8. štev.
V Kranju, 23. februarja 1901.
II. leto.
Političen in gospodarski list.
Vabilo na naročbo. '^^^
za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list ldHko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu:-'
Slučaj župnika Berceta.
h.
Dogovorili so se Bercetovi duhovni sobratje, da ga bodo v svojih farah metali raz lečo, ga ljudstvu slikali kot nevrednega duhovnika, ga krščansko obirali, mu kradli čast, ga obrekovali, kakor to znajo ljudje, katerim na lastnem poštenju ni nič. Eden teh v Bercetovi prejšnji iari je že začel. Pripeljal je kmalu top večjega kalibra. Berce je stvar zvedel ter hotel pri sodišču iskati miru pred tem obreko. alcem. Duelirati se kot katoliški duhovnik ne more. Škof mu je prepovedal tožiti svojega sobrata, drugače ga odpusti iz službe.
Revež, kaj hoče! Tonzuro ima. Z obrito glavo je do smrti vezan na to grozno disciplino. Zastonj vse ke-sanje. Le smrt ga more rešiti, ali če ima dosti premoženja, da pokaže figo tej žlahtni družbi čistega krščanskega srca in stopi v zasebno življenje ter živi v kakem večjem nemškem mestu.
Slovenska učeča se mladina, tu imaš nekaj pogleda v življenje našega duhovništva. Odrasli slovenski ljudje, ki ne poznate organizacije katoliške duhovščine, se tudi učite iz tega slučaja. Duhovnik, ki se podvrže vsem zahtevam političnega boja duhovščine, sme vse storiti. Lahko je dvakrat na dan pijan ali pa celo življenje samo enkrat, lahko vzame naravnost iz Begunj prišlo osebico za kuharico, naj živi kakor ljuba živina, ako se ne podvrže, naj še tako nravno lepo živi, padejo vsi drugi sobratje nanj in ga neusmiljeno razgrizejo. Škof reče na to: Amen. Eden duhovnik ve za življenje drugega. Kar se dogaja v enem farovžu, izve sosedni župnik. Vse po domače. Ge sosed obišče soseda, vzame seboj svojo kuharico. Vse tajnosti naših farovžev bi lahko vrgel v obraz župnik Berce svojim obrekovalcem. A on ne sme, ker bi ga škof spravil ob kruh. To vedo duhovni sobratje in z neizrečenim veseljem trgajo svojega sobrata Berceta, ki se ne more ganiti. To je tako pogumno, kakor bi več ljudi pretepavalo priklenjenega človeka.
Učite se iz tega slučaja vsi tisti, ki ne poznate narave katoliškega duhovnika, ki je enkrat vladal svet in ki ga še hoče, kaka je njegova srčna stran.  Zaradi po-
litične brezbrižnosti se tako neusmiljeno grdo ravna s sobratom duhovnikom. Kako pa šele ravnajo z lajikom, očitnim nasprotnikom v boju s farovžem! K sreči je pa vendar v Avstriji tem ljudem v nekaterih ozirih vzeta moč. Kako dolgo še, je vprašanje. Ali vsa zlodejstva srednjeveške cerkve bi drugače oživela na Slovenskem. Tihotapno pa dela duhovska neomika, srditost in maščevalnost grdo proti lajikom. Bati se je, da postane naše ljudstvo popolno lumparsko. Koliko tihotapnih obrekovanj in najgrših kradenj časti slišalo je tisto in še sliši v teh letih, odkar se bije boj proti duhovski nadvladi na Kranjskem iz ust svojih duhovnikov. V času zadnjih volitev ni nobeden mož, ki se je javno pokazal prijatelja svobode, prinesel cele časti domu. Marsikateri poštenjak bi se ustrašil, ko bi zvedel vse, kar so duhovniki o njem ljudstvu šepetali na ušesa.
Bercetov slučaj kaže, da je slovenska duhovščina malo omikana, da je v srcu surova. Izgoja je taka. V sedanjem času bi se med omikanejšimi narodi tak slučaj ne smel pripetiti, inače bi se vzdignila nevihta nevolje in zaničevanja proti takemu postopanju. —a—
Kmetija na Nemškem In pri nas.
Nemški kancelar profesor Biilovv je prišel te dni med zastopnike nemške kmetije, ki so imeli v Berolinu neko posvetovanje. Govoril je prav znamenit govor. Veseli ga, da more nekaj časa biti med zastopniki nemške kmetije, zastopniki vseh kmetov nemške države, od severa in juga, od ruske do francoske meje. On se čuti ž njimi sobojevnik v tem, da se z vso resnobo in z vsemi močmi kmetiji pomaga kar se da. Kmetiji pomagati, to smatra on kot svojo dolžnost. Kot državni kancelar mora skrbeti za najvažnejšo podlago gospodarstva, to je za kmetijo, od katere odvisi tudi neodvisnost države na zunaj in na znotraj ter njeno blagostanje. Dokler bo stal na tem mestu mu bo to blagostanje pred očmi. To stališče mu narekuje dolžnost, da skrbi za velike produktivne panoge gospodarstva: za kmetijo, industrijo in trgovino. Ali skrb za povzdigo kmetije mu ni samo dolžnost njegovega uradniškega stališča, ampak vstopa, je dejal ta najvišji uradnik nemške države Bulovv, tudi s srcem za kmetijo. Kmetije sem sin.
Kdaj se sliši v Avstriji tak govor! V Nemčiji je industrija že polovico prebivalstva vzela v zakup. Nemci hočejo v industriji vzeti še Angležem prvenstvo. Vse nemške vlade so kmetiji že sto in več let z vsemi pripomočki državnih sil stale na strani. Nemška kmetija je danes prva v Evropi. In da nič ne odneha, da vedno čvrsteje raste, se briga vse na Nemškem zanjo. Vse ve, da ima kmetija preživeti veliko ljudi, da so ti velika davčna moč
64
in da daje kmetija vsem drugim slojem nove čvrste zarode. Mesta požro milijone ljudi, tok ljudstva obnavlja kmetije v mesta, industrijelna središča pa v kmetije. • Dober kmet mi da dobrega davkoplačevalca in trdnega vojaka«, je dejal že pred sto leti nek pruski kralj. Nemčija dobiva iz velike kmetije najboljše uradnike in častnike, iz manjše pa vojaka, ki je utrjen proti vsemu trpljenju vojsk in kakor se kaže zmagovalec na vseh bojiščih.
Nemci v rajhu so lahko zadovoljni ljudje. Manjše davke plačujejo kakor mi v Avstriji, a za povzdigo vsake produktivnosti ima država denar. Seveda, te podpore se vrnejo stotero vsej državi. In Avstrijci dajemo najboljšega človeka-kmetu za premogarja Nemcem in Ameriki. Pri nas se živi tjavendan. Na Boga se vse zanaša. Tudi ministri pravijo pri nas: »Bo že Bog pomagal.*
V Kranju, 23. februarja.
Ministrska kriza. Listi mnogo pišejo o odstopu Korberjevega ministrstva. Nastalo je namreč pereče vprašanje, kako se bodo sprejemale nenemške interpelacije. Slovanski poslanci se zelo protivijo, da bi se v zapisnik sprejemale samo nemške. Ako se to vprašanje ne reši v kratkem, je kriza neizogibna.
V državnozborske odseke so izvoljeni tudi naslednji poslanci: v proračunski odsek Robič, Vukovič, Povše, Barvvinski, v dežclnobrambeni dr. Ploj in Pogačnik, v železniški dr. Tavčar, Biankini, Gregorčič, dr. Šušteršič.
Avstrijska posest v Kini. Tudi naša država si je prisvojila — kakor imajo to že druge države — malo kitajsko ozemlje, da si sezida na njem konzulatsko poslopje za uradništvo in druge avstrijske podanike. Zasedeni svet meri 0*6 km' = 600.000 kvadratnih metrov.
Tretji kongres slovanskih časnikarjev se vrši letos v Dubrovniku (Dalmacija) dne 8. aprila.
Na Bolgarskem so se te dni vršile volitve v sobranje, pri katerih je piišlo do krvavih izgredov. VGaličuso kmetje streljali na orožnike in ranili enega. Orožniki.so prijeli za orožje in streljali na kmete. Troje kmetov je ubitih, pet ranjenih. Predsednika centralnega odbora so volilci pri odhodu iz volilnega lokala težko ranili na glavi.
Na Španskem se izgredi vedno množe. V Madridu je napovedano obsedno stanje. Demonstracije so obrnjene naravnost proti vladi, ki je zelo v skrbeh, da ne bukne splošna revolucija.
Dopisi.
Z Bleda. Lep večer nam je pripravilo naše bralno društvo dne 10. februarja. Dvorana »Blejskega doma» se je po 7. uri kmalo napolnila do zadnjega kotička. Domača inteligenca in prosto ljudstvo se je zbralo v lepem številu, opazili smo tudi nekaj gostov iz Radovljice,
PODLISTEK.
Kranjska nacijonalna garda
(narodna straža).
Po podatkih starega gardista spisal Rudolf.
V burnem letu 1848 je imela tudi Avstrija dovolj posla s svojimi podaniki. Ljudstvo je zahtevalo ustavo in preosnovo državnih naprav ter je vprizarjalo v pospešitev uresničenja svojih teženj po vseh večjih krajih demonstracije, iz katerih so nastali ponekod pravi upori. To se je zgodilo posebno na Dunaju in v Pragi dne 13. marca, a brez posebnih posledic.
Konečno je vlada dovolila, da se sme ljudstvo oborožiti in snovati narodne straže, takoimenovane »naci-jonal-garde» samo, da bi nekoliko pomirila ljudstvo. V Lombardo-Benečiji pa bukne 18. marca ustaja z vso silo. Vlada je morala poslati mnogo vojaštva nad upornike in vsled tega so ostale po mestih le majhne posadke.
Meščani, ki so se vsled občne razburjenosti bali za svoje imetje in življenje, so začeli takoj snovati narodne straže, ki naj bi skrbele za vzdrževanje reda.
dasi manj kakor druga leta. Kmalu se zagrinjalo dvigne in na odru se pokaže naš stari, a prenovljeni mešani zbor. Pod vrlim pevovodjem nadučiteljem Fr. Rusom je zapel najprvo moški zbor Foersterjevo »Planinsko« točno in s pravo pevsko vnemo. Ni treba posebno ponavljati, da naši pevci pojo natančno po pevskih znamenjih, da čisto izgovarjajo in da izvrše vsak migljaj pevovodjev, saj so dobro znani po Gorenjskem. Nove Hubadove narodne pesmi za mešan zbor so splošno jako dopadle in so se morale nekatere ponavljati, istotako Maškova »Mlatiči*. Burko »Gluh mora biti* so naši znani diletanti tako dobro igrali, da smeha ni bilo ne konca ne kraja. Reči se sme, da se je veselica v vsakem oziru dobro obnesla, in tudi blagajnik je bil vesel, ko je preštel nad 120 kron dohodkov, kar je za naše razmere prav veliko. — Po veselici se je vsa družba podala v Peternelovo gostilno, kjer smo se ob dobri vinski kapljici zabavali in plesali pozno v noč. — Še nekaj moram omeniti. Naše pevske razmere niso tako ugodne, kakor bi si kdo mislil. Pri vsakem društvu se dogaja, da nekateri odpadajo, a drugi pristopajo. A pri nas je v tem oziru toliko slabeje, ker nimamo novega pevskega naraščaja. Gotovi krogi skrbe, da ima pevovodja na to stran precejšnje težave. Kakor hitro deček ali deklica šoli odraste, že ju silijo k svojim društvom, delajo tako, kakor bi se pri pevskem društvu godile kake nepoštenosti, a pevci jim ne dajo najmanjšega povoda, da bi jim mogli očitati kaj takega. Sami nimajo besede, posebno zdaj, ko je občina razdeljena, zato delajo s podvojeno silo, da bi onemogočili naša društva. Posebno pevsko društvo jim je trn v peti. Vsak fant in vsako dekle, ki je pri našem društvu, je v črnih bukvah v farovžu. In res, marsikateri se boji zamere in se ne vpiše k pevskim vajam, dasi bi rad in ve, da bi mu koristilo. Tako upajo, da bo pevski zbor polagoma razpadel, potem se bo šele v pravem svitu pokazalo njihovo »katoliško pevsko društvo*, o katerem danes sploh več ne vemo, da živi. Dal Bog, da bi se jim te želje ne uresničile tako kmalu.
Iz Velesovega. (Zgodovinski puščavnik.) V starem testamentu beremo, da so bili puščavniki, ki so živeli po samotah in v gozdih. A dandanes je svet pre-obljuden in ni več čuti o puščavnikih po gozdih. Ob kratkem pa hočem popisati človeka, ki je živel kakor puščavnik sredi med ljudmi. Umrl je 6. t. m. pri nas v Adergazu Jožef Čebul, po domače Lukčev Jože, še fant star čez 82 let. Bil je ves čas svojega življenja poštenjak, svoja mlada leta paje bil spreten mizar. Imel je leseno kočo in tudi polje ter gozd. Ker je zadnja leta težko delal, je polagoma prodajal svoje zemljišče, da se je tako preživljal. Kuhal je sam, kruh pekel si je sam in sploh opravljal vse sam pral si
Leto 1848. pa je tudi naš starodavni Kranj spravilo nekoliko iz ravnotežja. Meščanstvo je hotelo porabiti ta ugoden čas občne nezadovoljnosti, da bi uresničilo nekaj svojih želj. Za časaustaje sta bila slučajno dva kranjska meščana gg. Rudolf Lokar in Konrad Bleiveis po opravilih na Dunaju. Domu prišedši sta pripovedovala svojim someščanom o dogodkih, katere sta doživela na Dunaju, ter pripovedovala, da snujejo po mestih »narodne straže*. Kakor iskra, ki pade v smodnik, tako so te novice razvnele kranjske meščane. Ostre govorice so se slišale po gostilnah in že dne 16. marca je bil sklican v mestno hišo občen zbor vseh inteligentnih meščanov.
Na tem občnem zboru se je sklenilo: 1. Ustanoviti »narodno stražo* meščanstva. 2. Mesto naj odstavi takratnega okrajnega komisarja Pajka, ker je prestrog, kajti za vsak malenkosten prestopek prav občutljivo uporablja leskovko in ker ne dovoli, da bi meščanje še zanaprej krili svoja poslopja s skodljami (šintelni), ampak zahteva, naj jih krijejo z opeko. (Pač dokaz, kako je bilo ljudstvo onih časov nasprotno vsakemu napredku.) 3. Mesto naj ima pravico samovoljno voliti okrajnega komisarja.   Se nadaljuje.
brez kake tuje pomoči. Slednjič se je postaral ter popolnoma obnemogel. Pustil ni nikogar k sebi. Zadnja leta je jedel sirovo meso, kuhanih jedil ni maral, ker je vedno trdil, da so samo sirova jedila dobra in zdrava. Če pa je prišel v dotiko z ljudmi, se je rad pogovarjal o učenih stvareh: o zvezdah, soncu, luni in naši zemlji. Razumel je namreč dobro zemljepisje in zgodovino. Pripovedoval je rad o Francozih, katere je še pomnil, ko so bili na Kranjskem. Poznal je še nune, ki so bile zadnje v tukajšnjem velesovskem samostanu. Imel je dober talent, zato si je v prejšnjih letih napravil več različnih strojev. Zanimivo je, kako se je naučil brati. Ker v njegovi mladosti ni bilo še šol po deželi, vzel je pratiko. Po podobi svetnika si je tolmačil črke imena in si na ta način pozneje sestavljal besede ter se tako učil brati. Čislal je šolo in učitelje, a manj duhovnike. Šel je sicer ob nedeljah k sv. maši, dokler je mogel, k spovedi pa le vsako leto enkrat. Bavil se je tudi s sadjerejo in je znal dobro cepiti drevje in trto. Razumel je dobro naravoslovje in plemenje rastlin i. t. d. Večkrat je pripovedoval, da želi umreti nagloma, mirno in tiho v samoti, ali pa, da bi treščilo vanj. Njegova želja seje tudi izpolnila. Ko že nikamor več ni mogel iti, si je pustil prinesti zadnje dneve nekoliko vina in juhe. In tako so ga našli 6. t. m. popoldne mrtvega v postelji. Umrl je sam in mirno brez kakega varuha. Zapustil je toliko denarja, da se mu je mogel pripraviti dostojen pogreb. Ker je vžival spoštovanje od strani ljudstva, so ga v v obilnem številu hodili kropit in mu izkazovat zadnjo čast. Svetili in krsto so nosili domači fantje, ravnotako križ in venec spredaj. Naj v miru počiva blagi Jože!
Iz županije Ribno. Naš «vzorni* župnik Jože Pri-stov si je predzadnjo nedeljo na^ prižnici hladil jezo radi zadnjega dopisa v »Gorenjcu*. Čudno se mu je namreč zdelo, zakaj je bil v časopisu, ker je beračil za cerkvenika in zakaj ne, da je beračil tudi za druge reči, kakor za faro i. t. d. Prav mu tudi ni bilo, zakaj dotični ni bil podpisan z debelimi črkami. Čeprav je trdil, da ni jezen zaradi tega, zakaj pa je vendar tako močno udarjal s knjigo ob prižnico. Pa saj bodo farani drugo kupili, če se ta razleti. Ker se ni znal drugače zagovarjati pred zadnjim dopisom iz naše občine, je rekel, da je dopisnik še slabo poučen za dopise. Seveda on zna gotovo bolje, ker je dolgo časa trgal hlače po ljubljanskih klopeh, zato zna tudi dobro beračiti, saj je v teku sedmih let od faranov izprešal 30.000 kron, to je za faro, nove zvonove i. t. d. (njegova bera seveda ni tu všteta). Vprašal ni nobenega farana, če bo mogel dati ali ne, ali ima doma otroke site ali ne, to je njemu postranska stvar, samo da dobi kaj. Ali mu zato kaj moremo? Nič. — Zadnjič sem Vam, gospod urednik, tudi pisal, da je šel zvita buča takrat beračit, ko so šli možje vozit les z gore. Tega se je tudi on sedaj brž poslužil in poslal svojega brata s kobilico vozit les z gore in to najhujšemu liberalcu. Gotovo ga je zdramil zadnji dopis v »Gorenjcu*. Njemu samemu bodo že farani s tlako navozili drv, lesa in in sploh vsega, zato naj pa njegova kobilica služi kruh. Zdaj si bo morebiti s kobilico prislužil dosti denarja, da mu potem ne bo treba beračiti. Ko bi kobilici prišlo na misel, da ne bi hotela več voziti, kaj bi ji pa zato mogel. Nič. Kvasil je tudi, da bo prihodnjič še več povedal, zategadelj mu povem, da pride še od devic nekaj i. t. d. Ce se pa hoče poboljšati, tedaj bom tudi jaz nehal. Sicer Te pa pozdravlja, dragi *Gorenjec*, gorenjski kmet.
Iz Cerkljan. Pred nedavnim časom sem šel po opravkih v Cerklje. Gredočega po vasi, tam ko se ob smaj-nih dnevih prodaja drobnica, me nekaj neprijetno dirne v nos. Ozrem se, misleč, da stojim na kakem primorskem ribjem trgu, tako me je nekaj šegetalo v nosu. Nasproti mi pride mož. Vprašam ga, kaj sedaj tukaj pravzaprav delajo, da daje tako neprijeten vonj od sebe. Mož se malo nasmehne in pravi: »Tukaj v obližju se dela tisti imenitni cerkljanski sir.* Med pogovorom mi oni mož pove veliko o tem podjetju, med drugim tudi: »Saj so imeli ti ljudje dober namen, pomagati tukajšnjemu kmetu, da bi mu tudi mleko kaj neslo. Preveč so se zanašali na svojo modrost in »kunšt*, a ta predrznost se sedaj
65
britko plačuje. Ze dognana misel je bila ustanoviti tukaj konsumno društvo, tistega menda sedaj ne bo, oplašila ga je koruza, ki je celo v kali ušla. Sirarna gre sedaj tudi rakovo pot. V začetku se je obetalo strankam celo po 6 krajcarjev za liter mleka, pozneje se je plačalo menda komaj po 4 krajcarje, zraven se je obdržal zadružni delež na 12 gld. tako, da so manjši zadružniki zelo malo dobili za mleko. Potem pa še ta šmentani polom pri siru.* — »Kaj se je zgodilo?* ga vprašam. — Kaj neki drugega — saj nos dosti pove.» Nadalje pravi, da se temu ni čuditi, ker se je lotil dela mož, ki nima o tem poslu malo ali celo nič pojma. Govorilo se je, da ga je prešinil Šušteršičev sv. Duh, in potem je z velikim pogumom stopil med svet oznanjevat srečo in blagor cerkljanski soseski o klerikalni zadrugi za sir in koruzo. Sedaj pa menda mož lepo doma sedi in odganja tisti nadležni klerikalni mrčes, ki mu noč in dan gloda in razjeda v 4iidu in potu njegovega obraza pridobljeni plen, zraven premišljuje, kako bi navdušil zopet mirnim potom kmete, da plačajo troške za nabavljene stroje in pozabijo velik padec pri tem brezmiselnem podjetju.
Z Gorenjskega. Politični ljubljanski škof je zdaj dal tudi »Gorenjcu* svoj blagoslov. V svojem zadnjem pastirskem listu, ki so ga brali duhovniki po cerkvah na minulo pustno nedeljo, je namreč tudi njega vzel »na piko* ter ljudem priporočal, da naj se ga varujejo. Zakaj naj bi se ga varovali, pa ni nič omenjeno v škofovem listu. Bilo bi prav, da bi se ljudem tudi to povedalo in ako bi hotel biti naš škof nepristranski in pravičen, moral bi svojo nenaklonjenost »Gorenjcu* razložiti tako-le: »Mi kranjski klerikalci smo začeli preganjati in zatirati med drugimi slovenskimi liberalnimi časniki tudi »Gorenjca*, ker nam ta vedno odkritosrčno pove resnico in pravico, vzpodbuja gorenjsko preprosto in nezavedno ljudstvo k napredku in varčnemu življenju ter ga svari pred našim izkoriščevanjem, lažmi in sleparijami. Zato naj tisti, ki hočejo nam dobro, sebi pa slabo, več ne bero »Gorenjca*!» A dasi nismo slišali iz škofovega lista teh poštenih besed, vendar si mora nekaj takega misliti že vsak razumen gorenjski kmet, ko sliši vsako nedeljo s prižnice neslano zabavljanje na liberalno časopisje, ker ve že iz lastne izkušnje, da je ono, kar škoduje duhovnikom in njegovim privržencem, koristno njemu in odslej še raje bere take liste. Kdor pa je prej bral le lažnivega in obrekljivega »Domoljubčka*, tisti izkuša že iz radovednosti dobiti v roko tudi kak prepovedani liberalni časnik in ko ga prebere, naroči si ga še sam in od tedaj naprej se ne da več voditi za nos od farovških politikov. Znano je, da sta »Slovenski Narod* in »Rodoljub* dobila mnogo novih naročnikov takoj potem, ko ju je ljubljanski škof pod smrtnim grehom prepovedal brati. Ta izkušnja je bila gotovo zanj britka, a poleg tega tudi podučljiva! Toda vkljub temu še noče nehati s svojo nesrečno politiko, ker se je te že preveč privadil in bi menda brez nje ne mogel živeti. Ali nečesa ga je vendar naučila. Spoznal je, da mi Kranjci nočemo postati Španjci in da nam tisti smrtni grehi, s katerimi nas je dosedaj obsipal zaradi branja liberalnih časopisov, le koristijo s tem, da nam pomagajo razširjevati take časnike. Menda prav iz tega vzroka zdaj več ne prepoveduje pod smrtnim grehom branja omenjenih slovenskih liberalnih časnikov, med katere je padel v zadnjem času tudi »Gorenjec*, temveč le priporoča vernemu ljudstvu, da naj se jih varuje. A to jih bode prav zato še rajše bralo, mi resnični rodoljubi pa ga hočemo še marljivejše v njih podučevati, katerih klerikalnih časnikov naj se najbolj varuje, ako hoče ostati res verno, pošteno in obvarovano pred klerikalno pokvarjenostjo in grabežljivostjo. Zato smemo tudi mi Gorenjci zdaj prav zadovoljni biti s svojim listom, ker ga je v zadnjem pastirskem listu naš škof tako lepo priporočil in po svoje blagoslovil. Ta blagoslov nam je porok, da bo «Gorenjec* prav vesel in krepak raznašal novice po lepih gorenjskih krajih, ko bodo sedanji izkoriščevalci in izdajalci slovenskega naroda že zdavno odšli v krtovo deželo po zasluženo plačilo.
Iz Besnice. Dne 12. t. m. so se vršile pri nas občinske volitve. Vprašanje je pa, kako so se vršile. Ne-
66
zakonito in v korist našega župnika, ki rad županuje. Tako nezakonito se ne vrše nikjer volitve, kot ravno v naši občini, kajti imeniki niso bili razpoloženi na ogled v občinski pisarni, ampak pri tajniku-cerkveniku in če si je hotel kak volilec ogledati imenike, ga je pošteno oštela cerkvenikova žena. Občina ni pravilno razglasila ne radi imenikov in ne radi časa volitev posameznih razredov, temveč le, da se prične volitev ob 9. uri. Pričela pa se je volitev šele ob poienajstih, kadar so se namreč zbrali vsi volilci župnikovi. — Pa kaj še to! Veliko bolj premeteno delo pa je bilo, da se je volilca J. B. osem dni pred volitvijo izbrisalo iz drugega razreda in vpisalo v prvega brez reklamacije. — Čudili smo se zelo tem nepravilnostim, toda ko smo zvedeli, da je vsega tega kriv le župnik, nam ni bilo čisto nič novega. On je bil sila vnet agitator, kateri posel je prevzel od utrujenega in sedaj na gorkem počivajočega J. Skalja, in priznati mu moramo, da se bolj izvežbanega kaže v tem poslu kot Skalja, le dekanovega plašča mu manjka. — Nočemo svojemu župniku predbacivati neresnic, ali tega ne smemo zamolčati, kako je lazil od hiše do hiše in zapeljeval naše zveste volilce, da so ž njim glasovali. G. župnik, svetujemo Vam, da bodite zanaprej bolj previdni in ne vtikajte se preveč v stvari, ki Vas čisto nič ne brigajo. Pustite nas tako lepo v miru, kakor ranjki g. Fronc, ki nam je še vedno v dobrem spominu in katerega smo čislali kot res pravega božjega namestnika. Pustite volitve pri miru, vsaj ste dobro poskrbljeni in se Vam ni treba boriti za vsakdanji kruh. Čast pa Vam tudi ne bo zdebelila, ker niste take narave. Zoper volitve vložil se je rekurz in upamo, da nam bodo ugodili in da dobimo tiste glasove nazaj, katere nam je župnik snedel. Na svidenje, gospod župnik, s pripomnjo, da če ne boste mirovali, pridemo z bolj delikatnimi stvarmi na dan. —a—
Iz senčurske okolice. Dr. Šušteršič išče zadoščenja za žlindro skoro po vseh sodiščih na Kranjskem. Tudi v Kranju bi bil dobil za doščenje za zlorabo žlindre, ko bi bil imel dokazov. Toda sv. duh je v Kranju zapustil njega in njegovega zastopnika. Kaj je pač k temu rekel naš Aleš. Mož je sicer dober, toda nastopa nemožato. Kakor znano, je bil Aleš Bergant pri zadnjem občnem zboru kmetijske podružnice voljen predsednikom. Ni nam to ugajalo, pa vendar smo pričakovali, da bo Aleš prevzeto nalogo izpolnjeval tako, kakor zahtevajo društvena pravila. Toda on se ne ozira na to, pa saj tega tudi ne sme storiti, ker je plačan uradnik gospodarske zveze. Vendar je vedel že ob izvolitvi, da dvema gospodarjema ni mogoče ustreči, tedaj bi bil moral kot mož v pravem pomenu besede odkloniti izvolitev. Tega pa on ni storil. Ko je prevzel predsedstvo, smo zahtevali in tudi še danes zahtevamo, da on izvršuje vestno svojo dolžnost. On mora odložiti predsedniško mesto, in to zahtevamo, in prepustiti možu, ki je zvest kmetijski družbi. Vse potrebe, kakor umetni gnoj. stroje i. t d. hočemo imeti od kmetijske družbe in ne od gospodarske zveze. Ali je to lepo, Aleš, da tako postopate, ali je to možato? Nikakor ne, in mi zahtevamo, da nam morate v tem zadostiti, ker ne maramo toliko časa čakati, da bi naša podružnica ugasnila tako, kakor zapeljano sirarstvo v Šenčurju. Ce bi pa Vi tega ne marali storiti, prosimo slavno kmetijsko družbo, da nam pomore v tej zadevi do rešitve, ker podružnica sedaj šteje samo 14 članov, radi česar je raz-pusi, podružnice opravičen. In če to kmetijska družba stori, naj bo zagotovljena, da bo na novo ustanovljena podružnica štela takoj najmanj 30 članov. Ne pričakujemo pa, da bo kmetijska družba našim zahtevam zadostila, temveč, da bo g. Bergant kot mož to nečastno delo sam izprevidel in predsedstvo odstopil možu — prijatelju kmetijske družbe. Ce se pa ne ukrene v kratkem potrebno, potem bomo zasnovali novo podružnico v Vog-ljah ali v eni bližnji vasi. — Radi sirarne v kratkem sledi poročilo. — G. Bergant, na delo torej! s.
Iz Lesec. V svoji zadnji številki je prinesel »Gorenjec* senzacijonelno novico, da hoče g. Šiška postati župnik v Lescah. V pustnih dnevih pa se je ta zadeva uradno razglasila kot bistvena resnica.  Prav željno ga
pričakujemo g. Šiška in ljubkovali ga bomo v največji ljubezni, kakor Amor Psjftio. K temu so brezpogojno največ pripomogle zadnje državnozborske volitve, ki so pokazale, da je tukaj pravcata liberalna trdnjava. Gosp. Bonaventura je bil pač v skrbeh, katerega dušnega pastirja naj bi nam poslal, da razruši ta »Bitrujev* tabor Prav hvaležni smo Jegliču za to čast, da nam podeli za župnika škofijskega dvornega kapelana, torej od svojega generalnega »štaba*. Mi pač brez vsake podrobnosti dobro vemo, kaj to pomeni, dasiravno smo udje preprostega stanu. Toda g. Šiška naj dobro prevdari, kako bo nastopil in kako bo izpeljeval; najsi bode s silo ali z zvijačami, našo opreznost bo težko preslepil. Ako on pride in ostane kot pravi Kristusov namestnik, ga hočemo tudi kot takega spoštovati, če bo pa razširjal svoje brezmejne klerikalne traparije sedanje dobe, potem pa gosp. Šiška še nima godnih možgan, da bi sanjal, kako bridke ure ima pričakovati med svojimi prihodnjimi farani. Mi sicer nismo hudobni ali sovražni ljudje, temveč odločno naravni. Vsakemu svoje. Toliko v ravnilo g. Šišku, toda vse zna postati brezuspešno, ker on ne čita »Gorenjca*, ki je prepovedan pod smrtnim grehom, četudi on pod-stoji cerkvenim zapovedim. Toda najsibode tako ali tako, saj običajno prvi april prinese kako lažnjivo novico, pust pa — šemo. _
Novičar.
Na Gorenjskem.
Kaznovana častikraja. »Slovenski List* je prejel enkrat zasluženo plačilo za svoje podlo obrekovanje. Njegov odgovorni urednik je bil v ponedeljek v Ljubljani obsojen na globo 200 kron, oziroma 20 dni zapora. »Slovenski List* je kradel čast g. dr. Tavčarju in našemu županu cesarskemu svetniku g. Šav-niku, in zato ga je doletela zaslužena kazen. Kakor je znano cenjenim bralcem, je »Slovenski List* očital županu Šavniku v nekem dopisu iz Kranja, da je pri zadnjih občinskih volitvah trgal veljavnapooblastila. »Gorenjec* je takoj v prihodnji številki v dopisu iz Kranja zavrnil in na primeren način ožigosal to nesramno in popolnem zlagano predbacivanje. G. Šavnik je opozoril uredništvo »Slovenskega Lista* na neresničnost onega poročila in zahteval, da naj uredništvo samo lojalno popravi storjeno mu krivico v prihodnji številki. Uredništvo zanašajoč se bržkone na »verodostojnost* (?) kranjskega poročevalca ni hotelo ugoditi tej gotovo opravičeni ter preskromni zahtevi in posledica temu je bila zgoraj navedena obsodba. Človek bi mislil, da bodo naši domači častikradeži, ki s tako drznim čelom obešajo po »Slovenskem Listu* brezvestne laži, vsaj pomagali odgovornemu uredniku doprinesti dokaz resnice. Ne! Ti hrabri junaki, ki po kranjskih gostilnah razgrajajo, huj-skajo in kradejo čast onim, ki je resno trudijo za napredek občine, ti junaki so poslali v boj slamnatega moža in poskrili so se za hrbtom nedolžnega odgovornega urednika »Slovenskega Lista*, ki pač mora sprejeti vse, kar mu pošljejo iz Kranja. Revež je moral izjaviti pri obravnavi, da ni bral onega dopisa iz Kranja, kajti sicer bi se bilo »Slovenskemu Listu* še slabše godilo pred porotniki. No, obsojeni odgovorni urednik ne bo sedel niti 20 dni, niti mu ne bo treba plačati 200 kron globe. Ta denar bodo že skupaj vrgle brumne duše, ali pa oni, ki so povzročili to perfidijo. V resnici ni bil obsojen nedolžni odgovorni urednik »Slovenskega Lista*, to je le moralna obsodba tukajšnjih domačih časti-kradežev, pred vsem pa onega, s čegar vednostjo, dovoljen jem in večkrat tudisodelovanjem se krpajo in potem sprejemajo v »Slovenski List* umazana in zlagana poročila iz Kranja. Kakor čujemo, pripravlja se za »Slovenski List* več enakih «dragih* slučajev iz Kranja.
Vodna naprava na Jami. G. kr. okrajno glavarstvo v Kranju je dovolilo g. Tomažu Pavšlarju z razsodbo od dne 12. septembra 1900 zgradbo vodne naprave na Jami pod gotovimi pogoji in varnostnimi predpisi. C. kr. deželna vlada je pa z razsodbo od dne 6. januarja t. 1. razsodbo tukajšnjega okrajnega glavarstva razveljavila in iz-
javila, da je izpeljava tega projekta tudi pod omenjenimi pogoji in varnostnimi predpisi iz javnih ozirov nodopustlji va, ker seje v slučaju izpeljave tistega bati izprernembe vodne struge in iz tega izvirajoče poškodbe bregov in ob tistih ležečih zemljišč in lastnin.
Umrl je nagloma minulo sredo v Kranju g. Franc Pečnikar, c. kr. sodni kancelist. Pokojnik je bil ljubezniv mož in vesten uradnik. Lahka mu žemljica!
Sobotna čitalniška veselica. Mnogokrat slišimo, da se da v Kranju težko kaj «napraviti». Preteklo soboto pa smo se prepričali, da se tudi v Kranju lahko razvije živahna družabnost, ako je le prireditev spretna in vabljiva in ako občinstvo premaga napetost. Spozi.ali srno tudi do dobra, da smo slišali frazo o nedostatku družabnosti zlasti od onih, ki prvič ničesar ne prirede in se drugič tudi tega ne udeležijo, kar drugi prirede. — Čitalniška dvorana jo bila kmalu polna izbranega občinstva, v sredi na sedežih cvet kranjskih dam, okrog pa skrbni varuhi in občudovalci — možke grče. — Naj prvo zapoje čitalniški pevski zbor Eisenhutovo «V naravi« in Hajdrihovo «Petelinčkovo ženitev«. S prvimi zvoki je bilo občinstvo pridobljeno; lahka in melodijozna skladba, melodija preprežena z žabjimi »rega«, pasjim «hau», oponašajoeim »kuku«, »kikiriki« i. t. d., vse pa peto s pravim ognjem, ki je kar vidno prehajal od pevovodje g. Rusa na pevce — kdo bi se čudil, da je bilo občinstvo pri tem zavzeto? — Potem se je igrala Murnikova enodejanka »Napoleonov samovar«. Videli smo že več diletantskih predstav v Kranju, ali odkrito rečemo, da nam doslej še nobena ni ugajala tako, kakor ta. Igra sama je prav hvaležna, dovolj bogata besednih in stvarnih dovtipov, da se dotična mesta le prav izrabijo. To pa so storili vrli igralci in igralke v obilni meri. Le nastopu in maska sta izbudila deloma mnogo smeha, n. pr. sloki Neroda ter veliki pesnik Otrobar s svojo nepoelično ženo Ambrozije Igralo se je tako, da so bili tudi običajni ne-zadovoljneži polni hvale; v zaokroženem sporedu so se vrstili šaljiv ton navedenih treh oseb z nežnim in resnim — zastopan po Ljudmili, Drenovcu in Verniku — ter namenoma robatim obstrukcijonista Jesiharja. Vsem igralcem je le častitati! — Po igri se je pričel ples. Tudi ta se je vršil pod srečno zvezdo. Dasi je bilo zastopnic nežnega spola tako veliko število, da so v odmorih kot nepretrgan venec obdajale vso sobano, so vendar kazali plesalci tako gorečnost, da si se moral požuriti, če si hotel dobiti plesalko. Še ob štirih zjutraj se je pri zadnji poskočniei vrtelo toliko parov, kakor sicer včasih pri začetku plesa. — Veselico bi bil lahko skazil potres, ko bi se bil pojavil prej. Pa še tako pravimo z Otrobarjem-Prešernom: »Kaj pa je tebe treba bilo?« —k.
Plesni venček «Slovenskega bralnega društva v Kranju« na pustno nedeljo je bil kljub temu, daje naša čitalnica že prejšnji večer priredila svojo veselico s plesom, prav dobro obiskan in so plesalke in plesalci vztrajali do ranega jutra. Društvo sme biti zadovoljno ž njim, ker bo moglo spraviti precejšnji dobiček v društveno blagajnico.
Občutljiv agitator. Piše se nam: Po naključju prišla mi je tretja številka »Domoljuba« v roke. V tej je na strani 46. in 47. dopis z Brega, kjer lažnivo dokazuje znani »Fice-kaplan« z Brega, da »Gorenjca« glava boli po volitvah in da prinaša same laži. Po pravici ga smemo imenovati »flce-kaplana«, on to častno ime zasluži s tem, da v poletnem času ob nedeljah semintja opravlja popoldansko službo božjo v cerkvi na Bregu. Mi nimamo popolnoma nič proti temu, ako je mož vnet klerikalec in je v resnici cerkvi na Bregu pridobil že marsikaj, zato je pa tudi postal cerkveni ključar, ali kakor ga oni stari pregovor imenuje »cerkvena podgana«. Ko pa v dopisu trdi, da vsa »Gorenjčeva« modrost ni drugega, kot veliko skladišče laži, se pa moti in naravnost v obraz smo mu prisiljeni povedati, da je on lažnik, ko trdi, da pri popisovanju glasovnic ni imel pomočnika. To se da na njegovo zahtevo s pričami dokazati. Sicer se pa nad notico iz Mavčič v S, »Gorenjčevi« številki on ne more žaljenega čutiti, ker tam ni njegovo ime omenjeno, nasprotno je v 4. »Gorenjčevi« številki omenjeno, da sta Janez Perčič z Brega in Z . . . Ivan z O . . . po-
67
pisovala volilcem glasovnice, kar je pa istina, ne pa laž. Ta dva misijonarja prislužila sta si s tem od gotove strani veliko zasluženje, ker sta izpreobrnila veliko vo-lilcev, katerih volja gotovo ni bila voliti advokata za svojega poslanca; še celo železniške uslužbence, o katerih se semintja piše, da so liberalci in socijalni demokratje, privedla sta do tega, da so volili klerikalnega dohtarja. Da sta pri tem dosti posla imela, je umevno, ker sta obiskala slednjo kočo v Drulovki in Orehku, zunaj Kovačeve, ker jima je bilo znano, da je prazna. Naš »fice-kaplan« naj pa le ostane klerikalec, to je konečno tudi njegova korist, a pri tem naj pa bode odkritosrčen in naj si zapomni, da njemu kot klerikalcu ni dovoljeno lagati in blatiti list, ki prinaša resnične vesti, katere morebiti njemu ne done milo na uho.
Potres. V soboto zvečer po 9. uri je precej močan sunek razburil prebivalstvo mesta Kranja. Škode ni napravil posebne, le omet v sobah je na nekaterih krajih odletel. — Tudi iz drugih krajev smo dobili poročila tako z Bleda, iz Dvorjan pri Cerkljah, z Dobrave pri Podnartu, kjer so čutili močan podzemeljski sunek, ki je trajal približno tri sekunde. Smer mu je bila jugovzhodna.
Kmetska igra. Iz Radovljice se nam piše: V nedeljo je priredilo naše domače gasilno društvo pri »Ba-steljnu« veselico s plesom, pri kateri je društveni načelnik uprizoril tukaj zelo priljubljeno kmetsko igro: »Moč pesti«. Igral je izborno, a vendar nekateri pravijo, da mu to ne bode v čast in tudi tisti, kateri so ž njim sodelovali, niso zadovoljni z izidom igre, ker so bile baje pesti preveč trde. To so pač čudni ljudje, da ne znajo ceniti takega talenta!
DuSni pastir — prijatelj ljudstva. Z Gorenjskega nam pišejo: Koncem januarja se je poročil delavec neke tovarne. Nevesta je bila iz fare frančiškanov. A naš dušni pastir — bistra glavica kakor je — si misli: Delavec ima dosti denarja in ga lahko zasluži, jaz sem pa revež, ki moram 24 ur na dan dolgčas prod aj a t i, čemu bi ga malo ne potipal za mošnjiček. In res: velikodušno je za-računil oklice 2 kroni 80 vinarjev in potem pa še poroko samo 7 — reci sedem — kron, torej skupaj 10 kron, dasi je bila nevesta v drugi fari in poroka tudi v drugi fari. Za bore par minut, katere je imel župnik opraviti, moral je delavec delati trikrat po dvanajst ur. Iz same krščanske ljubezni je torej računil župnik trikratno štol-nino, dasi ni druzega imel opraviti nego trikrat oklicati novoporočana. — V 379. vprašanju srednjega katekizma se glasi, da se zoper 7. božjo zapoved pregreši oni, ki bližnjemu po krivici škoduje na njegovi lastnini z odrtijo in goljufijo in 383. vprašanje pa pravi: «Z goljufijo greši, kdor zahteva večje plačilo, kakor zasluži storjeno delo.« — Mari misli župnik, da ne vemo, kaj ukazuje glede štolnine ukaz dvorno komisije z dne 5. aprila 1816. Da bodo sodrugi vedeli, koliko imajo plačati štolnine v raznih slučajih, hočemo tu navesti visokost štolnine za najem-
nike torej tudi delavce na deželi.
Za trikratni oklic........ 1 K 40 vin.
za poroko župniku........ 1 » 40 »
cerkveniku .......... 35 »
skupaj   .   .  3 K 15 vin. Pri ubožnem pogrebu je plačati, ta je pokopališče blizo
farne cerkve.............. 70 vin.
čo je pa pri podružnici........... 1 K 40 »
pri pogrebu otrok do 7. leta......... 70 »
pri onih od 7. do 15. leta.......... 1» 5»
za trikrajno zvonenje s 4 zvonovi....... 6 » 30 »
»      » »      s3     » ....... 4» 20»
»       »      pri pogrebu........... 1» 5»
Našega škofa pa nujno prosimo, da pošlje našemu župniku en katekizem, da se bode malo krščanskega nauka naučil in pa tisto knjižico o štolnini, ki je izšla pred kakimi petimi leti. Morebiti je od volitev ostalo še toliko potresnega denarja, da bode mogoče nabaviti ti dve knjižici. In če računimo, da bi bil tudi župnik fare, kjer je bila nevesta, računil tako oderuško, bila bi poroka brez maše veljala — dvajset kron —.
Živ svetnik. Piše se nam: Nekdaj so papeži razglasili in potrdili za svetnike take mrtve ljudi, kateri so izvanredno pobožno in vzgledno živeli in je tudi Bog s kakim čudežem pokazal, da jih je vzel med svoje izvo-
68
ljerice; sedaj pa se lahko kak gorski župnik kar sam še v življenju razglasi za svetnika pred nerazsodnimi kmet-skimi ženicami, kakor se je to zgodilo pred kratkim časom nekje na Gorenjskem v znožju Triglava pri izpraševanju za velikonočne spovedne listke. Mogočno se je potrkal na prsa ta najnovejši svetnik ter rekel: «Mi smo sveti!« Nekatere ženice so se nato v svetem strahu začele kriviti pred njim, razumnejše pa so bile zelo ogorčene nad to predrznostjo katoliškega duhovnika. Res, vsakemu pametnemu človeku se mora že studiti to, kar sedaj počenjajo nekateri politični duhovniki med kmeti!
Izvanredno hudo zimo imamo letos. Stari ljudje pripovedujejo, da tako hudega mraza že ni bilo trideset let. V Bohinjski Bistrici so imeli dne 18. februarja zjutraj 24 stopinj, 14. 19-2 stopinj, 15. 27 stopinj, 16. 27*2 stopinj, 17. 22-5 stopinj Celzija pod ničlo. — Sava in Bistrica sta na nekaterih krajin zamrznjeni. Mlini so večinoma ustavljeni. Na Gorjušah nimajo nobene vode in ljudje morajo topiti sneg, da jo dobe.
Ljudski prijatelji. Z Bleda se nam poroča, da so v ondotnem konsumnem društvu in njega podružnicah prodajali poleg petjota tudi taka vina, da so ljudje zboleli, ko so jih pili. Zato je dalo radovljiško okrajno glavarstvo vsa ta vina kemično preiskati in dognalo se je, da so narejena tudi iz takih snovi, ki so strupene in zdravju škodljive. Pred kratkim pa je prišla na Bled komisija ter zapečatila ta kmetski strup, kjer ga je še kaj našla. S tem pa menda ta zadeva še ni končana. Naši »katoliški« prijatelji kmetskega denarja morajo še tudi dobiti kako nagrado, ker so hoteli pomagati kmetom s kmetij v nebesa — s strupom!
V Škof j i Loki so dobili po odstopu g. Nika Len-čeka novega župana v osebi g. Lovra Sušni k a, ki je značajen in vsega spoštovanja vreden mož. Ljubljanskemu »Slovencu« novi g. župan ni po všeči. Vrtal in vrtal je že dolgo časa znani dopisnik v talarju in vtikal svoj nos v stvari, ki ga prav nič ne brigajo. Nekaj je sicer dosegel, namreč razpor v gasilnem društvu zaradi neke malenkostne zadevice. a to pot si je opekel svoje prste. Zadnji čas bi že bii, da se Ločani otresejo tega hujskača, in ga zapodc v farovž, kadar bo izkušal kaj zapovedovati.
Sani so povozile 67 letno Nežo Pogačnik iz Cešnjice. Žena je bila gluha. Sani so vozile po klancu in ni jih bilo mogoče več ustaviti. Tako se je zgodilo, da so šle sani, naložene s hlodi čeznjo.
Mrtvega so našli na cesti pri Viru 61 letnega posestnika Janeza Voduškarja iz Podhruške. Moža je zadela na cesti kap. Ker si ni mogel pomagati, je zmrznil.
E ljudskemu štetju. Radovljiški sodni okraj šteje 19.787, kranjskogorski 10.116 prebivalcev, politični okraj v Radovljici torej 48.942. — Prebivalstvo Kranjske znaša 505.664 duš proti 498.958 v letu 1890. — Občina Gorje šteje 2563 prebivalcev,
Sodni okraj Kranj
	hiS	«trank	preb.
Smlednik	351	368	1639
Šenčur	603	669	3029
Preddvor	479	481	2588
Hrastje	97	105	530
Sv. Jošt	155	158	755
Kranj	266	574	2483
Mavčiče	260	264	1300
Naklo	358	379	1722
Predoslje	450	492	2383
Stražiše	350	467	2227
Voglje	130	141	646
Cerklje	608	636	3230
Sodni okraj	Ško	fja Loka:	
Javorje	283	283	1617
Stara Loka
Škofja Loka
Železniki
Poljane
Oselica
Selca
Zminc
Trata
Sonca
hiš   strank preb.
670 913 3681 543 2210 1055 1422 519 576 2766 805 950 4664 308 328 458 569 227 408
245 139 287 259 276
1717
2553 1838
Sodni o k raj Tržič: Sv. Ana 106   145 668
Kovor 187   214 1078
Sv. Katarina 103 124 698 Križe 349   423 2027
Tržič 212   542 2626
V Kamniku se ja vršila velezanimiva kazenska razprava dne 20. t. m. Dr. Šušteršič je namreč tožil župana z Mlake gosp. Svetlina, ker se je ta neki izrazil, da ima dr. Šušteršič umazane roke od Tomaževe žlindre. Gospod Svetlin je v dokaz resnice predložil vso polemiko, ki se je vršila v zadevi žlindre med »Gospodarsko zvezo« in c. kr. kmetijsko družbo. Kot priče sta se povabila gg. ravnatelj kmetijske družbe Gustav Pire in bivši ravnatelj »Zveze« g. Ferd. Sajovic. Sodišče je na podlagi teh dokazov oprostilo g. župana Svetlina.
Z Bleda. Veselica našega gasilnega društva preteklo nedeljo pri gospodu J. Peternelu se je v vsakem oziru tako izvrstno obnesla, kakor malokdaj. Vsi prostori so bili primerno okrašeni in natlačeno polni, in marsikdo je odšel, ker ni dobil več prostora. Pri plesu v dvorani je bila taka gnječa, da so se plesalci komaj obračali in to je trpelo skoro do jutra. Zadovoljni smo se vračali domov, četudi je kateri — pregledujoč svoj mošnjiček
— zdihnil: O predpust, ti čas presneti!
Na Koroškem.
Na Reberci je umrl komendator Matej Šervicelj. Pokojnik je bil vzoren svečenik in res pravi narodni duhovnik. Križem sveta.
Državni zbor je imel seje dne 12., 13., 14., 20. in 21. t. m. Dne 12. t. m. je prišla na razpravo deklaracija nadvojvoda Franca Ferdinanda. Sprejet je bil predlog poslanca Grossa, naj se odkaže tista 37 odbornikov bro-ječemu odseku, ki naj poroča o njej. Cehi in Jugoslovani niso glasovali. K vloženim vladnim predlogam se oglasi k besedi ministrski predsednik Körber, ki poživlja zbornico k delu. Potem razvije finančni minister v dolgoveznem, dve uri trajajočem govoru državni proračun. Vršile so se volitve v odseke. — V seji dne 13. t. m. je bilo živahneje. Razpravljali so se nujni predlogi na odgovor k prestolnemu ogovoru. Prišlo je do hudega prepira med Cehom dr. Stranskim in Schönererjanci. Pri debati o predlogu Jaworskega, da se izvoli adresni odsek sta govorila med drugimi tudi poslanca dr. Ferjančič in dr. Šušteršič. Predlog je bil sprejet s 175 proti 150 glasovom. Sprejme se nadalje predlog poslanca Bärnreiterja, naj se cesarju pokloni odposlanstvo iz državne zbornice.
— Dne 14. t. m. je prišlo do viharnih prizorov. Predsednik je namreč dal cenzurirati neko socijaldemokratično interpelacijo in izpustil pri prečkanju nekaj stavkov. To je dalo povod hrupnim prizorom. V naslednjih sejah ni bilo nič boljše. Razmere so se še poslabšale. Bati se je, da se bodo v parlamentu dogajali prizori kakor zadnja leta. — Kaj delajo naši poslanci, hočemo povedati prihodnjič.
42 dni — postil. Nek francoski list piše: Mlada deklica je opazila v nedeljo na stopnicah pri oknu stanovanja človeka, ki je bil podoben kakemu strahu. Zelo se je začudila, ko je spoznala v njem mladega hišnega najemnika, katerega so pogrešali že od 29. decembra. Hitro je obvestila mater mladega moža, ki je s pomočjo vratarja pustila odpreti po klučavničarju sobo, v kateri je stanoval sin. Ondi je ležal nesrečnik, ki je bil vsled svoje upalosti močno shujšal, brez zavesti na postelji. Ko se je slednjič posrečilo svojcem spraviti moža k zavesti, je tisti zahteval svinčnik in papir, ker ni mogel več govoriti, ter napisal: «V obupu, ker me je moja žena zapustila, sem se odločil dne 29. decembra usmrtiti na ta način, da nisem od tistega časa vžival ničesar.« 42 dni je nesrečnik pil vsak dan samo malo vode. To je opazila njegova soseda, ko je videla, da ostaja vsaki dan toliko vode. Tekom 42 dni so ga sicer dvakrat iskali v njegovi sobi, a brez uspeha, ker seje skril pod posteljo. Usmiljeni sosedje so stregli mlademu možu z največjo skrbnostjo.
Darila.
Dijaški kuhinji v Kranju je darovala namesto venca na krsto pok. Fr. Dolenza in Ed. Globočnika gdč. Franja Keržič iz Trboj 5 K.
Domača knjižnica.
«Der Süden», Organ für die politischen, culturellen und wirtschaftlichen Interessen der Kroaten uud Slovenen. Ta list, ki so ga slovenski in hrvatski poslanci raznih strank ustanovili v dobi lepe sloge v ta namen, da v središču Avstrije krepko zastopa koristi teptanega in za-ničevanega hrvatskega in slovenskega naroda, stal je vedno neustrašeno in neupogljivo na vidiku ter razkrival skeleče rane, ki jih rečenima narodoma seka ne samo tuja kruta sila, temveč tudi lastni sinovi, priporočamo vsem rodoljubom, da ga izdatno podpirajo. Opozarjamo na to, da je ta list sedaj edini na Dunaju izhajajoči tednik, ki deluje tudi ža slovansko vzajemnost. Naročnina znaša za celo leto osem kron, za pol leta 4 krone, za četrtino leta 2 kroni. Uredništvo in upravništvo je na Dunaju, I. Planliengassc 4.
Razglednice z lastno sliko (portretom), krasno izvršene, izdeluje slovanska tvrdka E. "VVogrintsits, Dunaj, IX./2, Lazarethgasse 6, po vsaki fotografiji, ki se ji pošlje. Cena za eno razglednico je samo 12 krajcarjev, a naročiti se mora najmanj 10 komadov od 1 slike. Čisti dobiček je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda in zato opozarjamo čitatelje na to podjetje.
Gospodarske stvari.
Zavetišče za nevrastenike.
Razlaga dr. Ivan Jan.
V 5. in 6. številki »Gorenjca« sem cenjenim čitateljem spisal v podlistku, na kako čuden način sem ozdravil, preostaja mi tedaj še, da povem, osobito dotičnim oblast-vom, ki se interesirajo za to, kako si mislim način ozdravljenja za druge s pomočjo svojega zavetišča. To moje zavetišče bo stalo ob južnozahodnem vrhu Homa, to je hribčeka, ki meji na desnem bregu Radovne divni naš Vintgar in se razteza v kotu, ki ga tvorita Radovna in dolinska Sava, ko se stekati. Na južni strani je Hom strm in le z grmičevjem obraščen. Ondi so podhomski in Za-spiški pašniki za govedino in drobnino. Na vzhodni, zahodni in severni strani raztezajo se visoki smrekovi in bukovi gozdi občanov Zaspljanov. Sredi njih so raztreseni rovti ali senožeti v prijetno premembo.
Pogled iz Homa proti jugu je sličen tistemu iz balona. Ravno ob vznožju leži prijazna moja rojstna vas Podhom, na levo od nje Sebenje s podružnico in Zasip s farno cerkvijo, na desno Spodnje in Zgornje Gornje, Višelnica in Polšica. Proti jugu nas pozdravlja blejsko jezero, blejski grad in otok. «Ni ga lepš'ga kraja, ko je ta — podoba raja,« poje naš pesnik Preširen. Proti jugovzhodu sega pogled prosto do Limbarske gore, do Janč, Ciclja in Šmarne gore, Šmarjetne gore in sv. Jošta. Krasne cerkve kranjskega mesta, na Brezjah, v Radovljici, v Lescah in Begunjah in druge razločujejo se prostim očesom. Karavanke vidijo se od Kepe do Storžiča, vrhovi kamniških planin se svetijo čez krasno gorenjsko ravan. Za Jelovco vidijo se Blegaš in Ratitovec, na desno od Babjega Zoba južni obrobki bohinjske doline, med njimi znana Črna prst.- Proti zahodu zapira, oziroma čudom odpira pogled oče Triglav s svojimi trabanti.
Tu sem, v to krasno naravo hočem postaviti nevrastenike kakor v raj. Ločil jih bom od zapeljivega sveta, živeli bodo začetkom le sebi in svoji bolezni. Polagoma začela jih bo zanimati krasna okolica, hodili bodo nehote od krasnega do krasnega prizora in ne bo jih motila v občudovanju krasot tega sveta hrumeča druhal peha-jočega človeštva. Videli bodo od daleč kraje, kjer se vse podi za vsakdanjim kruhom, sami pa bodo odmaknjeni temu vrvenju, spočili se bodo in s tem ozdraveli.
To je podlaga, na katero zidam vse svoje načrte o bodočem ozdravljenju zaupajočih mi nevrastenikov, katerih je že nad 30 oglašenih. Se nadaljuje.
Kranjsko-primorsko gozdarsko društvo v Ljubljani. Vsled sklepa XIX. javnega shoda dne 7. julija 1896 razpisuje se 20 premij po 10 ali po 20 gld. za uspešno pogozdovanje goličav kmetskega posestva pod sledečimi pogoji: 1. Pogozdovanje mora biti leta 1899 ali 1900 izvršeno, ter mora pogozditev obsezati najmanj 0'46 hektarov = 1 oral. 2. Vrsto lesa in sadik izbere si lahko posestnik po svoji volji, samo morajo biti sadike za krajevne razmere ugodne; nikakor pa ne sme daljava med sadikami obsegati več kot 1*50 metra. — Posestniki, ki hočejo prositi za premije, morajo svoje prošnje vložiti najdalje do konca junija t. 1. pri kranjsko-primorskem gozdarskem društvu ter v tistih navesti politični okraj, davčno občino, številke parcel in približne ploskovne mere pogozdenega zemljišča. Pogozdovanje prosilcev pregledovalo in presodilo se bode v jeseni 1902. leta, morda nastali pomanjkljaji pri pogozditvi se lahko spomladi re-čenega leta popravijo. Premije priznava in prisoja pred-sedništvo omenjenega društva, ter bode tisto dovoljevalo premije ali pa v gotovih slučajih tudi samo priznalna in pohvalna pisma razdeljevalo. Predsednik: Ludovik baron pl. Berg.
Loterijska srečka dne 16. februarja t. 1.
Gradec:       18      30      23      69 40
Tedenski sejem v Kranju dne 18. t. m.
Prignalo se je 148 glav goveje živine, — telet, 46 prašičev, — ovac, — buš, — koz. 50 kg: pšenice K 7 50, prosa K 7-—, ovsa K 6-25, rži K 7*25, ajde K 6'50, ječmena K 7*—, fižola koksa 10*50 ribničana K 10'—, krompirja belega K 2*—, rumenega K 2*35, deteljno seme K 45'— do K 52*—.
jSt/ria^-koIo
še dobro ohranjeno, se pod ugodnimi pogoji proda.
Več se zve pri upravništvu «Gorenjca«. 32—1
3 eprsOo ir> brsrjo 5« odda$ti takoj.
Naslov pove iz prijaznosti upravništvo »Gorenjca«. 35—1
preklic.
S tem preklicem vse laži, ki se tičejo g. M. Globočnika ml. zaradi are (zastave) 5 K, in sicer da bi jaz podpisanec gotovo prišel na pustno nedeljo k njemu s harmoniko. Gosp. Miha Globočnik mi ni ponujal in^tudi ne dal are, niti me prosil, da bi prišel omenjeno nedeljo k njemu. Prišel sem pa brez njegove vednosti v njegovo hišo.
Kdor torej to govori in trdi, je najgrši lažnik in obrekovalec in se bode sodnijsko postopalo proti vsakomur. V Voklem, dne 21. februarja 1901.
36 Jožef Čebul.
po kapucinskem načinu prirejena
se dobi pri tvrdki 33—2
R. & E. Rooss v Kranju.
Zahvala.
Za mnoge dokaze iskrenega sočutja povodom tako nagle smrti nepozabnega soproga, oziroma očeta, gospoda
Franca Pečnikarja
c. kr. sodnega kancelista
za več krasnih vencev ter za mnogobrojno «premstvo pri pogrebu izrekam svojo najtoplejšo zahvalo. Posebna zahvala gre pa še gg. uradnikom, ki so v tako obilnem številu spremili prerano umrlega k večnemu počitku, kakor tudi vsem onim, ki so se spomnili v teh pre-žalostnih dneh name in mi izrazili svoje sožalje.
V Kranju, dne 22. februarja 1901. 87
Žalujoča soproga.
70
KLOBUKE
najnovejši fagone priporoča po nizki ceni       57—48
J. S. BENEDIKT na Starem trgu.
Ilustrovani ceniki na razpolago.
Pravo
Ú
B i bo
«3
o <
P
o
»
plzensko pivo
iz zadružne pivovarne
vedno popolnoma sveže v sodih in steklenicah se dobiva 59—48
v zalogi Ivana Gorupa.
Telefon št. 90.
Šivalni stroji # «p in kolesa.
Tovarniška zaloga
IVANA JAX-A
Dunajska cesta št. 17 priporoča« svoje najbolj priznane šivalne stroje in kolesa.
Ceniki  se  dopošljejo  na zahtevanje zastonj. 63—47
f> tasfičnv vifvfloiti -in -fiaftouosti ima po nv&fti cíhí vc3no v ¿afoai 108-40 CD
»f>¿c it A c. -fi-t. ptiv. j.-H¿n<5 ¿ionice, £yu,(>{jana, 3unaj.5iVa ewta ?t. 15.
r
LJUBLJANA
na Starem trgu štev. 1.
Prva in najstarejša 73—46
zaloga šivalnih strojev.
Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slamoreznice in mlatilnice, katere se dobivajo vzlic njih izbo 111 osti cono. — Ceniki zastonj in poštnine prosti.
\Jizitnice in kuverte & 0 r ^ po zelo nizkih cenah
priporoča Jv. ]>r. Sampret v JCran/u.
•■üMb'"1 -$)!*>- 'sm~
na dwnayyfii cesti i? S^y\^(/yxW\ =
•ptvpotoča »iamtfcnvM. oičvnvbvu yvoyo -ptvo in. nayve-tyo »aioao wfc-ív *H¿>t
x\xxoxonó'kc.<^(x xw x>xi>%ia,\\&cfy<x kt<x<£<x tct xc^%a>č
na debtto in 3«o6no.
Zíí-natvja ■naioclía točno. — (Bcne. niaúc.
FILIP FAJDIGA
Zaloga in lastna izdelov'alinea sobne oprave Prešernove (prej Slonove) ulice št. 50 priporoča svojo veliko      61—48
zalogo sobne oprave
vsake vrste garnitur i. t. d.
Jamči se, da je v blagu lastnega izdelka vedno suh les.
MODROOE na peresih (Federmatratze), stole in vsa v to stroko spadajoča dela izvršujem točno po naročilu in po nizkih cenah. —
V Kranju se dobivajo stoli pri g. J. Anzeljcu na glavnem trgu.
m
1
I i
i I I 1 I I i
Slavnemu občinstvu se uljudno naznanja, da se je
„pri avstrijskem cesarju"
v novozgrajeni hiši otvoril hdtel. 62—48
Priporočam slavnemu občinstvu prijazne sobe
za prenočišča.
Gostilna se nahaja še v stari hiši, kjer se točijo
pristna dolenjska, istrska in štajerska vina.
Za dobro postrežbo se jamči. Gospodom posestnikom vozov je na razpolago konjski hlev in prostorno dvorišče. - CENE NIZKE. -
MiiaiB][aiBi[BiiBiiaiBinaiiE!ingiiBitBiMiiiBiigjngi[BiÍBi
1 I I I I I I §.
ñ ü
Dobro znana, že čez 30 let obstoječa stara gostilna
„pri Tišlerju"
Kolodvorske ulice št. 26
gredoč od kolodvora proti mestu na levo, na kar se slavno potujoče občinstvo, da se izogne pomoti, posebno opozarja. Dobra postrežba, vedno sveža okusna jedila, pristna vina, izborno, ob vsakem času sveže pivo. Dalje je v tej staro-znani gostilnici vsikdar na razpolago mnogo sob s snažnimi posteljami, vse po jako nizki ceni.
Zahvaljuje se slavnemu občinstvu za mnogobrojni dosedanji obisk, priporoča se naklonjenosti mestnega in kmetskega občinstva tudi za nadalje 113—42
Leopold BlumaUer, posestnik in gostilničar.
Pri nakupovanju
suknenega in manufakturnega p
blaga se opozarja na tvrdko 58—48
MIG® IIL
Špitalske ulice štev. 4
Velika zaloga s a kn enih ostankov.
o
N O
rt c
rti
3
z < J
s a
o. «
•d 5" «
2 3 g o o
-BO.
3 5"
>
q a
= "3 *
>- = M S J3 ■ 2
= = ra S-
5 » Jž jg
u S£ "S
S. ss«
"C »r""_
3 II
•I c c
C
rt 3«
7?
Um S ©
rt
=?
t3 o —
On
^Vi)a ddtfricrja ljtibljar>$l*a v  * tOL>arr>a rrjrclastir) ograj
io6-u AVGUST-a ŽABKAR-ja pripon
različnih mrežastih ograj za pašnike, vrtove, okna, vrata itd kakor tudi vsa druga ključavničarska dela. — Nizke tovarniške cene. — Točna in solidna postrežba.
2 O « - ■ — —
•2 tj cp "o h -S o
Ceneji nakup kot povsod drugod.
o
(M 60
►o
09
cs
"S? rt £ bo >• cd
©
cd
p ca
« 03
> —
i%
►cn c
j5 t3
33
3    ¿3 £>
S) 5 «
: -I I
■     K C
•* - a
09
> a> cs * C
S**
o n
<u rt C -t -Q iS
S i
.S rt c
_e "o q o j* —•
I
5 e*
Ji S n
¿1
13 'S
^.5 o
"9
- 0) -i — S —
«2
rt rt 5
M -a S
- o
— _ O Ji
o  ^ 03
•S c ■
S rt c P1 <u c „ c > 1 C c
V rt "S !
I J|
— rt ►
— s; x
"on
o
■
rt . * « "S ® C &f rt o rt ■fig
•0{aqap ui ouqojp bu Bfepojj
* it
o C
cn O P*
O
O o
.2 T
P oo
CD U
O •
a ^
oŠ cd
SJ CD *C?
E 53
•ih cq
9
► .s
16
Meblirana soba
se odda in pet opravljenih postelj se proda pii tapetniku Cerkovniku v Kranju. 31—2
Sprejmem
poštenega ticcr>ca
27—3
za svojo obrt. Matija AŽman, urar v Kranju.
Uvozna družba španskih vin.
(Spanish Wine Import Company)
MAYER & PROKOP, DUNAJ 20/2
Direktni uvoz 25—3 Prvi vir
priporoča pod garancijo čistosti in pristnosti svoja najfinejša, stara, ▼ležana španska in portugalska vina za bolnike, desertna vina, malago, madejro, serija, port, «solze Kristusove*. — Prodaja v najmanjših množinah, kakor tudi v velikih in malih steklenicah (*/, in Vi) P° prvotnih cenah:
JAKOB PERESSINI, trgovina z vinom v Kranju.
Mestna hranilnica
v Kranju, obrestuje hranilne vloge
po 4 odstotke
brez odbitka rentnega davka
katerega plačuje iz lastnega.
Btanje vlog: 2,306.789 kron 05 vinarjev. — Stanje hipotečnih posojil 1,624.566 kron 70 vinarjev. 4—4
Maverjev leksikon
zadnja izdaja, se proda. 34--2
Naslov se zve pri upravništvu «Gorenjca».
Vozni red
na gorenjski in kamniški progi državnih železnic veljaven od 1. februarja 1901.
Vlak odhaja v Ljuhljano, in sicer z Jesenic ob 1'31 zjutraj, 9*27 dopoldne, 2*31 popoldne, 6*45 zvečer in 5*25 zjutraj; iz Lesec-Bleda ob 1*56 zjutraj, 953 dopoldne, 304 popoldne, 718 zvečer in 5*48 zjutraj; iz Radovljice ob 2 02 zjutraj, 9*59 dopoldne, 310 popoldne, 7*24 zvečer in 5*54 zjutraj; iz Podnarta-Krope ob 221 zjutraj, 1016 dopoldne, 3*28 popoldne, 7*42 zvečer in 610 zjutraj; iz Kranja ob 2*38 zjutraj, 10*31 dopoldne, 3*46 popoldne, 8*01 zvečer, 6*26 zjutraj; iz Škofje Loke ob 2*51 zjutraj, 10*43 dopoldne, 3*59 popoldne, 815 zvečer, 6*38 zjutraj in pride v Ljubljano (južni kolodvor) ob 3*25 zjutraj 1116 dopoldne, 4*38 popoldne, 8*51 zvečer in 712 zjutraj. — Iz Ljubljane nazaj pa odhaja ob 10*00 zvečer, 7*05 zjutraj, 11*51 dopoldne, 406 popoldne in 12*24 ponoči; iz Škofje Loke ob 10 34 zvečer, 7*47 zjutraj, 12*28 opoldne, 4*45 popoldne in 1258 ponoči; iz Kranja ob 1046 zvečer, 811 zjutraj, 12*41 opoldne, 4*57 popol. in 1*12 zjutraj; iz Podnarta-Krope ob 11*02 zvečer, 8*23 zjutraj, 12*57 opoldne, 5*13 popoldne in 1*29 ponoči; iz Radovljice ob 11*18 zvečer, 8*41 zjutraj, 1*14 opoldne, 5*30 popoldne in 1*46 ponoči; iz Lesec-Bleda ob 11*25 zvečer, 8*53 zjutraj, 1*25 opoldne, 5*40 popoldne in 1*54 ponoči; z Jesenic ob 11*53 zvečer, 9*25 zjutraj, 1*56 opoldne, 6*11 popoldne in 2*25 ponoči.
Vlak odhaja v Ljubljano, in sicer iz Kamnika ob 5*30 zjutraj, 9*53 dopoldne in 4*55 zvečer; iz Jarše-Mengeša ob 5*52 zjutraj, 10*12 dopoldne in 5*15 zvečer; iz Domžal 6*05 zjutraj, 10*22 dopoldne in 5*26 zvečer; in pride v Ljubljano ob 6*49 zjutraj, 11*06 dopoldne in 6*10 zvečer. — Iz Ljubljane odide v Kamnik, in sicer ob 7*28 zjutraj, 205 popoldne, 6*50 zvečer in pride v Domžale ob 813 zjutraj, 2*50 popoldne in 7*37 zvečer; v Jarše-Mengeš ob 8*23 zjutraj, 300 popoldne^in 7*48 zvečer; v Kamnik ob 8*42 zjutraj, 3*19 popoldne in 807 zvečer.
Dobra kupčija!
Podpisani prodaja parni mlin v Pulju. Plačilo 15 let po 59/o obresti. Pripravljen bi bil tudi menjati s kakim gozdom ali zemljiščem na Kranjskem.
Zaradi natančnejših poizvedb naj se blagovoli obrniti na posestnika 20—4
Anton Deghenghi
Kranj, «Vila Ana*.
¥¥¥ Pozor!
Podružnica R. A. SMEKAL v Zagrebu
priporoča od svoje najstarejše, glasovite in najzmožnejše
tovarne za gasilno orodje
si. gasilnim društvom, občinam in zasebnikom sledeče predmete:
Brizgalnice najnovejše sestave, kakor s patentom proti zmrzlini, s priredbo, da brizgalnica na obe strani jemlje in meče vodo; «univerzalko», prikladno za male občine, ki se nosije ali vozijo; parne brizgalnice, vodonoše, sesal k e vsake vrste, vozove za polivanje ulic in prevažanje gnojnice i. t. d., cevi iz posebne tkanine najboljše vrste; dalje čelade, pase, sekirice, lestve ter sploh vse za gasilna društva prikladno orodje, trpežno in lepo izdelano. Motor-vozove in priprave za acetilen-luč. Dalje kmetijsko orodje vsake vrste, Gasilna društva, občine in pošteni kmetovalci-gospo-darji plačujejo tudi na obroke po dogovoru. Naročila franko na vsak kolodvor. --—j Cenike pošiljamo brezplačno in poštnine prosto.    ■■ ■
10 6 Podružnica R. A. Smekal v Zagrebu.
Izhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, za četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje na dom stane za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru Uredništvo in upravništvo se nahaja v g. Floriana hiši nasproti mestne hranilnice. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Izdaja in zalaga konsorcij «Gorenjcu».
Odgovorni urednik Gašper Eržen.
Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.