Ptuj, petek, 22. marca 2013 letnik LXVI • št. 23 Odgovorni urednik: JožeŠmigoc Cena: 1,10 EUR Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257 KOPALNIC W 90 ñntaHknlh M* m Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90 CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE INSTALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE --OBNOVE KOPALNIC- www. ra d io-ptu j .si OKNO /0 DJ Umek ' ohranja svo¡o zvočno identiteto Štajerski v digitalni knjižnici: www.dlib.si Po naših občinah Ormož • Inšpekcija ni ugotovila nepravilnosti Z> Stran 2 Po mestni občini Ptuj • Kako do nove podobe in vsebine mestne tržnice Z> Stran 4 Izobraževanje Ptuj • Gimnazijska streha ne bo zdržala še ene zime O Stran 6 Štajerski Tffl Spodnje Podravje • Spomladansko urejanje in čiščenje okolja Pričakujejo vec sto prostovoljcev V soboto, 23. marca, bo v nekaterih občinah Sp. Podravja potekalo spomladansko urejanje in vzdrževanje čistega okolja. Zima, ki se še kar naprej poslavlja, je potek letošnjih akcij čiščenja in urejanja okolja nekoliko spremenila, tako da jutri ne bo potekala povsod. V večini občin so se namreč odločili, da bodo svoje okolje spravili v red 6. aprila. Največja akcija to soboto bo zagotovo v MO Ptuj, kjer bodo zbrane odpadke prostovoljci, teh naj bi bilo nekaj sto, odložili na dvajsetih zbirnih mestih. V prejšnjih tovrstnih akcijah so na območju MO Ptuj zbrali okrog 100 m3 odpadkov. V jutrišnji akciji čiščenja okolja se bodo lotili tudi protitankovskega jarka v Spuhlji, kjer bo pri odstranjevanju navlake sodelovalo tudi 20 pripadnikov Slovenske vojske. Na mestnih ulicah in trgih ter zelenih površinah pa je še vedno preveč pasjih iztrebkov in cigaretnih ogorkov; tovrstnim prekr-škarjem ne pridejo do živega niti visoke globe. MG Foto: Črtomir Goznik Šport Športno plezanje • Mina Markovič tudi v novi sezoni stremi k najvišjim ciljem O Stran 11 Odhajajoča vlada še popravljala odločitve J Judo • Pokal Ptuja 2013 Uredba, ki je veljala deset dni ... Prvenstvo ^rop^h ^ ' ™ ™ lnHn Isluh Rraua luHi Intnc AvdaniTipa marlnai DOSTAVA NA DOM, Tel.: 030 333 535 SVINJSKA REBRA brez kože PREKAJENO PLEČE s kostjo in kožo € | kg VELIKONOČNE KLOBASE Cene so v EUR in vsebujejo DDV. Slike so simbolične. Ponudba velja do 1.4.2013 oziroma do prodaje zalog. petek • 22. marca 2013 Po mestni občini Štajerski 7 Ptuj • Letna konferenca članov MO Nove Slovenije Za spremembe v vseh segmentih lokalnega razvoja V Gostišču pri Tonetu je bila 13. marca letna konferenca članov in simpatizerjev MO Nove Slovenije Ptuj, ki ga vodi Janez Rožmarin. Udeležili so se je tudi podpredsednik Nove Slovenije in vodja poslanske skupine Matej Tonin, predsednik regijskega odbora N.Si Simon Kolmanič, podpredsednik regijskega odbora Dejan Rožmarin in nekateri predstavniki občinskih odborov s tega območja. Na konferenci so podali poročilo o delu v letu 2012, se seznanili s finančnim stanjem ter sprejeli program dela za leto 2013. Janez Rožmarin je v svojem poročilu povedal, da so trenutne razmere v MO Ptuj takšne, da bi bile potrebne spremembe v vseh segmentih razvoja, ne samo na področju šolstva, športa in trgovskih centrov. Vse je sicer potrebno, a brez potrebnega zagona gospodarstva to ne bo mogoče. MO bo sledil predlogom članov, veseli bodo vsakega novega člana, sodelovali bodo v humanitarnih akcijah. Še naprej pa se bodo trudili zaposliti tajnika, da bi bila pisarna odbora še bolj obiskana, da bi se s svojim delom še bolj približali ljudem. Po besedah Ivana Jur-koviča, ki je konferenco vodil, bi se morala mestna oblast bolj zavzeto ukvarjati z vprašanjem urejanja lokalnega prometa, z urejanjem vodotokov, razpisati koncesijo za mletje lesnih oziroma bioloških odpadkov, na mestnem pokopališču pa urediti kapelo in na ustreznejše mesto prestaviti križ. Matej Tonin je predstavil delo poslanske skupine, delo v parlamentu, aktualne razmere v državi, precej podrobno pa je tudi članom in simpatizer-jem MO N.Si Ptuj pojasnil svoje „Sandra Požun se je lotila marsičesa. Fotografirala je portrete, ves čas jo spremlja tudi gledališka fotografija, ta razstava pa je na nek način presenečenje. Z aktom se je uveljavila preko samostojne razstave, ki jo je imela v ptujskem gledališču, leta 2001 pa je sodelovala tudi na pomembni razstavi Slovenska akt fotografija. Leto kasneje, torej leta 2002, je Talum izdal njen koledar, kjer je človeško figuro in oblike aluminija uporabila kot kontrasta. Sprašujem se, zakaj se je zdaj lotila narave. Meni se zdi, da se je z njo srečala, ko je postala mati, istočasno pa je začela hoditi tudi v Haloze. V sami razstavi se vidi tudi, da je vezana na Istro. Zdi se mi, da je vsako drevo neko živo bitje, ki se rodi, živi in doživi konec. Na ta način je treba te slike gledati. To niso le lepe slike, ampak slike, ki nudijo življenjsko zgodbo, ki si jo moramo mi gledalci ustvariti sami. Močnejša je slika, močneje bo sugerirala Sandrino pripoved. Če ni tako sugestivna, imamo mi gledalci večjo svobodo," o tokratni razstavi Požunove glasovanje o dodatku h Kučanovi pokojnini. Matej Tonin je dobil številna pisma podpore znotraj stranke in zunaj nje zaradi svojega glasovanja o dodatku h Kučanovi pokojnini, zaradi katerega so ga nekateri »določili kot nekoga, ki je spremenil stranko, nekoga, ki je postal podpornik Milana Kučana, kot nekoga, ki podpira Milana Kučana,« čeprav nikoli ni bil njegov podpornik, nikoli pa tudi ni volil zanj. Ob glasovanju o tem dodatku je 45 minut poslušal, kako so v koaliciji maščevalni, kako jim ne gre ničesar zaupati, kako naj ne računajo na njihove glasove, ki bodo potrebno pri spreminjanju ustave, glede referenduma in reforme trga dela in podobno, pa tudi o tem, kako so jih pozabili pri proračunu, potem ko so dali svoje glasove za pokojninsko reformo. »Kot predstavniku mlajše generacije se mi je zdelo popolnoma nepotrebno, da bi se politika skregala na smrt zaradi 15 tisoč evrov letno. V parlamentu odločamo o milijonih evrov, skregati pa bi se morali zaradi 15 tisoč evrov. To se mi ni zdelo razumno in potrebno. To je bilo bistveno pri moji odločitvi. Za ljudi, ki gledajo skozi osebno prizmo, ki imajo 500 evrov pokojnine, je to nerazumljivo, Milan Ku- pravi fotografski mojster Stojan Kerbler, ki to razstavo vidi kot začetek nečesa novega. Prepričan je, da bo Požunova, če bo s takšnim fotografiranjem nadaljevala, ponudila še veliko več. Vse postavljene fotografije na tokratni razstavi, ki jo je Po-žunova poimenovala Na moji poti drevo, so črno-bele, kar jim daje poseben pridih čarobnosti in brezčasnosti. Sleherna fotografija predstavlja ujet trenutek, ki razodeva zgodbo dre- čan si tega ne zasluži. S tem se lahko strinjam. Milan Kučan pa se kot veliki pravičnik lahko sam odreče temu nadomestilu, vladna koalicija pod Janezom Janšo mu tega ni odvzela. Če je takšen pravičnik, naj to stori sam. To je bistvo zgodbe, ki jo je treba ob tem mojem glasovanju povedati,« je na letni konferenci MO Nove Slovenije Ptuj še posebej poudaril Matej Tonin. Ljudje so bili ogorčeni tudi zato, ker v Milanu Kučanu vidijo sinonim za vse krivice, vesa, v prenesenem pomenu in ob globljem gledanju pa tudi človeka. Razstava, ki je bila v Domu kulture v Muzikafeju na Ptuju odprta pred tednom dni, bo na ogled do 16. aprila. Da vsekakor gre za fotografije, ki se jih splača videti, dokazuje že izjemno zanimanje na odprtju. Toliko obiskovalcev kakšne razstave kot tokrat na Ptuju že lep čas nismo imeli. Dženana Kmetec ki so se jim zgodile v prejšnjem režimu, za vse, kar so pretrpeli v preteklosti in zaradi vsega, kar se dogaja v zadnjem obdobju. To ni bilo glasovanje o tem, ali podpiraš Milana Kučana ali ne, ampak klasično glasovanje o tem, kako naj bo institut nekdanjega predsednika države urejen. V parlamentu pa je sicer zelo malo takih odločitev, v katerih se poslanec odloča med dobrim in slabim, največkrat gre za odločanjem med slabim in manj slabim. Doslej je v DZ Tonin opravil 978 glasovanj, za nobeno glasovanje se ne ve, razen v tem primeru, nikoli ni ogrozil koalicije, nikoli ni glasoval proti koalicijskim ministrom. Ob tem glasovanju bi morali izpostaviti tudi nekatere druge poslance, kot dva poslanca SDS in štiri poslance SLS, pa se to ni zgodilo, pravi Tonin. Razmere v državi so resne Ljudje so ob tem glasovanju lahko videli, da je N.Si odprta stranka, da je demokratična stranka, »katere člani lahko včasih mislijo s svojo glavo«. Zaveda se, da so bili zaradi njegovega glasovanja glede dodatka h Kučanovi pokojnini ljudje zelo jezni nanj, to je nesporno dejstvo, ljudje so zaradi izkušenj s prejšnjim režimom to težko preboleli. Najbolj pa se je bal, kaj bo to njegovo glasovanje pomenilo za javno-mnenjsko podobo in strankin rezultat v anketah javnega mnenja. Od decembra naprej jim vse ankete javnega mnenja dobro kažejo, imajo višjo podporo. Navzgor so šli tako v anketah levih kot v anketah desnih. Možno pa je, da bi brez omenjenega glasovanja lahko šli še bolj po lestvici navzgor, tega pa Tonin ne ve. Dejstvo pa je, da stranka zaradi tega v jav- nosti ni izgubila podpore. To je bistveno in pomembno, če bi se zgodilo obratno, bi mu bilo zelo hudo, ker so z ekipo tri leta zelo garali, da se je stranka ponovno uvrstila v Državni zbor. »S predsednico Ljudmilo Novak in Lojzetom Peterletom smo edini politiki Nove Slovenije, ki smo se uspeli prebiti na lestvico najbolj priljubljenih politikov v državi,« pove Matej Tonin. Hvaležen je predsednici Ljudmili Novak, da ga na nek način niso medijsko umorili in odstranili z mesta vodje poslanske skupine. Tonin si želi, da ga volivci ne bi sodili samo po enem dejanju, pričakuje tudi podporo MO Nove Slovenije Ptuj, da mu bodo pomagali pri razlagi tega glasovanja, zaradi katerega so ga tako surovo obtožili, celo grozili s smrtjo, zaradi česar je dobil za 14 dni policijsko spremstvo in varnostnika. Doslej je že nekaj naredil, upa, da bo lahko naredil še kaj. Svojih stališč ni v nobenem primeru spremenil, kot predstavnika mlajše generacije pa ga zanima, kaj bodo ljudje jutri delali, kako bodo živeli in ali bo država imela denar za pokojnine. Odpiranje nekih drugih tem je drugotnega pomena. Razmere v državi so resne, od odločitve DL je odvisno, ali bo imela prihodnja vlada v parlamentu večino ali ne, v nasprotnem bodo vladali z manjšinsko vlado. Problem politične krize je, da slovensko zadolževanje postaja iz meseca v mesec dražje. Če se bodo politična preigravanja nadaljevala, se lahko zgodi, da bosta država in državni proračun ostala brez denarja že pred poletnimi počitnicami, in tako brez denarja za pokojnine in plače javnih uslužbencev. V letošnjem letu zapade v plačilo dve milijardi evrov starih dolgov, v letošnjem letu si je treba dve milijardi evrov od nekoga sposoditi samo za poplačilo starih dolgov, ob tem, da je že v proračunu za letos predviden minus v višini ene milijarde evrov. Če se bo politična kriza le še poglabljala, se lahko zgodi, da bodo prihodki še nižji. Po optimistični varianti bo Slovenija letos potrebovala tri milijarde evrov, za katere se ne ve, od kod jih bo dobila oziroma kdo bo tisti, ki jih bo posodil tako nestabilni državi, v kateri se ne ve, kaj bo jutri in tudi ne ve, če bo tako denar sploh kdaj vrnila. To pa je lahko trenutek resnice, povezan s prihodom trojke, ki pa bo postavila, pod katerimi pogoji bo mogoče dobiti denar iz evropskega reševalnega sklada. Pogoji so znani, znižanje števila javnih uslužbencev, znižanje plač v javnem sektorju, znižanje pokojnin. Če bo prišla trojka, bo situacija veliko bolj boleča, zato bi morali narediti vse, da probleme rešimo sami, poudarja Tonin, ki je tudi pojasnil, zakaj so bili v obdobju vladanja vlade Janeza Janše potrebni nekateri boleči ukrepi. Z zakonom o uravnoteženju javnih financ, ki je posegel v 38 drugih zakonov, je javne finance uspelo speljati v obvladljive meje. V N.Si so se trudili, da nekateri ukrepi ne bi bili še bolj boleči, njihova zasluga je, da je porodniška ostala v 90 odstotkih prejšnjih dohodkov žensk in da država v določenem odstotku še naprej sofinancirana prisotnost drugega otroka v vrtcu. Sprejete so bile tudi nekatere druge reforme, ki so bile potrebne zaradi strukturnih prilagoditev. Pri državnem holdingu ne gre za razprodajo državnega premoženja, kraji stoletja, kot se to pogosto prikazuje, temveč za večjo preglednost pri državnem premoženju, pri slabi banki pa za to, da bomo banke očistili slabih terjatev, ki bodo preložene na slabo banko, ki bo z njimi upravljala in jih čez nekaj let prodala za neko solidno vsoto, da bo vsaj del tega dolga poplačan. Odpor do slabe banke je iskati predvsem v tem, da bodo prenos slabih terjatev spremljale celotne kreditne mape, iz katerih bo razvidno, kdo so bili tisti, ki so milijonske kredite odobravali na lepe oči in dobro ime, ki jih ne bodo nikoli vrnili, zato smo oškodovani vsi, država in davkoplačevalci. Za slabe kredite bi morali nekateri odgovarjati, tega pa se bojijo. Nova Slovenija je kot stranka lahko v tem trenutku zelo samozavestna, po zadnjih raziskavah bi podvojili poslanska mesta v DZ, če bi prišlo do predčasnih volitev. V N.Si si želijo stabilno in močno vlado, če bo uspelo njim, bo dobro vsem nam, je še povedal Tonin. MG Ptuj • Razstava Sandre Požun Na moji poti drevo Po več letih premora na Ptuju ponovno razstavlja Sandra Požun, fotografinja, ki se je večinoma ukvarjala z gledališko fotografijo. Tokrat se predstavlja z nečim povsem novim: črno-belimi fotografijami krajine stanj in čutenj, ki jih je medsebojno povezala v razstavo, poimenovano Na moji poti drevo. 8 Štajerski Kmetijstvo, podeželje petek • 22. marca 2013 Podravje • Kako se krči kmetijstvo V Podravju manj kmetijske zemlje, manj kmetij Računsko sodišče je pred dobrim tednom objavilo nadvse zanimive podatke o drastičnem zmanjševanju kmetijskih zemljišč v zadnjem desetletju, za kar je okrivilo vlado, pristojna ministrstva in Sklad kmetijskih zemljišč. Podobne ugotovitve pa veljajo tudi za območje Sp. Podravja oz. konkretno območje UE Lenart, Ptuj, Ormož in Slovenska Bistrica, ki ga pokriva KGZ Ptuj. Po ugotovitvah Računskega sodišča je Slovenija od leta 2000 do leta 2010 izgubila 37.989 hektajev vseh kmetijskih zemljišč kmetijskih gospodarstev oz. 10 hektarjev na dan. Obseg kmetijskih zemljišč v uporabi pa se je zmanjšal za skoraj 19.000 hektarjev oz. pet hektarjev na dan. Predsednik Igor Šoltes je ob teh podatkih poudaril, da je imela Slovenija leta 2007 po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat 2447 kvadratnih metrov kmetijskih zemljišč v uporabi na prebivalca, v EU pa je ta povprečno znašal 3469 kvadratnih metrov na prebivalca. Še večja pa je bila razlika v obsegu njiv in vrtov - v Sloveniji 866 kvadratnih metrov na prebivalca, povprečje EU pa je znašalo nekaj več kot 2000 kvadratnih metrov na prebivalca. Ob povedanem je bilo še ugotovljeno, da so evidence o kmetijskih zemljiščih vodili kmetijsko ministrstvo, Geodetska uprava RS in Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Nobena od evidenc pa ni omogočala spremljanja zmanjševanja kmetijskih zemljišč zaradi npr. pozidave, zaraščanja in podobno. Spreminjanje namenske rabe je bilo dovoljeno za vsa kmetijska zemljišča. Po podatkih kmetijskega ministrstva je bila v letu 2010 zaradi sprejemanja občinskih prostorskih načrtov spremenjena namenska raba na najmanj 2321 hektarjih kmetijskih zemljišč, od tega na 970 hektarjih najboljših kmetijskih zemljišč. Računsko sodišče je obenem ocenilo, da je bilo sodelovanje med ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter ministrstvom za okolje in prostor v postopkih priprave prostorskih načrtov slabo, merila za usklajevanje interesov med različnimi po- Prejeli smo Odprto pismo mestnemu svetu MO Ptuj Spoštovani, zadovoljen bi bil, v kolikor bi upoštevali moje pobude in predloge oziroma me vsaj obvestili, konkretno katere predloge in pobude je Komisija za vloge in pritožbe Mestnega sveta MO Ptuj posredovala kateremu konkretnemu delovnemu telesu Mestnega sveta. Posredovane pobude in predlogi so moj prispevek k novi kulturi odnosov v MO Ptuj. Komisiji za vloge in pritožbe sem posredoval dokumentiran povzetek dne 29. 01. 2013 in predlagal potrditev predlogov in stališč za številne sklepe - tako tudi pod točko 7c: »Mestni svet MO Ptuj sprejme sklep, s katerim zahteva, brez izjeme, takojšnjo upokojitev Po podatkih, ki jih je zbral Peter Pribožič, se je na širšem območju, ki ga pokriva ptujski KGZ, v desetletju (od 2000 do 2010) število kmetij zmanjšalo za skoraj 2000, izgubljenih je dobrih 2100 hektarjev kmetijske zemlje, upadata govedoreja in prašičereja, kmetje pa so v povprečju vedno starejši (fotografija je simbolična). dročji pri pripravi državnih prostorskih načrtov pa niso bila določena. Izgubljenih skoraj 2000 kmetij in prav toliko hektarjev Tudi v Sp. Podravju je slika precej podobna. Vodja svetovalnih služb pri KGZ Ptuj Peter Pribožič je namreč na osnovi primerjave podatkov med letoma 2000 in 2010 povedal: „Število kmetijskih gospodarstev se je v tem obdobju zmanjšalo z 10.987 na 9.070, izgubili smo 2.165 hektarjev kmetijskih zemljišč in jih obdelujemo še 60.230 hektarjev. V strukturi smo sicer njivske površine povečali s 30.011 na 35.043 hektarjev. Trajni travniki in pašniki so se zmanjšali z 22.976 na 20.592 hektarjev. Po- vršina gozdov na območju OE Ptuj se je z 24.305 zmanjšala na 21.140 hektarjev, zmanjšalo se je tudi število kmetij, ki imajo gozdove v lasti, in sicer z 9.670 na 7.441 kmetij. Površina vinogradov se je s 3.057 zmanjšala na 2.741 hektarjev. Zmanjšalo se je tudi število kmetijskih gospodarstev z vinogradi s 5.656 na 4.358. Število kmetijskih gospodarstev s sadovnjaki je padlo s 3.909 na 1.819 kmetij, rahlo se je zmanjšala površina sadovnjakov s 1.293 na 1.150 hektarjev." Kot nadalje ugotavlja Pribo-žič, se je zmanjšalo tudi število majhnih kmetij: „V velikostnem razredu do dva hektarja se je število kmetij zmanjšalo s 3.252 na 2.859 kmetij. Najbolj je padlo število kmetij, ki obdelujejo od dva do pet hektarjev kmetijskih zemljišč, in sicer s 4080 na 3043 kmetij. V velikostnem razredu od pet do deset hektarjev se je število kmetij zmanjšalo z 2.408 na 1.766 kmetij. Po drugi strani se je povečalo število kmetij, ki obdelujejo nad 10 hektarjev zemljišč, in sicer s 1204 na 1401 kmetijo. Te zdaj skupaj obdelujejo 33.818 hektarjev kmetijskih površin ali 56,8 % vseh kmetijskih površin. Vlogo za neposredna plačila v letu 2012 pa je oddalo 7477 kmetij." Prav tako se je v zadnjem desetletju za slabih 10.000 zmanjšalo število družinskih članov na kmetijah: „Leta 2000 jih je bilo še 41.688, leta 2010 pa 31.774. Zaskrbljujoč je podatek, da se je najbolj zmanjšalo število mladih do 25 let, in sicer kar za 46 odstotkov! V starostni skupini od 35 do 45 se je številka znižala za skoraj 30 odstotkov. Še najmanj je spremenjen razred med 45 in 55 let, v razredu med 55 do 65 let se je število kmetov zmanjšalo za 17, v razredu nad 65 let pa za 10 odstotkov. V strukturi vseh družinskih članov na kmetijah predstavlja razred nad 65 let starosti kar 20 odstotkov članov, kar govori o staranju populacije na kmetijah. Število polnovrednih delovnih moči na kmetijah se je s 14.444 polnega delovnega mesta (PDM) zmanjšalo na 9.844." Tudi živinoreja v upadu Po vseh naštetih podatkih je jasno, da je tudi živinoreja v upadu: „Število kmetij, ki redijo živali, se je z 10.107 zmanjšalo na 8.302, število glav velike živine (GVŽ) se je s 64.247 zmanjšalo na 56.512 GVŽ. Sta-lež prašičev se je zmanjšal z 99.180 na 84.246 rilcev, število kmetij, ki redijo prašiče, pa se je z 8.614 zmanjšalo na 5.551 kmetij. Prašiče pitance redijo od prvotnih 7.117 še na 4.928 kmetijah, ki redijo skupaj 34.719 prašičev pitancev. Sta-lež govedi se je sicer ohranil, a ob močnem zmanjšanju števila rejcev govedi s 6.383 na 3.815 kmetij Število krav je s 25.681 padlo na 22.597, največ na račun zmanjšanega števila krav molznic. Ohranilo se je število krav dojilj," je povedal Pribožič in dodal, da podatki o reji drobnice kažejo, da gre (še vedno) bolj za ljubiteljsko dejavnost. Zanimivi pa so tudi podatki o porabi pridelkov: „Od 9.088 je 4.044 kmetij, ki pridelke pridelujejo izključno za lastno uporabo, 950 kmetij prodaja svoje pridelke neposredno potrošniku in le 2802 kmetij svoje pridelke prodaja preko posrednika. Kmetije, ki prodajajo preko posrednika, obdelujejo skupaj 37.831 ha površin, kar je 63 % kmetijskih površin." SiM vseh zaposlenih na MO Ptuj, v javnih zavodih, katerih ustanoviteljica je MO Ptuj, in v gospodarskih družbah, katerih (so)lastnica je MO Ptuj, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev - da bo dana priložnost mlajšim in nezaposlenim.« Z željo po obravnavi na prvi naslednji seji podajam še dodatno utemeljitev: - Ali je v javnem interesu, da zaposleni v javnih zavodih, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, delajo še naprej, ko je na dan 28. 02. 2013: - brez zaposlitve v Republiki Sloveniji skupaj 124.066 ljudi, od tega na Ptuju 4.990, - brez zaposlitve v Republiki Sloveniji skupaj 29.338 mladih do 29 let, od tega na Ptuju 1.294, - brez zaposlitve v Republiki Sloveniji skupaj 842 vzgojiteljev, od tega na Ptuju 65, - brez zaposlitve v Republiki Sloveniji skupaj 404 mladih vzgojiteljev, od tega na Ptuju 25? - Ali je v javnem interesu takšno izražanje medgeneracijske solidarnosti na način: - da zaradi »zamrznjenih« upokojitev mladi ljudje -zlasti ženske - ne morejo dobiti redne zaposlitve in si zato kasneje ustvarijo družino oziroma se težje odločijo za otroke, - da bodo zdaj nezaposleni nekoč morali dodatno prispevati tudi za dodatke k pokojninam za delo preko delovne dobe tistim, ki so si »zamrznili« upokojitev kljub izpolnjevanju pogojev? - Ali je v javnem interesu izplačevanje višjih izdatkov za plače zaposlenih v javnih zavodih, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, in sicer iz naslova višjih dodatkov k plači za delovno dobo? - Ali je v javnem interesu mali-kovanje kulta nenadomestljivosti z doživljenjskim voditeljstvom -na primer ravnateljice Vrtca Ptuj, ki prav tako izpolnjuje pogoje za upokojitev? Janko Gabrovec Prvo indeksno zavarovanje posevkov pred nevarnostjo pomanjkanja padavin meteorološka suša Pohitite, sklepanje zavarovanja je časovno omejeno. Triglav komplet Vse bo v redu. triglav www.triglav.si Foto: SM petek • 22. marca 2013 Od tod in tam Štajerski 9 Od tod in tam Ptuj • Rimele, predsednik stranke Združeno slovensko ljudstvo Foto: Črtomir Goznik V gostišču Savaria na Ptuju je bil 15. marca še drugi del ustanovnega kongresa nove slovenske stranke - Združeno slovensko ljudstvo. Za predsednika so izvolili Aleksandra Rimeleta, podpredsednika stranke pa sta Aleksander Suhadolnik iz Cerknice in Silvo Zlatnik iz Ormoža. Aleksander Rimele je po statutu postal tudi predsednik sveta stranke, ki ima osem članov. Na kongresu so potrdili statut in program stranke ter interni pravilnik delovanja, v katerem še posebej izpostavljajo transparen-tnost delovanja, ki ga zahtevajo od slehernega člana. Vsaka kršitev le-tega se kaznuje v najkrajšem možnem času. V tem tednu so vso potrebno dokumentacijo o ustanovitvi nove slovenske stranke predložili ministrstvu za notranje zadeve, da bi bil čim prej opravljen vpis v register strank. Stranka ZSL vstopa v slovenski politični prostor kot »čista« stranka, stranka, ki doslej ni imela opraviti z nobeno od političnih opcij. MG Ptuj • Vina z Gomile P&F Foto: MG Na osmomarčevski Primusovi vinski zgodbi so kraljevala vina z Gomile P&F Jeruzalem Ormož, h katerim so postregli izbrane jedi Primusovih kuharjev. Povezovalci večera Janezu Vrečerju se je pri vinskem omizju pridružil enolog Rok Jamnik, odgovoren za penine v ormoški kleti. Predstavila sta nekaj vin iz ormoške kleti, posebej pa še tista z Gomile, njihove najprestižnej-še lege. Za klavirjem je bila tudi ta večer Žanet Vidovič, zapeli so člani Komornega moškega pevskega zbora Ptuj, pridružil pa se je tudi učenec Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju, klarinetist Urban Erker ob spremljavi prof. Žive Horvat na klavirju. Danes se bodo predstavila vina Krasa in Štajerske pred zaključnim aprilskim večerom, kije neke vrste povzetek vseh večerov sezone 2012/2013. MG Videm • Miliš tamburašiza matere Foto: arhiv V nedeljo, 24. marca, ob 16. uri bo v videmski športni dvorani koncert pevke Mili z naslovom Ko zapoje duša. Dogodek se navezuje na izid njene nove tamburaške zgoščenke, kije pri poslušalcih sprožila izredno veliko zan imanje. Pesm i bo Mili predstavila v živo s tamburaškim orkestrom Gorišnica ter tamburaško skupino Legolas iz Zagreba, V njeni glasbeni ekipi sta tudi violinistka Ana Vurcer, ki zvokom tamburice doda poseben čar, in Dolores Lipuš kot spremljevalna vokalistka. Kot gostje bodo nastopili šepater Janez Ferlež, prekmurskipevec Danijel Horvat in posebno presenečenje iz dunajske filharmonije. Poseben gost bo tudi pesnik prekmurskih ravnic Feri Lainšček, kije spesnil nekaj pesmi za Milijino zgoščenko. Ur V. Kajzovar • Ob 100. obletnici rojstva pisatelja Ivana Potrča Nadaljevanje iz prejšnje številke Potrčevi profesorji V gimnazijskih letih so pisali nalogo o Prešernovem Krstu pri Savici. Profesor slovenščine in stari latinec je bil ponosen in zadržan človek, a neusmiljen, ko je šlo za vsebino in jezik. Ko je delil popravljene naloge, je zadnji zvezek pustil na katedru. Potrč je vedel, da je zvezek lahko le njegov, in le ugibal je, koliko je naloga rdeče prečrtana in s strahom je čakal, kaj bo izvedel razred o njem in nalogi. Ko je profesor zaključeval svojo šolsko pridigo, je kot slučajno vzel zadnji zvezek v roke. Čutiti je bilo, da tokrat ne bo obsodil naloge. »Potem je profesor nalogo prebral in povedal učenčevo ime. Vstal sem, zardel in vroč, da sem ušesa čutil. »Sedite, sedite!« mi je rekel profesor in prišel med klopmi do mene. Zvedel sem, oziroma razred je zvedel, da sem napisal nalogo odlično ali pa, da za tako nalogo ni šolskega reda. »To je pisateljsko,« je govoril razredu, ne meni, jaz pa pod milim nebom nisem vedel, kam bi s tem pisateljskim. Potem, spominjam se, je hotel profesor zvedeti, kako sem si vse to zamislil, ali še danes vem, kako sram me je bilo, ko mu tega nisem mogel povedati ali razložiti - bil sem vselej slab dijak, vse, kar sem hotel povedati pred profesorjem, sem se moral naučiti tudi na pamet. Tako je bil naš profesor slovenščine tisti, ki me je potisnil na pisateljsko pot, tako je profesor vzbudil v šolarju hrepenenje po nečem, kar se je dozdevalo šolarju tako svetlo in tako nikoli dosegljivo.« (Bohanec 1983: 472) Tudi prihodnje leto je dobil vrnjeno nalogo kot poslednji, le profesor je ni več bral. Pisali so nalogo o materinskem dnevu. Profesor je dejal, da je to edina naloga, ki je pisala o nezakonski materi. Zamislil se je in spregovoril. Toliko o nezakonski materi niso slišali v vsej srednji šoli. Potrču se je zazdelo, da je opazil solzne oči in šele po vojni je zvedel, da je bil profesor nezakonski otrok. »Pisal sem to, kar me je čustveno razgibalo, predvsem to, kar me je zabolelo. Ničesar, kar ni bilo resnično, si ni bilo treba izmišljati, a tudi vse izmišljeno je takrat kaj veljalo, ko je postalo resnica.« (Košir 1982: 342) K oblikovanju narodnozave-dnega dijaštva so veliko prispevali tudi nekateri gimnazijski profesorji, ki jih je režim nastavil v eno od odrinjenih šolskih ustanov: dr. Franjo Žgeč, dr. Marja Boršnikova, Anton Ingolič, dr. Stanko Cajnkar, Franc Onič in drugi. Bili so avtorji knjig »in vrsta razumnikov, ki se ni zapisala samo v pamet in srca učencev, ampak v slovensko kulturno zgodovino«. (Bo-hanec 2002: 62) Na Potrčev svetovnonazorski pogled sta v gimnaziji najbolj vplivala dva profesorja: katehet dr. Stanko Cajnkar in pedagog dr. Franjo Žgeč. Stanko Cajnkar iz Savcev pri Ormožu je bil v daljnem sorodstvu s Francem Ksaverjem Meškom. V profesorskem romanu Noetova barka (1945; 1970) je opisal ptujsko gimnazijsko življenje. Pripoveduje o sebi in svojih kolegih, med drugim o Antonu Ingoliču. Med njegovimi drugimi deli je pomembna povest Sloven iz Petovie (1955). O Cajnkarju je govoril Potrč na spominski seji društva slovenskih pisateljev v Ljubljani 20. januarja 1970. Spomnil je, da je prišel Cajnkar na gimnazijo kot pregnanec in so se spremenile veroučne ure v ure o krivični družbeni stvarnosti. Njemu gre tudi zahvala, da jih je s svojo razsodnostjo in premi-šljenostjo obvaroval ne samo enkrat pred žandarji takratne kraljevine. Imeli so enake poglede in hotenja, kako spremeniti svet in pomagati sočloveku. Z njim so se ponovno srečali med vojno na osvobojenem partizanskem ozemlju. Cajnkarja je pot med vojno vodila v Ljubljano, nato v Trst, po vojni se je vrnil v Ljubljano kot profesor na teološki fakulteti in pozneje njen dekan. Za Finžgarjem pa je 1952 prevzel urednikovanje Mohorjeve družbe. Franjo Žgeč je bil rojen 1896 v Dornavi materi Ani Frajnkovič in očetu Francu. Gimnazijska leta mu je prekinila 1. svetovna vojna, bil je vojak na ruski fronti in v ujetništvu. Študiral je slavistiko, francoščino in pedagogiko in leta 1923 doktoriral. Študijsko se je izpopolnjeval na pariški Sorboni in v Ženevi. Na ptujsko gimnazijo je bil leta 1931 kazensko premeščen iz realne gimnazije v Mariboru in je na njej poučeval do leta 1934. Med drugo svetovno vojno je bil brezposeln in prisilno upokojen. Po vojni je še leto dni poučeval v Celju, zaradi bolezni pa se je upokojil. Bil je pedagoški teoretik, humanist in pomemben slovenski pedagog. Znani sta njegovi deli Problemi vzgoje najširših plasti našega naroda in Ali spolna vzgoja res ni potrebna?. Med dijaki je bil zelo priljubljen, zavzemal se je za vzgojno reformo, dijakovo ustvarjalnost in samostojnost. Pokopan je v Dornavi, 1976 so mu postavili doprsni kip, delo akademskega kiparja Viktorja Gojkoviča. Franju Žgeču je Potrč poklonil čudovito črtico Profesor. Nadaljevanje prihodnjič lil Mfl m "4T 11 W/ W " A »K 'M m M É&íÉJr >21 mm »S ■ v. ■ vi--Mm y;. * *' " ^^ íflrl i' r-, BHV- / V? WM Sestavite si svoj šopek izjemnih iQ cen in prihranite! yniaani Vabljeni v 7 dežel ugodnejših velikonočnih nakupov. Poiščite znižane IQ izdelke v nakupovalnih centrih, na spletni strani ali v časopisu dežele Qlandia in si sestavite svoj šopek ugodnosti. www.qlandia.si Kamnik • Maribor • Ptuj • Kranj • Nova Gorica • Novo mesto • Krško Mm olandia 10 Štajerski Kultura, izobraževanje petek • 22. marca 2013 Ptuj • Letos restavracije na gradu še ne bo Že kmalu brez brezplačnega parkiranja V začetku leta je direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Aleš Arih napovedal, da bo ptujski grad končno dobil primerno kavarno in restavracijo, in sicer v vzhodnem stolpu. A že po dveh mesecih se je izkazalo, da so bile napovedi glede na finančne zmožnosti države preveč optimistične. Se pa že uresničuje njegova druga napoved: parkirišče pod gradom bo že v roku meseca ali dveh plačljivo. „Restavracije v vzhodnem stolpu zaenkrat ne bo," je jasen Arih, ki pravi, da je dokumentacija spremenjena tako, da bi gostinsko dejavnost lahko izvajali, a enostavno denarja za izvedbo te investicije ni. Še več, težav nimajo zgolj s tem, da ne bo nove restavracije, tudi kavarna, ki je bila v gradu, je od novembra naprej zaprta, pogodbo z najemnikom so namreč prekinili. Kot pojasnjuje Arih, imajo veliko težav z iskanjem najemnika, ki bi bil pripravljen imeti kavarno odprto celo leto. „Vsi, ki se zanimajo za najem, bi kavarno imeli odprto le v času sezone, od maja do oktobra. Mi pa si želimo, da bi bila odprta celo leto, tudi takrat, ko ni veliko obiskovalcev na gradu. Trenutno je to velik problem, a sem prepričan, da bo kavarna že v kratkem odprla svoja vrata," pravi Arih, ki je optimističen in upa, da bodo kavo obiskovalcem muzeja lahko ponudili že naslednji mesec. Glede na dejstvo, da letos muzej praznuje 120-letnico in da na 40 prireditvah, kolikor jih bodo imeli v počastitev tega jubileja, pričakujejo velik obisk, je Aleš Arih pravi, da je bila ureditev konjušnice na gradu izjemna poteza, saj so obiskovalci tako z blagajno kot grajsko trgovino zelo zadovoljni. pomemb- slovensko mesto. kavarna še toliko nejša. Bodo pa v kratkem na spodnji ploščadi postavili avtomate, na katerih bo možno kupiti prigrizke, sladoled in podobno. A to je, kot pravi Arih, le začasna rešitev, Muzej si bo v prvi fazi najprej prizadeval, da se v roku enega meseca ponovno odpre kavarna na gradu, moči pa bodo usmerili tudi v iskanje zasebnega partnerja, ki bi bil pripravljen odpreti restavracijo v vzhodnem stolpu, kjer je eden najlepših pogledov na najstarejše kitni* mm ffltf Zgrabi sedanjost. Stopi v prihodnost. GIMNAZIJA PTUJ ^.gimptoj-s» Ploščad bodo uredili še ta mesec Še preden se bo v ptujskem muzeju začela glavna sezona, bodo uredili tudi spodnjo ploščad. Gramoz, ki so ga nasipa-li, je namreč neprimeren za hojo in ga bodo nadomestili z novim. To je od izvajalcev zahteval Arih, ki pravi, da bo že ta mesec sedanji gramoz delno odstranjen, nadomestili pa ga bodo z lomljencem, ki se ga da povaljati in bo bistveno boljši za hojo. „To bomo naredili v najkrajšem možnem času," pravi direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož. Še ta teden se bo začela tudi sanacija Raičeve 11, kjer bodo začeli zamenjavo kritine. Ta je namreč povsem uničena in jo bodo zamenjali skupaj s pomočjo lani ustanovljenega Društva prijateljev Pokrajinskega muzeja Ptuj, ki bo zraven Rokodelskega centra v tej stavbi dobilo tudi svoje prostore. Ta investicija naj bi bila zaključena še v prvi polovici leta. Nekoliko več težav pa imajo z Raičevo 9, ki je prav tako v lasti države in z njo upravlja ptujsko-ormoški muzej. Kot pojasnjuje Arih, je zahteva Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije jasna: stavbo je treba ohraniti, a sanirati. Ker gre za zelo zahteven projekt, ki zahteva tudi izdelavo celotne dokumentacije, tečejo stvari počasneje. „Objekt je v popolnem razsulu, tukaj ne gre le za vzdrževalna dela, ampak celovito obnovo," pravi direktor ptujsko-ormoškega muzeja. Dogovori že potekajo z društvom Cesarsko-kraljevi Ptuj, ki je izrazilo željo, da bi sodelovalo pri obnovi, v zameno pa bi v tej stavbi imeli društvene prostore. Arih vse predloge pregleduje in jih bo ocenil tudi v odvisnosti od ustreznosti zahtev, ki jih je postavil Zavod za ohranjanje varstva kulturne dediščine. „Objekt je sramota in kazi grajski kom- pleks, ob tem pa je tudi nevaren. Upošteval bom zahteve spomeniškega varstva, dejstvo pa je, da bi oni vse reševali, a brez denarja," pravi Arih, ki je jasen, da je predlog države drugačen, med drugim naj bi predlagali celo rušitev Raiče-ve 9. Vračajo se čarovnice, v kratkem bo plačljivo parkirišče Ker muzej letos praznuje 120. obletnico ustanovitve, je želja vodstva, da se vse omenjene težave, s katerimi se spopadajo, od ureditve kavarne in ploščadi do sanacije obeh objektov na Raičevi, rešijo pred glavno sezono. Ta se sicer prične junija, glavni dogodek, ki bo obeležil visok muzejski jubilej, pa bo 7. junija, ko bo premiera predstave Črni križ pri Hrastovcu, ki jo Muzej prireja v sodelovanju s KUD Grajena in Mestnim gledališčem Ptuj. Na turnirskem prostoru bo 10 ponovitev omenjene predstave, nadaljevanje tega projekta pa bo ureditev grajskih hodnikov, kjer bodo prikazovali procese čarovništva v srednjem veku. Po vzoru nekaterih svetovnih muzejev želijo med drugim postaviti tudi mučilne naprave, ki so jih uporabljali nekoč, in tako pričarati delček takratnega življenja. Eden izmed kratkoročnih načrtov je še ureditev parkirišča pod gradom. To zemljišče je v lasti države, upravlja pa ga ptujsko-ormoški muzej. Že v začetku leta je Arih napovedal, da bodo na tem parkirišču uvedli plačevanje parkirnine, saj opažajo, da parkirišče, ki je v prvi vrsti namenjeno obiskovalcem muzeja, največ uporabljajo posamezniki, ki avtomobile tam puščajo v času, ko so na delovnih mestih. Kot pravi Arih, so se z direktorjem podjetja Javne službe, d. o. o., Alenom Hodnikom dogovorili, da bodo pripravili skupni projekt, pri čemer bo omenjeno podjetje na tem območju izvajalo koncesijsko dejavnost. Idejne rešitve, kako parkirišče urediti, so že pripravljene, direktor ptujsko-ormoškega muzeja pa računa, da bo že v mesecu ali dveh projekt realiziran, kar pomeni, da parkirišče pod gradom ne bo več brezplačno. Še vedno pa za obiskovalce muzeja ostaja nespremenjen režim na zgornjem parkirišču, pri čemer Arih poudarja, da bodo tudi spodnje parkirišče ob nekaterih priložnostih lahko uporabljali brez plačila parkirnine. Tednikova knjigarnica Odlična nova žlabudronka Pravkar je bila postavljena prima novost na police vrhnje etaže Mladinskega oddelka ptujske knjižnice, torej v nadstropje s poučnimi, strokovnimi knjigami, na tisto polico, kjer se vztrajno širijo knjige o najpogostejših hišnih ljubljenčkih. Največ je knjig o mačkah in psih, pa tudi knjig o konjih je vedno več. Seveda je najti tudi knjige o terarijih in njihovih prebivalcih, o akvarijih, o pticah v kletkah. Cez 100 knjižnih naslovov vsebuje besedo mačka, pravi vzajemni knjižnični katalog, če je hkrati še omejitev iskalnega pojma slovenski jezik in klasična tiskana izdaja. Med temi naslovi nekaj čistega leposlovja z mačjimi literarnimi junaki, sicer pa so to večinoma poljudna, poučna branja o rasti, negi in vzreji mačk. Mijauuu, bi verjetno zavili z očmi mačkoni in bi se zmrdovali nad nekaterimi knjižnimi naslovi: Otrokovi prvi psički in muce, Vse o mačkah v 365 dneh (podnaslov: Naj bo vsak dan preživet z vašo mačko nekaj posebnega), Mačke (podnaslov: Naučite se razumeti svojega ljubljenčka), Zdravilna masaža za mačke, Mačke (podnaslov: Kako zanje pravilno skrbeti in jih razumeti), Testirajte svojo mačko (prvi podnaslov: Mačji IQ testi, drugi pa: Je vaša mačka prikrita genialka?), Muc, ki je mijavkal na pomoč (podnaslov: Psihologija mačk) ... Taki in podobni so tudi priročniki o kužkih. Po odlični avtorski slikanici Pasji zakaji (Napisala, narisala in oblikovala Lila Prap. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2010) smo v zbirki Zlabudron dobili še knjigo Mačji zakaji (2013). Kot se za knjižno zbirko spodobi, imata obe slikanici, pasja in mačja, veliko skupnega, kot velja tudi za ostale »žlabudronke«, a pri eni najbolj prepoznavnih in uspešnih slovenskih avtoric ni nikoli, zares nikoli niti za trohico dolgčas, četudi je »avtorski format žlabudronk« precej stroga, jasna zadeva. Spominjam se navdušenja nad lepo v vrsto postavljenimi pasjimi pasmami na notranjo stran platnic in veznega lista. Lila Prap je upodobila najbolj znane pasje pasme, nato pa je dodala še »mešančke«: škotski malamut, zahodnovišavski jazbečar, koker hrt, dalmatinski španjel, višava . Le kašne mačje pedigrejke in mešanke si bo le Prapova domislila za to knjigo? Hudo bo, če je že naslovni maček taka močna »osebnost«! No, poimenovanje mačjih pasem je izostalo, so pa listi (notranje platnice in vezni) opremljeni s simpatičnim mačjim vzorčenjem v toplih peščenih barvah, kar je odličen kontrast knjižni sredici, ki zaradi izbire barv, kontrastov deluje skoraj poduhovljeno. Mačjih zakajev je štirinajst: Zakaj mačke ne ubogajo?, Zakaj mačke mahajo z repom?, Zakaj mačke lovijo miši?, Zakaj mačke šklepetajo z zobmi?, Zakaj mačke predejo?, Zakaj mačke ne znajo zlesti z drevesa?, Zakaj si mačke brusijo kremplje? ... In na vsa odgovarjajo miške. Mačke mahajo z repom? Tako piše v knjigi: Pri nekem kmetu sta živela pes in mačka. Mačka je ves čas važno hodila naokoli z dvignjenim repom, kar je šlo psu zelo na živce. »Kaj nosiš ta svoj rep kot kakšno anteno? Še oko mi boš staknila! Ne moreš malo pomahati z njim, ko grem mimo tebe?« seje nekega dne razburil. »Dober dan, vesela sem, da te vidim! Halo!?« »Kaj si rekel? Kaj naj delam?« je zazehala mačka. »Pomahaj malo s tisto tvojo anteno! Pokaži, da vidiš še koga razen sebe!« ... In potem . Hja, ne povem! Boste morali sami prebrati in pogledati, kajti še posebej avtorske slikanice vrhunskih umetnikov so take, da jih ni mogoče dobro predstaviti le z besedo. Pomembne so ilustracije, ki z besedilom tvorijo celostno umetnino. _Liljana Klemenčič Tako na primer planira, da bodo avtobusi obiskovalce lahko pripeljali, nato pa se bodo odpeljali do parkirišča na Zadružnem trgu in jih tam tudi počakali. „S tem bomo turiste prisilili, da gredo skozi mesto, da malo obudimo ta center, ki je zelo prazen," še o pozitivnih vidikih uvedbe parkirnine pravi Arih, ki si sicer večjega dobička od tega ne obeta. Dženana Kmetec Foto: DK Hajdina - športnik leta Maja Bedrač in Denis Topolovec Stran 12 Rokomet Prostora za spodrsljaj skoraj ni več Stran 12 "«(TJ Strelstvo Ptujčani skupno tretji v 1. A DL Stran 13 Atletika Dva brona za AK CP Ptuj v blatnem krosu Stran 13 NS Drava Ptuj Novi predsednik Drave je Marcel Rojko Stran 14 Kolesarstvo Ptujčani začenjajo v Dobrepolju Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoÁiíajt¿ riaí na íuáounim. ífitiíu! RADIOPTUJ tta- ¿filetee www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Boks • Dejan Zavec V tretje gre rado! »Že tri, štiri dni po borbi na obrazu nisem imel vidnih posledic borbe, tudi sicer sem dobro,« je dober teden po vrnitvi iz New Yorka pripovedoval Dejan Zavec, ki je proti Keithu Thurmanu doživel šele tretji poraz v več kot desetletni profesionalni karieri: »Kaj posebej novega v tem trenutku še ne morem povedati, ostajam pa pri tem, da sem v danem trenutku v ringu pokazal svoj maksimum. Obenem se zavedam, da to ni bilo vse, česar sem sposoben, tudi v fazi priprave na dvoboj smo naredili nekaj napak. A to ni opravičilo za poraz, nikakor ne; za zmago pač tokrat ni bilo dovolj, Thurmanu lahko samo čestitam za odlično predstavo.« Takoj po dvoboju je v zraku obviselo vprašanje o nadaljevanju kariere. D. Zavec: »Mnenja sem, da s tem porazom nikakor nisem doživel blamaže, obenem pa si nisem odgovoril na vprašanje o maksimumu, ki ga lahko dosežem. Zaradi tega ne razmišljam o koncu kariere, pravzaprav sem dobil dodaten motiv. Nikdar se nisem slepil, da sem nepremagljiv in najboljši na svetu; za maksimalni dosežek se mora skupaj sestaviti veliko dejavnikov, od dnevne forme, razpoloženja in vsega ostalega. Verjamem, da mi naslednjič lahko uspe.« Kaj bi lahko v pripravah na dvoboj storil boljše že tokrat? D. Zavec: »Prav te stvari sedaj premlevam, oz. jih spravljam v predalčke, ne bi pa jih želel sedaj izpostavljati. Šele čez nekaj časa bomo lahko videli, kaj je v resnici Foto: Črtomir Goznik Dejan Zavec: »Za Thurmana lahko rečem, da je bil to moj najtežji, najzahtevnejši in najverjetneje tudi najkakovostnejši tekmec doslej.« Tvoja »zgodovina« obsega 10 let profesionalnega boksa; prvi dvoboj si imel pred skoraj natančno 10 leti, 1. marca 2003. D. Zavec: »Tega obdobja se zelo rad spominjam, čeprav je minilo zelo, zelo hitro. Niti zavedal se nisem, da čas beži tako hitro, praktično ga je nemogoče 'krotiti'.« Kateri utrinki iz teh desetih let se ti v prvem trenutku pojavijo pred očmi? D. Zavec: »Ptuj, Maribor in Johannesburg, še kako živ pa je tudi zadnji dvoboj v ZDA.« šlo narobe. Bilo je tudi nekaj začetniških napak, a niso bile odločilne za poraz. Na drugi strani je vendarle stal boksar, ki ima kljub mladostnim letom pestro zgodovino ter za sabo odlično ekipo.« To je bil tvoj drugi poskus v ZDA: bo prišlo tudi do tretjega? D. Zavec: »V tretje gre rado! Teh prvih dveh poskusov nikakor ne jemljem kot nekaj negativnega, to bi se lahko zgodilo tudi kje drugje. Do ZDA sem imel in bom imel vedno nekakšno spoštovanje, vendar zame ostajajo izziv. Vemo, da se v ZDA dogajajo vse najpomembnejše stvari okrog boksa.« Lahko primerjaš prvi in drugi dvoboj v Zda, Berta in Thurmana? D. Zavec: »Gre za dva popolnoma različna boksarja. Za Thurmana lahko rečem, da je bil to moj najtežji, najzahtevnejši in najverjetneje tudi najkakovostnejši tekmec doslej. Thurmanovo boksanje je vsebovalo elemente, zaradi katerih je bil v tem večeru zame nepremagljiv: podalo se mu je vse, kar je naredil.« Kakšno kariero mu napoveduješ v prihodnosti? D. Zavec: »Ne želim biti preveč subjektiven, vendar ga vidim na enem od prestolov svetovnega prvaka. Na drugi strani pa se je treba zavedati, da so razlike med boksarji majhne in lahko vsak boksar premaga vsakega; odloči lahko en sam ali ena sama serija natančnih udarcev.« Si lahko predstavljaš, da bi tekmoval v kakšni težji kategoriji, kjer so boksarji nekoliko počasnejši? D. Zavec: »Zase vem, da v tem zadnjem dvoboju nisem bil niti blizu tistega maksimuma hitrosti, ki sem ga bil vajen v prejšnjih dvobojih - tudi to je ena od podrobnosti, ki jih bom vzel posebej pod drobnogled. Sposoben sem višje hitrosti, frekvence in moči. Izgubil sem pošteno, a v tem večeru nisem našel stika sam s seboj; želje so bile eno, realizacija pa nekaj drugega.« Kljub porazu si bil po dvoboju deležen prisrčnega stiska rok navijačev. Kaj ti to pomeni? D. Zavec: »Hvala vsem, ki ste bili zraven v New Yorku! Meni to pomeni poplačilo za srčno borbo, v kateri se nisem predal ali doživel blamaže. Vsi skupaj se ne rabimo ničesar sramovati; sam sem tekmecu pošteno čestital in lahko vsem pogledam v obraz.« Sicer strogi ameriški mediji po dvoboju niso bili kritični do tvojega poraza, ampak so celo zapisali, da si v tem trenutku med redkimi boksarji velterske kategorije, ki je sposoben s Thurmanov zdržati na nogah vseh 12 rund. D. Zavec: »Veliko dajem na mnenje teh ameriških novinarjev, ki se specializirano in zares podrobno ukvarjajo z boksom. V dnevih pred dvobojem sem jih spoznal kar nekaj in lahko rečem, da se na boks ne spoznajo samo teoretično. Prepoznajo veliko več od samega udarjanja v ringu in to je njihova dodana vrednost, ki daje njihovemu mnenju posebno težo.« Jože Mohorič Športno plezanje • Mina Markovič Mina stremi k najvišjim ciljem V petek se bo na Kitajskem s tekmo v balvanskem plezanju začela nova sezona svetovnega pokala. Tudi v tej bo najvišja mesta naskakovala najboljša športna plezalka sveta Mina Markovič, ki je zadnji dve leti zmagala v skupnem seštevku svetovnega pokala v težavnosti in kombinaciji. »Glavni cilji v novi sezoni so zanesljivo povezan s tekmami evropskega prvenstva in svetovnimi igrami v kolumbijskem Caliju, na katerih želim doseči največ. V svetovnem pokalu v težavnosti si želim ponoviti lansko sezono, v balvanih pa si želim priti čim višje. Mislim, da sem zelo dobro pripravljena in da sem naredila napredek na področjih, kjer sem lani malo 'šepala', je pa na koncu vse odvisno od dnevne forme in od tega, kako plezaš,« je pred začetkom sezone dejala 25-letna Markovičeva, ki je pred tednom z Ministrstvom za obrambo podpisala pogodbo o zaposlitvi v športni enoti Slovenske vojske. I T 7» 7VT Zj Ä Foto: Črtomir Goznik Mina Markovič ima tudi v letošnji sezoni visoke cilje. Na uvodno tekmo v kitajsko velemesto Chungqing se je odpravila tričlanska slovenska ekipa, v kateri sta ob Mini še Jernej Kruder in trener Roman Krajnik. »Za nami je super pripravljalno obdobje z ustaljenimi skupinskimi treningi doma ter krajšimi pripravami v Stuttgartu, na Dunaju in v Mitterndorfu. Mislim, da so se vsi uspeli od lan- Nogomet • NK Zavrč Najbolj skrbi igrišče Po prepričljivi zmagi v prvem krogu nadaljevanja prvenstva čaka nogometaše Zavrča že v soboto nov težek obračun. V derbiju dosedanjega dela prvenstva bo vodilna ekipa lige ob 18. uri gostila ekipo Roltek Dob, ki je na lestvici takoj za njo. Tudi Dob je tako kot Zavrč v 16. krogu prepričljivo slavil, njegova žrtev je bila Dravinja. Ekipi sta se v letošnji sezoni že pomerili, v Dobu je bilo 1:1. Tudi sicer nam pogled na lestvico pove, da bo šlo za izenačen dvoboj ekip, ki sta do sedaj pokazali največ, slavila pa bo ekipa, ki bo dobila dvoboj na sredini igrišča. Nedvomno bo sila pomemben dejavnik na srečanju tudi vreme, oziroma travnata površina. Ta je zaradi obilice snežnih in dežnih padavin precej razmočena in se lahko kmalu po začetnem pisku sodnika Kaj-tazoviča spremeni v blatno Foto: Črtomir Goznik Borisu Sambolcu (na fotografiji) bo v soboto na derbiju 2. lige v zadnji vrsti pomagal Marko Roškar; Peter Murko bo počival zaradi kartonov. skih tekem odpočiti in dobro pripraviti na novo sezono. Če bosta Mina in Jernej odplezala približno tako kot na treningih, se jima obeta zelo dober rezultat. Mina je na nekaterih področjih še nekaj dodala, za sabo pa ima tudi že kar nekaj izkušenj,« je pred novo sezono dejal selektor Simon Mar-gon. sta, JM kotanjo. Nedvomno takšen teren praviloma bolj ustreza ekipi, ki se brani, v tem primeru pa naj bi bila to gostujoča vrsta. Le-ta pozimi ni doživela prevelikih sprememb: v klub je iz Radomelj prišel le Marko Lunder, nov pa je še trener, saj je Jerneja Javornika, ki je bil z Dobom sila uspešen, zamenjal Damijan Romih, ki je pred tem vodil Krško. V domači vrsti zaradi kvote štirih rumenih kartonov ne bo stebra obrambe Petra Murka, priložnost namesto njega bo verjetno dobil Marko Ro-škar. Drugih težav v moštvu Zavrča ni, tako da bo Viktor Trenevski na igrišče lahko poslal najmočnejšo enajsterico. V klubu kljub muhastemu vremenu upajo na dober obisk, saj je na dlani zgodovinska priložnost Zavrča, da v naslednji sezoni premierno nastopi v najelitnejši nogometni ligi v Sloveniji. Na srečanju z Do-bom je cilj dobra igra ter tri točke, pred tekmo je optimističen tudi napadalec Zavrča Jože Benko: »Zelo nerad sicer napovedujem razplete tekem, toda prav gotovo imamo možnost, da osvojimo vse tri točke. Seveda bomo morali zato dati vse od sebe, pristop vsakega posameznika mora biti na najvišji možni ravni, in če bo tako, rezultat ne bo izostal.« tp 12 Štajerski Šport petek m 22. marca 2013 Športnik leta 2012 občine Hajdina Naj športnika Maja Bedrač in Denis Topolovec V Domu krajanov Skorba je bila v ^petek, 15. marca, prireditev Športnik leta 2012 občine Hajdina. Na njej so podelili priznanja najboljšim v kategoriji šolski šport, najboljšim ekipam, posameznikom z izstopajočimi rezultati, razglasili pa so tudi športnika in športnico leta. V tej kategoriji sta bila najboljša kapetan NK Aluminij Denis Topolovec in mlada članica Atletskega kluba CP Ptuj Maja Bedrač. Najboljši v kategoriji ŠOLSKI ŠPORT: medobčinska tekmovanja: Miha Malinger (atletika - krogla, 3. mesto), Alina Vogrinec (atletika -daljina, 3. mesto), Jan Hodžar (judo - do 46 kg, 2. mesto), Nik Volgemut (streljanje, 2. mesto), Tomaž Gojko-šek (atletika - zimski pokal, 1. mesto), Leon Ljubec Zajko (plavanje - 50m prosto in prsno, 1. mesto); območna tekmovanja: Marko Leon (namizni tenis, 3. mesto), Aljaž Nahberger (namizni tenis, 3. mesto), Marcel Kaisersberger (atletika - krogla, 2. mesto), Luka Šlamberger (judo - nad 60 kg, 2. mesto), Gregor Rihtarič (badminton - starejši učenci, 1. mesto, Nika Šlamberger (judo - nad 57 kg, 1. mesto), Klemen Kovačec (šah, 1. mesto), David Murko (šah, 1. mesto); državna tekmovanja: Martin Špurej (karate - mlajši učenci, 2. mesto), Tilen Kropfl (karate - mlajši učenci, 2. mesto), Niko Križnik (karate - starejši učenci, 3. mesto), Aljoša Plajnšek (karate - mlajši učenci, 3. mesto), Filip Sitar (kara- te - starejši učenci, 3. mesto), Lo-vro Svenšek Pišek (karate - mlajši učenci, 3. mesto), Zala Lipavšek (twirling - mlajši učenci, 1. mesto). Najboljše ekipe: - člani NK Gerečja vas (1. liga MNZ Ptuj, 2. mesto); - veterani NK Hajdina (veteranska liga MNZ Ptuj, nad 35 let, 4. mesto); - KMN Draženci (zimska liga MNZ Ptuj, 1. mesto); - Twirling klub Hajdina (DP v kategoriji Seniorke, 1. mesto ekipno); - Karate klub WKSA Hajdina (DP v kategoriji borbe - starejši dečki, 1. mesto ekipno); - Tenis klub Skorba (letna B liga Podravja, 2. mesto, zimska B liga Podravja, 3. mesto). Posamezniki z izjemnimi rezultati: Jaka Javoršek - karate (1. mesto kate in borbe posamezno - DP Mari bor 2012 v kategoriji mlajši dečki); Žiga Javoršek - karate (1. mesto borbe posamezno in 3. mesto kate posamezno - DP Maribor 2012 v kategoriji starejši dečki); Mitja Koderman - karate (1. mesto kate posamezno in 2. mesto borbe posamezno - DP Maribor 2012 v kategoriji starejši dečki); Viktorija Klaneček - pikado (2. mesto posamezno - DP 2012, 1. mesto ekipno - EP Olimje Slovenija 2012; klasični pikado - pluta: 5. mesto posamezno - DP 2012, 1. mesto ekipno - DP 2012, 18. mesto ekipno - EP v Turčiji 2012 pod okriljem svetovne pikado zveze WDF); Simon Kaisersberger - kikboks Košarka m PARKL Starše Čiro zmagovalci 2. lige Najpomembnejša odločitev zadnjega kroga je bil drugoli-gaški »finale« med ekipama KK Starše Čiro in KK Črešnjevec. Ponujene priložnosti ekipa Čiro Starše ni izpustila in je odločilno tekmo zmagala 78:70. Črešnjevcu preostane boj za vstop med prvoligaše preko dveh kvalifikacijskih tekem z ekipo Kidričevega, ki je med prvoligaši zasedla sedmo mesto. Slednjim se kljub zmagi v zadnji tekmi s KK Starše ni uspelo prebiti na »varno« 6. mesto. Le-to so zaradi boljše medsebojne koš razlike osvojili prav Staršani. Zanimivo tekmo med dvema ekipama, ki bosta sezono nadaljevali na zaključnem turnirju, smo videli na Pragerskem. Tenis m TK Terme Ptuj Mladinski ITF-turnirji Pretekli teden je v Trnovem na Slovaškem potekal mladinski ITF-turnir 4. kategorije, na katerem je nastopala tudi Tamara Zidanšek. Ta je bila na turnirju 6. nosilka in je v 1. krogu 7:5, 6:3 ugnala Latvijko Lauro Gulbe. Dvoboj je zaradi težav s stopalom komaj končala, težave pa so se v drugem krogu še stopnjevale, zaradi česar je dvoboj proti domačinki Sarloti Cesnekovi izgubila (6:1, 2:6, 4:6). V Umagu ta teden poteka turnir visoke 1. kategorije z močnim slovenskim zastopstvom. To pa v 1. krogu ni bilo uspešno, saj sta napredovali le Hana Mraz in Natalija Foto: Langerholc Najboljša športnika občine Hajdina za leto 2012: Maja Bedrač in Denis Topolovec (1. mesto - DP mladinci, 1. mesto - Evropski pokal Tešanj 2012, 1. mesto - Svetovni pokal Rimini Italija 2012); Gašper Mlakar - kikboks (1. mesto - DP kadeti, 2. mesto - Svetovni pokal Rimini Italija 2012, 1. mesto - Mednarodni turnirji Makarska 2012, Pula 2012); Maja Trlep in Katja Drevenšek - twirling (1. mesto pari freestyle - DP seniorke, A-kategorija, 9. mesto pari freestyle - Evropski pokal Hasselt Belgija, sodelovali so klubi iz 13 držav); Boštjan Nahberger - atletika (3. mesto 300 m ovire in 6. mesto kopje - DP U16, 3. mesto v mnogoboju - DP U18, 16. mesto daljina -Mednarodne igre šolarjev v Daegu Koreja). Najboljša športnica: Maja Bedrač - atletika (rojena leta 1999, članica AK Ptuj: 1. mesto daljina in 2. mesto 60 m - DP U14, 2. mesto daljina in 5. mesto 100 m - DP U16, 2. mesto mnogoboj - DP U14, 1. mesto - Mednarodne igre šolarjev Daegu Koreja); Najboljši športnik: Denis Topolovec - nogomet (rojen leta 1983, živi v Slovenja vasi in je kapetan NK Aluminij, ki se je v sezoni 2011/12 uvrstil v 1. SNL). Prireditev je povezovala Tatjana Mohorko, za plesne in glasbene točke pa so poskrbeli Milan Pečovnik Pidži, bobnar Alan Bušljeta, plesna skupina Power dancers iz Hajdine in plesna skupina Mambo. Zbrane sta nagovorila župan Stanko Glažar in predsednik Športne zveze Hajdina Sandi Mertelj. JM Domačini so z zmago nad NKB Maribor prekinili serijo slabših izidov in gredo v zaključek kot številka dve, Mariborčanom ostaja 4. mesto in polfinalni dvoboj s prvimi favoriti KK Adecco. Tretje mesto po rednem delu je dosegla ekipa MCAPro, pri kateri je rekordni strelski večer prikazal najboljši strelec sezone Gregor Auer s 55 točkami (13 trojk). Ekipo MCAPro v polfinalu čakajo serijski prvaki PARKL, KK Pra-gersko. Hkrati je to ponovitev zadnjih dveh finalnih obračunov lige in že vnaprej lahko pričakujemo izjemno zanimivo tekmo, ki bo na sporedu v soboto ob 18. uri, tudi v neposrednem prenosu preko spleta (www.parkl.si). Pipek, izpadle pa so Nina Potočnik, Eva Zagorac, Pia Brglez, Manca Pislak in Ana Oparenovič. Nina Potočnik je igrala proti Madžarki Luci Fabian in pri rezultatu 6:4, 2:6, 3:2 predala dvoboj zaradi poškodbe gležnja. V zadnjem nizu je povedla 3:0, a so bile bolečine v gležnju prehude, da bi lahko dvoboj uspešno končala. Turnir U-18 v Mariboru Na igriščih ŽTK Maribor je potekal mladinski turnir, na katerem sta nastopila tudi Sven Lah in Aleksej Goručan. Oba sta začela v kvalifikacijah, kjer sta se v zadnjem krogu srečala med seboj. Uspešnejši je 1. LIGA REZULTATI 14. KROGA: MCA-PRO - ŠD Cirkovce 111:65 (24:20, 21:17, 36:15, 30:13), KK Prager-sko - NKB Maribor 90:86 (22:20, 22:29, 29:21, 17:16), ŠD Kidričevo - KK Starše 66:53 (16:9, 16:18, 24:12, 10:14). 1. KK ADECCO MARIBOR 14 13 1 27 2. PRAGERSKO W. BLOCK 14 9 5 23 3. MCAPRO 14 8 6 22 4. NKB MARIBOR -1 14 8 6 21 5. KPŠ 14 6 8 20 ZAKLJUČNI TURNIR - polfinalni dan (sobota, 23. marec - Dvorana II. Gimnazije Maribor): 16.00 - 1. tekma za obstanek/napredovanje: ŠD Kidričevo (7) - KK Črešnjevec (2); 18.00 - polfinale 1: KK Pragersko (2) - MCAPRO (3); 20.00 - polfinale 2: KK Adecco (1) - NKBM (4). bil Sven, ki je zmagal 9:7. Ta je 6:3, 6:2 zmagal tudi v 1. krogu glavnega turnirja proti Blažu Gvardjančiču (Z club), v drugem pa je bil zanj premočan Anže Lovišček (TA Breskvar), ki je kasneje izločil tudi 1. nosilca, Jana Šuntarja (Triglav). Finalni turnir Jaki sport U-12 Z uspešnim nastopanjem na round-robin turnirju sta si nastop na finalnem A-turnirju priigrala Blaž Vidovič in Jure Glodež. Slednji je tesno izgubil (8:9) v zadnjem krogu kvalifikacij, prvi pa je bil na glavni turnir uvrščen neposredno. Tam je zmagal v 1. krogu, nekoliko nepričakovano pa izpadel v drugem; ugnal ga je Gašper Oblak (MAX LJ). JM 6. KK STARŠE 14 5 9 19 7. ŠD KIDRIČEVO 14 5 9 19 8. GG TE ŠD CIRKOVCE 14 2 12 16 2. LIGA REZULTATI 14. KROGA: ŠD Maj-šperk - ŠD Ptujska Gora 80:53 (17:18, 20:12, 30:4, 13:19), KK Starše Čiro - KK Črešnjevec 78:70 (16:14, 29:24, 14:22, 19:10). 1. KK STARŠE ČIRO 12 10 2 22 2. ČREŠNJEVEC 12 9 3 21 3. ŠD MAJŠPERK 12 6 6 18 4. KK RAČE 12 6 6 18 5. PTUJSKA GORA 12 6 6 18 6. KK ADECCO OLDSTARS 12 3 9 15 7. KMO DORNAVA 12 2 10 14 Danilo Klajnšek Kegljanje • Dobri nastopi mladih V ptujskem kegljaškem klubu Drava Deta Center pridno delajo z mlajšimi in se z njimi udeležujejo tekmovanj za posamično prvenstvo dečkov in deklic. Tako so se varovanci trenerke Marine Kramberger udeležili dveh turnirjev; prvi je bil v Pivki, drugi pa v Novi Gorici. V konkurenci dečkov II. kategorije je Nino Kekec na 16. mestu. Skupno je podrl 1071 kegljev (536 v Pivki in 538 v Novi Gorici). Miha Petrič je nastopil samo v Novi Gorici, podrl pa je 391 kegljev - je na 24. mestu. Med dečki III. kategorije je Matej Ocvirk 16. s podrtimi 839 keglji (436, 403). V isti kategoriji je Urban Brenčič 18. s 749 podrtimi keglji (362, 432), Renato Kekec pa je 28.; nastopil je samo na eni tekmi (348 kegljev). Danilo Klajnšek Rokomet m 1. A SRL (m) Prostora za spodrsljaj skoraj več ni Rokometaši Jeruzalema so v tekmi 1. kroga Lige za obstanek proti Krškemu razočarali in ob porazu 30:31 doživeli hladen tuš. Upati je, da so se varovanci trenerja Saša Prapotnika iz tega poraza kaj naučili. Da se zavedajo spodrsljaja, je po tekmi s Krškim povedal tudi kape-tan Bojan Čudič: »Smo mojstri štrikanja' lastne usode, in to že vrsto let. Znova smo si otežili delo v boju za obstanek v ligi. Poraz je treba čimprej pozabiti in se osredotočiti na tekmo v Sevnici. Tja odhajamo v vlogi favorita in tako se moramo od prve minute naprej tudi postaviti. Do uspeha bomo prišli le z dobro igro v obrambi.« Sevnica je lažje od pričakovanega v prejšnjem krogu doma ugnala Sviš (34:27). V ekipi se je kljub drugačnim napovedim znova pojavil izkušeni Aleš Sirk, ki je bil z 10 goli najzaslužnejši za zmago svoje ekipe. Igra Sevnice ob nastopu Sirka je nekaj povsem drugega in ima rep ter glavo. S to zmago Sevničanov je prednost Jeruzalema splahnela na štiri točke. Srečanje v Sevnici je eno najzanimivejših nasploh v Ligi za obstanek in točke bodo štele dvojno. Tudi obisk tekme bo velik, zato je pričakovati borbeno tekmo do zadnjega atoma moči. Ormožani bodo morali pošteno zavihati rokave v Sevnici, kjer so se letos že enkrat pošteno opekli. V 2. krogu so klonili z golom zaostanka, 24:23 (v Ormožu je Jeruzalem zmagal z izidom 28:24). Slavila bo tista ekipa, ki bo bolje znala brzdati svoje živce in se bolje osredotočila na svojo igro. Tekma je na sporedu v soboto, 23. marca, ob 1930. ku Tri ptujske rokometašice v mlajših reprezentančnih selekcijah Prvenstveno pavzo so poleg ženske članske izbrane vrste izkoristile tudi mlajše selekcije, ki bodo v tem času precej aktivne. Selektor mladinske ženske izbrane vrste Bojan Voglar bo zaključne priprave za kvalifikacije za EP opravil 23. do 27. marca v Slovenj Gradcu. Članica mladinske reprezentance je tudi Barbara Selinšek iz vrst Mercatorja Tenzorja. Kvalifikacijski turnir bo sicer odigran od 29. do 31. marca v romunski Craiovi, na EP, ki bo poleti na Danskem, pa bosta napredovali dve najboljši reprezentanci. Slovenke bodo igrale v konkurenci Romunije, Poljske in Velike Britanije. Prav tako je aktivna kadetska reprezentanca do 17. leta starosti, ki je priprave že opravila, ta konec tedna (od 22. do 24. marca) pa dekleta čaka kvalifikacijski turnir za nastop na letošnjem EP, ki bo poleti na Poljskem. Za tekmice bodo mlade Slovenke imele reprezentance Rusije, Hrvaške in Švice, na EP pa se bosta uvrstili dve najboljši selekciji. Turnir bo potekal v ruskem Zvenigorodu, članici kadetske vrste pa sta tudi rokometašici Mercatorja Tenzorja Barbara Borovčak in Sindi Zorec, obenem pa je vodja reprezentance Marjan Valenko, pomočnik Nikole Bistroviča v ptujskem ženskem rokometnem kolektivu. tp Rokomet • Mlajše selekcije STAREJSI DEČKI B REZULTATI 8. KROGA: Velika Nedelja Carrera Optyl - Drava Ptuj 22:21 (12:13), Dobova - Dol TKI Hrastnik 26:23 (14:10), Radeče MIK Celje - Maribor Branik 24:21 (12:9). 1. ARCONT RADGONA 6 6 0 0 12 2. MARIBOR BRANIK 7 5 0 2 10 3. DOBOVA 7 3 1 3 7 4. RADEČE MIK CELJE 7 3 0 4 6 5. DRAVA PTUJ 6 2 0 4 4 6. V. NEDELJA C. O. 7 2 0 5 4 7. DOL TKI HRASTNIK 6 114 3 VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL - DRAVA PTUJ 22:21 (12:13) VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Tim Kokalj 3, Matic Vršič 6, Niko Gašič 1, Marko Hržič 2, Alen Škrlec 7, Uroš Kosi 3, Sebastjan Meško, Niko Anderlič, Nikola Toplak. Trener: Darjan Mesarec V lokalnem derbiju so rokometa-ši iz Velike Nedelje v razburljivem srečanju premagali sovrstnike iz Ptuja. Slednji so dobili prvi polčas, domačini pa drugega, kar je na koncu tudi pomenilo zmago. Pri domačinih se je strelsko odlikoval Alen Škrlec, ki je dosegel sedem zadetkov. DK MLAJŠE DEKLICE MERCATOR TENZOR PTUJ - RK GEN - I ZAGORJE 19:12 (9:4) ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ: Tjaša P. Malek 2, Ajda Jakomini 3, Špela Topolnik, Iva Zidarič, Klara Hliš, Nuša Puž 11, Sara Šegula 3, Laura Škrabl, Nika Bedrač, Nika Vidovič, Anja Klukej, Anea Bezjak, in Alja Krasnič. Trener: Sašo Petek Ptujska dekleta so na prvem srečanju v Zagorju izgubila s štirimi zadetki razlike, na povratnem srečanju pa so se pokazala v boljši luči in zasluženo visoko zmagala. Sledi kratek premor, po praznikih pa sledijo še tri gostovanja. Z malo sreče bi se ptujska dekleta lahko uvrstila na enega izmed treh zaključnih turnirjev. tp Nuša Puž, članica ekipe mlajših deklic ŽRK Mercator Ten-zor Ptuj petek • 22. marca 2013 Šport, rekreacija Štajerski 13 Atletika • AK CP Ptuj Dva brona v blatnem krosu Hladno in vetrovno vreme z razmočenim in blatnim terenom so bile skoraj 'popolne' razmere za državno prvenstvo v krosu, ki so ga konec prejšnjega tedna pripravili v Mariboru. Kljub težavnim razmeram za tek se je za naslove državnih prvakov pomerilo okoli 250 atletov iz 32 slovenskih klubov. Tekmovanja so se udeležili tudi trije Ptujčani, najvišje pa je posegel mlajši član Matej Jeza, ki je v svoji kategoriji do 23 let zasedel 3. mesto. Za 10-kilometrsko progo je porabil 36 minut in 48 sekund. Prav tako 3. mesto si je na šti-rikilometrski razdalji pritekla Doroteja Domjan v konkurenci mlajših mladink - za progo je potrebovala 17 minut in 13 sekund. V Mariboru je nastopila še Katja Petek in med pionirji U-16 zasedla 12. mesto. »Tekma je bila zanimiva, razmere zahtevne, saj nam je zima natrosila še nekaj snega. Tako je Matej Jeza je najboljši ptujski tekač na dolge proge. Na državnem prvenstvu v krosu na 10-kilometrski razdalji je osvojil bronasto kolajno. bila proga, kombinacija trave, blata in snega, zahtevna, kjer pridejo do izraza pravi tekači, predvsem tisti najbolj zagrizeni,« je črto pod še eno uspešno tekmovanje za AK CP Ptuj potegnil trener Aleš Bezjak. Uroš Esih Tenis • Zimska liga Goya 2. liga: Trgovine Jager II prve REZULTATI 10. KROGA: Duras projekt - TK Skorba Gad 0:3 (Kos - Slaček 4:9, Ljubec - Intihar 2:9, Gavez/Ljubec - Dobnik/Šlamber-ger 6:9), TK Skorba - Trgovine Jager II 1:2 (Ules - Zavrnik 2:9, Žitnik - Križe 6:9, Žitnik/Hazimali - Debe-Ijak/Zavrnik 9:3), PSS Ptuj - Veterani 2:1 (Belšak - Merc 9:1, P. Čeh - Mazera 8:9, Belšak/Čeh - Merc/ Mazera 9:1). igre gemi 1. TRGOVINE JAGER II 25 250 2. VETERANI 21 226 3. PSS PTUJ 16 210 4. TK SKORBA 14 184 5. TK SKORBA GAD 13 179 6. DURAS PROJEKT 1 124 Srečanja zadnjega kroga niso prinesla sprememb na lestvici. V der- biju začelja je bila ekipa TK Skorba Gad boljša od ekipe Duras projekt. Vodilna ekipa Trgovine Jager II je premagala ekipo TK Skorba in tako ubranila prvo mesto v 2. ligi. V tekmi med ekipama PSS in Veterani, ki je odločala o 3. mestu, je prvo zmago prispeval prerojeni Aleš Belšak, ki je gladko premagal Robija Merca in mu vrnil za poraz v jesenskem delu. V drugi tekmi je Ivo Mazera pripravil veliko presenečenje in v podaljšani igri premagal Petra Čeha. V igri dvojic Čeh in Belšak tekmecema nista dovolila razviti igre in sta svoji ekipi prinesla zmago. 1. liga PARI 10. KROGA (sobota, 23. 3.) ob 8.30: TC Goja - Hiša Kager, Trgovine Jager I - Straf Skorba. Prosta je ekipa TK Šumari. JM Bovling • Podjetniška liga »Profesor« znova pred vsemi Tudi v 4. krogu so najboljši ekipni rezultat dosegli člani ekipe Saška bar (najboljši so bili že v vseh prejšnjih krogih). Z zmago proti Talumu so svojo prednost na vrhu lestvice še povečali, prvi zasledovalci pa so postali novinci iz ekipe Gostišče Iršič. Ta je prijetno presenečenje in popestritev lige. Odmevno zmago je dosegel DaMoSS, izenačeno srečanje pa sta odigrali ekipi Radio-Te-dnik in VGP Drava. Med posamezniki je znova slavil Črto Goznik, ki so mu tekmeci (upravičeno) nadeli ime »profesor«. Zanimiva je situacija med najboljšimi posamezniki v skupnem seštevku, kjer profesor vodi pred kar petimi igralci ekipe Saška bar! Prve ponudbe za prestop so že padle, a so zaenkrat bistveno, bistveno prenizke ... Rezultati 4. kroga: Gostišče Iršič - SKEI Ptuj 7:1, Tames - Mestna občina Ptuj 5:3, Saška bar - Talum 6:2, Radio-Tednik Ptuj - VGP Drava 4:4, DaMoSS - MP Ptuj, d. o. o., 6:2, Elektro Maribor - Boxmark Team 7:1. 1. SAŠKA BAR 4 2867 27 183,1 2. GOSTIŠČE IRŠIČ 4 2640 20 159,6 3. DAMOSS 4 2680 20 158,3 4. TALUM 4 2701 19 164,0 5. VGP DRAVA 4 2481 19 161,9 6. TAMES 4 2727 18 163,0 7. MP PTUJ 4 2490 17 161,4 Najboljši posamezniki 4. kroga: 1. Črtomir Goznik (Ra-dio-Tednik Ptuj) 805, 2. Tadej Starčič (Saška bar) 779, 3. Robert Šegula (Tames) 776, 4. Jani Kramar (DaMoSS) 765, 5. Franc Fišer (Talum) 742, 6. Gregor Miložič (Saška bar) 740, 7. Jože Javornik (Gostišče Iršič) 717, 8. Sašo Vido-vič (Saška bar) 713, 9. Andrej Trunk (Tames) 707, 10. Igor Gaber (MO Ptuj) 700. 8. ELEKTRO MARIBOR 4 2409 16 154,8 9. RADIO-TEDNIK 4 2629 15 165,1 10. MO PTUJ 4 2629 12 154,1 11. SKEI PTUJ 4 2268 7 144,4 12. BOXMARK TEAM 4 2065 2 135,0 Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Goznik Črtomir (Radio-Tednik) povprečje 202,3, 2. Gregor Miložič 192,2, 3. 3. Tadej Starčič 185,3, 4. Marko Šamperl 178,9, 5. Robert Kurež 176,6, 6. Sašo Vidovič (vsi Saška bar) 176,4, 7. Jani Kramar (DaMoSS) 175,6, 8. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 174,8, 9. Andrej Trunk (Tames) 173,9, 10. Zvonko Čerček (MP Ptuj) 173,1. Pari 5. kroga (ponedeljek, 26. 3.): ob 17.30: Tames - VGP Drava, DaMoSS - Radio-Tednik Ptuj; ob 20.00: Boxmark Team - SKEI Ptuj, Gostišče Iršič - Mestna občina Ptuj, Saška bar - Elektro Maribor, Talum - MP Ptuj, d. o. o. JM Strelstvo • 6. turnir Pokala SZS - Črenšovci Ptujčani skupno tretji v 1. A DL, presenetil Stojak Z zaključnim 6. turnirjem državnih lig se je minuli konec tedna v Črenšovcih končala letošnja sezona prvoligaške-ga tekmovanja. Ta je bila v obeh najmočnejših članskih državnih ligah zelo uspešna za strelske klube iz Spodnjega Podravja, saj so Ptujčani v 1. A DL s pištolo osvojili 3. mesto, v elitni dvanajsterici 1. A DL s pištolo in puško pa sta se obdržali ekipi Juršincev in Kovinarja iz Ormoža. Z zmago v 1. B DL s pištolo si je napredovanje v elitno skupino v naslednji sezoni zagotovila tudi ekipa Jožeta Kerenčiča iz Miklavža pri Ormožu. Ptujčani na stopničkah Foto: Simeon Gonc V 1. A DL s pištolo so slavili strelci iz Rečice pri Laškem, pred Železniki na 2. in Ptujčani na 3. mestu. S tem dosežkom so Ptujčani izenačili svojo najboljšo uvrstitev v svoji mlajši zgodovini nastopanja v prvoligaški konkurenci. V 1. A DL s pištolo so se za 2. in 3. mesto v skupnem seštevku udarile ekipe Ptuja, Železnikov in Štefana Kovača Turnišče. Slednji so precej zaostali in se »izločili« iz boja za stopničke. Drugo zmago v sezoni so slavili novinci iz Železnikov, Ptujčani pa so še četrtič v sezoni osvojili 2. mesto, tokrat s 1119 krogi. Obe ekipi sta na koncu sezone zbrali 58 točk, zato je odločitev o 2. mestu v skupnem seštevku tako padla šele po višjem seštevku vseh krogov (strelci iz Železnikov so zbrali 14 krogov več od Ptujčanov - 6677:6663). Ptuj-čani so tako izboljšali svojo lanskoletno uvrstitev (4. mesto) ter po letu 2010 znova osvojili 3. mesto. Enako napet boj je bil za obstanek v elitni dvanajste-rici. Tega si je z najboljšim dosežkom v sezoni, s 1109 krogi, priborila ekipa Juršincev, ki je osvojila visoko 4. mesto ter se v skupnem seštevku povzpela vse do 8. mesta. Sašo Stojak z dosežkom sezone Med posamezniki je veliko presenečenje pripravil najboljši ptujski mladinec in novinec v prvoligaški konkurenci Sašo Stojak, ki je s 379 krogi (95, 92, 96, 96) postavil tretji najvišji kvalifikacijski rezultat. Tudi v finalu se je hrabro zoperstavil starejšim in izkušenejšim kolegom ter dosegel izjemno 3. mesto, kar je najvišja posamična uvrstitev spodnjepodravskih strelcev v letošnji sezoni! Ptuj-čani so morali zaradi bolezni Majde Raušl in rojstva dvojčic očetu Robertu Šimenku pred zadnjim turnirjem znova narediti veliko rošado v ekipi. Odločitev glavnega ptujskega trenerja Zlatka Kostanjevca je bila zadetek v polno. Med fi- naliste sta se uspela uvrstiti še dva juršinska strelca, Ludvik Pšajd in Rok Pučko, ki sta postavila 6. in 7. rezultat kvalifikacij s 376 in 373 krogi, takšni pa sta bili tudi njuni končni uvrstitvi po finalu. V skupnem seštevku posameznikov je slavil Blaž Kunšek s 134 točkami, 11. mesto je osvojil Matija Potočnik z 68 točkami, 13. je bil Ludvik Pšajd s 67 točkami. Kovinar obstal V 1. A DL s puško si je tretjo zaporedno zmago, z odličnim rezultatom 1182 krogov, priborila Olimpija. Tretjo zaporedno zmago je dosegla tudi bronasta na letošnjem EP na Danskem Živa Dvoršak, ki je še tretjič zapored dosegla izjemnih 399 krogov. Ekipa Kovinarja je na zadnjem turnirju v sezoni osvojila 9. mesto ter si v skupnem seštevku uspela za las zagotoviti obstanek v elitni skupini, saj sta 26 točk zbrali tudi ekipi iz Jesenic in Trbovelj, slednji pa so se morali posloviti zaradi najslabšega seštevka krogov (6928:6920:6919). Ciglarič zmagal, Venta prvak V 1. B DL s pištolo je sezono s šesto zaporedno zmago sklenila miklavška ekipa SD Jožeta Kerenčiča, ki je v letošnji sezoni nastopala z najboljšim ekipnim ligaškim povprečjem s pištolo, s 1130 krogi. Slednji so si s skupno zmago znova zagotovili napredovanje v 1. A DL, kjer so bili najboljši že v letih 2011 in 2012 (v lanskem letu so bili zaradi tekmovalno neaktivnega podmladka društva kaznovani s selitvijo v 1. B-ligo). Ekipa Kovinarja je na zadnjem turnirju osvojila 6. mesto s 1082 krogi, 6. pa je bila tudi v skupnem seštevku. 1. A-liga pištola 1. SD Železniki 2. SK Ptuj 3. SD Duš.Pož. Rečica 4. SD Juršinci 5. SD Marok Sevnica 6. SD Olimpija 7. SK Brežice 8. SD Mrož Velenje 9. SD Grosuplje 10. SD Kamnik 11. SD Štefana Kovača T. 12. SD Kopačevina Posamični rezultati: 1. Blaž Kunšek, Marok Sevnica, 2. Klemen Tomaševič, Železniki, 3. Sašo Stojak, Ptuj, 4. Peter Tkalec, Dušan Poženel, 5. Rok Ivanc, Grosuplje, 6. Ludvik Pšajd, Juršinci, 7. Rok Pučko, Juršinci, 8. Petra Dobravec, Železniki, 10. Matija Potočnik, Ptuj, 16. Zlatko Kostanjevec, Ptuj, krogi točke 1124 58 1119 58 1115 68 1109 30 1108 37 1101 26 1100 36 1087 26 1085 37 1061 30 1053 47 0 28 380 134 (1.) 380 61 (10.) 379 24 (30.) 376 116 (2.) 378 84 (9.) 376 67 (13.) 373 19 (32.) 374 113 (3.) 371 68 (11.) 369 27 (27.) 27. Mirko Moleh, Juršinci, Majda Raušl, Ptuj Robert Šimenko, Ptuj Ivan Druzovič, Juršinci 1. A-liga puška 1. SD Olimpija 2. SD Grosuplje 3. SD Štefana Kovača T. 4. SD Janka Jurkoviča Videm 5. SD I. Poh.bat. Ruše 6. SD Kolomana Flisarja Tišina 7. SD Duš.Pož. Rečica 8. SD Triglav Javornik 9. SD Kovinar Ormož 10. SD Jezero Dobrovnik 11. SD 1956 Trbovlje 12. SD Kamnik Posamični rezultati: 1. Živa Dvoršak, Olimpija, 2. Željko Moičevic, Grosuplje, 3. Benjamin Jodl, Ruše, 4. Robert Markoja, Š. Kovača, 5. Nina Juvan, Olimpija, 20. Gorazd Kocbek, J. Jur. Videm 362 26 (28.) 52 (14.) 35 (23.) 4 (3.) krogi točke 1182 81 1172 61 1162 56 1162 40 1158 43 1158 37 1157 48 1156 26 1152 26 1148 5 1147 26 0 32 399 111 (3.) 396 50 (15.) 391 108 (4.) 391 130 (1.) 391 122 (2.) 387 80 (7.) Judo • Turnir v Murski Soboti Šest medalj Ptujčanom, ena Gorišničanom JK Murska Sobota je v soboto izvedel 47. mednarodni pokal Murske Sobote oz. 2. memorial Antona Tončka Kosa. Na tekmovanju je bilo prijavljenih kar 264 judoistov in judo-istk iz 26 klubov; JK Drava Ptuj je zastopalo 12, JK Gorišnica pa 8 tekmovalcev. Ptujčani so bili glede na osvojene medalje veliko uspešnejši, saj so jih dobili kar šest. V kategoriji starejših deklic do 44 kg je zmagala Viktorija Zadravec. Srebrni medalji sta iz JK Drava Ptuj po odličnih borbah in treh zmagah pri starejših dečkih dobila Rene Kloar in pri starejših deklicah Nika Šlamberger. Bronaste medalje so si priborili Luka Šlamberger, Jure Vogrin in Samanta Kajnih. Na nehvaležnem 4. mestu je obstal Leon Pihler, medtem ko je bil peti Jure Mislovič in sedmi Jaša Med posamezniki se je drugo zmage v sezoni veselil miklav-ški strelec Aleksander Cigla-rič, ki je zmagal s 380 krogi. Enak rezultat je dosegel tudi Kevin Venta, vendar zaostal zaradi slabše zadnje serije (97:92). Tretje mesto je osvojil Boštjan Simonič s 379 krogi, dobro streljanje pa je pokazal tudi tretji Kerenčičev strelec Simon Simonič s 376 krogi na 5. mestu. Ligaške točke si je za 21. mesto priborila tudi Mateja Levanič s 357 krogi. V skupnem seštevku posameznikov je največ, 138 točk zbral Ormožan Kevin Venta in po lanskem 2. mestu v skupnem seštevku tokrat stopil še na najvišjo stopničko. 2. in 3. mesto v skupnem seštevku sta osvojila miklavška strelca Aleksander Ciglarič in Boštjan Simonič s 127 in 124 točkami, 5. je bil Simon Simonič s 112 točkami. Simeon Gonc 21. Jan Šumak, Kovinar Ormož, 386 72 (8.) 24. Petra Vernik, Kovinar Ormož, 383 42 (19.) 26. Rok Šumak, Kovinar Ormož, 383 0 (43.) 1. B-liga pištola 1. SD Jožeta Kerenčiča 2. SD Slovenske Konjice 3. SD Trzin 4. SD Škofja Loka 5. SD Vremščica 6. SD Kovinar Ormož 7. SD Domžale 8. SD Gorenja vas 9. SK Moris KR Kočevje 10. SD Elektro Maribor 11. SD Dolič 12. SD Liboje Posamični rezultati: 1. Aleksander Ciglarič, J. Keren., 2. Kevin Venta, Kovinar Ormož, 3. Boštjan Simonič, J. Kerenčiča, 4. Cvetko Ljubič, Slov. Konjice, 5. Simon Simonič, J. Kerenčiča, 21. Mateja Levanič, Kov. Ormož, 30. Gregor Polajnko, Kov. Ormož, krogi točke .135 90 100 61 089 43 088 60 085 45 082 43 081 47 080 29 060 11 060 26 035 14 0 19 380 127 (2.) 380 138 (1.) 379 124 (3.) 377 120 (4.) 376 112 (5.) 357 44 (17.) 345 3 (35.) Dajčman. Iz JK Gorišnica je bil drugi Filip Laura, medtem ko so vidnejše uvrstitve dosegli s 4. mesto Lana Drobnak, s 5. mestom Jan Vrtič in s 7. mestom Aljaž Cajnko. Večino teh mladih upov bomo to soboto od 10. ure naprej lahko videli na tekmovanju v športni dvorani Center, ko bo na sporedu 26. mednarodno prvenstvo za Pokal Ptuja 2013 v judu. David Breznik Rene Kloar (JK Drava Ptuj) je v Murski Soboti v svoji kategoriji osvojil 2. mesto. 14 Štajerski Šport, šport mladih petek m 22. marca 2013 Nogomet • Skupščina NŠ Drava Ptuj Novi predsednik Drave je Marcel Rojko V torek, 19. 3., je bila v sejni sobi športne dvorane Mladika na Ptuju redna skupščina Športnega društva Nogometna šola Drava Ptuj. Dnevni red je vseboval 11 točk, med izstopajočimi je bilo najprej Poročilo o delu društva v letu 2012, ki se je navezovalo na finančno poročilo, poročilo trenerja članske ekipe in poročilo vodje šole nogometa. Slednje je podal Franc Fridl, ki je na splošno ocenil, da je bil prvi del sezone uspešen za vse generacije in obenem poudaril, da je v šolo vključenih približno dvesto članov. To članstvo želijo v prihodnosti še nadgradit, hkrati pa je cilj članske ekipe preskok v 3. SNL vzhod. Glavna točka skupščine je bila izvolitev novih organov NŠ Drava Ptuj. Tako je novi predsednik s soglasno odločitvijo postal Marcel Rojko. Člani upravnega odbora so Boris Emer-šič, Samo Bezjak, Robert Kolarič, David Koderman, Super liga: že na začetku derbi Drava - Podvinci Ta konec tedna bodo z drugim delom prvenstva pričeli nogometaši v Super ligi MNZ Ptuj (iz lige je izstopila ekipa Oplotnice). Na vrhu prvenstvene razpredelnice so prezimili nogometaši ptujske Drave, ki imajo 9 točk prednosti pred nogometaši iz Podvincev (ob tem imajo še zaostalo srečanje s Stojnci). Že na začetku bo med vodilnima ekipama v soboto ob 15. uri na Ptuju odigrano derbi srečanje. DK Nogomet m 1. SML, 1. SKL 1. SML REZULTATI 18. KROGA: Koper -Aluminij 5:0, IB Interblock - Domžale 2:3, Mura 05 - Jadran Dekani 0:1, HIT Gorica - Celje 2:0, Olimpi-ja - Bravo Publikum 0:1, Šampion - Rudar Velenje 1:0. 1. HIT GORICA 1814 1 3 63:18 43 2. KOPER 1814 0 4 66:15 42 3. MARIBOR 1813 3 2 49:22 39 4. DOMŽALE 1811 3 4 45:23 36 5. OLIMPIJA 17 9 4 4 31:22 31 6. KRKA 18 8 1 9 30:39 25 7. IB INTERBLOCK 18 7 3 8 41:37 24 8. MURA 05 18 8 0 10 27:40 24 9. ALUMINIJ 18 6 5 7 33:38 23 10. JADRAN DEKANI 18 7 2 9 25:39 23 11. NOGA TRIGLAV 16 7 0 9 27:29 21 12. B. PUBLIKUM 18 6 3 9 24:33 21 13. ŠAMPION 18 5 1 12 20:37 16 14. RUDAR VELENJE 18 4 2 12 22:37 14 15. CELJE 18 4 2 12 22:42 14 16. G. M. JARENINA 17 3 2 12 15:69 11 KOPER - ALUMINIJ 5:0 (1:0) STRELCI: 1:0 Štulac (5.), 2:0 Krajnc (57.), 3:0 Štulac (61.), 4:0 Krajnc (68.), 5:0 Vekič (77.) ALUMINIJ: Tetičkovič, Kajtna (Gerečnik), Dvoršak - Špehar, Vr-banec, Planinšek (Kelc), Podbre-žnik, Damše, Ž. Špehonja, Kirič (Vindiš), Cafuta, Brence. Trener: Bojan Špehonja. 3. MARIBOR 1811 4 3 39:13 37 4. HIT GORICA 1812 0 6 44:20 36 5. IB INTERBLOCK 1810 3 5 42:25 33 6. BRAVO PUBLIKUM 1810 1 7 28:23 31 7. NOGA TRIGLAV 17 6 6 5 28:25 24 8. KRKA 18 8 0 10 24:27 24 9. CELJE 18 6 5 7 26:26 23 10. JADRAN DEKANI 18 5 6 7 20:23 21 11. OLIMPIJA 18 6 3 9 19:24 21 12. ALUMINIJ 18 5 4 9 18:27 19 13. RUDAR VELENJE 18 5 4 9 18:27 19 14. ŠAMPION 18 4 4 10 18:63 16 15. N. F. JARENINA 17 3 0 14 14:49 9 16. MURA 05 18 2 1 15 8:58 7 KOPER - ALUMINIJ 2:2 (1:1) STRELCI: 0:1 Novak (4.), 1:1 Mr-šič (32.), 2:1 Nikolič (61.) ALUMINIJ: Janžekovič, Petek (Stopajnik), Novačan (Gale), Bro-dnjak (Dobaj), Rogina, Novak (Klanjšek), Ahec, Bela, Zorec, Knez (Hreljič), Pintarič. Trener: To-mislav Grbavac. Liga U-14 REZULTATI 18. KROGA: NS Poli Drava - Krško 2:1, Pobrežje -Aluminij 0:4, Sampion - Kovinar Tezno 5:0, Maribor - Žalec 5:0, Mura 05 - NŠ R. Koren Dravograd 2:0. 1. SKL REZULTATI 18. KROGA: Koper -Aluminij 2:1, IB Interblock - Domžale 0:2, Mura 05 - Jadran Dekani 0:2, Maribor - Krka 3:1, HIT Gorica - Celje 1:2, Olimpija - Bravo Publikum 0:1, Šampion - Rudar Velenje 1:1. 1. DOMŽALE 1814 3 1 46:10 45 2. KOPER 1812 4 2 40:14 40 1. MARIBOR 1816 1 1 127:6 49 2. ALUMINIJ 1814 4 0 86:14 46 3. MURA 05 1813 1 4 57:10 40 4. CELJE 1712 2 3 80:19 38 5. KRŠKO 1812 2 4 52:23 38 6. RUDAR VELENJE 1711 2 4 66:18 35 7. ŠAMPION 18 9 3 6 57:37 30 8. NŠ POLI DRAVA 18 8 2 8 34:29 26 9. POBREŽJE 18 7 2 9 31:35 23 10. NŠ DRAVOGRAD 18 7 1 10 34:32 22 11. FARM. VERŽEJ 17 6 3 8 22:34 21 12. FERK JARENINA 17 4 3 10 17:29 15 13.ŽALEC 18 3 1 14 24:67 10 14. KOVINAR TEZNO 18 2 2 14 10:98 8 15. LJUTOMER 17 2 0 1513:123 6 16. ŽELEZNIČAR 17 0 1 16 7:133 1 Foto: Črtomir Goznik Kadeti Aluminija so proti Kopru osvojili dragoceno točko. POLI DRAVA - KRŠKO 2:1 (2:0) STRELCI: 1:0 Cesar (11.), 2:0 Murko (18.), 2:1 Ribič (52.) NŠ POLI DRAVA: Ž. Pivko, Irgl, Majcen, Kramberger, Murko, Ba-ranšič, A. Pivko, Mesarič, Vajda (Brumen), Cesar, Furjan (Pihler). POBREŽJE - ALUMINIJ 0:4 (0:1) STRELCI: 0:1 Bohak (5.), 0:2 El-šnik (58.), 0:3 Hliš (65.), 0:4 Elšnik (67.) ALUMINIJ: Ponudič, Bračič, Ka-isesberger (Hliš), Milič (Mohorko), Munda, Pšajd, T. Elšnik (J. Elšnik), Bohak (Bajraktaraj), Krivec, Petrovič, Saboti. Trener: Borut Kolar. Danilo Klajnšek _ Foto: Črtomir Goznik Marcel Rojko je prevzel mesto predsednika NŠ Drava Ptuj. Darko Jazbec in Andrej Čuš. V nadzorni komisiji so Fredi Kolarič, Fredi Kmetec in Andrej Vindiš, medtem ko so člani disciplinske komisije Boris Goričan, Miroslav Luci in Jura Arsič. V eni izmed pomembnejši točk so se člani skupščine dogovorili, da se bosta v prihodnosti med seboj ločili nogometna šola in član- ska ekipa. V ta namen sta že bila določena vodja obeh delov, in sicer bo šolo vodil Franc Fridl, medtem ko bo člansko moštvo vodil Aleš Luci. Pred zdajšnjim predsednikom Marcelom Roj-kom je vsekakor težka naloga, da povrne nogometu na Ptuju pravo mesto in da dokončno stabilizira ŠD NŠ Drava Ptuj. David Breznik Namizni tenis 3. OT za kadete na Muti: trojica v glavni turnir Na Muti je v nedeljo potekal 3. odprti turnir za kadete in kadeti-nje; nastopilo je 72 igralcev in 44 igralk. Zmagovalca sta postala Tamara Pavčnik in Darko Jorgič (oba Hrastnik). Izmed igralcev iz ptujskega in cir-kovškega kluba (večina je še mlajših kadetov) je bila najuspešnejša Katja Krajnc (Ptuj), ki je zasedla 9. do 15. mesto (izločila jo je kasnejša zmagovalka). Pri fantih sta se Jernej Masten Toplak in Mar-sel Šegula (oba Ptuj) uvrstila na 17. do 32. mesto. Ta trojica se je iz skupin prebila na glavni turnir, drugim to ni uspelo, čeprav so bili nekateri zelo blizu. Nastopili so še: Sara Stumnerger, Eva Gojkovič, Sašo Malovič (vsi Ptuj), Daniela To-manič Butkovska, Iva Unger, Ema Smigoc, Nika Belaj, Ina Unger, Jaša Lozinšek, Tomaž Strelec (vsi Cirkovce). JM Kolesarstvo m KK PP Pričenjajo v Dobrepolju Sele vremenske razmere, ki jih imamo v zadnjem obdobju, so omogočile mladim kolesarjem Perutnine Ptuj treninge na kolesih na prostem. Pred tem so bili zaradi obilice snega primorani poiskati druge rešitve, trening na cesti pa je vsekakor nekaj povsem drugega. Člani so že pričeli tekmovanja v letu 2013, že kmalu pa bodo pričeli dirkati tudi mlajši kolesarji. Ptujski kolesarji, ki so nas v preteklem letu velikokrat razveselili z odličnimi rezultati, bodo prvo dirko odpeljali v soboto, 23. 3., v Dobrepolju. Sicer pa bodo Ptujča-ni nastopali na dirkah v Sloveniji in njej bližnjih državah. Okvirni načrt dirk za prvi del sezone 2013 je že znan, urnik pa se bo verjetno še kaj spremenil in dopolnil, sploh za drugo polovico sezone. Ob tem ima Kolesarski klub Perutnina Ptuj tudi nekaj mladih reprezen-tantov, ki jih letos čaka kar nekaj pomembnih dirk. Predviden seznam dirk kolesarjev Perutnine Ptuj za prvi del sezone 2013: marec: 23. 3. - 4. VN Dobrepo-Ije; 30. 3. - Memorjal Zambelli (Reka, Hrvaška); april: 1. 4. - 58. VN Varaždinske županije (Varaždin, Hrvaška), 7. 4. - 14. VN Šenčurja; 20. 4. - 14. VN Občine Medvode, 25. 4. - Coppa Montes (Italija, mladinci), 27. 4. -Lavanttaler Radsporttage (Wolfsberg, Avstrija), 28. 4. - 5. nagrada Stubičkih Toplic (Stubičke Toplice, Hrvaška); maj: 4. 5. - Kriterij Ajdovščine, 5. 5. - Pokal Dragatuša, 5. 5. - 19. nagrada mesta Krapine (Krapina, Hrvaška), 11. 5. - Kolesarska dirka ob Blejskem jezeru, 19. 5. - 2. nagrada Radoboja (Radoboj, Hrvaška), 25. 5. - VN Komende, 26. 5. - 5. kriterij Oroslavlja (Oroslavlje, Hrvaška). tp Športni napovednik Nogomet • 2. SNL PARI 17. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Dravinja Kostroj - Sampion; SOBOTA ob 15.30: Kalcer Radomlje - Garmin Šenčur, SOBOTA ob 18.00: Zavrč - Roltek Dob; NEDELJA ob 15.00: Krško - Bela krajina, Smartno 1928 - Krka. 1. SLOVENSKA ŽENSKA NOGOMETNA LIGA 12. KROG: Dornava - Maribor (nedelja ob 15.00) 3. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD PARI 15. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Avto Rajh Ljutomer - Grad, Čarda Martijanci - Agroservis Beltinci, Malečnik - Koroška Dravograd; NEDELJA ob 10.30: Rakičan AHA EMMI Bistrica; NEDELJA ob 15.00: Odranci - Šmarje pri Jelšah, Tromejnik G Sukič - Kovinar Store, Zreče - Farmtech Veržej. MNZ PTUJ - SUPER LIGA PARI 15. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Središče - Stojnci, NŠ Drava Ptuj - Podvinci Betonarna Kuhar; NEDELJA ob 15.00: Carrera Optyl Ormož - 1A Avto Gerečja vas, Bukovci - Hajdina. Prosta je ekipa Boč Poljčane. LIGA U-14 NŠ Poli Drava - Farmtech Veržej (sobota ob 10.00), Aluminij -Šampion (sobota ob 11.00) Rokomet • 1. A SRL (m) - 7. do 12. mesto 2. KROG: Sevnica - Jeruzalem Ormož (sobota ob 19.30) 1. B SRL MOŠKI 17. KROG: Moškanjci Gorišnica - Slovan (sobota ob 19.30), Damahaus Cerklje - Velika Nedelja Carrera Optyl (sobota ob 19.00) 2. SRL 21. KROG: Rudar - Drava Ptuj (sobota ob 19.00) Namizni tenis • 1. SNTL (m) 16. KROG: Zavarovalnica Maribor - Ptuj (sobota ob 17.00) Kegljanje • 3. SKL vzhod (m) 18. KROG: Krško - Drava Deta Center (sobota ob 13.00) Športno plezanje • Vzhodna liga Plezalni klub 6b Ptuj v soboto, 23. 3., od 9. ure naprej v športni dvorani Gimnazije Ptuj organizira 2. tekmo Vzhodne lige 2013. Gre za tekmovanje v težavnostnem plezanju za mlajše kategorije. Tako bodo na Ptuju tekmovali mlajši cicibani in cicibanke, starejši cicibani in cicibanke, mlajši dečki in deklice, starejši dečki in deklice ter kadeti in kadetinje. Organizatorji pričakujejo okrog 200 tekmovalcev, med njimi bo približno 20 mladih članov domačega kluba. Judo • 26. mednarodno prvenstvo za Pokal Ptuja Judo klub Drava tudi letos organizira mednarodno prvenstvo za Pokal Ptuja 2013. Tekmovanje, ki šteje za Slovenski pokal med mladinci in mladinkami ter mlajšimi člani in članicami, bo v soboto, 23. marca, v Športni dvorani Center na Ptuju. Predtekmovanje mladincev in mladink ter mlajših starostnih kategorij se bo pričelo ob 10. uri. Finalne borbe v mladinski konkurenci so predvidene ob 13. uri. Ob 14. uri bodo borbe v predtekmovanju pričeli mlajši člani in članice, finalne borbe bodo ob 16. uri. Uradno odprtje tekmovanja bo v soboto ob 10. uri, med govorniki bo tudi Filip Leščak, legenda slovenskega juda. Domači tekmovalci bodo nastopili v vseh starostnih kategorijah. Kar nekaj med njimi je mladih tekmovalcev, ki veliko obetajo v mlajših selekcijah kluba. Ti bodo gotovo ponovno prispevali svoj del k želeni čim boljši ekipni uvrstitvi - ptujska Drava je lani osvojila celo 1. mesto. Šah • Velikonočni turnir v Spuhlji Na velikonočni ponedeljek, 1. 4., bo v gostišču Majda v Spuhlji od 9. ure naprej potekal tradicionalni odprti velikonočni šahovski turnir. Najboljši trije tekmovalci bodo nagrajeni s pokali, enake nagrade so pripravljene tudi za tri najboljše mladince. Vabljeni vsi ljubitelji šaha in vsi, ki bi radi postali šahisti. Košarka na vozičkih - finale državnega prvenstva V soboto, 23. marca, bo športna dvorana Campus na Ptuju v znamenju košarke na vozičkih. Za naslov državnega prvaka se bodo pomerile najboljše slovenske ekipe košarkarjev na invalidskih vozičkih. Da bodo na delu najboljši med njimi, pove podatek o prisotnosti večine članov slovenske reprezentance, ki je lansko leto nastopila na Evropskem prvenstvu v Laškem. Pričetek tekmovanja bo ob 9. uri, konec pa je predviden okrog 13. ure. Organizator prvenstva, Zveza za šport invalidov Slovenije - Pa-raolimpijski komite, ter izvajalec, Društvo paraplegikov severne Štajerske, vas skupaj s športniki vabita, da pridete spodbujat najboljše mojstre v tej atraktivni igri z žogo, ki jo pogosto »začinijo« spektaku-larni padci in močni zvoki počenih gum na kolesih. DK, DB, JM, SR petek • 22. marca 2013 Od tod in tam Štajerski 15 Videm • Novi direktor občinske uprave začel delo Božičko: „To delo mi je pisano na kožo!" Po dobrem letu in pol in po več razpisih je videmska občina le dobila novega direktorja; od prvega marca letos je na čelu občinske uprave Ivan Božičko, ki o sebi najprej pravi: „Nisem politik, sem profesionalec!" Foto: SM Ivan Božičko, direktor občinske uprave Videm: „Moto dela v občinski upravi je projektno delo; to pomeni, da bomo za vsako zadevo pripravili projekt, ki bo potem lahko osnova za pridobivanje dodatnih sredstev iz skladov v perspektivi 2014-2020." Božičko je domačin; leta 1983 je diplomiral na oddelku za lesarstvo Biotehniške fakultete, leta 1998 pa kot študent fundacije dr. Trstenjaka še magistriral z delom Mehanska utrditev in dimenzijska stabilizacija olesenele celične stene. Doslej je zamenjal kar nekaj delovnih mest. Začel je na Emoni KK Ptuj, potem se je zaposlil na občini Ptuj kot načelnik inšpekcij za Ptuj in Ormož, nato na Ministrstvu za okolje, potem pa še na UE Ptuj. Poleg tega je višješolski predavatelj z nazivom mentor, pa tudi ustanovni član več društev in kluba ter predsednik sveta Zavoda za razvoj Haloz. Sam poudarja, da je tudi srečno poročen in oče treh otrok, ki si že utirajo svoje uspešne poti v življenje, sicer pa še dodaja, da je zagovornik vseživljenjskega učenja: „S sprejemanjem ideje vseživljenjskega učenja in vnašanjem rutine učenja v naš vsakdanjik, postaja naše življenje polnejše. Sodoben čas pa od nas pričakuje, da smo učeči se, da vemo znanje uporabljati in nadgrajevati." Prav to, da ga zanima veliko stvari, je bil eden od razlogov, da se je prijavil na razpis za delovno mesto direktorja ob- činske uprave v Vidmu: „Prijavil sem se na tretji razpis. Že v moji naravi je, da vedno želim spoznavati nekaj novega, se nekaj novega naučiti. Mislim, da mi to delovno mesto vse to ponuja. Seveda pa sem izpolnjeval tudi vse pogoje za razpis." Kot pravi, je razlika med prejšnjo zaposlitvijo na UE in sedanjo na občinski upravi predvsem v tem, da je delo direktorja veliko bolj dinamično: „Na UE sem imel utečeno, čisto uradniško delo, tukaj pa se ukvarjam predvsem z me-nedžerskim delom, ki je tudi veliko bolj temperamentno in mi je pisano na kožo!" Božičko ob tem poudarja, da bo poleg vseh nalog, ki mu pripadajo kot direktorju občinske uprave, uvedel in s sodelavci izpeljal nekaj novitet: „Naša občinska uprava je sestavljena iz dveh delov; iz upravnega in gospodarskega dela, ki ga zastopa režijski obrat. Na področju občinske uprave se bomo letos ukvarjali s projektom urejanja dokumentarnega gradiva oziroma sledenju, v režijskem obratu bomo izboljševali organizacijo dela, najprej z operativnim programom dela, kjer se bo poskušalo delo čim bolj racionalizirati. Slednje velja tudi za upravni del občinske uprave, da bomo čim učinkovitejši. Prav tako si želimo v čim večji meri nadomestiti fizično, papirno dokumentacijo z elektronsko. Tretji dodatni projekt pa je uvedba energetskega računovodstva, saj so naši energenti vedno dražji in s tem pomembno vplivajo na naše delovanje oziroma na stroške delovanja. Energetsko računovodstvo je sicer zdaj že vzpostavljeno, ga bomo pa nadgrajevali z izkazi stavb, ki so v občinski lasti, in z digitalnim katastrom javne razsvetljave. To bo potem tudi osnova za kandidature na razne razpise. Moto v sami upravi pa je, da bo vse delo uprave temeljilo na projektih; to pomeni, da bomo za vsako zadevo pri- pravili projekt, ki bo potem lahko osnova za pridobivanje dodatnih sredstev iz skladov v perspektivi 2014-2020, tudi direktno v Bruslju, brez posrednikov. Ena takšnih zadev je tudi letošnja čistilna akcija, ki se izpeljuje na projektni način, saj ne bo šlo le za čiščenje našega okolja, ampak bomo vse tudi dokumentirali in naredili analize ter na osnovi tega po- iskali tudi morebitne izboljšave." Da je domačin, se Božičku ne zdi nobena posebna prednost, še manj slabost: „Itak sem bil preko delovnega mesta na UE Ptuj ves čas vpet v to okolje, ne le občine Videm, ampak tudi v okolje ostalih občin, od njihove ustanovitve naprej in ki jih je na območju UE res največ v državi." Svoje delo bo, kot je še enkrat poudaril, vodil projektno, tako da bodo merljivi rezultati, hkrati pa se bodo na ta način odpravljale napake in našle najboljše rešitve: „To konkretno pomeni: načrtuj, izvedi, kontroliraj in izboljšaj!" Sicer se v načrtu svojega dela Božičko ne omejuje le na letošnje leto z omenjenimi tremi projekti, ampak razmišlja za obdobje celotnega petletnega mandata in še čez: „Se-veda sprejeti proračun občine omejuje oz. določa neke okvirje, preko katerih ne moremo iti. Na kolegiju uprave smo se pa s sodelavci že dogovorili, da pripravimo strategijo poslovanja za obdobje 2014 do 2020, v kateri bodo dolgoročne smernice, na katere bomo potem navezovali naše projekte." SiM Ormož • Zimska služba presegla načrtovane okvire Zagotoviti morajo dodatnih 100.000 evrov Načrtovana sredstva za zimsko službo za iztekajočo se zimo so v Občini Ormož znašala okoli 200.000 evrov. Skupno z zadnjimi akcijami, 14. in 15. marca, pa naj bi po besedah Marjana Munda, ki na občini skrbi za delovanje zimske službe, načrtovani plan presegli za slabih 50 %. Z rebalansom se bo tako moralo dodatno zagotoviti okoli 100.000 evrov. V občini Ormož je treba plu-žiti 120 kilometrov lokalnih cest in 350 kilometrov javnih poti. Da je bila letošnja zima zares izdatna, pove primerjava: lani so bila na javnih poteh opravljena le štiri pluženja in 11 posipov, letos pa je bilo potrebnih 19 pluženj in 22 posipov. Na lokalnih cestah pa je bilo v letošnji zimi opravljenih čez 30 posipov in približno toliko pluženj. V občini Ormož se zimska služba izvaja v treh kategorijah. Na lokalnih cestah jo izvaja Komunalno podjetje Ormož, ki ima za to podeljeno koncesijo. Isti izvajalec skrbi tudi za mestne ulice in pločnike, za javne poti po krajevnih skupnostih pa skrbijo različni izvajalci, ki so dobili delo na javnih razpisih. Na vprašanje, kdaj mora biti katera cesta splužena in zakaj je katera pred drugo, je Marjan Munda povedal: „Prioritete cest so določene v občinskem pravilniku o prevoznosti posameznih cest v zimskih razmerah, v katerem so ceste razporejene po kategorijah glede na gostoto in strukturo prometa, geografske in klimatske razmere ter krajevne potrebe. Ceste v občini so razdeljene v 3., 4. in 5. prioritetni razred. Na cestah 3. prioritetnega razreda mora vzdrževalec zagotoviti prevoznost čez dan, zvečer med 20. in 5. uro zjutraj pa so možni krajši zastoji. V 4. razred spadajo manj pomembne lokalne ceste, mestne in krajevne ceste, kjer mora biti prevoznost zagotovljena od 7. ure zjutraj, do 20. ure zvečer, možni pa so zastoji do šest ur. V 5. razredu so javne poti, kjer lahko trajajo zastoji od 12 do 24 ur." Poznavanje teh podatkov lahko marsikoga, ki se je letos razburjal nad prepočasnim čiščenjem snega, postavi na realna tla, kaj je sploh mogoče pričakovati. Res pa je tudi, da je bilo letos snega zares veliko. Po dostopnih podatkih naj bi v tej zimi v hribovitih delih občine skupno zapadlo 230 centimetrov, v mestu Ormož pa okoli 180 centimetrov snega. Marjan Munda se z zimsko službo ukvarja že 15 let in pra- vi, da v tem času niso nobene ceste zaprli zaradi zimskih razmer, čeprav bi se lahko odločili tudi za to možnost: „Trudimo se, kolikor moremo. Posamezni izvajalci potrebujejo za en krog pluženja po svojem terenu od tri do osem ur, zato bi morali biti ljudje strpnejši in potrpežljivi, ne pa da nenehno kličejo in se razburjajo. Da se zimska služba aktivira, namreč mora na lokalnih cestah zapasti do 10 centimetrov in na javnih poteh do 15 centimetrov snega. Če že sneži, pošiljamo skupine prej ven, razmere spremljamo, in če se da, počakamo, da neha snežiti in ekipe pošljemo na teren šele takrat. Seveda pa snežna odeja medtem ne sme preseči predpisane višine." Lokalne ceste so posipavali s soljo, mestne ulice in javne poti pa z mešanico granulata in soli, ker sol dobro deluje le do -5 ali -6 stopinj. Marjana Munda smo opozorili še na negodovanje meščanov, ki bi si želeli očiščena parkirišča. Povedal je, da parkirišč ni mogoče očistiti, ker je nekaj parkirišč praznih, na drugih pa stojijo avtomobili, saj se ob slabem vremenu ljudje raje odločijo za uporabo javnih prevoznih sredstev: „Komunala s svojimi stroji preprosto ne more splu-žiti napol polnih parkirišč. Če bi bila prazna, bi bila zagotovo očiščena." Pred zadnjim marčevskim snegom so številni vozniki že zamenjali pnevmatike na svojih avtomobilih. Marjan Munda ocenjuje, da je četrtina voznikov prehitro zamenjala pnevmatike in ti so imeli ob nedavnem snegu veliko težav na cesti. Zato opozarja, da se je treba držati terminov, predvidenih za uporabo zimske opreme in tudi vremenskih napovedi, ki so vedno bolj realne. Viki Ivanuša 16 Štajerski Po Sloveniji petek • 29. marca 2013 Kuharski nasveti Čokolada Med najprijaznejša odkritja na ameriški celini sodi tudi strok kakavovca, ki v svoji ovojnici skriva številna semena in je temeljna sestavina čokolade. Zaradi njene mehkobe in bogatega okusa je čokolada nekaj, kar imajo vsi radi. S sušenjem, praženjem in mletjem pridobivajo iz fermentiranih in posušenih kakavovih strokov, polnih semen, gosto, tekočo snov, ki ji pravimo kakavova masa, iz katere pridobivajo tudi kakavovo maslo. Čokolado delajo iz tekoče kakavove mase. Dodajo ji sladkor, mleko ali smetano, lahko tudi mlečni ali smetanov prah, pa tudi orehe in drugo lupinasto sadje, dišave in dodatke. Da čokoladna masa dobi pravo mehkobo, jo izpostavijo posebnemu postopku, kjer jo mešajo tako dolgo, da postane njen okus izrazit in specifi- Okus čokolade je odvisen od mnogih dejavnikov: najbolj od kakovosti uporabljenega kakava, praženja semen, mešanja v posebnem stroju in dodatka kakavovega masla. Večji je delež kakavovega masla, okusnejša in kakovostnejša je čokolada. Kakavov prah je v prah zmleta kakavova pogača, ki jo dobijo, ko kakavovo maso stiskajo, da izločijo kakavovo maslo. Poznamo namizno čokolado različnih okusov in kakovosti. Po kakovosti razlikujemo čokolado, čokolado s posnetim mlekom, mlečno in smetanovo čokolado. Kakovost določajo količina sladkorja, količina kakava in količina suhe mlečne mase. Za različne okuse so odločilni dodatki in sestavine , ki so jih uporabili pri izdelavi čokolade. Več kot je v čokoladi suhega kakava, bolj trpek je okus čokolade, in več kot je kakavovega masla lažje se čokolada topi. Po okusu delimo čokolade na mlečne, iz polno-mastnega mleka, in smetanove čokolade, ki vsebujejo razmeroma malo kakavove mase in Foto: Črtomir Goznik Čokoladna torta so zato nežne in sladke. Pol grenka ali rahlo grenka čokolada ima okus po kakavu, saj vsebuje 50 odstotkov suhe kakavove mase, grenka pa celo 60 odstotkov. Posebej fin okus ima kavna čokolada, zaradi dodane kave in kavne mase. Bela čokolada ne vsebuje kakava, temveč okrog 20 odstotkov kakavovega masla in to moramo upoštevati v receptu, če zamenjamo temno in belo čokolado, saj se bela čokolada težko strjuje. V takem primeru dodamo še nekoliko surovega masla ali zvišamo količino čokolade. Čokolada, ki jo želimo uporabiti za preliv, obliv, namakanje, mora vsebovati veliko kakavovega masla, da se lahko raztopi in gladko razlije. Čeprav je čokolada predvsem sladilo, jo uporabljamo tudi za izboljšavo pikantnih jedi. Tako poznamo pečenega purana v čokoladni omaki z orehi, čiliji in drugimi začimbami. Francoski kuharji radi začinijo svoje omake iz rdečega vina s čokolado, znan pa je tudi pečen piščanec z omako, v kateri je kakav. Italijani pripravljajo rezance, v katerih je kakav in jih prelijejo s čokoladno omako. Čokolado uporabljamo tudi za povezovanje različnih sestavin. Tako je čokoladni narastek eden izmed narastkov, ki ga pripravimo brez moke. Pri nas čokolado še vedno najpogosteje uporabljamo za oblive raznih sladic, kreme in sladke omake. Najprej jo moramo previdno taliti, saj se pri visokih temperaturah rada prismodi. Bela in mlečna čokolada se rada sprime v kepice, zato je bolje, da jo talimo na mali temperaturi v pečici ali mikrovalovni pečici. Posode, v kateri talimo čokolado, ne pokrivamo in mora biti suha, razen če recept zahteva vodo ali mleko. Najbolj je, da čokolado talimo nad vodno kopeljo, sploh če želimo fine galzure, oblive ali iz nje delamo različne okraske. Takoj ko se začne čokolada mehčati, jo večkrat premešamo. Če pride čokolada v stik z vodo ali paro, se sesiri. Tu si lahko pomagamo tako, da počasi po žlicah dodajamo kakavovo maslo, surovo maslo ali rastlinsko olje. V staljeno čokolado lahko umešamo druge sestavine. To naredimo, ko je čokolada še tekoča in topla. Da dobimo lepo kremo, nadev, naj bo dodana sestavina približno enako topla kot čokolada. Da bi nam čokoladne sladice uspele, uporabimo kakovostno čokolado. Zelo enostavno in hitro si lahko pripravimo čokoladno peno, ki jo pripravimo tako, da v 4 žlicah močne kave ali kakava stopimo 175 g čokolade, na štedilniku pustimo toliko časa, da se zmes rahlo zgosti. Odstavimo in postopoma dodajamo 4 rumenjake in stepamo, da nastane penasta masa, nato dodamo pol žlice surovega masla in pol žlice ruma. Zmes pustimo da se do mlačnega ohladi. Iz 4 beljakov in 5 dekagramov sladkorja stolčemo trdi sneg in ga primešamo v mlačno maso. Pripravljeno kremo nalijemo v steklene kozarce in damo za 2 uri v hladilnik, da se strdi. Pred serviranjem okrasimo s smetano in naribano čokolado. Iz tako pripravljene čokoladne pene pa si lahko pripravimo tudi zamrznjeno čokoladno peno, naredimo jo tako kot predhodno, le da masi dodamo še 2 decilitra stepene sladke smetane, vlijemo v poljubni model ter zamrznemo. Pred serviranjem peno narežemo na rezine, okrasimo s prepraženimi lešniki, smetano in stopljeno čokolado. Vlado Pignar Tačke in repki Sterilizacije psičk Smo tik pred izbruhom pomladi, prebujanja narave in toplih sončnih žarkov. Pri živalih se v tem času intenzivno prebujajo tudi hormoni in želja po parjenju se poveča. Tudi pri psičkah je tako in zato bom v današnjem prispevku obdelal pogosto dilemo lastnikov psičk, ali naj svojo psičko sterilizirajo ali ne. Kar cel kup vprašanj se je nabral s to tematiko. Zavedati se moramo, da pri živalih služi reproduktivni ciklus izključno ohranitvi vrste. Psičke so diestrične živali, kar pomeni, da imajo paritveni ciklus dvakrat letno. Takrat pride do obilne krvavitve iz spolovila, psičke oddajajo specifičen vonj, ki ga zaznajo samci in v povprečju 10. do 14. dan po začetku krvavitve so godne za parjenje. Krvavitev lahko traja več kot 20 dni in ves ta čas psička z vonjem privablja samce, ki pridno urinirajo v okolici domovanja psičke, se pretepajo med sabo in čakajo svojo priložnost za parjenje. Po navadi je ne dočakajo, saj se parijo samo najmočnejši samci. Sterilizacija je poseg, pri katerem se omeji oziroma prepreči reproduktivna sposobnost živali. Poseg se opravi tako, da se odstranijo jajčniki, maternico pa pustimo nedotaknjeno. Poseg je najbolje opraviti že pred prvo gonitvijo živali, vendar ne prej kot pri starosti 6 mesecev ali med prvo in drugo gonitvi-jo. V takem primeru smo z zanesljivostjo preko 90 % preprečili nastanek tumorjev v mleč- Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. Kmetijska svetovalna služba Nakaiitev ali siljenje krompirja Nakalitev krompirja pred sajenjem je pomemben del priprave semenskega krompirja za hitrejši vznik in večji pridelek. Z nakalitvijo dosežemo, da so ob sajenju kaliči dolgi okrog 1-1,5 cm in imajo že nakazane koreninice. Nakaljen krompir, ki ga posadimo v zemljo primerne temperature, nam bo hitreje vzkalil, manjša je nevarnost, da pride do razvoja bolezni (bela noga in bela trohnoba) kot posledica izpostavljenosti gomoljev v zemlji pred vznikom. Hitrejši vznik in rast krompirja po vzniku nam zasenči površino, kar posledično omejuje vznik in razrast plevelov. Foto: arhiv KGZS Zavod Ptuj V prostoru, kjer krompir kalimo, naj bo temperatura od 8 °C do 10 °C oziroma ne več kot 16 °C. Krompir naložimo v plitve zaboje, da do vsakega gomolja pride dovolj svetlobe. Odstranimo daljše kali, ki so zrastle v času skladiščenja, s tem vzpodbudimo razvoj večjega števila očes za nakalitev. Za utrditev kaličev pa je potrebna svetloba. Lahko je umetna ali naravna, ni pa dobro direktna izpostavitev semenkega krompirja sončnim žarkom. Pomebno je, da nam temperatura v času nakalitve ne pade pod -1 °C. Čas nakalitve je od 5 do 6 tednov, da bodo kaliči dobro utrjeni. Dobro nakaljen krompir nam vznikne od 7 do 10 dni prej. Torej ni toliko pomemben zgodnji datum sajenja, ampak pravilna priprava semenskega krompirja, ki potem bistveno prej vzklije in dobro raste. Temperatura zemlje ob saditvi mora doseči okrog 8 °C. Pomembno je tudi, da imamo zemljo s primernim pH od 5,0 do 5,6 in da sadimo krompir v kakovostno zemljo. Pridelava krompirja v Sloveniji je v zadnjih letih precej padla zaradi razmer na trgu. Po podatkih neposrednih plačil se v zadnjih letih prideluje krompir na 2800 ha površin, na območju Kmetijsko-goz-darskega zavoda Ptuj pa na okrog 280 ha površin. Pridelavo znižuje cenen uvoz krompirja na slovenski trg. Povprečno v Sloveniji porabimo okrog 70 kg krompirja na prebivalca, kar bi gotovo lahko pridelali doma in bi bili samooskrbni. KGZS Zavod Ptuj, univ. dipl. ing. zoot. Peter Pribožič Foto: Emil Senear ni žlezi v zrelih letih psičke. Tumorji mlečne žleze so izredno pogosta problematika, in če jih operativno pravočasno ne odstranimo, lahko bistveno skrajšajo življenjsko dobo naše ljubljenke. Sterilizacijo lahko izvedemo tudi v kasnejšem življenjskem obdobju, vendar takrat več ne vpliva na nastanek tumorjev. Če se po gonitvi pojavi še navidezna brejost živali, je nevarnost za nastanek tumorjev toliko večja. Psičke so ves čas navidezne brejosti v hormonalnem stresu, ki jim škodi v vseh pogledih. Po sterilizaciji psička nima več motečega krvavega izcedka in ne privablja samcev. Prednosti sterilizacije so še omejevanje rojstev nezaželenih mladičev, ki jih na žalost še vedno marsikateri čudaki kar pobijajo, utapljajo in še bi lahko našteval. Sosedom v bloku v mestu ali na vasi s sterilizacijo svoje psičke prihranimo marsikatero nevšečnost, ki jo povzročijo goneči se psi, ki se zbirajo v okolici, kjer psička živi, in lajajo cele noči. V preteklosti se je pri operativnem posegu naredila velika dolga rana na trebuhu, danes pa se poseg opravlja minimalno invazivno, kar pomeni, da je operacijska rana čim manjša, saj je tako tudi bolečinska in stresna obremenitev pacienta manjša in psička je že drugi dan po operaciji popolnoma normalna in živahna. Pri inva-zivnem posegu, kjer je operacijska rana velika z mnogo šivi, je pooperativno okrevanje precej daljše, psičko boli, rano si želi lizati in možnost kom- plikacij je bistveno večja. Pred posegom vsekakor svetujem lastnikom psičk, da preverijo, kako in po kateri metodi bo njihova psička operirana. Negativnih učinkov sterilizacije praktično ni. V redkih primerih se predvsem pri pasmah, ki imajo kratke gobčke, lahko pojavi inkontinenca, kar pomeni, da jim nekoliko uhaja urin, vendar je to povsem rešljivo z ustrezno terapijo. Pri določenih se lahko pojavi debelost, kar lahko zelo uspešno rešujemo z ustreznim hranjenjem živali. Sterilizacija psičk je poseg, ki ga vsekakor priporočam in z gotovostjo lahko trdim, da je sterilizirana psička brez nadležne krvavitve in gonitve prekrasna, čuteča in ljubeča prijateljica v tem vse bolj napornem in stresnem vsakodnevnem življenju. Emil Senčar, dr. vet. med. petek • 22. marca 2013 Nasveti, zanimivosti Štajerski 17 Ormož • 10 letnica društva za osteoporozo Druženje krepi telo in duha Društvo za osteoporozo Ormož se je ustanovilo na nekoliko nenavaden način. Leta 2002 je imela Marta Peršak obisk Saše Nardin, ki jo je poiskala, da jo nagovori, da v Ormožu ustanovi društvo za osteoporozo. Očitno je obiskala pravo osebo, saj je še isto leto pri Društvu za osteoporozo Radenci začela delovati sekcija za Ormož. Po enem letu pa so ustanovili lastno društvo v Ormožu, v katerega se je že na ustanovitvenem sestanku vključilo 100 članic. Danes ima društvo nad 200 članic in članov. Še nedolgo nazaj je osteoporoza veljala za bolezen žensk. V zadnjih letih pa se jim v društvu pridružujejo tudi moški, saj po aktualnih podatkih za to boleznijo zboli vsak peti moški. Moški se tega pogosto niti ne zavedajo in so nemalo presenečeni, ko se jim postavi diagnoza osteoporoza. Vedno več pa je pojavov te bolezni tudi med mladimi in celo otroci. „V začetku delovanja smo vsako leto organizirali ultrazvočne meritve mineralne kostne gostote, ki je prvi pokazatelj odstopanj. Naslednji korak pa so deksa meritve, ki dokončno pokažejo, ali gre za osteoporozo ali ne. Osteo-poroza je tiha bolezen, ki ne boli, ne veš, da jo imaš. Pri malem padcu ali udarcu pa se zlomi zapestje, kolk, tudi hrbtenica in šele takrat se ugotovi prisotnost osteoporoze. Naše društvo se ukvarja s Foto: Viki Ivanuša Marta Peršak je ponosna, da društvo združuje toliko članic in članov, ki s svojim delom skrbijo, da društvo že 10 let tako uspešno deluje in nudi podporo zbolelim za osteoporozo in preventivno dejavnost. preventivo, pa tudi podporo, svetovanjem, pomočjo tistim, ki so že zboleli. Ultrazvočne meritve organiziramo sedaj vsako drugo leto, saj so člani že večinoma pod zdravniškim nadzorom," je povedala predsednica društva Marta Peršak. Meritve so organizirali tudi že pri Sv. Tomažu in v Središču ob Dravi. Letos bodo meritve opravili v eni od krajevnih skupnosti občine Ormož in v Ormožu. Osteoporoze ni mogoče pozdraviti, s pravilnim pristopom pa se lahko napredovanje bolezni zaustavi. V društvu dajejo veliko poudarka telesni vadbi, zato imajo vsak torek redno telovadbo pod vodstvom fizioterapevtke. Odziv je odličen, saj imajo oblikovani kar dve skupini. Odlična dejavnost proti oste-oporozi je tudi pohodništvo, ki je idealna kombinacija gibanja in zadrževanja na prostem, na soncu. Pri oste-oporozi so ključnega pomena tudi pravilna prehrana ter zadosten vnos kalcija in vitamina D. Zato s pomočjo kuharjev večkrat letno organizirajo prikaz priprave zdrave prehrane. Že konec meseca bodo tako kuhali hrano z manj maščob na žlico - zelenjavne juhe, obare ter narast-ke in zlevanke. V jesenskem času pa bodo pripravili ribje jedi in divjačino. Desetletnico delovanja so proslavili na občnem zboru, ki se ga je udeležilo okoli 140 članic, številni gostje iz vse Slovenije, pa tudi predsednica zveze društev za oste-oporozo Duša Hlade Zore. V programu, ki so si ga zadali, bo kar nekaj predavanj na različne zdravstvene teme. „V teh letih smo imeli že toliko predavanj o osteoporozi, da verjetno znamo zgradbo kosti že na pamet, veliko članov pa nas je kljub bolezni še polno aktivnih, zato smo si na gregorjevo privoščili predavanje Miše Pušenjak o spomladanskem delu na vrtu, s katerim smo veliko pridobili," je povedala predsednica, ki za letos Duševno zdravje Priljubljenost v družbi Alenka je mlada mamica in jo zanima, kaj vpliva na otrokovo priljubljenost med vrstniki, saj bo šel sedaj sin Alen v vrtec in želi, da bi bil priljubljen. V vseh starostnih obdobjih je priljubljenost med vrstniki povezana s prijaznostjo in odprtostjo. Otroci, ki so torej bolj odprti in pozitivni v svojih interakcijah z vrstniki, bodo tudi bolj priljubljeni. Toda to še ne pomeni, da bo manj prijazen otrok izločen iz skupine, enostavno le ne bo tako priljubljen. Bistrejši otroci so bolj priljubljeni, in to tako v skupinah z ugodnejšim kot tudi v skupinah z manj ugodnim socialno-kulturnim okoljem. Najmanjši otroci in edinčki so po navadi bolj priljubljeni kot prvorojenci (ti težijo k anksioznejšemu in odvisnemu vedenju). Pri dečkih so ponavadi bolj priljubljeni večji in močnejši otroci, pri deklicah pa deklice prijetnejšega videza. Tudi otrokovo ime ne sme biti preveč nenavadno in neobičajno, taki otroci so tudi namreč ponavadi manj priljubljeni. Upam, da bo Alenka sedaj lažje ugotovila, kako bo najverjetneje priljubljen med vrstniki njen sin Alen. Mag. Bojan Šinko napoveduje tudi teden bivanja v Strunjanu. Vsako leto se ga udeleži okoli 30 članov. Udeležili se bodo tudi dneva zdravja v Podčetrtku, jeseni pa jih čaka sklop zdravstvenih predavanj, izlet na Koroško, dan osteoporoze, martinova-nje in predbožični izlet. Dejavnosti je veliko in o njih se obveščajo z vabili, vsak pa ima tudi kakšno zadolžitev. Precej članov uporablja tudi internet in elektronsko pošto. „Smo velika spoštljiva družina. Zelo sem ponosna na ljudi, ki v društvu, delajo, pomagajo in skrbijo, da stvari tečejo naprej. Spoštujemo se, si pomagamo in se imamo med seboj radi. Skupaj se udeležujemo tudi delavnic in predavanj, ki jih organizirajo drugi prireditelji. Kajti druženje je najpomembnejše, krepi nas telesno in duševno," je zaključila Marta Peršak. Viki Ivanuša Zdravstveni nasvet (3.) . Temeljni postopki oživljanja Verjetno ga ni odraslega bralca, ki še ni slišal zgodbe, kako je nekdo nenadoma umrl. Nesrečniki v mnogih zgodbah niso le nepoznani ljudje, ampak so tudi znanci, prijatelji in celo sorodniki. Preštevilne zgodbe imajo tragičen konec. S pravilnim ravnanjem okolice bi marsikatera zgodba lahko dobila srečen epilog. S temeljnimi postopki oživljanja se je večina ljudi nazadnje srečala, ko je pridobivala znanja za vozniški izpit. Ker je to zanje pri mnogih bralcih že precej zbledelo, je prav, da ga osvežimo in posodobimo. Pristop k nenadno zbolelemu/nezavestnemu človeku je vselej enak. Najprej moramo poskrbeti za varnost - prizadetega in nas samih (prekinemo el. krog, pogasimo požar, zavarujemo kraj nezgode ...). Ko presodimo, da je varno, pristopimo k prizadetemu in preverimo stanje njegove zavesti. Nežno ga stresemo za ramena ter ga glasno ogovorimo. Če oseba odgovori ali se premakne, se Vir: http://heaith.howstuffworks.com/medi-cine/first-aid/first-aid2.htm Če ni suma na poškodbo vratne hrbtenice, zvrnimo glavo z obema rokama (sprostitev dihalne poti) in nato s tremi čuti iščimo znake dihanja. z njo pogovorimo o tem, kaj se je zgodilo, kako se počuti. Po potrebi pokličemo pomoč na 112. Če pa se prizadeti ne odzove, glasno zavpijemo: »Na pomoč!« S tem želimo vzbuditi pozornost okolice, da nam priskoči na pomoč. Prizadetega nato obrnemo na hrbet, razpremo mu zgornji del oblačil (odpnemo jakno) in mu sprostimo dihalno pot. To naredimo tako, da položimo dlan naše roke na čelo prizadetega, prste druge roke pa položimo na brado. Z usklajenim gibom obeh rok skušamo zvrniti glavo nazaj (Slika 1). Kadar obstaja sum na poškodbo vratne hrbtenice (padec z višine, prometna Vir: http://heaith.howstuffworks.com/medi-cine/first-aid/first-aid3.htm Zunanja masaža srca nezgoda ...), poskušamo sprostiti dihalno pot s t. i. prilagojenim trojnim manevrom. Ko smo sprostili dihalno pot, imamo 10 sekund časa, da ugotovimo, ali prizadeti diha. Pri tem se opiramo na tri čute; vid (opazujemo premikanje prsnega koša), sluh (poslušamo dihalne šume) in otip (na licu čutimo izdihan zrak prizadetega) (Slika 1). Če prizadeti diha normalno, ga namestimo v položaj za nezavestnega, pokličemo pomoč na 112 ter do prihoda reševalcev prizadetega nadzorujemo. Če prizadeti ne diha ali ne diha normalno (neredni agonalni dihi), pokličemo pomoč na 112, in če je prizadeti odrasla oseba, čim prej pridobimo avtomatični zunanji defibrilator (AED). Če Umetno dihanje je slednji predaleč (oddaljen več minut teka), sami ne izgubljamo časa s potjo. Po de-fibrilator naj gredo osebe, ki smo jih doklicali s kričanjem: »Na pomoč!«, mi pa pričnemo zunanjo masažo srca. Ta je za možnost preživetja prizadetega ključna! Pokleknemo ob prizadetega, dlan dominantne roke položimo na spodnjo polovico prsnice, dlan druge roke pa položimo na prvo roko ter prepletemo prste obeh rok. Nagnemo se nad prizadetega in z iztegnjenimi komolci pritiskamo s težo zgornjega dela telesa pravokotno na prsnico, tako da se vda za 5-6 centimetrov. Po stisu pritisk popustimo, vendar rok ne odmaknemo od prsnega koša. Ponovno stisnemo. Izvedemo 30 stisov prsnega koša s frekvenco 100 stisov/minuto. (Slika 2). Nato zvrnemo glavo kot pri začetnem preverjanju dihanja in pričnemo vpihovati zrak v usta prizadetega (Slika 3). Naredimo normalen vdih, z našimi usti zaobjamemo usta prizadetega, da dobro tesnijo, s prsti roke, ki je na čelu zamašimo nos in nato enakomerno vpihujemo zrak v prizadetega. S kotičkom očesa opazujemo dviganje prsnega koša. Ko se prsni koš dvigne, prenehamo vpihovanje zraka. Odmaknemo svoja usta, glavo prizadetega še vedno vzdržujemo v zvrnjenem položaju in opazujemo spuščanje prsnega koša. Ponovno vdihnemo ter izvedemo še drugi vpih. Če predihavanje ni možno (poškodba obraza, zaužitje strupa . ) ali v primeru subjektivnih zadržkov je laikom dovoljeno oživljati zgolj z zunanjo masažo srca. Po drugem vpihu ponovno pričnemo masirati srce. Po 30 stisih na prsnico damo ponovno dva vpiha in nato ponovno 30 stisov ter dva vpiha ... To zaporedje (30:2) ponavljamo brez prekinitev dokler na pridejo izurjeni reševalci, dokler prizadeti ne prične normalno dihati, dokler povsem ne upešamo ali dokler ni na voljo avtomatični zunanji defibrilator (AED). AEDji so majhne prenosljive naprave, ki ob določenem tipu srčnega zastoja srcu pošljejo električni sunek in ga s tem znova zaženejo. Nahajajo se na mnogih mestih (Dom upokojencev Ptuj, Terme Ptuj, Mobitel center Ptuj, Mercator hipermarket Ptuj, Lekarna Ptuj ...), a na mnogih od teh lokacij so defibrilatorji dosegljivi le v delovnem času. Če imamo med oživljanjem na voljo AED, ga uporabimo. Ob priloženih slikovnih in glasovnih navodilih je uporaba AED enostavna in varna. V Sloveniji nenadno srčno smrt vsak dan doživi več kot pet ljudi. Velika večina jih umre še pred prihodom v bolnišnico. Pomemben vzrok za tako veliko umrljivost je v dejstvu, da očividci ne izvajajo (kakovostnega) oživljanja. Raziskave kažejo, da z vsako zamujeno minuto možnost za preživetje pade za 10 %. Ob povprečnih dostopnih časih reševalcev to pomeni, da bo brez naše odločne in pravilne pomoči prizadeti imel le neznatne možnosti za preživetje - zato oživljajmo! Matej Serdinšek, dr. med. Viri: Ahčan, U., et al. Prva pomoč: priročnik s praktičnimi primeri. Ljubljana: Rdeči križ Slovenije, 2007. 50 let RADIOPTUJ 89,8° 98,2 °I04Í3 www.radio-tednik.si TELEFON: 02 771 2261 Zdravniški nasveti z Marijo Slodnjak. Vsak torek ob 11. uri in ponovitev v ponedeljek po 19. uri. 18 Štajerski Odraslim prepovedano petek • 22. marca 2013 Slo glasbene novice Dan D so na zadnjih dveh razprodanih koncertih v Kinu Šiška na pot pospremili novo ploščo, ki prinaša posnetek zadnjega koncerta turneje Tiho, ki so ga 30. novembra 2012 odigrali v domačem LokalPatriotu. Izjemno navdušenje nad celotnim projektom pa je tudi odraz odlične prodaje albuma Tiho, saj je že v prvem tednu dosegel najboljšo prodajo in tako zasedel prvo mesto lestvice Slo Top 30. Celoten projekt je očitno šele nekaj mesecev po uradnem zaključku in obeh reprizah z Juretom Longyko dobil pravo težo. Odzivi, komentarji in kritike so izjemni, posledično pa tudi prodaja albuma, ki ohranja iskreno vzdušje in minimalistično izvedbo, ob kateri bodo obiskovalci kateregakoli koncerta lahko podoživeli takratne občutke. Tisti, ki na koncertu niso bili, pa začutili strast ob poslušanju nečesa novega in drugačnega. Ravno zaradi tega je tudi vedno več glasnih pozivov, da naj Dan D nadaljujejo svoje ustvarjanje 'tiho', čeprav verjamemo, da člani zasedbe že razmišljajo o novih in edinstvenih ustvarjalnih izzivih. •kifk Odštekana zasedba Rock partyzani se predstavlja z novo skladbo Moj ljubi. Medtem ko v Sloveniji potekajo upori in vstaje, nas Rock Partyzani z novo, simpatično in sproščeno skladbo popeljejo v spomladanski čas - čas prebujanja narave, sonca, ljubezni in optimizma. Tokrat v glavni pevski vlogi nastopa karizmatična pevka Anja Baš. Skladba Moj ljubi je posvečena post-apokaliptičnemu obdobju v Sloveniji - letu nič, ko bomo Slovenci ponovno vstali iz blata, se objeli, sedeli v parkih in peli ter igrali na kitare. V naši deželi bodo ponovno vladale ljubezen, sloga, svoboda in vera v boljši jutri. Sovraštvo bo pozabljeno in polni optimizma se bomo skupaj podali v svetlo in varno prihodnost. Ampak... Vse to je le besedilo pesmi. Realnost pa povsem drugačna. MZ Glasbeni kotiček D ETI 1 O -A Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 10. EVIL EVE - PREPOZNO 9. HNHRIKOVAČ - RASTEMO 8. PANDA - PREMAKNI SE K MENI 7. ALEX VOLASKO - NAJIN TRENUTEK 6. NATALIJA VERBOTEN - ŽIVLJENJE GRE NAPREJ 5. NUDE - DAN LJUBEZNI 4. MI2 - ŠE EN DAN . DEJAN DINEC & SLAVKO IVANČIČ - LUČI UMAZANEGA MESTA 2. REBEKA DREMELJ - FANTJE IZPOD TRIGLAVA 1. ALYA - ZLAŽI SE MI Glasujem za pesem: Moj predlog za Desetico: Ime in priimek:. Tel:_ Davč na: Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj. Rudi Bučar & Istrabend V začetku februarja je na Ptuju gostoval eden izmed najboljših slovenskih glasbenikov Rudi Bučar. V kultnem Mu-zikafeju je predstavil svojo najnovejšo ploščo Rudi Bučar & Istrabend. Gre za ploščo, na kateri so zbrane Rudijeve avtorske skladbe ter priredbe istrskih ljudskih pesmi. Za realizacijo tega projekta je Rudi Bučar združil izjemne glasbenike, in sicer harmonikarja Janeza Dovča, tubista Gorana Krmaca, tolkalista Davida Morgana in trobentača Mitjo Bobiča. V goste je povabil tudi odlično istrsko klapo Lungomare iz Umaga. Na plošči je sedem avtorskih skladb in pet ljudskih pesmi, predelanih s sodobnimi aranžmaji, s katerimi Rudi poudarja svoje istrske korenine. Za priredbe istrskih ljudskih pesmi s sodobnimi aranžmaji se je odločil tudi zato, ker si želi, da ljudske pesmi ostanejo žive, da jih predvsem mladi sprejmejo in vzamejo za svoje. Za vizualno podobo nove zgoščenke je tudi tokrat poskrbela izjemna oblikovalska ekipa Procenta. Plošča je bila posneta v studiu M-Media, izšla pa je pri Glasbeni zadrugi Celinka. Glasbena pot Rudija Bučarja sega v osnovnošolsko obdobje, ko je s prijateljem in kasnejšim stalnim sodelavcem Gabrom Ra-dojevičem ustanovil skupino Spirits. Z njo sta izdala glasbeni prvenec Zemljin krik, že kmalu za tem pa je z rokovske poti zavil na neko drugo, intimnejšo. Pod vplivom kultnega obalnega fotografa in glasbenika, pokojnega Luciana Kleve, je začel spoznavati glasbene odtise časa v rojstni Istri. Opravil je zahteven raziskovalni podvig in posnel ogromno gradiva, ki ga je zbral v prvem samostojnem albumu Kapot. Z njim je slovenski (in mednarodni) javnosti prvič približal istrske ljudske napeve skozi sodoben glasbeni jezik, zato album ni ostal neopažen. Rudijevo etno-muzikološko udejstvovanje na tej točki ni zastalo, z drugim samostojnim albumom, Kam-biament, je istrsko glasbeno za- Rudi Bučar Foto: arhiv izvajalca puščino preoblekel s še prepričljivejšim avtorskim zamahom. Svobodnjaški duh ga je s poti, ki je nikdar več ni zares zapustil, tu pa tam zanesel tudi na pop-rock odre. Bil je spremljevalni vokalist slovenske evrovizijske predstavnice Alenke Gotar (2007, Helsinki), se za vozovnico na Evrosong potegoval v duetu z Alyo (2009), se preizkusil na Slovenski popevki (avtor skladbe Samo ti, v izvedbi Anike Horvat, zmagovalna skladba po izboru strokovne žirije, 2009; Naj traja, zmagovalna skladba po izboru strokovne žirije, 2011; Še malo, 2012). Bil je del multimedijske-ga projekta Sozvočja Slovenije, s katerim je med drugim nastopil tudi v Bruslju ob sklenitvi slovenskega predsedovanja Evropski uniji (2008). Posebno poglavje v Rudije-vem ustvarjalnem opusu pa se je začelo z zasedbo Istrabend, ki je bila ustanovljena leta 2011. V njej sta se ob Rudiju (z)našla dva izjemna glasbenika mlajše generacije, harmonikar in skladatelj Janez Dovč ter tubist Goran Krmac. Sodelovanje je konec leta 2012 rodilo Rudijev tretji samostojni album, že omenjeni Rudi & Istrabend. MZ Filmski kotiček Prvo leto po poroki Vsebina: Natasha in John sta tako srečno zaljubljen par, da se poročita že po sedmih mesecih. Na poroki ena od prijateljic poznavalsko ugotovi, da bo zakon zdržal največ leto dni. Tudi tasta in tašči ju opozarjata, da je zakon eno samo garanje, ki pa se na dolgi rok splača. In res, kmalu po poroki se idila pod skupno streho začne počasi krhati. Razne malenkosti, ki so v obdobju zaljubljenosti sicer simpatične lastnosti, postanejo vir živčnih vojn, frustracij in jeze. Ker je svet velik, seveda oba kmalu spoznata druge osebe, za katere se zdi, da so veliko bolj primerne zanju. V Johnovo življenje se po štirih letih zno- I Give It a Year Igrajo: Anna Faris, Rose Byrne, Simon Baker, Rafe Spall, Minnie Driver, Jason Flemyng, Olivia Colman, Joseph Millson, June Smith Režija: Dan Mazer Scenarij: Dan Mazer Žanr: romantična komedija Dolžina: 97 minut Leto: 2013 Država: Velika Britanija va vrne njegova nekdanja punca, Natasho pa vztrajno osvaja privlačni Američan, ki je sicer njena poslovna stranka ... Filmi, ki se začnejo tam, kjer se holivudske romantične komedije običajno končajo, torej pred oltarjem, so vedno neskončno zanimivejši, ker se ukvarjajo z resničnim življenjem in ne s pravljico o idealizirani ljubezni, ki večno traja zgolj zato, ker se film pravočasno konča na njenem vrhuncu, na poroki. Občutek, da so potem 'vsi živeli srečno do konca svojih dni', je žal res samo to, občutek. Odskočna deska je torej kot nalašč za kakšno dobro dramo ali bolj inteligentno komedijo. In res, avtorji so se odločili za slednjo. Film je sicer mestoma videti kot oddaljen odmev Sek-sa v mestu, toda zaradi vsebine, ki omogoča vedno zanimiv in neznansko velik idejni prostor, je težko ustreliti mimo. Čeprav filmu občasno uspe tudi to, je po večini prav prijetno življenjski, zlasti glede moško-ženskih odnosov. Ljubezenski odnosi imajo v nasprotju s pravljicami omejen rok trajanja in biološko gledano zaljubljenost traja nekje do enega leta le zato, ker je to dovolj časa, da se vmes zgodi kakšen otrok, zaradi katerega 'mora' nato par ostati skupaj oz. otrok jima (običajno) uspešno zapolni vrzel, ki nastane po odhodu zaljubljenosti in pomaga pri izgradnji ljubezni, ki nadomesti zaljubljenost, čeprav včasih tudi to ni dovolj in številni pari gredo narazen, ko otrok doseže starost, kjer ni več biološko in materialno ogrožen. Vendar se film raje ukvarja z nečim bolj zanimivim: kako končati odnos, ki ga nima smisla več nadaljevati. Brez bolečin seveda ne gre, zato par vztraja v svoji moreči zvezi, čeprav protagonistoma že bolj dišijo tuji travniki, ki so seveda vedno bolj zeleni, predvsem zaradi tega, ker lahko nanj znova projiciramo svoje nerealne ljubezenske ideale. Ravno na tej točki pa se izkaže, da film temelji na enaki ho-livudski produkciji kot večina ameriških romantičnih filmov. Namesto realističnega pogleda na omejen rok trajanja ljubezenskih odnosov in naporen proces odzaljubljanja film na koncu preklopi v nasprotje in pove, da večna ljubezen vseeno obstaja, zato je zaključek povsem šablonski: vsi živijo srečno do konca svojih dni. S tem film pade na nos in potone nazaj v sivino žanrske povprečnosti. Matej Frece ' ■ ¡Lj J OVEN (21.3. - 20.4.) Blesteli boste na delovnem mestu in pridobili boste paleto ugodnih rezultatov. Vajeti usode boste pogumno vzeli v svoje roke in naredili neko analizo. Skozi to boste ugotovili, kdo vašo pomoč potrebuje in kdo ne. V ljubezni se vam bodo odprle novosti in novi BIK i, (21.4. - 20.5.) * Doma boste nekoliko bolj nemirni in nepotrpežljivi. Sprostila in motivirala vas bo glasba. S svojim znanjem boste radi pomagali drugim. Razpotja usodeprinašajo ugodnosti v ljubezni in pri umetnosti. Sprostili se boste s pomočjo narave. Slednja bo vaša učiteljica in zaupnica. Srečen dan: nedelja. m DVOJČKA (21.5.- 20.6.) Komunikacija prinaša neko dobro povezavo in srečne razplete. Ravno pogovori vas bodo razbremenili. Naredili boste tudi službeno analizo in znali reči bobu bob. Žarki ugodnosti vas bodo obsijali v ljubezni. Romantična doživetja pričarajo čarobnost in povečano harmonijo. hk RAK (21.6. - 22.7.) Pomladno hrepenenje bo božalo vašo dušo. Pridobili boste novo moč in energijo. Pomembno bo, da boste naredili prerez in se odločili za spremembe. Pričakovati je novosti tako v službi kot v ljubezni. Notranje boste občutljivi in pozitivno bo, da se boste ravnali po intuiciji. m lev S"J (23.7. - 22.8.) Povečana občutljivost bo plus. Dogodke boste morali analizirati in se odločati postopoma. Kreativni navdih bo dobra popotnica za naprej. Odvijala se bo določena dinamika in povečana drznost na delovnem mestu. Ugodno obdobje za učenje in za pridobivanje novega znanja. H DEVICA f& (23.8. - 22.9.) Pred vami je teden, ko se boste morali zelo potruditi, da bosteprido-bili pozitivne rezultate. Seveda bo čas namenjen tudi odrekanju in iskanju alternativnih rešitev. Telesu boste morali v naravni obliki dovajati dovolj vitaminov in mineralov. Pričakovati je, da boste cveteli v ljubezni. petek • 22. marca 2013 Za kratek čas Štajerski iS Štajerski TEDNIK PREBIVALEC KOPRA KRAMLJANJE, POMENEK VZPETINA SREDI RAVNINE OPILKI, PILJEVINA AKO JASKOVNI JAREM OBOLELOSTR Z RAKOM NASELJE PRI Šentjerneju POKROVKA KRANJ 2. JEZERO NA SVETU iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii SOBNA LONČNICA NAJVEČJE SLAVONSKO MESTO LIČINKA DVOKRILCEV RUSKA ŽGANA PIJAČA ČLOVEKOVA NARAVA LJUBITELJ ŠPORTA IZVIRSKA VODA NEMŠKI SLIKAR PISATELJ (FRANCE) ORODJE ZA VESLANJE NASA PEVKA PRODNIK ORJAŠKI KUŠČAR iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii DEŠČICA S KOLEŠČKI ZNAMK ZA MNOŽENJE ANTIČNI VRČ Z DVEMA ROČAJEMA IVO ANDRIC MLEČNA ŽLEZA NASELJE V ZASAVJU DOMAČE SUKNO FOTOGRAF (TOMAŽ) KONOP ZVOČNI ZAPIS PETJE, PESEM NAKUPOVALNI CENTER V BTC OILIRSKO GIBANJE ČLOVEK BELIČNIK SILVO KARO DRAGA AHAČIČ JECLAČI, HLIPAVEC VSEJEDA ŽIVAL, VSEJEDEC KISLO KVAŠEN KRUH TOPILO ZA LAKE POŠKODBA MOČNO, KRATKOTRAJNO ČUSTVO UGANKARSKI SLOVARČEK: LAUKO = slovenski fotograf (Tomaž, 1958-), ODEON = art kino v Izoli, PAROH = pravoslavni župnik, PILANICE = opilki, piljevina, RADNA = kraj pri Sevnici ob Savi, SUPERIOR = drugo največje jezero na svetu, UNVERZAGT = nemški slikar in kipar (Karl, 1915-2007), ŽRKA = ličinka dvokrilcev, ŽVABOVO = naselje pri Šentjerneju. ■pia^e 'ejeA^o 'uojaoe 'sjiuo^ 'palasA 'o|eoaf 'oujqie '}ad 'oajsjü! 'aja 'o^ne"| 'eqe 'a^uay 'vi 'ejo^iue 'uoiba 'eng '^Aag 'ßezjaAun 'e\ez 'e^Apu 'e^jz 'nafiso 'jouadns 'uegjdoy 'hiuiemd 'uoapo 'eupey '|eaje 'e^dod :ouAejopoA '3>iNVZId>i 31 A3HS3d 5 liCRADIOPTUJ 89,8-98,2»I04,3 SOBOTA, 23. marec: 5.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA: Pogovor ob_ kavi (Tjaša Mrgole Jukič). 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko (Aleks Horvat). 14.00 SOBOTNO POPOLDNE NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox). NEDELJA, 24. marec: 5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.15 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), 12.30 Komentar tedna (pon.). Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKO POPOLDNE NA RADIU PTUJ: Čestitke poslušalcev. 18.00 Pregled tedna (ponovitev). 19.00 Lestvica Naj 11. 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE s Tonetom Topolovcem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox). PONEDELJEK, 25. marec: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.10 S poslancem Državnega zbora RS. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00. Varnost na Ptuju. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Ze-mljarič). 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 12.40 Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podrav-ja. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O KULTURI (Majda Fridl). 19.10 Z glasbo v ponedeljkov večer. 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič)20.00 VEČERNI PROGRAM: Gospodarski izziv (ponovitev).21.00 Lestvica Naj 11. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox). TOREK, 26. marec: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podrav-ja. 17.30 POROČILA. 18.00 Sredi življenja. 19.10 Z glasbo v torkov večer. 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič) 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). SREDA, 27. marec: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek. 19.10 Z glasbo v sredin večer 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič)20.00 Večer na Radiu Ptuj: Modne čvekarije (ponovitev) in Pogovor ob kavi (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). ČETRTEK, 28. marec: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva. 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija Radia Ptuj. 19.10 Z glasbo v četrtkov večer: Te domače viže (ponovitev) 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program (Radio Celje). PETEK, 29. marec: 5.00 JUTRANJI PROGRAM do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 12.00 Sredi dneva: Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 18.00 PREGLED TEDNA. 19.10 Z glasbo v petkov večer. 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič)20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Velenje). Oddaja Sredi življenja z Marijo Slodnjak. Ta torek med 18. in 19. uro. TEHTNICA ctr- (23.9. - 23.10.) Pogumno boste stopali naprej po svoji poti. Imeli boste upanje in zaupali v pravičnost usode. Službene obveznosti bodo daleč v ospredju. Postavili jih boste na prvo mesto in tako tudi uspehi ne bodo izostali. Ključno vlogo bodo imeli tudipri-jatelji in izmenjava mnenj. Potruditi se boste morali v ljubezni. ŠKOmjON^S STRELEC (24. m. - 22.11.) \ V (23.11. - 21.12.) (24.10. - 22.11.) Sledili boste svoji resnici in pravici. Tako najdete notranjo moč in odgovornost. Zadeve bodo šle v vašo korist. Našli boste tudi srečo in sledili svojim sanjam. Jasno in glasno boste znali povedati svoje mnenje. Intuicija bo tista odlika, ki vam bo prišla prav na morebitnih razpotjih. Ugodne povezave bo razbrati v pogledu tujine. S svojim znanjem boste radi pomagali drugim. Optimistično gledanje na svet okoli sebe vam bo dal krila in povečano moč zaupanja. Skozi to boste obveznostim in nalogam v celoti kos. Ljubezenska sreča bo namenjena tako vezanim kot samskim. KOZOROG (U l2. -10. l.) in zanimivo -privlačila vas bo nova energija in tako boste vedno nasmejani. VODNAR (1l. l. -18.2.) Privlačile vas bodo določene skrivnosti in nauki o duhovnosti. Na lastni koži se boste prepričali, da resnica sega preko tistega, kar lahko vidite in občutite. Spremljala vas bosta tudi sreča in mir. V V vaše življenje bodo prihajali ljudje, ki vas lahko osrečijo in napolnijo z energijo. Na drugi strani vam bodo ogledalo. Daleč v ospredju bo trma - ki vam bo koristila na delovnem mestu in negativno vplivala na vaše čustveno življenje. Sprostili in z energijo napolnili vas bodo narava in sprehodi. RIBI (19.2. - 20.3.) Reka življenja bo nekoliko valovita. Toda ravno valovi prinašajo spremembe in novosti. Novim situacijam se boste znali prilagoditi in iskali boste tudi svojo resnico. Močno izpostavljeno področje bodo finance. Čas bo namenjen tudi temu, da se boste odpravili po nakupih. 20 Štajerski Tednikove akcije, zanimivosti petek • 22. marca 2013 Iščete svoj stil Marija v veselih pomladnih tonih Marija Belšak, upravna tehnica, zaposlena v ptujski bolnišnici, je stara 50 let, doma v Popovcih (Ptujska Gora), mama treh otrok, 18-letnih dvojčkov (sina in hčerke) in 26-letnega sina. V prostem času se ukvarja z ročnimi deli, rada kolesari, poleti je njen največji užitek urejanje vrta. Je tudi aktivna članica FD Dolena. Za sodelovanje v akciji Iščete svoj stil se ni prijavila sama, ampak jo je prijavila hčerka, sama pa je podpisala, je povedala. Gospa Marija ima suho in občutljivo kožo, ki zahteva veliko skrbne nege. V kozmetičnem salonu Neda so ji po površinskem čiščenju in pilingu svetovali skrbno nego tudi doma z uporabo čistilnega mleka, losjona in ustrezne kreme, ki bo njeno kožo ščitila pred mrazom in soncem. V Frizerskem salonu Stanka Jožice Pepelnik, s. p., je za Marijino novo pričesko poskrbela nosilka dejavnosti. Temne konice je osvetlila s prameni, nato pa lase v celoti pobarvala v svetlejšem tonu. Ostrigla pa jih je v krajšo praktično pričesko, na koncu pa oblikovala s sušilnikom in krtačo, pri tem pa uporabila Wella produkte. Vizažistka Minka Feguš je kot podlago pri make upu uporabila puder 3v1, ki dobro prekrije kožo in izenači ten kože. Veke je poudarila s kožnimi toni v prelivanju z rožnatimi toni in s črnim črtalom obrobila spodnje in zgornje dele vek ter vse skupaj rahlo zabrisala navzven. V oranžnem tonu je poudarila ličnice, ustnice pa obrobila z rdečim svinčnikom in jih nato še poudarila z glosom, KOLEKTIV SALONA inosKo m sensKo Finsetiscvo 2 Slomškova 22 10 % popust v marcu š da so polno zasijale. »Gospo Marijo sem se odločila odeti v oblačila pomladne kolekcije iz trgovine Modiana, saj je že čas, da posije sonce in zaživijo barve. Glede na to, da naša današnja udeleženka akcije Iščete svoj stil nima nobenih težav s svojo postavo, bi lahko izbirala oblačila po mili volji. Posvetila sem se predvsem barvni paleti oblačil. Izbrala sem ozko krojeno bombažno obleko rožnatega vzorca in mešanja barv, od rdeče, oranžne do bež in še kakšna bi se našla. K temu sem izbrala še lanen suknjič v bež barvi. Oblekica je, kot že omenjeno, ozko krojena s kratkimi rokavi in dodanim zelo tankim pasom v rjavi barvi. Suknjič je prav tako klasičnega kroja, vendar ima nekaj detajlov v našitih žepih in šivih in je iz zelo Foto: Črtomir Goznik Gospa Marija prej ... funkcionalnega materiala, rahlo zmečkane tkanine, kar pomeni, da ga ni treba likati. V Alpino sem šla iskat čevlje v upanju, da bom našla nekaj v rjavi barvi, da bi le-to lahko kombinirala k pasu na obleki. Našla sem odgovarjajočo rjavo usnjeno torbico, pri čevljih pa ravno nisem imela sreče. Kljub temu sem izbrala rjave čevlje z nizko peto, ki pa bi bili več kot dobrodošli v prihajajočih aprilskih deževnih dneh. Kot dodatek sem izbrala še večji Foto: Črtomir Goznik . in pozneje rdeč unikatni prstan Andreje Reberc Ribarič. Tako, gospa Marija lahko začne uživati in preko pomladnih barv mogoče začuti tudi pomladansko sonce, enako pa tudi vsi mi, ki jo bomo videli na strani Štajerskega tednika,« je o stilski preobrazbi gospe Marije povedala stilistka Sanja Veličk-ovic. V kozmetičnem studiu Olim-pic si je gospa Marija izbrala masažo hrbta. Beseda masaža (mas je grški in arabski koren, ki Lovrenc na Dr. polju • 12. ocenjevanje podeželskih dobrot Kot je na sklepni slovesnosti ob razglasitvi rezultatov pojasnil Davorin Urih, predsednik TD občine Kidričevo, so vzorce mesnih izdelkov, brajdovščine, kruha, pletenic, potic, keksov ter domačega bučnega olja sprejemali v soboto, 17. marca, ocenjevanje pa so tričlanske strokovne komisije opravile naslednji dan v dvorani v Lovrencu na Dravskem polju, kjer je bila popoldne tudi zaključna slovesnost. Da bi bilo treba k sodelovanju pritegniti večje število občanov, ker je to koristno za vse, je menil tudi podžupan občine Kidričevo Milan Strm-šek, ki je v pozdravnem nagovoru poudaril, kako vsi ugotavljamo, da so doma pridelani hrana in domači izdelki vedno bolj cenjeni. Zato je pomembno, da z ocenjevanji kakovosti domačih izdelkov in dobrot to spodbujamo, obenem pa zagotavljamo čim boljšo kakovost in seveda neoporečnost. V kategoriji brajdovščina so letos prejeli v ocenjevanje 25 vzorcev, od tega sedem vzorcev gemaja in 18 vzorcev kvintona. Ocenjevala jih je komisija v sestavi Bojan Lubaj, Edi Hojnik in Boris Urbančič, ki je poudaril, da so pričakovali večji odziv, saj je bila lani dobra letina. Uugo-tovili so, da so bili v glavnem vsi vzorci dobri, vendar so pri nekaterih ugotovili napake. Ocenjevali so po metodi izločanja med dvema vzorcema in sklenili, da sta najboljši gemaj pridelala Alojz Krajnc iz Go- rišnice 56 c in Branko Sitar iz Kungote 158, najboljši kvinton pa sta donegovala Janko Vido-vič iz Kungote 84 in Oton Ve-lunšek z Zadružnega trga na Ptuju. V kategoriji suhomesnih izdelkov je prispelo 12 vzorcev, od tega pet suhih salam, en vzorec mesa iz zaseke, en vzorec sušene slanine, štirje vzorci poltrajnih klobas ter posamezni vzorci pečene slanine in divjačinske salame. Vzorce je ocenjevala strokovna komisija, v kateri so bili Peter Pribožič, Bojan Grušovnik in Stanko Cartl. Slednji je ugotovil, da se je recesija očitno odrazila tudi na letošnjem ocenjevanju, saj so lani in v minulih letih prejeli Foto: Črtomir Goznik Gospa Marija v pomladni kolekciji iz trgovine Modiana pomeni gladiti, gnesti, stiskati) označuje ročno obdelavo kože in mehkih tkiv telesa. Masaža vpliva na izboljšanje krvnega in limfnega obtoka, kožo ogreje, da je bolj vitalna, boljša sklepno gibljivost, izboljša psihično počutje. V salonu lahko izbirate med masažo celega telesa, lahko pa tudi del telesa - hrbet ali noge. Masažna sredstva se uporabijo glede na počutje in pričakovanja stranke, tako se lahko izberejo med osvežujočimi ali sproščujočimi negovalnimi olji, je o blagodejnih učinkih ročne masaže povedala kozmetičarka Silva Čuš. MG Vzorcev manj, kakovost pa boljša V organizaciji Turističnega društva občine Kidričevo so minuli konec tedna v Lovrencu pripravili že 12. ocenjevanje podeželskih dobrot. Čeprav je bil odziv nekoliko manjši od minulih let, so ocenili 25 vzorcev brajdešnice ter 23 vzorcev suhomesnih proizvodov, kruha in bučnega olja ter ugotovili, da je kakovost boljša. v ocenjevanje vsaj enkrat več vzorcev suhomesnih proizvodov. Vsi letošnji so bili dobri, med najpogostejšimi napakami pa so ugotovili preveliko zasu-šenost izdelkov, luknjičavost, preveč dimljene in presoljene izdelke, nekateri so bili neenakomerne barve, nekateri pa so imeli celo okus po žarkem. Priznanja za najbolje ocenjen izdelek je med kmetijami z dopolnilno dejavnostjo prejel Peter Čelofiga iz Spodnjih Jablan 41 za pečeno slanino, šunka-rico, suho slanino ter meso iz tunke, medtem ko je kmetija Fric iz Župečje vasi 57 prejela nagrado za najboljšo tirolsko salamo. Med ostalimi proizvajalci je prejel priznanje Anton Bauman iz Dragonje vasi 27 za najboljšo poltrajno salamo in suho salamo. Vzorce kruha, keksov in bučnega olja je ocenjevala komisija v sestavi Franci Levstik, Marija Horvat in Marija Predikaka, ki je ugotovila, da so prejeli v ocenjevanje le pet vzorcev bučnega olja verjetno zato, ker je bilo lani zaradi suše precej manj buč in posledično tudi bučnic. Najbolje ocenjen vzorec bučnega olja je prinesel Zvonko Mesarič iz Starošinc 36. Med krušnimi izdelki pa so prejeli v ocenjevanje sedem vzorcev domačega kruha in štiri vzorce keksov. Med vzorci kruha je bil najbolje ocenjen mlečni kruh z rozinami, ki ga je spekla Irena Zajc iz Apač 126, mešani domači kruh, ki ga je spekla Anka Časek iz Apač 9, in domači kruh s semeni, ki so ga spekli na Kmetiji Žitnik v Staro-šincah 40 a. Omenjena kmetija je spekla tudi najboljše kekse z bučnicami, dobro pa so bili ocenjeni tudi njihovi keksi iz pirine moke. Med novostmi letošnjega ocenjevanja podeželskih dobrot je odločitev organizatorjev, da bodo vsako leto predstavili eno od kmetij v občini Kidričevo, ki se ukvarja z dopolnilno dejavnostjo. Letos se je predstavila kmetija Fric - Pišek iz Župečje vasi, ki se ukvarja s prašičerejo in predelavo suhomesnih izdelkov. Njihove okusne domače specialitete poznajo tudi na ljubljanski tržnici, poleg domačih klobas in salam ljudje radi posegajo po domačem mesu iz tunke, posebnost pa je njihov domači pršut. V glasbenem delu prireditve so med posameznimi razglasitvami nastopili domači pevci Fantje treh vasi iz Kulturnega društva Lovrenc, trio Frajtonar-ji iz Kungote, ki prav tako delujejo pod okriljem Kulturnega društva Lovrenc, ter skupina ljudskih pevk Društva upokojencev Lenart. Pohvaliti velja tudi prijetno okrasitev dvorane v stilu bližnjih velikonočnih praznikov, za kar so poskrbele članice katoliškega kulturnega društva Zvezdni dol iz Kidriče- vega. M. Ozmec \I0 ^ f y Sloveni/n Foto: M. Ozmec Foto: M. Ozmec Najboljši kvinton sta pridelala (z leve) Janko Vidovič in Oton Velun-šek, najboljši gemaj pa Alojz Krajnc in Branko Sitar. Med suhomesnimi izdelki je kar štiri priznanja za najboljše izdelke prejela kmetija Čelofiga (levo) ter Anton Bauman in mlada predstavnica kmetije Fric. Foto: M. Ozmec Najboljše bučno olje je pridelal Zvonko Mesarič (levo), najboljši kruh in krušne izdelke pa Mihael Žitnik in Anka Časek iz Apač. petek • 22. marca 2013 Od tod in tam, poslovna sporočila Štajerski 21 Ormož • Na Gimnaziji Ormož Evropa v šoli j 1 Ptuj • Rezultat fotografskega natečaja i J Sodelovanje med šolami Učenci OŠ Gorišnica, dijaki Gimnazije Ptuj in Gimnazije Ormož so sodelovali v okviru povezovalnega natečaja Evropa v šoli. Skupaj so ustvarjali na temo Kot evropski državljan pravice in priložnosti imam - kako dobro jih poznam?. V tem tednu so na vseh treh šolah pripravili predstavitve svojega dela. Prebudili mistično v sebi V sklopu natečaja, ki je potekal pod geslom Prebudi mistično v sebi, je nastalo veliko dobrih fotografij. Izbor najboljših del sedmih avtorjev so v petek postavili v prostorih Centra interesnih dejavnosti (CID) Ptuj in tako nas še enkrat spomnili na čaroben pustni čas. Natečaj Evropa v šoli je bil letos prvič zasnovan kot povezovalni projekt več šol. V preteklih letih so lahko v projektu Evropa v šoli sodelovali dijaki le kot posamezniki s svojimi likovnimi in literarnimi izdelki ali pa z raziskovalnimi nalogami. Prav ta možnost povezovanja in sodelovanja med šolami jih je poleg zanimive teme najbolj pritegnila k sodelovanju. „Dijaki so se s pomočjo spleta in v pogovorih poskušali čim bolje seznaniti z delovanjem Evropske unije ter pravicami, ki jih kot evropski državljani imajo. Imeli so možnost, da izberejo eno izmed teh pravic, da bi jo podrobneje spoznali. Skupaj smo se odločili za pravico do potovanja. Dijaki namreč radi in veliko potujejo, ta pravica jim je blizu. Pogovarjali smo se o tem, na kaj vse je treba pomisliti pred potovanjem, na kaj je treba biti pozoren med potovanjem ter na kakšne težave lahko na potovanju naletimo. Dijaki so v okviru pouka in izven njega sodelovali z različnimi aktivnostmi. Izdelovali so različne predmete, ustvarjali literarne in likovne izdelke, fotografije, križanke, kolaže," je dejavnosti opisala Renata Bezjak, ki je bila ena od koordinatoric dejavnosti na Gimnaziji Ormož. V dejavnosti so želeli vključiti čim več učencev in dijakov. Zato so sodelovanje ponudili vsem, odzivali pa so se različno. Pri dejavnostih, ki so potekale v sklopu pouka, so morali sodelovati vsi, izven pouka pa so bili posamezni dijaki vpeti bolj, drugi pa manj. Najbolj delovni so sodelovali tudi na zabavni in poučni končni predstavitvi. Povezovalni natečaj Evropa v šoli ni tekmovalne narave, organizatorji pa bodo ob koncu vseeno izbrali skupino šol, ki bo dobila naziv najbolj inovativne skupine šol. Viki Ivanuša Mladi fotografi, stari od 18 do 30 let, so na fotografskem natečaju Prebudi mistično v sebi skozi objektiv poskušali ujeti dogajanje na 53. Kuren-tovanju. Obiskovali so številne delavnice in osrednje dogodke, poskušali delček dogajanja ujeti v objektiv ter ga na ta način ovekovečiti. Najboljša dela sedmih fotografov, ki jih je izbrala strokovna žirija v sestavi Stojan Kerbler, Suzana Lovrenko in Špela Težak, so minuli petek razstavili v prostorih ptujskega CID. Organizatorja natečaja sta bila Razvojni center Ptuj in Javne službe Ptuj, d. o. o., fotografije za razstavo pa so letos prispevali: Alja Antic, Anže Ivanuša, Daniel Gašparič, Kristjan Gajšek, Marina Orlič in Saša Urih. Vsi našteti mladi Fotografsko razstavo je sooblikovalo sedem avtorjev. Foto: Viki Ivanuša Učenci in dijaki so v zaključni predstavitvi z literarnimi, likovnimi in fotografskimi izdelki ter s plakati predstavili različna evropska mesta. iCCRADIOPTUJ V^/ 89,8° 98,2 °I04t3 Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj. Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raiieva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jiln pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si. fotografi imeli so v sklopu Fo-toFesta enkratno priložnost učiti se od priznanega mojstra fotografije Stojana Kerberja, ki jim je predajal svoje znanje in jih spodbujal k izboljšavam in čim pogostejšemu fotografiranju. Ravno pomen izkušenj je Kerbler izpostavil tudi na odprtju razstave, ko je dejal, da so bili avtorji pri deljenju „mističnega v sebi" z gledalci uspešni, a da dobra fotografija zahteva veliko vaje in pogosto fotografiranje. Ob tem je Kerbler še dejal, da je pomembno, da vsak avtor najde svoj izraz, kar je za fotografa še posebej pomembno. „Nobena šola ne pomaga, če nimaš izkušenj," je bila ena izmed Kerblerjevih pomenljivih misli. Kot je pojasnil, je komisija pregledala 24 fotografij, velik del teh pa je ujel pomen pusta in kurentovanja kot tudi veselo vzdušje, ki vlada v tem času v našem mestu. Razstavo je odprl ptujski župan Štefan Čelan, ki je izrazil upanje, da bodo fotografi svoja dela še naprej nadgrajevali, saj je prepričan, da je fotografija ena pomembnih oblik ustvarjanja predstave in ohranjanja naše kulturne dediščine. Razstava bo na ogled do 11. aprila. Dženana Kmetec Perutnina Ptuj Nova prodajalna na Rogoznici! Za vas jo odpiramo v torek, 26. marca 2013, na naslovu Cesta 8. avgusta 8c. Na dan otvoritve vas bomo nagradili z 10% popustom na celoten nakup. NARAVNO FIT www.perutnina.com Foto: DK 22 Štajerski1TEDNIK Poslovna in druga sporočila torek • 26. marca 2013 AVTOMOBILI P.R. & AVTO FILIPIČ Industrijska 9, MARIBOR 02 2283020, 031 658 679 -NOVA VOZILA FORD - POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD - KREDITI NA POLOŽNICE BREZ POLOGA - ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE Prireditvenik O OMiklaui o.t ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA. LEASINGI, POLOŽNICE Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com www.avtomiklavz.si ZNAMKA LETNIK CENA « OPR. BARVA BMW M3 SMG COUPE AVT0MATK 20D2/2003 17.990,00 USNJE, P0TRJ. SERV. KNJIGA ZLATA KOV. CmiOEM CI 1.0SX.3VRATA 2011 0.990,00 TDV.GARANCUA D012/2013 BE1A CITROEN C41.6 liV, 3 VRATA, SLO 20D6 5.990,00 ALU PLAT, TEMPOMAT, ZIAST. ČBIIAK0V. FORD CM 1.6 TRUD 2006 5.990,00 KUMAELP0M.STEKHJIGIEDAL SRERRNAK0V. FORD FIESTA 1A1HEIID.5 VRAT 2000 7.99P 1ÍAST, II 49.594 In TANGO ORANGE KOV. FORD FIESTA 1.25 TITANIUM. 5 VRAT. SLO 2011 9.951,00 USNJE, TEMPOMAT.HIH, USD REIA FORD FIESTA 1.25 TREND, 5 VRAT 2009 7.990,00 AVT.KUMA, POTOV. RAČUNAL S0UEEZEZQBIAK0V. FORD FIESTA 1.25 TREND, 5 VRAT, SLO 2009 7.990,00 OBV. KOHR,ALU FUMEGL MODRIM KOV. FORD FIESTA 1.3.3 VRATA 2003 2.990,00 SERVO VOIAH IE 109.0191b OPEČNO RDEČA KOV. FORD FIESTA 1.416 V, TREND, 5 VRAT, SLQ 2010 0.99P MEGL, AV. KUMA, ALU PLATIŠČA MOREUAVHIETKOV. FORD FOCUS 1.81WCI, NOVI MODEL 2012 12.990,00 GARANCIJA, K0MUNIK. PAKET BE1AÍBNAS1REHA FORD FOCUS 1.6 KARAVAN 2007 0.900,00 DODA ZIMSKE GUME NA PLAT. SREBRNA KOV. FORD FOCUS ECOBOOST- AVTO l£TA NOVO 0013.110,00 ZELO NIZKA PORABA!!! ČRNA,SREBRNAKDV. FORD FUSION l.t, CONHRT, 5 VRAT 2000 0.990,00 AVT. KUMA, ALU PLATJ>0T. RAČ. T. SIVA KOV. FORDFUSION EB0NY1.E 2011 0.5000) IE 0450 KM, KOT NOV ČRNA KOV. KIRD GALAXY 2.0 TDCI TREND,SLO 2010 1S.490.00 7SED, AVT. KIMA, ALU PIAT. SREBRNA KOV. FORDKATTTANIUM 1.2 2010 7.990,00 AUIPIATJEGL,AVT. KUMA ČBNORDEČA FORD KUGA TM) 10 TDCI 4X2-AKCUA NOVO 0019.520,00 D0D.0PRERIA ZA DOPLAČILO BELA, LUNAR SKY KOV. FORD MOHDEO 1.RI, 4 VRATA 2001 1.990,00 KLIMA, EL PAKET, MEGLENKE TEMIO SIVAK0V. FORD MOHDE01.81, AMBIENTE, 5 VRAT 2006 3.7000) KUMA, DOM GUME NAPIAT. BELA HONDA ACCCRD 2.0 S VRAT 1099 2.190,00 AID PIAT, USNJE NAVIGACIJA ČRRIA KIACEED 1.4 & VRAT, SLO 2007 5.190,1» AVT.KUMA,EL PAKET,MEGL ZlATORUMEHKOV. NISSAN XTRAIL 2.2 DCI4X4 2007 11.590,00 1.IAST, VLEČNA NAPRAVA SIVA KOV. PEUGEOT 207 Mf, 5 VRAT 2010 7.75DJ0 ELPAKET, KUMA, 1. LASTNIK SV. MODRA KOV. PEUGEOT COUPE RGZ 1.6, SLO 2010 I0.50DJ» BKENON,ŠP.PODV.AUIDOD,... ČRNA RENAULT FLUENCE EXPRESS.1.6 IGV.4VRATA 2010 10.490,00 PARK SENZORJI TIMPOMAT,. SREBRNA KOV. RENAULT MODUS 1.5 DO, S VRAT 2009 SH.D0 P0T.RAČ, KLIMA, MEGIHKE SV. MODRA KOV. SEAT JON 1.45VHAT, SLO 2003 3.190,00 ABS,KUMA, LIAS1NIK ZLATA KOV. VOLKSWAGEN GOlf M CL RABBIT, SLO, 5 VRAT 1907 1.490J» 1. IAST.,2 X AIRRAG,SERVO VOL SREBRNAK0V. VOLKSWAGEN PASSAT MIDI KAKAV.,SLO 2004 5.790,00 S STOP. MEMJ., TEMP0MAT SV. MODRA KOV. ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr ZNAMKA LETNIK CENA c OPR. BARVA AUDI A6 2.7 TDI KARAVAN 2007 13.990,00 ALU PLAT. KOV. ČRNA AUDI A6 2.7 TDI AVANT 2009 18.490,00 NÄVI. SREBRN BMW 318 D TOURING 2009 12.980,00 ALU PLAT. KOV. ČRNA BMW 3180 KARAVAN 2010 14.980,00 NÄVI. SREBRNA CITROEN C 31.4 HDI NOVI MODEL 2010 7.980,00 KUMA BELA CITROEN C 4 GRAND PICASS01.6 HDI 2010 10.480,00 ALU PLAT. ČRNA FIAT BRAV01.4 T-JET 2008 7.980,00 AVT. KUMA KOV. ČRNA FORDSMAX 2.0 TOČI 2009 12.980,00 ALU PLAT. BELA LANCIA DELTA 1.6 MULTUET 2010 10.880,00 NÄVI. KOV. SIVA RENAULT SCENIC 1.5 DCI 2010 9.580,00 DIG. KUMA BELA RENAULT SCENIC 1.5 DCI GRAND 2010 10.990,00 ALU PLAT. BELA ŠKODA OCTAVIA 1.9 TDI KARAVAN 2008 6.990,00 AVT. KUMA ČRNA ŠKODA 0CTAV1A 1.9 TDI KARAVAN 2009 10.580,00 ELEGANCE KOV. T. SIVA TOYOTA AVENSIS 2.0 040 KARAVAN 2009 12.880,00 DYNAMIC KOV. SIVA TOYOTA VERSO DYNAMIC D40 2010 13.450,00 AVT. KUMA KOV. SV. MODRA VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN 2008 9.400,00 AVT. KUMA ČRNA VW PASSAT 2.0 TOI KARAVAN 2009 10.280,00 AVT. KUMA SREBRN ODKUP VOZIL V ENI URI Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 ugodni leasingi in krediti na položnice do 7 let! PRODAJA VOZIL PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com ROLETE, SENČILA ABA PVC OKNA, VRATA PTUJ Smer Grajena Roletarstvo ABA Štuki 26a Gsm 041 716 251 Znamka Letnik Oprema Barva PEUGEOT 4071.6 HDI CONFORT 2007 7.500,00 c PRVI LAST. KOV. B0RD0 PEUGEOT 2061.11 CITY PACK 2005 3.750,00€ 24.000 PREV. KOV.BORDO PEUGEOT 2061.4IELAN 2002 2.450,00€ KLIMA KOV. SREBRNA RENAULT MODUS 1.216V DYNAMIQUE 2008 6.200,00 C SERV. KNJIGA KOV. ČRNA RENAULT GRAND ESPACE2.0 DCI INITIALE PARIS 2008 10.900,00« SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA MERCEDES- BENZ CABRIO 320CLKAVANTGARDE 2003 10.900,00€ USNJE KOV. SREBRNA CHEVROLET LACETTI 1.416V SE 2009 4.950,00€ SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA CHEVROLET KALOS 1.2 DIRECT 2006 3.090,00 C KLIMA KOV. SV. ZELENA NISSAN COMFORTALMERATIN01.816V+PLIN 2001 3.090,00Í KLIMA KOV. SV. ZELENA FIAT MLJLTIPLA 1.616V SX 100 1999 1.950,00€ KLIMA KOV. ZLATA SEAT IBIZA 1.9SDI SIGNO 2002 2.970,00€ AVT. KLIMA KOV. SREBRNA OPEL CORSA 1.212V COMFORT 2002 2.290,00 C SERV0 VOLAN BELA TOYOTA SOL COROLLA VERSO 2.2 D-4D 2007 6.990,00! PRVI LAST. KOV. SIVA VOLVO GO 1.6TD 2007 8.250,00€ SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA PEUGEOT 1061.01 1999 1.250,00€ PRVI LAST. KOV. ZELENA PEUGEOT 406 2.0 HDI BREAK 1999 2.130, OOf KLIMA KOV. MODRA HONDA CIVIC 1.7 VTI AVT. 2003 3.200,00! SERV. KNJIGA BELA FORD FUSION 1.616V GHIA 2003 3.890,00! PRVI LAST. KOV. ZLATA PEUGEOT 2061.4 16V XS 2004 3.150,00! PRVI LAST. K0V.ČRNA PEUGEOT 407 2.0 HDI 16V C0NF.AVT. 2005 6.200,00! SERV. KNJIGA KOV. ČRNA Do konca februarja -20% gotovinski popust ■ pred nakupom vozila možen preventivni tehnični pregled, r PTUJSKA TELEVIZIJA PetsK 22 3 9=00 Dnevnik TV Maribor - pon. 9:20 Kuhinjica - pno, 9=55 Info kanal 10:00 Ptujska kronika-pon. 10:20 Modro - pon. 10:50 Info kanal 12:00 RMiTVOrmoi 13:00 Info kanal 5=35 Kuhinjica 6.33 Info kanal 7:00 Povabilo na kavo-pon. 7:25 Cista umetnost -17. oddaja - pon. 7:40 Jana-Lahko se pozdravimo 3:10 Info Kanal 20:00 Ptujska kronika -pon. m 20:20 iazej Movif-pon. 2 j: 50 spot(no) '14. oddaja - p 21:20 Mctescena -19. oddaja - pon. 21:40 RebeTV GoriSnica - pon, 22:40 Info kanal Sobota 23.3. 9:00 Ptujska kronika-pon 9:20 Info kanal 10:25 Modro - pon. 10:55 Info kanal unija in mM5. oddaja - p 11:45 Infolianal 12:00 Ptujska kronika 12:20 Povabilo na kavo-pon. 13:00 Pregled tedna 13:20 Re/TV Oimoi -Infokai 14:20 I anal 15:15 Kuhinjica - pon. 15:40 Info kanal 10:00 Ptujska kronika - pon. 10:20 Info kanal 7i30laiq - Lahko se pozdravimo-pon. 3:00 Ptujska kronika-pon. 3:20 Cista umetnost -17. oddaja - pon. 3:40 Pregled tedna - pen. (¡00 Info kanal :30Spoti po Maleziji-pon. 20:0] Ptjjska kronika-pon 20:2] Koncert-Hladen ErdoviC, 22,00 Ptujska kronika -pon.« 22:20 Info kanal PROGRAMSKA SHEMA PeTV Nedelja 24.3. 9:00 Ptujska kronika -pon 9:20 Kuhinjica 0:10 Info kanal 1:00 Ptujske odrske deske • 5. oddaja - pon, 1:25 Info kanal 13:00 Pregled tedna-pon. 3:20 Zemlja in mi -15, oddaja -pon. 3:£] S|iort(no)-14. oddaja-pon. 4 23 Info kanal 5:15 Gostilna pr Francet - 22. oddaja S:15 Info kanal 0:40 Koncert - Mlad en Ordovič - pon. 3:00 Ptujska kronika-pon 3:20 Infn kanal 20:00 Ptujska kronika - pon. 20i20 Povabilo na kavo-pon. 20i4i Sport(no)-14, oddaja - pon. 21:15 Motoscena -19. oddaja - pon. 21:35 Cista umetnost -17. oddaja - pon. 22:00 Info kana Ponedeljek 25.3. 9:00 Dnevnik TV Maribor - pon. 9:25 Kuhmjiea- pon. 9:50 Modro - pon. 0:25 Info kanal iMInfoTana'811113 l'0n" 5:00 Pomurski tednik 5:40 Kuhinjica 0:05 Info kanal 7:15 Povabilo rta kavo -pon 7:40 Pregled tedna - pon. 3:00 Info kanal 10:30 Jana - Ekološka naselja in trajnostna kultura bivanja mita--19. < 15. od 21:10 Cista umetnost - IT. oddaja - pon. 20:00 Ptujska kramVa-pon. 1:20 Mofoscena-19. oddaja-pon, ):40 jport(no) -15. oddaja - pon. ilOCstr —1 •- "ft - 22:2] 2340 22:00 Ptujska kronika - pon. 22:20 Info kanal on. uv> "je I www.petv.tv Sjftiaijaie naslabtoliröiöTCwSiQtTV PTUJSKA TELEVIZIJA PETKOV VEČER Bodite nocoj tf družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom www.rndio-tednilcsi Petek, 22. marec 8:00 Ormož: sejem na cvetni petek 9:00 Ormož, CSO: ustvarjalna delavnica, izdelovanje presmecev 10:00 Lovrenc na Dr. Polju, dvorana: razstava ročnih del iz delavnic ustvarjalnosti, članice društva Invalid Kidričevo, sekcija Sončnice, na ogled tudi v soboto in nedeljo 10:00 Ptuj, grajsko dvorišče in vinograd: rez vinske trte 13:00 Drstelja, gostišče Lacko: prikaz rezi sadnega drevja, Društvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice 17:00 Oplotnica, dvorana KTC: kulturni nastop za starše otrok Vrtca Otona Župančiča, Pozdrav pomladi 17:00 Pragersko, Vodni stolp: odprtje razstave pisank, TD Breza Pragersko Gaj 17:00 Studenice, Samostan, Turistična garaža TD: ustvarjalna delavnica za male in velike, rože iz papirja, verige, okraski za pušl 18:00 Majšperk, gostišče Dolinca: občni zbor Ribiške družine Majšperk 18:00 Poljčane, Razvojni center narave: predavanje Marjana Videnška, S postom do zdravega življenja 18:00 Ptuj, Dom krajanov Budina-Brstje: Zdravo življenje, predavanje Marjance Hari Novinšek, dr. med., zdravje na dosegu rok, 8 naravnih zdravnikov, degustacija hrane 18:00 Slovenska Bistrica, Dom svobode: 16. gledališki dnevi, območno srečanje odraslih gledaliških skupin, Satirični kabare Ogledala 18:00 Videm, gostišče Pal pri treh lipah: 17. skupščina Gasilske zveze Videm 19:00 Dornava, vaško kulturna dvorana: 19. redni OZ TED Lukari Dornava 19:00 Draženci, gostilna Rajh: OZ RD Žejne ribice 19:00 Lenart, Dom kulture: območno srečanje odraslih folklornih skupin, Si za ples? Sem za ples! 19:00 Majšperk, KPC: praznovanje ob materinskem dnevu, KUD Majšperk 19:00 Naraplje, šola: OZ TD Naraplje 19:00 Ptuj, refektorij minoritskega samostana: 222. Viktorinov večer, 20. let Viktorinovih večerov, kronika dogajanj, godalni kvartet Feguš, 20 let 19:00 Sestrže, Dom krajanov: praznovanje materinskega dne, ŠKD Sestrže 19:00 Videm, občinska dvorana: Veselo v pomlad - prireditev, posvečena materinskemu dnevu, v organizaciji ljudskih pevcev Vinogradnikov, Jurovskih fantov in ljudskih godcev KD F. Prešerna Videm 20:00 Ptuj, CID: potopisno predavanje Anje Cuznar, Hongkong, Macao in Tajvan, različni kitajski obrazi 20:00 Ptuj, grand hotel Primus: Primusove vinske zgodbe, Kras proti Štajerski Sobota, 23. marec 9:00 Majšperk, Videm, Ptuj: čistilna akcija 9:00 Oplotnica: tradicionalni velikonočni sejem, TD Trta 9:00 Pragersko, Vodni stolp: razstava pisank, TD Breza Pragersko Gaj, do 19.00 10:00 Ptuj, prostori ZGŠ v samostanu sv. Petra in Pavla: delavnica citrarskega orkestra z zaključnim koncertom, do 18.00 11:00 Majšperk, gasilski dom: OZ DU Majšperk 11:00 Maribor, Botanični vrt Univerze v Mariboru: obrezovanje okrasnih grmovnic s Karin Bejo 12:00 Tržec, Djočanova kmetija: 5. ozelenitvena akcija Sadno drevo 2013, Etnografsko društvo Tržec 13:00 Ptujska Gora, dom krajanov in gasilcev: občni zbor Društva žena Tisa Ptujska Gora 15:00 Hajdina, dvorana DU: odprtje razstave ročnih del Društva žena in deklet občine Hajdina, na ogled do 1. 4. 15:00 Studenice, center: izdelava velikega pušla, TD Samostan Studenice 15:00 Videm, klet občine: razstava Naš vsakdanji kruh, Društvo kmetic Občine Videm 18:00 Ptuj, refektorij minoritskega samostana: glasbeni večer s citrarskim orkestrom ZGŠ sv. Petra in Pavla Ptuj in GŠ Rista Savina Žalec 18:00 Skorba, Dom krajanov: občni zbor OO RK Hajdina 20:00 Ptuj, DomKULTure, Muzikafe: koncert Selivke, Katarine Juvančič in Dejana Lapanja 22:00 Ormož, Unterhund: punk koncert, Nade iz inkubatora in dr. Zero Nedelja, 24. marec 9:GG 9:GG 15:GG 15:GG 15:GG 16:GG 16:GG 18:GG 18:GG 19:GG Grabe, vaški dom: odprtje velikonočne razstave, na ogled do 1. 4. Pragersko, Vodni stolp: razstava pisank, TD Breza Pragersko Gaj, do 19.00, ob 17.00 razglasitev najlepše pisanke Juršinci, večnamenska dvorana: proslava ob materinskem dnevu Oplotnica, VŠD Milenij: dobrodelna prireditev za 8. marec, Najlepšo pesem iz srca, poklanjamo ti mati Ptuj, Mestno gledališče: Akademija mgP v sodelovanju z Ljudsko univerzo; predavanje Petje Janžekoviča, Božanska komedija - vice Skorba, Dom krajanov: prireditev ob materinskem dnevu in dnevu žena Videm, športna dvorana: tamburaški koncert pevke Mili Ko zapoje duša; sodelujejo še violinistka Ana Vurcer, pevka Dolores Lipuš, tamburaški orkester Gorišnica, tamburaši Legolas iz Zagreba, pater Janez Ferlež, Danijel Horvat in Feri Lainšček Poljčane, dvorana OŠ: komedija Tašča.com 3. del, TD Boč Zg. Polskava, Kulturni dom: predstava Antona Ingoliča Krapi, KUD Matiček Sp. Polskava Markovci, stara telovadnica OŠ: koncert Ženske zgodbe - pesmi div današnjega časa, KUD Markovski zvon Ponedeljek, 25. marec 8:30 Vitomarci, večnamenska dvorana: območno srečanje otroških gledaliških skupin Gremo v gledališče 13:00 Ptuj, Mestni kino: projekcija filma Ricky, za starše z dojenčki ob materinskem dnevu, vstopnine ni 19:00 Ptuj, grand hotel Primus, Klub Gemina XIII: monokomedija Fotr, Lado Bizovičar 19:30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Jožef in Marija Petra Turrinija, ob materinskem dnevu Torek, 26. marec :3G Juršinci, Kulturna dvorana: območno srečanje otroških gledaliških skupin Gremo v gledališče Mestni kino Ptuj Petek, 22., sobota, 23., in nedelja, 24. marec: 16:00 Lovca na čarovnice; 18:00 Angelski delež; 20:00 Kraljevska afera Naročite Štajers, z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. NAROCILNICA ZA V Štajerski Ime in priimek:. Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis: _ RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. www.tednik.si torek • 26. marca 2013 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 23 Mali oglasi STORITVE PVC OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešni-ca 52, Ormož, telefon 041 250 933. IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišnica, telefon 041 457 037. V DOMINO CENTRU NA PTUJU, frizerski studio M, nudi moško striženje 5 €, žensko striženje in fen 15 €. Tel. 070 420 499. Agroing, d. o. o. KMETIJSTVO Uspešno in trajno nad nezaželene dlačice, pigmentne in žilne nepravilnosti z ELOS tehnologijo. Milumed, d. o. o. Tel. 02 745 01 43, www.milumed.si. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. IZPOSOJA IN IZDELAVA birmanskih, obhajilnih, poročnih ter svečanih oblek ... Šiviljstvo Ne-ja, Senešci 2a. Velika Nedelja. Gsm: 031 258 704 www. brunaricenadstreski.com GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor, telefon 051 70 10 20 ali 02 25 27 363. POLAGANJE TLAKOVCA - izkopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom, izvedba kanalizacijskih priključkov. Janez Ploj, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel. 02 755 27 40, GSM: 041 612 929. tk KAKOVOSTNE avtoservisne storitve po pošteni ceni. Bencin, d. o. o., Ob Dravi 3 a, gsm: 070 611 111. RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23, 2250 Ptuj. Tel. 031 873 769. www.tednik.si ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713. Odkupujemo hlodovino jelše in ostalih vrst. Vlado Medved, s. p., Dobrina 63, Žetale, 041 610 210 ali 02/ 769 15 91. info@gozd-bioles.si. KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, in visoko kakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170._ PRODAJAMO bele piščance domače reje, Irgoličevi, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji. Tel. 713 60 33. NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Ba-binci 49, Ljutomer. Tel. 02 582 14 01. PRODAM drva v hlodih, kamionska dostava. Tel. 041 767 760. PRODAM telico, brejo osem mesecev, simentalko. Tel. 781 01 71. PRODAM nesnice, rjave, v 19. tednu, tik ped nesnostjo, Rešek, Starše 23, tel. 688 13 81 ali 040 531 246. PURANE, šesttedenske, za nadaljnjo rejo, naročila sprejemamo po telefonu 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše. PRODAMO jabolka za ozimnico, možna dostava, Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale. Tel. 769 26 91._ PRODAM škropilnico Agromehanika Kranj, 350 l. Tel. 031 798 251. PRODAM traktorsko frezo, letnik 2012, 120 cm, še nerabljeno, za 1000 €. Tel. 051 264 246. PRODAM rotacijski mulčer na tri nože, letnik 21012, še nerabljen, cena 1000 €. Tel. 051 264 246. PRODAMO svinjo domače reje, težko okrog 200 kg. Tel. 031 430 285. UGODNO prodam okrogle bale, priklop za Zetor, ročni paletni voziček. Tel. 041 645 875. PRODAM prašiče, težke od 50 do 120 kg, ter suhe bučnice. Tel. 041 452 492. PRODAM suhe deske, debeline 25 mm, cena 120 EUR, 1 m3. Na zalogi imamo ladijski pod, brune. Možna dostava na dom. Informacije na GSM: 040 351 580._ ZEMLJO vzamem v najem ali celotno kmetijo. Tel. 041 242 736. PRODAM konjsko opremo (homot), dobro ohranjeno, cena po dogovoru. Gsm 051 234 885._ PRODAM pelete, brikete in bukova drva, vezena na 25 ali 33, z možnostjo dostave. Telefon 041 723 957. UGODNO prodam bukova drva, debelo cepana, rezana in v hlodih z dostavo. Prodam tudi pelete in brikete. Gsm 051 632 814. KUPIM Akme motor, 13-konjskih sil, za kosilnico BCS (lahko v manjši okvari), travniške brane, tračni obračalnik SIP in pajka 350 SIP Gsm 041 261 676. PRODAM svinjo domače reje, težko 110 kg. Tel. 755 88 21. NEPREMIČNINE PRODAM hišo v Kicarju. Informacije na tel. 004971 52 358 758. NA PTUJU v Trubarjevi ulici v pritličju prodam 48 m2 stanovanje, delno opremljeno, ogrevano na plin. Tel. 041 709 445. PRODAMO novo naselje vrstnih hiš v Skorbi, ki bodo vseljive konec leta 2013. Informacije 041 646 662. Lon-čarič Aleksander, s. p., Hajdina. ZAHVALO za vso pomoč in skrb mojemu pokojnemu možu Pavlu izrekam protibolečinski ambulanti Ptuj, prim.dr. Majdi Šar-man, dr. Karmen Pišek Šuta, vsem sestram in ge. Anici. Hvala zdravniškemu in ostalemu osebju Internega oddelka Ptuj za lajšanje in nego. Hvala tudi za vse razumevanje in pomoč dr. Darji Pribožič, ZD Gorišnica, Lekarni Toplek za skrb in sodelovanje ter svakinji Mileni Kelenc za njeno požrtvovalnost. Elizabeta Petrovič V SPOMIN 17. marca je minilo 20 let, odkar nas je zapustil Maks Munda IZ SODINCEV 32 27. 2. 1939 t 17. 3. 1993 Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi Program TV Ptuj Sobota ob 21:00, nedelja^ ob 10:00: Prihodnost Slovenije v očeh Andreja Čuša, poslanca DZ RS; Letna konferenca Mestnega odbora Nove Slovenije Ptuj; Andrej Klasinc novim izzivom naproti; Zbor članov Društva upokojencev Perutnine Ptuj; Priprave na 12. regato Ptujčanka; Uspel deveti dobrodelni koncert Soroptimist kluba; Dokumentarni film Pikina zgodba; Aleš Kunaver s slovenskimi alpinisti na Makalu, prvi slovenski osvojen tisočak; Slovenske otroške ljudske pesmi v pripovedi Dušice Kunaver; Mednarodni festival folklore. NOTESDENT zobozdravstvo Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 67 10 Popolna zobozdravstvena oskrba, sodobna protetlka, beljenje zob, neboleče zdravljenje s povdarkom na zobni estetiki. Mostiček, proteze in bela zalivka s popustom najcenejši na Ptuju. ILIRIKA Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si ELEKTROMEHANIKA GAJSER ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56 ZAPOSLIMO štiri slikopleskarje za delo na terenu, zaželeno znanje nemškega jezika - ni pa pogoj. Zaposlitev je za določen čas oz. po dogovoru. Slikopleskar-stvo Roman Godec, s. p., Do-lena 65, Ptujska Gora. Telefon 041 703 448, 040 540 063. £ p Televizija Skupnih Internih Programov GOTOVINSKA POSOJILA Mediafin pro d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana Maribor tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88 Delovni čas: od 8.00 do 16.00 REALIZACIJA TAKOJ!! PRODAM več apartmanov v velikosti od 40 do 65 m2, otok Murter - Ti-sno, 30 metrov od morja. Cena cca. 2.500 €/m2. Tel. 00385 98 33 61 40. PRODAM apartman otok Murter - Ti-sno, 60,5 m2. Cena 2000 €/m2. Telefon 0038641 604 301. DOM STANOVANJE NA PTUJU damo v najem dvosobno renovinarano stanovanje, delno opremljeno . Tel. 041 664 863. NUDIM pomoč pri kmetijskih delih. Znam upravljati kmetijske stroje. Tel. 051 451 839. MOTORNA VOZILA SKUTER, 125-kubični, štiri letne gume 205 x 55 x 16, in trosilec umetnega gnoja, 400 kg, prodam ali menjam za drva. Tel. 070 826 526. RAZNO KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Tel. 041 897 675. M 00:00 Video strani 8:00 Gorišnica - Iz naših krajev 9:10 ŠKL 10:00 Dan OŠ Benedikt 12:00 Utrip iz Ormoža 13:00 Polka in Majolka 14:00 Ujemi sanje 15:30 Vldeo strani 18:00 Lenart - Koncert Amista 19:35 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Gorišnica - Iz naših krajev 21:00 Oddaja Iz občine Clrkulane 22:00 Utrip iz Ormoža 23:00 Video strani 00:00 Video strani 8:00 Ob Dnevu Civilne zaščite 10:00 Lenart - Koncert Amista 11:30 ŠKL 12:20 Vldeo strani 18:00 Oddaja ŠKL 18:50 Glasbena oddaja 20:00 Ob odprtju vrtca Markovci 21:00 Ujemi sanje 22:30 Polka Majolka 23:30 Video strani 00:00 Video strani 8:00 SIPKO - otroška oddaja 9:00 Hajdina - Športnik leta 2012 10:00 Ptujska kronika 10:30 Glasbene novičke z Ingrid 11:00 Rožmarinovi koraki dobrote 2. del 13:00 Revija 0PZ 2013 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 16:10 ŠKL 17:00 Vesele Urbančanke se predstavijo 18:30 Lenart - Koncert Amista 20:00 Oddaja Iz občine Starše 21:00 Glasbena oddaja 22:00 Video strani 00:00 Vldeo strani 8:00 Rožmarinovi koraki dobrote 1. del 9:00 Oddaja ŠKL 10:00 Ptujska kronika 10:20 Ujemi sanje 12:00 Vldeo strani 18:00 Rožmarinovi koraki dobrote 2. del 20:00 Ob odprtju vrtca Markovci 21:30 Ob Dnevu Civilne zaščite 22:30 Glasbena novičke z Ingrid 23:00 Vldeo strani ASFALTIRANJE CEST, DVORIŠČ Zg. Hajdina 129b, 2288 Hajdina GSM 051 626075, e-mail: vilko.gerecnik@siol.net Sonce vedno sije, srce samo enkrat bije. SPOMIN Francu Horvatu IZ PTUJA 10 let je minilo, odkar si se poslovil od svoje družine. Zelo te pogrešamo. Tvoji najdražji Srce nam žalost je ranila, ker te več med nami ni. Čeprav te zemlja je pokrila, duh tvoj z nami še živi. SPOMIN 23. marca bo minilo eno leto, odkar se je v zgodnjih jutranjih urah od nas za vedno poslovila draga žena, mama, babica in tašča Barbara Benko IZ TRNOVSKE VASI 36 Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu in jo ohranjate v spominu. ' r Vsi njeni najdražji Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo. Janez Medvešek ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, dedka, pradedka in tasta Franca Hojnika IZ BREZOVCEV PRI POLENŠAKU 27. 11. 1925-4. 3. 2013 i '' l t -T ' i. M se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala g. župniku, cerkvenim pevcem, govornikoma, zastavonošema, molivki, godbeniku in pogrebnemu podjetju Mir. SPOMIN Veronika Hojnik 3. 10. 1925-8. 3. 2010 Hvala vsem, ki z lepo mislijo posto-jite ob njenem grobu in jo ohranjate v lepem spominu. Žalujoči: njuni najdražji »Hvaljen, moj Gospod, v naši sestri smrti...« (sv. Frančišek Asiški) ZAHVALA Ob smrti naše drage žene, mame, babice in tašče Marije Kokol roj. Forštnarič IZ OREŠJA 208 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na kraj večnega počitka in vstajenja. Hvala za vse pisne in ustne izraze sožalja in tolažbe, za darovane sveče, svete maše ter darove za župnijsko cerkev. Posebna zahvala p. Andreju Fegušu, p. Danilu Holcu, p. Mirku Pihlerju, p. Janezu Kmetcu, p. Jožetu Osvaldu in p. Vitu Muhiču za pogrebni obred, molitev in sveto mašo. Zahvala velja tudi p. Milanu Holcu. Hvala našim dobrim sosedom in sorodnikom za vso pomoč, ge. Mariji Prelog za občutene besede slovesa, pevcem za zapete pesmi, Ceciliji Emeršič za spremljavo na orglah, ge. Ivanki in ge. Milici Gužvinec za molitev rožnega venca, g. Stanku Fuksu ter komunalnemu podjetju za pogrebne storitve. Tvoji domači www.tednik.si Slovenija • Dosežen splošni dogovor za evropsko kmetijstvo Sanje o pridelavi sladkorne pese se sesuvajo Sredi tedna je bil na zasedanju Sveta kmetijskih ministrov v Bruslju dosežen splošni dogovor glede bodoče skupne kmetijske politike (SKP). Ta za Slovenijo prinaša tako pozitivne kot negativne ukrepe; med slednjimi je odločitev, da sedanje sladkorne kvote ostajajo vsaj do leta 2017, verjetno pa še dlje, kar pomeni, da oživitve pridelave in predelave sladkorne pese v naši državi še dolgo ne bo. „Zaradi podaljšanja kvot za sladkor do leta 2017, ne da bi države, ki so opustile pridelavo sladkorne pese, prejele kvote za ponovno proizvodnjo, je bila Slovenija primorana glasovati proti pogajalskemu mandatu Sveta za nadaljevanje pogajanj z Evropskim parlamentom. Slednji je sicer v drugih točkah ugoden za Slovenijo, zlasti glede večje prožnosti pri izbiri novega modela neposrednih plačil, ozelenitve ter predlaganih rešitvah na področju razvoja podeželja," so sporočili iz kmetijskega ministrstva. Kot smo že poročali, se je Slovenija zavzemala za ukinitev sladkornih kvot v letu 2015, s čimer bi se takrat odprle možnosti za ponovno proizvodnjo sladkorja. Podaljšanje sedanje ureditve pa po mnenju kmetijskega ministrstva pomeni nadaljnje ohranjanje visoke cene sladkorja in to ne le do leta 2017, kot je dogovorjeno tokrat, ampak najverjetneje še do leta 2020, kar je predlog Evropskega parlamenta. Tak dogovor je gotovo tudi velik udarec za Združenje pridelovalcev sladkorne pese, ki je z željo po ponovni pridelavi že predstavilo študije o izvedljivosti projekta ponovne pridelave sladkorne pese in proizvodnje sladkorja. S projektom, ki so ga entuziastično začeli, bodo zdaj morali vsaj počakati še kar nekaj let, če bo seveda volja potem sploh še obstajala ...Razočarani pa so gotovo tudi živilci, zlasti proizvajalci pijač in kon-ditorskih izdelkov, ki sladkor na evropskem trgu kupujejo po bistveno višjih cenah kot konkurenca v drugih državah. Plačila za travnike in njive ne bodo enaka Poleg neprijetne novice o ohranitvi sedanjih kvot za sladkor, pa si bodo lahko vsaj malo oddahnili tisti kmetje, ki so nasprotovali izenačitvi neposrednih plačil oz. subvencij za travnike in njive. Po sedanjem dogovoru namreč države lahko ohranjajo prožnost pri izbiri modela neposrednih plačil, kar jim (seveda tudi v Sloveniji) omogoča, da bodo neposredna plačila tudi vnaprej različna za njive in za travinje, vse do konca finanč- Po doseženem dogovoru evropskih kmetijskih ministrov v Sloveniji še precej let ne bo možno pridelovati sladkorne pese (in sladkorja), dobra novica pa je ta, da neposredna plačila za njive in travnike vendarle ne bodo enaka. Ptuj • Redarji z radarji Ne vozite prehitro! Redarji medobčinskega redarstva Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju so prejšnji teden izvajali planski nadzor nad uporabo varnostnega pasu in načinom prevoza otrok v avtomobilu, ta teden pa merijo hitrosti z radarji. Kot je pojasnil vodja medobčinskega redarstva pri skupni občinski upravi Robert Br-kič, so redarji pri svojem delu ugotovili razmeroma dobro stanje v zvezi z uporabo varnostnega pasu v avtomobilih. Na območju mestne občine Ptuj so med nadzorom izrekli le 19 opozoril. Razmeroma ugodno stanje ugotavljajo tudi na področju načina prevoza otrok v avtomobilu, voznikom pa ostaja naloga, da zagotovijo, da se med vožnjo pripenjajo tudi mladoletni potniki na zadnjih sedežih. Ugotovili so tudi, da preveč voznikov med vožnjo uporablja mobitel. Preventivno delo so nadaljevali tudi v tem tednu. V sredo in četrtek so namreč merili hitrost vožnje s samodejno merilno napravo, ki prekrške slikovno dokumentira, na območju občin Ptuj, Dornava in Podlehnik. Na območju Ptuja je bilo težišče izvajanja meritev na Volkmerjevi cesti, na Vičavi, v okolici osnovnih šol Ljudski vrt in Mladika ter na širšem območju četrtne skupnosti Breg-Turnišče. Voznike še naprej pozivajo k varni in strpni vožnji ter spoštovanju cestno-prometnih predpisov; posebej previdni naj bodo v okolici šol, vrtcev in na cestah, kjer potekajo šolske poti, saj so otroci ena najbolj ogroženih skupin udeležencev v prometu. -OM Foto: M. Ozmec V sredo so meritve hitrosti vožnje s samodejno merilno napravo opravljali na območju MO Ptuj; posnetek je med kontrolo na Vi-čavi. nega obdobja. Sicer sedanji sistem dveh različnih plačil (za travnike in njive) ne bo enak, vendar pa bo imela vlada oz. pristojno ministrstvo na voljo instrumente, s katerimi bo lahko nov sistem plačil približala dosedanjemu. „Slovenija lahko za ekstenzivno travinje uporabi redukcijski količnik, s katerim lahko doseže podobne učinke kot z obstoječimi različnimi višinami plačil. Lahko pa se odloči za model delnega poenotenja sedanjih višin plačilnih pravic, kar je ugodno za pridelovalce v delovno intenzivnejših sektorjih kmetijstva, npr. živinoreji in poljedelstvu. S tem bodo omejeni negativni učinki prekomerne prerazporeditve neposrednih plači med posameznimi kmetijskimi pridelovalci in sektorji. Pri tem bo imela Slovenija možnost odprave zgodovinskih dodatkov za kmete, ki so opustili proizvodnjo, zaradi katere so te dodatke prejeli," so pojasnili na ministrstvu. Med obvezne zelene (eko) površine na kmetiji tudi njiva metuljnic Hkrati je po sedanjem dogovoru ministrov sprejeto majhno zvišanje odstotka za proizvodno vezana plačila z 10 na 12 % (z odobritvijo ko- misije pa je lahko ta odstotek še višji), dodatno plačilo za mlade kmete ni več omejeno na 25 hektarjev, prav tako je izboljšan način izvedbe ukrepov ozelenitve neposrednih plačil: „Z uvedbo pragov se iz izvajanja posameznih ukrepov iz-vzamejo manjše do srednje velike kmetije. Kmetije, ki imajo 10 do 30 hektarjev njiv, bodo morale pridelovati vsaj dve poljščini letno, tri poljščine pa bodo obvezne zgolj za kmetije z nad 30 hektarji njiv." Nekoliko pa je znižan tudi predviden odstotek t. i. obveznih ekoloških, zelenih površin na kmetijah; po prvem predlogu je ta znašal 7, po sedanjem dogovoru pa znaša pet odstotkov (z možnim povečanjem): „Zelo pozitivno je še, da se bodo med površine z ekološkim pomenom lahko štele tudi njivske površine, zasejane z metuljnicami. Ohranjanje trajnega travinja bo Slovenija lahko izvajala na ravni države, kmetije z deležem trajnega tra-vinja nad 75 % pa so podobno kot ekološke kmetije izvzete iz obveznosti ozelenitve. Dodatna olajšava glede izvajanja ekološko pomembnih območij je predvidena še za območja z visokim deležem gozda, kar bi bilo lahko ugodno tudi za Slovenijo," so še pojasnili na kmetijskem ministrstvu. SiM Črna kronika Ujeli večkratnega požigalca Kriminalisti Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Maribor in Policijske postaje Lenart so preiskali več kaznivih dejanj požigov v Drbetincih in okolici Lenarta. Skupna premoženjska škoda znaša okoli 350.000 evrov. Storitve kaznivih dejanj je osumljen 18-letni moški iz okolice Lenarta, ki so ga policisti 12. marca pridržali in ga naslednji dan privedli k dežurnemu preiskovalnemu sodniku, ki je zanj odredil pripor. Moški je osumljen, da je 18. 8. 2012 podtaknil požar v gospodarskem poslopju v Drbetincih in povzročil okoli 20.000 evrov premoženjske škode. 20. 8. 2012 je povzročil požar v gospodarskem poslopju v Drbetincih in povzročil za okoli 280.000 evrov premoženjske škode. 21. 8. 2012 je povzročil požar na balkonu stanovanjske hiše v Drbetincih. Ogenj se je razširil na ostrešje. Premoženjska škoda znaša okoli 10.000 evrov. 9. 11. 2012 je povzročil požar na gospodarskem poslopju v Sp. Gasteraju in povzročil za 30.000 evrov premoženjske škode. 4. 2. 2013 je povzročil požar na vhodnih vratih lovskega doma v Sv. Juriju in povzročil za okoli 2000 evrov škode. 11. 3. 2013 je ponovno zanetil požar na isti stavbi in povzročil za okoli 4000 evrov škode. 12. 3. 2013 je podtaknil požar v gospodarskem poslopju v Sp. Gasteraju in povzročil za okoli 4000 evrov premoženjske škode. Osumljeni je zanetil še več manjših požarov na širšem območju Lenarta in Drbetincev, pri katerih pa ni nastala premoženjska škoda oz. je bila ta minimalna (podrast v gozdovih, trava ...). Poškodovanih v požarih ni bilo. Pogasili so jih gasilci prostovoljnih gasilskih društev in preprečili nastanek še večje premoženjske škode. Tujci v tovornjaku 16. marca ob 9.40 so policisti na mednarodnem mejnem prehodu Središče ob Dravi na vstopu v državo kontrolirali 47-letnega državljana Srbije. Ob kontroli tovornega vozila so ugotovili, da je bila carinska zalivka poškodovana. O tem so obvestili delavce carine; ti so odstranili poškodovano carinsko zalivko in odprli tovorni prostor priklopnega vozila. V notranjosti so našli tri državljane Afganistana, stare 18 oz. 19 let. Tujci so se vkrcali v prikolico, ne da bi voznik za to vedel, nekje na njegovi poti iz Grčije. Policisti so tujce zavrnili nazaj v Hrvaško. Napoved vremena za Slovenijo ... s ončni žarki in odličen sladoled. Ce sušca grmi, dobra letina prihiti Danes bo pretežno jasno. Zjutraj bo ponekod po nižinah kratkotrajna megla. Najnižje jutranje temperature bodo od -4 do 1, v alpskih dolinah in na planotah Notranjske do -8, najvišje dnevne od 8 do 14 stopinj C. Obeti V soboto se bo pooblačilo. V nedeljo bo oblačno, v večjem delu Slovenije bo rahlo snežilo. Zelo hladno bo, na Primorskem bo pihala burja. Foto: SM