljanski navfhnner. Začela sta govoriti o ; mestu in deželi, soglašala sla in ko sin spila par i kozarce", sta postala i.c dobra prijatelja. Takrat na je opnzil podjeten rfr.tžabnik, ila ima Ančka lep /,lnl prstan na roki Primi in jf> z« roko in ga .e občudoval in hvalil Aiaki pa je bilo to seveda
všeč in povedala mu je, da stane 250 Din. Naenkrat pa je potegnil lani prstan s prsta in ga začel po-merjati sebi. V tistem hipu, ko ga je nataknil na prst, se udari po čelu in pravi: »Joj, gospodična, samo en hip, čisto sem pozabil, da me čaka na pragu tovariš. Skočim ponj, oprostite /« trenolek!< In v tem hipu je družabnik že izginil skozi vežna vratu in se je zgubil v mestu. Presenečena Ančka pa je ostala 7/)pot sama in še brez prstana in se je zaklela, da ne bo nobenemu Ljubljančanu več prstanov kazala. Jezna je plačala račun in šla na policijo, kjer je svojega tovariša prav natanko opisala, ln res so ga kmalu zalotili Bil je to neki Ifeufcl. Zagovarjal se je, da * je hotel z Ančko lo pošaliti in da ji je hotel prstan vrnili, česar mu pa srveda nihče ni verjej, ker Ančke sploh poznal ni. Hotel se je celo z Ančko pred sodnikom zaročiti, samo da bi se izmotal. Toda vse mi nič pomagalo in moral bo za 14 dni v zapor
Nassnanila
Vabilo na izredni občni zbor I. slovenske tovarne mineralnih votla, sodavice in brezalkoholnih pijač, r. z. z o. p. v Ljubljani, Slomškova oli-cn 27, kateri se vrši v torek dne 20. julija t. 1. ol> treh popoldne v gostilniških prostorih g. Fran« Kavčiča, Privoz št. 4. Dnevni red: t. Razgovor glede odstopa parcele gostil ni čarske zadruge, ž. Raznoterosti. — l< obilni udeležbi vabi odbor. — Opomba: Drugi odstavek § 23 zadružnih pravil se glasi: Ako jih ni ob določeni uri toliko navzočih, vrši se pol ure pozneje drugi občna zbor, kateri sklepa brez ozira na število udeležencev.
1>oixvedo v trn j a
Amerikanri pozor! Išče se Franc Forte, rojen v Trbovljah, zadnji njegov naslov, ki ga imamo, je iz »Herminie Pa Box 44. Westmoreland Co., Nord Amerika«. Proti povračilu stroškov prosi njegova mati Uršula Forte, Klek 40, Trbovlje II. za njegovo tri val išče.
Ob prilikj orlovske ekspozitura«- prireditve dne 27. junija v Ljubljani se je v topničarski vojašnici našla ura z verižico. Lastnik naj s« zglasi v pisarni Orlovske podzveze, Ljubljana. Ljudski dom.
Našla so se ženska očala (lorgnet) v Komen-skega ulici nasproti Rokodelskega doma. Dobe *> v Zeleni jami št. 90, Moste.
To in ono
SAMOZAVEST.
Neki angleški »globe-trotterv je na svo jem potovanju prišel tudi v Rim. Ko 3© je vrnil na Angleško, je uredniku nekega veli kega angleškega lista povedal tale doživljaj: Stal sem ter občudoval velikanski Titov sla volok v Rimu. Res lep je, krasen, visok — toda to že itak veste, zato tega ne bom pripovedoval. Ko tako občudujem ta stari znameniti spomenik davnih dni, jo priniaha neki moški, gre pod slavolokom ter glavo pripogne kot da bi šel skozi nizka vratica, čeravno bi tudi Goliat brez skrbi šel pokoncu skozi. >Kdo pa je to?« sem vprašal nekoga mimoidočega. »To,« odgovori mož, »to je Mussolini.c
TUDI REKORD.
Da se natačno prepriča, v kolikem čas« je mogoče izdelati iz drevesa papir, je neka papirnica v Nemčiji oni dan napravila poskus. Blizu papirnice so ob 7.35 pričeli podirati drevo. Nato so ga omajili, razžagali itd., tako da je ob 9.34 bil papir že izgotovljen ter bil kolobar takoj odposlan v bližnjo tiskarno. Točno ob deseti uri so dečki že po mestu raznašali časopis, katerega papir je pred 2 ki pol ure še v ras tel«.
ZANIMIVE ŠTEVILKE.
Cerkveniški pomočnik pri katedrali ChV chester na Angleškem je bil 34 let v službi, katero je vršil nad vse vestno. Uro je moral vsak dan navijati. V zvonik vodijo stopnice, katere imajo do ure ravno 100 stopnic. Vsakdan je vreteno 250 krat zavrtel ter pri tem težo četrt tone dvignil 24 metrov visoko. To da skupno število v vseh 34 letih: 1,241.000 stopnic, vreteno je zavrtel 3,102.500 krat, ter dvignil 2102 toni, nič manj kot 302 kilometra visoko, ali natančno 302.492 metrov, L J. za 34 Mount Everestov ali za 105 Triglavov.
NEKAJ ŠTEVILK IZ ČLOVEŠKEGA ŽIVLJENJA.
Neverjetno visoke številke dol rimo ako pogledamo, kaj je človek v svojem življenju povžil, delal, spal itd. Vzemimo povprečno starost 50 let. V tem času je preteklo ravno 18.262 dni, od teh je prečul 12.046, prespal pa 6216. Delal je 6348 dni, za razvedrilo pa jih je imel na razpolago 4192. Bolan in nad ložen je bil 600 dni. Hrane je povžil v tem času cela skladišča, 9500 kg kruha, 600 kg mesa, 1600 kg jajc, ravnotoliko sadja. Tekočine pa je spravil pod streho 35.000 litrov t.,j. vode, mleka, vina, piva, čaja itd. Te Številke je sestavil angleški učenjak Thomas Hudam, zdi se nam pa, da se je posebno pri mesu precej zmotil, kajti ravno Angleži » oni narod, ki največ meša >uniči<.
Med ameriškimi ženami jih Je 187.863, M so vpisane kot lastnice farm, 770 je takih, ki so poslovodkinje na farmah, a 78.801' je feo skih najemnikov farm.
Kanarčki so bili prineseni ▼ Evropo začetkom 16. stoletja. Divji kanarček je zelen-kasto-rnmene barve a ima močnejši in bolj čisti glas kod udomačeni.
Najstarejši časopis je vPokfnSki vznike. Pričel je izhajati za časa dinastije Tang (618 - 907.) Do 1. 1351 je izhajal neredno.
Neki Nemec, ki je izgubil vse »obe, si j* tako utrdil ustnice, da počenja niimi v«o. kakor z zobmi, tudi orehe tare.
Stran 8.
»SLOVENECk, dne 6. julija 1928.
Štev. 149.
Zanimivosti.
ČRNSKA NEVARNOST V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
Črnsko prebivalstvo v Zedinjenih državah je znašalo leta 1900 8,834.000 oseb, leta 1910 že 9,828.000, leta 1920 pa 10,463.000; v dvajsetih letih se je pomnožilo torej za 18%. Skupno prebivalstvo Zedinjenih držav se je v istem času pomnožilo za malo več kot 10%; ker se črnci kaj malo od drugod doseljujejo, pomenijo že iz sebe ven resno nevarnost za sestavo ameriškega prebivalstva. Beli doseljenci so v drugem rodu že popolni Ameri-kanci; črnci se sicer tudi naučijo angleško, ostanejo pa le črnci, čeprav imajo iste pravice kot beli in se jih tudi poslužujejo. Izključeno je, da bi se črnci z belimi pomešali; mii-Jate pozna samo Zahodna Indija, kjer je pač podnebje drugačno, a že na jugu Zedinjenih držav ni skoraj nobenega mulata, ki bi bil tam rojen.
Največ črncev ima država Georgija, 1 milijon 200.000 oziroma 35% vsega prebivalstva; za njo pride Missouri z 1 milijonom ali skoraj 50%. Več kot pol milijona črncev imajo vrstoma še te-le države: Alabama, Južna Ka-rolina, Severna Karolina, Louisiana, Teksas, iVirginia, Arkansas in Tennessee.
Tudi v severne države so se črnci, ki potujejo zmeraj le v sklenjenih četah, že močno .vrinili. V Ohio je bilo pred 20 leti 96.000 črncev, danes jih je 200.000; v New Yorku pred 20 leti 69.000, danes 125.000. In je doseljeva-nje od juga gor in naravno pomnoževanje še zmeraj tako močno kot prej. Samo proti zahodu črnca nič kaj ne vleče, akoravno so delovni pogoji tam skoraj isti kot v državah na jugu. Edinole Kalifornija ima precej črncev, še iz tistih dni, ko so kopali zlato rudo; druge pacifiške države so skoraj popolnoma bele. Najmanj črncev je v Nevadi, samo 400; vzrok je najbrž podnebje, za črnca kaj malo prijetno.
V splošnem vidimo, da je črncev v južnih državah danes že povprečno tretjina prebivalstva, da se proti severa zelo "Sirijo, zlasti v države Michigan, Ohio, Illinois, Pennsylvania in New York, da pa proti zahodu ne gredo radi. Ce bodo glede doseljevanja Evropejcev Amerikanci ostali pri sedanji kratkovidni politiki, si pač ni težko predstavljati sliko, kakršna bo čez 20 let Leta 1920 je bilo črncev 10% ameriškega prebivalstva, leta 1940 jih bo 12 do 13% in tako dalje, zmeraj več. Slednjič bo morala vlada odnehati in bo morala zopet dovoliti doseljevanje Evropejcev v večjem številu.
Kako je zlasti sever ogrožen, kažejo številke za leti 1910 in 1920: v starih južnih državah so se pomnožili črnci v tem razdobju za 1.5%, v novih črnskih severnih državah pa za 44%.
VPLIV INDIJSKEGA IN AMERIŠKEGA
VREMENA NA EVROPSKO VREME.
Napovedovanje vremena pri nas se vrši skoraj le iz opazovanj evropskih vremenskih štacij. To se da napraviti le za prihodnji dan ali pa za dva dni naprej. Veliko bolj važna je napoved za daljšo dobo, kakor je običajna sedaj v Ameriki in na Japonskem, v svrho določitve žetve. Sicer je še marsikaj pomanjkljivo, a bo boljše brž ko bodo vremenske štacije s svojimi deli šle za istim ciljem. Meteorološka osrednja opazovalnica v Tokio ima že lepe uspehe v napovedi riževega pridelka na Severnem Japonskem. Profesor Odaka je odkril dvojno razmerje, v katerem je japonsko vreme do drugih pokrajin. Če je na Aleutih majhen zračni tlak, vejejo mrzle množine zraka od severa tja in ohladijo morsko vodo. Morske vode zimska temperatura vpliva na vreme na Severnm Japonskem na sledeči način (po zapiskih aleutske štacije v Dutch-Harbour): Kolikor višja je tukaj povprečno zimska temperatura v primeri s prejšnjim letom, toliko slabši je pridelek riža v primeri s prejšnjim letom, in obratno.
Drugi vir > razmerja v daljavo s: je od leta 1883 naprej merjeni in proračunjeni zračni pritisk nad Južno Ameriko. Višji ko je povprečna v mesecih marec—maj napram prejšnjemu letu, višja je tudi na Japonskem toplota v avgustu, ki je za tamošnji rižev pridelek odločilna. In kar je prav posebno čudno, Južna Amerika vpliva koncem koncev menda tudi na podnebje Zahodne Evrope. Tapo pravijo najnovejša raziskovanja Valterja Georgii v Frankfurtu. Še nekaj. Poletni monsunski dež v Južni Aziji nastane vsled vetrov, ki prihajajo od Indika noter; in ti monsunski vetrovi so merodajni celo za naše zimsko vreme. Če pogledamo, za koliko stopenj je zima (december—februar) toplejša ali bolj mrzla, kakor leto prej in če obenem pogledamo množino v Sevrozahodni Indiji padlega monsunskega dežja v avgustu in septembra istega leta v primeri s prejšnjimi leti, m če primerjamo fran-furtsko in indijsko diierenčno vsoto, vidimo tole: Srednja temperatura bodoče zime v Fkf. bo za toliko stopenj nižja oziroma višja kot leto prej, kakor je padlo v Inidji v avgustu in septembra razmeroma več dežja kot leto prej. Verjetnost, da se tako zgodi, znaša v Fkf 85%,
▼	Parizn 72, v Berlinu 60. Prav tako vpliva razlika v zračnem pritisku nad Južno Ameriko
▼	aprilu in maju pa toplotno razliko prihodnje zime v Zahodni Evropi in sicer tako, da od-
govarja višjemu zračnemu pritisku v Južni Ameriki razmeroma nižja zimska temperatura v Zahodni Evropi; za Frankfurt z verjetnostjo 62%. V bodoče bomo lahko že koncem maja po zračnem tlaku v Argentini ali pa še bolje koncem septembra po indijskem monsunskem dežju s precejšnjo gotovostjo lahko sklepali na milo ali ostro zimo. Kako se pa to vplivanje vrši, nam še ni znaoo.
DVA ROKOBORCA.
Neki angleški lord, ki je ibl strasten rokoborec, je slišal mnogo hvale o moči nekega kovača, kateri je delal v svoji kovačnici blizu Glasgowa. Namenil se je, da ga gre obiskat ter njegovo hvalisano moč preiskusit. Nekega dne je prijahal pred kovačnico atleta, stopil s konja, ga privezal k plotu ter stopil k presenečenemu kovaču, rekoč: »Moj dragi, jaz sem prišel iz Londona, samo da zvem, kdo od naju je močnejši.« — Ne da bi besedico odgovoril, je kovač odložil kladivo, zagrabil lorda okrog pasu ter ga vrgel čez plot na cesto. Ko je lord prišel malo k sebi, je šepal nazaj proti kovačnici, kovač pa zarjove nad njim: »Kaj še hočete?« — »Nič posebnega,« odvrne lord, samo še konja mi vrzite čez plot, da bom mogel domov jahati.c
DANAŠNJA ŠOLSKA MLADINA.
Neki francoski pedagog jo napisal knjižico, kjer priobčuje razne dogoke tekom svojega učiteljevanja. Med drugim so tudi navedeni razni predrzni odgovori učencev iz zadnjega časa. Ko je nekemu zaspancu nekoč pred-očil slavnega Rimljana, kateri je vsako jutro pred zajtrkom trikrat preplaval Tibero, se je učenec nasmehnil. Učitelj ga je vprašal, če ne verjame .»O pač,« pravi navihanec, »samo to mi ne gre v glavo zakaj ni reke preplaval štirikrat, ko je vendar na bregu svoje stvari popustil.« — Nekoč je učitelj na tablo zapisal: »Ne mečite gorečih vžigalic proč, pomislite na zadnji požar!« — Drugi dan je pod tem stavkom našel zapisano: »Ne pljuvajte, pomislite na zadnjo povodenj.« — Nekega lenuha je resno posvaril ter pristavil: »V tvoji starosti je bil Clemenceau najboljši v razredu,« nakar je dobil odgovor: »V vaši starosti je bil pa že ministrski predsednik.«
ŽENSKA DRŽAVA.
Na jugu Nevade v Ameriki so v teku obsežna izkopavanja pri katerih so sedaj naleteli na indijansko mesto, za katero menijo, da je najstarejše na svetu. Od časa obstoja tega mesta je moralo preteči že 10.000 let ter veščaki pravijo, da ta razkritja niso nič manj važnega pomena kot pa ona v Egiptu in Mezopotamiji. Mesto, ki je bilo popolnoma v pesku zasuto, ima velik obseg ter se razteza 9 kilometrov ob nekem močvirnem potoku med mestoma Overton in Saint Tomas. Mngo bo še dela, p redno bo mogoče ugotoviti, kakšno je bilo tu življenje pred 10.000 leti. Dosedaj je znano le to, da je bil rodoviten kraj ter da je bila dežela cvetoča in bogata. Tudi je že do-gnano, da so državo vladale ženske, medtem ko so moški vršili le najnižja domača dela.
DOLGO ŽIVLJENJE.
V Ameriki živi danes okoli 5000 oseb, ki so stare ,1.00 let in še čez. Statistično je je ugotovljeno, da ostanejo ljudje danes dalje časa mladi ter tudi dalje časa lave kot pa pred 50 leti. Ravnatelj neke življenjske zavarovalnice v Ameriki trdi, da kjer se je nahajala pred 30 leti ena oseba stara 100 let, so dandanes tri. Toda važnejše od podaljšanja življenja je podaljšanje mladosti. Pred 50 leti je možki s 25 leti stal v cvetu mladosti in petdeseletnika so že smatrali za starega. Dandanes je pri moških dozorelost s 40 leti, a mnogo jih je, ki so pri 70 in tudi 80 letih še močni in delazmožni. Ženske so bile takrat s 40 leti že starke in dekleta pri 25 letih stare deve. Dandanes se jih mnogo poroči med 30. in 40. letom in 50 letne še rodijo otroke. Glavni vzrok večje življenjske energije je v tem, tako trdijo veščaki, ker je način življenja kakršen je danes, bolj praktično usmerjen kot pa nekoč.
JOK ŽIVALI.
Ni vsakomur znano, da imajo tudi živali fizične pogoje, da morejo jokati ali se tudi smejati. Podgana, osel, muKa, razni jeleni, opice, govedo, kamela, žirafa točijo solze, kadar so pobite. Opioe jokajo, kadar so razočarane v kakem pričakovanju, jelen pa, če ne more zasledovalcem uteči. Raziskovalka Bur-ton pripoveduje, da je v sirijski puščavi videla žejno kamelo, ko so ji tekli solze. Mezeg, kateremu se je dolg žebelj zaril v nogo, je kazal »obraz«, na katerem je bila videti bolečina in obup in solze so inu kapale iz oči. Slavni Livingstone pripoveduje, da je opica jokala kakor otrok, če je ni vzel v naročje, kadar je to želela. Dr. Boerlage je z drevesa ustrelil opico, ki je padla na tla z mladičem v naročju ter jokaje poginila. Neko od krogle ranjeno žirafo so tudi videli, da je imela solze v očeh.
TEKMO VANJE HRIB0LA ZCEV.
Skupina podjetnih angleških hribolazcev je pred par dnevi dovršila svoj načrt, namreč v 24 urah prelszii vse tri najvišje gore Britanije. V Valeški goro Snowden 1091 ni. v Angliji Scafell in v Škotski Ben-Nevis 1343 m.
Sedmi natis velike izdaje
Priredila S. M. FeUcita KaUnSek
Vsestransko spopolnjena izdaja z mnogimi slikami v besedilu in 33 umetniškimi prilogami v naravnih barvah (193 barvanih slik). Elegantno vezana 160 Din.
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
Od hriba do hriba so se vozili v avtih ter vse skupaj, vožnjo, hojo v hrib na vrhove navedenih gora, so dovršili v 22 urah in 10 minutah. Če pogledaš zemljevid Britanije, boš našel, da so te gore zelo oddaljene druga od druge. Naši Ravniki, Čopi itd. bi se takim »turam< seveda pomilovalno smejali.
KOMUNISTIČNI POGREB.
V nekem malem ruskem mestecu se je zgodil pred kratkim smešen dogodek, ki le slučajno ni imel tragičnih posledic. Poginil je psiček neke stare gospe. Žalostna starka je sklenila pokopati svojega ljubljenca, položila mrtvega psa v zaboj in ga peljala ven iz mesta z enokolko, da bi ga pokopala. Zunaj jo je srečil komunistični mladinec, član Zveze brezbožnikov in je začel briti šale, češ, da je greh za tako pobožno gospo pokopati psa brez župnika in zvonenja. Starka se je razjezila in odgovorila, da je bil njen pes — komunist, zahteval je v oporoki, da ga pokopljejo brez cerkvenih obredov. Brezbožnik je takoj naznanil to žalitev politični oblasti. Starko so zaprli in izročili sodniji. Vendar so imeli sodniki usmiljenje in so jo oprostili ker je bila izzvana. To je redka rahločutnost pod sedanjimi ruskimi razmerami.
MUSLIMANSKI KOMUNISTI.
Moskovski »Ogonjok« prinaša sledečo sliko iz življenja muslimanov na Kavkazu, v dagestanski republiki. Tatarski sovjet v Sar-aulu je sklenil: Z ozirom na to, da še vedno niso določene cene nevestam, zahtevajo njih starši od ženinov veliko blaga in denarja. Vsled tega se ne morejo revnejši državljani oženiti, kar je v upijočem nasprotju z Leninovimi nauki in komunistično pravico. Vsled tega se odmeri stroga tarifa za neveste. Dekle najboljše vrste, dobre rodbine in lepe vnanjo-sti, stane 120 rabljev. 2 dobri postelji, 2 odeji, 2 blazine, več pa ni treba dati. Dekle slabše vrste ali vdova stane še manj, ceno naj določita stranki skupno, a ne sme presegati tarife J. klase. Razen tega se množijo pritožbe na fante, ki se napijejo na svatbi, delajo nered, streljajo v zrak in s tem ogrožajo otroke in odrasle. Vsled tega so prepovedane vse muslimanske poroke in se dovolijo le komunistične poroke s slavnostjo na čast revolucije.
SREČNI DVOJCICI.
Gospa Ema Oliver v Londonu je praznovala 1. julija t. 1. svojo stoletnico. Stanuje s hčerkama — dvojčicama, ki sta stari 60 let, se nista nikoli ločili od matere in živita vse življenje v istem stanovanju, kjer ima gospa Oliver tiskarno. Stari dvojčici sta si tako podobni, da nosita različna očala, ker bi ju sicer zamenjala mati in sluge. Mati ravna z njima do sedaj kakor z otrokoma. — »Če se ne
vležeta pravočasno spat,« je rekla časnikarjem, «bosta imeli jutri glavoboL« Stara gospa mama je jako čila, sama kuha in čita časopise. Izgubila je sicer pred petimi leti eno oko, a se vendar dobro počuti. Čudno je, da je doživela ravno tako 100 let med vojno ruska kneginja Barjetinska v Rimu, vedno vesela starka, ki je zadnjih 15 let živela brez levega očesa in desne roke ter ni mogla hoditi (bolehala je na posledicah kapi). Prejela je takrat čestitke od papeža, carja in Viljema, vseh sovražnikov in neutralcev.
IZ PR0LETARSKE UNIVERZE.
V letošnjih pravilih o sprejemu na pe-trograjsko univerzo tovariša Zinovjeva stoji: »Tovariši, ki hočejo priti na univerzo, morajo dobro čitati, biti v stanju pismeno izraziti svoje misli in obvladati štiri matematične operacije s celimi številkami in njih deli. Želi se tudi vsaj malo znanja fizičnega zemljepisa. Kandidati naj se tudi dobro spoznajo na tekoče politične dogodke in poznajo določila X, XIII in XIV kongresov ruskih komunistov. Morajo poznati zgodovino komunistične stranke po knjigi Zinovjeva »Zgodovina RKS« in politiko stranke po padcu Kerenskega. Podatki iz zgodovine razrednega boja in politične ekonomije se zahtevajo v obsegu učnega gradiva srednje komunistične šole.« Kakor se vidi, cvete politična podkovanost na račun splošne izobrazbe.
NENAVADNE NEZGODE.
Neki postajni mojster na progi Calais— Pariz je bil oni dan ubit na nenavaden način. Ekspresni vlak se je bližal in mojster je stopil kraj proge ob postaji. Neki zanikrni delavec, ki je z drugimi delal na progi, je pustil lopato med tračnicami. Vlak je lopato z veliko silo vrgel s proge, da je priletela v postajnega mojstra ter ga na mestu ubila. — Pariški »Matin« pa opisuje še bolj nenavaden j slučaj, dasi sličen. Ko je v bikoborbi v Va-lenciji matador (bikoborec) zasadil biku meč v vrat, se je ta silno stresel. Meč je iz rane odletel ter se zaril v prsi nekega uslužbenca. — V vlak med Brightonom in Viktorijo na Angleškem je od nekod priletel železen drog. Odkod je priletel, nihče še danes ne ve. Ubil je enega potnika. Ako bi bil potnik sam v kupeju in bi drog prodrl na drugi strani zopet na prosto, bi bila uganka smrti potnika popolna. — Vsak tovarniški delavec pri strojih ve, da se pripeti, da se kolo stroja raz-leti. V neki predilnici v Prestonu na Angleškem se je veliko kolo razletelo, kosi, težki 250 kg, so leteli do 200 m daleč in en tak kos je raztrgal parno cev, ki je vodila od kotla k stroju, izpuhtela para pa je nekega uslužbenca do smrti oparila. Res sami nenavadni slučaji.
JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI: f
\ mtkmosKo
{ SLOVENSKO
slovenski šlovar.
Sestavil dr. Janko Pretnar. Cena vez. Din 70-—.
SCOSKI SLO¥AH.
Sestavil dr. Janko Kotnik. Cena vez. Din 70-—.
Vsemogočni je odpoklical nf.šo nadvse ljubljeno, skrbno mamico, oziroma svakinjo in telo, gospo
Antonijo Doli roj. Stoinschegg
veleposestnico, hotelirko in vdovo nadpoštarja v Slovenjgradcu
danes dne 4. julija ob 15!4, v 54. leiu slarosli po dolgi in mučni bolezni, previ-dena s tolažili sv. vere. - Pogreb predrage rajnke se bo vršil dne 6. julija ob 17 iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče, kjer se položijo zemeljski ostanki k večnemu počitku v rodbinsko grobnico. - Sv. maša zadušnica se bo služila v sredo dne 7. julija ob 7 zjutraj v tukajšnji farni cerkvi. Slovenjgradec, dne 4. julija 1926.
tlans, Kari in Alfonz, sinovi. — Avgust Stoinschegg, bral. — Olga Sporn roj. Stoinschegg, l.avra Stoinschegg in Marija Acsodv roj. Sloinschegg, sesbe. — Jožef Sporn, Ala Acsadv, svoko. - Ema Goli, Pavla Viertl roj. Goli, Marijo Ooll roj. tlaus, Olgo Stoinschegg roj. Auer, svakinje. - Vsi nečaki in nečakinje.
Prosi se za liho sožaljc.



Elektrifikacija.
Cilj vseh naprednih držav je čim obsežnejša elektrifikacija. Zato vidimo vsepovsod stremljenja, ki jih podpira država s svojimi ukrepi, k temu cilju. Tudi pri nas v Sloveniji smo že mnogo elektrifieirali, vendar nas čaka ogromno delo na tem polju. Med razlogi, ki jih moramo našteti, če go-torimo o ovirah hitrejše elektrifikacije Slovenije in cele države, je treba v prvi vrsti omeniti visoko državno trošarino na žarnice.
Po strokovnih podatkih navajamo sledeče cene žarnic in pripadajočo državno trošarino:
A.	Brezzračne žarnice s kovinsko nitjo: napetost	sveče cena Din drž. troš. 20-139 5-10 14	— 20-139 16-32 14 5 20—139 50 14 10
140—169 5—10 1 4	— 140—169 16-32 14	5 140—169 50 14	10 170—240 5—10 14	— 170—240 16—32 14	5 170—240 50 14	10 Ze iz teh številk je razvidno, da je obremenitev žarnic nad 10 sveč znatna	in progresivno narašča.
Še zanimivejši so sledeči podatki:
B.	S plinom napolnjene žarnice: napetost	Watt	cena drž. troš. 40-150	25	19	5 40—150	40	23	8 40—240	f:i	26.50	12 40—240	32	15 40—240	45	20 40—240	,.-)	65	60 40-240	. ..)	82	8C 40—240	:! 1	103	120 40—240	.•;;)'	138	200 40—240	750	170	300 40—240	1000	210	400
Kakor je iz teh podatkov razvidno, znaša trošarina pri zadnji vrsti skoro še enkrat toliko kot cena. Zato je vsakemu jasno, da samo
zaradi te podražitve, ki jo mora nositi zadnji — konzument, ni mogoče misliti na še obsežnejšo elektrifikacijo.
V naši državi imamo tovarno žarnic v Mariboru »Volta«, ki je v stanu pokriti vso potrebo cele države. Tvomica zaposluje 70 delavk in izdela dnevno 2000 komadov. Kapaciteta je dnevno 8000 komadov. Tovarna HA&\ veliko izvaža v Ameriko, Indijo, itd. via Hamburg, torej zmožna je svetovne konkurence.
Isti dan, ko gre žarnica iz tvomiškega skladišča, se že mora plačati trošarina brez ozira na to, kdaj bo prodana. Trošarina se mora plačati tudi za vrnjene izmenjane žarnice drugič. Kakor vse izgleda, smatrajo električno razsvetljavo za luksus prve vrste.
Vsekakor je elektrifikacija Slovenije in oele države, ki bi morala biti cilj državne gospodarske politike, občutno prizadeta s tako visoko trošarino.
Popravek. V članka »Načrt zakona o neposrednih davkih«-, natisnjenem v »Slovencu« z dne 1. t. m. so v drugem odstavku druge kolone vsled tiskovnega pogreška izostale nekatere besede. Pravilno se ta odstavek glasi: »Iz teh številk vidimo, da pri unaV-oinernem povečanju dohodka od 20.000 do 20.000 dinarjev rastejo davčni odstotki pri nižjih
dogodkih hitrejše, negoli pri višjih dohodkih, da
ie torej davčna lestvica dogresivno-progresivna ..
Tekstilia d. d. v Ljubljani je imela 28. junija svoj četrti redni občni zbor. Sklenilo se je po-viteti glavnico od 3 milijonov na 6 milijonov Din. Udeleže se z 45% na povišanje glavnici tudi ino-zemci. V dopolnilni volitvi so bili izvoljeni v uprav-svrt gg. 'Angelo Verani in Leop. Kloment, velrtr-govca v Trstu in g. Iv. Kastelic, upravni svetnik Ljudske posojilnice v Ljubljani
Občni zbor Zveze mlinov v Sloveniji. V soboto dne 8. t. m. se je vršil pri Novem svetu na Go&posvetski cesti občni zbor Zveze mlinov v Sloveniji. . Izvoljen je bil nov odbor. Odbor je sestavljen: .predsednik Franc Majdič, Vir pri Domžalah, podpredsednik Jakob Zadravec, Središče in tajnik Aleksander Knez v Ljubljani. Zveza mlinov v Sloveniji stoji na stališču, da sedanja znižana mlin-! ska vozriina mora vsekakor ostati,, ker je vitalnega pomena za ofestanek naše mlinarske obrti.
Trgovinsko pogodbo nnšo države. Ker je odpovedana trgovinska pogodba s Francijo, bo v kratkem odpotovala naša delegacija v Pariz. Del Anglijo. Istočasno se bodo vršila pogajanja z Anglijo. Istočnasno se bodo vršila pogajanja 7. Belgijo. V jeseni se bodo vršila pogajanja s češkoslovaško in Madjarsko. Zadnje mesece leta se bodo začela tudi posrajanjn z Nemčijo in Turčijo.
Monopalski dohodki. V toku preteklega proračunskega, lete, t. j. od 1. aprila 1925 do 31. marca 1926 so znašali dohodki monopolske upravie 2503 milijone dinarjev napram 2357 milijonov v letu 1924-25.	i
Promet r snšaškem pristanišču. V mesecu marcu t. 1. je znašal promet v sušaškem pristanišču 67.000 tem, v aprilu 1.1. pa je narastel na 73.500 ton.
Opij t Jnfrni Srbiji. Trgatev makovih cvetov v Macedoniji se je že pričela. Produkcija je po cenitvah za polovico manjša kakor lanska W dosega 50—60 ton. Stari opij je dražji kakor novi, ker je kvalitetno boljši. Iz Soluna je prispelo že več Interesentov.
Dne 5. julija 1926.
DENAR.
Zairreb. Berlin 13.48—13 52 (13 485-13 49) Italija 198.00-000.10 (198.50-200). London 275 05 —276.25 (275.65 den), Ne\vyork 56.3835-5fi.6835 (56.52. den.), Pariz 154-156 (152.50 den.), Prarra 167.38-168.38 (167.80 den.), Curih 10.9455-10.9855 (10.965 den.), Amsterdam 22.68—22.78, Dunai 7.9858—8.0258 (8.005).
Curih. Belgrad 9.14 (!>.14). Budimpešta 72.30 (72.30), Berlin 122.975 H 22.75). Italija 18 075 (18.10), London 25.1275 (25.1355), Nevvvork 516 62 (516.62), Pariz 13.925 (13.95). Proga 15.30 (15.30), Dunaj 73 (73.0175), Sofija 372.5, Varšava 55,' Bruselj 13,60 (13.60).
Dunaj. Devize: Belgrad 12.4875—5275, Ko-danj ;i87,05—45, London 34.37—47, Milan 24 68— 78, Newyork 706.25—708.75 (ček 704.05—708 "0) Pariz 19.17-27. Varšava 77-77.50. Valute: dolarji 704.75; angleški funt 34.32, dinar 12.4775, češkoslovaška krona 20.89.
Praga. Borze niso poslovale radi praznika.
VREDNOSTNI PAPIRJI;
Ljubljana. 7% invesf. posoj.' 72.50, vojna odškodnina 305 den., zastavni listi 20—22. kom za-dolžnice 20—22, Celjska 193 den., Ljublj. kreditna 175—195, Merkantilna 100—102. zaklj. 102, Praštediona 864—870, Slavenska 59 den, Kred zavod 165—175, Strojne 79- 83, Trbovlie 370 bi., Vevče 102 den.. Stavbna 55—65, šešir 103 den.
Za*reb. 7% invest. posoj. 73—74.50, asrrari 43—44.50, vojna odškodnina 309—310, jijlij 310— 312, Hrv. esk. 101—102.50, Kred. 102—104, Hipo-banka 56.50—57.50, Jugobanka 92 —94. Praštediona 865—870, Ljublj. kreditna 17.5 den., Slavenska 55—60, RijeČka »Etno« 130 zaklj., Ujed. 95—105, Zemaljslra banka 125 zckli., EksploatVciia 10—15, Sečerana.270—280, Gutmann 195—205. Slavex lf5 den., Slavonija 33 —34, Trbovlje 330—340 ex. coup. Vevče 105 den.
Dunaj. Podon.-savska-iadran. 8P9 000. Alpine 233.500, Greinitz 110.000, Trbovlje 415.600, Hrv. esk. 150.000, Leykam 121.500, Hipobanka 71.000, Mumdus 1,070.000, Slavonija 37.000.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Lubje, »uho v ovojih, feo vag. meja 38 den., smrekovi hlodi, I., II., od 4.50, 5, 5.50, 6 m dolžine, od 25 cm naprej, fco vag. naklad. post. 190 den., drva suha, bukova, fco vag. naklad. _post. 18 bl„ smrekovi Wodi, 1., II., od 4,50, 5, 5.50, 6 m dolžine, od 25 cm naprpj, fco v. namembna postaja Gorenjsko 2:40 den., hrastova meterska, zdrava, suha drva, fco vog. meja 18 d., deske (smreka, jelka), 28 mm, 4 .m. od 16 naprej, medla 25-2G cm, 1., II., 111., monite, fco vag. meja 6 vag. 500 -520, zaklj. 500, deske (smreka, jelka), 38 mm. 4 m, I., II., III., monte, fco vag. naklad, post. 450 bi — Žilo in poljski pridelki: Pšenica bačka, 76, 2%, feo vag. naklad, post. 310 bl„ pšenica nova bačka, 76, 2%, zn avgust, fco v. naklad, post. 202 bi., koruza, fco vag. naklad, p. 16 bi., koruza, fco vag. Ljubljana 200 bl„ ječmen, letni, fco vag. naklad, post. 170 bi., oves rešetani, fc ovag. naklad, post. 195 bi., otrobi drobni, fco vag. naklad, post. 110 bl„ otrobi srednji, fco vag. Domžale 150 bi., ajda domača, fco vag. slov. post. 255 bi., proso rumeno, fco vag. slov. post. 217.50 bi., fižol beli banaf., fco vag. naklad. post. 160 bi., fižol mandalon, fco vag. Postojna 280 bl„ riž -plen-dor, v vrečah, brutto za netto, fco skladišče Ljubljana 690 bi. — Eksekutjvna prodaja: 2000—3500 kg hrastovih desk, 27 mm. 16 cm širine naprej, fco Ljubljana skladišče 24—55, zaklj. 24,
Šport
JUNIORSKE TEKME ZA PREHODNI POKAL SK ILIRIJE,
SK Ilirija izvede tokom meseca julija drugič nogometne tekme juniorskih moštev za prehodni pokal kluba. Za klube, ki odpadejo v izločilnih tekmah (v prvem in drugem kolu) se bodo spo-redno vršile tekme za utešno darilo SK Ilirije. SK Ilirija omogoča vsem udeleženim klubom sodelo-v'anje v vodstvu turnirja ter jamči za reden potek tekmovanja. Pravico do udeležbe imajo a) člani LNP, b) klubi, ki niso včlanjeni v LNP, tudi ako niso oblastveno priznani, c) šolski zavodi. Starostna meja za igrače je 18 let (letos rojstni letnik 1908 in več), vendar ne smejo sodelovati taki juni-orji, ki so letos nastopili že več kot trikrat za
I. moštvo kakega podsaveznega kluba. Vsaka tekma traja dvakrat 40 minut. Podrobnejši razpis je objavljen v »Slovenskem sportuc št. 17 z dne 24. junija. Prijave je nasloviti do 6. t. m. na naslov ^Športni klub »Ilirija,«, Miklošičeva cesta 13/IIL, obenem s prijavo je imenovati enega člana v med-klubski odbor za izvedbo letošnjih juniorskih tekem. — SK Ilirija.
VIS0K0S0LSK i ŠPORT.
Kakor drugod so se tudi na Nemškem hoteli visokošolci ločiti in so začeti govorili o posebnem »akademskem športu . Kakor da bi bil šport potem drugačen, če ga goji akademik. Tisti, ki so voz zavozili v akademski tir, ga hočejo potegniti sedaj spet ven in pravijo, da ni bilo tako, kot se splošno misli. Zvišani m zahtevam duha naj pride na pomoč izenačevalna telesna vzgoja in športno delovanje dijakov. Dijaki naj imajo priložnost, da
pojilo vse vrste športa, in nicer tako, d« vkljuS visoka šola gojitev športa v svoj studijski obrat ta da omc:?oči dijakom treniranje brea izfiiitn časa. Naravno pa je, da se ome.ii naloga šole samo rta sjK>rtno udejtftvovanje . tijakov m časa njih študira nja in da ni govora o kakšni izključitvi iaprani drugim športnikom.
Število dijakov, kj Rojijo »fiort, je navadno večje kot pa mislimo. V IVrlinu jih trenira povprečno 5000, približno tretjina vseh. dijako*. 4300 oil njih jih je združenih v 125 društvih.
400 KILOMETROV NA »TRO?
Znan inžener Contalen kar <p«ti ne mim odkar podira avtomobilnd dirkač Thomns rekoiH /.a rekordom. S prvo dvomotorno knrštrnkrfi« Coatalen ni irueJ sreče in hoče sedaj Mpravdii vot
7> 900 konjsk imi silami. Dva aeroplnnska mo^orj* hoče montirati v avtomobil, po 12 cilindrov, tvrl-ke Sunbeam. Vsebina cilindra znaša okoli litrov, teža motornes kupine 920 kilogramov. Prvi motor je vdelan spredaj, drugi zadaj. Skupns te?" avtomobila 2600 kilogramov, širina med ojosj l.,r>? metrov. Dosedanje poskušnje so dokazale, da se more doseči z iavtomobilom hitrosl 31Y» J-ilomeitm* na uro. Sedaj treba še skušenj za praktičuo apo rabo.
SENORITA ALVAREZ.
Razvila se I m v eno naiboijSiti igra\k leuihA, Stara je šele 21 let, rojena 9. maja 1905 v ltimu. Kljub španskemu pokolenju je doslej od Španije kaj malo videla, zadnjih dva.isH let j,? pr,«živpla skoraj izključno v Švici. Gladko govori prt jesti-kov.
JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V I »TITIH J A VT priporoča |>evskim zborom:
Adamič K. .Slovenski akordi. Mešani in ntoSfcf
zbori. 2 zvezka po 30 Din. Adamič E. Nočne pesmi za en glas s klavirjem. — 24 D i li.
Aljaž, mešani in moški zbori L—VIII. zv. (II. «
razprodan), po 10 Din, IX. zv. 16 Din. Bajuk, slovenske narodno pesmi za mešani, močit
in ženski zbor. IV. zv. 16 Din DruzoviF, Lira, pesmarica za moški zbor. 2 zvesta po 28 Din.
Hladnik, 10 moških zborov v narodnem kam. —-
20 Din.
Kogoj, trije samospevi s klavirjem. 10 Din. Laharnar, Gorske cvetlice za mešani zbor. 10 Din. Gorski odmevi za moški zbor, 2 zvezka po 10 Din. Planinke za mešani zbor, 2 zvezka po 10 Din. Pomladanski odmevi za mešani zhor, po 10 Din.
Premrl, telovadska pesem za mečka zbor Pari. 0
Din, gl. po 1 Din. Sachs, moški zbori. 24 Din. Sicherl, trije moški zbori. 10 Din. Vodopivec, orlovske himne za mešani, moški in
ženski zbor, oziroma za klavir. 21 Din. Marolt, nagrohnice za močki zbor; vez. 20 Din. bros. 16 Din.
Vremensko poročiEo
Meteorološki zavod v Ljubljani dne 5 julija 1926.
Višina barometra 308'8 m
Opazovanja
krn|
Ljubljana (dvorec)
Maribor Zagreb Beograd Sarajevo SkopJie Dubrovnik Praga
Barometer
Toploto v C'
758-1 758-1
756-9 758-2 758-4
757-4 75S-3
758-4 758'3 758-9 758-2
16-0 94
17-4
19-0
17-7 16-0
20-0 21-0 19-0
18-0 240 16-0
Rel. vlago
v %
Velet in brzino i m
Oblačnost 0-10
Vrsta padavin
ob opazovanju
v mm do 7h
V Ljubljani je
91 83 89 98 87 76 83 56 64
NE 0*5 NE 2 SSW 0-5 W 0'5 W 1*5 ESE 1-5 mirno mirno SE 0-5 SE 1-5 SW 3
10 10 10 10 2 10 8 1 0 3 10
megla dež
megla
37
3*0 11-0
(H
12*0
a
«. s
£a>
ss
o .
o J 1>
Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme.
Fr. R. Chateaubriand.
Kako nerazumljivi so ljudje, kadar ao v oblasti strasti! Zapustil sem bil plemenitega Lopeza, izpostavil se vsem nevarnostim, da bi bil svoboden. V enem hipu je pogled žene izpremenil vse moje na-gnenje, vse sklepe, vse misli! Pozabil sem na svojo domovino, mater, kooo in na strašno smrt, ki me je čakala, postal sem brezbrižen za vse drugo, kar ni bilo Atala. Brez moči, da bi se povzpel do človeške pameti, sem naenkrat postal neke vrste otrok: nezmožen sem bil, da bi se umaknil nesrečam, ki so me čakale, da, skoro bi bilo treba, da bi bili drugi skrbeli za spanje in za hrano.
Torej je bilo tudi zastonj, da mi je Atala, ko fiva dolgo tavala po savani, padla k nogam in me prosila, naj jo zapustim. Zatrjeval sem ji, da bi se vrnil v tabor, če bi me ne hotela zopet privezati k deblu mojega drevesa. Morala se je udati v nadi, da me drugič preprosi.
Na večer po tistem dnevu, ki je odločil o usodi mojega življenja, sva se ustavila v neki dolini, ne daleč od Kuskovila, glavnega mesta Siminolov. Ti Indijanci, združeni z Muskogulgi, tvorijo z njimi zvezo' Krikov. Hči dežele palm me je prišla obiskat sredi, noči. Peljala me je v velik smrekov gozd in je ponovila svojo prošnjo, da naj bežim. Ne da bi ji kaj odgovoril, sem jo prijel za roko in prisilil to zbegano, košuto, da je tavala z menoj po gozdu. Noč je bila krasna. Genij zraka je stresni svoje modre lase, dišeče po vonju smrek, in dihala sva slabi vonj ambre, ki so jo izdihavali krokodili, skriti pod tama-rindami ob rekah. Mesec je Svetil sredi brezmadežnega ažurnega neba in njegova bisernomedla svetloba se je spuščala na nedoločene gozdne vrhove. Noben šum se ni slišal, razen neke daljne harmonije, ki ,|e vladala v globini gozdov: reklo bi se lahko, da. je | duša samote vzdihovala v vsi širni pustinji.	'
Skozi drevje sva zapazila mladega človekaj ki J je bil. držeč v roki Dlamenico, podoben geniju po- l
mladi, ki preleti gozdove, da oživi naravo; to je bil zaljubljenec, ki je prišel pred kočo svoje ljubljenke, da bi izvedel svojo usodo.
Če devica plamcnico ugasne, sprejme ponujane obete, če se pa zagrne, ne da bi jo ugasnila, s tem zavrne snubca.
Vojn i k se je splazil v senco dreves in je polglasno pel te besede:
>Pred jutranjo zarjo pojdem na vrhove gora, da si med hrasti v gozdu poiščem samotno golobico. Okoli vratu sem ji obesil verižico iz porcelanastih školjk; na nji se vidijo tri rdeča zrna za mojo ljubezen, tri vijolična za moj strah in tri modra za moje upanje.
Mila ima oči hermelina in lahne lase rižnega polja; in njena usta so kakor rdeča školjka okrašena z biseri.
0) da bi Mila to pJamenico ugasnila! Upanje domovine bi viselo na njenih rodovitnih prsih, jaz bom kadil pipo miru ob sinčkovi zibelki.
Pusiile me, da pred jutranjo zarjo pridem na vrhove gora, da si med hrasti v gozdu poiščem svojo samotno golobico !<<
Tako je pel mladenič. Njegove besede so prinašale nemir na dno moje duše in so izpreminjale Ata-litio obličje. Najini združeni roki sta trepetali druga v drugi.
Toda postala sva pozorna na neki drug za naju nič manj nevaren prizor.
Šla sva mimo otroškega groba, ki je služil za mejnik dveh rodov-. .Kakor je že navada, so ga napravili ob poti, da bi mogle mlade žene, ki bi šle k studencu, sprejeti vase dušo nedolžnega bitja in bi jo vrnile domovini. V tem hipu so bile tam novo-poročene /ene, ki. so, hrepeneč po sladkosti materinstva, poiskušale, odpirajoč svoje ustnice, uloviti dušo otrekovo, katora je po njihovem mnenju blodila po cvetlicah. Pntom je prišla turi i prava mati in fe položila na grob snop koruze in bele lilije. Zemljo
ip nnclrrot-ill h C OHAlim	llcorllo o r* 1., n
.ilj^In, .. ..v, '.»lil II...	, , ■ .1.11 .IV .IV; IIC1 V ' «I 'j l r \ I
rušo in jo z tnIHm «fns')">i svd.iemu otrok" govori'?-.
>Zakaj bi te objokovala v tvoji zemeliski zibelki.
o moj novorojenec! Kadar mlad ptič postane velik, si mora sam iskati hrano in v puščavi najde tudi grenkih zrn. Ti vsaj nisi Vedel za jok; ti vsaj nisi bil izpostavljen požrešnemu poželjenju ljudi. Popje, ki se v svojem ovoju posuši, izgine z vsemi dišavami, kakor ti, o moj sinko! z vso nedolžnostjo. Srečni so tisti, ki v zibelki umrjejo in ne poznajo drugega kakor materine poljube in smehljaje.«
Že zmagana od najinega lastnega srca, sva bila pobila.od teh slik ljubezni in materinstva, ki so nama kakor se je zdelo, sledile v to očarajoče lepo samota. Atalo sem nesel na rokah v notranjost gozda in govoril sem reči, katere bi danes zaman iskal na svojih ustnicah. Južni veter, moj dragi sin, izgubi svojo toploto, ko gre preko ledenih gora. Spo-. mini na ljubezen so v srcu starca kakor dnevni ognji, ki se odbijajo na tihi kroglji lune, ko je solnce zašlo in nad kočami divjakov plava mir.
Kaj je moglo rešiti Atalo? Kdo jo je mogel obvarovati, da ni podlegla naravi? Brez dvoma nič drugega kakor čudež; in ta čudež se je zgodil. Kči Sima-gana se je zatekla k krščanskemu Bogu; vrgla se je na zemljo in je goreče molila k svoji materi in Kraljici devic. 0 Rene, takrat sem dobil vzvišeni pojem fe vere, ki more v gozdovih, sredi vsega pomanjkanja življenja napolniti nesrečne s tisoč darili; te vere, ki sama zadostuje, ko postavi svojo moc nasproli strastem, -Ha jih premaga, četudi jih vse pospešuje, skrivnost gozdov, odsotnost ljudi in zvestoba senc. Oh, kako se mi je zdela božanstvena, preprosta divja-kinja, nevedna Atala. ki je kakor pred oltarjem nudila svojemu Bogu obljub za ljubečega malikovalca pred staro podrto smreko! Njene oči, povzdignjene pro6 nočnemu ozvezdju in njena lica, sveteča se solz vere in ljubezni, so bila nesmrtno lepa. Večkrat se mi je zdela, da se je vzdignila proti nebu, večkrat sem misMl, da vidim doli stopati po žarkih lune in da s'išim v veiah dreves tiste genije, ki jih Bog kri-Hjnnov, pošilja v pečinah, stanujoŠim puščavnikom. če se ivirrir-ni. c' \ "h poklice k sebi. To me je bolelo, ker srfft bal, da bo Atala samo malo čaaa na zemlii živela.
UIEIIIH ElilEIII
>> ti S
M N -o «
N S
o< o 2 ° t 1 i o
^J _ ' o
" S -i 5 S « f
rt
."S?
9 a ož o , o . g- i Ec2D
^ cc	„
'Ti _	, 00
t- > m *r\
« ^ 5 B > d . g m O ol — « t>
•s E«d >
o o i
>• I « R
^ -a r- S Q
O -13 D 'a, ? H « «
y so^i B .3 3
, « e> -o
3 • N h z V =1 — M
ič * o e
O VJ
3.'
2 «
Q
g
|-3 § d I
J 8 5 d
3 —Q
B -a "H o - 5
o L. ~ »
U 3 3
•2"d < S
. "a o fcituS
•III Min
:in=rifi 1=111=
Barvne trakove, ogljeni-, povoščeni-, kopirni papir, hektografični zavitki in druge potrebščine pri Lud. Baraga, SelenTB»!{l.vHj^a 6
Družabno poučno potovanje v Orient.
Podpisani odbor priredi na ponovno izraženo Sel.jo prihodnje leto 1927 družabno poučno potovanje v Orient, v Egipt, Palestino in Sirijo. Da ponudimo priliko za udeležbo razen dosedaj priglašenim še tudi drugim, ki bi se za potovanje zanimali, podajemo javnosti kratek načrt potovanja, proračun in pogoje za prijavo.
Načrt in proračun sta sestavljena po lastnih izkušnjah in po podatkih, dobljenih od parobrod-nih, železniških in avtoprometnih družb ter gostišč, ki pridejo v pošte v. Načrt je v glavnih delili neiz-premenljiv, v posameznostih pa se bodo upoštevale želje udeležencev, kolikor dopuščajo tehnične n
mož-
nosti.
1. N run en potovanja.
Potovanje ima poučen namen. V načrt so ftprejeti vsi kraji, ki imajo zgodovinski, kulturni ali verski pomen. V važnejših mestih, v Kairi, v Luk-sorju. v Jeruzalemu, v Nazaretu se ustavimo za več dni. Strokovno izobraženi voditelji potujejo seboj io bodo potnikom s svojim znanjem na razpolago. Odbor bo pa že tudi doma poskrbel udeležencem za potrebno znanstveno pripravo s članki, predavanji, % nabavo primernih knjig itd.
Potovanje na kraje našega odrešenja v sveti 'deželi pa ima tudi religiozni pomen. Obiskali bomo vsa sveta mesta, v Jeruzalemu se pomudimo 7 dni in udeleženci bodo imeli prilike dovolj, da opravijo na svetih mestih svojo pobožnost.
Potovanje je družabno. Število udeležencev je omejeno. Potovati hočemo mimo, kolikor mogoče udobno, brez šundra in zmešnjave, ki jo povzroča večstoglava romarska družba. Vsak se bo mogel uveljaviti s svojimi željami in potrebami, vsak ho v polni meri lahko mirno užival zanimivosti potovanja.
2. Čas potovanja.
Izbrali smo za potovanje mesec majnik, ki bo, mislimo, za udeležence najbolj primeren in ki je tudi v Orientu lep in prijeten. Prehude vročine se ta mesec še ni treba bati. Sicer pa bomo potovali v zgodnjih urah in popoldne, čez poldan pa počivali. Povrh je znano, da imajo vroči solnčni žarki Orienla naravnost zdravilno moč.
Čas odhoda je določen na petek, 29. aprila 1927. Domov pridemo v torek 31. maia 1927.
3. Načrt potnvanja.
a)	Prvi teden, 29. 4. — 6. 5. Spodnji Egipt-
Udeleženci se zberejo v četrtek, 28. aprila svečer v Ljubljani. V petek zjutraj se odpeljemo z brzovlakom v Trst in isti dan ob 13 z Lloydomm ekspresnim parnikom v Aleksandrijo.
Prihod v Aleksandrijo v ponedeljek popoldne. Ogled po mestu, zvečer sestanek pri jugoslovanski
koloniji.	, .	_ . „
V	torek zjutraj odhod e vlakom v Kairo. Popoldne prvi razgled po mestu, zvečer sestanek pn slovenski koloniji v Kairi.
V	sredo celodnevni izlet z avtom k piramidam v Gize. po puščavi v Abusir in v grobišče Sak-kara, v Menilis in nazaj v Kairo.
V	četrtek predpoldne: egiptovski muze), popoldne: Muski, bazarji, mošeje, grobovi kalitov,
Wtade-va petek: Matarije, Heliopolis, zoologiČni vrt, >Stara Kairai in drugo.
b)	Drugi teden, 7. 5. — 13. 5. Gornji Egipt.
V	soboto zjutraj z ekspresnim vlakom ob Nilu navzgor do Luksorja. Prihod 22.50. Ker .je Jalova dolina od Kaira više le nekaj km široka, si jo lahko potniki ogledujejo iz železniškega voza in dobijo celoten in dober vtis o vsem Gor. hgiptu.
V	nedeljo predpoldne: orjaški Anionov tempelj v Karnaku, popoldne: tempelj v Luksorju,
ogled po mestu.
V	ponedeljek izlet v Tebe na desnem bregu *ila. Kurni, veličastna dolina kraljev, obisk v grobnici Thut-ench-amonovi in dr., Hatšepsutin tempelj v Der el-bahri, Ramesseum, Medinet Habu,
Memnosovi kolosi.	.	__
V	torek zjutraj odhod s puščavskim vlak cm do Assuana in Šelala, do zadnje postaje 1000 km dolge egipt. železnice. Vožnja ves dan po puščavi. Med potom obisk v Ediu.
V	sredo: otok File, ogromni Nilov jez, prvi katarakt, otok Elefantine, večer mesto Assuan.
Assuan leži ob 24. vzporedniku, noči so ca-rone. južna ozvezdja žarijo v čudovitem sijaju na tenrnomodrem nebu, Južni križ se vidi, naša Severna tečajnica visi nizko na obzorju.
V	četrtek: z vlakom iz Assuana v Luksor med potom obisk v Kom Quibo. Po noči z ekspresnim vlakom v Kairo. Prihod v petek zjutraj. Počitek ves dan.	, ___ , .
c)	Tretji tedeo, 13. 5. zvečer — 20. 5. Jeruv-alem.
V	petek zvečer z vlakom iz Kaire v Kautaro ob Sueškem kanalu in dalje po novi železnici skoz sinajsko puščavo in po deželi Filistejcev mimo El-Ariša, Gaze, Askalona, Azota in Lvdde v Jeruzalem. Prihod v soboto zjutraj ob 9.15.
V	soboto popoldne prvi ogled po mestu, zvečer obisk v cerkvi Božjega groba.	.
V	nedeljo predpoldne: pobožnost v cerkvi Božjega groba, notranje mesto; popoldne: Sion,
Kidron.	„	, _
V	ponedeljek predpoldne: Haram es-sertf (tempeljski prostor) in bližnja okolica); popoldne: Getsemani, Oljska gora, Bet.fage, Betanija-
V	torek cclodnevni avto izlet: Betlehcm, Salomonovi ribniki, Hebron. Bet Džibrin, Bet Džemal, J atrun Abu Goš, Emaus, Tali Gžezer, Ramle, Lytt-da Jaffa, Teli Avio. Zvečer z avtom povratek nazaj >cori<" v Jeruzalem. Vožnja traja eno uro.
V	sredo celodnevni izlet: Jeruz., Mrtvo morje, Gilgal. Jordan, Jeriho, Elizejev studenec, Karanta-
nija, Jeruzalem.	. T
V	četrtek: sv. Janez v gorovju, novi Jeruzalem, grobovi kraljev in dr.
V	petek: Križev pot (iopograficno in zgodo-vinsko), ceTkev Božjega groba (zgodov.)^ oko ica. Popoldne skupna pobožnost Križ. pota, zvečer slovo od Božjega groba.
d)	Četrti teden, 21. 5. — 26. 5. Gatileja, Sirija, za-
padna Palestina.
V	soboto zjutraj z avtom odhod iz Jeruzalema čez Betel, Silo, Sihem, Smarijo, Dot»n, Džennin, Afuie v Nazaret. Prihod zveče.
V	nedeljo obisk v cerkvi Oznanjenja. Na*« z avtom čez Jezrael, Naim, En Dor na goro Tabor. Zvečer nazaj v Nazaret.
V	ponedeljek (avto): Kana, Tiberi««, Kafar-nuum, Betsaida. jezero Merom, Saied in nazaj mimo Nazureta v llaito.
V	torek izlet v Sirijo (Grand Llben). Damask tu Baalbek bo radi političnih razmer nemogoče obiskati. Zato sc omejimo na zspadne Sirijo, as Beirut in na mesta ob morju.
Z avtom eez Akko, Tir, Sarepto to Sidon v Beirut.
V	sredo obisk na jezuitskem vseučilišču, arabska tiskarna, knjigarna oo. jezuitov, ogromna orientalska knjižnica. Popoldne povratek v Haifo in obisk na Kannelu.
V	četrtek: z ekspresnim vlakom. Haita— Lydda—Gaza, El-Ariš—Kantara—Benha—Aleksan-drija. Del sinajske puščave, ki so ga prevozili ob prihodu po noči, vidijo potniki pri povratku po dnevi.
e) Peti teden. 27. 5. — 31. 5. Povratek v domovino.
V	petek ob 18 odhod iz Aleksandri je z Lloy-dom. V ponedeljek popoldne prihod v Tret in z nožnim brzovlakom odhod na domove.
4. Število udeležencev.
število udeležencev je omejeno na kvečjemu trideset oseb. Z večjim številom je tako poučno potovanje nemogoče. Razume se, da so k udeležbi povabljene tudi dame.
5. Stroški.
Skupni stroški (priprave, vožnja na parniku, na železnicah, z avtomobili, skupna brana brez pijače, skupno prevažanje prtljage, vstopnine, bakšiš) znašajo pri 30 udeležencili za osebo 18.000 Din, in sicer
za parnik Trst-Aleksandrija in nazaj Din 7.395.— za železnice, prtljago, carino	3.958.50
za avtovožnje	2.755.—
za stanovanja in brano	3.184.20
za vstopnice, bakšiš, priprave in razno 707.30
Skupaj Din 18.000,—
Zasebni stroški. Ker je v to vsoto vračunana vsa oskrba, bo posameznik imel zasebne stroške kvečjemu za pijačo, za razglednice in spominke. Spominki so precej dragi, razglednice pa poceni. V Evropo se plača poštnina krog pol pia-stra (Din 1.50). Steklenica pive (0.7 1) stane fi pia-strov (krog 16 Din), vino približno enako. Čaša limonade, malinovca itd. pol piastra. Jedil si posebej ne bo treba kupovati, ker je prehrana (angleška kuhinja: zajutrek, obed, čaj, večerja) zelo obilna in dobra.
Iz teh podatkov si lahko vsak sam izračuna, koliko bo potreboval za svojo osebo.
Opozarjamo še na tole:
1.	Proračun velja za povprečni tečaj dinarja. Če bi dinar letos pred nakupom tujih valut zdatno padel, bi se proračun »eve nekoliko zvišal. Pa tega se ni bati, ker je dosedaj dinar še vsako zimo na-rastel.
2.	Proračun hi se tudi zvišal, če bi se priglasilo manj ko 25 oseb.
3.	Vožnja Ljubljana—Trst ter vizumi in potni listi še niso vračunani, ker upamo na posebne ugodnosti, ki zanje zaprosimo, ko bo število udeležencev znano.
4.	Cene so računane: a) na Lloydovem eks-pres-parniku tretji razred. Lloydovi pamiki imajo 4 razrede, tretji je razmeroma še zelo udoben, po 4 osebe v eni kabini. Hrana je dobra in obilna. Drugi razred bi stal še enkrat več. Kdor se pa na vsak način hoče voziti v drugem razredu, naj nam posebej javi, bomo skušali tudi zanj dobiti nekaj popusta.
b) Na egiptovskih in palestinskih železnicah se vozimo v drugem razredu.
e) Na avtomobilih po štiri osebe na eneni
vozu.
6. Prijava in vplačevanje potnino.
Za prijavo je čas do 30. septembra 1928. Prijaviti se je treba pismeno na naslov: Dr. Anton Jehart, bogoslovni profesor, Maribor, Sodna ulica 14-11.
Pri prijavi se vplača 2000 Din, ostalih 16.000 dinarjev do 31. 12. 1926, lahko tudi v obrokih. Vsak prijavljenec dobi na razpolago položnice za skupni tekoči račun.
Nakup tujih valut tudi za osebne potrebe oskrbi odbor.
7. Priprava.
Tisti udeleženci, ki so vezani na svojo službo, naj si pred vsem oskrbijo potrebni dopust. Ker i m« potovanje odlično poučni namen, jim gotovo nihče ne bo delal težav.
Važno je-znanstvena priprava. Treba bo koj vzeti knjige v roke! Zadnji mesec bodo polni podrobnih priprav!
Nekaj dobrih knjig innmo sami. Za Kgipt: V deželi Fnraonor (dr. Sla\if. izd. Cirilova tiskarna v Mariboru), ludi v Trunko- i knjigi. Na Jutrovem (Moh. družba) je precej gradiva.
Za Palestino je več slovstva na razpolago: Dr. Lampe, Jeruzalemski romar (dva dela, Moh. družba), T. Zidaiišek, Jeruzalemsko romanje t. 1898 (Cirilova tiskarna), I. Trunk, Na Jutrovem, Meško-tov poetični opis »Po stopinjah Gospodovih« (Slov. večernice 1912).
Seznam drugih lahko dostopnih knjig, vodni-, kov itd. bo odbor v kratkem oskrbel.
Jezikov posebej našim udeležencem ni treba znati, ker jc vodja sam zmožen vseh, ki pridejo v poštev.
Za podrobno tehnično pripravo bo dil odbor o pravem času vsa potrebna navodila. Za informacije, pojasnila itd. pa je že sedaj vsakemu in vedno na razpolago.
Sklep.
Vabimo k udeležbi vse, ki se zanimajo za Orient. Program je bogat, raznovrsten in nadvse zanimiv ter se sam priporoča. Potovanje, samo je do najmanjše podrobnosti vestno in skrbno pripravljeno. Stroški vočigled silnih daljav, ki jih prevozimo, niso veliki.
Opozarjamo še, da se bo treba prejkoslej odločiti za prijavo. Odboru bo s tem olajšano delo, pa tudi število udeležencev je majhno in skoraj polovica jih je že priglašenih. Te^ko da bi v dogled-nem času to potovanje kedaj ponovili v takem velikem obsegu. Priprave, vzamejo mnogo časa v zakup, časa pa pri nas za take posle nimamo, ker smo preobloženi z drugim delom. Marsikomu utegne biti še žal, da ni porabil ugodne prilike.
Vsem pa, ki so se že prijavili in ki se bodo:
Prijetno potovanje lastovkam naproti ter obilo užitka in veselja v žarkem, bajnem Orientu!
Ljubljana-Maribor-Celje, dne 21, junija 1926. Odbor: Dr. M. Slavič, univ. prof. v Ljubljani, predsednik; dr. A. Jehart, bogosl. prof. v Mariboru, tajnik; A. Cestnik, gimn. prof. v Celju, blagajnik.
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani:
DOMAČI VRT
Kako ga uredimo, obdelujemo in krasimo
Priredil M. Humek
Cena Din 33'—, vezano Din 40 —
KOČIJA2
i&če službe. Na*lov pore uprava Slovenca pod Stev. 4B52.
Gradbeno podjetje »Prehuda« sprejme takoj
8-10 dobrih zidarjev
MATEMATIKO
poučuje za ponavljalni izpit osmošolec. - Naslov v upravi lista it. 4656.
Železn. uslužbenec
vajen vsakega domačega dela išče mesta ob prostem času pri kaki večji gostilni ali restavraciji -proti hrani. - Naslov v upravi lista pod St. 4648.
Hotel Balkan v Beogradu potrebuje enega izvrši.
kuharja £ z
hinjo. Nastopi lahko takoj.
Proda se mostna
TEHTNICA
Tonudbo na Slovenca poti Tehtnica.
črn gaber
kupi F. Tome, Medvode.
Hrastovi hlodi
borov in smrekov les se proda pri Uršuli Forte,
Klek 40 — Trbovlje II.
PREKLIC.
Ne plavam nikak&nih dol-ifnv. i"e hi Jih napravil kdorkoli no moje ime. — Franc Sajnvle, Sevlj. moj., Gosposvetska cesta St. 13.
ZASTOPNIKI
z mesečno plačo 1500 lir se iščejo za takoj. Ponudbe z znamko za odgovor naj se naslovijo na tvrdko Mainolfi, Monte-sarchio, Italija. 4533
TRGQVSKnjčENEC
i dobrim Sol. spriCevalom, kateri ima res veselje do trnrovinc meSan. blasra, se sprejme pri tvrdki IVAN ROJNIK. Slovenjeradee. — Prednost imajo oni, kateri so dovrSili z dobrim uspehom 2 razreda meSč. šole.
»PRI SOLNCU«
K. WIDMAYER Pogačarjev trg (za vodo)
Perilo, opreme za neveste in novorojenčke, ab-tahi (peče). Vse vrste pletenin lastne tovarne. Na debelo posebne cene
V MARIBORU
priporoča galanterijo, drobnarijo, toaletne predmete, pletarske in vrvar-ske izdelko
DRAGO ROSINA
VETRINJSKA ULICA *.
'(* T. RABIČ *)
Ljubljana
1-orskv

Mlekarske aparate
nove, nerabljene, »Alfa Separator« proda ceno Jura j Švear, Mala Gorica, p. Petrinja. 4593
INŠTRUMENTI
NA VELESEJMU PAVIL)ON O.
Krasne dekoracijske
patent - divane
v plišu Vam nudi izredno po ceni
Rudolf Sever
Ljubljana, Gosposvetska cesta 6. Vabim na ogled!
Kupim žensko KOLO
dobro ohranjeno. - Ponudbe upravi lista pod šifro »Cena« Stev. 4649.
Oddam prazno sobo
s poseb. vhodom. - Kla-dezna ulica 3.	4655
POZOR! OSTANKI za perilo
so naprodaj po polovični ali zelo znižani ceni. Ne zamudite ugodne prilike! Ljubljana, Resljeva cesta št. 30/1., desno.
Proda se oprema
spalne sobe v Novem Vod-rnatu R3. Ogleda se lahko od 17. do 19. ure.
Naprodaj
bo v sredo 7. julija od 9. ure dalje nekaj miz, 1 pisalna miza, stelaža 7a knjige, nočna omara, slike, mesoreska, steklen balon, kuh. posoda, porcelan. jedil, orodje, nov panama servis, steklenice in različne stvari. - Ambrožev trg 9 - dvorišče.
Letoviščar ji!
Najcenejše letovišča pod Savinjskimi planinami. Krasne, lahke ture in irprehodi. Smrekovi gozdovi. Kopališče. - Dnevno avto zveza. -ZbiraliSie turistov. Celotna brana in stanovanje od 30 do SO Din. — Informacije daie Tujsko prometno društvo Luče - SavlnJ. dolina.
KOKS - 1.EBIN
VTolfova ulica 1/11. — Telefon 56
Proda se
vsled smrti polkovnika Puteany-ja v gradu Tivoli I. nadstropje levo, jedilnica (barok), spalnica (barok iu renaisan-ce), jedilni servisi, stekleni servisi, razne ure in več drugih predmetov. — Pogleda in kupi se istotam.	4345
Ggije 8 vagonov, se
takoj proda, kakor tudi manjša količina — pri Ivan BO GINA, Makole pri Poljčanah, Slovenija.
KAUCUKf POT m P@IPLMf:
morate nositi ob vsakem času. „Palrua" ni razkošje, ker daje elastično, prijetno hojo, marveč jo za vsakega praktičnega in štedljivega človeka neobhodno potrebna, ker je mnogo trpežnejša in cenejša kot usnje. En poskus Vas bo takoj uveril. Poslej ne boste hoteli nositi čevljev brez „Palme"
l!lllllltltlllllllllllllltllllllllllMllllllllllllllllllllllllltltllllllllillllllllltl!UIISII!t
Sadne mline
poceni, ima vedno v zalogi Rud. Knez, ključavn. ▼ Radečah, Zidani most.
Dr. 3os. Gosttša
bivši klinični asistent specialist za očesne bolezni ORDINIRA od 7. t. m. naprej v MARIBORU, Cankarjeva ulica štev, 1.
Krami šolski svet v Črni razpisuje _ ■ natečaj o oddaji gradbenih del (prizidkov) pri obstoječi osnovni šoli v Črni. Tozadevni načrti so razgrnjeni v občinski pisarni v Črni vsak dan od 8. do 12. ure in se dobijo istotam vsi pripomočki in vsa pojasnila za ponudbe proti plačilu od 100 Din. Ponudniki morajo vložiti odnosno vposlati svoje ponudbe kraj. šol. svetu v Črni v zapečateni kuverti z napisom: »Ponudnik N. N., ponudba za zgradbo prizidkov pri osnovni šoli v Črni« najpozneje do 17. julija t. 1. do 10. ure. Skupna stavbena vsota znaša okroglo 970.000 Din. Krajni šol. svet si pridržuje pravico oddati delo brez ozira na višino ponujene vsote. O izidu natečaja se bodo ponudniki po komisionclncm pregledu vseh ponudb obvestili pismeno.
Krajni šolski svet v Črni pri Prevallah,
Franc Storn.


Mestni trg štev. 15
Tvori?'c o dežnikov, saloga
•prehsja!n!h polic ,
VESELJE
vsakega knjigovodje so lepo in pregledno črtane p o -slovne knjige v trpežni :: vezavi, ki jih izdeluje ::
KliJIGOHEZHlCA K. T. D.
V LJUBLJANI, KOPITARJEVA ULICA ŠTEV. 6/11.
t
Naše iskreno ljubljene hčerke
VERICE
ni več. — Preminula je nenadne tragične smrti v nežni mladosti	leta. Kaplja vas, dne 3. julija 1926.
Žalujoča rodbina
Orožnova.
Frančiška PokSukar, posestnica na Dobrovi št. 63, naznanja v svojem kakor tudi v imenu vsega ostalega sorodstva, da je dne 4. julija 1926 ob 6 zvečer za vedno zatisnila oči ter zapustila to do-,lino solz moja ljuba mamica, teta, stara mati in svakinja, gospa
Aleksandrina PokSukar
roj. USas^k
vdova po dež. glavarju Kranjskem itd.
Pogreb blagopokojne se vrši v sredo dne 7. julija po sv. maši, ki se prične ob 9 dopoldne v dobrovski cerkvi, na vi-ško pokopališče. — Sv. maše zadušnice se bodo brale na Dobrovi, na Viču ter v ljubljanski stolnici.
Blagi pokojnici bodi ohranjen časten spomin.
Dobrova, dne 5. julija 1926.
TIskarna in litogr. umetn. zavori J. Blasnika nasl. d. d. v Ljubljani naznanja žalostno vest, da je 4. julija 1926 ob 6 zvečer preminula ninogcepoštov. gospa
Aleksandrina Poklukar
roj. BSasnlk
vdova po dež. glavarju Kranjskem itd.
Pogreb blagopokojnicc sc vrši v sredo dne 7. julija po sv. maši v dobrovoki cerkvi ob 9 zjutraj na pokotmlšSčo Vič.
Blagopokojni bodi ohrauj»n časton spomin!
Ljubljana, dne 5. julija 1926.
Upravni svet J, Blasnika nasled. d. d. v Ljubljani.
i
Za Jugoslovansko tiskana c linhiMii Kani CA
fadaiatdi: de. Et. bdovM.
Urednik: Franc Terseiflav.