I
GLASILO
KR.JČAN SKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA
Preizkušnja
»Slovenski delavce« in tudi del slovenskega časopisja se te dni razpisuje o velikih zmagah, katere dobiva ZZD na terenu. Pa ne da bi bile te zmage plod dolgotrajnega in skrbnega strokovnega dela za delavske interese. Še manj pa, da bi bila to uspela mezdna gibanja. Še dolgo ne. Vrši se le prav navadno	podi-
ranje posameznikov in nekaterih skupin JSZ.
Ta neenak boj, katerega bije ZZD proti JSZ, sliči delu raznih zaplotkar-jev, ki se ne upajo v odprto borbo, marveč samo iz ozadja natolcujejo, lažejo in tudi kupujejo, kdor jim pač pride v_ pest. Kjer ne gre z lepa, se oslužujejo tudi groženj, prav tako akor
E
Občni zbori naših krajevnih skupin dokazujejo, da
Jugoslovanska strokovna zveza kljubuje vsem viharjem!
Da so padli viničarji! Kdor pozna razmere, se ne bo čudil. Zadnje dni se jim je vse mogoče obljubljalo, po malein pa tudi grozilo. Ako ne gredo v ZZD, da se bo zaviralo sklicanje ankete o minimalnih plačah za viničarje. Ako pa puste JSZ, bo ta anketa takoj, pa tudi podpor bo več. Ali je to tedaj
knj
_ drugega kot navadno Posebno kdor ve, v kakšni bedi in revščini živi to viničarsko ljudstvo. Kar sedaj dela in govori bivši tajnik JSZ Peter Rozman, o tem ni vredno govoriti. Pa kaj, danes se vse dovoli in odpusti, in tako tudi njemu. Danes se je znašel v objemu s tistimi, proti katerim se je vse življenje boril, kajti velik del teh gospodov, ki jim bo sedaj služil, ni priznal viničarjem pravice do življenja, in Rozman sam ve, kako trde borbe je imel z njimi, da je iztisnil iz njih kako skorjo kruha. Da bo sedaj bolje, o tem dvomimo in smo prepričani, da tega tudi Rozman sam ne verjame.
Pa Tržič, da je vse delavstvo šlo v ZZD. Resnica pa je ta, da so šli trije odborniki brez delavcev. Drugi pa so se temu enostavno uprli. O tem seveda gospodje ne povedo.
In tako gremo lahko dalje. V Žireh se je delavcem reklo, ako ne gredo v ZZD, da se jih bo izključilo iz Prosvetnega društva. Fantje so še danes vsi zbegani in ne vedo, kam bi.
Duhovno nasilje brez primere — to naj bodo zmage! Res žalostne zmage. Kje so bili ti ljudje takrat, ko so naši fantje zato, da so se organizirali, od moža do moža stavljali na kocko svoje službe. Takrat ni bilo nikogar na terenu, vsi šo bili v varnih pristanih. In to imenujejo nekateri pošteno delo. Čudni pojmi o poštenosti in krščanski morali. Res narobe svet!
Ako se kdo z njimi razgovarja, pravijo, da nimajo nič proti JSZ, da je dobra organizacija. Samo nekaj sprememb je potrebnih. Tako govore v
v	obraz tisti, ki vedo, da jih ne bodo dobili. Drugim pa bruhajo laži in natolcujejo, da je joj. In to naj se potem imenuje — organiziranje na terenu. O, kako kruto se bo to še nad našim slovenskim delavstvom maščevalo. Res, to so junaki, o katerih bo zgodovina slovenskega delavstva pisala žalostna poglavja. Takih metod in načina se niso posluževali niti marksisti, niti nacionalci.
S tem delom se bo ubilo v delavstvu še to'tnalo vere v samega sebe in v organizacijo, kolikor jo je dosedaj še imelo. Pošteni delavci bi tega ne mogli delati. Takih dejanj so sposobni samo tisti, ki jim niso mar delavske koristi niti posledice, ki jih bo tako delo rodilo.
Vevče
V nedeljo 8. januarja smo imeli pri Gašperlinu v Vevčah redni občni zbor naše skupine. Občni zbor je bil prav dobro obiskan, saj je bilo navzočih od 190 članov okrog 150 članov in člainic. Odibor je izčrpno poročal o vsem delu organizacije v preteklem letu, ki ni bilo lahko spričo mizernega položaja, v katerem smo se nahajali. Trud organizacije je bil predvsem, kako od-poimoči delavstvu radi pomanjkanja zaslužka. Ta trud je šel v dveh smereh, in sicer zboljšati zaposlitev z vplivanjem na merodajne faktorje, da se zaščiti domača papirna industrija, in gmotno pomagati delavstvu v njegovi stiski. Glede zaščite domače papirne industrije je uspelo nekaj v no-
vi	trgovinski pogodbi z Nemčijo, in je samo vprašanje časa, predvsem pa kontrole na mejah, če bo to imelo kaj uspeha. Organizacija pa je delala tudi za gmotno pomoč in je dobilo delavstvo od podjetja izrednih dajatev 40.000 din, za 15.000 din so se zvišale delavstvu mezde, ca 15.000 din je dala Borza dela v marcu in aprilu, pozneje zaradi nove uredbe ni bilo več mogoče dobiti. Končno je dala na pobudo JSZ tudi Delavska zbornica 13.000 din. Tudi podporni fond organizacije je naredil svoje in je razdelil na bolniških podporah čez 4000 din. Nadzorstvo je predlagalo odboru razreš-nico za njegovo delo in poslovanje, kar je navzoče članstvo vzelo z odobravanjem na znanje.
Nato je govoril tov. Srečko Žumer o načelih JSZ, njenem stališču o sedanjem položaju, ki je neomajno delavsko in krščansko. Za svoja izvajanja je žel odobravanje vseh navzočih.
V novi odboir so bili izvoljeni naslednji tovariši, ki so se takoj po občnem zboru tudi .konstituirali: Rešek Edvard, predsednik; Kamšek Ivan,
redsednik; Anžur Ivan, tajnik;
podpre
Klešni
lešnik Franc, blagajnik; Zupančič Franc, tajnikov namestnik; Vidergar Avgust, blagajnikov namestnik; Gorše Marija, Rozman Dragica, Trtnik Ivan, odborniki. V nadzorstvo pa tov.
Pavšič Štefan in Pangeršič Ivan. Izvoljena je bila še lista organizacijskih zaupnikov.
Nato so bili sprejeti še potrebni sklepi glede podpornega sklada organizacije, volitev obratnih zaupnikov, nakar je predsednik tri ure trajajoči in lepo uspeli občni zbor zaključil s pozivom »z eno roko držimo, z drugo gradimo«. Razšli smo se zadovoljni z delom svoje organizacije na svoje domove z voljo v srcu, da ostanemo taki organizaciji zvesti tudi v bodoče. Naj živi poštena in pravilna delavska borba.
Na pisanje »Slovenskega delavca« v čla/nku »Vevški papirničarji« od 14. I. t. 1., nam ni mogoče odgovarjati, ker se poslužuje demagogije, ki je je zimo-žen posluževati se kakšen brezverski list, v tem času pa tudi 100% »katoliški delavski« list. Le tako naprej po blatnih kolesnicah, pa bomo kmalu na čistem.
Škofja Loka
Na praznik sv. Treh kraljev ,se je vršil v veliki dvorani »Društvenega doma« dosedaj najbolj obiskani sestanek članstva oblačilne skupine v Škofji Loki.
Sestanek je vodil t. č. p. predsednik tov. Sirk, ki je uvodoma pozdravil številno članstvo, zastopnika okrajne-
fa glavarja g. Okorna in pa zastopni-a jSZ tov. Jožka Rozmana.
Dnevini red sestanka je bil: določitev obratnih zaupnikov za 1. 1939. in pa poročilo istih o delovanju za leto
1938.
Starešina obratnih zaupnikov tovariš Logonder, je podal kratko poročilo o delovanju zaupniškega odbora v preteklem letu.
Številne izvršene intervencije so pokazale, da je odbor tudi v preteklem letu v polni meri izvršil svojo nalogo.
Poročilo tov. Logondra smo tovariši in tovarišice nagradili z navdušenim odobravanjem, kot znak zahvale za trud in nesebično delo za delavstvo.
Po poročilu tov. Logondra je govoril tov. Jožko Rozman o delu naše
Kdor se zaveda resnosti položaja, se mora zresniti in vprašati, ali je danes sploh še kje kaj poštenja.
Kakor smo vsi pričakovali, so se naši nasprotniki z vso silo vrgli na JSZ. Kot bi vprizorili kako špansko ofenzivo, v kateri naravnost poman-drnjo JSZ. S spremljevanjem časopisja in radia so oznanjali vsemu svetu, kako padajo postojanke JSZ. To namerno obveščanje javnosti je skušalo duhovno ubiti vso delavsko zavest tudi ostalemu členstvu JSZ in s tem omajati vero v lastno moč in načela. Da se je vršil viničarski občni zbor pro-tizakonito, o tem smo poročali že prejšnji teden. Kako je bilo v Tržiču in v Žireh, bomo lahko poročali pozneje, ko se bodo naše skupine v teh krajih zopet dvignile. Da pa ni bilo tako, kot je poročalo časopisje, po že lahko danes ugotovimo.
S to božično ofenzivo so se naši »združeni« pokazali v svoji pravi luči. Kje je tu ljubezen, kje strpnost in že-
JSZ. Njegov govor je bil jasen in odločen odgovor intrigantom proti JSZ, ki so se, ali kot popolni nevtralci, ali pa kot — daljni — prijatelji, hoteli uveljaviti na kakršen koli način svoj vpliv na našo skupino, katera ima v svojean strokovnem delu — po priznanju objektivnih opazovalcev našega gibanja, odnosno v delu v prid svojega članstva prvo mesto, med velikim številom obstoječih društev v našem okraju.
Za svoj govor je žel tovariš Rozman priznanje vsega članstva. Kot nadalj-na točka dnevnega reda je bila: določitev kandidatov za r.aupnike v letu 1939. Izmed predloženih 4 list je dobila lista št. 2 90% glasov.
S tem glasovanjem je tudi dobila popolno zaupanje zavednega krščansko socialno usmerjenega^ delavstva, in nadaljnje zastopstvo »Seširjevega« delavstva.
Naj pripomnim, da so za ta sestanek najbolj agitirali »'zeleni strokov-ničarji«, kateri so pa s svojim fiihrer-jem šli s sestankov silno poparjeni. Delavstvo tovarne »šešir« se pa čuti po tem sestanku dokaj svobodnega, »kajti otreslo se je takozvanih laži-prijateljev«, — kateri tudi v preteklosti niso storili prav ničesar zanj in mu tudi v bodoče niso nevarni.
Dokazi iz našega preteklega doživljanja v preteklosti iso nam opomin, da je le v nas samih rešitev, obenem pa našim sovražnikom opomin, da so zapisniki iz preteklosti dovolj zgovorne priče, kakšne stvari so se dogajale z njihovim odobravanjem; vsaj tako si mi tolmačimo, ker niso nastopili proti njim, dokler ni bilo nas.
Na vsako izzivanje bomo nastopili javno v naši »Delavski pravici« z zgodovino šeširjevega delavstva.
Vrhnika
lja do dobre stvari, s katero so se dosedaj hoteli krasiti pokretaški delavski voditelji. Zelo daleč je JSZ in njeno členstvo od takega početja. Zato pa je členstvo mirno zasledovalo potek obračunavanja z JSZ in le v srcu jih je skrbelo, kako nosprotnik trga kose od njihove krščanske delavske skupnosti. Pri tem delu pa so spoznali prozoren namen voditeljev ZZD in če dosedaj še nikdar, so se ti gospodje v tem primeru neznansko oddaljili od delavske duše, ki jih ne bo mogla nikdar vzljubiti. Postali bodo izkoreninjenci v delavski skupnosti, kamor pa v resjiici nikdar niso spadali.
Naši člani pa bodo ostali zvesti načelom dr. Kreka in JSZ in pridno bodo nasadili nove mladike, ki bodo pognale in zrastle v še veliko lepša dre. vesa delavske krščanske soc. skupnosti. Vihar je neke veje podrl, zrastle a bodo namesto njih nove, ki bodo v ras in ponos dr. Krekovi Jugoslovanski strokovni zvezi.
t
k
V	nedeljo 15. januarja 1939 se je ob
9	dopoldne v prostorih Rokodelskega doma na Vrhniki viršil dobro obiskan občni zbor »Strokovne skupine delavcev na Vrhniki«. Občnega zbora so se udeležili tovariši iz kamnoloma, poleg tega pa tudi iz raznih drugih podjetij z Vrhnike. Občni zbor je vodil tov. Ogrin, za centralo sta biila navzoča tov. Rozman Jožko in Grošelj Jože.
Tov. Rozman je v daljšem govoru obrazložil važnost delavske .strokovne organizacije s posebnim ozirom na položaj, v katerem se danes JSZ nahaja. Poudaril je, da mora biti delavska strokovna organizacija ob vsakem času in vsaki priliki neodvisna in ker JSZ ravno to neodvisnost hoče ohraniti čisto, zato se jo napada in podtika vse mogoče stvari. Po njegovem govoru, ki je bil vzet na znanje z velikim odobravanjem, se je prijavilo k debati tudi več tovarišev, ki so vsi poudarjali, da mora JSZ vztrajati pri tem delu in na tej poti tudi v bodoče, ker je ta edino pravilna za naše delavstvo. Predlagana je bila tudi popolna zaupnica centralnemu vodstvu. Ta zaupnica je bila z velikim odobravanjem izglasovana z naročilom, da novi odbor to sporoči centrali.
Nato je govoril tudi tov. Grošelj, ki (Nadaljevanje na 2. strani.)
je obravnaval volitve obratnih zaupnikov in dal nekatera pojasnila glede brezposelnih podpor posebno za tovariše iz kamnoloma.
Nato so se vršile volitve. V novi odbor so 'bili izvoljeni 'tovariši, kateri dajejo popolno jamstvo, da se bo delo v vrstah JSZ tudi na Vrhniki močno okrepilo in poživilo. Odbor je sestavljen tako, da so iz vseh važnejših obratov vodilni tovariši v njem. Za vsak obrat pa se ibo izvolil še posebej pomožni odbor.
Količevo
V nedeljo 8. januarja se je vršil občni zbor skupine papirničarjev na Količevem.
Občni zbor je vodil tov. Pirc Ferdinand, ki je obenem podal tudi poročilo predsednika, kateri je bil zaradi bolezni odsoten. Za njim so podali poročila še ostali funkcionarji. Iz blagajniških poročil je bilo razvidno, da je bil odbor v letu 1938. aktiven, kljub raznim podtikanjem od strani lastnih tovarišev.
JSZ je zastopal tov. Lombardo, ki je zbranemu delavstvu v jedrnatih besedah obrazložil pomen občnega zbora, kritiziral razne nezadovoljneže ter bodril tovariše k večji složnosti in delavski zavesti. Soglasno je bil nato izvoljen sledeči odbor:	Pavli Franc,
Remc Viktor, Brenčič Franc, Klopčič Karol, Grošelj Janez, Hiršman Viktor, Ciipuš Jože, Kenda Josip in Kožar.
V nadzorstvo pa so bili izvoljeni: Marinček Anton, Zule Frančiška in Bevk Alojz.
Starim borcem se je pridružilo nekaj mladih moči. Izvoljeni tovariši nam dajejo jamstvo, da bodo tudi v prihodnje delovali v korist papirniškega delavstva.
Pozivamo pa tovariše, da 'še bolj strnejo svoje vrste in naj ne nasedajo raznim političnim intrigantom, ker le močno .povezani med seboj, bomo v stanju, premagati vse napore.
Jarše
Celje
ideale, ki cveto samo v svobodni delavski organizaciji! In ta/ka je naša JSZ! Bijejo in tolčejo po njej, a razbili je ne bodo nikdar! Na občnem zboru smo se spomnili tudi naše centrale, kakor staroste Gostinčarja. Naprosili smo zastopnika centrale, naj mu sporoči naše tovariške pozdrave. Prav tako pozdravljamo tovariša Debeljaka, ki se ibo skoraj vrnil z Golnika. Pozdravili pa smo v duhu tudi viničarje. Vemo, da so bili od nekaterih poedincev zapeljani, toda mi smo prepričani, da pride čas, ko se 'bo tako nečedno delo maščevalo in da bodo vsi ti trpini po naših goricah prišli spet nazaj, kjer so itak z vsem delom. Nato jih bo že opominjalo zidovje njihovega doana, za katerega je marsikateri naš tovariš žrtvoval nekaj dinarjev. Z letošnjim občnim zborom smo v resnici zelo zadovoljni.
Novi odbor skupine:	Predsednik
Podpečan Jože, podpredsednik Cafuta Andrej, tajnik Jurač Jože, blagajnik Mirnik Franc. Odborniki:	Korban
Franc Ksaverij, Spolenak Marija, Hu-dobreznik Franc, Mave Franc, Kuster-le Peter.
Hrastnik
Pri mas se je vršil v nedeljo po prvi sv. maši v gostilni Logar občni zbor tukajšnje JSZ. V odbor so bili izvoljeni Ivan Ramšek, predsednik; Vili Ramšek, podpredsednik; Lojze Logor, tajnik. Popoldne se je vršil občni zbor društva kovinarjev. V novi odbor je izvoljen za blagajnika tov. Jernej Volavšek.
Pni rudniku je uspelo nekemu zagrizenemu pazniku, da je spravil na cesto krščanskega delavca.
V	nedeljo 5. januarja je imela strokovna skupina tekstilnega delavstva v Jaršah svoj redni občni zbor, kateri je bil rekordno obiskan. Odbor je podal izčrpno poročilo o delu skupine. Članstvo je poročilo z odobravanjem sprejelo in s tem pokazalo, da odobrava njegovo delo in da trdno stoji za svojim vodstvom. Delavstvo v Jaršah se zaveda, da stoji pred težko borbo za sklenitev nove kolektivne pogodbe. Na tem občnem zboru je glasno povedalo, da hoče imeti boljšo pogodbo in se je za to tudi pripravljeno boriti do skrajnih meja.
Centralo je zastopal tov. Peter Lombardo, ki je v svojem poročilu prikazal borbo za sklenitev kolektivne pogodbe. Obljubil je, da bo to borbo še izpeljal v korisit delavstva, predno se poslovi.
Z zadovoljstvom na obrazih je delavstvo vzelo na znanje sporočilo podpornega fonda za primer simrti, kateri je začel s prvim januarjem izplačevati podpore. Ta podporni fond bo delavstvu v veliko podporo, članom v primeru ismrti svojca, svojcem v primeri smrti člana.
Pri volitvah je bila predlagana samo ena lista. Odbor je v pretežni večini ostal stari.
II. rudarska skupina priredi izobraževalni tečaj za rudarje. Začetek tečaja bo v ponedeljek ob 4 popoldne.
Pri rudniku se večkrat ob nedeljah redno obratuje, medtem, ko v steklarni ne delajo redno.
Poročil se je tov. Jožko Ramšak z gdč. Kuhar Stefiko. Bilo srečno!
Stahovica
Skupina lesnega delavstva je imela dne 8. t. m. svoj redni letni občni zbor. Centralo JSZ je zastopal tov. Grošelj Jožko. Po njegovem poročilu, ko nam je jasno razložil stališče in položaj JSZ, je članstvo soglasno izjavilo, da je za nas edina prava in najboljša dosedanja strokovna organizacija JSZ., katera nam je naš delavski položaj že precej izboljšala. — Ker je ibil stari odbor v minulem letu zelo delaven, je bil od članstva z malo izjemo tudi letos izvoljen. Izvoljeni so bili: Predsednik Žagar Franc, podpredsednik Jelinčič Jakob, tajnik Alpner Pavel, blagajnik Kemperle Franc, odbornika Balantič Anton in Golob Janez. Nadzorni odbor: Spruk Franc, Balantič Janko in Jeras Frančiška.
GuštanJ
V	nedeljo 15. t. m. se je vršil občni zbor skupine kovinarjev. Udeležba je bila 80%. Občni zbor je otvoril tov. predsednik Kokal I., ki je dal besedo zastopniku centrale tov. Koresu. Zastopnik centrale je podal poročilo o pomenu svobodnih delavskih strokovnih organizacij. Posebno je poudaril, da mora biti delavstvu jasno, da mora biti delavski strokovni pokret od
vsakega režima in sličnih frakcij neodvisen. Vsem nam je še dobro v spominu, s kakršnim zagonom se je v letih od 1932. do 1934. vrgla nacionalna strokovna organizacija med delavske vrste. Imela je vso oporo od takratnega režima, mič imanj pa se tudi niso ogrevali za isto razni ravnatelji v posameznih podjetjih. Ko je pa režim padel je z njim padel tudi pokret narodnega delavstva. Ker smo ;mi kovinarji sami to doživeli, zato smo se odločili, da ne gremo v nobeno organizacijo,
Ko je poročal tov. Kores tudi o gibanju članstva v zadnjih 10 letih in pa o tarifnem delu JSZ, so vsi navzoči tovariši sprejeli poročilo na znanje in soglasno izjavili, da popolnoma odobravajo delo centrale JSZ ter da bodo ostali kovinarji zvesti člani
Jsz.
Nato je podal odbor poročilo o delovanju skupine. Poročilo so člani odobrili in je dobil odbor razrešnico. Pri volitvah novega odbora so bili izvoljeni tovariši: za predsednika Jamšek Bogomir, za podpredsednika Harnold Pavel, za tajnika Kokal Franc, za blagajnika Magerl Alojz, za gospodarja Kotnik Andrej, za odbornike Kotnik Ivan, Gorišek Josip. Petrač Anton, v nadzorstvo Mežnar Franc in Konečnik Franc. Določili so se tudi organizacijski zaupniki za posamezne obrate. Pri slučajnostih se je sestavila tudi lista obratnih zaupnikov za predstoječe volitve.
Novo izvoljeni predsednik se je vsem navzočim zahvalil za zaupanje ter pozval tovariše, naj mu pri delu pridno pomagajo našo skupino poživeti, kar bo najlepši odgovor onim, ki JSZ razbijajo.
Položaj mizarskega delavstva v Sloveniji
Letošnji občni zbor je proti pričakovanju dobro uspel. Velika udeležba kakor bogata poročila o delovanju v pretekli poslovni dobi, so bila razveseljiva. Vsi navzoči so videli v poročilih vseh odbronikov, kako se je naša skupina udejstvovala na vseh poljih strokovnega delovanja. Predvsem pride tu v poštev sklenitev kolektivne pogodbe v ipizarski stroki, potem izobraževalna stran našega članstva ki je moglo dobiti vso poitrebno umsko podlago, ki delavcu v veliki meri še vedno primanjkuje. Vazni so za nas nadalje 'tudi zaiiipniki,^ ki simo jih imeli v lanskem letu, ki so vsi vzorno vršili svoje delo razen Bergmanovih, ki prav za prav zaradi tega, ker nimajo tam organizacije, nič ne pomenijo. Tudi sami se niso 'brigali za stike z organizacijo in naravno, da v bodoče skupina take »zaupnike« odklanja. Veliko delo so vršili celjski tovariši tudi s tem, ko so šli predavat sosednim in daljnim skupinam. Takih obiskov smo imeli 18. Tudi referent za tisk je imel vedno skrb za širjenje našega tiska, ki se mora vedno bolj širiti. Zastopnik centrale, tovariš Lojze Lešnik, pa je v svojem govoru užgal vse inavzoče sza delavske
Iz podatkov, ki jih je zbrala Delav-sak zJbornica s sodelovanjem zainteresiranih strokovnih organizacij, je razvidno, kakšne so delovne razmere pomočnikov in vajencev v mizarski stroki na področju Slovenije. V naslednjem podajamo najvažnejše podatke, in sl-cer:
Na področju Slovenije obstoja 50 prisilnih delodajalskih združenj, v katerih so včlanjeni mizarski mojstri, ki jih je 1.549 in zaposlujejo okoli 1.518 pomočnikov in 1.076 vajencev. Poleg teh obstoja še 7 industrijskih mizarskih podjetij, ki zaposlujejo okoli 160 pomočnikov in 15 vajencev. Ti podatki pa najbrže niso povsem točni, ker je dosti mojstrov, ki svojih pomočnikov ne
Brijavljajo redno svojemu združenju, »ejansko število zaposlenih pomočnikov bo za kakih 10 odstotkov višje, tako da bo znašala celotna zaposlitev pomočnikov gotovo okoli 1800.
Plače mizarskih pomočnikov so zelo različne. Od 1.800 zaposlenih pomočnikov ima svoje delovne pogoje urejene s kolektivno pogodbo okoli 750 pomočnikov in to v večjih krajih, kako.r v Ljubljani, Mariboru, Celju s širšo okolico, v Ptuju, Litiji ter pri industrijskih podjetjih Kregar & Co„ Vižmarje in Vrečar, Domžale. Po obstoječih kolektivnih pogodbah so določene sledeče plače na uro po 3 mesecih izučitve:
V	Ljubljani 4.— do 6.50 din, v Celju in okolici 4— do 6.— din, v Mariboru 4,— do 7.— din, v Litiji 3.50 do 6.50 din, v Ptuju '2.75 do 4.50 din, Kregar & Co„ Vižmarje 3.50 do 5 din, Vrečar, Domžale 3.— do 4.— din.
Na podlagi plačilnih listkov pa se je ugotovilo, da več podjetij krši kolektivno pogodbo s tem, da izplačuje nižje mezde, kot so določene v pogodbah, zlasti tam, kjer so pomočniki tudi pri svojem mojstru na hrani in stanovanju. Poglejmo nekoliko, kakšne so plače drugod, tam kjer ne obstojajo kolektivne pogodbe. Uredba o minimalnih mezdah določa za delavstvo v industriji in v krajih z nad 5.000 prebivalci za pomožnega delavca v mizarski delavnici 2.75 din na uro, v ostalih krajih pa 2.50 din na uro. Kljub tej odredbi pa obstoja cela vrsta podjetij, ki izplačujejo celo kvalificiranim pomočnikom nižje mezde. V ptujski okolici znaša mezda mizarskega pomočnika 2 din na uro, če ima pomočnik pri mojstru hrano in stanovanje, dobi poleg hrane in stanovanja še 60 do 100 din tedensko, tako, da v enem kakor drugem primeru znaša brutto zaslužek IGO do 160 din tedensko. V mariborski okolici so mezde 2 do 4 din na uro. V St. Vidu nad Ljubljano znašajo 2 do 5 din, le nekaj izjem ima plačo 6 din. Če ima poimočnik pri mojstru tudi hrano in stanovanje, dobi poleg tega še 80 do 150 din tedensko. V Škofji Loki prejemajo pomočniki hrano in stanovanje ter 50 do 130 din tedensko. V Žireh pre-
jemajo pomočniki 2j25 do 3.25 din. V Kočevju hrano in stanovanje ter 50 do 100 din tedensko. V Prevaljah in Mežici hrano in stanovanje ter 60 do 100 din tedensko. V Tržiču znaša urna mezda 3 do 5.50 din na uro. V Poljčanah 2j25 do 3 din na uro. V Prekmurju in Beli Krajini, v velikem delu novomeškega in kočevskega okraja ter v od železnice oddaljenih krajih sploh, znaša mezda pomočnika po 2 in celo 1.50 din na uro. ako računamo hrano in stanovanje v smislu 'banove odredbe po 10 din dnevno, ker znaša tedenski zaslužek pomočnika 30 do 80 din. V industrijskih podjetjih se gibljejo mezde mizarskih pomočnikov od 3.50 do 7.50 din. Le v času enomesečne poskusne dobe iimajo nekatere delavnice tudi mezdo 3J25 din. Mezde mizarskih pomočnikov v državnih podjetjih so določene po letih zaposlitve, in sicer v državnih rudnikih po delovnem dogovoru od 3.57 do 4.15 din, v monopolskili podjetjih na podlagi novega pravilnika po letih od 6 do 8.25 din. Monopol-ski mizarski pomočniki prejemajo poleg tega še za tri otroke po 3 din dnevno rodbinske doklade. Pri državnih železnicah so določene plače po letih za-
poslitve od 3.25 do končne mezde 7.25 do 11 din na uro.
Posebno poglavje k položaju mizarskega delavstva pa je izvajanje soc. zakonodaje in položaj vajencev v mizarski stroki, s čemer pa se bomo ba-vili v eni prihodnjih številk »Delavske pravice«.
Danes navajamo samo še to, da so pred kratkim zainteresirano, strokovne
organizacije ponovno stavile ’na kraljevo ihansko upravo apel za sklicanje nove razprave za sklenitev enoletne kolektivne pogodbe za mizarske pomočnike vse Slovenije. Dosedanji tozadevni ukrepi so dokazali, da so v glavnem vsa prava mizarska podjetja za sklenitev take pogodbe. Proti pogodbi so le takozvana skupna združenja obrtnikov, v katerih imajo mizarski mojstri samo svoje mizarske odseke. Ker je pogodbeno razmerje, kakor poročamo zgoraj, urejeno že za približno 750 mizarskih pomočnikov, bo vsekakor moralo priti ali do enotne kolektivne pogodbe za vso Slovenijo, ali pa po banski upravi določena lestvica minimalnih plač za kvalificirano mizarsko delavstvo.
Žrtve dela v Zagorju
V	ponedeljek 9. januarja se je dogodila strašna rudarska nesreča v Ko-tredeškem rovu zaradi eksplozije plina metana, ki je zahtevala dve žrtvi. Prvi, ki je ostal na mestu mrtev, je tov. Hribar Leopold, dolgoletni člen naše skupine rudarjev JSZ. Zdrav se je poslovil v zgodnjih jutranjih urah od svoje družine, nič hudega sluteč. Toda nesreča je hotela, da je prišlo na istem odkopu še pred pričetkom dela na nepojasnjen način do eksplozije. Kmalu se je raznesla žalostna vest po bližnji in daljni okolici Zagorske doline o težki nesreči več rudarjev. Laže ranjene opečene rudarje so kmalu spravili ven, dočim so nesrečnega Hribarja prinesli mrtvega v naročje njegove družine. In zapeli so zvonovi že v prvih dneh novega leta svojo žalostno pesem, novim žrtvam rudarskega poklica. Težko 'ranjenega tovariša Jereta Ivana pa so odpeljali v ljubljansko bolnico, kjer je 11. januarja po težkih mukah in bolečinah podlegel. Pripeljali so ga domov, kjer se je v petek vršil pogreb. Tako pri Hribarju kakor tudi pri Jeretu se je zbrala ogromna množica rudarjev in ostalega prebivalstva in ga 'spremljala na njuni zadnji poti k večnemu počitku, kjer ni 'trpljenja in hlapčevskega življenja. Pri obeh pogrebih sta združena pevska zbora »Loški glas« in pevski odsek JSZ zapela v zadnje slovo žalostinke. Tovariš predsednik se
je ob odprtem grobu v ganljivih besedah poslovil od pokojnega tovariša.
Vzrok nesreče se pojasnjuje na razne načine od strani rudarjev, vendar ni nič točnega. Vsekakor bi bilo prav, da se rudarji d<A>ro seznanijo z rudarsko policijskimi predpisi, katere je na predavanju II. skupine lepo obrazložil g. dr. inž. Keršovic. Če bi bilo tako, bo tudi manj nesreč.
Utrinek s ceste
Srečal sem delavko neke 'naše skupine. Stopila je k meni in mi vsa ogorčena rekla: »Poslušajte, kako je mogoče, da se ljudje čez noč preoblečejo in gredo drugam? Ali res ni več danes nobene morale in ali je mogoče, da naši ljudje tako malo mislijo in se slepo dajo zavajati danes enemu, jutri drugemu. Povem vam, če razbijejo JSZ, tedaj^ ne grem v nobeno organizacijo več, kajti edino do JSZ sem imela še zaupanje.«
Tako tedaj preprosta delavka. Tako danes ne misli samo ona, marveč tudi mnogo drugih. Seveda gospodom okrog pravoverne delavske organizacije to ni prav nič mar, njim gre samo za to, da ustvarijo od zgoraj navzdol enotnost. Kaj je z delavsko skupnostjo in kaj se godi in dogaja v razočaranih delavskih dušah, to za nje ni važno.
Nabirajte oglase za »Pravico«!
Kupujte pri tistih, ki oglašujejo v našem listu!
GRAMOFONSKE
PLOŠČE
šlagerje, plesne, narodne, s harmoniko in petjem samo 30 din. Razen tega vzamemo tudi stare v račun. Iščite seznam!
delovne dni. Dela je namreč preveč, samo denarja ni. Kljub raznim klubom železničarjev in samozvanim plačanim železniškim voditeljem praznujemo. Ni še dolgo ko je neki znani gospod ma zborovanju železničarjev v mariborski delavnici izjavil, da je denarja dosti in da bomo železničarji prvi, ki bomo deležni izboljšanja plač. Uresničila se je ita obljuba še prej kot smo si mislili, vendar ne v naše do-bro, temveč redukcija delovnega časa in s tem seveda tudi redukcija plač. Ze naše sedanje plače ne odgovarjajo potrebam sedanji razmer. Naše nabav,ljalne in kreditne zadruge lahko pokažejo naši javnosti, kakšen je po-
ložaj naših železničarjev — zadolžitev sega v težke milijone. Dolžnost odločilnih činiteljev je, da razmišljajo o razdolžitvi železničarjev.
Vsekakor
bi se morala za naš položaj brigati široka javnost, kajti prizadeto je s tem tudi narodno gospodarstvo.
Težak je položaj nas železničarjev, še težji zato, ker nimamo svobodnih strok, organizacij. Zato nosimo take nasledke, ker se ne moremo braniti, kakor se brani ostalo delavstvo.
Zato, 'tovariš delavec, zavedaj se, da je vse delo, zgrajeno brez strokovne organizacije, kakor stavba na pesku. Vsak močnejši vihar jo bo podrl.
Vsekakor je moralna dolžnost tistih, ki so pred kratkim obljubljali nam železničarjev boljše čase, da vsaj vse potrebno ukrenejo, da preprečijo redukcijo delovnega časa, s tem v zvezi pa tudi še naše nizke plače.
organizacij ni le, da dvignejo delavca socialno in gospodarsko, ampak ga morajo preustrojiti tudi duhovno. Le z duhovno močnim delavstvom bo mogoča preiosnova gospodarstva in družbe v smislu krščanstva. Zavedajmo pa se, da je tako delovanje mogoče le v razmerah, v katerih je zagotovljena osebna svoboda in človeško dostojanstvo.
Zaradi tega je klic po zmagi demokracije za nas življenjskega pomena. Demokracija za nas ni le neka formalnost, ampak pogoj našega obstoja.
Ravno iz teh razlogov mora biti krščansko delavstvo demokratično v svojem mišljenju, v svojem delovanju in v svojem udejstvovanju. Zavedajmo se, da spada tudi boj za demokracijo med bistveno našo nalogo, dn je torej boj za demokracijo naše poslanstvo.
Zvišanje draginje in rudarji TPD
Glede na razne vesti, ki se širijo v časopisju in med rudarji TPD, da je draginja porastla v času od sklenitve kolektivne pogodbe do danes za nad 10 točk, objavljamo po indeksu Narodne banke v Belgradu sledeče uradno obvestilo o porastu draginje za cene na malo:
Za Belgrad je znašal indeks cen na malo za 1. maj 93.7 točk, za 1. december pa 95.9 točk, tako da je draginja porastla iza 2.2 točki.
Za Ljubljano pa je znašal 1. maja 89 točk ter je do 1. decembra pora-stel na 90.1 točko, 'torej znaša porast
1.1 točko.
Pridobi svojega trgovca, da bo oglaševal predvsem v t v o j e in listu »Delavski pravici«!
v
Časopisi fišefa:
»AVANT-GARDE« poroča, da se je pred dnevi vršil v Londonu kongres Zveze konservativnih študentov, ki mu je prisostvoval tudi trgovinski minister Oliver Stanley, častni predsednik društva. On je v začetku prebral pozdruve Chamberlaina iin lorda Bald-winu. V debati je več govornikov ostro kritiziralo mpnakovski pakt in britansko politiko glede na špansko vprašanje. Kongres je soglasno izglasoval resolucijo proti vsakim kolonialnim sprembam in proti rasni politiki.
»AVANT-GARDE«. Čikaški nadškof kardinal Mundeleiin je pred kratkim govoril svojim vernikom: »Če bi vas mogel poslati v Evropo, da bi tam videli na lastne oči to, kar sem videl jaz, sem prepričan, da bi se vrnili kot najboljši Američani, srečnejši ob svoji usodi in boljši katoličani. Naj bodo stvari pri nas še tako slabe, vendar so še neskončno boljše kot pri narodih, ki morajo živeti samo ob svojih domačih pridelkih, da morejo nositi stroške za vzdrževanje velikih armad. Pogosto ne moremo biti zadovoljni z ne-umerjeno kritiko, ki se pojavlja proti odgovornim ljudem naše države v našem tisku. Toda to je še vedno tisočkrat boljše
»TEMPS PRESENT«. »Oče Couglin, čigar razlegajočih se pridig po radiu še nismo pozabili, že več tednov vodi protižidovsko in rasistično propagan. do. Čikaški kardinal Mundlein ga je pograjal in izjavil, »da Couglin nima pravice, govoriti v imenu Cerkve in da njegovi govori niso v skladu z naukom in s čustvovanjem katoliške Cerkve.« — V slovenskem katoliškem dnevniku pa smo brali čisto drugačne pohvalne besede in da ima pater Couiglin velikanski vpliv ...
Branimo Krekovo dediščino proti vsakomur!
Pot mladih
Menjavajo se generacije, življenje gre svojo pot naprej, stari odhajajo, novi prihajajo. To je val življenja. S tem valom gire vse: ideje, nazori in njihovi itvorci. Vse se mora ukloniti valu — duhu časa. To se je dogajalo vedno v vseh zemljah iin v vseh dobah, tudi danes se prav tako godi. Da v naši domovini še ni zavladal pravi krščanski duh in z njim novi ljudje, je vzrok ta, da ljudje, ki so že neštetokrat izigrali narodovo zaupanje, nočejo razumeti, da je njihov čas že prešel in iz njim bi morali oditi tudi oni sami. Ti stari ljudje nočejo razumeti, da sedanji čas zahteva novih ljudi; Nočejo razumeti, da so vsa njihova materialna dobra, vsi njihovi položaji in, kar je glavno, njihove zgrešene ideje zapisane propasti in pozabljenju.
Današnja delavska mladina se zaveda, da čas pripada nji, 'zato hoče v ospredje, da tudi ona prekorači del poti v razvoju življenja. Zato, vi starci, ne kričite, ne zavirajte poti novi generaciji. Umaknite se zahtevam časa, ker drugače se bo maščevala zgodovina nad vami in vas zapisala s temnimi črkami. Ne mislite, da je ta zahteva mladine zahteva raznih političnih grup in strank. Ne! — To je zahteva prave slovenske mladine, ki nima prav nič skupnega z ljudmi, ki pripadajo preteklosti. To je zahteva neodvisne delavske mladine, ki ve, da današnji čas zahteva od nje, da vzame narodovo usodo v svoje roke, dvigajoč s tem narod iz globin obupa v zarjo novih dni. Ako bi mladina tega ne zahtevala, bi ne bila prava mladina, temveč mrtva generacija, ki jo mrtvijo zastarela in pokvarjena načela. Take mladine pa naš slovenski narod ne rabi, kajti ostati na pozicijah stare in okostenele (generacije pomeni: pripadati in se prištevati duhovno stari in preživeli generaciji.
S tem je pa onemogočen vsak samostojen korak mladine. Zaito vi vsi ki se preživljate z delom svojih rok in delom svojega duha, ustvarjajte si sami svojo novo pot — pot, po kateri boste kot mladina prišli do cilja: sreč-nega, zadovoljnega in resnično človeka vrednega življenja. Strnimo se vsi okrog tega našega mladinskega programa, I i je obenem program vseh mladih krščanskih ljudi, in bodimo vedno bolj silni in odločni glasniki pravice in poštenja v boju is krivico in lažjo, ki hočeta zavladati nad slovenskim krščanskim ljudstvom!
France Kralj.
Krščanska strokovna organizacija in svoboda organiziranja
Svoboda združevanja in krščanske strokovne organizacije.
Obstoj krščanskih strokovnih organizacij je prav igotovo tesno povezan s svobodo združevanja.
Svoboda združevanja ima dva sovražnika. Enega smo omenili že v uvodu. Je to stališče marksističnih strok, organizacij, ki so svoječasno zahtevale in 'ponekod še zahtevajo monopol na polju strokovnega organiziranja delavstva. Zaradi tega svojega stališča so utemeljevale upravičenost iterorja, ki so ga in ga ponekod še izvajajo. Delavec, fci se ni hotel ukloniti njihovemu diktatu, je moral zapustiti tovarno.
/di se, da so se države, ki so totalitarno vladane, poslužile tega zgleda. Vse te države so razglasile monopol nad delavskim strokovnim gibanjem, •obstajati smejo le tiste strokovne or-unizacije, katere pripusti totalitarna ržava. Zaradi tega je totalitarna država razpustila svobodne strokovne or-Sanizacije, njihove ustanove in premoženje pa zaplenila.
Nasledki.
Nasledki tega so: Delavec niima več proste izbire, kateri organizaciji naj rse priključi. Mora postati člen enotne delavske strokovne organizacije. Ponekod ima kvečjemu možnost, da se ne včlani v tako organizacijo, da ostane torej divjak. V takem primeru je pa izpostavljen obsodbi obstoječe enotne strokovne organizacije in napadom od organizacije nahujskanega delavstva. Totalitarna država je s tem oropala delavca osebne svobode, njegove naravne pravice in ene izmed najvišjih •dobrin, dasi ti morala ravno država ■v prvi vrsti varovati te dobrine.
S tem je pa tudi delavska strokovna organizacija odmaknjena od svojega najprvotnejšega namena.
Zakaj?
Delavska strokovna organizacija ne more več obračati svoje pozornosti na socialni položaj in' socialni napredek delavstva. Taki enotni delavski strokovni organizaciji ne služi več za merilo in vodilo krščanski nravni zakon, niti kršč. pravno pojmovanje. Njeno vodilo je v prvi vrsti korist države. Kjer se pa postavi kot moralno morilo namesto krščanskega nravnega zakona korist države, tam ni v redu z delavsko zaščito, še manj pa z njegovo eksistenco.
Ne varajmo se! Kakor hitro bodo iz diktatorskih držav izginili zadnji žarki krščanskih nravnih pojmov, ki sedaj več ali manj skrivno še delujejo, se bo pokazalo v polni luči, kako je delavstvo nezaščiteno, kljub temu, da je enotno strokovno organizirano. Pokazalo se bo, da so morali vsi žrtvovati svojo osebno svobodo in svoje človeško dostojanstvo maliku državi.
Kje je rešitev?
Nobenega dvoma ni, da se vodi v sedanji dobi boj za odstranitev glavnih ovir, ki nasprotujejo evangeliju totalitarnosti z njenimi nasledki vred. Glavne ovire so svobodne del. strok, organizacije. Torej se vodi borba proti svobodnim delavskim strokovnim organizacijam, proti njihovemu obstoju.
Delavstvo je dolžno, da se bori proti tej nevarnosti. Zlasti pa morajo stati v prvi bojni vrsti krščanske delavske strokovne organizacije, če hočejo vršiti svoje poslanstvo.
Naloga krščanskih delavskih strok.
Bilanca slovenskega železničarja
Vsako trgovsko podjetje, industrija ali obrtnik ob koncu leta pregleda svoje poslovne knjige. To zaradi tega, da ugotovi, koliko je imel v preteklem letu dobička ali morebiti izgube. Pa tudi mi železničarji imamo svoj letni zaključek. Vendar pa naše poslovne knjige ne beležijo nikjer nobenega presežka, temveč ugotavljamo povsod inaš žalostni minus — dolg. Tako je bilo tudi v preteklem letu. Vse leto smo zvesto služili našemu go-spodarju-državi, uspeh našega dela pa prav gotovo ni prinesel državi primanjkljaja, temveč precejšen dobiček. Pa kljub temu so morale naše družine živeti v pomanjkanju,
to predvsem progovni delavci. Znano je, da ima navadno tak revež tudi največ otrok. Pa ne zaradi tega, ker si ne zna pomagati, odnosno iz nevednosti, kot to imenujejo razni takšni ljudje, kadar se pritožujemo in sklicujemo na naše otroke. V teh skromnih železničarskih družinah je še precej poštenja in čuta za rast naših družin.
Kaj pa naš delodajalec — naiš zaslužek? Zaslužimo toliko, da ni vredno človeškega življenja. Zdaj ko smo v pomanjkanju zapustili staro leto in prešli v novo, smo si voščili srečno novo leto, želje naše so zelo skromne. Slišal sem tudi že voščilo, če že bolje ne bo, pa naj bi vsaj tako ostalo, ka-kar je bilo v starem letu. Torej smo zelo skromni. Zdaj pa, ko smo na pragu novega leta, pa že vidimo, da tudi našim najskromne jširn željam ne ugodijo. Napovedujejo nam kljub silno narasli draginji redukcijo delovnega časa do novega preračuna — zaradi pomanjkanja kredita. Tako bo moral slovenski železničar-delavec v delavnicah praznovati do 1. aprila 64 ur. Kljub temu, kakor pišejo razni časopisi pod rubriko »Gospodarstvo«, da smo imeli v preteklem letu v narodnem gospodarstvu eno milijardo presežka. za nas slovenskega železničarja
—	večinoma obrtnike — se pa ne najde 750.000 din, da bi lahko delali vse
Občni zbori skupin JSZ preloženi!
Za nedeljo 22.• januarja so bili določeni občni zbori tehle krajevnih skupin JSZ:
Strok, skupina kovinarjev Javornik, „	„	delavcev Kočevje,
„	„	grad. del. Kranj,
„	„	tekstil, del. Kranj,
„	„	splošna (del.) Kranj
„	„	gradb.	del.	Kresnice,
„	„	oblač.	del.	Domžale,
„	„	gradb.	del.	Apače,
„	„	lesnega del. Nazarje,
„	„	tekst. del. Otiški vrh,
„	„	kovinarjev	Kamnik,
„	„	lesnega delavstva Slo-
venjgradec.
Ker pa je za nedeljo 22. januarja sklicana seja vodstva JSZ, kateri bo-
do prisostvovali vsi predsedniki skupin, se bodo občni zbori navedenih skupin vršili ob istem času v nedeljo 29. januarja 1939.
Odbore, kakor članstvo navedenih skupin opozarjamo na to spremembo.
Poleg navedenih občnih zborov se bodo v nedeljo 29. januarja vršili še ti-le občni zbori:
Strokovne skupine rudarjev Zagorje.
Strok, skupine lesnih delavcev Rimske Toplice.
Strok. skupine ipapirničarjev Medvode.
Občni zbori ostalih skupin, kateri so bili določeni za nedeljo 29. januarja se prelože na nedeljo 5. februarja
1939.
Izjava
Publicistka Angela Vodetova je izdala knjigo »Spol iin usoda«. Delavsko glasilo »Slovenski delavec« je o tej knjigi prineslo sledečo oceno:
»Angela je stara, bo najbrž tudi garala s svojo knjigo »Spol iin usoda«. Angela Vodetova namreč. Za skupinske paritvene zakone se zavzema. Angela je očividno stara, predpotopno stara, da pogreva staro .marksistično, od vseh zavrženo in obsojeno propagando za skupinski paritveni zakon. Angela pa mora biti tudi grda, tako grda, kakor je vsaka cunja, ki je slehernemu rada za podnožek, da si vanjo čevlje briše. Pošten moški na ženo s skupinskimi nagoni še ne pljune ne. Stran pogleda in mimo gre, ker mu rože s takim duhom, kot ga Angela ši-
ri v svoji brošuri »Spol in uisoda«, od daleč smrde.«
Kot člani slovenskega narodnega občestva iin kot kulturni ljudje z ogorčenjem zavračamo tak način pisanja, ki ne zadene in ne žali le poedine človeške osebnosti, temveč uničuje temeljne osnove našega narodnega sožitja, niža naš kulturni nivo in vzgaja ljudi, ki bodo brez čuta odgovornosti in brez plemenitosti gledali na delo bratov in sester v narodnem občestvu.
Pozdravljamo vsako stvarno kritiko
—	tak način pisanja pa žali Tsakega resničnega in polnovrednega človeka.
Ta dopis smo poslale v objavo vsem dnevnikom in tednikom.
Zveza akademsko izobraženih žen, sekcija Ljubljana.
(J)& italik krajih
Slovenska nameščenska zveza
Zagorje
Vse člane ponovno opozarjamo, da se bo vršil v nedeljo 29. januarja redni letni občni zbor v dvorani Zadružnega doma v Zagorju. Dnevni red bo običajen. Poleg dnevnega reda bomo obravnavali še druge važne organizacijske zadeve, zaradi tega naj se vsak član občnega zbora zanesljivo udeleži in poskrbi za udeležbo drugih, nam naklonjenih prijateljev.
Trbovlje
V torek 24. januarja ob pol 5 popoldne se bo vršil sestanek v tajništvu na Vodah, na katerem bo drugo predavanje našega duhovnega vodje gospoda Kača. Z ozirom na važnost predavanja naj nobeden neopravičeno ne izostane.
Celje
V nedeljo 22. t. m. se bo vršil ob 9 dopoldne v Delavski zbornici (soba JSZ) sestanek skupine »Krščanske delavske mladine«, ki se ga udeleži tudi zastopnik centrale. Sestanek je za vse člane in članice KDM strogo obvezen, ker je zelo važnega značaja! Vabljeni tudi prijatelji gibanja KDM.
Občni zbor Krajevne protituberku-lozne lige v Celju se vrši v četrtek 26. januarja ob 8 zvečer v mestni posvetovalnici z običajnim dnevnim redom. Člani lige in vsi, ki se zanimajo za protijetično borbo, vljudno vabljeni!
Goričane-Medvode
V nedeljo 29. januarja se bo vršil redni občni zbor naše skupine, in sicer ob 8 v prostorih tov. Fr. Knifica v Goričanah št. 48. Na občni zbor pri-
Vsemu članstvu sporočamo, da smo dobili od kr. banske uprave rešitev, s katero nam odobrava iz-premembo našega naslova SZPTNJ v »Slovensko nameščensko zvezo«. S tem je izvršeno naše preimenovanje ter prosimo vse članstvo, da naslavlja vse dopise na
de zastopnik centrale in vevškega delavstva, tov. Pangeršič. Tovariša, naša dolžnost je, da se občnega zbora polnoštevilno udeležimo, da pokažemo vsem, ki nas v teh težkih dneh blatijo in se poslužujejo nesramnih sredstev, da bi uničili našo JSZ, da v boju zanjo vztrajamo do konca. Pokažimo, da hočemo, da ostane JSZ svobodna, od nikogar odvisna in od delavstva samega vodena krščanska delavska strokovna organizacija. Zato vsi do zadnjega na občni zbor. — Odbor.
Kranj
V	nedeljo dne 22. t. m. se bo vršil ob 9 dopoldne v gostilni »Lukež« sestanek skupine »Krščanske delavske mladine«. Sestanka se udeleži tudi zastopnik centrale iz Ljubljane. Ker je	p0zval navzoče, naj se pridružijo in
sestanek zelo vaznega^zmača|a, J®®*™-	VlStopij0 v vrste ZZD, toda v dvorani
se ni nihče premaknil oz. temu vabi-
naš novi naslov. Od vsega našega članstva prejemamo izraze odobravanja novega naslova, ki je kratek in je v njem označeno, komu je naša organizacija namenjena. Želja nas vseh je, da bi prav kmalu vsebovala večino slovenskih nameščencev.	Odbor	SNZ.
kompaktno prestopil v vrste edino prave delavske katoliške organizacije ZZD. To seveda ni res. Prestopili so samo trije odborniki, ostali odborniki in člani nadzorstva pa ne. Tov. Klo-futar je bil pred sestankom še opozorjen, naj ine govori v imenu vsega odbora, vendar je on kljub temu naredil to netaktnost. Po govorih obeh gg. zastopnikov ZZD je tov. Klofutar
go obvezen za vse člane in članice skupine, vabljeni so pa tudi prijatelji gibanja KDM!
Tržič
Iz časopisnih poročil ste gotovo brali, da se je v ponedeljek 9. t. m. vršil pri nas v Tržiču sestanek nove strokovne organizacije ZZD. Na tem sestanku sta govorila gg. Smersu in Pre-želj. Sestanka se je udeležilo okrog 100 delavcev, večina od teh iz »Rune«, nekaj pa tudi iz drugih obratov. Tega sestanka ista se udeležila tudi g. župnik Vovk im tržiški župan g. Majer-šič.
V poročilih, ki jih je navajalo dnevno časopisje, pa so nekatere netočnosti. Kot pošten delavec pa bi rad naši slovenski javnosti, pred vsem pa našemu delavstvu, movedal, kako se delajo papirnate zmage.
Poročamo je bilo, da je ves odbor
(JZazgled sneta
Pečat največje prisrčnosti, so imeli razgovori med angl. min. predsednikom Chamberlainom in Mussolinijem v Rimu pretekli teden. Tako pravi uradno poročilo. Razgovori so pripomogli »k široki izmenjavi misli«. Razgovori so se končali »z željo, naj bi se obstoječe razmerje med obema državama razvijalo v duhu prijateljstva«. O pravih sklepih teh razgovorov pa pove svetovni tisk malo. Po dosedanjem pisanju listov je videti, da sta si oba državnika povedala svoje misli o položaju, da pa ni bilo sklenjeno nič daljnosežnega. Nemško časopisje je v času sestanka pisalo, kako zelo so upravičene italijanske zahteve v Sredozemlju.
Dve poti grofa Ciana sta napovedani za prihodnji čas. Ta teden pride italijanski zunanji minister v Jugoslavijo, kasneje je napovedan njegov obisk v Londonu. Listi so prinesli vest, da namerava Italija dovoliti Jugoslaviji v Trstu prosto luko. < _
Kaj sta govorila Mussolini in Chamberlain o Španiji, listi ne poročajo. Angleški opozicionalni listi pišejo, da ni mogoče osumiti angleškega ministrske'
rala Francija pričeti z utrjevanjem svoje meje tudi nasproti Španiji.
Moke 45.000 ton je dovolila Francija
nakupiti španski vladi. S tem bo močno pomagamo Kataloniji, kjer je že primanjkovalo živil.
Deset dni je zastonj čakal poljski minister Beck, ko je bil na oddihu v Franciji, da bi mogel stopiti v stik s francoskimi zunanjepolitičnimi krogi. To je znamenje, kako je padel^ vpliv in pa moč Francije v Vzhodni Evropi. Franciji zmanjkuje poguma in časa, da bi se bolj zanimala za dogodke v Vzhodni Evropi.
Dobra volja Rusije nasproti Poljski se je pokazala .s tem, da je Rusija dala dovoljenje, da .se zopet odpre poljska katoliška cerkev v Moskvi, ki je bila doslej zaprta. Poljska je v največji zunanje politični zadregi, ker ostaja zadnji čas brez pravih prijateljev. Tudi Italija ne kaže več posebnega zanimanja za njene težave. Poljski načrti, da bi napravila iz držav ki leže med Rusijo in Nemčijo, obrambni zid, med Vzhodom in Srednjo Evropo, ostajajo sanje. Pri vsem pa ima Poljska resne in težke motra-
lu odzval. Nato je povzel besedo gospod župnik in rekel, da ni dovolj, ako pristopi samo odbor. Pozival je navzoče, naj vendar pristopijo, ker brez njih odbor ne more nič delati in tudi ne bo nič pomenil. Toda tudi ta poziv je ostal brez uspeha in so se delavci razšli.
Razumljivo je, da ni manjkalo na tem sestanku tudi napadov na JSZ in njeno delo.
Tak je bil dejanski potek te »veličastne zmage« ŽZD v Tržiču.
Crna-Kaolin
Kljub lažnjivim govoricam o naši JSZ so vsi člani organizaoije povsem trdni in zaupajo v sedanje voditelje naše močne organizacije.
Vsi od prvega do zadnjega enoduš-no odklanjajo razne vsiljivce in natolcevanja, zato hočemo, moramo in bomo rešili svobodno delavsko organizacijo. Zato smo vsi za onega, ki se je boril za svobodo in neodvisnost od vsakih političnih strank, — za dr. Janeza Evangelista Kreka.
Vsi navdušeno, kakor iz enega grla zakličimo iz srca in ponovimo naš vzklik: »Naj živi močna in borbena JSZ!«.
Radomlje
Članstvo naše krajevne skupine opekarskega delavstva Radomlje, opozarjamo, da se polnoštevilno udeleži sestanka, kateri se bo vršil v nedeljo 29. januarja t. 1. ob 3 popoldne v prostorih gostilne Cerar v Radomljah. Sestanek bo važen, zato naj nihče ne manjka. Prideta dva tovariša iz Ljubljane.
Huda jama
Tov. Diacci se je preselil. Njegov sedanji naslov je: Diacci Alojzij, Sev-
a predsednika, da bi bil prepustil	njepolitične težave doma.
ipanijo tujim silam. S stališča med-	Žarišče nemirov postaja	Karpatska
• 1   V I * 1.. J — n .. t H ,, t /A., Ir I ll vrl.
narodnih načel in tudi s strateških vidikov bi bil moral Chamberlain vztrajati na tem, da tuje čete zapuste špansko zemljo.
Nekaj uspehov generala Franca nam še nikakor ni,prineslo kake odločilne zmage na katalanskem bojišču. Ofenziva generala Franca je po treh tednih že nekoliko popustila. Francoska javnost in francoski vojaški krogi zelo pazljivo spremljajo te boje. Če bi general Franco zavzel Barcelono, bi mo-
““PRAVICI
KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA
Izhaja vsak četrtek popoldne, v primeru praznika dan prej. — Uredništvo in uprava je v Ljubljani, Miklošičeva cesta 22-1. — Oglasi, reklamacije in naročnina na upravo, Miklošičeva 22-1. Oglasi po ceniku. — Telefon štev. 41)48. Številka pošt. čekovnega računa 14.900.
Posamezna številka 1 din. Naročnina: za 1 mesce 4 din, za četrt leta 10 din, zn pol leta 20 din, za vse leto 40 din. Zamejstvo mesečno 7 din, letno 70 din.
Urejuje in odgovarja Tone Fajfar v Ljubljani. Izdaja za konzorcij »Delavske pravice« Srečko Žumer, Ljubljana. Tiska Zadružna tiskarna r. z. z o. z. v Ljubljani, Tyrševa c. 17 (Maks Blejec)
Ukrajina. Iz ozemlja Karp. Ukrajine se pojavljajo razni nemiri po sosednem ozemlju. Po večjem spopadu med češkoslovaškimi in madžarskimi četami se pojavljajo manjši incidenti na ostalem madžarskem obmejnem ozemlju in na romunskih mejah. Gotovo se ti nemiri ne vrše brez vednosti in privoljenja večjih držav, ki stoje v ozadju. Na poljskem obmejnem ozemlju teh nemirov še ni bilo, toda Poljska se upravičeno boji, da lahko z ukrajinskega ozemlja prileti s časom kaka iskra tudi na poljsko zemljo.
Judovsko vprašanje pričenja reševati tudi Madžarska. Gotovo ne samo iz svoje notranje potrebe, temveč iz naklonjenosti do sosedov in zaveznikov.
»Železni gardi« v Romuniji ni uspelo dobiti vpliva nad državo, kljub temu, da ima važne in močne prijatelje izven države. Romunska vlada je iz previdnosti bolj kot iz načel pravičnosti dovolila velike ugodnosti in pravice nemškim narodnim manjšinam v Romuniji.
Razširitev radijske postaje v Gradcu je gotovo važen dogodek me samo za radijske tehnike in radijske amaterje, temveč tudi za tiste, ki ise zanimajo za zunanjo politiko. Povečanje postaje je namenjeno po poročilih nemških listov 700.000 Nemcem na jugu Evrope.
ce 4, p. Rimske toplice.
Gameljne
V nedeljo se je poročila naša tov. in večletna zaupnica Koželj Marija z g. Godnjavec Vladislavom. Želimo jima veliko sreče in božjega blagoslova.
Škofja Loka
Knjižnica strokovne skupine oblačilnega delavstva posluje v svoji pisarni vsako nedeljo od pol 10. do pol
11.	ure.
... močan pokret se je začel med delavstvom tovarne »Šešir« za prestop iz JSZ v ZZD, tako poroča »Gorenjec«. »Delavska pravica« pa poroča: močan pokret za zboljšanje razmer v mestni ubožnici se je začel — pa učinek — povsod enak.
V nedeljo 5. februarja 1939 ob 9 dopoldne se bo vršil v Društvenem domu redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo odbora. 2. Poročilo zastopnika centrale. 3. Volitve novega odbora.
Tovariši im tovarišice, živimo v zelo resnih in težkih časih, zato vsi do zadnjega na občni zbor. Z udeležbo bomo pokazali, da smo še vedno močni in nepremagljivi. Ta občni zbor pa naj bo tudi manifestacija za naše ideje in za našo matico JSZ!
Šesto leto težkega strokovnega dela bo kmalu za nami. Kdor je bil od vsega začetka zraven ali je pozneje začel sodelovati na tem polju, ta ve im zna ceniti težko strokovno delo. Kakšne razmere so vladale v začetku v tovarni in kakšne so danes, to tudi vsak ve, koliko truda in požrtvovalnosti je bi-
lo	treba, da smo ustvarili položaj^ kakršen je danes v tovarni, čeprav še ni zadovoljiv.
V	teh težkih borbah za najosnovnejše človeške pravice, katere smo imeli
med tem časom, pa moramo pribiti, da nas ni razumel ne eden, kakor tudi ne drugi del meščanstva. Zanašajoč se na svojo lastno delavsko zavest, smo rezali globoke brazde. Meščanstvo je pa vsak naš še tako koristen korak gledalo samo z vidika svoje ozkosrčne politične zagrizenosti. Iz tega so nastale tudi razmere zadnjega tedna, ki sejejo seme sovraštva v naših do zadnjega časa mirnih delavskih vrstah.
Na obzorju se je naenkrat pojavilo nekaj »ta korajžnih«, ki hočejo porušiti to, kar je ustvaril zdrav delavski idealizem. Ni jih bilo takrat zraven, ko smo dvigali tovarno iz ruševin ter
ereživljali z njo težke in hude čase rize. Ko smo ustanavljali organizacijo, jih ni bilo zraven, češ: »da ne bodo hodili za druge po kostanj v žerjavico«. Na sestanke niso hodili, da bi vsaj malo pojma imeli, kaj je strokovno delo, ampak so postali člani šele zadnje čase — ma papirju. In danes so se naenkrat pojavili kot nekakšni boljši delavski »borci«, čeprav že vrabci na strehi čivkajo, na čigavo pobudo.
Naše delavstvo je pravočasno spoznalo, da vsi ti »borci« iščejo le sebe in svojih koristi, čas pa jim bo kmalu vrgel krinko z obraza.
Tovariši in tovarišice! Ostanimo zvesti in ponosni člani naše Jugoslovanske strokovne zveze, ker zmagal bo zdrav delavski razum! Ohranimo mirno kri in brez sovraštva na delo za našo skupnost. Pravo tovarištvo in ljubezen naj prepleta naše vrste ter bo to najboljši odgovor vsem razdiralcem naše delavske skupnosti.
Iz centrale
Skupine prosimo, da še naročijo delavski koledarček. Imamo še nekaj zaloge. Ako ne razprodamo vsega, nastane škoda za skupno organizacijo-Poagitirajte, da bo imel vsak zaveden član tudi naš koledarček.
Skupine, ki nam še niso nakazale denarja od že prodanih koledarčkov, prosimo, da to storijo takoj. Prav tako maj pogledajo, kako je z obračunom članskih znakov. Članarino pošiljajte točno!
Delavska tiskarna
Vsakemu zadružniku, ki ima plačan delež, smo izstavili izkaznico. Te izkaznice potrjujejo, da je delež v celoti plačan iin bodo obenem služile kot legitimacije za skupščino ali tudi v drugih primerih. Skupinam in zadružnikom, ki so členi strokovnih skupin, bomo izkaznice poslali priložene drugi pošti. Tako je za nas ceneje. Odbornik, ki dobi pošto v roke, naj skrbi, da bo dobil upravičene izkaznico zanesljivo v roke. Ostalim zadružnikom pa pošljemo izkaznice po pošti
Vse zadružnike, ki deleža še niso' plačali, prosimo, da mam čimprej pošljejo, kar je še neplačanega. Pridobivajte novih zadružnikov.
Iz uredništva
»Volan«. Ta teden vašega prispevka-pri najboljši volji nismo mogli uvrstiti. Prosimo potrpljenju, bo pa prihodnjič več! Pripravljeno imamo daljše poročilo o delu Mednarodnega urada dela za ureditev delovnega časa poklicnih šoferjev.
Tudi vsi drugi dopisniki, katerih prispevki to pot niso prišli v list, naj potrpe do prihodnjič.
Bertram S. S priobčevanjem Vaših člankov bomo pričeli takoj, ko vsaj za silo pridemo iz velikega navala prispevkov, ki jih na noben način ne moremo odložiti. Upam, da nam tega«' ne zamerite.	Urednik.
PRILIKA za tiste, katerim kolo služi za vsakdanjo potrebo! Diirkopp, Victoria, Wanderer so trpežna in. močna kolesa, katerim smo znižali cene tako, da smo omogočili vsakomur nabavo. Izplača se vam priti na Jesenice v trgovino-
MARIJA KRAŠOVEC
nasproti kolodvora Naše geslo je: Dobro in poceni!,5