LETO Ll, št. 3 PTUJ, 22. januar 1998 CENA 120 tolarjev TA TEDEN / TA TEDEN Ura evrop- ske resnice Slovenski diplomati se mrzlično pripravljajo na pogajanja z združeno Evropo. Evropa bo na pogajanjih odločno povedala, kakšno Slovenijo hoče medse, naša državica pa si bo poskušala vsaj za začetek izboriti kar največ ugodnosti. Medtem ko skuša politika prek medijev doseči preobrat v misel- nosti slovenskih ljudi, prej obrnjenih bolj proti lagodnemu jugu, se Evropa znotraj slovenskega gospodarstva že dogaja. Krute tržne razmere so že nastopile za podjetja, ki prodajajo na zahodu, kamor gre kar 70 odstotkov slovenskega izvoza. To je na prvi pogled vzpodbudno, toda gospodarsko stanje v mnogih izvoznih podjetjih je nadvse kritično. Cene na evropskem trgu so nizke in ne prizna- vajo visokih stroškov, s katerimi proizvajajo slovenska podjetja, čeprav delavcem izplačujejo povsem neevropske plače. Vlada trdi, da bomo do vstopa v Evropsko zvezo dosegli 80 odstotkov njihove- ga standarda. Ljudje si morda ob tem zadovoljno manejo roke in računajo, kaj pomeni 80 odstotkov nemške plače. Površen pogled zgolj na razmerje plač pa je nadvse varljiv, če ne pogledamo tudi druge plati medalje: kaj je potrebno narediti za evropsko plačo in koliko stane evropsko življenje. Dober primer evropskega dogajanja je v slovenskem, tudi v ptujskem mlekarstvu, kjer se s povprečno količino in kvaliteto proizvoda ne da več živeti. To je v nekaj letih spoznalo že tisoč kmečkih gospodarstev, ki jim dohodek od mleka ni več pokrival stroškov. Danes je na sceni vedno manj, vendar vse bolj produk- tivnih kmetij. Tam, kjer en ali dva človeka s pomočjo tehnike in znanja dosegata fizične rezultate desetih ali dvajsetih malih kmetij skupaj, kakovostno pa mnogo boljše, V tam je denar in prihodnost tudi v "TJI^" cZL^ ^ združeni Evropi. Ura evropske res- A niče se je že začela. ^ Letošnja "poi^ladna" zima je že januarja na polja zvabila ljudi s podeželja. V Halozah si pri delu ponnagajo še z volovsko vprego, sanno da je dobro opravljeno. Foto: Tatiana Mohorko PTUJ / PRED 38. KURENTOVANJEM FrmiftuiefD f 00 Ifsoč biti tudi za krajši pogovor. Bodisi da je bila s svojimi ak- tivisti na terenu ali pa je kako drugače koordinirala delo, saj je bilo v tem času potrebno obiskati številne lju- di, pa tudi drugih opravil se je nabralo. Sicer je tudi v dnevih, ki niso ravno prednovoletni, v prosto- rih bistriškega RK vedno zelo živahno. O tem, da je veliko te- lefonskih klicev, ki so skoraj vedno enaki, ne bi govorili, saj ljudje poleg skromnih materi- alnih dobrin, ki jih dobijo na RK, potrebujejo pogosto tudi nasvet ter prijazno in toplo be- sedo. Tako sem morala čakati debe- lo uro, da je ves ta "promet" šel mimo, šele potem sva našli mir- no minutko za pogovor. Pove- dala je, da je bilo v lanskih pred- prazničnih dneh pri njih re- snično veliko dela, saj so morali obiskati po vsem obširnem tere- nu številne družine. Ker so v vseslovenski humanitarni akciji Nikoli sam, lansko leto je pote- kala že drugič, zbrali veliko več denaria kot leto poprej, so se pri RK na željo darovalcev odločili, da bodo tudi na ta način poma- gali reševati socialne stiske lju- di. Tako so v Slovenski Bistrici skupaj s Centrom za socialno delo, patronažno službo ter ak- tivisti RK na terenu naredili seznam najbolj potrebnih tovrstne pomoči. V prvi vrsti so bili to starejši ljudje, pa tudi ne- kaj mlajših družin so vključili mednje. Tako je bilo potrebno raznositi 594 paketov (leto po- prej samo 190), vrednih okoli 4(X)0 tolarjev, v njih pa so vsi najnujnejši artikli, ki jih družina potrebuje. Pri OO RK Slovenska Bistrica pa nimajo na skrbi starejših občanov samo ob novoletnih obdarovanjih, skrbijo tudi za srečanja vseh starejših od 70 let, ki jih je v občini nekaj nad 2500. Tako pripravljajo dneve sta- rejših krajanov v šestnajstih od devetnajstih krajevnih skup- nosti, v nekaterih (Oplotnica) pa je to že tradicionalno. Seveda poskrbijo na terenu tudi za vse tiste, ki se srečanj zaradi bolezni ali kako drugače ne morejo ude- ležiti in jih kasneje s priložnost- nim darilom obiščejo na domu. Marija Bračič je povedala, da deluje v okviru 00 RK v Slo- venski Bistrici tudi skupina sta- rih za samopomoč, enkrat letno pa obiščejo tudi vse občane, ki so vključeni v domsko varstvo v Poljčanah. Tako so jim v lan- skem decembru pripravili nepo- zabno srečanje s kulturnim pro- gramom, ki so ga pripravili učenci osnovne šole Makole s citrarko s Keblja. Vida Topolovec Bmlii sprašujejo... ... Tednili išie odgovore Avstrijske nalepke za avtoceste Avstrija je namesto cestnin uvedla nalepke - bolje jih pozna- mo po imenu vinjete. Leto se je obrnilo, kar pomeni, da so v veljavnost prišle nove, in ker se je med letom nabralo kar nekaj vprašanj o cestninah v sosednji Avstriji, smo sedaj zbrali več podatkov. Nove vinjete so v prodaji že od lanskega decembra. Od starih se razlikujejo po rumeni barvi in oznaki '98. Glavna spremem- ba je pri tedenski nalepki za osebne avtomobile, avtobuse in to- vornjake, ki jo je zamenjala desetdnevna nalepka. Ta je veljav- na od preluknjanega datuma dalje, ki si ga poljubno izberemo sami. Letna, dvomesečna in desetdnevna nalepka velja samo, če je pravilno nameščena na motornem vozilu še pred uporabo avto- ceste. Pri avtomobilih mora biti na notranji strani vetrobran- skega stekla (levo ali v sredini), pri motorni kolesih pa na do- bro vidnih mestih in težko zamenljivih delih. Po izteku časovne veljavnosti je treba nalepko takoj odstrani- ti. Nalepko nalepimo pri temperaturah, ki so višje od 5 stopinj Celzija. Cena letne vinjete za osebne avtomobile in motorna vozila do vključno 3,5 t skupne teže in avtodome je 7.700,00 SIT, dvome- sečna 2.150,00 SIT in desetdnevna 1.000,00 SIT. Za motorna kolesa je letna 3.100,00 SIT, dvomesečna 1.150,00 SIT. Nalepke lahko kupimo na poslovalnicah AMZS in ob avstrij- ski meji v Kompasovih poslovalnicah, na Petrolovih in OMV Istrabenzovih črpalkah. Milan Krajnc SLOV. BISTRICA / NEZAVIDLJIVA STANOVANJSKA PROBLEMATIKA Prlmanjkule soci- mlnih stanovani Občina Slovenska Bistrica je po stanovanjskem zakonu iz leta 1991 postala lastnica 663 stanovanj, od tega jih je bilo 353 z enkratnim ali obročnim odkupom prodanih. Preosta- lih 310 pa skupaj z novozgrajenimi v letih 1990-97 pred- stavlja občinski stanovanjski fond, ki je pred koncem leta 1997 znašal 347 stanovanj; 51 jih je vezanih na službo, os- talo pa so socialna stanovanja. Občinska stanovanja se naha- jajo v sedemnajstih krajih bi- striške občine. Največ - 110 - jih je v Slovenski Bistrici, 109 v Poljčanah, 27 na Pragerskem, 25 v Oplotnici, 19 v Makolah, 10 na Cezlaku, 9 na Zgornji in 8 na Spodnji Polskavi, v drugih krajih pa med enim in šestimi stanovanji. Različna je tudi nji- hova kvaliteta. Najslabša stano- vanja so v Poljčanah, saj jih je bila kar polovica zgrajenih pred letom 1900, nekaj pa jih je v ba- rakah, kjer je bila po drugi voj- ni občina. V ta stanovanja je vprašljivo vsako večje vlaganje in resnici na ljubo bi jih bilo potrebno zrušiti ter postaviti nadomestne objekte. S stanovanji upravlja v Slo- venski Bistrici Komunalno sta- novanjsko podjetje, ki pa je v letu 1995 iz naslova najemnin zbralo razmeroma borna sredst- va - le okoli 15 milijonov tolar- jev, kar ni zadoščalo niti za naj- nujnejša vzdrževalna dela. Ne- koliko boljše stanje je bilo v letu 1996, ko so dvignili najem- nine v neprofitnih stanovanjih. Sedaj zberejo iz tega naslova okoli 33 milijonov tolarjev, zato je sedaj tekoče in investicijsko vzdrževanje stanovanj nekoliko boljše. V minulih treh letih je bilo v vzdrževanje stanovanj vloženih okoli 70 milijonov to- larjev. Da pa bi ohranili njiho- vo vrednost, bi bilo potrebno v vzdrževanje vložiti približno še enkrat toliko denarja. Seveda pa ima povečanje na- jemnin tudi svojo temno stran, saj socialno ogrožene družine, ki jih je zaradi izgube delovnih mest čedalje več, niso več spo- sobne plačevati najemnine. Subvencija je omejena na 6000 tolarjev mesečno, stanarina za novejše dvosobno stanovanje pa znaša okoli 17.000 tolarjev. K temu je potrebno prišteti tudi stroške ogrevanja, elektriko, vodo in drugo. Prav zaradi tega, pa tudi zaradi drugih vzrokov znaša po podatkih Komunalno- stanovanjskega podjetja v Slo- venski Bistrici skupni dolg na- jemnin za občinska stanovanja v zadnjih štirih letih okoli 7,3 milijona tolarjev, od tega samo v letu 1997 okoli 3 milijone. K temu je potrebno prišteti še 1,4 milijona tolarjev dolga za ogre- vanje ter okoli 700.000 tolarjev za vodo. Kljub temu da je bilo v zadnjih letih vendarle zgraje- nih nekaj stanovanj, pa social- nih še vedno primanjkuje. Ko je bil v začetku 1996. leta ob- javljen razpis za najem social- nih stanovanj, je prispelo kar 124 vlog. Po pregledu komisije za ogled stanovanjskih razmer prosilcev je pogoje izpolnjevalo 95 upravičencev, zato so jih na osnovi pravilnika razvrstili na prioritetno listo. Od tega je 44 prosilcev v letih 1996 in 1997 že dobilo stanovanja, drugi pa nanje še čakajo. Stanje se bo nekoliko iz- boljšalo, ko bodo pričeli gradnjo sedemnajststanovanj- skega bloka - prizidka k obsto- ječemu objektu v Tomšičevi ulici. Začetek gra^^.nje je bil si- cer predviden za lansko jesen, vendar so se pojavile nepričako- vane težave pri podpisovanju pogodbe za odkup dela zemljišča, za katerega pa se je izkazalo, da je v lasti GP Stav- bar iz Hoč - podjetja v stečaju. Gradnjo bodo tako pričeli pred- vidoma letošnjo pomlad. Da bi pa kljub vsemu le neko- liko lažje gospodarili s stano- vanji, je bil imenovan upravni odbor Stanovanjskega sklada ter sprejeti vsi akti za njegovo ustanovitev. Tako načrtujejo v januarju in februarju sprejetje treh pravilnikov za dodeljevan- je stanovanj, v tem času predvi- devajo še registracijo stanovanj- skega sklada na sodišču in s tem začetek njegovega delovanja. Vida Topolovec TEDNIK - 22. JANUAR 1998 OD TOD IN TAM -15 BODKOVCI / ZGORELA STO LET STARA HIŠA Sledovi Iludskegti sHnrbarstva izglnlalo Domačija Reichovih v Bodliovcih 21 pri Juršincili je bila zgraje- na pred več kot sto leti, o čemer priča letnica 1877, napisana na enem izmed tramov v hiši. Majhna hiška, v kateri sta bili dve sobi in črna kuhinja, je bila pokrita s slamo. Držalo se je je le- seno gospodarsko poslopje, v katerem so shranjevali orodje za delo na polju in krmo za živino. Čeprav v hiši že vrsto let nihče ni živel, je bila lepo urejena in skrbno vzdrževana. Zadnja last- nika, Margareta in Franc Reich, sta se med vojno odselila v av- strijski Gradec, vendar sta se vsa leta pogosto in z veseljem vračala v Bodkovce, sprva na obiske k Francevim staršem, ka- sneje pa na počitek, saj sta v domačem in mirnem okolju lahko pozabila na vsakdanji mestni vrvež. Hišo sta vseskozi ohranjala takšno, kot je bila v začetku, le črno kuhinjo so ne- koliko povečali z majhnim pri- zidkom. V času njune odsotnos- ti je za hišo in okolico skrbela Angela Novak iz sosednje vasi Senčak. Velike težave je povzročala slamnata streha. Dokler so kmetje pšenico želi še na roko in jo mlatili s cepci, je bilo enos- tavneje dobiti slamo za kritje. Ta je bila tudi kvalitetnejša kot danes in je vzdržala dalj časa, tudi do 25 ali celo 30 let. Ko pa so začeli žeti s kombajni, slama ni bila več primerna za pokri- vanje. Svoje pa je napravilo tudi škropljenje žita, zaradi česar je slama hitreje dotrajala. Vendar ni bila edina težava material za pokrivanje. Vedno težje je bilo najti tudi mojstra, ki bi znal to delo strokovno in kvalitetno opraviti. Pa vendar so Reichovi ves čas neutrudno skfHieli za to, da je na strehi ostala izvirna kri- tina. Po smrti moža in očeta Franca so skrb za hišo prevzele žena in obe hčerki, Eva in lise. Ravno so se dogovarjale za prenovitev strehe, ko je smrt mame Marga- rete v maju za nekaj časa zausta- vila delo. Toda še preden se je le-to začelo, jih je prehitel ogenj. Iz doslej še neznanega vzroka je 11. avgusta dopoldan hiša za- gorela. Gospodarsko poslopje je zgorelo v celoti, prav tako tudi ostrešje stanovanjskega dela. Požar je gasilo pet prostovoljnih gasilskih društev iz okoliških krajev. Gasilcem in sosedom je uspelo rešiti nekaj hišnega in- ventarja, veliko dragocenih sta- rinskih predmetov pa so uničili ognjeni zublji. Vendar to ni bil prvi požar pri tefhiši. Pred mnogimi leti je zagorelo iz peči v črni kuhinji in v plamenih je zgorela Franceva babica Ana. Drugič je zagorelo pred 35 leti, ko so se vžgali tramovi v eni iz- med dveh sob. Plameni so delno zajeti tudi kuhinjo, ki so jo po tem požaru obnovili in nekoliko razširili. Tretjič pa je zagorelo usodnega 11. avgusta, ko je ogenj hišo dokončno uničil. Od ljubke, s slamo krite hiše so ostali le ožgani zidovi. Ali je vzrok za požar človeška ne- pazljivost ali tiči kje drugje, ne bomo morda nikoli izvedeli. Ostaja pa dejstvo, da je bil uničen spomenik, ki je pričal o slovenski arhitekturni zgodovi- ni in o življenju ljudi s tega kon- ca Slovenije. Mojca Kmetec Foto: T. Mohorko UNZ MARIBOR / PROMETNO- VARNOSTNO POROČILO Premalo nas je, da bi umirali na cestah Prometnovarnostno stanje na mariborskem območju je v prvih 20 dneh letošnjega leta slabša kot v istem obdobju lani, je na tiskovni konferenci Uprave za notranje zadeve Maribor minuli torek, 20. januarja, povedal Mirko Ploj, načelnik inšpektorata policije. Po lanskih 42 smrtnih žrtvah, med katerimi so bili tudi trije pešci, je v letošnjem letu na cestah UNZ Maribor umrlo že 5 ljudi, od tega vključno s ponedeljkovo žrtvijo na magistralki pri Dražen- cih že trije pešci. Policisti zaskrbljeno poudarjajo, da nas je v Sloveniji premalo, da bi umirali na cestah. Zaskrbljeni so tudi zaradi tega, ker še vedno ni sprejet novi zakon o varnosti cestnega prometa, ki za kršitelje predvideva znatno ostrejše kazni. Nasilje na slovenskih cestah pa se ne zmanjšuje, zlasti zaskrbljujoči so tisti udeleženci v prometu, ki se prekrškov lotevajo zavestno. Vožnja skozi rdečo luč je žal že skoraj "folklorna razvada" Štajercev, je poudaril Mirko Ploj. Krivde za takšno stanje pa seveda ni mogoče pripisati le poli- cistom, ampak tudi drugim dejavnikom, ki bi morali skrbeti za varnost na naših cestah, pa žal niso učinkoviti. Navsezadnje je prometna varnost tudi odsev stanja v naši družbi: kakor živi- mo, tako tudi vozimo, trdijo policisti. Varnost pa ne zadeva le sedanjosti, ampak tudi prihodnost, zato bo treba storiti še marsikaj, če želimo krvni davek na naših cestah resnično omejiti ali celo omiliti. Najbolj ogrožena kategorija udeležencev v prometu so še vedno pešci. V zadnjih sedmih letih je na cestah na območju UNZ Maribor umrlo že 533 oseb, od tega kar 119 pešcev. Da bi zmanjšali število mrtvih v prometu, se v policiji loteva- jo različnih preventivnih akcij. Tako so predstavili rezultate preventivnih akcij Stopimo iz teme. Petarde - lepše je brez njiii, Nataliar, tafisi, prosim, Vama zimska vožnja in Izredna fiontrola avtobusov. Kot so povedali na tiskovni konferenci, se je v policijski akci- ji Stopimo iz teme s svojo inovativnostjo in iznajdljivostjo pose- bej izkazal vodja policijskega okoliša pri Sv. Tomažu Ivan Sin- ček. Ker so na območju Sv. Tomaža zaradi hoje v jutranjem ali večernem mraku bili posebej ogroženi pešci - prinašalci mleka v zbiralnico in ker ni zaleglo priporočilo, naj nosijo kresničke ali druga odsevna telesa, si je omislil samolepilni svetlobno-od- sevni trak. Od 240 prinašalcev mleka se je v akcijo vključilo 180 krajanov. Kupili so 240 m odsevnih trakov in z njimi krožno oblepiii posode za mleko. Prinašalci mleka so tako že od daleč vidni z vseh strani in zagotovo varnejši, kot bi bili si- cer. Vsekakor pa je zamisel vredna posnemanja. -OM UUTOMER Kani 5 komunal' nimi odpadki? v petek so se v ljutomerski Mestni hiši srečali predstavniki ministrstva za okolje in prostor, ki jih je vodil minister dr. Pavle Gantar, predstavniki lokalne oblasti ter direktoiji ne- katerih domačih podjetij. Govorili so predvsem o komunal- ni problematiki, komunalni deponiji, gramozni jami in o prostorskih spremembah, ki se obetajo občini z izgradnjo avtoceste, hitre železnice in daljnovodom. Gostje iz Ljublja- ne so si ogledali gramozno jamo na Krapju in čistilno na- pravo v Veržeju, ki že obratuje. Na pogovoru o komunalni deponiji so si bili vsi enotni, da je potrebno v najkrajšem času najti trajnejšo rešitev za odlaganje odpadkov in sani- rati obstoječo deponijo komu- nalnih odpadkov v mestu. Minister Gantar je dejal, da pri sanaciji deponije lahko računajo na subvencijo države samo v primeru, če se opredelijo za regionalni kon- cept reševanja komunalnih odpadkov, kar pomeni nave- zavo na puconsko ali ptujsko občino, kjer je že urejeno reševanje z odpadki po evrop- skih merilih, ali pa iščejo novo regijsko lokacijo s kapa- citeto za najmanj 100.000 pre- bivalcev. Rešitev je vsekakor potreb- no najti še letos, je dejal ljuto- merski župan Ludvik Bra- tuša. Direktor domačega ko- munalnega podjetja, ki skrbi za odvoz odpadkov v ljuto- merski občini, je menil, da je odpadkov v občini ogromno, znesek, ki ga plačujejo občani za odvoz smeti, 540 tolarjev na mesec, pa podcenjen. Po njegovem mnenju so metode za trajnejše reševanje odpad- kov, ki jih je sprejelo mi- nistrstvo v strategiji ravnanja s komunalnimi odpadki, pre- drage in nesprejemljive (pre- več sežigalnic, previsoki standardi za urejanje komu- nalnih deponij). Predstavniki ministrstva so mu ob tej pri- pombi odgovorili, da ravnan- je z odpadki ni državna, am- pak lokalna zadeva, v tem pri- meru je potrebno oblikovali partnerstvo med državo in občino, enotnega koncepta reševanja omenjene proble- matike za celotno Slovenijo pa ni. "Problematika komunalnih odpadkov in komunalne de- ponije potrebuje širšo obrav- navo, potrebna je srednje- ročna in dolgoročna naravna- nost, jasno pa je, da bo v bodoče odlaganje komunal- nih odpadkov za Ljuto- merčane dražje," je sklenil po- govor ljutomerski župan Ludvik Bratuša. Bojan Pintarič PTUJ / PRODAJNA RAZSTAVA FOTOGRAFIJ Trenutki Sati- cfi/ci Kelneriiu Planinec, alpinist in jamar Sandi Kelnerič iz Godenincev pri Središču ob Dravi se predstavlja kar v dveh ptujskih razsta- viščih. Prejšnji teden so odprli njegovo razstavo fotografij z nas- lovom Pomladne niti v galeriji svetega Jurija v ptujskem mest- nem stolpu, že dlje časa pa so njegove fotograflje z naslovom Spomin na trenutek na ogled tudi na hodniku ptujske Blagovni- ce. Obe razstavi sta prodajni. Razstavljene fotografije so Kelneričevo delo zadnjih dveh let, čeprav se s fotografiranjem ukvarja že od mladosti. Povedal je, da gre pri njegovih fotografi- jah za tako rekoč naključne fo- tografije, nastale zaradi lepote trenutka, v katerem se je znašel, ne pa za načrtno fotografiranje nekega motiva. Tako ima Sandi Kelnerič samo po eno fotografi- jo z istim motivom, ne pa cele serije istega motiva v mnogih različicah. Razstava v Blagovni- ci se izteka, v galeriji svetega Ju- rija pa bo na ogled dober mesec. Sandi Kelnerič se pripravlja se- daj na mesec dni trajajočo ple- zalno turo v Patagoniji. Kot za- nimivost pa zapišimo še, da je prav Sandi Kelnerič pred novim letom splezal tudi na ptujski mestni stolp in ga okrasil z lučkami. MZ Razstavo fotografij planinca Sandija Kelneriča je v. galeriji sv. Jurija odprla Kristina ŠamperI Purg. BIS / 1 22. GASILSKI OBČNI ZBOR letos se bodo od- pravili na Triglav v soboto, 17. januarja, so se gostje in člani PGD Biš, najsta- rejšega delujočega društva v občini Destrnik - Trnovska vas, zbrali v domu krajanov Trnovska vas na 122. občnem zboru društva. Pregledali so delovanje društva v minulem letu in si zastavili obširen plan za letošnje leto, ko nameravajo dokončno urediti zunanjost gasilskega doma, nabaviti generator lahke pene in dokončati prikolico za orodno vozilo, poskrbeli pa bodo tudi za varovanje gasilskega doma z alarmno napravo. Zraven požarne preventive, kjer je potrebno izdelati še nekaj požarnih načrtov, se bodo kot do sedaj vključevali tudi v kul- turno življenje v kraju in tako pripavljajo 6. februarja srečanje ljudskih pevcev in godcev, orga- nizirali bodo kresovanje, pustno povorko in izlet na Triglav. Le- tos pa bodo razvili tudi nov društveni prapor. Kot je povedal ponovno izvol- jeni predsednik društva Man- fred Jakop, bodo še naprej po- svečali veliko pozornost delu z mladimi tako na strokovnem kot na drugih področjih in do- dal: "Mlade seznanjamo s te- meljnimi človekovimi vredno- tami, zgodovino kraja, to pa daje mladim dodatno možnost uveljavljanja v domačem kraju in tudi širše." Zmago Šalamun DORNAVA Odprli sodoben tiviosalon Renault Pri Terbučevih v Dornavi so v sredo ob navzočnosti številnih domačinov, prijateljev ter poslovnih partnerjev slovesno odprli nov prodajni salon in servis za avtomobile Renault. Lastnik Franc Terbuc je povedal, da gre za nadaljevanje tradicije, saj je imel avtomeha- nično delavnico že dvajset tet. Ivo Ban, direktor prodajne mreže Re- voza. in predstavnik Renualta iz Francije sta povedala, da Terbučev salon spada med nasodobnejše servise in da sta prepričana, da bodo tudi v tem salonu z dobrimi storitvami pripomogli k zadovoljst- vu strank. V Sloveniji so namreč Renaultova vozila med najbolj pro- danimi, v novem avtoservisu bo pet zaposleniti skrbelo za servisi- ranje ter prodajo avtomobilov in nadomestnih delov. MS 16 - NASVETI 22. JANUAR 1998 - TEDNIK KuhmrskI nasveii Priprava žit Žita so pomemben vir beljakovin, na mnogi področjih pa po- gosta vsakodnevna hrana. V nekaterih deželah uporabljajo predvsem nekatere vrste žit: v azijskih deželah riž, v Italiji in Južni Ameriki koruzno moko in v vzhodni Evropi ajdo. Glede stročnic so nacionalni okusi podobno razdeljeni. Tako na pri- mer za ameriški pečeni fižol uporabljamo rdeče vrste fižola, v italijanske mineštre pa dajejo svetlejše vrste fižola. Če so nam žita in stročnice domače le po okusnih evropskih jedeh, vedi- mo, da jih danes pogosto mešamo v sveže solate ali priloge k mesnim in ribjim jedem. Ob žetvi so žitna zrna precej suha, tižitna postanejo šele, ko jih skuhamo oziroma ko vpijejo vodo. Za kuhanje žit navadno uporabljamo vodo, za nekoliko zabeljene jedi pa lahko uporabimo kokošjo ali drugo mesno osnovo ali juho. Žita postanejo mehkejša, če jih počasi kuhamo z mlekom. Ta način je posebno primeren, ka- dar pripravljamo tople zajtrke, angleško ovseno kašo, razne sladi- ce in str Jenke. Kdor torej hoče, da bodo žita po kuhanju okusnejša, naj uporabi pri kuhanju mesno juho. Da pa bi se znebili med kuhanjem izločenega škroba, moramo žita kuhali v čim večji količini vode; posebni pri glaziranih in zdrobljenih žitih moramo upora- biti veliko vode. Najpogosteje vzamemo 4 dele vode in en del žita. Čas kuhanja žit je odvisen od sorte žita, njegove starosti in predvidene uporabe. Če jih upora- bimo kot hladne začetne jedi, jih kuhamo tako, da ostanejo še čvrsta na ugriz, če pa jih uporabi- mo kot narastke, predvsem slad- ke, jih kuhamo tako dolgo, da se popolnoma zmehčajo. S posameznimi dodatki lahko žitom okus izboljšamo že pri ku- hanju. Če dodamo v tekočino žlico olja ali surovega masla, jed ne bo prekipela, z dodatkom limo- nine rezine pa žito obdrži svet- lejšo barvo, riž pa postane celo bolj bel. Kuhat jih damo vedno v vrelo slano vodo in jih v vodo vsu- jemo počasi, da ne prekinemo nje- nega vrenja. Med kuhanjem večkrat premešamo, sicer postane- jo zrna lepljiva. Tudi polnozrnata žita skuhamo, da so še čvrsta na ugriz. Kuhana žita pogrejemo tako, da kožico najprej na tanko namažemo z margarino ali suro- vim maslom, vanjo vsipljemo ku- hano žito, kot so riž ali kaše (ječmena, prosena, ajdova), in pre- krijemo s folijo, ki smo jo prav tako namazali s surovim maslom. Postavimo v pečico, ki smo jo se- greli na 180 C, in pustimo, da se segreje. Mnogi recepti predpisujejo ku- hanje žit tako, da jih vsipljemo v vrelo vodo in toliko časa mešamo, da se zmehčajo in da dobimo kre- masto konsistenco. Na ta način v Italiji kuhajo znamenito polento, nekatere jedi z njoki, ameriško zdrobljeno pšeno in škotsko ovse- no kašo. Pravzaprav kuhamo tudi mi pogosto polento tako, da jo večina časa med kuhanjem mešamo, ker se rada prime. Neko- liko lažji način kuhanja jedi, ki imajo točno predpisano količino vode, je ta, da jih kuhamo v vodni kopeli. Čas kuhanja jedi se sicer podaljša, vendar se nam jedi zago- tovo ne primejo in ne dobijo ne- prijetnega priokusa. Jedi iz koruznega zdroba pri- pravljamo vedno redkeje, čeprav so nekatere primerne za zajtrk, kot je koruzna polenta z vročim mlekom, kakavom ali vročo čoko- lado, saj zabeljene z zaseko skoraj več ne pripravljamo. V rubriki "Odkrivamo stare re- cepte" je v našem uredništvo pris- tal zanimiv recept, ki ga je prispe- vala Valerija Breznik, in sicer za koruzno zlivanko (plehnošnico). Pripravimo jo tako, da pol kilo- grama koruznega zdroba popari- mo z litrom vrele vode, dodamo sol in po okusu mlet cimet ter do- bro premešamo. Primemo velik pekač namažemo z margarino in vanj enakomerno razdelimo po- parjen koruzni zdrob približno prst na debelo. Posebej pripravimo nadev iz pol kilograma skute, ki jo pretlačimo, dodamo dve veliki naribani jabol- ki, po okusu sladkamo in za boljši okus dodamo še vanilijev sladkor, 2 decilitra kisle smetane in 1 jajce. Nadev dobro premešamo in ga enakomerno razporedimo po ko- ruznem zdrobu. Po vrhu prelije- mo s kislo smetano, ki ji po želji lahko dodamo tudi jajce. Pečemo pri temperaturi 180 C eno uro. Valerija, zahvaljujem se vam za recept in upam, da bo zanimiv tudi za naše bralke, tako da bodo jed posku- sile pripra- viti. •o Nada Pignar, učiteljica kuharstva Krvodajalci 6. JANUAR - Ivan Čeh, Gabrnik 61/a, Branko Rojko, Gra}enščak28, Zvonko Žabota. Mestni trg 4, Ruj, Rafael Svenšek, Zagrebška c. 93, Ptuj, Milan Žeieznik, Kočice 67, Jože Medved, Linhartova 5, Ptuj, Anica Bedrač, Rim- ska pl. 15, Ptuj, Anton Topolovec, Ve- lika Varnica 15, Ida Žnidarič, Kukava 7. Branko Krošt, Lovrenc na Dr. polju 2, Ivan Kovačič, Polenšak 44/b, Josip Smontara, Slovenska 46, Ormož, Alojz Geč, Pobrežje 39, Danica Žižek, Votkmerjeva 9, Ptuj, Rudi Horvat, Ka- juhova 12, Kidričevo, Marjana Kme- tec, Soviče 17, Ivan Lebar, Polenšak 29. Darko Drčič, Zagrebška 50, Ruj. 8. JANUAR - Janko Masten, Obrez 103,BidnkoŠKnnidr.GDiez96.Vlaai- mir Kmičar. Obrez 105. Milena Ozva- tič, Ločki Vrh 1, Jožef Šprah, Pobrežje 27, Stanko Vojsk, Kicar 45/b, Peter Petek, Starošince 5, Ivan Lajh, Rjavci 6, Majda Lepej, Marjeta na Dr. polju, Cvetko Ničič, Tomšičeva 46, Sloven- ska Bistrica, Tone Javemik, Križni Vrh 29, Bojan Kobula, Križni Vrh 65, Janez Štumberger, Stojnci 20, Ivan Strnad, Koračice 47, Peter Najvirt, Ložane 6, Dušan Najvirt, Celestrtna 11, Ludvik Lepej. Marjeta na Dr, polju 8. Voja Veličkovič, Potrčeva 48, Ptuj, Andrija Hojski, Zg. Duplek 49, Ivan Teskač, Arbajterjeva 4, Ptuj, Ivan Klinger, Križni Vrh 66, Gabrijel Polančec, Prušnikova 26, Maribor, Ivan Fras, Principova 1, Maribor, Mirko Zorman, Ročica 10/a, Slavko Horvat. R Hrvat- ska, Boštjan Forstnerič, Turniska 25, Ptuj. PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / NEKATERI DRUGI PROBLEMI DUŠEVNEGA ZDRAVJA - 156. NAD Zcilroli, družina In duševna zdravle 17. nadaljevanje Zakonski kon' flikti - 9. nad. 7xikon v poznih letih Seveda nemir srednjega ob- dobja v tem času poleže, pojavijo pa se novi viri kriz. Enega teh virov predstavljajo razne bolez- ni. Posebno pri arteriosklero- tičnih in senilnih procesih pride do resnejših sprememb osebnos- ti. Ni redko, da se okrepijo prav negativne lastnosti enega ali obeh zakoncev. V posebnih pri- merih pride celo do prave bole- zenske osebnostne spremenje- nosti, ki se kaže v upadanju etičnih norm, vedno večji sum- ničavosti, ljubosumnosti, nemo- tivirani agresivnosti, naraščajočem egoizmu, trmi in dlakocepstvu. To dejstvo lahko povzroči med zakoncema hude spore, posebno še, če upošteva- mo, da so ti procesi zelo indivi- dualno obarvani in prizadenejo enega bolj in hitreje kot druge- ga- Tudi preproste bolezni in sta- rostna betežnost kot taka lahko povečajo negotovost bolehne osebe tako močno, da lahko začne kazati oblike neprilagoje- nega vedenja. Velik vir konfliktov v tem ob- dobju predstavljala doživljanje starosti in reakcija na upokoji- tev. So ljudje, ki so celo življenje menili, da je starost zgolj sivo vegetiranje na račun drugih. Taki ljudje in tisti, ki niso razvi- li raznih aktivnosti, s katerimi bi se v starosti zaposlovali (bran- je, konjički, kulturni interesi), ali niso ohranili širokega kroga znancev, se počutijo izredno iz- gubljeni ali osamljeni. Tudi oni z nizko pokojnino, brez otrok ali če se z njimi slabo razumejo, kažejo visoko stopnjo nezado- voljsts'a in temu ustrezno veliko zagrenjenosti in nergaštva. O upokojitvi je znano, da posebno hudo prizadene moške. Medtem ko žene še večinoma dolgo ohra- nijo občutek koristnosti (gospo- dinjsko delo, skrb za vnučke), možje, posebno v mestih, ne vedo ne kod ne kara. Medsebojna odvisnost zakon- cev v tem obdobju je relativno velika, zato se psihološki proble- mi enega izredno hitro prelevijo v medsebojni konflikt. Najbolj žalostno je tam, kjer postanejo razni drobni prepiri za enega ali oba nekakšna bolestna živl- jenjska vsebina. Če pogledamo natančneje, največkrat opazimo, da služijo ll prepiri nekakšni podzavestni ohranitvi upada- jočega občutka lastne vrednosti. Večinoma zakoni v tem času, kljub ambivalentnosti med pari- neriema, ne razpadejo. K temu prispevala dva dejavnika, in si- cer-na eni strani deluje stabilizi- rajoča mreža skupnih navad, spominov in ekonomskih inter- esov; na drugi strani pa so stari ljudje priseljeni držali skupaj in se zatekajo drug k drugemu, ko iščejo zaščito pred ogrožajočim svetom, ki malo ceni starost. Mnogi zakonci se sedaj znajdejo kot na začetku, le da ne gojijo do sebe, partnerja in življenja več tistih velikih pričakovanj kot nekoč. Vse to ju lahko znova te- sno poveže in res vidimo nekate- re zaživeti lako rekoč v "novem zakonu". V teh srečnih primerih je lahko zakon v poznih letih življenja celo vsebinsko boga- tejši, kot je bil. Smrt enega zakonca sproži praviloma resne mentalnohigi- enske probleme, hujše kot v ka- teremkoli drugem prešnjem ob- dobju. Ker je prvo leto še pose- bej kritično, potrebuje zakonec v tem obdobju \^o oporo. Naslednjič pa o nevrotično po- gojenih zakonskih konfliktih. Mag. Bojan Sinko PISE: ANDREJ KOVACIC, DIPL.ING.GOZD. Krojenje lesa Tržno blago pri pridobivanju lesa v gozdu so gozdni lesni sortimenti. Krojenje lesa po- meni razmerjanje debla posekanega drevesa in določitev mest za prežagovanje v gozdne lesne sortimente. Namen krojenja lesa je, da iz posekanega drevesa pridobimo čim več uporabnejših oziroma vrednejših gozdnih le- snih sortimentov. Ker je proizvodna doba v gozdu zelo dolga, saj traja stoletje in celo več, je zelo pomembno, da pri krojenju debla ne izničimo vseh vlaganj, ki smo jih skozi desetletja opravili pri gojenju v gozdu. Za pravilno strokovno krojenje in uspešno prodajo lesa moramo poznati kvalitet- ne razrede hlodovine, omejitve oziroma napake lesa, ki vplivajo na kvaliteto, postopek krojenja in trenutne tržne razmere. Kvalitetne razrede in načine izmere lesa predpisujejo standardi. V Sloveniji je do 31. de- cembra 1995 veljal jugoslovanski standard. Ker ga do konca tega leta nismo nadomestiti z no- vim, slovenskim, smo trenutno brez veljavnih standardov. Standardi v tržnem gospodarstvu niso obvezni, so pa dobrodošli zaradi lažjega sporazumevanja s kupci. Obvezni pa postanejo v primeru, če se oba partnerja v poslu zanje do- govorita. Pri razvrščanju sortimentov v kvalitetne raz- rede odločajo dimenzije sortimentov in vidne napake lesa. Za določanje dimenzije sortimen- tov moramo poznati pravila o merjenju lesa, ki jih je urejal do sedaj veljavni standard in se v praksi še uporabljajo. Debelino - premer sorti- menta merimo ročno s premerko tako, da na sredini dolžine kosa izmerimo navzkriž naj- večji in najmanjši premer, njuno aritmetično sredino pa zaokrožimo navzdol na cel centime- ter. Ker volumen sortimentov ugotavljamo brez lubja, pri izmeri debeline odbijemo debeli- no lubja od izmerjenega premera. Dolžino ko- sov merimo na najkrajšem mestu na cele deci- metre, zaokroženo navzdol. Dolžinske nadmere pri hlodih ne štejemo v dolžino. Napake, ki vplivajo na kvaliteto sortimentov, so lahko v zunanji obliki debla, strukturi lesa ali pa nastanejo zaradi zunanjih vplivov. Pri določanju kvalitete vedno upoštevamo zgornjo mejo velikosti neke napake, ki jo zahtevana kvaliteta še dopušča. Velikost napake izmerimo ali ocenimo. Poznamo dve vrsti krojenja: dolžinsko in po kvaliteti. Dolžinsko krojenje izvajamo pri iglavcih, kjer pretežno krojimo le po dolžini. Pri krojenju po kakovosti - predvsem pri listav- cih - pa določamo mesta prerezov tako, da z nji- mi izločamo ali ublažimo največje napake lesa. Dolžino sortimentov in nadmero odmerjamo le pri najmanjši zahtevani dolžini hlodov - 2 me- tra ter pragovski hlodovini. Krojenje listavcev je mnogo zahtevnejše zaradi pogostejših napak, ki bolj vplivajo na kvaliteto in s tem na vred- nost posameznih sortimentov. Postopek kro- jenja poteka tako, da: - na ležečem deblu ocenimo, katere sortimen- te lahko pričakujemo - na mestih z največjimi napakami orientacij- sko označimo mesta prerezov - na mestih z izrazitimi napakami, npr. pri bukvi, prerežemo deblo in ocenimo delež rdečega srca - krojiti pričnemo od panja proti vrhu ali pa od vrha proti panju pri krojenju drogov in pra- govske hlodovine Pred sečnjo je potrebno dobiti nekatere pred- hodne informacije, in sicer o tem: - kateri sortimenti so konjunkturni in kateri se težko prodajajo - o kupcih, vrstah sortimentov, ki jih odkupu- jejo, in cenah ter tudi njihovih poslovnih nava- dah in - časovnih omejitvah sečnje za posamezne sortimente Pri približno enakih cenovnih in plačilnih pogojih se bomo odločili za kupca, ki odkupuje čim več vrst sortimentov. Nikakor pa ni pripo- ročljivo brez predhodnih informacij pričeti sečnje in izdelovati gozdne lesne sortimente na zalogo. □ PISE: ING. MIRAN GLUSIC / Vrtna opravila v pomladni zimi Nenavadno dolgo, suho in toplo obdobje zimskega vre- mena v prvi polovici letošnjega prosinca za vrt in njego- vo naravo nista ugodna. Rastline trajnice in vrtna zemlja morajo pozimi vsaj za krajše zmrzniti, da se v rastlinskih in talnih sokovih spremene nekatere potrebne presnove za prihodnjo vegetacijo. Vremena še ni mogoče zagotovo dol- goročno napovedovati, zato je tudi težko predvidevati posledice, ki bi jih na vrtnih rastlinah lahko zapustila zapoznela zima. Ker lepo in toplo vreme vrtnika pri- vablja k opravilom v vrtu, se odločimo le za takšna opravila, ki pri rastlinah ne bi vzpodbudila in pospešila predčasne ve- getacije ali da bi jih zmotili pri zimskem mirovanju. V SADNEM VRTU je januarja čas za nabiranje cepičev. Prednost damo nabi- ranju cepičev koščičarjev, konec mese- ca pa narežemo cepiče peškarjev. Za cepiče režemo le zdrave in dobro razvite enoletne mladike iz odbranih dreves z znanim poreklom in dobrimi lastnostmi. Cepiče povežemo v šope, označimo in spravimo v hladno in temno klet ali pa zavijemo v polietilensko vrečko in shrani- mo v gospodinjski hladilnik. Rez sadnega drevja lahko v takšnih vremenskih razmerah, kot so letošnjo zimo, opravimo le na sterejšem sadnem drevju. Starejše sadno drevje ima že toli- ko utrjeno prevodno celičje, da se po njem počasneje pretakajo rastlinski so- kovi in se obrezano drevo ne odzove tako hitro na prebujanje in pospešitev vegetacije, kot je to pri mlajšem sadnem drevju. V tem času so se mnogi vinogradniki že podali na rez vinogradov. Ker se v mnogih vrtovih goji vinska trta v obliki brajd, se vrtniki sprašujejo, ali se z rezjo lahko vzgledujejo po vinogradnikih in kdaj je pravi čas za rez trte, vzgojene na brajdah. Vinska trta je kot rastlina med odpor- nejšimi na zimski mraz. Trta pozebe le v izjemnih zimah. Na zimsko pozeb9 je občutljiva, če je bila v preteklem letu pregnojena z dušičnimi gnojili in če eno- letni les v jeseni ni pravočasno in dobro dozorel. Če presodimo, da je rožje v naši brajdi dobro dozorelo, lahko opravimo rez tudi v januarju, le da ob času rezi roz- ge niso zmrzle oziroma da je zračna to- plota nad zmrziščem. Obrezana vinska trta ni nič bolj občutljiva na pozebo, kot če bi bila neobrezana, oziroma s pozno rezjo ni mogoče ohraniti odpornosti trte na pozebo. Zgodnja raz je na splošno pri vinski trti priporočena, ker se prevodno celičje na rezni ploskvi pri zgodnji rezi začepi, to pa preprečuje solzenje, pri ka- terem se izcedi in izgubi precej rastlin- skega. Rez vinske trte, vzgojene na brajdni opori, je podobna rezi vinske trte v vino- gradih, vzgojene ob nizki opori, kolju ali žični opori. V praksi je poznanih mnogo vzgojnih oblik vinske trte, za vse pa velja enak princip, da je rodni les praviloma enoletna rozga, ki je v preteklem letu zrastla iz dvoletnega lesa. Režemo jo na reznike z dvema do štirimi brsti, ločne s petimi do sedmimi brsti in rozge z osmi- mi in več brsti. Slednje režemo na koncu krakov, kadar želimo trs podaljšati. Eno- letne rozge, zrasle iz starega lesa, so praviloma nerodni les. Režemo jih na eno oko, da bomo iz nje vzgojili nado- mestni les za nadaljno vzgojo in obliko- vanje trte. V OKRASNEM VRTU v tako ugodnih vremenskih razmerah, kot so bile doslej, lahko mnogokaj postorimo pri negi okra- snih drevnin, grmovnic ter drugih trajnic. Ob redčenju in čiščenju grmov ter pletvi trajnic je koristno, dokler so rastline še v fazi zimskega mirovanja in ko zemlja ni zmrzla, narediti globoko kop, vendar ne globlje kot do korenin, da jih ne bi poškodovali. Grude oziroma odkopano rušo z motiko razdrobimo ter populimo in odstranimo korenine ter živice trajnih plevelov - slaka, regačice, plazeče zlati- ce, peteroprsnika, pirnice in podobnih plevelnih nadlog, ki kvarijo videz trajnih okrasnih nasadov med vegetacijo. Os- tanke pretrganih ali narezanih živic skrbno zberemo, da se ne bi ti pleveli s pomočjo živic vegetativno še bolj raz- raščali, kot so se doslej. Zbrane živice in korenine razprostremo v plasti, da se * V VRTU * posuše, nato pa jih sežgemo. V nobe- nem primeru pa jih ne smemo komposti- rati. Ker v ZELENJAVNEM VRTU sredi zime, ko prekopane gredice mirujejo, zu- naj ni vrtnih opravil, ta čas koristno izra- bimo za pripravo in popravila zaprtih gred, kamor bomo sejali in sadili zgodnje posevke vrtnin, ter za pripravo posod za setev in pridelavo sejancev in sadik. Pri zaprtJh gredah pregledamo okenske okvire, jim po potrebi popravi- mo lesene dele, zamenjamo stekla in za- kitamo. Lesene in kovinske okvire pre- barvamo z ustreznimi zunanjimi barvami, takimi, ki ne bi imele škodljivega vpliva na kaleče posevke vrtnin, da ne bodo trohneli oziroma da jih zavarujemo pred korozijo. Za setev in pridelavo sadik uporablja- mo setvene zabojčke, lončke, plitve pladnje iz raznih materialov najraz- ličnejših oblik in velikosti. Najprimer- nejše so za te namene šotne kocke, še posebej za pikirance, ki jih s posodo vred sadimo na stalno mesto. Januarja je pravi čas, da si pripravimo vse, kar bo potrebno za spomladansko setev, to je posode za setev in pikirance, usposobi- mo ustrezne prostore za pridelovanje sa- dik, pripravimo kompostovko in se oskrbimo s semeni. V VRTU * V VRTU V VRTU TEDNIK -22. JANUAR 1998 ZANIMIVOSTI - 21 ZANIMIVO VESOUE / PLANETI NAŠEGA OSONČJA Planeti s prslani V našem Osončju je devet znanih planetov. Najbolj znan in zanimiv je Saturn zaradi svoje- ga prstana. Vendar ni edini, ki ima okoli sebe obroč, tukaj sta še Jupiter in Uran, čeprav naj bi ga imela tudi Zemlja. Saturn je od Sonca oddaljen nekaj manj kot 1,5 milijarde ki- lometra, obkroži pa ga enkrat v tridesetih letih. Tako ga lahko kar nekaj mesecev opazujemo s prostim očesom ali daljnogle- dom, skozi katerega je lepo vi- den tudi njegov prstan. Prstan je gotovo njegova največja zna- menitost. V resnici skozi tele- skop opazimo dva kolobarja, ki ju loči široka vrzel, imenovana po odkritelju Giovanniju Cassi- niju (17. st). Vendar sedanji po- datki kažejo, da ima Saturn več sto kolobarjev, premera le kakšen kilometer. Torej je prstan sestavljen iz več majhnih, po katerih se ne bi dalo "hoditi", kljub temu da so iz trdne snovi, vendar iz raz- drobljenega ledu in prahu (os- tanki satelitov in meteorjev, ki jih je v svojo bližino potegnila Saturnova gravitacijo). Njegov premer je 272.000 kilometrov. Če bi Saturn ponazorili s teniško žogico, potem bi bili kolobarji tanjši od lista svilene- ga papirja. Saturn je drugi naj- večji planet našega Osončja, ta- koj za Jupitrom. Jupitra se je zaradi njegove ve- likosti prijelo ime "drugo Son- ce", v svojo prostornino pa bi lahko spravil kar 1300 Zemelj. Kljub temu ima samo 318 krat večjo maso, kar pomeni, da je njegova gostota zelo nizka. Za- radi hitre rotacije je dan dolg deset ur. Jupitrovo leto pa enajst zemeljskih let. O samem planetu je predvsem veliko zna- no zaradi sonde Voyager 1, ki se mu je približala na 278.000 ki- lometrov ter na Zemljo poslala zanimive fotografije in podatke o planetu in njegovih satelitih. Zanimivi so bili predvsem po- datki o njegovi atmosferi. Občutljivi detektorji na sondi so odkrili, da se zraven vodika in helija v velikih količinah na- hajajo žveplo, kisik, ogljik, železove spojine, amoniak, sili- kati in vodni hlapi, torej vse tis- te prvine, ki so nujne za nasta- nek organske žive materije. Tako so na eni izmed njegovih sedemnajstih lun (Evropa) od- krili življenje. Satelit je obdan v ledeni plašč, pod katerim se na- haja velika količina vode, kar je omogočilo nastanek do zdaj še neznanega mikroba, ki živi. Sonda pa je odkrila tudi, da ima v orbiti svojega najbližjega sate- lita prstan, ki je sestavljen iz plinov in prašnih delcev, ki so jih najverjetneje izbruhali Jupi- trovi vulkani. Prstan je zelo ta- nek, le kakšen kilometer, zato ga z Zemlje ni mogoče videti. Tretji planet, ki ima prstan, je Uran. Od Sonca je oddaljen skoraj tri milijarde kilometrov, obkroži ga enkrat v 84 letih, v premeru pa meri 51.000 km. Zaradi njegove oddaljenosti je o njem znanega zelo malo. Sama površina je najverjetneje v pli- nastem stanju ter ima zelo niz- ko temperaturo (200 stopinj Celzija pod ničlo). Zanimiv je predvsem njegov nagib (98 st.. Zemlja je nagnjena za 23,5 st.), saj tako na njem polarna noč traja 21 naših let (v 11 urah se enkrat zavrti okoli svoje osi). 1977 pa so odkrili, da ima tudi Saturn Uranovi prstani sedem kolobarjev, ki sestavljajo prstan, veliko manjši kot Satur- nov, vendar enake sestave. Vsak planet ima gravitacijo, kar pomeni, da nase privlači te- lesa z manjšo maso, vendar do- volj veliko, da ne padejo na nje- ga, in tako se utirijo v njegovi orbiti, kjer krožijo. Tako je tudi Zemlja pritegnila nekaj delcev. ki tvorijo zelo redek kolobar, vendar je ne moremo šteti med planete, ki se ponašajo s prsta- ni. V tem članku smo omenili življenje v vesolju. Več o tem kdaj drugič. Predvsem se bomo osredotočili, kaj se dogaja v Bermudskem trikotniku. Mffan Krajnc VZGOJA MAČK Kako nai §o povom svop nmki? Kdor se odloči, da bo v svoje gospodinjstvo sprejel mačje predenje, s tem postavi temelj veliko obetajočemu človeško- mačjemu sožitju. Lahko se začne lepo, srečno in harmo- nično skupno življenje, če je človek pripravljen mačko spre- jeti kot pravega sostanovalca s samostojnim značajem. "Vzgajati" v običajnem pome- nu besede se sobni tiger ne bo pustil. Mačke so izraziti indivi- dualisti in vejo, kaj je zdrava sa- mozavest. Ravno zato so za lju- bitelje tako privlačni. Mačka bo že prvi dan prevzela vodstvo v gospodinjstvu - vsaj v svojih lastnih očeh. Vendar jo z lju- beznijo in potrpežljivostjo lahko naučimo, da razume želje "svojega" človeka. Od tu ni več daleč do čiste zaresne - prosto- voljne - prilagoditve, saj so mačje socialne sposobnosti vi- soko razvite. ZGODNJE DRUŽINSKE VEZI Že majhen mucek spozna, da mu "njegov" človek, "njegova družina" izpolnjuje vse osnovne življenjske potrebe. Negujemo ga, božamo in krtačimo, ga ščiti- mo pred nevarnostmi in ga učimo, kaj je prav in kaj ne. Mu- cek se dobro počuti in nam zau- pa in se nam za skrb oddolži z navezanostjo in nežnostjo. Ko je razmerje enkrat dovolj zrelo, mačka sama od sebe po- skuša skupno življenje narediti tako veselo, kot se le da. S svojo sposobnostjo vživljanja človeka vabi k igri, se mu nežno ovija okrog nog in s predenjem izraža svoje dobro počutje. Prav tako bo znala biti zadržana, kadar ima "njen" človek drugo delo. Če pa jo zavrnemo brez razloga ali smo celo grobi, pokaže svoje nezadovoljstvo: človeka kaznu- je, v skladu z značajem, z nepo- zornostjo ali začne kršiti že utečena pravila. POTRPEŽLJI- VOST BO RODILA SADOVE Poskusiti mačko prisiliti v igro ali v crkljanje, je zguba časa. Na pravo mačjo pozornost je treba znati počakati. Šele ko "svojega" človeka popolnoma sprejme, bo upoštevala njegove napotke. Kot pri vzgoji otrok se splača biti dosleden in ne dopuščati tistega, kar smo že prepovedali, in sklepati kom- promise šele tedaj, ko mačka nečesa na noben način noče sprejeti.Med najpomemb- nejšimi rečmi, ki se jih mora mačka naučiti, je higiena. Mačke so po naravi čiste živali. Zdrav mucek se bo hitro nava- dil hoditi na stranišče, če ga ima in če je na voljo v mirnem, pog- ledom nekoliko skritem kotičku stanovanja. Po jedi ali kadar mucek nemirno nekaj išče, ga previdno postavimo na njegovo stranišče. Že po nekaj poskusih bo dojel, kaj od njega želimo, in bo svoje reči v bodoče opravljal tako, kot se spodobi. Vseeno se lahko zgodi, da že zdavnja vzgo- jena mačka nenadoma pozabi dobre manire in zaide v otroške težave. V takšnem primeru mo- ramo najti razlog za njeno pro- testniško vedenje. Pogosto je vzrok za "prekrške" sprememba, na primer nov sostanovalec (na dveh ali štirih nogah) ali izgi- notje nekoga, ki ga je mačka imela rada. Večja pozornost in razumevajoča nežnost bosta mački pomagala, da se bo na spremembo prej navadila. V naravi mačk je, da si morajo brusiti kremplje. Uvidevni last- niki mačk v ta namen pripravijo brus - desko ali "drevo". Vsak poskus brušenja na drugem mestu moramo zatreti z odločnim "Ne!" Potem mačko odvedemo do predmeta, ki smo ga namenili za brušenje, in ji tačke podrgnemo po njem. Z nekaj laskavimi besedami ji brušenje na pravem mestu nare- dimo prijetnejše. Z vpitjem, divjim pogledom ali celo z udarci pri mački ne bomo dosegli ničesar. Če pa ko- smatega zlikovca zalotite pri de- janju, bo kmalu izgubil veselje do prepovedanega početja, če bo videl, da proti njemu leti klopo- tajoč ali utripajoč predmet. Na tak način lahko vsako mačko naučimo, da ne bo skakala na delovne površine v kuhinji ali prosjačila za mizo, ko jemo. Da pa se ne bo dolgočasila, ji je pa- metno ponuditi igračo: žogica za namizni tenis ali takšna iz papirja, zvitek sukanca ... - takšne reči bodo poskrbele za vedro zaposlitev in mucu ne bodo po glavi hodile neumnosti. V DVOJE JE LEPŠE Zaposleni, ki so cel dan zdo- ma, morajo misliti tudi na mačjega družabnika pri igri. Če že na začetku vzamemo bratca ali sestrici (najbolje bo, če sta is- tega spola), ju lahko brez dodat- nega truda vzgojimo skupaj. Če se starejši mački pridruži mlajša, bo prva, bolj izkušena, vzela vzgojo novinke v svoje roke. Pri tem je pomembno, da ne vzbujamo občutkov ljubo- sumnosti in se starejši mački posvečamo ravno tako, kot smo se ji prej. Podobno je z eno mačko ali z dvema: če boste vsakemu ko- smatincu posvečali potrebno ljubezen in pozornost, boste pri- dobili dolgoletno naklonjenost spogledljivega, pa vendar čudo- vito samostojnega prijatelja. Društvo za odgovoren odnos do malih živali SILVESTER VOGRINEC: ŽIVLJENJE PO SMRTI - 1 Znanstvena pnzadevania Z vprašanjem življenja po smrti se človeštvo ukvarja že od samih civilizacijskih začetkov. Do sedaj je bila to v glavnem tema religije, mitologije, filozofije, v zadnjem času pa pod pojmom NDE vedno bolj postaja predmet znanstvenih raziskav. KAJ JE NDE NDE je kratica za izraz Near Death Experience ali "izkušnja v neposredni bližini smrti". Gre za izkušnje lju- di, ki so jih zdravniki spoznali za klinično mrtve, nakar so jih reanimirali oziroma obudili k "življenju". Vsi pred smrtjo rešeni ljudje pripovedujejo o enakih doživetjih. Med klinično smrtjo so bili pri polni zavesti in spoznali, da življenje po smrti obstaja še naprej. Pri tem je zani- mivo dejstvo, da se značilnosti NDE ne spreminjajo glede na raso, spol, starost ali kulturo. Fenomen NDE ni nov, saj na pripovedovanja o posmrtnih izkušnjah naletimo v vseh zgodovinskih ob- dobjih, od antike do danes. Res pa je, daje pojav NDE v zadnjem obdobju silovito narasel. To seveda ni nakl- juče, ker sodobne medicinske reanimacijske tehnike omogočajo ohranjanje pri življenju ljudi, ki bi še v ne- davni preteklosti zagotovo umrli. Bibliografija o NDE je dandanes že prav neverjetno bogata, omenjeni pojav pa je postal samostojna študij- ska disciplina, s katero se ukvarjajo raziskovalci na vseh koncih sveta. ZAČETKI NDE KOT ZNANSTVENEGA FENOMENA O NDE kot o pomembnem znanstvenem fenomenu je prva spregovorila švicarska psihiatrinja dr. Elizabeth Kubler Ross v 70. letih tega stoletja. Dr. Rossova pre- dava na ameriških vseučiliščih in klinikah ter nudi psi- hološko podporo neozdravljivo bolnim ljudem. Pri svoji dejavnosti je zbrala veliko pričevanj NDE. Ljudje so ji povedali, da so v času klinične smrti izstopili iz svojega fizičnega telesa. Zajeli so jih občutki ugodja in miru, na- kar so vstopili v dimenzijo svetlobe. Nekateri so se srečali z umrlimi svojci. Dr. Rossova pravi: "Zda| je čas, da ljudje izvedo, da smrt ne obstajia, vsaj ne takšna, kakršno si predstavlja- mo. /.../ Smrt je le prehod v drugo obliko življenja, /.../ je prehod v novo stanje zavesti, v katerem še naprej čutimo, vidimo, slišimo, razumemo, se smejemo in v katerem smo sposobni, tako duševno kot duhovno, naprej rasti. /.../ Dva tisoč let so od nas pričakovali, da bomo v enostransko življenje preprosto verjeli. Zame to ni več stvar verjetja, temveč stvar vedenja." Založba Mladinska knjiga je 1. 1995 izdala knjigo dr. Rossove z naslovom O smrti in življenju po njej. Dr. Rossova uživa veliko spoštovanje na področju razisko- vanja smrti in na vsem svetu ni znanstvenice, ki bi ime- la toliko častnih doktoratov kot ona. Ameriška psihiatra dr. Russell Noyes in Ray Kletti sta I. 1972 objavila do tedaj skoraj neznano besedilo švi- carskega alpinista Alberta Heima, ki ga je napisal !. 1892. Potem ko je Heim v gorah zaradi padca skoraj iz- gubil življenje in doživel NDE, je zbral pričevanja alpi- nistov, ki so imeli enako izkušnjo kot on. MOODY - PRELOMNICA Dr. Raymond Moody je 1.1975 objavil knjigo Življen- je po življenju, ki je v hipu postala svetovna uspešnica. S pojavom NDE se je prvič srečal I. 1965, ko je poučeval filozofijo na univerzi v Virginiji. Kolega dr. Ge- orge Ritchie mu je pripovedoval o svoji nenavadni izkušnji, ki jo je doživel 20 let poprej, ko je bil kot vojak devet minut mrtev, preden so ga reanimirali. V teh tren- utkih "smrti" ni bilo praznine, ne konca, ne niča. Ritchie se je vsega zavedal in doživel "ločitev od fizičnega tele- sa" ter srečanje z "bitjem luči". Moodyja je kolegova pri- poved zelo pretresla in v naslednjih desetih letih je zbral podobna pričevanja 150 ljudi ter izdelal model izkušnje, ki jo je sam krstil za NDE. Vzorec NDE vsebuje pet poglavitnih točk: 1. občutek miru in ugodja, 2. ločitev od fizičnega telesa, 3. vstop v tunel ali temno praznino, 4. vizijo svetlobe, 5. posameznik in svetloba postaneta eno. Vratolomnemu uspehu knjige Življenje po življenju so sledile kritike, ki so v glavnem letele na račun nez- nanstvenega značaja Moodyjevega dela. Moodv se je tega zavedal in to odkrito priznaval. Ni naključje, daje se je kmalu zatem odločil, da doštudira medicino. Toda knjigi nikoli niso oporekali vrednosti, ki jo ima kot zbirka pričevanj, zato še danes velja za temeljni spis fe- nomena NDE, Moddy pa velja za ustanovitelja moder- ne discipline, ki se ukvarja s preučevanjem NDE, kajti vse kasnejše raziskave so potrdile veljavnost njegove- ga dela, ZNANSTVENI PRISTOP Prvi znanstveni pristop k NDE je opravil dr. Kenneth RIng, profesor psihologije na univerzi v Connecticutu, ki je I. 1980 napisal delo Življenje ob smrti. Moodyjeva knjiga ga je vzpodbudila, da se je tematike življenja po smrti lotil z znanstveno metodo. Anketiral je 110 ljudi, ki so jih proglasili za klinično mrtve. Njegove raziskave so potrdile Moodyjev izkustveni model ter dodatno ugoto- vile, da se NDE ne spreminja glede na vzrok, ki do nje- ga pripelje (bolezen, samomor, travma) in da NDE v preživelih povzroča globoke spremembe na eksisten- cialni, etični in religiozni ravni. Ring je kmalu zatem us- tanovil tudi lANDS (mednarodno združenje za preučevanje bližine smrti), ki se s tem predmetom ukvarja na mednarodnem nivoju. Naslednji pomembni avtor raziskav o NDE je dr. Mi- chael Sabom, kardiolog in predavatelj na univerzi v At- lanti. Tudi njega je pritegnila Moodyjeva knjiga. Zbral je pričevanja 116 ljudi, ki so uspešno premagali klinično smrt. Na začetku je bil precej skeptičen do Moodyjevih ugotovitev, zato ga je zelo presenetilo, ko so njegovi pacienti poročali o enakih izkušnjah, kot jih je opisal Moody. Ob zaključku raziskave je dobil enake rezultate kot pred njim Kenneth Ring. Objavil jih je 1.1982 v knjigi Spomini na smrt. To delo predstavlja drugi poskus znanstvenega preučevanja, ki je danes prerasel v sa- mostojno disciplino. Sabomova dognanja pa so razkrila še en vidik NDE, na osnovi katerega lahko dokazujemo objektivno real- nost samih izkušenj. Posamezniki so v stanju nezavesti oz. klinične smrti "videli" in "slišali" reanimacijske aktiv- nosti zdravnikov ter bolničarjev (ter jih kasneje do po- tankosti opisali), ki jih s svojimi telesnimi čuti ne bi mo- gli ne videti in ne slišati. To je vsekakor najbolj nenava- den vidik NDE in spodbija vsa sodobna dognanja nev- rologije. Nadaljev^^j^nhodt]^ 22 - ŠPORT IN PISMA BRALCEV 22. JANUAR 1998- TEDNI| JUDO Naiboliši Sankaku, dobn Impol in Drava Judo zveza Slovenije je objavila rang lestvice najboljših ekip in posameznikov v minulem letu. Pri tem točku\anju so v poštev prišli olimpijske igre in svetovno prvenstvo, evropsko prvenstvo. A-turnirji za svetovni pokal, mediteranske igre, državna prvenstva in uradni turnirji Judo zveze Slovenije. Za slovenski pokal so upoštevani samo rezultati, če so nastopili najmanj trije tekmovalci oziroma ekipa. Pri dekletih je prepričljivo prvo mesto osvojil Sankaku z veliko prednostjo pred Bežigra- dom. Pri moških je prav tako prepričljivo in pričakovano prvo mesto pripadlo Impolu iz Slovenske Bistrice, Drava iz Ptuja in Ivo Reya iz Celja sta močno zaostala, medtem ko med njima ni bilo velike razli- ke. V skupnem seštevku je prvo mesto pripadlo klubu Sankaku, drugi je bil Bežigrad, tretji Im- pol. Pri moških je bil najboljši Jože Marin, JK Juršinci (prej JK Gorišnica), pri dekletih pa je prvo mesto pripadlo Raši Sra- ka iz JK Bežigrad. Sicer pa se po rang lestvicah najboljših slo- venskih judoistov in judoistk vidi, da je ta šport "doma" v se- verovzhodni Sloveniji. Naslov državnega prvaka je ostal v Slovenski Bistrici, naslov po- kalnega prvaka je na Ptuju pri Dravi, najboljši članski tek- movalec je Jože Marin. Prav tako pa so bili uspešni tudi dru- gi tekmovalci. Skupno prvo mesto za ljubljanski Sankaku pa je posledica uspešnega nastopa njihovih deklet na lanskem EP v Ljubljani, kjer so osvojile tudi največ točk za svoje klube. Rang lestvice: Mlajši dečki - ekipno: 1. Gorišnica 405, 2.2. oktober 176, 3. Sankaku 160,4. Ivo Reya 145, 5. Efekt 142 itd. Deklice - ekipno: 1. Sankaku 403, 2. Gorišnica 156, 3. Efekt in Lendava 143,5. Šiška 128 itd. Starejši dečki - ekipno: Im- pol 668, 2. Ivo Reya 225, 3. Len- dava 184, 4. Šiška 168, 5. Gorišnica 152 itd. Kadeti - posamezno: do 50 kg: 1. Stojan Ognjenovič, JS TVD Partizan Šiška, 222, 2. Marko Juhart, Impol, 126, 3. Damir Raj kovača, Drava, 77, 4. Grega Greif, Impol, 63, 5. Dani- ci Spasevski, Jesenice, in Rok Blagus, Olimpija, 42; do 55 kg: 1. Franci Špes, Impol, 508, 2. Grega Kovač, Impol, 107, 3. Samo Masleša, Koper, 4. Sašo Brmež, Drava, 84, 5. Žan Hor- vat, Gorišnica, 42; do 60 kg: 1. Peter Rančigaj, Murska Sobota, 177, 2. Mitja Zeleznikar, Singe- ra Bežigrad, 105, 3. Sašo Kukič, Ivo Reya, 83, 4. Donald Rus, Drava, Boris Greif, Impol, Anže Mihalič, Olimpija, 63; do 65 kg: 1. Branko Horvat, Ivo Reya, 314, 2. Donald Rus, Drava, 76, 3. Denis Rus, Drava, Andrej Vidmar, Olimpija, 73, 5. Gregor Črešnar, Slovenske Konjice 72; do 71 kg: 1. Nejko Homar, Im- pol, 198, 2. Samo Sagadin, Bra- nik Broker, 157, 3. Aljaž Grosek, Ivo Reya, 105,4. Zeljko Gabrovec, Slovenj Gradec, 84, 5. Igor Spasojevič, Koper, 73; do 78 kg: 1. Tomi Maslovarič, Šiška, 282, 2. Nikola Seničič, Drava, 147, 3. Janez Ohnjec, Koper, 94, 4. Luka Omahen, Olimpija, 5. Janez Temnikar, Slovenj Gradec 46; nad 78 kg: 1. Simon Raner, Branik Broker, 188, 2. Miha Prime, Drava, 150, 3. Jaka Kovač, Šiška, 126, 4. Kristjan Kamničar, Železničar, 84, 5. Dean Gabrovec, Gorišnica, 52; absolutno: 1. Franci Špes, Impol, 521, 2. Branko Holer, Ivo Reya, 314, 3. Tomi Maslovarič, 282, 4. Stojan Ognjenovič, Šiška, Simon Ra- ner, Branik Broker, 222 itd. Ekipno - kadeti: 1. Impol 1370,2. Drava 665, 3. Šiška 605, 4. Ivo Reya 531, 5. Branik Bro- ker 361 itd. Kadetinje posamezno: do 40 kg: 1. Nives Pere, Sankaku, 251, 2. Petra Janežič, Slovenske Konjice, 3. Martina Šori, Gorišnica, 42; do 44 kg: 1. Ta- mara Forštnarič, Gorišnica, 157, 2. An j a Pintar, Sankaku, 125, 3. Tadeja Štager, Gorišnica 94; do 48 kg: 1. Maja Oblak, Singera Bežigrad, 251, 2. Vesna Birk, Jesenice, 107, 3. Aleksan- dra Pečovnik, Slovenj Gradec, 84, 4. Darinka Holc, Gorišnica, 55; do 52 kg: 1. Petra Nareks, Sankaku, 251, 2. Mojca Šlenc, Golovec, 146, 3. Maja Oblak, Singera Bežigrad, 63, 4. Roma- na Toplak, Gorišnica, 63, 5; do 56 kg: 1. Jožica Svečak, Sanka- ku, 251, 2. Petra Fištravec, Gorišnica, 115, 3. Urška Sever, Velenje, 63; do 61 kg: 1. Katja Prosenak, Slovenske Konjice, 187, 2. Saša Preradovič, Sloven- ske Konjice, 147, 3. Katja Do- lenc, Slovenj Gradec, 126; nad 61 kg: 1. Maja Frece, Sankaku, 900, 2. Petra Dečman, Singera Bežigrad, 508, 3. Irena Fine, Singera Bežigrad; absolutno ka- detinje: 1. Maja Frece, Sanka- ku, 900, 2. Kristina Dečman, Bežigrad, 508, 3. Maja Oblak, Bežigrad, Jožica Svečak, Sanka- ku, 314 itd. Ekipno kadetinje: 1. Sankaku 1823, 2. Bežigrad 978, 3. Gorišnica 556, 4. Slovenske Konjice 528, 5. Efekt Slovenj Gradec 231 itd. Mladinci - posamično: do 60 kg: 1. Sašo Kirbiš, Železničar, 429,2. Goran Hašaj, Murska So- bota, 282, 3. Mitja Zeleznikar, Singera Bežigrad, 235, 4. Mirza Hrnčič, Šiška 125, 5. Damjan Mišmaš, Šiška, 119; do 65 kg: 1. Dejan Vogrinec, Drava, 912, 2. Luka Vukovič, Singera Bežigrad, 448, 3. Bojan Sevšek, Impol, 187, 4. Goran Hašaj, Murska Sobota, Branko Holer, Ivo Reya, 94; do 71 kg: 1. Kle- men Ferjan, Ivo Reya, 648, 2. Gregor Plaznik, Koper, 219, 3. Želj ko Gabrovec, Efekt, 135, 4. Peter Selan,^ Šiška, 125, 5. An- drej Košir, Šiška, 86;^ do 78 kg: 1. Dejan Radovič, Železničar, 427, 2. Bogdan Barta, Branik Broker, 282, 3. Tomaž To- polčnik, 193, 4. Robert Kam- ničar, Železničar, 163, 5. Roman Ražman, Olimpija, 116; do 86 kg: 1. Vid Skerbiš, Impol, 1245, 2. Vojin Mlinarevič, Ivo Reya, 376, 3. Jaka Kovač, Šiška, 172, 4. Dejan Radevičl, Golo- vec, 156, 5. Alen Balažič, Mur- ska Sobota, 57; do 95 kg: 1. Damjan Lupše, Sankaku, 593, 2. Gregor Rankel, Šiška, 407, 3. Gorazd Recek, Lendava, 116, 4. Žan Avimetaj, Impol, 94, 5. Samo Ratej, 69; nad 95 kg: 1. Marko Kramberger, Drava, 2404, 2. Janez Ceraj, Ivo Reya, 941, 3. Aleš Ratej, Slovenske Konjice, 141, 4. Robert Forti, Vrčon Ankaran, 5. Benjemin Vesenjak, Gorišnica, 47; abso- lutno: 1. Marko Kramberger, Drava, 2404,2. Vid Skerbiš, Im- pol, 1245, 3. Janez Ceraj, Ivo Reya, 941, 4. Dejan Vogrinec, Drava, 925, 5. Klemen Ferjan, Ivo Reya, 648 itd. Mladinci - ekipno: 1. Drava 3571, 2. Ivo Reya 2873. 3. Impol 2068, 4. Šiška 1784, 5. Želez- ničar 979. Mladinke - posamično: do 48 kg: 1. Janja Lamut, Bežigrad, 687, 2. Maja Oblak, Bežigrad, 188, 3. Aleksandra Pečovnik, Efekt, 110,4. Tanja Savič, Golo- vec, 94, 5. Lidija Obrovnik, Im- pol, 69; do 52 kg: 1. Petra Nareks, Sankaku, 1012, 2. Nataša Rožanec, Sankaku, Moj- ca Šlenc, Golovec; do 56 kg: 1. Delfina Omerovič, Efekt, 188, 2. Maja Perme, Murska Sobota, 157, 3. Nina Kavčič, Triglav Kranj, 94; do 61 kg: 1. Urška Žolnir, Sankaku, 4177, 2. Brina Požar, Bežigrad, 702, 3. Katja Dolenc, Efekt, 82; do 66 kg: 1. Raša Sraka, Bežigrad, 3474, 2. Regina Jerneje, Sankaku, 910, 3. Nina Poš, Impol, 63, 4. Katari- na Bolkovič, Šiška; do 72 kg: 1. Maja Ferc, Sankaku, 2887, 2. Vesna Ražman, Olimpija, 110, 3. Irena Fine, Bežigrad; do 72 kg: 1. Kristina Dečman, Bežigrad, 2289, 2. Maja Šuster, Sankaku, 188, 3. Violeta Ama- gjekai, Šiška, 94; absolutno: 1. Urška Žolnir, Sankaku, 4177, 2. Raša Sraka, Bežigrad, 3474, 3. Maja Frece, Sankaku, 2887. Mladinke - ekipno: 1. Sanka- ku 9620, 2. Bežigrad 7651, 3. Efekt 380,4. Impol 251,5. Golo- vec 226. Posamezno članice: do 48 kg: 1. Janja Lamut, Bežigrad, 675, 2. Vanja Jus, Efekt, 167, 3. An- dreja Prebil, Šiška, 126, 4. Lidi- ja Obrovnik Impol 84; do 52 kg: 1. Nuša Lampe, Golovec, 375,2. Nataša Rožanc, Sankaku, 125, 3. Melita Žonta, Impol, 105; do 56 kg: 1. Simona Lotrič, Sankaku, 469, 2. Špela Škraba, Olimpija, 250, 3. Maja Perme, Murska So- bota, 146; do 61 kg: 1. Urška Žolnir, Sankaku, 719, 2. Anja Dobovšek, Šiška, 250, 3. Brina Požar, Bežigrad, 167; do 66 kg: 1. Raša Sraka, Bežigrad, 1215, 2. Regina Jerneje, Sankaku, 467, 3. Nina Poš, Impol 167; do 72 kg: 1. Maja Frece, Sankaku, 425, 2. Regina Jerneje, Sankaku, 250, 3. Vesna Ražman, Olimpija, 157, 4. Nina Poš, Impol, 105; nad 72 kg: 1. Maja Frece, Sankaku, 375, 2. Maja Šuster, Sankaku, 293, 3. Tanja Žuran, Drava, 169; absolutno: 1. Raša Sraka, Bežigrad, 1215, 2. Maja Frece, Sankaku, 800, 3. Urška Žolnir, Sankaku 719... Ekipno: 1. Sankaku 3012, 2. Bežigrad 1945, 3. Impol 528, 4. Olimpija, Šiška po 501... Posamezno - člani: do 61 kg: 1. Sašo Kirbiš, Železničar, 418, 2. Simon Zafošnik, Impol, 313, 3. Sebastjan Kolednik, Drava, 188, 4. Damjan Mišmaš, Šiška, 145, 5. Goran Hašaj, Murska So- bota 125; do 65 kg: 1. Aleš Ver- bančič, Olimpija, 1176, 2. Peter Vučina, Impol, 897, 3. Dejan Vogrinec, Drava, 446, 4. Luka Vukovič, Bežigrad, 192, 5. Rok Košir, Ivo Reya, 167; do 78 kg: 1. Peter Bevc, Branik Broker, 1753, 2. Sandi Soršak, Impol, 1040, 3. Tomaž Topločnik, Im- pol, 150, 4. Roman Starman, Koper, 108, 5. Robert Kam- ničar, Železničar, 86; do 71 kg: 1. Gregor Brod, Bežigrad, 1040 2. Peter Vučina, Impol, 790, 3. Moj mir Kovač, Gorišnica, 623, 4. Aleš Vrbančič, Olimpija, 188, 5. Jure Lampe, Impol, 125; do 86 kg: 1. Vid Skerbiš, Impol, 292, 2. Mile Sadžak, Ivo Reya, 171, Goran Prša, Koper, 125, Marjan Ozimič, Impol, Darko Petelinšek, Ivo Reya; do 95 kg: 1. Damjan Petek, Gorišnica, 1600, 2. Robert Rajh, Branik Broker, 825, 3. Darko Pete- linšek, Ivo Reya, 167, 4. Maksi- miljan Tramšek, Impol, 5. Milan Omeragič, Železničar, 103; nad 95 kg: 1. Jože Marin, Gorišnica 1942, 2. Miran Plošenjak, Gorišnica, 300, 3. Marko Kramberger, Drava, 150, 4. Andrej Mtirko, Drava, Janez Ceraj, Ivo Reya, 125; absolutno: 1. Jože Marin, Gorišnica, 1942, 2. Peter Bevc, Branik Broker, 1878, 3. Peter Vučina, Impol, 1687, 4. Damjan Petek, Gorišnica, 1600, 5. Aleš Vrbančič, Olimpija, 1364. Moški skupno: 1. Impol 6127, 2. Gorišnica 4903, 3. Branik Broker 3590, 4. Ivo Reya 2636, 5. Drava 2126... Skupno - vse kategorije: 1. Sankaku 15716, 2. Bežigrad 12878, 3. Impol 11153, 4. Drava 6709, 5. Ivo Reya 6548... D.K. Ormoška zimska fig« Nogometaši ormoške zinisl lige malega nogometa so v sobo v športni dvorani na Hardeku 0(j grali 6. krog svojega prvenstva, skupini A so dosegli takšne rezu tate: Litmerk - Mladost G;] (0:9), Pršetinci - Ormož 9:2 (5:0 Mestna graba Renault - Pušem 5:2 (3:1), Tomaž - Joker Ivanjko\ ci 3:2 (1:0). Nogometaši so si v ši rih tekmah prislužili le en rumei karton. Na tabeli vodi spet Toma s 15 točkami, sledi Mladost s 13 i Pušenci z 12 točkami. Najboljj strelec je z 18 zadetki Boris Pra potnik, 12 zadetkov je uspel doseči Sandi ju Babiču (ob Pušenci), 11 pa Alešu Vrbnjalci ^Mladost). Skupina B pa je 6. krog odigral; tako: Borec - Smoki 1:15 (0:8) Ljutomer - Vičanci 3:4 (1:0), TS( - Holermuos 0:7 (0:3), Središče DAUG0 3:1 (1:0). Sodniki so po kazali tri rumene kartone, Mitji Tropu (DA UGO) pa tudi rdeč: karton, zaradi katerega je kazno van z dvema tekmama prepoved igranja. Na lestvici vodi Holerma os (16), drugo je Središče (15), tretji pa Smokiji (12). Najboljši strelci so kar trije, po 11 zadetkov so dosegli Danilo Levačič, Bran- ko Jambriško (oba Smoki) in De- nis Koleno (Središče). V soboto bo spet nekaj zelo zani- mivih tekem, ki jih bo v športni dvorani na Hardeku ob 12. uri pričela skupina B, ob 15.20 pa se bo športna sobota nadaljevala s srečanji skupine A. vki STRELSTVO lhbev€u velika - nagrada Ruš Ruše so bile v soboto in nedel- jo v znamenju strelskega športa. Na petem mednarodnem strel- skem turnirju je v športni dvo- rani v Rušah nastopilo sedem reprezentanc. Najboljši strelci Slovaške, Nemčije, Avstrije, Hrvaške, iMadžarske, Poljske in Slovenije so se pomerili v strel- janju z zračno puško in pištolo. V soboto je bilo tekmovanje v počasitev krajevnega praznika Ruš, v nedeljo pa za veliko na- grado Ruš. Zmagovalec velike nagrade Ruš je bil Rajmond' Debevec. V finale se je uvrstil z | enakim številom krogov kot Madžar Peter Sidi. Rajmond je briljantno streljal finale 104,7 krogov in s 696,7 slavil zmago, drugi je bil Šidi s 693,9 in tretji Famik (Avstrija 693,7. Ekipno so si slovenski strelci priborili eno drugo in dve tretji mesti. V reprezentanci Slovenije so streljali tudi strelci Strelske družine Ptuj. Majda Raušl je v konkurenci članic streljala do- bro - v soboto 256 krogov in v nedeljo 351 krogov. Mladinka Alenka Peteršič je nastreljala v soboto 343 krogov in nedeljo 328. Mladinec Matija Potočnik je streljal odlično: 549 in 542 krogov. TURNIR PIONIRJEV PTUJA Strelska družina Ptuj je orga- nizirala silvestrski ttmiir pio- nirjev. Prvi zmagovalec je bil David Brodnjak, drugi je bil Miki Kodrič, tretji Marko Tur- kuš, četrti pa Aleksander Vajda. Najboljši so prejeli medalje. SI PREJELI SMO Potrebujemo kmetij- sko gozdarsko dvorni- co, s katero bodo upravljali kmetje (MNENJE K PREDLOGU ZAKONA O KMETIJSKO GOZDARSKI ZBORNICI, KI GA JE PREDLAGALA VLADA RE- PUBLIKE SLOVENIJE) Slovenski kmetje nujno potrebujemo za- kon, ki bo določil ureditev in delovanje Kmetijsko gozdarske zbornice. Predlagani zakon je v nasprotju z demokratičnimi načeli in je le ponaredek iz nekdanjega real- socialističnega sistema. Kmetijske gozdarske zbornice bi se mora- le prvenstveno ustanavljati pri območnih zavodih za kmetijstvo: pri Živinorejsko ve- terinarskem zavodu za Pomurje Murska Sobota, Obdravskem zavodu za veterinarst- vo in živinorejo Ptuj, Kmetijskem zavodu v Mariboru, Zavodu za veterinarstvo in živi- norejo Celje, Kmetijskem zavodu Ljublja- na, Živinorejsko veterinarskem zavodu Kranj, Kmetijsko veterinarskem zavodu Nova Gorica in Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec. Ko bodo po navedenih zavodih ustanovljene kmetijsko gozdarske zbornice, te ustanovijo Kmetijsko gozdar- sko zbornico Slovenije, ne pa tako kot pred- videva zakonodajalec, da bi imeli le eno kmetijsko gozdarsko zbornico na nivoju države, na območnih zavodih pa bi bile iz- postave, kar bi pomenilo, da hoče država odvzeti pristojnosti kmetom in zavodom na njihovih območjih. Območne kmetijsko gozdarske zbornice naj bi se izvolile po večinskem sistemu in tako, da bi bili mandati izvoljenih svetni- kov po dejavnostih, to se pravi, če na območju območne zbornice prevladuje živinoreja, ima nekaj več mandatov kot os- tale dejavnosti. To pomeni, da svet zborni- ce sestavljajo kmetje, ki opravljajo kmetij- sko dejavnost, in seveda po panogah, da so pravilno zastopani živinorejci, vinogradni- ki, sadjarji, poljedelci, kmečki turizem in druge dejavnosti, ki delujejo na območju območne zbornice. Posebej opozarjamo, da ttikaj ne sme odločati nobena politična stranka, kajti kmetijska gozdarska zbornica je kmetijsko organizacijska dejavnost, ki se ukvarja s številnimi že omenjenimi dejav- nostmi. Volitve v območno kmetijsko gozdarsko zbornico se opravijo po volilnem večin- skem sistemu, vendar za vsak mandat mo- rata biti najmanj dva kandidata. Kandidate za svetnike zbornice predlagajo kmetje, saj so tudi oni po zakonu obvezni financirati zbornico, in le kmetje imajo edini volilno pravico, prav tako pa tudi družinski člani, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo. Ko bodo ustanovljene in izvoljene območne zbornice ter konstituirani njihovi sveti, se na njihovi prvi seji oz. skupščini iz- volijo delegati za ustanovitev kmetijsko gozdarske zbornice na nivoju države. Tako bi Kmetijsko gozdarska zbornica na nivoju države nastopala neposredno do pristojnih ministrstev in Vlade RS v primeru lurejanja in delovanja kmetijske dejavnosti na območju Republike Slovenije. Predlagatelj zakona predlaga, da bi v Kmetijsko gozdarsko zbornico spadala tudi t.i. B skupina, v katero spadajo kmetijski kombinati, gospodarska podjetja in celo Kmečka družba, d.d.. Menim, da le-te ne spadajo v kmetijsko gozdarsko zbornico, ne v območno, še manj pa v zbornico na nivoju države. Kajti te družbe naj bodo samostoj- ne. Vzdrževanje zbornice za kategorijo B je predvideno s prispevno stopnjo iz dobička, kar pa je ta vprašljiv, je izjemno vprašljivo tudi, da bi te zbornico primerno sofinanci- rale. Pri območnih zavodih obstajajo razni od- delki, kot so osemenjevalnice za živinorejo, raziskovalne dejavnosti o sadikah, seme- narsrvo in seveda pri gozdarski službi sadi- ke, gozdovi... Menim, da vse te dejavnosti spadajo v območno kmetijsko gozdarsko zbornico. Volitve v kmetijsko gozdarsko zbornico, zlasti v območne kmetijsko goz- darske zbornice, opravijo obstoječe volilne komisije pri občinah in upravnih enotah. Posebej poudarjam, da morajo biti pri usta- novitvi območnih kmetijskih gozdarskih zbornic samo kmetje, to se pravi po predla- ganem zakonu le kategorija iz skupine A, kajti v nasprotnem primeru se bo zgodilo, kot se je zgodilo v preteklosti že velikokrat, da se je ustanovila neka kmetijska organiza- cija in potem so se vrinili drugi in kmete tako rekoč izničili. Naj navedem le enega od številnih primerov: primer Slovenske kmečke zveze, ki so jo pozneje vodilni spo- litizirali in izničili. Naj še omenim 10. po- glavje Zakona o zadrugah iz leta 1992, s čimer je bilo kmetom namenjenih 45% vrednostnega kapitala iz živilske industrije (46 podjetij v Republiki Sloveniji) in poz- neje se je zadeva izničila s pomočjo del- niških družb, zlasti slovenske Kmečke družbe. Kmečki družbi so številni kmetje dali certifikate, na ptujskem območju v vrednosti cca. 90 mio SIT. Kmečka drtižba je certifikate in kapital vložila v družbe, ki se ukvarjajo s trgovsko dejavnostjo. Tovar- no sladkorja Ormož, ki je za podravske in pomurske kmete izjemnega pomena. To- varna sladkorja je sedaj prodana tujcem, ker Kmečka družba in Zadrtižna zveza Slo- venije nista izpolnili določil 10. poglavja zakona o zadrugah. Zadevo sta speljali v škodo kmetov in dopustili, da je bila tovar- na, kot je že bilo omenjeno, prodana tuj- cem. V kmetijsko gozdarsko zbornico spada tudi Kmetijska svetovna služba, ki že delu- je na območju obstoječih 8 zavodov. Nam- reč Kmetijska svetovalna sltižba deluje, so- deluje s slovenskimi kmeti, opravila je veli- ko korismih del ter pomaga raz\'oju kme- tijstva v prostoru območnega zavoda in širše na področju celotnega slovenskega kmetijskega prostora. Janez Žampa EDNIK - 22. JANUAR 1998 ŠPORT - 23 Športne novice NOGOimO Starše - Drava 1:2 (0:0) Strelci: 0:1 Šket (67.'), 1:1 R. Ekart (73.'), 1:2 Bezjak (84.') Drava: Lešnik, Huzjak, Šket, A.Vršič, Golob, Pranjič, Kovačec, Vogrinec, Emeršič, Zec, Plošnik. Igralis o še: Vidačkovič, Bratec, Bezjak, KJinger, Horvat, Pihler, Ru- bin. Po tednu dni priprav na dru- gi del sezone v drugi slovenski nogometni ligi so nogometaši ptujske Drave odigrali prvo pripravljalno srečanje. Gosto- vali so v Staršah in premagali ekipo domačega četrtoligaša. Ocen o kvaliteti Drave še ni možno dajati, ker to srečanje v bistvu ne pomeni ničesar razen mogoče slabši trening. Bo pa zanimivo 25. januarja, ko bo na mestnem stadionu gostoval prvoligaš Korotan iz Prevalj. O.fC mu AN JE f Zmaga kegliaiev Drave Tekmovanje so po daljšem premoru pričeli tudi kegljači Drave. V osmem krogu 1. Lige OKS Maribor so se v lokalnem derbiju pomerili s kegljači iz Prepolj. Tokrat so se izredno potrudili in zmagali 6:2 /4938:4871/. Ptujski tekmoval- ci so dosegli naslednje izide: Vran ješ 860, Arnuš 810, Hala- deja 827, Plajnšek 737, Šeruga 844, Čuš 860 podrtih kegljev. Danilo lOapnšeJgt. ROKOMET m Podrgino gHvenst' voOSiauienke v soboto, 17. januarja, je bilo v Športni dvorani Center v Ptuju področno rokemtno prvenstvo za učenke 7. in 8. razredov. Tekmovanje je bilo zanimivo, o prvaku obdravske- ga področja pa so po podaljških odločale sedemmetrovke. Rezultati: OŠ Ljudski vrt - OS Ormož 12:6, OŠ Mladika - OŠ Središč ob Dravi 9:16; za 3. mesto: Mladika - Ormož 18:9; za 1. mesto: Ljudski vrt - Sre- dišče 16:14 (7m). V četrtfinale sta se uvrstili osnovni šoli Ljudski vrt Ptuj (športni pedagog Milan Šimac) in Središče ob Dravi (šp.peda- goginja Lidija Lukman). S.G. MAU NOGOMET Poetom slmila v nariboni V nedeljo se je v Mariboru končal izredno močan nogomet- ni turnir, na katerem je nastopi- lo 56 ekip. Igralcem ptujske Poetovie je uspelo zmagati. V fi- nalnem srečanju so premagali ekipo Orkana z 3:2 po streljanju kazenskih strelov. V regular- nem delu se je srečanje končalo z 1:1. To je že tretji turnir, na katerem so v dobrem mesecu dni zmagali ptujski nogometaši ter tako samo potrdili svojo kva- liteto v malem nogometu, kjer v Sloveniji spadajo med naju- spešnejše ekipe. Za Poetovio so nastopili: Kor- nik, Lončarič, Vesenjak, Milan Emeršič, Tomaž Emeršič, Boškovič, Bezjak in Klinger. Danilo lOajnšek Ptujski nogometaši spadajo v malem nogometu med najuspešnejše v Sloveniji Alvminii prHel pripmve NOGOMET ^ ponedeljek so pričeli priprave na spomladanski del prvenstvi > dru<;i slovenski nogometni iigi tudi nogometaši Aluminija. Tisto popoldne, ko so se po nekaj tedninih ponovno srečali soigralci, je bilo vzdušje zelo živahno in prijetno. Videli smo lahko iste igralce, ki so igrali za Kidričane že v jesenskem delu, saj v igralskem ka- dru ni sprememb. Trener Aluminija Bojan Špe- honja ima na voljo 22 igralcev in to bi moralo zadoščati za na- daljevanje prvenstva, predvsem pa za uresničitev ciljev, ki so si jih v kidričevskem taboru zadali pred pričetkom tekmovanja. To je obstanek in sočasno graditi ekipo, da bo postala čvrst drugo- ligaš. Edina težava je zaenkrat ogre- vanje na stadionu, vendar bodo v klubu tudi to uredili. Nova zgradba in obnovljen starejši del pa sta samo polepšala športni park v Kidričevem. Izkazali so se tudi nekateri igralci iz prejšnjih generacij, ki so izred- no lepo počistili vzhodno tribu- no. Vse se torej dela mirno in preudarno. Položaj na lestvici in točkovna bera nista zanesla lju- di v Kidričevem. Z nakupom dveh, treh nogometašev bi se lahko vmešali v borbo za mesta, ki bodo vodila v višji rang tek- movanja. Ocenili so, da bi ob- stoječi kader lahko uresničil nji- hove cilje. Vsi se zavedajo, da bodo uspešne igre iz prvega dela prvenstva morali potrditi tudi v nadaljevanju. Žreb je določil, da imajo na pomlad nogometaši Aluminija eno gostovanje več. Razlike so samo navidezno veli- ke. Ob majhni krizi bi se lahko obrnilo na slabše. Priprave bodo potekale v Ki- dričevem vsak dan, le v pone- deljek bodo igralci imeli prosto. Domači trener ima do pričetka prvenstva dogovorjenih devet prijateljskih srečanj, samo za generalko pred prvenstvom še ni nasprotnika. Veliko trenin- gov in deset pripravljalnih srečanj naj bi bilo dovolj za do- bro pripravljenost rdeče-belih iz Kidričevega. Danilo Klajnšek ATIETMA Mirko Vittdiš že zmagova- let avstrijskega pokala! Mirko Vindiš je zmagal tudi na petem krosu za avstrijski pokal in tako žc postal zmagovalec v svoji in absolutni kategoriji, saj sta do konca samo še d\'a krosa. Peti kros je bil pri nas v Murski Soboti, nastopilo pa je 250 tekmovalk in tekmovalcev. Vindiš je tudi tokrat zmagal zanesljivo pred Avstrijcem Espinozo in Jožetom Svržnjakom, ki nastopa za Novo mesto. V svoji katego- riji je zmagal tudi Ivan Golob iz Ormoža. Uspešno je nastopilo tudi nekaj mlajših tekmovalk in tekmovalcev iz AK Ptuj. ODBOJKA/ 1 .A DOL - ŽENSKE Mmr$el Piuf - Krim 1:3 Marsel Ptuj: Terbučeva, Zenunovičeva, Mohorkova, šeronova, Merharjeva, Lipovčeva, Godčeva, Vindiševa, Prauhartova. Rezultati nizov: (14:16, 12:15, 15:7, 14:16) Po dveh zaporednih gosto- vanjih, kjer so ptujske odbojka- rice dosegle polovični uspeh, so končno v tretjem krogu prve A državne odbojkarske lige za ženske nastopile pred ptujskim občinstvom. Toda sreča tokratč ni bila njihov zaveznik. Že pred srečanjem s Krimom iz Ljublja- ne se je vedelo, da ne bodo nas- topile v kompletni postavi. Obe- ma okrepitvama, Krebsovi in Pustoslemškovi, se je priključila še Marjana Gojkošek, ki je zbo- lela. Odsotnost treh igralk iz prve postave pa bi se poznalo tudi močnejšim ekipam. Vseka- kor pa so v igri manjkali skoki kapetanke Marjane Gojkošek in predvsem njeni močni in na- tančni udarci. V prvem nizu je ekipa Marsela povedla s tremi, štirimi točkami prednosti. Pri številki dvanajst pa se je za Ptujčanke ustavilo in gostje so izkoristile napake domačih ter dobile ta niz. Začetek drugega niza je bil še boljši. Domače so povedle z 10:1, toda ponovno se je igra ustavila pri številki dva- najst. Tretji niz je končno le pri- padel domačinkam, saj so ta niz prepričljivo dobile. Še najbolj izenačena igra v tem srečanju je bila v četrtem nizu. Vodstvo so vse do dvanajst točk imele od- bojkarice Marsela. Zaključek tega niza je bil pomemben za obe ekipi. Več sreče pa so na koncu imele Ljubljančanke in prišle do sicer načrtovane, ven- dar izredno težko priborjene zmage. Že podatek, da je srečanje trajalo skoraj dve uri, pove vse. Ko pa bodo odbojkari- ce Marsela zaigrale v kompletni sestavi, se bodo podobna srečanja gotovo končala v njiho- vo korist. Poraz ni tragedija. Že v nas- lednjem krogu, ko bodo Ptujčanke zaigrale v Murski So- boti, je nova priložnost za doka- zovanje. O.K. 1'BDOL'MOŠKI m Koievje - Granit 1:3 (12:15,5:15, 15:2,9:15) Granit Slovenska Bistrica: Zorenč, Kavnik, S. Radovič, D. Radovič, Jesenko, Jurak, Lampret, Pivko, Pipenbaher. Odbojkarji Granita iz Sloven- ske Bistrice so v tretjem krogu l.B DOL za moške gostovali v Kočevju in uspeli premagati domačo istoimeno ekipo. Prva dva niza sta ob vrhunski igri za- nesljivo pripadla gostom iz Slo- venske Bistrice. V tretjem nizu so se razigrali domači odbojkar- ji in povedli s 7:2. Pri tem re- zultatu je gostujoči trener izve- del menjave in poslal na igrišče rezervne igralce. Domačini so zanesljivo dobili niz. V četrtem nizu pa je bilo sanj domačih o morebitnem presenečenju ko- nec. Odbojkarji Granita so zai- grali zelo dobro in prepričljivo dobili četrti niz, kar je pomeni- lo pomembno zmago. Granit iz Slovenske Bistrice je po treh krogih prvi pred Krko iz Nove- ga mesta. Obe ekipi sta zbrali 6 točk. V naslednjem krogu gra- nitovci gostujejo v Izoh. D.fC ROKOMET Clektn Senim Ptuj - Bella Viola 27:26 (12:11) Elektro Senčar Ptuj: IŠijančeva 6, Petkova 5, Maračičeva 2, N. Potočnik, Bojeva 4, Srebrnja- kova 4, Majeričeva 2, Žampova 1, Obranov 1, Mlakarjeva 2, Podhostnikova, A. Potočnik, Vido- vičeva. V okviru priprav na pričetek tekmovanja v dru- gi ženski rokometni ligi so rokometašice Elektro Senčar iz Ptuja gostile mariborske prvoligašinje Bello Violo in jo presenečtljivo tudi premagale. Toda rezultat je presenetil samo tiste, ki niso bili na srečanju. Mlade Ptujčanke so tokrat zaigrale zelo dobro v obrambi in za spremembo učinkovi- to v napadu ter z zadetkom prednosti dobile prvi polčas. V drugem polčasu je bila igra še boljša. Domačinke so imele že prednost petih zadetkov. Proti koncu srečanja pa so izkušene Maribo- račanke le uspele izid znižati. Vsekakor lep uspeh ptujskih rokometašic. D.fC Elektro Seniar Ptuj - Velenje 17:31 (10:18) ^Elektro Senčar Ptuj: Bojeva, N. Potočnik 1, Šijančeva 6, Pučkova, Obranova 1, Majeričeva, Podhostnikova, Mllakarjeva 4,^ Petkova 4, Maračičeva 1, Srebmjakova, Žampova, Pe- teršičeva, Šekuljica, A. Vidovič, Potočnikova. V drugem pripravljalnem srečanju v treh dneh ptuj- ske rokometašice niso bile tako uspešne kot pri mari- borski Bella Violi. Velenjčanke so praktično izkoris- tile vsako napako domačih rokometašic in že po prvem delu igre prišle do vodstva z osmimi zadetki. Tudi v nadaljevanju srečanja domačim igra ni stekla po željah in izkušnejše Velenjčanke so to izkoristile ter prišle do visoke zmage. Sicer pa je do prvega srečanja v 2. SRL za ženske še dovolj časa, da bosta trenerja Dušan Gregorin in Daniel Vaupotič odpravi- la napake, ki se pojavljajo v igri. D.fC ŠAHOVSKE NOVICE O Helena Rižnar mladin- ska državna prvakinja Na nedavno končanem mladinskem državnem prvenstvu na Bledu je članica Šahovskega društva Ruj Helena Rižnar dosegla odličen uspeh. V kategoriji mladink do 20 let si je z Majo Šorli in Tanjo Štumberger delila prvo do tretje mesto, vendar je zaradi boljšega rezultata s črni- mi figurami osvojila naslov mladinske državne prvakinje. S tem si je pridobila pravico zastopati našo državo na svetovnem šahovskem prvenst- vu za mladinke, ki bo konec tega leta v Kalkuti v Indiji. Helena Rižnar se je kot mladinska državna prvakinja uvrstila tudi na finalni turnir za žensko državno prvenstvo, ki bo februarja v Mariboru in na katerem bo letos nastopilo samo 12 najboljših slovenskih šahistk. Med mladinci je naslov mladinskega državnega šahovskega prvaka osvojili Primož Šoln iz Ljubljane, ki je za pol točke prehitel Rujčana Gre- gorja Podkrižnika, ki nastopa za moštvo Maribor - Piramidia. Na tekmovanju je uspešno nastopil tudi Viktor Napast, ki je v močni konkurenci zase- del 11. mesto, kar je na osnovi ratinga v skladu s pričakovanim rezultatom. # Danilo Polajžer na turnirju v Lvovu Na mednarodnem velemojstrskem šahovskem turnirju IX. kategorije je uspešno nastopil medna- rodni mojster Danilo Polajžer. Končni vrstni red je bil naslednji: Maksimenko 6,5 točke, Petrosjan 6 točk, Polajžer 5 točk, Mihaljčišn 4,5 točke, Koza- kov 4 točke in Željandinov 3,5 točke. # Rado Brglez hitropotez- ni prvak za januar Na rednem mesečnem hitropoteznem turnirju za januar je med štirinajstimi udeleženci zmagal Rado Brglez, ki je dosegel 12,5 točke, pred Ro- bertom Roškarjem z 10 točkami in Borisom Žlen- drom z 9,5 točke. Naslednji hitropotezni turnir bo prvi petek v februarju v društvenih prostorih. # Nova rating lista FIDE Svetovna šahovska federacija RDE je objavila novo rating lestvico za prvo polovico leta 1998, na kateri še naprej zaseda prvo mesto velennoj- ster Gari Kasparov, član Šahovskega društva Ruj velemojster /Meksander Beljavski je z 2690 točkami še vedno na visokem osmem mestu. Os- tali člani domačega društva imajo na novi lestvici naslednji ratinge: Mihatjčišin 2530, Polajžer 2420, Krumpačnik 2375, R. Roškar 2270, Brglez 2260, Bohak 2195, A.Učina 2175 in Napast 2145. Janko Bohak # Pet Gorišničank na državno prvenstvo v Hočah je 9. in 10. januarja potekalo regijsko prvenstvo v šahu za učence osnovnih šol. Ude- ležilo se gaje 176 šahistk in šahistov iz 31 šol ma- riborske regije. Uvrstitve najboljših: dečki do 9 let: 1. Uroš Marčič, 2. M. Šlamberger (oba OŠ Fram), 3. B. Grobin (OŠ Poljčane); deklice do 9 let: 1. Vanja Bombek, 2. Mojca Zamuda (obe OŠ Gorišnica), 3. E. Ferk (OŠ Sladki Vrh); dečki do 11 let: 1. R. Pajek (OŠ Hoče), 2. M. Motaln (OŠ Polskava), 3. M. Žuna (OŠ Poljčane), 4. M. Jabločnik (OS Ki- dričevo); deklice do 11 let: Karmen Mar (OŠ F. Prešeren MB), 2. J. Kac in 3. M. Bračič (OŠ Poljčane), 4. M. Šosterič (OŠ Videm); dečki do 13 let: Mitja Potočnik (OŠ Sv. /\na), 2. K. Žiberna (B. Polančič MB). 3. T. Sakelšek (OŠ Hoče); deklice do 13 let: 1. Barbara Vimar (OS Fram), 2. Barbara Rižnar in 3. Maja Zakelšak (OŠ Gorišnica); dečki do 15 let: 1. Črtomir ŠtrucI in 2. Goran Bezjak (oba OŠ Kidričevo), 3. M. Štauber (OŠ Tabor 1); deklice do 15 let: 1. Larisa Žel (OŠ I. Cankar MB), 2. P. Fišer (OŠ Fram), 3. M, Šile (OŠ Malečnik), 4. Teja Pignar (OŠ Gorišnica). 24-ZA RAZVEDRILO 22. JANUAR 1998 • TEDNI iTEDNIK - 22. JANUAR 1998 ZA KRATEK ČAS - 25 Info - glasbene novice! Info - kviz CJDlnvo veste, kdo jc na sliki. Izrcžitc glasovnico, vpišite odgo- vor, in če v;ini bo sreča naklonje- na. v;r 1 bodo v prodajalni Tehni- k.i l.ii; )iie Merkurja Ptuj podarili zii;oščcnko. Da je bila pred štirinajstimi dnevi na !