AKTUALNO VPRAŠANJE Kot je že splošno znano, so ustanovljeni, od zveze navzdol do okrajev, posebni skladi za strokovno vzgojo kadrov. Kako bo z denarjem v te namene v kranjskem okraju, je bilo doslej še zelo malo znanega. Zato smo povprašali podpredsednika OLO Kranj DUŠANA HORJAKA, ki nam je v pojasnilo dejal: »Okrajni sklad za strokovno vzgojo kadrov bo znašal v našem okraju letos okoli 120 milijonov dinarjev. Po predhodni odobritvi republiškega Izvršnega sveta bomo uporabili v letošnjem leta 36 milijonov dinarjev za redno vzdrževanje nekaterih strokovnih šol na Jesenicah (Metalurška, Mojstrsko-indu-strijska itd.). To sicer ni popolnoma v skladu z namenom tega sklada, vendar letos drugače nismo mogli ukrepati. Tudi upravni odbor Sklada je že imel prvo sejo. člani upravnega odbora so osvojili naslednje smernice za uporabo Sklada: — v letošnjem letu v prvi vrsti opremiti že obstoječe strokovne šole, da bi lahko nemoteno delovale — pripraviti v sporazumu s tajništvom za šolstvo OLO načrt nadaljnje investicijske dejavnosti na področju strokovnega šolstva — in na podlagi analiz določiti prioritetni vrstni red izgradnje strokovnih šol. Mnenja smo,« je dejal tovariš Hor-jak, »da je glede investicijske dejavnosti potrebna mera in načrtnost. Ko bodo, kot rečeno, elaborati gotovi, bomo začeli — seveda prihodnje leto — z izgradnjo enega objekta in ga tudi dokončali. Ne tako, kot smo žal doslej, gradili na več koncih in imamo sedaj vrsto nedokončanih šolskih poslopij.« I. A. AKTUALNO VPRAŠANJE GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO Težavnejše, vendar tudi uspešno LETO X. — ŠT. 44 — CENA DIN 10 — Kranj, 7. junija 1957 V okraju Kranj je le 17 obrtnih podjetij, ki zaposlujejo nad 30 ljudi in v katerih torej volijo delavski svet. V drugih podjetjih predstavlja delavski svet oziroma upravni odbor celoten kolektiv. V majhnem podjetju je celoten kolektiv spričo lažjega informiranja običajno bolj seznanjen s problematiko kot v kaki tovarni, kjer o stvareh razpravlja predvsem le delavski svet. Po drugi plati pa je v takih majhnih obrtnih podjetjih delavsko samoupravljanje težavnejše spričo tega, ker ni dovolj razgledanih delavcev — uprav-ljalcev, ker tu močnejše udarjajo na dan drobnolastniške težnje, ker v teh podjetjih običajno ni organizacij ZK in sindikalnih podružnic, v kolikor pa so, se stapljajo z delavskimi sveti oziroma upravnimi odbori v en sam organ, saj delajo v njih eni in isti ljudje; delavski svet in sindikat sklicujeta često kar skupne seje, kar zamegljuje funkcijo organov upravljanja. Razen tega dobivajo ti mali kolektivi zelo malo ali vse leto nobene pomoči od občinskih političnih in oblastvenih forumov. V takih malih obrtnih podjetjih je zato mnogo odvisno od pravilnega upravnika. Le-ta lahko dokaj stori za razvoj samoupravljanja, še laže pa ta razvoj zadržuje. Za zdaj še ugo- tavljamo, da nekateri upravniki obrtnih podjetij s svojim delovanjem ne vplivajo ugodno na razvijanje organov delavskega samoupravljanja. Cesto ravnajo ti upravniki samovoljno, podcenjujejo organe upravljanja, ne poslušajo njihovih predlogov, teptajo njihove sklepe, skušajo spraviti predsednike delavskih svetov oziroma upravnih odborov pod svoj vpliv in podobno. Dostikrat se pa v takih primerih bijeta dve škodljivi skrajnosti. Nekateri člani kolektiva ali delavskega sveta ne upoštevajo pravilno vloge upravnika kot strokovnega organizatorja in voditelja podjetja, ali pa pritiskajo na dan nedisciplina, anarhične in drobnolastniške težnje, zoper katere upravnik, če jim tudi sam ne podleže, nastopa često na neprimeren način, loteva se samovoljnih, čeprav v bistvu morda pozitivnih ukrepov, kar skrajnosti še povečuje. Ti odnosi med organi upravljanja in organi vodenja so v obrtnih podjetjih torej manj urejeni kot v drugih, de-njmo industrijskih podjetjih. Kljub pomanjkljivostim objektivnega in subjektivnega značaja pa je bil tudi v obrti po zaslugi delavskega samoupravljanja dosežen napredek, ki se kaže v povečanju proizvodnje in storitev, v rentabilnejšem poslo-(Nadaljevanje na 2. strani) PRVO BREZ DRUGEGA NE GRE Proizvodnost in življenjski pogoji V podjetjih naj bi vzpostavili socialno službo Ko obravnavamo probleme nizke proizvodnosti, ne moremo mimo tega, da osebno počutje človeka, njegovo zadovoljstvo na delovnem mestu in socialne razmere, v katerih živi, močno vplivajo na večji ali manjši uspeh pri delu. V okviru razprav o elementih proizvodnosti dela ee je že utrdilo stališče, da je v proizvodnji važen predvsem človek. Nujnost po redni, sistematični skrbi za človeka nam narekuje, da uredimo v podjetjiih službo, katere naloga bi bila ta, da urejuje probleme na tem področju. Glede na to je že dana pobuda, da se v podjetjih v okviru kadrovskih oddelkov organizira socialna služba. V okviru te naj bi strokovno usposobljeni socialni delavci v sodelovanju z organi delavskega upravljanja, množičnimi organizacijami in zdravstveno službo vodili celotno socialno delo in skrb za človeka v podjetju. Nemogoče je na kratko našteti vse naloge, ki bi jih s tem prevzeli. Praksa sama bo izkristalizirala profil tega dela in določila celotni obseg dela socialnih delavcev. Vsekakor pa bo njihova naloga sodelovanje pri urejanju delovnega časa, določanje odmorov, urejanje problemov zaposlenih žensk, vajencev ta mladine, za rehabilitacijo poškodovancev, skrb za udobnost pri delu, sodelovanje pri- urejanju prehrane delavcev, urejanje stanovanjske problematike, prevozov na delo, letnih dopustov in letovanj, sodelovanje pri uvajanju novih delavcev v podjetje in še pri drugih tovrstnih nalogah. Čez noč te službe v podjetjiih ne bo moč uvesti tako, kot si zamišljamo, kajti strokovnih kadrov je malo in le postopoma bo šola za socialne delavce dajala ljudi, ki bodo strokovno usposobljeni za ta važni poklic. Vendar pa lahko že mnogo storimo s tem, da pničnemo s stalnim in organiziranim urejanjem naštetih problemov. V podjetjih se s temi nalogami do sedaj ni nih- če organizirano ukvarjal. Od časa do časa je posamezne probleme urejala sindikalna organizacija ali kakšna komisija delavskega sveta. Tako tudi za celotno območje okraja nimamo zbranih tehtnih podatkov o stanju na tem področju. Doslej je le Okrajni sindikalni svet za svoje potrebe od časa do časa zbiral podatke o skrbi za človeka v proizvodnji. Tako so zbrani nekateri podatki iz tekstilne industrije, črne metalurgije in elektroindustrije. Posamezne ugotovitve nam kažejo, da vse naše prizadevanje za razvijanje proizvodnosti dela ne bo dovolj učinkovito in uspešno brez sočasnega, če .ne morda primarnega urejanja nekaterih od vprašanj, ki zadevajo življenjske pogoje delavcev. Tako nam podatki, zbrani od Okrajnega sindikalnega sveta, kažejo, da večina gospodarskih organizacij ne skrbi dovolj, da bi zaposleni čim boljše izkoristili letni dopust. Veliko število zaposlenih deli svoj redni dopust na manjše obroke. Tak način koriščenja dopustov zaposlenim ne omogoči potrebne duševne in telesne sprostitve. Podatki iz omenjenih strok kažejo, da preživi dopust doma cca 80% zaposlenih, od tega jih porabi dopust cca 45% za razna priložnostna dela. Le 8% zaposlenih preživi dopust v raznih počitniških domovih in pod šotori. Doba letnih dopustov se vedno bolj krči le na poletne mesece. Posebej pa bi bilo potrebno proučiti kolektivne dopuste. Za leto 1957 se je nekaj gospodarskih organizacij že izjavilo, da bodo dopust v celoti ali delno koristili kolektivno. Večinoma utemeljujejo kolektivni dopust s potrebo po generalnih popravilih in čiščenju v tem času. Vendar bi bilo verjetno potrebno to vprašanje še proučiti. Nekaj gospodarskih organizacij ima svoje počitniške domove, za katere dajejo večje zneske iz sredstev, s katerimi samostojno razpolagajo. Morda bi se z večjim sodelovanjem med podjetji lahko uspešnejše urejali problemi letovanj in smotrnejše uporabila razpoložljiva sredstva. Pri vseh podjetjih je pereč prevoz na delo in z dela, saj preko 40% zaposlenih prihaja na delo s podeželja. Po zbranih podatkih prihaja na delo od 15882 zaposlenih v tekstilni industriji, črni metalurgiji in elektroindustriji na delo peš 6457 ali 40,6%, s kolesom 4047 ali 25,5%, z avtobusom 2206 ali 13,8% in z vlakom 3172 ali 20,1 odstotek. Posebno v zimskem času so prevozi na delo in z dela pomemben problem. Številen dotok delavcev s podeželja in iz drugih krajev ter naraščajoči obseg industrije povzročata pomanjkanje stanovanj, kar ustvarja izreden oseben problem zaposlenih delavcev. Samo v devetih gospodarskih organizacijah, v katerih je Okrajni sindikalni svet ugotavljal stanje, je vloženih 1218 prošenj za stanovanja. Od teh jih 3.?8 sploh nima stanovanja, 800 prosilcev ima neprimerna stanovanja. Tekoča gradnja stanovanj ne zadošča in se z njo ne krijejo niti celotne potrebe za strokovni kader, tako da za delavca skoro ni mogoče dobiti stanovanja. Problem za sebe so samski domovi, ki so po večini neurejeni, saj stanujejo v njih spričo stiske tudi družine. Očitna je potreba po gradnji novih samskih domov. Mncgo samcev in predvsem žensk stanuje pri družinah, s pogojem, da pomagajo pri domačih delih, kar seveda slabo vpliva na storilnost teh delavcev v podjetjih. Najbolj neurejena in pereča, zlasti za industrijske delavce, ki stanujejo v mestih, je prehrana. Pred časom je imelo več podjetij svoje lastne menze, ki pa so bile skoro vse ukinjene. Tako je sedaj na območju okraja Kranj 13 menz, v katerih se hrani 1556 abonentov. Cene hrane so zelo različne, ker podjetja različno prispevajo za vzdrževanje teh menz. Marsikje delavci nimajo možnosti dobiti tople hrane, razen v nekaj podjetjih, kjer isi lahko kupijo (toplo mleko. Vsa podjetja delajo strnjeno 8 ur s 15 do 20 minutnim odmorom. Čas odmorov ni proučen in obstoji verjetnost, da bi se s smotrnejšo razporeditvijo odmorov lahko vplivalo na večji uspeh pri delu. Poseben problem predstavljajo glede življenjskih pogojev delavcev oskrbovanje trgovske mreže, uslužnostna obrt, uslužnostni servis, pralnice, krpalnice, likalnice itd., končno pa tudi splošna politika cen, predvsem pri najvažnejših potrošnih artiklih (meso in kruh). Za urejanje teh problemov bi razen podjetij morali tudi ljudski odbori pokazati več zanimanja. Zanimivo je dejstvo, da so podjetja glede pripravljenosti za ustanavljanje raznih servisov na vprašanje Okrajnega sindikalnega sveta odgovorila negativno. Prav s skrbjo za ta področja pa bi razbremenili predvsem zaposlene žene in jim omogočili aktivnejšo udeležbo v družbenem življenju. Za urejanje vseh teh problemov se bodo morala zavzeti podjetja in ljudski odbori, skrb za človeka pa bo morala postati sestaven del naporov za dvig proizvodnosti dela. C. B. jezeru, bliz' Triglava, čolnič plava sem ter tje Kot s šopki cvetja načičkamo domače platno, se zdi okrašena mirna gladina Blejskega jezera poleti, ko je polna gondol — značilnih blejskih turističnih čolnov. Lepo jih je videti, še lepše peljati se z njimi... Zlasti prvič! Ko se nešteto turistov in izletnikov vsak dan vozi s temi čolni, pa se le poredkoma spomnijo ali zapazijo potne srage na čelih čolnarjev, ki prepe-ljujejo »težko« breme na Otok in nazaj. Enainšestdesetletni France Mandeljc z Mlinega je že tako dolgo čolnar, da niti več ne pomni od kdaj. »Še fantič sem bil, ko sem začel voziti,« je dejal. »No, in še sedaj, kljub šestim križem, ki jih noskn na hrbtu, ne morem nehati. Ne vem zakaj...« »In zaslužek?« sem ga povprašal. »Ta mesec je bolj mršav. Za kruh in sol bo že, kot pravijo,« se je rahlo nasmehnil. »Še ni ljudi, in tudi kdo bi v takem vremenu hodil na dopust.. .« Z blejskimi gondolami upravlja »Komunala« — Mestno pomunalno podjetje na Bledu. Čolnarji dobe 30 % od celotnega zaslužka, mimo tega pa so še socialno zavarovani. »Kako pa kaže v prihodnje, v sezoni?« »Ja, bo že! Vsaj tako pravijo. (Nadejajo se še kar precejšnjega števila turistov! — No, nasvidenje.« Vesla so se krepko zajedla v vodo, kajti okoli dvajset dijakov gimnazije ta Niša, si je želelo ogledati Otok ... I. A. Turistično društvo v Kranju je sklenilo preurediti kanjon Kokre od primskovskega mostu do viseče brvi v lepo urejeno sprehajališče. Kot pravijo predstavniki društva, bodo dela končana do otvoritve letošnjega Gorenjskega sejma. Zgoraj: na velike skale bo položena brv preko Kokre. Zgoraj levo: pot in stopnice na levem bregu Kokre. Spodaj levo: na desnem bregu reke vodi sprehajalna pot skozi 7 m dolg predor v živi skali. V sredo se je začelo v Beogradu enajsto posebno zasedanje Svetovne konference za energijo, na katerem so se zbrali predstavniki te važne gospodarske panoge iz okoli 40 dežel. Obravnavali bodo problem »Energija kot činitelj razvoja gospodarsko nezadostno razvitih dežel«. Zasedanje je začel podpredsednik zveznega izvršnega sveta EDVARD KARDELJ, ki je tudi pokrovitelj zasedanja. A Državni sekretar za zunanje zadeve KOČA PO-POVIČ, ki se že nekaj dni mudi na Norveškem kot gost norveškega zunanjega ministra LANGEJA, si je v sredo ogledal znamenitosti Osla. Opoldne pa je državni sekretar Koča Popović priredil v hotelu »Bristol« svečano kosilo. Po nadaljevanju političnih razgovorov so objavili naslednji skupni komunike, iz katerega povzemamo: »... Med obiskom v Oslu je prišlo do izmenjave mnenj med obema zunanjima ministroma o vprašanjih, ki zanimajo obe deželi. Z zadovoljstvom je bilo ugotovljeno, da se odnosi med Jugoslavijo in Norveško ugodno razvijajo in da obstoja iskrena želja, da bi sc še nadalje razvijali na vseh področjih skupne koristi. Med drugim sta ministra proučila program, ki se nanaša na kulturno izmenjavo v prihodnjem letu v okviru kulturne konvencije, ki je bila sklenjena med Jugoslavijo in Norveško... Ministra sta izmenjala mnenja o splošnem mednarodnem položaju in ob tej priložnosti je bila ugotovljena velika podobnost gledišč. Obe strani sta potrdili, da obstoja popoln sporazum o potrebi novih naporov za reševanje nerešenih mednarodnih vprašanj z miroljubnimi sredstvi...« A Izvršni komite Socialistične stranke Francije je v sredo sklenil, da socialisti ne bodo sodelovali v vladi, ki jo je sestavljal vodja ljudskih republikancev PFLIMLIN. Zaradi tega je Pflimlin tudi vrnil mandat predsedniku republike. — Na glavne težave je Pflimlin naletel pri socialistih, ki so ves čas odločno odklanjali sodelovanje v njegovi vladi. Po treh sestankih, ki jh je mel Pflfmlin v sredo s predstavniki strank, ki so sodelovale v prejšnji vladi, Je prišla v javnost vest, da so socialisti pripravljeni samo' podpreti morebitno investituro Plim-linove vlade v poslanski zbornici, soodgovornosti za delo bodoče vlade pa da nočejo sprejeti. Kot poročajo iz Pariza je po razgovoru s predsednikom republike sprejel mandat za sestavo nove francoske vlade bivši obrambni minister v vladi Guyja Molleta in radikalno - socialistični prvak BOURGES MAUNOURY. A Kot poročajo z Moskve sta predsednik sovjetske vlade BULGANIN in član Prezidija Vrhovnega sovjeta HRLŠČEV odpotovala v sredo iz Leningrada na Finsko, kjer bosta ostala osem dni. A Iz Kaira se je izvedelo, da je v sredo zaplula skozi Sueški prekop prva ladja s francosko zastavo. To je majhna 300-tonska potniška ladja, ki je namenjena v Grčijo. A V Ženevi se je v sredo — v Palači narodov — začelo štirideseto zasedanje Mednarodne organizacije za delo. Na zasedanju je zbranih nad 800 delegatov iz 78 dežel, članic organizacije, med katerimi je tudi Jugoslavija. — Na dnevnem redu zasedanja, ki bo trajalo do konca junija, so vprašanja) avtomatizacije, prisilnega dela in še nekatera druga vprašanja. LJUDJE IN DOGODKI NA SVOJI ZEMLJI IZDAJA ČASOPISNO ZALOŽNIŠKO IH TISKARSKO PODJETJE »GORENJSKI TISKc / DIREKTOR SLAVKO BEZNIK / UREJA UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK MIRO ZAKRAJŠEK / TELEFON UREDNIŠTVA ST. 475, 397 — TELEFON UPRAVE ŠT. 190 / TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 61-KB-1-2-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 000 DINARJEV, MESEČNA 50 DINARJEV V obdobju, v katerem je politika velikih sil vnesla razkol med arabski svet, se spet pojavljajo znamenja, ki pričajo o nadaljnjem razvoju arabske renesanse. Na rednem zasedanju gospodarskega sveta Arabske lige v Kairu so sprejeli nekatere važne sklepe, predvsem o gospodarski zvezi in skupni petrolejski politiki arabskih dežel. Osnutek gospodar, zveze predvideva carinsko unijo, znatne olajšave za obtok kapitala v arabskih deželah in vzajemno uresničevanje skupnih načrtov. Drugi važni sklep pa se nanaša na »arabizacijo« petrolejske industrije v arabskih državah. Predvsem zahtevajo prizadete arabske dežele, naj bi tuje družbe več petroleja rafinirale tam, kjer ga črpajo, ne pa da ga izvažajo drugam v surovem stanju. Sprejeli so tudi priporočila izvedencev o graditvi arabskih ladij cistern (tankerjev). O tem pa bi podrobneje sklepali na arabski petrolejski konferenci prihodnje leto. Vsi ti sklepi zgovorno pričajo, da ideja o arabski enotnosti ni iz trte zvita in da ima globoke korenine v potrebah in stvarnosti arabskega naroda, razdeljenega na različne države. Čeprav se koristi med posameznimi arabskimi deželami križajo, so vendar nekatere osnovne težnje skupne, zlasti kadar gre za odpor proti tujemu vplivu; ta pa je vezan predvsem na petrolej. Če je Bližnji vzhod danes najbolj eksplozivno področje našega sveta, je to poleg Sueza treba pripisati prav petroleju. Petrolej je glavno bogastvo za arabske dežele, ki ga imajo, izvor dohodkov pa tudi za tiste, ki ga sicer nimajo. Egipt črpa velik del dohodkov s tranzitom petroleja skozi sueški prekop, Sirija, Jordan in Libanon pa dobivajo delež zaradi prehoda naftovodnih cevi prek njihovega ozemlja. Arabske dežele dobijo le določen delež pri črpanju petroleja, vse ostalo pa pospravijo tuje družbe, ki ga tudi prevažajo in predelujejo v bolj razvitih deželah. To delajo iz političnih in strateških razlogov, kakor tudi v skladu s starim zakonom kapitalističnega razvoja, ki iz nerazvitih dežel črpa le surovine. Zato rafinerije na Bližnjem vzhodu predelajo le četrtino tamkaj pridobljenega petroleja in še ta delež odpade v glavnem na nearabski Iran, medtem ko gre malone ves arabski petrolej v zahodnoevropske rafinerije. Povsem razumljiv je torej sklep arabskih dežel, naj bi tuje družbe na kraju samem rafinirale petrolej. Tako bi arabske dežele dobile važno industrijsko vejo, zaposlile bi več ljudi, dvignile življensko raven, velik del dohodka, ki ga zdaj razvitejše države spravljajo v svoj žep, pa s pridom uporabile zase. Prav tako se hoče arabski svet otresti zajedalcev, ki živijo na račun prevoza petroleja z Bližnjega vzhoda v dežele porabnice. Odtod tudi njihov sklep, naj bi zgradili lastno ladjevje. Ti sklepi istočasno zanikajo vse teorije, da je po porazu anglo - francoskega vpliva zavladala na Bližnjem vzhodu »praznina«, ki bi jo zato »morala« zapolniti druga velika sila, predvsem ZDA v duhu Eisenho-vverjeve doktrine. Res je, da se ameriški petrolejski mogotci zelo zanimajo za naftonosna področja Bližnjega vzhoda, saj delež ameriškega kapitala tamkaj nenehno raste. Od leta 1945, ko je znašal le borih 8%, danes dosega že 60 %. Eisienhovverjeva doktrina torej na tem področju močno zaudarja po petroleju. Tem težnjam v duhu politike »hladne vojne« in blokovske razdeljenosti pa odločno nasprotuje sklep arabskih dežel. Njihova odločitev, da uveljavijo gospodarsko zvezo in enotno petro-lejsko politiko, je eden številnih izrazov njihovih teženj, da bi si same krojile svojo usodo po lastnem vzorcu. MARTIN TOMAZIČ kratko, vendar zanimivo ZBOR VOLIVCEV V PODNARTU V torek, 4. t. m. je bil v Pod-nartu zbor volivcev. Po daljši razpravi so z nekaterimi dodatnimi predlogi soglasno potrdili predlog družbenega plana za leto 1957. Ob zaključku so kritizirali novi vozni red. Po novem voznem redu odpelje vlak, ki je prej odpeljal iz Radovljice proti Ljubljani ob 11. uri, zdaj že ob 9. uri. To pa je za prebivalstvo, ki ima v Radovljici občino, zdravniško pomoč in trgovine, zelo neugodno, saj do 9. ure ne morejo ničesar opraviti ,in morajo potem čakati na vlak ob 15. uri. C. R. ZBOR VOLIVCEV V KAMNI GORICI V Kamni gorici je bil v sredo zbor volivcev, na katerem so obravnavali družbeni plan občine Radovljica za leto 1957. Največ so govorili o gradnji vodovoda. V zvezi s člankom, ki je bil objavljen v »Glasu Gorenjske«, je bilo sicer nekaj storjenega, vendar pitne vode še kljub temu v doglednem času ne bo. Pri ponovni analizi vode so bili ugotovljeni porazni rezultati. Krajevni zdravnik ugotavlja, da na teritoriju bivšega okraja Radovljica ni nikjer toliko otrok s slabimi zobmi in rahitičnih — vzrok: voda. Prepričani smo, da se da z dobro voljo odgovornih prebroditi težave glede finančnih sredstev. P. NAČRTI MLADIH ZADRUŽNIKOV Okrajna zadružna zveza v Kranju je sklenila, naj bi v vseh tistih krajih, kjer ne delujejo kmetijsko - gospodarske šole, priredili tečaje, ki bi trajali 15 do 20 dni. Predlagano je bilo tudi, naj bi priredili tečaje za kvalifikacijo kmečkih delavcev v sledečih krajih: Lučine, Gorenja vas, Lesko vica, Sorica, občina Železniki, Zali log, Draž-goše, Davča, Podljubelj, Tržič. Kokra, Kopri vnik, Gorjuše, Bohinj in Jezersko. V poletnih mesecih bo kmečka mladina sodelovala tudi pri delih na otoku Stenjaku. I. V. CENE MESA SO ZNIŽALI Mesarsko podjetje »Mesnina* na Jesenicah se je odločilo znižati ceno mesa, kar so potrošniki z veseljem sprejeli. Teletina se je pocenila za 30 din, prašičje meso za 20 dinarjev pri kg. Potrošniki pravijo, da bodo to znižanje upoštevali in kupovali meso le pni »Mesnini«, s čemer želijo pripraviti še ostala mesarska podjetja, da bodo pristopila k znižanju previsokih cen mesu. BARAKE PRED JESENIŠKO POSTAJO PODIRAJO Slehernemu Jeseničanu, še bolj pa tujcu so padale v oči lesene barake (okupatorjeva zapuščina) pred novim postajnim poslopjem na Jesenicah. V teh, četudi so bile že v razpadajočem stanju, so stanovale družine delavcev, ki so gradili jeseni- zborih volivcev v kranjski in radovljiški občini Jakob Eržen, predsednik ObLO Radovljica: »Zadnji zbori volivcev v naši občini so bili manj uspešni kot pretekla leta. Menim, da je glavni vzrok za nezadostno zanimanje volivcev predvsem v tem, da družbeni plan prepozno sprejemamo in vrsto ukrepov že uresničujemo. Mnogi kmetje pa se niso udeležili zborov zato, ker so zadnje dneve izkoristili za dela na polju do mraka. Udeležba je bila najboljša v Kamni gorici. Tamkajšnji volivci so največ govorili o vodovodu. Vsi so vključeni v vodovodno skupnost, ki ima zbranih že 6 milijonov dinarjev, do konca pa se bo ta vsota predvidoma povečala na 10 milijonov. Letos so že začeli delati na zajetjih. Na iDobravi in v Podnartu sta zbora kar dobro potekala. Živahno je bilo tudi v Kropi, kjer je bila koristna razprava o vodovodu, komunalni dejavnosti, ikulturno-prosvetnem življenju in trgovini. Zal, so prišli na zboru na dan tudi nekateri interesi posameznikov v zvezi s prodajo hiš, ki jo je razpisal ObLO Radovljica. V Radovljici so se volivci letos nekoliko bolj zanimali za stanovanjske in komunalne probleme kot doslej. V Begunjah pa 'bo zbor volivcev ponovno sklican, ker krajevni urad ni pravočasno razdelil vabil, ra- zen tega pa tudi krajevni odbor SZDL ni prav nič poskrbel za udeležbo.« Vinko Hafner, predsednik ObLO Kranj: »Zbori volivcev, ki so bili pri nas od 25. do 30. maja, so obravnavali predlog občinskega družbenega plana in proračuna. V mestu so ponekod razpravljali tudi o ustanovitvi novih stanovanjskih skupnosti, na podeželju pa o gradnji vodovodov. Na vseh zborih so volili tudi nove člane šolskih odborov. Dnevni red je bil vsekakor zanimiv, vendar preobsežen, zaradi česar je bilo o posameznih važnih vprašanjih premalo govora. Zlasti velja to za poročila šolskih odborov. Volivci so se najbolj zanimali za predlog družbenega plana in proračuna in seveda za gradnjo vodovodov, kjer je bila ta na dnevnem redu. — Zbori volivcev so dali nad 1-50 raznih predlogov, ki jih bo ljudski odbor moral še pretresati. Najpogosteje zahtevajo volivci več finančnih sredstev za komunalne in druge potrebe. Večini od njih vsaj letos že ne bo mogoče ugoditi, ker občina nima dovolj denarja. O stališču Občinskega ljudskega odbora do teh predlogov bodo volivci obveščeni na prihodnjih zborih. V splošnem so bili zbori volivcev zelo živahni in koristni za uspešno delo občine.« ško postajo in nato odšli na novo gradili: šče. Merodajnim se je končno posrečilo dobiti za imenovane družine stanovanje v baraki Nikšič pod Mežakljo, ki je zidana in v povsem odgovarjajočem stanju ter je železnica že začela s podiranjem barak pred postajo, ki so nemalo ka-zile najbolj prometno točko Jesenic. Dokler ne bodo pričeli graditi na tem prostoru predvidene tržnice, bo uredila Mestna komunala prostor v primeren park, ki bo dal središču Jesenic povsem drugo lice od dosedanjega. Počasi — vendar gotovo. DOMŽALSKI TABORNIKI Pred kratkim so imeli domžalski taborniki v Domžalah propagandni tabor, ki naj bi prikazal obiskovalcem življenje tabornikov na taborjenjih. Ogledalo si ga je precejšnje število ljudi, kot gostje pa so prišli taborniki iz Kamnika. Frank CESTA NA DOMŽALSKO KOPALIŠČE Gradnja ceste na domžalsko kopališče lepo napreduje. Pred nedavnim so jo podaljšali in u-redili mladinci predvojaške vzgoje s prostovoljno delovno akcijo. Frank ŽREB JE ODLOČIL Med izžrebanci prvomajske nagradne križanke so naslednji tovariši: 1. nagrada — Tone Sajovic, Struževo, Kranj — moški čevlji »Planika« v vrednosti 4000 din; 2. nagrada — Minka Vodeničar, Mladinski dom, Kranj — ženski čevlji »Planika« v vrednosti 3500 din; 3. nagrada — Čeferin Marija, knjigarna »Simon Jenko«, Kranj — ženski poletni čevlji »Planika« v vrednosti 2500 dinarjev; 4. nagrada — Stružnik Lado, Kranj, Klane 107 — 1000 dinarjev; 5. nagrada — Anica Aljančič, Loka 29, p. Križe — brezplačno prejemanje »Glasu Gorenjske« do konca leta 1957. Žrebanja, ki je bilo v ponedeljek ob 15. uri v prostorih uredništva, so se udeležili tudi nekateri reševalci nagradne križanke. Dobitniki prvih štirih nagrad naj se zglasijo v uredništvu. Težavne j še, vendar tudi uspešno (Nadaljevanje s prve strani) vanju podjetij, v zmanjševanju negativnih pojavov (kriminala) in podobnem. Neurejenih problemov pa je še kopica. Tako s predpisi še ni urejeno samoupravljanje v delavnicah kmetijskih zadrug. V prihodnjem obdobju bo treba prav tako poiskati: primerno rešitev, ki naj v ustrezni obliki omogoči tudi delavcu v privatnih obrtnih delavnicah udeležbo pri delitvi presežka dela. Z. POSVETOVANJA ŽENA ZADRUŽNIC Odbori žena zadružnic pri OZZ Kranj bodo organizirali štiri posvetovanja o povečanju proizvodnje v vrtnarstvu, perutninarstvu, prašičjereji in mlekarstvu. Kakor pretekla leta bodo žene zadružnice tudi letos sodelovale z Zavodom za napredek gospodinjstva. Jeseni in v zimskih mesecih bodo priredile tečaje za konserviranje svinjskega mesa, za predelavo sadja v sadne sokove, za konserviranje sadja in zelenjave, o pripravi in uporabi zelenjave za vsakdanjo prehrano in o predelavi mleka v razne pijače. Tečaje bodo organizirali predvsem tam, kjer jih doslej še ni bilo. Jeseni bodo pripravile dvodnevni vrtnarski tečaj za vse pridelovalke zelenjave na Gorenjskem. I. v. PRVO REDNO ZASEDANJE DELAVSKEGA SVETA ŽELEZARNE JESENICE V ponedeljek popoldne je bilo 1. redno zasedanje novo izvoljenega delavskega sveta Železarne Jesenice. Na dnevnem redu je bil tudi predlog delitve fonda prostega razpolaganja iz leta 1956 na namenske fonde in določitev načel delitve ter njih uporabo. Ker je dobila financijska komisija predlog prepozno v roke, je bila razprava preložena na prihodnje zasedanje, ker jo mora komisija predhodno proučiti. Dnevni red je obsegal tudi poročilo organizacijske komisije o pregledu kadrovske zasedbe predstavnikov podjetja v raznih društvih in komisijah. Delavski svet je razpravljal tudi o najetju potrebnega posojila za odkup barak Nikšič in Skoplje. Sklenil je najeti iz stanovanjskega sklada ObLO Jesenice posojilo v višini 9 milijonov dinarjev. P. U. KOMUNISTI V »PLANIKI« BODO SKLEPALI O SPREJEMU ŠE NEKATERIH MLADINCEV V ORGANIZACIJO ZK Na torkovi konferenci so komunist; v kranjski tovarni »Planika« razpravljali o svojem delu od VI. kongresa ZKJ dalje ter o uredbi o delitvi dohodka gospodarskih organizacij. iN a pobudo navzočega sekretarja Občinskega komiteja tov. Martina Koširja so tudi sklenili, da bodo na prihodnjem sestanku ponovno pretehtali, katere mlade delavce bi lahko še vključili v članstvo ZK. Maja so sprejeli 8 novih članov iz vrst mladine, vse pa kaže, da ima pogoje za sprejem še dokaj mladincev, vendar osnovna organizacija ZK tega prgoblema še ni dovolj zavzeto proučila. Z. SKRB ZA NAPREDEK MLADINCEV Na svojem prvem zasedanju je Delavski posvet tovarne obutve PEKO Tržič med drugim razpravljal tudi o potrebi sistematičnega, strokovnega in praktčnega usposabljanja delovne sile, predvsem mladincev. Delavski svel; je ugotovil, da ima podjetje dober kader, kljub temu pa se ibo le-ta moral še nadalje usposabljati. V Tovarni finega pohištva v Tržiču pa je Delavski svet sklenil poslati 22 mladincev na strokovno ekskurzijo v tovarne, ki izdelujejo mizarsko orodje in pohištvo. V tej tovarni se vajenci že tudi vpisujejo v delovne brigade in mladinski komite že pripravlja vse potrebno za dovolitev dopustov vajencem, ki gredo v brigade. J. V. Gospodarske vesti iz Škofje Loke DANES BODO SKLEPALI O OBČINSKEM DRUŽBENEM PLANU Občinski ljudski odbor Škof j a Loka bo 7. t. m. razpravljal in sklepal o letošnjem občinskem družbenem planu. RAZŠIRJANJE TRGOVSKE MREŽE Trgovsko podjetje »Loka« naj bi po predlogu občinskega družbenega plama pripravilo načrte in druga pripravljalna dela za zgraditev skladišča na Trati. Letos naj bi zgradili v mestu tudi tržnico in uredili prodajalno mesa, hkrati pa pripravili inačrte za ureditev prodajalne mesa na Trati. Letam nameravajo^ zgraditi tudi skladišče za premog. V mestu bodo ustanovili še eno konfekcijsko trgovino, da bi konkurenca omogočila potrošnikom večjo izbiro in cenejši nakup NOVI OBRTNI OBRATI Predlog letošnjega občinskega družbenega plana omenja ureditev mlečne restavracije, ki je v Sko>fji Loki nujno potrebna. Mlečno restavracijo naj bi organizirali v sklopu podjetja »Pekarna in slaščičarna«. Obrtno kovinsko podjetje namerava odpreti letos delavnico za popravilo in pleskanje koles, »Elra« pa elektroinsta-latersko delavnico. »Elra« naj bi po predlogu družbenega plana sodelovala v kooperaciji s skupnostjo »Ites« v Ljubljani. Na ta način bo obrtna delavnica »Elra« prerasla v industrijsko podjetje orenjska letovišče alf zdravilišče ali oboje? GOSTINSTVO IN ZDRAVSTVO SI MORATA SKUPNO PRIZADEVATI ZA RAZVOJ TURIZMA Gorenjska je prirodni park .in če še ni, ima vse pogoje, da to postane. To področje so je začelo razvijati kot klimatsko-turistični predel že pred več kot sto leti. Kot pomembno leto >za razvoj zdravstvenega turizma na Gorenjskem, se omenja že leto 1855, iko je začelo na Bledu obratovati zdravilišče Švicarja Arnolda Riklija, ki si je izbral prav Gorenjsko kot središče klimatskega zdravljenja in to na podlagi temeljitega ogleda alpskih dežel, ki bi prišle v po-štev za te namene. To zdravilišče se je v desetletjih razvilo v pomemben obrat, ki je dosegel vrhunec razvoja na pragu dvajsetega stoletja. V tej dobi je bil Bled tudi najpomembnejši turistični predel na Gorenjskem. Po vzgledu Bleda so nastajala še letovišča v Begunjah, Bohinju, Kamni gorici, Radovljici in pozneje tudi v zgornjesavski dolini. Po prvi svetovni vojni je Bled izgubil značaj klimatskega zdravilišča in postal letovišče. V istem času pa je nastal sanatorij za TBC na Golniku, ki se je razvil v največje klimatsko zdravilišče v naši državi. Po osvoboditvi je socialno zavarovanje uredilo nekaj klimatskih zdravilišč na Gorenj-slkem, in sicer v Martuljku, Bohinju, Dvorski Kamniški proračun in družbeni plan pred volivci Volivci kamniške občine so na svojih zborih razpravljali in odobrili družbeni plan in proračun za leto 1957. Narodni dohodek kamniške občine je za 10% večji kot v preteklem letu in znaša 3 milijarde 613 milijonov din. Od tega odpade na industrijo 84%, kmetijstvo 2%, obrt pa 5,2%. Na enega prebivalca je v letu 1956 odpadlo 178.443 din narodnega dohodka, letos pa 195.811 din. Industrijska podjetja bodo povečala storilnost za 16%, delovno silo pa le za 5%. Kmetijstvo povečuje proizvodnjo za 8,5% zaradi večje uporabe umetnih gnojil in izbire semen. Občinski proračun izkazuje 133 milijonov dohodkov, od katerih prispeva industrija ?6 in pol milijona. Med izdatki odpade na potrebe šolstva in presvete obenem z dotacijami nad 30 milijonov, na socialno skrbstvo in zdravstveno zaščito pa nad 33 milijonov. Za negospodarske investicije je določenih 11 milijonov 830 tisoč din. Uporabili jih bodo za dograditev Sode v Nevlrjah in zdravstvene postaje v Tuhinju, za zgraditev mrliške veže na pokopališču in za gradnjo mostov. Sklad za gradnjo stanovanj bo- znašal okrog 80 milijonov din, občinski investicijski sklad iz dohodkov obrti, gostinstva in trgovine pa 22 milijonov din. Sredstva iz tega fonda bodo v glavnem porabili za kredite kmetijskim organizacijam, sadni drevesnici, Komendi za dograditev veterinarsko ambulante, za postajo za pitanje piščancev, za modernizacijo trgovin in za kredite obrtnim delavnicam. Občinski cestni sklad bo znašal 1,800.000 dinarjev. Ves prispevek bo šel k stroškom za nabavo avtomobila prekuenika za prevoz gramoza na ceste.. Tako bo kamniška občina razpolagala v letošnjem letu z znatnimi sredstvi, ki znašajo 237,300.000 din, vendar bo z njimi mogla kriti le del potreb. Zaostalosti, ki jo je podedovala iz prejšnjih iet, ne bo mogla naenkrat odpraviti. Z. vasi ,in drugje. To kaže, da na Gorenjskem ni nikdar povsem zamrla misel, da se da ugodna alpska klima izkoristiti tudi v zdravstvene namene. Toda vse dosedaj znane praktične izkušnje sol ostale brez točnej'še zdravstvene podlage. V tujini, zlasti v zadnjem času, izkoriščajo ugodno klimo v zdravstvene namene. Zlasti to velja za države v območju Alp. Zato bi bilo prav, začeti pripravljati tudi na Gorenjskem gradivo, ki bo dalo na vprašanja zdravstvene vloge turizma znanstveni odgovor. Plačan dopust konec koncev ni le stvar posameznika. Družba daje ogromne vsote, da omogoči delovnemu človeku oddih in okrepitev. Ljudje zahajajo že dolgo na Gorenjsko z namenom, da si zdravstveno opomorejo oziroma okrevajo. Lotiti se bo treba zdravstvenega raziskovanja klime na Gorenjskem in zdravstveno nadzorovati tudi posamezne turiste in paciente, na podlagi 'česar bo šele moč ugotoviti, katere bolezni se dajo na Gorenjskem uspešno zdraviti. Švicarji so že pred desetletji ugotovili prednosti višinske klime za zdravljenje tuberkuloze. Zato se sedaj tudi z vso vnemo potegujejo za medicinsko izgradnjo svojih alpskih letovišč. Tudi pri mas bo treba v tej smeri naproviti odločen korak naprej, kajti predolgo ne bomo smeli zaostajati za razvojem drugih držav. Zato bi bilo potrebno, £ da odredimo že sedanja klimatska področja in ugotovimo vse možne rezerve bodočih klimatskih krajev -na podlagi izsledkov klim atol oig ov da postopoma zgradimo- mrežo- meteoroloških postaj, katerih naloga naj bi bila, razporediti naše turistične kraje v skladu z lastnostmi klime v klimatska zdravilišča, ki so pripravna za oddih © da pripravimo načrt izgradnje letovišč in okrevališč ® da organiziramo zdraviliško službo v vseh našilh letoviščih in tako preprečimo infekcije •a da uredimo sprehajališča ter športne naprave za obiskovalce klimatskih mest

da ugotovimo sedanje in raziščemo vse vrelce na področju okraja in skušamo analizirati njihovo praktično vrednost za izkoriščanje v zdravstvene namene ter s tem v zvezi- postopoma izgradimo termalna kopališča O da proučimo možnosti za uporabo nekaterih že obstoječih planinskih domov v visokih legah, ki zlasti spomladi, jeseni in dostikrat tudi pozimi, brez koristi samevajo itd. Zgornjesavska dolina se tako rekoč pred našimi očmi pretvarja v bolnišnico. Podobno je tudi z vso okolico Golnika, saj so nekateri objekti samaterija že v Preddvoru in Tupaličah. Tak razvoj je nenačrten in menda ni treba .posebej poudarjati, da tako ravnanje ni umestno. Zato obstojajo -mnenja, da se področja, ki pridejo v poštev za klimatska zdravilišča, najprej raziščejo. Določiti je treba, kje naj bodo bolnišnice, kje zdravilišča, kje hoteli itd. S tem v zvezi je treba tudi razmejiti gostinstvo in zdravstvo. Najkoristneje in tudi najumestneje je, da drug drugega dopolnjujeta. Zato- je treba stremeti, da se uredi sodelovanje med gostinstvom in zdravstvom, kot to terjajo interesi skupnosti. Seveda le v primeru, da bo to v skladu s sodobnim pojmovanjem turizma. Le na ta maičin bomo tudi na Gorenjskem dosegli v turizmu nedvomno boljše rezultate. A. VOLIVCI V PODBREZJAH SO SKLENILI Včlanili se bodo v vodovodno skupnost Zbor volivcev je bil napovedan za ob pol osmih, a dvorana kulturnega doma je bila pol ure za tem še skoraj prazna. Šele nekako ob pol devetih so tisti, ki so nameravali priti na zbor, že zbrani. Član Občinskega ljudskega -odbora Kranj z običajnimi formalnostmi začne sestanek. Nato preide na tolmačenje družbenega plana in proračuna občine. Podrobneje govori le o tistih vprašanjih, ki zadevajo prebivalce Podbrezij. Razprava se razplamti najprej okoli davkov. Kmetje se oglašajo, da je občinska doklada za njihovo območje previsoka, češ da ne pridelajo toliko kot v Zabnici, Šenčurju in drugih nižinskih vaseh. Želijo, da pride v zapisnik njihov predlog za izenačenje s sosednjo vasjo Ljubno, ki spada v radovljiško občino. Pri proračunu se volivci spet ustavijo. Za kulturno-prosvetni dom, ki ga je načela goba, po njihovem mnenju 100.000 dinarjev ne bo zadoščalo. Precejšnjo vsoto bi želeli še zraven, a kaj ko je za vse domove v občini na razpolago komaj pol milijona dinarjev. Potem so na vrsti pota in luči. Delavci pogrešajo predvsem luči, saj morajo vsak dan pozno ponoči in -zgodaj zjutraj premeriti temno pot proti železniški postaji Otoče. Za razsvetljavo so naračunali kar precejšnjo vsoto, nazadnje pa se le zedinijo, da bodo razen prostovoljnega dela pri izkopih in postavljanju prispevali tudi drogove. Za pota je previđenih 120.000 dinarjev. Volivci predlagajo, da jih z Dupeljčani in Nakelčani skupno popravijo, posebna komisija pa bo določila, katero poti so tega najbolj potrebne. Nadvse živahna je razprava o vodovodu. Vsi v dvorani se strinjajo, da vodo nujno rabijo, niso pa za to, da bi prispevali predvideni delež. Nekdo poudarja, da so že tako in tako dovolj prizadeti, ker nimajo vode, zdaj pa bodo morali zanjo še »žrtvovati«. Odbornik pojasnjuje: »Prispevek bo za vse prebivalce vodovodnega območja Kovor — Naklo enak. V kratkem bo ustanovljena vodovodna skupnost in če želite imeti vodo doma, nc zamudite priložnosti, ko se lahko priključite zraven.« Zastaven vaščan se oglasi, da se njemu taka žrtev pač ne izplača, da bo tako kmalu umrl. Drugi ga prestrežejo: »Umrl pa že še ne boš! Zaradi vodovoda ni še nikjer nobena krava morala iz hleva in nobena kmetija ni šla na boben. Brez vode si pa tudi ne -moremo misliti napredka v našem gospodarstvu!« Končno so se vsi zedinili, da je vendar najpametneje, če se tudi oni odločijo za članstvo v vodovodni skupnosti in z njo podrobneje uredijo višino prispevka. Le še pol ure je manjkalo do polnoči, ko so volivci odhajali na svoje domove. -ey C L A S v zadru grade novo luko 2e ob koncu letošnjega leta bodo lahko pristajale prve trgovske ladje ob pomolu nove trgovske luke v Zadru. Ko bodo do junija prihodnjega leta dogradili lukobran, valobran in bo operativna obala dolga 120 metrov, bodo lahko v zadarski luki opravili letno 240.000 ton prometa. Zadarska trgovska luka je med drugim tudi najcenejši objekt te vrste v državi. Vse kaže, da se bo Zadar razvil v pomembno trgovsko središče, saj grade tudi železnico normalnega tira Zadar—Knin, dolgo 90 km. ObLO kranj je za negospodarske investicije namenil 173 milijonov dinarjev Po družbenem planu bo imel Občinski ljudski odbor Kranj v letošnjem letu na razpolago 173 milijonov dinarjev za negospodarske investicije. V primerjavi z letom 1956 je to precej več, pa tudi potrebe so čedalje večje. Letos več denarja zaradi pomanjkanja načrtov in gradbenega materiala ter majhne zmogljivosti gradbenih podjetij skoraj ne bi mogli koristno uporabiti. Podjetje »Vodovod ■< ima na razpolago približno 26 milijonov d.inarjev za gradnjo vodovodov, podjetju »Elektro« Kranj pa je ObLO odobril 20 milijomov posojila iz stanovanjskega sklada za izboljšanje električnega omrežja. Občinski ljudski odbor je namenil letos 39 milijonov dinarjev za dograditev Zdravstvenega doma v Kranju, 38 milijonov za dograditev osnovne šole v Stražišču, 12,5 milijonov za dograditev šole v Trsteniku, 6 milijonov za otroški vrtec na Planini, 10 milijonov za gradnjo Sindikalnega doma v Kranju in nekaj manj kot 4 milijone za zidavo dveh stanovanjskih blokov. Razen tega bo ObLO iz teh sredstev finansiral šo 20 manjših objektov. -ey nov izdelek tovarne »iskra« Tovarna »Iskra« v Kranju je dala na trg prvo poskusno serijo — 300 komadov zračnih stikal. Ta stikala potrebujejo za elektromotorje, ki do sedaj niso bili opremljeni z ustreznimi stikali. Zračna stikala so popolnoma nov izdelek tovarne »Iskra« in so izdelana na elektromagnetski osnovi. anketa o Čevljih »planika« Kranjska tovarna obutve »Planika« je letos na sejmu mode in usnjarstva v Ljubljani nudila potrošnikom možnost, da povedo tudi svoje mnenje o njenih izdelkih. Med obiskovalce so na razstavišču razdelili 9500 anketnih listov in prejeli nazaj 7000 odgovorov. 75% anketirancev je odgovorilo, da 90 že kupili čevlje »Planika«. Glede kvalitete so dobili 60% pohvalnih odgovorov, v ostalih pa so navedene pomanjkljivosti. Nekateri kritizirajo slabe podplate, drugi zopet navajajo, da so čevlji pretrdi in premalo elastični, da podloga ni dovolj trpežna in podobno. Z izdelavo so v glavnem zadovoljni. Večina anketirancev želi, da bi se čevlji še pocenili in da bi tovaria izdelovala več moderne obutve. Mnogi tudi menijo, da je izbira otroških čevljev še vedno pomanjkljiva in da je zlasti v Ljubljani premalo prodajaln z obutvijo »Planika«. Tovarna bo skušala želje potrošnikov v bodoče upoštevati in odpraviti napake, na (katere opozarjajo. cesto od Železniške postaje škofja loka proti predilnici bodo asfaltirali Na cesti II .reda od železniške postaje Ško— V imenu vseh tistih, ki se hočejo na tej cesti priboriti do marodiranja, prosim Upravo za ceste, naj še v bodoče tako požrtvovalno na-siplje tiste kotanje. Tistemu debelemu Šodru ni kaj očitati . . . Q Veste, moji Marjani niso bile bodice nikoli posebno pri srcu. Kar naprej je godrnjala in sitnarila, kadar sem se spotikal ob napake ljudi. Kar na lepem pa se je spreobrnilo. Zdaj me je celo pregovorila, naj vtaknem v bodice Mestno frizerijo v Kranju, kjer uživajo nališpane dame vse bonitete postrežbe in celo prednost. Menda je zadnjič precej dolgo čakala na friziranje prav zato, ker sta jo dve lepi damiici nasankali in sedli pred ogledalo, čeprav je bila ona na vrsti. # Ondan — nedelja je bila — me je doletelo, da sem moral nenadoma odpotovati v Ljubljano. Ker nisem vedel, kdaj točno odpelje avtobus, sem zavrtel telefon 08 — informacije. Dvakrat sem klical, vendar zaman. Ker se mi je čudno zdelo, zakaj se 08 ne oglasi, sem zavrtel še 00 — prijava medkrajevnih razgovorov. Prijeten glas po telefonu mi sicer ni vedel povedati, zakaj 08 molči, na mojo željo, kdaj pelje avtobus v Ljubljano, pa tudi nisem dobil zadovoljivega odgovora. Le to so mi povedali, da nimajo voznih redov, pač pa me lahko zveze j o s SAP — Ljubljana. Na hitro sem izračunal, da bi me potemtakem vožnja v Ljubljano koštala namesto J20 celih 200 dinarjev. Medkrajevni telefonski pogovor košta namreč 80 dinarjev. — Vse mi je jasno, le tega ne vem, čemu služi telefonska številka 08, če se nihče ne oglasi. # Zadnjič me je zaneslo v Šenčur. Hodil sem okrog bajt, napenjal oči in ušesa — ne zaman. Nenadoma sem postal pozoren na bajto, iz katere se je na veliko kadilo. Skozi okna in vrata se je valil gost dim, kakor ob največjih požarih. Na vse grlo sem se zadr: Gori! in hotel steči po gasilce. V tem trenutku se je iz bajte pognal dedec .in razburjeno vprašal: »Kje gori?« — »V vaši bajti vendar!« sem odgovoril. Možakar mi je ljubeznivo pojasnil, da se le kadi, in sicer od tistega dne, ko je dimnikar zadnjikrat omedel dimnik. Brž sva naredila bojni posvet, kako bi ugotovila, čemu ravfnk ne vleče. Zlezla sva na streho in spustila v ravfnk 50 kg težko kuglo. Nekaj časa se je pogrezala, potlej se je pa ustavila. Izmerila sva globino ugreza, nato Pa razkopala zid približno na tistem mestu, kjer se je kugla ustavila. Ih veste kaj sva našla? Dimnikarjevo omelo . . . Zamislite si, kaj bi bilo, če bi bil ta dimnikar zdravnik in bi pustil v trebuhu operiranca škarje. O Mimogrede bi vprašal učence Vajenske šole v Kranju, kako so se obnašali tisti petek, ko so se vračali z izleta s Šmarjetne gore. Tako vedenje res ni vredno mladega človeka! Vas pozdravlja VAŠ BODICAH! RAZGOVOR Z MLADIMI KOMUMSTI Ponekod mladino še vedno odrivajo Na Občinskem komiteju ZKS v Kranju je bil pred nedavnim zanimiv razgovor z mladimi komunisti, ki so bili šele pred kratkim sprejeti v organizacijo. Nekatere vtise in sodbe, ki so jih mladi komunisti izrazili na tem tovariškem pomenku s sekretarjem Občinskega komiteja ZKS Kranj tov. Martinom Koširjem, posredujemo tudi bralcem. Ob njih se bo prav gotovo zamislil marsikateri starejši komunist in spoznal, da morda tudi njegov odnos do mladih r,i povsem ustrezen. Nekateri mladi komunisti se vprašujejo, kje so vzroki, da na pr. v njihovi tovarni niso sprejeli v organizacijo mnogih tovarišev in tovarlšic, ki so v anketi izjavili, da želijo postati člani ZK. Menijo, da je tudi med tem: še mnogo takih, ki so prav tako pošteni in pri delu nič manj prizadevni kot mladinci, ki jih je organizacija že sprejela v članstvo. Mladi komunisti želijo več stikov s starejšimi člani, vendar njihove po- moči marsikje ne dobijo. V takih primerih se počutijo osamljene, negotove in neenakopravne, ker nekatere osnovne organizacije smatrajo, da so s sprejemom že opravile vso dolžnost do mladih tovarišev. Toda s sprejemom se delo šele začenja. Mladina hoče več ideološkega znanja, saj brez tega ne more uspešno delati v Zvezi komunistov in v družbenem življenju sploh. Nekateri mladi komunisti, ki letos zapuščajo šole, so izrazili bojazen, češ, da ne vedo, kako se bodo vživeli v organizacije ZK v tistih podjetjih, kamor še ni prodrl nov odnos do mladih ljudi. Ob koncu razgovora so dejali: »Občinski komite naj bi opomnil osnovne organizacije na našo željo, da bi tudi mladi ljudje v podjetjih in na šolah radi soodločali, kdo med njimi ima pogoje za vstop v Zvezo komunistov. Vsekakor dober predlcg, ki bi ga kazalo upoštevati. Ta razgovor mladih komunistov v Kranju je pokazal, da nekatere osnovne organizacije ZK mladini še vedno premalo zaupajo, sicer ne bi tako počasi in neodločno pomlajevale svojega članstva. Posamezni člani imajo zelo zastarele poglede na vključevanje mladih v organizacijo, saj od vsakogar pričakujejo nekih izrednih zaslug ter vrsto spričeval In potrdil o njegovem zadržanju. Tovariš Košir je v imenu Občinskega komiteja ZKS obljubil mladim komunistom, da bodo v najkrajšem času imeli možnost izpopolniti svoje politično znanje. Na predavanjih, ki bodo namenjena prav njim, so bodo lahko seznanili z zgodovino delavskega gibanja in jugoslovanske Partije, s pravicami in dolžnostmi članov ter njihovim delom v osnovnih organizacijah. Tako bodo pridobili temeljno znanje, da se bodo sami lahko še naprej izpopolnjevali. -ey ZGODBE O LJUDEH »Prosim vas za svet. Po mojem mnenju se mi je namreč zgodila krivica. Stvar je pa takale.« In mož, ki Iz srednjih let že leze v priletnost, pripoveduje svojo zgodbo. Do konca prejšnjega meseca je bil zaposlen kot šofer v podjetju. Pa je naneslo tako, da so v podjetju odprodaja!! razno šaro. Šofer je prosil nadrejenega uslužbenca, če lahko vzame zase stara vrata, menda že zavržena ali kaj. Šef mu je dovolil. Ko pa je šofer hotel ta vrata odpeljati, ga je dobil direktor. Še taisti dan je bil šofer odpuščen, češ da si je hotel prisvojiti lastnino podjetja. Odpuščeni pa se je hitel pritožit tu in tam. Poslušam njegovo pripovedovanje in ne morem razumeti, da ga je direktor odpustil samo zavoljo vrat, ki jih je šoferjev nadrejeni uslužbenec dovolil vzeti. Cemu ni direktor prijemal tega uslužbenca? Čutim, da je pripovedova-njo odpuščenega najbrže nekoliko enostransko, nepopolno. Kaj se skriva v ozadju te zadeve? Poznam direktorja, slišal sem, da včasih tudi nekoliko po svoje ureja stvari, če ne gre drugače, pa vendar se mi zadeva zdi čudna. Ko mož, ki se pritožuje zaradi odpusta, odide, povprašam v podjetje, povprašam še tu in tam in začenjam spoznavati zadevo tako, kakršna je v resnici. Odpuščeni je bil šofer. Toda zna avto le voziti, ne pa tudi popravljati. Podjetje pa bi nujno potrebovalo šo-ferja-mehaniika. Dosedanji šofer pa ni nikdar pokazal volje, da bi se naučil tudi kaj popravljati. »Za to plačo znam dovolj,« je govoril. Prijel se ga je zato vzdevek »gosposkega šoferja«. Razen tega ni bil posebno prizadeven član kolektiva. Zato bi se ga direktor rad znebil. Pravzaprav je bila ta njegova želja povsem razumljiva in upravičena. Povsod imajo raje dobre kot slabe delavce. Toda zakaj se znebiti človeka na tak način, da je direktor kot povod za odpust izkoristil zadevo s starimi vrati? Ne samo nerodno, ampak tudi neodkrito. Odpuščeni bo lahko dokazal, da je vzel vrata z dovoljenjem šefa in odpust bo razveljavljen. Podjetje mu bo moralo dati plačo tudi za čas, ko ni delal. Imeti ga bo moralo v službi vse dotlej, dokler mu ne bo redno odpovedalo in bo potekel odpovedni rok. Zakaj mu namesto iz trte izvitega razloga za odpust niso po redni poti odpovedali in odpoved odkrito utemeljili? Cemu pri brvi vodo bresti? Poznam še neko drugo zgodbo. Podjetje je zaposlilo invalida. »Ni vrag, da ga ne bi mogli kje primerno zaposliti, da bo prav njemu in podjetju,« je rekel direktor. Toda to je bilo ravno tisto, da ga niso pravilno zaposlili. Dali so ga v oddelek, kjer zaradi narave dela ni mogel tako delati kot drugi. Mojster se je zato nanj jezil, le-ta pa mu jo nekoč v razdraženem občutku manjvrednosti vrnil milo za drago. Odtlej sta se začela črtiti. Mojster ga je začel črniti: »Bežite no, kaj ne more, ampak len je, vam rečem, len.« Toliko časa je ponavljal to oceno, da se ga je le-ta prijela, Invalid je moral v drug oddelek, k zanj spet neprimer- nemu delu, z njim pa je romala tudi krivična, slaba ocena. Mojstri so ga odrivali drug drugemu in vsakdo ga je sodil površno, na osnovi prejšnje že kar udomačene ocene. Končno je zmagalo mnenje, da ni za nobeno rabo. Iz podjetja so sporočili na poslovalnico za delo: »Mi ga ne moremo uporabiti. Dajte ga raje na spisek nezaposlenih, da bo upravičen do materialne oskrbe za nezaposlene.« On pa se je še skušal potegovati za delovna mesta, kjer bi lahko prav tako dobro delal kot če bi bil povsem zdrav. Toda to so smatrali že za njegovo sit-narjenje. Ko je zadnjikrat odhajal iz podjetja in je vratar, zdrav človek, zapiral za njim vrata, je invalid grenko pomislil: »Mar ne bi mogel tudi jaz enako dobro opravljati tega dela? Kaj sem res vsemu svetu odveč?« Tako včasih, ne toliko iz namerne hudobije kot iz površnosti in lagodnosti, pahnemo človeka v zagrenjenost. Z. RAZPIS ZA SPREJEM UČENCEV V I. LETNIK INDUSTRIJSKE ČEVLJARSKE ŠOLE V KRANJU 1. V Industrijsko čevljarsko šolo v Kranju se sprejemajo jugoslovanski državljani obojega spola. 2. Pogoji za sprejem: a) Učenec ne sme biti mlajši od 14 let in ne starejši od 17 let. b) Učenci z dovršeno nižjo gimnazijo ali osemletko imajo pri sprejemu prednost in polagajo sprejemni izpit samo iz prakse. c) Učenci z najmanj tremi razredi gimnazije ali dovršenim sedmim razredom osnovne šole morajo polagati sprejemni izpit iz slovenskega ali srbohrvatskega jezika, računstva in praktič. dela. 3. Kandidat mora biti duševno in telesno zdrav ter sposoben za učenje poklica. 4. Šolski pouk traja tri leta. UČENCI SE IZUČIJO ZA: a) kvalificirane strojne čevljarje b) izdelovalke gornjih delov obutve 5. Vpisovanje v šolo traja od 20. do 30. junija. 6. Sprejemni izpiti bodo od 5. julija dalje. 7. Lastnoročno napisano prošnjo, kolkovano s 30 din državne takse, je nasloviti na upravo tovarne Planika v Kranju ali na upravo tovarne Peko V Tržiču. 8. Prošnji je treba priložiti: a) zadnje šolsko spričevalo b) rojstni list c) življenjepis (napisan mora biti lastnoročno). Po uspešno dovršenem šolanju ima vsak absolvent možnost strokovno se izpopolniti v tehnikumu ali mojstrski šoli. 1X1 s GOHENJSKJL IZREDEN RIBIŠKI PLEN Ribič Maks Zadnik, član ribiške družine Škofja Loka je imel v ponedeljek, 27. maja izredno srečo, ki se ne nasmehne vsakemu ribiču. Omenjenega dne v popoldanskih urah je odšel iz Škofje Loke proti Konjskemu brodu. V selški Sori je kmalu pri lovljenju ujel na svojo ble-stivko izredno velikega samca — potočne postrvi, saj je tehtal 6 kg, njegova dolžina pa je bila 80 cm. V obsegu je meril 45 cm, širina repa pa je bila 18 cm. Ko so ga odprli, so v njegovem želodcu našli še skoro celo 22 cm dolgo mreno v prebavnem čre- vesu in že delno prebavljeno, 27 cm dolgo postrv. Star je bil 14 let. Cr. KAME N spotike NAS FOTOREPORTER SE JE SKORAJ UBIL — ko je fotografiral za današnji »Kamen spotike« bunker nad zakloniščem ob cesti onkraj kranjskega mostu preko Save, pod stopnicami, ki vodijo v Straži-ščc. To je bil zasilni izhod iz zaklonišča; nad 15 m globok jašek. Popolnoma nezavarovan, vrata bunkerja so stalno odprta — tik ob vhodu pa je tudi električna napeljava, ki se je je naš fotograf po nesreči dotaknil, da ga je pošteno streslo in skoraj vrglo v navpični betonski jašek. Kaj, če bi bil imel manj sreče, ali pa, če bi se to pripetilo kateremu izmed otrok, ki se stalno igrajo tam okrog! Odlični rezultati in nov svetovni rekord Steržaja na kegljišču „Triglava" V ponedeljek je bilo na kegljišču Triglava v Kranju izbirno tekmovanje za sestavo državne moške in ženske reprezentance, ki bo nastopila od 10. do 15. julija na svetovnem prvenstvu na Dunaju. Podobno tekmovanje je bilo še v Ljubljani in v Zagrebu. Na izbirnih tekmah nastopa 20 posameznikov in 12 posameznic iz vse Jugoslavije. Slovenci imamo pri moških 6 predstavnikov (Likov- nik, Martelanc, Stare, Steržaj, Grom, Štefe), pri ženskah pa 4 (Erjavec, Cadež, Novak, Smrajc). Tekmovanje v Kranju je bilo doslej najkvalitetnejše pri nas. Kar trije tekmovalci so prebili kegljaški zid 900 kegljev. Poleg tega pa je talentirani 24-letni Ljutomerčan Miro Steržaj dosegel odličen rezultat 968 podrtih kegljev, kar je nov državni in svetovni rekord. Tudi ostali Slovenci so se odlično izkazali, saj so zasedli kar štiri prva mesta in upamo, da bodo v državni reprezentanci prav ti štirje Slovenci, Državni prvak Pogeljšek je bil na tem tekmovanju kljub zelo dobremu rezultatu šele peti. Rezultati: Steržaj 968, Martelanc 906, Likovnik 902, Stare 893, Pogeljšek 883, Grom 881. Denič 864, Šajno 857, Smoljanovič 841, Hladnik 837 itd. Tekmovanje posameznic ni dalo tako kva- litetnih rezultatov, saj je le Zagrebčanka Bulićeva dosegla več kot 400 kegljev. Slovenke so dosegle drugo, četrto, šesto in osmo mesto. Rezultati: Bulic 413, Erjavec 295, Šimunič 392, Novak 386, Asič 386, Smrajc 381, Mioć 378, Cadež 376 itd. S. L. DIJAKI NIŽJE GIMNAZIJE KOROŠKA BELA NAJBOLJŠI Pred dnevi se je zaključilo ekipno strelsko tekmovanje z zračnimi puškami, ki je bilo izvedeno za republiško prvenstvo srednjih, strokovnih in vajenskih šol. Temu tekmovanju se je z Gorenjske odzvalo 20 šol s skupno 240 tekmovalci. Tekmovali so mladinci in mladinke. V okrajnem merilu so pri mladincih 1. mesto osvojili dijaki nižje gimna- zije na Koroški Beli s 1216 krogi, njim slede industrijska kovinarska šola »Iskra« Kranj 1211, gimnazija Jezersko 1144, Vajenska šola Radovljica 1123, gimnazija Škofja Loka 1061 od 1500 možnih itd. Mladinke: STTŠ Kranj 964, Ekonomska srednja šola Kranj 799, III. gimnazija Kranj 747. Nižja gimnazija Bled 552. Kot posameznik je bil pri mladincih najboljši Janez Otrin z Javornika s 138 pred Hanzem Verd-nikom z Jesenic, ki je dosegel 137. Pri mladinkah pa je bila najbolja Angelca Ogritt, Ekonomska srednja šola Kranj s 122 pred Grcedano Draksler, ki je dosegla 116 od 150 možnih. C>. SLIKANICA "II II AALENSE , KONIC Ko se je oblekel, je prišel v kuhinjo. Skrivaj ga je ogledovala. Oblečen je bil s tisto bahavostjo, ki je ločila kovača od okoliških kmetov. Na sebi je imel rjavo obleko iz dobrega sukna, škornji. so bili v gležnjih bogato nagubani. Na telovnik si je pripel srebrno verižico, na kateri so pozvanjali štirje tolarji. Potegnil je iz naprsnega žepa viržinko, si jo prižgal in nekoliko napihnjeno rekel: ,,Danes pa viržinke, ker je praznik." Potegnil je dim, se zasmejal in pokazal bele zobe, ki so se kar odbijali od namazanih, črnih brkov. Potem je poprosil za piruh. „Enega boš pa dala, da bom mogel dekletom pokazati vzorec, ko bom šel na bero!" Izbrala je najlepši piruh in mu ga dala. Bila je vsa trda od ljubosumnosti, šiloma se je skušala zatajiti in se je celo nekoliko pošalila, želeč mu, naj le dosti pirhov nabere. Potem je šel, ona pa je začela zlagati v jerbas kolač in mesnino. Cas jo je priganjal, skoro bo treba nesti k blagoslovu. Ko je pripravila jerbas, se je morala hitro preobleči. Nataknila si je lahko krilo in tenko svileno bluzo, nagosto prešito s treso in čipkami. Nazadnje si je privezala listrast predpasnik. Z raskavo roko je pogladila šumečo črno svilo, hudo ji je delo, ko so zdelani prsti drseli po gladkem blagu. Pomislila je, ali naj si pokrije črno ruto ali ne. Spodobilo bi se, ker žaluje. Toda v črni ruti bo kakor vrana med veselimi dekleti. Razpletla si je lase, jih nanovo počesala in si jih pripela prav visoko, po meščansko. Potem se je pogledala v zrcalo, Z obraza ji je odsevala zrela trudnost, oči so ji legle pregloboko, usta niso bila nič več dekliško sladka in na čelu so se ji podolž in počez vlegle gube. Toda bila je še zmeraj dekliško vitka in dovolj čedna, da se je smela brez strahu pokazati med dekleti. Pravzaprav se ji leta ne poznajo preveč. Ana je postavila svoj jerbas med jerbase gospodinj. Med dekleta se ni marala štuliti in končno je gospodinja, čeprav ni omožema. Potem je stala, čakala in pos'lušala čenče, ki je niso zanimale. Malo ji je bilo mar, kdo se je spet tako napil, da so ga potegnili iz jarka in tudi tepež po kovaških družinah je ni skrbel, komaj da se je zmenila, če je slišala, da se je nekje spet rodil otrok. Potem so ženske začele govoriti, da se je Španovemu Johanu komaj zdaj pocelila roka, ki mu jo je na poti na pustni torek zvil Dominik. Brez sramu so začele govoriti o Dominiku. Perikadarska se je celo obrnila naravnost k njej. „Ali. je res, da si je najel že šest delavcev?" „Nič ga ne sprašujem," je ošabno odvrnila Ana. „Pa le veš! Saj živita pod isto streho in gotovo nista v prepiru," je rekla Svilovka in namignila sosedam. Ana je začudeno pogledala kovačieo, posvetilo se ji je, da si ljudje namigujejo to in ono o njej in Dominiku. Bilo ji je, kakor da so ženske spregledale njene najbolj skrivne misli in sramovala se je, kot bi stala gola pred njimi. V zadregi je zamrmrala: „V prepiru nisva, saj sva si bratranca, po poslih ga pa tudi ne sprašujem, dovolj imam svojih skrbi." Ženske so utihnile, ker je prišel župnik. Ana pa je kakor na trnju čakala, da bi bilo blagoslova konec in bi smela oditi. Po blagoslovu je neodločno stala pred vrati in ni prav vedela, ali naj se pomeša med dekleta, ki so tekmovala, katera bo prej doma, ali naj čaka na omožene žene. Končno je šla z ženami. Počasi se je pomikala v pisanem sprevodu. Komaj je videla gruče fantov, ki so stali zraven mežnarja in podsipali smodnik, tudi Dominik je bil med njimi. „Ustrelimo našim dekletom na čast!" je izavpil Filip Heteri. „Dajmo!" TELEFONSKI KABEL V OCEANSKIH GLOBINAH V preteklih letih so Angleži s sodelovanjem Američanov in Kanade položili na dno Atlantskega oceana podmorski telefonski kabel, prvi podvodni telefonski kabel, ki je bil kdaj položen v tolikšne globine. Zdaj je začel obratovati. Angleška ladja za polaganje kabla »Monarch«, največja te vrste na svetu Ker veliki »Monarch« ni mogel do plitve obale, so morali kabel s pomočjo plovk potegniti do brega. RADIOAPARAT NA SONČNI POGON V pokrovu prenosljivega radioaparata so koščki silikona, ki pretvarjajo sončne žarke v električno energijo za pogon aparata. Radio igra, seveda, samo ob sončnih dneh! Kilometri in kilometri kabla čakajo v skladišču tovarne, ki ga je izdelala, da jih bodo pretovorili na »Monarcha«. Kabel je obdan z desetimi izolirnimi plastmi, med katerimi je tudi pletena jeklena žica. Cerkljanska ravan spada med najlepše slovenske pokrajine. V okoliških vaseh je bilo svoj čas več gradov in so nekateri še danes ohranjeni. Vas Dvorje, ki se z novejšimi hišami dotika Cerkelj, leži na desnem bregu Reke tik ob njenem izstopu iz gorske soteske. Vas je zgodovinsko pomembna po gradu Strmolu pod strmim hribom v bližini ceste (po tem hribu je grad dobil svoje ime). Zgradili so ga gospodje Strmel -ski, ki jih navajajo viri pogosto od 14. do 16. stoletja. Pozneje je bil grad last raznih rodbin. Valvasor omenja v svoji zgodovini, da je baron Russenstein grad temeljito prenovil in prezidal grajsiko obzidje v stanovanjske prostore. Navaja tudi, da je po ustnem izročilu pri rizviru studenca nad gradom odprl rudnik, kjer so kopali zlato rudo, ki so jo jamski škratje kmalu prenesli drugam in so morali kopanje opustiti. Po ljudski govorici'je bil tudi sam grad zelo skrivnosten in so v njem v nekaterih dneh v letu strašili duhovi. Dvorje so rojstni kraj glasbenika in skladatelja Davorina Jenka (rojen 10. novembra 1835, umrl 25. novembra 1914 v Ljubljani). Po končanih gimnazijskih študijah je študiral pravo na Dunaju, resno pa se je pečal tudi z glasbo in študiral v dvorni knjižnici operne partiture. Na ponudbo ravnatelja dunajskega konser vatorij a Helmesbergerj a je sprejel mesto pevovodja pri pravoslavni občini v Pančevu. Leta 1865 se je preselil v Beograd, kjer je že čez štiri leta postal ravnatelj Srbskega narodnega gledališča, prevzel mesto kapelnika in kompozitorja in kot Z GORENJSKE tak podaril srbskemu narodu obilo novih skladb. Poleg mnogoštevilnih pesmi (Naprej zastava slave se ni udomačila le pri Slovencih, Cehih in Hrvatih, igrale so jo tudi ruske in pruske vojaške godbe) je zložil glasbo za enaintrideset dramatičnih iger. Njegov pomen za glasbeni preporod v Srbiji je velik in neoporečen. Tudi ves glasbeni razvoj v beograjskem gledališču je bil nad četrt stoletja vezan na njegovo ime. Jenkove skladbe se odlikujejo po lepih melodijah, ki dostikrat temelje na narodnih motivih. Vas Grad ima slično, nekoLJko severnejšo lego kakor Dvorje, na nasprotnem bregu Reke. Vas ima močne kmetije, nekaj mlinov in žag ter večjo elektrarno. Ime je dobila po gradu, ki je stal na mestu sedanje Podgorškove hiše in so ga najbrž razdejali Turki v 15. stoletju. Vas Poženik leži vzhodno od Cerkelj cb gornji Pešati. Na zahodu se razprostira rodovitna ravan z uspevaj očimi kmetijami, na vzhodu pa leže ilovnate, gozdne in travnate dobrave. Po-ženiški grad na Milharjevem hribu je danes že zaraščena razvalina, le krajevna imena Pristava, Straža in Tabor še spominjajo nanj. V listinah zasledimo grajskega lastnika Oto-karja iz Poženika (1160) in Val-burgo Gallenberško. Poznejši lastniki so bili do konca 13. stoletja freisinški škofje in v 14. stoletju Poženiški gospodje. Grad so najbrž razrušili Turki v letih 1471 do 1473. V Poženiku je bil rojen Matija Ravnikar-Po-ženčan (1802—1864), pisatelj ilirske dobe in zbiralec narodnega blaga. O »To je lepo, Beckv,« je dejal Tom, »jaz in Amy Lawrence na primer . . .« Becky ga je v hipu prekinila: »Tom, torej jaz nisem prva, s katero si za vedno zaročen,« je zaihtela. Tom pa je moledoval: »Nikar ne joči, Beckv, saj mi ni nič več do nje!« »Pa ti je, Tom,« je hlipala Beckv, »saj sam veš.« Tom jo je hotel potolažiti, toda Beckv se ni dala prepričati, da jo ima Tom resnično rad. Da bi jo potolažil, je Tom vzel iz žepa svoj največji zaklad — medeninasti gumb in ji ga pomolil: »Prosim te Beckv, ali bi ga ne hotela vzeti?« Bccky je odrinila Tomovo roko in gumb je padel na tla. Toma je to razjezilo in je odšel. Becky, ki si je z robcem trla solze, je nenadoma zapazila, da ga ni. Ozrla se je naokoli, toda Tom je izginil. Klicala ga je, toda odgovora ni bilo. Edina tovariša sta ji bila tišina in samota. Sedla je in znova skesano zajokala. Tom je bil žalosten tako kot še nikoli doslej. Umikal se je ljudem in stekel na vrh Cardiffskega griča, da bi se jim čimbolj umaknil. Dolgo je sedel tam na travi, opiral komolca na kolena in brado v dlani ter razmišljal... Toda mladega srca ne more dolgo oklepati ena sama stvar. Razmišljal je, kaj bi. Odločil se je: pirat bo! — Zdaj je bila njegova bodočnost jasno pred njim ... Da. Šel bo zdoma in podal se bo na pot. Odrinil bo že naslednje jutro. Toda za tako pot se mora dobro pripraviti. Zbral bo vse svoje imetje. — Becky ga ne mara več in kaj mu potem pač drugega preostane. Pirat bo, morski pirat in njegovo ime bo znano vsemu svetu. Postal bo slaven in vsi se ga bodo bali. Tudi Becky. Toda njej ne bi mogel nič hudega storiti, ker jo ima preveč rad . . .