Ameriška Domovina
Vr'"‘- 'i.v
Tir H/» E RIE /% IH— H O ME
AMCRICAK IN SPIRIT fOR€teN IN UNGUAL ONLY
NO. 243
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MOENING, DECEMBER 20, 1965
SLOV€NIAN
MORNING N«WSPAP€ft
STEV. Lxra — VOL. LX1II
PRVI DEL — SECTION I
Tam na gmajn’ci v revni stal ci je rodila Jezusa
t
DE GAULLE ZMAGAL S 55%
Pri
Prav vesele in blagoslova polne božične praznike vsem našim naročnikom, društvom in trgovcem ter sploh vsem, ki na ta ali oni način podpirajo naše podjetje — žele uredništvo, uprava, uslužbenci in zastopniki ter vsi raznašalci Ameriške Domovine.
Hanoj bi se pogajali
Predsednik Johnson je dobil sporočilo preko predsednika glavne skupščine ZN A. Fanfanija, da se je Hanoj pripravljen razgovar-jati o miru.
WASHINGTON, D.C. — Državno tajništvo je objavilo, da je dobilo od italijanskega zunanjega ministra A. Fanfanija, ki je tudi predsednik glavne skupščine. ZN. pismo, v katerem ta sporoča, da je Ho-Či-Minh tekom svojega razgovora z dvema Italijanoma dejal 11. novembra, da “je pripravljen iti kamorkoli in se razgovarjati s komurkoli” za končanje vojne v Vietnamu.
V državnem tajništvu in v Beli hiši so sporočilo proučili v vseh podrobnostih in ga primerjali z drugimi izjavami Ho-Či-Minha in drugih vodnikov Severnega Vietnama v zadnjih tednih ter prišli do. zaključka, da ni veliko upanja na začetek stvarnih razgovorov o končanju vojne v Vietnamu. Predsednik Johnson je naročil državnemu tajniku Rusku, da naj dožene, če je Severni Vietnam dejansko voljan začeti “brezpogojne razgovore”. To iz sporočila, ki ga je poslal Fanfani, ni razvidno.
Doslej je Severni Vietnam izjavljal, da se je pripravljen raz-govarjati o miru. v Vietnamu le na temelju štirih točk, ki jih je objavil v preteklem aprilu. Te so: Združene države morajo u-makniti svoje čete iz Južnega Vietnama, končati z njim dogovor o vojaški pomoči, ustaviti letalske napade na Severni Vietnam in sprejeti zahteve Južno-vietnamske osvobodilne fronte za ureditev Južnega Vietnama in njegove združitve s Severnim. Izpolnitev teh štirih točk bi pomenila prepustiti Južni Vietnam enostavno rdečim. Združene države so od tedaj ponovno izjavile, da hočejo pomagati ohraniti Južnemu Vietna-nau svobodo in neodvisnost pred rdečo napadalnostjo. Dokler se torej ena ali druga stran ne pre-naisli, uspešni razgovori niso možni.
5WOW
Vremenski
prerok
pravi:
Oblačno s snežitvijo. Padlo bo 2 do 3 palce snega. Najvišja temperatura 35.
Novi grobovi
August F. (Yapell) Yappall
Pretekli petek je umrl v Hob' Family domu v Parmi 79 let stari August F. (Yapell) Yapall z 867 E. 79 St., doma v Tomačevem v Sloveniji, od koder je prišel v Ameriko 1. 1912. Delal je kot stavbeni mizar na raznih krajih, nazadnje za mesto Euclid, dokler ni šel 1. 1951 v pokoj. Bil je oče Molile Sodja, Rose Miller, Edwarda, pok. Augusta in pok. Rudolpha, 4-krat stari oče in 3-krat praoče. Bil je član SDZ št. 7. Pogreb bo iz Želeto-vega pogreb zavoda na St. Clair Avenue v cerkev Filipa Nerija-danes ob desetih dopoldne, nato na All Souls pokopališče.
John Bomfich
Sinoči je umrl v Euclid Glenville bolnici 73 let stari John Bomfich z 21970 Miller Avenue, mož Anne. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. Podrobnosti jutri.
Mary Garisek
Včeraj je umrla v Woman’s bolnici 78 let stara Mary Garisek (Cvelbar), roj. Gruber s 244.31 Mavec Avenue, mati Josepha, Martina (Calif.), Franka in Tony j a Cvelbar, 22-krat stara mati, sestra Franka Gruberja. Pokojna je bila rojena v Št. Jerneju na Dolenjskem, od koder je prišla pred 54 leti. Tam je zapustila brata Jožeta in sestro Ano Primil. Bila je članico Podr. št. 25 SŽZ in ABZ št. 103. Pogreb bo iz Želetovega pogreb. zavoda na E. 152 St. v sredo ob 8.15 v cerkev sv. Kristine ob devetih, nato na pokopališče sv. Pavla.
Frank Slavec
V	soboto je umrl na obisku pri prijatelju in bil v Euclid Glenville bolnici proglašen za mrtvega 64 let stari Frank Slavec s 16202 Huntmere Avenue, mož Jennie, roj. Sain (v Knežaku v Slov.), oče Stanley)a in Williama, 6-krat stari oče, brat Antonie Epavec in Margaret O-stroska. Rojen je bil v Baču v Slov. Primorju, kjer je zapustil brata Štefana in Antona ter sestri Jožefino Urbančič in Paulino De Lost. V Ameriko je prišel pred 44 leti in je bil zaposlen zadnjih 15 let pred upokojitvijo (zaradi slabega zdravja) pred 5 leti pri Fisher Body Corp. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. jutri ob 8.15 v cerkev Marije Vnebovze-te ob devetih, nato na Kalvarijo.
Peter Vrbanič
V	soboto je umrl na svojem domu na 4923 E. 86 St. 80 let
(Dalje na 6. strani)
Rodeziji so ustavili redno oskrbo i oljem
V petek sta se predsednik britanske vlade Wilson in predsednik ZDA Johnson sporazumela o ustavitvi dobav olja Rodeziji. WASHINGTON, D.C. — Tekom svojega dvodnevnega poslovilnega obiska tu se je predsednik vlade Velike Britanije s p o r a z u mel s predsednikom Združenih držav o‘novem ukrepu proti beli vladi v afriški Rodeziji. Odločeno je bilo, da se tej prekine redna oskrba z o-Ijem. To je prihajalo v Rodezijo po železnici večji del iz Ku vajta ob Perzijskem zalivu. Surovo olje so čistili v rafineriji v Umtaliju v južnem delu države. Povprečno so predelali okoli 9,000 sodov olja dnevno, kar je krilo potrebe Rodezije in sosednje Zambije.
Wilson je hotel objaviti prekinitev dobave olja Rodeziji že v svojem govoru pred glavno skupščino Združenih narodov pretekli četrtek, pa je to opustil, ker še niso bile dogovorjene vse podrobnosti z Združenimi državami. To vprašanje je bilo rešeno v neposrednih razgovorih med Wilsonom in Johnsonom v petek, nakar je bil dogovor objavljen istočasno tu in v Londonu.
Združene države so obljubile popolno sodelovanje z Veliko Britanijo pri izvajanju zapore, kar naj bi prisililo Rodezijo k popuščanju.
Vlada lana Smitha je med tem še vedno gospodar položaja v Rodeziji in upa, da bo vzdržala napore za zlom rodezijske neodvisnosti, ki je bila oklicana komaj 11. novembra letos v nasprotju z vlado v Londonu.
Afriške države pritiskajo na Veliko Britanijo, naj nastopi proti vladi bele manjšine v Rodeziji z oboroženo silo, če jo ni mogoče naglo spraviti na tla s politi čnimi in ^gospodarskimi sredstvi. London oborožen nastop zavrača, zato so že 4 afriške države, Egipt, Gana, Gvineja in Mali prekinila redne diplomatske odnose z njim.
valitvah za predsednika republike je včera/ gen. Charles De Gaulle dobil 55 odstotkov oddanih glasov, njegov levičarski tekmec Mitte-rand pa 45. Volitev se je udeležilo okoli 84 odstotkov vseh vohvnih upravičencev.
PARIZ, Fr, — Kot so predvidevali, je general Charles de Gaulle pri predsedniških volitvah včeraj zmagal nad svojim tekmece,,: Mitterrandom, ki so ga podpirale levičarske stranke s komunisti vred. Prav zaradi povezave s Komunistično partijo socialist Mitterrand ni mogel pritegniti pristašev sredine, ki so pri primarnih volitvah pred 2 tednoma glasovali za Lecanueta. De Gaulle je zmagal, pa vendar ni dobil absolutne večine vseh volivcev, kajti 16 odstotkov volivcev se volitev sploh ni udeležilo. Udeležba pri volitvah je bila kljub vsemu za francoske razmere so-razmerno velika.
De Gaulle je dobil po poročilu notranjega ministrstva 12.868,-661 glasov, Mitterrand pa 10,-586,150 glasov. V te številke niso všteti še glasovi iz prekomorskih dežel. V glavnem je dobil De Gaulle 55 odstotkov oddanih glasov, Mitterrand pa 45. Leca-nuet, član Republikanskega ljudskega gibanja, ki je pri primarnih volitvah dobil 16 odstotkov glasov in s tem preprečil De Gaullu zmago že tedaj, je svoje pristaše pozval, naj ne volijo ne za De Gaulla ne za Mit-terranda. Zdi ste, da njegov poziv ni imel več vpliva na volivce, če pomislimo, da se je volitev udeležilo 84 odstotkov vseh volivnih upravičencev, torej nekako kot pri volitvah pred dvema tednoma.
Politični opazovalci so prepričani, ds bc 0;' .G-4 hodi! tudi v bodoče po svojj poti tako v domači kot v mednarodni politiki, čeprav je očitno, da nima za seboj trdne večine francoskih volivcev. V kolikor bi utegnilo priti do kakih manjših sprememb, naj bi se pokazalo šele postopno.
De Gaulle je izvoljen za predsednika republike za novih sedem let. Ker je star že 75 let, so napovedovali, da bo ostal na svojem mestu le nekaj časa, nato pa odstopil in ga prepustil kateremu svojih zvestih. V ta namen bi bila potrebna sprememba ustave. Na kaj takega sedaj De Gaulle ne more računati. Postalo je precej jasno, da degaullizem brez De Gaulla ni mogoč, še De Gaulle sam utegne imeti težave z narodno skupščino po prihodnjih volitvah.
Amerika dobi na For-
mozi vojno letališče
TAIPEI, Taiwan. — Amerika se je sporazumela s Čangkaj-škovo vlado, da bodo naša vojna transportna letala lahko pristajala na letališču Kung Kuan. Na letališče je že prišlo 700 a-meriških uradnikov, da organizirajo promet z južnim Vietnamom, Havaji ter Guamom.
Združeni naredi naj nsfaneY® mirovne službe
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— S to idejo je prišel pred političnim odborom ZN angleški delegat Lord Caradon, naš delegat Goldberg je angleški predlog toplo podprl. Ako bo ideja zmagala, bodo ZN ustanovili posebno “mirovno službo”. Obstojala bo iz malega odbora strokovnjakov, ki ne bodo odvisni od organov ZN in ki bodo pazili, kje na svetu bi mir utegnil priti v nevarnost. Odbor bi bil ozko povezan s takimi organizacijami kot je OAE za Afriko, OAD za Latinsko Ameriko itd., posredoval bi v sporazumu z njimi, kjer bi nastopila vojna nevarnost.
Kakor je ideja lepa in pohvale vredna, je pa vendarle klofuta za Varnostni svet ZN in za generalnega tajnika ZN. Vse naloge novega odbora bi morala vršiti ta dva organa ZN, pa jih ne. V varnostnem svetu zlorablja Kremlj veto pravico, generalni tajnik ZN pa ni politično tako močan, da bi mogel kaj prida posredovati. V malih meddržavnih prepirih se mu akcije .že posrečijo, v velikih pa ne pri-I de do prave besede.
Endoneiijski generali utrjujejo svojo oblast
DŽAKARTA, Indonez. -Predsednik Sukamo je moral na pritisk armade odstaviti zu nanjega ministra in svojega nekdanjega najožjega sodelavca Subandria s položaja namestnika Vrhovnega operacijskega poveljstva, najvišjega upravnega telesa dežele. Na to mesto so bi le imenovane tri osebe, med njimi obrambni minister gen. Na-sution.
Imenovani odbor je bil ustanovljen leta 1961 kot vrhovni organ v boju za “osvoboditev Zah. Iriana”, kot Indonezijci imenujejo zahodno Novo Gvinejo, ki je bila tedaj še pod oblastjo Nizozemske.
Subandrio je. bil povezan s komunistično partijo in se kljub vsemu izvijanju v javnosti ne more prav opravičiti in si pridobiti nekdanjega zaupanja. Že pred tedni je bil nadomeščen kot načelnik obveščevalne službe z nekim generalom. Tudi v vodstvu zunanje politike nima več dosti besede, čeprav je še ostal zunanji minister.
Indonezijce je hudo zadela druga novica: Sukamo je spravil dosedanji denar ob vsako veljavo. Ker pa dežela ne more biti brez denarnega obtoka, je vpeljal novo rupijo, ki jo bodo ljudje lahko dobili za 1000 starih rupij. To je desetkrat hujša devalvacija, kot jo bo Tito začel izvajati v Jugoslaviji začetkom prihodnjega leta. V Jugoslaviji bodo namreč zamenjali sto starih dinarjev na enega novega.
o—------
Notranji tajnik Udall bi rad delal dež
WASHINGTON, D.C. — To ni morda predpustna šala, ampak čisto resen načrt federalnega tajnika za notranje zadeve U d a 11 a. Njegovi strokovnjaki trdijo namreč, da umeten dež ni nobena nedosegljiva reč. Treba je samo najti zračne plasti in megle ter oblake, ki so nasičeni z vlago, vlago pa zgostiti v dež. Tak umeten dež pa ne bo preganjal suše.
Bo skrbel, da pride v naše potoke in reke več vode, ki se bo potem zbirala za jezovi in ob pravem času služila za namakanje presušene zemeljske površine. Strokovnjaki mislijo na poskuse v takih krajih, kjer je navadno veliko vlage in kjer tudi oblakov in megle ne manjka. U-meten dež ne bo torej preganjal nobene suše in ne bo rosil nad nobeno puščavo. Bo samo skrbel, da bo za jezovi ob rekah nabrane čim več vode za namakanje in proizvodnjo električne ga toka. Zgostiti vlago v dež pa ni teoretično nobena težava, to so poskusi že davno dognali. ---------------o-----
—V mestu Philadelphia, Pa., je bilo nekdaj prepovedano prodajati premog.
Iz Clevelanda in okolice
VSEM NAROČNIKOM IN ČTTATELJEM—
Ko boste prebirali obsežno božično številko AD, ne pozabite, da so jo omogočila podjetja, ustanove in organizacije, ki, vam v njej voščijo za praznike! Zapomnite se njihova imena, ko boste kaj potrebovali in jim vrnite njihovo naklonjenost in podporo slovenski stvari!
Slov. pisarna sporoča—
Slov. pisarna v Baragovem domu, 6304 St. Ciair Avenue, ima na zalogi razne slovenske knjige, primerne za božično darilo.
Kdor bi želel poslati v Jugoslavijo kak paket, naj pohiti z naročilom, da bo poslan tja še pred 1. januarjem, ko bodo v Jugoslaviji podražili voznino. Pomagajmo ji—
Revna družina, ki je prišla nedavno iz Jugoslavije z 2 otrokoma, prosi dobre rojake, ki imajo kak kos uporabnega pohištva in gospodinjskih potrebščin, za te, posebno potrebuje štedilnik in hladilnik. Kličite 361-7540.
Letna seja—
Klub slov. upokojencev v Newburgu ima v sredo, 22. decembra, ob dveh popoldne letno sejo v SDD na Prince Avenue. Vse članstvo vabljeno!
Dr. L. Ukmar bo odsoten—
Zdravnik dr. L. Ukmar, ki ima svoj urad na E. 68 St. in St. Clair Avenue, b<> od četrtka, 23. decembra 1985, pa do 10. januarja 1966 odsoten.
Napredovanje—
Capt. v letalskih silah ZDA John Serce!, sin Mrs. Josephine Brusich z 873 Alhambra Rd., je napredoval v majorja. Je pilot za jet-letala in je z zadnjih 4 mesecih opravil 91 raznih nalog. V nekaj dneh bo odpotoval za eno leto v Vietnam. Z ženo in petimi fantiči živi na letalskem oporišču v Alexandria, La.
V	letalskih silah je 15 let. Čestitamo k napredovanju!
Iz bolnice—
Mrs. Mary Germ s 15710 Corsica Avenue se je vrnila iz bolnice in se zahvaljuje za obiske in darila.
Mrs. Mary Cebron z 9801 Elizabeth Avenue se je vrnila iz bolnice in se zahvaljuje za darila, obiske in pozdrave.
Družinski praznik—
Danes obhajata 45-letnico svoje poroke Joseph in Rose Baškovič s 6614 Bliss Avenue, dolgoletna naročnika Ameriške Domovine. Čestitamo in želimo, da bi zdrava in zadovoljna tudi srečno dočakala zlato poroko!
V	bolnico—
Robert Gorsha s 15401 School Avenue je bila odpeljana v Cleveland Clinic bolnico na operacijo.
Zadušnica—
V sredo ob 6.30 zjutraj bo v cerkvi sv. Kristine, ob šestih pa v cerkvi sv. Pavla na Char-don Rd. sv. maša za pok. Michaela J. Gerla ob 1. obletnici smrti.
Nov odbor—
Društvo Presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ ima za 1. 1966 sledeči odbor: predsed. Terezija Lach, podpredsed. Joseph H. Lach. fin. in bol. taj. Jože Grdina, 1133 Addison Rd., Cleveland. O. 44103, blag. John Hosta, zapis. Anna Palčič; nadzorniki: Joseph H. Lach, Anna Palčič in Josephine Weiss; zastopniki: za Jugoslovanski delavski narodni dom John Hosta, za Baragov dom Jože Grdina, za pripravljalni konvenčni odbor in Ohijski dan Terezija Lach in
Jože Grdina; društveni zdravnik dr. Valentin Meršol. Seje se vršijo vsako 3. sredo ob 7. uri zvečer v Jugoslovanskem delavskem narodnem domu na W. 130 St., pobiranje assesmenta vsako 4.-nedeljo dopoldne ob 10. uri v Baragovem domu na St. Clair Ave. Cleveland, O.
K molitvi—
Članice Društva Marije Vne-bovzete št. 103 ABZ so vabljene jutri zvečer ob sedmih v Žele-tov pogreb, zavod na E. 152 St. k molitvi za pok. Mary Garisek. --------------o-----
Republikanka Mrs. Bolton priglasila kandidaturo
CLEVELAND, O. — Znana' republikanska kongresnica Mrs. Bolton je izjavila, da bo prihodnje leto zopet kandidirala v našem 22. kongresnem volivnem o-kraju, ki ga ima že kar “v žepu”, saj tam kandidira že 25 let. Je stara že 80 let, pa to je ne moti. V zmago je lahko tem bolj zaverovana, ker ji bodo tudi nove meje volivnega okraja dale dosti glasov. Mrs. Bolton je tudi članica odbora predstavniškega! doma za zunanje zadeve.
------o-----
Zadnje vesti
SANTO DOMINGO, Dom. rep. — Včeraj je prišlo do ostrega spopada med četo upornikov pod vodstvom polkovnika F. Caamano Deno v Santiagu in med oddelkom vladnih čet, ki so jim prišli na pomoč ameriški padalci. V spopadu naj bi bilo vsaj 11 mrtvih. Ameriške čete so šle na pomoč na prošnjo predsednika republike Gaecia-Godoyja.
RIM, It. — Prof. G. La Pira, eden od obeh Italijanov, ki sta sporočila zunanjemu ministru Fanfaniju pripravljenost Ho Či Minha za razgovore o končanju vojne v Vietnamu, trdi, da je prepričam, da je Ho Či Minh mislil tedaj resno, čeprav sedaj Hanoj in Peiping to zanikujeta in izjavljata, da je to le ameriška potvorba, ki naj bi pomagala opravičiti nove vojaške nastope.	1
CAPE KENNEDY, Fla. — Včeraj so se tu sestali astronavti Schirra in Stafford iz Gemini 6 in Borman in Lovell iz Gemini 7, ki so se preje srečali zadnjo sredo v vesolju visoko nad Pacifikom v svojih vesoljskih vozilih. Uspeh Gemini 6 in Gemini 7 pretekli teden je zadivil ves svet. Obe vesoljski ladji sta pristali brez vsakih težav in točno po načrtu na Atlantiku na prostoru, ki je bil za to določen. Gemini 6 je pristala 14 milj od letalonosilke Wasp, Gemini 7 pa celo le 12.
WASHINGTON, D.C. — Sen. Mansfield se je s svojimi tovariši vrnil s potovanja po deželah na obeh straneh železne zavese in včeraj poročal predsedniku Johnsonu. Poročilo je bilo zelo “poučno in koristno”, kot je dejal predsednikov tiskovni tajnik.
WASHINGTON, D.C. — Sinoči je prišel sem na dvodnevne razgovore s predsednikom Johnsonom nemški kancler dr. L. Erhard.
LONDON. Vel. Brit. -- Predsednik vlade H. Wilson se je danes vrnil z uradnega obiska v Washingtonu in Ottavei. ;
81X7 iti. Clair Ave. — iCtaderson 1>0028 — CXereiaua, oiuo «XOi
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
£k> Združene države:
$14.00 na leto; $3.00 za. pol leta; $4.50 za 3 mesec« £a& Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14-90 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
•tS&ffffo* 83
No. 243 Monday, Dec. 20, 1965
Za mir v svobodi
Božični prazniki z jaslicami in podobami sv. družine na oltarjih in v stanovanjih, zlasti v družinskih prostorih, z božičnimi drevesci, neštetimi lučmi in drugim okrasjem po zasebnih in javnih prostorih, po cerkvah in dvoranah, po hišah in ulicah in trgih so pač nedvomno tisti del leta, cerkvenega leta, ki je prodrl najgloblje ne le v duhovno življenje in čustovanje, ampak zajel v svoj veliki pomen tudi zunanjost sedanje civilizirane družbe.
Sv. Frančišek Asiški ima največ zaslug za to. V vzhičenem zanosu svoje ljubezni do Odrešenika je zaslutil, da bo upodobljena zgodovina Njegovega rojstva na novo in živo postavila božjo dobroto v našo sredo in obogatila naše pojmovanje preproste betlehemske resnice in nedoumljive skrivnosti čudeža svete noči. Prinesel nam je podobo Odrešenikovega rojstva v intimne družinske kotičke in družabne dvorane, v preposto češčenje in v najvišjo umetnost, med otroke morda še bolj kot odrasle kristjane. V pogansko sezonsko praznovanje zmage luči nad temo, toplote nad mrazom, življenja nad smrtjo je postavil vir krščanskega verovanja, Gospodovo rojstvo v betlehemski preproščini, svoje sobrate pa razposlal za propagandiste češčenja sv. Družine.
Katoliški svet, tudi ostali krščanski zapad in v neki meri tudi skupine vzhodnih kristjanov so sprejele ljubek in prisrčen običaj. Tako je sedaj Božič skupen praznik vsega krščanstva, ki priznava božje-človeško naravo Odreše-nikovo.
Dejstvo, da so krščanski božični prazniki najbolj splošni družbeni pojav pričevanja in poudarjanja vere, verskega prepričanja in čustvovanja, so upoštevali organizirani materijalisti in borbeni brezbožniki, ki hočejo iztrgati Boga iz človekovega pojmovanja. Kjerkoli so nastale komunistične diktature, je bilo med prvimi dejanji preganjanja vere prepovedano praznovanje Božiča. Božični dan je v komunističnih režimih strogo delavnik, če le mogoče dan tekmovanja za največjimi materijalnimi storitvami, znamenja krščanskega božičevanja so nedopustna tako v javnih prostorih kot tudi v zasebnem življenju kolikor vanj seže roka komunističnih policajev. S tem, da so izbrisali zunanja znamenja krščanskega božičnega praznika, so komunisti hoteli pri korenini zatreti, ne le krščansko pojmovanje, ampak vsako verovanje v osebnega Boga. V njiho-yem žargonu je zatiranje Božiča važno poglavje in bistven prispevek k ugonobitvi “škodljivega, reakcijonarnega in antisocijalnega praznoverja”.
V letu, ki mineva te dni, dvajsetem po največji zmagi borbenega brezboštva v novem veku in v prvem Božiču po vesoljnem katoliškem cerkvenem zboru, je božičevanje s ponazoritvijo dogodkov v Betlehemu pred 1965 leti in s splošnim, množičnim češčenjem novorojenega sina božjega v zasebnih in javnih družbah krščanskega sveta dobilo še nov pomen, ki je v temle:
Božič je zopet dostopen, vsaj več ali manj dopusten v 'deželah, ki v njih vladajo komunisti. Za tamkajšnje krščanstvo je dvajset let bila dolga doba trpljenja, pa vendar prekratka, da bi bila zatrla krščansko kulturo. Totalitarna državna oblast ni mogla tako uničiti svobode, da ne bi seme zahtev po svobodnem duhovnem in materijalnem življenju nekje ostalo, kalilo in rastlo. Sedaj te zahteve že ž mladeniško močjo rinejo skozi vse špranje in odprtine v notranjost komunističnih zgradb. Zopet je krščanski Božič eno najvidnejših znamenj. Kolikor leto za letom stopa v družabno življenje zopet božje dete, toliko propadajo osnove komunistične družbe in sistema.
Letošnji Božič, prvi po zaključku vesoljnega cerkvenega zbora, je v posebnem pomenu praznik vsega krščanstva, jaslice z Detetom zbirališče vseh kristjanov, bolj zbližanih med seboj.
Reakcija katoliške Cerkve na borbeno fronto komunističnega brezboštva je čudovito moderna, čudovito božična. Nikake križarske vojne Cerkev ni začela, nobene nove fronte noče. V zavesti, da čuva kraljestvo božje na zemlji in da je v posesti resnice, vabi svet, najprej in pred vsem ves krščanski svet, k skupnemu iskrenemu iskanju prave sreče in končnega namena življenja. Vesoljni zbor je opustil vsa bojevna gesla, pa proglasil novo zbirko mikavnih, ljubeznivih vabil. V miru, slogi, v sodelovanju in v skupni vnemi naj vsi verni in tudi neverni iščejo pot k sreči in sredstva za omejitev hudega in zlega. Namesto verskega nasprotovanja, deljenja in sovraštva predlagajo cerkveni očetje sodelovanje, složnost, razumevanje in ljubezen. V novi čas, k modernemu človeku, v moderno družbo vstopa Cerkev v moderni opremi za svoje duhovno vodstvo in odrešilno poslanstvo. Izhaja iz spoznanja in priznanja, da je moderen človek tako silno napredoval v tehniki, da bo uničil sebe in svet, če se ne bo poboljšal in v veri, upanju in ljubezni prenovil svojih odnosov do Boga in bližnjega, To
povedo očetje in vabijo k prijateljskemu rešilnemu razgovoru. Resolucije vesoljnega cerkvenega zbora zvene kot v novem akordu angelska pesem: Slava Bogu in mir ljudem !
Za nas Slovence je Božič praznik ljubkega družinskega veselja, pesmi in molitve v zahvalo in prošnjo. Kot šopki lepega cvetja so po našem Božiču in ob njem razvrščeni prelepi ljudski običaji. Iz slovenske ljubezni do svetonoč-nega Deteta in naših dedov jih lepo opravljajmo, nobenega ne pozabimo, nobenega ne opustimo. Naj prejme sveta družina tudi kaj čisto našega, slovenskega, v poklon in pozdrav. Med kadilo ob treh svetih večerih (rojstvo, ime in razglašenje Gospodovo) naj se vije zahvalna pesem božji dobroti in prošnja za božje varstvo. Z blagoslovljeno vodo se pokropimo in zaupajmo, da se bodo razblinili zarotniški načrti tistih, ki še šarijo z ognjem in mečem ter groze, da bodo v novi vojni zažgali svet, če se jim ne pokori. Brž pristavimo vročo prošnjo za najboljši uspeh ameriških sil, ki so v tem letu močneje kot kdajkoli doslej zgradile resno brano, ki kaže, da je ameriški narod odločil, da ustavi roparsko osvajanje, ki ga komunisti izvajajo po zadnji vojni v Eropi in Aziji.
Posebno tisti, ki ste komunizem na svoji koži trpeli, vstanite znova in znova pričajte, da je zlo. Ponosno vsi branimo srečno, previdno, vztrajno in nepopustljivo sedanjo ameriško brambo svobode, ki je pravična in neizogibna. Njega, ki je Bog Miru in Ljubezni, pa v zboru vseh krščanskih ljudstev prosimo tudi mi, da naj ustavi uporabo vsake sile za reševanje mednarodnih vprašanj kot nepotrebno in neprimerno in naj odpre spoznanje-^n prepričanje, da je v prijateljeskem razgovoru iskati rešitev bodočnosti: Red miru v svobodi za vse.
Voščimo si vesele praznike s toplo mislijo priznanja Ameriki, ki vodi človeštvo k tej in taki rešitvi in žarko željo ljubezni za naš rojstni dom, da bi bila med prvimi v novi svobodi tudi Slovenija.	Dr. Miha Krek
'^BESEDA IZ NARODA
Krekov-ICorG$š@v mm ¥ lew

NEW YORK, N.Y. — Prvo vabilo za ta večer sem bral v A.D. V imenu SKAS-a in SAVE se je vabilo začelo z mrzlimi besedami: “Kakor so se po drugih kontinentih kulturni Slovenci med tem že spomnili obeh velikih mož ... tako se hoče ... tudi slovenska kulturna skupnost v New Yorku ...” Kar v srcu me je stisnilo, ko sem bral te besede. Spomnil sem se na delo, veličino in širokogrudnost pokojnega dr. Janeza Evangelista Kreka. Spomnil sem se njegovih besedi, ki sem jih še kot študent nekje bral: “Ven iz kavarniškega dima, fantje, ven na deželo, na kmete, med ljudstvo!” Ta “božji berač”, kot se je sam imenoval in je tak tudi bil, je bil neutrudljiv berač med našimi ljudmi, ki ni prosil za milo-dare, ampak je delil svoje srce, svojo dušo proseč med ljudi, da bi se kot celota, kot narod dvignili trdno na svoje noge in korakali skupno v svobodo.
Ali je lepa naša zemlja dedna,
vredna boja in ljubezni vredna ...
Na zastoru sta bila pripeta grafična profila dr. J. E. Kreka in dr. A. Korošca, ki jih je napravil umetnik F. Gorše. Pripete tri zvezde, polmesec in slovenska trobojka, naj bi predstavljalo narodni grb __
Rudi Večerin je kot napovedovalec po.rrsub. uyodnih besedah predstavi/ Helko Pucovo, ki nam je iz Cankarjeve črtice prebrala odlomek: O, domovina, ti si kakor zdravje... Kot zmeraj, lepo in občuteno!
“Kdor ima srce . ..” je bila narodna pesem, ki jo je zapela' ga. M. Kalanova ob klavirski spremljavi dr. Puša. Zares srce je bilo položeno vanjo. Vsi smo občutili! Po tolikšnem lepem u-vodu je k govorniškem pultu pristopil dr. L. Puš in nam govoril o Evangelistu Kreku in dr. Korošcu. Oba je lepo in objek-
Prisio je še drugo povabilo poitivno obdelal. In prav je bilo, da pošti, ki je bilo poslano vsem je Evangelist-Krekovo delo lo-Slovencem, ki so včlanjeni v fa- gično priključil k delu narodnih
ro. V tem povabilu sem občutil nekaj več krekovstva. Pa navzlic temu sem se bal, da bo morda njegova pojava utesnjena v okvir stranke, kateri je pripadal. Evangelist je s svojim delom prestopil ta okvir, on je bil nekaj več! Bil je človek-borec za svobodo in pravico, ne samo za posameznika, ne samo za eno stranko in tudi ne samo za — čeprav predvsem — slovenski narod. Spomnim se, da je slovenski naprednjak, zdravnik dr. Franc Derganc v enem svojem eseju zapisal: Evangelist Krek je lastnina vseh Slovencev, vseh Jugoslovanov in vseh Slovanov ter vsega človeštva!
Kot Slovenec, še zmeraj toliko mlad, da mi ni bilo nikdar dano videti in slišati našega, mirno rečem, edinega ljudskega tribuna in kot bivši član Sokola, Kreku hvaležen v srcu in z bo-ječnostjo v duši, da bi mi kdo na tem večeru drugače osvetlil ali osenčil njegovo podobo, sem odšel na vabljeni večer.
In vesel sem bil, da me je E-
vangelistova-Krekova sila še zmeraj močno pritegnila in da sem bil v petek zvečer, 10. nov., na “Osmi”, kjer smo se poklonili njegovemu spominu. Bil je lep večer. Krekov duh je vladal na njem. Dr. L. Puš ga je v svojem govoru nalil spet v srca in duše poslušalcev. Ves program se mi zdaj zdi, kot da je bil narekovan po Krekovih stihih:
oračev Primoža Trubarja in prosvetljencev Zoisovega kroga. V svojem premišljevanju naše zgodovine, narodnega razvoja in uveljavljanja postavljam tr, svetilnike, ki so drugim kazal pot in smeri! To so: Primož Trubar, dr. France Prešeren in dr. J. Evangelist Krek. Ti so bili tisti orači naše narodne njive, ki so globoko zarezali brazde v narodno življenje.
In brazde dr. J. Evangelista Kreka nam je dr. Puš nazorno in vsem razumljivo nakazal. Nakazal jih je z iskrenostjo in s še zmeraj živo vero, da so bile pravilno zarezane, da moramo le v te iti še naprej in sejati, sejati... sejati seme svobode!
To je bilo še posebej občute-no, ko je dejal: “Evangelistu ni bilo kot Mojzesu usojeno, da bi svoje ljudstvo sam vodil v obljubljeno deželo — narodove svobode!
In zares, kako velika je škoda za ves slovenski narod in vso Jugoslavijo, da tega trenutka ni doživel. Ne samo, da tega ni doživel, ampak da mu ni bilo usojeno živeti še naprej, in to dolgo, dolgo . . . Morda ne bi dosegel mesta državnika, ampak bil j bi še zmeraj svetilnik, imeli bi še zmeraj politika-voditelja, učitelja! In srečnejši bi verjetno bili Slovenci in srečnejši bi bili verjetno vsi Jugoslovani! Morda ne bi padli v še hujše suženjstvo, kot ga doma narod v du-
hovnem in političnem oziru preživlja.
In prav je bilo, da je mladino pozval, da študira delo in hotenja dr. J. Evangelista Kreka in dr. Korošca, ki je 1. 1918 ponesel Krekov “prapor edini” naprej. Njegov prapor mi ne smemo nikdar zviti in pred nasiljem teme položiti; ampak raje poslušajmo njegove iskrene besede, ki jih je v “Hrvatsko državo” 1. 1916 zapisal: “Pomni, Slovenec, Srb, Hrvat, da si sin enega slovanskega naroda na jugu Evrope. da ti spomina na to enakost ne more vzeti nihče, ako si ga sam ne daš vzeti!”
Te Krekove besede sem se spomnil kot eden. mlajših, kar čutim, kako bi bili mi, mlajši nehvaležni dediči vseh prejetih darov znoja, boja in naporov, ki jih je Evangelist za nas opravil, tako da mu je v teh njegovo telesno življenje izteklo.
Dr. Puš pa nam je Evangelistovega duha dal. In hvala mu!
Po govoru je šel h klavirju in spet spremljal go. Kalanovo, ki nam je zapela narodno: Slišala sem ptičko pet’... In zares zapela je kot da je bila kukavica v domačem pomladanskem logu.
Rudi Večerin pa je prebral Župančičevo “Besedo”, ki nam je spet govorila, da Evangelist .. .“bil je med nami mož kot zrno klen in zdrav... Mi pa bodimo njiva, kjer bo to zrno zmeraj znova vsako pomlad klilo in zmeraj rastlo ter rodilo!
Z Župančičevim “Vlakom nas Maruška Burgar jeva ni speljala iz domovine, ampak v vseh naših občutjih nazaj vanjo. Raztegnil se je njen krog, prišle so njene zvezde svetle in v te se zaglejmo ... Maruška je podala doživeto in upam, da je vplivala na ostale mlade, kolikor jih je bilo, da bodo še bolj prisluhnili pozivu dr. Puša.
In zadonel je g. dr. Puša bariton v narodni pesmi “Popotnik”. Spoznali smo, da bi nam lahko večkrat lepote naše pesmi odkrival kot ttidi gospa. Kalanova, ko sta v dvospevu zapela Ipavčevo “Pozdrav domovini”, Rudi Večerin pa nam je ob koncu prebral še odlomek iz Župančičeve “Dume”: Hodil po zemlji sem svoji... in pil nje bolesti.
Krekov- Koroščev večer v New Yorku je bil lep. Poln ra-| dosti, ker smo imeli može, kot vrh gore hrast, ker pili smo bolesti naše domovine, ker v nas je oživela vera in upanje Evangelista Kreka, ko nam mrtev živo govori: “Vi vsi, ki ste seme izkrvavelega naroda, mislite le na eno: kako boste združili vse svoje zmožnosti, vso svojo lju bežen in vse svoje srce posvetili vaši (sedanj zasužnjeni) jugoslovanski državi, za njen pro-cvit, kulturo in blagostanje...
. (“Sedaj zasužnjeni” je dodal pi-i see tega poročila.)
V Lokavcu pri Ajdovščini podirajo cerkev
Z žalostjo smo slišali, da podirajo staro lokavško cerkev sv. Lovrenca. Reva je že dobrih 30 let samevala, pa se ni nihče našel, da bi jo obvaroval propada.
Menda se je 300 let vršila v njej služba božja, v njej smo bili krščeni starejši po svetu razkropljeni Lokavčani, v njej so bili krščeni, se poročili in bili kropljeni naši starši, dedje in-pradedje. Samo, če pomislimo, s kakšnim trudom so naši verni predniki gradili cerkev takrat, ko je denar bil sila redek in imel velikansko vrednost z ozirom na današnjega. To priča tudi dolga doba, ko se je zidala cerkev in pa koliko manj ljudi je bilo takrat v vasi. Skratka: cerkev je predstavljala narodni spomenik.
Čeprav ni bila freska na stropu ladje posebne umetniške vrednosti, prikazovala je mučenje sv. Lovrenca, sta pa bila glavni in stranski oltar delo beneškega kiparja Mihe Cussa, ki je po zaobljubi napravil Marijin oltar. Zvonik je beneškega stila in je bil zidan zadnji v začetku 18. stoletja.
Žal ima sedanji rod več smisla za avto in televizijo, kot pa da bi ohranil svoj narodni in verski spomenik, če bi bili farani skrbeli vsaj za najpotrebnejša popravila na strehi, bi se bila cerkev ohranila; tako pa je stari sv. Lovrenc šel za ubogim sv. Ui’banom, staro podružnico pod Čavnom, 'ki se je podrla pred nekaj leti. Pač žalostna slika, kako izginjajo naše cerkve in cerkvice, na katere nas veže toliko ljubih spominov!
7. oktobra je prevzela poroštvo za glavni del sredstev, ki so potrebna za dograditev proge, to je za nad 8 milijard dinarjev. Sedaj bomo videli, ali bo ta velikodušni sklep koprske občine vso zadevo koprske železnice spravil z mrtve točke. Pa se mnogi čudijo, če se Slovenci znotraj in zunaj Jugoslavije vedno bolj navdušujejo za samostojno Slovenijo!
------o-------
M. Jakopič:
Je Dete rojeno
Pastirček prestrašeno gleda okrog. Mar sanja? Kaj doli godi se? Zatrobil na stari pastirski je rog, tia čreda njegova zbudi se.
Poglejte tja, bratje, tja doli...
Moj Bog —
ni angelov zbranih krdelo?
Nad klancem, nad strgano štalico tam —
zdaj tisoč glasov je zapelo.
Pastirji začudeno v hlevček strme: Je Dete rojeno na slami.
Krog jasli pa krotke ovčice leže in Dete jih boža z rokami.
IZ NAŠIH VRST

Toronto, Can. — Spoštovano uredništvo! Pošiljam vam enoletno naročnino za časopis. Z listom smo zelo zadovoljni. Želim vam vesel Božič in obilo uspeha v novem letu. Pozdravljam vse sodelavce v uredništvu in vse čitatelje Ameriške Domovine.
Lado Sušnik
Letina je bila slaba
Naj slabše se je letos odrezalo sadjarstvo. V izrazitih sadjarskih predelih, kot je zlasti Štajerska, letos pridelka skoro ni. Pač pa je precej sadja na Gorenjskem, ki pa bo krilo le domače potrebe in ni primerno za izvoz.
Koliko bo letos vina, še niso ocenili. V naši bližini, v Brdih, na Koprskem in Vipavskem je količina pridelanega grozdja po-
Aurora, Minn. — Spoštovano uredništvo! Najlepše se zahvalim za obvestilo in vam pošiljam enoletno naročnino za list. Vse pri Ifstu prav lepo pozdravljam.
Frank Krulc
Tone Osovnik
i©@akaia je 80 ki
Cleveland, O. — Mrs. Terezija Kodelja, 802 East 156. cesta, je v septembru letošnjega leta obhajala svoj 80. rojstni dan. Rodila se je leta 1885 v Višnji gori na Dolenjskem, odkoder je prišla v Ameriko leta 1913. Poročila se je še istega leta in je poročne obrede opravil Father Smrekar v cerkvi Marije Vne-bovzete v Collinwoodu. Njen mož Henrik Kodelja je umrl pred 25 leti. V zakonu sta imela sedem otrok, sedaj je še šest živih. Vsi otroci so dobro preskrbljeni in zelo delavni,
Mrs. Kodelja je naročnica A-meriške Domovine že 50 let in jo še sedaj prebira. Pozdravlja vse pri Ameriški Domovini, posebno pa Mrs. Mary Debevec, ter vsem vošči vesele božične ^praznike in Novo leto.
IP
Biwabik, Minn. — Hvala lepa za obvestilo, da mi bo čez en mesec potekla naročnina za A-meriško Domovino. Računal sem, da Vas bom letos z obnovo prehitel, pa sem vseeno malo prekasen. Da bi ne obnovil naročnine, mi še na misel ne pri-.	- -	-	- de, ker vedno z veseljem priča-
lovica lanske. Štajerski vinogra- kujemo nove številke, čeravno x so se olje obnesli, pa tudi ti ^ jma ^ nas precejšnjo zamudo. n‘S0_ j60® 1 0 icaJnega P0VPreč-1 prjiagam nakaznico za enoletno ,u 1 lime k° letos manj naročnino. Obenem želim upra-° rU®a eta'	vi) uredništvu in vsem bralcem
Skupni pridelek pšenice se je Ameriške Domovine biagoslov-z ozirom na lansko leto zmanj- jen Božič in srečno novo leto.
šal kar za 7%. Isto velja za koruzo. Krompir, ki je v Sloveniji eden glavnih pridelkov, je slabo obrodil. Ga bo za 35% manj kot lani. Edina stvar, ki je zadovoljila, je bila krma, kar je naravno, saj dežja skozi vse leto ni manjkalo.
Koprska železnica ne more nikamor
Pristanišče v Kopru zaradi pomanjkanja železniške zveze z zaledjem komaj še zmaguje svoj promet. Obstaja resna nevarnost, da bo prihodnja leta moralo odkloniti marsikatero ugodno trgovsko ponudbo, ker pač ne bo v položaju zadovoljiti interesentov. Med tem ko gradi jugoslovanska država iz zveznega proračuna pristanišče v Baru in progo Beograd-Bar, progo Sara-jevo-Ploče v sklopu republike Bosna in Hercegovina, progo za
Zader v okviru hrvatske repub- _______ oc
like, pa pristojne oblasti nikdar j kasneje obiskala slovenski Cle-niso hotele priskočiti na pomoč I veland, nihče ni pozabil pove-Slovencem, ki potrebujejo le 34 dati, kaj se skriva za tistimi vra-
Andrej Perčič
D
Falls Church, Va. — Spoštovano uredništvo! Z veseljem prilagam ček za Ameriško Domovino, ki jo z veseljem vsi tako radi beremo.
Tri leta sem že v Ameriki, moji novi domovini, in od prvega dne dalje berem z velikim zanimanjem vaš list. Mnogo zabave in srečnih uric so mi napravile vrstice v slovenskem časopisu. Večkrat mislim na vas, ki ustvarjate naj večjo vez med nami Slovenci — časopis — ki ga čita toliko ljudi širom sveta, z istim hvaležnim občutkom v srcu kot jaz.
Vaše delo se ne da plačati z denarjem, to skušamo vam povrniti s hvaležnostjo in spoštovanjem. Ko sem prvič stopila na St. Clair, so mi pokazali tiskarno Domovine. Kadarkoli sem še
Apnenca dovolj
MILWAUKEE, Wis. — Odrasli ljudje, ki pijejo malo mleka, lahko dobe za tvorbo kosti potreben apnenec iz sira, sladoleda in kruha.
kilometrov železniške proge, da povežejo Koper z zaledjem.
Progo so sicer začeli lani graditi s krediti, ki so jih dale slovenske banke, a ti krediti so že pošli, delo se je pa šele dobro začelo, če bi ga nadaljevali v sedanjem ritmu, bi Koper ostal brez železnice še nadaljnjih sedem let. To bi pa pomenilo gospodarsko smrt za njegovo pristanišče. Zato se je koprska ob-! čina odločila za drzen sklep:
ti. A z njihovih obrazov je odseval ponos in zadovoljstvo.
Gotovo se tudi vi zbirate jutro za jutrom z istimi občutki ob izviru potočka, ki se razlije po celem svetu in razveseljuje toliko slovenskih duš.
Želim vam, vsem sodelavcem in naročnikom vesele božične praznike in srečno novo leto, da bi ga zdravi in veseli še mnogo let ustvarjali in čitali.
Jana Bevec
KANADSKA DOMOVINA
i VOŠČILA IZ TOROKTA, OKT. |
|-----------------------------------1
Mesarija in kfofsasišarna	||
DERMASTJA
ŽELI VSEM ODJEMALCEM IN ROJAKOM VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO
Na razpolago imamo vse vrste svežega in doma prekar jenega mesa, kranjske klobase, vse vrste domačih salam, šunk itd. — Dobite tudi bučno olje, kislo zelje, repo, radensko slatino itd.	Dostavljamo brezplačno.
Sprejemamo naročila iz vse Kanade in pošiljamo C.O-.D.
192-194 AUGUSTA AVE., Toronto 2B, Ont. — 366-2165
BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE SREČNO in ZADOVOLJNO NOVO LETO
želi
družina JOHN MURGELJ
71 GORT AVE., TORONTO 14
BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN MIRNO NOVO LETO
Vam želi
GRADBENO PODJETJE
JEREB BROTHERS Ltd.
24 WOODBURY AVE., Toronto 14 • 255-9920
581 HORNER AVE., Toronto 14
251-9692
BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE, MIRU POLNO IN SREČNO NOVO LETO 1966 želi
MIZAR- STAVBENIK
ANTON MUHIC Z DRUŽINO IN DELAVCI
20 Minstrel Rd., Toronto 18, Ont.
MNOGO BOŽIČNEGA MIRU IN SREČE V NOVEM LETU
želi
GRADBENO PODJETJE
JOŽE KASTELIC Ud.
30 VICTOR AVE., MIMICO — TEL.: 255-2085
TEKSTILNA TRGOVINA
I. BAJDA
ŽELI VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN USPEHA POLNO NOVO LETO in se priporoča
80 B BROWN’S LINE, TORONTO 14, ONT.
Pozdravi is božičea voščila iz Slovenskega Toronta
Zopet bomo praznovali in doživljali božične skrivnosti. Mnogo pozdravov in božičnih voščil ter dobrih želja bo raznesla med slovenske rojake po vsem svetu AMERIŠKA DOMOVINA, edini slovenski dnevnik, ki v teh časih piše in razlaga dogodke v svobodnem in krščanskem duhu.
Lastnici, urednikom, sodelavcem in dopisnikom, tiskarjem in upravi hvala lepa za njihovo ne lahko delo. Zavest, da s tiskom dan za dnem delajo dobro, dobro mnogim tisočem Slovencev, naj vam vsem prinese obilo svetonoc-nega miru in blagoslova v letu 1966.
TORONTSKI DOPISNIKI
Iz slovenskegaToronta
BOŽIČNO DARILO
Zgleda, da ni Božiča brez da- besede. Kje se torej celijo rane rila. Res je, saj je bil prvi Božič razpokanih skupnosti?!
pošti priložijo še pol dolarja stroške pošiljanja. Knjig imamo samo' omejeno število. Dobijo se v Slovenski pisarni na 618 Manning A ve., Toronto 4, Ont.
VOŠČILA IZ TOROKTA, ONT. |
Lastništvo in uprava SLOVENSKE PISARNE v Torontu želita vsem rojakom v Kanadi in v širnem svetu obilo božične sreče in veselja ter blagoslovljeno novo leto 1966.	*
Uprava Slovenske pisarne
darilo nebes revni zemlji; mir božji nemirnim zemljanom; Sin božji zgubljenemu človeštvu.
Bog sam je obdaroval zemljo z najdražjim. Ali torej more doživeti Božič, kdor ničesar ne daruje? Doživetje božičnih skrivnosti je veliko darilo in kako ga bom deležen, če nisem ničesar dal?
Dati kaj? Svoj čas, svoje sposobnosti, težko prislužen denar, dobro besedo, odpuščanje, popravilo krivice ... Dam, kar mi je najdražje, kar najtežje pogrešim, od česar se ločiti skoraj ne morem. To bo bližnjemu največ zaleglo, mu prineslo največ veselja in notranje radosti.
Dati, komu? Očetu, ženi, otrokom, sestri, prijatelju? Seveda.
A z njimi bom darila samo zamenjal, torej ne bom ničesar dal. Toda v bolnici leži bolnik, morda je oče. Med množico je fronta”. Knjigo je izdala v Ar----------  rr -j-1--11-	" gentini založba “Svobodne Slovenije”. Knjiga je zelo obširna in je opremljena z dokumenta-ričnimi slikami. Odkriva nam
Svet danes na vse mogoče načine išče ureditve razmer in razprtij. Konferencam sledijo novi razgovori in debate, čim več se govori, tem manj je reda, tem več je razklanosti. Največ nesporazumov in razprtij bi mogla urediti tihota duhovnih vaj, ko človek utihne, da more spregovoriti Bog, ko je zunanjost vsaj za nekaj časa pozabljena, da se notranjost odkrije.
Tisti, ki so šli letos na duhovne vaje, so prinesli slovenski skupnosti iz tihega doma najlepše darilo za letošnji Božič: LASTNI MIR ... v svoje družine, v svoja društva, v svojo soseščino.
“Nevidna fronta”
Že dolgo časa napovedana knjiga je med nami. Izšla in prispela je Vauhnikova “Nevidna

skrit revež. V daljnih deželah o-mahuje misijonar. Morda ne poznam ne enega ne drugega in oni ne mene, a dobila se bo pot do njega. Nobena žena in mati, ki ima bolnega moža, ne bi smela v teh dneh trepetati v pomanjkanju, ko bo vendar toliko ljudi pijanih od izobilja. Obisk, darilo, poslana misel in voščilo, koliko je potov, ki vodijo do lepega Božiča.
Letos v decembru je 48 slovenskih mož in fantov iz Velikega Toronta bilo na duhovnih vajah pri očetih Oblatih v Port Credit-u. Oče, ki vodi ta dom tihote in miru, je to skupino že prvi večer povezal v enoto, v eno samo nemo družino. Oče misijonar jo je potem vodil skozi soteske življenja. Prižigal jim je luči, odvezoval krivde, kazal pota in dajal poguma. Vsak član te družine, naj šibo oče ali sin, delavec ali podjetnik, star ali mlad, je imel dva dni opravka samo s samim seboj. In prav to brskanje po svoji lastni notranjosti je vse povezalo v duhovno enoto. V vsakem posebej se je naselil mir, tako da so po dveh dneh odšli zopet v svet kot družina miru in so ta mir ponesli kot božično darilo slovenski skupnosti v Velikem Torontu.
Duhovne vaje so v prvi vrsti verska zadeva, ko vsakdo sam urejuje svojo preteklost in u-smerja svojo bodočnost oziraje se na bližnjega, na skupnost in na Boga. In ravno zaradi tega dela s samim seboj imajo posledice duhovnih vaj velik pomen tudi za družbo. Možje, ki se na duhovnih vajah srečujejo, bodo ohranili med seboj prave človeške in krščanske odnose. Kdor zna pogledati v svojo notranjost, boi s slabostmi bližnjega prizanesljiv. Tisti, ki so na duhovnih I vajah skupaj molčali, se zunaj v 'svetu ne bodo kregali. Kdor je gledal moža-očeta, ki mu je težko življenje že zgubalo lice, osi-vilo lase in upognilo hrbet, kako je klečal v tihi kapeli in govoril s svojim Bogom, ta si ne bo nikdar več upal reči o njem slabe
tajne protinacistične špionaže, nizacijah, ampak v prosvetnem
katere srednjeevropski center je bil v Ljubljani med drugo svetovno vojno.
Vezana knjiga stane $5.50, broširana pa $4.50. Zaradi obšir-nosti knjige naj naročniki po
Sanitet SIot* te!, zmze
TORONTO, Ont. — STZ priredi svoj letni “moose banket” 21. januarja 1966 ob pol 8. uri zvečer v dvorani novega Sloven- i skega doma. Uspešna lovca, ki sta poklonila meso, sta bila inž. F. Grmek in J. Lovšin.
Precej je bilo letos lovcev, ki so “skoraj” kaj ustrelili, a na žalost “skor” še ni nikoli zajca ujel. Bilo je pa precej živahno-! sti po hribih okrog Bancrofta in' Elk Lake, ko so se naši lovci za-i prašili v hoste. še bolj živahno j in veselo je bilo po končanem! lovu v koči, ko so lovci ob! “žlahtni” kapljici pripovedovali j svoje doživljaje.
m
Telovadni odsek STZ objavlja, da se sedaj vrši redna telovadba v novem Slov. domu na 864 Pape Ave. vsako sredo zvečer ob pol 8h za naraščaj in mladce, ob 9h pa za člane in članice.
Društvo kupuje bradljo in konja, medtem ko ostalo orodje že ima. Vsa slovenska mladina je vabljena k treningom, ne glede na politično gledanje staršev, če le ima zanimanje za resno delo, katero telovadba zahteva. Telovadba uri telo, utrjuje zdravje, budi pogum in prisotnost duha, gradi pa tudi voljo in značaj.
Pri nas doma se niso včasih vzgajali ljudje pri T.V. in drugih modernih napravah in orga-
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO Vam želi
ANTON'S MEAT MARKET
ANTON BAVDEK
PRVA SLOVENSKA MESARIJA V TORONTU
Imamo vedno sveže in okusno prekajeno meso in klobase, če pripravljate gostije, bankete ali slično, se priporočamo. Dostavljamo na dom brezplačno. Po zelo ugodnih cenah vam napolnimo hladilnike.
633 Vaugham Rd. pa Vogalu Oakwooda.
Tel.: 783-0423 — 783-0312
BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE
SREČNO NOVO LETO
Vam želi
družina JOHN TRATNIK
176 DELTA STREET, Toronto 14
255-4553
BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1966
Marjan Jakopič:
Moj božič
Pod težkim snegom zemlja spi, a zvezde šepetajo in angeli ob Detetu vso noč pojo, igrajo.
Ko mogel v hlevček bi še jaz, še jaz za hip stopiti, ko mogel božje Dete bi prav na srce priviti.
Ko mogel slamo bi mehko za vzglavje mu zrahljati, in trudno roko kot ovčar okrog vratu mu dati.
Petem s pastirji grem domov, vso pot pojoč zahvalo, da mi je Dete prav to noč spet dobro roko dalo.
domu, v trudu in znoju in ob težkem delu. In naši ljudje, kot je pokazala vojna in življenje po novem svetu, so bilf dobro in trdno vzgojeni.
Društvo je včeraj popoldne imelo čajanko, kjer so pokazali filme s prireditev STZ (z nastopov, lovskih, smučarskih tekem in izleta), pa tudi filme z olimpijade v Tokiu z borbo Slovenca Mira Cerarja za zlato medaljo na tem svetovnem forumu.
Društvo želi vsem članom in prijateljem vesele božične praznike in srečno novo leto 1966!
STZ Toronto
vam želi
STAVBENO PODJETJE
F-F CONSTRUCTION CO. Lid.
Lastnik A. FERKUL
183 BETA STREET, TORONTO 14
259-7334
BLAGOSLOVA POLNE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM
IVAN KAVČIČ IN DRUŽINA
162 CLINTON ST., TORONTO 4, ONT. • TeL: 532-8161
Oramofsuske plošče
PRAVKAR DOSPELE
iz starega kraja!
Velika izbira. Zahtevajte katalog.
COMET
555 St. Clair Ave. W. Toronto, Ont._Tel.: LE 5-7269
SKUPINSKA POTOVANJA V SLOVENIJO
SS QUEEN MARY — 23. aprila iz New Yorka s povratkom 28. junija preko Cherbourga. — Cena US $340. _ Vključno vlak do Ljubljane in nazaj US $393.
SS ARKADIA — 30. aprila iz Montreala s povratkom 30. junija iz Le Havre. — Cena Can. $337.10.
ZNIŽANE CENE JET LETALOM ZA 1966 — pod pogojem vladne odobritve.
Turistična za 21 dni:
New York —Ljubljana US $395	Toronto — Ljubljana Can. $450
NOVO v 1966: Skupinska potovanja s plačanim hotelom v Sloveniji.
Naša prva skupina Montreal—Ljubljana dne 6. julija. Cena Can. $449.
V naprej plačani listki. — Mi Vam napravimo prošnjo na Immigration, Jugoslovanski konzulat in Vas seveda točno obvestimo o prihodu Vaših.
Emigrantska cena Ljubljana — Toronto Can. $271.
NOVO v 1966: Skupinsko potovanje Vaših iz Evrope z ladjo v New York ali Montreal. Cena v obe smeri začne od US $250, pa več.
Zahtevajte točne informacije za vsa gornja in druga potovanja. Mi Vam nudimo vse usluge za potovanje, kot potne listine, vizume, najem avtomobila ali prevoz tega, prodaja valute, dinarjev, kovčkov. — Notarski posli.
WORLD TRAVEL SERVICE LTD
258 COLLEGE ST., TORONTO 2B, ONT. — WA 3-4868, WA 3-4261
BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO želi
SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK
DR. ZLATKO A. VERBIČ
2902 DUNDAS ST. WEST, Toronto 9
Tel: 769-7368
HRANILNICA in POSOJILNICA
SLOVENSKIH ŽUPNIJ V TORONTU
želi
BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE in USPEHA POLNO NOVO LETO 1966 vsem Slovencem posebno pa še članom
Naj ne bo župljana, ki ne bi bil član župnijske hranilnice.
•
618 MANNING AVE., Toronto 4, Ont •	531-8475
225 BROWN’S LINE, Toronto 14, Ont.
Spomini na slovenske pijonirje
(Za A. D. zbral, nekaj dodal J. J. Regerčan)
| naseljencev, ki so prišli v ta J po Minnesoti in sem cul, kako j in žvrgoleli kakor ptički. Dan
ČAS HITI z nerazumljivo hitrostjo naprej. Kar razumeti ne morem. Včeraj še, sem kratke hlače nosil — zdaj sem že starček. Presneti čas, kam se ti tako mudi? Pri teh mojih opazkah sem se spomnil na enega (zdaj že dolgo pokojnega) prijatelja, ki mi je nekoč pred leti odgovoril na vprašanje, kaj je čas?
Tako mi je pojasnjeval in slikal čas:
“Čas je večna ura, ki se nikoli ne izteče in nikoli ne preneha. Naprej in naprej “tika-taka” in nikoli ne vpraša ne berača, niti ne cesarja, če mu je to njegovo nenehno potovanje in vrtenje prav, ali ne prav. To prepušča, da si vsakdo sam izračuna, če je tega zmožen in če to zrla! Tak je bil čas včeraj — tak je danes in bo tak še dolgo — dolgo, dokler mu bo ON nad nami dovoljeval tako šteti, kakor šteje minute, ure, dneve, tedne, mesece, leta, stoletja in Tisočletja med nami zemljani na svetu. Zato za nas navadne zemljane je najlepše, da si glede tega ne belimo preveč glav, kako naj se vrte ure “Časa” med nami. Delajmo najboljše kar moremo — drugo prepustimo Njemu nad nami; to, kako naj se vrtijo ure časa, katerega je On organiziral in mu določil pota, kako naj vozi in kako naj obrača ure in dneve nam. Mi zemljani za to nimamo preveč pravih pojmov, če jih sploh imamo kaj in tudi ne dosti res veljavnih sposobnosti. Skuša se veliko tu in tam, doseže pa malo.”
Kar dobro pojasnilo!
Kadar govorimo o času in kako se vsem nam hitro izmika, nam ameriškim Slovencem stopi pred oči čas in doba naših prvih slovenskih pionirjev v Ameriki. Kar na enkrat smo v pogovorih o naših slovenskih pionirjih v Ameriki in radi govorimo o njih. Ponosni smo nanje — sklicujemo se nanje. Pmsnica je in bo ostala, da veliko so delali, veliko trpeli, veliko žrtvovali in doprinašali za novo domovino Ameriko in za njihovo rodno staro domovino Slovenijo. Yes, novi svet Amerika — upravičeno povsem lahko rečemo naša Amerika, je s slovenskimi priseljenci mnogo pridobila. Veliko pridobila! Kdor dvomi, da pretiravam, kar pojdi v Minnesoto, Michigan, Pennsyl-vanijo, Illinois, Kansas, Colorado in še skoro v vse druge države tja do “Zlate Kalifornije,” do Plavega Pacifika, pa boš našel sledove dela, doprinašanj in žrtev za večjo in boljšo Ameriko.
Primerjajmo tedanji zaslužek za razna dela in v raznih službah. Kaj majhen je bil. Dohodke, plače, prihranki pri komur sc bili mogoči, so bili majhni. Večinoma so se vrtili okrog v mejah “rujavih bakrenih centov.” Ampak kljub temu, da so bili njihovi dohodki, prihranki in vse drugo tako mali in skromni — naši nekdanji slovenski pionirji so imeli od sile široka in velika srca. In to za vse! Za vse, kar je bilo koristnega in potrebnega za slovenstvo! Neprestane kolekte za popravljanje ir. zidanje cerkva v stari domovini, za zvonove, za požarne brambe in druge potrebne javne stvari in potrebe, ki jih je bilo na dnevnem redu vedno polno
kakor svetnikov v pratikah. In še razne mnoge druge potrebe niso našle nikdar zaprtih src in rok pri pionirjih ameriških Slovencev.
Tudi tu v novem svetu Ameriki so v kratki dobi (1890-1920) ustanovili celo vrsto slovenskih župnij in nekaj šol. Pozidali na desetine slovenskih narodnih domov in dvoran. Ustanovili celo vrsto podpornih jednot in zvez in na stotine društev in klubov. Tudi veliko gospodarskih ustanov, hranilnic in posojilnic in še mnogo drugega. Ne bi omenjal tega, če bi ne imel nekaj pregleda o tem.
Ko sem se spomnil na pojasnilo o času, ki mi ga je podal pokojni prijatelj, kakor sem že omenil, so zablestele v duhu (ali če hočete na traku mojih spominov), so se pojavile mnoge sličice dogodkov pred mojimi očmi iz let, ko sem blizu trideset let vložil svojega časa službi na poljih novinarstva. Priznam, bolj revno in skromno sem to vršil, — a moj pogon k temu me je vedno priganjal, da večjega dobrega dela ni, če komu moreš pomagati z dobrimi nasveti in pa če komu moreš prinesti v dušo in srce — vsaj za kako minuto košček razvedrila in veselja. Zato še danes moje pero naj-rajše piše o zabavnih, veselih, srečnih slučajih in trenotkih. To z namenom, da bi čitateljem bili taki slučaji in dogodki v zabavo in kratek čas. Tak skušam biti, pa naj z mojimi mislimi in spomini kolovratim po pennsylvan-skih hribih in ridah, po mrzli Minnesoti, po planjavah osrednjega zapada in okrog Velikih jezer, kot slovenski sin bi rad pel vedno le veselo slovensko pesem, od katere ni lepše, vsaj ne za moje slovensko uho!
Ljubezni in spoštovanja do slovenskih pionirjev sem se pa posebno nalezel v času, ko sem ustanavljal mesečnik ‘Novi Svet’ (1935-1938). Preje, skoro'20 let, sem večkrat čul od slovenskih inteligentov in preprostih ljudi, zakaj se ne poskrbi kaj več za ohranitev zgodovine slovenskih priseljencev v Ameriki. Tudi v člankih, dopisih in raznih spisih so mnogi povpraševali o tem. Nekaj se je storilo tu in tam. Jednote, društva so O' svojih področjih veliko objavila. Tudi mnoge župnije. A preprostih družin in posameznikov se pa ni nihče dosti spominjal, razen v kakih posebnih slučajih. A prav ti so bili, ki so z njihovo dobro voljo in pa s prispevki vse podpirali, da je bilo polje slovenskih priseljencev vedno v bujnem cvetju in da je vsestransko rodilo in napredovalo.
Kako priti do družin in posameznikov?
Na to vprašanje je bil edin odgovor — do njih je treba. In tako sem se odločil. V naselbine in kraje, kjer in kamor je bilo le moč, sem šel in začel obiskovati naše ljudi. Vseh seveda ni bilo moč obiskati. Veliko pa. Kadarkoli sem se mogel od dela odtrgati, kak dan ali dva, sem bil že na potih po naselbinah. Najprvo sem se spravil na bližnje naselbine. V malem mestecu Bradley, ki leži kakih 55 milj južno od 'Chicage, sem začel. Tam sem našel še kar ducat ali še par več za dobro mero starih
novi svet v časih od 1885-1895. | je leta 1901 ciklon razdejal malo
NAROČITE ŽE SEDAJ BOŽIČNO MESNINO
K
1 PRI
I	JASBECK QUALITY MEATS
I na 821 East 222 Street	AN 1-295S
Pri nas delamo najboljše RIŽEVE in KRVAVE |	KLOBASE v CLEVELANDU.
Imamo tudi odlične DOMAČE PREKAJENE KRANJSKE KLOBASE — DOMAČE KISLO ZELJE — IN KVALITETNO MESO VSEH VRST.
U
| VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN
SREČNO NOVO LETO ŽELIMO VSEM!
Zanimive odgovore in pojasnila sem dobil od njih, kot m pr. o prvem Slovencu Goršetu, ki je Jastoval pred dobrimi 130 leti skoro vse ozemlje, kjer je zdaj središče Velike Chicage. To je vžgalo V meni, ne vem zakaj, veliko zanimanje, da sem obiskal potem vse večje,in manjše naselbine, kjer mi je bilo mogoče. Zanimive podatke sem dobival pri takih obiskovanjih. Kolikokrat se jih spominjam! Nekatere sem objavil v “Novem Svetu.” Če moč in če bo čas, nekatere še bom.
Mnogi so mi še pozneje pismeno poročali o raznih dogodkih, razmerah in slučajih iz dni njihovega življenja. Zanimivo!
Lani in letos, 1964-1965, so obiskali nekatere kraje, zlasti po državi Illinois, siloviti viharji — cikloni. Crystal Lake mesto, več drugih mestec, so kar razdejali in poruših. Letos pred par tedni, v novembru, so po južni okolici mesta Joliet viharji grdo divjali. Ko sem par krajev videl, sem se spomni, ko sem hodil 1. 1939
vasico “Duluthville” pri Biwa-biku. O tem mi je nato poslala daljše poročilo rojakinja Mary Delak, ki sem ga objavil v januarski številki “Novega Sveta” leta 1940 pod naslovom “Spomini pionirjev.”
Njeno poročilo se je glasilo:
“Dogodek, o katerem vam poročam, se je dogodil dne 5. okt. 1901, kako miljo od mesteca Bi-wabik, v Minnesoti. Naselbina se je imenovala “Duluthville” (po naše: Duluthska vas). Ime je bilo povzeto po tamkajšnjem rudniku, ki so ga lastovali rudarski magnatje iz Dulutha. Rudnik je obratoval s polno paro in se je imenoval “Biwabik Open Pit” (Biwabski odprti rudnik). Tu so bivali v tistem času večinoma Slovaki, Švedi in tudi kakih deset slovenskih družin je bivalo tod.
“Bil je lep sončen jesenski dan, da je kazalo, kakor, da se hoče poletni čas na novo vrniti v te severne kraje. Otroci so se tisto popoldne veselili in razigrani od lepega, toplega vremena živahno skakali okrog hišic
se je nagibal že bolj in bolj k svojemu zatonu in ura se je že pomikala proti peti popoldne. Tam na južni strani pa so se kopičili bolj in bolj temni oblaki, ki niso obetali nič dobrega. Kmalu se nebo potemni, od juga je začela pihati močna sapa. Otroci so se strahoma porazgubili na svoje domove, pripovedujoč svojim mamicam, da se bodo igrali rajši v svojih hišah.
“Zunaj so kmalu zabesneli elementi strašnega viharja — orkana. Zatulilo je, kakor da hočejo nevidni duhovi obrniti zemljo in svet. Kakor bi pekel nastal, se je zdelo ljudem. Čez dobrih deset minut vihar že pojenja — zopet se razsveti in še malo je ravno zahajajoče sonce za slovo posijali na pokrajino.
“A kaj je napravil orkan?
“Ljudje so začeli s strahom prihajati iz svojih bivališč in hišic ter gledali s strahom, kar jim je v nekaj minutah povzročil siloviti vihar...
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM SVOJIM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN SORODNIKOM SLOVENSKA TRGOVINA POHIŠTVOM
OBLAK FURNITURE i!i
6532 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103 PH. 431-2288 Telefon na domu: WH 3-0169
Ker je ogenj uničil našo trgovino 19. junija 1965, smo po 30 letih prvič ostali brez koledarjev, za kar prosimo odjemalci naj nam oprostijo.
M
Ji) Poslujemo v novih, manjših prostorih in se priporočamo vsemi j/J našim odjemalcem, prijateljem in znancem, da se nas spomnijo !|j pri svojih nakupovanjih.
• j	Postregli Vam bomo direktno iz tovarne ali iz skladišča.
L Prosimo, da nas vedno pokličete za appointment in na željo Vas v. posetimo na vašem domu.
Prisrčno se zahvaljujemo vsem za vso pomoč, sočutje in 'Jt naklonjenost ob naši veliki nesreči, posebno še zahvala vsem, ki so nas počastili z naročili v težkih dneh največje potrebe.
Še enkrat prisrčna zahvala in blagoslovljene praznike!
MR. & MRS. LOUIS OBLAK IN SIN VIKTOR!	^
«»g ssa	kss za	gg Tsa ga	. as as szs ga sa .v .t; ^ aa ^ a:
Ivan Zorman:
VRABEC
Viharna zima drevje vije, vzdiguje sneg z ledenih tal. Krilatci so na jug zleteli, le hrabri vrabec je ostal.
Nikdo mu ne prepeva hvale, med ptiči ni aristokrat, vendar visoka čast ga diči: najboljši naš je demokrat.
V preprosto suknjiča oblečen, pod suknjiča junaška kri, naj sneg, naj cvetje zemljo krije,
nikdar nas on ne zapusti.
Vsak dan je vrt moj zasneženi spet z njim za kratke hipe živ, ko za drobtinice pod oknom veselo poje svoj čiv-čiv.
Ostani zdrav, prijatelj skromni,
ki mračne dneve mi jasniš. Zvestobe, vedno dobre volje, poduka v stiski me učiš.
“Mestece Biwabik je še stalo, tako kot je bilo. Pač pa se je vlekel orkan kako miljo proč od juga proti severu in je zadel le pas od 100 do 150 čevljev širine s svojim uničujočim ciklonom. Ampak grozno in neusmiljeno je delal tod. Vse izruval — vse podrl in odnesel.
“Najhujše je bilo tam, kjer je bivala družina Janeza Štrukela, potem pa Mrkunova in Morave-cova družina.
“Pri Štruklevih so imeli baš pred dvema dnevoma srečen dogodek. Vile rojenice so se oglasile in so jim prinesle na stanovanje malo hčerkico. Mati je ležala z dva dni staro hčerkico v postelji. Mož se je nahajal pa baš v istem času v mestu po
opravkih. Divji ciklon je v trenutku dvignil hišo, o kateri ni bilo več nobenega sledu. Prav božji čudež je moral biti. Hišo je vihar iztrgal in odnesel, a hišni pod je ostal. Žimnico je vrglo s postelje in jo zvilo in potisnilo v en kot. Tam je dete ostalo in mirno spalo, kakor da se mu ni nič zgodilo^. Nevidni varuh Angel, ga je moral čuvati, da se mu ni nič zgodilo ...
“Kaj je bilo z materjo in ostalima otrokoma? Mater je neslo kakih 300 čevljev proč in z njo dva otroka in jih vrglo v blato. Ljudje so jih pravočasno rešili. Potegnili so jih iz blata in jih odnesli k dobri švedski Larsa-novi družini, ki jih je vzela pod
streho.
(Dalje na 6. strani)
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM ZNANCEM IN PRIJATELJEM V NEW YORKU
MORSCHER'S PORK STORE
58-44 Catalpa Ave. Brooklyn 27, N.Y.
60 VRST RAZLIČNIH KIOBAS VSE VRSTE PREKAJENEGA MESA
S
g
I

NAŠE SPECIALITETE: PEČENICE, POL PREKAJENE, KRANJSKE, SUHE KRANJSKE, RIŽEVE KRVAVICE, ŽELODCI IN DOMAČE SUHE KLOBASE.
Razpošiljamo po celi Ameriki.
1
a.■■■U' --u	‘ 'v'-	-j-ve 1 ■ 'i- - •'
k
; L ■ L,- L	;•	‘A: --
JSfaainanito in JZah-dala
V globoki žalosti naznanjamo, da je dne 20. oktobra 19 65 v Gospodu preminul naš ljubljeni soprog, predobri oče, stari oče in brat
lobn Sever
Rojen je bil dne 28. jan. 1893 v "vasi Male Lipljenje, župnija Škocjan pri Turjaku, Slovenija, Jugoslavija. Tam žalujejo za njim: brata Jožef in Alojzij, sestri Marija por. Koprivec in Peuca por. Virant, člani njihovih družin in še več drugih sorodnikov.
V Ameriko je prišel dne 23. maja 1910. Kot strojnik je bil zaposlen 43 let pri Gabriel Co. Pridno je sodeloval v slovenskem društvenem življenju. Bil je ustanovni član pevskega društva “Lira” v župniji sv. Vida in predsednik podružnice št. 5 Slovenske Moške Zveze.
Pokopali smo ga dne 23. oktobra 1965 na pokopališču Vseh Vernih Duš v Chardon, Ohio.
Slovesno pogrebno sv. mašo je daroval v cerkvi Naše Ljube Gospe Vedne Pomoči na Neff Rd. župnik Rev. Joseph Angelaitis, ki se mu za ljubeznivo naklonjenost in duhovno tolažbo najiskreneje zahvalimo. Posebno smo mu hvaležni, da je prišel tudi v pogrebni zavod pokropit pokojnega in vodil skupno molitev sv. rožnega venca ob krsti, da je pokojnega spremljal na pokopališče in ob grobu molil za večno srečo njegove duše. Hvala mu, da je opravil vse pogrebne cerkvene obrede v pogrebnem zavodu, v cerkvi in na pokopališču.
Prav tako smo hvaležni duhovnikom v Huron Road Hospital, ki so, pokojnemu podelili svete zakramente in blagoslove ter ga pripravili za srečno zadnjo uro.
Prisrčna hvala Grdinovemu pogrebnemu zavodu na Lake Shore Blvd., ki nam je skrbno in ljubeznivo uredil vse pogrebne priprave ter odlično vodil pogrebni sprevod.
Iz vseh naših src smo hvaležni Mrs. Louise Zagore za vso njeno veliko pomoč v urah največje žalosti, zlasti tudi za to, da je med našimi dobrimi sosedi zbirala za skupni venec in za sklad za sv. maše za pokojnega. Iskreni Bog povrni vsem tistim, ki so darovali.
Prav lepa hvala zastopnikom društev in drugim govornikom, ki so se s prisrčnimi in ganljivimi besedami poslovili od pokojnika in slavili njegov delež v slovenskem društvenem življenju. Posebej hvala društvom Catholic Knights of Ohio No. 138, Glas Clevelandskih Delavcev št. 9 SDZ, podružnici št. 5 Slovenske Moške Zveze, pevskemu društvu “Lira” in S.N.D. na St. Clair Ave. za vso počastitev pokojnega kot svojega člana.
Našo toplo zahvalo naj prejmejo uslužbenci podjetja Gabriel Co. za skupni venec in številno udeležbo pri pogrebu, kakor tudi glavni urad Slovenske Moške Zveze za krasen venec.
Skupno so pokojnega tudi počastili in darovali vence uslužbenci White Motor Co. in sicer Depart-
ment 942 in 943 on Second Floor. Iz vseh naših src se jim toplo zahvalimo.
Dobri Bog naj povrne vsem, ki so darovali za sv. maše in druge dobre namene, vsem ki so poklonili cvetje in vence ter vsem, ki so dali na razpolago avtomobile za pogrebni sprevod.
Prisrčna hvala vsem, ki ste prišli pokojnega kropit ali se udeležili pogreba. Posebno zahvalo izrekamo vsem tistim, ki so skupno molili oh krsti in vsem, ki so spremljali pokojnika do groba.
Razposlali smo zahvalne kartice in spominske podobice vsem, kolikor smo imeli naslove. Če bi kdo pomotoma naše posebne zahvale ne bil dobil, lepo prosimo naj nam oprosti in sprejme tole našo skupno, javno zahvalo, ki jo želimo izreči prav vsem, ki so našemu dobremu soprogu in očetu storili kako ljubeznivo uslugo v zadnjih dneh življenja, vsem, ki so nam v pretežkih urah slovesa priskočili na pomoč in vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da so bile pogrebne slovesnosti tako ganljivo veličastne. Naj dobri Bog vsem stotero povrne!
Živo verujemo, o Gospod, da se življenje Tvojih vernih s smrtjo le spremeni, ne pa uniči. Sprejmi, prosimo Te, dušo našega preljubega soproga in očeta, Tvojega vernega služabnika, med svoje izvoljene na kraj hladu, luči in miru!
Žalujoči:
V miru božjem sladko snivaj dragi, nepozabni nam, v nebesih rajsko srečo uživaj, do svidenja na vekomaj.
soproga ANA, roj. URAJNAR hčeri ANN in ROSEMARY
Ti, o Jezus naš premili, zlij na dušo Rešnjo Kri, Ti dobrotno se ga usmili, raj nebeški mu odpri.
zet WILLIAM BRUSS
vnukinje: JACQUELINE, SANDRA, DEBORAH vnuka WILLIAM in GERALD.
Cleveland, Ohio, 20. decembra 1965.
tg --------------------------------------- ...
lMn«d S»*r5 Tband«f for the Jngoola^g in WUcoiui* ft
Tedenska priloga za Slovence r. Wisconsino
g	_________
hira ti o b b tj ii d drtt b o o o o a «?
THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY
■tlwwvyaBwr-p-o-wu-Bv
Address
All commamcattoas to
OBZOB PUBLISHING COMPANY Marica S. Stast, Publisher 3601 W. Ohio Ave Milwaukee 15, Wis.
Tel. Mitchell 5-4373 fa
iinnrsTrKTrffTnnrinrinnnraS
m	®
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM ČITATELJEM KOT TUDI NAROČNIKOM AMERIŠKE DOMOVINE IN OBZORA
MRS. RADO STAUT
Stankove jastice
Saj res, skrbi in dela imamo dovolj ob praznikih, ob božičnih menda še največ. A res je tudi, da prav o božiču, ob božjem Detetu, ob skrivnostni mehki poeziji teh naj čudovitejših dni v letu človek postane sam nekak otrok, otrok po mehkobi in dobroti. In se tako rad v mislih in spominih vrača v leta mladosti, v lepoto otroških duš in sanjari o njih kakor pravi brezskrben otrok.
Tako se vsako leto o božiču s srčno ganjenostjo in toploto rad spominjam malega Stanka in njegovih jaslic.
Sinček vdove Lepuševe Lize v naši sosednji vasi je bil. Oče, siromašen bajtar, ki je hodil na dnino k premožnejšim sosedom, da je ženi, otroku in sebi pride-
ku 4 leta. Jetika, v tistih časih
—	v mojih dijaških letih je bilo to, torej pred sedemdesetimi leti
—	najnevarnejša in najneusmi-Ijenejša morilka zlasti ubožnih ljudi — mu je izsušila in izpila življenje. Od tedaj je morala vdova sama hoditi na dnino, da je sebi in sinčku zaslužila za življenje. Navrh je pri kmeticah nabirala jajčka in jih nosila dol v mesto, v Ormož. Dobivala je tam pri mestnih gospeh kdaj skodelico kave ali toplo juho, kdaj celo še kako že nekoliko ponošeno naglavno ruto. Skupi-ček je bil za vžigalice in sol, kdaj za kilo moke; ob praznikih
d. prinesla malemu celo kako lepo rumeno zapečeno žemljico
—	po dva krajcarja so bile tedaj. Vsi v naši tihi dolini so Lizo
lal kruh, je umrl, ko je bilo Stan- !radi imeli; bila je tiha, skromna
Hi
lil:
SEASM’S iMTKS FROM
S C H A F F
FUNERAL HOME
m
m
ženica. Prav tako, če ne še bolj, ludi sinčka Stanka. Bil je res čeden dečko. Čeprav ni rastel ob mesu in štrukljih, ampak ob krompirju, žgancih in kozjem mleku — večkrat je bilo še teh dobrot neusmiljeno malo — je bil deček, da ga je bilo veselje pogledati, okrogloličen, nekoliko zagorel z lahko rdečico, kakor bi mu bil lica pordečil velik slikar, črnih las in še bolj črnih oči. In kakor mati je bil z vsemi prijazen in ljubezniv.
Rojenice mu ob rojstvu res niso položile v zibelko zlata in srebra; poklonile so mu lepše in dražje, a tudi zelo usodno darilo: umetnik naj bo, kipar, če mu Gospodar časov določi za to potrebno dolgost življenja, česar mu one niso mogle dati.
Dar rojenic ga je silil, da je začel s kiparstvom že šolarček. Iz laporja, tudi iz lipovine je rezljal Marije in svetnike. Barvic ni zmogel, pa jih je okrasil in jim naredil obleko s svinčnikom. Daroval jih je prijateljem sošolcem za kos kruha, tudi za kake krajcarje kdaj. Za “božji kotiček” doma je naredil razpelo, Kristusa na križu. Morda se res ni bilo posebna umetnina, a radi smo si ogledovali njegovo delo in ga hvalili. Hvalili so ga tudi odrasli.
V trinajstem letu je bil Stan-vo, ko se je pogovoril z najboljšima prijateljema, sosedovima Bezjakovima Cirilom in Karlč-kom, da naredi doma in njim za božič jaslice. Hlevčka za dom in za sosedove sta bila kar v jratkem narejena. Lepa streha iz rumene pšenične ■ slame, - ki- so j o dali sosedovi. Ži vinca ovčke, osliček, kravica in voliček — vse se je še precej posrečilo. S pastirji je bilo težje. A se je trudil. In vedno pazil, da je določil enega zase, drugega za prijatelja. Celo bolj posrečene je določil za ta dva, da bi jih bila res vesela, kakor si je na tihem mislil. A Jezusček mu je delal preglavice. Rad bi ga naredil takega, kakršnega je bil videl v hlevcu v cerkvi: kako dviga in razširja roke proti gledalcem, kakor bi jih hotel res kar objeti. Pa se mu nekako ni prav dalo. Potožil je prijateljem. Pa sta ga tolažila: ‘Saj majhen otrok še ne more dvigati roko. Je vendar v plenice povit. Jezuščka je Marija ludi v plenice povila, smo se učili v šoli,” je modroval Karl-ček, trinajstleten kakor Stanko. “A Jezus je bil vendar tudi Bog, ne samo navaden človek, je spod-
polnoma ga pomirilo tudi to ni. ti razumejo vse mogoče čarov-
---^
SEASON’S GREETINGS
to all
SLOVENIAN FRIENDS
from
A. & P. SUPER MARKETS
bijal Ciril, ki je hodil zadnje leto v šolo. “Že, že, a vendar —”, je branil Karlček.
Stanko je čutil, da ga skušata pomiriti in potolažiti. Hvaležen jima je bil. Vendar mu je njegov umetniški čut pravil, da s tem še ni mnogo pomagano. Potola-j žiti ga tudi ni docela moglo, ko mu je Ciril povedal, da so njihova mama obljubili, da bodo kupili čopiče in barve. “In boš vse, živinco in pastirje, lepo prepleskal in pobarval.” Veselilo ga lie, ker so sosedova mama prev tako dobri kakor njegova. A po-
Pa je že tako; umetnike rada preganja nesreča. Stanku se je zgodilo tako. Kakih štirinajst dni pred božičem je razstavil trgovec gori pri cerkvi v izložbeno okno božične jaslice, lepe kakor na kako čarobno povelje pričarane naravnost izpred betlehemske božične noči. Hlevček kar nekako v skalovje vzidan; ovčke s kodrasto belo in črno volno; jagnjeta bela kakor sneg; osliček res pravi sivček; kravica bela z rdečkastimi lisami; vol rjavkast, mogočen in zamišljen; Marija v prelepi modri obleki, Jožef v dolgi sivi suknji, pastirji v kratkih toplih ogrinjalih, saj noč je hladna, z dolgimi palicami v rokah, vedno pripravljeni na napad kakega volka ali gnusne hijene. A nad vse božje De-tece na slamici v jaslicah, lepše kakor zvezda nad hlevčkom, modrimi očesi, čudovitim obrazkom, rokce iztegnjene proti vsem, ki bi pokleknili pred njega, da bi vse v ljubezni objel.
Ljudje so postajali pred oknom, zavzeti ogledovali, glasno občudovali.
Izvedelo se je v kratkem, da trgovec prodaja tudi posamezne kipce, a kakor je bilo vse lepo, tako tudi vse drago: posamezni kipci po dvajset in trideset krajcarjev, kopač pa, ki je ves dan neutrudno delal v gosposkih goricah v Vinskem vrhu pri sv. Miklavžu, pri svoji hrani, le vino je dobil za malo južino, je prislužil trideset ali petintrideset krajcarjev na dan.
V opoldanskem oddihu — v šoli smo bili od- devetih do . treh, opoldne ena ura prosta — so postajali otroci v gručah pred izložbenim oknom, gledali in občudovali z očmi in odprtimi usti. Vzklikali in hvalili kakor svetovno čudo. Stanko je strmel, molčal, sklanjal glavo: To je bila umetnost, kaj njegove otročarije!
Nekako ohromile so te jaslice vse njegovo delo. Res so mu Bezjakova mati kupili barve in čopič. A delal je brez pravega veselja, ni bilo poguma in zanosa. Nekaj dni pred božičem že ni mogel svojih težav več sam nositi, potožil jih je Cirilu. Ta se je nasmehnil. “Eh, kaj si delaš toliko skrbi. Nekako že bo — kakor bo, pa bo.”
Stanka je zazeblo: “Tako malomarno govori. Ni mu nič več za moje jaslice. One so ga čisto zmešale.”
Najhujša nesreča pa se je pri-
nije, mogoče se kaka naredi celo nevidno in to in ono odnese, da nihče ne vidi in ne ve.” Potolažen Stanko ni bil. Jaslic pa tudi ni bilo.
* * *
Tih in miren sveti večer je bil, res prava sveta noč. Nič vetra. Le nebeški metuljčki, bele snežinke so neslišno padale izpod neba.
Mati in Stanko sta sedela ob topli peči. V temi, olje je drago. Pol tiho, v presledkih, sta se pogovarjala, kako čudovito lepo mora biti nocoj v Betlehemu. Ko jeruzalemski patriarh, stari nadškof z dolgo belo brado, v slovesni procesiji prinese, kakor je kaplan pripovedoval v šoli in v nedeljo pri pridigi, kip božjega Deteta v kapelico rojstvo Gospodovega in ga položi v joslice na oltarju, kjer so stale jaslice v prvi sveti noči. Pa poklekne, božje Dete počasti, verniki pa od ganjenosti in sreče tiho jokajo. Pol tiho sta si pripovedovala; obema pa se je v srcu in v mislih kakor otožen odmev lepe daljne pesmi in spet oglašalo: “Pri nas pa nocoj niti jaslic nimamo.”
Kar zaslišita, da se zunaj vežna vrata odpro. Izpod duri, ker je bil prag izhojen, pa zasije v sobo tenek trak svetlobe. Srebrn glas zapoje:
Sveta noč, blažena noč, vse že spi, je polnoč.
Le Devica z Jožefom tam v hlevcu varje Detece nam. Spavaj Dete sladko.
pismo. Prineslo mi je nepričakovano in žalostno sporočilo: Le-pušev Stanko je umrl.
Mati je morala nekega dne na dnino k Petku. Krompir so še kopali zaradi deževja že pozno in je že gnil v zemlji. Imela pa je že nekaj dni pripravljena jajčka za mesto. Da se ne bi pokvarila, jih je nesel Stanko. Na poti ga je zajel dež. V lahki obleki je bil v kratkem do kože moker. Ves premražen je prišel domov. Doma ni bilo zakurjeno ne kake tople jedi. Ponoči ga je že kuhala vročita, pljučnica. Niso ga mogli rešiti. Umrl je šestnajstleten.
Verjeti skoro nisem mogel.
Ko sem prišel ob božičnih praznikih domov, sem šel na njegov grob. Globoko pod kakor kamen trdo zmrzlo prstjo, pod visokim snegom, ki mi je škripal pod čevlji, je počival tisti tako prijazni dečko. In vsi veliki upi.
Tolažila me je edino misel: zdaj Stanko ne potrebuje več jaslic, gleda božje Dete iz obličja v obličje.
Ksaver Meško
— Zavore na vsa štiri kolesa so bile uvedene na splošno pri avtomobilih v Ameriki leta 1924.
Janko Kersnik:
Poleg Save
Poleg bistre Save, kjer šume valovi, v srcu se prečudni mi bude glasovi.
Zrem ponosno v reko, val za valom suje, skalnate bregove neprestano ruje.
Vprašam, kaj pomenja glasno govorjenje:
‘Tak budim SLOVANE.” Dalje gre šumenje.
godila dva dni pred prazniki. Ko je proti večeru prišel Stanko iz šole, jaslic nikjer ni bilo. Tudi mati jih je bila že pogrešila, pa je rekla: “Mislila sem, da si jih kam skril.”
Ko jih ni bilo v hiši mogoče najti, se je Stanko v tej hudi stiski zatekel k sosedovim. Pa se mu je zdelo, da tam niso preveč preplašeni po tej njegovi nesreči. “Cigani prek s Hrvaškega so šli danes skozi vas in prosjačili po hišah. Kaj, če bi jih bili ti odnesli.” Pa bi mama bili vendar opazili. “Veš, stare ciganke
Glas utihne. Duri se počasi odpro. Po sobi, čez mater in Stanka se razlije svetloba iz ročne svetilke, ki jo nosi Karlček, in iz Stankovega hlevčka, ki ga drži Ciril. V jaslicah, v hlevčku pa zagledata začudena Liza in Stanko božje Dete, kakršno je jaslicah gori pri trgovcu, in Marijo in Jožefa, prav takšna.
Ko se nekoliko pomirijo od prvotnega začudenja, si vsi srečni pripovedujejo: V petek, sveti večer je bil v soboto, se je Ciril, ko so mati Liza opoldne kozo molzli, prikradel v njihovo hišo, hitro odnesel jaslice. Bezjakova mama so namreč kupili za svoja sinčka in za Stanka podobo Jezuščka, Marije in Jožefa, da bi vsem napravili lep in srečen sveti večer.
Zdaj je Stanko priznal Cirilu: “Zato te ni nič posebno prijelo, ko sem vam prišel pravit, da so jaslice izginile. Še uboge cigane si po krivičnem obdolžil.”—“Posebne škode pa jim menda nisem naredil,” se je veselo zasmejal Ciril. Mati Liza pa si je brisala solze, ko je gledala srečo otrok, in sama zase vzdihovala:
“So še dobri ljudje na svetu.”
* * *
Mislili in upali smo vsi, da bo postal Stanko imeniten umetnik, podobar, da le pride v roke pravemu mojstru.
Pa mu je bilo drugače usojeno.
Deževna in hladna je bila tista jesen.
GREETINGS 1915
To wish that peace be with you and joy fill your hearts and minds this Christmas TO YOU AND YOURS MERRY CHRISTMAS!
m
I
eg
SAVINGS & LOAN 2701 W. NATIONAL AVE Milwaukee 15, Wis.
f
1
&
i
f
i
VESEL BOŽIČ ter sreče, zdravja in zadovoljstva polno
NOVOLETO	^
želi vsem svojim slovenskim prijateljem	^
JAEGER OLDSMOBILE,	Sne. 1
WALTER A. JAEGER, Pres.	M
1329 W. National Ave.
Milwaukee 4, Wis.
M. Jakopič
NOCOJ
SEASON’S GREETINGS from
GLOBE OPTICAL £0,
1732 So. 11th Street	Milwaukee, Wis. 53204
Tel.: 645-7174
Nocoj je svet’ večer in mi — pastirji s poljan se tujih vračamo domov, tja v hlevček, kjer nas ljubo Dete čaka; obrazi znancev, večno zvesti krov.
Vso hišo, dvor, živino, speče polje v skrivnostnem mraku oče pokropi, vse tiste, ki nocoj so blage volje, in tudi tiste, ki jih letos ni. ■
Žerjavica diši, z njo sveže brinje, prav v dušo se razlil je vonj kadila, lepo nam je, kot da bi dobra mati se z onega sveta- med nas vrnila.
Nocoj je svet večer in mi — pastirji si iščemo poti v mladost — domov, kjer v kotu bohkovem rojeno Dete zdaj blagoslavlja nas in ves naš krov.
■
VSEM SLOVENSKIM PRIJATELJEM ŽELIMO VESELE IN BLAGOSLOVA POLNE BOŽIČNE PRAZNIKE
MILWAUKEE MEMORIAL, Inc.
NAROČILA SPREJEMAMO ZA SPOMLAD
24J0 W. Lincoln Ave.	Milwaukee, Wisconsin 53215
Tel.: 645-0248
	
JELENC FUNERAL HOME
2316 WEST NATIONAL AVENUE MILWAUKEE 4, WIS. Telephone: MITCHELL 5-6065
SPOMINI NA SLOVENSKE PIJONIRJE
(Nadaljevanje s 4. strani)
“Kaj pa Moravcovi? Kakor mi je povedala ga. Jaklevič, ki je hčerka Moravčeve družine, je nadelo njihovo družino najhuje. Ker je bila ravno sobota, so bili zelo zaposleni. Oče je bil ob tistem času ravno zunaj. Ciklon je dvignil hišo tik od zemlje, da niti ena deska ni ostala. S seboj je potegnilo tudi očeta in mater. Očeta sploh niso mogli najti tisti dan, mater pa je odneslo eno miljo daleč. Strgalo je z nje vso obleko, le rokavi so ostali na rokah. Očeta so našli šele drugi dan, vsega razbitega in polomljenega, kake dve milje od doma. Pobrali so ga v krsto in tako čakali pogreba, da sta bila z ženo skupaj pokopana.
“Delavci, ki so delali v odprtem rudniku, so pravili: Ko je zatulil vihar, smo popadali na tla okrog parne lopate. Krčevito smo se držali tračnic, ali česarkoli, za kar se je mogel kdo v naglici zagrabiti in prijeti, da ga ni odneslo. Tam, kjer je bilo bolj na odprtem prostoru, je vzelo celo železne tračnice in jih zvilo kot slamne bilke.
“O tem ve veliko povedati tudi naš rojak, bivši kovač g. Tone Urh. On je bil zaposlen kot kovač pri Duluth rudniku. Rekel je: Prišlo je tako naglo, da nisem vedel, kaj naj počnem. Ni bilo časa za premišljevanje. V naglici sem se zagrabil za nakovalo, misleč, tega ne bo vzelo. A kakor bi trenil, pa smo šli, jaz in kovačnica in vse kar je bilo v njej. Vrglo nas je v “Biwabik Pit.” Prav nič ne vem, kako sem prišel ven. Taval sem po odprtem rudniku in prišel domov, vprašujoč ženo, kaj se je zgodilo, še dva dni potem sem bil ves zmeden. Nekega 18 let starega fanta je vrglo tako močno, da je drugi dan za poškodbami umrl. Drugih smrtnih nesreč ni bilo.
“Raznih podrobnosti o tem bi se dalo še mnogo napisati, ker je bilo takrat dosti ljudi, ki so bili na stanovanju in hrani pri naših ljudeh. Bili so tudi taki, ki so imeli precej denarja prihranjenega in spravljenega po svojih domovih. Taki so bili ob vse.
“Neki rojak, Centa po imenu, je stanoval takrat pri Štruklo-vih. Ob času orkana je bil na delu. Rekel je, da je imel lepo vsotico prihranjeno. Vedno sem imel shranjeno v kleti, je dejal. Ravno tisto jutro, predno sem šel na delo, sem vzel iz kleti in vtaknil v kovčeg na podstrešju. Tako mu je vihar odnesel vse skupaj s hišo vred. In zelo čudno je to, kam je vse to odneslo, nikoli se ni nič našlo, ne od hiš, ne od obleke. Le tu pa tam se je videlo kako desko, vse drugo je šlo z viharjem vred neznano kam. In še sedaj, po tolikih letih, se še vedns vidi tista pot, ki jo je naredil tisti nesrečni orkan. Tako izgleda, kakor če bi kdo po glavi naredil pot z brivskim strojem.
“Tega hudega orkana pa seveda nisem jaz, ki to pišem, doživela. Takrat sem jaz še šolske klopi ribala v dobrepoljski šoli. Pripovedovali so mi pa velikokrat o tem in sem že mnogokrat mislila o tem pisati, a sem odlašala in odlašala. Ko je pa nas letos (1939) naš urednik J. J. obiskal in sem mu nekaj o tem tudi omenila, me je opozoril, da naj napišem to, da se objavi v “Novem Svetu” kot dogodek iz življenja slovenskih izseljencev v Ameriki. Baš zato smo ustanovili mesečnik “Novi Svet,” je povdarjal urednik, da bomo zbrali v njem vse zanimive do-
SATELLITE BAR
7117 St. Clair Ave. Phone: EN 1-8655 Lastnica MIMI MARIN vošči gostom in prijateljem vesel Božič in srečno Novo leto.
godke, ki so jih doživljali naši ljudje v tej zemlji. In ko sem o tem še sama razmišljala, sem tudi sama spoznala, da je to res važno in pomenljivo...”
— Košček spominov iz časov in let življenja naših slovenskih pionirjev je to. Upam, da bodo nekatere zanimali, zato jih objavljam. O drugih krajih kaj, pa v prihodnje.
Vsem čitateljem A. D. pa srečne, zadovoljne in vesele božične praznike!
-------o ...—
Franc Sekovanič:	P1
PRVE LJUBLJENE OVČICE
Zaplahutali
so z mehkimi perutničkami angeli mali
in odplavali v božično noč...
“Hej, pastirci, ven iz vaših koč!”
Zazdehali so vsi začudeni,
pomeli si oči
in za angeli odšli...
Pred Jezusom so padli na obraz in pesem so zapeli mu na glas in zavriskali in zapiskali, da se je Detece milo v jaslih zbudilo.
Jezusček razpel je drobčkane
ročice,
blagoslovil dobre je pastirce — svoje prve ljubljene ovčice.
------o------
Novi grobovi
(Nadaljevanje s 1. strani) stari Peter Vrbanič, vdovec po 1. 1963 umrl ženi Dori, roj. Sladic, oče Emily Mance in pok. Emily Vrbanič, dvakrat stari oče, brat pok. Andrewa in pok. Ivana. Pogreb bo jutri, v torek, ob 8.15 iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. v cerkev sv. Pavla na E. 40 St. ob devetih, nato na Kalvarijo.
Agnes Urbančič
Po dolgi bolezni je umrla pretekli petek na svojem domu na 1128 E. 67 St. 79 let stara Agnes Urbančič, roj. Krašovec, vdova po 1. 1956 umrlem Johnu, mati Mary in Johna, sestra Uršule Zrimšek, doma v Novem mestu na Blokah, od koder je prišla sem 1. 1914. Pokojna je bila članica Carniola Hive, Podr. št. 25 SŽZ in Oltarnega društva pri Sv. Vidu. Pogreb je iz Želetove-ga pogreb, zavoda na St. Clair Avenue v cerkev sv. Vida danes ob 9.30 nato na Kalvarijo.
Frank Clements
Sinoči je umrl v Polyclinic bolnici 84 let stari Frank Clements s 1594 E. 41 St., rojen v stari Avstriji, od koder je prišel pred 54 leti. Do upokojitve pred 10 leti je delal pri Cleveland Punch & Shear Co. Žena Frances mu je umrla leta 1960. Tukaj zapušča pokojni Sina Franka, brat John Klemenčič pa je umrl pred njim. Bil je član Kluba slov. upokojencev na St. Clair Avenue in W.O.W. Camp 159. Pogreb bo v sredo ob devetih dopoldne iz Zakrajškovega pogreb, zavoda v cerkev Brezmadežnega Spočetja ob 9.30, nato na Kalvarijo.	,
Alvina Hutter
V soboto popoldne je preminula v Woman’s bolnici 58 let ttara Alvina Hutter s 510 E. 140 St., preje s Thames Avenue, rojena v Clevelandu. Bila je na poti na Japonsko pa jo je zdravnik zaradi bolezni poslal domov. Pokojna ni zapustila nobenih bližjih sorodnikov. Pogreb bo v sredo popoldne ob dveh iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. na Lakeview pokopališče pod vodstvom Mary A. Svetek.
------o------
Komunisti se vneto pripravljajo na državljansko vojno na Tajskem
BANGKOK, Taj. — Na pobudo kitajskih komunistov so tajski domači tovariši začasno je-njali s prepiri med seboj. Zato so se pa vrgli vneto na podtalno rovarjenje in teror domačega prebivalstva.
Ni tedna, da ne bi postreljali
nekaj vladih uradnikov in lokalnih proti komunistov. Obenem pridno nabirajo partizane in jih vežbajo v posebnih taboriščih v skritih džunglah. Utrjujejo tudi zveze med posameznimi skupinami aktivistov, skušajo prepresti vso tajsko vzhodno mejo ob Laosu in Kambodži s svojimi celicami in terenci. Seveda imajo tesne stike tudi s komunisti v Laosu, Vietnamu in Kitajski. Od tam dobivajo tudi orožje in municijo.
Ustanovili so tudi že skupno Tajsko gibanje za neodvisnost, ki se bo predvidoma prelevila v tajsko osvobodilno fronto. Politični opazovalci trdijo, da je podtalno delo tajskih komunistov na las podobno komunistični akciji v Vietnamu 1. 1958.
-----o-----
Gorile postale slikarice!
ALBUQUERQUE, N.M. — Ne morda za'šalo, ampak zares. Par mladih goril v lokalnem živalskem vrtu je namreč “naslikalo nekaj slik” seveda v čisto modernem slogu in duhu. Pa vendar je za prvo sliko plačal ljubitelj gorilske umetnosti $1,000, druga pa je tudi bila cenejša, je rekel ravnatelj živalskega vrta, ko je pospravil denar v uradno blagajno. Obe opici sta pridno na delu, sta naslikali že precej slik. Delata “skupaj”.
- ...o—   - ■ -
Republikanci hcčejo svoje spomenico o stanju naše dežele
WASHINGTON, D.C. — Voditelje republikanske stranke skrbi že dolgo časa dejstvo, da so jih demokrat je čisto izrinili iz politične javnosti. Če kdo kaj govori o njih, pripoveduje samo, kako celijo stare politične rane, ki so jih dobili tekom lanske vo-livne kampanje.
Da bi posegli aktivnejše v politiko, so prišli na misel, da sestavijo lastno spomenico o stanju dežele. Ta naj bi tekmovala s tisto, ki jo predsednik mora v duhu zakonov vsak januar poslati Kongresu ali jo tam prebrati. Če sme predsednik brati svojo poslanico, zakaj ne bi senator Dirksen v senatu in kongresnik Ford v predstavniškem domu prebrala republikanske? Tako bi tudi opozicija dobila priliko, da razloži javno svoje poglede na razmere v naši deželi.
Načrt je lep. Malo je pa republikancem ostalo časa, da se nanj dobro pripravijo. Johnson bo namreč prebral svojo spomenico v dobrih par tednih. Ali ne bodo republikanci prepozni?
—----o-----
Oglasi jiGmesip denar in barometer M za politiko
WASHINGTON, D.C. — Demokrat je so že parkrat izdali svoj strankarski priročnik. Njegova vsebina ni ravno zveličavna za našo politiko, za demokrate je pa dobra prilika za agitacijo in nabiranje denarja potom oglasov. Oglasi niso ravno prepoceni, zanje je treba plačati do $15,000 za celo stran. Seveda morejo žrtvovati za take zneske samo velika podjetja. Teh pa tudi ni malo.
Avtorji demokratskega priročnika so prosili za oglase pri par sto podjetjih, dobra polovica je prošnje vpoštevala.. Tako so nabrali $1,125,000, stroški za priročnik so pa znašali le kakih $175,000. Ostal je torej kar čeden znesek za “kulturne namene”, ki bo razdeljen med razne demokratske odbore, ki so seveda “daleč od politike”.
Republikance jezi vse to, ne morejo pa verjeti svojim očem, kadar najdejo med naročniki o-glasov tudi taka podjetja, ki so običajno gospodarski stebri republikanskih organizacij. Posledica jeze je praktična: podoben priročnik bodo izdali tudi oni. Služi naj jim, kot demokratom, samo za nabiranje oglasov.
------o-------
— Vermont je pred vsemi drugimi državami v pridelku sladkorja iz javora.
Okraj Cuyahoga je treba izboljšaš! na račiin obesi!
CLEVELAND, O. — Za nas vse je Cleveland eno mesto, za javne posle je pa čudna zmes 59 občin z ravno tolikim številom občinskih odborov in županov. Županov je toliko, da imajo celo svoje društvo, ki je pretekli teden sklenilo na svojem rednem občnem zboru, da je treba dati okraju veliko več pristojnosti na račun občin, kajti cela vrsta javnih poslov se da dobro vršiti samo v okviru okraja, ne pa posameznih občin.
To je predlagal in zagovarjal župan iz južnega Euclida Urban. Občni zbor je njegovo idejo odobril in izvolil posebno komisijo, ki naj sestavi načrt, kako naj se izvrši integracija sedanjih občin v dobro lokalno politično telo.	,
—-----o-----
— Najgloblje znano mesto v Atlantiku je severno od Portorika, 30,247 čevljev pod gladino.
Moški dobijo delo
Nosač in dostavljač
Zanesljiv, star 40 do 50 let dobi stalno, prijetno zaposlitev. Obrnite se na: Mr. Jordan, 3917 Mayfield Rd. pri Noble Rd., od 10. dop. do 6. zv., EV 1-7400.
(246)
MALI OGLASI
Išče delo
Študent, Tony, išče delo za popravila v hiši. Zelo zmerni račun. Kličite 431-2852.
(14,16,20 dec)
V	najem
V najem oddamo stanovanje štirih sob na Glass Ave. Vse ugodnosti, zmerna najemnina. Kdor se zanima, naj kliče EX 1-0564.	(243)
V	najem
5 sob, zgoraj, na novo deko-rirane, porč, garaža, na 1390 E. 188 St. Kličite KE 1-0758 za sestanek.	—(244)
Iščejo stanovanje
Pet ali šestsobno stanovanje s kopalnico spodaj, iščemo v bližini cerkve Sv. Vida. Najraje bi vzeli v najem malo enodružinsko hišico z vrtom, telefon 431-7291.	—(243)
Lastnik prodaja
Lastnik prodaja hišo, primerno za dohodek v Lakewoodu. Kličite LA 1-8077.
— (pon., sred,, pet.)
Prijafel’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ave. & 68th St.; EN 1-4212
BOŽIČNA RAZPRODAJA ie l tekil!
Velika izbira - ugodni plačilni pogoji.
KOLEDARJE za leto 1966 lahko dobite brezplačno: v pogrebnih zavodih na Lake Shore Blvd. in East 62 St., v Grdinovem kegljišču na St. Clair Avenue in v trgovini s pohištvom na Waterloo Ud.
A. GRDINA & SONS
FUNERAL DIRECTORS - FURNITURE DEALERS 15301 Waterloo Rd.	KE 1-1235
ODPRTO do božica vsak večer do devetih.
DAJEMO EAGLE ZNAMKE
LOUIS MAJER
SLOVENSKA TRGOVINA S ČEVLJI 6408-6410 St. Clair Avenue	Telephone: EX 1-0564
A Priglasite se sedaj za naše božično A žrebanje. Boste veseli, da ste se.
•	Kvalitetni MOŠKI ČEVLJI Florshein
•	Velika izbira elegantne ŽENSKE OBUTVE
•	ČEVLJI ZA MLADINO po zadnji modi
•	GALOŠE, snežke vseh vrst in velikosti
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM
County Auditor in Mrs. Ralph J. Perk

DRUŠTVENI IMENIK
Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $12.
Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $12 dosti koristnega.
Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic.
Božična darila
Pri Norwood Appliance & Furniture imamo veliko izbiro raznih električnih predmetov in pohištva, po najnižjih cenah, ki so primerna za Božična darila.
VOŠČIMO VSEM NAŠIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO!
NORWOOD APPLIANCE it FURNITURE
>6202 St. Glair Ave.	Phone: EN I"36341
Mr. & Mrs. John J. Sušnik in Sinovi
j"Joootis
CKrisfao*
| JOHN L MUCH
SLOVENSKI ODVETNIK
ZELI VSEM ROJAKOM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN
ZADOVOLJNO LETO 1966
Urad v mestu: 300 Enginners Bldg. 621-9370
Telefon doma: 486-0839
GOLUB FUNERAL HOME
4703 Superior Ave.
Bog se učlovečil je, o radujmo se, da bi nas odrešil vse, veselimo se.
EXpress 1-0357
Radujte se narodi kad čujete glas, da se Isus porodi u blaženi čas.
Peace on earth and good will toward men!
Merry Christmas! Happy New Year!
EMIL J. GOLUB GEORGE KOENIG
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI ZDRAVNIK
DR. LEOPOLD UKMAR
Ordinira vsak delavnik od 10 do 12 dopoldne in od 5.30 do 8 zvečer na
6208 St. Clair Avenue, Telefon: UT 1-9677 Telefon doma je: IV 1-6422
VESEL BOŽIC IN SREČNO NOVO LETO ZELI
EDWARD J. KOVAČIČ
INSURANCE AGENCY — NOTARY PUBLIC INSURANCE, CASUALTY, FIRE, BONDS
7308 Hecker Ave., Cleveland 3, O. — Telephone HE 1-3011
mimtm'mwmwmwtmi
“SLOVENIJA” IZHAJA KOT PRILOGA AMERIŠKE DOMOVINE”
•
Leto XI.
Številka 5
iaai
Si®1?

ILIilL§ SUIiiSHE IlieMSIE DEMOKRACIJE
laBEiasHBBaaisEBBaaaBKsz
Dopise pošiljati na:
“SLOVENIJA”
6117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio 44103
©
Odgovorni urednik Dr. Ludvik Puš
Beseda k praznika
“29. OKTOBER” slovenski narodni praznik. Bilo je pred 48 leti, ko je nad Slovenijo prvič po 600 letih zavihrala zastava slovenske svobode.
Letos, v letu 1965, imamo posebne razloge, da proslavimo ta dan, dan narodne svobode, kar mogoče lepo. To slavje bo namreč poseben “pušelc” v vencu ob 20-letnici našega zdomstva. Obenem bo vse praznovanje topla in hvaležna misel na vse tiste, ki so pred 50 in pred 20 leti darovali svoja življenja, da bi naš narod zaživel svobodno in da bi svobodo neokrnjeno ohranil.
V množici žrtvovanih za to svobodo se bomo še posebej spominjali dveh mož, ki sta bila vse svoje življenje ustvarjalca •Tovenske sreče, kovača slovenske usode: Pred sto leti je bil roje dr. Janez E. Krek; bil je v pravem pomenu resnični evangelist vsega dobrega. Pred 25 leti je umrl dr. Anton Korošec, videc in vladar.
Himna svobode se je oglasila kot odmev tem pozdravnim besedam.
(Iz pozdravnega nagovora, ki ga je imel predsednik kršč. demokratskega društva g. A. Muhič na let, proslavi “29. oktobra”.)
Vsebina praznovanja
“Prazniki so dnevi spominov. V duhu se vračamo k dogodkom preteklosti, zlasti k takim, ki so Vredni, da se v mislih in besedah pOvračamo k njim. Ob narodnih praznikih obravnavamo Važne dogodke, ki so v življenju haroda bili mejniki,' bodisi, da so pomenili zmago ali poraz. Tako imamo narodne praznike veselja in ponosa, pa tudi praznike bolesti in žalovanja. Tudi dan Vernih duš je praznik. Naj bo praznik vriska ali joka, prav je, da ob njem obstanemo, se zamislimo in premerimo pot.
Danes praznujemo “29. oktober”. Spominjamo se, kako so se leta 1918 pretrgali oblaki na slovenskem nebu, pokazalo se j c jasno nebo in posušile so se germanske megle, ki so 600 let dušile slovensko rast. Komaj 20 let je trajala ta svoboda, a še tedaj so jo narodu sovražne sile hotele okrniti. Sedaj je pa že zopet 20 let, ko samo drobci naroda na tujih tleh obhajajo praznik o-svobojenja, narod doma je pa °bsojen na tako temeljito suženjstvo, da niti ne sme slaviti svoje zgodovine izpred leta 1945. lu temu narodu-trpinu, narodu-Sužnju poglejmo v obraz skozi °eala krščansko - demokratičnih hačel, da bomo videli, kakšna je bjegova duhovna in fizična podoba. Po naših žilah se pretaka djegova kri, skrb za njegovo bodočnost je tudi naša skrb. Ali > moremo biti v pomoč in v žem? Ce gledamo v bodočnost, bam samo en krik prihaja iz fcrsi: OSVOBOJENJE, da bo na-f°d pod Triglavom zopet vriskal *b pel, da bo iDrost in svoboden ba svoji zemlji in to na vsej žemlji. Razkosanje slovenskega °2emlja ne more prinesti popol-be svobode.”
Napovedi vsebine, ki jo je po-g. Peter Markeš, je sledila Naprej zastava slave...”, ki so j° udeleženci poslušali stoje. Častni gost na proslavi
Prav za prav so bili vsi, ki so Se udeležili .slavja narodnega Paznika v soboto, 30. oktobra ■*965, v novem slovenskem do-?bu v Torontu, častni gostje. M in
Duh dr. J. E. Kreka in dr. L Korošca hodi z nami
Važno mesto pri praznovanju vorijo. Zato po pravici pravi Ru-narodnega praznika mora imeti da Jurčec, da nam ob stoletnici
hvaležnost. Pošljimo zato s tega zborovanja hvaležno misel vsem, ki so delali in trpeli, delali in umirali tako pred 50 kot pred 20 leti z enim in istim ciljem: za narodov blagor, za prostost Slovenije. Kdo bi preštel njih vrste, kdo bi zbral njih kosti, kdo bi vklesal njih imena in kdo ne bi postal dober ob misli na njih idealizem, na njih poštenost, na njih predanost —• ne materij alizmu — temveč narodnemu idealizmu.
Dve imeni ne smeta mimo nas n e o p a ženo: Janez Evangelist Krek, rojen 27. novembra 1865; drugi, Anton Korošec, umrl pred 25 leti.
Kdo je bil dr. Janez E. Krek? Bil je slovenski duhovnik, v prvi vrsti in predvsem duhovnik. Bil je bogoslovni profesor, časnikar, pisatelj, pesnik in posebno vzgojitelj mladega rodu izobražencev; bil je zadružni delavec, učitelj naroda, organizator delavcev, ljudski tribun, politik in vodnik, da, nesporni vodnik po srcu naroda.
Vse to je bil in kot tak je stopal pogumno, veselo in visoko zravnan za enim samim ciljem: da bi bil naš narod duhovno močan, nravstveno zdrav, kulturno izobražen, gospodarsko močan, narodnostno zaveden, politično zrel, neodvisen in svoboden.
Ta cilj Kreku ni bila politična krilatica, ne taktična potreba, za ta cilj je ves gorel in izgorel. Zato je bil ves ljudski, nepozaben v srcih ljudi, ki so ga resnično radi imeli; bil je eden izmed njih, a je bil pri vsem tem velik vodnik, visoko nad množicami, tako visoko, da je videl in čutil vse potrebe, vse skrbi, vse bolečine vseh stanov in poklicev in celega naroda v svoji sedanjosti in v narodovi bodočnosti. V njegovem čutenju in mišljenju in v njegovi raznovrstni dejavnosti je bilo utelešeno slovensko katoliško gibanje v najčistejšem pomenu besede.
Vedel je Janez Evangelist Krek: Če hočem, da bodo posamezniki in ves narod šli za ci-Ijem, ki ga je določil Stvarnik, potem mora biti poleg vere tudi izobrazba, srčna in umska kultura, potem je poleg cerkva potreben prosvetni dom, Hranilnica in posojilnica, šola, izobraževalno društvo, delavska unija, politična stranka. To se pravi: katoliški nazor naj zajame celega človeka na zemeljski in svetni ravni, ko roma po poti tega sveta na božje planote, v nadnaravne sfere. Tako je pisal, za ta cilj vzgajal in garal, organiziral in boj bojeval Janez E. Krek. Tako je vzgojil in preobrazil naše očete in njih očete in ta dediščina je postala tudi naša last, naš “way of life”, bistvo in način našega življenja. Da smo na pravi poti, nas potrjuje tudi nauk s Petrove skale: Leoni, Fiji, Janezi in Pavli tudi tako go-
Krekovega rojstva njegovi zgledi morajo biti nauk še danes, ker “Krek bi bil danes isti kot je bil včeraj, problemi so še v istih razmerjih, le da bi nam on odpiral okna na vse strani, kot je to delal ob svojem času.
Ob tem prazničnem razmišljanju se zato moramo z žalostjo čuditi, da se dobijo med nami ljudje, ki so izšli iz idejnega Krekovega naročja, pa zamotavajo njegovo duhovno dediščino; imenujejo jo “stara konzervativnost”, “ k 1 e r i kalno krščanstvo” in podobno, nam pa celo zamerijo, ko hočemo za ceno o-sebnih žrtev ohranjati in nada-SLOVENIJA—7
Ijevati njegov vzor človeka, ki je “delavec za javno blaginjo”.
Pribijmo prav danes: nič dru-
po kateri je hodil za slovenskim narodnim ciljem. Tudi v dr. Korošcu so bile zgoraj naštete lastnosti dr. Kreka, a bil je še večji: bil je videc, bil je slovenski vladar. To je narod čutil. Kadar se je dr. Korošcu slabo godilo, so bili tudi za Slovenijo časi stiske. Kadar pa je bil on v vladi, se je slovenski narod čutil varnega. Vedel je, da krmar pazi na čeri in da bo on že povedal, če se bo približeval vihar, ki ga bo on, vladar, že. znal odvrniti. In ko je ta vladar čutil, da bodo prišli nad naš narod težki dnevi, dnevi, ko bo narodov čolnič brez krmarja, je poskrbel tudi za tiste čase. Narodu je naročil, naj se zateče h Kraljici na ‘Brezjah v dneh, ko pravega vodnika ne bo mogoče videti in slišati. In v knjigah je zapisano, da je še slovenskih množic, ki ta del oporoke dr. Antona Korpšca dobesedno izpolnjujejo ...
Zaključimo letošnje : narodno
gega he iščemo, nič drugega nei^^mo
zehmo, kot da bi Krekov duh;' T -	0 F„QTlfTol. ,	„ .
.	, v ■, t ino Janeza Evangelista Kreka m
jfhi Krk	d,elU' ; Antona Korošca ohranili, olep-
da bi Krekov duh vladal v tem -ali ]n obogatili mi v svobodnem
vaa TaSa I vi ;” T'a ^ SVe‘U Za dan' k° b° Padia
vsa naša poh Ura m to bo vsa nisti{na diktatura nad sloven-
Iff.l0.Aka..‘U:1.;.V,b0,d0Ce: Da Aim narodom in bodo Slovenci
na pot v življenje, v srečo, v svobodo.
(Iz govora, ki ga je na proslavi “29. oktobra” imel g. Peter Markeš v Torontu.)
pa jo bomo zmogli, da bomo pri zcpet stopm njej uspešni, so nam potrebne Krekove lastnosti, ki so lastnosti evangelista: njegova volja do dela, požrtvovalnost in nesebičnost, njegova izredna dobrota in ljubeznivost, sposobnost razumevanja vsakega človeka, njegov smisel za skupno ^Čl<V njegova iskrena demokratičnost, njegova vera v ljudstvo, njegova ljubezen do svobode, vera v pravico in njeno končno zmago, njegova poštenost.
Brez teh lastnosti bodo kmalu ostale med nami samo še gole stene in prazni prostori.
Dr. Janez E. Krek je omahnil po 25 letih javnega delovanja, točno eno leto pred prvim “29. oktobrom”, ko je že gledal na obzorju zarjo slovenske svobode. Tedaj je njegovo delo ali bolje še njegovo delo prevzel in nadaljeval drug slovenski velikan dr. Anton Korošec. Tudi njemu danes ob 25-letnici njegove smrti dolgujemo topel spomin, več, hvaležno besedo, še več, dolgujemo mu zvestobo v posnemanju, zvestobo
NačeSa krščanske demokracije
VOŠČILA
Spodnja podpisana želim vsem mojim prijateljem ki so mi poslali božična voščila • vesele praznike. Mrs. Jennie Pugely, Plymouth Ave.
Vsem Slovencem voščiva vesele in blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto s prisrčnimi pozdravi!
Janez m Franja Brodar
Demokracija je oblika vladavine, ki je osnovana na načelu svobode in enakosti vseh državljanov kot državljanov.
Sleherna človeško sprejemljiva in moralno dopustna oblika vladavine je zgrajena na načelu, da je končni naravni vir državne oblasti skupnost državljanov in da je njen cilj' isti kot cilj te skupnosti — skupna blaginja. Zato so nosilci oblasti v vsaki obliki vladavine obvezani služiti skupni blaginji in so naposled moralno odgovorni celotnemu ljudstvu za izvrševanje o-blasti. Toda demokracija je edina vladavina, v kateri so vsi državljani deležni oblasti: po sami ustavi imajo pravico izbirati oblastnike in ti so jim politično pdgovorni.
A kakor v mnogih drugih zadevah, tako je tudi v politični, državni dejavnosti: dejavnost je na zunaj ena in ista za vse, nje osnovna načela in zadnja utemeljitev pa odvise od svetovega nazora, iz katerega ljudje izhajajo v svojem mišljenju in delu.
Krščansko pojmovanje človeka in države izhaja iz resnice, da je človek božja podoba, ker je razumno in svobodno bitje, gospodar svoje dejavnosti in o-sebno odgovoren zanjo. Ko uravnava svoje življenje v skladu s
svojim naj višjim ciljem in s svo-; jo naravo in tako sledi naravnemu pravu, se vključuje v vesoljni red stvarstva. Naravno pravo je torej udeležba človeka kot razumnega bitja v večnem božjem zakonu, po katerem Bog vlada svet.
Človek je pa po naravi tudi družbeno in politično bitje, ki potrebuje za polnost osebnega razvoja družbo in med različnimi družbami nujno tudi državo. In v državi je neobhodna oblast, da uravnava dejavnost državljanov k skupni blaginji, da varuje pravni red in naravne pravice človeka. Ker je torej država osnovana na naravni potrebi človeške osebe in državna oblast na naravni potrebi državne skupnosti, temeljita obe na naravnem pravu. In ker je naravno pravo udeležba človeka v; večnem božjem zakonu, je oblast i v državi neka deležba ljudi v božji oblasti. Kakor je torej najvišje naravno dostojanstvo človeka v tem, da je kot oseba podoba božja, tako je najvišje do-i stojanstvo državne oblasti v j tem, da je deležba božje oblasti. A oblast ne prihaja nje nosilcem naravnost od Boga, marveč je prenesena nanje od ljudstva,; ki je nje zadnji naravni vir.
Vse to velja za vsako moralno dopustno obliko vladadine, ne le!
za demokracijo. Toda demokracija je najprimernejša oblika vladavine, kjer so državljani dovolj izobraženi in zreli, da sami odločajo o svoji politični usodi ali, — ker navadno ne more odločati stalno, v vseh stvareh, vsa skupnost državljanov neposredno — da državljani sami izbirajo nosilce najvišje državne oblasti, katerim zaupajo, katerih sposobnost in osnovne pohtične ideje poznajo. Videti je, da je demokracija za politično zrele narode edino' primerna oblika vladavine.
II.
Vendar nimajo vsi ljudje takih pogledov na človeka, državo in državno oblast. Tudi v demokraciji ne gledajo vsi ljudje na osnovne cilje in osnovne naloge državne oblasti s krščanskega vidika. Te razlike v načelih se ne izražajo le tako, da bi si ljudje politično življenje različno —• razlagali. Kažejo se v različnih političnih težnjah in dejavnosti in imajo važne posledice, ki zadevajo vse državljane. Že zato, pa še posebej, ker so politična vprašanja zadeva skupne blaginje, ima vsak državljan po vesti dolžnost delati za uveljavljanje tistih načel v politiki, ki jih po svojem najboljšem spoznanju ima za resnične. •

(Carved!
DREAM WEDDING RINGS
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi
vsem prijateljem in prijateljicam
MARY VELIKONJA 11961 Laurel Drive Chesterland, Ohio
poti’
hiogi bi po svojem položaju
po zaslugah za slovensko £lVar zaslužili, da bi bila njih
imena zapisana. Bili so navzoči predstavniki narodno-kulturne, zadružne, mladinske ter telesno vzgojne dejavnosti.
Proslavo je počastila s svojo navzočnostjo ga. Mija Natlačenova, žena pokojnega dr. Marka Natlačena, slovenskega bana, ki je bil nekdaj po pravici nazvan “ljudski ban”. Dr. Marko Natlačen je bil med prvimi žrtvami revolucije. Ubil ga je med vojno komunist, preoblečen v duhovnika.
ŠT. mi FEDERAL SAVINGS
k RANK P. KOSMACH, President 6700 West North Avenue Chicago, Illinois 60635
to share the magic of this day... forever
An eternal message of love for Christmas . .. and for all days ... comes from matching wedding rings by ArtCarved. Our new collection is rich in textured gold expressions of subtle florentines, radiant facets and magnificent sculptures, all in the painstakingly perfect ArtCarved tradition. If you’re already married, say “I do” again with the most remembered gift of all.
A-LARGO SET ......His	$27.50 ..
B- RAINBOW SET....His	$24.50 .
C-ALLEGRO SET.His $27.50 ..
0-	CENTURY SET ...His $35.00..
E— TORHiO SET..His $32.50..
r-C0R3ICAH SET....His $29.50
G-0AWN SET .......His	$35.00
H- GLORY SET...His $39.50
1-	PREVIEW SET ...His $42.50
J- CARR! SET .....His	$47.50
FRANK (ERNE JEWELRY CO.
.	6412 St. Clair Ave.
“QUALITY JEWELERS SINCE 1909 Open evenings ’til Christmas 431-0465
i	Authorized AjHrCkrved Jeweler
I
I
%
s
A

I
$
Rings enlarged to sho-.v d:t:


Tako se ljudje s podobnimi političnimi pogledi združujejo v stramke. Razne stranke temelje včasih na načelno različnih gledanjih na osnovne cilje oblasti v demokraciji — pojavljajo se svetovno-nazome stranke kot so liberalna (evropskega tipa), socialistična, krščanska. Včasih pa se stranke razlikujejo le glede na to, v čem vidijo konkretne naloge oblasti in zahteve javne blaginje, ali po tem, da zastopajo predvsem interese različnih družbenih skupin — delavske, kmečke, malomeščanske, itd.
V Evropi so se pojavile stranke, ki so se izrecno nazivale krščanske, ali krščansko-demo-kratične ali pa so krščansko u-smerjenost poudarjale vsaj v svojih programih.
Kaj pomeni vzdevek krščanski ali katoliški, kaj more in sme pomeniti, kadar si ga nadene politična stranka?
Prvič to ime ne pomeni, da je stranka verska organizacija, kot so n. pr. katoliška verska društva. Program in naloge le-teh so verske in taka društva so direktno podrejena cerkveni oblasti. Krščanska stranka ne more biti nikdar krščanska v tem pomenu, to je, da bi bila verska stranka. To je le politična svetna organizacija, v kateri si katoličani prizadevajo ostvariti načela o svetni skupni blaginji v skladu s krščanskimi načeli, se pravi z načeli naravnega prava, kot jih je ohranjala in razvijala krščanska tradicija in ki jih o-znanja Cerkev. V enem oziru se tiče politika take stranke direktno Cerkve: gotovo ima krščan-sko-demokratična stranka dolžnost braniti svobodo Cerkve. Toda tudi to je ne napravi niti delno za versko stranko, saj je svoboda Cerkve ne le nje božje-pravna pravica, marveč je tudi naravni princip svobodnega političnega življenja, ki temelji na naravi države in na naravno-pravnih mejah državne oblasti.
Naziv “krščanska demokracija” tudi ne pomeni in ne more pomeniti monopola, da bi ljudje, ki so v taki stranki, smeli dvomiti o krščanstvu tistih, ki se jim ne pridružijo v političnem gibanju zgolj iz političnih razlogov.
Toda ali se ima sploh kako politično gibanje pravico imenovati krščansko, če je po svojem bistvu nekaj svetnega? Da, v
CHICAGO, ILL
SEASONS GREETINGS
Seasons Greetings to All OLD PRAGUE RESTAURANT, Inc. Best Food. Pleasant Surroundings. “We serve the most Duck Dinners in the World.”
5930 W. Cermak Rd., Cicero, 111. TO 3-1106 — BI 2-1694
MERRY XMAS HAPPY NEW YEAR TO OUR MANY FRIENDS AND CUSTOMERS
noon hour Food products
INC
652 W. Randolph St.
APT. FOR RENT
RIVER GROVE — St. Cyprian’s 3 bdrm. apartment available now. 2nd floor. % block to CTA. Walk to shopping center. $175 per month plus heating. New building. Call 456-3480.	(245)
MALE HELP
Unskilled Men For General Factory Work
Earn $2.00 per hour to start.
Steady. Age 25 to 45.
Opportunity for advancement. 4 yr. High school pref.
Apply
WILLIAMS - HAYWARD VARNISH CO.
7400 Archer, Summit, 111. Ph. PO 7-5266.
kolikor ta naziv pomeni program in voljo delati politično v skladu s krščanskimi načeli, kot je bilo to pravkar pojasnjeno. Na podoben način se smejo tudi prosvetna društva — ki so prav tako posvetna — imenovati katoliška. Še celo telovadna društva so se tako imenovala.
Vprašanje kajpada ni le ime, marveč predvsem načelna upravičenost krščanske demokracije. Po vsem, kar je bilo povedano, ne more biti dvoma, da imajo katoličani s katoliškega stališča pravico si organizirati krščansko oz. katoliško demokratsko stranko. Da imajo to pravico kot državljani demokratične države, ne more biti dvoma, saj je svoboda političnih strank o-snovna zahteva demokracije.
Toda ali je krščansko-demo-kratična stranka dejansko potrebna? Na to ni mogoč splošen načelen odgovor, saj je to vprašanje praktičnega značaja, ki ga je treba reševati po trezni presoji dejanskega političnega položaja.	'•
Če so osnovna načela, na katerih temelji krščanska demokracija, v političnem življenju kakega naroda na splošno sprejeta, da'jih priznava tudi pretežna večina strank, je posebna krščansko-demokratična stranka odveč. Kjer pa se ta načela o-sporavajo in obstoje znatna politična gibanja, ki zanikajo in izpodkopavajo naravne krščanske osnove družbe in države, imajo kajpada katoličani posebno dolžnost zastaviti delo za o-hranitev osnov družbe in za o-stvaritev prave skupne blaginje. In vendar, ker je politično delo praktično in se je torej treba pri njem vedno ozirati na praktične učinke, je lahko položaj še vedno tak, da posebna, krščanska demokratična stranka nij najprimernejše sredstvo za dosego cilja.
III.
Toda, kadar je položaj tak, da je krščanska demokratična stranka potrebna •— in mirno lahko rečemo, da je v Sloveniji bil tak položaj — kakšna so vodilna načela njene politike? Kje so meje, ki jih ne sme prestopati, ne da bi se izneverila svojim osnovam?
Kje je po krščanskem pojmovanju človek božja podoba in ima zato naravne in nedotakljive pravice, je prva. dolžnost krščanske’ demokracije vedno odločno braniti te pravice in storiti Vse, da je njih izvrševanje zagotovljeno slehernemu državljanu. To so predvsem: pravica do življenja, poklica, do dela in pravične plače, do zasebne lastnine; pravica do pravne in socialne varnosti, do svobode mišljenja, do izražanja v okviru naravnega prava in skupne blaginje, svoboda vere in bogočastja v okviru javnega reda.
Še posebej je treba omeniti zahteve socialne pravičnosti — vključene v naštetih pravicah — na gospodarskem področju, saj je gospodarska politika dandanes ena najvažnejših sestavin politike na sploh. Nje namen je ustvariti pogoje, ki skupnosti državljanov zagotove zadostno materijalno osnovo za osebni in splošni kulturni razvoj. Krščanska demokracija brez naprednega socialnega in gospodarskega pfograma ne bi bila vek: krščanska demokracija.
Prav tako .je treba povdariti važnost mednarodne solidarnosti in mednarodnega sodelovanja. Nikdar v zgodovini ni bila potreba po tem večja. Tudi to je zahteva naravnega prava in krščanskč ideje o bratstvu vseh ljudi in mora biti eno osnovnih načel krščanske demokracije.
Vendar je krščanska demokracija pač le ena stranka med strankami in v demokraciji so za vladanje potrebni kompromisi. Brez kompromisa si je težko zamisliti demokracijo. A kompromis ne more biti odrekanje načelom. To je lahko le dogovor za skupno politično platformo, ki se ji krščanska demokracija pridruži zaradi potrebe skupne blaginje. Mogoče je, da stranke,
ki temelje na različnih svetovnih nazorih, gredo v skupno vlado. Včasih je to neobhodno potrebno. Zedinijo se pač za praktične politične ukrepe, ki vsaj deloma ustrezajo njih osnovnim načelom, čeprav so njih načelne utemeljitve teh ukrepov in njih dokončni cilji lahko radikalno različni. Isto velja tudi o kompromisih, ki so včasih .potrebni za skupno nastopanje strank v opoziciji. Načelna meja, ki se sama po sebi nalaga krščanski demokraciji pri sklepanju takih kompromisov, je očividna: krščansko-demokratična. stranka ne more nikdar aktivno sodelovati pri politiki, ki ruši osnove naravnega prava in svobodo Cerkve. Drugo mejo kompromisom postavlja načelo demokracije. Krščanska demokracija, ki sodeluje v diktaturi, zapusti o-snovo demokracije. Zanjo demokracija ni več načelo, temveč le začasna taktika; taka stranka ni resnično demokratična.
Razume se tudi samo po sebi, da mora 'krščanska demokracija, ki je vredna tega imena, spoštovati in izvajati demokratičnost v stranki sami. Kako more sicer iskreno voditi demokratično politiko!?
IV.
Kot Slovenci pa ne moremo govoriti o načelih krščanske demokracije le na splošno, ne da bi se dotaknili položaja slovenskega naroda in vloge krščanske stranke v slovenski narodni politiki.
Odkar imamo stranke med Slovenci in seveda tudi že dolgo prej, se je moral slovenski narod boriti za obstoj v sami državi, v kateri je živel, proti pritisku raznarodovanja ali “zlivanja” z drugimi. Tako je bilo ne le v Avstro-Ogrski, marveč ponovno tudi v Jugoslaviji. Politična usoda našega naroda se je odločala izven'Slovenije, na Dunaju ali v Beogradu. Narod, ki živi v takem položaju, ni politično svoboden in to se pravi, da ne živi življenja naroda v polnem pomenu, da ima položaj nekakšne “narodne manjšine”. Naloga sleherne narodne stranke — in krščanska demokracija noče, da, mora biti narodna v najboljšem, najlepšem pomenu •— je storiti vse, da pribori narodu svobodo, ki mu gre po naravnem pravu. Če tega. ni mogoče doseči v okviru mnogona-rodnih držav, se mora boriti za slovensko narodno državo. Saj je polna politična svoboda naroda osnovno načelo vsake demokratične stranke.
Letos je poteklo dvajset let, odkar živi slovenski narod pod komunistično diktaturo. Krščan- , ska demokracija se po samem svojem bistvu bori proti ateistični diktaturi, ki tepta osnovne pravice osebe in naroda kot celote. Ta boj pa nas ne sme zanesti v zgolj slep, omejen antikomunizem, ki pozablja na pozitivne naloge krščanske demokracije in ki je pripravljen tudi se odreči sami demokraciji, ker se mu zde nedemokratične metode bolj učinkovite. Bodimo si na jasnem: boj proti komunizmu je danes najnujnejša, neposredna naloga sleherne slovenske demokratične stranke. A uničenje, komunistične diktature je le predhodni pogoj za resnično svobodno politično življenje slovenskega naroda. Ko se bo ta pogoj uresničil, se bo šele1 odprla možnost dela za ©stvaritev načel krščanske demokracije. Neresno in brezvestno bi bilo govoriti, da je danes edino važno delo boj proti komunizmu in po taki ugotovitvi politično zadremati. Razglabljanje načel, proučevanje dejanskega stanja, delo v skladu z načeli in v okviru danih možnosti, mora biti izraz naše politične volje, dokaz zvestobe slovenske krščanske demokracije slovenskemu narodu.
V. OZRIMO SE V PRETEKLOST IN POGLEJMO V PRI-HODNJOST
Razmišljanje o osnovnih načelih krščanske stranke lahko ostane dokaj nerodovitno, če se .
preteklost in prihod- razlagajo nekateri ta poraz kot
ne ozre v njost.
O prihodnjosti le dve misli ki se zdi, da bi morali biti o-snovno vodilo naših razglabljanj, upov ali tudi morebitnih načrtov o tem, kaj naj bi bilo, ko pride svoboda.
Prva misel je ta, da mora krčanska demokracija z globokim prepričanjem in z vso politično silo, ki jo premore, braniti dostojanstvo človeka in pravice slehernega državljana, ne glede na to, kakšno je njegovo politično prepričanje ali njegova preteklost. To vključuje odločno o-brambo legalnosti in delo za socialni mir v pravičnosti, izključuje pa samovoljo in maščevanje.
Druga misel pa je, da je krščanski demokratični politiki imeti pred očmi poleg načel tudi dejanski položaj, ki bo nastal po zrušenju komunistične diktature. Vodilo politične razumnosti je, da se ne zameta iz preteklosti vse že zato, “ker so naredili nasprotniki”. To vodilo je treba imeti pred očmi, zlasti kadar se razmišlja o gospodarski in socialni politiki, o socializaciji in t. zv. svobodnem gospodarstvu. Ne pozabimo, da svobodna družba, v kateri živimo, v marsičem preti rava gospodarsko svobodo lastnikov kapitala na račun skupne blaginje in s tem izpostavlja nevarnosti ali dejansko omejuje pravice mnogih. Vendar bi ne bilo pametno, kar radikalno v enem zamahu po-
u-
nekakšno naravno posledico stroja, dela ali celo obstoja teh organizacij. To stališče se rado prime poraženih •— in vsi smo bili poraženi — in še posebno lahko uspeva pri ljudeh, ki so že včasih opazili in kritizirali napake tedanjega dela ali stavljali svoje predloge, pa brez uspeha. Vendar je očitno, da komunizem pri nas ni prevladal le zaradi svoje notranje moči in zaradi napak katoliških organizacij (tu mislimo na stranko), čeprav je imel notranjo moč in so naše organizacije imele znatne slabosti — marveč ker so mu mednarodne sile pomagale priti na oblast.
Druga skrajnost, v katero padamo, je ta, da preteklost idealiziramo in vidimo v vsaki kritiki preteklosti “blatenje” in nelojalnost. Po takem čudnem stališču bi zvestoba načelom krščan' ske demokracije ali lojalnost SLS zahtevala brezpogojno odobravanje vsega preteklega dela stranke ali vsaj nje voditeljev. Ali ni to skoraj postavljanje nekakšnega “stališča”, da so bili stranka ali vsaj nje voditelji nezmotljivi in da je lojalnost isto kot nekritično sprejemanje vsega preteklega dela?
Mimo teh nesmiselnih skrajnosti je treba ubrati pot razumnega razsojanja v skladu z načeli in po skrbni presoji dejanskih možnosti, v katerih je stranka odločala in vodila svojo politiko. Le tako se bomo lahko učili iz preteklosti in ohranili v mesti z vsemi takimi zlorabami: ne^ern smislu nje vrednote za kapitalističnega gospodarstva,’Pr^0^nj°s^ 1'e vrednote pa mo-brez ozira na demokratičen po-iramo bogatiti s poglobitvijo v
S	Si
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE	-a?
IN SREČNO NOVO LETO ŽELIMO VSEM NAŠIM PRIJATELJEM IN ZNANCEM
Najstarejša slovenska Potovalna in Zavarovalninska
Agencija
Ustanovljena 1905.
v
I
I SVETE TRAVEL BUREAU & INSURANCE AGENCY
MR. & MRS. JOSEPH SVETE MRS. ALICE M. SUROVJAK GREGG S. SUROVJAK
ii
AY,	O.	V JALIV
p 1782 E. 28th St., Telephone BR 7-8110 ^
Lorain, Ohio
stopek in na neposredne gospodarske posledice ukrepov. Podobno velja za gospodarsko in socialno politiko, ki bo potrebna po padcu komunizma. Marsikaj, kar je bilo socializirano, bo moralo ostati tako vsaj še za nekaj
načela in z razgledi po svetovnem političnem prostoru, v katerem se gibljejo in delajo druge krščanske demokratične stranke: le tako bomo ostali svobodni. Če v tem zgrešimo, se zapiramo v svet lastnih utvar, se
časa. Del gospodarstva pa bo;Pre<^aJ31110 praznim upom ali moral ostati kar trajno sociali- Padamo v nedejavnost iz obupa.
ziran. a seveda se bo morala u-vesti demokracija v taka podjetja.
In h koncu še pogled v preteklost. V emigraciji imamo čas in priložnost, da pregledamo in presojamo nekdanje delo katoliške stranke doma. To je več kot le zanimivo, koristno in potrebno je. Vendar je to opravilo dvakrat težavno. Cesto nimamo dovolj podatkov o tem, kar hočemo pregledovati in presojati. Vrh tega pa nas naše psihološko razpoloženje vodi v skrajnosti. Ker je komunizem v Sloveniji uničil katoliške organizacije,
Krščanska demokracija je politično gibanje, ki globoko zajema iz načel, pa jih ostvarja v realnem svetu. Osnovna načela so nespremenljiva — ta vir nam je zato vedno dostopen — in njih privlačnost je tem večja, čim bolj jih poznamo in si jih notranje usvajamo. Pot do realnosti pa si moramo poiskati sami: brez obupa in brez utvar, z neomajeno zvestobo narodu, ki mu 'krščanska demokracija hoče služiti tudi v politični emigraciji.
Dr. Viktor Antolin
let Our
/
Christmas Club
HUST"
Have plenty of cash in plenty of time for unhurried, unworried shopping next November... by joining our Christmas Club now. Simply set aside small amounts with us each week for 50 weeks . ..
... Save $1 a week . . . Save $2 a week . . . Save $5 a week . . . Save $10 a week
CLAIR AVI NOS
ASSOCIATION
FIVE LOCATIONS
6235 St. Clair Ave. 813 E. 185 St. 25000 EUCLID AVE.
431-5670	481-7800	261-1200
26000 LAKE SHORE BLVD.	6136 Wilson Mills Rd.
731-1200	449-2900
SLOVENSKO GRADBENO IN MIZARSKO PODJETJE
RUDY KRISTAVNIK CO.
5908 Bonna Ave.	HE 1-0965 all
Cleveland, Ohio 44103	HE 1-1108
ŽELI VSEM ROJAKOM IN ODJEMALCEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE
IN
SREČNO NOVO LETO!
OBED'S CONFECTIONERY
4504 St. Clair Avenue
SLAŠČIČARNA, ČASOPISI IN REVIJE, SLADOLED IN MOČNATE JEDI, TOBAK
Lastnik JACK OBED želi vsem odjemalcem in prijateljem prav
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN VSO SREČO V NOVEM LETU.
Vicki Kmei's Beauty Shop
5506 Superior Ave.
Phone HE 1-7202
Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem našim prijateljem, posebno obiskovalkam našega salona in njihovim družinam.
CORDIAL SEASON’S GREETINGS
JOKER'S m
6220 St. Clair Avenue VESELE PRAZNIKE ŽELITA JOE & ALBINA ARKO
SEASON’S GREETINGS!
VESEL BOŽIC IN SREČNO NOVO LETO!
MEiSTER ELECTRONICS INC.
SERVICE SPECIALISTS 1151 Addison Rd., Cleveland 3, Ohio BOB MEISTER	391 - 8787
Res.: WH 2 - 6763
Popravljamo televizorje, stereo aparate, tape recorderje, gramofone, radijske aparate in sploh vse, kar spada v elektroniko. 17 let delamo v tej stroki. Pridite pogledat našo novo delavnico.
MERRY CHRISTMAS AND A HAPPY NEW YEAR!
EAST SIXTY-SIXTH ST. DAIRY
6210 White Avenue
HE 1-2116
Vesele božične praznike in srečno novo leto!
že več
kot »a let oskrbujemo naše odjemalce. Prisrčna hvala vam! Over AfU years of service, thanks to our faithful customers!
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI
vsem prijateljem, znancem in odjemalcem
BARAGA WINERY
ODLIČNA DOMAČA VINA
115322 Waterloo Road	IV 1-5230 ^
Ameriška Domovina
■mm
/»'/VI'C
AMCRfCAN IN SPIRIT fOR€ION IN tANGUA<3€ ONl¥
NO. 243
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, DECEMBER 20, 1965
SLOVCNIAN
MORNING N€WSPAP€ft
ŠTEV. LXIH — VOL. LXm
DRUGI DEL. — SECTION II
'Pojdimo v Betlehem in poglejmo.

® &
Karel Mauser:

Malo manj kot eno miljo vzhodno od Betlehema pri 'današnjem naselju Beth-Sachur se raztezajo poljane in pašniki, ki so takoj po prvem zimskem dežju nudili ovčjim čredam svežo pašo. Vsako noč “so pastirji prenočevali pod 'milim nebom in bili na nočnih stražah pri svoji čredi”. Tako tudi ono sveto noč. ko se je dopolnil čas, ki ga je Vsemogočni določil za prihod obljubljenega Odrešenika. Deviška Mati je rodila Sina božjega v človeški naravi, dete povila v plenice in — ker ni bilo ne zibeljke, ne košare, ne vozička ali posteljice — ga položila v prazne jasli.
Pastirjem, ki so tisto noč stražili črede, je angel Gospodov v božji svetlobi, ki je vse obsvetila, oznanil “veliko veselje”, da se je v mestu Davidovem, Betlehemu, rodil “Zveličar, ki je Kristus Gospod”. Evangelist Luka še dostavlja, — da so se pastirji “silno prestrašili”. Najprej prestrašeni, potem ob besedah angela začudeni in zavzeti, nato pa med petjem množice nebeške vojske “Slava Bogu na višaha ...” vsi zamaknjeni so pastirji po odhodu angelov rekli drug drugemu:	“Pojdimo torej v Betlehem in po-
glejmo to, kar se je zgodilo in nam je oznanil Gospod.” Pri teh besedah, ki se berejo pri drugi božični maši, se malo pomudimo.
Pojdimo, so si rekli pastirji. Grška originalna beseda evangelistova in njen točen prevod v latinščino pomeni nekaj več kakor naš “pojdimo”. “Transeamus” je v latinskem rečeno. “Trans” pomeni čez, preko, onstran. Pastirji so si torej rekli: Od tu, kjer smo, pojdimo tja preko pašnikov in čez kamenite ograje, ki obvladajo njive, tja do mesta in poglejmo, kje je prazen hlev, votlina z jasli, v katere je položen novorojenček.
Pojdimo tja preko, velja tudi nam in vsako leto se po navija: “transeamus!” Resničen Božič, to je, prihod učlo večenega Boga^Zveličarja, bomo doživeli, ako se od točke kjer duhovno smo, podamo tja, kjer je Bog, ki nas čaka kot dete, ves majhen, ponižen, odvisen od materine nege. Od tod, kjer smo, naj gremo. Kje smo? Ali ne vse preveč sebi”? Naš lastni “jaz” je osrednja točka, okrog katere se vse drugo suče. Pretirano samoljubje in premišljena sebičnost, ki misli, da ji mora vse drugo služiti. Iz objema miselnosti, ki postavlja sebe vsemu za središče (egocentričen kompleks), moramo ven, streti vezi ozkosrčnosti in svoje središče preložiti v Boga. Kdor to stori in v ljubezni Bogu služi, ta doživi, da mu tudi vse drugo v dobro služi, česar sebičnež nikdar ne doživi. “Tistim, ki Boga ljubijo, vse pripomore k dobremu” (Sv. Pave! Rimljanom) — Ven moramo iz materialistične miselnosti, ki v tvarnih minljivih dobrinah vidi glavni ali celo edini smisel življenja, ven iz mehkužnosti in lenive neodločnosti, ven iz bojazni pred žrtvami, ki jih krščanstvo nalaga. Ven, tja preko teh nečastnih slabosti v svetlobo pristnega in lepega krščanskega mišljenja in življenja, da najdemo Marijo in Jožefa in Dete božje.
Pot tja čez do jaslic je pot kesanja in zadoščevanja. Kdor se ne odloči stopiti na to pot, ne bo našel Zveličarja, ne v tem življenju ne v onostranskem. To pot Marija sama priporoča. Vse svoje življenje je hodila po poti odpovedi in zadoščevanja za naše grehe; svojih grehov ni imela in zase ni potrebovala ne kesanja in ne zadoščevanja. Nad sto let že v prikazovanjih naroča pokoro in zvesto izpolnjevanje zapovedi božjih kot rešitev človeštva iz še večjih stisk, katerim gre po grešnih potih naproti.
Pastirji so takoj “pohiteli”, tako pravi evangelist, tja proti Betlehemu. Brez odlašanja in obotavljanja so šli tisto miljo tako vneti in brzi, da so vsi zasopli vstopili v hlev pred božje Dete. Ni bila le naravna radovednost, ki jih je gnala; svetloba Gospodova, ki jih je bila obsvetila, jim je močno vzbudila vero v Zveličarja, ki so jo tudi ti preprosti sinovi izvoljenega ljudstva nosili globoko v duši. Vzbujena vera jim je ogrela srca, da so se podvizali gledati tistega, ki je “Kristus Gospod”. Ta beseda morda nam ne pove toliko, kolikor je pomenila vernemu Izraelcu. Kristus, po naše Maziljenec, je tisti, katerega Bog mazili za kralja, duhovnika in preroka. Prvi in pred vsemi od Boga maziljeni pa bo obljubljeni Odrešenik, ki bo prišel osvobodit grešni rod, izrecno pod tem imenom je bil Odrešenik napovedan. Besedo Gospod so Judje uporabljali izključno le za Boga; nikdar je niso rabili za kakega človeka, kakor smo mi navajeni. Iz svetega spoštovanja, da bi najsvetejše ime nikdar po nemarnem ne izgovorili, niso nikdar rabili tistega imena, s katerim se je Bog sam predstavil Mojzesu: “Jahve,” po naše: Jaz sem, ki sem. Pisali so to ime, v knjigah svetega pisma in napisi v templju, a namesto Jahve so brali in govorili: Adonai, to je, Gospod. Pastirji so angelove besede mogli edino le tako razumeti, da je novorojeno Bete v Betlehemu Zveličar — Bog.
Podbreška legenda
Župnik Volbenk Poglajnar so liko ne nese Šelutniku, čeprav
pisali farno kroniko in se muzali, da so se jim goste gubice na obrazu razlezle. Staro so bili zaključili in na koncu strani z velikimi in lepo risanimi črkami napisali čez in čez:
DEO GRATIAS.
Na novo stran zgoraj so črke postavljali počasi in vse pisali z velikimi.
ANNUM DOMINI 1868 Da so se muzali, so gospod župnik Volbenk imeli dosti velik razlog, zakaj navadno so bili resni kakor se je za njih starost spodobilo. V Podbrezjah so bili že dolgo in brez kaplana, čeprav so jim ga od škofije ponujali.
“Starost, gospod Volbenk,” so rekli prijazno škof pri zadnji birmi, ko sta po kosilu obsedela še za kratek čas pri mizi. “Mlad pomočnik bi vam prav prišel, se vam ne zdi? Nesti obhajilo kam na Bistrico, ni tako lahko. In pozimi, recimo. Po klancu navzdol drsno, nazaj pa sapa, da se ne oddahnete do jutra, če kliče bolnik ponoči.”
Med rožicami so gospod škof povedali. svojo misel, toda gospod Volbenk so bili pripravljeni na vse.
“Naj ne zamerijo, prevzviše-
so rekli smeje.
dva
“Nikoli ni petelina v
Brez odlašanja hitimo tudi mi tja k Zveličarju. Vera nam mora oči odpreti in ljubezen nas gnati. Če ni vere v nas, ne ljubezni ne navdušenja in zamaknjenja, bo le telo Pri jaslicah, duša pa hladna kje drugod. Pripravimo se torej, da nam Božič ne bo samo tisti praznik v letu, ki nam nalaga stroške za darila in voščila, ampak pravi pristni Gospodov dan, ki nas duhovno obogati za vse leto.
Naj vsem Gospod da milosti polne božične praznike in srečno novo leto!
*
Tako je svojim vernim pisal in voščil za Božič 1957 V A. D. pokojni ljubljanski
Škof Gregorij Rožman
“Nocoj hodijo angeli po zemlji,” je dejala Tončka. Vesel pokoj je bil v sobi, svetil se je v očeh in na licih, dihal je v zraku prepregel je bele stene. In vse čutile, da hodijo angeli p0 zemlji, da so prišli skozi zaprto okno in sede ob posteljah, hodijo po sobi s tihimi koraki in lahko jim plapolajo velike peruti. Videle so tudi brezštevilne luči, ki so jih prižgali angeli in ki so plamtele pobožno tam zunaj, globoko doli na zemlji.
Jaslice so bile že pripravljene. Pred njimi je gorela luč. V rdečem kozarcu, a na jaslicah samih in nad njimi so bile majhne, pisane svečice, ki so gorele s tankimi, visokimi plameni. Zlati angel, ki je visel od stropa, se je svetil v čudni, migljajoči’ in trepetajoči svetlobi in svetila se je tudi velika zvezda, ki je bila nad betlehemskim hlevom.
Zaspati niso mogle dolgo. Vse, ki so mogle iz postelje, so se pripravljale na polnočnico. Srca so jim bila polna svetega pričakovanja. Ležale so poloblečene in so se razgovarjale s šepetajočim glasom. Ni se zasmejalo, tudi prešerna beseda se ni oglasila, zato, ker so bili angeli v sobi..' Bilo je tisto noč, kakor da so
Božični večer
Tudi k dekletom v bo Inico je prišel Božič
ški angeli z velikimi belimi perutmi. Mati božja, mali ubogi Jezus, ki je ležal v jaslicah, in pastirji, ki so klečali tam — vse je bilo tako blizu in domače, nič skrivnosti ni bilo in nič ne-losežne glorije.
Šepetanje je bilo zmerom tiše, polagoma so legale trepalnice na oči, ali srce je bdelo. Zmerom bliže so prihajala nebesa, preselila so se v sobo. Tončka je ležala na robu postelje na odeji. Ena roka ji je bila pod glavo, druga na životu. In ko je ležala m so blodile veselo vesele misli, je začutila, kako ji je dihnilo v lica, ih vedela je, da je šel angel mimo. Srečna je bila in se smehljala. Če bi iztegnila roko, bi se
Simon Jenko:
V ljubem si ostala kraju
V ljubem si ostala kraju, jaz pa šel sem daleč preč; morebiti sreča naju ch, ne združi nikdar več!
Ves čas, kar si mi odvzeta, štejem ure, štejem dni;
’z ur so mesci, ’z dni so leta, mes’cev, let pa konca ni!
Pomlad se na zemljo vrne, petje slavcev se zbudi, v cvetje zemlja se zagrne; zame pa pomladi ni!
prišla nebesa na zemljo. Nebe-dotaknila roke angelove. Tudi Malka je malo zadremala, ali ko jo zatisnila oči,- se je zgodilo čudo: danilo se je, svetilo, luč Dela in mirna kakor pomladanska mesečina se je bila razlila po sobi. Vsa soba je bila polna angelov in zadaj na tronu je sedela Mati božja z Jezusom v naročju, in obraz Matere božje je bil kakor obraz sestre Cecilije, tudi bele perutnice usmiljenke je imela na glavi.
Zazvonilo je v kapelici, ali kakor od daleč je prihajalo zvenenje, bilo je kakor glas tistih sanj, ki so prihajale iz nebes. Nato pa je zaklenkalo jasno in zvonko na hodniku in zdramile so se. Sestra Cecilija je napravila luč. Oblačile so se hitro, še v polsanjah in molče, nato pa se je napotila procesija proti kapelici po dolgem in mračnem hodniku. Trumoma, težko sopeč, brez besede se je vila nočna procesija. Tu in tam se je zasvetila dremotna svetilnica, razsvetlila uboga, drobna telesca. Iz drobnih obrazov, prezgodaj zrelih, že raz-oranih, so gledale oči, polne veselega pričakovanja, polne spoznanja. Že se je jasnilo od daleč: tam je bila luč in Kristus je bil tam, ki so mu šle naproti...
dobro, če sta enem k urniku?
Tedaj so se nasmehnili tudi gospod škof.
Gospod Volbenk pa so se zresnili in čudno mehko rekli: “Razumeli me boste. Toliko let sem živel med podbreškimi gruntarji in bajtarji, da sem postal eden izmed njih. Vi meni luč, jaz vam ključ. Tako pravijo gruntarji sinovom, tako rečem jaz vam.”
Gospod škof so se še enkrat nasmehnili in potrkali gospoda Volbenka po sključeni rami.
“Nočem siliti, Bog varuj. Le tako sem mislil. Nihče od mladih ne sili sem in za hudo uro prikličete frančiškana z Brezij. Vem. In tudi razumem: pastir se je navadil ovac in ovce so se navadile pastirja.”
“Prav to sem hotel reči, pre-vzvišeni,” so se zasmejali gospod Volbenk. “Drug drugega smo se navadili, ošpotam jih, če je treba in nič mi ne zamerijo. Vedo, da dobro mislim. Mladi kaplani pa — saj veste — kakor ovni. Vse bi radi pretrgali v prvi ihti.” Tako s škofije ni bilo nobenega pisanja in gospod Volbenk so pričeli v kroniki novo stran. Staro so prelistali celo, sešteli rojstva in smrti in tudi poroke, kar jih je bilo v farni cerkvi. Nekaj parov je drevilo k poroki na
jc tuieviuj k porom na ,— ’ ° Brezje, nobenemu ni delal težav. ni slaba-
ne bom rekel, da obrt ni dobra.’ “Da vidite šelutnika, kako novega ogleduje. Ves je po meni, Hajmanca, kaj ni? Kakšne debele ročice ima, poglej. Tako bo sukal cimarako, da bodo treske kar letele.”
“Kaj pa ženska pravi?” “Vesela je kakor on. Bog ga je prinesel, pravi. Jaz sem nekaj tako postrani rekla in sem se skoraj zamerila. S svetlimi očmi mi je rekla: Hajmanca, rada se imava. Je to kaj napak?”
Gospod Volbenk so čudno mežikali, potlej pa nekam skrhano rekli:
“Veš, Hajmanca, fajmošter sem, pa imata šelutnika bolj trdno vero kakor jaz in ti skupaj-”
Spremil jo je do vrat in pri vratih rekel:
“Nekaj imam v glavi. Ne morem še reči, kaj bo zraslo, toda za desetnika je prav, da nekaj naredim. Pa boglonaj, Hajmanca, da si mi prišla povedat.”
Pišejo gospod Volbenk kroniko:
“Takoj po Novem letu sem stopil k najbolj trdnim gruntarjem, ki jih Podbrezje premorejo. Nekaj jih je: Obram, Matijeve, Štriteh, Mrkovc, ti so v Podtaboru. V Srednji vasi sta Dobravc in Pavlin in na Bistrici Jurček, ’Trdi so nekateri kakor maklen, zagozde bi lahko delal iz njih. Na to sem mislil, ko sem se odločil, da darujem desetniku sto goldinarjev, ki sem jih hranil za najhujšo stisko. Lepo v mošnjo sem jih del in mošnjo v suknjo. Pridem k Obramu. Kakšna‘čast, gospod župnik, je rekel stari. Počakaj, da odprem usta, mu de-jem. Vesel bom, če boš inakih misli tudi potlej. Pri šelutniku so kupili otroka, desetega. Koliko jim imaš ti, Obram? štiri, pravi. Dva fanta in dve punčari. Pa rinete, Obram, pravim. Rinemo, gospod župnik, pa trdo. Tako sem ga zahakljal kakor ribo. Kako pa naj rine šelutnik, ki jih ima zdaj deset? To mi povej, Obram? Ne vem, je rekel, toda sem mu že na obrazu bral, da ve, kam pes taco moli. Koledo-vali bomo zdaj, Obram. Stara navada je to in letos bo tako, da bo zadnja hiša, kjer bodo koledniki peli, šelutnikova. In ne bodo prišli k njej peš. S konjem in z vozom in kar bo na vozu, bo dar Treh kraljev Gašperju šelutniku, ki je bil na zadnjega dneva v letu rojen. Tudi tvoj dar bo na vozu, Obram. Me slišiš?
Saj Šelutnik ne zasluži tako slabo, gospod župnik. Tesarska
Vsak ima rad na ta dan poseben spomin. Tudi za štolnino ni nobenega držal. Le počemu?
Zavoljo česar so se gospod Volbenk smejali, so bili Trije kralji. Takih Podbrezje še niso videle in jih nikoli več ne bodo.
Začela se je zgodba z Gašperjem Šelutnikom, ki se je bil rodil na sv. Silvestra zvečer ob osmih. Babica, Hajmanca, je precej na Novo leto prišla povedat kako in kaj.
“Šelutnik se jih bo nabral, se ti ne zdi, Hajmanca? Kateri je pa zdaj?”
“Deseti, gospod župnik.”
“De-se-ti?” so vzkliknili gospod Volbenk in se dvignili s stola. ’’Deseti, praviš?”
“Deseti, štiri punčke in šest fantov.”
“Hudirja,” so milo zakleli gospod Volbenk. “Kako pa vse to živi? Cimpermanska vendar to-
Dedec me je ujezil in sem za-runkal. Ne zasluži slabo! Dvanajst ljudi mora jesti, Obram. In pomisli, da so v bajti. Naj postelje čez noč okoli bajte razpostavi, da bodo lahko vsi spali. Nobenega prostora več nimajo, sam vidiš.
Ne rečem, da ni res, toda povejte mi: ali sem jaz kriv?
Kar ste storili enemu izmed najmanjših mojih bratov, ste meni storili. Obram, če Gospod Jezus pravi Šelutnikovemu Gašperju, ki še tri dni ni star, moj najmanjši brat, bi te jaz moral za tvoje besede usekati po čeljusti. Pa te ne bom, ker si dober človek. Da ne boš na glas povedal, kar vidim zdaj v tvoji glavi, poglej!
Vrgel sem mošnjo z goldinarji na mizo. To je moj dar šelutnikovemu desetniku, Obram. Sto goldinarjev. In sem se nalašč (Dalje na 2. strani)

Vesel božic in srečno novo
leto vara želi
MODIC'S
CAFI
6201 St. Clair Ave. EN 1-9406
ŽGANJE - PIVO - VINO Se toplo priporoča za obilen obisk
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI
HOIS 30HS S.NVIS
6107 ST. CLAIR AVE. — UT 1-5027
Tale napis je narobe — naše cene so pa VEDNO PRAV. Naši ČEVLJI morajo biti prav. Prodamo samo tiste, ki se LEPO PRILEGAJO VAŠI NOGI.
NAJBOGATEJŠA IZBIRA za ženske, moške in otroke. LEPI COPATI so zelo koristno darilo za Božič.
Mi prodajamo NAJLEPŠE!
EMIL BUKOVEC
QUALITY GROCERIES and MEATS
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM
6024 St. Clair Ave.
HEnderson 1-7086
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VAM ŽELI
MANDEL'S SHOE STOKE
OBUVALO ZA VSO DRUŽINO
6125 St. Clair Ave.
v Lauschetovem poslopju
L Z. COMPANY
ROOFING AND COMPLETE HOME REMODELING
EN 1-4139 in HE 1-3084	1275 E. 61 St.
Zahvalimo se za dosedanjo naklonjenost in se priporočamo za bodoče.
Chester mmmm,
5512 St. Clair Avenue
VSEM NAŠIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM
ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE
IN VSO SREČO V NOVEM LETU.
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO!
mm LANDRY & DRY (LEANING
5911 St. Clair Ave.
EN 1-5158
PODBREŠKA LEGENDA
(Nadaljevanje s 1. strani) obrnil kakor da hočem oditi. Saj nisem mislil, narobe. Nabrenkal bi jih staremu, da bi me pomnil do zadnje ure. Vedel sem, kaj pride. Stari je rinil za menoj. Nisem rekel, da ne bom dal, gospod župnik. Saj veste, besede. Nekaj sem moral reči, pa sem nerodno rekel.
Pred njim in pred Obramov-ko sem pod svoje ime zapisal: vrečo bele moke in dežo zaseke. In sem mu še zagrozil, trdinu, da ne bo dal najmanjše. Bom vse darove preveril, sem mu rekel.
Po poti k Mrkovcu sem gledal polo, ki sem jo del v lep ovitek in nanj napisal:
Najmanjšemu naših bratov Gašperju šelutniku podbreški Trije kralji.
Pri Mrkovcu je bila ista muzika. Sreča je bila, da mi je koj s kraja priskočila na pomoč Mrkovka sama. Tako ga je vila, da se stari ni mogel izviti, Po-čemu ima toliko otrok, je sihal. Takoj sem mu zamašil usta. Ej, Mr-kovc, kam se pa na jesen zakadiš, ko je treba pobirati krompir in ne dobiš delavca? No, le zini.
Kaj naj pa dam? je rekel nazadnje.
Odgovor sem imel že na jeziku. Skozi celo leto boš dajal Še-lutnikom po tri litre mleka na dan, če ti je prav. In niti ficka ne boš vzel zanj. Eden od še-lutnikovih otrok bo hodil ponj.
Se mi je zdelo, da se je kar oddahnil, ko sem zapisal:
Mrkovc Andrej, skozi celo leto tri litre mleka na dan zastonj.
V dveh urah sem oblezel vse, za katere sem vedel, da lahko dajo. Voz mi je obljubil Dobravc in tudi konja. Nato sem poklical v farvož vse tri kralje, ki so bili vsako leto isti. Hajmanov Fonz, Pečnikov Fronc in Jeretov Tone.
Nič se niso upirali, ko sem jih prosil, da se odpovedo darovom tudi pri drugih hišah. Jeretov je celo rekel:
Bomo vsaj enkrat pametno ko-iedovali, gospod župnik.
Zavoljo teh besedi sem stopil
J
v klet po vino in natočil, kar sem hranil samo za gospoda škofa. In ko so odšli in mi je sestra rekla, da imam solzne oči, me ni bilo čisto nič sram. Sem jih imel, to pa zato, ker še noben fajmo-šter ni imel tako dobrih ljudi in se bojim, da sem jih bil nevreden pasti po božji paši toliko let.
Koledni dan je prišel, pri Dobravcu so Trije kralji sedli na voz. Za črnega je bil Jeretov in je sedel v sredi, za vajeti je držal Hajmanov, Iki je bil za Gašperja, Pečnikov je na srebrno oviti palici nosil zlato zvezdo. Vse je drvelo iz hiš, kjer so se ustavili. Z Bistrice so prišli v Srednjo vas in iz Srednje vasi v Podtabor. Ko so se ustavili pod farovžem, sem pogledal skoz okno. Voz poln, da ga je bilo veselje pogledati. Tedaj sem šel po mošnjo z goldinarji, pa počakal na stopnicah, da so pričeli peti. Jemnasta, ‘psE- so kakor slavci, tako so se ujeli kakor zvonovi pri potrkavanju. Ko so odpeli, sem stopil na prag in izročil mošnjo Pečnikovemu.
In sem še naročil: Ko boste iz vasi obrnili proti Šelutniku, naj mi kakšen betin pride povedat. Z ljudmi pojdem za vozom tudi jaz.
Tako se je zgodilo. Mračilo se je že, ko je na vso sapo priletel Blekov Tonček.
Ata so naročili, da se bodo kralji zdaj obrnili proti Gobov-cem.
Priden si bil, pravim, zade-gam klobuk na glavo, se toplo oblečem in vzamem palico. Pri Blekovem znamenju sem zadel na procesijo. Domala pol Podtabora je šlo za vozom, voz pa tak poln, da so ga ob straneh morali ograditi.
Ste zadovoljni, gospod župnik? je kriknil Jeretov, ki je bil za črnega.
Obrnil sem se proti ljudem in v grlu me je stiskalo:
Hvala vam, dobri ljudje. Pojdimo zC?aj :k najmanjšemu naših bratov. :
Če je packa na tej strani, naj ne zameri tisti, ki bo to kroniko bral. Stari župnik Volbenk Po-glajnar zdaj veka. čeprav se je
muzal na začetku pisanja. Mora vekati zavoljo sreče, da je smel tako dolgo biti pastir dobrih ljudi in veka nad svojo šibko vero, ki se mu je utrdila pred Šelut-nikovo bajto.
Prišli smo tja s temo, luč je bila v okencih in za bajto so v snegu počivali Gobovci. In se mi je v tistem hipu zazdelo, da smo prišli k hišici, v kateri je Sveta Družina. Ganotje mi je stisnilo srce, da sem komaj slišal Jere-tovega, ki me je vprašal, če bom goldinarje sam izročil.
Ti si kralj, sem rekel, ne jaz. Jaz sem koj samo podbreški župnik. Ti jih boš dal.
Pečnikov je vzdignil zvezdo znamenje in Kralji so zapeli. In so se odprla vrata v vežo, Šelut-nilk spredaj velik, kakor je bil in za njim vseh devet mravljincev, ki so lahko stali in hodili. Z desetim si šelutnica si upala ven, premrzlo je bilo.
Hajmanci štejem v veliko čednost, da šelutniku ni črhnila besede, kaj se pripravlja. In stal je tam, siromak, podbreški Jožef in jaz sem mu v mislih porinil v roke cimarako.	,
In ko so pevci odpeli, sem stopil naprej. Spodobilo se je, da sem kot fajmošter tako dobrih ljudi, rekel besedo.
Koledniki smo, Šelutnik, jaz tudi. Prišli smo pogledat najmanjšega Jezusovega brata, ki je tudi naš brat. Radi ga bomo imeli in smo mu prinesli darila. Sprejmi jih, šelutnik, da boš vedel, da spadaš k nam, da spada k nam tudi Gašper, naš najmanjši brat.
Videl sem, kako šelutnik nerodno premika brado in mi je zmanjkalo besedi. Tedaj je prišla iz hiše tudi Šelutnica, brez otroka sicer, toda ko je stala tam, obkoljena od vseh mravljincev, je nekaj žensk smrknilo in videl sem, da je treba hitro napraviti. Porinil sem Jeretove-ga naprej in je izročil mošnjo z goldinarji.
Ne bomo se obirali, Šelutnik, je rekel preprosto. To je dar gospoda župnika in to — obrnil se je in z roko zakrožil proti vozu — je dar cele vasi. Potreboval (Dalje na 4. strani)

VESEL
BOŽIČ
VSEM
SREČNO
NOVO
LETO
JAMES A. SLAPNIK, JI.
FLORIST - CVETLIČAR 6620 St. Clair Avenue HEnderson 1-88241
BEST WISHES FOR A MERRY CHRISTMAS SEASON AND HAPPY NEW YEAR TO ALL OUR CUSTOMERS AND FRIENDS!
SLOVENIAN COUNTRY
HOUSE
1401 East 55th St.
Tel.: 361-8974
Vošči vsem gostom, prijateljem in znancem vesele božične praznike in vso srečo v novem letu. Zahvaljuje se vsem za dosedanjo naklonjenost in se priporoča za bodoče.
Ob nedeljah od devete ure zvečer do pol treh zjutraj igra izvrstna godba poskočne polke in živahno mehke valčke.
ZA DOBRA VINA SE OGLASITE PRI
BOZEGLAV'S TAVERN
6010 St. Clair Avenue
WINE - LIQUOR - BEER
BONDED WINERY 1125 E. 60 St.
MERRY CHRISTMAS AND A MOST HAPPY NEW YEAR!
VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO ŽELIMO VSEM ODJEMALCEM, NAROČNIKOM gž IN PRIJATELJEM ERNEST ZUPAN in vsi, ki delamo pri
A. Grdina & Sons
Inc
DVA NAMERNEJE OPREMLJENA POGREBNA ZAVODA
1053 East 62nd Street Telephone: HE 1-2088
17010 Lakeshore Blvd. Telephone: KE 1-6300
HE 1-44271
k
TRGOVINA S POHIŠTVOM
gospodinjskimi stroji in pripravami
15301 Waterloo Rd.
Telephone: KE 1-1235
GRDENA RECREATION
KEGLJIŠČE
6017 St. Clair Ave., Telephone: EN 1-9398
z okrepčevalnico, ki ima vedno na razpolago dobre jedi in pijače
Sinovi pokojnega pionirja Antona Grdine, ki sedaj vodimo vsa ta podjetja, ki jih je on ustvaril,
ŽELIMO
vsem prijateljem, znancem in drugim rojakom kar najbolj vesele božične praznike in vso srečo v novem letu. Naj bi bilo leto zadovoljnosti v vaših družinah, leto uspehov v poslovnih naporih, načrtih in delu.
ANTHONY J. GRDINA, president
I

A
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIMO VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM!
Phone EN 1-8606
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi odjemalcem in prijateljem
ACME DRY CLEANING
ČISTIMO - LIKAMO - POPRAVLJAMO
priporočamo
672 East 152nd St.
GLenville 1-5374
ANN's DELICATESSEN & BEVERAGE
1395 East 55 Street
Lastnika FRANK in ANNA SMREKAR želita odjemalcem in prijateljem VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN VSO SREČO V NOVEM LETU.

Lastnika — Owners of
TINO's BAR
Telephone: EN 1-9691
6030 St. Clair Avenue
wish a very Merry Christmas and a most happy New Year to all our customers and friends.
Želiva vesele praznike in srečno novo leto.
MILLIE & ED KENIK

DOLORES VIESER:
i k t
i
i !	!
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELITA VSEM
MARTIN IN WILLIAM KOZAR
lastnika
LA SALLE TAVERN
na 837 East 185 Street
Pri nas dobite vedno izbrana žganja, vina in piva, vino in pivo lahko vzamete tudi ven.
Modesfovcs
v	*>/•
božična noc
Sv. Modest, misijonski škof vedel k cerkvi, da bi bil vzgojen
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO
želita vsem odjemalcem, prijateljem in znancem
\ JOSEPHINE in STANLEY JERŠE, lastnika

FORGET-ME-NOT
aERSE’S GIFT and FLOWER SHOP 470 E. 152 Street	IV 6-0226
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO želi vsem odjemalcem in prijateljem
Glavat Sheet Metal & Roofing BILL GLAVAČ
Telefone: IV 1-6002
MIHCIC CAFE
7114 St. Clair Ave.	Telephone: EN 1-9359
Lastnika voščiva vsem našim gostom in prijateljem vesele božične praznike in srečno, zadovoljno novo leto. Priporočava se za vašo nadaljno naklonjenost.
Frank in Dorothy Ziltko
EDMUND J. TURK
ČLAN MESTNEGA SVETA - 23 WARD-COUNCILMAN
6411 St. Claiir Ave.
EX 1-3333
VOŠČI VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM, POSEBNO VSEM MEŠČANOM V 23. VARDI, PRAV VE- j SELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER VELIKO SREČE, ZADOVOLJNOSTI IN NOVIH USPEHOV V NOVEM
LETU.
MIRKO ANTL0GA
lastnik
M. A. TRAVEL SERVICE
6516 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44193 • HE 1-3500
VOŠČI VSEM KLIJENTOM, PRIJATELJEM IN ROJAKOM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO vošči vsem svojim naročnikom, prijateljem in vsem dragim rojakom
RUDY DRMOTA
LASTNIK POPRAVLJALNICE ČEVLJEV 6506 ST. CLAIR AVENUE
Iskrena hvala za dosedanjo naklonjenost, se priporočam za bodoče.
AŽMAN & SONS MARKET
6501 St. Clair Ave.
Telephone: EN 1-0347
Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem našim odjemalcem in prijateljem
LOUIS, WILLIAM, EDWARD in FRANK
in apostol Koroške, je bil po rodu najbrž Irec. Na prošnjo slovenskega kneza Kajtimara ga je solnograški škof Virgil s štirimi duhovniki poslal na Koroško, kjer je postavil cerkev pri Gospe Sveti in Liburniji (na kraju pra-krščanske škofije T e u r n i a ). Umrl je okrog leta 770.
Trop psov je spremljal nepovabljenega gosta prek griča in še dalje navzdol do težke lese, ki je bila na stežaj odprta. Modest jo je sunkoma zaprl za seboj. Čeprav si je prizadeval, da pri hoji obdrži svoj mirni, enakomerni korak, je dihal hitreje. Veliki psi so zasopli divjali za plotom sem in tja.
V zamolklem somraku meglenega zimskega večera so se bela polja in črno drevje spreminjali v težke, motne sanje. Negotovo se je Modest tipaje spuščal navzdol po kamniti stezi. Ko je zamrl lajež, je začutil, da se mrzli prsti njegove levice še vedno krčevito oklepajo križa, ki ga je nosil na prsih. Odtrgal je odrevenelo roko od križa in ga poljubil pod hrastom z ovenelim listjem. “Odpusti jim kletvine, Gospod in Učenik. Veljale so meni. Tvojemu hlapcu, ki ti je naredil sramoto,” je mrmral zmeden.
“Oče,” se je tiho oglasilo iz sence.
“Pojdi, Valjhun,” je dejal Modest. “Greva!”
Visokorasla mladeniška postava v črni kuti se je izmotala iz megle. Mladenič je obstal s sklo-njeno glavo, roke pe je skrival pod škapulirjem. Molče je stopil Modest naprej. Deček mu je sledil, mimo trnjevega grmovja in mogočnih dreves, po robatem kamenju steze, ki je bila dobra kvečjemu za hlapce, živino in za kopita gosposkih konj. Dolgo sta hodila navzdol v ozko dolino.
Nato sta prišla na kratek led. Pred njima se je pojavila stena visokega močvirnega trstja. “Morava kreniti na desno, tam je pot varnejša,” je dejal mladenič. Modest je na njegovem glasu spoznal, da je bil jokal.
“Pojdi naprej, Valjhun! Ti poznaš močvirje bolje kakor jaz. Toda sedaj si ne smeš delati več očitkov, ker si tam gori bil zbežal. Vem, da nisi zaradi psov.”
Valjhun je sunkoma stresel z glavo in poskušal nekaj reči. Toda jok je znova silil iz njegovega grla in moral je stisniti zobe, da ga je zadržal.
Modest je vedel, zakaj je šestnajstletni mladenič ušel iz Borutovega roparskega gnezda. Ne iz strahu pred bičem in mečem, tudi ne zaradi pegastih krvavih psov. Njegova lastna bojevniška kri ga je pognala v beg, ko je bič odurnega lopova oplazil škofa. Če bi ostal tam samo še trenutek, bi njegovi prsti bili na Borutovem vratu ali pa njegova pest v Borutovih sencih. Potem bi pa sedaj gotovo ležali dve mrtvi trupli v koprivah pod vhodnim mostom.
Deček je šel pred njim ob robu močvirja z nemirnim, obotavljajočim korakom. Globok sram in potrtost sta mu upognila hrbet. Modest se je spomnil na tisti dan pred skoraj dvema letoma, ko ga je njegov brat prek Gosposvetskega polja pri-
in posvečen za služabnika Kristusovega in solnograškega nadškofa. Modest je obljubil, da bo Valjhuna vzel s seboj , v Solno-grad. Tam bi se naj odločil, ali bo služil škofu kot duhovnik ali pa bo kot fevdnik podložen bavarskemu vojvodi. Toda že letos za Veliko noč je Valjhun spoznal, da ne more služiti mogočnejšemu gospodu kot Kralju neba in zemlje.
In sedaj njegov Gospod ni prišel z bliskom in gromom nad Boruta, ampak je dopustil, da so pogani njegovega zvestega hlapca sramotili in se iz njega norčevali. Kaj se je dogajalo v duši ubogega mladeniča, ki se je ves tresel od sramu in ogorčenja!
Po strugi zamrznjenega potoka sta krenila v močvirje. Prišla je noč, toda nad oblaki je morala sijati luna, ker je bilo zadosti svetlo, da sta videla nekaj korakov naprej. Modest je stopil ob stran svojega učenca. “Tako se vračava domov, ne da bi bila mogla pomagati Svatku,” je zaskrbljeno dejal.
Valjhun je molčal.
“Borut mu bo pobral še poslednjo živino in ga pregnal s kmetije. On je močnejši.”
“Nihče mu tega ne bo ubranil. On lahko dela, kar hoče,” je hripavo dejal Valjhun.
“Dokler ne pride božja kazen nad njega.”
“On ima tudi svoje bogove,” je nenadoma izbruhnilo iz mladeniča.
“Valjhun! To niso nič drugega kot demoni brez moči. Kakšni bogovi so to, ki so Boruta naredili takšnega, kot je!”
“In kakšen Bog je to, ki je iz mene naredil strahopetca? Da, Gospod, hotel sem planiti na Boruta, toda nenadoma sem začudi, — da ne smem, — On me je pogledal. — Tedaj sem stekel — jaz strahopetec — in Tebe sem pustil na cedilu.”
“Zato se bova Bogu zahvalila, da ti je naklonil tako veliko zmago nad samim seboj,” je pretresen dejal Modest. Nato je začel mladeniču razlagati, da so božje sodbe in sklepi preveč skrivnostni, da bi jih mogli doumeti ljudje, ki nam je usojeno le kratko življenje. In govoril mu je še o križu, ki je svet odrešil ter o veličastni končni zmagi Kristusovih pripadnikov.
In šla sta naprej, med ločev-jem in travniki, preko ledu in orumenelega mahu, šla sta mimo razdejanih zidov in se tipaje rinila skozi dolge ulice, kjer je zamrzla ruša morda prekrivala tlak, med tem, ko so sence razrušenih hiš ob ulicah pričale o strašnih skrivnostih.
Končno sta prišla na zložne j ša tla in opazila sta, da je megla postala rdeča, kot da bi jo bil razsvetlil požar. Stopila sta hitreje, vedno globlje v žareči sij, dokler nista zapazila rdeč madež, podoben vzhajajočemu soncu. V tem sta tudi zaslišala mrmranje, ki je prehajalo v enoglasno pesem.
Praznovali so torej zimski kres. TU, sredi razrušenega, zapuščenega mesta na Gosposvetskem polju. Bila je noč, ko začenja, dnevna svetloba znova rasti. Svetloba tega sveta. Tudi Modest in njegova mala, pobožna domača družba so se priprav-
ljali na ta večer s postom in molitvijo. Toda hudi dogodki so njega in Valjhuna iztrgali iz svetega pričakovanja. “Pojdiva na desno k griču. Saj ne more več biti daleč.”
“Še eno uro,” je odgovoril Valjhun in nemirno prisluhnil. Modest je videl, da se mladeniču oči bliskajo. Krepko izrezani mladi obraz je v rdečem siju bil povsem spremenjen. Le nerad je krenil vstran.
Tedaj se je iz rdečega sija pojavila veriga poskakujočih postav. Številne roke so segle po obeh možeh in ju potegnile k ognju, ki je gorel z mirnim, ravnim in mogočnim plamenom sredi širnega trga. V velikem krogu se je vil pisan venec ljudi v zasoplem, naglem diru, moški v volčjih kožuhih in prtenih haljah, dekleta z vihrajočimi lasmi, odcvetele žene s strmečim, osteklenelim pogledom. Sredi v krogu pa je divje poskakovalo nekaj strašil z ostudnimi živalskimi maskami na obrazih. Nobena žival ne bi mogla biti tako grda in strahotna kot te režeče se maske.
Venec se je odprl, da sprejme vase novodošlece. Modest je poskusil se iztrgati, toda v tem ga je že zapazilo eno izmed strašil. Z divjim krohotom je priskak Ijalo k Modestu ter se zadrlo “Hej, črni jazbec z Gosposvet skega brega. Kaj počenjaš tukaj? Ali boš z nami pil?”
Plešoči krog se je ustavil. Množica je bolščala molče, kot da bi bila šele zdaj opazila, kako čud' nega gosta so dobili medse.
Modest se je izvil iz vrste in stopil k ognju. “Pil ne bom vami,” je začel. “Pač pa bi vam (Dalje na 3. strani)
PODBREŠKA LEGENDA
(Nadaljevanje s 3. strani)
boš, posebno čez zimo, ko ti ci marafca ne bo pela.
In nato se je obrnil proti fan tom.
Znosite v vežo, da bodo potlej lahko zaprli- vrata. Mraz je.
Direndaj je obrisal solze, žen ske so šle pogledat otroka in tudi jaz sem šel. Spoštljivo se je vse umaknilo, ko sem šel k zibeli in tako zameglene oči sem imel, da se mi zdi, da sem Gaš perčku križek na usteča zagreši! in sem mu ga zarisal na ličece.
Šelutnica je tiho vekala na klopi pri peči, šelutnik je pa stal sredi hiše, ravno pod brunom in je bil tako velik, da se mi je zdelo, da drži celo hišo pokonci. Če bi se umaknil, bi se nemara hiša podrla.
Trije kralji so sedli na prazen voz in Jeretov je s krono v roki pokukal v hišo.	,
Lahko se peljete z nami, gospod župnik, je rekel.
Se zahvalim, sem dejal. Peš pojdem.
In sem šel peš. Šelutnik in šelutnica sta šla z menoj in ko sem nato koračil sam, se mi je zdelo kakor da gledata za menoj Jožef in Marija.
In še enkrat zapišem, kar sem že zapisal:
Takih Treh kraljev Podbrezje še niso videle in jih nikoli več ne bodo.
“Vsak narod ima v hiši svojega življenja posebno kamrico, v katero je skrbljivo spravil, kar je bil kdaj pridobil dragocenega, spravil vse, kar je bil kdaj najgloblje doživel, z vsem svojim ubogim telesom, z vso svojo čisto dušo, spravil vse, kar je kdaj trepetaje v predsmrtni bridkosti čutil in mislil..
Ivan Cankar: Podobe iz sanj
VSEM SLOVENCEM IN HRVATOM ŽELIMO /J
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN	/	% '
SREČNO NOVO LETOS	^	^ *
Zahvaljujemo se vsem za naklonjenost v preteklosti in se priporočamo za v bodoče.

EUCLID POULTRY
MR. in MRS. HOWARD BAKER, lastnika
549 East 185th Street
KEnmore 1-8187
"4

VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO IN ZDRAVO NOVO LETO VAM VSEM ŽELIJO
STAN MEZIC EDWARD KOLEDAR AL SADAR EDWARD GRUM
Zavarujte svoje hiše, trgovske prostore, avtomobile. Pri nas Vam bomo najboljše postregli.
STAN F. MEZIC INSURANCE AGENCIJA
6629 St. Clair Ave.
EX 1-4855
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VSEM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM ŽELITA
LOU & DORIS ANDOLEK
Merry Christmas Holidays and a Most. Happy New Year to All Our Customers and Friends
THREE CORNERS CAFE
1144 East 71st Street
Se priporočata rojakom za obisk
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIJO VSEM VSI IZ
TAUCHERJEVE MESNICE
491 East 260 Street
RE 1-9566
Prvovrstne sveže in prekajeno meso, klobase vseh vrst, želodci, šunke
FRANK TAUCHER, lastnik
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM
JAY & VEE DELICATESSEN
Zahvaljujemo se vsem našim odjemalcem za njihovo dosedanjo naklonjenost in upamo, da nam bodo isto ohranili tudi v bodoče!
JOHN in VERA, lastnika
vam sporočata, da boste vedno dobro posluženi!
16024 Grovewood Ave.	IV 1-3924
Norwood Beverage
6104 St. Clair Ave.
Telephone: EN 1-1229
Domača in importirana vina, pivo, mehke pijače. Odprto vsak delavnik od 9 zjutraj do 7 zvečer.
Vesel božič in srečno novo leto vošči lastnica
STEPHANIE KOSTELIC
SMREKAR HARDWARE
6112-14 St. Clair Ave.	HE 1-5479
Vsem odjemalcem in prijateljem voščimo vesele božične praznike in srečno novo leto.
Vargo's Sunoco Service
6947 St. Clair Ave.	Pline: EN 1-9832
Vesel božič in srečno vožnjo v novem letu!
Merry Christmas and a happy New Year to all our customers and friends
CHARLES VARGO	S5
¥1
LYON DAIRY
Grade A Dairy Products Homogenized Vitamin D Milk
SLOVENSKA MLEKARIJA
1166 E. 60th St.
HEnderson 1-8492
Prav vesele in zadovoljne božične praznike in srečno novo leto želimo vsem odjemalcem in prijateljem!
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIMO VSEM!
T R F R F f
EXCAVATING, INC.
571 East 200th St.	IV M000 |
Euclid 19, Ohio
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM
V 4,
KNIFIC
INSURANCE SERVICE
RUDI KNIFIC, lastnik
820 East 185. Street
IV 1-7540
FRANK & MARY ŽNIDARŠIČ CAFE
689 E. 200 STREET
ŽELI VSEM GOSTOM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! PRIPOROČA SE ZA OBISK!
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM!
(0LLINW00D BAKING COMPANY
16006 Waterloo Rd.	IV 1-7526
EMILEE'5 BEAUTY SALON I
6128 Glass Ave.	Cleveland, O. 44103	||
VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO ZELI VSEM OBISKOVALKAM SALONA, NJIHOVIM DRUŽINAM IN VSEM PRIJATELJEM LASTNICA
Tel.: 881-6480
EMILEE JENKO
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN VSO SREČO	1
H	V NOVEM LETU ŽELITA	i
CHICKIE & EDDIE ABE, lastnika \	1
MAPLE LANES	|
6918 St. Clair Avenue	Phone: 361 - 8698
• LIQUOR • WINE • BOWLING •
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELITA
LASTNIKA GOSTILNE ERSTE’S
SLOVENE VILLAGE
DUŠAN IN MARY MARŠIč 6802 St. Clair Avenue	Tel.: 361 - 9373
BOŽIČNA NOČ MODESTOVA
(Nadaljevanje s 3. strani) rad prinesel plemenit dar, dobro novico, ki bo vsakogar razveselila.”
Ljudje so se zgrnili okoli njega. Iz marsikaterega očesa je odsevalo upanje, iz drugih pa nezaupanje in kljubovalnost. Peklensko strašilo je poskakovalo okoli Modesta in s svojim rilcem hrešče udarjalo ob zmrznjena tla.
“Lažnivec! Pojdi stran, ali pa te pobijem! Poteptal bom z nogami tebe in tvojega Boga!”
“Vi, poganski hudiči!” je zaklical Modest v najhujši bolečini in jezi. “V tej sveti noči uganjate vaše sramotno češčenje malikov, čeprav vam že tri leta ...”
Tu in tam je bilo med ljudmi slišati vpitje. Grozeče se mu je približalo nekaj moških in žensk. Poberi se, če ne boš gorel na kresu!”
“Toda poslušajte me vsaj,” jih je rotil Modest. “Ne zavrzite prave luči. Ne vztrajajte v zablodi!”
Od zadaj je mrzla, dolga živalska šapa oklenila njegov vrat ter mu odtrgala ovratnik s kapuco vred. Modest se je naglo obrnil in zastrmel v odurno režeče zobovje z rumenimi, zapognjenimi čekani. Rogovi in kocine so se dotikali njegovega lica.
“Apage” (latinsko: poberi se!) je zaklical Modest.
Zlobno godrnjanje je bil odgovor.
Naenkrat je bU obkoljen po nakremženih spakah, čutil je udarce robatih pesti in sunke, slišal je cviljenje žensk in srdite kletvine. Nekdo je poskusil pritisniti na njegove ustnice kupo s strupeno, kadečo se pijačo. Branil se je kolikor je imel moči, kot bik je z glavo naprej prodiral skozi gnečo. Še nekaj udarcev je padlo na njegov hrbet, nato se je opotekel skozi rdeči somrak ter omahnil na tla.
Daleč vstran je hreščoč krohot naraščal kot divji zbor. Toda bolj ko je hlad snega zajemal njegovo razgreto telo, toliko bliže je vse skupaj zopet prihajalo k njemu. S težavo je vstal in utonil v temi.
Modest ni vedel, v kateri smeri leži hribček, kjer je poleg male cerkve imel svoje bivališče. Valjhun je izginil. Morda je o-
stal pri ognju. Njegove oči.
Kot slep je Modest taval med razvalinami in zaledenelimi potoki. Ko pa se je spotaknil preko kamnitih stopnic je opazil, da štrlijo v meglo stebri, kot rdečkasti, okrneli štrclji. Gotovo so nekdaj nosili podstrešje templja. Prej je že večkrat šel tukaj mimo. Od tod naprej je poznal pot. Usedel se je na stopnice ter se s hrbtom naslonil na steber. In tu v globoki temi, se ga je polastil ebup.
Razdejano mesto, porušeni tempelj, širno močvirje Gosposvetskega polja, vse to ga je preplavilo in premagalo s svojo puščobo. Nekoč je to mesto cvetelo, Virunum mu je bilo ime. Ceste so bile polne življenja, svetla Glina je naglo tekla skozi vzdolž varnih nasipov. Sedaj je ravnina eno samo razdejanje. Reka se izgublja v lenih ovinkih med razvalinami in logi jelš. In tako je porazgubila tudi v njem moč, ki ga je svoj čas gnala k temu, da prinese tej deželi bla-govest Kristusovo. Ko ga je nadškof solnograški odposlal, se mu e dolgo, težavno potovanje preko Tur zdelo kot, da gre ženin po nevesto. Ko je prišel v Karantanijo, ga je pozdravila dežela v majski lepoti, ki ji ni enake. Mehki južni zrak, plodna pobočja, ljubka jezera z obilico rib, svetlo nebo, s katerega je menda sam Bog gledal s prijaznejšim smehljajem, kot drugod, vse to je srce duhovnega moža, ki je bil doživel že marsikatero težko leto, tako prevzelo, da je Bogu pel hvalo.
Šele ko so na temeljih nekega rimskega dvorca si postavili cerkvico in leseno hišo za bivališče, so spoznali, da je ta lepa Karantanija trda in kamnita njiva.
Ni bilo samo eno ljudstvo s svojimi bogovi in knezi. Živeli so tu Heruli in Longobardi, ki so kot svobodni gospodje sedeli na svojih gradovih na skalah. Sloveni so se najraje naseljevali ob vodah. V ozkih odročnih, dolinah so še bivali Kelti. Rimljane je bUo najti, še na bornih ostankih nekdanjih dvorcev, kot pisarje in dvorjane na germanskih gradovih. Val za valom najrazličnejših ljudstev je preplavil deželo in pri tem zapustil tukaj najmočnejše in najgrše, kot se to pač dogaja pri poplavah, ki na svoji poti razdejanja zapuščajo velike skale, izruvano drev-
je in brezoblično blato. Iz tega gradiva pa ni moč graditi hiše božje. Skala ne popusti, blato se vda in pronicne mehko in gladko skozi prste.
Tri leta!
Koliko potov, koliko ponižanj, koliko razočaranj! In mnoge ure, prečute v molitvi pred prvim surovo obdelanim Križanim v mrzlem kamnitem koru! In vse zastonj! Ostal je tujec med tujim ljudstvom, osamljen celo v lastni hiši in vse se ga je izogibalo. Njegovi trije spremljevalci so ga pogledovali s plašnimi očmi, ki so izražale očitke ali pa sočutje.
Ali je bil on kriv vsega tega? Gotovo, bil je ubog grešnik, leni hlapec. In vendar je trdno zaupal v Boga, vedno znova se je znal ohrabriti, vse je prenesel, ker ga je On krepčal.
Nocoj pa je spoznal, da ga je Bog že zdavna zapustil, da ga le trma goni sem in tja brez cilja. Ali je bilo treba zanimati se za Svatka in njegovo revščino, ali ni bila blodnja, pridigati pijanim malikovalcem. Razsvetljenje ga je zapustilo. Ni bil nič več kot votel želod.
Modest je bil sam. Bog ni več bil z njim. In brez njega ni bd več Modest nič.
“Še zmrznil bom,” se je domislil. “Moram iti naprej—”
Ko je z muko vstal in naredil korake, se ga je zopet polotil strah. Že je zagledal senco male zgradbe in smolnato baklo, ki je gorela ob vhodu v dvorišče. V resničnem strahu si je zakril obraz z rokami. Ni mogel več naprej.
Toda bratje bodo v skrbi zanj in moral bo poslati nekoga, da pogleda za Valjhunom. In morda pride nekaj žen v cerkev, potem ko so se odtrgale od obložene mize doma. Polnočnica mora biti. Pospešil je korake, kolikor je mogel. Zdelo se pa mu je, kot da teh nekaj korakov do doma ne bo več zmogel. Končno je otipal zapah.
Sedeli so vsi potrti okoli ognja v izbi, ko je Modest vstopil. Obkrožili so ga ys; .yeseli, pa tudi s sočutjem. Prinesli so mu vode za roke in noge, z obraza so mu izmili kri. Modest je potrpežljivo dopustil vse to. Toda ko so ga začeli spraševati, je nagrbanči! čelo, stisnil prsi in ni spravil iz sebe nobenega odgovora. Prosil (Dalje na 5. strani)
VESEL, BLAGOSLOVLJEN BOŽIč IN SREČNO NOVO LETO VOŠČITA
DR. SONJA IN FRANČEK TOPLAK
zobna ordinacija in zobni laboratorij v hiši Central National Bank
6420 St. Clair Ave.
Telephone: 361-1970

A"
m-
isiii
“PIETA” ZOPET DOMA — Slavno kip arsko delo Michelangela svetovni razstavi v New Yorku. Ko je bila ta v preteklem- oktobru delo odpeljali nazaj v Rim. Na sliki vidimo delavca, ki slavni kip “luščita na razstavišču, predno so ga pripravili za potovanje “domov”.
“Pieta” je bilo na zaključena, so to od postavka
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem odjemalcem in prijateljem
JELERCIC FLORIST
15302 Waterloo Rd.	IV 1-0195
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM ODJEMALCEM1, PRIJATELJEM IN ZNANCEM
EUCLID JALOUSIE INC.
490 E. 200 Street
IV 6-1112
Kompletna oskrba hiš z aluminijastimi okni, vratmi in potrebami za verande, patio itd. Prosta ocenitev!
JOE BIRK
WILL. SCHLARB
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem gostom, kegljačem in kegljačkam, prijateljem in znancem želi
ANGELA POZELNIK
lastnica
WATERLOO
RECREATION
BOWLING ALLEYS
15721 Waterloo Rd.
IVanhoe 1-9595
VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM NAROČNIKOM, ODJEMALCEM IN DRUGIM ROJAKOM
MIHA SRŠEN SHOE REPAIR
7208% ST. CLAIR AVENUE
Vsa čevljarska dela, — popravljam galoše vseh vrst in všijem ziper v usnjate jopiče.
MERRY CHRISTMAS AND A HAPPY NEW YEAR! Greetings from TONY PETKOVSEK’s
"Salurday Afternoon Polka Parly"
of Radio WXEN-FM 106.5 Megs Sat.: 12:30—2:00 P. M. and 7:00—7:30 P. M.
Daily: 1:00 — 1:30 P.M.	\
Favored Slovenian Music — Interviews Dedications — Community News
MATT'S SHOES
EX 1-9559
7008 St. Clair Ave.
Prop. MATT VERBIČ
ŽELI ODJEMALCEM IN VSEM DRAGIM ROJAKOM PRAV VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO.
A Merry Christmas and Happy New Year
RICH & SONS
COMPLETE 1010 SERVICE
AUTO BODY AND MOTOR REPAIRS FRONT WHEEL ALIGNMENTS
Se zahvaljuje za naklonjenost in se priporoča še za bodoče
1078 East 64t!i St.
Tel.: HE 1-9231
Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem odjemalcem, prijateljem in znancem I
Vesele božične praznike in srečno novo leto vam želijo
Best wishes for a Merry Christmas and a most happy New Year
: ^ . -. 'i
e '!
CARL 6, QPASKAR, M.D.
ZDRAVNIK
PR, VINCENT 0PASKAR
ZOBOZDRAVNIK
6402 St. Clair Ave.	HEnderson 1-4114
FRANK V. QPASKAR
ODVETNIK
Hippodrome Bldg.
Office: 771-4304	Res.: YE 2-9803
Vsem cenjenim gospem in gospodičnam, ki obiskujejo
iANN’S BEAUTY SALON
se lastnica ANICA BREMEC iiskreno zahvaliuje za dosedanjo '	'
® naklonjenost in se priporoča
-tudi v bodoče ter jim želi
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO H	NOVO LETO!
^ Specialistka za razne stilizacije las in trajno kodranje.
H 15602 HOLMES AVE.	TEL.: 451 -0259
Ai
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELITA
DR. MAKS in META RAK
15517 WATERLOO RD.
Telefon
urad: KE 1-0700 • doma: IV 6-4958 • Akad. med. HI 2-8500
VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO!
BRADACri MARKET
GROCERIES — MEATS Domače klobase — Hams — Želodec 5919 PROSSER AVENUE	HE 1-0982
We deliver	EDDIE & JOSIE, lastnika
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VOŠČI
Eddie Turk's Service
MOTOR TUNE-UP
TIRES - BATTERIES. - BRAKE SERVICE
Corner E. 81st and St. Clair Ave.
ENdicott 1 9140	Cleveland, Ohio
1
Birch Bar
961 Addison Ed.
Telephone: EN 1-8828
Lastnik PETKOVŠEK ANTON želi vsem gostom in prijateljem vesele božične praznike in srečno novo leto. Zahvalim se za naklonjenost in se priporočam za bodoče.
MODESTOVA BOŽIČNA NOČ
(Nadaljevanje s 4. strani) je le, da naj stopi Florijan ven z rogom in kliče Valjhuna. Slišal je zavijajoče glasove roga, ki bi naj zašlemu Valjhunu kazali pravo pot. Toda Modest je izgubil vsako upanje, da se bo mladenič vrnil.
Čas je tekel. Afra, mati Teo-baldova, je pripravljala večerjo, h kateri bi naj sedli po polnočnici. Ogenj je švigal više kot druge večere. Modest je začutil, da njegova potrtost, njegov trudni molk še drugim kvari božično veselje. Z griča je zavijal rog.
Nato so se odprle duri in Florijan se je vrnil. Toda namesto izgubljenega Valjhuna je Florijan privedel s seboj dva otroka. Dečka in deklico med dvanajstim in štirinajstim letom, dobro zavita v kožuhovino, od kučme pa do visoko zavezanih škorenjčkov. Opotekla sta se v izbo, se sedelev in obležala kjer sta bila.
pstala ležati, kjer sta bila.
“Pritekla sta k meni, ko sem trobil,” je poročal Florijan. “Govoričila sta nekaj zmešanega o volkovih in vragovih.” Tedaj se je Modest zdrznil iz svoje oka-menele žalosti in pomagal drugim pri snemanju zmrznjenih kožuhov z otrok. In pokazalo se je, da je bd deček naravnost angelsko lep. Njegovi rdečkasto-rjavi kodri so se lepili ob nežnih sencih. Kot brez volje se je pustil postaviti na noge in v zadregi ogledoval okoli sebe. Dekletce je bilo nekoliko manjše in temnejše, a se je hitreje znašlo. Tako sta stala v krilcih iz prte-nine nekoliko plašna ob ognju.
“Kdo je gospod Modest?” je končno vprašal deček.
“Jaz sem,” je odgovoril škof.
“Da, ti moraš biti,” je zamrmral deček in ocenjujoče opazoval obraz moža s kratko rjavo brado, trudnimi očmi in visokim čelom.
“Jaz sem Venhnar, Nemetov sin, in to je moja sestra Ina. Našo babico so včeraj pokopali. Preden je umrla, nama je naročila, naj poiščeva tebe. In tako sva včeraj šla zdoma.”
“Od kod prihajata?” je vprašal Modest.
“V gozdu pod visoko planino sva doma. Tam sva z babico živela na kmetiji. Oče je odšel z bojevniki.”
“In zdaj je umrla babica in nama rekla, da naj greva k tebi. Dva stara človeka bosta med tem oskrbovala živino,” je zaupljivo čebljala deklica.
FRANCE PREŠEREN:
POD OKNOM
Luna sije, kladvo bije trudne, pozne ure že: pred neznane srčne rane meni spati ne puste.
Ti si kriva, ljubezniva
deklica neusmiljena!
Ti me raniš, ti mi braniš, da ne morem spat’ doma.
Obraz mili tvoj po sili
mi je vedno pred očmi; zdihujoče srce vroče
vedno k tebi hrepeni.
K oknu pridi, drug ne vidi, ko nebeške zvezdice; se prikaži, al’ sovraži
me srce, povej, al’ ne?
Up mi vzbudi,
Up mi vzdigni, z roko migni, ak’ bojiš se govorit’! — Ura bije, k oknu ni je, kaj sirota čem storit’!
V hram poglejte, mi povejte,
zvezde, al’ res ona spi; al’ posluša, me le skuša, al’ za druzega gori?
Ako spava, naj bo zdrava, ak’ me skuša, nič ne de; po nje zgubi, ako ljubi
druz’ga, počlo bo srce.
Deček pa je stopil h klopi, kjer so ležali na kupu mokri plašči in poiskal svojo usnjato torbo.
“To ti naj prinesem,” je dejal in postavil nek zaviti predmet na mizo. In ko je padla na tla tkanina, so zagledali čudovito lepoto.
Devica Marija je sedela na dragocenem prestolu in držala božjega Sina v naročju. Podoba je bila zelo, zelo stara. Barvo je bilo moč slutiti samo še v globokih gubah obleke. Zlato na prestolu se ni bleščalo več. Toda Marijino postavo je prevevala resna, materinska milina in kraljevska mogočnost.
Deček je pokleknil in za njim vsi drugi v izbi. Modest pa je sklonil svojo glavo prav na tla in pred dobro Materjo jokal, jokal ...
Kasneje, ko so oba otroka nasitili in pred Marijino podobo prižgali dve sveči, je Modest poslušal nenavadno zgodbo, ki jo je pripovedoval deček. Babica je zmiraj čakala, da bo kak krščanski duhovnik prišel v Karantanijo. Krstil jo je bil njen oče in ta je bil prejel vero od svojih staršev. Tudi Venimar in Ina sta bila krščena. Znala sta moliti Očenaš pa tudi psalm De pro-fundis in deset zapovedi sta se naučila. Noben angelski spev ne bi mogel tako ganiti Modesta, kot svete besede, ki so jih zavzeto in resno izgovarjala otroška usta.
Ko se je približala polnoč, so spremili sveto podobo v cerkev. Venimar jo je nesel s tresočimi rokami in vsi drugi, korni škof in njegovi sobratje, mati Afra in mala Ina in nekaj sosedov so Materi božji svetili z baklami na poti. In ko je ob križnem oltarju stala na razsvetljenem stebru, so vsi veseli začeli peti polnočnico.
V temnem kotu ob koru pa sc je naslanjal nekdo, ki si ni bil upal v hišo, temveč je v temni cerkvi čakal na polnočno mašo. Sedaj je videl, da je Modest srečno našel domov. In namesto divjih prividov, ki so mračili njegov spomin, namesto strupene sladke pijače, ki jo je bil okusil, je sedaj zagledal čistost in ljubkost podobe.
Počasi se je približal. Tedaj se je njegov pogled srečal z Mo-destovim in nenadoma je zaslutil to, kar je bil škof spoznal:
Brez moči in smisla je bilo divjanje demonov. V nič se je spremenila vsa sramota, ki so jo prizadejali otrokom božjim. Njihov bes je bil poslednji, obupani izpad pred porazom.
Bakle so gorele in sveče so blagodejno dišale. In Modest je pel:
“Veseli se nebo in raduj se zemlja pred obličjem Gospodovim. Zakaj On prihaja.”

BEST WISHES
FOR A MERRY CHRISTMAS SEASON AND HAPPY NEW YEAR!
Simon Gregorčič:
SAM
Gorje mu, ki v nesreči biva sam!
A srečen ni, kdor srečo vživa sam!
Imaš li brate, mnogo od nebes, od bratov ne odvračaj mi očes! Duh plemeniti sam bo nosil boli, a sreče vžival sam ne bo nikoli.
Odpri srce, odpri roke, otiraj bratovske solze, sirotam olajšuj gorje.
Kdor pa srečo vživa sam, naj še solze preliva sam!
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VOŠČIJO VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM LASTNIKI IN USLUŽBENCI
RUDY'S
QUALITY MEATS
DVE MESNICI
6706 St. Clair Avenue 31728 Vine Street, Willowick
UT 1-0871 943-5490
PHONE ORDERS TAKEN CHICKENS
Famous for cur young juicy junior size
ROASTING CHICKENS SVz - 4 lb. avg. weight
HOLIDAY HAMS
fully cocked — extra lean — extra flavor
IMPORTED HAMS
from Canada with the northwoods
. ■' 'j '	i :	\	;\ ’
taste
CHOICE BEEF
All meat boneless rolled
BEEF ROASTS
PHONE ORDERS TAKEN TURKEYS Finest, strictly fresh
CAPONS Place orders early
SLOVENIAN SAUSAGES home made - home smoked -made according to cur traditional recipes______________
ŽELODEC
home made - ready to eat -by the piece or by the pound
BLOOD AND RICE SAUSAGES Home made
Ptease plaee your order early.
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VAM ŽELE
LOUIS F. ŽELE - JOSEPH ŽELE, Jr. SUTTON C. GIROD
LASTNIKI
JOSEPH ŽELE & SONS, INC.
DVA POPOLNA POGREBNA ZAVODA:
TWO FUNERAL HOMES:
6502 St. Clair Ave.
452 E. 152nd St.
EN 1-0583
IV 1-3118
; * * ■
Cadillac bolniški voz z oksigensko napravo
DOSTI PROSTORA ZA PARKANJE
Kličete nas lahko vsak čas.
Naš bolniški voz z vso pripravo za prvo pomoč in drugi naši avtomobili za hiter prevoz so Vam vedno na razpolago.
You may call us at any time.
Our Ambulance and cars always at your service.
HUTCH’S GARAGE
16013 St. Clair Ave., zadaj — Tel.: HE 1-2988j
Splošna popravila avtomobilov, motorjev za čolne, motornih kosilnih strojev.
General repairs service: carburetors, ignition, outboard, power mowers, all automobile repairs.
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN PRAV SREČNO NOVO LETO VSEM OBISKOVALCEM NAŠE GARAŽE IN PRIJATELJEM.
ISNACIJ in ALENKA HREN
voščita
vsem sorodnikom, prijateljem in znancem
SREČNE BOŽIČNE PRAZNIKE IN VESELO NOVO LETO 1966
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO
ŽELI ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM
Joe FUGINA - lastnik
JOE'S SHOE REPAIR
749 East 185 Street, na oglu Muskoka Ave.
Hitra in točna postrežba!
VSEM ČLANOM IN PRIJATELJEM ŽELI BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO
Oriišivo slovenskih prslikontunistiinih borcev v Clevelandu
MIHA VRENKO, predsednik
BEST WISHES FOR THE HOLIDAY SEASON FROM THE MANAGEMENT & EMPLOYEES
VELIKA ZALOGA
FLORSHEiM čevljev
ZA MOŠKE ki so med najboljšimi
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE
SREČNO, ZDRAVO NOVO LETO VAM ŽELI IN SE PRIPOROČA TUDI V BODOČE
Louis Majer
FINO IN TRPEŽNO OBUVALO
ZA VSO DRUŽINO
6410 St. Clair Ave.
EX 1-0554
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO VAM ŽELI
LOUIS CIMPERMAN
GROCERIJA in MESNICA
1115 Norwood Rd.	ENdicott 1 -0566
Ako hočete imeti okusne jestvine na mizi za praznike, se oglasite pri nas. Dobra postrežba in zmerne cene.
Se iskreno zahvalimo za naklonjenost v preteklosti in se priporočamo za bodoče!
Lastnika
Sl. Clair Hardware
LADDIE PUJZDAR in JOE VERTOCNIK
želita odjemalcem in vsem prijateljem vesele božične praznike in srečno novo leto. Zahvaljujeva se za dosedanje zaupanje in priporočava za bodoče. Plumbing supplies — Tools — Hardware — Lock Keys — Electrical Supplies — Paints.
7014 St. Clair Ave.
UT 1-0926
BARAGOV DOM INC.
f	IN
| Družabni klub v Baragovem Domu
želita svojim članom, prijateljem in vsem rojakom vesele božične praznike in srečno novo leto 1966.
6303 St. Clair Ave.	EN 1-5926
JOE & MARY SADAR, lastnika

M-M-R Cafe
6507 St. Clair Ave.
EN 1-9113
želiva vsem našim odjemalcem, vsem gostom in prijateljem vesele božične praznike in srečno novo leto. Izvrstna domača kuhinja, ribja pečenka, vse pijače, ljubezniva postrežba.
THE NORWOOD MEN'S SKOP
6217 St. Clair Ave.	UT 1-1393
Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem našim odjemalcem in vsem rojakom. Hvala za zaupanje, priporočamo se za bodoče.
MERRY CHRISTMAS SEASON AND A HAPPY NEW YEAR
flp-
SVITA MOC
Sveta noč — samo ena je v krogu leta kakor samo ena “velika noč”: začetek in dopolnjenje našega odrešenje, rojstvo in smrt ter vstajenje našega Gospoda Jezusa Kristusa, slavljenega in hvaljenega danes, in na vekov veke.
Vsaka noč ima nekaj skrivnostnega in čudežnega. Že spanje, ki človeka nekako loči od življenja in vsega sveta. Sanje, kako nerazjasnljiva skrivnost: srečujemo se z ljudmi, morda že davno umrlimi, z ljudmi, ki jih nismo nikdar videli. Noč s svojim globokim molkom, ki pa srcu in duši govori dostikrat glasneje, kakor mu je govoril katerikoli dan z vsem svojim hruščem. Kakor so govorile mlademu francoskemu grofu Karlu Fukoldu tihe noči v puščavi Sahari. Ko je moral zaradi slabega življenja pustiti vojaško službo, je — bogat človek ■— šel na potovanje po Sahari. V toplih afriških pokrajinah je prenočil marsikatero roč kar na prostem, ležeč na toplem puščavskem pesku. Nad njim neizmerno sinje nebo, posuto z zlatimi zvezdami. Naokrog negibna, neizmerna tišina. In iz tega globokega, skrivnostnega molka je govoril ubogemu za-blodlemu grešniku glas božji, ki ga je klical k Očetu domov. In mladi grof je v svoji dušni osamljenosti poslušal klic. Do tedaj tako napuhnjen, je šel k molčečim trapistom, od tam za ponižnega hlapca k ubogim nunam v Nazaret v Sv. deželi. A še tja je slišal tisti klic iz tihih saharskih noči. Pa se je vrnil tja, živel kot puščavnik v naj večji revščini, v večnem zatajevanju, v po-
Ziaj gmn Mi
Sveta ncč je nocoj.
V mojo dušo je legel sladek pokoj, srce mi prevzel je nek’ čuden opoj. O, saj je sveta noč nocoj, in ta noč je tako čudovita, žez snežno poljano je bela mesečina razlita
in naše se koče bleste kot samo zlato. Stojim... Poslušam ... Strmim ... Zvoni, vsepovsod zvoni...
Nocoj mi je, kot da sem prerojena. O, da bi mogla to našo revno zemljo objeti,
jo ljubko in nežno na prsi prižeti, kot mati otroka.
Ne moreni, ne morem, saj moja je roka
slabotna, premajhna.
Sveta noč je nocoj.
K polnočnici hitijo ljudje in njihove oči hrepeneče strme v nebo.
Sveta noč je nocoj.
Jaz pa sem sama.
Z mano je le svetonočni pokoj in v glavi težkih misli nebroj.
Polnoč je ... Zdaj grem tudi jaz, četudi sem sama, zapeti hočem: Hozana Novorojenemu!
stih in molitvah, da so ga leta 1916 zdivjani mohamedanci zavratno usmrtili. Pa je upanje, da ga bo Cerkev prej ali slej postavila na oltarje.
Vsaka noč je polna skrivnosti. A sveta noč? Saj to je posebna božja noč. Vse pa, kar je božje, je že samo po sebi skrivnostno. Sveta noč —• kako polna skrivnosti in čudežev. Rodi se Sin božji — človeški pameti nedoumljiva skrivnost. Rodi se v u-božnem hlevcu — skrivnost božje ponižnosti. Nebesa se odpro, nebeški duhovi oznanjajo naj-večji dogodek svetovne zgodovine. Komu? Rimskemu cesarju, vsemogočnemu? Ne! Ubožnim, nevednim pastirjem. Ti hitijo v hlevček. Ali najdejo mogočnega kralja? Ne! Nebogljeno dete. Pa pokleknejo, ga molijo — prvi častilci Najsvetejšega. Čudež za čudežem.
Ni čuda, da sveta noč in sveti dan razgibljeta srca in duše otrok in odraslih kakor nobena druga noč, noben drugi dan v vsem letu. Ko mislijo že tedne in tedne prej vznemirjeni in v pričakovanju na ta praznik, pripravljajo jaslice, pastirce, božična drevesca. Tudi Cerkev opominja vernike, naj pripravijo srca in duše, ker “Gospod je blizu.” Sv. spoved, sv. obhajilo, postni dnevi v adventu. Na Bavarskem postavijo v nekaterih krajih jaslice že v začetku adventa. A božjega Deteta še ni v njih. Le en angel z metlo pometa in snaži prostor pred jaslicami, da bo vse čedno in lepo pripravljeno za božje Dete. In naša srca, naše duše?
Sveta noč je praznik otroka. Otrok je nekaj čudovito nežnega in ljubeznivega. Otrok je središče družine. Vse skrbi zanj. Zajoka — vsi se: vznemirijo: “Kaj pa mu je?” Zboli. Vsi se boje: “Kako mu naj pomagamo?” A tu je božje Dete. AU moremo mi ob njem ostati hladni?
Sveta noč je praznik družine. Menda nikoli v letu si ne želi človek, živeč kje daleč od doma, tako silno, kakor za Božič, da bi mogel biti doma pri svojih. V duhu jih kar vidi, kako sede ob veliki mizi, se poltiho pogovarjajo, ker vsi čutijo skrivnost svete noči. V “božjem kotičku” pa so jaslice, svečke mirno plapolajo, med njimi pa spi božje Dete. In človeku v hipu od ganjenosti in hrepenenja pridejo solze. Praznik družine je; domači ostanejo med seboj; ne zahaja ta dan sosed k sosedu. Bi nekako motilo, razpršilo svetonočno razpoloženje.
In praznik vsega sveta je. Kjer bije še kako verno srce, čuti tudi v naj hujši zimi toploto in svetost tega časa. Uslužbenec na vlaku, ki drvi skozi tiho, skrivnostno noč, je v duhu doma med svojimi ob božičnem drevesu. Mornar na širnem morju poroma v duhu v svoj daljni dom in razmišlja, kako stoji ali kleči
mati z otročiči pred Jezuščkom v jaslicah in ga prosijo, naj varuje in erečno privede očeta domov. Vojak na straži zre gor v zvezdnato nebo ali v tiho noč, v kateri skoro neslišno padajo mehke snežinke, in ves premra-žen misli na beli božični večer doma. Jetnik v ječi zasliši pesem svetonočnih zvonov, skrivnostni odmev angelske pesmi nad betlehemskimi poljanami in se ne more zdržati solz: “Sveta noč, kako srečni so, ki jo morejo praznovati v zlati prostosti, med svojimi v topli sobi.” V visokem snegu v gorah zamigljajo na vseh straneh na zasneženih potih večje ali manjše luči, plamenice, smolnice, ročne svetilke. Vse se pomikajo proti enemu kraju, proti župnijski cerkvi: k polnočnici, k božjemu Detetu gredo verni župljani. Kjerkoli je kaka katoliška cerkev in katoliški duhovnik, v žgočih afriških pokrajinah, pri Eskimih v večnem. snegu Groenlandije in Ala-ske, ob Himalaji v Indiji, na Japonskem, se glasi nocoj angelski spev nad betlehemskimi poljanami: “Gloria in excelsis Deo' — Slava Bogu na višavah.” Po širnem svetu, na kopnem in na morju, v milijonskih mestih in preprostih vaseh, na ladjah, pod varstvom božjim plovečih po šumečih morskih valovih, poslušajo ljudje, verniki in neverniki, kristjani, mohamedanci, pogani to noč večno lepo božično pesem: “Sveta noč, blažena noč.”
Mi pa pokleknimo z začudenimi pastirji pred jaslice in molimo: “Zahvaljeno, božje Dete, za prvo sveto noč in za vse božične noči, ko tako bogato rosi božja tvoja milost in sreča tvojega rojstva čez širni svet in vse, ki so blage volje.”
Ksaver Meško
——o-------
Božje Detece priba ia . . .
Božje Detece prihaja, glasno trka na srce; večeri se; tpda nihče vrat nocoj mu ne odpre.
“Ni prostora,” ga odpravlja neusmiljeni napuh.
Vse do slednjega kotička je zasedel zlobni duh.
Zdaj se je že poslovila vsa ljubezen od srca!
Sveti Duh ga je zapustil, zdaj je v njem oblast pekla.
In sovraštvo se šopiri, sika kakor gad zavist; že svetišča si postavlja in oltarje Antikrist.
Božje Detece prihaja, spremlja ga božični spev; zlobni svet pa ga odganja, ne pusti Mu niti hlev.
Božje Dete, pojdi z mano do preprostih gorskih koč. Tam so srca še odprta Tebi na božično noč.
Zibelka Ti je postlana, prav tako kot prejšnje dni; lučka v kotu je prižgana, in ljubezen še gori.
LIMBARSKI
VELIKANI PRETEKLOSTI — Slika kaže astronavta Johna Glenna pred spomenikom “Odkritij” v glavnem mestu Portugals ke Lizboni.
DA BI BLAGODEJEN MIR IN SREČA VLADALA V VAŠIH DOMOVIH IN VAŠIH SRCIH MED BOŽIČNIMI PRAZNIKI IN V VSEM LETU 1966, da bi potovali vedno prijetno in udobno, da bi radostni uživali naravne krasote Slovenije, morja in neba ter vseh krajev, ki jih boste obiskovali
VAM IZ VSEGA SRCA ŽELITA lastnika najstarejše slovenske potniške pisarne
MR. & MRS. AUGUST K0LLANDER
*	HE 1-4148
6419 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103
I
1
I
1
1
VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 1966 SEASON’S GREETINGS from
GUDINA SK0FPE
6111 St. Clair Ave.	Tel. HE 1-6800
VESEL BOŽIČ V 1965!
DOBER VID VSE LETO 1966!
SLAK
OPTIK
1123 NORWOOD RD.	EX 1-0850
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VSEM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM ŽELITA
EDWARD HOMOVEC in ALBERT KLINEK,
lastnika
RME DAIRY STORE

£3	3 7002 Grovewood Ave.
IVanhoe 1-9604
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM
JOHN KNIFIC, SR.
REALTOR
Prvovrstna, zanesljiva, točna in hitra postrežba!
820 East 185 St:	IV 1-9980
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VSEM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM ŽELI
L & M TOBACCO AND CANDY CO.
JOHN E. LOKAR in ERNEST MRAMOR, lastnika
784 East 185th St.	KEnmore 1-8777
CANDY - CIGARE - CIGARETE IGRAČE NA DEBELO
Vesele božične praznike in srečno novo leto vam želi
PRIJATEL'S PHARMACY
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions - Vitamins - First-Aid Supplies
vogal St. Clair Ave. in 68th St.
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM
ZLATE'S SUPERETTE
Meso odlične kvalitete, grocerija vseh vrst, zelenjava in mehke pijače
662 East 140th Street	MU 1-9160
Ameriška Domovi ima

/»■ /v«' e me/% mi—ho
AMCRICAN IN SPIRIT fORflGN'IN LANGUAGE OWIT
NO. 243
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MOKNING, DECEMBER 20, 1965	STEV. LXH1 — VOL. LXEl
SLOVGNIAN
MORHING N€W3PAP€fc
TRETJI DEL — SECTION III
MARJAN JAKOPIČ:
Sl@¥®nski božic
Prijetno, nekako skrivnostno svečano je nocoj, čeprav sneži in je jezero, ob kraju že povsem zamrznjeno. Ljudje hite, mudi se jim, kot da jih srce priganja, naj pohitijo. Izložbe so polne neštetih luči in zvočniki nameščeni na cestah ponavljajo božične pesmi. Od jezera piha mrzel veter, pa kdo bi nocoj mislil na mraz, kdo bi se menil za piskanje vetra po ozkih ulicah in strehah.
V mislih sem doma na zapečku kmečke peči, v kateri prasketa veliko grčavo poleno. Stara zelena peč pošilja svojo toploto po veliki sobi in daleč, daleč na tuje, kjer jo marsikdo od nas objema v mislih, posebno ob praznikih, nocoj na sveti večer.
Vesel sem in stopil bi do vseh, znanih in neznanih, srečnih in nesrečnih in jim voščil miren in blagoslovljen božič. Saj se spominjaš, prijatelj, našega slovenskega božiča? Da, si mi dejal in oči so ti segle nekam daleč, kot bi iskale mladostni spomin. Zamaknil si se in se povrnil v preteklost, lepo in brezskrbno. Tiho si prisedel za javorovo mizo, med svoje domače, znance in sosede, ki so te sprejeli nasmejanega obraza, veselega srca. Dvignil si oči v bohkov kot, kjer se je danes umaknil križ preprostemu hlevčku, pravemu slovenskemu hlevčku, narejenemu iz leskovih palic in smrekove skorje*. Po zelenem mahu stojijo pastirji, s slovenskim obrazom in odkritosrčnimi očmi. Pastirci so kot živi, se ti ne zdi? Neroden očak drži v rokah ovco, prignano nekje iz bohinjskih hribov ali Jalovca, ves je neroden, da se še odkriti prav ne zna. Nad hlevčkom, v katerem brli drobna svečka, plava angel miru. “Mir ljudem na zemlji” je zapisano na belem prtu, ki visi pred jaslicami. Mir tistim, ki so zbrani ob jaslicah in še bolj onim, ki se potikajo po svetu.
Sneži in steze so zametene. Borovci in smreke kot srebrne vile polglasno šepetajo. V rojstni hiši pa je čudno toplo nocoj, tako brezskrbno. Po hiši, hlevu in dvorišču diši po kadilu. Neznana skrivnost, do tega večera za mnoge skrita in pritajena, je stopila v človeška srca. Po domu plava molitev: “Ki si ga Devica rodila ..
Pri fari pritrkava. Zvonovi vriskajo, pojo in trkajo na razsvetljena okna v dolini in na
bregu. Tako svetla in prijazna so drobna okna slovenskih domov nocoj. Vrata se odpirajo, da pramen luči pada na kristalno čisti sneg. Ljudje stopajo pomlajeni v burjo in ne čutijo teže let. Srca pojejo z zvonovi, z domačimi farnimi, ki pojo nocoj — na sveti večer najlepše.
Sneži in gozd ob poti je skrivnostno tih. Vas je polna pričakovanja, kot da se mora zgoditi nekaj velikega. Sosed vesel pozdravlja soseda ter mu vošči žegnan božič. To je morda vse, a to je dovolj, tako veliko.
Cerkev je že polna. Na koru pojo orgije ubrano, nežno kot ustnice otroka. Srca pojejo z njimi. Sovraštvo, jeza, zavist nocoj v njem nimajo prostora, saj je to noč rojena večna Ljubezen. Staremu župniku se trese glas, ko oznani: In porodila je Dete, ter ga položila v jasli... Trenutek blaženosti in otroške sreče je to. V cerkvi že valovi večno lopa:.Sveta noč, blažena noč. Tiho in ljubeče kot bi se bala, da ne prebudi pravkar rojenega Deteta. Srca poklekajo pred u-boge jasli in Rojenemu prinašajo svojih daril. Vsak svoje, vsi pa iz skesanega in spokornega srca. V culo, kmečko culo smo navezali svoje darove in se postavili prav v zadnji kot hlevčka in Mu rekli prav domače: Je-zušček, poglej me, nevreden cestninar k Tebi prihajam, daj ■ mi-prostor vsaj v kctu ... Ubogi, i nevredni so moji darovi, pa jih vseeno sprejmi in blagoslovi...
Drobni Jezušček pa se smehlja, in to je dovolj.
Sneži in zunaj je mraz. Jaz pa sem daleč nekje v prijetno topli sobi, med dobrimi ljudmi in nerodnimi pastirji.
Rad bi bil to noč sam s svojim svetim večerom. S tistim, ki diši po kadilu in je požegnan že stoletja z roko mojih dedov. Rad bi bil sam z Detetom pod rodnim krovom v bohkovem kotu in bi kramljal s pastirji v širokih klobukih in škornjih. S tistimi, ki so tako podobni mojim ljudem.
Tudi tebi, moj brat in sestra, kjerkoli po svetu, želim tak božič. Tebi, narod moj, ki so ti ga vzeli in ga izbrisali s koledarja, naj se kmalu povrnejo časi, ko bo slovenski človek v svobodi lahko častil svetonočno Dete. Naj nad slovenskim nebom zapoj o božični zvonovi skupaj z angeli: Slava Bogu na višavah in mir na zemlji, ki je že toliko trpela, toliko krvavela!
Žalost radi št raki jev
(J. J. REGERČAN)
“SLAVNO PODGORJE” pod Gorjanci je zanimivo opisoval profesor Janez Trdina. Jaz sem ga srečal in spoznal v njegovih že prav poznih letih. Prvič sem ga videl v nekdanji Milerjevi gostilni v Bršljinu poleg novo-meškega kolodvora. Imel je tam malo sobico in preživljal jesen svojega življenja. Spominjam se sivega, malo že sključenega moža, v bolj revni obleki in pod hekakim bolj belem klobukom. Še se spomnim, ko sem vprašal očeta, če ni tisti vstopli mož mlinar, ker le mlinarje sem videl s takimi, od moke zaprašenimi klobuki.
“To je učen mož, ne pa mlinar; stari profesor Trdina je to,” mi zašepeče oče.
Kaj? Taki-le so profesorji, sem sam pri sebi tuhtal v tisti moji osemletni dobi in sem pogleda-val na suhi, špičasti profesorjev .obraz, ki je sedel tam na drugem
koncu gostilniške sobe in si naročil četrtinko vina. Takrat sem ga hitro pozabil. Ko sem pozneje začel čitati knjige in bral tudi njegove spise, sem se nanj večkrat spomnil, kakor se še sedaj. Ko sem pa bral njegovega “Pavleta,” mi je Trdina zelo im-poniral. Malokdo bi mogel dati človeku lepših naukov, kakor jih daje v Pavletu ravno Trdina. In nihče, kakor ta Trdina, ni poznal Podgorcev, ki so bivali pod visokimi Gorjanci.
Iz tega Podgorja vem tudi jaz par dogodbic. Slišal sem jih v mojih mladih letih in naj vam povem čitateljem “Ameriške Domovine” dve to pot.
Podgrad je zadnja župnija pod visokimi Gorjanci. Po raztresenih vaseh biva preprosto, skromno ljudstvo, ki je z malim zadovoljno. Polje ni posebno rodovitno, razen nekaj dobro ugno-jenih njiv. Ljudje so se skrom-
Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem*.

no preživljali. Med njimi je bilo nekaj bolj premožnih, toda malih bajtarjev in malih grunfarjev je vedno bilo več in je tako menda še, kakor pa prvih.
Pokojni Štembur (Zurc), župan šmihelsko-stopiške občine, je pravil, da se je nekoč vrnil neki podgorski rojak iz Amerike. Ves vesel je prišel domov in se dal s kočijo pripeljati z novomeške postaje domov. Cela vas je gledala debelo, misleč, da se je pripeljal sam okrajni glavar na kak ogled. Čez dva dni je pa prišel tisti Amerikanec v mesto in se kajpada ustavil v Štemburjevi gostilni. Ko se je najedel pečenke in isto nekoliko zalil z dobrim vinom, se je mož malo razgrel in začel pripovedovati kdo je. Končno ga Štembur pobara: “Kako se ti pa kaj do-pade doma?”
“Vse bi bilo, samo mesa ni, kakor v Ameriki,” je odvrnil rojak. “Veste, komaj sem že čakal, da sem Zopet malo mesa vgriznil,” in je kazal na pečenko
na krožniku pred njim. “Sem se že preveč pohujšal v Ameriki. Včeraj sem malical, na mi sam suhi kruh kar ni šel doli. Ko bi ga ne zalival z jabolčnikom, bi ga malo spravil doli...”
“Čez dva meseca tisega Ame-rikanca ni bilo več doma, odšel je nazaj v Ameriko,” je pravil Štembur.
Tako je bilo najbrže marsikje po slovenskih vaseh. Kdor se je navadil le malo Amerike, je težko obstal doma.
Pustimo to in vrnimo se k naslovu te črtice, zakaj “ni bilo štrukljev?”
* * *
V Gornji P. je živela Krivčeva družina. Na srednje velikem posestvu so gospodarili Krivci že dolgo. Bili so posebnega tipa ljudje. Drugi so vedeli o njih, da so bili petični. Bili so varčni, delali od zore do mraka in mnogokrat še ponoči. Vsako leto je stari Krivec odredil par mladih volov in jih dobro prodal. Doma pa sta bila
vedno nastavljena dva mlada para juncev, za naprej. Tako je šlo pri Krivčevih naprej. Čas je potekal in gospodarja Krivca postaral in nekega dne je težko obolel. Poslali so po gospoda, ki je Krivca previdel in dal v poslednje olje. Ob postelji so stali proti večeru: dva sina, tri hčere in mati. Žalostno so pogledavali na očeta, ki je na postelji hropel in kazal znake, da bo težko kaj z njim.
Zunaj se je že mračilo. Mati je nažgala petrolejko, dasi ni bila navada, da bi pri Krivčevih tratili ob večerih petrolej, če ni bilo posebne sile in potrebe zato. Večere so kar navadno presedeli v temi. “Sedeti se že vidi tudi v temi,” je rad dejal Krivec, kadar je kdo povpraševal, zakaj nimajo luči. Toda ta večer je bila izjema.
Mati pravi: “Fanta, mi bomo šli odpravit še živino. Ti Franca pa deni večerjo kuhat. Ostalima dvema hčerama pa je naročila, naj pri očetu ostaneta, da ne bo sam in naj pazita, če bo kaj potreboval. Če mu bo pa hujše, me pa hitro pokličita.”
Ko so prišli v hlev, veli mati sinovoma: “Oče je hudo slab. Težko če bo dočakal belega dneva. In kadar je smrt pri hiši, pridejo sorodniki, potem pogrebci, treba bo kaj boljšega postaviti na mizo. Jaz in Janez bova živino odpravila lahko sama. Ti, Jože,” je rekla mlajšemu, ki je imel kakih 15 let, “pa pojdi v kaščo, napolni en mernik pšenice in hitro nesi na Težko vodo v mlin in naroči, dh naj gotovo do jutri popoldne zmelje, da bomo imeli moko za štruklje. Za pogrebce bo treba napraviti štruklje in moke pa nimam doma skoro nič.”
Komaj je mati izgovorila o-menjeno naročilo sinu, se je Jože že obrnil in hitro stopil v kaščo, napolnil vrečo s pšenico, se malo opravi, oprti Žakelj na hrbet in stopal preko bližnjice proti mlinu.
Čez kake tričetrt ure je bil že v mlinu.
“Dober večer, stric,” nagovori mlinarja, “prinesel sem mernik pšenice in mati prosijo, da morate za gotovo zmleti do jutri popoldne. Veste, oče so bolni in bodo umrli, pa bo pogreb in bomo štruklje jedli.”
Zadnji stavek je fant kar nekam veselo povdaril. Najbrže so mu rojili po glavi dobri, okusni štruklji. Mlinar, ki je starega
Ivan Zorman:
HA SVETI VEČER
Nocoj, ko spet obhajamo spomin, kako na svet prišel je božji Sin, izročil nam Očetovo povelje, da vladaj sVetu bratstvo, mir, veselje, na vas, očetje naši, mislim, o usodi, ki vas po svetu razkropila je, ki z grenkim znojem vas pojila je, ki zdaj le v tuje zemlje grob vas vodi.
Nad vami vendar je razlit nocoj mladostnih časov rajsko svetli soj; spomin na srečni božič v domovini večer življenja vam sladi v tujini: spet v duhu zapojo čez plan zvonovi, po mahu jaslic bajno zadiši, domača pesem radostno zveni o blagovesti, srcem večno novi.
Ne morete v mladostne dni nazaj, minul je zlati čas na vekomaj, že zarod nov ob vaši strani vstaja, s skrbjo in z upom vam srcte napaja.
O, da navzel bi vaših se kreposti: pošten značaj, za delo pridna dlan, v ljubezni zvest, v težavah mož srčan, šegav in zdrav v izkušeni modrosti!
Po bliskovito beži naš novi čas, strog, neizprosen je njegov ukaz. — Srce poeta moli v noči sveti:
Daj, božji Sin, še dolgo nam živeti — mladina naša krepko naj zajemlje iz naših dedov močnega srca, da v nas ostal bo ogenj njih duha, da v nas ostal bo sok slovenske zemlje!
Božično drevesce
Božični prazniki so šele tedaj v družinah res svečani in spokojni, kadar se zasvetijo zvezdice nad hlevčkom pri jaslicah ali kadar zažare lučke na božičnem drevescu Jaslice, im^io dosti starejši izvor. Udomačile so se povečini v južnoevropskih in alpskih deželah. Božično drevesce pa pričara svetonočno razpoloženje bolj v severnih krajih.
Pri nas je prišlo v navado oboje: jaslice in drevesce. Božično drevesce je bolj nemška šega. Prvikrat so ga postavili pred 300 leti v Strassburgu. Od tam se je razširilo preko Rena v notranjost Nemčije, od koder se je raznesla navada po vsem krščanskem svetu. Udomačilo se je najprej v plemiških in meščanskih družinah. Pozneje pa se je priljubilo tudi pod skromnimi strehami.
Na Dunaj je prinesla prvo božično drevo žena nadvojvode Karla, zmagovalca nad Napoleonom pri Aspernu. Na Angleško je zanesel to božično navado mož
kraljice Viktorije, princ Albert, ki je bil po rodu Nemec.
A Ameriki smo lepo navado, polno svetnočne poezije, spoznali pred sto leti. Takrat je neki farmar rf i^eljal v New York nekaj voz božičnih smrek. Danes skoraj ni družine v Ameriki, ki bi ne imela za Sveti večer svoje božično drevo.
Božična smreka je pri nas, posebno v severnih slovenskih vaseh, stara nad pol stoletja. Če že ne drevesc so naše matere za praznike obesile nad ognjiščem vsaj smrekove veje. Motivi smrekovih vršičkov s svečko so postali stalni božični okraski. Po marsikaterih mestih se je udomačila navada, da mestna občina okrasi in ožari kak trg z električnimi lučkami na veliki smreki. Na vrhu se blešči napis: Vesel božič vsem meščanom! V Združenih državah je to postal že skoraj vsesplošni običaj.
Ni ga tako zakrknjenega človeka, ki bi se ob pogledu na | tako prisrčno voščilo ne vzrado-' stil!
Krivca dobro poznal, se je začudil:
“Kaj, tvoj oče je bolan? Pa je bil vendar tako trden in močan, zdrav, kakor kamen!”
“Ja, so bolni, so, in prosim, da za gotovo ne pozabite zmleti do jutri popoldne, da bomo štruklje jedli, ker oče bodo umrli,” je zopet povdaril fant.
“No, če je tako, pa bom. Jutri pridi takole ob enih štirih popoldne, bo že zmleto.”
“Dobro, pa ne pozabite!” je zopet naglasil naročilo fant in odšel v noč.
Mlinar je nato stopil po fantovem odhodu ven na prag in razločno slišal, kako je fant veselo žvižgal preko polja, vračajoč se domov. Mlinar je bil prepričan, da je mladi fant prevzet od veselja, da bo štruklje jedel, pozabil na vso žalost in štruklji so bili več, kakor oče in vse drugo.
Noč je minila in staremu Krivcu je odleglo. Zjutraj se je že počutil boljšega. Vročina, ki ga je kuhala zvečer in ponoči, je popustila in bolnik je bil boljši.
“No, kaj sedaj,” je tuhtala stara Krivka.
“Jože,” je poklicala mlajšega
, sina, “pojdi doli v mlin in pove. j mlinarju naj pšenice ne zme jlje. Povej mu, da smo se mah i prenaglili. Bo pa za drugič, pše jnico pa domov prinesi.”
Mladi fant je postal otožei pri tem naročilu. Opravil se ji zopet in šel v mlin. Ko stopi i mlin, je vedel povedati dotičn mlinar večkrat, je šlo fantu sko ro na jok in je rekel: “Stric, al ste že zmleli pšenico?”
“Nisem še, saj sem poveda! da pridi šele ob štirih popoldne Kaj si pa prišel že zdaj zjutraj?
“Veste stric, veste stric,” j nekam jecljajoče začel fant, “n treba zmleti. Oče so boljši h štrukljev ne bo treba ...”
Mlinar mu je dal vrečo pše nice nazaj in fant se je žalost nega obraza poslovil in odše proti domu. Mlinar je gledal z njim in to pot fant ni žvižga kakor prejšnji večer, ko je bil š trdno prepričan, da bodo oč umrli in da bodo štruklje jedi:
To zgodbico je dotični mlinai k; je pozneje vodil mlin v po ganski graščini, večkrat poveda pri nas, kadar je prišel slivovk srkat k mojemu očetu.
UT 1-5158
Res: EX 1-9473
Vesele božične praznike
srečno Novo leto

želi
ANTHONY F. NOVAK,
State Senator
1$
TAXES - ACCOUNTING - AUDITS |!	ACCOUNT ANALYSES
“Specialized Service to Small Business’’
6218 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio

Uternj
I
8
WISHES FOR A MERRY CHRISTMAS
and
A HAPPY NEW YEAR
from


fi
I?

1

VSEM SORODNIKOM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM VOŠČIM PRAV VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO.
S prisrčnimi pozdravi!
$2
5
6
%

Best wishes' for
a Merr\r Christmas and a Happy New Year
6430 St. Clair Ave. EN 1-7157
Lastnica MINNIE KADER želi vsem gospem in gospodičnam, ki obiskujejo nas salon, vesele božične praznike in srečno novo leto.
Spoiftfiii na praznovanje lužila v ia^srlšeis
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIMO VSEM
J,
M
'M
----1
S n I
ABERNANT, Vel. Brit. -- Naglo beži čas naprej in kar neverjetno se mi zdi, da bo letošnji Božič že dvajseti, katerega bom preživel na tujih tleh.
Božič 1. 1945 sem preživel v južni Italiji, kakih 60 km proč od Neaplja, v malem mestu, v oljčnem gaju — Eboli, — kjer je bilo naše taborišče. Že med prvo svetovno vojno je bilo na istem kraju jugoslovansko vojno taborišče, katerega so s hrano menda zelo dobro oskrbovali Francozi, kakor je za časa našega bivanja tam pripovedoval neki starejši Srb, kateri je bil za časa prve vojne kot mlad fant srbski vojak po raznih potih vojaškega življenja prišel v Eboli med prvo svetovno vojno in po končani drugi znova. Do septembra 1943 so menda tam nad eno leto bivali Nemci, od takrat naprej ter do septembra 1945 Angleži, v maju 1947 z odhodom angleško-ameriške vojske je bilo to taborišče likvidirano ter vsa premičnina izročena mestni upravi E-bolija, zemlja pa privatnim lastnikom. Pozneje sem izvedel, da je na istem kraju pod oljkami naredila lično taborišče neka italijanska skavtska organizacija za taborenje. Da je to res, ne morem trditi. Kakor sem slišal, tako tudi jaz povem.
Kraj in lega sta kar primerna za vse to, čeprav je do morja za kopanje daleč. Zrak pod oljčnimi nasadi je odličen, seveda za zdrave. Onim, kateri so bolni na pljučih, pa ta težki zrak kmalu uniči dihala in precej Jugoslovanov počiva v bližini Ebolija v Batlipadliji, kjer se nahaja skupno vojaške pokopališče in čaka poslednje Velike noči veliko število nemških in britanskih vojakov, Poljaki, Srbi in tudi 5 Slovencev, ki so umrli 1. 1946 v bolnici taborišča.
1.	Debeljak Ludvik, iz Zamostca pri Sodražici. Žrtev tuberkuloze — umrl prav svetniške smrti v soboto 6. julija. Izredno talentiran umetnik-slikar, učenec mojstra Goršeta.
2.	Žitnik Zvone iz Ljubljane, grafičar in kliše j ar v Jugoslovanski tiskarni, izredno talentiran fant, vedno vesel in zelo agilen, idejen in pošten. Na bin-koštni ponedeljek, 12. jun. 1946, se je kopal z drugimi rojaki v nekem zelo mrzlem in nevarnem kanalu. Vrtinci so ga vrgli z vso silo ob mrežo vrata kanala ter mu zdrobili prsni koš. Takoj so mu prihiteli sokopalci na pomoč, a bilo je vse zaman. G. Borštnik Pavle mu je zelo lepo govoril v slovo.
3.	Kosmač Ivan iz Črnega vrha nad Idrijo. Zelo pošten in veren fant. Umrl vsled vnetja raožgan v septembru 1946.
4.	Prelc Franc iz Sežane. Zelo miren fant,, umrl kmalu za Kosmačem, za isto boleznijo. Nad eno leto je tožil vsled bolečin v glavi. Hodil je n& zdravniški pregled, a niso mu mogli navadni zdravniki pri najboljši volji ničesar ugotoviti. Vojaški zdrav-niki-specialisti so pa že ob koncu 1. 1945 odšli zopet v civil in več takim slučajem v taborišču ni mogel nihče pomagati.
5.	Podplatnik Stanko, štajerski rojak, bivši nemški vojak, nato britanski. Kot ujetnik je bil sprejet v angleški R. A. F. Umrl v oktobru 1946 kot žrtev tuberkuloze. Zelo dober, miren dečko.
Njih težka zemska pot je končana. Daleč od drage rodne zemlje spijo nevzdramno spanje in mi, ki bomo ob jaslicah in na božičnem dreveščku prižigali svečke, se v molitvi spomnimo vseh teh in ostalih, kateri počivajo z njimi.
Vseh prebivalcev taborišča v Sboliju je bilo okrog 12,000, vsaj toliko nas je bilo v septembru 1945, ko smo prišli iz Forlija in. Cezene v severni Italiji. Tu so bile zbrane vse antikomunistič-ne vojne edinke Jugoslavije: četniki, srbski dobrovoljci, hr-vatski domobranci in slovenski primorski domobranci, kateri smo 30. aprila 1945 z ostalimi antikomunisti-borci srečno prišli preko Soče in naslednji dan v Palma Nuovi v Furlaniji in prišli skupaj z anglo-ameriškimi četami. Tam smo 3. maja predali orožje in ostalo vojaško opremo. Sprejeli so nas še dokaj lepo in dostojno in tudi s hrano v primeri z drugimi voj. ujetniki, kar lepo oskrbovali. Prve dni junija smo izvedeli za usodo
ško godbo. Tudi Slovenci nismo zaostajali za njimi in je bilo naše kulturno življenje kljub vsem neprilikam res na višini. Tudi mi smo vprizarjali razne dramatske nastope, pevske koncerte, športne prireditve, razne tečaje itd. Vsak dan smo imeli po dve sv. maši, katere sta opravila čč. gg. Kunstelj Ignacij in Robljek Peter. Ta dva sta z nami delila usodo begunstva, bridkost in veselje. Poveljnik slovenskih edinic je bil g. general Andrej, letošnji 70-letnik v Clevelandu, g. Prezelj Ivan, zelo skromen, miren mož. Bivšim primorskim domobrancem je poveljeval znani major Debelak Janko in nas včasih prav pošteno okregal, drugič pa s svojim humorjem spravil v prav dobro voljo. Štajerskim “Čehom” je bil za vodnika g. Zmagoslav - Me-lahar Jože. Ta je res lahko ponosen na svoje štajerske rojake. Kranjskim četnikom je poveljeval g. major Savo, srbski rojak, ki je dobro razumel naše stanje. Sicer pa vsaj med moštvom ni bilo razlike kdo si: četnik, domobranec itd. Vsi smo čutili: begunci, ujetniki smo, naša usoda ie negotova in potrebno je, da smo si dobri med seboj. Pa tudi med bivšimi častniki je bilo slično.
V Eboliju smo se po zaslugi g. majorja Debelaka naselili na lepem, prijaznem pobočju, gričku taborišča. Mož je šel en teden preje s tehničnim osobjem naše skupine, da prevzame od britanske vojne oblasti taborišče. Pripovedoval je večkrat, da so hoteli Slovence na vsak način naseliti na vlažni ravnini. Mož se ni dal ukloniti. Z energičnim nastopom pri Angležih in Srbih je dosegel, da smo se naselili sami zase v zelo lepi legi in oddaljenosti od drugih narodnosti in živeli res lepo v miru sami zase. Med prvo svetovno vojno so bivali na istem mestu tudi
ni bilo preveč prijetno pri srcu. Pobeg iz taborišča v Forliju je bil prav lahek in britanski vojaki, kateri so ga stražili, so še pomagali omajati žično mrežo, da si lahko šel skozi. Pa vendar jih ni mnogo uteklo, razen nekaj Primorcev, ki so imeli znance med dobrimi Furlanci, drugi zo-pe+ znance v bližnjih civilnih taboriščih. Mnogi so odšli, čeprav v negotovosti za življenje, v Gorico, Trst in okolico, katera je bila pod anglo-ameriško upravo. V Forliju smo živeli s srbskimi dobrovoljci v lepi slogi. Oni so vprizarjali prav lepe dramske prizore, imeli lep, močan pevski zbor in odlično voja-
Vetrinja in razumljivo, da nam Slovenci. Živeli smo v zelo dobro ohranjenih šotorih. V pločevinastih barakah so bile pisarne, •vodstvo taborišče. Ena baraka je bila spremenjena v lično kapelo Marije Pomagaj, katero je lično in mojstrsko uredil pok. umetnik Debeljak Ludvik.
Tudi v Eboliju smo kulturno življenje gojili v zelo lepi meri, prirejali razne pevske nastope, razne tečaje itd., pa vendar ne več s takim navdušenjem kot v Forliju. So pač nastopili hladni jesenski dnevi, tudi hrana je bila prve tedne slabša. Vse to je pokvarilo razpoloženje. Kmalu smo se vživeli v razmere, hrana in ostala oskrba, vse se je (Dalje na 3. strani 1
M
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE VSEM ŽELITA
ANTON ZAK	ZENO A. ZAK
Ob zatonu leta se najtopleje zahvaljujemo za vso naklonjenost izkazano našemu podjetju
ŽELIMO SREČNE BOŽIČNE PRAZNIKE TER ZDRAVO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO J
lil
|
I
g
USichael T@!ich John R. Teiidt, 0LIJ
ZASTOPNIKA
SUN UFE 0F CANIM
2829 Euclid Avenue	CH 1-7877
-----m
SS-f
VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO!
Koliko bogastva in blagostanja pomeni gornjih šest besed!
Hvala za vašo naklonjenost!
TYSAL
17216 Grove wood Avenue
IV 1-0645
SLOVENSKO GRADBENO PODJETJE
29312 White Road	WH 3-3688
JOE MALOVRH	JAKOB MEJAČ
ŽELI VSEM ROJAKOM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO!
Priporočamo se za gradbena dela novih hiš, dozidave, popravila, obnovitev in preureditev prostorov in sob.
REAL ESTATE — INSURANCE SERVICE
v!	15604 Waterloo Rd.
KE 1-3662	KE 1-6681
NAJMODERNEJE UREJEN V VSEH PODROBNOSTIH Postrežba z invalidnim vozom vedno na razpolago
ČETRTI ROD V POGREBNI SLUŽBI
M ®
6016 St. Clair Avenue
ENdicott 1-3113

1038 East 74th Street ENdicott 1-4362
GROCERIJA in MESNICA
— Se toplo priporočamo —
Želimo vsem rojakom vesele božične praznike in srečno novo leto!
VESELE
BOŽIČNE PRAZNIKE in
SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM
COUNCILMAN 3. VARDE
v Euclidu
Hvala volivcem in vsem, ki so kaj pripomogli, da sem bil izvoljen.
P!
m
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN
SREČNO NOVO LETO VAM ŽELI
Poslušajte njegov slovenski program vsako nedeljo oh IQ;3i in 12sS0 na radio postaji WD6I 182J Fi
SPOMINI NA PRAZNOVANJE BOŽICA V TABORIŠČU EBOLI
(Nadaljevanje z 2. strani) nekoliko izboljšalo in je kar šlo. Za dušno pastirstvo sta se zelo brigala čč. gg. Kunstelj in Rob-]jek in v oktobru in v adventu 1945 je bila kapela vsak večer
pri blagoslovu in rožnem vencu premajhna za vse. Ob nedeljah in praznikih je bila sv. maša ob 10. uri dopoldne na prostem, ob slabem vremenu pa v veliki dvorani taborišča. Oba generala, g. Prezelj in g. Parac Matija, od hrvatske armije, sta se redno vsako nedeljo in praznik udele-
n	l
I SLOVENSKA PISARNA |
v Baragovem Domu, 6304 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103
so
1)
Phone: EN 1-5926
I
S
dl*
Odprta ob nedeljah, torkih in petkih od dveh do šestih
popoldne.
VOŠČIMO BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN V,SO SREČO V NOVEM LETU!
Zastopam«! slovenske založbe: Svobodna Slovenija, Slovenska Kulturna Akcija, Duhovno Življenje, Koroška Kronika, Vera in Dom, Salezijanske knjižice, Vrednote, Meddobje, Zbornik Svobodne Slovenije, Mohorjeva družba v Celovcu in Mohorjeva družba v Gorici.. —-Sedaj imamo na razpolago: Mohorjeve knjige za leto || 1966 $3.00, Bežnja srečanja $2.50, Salezijanske knjižice, ® Molitvenike z malim in velikim tiskom ter knjige:	jv|
Odprti grobovi, Mauserjevega romana I. in II. del Ljudje A pod bičem, Jttrčec: Skozi luči in sence, Milan Komar:	^
Mrtvilo, Karapandžič: Kočevje, — napovedana pa sta ^ Zbornik Svobodne Slovenije za leto 1966 in Vauhnik:	^
Nevidna fronta.. • Vpisujemo naročnike Mohorjevih knjig. • Sprejemamo naročila za darilne pakete Lige &£ Katoliških Slovenskih Amerikancev.	^
Nabavljamo slovenske knjige, molitvenike, verske in S kulturne revije in časopise.	^
I
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE	^
IN SREČNO NOVO LETO ŽELI	||
VSEM SVOJIM ODJEMALCEM	M
| J. & A. VARIETY CENTER I
,	842 East 185 th Street

KE 1-6255
BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO
želi vsem
I SLOVENSKA RADIJSKA ODDAJA | "Pesmi in melodije iz lepe Slovenije" 1	, WXEN-FM 106.5 Mc #
žila sv. maše. Enako tudi vsi ostali častniki. G. major Debelak ni bil posebno pobožnjaški, toda če je pri katerem opazil, pa naj je bil to oficir ali navaden vojak, da je nalašč opustil nedeljsko mašo, sta prav pošteno ropotala in drugič ni več namenoma izostal. Pri sv. maši je .vedno odlično pel moški zbor, ki ga je vodil g. Savelli Emil. Njemu so pomagali in ob drugih prilikah igrali na harmonij ali orgije v okoliških cerkvah gg. Ušaj Tone, Čamernik Gabrijel in Repič Loj-^ ; ze. Ko smo se malo privadili okolici in njenim prebivalcem, smo večkrat peli pri ,sv. maši Italijanom v Eboliju, Napoliju in okolici.
Sredi novembra 1945 nas je zapustil č. g. Kunstelj ter odšel kot dušni pastir med slovenske rojake, Rafovce, kateri so bili v britanski službi okrog Napoli ja. To so bili skoro vsi bivši nemški vojni ujetniki, zelo dobri fantje, okrog 200 po številu. Viharji življenja med vojsko in po vojski so jih spravili vsaj nekatere na napačna pota in g. Kunstelj je s svojim nesebičnim in požrtvovalnim delom vsaj vse v večini spravil na pravo pot in jim utrdil zvestobo Bogu in narodu. V taborišču je z vso vnemo nadaljeval z dušnim pastirstvom vedno veseli, dobri č. g. Robi j ek.
Tako so se počasi približevali božični prazniki. Vsak dan polna kapela pri zornieah in zvečer pri blagoslovu je bil dokaz Božič se bliža. Od doma so prihajale vse mogoče resnične in neresnične grozne vesti. Pravi advent, želja po pravem Odrešenju. Teden dni pred prazniki nas je obiskal dobri g. Šaruga Matija, član papeške dobrodelne komisije. Vsakemu je prinesel lepe skromne jaslice, božično svečko, družinam in bolnikom materialno pomoč, kolikor je bilo mogoče, ter pri Angležih dosegel, da so bolj skrbeli za nas. 14 dni preje je prišlo v taborišče okrog 20 novih Slovencev, ,-kateri so bili skupaj z nemškimi vojaki v taborišču Afragola, blizu Neaplja, ter bili vsi močno zastraženi in živeli v precej bednem položaju. Vsi so bili nemški vojni mobiliziranci, kateri so bili zajeti v bojih v Italiji. Med temi je bilo tudi nekaj oficirjev primorskega domobranstva, kateri so se v usodnem 1. maju 1945 skupno s Hrvatsko mornarico prebijali skozi bojno črto okrog
Trsta,'ter nato bili v Rimminiju zajeti od britanske skupine. Vsa ta skupina je bila menda izpuščena na svobodo na večkratno intervencijo g. dr. Miha Kreka.
Dan pred Božičem je bilo prav pusto, megleno vreme z rashlim dežjem, a -proti večeru se je zjasnilo. Kljub siromašno-sti je bilo v vsem taborišču prav živahno, vse čisto in urejeno. Kateri so imeli kaj denarja, so v bližnjem mestu lahko kaj nakupili za primerno praznovanje Božiča itd. V vsakem šotoru so bile posta\Tljene jaslice. Nek idrijski rojak, katerega ime se več ne spominjam, je izdelal lepe, res umetniško izrezljane jaslice. V kapeli so bile prav lične jaslice delo mojstrov gg. Kroisa Janka in Mazzija, kateri nadaljuje slovensko umetnost v Argentini. Č. g. Peter Robljek je hodil od šotora do šotora in po stari lepi slovenski navadi blagoslovil bivališče in vse prebivalce, voščil srečne, blagoslovljene praznike ter s svojo šega-vostjo in toplim, sončnim smehom vse razveselil ter ustvaril pravo božično razpoloženje. Isti večer so v slovenski kantini, katero je vodil g. Štefan Vlaj, priredili nekakšen akademski večer, oziroma proslavo matur.
Ker je bila v taborišču tudi gimnazija, so dijaki in profesorji priredili skromno zakusko. Njim so se pridružili vsi oficirji z generalom vred, saj so bili nekdaj študentje-maturantje. Sledile so razne napitnice, govorance. Silili so g. majorja Debelaka, naj še on kaj pove. Mož malo škilavo pogleda in med drugim reče tudi sledeče: “Veste, fantje: komunisti pravijo, da oni doma nas ne marajo. Ni dosti važno to, važno je to, da mi za nje in njih ideje ne maramo!” — Takrat sem si mislil sam pri sebi in še drugi so bili precej sličnih misli, češ, mož ga je malo preveč potegnil vase, pa je tako bleknil, danes po 20 letih pa vidim, da je imel možakar prav.
Ob 8. uri zvečer je bila v največji dvorani taborišča YMCA slovesna božična proslava, katero je priredil naš prosvetni odsek. Najprej je bil govor č. g. Robljeka, nato je bila prebrana božična čestitka g. dr. Mihe Kreka, sledila je božična predstava, katera je vse udeležence ganila do solz.-Dvorana je bila nabito polna, saj so predstavi prisostvovali tudi Hrvatje in Srbi. Polnočnica se je vršila na željo
hrvatskega generala g. Parca v veliki hrvatski dvorani. Vse je bilo okusno okrašeno, na stropu je blestel v hrvatskem jeziku angelski pozdrav: “Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji.” Sv. maša se je izvršila v najlepšem miru in redu, katero je opravil č. g. Robljek. Slovenski in hrvatski zbor sta pela lepe božične pesmi. Sv. maši so v velikem številu prisostvovali tudi pravoslavni verniki. Na sveto jutro je bila sv. maša ob 7. url zjutraj v kapeli in vsi udeleženci, katerih ni bilo majhno število, so pristopili k angelski mizi. Božje Dete iz jaslic in Marija Pomagaj sta s posebno dobroto in milino zrla na nas in trosila pravi božični mir in srečo.
Ob 10. uri dopoldne je bila slovesna peta sv. maša na prostem. Moški zbor pod vodstvom g. Savellija je res odlično pel mašo in naše lepe božične pesmi, č. g. Robljek je pa v našem in hrvatskem jeziku v prav mojstrskem govoru pojasnil pomen praznika.
Kosilo na Božič je bilo odlično, kar gre priznanje in zahvala našim mojstrom-kuharjem, ki so skoraj iz nič pripravili izborno božično kosilo. Ker smo bili katoličani v manjšini, smo dobili božični dodatek za pravoslavni Božič, 7. januarja. Da nismo bili Slovenci preveč zapuščeni, rojaki Rafovci oskrbeli za nas res odlične darove. Iz svojih obrokov so nam odstopili cigarete čokolado, milo, britvice ter vse 1o poklonili nam za Božič. Naj jim bo Bog za vse to obilen plačnik!
Popoldne ob 3. uri so v glavni dvorani srbski dobrovoljci pri redili za vse katolike krasno podani Božični koncert. Njih god ba in godba dr inske divizije sta igrali lepe božične komade. Ob 6. uri zvečer so bile v kapeli slovesne pete litanije z blagoslovom, katerih smo se skoro vsi udeležili in Božič 1. 1945 je minil.
Vsi smo bili mnenja, čez pallet bomo pa spet praznovali Božič doma, v svobodi, a Bog je ukrenil drugače. Čemu vse to, bomo videli šele v večnosti.
Naj omenim še pravoslavni Božič. Zanj se dobri verniki pripravljajo skoraj z večjo vnemo, zlasti s postom, nego mi. Tudi njih običaji so polni globoke žive vere in iskrenega gostoljubja.
Leta 1946 sem praznoval Božič (Dalje na 4. strani)
§1

im
(k

CLEVELAND
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM ODJEMALCEM
GRAJZL BROS. WATCH CO.
15701 Waterloo Rd.
531 - 2465
ŠTAJERSKI KLUB, CLEVELAND, OHIO
ŽELI VSEM ČLANOM, PRIJATELJEM IN VSEM SLOVENSKIH ROJAKOM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO
! VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO TER ZADOVOLJNO NOVO LETO želim članstvu Carniola Tent 1288 T. M.
I ' in članstvu slovenskih upokojencev
IVAN TAVČAR
903 E. 73 ST.
May the happiness ^ ;	^
of Christmas	/ T
And the spirit it conveys
. is jl	rf,.
Be with you And your loved ones
j /1. i
i t: &
f
Through a year of happy days.

\ FERF0LIA FUNERAL HOME
9116 Union Ave at E. 93rd St.
MI 1-7420	<
LOUIS L. FERFOLIA - DONALD L. FERFOLIA


Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem cenjenim odjemalcem in znancem
ZULiCH
INSURANCE AGENCY
VSAKOVRSTNA ZAVAROVALNINA PROTI POŽARU IN NEZGODI FRANCES ZULICH, Agent
18115 Neff Road	IVanhoe 1 -4221
1 ^ \
/	4
‘4
1


£ *
ISKRENA BOŽIČNA IN NOVOLETNA VOŠČILA
DR. A. L. GARBAS
SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK V SLOVENSKEM NARODNEM DOMU
6411 St. Clair Ave.
EXpress 1-5300
f
EURGPA TRAVEL SERVICE
759 East 185 Street	Cleveland 19, Ohio
Vsem našim klijentom in prijateljem želimo prav srečne božične praznike in obilen uspeh v novem letu.
Iskrena hvala za dosedanjo naklonjenost. Z zaupanjem se obračajte na nas v vseh zadevah potovanja, denarnih nakazil in pošiljanja paketov in aparatov v Jugoslavijo.
JEROME BRENTAR	IV 6-3774
SUPERIOR BODY
6605 St. Clair Ave.
Telefon: EN 1-1633
Želimo vesele božične praznike in srečno novo leto vsem našim naročnikom in prijateljem.
V naši popravljalnici avtomobilov boste dobili najboljše delo, najnižje cene in ljubeznivo postrežbo.
A. Brofman Department Store
DRYGOODS — LADIES AND GENTS FURNISHING
6806 St. Clair Ave.	Phone: EN 1-0150
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem našim odjemalcem in prijateljem.
MARQUETTE SHEET METAL WORKS
kleparska dela in furnezi
LEO LADIHA, 1336 E. 55 St. — UT 1-4076
VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO!


To Our Many Slovenian Friends
Of Greater Cleveland . . .
THE INFANT JESUS BE WITH YOU THROUGH THIS SEASON AND THROUGHOUT THE NEW YEAR
DANIEL L. MAUSSER ELLEN VAUGH MAUSSER, M. D.
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO!
ANTON & JULIA MAROLT
GOSTILNA
1128 E. 71st St.
1129 E. 68th St. Telefon: EN 1-7500/
Pristni legalni likerji, dobra vina, pivo in prigrizek
Se toplo priporočamo
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI
JOHN KUBACKI STUDIO
1218 E. 79 St.
PRVOVRSTNI FOTOGRAF
Izdelujemo slike po najnovejši metodi,
posameznike, družine in večje skupine.
EX 1-3800
Vesele božične praznike in srečno novo leto žele svojim gostom in prijateljem lastniki
LUZAR'S BAR
6723 St. Clair Ave.
Mrs. ANNE LUZAR IN SINOVI
Telefone: EN 1-9435
Najboljša vina, vse pijače, domača hrana, prijazna postrežba.
SEASONS GREETINGS	,
BEST WISHES FOR THE NEW YEAR
JANAS HAIR STYLIST	:
6628 St. Clair Ave. • HE 1-6224
[Vsem, ki obiskujejo naš salon, prijateljem in družinam: iskreno voščimo najsrečnejše božične praznike in popolen j uspeh v letu 1966.
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO želimo vsem prijateljem in odjemalcem. Polna zaloga grocerije in mehkih pijač •
Anion & Josephine Stanič grocerija
1225 NORWOOD RD.
SPOMINI NA PRAZNOVANJE BOŽIČA V TABORIŠČU EBOLI
(Nadaljevanje s 3, strani) blizu Napolija v velikem glavnem skladišču hrane v Casorifi. To skladišče je oskrbovalo vso angleško in ameriško vojsko v Italiji in Avstriji. Tja smo prišli na delo k Angležem 17. septembra 1946 ter bili tam do našega odhoda v Nemčijo, 25. aprila 1947. Eboli se je začel polagoma prazniti in tam so ostale večinoma le družine in zanje so Britanci res zelo lepo skrbeli. Tudi nam ni bilo posebne sile. Ponoči smo čuvali ogromna skladišča hrane in angleške vojake. Hrana je bila prvotno slaba, pozneje se je zelo poboljšala. Kuhali so nam res odlično naši kuharji in še britanski vojaki so prišli radi na našo hrano. Ker je bilo v okolici Napolija in v mestu samem več Slovencev iz Eboli j a na delu pri britanskih edinicah, je iz tega nastala kmalu močna edinica. Med nas je kmalu prišel iz Ebolija č. g. Rob-Ijek in se začelo zopet pravo družabno življenje. G. Kunstelj se je pa med tem časom vrnil ves izčrpan od dela med rojaki pri RAF-u, v Eboli na oddih. G. Tone Ušaj je kmalu organiziral pevski zbor in kmalu smo peli pri naših in italijanskih mašah Napoliju in drugod. Posebno znana je bila prostorna in lepa cerkev sv. Janeza (San Giovani) krasnimi orglami. Tam smo vsako nedeljo do januarja 1947 peli in bili tam že kar domači. Po odhodu naših edinic od tam v druge kraje smo prenehali hoditi tja. Župnik, zelo častitljiv, dober mož, je naše petje zelo cenil in šel nam vsem zelo na roko. V tej cerkvi je imel 1. 1946 na božično noč g. Robljek za nas in italijanske vernike slovesno sv. mašo polnočnico. Tudi ta Božič je bil zelo lep. Izredno lepo vreme. Pevci smo prenočevali pri štajerskih rojakih, kateri so čuvali britanska skladi-
šča nedaleč cd cerkve. Pri toplem čaju in kozarcu vinčka smo počakali jutra, ko so ob 7. uri začeli voziti tramvaji. Poslovili smo se od dobrih rojakov, ponovno si voščili drug drugemu vesele praznike, se usedli na tramvaj in se skozi Napoli peljali nazaj v Cassorio, kjer smo zopet imeli ob 10. uri sv. mašo. Maševal je g. Robljek, pel pa je naš zbor in gg. Tone Ušaj in Borštnik Pavle sta na orgle prav lepo izvajala aaše lepe božične melodije, katere so Italijanom zelo ugajale. Mojster g. Savelli Emil je par dni pred Božičem odšel nazaj v Eboli k družini in tam zelo lepo vodil petje pri vseh sv. mašah. I 1946 so v Eboliju naše družine zelo lepo praznovale božične praznike. Saj to je bil naš zadnji Božič v Italiji. L. 1947 so Božič naši povečini še praznovali v Nemčiji, jaz pa že v taborišču West Wrating pri Cambridgu. Par dni preje, 22. decembra, sem s skupino 80 Slovencev prišel sem za delom. Malo čudni so se nam zdeli prvotno tukajšnji božični običaji, a smo se jim polagoma privadili. V žepu smo imeli funt-šterling, katerega so nam izročili na ladji pred izstopom na kopno. Nismo poznali njegovo vrednost in bi nas Britanci prav lahko osleparili, toda resnici na ljubo povedano, ko smo šli na trg kupovat sadje ali v gostilno na pivo, so bili vsi proti nam zelo prijazni in pošteni. Takrat sem bil prvič pri anglikanski polnočnici, katero je opravil neki, zelo dober anglikanski duhovnik, velik o-sebni prijatelj g. dr. Kuharja Lojzeta. Ker g. Kuhar ni vedel za naš prihod, je odšel za tisti Božič na Škotsko ter pomagal v spovednici v neki veliki fari blizu Edimburyja, v kateri je takrat živelo veliko nemških vojnih ujetnikov, Poljakov in Francozov. Ker je mož obvladal govorico teh narodov, so ga vabili na vse strani za praznike. Ko je izvedel za naš prihod, se je prav
marljivo vrgel na delo v dušnem pastirstvu med nami, Hrvati in drugimi narodi, kateri so prišli iz evropskih taborišč, ter nam lajšal prve ure bridkosti življenja med tujci. Pozneje je prav marljivo pomagal g. Kunstlju vse dni do odhoda v USA 1. 1951.
Dvajset let že preživljamo Božič na tujih tleh. Tudi tujina ima lepe božične običaje. Tu Božič praznujejo zelo lepo, zlasti v cerkvi. Polne obhajilne mize pri polnočnici in pri vseh mašah na sveti dan. Je to res poseben božični čar. Da so tudi temne, senčne strani tu na Božič, je žalibog tudi resnica. Najlepše se praznuje Božič pri sorojakih in takrat človek živo občuti toploto in živo vero naših krščanskih običajev ter lepoto naše božične pesmi. Ne zametujmo vsega tega in vse to pokažimo tujcu kot dragocen biser. In tujec, vsaj tu, zelo spoštuje to dragoceno dediščino naših krščanskih prednikov.
Vsem rojakom-Ebolčanom in drugim pa prav iskreno:
Vesele, blagoslovljene božične praznike in vse najboljše v letu 1966!
Bog živi!
Peter Selak
M. Jakopič:
Zimski večer na vasi
Na cesti kraguljčki cingljajo in z mladimi srci pojo; vetrovi se v borih igrajo, potem se podijo v goro.
Konjiči ne čutijo teže, ko v snegu si delajo gaz, vsi holmi, gorice otožne — dobile so srečen obraz.
Vzapeček spet dedek je sedel, kolovrat je znova zapel, le mlin je utihnil na večer, kdo v led ga je mrzli uklel?
Na cesti kraguljčki cingljajo, vse bele nocoj so steze, še mesec ne more nikamor, v belino potaplja roke.
M
Preskrbite si za bodočnost!	|
Shranite vaše prihranke!	|
Naše podjetje plačuje obresti po najvišji meri vam v korist in tudi v varnost	^
HRANILNE VLOGE SO ZAVAROVANE DO $10,000.00	S
4,/4 % obresti na hranilne vloge 4'
a /o
Vse vloge napravljene pred ali na 15. jan. bodo obrestovane od 1. jan. naprej!
Pišite ali zahtevajte zbirko tiskovin in navodil, kako nam pošljete hranilne po pošti. Mi plačamo poštnino na obe strani.
vloge
PET
PRIR0«
mmm
PRI NAS SE TUDI DOBIJO:	tfsa talina
• PREPISI ZEMLJIŠČ	
• DENARNE NAKAZNICE	‘m posojilna
• BOŽIČNI KLUBI	postrežba
• VARNOSTNE	
^	SHRAMBE	?—|11,1m-iiii
V naših uradih lahko plačate račun
PRODAJAMO IN IZPLAČUJEMO HRANILNE BONDE ZDRUŽENIH
za pjisi, elektriko, telefon in bolniško zavarovanja
DRŽAV
DAJEMO VSAKOVRSTNA POSOJILA ZA DOMOVE
POSVETUJTE SE S
r. CLAIR 'AVI N G S
ASSOCIATION SLOVENSKA HRANILNICA
Pet je sedaj naših uradov po slovenskih nas elbinah. Najbližji naj bo Vaš.
6231 ST. OLAIR ME. 813 KIT ISSi ST. 26060 Eiielid Me.
HE 1-5670
26000 LAKE SHORE BLVD.
RE 1-1200
IV 1-7800
AN-1-1200
MERRY CHRISTMAS	li
AND A HAPPY NEW YEAR FROM
MIŠIM & SONS
22034 Lake Shore Blvd. Tel.: HE 1-4770
•	Najpopolnejša izbira slovenskih in hrvaških gramofonskih plošč
•	Božične pesmi slovenskega okteta — poseben album
•	Barvni T.V. aparati Magnavox in Stereo Phonograph
•	Vse vrste fotografskih aparatov, pripomočkov in materijala za fotografiranje
•	Harmonike vseh vrst — Chromatic Accordion
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIMO
VSEM NAŠIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI
MRS. ROZI JAKLIČ, lastnica
TRIANGLE DRY (LEANING
1136 East 71st St.	HEnderson 2-1350
ČISTIMO - LIKAMO - POPRAVLJAMO tako da je Vaša obleka kakor nova— Se priporočamo
NEW YORK DRY CLEANING £0.
6124 Glass Ave. Phone: HE 1-8465
LASTNIK W M. A. R O P O S VOŠČI VSEM PRIJATELJEM IN ODJEMALCEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN VSO SREČO V NOVEM LETU
SINCLAIR Aiišo Service Station
5221 St. Clair Ave.	EN 1-5577
Lastnik JOSIP BOSNAR se zahvaljuje za zaupanje in želi vsem odjemalcem in slovenskim prijateljem vesele božične praznike, zdravje in vso srečo v novem letu.
TOM'S CAFE
5301 ST. CLAIR AVE.
Owner TOM KALBOVRIDIS
EN 1 - 9808
A JOYOUS CHRISTMAS SEASON AND A VERY HAPPY NEW YEAR
TO ALL OUR CUSTOMERS AND FRIENDS Home cooked meals, liquor, vine, beer
A MERRY CHRISTMAS SEASON
AND A HAPPY NEW Y'EAR!
OHIO FURNITURE CO.
6323 St. Clair Avenue
EN 1-5016
8135 WILSON MILLS 00.
HI 9-2900
CLEVELAND, OHIO
★ ☆ ★
VSEM NAŠIM KLIJENTOM, VLAGATELJEM IN PRIJATELJEM ŽELIMO PRAV VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO!
FURNITURE AND APPLIANCES FOR EVERY HOME ☆ NATIONALLY ADVERTISED BRANDS
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ČITATELJEM AMERIŠKE DOMOVINE
JOS. J. PESNEL, zastopnik
V ELY, MINN.
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN POLNO BOŽJEGA BLAGOSLOVA NOVO LETO ŽELI ČITATELJEM AMERIŠKE DOMOVINE
Ludvig Perushek, zastopnik Willard, Wis.
SEASON’S GREETINGS
TERRACE BEAUTY SALON
LOIS VOLK	Open Evenings by Appointment
1161 East 71st St., Cleveland, Ohio 44103 UTah 1-1641 — If no answer call 881-5531

VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VSEM!
DR. P. I. VIRANT
OPTOMETRIST
PREGLED OČI — PREDPIS OČAL
15G21 Waterloo Rd.	IVanhoe 1-6436
v poslopju Central National Banke
mmS RESTAURANT
SLOVENSKA RESTAVRACIJA
6036 St. Clair Ave.
Priporoča svojo domačo kuhinjo, kjer dobite vedno jako okusna jedila po zmernih cenah. Točna postrežba in čistoča v vseh ozirih.

Želimo vsem rojakom vesele božične praznike in srečno novo leto!
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO želi vsem delničarjem, društvom in prijateljem
DIREKT0RIJ SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA POMA
Ameriško-jugoslovansko središče
20713 Recher Ave.	Euclid, O.
531-9309
0BS0S SLOVENSKIH UPOKOJENCEV, EUCLID, OHIO
2ELI VSEM ČLANOM IN ČLANICAM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO, POLNO ZDRAVJA NOVO LETO 1966
Predsednik Krist Stekel, 1. podpredsednik Anton Srebot, 2. podpredsednik Josephine Škabar, tajnik John Zaman, blagajnik Andrej Božič, zapisnikar Frank Česen; nadzorni odsek: Molly Legat, Jennie Leskovec, Mary Kobal.
Jugoslavija in druga svetovna vojska
Ko je tretji rajh napadel Poljsko, smo v Jugoslaviji vedeli dve stvari: Hitlerjev Blitzkrieg bo dolgo trajal n tudi nas bo oplazil. Kdaj, to je bilo vprašanje časa.
Hitler se ni držal pravil. Nemški zgodovinarji so raznesli v svet, da vojske delajo Balkanci. Balkanci so hajduki, kjer se fantek ne rodi, če mu oče pred porodom ne pripravi pištole in punčki mora obljubiti brzostrelko. Črnogorci pravijo: Samo da se puca!
Celo katoliška liturgija jim je nasedla. Na primer na praznik sv. Martine — rimske device in mučenice — takole stoji zapisano v brevirju (30. januarja); O sv. Martina, čuvaj rimsko zem-ijo, prinesi mir krščanskim narodom. Toda rožljanje orožja in divje vojske zanesi na Balkan — in fines age Thracios. Prijazna in ljubezniva liturgija, kajne? Dobro se še spominjam, da sem se prvo leto, ko sem molil brevir, ustavil pri tej čudni prošnji. Trikrat sem poizkušal, da bi jo pobožno zmolil, četrtič sem uspel, da sem izgovoril besede v veliki žalosti. Drugo leto sem že bil pripravljen in sem besede izpustil. Od tretjega leta dalje jih molim, a takoj dodam svojo prošnjo: O Gospod, tega pa vendar ne. Prosim, ne usliši me. Pač pa: kuge, lakote in vojske, reši nas, Gospod, in daj nam svoj mir!
Jugoslavija je po večini balkanska država. Po navadi so sosedje, ki delajo vojske. Izredna zemljepisna lega naših krajev je kriva, da jo naši sosedje hočejo imeti. Balkan je namreč velika cesta, ki vodi v svet. Svet je Evropa, Azija in Afrika. Amerika in Avstralija so se prislonile svetu tisoč let in še mnogo čez potem, ko je Kristus že svet odrešil. Pri Carigradu se stikata Evropa in Azija. Tudi Afrika je dosegljiva čez Balkan, kar so dobro vedele rimske legije. Po tej veliki cesti so Peržani poizkušali zasužnjiti Evropo. Makedonec Aleksander Veliki jim je vrnil, ko je z Balkana podjarmil Perzijo, del Indije in Afrike. Ob preseljevanju narodov so narodi od Kavkaza in sarmatskih planjav prihajali. Vsi so prihajali, nihče ni ostal. Zemlja je bila vroča in burja jih je odnesla. Križarji so hodili v naših krajih na jug. Turki pa na sever, da bi zasedli Evropo. Turki so hoteli stalno ostati. V ta namen so se potrudili, da so pomohame-danili hrvatske bogomile v Bosni. Cesar Deoklecijan je poznal to cesto. Ko je delil rimsko cesarstvo v vzhodno in zahodno polovico, je mejo potegnil skozi Balkan. Tako so Hrvati ostali
katoliški, Srbi in Bolgari pa so se popravoslavili. Stalin, Churchill in Roosevelt so jo priznali v Jalti, kadar so delili Evropo na črti Stettin-Reka (Pomorjan-sko, Adrija). Na veliki cesti je promet, pa tudi prepiri in zdraž-be, ki jih delajo tujci, k: se branijo držati se prometnih pravil.
Pretiravanje! Čemu? Poglejte v Sv. Pismo. Cerkev in misijonarji so hodili iste* pot. Pavel in Luka, Ciril in Mčtodi Apostoli so si svobodno izbirali delovna področja, le Pavel' je izjema v enem pravilu. Ko je bil v Troadi (blizu Dardanel), kjer so Grki nekoč oblegali Trojo, je sklenil, da bo šel proti južnemu Črnemu morju. V Dejanjih Apostolov je zapisano, da mu tega “ni dovolil Duh Jezusov (16, 9).” Pismo pripoveduje, da je Pavel v viziji videl nekega Makedonca, ki ga je prosil in rotil: “Pojdi na drugo stran — v Makedonijo. Pomagaj nam (16, 9). Veliki apostol je takoj ubogal. Pri Filipih, kjer se je spočelo rimsko cesarstvo, je Pavel ustanovil prvo cerkveno občino. Šel je v Solun in dalje. Stalno je misijonaril na Balkanu. Tja v ILIRIK sem napolnil Kristusov evangelij (Rim. 15, 19)”. To je bil isti Ilirik, o katerem poje naš Vodnik, da Slovenija “oko naj mu bo.” To bi se nosili Nemci in še bolj bi se bahali Irci, če bi v Pismu kaj takega brali o svoji zemlji. Ali ni prav, da smo Slovenci Bogu hvaležni, da nas je v svoji dobroti nastanil na tako važnem prostoru?
Pomembnost našega življenjskega prostora se je posebno izpričala ob preseljevanju narodov. Nemirni narodi so se valili od Kavkaza, da bi se polastili tople Italije in oplenili zlato hišo na Palatinu v Rimu. Tri stoletja so dirkali skozi naše sedanje kraje — eden za drugim. Nihče ne ve koliko, ali imena kakor Huni, Goti, Vandali jasno pričajo, kakšno obrt so ti narodi med potjo izvrševali. Požigali so, pobijali domačine, odnesli vse, kar so našli in se med seboj pobijali, kdo bo dobil več plena. Šele v sedmem stoletju so prišli Slovani s slovensko predstražo, ki se je globoko zapičila v Benečijo. (Veneti, Win-disch, Venezia, Slovenija). Slovani so po naravi miroljubni in zato so se razlikovali od vseh drugih narodov po štirih značilnostih. Prišli so, da bi ostali. Slovanom ni godilo, da bi se ciganili po svetu. Prvič, hoteli so se naseliti in ne preseljevati. Drugič, hoteli so si krulj zaslužiti z delom in ne s plenom. Tretjič, sodili so, da je življenjski prostor med Pomorjanskem in Adrijo (Stettin, Reka) primeren za ob-
delovanje, čeprav je bil takrat opustošen in izpraznjen. Četrtič, vsem narodom, posebno divjim germanskim rodovom, so glasno zaklicali: Zapik. Konec preseljevanja, kjer so naši domovi. Drugače ... Razumljivo, da se Nemci neradi razpisujejo o omenjenih zgodovinskih dejstvih. I-talijanski zgodovinarji jih pošteno a malce sramežljivo priznajo. Papeški Rim pa se je zahvalil po Cirilu in Metodu, da je dobre volje odobril slovansko bogoslužje, kakor hitro sta zaprosila. Milost in dobroto, ki je Rim talerat nobenemu narodu ni priznal.
Naši predniki so se hitro razgledali po novem prostoru. Sklenili so, da se pokristjanijo. Radovo Ij no in ne s silo, kakor norčavo in ujedljivo pisari češki žid Maher, da je sv. Vladimir gonil Ruse kakor koštrune in backe v Dnjester, da bi jih krstili. Obmejni, alpski Slovenci, smo trpeli, ker misijonarji niso znali jezika. Vseeno odkod so prihajali. Tisti iz Ogleja, in še bolj iz Salzburga: vsi so bili nemi (Nemci). Narodne govorice niso razumeli in barbarščine se niso hoteli učiti (wendisch, win-disch). Oboji so potujčevali. Odposlanci sv. rimskega cesarstva nemške narodnosti so z mečem odsekavali velike kose slovenske zemlje. Dodatno so doselje-vali svoje ljudi. Imena Kočevje ali Finžgar so glasne priče. Finžgar je Vintschgauer ali Tirolec ali Neslovenec.
Ne mislite, da našega pisatelja blatim ali sumničim. Privatno in javno sva večkrat o tem razpravljala. Seveda ni ostal dolžan. “Prekvat Ižanec: ali si ti kaj boljši? Ali ne veš, da beseda ‘Tg” prihaja iz keltske irščine, kjer beseda “ikati” pomeni vreti, izvirati (Studenec). Iška in Išica pomen)! vodo. Ti moro-star!” Dosti nisem ugovarjal, ker me je naš dobri g. Jože Ko-šiček od druge gimnazije strojil, da so Ižanci le Japigi (Ig), ki so še živeli v Avgustovem času ob Krimu in Krki.
Nemški misijonarji so radi vihteli meč. V trinajstih stoletjih smo od reke Travne (Zg. Av-(Dalj e na 5. strani)

VSEM DRAGIM ROJAKOM, POSEBNO NAŠIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM ŽELIMO KAR NAJBOLJ VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN VSO SREČO V NOVEM LETU!
1
m
i
I

STsTAWS
I
1
i
§
I
l
STARC FLORAL, INC.
6131 SL Clair Ave.
Cleveland, O. 44103; Tel.: podnevi 431-6474, ponoči EX 1-5078 (prejšnji prosteri North American Bank)
$
M. Jakopič:
SVETI VEČER
Nocoj poljana še ne spi, pastirji trepetajo, ko angeli nad štalico pojo, lepo igrajo.
Ko mogel v hlevček bi še jaz— še jaz to noč stopiti, ko mogel božje Detece bi na srce priviti.
Ko mogel ’mrzlo slamico za vzglavje mu zrahljati, in na premražene noge svoj topli kožuh dati.
Se stisniti — tja med ovce, med zvesta stara vola, poklekniti z zaupanjem na tla premrzla, gola ...
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO
želi vsem odjemalcem, prijateljem in znancem
PRIMC DELICATESSEN
Vedno na razpolago grocerija vseh vrst, meso za prigrizek, pivo in vino
15508 Holmes Ave.	Tel.: GL 1-7487
PRAV VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM GOSTOM IN PRIJATELJEM
fiECIER TAVERN

Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio
Prosim, da pošiljate naslov:
Lepo božično darilo!
Ali imate sorodnika, prijatelja ali znanca, ki ne dobiva še Ameriške Domovine? Dajte, osrečite ga za Božič hi mu naročite Ameriško Domovino, Boste videli, da mu boste zelo ustregli.
A ko to storite, bomo novemu naročniku mi poslan lepo božično karto obenem z božično številko ter ga obvesti1!, da mu Vi poklanjate naročnino kot Vaše božično darilo. Izrežite spodnji kupon in priložite denar za naročnino obenem z natančnim naslovom novega naročnika.
, K U P G N _________________________-
S
☆
Vaše cvetlice dostavimo takoj po vsem področju mesta Cleveland.
Kot član svetovne organizacije floristov dostavimo cvetje po Vasem naročilu telefonično ali telegrafično po vseh mestih Združenih Ameriških Držav in vsem ostalem svetu.
Bogata izbira rož v lončkih.
Vsakovrstno narezano cvetje po želji.
Krasni, mali šopki, da si okrasite obleko za praznike.
MERRY CHRISTMAS AND A HAPPY NEW YEAR TO ALL OUR CUSTOMERS AND FRIENDS!
Will«« BAKERY
BEST BAKED FOOD FROM OUR OVEN TO YOUR TABLE
704 E. 185 St. — Tel.: KE 1-0650 Cleveland, O.
Famous for our Potica
I
m
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO
vsem odjemalcem in prijateljem žele in se obenem zahvaljujejo za naklonjenost v preteklosti in se tudi priporočajo za bodočnost
8R0DNIC
El FUlIiTJIRE
16613 Waterloo Rd.	IV 1-6072
FRANK JOS. BRODNICK in JOHN J. BRODNICK, JR.,
lastnika
I
1
I
I
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO
ŽELI VSEM SVOJIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM na splošno znani FOTOGRAF iz slovenskih krogov, ki je ponovno odprl svoj fotografski atelje in izdeluje z najmodernejšimi aparati POROČNE SLIKE in PORTRETE v naravnih barvah ali pa v črno-belem po ZNIŽANIH CENAH!
HALIK STUMS
15615 St. Clair Ave.	PO 1-4000
A? VESELE
H BOŽIČNE PRAZNIKE " IN- SREČNO NOVO LETO ŽELI
VSEM STANOVALCEM 32. VARDE

ACK k
:Alt*0
(£	COUNCILMAN
32. VARDE
I______________________
^	LOUIS in FRANCES ZIGMUND,
lastnika
W V zalogi vino in pivo. — Pripeljemo tudi na dom.
Ameriško Domovino kot moje božično darilo na sledeči
Ime
cesta
1194 East 71 St.
Tel: 361-9779
mesto in država .....j..........
Za to darilo pošiljam znesek $.
Moje ime je .....................
Moj naslov je ...................
mesto in država .................
ZIGMUND'S DELICATESSEN
1048 E. 76th St., vogal Korman Ave. ENdicott 1-6094
VOŠČITA IN ŽELITA VSEM ZNANCEM IN PRIJATELJEM TER ODJEMALCEM VESELE ! AS BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO, ' ■	TER SE PRIPOROČATA VSEM ZA OBISK


Doživetje Božiča
•jšia
Mnogokrat smo že doživeli božič, mnogokrat se je že dotaknil našega srca in pustil v njem svojo sled. Čudno je, da so tudi maloverni in neverni ljudje tako močno vzljubili božič. Eden od naših pisateljev, ki velja za nevernega, piše: “Najlepši slovenski praznik je božič ..Ne samo slovenski! Božič je eden naj lepših praznikov sveta ...
Božični dogodek je sprožil pesem: “Sveta noč, blažena noč,” ki odmeva po vsej zemeljski obli in se je nikoli ne naveličamo. Vedno je sveža, vedno seže globoko v srce in ga gane.
Božični praznik je iz slovenskih src priklical melodije: “Sveta noč, blažena noč! Lepše zemlja ni imela ..“Glej, zvezdice božje migljajo lepo...” “Poslušajte vsi ljudje, sveti Jožef v mesto gre...”
Lahko bi šli od naroda do naroda: božič je vsakemu narodu segel v srce ... Želeti bi morali, da bi se letos dotaknil tudi našega srca. Da ne bi ostali samo pri zananjostih, temveč da bi doživljali njegovo vsebino. Kako? Zaželeti si moramo duhovnega gledanja božične skrivnosti.
V	čem pa je ta božična skrivnost? Otrok — mati, Božji otrok — njegova božja Mati, čista, brezmadežna, najsvetejša. Naš otrok — naša mati. Bog je prišel med nas kot človeški otrok. Ta otrok je most med Bogom in človekom. Eno roko podaja Očetu, našemu bogastvu, drugo roko nudi nam ljudem, ki smo po svoji naravi praznina, lakota in žeja po čisti in trajni sreči. Ta otrok je srednik tudi med teboj in tvojim Stvarnikom, med teboj in tvojim večnim ciljem. Zate ta otrok ni tuj otrok, ti zanj nisi tujec; zelo, zelo sta povezana med seboj. Tvoj Bog Odrešenik! Tvoj Bog in Gospod, toda majhen pred teboj. Če tvoje srce vse to doživi in se ogreje, bo spregovorilo besedo tople, prisrčne ljubezni: Moj Bog in vse moje!
Kako žalostna je tista beseda, ki jo je nekdo izrekel med nami: “Zame mi božiča!” Zate ni božiča? Siromak! Kam pa vodi tvoj korak? Brez božiča si vržen v kolesje hladne, neme, krute usode, ki nekam drvi, a ne veš, kam drvi. “Kam greš, življenje moje?... V temo nazaj ... iz niča v nič ...” Ko bi bilo to res, bi bilo neskončno žalostno. A čerav žalostno, ko bi bilo vsaj res! Če ni res, zato ni res, ker je božja Beseda meso postala in med nami prebivala in nam je dala pravico, da postanemo božji otroci, nam, ki vanjo verujemo... Človek, dve dejštvi gledaš v luči božiča! Prvo dejstvo: v tebi je prvina duha, ki nabira v sebi doživetja, luč, lepoto, resnico; žal, tudi zmoto in greh. Drugo dejstvo: Bog je postal tvoj odrešenik, mil, dober in usmiljen, otrok, ki čaka besedo tvojega toplega srca... To je luč božične noči. Če je ne vidiš, hodiš v temi...
V	čem je še skrivnost božiča?
Ne smo v velikem dejstvu u-
človečenja. Tudi v okoliščinah Jezusovega rojstva. Ali ti ne pridiga uboštvo betlehemske votline o tem, da veličina človeka ni v zunanjih dobrinah, ki jih vsakdo pusti na tem svetu, marveč v notranjih zakladih srca? Kaj pomaga, če si človek ves svet pridobi, svojo dušo pa pogubi ... In kaj bo dal človek v zameno za svojo dušo, ki je najdragocenejša prvina v nas? Iščite najprej božje za svojo dušo, tisto božje, ki ostane. Vse drugo je sredstvo potovanja, je popotno brašno, ki se porabi med potjo.
O, kako čudovite so okoliščine rojstva božjega otroka! Med svoje je prišel in njegovi ga niso sprejeli. Kako velik dramatik je Bog! Kako velik umetnik! Njegova umetnost je očarala svet. Bog se razodeva preprostim pastirjem; učeni pismouki ga ne
vidijo. Od daleč prikliče učenjake, vladarje, da se mu pridejo poklonit; tisti, ki so! na pragu Betlehema, ostanejo hladni. To je skrivnost preproste resnicoljubnosti, ki je zunanji sijaj in trenutna korist ne preslepita. O, kako velik umetnik je Bog! Njegova umetnost je v božični noči očarala svet.
Želimo vam, da bi letos globoko doživljali božič.
JUGOSLAVIJA IN DRUGA
SVETOVNA VOJSKA
(Nadaljevanje s 4. strani)
strija) do Istre izgubili toliko zemlje, da je Gregorčič kakor v jeremiadi zapel: oh, naši so samo grobovi!
Žalostne izkušnje, ki so jih doživeli obmejni Slovenci, so bile dobra šola za zamejske Slovane. Moravani (Slovinci, Slovaki) in Rusi so klicali grške misijonarje iz Carigrada. Grki so bili južni in vzhodni sosedje Slovanov. Mnogi so govorili naš jezik. Misijonarji se niso lastili zemlje. K Rastislavu na Moravo (Slovaška) sta prišla sv. Ciril m Metod. Takozvano “barbar-ščino” sta našla tako bogato in plemenito, da sta jo spravila v posebne pismenke. V solunskem narečju sta prestavila vse važnejše dele sv. Pisma, obogatila slovinščino in jo posvetila v slovansko liturgijo. Od devetega stoletja dalje je naš jezik posvečeno bogoslužje, kar italijanščina, ali nemščina, ali angleščina J smo z vsem srcem bili z aleati. še danes niso. Slovanska Staro- j Skušali smo ohraniti nevtral-žitja pravijo, da sta nam sveta nost, ker aleati niso bili priprav-brata prinesla grško modrost. | Ijeni. Poljska se je razmeroma Grki so smatrali in še smatrajo j dobro borila, toda Angleži in Latince za barbare. Nemci so1 Francozi so se izkazali kakor
jinci, so si oboji izposodili slovansko bogoslužje od Bolgarov. Po čudnih božjih potih se dogaja, da ruski patriarh v Moskvi na Cirilovih pismenkah in v solunskem - slovinskem narečju poje sveto liturgijo, ki jo je Rim potrdil. Profesor dr. F. Grivec nam je zabičaval, da ni znanstveno in ne teološko, če kdo pravi, da so Slovani razkolniki, ker vsi rabijo od papeža potrjene knjige.
Svet misli, da ni prav, da po toliko stoletjih še živimo na tako pomembnem prostoru. Priporočajo nam izobrazbo in toliko olike, da bi vsaj — izumrli, ker bi oni radi zasedli naše mesto pod soncem. Nemci pravijo, da nas rešuje le naša številnost. Prešeren namiguje isto: “največ sveta otrokom sliši Slave.” Grof Sforza — italijanski zunanji minister med prvo vojsko — prinaša v svojih spominih še eno novo razlago. Pravi: “umsko najbolj razgibana rasa na svetu so Slovani. In med Slovani najbolj inteligentni so Slovenci. Hvala^ Bogu, da Slovencev ni toliko kolikor je Rusov, drugače bi Slovenci nas Italijane že požrli.” Grof ni zapisal na kakšen način. Morda — a napolitano: con o senza sbruff — na solati brez jesiha in olja. Italija še sto let ni stara in nas je napadla že dvakrat. Potujčuje Benečijo (Slovenijo) in popravlja imena celo na pokopališčih, če ne zvenijo po rimsko. Grof Sforza je ukradel Primorsko in Notranjsko; kako bi mogli v miru živeti z rimsko volkuljo?
Ko se je druga vojska začela,
di bitke. Zbežali so domov. Za seboj so pustili velikansko vrzel, v katero so se pognale nemške armade. Maginotove linije in francoske armade ni več bilo. To je bil čudež za Hitlerja. Edini heroizem so izpričali angle-
lerjeva bomba v Beogradu. Prišel je v Šmarje, kamor je rad hodil na tarok. Ko smo igrali, smo ga izpraševali, zakaj so šli naši ljudje v vlado. “Kaj so hoteli. Silili so nas. Odločili pa smo se, da bi svetu pokazali nekaj
ški ribiči, ki so v obrabljenih edinosti. Pomagalo ne bo. Niso
izgnali Metodove učence. Bežali so v Bolgarijo. Razširili so bogoslužje med Srbi in Bolgari. Ko
soldatki iz papirja. Hitler se je igral z njimi. Opevanega čudeža pri Dunkerque nismo videli. An-
so se pokristjanili Rusi in Ukra- 'gleži so dezertirali Francoze sre-
šalupah razorožene, mokre in pokidane angleške vojake spravili domov. Hitler je poplačal izdajstvo, da jim je hvaležno dovolil prost odhod. Zgodovinsko paralelo najdemo le pri Italijanih. Leta 1904 so jih Abesinci premagali pri Adui. Ujetnikom so porezali gumbe, da so Italijani morali nositi hlače v rokah.
Iz navedenih zemljepisnih in zgodovinskih osnov je mlada Jugoslavija imela štiri nespravljive sovražnike, ki so sklenili z vojsko urediti svoje zahteve. To so bili: Ogrska, Bolgarija, Italija in Rajh. Ogrska je hotela Reko in del Adrije, Bolgarija, vladana iz Rima in Berlina, je hotela vso Makedonijo, Mussolini — rimski imperij, Hitler — nekdanjo Avstrijo in pot do Sueza. Vso evropo je že obvladal. Svobodne so bile le Jugoslavija, Španija in Rusija, toda Hitler in Stalin sta imela prijateljsko in nenapadalno pogodbo. Vedeli smo, da je prišla naša ura.
Hitler je bil brezposeln in njegove armade niso imele nobenega nasprotnika. Naša vlada pod vodstvom regenta Pavla, ki je bil sorodnik angleške vladarske hiše, se je modro izmikala koncentrični vojni. Hitler in Mussolini sta iskala povod, da bi jo lahko napovedala. Angleški denar in vojaška klika v Beogradu sta jima pomagala. Nekaj oolkovnikov se je s silo polastilo vlade. Izgnali so Pavla in Petra šest mesecev predčasno izklicali za kralja. Voditelje strank so prisilili v koalicijsko vlado.
Naš slovenski voditelj dr. Kulovec je bil zadnjič doma le nekaj dni preden ga je zadela Hit-
znali čakati naši oficirčki. — Le kakšna neumnost je ta puč. Pr-mejš, prmejš, vojsko smo si sami nakopali. Pripravimo se.” Malo dni pozneje je Hitler dal znamenje in: Bolgarija, Ogrska, Italija in Rajh so nas brez vojne napovedi istočasno od vseh strani skupno napadli. Kakšno junaštvo in slava!
Dr. J. K.
Na promenadi
V hollywoodskem parku sta se sprehajali dve gledališki “zvezdi”. Nasproti pride moški in pozdravi eno izmed njiju, ki ji je bilo ime Arline. Druga, ki je ji bilo me Maggie, vpraša prvo: “Kdo je ta gospod, ki te je pravkar pozdravil?”
Arline ji odgovori: “To je peti mož prve žene mojega tretjega moža.”
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem prijateljem in znancem
želita
ANTON IN JUSTINA KLANČAR 1084 E. 67 St.
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VSEM
PRIJATELJEM IN ZNANCEM
ANTON LJUBI
6618 Bliss Avenue
; v	a
Člani
skega
slovenskega grocerij-
kluba
in
mesarskega Collinwoodu

ŽELE VSEM SVOJIM ODJEMALCEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN NOVO LETO TER SE PRIPOROČAJO ZA NAKLONJENOST
SREČNO
LEO KAUSEK—15708 Saranac Road JOE KOZAR—15638 Holmes Ave.
MRS. ANN KUHAR—383 East 156th St.
LOUIS OSWALD—17205 Grovewood Ave.
JOHN ŠKOF—19301 South Lake Shore Blvd. FRANK TAUCHAR—491 East 260th St.
LOUIS URBAS, JR.—17305 Grovewood Ave. STRUMBEL & RADDELL—17001 Grovewood Ave. JOHN ASSEG—23550 Chardon Road MRS. FRANK ČEBUL—466 East 143rd St.
JOHN DOLENC—2324 River Rd. Willoughby, O.
JOE METLIKA—34006 Lake Shore Blvd.
MRS. MARY KASTELIC—1830 East 223rd St. JOHN KAUSEK—19517 Kewanee Ave. LUDWIG RADDELL—111 East 196th St.
JOHN SIVEC—17931 Neff Road LOUIS URBAS, SR.—23430 Chardon Rd.
MRS. KATTY MODIC—15510 Huntmere Ave. JOE SETI NA—18208 Rosecliff Ave.
ANDREW VICIC—24120 Chardon Rd.
MRS. ANNA TOMAZIC—25701 Lake Shore Blvd. JOE TISOVEC—17817 Delavan Rd.
■	■	.	S	M " ; !
&	r
EUCLID RACE DAIRY & ICE CREAM CO.
503 East 200th SI.
IVanhoe 14700
VOŠČIMO VAM
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO!

VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VOŠČI VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM
JOHN L FMULT
COMMISSIONER Cleveland Municipal Light & Power Comissioner
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI vsem prijateljem in odjemalcem
ANN KOVACH, lastnica
C0LLINW00D DRY CLEANING COMPANY
Pri nas napravimo vedno prvovrstno delo. Pridemo iskat in pripeljemo na dom.
15210 Saranac Rd.	GL 1-4746
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM
LONGFELLOW EAGLE SUPERMARKET
JACK in FRANK TROHA, lastnika
15800-02 Waterloo Rd.	IV 6-4290
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIMO VSEM!
EAST 200TH HARDWARE
673 East 200th St.	Euclid 19, Ohio
IVanhoe 1-8448
Hvala vsem za naklonjenost v preteklosti in se priporočamo za bodočnost
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM POSETILCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM
JOHN PETRIČ
lastnik
SLOVENSKE BRIVNICE
783 East 185 St.
IV 1-3465
Zahvaljuje se za dosedanjo naklonjenost in se priporoča za bodoče
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIMO VSEM!
BEACHLAND BEVERAGE CO.
896 EAST 185th ST.
IV 1-4453
Imamo polno zalogo
PIVA - VINA - MEHKIH PIJAČ VSEH VRST POSEBNOST: IMPORTIRANA VINA
Pokličite in vam dopeljemo na dom
ISKRENO SE ZAHVALJUJEVA VSEM ZA ČESTITKE IN VOŠČILA.
Ker se ne moreva zahvaliti vsakemu posebej, prosiva, da sprejmete to skupno zahvalo in tople želje za vesel Božič in srečno novo leto.
MALKA in MIHA KREK