0M1MES UNUM 1 9 5 8 ■r^EV. 2 (TODOS UNO) GLASILO SLOVENSKIH DUHOVNIKOV V ZAMEJSTVU KAZALO Anton Benetek: Duhovnik v fari ............................................ 33 Ignacij Lenček: Veritatem facientes in caritate ........................... 35 Alojzij Šuštar: Quid de laicis? ........................................... 39 Jože Guštin: Gospod prošt Benetek — 81-letnik ............................. 44 Pavel Slapar: Knjige ...................................................... 46 Nameni Apostolstva molitve za leto 1958 ................................... 52 Mesečnik „Ave Maria" petdesetletnik ....................................... 53 P. Foftunat Zorman OFM: + P. Kazimir Zakrajšek OFM ........................ 53 P. Fortunat Zorman OFM: Pokojni Aleksander Urankar OFM .................... 54 Novice od povsod ...........1... . ,....................................... 58 Po katoliškem svetu .............................<•........................ 63 Glede vseh upravnih zadev in poravnave naročnine se obračajte naravnost na upravo: Rev. Stanko Škrbe, Ramon Falcon 4158, Buenos Aires, Argentina, ali pa na sledeče sobrate poverjenike^ Kanada: Rev. Anton Vukšinič, 146 Bell Street, Port Colbome, Ontario. U. S. A.: Rev. Karel Pečovnik, St. Petr’s Church, Dumont, Minn. Čile: Rev. dr. Anton Trdan, Capellan, Hacienda Aculeo, Est. Hospital, Chile Italija: Rev. Tone Iskra, Chiesa del S. Nome di Maria, Foro Tra-iano 89, Roma Trst: Rev. Jože Jamnik, Via Nazionale 89, Marianum, Opčine Trieste. Gorica: Mons. dr. Franc Močnik, Via Don Bosco 3, Gorizia. Avstrija: Rev. Vinko Zaletel, Viktringer Ring 26, Klagenfurt. Ostala Evropa: Rev. Zdravko Reven, Grand’ Rue, 37, Charleroi, Belgique. Naročnina: Za Argentino in Čile 40 argentinskih pesov. Za U. S. A. 2.50 dolarja. Za vse ostale dežele vrednost zamenjave 2.50 dolarja. Kdor želi, more poravnati naročnino z mašnimi štipendiji. To velja zlasti za Evropo. Opraviti je treba tri sv. maše. Naj nihče ne opravi maš prej, dokler mu ni sporočeno, da so nameni zanj že določeni. Maše, za katere nam ni sporočeno, da so sprejete oz. opravljene, smatramo za neopravljene in naročnino za neporavnano. : Uprava isssssf msisssiim* GLASILO SLOVENSKIH DUHOVNIKOV V ZAMEJSTVU LETO V 1958 ŠTEV. 2 Duhovnih v fari Anton Benctek, Avstrija Na neko javno zborovanje, kjer je šlo tudi zoper vero, Cerkev in duhovnike, je prišel domači župnik. Eden tistih govornikov, nadgozdar, mu zakliče: „Vi spadate v cerkev med stare device.1* župnik pa mu odgovori: „Vi pa v gozd med zajce.** Takim, ki med ljudstvo širijo krive nauke, ni prav, da bi se dušni pastir brigal tudi za’ njihovo delo. Zveličar pa v priliki o dobrem pastirju pravi: Najemnik pa in kdor ni pastir in ovce niso njegove, vidi volka priti in popusti °vce in zbeži ter volk ovce pograbi in razkropi. Naš zgled nam mora biti Jezus, kot pravi: Jaz sem dobri pastir in poznam svoje in moje poznajo mene. Da pa dušni pastir pozna svoje vernike, mora iti med nje. Torej duhovnik naj gre med svoje vernike. Naj obiskuje svoje farane na njihovih domovih in se z njimi razgovarja. Meni se tukaj zdi, kot bi hotel z enim litrom vode pokropiti velik vrt. ■Kad bi šel več po fari, pa mi zlasti pisarniško delo vzame toliko časa. Kolikor mogoče, rad grem. In tukaj moram z odkritosrčno hvaležnostjo priznati: Sem že let župnik, prošt v Tinjah. Veliko pridem med družine. Pa šet nikjer nisem °pazil, da jinj ni všeč, če se jim zglasim. Smo res farna družina. Duhovnik v fari. zunaj cerkve. Nekoč sem dal svojim šolarjem domačo nalogo, naj enkrat napišejo, kake imajo podobe doma v hiši; drugič, kako je ime vsakemu v družini in kedaj ima Rv°j god. Iz tega sem že precej spoznal dotične družine. Pri mašniškem posvečenju mazilijo škof novomašnika in molijo: naj bo blagoslovljeno, kar bodo te roke blagoslovile. In tako duhovnik tudi zunaj po fari (loli blagoslov. Kako lepe so molitve, ko se blagoslovi nova hiša. Tukaj se prosi, Jlaj Bog vzame v svoje mogočno varstvo to hišo, njeno opravo, njene prebivalce, 2a sedaj in za bodočnost. Božji angeli naj odvračajo od te hiše vse, kar bi bilo škodljivo za telo in za dušo. Kot vidno znamenje tega blagoslova in varstva se navadno blagoslovi križ in se pritrdi na vidno mesto v hiši. Je, kot bi Jezus sum Prižel stanovat v to hišo. Spet gre duhovnik po fari blagoslavljat velikonočna jedila. Naj bi se tu vsi spomnili Jezusa častitljivega in naj bi jim J‘-zus križani, vstali dal vse dobro za dušo in telo, posebno tudi ljubo zdravje. Spet duhovnik blagoslavlja polja. Apostol uči: Ne tisti je kaj, ki seje in sadi, ampak tisti, ki rast daje, vsemogočni Bog. Med prvo svetovno vojsko so v nekaterih naših farah vzeli duhovnika ravno pred veliko nočjo. Ni duhovnika, ni blagoslova, ne v hiši in ne na polju. Naša fara je kakor puščava, so tarnali potrti verniki. Kakor je bil Zveličar na zemlji, tako je sedaj duhovnik prijatelj bolnikov. Ne samo, da jih pride sprevidet, tudi jih sicer rad obišče. Tudi če gre s časom bolj na tesno. Ko sem bil župnik v Djekšah, pride na večer v sredi mojega nujnega dela pošta: Rebrnikov oče prosijo, da jih pridete obiskat. Nedavno sem bil očeta sprevidel, tudi pred par dnevi še obiskal. Daleč je tja blizu dve uri na eno stran. Grem. Ko me oče zagleda, reče: Ali ste že spet tu? Nimate doma nič dela in nič jesti? Pamet mu je oslabela. In vendar je bil vesel, ko sem ga blagoslovil in mu stisnil roko — zadnjikrat. Slično drugokrat. Blaga žena in mati, gospodinja pri Drtniku na Djekšah, stara komaj 32 let, jetična. Lepo pripravljena na vse. Ko vstopim, je sedela na postelji. Reče mi: Ko ste bili pred par dnevi pri meni, sem pozabila vas nekaj vprašati. Ko pridem v nebesa, kaj naj povem tam Jezusu in Mariji o vas ? Rečem ji: To prosim, da bi vsi tisti, ki so moji dušni oskrbi izročeni ali še bodo, prišli v nebesa. „Bom,“ je kratko odgovorila. Drugo jutro ji je zapel veliki zvon pri Sv. Martinu na Djekšah. Katekizem posebno nam duhovnikom v imenu Jezusovem priporoča tale dobra dela: Obiskovati bolnike, svariti grešnike, tolažiti žalostne, prav svetovati, mir prinašati v družine. Včasih še posebna skrb nažene duhovnika po fari. V Medgorjah so zadnja leta popravljali in veliko storili pri cerkvi. Dušni pastir tam mi je pravil: Od časa do časa grem po fari prosit za cerkev, ko vsako delo toliko stane. Pri terp obisku naberem vsakokrat tri do štiri tisoč šilingov. Cerkev nima nič posestva. Pa tudi gre. še lažje kot če bi cerkev imela posetvo. Spet drugod, če je le mogoče, gre dušni pastir po fari nabirat naročnikov za dobre knjige in liste. Lansko leto sem stal nekoč ob grobu župnika, ki je umrl pred dobrimi 50 leti — Lorene Sever v Št. Pavlu v Zilski dolini. Pride tja stara mati s tremi drobnimi otroci, prinese na župnikov grob novih cvetlic in mi pravi: To so otroci moje hčere. K temu rajnemu gospodu sem hodila v šolo. Tudi so radi zahajali k nam na dom. Z našim rajnim očetom sta si bila dobra prijatelja. Tako v hvaležnosti in molitvi še v poznejše rodove živi spomin na dušnega postirja, ki je ljubil svoje farane. Biti dober duhovnik pomeni: Posvetiti se popolnoma skrbi za duše; žrtvovati zanje ves čas, vse moči, zdravje in tudi življenje; žrtvovati vsak dan osebne prijetnosti, nagnjenja in užitke na oltarju potreb in zahtev duš, ki so najlepši in najbolj izbran delež duhovnikov. Samo tako bo mogel duhovnik uspešno vršiti svoje veliko poslanstvo, za katerega je bil izbran: Vrniti svet Kristusu, omogočiti dušam vstop v njegovo presveto Srce in dati jim razumeti misterij neskončne Ljubezni božje. Luisa M. Claret de la Touche Veritatem facientes in caritate r*m. Lenček, Puščava raste, Meddobje, 1955, 4—5. 7 ., „ Prim. H. Brunner, Die Gefahren des technischen Denkens, Stimmen der Zeit. 1956, 335-346. Nevarna je za duhovnika že druga, prejšnji nekam sorodna enostranost: zanimanje samo za neposredno praktično znanje. Poznanje načel in metod za nekako tehnično in pravno pravilno manipuliranje n. pr. pri delitvi zakramentov — in v dušnem pastirstvu sploh —, ne samo ne zadostuje, marveč more postati celo kvarno, kadar ni združeno z bistvenejšim: z globokim, teološko-špekulativnim, notranje prevzetim in budnim znanjem o skrivnostih zakramentalnega in nadnaravnega življenja sploh. Voditi more ne le v mehanično, brezdušno ravnanje s svetimi rečmi,* marveč tudi v nekam tehnično, neosebno pojmovanje milosti in sredstev zanjo. Tako se more zgoditi, da pojmuje (nerefleksno seveda, a dejansko) kdo zakramente kot nekake automate, lijake, skozi katere se nam vlivajo milost in „vlite“ kreposti, ne pa kot „organe našega osebnega srečanja z Bogom".* Tudi v milosti vidi morda zgolj neko reč, medicino, ki nam je dana, da naše sile krepi in dviga; pomeni mu le neko moč, ki mu je tako dana. Prezre pa, da je milost obenem in prej »refleks božje ljubezni do tega določenega človeka osebno, žarek luči, ki zasije v človeku, ker se je božja ljubezen nagnila k njemu in ki sije, dokler se nagiba".* Tako čuti človek milost ne kot neko neživo, skoraj tvarno silo, marveč kot oseben dar božje ljubezni, ki je obenem apel, poziv, da na to božjo ljubezen odgovori s svojo ljubeznijo: spet srečanje z Bogom, oseben stik, zveza z njim. To je le en primer. Pa je še več drugih načinov, ki se po njih pokaže primat teorije pred prakso in nepogrešljiv, čeprav posreden, praktičen pomen špekulativno-dogmatične poglobitve." 2. Drugo je: iskati resnico, rasti v resnici, poglabljati se vanjo. V vsakem resničnem spoznanju človek privzame vase na intencionalen, spoznaven način spoznano realnost. Tako človeka resnica notranje polni, bogati. Z vsakim spoznanjem je njegov duh bogatejši in tako bolj po božji podobi. Le iz bogastva resnice je možno bogato življenje. Iz osebnega bogastva verske resnice je možno bogato versko življenje. Večje spoznanje je podlaga za večjo ljubezen, ker „nihil volitum, nisi praecognitum". čim globlje spoznavamo, kaj je sv. maša, kaj so zakramenti, globlji je naš odnos do njih, večji sadovi. Meditacija ni študij, a študij jo oplaja. Itd. Posebej je vsak človek, tudi duhovnik, dolžan, da toliko v6, kolikor je potrebno, da svoj poklic, svojo službo dobro in, kolikor je na njem, uspešno vrši. Ne gre le za neko abstraktno duhovniško službo na sploh, marveč konkretno za mojo, danes in tu, na mestu, na katerem sem. More biti, da je bilo za delo doma in pred 15 leti moje znanje zadostno, da pa več ne zadostuje tu in danes. Razmere so zelo drugačne. Doma smo imeli takrat opraviti z vernimi in za silo poučenimi ljudmi, ki so bili ze versko resnico odprti, malo zahtevni in malo kritični, zava-lovani več ali manj pred nevero. Tu je velik del krščenih ljudi dejansko nevernih; . mv^!71 Jasno in odkrito K. Rahner (Beichtproblems, v Schrif- ten ™r Theologie III, Benzinger, 1956, 227—245) z ozirom na spoved. Vredno ranja. osebno, ko odkriva »legalistično-magične tendence v današnji spovedni praksi ^ m kaze na smer bodočega razvoja spovedi. n j J ®chillebeeckx O. P. »Sakramente als Organe der Gottbegegmmg", v r ragen des Theologie heute, Benzinger, 1957, 379—401. ! O. Semmellroth SJ. Gott und Mensch’in Begegnung, Frankfurt, 1956, 42, Prim. Omnes unum, 1955, 101. so praktično ateisti na zunaj in na znotraj. Drugi imajo neko osnovno vero, a ne vedo o veri skoro nič, ali pa je še to, kar vedo, deloma krivo, vražno. Spet drugi Vedo več povedati proti veri kot zanjo. Le redki so, ki kaj prida poznajo verske resnice, in ti bi radi vedeli več, bolje in globlje. Te oznake veljajo za domačine, a v neki meri tudi že za naše ljudi; vsaj v nevarnosti so, da se temu vzdušju aklimatizirajo, posebno mladi. Tudi razmere doma so se bistveno spremenile; doba materialističnega prepojevanja bo pri starih in mladih zapustila globoke in usodne posledice. Tu v tujini in tam doma je in bo torej potrebno aktivno apostolsko pridobivanje; šlo bo za prave spreobrnitve, konverzije; treba bo temeljitega poučevanja (skupnega in individualnega), začenši od prvih osnov naprej. Treba bo pota apologetike prilagoditi današnjemu človeku, da ga bo mogoče iz njegove brezbrižnosti, iz njegovih zmot (ne iz zmot 3. ali 16. stoletja) in iz njegove miselnosti privesti k Bogu in v Cerkev, govoriti mu v njegovem jeziku, da nas bo umel, govoriti tako, da ga bo resnica zgrabila in prevzela. To je danes duhovnikova nujna, v nekem oziru prva naloga („fides est humanae salutis ini-tium“, Trid.), ki nalaga veliko odgovornost. To delo je gotovo težko. Poleg drugega (n. pr. apostolskega duha, velike ljubezni: veritatem facientes in caritate!) je nujno potrebno temeljitejše, sodobnejše znanje teologije, filozofije, pastoralne psihologije itd.' Brez tega je delo brezupno početje, še lotiti se ga ne upamo, ob čutu manjvrednosti. Usodna zmota j®’ da zadostuje znanje, pridobljeno v času bogoslovnega študija. Tedaj dobi le »prima initia sacrarum disciplinarum",* pa še to pade pod zakon človeške pozabe. e ^-erkev v svojem zakoniku ukazuje duhovnikom, da vse življenje študirajo,* gotovo ne misli le na prebiranje starih in pogosto zastarelih učbenikov. Teologija se> posebno danes, razvija, njeno spoznanje napreduje; mnogokdaj skuša tudi stare resnice podati na način, ki je sodobnemu človeku primernejši in upošteva njegovo uuselno in sploh duhovno stanje. To ne sme mimo nas. Bojimo se zdravnika, ki n' ..na tekočem" v medicini in ne pozna novih metod; nimam zaupanja vanj. V Podobnem našem primeru se ni čuditi, če nam ljudje ne zaupajo svojih religioznih Problemov. In, ali mar sami ne čutimo vrzeli? Kako bi pomagali danes človeku, i ne veruje, pa išče Boga? Rad bi videl, da je. Gotovo ni mogoče Boga kar pri-0 azati (andemonstrieren), a brez nekih in v neki obliki podanih dokazov tudi nc gre. Kaj bi rekli in kako? Ne bo najbrže uspeha, če mu bomo prebrali „quin-yU3e VIae _St- Thomae". Kaj šele, če bi prišel kdo z Marzovimi dokazi, da Boga ni? nem° zanJ*e in za odgovore?" Ali s Sartrejevimi, da Bog ne more biti?" če bi stavd enega od treh njegovih dokazov v rešitev: „če bi bil Bog, bi človek bit’ « 8V°boden- A človek je po svojem bistvu svoboden. Torej Boga ni. Ne more 11 >• Vemo, za kakšno svobodo gre? Vemo o svobodi dovolj za naš čas, ki mnogo Kovorj 0 njej in se bori zanjo? Vemo prepričevalen odgovor? Tako moremo pre-usati brez konca. Tudi vrzeli ne bo konca. Vrzel pa pomeni več ali manj zadol- : u . . Eeding, Politischer Atheismus, Graz 1957, 147—253. v- LXVII)'’ ‘S1954hCl23—129 m’ V StU
  • i je bila vedno knjiga s sedmerimi pečati. Posamezne odstavke sicer bereš in jih občuduješ. A v .celotno umevanje se kar. .ne moreš vživeti. Tudi v toliko ne, kolikor je sicer mogoče. Gutzvviller je opravil hvaležno delo, ko je napisal to knjigo. Kdor jo resno vzame v predelavo, mu bo dala veliko. Uporabna je tudi za premišljevanje. Že od nekdaj sem iskal slike in fotografije, ki bi kolikor mogoče živo ponazarjale sveto deželo. Zanimivo si je ogledovati v slikah, kar evangeliji pripovedujejo. A kaj takega najti? Doslej nisem imel sreče. Marsikaj sem si kupil, pa spet zavrgel. Dve deli bi pa kot uporabni navedel: Das neue Testament — in acht Tei-len von je 32 Seiten mit iiber 500 Illu-strationen und vielen Karten. Založba I.utherisches Verlagshaus, Berlin. Med slikami je vpleteno besedilo štirih evan- gelijev, Apostolskih del in . Pavjovih pisem. Delo je sicer protestantsko, a tudi za nas poučno in porabno. Če bi kaj podobnega imeli tudi katoličani, bi bili lahko ponosni. Nekaj se napoveduje in sicer: Luc. H. Grollenberg OP, Bildatlas zur Bibel. Versandbuchhandlung fiir religiose Literatur, Salzburg, Getrede-gasse 35/1. To ni založba, ampak knjigarna, kjer se lahko delo naroči. Cena 264.40 S - 10.57 dol. Knjigo imajo na Holandskem, Franciji, Angliji in ZDA. Zdaj se napoveduje še v nemškem prevodu. Prevod je oskrbel dr. Hermann Eising, profesor na kat. teol. fakulteti v Miinstru. Uvod je napisal dr. Johannes Hempel, profesor za staro zavezo na protestantski teološki fakulteti v Gottingenu. To naj bi bil geografski, zgodovinski in kulturni atlas k svetemu pismu. Knjiga bo izšla predvidoma v septembru ali oktobru 1^57. (Konec prihodnjič) NAMENI APOSTOLSTVA MOLITVE ZA LETO 1958 JULIJ: Splošni namen: Da bi kristjane ne zbegale zmotne ideje glede čistosti. Misijonski namen: Da bi se na krčanski način rešili življenjski problemi ubogih v afriških mestih. AVGUST: Splošni namen: Da bi vsi znali zavreči nevarnosti in zmote marksističnih naukov. Misijonski namen: Za resnično krščansko življenje v Nigeriji. SEPTEMBER: Splošni namen: Da bi božje ime in njegova postava bila bolj upoštevana na mednarodnih sestankih. Misijonski namen: Da bi na afriških in azijskih vseučiliščih bil spoznan in spoštovan Kristus in njegov nauk. OKTOBER: Splošni namen: Za duhovno zdravje tistih, ki so zaposleni v hotelih in zabaviščih. Misijonski namen: Da bi delo apostola sv. Petra za vzgojo domačinskega klera našlo več podpore. NOVEMBER: Splošni namen: Za boljšo vzgojo laikov, ki se posvečajo apostolatu. Misijonski namen: Da bi se katoličani latinske Amerike učinkovito upirali nevarnostim, ki groze njih veri in morali. DECEMBER: Splošni namen: Za učinkovitejšo pomoč katoliškim kinopodjetjem. Misijonski namen: Za Cerkev na otoku Formozi. MESEČNIK „AVE MARIA" PETDESETLETNIK Mesečnik „Ave Maria", ki ga izdajajo slovenski frančiškani v Lemontu pri Chicagi, je z letošnjo januarsko številko stopil v petdeseto leto. P. Kazimir Zakrajšek, ki je izdal prvo številko revije 4. marca 1909. leta, je doživel tudi njen zlati jubilej in je v lepem članku tudi popisal izredne težave, ki jih je moral premagati, ko je začel z listom. Obenem se je spomnil tudi vseh onih živih sotrudnikov in pomočnikov, ki so mu stali ob strani ter širili list. Dejansko je z „Ave Mario" tesno povezana vsa kulturna in verska zgodovina slovenskega izseljenskega življa v Združenih državah. Sedanjemu uredniku revije, rev. p. Fortunatu Zormanu gre velika zahvala, da je v odlično urejeni jubilejni številki znal prikazati probleme, skozi katere je moral list v svojih petdesetih letih. Seveda so mu pomagali sodelavci. Vsakdo bo s posebnim zanimanjem n. pr. prebral članek p. Odila Hajnška, ki je popisal zgodovino revije od 1926. leta dalje. V članku navaja zanimive podatke: 49 letnikov Ave Ma-11 j e je meter in pol debela knjiga z 18.000 stranmi. V njej je okrog 100 povesti, okoli 8 tisoč člankov in 3 tisoč pesmi. — Lep zgodovinski doprinos so slike prvih sotrudnikov in najvažnejših sodelavcev. Jubilejna številka je sploh bogato ilustrirana, tiskana na boljši papir, vezana v zlat ovitek in obsega 100 strani. V našem izseljenskem tisku pomenja razveseljiv kulturni dogodek. Za petdesetletnico je Ave Mariji poslal sv. oče svoj blagoslov, a papežev delegat nadškof Cicognani iz Washing-tona tudi osebne čestitke in dobre želje. Izredno prisrčno pozdravno pismo je prejel list od chicaškega nadškofa in kardinala S. Stritcha, ki v toplih besedah daje priznanje ustanovitelju in vsem delavcem pri reviji, pa tudi priseljenim Slovencem, ki so doprinesli svoj velik delež Cerkvi v Ameriki. V pozdravnem članku ljubljanskega škofa prevzv. g. dr. Gregorija Rožmana pa razberemo lepo misel, da se je ob zlatem jubileju poleg plemenitemu in požrtvovalnemu versko kulturnemu delu urednikov in sotrudnikov treba zlasti zahvaliti Mariji in njeni izredni pomoči, ki je ..premagala mnogotere ovire in silno sovraštvo, ki je takoj spočetka skušalo ugasiti lučko, ki jo je list „Ave Maria" prižgal pred Marijo, da kaže dušam pot iz zmot in jim pokaže Jezusa, blagoslovljeni sad njenega telesa." Želimo, da bi za versko življenje Slovencev v Združenih državah bogato zaslužna „Ave Maria" doživela še veliko novih jubilejev, urednikom pa čestitamo k izredno uspeli jubilejni številki. t P. KAZIMIR ZAKRAJŠEK P. Fortunat Zorman OFM, U.S.A. Dne 27. januarja 1958 ob devetih zvečer je umrl na ameriških Brezjah v Lemontu, Illinois, redovni jubilant, zla-tomašnik, ustanovitelj frančiškanskega komisariata Sv. Križa, Rafaelove družbe in verskega lista „Ave Maria" p. Kazimir Zakrajšek OFM. Zadela ga je srčna kap. V zadnjem vzdihu je prejel sveto odvezo in nato sveto poslednje maziljenje. P. Kazimir je bil rojen 31. maja 1878 v Preserju pod Žalostno goro. Nace — to je bilo njegovo krstno ime — je bil četrti otrok številne kovačeve družine. ker je bil šibkega zdravja, ga je oče poslal v ljubljanske šole. Po osmih letih šolanja je vstopil v frančiškanski red. Redovno obleko je prejel na Trsatu dne 4. septembra 1897. Po končanem noviciatu na Trsatu je nadaljeval študije v Gorici. Ker je bil bolan, so ga predstojniki pošiljali v razne samostane, da bi mu sprememba zraka pomagala okrepiti njegovo izčrpano telo. Meseca februarja 1901 je zopet na Trsatu. Zdravje se je poslabšalo. Dne 4. marca je postalo njegovo stanje kritično, Nobenega ^upanja ni bilo, da bi mladi klerik ozdravel. Takrat pa se je mladenič, ki je hrepenel po milosti oltarja, zatekel k Materi sedmerih žalosti na Žalostni gori. Naredil je obljubo, da bo, ako ozdravi, ustanovil čimprej bo mogoče verski list „Ave Maria", ki bo oznanjal vernim Slovencem slavo Marijino. Marija ga je uslišala. Znano je, da je p. Kazimir vse svoje življenje globoko častil žalostno Mater božjo. Ustanovil je tudi Marijin list „Ave Maria", ki še danes izhaja. V duhovnika je bil posvečen 14. julija 1902 v ljubljanski stolnici. Po končanih študijah je bil dve leti katehet na ljudski šoli v Kamniku. 16. novembra 1906 je prišel v Združene države Amerike z namenom, da spozna probleme slovenskega izseljenstva in da tudi nudi duhovpo pomoč slovenskim rojakom v novem svetu. Njegovo delovanje v Ameriki je bilo zelo široko. Ni ga omejil na en kraj. V Nevv Yorku, kjer je dobil prvo zavetje pri župniku nemške fare sv. Nikolaja na Drugi cesti Rev. Johnu Nageleisenu, je bil širok delokrog. Veliko pozornost je takoj posvetil Ellis Islandu, otoku vzdihov in solza onih, ki jim ni bil dovoljen vstop v ..obljubljeno deželo". Tam je tolažil, pomagal in posredoval. Mnogi,. ki so bili poslani na ta otok, so se jnorali vrniti v domovino. Le redkim je bil po dolgih tednih čakanja in posredovanja dovoljen vstop v Združene države. P. Kazimir je kmalu po svojem prihodu v Nevv York začel obiskovati slovenske naselbine na vzhodnem delu Združenih držav. To so bili težki obiski, ki so mladega in neizkušenega misijonarja pogostokrat navdajali z mislijo, da ni sposoben za delo, ki se je odpiralo pred njim. V tistih časih mu je bil očetovski Fr. Nageleisen v veliko oporo. Verske razmere med slovenskimi naseljenci so bile tedaj zelo slabe. V nekaterih naselbinah, kjer so bivali Slovenci, sploh ni bilo katoliške cerkve in šole. Odpirali so se novi rudniki, zidale nove tovarne. Delavci so šli s svojimi družinami tja, kjer je bil zaslužek. Ne škofje, ne župniki niso mogli slediti hitremu razvoju. Kjer so pa bile katoliške qerkve, niso mogle pritegniti Slovencev, ki niso razumeli jezikov drugih narodnosti. Slovenski verniki tudi niso bili navajeni na cerkveni red in na denarne prispevke, ki so po cerkveni zapovedi v tej deželi predpisani. Zato so jih protiverski časopisi z lahkoto odvračali ud verskega življenja. Oni verniki, ki so bili trdni, so se čutili osamljene in zapuščene. Z velikim upanjem so sprejemali mladega misijonarja in ga prosili, naj jim pomaga in naj skuša nekaj storiti, da slabi časopisi ne bodo nemoteno trgali slovenskih rojakov od Cerkve. Kar tyje protikatoliški časopisi so prihajali v slovenske naselbine. Iz Nevv Yorka je prišel šestkrat na teden liberalni časopis „Glas Naroda", ki je ostro napadal katoliško duhovščino in verne laike. Iz Chicage je prihajal dvakrat na teden „Glas svobode", svobodomiseln in skrajno protiversko usmerjen časopis. Njemu se je pridružil enkrat na teden "Froletarcc", socialistični protikatoliški tednik. Ti listi so uničujoše vplivali na versko Življenje slovenskih naseljencev. P. Kazimir je nekaj časa opazoval in poskušal dobiti sodelavcev, ker je čutil, da vsega dela ne bo zmogel sam. A ni bilo razumevanja za odločen nastop proti številnemu sovražniku, ki je imel ugodne razmere za svoje uničevalno delo. A dolgo ni mogel čakati. Sklical je v New Yorku ustanovni shod Rafaelove družbe dne 1. decembra 1908. Iz poročila o ustanovnem shodu je Rafaelova družba »dobrodelna družba, ki vidi v izseljeništvu veliko polje, kjer more izvrševati v obilni meri dela krščanske ljubezni, požrtvovalnosti in usmiljenja na svojem bližnjem" (Ave Maria 1909, štev. 1., stran 7). Rafaelova družba se je hitro širila po slovenskih naselbinah. Nekaj mesecev pozneje — marca 1909 — je začel p. Kazimir izdajati verski mesečnik »Ave Maria", ki naj bi bil glasilo Rafaelove družbe. Ker se pa niti člani niso naročili nanj, je list kmalu postal samostojen list. List »Ave Maria" se prva tri leta ni mogel uveljaviti. Glavni vzrok pa je bila gonja proti listu. Na katoliški strani je prevladovalo mnenje, da se ne splača izdajati protiverskih časopisov, ker bodo potem postali še bolj strupeni. Toda p. Kazimir se je dobro zavedal da ne gre za izzivanje močnega nasprotnika, ampak za reševanje vere med slovenskimi rojaki. »Ave Maria" je bil edini list, ki si je v tistih časih drznil jasno povedati, da so napadi na katoliško Cerkev krivični. V prvih desetih letnikih dobimo v listu mnogo načelnih člankov in dopisov, katere so pisali delavci, ki so utrjevali svoje versko prepričanje ravno ob bra-11 ju »Ave Maria". „Ave Maria" je dobila leta 1917 svojo tiskarno, še isto leto je dal p. Kazimir natisniti slovenski abecednik, ki se pa žal po slovenskih farnih šolah 11 i mogel povsod uveljaviti, čeprav so ga učiteljice želele rabiti. Tiskarna se je lepo razvijala. Leta 1918 je p. Kazimir prevzel v svoje roke »Slogo", ki je izhajala v Clevelandu, pa je začela pe-šati. Naslednje leto je chicaški škof Mudelein (pozneje postal kardinal) povabil p. Kazimirja, naj se s tiskamo preseli v Chicago. P. Kazimir se je vabilu odzval, ker je želel priti s podjetjem »Ave Maria" v središče Združenih držav. V Chicagi je iz »Sloge" nastala »Edinost", pozneje pa »Amerikanski Slovenec in Edinost". P. Kazimir se je bavil z mislijo na dnevnik, a je moral na to kmalu pozabiti, ker ni bilo ugodnih razmer, da bi se dnevnik uveljavil List je postal tednik, pozneje je izhajal dvakrat, nato trikrat na teden in nekaj časa tudi štirikrat. Tiskarna je tiskala tudi slovenske knjige in molitvenike ter brošure. V zalogi je imela tudi bogato zbirko knjig, ki so bile tiskane v Sloveniji. Leta 1923 se je moral p. Kazimir posloviti od tiskarskega podjetja. »Edinost Publishing Co.“ je postalo samostojno podjetje, popolnoma ločeno od lista »Ave Maria". Leta 1927 najdemo p. Kazimirja zopet v Ljubljani. Vsa leta do vojske, ko se je ponovno vrnil v Združene države, je vodil delo ljubljanske Rafaelove družbe. Njegova zasluga je, da je bila ustanovljena fara sv. Cirila in Metoda za Bežigradom. Fari je pozidal kot župnik novo cerkev. Tik pred svojo smrtjo je zvedel, da cerkev podirajo, kar ga je zelo potrlo. Doživel je 50. leto izhajanja svojega lista »Ave Maria". Jubilejna številka, ki je izšla januarja meseca letošnjega leta, mu je prinesla veliko veselja. Iz nje je spoznal, da cerkveni in redovni predstojniki cenijo njegovo delo in so mu hvaležni za vse napore za ohranitev vere med slovenskimi rojaki. Še v večje veselje pa mu je bilo, da je videl iz jubilejne številke, da mlajši rod pozna njegovo delo, katerega sadove je sprejel kot bogato dediščino. Pogreb pokojnega je bil 30. januarja. Ob devetih zjutraj so njegovi so-bratje in svetni duhovniki opravili Offi-cium defunctorum, nato je imel p. Benedikt Moge OEM, provincialni delegat, pogrebno mašo. Obrede ob krsti v cerkvi je opravil chicaški pomožni škof Most Rev. Raymond P. Hillinger kot zastopnik nadškofa Njegove Eminence Samuela kardinala Stritcha. Nato je bil pogreb na samostansko pokopališče. Pogreba se je udeležilo okoli 50 duhovnikov. POKOJNI ALEKSANDER URANKAR OEM P. Fortunat Zorman OFM, U.S.A. V sredo, 12. februarja, smo imeli na ameriških Brezjah zopet pogreb. Pokopali smo n. Aleksandra Urankarja, ki je umrl po kratkem bolehanju v nedeljo, 9. februarja 1958. Pokojni je bil rojen 25. aprila 1902 v Mariboru. Njegov oče je bil železničar; opravljal je službo sprevodnika na vlakih, pred upokojitvijo pa je postal revizor. Družina je doma iz Laškega pri Celju, kjer starši še sedaj živijo. V družini je bilo deset otrok. Brat pokojnega, p. Konstantin, je gvardijan frančiškanskega samostana pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah. Krstno ime pokojnega je bilo Alojzij. Osnovno šolo in nižjo gimnazijo je obiskoval v Mariboru. Med prvo svetovno vojno je vstopil v frančiškanski led.in je prejel redovno obleko 4. septembra 1917 v Nazarjih. Tam je tudi dovršil noviciat. Nato je odšel v Kamnik, kjer je nadaljeval študije na frančiškanski privatni gimnaziji. Teologijo je študiral v Ljubljani. Tam ga je knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič 7. julija 1925 posvetil v duhovnika. Novo mašo je pel v baziliki Matere milosti v Mariboru. V tistem letu se je mudil v domovini p. Kazimir Zakrajšek. Z lahkoto je navdušil mladega duhovnika za dušno-pastirstvo med ameriškimi Slovenci. P. Aleksander se je poslovil od domačih, prijateljev in drage domovine in odšel v vinograd Gospodov v daljno Ameriko. Svoje dušno pastirstvo je začel v fari sv. Štefana v Chicagi, tu ga je tudi končal. Mnogi, ki so ga sprejeli kot mladega duhovnika pri Sv. Štefanu, so se tudi od njega poslovili, ko je ležal v cerkvi na mrtvaškem odru. Od leta 1928—1930 je bil župnik pri Sv. Cirilu v New Yorku. Nato so ga predstojniki poslali nazaj k Sv. Štefanu v Chicago, kjer je bil župnik do leta 1939. Tega leta je postal gvardijan v Lemontu, kjer so ravno zidali nov sa- mostan in cerkev. Tako je tudi on pripomogel, da so slovenski frančiškani v Ameriki dobili svoj dom. Gvardian je ostal do leta 1943, ko so ga predstojniki nastavili za župnika pri Sv. Juriju v South Chicagi. Leta 1950 je bil izvoljen za komisarja ali provincialnega delegata Komisariata Sv. Križa v Združenih državah. V tej službi je ostal šest let. Kot komisar je dovršil zadnja dela v romarskem domu, ki sedaj služi v zimskih mesecih za dom duhovnih vaj. Cerkvi je kupil nove orgle. V Baragovem parku je postavil s svojimi rokami štirinajst postaj križevega pota. Leta 1956 se je vrnil kot župnik v faro Sv. Štefana. Tam, kjer je začel obdelovati vinograd Gospodov, je tudi končal svoje duhovniško delo. Posebna odlika njegovega poklica je bila, da je znal postati vsem vse. Vsi, otroci, fantje in dekleta, možje in žene, izobraženi in preprosti, so našli v njem razumevajočega duhovnega očeta. Nikoli se ni posvetil eni skupini vernikov tako, da bi bili drugi zanemarjeni. In nikoli ni delal za vse tako, da bi zanemarjal posameznike. Do vseh je bil enako prijazen, za vse je dobil čas. Pokojni je bil dober govornik. Znal je govoriti vsem, kakor je bilo primerno njihovi starosti, stanu in izobrazbi. Veliko je tudi pisal. Pogostokrat smo brali v mesečnikih njegove pesmi. Iz njih veje globoka ljubezen do domovine in do slovenskega jezika ter duhovniška gorečnost za ameriške Slovence. Vkljub svojim sposobnostim je bil p. Aleksander skromen in ponižen. Nikoli ni silil v ospredje s svojimi talenti; vsakdo jih je moral sam odkriti iz njegove skromnosti, ako je hotel spoznati njegovo notranje bogastvo. Jeze in sovraštva v svojem srcu ni trpel, čeprav ga je to stalo marsikatero ponižanje. Bil je odkrit v besedah, kar so mu nekateri zamerili. Ko je opazil, da je koga nehote ali v trenutni nepo- trpežljivosti žalil, mu je bilo zelo hudo in je čimpreje pokazal, da ni storil to namenoma in da ne želi v svojem srcu nikomur hudega. Ako je bilo treba, se je ponižal samo, da je prinesel v svojo okolico mir in veselje. Mračni obrazi so mu bili neljubi. A takih ljudi se ni izogibal, ampak se jim je približal in jih skušal razvedriti. V svoji prijaznosti in vljudnosti pa ni bil vsiljiv. V zadnjem letu je imel v fari težave. Na mešanih farah (razne narodnosti, stari in novi) so vedno kake težave. Cerkev sv. Štefana je majhna. Nekateri moški so med mašo stali pod korom in tako zaprli vhod v cerkev. P. Aleksander je precej časa potrpel. Imel je celo namen, da ne bo ljudi dražil z navodili, kje naj stoje ali sede v cerkvi. A razvada je šla predaleč, moral je spregovoriti. Nekateri so mu to zamerili in so dvignili protest. P. Aleksander se je ponižal in v farnem buletinu razložil še enkrat, da je v cerkvi potreben red, obenem pa prosil odpuščanja, ako je koga žalil. A nekateri ga še niso hoteli razumeti. Razumeli so ga pa 9. februarja, ko se je poslavljal od faranov. Dne 5. februarja je zvedel, da so predstojniki uslišali njegovo prošnjo in ga zaradi bolezni razrešili službe ter prestavili v samostan v Lemontu. Uvidel je, da je nesposoben, da bi se sam poslovil od faranov. Zato je prosil svojega kaplana p. Marka Hočevarja OFM, naj se on naslednjo nedeljo poslovi v njegovem imenu. V četrtek zvečer pa se je bolezen poslabšala. Bolnik je padel v nezavest, iz katere se je prebudil za nekaj trenutkov v soboto zjutraj. Prepeljali so ga v bolnišnico. Ko je v nedeljo umiral, se je p. Marko v njegovem imenu poslavljal od faranov. Ker sem tisto nedeljo pomagal pri Sv. Štefanu, sem slišal ta ganljivi govor. Približno te besede je med drugimi spregovoril p. Marko: „V začetku tedna je p. Aleksander zvedel, da je razrešen odgovornosti za faro Sv. Štefana. Zaradi bolezni je moral pustiti delo. Videl pa je, da sam več ni sposoben za poslovilni sestanek in za poslovilni govor; zato je naprosil mene, naj se v njegovem imenu in zanj poslovim od vas. Zahvaljuje se vam za vaše sodelovanje in za vse, kar je lahko naredil z vašo pomočjo. In prosi odpuščanja vse, katere je nehote žalil. Namerno ni žalil nikogar, a nekatere njegove besede so bile napačno tolmačene. A župnik jih ni spregovoril s hudobnim namenom." Ob teh besedah se je slišalo v cerkvi ihtenje. Farani so dobro vedeli, da se je umirajoči ponižal samo zato, ker njegovo plemenito srce ni preneslo, da bi kdo mislil, da nosi v svojem srcu jezo ali nevoljo na koga. Isti večer — nekaj minut pred pol osmo — je izdihnil. Ob njegovem umiranju je molil zanj p. Marko molitve za umirajoče. P. Aleksander je umrl nepričakovano. Nekaj tednov pred božičem se je prehladil. Prehlad je trajal dolgo časa, a ni bil tako močan, da bi moral ležati. V začetku januarja se je med mašo pri „GIoriji“ zgrudil. Od tedaj je imel težave s svojim spominom. Težko se je spomnil imen oseb in predmetov. Bolezen se je slabšala, dokler ni 6. februarja pozno zvečer izgubil zavest. Kaj je bil vzrok smrti, ni zdravnik z gotovostjo mogel povedati. Smrt je torej prišla nepričakovano. A bil je nanjo pripravljen. P. Odilo je po njegovi smrti našel v njegovem brevirju natipkano molitev za srečno zadnjo uro. Ker je bil listek precej obrabljen, je najbrže to molitev molil dolgo časa. Umrl je tako kakor je molil: „0 Jezus, ko molim in častim tvoj poslednji zdihljaj na križu, Te prosim, da sprejmeš tudi mojega. Ker ne vem, se bom li zavedel ob uri moje ločitve s sveta, zato Ti darujem že zdaj svoj smrtni boj in vse stiske svojega umiranja. Ker si Ti moj Oče in moj Zveličar, izročam v Tvoje roke svojo dušo. Želim, da bi bil zadnji hip mojega življenja združen s Tvojim poslednjim trenutkom in da bi moje srce prenehalo utripati v Tvoji ljubezni. Amen." Novice od povsod JUGOSLAVIJA Jugoslovanski škofje so ob 100-let-nici lurških prikazovanj objavili vernikom okrožnico, v kateri priporočajo molitev rožnega venca po hišah in nov vzpon za mašno leto, ki ga podaljšujejo tudi za leto 1958. Ljubljanski ordinarij priporoča duhovnikom vestno vodenje birmanske in prvoobhajanske knjige, ki postajata vedno bolj pomembni. Kanonična vizitacija in birma bo v letu 1958 v dekanijah Radovljica, levi breg Save, Novo mesto in Črnomelj. V letu 1957 je bilo v ljubljanski škofiji 9.577 birmancev, v lavantinski pa 11.623. Teološka fakulteta v Ljubljani je izdala VI. in VIL letnik Zbornika teološke fakultete, ki ga je uredil dr. Franc Grivec. Seveda je zbornik le tipkan. Za pokojnim kanonikom Strojem je prišel v zbor ljubljanskih kanonikov na podlagi bule sv. stolice z dne 3. oktobra 1957 prof. dr. Jakob šolar. Umeščen je bil 2. januarja letos. Imenovan je tudi za konzistorialnega svetnika. Za novo leto je končno zagledal beli dan molitvenik „V občestvu združeni" v lepi obliki žepnega formata, lepo vezan, na belem papirju. Na priloženem listu se Zadruga katoliških duhovnikov FLRJ, ki je molitvenik izdala, zahvaljuje škofijskemu ordinariatu za podeljeno cerkveno dovoljenje zat natisk, uredniškemu odboru pa za opravljeno delo pri izbiri besedila. Vso težo dela je nosil prorektor semenišča dr. Janez Oražem. Za notranjo opremo in risbe je oskrbela ing. arch. Erna Tomšičeva. Tiskal je umetniški zavod za litografijo. — Molitvenik obsega 230 strani in se deli na poglavja: V občestvu združeni — pri maši — pri zakramentih — pri pobožnostih — pri petju — pri molitvi. V mašnem delu je poleg črnega tudi rdeči tisk. Poglavje o zakramentih je na novo obdelano. Brez dvoma je to najmodernejši slovenski ljudski molitvenik in bo našemu ljudstvu v sedanjih razmerah lepo služil, čestitamo k lepemu uspehu vsem, ki so se trudili zanj! Bogoslovci so izdali liturgični skript „Mediator Dei“ v slovenskem prevodu. Duhovniki so dobili prevod kard. Jakoba Lercaro, K maši bratje! Navodilo za sodelovanje vernikov pri maši. Tudi to je razmnoženo in lepo vezano na 120 straneh. Izdal je škofijski ordinariat. Prevedeno s pisateljevim navodilom. Knjige Mohorjeve družbe v Celju so izšle. Tiskane so bile: ena v Murski Soboti, druga v Kopru, dve v Mariboru. Izšle so v 80.000 izvodih(!). Prof. Trstenjak je napisal vzgojno knjigo „Človek v ravnotežju ali nauk o značaju". Lavantinski škofijski ordinariat izdaja razmnožena »Sporočila" župnim uradom. Urejuje jih dr. Josip Meško, stol. kanonik, Slomškov trg 19, Maribor. Skupnih duhovnih vaj se je udeležilo v lavantinski škofiji v mariborskem škofijskem dvorcu 35 duhovnikov, v župnišču v Slovenj Gradcu 16, v ljubljanskem semenišču 79, pred ordinacijo za prezbiterat v Ljubljani in Djakovu 7. Zasebne duhovne vaje je onravilo 21 sobratov. Skupaj 158 (v 1. 1956: 154). Izostalo jih je iz opravičenih razlogov šestnajst. Sveto pismo izide pri celjski Mohorjevi družbi. Univ. prof. dr. Matija Slavič zaključuje svoje življenjsko delo, nov prevod celotnega Svetega pisma, ki ga bo po zvezkih izdajala Mohorjeva družba. Prvi del bo izdala prihodnje leto. Ker mora ob oddaji rokopisa poravnati polovico tiskarskih stroškov, vabi sedaj na subskripcijo. Prvi del bo imel 1 200 strani in stane v subskrpciji 1.018 din. Lavantinski škof je s 1. I. 1958 določil za tihe maše, ki niso vezane na dan in ki niso oznanjene, štipendij 200 din. Obredna kongregacija je dne 14. XI. 1957 dovolila prenos praznika bi. Nikolaja Taveliča na 5. december. Tako bo prišel 14. novembra bolj do veljave praznik mučenca za cerkveno zedinjenje sv. Jozafat. Cerkev sv. Cirila in Metoda za Bežigradom v Ljubljani podirajo. Novi del cerkve, ki je bil zgrajen po zamisli pok. arhitekta Plečnika, je že podrt; staro Pa začasno še uporabljajo, dokler ne bo Kotova cerkev, ki jo grade na Vodovodni cesti. G. Franc Sal. Finžgar je končno izdal svoje spomine „Leta mojega potovanja". Knjiga je zanimiva in pove marsikaj, kar ni bilo znano. "Odhajajo, a nas je strah...“ je zapisala „Družina“ ob nekrologu štirim umrl i m duhovnikom na Goriškem ob italijanski meji. Ni jih, ki bi jih nadomestili na izpraznjenih farah. 12. januarja ob 8 zjutraj je prevzv. K. škof Vovk posvetil v ljubljanski stol-mei g. Janeza Markiča, doma iz Male 'esi pri Globasnici na Koroškem. Veliko romanje na Polšnik v litijski ekaniji je v ljubljanski škofiji nazna-njeno za 25. marca. Tu je lepa cerkev posvečena lurški Materi božji. Zgrajena .le bila 1. 1904. Bo pontifikalna sv. maša ^ pridigo. Med letom bodo v ljubljanski ^ ofiji podobne slovesnosti po raznih Marijinih svetiščih. Dekan Andrej Ilc iz Podzemlja je agoslovil prenovljeno cerkev na ceziju. „ Franc Kastelic je novi viniški župnik. V Dutovljah na Krasu pastiruje g. 'an Budin. — V Breginju deluje g. rane Drole. doma iz cerkljanskih hri-.ov" " V Tolminu je za župnika g. Anton štrancar, Vipavec po rodu. — V tianjščicah je g. Robert Zadnik. G. Franc Krošelj, župnik v Mozirju, ?e le odpovedal župniji z novim letom ln je bil upokojen. G. Jurij Lebič, župnik v št. liju pri s enju, je bil imenovan za soupravi-c|ja v škalah, kjer je bil g. Matej Veis z novim letom upokojen. Dosedanji vikar pomočnik v Mozirju g. Alojzij žagar je postal tamkajšnji župnijski upravitelj. Podobno je postal duhovni pomočnik v Šmartnem ob Paki p. Pij Novak, opat O. Cis. Ref., župnijski upravitelj iste župnije. Zamenjala sta fari g. Mirko Žakelj, ki je zdaj upravitelj v Zavratcu, in g. Govekar, ki pastiruje v Ledinah nad Idrijo. V Drežnici pri Kobaridu pastiruje g. Anton Češornja. Prejšnjega župnika g. Ljubo Manca so izpustili iz zapora in bo šel v Godovič, kjer je umrl g. Dežela. G. Franc Verče, župnik in prodekan v Sostrem pri Ljubljani, je bil na lastno prošnjo razrešen prodekanske dolžnosti. Za dekana dekanije Ljubljana-okolica je bil potem imenovan g. Ivan Bergant, župni upravitelj na Igu pri Ljubljani. Za dekane lavantinske škofije so bili imenovani dosedanji dekani upravitelji: g. Jakob Bohak za dekanijo Laško, g. Jože I(rošl za dekanijo Zavrč, dr. Jožef Šendorfer za Maribor, desni breg, g. Miloš Turk za Gornji grad, g. Ivan Vodeb za Videm ob Savi. G. Pavel Gril, župnik v Šoštanju, se je odpovedal župniji in bil upokojen. — G. Franc Klasinc, vikar pomočnik na Prihovi, je postal istotam župni upravitelj. — šoštanjski župnijski upravitelj je postal dosedanji tamkajšnji kaplan g. Jožef Vesenjak. Soupravljal bo tudi župnijo Zavodnje. — G. Janez Rožman, do sedaj župni upravitelj v Zavodnjah je bil razrešen službe na lastno prošnjo. — Župnik na Prihovi g. Anton Kocjančič se je odpovedal župniji in je bil upokojen. — Kaplan pri sv. Mariji v Mariboru je postal p. Ladislav Pintar OFM. — Kaplan iz Dravograda g. Anton Ša-ruga je odšel kaplanovat v št. IIj v Slovenskih goricah, na njegovo mesto v Dravograd pa pride g. Viljem šolinc, doslej duhovni pomočnik na Prihovi. — Salezijanec g. Franc Vogrinčič je bil imenovan za vikarja namestnika na Kapeli pri Radencih. Še vedno je zaprt g. Ivan Kobal (goriška administratura), ki je bil ob- sojen, da je dobival kot vohun vatikansko plačo v naturalijah. Dobival je namreč preko sobratov iz Beneške Slovenije zdravila za svojo bolezen. Starši ribniškega župnika g. Alojzija Dobrovoljca so praznovali biserno poroko. Umrli so: g. Tomaž Javornik, doma z Vrhnike pri Ljubljani. — 10. decembra je odšel v večnost g. Franc Časi, duhovni svetovalec in župnik v Šmartnem ob Paki. Rodil se je 1. 1885 v Rečici ob Savinji. — Ob grobu godovi-škega župnika g. Ivana Dežela se je od njega poslovilo 45 duhovnikov. — V mariborski bolnišnici je umrl g. Andrej Klobasa, upokojeni duhovnik. — Okrajno sodišče v Krškem je razglasilo za mrtvega g. Ivana črnoga, bivšega upravitelja na Vidmu ob Savi. — R. i. p.! ARGETINA ZAHVALA ZA SLOVENSKE DUHOVNIKE G. Anton Presas, župnik v Moronu pri Buenos Airesu in generalni vikar pred kratkim ustanovljene škofije Mo-ron, je »Duhovnemu življenju", naši verski reviji v Buenos Airesu, poslal sledeče vrstice: Republika Argentina je dežela bodočnosti; ne brez razloga jo sedanji sv. oče visoko ceni in govori o njej z izrednim dopadenjem. Toda prav zadnje čase pretresa Argentino silen verski problem, kako pomnožiti število duhovnikov. Pa sc je zgodilo, da je božja Previdnost, ki vse sladko in krepko ureja, prav za te čase poslala k nam urejeno in delavno vrsto slovenskih duhovnikov, ki so uspešno in dostojanstveno spolnili praznino, nastalo ob pomanjkanju domačega klera. Mnogi od teh duhovnikov so doma nekaj pomenili; imeli so visoka mesta v domači hierarhiji in bili so izredno delavni na vseh področjih javnega življe-nja. Tu pa so jih zadela le mesta drugotne važnosti, ce smemo sploh v božjem kraljestvu govoriti o razdelitvi mest. Jezik in navade njihove rojstne de- žele so zelo različni od tukajšnjih. Pa so se tako potrudili in hitro priličili okolju, tako da danes pridigajo v izbranih in vsem razumljivih besedah. Sprejeli so to deželo za svojo in delujejo, kot da bi bili v domovini. Ogromno je dobro, ki ga je deležna dežela po teh duhovnikih. V kako silno zadrego bi prišli tukajšnji škofje, če bi se čez noč vsi ti duhovniki vrnili domov! Polni vneme so pri pouku katekizma, v spovednici, pri obiskih bolnikov. V vsem, kar se nanaša na Boga in dobro duš, so polni resnobe in dostojanstvene drže. Ne smejo si delati kakih rožnatih utvar za bodočnost, kajti kot tujci verjetno nikdar ne bodo prišli do važnejših javnih mest. V moronski škofiji živi velika skupina Slovencev, ki polni tukajšnje cerkve in vabi domačine s svojim zgledom k posnemanju. Tudi duhovniki slovenske krvi so v tej škofiji številni. Njih polnoč je naravnost izredna. Zato je moronska škofija, v želji, da se zahvali tem duhovnikom in temu ljudstvu za vse izkazane dobrote, povabila lani za praznik Razglašenja Gospodovega v svojo sredo ljubljanskega škofa mons. dr. Gregorija Rožmana, da je opravil daritev sv. maše na veličastnem oltarju Marije Brezmadežne in Srečnega Pota. škof dr. Rožman, res pravi gospod tako glede svoje ljudo-milosti kot svoje drže, trenutno duhovno oskrbuje slovensko skupnost, razpršeno po vsem svetu, potem ko so ga preganjali komunisti in je moral nastopiti pot izgnanstva. Bila je za Moron velika čast, da ga je mogel imeti nekaj ur v svoji sredi in tako izvršiti eno izmed del krščanskega usmiljenja: popotnike sprejemati. Kajti popotniki so vsi tisti ljudje, ki danes zapuščajo zaradi vere svojo rojstno deželo. Ne bi bilo težko zame, da omenim slovenske duhovnike, ki delujejo polni vneme v naši moronski škofiji. Brezmadežna Devica Dobrega Pota, naša nebeška patrona, naj jih za vse napore bogato poplača in jih pripelje nekega dno v varen pristan. Vendarle, zdi se mi prav, da omenim en primer. Ni še dolgo, kar je bila ustanovljena v Moronu nova župnija. Za njen nastanek ima glavno zaslugo duhovnik Anton Škulj. Ko je prišel ta duhovnik pred dvema letoma na sedanji kraj, je našel ljudi razdeljene v dva nasprotna si tabora. Sicer je res, da ga niso kamenjali, toda zato pa se je zgrnila nadenj strašna netvihta hudobnih jezikov. Omenjeno predmestje je bila prava Kalvarija in nihče, komur so to mesto ponudili, ni hotel pred g. Škuljem tam ostati. Toda dobri gospod Tone Škulj, vojak v zadnji }°jni, je to bombardiranje tiho prenašal m vzdrzal dot konca. In je bitko dobil. anes je to predmestje osvojeno za Bosa, zakramentalno življenje narašča in 'atekizem se redno poučuje. Že ima nova župnija tri kapele in navdušenje '■a Cerkev je vedno večje. Nihče si pred časom ni mogel misliti, da bo ta duhov-m enkrat župnik te nove župnije. sPclo mu jet nasprotnike spremeniti v Prijatelje in ti so mu potem pomagali Pri gradnji novega svetišča. Gotovo se je ta čudež zgodil prei V, em po pomoči Srca Jezutsovega, sr Je $?• Ione Škulj takoj ob svojem pr nodu v novi kraj začel s širjenjem t Po oznosti. Potem ima pri tem zaslug a j Svetejša Devica, katero časti sed; ?,s cn bo letos posvečen. To je g. Kavčič iz župnije sv. Lenarta. V malem semenišču so zelo strogi s slovenskimi gojenci. Kakor hitro ne more kdo plačati vzdrževalnine, mu pošljejo opomin in že ne more plačati, ga pošljejo domov. Veliko dobro delo naredi, kdor more tistim semeniščnikom kaj pomagati, ki so iz revnejših družin. Darove v ta namen naj bi poslali poverjenikom „Om-nes unum“. Slovenski duhovniki v papeškem zavodu Russicum so spet izdali zbornik Kraljestvo božje. Letos je vsebina pestrejša in bogatejša. V juliju poroma 1000 Slovencev iz Italija in Avstrije v Lurd. Romanje bo '°dil prevzvišeni g. škof dr. Gregorij Rožman. G. Jakulin iz Kravarja je januarja misijonar!! po Siciliji. Lansko leto je bil v Atencih. G. dr. Pavle Robič, tajnik Slovenskega socialnega odbora v Rimu in zastopnik slovenskih izseljenskih dušnih pastirjev pri Konzistorijalni kongregaciji® 18. januarja dopolnil petdeset let življenja, čestitamo! V Karel Reja, župnik v Rupi v i 'Pavi, je pred kratkim dopolnil sedemdeset let. Naj ga Bog ohrani še mnogo let! , K- Radko Rudež DJ je G. februarja odpotoval v misijone v Rodezijo v Južni Afriki. Želimo mu veliko uspeha pri misijonskem delu! G. Jože Vidmar iz Gorice je za božič misijonaril po Koroškem. Imel je misijon v Radišah in v Medgorju. KANADA G. Mirko Rener je naredil doktorski izpit na univerzi v Toronto. Za disertacijo je predložil tezo „Človek v miselnosti Elizabete Langgaesser". Čestitamo! ZDRUŽENE DRŽAVE V Lemontu sta drug za drugim umrla slovenska frančiškanska patra Kazimir Zakrajšek in Aleksander Urankar. Prvi je umrl 27. januarja, drugi pa 9. februarja. O obeh prinašamo v tej številki posebna članka. Naj počivata v miru! P. Odilo Hanjšek OEM bo vodil romanje Slovencev iz Severne Amerike v Lurd in Fatimo. „Ave Maria", slovenska verska revija, proslavlja letos 50-letnico. Glej poseben članek o tem jubileju! P. Villiam Korenchan, sin slovenskih krščanskih staršev, je v kraju Cicero 29. decembra pel novo mašo. Je član kongregacije sv. Kolumbana. Po katoliškem svetu CERKEV pod GOMULKO Oktobra 1956 je Gomulka izjavil, da se o boril za solidarnost s socialistični deželami, zbranimi okrog ZSSR, “ Je proti možnosti zopetne vzpostavile kapitalističnega režima, za nacio-a no suverenost ter za zgraditev socia-izma v skladu s svojimi pogledi. Po ec kot enem letu je treba ugotoviti, riT Je les v notranji in zunanji politiki Uegova vlada neodvisna. Na znotraj je ^et 1 nekatere korake, ki so vzbudili re 1Kike v sovjetskem tisku kot n. pr. opustitev nasilne kolektivizacije dežele. Sovjetski generali, ki so kontrolirali poljsko armado po vseh četah, so bili spet odpuščeni. Ton parlamentarnih debat, dalje debat v poljski komunistični stranki in polemike po tisku kaže, da Poljske, čeprav je še daleč od demokracije zahodnega tipa, vendar ni mogoče več imeti za satelitsko državo. Cerkev na Poljskem ni več molčeča Cerkev v običajnem smislu besede. Ni ne škofov ne duhovnikov po ječah. Po- seganje države v imenovanja na cerkvene službe ni večje, kot je to na splošno predvideno v konkordatih. Škofi se imenujejo in nastavljajo na Poljskem, svoboda bogočastja ni ovirana, katoličani uživajo svobodo združevanja in izražanja, ki je lahko v očeh zapadnjakov še močno nezadostno, ki pa pomeni znaten napredek z ozirom na položaj pred oktobrom 195G in z ozirom na položaj v drugih deželah „ljudske demokracije". Fakultativno poučevanje verouka je bilo spet uvedeno v javnih šolah, včasih ne brez trenj. Prvič po dolgem času so se zastopniki poljskih katoličanov (ne tistih iz organizacije „Pax“) udeležili uradno mednarodnih katoliških kongresov. To ni verska svoboda, kot si jo Cerkev želi, kjer bi obstajala KA, katoliška mladinska gibanja in kongregacije, ki poučujejo mladino. Ni pa več preganjanja, pa tudi ne dušitve z molkom. Na Poljskem se Cerkev nahaja v izrednem in morda le začasnem položaju: gre za dejansko koeksistenco z režimom, ki se še vedno izdaja za materialističnega in brezbožnega. Če ni mogoče zanikati ustalitve položaja poljske Cerkve, je vendar še mnogo problemov, zaradi katerih bodo mogli še nastati konflikti med Cerkvijo in državo: Če trdi komunistično časopisje, da je zopetna uvedba verouka v javnih šolah dala povod nestrpnosti in fanatizmu na račun otrok, ki ne hodijo k verouku, se pa katoličani spet pritožujejo nad upravnimi ovirami, na katere naleti v nekaterih primerih dejanska izvedba nove zakonodaje v tem predmetu. Bilo je rečeno, da bo neobvezno poučevanje verouka v šolah, kjer bodo starši otrok izrazili to željo. Sedaj pa je, kakor trdijo katoličani, mnogo administrativnega nagajanja. Navajajo kot zgled šolo v 01ztynu, kjer upravitelj-stvo pripušča k verouku le otroke staršev, ki niso zahtevali verouka. Kljub mnogim prošnjam in posredovanju katoliških parlamentarcev prosvetno ministrstvo načrtno odklanja redovniškim kongregacijam dovoljenje, da bi odprli šole, kljub temu, da gre za učne zavode, ki jih Poljska nujno potrebuje. Prav tako zahtevajo katoličani — bolj ali manj uspešno — vrnitev redovniških kongregacij v njih stare hiše, iz katerili so bile izgnane v Stalinovi dobi. Zahtevajo večjo svobodo za publikacije katoliške univerze v Lublinu; zahtevajo ponovno ustanovitev pravne in socialno-ekonomske fakultete na tej univerzi, ki sta bili ukinjeni pred nekaj leti z vladno odločitvijo. Pred dvemi leti je poljska vlada ukinila teološko fakulteto na krakovski in varšavski univerzi in ju je zlila v novo Teološko akademijo, ki je pa katoličanom nezadostna. Potegujejo se za obnovitev obeh fakultet, pa do sedaj brez uspeha. Problem katoliškega dobrodelnega društva „Caritas“ še nikakor ni rešen. Episkopat zahteva obnovitev te organizacije; vlada pa dovoli le neke vrste skupno vodstvo. Mnogo katoličanov misli, da bo rešitev tega vprašanja kriterij za bodoči razvoj odnosov med Cerkvijo in državo na Poljskem. Končno zahtevajo katoličani večjo svobodo tiska. Prosijo dovoljenje za izdajanje katoliškega dnevnika in podčrtavajo, da se „Slowo Powszechne“ glasilo skupine „Pax", ne more potegovati za to oznako. KAKO UNIČITI CERKEV? Važna poljska komunistična literarna revija „Nova kultura" je pred nedavnim objavila članek Tadeusza Plu-zaskega, v katerem le-ta trdi, da je protiverska agitacija na Poljskem rodila diametralno nasprotne sadove, kot so jih komunisti čakali. „Z izzivanjem milijonov vernikov smo povzročili," pravi omenjeni člankar, „da je na Poljskem spet oživela vera do stopnje, kot ni bilo tega dolgo opaziti. Do sedaj indiferentne mase ljudstva so reagirale in spet postale prepričane o silni važnosti verskih stvari... Katolicizem izrablja vse možnosti, da se vmešava v smeri modernega laičnega mišljenja... Nihče se ne bori tako učinkovito in tako nav- dušeno za uresničitev gesel francoske revolucije — svoboda, enakost, bratstvo —, kot katolicizem. Nihče bolj kot on ne poziva k napredku in toleranci... Edini način, kako uničiti katoliško Cerkev, je ta, da delamo za intelektualno izolacijo katoliškega gibanja.. . Verski duh hitro zamre v indiferentnem ozračju.. . Mask indiferentnih — in ne borci brezboštva — pripomore odločilno k sekularizaciji..." NOVA vatikanska RADIO-ODDAJNA POSTAJA Dnet 27. oktobra je Pij XII. blagoslovil nove naprave vatikanske radijske postaje pri Santa Maria di Galeria, ki zavzemajo 400 ha (20-krat toliko kot vatikansko mesto), 20 km severno od Rima. Prvim napravam, ki jih je otvo-r'l Pij XI. 11. februarja 1031 (7 vse-smernih anten), se priključuje sedaj cela mreža anten v obliki niti, pritrjenih' na 24 kovinskih stolpih. Da morejo doseči katerokoli točko zemlje, so stolni postavljeni v treh oseh, 120° vsaksebi (zahod, severovzhod, jugovzhod). Vsak leden odda vatikanska postaja 243 različnih četrturnih oddaj v 28 jezikih. Nedeljska tiha maša v zahodnem obredu ob 3.30 in liturgija v vzhodnem obredu ob 10.30 ter koncert ob četrtkih •so edine oddaje, ki ne pripxadajo nobeni posebni jezikovni sekciji. madžarska vlada snubi cerkev Oktobra lanskega leta so madžarske oblasti objavile, da bo Cerkev prejela od ',ade nove podpore. Pogodba iz 1. 1950 Je Predvidevala namreč za .1. 1957 in naprej zmanjšanje državne podpore Cerkvi do 31. decembra 1958. Izredne subvencije, ki bodo podeljene Cerkvi do • decembra 1958, imajo namen odteh- tati to predvideno zmanjšanje. Radio Budimpešta je objavil izjavo, ki sta jo podpisala nadškof iz Kalocsa, mons. Groesz, in predstavnik urada za bogočastje v madžarskem kulturnem ministrstvu, Imre Miklos. Izjava pravi: »Izredna podpora madžarske vlade Cerkvi na prošnjo škofov je nov ddkaz, da so se odnosi med državo in katoliško Cerkvijo izboljšali." Madžarski katoliški episkopat se v tem besedilu zahvaljuje vladi in zagotavlja, „da bo podprl z iskrenim patriotizmom" napore za zopetni dvig naroda s pomočjo prijateljskih držav in sodelovanju z delavci. Budimpeštanski radio je obenem pojasnil, da je bil namen teh podpor ta, da obdrže na primerni ravni plače madžarskega klera. PESEM IN KOMENTAR Po odmetu prvega umetnega satelita je italijansko komunistično glasilo ,,Unita“ objavilo to-le pesem Salvato-reja Quasimoda: „V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo, potem je točnega dne obesil luči po nebu in sedmi dan si je odpočil. Po milijardah let je človek, ustvarjen po njegovi podobi in sličnosti, ne da bi se kdaj odpočil, s svojim laičnim umom brez strahu znotraj jasnega neba neke oktobrske noči obesil druge luči, enake tistim, ki so krožile po stvaritvi sveta. Amen." Guareschi komentira: »Naravno: človek ima, »laični" um, medtem ko Bog le klerikalnega in zato omejenega... To je jasno: stara konfesionalna luna je gotovo slabša kot laična luna, ki so jo pognali Sovjeti v nebeško globočino.. .“ Izdaja: Konzorcij (Gregor Mali). — Urejuje .-uredniški odbor (dr. Ivan Ahčin, Rivadavia 234, Adrogue FNGR, prov. Buenos Aires, Argentina). — Uprava: Stanko Skrbe, Ram6n Falcfin 4158, Buenos Aires, Argentina. — Tiska tiskarna Salguero, calle Salguero 1506, Buenos Aires, Argentina /