VOJNE UPRAVE J. A., JUGOSLOVANSKE ZONE STO IN ISTRSKEGA OKROŽNEGA LJUDSKEGA ODBORA
Leto II.
Koper 10. marca 1948
Štev.2
VSEBINA
UKAZI VOJ. UPRAVE JA JUGOSLOVANSKE ZONE STO Ukaz št. 6 o pomorskem javnem imetju.
ODREDBE INSPEKTORATA POMORSTVA VOJ. UPRAVE JA Odredba št. 3 o kopanju proda in peska.
ODLOKI IbT ODREDBE ISTRSKEGA OKROŽNEGA LJUDSKEGA ODBORA
52.	Odlok o volivnih imenikih.
53.	Odlok o splošni kontroli.
54.	Odlok o disciplinski odgovornosti javnih uslužbencev.
55.	Odlok o odobritvi pravilnika za poslovanje Komisije za reševanje zahtevka za zaščito zakonitosti.
56.	Odlok o izplačilu 13. mesečne plače delavcem in nameščencem.
57.	Odlok o ukinitvi plačevanja prispevkov za integracijski fond.
UREDBE IZVRŠILNEGA ODBORA ISTRSKEGA OKROŽNEGA LJUDSKEGA ODBORA V KOPRU
58.	Uredba o postopku pri Komisiji za popravo krivic bivšim političnim preganjancem in pri Nadzorni komisiji za popravo krivic bivšim političnim preganjancem.
59.	Uredba o dajatvah iz zavarovalnih poslov.
60.	Uredba o spremembi trošarinske tarife.
61.	Uredba o spremembi in dopolnitvi odredbe od 5. XII. 1947 o zakolu prašičev in odvzemu odrezkov za maščobo na področju Istrskega okrožnega LO za gospodarsko leto 1947/43 (Ur. 1. 1/48).
62.	Odredba o prometu in zakolu klavne živine ter o prometu s kožami.
63.	Odredba o spremembi in dodatku k odredbi o prometu
z žitaricami.	T
64.	Odredba o dopolnitvi odredbe o produkciji olja od 10.XII.1947
SODNI OGLASI IN OBJAVE.
Ukazi Vojne uprave J, A.
Ukaz štev, 6
o	pomorskem javnem imetju.
1.	člen
Kot pomorsko javno imetje v smislu te odredbe se smatrajo morska obal, pristanišča, reke in kanali, ki so plovni za pomorske objekte, ter vsi ostali deli obale, ki služijo ali utegnejo služiti pomorskemu gospodarstvu, odnosno obči koristi.
Širina področja pomorskega javnega imetja se računa po vpisu v zemljiške knjige in katastrski mapi, odnosno v kolikor ne razpolagamo z njimi ali ni v njih označeno, po krajevnih prilikah.
K pomorskemu javnemu imetju spadajo vse gradnje in nepremičnine, ki se nahajajo na področju pomorskega javnega imetja.
2.	člen
S pomorskim javnim imetjem razpolaga in upravlja VUJA ter v njenem imenu Pomorski inspektorat pri VUJA.
Luška (pristaniška) zastopstva in luška kapetanija za Jug. cono STO-ja, Pomorski inspektorat pri VUJA v prenesenem delokrogu so izvršilni organi v mejah svoje stvarne 'in krajevne pristojnosti za vsako poslovanje tehnično-administrativne vrste pomorskega javnega imetja.	^
jugoslovanske zone STO
3.	člen
Vsaka fizična in pravna oseba lahko dobi na podlagi pričujoče odredbe pooblastitev za uporabo pomorskega javnega imetja in sicer rednim potom, ako se temu ne protivijo javni interesi.
Pomorski inspektorat VUJA izdaja pooblastitev za rabo pomorskega javnega imetja za določen čas in proti plačilu gotove najemnine. Po preteku roka veljavnosti pooblastitve, mora pooblaščenec ponovno zaprositi za pooblastitev.
Pooblastitve so osebne. Le z dovoljenjem Pom. insp. VUJA-e se smejo prenesti na drugo osebo.
4.	člen
Vsaka fizična in pravna oseba, ki želi prejeti pooblastilo za uporabo pomorskega javnega imetja, mora napraviti prošnjo na pristojni luški urad in v njej navesti, v katere svrhe mu bo služila pooblastitev, nato površino zahtevane parcele pomorskega javnega imetja, če se na tej površini že nahajajo kake zgradbe in če misli sam graditi.
Prošnji mora priložiti potrdilo o izvoru ter izvleček iz zemljiške knjige, v katerem morajo biti naznačene sosedne parcele, in v slučaju, če misli kaj zidati, predloži načrt te zgradbe, narejen od pooblaščenega graditelja, odnosno osebe, ki,je določena, da bo izvršila zgradbo po svojih strokovnih sposobnostih.
5.	člen
Ako je prošnja pravilno opremljena, bo krajevno pristojni luški, urad vprašal za mnenje krajevne ljudske oblasti. Če so ljudske oblasti mnenja, da se izstavi dovoljenje, bo luški urad pristojnim potom predložil prošnjo z vsemi zapiski pomorskemu inspektoratu VUJA v rešitev. V predlogu mora biti določena najemnina, ki ne sme biti manjša od 200 (dvesto) lir letno in ki se določi na podlagi dohodkov in davkov prosilca.
Pomorski inspektorat bo na podlagi predloga luškega zastopništva izstavil pooblaščencu pooblastilo za uporabo pomorskega javnega imetja.
Pooblastilo se vrača pooblaščencu preko pristojnega luškega urada, ki bo pri tem sprejel določeno najemnino.
6.	člen
Pooblastilo za uporabo pomorske javne dobrine prestane z:
1.	iztečenjem roka;
2.	odpovedjo pooblaščenca;
3.	s smrtjo pooblaščenca;
4.	z odvzetjem;
5.	za slučaj, če javni interesi zahtevajo preklic pooblastila.
Pooblastilo za uporabo pomorske javne dobrine se lahko odvzame:
1.	ako pooblaščenec uporablja pomorsko javno dobrino v svrhe, ki so v nasprotju z izdanim pooblastilom ali preko mere izrablja pooblastilo;
3.	ako pooblaščenec brez odobrenja pomorskega inšpektorata izvrši na pomorskem javnem imetju take zgradbe, ki so v nasprotju z izdanim pooblastilom.
Odlok o prestanku ali odvzetju pooblastila izreka Pom. inšp. na predlog krajevnega luškega urada.
7.	člen
Vsak luški urad bo vodil za svoje področje poseben register pooblaščencev in izstavljenih pooblastil ter o vseh pravicah v zvezi z uporabo pomorskega javnega imetja.
Evidenco nad pooblastili za uporabo pomorskega javnega imetja na področju VUJA vodi Primorski inspektorat VUJA.
8.	člen
Ako je parcela pomorskega javnega imetja v trenutku, ko stopa pričujoča odredba v veljavo, vpisana v zemljiških knjigah kot zasebna lastnina neke fizične ali pravne osebe, ki si jo je pridobila zakonitim potom na podlagi dosedanjih predpisov, tedaj uživa lastnik dotične parcele pomorske javne dobrine še nadalje vse pravice zasebne lastnine, dokler se ne i-zda dokončni odlok o razlastitvi, pri čemer velja tudi za take parcele 2. člen pričujoče odredbe
Lastniki parcel pomorskega javnega Jmetja, ki so omenjeni v prvem odstavku tega člena, so dolžni izvršiti vse obveznosti pričujoče odredbe.
9.	člen
Ako kdo krši predpise pričujoče Odredbe ali pooblastila ali na kakršen koli način uporablja pomorsko javno imetje nasprotno s predpisi pričujoče odredbe, bo kaznovan z denarno globo od 5000 do 100.000 lir.
Kazen izreče luška kapitanija na predlog pristojnega luškega urada.
Proti izrečeni kazni je dovoljen priziv preko luške kapitanije na pomorski inšpektorat VUJA v roku 3 dni in to tudi zaradi oblike, kako je bila kazen izrečena ali odlok tolmačen ali ako ni bila prisotna kaznovana oseba, kadar je bila izrečena kazen.
10.	člen
Z vstopom pričujoče odredbe v veljavo se ukinejo ali odpadejo vsi predpisi, ki so z njo v nasprotju.
11.	člen
Pričujoča odredba stopi takoj v veljavo.
Koper, 3. februarja 1948.
Sef vojne uprave JA: podpolkovnik Lenac Mirko
Odredbe inspektorata pomorstva Vojne upravo J. A.
Odredba št. 3 o kopanju proda in peska.
1.	člen
Za kopanje proda, peska in drugega materiala na morski obali ter v morju v večji množini in za mnogo časa je potrebno posebno dovoljenje s strani luške kapetanije Piran, izdano na podlagi redne prošnje, ki jo mora prosilec narediti na luško kapetanijo Piran potom pristojnega luškega zastopstva kraja.
2.	člen
Prošnja mora biti kolekovana po predpisih in v njej mora biti natančno zaznamovan kraj, kjer se bo kopalo. • Vsaki prošnji mora biti priložen položajni načrt, iz katerega naj bo jasno razviden zahtevani položaj. Položajni načrt mora potrditi pristojni zemljemerec ali — če ga ni na razpolago — pristojna ljudska oblast (okrajni ljudski odbor —• tehnični odsek).
3.	člen
Luški'uradi odpošljejo te prošnje s svojimi opazkami luški kapetaniji* Piran, upoštevajoč pri tem možnost okvare sosedne privatne lastnine, podmorskih kablov, pristaniških naprav, motenj ribarjenja in sploh javnih interesov.
4.	člen
Na podlagi mišljenja in predlogov luških zastopstev bo luška kapetanija v Piranu izdala potrebno dovoljenje ter postavila pogoje in določila znesek, ki ga je treba plačati kot priznanje javne dobrine.
5.	člen
Ko prejme dovoljenje, mora biti vsak pooblaščenec opozorjen, da bo vsaka škoda, ki bo nastala pri kopanju na zasebnem ali na javnem področju, v njegovo breme, in istočasno mu bo dovoljenje odvzeto.
6.	člen
Dovoljenja so strogo osebna in zaradi tega neprenosljiva na drugo osebo.
Dovoljenja se izdajajo za dobo največ enega leta ter so veljavna od dneva izdaje.
Vsi plovni objekti, ki prenašajo ali prevažajo prod, pesek in drugi morski material, so dolžni pokazati dovoljenje na vsako zahtevo predstavnika oblasti.
Kar se tiče prošnje za obnovitev dovoljenja, veljajo isti predpisi kot za prvo prošnjo za dovoljenje.
7.	člen
Višino pristojbine za kopanje bo odredila luška kapetanija v Piranu ter se bo pri tem ozirala na to, ako je prosilec obrtnik-podjetnik ali ne.
Ako je prosilec podjetnik, ki se obrtno bavi s kopanjem proda, peska ali drugega materiala, se mu bo določila v plačilo letna pristojbina z ozirom na to, koliko materiala izkoplje in koliko je ta vreden. To vrednost
Odloki in odredbe Istrskega
52.
Na podlagi odloka Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega LO za Istro z dne 20. februarja 1947 in po odobritvi VUJA izdaja Istrski okrožni ljudski odbor
odlok
o	votivnih imenikih.
I.
Splošna določila.
1.	člen
Volivni imeniki so javne listine, ki služijo za ugotovitev volivne pravice prebivalcev Istrskega okrožja.
Volivni imeniki so enotni.
Volivni imeniki se sestavljajo za območje osnovnih upravno-političnih edinic.
II.
Votivna pravica.
2.	člen
Pravico voliti organe ljudskih oblasti in biti voljeni, imajo vsi prebivalci Istrskega okrožja, ki so dopolnili 18 let starosti, ne glede na spol, narodnost in veroizpoved.
Te pravice imajo tudi osebe mlajše od 18 let, če so sodelovale v Narodno-osvobodilni vojski.
3.	člen
Volivne pravice nimajo:
1.	tisti, ki so bili obsojeni na izgubo političnih pravic odnosno na izgubo volivne pravice za dobo, dokler traja izguba teh pravic;
2.	osebe pod skrbstvom;
3.	pripadniki bivše fašistične policije OVRA;
4.	vojni zločinci, kolaboracionisti, fašistični funkcio-
/ narji, pripadniki republikanske fašistične stranke
in pripadniki vseh vojaških formacij, ki so poma-' gali okupatorju, v kolikor niso bili s sodno odločbo rehabilitirani.
določi ljudska oblast na licu mesta ter zaračunava največ 7 % (sedem od sto) od določene vrednosti materiala.
Za poedina kopanja se bo plačala pristojbina 15 (petnajst) lir za tono.
8.	člen
Kopanje proda in peska brez predpisanega dovoljenja se bo smatralo kot nepooblaščena uporaba javne dobrine in se bo kaznovalo sorazmerno z višino storjene škode z globo od 1000 do 50.000 lir in s plačilom enkratne do trikratne pristojbine za kopanje.
9.	člen
• Kazen določa luški upravitelj področja, na katerem je bil zasačen nepooblaščen kopač peska in proda.
10. člen
Pričujoča odredba stopa takoj V veljavo.
Koper, 3. februarja 1948.
Inspektor pomorstva: Kapetan Oskar Bizjak.
okrožnega ljudskega odbora
4.	člen
Volivna pravica se izvaja na kraju, v katerem je volivec vpisan v volivni imenik.
Volivci se vpisujejo v kraju prebivališča, če tega nimajo, v kraju stalne zaposlitve.
Volivci smejo voliti tudi v kraju, v katerem niso vpisani v volivni imenik, če zaradi zaposlitve ne morejo glasovati v kraju vpisa. Predložiti pa morajo uradno potrdilo, da so vpisani v volivni imenik, ki jim ga izda ljudski odbor kraja, kjer so vpisani. Taka potrdila se smejo izdajati od dneva razpisa volitev do 3 dni pred volitvami. V volivnem imeniku je treba v opombi označiti, da je izdano volivcu potrdilo in da ne bo volil v kraju vpisa.
III.
Organi za sestavljanje volivnih imenikov.
5.	člen
Volivne imenike sestavljajo krajevni ljudski odbori. Vanje se vpišejo vsi tišti, ki imajo volivno pravico po določbah tega odloka.
IV.
Kontrola volivnih imenikov.
6.	člen
Za kontrolo volivnih imenikov in za reševanje pritožb glede vpisov v volivni imenik se ustanavljajo:
1.	okrožna komisija za kontrolo vplivnih imenikov s pristojnostjo za vse ozemlje Istrskega okrožja;
2.	krajevne komisije za kontrolo volivnih imenikov s pristojnostjo, katero jim odredi okrožna komisija.
7.	člen
Okrožna komisija za kontrolo volivnih imenikov, ki jo imenuje Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora, je vrhovni kontrolni organ za volivne imenik^ Istrskega okrožja.
Okrožna komisija ima sedem do enajst članov ter prav toliko namestnikov in ima sledeči delokrog:
a)	Postavlja krajevne komisije za kontrolo volivnih imenikov ter jim določa teritorijalno pristojnost
pod vidikom smotrenosti in čim uspešnejše kontrole volivnih imenikov;
b)	daje krajevnim komisijam vsa potrebna navodila za kontrolo volivnih imenikov;
c)	rešuje dokončno na drugi stopnji vse pritožbe proti odločbam krajevnih komisij.
8.	člen
Krajevne komisije za kontrolo volivnih imenikov sèstojijo iz pet do sedem članov ter isto toliko namestnikov in imajo sledeči delokrog:
a)	Nadzirajo delo ljudskih odborov pri sestavljanju volivnih imenikov ter jim dajejo potrebna navodila;
b)	rešujejo pritožbe in zahteve o vpisih in izbrisih v volivnih imenikih;
c)	izvršujejo popravke volivnih imenikov;
d)	potrjujejo in razglašajo dokončne volivne imenike.
Za svoje poslovanje so krajevne komisije odgovorne
okrožni komisiji.
9.	člen
Krajevne komisije morejo biti imenovane za eno ali več upravnih edinic. Prav tako more biti za eno upravno edinico imenovanih več krajevnih komisij.
V.
Sestavljanje volivnih imenikov.
10.	člen »
Predstavniki ljudskih odborov, poverjeni za sestavo volivnih imenikov, sestavljajo volivne imenike . na podlagi imenika ali kartoteke prebivalcev, javnih listin in drugih dokazov.
1,1. člen
Volivni imenik je enoten za vsako upravno-politično edinico in je sešit v enem zvezku. Za potrebe posameznih volišč istè upravne edinice se sestavi poseben izpisek ,iz volivnega imenika, ki vsebuje le volivce tega volišča. Tako volivni imenik kakor tudi izpisek iz volivnega imenika za posamezna volišča morata biti podpisana od ljudskega odbora, ki je imenik sestavil, in potrjena od pristojne komisije za kontrolo volivnih imenikov.
12.	člen
Noben volivni upravičenec ne more biti vpisan v več volivnih imenikih ali več izpiskih 4z volivnega imenika, kakor tudi ne večkrat v istem volivnem imeniku ali izpisku.
13.	člen
Za vsak volivni imenik so obvezne sledeče rubrike: tekoča številka, rodbinsko (prvotno in spremenjeno) in rojstno ime volivnega upravičenca, očetovo rojstno ime, kraj in datum rojstva, poklic, ugotovitev, če je pismen, naslov ter opombe.
14.	člen
Ljudski odbor označi na koncu volivnega imenika ali izpiska število volivcev z besedami, število strani volivnega imenika ali izpiska ter datum in kraj njegove zaključitve. To besedilo se opremi s pečatom in ga podpišeta dva odgovorna uradnika.
15.	člen
Za lažji pregled volivnih imenikov se sestavi tudi abecedni imenik, kjer so volivci vpisani po abecednem redu prvotnih priimkov. Abecedni imenik mora vsebo-
vati vsaj te-le rubrike: tekoče številke, stran in tekoče številke volivnega imenika, rodbinsko in rojstno ime volivca in rojstno ime očetovo, volivčev naslov ter prostor za opombe.
V abecedni imenik je treba vpisati vse spremembe, ki so vnešene v volivnem imeniku. Če vpisi abecednega imenika ne odgovarjajo onim v volivnem imeniku, je merodajen vpis v volivnem imeniku.
16.	člen
Volivne in abecedne imenike dostavljajo ljudski odbori v treh izvodih krajevni komisiji za kontrolo volivnih imenikov v pregled in potrditev. Ljudski odbori so ■ dolžni izvesti vse popravke, katere je odredila krajevna komisija. Krajevne komisije ugotavljajo pravilnost vpisov na podlagi javnih listin, zaslišanj in drugih dokazil, bodisi na svojem sedežu ali pa na kraju, kje se to da najlaže ugotoviti.
17.	člen
Krajevne volivne komisije pregledajo in popravijo vse tri izvode volivnega imenika odnosno abecednega imenika ter jih odobrè s podpisom najmanj dveh članov komisije in lastnim pečatom. V tako pripravljenem volivne imeniku je treba ugotoviti dokončno število volivcev (število tudi v besedah), število še neodločenih primerov, pri katerih je šla pritožba na okrožno komisijo, ter vse pripombe, ki so važne za razumevanje imenika.
Na podlagi tako potrjenih imenikov se smejo šele delati zapiski za posamezna volišča, ki jih mora prav tako potrditi krajevna komisija.
Vse naknadne spremembe zaradi odločb okrožne komisije se morajo po nalogu krajevnih komisij vpisati v vse imenike in zapiske.
18.	člen
Ljudski odbor mora takoj po sestavi objáviti volivni imenik na kraju primeren in običajen način in sicer na čim več mestih tako, da je vsakomur dostopen. O tem mora v časopisih, na deskah javnih uradov in na sicer primerne ali krajevne običajne načine objaviti, da je volivni imenik sestavljen in da je na mestih, ki jih je označiti, vsakomur na vpogled. V tej objavi mora biti tudi opozorilo na .pravice iz prihodnjega člena. Prav tako mora objava vsebovati tudi opozorilo, da smejo glasovati pri volitvah je oni, ki so vpisani v dokončni volivni imenik.
Vsakdo ima pravico volivni imenik pregledati, prepisati ter ga objaviti javnosti na kakršen koli način.
VI.
- Popravki in pritožbe.
19.	člen
Posameznik kot tudi vse politične in sindikalne organizacije imajo pravico pregledati volivni imenik takoj po sestavi in javni objavi.
Imajo tudi pravico, da pismeno ali z izjavo na zapisnik pri ljudskem odboru zahtevajo od krajevne komisije vpis, izbris, ali kakoršen koli popravek zase ali za druge. Ljudski odbori morajo vsako zahtevo za popravek poslati v 24 urah krajevni komisiji, ki mora v 8 dneh po prejemu izdati o tem svojo odločbo ter jo vročiti pritožitelju in ljudskemu odboru, ki je sestavil volivni imenik.
Proti odločbi krajevne komisije je dopustna pritožba v roku petih dni na okrožno komisijo, ki v roku petih dni dokončno odloči o pritožbi. O tem je obvestiti prito-žitelja ter pristojno krajevno komisijo, ki o odločbi obvesti tudi, ljudski odbor.
Ljudski odbor je dolžan v vseh vpisih, ki so bili ob prvotni sestavi pogrešeni, obvestiti krajevno komisijo ter po njenem nalogu napraviti potrebne popravke.
20.	člen
Posanipznik ter politične in sindikalne organizacije imajo pravico pritožbe na krajevno odnosno okrožno komisijo proti vsem predpisom ljudskega odbora in krajevnih komisij kakor tudi proti vsem odločbam krajevnih komisij. Vsakdo je tudi upravičen zahtevati vpis volivnih upravičencev, izbris umrlih ali preseljenih oseb, kakor tudi vseh oseb, ki so po določilih tega odloka izgubile volivno pravico, kakor tudi kakršen koli popravek volivnih imenikov.
Vsakdo ima tudi pravico predlagati kazenski pregon proti osebam, nameščencem in članom ljudskih odborov ter krajevnih in okrožne komisije zaradi namernega lažnega vpisa ali drugih krajevnih dejanj po določilih tega odloka. Vsako tako pritožbo je po službeni dolžnosti dolžan sprejeti nadrejeni organ ter je dostaviti v roku treh dni javnemu tožilcu.
Pristojna oblast sme odrediti, da se odstrani nameščenec ali član podrejene oblasti, ki je namerno napravil ali povzročil napačen vpis v volivni imenik.
zagreši lažni vpis v volivni imenik ali ponaredi v ta namen javne listine, se kaznuje z odvzemom prostosti od treh mesecev do dveh let, z denarno kaznijo ter z izgubo volivne pravice za dobo najmanj treh let, ob povratku pa-z odvzemom prostosti od šest mesecev do treh let, denarno kaznijo ter z izgubo volivne pravice za dobo najmanj pet let. Če gre za lažen vpis ali pona-rejenje listin in imenikov za najmanj pet oseb ali če izvrši ta dejanja iz koristoljubja, se kaznuje z odvzemom prostosti od enega do petih leh denarno kaznijo ter na izgubo volivne pravice za dobo najmanj 8 let, ob povratku pa z odvzemom prostosti od dveh do deset let, denarno kaznijo ter trajno izgubo volivne pravice. Na iste kazni se kaznujejo nameščenci komisij. Z najmanj isto kaznijo se kaznujejo člani in namestniki okrožne in krajevnih komisij.
VII.	-
Prehodne in končne določbe.
24.	člen
Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora je pooblaščen izdati navodila ter tolmačenja tega odloka, kakor tudi navodila in pojasnila za izvedbo njegovih določil.
25.	člen
Ta odlok stopi takoj v veljavo.
Umag, 8. februarja 1948.
Tajnik: Laurenti Eugenio Predsednik: Kralj Franc
21.	člen .
Popravki volivnih imenikov se smejo zahtevati en mesec pred dnevom volitev. Vse kasnejše zahteve ne morejo spremeniti dokončne sestave volivnega imenika in s tem vplivati na volivno pravico za že razpisane volitve.
Zakasnele pritožbe in zahteve na popravke pa se morajo uradno upoštevati za morebitne spremembe volivnega imenika po opravljenih volitvah in sicer tako, da začnejo teči roki po tem odloku en mesec po volitvah.
22.	člen
Spisi in listine po odredbah tega odloka so takse prosti.
VIL
Kažnjiva dejanja in kazni.
23.	člen
Kdor na podlagi lažnih listin ali na drug način namerno povzroči potvorjen ali zmoten vpis v volivni imenik, se kaznuje z odvzemom prostosti do šest mesecev ter z izgubo volivne pravice od enega do treh let, v kolikor ni dejanje po drugih predpisih strožje kažnjivo. V primeru povratka pa se kaznuje z odvzemom prostosti od treh mesecev do dveh let ter z izgubo volivne pravice za dobo od dveh do petih let.
Kdor to napravi za več kakor pet oseb ali iz koristoljubja, se kaznuje v prvem primeru z odvzemom prostosti od šest mesecev do treh let, z denarno kaznijo ter z izgubo volivne pravice za dobo najmanj treh let, v primeru povratka pa z odvzemom prostosti najmanj enega leta, z izgubo volivne pravice za dobo najmanj pet let in z denarno kaznijo.
Če uradnik urada za sestavljanje volivnih imenikov
53,
Na podlagi odloka Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NOO z dne 20. februarja 1947 ter po odobritvi VUJA izdaja Istrski okrožni LO
odlok
o splošni kontroli.
I.
Naloge in organizacija.
1.	člen
Ustanovi se splošna kontrola z namenom, da podpira in nadzoruje vse poslovanje in delo organov javne uprave in njim podrejenih ustanov in podjetij, kakor tudi vseh drugih ustanov in podjetij, nad katerimi se po predpisih' opravlja kontrola.
2.	člen
Naloga splošne kontrole je, da vse organe javne uprave podpira v tem,
da zboljšajo in razvijejo organizacijo in upravni aparat;
da uporabljajo boljše in sposobnejše metode dela in poslovanja;
da pravilno in racionalno izkoriščajo in upravljajo material;
da vešče vodijo in nadzorujejo delo organizacij, ustanov in podjetij, in da imajo pravilen odnos do poedincev.
Za izpolnitev te naloge je splošna kontrola poklicana:
da kontrolira, ali organi javne uprave, ustanov in podjetij, uslužbenci, družbene organizacije in vse druge ustanove in podjetja, ki so po predpisih pod nadzorstvom javne uprave, pravilno in o pravem času izvr-
šujejo predpise ter navodila in odločbe višjih organov ljudske oblasti oziroma javne .uprave;
da preskuša, ali je gospodarstvo z občeljudsko imovino racionalno in varčno, ali se izvaja gospodarski načrt, ali se skrbi za ljudske materialne in kulturne potrebe in sploh opravljanje poslov in njihove pristojnosti.
Pri opravljanju svojih nalog sodeluje organ splošne kontrole z ljudskimi organizacijami, ki se opirajo na pobudo in podporo prebivalstva.
3.	člen
Organ splošne kontrole v Istrskem okrožju je Kontrolna komisija, ki_jo sestavljajo: predsednik, tajnik in člani. Predsednik je član Izvršilnega odbora Istrskega okrožnega ljudskega odbora. Tajnika in člane Kontrolne komisije imenuje na predlog njenega predsednika Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
Predsednik vodi delo Kontrolne komisije. On more pooblastiti tajnika, da vodi vse posle komisije, kolikor niso po predpisih njemu samemu pridržani.
4.	člen
Člani kontrolne komisije imajo pravico, udeleževati se s posvetovalnim glasom sej in sestankov krajevnih in' okrajnih izvršilnih ljudskih odborov.
Kontrolna komisija se ravna in deluje po navodilih in odredbah Izvršilnega ‘odbora Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
II.
Opravljanje kontrole.
5.	člen
Kontrolna komisija opravlja kontrolo po organih za kontrolo.
Organ za kontrolo more biti tudi, kdor ni član kontrolne komisije.
i	6. člen
Kontrolna komisija ima pravico, poslati in postaviti organe za kontrolo vsem ustanovam in 'podjetjem, nadalje družbenim organizacijam, javnopravnim ustanovam in zasebnim ter zadružnim podjetjem, ki po predpisih spadajo pod javno kontrolo.
7.	člen
Pri opravljenj.u svoje naloge imajo Kontrolna komisija in organi za kontrolo pravico, da pregledujejo in preskušajo notranjo organizacijo, upravo, dènarne knjige, knjigovodstvo in celotno poslovanje, da spremljajo ter preiskujejo delovne metode in odnos vseh organov, ustanov in podjetij, pri katerih se opravlja kontrola; prav tako ima pravico do poizvedb glede uradnih osejja in zasebnikov, nad katerimi se opravlja kontrola, kolikor so te osebe povezane s področjem, ki se preiskuje.
8.	člen
Organi kontrole morajo imeti za opravljanje kontrole pismeno pooblastilo, ki ga izda Kontrolna komisija.
Pooblastilo mora vsebovati obseg pooblastitve za opravljanje kontrole.
9.	člen
Organi za kontrolo imajo pravico zadržati akte in dejanja, za katera ugotove, da nasprotujejo predpisom
ter navodilom ter odločbam višjih organov ljudske oblasti oziroma javne uprave, ter protipredpisna in nepravilna izplačila ter izdatke.
O	storjenih ukrepih morajo organi za kontrolo takoj pismeno obvestiti Kontrolno komisijo in neposredno nadrejenega organa ljudske oblasti, ki izda dokončno odločbo. Organi za kontrolo so dolžni pristojnim organom javne uprave dajati svoje predloge, da se odpravijo ugotovljene nepravilnosti in nedostatki.
10.	člen
Če se ugotovi krivda ali nevarnost za hadaljnjo škodo glede službe, sme organ za kontrolo izdati odločbo, da se zoper odgovorne uradne osebe uvede disciplinski postopek in da se po potrebi takoj odstranijo od dela.
Če gre za vodjo urada, ustanove ali podjetja, uvede organ za kontrolo disciplinski postopek, obvesti o tem Kontrolno komisijo in pristojni oddelek Istrskega okrožnega ljudskega odbora ter po potrebi predloži, naj se vodja odstrani od dela. Ako gre za kaznivo dejanje, pošlje stvar pristojnemu javnemu tožilcu.
- Javni organi so dolžni nuditi osebam, ki opravljajo kontrolo, vso potrebno podporo.
11.	člen
Organi za kontrolo smejo v mejah svojega pooblastila tudi sami izrekati disciplinske kazni. Te kazni so: pismeni opomin, pismeni ukor, javni ukor, denarne kazni v višini ene desetine mesečnih prejemkov in druge kazni, za katere je pooblaščen neposredno nadrejeni starešina.
Zoper odločbo organa za kontrolo je dopustna pritožba na Kontrolno komisijo.. Kazen se zapiše v usluž-benski list, po preudarku Kontrolne komisije pa se lahko tudi objavi v časopisju.
12.	člen
Zoper odločbo organa za kontrolo, kakor tudi posebej zoper postopek osebe, ki opravlja kontrolo, se sme pritožiti starešina urada, ustanove ali podjetja, kakor tudi oseba, nad katero se opravlja kontrola.
Pritožba se predloži Kontrolni komisiji, v roku osmih dni po prejemu odločbe odnosno po končanem postopku. Odločba Kontrolne komisije je dokončna.
13.	člen
Vsakdo ima pravico, poslati Kontrolni komisiji ali organu za kontrolo opozorilo o delu in ravnanju katerega koli javnega organa ali uradne osebe ter dati predloge za izboljšanje dela javne uprave. Kontrolna komisija je dolžna upoštevati ta opozorila in predloge in po svojem preudarku ukreniti na njihovi podlagi vse potrebno.	i)
Razen tega imajo stranke pravico vlagati pritožbe v rednem upravnem postopku.
,	14. člen
Podrobnejša organizacija splošne kontrolne službe bo predpisana z uredbo Izvršilnega odbora Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
Notranje poslovanje in delo Kontrolne komisije predpiše s pravilnikom njen predsednik.
15.	člen
Ta odlok stopi takoj v veljavo.
Umag, 8. februarja 1948.
Tajnik: Laurenti Eugenio Predsednik: Kralj Franc
54,
Na podlagi odloka Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947 in po odobritvi VUJA izdaja Istrski okrožni LO
odlok
o	disciplinski odgovornosti’ javnih uslužbencev.
I.
Disciplinska krivda.
1.	člen
Uslužbenci so disciplinsko odgovorni za disciplinske nerednosti in disciplinske prekrške. .
Za disciplinske nerednosti se štejejo manjše kršitve uradne dolžnosti ali ugleda službe.
Za disciplinske prekrške se štejejo zlasti naslednje hujše kršitve službene dolžnosti, ne glede na to, ali imajo zaradi svoje teže za posledico sodno kazensko odgovornost:
1.	zloraba službenega položaja ali prekoračenje službenega pooblastila;
2.	površno, nemarno ali nerodno opravljanje službene dolžnosti, ki povzroča zavlačevanje ali zastanek dela, in tudi vsaka druga malomarnost v službi;
3.	započenjanje in opravljanje dejanj, ki v očeh posameznikov očitno rušijo avtoriteto in dostojanstvo ljudske oblasti;
4.	povzročitev premoženjske škode javni imovini z nemarnim ali nevestnim opravljanjem službene dolžnosti;
5.	vsako dejanje oziroma opustitev dejanja z namenom, da se ovira ali onemogoči pravilen in hiter tek javne službe;
6.	kršitev uradne tajnosti; lahkomiselnost pri varovanju zaupnih spisov in podatkov;
7.	hujše kršitve službene discipline v razmerju uslužbenca do starešine;,
8.	hujše kršitve dolžnosti, da se_ mora uslužbenec enako vesti nasproti vsem posameznikom in jim pomagati s potrebnimi nasveti;
9.	opuščanje ukrepov ali nezadostno ukrepanje za zavarovanje in varnost zaupanih stvari in oseb;
10.	zahtevanje ali sprejemanje podkupnine ali sprejemanje obljube podkupnine;
11.	poneverba ali tatvina javnega ali zaupanega premoženja pri opravljanju službene dolžnosti;
12.	uporabljanje denarja, vrednosti papirjev ali stvari, ki so uslužbencu zaupane po službeni dolžnosti, ali če jih da drugi osebi zaradi uporabe;
13.	ponarejanje uradnih ali javnih listin in spisov ali overjanje ponarejenih listin in spisov, kakor tudi izdajanje lažnih listin in spisov;
14.	prisvajanje ali poneverba premoženja;
15.	oškodovanje javnega premoženja s sklepanjem neugodnih pogodb ali poslov;
16.	prekršitev pravnih predpisov pri opravljanju službene dolžnosti v nameri, da se določeni 'osebi koristi ali škoduje.
Za prekrške iz 1. do 16. točke tega člena, ki pomenijo hkrati kazniva dejanja, pošlje disciplinsko sodišče pristojnemu javnemu tožilcu kazensko prijavo zaradi uvedbe kazenskega postopka.
II.
Disciplinske kazni.
2.	člen
Kazni za disciplinske nerednosti so:
1.	pismeni opomin;
2.	pismeni \ikor;
3.	pismeni strogi javni ukor;
4.	denarna kazen za vsak posamezni primer v znesku največ do 10% čistih enomesečnih uslužbenčevih prejemkov, vendar skupna vsota teh kazni v enem mesecu ne-sme presegati 20% teh prejemkov posameznega uslužbenca.
Pri izrekanju kazni po 4. točki tega člena dodatek za otroke ni podvržen nikakršnemu odbitku.
Kazni iz 3. in 4. točke tega člena se vpisujejo v službeni list.
3.	člen
Kazni za disciplinske prekrške so:
1.	prepoved podelitve višje plače oz. višjega položaja za dobo šest mesecev do enega leta;
2.	znižanje prejemkov za dobo treh mesecev do enega leta, vendar za vsak posamezni mesec to znižanje ne sme biti večje kakor 20% mesečnih čistih prejemkov;
3.	povrnitev na nižjo plačo oz. nižji položaj za dobo šestih mesecev do treh let;
4.	odpust iz službe s prepovedjo vrnitve v službo za dobo enega do treh let;
5.	odpust iz službe za vedno.
Pri izrekanju kazni iz 2. točke tega člena dodatek za otroke ni podvržen nikakemu odbitku.
III.
Zastaranje. /
4.	člen
Pregon disciplinske nerednosti zastara v šestih mesecih od dne, ko so bile storjene.
Pregon disciplinskih prestopkov zastara v dveh letih od dneva storjenega dejanja, kolikor nima dejanje za posledico kazenske odgovornosti; v tem primeru zastara disciplinski prekršek v istem času, v katerem zastara tudi pregon za uvedbo sodnega kazenskega postopka.
IV.
Izrekanje kazni po starešini.
5.	člen
Kazni za disciplinske nerednosti izreka zoper uslužbence starešina njihove organizacijske enote.
Zoper odločbe o kazni se uslužbenec lahko pritoži pri starešini neposredno višje organizacijske enote v petnajstih dneh od dneva, ko mu je bila odločba vročeha. Tako pritožbo smejo vložiti tudi sindikalne organizacije.
Proti odločbi o kazni uslužbenca javnega podjetja se vloži pritožba na disciplinsko sodišče pri okrajnem LO, odnosno pri tajništvu Izvršilnega odbora Istrskega okrožnega LO, kakor je dotično podjetje okrajnega ali okrožnega pomena.
Uslužbenec ne sme biti kaznovan, dokler ni bil zaslišan.
Izvršitev kazni za disciplinske nerednosti zastara v šestih mesecih od dne, ko je odločba o kazni postala pravomoćna.
V.
Disciplinska sodišča.
6.	člen
Kazni za disciplinske prekrške izrekajo posebna disciplinska sodišča po poprej izvedenem postopku.
Pri vsakem okrajnem LO obstoji disciplinsko sodišče za uslužbence dotičnih LO kakor tudi za uslužbence javnih uradov, ustanov in podjetij okrajnega pomena. Pri tajništvu 10 Istrskega okrožnega LO obstoji disciplinsko sodišče za njegove uslužbence, kakor tudi za uslužbence javnih uradov, ustanov in podjetij okrožnega pomena.
Pritožbe zoper odločbe obeh disciplinskih sodišč, predvidenih v prejšnjem odstavku tega člena, rešuje disciplinsko sodišče, ki je ustanovljeno pri IO Istrskega okrožnega LO.
Vsako disciplinsko sodišče sestoji iz treh članov in ravno toliko namestnikov, izmed katerih morata biti en član in njegpv namestnik pravnika. Člane disciplinskih sodišč in njegove namestnike imenuje pristojni izvršilni odbor, in sicer enega člana in njegovega namestnika na predlog pristojne sindikalne organizacije. Pri tem imenovanju določi izvršilni odbor, kdo bo predsednik in njegov namestnik.
IV.
Disciplinski tožilec.
7.	člen
Tožilca pri disciplinskem sodišču imenuje za vsak posamezni primer pristojni izvršilni odbor LO.
Vsak obdolženi uslužbenec sme vzeti branilca.
VIL
Disciplinski postopek.
8.	člen
Disciplinski postopek začne disciplinski tožilec na podlagi pismenega in obrazloženega predloga pristojnega starešine, javnega tožilca ali organa splošne kontrole.
Ko disciplinsko sodišče sklepa o tej zadevi, odloči, da se zoper uslužbenca začne disciplinska preiskava ali da se zoper njega vloži disciplinska obtožnica ali da ni razloga za disciplinski postopek.
9.	člen
Ko disciplinsko sodišče odloči, da se zoper uslužbenca začne disciplinska preiskava, odredi preiskovalca, ki preiskuje v skladu s predpisi kazenskega postopka. Zoper odločbo o začetku disciplinske preiskave ni dopustna pritožba. __
Če sodišče ugotovi, da predstavlja obdolženčevo dejanje tudi kažnjivo dejanje, pošlje vse spise pristojnemu javnemu tožilcu, obvesti o tem uslužbenčevega neposrednega starešino in nato odloči, ali naj se zoper uslužbenca nadaljuje disciplinski postopek sporedno s kazen-skim ali pa naj se odloži do dokončne odločbe rednega sodišča.
Ko disciplinski preiskovalec konča preiskavo, pošlje vse spise disciplinskemu sodišču; to izda odlpčbo, da se zoper uslužbenca vloži obtožnica ali da ni razloga za nadaljnji disciplinski postopek-
Ko disciplinsko sodišče odloči, da se zoper uslužbenca vloži obtožnica, pošlje vse spise disciplinskemu tožilcu zaradi vložitve obtožnice. Zoper odločbo, s katero se odredi razprava, ni dopustna pritožba.
Kadar disciplinsko sodišče odloči, da ni razloga za disciplinski postopek, pošlje odločbo o tem neposrednemu starešini in pristojnemu disciplinskemu tožilcu.
10.	člen
Razprava pri disciplinskem sodišču prve stopnje je ustmena in javna, razen v primerih, kadar službene ali javne koristi ali kateri drugi upravičeni razlogi zahtevajo, da se razprava razglasi za tajno.
Ali naj bo pri disciplinskem sodišču druge stopnje razprava ustmena'in javna, o tem odloči sodišče druge stopnje samo po naravi vsakega posameznega primera.-
11.	člen
Obtoženi uslužbenec se s sodbo disciplinskega sodišča ali spozna za krivega in se kaznuje za disciplinski prekršek, ali se oprosti krivde in kazni.
Če disciplinsko sodišče ugotovi, da obtoženčevo dejanje predstavlja nerednost, ga kaznuje za to dejanje.
V slučaju obsodbe se obtoženec obsodi tudi na plačilo stroškov disciplinskega postopka. Če je obtoženec oproščen disciplinske odgovornosti, trpi stroške disciplinskega postopka javna blagajna.
VIII.
Pritožbe.
12.	člen
Zoper sodbe in odločbe disciplinskega sodišča prve stopnje imata obsojeni uslužbenec in disciplinski tožilec, kolikor ni s tem odlokom drugače določeno, pravico pritožbe na disciplinsko sodišče druge stopnje. Pritožbe je vložiti v 15. dneh od dneva prejema prvostopne sodbe oz. odločbe.
Pritožbe iz prejšnjega odstavka smejo vložiti tudi sindikalne organizacije.
IX.
Obnova postopka.
13.	člen
Disciplinski tožilec in obsojeni uslužbenec lahko zahtevata zoper pravomoćno sodbo obnovo disciplinskega postopka pod pogoji, ki jih predvidevajo predpisi kazenskega sodnega postopka.
To obnovo smejo zahtevati tudi sindikalne organizacije kakor tudi starešina, ki je pristojen za nastavitev uslužbenca.
Pravomoćne sodbe se pošljejo pristojnemu starešini obsojenega uslužbenca, da jih izvrši in vpiše v usluž-benski list.
Izvršitev disciplinskih kazni zastara v dveh letih od dne, ko je postala dotična sodba pravomoćna.
X.
Splošna določila.
14.	člen
15.	člen_.
Če je uslužbenec v zvezi z disciplinskim prekrškom povzročil javni imovini materialno škodo, pošlje disciplinsko, sodišče, ko dovrši postopek o disciplinskem kaznivem dejanju, predmet oškodovani ustanovi ali podjetju, da pri okrožnem sodišču vloži tožbo na povračilo škode.
,16. člen
Vsi predmeti disciplinskega postopka se smatrajo za nujne.
V disciplinskem postopku se ne plačujejo takse.
Kazni iz pravomoćnih odločb za disciplinske neredno-sti in prekrške se vpišejo v uslužbenski list kaznovanega uslužbenca, izvzemši kazen opomina in kazen pismenega ukora.
17.	člen
Ta odlok stopi v veljavo na dan njegove objave v Uradnem listu. S tem dnem prenehajo veljati vsi dose-daj veljavni predpisi o disciplinski odgovornosti javnih uslužbencev.
Umag, 8. februarja 1948.
Tajnik: Laurenti Eugenio Predsednik: Kralj Franc
55.
Na podlagi odloka Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega LO za Istro od 20. februarja 1947, po odobritvi VUJA in v zvezi s členom 4 odtoka Istrskega okrožnega LO o ustanovitvi Komisije za reševanje zahtevka za zaščito zakonitosti z dne 7. 12. 1947. Ur. list štev. 1/48—33, izdaja Istrski okrožni LO
odlok
o odobritvi pravilnika za poslovanje Komisije za reševanje zahtevka za zaščito zakonitosti.
1.	člen
Odobrava se pravilnik za poslovanje Komisije za reševanje zahtevka za zaščito zakonitosti, katerega si je Komisija sama predpisala in ki se glasi:
1.	Člani Komisije izvolijo iz svoje srede predsednika, podpredsednika in tajnika.
2.	Predsednik vodi in nadzira vse delo Komisije ter imenuje in razrešuje potrebno pomožno osebje.
3.	Predsednik sestavlja proračun in račun stroškov, ki gredo na breme Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
4.	Komisija ima svoj pečat. Komisijo zastopata predsednik in tajnik, ki tudi podpisujeta vse odločbe Komisije.
5.	Komisija vodi potrebne knjige in vpisnike ter zlasti vložni in abecedni vpisnik, zbirko odločb,-blagajniško knjigo in podobno.
6.	Čim prejme Komisija zahtevek za zaščito zakonitosti, odredi predsednik poročevalca in naroči, da se zberejo morebitni potrebni dokazi in morebitne potrebne informacije ter da se zahteva mnenje v smislu 2. odstavka 4. člena odloka o ustanovitvi Komisije. Istočasno naroči, da se prepis zahtevka vroči prizadetim strankam, uradom, odnçsno ustanovam, ki morejo v roku, ki ga odredi predsednik, vložiti na zahtevek svoje pripombe.
7.	Ko je ves material zbran, skliče predsednik sejo Komisije zaradi odločbe. Seja je sklepčna, ako je navzočih pet članov Komisije, od katerih sta lahko' dva zastopana po namestnikih.
8.	Komisija sklepa z večino glasov.
9.	Sejam Komisije sme prisostvovati s posvetovalnim glasom Višji javni tožilec.
10.	Odločba Komisije se vroči Višjemu javnemu tožilcu, organu, ki je izdal pobijano odločbo in morebiti prizadeti zasebni stranki, kakor tudi tajništvu Izvršilnega odbora Istrskega okrožnega LO.
11.	Ves postopek Komisije je oproščen taks.
12.	Komisija sestavi za vsako redno skupščino Istrskega okrožnega LO pismeno poročilo o svojem poslovanju.
2.	člen	'*
Ta odlok stopi takoj v veljavo.
Umag, 8. februarja 1948.
Tajnik: Laurenti Eugenio Predsednik: Kralj Franc
56,
Na podlagi odloka Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega LO za Istro z dne 20. februarja 1947 in po odobritvi VUJA izdaja Istrski okrožni LO
odlok
o izplačilu Ì3, mesečne plače delavcem in nameščencem.
1.	člen
Vsem delavcem in nameščencem javnih in zasebnih ustanov in podjetij se izplačujejo prejemki za 13. mesec.
2.	člen
Prejemki v smislu člena 1. znašajo:
za delavce znesek, ki odgovarja plači za 200 delovnih ur, izračunani na podlagi plače, ki jo delavec prejema ob času izplačila teh prejemkov;
za nameščence znesek, ki odgovarja eni mesečni plači, ki jo nameščenec prejema ob času izplačila teh prejemkov.''
3.	člen
Delavcem in nameščencem, katerih službeno razmerje prične ali se konča tekom leta, se izplača ena dvanajstina zneska, izračunanega po čl. 2, za v^aki mesec zaposlitve pri delodajalcu tekom istega leta. Dvanajstina za mesec, v katerem se delovno razmerje prične ali konča, pripada delavcem in nameščencem samo v slu-, čaju, če so delali v dotičnem mesecu 100 ali več ur oziroma 15 ali več dni.
4.	člen
Izplačilo 13. mesečne plače se mora izvršiti do 31. decembra vsakega leta ali ob obračunu v slučaju, da se delovno razmerje konča pred tem dnem.
5.	člen
6.	člen	^
Ta odlok stopi takoj v veljavo.
U m a g, 8. februarja 1948.
Tajnik: Laurenti Eugenio Predsednik: Kralj Franc
57,
Na podlagi odloka Poverjeništva PNQO za Slovensko Primorje in Oblastnega odbora NO za Istro z dne 20. fe-februarja 1947 in po odobritvi VU JA izdaja Istrski okrožni LO
odlok
o ukinitvi plačevanja prispevkov za integracijski fond,
1.	člen
S.	1. januarjem 1948 se ukine plačevanje posebnih prispevkov za integracijski fond, predvidenih po čl. 6 uredbe OILO za okraj Koper o odpravi kolonata~z dne
1.	7. 1946. Ur. list štev. 1/47.
2Vclen
Zaostali prispevki se bodo izterjali samo za čas do
31.	decembra 1947.
3.	člen
Ta odlok stopi takoj v veljavo.
Umag, 8. februarja 1948.
Tajnik: Laurenti Eugenio	Predsednik: Kralj Franc
Uredbe Izvršilnega odbora Istrskega okrožnega ljudskega odbora
v Kopru
58,
Izvršilni odbor Istrskega okrožnega LO izdaja na podlagi določbe zadnjega odstavka 15. člena odloka o popravi krivic bivšim političnim preganjancem z dne
7.	decembra 1947 (Ur. 1. 1/48/43).
odredbo
o postopku pri Komisiji za popravo krivic bivšim polit i črti m preganjancem in pri Nadzorni komisji za popravo krivic bivšim političnim preganjancem,
1.	člen
Kdor hoče uveljavljati pravice po odloku o popravi krivic bivšim političnim preganjancem, mora vložiti v nepodaljšljivem roku do 30. junija 1948. pismeno vlogo pri Komisiji za popravo krivic bivšim političnim preganjancem.
2.	' člen
V vlogi po 1. členu mora prizadeti opisati dejansko stanje, na katero opira svoj zahtevek po določbah gori navedenega odloka.
Za zatrjevane dejanske okolnosti se morajo v vlogi navesti dokazi. Po možnosti naj bodo dokazila že priložena vlogi sami.
3.	člen
Člani komisije si na prvi seji izberejo iz svoje srede predsednika. Komisija odloča z večino glasov.
4.	člen
Vsako zadevo pregleda eden od članov komisije kot poročevalec. Zbere in izvede potrebne dokaze ter poroča, ko je zadeva zrela za rešitev, v seji- komisije.
Komisija izda v seji odločbo. Če spozna, da zadeva ni zrela za rešitev, naroči poročevalcu, da izvede potrebne dopolnitve in vnovič poroča.
5.	člen
Na seje komisije se mora pravočasno povabiti okrožni javni tožilec.
6.	člen
Odločba komisije mora vsebovati osebne podatke prizadetega in navesti, v kolikor je zahtevi ugodeno, vrsto in višino odškodnine. Odločba mora biti posebej utemeljena.
Odločbo je vročiti prizadetemu in okrožnemu javnemu tožilcu.
7.	člen
Proti- odločbi komisije se more pritožiti prizadeti, kakor tudi okrožni javni tožilec. Pritožbo je vložiti pri komisiji sami v 15 dneh, računano od dne vročitve.
8.	člen
Pritožbo predloži komisija z vsemi spisi vred Nadzorni komisiji za popravo krivic bivšim političnim preganjancem.
Za postopek pri Nadzorni komisiji veljajo ustrezno določbe o postopku pri komisiji prve stopnje (členi 3—6).
9.	člen
Odločba Nadzorne komisije je dokončna.
10.	člen
V kolikor ne vsebuje ta odredba posebnih določil o postopku, veljajo smiselno predpisi o nespornem postopku.
11.	člen
Ta odredba stopi v veljavo na dan objave v Uradnem listu.
Koper, 8. januarja 1948.
Tajnik: Laurenti Eugenio Predsednik: Kralj Franc
59.	sr
Na podlagi odloka o pooblastilu Izvršilnemu odboru Istrskega okrožnega ljudskega odbora za izdajanje odlokov in odredb na področju gospodarstva od 3. 8. 1947 (Uradni list štev. 1/5) izdaja I. O. Istrskega okrožnega LO
uredbo
o dajatvah iz zavarovalnih poslov,
1.	člen
Za zavarovalne pogodbe s privatnimi zavarovalnimi ustanovami se plačuje
a)	državna taksa in davek na poslovni promet od premij, ki jih plačajo zavarovanci zavarovalnim ustanovam;
b)	državna taksa od zavarovalnih vsot odnosno od-
škodnin, ki jih zavarovalne ustanove izplačujejo zavarovancem ali koristnikom zavarovanja po pogodbi o zavarovanju.	’	■*
Zavarovalne ustanove so dolžne plačevati zgoraj na-
vedene takse in davek na poslovni promet — neposredno finančnemu odseku onega okrajnega ljudskega odbora, kjer ima zavarovalna ustanova svoj glavni sedež ter imajo pravico ta plačila zaračunavati zavarovancem ali koristnikom.
Zavarovalne listine in pobotnice o plačanih premijah in o izplačilih zavarovalnih vsot in odškodnin morajo vsebovati zaznambo, da plačajo te takse in davek na poslovni promet neposredno zavarovalne ustanove.,
2.	člen
Državne takse od premij znašajo:
1.	za pomorska in zrakoplovna transportna zavarovanja ............................................2%
2.	za ostala transportna zavarovanja^..............20%
3.	za zavarovanja zoper nezgode in življenjska zavarovanja ..........................................2%
4.	za zavarovanje za škodo iz jamstvene odgovornosti nasproti tretjim osebam.......................9%
5.	za zavarovanje živine in proti	toči............. 2%
6.	za zavarovanje stekla............................9%
7.	za zavarovanje zoper požarno škodo in škodo, ki je v smislu zavarovalnih pogojev izenačena
s požarno škodo, ter za vse oštala zavarovanja, . ki niso tu navedena.............................18%
3.	člen
Taksa se odmerja na vse premije in pribitke K premijam kakršnekoli vrste, ki jih zavarovanci plačajo zavarovalnim ustanovam, z izjemo dajatev, ki so določene s to uredbo.
4.	člen	1
Davek na poslovni promet od zavarovalnih premij se odmerja od iste osnove kakor taksa in znaša 1.6%.
5.	člen
Od izplačil zavarovanih vsot in odškodnin, ki jih zavarovalne ustanove vršijo na podlagi zavarovalne pogodbe, se plačuje taksa od 0.50%.
6.	člen
Zasebne zavarovalnice morajo voditi knjige za knjiženje vseh prejetih premij in pribitkov k premijam tei o izvršenih izplačilih zavarovanih vsot odnosno odškodnin po posameznih vrstah zavarovalnih poslov, navedenih v čl. 2. Zavarovalne ustanove morajo te knjige hraniti najmanj deset let.
7.	člen
Vpisi v knjige, predpisane v čl. 6, morajo izkazovati vsa plačila premij s strani zavarovancev oziroma izvršena izplačila zavarovanih vsot ter odškodnin zava-rovncem in koristnikom po posameznih policah.
8.	člen
Po zaključku vsakega koledarskega tromesečja, a najpozneje do konca sledečega tromesečja, morajo zavarovalne ustanove po izvršenih knjižnih vpisih prijaviti finančnemu odseku okrajnega ljudskega odbora skupno vsoto prejetih premij in pribitkov k premijam po posameznih vrstah zavarovalnih poslov, kakor tudi skupno vsoto izplačanih zavarovalnih vsot ter odškodnin. V roku nadaljnih 15 dni po prijavi morajo zavarovalne ustanove vplačati pri istem finančnem odseku odgovarjajočo vsoto za takse in davek na poslovni promet,
9.	člen
Za zavarovalne listine, vsake vrste se ne plačuje nobena- druga taksa ali davek iz katerega koli naslova, razen onih, ki so predpisane s to uredbo. Vsi prejšnji predpisi, ki so v nasprotju s to uredbo, se razveljavijo.
10.	.člen
Pozavarovanja niso zavezana nikakšnim dajatvam, ako so premije za odnosno zavarovanja prijavljene po predpisih te uredbe.
11.	člen
Ta uredba stopi takoj v veljavo.
Koper, 31. januarja 1948.
Tajnik:	Predsednik:
Laurenti Eugenio	Kralj Franc
Načelnik oddelka za finance:
Danilo Herkov
60.
Na podlagi odloka o pooblastilu Izvršilnemu odboru Istrskega okrožnega LO za izdajanje odlokov in uredb na področju gospodarstva òd 3. 8. 1947 (»Uradni list« št. 1/5) izdaja I. O. Istrskega okrožnega LO
uredbo
o spremembi trošarinske tarife.
1.	člen
Tarifna postavka trošarinske tarife 1 a, objavljene v Uredbi Poverjenfštva PNOO o pobiranju trošarine št. 779 od 10. XII. 1945, odnosno Pravilnika in tarife trošarine -Oblasnega NO za Istro broj 5001, se poviša od Lir 10.— na Lir 30.—, t. j. da se za vsak liter navadnega vina v sodih, posodah in steklenicah plača Lir 30.— namesto dosedanjih Lir 10.—.
' 2. člen
Ta uredba stopi v veljavo 1. februarja 1948.
Koper, 31. februarja 1948.	*
Tajnik:	Predsednik:
La urenti Eugenio	Kralj Franc
Načelnik oddelka za finance:
Danilo Herkov
61.
Na podlagi odloka o pooblastilu Izvršilnemu odboru Istrskega okrožnega LO za izdajlfoje odlokov in odredb na področju gospodarstva z dne 3. avgusta 1947 izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega LO
odredbo
o spremembi in dopolnitvi odredbe od 5. dec. Í948 o zakolu prašičev in odvzemu odrezkov za maščobo na področju Istrskega okrožnega LO za gospodarsko leto 1947—Í948 (Ur. L Í/48—50),
■	-	1. člen
3.	člen odredbe o zakolu prašičev in odvzemu odrezkov za maščobo na področju Istrskega okrožnega LO za gospodarsko leto 1947—1948 se ukinja in se nadomesti s temle besedilom:
Prašičerejci izgubijo z dnem izdaje dovolila za zakol pravico, do odrezkov za maščobo in meso in sicer za
vsakega prašiča, ki ima vsaj 120 kg žive teže, za 4 osebe za vse leto.
Ako prašič ne doseže žive teže 120 kg, odredi KLO na predlog posebne tričlanske komisije, za koliko oseb se odrezki za maščobo in meso odvzamejo, pri čemer se mora upoštevati kot merilo v 2. odstavku tega člena navedeno razmerje.
Za prašiče, ki so težji od 120 kg, se mora za vsakih nadaljnih 30 kg žive teže odvzeti odrezke za maščobo in meso za vse leto enemu družinskemu članu.
2.	člen
3.	členu se dostavi člen 3 a, ki se glasi:
S presežki, to je onimi količinami, ki presegajo domače potrebe, razpolagajo prašičerejci svobodno po prosti ceni; vendar se morajo prodajalci izkazati s potrdilom krajevnega LO, da ne prejemajo živilskih nakaznic za maščobo in meso.
Prodaja se sme vršiti neposredno ali po zadrugah ali trgovcih, ki so v posesti rednega obrtnega pooblastila.
3.	člen
Ta odredba stopi takoj v veljavo.
Koper, 31. januarja 1948.
Tajnik:	Predsednik:
Laurenti Eugenio	Kralj Franc
Načelnik gospodarskega oddelka:
Dr. Kovačič Stanko
62,
Na podlagi odloka o pooblastilu Izvršilnemu odboru Istrskega okrožnega LO za izdajanje odlokov in odredb na področju gospodarstva z dne 3. avgusta 1947 izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega LO
odredbo
o prometu in zakolu klavne živine ter o prometu •	s kožami,
1.	člen
Na ozemlju Istrskega okrožnega LO se uvede prosti odkup klavne živine in prosta prodaja mesa.
2.	člen
Odkup goveje živine lahko vrši - vsak mesar, ki- je v posesti rednega obrtnega pooblastila in se izkaže z nakaznico za odkup, katero izda pristojni okrajni LO. Nakaznice posameznih okrajnih LO so veljavne na vsem teritoriju Istrskega okrožnega LO.
Odkup konjev, oslov, prašičev, drobnice, perutnine in divjačine ni vezan na nakaznice.
3.	člen
Zakoli se smejo vršiti samo v mestnih ali krajevnih klavnicah ob prisotnosti pooblaščenca mestnega ali krajevnega LO in zastopnika ali pooblaščenca »ISTRA-PRERAD-a«. Kjer klavnic ni, odredi mesto zakola pristojni okrajni LO. Od tega je izvzeta perutnina in divjačina.
4.	člen
5.	člen
Krajevni LO določijo v svojem območju mesnico, kjer Se bo prodajalo izključno le meso po maksimalni ceni.
6.	člen
Dogon živine v klavnico se vrši le z živinskim potnim listom, katerega izda krajevni LO, kjer je bila živina nabavljena.
7.	člen
Meso, ki ga ni pregledal uradni živinozdravnik, se ne spie prodajati.
8.	člen
Cene proste prodaje mesa v podrobni prodaji ne smejo presegati:
a)	za goveje meso* in meso drobnice ... lir 300.—
b)	za konjsko in oslovsko meso..............,,	200 —
c)	za sveže prašičje meso....................„	400,—
d) za peruthino............................... 450.—
V teh cenah so vpoštevane vse javne dajatve in se
iste v nobenem slučaju ne smejo višati.
Za divjačino je prosta cena.
9.	člen
Odrte kože goveje živine, konjev, oslov, prašičev in drobnice se morajo oddati podjetju »ISTRA-PRERAD« po maksimalnih cenah.
10.	člen
Z uveljavljanjem te odredbe se ukinja obvezna oddaja klavne živine v smislu odredbe št. 19 Istrskega okrožnega LO od 26. avgusta 1947 (CJradni list štev. 2 od 20. 9. 1947).
11.	člen
Gospodarski oddelek Istrskega okrožnega LO se pooblašča, da izda podrobna navodila za izvajanje te odredbe.
12.	člen
Ta odredba stopi takoj v veljavo.
Koper, 31. januarja 1948.
Tajnik:	Predsednik:
Laurenti Eugenio	Kralj Franc
Načelnik gospodarskega oddelka:
Dr. Kovačič Stanko
63.
Na podlagi odloka o pooblastilu Izvršilnemu odboru Istrskega okrožnega LO za izdajanje odlokov in odredb na področju gospodarstva z dne 3. avgusta 1947 izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega LO
odredbo
o spremembi in dodatku k odredbi o prometu z žitaricami (Uradni list štev. 2 od 20. 9. 1947).
1.	člen
Prvi in drugi odstavek 2. člena citirane odredbe se ukinjata.
2.	člen
6.	členu se doda to-le besedilo:
Z viški žitaric, t. j. onih količin, ki presegajo domačo potrebo, razpolagajo proizvajalci svobodno po svobodni ceni, vendar se morajo izkazati s potrdilom pristojnega krajevnega LO, da ne prejemajo živilskih nakaznic za moko ali kruh in zakuho.
Prodaja se sme vršiti samo neposredno, t. j. od proizvajalca potrošniku ali preko zadrug ali trgovcev, ki so v posesti rednega obrtnega pooblastila.
3.	člen
Kopičenje življenskih potrebščin preko lastnih potreb ali odtegovanje istih prometu v svrho spekulacije je kaznivo v smislu odredbe štev. 8 od 25. julija 1845 (Uradni list Pov. PNNO štev. 1 od 22. 9. 1945).
4.	člen
Ta odredba stopi takoj v veljavo.
Koper, 31. januarja 1948.
Tajnik:	Predsednik:
Laurenti Eugenio	Kralj Franc
Načelnik gospodarskega oddelka:
Dr. Kovačič Stanko
64.
Na podlagi odloka o pooblastilu Izvršilnemu odboru Istrskega okrožnega LO za izdajanje odlokov in odredb na področju gospodarstva z dne 3. avgusta 1947 izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega LO odredbo
o dopolnitvi odredbe o produkciji olja od 10. 12. 1947,
1.	člen
Členu 7-odredbe o produkciji olja, ki jo je izdal Istrski okrožni LO dne 10. 12. 1947, se doda to-le besedilo:
»S presežki, to je onimi količinami, ki presegajo domačo potrebo, razpolagajo pridelovalci svobodno po svobodni ceni, vendar se mora pridelovalec izkazati s potrdilom svojega krajevnega KLO, da ne prejema živilskih nakaznic za maščobe.
Prodaja se sme vršiti samo neposredno, t. j. od pridelovalca potrošniku ali preko zadrug ali trgovcev, ki so v posesti- rednega obrtnega dovolila«.
2.	člen
Kopičenje življenskih potrebščin preko lastnih potreb ali odtegovanje istih prometu v svrhu spekulacije je kaznivo v smislu odredbe POV. PNOO št. 8 od 25. jul. 1945. (Uradni list št. 1 od 22. 9. 1TW5).
3.	člen
Ta uredba stopi takoj v veljavo.
Koper, 31. januarja 1948.
Tajnik:	Predsednik:
Laurenti Eugenio	Kralj Franc
\
Načelnik gospodarskega oddelka:
Dr. Kovačič Stanko
ч
Sodni oglasi in objave
Vpiszadrug
Dne 4. februarja 1947 se je vpisala v zadružni register zadruga.
Besedilo zadruge: Posojilnica in hranilnica, registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Kopru.
Sedež zadruge:1 Koper.
Zadruga je bila ustanovljena na skupščini dne 28.»januar j a 1947 za nedoločen čas.
Naloga posojilnice in hranilnice je:
Zadruga ima namen, razmere svojih članov v gmotnem oziru zboljševati, zlasti spodbujati varčnost in s svojim zadružnim kreditom preskrbovati svojini članom v gospodarstvu potrebna denarna sredstva. Ta namen dosega zadruga s tem, da sprejme in obrestuje hranilne vloge ter vloge na tekočem računu, si pridobiva nadaljnja denarna sredstva, kolikor so za dosego zadružnega smotra potrebna. S svojim zadružnim kreditom daje svojim članom posojila in oskrbuje svojim članom inkase.
Jamstvo članov je neomejeno. — Vsak zadružnik mora plačati en zadružni delež v znesku 100 lir.
Objave:
Redni občni zbor se sklicuje enkrat na leto in sicer do konca meseca maja. Dan, ura, kraj in dnevni red se razglasi vsaj 8 dni preje po v uradnem prostoru nabitem naznanilu in po razpisu.
Zadrugo zastopata 2 člana.
Člani upravnega odbora so:
Furlanič Josip, Prade štev. 42, predsednik;
Kuret Ivan, Bertoki, tajnik;
Kocjančič Silvester, Bertoki štev. 49; odbornik;
Cerkvenič Štefan, Šantoma, odbornik;
Ojo Angel, Šantoma, odbornik.
Koper, 4. februarja 1947.
Okrožno ljudsko godišče, sekcija v Kopru.
Cons 111-88
Vpis zadruge
Dne 5. februarja 1947 se je vpisala v zadružni register zadruga.
Besedilo zadruge: Posojilnica in hranilnica r. z. z n. z. v Šmarjah.
Sedež zadruge: Šmarje.
Zadruga je bila ustanovljena na skupščini dne 23. ja-пџагја 1947.	*
Zadruga ima namen, razmere svojih članov v gmotnem oziru zboljšati, zlasti spodbujati varčnost in s svojim zadružnim kreditom preskrbovati svojim članom v gospodarstvu potrebna' denarna sredstva. Ta namen dosega zadruga s tem, da sprejema in obrestuje hranilne vloge ter vloge v tekočem računu. Pridobiva si nadaljnja denarna sredstva, kolikor so za dosego zadružnega smotra potrebna. S svojim zadružnim kreditom daje svojim članom posojila ter oskrbuje svojim članom inkase.
Jamstvo članov je neomejeno.
Vsak zadružnik mora plačati en zadružni delež v znesku 100 lir.
Objave:
Redni občni zbor se sklicuje enkrat v letu in sicer do konca meseca maja. Dan, ura, kraj in dnevni red
občnega zbora se mora razglasiti vsaj 8 dni preje po v uradnem prostoru nabitem naznanilu in po razpisu.
Zadrugo zastopata 2 člana.
Člani upravnega odbora so:
Prodan Matija, Šmarje št. 22, predsednik;
Morgan Karel, Šmarje št. 100, tajnik;
Markežič Jakob, Šmarje št. 25, odbornik;
Prodan Anton, Šmarje št. 184, odbornik;
Hrvatin Franc, Šmarje št, Ï44, odbornik.
Koper, 5. februarja 1947.	s
Okrožno ljudsko sodišče, sekcija v Kopru.
Cons III-94.
Dne Ô. februarja 1947 se je vpisala v zadružni register zadruga, ustanovljena na skupščini dne 26. jah. 1947.
Besedilo zadruge: .Posojilnica in hranilnica, registrirana zadruga z neomejeno zavezo v Vanganelu.
Sedež zadruge: Vanganel.
Zadruga ima namen, razmere svojih članov v gmotnem oziru zboljšati, zlasti spodbujati varčnost in s svo-r jim zadružnim kreditom preskrbovati svojim članom v gospodarstvu potrebna denarna sredstva. Ta namen dosega zadruga s tem, da sprejema in obrestuje hranilne vloge ter vloge v tekočem računu. Pridobiva si nadaljnja denarna sredstva, kolikor so za dosego zadružnega smotra potrebna. S svojim zadružnim kreditom daje svojim članom posojila ter oskrbuje svojim članom in-kase.
Jamstvo članov je neomejeno.
Vsak zadružnik mora plačati en zadružni delež v znesku 100 lir.
Objave:
Redni občni zbor se sklicuje enkrat v letu ,in sicer do konca meseca maja. Dan, ura, kraj in dnevni red občnega zbora se razglasi 8 dni preje po v uradnem prostoru nabitem, oznanilu in razpisu v krajevnem časopisu.
Zadrugo zastopa načelstvo z vsemi pravicami in podpisujeta v imenu zadruge 2 člana.
Člani upravnega odbora so:
Rodela Ivan, Cerej št. 15, predsednik;
Babič Josip, Vanganel št. 2Д7, blagajnik;
Sabadin Iavn, Sv. Ubald št. 39, tajnik;
Babič Oskar, Vanganel št. 234, odbornik;
Krmah Franc, Vanganel št. 238, odbornik;
Babič Josip, Vanganel št. 2Б0, odbornik.
Koper, 6. februarja 1947.
Okrožno ljudsko sodišče, sekcija v Kopru.
Cons III-98
Dne 7. februarja 1947 se je vpisala v zadružni register zadruga, ustanovljena na skupščini-dne 7. februarja 1947.
Besedilo zadruge: Hranilnica in posojilnica, registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Kortah.
Sedež zadruge: Korte.
Zadruga ima namen, razmere svojih članov v gmotnem oziru zboljšati, zlasti spodbujati varčnost in s svojim zadružnim kreditom preskrbovati svojim članom v gospodarstvu potrebna denarna sredstva. Ta namen dosega zadruga s tem, da sprejema in obrestuje hranilne vloge ter vloge v tekočem računu. Pridobiva si nadaljnja denarna sredstva, kolikor so za dosego zadružnega
smotra potrebna. S svojim zadružnim kreditom daje svojim članom posojila ter oskrbuje svojim članom in-kase.
Jamstvo članov je neomejeno.
Vsak zadružnik mora - plačati en zadružni delež v znesku 100 lir.
Objave:
Redni občni zbor se sklicuje enkrat v letu in sicer do konca meseca maja. Dan, ura, kraj in dnevni red občnega zbora se mora razglasiti vsaj 8 dni prej po v uradnem prostoru nabitem naznanilu in po razpisu v časopisu.
Načelstvo zastopa zadrugo z vsemi pravicami in podpisuje v imenu zadruge na ta način, da se podpišeta dva člana.
Člani upravnega odbora so:
Grbac Franc, Korte št. 173, predsednik;
Nedoš. Anton, Medoši št. 29, tajnik;
Medoš Anton, Medoši št. 61, blagajnik;
Grbac Anton, Korte št. 172, odbornik;
Hrvatin Matija, Korte št. 102, odbornik.
Koper, 7. februarja 1947.
Okrožno ljudsko sodišče, sekcija v Kopru.
Cons III-104
Vpis zadruge
Dne 20. marca 1947 se je vpisala v zadružni register zadruga:
Besedilo zadruge: Zadružna zveza, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Kopru.
Sedež zadruge: Koper.
Zadruga je bila ustanovljena na skupščini dne 17. marca 1947 za nedoločen čas.
Namen zadružne zveze je:
a)	Predstavljati svoje člane in povsod zastopati njihove interese;
b)	Vršiti periodične in izredne revizije članov in nadzirati njihovo poslovanje;
c)	Pospeševati denarno izmeno, in poslovne odnose med svojimi člani s tem,
1.	da sprejema proti obrestovanju na tekoči račun njihove blagajniške pribitke;
2.	da dovoljuje istim posojila proti jamstvu;
3.	da pridobiva in uporablja vsakovrstna sredstva za svoje potrebe in za potrebe svojih članov;
č) Koordinirati delo in iniciative svojih članov in jim izdajati obvezna navodila organizacijskega ter upravnega značaja;
d)	Izdajat za svoje člane vzorna pravila, poslovne knjige, obrazce in druge poslovne pripomočke;
e)	Pospeševati z vsemi sredstvi napredek zadružnega gospodarstva;
f)	Izdajati svoje glasilo in drugo strokovno literaturo;
g)	Skrbeti za vzgojo strokovnih kadrov, pospeševati širjenje in poglabljanje zadružne misli;
h)	Zbirati, voditi in objavljati vsakovrstne statistične podatke, zlasti o stanju in poslovanju članov;
i)	Dajati državnim organom mnenja, nasvete in predloge o vseh vprašanjih, ki se tičejo zadružništva;
j)	nabavljati razno blago po naročilu in. za račun svojih članov proti-kritju režijskih stroškov;
k)	Ustanavljati in vzdrževati naprave v korist svojih članov in zadružništva sploh.
Jamstvo članov je omejeno. Zadružni delež znaša 500 lir.
Vsak član jamči še z dvakratnim zneskom plačanih deležev.
Objave:
Skupščina se sklicuje z objavo na razglasni deski, v za to določenem časopisu in s pismenim vabilom najmanj 15 dni pred dnem, določenim za isto.
Redni občni zbor se sklicuje enkrat na leto in sicer najkasneje do 15. maja.
Za zvezo podpisujeta dva člana upravnega odbora ali za to po odboru določena nameščenca, ki jih imenuje upravni odbor.
Člani upravnega odbora so:
1.	Pečarič Srečko, Pobegi št. 53, predsednik;
2.	Trusinger Viktor, Buje, Via Roma št. 25, podpredsednik;
3.	Čok Stanko, Koper, Callegaria, tajnik;
4.	Kebar Drago, Koper, P. Ognissanti 438, blagajnik;
5.	Grassi Marjan, Umag, Via Colombo 6, odbornik;
6? Pecchiari Nazarij, Koper, Piazza Ponte 1000, odbornik;
7.	Barnaba Jurij, Bartonigla, Turini 8, odbornik;
8.	Sossa Mario, Buje, Sv. Marija na Krasu;
9.	Giovannini Josip, Izola, Via Del Viario 9.
Koper, 20. marca 1947.
Okrožno ljudsko sodišče, sekcija v Kopru.
Vpis zadruge.
Cons III-114
Dne 1. maja 1947 se ie vpisala v zadružni register zadruga.
Besedilo zadruge: Hranilnica in posojilnica, zadruga z omejeno zavezo v Kortah.
Sedež zadruge: Korte.
Zadruga je bila ustanovljena na skupščini dne 21. marca 1947 na nedoločen čas.
Naloga hranilnice in posojilnice je:
1.	da sprejema in obrestuje hranilne vloge na knjižice in na tekoče račune; 2. da pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z najemanjem kredita, in 3. da daje svojim članom posojila.
Jamstvo je omejeno.
Zadružni delež znaša 500 lir. — Vsak zadružnik jamči z desetkratnimi deleži.
Objave:
Vse priobčitve zadruge se razglasijo na zadružni deski. Vabilo na skupščino se objavi na zadružni razglasni deski ali v za to določenem glasilu najmanj 8 dni pred skupščino. Vabilo mora obsegati kraj, prostor, dan in uro skupščine, kakor tudi dnevni red.
Zastopstvo zadruge:
• Zadrugo zastopata in zanjo podpisujeta dva člana upravnega odbora. Enega od teh lahko nadomešča uslužbenec zadruge, ki ga po predhodni načelni odločbi skupščine pooblasti in 'registrskemu sodišču prijavi upravni odbor.
Člani upravnega odbora so:
1.	Koronika Franc, Čedelje 78, predsednik;
2.	Hrvatin Lazar, Medoši 35, tajnik;
3.	Grbac Franc, Korte 172, blagajnik;
4.	Medoš Ludvik, MedoŠi 51, odbornik; '
5.	Hrvatin Matija, Korte 102, odbornik.
Koper, 1. maja 1947.
Okrožno ljudsko sodišče, sekcija v Kopru.
Cons III-11Û
Vpis zadruge
Dne 1. maja 1947 se je vpisala v zadružni registei' zadruga.
Besedilo zadruge: Kmečka posojilnica in hranilnica z o. j. Vanganel.
Sedež zadruge: Vanganel.
Zadruga je bila ustanovljena na skupščini dne 16. marca 1947 za nedoločen čas.
Naloga kmečke posojilnice in hranilnice je: 1. da sprejema in obrestuje hranilne vloge na knjižice in na tekoče račune; pridobiva nadaljna potrebna sredstva z najemanjem kredita in da daje svojim članom posojila.
2.	Jamstvo članov:
Zadružni delež znaša 500 lir (petsto). —■ Vsak zadružnik jamči z vsoto 5000 lir.
3.	Objave:
Skupščino skliče upravni odbor enkrat na leto m sicer v štirih mesecih po končanem poslovnem letu.
Vabilo na skupščino se objavi na zadružni razglasni deski ali v za to določenem glasilu najmanj 8 dni pred skupščino. Vabilo mora obsegati tudi kraj, prostor, dan in uro skupščine kakor tudi dnevni red.
Vse priobčitve zadruge se objavijo na zadružni razglasni deski.
4.	Zastopstvo zadruge:
Zadrugo zastopata in zanjo podpisujeta dva člana upravnega odbora. Enega od teh lahko nadomešča uslužbenec zadruge, ki ga po predhodni načelni odločbi skupščine pooblasti in registrskemu sodišču prijavi upravni odbor.
5.	Člani upravnega odbora so:
1.	Sabodin Ivan, Bonini 39, predsednik;
2.	Kozlovič Celestin, Centurska dolina 310, tajnik;
3.	Babič Josip, Vanganel 237, blagajnik; ■
4.	Babič Ernest, Vanganel 234, odbornik;
5.	Parovel Virgilij, Mintinjan 265, odbornik.
Koper, 1. maja 1947.
Okrožno 'ljudsko sodišče, sekcija v Kopru.
Cons III-l 16/47
Vpis zadruge
Dne 16. maja 1947 se je vpisala v zadružni register zadruga;
Besedilo zadruge: Kmečka obdelovalna zadruga z omejenim jamstvom v Pučah.
Sedež zadruge: Puče.
Zadruga je bila ustanovljena na skupščini dne 20. aprila 1947 za dobo 20 let.
Naloga zadruge je:
a)	povečati donos zemljišča in živine, zmanjšati proizvajalne stroške, povečati svoje dohodke in s tem doseči
večjo korist za sebe in skupnost s čim pravilnejšim izkoriščanjem obstoječe ljudske in živinske delovne sile, strojev in orodja;
b)	Zadruga nabavlja vse potrebščine za svoje člane, kakor tudi one potrebne za skupno obdelavo zemlje in gojitev živine;
c)	Skrbi za zdravstveno stanje, telesno in umstveno vzgojo svojih članov, predvsem pa za strokovno izpopolnjevanje.
Jamstvo je omejeno.
Vsak zadružnik vloži v zadrugo vso svojo zemljo, razen zemlje okrog hiše, stanovanjske hiše in gospodarskih zgradb, Jki so potrebne -za njegovo osebno gospodarstvo.
V zadrugo vložena zemlja ostane lastnina tistih, ki so jo vložili v zadrugo.
Sprejeti član, ki nima zemlje, plača kot osnovo en delež od 500 lir.
Zadružnik brez zemlje mora plačati več deležev po 500 lir in sicer toliko, kolikor določi skupščina z ozirom na njegovo gospodarsko stanje. Denarni deleži se vplačajo v obrokih, ki jih določi skupščina.
Objave:
Skupščina se vrši, kadarkoli se za to pokaže potreba, posebno pa pred pričetkom važnih poljskih del. Letna skupščina se vrši vsako, leto do 1. februarja. Če je do tedaj ne skliče upravni odbor, jo skliče nadzorni odbor najkasneje do 8 .februarja. Če je niti nadzorni odbor ne skliče pravočasno, jo skličejo sami zadružniki do 15. februarja.
Zastopstvo zadruge:
Predsednik upravnega odbora predstavlja zadrugo.
Člani upravnega odbora so:
1.	Hrvatin Ivan, Planjava 7, predsednik;
2.	Bonaca Ludvik, Puče 17, podpredsednik;
3.	Pribac Josip, Dolina 54, tajnik;
4.	Pucer Josip — Planjava 9, blagajnik;
5.	Pucer Peter, Dolina 6, odbornik; .
6.	'Baruca Ivan, Planjava 19, namestnik;
7.	Breč Ivan, Puče 29, namestnik.
Koper, 16. maja 1947.
Okrožno ljudsko sodišče, sekcija v Kopru,
Postopek za proglasitev mrtvim
Sp 1002/47
Obvešča se, da je okrajno ljudsko sodišče v Kopru na predlog Baruta Santa od Antona izreklo danes domnevo smrti Zlatic (Zlatich) Ane pok. Josipa in pok. Katarine roj. Černač, roj. 4. 5. 1908 v Klenovščaku (La-nišče) in do zadnjega časa tam bivajoče ter da je smatralo, da je smrt gori imenovane Zlatic Ane pok. Josipa nastopila ob 24. uri 5. -marca 1944.
Koper, 5. januarja 1948.
Okrajno ljudsko sodišče v Kopru, 5. jan. 1948.
OBJAVA.
Lovrič Ante, podporučnik v Kopru, je izgubil vojno knjižico br. 55.419 in platno knjižico br. 67.503. Proglaša jih za izgubljene in zato neveljavne.
*
Izdajata Vojna uprava JA in Istrski okrožni LO v Kopru. Uredništvo in uprava v Kopru. Odgovorni urednik: Kolenc Črtomir,
Koper. Tiskala Mariborska tiskarna v Mariboru.