/^UMAR O CD Si o> o o U) £ o o (D > JU VID cB 'jž Ekonomsko ogledalo ISSN 1318-3818 št. 6 / letnik XVIII / 2012 Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor Glavna urednica: mag. Barbara Ferk Pri pripravi tekočih gospodarskih gibanj so sodelovali (po abecednem vrstnem redu): Jure Brložnik; Janez Dodič; Marjan Hafner; Matevž Hribernik; Slavica Jurančič; Jasna Kondža; Mojca Koprivnikar Šušteršič; Janez Kušar; mag. Urška Lušina; dr. Jože Markič; Helena Mervic; mag. Tina Nenadič; Mitja Perko, mag.; Jure Povšnar; mag. Ana T. Selan; Dragica Šuc, MSc Izbrani temi sta pripravila: Matevž Hribernik (Svetovna konkurenčnost Slovenije po IMD); mag. Ana T. Selan (Spremljanje plač in prejemnikov plač v javnem in zasebnem sektorju) Uredniški odbor: Lidija Apohal Vučkovič, mag. Marijana Bednaš, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, Janez Kušar, mag. Boštjan Vasle Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman Oblikovanje: Katja Korinšek, Pristop Računalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar Tisk: SURS Naklada: 170 izvodov © Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Kazalo Aktualno...........................................................................................................................................................3 Tekoča gospodarska gibanja..........................................................................................................................5 Mednarodno okolje...........................................................................................................................................................7 Gospodarska gibanja v Sloveniji........................................................................................................................................................8 Trg dela.......................................................................................................................................................................................................11 Cene.............................................................................................................................................................................................................13 Plačilna bilanca.......................................................................................................................................................................................16 Finančni trgi..............................................................................................................................................................................................17 Javne finance...........................................................................................................................................................................................19 Izbrane teme Svetovna konkurenčnost Slovenije po IMD 2012......................................................................................................23 Spremljanje plač in prejemnikov plač v javnem in zasebnem sektorju................................................................24 Statistična priloga.........................................................................................................................................29 Pri pripravi Ekonomskega ogledala so bili upoštevani statistični podatki znani do 2. julija 2012. S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd nace 2008.asp. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo v publikaciji Ekonomsko ogledalo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno. Aktualno Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti v evrskem območju tudi v drugem četrtletju nakazujejo šibko gospodarsko aktivnost. Aprila se je zmanjšal obseg industrijske proizvodnje v predelovalnih dejavnostih, nadaljevalo se je zmanjševanje obsega opravljenih gradbenih del in prihodka v trgovini na drobno. V zadnjih mesecih so se vidno poslabšale tudi vrednosti kazalnikov razpoloženja. Razmere na trgih državnih obveznic so se junija nadalje zaostrile, k čemer so dodatno prispevale zaostrene razmere v Španiji. Takšna gibanja se odražajo tudi na pričakovanjih, saj je Consensus svoje napovedi za leto 2013 že zmanjšal. Tudi vrednosti kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti v Sloveniji kažejo podobno, nekoliko višja kot v začetku leta je le raven obsega proizvodnje predelovalnih dejavnostih, ob zniževanju izvoza od začetka leta pa je pričel upadati tudi prihodek v trgovini na drobno. Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti je tudi aprila ostal večji kot konec lanskega leta, kar je predvsem posledica večje proizvodnje v tehnološko zahtevnejših in srednje nizko tehnološko zahtevnih panogah. Realni izvoz od januarja stagnira in se je aprila gibal na ravni z začetka lanskega leta. Aktivnost v gradbeništvu se je aprila ponovno močno znižala in ostaja na zelo nizki ravni. V tem pa se je letos okrepila gradnja nestanovanjskih stavb, ki je v zadnjih dveh mesecih že presegla ravni iz lanskega leta. Aprila se je prihodek v trgovini na drobno znižal na najnižjo vrednost v zadnjih dveh letih. Ob že dlje časa trajajočem zniževanju prihodka v trgovini z živili in neživili se namreč v zadnjih mesecih znižuje tudi prihodek v trgovini z motornimi gorivi. Število registriranih brezposelnih se v zadnjih mesecih znižuje predvsem zaradi aktivne politike države do brezposelnih, večjega umika s trga dela in manjšega priliva v brezposelnost, kar je povezano tudi z manjšim interesom za vpis v evidence brezposelnih. Število delovno aktivnih se je tudi aprila nekoliko zmanjšalo (desez.) Konec maja pa je bilo brezposelnih 106.796 oseb, kar je za 7,9 % manj kot januarja. Razlogi so delno sezonske narave, delno pa rezultat aktivne politike države, večjega umika s trga dela v neaktivnost, več pa je tudi primerov, ko se je oseba sama odjavila. Povečan obseg črtanja in odjav iz evidence je po naši oceni povezan tudi z uveljavitvijo ZUPJS, ki zaradi restriktivnejših pogojev pridobitve pravice do socialne pomoči zmanjšuje interes posameznikov, da bi ostali v evidenci oz. se na novo vpisali. Zaradi navedenih razlogov in manjših prilivov v brezposelnost kaže, da bo povečanje števila brezposelnih manjše, kot smo pričakovali v pomladanski napovedi. Strukturna neskladja na trgu dela pa se kljub temu povečujejo. Povprečno trajanje brezposelnosti je maja znašalo 71 dni več kot maja lani, vidno večji pa je tudi delež dolgotrajno brezposelnih. Junija so se cene življenjskih potrebščin znižale za 0,6 %, glede na lanski junij pa so bile višje za 2,3 %. Junijska deflacija je bila zaznamovana predvsem s sezonskim znižanjem cen obleke in obutve ter sadja, povišale pa so se cene počitnic v paketu. Medletna inflacija je po prvih podatkih Eurostata v evrskem območju znašala 2,4 %. Aprila se je nadaljevalo slabšanje kakovosti bančne aktive; obseg slabih terjatev je presegel 6 mrd EUR, njihov delež pa se je povzpel na 12,0 % celotne izpostavljenosti bank. Drugi mesec zapored se močneje slabša kakovost terjatev v predelovalnih dejavnostih, kjer se je v štirih mesecih letos obseg slabih terjatev povečal za več kot v celotnem lanskem letu. Poleg gradbeništva in posojil, povezanih s prevzemnimi aktivnostmi v preteklosti, se tako tveganje za nižjo kakovost bančne aktive širi tudi na druge sektorje, kar lahko še dodatno poslabša razmere v slovenskem bančnem sistemu. Ob nadaljnjem slabšanju kakovosti bančne aktive banke še naprej okrepljeno oblikujejo dodatne oslabitve in rezervacije. V prvem četrtletju je primanjkljaj javnih financ znašal 705 mio EUR. Po podatkih konsolidirane bilance MF so javnofinančni prihodki znašali 3,6 mrd EUR, odhodki pa 4,3 mrd EUR. Prihodki so bili medletno večji za 0,5 % (v enakem obdobju lani za 8,8 %), odhodki pa za 3,1 % (3,9 %). Najvišja je bila rast odhodkov za obresti (38,7 %), najnižja pa rast za plače in druge izdatke zaposlenim ter prispevke (0,4 %) in transferje posameznikom in gospodinjstvom (s pokojninami; 0,1 %). Slednje je po naši oceni posledica začetka uporabe ZUPJS in dejstva, da se pokojnine februarja niso uskladile s plačami. Po poročilu IMD o konkurenčnosti držav za leto 2012 Slovenija ostaja na dnu lestvice (51. mesto med 59-imi državami). Slovenija je letos ponovno nazadovala na področju poslovne učinkovitosti, kjer se uvršča na sam rep proučevanih držav, zelo nizko pa se še naprej uvršča na področju učinkovitosti države. Podobno kot lani prevladuje precejšnje nezadovoljstvo glede možnosti za poslovanje v Sloveniji, saj so bili anketiranci v Sloveniji bolj pesimistični kot v drugih državah. Raziskava ugotavlja, da so ključne konkurenčne prednosti Slovenije predvsem visoka stopnja izobraženosti delovne sile in zanesljiva infrastruktura, mednarodno konkurenčnost pa zavirata neučinkovit pravni red in delovanje vlade ter državnega aparata. (ü £ (ü ja (ü M ■ö o a tA O ^ (ü >u JŽ o Mednarodno okolje Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti v evrskem območju nakazujejo nadaljevanje šibke gospodarske aktivnost tudi v drugem četrtletju letos. Aprila se je obseg industrijske proizvodnje v predelovalnih dejavnosti zmanjšal za 2,0 % (desez.), nadaljevalo se je tudi zmanjšanje obsega opravljenih gradbenih del (-2,7 %, desez.) in prihodka v trgovini na drobno (-1,0 %, desez.). V zadnjih mesecih so se vidno poslabšale tudi vrednosti kazalnikov razpoloženja. Kazalnik PMI1 predelovalnih dejavnosti za evrsko območje se je občutno poslabšal v drugem četrtletju letos in nakazuje najnižjo aktivnost v zadnjih treh letih. Krčenje aktivnosti nakazujejo še drugi kazalniki za evrsko območje (ESI) in tudi Nemčijo (Ifo, ZEW). Takšna gibanja se odražajo na pričakovanjih za prihodnost; Consensus zmanjšuje svoje napovedi za leto 2013 (0,7 %), ECB pa je napoved pustil nespremenjeno (0,0 %-2,0 %). Slika 2: Donosnost 10-letnih državnih obveznic 16 -Slovenija -Italija -Španija -Portugalska Irsk^ -----Nemčija 10 '"""'.„„-■"•..^s,,:,.....-j^ii Slika 1: Vrednost kazalnika PMI v predelovalnih dejavnostih —•—EMU -Nemčija -Avstrija -----Italija -----Francija 65 60 55 c^ 50 45 40 35 30 25 Vir: Markit Economics. Opomba: Vrednost več kot 50 nakazuje rast proizvodnje, manj kot 50 pa krčenje. Razmere na trgih državnih obveznic so se junija nadalje zaostrile, povpraševanje po obveznicah z najboljšo boniteto pa se je povečalo. Glavni razlog za povečano negotovost so zaostrene razmere v Španiji, ki je EU zaprosila za denarno pomoč (v višini do 62 mrd EUR), bonitetne agencije pa so precej poslabšale bonitetne ocene Španiji in njenim bankam. Kriza je Španijo močno prizadela predvsem na področju nepremičninskega in gradbenega sektorja, kar je pustilo velike posledice tudi na finančnem sektorju, saj izpostavljenost španskih bank do nepremičninskega sektorja znaša približno 30 % BDP. Posledica ponovnega zaostrovanja razmer so višje donosnosti 10-letnih državnih obveznic Španije in nekaterih drugih držav evrskega območja z največjimi javnofinančnimi problemi, Vir: Bloomberg. donosnosti državnih obveznic držav z najboljšo boniteto AAA pa so se v zadnjih dveh mesecih znižale. Junija se je nadaljevalo padanje medbančnih obrestnih mer. Vrednost 3-mesečnega EURIBOR-a se je znižala na najnižjo raven v zadnjih dveh letih (0,66 %), od oktobra lani, ko se je začela zniževati, pa se je znižala že za 92 b. t. Še naprejpa skorajnespremenjene ostajajo vrednosti 3-mesečnega LIBOR-ja za USD (0,47 %) in CHF (0,10 %). Junija se je nadaljevalo zniževanje vrednosti evra v primerjavi z ameriškim dolarjem in japonskim jenom. Vrednost evra se je v primerjavi z ameriškim dolarjem znižala za 2,10 % na Slika 3: Cena soda nafte Brent in menjalni tečaj USD/ EUR - Cena v EUR (leva os) ■ Cena v USD (leva os) - Menjalni tečaj USD za EUR (desna os) 1,8 1,6 1,4 1,2 (5 D 1,0 0,6 1 Kazalnik razpoloženja vodij nabave (Purchasing managers index). Vir: ECB, EIA, preračun UMAR. 14 c 12 8 ci 6 4 2 0 70 1,253 USD za 1 EUR, v primerjavi z japonskim jenom pa za 2,7 % na 99,26 JPY za 1 EUR. S tem je junija evro dosegel najnižje ravni v zadnjih treh letih v primerjavi s tema dvema valutama. V primerjavi z britanskim funtom se je vrednost evra nekoliko povečala (za 0,3 % na 0,806 GBP za 1 EUR), v primerjavi s švicarskim frankom pa je tudi junija ostala skoraj nespremenjena (1,20 CHF za 1 EUR). Cene nafte in neenergetskih surovin so se tudi junija močno znižale. Cene nafte Brent so se po več kot letu in pol ponovno znižale pod 100 USD/sod in se do konca meseca ustalile na ravni pod 90 USD/sod. Povprečna cena za sod nafte Brent je junija znašala 95,1 USD/sod, kar je 13,9 % manj kot maja (medletno 16,5 %). Izraženo v EUR so se cene znižale za 11,1 % na 76,5 EUR/sod (medletno 3,3 %). Znižanju cen nafte je sledilo tudi precejšnje znižanje cen neenergetskih surovin. Po zadnjih podatkih IMF so se maja dolarske cene neenergetskih surovin znižale za 3,4 % (medletno -14,2 %), kar je bila predvsem posledica znižanja cen kovin (-5,0 %). Po začasnih podatkih se je zniževanje nadaljevalo tudi junija. Evrske cene neenergetskih surovin se v zadnjih dveh mesecih niso bistveno spremenile (HWWI). Gospodarska gibanja v Sloveniji Vrednosti kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti v Sloveniji kažejo, da je nekoliko višja kot v začetku leta bila le raven obsega proizvodnje predelovalnih dejavnostih, ob zniževanju izvoza od začetka leta pa je pričel upadati tudi prihodek v trgovini na drobno. Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti je tudi aprila ostal večji kot konec lanskega leta, kar je predvsem posledica večje proizvodnje v tehnološko zahtevnejših in srednje nizko tehnološko zahtevnih panogah. Realni izvoz od januarja stagnira in se je aprila gibal na ravni z začetka Slika 4: Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji -Izvoz blaga -Ind. proiz. predelov. dej. -----Vred. opr. del v gradben. -----Prih. v trgovini na drobno 110 90 80 50 Vi i\ lanskega leta. Aktivnost v gradbeništvu se je aprila ponovno močno znižala in ostaja na zelo nizki ravni. Se je pa letos okrepila gradnja nestanovanjskih stavb in je v zadnjih dveh mesecih že presegla ravni iz lanskega leta. Aprila se je prihodek v trgovini na drobno znižal na najnižjo vrednost v zadnjih dveh letih, kar je posledica že dlje časa trajajočega zniževanja prihodka v trgovini z živili in neživili, aprila pa se je ponovno znižal tudi prihodek v trgovini z motornimi gorivi. Tabela 1: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji v % 2011 IV 12/ III 12 IV 12/ IV 11 I-IV 12/ I-IV 11 Izvoz1 11,7 -8,4 -1,8 -0,7 -blago 13,3 -9,5 -2,2 -1,6 -storitve 4,8 -3,4 -0,2 3,4 Uvoz1 11,3 -11,1 -2,9 0,7 -blago 12,9 -11,9 -3,1 1,0 -storitve 2,0 -4,6 -1,8 -1,8 Industrijska proizvodnja 2,1 -0,62 3,73 1,03 -v predelovalnih dejavnostih 2,0 -1,12 3,63 0,63 Gradbeništvo-vrednost opravljenih gradbenih del -25,6 -9,32 -14,13 -16,73 Trgovina na drobno - realni prihodek 1,5 -3,02 -3,43 -0,13 Viri: BS, Eurostat, SURS, preračuni UMAR. Opombe: 1plačilnobilančna statistika, 2desezonirani podatki, 3delovnim prilagojeni podatki. Realni izvoz in uvoz se zmanjšujeta od začetka zadnjega četrtletja lani, v prvih štirih mesecih letos pa sta bila manjša kot v enakem obdobju lani.2 V prvih štirih mesecih letos je bil realni izvoz blaga po naši oceni medletno manjši za 1,1 %, uvoz pa za 1,5 %. V začetku letošnjega leta se je upočasnila medletna rast nominalnega izvoza blaga v EU3 in države bivše Jugoslavije. Izvoz visoko in srednje visoko tehnološko zahtevnih panog, ki predstavlja več kot polovico celotnega izvoza, je bil, po skoraj10-odstotni rasti lani, v prvih treh mesecih letos medletno manjši za 2,0 %. Slednje je bila posledica medletno manjšega izvoza proizvodnje motornih vozil, električnih naprav in farmacevtskih izdelkov. Medletna rast izvoza srednje nizko in nizko tehnološko zahtevnih panog ter električne energije, ki je bila pomemben dejavnik rasti izvoza v predhodnih dveh letih, pa se je občutno upočasnila. Pri uvozu blaga je bil skladno z nadaljevanjem padanja investicijske aktivnosti nominalni uvoz proizvodov za investicije v prvih štirih mesecih letos medletno manjši predvsem zaradi manjšega uvoza transportnih naprav, medletna rast uvoza proizvodov za vmesno in široko porabo pa se je upočasnila. ^ Vir: SURS, preračuni UMAR. 2 Ocena realnega izvoza je narejena na podlagi nominalnega izvoza po zunanjetrgovinski statistiki in cen industrijskih proizvodov proizvajalcev na tujem trgu, ocena realnega uvoza pa na podlagi nominalnega uvoza po zunanjetrgovinski statistiki in indeksa uvoznih cen. Nominalni podatki o strukturi izvoza in uvoza blaga so razpoložljivi za prve tri mesece letos. 3 Med najpomembnejšimi trgovinskimi partnericami je v prvem četrtletju letos nominalni izvoz blaga v Nemčijo in Avstrijo stagniral, izvoz v Italijo se je nekoliko povečal, izvoz v Francijo pa zmanjšal (desez.). dnem 70 60 Slika 5: Nominalni izvoz blaga desetih največjih panog v skupnem izvozu 60 Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: Razvrščene po velikosti deleža v 2011, ko so skupaj predstavljale skoraj tri četrtine celotnega izvoza blaga. Nominalna storitvena menjava se je aprila zmanjšala (desez.).4 Aprilsko zmanjšanje izvoza storitev je bilo ob stagnaciji izvoza potovanj posledica zmanjšanja izvoza vseh ostalih treh skupin storitev, kjer se je najbolj zmanjšal izvoz ostalih poslovnih storitev (za več kot petino). Uvoz storitev se je aprila nekoliko zmanjšal, vendar ob mesečnih nihanjih ostaja na podobni ravni že od začetka leta 2010. Aprilsko zmanjšanje je bilo posledica nadaljnjega padca uvoza transportnih storitev, zmanjšal se je tudi uvoz poslovnih storitev. Uvoz drugih storitev5 je stagniral, po Slika 6: Storitvena menjava 450 400 350 300 250 Vir: SURS, preračuni UMAR. daljšem času pa se je nekoliko povečal uvoz potovanj. V štirih mesecih letos je bil izvoz storitev medletno večji za 3,4 %, uvoz pa manjši za 1,8 %. Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti je tudi aprila presegel ravni iz konca lanskega leta. Višja je bila proizvodnja v tehnološko zahtevnejših in srednje nizko tehnološko zahtevnih panogah, tudi v primerjavi z začetkom letošnjega leta se je njihova proizvodnja povečala. Znova pa se je zmanjšala proizvodnja v nizko tehnološko zahtevnih panogah in zaostala tudi za proizvodnjo iz prvega četrtletja. Proizvodnja predelovalnih dejavnosti je v prvih štirih mesecih dosegla ravni iz enakega obdobja lani. Medletno je bila višja v večini tehnološko zahtevnejših panog, med njimi je bila nižja proizvodnja vozil in plovil (predvsem zaradi umiritve tujega povpraševanja)6. Tehnološko manj zahtevne panoge so v povprečju dosegle medletno podobne ravni, med njimi sta bili večji le proizvodnja usnjarske industrije (predvsem segment, ki je vezan na tuje povpraševanje v prestižnejšem segmentu avtomobilske verige) ter popravil in montaže strojev in naprav (predvsem zaradi vstopa novih podjetij v panogo). Slika 7: Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti po tehnološki zahtevnosti 25 Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: Farmacevtska industrija ocena UMAR. 4 Po plačilnobilančni statistiki. 5 V skupino druge storitve smo pri desezoniranju vključili komunikacijske, gradbene, finančne, računalniške in informacijske, osebne, kulturne in rekreacijske, državne storitve, zavarovanja ter licence, patente in avtorske pravice. Te vse skupaj predstavljajo dobro desetino izvoza storitev in slabo tretjino uvoza storitev. 6 Po naši oceni je manjša predvsem proizvodnja motornih vozil (SKD2008 C29.1), ki je povezana predvsem s povpraševanjem v Franciji. Po izteku subvencij za nakup novih osebnih vozil v začetku lanskega leta se je povpraševanje Francije zmanjšalo. Po podatkih ACEA je bilo število registracij novih osebnih vozil v Franciji v prvih petih mesecih letos medletno manjše za 17,2 %. Aktivnost v gradbeništvu še naprej ostaja nizka. Vrednost opravljenih gradbenih del se je aprila znižala7 za 9,3 % (desez.) in bila še naprej precej nižja kot v istem mesecu lani (za 14,1 %). V zadnjih mesecih se je aktivnost najbolj znižala v gradnji inženirskih objektov, kar je povezano z zaostreno javnofinančno situacijo. Po znatnem padcu v lanskem letu se je gradnja nestanovanjskih stavb letos okrepila in je marca in aprila že presegla ravni iz lanskega leta. Ob močnih nihanjih v gradnji stanovanjskih stavb je bila ta v povprečju prvih štirih mesecev na podobni ravni kot v istem obdobju lani. Slika 8: Vrednost opravljenih gradbenih del 110 90 II 70 60 40 20 Gradbeništvo Stanovanjske stavbe Nestanovanjske stavbe Gradbeni inženirski objekti C ^ C ^ C ^ C ^ Vir: SURS, preračuni UMAR. Vrednost novih pogodb in zaloga pogodb ne kažeta vidnejšega povečanja gradbene aktivnosti v prihodnjih mesecih. Vrednost novih pogodb v gradbeništvu se je od začetka leta sicer malce okrepila, a še naprej ostaja nižja kot lani (v prvih štirih mesecih je bila za 15,4 % nižja kot v enakem obdobju lani, zaloga pogodb pa aprila za 15,3 % nižja kot aprila lani). Znotraj gradbeništva so padci najmanjši pri inženirskih objektih, večji pri nestanovanjskih stavbah, največji pa pri gradnji stanovanjskih stavb. Realni prihodek v trgovini na drobno se je aprila občutneje zmanjšal; nadalje se je zmanjšal tudi prihodek v trgovini z motornimi vozili in njihovimi popravili; nominalni prihodek v trgovini na debelo pa je stagniral (desez.). Realni prihodek v trgovini na drobno, ki je v preteklih mesecih stagniral, se je aprila razmeroma močno zmanjšal. To je bila posledica zmanjšanja prihodka v trgovini z motornimi gorivi, ki se je še na začetku leta izjemno močno okrepil, ob zaostreni situaciji na trgu dela pa so se tudi aprila nadaljevala negativna gibanja v trgovini z živili in neživili. Realni prihodek v trgovini z motornimi vozili in njihovimi popravili se je aprila še zmanjšal, manjnovih avtomobilov so 7 Hkrati je bil popravljen tudi podatek za mesec marec; glede na začasne podatke je bila vrednost gradbenih del višja kar za 5,6 %, kar je največji popravek v zadnjih treh letih. kupile fizične in tudi pravne osebe. Nominalni prihodek v trgovini na debelo pa ob mesečnih nihanjih od jeseni lani ostaja približno enak in izmed vseh treh panog še naprej najbolj zaostaja za ravnjo iz leta 2008. Slika 105 : Prihodek v trgovinskih panogah -Trgovina na drobno, real. -----od tega Motorna goriva, real. Mot. vozila in popravila, real. -Trgovina na debelo, nom. li 100 .!5 95 (ß äS 90 rri cS O "iT 85 70 65 V-V 1 . 1 Vir: SURS, preračuni UMAR Potrošnja gospodinjstev ostaja nizka, ob tem pa se je razpoloženje potrošnikov v zadnjih mesecih precej poslabšalo. Masa neto plač od februarja stagnira (desez.). Prihodek v trgovini na drobno brez goriv je aprila in maja8 dosegel najnižjo vrednost po začetku krize (za okoli 13 % je bil nižji kot v povprečju leta 2008, desez.). Tudi prvih registracijosebnih vozil fizičnih oseb je bilo ponovno manj (medletno za skoraj 30 %). Tako se je tudi obseg potrošniških posojil gospodinjstev v prvih petih mesecih znižal bolj (za 101 mio EUR) kot v enakem obdobju lani Slika 10: Kazalniki potrošnje gospodinjstev -Prihodek v trgovini na drobno brez goriv (leva os) -Štev. prvih reg. os. avtom. fiz. oseb (leva os) ■ Masa izplačanih neto plač (leva os) — Kazalnik zaupanja potrošnikov, desez. (desna os) 100 E 90 80 50 -10 -20 č -30 ° Vir: SURS, MIP. 8 Za maj so podatki predhodni. 80 75 80 ■= 50 30 10 0 70 60 (za 50,2 mio EUR). V drugem četrtletju se je zelo znižala vrednost kazalnika zaupanja potrošnikov (v primerjavi s predhodnim četrtletjem za 10 točk), kar je, poleg zadnjega četrtletja 2008, največje znižanje, odkar imamo na voljo podatke. Najbolj se je znižala vrednost kazalnika, ki kaže možnost za večje nakupe v prihodnjih 12-ih mesecih. Vse to kaže na zniževanje potrošnje, predvsem še naprej pretežno trajnejših dobrin. Vrednost kazalnika gospodarske klime se je junija znova zmanjšala (desez.). V zadnjih mesecih so se najboljposlabšala pričakovanja potrošnikov, manjpa razpoloženje v predelovalnih in storitvenih dejavnostih. Razpoloženje ostaja najboljše v trgovini na drobno, najslabše pa v gradbeništvu. maja je bilo tako brezposelnih 106.796 oseb, kar je za 7,9 % manj kot januarja. Razlogi so delno sezonske narave in delno rezultat aktivne politike države (več vključitev v javna dela, več črtanj iz evidence brezposelnih zaradi kršitev obveznosti), večjega umika s trga dela v neaktivnost (zlasti v upokojitev), več pa je tudi primerov, ko se je oseba sama odjavila. Povečan obseg črtanja in odjav iz evidence je lahko tudi posledica Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), ki zaradi restriktivnejših pogojev pridobitve pravice do socialne pomoči zmanjšuje interes posameznikov, da bi ostali prijavljeni oz. se na novo vpisali v evidenco brezposelnih. Zaradi navedenih razlogov in manjših prilivov v brezposelnost kaže, da bo povečanje števila brezposelnih manjše, kot smo pričakovali v pomladanski napovedi. Slika TT:Poslovne tendence -Gospodarska klima -----Trg. na drobno -Gradbeništvo 40 ro 30 20 aj 10 ^^ 0 -10 JI J^ -20 -30 -40 -50 -60 oj Č^ -70 Predelovalne dej. Storitvene dej. Potrošniki Slika 12: Izbrane kategorije prilivov in odlivov iz evidence brezposelnih -5.000 -10.000 -15.000 Vir: SURS. Prijavljeni - Odjavljeni - Odjavljeni - Odjavljeni -izgubili delo kršitev javna dela prehod v obveznosti neaktivnost in samostojne Vir: ZRSZ, preračuni UMAR odjave Trg dela Razmere na trgu dela ostajajo neugodne. Število delovno aktivnih po statističnem registru9 se je aprila nekoliko zmanjšalo (-0,1 % desez.), manjše pa je bilo tudi medletno (-1,0 %). V primerjavi z aprilom lani je bilo število delovno aktivnih bistveno manjše v gradbeništvu in dejavnosti kmetijstvo, lov, gozdarstvo in ribištvo, kjer gre sicer za statistično oceno10, večje pa v izobraževanju in zdravstvu. Stopnja registrirane brezposelnosti je aprila ostala na podobni ravni kot predhodni mesec (11,7 % desez.). Število registriranih brezposelnih oseb se znižuje zaradi aktivne politike države do brezposelnih, večjega umika s trga dela in manjšega priliva v brezposelnost. Maja se je število brezposelnih ponovno znižalo, po izločitvi sezonskih vplivov pa je ostalo na ravni predhodnega meseca. Konec 9 To so zaposlene in samozaposlene osebe brez samozaposlenih kmetov. 10 Število samozaposlenih kmetov SURS oceni na podlagi podatkov Ankete o delovni sili za predhodno četrtletje. Slika 13: Povprečno trajanje brezposelnosti in delež dolgotrajno brezposelnih -Povprečno trajanje brezposelnosti v dnevih (leva os) -Delež dolgotrajno brezposelnih v skupni brezposelnosti (desna os) 55 ._ 650 45 40 Vir: ZRSZ, preračuni UMAR. 50 35 Tabela 2: Delovno aktivni po področjih dejavnosti Število v 1.000 Sprememba števila 2011 IV 11 III 12 IV 12 11/10 IV 12/ III 12 IV 12/ IV 11 I-IV 12/ I-IV 11 Predelovalne dejavnosti 184,8 184,3 184,6 184,4 -3.725 -288 57 367 Gradbeništvo 67,8 69,1 61,0 61,7 -10.709 684 -7.391 -8.710 Tržne storitve 342,2 343,2 340,7 339,8 -3.400 -889 -3.346 -1.347 -od tega Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 109,7 110,0 108,6 108,5 -2.078 -120 -1.542 -1.139 Javne storitve 170,2 170,1 172,4 172,8 1.406 425 2.695 2.606 Dej. javne uprave in obrambe, dej. obvezne socialne varnosti 51,4 51,5 50,9 51,1 -661 253 -358 -346 Izobraževanje 64,7 64,7 66,0 66,1 1.145 38 1.337 1.292 Zdravstvo in socialno varstvo 54,1 53,8 55,4 55,6 922 134 1.716 1.660 Drugo 59,0 60,2 55,7 58,2 5.355 2.488 -1.976 -2.295 Vir: SURS, preračuni UMAR. Strukturna neskladja na trgu dela se kljub zmanjšanju števila brezposelnih povečujejo. Na to kaže povečano povprečno trajanje brezposelnosti, ki je maja znašalo 690 dni (71 dni več kot maja lani) in povečan delež dolgotrajno brezposelnih11 v skupni brezposelnosti (maja 51,5 %, kar je za 6,8 o. t. več kot v enakem mesecu lani). Tabela 3: Kazalniki gibanj na trgu dela v % 2011 IV 12/ III 12 IV 12/ IV 11 I-IV 12/ I-IV 11 Aktivno prebivalstvo -0,1 -0,2 -1,2 -1,1 Formalno delovno aktivni -1,3 0,3 -1,0 -1,1 Zaposlene osebe -2,4 0,3 -0,9 -1,1 Registrirani brezposelni 10,1 -3,6 -2,7 -1,1 Povprečna nominalna bruto plača 2,0 -1,0 1,0 1,5 -zasebni sektor 2,6 -2,0 0,6 1,3 -javni sektor 1,0 0,4 1,2 1,6 -v tem sektor država 0,0 0,1 -0,9 -0,4 2011 IV 11 III 12 IV 12 Stopnja registrirane brezposelnosti (v %), desezonirano 11,9 11,9 11,8 11,7 Povprečna nominalna bruto plača (v EUR) 1.524,65 1.504,65 1.535,11 1.519,12 -zasebni sektor (v EUR) 1.388,65 1.369,49 1.405,88 1.377,90 -javni sektor (v EUR) 1.778,45 1.756,62 1.770,25 1.776,84 -v tem sektor država (v EUR) 1.801,27 1.802,89 1.786,26 1.787,41 se je v sektorju država znižala (-0,3 % desez.). Povprečna medletna rast plač se v obeh sektorjih postopoma upočasnjuje, v sektorju država pa je bila v prvih štirih mesecih medletno nekoliko nižja. Ob nekoliko višji inflaciji je realno medletno znižanje plač zato vsak mesec večje (aprila zasebni sektor -1,8 %, javni sektor -2,0 %, v tem sektor država -3,5 %). Slika 14: Povprečna bruto plača na zaposlenega, desezonirano - Zasebni sektor ■ Javni sektor - -vtem sektor država Vir: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR. \/ir: SURS. Rast povprečne bruto plače na zaposlenega se še naprej umirja. Aprila je povprečna bruto plača v zasebnem sektorju12 ostala na ravni predhodnega meseca (desez.). V javnem sektorju se je nekoliko zvišala (0,2 % desez.), in sicer zlasti zaradi rasti plač v javnih družbah, medtem ko Osebe, ki so eno leto ali več prijavljene na ZRSZ v evidenci brezposelnih oseb. 12 Odslej bomo v EO komentirali predvsem podatke o plačah v zasebnem in javnem sektorju (v tem zlasti sektorja država), v dejavnostih zasebnega sektorja in dejavnostih javnih storitev pa le izjemoma; za več glej Izbrane teme - Spremljanje plač in prejemnikov plač v javnem in zasebnem sektorju. Do nastopa krize je bilo gibanje plač med skupinami dejavnosti zasebnega sektorja zelo podobno, nato pa se je dinamika rasti plač razpršila. Odziv vseh skupin dejavnosti na krizo je bil predvsem z zmanjšanjem nadurnega dela takojšen in še enoten. Plače so se tako v začetku leta 2009 občutno znižale, nato pa se je njihova rast ponovno pospešila, deloma zaradi tehničnega učinka sprememb v strukturi zaposlenih, še bolj pa zaradi dviga minimalne plače v začetku leta 2010. Vse od takrat se razlike v rasti plač med posameznimi skupinami dejavnosti povečujejo. V primerjavi z drugim četrtletjem 2008, tj. pred začetkom Tabela 4: Plače po področjih dejavnosti Bruto plača na zap., v EUR Sprememba, v % 2011 IV 2012 2011/ 2010 IV 12/ III 12 IV 12/ IV 11 I-IV 12/ I-IV 11 Dejavnosti zasebnega sektorja (A-N;R-S) 1.451,57 1.446,58 2,6 -1,5 1,6 2,1 Industrija (B-E) 1.408,91 1.399,90 3,6 -3,1 2,8 2,4 - v tem predelovalne dejavnosti 1.362,79 1.355,54 3,9 -3,4 2,7 3,2 Gradbeništvo 1.235,95 1.205,36 2,0 -0,1 -1,3 -0,5 Tradicionalne storitve (G-I) 1.349,67 1.359,72 2,7 1,0 2,0 1,9 Ostale tržne storitve (J-N;R-S) 1.718,65 1.707,17 0,7 -1,9 0,1 0,9 Dejavnosti javnih storitev (O-Q) 1.750,03 1.736,37 0,0 0,1 -0,9 -0,5 - Dejavnost javne uprave in obrambe, dej.obvezne soc.varnosti 1.784,27 1.763,12 0,3 0,1 -0,7 -0,3 - Izobraževanje 1.733,58 1.709,78 0,2 -1,2 -1,5 -0,6 - Zdravstvo in socialno varstvo 1.735,19 1.742,69 -0,7 1,9 -0,3 -0,4 Vir: SURS, preračuni UMAR. krize, je bila tako bruto plača na zaposlenega v industriji (B-E) aprila letos višja za 17,2 % (desez.), v tradicionalnih tržnih storitvah (G-I) za 10,2 %, v gradbeništvu in ostalih tržnih storitvah (J-N; R-S; najboljse je upočasnila v finančno-zavarovalniški dejavnosti) pa le za 6,6 % oz. 5,3 %. Slika 15: Bruto plače na zaposlenega, skupine dejavnosti zasebnega sektorja, desezonirano 120 ■12110 E ■ 100 ■ Industrija - Gradbeništvo - Tradicionalne storitve ■ Ostale tržne storitve ...i..........................I..........................i 80 Vir: SURS, preračuni UMAR. Cene Junija so se cene življenjskih potrebščin znižale za 0,6 %, medletna rast pa je znašala 2,3 %. Skladno s pričakovanji smo junija zabeležili deflacijo, ki je bila zaznamovana predvsem s sezonskim znižanjem cen obleke in obutve (prispevek k deflaciji -0,3 o. t.) ter sadja (-0,3 o. t.), povišale pa so se cene počitnic v paketu (0,3 o. t.). Medletna inflacija je po prvih podatkih Eurostata v evrskem območju znašala 2,4 %. Slika 16: Dejanska in osnovna inflacija v Sloveniji in evrskem območju Slovenija HICP Slovenija HICP -OI Evrsko območje HICP ^ 3 nl nl nl Vir: Eurostat. nl Maja so tekoče gibanje cen so zaznamovale sezonsko višje cene sadja, obleke in obutve ter cenejša tekoča goriva. Dolgoročnejše gibanje ostaja pod vplivom šibke gospodarske aktivnosti. Na rast cen v prvih petih mesecih letos (2,8 %) so vplivale predvsem cene hrane (prispevek 1,0 o. t.) in energentov (0,8 o. t.). Gibanje cen je bilo maja večinoma posledica sezonskih nihanj. Mesečna rast je bila zaznamovana z nadaljnjimi podražitvami obleke in obutve (0,3 o. t.) ter višjimi cenami sezonskega sadja, ki se je maja podražilo za okoli 27 % in k 0,6-odstotni mesečni rasti prispevalo 0,3 o. t. Znižanje cen tekočih goriv, ki je posledica gibanja cen surovin na svetovnih trgih ter nespremenjenih trošarin, pa je rast znižalo za 0,2 o. t. Dolgoročnejše gibanje inflacije doma in v evrskem območju ostaja zaznamovano s šibko gospodarsko aktivnostjo. Odsotnost inflacijskih pritiskov se odraža tudi na gibanju osnovne inflacije, ki se v Sloveniji giblje okoli 1,5 %. 6 5 4 2 0 ■= 90 Tabela 5: Razčlenitev HICP na podskupine, maj 2012 Slovenija Evrsko območje kumulativa % utež % prispevek v o.t. kumulativa % utež % prispevek v o.t. Skupaj HICP 2,8 100,0 2,8 1,4 100,0 1,4 Blago 3,7 66,0 2,4 1,8 58,5 1,1 Predelana hrana, alkohol in tobak in tobačni izdelki 1,7 15,4 0,3 1,2 11,9 0,1 Nepredelana hrana 10,5 7,3 0,8 2,3 7,2 0,2 Ne-energetsko industrijsko blago 1,7 28,8 0,5 1,0 28,5 0,3 Trajne dobrine -0,3 10,6 0,0 -0,2 9,0 0,0 Netrajne dobrine 1,1 8,8 0,1 1,0 8,2 0,1 Poltrajne dobrine 5,4 9,4 0,5 2,4 11,2 0,3 Energija 6,0 14,5 0,9 5,0 11,0 0,5 Električna energija 4,2 2,7 0,1 3,9 2,6 0,1 Plin 2,6 1,1 0,0 3,3 1,8 0,1 Tekoča goriva 7,2 1,7 0,1 4,0 0,9 0,0 Trda goriva -6,1 0,9 -0,1 0,7 0,1 0,0 Daljinska energija 7,6 0,9 0,1 2,2 0,7 0,0 Goriva in maziva 8,2 7,2 0,6 6,8 4,9 0,3 Storitve 1,2 34,0 0,4 0,4 41,5 0,2 Storitve - stanovanje -0,4 3,0 0,0 0,9 10,1 0,1 Storitve - transport 1,8 5,9 0,1 1,6 6,5 0,1 Storitve - komunikacije 0,5 3,5 0,0 -1,7 3,1 -0,1 Storitve - rekreacija, popravila, osebna nega 1,9 13,5 0,3 0,0 14,5 0,0 Storitve - ostale storitve 0,8 8,1 0,1 1,0 7,3 0,1 HICP brez energije in nepredelane hrane 1,5 78,2 1,2 0,6 81,8 0,5 Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Opomba: Klasifikacija ECB. Slika 17: Struktura medletne inflacije 4 1 ^^^ ^^^ .H ^^^ Vir: SUR^, preračuni UMAR. Rast cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih ostaja nizka. V primerjavi s preteklim mesecem se je medletna rast cen, ki jih dosegajo domači proizvajalci na domačem trgu, zvišala (0,6 o. t.) in znašala 1,3 %. Nizka rast je predvsem posledica rasti v proizvodnji živil (1,6 %), medletno nižjih cen v proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov ter umirjenih cenovnih gibanj v pretežnem delu ostalih predelovalnih dejavnosti. Na tujih trgih medletna rast cen industrijskih proizvodov ostaja umirjena in se Slika 18: Gibanje cen industrijskih proizvodov pri domačih proizvajalcih na domačem in tujih trgih 16 12 8 # 0 -8 -12 -16 - PPI (domači) Prz.kovin in prz.kovinskih izd.,rz.strojev in naprav (domači) Prz.živil; pijač; tobačnih izd. (domači) -PPI (tuji) ohranja na ravni preteklih dveh mesecev (0,8 %). Nizke medletne rasti cen so na domačem in tujih trgih še naprej posledica umirjene domače gospodarske aktivnosti, šibkega povpraševanja ter odsotnosti cenovnih šokov iz mednarodnega okolja. Umirjanje cen industrijskih proizvodov v evrskem območju se odraža na umirjanju uvoznih cen pri nas. Od maja lani se je po podatkih Eurostata medletna rast cen industrijskih proizvodov v evrskem območju znižala s 5,8 % na okoli 1,8 %. Podobne so bile tudi medletne rasti uvoznih cen pri nas (5,4 % oz. 1,2 %). Maja se je cenovna konkurenčnost gospodarstva ponovno izboljšala zaradi padca tečaja evra, a je bilo izboljšanje manjše kot v večini ostalih članic evrskega območja. Realni efektivni tečaj, deflacioniran z relativnimi HICP, se je maja mesečno in medletno znižal zaradi padca vrednosti evra predvsem do USD, JPY, GBP in CHF. Relativne cene so se maja mesečno povečale, medletno pa stagnirale na lanski ravni. Nižja vrednost evra je bila tudi v prvih petih mesecih skupajodločilni dejavnik izboljšanja cenovne konkurenčnosti gospodarstva. Kot v predhodnih mesecih je bilo izboljšanje med manjšimi v evrskem območju, saj so bili zaradi geografske strukture naše zunanje menjave pozitivni učinki znižanja vrednosti evra na cenovno konkurenčnost Slovenije relativno manjši. Slika 19: Realni efektivni tečaji članic evrskega območja, deflacionirani s HICP ■ maj 2012 / dec. 2011 Bjan.-maj 2012 / jan.-maj 2011 Vir: ECB, preračuni UMAR. V prvem četrtletju se je stroškovna konkurenčnost gospodarstva medletno izboljšala zaradi padca tečaja evra in relativnih stroškov dela na enoto proizvoda. Realni efektivni tečaj, deflacioniran z relativno rastjo stroškov dela na enoto proizvoda, je bil medletno nižji za 1,3 %13. Realni stroški dela na enoto proizvoda so se v prvem četrtletju medletno povečali, kot tudi v večini drugih članic EU14, a je bila njihova rast v EU med nižjimi. Po zmanjšanju v zadnjem četrtletju se je v prvem ponovno povečala produktivnost dela (realno za 0,6 %), vendar za nekoliko manj kot sredstva za zaposlene na zaposlenega (realno15 za 0,8 %). Zaostajanje rasti produktivnosti dela za rastjo plač je bilo v preostalih članicah EU večinoma večje. V tretjini članic pa so realni stroški dela na enoto proizvoda nižji. Kljub relativno ugodnejšim gibanjem na začetku leta Slovenija ostaja v skupini članic evrskega območja in EU z največjim poslabšanjem stroškovne konkurenčnosti v času krize16. Slika 20: Realni efektivni tečaj, deflacioniran z ULC ^HREER ULC -Relativni ULC -----NEER 8 a a Vir: ECB, preračuni UMAR. Slika 21: Realni stroški dela na enoto proizvoda RULC Produktivnost dela, realno Sredstva na zaposlene, realno -8 -10 -12 a a a Vir: Eurostat, preračuni UMAR. 13 Po oceni UMAR, saj podatki ECB za prvo četrtletje še niso razpoložljivi. 14 Podatki za prvo četrtletje 2012 so razpoložljivi za 22 članic EU. 15 Deflacionirano z BDP deflatorjem. 16 Po okrepitvi realnega efektivnega tečaja, deflacioniranega z relativnimi stroški dela na enoto proizvoda v času krize, je bila v evrskem območju na 0 -1 -2 -3 -4 -5 Tabela 6: Indikatorji cenovne in stroškovne konkurenčnosti Medletna rast, v % 2010 2011 q2 11 q3 11 q4 11 q1 12 Efektivni tečaj1 Nominalno -2,1 -0,1 0,6 0,4 0,1 -0,5 Realno, deflator HICP -1,8 -1,0 -0,5 -1,2 -0,5 -0,8 Realno, deflator ULC -1,7 -1,3 -1,0 -1,2 -0,7 -1,3 Stroški dela na enoto proizvoda, gospodarstvo in komponente Nominalni stroški dela na enoto proizvoda 0,3 0,4 -0,1 0,4 2,4 0,9 Sredstva za zaposlene na zaposlenega, nominalno 4,3 2,0 2,4 1,5 0,9 1,6 Produktivnost dela, realno 4,0 1,6 2,5 1,2 -1,5 0,6 Realni stroški dela na enoto proizvoda 1,4 -0,4 -0,5 -0,2 0,6 0,2 Produktivnost dela, nominalno 2,9 2,4 2,9 1,8 0,2 1,4 Vir: SURS, ECB; preračuni UMAR. Opomba: 1 do 36-tih trgovinskih partneric, po podatkih ECB. Slika 22: Realni stroški dela na enoto proizvoda v članicah EU, Q1 2012 -^-^- ■ Produktivnost dela, realno ■ Sredstva na zaposlenega, realno ♦ RULC Q1 2012 / Q1 2011 iS -2 -10 Slika 23: Komponente salda tekočega računa plačilne bilance, v mio EUR ^^m Blagovna menjava Storitvena menjava ^^m Faktorski dohodki Tekoči transferi -Tekoči račun 300 Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Vi|-:BS. Plačilna bilanca V prvih štirih mesecih je bil saldo tekočega računa plačilne bilance približno izravnan (v enakem obdobju lani presežek v višini 104,9 mio EUR). Ugodna gibanja v menjavi s tujino so se nadaljevala. Nasprotno pa sta se v primerjavi z enakim obdobjem lani boljposlabšali bilanci tekočih transferov in faktorskih dohodkov. Aprila je bil v menjavi s tujino ponovno zabeležen presežek. Izboljšanje trgovinske bilance (7,2 mio EUR presežka, aprila lani 73,1 mio EUR primanjkljaja) je bilo večinoma posledica rasti presežka v menjavi z državami nečlanicami EU. V štirih mesecih letos je blagovni primanjkljaj znašal 229,9 mio EUR (v enakem obdobju lani 300,3 mio EUR). Presežek v storitveni menjavi je bil aprila medletno tretjem mestu (podatek za obdobje 2008-2011), po rasti realnih stroškov dela na enoto proizvoda pa v EU na drugem mestu (podatek za obdobje 2008-q12012 za 22 članic). nekoliko višji, na kar je vplival predvsem višji presežek v menjavi potovanj in transporta. V štirih mesecih letos je presežek v menjavi storitev dosegel 528,1 mio EUR, kar je 67,5 mio EUR več kot v enakem obdobju lani. Primanjkljaj v bilanci faktorskih dohodkov je bil aprila medletno ponovno višji, saldo tekočih transferjev pa je po lanskoletnem presežku beležil primanjkljaj. Aprila so bila medletno višja predvsem izplačila dividend in drugih dobičkov tujim neposrednim vlagateljem ter nižja izplačila od neposrednih naložb v tujini. Skupna neto plačila obresti tujini so se ohranila na enaki ravni. Tudi v prvih štirih mesecih letos je primanjkljaj v bilanci faktorskih dohodkov medletno všji, kar je povezano z zaostrenimi pogoji zadolževanja. Na medletno poslabšanje bilance tekočih transferov je aprila vplivalo manjše neto črpanje sredstev za izvajanje skupne kmetijske in ribiške politike. V štirih mesecih letos je saldo tekočih transferov beležil primanjkljaj v višini 37,1 mio EUR (v enakem obdobju lani presežek v višini 79,1 mio EUR). 4 2 0 Tabela 7: Plačilna bilanca I-IV 12, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo1 Saldo, I-IV 11 Tekoče transakcije 9.141,1 9.138,7 2,5 104,9 -Blagovna menjava (FOB) 7.008,0 7.237,8 -229,9 -300,3 -Storitve 1.502,3 974,1 528,1 460,7 -Dohodki od dela in kapitala 209,0 467,6 -258,6 -134,6 -Tekoči transferi 421,9 459,1 -37,1 79,1 Kapitalski in finančni račun 3.010,7 -2.962,4 48,3 66,1 -Kapitalski račun 108,9 -76,8 32,1 -8,9 -Kapitalski transferi 108,5 -76,4 32,1 -7,4 -Patenti, licence 0,4 -0,4 0,0 -1,5 -Finančni račun 2.901,8 -2.885,5 16,2 75,0 -Neposredne naložbe 150,1 -13,6 136,5 80,3 -Naložbe v vrednostne papirje 131,4 -957,8 -826,5 2.230,8 -Finančni derivativi 8,0 -8,5 -0,5 -84,5 -Ostale naložbe 2.573,9 -1.905,6 668,3 -2.173,6 -Terjatve 14,1 -1.842,0 -1.827,9 -1.446,7 -Obveznosti 2.559,8 -63,6 2.496,2 -726,9 -Mednarodne denarne rezerve 38,4 0,0 38,4 21,9 Statistična napaka 0,0 -50,8 -50,8 -171,0 Vir: BS. Opomba: 1Negativni predznak v saldu pomeni presežek uvoza nad izvozom pri tekočih transakcijah ter povečanje imetij pri kapitalskih transakcijah in zunanji poziciji centralne banke. Finančne transakcije s tujino so bile aprila letos ponovno neto odlivne, in sicer v višini 146,8 mio EUR (v štirih mesecih skupaj v višini 22,2 mio EUR), v enakem mesecu lani pa neto prilivne v višini 6,5 mio EUR (53,0 mio EUR). Naložbe v vrednostne papirje so bile aprila neto prilivne (109,9 mio EUR). BS je namreč prodajala instrumente kapitalskega trga in s tem znižala vrednost svojih finančnih naložb. Tokovi neposrednih naložb so bili še vedno šibki, tokrat neto odlivni v višini 75,5 mio EUR, še vedno je prevladovalo znotrajpodjetniško kreditiranje. Ostale naložbe so bile neto odlivne v višini 179,5 mio EUR. Pri tem so večino kapitalskih tokov predstavljali odlivi gotovine in vlog domačih poslovnih bank ter prebivalstva v tujino. Po drugi strani se je BS ponovno zadolžila pri Evrosistemu, vendar občutno manj(110,0 mio EUR) kot v prvem četrtletju letos (2,6 mrd EUR). Finančni trgi Zmanjševanje obsega kreditov slovenskih bank domačim nebančnim sektorjem se je nadaljevalo tudi maja. Še naprej se najhitreje zmanjšuje obseg kreditov podjetij in NFI, nekoliko pa se je zmanjšal tudi obseg kreditov države, medtem ko je obseg kreditov gospodinjstev ostal enak. Banke še naprejodplačujejo tuje zapadle obveznosti, upadel je tudi obseg bančnih vlog gospodinjstev, medtem ko so se vloge države okrepile. Maja je obseg kreditov gospodinjstev ostal nespremenjen. Gospodinjstva še naprejodplačujejo potrošniške kredite in v manjši meri tudi kredite za ostale namene. Stanovanjski krediti so se še vedno krepili, a je rast precej skromna. V prvih petih mesecih letos se je obseg kreditov gospodinjstev zmanjšal za 73 mio EUR. Zmanjševanje obsega kreditov podjetij in NFI se je maja pospešilo. Podjetja in NFI so tako zmanjšala obseg kreditov za 71,2 mio EUR, pretežen del pa je tudi tokrat prispevalo razdolževanje podjetij. Obseg kreditov podjetij in NFI se je v prvih petih mesecih letos zmanjšal za 126,7 mio EUR. Aprila so podjetja in NFI odplačevala kredite, najete v tujini. Neto odplačila so znašala skoraj 20 mio EUR in so bila posledica neto odplačevanja kratkoročnih kreditov, medtem ko so bili neto tokovi dolgoročnih kreditov tokrat pozitivni, a precej skromni. Podatki o črpanju in odplačevanju tujih kreditov ■ Naložbe v vredn. papirje ■ Ostale naložbe Slika 24: Finančne transakcije plačilne bilance po instrumentih, v mio EUR ^^m Neposredne naložbe ^^m Finančni derivativi -Neto finančni tok 2.000 1.000 0 -500 -1.500 Slika 25: Prirast kreditov gospodinjstvom, podjetjem in NFI ter državi Vir: BS, preračuni UMAR. Vir: BS, preračuni UMAR. -1.000 Tabela 8: Kazalniki finančnih trgov Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in varčevanje prebivalstva Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast, v % 31. XII 11 31. V 12 31.V 12/ 31. IV 12 31.V 12/ 31. XII 11 31. V 12/ 31. V 11 Krediti skupaj 32.733,86 32.844,41 -0,2 0,3 -2,0 Krediti podjetjem in DFO 22.065,54 21.938,86 -0,3 -0,6 -4,5 Krediti državi 1.214,88 1.525,32 -0,4 25,6 31,5 Krediti gospodinjstvom 9.453,45 9.380,23 0,0 -0,8 0,0 Potrošniški 2.723,04 2.622,19 -0,6 -3,7 -5,8 Stanovanjski 5.163,55 5.223,49 0,3 1,2 4,0 Ostalo 1.566,85 1.534,54 0,0 -2,1 -2,8 Bančne vloge gospodinjstev skupaj 15.097,17 15.229,41 -0,2 0,9 1,1 Čez noč 6.440,82 6.545,80 0,7 1,6 0,9 Kratkoročno vezane 4.127,66 4.070,66 -2,0 -1,4 -5,1 Dolgoročno vezane 4.521,12 4.605,19 0,3 1,9 7,5 Vloge na odpoklic 7,57 7,77 -3,0 2,6 13,5 Vzajemni skladi 1.810,64 1.799,00 -4,5 -0,6 -12,1 Bančne vloge države skupaj 2.848,94 2.585,67 5,7 -9,2 -18,8 Čez noč 139,72 39,04 -46,3 -72,1 273,0 Kratkoročno vezane 694,47 551,27 31,0 -20,6 -54,1 Dolgoročno vezane 2.013,33 1.991,57 2,2 -1,1 0,9 Vloge na odpoklic 1,42 3,79 -8,2 167,2 37769,1 Vir: Bilten BS, ATVP, preračuni UMAR. kažejo na precej večjo aktivnost slovenskih podjetij in NFI na segmentu kratkoročnejših kreditov. V prvih štirih mesecih letos so se podjetja in NFI na tujem neto razdolžila za nekaj manj kot 10 mio EUR. Razlike med domačimi in tujimi obrestnimi merami za kredite podjetjem in NFI se ohranjajo nad 210 b. t. Bančni viri so še naprej omejeni. Banke so maja ponovno okrepile razdolževanje v tujini, saj se je obseg vlog in kreditov, prejetih od tujih bank, zmanjšal za več kot 350 mio EUR. V petih mesecih letos pa se je obseg obveznosti do tujih bank zmanjšal že za 1,4 mrd EUR. Obseg vlog države v domačih bankah se je maja povečal za skoraj 140 mio EUR, kar je v veliki meri posledica prirasta kratkoročnih vlog, kljub temu pa se je obseg vlog države v prvih petih mesecih letos zmanjšal za dobrih 260 mio EUR. Potem ko se je v začetku leta priliv vlog gospodinjstev v banke nekoliko okrepil, pa so se ti v nadaljevanju precej umirili. Maja je tako obseg vlog gospodinjstev beležil upad v višini 27,1 mio EUR, kar je predvsem posledica manjšega obsega kratkoročnih vlog, skromni pa so bili tudi prilivi dolgoročnih vlog. Obseg vlog gospodinjstev se je tako v petih mesecih letos okrepil le za dobrih 130 mio EUR. Aprila se je nadaljevalo slabšanje kakovosti bančne aktive; ocenjujemo, da so se tveganja za nadaljnje poslabšanje še okrepila. Obseg slabih terjatev se je povečal za skoraj 100 mio EUR in presegel 6 mrd EUR. Delež slabih terjatev pa se je tako povzpel že na 12,0 % celotne izpostavljenosti bank. Drugi mesec zapored se je močneje slabšala kakovost terjatev v predelovalni dejavnosti. V štirih mesecih letos se je obseg slabih terjatev do te dejavnosti povečal že za skoraj140 mio EUR, kar je več kot v celotnem lanskem letu. Poleg gradbeništva in posojil, povezanih s prevzemnimi aktivnostmi v preteklosti, se tako tveganje za nižjo kakovost bančne aktive širi tudi na druge sektorje, kar lahko razmere v slovenskem bančnem sistemu še občutneje poslabša. Ob nadaljnjem slabšanju kakovosti bančne aktive banke še naprejokrepljeno oblikujejo dodatne oslabitve in rezervacije, ki so maja znašale 63,7 mio EUR, v petih mesecih letos pa že dobrih 300 mio EUR. Slika 26: Oblikovanje dodatnih rezervacij in oslabitev ter gibanje deleža nedonosnih in slabih terjatev ^^m Rezervacije in oslabitve (leva os) -Delež nedonosnih terjatev (desna os) -Delež slabih terjatev (desna os) 14 13 12 11 10 9 8 7 6 5 4 3 2 1 0 Vir podatkov: BS, preračuni UMAR. Javne finance V prvih petih mesecih letos je bilo iz davkov in prispevkov za socialno varnost^'' vplačanih 5,5 mrd EUR prihodkov, kar je za 0,5 % manj kot v enakem obdobju lani. Od pomembnejših kategorijdavkov in prispevkov so k medletni rasti prispevali prihodki od prispevkov za socialno varnost (0,9 o. t.) in prihodki od trošarin18 (0,6 o. t.). Skupno rast so zmanjšali prihodki davka na dohodek pravnih oseb (za 1,4 o. t.), prihodki dohodnine (0,3 o. t.) in prihodki davka na dodano vrednost (0,3 o. t.). Prispevki za socialno varnost so ob nespremenjenih prispevnih stopnjah sledili gibanju mase plač. Prihodki od trošarin so bili v prvih petih mesecih medletno večji predvsem zaradi večjih prihodkov od trošarin na energente (8,3 %) kot posledica večjih prodanih količin glavnih energentov19. Aprila so se povečale trošarinske dajatve na alkohol in alkoholne izdelke ter na tobak in tobačne izdelke, vendar so bili kljub temu prilivi trošarin iz obeh vrst trošarinskih proizvodov maja medletno manjši (pri alkoholu za 11,8 % in pri cigaretah za 5,3 %), kar kaže na nadaljnje upadanje prodanih količin. Prihodki davka od dohodka pravnih oseb so bili v petih mesecih medletno manjši zaradi poračunov, ki so bili opravljeni po poslovnih rezultatih za leto 2011, nižje kot lani pa so določene tudi letošnje mesečne akontacije tega davka. Maja so bili medletno precejnižji (za 7,2 %) tudi prilivi davka na dodano vrednost; po stagnaciji v prvih štirih mesecih so bili tako v petih mesecih skupaj medletno nižji za 1,3 %. V prvih treh mesecih letos so po podatkih konsolidirane bilance20 MF javnofinančni prihodki znašali 3,6 mrd EUR, odhodki pa 4,3 mrd EUR. Prihodki so bili v prvih treh mesecih medletno večji za 0,5 % (v enakem obdobju lani večji za 8,8 %), odhodki pa za 3,1 % (3,9 %). V ekonomski strukturi odhodkovje bila najvišja rast odhodkov za obresti (38,7 %), visoka pa tudi za plačila v evropski proračun (16,2 %). Zmernejša je bila medletna rast odhodkov za subvencije (3,2 %) ter investicije in investicijske transfere (4,2 %), pa tudi za plače s prispevki in drugimi izdatki zaposlenim (0,4 %). Medletna rast transferjev posameznikom in gospodinjstvom se je še upočasnila (skupaj 0,1 %, brez upoštevanja pokojnin pa so se transferi posameznikom in gospodinjstvom zmanjšali za 2,4 %). Med njimi so bili v prvih treh mesecih letos po dolgem obdobju rasti že tretji mesec zapored medletno manjši izdatki za transfere brezposelnim (-10,7 %). Še naprej so bili medletno manjši transferi za zagotavljanje socialne varnosti (-8,4 %), po daljšem obdobju stabilne rasti pa so bili že drugi mesec zapored manjši tudi družinski prejemki in starševska nadomestila (-3,9 %). Zmanjševanje posameznih vrst transferjev je po naši oceni posledica pričetka uporabe ZUPJS21 in verjetno tudi težav z njegovo implementacijo. Medletno so se v prvih treh mesecih povečali izdatki za boleznine (9,7 %). Medletna rast izdatkov za pokojnine se je v prvih treh Slika 27: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki .51 Vir: MF, preračuni UMAR. Tabela 9: Davki in prispevki za socialno varnost V mio EUR Rast v % Struktura v % I-V 12 V 12/V 11 I-V 12/I-V 11 I-V 11 I-V 12 Javnofinančni prihodki - skupaj 5.468,1 -4,5 -0,5 100,0 100,0 -Davek na dohodek pravnih oseb 227,7 -26,6 -25,4 5,6 4,2 -Dohodnina 844,6 -14,7 -2,1 15,7 15,4 -Davek na dodano vrednost 1.215,7 -7,2 -1,3 22,4 22,2 -Trošarine* 602,5 7,9 5,9 10,3 11,0 -Prispevki za socialno varnost 2.170,9 1,2 2,3 38,6 39,7 -Ostali javnofinančni prihodki 406,7 -4,7 0,1 7,4 7,4 Vir: UJP- Poročilo o razporejenih javnofinančnih prihodkih in kritju, preračuni UMAR. Opomba: *Podatek za trošarine je korigiran za časovno usklajevanje vplačil trošarin. 17 Obdelava Poročila o razporejenih javnofinančnih prihodkih in kritju v obdobju januar-maj 2012, Uprava za javne prihodke. 18 Podatek za trošarine je korigiran za časovno usklajevanje vplačil trošarin. 19 V obdobju januar-april 2012 so bile količine prodanih glavnih vrst mineralnih olj večje medletno za 7,9 % (v tem D-2 kar za 19,4 %), količine tobaka in tobačnih izdelkov so bile manjše za 1,8 %, količine prodanega alkohola in alkoholnih izdelkov pa za 5,4 %. 20 Konsolidirana bilanca (po metodologiji denarnega toka) vključuje prihodke in odhodke državnega proračuna in občinskih proračunov ter prihodke in odhodke pokojninske ter zdravstvene blagajne. 21 Zakon se je začel uporabljati 1. 1. 2012. Tabela 10: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki 2011 2012 v mio EUR v % BDP rast v % I-III 12 v mio EUR I-III 12/ I-III 11 Prihodki (konsolidirani)- skupaj 14.981,3 42,0 1,3 3.618,1 0,5 -Davčni prihodki 13.209,3 37,1 2,8 3.172,7 0,5 -Davki na dohodek in dobiček 2.723,5 7,6 9,3 629,5 -0,9 -Prispevki za socialno varnost 5.267,6 14,8 0,6 1.342,5 3,2 -Domači davki na blago in storitve 4.856,4 13,6 1,6 1.164,0 -0,1 -Prejeta sredstva iz EU 814,9 2,3 12,5 195,6 -12,6 Odhodki(konsolidirani) - skupaj 16.543,8 46,4 -0,9 4.323,5 3,1 -Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.882,8 10,9 -0,8 971,2 0,4 -Izdatki za blago in storitve 2.442,0 6,9 -2,7 576,3 -1,5 -Domače in tuje obresti 526,6 1,5 7,9 431,8 38,7 -Transferi posameznikom in gospodinjstvom 6.533,1 18,3 4,1 1.608,8 0,1 -Investicijski odhodki 1.023,0 2,9 -21,6 164,9 -2,4 -Investicijski transferi 371,7 1,0 -4,3 45,7 7,9 -Plačila sredstev v proračun EU 405,1 1,1 2,1 161,8 16,2 Primanjkljaj -1.562,4 -4,4 -705,4 Vir: MF, Bilten javnih financ. mesecih upočasnila in je znašala 1,7 % (lani 3,8 %), saj zaradi zamrznitve pokojnin po interventnem zakonu februarja ni bila izvedena valorizacija pokojnin. Primanjkljaj javnih financ je v prvih treh mesecih skupaj znašal 705 mio EUR. Primanjkljajdržavnega proračuna je v prvih treh mesecih znašal 696 mio EUR. Zdravstvena blagajna je izkazala primanjkljaj v višini 35 mio EUR, kar je toliko kot lani. Skupna bilanca občinskih proračunov pa je v treh letošnjih mesecih izkazala presežek v višini 23 mio EUR. Transfer iz državnega proračuna v pokojninsko blagajno (za vse obveznosti) je v prvih treh mesecih letos znašal 307,4 mio EUR, kar je 45,6 mio EUR manj kot v enakem obdobju lani. Maja so prejeta sredstva iz proračuna EU, sredstva vplačana vanj in neto položaj ostali na ravni predhodnega meseca. Iz proračuna EU je bilo v državni proračun RS prejetih 53,4 mio EUR, kar je skoraj enako kot predhodni mesec. Tudi vplačila v proračun EU so bila približno enaka kot aprila (32,5 mio EUR), neto pozitivni položaj proračuna RS pa je bil prav tako na ravni aprilskega; znašal je slabih 21 mio EUR, kar je za tretjino manj kot maja 2011. Največji del maja prejetih povračil so predstavljala sredstva strukturnih skladov (slabih 55 mio EUR), ki so v prvih petih mesecih dosegla enak odstotek realizacije (slabih 30 % predvidenih prihodkov) kot sredstva Kohezijskega sklada (maja pa je višina teh znašala 7,2 mio EUR). Na področju črpanja sredstev iz skupne kmetijske in ribiške politike aprila ni bilo nobenih opaznih aktivnosti. V prvih petih mesecih letos je bil neto položaj državnega proračuna RS do proračuna EU pozitiven v višini 68 mio EUR, kar je za polovico manj kot v enakem obdobju lani. Slika 28: Načrtovana in počrpana sredstva iz proračuna EU ■ Sredstva, načrtovana v rebalansu proračuna RS za leto 2012 ■ Sredstva, načrtovana v proračunu RS za leto 2011 ■ Skupaj prejeta sredstva v letu 2012 (januar-maj) Skupaj prejeta sredstva v letu 2011 (jan-dec) Skupna kmetijska politika 100 200 300 400 V mio EUR Vir: MF, preračuni UMAR. 500 Q) E Q) £ S N Svetovna konkurenčnost Slovenije po IMD 2012 Po poročilu IMD o konkurenčnosti državza leto2012 Slovenija ostaja na dnu lestvice. Letošnje poročilo spremlja 329 kazalnikov, od tega približno tretjino uteži predstavljajo anketni, dve tretjini pa statistični podatki. Slovenija se je med 59 ocenjevanimi državami tako kot lani uvrstila na 51. mesto, med državami EU22, ki so bile zajete v poročilu, pa je eno mesto višje (na 21. mestu). Na vrh lestvice konkurenčnosti se, podobno kot v preteklih letih, uvrščajo Hong Kong, ZDA in Švica, med državami EU pa Švedska in Nemčija. Slovenija je letos ponovno nazadovala na področju poslovne učinkovitosti, kjer se uvršča na sam rep proučevanih držav, zelo nizko pa se še naprej uvršča na področju učinkovitosti države. Podobno kot lani še naprej prevladuje precejšno nezadovoljstvo s trenutnimi razmerami in predvsem možnostmi za poslovanje v Sloveniji, saj so bili v tem pogledu slovenski anketiranci bolj pesimistični kot v drugih državah. Raziskava ugotavlja, da so ključne konkurenčne prednosti Slovenije predvsem visoka stopnja izobraženosti delovne sile in zanesljiva infrastruktura, mednarodno konkurenčnost pa zavirata neučinkovit pravni red in delovanje vlade ter državnega aparata. Po oceni IMD se je uspešnost gospodarstva v Sloveniji v obdobju od začetka krize23 močno poslabšala, saj se je uvrstitev Slovenije poslabšala za 18 mest. Najboljna področju kazalnikov domačega gospodarstva24 (za 34 mest) in zaposlenosti (za 10 mest), kjer je bil zabeležen večji padec v uvrstitvah tudi v zadnjem letu. Glede na rezultate anket gospodarstveniki še naprejrazmišljajo o selitvi storitev, raziskav in razvoja in proizvodnje v tujino, kar nakazuje na težave pri izvozni in stroškovni konkurenčnosti. Uvrstitve so se na teh področjih poslabšale od začetka krize, kar kaže, da so se poslabšale razmere v poslovnem okolju. Tabela 11: Kazalniki svetovne učinkovitosti po glavnih skupinah in podpodročjih po IMD Leto 2007 2008 2009 2010 2011 2012 Rang Rang Rang Rang Rang Rang Svetovna konkurenčnost 40 32 + 32 o 52 - 51 + 51 o Delovanje gospodarstva 24 25 + 21 + 42 - 43 - 43 o - Domače gospodarstvo 24 22 + 16 + 52 - 50 + 56 - - Mednarodna menjava 21 10 + 19 29 41 26 + - Mednarodne naložbe 50 54 o 53 + 55 - 58 - 57 + - Zaposlovanje 28 39 - 29 + 36 - 46 - 49 - - Cene 2 8 12 15 8 + 2 + Učinkovitost države 43 43 o 38 + 53 - 53 o 53 o - Javne finance 17 21 14 + 44 42 + 56 - Fiskalna politika 47 51 - 49 + 53 - 53 o 51 + - Institucionalni okvir 35 33 + 30 + 46 53 52 + - Poslovna zakonodaja 51 47 + 39 + 49 - 50 - 47 + - Družbeni okvir 31 37 - 30 + 46 - 34 + 42 - Poslovna učinkovitost 43 32 + 39 - 57 - 56 + 57 - - Produktivnost in učinkovitost 33 18 + 21 - 50 - 37 + 40 - - Trg dela 42 39 + 40 54 54 o 51 + - Finance 43 28 + 41 - 53 - 56 - 57 - - Poslovodne prakse 37 30 + 39 54 57 56 + - Odnos in vrednote 51 46 + 47 - 57 - 57 o 56 + Infrastruktura 33 29 + 27 + 34 - 31 + 33 - - Osnovna infrastruktura 32 33 35 40 40 o 38 + - Tehnološka infrastruktura 33 28 + 31 - 36 - 37 - 40 - - Znanstvena infrastruktura 33 32 + 30 + 38 37 + 35 + - Zdravje in okolje 34 30 + 25 + 30 - 29 + 29 o - Izobraževanje 26 27 23 + 25 26 26 o Vir: IMD World Competitivness Yearbook, različne številke med 2007 in 2012. Opomba: Rang predstavlja uvrstitev Slovenije med 55 državami v 2007 in 2008, 57 državami v 2009, 58 državami v 2010 in 59 državami v 2011 in 2012; + predstavlja izboljšanje uvrstitve glede na predhodno leto, - poslabšanje, o. ni spremembe. 22 Poročilo vključuje 24 držav članic EU (ne vključuje Cipra, Malte in Latvije). 23 Predkrizno izhodišče je poročilo IMD iz leta 2008, saj temelji na statističnih podatkih iz leta 2007 in podatkih anket iz prve polovice leta 2008. Ob tem velja omeniti, da so se zaradi tega časovnega zamika nekateri makroekonomski kazalniki izboljšali tudi še v poročilu iz leta 2009. 24 Kazalniki domačega gospodarstva so predvsem makroekonomski kazalniki, kot je npr. realna rast BDP. V primerjavi z drugimi državami je učinkovitost države, ki naj bi zagotovila ustrezno delovanje gospodarstva, nizka (53. mesto). Od začetka krize se je v primerjavi z drugimi državami boljposlabšalo stanje javnih financ (za 35 mest). Na tem področju je bil v letošnjem poročilu tudi zabeležen največji padec uvrstitve (za 14 mest), predvsem zaradi visokega javnofinančnega primanjkljaja. Močno poslabšanje je bilo zaznati tudi pri institucionalnem okvirju (za 19 mest), kjer IMD izpostavlja nezadovoljstvo gospodarstvenikov z nizko prilagodljivostjo vladnih politik na spremembe v gospodarstvu in neučinkovito implementacijo vladnih odločitev. Slabo je še naprej ocenjeno področje poslovne zakonodaje, še posebej pa je bila izpostavljena rigidna delovnopravna zakonodaja. Kot pomembno slabost pa IMD izpostavlja tudi neučinkovitost državnega lastništva podjetij, ki se kljub nekaterih ukrepom (vzpostavitev AUKN) ni bistveno izboljšala. Pri poslovni učinkovitosti je Slovenija v času krize močno nazadovala (za 25 mest) in se uvršča na rep držav, zajetih v poročilu IMD. Nizka uvrstitev je med drugim posledica nizke produktivnost dela, ki se v zadnjih dveh letih ni bistveno izboljšala. Pomembna ovira pri poslovanju je tudi področje podjetniških financ, kjer je uvrstitev v obdobju krize padla za kar 29 mest in se slabše od Slovenije med državami EU uvršča le še Bolgarija. Na tem področju glavna problema predstavljata visoka zadolženost podjetij in slab dostop podjetniškega sektorja do finančnih virov, ki se je v zadnjem letu še poslabšal. Poleg financ poslovno učinkovitost močno omejuje tudi pomanjkanje dobrih praks v poslovnem okolju, sajse Slovenija že nekaj let uvršča na rep proučevanih držav pri učinkovitosti nadzornih svetov, kredibilnosti managerjev in uveljavljanju računovodskih standardov. Najvišje pa se Slovenija uvršča na področju infrastrukture (na 32. mesto), kjer je v zadnjih letih prav tako nazadovala. V primerjavi z drugimi državami se je uvrstitev Slovenije poslabšala predvsem pri tehnološki infrastrukturi ter zakonodajnem in regulativnem okolju, ki premalo podpira in spodbuja raziskave in razvoj, inovacije in tehnološki razvoj. Kot glavne prednosti IMD navaja srednješolsko izobraževanje in relativno visoke izdatke za šolstvo in zdravstvo. Pozitivno je tudi povečanje vlaganj v raziskave in razvoj, ki so v letu 2010 dosegle najvišje ravni doslej. Spremljanje plač in prejemnikov plač v javnem in zasebnem sektorju Namen prispevka je opozoriti na različne opredelitve, poimenovanja in zajetja javnega in zasebnega sektorja ter prikazati gibanje plač in prejemnikovplač po različnih virih in opredelitvah. Ker je SURS pred kratkim v skladu z definicijo nacionalnih računov objavil podatke (tudi o plačah) za javni sektor25 in nato v prvi objavi podatkov o povprečnih mesečnih plačah pričel z objavo plač v javnem in zasebnem sektorju, bomo odslej v Ekonomskem ogledalu komentirali predvsem podatke o plačah v zasebnem in javnem sektorju (v tem zlasti sektorja država), še naprej pa bomo preračunavali plače in zaposlenost tudi po skupinah dejavnosti (dejavnosti industrije, tržnih storitev, dejavnosti zasebnega sektorja, dejavnosti javnih storitev). UMAR je namreč doslej dejavnosti javnih storitev (dejavnosti O-Q po SKD 2008) poimenoval dejavnosti javnega sektorja ali skrajšano javni sektor, vse ostale dejavnosti pa dejavnosti zasebnega sektorja oz. krajše zasebni sektor. Razmejitev na ti dve skupini dejavnosti smo (zaradi lažje in konsistentne primerjave rasti plač in produktivnosti dela) prilagodili SURS-ovi razmejitvi dejavnosti ob četrtletni objavi bruto domačega proizvoda. Slika 29: Plače, različne opredelitve javnega sektorja, v EUR 1.900 - Javni sektor SURS - Sektor država SURS 1800 1.700 111.600 p1.500 1.400 1.300 ---Javni sektor AJPES /,. ---Dej. javnih storitev UMAR / 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 Vir: SURS, AJPES, preračuni UMAR. Slika 30: Število prejemnikov plač, različne opredelitve javnega sektorja -Javni sektor SURS ■ Javni sektorAJPES Sektor država SURS Dej. javnih storitev UMAR 220 25 Javni sektor in sektor država, dostopno na http://www.stat.si/novica_ prikazi.aspx?id=4673. a a a a a a a Vir: SURS, AJPES, preračuni UMAR. Tabela 12: Različne opredelitve javnega sektorja Institucija Opredelitev, poimenovanje Enota opazovanja Vir opredelitve Zajetje Vir podatkov Opredelitev števila prejemnikov plač, pomembno pri računanju povprečne plače na zaposlenega Javni sektor Pravne osebe1 javnega sektorja Statistika nacionalnih računov, SKIS2 Sektor država (glej spodaj) in javne družbe. Javne družbe so družbe, nad katerimi ima država nadzor, osnovno merilo nadzora pa je večinski lastniški delež. Mednje sodijo gospodarske družbe (Elektro Slovenija, Slovenske železnice, Pošta Slovenije ipd.), banke, zavarovalnice, domovi za ostarele lekarne, ipd. Mesečno poročilo o izplačanih plačah pri pravnih osebah (Obrazec 1-ZAR/M) Dejansko število zaposlenih, ki so prejeli plačo SURS Sektor država Pravne osebe1 sektorja država Statistika nacionalnih računov, SKIS2 Enote, ki so pod javnim nadzorom, in ki manj kot 50 % svojih proizvodnih stroškov pokrivajo s tržnimi prodajami. To so enote vključene v blagajne javnega financiranja (državni proračun, proračuni občin, ZPIZ in ZZZS), javni zavodi, javne agencije, javni skladi (glede na merilo 50 %) in nekatere druge enote (SOD, KAD, DSU, STO ipd.). Mesečno poročilo o izplačanih plačah pri pravnih osebah (Obrazec 1-ZAR/M) Dejansko število zaposlenih, ki so prejeli plačo AJPES Javni sektor Pravne osebe javnega sektorja ZSPJS Državni organi in lokalne skupnosti, javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter druge osebe javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti, vpisani v register neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov, ki ga vodi UJP. Javna podjetja in gospodarske družbe, v katerih ima večinski delež oz. prevladujoč vpliv država ali lokalna skupnost, niso del javnega sektorja. Mesečno poročilo o izplačanih plačah pri pravnih osebah (Obrazec 1-ZAR/M) in Obrazec 1A Število zaposlenih, ki so prejeli plačo na podlagi opravljenih ur UMAR Dejavnosti javnih storitev (doslej tudi javni sektor) Vse pravne osebe v navedenih dejavnostih SKD2008, preračuni UMAR Dejavnosti javnih storitev: dejavnost javne uprave in obrambe ter dejavnost obvezne socialne varnosti (O), dejavnost izobraževanja (P), dejavnost zdravstva in socialnega varstva (Q). SI-STAT: Povprečne mesečne plače po dejavnostih Dejansko število zaposlenih, ki so prejeli plačo Opombe : 1 Pri mesečnem spremljanju plač, sicer statistika nacionalnih računov in strukturna statistika plač poleg teh upoštevata tudi zaposlene pri fizičnih osebah. 2 Nacionalni standard za zbiranje, analizo in izkazovanje statističnih podatkov. V sistemu nacionalnih računov se domače gospodarstvo deli na institucionalne sektorje. SKIS loči pet sektorjev gospodarstva (nefinančne družbe, finančne družbe, država, gospodinjstva in nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva), od teh pa se nekateri delijo še na podsektorje. Vir: Metodološko poročilo o izplačanih plačah pri pravnih osebah, Slovenija, dostopno na: http://www.stat.si/doc/metod_pojasnila/07-010-MRhtm, ZSPJS (UL RS št. 56/2002), Javni sektor in sektor država, dostopno na http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4673, AJPES, dostopno na http://www.ajpes.siStatistike/Place/Predlozitev/Predpisi, Standardna klasifikacija institucionalnih sektorjev, dostopno na http://www.surs.si/klasje/tabela.aspx?cvn=3347. Plače in število zaposlenih, ki prejemajo plačo, lahko spremljamo po več statističnih virih. Podatke o plačah in prejemnikih plač objavljata predvsem SURS in AJPES, podatke o izplačilih plač v državnem proračunu pa tudi MF. SURS izvaja več statističnih raziskovanj o plačah, med drugim po različnih kriterijih redno mesečno spremlja in objavlja podatke o povprečnih plačah pri pravnih osebah, po dejavnostih, institucionalnih sektorjih ter ločeno za zasebni in javni sektor. AJPES za statistične namene in zagotavljanje javnosti podatkov o izplačanih plačah v javnem sektorju zbira in mesečno obdeluje podatke o izplačanih plačah pri pravnih osebah, ločeno za javni in zasebni sektor. Obe mesečni statistiki (SURS in AJPES) uporabljata isti vir podatkov, računanje povprečne plače na zaposlenega in definiciji javnega sektorja pa se med institucijama razlikujeta. Opredelitev javnega sektorja najdemo v ZSPJS in sistemu nacionalnih računov, pri čemer AJPES sledi prvi, SURS pa drugi. Opredelitev javnega sektorja je širša v statistiki nacionalnih računov, saj poleg sektorja država (približek opredelitve javnega sektorja iz Zakona o sistemu plač v javnem sektorju - ZSPJS) vanj uvršča še javne družbe. Na UMAR smo v svojih analizah javni sektor doslej opredeljevali predvsem kot skupek določenih dejavnosti javnih storitev. Dejavnosti (s podobnimi značilnostmi) v skupine razvršča tudi Eurostat, ki med dejavnosti javnih storitev uvršča dejavnosti O-S. Ob uporabi dejavnosti javnih storitev kot približku javnega sektorja velja opozorilo, da vanje sodijo vsi subjekti (javnega in zasebnega sektorja), ki so kot svojo glavno dejavnost opredelili eno iz skupine omenjenih. Kljub temu pa so v navedenih dejavnostih pretežno subjekti javnega sektorja. Tabela 13: Primerjava nominalnih medletnih rasti bruto plače na zaposlenega po različnih definicijah v javnem in zasebnem sektorju, v % Leto Javni sektor Zasebni sektor Javni sektor SURS Sektor država SURS Javni sektor AJPES Dejavnosti javnih storitev UMAR Zasebni sektor SURS Zasebni sektor AJPES Dejavnosti zasebnega sektorja UMAR 2006 4,1 3,7 3,5 3,5' 5,8 5,0 5,42 2007 6,9 4,1 3,6 4,1' 6,0 5,7 6,92 2008 9,7 10,2 9,8 9,7' 7,8 8,5 7,82 2009 5,3 7,0 7,5 6,7 1,6 3,3 1,8 2010 0,8 0,0 0,1 -0,1 5,6 4,8 5,1 2011 1,0 0,0 0,1 0,0 2,6 2,8 2,6 2012 I-IV 1,6 -0,4 -0,4 -0,5 1,3 2,6 2,1 Vir: SURS, AJPES, preračuni UMAR. Opombi: 1 Preračuni na podlagi SKD 2002, zajete dejavnosti L-O. V primerjavi s preračuni po SKD 2008 je odstopanje v rasti le v letu 2008 (10,1 dejavnosti A-K. V primerjavi s preračuni po SKD 2008 sta odstopanji v rasti le v letu 2006 (5,3%) in 2007 (6,8%). ), 2 Preračuni na podlagi SKD 2002, zajete V obdobju 2005-2011, ko imamo primerljive podatke, je bilo gibanje povprečne bruto plače na zaposlenega med vsemi opredelitvami javnega sektorja dokaj skladno. Najvišjo raven povprečne bruto plače v javnem sektorju kažejo podatki AJPES, ta pa je primerljiva s plačo v sektorju država. Da ti dve povprečji odstopata navzgor glede na javni sektor (SURS) in dejavnosti javnih storitev je razumljivo, saj ne vključujeta javnih družb, v katerih je povprečna plača nižja. Rast plač (v zadnjem obdobju stagnacija) je bila v celotnem opazovanem obdobju primerljiva po treh opredelitvah javnega sektorja (sektor država, dejavnosti javnih storitev, javni sektor AJPES). V zadnjem obdobju po uvedbi interventnih ukrepov nekoliko odstopa (navzgor) le rast v javnem sektorju (SURS). To povezujemo z dejstvom, da javne družbe niso podvržene ZSPJS in vladnim varčevalnim ukrepom, ki so sicer povsem ustavili rast plač v sektorju država. Število prejemnikov plač v sektorju država in dejavnostih javnih storitev narašča od leta 2005, v celotnem javnem sektorju pa se zmanjšuje. Število prejemnikov plač v javnem sektorju (SURS) se giblje okrog 226 tisoč, od tega jih je približno 155 tisoč v sektorju država, ostalih 70 tisoč pa v javnih družbah (v teh je v opazovanem obdobju prišlo do zmanjšanja števila delovnih mest). Število prejemnikov plač v sektorju država je približno enako kot v dejavnostih javnih storitev oz. kot jih izkazuje AJPES glede na opravljene ure (160 tisoč). Podobno kot pri gibanju plač tudi pri številu njihovih prejemnikov tri statistike kažejo dokajprimerljivo dinamiko rasti, v javnem sektorju (SURS) pa je smer gibanja podobna, a so odstopanja večja. Pri opredelitvi zasebnega sektorja se SURS podobno kot pri javnem sektorju opira na statistiko nacionalnih računov, AJPES pa ga opredeljuje kot vse ostale pravne osebe, ki niso del javnega sektorja. SURS upoštevaje statistiko nacionalnih računov vanj uvršča vse finančne in nefinančne družbe (z izjemo javnih družb ter centralne banke). Na UMAR smo podobno kot pri javnem sektorju vanj doslej zajeli določene dejavnosti, in sicer vse, razen dejavnosti javnih storitev (A-N, R-S). Eurostatova najbolj groba delitev skupin dejavnosti poleg skupine javnih storitev (O-S) loči še dejavnosti zasebnega sektorja, kamor se uvrščajo industrija in tržne storitve (B-N), brez kmetijstva. Slika 31: Plače, različne opredelitve zasebnega sektorja, v EUR 1.500 1.450 1.400 cc ZD 1.350 :> E^ C 1.300 jk (D cp 1.250 t^ C .!3 1.200 1.150 ca 1.100 1.050 1.000 -Zasebni sektor SURS -Zasebni sektor AJPES ---Dej. zas. sektorja UMAR 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 Vir: SURS, AJPES, preračuni UMAR. Višina in trend rasti povprečne bruto plače na zaposlenega sta med različnimi opredelitvami zasebnega sektorja dokaj skladni. Pri tem je plača v dejavnostih zasebnega sektorja višja od plače v zasebnem sektorju, saj med dejavnosti zasebnega sektorja sodijo tudi javne družbe, kjer so plače v povprečju višje kot v zasebnem sektorju. Trend rasti je pri vseh treh opredelitvah povsem enak. V letošnjem letu je rast bruto plače v zasebnem sektorju precej počasnejša kot v dejavnostih zasebnega sektorja. Vzrok je veliko hitrejša rasti plač v javnih kot v zasebnih družbah. Število prejemnikov plač v zasebnem sektorju se od konca leta 2008 zmanjšuje. Njihovo število se giblje okrog 420 tisoč (SURS), po podatkih AJPES (glede na opravljene ure) jih je 20 tisoč, v skladu z opredelitvijo UMAR pa 60 tisoč Slika 32: Število prejemnikov plač, različne opredelitve zasebnega sektorja -Zasebni sektor SURS -Zasebni sektor AJPES -----Dej. zasebnega sektorja UMAR 550 500 450 400 350 ...........4- \ ..........1.. V— i i i i i i i a a a a a Vir: SURS, AJPES, preračuni UMAR. več. Kljub različnemu številu je njihova dinamika rasti po vseh treh opredelitvah zelo podobna. Do največjega zmanjšanja števila zaposlitev je v obdobju krize prišlo v nefinančnih družbah, medtem ko je število prejemnikov plač v finančnih družbah le nekoliko nižje kot pred krizo. Zvišanje bruto plače (desezonirano) po različnih opredelitvah javnega oz. zasebnega sektorja je glede na obdobje tik pred krizo oz. pričetkom plačne reforme v javnem sektorju zelo podobno. Rasti plač v zasebnem sektorju in dejavnostih zasebnega sektorja sta povsem skladni, prav tako tudi v sektorju država in dejavnostih javnih storitev. Rast plač v javnem sektorju pa od slednjih dveh nekoliko odstopa. V sektorju država in dejavnostih javnih storitev se je namreč Slika 33: Bruto plača na zaposlenega glede na drugo četrtletje 2008 C3 105 Zasebni sektor SURS Dej,zas.sektorja UMAR Javni sektor SURS Sektor država SURS Dej. javnih storitev UMAR plača ob plačni reformi bolj zvišala, a ostaja sedaj skoraj nespremenjena že tretje leto zapored, medtem ko se v javnem sektorju zaradi rasti plač v javnih družbah krepi precej bolj enakomerno. Razmerje med povprečno bruto plačo javnega in zasebnega sektorja se tretje leto zapored znižuje. Znižanje je posledica vladnih varčevalnih ukrepov in tudi rasti plač v zasebnem sektorju, zlasti zaradi dviga minimalne plače v obdobju 2010-2012. Razmerje se glede na različne opredelitve zasebnega oz. javnega sektorja nekoliko razlikuje, trend gibanja pa je enak. V letu 2011 je bila po definiciji nacionalnih računov (SURS) povprečna bruto plača v javnem sektorju od primerljive v zasebnem višja za 28,1 %. Razmerje je bilo po definiciji ZSPJS (podatki AJPES) nekoliko nižje (25,2 %), še nižje pa, če primerjamo obe skupini dejavnosti (javnih storitev in zasebnega sektorja, UMAR; 20,6 %). Nižje razmerje med skupinama dejavnosti je posledica različnega zajetja javnih družb, ki po definiciji nacionalnih računov (SURS) sodijo v javni sektor, v primerjavah razmerja dejavnosti (UMAR) pa med dejavnosti zasebnega sektorja. Višja povprečna plača v javnih družbah od povprečne plače v dejavnostih zasebnega sektorja to zvišuje, zato je razmerje med plačami v dejavnostih javnih storitev in dejavnostih zasebnega sektorja nižje od razmerja med plačami javnega in zasebnega sektorja. V letošnjem prvem četrtletju se je po vseh zajetjih razmerje nekoliko znižalo, v prihodnjih mesecih pa se bo zaradi sprejetja dodatnih ukrepov na področju plač javnega sektorja še bolj. Slika 34: Razmerje med povprečno bruto plačo v javnem in zasebnem sektorju, zasebni sektor=100 -Javni sektor/Zasebni sektor (SURS) ----Javni sektor/Zasebni sektor (AJPES) -Dej. javnih stor. / Dej. zasebnega sektorja (UMAR) 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 Q1 12 Vir: SURS, AJPES, preračuni UMAR. 100 95 (ü o a (U C >u (U Pomembnejši kazalci 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Pomladanska napoved 2012 Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti. v %) 6,9 3,6 -8,0 1,4 -0,2 -0,9 1,2 2,2 BDP v mio EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 34.562 37.280 35.311 35.416 35.639 35.641 36.589 38.059 BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 17.120 18.437 17.295 17.286 17.364 17.428 17.860 18.551 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)1 22.100 22.700 20.500 20.700 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 27 = 100)1 88 91 87 85 Bruto nacionalni dohodek (tekoče cene in tekoči fiksni tečaj) 33.828 36.232 34.593 34.894 35.050 34.841 35.774 37.222 Bruto nacionalni razpoložljivi dohodek (tekoče cene in tekoči fiksni tečaj) 33.601 35.871 34.344 34.940 35.165 34.884 35.860 37.236 Stopnja brezposelnosti, registrirana 7,7 6,7 9,1 10,7 11,8 12,9 13,5 13,3 Stopnja brezposelnosti, anketna 4,9 4,4 5,9 7,3 8,1 8,8 9,3 9,1 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 3,4 1,0 -6,3 4,0 1,6 1,4 2,4 2,5 Inflacija2, povprečje leta 3,6 5,7 0,9 1,8 1,8 2,0 1,8 1,9 Inflacija2, konec leta 5,6 2,1 1,8 1,9 2,0 2 1,9 2,0 MENJAVA S TUJINO - PLAČILNO-BILANČNA STATISTIKA Izvoz proizvodov in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) 13,7 2,9 -17,2 9,5 6,8 1,4 5,4 6,1 Izvoz proizvodov 13,9 0,5 -18,1 11,0 7,7 1,3 5,8 6,5 Izvoz storitev 13,2 14,3 -13,7 4,1 3,6 1,7 3,7 4,3 Uvoz proizvod in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) 16,7 3,7 -19,6 7,2 4,7 -1,6 4,9 5,5 Uvoz proizvodov 16,2 3,0 -20,8 8,0 5,7 -2,0 5,0 5,6 Uvoz storitev 19,7 8,2 -12,0 2,6 -1,4 0,7 4,3 4,6 Saldo tekočega računa plačilne bilance, v mio EUR -1646 -2574 -456 -297 -168 226 423 588 - delež v primerjavi z BDP, v % -4,8 -6,9 -1,3 -0,8 -0,5 0,6 1,2 1,5 Bruto zunanji dolg, v mio EUR 34.783 39.234 40.294 40.699 41.444 42.3825 - delež v primerjavi z BDP, v % 100,6 105,2 114,1 114,9 116,3 Razmerje USD za 1 EUR 1,371 1,471 1,393 1,327 1,392 1,320 1,322 1,322 DOMAČE POVPRAŠEVANJE - STATISTIKA NACIONALNIH RAČUNOV Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 6,1 3,7 -0,1 -0,7 -0,3 -1,2 0,2 1,5 - delež v BDP, v %4 52,4 53,2 55,8 56,0 56,8 57,1 56,6 56,2 Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 0,6 6,1 2,9 1,5 -0,9 -3,5 -0,7 0,3 - delež v BDP, v %4 17,3 18,1 20,3 20,8 20,6 19,8 19,3 19,0 Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) 13,3 7,8 -23,3 -8,3 -10,7 -1,5 4,0 3,0 - delež v BDP, v %4 27,8 28,8 23,4 21,6 19,5 19,4 20,0 20,3 Vir podatkov: SURS, Banka Slovenije, Eurostat; preračuni in napovedi UMAR (Pomladanska napoved, marec 2012). Opombe: 1Merjeno v standardih kupne moči (PPS); 2Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin; 3Plačilnobilančna statistika (izvoz F.O.B. uvoz F.O.B.); z izračunom realnih stopenj je izločen vpliv medvalutnih sprememb in cen na tujih trgih; 4Deleži v BDP so preračunani v tekočih cenah in fiksnem tečaju 2007 (EUR=239.64); 5Konec aprila 2012. Proizvodnja 2009 2010 2011 2010 2011 2012 2010 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 4 5 6 7 8 INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v % Industrija B+C+D -17.4 6.2 2.1 -0.4 10.7 7.2 7.4 8.6 3.4 0.0 -3.1 0.7 8.5 14.1 9.6 6.3 12.4 B Rudarstvo -2.9 11.0 -8.1 -7.2 11.9 23.7 15.7 -5.6 -9.3 -9.3 -7.9 -8.9 9.4 19.0 7.4 15.9 37.4 C Predelovalne dejavnosti -18.7 6.6 2.0 -0.1 12.0 7.3 7.1 9.1 3.6 -0.3 -3.8 0.1 9.7 15.2 11.0 7.4 13.1 D Oskrba z elektriko, plinom, paro -6.6 1.8 5.0 -2.8 -0.5 3.6 7.0 6.9 3.8 5.1 4.0 7.8 -2.1 3.1 -2.3 -3.6 1.2 GRADBENIŠTVO2, medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v % Gradbeništvo skupaj -21.0 -17.0 -25.6 -18.9 -16.8 -16.4 -16.2 -25.3 -31.1 -25.4 -20.1 -17.7 -17.9 -15.5 -17.2 -17.4 -13.0 Stavbe -22.6 -14.0 -39.7 -7.4 -12.4 -16.5 -19.2 -41.5 -46.5 -34.3 -35.9 -13.0 -13.7 -7.5 -15.8 -11.2 -17.8 Gradbeni inženirski objekti -19.9 -18.9 -15.3 -29.3 -19.6 -16.2 -14.1 -6.3 -20.7 -20.0 -10.0 -21.3 -20.6 -20.3 -18.0 -21.0 -10.0 PROMET, mio tkm, medletna rast v % Tonski km v cestnem prevozu -9,2 7,9 3,2 19,8 10,7 9,5 -6,3 -3,2 1,5 3,6 11,7 - - - - - - Tonski km v železniškem prevozu -24,2 28,2 9,7 18,8 33,9 32,2 28,2 23,3 10,8 8,5 -1,6 - - - - - - TRGOVINA, medletna rast v % Skupni realni prihodek* -13.0 3.6 3.1 -1.4 4.9 4.7 5.8 7.5 3.6 2.9 -0.5 0.6 3.1 4.2 7.3 2.4 5.0 Realni prihodek v trgovini na drobno -10.6 -0.1 1.4 -4.7 0.3 2.0 1.8 3.4 0.4 2.2 0.2 2.5 -1.7 -1.0 3.6 1.8 1.0 Realni prihodek v trgovini z motornimi vozili in popravila motornih vozil -21.7 12.1 6.6 6.3 15.4 11.8 15.0 15.8 9.9 4.4 -1.9 -2.7 14.5 16.0 15.6 3.8 16.2 Nominalni prihodek v trgovini na debelo in posredništvu pri prodaji -21.4 1.4 5.8 -7.9 4.0 5.5 3.7 12.2 3.8 4.5 3.4 3.2 -3.4 5.0 10.8 3.1 7.9 TURIZEM, medletna rast v %, nova metodologija - prelom časovne serije podatkov v letu 2009 Skupaj, prenočitve -3.4 -1.5 5.3 -0.4 -2.4 -2.2 0.4 3.1 6.6 6.6 3.1 0.7 -1.7 -3.0 -2.5 -1.7 -3.6 Domači gostje, prenočitve 2.8 -4.2 0.5 1.3 -3.0 -9.6 -0.3 0.1 0.4 0.8 0.4 -0.5 2.1 -7.2 -3.3 -9.0 -11.1 Tuji gostje, prenočitve -8.0 0.7 9.1 -2.1 -2.0 3.2 1.0 6.5 11.3 10.2 5.5 2.0 -4.6 -0.1 -1.8 4.3 1.6 Nominalni prihodek v gostinstvu -7.8 2.8 3.7 0.0 1.5 4.2 5.4 5.7 4.7 4.8 -0.4 -0.9 -1.4 2.3 3.6 5.6 4.8 KMETIJSTVO Odkup pridelkov, v mio EUR 449,3 454.5 478.9 94.6 106.7 115.6 137.5 100.4 113.3 125.7 139.5 108.4 35.5 36.0 35.1 37.4 36.2 POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika**) Kazalnik gospodarske klime -23 -9 -7 -12 -9 -6 -8 -7 -4 -6 -10 -12 -12 -9 -6 -5 -7 Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih -23 -1 0 -7 0 3 0 3 4 -1 -7 -6 -2 -1 2 6 1 v gradbeništvu -50 -57 -46 -57 -60 -56 -53 -52 -46 -44 -43 -40 -62 -58 -59 -60 -56 v storitvenih dejavnostih -13 -3 1 -1 -5 -2 -2 1 4 3 -4 -8 -9 -4 -3 -1 -2 v trgovini na drobno -12 7 8 -2 8 11 10 6 13 0 12 7 3 3 17 11 13 potrošnikov -30 -25 -25 -25 -22 -27 -26 -26 -25 -25 -24 -26 -23 -23 -21 -27 -27 Vir podatkov: SURS. Opombe: 'Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo; 2V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; *Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in vzdrževanje le-teh ter trgovina na drobno z motornimi gorivi; **desezonirani podatki SURS. 2010 2011 2012 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 4.0 4.8 4.3 13.8 13.8 6.5 6.3 3.1 4.2 2.9 -1.2 -1.8 2.6 -2.1 0.4 -8.1 0.9 4.0 -2.2 3.6 - - 19.2 20.7 -2.5 39.7 -6.4 -1.2 -8.4 -4.7 -22.1 0.2 -8.5 -17.3 -1.7 -6.0 -2.5 -16.3 7.4 -10.2 -20.7 -1.5 3.0 4.8 5.0 12.4 14.6 6.6 6.8 3.0 4.9 2.8 -1.7 -2.8 2.9 -2.7 -0.8 -8.3 0.8 2.9 -2.8 3.5 13.6 2.2 0.6 17.4 11.0 6.3 3.6 5.7 3.2 2.4 4.4 11.8 -0.4 4.7 13.1 -4.0 1.9 16.1 5.7 5.4 -18.7 -18.0 -17.5 -12.2 -20.9 -23.6 -29.7 -27.0 -29.3 -36.2 -27.0 -31.2 -17.5 -25.4 -9.6 -24.6 -24.4 -26.6 -5.2 -14.1 - - -20.3 -17.4 -28.1 -12.4 -25.9 -41.2 -53.1 -37.9 -48.0 -52.8 -36.0 -36.7 -30.0 -33.3 -28.6 -44.5 -31.1 -31.0 27.7 -3.2 - - -17.6 -18.3 -10.3 -12.1 -15.4 2.7 -5.2 -19.0 -16.6 -25.9 -21.2 -28.0 -9.7 -21.0 0.7 -7.0 -18.1 -22.8 -22.2 -20.2 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - 6.8 4.2 9.0 4.1 8.7 9.8 3.9 3.4 6.0 1.4 0.0 6.3 2.4 0.7 -0.5 -1.8 2.6 1.0 -1.8 -3.8 - - 3.1 1.3 3.6 0.4 4.0 5.5 0.6 0.3 1.8 -0.9 -1.1 5.6 2.1 0.5 1.3 -1.1 4.0 3.5 -0.1 -3.5 - - 15.3 10.7 20.2 14.1 19.2 18.3 9.8 9.8 14.0 5.9 2.2 8.0 3.0 1.3 -3.6 -3.4 -0.1 -3.4 -4.6 -4.5 5.6 1.1 4.8 5.3 11.2 15.4 10.4 4.2 6.2 1.1 -0.3 8.5 5.6 5.7 5.6 -0.9 8.7 3.8 -1.3 -0.1 - - -0.3 2.5 -0.8 -1.2 4.9 -1.9 6.7 13.6 -4.2 10.6 4.1 7.0 9.8 1.9 7.0 1.2 0.2 -0.3 2.4 -0.9 - - -7.9 -3.0 -0.5 3.2 0.1 -2.0 2.7 9.3 -3.0 -3.4 -3.7 2.1 7.3 -2.9 8.6 -3.3 -0.3 -3.3 2.8 -14.3 - - 4.4 7.0 -1.1 -5.4 8.6 -1.7 11.0 17.2 -5.0 21.6 9.7 10.0 11.2 5.5 5.2 5.8 0.6 4.5 1.9 9.4 - - 2.2 6.8 4.5 4.9 7.2 4.9 5.2 7.0 0.5 6.8 2.1 4.7 7.6 -1.5 0.2 0.5 0.4 -3.5 1.2 -0.8 - 42.1 45.7 44.1 47.7 32.9 30.5 36.9 36.9 39.6 36.8 42.2 39.8 43.7 48.9 44.0 46.7 34.3 35.1 39.0 37.0 -7 -7 -8 -9 -7 -7 -6 -4 -3 -5 -5 -7 -6 -10 -10 -11 -12 -12 -12 -16 -14 -17 1 3 -1 -1 3 4 3 5 4 2 1 -2 -2 -8 -7 -5 -3 -6 -8 -10 -10 -12 -51 -50 -54 -56 -55 -50 -51 -49 -44 -45 -46 -42 -43 -43 -46 -41 -42 -39 -40 -44 -43 -43 -2 -4 -2 -1 1 -2 4 5 3 3 3 5 2 0 -3 -9 -10 -9 -4 -7 -6 -10 10 12 8 11 7 12 0 10 16 12 -1 -11 13 12 13 10 7 8 7 9 3 6 -27 -26 -24 -27 -26 -28 -25 -26 -25 -23 -24 -27 -23 -26 -26 -20 -26 -26 -26 -38 -33 -37 Trg dela 2009 2010 2011 2010 2011 2012 2010 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 4 5 6 7 FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 944.5 935.5 934.7 935.8 937.8 933.8 934.8 936.8 937.5 931.1 933.3 926.6 938.6 937.3 937.5 934.3 FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (B=C+D)' 858.2 835.0 824.0 836.3 839.2 835.4 829.3 821.9 828.4 823.9 821.7 812.7 839.3 838.9 839.3 835.9 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu 37.9 33.4 38.8 31.9 34.6 34.0 33.3 38.0 40.1 38.8 38.0 35.2 34.6 34.6 34.7 34.1 V industriji in gradbeništvu 306.9 287.3 272.9 290.9 289.2 287.0 281.9 273.7 274.2 272.7 271.0 265.4 289.9 289.2 288.6 287.9 - v predelovalnih dejavnostih 199.8 188.6 184.8 190.0 189.4 188.1 186.8 184.1 184.7 184.4 186.2 184.6 189.7 189.4 189.0 188.5 - v gradbeništvu 86.8 78.5 67.8 80.9 79.6 78.6 75.0 69.7 69.3 67.9 64.4 60.5 80.1 79.5 79.3 79.1 V storitvah 513.4 514.3 512.3 513.5 515.3 514.3 514.1 510.2 514.1 512.4 512.7 512.1 514.7 515.1 516.1 514.0 - v javni upravi 51.5 52.0 51.4 51.8 52.3 52.1 51.8 51.2 51.5 51.4 51.3 50.9 52.3 52.3 52.4 52.2 - v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu 113.8 116.7 118.8 115.9 116.8 116.3 118.0 117.8 118.8 118.5 120.1 120.7 116.7 116.8 116.9 115.8 ZAPOSLENI (C)1 767.4 747.2 729.1 750.1 751.0 747.0 740.6 728.1 731.9 728.9 727.4 720.9 750.9 750.8 751.3 748.1 V podjetjih in organizacijah 699.4 685.7 671.8 687.2 688.7 685.7 681.3 671.4 673.9 671.3 670.7 666.4 688.5 688.6 689.1 686.3 Pri fizičnih osebah 67.9 61.5 57.2 62.9 62.3 61.4 59.3 56.7 58.0 57.6 56.6 54.5 62.4 62.2 62.1 61.8 SAMOZAPOSLENI IN KMETJE (D) 90.8 87.8 94.9 86.2 88.1 88.3 88.7 93.8 96.5 95.0 94.4 91.8 88.4 88.0 88.1 87.8 REGISTRIRANI BREZPOSELNI (E) 86.4 100.5 110.7 99.4 98.6 98.4 105.5 114.9 109.1 107.2 111.6 114.0 99.3 98.4 98.2 98.4 Ženske 42.4 47.9 52.1 47.0 46.8 47.8 50.2 52.9 50.9 51.1 53.3 53.2 47.0 46.7 46.8 47.5 Mladi (do 26. leta) 13.3 13.9 12.9 14.7 13.5 12.4 15.1 14.5 12.6 11.3 13.4 12.7 14.1 13.4 13.0 12.6 Starejši od 50 let 26.2 31.4 39.0 29.6 30.3 31.1 34.5 40.1 39.1 38.7 38.2 39.2 30.1 30.3 30.5 30.9 Brez strokovne izobrazbe 34.1 37.5 39.5 38.2 37.1 36.6 38.2 41.6 39.2 38.1 39.3 41.0 37.6 37.1 36.7 36.4 Brezposelni več kot 1 leto 31.5 42.8 50.2 38.1 41.8 44.0 47.2 48.7 48.6 49.6 53.8 57.2 40.6 41.8 42.9 43.2 Prejemniki nadomestil in pomoči 27.4 30.0 36.3 31.6 29.3 29.3 29.7 39.7 36.4 34.9 34.4 37.8 29.9 29.2 28.9 29.0 STOPNJA REG. BREZP., (E/A, v %) 9.1 10.7 11.8 10.6 10.5 10.5 11.3 12.3 12.2 11.5 12.0 12.3 10.6 10.5 10.5 10.5 Moški 8.3 10.1 11.4 10.1 9.9 9.7 10.7 12.0 11.9 10.9 11.3 11.9 10.0 9.9 9.8 9.8 Ženske 10.2 11.6 12.4 11.3 11.3 11.5 12.1 12.6 12.5 12.3 12.7 12.7 11.3 11.2 11.3 11.5 TOKOVI REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI 30.4 13.3 2.7 2.2 -0.7 -0.3 12.1 3.9 -6.9 0.0 5.7 -1.9 0.4 -0.9 -0.2 0.2 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 17.0 16.8 14.4 2.9 2.4 2.8 8.7 3.2 2.0 2.7 6.5 2.4 0.9 0.7 0.8 0.7 Izgubili delo 90.5 83.5 82.2 19.9 16.6 18.5 28.6 24.4 16.8 18.7 22.3 22.6 5.7 5.5 5.4 6.1 Brezposelni dobili delo 48.6 57.0 61.0 14.2 12.8 15.5 14.5 17.5 17.2 13.4 12.9 17.3 3.9 4.7 4.2 4.8 Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) 28.5 29.9 32.8 6.3 6.9 6.0 10.7 6.2 8.5 8.0 10.2 9.6 2.4 2.4 2.1 1.8 Potrebe po delavcih2 161.3 174.6 194.5 37.9 44.3 45.9 46.5 45.5 52.9 52.3 43.8 44.9 14.5 13.7 16.1 15.2 Od teh za določen čas, v % 78.1 80.7 81.7 78.9 81.2 82.2 80.0 81.5 81.0 82.8 81.4 82.9 82.2 81.8 79.8 81.1 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE za določen čas 54.9 41.6 35.6 44.1 42.1 40.7 39.4 38.0 35.5 34.7 34.3 34.2 42.9 42.1 41.4 40.7 Od vseh formalno aktivnih, v % 5.8 4.4 3.8 4.7 4.5 4.4 4.2 4.1 3.8 3.7 3.7 3.7 4.6 4.5 4.4 4.4 NOVE ZAPOSLITVE 111.4 104.1 118.3 23.6 25.1 27.9 27.5 27.3 27.3 26.3 37.4 30.8 8.9 7.8 8.4 8.2 Viri podatkov: SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: 'Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomočjo ARIMA modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili; 2Po ZRSZ. 2010 2011 2012 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 933.0 934.1 938.2 937.2 929.0 936.0 937.3 937.1 938.4 937.7 936.3 931.7 930.0 931.5 935.3 934.5 930.1 927.5 927.1 925.4 926.0 834.0 836.2 835.5 833.4 819.0 820.9 821.7 823.1 826.9 829.0 829.2 824.2 823.0 824.5 824.4 823.4 817.3 811.6 812.0 814.5 816.9 34.0 34.0 33.3 33.3 33.1 38.0 38.0 38.1 40.1 40.1 40.1 38.9 38.8 38.8 38.1 38.1 37.9 35.2 35.1 35.3 37.7 286.5 286.6 285.8 283.9 276.0 274.4 273.6 273.1 273.5 274.7 274.4 272.6 272.8 272.7 273.5 272.1 267.4 265.4 264.7 266.1 266.6 187.7 188.1 188.4 187.9 184.1 183.9 184.3 184.3 184.3 185.1 184.6 183.8 184.0 185.2 186.8 186.6 185.1 184.6 184.6 184.6 184.4 78.6 78.2 77.1 75.8 72.1 70.7 69.5 68.9 69.1 69.4 69.4 68.4 68.4 67.0 66.2 65.0 62.1 60.7 59.9 61.0 61.7 513.4 515.7 516.4 516.1 509.9 508.5 510.1 511.9 513.3 514.3 514.7 512.7 511.4 513.1 512.8 513.2 512.0 510.9 512.2 513.1 512.6 52.1 52.1 52.0 52.0 51.5 51.2 51.2 51.2 51.5 51.6 51.6 51.4 51.5 51.2 51.3 51.4 51.2 50.8 50.9 50.9 51.1 115.6 117.5 117.9 118.5 117.7 117.3 117.8 118.3 118.6 118.9 119.0 118.2 118.1 119.3 119.8 120.2 120.3 119.9 120.8 121.5 121.6 745.7 747.3 746.8 744.6 730.5 727.3 727.8 729.0 730.5 732.5 732.6 729.0 728.1 729.7 730.1 729.0 723.0 719.6 720.3 722.7 723.0 684.4 686.4 686.2 684.8 673.0 670.7 671.3 672.1 672.9 674.3 674.4 671.1 670.5 672.2 672.7 671.9 667.6 665.2 666.1 667.9 667.7 61.3 61.0 60.5 59.8 57.6 56.6 56.6 56.9 57.6 58.2 58.2 57.9 57.5 57.4 57.4 57.0 55.5 54.5 54.2 54.8 55.3 88.3 88.9 88.8 88.8 88.5 93.5 93.8 94.1 96.4 96.5 96.6 95.1 95.0 94.8 94.3 94.5 94.3 91.9 91.8 91.8 93.9 99.0 97.9 102.7 103.8 110.0 115.1 115.6 113.9 111.6 108.6 107.1 107.6 107.0 107.0 110.9 111.1 112.8 116.0 115.0 110.9 106.8 48.1 47.7 49.8 49.5 51.2 53.2 53.2 52.4 51.8 50.7 50.2 50.9 51.0 51.3 53.5 53.4 53.2 54.2 53.4 52.0 51.7 12.5 12.2 15.7 15.1 14.4 14.7 14.7 14.1 13.4 12.5 11.9 11.5 11.1 11.2 13.6 13.5 13.2 13.2 12.9 12.0 11.4 31.1 31.3 31.7 33.0 38.9 40.2 40.2 39.9 39.4 39.1 38.8 38.9 38.8 38.4 38.2 37.9 38.4 39.6 39.4 38.6 38.5 36.6 36.7 37.2 37.5 39.9 41.6 41.9 41.2 40.1 39.1 38.4 38.1 37.9 38.3 38.7 39.0 40.1 41.4 41.6 40.0 40.0 44.1 44.6 46.7 47.5 47.4 48.6 49.0 48.7 48.8 48.6 48.5 48.8 49.6 50.4 51.8 52.9 56.7 58.0 57.3 56.3 55.4 29.4 29.4 28.2 29.7 31.2 39.2 40.2 39.8 37.5 36.4 35.3 35.2 35.1 34.4 33.9 33.7 35.5 38.5 38.3 36.7 34.2 10.6 10.5 10.9 11.1 11.8 12.3 12.3 12.2 11.9 11.6 11.4 11.5 11.5 11.5 11.9 11.9 12.1 12.5 12.4 12.0 11.8 9.8 9.7 10.1 10.4 11.4 12.0 12.0 11.9 11.5 11.2 11.0 11.0 10.9 10.8 11.1 11.2 11.6 12.1 12.1 11.6 11.3 11.6 11.5 12.0 11.9 12.4 12.7 12.7 12.5 12.3 12.1 12.0 12.2 12.3 12.3 12.7 12.7 12.7 13.0 12.8 12.5 12.4 0.6 -1.1 4.8 1.1 6.2 5.1 0.5 -1.7 -2.4 -2.9 -1.6 0.5 -0.6 0.1 3.9 0.2 1.7 3.2 -0.9 -4.2 -1.8 0.8 1.4 6.3 1.4 0.9 1.3 1.0 0.9 0.7 0.7 0.7 0.6 0.7 1.4 4.4 1.3 0.8 0.8 0.7 0.8 0.7 5.7 6.7 7.1 8.2 13.2 11.8 6.0 6.6 5.4 5.6 5.7 6.4 5.7 6.6 6.9 7.1 8.2 10.6 6.1 5.9 6.5 4.0 6.8 4.8 4.9 4.7 5.8 4.9 6.8 6.0 6.3 4.9 4.0 4.1 5.4 4.4 4.5 4.0 5.0 5.2 7.1 5.5 1.8 2.4 3.8 3.6 3.3 2.2 1.6 2.4 2.5 3.0 3.0 2.6 2.9 2.5 3.1 3.8 3.3 3.3 2.6 3.7 3.5 14.9 15.8 17.4 14.7 14.3 15.2 14.3 16.0 15.7 17.8 19.3 15.5 17.2 19.5 15.8 14.3 13.6 15.6 13.1 16.2 14.0 83.0 82.6 81.4 80.4 78.1 80.9 81.7 81.8 81.5 82.1 79.3 80.9 83.5 83.9 84.0 81.6 78.5 80.3 82.7 85.7 83.3 40.8 40.7 40.2 39.4 38.5 38.3 38.1 37.7 37.4 34.6 34.5 34.5 34.7 34.9 34.5 34.3 34.2 34.2 34.2 34.2 34.7 4.4 4.4 4.3 4.2 4.1 4.1 4.1 4.0 4.0 3.7 3.7 3.7 3.7 3.7 3.7 3.7 3.7 3.7 3.7 3.7 3.7 6.6 13.0 10.9 8.8 7.8 10.0 7.6 9.6 9.4 9.2 8.7 7.6 6.5 12.3 11.9 12.6 12.8 11.8 8.4 10.6 10.0 Plače in indikatorji konkurenčnosti 2009 2010 2011 2010 2011 2012 2010 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q^ 6 7 8 BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA , nominalno, medletna rast v % Skupaj 3.4 3.9 2.0 3.7 4.3 4.2 3.3 3.1 2.0 1.7 1.1 1.6 4.4 4.0 5.1 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo -0.2 5.8 3.1 3.3 5.2 7.4 6.9 7.1 4.2 1.1 0.4 0.0 5.6 7.1 8.6 B Rudarstvo 0.9 4.0 3.8 3.4 4.7 1.9 6.0 3.6 0.3 5.8 5.9 8.5 -0.8 0.8 1.8 C Predelovalne dejavnosti 0.8 9.0 3.9 10.1 10.0 8.7 6.8 5.4 3.6 3.5 3.1 3.4 9.4 8.1 11.0 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 3.8 3.7 2.3 4.7 2.4 3.6 4.4 1.6 5.2 3.5 -0.5 5.6 3.0 1.6 6.5 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 2.0 2.2 -0.1 2.7 3.0 2.0 1.3 -0.1 1.5 1.1 -2.7 2.1 2.0 1.6 2.9 F Gradbeništvo 1.0 4.4 2.0 2.9 5.8 4.1 5.2 5.5 1.5 0.3 0.5 -0.2 4.5 2.1 6.5 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 1.9 3.7 2.8 2.6 4.1 4.3 3.9 3.2 2.6 2.3 3.0 2.1 4.1 4.0 4.5 H Promet in skladiščenje 0.7 2.0 2.7 1.1 1.2 2.5 3.1 2.3 3.0 3.9 1.6 2.2 0.5 1.8 3.4 I Gostinstvo 1.6 4.0 2.1 2.8 4.2 4.5 4.5 4.7 2.4 2.0 -0.6 -0.4 4.6 4.0 4.1 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 1.4 2.6 0.9 1.0 2.5 3.4 3.5 1.0 1.2 1.8 -0.2 0.3 2.1 2.9 4.3 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti -0.7 1.0 0.6 1.2 3.2 2.6 -2.6 2.3 2.4 0.8 -2.4 4.5 7.6 5.0 1.2 L Poslovanje z nepremičninami 1.9 3.0 2.9 2.6 5.3 2.9 1.0 4.1 2.9 3.4 1.6 1.1 8.4 4.1 3.1 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 2.1 1.6 -0.4 1.6 1.8 2.3 0.7 0.4 0.2 -0.6 -1.6 -0.5 2.1 1.7 3.9 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 1.8 4.1 3.5 2.5 4.3 4.6 4.8 4.3 3.2 3.9 2.7 3.0 3.9 3.8 5.3 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 5.9 -0.6 0.3 -1.9 -1.1 0.4 0.3 1.2 0.6 -0.1 -0.4 -0.2 -0.5 0.9 -0.1 P Izobraževanje 3.6 0.6 0.2 0.2 0.7 1.0 0.6 0.7 -0.1 -0.3 0.4 -0.3 1.0 0.7 1.2 Q Zdravstvo in socialno varstvo 12.0 -0.3 -0.7 -0.4 -1.0 0.3 -0.3 -0.9 -0.8 -0.5 -0.5 -0.5 -0.4 0.7 0.2 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 3.9 0.5 -0.7 0.7 1.4 1.2 -1.2 -0.2 -1.2 -1.0 -0.3 -0.6 0.7 0.9 1.1 S Druge dejavnosti 1.3 4.2 0.9 3.2 4.9 5.5 3.3 2.7 1.5 0.6 -1.1 0.6 4.7 6.0 5.9 INDIKATORJI KONKURENČNOSTI1, medletna rast v % Efektivni tečaj2 nominalno 1.1 -2.1 -0.1 -1.1 -2.4 -2.5 -2.4 -1.3 0.6 0.4 0.1 -0.5 -3.1 -2.4 -2.4 Realni (deflator HICP) 1.3 -1.8 -1.0 -0.9 -1.8 -2.0 -2.7 -1.8 -0.5 -1.2 -0.5 -0.9 -2.6 -1.8 -1.7 Realni (deflator ULC) 6.5 -1.7 -1.3 -0.4 -1.6 -1.8 -2.9 -2.2 -1.0 -1.2 -0.7 USD za EUR 1.3933 1.3268 1.3917 1.3842 1.2727 1.2910 1.3593 1.3669 1.4393 1.4126 1.3480 1.3110 1.2209 1.2770 1.2894 Viri podatkov: SURS, ECB; preračuni UMAR. Opomba: 1 Sprememba vira za serije efektivnih tečajev z aprilom 2012: novi vir ECB, pred tem lastni izračuni UMAR. 2 Harmonizirani efektivni tečaj, skupina 20 držav partneric in 17 držav evrskega območja; rast vrednosti pomeni apreciacijo nacionalne valute in obratno. 2010 2011 2012 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 3.6 2.7 4.1 3.1 3.3 4.3 1.7 1.4 2.8 2.0 1.3 2.5 1.4 1.5 1.1 0.8 2.2 2.0 0.7 1.0 6.6 5.6 5.9 9.3 7.7 8.0 5.7 2.5 6.8 3.4 -1.5 3.8 1.1 0.2 4.1 -3.5 2.1 0.3 -2.1 -0.1 3.1 -0.4 0.8 18.6 3.4 0.4 6.8 9.0 -5.8 -1.4 6.4 4.3 6.6 9.7 2.2 6.8 10.0 11.9 3.8 4.0 7.0 5.1 8.3 6.8 5.6 10.1 1.0 1.9 5.2 3.8 1.8 5.2 3.4 2.8 4.6 1.8 4.5 3.8 1.9 2.7 2.7 -3.4 13.0 1.6 -0.2 1.2 3.7 1.6 7.2 6.8 3.6 4.7 2.2 3.7 -8.1 5.6 5.5 8.0 3.6 5.2 1.5 -1.2 3.3 1.5 -0.2 0.1 -0.2 -1.1 3.4 2.3 -1.2 3.3 1.1 2.2 -7.5 -1.3 3.1 2.8 0.5 0.4 3.8 5.6 5.6 4.4 6.1 6.4 4.2 -0.5 1.6 3.4 -0.9 0.9 0.8 -0.5 2.3 -0.5 1.1 1.4 -3.1 -1.3 4.3 4.2 4.5 2.9 3.8 4.3 1.5 2.2 2.4 3.3 2.0 3.2 1.7 2.4 4.3 2.4 3.3 2.2 1.0 2.9 2.3 2.6 4.0 2.7 2.7 3.4 0.8 1.5 2.0 5.4 9.6 4.0 -1.5 3.5 0.8 0.8 3.7 0.8 2.0 1.5 5.5 5.1 4.1 4.3 5.1 5.6 3.5 2.8 1.7 2.6 1.3 3.3 1.6 0.6 -1.9 -0.3 0.2 0.4 -1.7 -1.4 3.1 1.1 5.9 3.3 2.1 1.4 -0.6 1.2 1.7 0.5 -0.3 2.5 3.1 1.2 -0.4 -1.3 0.1 0.2 0.5 2.3 1.5 -4.1 -4.6 1.4 5.2 1.6 0.3 2.6 9.0 -4.0 -1.7 3.2 0.9 -0.6 -6.2 0.5 1.5 8.4 3.8 -0.4 1.5 0.8 2.3 -0.4 3.0 2.9 6.5 2.2 4.4 2.3 2.0 4.7 3.4 1.7 1.0 2.0 2.3 2.5 -1.5 -0.1 1.3 -0.2 1.4 0.8 1.0 0.2 0.0 0.0 0.9 -0.3 -1.2 0.2 -0.9 0.5 -2.9 -2.3 0.0 -0.5 -1.1 -0.7 4.6 5.5 5.7 3.1 5.3 4.5 3.0 2.9 2.8 3.8 3.5 3.1 5.2 2.4 3.2 2.5 2.1 5.1 2.0 -0.2 0.3 1.3 0.6 -0.9 0.5 1.0 2.2 0.6 0.7 0.6 0.2 0.1 -0.6 -1.3 0.2 -0.1 0.6 -0.4 -0.7 -0.7 1.2 0.6 1.2 0.1 0.6 0.8 0.8 0.3 -0.2 -0.3 -0.4 -0.5 0.1 1.0 -0.4 0.5 0.1 -0.6 -0.5 -1.5 0.0 0.3 0.0 -1.2 -1.4 -0.7 -0.5 -0.9 -0.8 -0.6 -0.1 -1.0 -0.5 -0.5 -0.4 -0.5 -0.5 -0.4 -0.6 -0.3 1.5 -2.2 0.0 -1.5 -0.6 -0.3 0.3 -1.6 -2.1 0.1 -0.2 -1.2 -1.4 1.6 -1.6 -0.8 -1.3 -1.9 1.3 -0.9 4.5 5.4 3.7 1.0 2.5 3.8 1.7 0.0 2.4 2.0 -1.0 1.6 1.1 0.0 -1.6 -1.8 2.0 -0.4 0.0 -0.6 -2.6 -2.2 -2.4 -2.6 -2.2 -1.3 -0.4 0.2 0.6 1.0 0.2 0.5 0.4 -0.1 0.2 0.1 -0.1 -0.4 -0.9 -1.2 -2.5 -2.3 -3.0 -2.8 -2.4 -2.0 -1.0 -0.9 -0.1 -0.5 -1.7 -1.3 -0.6 -0.5 -0.3 -0.7 -0.8 -0.6 -1.3 -1.1 1.3067 1.3898 1.3661 1.3220 1.3360 1.3649 1.3999 1.4442 1.4349 1.4388 1.4264 1.4343 1.3770 1.3706 1.3556 1.3179 1.2905 1.3224 1.3201 1.3162 Cene 2009 2010 2011 2010 2011 2012 2010 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 3 4 5 6 7 CPI, medletna rast v % 0.9 1.8 1.8 1.4 2.1 2.1 1.7 1.7 1.7 1.3 2.5 2.5 1.4 2.3 2.1 1.9 2.1 Hrana in brezalkoholne pijače 0.6 1.0 4.4 -1.4 0.7 2.6 2.0 3.9 5.0 3.7 5.1 3.9 -0.7 -0.1 0.4 1.7 2.8 Alkoholne pijače in tobak 6.7 7.2 5.7 7.1 6.5 7.3 8.1 8.1 6.3 3.7 4.9 4.2 5.9 9.9 5.1 4.5 5.2 Obleka in obutev -0.6 -1.9 -1.6 -5.0 -1.9 -0.6 -0.4 -0.7 -2.4 -4.2 0.9 -2.2 -3.6 -0.9 -2.4 -2.3 -2.1 Stanovanje -0.3 10.2 5.6 8.3 11.3 12.0 9.0 6.8 5.4 4.8 5.4 4.9 8.9 10.7 11.6 11.7 12.4 Stanovanjska oprema 4.0 1.4 2.7 1.3 0.8 1.3 2.1 2.7 3.9 2.4 1.7 1.2 0.6 1.0 0.7 0.8 0.5 Zdravje 4.0 2.1 1.6 -0.6 0.6 4.0 4.6 2.9 2.6 0.8 0.3 -0.2 -0.7 0.7 0.5 0.5 2.8 Prevoz -3.0 -0.3 1.0 1.2 -0.1 -1.8 -0.5 0.8 0.5 1.1 1.7 2.6 0.9 0.8 0.4 -1.5 -1.2 Komunikacije -4.1 1.4 1.2 0.0 1.4 1.3 2.8 2.7 1.6 2.3 -1.8 -1.2 0.4 1.0 1.5 1.6 -0.3 Rekreacija in kultura 3.0 0.4 -1.5 1.2 0.4 -0.2 0.1 -2.6 -1.0 -1.7 -0.8 2.6 0.8 0.9 0.6 -0.2 -0.6 Izobraževanje 3.4 1.6 1.7 2.0 1.9 1.6 0.8 1.7 1.6 1.9 1.4 1.1 1.8 1.8 1.9 1.9 1.9 Gostinske in nastanitvene storitve 4.4 -2.5 -6.8 1.9 1.9 -2.9 -11.0 -11.0 -10.9 -6.2 2.0 2.3 2.0 1.9 2.1 1.7 1.3 Raznovrstno blago in storitve 3.8 1.4 2.2 2.3 2.0 0.5 0.7 1.4 2.3 2.4 2.6 2.5 1.3 1.8 2.1 2.0 0.7 HICP 0.9 2.1 2.1 1.7 2.4 2.3 2.0 2.2 2.0 1.5 2.6 2.5 1.8 2.7 2.4 2.1 2.3 Osnovna inflacija - brez (sveže) hrane in energije 1.9 0.3 1.3 0.0 0.4 0.4 0.4 0.5 1.1 1.2 2.3 2.2 0.0 0.6 0.4 0.2 0.2 CENE PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH, medletna rast v % Skupaj -1.3 2.1 4.5 -1.0 2.3 3.4 3.8 5.7 4.8 4.1 3.6 1.3 -0.2 1.0 2.9 3.0 3.4 Domači trg -0.4 2.0 3.8 0.2 2.0 2.8 3.2 4.5 4.1 3.7 2.9 1.1 0.5 0.7 2.6 2.6 2.7 Tuji trg -2.2 2.2 5.3 -2.1 2.6 4.0 4.4 6.9 5.5 4.6 4.4 1.6 -0.9 1.3 3.2 3.3 4.2 Na evrskem območju -3.5 2.2 6.1 -2.4 2.5 4.0 4.8 8.2 6.5 5.1 4.6 0.8 -1.0 1.3 3.2 3.1 4.5 Izven evrskega območja 0.3 2.1 3.6 -1.6 2.7 3.8 3.5 4.0 3.1 3.5 3.8 3.4 -0.8 1.4 3.2 3.6 3.4 Indeks uvoznih cen -3.3 7.4 5.4 4.0 8.8 7.8 8.9 8.9 5.5 4.5 2.9 1.9 5.4 8.3 9.4 8.7 7.6 REGULIRANE CENE1, medletna rast v % Energetika -12.3 16.5 10.9 16.1 18.8 15.9 15.3 15.1 9.9 8.3 10.8 16.6 17.5 20.1 20.5 15.8 17.4 Naftni derivati -12.0 17.3 11.9 21.9 20.3 13.5 14.6 15.7 10.5 9.9 11.7 16.6 22.8 22.7 22.8 15.6 15.2 Promet 0.6 1.8 1.1 2.5 2.7 1.1 1.1 1.1 1.1 1.1 1.1 0.7 2.7 2.7 2.7 2.7 1.1 Ostale regulirane cene 4.9 1.3 0.0 4.9 0.4 0.1 0.1 0.1 0.1 0.0 -0.2 6.1 4.9 1.0 0.1 0.1 0.1 Regulirane cene skupaj -6.9 14.2 2.8 14.1 16.1 14.4 12.2 7.2 1.5 0.5 2.1 11.0 15.2 16.7 17.2 14.4 15.5 Vir podatkov: SURS, izračuni, ocene U spremembe podatkov za nazaj; 'Sesti MAR. C ava sku )pomba: * V sk pin se spreminj adu z metodologijo se optimizacija izračuna osnovne inflaci a, podatki med posameznimi leti niso popolnoma primerlji energiie ie od 1.7. 2007 liberaliziran. e opravi vsak mesec znova, zato so možne vi s predhodno objavljenimi. Trg električne 2010 2011 2012 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 2.3 2.0 1.9 1.4 1.9 1.8 1.4 1.9 1.7 2.2 1.3 0.9 0.9 2.1 2.7 2.7 2.0 2.3 2.9 2.3 2.6 2.4 2.9 2.2 1.9 1.9 2.2 3.7 4.1 3.9 4.2 6.3 4.6 2.9 3.8 4.4 5.6 4.8 4.9 3.9 3.9 4.0 4.7 4.3 8.2 8.5 8.2 8.0 8.1 7.8 8.3 8.3 6.3 6.4 6.2 5.4 2.8 3.0 4.8 4.9 4.9 4.1 3.9 4.7 5.1 5.2 -1.7 1.9 -1.1 0.0 -0.1 0.1 -0.1 -2.1 -2.8 -1.5 -3.0 -4.2 -4.9 -3.4 2.0 2.1 -1.5 -2.2 -3.5 -1.2 0.2 3.0 12.3 11.4 11.7 7.1 8.3 7.4 6.6 6.5 6.3 5.9 3.9 4.4 4.9 5.1 5.5 5.7 5.0 4.7 5.3 4.7 4.0 3.7 1.3 2.2 2.0 1.8 2.6 2.4 2.5 3.3 3.5 4.2 3.9 3.5 1.7 2.1 1.8 2.0 1.4 1.3 1.5 0.8 0.7 0.1 4.0 5.2 5.1 4.4 4.3 3.2 3.0 2.6 2.5 2.6 2.8 1.0 0.8 0.5 0.5 0.2 0.0 -0.3 -0.3 0.1 1.5 1.5 -2.0 -2.1 -0.6 -1.2 0.3 0.7 1.0 0.7 0.4 0.7 0.4 0.1 1.1 2.0 1.9 1.9 1.4 2.0 2.5 3.3 4.1 2.8 0.7 3.5 2.5 2.8 3.2 1.4 3.3 3.3 2.3 1.9 0.5 3.4 2.5 0.9 -1.8 -0.3 -3.3 -0.1 -1.2 -2.4 -2.6 -3.2 -0.3 0.3 0.1 -0.1 0.4 -0.9 -6.5 -0.4 -0.5 -1.1 -1.3 -1.8 -2.0 -1.2 -0.3 -0.9 -1.2 0.8 6.8 0.4 0.9 1.2 1.9 0.9 0.4 1.3 0.7 1.7 1.8 1.7 1.7 1.6 1.6 1.6 1.6 2.5 1.8 0.9 1.6 1.0 1.1 1.2 1.3 1.3 1.2 -11.2 -10.9 -11.0 -11.1 -11.1 -11.1 -10.9 -11.2 -10.9 -10.5 -10.2 -9.8 2.7 2.0 2.0 2.2 2.5 2.4 2.1 2.8 2.6 0.4 0.4 0.9 0.6 0.6 0.8 1.2 2.3 2.5 2.4 2.2 2.2 2.3 2.7 2.4 2.5 2.8 2.9 2.7 1.9 1.9 1.1 2.4 2.1 2.1 1.6 2.2 2.3 2.0 2.4 2.0 2.4 1.6 1.1 1.2 2.3 2.9 2.8 2.1 2.3 2.8 2.4 2.9 2.4 0.5 0.6 0.5 0.2 0.6 0.4 0.2 1.0 1.0 1.3 1.1 1.0 0.8 1.9 2.3 2.5 2.1 2.4 2.6 1.6 1.9 1.9 3.5 3.2 3.5 3.8 4.2 5.2 5.9 6.0 5.7 4.2 4.4 4.1 4.2 4.1 3.7 3.6 3.6 2.4 0.8 0.7 0.7 1.0 2.9 2.8 3.1 3.2 3.5 4.0 4.8 4.8 5.0 3.6 3.7 3.7 3.8 3.6 3.1 2.9 2.6 1.9 0.7 0.6 0.7 1.3 4.1 3.6 3.9 4.5 4.9 6.4 7.1 7.2 6.4 4.9 5.1 4.6 4.6 4.6 4.3 4.3 4.5 3.0 0.9 0.8 0.8 0.8 4.1 3.4 4.1 4.8 5.6 7.5 8.6 8.6 7.9 5.8 5.8 4.8 5.2 5.2 4.4 4.7 4.7 2.8 -0.1 -0.2 0.0 0.4 4.1 4.0 3.2 3.6 3.6 4.0 3.6 4.2 3.0 2.8 3.6 4.1 3.2 3.2 4.1 3.5 4.0 3.5 3.3 3.4 2.8 1.7 7.9 7.7 7.6 8.9 10.3 10.4 8.5 7.9 6.3 5.4 5.0 4.5 4.8 4.3 4.1 3.0 1.8 0.9 2.1 2.8 2.0 1.2 15.6 14.6 18.2 12.2 15.7 15.5 15.6 14.3 12.0 9.7 7.9 6.3 9.1 9.6 10.8 11.9 9.7 10.2 15.4 24.0 35.8 46.8 13.2 12.1 16.6 11.6 15.6 15.8 16.3 15.2 12.7 10.2 8.7 7.7 10.8 11.3 12.3 12.7 10.3 10.5 15.3 23.9 36.3 47.4 1.1 1.1 1.1 1.1 1.1 1.1 1.1 1.1 1.1 1.1 1.1 1.1 1.1 1.1 1.1 1.1 1.1 1.1 1.1 0.0 0.0 0.0 0.1 0.1 0.1 0.1 0.1 0.1 0.1 0.1 0.1 0.1 0.0 0.0 0.0 0.0 -0.2 -0.2 -0.2 2.9 6.0 9.3 12.6 16.1 14.3 13.5 15.9 9.2 11.8 11.8 5.4 4.5 3.0 1.5 0.1 -1.0 1.1 1.4 2.2 2.9 1.3 2.0 12.4 18.9 27.5 35.5 Plačilna bilanca 2009 2010 2011 2010 2011 2012 2010 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 4 1 5 1 6 1 7 PLAČILNA BILANCA, mio EUR Tekoči račun -246 -209 2 20 -107 -61 -62 55 73 -91 -36 -77 -14 -92 -1 -11 Blago1 -498 -997 -1,043 -141 -225 -185 -447 -227 -219 -214 -383 -237 -79 -132 -14 -26 Izvoz 16,410 18,762 21,265 4,290 4,778 4,732 4,962 5,179 5,486 5,245 5,354 5,247 1,499 1,593 1,686 1,636 Uvoz 16,908 19,759 22,308 4,431 5,003 4,917 5,409 5,406 5,705 5,458 5,738 5,484 1,578 1,725 1,700 1,662 Storitve 1,165 1,285 1,443 289 341 341 314 316 399 358 370 379 118 112 112 87 Izvoz 4,347 4,616 4,839 979 1,120 1,343 1,174 1,052 1,186 1,381 1,219 1,103 372 363 386 461 Uvoz 3,182 3,331 3,396 690 779 1,002 860 736 787 1,023 849 723 254 251 274 374 Dohodki -754 -599 -550 -75 -182 -226 -116 -85 -143 -238 -84 -202 -36 -47 -99 -98 Prejemki 666 574 918 107 167 140 160 204 237 220 257 151 48 63 55 56 Izdatki 1,420 1,173 1,469 183 349 366 276 289 380 459 341 353 84 110 154 154 Tekoči transferi -159 102 153 -52 -41 8 188 52 36 3 61 -17 -18 -25 1 26 Prejemki 959 1,203 1,373 263 219 273 448 378 320 311 364 334 56 83 80 117 Izdatki 1,119 1,100 1,220 315 260 265 260 326 284 308 302 351 74 107 79 91 Kapitalski in finančni račun 175 535 -452 15 291 230 -2 48 -244 -84 -172 170 100 20 171 156 Kapitalski račun 14 53 -102 55 11 24 -37 -7 -6 -8 -82 6 5 0 7 -5 Finančni račun 161 482 -350 -40 280 206 35 55 -239 -77 -89 163 95 21 164 161 Neposredne naložbe -657 431 638 -109 100 82 358 -9 240 246 160 212 -18 28 89 98 Domače v tujini -187 160 -81 -26 86 46 54 -15 31 55 -152 2 -2 38 50 17 Tuje v Sloveniji -470 271 719 -83 14 36 304 6 209 191 313 210 -16 -10 40 81 Naložbe v vrednostne papirje 4,628 1,956 1,838 1,105 509 -51 392 2,592 -300 -440 -15 -936 609 -201 101 78 Finančni derivativi -2 -117 -136 -22 -65 -14 -15 -80 -15 -24 -18 1 -11 -21 -33 -5 Ostale naložbe -3,976 -1,806 -2,762 -1,075 -214 171 -689 -2,457 -177 108 -236 848 -517 273 30 -7 Terjatve -267 783 -1,461 243 -591 536 594 -1,525 -159 -349 572 -1,452 -23 -629 60 699 Komercialni krediti 416 -174 -47 -223 -213 30 232 -322 -88 44 319 -350 -37 -88 -87 -6 Posojila -1 203 -52 -348 510 21 20 -99 -22 48 22 5 415 25 70 127 Gotovina, vloge -603 672 -1,315 817 -883 391 346 -1,109 -48 -408 250 -1,116 -408 -552 77 569 Ostale terjatve -80 81 -46 -2 -6 94 -4 5 0 -33 -18 10 7 -13 0 9 Obveznosti -3,708 -2,589 -1,301 -1,319 378 -365 -1,283 -932 -18 457 -808 2,300 -494 902 -30 -706 Komercialni krediti -452 362 94 91 262 -63 72 199 -18 -85 -3 169 54 126 82 -31 Posojila -2,911 -986 -1,235 -403 -189 -8 -385 -388 -298 203 -753 -147 -279 328 -238 -40 Vloge -318 -1,954 -169 -1,079 358 -305 -928 -787 334 340 -57 2,288 -206 455 109 -607 Ostale obveznosti -27 -11 9 72 -54 12 -42 42 -36 0 3 -10 -63 -8 17 -28 Mednarodne denarne rezerve2 167 19 72 62 -50 18 -11 9 12 33 19 39 32 -60 -23 -3 Statistična napaka 71 -326 450 -35 -184 -170 64 -104 171 175 207 -93 -86 72 -170 -145 IZVOZ IN UVOZ PO NAMENU PORABE PROIZVODOV, v mio EUR Izvoz investicijskega blaga 1,788 1,834 1,999 406 461 450 516 446 517 506 530 462 144 158 159 164 Blaga za vmesno porabo 8,117 10,044 11,906 2,249 2,559 2,574 2,662 2,904 3,097 3,001 2,904 2,990 809 861 889 888 Blaga za široko porabo 6,189 6,550 6,909 1,555 1,674 1,627 1,694 1,737 1,757 1,622 1,792 1,656 519 546 609 555 Uvoz investicijskega blaga 2,295 2,323 2,504 456 616 579 671 563 616 589 736 551 215 220 182 181 Blaga za vmesno porabo 9,839 12,210 14,010 2,729 3,083 3,059 3,339 3,500 3,588 3,452 3,471 3,574 962 1,074 1,048 1,048 Blaga za široko porabo 5,021 5,522 5,938 1,303 1,367 1,360 1,493 1,390 1,526 1,501 1,522 1,409 434 467 467 454 Vira podatkov: BS, SURS. Opombe: 'Izvoz in uvoz sta prikazana po F.O.B. in vključujeta prilagoditev za uvoz in izvoz blaga po ITRS ter po poročilih prostocarinskih prodajaln; 2Rezerve BS. 2010 2011 2012 10 11 12 10 11 12 -55 6 -40 -40 18 37 -54 73 49 -94 117 26 -127 10 70 2 -107 -64 -140 127 79 -111 -48 -134 -128 -186 -47 -91 -89 -73 -162 16 20 -137 -97 -51 -108 -224 -110 -66 -62 7 1,329 1,767 1,695 1,742 1,525 1,582 1,655 1,942 1,747 1,882 1,857 1,782 1,534 1,929 1,830 1,901 1,622 1,617 1,690 1,940 1,761 1,440 1,815 1,829 1,869 1,711 1,628 1,746 2,031 1,820 2,043 1,842 1,762 1,671 2,025 1,882 2,010 1,846 1,726 1,756 2,001 1,754 113 141 131 87 96 110 83 122 145 122 132 81 122 155 151 125 94 137 92 151 149 447 436 392 356 425 341 317 394 400 381 406 459 459 463 416 382 421 370 320 413 399 333 295 262 269 329 231 234 271 255 258 274 378 337 308 265 257 327 233 227 263 251 -64 -63 -36 -44 -37 -26 -31 -28 -49 -55 -39 -94 -89 -56 -31 -39 -14 -70 -68 -64 -56 43 41 44 43 72 57 58 89 68 82 87 74 65 82 80 77 99 50 48 53 58 107 105 80 87 109 83 89 117 117 137 126 167 154 138 111 116 114 121 116 117 114 6 -24 -2 45 144 -1 -15 68 27 0 9 19 -23 7 0 24 37 -20 -98 102 -20 89 68 90 125 233 85 131 162 115 105 99 117 71 123 94 115 155 68 63 203 88 82 91 92 80 89 86 146 95 88 105 91 98 95 115 93 91 118 88 161 101 109 -27 101 86 -223 135 -167 54 162 18 60 -322 55 -48 -92 -297 -60 185 91 210 -131 -121 -1 30 18 6 -61 -9 1 1 -2 0 -4 -7 -4 3 -2 9 -89 -6 9 3 26 -26 71 68 -229 197 -158 52 161 20 60 -318 62 -44 -95 -295 -68 274 97 201 -135 -147 44 -60 83 230 46 -117 -29 136 89 111 39 65 69 113 -82 -50 292 -26 111 127 -75 34 -5 1 53 0 -57 22 20 -9 14 26 -44 41 57 -77 4 -79 -31 7 27 -16 10 -55 81 1" 46 -60 -51 116 98 98 13 109 27 55 -6 -53 372 5 104 100 -60 -29 -101 71 183 139 1,136 -206 1,662 -361 288 -226 72 -64 -448 225 -179 -61 211 -820 -328 110 -4 -5 -8 -4 -4 -29 -31 -20 -5 -5 -5 -4 -4 -16 -2 -8 -8 -4 7 -2 -2 -33 211 -96 -622 29 -1,159 301 -1,599 283 -335 -125 -59 -59 227 -421 125 61 -17 845 20 -179 -201 38 -166 -632 1,392 -1,040 352 -836 78 -87 -150 -498 -17 166 -361 301 632 -604 108 -955 -376 195 -158 -101 -77 410 -218 29 -133 -83 31 -36 -39 202 -118 -135 42 412 -87 -87 -177 22 18 -124 -33 -3 56 -50 5 -54 12 -17 -18 -20 27 41 -48 23 46 22 129 -146 -138 -487 309 -19 -547 912 -763 325 -671 138 -97 -89 -424 -228 244 -187 234 203 -536 48 -628 -265 73 12 -13 -5 14 -9 -7 21 10 -3 -7 -14 -18 -1 9 3 -29 -3 17 -4 4 168 173 70 10 -1,363 -118 -51 -763 205 -248 25 439 -42 61 -60 -177 -572 588 737 975 196 -182 149 134 62 -124 -42 60 181 143 4 -165 -10 -263 188 -24 137 -116 -81 152 99 -11 -21 53 -240 242 -388 -109 -88 -190 -214 -226 142 240 -41 5 -201 -429 -122 65 -211 0 84 348 -46 180 -288 -820 3 -8 -781 274 -26 86 202 237 -99 158 103 -319 550 833 905 114 23 17 -5 -7 -30 31 -15 27 2 0 -38 7 25 -33 7 12 -15 54 -36 -28 10 -4 25 19 -16 -13 10 17 -18 13 1 -2 -12 15 29 -15 44 -10 -68 59 48 0 82 -107 -45 262 -153 131 0 -235 -67 34 205 -82 175 82 227 58 -78 -27 -70 5 42 125 161 167 171 178 127 142 1" 156 183 178 178 154 173 171 177 181 142 153 168 n.p. 719 966 930 941 792 904 929 1,070 996 1,060 1,042 1,005 903 1,093 1,026 1,052 826 938 974 1,078 n.p. 459 613 570 601 523 522 553 663 560 599 599 559 439 624 594 629 570 492 521 643 n.p. 150 248 191 229 252 151 174 238 185 227 205 204 166 219 203 226 307 174 155 222 n.p. 895 1,115 1,162 1,138 1,039 1,051 1,130 1,319 1,153 1,265 1,170 1,119 1,059 1,275 1,203 1,254 1,014 1,145 1,166 1,262 n.p. 422 483 502 542 449 424 455 511 477 557 491 475 474 552 504 536 482 437 452 519 n.p. 8 9 1 2 3 4 5 6 7 8 9 1 2 3 4 Denarna gibanja in obrestne mere 2009 2010 2011 2010 1|2|3|4|5|6|7|8|9|10|11 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR BS do centralne države 160 138 102 176 177 140 140 142 141 140 142 140 139 139 Centralna država (S.1311) 3.497 3.419 4.299 3,334 3,382 2,884 2,897 3,001 3,120 3,130 3,326 3,422 3,447 3,453 Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) 376 526 584 390 395 390 392 395 401 415 421 417 434 497 Gospodinjstva (S.14, 15) 8.413 9.282 9.454 8,452 8,480 8,601 8,647 8,701 8,897 8,928 9,062 9,119 9,149 9,225 Nefinančne družbe (s.11) 21.704 21.646 20.867 21,792 21,896 21,950 22,062 21,997 22,015 22,024 21,815 21,862 21,848 21,790 Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 2.680 2.497 2.226 2,684 2,669 2,620 2,606 2,558 2,525 2,524 2,502 2,488 2,496 2,497 Denarni sektor (S.121, 122) 5.302 5.811 5.445 6,141 5,093 5,057 5,555 5,638 6,120 5,445 5,315 5,399 5,079 5,688 Terjatve do domačih sektorjev SKUPAJ V domači valuti 34.731 35.994 35.692 35,678 34,817 34,893 35,430 35,620 35,929 35,495 35,381 35,616 35,430 35,931 V tuji valuti 1.895 1.843 1.536 1,904 1,894 1,887 1,859 1,852 1,915 1,860 1,884 1,828 1,742 1,777 Vrednostni papirji skupaj 5.345 5.345 5.647 5,211 5,204 4,723 4,871 4,819 5,234 5,112 5,175 5,263 5,282 5,444 IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR Vloge v domači valuti skupaj 27.965 26.767 28.420 28,953 28,198 27,716 27,949 28,085 27,929 27,079 27,358 26,819 26,696 27,486 Čez noč 7.200 8.155 8.245 7,949 7,139 7,396 7,351 7,732 7,976 7,936 8,041 8,031 7,926 8,119 Vezane vloge - kratkoročne 10.408 8.193 7.868 10,385 10,137 9,233 9,006 8,674 8,377 8,574 8,621 8,096 8,100 8,256 Vezane vloge - dolgoročne 9.788 10.337 12.248 10,042 10,390 10,583 11,067 11,196 11,401 10,413 10,529 10,532 10,587 11,003 Kratkoročne vloge na odpoklic 569 82 59 577 532 504 525 483 175 156 167 160 83 108 Vloge v tuji valuti skupaj 434 463 579 426 438 436 450 496 705 462 491 462 456 471 Čez noč 238 285 386 240 241 250 270 299 513 280 307 277 286 291 Vezane vloge - kratkoročne 141 121 133 133 137 127 121 130 129 122 121 125 113 118 Vezane vloge - dolgoročne 45 55 59 48 52 55 55 59 61 58 60 57 55 59 Kratkoročne vloge na odpoklic 10 2 1 5 8 4 4 8 2 2 3 3 2 3 OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ, v % Nove vloge v domači valuti Gospodinjstva Vloge čez noč 0,28 0,21 0,22 0.22 0.22 0.22 0.22 0.21 0.22 0.19 0.19 0.19 0.20 0.20 Vezane vloge do 1 leta 2,51 1,81 2,15 1.91 1.75 1.69 1.66 1.72 1.83 1.87 1.82 1.85 1.86 1.88 Nova posojila gospodinjstvom v domači valuti Stanovanjska posojila, fiksna OM nad 5 do 10 let 6,43 5,53 5,46 6.11 6.08 5.33 5.80 5.38 5.42 5.12 5.33 5.17 5.50 5.43 Nova posojila nefinančnim družbam v domači valuti Posojilo nad 1 mio EUR, fiksna OM nad 1 do 5 let 6,28 5,76 5,72 6.15 6.31 5.64 5.98 6.03 5.61 5.40 5.84 4.98 5.72 6.00 OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % Operacije glavnega refinanciranja 1,23 1,00 1,25 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 MEDBANČNE OBRESTNE MERE EVRIBOR 3-mesečni 1,23 0,81 1,39 0.68 0.66 0.64 0.64 0.69 0.73 0.85 0.90 0.88 1.00 1.04 6-mesečni 1,44 1,08 1,64 0.98 0.97 0.95 0.96 0.98 1.01 1.10 1.15 1.14 1.22 1.27 LIBOR za CHF 3-mesečni 0,37 0,19 0,12 0.25 0.25 0.25 0.24 0.19 0.10 0.13 0.16 0.17 0.17 0.17 6-mesečni 0,50 0,27 0,18 0.34 0.33 0.33 0.33 0.28 0.20 0.22 0.23 0.24 0.24 0.24 Viri podatkov: BS, EUROSTAT, BBA- British Bankers' Association. 2010 2011 2012 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 138 132 101 99 76 76 76 76 76 77 76 83 102 111 119 182 169 188 3,419 3,332 3,326 3,409 3,319 3,327 3,282 3,276 3,328 3,355 3,387 3,436 4,299 4,465 4,580 4,801 4752 4796 526 538 536 541 532 530 533 534 536 535 541 554 584 588 589 588 591 580 9,282 9,226 9,233 9,276 9,304 9,383 9,425 9,507 9,490 9,468 9,481 9,467 9,454 9,421 9,391 9,412 9380 9380 21,646 21,793 21,775 21,772 21,782 21,714 21,725 21,656 21,537 21,369 21,444 21,434 20,867 20,966 20,886 20,920 20922 20843 2,497 2,454 2,402 2,372 2,350 2,341 2,325 2,323 2,292 2,298 2,286 2,277 2,226 2,207 2,231 2,324 2320 2300 5,811 5,674 5,740 6,504 5,179 5,275 5,259 5,224 5,422 5,375 5,491 5,224 5,445 5,111 4,846 5,631 5527 5613 35,994 35,993 36,008 36,712 35,736 35,811 35,836 35,720 35,854 35,763 35,970 35,784 35,692 35407 35334 36103 35955 35979 1,843 1,760 1,739 1,691 1,689 1,751 1,724 1,794 1,705 1,628 1,586 1,557 1,536 1,529 1,505 1,492 1,472 1,458 5,345 5,265 5,266 5,470 5,043 5,008 4,990 5,007 5,046 5,008 5,075 5,052 5,647 5,823 5,684 6,081 6,066 6,076 26,767 27,630 27,235 28,129 27,080 27,205 27,384 27,392 27,423 27,337 27,631 27,376 28,420 28,359 27,926 30,197 30,165 30,208 8,155 8,245 8,179 8,799 8,206 8,237 8,259 8,303 8,241 8,236 8,058 8,436 8,245 8,399 8,195 8,177 8,404 8,375 8,193 8,816 8,483 8,724 8,477 8,614 8,615 8,471 8,468 8,369 8,372 7,791 7,868 7,688 7,468 7,553 7,362 7,441 10,337 10,496 10,550 10,583 10,375 10,324 10,470 10,567 10,662 10,683 11,148 11,089 12,248 12,180 12,171 14,395 14,319 14,309 82 73 23 23 22 30 40 51 52 49 53 60 59 92 92 72 80 83 463 452 453 449 444 459 464 488 476 486 494 538 579 570 564 577 568 559 285 282 287 284 286 295 304 317 305 320 329 365 386 391 384 384 385 381 121 115 116 113 107 111 107 113 108 109 109 114 133 117 120 132 124 116 55 53 49 51 50 52 52 57 62 57 55 58 59 61 59 60 58 61 2 2 1 1 1 1 1 1 1 0 1 1 1 1 1 1 1 1 0.20 0.21 0.21 0.21 0.21 0.21 0.21 0.23 0.23 0.24 0.24 0.26 0.24 0.24 0.24 0.24 0.22 - 1.94 2.04 1.98 2.04 2.08 2.15 2.20 2.20 2.18 2.17 2.24 2.27 2.28 2.39 2.35 2.38 2.38 - 5.65 5.85 5.17 5.45 5.51 5.42 5.52 5.39 5.49 5.45 5.50 5.43 5.27 5.37 5.40 5.46 5.36 5,44 5,83 5,45 5,40 5,25 5,82 5,97 6,17 6,48 5,91 4,25 5,20 6,51 3,79 3,00 6,04 5,81 1,00 1,00 1,00 1,00 1,25 1,25 1,25 1,50 1,50 1,50 1,50 1,25 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1.02 1.02 1.09 1.18 1.32 1.42 1.49 1.60 1.55 1.54 1.58 1.48 1.43 1.22 1.05 0.86 0.74 0.68 1.25 1.25 1.35 1.48 1.62 1.71 1.75 1.82 1.75 1.74 1.78 1.71 1.67 1.50 1.35 1.16 1.04 0.97 0,17 0,17 0,17 0,18 0,18 0,18 0,18 0,18 0,06 0,01 0,04 0,05 0,05 0,06 0,08 0,10 0,11 - 0,24 0,24 0,24 0,25 0,26 0,25 0,24 0,24 0,12 0,05 0,08 0,09 0,10 0,11 0,14 0,16 0,18 - Javne finance 2009 2010 2011 2010 2011 2012 2010 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 5 1 6 1 7 1 8 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS - IMF JAVNOFINANČNI PRIHODKI, mio EUR PRIHODKI SKUPAJ 14,408.0 14,794.0 14,982.3 3,310.2 3,477.0 3,649.9 4,356.8 3,600.7 3,826.7 3,538.4 4,016.5 3,617.9 1,146.4 1,247.5 1,183.6 1,286.2 Tekoči prihodki 13,639.5 13,771.5 14,037.9 3,157.4 3,366.8 3,462.4 3,784.8 3,364.6 3,638.6 3,319.1 3,715.6 3,410.4 1,113.2 1,191.5 1,110.0 1,232.7 Davčni prihodki 12,955.4 12,848.4 13,209.2 2,983.4 3,189.2 3,186.0 3,489.9 3,155.9 3,451.0 3,129.7 3,472.7 3,172.7 1,057.0 1,131.4 1,027.0 1,103.3 Davki na dohodek in dobiček 2,805.1 2,490.7 2,723.5 635.5 594.4 554.5 706.4 635.4 827.7 562.9 697.5 629.5 210.0 276.4 114.1 226.9 Prispevki za socialno varnost 5,161.3 5,234.5 5,267.6 1,274.4 1,303.8 1,293.5 1,362.9 1,300.6 1,316.9 1,303.8 1,346.2 1,342.5 431.5 434.8 432.7 428.8 Davki na plačilno listo in delovno silo 28.5 28.1 29.2 6.3 7.2 6.5 8.1 6.7 7.6 6.7 8.2 7.2 2.2 2.5 2.6 1.9 Davki na premoženje 207.0 219.7 215.2 24.1 58.9 76.7 60.0 24.0 53.8 84.2 53.1 26.6 31.2 18.0 24.7 27.4 Domači davki na blago in storitve 4,660.2 4,780.7 4,856.2 1,023.9 1,199.2 1,231.6 1,325.9 1,165.5 1,217.4 1,148.4 1,324.9 1,164.0 373.4 391.1 444.4 411.2 Davki na medn. trgov. in transaksije 90.5 90.7 100.2 18.7 24.7 22.5 24.8 23.7 27.6 23.8 25.1 22.3 8.4 8.1 8.4 6.8 Drugi davki 2.9 4.0 17.2 0.5 1.0 0.7 1.8 -0.1 -0.1 -0.2 17.6 -19.4 0.3 0.5 0.2 0.2 Nedavčni prihodki 684.1 923.0 828.7 174.1 177.6 276.5 294.9 208.7 187.6 189.5 242.9 237.7 56.2 60.1 83.0 129.4 Kapitalski prihodki 106.5 175.7 65.3 9.8 17.9 26.1 121.9 7.6 21.6 14.4 21.7 10.5 5.3 5.3 9.4 13.5 Prejete donacije 11.1 12.6 10.4 2.9 2.2 2.5 5.0 2.4 3.0 1.0 4.0 1.3 1.0 0.3 1.1 1.0 Transferni prihodki 54.3 109.5 53.8 0.5 2.3 3.8 102.9 2.3 0.4 50.5 0.6 0.1 0.6 0.8 2.0 0.9 Prejeta sredstva iz EU 596.5 724.7 814.9 139.6 87.8 155.1 342.2 223.9 163.2 153.3 274.6 195.6 26.3 49.5 61.2 38.1 JAVNOFINANČNI ODHODKI, mio EUR ODHODKI SKUPAJ 16,368.2 16,692.7 16,546.3 4,035.1 4,122.7 3,948.1 4,586.9 4,191.6 4,159.0 3,955.7 4,240.0 4,321.6 1,464.5 1,335.4 1,302.9 1,272.4 Tekoči odhodki 6,800.8 6,960.4 6,926.7 1,795.2 1,757.3 1,636.9 1,771.0 1,898.6 1,742.3 1,645.5 1,640.3 1,994.0 594.4 548.9 529.5 529.0 Plače in drugi izdatki zaposlenim 3,911.9 3,912.4 3,882.7 956.4 1,012.5 963.6 980.0 967.0 1,010.3 955.0 950.4 971.2 377.2 321.5 319.7 324.8 Izdatki za blago in storitve 2,510.3 2,512.4 2,443.4 556.8 624.9 587.7 743.1 585.3 615.7 603.4 638.9 575.8 211.9 219.6 203.2 200.5 Plačila obresti 336.1 488.2 526.7 272.6 110.0 76.4 29.2 311.3 108.1 78.0 29.3 431.8 1.5 4.6 4.0 0.9 Sredstva, izločena v rezerve 42.5 47.4 73.9 9.4 9.9 9.2 18.8 35.0 8.2 9.1 21.6 15.3 3.9 3.3 2.5 2.8 Tekoči transferi 7,339.4 7,628.5 7,818.9 1,849.0 1,995.1 1,810.9 1,973.6 1,942.5 2,076.4 1,855.7 1,944.4 1,955.2 753.2 629.9 608.7 590.1 Subvencije 597.9 581.9 496.3 160.7 122.8 103.7 194.7 171.2 127.6 69.1 128.2 176.7 42.2 40.9 39.3 27.6 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 6,024.5 6,277.7 6,533.5 1,529.0 1,671.1 1,514.7 1,562.9 1,606.6 1,745.6 1,583.0 1,598.3 1,608.8 647.4 513.6 509.1 501.2 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi 678.1 728.8 737.2 150.6 188.6 183.3 206.3 158.8 186.2 189.0 203.2 156.7 60.3 68.0 59.0 59.4 Tekoči transferi v tujino 38.9 40.1 52.0 8.7 12.6 9.1 9.6 5.9 17.0 14.5 14.6 13.0 3.2 7.5 1.4 1.9 Investicijski odhodki 1,294.1 1,310.6 1,023.5 192.8 212.5 321.1 584.3 168.8 196.5 266.5 391.6 164.9 67.2 86.7 108.2 99.7 Investicijski transferi 494.6 396.4 372.1 47.5 90.1 82.0 176.9 42.4 73.3 97.0 159.4 45.7 19.5 52.0 25.6 22.1 Plačila sredstev v proračun EU 439.3 396.8 405.1 150.6 67.8 97.3 81.1 139.3 70.6 91.0 104.4 161.8 30.2 17.9 30.8 31.6 JAVNOFINANČNI PRESEŽEK/ PRIMANJKLJAJ -1.960,2 -1.898,7 -1.564,1 - - - - Vir podatkov: Bilten MF. Opomba: V skladu s spremenjeno metodologijo mednarodnega denarnega sklada iz leta 2001 prispevki za socialno varnost, ki jih plačuje država, niso konsolidirani. *V stolpcu "korigirana realizacija" so posamezne kategorije prihodkov, ki so ostale na kontih nerazporejenih sredstev, ocenjene na podlagi dosežene dinamike v preteklih mesecih. Nerazporejena sredstva so posledica uvedbe novega informacijskega sistema DURS in spremenjenega načina vplačevanja javnofinančnih prihodkov po 1. oktobru 2011. 2010 2011 2012 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10* 1 11* 1 12* 1 1 2 1 3 1 4 1,180.1 1,188.3 1,461.5 1,707.1 1,205.5 1,118.2 1,277.0 1,256.2 1,269.2 1,301.3 1,097.3 1,220.5 1,220.6 1,290.5 1,361.2 1,364.8 1,181.5 1,094.2 1,342.2 1,283.2 1,119.7 1,132.5 1,263.8 1,388.4 1,147.1 1,045.0 1,172.5 1,185.3 1,208.5 1,244.8 1,037.4 1,181.0 1,100.8 1,235.8 1,265.0 1,214.8 1,151.8 1,056.3 1,202.3 1,230.7 1,055.6 1,073.1 1,189.1 1,227.7 1,094.8 950.0 1,111.1 1,131.8 1,141.3 1,177.8 976.9 1,111.6 1,041.2 1,170.4 1,185.5 1,116.8 1,106.6 952.1 1,114.0 1,174.5 213.4 218.8 219.0 268.6 215.1 208.1 212.1 294.5 237.9 295.4 106.0 221.0 235.8 223.8 227.5 246.2 214.7 219.2 195.6 248.3 432.0 434.9 436.4 491.6 437.7 424.6 438.4 438.3 439.6 439.0 436.3 431.5 436.1 416.5 444.0 485.8 443.5 438.0 461.0 441.3 2.0 2.6 2.4 3.1 2.3 2.1 2.3 2.5 2.5 2.6 2.7 1.9 2.1 2.6 2.4 3.3 2.0 2.0 3.2 2.2 24.6 13.7 31.2 15.1 7.4 8.3 8.3 7.1 25.7 21.0 25.4 30.8 28.0 4.7 33.9 14.5 8.2 9.7 8.7 10.5 376.1 393.8 492.0 440.2 424.5 299.4 441.6 380.3 426.2 410.9 397.3 420.1 331.1 456.6 495.4 373.0 443.6 282.4 438.0 460.7 7.3 9.2 7.1 8.5 7.8 7.7 8.2 9.1 9.4 9.0 9.2 6.4 8.2 7.3 8.6 9.2 6.7 7.3 8.3 8.8 0.3 0.1 1.2 0.5 0.0 -0.2 0.2 -0.1 0.0 0.0 -0.1 -0.1 0.0 58.9 -26.3 -15.0 -12.1 -6.6 -0.7 2.7 64.1 59.5 74.7 160.8 52.3 95.0 61.4 53.5 67.2 66.9 60.5 69.4 59.6 65.5 79.5 98.0 45.1 104.2 88.3 56.2 3.3 7.3 31.1 83.5 2.0 2.7 2.8 10.9 3.4 7.3 5.1 4.2 5.1 3.6 6.1 12.0 2.2 4.2 4.1 2.4 0.5 1.2 1.9 1.9 0.9 0.4 1.1 1.0 1.1 0.8 0.3 0.3 0.5 0.5 2.2 1.2 0.2 0.3 0.8 0.6 0.9 0.5 100.9 1.5 1.5 0.0 0.7 0.1 0.1 0.1 0.2 0.0 50.3 0.2 0.2 0.3 0.1 0.0 0.0 0.1 55.8 46.7 63.7 231.8 54.1 70.0 99.8 58.9 56.0 48.2 54.3 35.1 63.9 50.3 87.6 136.6 27.2 33.5 134.9 49.4 1,372.8 1,373.5 1,419.6 1,793.9 1,418.9 1,408.8 1,363.8 1,359.4 1,476.9 1,322.8 1,308.6 1,321.4 1,325.8 1,328.8 1,368.3 1,542.9 1,490.6 1,437.6 1,393.5 1,367.1 578.4 557.2 543.8 670.0 638.7 637.0 622.9 629.0 585.2 528.1 535.5 540.4 569.6 544.4 530.7 565.2 679.4 646.8 667.8 628.0 319.0 329.2 322.8 328.0 326.1 316.0 324.9 312.2 377.7 320.3 321.5 320.6 312.8 322.2 320.0 308.2 335.7 320.6 314.9 333.8 183.9 203.2 216.9 323.0 202.1 184.0 199.2 213.0 203.2 199.5 207.4 215.5 180.5 196.4 204.5 238.0 202.0 186.1 187.6 212.0 71.5 21.9 1.5 5.8 88.6 134.5 88.2 101.3 1.5 5.3 3.9 2.3 71.7 21.9 1.9 5.6 136.4 134.8 160.6 77.3 4.0 2.9 2.7 13.2 22.0 2.5 10.5 2.5 2.8 2.9 2.6 1.9 4.5 3.9 4.3 13.4 5.4 5.3 4.7 5.0 612.0 624.5 633.0 716.1 673.8 628.3 640.3 635.9 781.7 658.8 620.8 619.8 615.0 607.7 642.7 694.0 707.3 628.4 619.5 638.7 36.8 46.4 50.2 98.1 97.5 46.4 27.4 40.9 36.8 49.9 22.7 22.9 23.6 17.0 39.3 71.9 117.0 40.2 19.5 47.2 504.4 516.8 519.5 526.6 521.6 532.8 552.2 534.7 673.0 537.8 530.5 529.9 522.6 526.4 540.0 531.9 535.4 533.2 540.2 530.6 64.9 58.2 59.0 89.1 51.2 48.7 58.8 54.9 61.9 69.4 61.5 65.9 61.6 63.0 62.3 77.8 48.8 50.7 57.2 56.1 5.8 3.1 4.2 2.3 3.6 0.4 1.9 5.4 9.9 1.7 6.2 1.1 7.2 1.2 1.1 12.4 6.1 4.3 2.6 4.7 113.2 116.1 161.6 306.6 58.8 50.7 59.4 54.2 62.0 80.3 78.5 105.5 82.5 94.6 111.5 185.6 56.6 54.5 53.8 50.6 34.3 40.7 68.1 68.2 12.5 11.5 18.4 20.4 21.1 31.8 41.4 29.1 26.5 49.3 48.1 61.9 12.3 15.7 17.7 14.9 34.9 35.1 13.1 33.0 35.1 81.3 22.9 19.9 26.9 23.8 32.3 26.5 32.1 32.8 35.3 36.2 35.1 92.2 34.6 34.9 - - - - - - - - - - Seznam kratic Kratice uporabljene v besedilu ADS - Anketa o delovni sili, AJPES - Agencija za javnopravne evidence in storitve, AUKN - Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS, BDP - Bruto domači proizvod, BS - Banka Slovenije, DSU - Družba za svetovanje in upravljanje d.o.o., ECB -European Central Bank, EIA - Energy Information Administration, ESA - European System of Accounts, ESI - Economic Sentiment Indicator, HICP - Harmonized Index of Consumer Prices, HWWI - Das Hamburgische WeltWirtschaftslnstitut gemeinnützige GmbH; ifo - Information und Forschung Institut, IMD - International Institute for Management Development, IMF - International Monetary Fund, KAD - Kapitalska družba d.d., MF - Ministrstvo za finance, NEER - Nominal Effective Exchange Rate, NFI - Nedenarne finančne institucije, PMI - Purchasing Managers Index, RS - Republika Slovenija, SKD - Standardna klasifikacija dejavnosti, SKIS - Standardna klasifikacija institucionalnih sektorjev, SMTK - Standardna mednarodna trgovinska klasifikacija, SOD - Slovenska odškodninska družba d.d., SRDAP - Statistični register delovno aktivnega prebivalstva, SURS - Statistični urad RS, UJP - Uprava za javne prihodke, UMAR - Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, ZPIZ - Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ZRSZ - Zavod RS za zaposlovanje, ZSPJS - Zakon o sistemu plač v javnem sektorju, STO - Slovenska turistična organizacija, ZUPJS - Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ZZZS - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ZEW - Zentrum für Europäische Wirtschaftsforschung. Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2008) A - Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, B - Rudarstvo, C - Predelovalne dejavnosti, 10 - Prz. živil, 11 - Prz. pijač, 12 - Prz. tobačnih izdelkov, 13 - Prz. tekstilij, 14 - Prz. oblačil, 15 - Prz. usnja, usnjenih in sorodnih izd., 16 - Obd., predel. lesa; izd. iz lesa ipd. rz. poh., 17 - Prz. papirja in izd. iz papirja, 18 - Tisk. in razm. posnetih nosilcev zapisa, 19 - Prz. koksa in naftnih derivatov, 20 - Prz. kemikalij, kemičnih izd., 21 - Prz. farmac. surovin in preparatov, 22 - Prz. izd. iz gume in plastičnih mas, 23 - Prz. nekovinskih mineralnih izd., 24 - Prz. kovin, 25 - Prz. kovinskih izd., rz. strojev in naprav, 26 - Prz. rač., elektronskih, optičnih izd., 27 - Prz. električnih naprav, 28 - Prz. dr. strojev in naprav, 29 - Prz. mot. voz., prikolic in polprikolic, 30 - Prz. dr. vozil in plovil, 31 - Prz. pohištva, 32 - Dr. raznovrstne predelovalne dej., 33 - Popravila in montaža strojev in naprav, D - Oskrba z električno energijo, plinom in paro, E - Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, F - Gradbeništvo, G - Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H - Promet in skladiščenje, I - Gostinstvo, J - Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K - Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L - Poslovanje z nepremičninami, M - Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N - Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, O - Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, P - Izobraževanje, Q - Zdravstvo in socialno varstvo, R - Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S - Druge storitvene dejavnosti, T - Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U - Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles Kratice držav AT-Avstrija, BA-Bosna in Hercegovina, BE-Belgija, BG-Bolgarija, BY-Belorusija, CH-Švica, HR-Hrvaška, CZ-Češka, CY-Ciper, DK-Danska, DE-Nemčija, ES-Španija, EE-Estonija, GR-Grčija, FR-Francija, FI-Finska, HU-Madžarska, IE-Irska, IL-Izrael, IT-Italija, JP-Japonska, LU-Luksemburg, LT-Litva, LV-Latvija, MT-Malta, NL-Nizozemska, NO-Norveška, PL-Poljska, PT-Portugalska, RO-Romunija, RU-Rusija, RS-Srbija, SE-Švedska, SI-Slovenija, SK-Slovaška, TR-Turčija, UA-Ukrajina, UK-Velika Britanija, US-Združene države Amerike. ekonomsko ogledalo junij 2012, št. 6, let. XVIII