Naj Teč j i slovenski dnevnik t Združenih državah .1 Velja za ne leto « • Za pol leta .... Za Ne« York celo leto Za inozemstvo celo leto $6.00 $3.00 $7.00 $7.00 GLAS NARODA m 1 listsloveuskih delavcev y Ameriki. TELEFON: CHelses 3—3878 NO. 166. — ŠTV. 166. Entered aa Second CI&m Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 Rest Slovenian Daily _ e> United States. ery day except Sundays q d legal Hobdays. I r5,000 Readers. MDj — irS^^E^J | 7 NEW YORK, SATURDAY, JULY 16, 1932. — SOBOTA, 16. JULIJA 1932 TKLEF0N : CHelses 8—887S VOLUME XXXX. — LETNIK XXXX. NEMŠKI VLADI NI MAR TAJNA POGODBA ZUNANJE MINISTRSTVO 1ZJAVUA, DA SE NE MARA SPUŠČATI V SPOR Hooverjevo pismo je razburilo Anglijo.— Nemčija nima nikakega opravka z dolgovi drugih držav. Amerika ni vezana na angleško-francosko pogodbo. WASHINGTON, D. C., 15. julija. — Na vprašanje senatnega predsednika za zunanje zadeve, senatorja Borah, je dal predsednik Hoover odgovor, ki bo zanimal javnost tudi izven meja Združenih držav. Pismo se glasi: — Naš narod se seveda veseli nad rešitvijo ev-ropejskega problema glede vojne odškodnine ali kakih drugih političnih in gospodarskih vprašanj, ki so zavlekla razvoj Evrope. Tako postopanje skupno z resničnim napredkom v razoroženju bo veliko pripomoglo k stabilnosti sveta. "Pri tem pa hočem popolnoma jasno povedati, da Združene države v zadevi katerihkoli pogodb, ki so bile po poročilih časnikov sklenjene v Londonu. niso bile povabljene na posvetovanje in da tudi v nobenem oziru niso vdeležene pri njih in tudi niso na nje vezane. "Medtem, ko sem mnenja, da namen kateregakoli teh dogovorov ni, da bi naši dolžniki skupno nastopili, ne bom, ako bi bilo tako namenjeno, trpel, da bi bil ameriški narod prisiljen h kakoršnem-koli nastopu ali da bi bila smer na katerikoli način vsled take zveze vplivana, ako bi bil tak namen cdk rit ali pa samo namišljen." Ta izjava je zelo razburila evropske vlade. BERLIN, Nemčija, I 5. julija. — Nek uradnik v zunanjem ministrstvu Nemčije se je izrazil, kot sledi: • "Ako so dolžniki Amerike s svojo gentlemansko pogodbo sedli v koprive, naj gledajo, kako bodo iz njih izlezli. "Mi (Nemci) odklanjamo, da bi nas kdo vlekel v to razpravo, kajti prvi dan lausannske pogodbe smo se postavili na stališče, da nimamo nikakega opravka z vojnimi dolgovi drugih. Zato mora nemška vlada zavrniti, da bi se postavila na kako stališče z ozirom na Hooverjevo pismo." Demokratični list "Morgenzeitung" je edini list, ki se je v svojem uvodnem članku izrazil v tem vprašanju in sicer precej trpko: * "Vprašanje je zelo zamotano. Predsednik Hoover bi napravil političen samomor, ako bi se skušal približati dolžnim narodom. Kakor položaj danes rzgleda, so diplomatične napake, ki so bile storjene zadnjih šest dni, zavlekle rešitev problema o dolgovih za leta." LONDON, Anglija, 15. julija. — Pismo predsednika Hooverja na senatorja Boraha, v katerem predsednik odločno izjavlja, da na Združene države ne more priti nikak pristisk glede ureditve vojnega dolga, je za londonske časopise "velika novica." Listi pa so naziranja, da je cela zadeva v zadnjih dveh uradnih izjavah angleške vlade popolnoma pojasnjena. Iz izjave, ki je prišla iz urada ministrskega predsednika MacDonalda, je razvidno, da lausannska pogodba nima namena ustvariti evropske zveze proti Združenim državam. Veliko presenečenje pa je zavladalo v Londonu, ker je francoski ministrski predsednik Herriot da! pogodbi popolnoma drugačen pomen. Toda temu ne prisojajo velikega pomena, ker je MpcDonald uradno pojasnil položaj. PARIZ. Francija, I 5. julija. — V nekem članku trdi predsednik senatovega odbora za zunanje za- Predsednik Hoover TRIJE SLOVENCI i VOJAŠTVO ARETIRANI V TOLMINU Policija trdi, da so imeli v svoji posesti eksplozivne snovi. — Bili o v zaroti proti Musso!iniju. Trst, Italija, 15. julija. — Policija j«* aretira In tri osebe, ki so imele v svoji posesti eksplozivne snovi. Policija trdi. da so člani terorist if-ne tolpe, kateri je prej na-čeloval Domenieo Movoiie. ki je 1 bil 15. junija ustreljen, ker je vo- I dil zaroto proti Benito Mit-soli- i | 111JU. I Vsi trije so bili a ret orani v Tol- . milili. I Xjiliova imena so: Štefan Le-ban, Janez (Jerbek in Janez Ken-da. REVOLUCIJA V SAO PAUL0 Uporniki so se pričeli pogajati. — Trije uporniki so bili ranjeni. —Uporniki so se umaknili. Rio de Janeiro. Brazilija, 15. ju- 1 ija>. — Poročila, ki prihajajo iz središča uporne pokrajine, naznanjajo. da se mirovna pogajanja z uporniki uspešno nadaljujejo. •Poročila naznanjajo, da so se voditelji vstaje zedinili. da sprejmejo predlogo guvernerjev držav Matto 0rosso in Minns (Yrne.s in da se umakne jo za črto. katero je določil provizorični predsednik (Jetulia Vergas. V prvem spopadu z zveznimi vojaki so bili ranjeni štirje uporniki. Do boja. je prišlo na meji države Sao Paulo in uporniki st^' se umaknili za mejo. Oddelek zveznih vojakov pod poveljstvom stotnika Zenobio Oo-Kata je zadel na skupino revolu-eijonarjev pri Itatiava in obe stranki .sta pričeli streljati. K<> so sogoje, ki bi izključevali staro vlado Cang-Hsiao-lianga. Japonska bi tako rešitev »sprejela preti šestimi meseci, danes pa Japonska ne more dovoliti, da bi se v tem kaj storilo, ker je že 'postavljena v .Mandžuriji nova vlada. Vsa vrata za poravnavo po Li-ginem načrtu .so sedaj zaprta in poročilo komisije v .septembru bo sabmo moglo pokazati, da ni mogla doseči kompromisa. Japonci trdijo, da so Kitajci po dogodku v Mukdenu IS. .septembra nastopili preveč odločno in da je neodvisnost Mančukuo države delo samoodločbe, katero mora Japonska podpirati. Tči.ia je rekel komisiji, da je to trdno stališče Japonske in da od tega ne odstopi. pa naj priporoča komisija I kar hoče. Vse japonsko časopisje zahteva, da japonska vlada prizna državo Mančukuo in bi celo pozdravilo ic.stop Japonske iz Lige narodov. Uradniki zunanjega ministrstva .so se izjavili, da je priznanje nove države sklenjena stvarjn ako bo Japonska v kratkem priznala, bo to za Japonsko zaključena stvar kar se tiče Kitajske in Lige. P0DULIČNA ŽELEZNICA V MOSKVI Znanstveniki pričakujejo mnogo odkritij. — Upajo najti knjižnico carja Ivana.— Našli so več o-kostnjakov. Moskva, Rusija, 1T>. julija. — Zgodovinarji, arheologi in javnost v splošnem z velikim zanimanjem zasleduje izkopavanje za podzemsko železnico v Moskvi, kajti u-pajo, da bodo delavci izkopali zelo važne zgodovinsge stvari. Prvikrat v zgodovini bo središč« mesta prekopano do precejšnje globine. Skoro nemogoče je, da ne bi pri tem izkopavanju našli zanimive .ostanke slikovite ruske preteklosti. Vsi so prepričani. da bodo najdeni sledovi velikih (Zgodovinskih skrivnosti, katere je do sedaj zakrival č-a. /e takoj prvi teden izkopavanja so našli pokopališče iz 1<>. stoletja. l>a je to pokopališče obstojalo. je bilo znano in na njem so bile pokopane žrtve, ki so pomrle ob veliki kužni bolezni. Toda prostor, kje bi se nahajalo, ni bil znan. Vsako kopanje v Moskvi je odkrilo kaj novega. Leta 1!>10 so pri izkopavanju za vodovod našli o-k ost je prazgodovinskega mamuta. Ko so pred nekaj leti kopali na Rdečem trgu, so delavci našli skrivni podzemski hodnik v baziliko sv. Bazila. V hodniku je bilo več okostnjakov, ki so imeli na sebi oklepe iz 18. stoletja. Prvi,del podzemske železnice bo peljal po kraju, ki je bil nekoč središče Moskve in prav gotovo bodo našli ostanke nepoznanega življenja onega časa. 1'pajn, da bodo odkopali ječo, v kateri je bil zaprt upornik Pu-gačev in drugi slavni jetniki. Ječa se je nahajala pod sedanjim Ljubjanka trgom. Izkopavanje je tudi zopet dvignilo upanje, da najdejo slavno knjižnico carja Ivana Groznega, ki se je nahajala v podzemskih dvoranah pod Kremljem. Pod K remi jeni bodo gotovo našli mnogo podzemskih prostorov z zelo važnimi zgodovinskimi predmeti. Ruska zgodovina pripoveduje o mnogih zelo važnih stva reh, ki so skrite pod Moskvo. PRVI SLUČAJ V ZGODOVINI ________ » Prostovoljno si je od plače utrgal 20 odstotkov. Znižal je tudi celemu kabinetu za 15 odstotkov. Washington, D. C., lf>. julija. Predsednik Hoover je sani aehi znižal plačo za $15.000 ter je obenem tudi znižal plačo uradnikom svojega kabineta za 15 odstotkov. Odredba, da se plača kabinetnim tajnikom, zniža od $15.000 na $12.750 na leto. je bila izdana, ko je predsednik sedel s svojim kabinetom pri redni poi tedenski seji. Sam sebi je Hoover znižal plačo za 20 odistotkov, kar je najvišji odstotek, ki je dovoljen po postavi. Njegova predsedniška plača znaša $75,(K)0 na l^to. V Beli hiši je bila izdana naslednja izjava : — Predsednik je dobil soglasno prošnjo od članov .svojega kabineta. da se njihove plače jm» ekonomski postavi znižajo. Vsled tega je predsednik izdal odredbo, po kateri so znižane niihove plače 1;"» odstotov. Tako so bile tudi pri odkopa-vanju slišati. Zakopan je bil sto ur. RUSIJA BO KUPILA CIRKUS Berlin, Nemčija, 15. julija. Kot poročajo iz Moskve, bo sovjetska vlada kupila nemški Sa-rasani cir.kus z vsemi živalmi iu umetniki. — Ravnatelj cirkusa Stosch bo v kratkem odpotoval v Moskvo, da se pogaja z ru^ko vlado. Stosch je ponudil najprej nem-Ski vladi, da kupi cirkus, toda vlada je ponudbo zavrnila. Zato je pozneje stavil isto ponudbo ru» . ski vladi, ki bo nvbrj.e fcirkiif I kupila, Z AM VHODI1* NEW YORK, SATURDAY, JULY 16, 19312 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. Jl. "Glas Naroda" FUBLUHDfO OOMrai (A Oocportttoa* L. Of tlM and ttan. of abort officers: Mow York City. N. T. OLAI NIIODA (▼•too of tfe* Poogto> ■ran Day Szcspt SanOpjs and Holiday* loto ToUa llol oa Amcrtfco.Z* New York sa oolo leto 17.00 In Kanado _66.06 fz* pol leti_____________tS.^0 la pol leu___$1.00 f zs inoiematro %». celo ioto---»7.00 la ftotrt leta_________$lJ0"za pol let* -----------------------63-SQ Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Ola* Naroda" lxnaje vsaki dan taraemii nedeU In prasnUtov. popya bre« podpisa In osebnosti se no prloMoJeJo Dsnar naj se bla-psToll podUJatt po Money Order. Prt spvomcasbl kraja naročnikov, prosimo, se nam todl prejinje blraUMe nasnanl, da hitreje najdemo naslovnika. "ALII MBODA", 111 W. lltb Street. Nov Ytrk. K I. Telephone: CHelsea S—S676 KJE JE PR03PERITETA? Navzlir svarilu predsednika Združenih držav, navzlic nasvetom mnogih ekonomov, navzli«- največjemu protestu organiziranega delavstva so velike neunijske industrijske korporaeije neprestano zniževale plače. Nato so prišle znižane cene hlaga, onesreriI poiskus, da l>i s«« ljudje navdušili /a večje kupovanj«*, r»<> l»ile zopet znižane delavske jdaee in tudi znižane cene blaga. Pa ljudje so zopet manj kupovali in prodajale«* je imel utanj dob; e k a. Zopet znižanje plae, da ji' bilo kaj denarja za dividend?, katerih ni hilo mogoee plačati, ker je padel dobiček. Vedno in vedno vdan*i na plače in vdarei na dobiček, ne glede na to, kam bo zadel zadnji vdaree. Tudi Vi želite ie enkrat videti domovino! Za denar, katerega potrošite v brezdelju, lahko uresničite Vašo željo in obiščete rojstni kraj. Vožnja oO Sen- Yorka (tu Ljubljane stane $ 84.23 Za tja in nazaj preko Havre ................... $159.00 Oft Xew Torka t. Možak je tudi priznal. ! da je kradel, ko je služi! v župni-| šču. Župnik .pa ga ni naznanil, | ker je Kprel obljubil, da bo ško-! do (poravnal. — V Mariboru umrl inženir j — » je p .... i - i -i , , G juro Emer. šef montaže delav- iruili so, da je bilo treba /nizati place. Zakaj treba?;nit. (lrž železnic. T)n dobe dividend«* delničarji, ki samo osebno prav nič nc pomagajo pri napredku podjetja ? Da se zagotovi stabilnost v industriji i Da se zopet privabi nazaj prosperiteta H Zakaj torej ? Zrlo malo dividend s<> srda j izplačuje in še te na zvo-denele delnice. Še ver dividend nakazujejo. Toda znižanje plač ne prinese pričakovanega uspeha. Tudi se vsled znižanja plae ni stabilizirala industrija. Trgovina je v splošnem manj stabilna, kot pa je bila, ko so pričeli nižati plače. ..Vajmanj pa je znižanje plač vplivalo na prosperiteto. Ako govore o prisperiteti. kaj mislijo pji tem? Tud.. ee mislijo s tem prosperiteto za delničarje, so v zmoti. V takoimenovanib prosperitetnih letih — za dobiček ■ * • 5n dividende—delavee ni nikdar dobil večje plače, kot da je mogel živeti. Denar je vedno pošel. Delavee varčuje in hrani samo tedaj, kadar namerava kupiti kaj večjega, ako uploh štedi. Mnogi si kaj nabavijo na račun svojega bodočega zaslužka. Kar razumemo pod imenom *'depresija"', je ali po-polen }>olom v možganih visokih glav industrijskega in Jinančnega sveta, ali pa velikanska zarota, ki ima namen % zasužniti delavea. Sramotne plače, podpore, ki bolj in bolj sahnejo. obup vsled izgube dela, brezupna bodočnost, pomanjkanje; vedno slabša trgovina — vse to so dosegli oni, ki gospodarijo današnjemu industrjiskemu sistemu. Ako bi bili voditelji organiziranega delavstva v javnih službah v tej nesrečni in sramotni dobi, bi tekle eele reke obtožb proti delavstvu. Prenašati moramo to depresijo, ki prihaja iz neznanega vira in upati na boljše čase, ako smemo verjeti vsemu, kar se dandanes tiska. V zadnjih dvajsetih letih so se javni dolgovi držav štirikrat pomnožili. Potrebni denar za obresti in odplačila mora priii od davkov. r Izdani so bili bondi v času, ko je bilo mnogo denarja in so bile cene visoke. Cena bondoin je padla, izguba vsepovsod. | Kadar bo narod razsvetlila resnica, tedaj bo vzel v svoje roke politični stroj obeh velikih strank, si bo izbral može v politične urade, ki bodo prisegli na platformo, k? bo zahtevala, da se ajneriške ustava tako izpremeni, da bo kongres imel pravico nadzorovati industrijo in poljedelstvo v prid ljudstvu in bo iztrebil jastrebe, ki ne vzamejo svoji žrtvi samo enega funta mesa, temveč jo oglodajo do koati* ^ ^ - ^ Dve nepoboljšljivki. Ko se je junija zjutraj danilo. je prišel oprezujoči detektiv v Tivoliju okrog nekega grma. kjer je zalotil v sladkem objemu neprespan parček, ki se mu je takoj skušal izogniti. Namen pa se mu ni posrečil, kajti mož j postave je v tistem trenutku spo-! ena J v ženski 25-1 ct no Ivanko Ko-j drjeevo. doma iz okolice Ptuja-, o Ko se je vračal 2o. junija do-1 kateri je prišel na ljubljansko po-, bila. poldne brezposelni mesarski po-Ilirijo glas. da je pred kratkim močnik Janez Toplak na svojem pobegnila iz kaznilnice v Hegn-kolesu domov k Sv. Miklavžu pri i njah. Detektiv je žensko areti-Mariboru, ga je neki neznanec v ral ter bodo sedaj že devetkrat gozdu pri Sv. Janžu na Dravskem J predka«noivano nepoboljšljivko polju napadel ter ga s kolom po- oddali nazaj v Begunje. Izredno nerodna je tudi 40-let-n;L Amalija Kaneeva, ki je bila v.e štirin^stkrat kaznovana in po- Napad v g-ozdu. polnoči. Pod v z glav jem so našli pismo, v katerem Ivanka pravi, da gre prostovoljno v smrt. ker jo je zapustil njen fant. Strela je udarila v ciganski šotor. Y nedeljo 26. junija je prihrumela nad kočevsko dolino huda nevihta, med katero je naenkrat začelo treskati. Ko je malo prenehal naliv, se je razlegal iz gozda pri kolodvoru pretresi ji v krik tam taiborečih ciganskih družin Iludo- rovičev. Zbrala se je takoj gruča' radovednežev, katerim .se je nudil grozen prizor. V blatu kraj gozda je ležalo od strelo ožgano truplo dvanajstletne, ciganske deklice. Poklicani zdravnik je mogel konstatirati le smrt. Strela je u-darila v bor ter preskočila na'spodaj se igrajoče riga neke. Dve deklici je samo malo ožgala in omamila. doeim je. prej omenjeno u- bil na tla. Toplaka- je našel 710-sestnik Frane Ceh, ki ga je tudi pripeljal v ptujsko bolnico. V bolnici no ugotovili, da je Toplak nevarno ranjen na glavi in da ima lobanje počeno. Zadevo preiskujejo orožniki. i Falitovski pretep z vilami, grab-ljami in koli Xcdavno se je več fantov, ki so se vračali s polja od dela domov v Doleni, med potjo nekaj spo-reklo, kar je dalo povod, da so se kar n«a. cesti spoprijeli ter se začeli obdelovati s senčnimi vilami, grabi jami in koli Iz pretepa so odnesli večje in manjše poškodbe Prane Tomažin. posestnikov sin iz Dolene in Anton in Franc Mlakar, posestniška sinova iz Sel pri Ptuju. Zadeva je pred sodiščem. Dober lov. Pred krat kim je bila v mariborsko tiskarno "Savo" dvakrat zaporedoma vlomljeno in odnesena je bila večja vsota' denarja. Ko pa je tat tretjič poizkušal priti z dvorišča tiskarne v notranje prostore, je bil prijet. Pozno po-noči ga je opazil sluga, ki je stal Poskusen somomor zaradi nesrečne ljubezni. 22-letna tovarniška delavka Tončka, doma nekje s Štajerskega, je prišla do prepričanja, da je boljša smrt kakor nesrečna ljubezen. Razočarana; nad svojo ljubeznijo je sklenila dati slovo do- našli 170 dolarjev. Strela, je do temelja razrušila hišo. V Trogiru pri Splitu je 2;">. junija strela udarila v hišo Ivana Novaka. Hiša je skoro do temelja razrušena, lastnik hiše in njegov 11-leten sin Vinko pa sta hudo poškodovana. Krvav prepir v Splitu. V Splitu je pred kratkim prišlo do usodnega prepira, ki je zahteval življenje mladeniča* Pred hotelom "Salono" je prišlo do prepira med dvema domačima delavcema in Slovencema Ivanom Župevcem in Alojzom Banom iz Brežic ob Savi. ker stn pijana domačina opsovala mater Slovencema. Domačin Hoje j«4 Župevca vrgel na tla. ta pa je potegnil iz žepa nož in ga nasprotniku zasadil v prsi. ATILOV GROB IŠČEJO vrh izgnana iz Ljubljane. Malka' lini »olz. V podstrešni .sobici v se malo zmeni za prepoved po- gornjem kamniškem predmestju, vratka. Pred kratkim je spet po- kjer je že dalj časa stanovala, je piva«la v Šiški in naposled ponoči zaradi pijanosti popolnoma onemogla zaspala pred staro eerkvico v Šiški, kjer jo je našel policist, ki jo je. .spravil v zapor. Feliks Povše umrl. Ni bil politik, niti znanstvenik, niti literat. niti skladelj. ampak skoro po vsej Sloveniji znan kla-virist in izredno sposoben uglaše-, valeč klavirjev. V svoji obrti se je izučil v Trstu, bil je pri eni in isti firmi skozi 18 let. nato pa je izvrševal svoj poklic od hiše do hiše, od mesta "do mesta, tudi po Avstriji, največ, pa v kočevskem in ribniškem okraju. Priden kot mraivlja. v protem času dobro-voljček. ki je neštetim družbam s svojo igro na klavir pripravil mnogo veselih uric. 24. junija zvčer je še igral v Veselovi restavraciji na. Miklošičevi ceKti, zjutraj naslednjega dne so ga pa našli v njegovi sobi v Mi- DENABNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO. ZANESLJIVO IN TOČNO ?AKOR VAM POKAŽE NA STOPNI SEZNAM V ITALIJO V JUGOSLAVIJO Din 290________________________$ 4.— Din 300 _________________________ $ 5.90 Din 400 ------------------------------- $7.80 Din 500................................$ 9.50 Din 1000 ______________________ $18.50 Din 5000 ............................. $91.50 Z« UuUillo vatlih tntikov kot zgoraj Urah dovoljujemo it bolj« poflpj«. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Za izplačilo $ 5.00 morate poslati_______$. 5.70 Lir Lir Lir Lir Lir 100 200 ..... 300 ____ 400 ..... 500 ____ Lir 1000 navedeno. ______s 5.96 _______S 11.50 ______$ 16.80 _______ % 22.— -_____$ 27.— .....______ % 53.25 bodisi v dinarjih «11 $10.00 $15.00 '$20.60 $40.00 $9006 ^ $10-80 ... $15.90 $21.00 giao $51.30 Prejemnik dobi ▼ starem kraju izplačilo v qgUtrjlh. Nujna nakazila tryršu Jemo po CABUC LETTER sa pristojbino |1. METROPOLITAN TRAVEL BUREAU m WEST tkk STREET NEW YORK. N. V. dobro zaprla okna in zaklenila vrata, naložila v veliki pločevinasti potsodi na žerjavico do vrha oglja in se vlegla poleg posode na tla. Že večkrat so na raznih krajih poskušali najti grob. v katerem naj bi bil pokopan hunski kralj Ajrtila. I/. nekaterih skromnih zgodovinskih opomb in 11a podlagi ljudske govorice je nekdo prišel na misel, da je hunski kralj Atila pokopan na dvorišču gradu Aurolzmnnster na Zgornjem Av-strisketn. To prepričanje je širil posebno sam lastnik gradu, ki se piše Schapeller. in ki je že znan jio ovojih fantazijah. Res se je na-la družba, katera je pripravlje- Xjen beg iz tega življenja« bi sel na žrtvovati velike denarje, da prav gotovo posrečil, ako ne bi po i najde Atilov grob. V tej družbi so naključju prišla mimo vrat nje-j zastopani Avstrijci in Xemci. Iz-ne sobice neka ženska. Slišala je knpavanje je že tako napredova- v sobi slabotno stokanje in je hotel ai vstopiti. Ker so bila vrata zaklenjena in na svoje vprašanje ni dobila odgovora, je takoj zaslutila. tla nekaj ne more biti v redu. Poklicalat je ljudi, ki so vdrli v sobo in našli mladenko poleg pohode z žarečim ogljem že v polni nezaveseti. napol zastrupljeno z ogljikovim monoksidom. Posoda z ogljem se je tako segrela, da je bila čisto žareča in so se smodile že deske na tleh. lo, cla so delavci prišli že zelo globoko v zemljo in da so začutili sledove dušikovega plnia. Iz tega sklepajo, da morajo blizu nekje biti votli in obokani prostori. Vendar bodo menda kmalu prenehali z delom, ker manjka denarja. Sploh je čudno, da se dandanes, ob T-a-su tako velike bede še dobijo ljudje. ki imajo na razpolago denar za take "špase". ki bi bili umestni. ko bi bilo povsod vsega dovolj. <> čem naj pišem s farme?- Vtisi .so premogovni, misli še niso razpredelene. in zato nom raje nekaj napisal o naši tiskarni. oziroma o strojih, ki igrajo v nji najbolj važno vlogo. -If že tako na svetu, oziroma z menoj je tako: — Ko sedim v prijetni senci, mi uhajajo misli v •Xew York, ko bom pa zopet doma. ne bom mogel zlepa pozabiti eaisov. katere tukaj doživljam. O vsem mogočem me vprašujejo rojaki, in tako me je tudi nekdo vprašal, "kakšna je tista mašili a. ki črke zapovrstjo postavlja in jih vliva v svinec ali kaj?" No. pa naj bo. Forme, s katerimi se ti*ka "Glas Naroda", so štirje četverokoti. eden za vsako stran. Poriue ,so polne svinčenih vrst. stoječih druga poleg druge v tako uzornem redu, da nikje ni tudi za las premalo in nikjer niti za les preveč, kajti presledki med vrstami so tako zagozdeni, da v največ slučajih uiti bencin ne more skozi. Vi-ste izdeluje stroj, ki L A 1 I 4 K O D A* m mwmaamwmmmm HEW YORK, SATURDAY, JULY 16, 1932 THS LARGEST BL0V2HB DAILY In U. fl. & AH KADI J AVERČENKO: Nekoč so mi bili povedali zgodbo o lfriitkem divjaku, ki je zašel v igralnico. Ta zamorec je bil prekrasna dete prirode. kultura in civilizacija se ga še nista dotaknili, moralne je bil gol, kakor )e bil fizično gol na položnem obretjj B< nRualija v žarkih razbeljenega j-.&ae*, »redi zaupljivih, dobrih opic ZENA IN ZAMOREC vek potegne barvan kvadratek, lah. visoko naobražen in ne kak nava-k.» vazme ves kup papirjev, za ka- -den capin, ki nima pojma o lepem lete je moči kupiti rum? — Hm.... Da. Tako približno. — In tale suhec mora kar tako meni nič tebi nič dati šop denarja, za katerega se lahko kupi rum? — Seveda. vedenju. Sedel je v naslanjač, si otrl pot s č*la in dejal: ' — No, kaj je novega pri vas? — Nič, — sem naglo odvrnil.''' — Kdaj ste zadnjikrat videli — Škoda. Ce bi bil ja« na suh- Pjatkina? Ln ::claj se je rnašel v igralnici in jevem mestu, prav gotovo ne bij — Že zdavnaj ga nisem videl. pr. xiat videl ha šk**iat. .»>1 o in cel sod ruma. £amorčev spremljevalec Je poji i«.ušal vbiti v kodra«to glav . . -j« g a sotesednikJ principe kvana-n*a. Črnca je to silno zanimalo. — Če torej onile rdečelični člo- dal. — A-a. In tudi Semjona Nikolaji- — Tako se ns sme delati. ^a ni nič k vam? — Cemu ne? — je za vpil zamo-, — Ne! rec. — To se ve, če bi rdečelični — Tako torej. Tru-ru-ru.... Sonce grozil suhemu z nožem ali če bi ga pripeka, da bi človek znorel, ven-podri na tla in mu vzel denar, po- dar pa vem, da bo kmalu dež. Kaj tem bi že razumel. .. Tu moraš pa zaradi ubogega izvlečenega kvadratka dati rum, jed in škrlat! — To je igra! Razumi me vendar! — Jaz ne bi dal. Hm! Za navaden kvadratek. Zgrabil bi rdeče-ličnega z\ ovratnik in mu vzel de- pa vi pravite? — Kaj? — Ali bo dež? — Vrag vedi! V moji glavi je ves čas bila s kljnom neka notranja žalna: —; Reci mi vendar že za denar, kanal ja, reci: Reci! Kaj zavlačuješ? Vzemi in pojdi. Saj je vse eno, dal bom nar. — In če bi bil eri močnejši? | com, in ti tudi sam veš. da — Petem bi on meni vzel. Kaj | dal! hočeš? Nikakcr niso mogli črncu vbiti v glavo principov blagorodnega kvar- Kako pa je kaj z Zazutkinom? — S kom? — Z najinim znancem Zazutki- Unja. nom? Olajša obistne in mehurne nerednosti m• »ki Mil k-n«<%<, ki IihiJ« »tal Mi inclitir. ki niuraj" itnsoilu yHf». It v, >'>">•>. I'li pl n-i I|> \ .-l;i jii II jf in |.rn. inlriu. »v< ti(j<>< i- MlMtuj«-. Null;,' T i m* jf fuihii ilo vilruviln u «>Mliih«<-I.' »in*. In jtii i*m.lni m.ni in le*.-. Ml-lij«.«l IJti.li KuUtiiili 4* Iri j** (lotilo v \i'(i;.Ti>Hf vre l|ioMino /.-ni.« t i \uir« -T'iih. iti . ■tl.r.il viiti vvmvU** Kl«t>»v»«lj*t\•> »1o- l'|i n.i r.t.rax j;i in mot i. .\'ii*p -TiHir !*»• ^fid.ijH v vm-Ii It-lcar-n Ak.« vni I« ku rt mu- nlnui t*-ie;i v *a-rvi-Jt«. nuj iiliPtM ii;iro.'i ««l kiijK-i-v hi <|.'l»'lo. ' »flkltiiiiio vsako iiii4»ni»* M'l«i. Xoto»no Mlruvihi viini lir m.>r.- na-iti'.itl iw kur .Vuprit-I <>»* tu>i»ravi. i A.l\ V — Ker si izvlekel ta košček bar- — Kaj? vane lepenke in ne onega, zato — Menim, da je možak že povsem moraš brez boja oddati rum. svilo zmešan. Danes ga vidiš s to damo. in prelepo odejo! Ta je pa dobra! jutri z drugo. Menim, da je bolje, če vzameš kar — Da bi ga vrag tega Zazutkina. brea teh kvadratov! ' — sem suho izpregovoril. <-%Prosi Zmerom mislim na tega zamorca že vendar, prekleti rabelj, hitro ''-'In dostikrat sem ves vzhičen za- prosi!") voljo njega. Kvartopirci me ne bo- — Zakaj naj bi ga vrag? clo razumeli, pametni ljudje me pa' — Zato, ker me Zazutkin prav uajbrže bodo. i nič ne zanima. — Nekam čuden ste danes, — je Komaj sem se bil danes lotil dc- užaljeno dejal. — Ali ste videli la, že je prišel k meni eden mo- premijero -Kolesa življenja'? jih prijateljev. Takoj sem vedel, da' Poskočil sem. bi rad imel kaj na posodo in celo — Koliko? malce vesel sem bil tega: vzel bo — Kako, koliko? — je vzpla*m-denar in šel, ne da bi me oviral pri tel. delu. j — Koliko potrebujete? Kmalu pa sem spoznal, da je mož | — Če sa? Knjigarna "Glas Naroda 216 We«t ISth Street New York, N. Y. POVESTI in ROMANI Amerik«, pav mm 1 V(tlk _____70 Levstika in njegovo ljubljanske slike. Hišni lastnik, Trgovec, Kiipč-i j^ki stražnik, Uradnik, Jezični doktor. Gostilničar, Klei»etulje, Natakarea, Duhovnik, itd..................................60 Lov na ženo (roman) .......................80 Lurifer ..............................................L— Marjetica ............................................^0 Materina irtev ....................................JiO Moje življenje .....................................75 Mali Lonl ..................................*......M Miljonar brez denarja.......................75 Maron, krščanski deček iz Libanona ...........................................J55 Mladih zanikernežov lastni iivo- topis ...........________________75 Mlinarjev Janez ................................50 Musolino ................................................46 Mrtvi Gostat ....................................35 Mali Klatež .........................................70 Mesija ................................................50 Malenkosti (Ivan Albrecht) ..........25 Mladim srcem. Zbirka, povesti za slovenska mladino .........................25 Misterija, roman .............................. 1.— Možje ................................................ 1.5® Na različnih potih ...........................40 Notarjev nos. humoreska _________________...35 Narod, ki i z mira ...............................40 Nas« vas. II. del. 9 povesti ..............JO Nova Erotika, trdo vez ...................70 Na&a leta. trda ves broširana ....._____ .70 M ...50 —35 Na Indijskih otokih Na« ljudje_______ Nekaj ta rusko Na krvavih poljanah. Trpljenje in sUphote x bojnih pohodov blvSe-ga slovenskega polka —^——1.30 Ob 50 letnici Df. Janeza K. Kreka J85 Oakraj pragooda__________Ji Odkritje tiuftf, trdo vezano mehko vezala Praprečaaove Pasti in saakl_____JS Pater Kajetan______________________L— Ptngvinski otok ................................JO wt o sedsih oh^iiflik ................ Pravica kladiva Habhki is Roža (AlbrecM) PadUi zlatar Papeiinja Ps^nsta ...................— 1J0 Povesti, pespal v prosi (Baudelaire) trdp vezano -------------------------L- Po Itranl klobuk — — Denarja, po katerega ste prišli . Vstal je iz naslanjača, ves rdeč in nejevoljen. — Kdo vam je dal pravico tako govoriti z menoj? — Torej niste prišli po denar? — Recimo, da sem res prišel k vam, da bi si izpsodil malenkostno vsotico, toda po takem sprejemu.... — Prijatelj, ne jezi se. Toda čemu mi bodo vsi ti Zazutkini, Sem-joni, Nikolajiči, -Kolesa življenja"? Recimo, da ste prišli takole: -Pozdravljeni!' — * Zdravstvu jte! * — 'Dajte denar." — -Nate.* — -Do svidenji!' — -Do svidenja!* In nič več! Videl sem, da sta Zazutkin in •Kolo življenja" vam kakor tudi n«eni postranska reč! Čemu vse to? — Oprostite, toda predobro vem. kaj zahtevata-vljudnost in ben-ton, — je resno zamnnml. — Po vašem receptu pa ne bom nikoli prosil za rttnar! Nikoli nisem bil neroda. In vobče se po vsem tem nimava o čem razgovarjati! Z bogom! Zi z m r.Tom. In tako sem med tretjo in četrto uro popopldne izgubil prijatelja. Zvečer sem šel k ženski, ki mi ie bila silno všeč in kateri sem bil po vsej priliki tudi jaz všeč. c Prihajajte pogosteje. V vaši družbi je tako lepo.""» Sedela sva drug peleg drugega na divanu. Ne da bi se odmaknil od nje, sun gledal njen beli vrat. prelepa pleča, ustnice, rdsče ko višnje, ;n tudi ona je gledala moja široka pleča in moje ustnice. Silno rad bi jo poljubil in tudi ona <0 tem sem prepričani bi takisto rada skrila .vvojo glavo na moja prsa in se z ustnicami prižela k mojemu licu. Tedaj je izpregovorila: — Kolo življenja sem hotela iti gledati, pa sem zamudila. Ali je lepa reč? — Le-pa. — £em odgovoril in vzdihnil. — Toda j-az ga nisem videl. Zazutkin ga je videl. In še tole vam moram povedati, Zazutkin je že ves zmešan. S težavo je odvrnila oči od mojega lica, šla z roko preko čela in dejala: — Pa... Zazutkin.... -Kolo življenja*.... In to ... Aii kdaj srečate Pjatkina? — Trikrat sem ga srečaj in še dvakrat. Zazutkin pa samo za damam hodi. Na ustnice bi vas rad poljubil. — Ka-a-aj? — Tako pravi Zaznutkim svojim damam ... — A-a... Pomolčala je. meni pa se je zdelo, da sem uganil njene misli: — Kaj mi mar Zaautkin s svojimi damami! Rajši me ti poljubi, dragee! — Dobro, — sem pritrdil. — Kaj je dobro? — Poljubil vas bom. Prijel sem jo in stisnil v krepak objem. Pričela je prhutati kakor vrabec, se izvijati iz mojega objema, oči so se ji svetile, vsa rdeča je bila tn z nejevoljnim, pretrganim glasom mi je dejala; — Taka nesrapmost! Kako ste se mogli tako spozabiti. Pojdite! — O gospod! — sem ves zmeden zastokal. — Saj se vender ves svet (Nadaljevanje na 4. strani.) ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI FOREIGN LANGUAGE INFORMATION S EH VICE—Jugoslav Bureau PROBLEMI PRISELJENCA IZtET V KANADO \ Vprašanje: Nisem ameriški dr-! žavljan, ali sem bil zakonito pri-' puščen v Združene države. Želim' obiskati rojaka v Kanadi. Ali lah- i ko grem tja brez permita »dovo-1 ljenja za povratek*? Kake doku-1 mente meram pokazati ob svojem! povratku? Odgovor: Permit ni potreben za ljudi, nastanjene v Združenih drža vali, ki gredo v Kanado. Ali, .ako kdo ima časa, da zaprosi zanj, stori najboljše, a-ko ga ima, kajti permit je najboljši dokaz legalnega bivanja v Združenih državah. Priseljeniški mčzorniki vprašujejo vsakega človeka, ki se vrača iz Ka-: nade, naj dokaže svoje bivanje v' Združenih državah. Pismena izja-1 va delodajalca, bančna knjiga, dav- 1 čna potrdila, najmeninske pobotnice itd. utegnejo biti zadostne, da 1 se dokaže bivanje v Združenih dr-! žavah. Aii priseljeniški inšpektor' utegne vprašati za dedaten dokaz.! d/a je Dil povračajoči se inozemec -jakenito pripuščen v Združene države. Oni. ki so bili pripuščeni od leta 1928 naprej, storijo najboljše, ako imajo s seboj --Imigrant Iden-' tilicatiori Card'\ ki so jo dobili od priseljeniške oblasti ob svojem prihodu. Oni, ki so zaprosili za recitacijo. naj pokažejo svojo •• Registration Card ". Tudi prvi državljanski oapir. izdan po 1. 1928. je zadostsn dokaz legalnega bivanja. V vsakem drugem slučaju mora ino zemec ob svojem povratku iz Kanade bi.i pripravljen navesti nat-an-' eni <*an svojega prihoda v Združene držf.ve, kakor tudi ime parnika.1 Ja^.o nespametno ravna vsak ino-ieinec, ki se poda v inozemstvo, in i? to tudi v Kanado, ne da bi bil »siguren, da mora zlahka ugotoviti iz jriseljeniških zapiskov kdaj je pri- j ,t£i v Združene države. NEPRETRGANO BIVANJE V ZDRUŽENIH DRŽAVAH Vprašanje: Živel se mv Združenih državah od 1. 1914 naprej. Pred tremi leti sem si vzel prvi državljanski papir. Lani sem šel na obisk v stari kraj s permitom in ostal sem tam štiri mesece. Ali bo ta odsotnost v starem kraju provzročila mi sitnosti, ko zakon zahteva petletno nepretrgano bivanje pred naturalizacijo? Odgovor: Brez drugega vložite prošnjo za prvi papir. Kratka odsotnost iz Združenih držav ne pre-trguje bivanja. Le ako kdo ostane v inozemstvu več kot šest mesecev, nastane vprašanje, da-li legalno bivanje ni bilo pretrgano. Ako navede zadostne razloge, z-akaj je ostal več kot šest mesecev, naturalizacij-^ka oblast sme smatrati, da bivanje ni bilo pretrgano. Ako je kdo ostal v inozemstvu več kot eno leto, ne velja nikak izgovor in petletno bivanje pred naturalizacijo mora začeti znova. ZGUBA DRŽAVLJANSKEGA PAPIRJA Vprašanje: Zgubil sem državljanski papir in se ne spominjam ni številke ni dneva, ko je bil izdan. Kako naj dobim duplikat? Odgovor: Vložite prošhjo za iz-danje duplikata pri najbližjem na-Luralizacijskem uradu. V tiskovini • Fcrm 2600» navedite vse potrebne pcaatke. ki se jih spominjate. Treba prošnji priložiti pristojbino S1Q • potom Money Ordrat. Ako ti po-c'aiki niso zadostni, utegnete čakali precej dolgo na duplikat. Ako na_ turalizacijska.' oblast ne bi mogia najti zapisa natuarlizacije. se Vam pristojbina ne povrne. Vsakdo pametno ravna, ako si kam zapiše številko prvega oziroma drugega papirja, tako. ako se dokument 7gubi. človek lahko najde vsaj številko in datum. VAŽNO ZA ONE, KI SO PRIŠLI V AMERIKO PRED L. 1906 Vprašanje: Prišel sem v Ameriko kot otrok 1. 1905 in nikakor se ne morem spominjati, kdaj sem prišel in kako. Poskusil sem dozvedeti na razne načine, ali dosedaj brez u-speha. Reklo s? mi je. da edina pomoč je registracija. Ali je zares treba vseh teh izdatkov in zamude? Odgovor: Dosedaj je bilo to potrebno. Ali kongres je pred kratkim sprejel nov zakon, po katerem vsi oni. ki so prišli v Združene države pred dnem 29. junija 1906 ne potrebujejo takozvsnega spričevala piihoda 'certificate of arrival*, kadar zaprosijo z\ naturalizacijske papirje. Zat«- vsi oni. ki so prišii pred zgornjm aatumom. pa ne znajo natančno kdaj, smejo sedaj zaprositi za papirje brez daljne sitnosti. DEPORTIRANI INOZEMCI SMEJO SEDAJ ZAPROSITI ZA ZOPETNO PRIPUSTITEV V ZDR. DRŽAVE Vprašanje: Ali je res. da po nekem novem zakonu sme oseba, ki je bila deportirana, priti nizaj v Združene države? Odgovor. Novi zakon, ki ga imate v mislih, pooblašča tajnika de'a (Secretary of Labor*, da sme dovoliti osebam, ki so bile deportirane, da smejo zaprositi za pripustitev v Združene države. Zakon poudarja, da se to sme dovoliti le osebam "dobrega moradnega /načaja". — Nikakor ne pa ni mogoč povratex pred pretekom enega leta po de-p^rtaciji. Ali vzrok depcrtacije je bila le tehnična prekršitev priseljeniškega zakona ali kaka telesna slabost, ki je bila med tem odpravljena, ali celo nezakonit prihod v Združene držav ob olajšujočimi okolnostmi ji pravimo indogerman-ski prajezik. Primerjajoče jezikoslovje nam lahko ta jez^k vsaj v glavnem rekonstruira. Od vseh evropskih jezikov, ki ne pripadajo indogermanski skupini, odštejemo lahko samo turški, madžarski in finski jezik. To so azijski jeziki, ki tvorijo skupino zase. Na ta n^čin je prišla znenest do spoznanja, da je moralo biti prvotno kakšnih sedem prajezikov. Ce pa so bili tudi ti jeziki kdaj en jezik, je dvomljivo. Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri . GLAS NARODA" 216 W. WtH Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3S78 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN U KAKŠEN JE BIL NAS PRAJEZIK Moderna znanost ne pozna pred-se dka. da je artikulirani govor izključna last človeka, ki se s tem loči od vseh ostalih bitij na svetu. Raziskovanja so namreč pokazala, da tudi v živalskem svetu obstoje je--ikovni sistemi. To velja predvsem za opice višje vrste, katerih govorico je leta in leta proučeval ameriški učenjak Garner, ki je idiome soril in šimpanzov posnel na gra-molonskih ploščah ter sestavil celo nekakšen slovar opičjih besed. Iz Garnerjevih opazovanj izhaja, da imajo opice za gotovo prirodne pojave v svojem življenju akustične znake, ki so sorodni človeškim besedam. Dognal pa je, da "govore"' lazlične vrste opic različna •• narečja". Se preseneti j i ve j ša pa je u.z got-ovifcev. da proizvajajo tudi psi. mačke in žabe artikulirane glasove. To dejstvo so do zadnjega časa tajili. Sele fotografija zvokov, v kateri si je pridobil velike zasluge monakovski živaloslovec Bastian Schmidt, je dokazala, da so tudi te živali zmožne izgovarjanja samoglasnikov. Človek torej ni edino bitje, ki mu je dan dar govora. Kako pa je s praizvorom jezika! Približno tisoč jezikov, ki jih govore ljudje na našem planetu, nudi POZOR. ROJAKI Iz naslova na lista, katerega pre. jemate, je razvidno, kdaj Van Je naročnina pošla. Ne čakajie tora*, da se Vas opominja, temveč obno. vite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov CALIFORNIA Fontana. A. Hochevar San Francisco, Jacob L.aushln COLORADO Denver, J. Sciiutte Pueblo, Peter Culig, A. SaftlA Salida, Louis Costello Walsenburg, M. J Bayuk INDIANA Indianapolis. Louis Banich ILLINOIS Aurora, J. Butchar Ch.cago. Josepn Blish. J. Bevčič, J. Lukanich, Andrew Spiilar Cicero, J. Fabian Joliet. A. Angelc, Mary Bambich. J. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle, J. Spelich Mascoutah. Frank Augustln North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barborich KANSAS Girard. Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND Steyor. J. Cerne Kitzmiller, Fr. Vodoplvec MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stular MINNESOTA Chisholm, Fraqk Gouže, Frank Pucelj Ely, Jos. J. Peshel. Fr. Sekula Eveleth, Louis Gouže Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Povse Virginia, Frank Hrvatich Waukegan. Jože Zelene MISSOURI St. Louis, A. Nabrgoj MONTANA Klein, John R. Rom Roundup, M. M. P an Ian Washoe. L. Champa NEBRASKA Omaha, P. Broderlck NEW YORK Gowanda, Karl Strnlsha Little Falls. Frank Masle OHIO Barbertcn, John Balant, Joe Hi« Cleveland, Anton Bobek, Chas. Kariinger, Jacob Resnik, John S.'ap-nik. Euclid. F. Bajt Girard. Anton Nagode Lorain. Louis Balant in J. KuirSe Niles, Frank Kogovšek Warren, Mrs. F. Rachar Younestotfn Anton Kikelj OREGON Oregon City. Ore.. J. Kobl*-* PENNSYLVANIA Ambridge, Frank Jak&A Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ Bridgeville, W. R. Jakobeck Broughton, Anton Ipavec Claridge, A. Yerina Conemaugh, J. Brezovec, V. »lo„ vanšek Crafton. Fr. Machek Export, G. P re vič, Louis Zupan, čič, A. SkerlJ Farrell, Jerry Okora Forest City, Math Kamln Greensburg, Frank Novak Homer City in okolico, Frank > % renchack Irwin, Mike Paushek Johnstown, John Polantz. Krayn, Ant. TauželJ Luzerne, Frank Balloch Manor. Fr. Demshar Meadow Lands, J. KoprivSek Midway. John 2ust Moon Run, Frank Podmiliek Pittsburgh, Z. Jakshe. Vine. \rh, J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Reading, J. Pezdirc Steel ton. A. Hren Unity Sta. in okolico, J. Skerlj, Fr. Schifrer West Newton. Joseph Jovar Willock, J. Veteraej UTAH Helper. Fr. Krebe WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik In Jm Koren Sheboygan, Leo Majcen WEST AI .US Prank 8kok WYOMING .j Rock 3prtaf8, Louis Ifcaefcar Dlamondvllle. Jot RoUcfc ^BLAI •liKOOA" HEW YORK, SATURDAY, JULY 16, 1932 TEM LARGEST SLOTEHE DAILY in V. 0. CIN GOSPODA PIJA C ROKAH IZ ŽCTLJRHJA. Za Glas Naroda priredil I. H. S 40 (Nadaljevanje.) — Pozneje! >Xa ženitovanjsko potovanje lahko greš v Ameriko ali pa na Severni tečaj, kar imaš rajši. Mogoee z aeroplanom, Lili? — se i gospod Barbie, eegar resnim ustnicam malokdaj ui«le kak smeli. Ker |>a je gosjia li-za to opazil«, je bil to gospej Ilzi dokaz, kako zadovoljen je bil z Lilino izbiro,.da si je moral premagati svojo namero, da bi svojo heer združil s kakim velikim trgovskim podjetjem. Štiriindvajset ur zatem je bil že Ilinko pri materi in sestri. iiospa Hedvika je bila zelo utrujena. Ves dan je imela mnogo dela. K o ne i*n o je proti večeru prišel odpoeitek. Na. tihem je upala, da ji bo sedaj tsin vendar povedal, zakaj in kam je odpotoval. V njeno veliko začudenje ni tega niti omenil. Piji izfoči velik ploščast zavoj iz katerega izvleče zabojček z_ bonboni. — Pošilja ti gospica Lili Barbieeva — sladkosnedniea drugi sladkosnedniei. In pozdravlja obe, mamo in tebe, — pravi smeje Hinko, nato pa kratko pripomni: — Bil sem namreč pri Barbiče-vih. — O, ITinko, pa tako tajno! e pridružila bratovi šali — Več mi je za prijazno postopanje z menoj, kot pa na plačo, četudi rada čim več za-aluiini. (iospa Hedvika pogleda sina in vidi. da so bile njegove besede resne. — Ali hočeš zopet odpotovati, Ilinko? — ga vpraša kratko. — Dq. mati. — In kam? — Povedal sem že. — Zares v Ameriko? — Da. mati. — In iz kakega vzroka tako nenavadna pot? — Za sedaj hočem še o tem molčati. — Iz zdravstvenih ozirov? — Tudi. — Ali greš sam? — Ne mati. — Potem gotovo 7. gospodom Ribičem? — To vprašanje, ki ji je pekoče viselo na ustnicah, pa gospa Hedvika še v zadnjem trenutku zamolči. In prav gotovo je to moral biti povod in nič drugega. Mučno je čutila to. — AH za zabavo, Hinko? (Jospa Hedvika je hotela brati v neprodirnem sinovem obrazu. Njegova redkobesednost, namenoma ali samo slučajno, jo je skoro podivjala, ker je za njo slutila tajnost — tajnost, ki je zadela ♦ udi njo. • — Ne. mati. nikako izgovorjeno zabavno potovanje. ,— Pa da že zopet dobiš dopust! Tvoj predstojnik mora biti do tebe »zelo dober. — Da, mati! Zaradi tega potovanja sem se odpovedal svojemu dopustu v avgustu. Pija. katere radovednost je Paraščala, je postala nemirna vsled bkoposti njegovih besed. — Moj Bog, HinJko, nikar ne bodi, j,la bi ti morala vsako besedo kupiai. ,Mama in jaz imave vendar pravico vedeti, zakaj ho-čei tako daleč odpotovati. —- Kaj vse zahteva moja sestra ! — Lahno jo poboža po licih. .— Saj poznaš svojega brata, ki ne govori o jajcih, ki še niso bila izležena. Mogoče mi to potovanje prinese srečo, mogoče razočaranje. Na vsak način pa hočem spoznati življenje na ladji. Zdravnik na ladji, tudi mislim, je moj pravi poklic. Kot rečeno, ako mi kdo nudi priliko, videti kaj novega in zanimivega, takoj sprejmem ponudbo. —- Toda to pride vse tako nenadoma, Hinko, — s kom se vendar pelješ? — Pija, nenadna navdihnjenja so pogosto najboljša. Pusti me, da vse premislim. Mogoče ti tudi pripeljem iz Amerike moža — dolarskega princa. Pij in lahno sme joči obraa se zresni. Hinko Hrastnik je res šel na dolgo pot čez veliko lužo in je molčal ter ni povedal vzroka. -Teza ležala v srcu gospe Iledvike. Zakaj jo je tako mučil? Najbrže .sta imela kaj skupaj z Volbeitkom Ribičem! Ali sta hotela mlada človeka i>kati sled za Mart in rem ? Ali pa sta mogoče kaj izvedela V>e mogoče misli so se vlačile po njenih možganih. Postala je nemirna nervozna, kot je malokdaj še bila v svojem življenju. ('akalčt je na nekaj odločilnejra. nekaj čudnega. — Toda to čakanje! — Nestrpno čakanje najbolj uničuje živce in muči vsakdanje življenje. In če je dan še tako napolnjen z delom — vse je storjeno mehanično, brez veselja, ker za delom preži pošast čakanja, ki vzame človeku vse misli in ga dvojno teži. (Dalje prihodnjič.) TAJNI KINEMATOGRAF V SOFIJI (Navadno je že tako, da je bogatim marsikaj dovoljeno, kar revnim ni in da se zlasti bogati krogi lahko vedno skrijejo, kar •ie tiče poštenja in morale, pred revnimi sloji. Tak slučaj se je zgotlil v Sofiji na Bolgarskem, kjer so uradniki ministrstva narodne prosvete zvedeli, da igrajo po nekaterih bogataških hišah prepovedani umazani filmi, ki si jih pokvarjeni bogataši pustijo predvajati v lastno zabavo in v zabavo svojih bogatili prijateljev. Mesto, da bi policija vzela zadevo v roke in brez vsakega obvestila pri hišnih preiskavah pri osumljencih ugotovila te stvari, se je tzgodilo, da je ta (skrivnost prišla v časopise, ki sedaj pišejo, da bo gotovo posrečilo policiji odkriti to skrivnostano igranje filmov in kaznovati dotične. V resnici pa je ta vest prišla namenoma v časopise zato. da sn visoki iin bogati gospodje bili opozorjeni na nevarnost, ki jim preti in tako še imeli čas. da so iskrili filme in predvaijalne aparate. Stem r»-Hls v 1. en.»v i. 20. septembra: I^eviathatt v *hei l.ourg 21. septembra: fari.s v Havp' 22. septembra: Sluttgarl v C 'l.-rlM.urk? in v Rr etnen H*-ut.H.-hland \ i h. i b«.ui k in v i ta llilil.r ; 23. septembra: MaJejfti,- v .'h »iM.urg \\Vst. riihind v lin,-te 24. septembra: SATni.NIA ** TI>T t** V I ur- Rotterdam V 1 ton!« iisne U(lr Mer Clevelsi ud v •* li -ri». ur« in v ii.iiiiinuvr 25. septembra: Kiirupa v «*h> rbour" in v i !r«-tu.-n WVsternland . lla'.re 28. septembra: I 'res llur-lin^ v Havre 29. septembra: Bereiigaria < heihotirg Cen. v. Stenb. -n v firemen NVw Vork » t Jherb'.urg in v ll.rmbun 30. septembra: 1 lom.-rii- v "h -rboi rg Minnetonk.i ,* 1 la vre t. oktobra: Pe d. France V H:ivre 1'remen v '-"h. Milwaukee v • "iu-r'boiirK in V 1 l.imUnv, Roma v <;.-ri- .* •o ZA KAJ SE JE POTOPIL SUBMARIN — In ko bi bil dolarski kralj mu odvrne odločno. ne maram nobenega moža! — — Oproeti mi, Pija; nisem te liotel žaliti. . Kmalu nato »e poslovi. Iskreno prosečega materinega pogledn ni hotel razumeti. Žal mu je bilo, da jo je »pravil v tako skrb. Toda *vojo tajnost je moral obdržati za sebe. Neodpustljivo bi bilo, da bi v njej dvignil upanja, ki bi se mogoče pozneje izkazala za golju- DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, - ZABAVE OGLA Š;|U J T E "GLAS NARODA" n« čit« iimo rti« članstvo, pač pa vsi Slovenci v vaši okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE No, ste se že nagledali? Navadna ženska brez glasu, talenta in brez predsodkov. Vidite, kako je z menoj! Govorila sem z vami od sroa, prijatelji, in orkester si je oddahnil. Zdaj pa se grem. preobleči: morda me bo kdo povabil na večerjo! Poskočil sem in ves navduen za-klical: — Jaz vas povabim! Dobrodušno se je nasmejala. — No, poglejte, kakšen uspeh! Takoj pridem. Saj sem bila že iak preveč zgovorna tu pred vami. Do svidenja, prijatelji, da jutri! To noč sem našel, kar sem bil izgubil popoldne in zvečer: ženo in prijatelja.... In ko sva veselo skupaj večerjala, zahvala zrezke z bokali mrzlega vina in priznala drug drugemu medsebojne simpatije, se mi je zdelo, da sedi z nama še nekdo tretji. Bil je prav tako vesel, kakor midva, njegovi beli zobje so radostno blesteli in se odražali od črnega lica, sive dlani so n»amai ploskale, iz debelih, rdečih ustnic pa so letele dobrodušne besede: — Halo! Evo, tako je prav! Kaj bi vlekel košček barvne lepenke — daj mu rum, svile, odelo. Čemu vse tc ceremonije? Če ti je nekaj všeč in lahko vzameš — vzemi! Če ne moreš, rajši tatoaj pojdi! Sicer boš igral vse leto, pa ne boš priigral niti steklenice ruma! — Tako je! — sem se smehljal, — Da bi ga vrag, tega Zazutkina» (Iz ruščina B. Z.) avgusta: P:iri.s v Havre Oixmpic v Cherbourg P.nnlaml v Havre 15 avgusta: -V'lgustiis v Cenovo Mitmetonku v Cherbourg Statemlam v Cherbourg in v Boiili.gbe sur Mer 15 avgusta: Cleveland v Cherl»ourg In Hamburg 17 avgusta: Bo, hambeau v Havre I'res. Rooseevlt v Cherbourg In ? Hamburg 13. avgusta: Bt-r.ngari.l v Cherbourg Berlin v Bremen ' Hamburg v Cherbourg In Hamburg j 19 avgusta: Majestic v Cherbourg Belgenland v Havre Zii. avgusta: KATCU.VIA V TRST Milwajikee v f'herbourj; In Hamburg Votendum v Cherbourg In v Boulogne sui Mer 21 avgusta: Columbus v Cherbourg In v Bremen 24^ avgusta: S"uiig:irt v Cherbourg In v Bremen I •euttschland v Cherbourg In v Hamburg 26. avgusta: o Con te Biuncnmano v Oenovo Homeric v Cherbourg WVstemland v Havre -ndam v logi e sur M.-r 27. avgusta: lie de France v Havre I)f »irajise v Havre Minnewaska v Cherbourg I lot t err lam v Cherbourg in v Boulogne Bi>r Mer 30 avgusta: la-viathan v Cherbourg lafnyette v Havre l*res. Harding v Cherbourg in v Harn-tiurg Bremen v Cheibourg in v Bremen 31 avgusta: Olympic v Cherbourg Aquitanla v Cherbourg Renta v Genovo 1. septembra: Oenerla v. Ktuehen v Bremen Xew York v Cl.eilourg in Hamburg 2. septembra: Paris v Havre Minnetonka v Havre 3. septembra: Veendam v Boulogne sur Mer CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIZANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE RE40ER) Si»ne vam« V JUGOSLAVIJO Preko Havre Na Hitrem Ekspresnem Parniki; PARIS 22. Julija — 2. Septembra ILE DE FRANCE 30. Julija — 27. Avgusta ' LAFAYETTE 6. Avgusta — 30. Avgusta NIZKE CENE DO VSEH DELOV JLGOSLAV1JE Za pojasnila in potne liste vprašajte n jše pooblaščene agente Sreoelt «Hna 19 STATE STREET. NEW YORK VSEPARNIKE in LINIJE ki so važne za £ ISlovence zastopa: LEO ZAKRAJŠEK General Travel Servire 1359 Second Ave. New Y6rk. N.Y. Naročite gm prt KNJIGARNI 'GLAS NARODA 216 West 18th Street Mew York City Poziv! Izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "G. N. n