ŠL 47. V Trstu, v sredo 24. novembra 1880. Tečaj V. EDINOST Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. < V odinoatl j« moS ». „EDINOST" Izhaja vsako sredo; eana za vse leto je 4 gl krat. Za večje Črke po prostoru. Pri večkratem tiskanji je cena v primari manjša. SloTT£iaa.i tt Trstu.! Grozna nesreča je zadela dne 9. novembra hrvatski narod. Njegova stolica, lepo in upapolno se razcvetajoče mesto, leži na poln v razvalini; razruSil jo je potres, hud in ljut, kakoršnega letopisi slovanskih dežel niso Sc zabilježili. V Zagrebu ne pojd več zvonovi, no vabi več prijazni njihov glas pobožnega ljudstva v pribežališča svetega mirti, v prahu ležć zvoniki, razvaline so krasno božjo hiše; bedno i nesrečno ljudstvo se nc moro vanjo zatekati. PoruSeni so domi javnih zavodov; poškodovano, uničene mnogoletnega truda i živega rodoljubja bogate zbirko, služeče poduku, umetnosti in splošnjomu izobraževanju; pod razvalinami ležć svetinje hrvatskega naroda! Prijazne i mirne hišo — ni je — nobene več! polovica jo razdrtih, polovica poškodovanih, ono so prazne in v teh jo strah in tropet. Premožni ljudje beŽč preplašeni iz mosta; groza jih podi iz njega. Na tisočo nepremožnih jo brez stanovanja in ognjišča; solzć si briše stari mož, ki jo neustrašeno stal v krvavih bojih; žena vije rokć; otroci, v mrzlej noči, slabem vremenu, bosi, prodramljcni iz spanja, od mraza in strahu trepečejo pod zimskim osornim nebom ! Beda je todaj velika, nujno pomoči potrebnih je mnogo. Tržaški Slovani! To šibo jo poslal Bog, da nas otrese sebičnosti, da okrepi v naših srcih ljubezen do brata, do človeštva ; pomagajmo, pomagajmo ! Človočanstvo nas vabi na plemenito delo, izvršujmo njegovo naročilo! Nategnimo vezi bratovske vzajemnosti v nesreči, da no popokajo, ko bo milo srečo solnce sijalo! Bog, ki plačuje najvišje obresti, nas kliče na posodo ; njemu posodimo! Uredništvo. Naročnina ii; vsa drugo naj se poli Iju unravnlltvu (Vit delt« pult, f,tu Hitnekfl N. IO t I »i,,,,nI - Nefrankirana pisma sei ne sprejemajo. Rokopisi brez posebna vrednosti sj na vrtajo - Posamezna Številke se dobivajo po 10 kr. v raznih tratlkah po mestu. J fosamezne Nekaj o stavbenem redu. Da bi ustregli želji, IzreČenej v dopisu iz Podgradske občine, dne 15. septembra (Edinost št. JJ8), pozvedaii smo mnogo pri prvih stroko-njakih v Trstu, ali vsak nam jo zatrdil, da nobenega predpisa ni, po katerem no bi so na kmetih smelo hISe kriti se slamo. Imeli smo v roki mnogo to stvar zadevajočih predpisov iz starih časov i priznavati moramo, da so mnogi jako zanimivi, bistroumni in zelo ostri, kar so tiče obvarovanja požarov. Zelo oster je najstarši ukaz, katerega smo našli, namreč dvorni dekret od 14. maja 1782. V tem dekretu se ukazuje colo, koliko sveč in kako smejo goreti v cerkvah pri božjoj službi; v kapelah v znamenjih pred svetniki in v hišah pa se take luči telo in ostro prepovedujejo, ker večkrat požare provzročujejo. Spomina vreden jo ta dvorni dekret tudi zarad tega, ker razo-dova, khkosen jo bil cesar Jožef II. 1 njegov čas; nahajamo namreč v njem moj drugim to le: v zasebnih hišah se napravljajo pobožni shodi i svečava bolj za kratek čas, nogo za češčenjo svetnikov; gosposko in magistrati imajo ostro čuti, da se no napravljajo. Prvi ognjegasilni red je bil izdan s patentom od 25. julija 1785 In razodeva nenavadno dobro seznanje z dotičnim predmetom. Predpisi tega patenta so So dan danes jedro pozneje izdanih stavbenih redov. Uže ta patent zapoveduje, da mora tisti, ki hoče kako poslopje zidati, ali ga bistveno predelati, prositi go-sposkinega dovoljenja; mnogo govori o pečeh, dimnikih, strehah, a da se zadnje no smejo so slamo kriti, o tem nič ne omenja. Vsi pozneji stavbeni predpisi se opirajo na zgoraj imenovani red, ki je Še danes v vseh bistvenih točkah veljaven. (Uredu.) Potres v Zagrebu. Da si je hud potres v Zagrebu dne 9. t. m. mesto strašno poškodoval i ljudstvo grozno prestrašil, vendar se je k maiu pomirilo, ker pozneji potresi niso bili več hudi ter so bolj i bolj ponehavali. Tudi to, ker so zemljeznanci trdili, da ni več nevarnosti, ker so pod zemeljske, potres provzročajoče moči, zemljo prodrlo ter tako dobile odduSek, tolažilo jo vznemirjeno ljudstvo. Temu pomirjenju pa jo storila konec noč od 15. na Ifi. t. m. Ob 12 uri 5. min. po polu-nočl sc jo zemlja v novlč hudo stresla, zazvenele so sipe v oknih, hišni zvonci so zapeli, speči so so iz spanja prestrašili in ker se je uže po dveh minutah stres ponovil, bežalo jo vse iz hiš na ulico i trge. Po tretjem potresu ob 12 uri in 30 minutah so bile hišo uže prazne. Kedor jo mogel, zapustil jo mesto ter šel na železnico, da se otme iz nevarnega kraja. Mrzla noč jo prisilila ubogo ljudstvo iskati si zavetja v kavanah, katere so bilo k tnalu polno. Ob treh soje zemlja zopet, posebno hudo pa ob 4'/, stresla; pri tem stresu jo vse bežalo iz kavan, strah jo bil grozen, ženo so roke vile, otroci na glas jokali, celo možjo, ki so v bojih smrti v obraz gledali, niso se solz sramovali. Buđenje, premraŽanje, vedni strah in trepet, pogled na podrtino tira ljudstvo v obup ter ga gonohi na duhu in telesu. Skoraj vsak, kedor je le mogel, zapustil jo Zagreb 16. t. m. Hvala i čast pa onim, ki so v prvej vrsti poklicani skrbeti za ljudstvo; oni niso zapustili ubozega ljudstva, ampak trudijo se, kolikor jo v takej katastrofi mogoče, da lajšajo splošno nesrečo. Od IG. do ID. so mirovalo podzemeljske moči, ali noč od 19. na 20. jo bila grozna; nad mestom so švigali bliski, dež jo lil, močen potres je stresel zidovo i čulo so jo pod zemljo zamolklo, skoraj vso noč trajajoče hučanje, katero jo tudi najpogumnejega opominjalo, da stoji z ono nogo na zemlji, z drugo v večnosti. Nesreča hrvaškega naroda, vzlasti glavnega mesta Zagreba, protresla je vso Evropo. Časniki raznih narodov kličejo na pomoč. Pomagajmo tudi ml i prosimo Boga, naj so usmili nedolžnih in pravičnih ter odvrne daljšo nezgodo. --- odlistek. Popotne črtice. Spisal Tdre PoIJetov. (Dalje). Dakle Slovenci, ženski spol moramo popolnoma pridobiti, moramo ga učiti in blažili — potem pojde gotovo I Čudno, kam me jo zapeljal Orehek! ta stara vas, ki se imenuje tako po mnogih orehih, ki so so nekdaj nahajali tam, pa zdaj so zginoli in jih je tam manj, nego v kateri drugi vasi. Vendar pa kaže kraj sam, da tam so uže od nekdaj sadili južno sadje (katerega se na Pivki sicer ne nahaja) kajti na posestvu g. D....a sem našel več košatih pitanih kostanjev, ki imajo uže nad 200 let. Orehek je bil nekdaj trdnjava, v kateri je bil ograjen grad, cerkev pa nekatere hiše; sedanji stolp cerkve kaže po svoji obliki, da je bil stolp trdnjavin, a ne cerkven. V gozdu za Orehkom so našli pred časom neko grobljo, katera je bila vsa polna človeških Skeletov, na voze so kmetje izkopali teh Skeletov in jih prodali za »spodium«. Pri vsem tem je še denes polno kosti v tej veliki groblji in vse kaže, da je moral ondaj biti kak kostnjak, kamor so mrtvece po kaki Litvi metali, a iz katerih časov ali rimskih, ali iz časov, ko so Japodi tam prebivali, to še nij dokazano, ker drugih znamenj: posode, llšpa, orožja so v obližju dozdaj še nij našlo. Dobro bi bilo, da bi so primorski stari-noslovec, g. Dr. Bizzaro v Gorici, kedaj potrudil tija, ker on bo gotovo nepristransko sklepal, mej tem ko utegne kranjski arheolog, glasoviti Korel, tam zasledovati Cimbre in Teutone in utegne celo trditi, da jo Tevtoburgski gozd sezal do Orchka. Najbolj zanimiv in najlepši kraj v tem desnem kotu Pivko pa je gotovo Prestranek, kdor se nahaja podružnica dvorno kobilarije v Lipici, a to moram reči, da Lipica se no moro meriti s Prestrankom glede lege, obširnosti in romantike. Kder je zdaj ured kobilarne, bil je nekdaj samostan Cistercijenzerjev, ki so prvi one kraje kultivirali. Nahaja se tam več velikih hlevov, ki so tako Čisti in elegantni, da se celo lepše kmetske hiše no morejo meriti z njimi; navadno je v teh hlevih do 400 krasnih žrebet. K Prestranku spadajo tudi manjšo podružnice Škulje in Bitinje. Ako se bližaš dvornemu posestvu v Prestranku, misliš, da se sprehajaš po najlepšem angleškem parku; narava in umetnost tekmujetl prod tvojim zadovoljno z roči m očesom; za ozalšanje Prestranka se je začelo še le pred 10—15 leti skrbeti in reči moram, da so jo dosti storilo, a kaj bi so nc, saj dvor ima dovolj denarja in dobro jo tudi, da denar trosi mej uboge prebivalce, kajti za vse bližnjo krajo jo ta Prestranek prav dar božji, če pomislimo, da Pivčan pridela le dosti sena, a vsega drugega živeža jedva za čez zimo, da ga tarejo hudi, previsoki davki. (Pivčan je dozdaj več plačeval od svojih pustili njiv in travnikov, nego Furlan za najlepša, rodovitna tla). Prestranek je pa tudi zato imeniten, ker hlizo Prestranka v Kočah bil je rojen ranjki Kalister, prvi slovenski trgovec in ker »Cit-tadlno« in »L'Indipondente« imata uže staro navado, da pošiljata njima nadležne kranjsko in Še celo primorsko Slovence tija (vadano commandare a Prestranek«); to pa menda bolj zato, ker blizo Prestranka sta rojena slovenska dva milijonarja, ki pa imata v Trstu vendar več pravic nego deset urednikov »Ciltadino« ali »L'Indipondente« in ko bi hotela ona dva lista poslali vse tržaške milijonarje na Grško, v Hercegovino, na Koroško i. t. d., kaj bi bilo potem s Trstom ? Gotov sem, da bi se potem niti Irredenta ne pulila več za mesto, v katerem bi začela rasli trava, kajti Trst brez denarja, jo riba brez vode iu skoro noben milijonar nij bil rojen v Trstu, ampak večinoma so bili rojeni na Slovenskem, CirSkem, na Koroškem i. t. d. Iz lega torej vidimo, da so organi naših La-honov in njih uredniki (skoro sami slovanski renegati) v vodnem protislovju z istinitim po-ložjeui Trsta. Iz Prestranka v Postojno so je prav »lušno« voziti; Matenjavas, Rakitnik, skoz te vasici drži cesta, skoro bi rekel memo samih malih vrtov, ki so nasajeni z raznim sadjem, posebno pa so češplje skoro glavno sadje Pivke. Postojna stoji v središču Notranjskega na mali višini pod starodavnim »Sovičem«, na katerem jo stari podrti grad, kder so gospodarili mogočni baroni in grofi čez Pivko in še dalje. Kraj slovi zarad svoje svetovno imenitno jame ali vilenice, katera jo pravi čudež narave. Tega velikanskega labirinta popisovati nij skoro treba, ker sleheren Slovenec ga uže pozna. Trg sam, ki je podoben mestecu, deli sc v takozvani »stari Majlond«, ki so rasprostira na hribu »Sovič« in v pravi novejši trg, ki stoji oh glavni cesti. Postonjska jama je zdaj temelj blagostaua postonjsklb »purgarjev«; pa tudi prijazna lega v krajnom voglu uže omenjene romantične planjave iu dober zrak vabita mnogo gospodo iz bližnjega Trsta v poletnem Času, in ta gospoda pušča prav dosti novcev, tako da smemo reči, da tujec Živi Postojno. Tudi veliki vojaški manevri, ki so uže nekaj let sem vsako jesen po omenjeni doliuj, Nova irmlenta. Nedavno se vsemogočna stranka na vladnem krmilu iu v državnem zboru strašansko rogov ili, ker je potlsnena v meje, da ne more več žepov polniti, ljudstva odirati, dežel molzti, države gonobiti, judom palač zidati in ubozega kmeta in obrtnika dreti. Ker si je nagrabila 7, sleparjenjem 1 nezaslišanim oderuštvom na kupe denarja, zato lehko rogovili. Ker pa po starem slovenskem pregovoru en krivičen vinar snć ilevet pravičnih, zato bode tudi nje Šarjenja k malu konec. Da je temu res tako, o tem nas uverujejo vsi dogodki zadnjega Časa. Kedo bi mogel hil pred dnem In letom le sanjati o udarcih In občnem polomu, v katerem so ona zdaj nahajal lluj^i potres, nego na Zagreb, pri.'el je nanjo; Zagreb vstane nov i lepši, nego jo bil prej, sezida ga sočutje, ljudoljubje i krščanska ljubezen; od one stranke pa se obrača vsak posten človek z nevoljo in gnjusom. Ker vidi, da temno nje delo propada, zato se jezi in preti. Pobita na treli parteitaglh, sklenola je na Dunaj! pri zaprtih vratih — ker luči in javnosti se hudoba hoji — pripravljati Bismarku pot v Avstrijo, a s tem si je zavdala smrtno rano, ker So stojo na straži zvesti avstrijski narodi, ki imajo plemenito srce i krepko roko za hrambo svoje domovine in cesarsko hiše. Ta stranka je pri zaprtih vratih sklicanim judom i drugim po državnem premoženju lačnim, po mlnistcrskih stolih hrepenečiin brezvestnim ljudem 1 političnim tepcem, kakor je podlju-belskt tržiškl župan in kamniški Terzites, za-bleila, naj so izreko i delajo za tako zvezo z Nemčijo, da bi Avstrija v Nemčiji utonila. Ohola, napihnena, brezvestna svojat je vrgla krinko z obraza, da jo zdaj pozna tudi tisti, ki jo l>il doslej slep iu gluh. Do denašnjih dni se je skrivala Se za namalane ideale, kakor so: ustava, svoboda i druga taka dobrozvoneča Imena. Ker pa ljudstvo k tem malikom ni hotelo več romati ter jim kadila zažigati i ne moliti zlatega teleta, nI bilo drugače, odkriti se jo morala prava podoba i ž njo je prišla na dan vsa sleparija. Ustavovcrstva plaSČ je bil uže tako luknjast, da ni več grel i no držal, zato ga jo omenjena svojat pred dunajskim partei-tagom sama raz sebe vrgla, ter na tem pokazala, da nosi pickelhaubo i Bismarkov paletot. Da je to resnica, vidimo iz programa poprej Imenovano ustavoverne, sedaj prekrščeno nemško narodno stranke. V tem na dunajskem partci-tagu mej nemške apostole razdeljenem programu so priporoča najtesnejša zvova Avstrijo z Nemčijo, zahteva se colno jedinstvo, i da so doseže končni namen (to je vtopljenje Avstrije v Nemčijo), naj Avstrija in Nemčija užo zdaj skrbite, da ko postavno nvedo v oboli državah enaka načela glede novčne kovl, monopola (samoprodaje) in lieposrednjih davkov. Ali vse to no diši po irredontl? .Te li odstavljeni splitski župan, zloglasni Bajamonti, tudi v ta program vpleten, ker se je umrloj ustavovernej stranki tako globoko uklanjal i Se zadnje dni pri njej svoje otetbe iskal i pričakoval? Kaj poroče grof Taaflo? Ali bo mogel temu programu v oči gledati i roke križem držati? Ali bo mogel dopuščati, da bodo mnogobrojni privrženci prekrščene stranke, lastni njegovi uradniki, ta program podpirali, Sirili in izvrševali ter pot pripravljali nemškemu gospodu? To nikakor mogoče ni; blagost, obstanek naše države tega no dopuščate. tudi ti manevri so prava sreča za Postojno in okolico. Po velikanskem ognju leta 1870 se jo trg popolnoma spremenil in dobil Se prijaznije lice, kajti zginole so mnoge pred ognjem sč slamo krite hiše. Tostojna ima nekaj nad 1800 prebivalcev. Omenjeni viri dohodkov pa so napravili iz postonjskih »purgarjev« prave »kosino-polite«; zatorej nahajaš v Postojni samo nemške in Se celo Italijanske napise na atacunah l.t. d., a slovenskega gotovo ne, in v jami me jo bola francoščina, italijanščina, nemščina, zraven katerih tujih jezikov pa nI j bilo prostora za domačo slovenščino, akopram zahaja v jamo največ Slovencev, Hrvatov in drugih Slovanov. Ko je nek moj prijatelj pred par leti to videl, začel je javno upiti pred mnogimi postoujskimi purgarji: Znamenje je to, ne »kosmopolitizma«, ampak zagrizlosti in neuljudnostl, In Postojnci, ako uže hočete biti uljudni proti tujcem (recimo, da je v Postojni kaka cimberska kolonija) vendar bi morali ozir jemati na ogromno večino obiskovalcev in napise napravljati: po kineško, španjolsko, nemško, francosko, angleško, pa vsaj na zadnjem mestu tudi napis po slo\ ensko za »contribuens plebs rnstica«. Vsled te In Se mnogih drugih silnih pritožeb smo videli lansko leto v groti uže tudi slovensko napise. Torej kričali vendar velja in kričačev — tudi potrebujemo I (Dalje prih.) fr ntneMH namenu nemške nnrodne klike se upira vse nencni;ko in vse polteno nemško ljudstvo iz vseh kraljestev in kronovin ter ostro obsoja na javnih shodih nepatrljotično naklepe. Celo mirno, lahkokrvno dunajsko mesto se odločno izreka zoper namene i tlela one koterije, ki v svojej nesramnosti išče potov, kako bi Dunaj podvrgla Berollnu. Ljudski shod pri Schvvenderju, na katerem se je sešla mnogobrojna množica, izjavil je v resoluciji: »Avstrijsko ljudstvo odločno obsoja narodno draženje, naj to Izhaja od katere koli strani, ker vidi le v mirnem, zložnem občevanju vseh avstrijskih narodov neovržljivi pogoj blagonosnega dela za človeštva najvišje namene; ono odločno protestira zoper resolucije, katere je sklenola tako imenovana ustavoverna stranka na shodih v Modlingu, Brnu in Karlovih varili, ker dražijo narode; ono dalje protestira zoper trditev tako imenovane ustavoverne stranke, da je svobodoljubna, ker vsa nje dela razodevajo, da jej rabi svoboda lc za Ščit in krinko, za katero se skriva najhujša politična in gospodarska spridenost.« To jo ostra ali pravična obsodita, katerej se je zadnjo nedeljo pridružil tudi mnogoobi-skovanl ljudski shod v Brnu, v ponedeljek pa jej nemški parteitag v Llncu smrtne udarce dajal, s kratka: vse pošteno ljudstvo iz vseh kral jestev in kronovin obširne naše države se je obrnolo zaničevanjem i studom od nje. 0 kr., gosp. .terjan inpan 50 kr., Peter Ota s Krogci 30 kr., Jožef 30 kr., gospa Linksfeiler 56 kr., g. Ivan Lavriha mesar 1 gld., g. Jakob St raju 5<> kr., g. Jožef Mahnič 20 kr., g. Ivan Sancin posestnik 1 gld. — Skupaj 13 gid. 39 kr. Dobro nam došla svotico I Vsem čč. gg. darilcem se učiteljstvo v imenu šolske mladine toplo zahvaljuje. Iz tržaške okolice, li. nov. 1880. (Nevednosti pri trialkej polti). Vas dopisnik s Krasa v predzadnjoj »Edinosti« je tožil, da se mu pisma Izgubljajo v Trstu. Enako se godi tudi meni. Pred nekimi dnevi sem oddal tukajšnjej poštnej postaji h krati dve pismi namenjeni v Trst; obe ste imeli natančen napis, od tukaj ste bili resnično odposlani na glavno poŠto v Trst, pa obe ste se izgubili! Eden mojih adresatov mi je tožil, da se tudi njemu izgubljajo pisma, ki so mu pošiljajo od zunaj. Nehoto sc človeku vriva misel, da prav v Trstu mora biti predrzen radovednež, ki za se hrani ptuja pisma. Tudi jaz izrekam željo, naj poštno vodstvo skrbi za to, da bo pošta zanesljiva, kar sinemo zahtevati. Iz tržaške škofije. 13. novembra. (DuhotUina pa slovensko vradotanje). Pod tem naslovom je prinesel »Slovenec« znamenit članek, na kateri obračamo pozornost tudi naših duhovskih merodajnih krogov. Pri nas je nekoliko drugače, recimo: boljše, nego na slov. Koroškem, Stajarskem ali tudi na Kranjskem. Matice se pišejo latinski, škofijski ordinarijat pa sprejema tudi slovenske in hrvaške vloge. Vendar ni Še vse tako, kakor bi si mi narodnjaki Želeli in kakor bi imelo biti po pra-vici: preveliko prednost pred slovenščino vživata še nemški in italijanski jezik. Ako bi se cerkveni uradi ravnali po pregovoru »vsakemu svoje, omejilo bi so zeln laško uradovanje, nemško pa bi popolnom odpalo, ker v našej škofiji ni niti ene nemške duhovnije. Da se to zgodi, treba je prave volje in dejanskega rodo-ljubja posameznim duhovnikom, ki vodijo župne in dekanijsko urade, ali pa migljaja od zgoraj. Prvo ni tako lehko, uže po pregovoru, ki pravi, da vsaka glava ima svojo pamet; toraj bi bilo priporočati drugo sredstvo, po izgledu čeških in moravskih Škofov, katere navaja omenjeni »Slovenčev« članek. Iz ozirov cerkvene edinosti in jezikovne enakopravnosti naj bi se, po naših mislili, določilo tako-le: Uradni jezik za vso škofijo jo latinščina. V tem jeziku naj so pišejo matice krščenih, poročenih in mrtvih in pričevala iz njih; v tem jeziku smejo občevati mej sabo in z Škofijo vsi duhovski uradi. V tem jeziku so pisani vsi škofijski razglasi, ako niso pisani v vseh treh deželnih jezikih, to je: v slovenskem, hrvaškem in italijanskem. Za druge zapisnike, za cerkvene račune in za občevanje z strankami mora so rabiti jezik, kateri govori ljudstvo dotične duhovnije ali dokanije in to je vselej tisti jezik, v katerem se v cerkvi ozna-njuje božja beseda. Ta jezik se sme rabiti tudi v občevanji z drugimi cerkvenimi uradi in s Škofijskim ordinarijatom. Ta reši latinske vlogo latinski, drugo pa v tistem jezikn, ki se govori v dotičnej duhovniji. Ako bi so tako določil uradni jezik vsake duhovnije, smel bi se rabiti tudi v občevanji z drugimi svetnimi uradi. Da so uvede slovensko in hrvaško uradovanje pri duhovskih uradih, mora se skrbeti tudi za pripomočke k temu; napraviti je treba slovenskih in hrvaških obrazcev in tiskanic, zlasti za cerkvene račune. Tudi bi bilo dobro, da bi naš duhovski imenik, po izgledu onega krške škofije na Koroškem, pri vsakej župi, oziroma dekaniji, povedal v katerem jeziku (ali v katerih jezikih) se propoveda. Naj služijo te vrstice le ko dostavek k omenjenemu članku z ozirom na razmere v našej škofiji. I« iMre, dne 15. novembra. (Izgledna čitalnica). Nikder v Istri sc tako ne krepi narodna zavest, kakor v Dolini, tega smo se užo večkrat prepričali in napredek vidimo vselej, kolikorkrat obiščemo starodavno Dolino. Tamošnja čitalnica, če tudi še mlada, jalco se vtrjuje. Gosp. Vrtovec, dolinski učitelj, jo začel v njej učiti zemljepisje. Učilo se bode v dolgih zimskih večerih po dvakrat na teden tudi kmetijstvo sadjarstvo, vinstvo in drugi koristni predmeti. Da Dolina tako lepo napreduje, k temu jc največ pripomogel za narod uneti g. dekan Jan, pa tudi gg. učitelja Bunec in Vrtovec in drugi razumni možje. Dolinci, udeležujte se marljivo teh podukov, to je Šola od-rastlim. Nihče naj ne misli, kako bode nas učitelj učil saditi, trto obdelovati i. I. d., saj to sam boljše znam. Kakor vse vednosti, tako napreduje tudi kmetijstvo, vedno se tu pa tam kaj zboljsa, kaj novega koristnišega najde; in tega se mora vsak poprijeti, kedor neče za druzimi zaostajati. V deželah, kder kmetijstvo najbolj cvete, uči se vsak kmetovalec, ne le na polju, ampak tudi v šoli kmetijstva. — Zatoraj le marljivo obiskujte poduk v čitalnici; poduk nobenemu ne more biti v škodo, vs^cemu pa je bolj ali manj koristen. Z *otranj«keffa. Ko smo dobili glas o novih dveh leposlovnih listih, iziekla je »Edinost« o tej stvari moško besedo; in takistlb mislij je slovenski narod sploh. Le nekateri »narodni srbci«, kakor bi nadel prof. Erjavec takšne kužne golazni na narodnem Životu, kaić sporadično slogo, zavijajo resnico, sumničijo poštenje, obsojajo in obešajo vse, kar nij iz njihovega kvasa in kar jim nc donaša dobička. Sebičnost in osobna osveta jim je gaslo, laž pa krepost, da lažje nasprotnika »speljejo na klin«! Vsaccmu poštenemu narodnjaku, bodisi duhovnik ali posvetnjak, gnjusi se prepir in nesloga v domačem taboru, vsak proklinja take žalostne in nesrečne dogodbol Zatorej dajmo za vselej »marehrouto« ljudem, ki narodnej stvari na kvar sejejo prepir in zvijačo, ki z neslogo krhajo, slabć in dele delalne naše skromne moči; vćn iz narodnega svetišča s takšno sodrgo, ki farizejsko izpod hinavsko krinke škili, če'<, slovensko ljudstvo: tukaj je estetika, tam le je dobro lepo in pravo itd. dejanjski pa teptii mej narodom s proizvodi »i la Dimes« in »likanjem s kneftro« etc. vsak dober okus I Pa ad rem k leposlovnemu listu v Slovencih v občo. No, da nam je takšnega lista Živa, živa potreba, to je reč dognana. Dobro! In kakšen naj bode ta list? Vsak si želi dobrega, kaj ne? In kedaj je mogoče listu, da bo pri naših razmerah res dober ? Tačas, kedor ima kolikor mogoče duševne in materijalne pomoči I Jaz menim, da nihče no dvomi, da mora biti list dober v takšnih rokah, katere zdaj poznamo po »Narodu« kot sodelalne. Kje je najbolj naravno središče, kje jo največ sposobnih moči j vkup, od kod se najlažje razširja list, če ne edino v Ljubljani, v našem srci, v našem centrumu. »No, Janežič, ustanovitelj našej bele-tristiki vendar nij bil v Ljubljani«, kima filister. In kaj dela »Slov. Matica«? Zakaj Matica tako cenca s delovanjem, to se vć na Štirskem, Kranjskem, Primorskem in Koroškem. Preboleti moral Uzroki so znani. Da, da za blagega Janežiča so bili drugi časi. Kje jc bilo še toliko slovenske inteligencije? dve tretjini naročnikov je Imel on mej učečo se mladožjo. In kaj nij bil Jurčič glavni steber njegovemu Glasniku in Cvetju?! In vsak, kdor hoče, vć, kako bi se danes JanižeČeva oporoka glasila I V Celovcu manjka tako veščih peres večkrat, da često uže slovensko rojstvo zadostuje za odborniŠtvo pri sv. Mohorju I In kaj se mi nehčemo ničesar učiti? Glasnik, Besednik, Zora i. d. so izhajali na periferiji slovenske domovine in večinoma na ramah poe-dlncev. Vedno smo bili v strahu, da delo prestane sć smrtjo ali preselitvijo izdajateljevo; naj molčim o tem, da se je moralo duševno večkrat vegitirati I Bog varuj, da hI te vrste narekovalo strankarstvo, nego le Živo in trdno prepričanje, da moremo Slovenci le jeden dober leposloven list pošteno in koristno vzdrževati. Magari, da bi mogli s tremi bogatiti malo slovstvo in Širiti domačo knjigo na prid narodnej omiki! Ali kaj se bomo slepili in povprek slabili? Treba nam je moči koncentrirati in vsakega podjetja se praktično poprijeti! Hej, narodnjaci, ki ste prepričani o imenitnosti in potrebi narodne leposlovne knjige in znanstvene, na noge! Trideset in toliko najbolj znanih slovenskih pisateljev hoče združeno pisati za nas v Ljubljani leposloven in znanstven list. Vsi imajo s tem pred očmi, koristiti nam in zanamcem. In s čim jim vsak najbolj povraća njihov trud in ljubezen? Da razširja knjigo kolikor mogoče mej narodom II In to jo tudi dolžnost vsacega zavedenca! Kolportaža, kolportaža, to mora biti naš klic! Vsak naj se sam iz pnvegi patriotizma postavi tam, kjer je, za poverjenika. Ogledaj se okrog sebe! Precej tik tebe Stoji trdna domača hiša. Oče je mož stare korenine in iz stare šole. Ne peča se s čitanjem, v hiši niti nij slov. časnika, da bi se Iz njega vedelo, kaj se piše in tiska v domačem jeziku na korist narodu. Otroci so uže odrasli in izobraženi. Bližaj se tej hiši, prigovarjaj in ne straši sel Začetek bo težak] Pa iz izkušnjo vemo, kako teško pogrešamo priljubljene periodične knjige; tudi s požrtovalnostjo ostanemo jej dober prijatelj. Kakor so družinske razmere iu kakor jc stan omike, priporočujmo »Mohorjevo društvo«, naše politične liste, beletristični list »Slovensko knjižnico« in sploh domaČo knjigo. Ako so ne zmaga »Narod«, sezi po »Edinosti«, »Gospodarju«, »Soči« I. t. d. kakor boli ustrezajo dotične razmere. Vsaka družina naj poznii sv. Mohorja In na mizi vsake količkaj izobražene slovenske hiše moraš najti »Zvon« in »Knjižnico«. Mi lo preveč posojujomo in malo kupujemo. In naši domoljubni pisatelji morajo po vrhu za trud trpeti še občutljive denarno izgube. In le jeklono, heroično domoljublje je za kaj tacega zmožno I Ali pa narod pri tem sploh napreduje, to jc prašanje?! Možje pa, katerim imponira veliko število časnikov in knjig iu no njihov obseg, i u naši provincijonaini strankarji, dono naj naše razmere na eno dlan in drugo roko na srce, iu pravo domoljublje jim bode klicalo: cavcant consules, no quid res puhlica detrimenti capiatl*) *) Prosimo. — (Uredn.) Kritični politični pregled. Cesar je sklical državni zbor na 30. t. m. Prva seja poslanske zbornice se odpre 30. t. m. oh enajstih dopoludne, na dnevnem redu bodo: drugo branje vladno predloge, načrta postavo, po katerej so vred! in obdačl točenje žganih pijač na drobno. — časniki trdć, da finančni minister uže v prvej soji na mizo položi proračun za prihodnje leto. Ustavoverna stranka, prekrščena v nomško narodno stranko, naredila jo fiaško na dunajskem parteitagu; dunajsko ljudstvo jo je pustilo na cedilu, da, celo protistiralo jo zoper nje sklepe na mnogoobiskovanem ljudskem shodu pri Schvvenderju; edini judjo so hiše razsvetlili i nekoliko zastavic razobesili. Tudi ljudski shod v Brnu zadnjo nedeljo in parteitag nemških konservativcev v Lincu zadnji ponedeljek sta ostro obsodila samopridno, državi škodljivo i krivično počenjanjo omenjene stranke. Povsod se ljudstvo vzdigujo zoper njo ter jo tako neusmiljeno šiba, da bo vlada primorana nje zlonosnemu počenjanju konec storiti. Na Dunaju jo izšla knjiga pod naslovom: »Reine Haende«. Ona strahovito tepo ustavo-verce. Ta knjiga dela veliko pozornost, ves Dunaj jo bere. V ogerskem državnem zboru so sc zedinilo opozicijonalno stranke, da bodo skupno napadalo vlado, katorej očitajo, da vodi deželo v politično i denarno pogubo. Madjari so zadnja leta res veliko grešili; so zatiranjem družili narodnosti se niso opomogli, dolga pa so naredili za eno milijardo. Novo srbsko ministerstvo je sklenolo, naj se pretrgani dogovori z Avstrijo glede trgovinske dogodbe nadaljujejo. Derviš paša je sklical albanske glavarje skupaj ter jih vprašal, ali so pripravljeni predati Ulčinj Črnogorcem, ti pa so mu odgovorili, da lega nikoli ne storć; ukazal jim jo potem, da so to mora zgodili, ker Sultan tako hoče, ali odgovorilo se mu je, da ukaza nečejo slušati ; zato je Derviš piša od vseh stranij Ulčinj zaprl ter brez posebnega dovoljenja nobenemu no pušča vhoda v Ulčinj. Turki in Albanci so se tedaj sprli i kakor so trdi, prišlo je 18. t. m. uže do krvavega boja. To prašanje visi tedaj na zadnjej zarezi, k malu ga utegne rešili krvavi meč, toda za dolgo ne, ker Albanci ne bodo mirovali. Na Huskem so se v ministerstvu zgodilo nekatere promembe; ministerstvo se dogovarja s časniškimi uradniki zastran nove svobodnejšo liskovne postave. Kmeta Alturina, ki jo hotel v zimskej palači carja in vso cesarjevo rodovino z dinamitom umoriti, obesili so te dni v Peter-burgu. Na pritožbo nerega poljskega poslanca, da nemška vlada zatira poljski narod, mej tem ko mu je pravična avstrijska vlada, razjezil se je pruski minister Eulenburg tako, da sc je v svojem napuhu celo v našega cesarja zaletel; Prusom raste greben tako, da se jim bo k malu po tleh ulekel. V Berolinu raste ^ibanjo zoper judo ter jo dospelo uže do tega. da je vse mesto razburjeno. To novo prušanje utegne ?c velike potrese napraviti. Ker so judjo uže celo dežele izmozli i molzejo Se dalje, kder le morejo, zato se ni čuditi, da so ljudstvo vznemirja i sovražno zoper nje postavlja. Na Irskem tako vre, da se je bali krvave ustaje, irsko prašanje dela toraj angleŠkej vladi velike skrbi, ker upornega ljudstva ne more potolažiti. V južnoj Afriki so divji Mazuti angleškega generala Klarkeja hudo natepli, iz Avfga-nlstana pa so angleška vojska umika nazaj v Indijo i tako je konec avfganistauske vojne, katero je nepromišljeno pričel prejšnji minister Beaukomsfeld, angleški narod pa jo drago plačal. -- domaČe stvari. Prepoved mleletle pri ra/*lavi v Milnim* Tržaško c. k. namestništvo je po uradnem listu razglasilo vsem Primorskim obrtnikom, da nc smejo nikakeršno stvari poslati na obrtniško razstavo v MIlan. Vzrok to prepovedi jo namenjena demonstracija. Bazstava je namreč za laške deželo In za »provincic Ita-lianc«! na Avstrijskem II INiStrna delalka je našla 17. t. m. blizu cerkve starega Sv. Antona 300 gld. vredno zlato uro, ter jo jc takoj policiji izročila. Uro jo izgubila neka gospa. Za Katfrehčftiic je darovala tržaška trgovinska iu obrtniška zbornica 500 gl. enoliko tudi Lloyd iu baron Jošef Morpurgo državno obligacijo, glasečo na 1000 gld. Ciorlška čitalnica napravi 27. t. m veliko besedo z dramatično igro, petjem, godbo in plesom v korist po potresu poškodovanim Hrvatom. Naj se goriški I zunanji Slovenci to veselice v obilici vdeleže ter blagodušno darujejo, vsak po svojoj moči. Darove za uneftrečene Zairreb-čane so začeli v mnozih krajih nabirati, iz-vlasti se lepo vdeležujojo Slovani tega plemenitega dela. Tudi angleški lordinayor kličo na podporo. Nioveitftko uredovanje |irl duhovnih uradih* Po ukazu ljubljanskega pokneženega škofa so morajo slovenske vloge reševati pri Škofijskem uradu v slovenskem jeziku. Nlužha učitelju*«* na Ketnarl pri Trstu je razpisana z letno plačo 460 gl. In prostim stanovanjem in če tega ni, 150 gl. stanovnine. Plača so vsacih 5 let poviša za 00 gl. Sprejmejo se lo gospodlčine ali vdove brez otrok ; prošnjo je mestnemu magistratu do 25. t. m, vložiti. Zarad trpinčenja živallj je bilo v Trstu miuoli teden več voznikov kaznovanih, ker so živini preteško naložili ali jo pa nečloveški pretepali. To je užo prav, ker greh je so živino neusmiljeno ravnati. Lloydov parnlk „Mlramar" so jo, kakor smo užo zadnjič poročili, razbil na dalmatinskem obrežji. Šel jo to dni tja parnik »StJust« in vse, kar se jedalo rešiti, pripeljal v Trst. Potom so razbiti parnik raztrusnoli i tudi les reSill. Priložita llojančanov zoper itn* ko usnjarijo. V Bojani jc nekdo ustanovil usnjarijo z magistratovim dovoljenjem. Magistrat je sicer poprej, kakor veleva obrtniška postava, pozval sosednje posestnike, naj so oglasijo, ako imajo kak ugovor zoper napravo te usnjarijo, i res so sosedje ugovarjali, a magistrat so na njihovo ugovarjanje ni oziral in jc dovolil fabrlko. Zdaj pa liojančanji tožijo zoper velik smrad 1 sc prati več no morejo, ker jim usnjarija vodo onesnažuje; tako nam pripoveduje spoštovan kmetovalec. — Ako se res komu godi krivica naj se pritoži na višjem mestu. Društio Slovenija na Dunaju uže dalj časa skrbi za to, da si napravi jako potrebno knjižico, ker dijakom na Dunaju zelo manjka slovenskih knjig. Mnogo narodnjakov je na prošnjo tega društva užo darovalo knjig, ali nr.vrcv za knjižico, vendar je nabirka Se borna Zato društvo zopet prosi, naj mu rodoljubi s pošiljanjem brezplačnih knjig ali v gotovini po-mogo, da se knjižnica pomnoži. Ta prošnja je vsega nzira vredna, ker lepo je uže satno ob sebi, da so dijaki skrbni za dušno brano, i še lepše, da na ptujem njegujejo domače slovstvo ter se tako pripravljajo za prihodnji svoj stan v slovenskih deželah. Ko taki možje pridejo nazaj v naše kraje ter prevzemi javne službe, potem ne bo imel naš narod več tožiti, da mu javni organi delajo krivico, ker skrbeli bodo za njegovo blagost. — Zato tudi mi živo priporočamo prošnjo društva »Slovenija«, naj mu kedor le more, kako knjižico podari. N«»no2<**ka pivovarna uže ječmen praži in prihodnji mesec začne pivo kuhati. Ču-jeino, da si je kupila najboljšega hmelja in ječmena i da so nadeja velicega vspeha. — Ko je imel pivovarno So stari lJejak, pilo se je v Trstu najrajše njegovo pivo i novi vlastniki trdijo, da bo zdaj zopet tako. U.K. mloiii igralnega ilrudiva! Ravnateljstvo tega društva prosi vse ono ude, ki so zaostali z obroki, naj denar brez zamude pošljejo dcnamičarju, gosp. A. Sterle-tu, vodju oddelka pri »Uanca Commerciale« v Trstu, ker je treba za občni zbor, ki bode v začetku decembra, račune sklenoti. Odbor polit, dr uit ca »Edinost*. l»rom«»iniM' \ tržaško kopr«kej »konji. Odrekla sta se župnij, za katere sta bila imenovana: č, g, Peter Pikulič, boljunske, č. g. Josip Flegar grdoselske: zarad toga zadnji ostane upravitelj; potem č. g, Fr. Korelič, kaplan v Kršikli, ker je č. g. Flegarju poverjeno upra-vitoljstvo gologoriške župnije, Č.g. .Ignacij Genu žup. uprav, v Račkah jo imenovan za župnika v Merni. 0. g. Evgen Strokel, duh. porn. v Milali, ide v Istoj službi v Črnivrh na mesto č. g. Ivana Pechiara, ki jo v Mile premeščen, č. g. Peter Zobac, duh. poni. v Završju, je premeščen v istej službi v Griznjan, Umrla sta, dne 20. m. m. č. g. France Pašlč, duh. v pokoji, v Padcni, in dne 2. t. m. č. g. Josip Jelovšek župnik na Pazu. Mlovantka Čitalnica \ TrMu vab1 na koncert, ki bode v saboto 27. novembra 1880. — Spored: 1. Pedrotti. Sinfonija iz opore »Tulti In maschera«, za dva glasovira, igrajo gospodične: F. Popovit, A. Engelhardt, S. in F. Schilbach. — 2. Umlauf. »Pozdravljam Te«, igra na citre gospod V. Vavpotit, — 8. Rossetti. »I Foletti«, svirate na glasovirju gospodičini F. PopovH in A. Engelhardt. — A. Hajdrih. Vodniku v spomin, čveterospev, pojo tržaški čvctero-pevci. — 5. Kelterer et Hermanu. Fantazija iz »Rigoletto« za glasovir iu gosli. Igra gospodiči-na F. Engelhardt in gosp. G. Dragatin, — 6. Vavpotič, »Njej z ljubezni«. Igra na citre gosp. T. Vat potit, 7. Fumagalli. »Fantazija«, igrate na glasovirju gospodičini S. in F. Schilbach — Začno se ob (J uri zvečer. Iliinirclclier pl. OeK^rrelfhor f rodom Tržačan, slaven profesor na Dunaju, umrl jo IG. t. m. na svojem gradu blizu Zagreba. Nrdnoftl mladoga fonta. Pri delalcu col nega urada, J. Perko, je bila h letna hčerka sama v stanovanji v prvem nadstropji zaprta. Igrala se je z vžigalnimi klinčki in pri tej igrači sc je vžgal robec, kateri se je na vrvi suših Deklica je začela kričati na pomoč, kar so bližnji stanovalci začuli in brzo priskočili, pa niso mogli v sobo, ker je bilo vse dobro zaprto. Mizarski metni učenec nepomiSljuje dolgo, poišče v naglici neko slabo lestvico iu se splazi do okna, katero takoj razbije, da je moral on v sobo in iz sobe dim, kateri je deklico skoraj zadušil. Zgorelo k sreči ni še druzega razen robca in vrvi. — Opominjati moramo z nova, naj nikdo malih otrok samih brez varuha ne pušča doma. Vsak dan beremo strašne nesreče, katere taka brezskrbnost provzročuje. .Iloiifclgnor iuillltoiil Škof Glaudi-opolski, vikar apostolski srednje Afrike, kateri ima svoj sedež v Hartumu, bil jo to dni tukaj na svojem popotovanji. Omenjeni škof si je pridobil velike zasluge za Afriko, ker je kakor misijonar v najdivjiših krajih srednje Afrike veliko storil za človečanstvo. filalnico so osnovali rodoljubi v Komnu. Predsednik je g. dr. Kavčič, c. kr. notar; tajnik g. Anton Leban, nadučitelj; blagajnik g. And. Ferfolja, prvi kaplan. Čitalnica bode imela za zdaj te le liste: »Slov. Narod«, »Edinost«, »Soča« »Novice«, »Ljub. Zvon«; »Politik«, »Kikiriki«! »Gittadino«. G. kaplan Ferfolja prepusti čitalnici »1,'eber L and und Meer«, a g. višji učitelj A nt Leban: »Vrtec«, »Popotnika«, pa »Učit. Tovariša«. Doslej šteje čitalnica nad 20 udov Vi vat, rresceat, lloreat! Vojaških novlitrcv je minolo saboto prišlo s železnico 856 v Trst ter so odrinoli z Llojdovim parnikom v Rosno. ♦»Kri1***, leposloven in znanstven list, je ustanovljen. Izhajal bode v prijaznej obleki in obliki v mesečnih zvezkih na :s—(i polah začetkom vsakega meseca počeuši od novega leta 1HH|. Kres velja na leto 4 gold,, in polleta 2 gold. in se tudi lahko po zvezkih v knjigarnah kupuje, Na razposlani poziv se je do zdaj že toliko gradiva nabralo in toliko sodelavcev oglasilo, da bode mogoče Kresov načrt iu namen dobro izpolnjevati. Uredništvo in založništvo si bode prizadevalo svoje zaupanj« in udanost, ki jo vživa pri slovenskem občinstvu, djanstceno opravičiti, prepuščajoč sodbo o vrednosti Kresovih spisov slovenskemu razumništvu. S temi besedami se obračamo do vseh Slovencev s prošnjo, naj blagovolijo naše podvzetje gmotno in duševno podpirati. Naročba se naj od danes naprej pošilja na založništvo in opravništvo Kresovo, to je tiskar-nlcl družbe sv. Mohora, rokopisi pa, ki se bodo po mogočosti odškodovali, dr. Jakobu Sketu v Celovec. V Celovci, 15, novembra 1880. Uredništvo in založništvo. razne stvari. Cesar in kmet. Te dni je bil cesar na lovu |n Šol je mimo njive, na katerej jo star kmet turšične Storže ruval. Cesar je vprašal starega moža, kako mu je ime, iz katere vasf je i kako je z njegovim premoženjem. Mož, ki ni vedel s kom govori, odgovarjal mu je prav odkritosrčno ter ga nazadnje tudi prosil, naj se zanj potegne, da mu ne prodado obeh volov, katera so mu zarubili zarad zastalih davkov. Cesar je ukazal lovcu, ki ga je spremljal, naj zapiše kmetovo Ime ter je še tisti dan poskrbel, da zaljubljenih volov ni bilo treba prodati. Orožen! kondukterji Tramwaya. V Turlnu mora biti gledč javne varnosti prav lep red, ker tam monijo celo Tramwayewi kondukterji imeti revolverje, da streljanjem odganjajo poulične štorkleže, ki Tramway napadajo. Zoper razpokane roke rabijo v Trstu sploh glicerin, kateri jo dober pomoček. »Slovonski Gospodar« priporoča med z novo zmedenim neosoljenim putrom i pristavlja, da se puler sine tudi z glicerinom zmešati. POSLANO Gospodu lekarju Chiodl na Dunaju, Wdhring, Ilerrengasse 26, Rlagovolite mi postati Se 4 butillje Chiococa — likerja, kterega želno pričakujem. Grof V, LISTNICA UREDNIŠTVA. Gospodom dopisnikom iz M. Ker je stvar jako kočljiva, zato smo naprosili nekatere odbornike pol. dr. naj o njoj razsodijo. Upamo, da v prihodnjem listu prinesemo oboje; dopis In odprto pismo. — Fiat justitiat POPU \\ 12 K. G. Anton Leban, nadučitelj u Komnu, nam piše, da je nabral 22 gl. 10 kr. (reči dvaindvajset forintov deset kraje.) v komenskej občini za ubogo šolsko mladino, a ne II f. 11 kr. (reci: odnajst for. deset kr.) kakor je bilo v zadnjej 40 št. »Edinosti« po pomoti — poročano. Tržno poročilo. Kava — v najboljšem menenji, ker cene v Ameriki in drugod rastejo. Na našem trgu so ceno še nespremenjene; toda ako zunaj ostanejo trdne, utegnejo tudi tukaj poskočiti. Prodalo se je več partij Rio po f. 08 do 85, Ceylon plant po f. 108 do 135, Java po f. 90 do 94. Olje. — Došlo je novo fino; a drže ga visoko, tem cenam pa nij verjeti, ker letina jo bila dobra, vsled česar bo blaga dosti dohajalo in cene hodo najbrže niže postalo. Za najflnoje namizno olje terjajo lastniki f. 08 do 70, manj fino f. 00 do 05, jedilno dobro dalmatinsko gre po f. 41 do 42, kotonovo po f. .'10 do 'M. Sadje — bolj mlahovo, ker naročbe iz notranjih dežel so pičlo. Sultanina velja f. 80 do 40 opaša f. 22, fige v vencih f. 18 do 19, v sodih f. IG do 17, rožiči novi f, 12, stari f. 8. JPii. — Cene tega blaga rast6 še vedno, ker ital. valuta tudi raste; denes stane italijanski rlž od f. 19.50 do 28indijski f 15 do 10. Mast in tprh. — v Ameriki in na Angleškem draže, tukaj pa ceneje, ker je došlo dosti blaga in je malo naročeb iz notranjih krajev. Speli debeli velja f.65, srednji f. m, nižji f, 58; mast angleška f. r.sr ameriška f. 57. Petrolijf. — Došle so te dni 4 ladije s pe-trolijem, vsled česar cene padajo, vendar pa ne vtegnejo pasti pod f. 18 in bodo zopet boljše cene, kakor hitro se bode rasprodalo kaj blaga. Denes velja petrolije f. 13.25 do 18.50. DomaČi pridelki. — Z fižolom slaba kupčija, ker kupci nočejo vedeti za visoke cene, katere terjojo prodajalci Danes velja rudeča f. 11.50, bohlnc f. 13, koks f. 14, zeleni f. 12.50, bel f. II, mešani f.8.50. Maslo v slabšem menenju; denes gre po f. 82 do 83. Slive vedno draže, kranjske, štajerske stanejo denes f. 10 do 18, korun f. 3, zelje f. 5.50. Žito. — Pšenica draža, po f. 12.75 do 13, koruza brez spremembe f. 7 do 7.25. Les, — brez spremembe. Seno in slama — brez spremembe. Dunajska Borsa dud 23. novembra. Enotni drž. dolg v bankovcih . 72 gld. 20 k. Enotni državni dolg v srebru . 78 » 15 » Zlata renta........87 » 05 » 1800, državni zajem.....131 » 25 » Delnice narodne banke . . . 820 » — » Kreditno delnice...... 283 » — » London 10 lir sterlin .... 117 » 00 » Srebro..........— » — » Napoleoni.........9 » 87'// C. kr. cekini........5 » 61 » 100 državnih mark.....58 » 10 » Dražba vina. Z dovoljenjem c. kr. okrajne sodnije v Metliki dne 3. novembra 1880 št. 11008 prodavalo se bodo na javnej dražbi v Metliki blizu Karlovca V. IO. In II. (Irceiitlira I. I. od D ure v jutro do 2. ponoludne 000 avstr. veder na svetovnej razstavi Dtinajskej in na deželnih razstavah v Ljubljani in v Zagrebu diplomiranega pravega naravnega vina iz najimenitnejših vinskih let 1818, 1868, 1865, 1805, 1875. Kupljeno vino ima se precej plačati in odpeljati ali pa treba sporazumeti se zarad kesneje odvožnje. C. h. kotarski sud v Metliki. Z&NDONATI !„ POLLAM — via S. Nicolo št. 14 — \ Trata priporočata slavnemu občinstvu svojo veliko zalogo galantarijskega blaga 2—1 (Chincaglie) vsake vrste. Cena najniža <3=- Sploh znane izvrstne Voščene sveče iz garantiranoga nepokvarjenega bučelnega voska pri P. in R. SEEMANN-u v LJUBLJANI. H-3 Tisoč in ena noč. Pravljice iz jutrovih dežel. Polj kratkočasili!) iu mikavnih povesti ni kmalo, kakor Tisoč in ena noč; dokaz temu da so jih uže skoro vsi narodi v svojo literaturo sprejeli. Vsak mesec izhajata dva snopiča v ličnem zavitku po 64 strani iu eno podobo. Vse knjige bodo obsegale kakih '»0 snopi Čev. Cena snopiču 'tO kr., po pošti kr. Abonira se pri založniku J. Krajecu v Noeomestu, pa tudi po vseh buk rama h. Dobivajo se tudi 10-5 Spisi Krištof Šmida. Dozdaj iz^la 2 zvezka. Cena zvezku, posebno lično vezan 70, trdo 40, mehko 30 kr. Slovencem, ki hodijo v Trst in tržaškim narodnjakom. GOSTILNICA ali „Trattoria Adelsberg,, naproti kavane Rott, via Ghega, vlast-nina vrlega Slovenca, ima izvrstna vina, bela in črna, tor pivo ceneje o'l drugod. Kuhinja j<> na dobrem glasu; kosilo: juha, meso in prikuha se dobi za 20 kr. Postrežba je točna. Svoji k svojim, zlasti v Trstu. Dediči Karaslnakih JiuiUr.skih nahajališč čestitajo si naznanjati svojim kupovaicem, On m» vsled bogatili najdeb v svojih jamah ceno jantarja za 80°/0 znižali. S to čudovito nizko ceno upajo ohraniti dobro ime naravnemu jantarju, kateremu gaspodltupulejo nič vredne i zdravju sko-djive ponaredbe, - Cene iz garantiranega naravnega jantarja izdelanih cigarnih-cekv, močnih, v krasnih okvirih. Št. Cnt. glil. gld. 1.1 i dolgo poprej !W, zJuj le 5.— 11.10 . » in . 14.— III. H » » U i »3.— IV. 8 » > 10 » »2.60 v. 7 > » H t »a.— VI, 0 » i> 0 » »1,— Cigarne - cevke, tanjke. Št. Cnt. gld. gld. 1.10dolga poprej 15, zdaj le;).— II. U » t 40 » lii.M) III. H > » H » »'i.— IV, 7 » i O i i 1.80 V. 0 > » 0 > > I..K) Za zgoraj omenjene cene smo odgovorni štiri tedne od dneva tega oznanila, pridržujemo pa si, da utegnemo petem cene povišati. Naroča naj co pri našem pooblaščencu gospodu W. Henn na Dunaji, X. Bez., Dampfgasse Št. 11. --0-2 "mTMB* Pošiljatve so vrSe proti poslani oigarne-eevko. naročnini ali povzetji. / CHIOCOCA LIKER (Liquor Chiococa« for 11/transi, (12-3) znanstveno preiskan, potrjen in od strokovnjakov priporočen kakor izvrstno neškodljivo dietetično sredstvo posebno za naglo in prijetno oživljanje /bujenje in okrepljenje oslabljeno moči in okre-pljonje živcev ; njegova moč čudovito In dobro-ilejno oživlja in spodbuja. Tudi je prav dobro zdravilo pri slabem probavljanju, želodčnem kataru, krču, koliki, uluvanju, zgagi, driski, glavoboli, bledici iu zlatenici,' trganju, ln zlatej žili. Vse te bolezni naglo in gotovo ozdravlja Chiococa liker, in s tem dosežejo tudi tisti, ki ga rubijo, visoko in krepko starost, zato bi ga moralu vsaka hiša Imeti. On je okusnlŠl od najboljših likerov. Brez Števila polival in priznanj od visocih osob imamo o izvrstnosti Chiococa likera ter jih radi vsacemu pokažemo. Cena butelje s podukom v šestih jezikih, kako se ima rubiti, 3 gld., za zavitek ln poštnino 20 kr. Glavna naprava in zalaga: D. C. Chioili, lekarnar »zum Schutzengel«, In zaprlŽenl c, k. sodniški kemlkar na Dunaju, \Vahring, Herren-gusse št. 20, kamor naj se vse pismene naročbe pošiljajo. PodruŽna zaloga : v Trstu: Forabosehl, lekarna »al Cainelio«. Dobiva se tudi v vseh Lastnik, Mtvo „Edinost". — Izdatelj in odgovorni urednik: Anton Šlunder. Tisk, Fran Uuulu v Trstu,