KOMUNALA V OBČINI Prodaš premalo vode, pa imaš zelo visoke cene Nove podražitve komunalnih storitev bodo nedvornno spet sprejete z negodovanjem, saj bo-do vplivale občutno tudi na živ-ljenjske stroške družin. Obiskali smo direktorja Komunalnega po-djetja Grosuplje, gospoda Ervi-na Struno, ki je poskusil stvari pojasniti. - Ali uporabniki vaših stori-tev občutimo kakšno spremem-bo, odkar je Komunalno podjet-je Grosuplje postalo javno po-djetje, torej podjetje, katerega »lastnik« je občinski izvršni svet? »Uporabniki te spremembe ne občutijo neposredno, marsikdo pa je verjetno že opazil, da lahko več pozornosti posvetimo prej zapostavljenim dejavnostim. Ta-ko imamo zdaj stalno ekipo za čiščenje krajevnih ulic, kar se v Grosupijem nedvomno pozna, ekipa vzdržuje tudi čistilno na-pravo. črpališče..... - Kaj pa cene? Kdo jih dolo-ta, kdo potrjuje? »Prej je cene predlagalo komu-nalno podjetje. potrjevaia pa jih je nekdanja Komunalna skup-nost. Že več kot pred dvema leto-ma je funkcija potrjevanja cen prešla na občinski izvršni svet. odkar pa smo javno podjetje, tu-di cene same določa izvršni svet.« - Gotovo imate pregled nad cenami komunalnih storitev v drugih slovenskih občinah. Grosupeljske so nedvomno vi-soke! »Prirneijalne podatke dobimo z republiškega sekretariata za varstvo okolja in urejanje prosto-ra. Pred časom smo bili po cenah za odvoz odpadkov med cenejši-mi, zdaj pa smo žal že v zgornji polovici. Res smo med dražjimi. vendar je to posledica stroškov - smo občina s številnimi raztre-senimi zaselki, pa vendar jih jma na pritner že večina pitno vodo. Po lanskih podatkih pitne vode doslej nismo pripeljali le v 30 do 213 naselij in te dobrine ne uživa le 1600 od 29.000 prebivalcev ob-čine.« - Je to mogoče ponazoriti s številom metrov vodovodnih cevi, fcrpališči in tako naprej? »Bili smo pndni in to nas zdaj stane. bi lahko rekli: imamo 300 kilometrov cevi za vodo, 8 vodo-vodnih sistemov z vsemi potreb-nimi objekti, samo za Grosuplje na primer 8 zajety. 4 črpališča, 5 vodohramov, 2 hidropostaji in en razbremenilnik ter 60 kilome-trov cevovodov. Če ob vsem tem ne prodamo res veliko vode, je občuten deiež fiksnih stroškov, zlasti amortizacija za vse te ob-jekte.« - Kateri vodni sistem je naj-dražji v občini? »Metnajski. Ker je nov, zgrajen pred dvema letoma, je bila cena objekta visoka. Drag je tudi zara-di višine vodovoda, ima črpališ-če. potreben je vodohram. a gre pravzprav le za 15 km sistema. To je hribovski sistem za raz-drobljena naselja, drag, prodali pa smo le 3.500 kubikov vode.« - Vendar pa vodarino plaiu-jemo vsi enako? »Da, vsi enako, poprečno, dru-gače bi tisti, ki so priključeni na druge sisteme v odročnih vaseh plačevali astronomsko ceno.« - Ko sva že ravno pri vodi - kako to, da ima grosupljska včasih tako močan okus in vonj po kloru? Je to znamenje slabe vode? »Nasprotno, to je prej zname-nje dobre vode. Republiški pred-pisi ne glede na vodo zahtevajo, koliko klora ji mora biti dodane-ga, in ko vodo preverjajo tudi na oddaljenih delih vodnega siste-ma, morajo v njej najti toliko in toliko klora, drugače vzorec zavr-nejo kot oporečen. Mi pa imamo dobro vodo. a jo zaradi predpisov na začetku sistemov vseeno pre-cej kloriramo, da se vrednosti klora povsod po sistemu dovolj visoke. Zato razmišljajo, da bi klor dodajali dvakrat, vendar v manjših količinah, enkrat na začetku in enkrat v sredini siste-ma. Žal pa je tudi to povezano z velikimi investicijskimi sred-stvi za novo postajo za klori-ranje.« Zasebni komunalec Medtem pa seje že pašel tudi človek v naši občini, ki bi komunalne dejavnosti opravljal kot zasebnik: Ja-nra Erčulj iz Vidma je že marca zaprosil občino za soglasje za takšno dejav-nost in izvršni svet mu ga je maja tudi izdal. Erčulj se je odločil, da se bo ukvarjal v glavnem z odstraiyeva-njem odpadkov, pri čemer je seveda jasno, da ne more imeti zasebne deponije, vse drugo, kar sodi poleg, pa je več kot dobrodošlo po-četje. - Tudi fcistilne naprave, ki jih imamo, niso ravno poceni. So pa za čistejše okolje nujno po-trebne. »Čistilni napravi imamo v Gro-supljem in v Ivančni Gorici. Od-padno vodo čistimo mehansko in biološko - mikroorganizmi v usedainikih razgradijo organ-ske odpadke. Zaenkrat imamo v Grosupljem 7 km. v Ivančni Gorici 5 km in v Šmarju 2 km primernega kanalizacijskega omrežja. Velike težave imamo v Ivančni Gorici, ker prašičereja preobremenjuje čistilno napra-vo. Lažje bi bilo, ie bi bilo na distilne naprave prikftučenih več gospodinjstev in podjetij, vendar je zlasti v podjetjih to povezano z dragimi investicijami, saj brez tako imenovanega predčiščenja tehnoloških odpadnih vod teh ne moremo sprejemati v čistilno na-pravo.« - Kanalščino obračunavate skupaj i vodo in v sorazmerju s porabljeno kolitino vode? •Tako ie.« - Kaj pa sroetarina? Slišati je, da imate za 3 nove miliione neporavnanih terjatev do upo-rabnikov vaših sloritev in da je ravno s smetarino najhuje, saj je ljudjc ne plačujejo? »Dnevno odpeljemo tudi do 130 kubikov smeti. Vozimo jih v Stehan, kjer jih kompaktor stlači, da v njih ni zrak in ni ne-varnosti požara. Moram pa reči, da je med smetmi kvečjemu 40 odstotkov tako imenovanih ko-munalmh odpadkov, vse drugo pa je plastika, steklo, zemlja in rastlinje z vrtov... Še daleč smo od tega, da bi ljudje hoteli sorti-rati odpadke že na svojem domu, kot delajo v razvitih deželah. Za-nimivo je tudi, da količina od-padkov narašča s številom kon-tejnetjev - več kot imajo ljudje kontejneijev, več odmečejo od-padkov.« - Tudi okoli kontejnerjev je bilo že precej hude krvi. Kako je obvoz smeti urejen na pode-želju? •Iz proračuna smo kupili sto kontejneijev. še enkrat toliko pa bi jih morali, da bi zagotovili od-voz smeti povsod, kjer je bilo to odgovorjeno. Žal za ta namen trenutno ni več sredstev. V Gro-supljem, Ivančni Goriei, Šentvi-du, Stični, Viru in Šmarju smo odvažali smeti dvakrat tedensko, zdaj jih razen v Grosupljem in Ivančni Gorici povsod le enkrat tedensko. V večjih krajih je meri-lo za plačilo kvadratura objekta, na podeželju, kjer imajo zbime kontejnerje. pa plačujejo pavšal za 60 kvadratnih metrov.« - Se vam ne zdi, da je tak način obračunavanja krivičen zlasti do starejših, ki imajo morda res svojo hišico, a v njej prebivata dva ali celo en sam, smetarino plačujejo pa po kva-draturi? In kulturni domovi, ki imajo ogromno kvadraturo?! - Večina občin v Sloveniji ima tak odlok, da je merilo kvadratu-ra. Toda že lani smo naS odlok delno spremenili tako, da so na podlagi prožnje oproščeni plače-vanja teh stroškov kulturni, za-družni in gasilski domovi. Prav tako se pri posameznikih, ki me-nijo, da ne zmorejo stroškov smetarine, obračunanih po kva-draturi, na temelju njihove proš-nje pri njih oglasi pooblaščenec, ki preveri dejansko stanje. Po-tem lahko odmerimo manjši znesek.« - Kdo bolj neredno plačuje smetarino: podjetja li posamez-niki? »Podjetja so kar redni plačniki. Med posamezniki pa imamo pri 4.400 enotah za odvoz smeti na primer za marec kar 1.500 opomi-nov. Trenutno imamo vloženih za novi milijon dinarjev tožb.« - Kaj bo s toplarno ob Grosu-peljščici v Grosupljem, okoli katere je tudi neprestano kup hudih besed? »Bili srno prisiljeni, da jo sprej-memo v upravljanje in čisto nič ne bomo imeli proti, če bo izvršni svet uresničil namen, da odda koncesijo za njeno upravljanje komu drugemu, verjetno zaseb-niku. Vprašanje je le, kje bo za-sebnik vzel kapitai za nakup go-riva za vso sezono.«- - Glede na vaie delo in pogo-ste podražitve ste često tarča napadov, posebno v občinski skupščini. Kako osebno to pre-naiiate? »Marsikdaj mi je žal, da nirnam več časa za ljudi, ki se oglasijo na Komunalnem podjetju. Tisti, ki pride in se hoče pogovoriti, da sebi in meni priložnost, da drug drugemu razloživa, v kakšnem položaju sva. Odnos je takoj dru-gačen. Sicer pa je razbu^enje lju-di čisto človeško - saj bi se na Elektro enako jezili, toda Elektro je pač v Ljubljani in ga ni pri roki. Razumljivo je tudi, da ne more vsak posameznik poznati na primer dragega procesa pre-nosa vode, potreb po energiji, ki jo poganja, stroškov stalnih kon-trol kakovosti vode, štirinajstd-nevnih analiz... Zato stno kveč-jemu veseli, če sc kdo oglasi in se ie pripravljen s tem seznaniti.« BOGI PRETNAR