jjftifir tesaj OpezbIT CVETJE z vertov sv. Frančiška. Časopis za verno katoliško ljudstvo, zlasti za ude tretjega reda sv. Frančiška. S privoljenjem cerkvenih in redovnih oblasti vrejuje iii izdaja P. Stanislav Škrabec, mašnik reda manjših bratov sv. Frančiška. % Vsebina 6. zvezka. ^mišljevanje za praznik presv. Rešnega Teles*................................161 jfretjeredni nagovori. 6.....................................................164 “*• Vitalj iz Bastije, puščavnik tretjega reda...............................170’ ^uh tretjega reda sv. Frančiška. 5. Tretjcrednik ih molitev (Konec) . . . .172 ^aje duhovnega življenja. VI. Pogl. O zatajevanju z ozirom na posamezne strasti . ................................................ . .................180 ‘Vankn Sinjska, daljmatinska tretjerednica. V. Nadaljna sporočila o njenem dušnem stanju.................................................................184 k Kitajskega. Misijonska poročila iz pisem p. Petra Baptista Turka. IX. . . 186 ljubljanske moške skupščine 3. reda......................................189 Priporočilo v molitev....................................... . ..................190 ^hvala za vslišano molitev.......................................................191 Sirotišnico in kapelo šolskih sester v Mostaru...............................191 kitajski misijon..............................................................191. ^'msko-irančiškanski koledar za leto 1909. Mesec junij ..........................192 V GORICI Narodna Tiskarna 1909. Izhaja v prostih obrokih. Stane cel tečaj (12 zvezkov) ; 1 J< 50 h. Naslov za naročila: ^Cvetje" frančiškanski samostan v (gorici. Ido e culalia. (Daljo*)). Nedoločni člen je v evl. uo, ua, ue, ne kaker poroča Pro-gresso: no, na, ne, kar je morda tudi le tiskovna pomota. Sicer bi po števniku nie (unioj, *a,; -e res mogel' biti n,o,' na, ne;.ali poleg določnega i o je d6sl.edno nedoločrii u o, in to ^doslednost moramo v umetnem jezikii zahtevati,’ ako ga nočemo prepustiti poljubnosti. Pa tudi skerb za lepoglasje zahteva nedoločni člen u o, u a, u e; n e bi namreč z verbaljno končnico -n e jn z rtominaljno začetnico n e- zo-perno kakofonijo delal, prim.: „habene nč negotio, vidčne ne necessi-tdtč“ in: „habčne'uč negdtib, vidčne uč necessitdtč". Iz podobnega v?roka ne bi bil dober'določni člen loy la, le; prim.: „ferčle le .lege, tollerale le levitate“ in „.ferčle ie lčge, tollerale ie levitdte“. Sicer pa 1 o, la, le. že zato ne more biti člen, ker je osebni zaimek, in ne je nikavnica in torej tudi ne kaže, da bi naj bil člen. Jagnost od'ene strani, od druge lepoti govorjenja pdtrebr.a „eu-phonia“ in zlasti „eurythmia“ nam je bila namen tudi pri določevanju osebnih zaimkov. V pervem oziru je važno razločevanje spola l. in 2. osebe, da človek, ki ima opraviti z raznimi ljudmi v temi ia v mraku, ve, ali je moški ali. ženska, ki govori ž njim; v drugem pziru je treba tako pogosto rabljenim besedicam nekoliko spremenljivosti-Poleg splošne noniinaljne sklanje, ki je analitična (s predlogoma d i in nobeden ne pozna vse njene lepote, vseh njenih zakladov. Ali kaj je ta njena tvarinska velikost, ta njena oblična *ePota, to njeno gmotno bogastvo! Prava njena visokost, o Bog,. to je tvoja podoba, ki si jo vstvaril na nji, človek, ki more na te misliti, ki more na te verovati, ki more v te upati, ki te more ljubiti, čez vse ljubiti; človek, ki more prepričan biti, da tudi ti, o Bog, nanj misliš, da tudi ti njega, človeka, ljubiš. Kako bi bilo tudi mogoče, da bi mu bil dal, da misli na te, da veruje v te, da te skuša ljubiti, ke bi ti njega ne ljubil, ke ne bi mislil nanj ! ? Če si pa mislil na človeka, o večni Bog; če si se mu hotel razodeti; če si hotel, da te spozna, koliker je njegovemu človeškemu razumu, njegovi človeški pameti mogoče, kje imam iskati tvoje razodevenje, če ne v svetem pismu? kje imam iskati verhunec tvojega razodevenja, če ne v Gospodu našem Jezusu Kristusu ? Ali je mogoče, da bi bil ti, večna resnica, vsegavedni Bogi pripustil, da bi se človeštvo, ki si ga vstvaril in tako visoko povzdignil, tako bogato obdaril, da bi se to človeštvo v tako nad vse imenitni reči skozi toliko stoletji žalostno motilo? Ne, o Bog, to ni mogoče! Tako ti svoje najvišje stvari na zem' lji nisi mogel zapustiti. Prepričan torej smem in moram bit>> da si govoril nekedaj našim očetom na mnogih mestih in «a mnoge načine po prerokih; nazadnje pa si govoril po svojem Sinu Jezusu Kristusu, ki so ga preroki dolgo prej napovedoval' in ga je človeštvo, ko se je približal čas njegovega prihodai željno pričakovalo. — „Verujem, Gospod! Pomagaj moji neveri!" Gospod Jezus Kristus, jaz verujem vse, kar si ti u*il, kat so tvoji aposteljni oznanjevali, kar tvoja sveta katoliška cerkev verovati zapoveduje; verujem tudi, terdno verujem, da si pt‘" čujoč ko Bog in človek, z dušo in telesom, s kervjo in z me' som, pod podobama posvečenega kruha in vina pri vsaki maši ter se pod tema podobama resnično daješ vživati v hr^a° našim dušam, kaker si obljubil. Ali saj 'veš, o Gospod, kaka se je zdela ta tvoja obljuba že tvojim pervim učencem. „Terdo je to govorjenje", so reki' mnogi, „kedo je more poslušati ?“ (Jan. 6, 60.) In od tedaj j'*1 je dosti odišlo nazaj in niso več hodili za tebo. In dandanašnji? O Gospod, dobro veš, kaj se godi v nas‘ solzni dolini, kako te mnogi zapuščajo prav tudi zaradi tiste in drugih tvojih besed, celo taki, ki so bili višji mej tvojimj služabniki, ki so imeli učiti in k tebi voditi ljudstvo ko dobi-' pastirji! — Ali naj kličemo ogenj z nebes, da jih sežge, kak^f bi ga bila rada Jakob in Janez na samarijsko mesto, ki te m maralo sprejeti, ko si šel v Jeruzalem? Ali ti si jima odgov0' ril: „Ne vesta, kakšnega duha sta. Sin človekov' ni prišel du^ pogubljat, temuč rešit" (Luk. 9, 56). Prosim te torej, vsmiljeni Jezus, vsmili se vseh, ki so zgrešili pravo pot, pa ne iščejo zmote, ampak resnico. Ti si sam rekel, o Jezus, da imaš „še druge ovce, ki niso iz tega oseka; tudi tiste, si dejal, „moram pripeljati in slišale bodo moj glas in bo ena čreda in en pastir" (Jan. 10, 16). — Vender jih mnogo v šumu in hrupu, ki jih gluši od vseh strani, ne sliši tvojega glasu, o Jezus! Drugi ga slišijo, pa se jim vzdigujejo, kaker gore, pomiselki in težave, ki jim ne dajo videti, ne priznati resnice. In tako ni upanja, da se človeštvo kedaj samo rado zbere v eni in edini veri, ki si jo ti prinesel *z nebes, v eni in edini cerkvi, ki si jo ti vstanovil na zemlji. Ali kar ljudem ni, to je mogoče tebi, o Večni, — mogoče 'n lehko! Zato vstani, Gospod, in pomagaj nam in reši nas, za svojega imena voljo! Pošlji svojega duha in vstvarjeni bodo tvoji zvesti — in prenovil boš obličje zemlje! — Ti si rekel, o Jezus: ;ln jaz, če bom povzdignjen se zemlje, bom vse potegnil k sebi" (Jan. 12, 32). — Povzdignjen si b'l se zemlje; na križ pribit si vmerl za vse človeštvo. Potegni torej k sebi vse! Potegni k sebi kristijane ločence in krivoverce, ki niso sami krivi svoje zmote; potegni k sebi svoje nekedaj izvoljeno ljudstvo, ki te je zaverglo v svojem zaslepljenju; potegni k sebi vse narode, ki niso še slišali veselega oznanila, dasiravno si velel svojim poslancem tudi k njim! Potegni torej k sebi vse! — Ali kako? Z novim vsepresežnim, vsem očitnim čudom? O, kako — to ti sam najbolje veš! Kaker koli, samo potegni jih k sebi, stisni jih na svoje serce, posadi jih k svoji mizi, da se bomo vsi skupaj gostili s tebo, jedli tvoje meso in Pili tvojo kri in imeli večno življenje po tvoji obljubi (Jan. 6, 55). Verujem, Gospod! Oj pomagaj, pomagaj moji neveri! Dostavek. S praznovanjem presvetega Rešnega Telesa je združila katoliška Cerkev tudi praznik presvetega Serca zveličarjevega, ki se obhaja v petek po osmini presv. Rešnega Telesa. In p» vsi pravici. Kaker častimo v presv. Rešnem Telesu pod podoba kruha prav tisto presv. Telo, ki ga je imel zveličar ko človek na zemlji in ga ima zdaj poveličano v nebesih, tako je tudi Pravo telesno Serce zveličarjevo, ki ga častimo ko sedež in znamenje njegove božje in človeške ljubezni, v resnici pričujoče tudi pod podobo kruha (in vina) v presv. Resnem Telesu na naših aljtarjih. Če naši bravci začno svojo pobožnost k presv-Rešnemu Telesu na dan pred njega velikim praznikom (vigilij®) in jo nadaljujejo skozi osmino, je to lehko ob enem devetdnev-niča v pripravo na praznik presv. Serca Jezusovega, kar bodi vsem lepo priporočeno. P. A. G. Trefjeredni nagovori. p. k. z. 6. Dciži sr pa pravičnosti . . • 2. Tim. 2, 22. Dencs, predragi v Kristusa, imamo govoriti, kaker že naprej veste, o pravičnosti, Kako imenitna in potrebna je ta čednost, vidimo lehko iz tega, ker se po nji kerščanska popolnost ali svetost sploh imenuje kerščanska pravičnost. Že v stari zavezi se bogaboječi ljudje imenujejo pravični, tako Abelj, Noe, stari Tobija; v evangeliju, kaker veste, se tako imenuje sv-Jožef, stari Simon v tempeljnu, Kristus sam. Sploh vsi pobožni in sveti ljudje se v svetem pismu navadno tako imenujejo-Zato uči katekizem, da je šel Jezus po svoji smerti pred pekel, da oznani dušam pravičnih njih odrešenje. . Iz tega je jasno, da ima beseda pravičnost dva pomena, širji pomen in ožji ali pravi pomen. V širjem pomenu obsega vse čednosti, vse, kar je Bogu prav in prijetno v človeškem življenju skupaj. O pravičnosti v tem pomenu nimam namena tu nadalje govoriti, ker bi bilo dosti preveč za enkrat. Govorit* imam o pravičnosti v ožjem ali pravem pomenu, to je o pravičnosti ko posebni čednosti, drugi, kaker rečeno, izmej poglavitnih dejanskih čednosti. V tem pomenu imenujemo pravičnost čednost tistega človeka, ki vsakemu da in vsakem** pusti, kar ima kedo pravico od njega dobiti in kar ima pravic® imeti, in vsakemu stori, kar mu ima storiti; nikomer pa ne, kar mu nima pravice delati. To je torej čednost pravega der-žanja človeka do človeka, tako v zasebnosti, kaker v združenj**- V resnici imenitna in potrebna čednost! Kjer je ta čed-n°st rtiej ljudmi, tam je mir in ljubezen; kjer je ni, tam je '°jska in sovraštvo. Kjer je ta čednost mej ljudmi, tam je zadovoljnost, tam je sreča, tam je veselje; kjer je ni, tam je Jeza> tam je žalost, tam je pekel na zemlji. Kjer je ta čednost ljudmi, kaj ne, dragi bratje in sestre, tam bi tudi vi radi Mii! Ali kje pa je tista blažena dežela in kako priti tja? Kje? J> predragi, ne iščite je po svetu. Naredite si jo doma, naie-si jo najprej mej sabo, in potem pomagajte po svoji moči, z besedo in dejanjem, da se naredi tudi mej vašimi sosedi, 'Znjimi in daljnimi, da se naredi po vsej naši ožji in širji in ^ajširji zemeljski domovini. In učite se pravičnosti tudi spet od Jubega Jezusa in njegove svete matere, ogledala pravičnosti, jo imenuje katoliška cerkev v lavretanskih litanijah, u^'te se je tudi spet od našega blagega očeta sv. Frančiška. s v Vsaki človek ima ko človek svoje pravice berž ko je spo-et> pravico do življenja, pravico do zdravja, pravico do vsega, ar je k temu potrebno. In tisti, ki so mu dali življenje, imajo dolžnost po teh njegovih pravicah se ravnati, če se ne, mu !tor'jo krivico, preden je rojen. Otrok tiste krivice tedaj še ne ll> ali se je vsaj ne zaveda; čuti jo in žaveda se je pa po-^neje, če pride na svet in odraste, tolikanj huje, s tolikanj večo r*tkostjo. Kaj več o tem z vami govoriti, morda ne bi bilo ^ Sv°jem mestu. Glejmo torej le, kako sta sv. Jožef in Ma-r'Ja skerbela za življenje svojega otroka, ljubega Jezusa. Angelj se je prikazal Jožefu v spanju ter mu je rekel: * s*ani in vzemi dete in mater njegovo in beži v Egipt in 0t*‘ tam, dokler ti porečem; namerja namreč Herod iskati dete. a bi ga pogubil11. — On pa je vstal in vzel dete in mater nje-k°v° po noči in odešel je v Egipt, in tam je bil do konca Herodovega. Ko je pa Herod vmerl, se je angelj Gospodov pri-azal v spanju Jožefu v Egiptu ter je rekel: „Vstani in vzemi ete in mater njegovo in pojdi v izraeljsko deželo; vmerli so ^attireč, keteri so detetu po življenju stregli". . . in opomnjen spanju je šel v galilejske kraje ter je prišel in prebival v mestu, ki se imenuje Nazaret. (Mat. 2.) Seveda je bila dolžnost Jožefova in Marijina za Jezuse^ življenje skerbeti se vso skerbjo. Ali pomislimo, s kolikimi te' žavami je bil sklenjen beg v daljnjo egiptovsko deželo; in ve*1' der sta se Jožef in Marija na pot odpravila še tisto noč. Pu” stila sta vse in bežala v Egipt in tam sta ostala do smef Herodove. In še potlej nista šla več v Betlehem, kjer si je bl po vsi priliki Jožef kupil ali postavil hišo; temuč v Nazai"et sta se vmeknila, kjer je bilo za Jezusa varniše ko v Betlehem11' ki je tako blizu Jeruzalema, kjer je tedaj gospodoval Herod0' sin Arhelaj. Tako sta torej Jožef in Marija vestno dopolnjevala svoje dolžnosti glede življenja Jezusovega. Nasproti pa je tudi J®zU? ko človeški otrok imel svoje dolžnosti do njiju in zvesto J1 je dopolnjeval; „podložen jima je bil“, pravi sv. evangelij (L0**’ 2, 51); storil je, kar sta mu velela, ali prav za prav jima bilo treba veleti ničeser, ker je sam videl in vedel, kaj je treb°' in storil, kar sta želela ali želeti mogla. In kaj je bilo navadno to? Nizko, preprosto mizarsko0 tesarsko delo. O kristijani, kolik zgled za nas! Sv. Jožef i® delal, Marija je delala, Jezus Kristus sam je delal, nizko, ničevano delo je delal. Pozneje so se ljudje čudili njegovim dežem ter zaničljivo spraševali: „Ali ni to tesarjev sin? 13. 55) ali naravnost: Ali ni to tesar, Marijin sin?“ (Mark / 3). — Je, je, tesarjev sin je, tesar je! In on je Bog! Tako j® Bog povzdignil in počastil delo, tako nizko, preprosto de'° Zato se tudi veliki apostelj sv. Pavel ni sramoval svojega *° , nega dela in zato je naravnost učil, „če kedo noče delati, 11 tudi ne je“. (2. Tes. 3, 10). II. Ne bom vam nadalje dokazoval, dragi bratje in ses^ kako sta bila Jezus in Marija pravična v dopolnjevanju drtfif/ prav ka^ postavnih dolžnosti, dasiravno postava njiju prav vezala. Ostanimo za zdaj pri dolžnosti dela in glejmo, misli je bil v tej reči naš sveti oče Frančišek. Ali veste pravi v svoji oporoki? „In jaz“, pravi, „sem se svojimi r0^a ; delal in hočem delati, in vsi drugi bratje terdno hočem, da ^ delajo kako pošteno delo, in keteri ne znajo, naj se zaradi poželenja, da bi prejeli plačilo dela, temuč zaradi bi> rega zgleda, in da odpodijo lenobo". — In v pervem vodilu ■*e Pisal, da naj bratje opravljajo tisto ročno delo, ketero znajo, e °i nasproti njih dušnemu zveličanju in se more pošteno ■opravljati, in da smejo imeti orodje, ki je njih delu potrebno. 0 za svoje delo smejo sprejemati vse potrebno razen denarja. eder je treba, naj gredo pa po miloščino, kaker drugi vbožci, Q °aj se tega ne sramujejo, ampak spominjajo se naj, da je ®as Gospod Jezus Kristus tudi o miloščini živel in blažena De-V‘Ca in njegovi učenci. Nekega brata pa, ki ni hotel delati in v*5°gaime prositi tudi ne, je imenoval Frančišek brata Muho in ZaPodil ga je iz reda. Ni hotel torej sv. Frančišek, da bi nje-?°v* bratje brez dela živeli, da bi, na priliko, le molili; hotel ■*e’ da naj delajo, in delajo zvesto in pobožno. Tudi ni hotel, bi delali kar zastonj, ampak da sprejmejo od plačila za delo *°’ kar je njim in drugim bratom za telo potrebno; le keder 1 se jim ne dalo plačilo, naj se zatečejo k mizi Gospodovi ter kosijo vbogaime od vrat do vrat. Terjati zasluženo plačilo ni- pravice, ker so se v red vstopivši vsaki lastnini odpove-^ak po evangelijskem svetu, ki ga je dal Jezus bogatemu mladeniču, ko mu je rekel: „Če hočeš doveršen biti, pojdi, prodaj, ar imaš, in daj vbozim, in boš imel zaklad v nebesih, in pridi, hod' za menoj !“ (Mat. 19, 21.) j, Pa morda boste mislili sami pri sebi, zakaj je neki sv. rančišek dovolil sprejemati za plačilo dela vse potrebno, le enarja ne? Ob kratkem bi se dalo odgovoriti, ker denar tedaj ,1 bil potreben za življenje. Ljudstvo je živelo od tega, kar si Je Pridelalo in priredilo; gosposki je pa desetino dajalo in tlako e'alo — to so bili davki. V takih okoliščinah so se mogli tudi rec*°vniki preživeti brez denarja. Če pravi sv. Frančišek, da smejo sprejemati za plačilo la le za telo potrebne reči, ne pa, kar bi jim bilo za duhovne ^°trebe, moramo pomisliti, da se tedaj knjige — (časopisov ni *°) — še niso tiskale — (tiskarstvo še ni bilo iznajdeno) — , le pisale in sicer večinoma v samostanih. Knjige, ki so n Potrebovali bratje, ki so bili duhovniki, so si morali torej ari)i pisati. Zato sv. Frančišek tudi za knjige ni dovolil de-jlarja sprejemati. V pervem vodilu je dovolil denar sprejeti j v očitni potrebi bolnih bratov; v drugem sedaj veljavnem tudi to izključeno. Naročil pa je, da naj predstojniki za po- trebe bolnikov in oblačilo drugih bratov po duhovnih prijatel**1 se vso pridnostjo skerbijo. Kedo so ti duhovni prijateli ? Največi duhovni prijatelj reda sv. Frančiška so bili od pervega začetka in so še zdaj rimski papeži. Oni so vedno skerbeli in skerbe tudi zdaj zS bolne in za zdrave brate. V njih imenu smejo namreč za t0 postavljeni ljudje sprejemati tudi denar, bodisi ko plačilo, al> ko miloščino, da se ž njim poskerbi za bratov potrebe primero0 okoliščinam in razmeram sedanjih časov in raznih krajev delov sveta. Ali to le mimogrede. Zdaj glejmo, kar je za vas potreb' niše vedeti, kaj je naš sv. oče posebej za tretjerednike doloe** ali predpisal glede pravičnosti. To moramo iskati seveda v sta' rem vodilu, ki je zdaj sicer nadomeščeno z novim papeža Leo°a XIII., pa v takih rečeh v bistvu ni zgubilo veljave. Tam je v tem oziru zapovedano najprej tistim, ki imajo oblast brate sestre sprejemati v red, naj jih opomnijo najprej na dolžnost poverniti, kar imajo ljudskega ali tujega in oni naj poravnaj0 svoje dolgove ali v denarju ali naj dajo kaj v zastavo. V °°' vem vodilu je to sicer izpuščeno, ali s tem ni odpravljeno, keI je očitno samo ob sebi, da se ne morejo sprejemati v red takj ljudje, ki imajo dolgove, ki se ne ve, ali jih bodo mogli kedaJ poplačati, še menj pa tisti, ki so si po krivici prilastili kaj tu' jega, dokler ne povernejo. Tudi ženske, ki so omožene, se ne morejo sprejemati v red brez vednosti in dovoljenja njih mož. Ta prepoved je ostala tudi v novem vodilu, kaker veste; vender s tem dostavkoaV da bi se smelo v posebnih primerih po nasvetu spovednikove01 drugači ravnati. Ker je namreč dolžnost molitve in posta tre' tjega reda v novem vodilu tolikanj polajšana, ni več zadost' vzroka, da bi se pametni možje mogli resno vpirati, če zde njih žene vstopiti v tretji red. Toliko o pravičnosti pri vstopu. Glejmo nadalje neketei-0 dotične določbe glede življenja v redu. Sv. Frančišek je prep0 vedal vsem udom svojega III. reda plese, gledališke igre in °e poštene pojedine. Nato je dostavil: »Glumačem naj ničeser dajejo in svoji družini naj prepovedo kaj podariti jim“. Gl° mači ali gledališki igravci to so bili tedaj ljudje, ki so si J neslanimi in dostikrat nespodobnimi šalami in burkami sv°i kruh iskali. .Sv. Frančišku se to ni zdelo pošteno delo. In po Pravici. Človek naj si služi Svoj kruh s takim delom, ki bliž-Ujemu v resnici kaj koristi. Dandanašnji se igrajo semterja tudi Poštene in spodbudne, torej koristne gledališke igre. Take bi s,ueli videti tudi tretjeredniki, samo da ne bi s tem zanemarili kakih dolžnosti in da si ne bi kratili nočnega počitka, ki j e Potreben, da si ohranijo telesne in tudi dušne moči. V očitna testna gledališča hoditi bi Se pa ne vjemalo z vodilom III. rejanskih deržavicah, ki so se vojskovale mej seboj, pač pre-Cej enakomerno razširjen ; če je bilo zastran njega v eni menj '°jakov, jih je bilo menj tudi v drugi, in tisti, ki so bili, niso neli zavoljo tretjerednikov nič več terpeti. Sploh je bilo pa 241 Prebivavstvo na obeh straneh le dobiček, da je bilo menj „ . •• *) R. e gu la antiqua Kratrum et Sirori n da P »onitentia seu T e r-1 OrJinig Sancti FrancUci nune primum edid t Paul Sabatier. Pariš, l8chbacher 1901. pag. 13. 22. V opazki na str. 22 in 23 je navedena bula ' Peža Inocencija IV. od 21- avgusta 1251. ki krepko brani to pravica III. •oda. pobijanja. Sv. Frančišek torej nikomer ni storil krivice se svoja prepovedjo, pač pa veliko dobroto. Ali časi se spreminjajo in ž njimi navade in potrebe. Kaf je bilo ob Frančiškovem času tem potrebam primerno, to je kakih 60 let pozneje morda že menj vztrezalo. V resnici je Pa' pez Nikolaj IV. ko je 19. velikega serpana 1289 z apostoljsk0 vstanovo „Na gori" (Supra Montem) vodilo III. reda poterdi*» Frančiškovo prepoved jako omejil, skoraj bi se lehko rekl° odpravil. Na mesto prej navedenih besed sv. Frančiška je P°' stavil namreč te: „Napadnega orožja naj bratje ne nosijo seboj) razen za brambo rimske cerkve, kerščanske vere ali tudi svoje dežele, ali pa po dovoljenju redovnih predstojnikov". — Seveda je imel papež vso pravico spremeniti v vodilu, kar se mu za tedaj več primerno zdelo, in nadalje se torej tretjeredni^ niso mogli več braniti vojaščine v pravični vojski za svojo do* movino, kaker se je dandanašnji ne morejo in ne smejo. Kar se po pravici zahteva in pričakuje od drugih ljuC*‘’ to se po tem takem vse po pravici zahteva in še z večo pra' vico pričakuje tudi od vas, ki ste v III. redu. „Dajte“ torej' kaker veli naš Gospod Jezus Kristus (Mat. 22, 21), „Bogu, je Božjega, in cesarju, kar je cesarjevega", in kaker piše s'r' apostelj Pavel (Rim. 13, 7. 8): »Dajte vsakemu, kar mu gre’ komer davek, davek, komer dac, dac, komer strah, strah, k0' mer čast, čast. Nikomer ne bodite nič dolžni, razen, tega, da s6 ljubite mej seboj". Amen. BI. Vitalj iz Basfije, puščavnik tretjega reda*). Vitalj je bil sin plemenitih in bogaboječih starišev, ki s° imeli svoje posestvo v spoletski dolini na Laškem. Poboz^ vzgojen je kazal že ko deček nenavadno razumnost in str*1*1 božji. Kmalu je spoznal, kako minljivo je bogastvo, tele®0*1 *) L’ Aureola serafica, tom. 2. Winkes, Seraphischer Tugendspiegel. P. Pie'ro Antonio di Venezia, Legendario. franciscano tom. 6. ®Pota in druge časne dobrote, kako zvijačen in goljufiv je svet. 0 je videl polno slabih zgledov in skušnjav, je večkrat vz-*bnil se sv. Antonom opatom: „Gospod, kedo se more izogniti toHko zanjkam?" Ko je podedoval posestvo po svojih stariših, je po zgledu Prav tistega sv. Antona vse, kar je imel, prodal in denar v^°zim razdelil. Nato je šel na samoten kraj, eno miljo od ^sta Asiza, kjer je v spokorni obleki tretjega reda sv. Fran-‘ska molil, premišljeval in ostro pokoril svoje telo, s tem, da Je malo spal in le na golih tleh, ostro se postil in zmirom bos , 0c*'k Njegova vsakdanja hrana je bilo nekoliko sočivja, in pil Je le vodo. Dasiravno je tako spokorno živel, vender ni bil brez S*mšnjav; pa z gorečo molitvijo je vsako premagal. Sveto je vmerl 31. maja 1491; pokopali so ga v kapeli Matere božje, *raven ketere je prebival. Ker je Bog mnogo čudežev storil na njegovo priprošnjo, 0 je še živel, in tudi po njegovi smerti, je dal asiški škof ta 1599 njegovo truplo prenesti v svojo škofijsko corkev. V as'ški škofiji obhajajo njegov spomin ko praznik drugega raz-^eda. Nekateri ga prištevajo ne samo mej zveličane, temuč ga ar naravnost svetnika imenujejo. — V pervem redu sv. Frančiška je predpisano, da imajo no-v'nci sveto vodilo glasno in očitno na pamet povedati in s tem pokazati, da vedo, kaj bodo Bogu obljubili, ko bodo delali svete redovne obljube. Tudi je zapovedano, da se ima v vsakem Samostanu vsaki petek mej obedom vodilo glasno prebrati, da jja samostanska družina ne pozabi. Nekaj podobnega priporo-amo tudi udom tretjega reda. Naj svoje vodilo, da bodo ve-n, kaj jim nalaga, večkrat na leto preberejo in dobro prevda-. J0> kaj imajo opraviti vsaki dan, vsaki tjeden, vsaki mesec . Vsako leto; česa se morajo ogibati, da se bodo bolj gotovo b°lj lehko zveličali, kaker drugi verni, ki niso v tretjem So tretjeredniki, ki ne vedo, koliko očenašev imajo mo- 1 vsaki dan za redovno molitev, ne vedo koliko redovnih p°stov imajo na leto; ki ne vedo, kedaj imajo vesoljno odvezo kedaj imajo popolnoma odpustek. In zakaj ne vedo? Na-Vadna vzroka sta, ker ne prebirajo vodila in mesečnih shodov ne obiskujejo. To je vzrok, da je mnogo udov (tretjega reda) zaspanih in nemarnih. Bogoljubni bravee, da ne bodeš tudi ti nemaren in zaspan tretjerednik, pridno obiskuj mesečne shode* preberi večkrat svoje vodilo ter ga resno premišljuj. Ako tako delal, boš vedel, kaj ti prepoveduje in kaj ti nalaga 111 samo tako te bo vodilo peljalo po pravi poti v zveličanje. Tal*0 so delali sv. Vitalj in drugi svetniki in zveličani tretjega reda! ravnaj se po njih, ako želiš po smerti k njim priti. Duh frefjega reda sv. Frančiška. Dr. P. G. R. 5. Tretjerednik in molitev. (Konec.) Poleg prave redovne molitve predpisuje sedanje vodil® bratom in sestram tretjega reda molitev pred jedjo in po je^ (II. pogl. § 3.) in molitev za vmerle brate in sestre (§ 14). Kaj naj molijo pred jedjo in po jedi, to je prepuščen® navadi, ki je po kerščanskih družinah različna. Glede mertvih je določeno, naj se bratje in sestre, ki s° v tistem kraju, zbero k pogrebu in skupno molijo tretji de' navadnega rožnega venca, kar se zgodi najprimerniše po pot‘’ ko gredo za pogrebom. Več po vodilu ni naloženo. V obredniku pa so določene posebne molitve za meseča® zbore (pred zborom in po zboru), za sprejem in obljubo ; v V°' polnem tudi molitve ob posebnem posvetovanju odbornikov, 0 volitvah, o vizitaciji in o vstanovitvi nove skupščine. Vse to so priložnostne redovne molitve, ki se ne opraV' ljajo sicer, kaker vsagdanjih 12 očenašev itd., v imenu vesolj11® cerkve, pač pa imajo to posebno prednost, da se opravljaj® skupno, mejtem ko redovne očenaše navadno le vsak sam se natihoma izmoli. Da ima skupna molitev pred Bogom posebno vredno®1’ to vemo zaterdno iz znanih besed Kristusa samega (Mat. 19. 20). Sicer je rekel Jezus res tudi to : „Ko molite, ne bodi*® kaker hinavci, ki radi v shodnicah in na vogleh mestnih ter* g°v stoje molijo" (Mat. 6, 5) in naročil je svojim učencem, naj gfe vsak v svojo izbo in zapre vrata in svojega očeta na skriv-nem moli. Vender ni učil moliti: „Oče moj“, temuč „Oče naš“, ne: „daj mi denes moj vsakdanji kruh,'in odpusti mi moje dolge, kaker tudi jaz odpuščam svojim dolžnikom, in ne vvedi 111 e v skušnjavo, temuč reši m e hudega" — ne tako, temuč: »daj nam denes naš vsakdanji kruh, in odpusti nam naše dolge, kaker tudi m i odpuščamo našim dolžnikom, in ne vvedi nas v skušnjavo, temuč reši nas hudega". Pač more tudi posamezni tako moliti, vender so besede 2^asti skupni molitvi primerne, in gotovo so ravnali pervi kristjani po misli in nauku svojega božjega učenika, ko so se po ojegovem vnebohodu zbirali h skupni mblitvi v obednici zadnje večerje in \ templju (Act. 1, 14; 2, 46; 3, 1 ; 4, 24—31; 12, 5). In tako se je godilo v cerkvi Kristusovi tudi nadalje skozi Vsa stoletja. Sv. Vincencij Fererij, veliki pridigar pokore v 14. 15. stoletju, pravi nekje: „Mi se zbiramo, da se mej seboj k pobožnosti vnemamo. Skupna molitev ima veČ moči, več za-služenja, ter je tudi dopadljiviša Bogu, zakaj napake enega po-ravna gorečnost in zbranost druzih". — Seveda pa ne bi prav delal, kedor bi se zato, ker napake enega poravna gorečnost druzih, pri skupni molitvi vdajal lenobi in razmišljenosti, kaker k* bilo zadosti, da le besede izgovarja, bodisi kaker že koli. O tacih molivcih bi po pravici rekel Bog po preroku Izaiju (29, ^): „To ljudstvo me časti z ustnicami, njih serce je pa daleč °d mene" (Mat. 15, 8). Vsaka molitev mora iz serca priti, da je res molitev. „Bog Je duh, in keteri ga molijo, ga morajo v duhu in v resnici mo-*'ti“, kaker je učil Jezus Samaritanko (Jan. 4, 24). Ker pa človek ni, kaker Bog, zgolj duh, je prav, da tudi svojim telesom Boga časti; z jezikom in ustnicami in dru-gimi udi, ki so k izrekovanju molitve potrebni, z rokami, ki j‘h sklene k molitvi, z nogami, ki jih vpogne h klečanju, sploh z deržanjem telesa, kakeršno je primerno človeku, ki moli. ^Podobno in dostojno, pa brez pretiravanja in pačenja! Kaker v drugih rečeh, tako naj bi bili tudi v tem tretje-redniki v dober zgled vsem drugim kristijanom. Zlasti ko na glas molijo, bodisi doma v družini, bodisi v cerkvi pri zborih, tudi pri splošni službi božji, ne moliti prenaglo, ne izpuščati ali požirati zlogov ali celih besed, kaker se pogostoma godi! In tisti, ki tako delajo, sami ne vedo za to, ker nič ne pazijo na svoj jezik. Tako se naredi iz češčenja ali smešnost ali celo kaj, kar je veri ravno nasprotno, kaker se n. pr. namestu: „V spočetju tvojem, Devica, si neomadežana ostala (immaculata per-mansisti)" vtegne slišati: „s’ omadežana vstala (maculata per-mansisti)". Napaka je, če, kedor „naprej“ moli, ne čaka, da bi končali tisti, ki mu odgovarjajo; ravno tako, če oni začenjajo, preden je on izgovoril. Jako moti tudi, če keteri posamezen prehiteva, kaker bi moral on povsod pervi biti. Napaka je nadalje, če kedo neketere, zlasti perve ali poslednje zloge nezmerno zateguje, ali sploh vse celo prepočasi govori. Ne poditi molitve, ko bi se gdo ve kam mudilo, prav tako ne vleči leno in zaspano, kaker bi se človeku nič ne ljubilo! Nespametno je tudi s previsokim glasom se siliti, nemarno pregloboko ga spuščati, zoperno, ako tisti, ki „naprej" moli, skozi nos besede izgovarja, ali, če se loti peti, kedor ne zna in nima glasu za to. Očitna skupna molitev, ali govorjena ali tudi peta, bodi torej v vsakem oziru dostojna; tako bo spodbudna in prikup-ljiva za ljudi in gotovo tudi Bogu ko taka ljuba in prijetna. Da bo pa mogla taka biti, se je treba enako varovati tiste napake, ki jo je grajal Jezus, ko je dejal: „Ko molite, ne govorite dosti, kaker ajdje; mislijo namreč, da bodo yslišani v svojem mnogobesedju. Nikar jim torej ne bodite podobni; saj vaš oče ve, česa ram je treba, preden ga prosite". (Mat. 6, 7. 8)- Te božje besede se navadno preveč pozabljajo. Kaj je treba n. pr.v neki večerni molitvi besed: „Vsegamogočni, večni Bog, dan se je nagnil, noč se je približala"? — In koliko drugega, ravno tako praznega in nepotrebnega bi se vtegnilo najti v mnogih v knjižicah natisnjenih molitvah! Celo najboljših in najlepših molitev ni prav premnogokrat ponavljati, ker se vsled takega ponavljanja naposled le brezmiselno berbrajo. Tudi v cerkvi premnogo „prošenj“ za posamezne skoraj da ne pospešuje pobožnosti; en očenaš res pobožno in spodobno izmoljen bi vtegnil pred Bogom več vreden biti ko sto prenaglo naropotanih. To gre misliti tudi o premnogih „li' bera" za duše v vicah. Lepo je, da kerščansko ljudstvo v svoje dobre namene tudi miloščino daje, „ker miloščina reši smcrti in ona je, ki očiščuje grehov in stori, da se najde vsmiljenje *n vežno življenje" (Tob. 12, 9). Ali tisti šteti oženaši nekako Prevec spominjajo na mnogobesedje ajdovskih ljudi, ki je rekel Kristus, da naj jim njegovi učenci ne bodo podobni; vrednost *n zasluženje miloščine bo pač veče, ako se za njo ne zahteva sebično poseben očenaš ali „libera“, temuč le vdeležba pri skupni, vsem namenjeni molitvi, ki naj ne bo premnogobesedna, da bo Bogu ljuba. Seveda je ponavljanje v molitvi do neke meje opravičeno 'n potrebno. Kristus sam je na Oljiski gori svojo prošnjo do nebeškega Očeta skoraj s tistimi besedami trikrat ponovil (Mat. 26, 39. 42. 44). In sv. Frančišek je tudi naložil svojim neuče-nim bratom in sestram 1. in 2. reda določeno število očenašev Za vsako cerkveno molitevno uro, skupaj 76 na dan. Ali sv. Frančišek pač ni mislil, da naj bi se molilo tisto levilo očenašev kar zaporedoma in nepretergoma, temuč 24 za jutranjice ali ponočnice, ki so se opravljale, tedaj v cerkvah zarano, ko je bila še noč, 5 za hvaljnice, ki so se opravljale, k° se je začelo daniti (Ecce jam noctis tenuatur umbra, Lux et aurora rutilans coruscat), 7 za pervo uro po sončnem vshodu (Jam lucis orto sidere), 7 za tretjo, ki je bila v sredi mej s°nčnim vshodom in poldnem, 7 za šesto, ki je bila zadnja Pred poldnem, 7 za deveto, ki je bila v sredi mej poldnem in sončnim zahodom, 12 za večernice, to je čas ob sončnem zahodu (Jam sol recedit igneus), 7 naposled v mraku (Te lucis ante terminum) za sklepnice, kar je bila dopolnilna večerna Molitev. Tudi dandanašnji bi prav storil tretjerednik, ki bi si svojih 12 očenašev nekako tako razverstil: zjutraj berž ko vstane k' molil za jutranjice (ali tri nožnice) tri očenaše, zdravamarije m slava Očetu, to bi mu bila perva jutranja molitev; za njo hi opravil kratko premišljevanje kake resnice svete vere, če Mogoče v cerkvi mej sveto mašo; ko se začne svitati bi molil Za hvaljnice dva očenaša itd. S tem bi bila jutranja molitev °pravljena. Ko sonce vzide bi molil en očenaš itd. za pervo Uro dne; pred poldnem okoli osmih ali devetih en očenaš itd. Za tretjo dnevno uro; o poldne en očenaš za šesto dnevno uro; P°poldne okoli treh ali štirih en očenaš itd. za deveto dnevno Ur°- Ob sončnem zahodu se začne večerna molitev, ki obsega ^Va očenaša itd. za večernice, in ko se zmrači en očenaš itd. Za sklepnice. Tem molitvam bo tretjerednik po splošni navadi katoliških kristijanov dostavljal trikrat na dan, ko k tej molitvi zvoni, „angelj Gospodov", namreč zjutraj pred hvaljnicam* opoldne pred očenašem za šesto dnevno uro in zvečer pred sklepnicami; tedaj bo dodal tej molitvi tudi za duše v vicah očenaš, zdravamarija in „večni mir jim daj, Gospod, in večna luč naj jim sveti". Če mu količkaj čas dopušča, bo molil dober tretjerednik vsak dan tudi sveti rožni venec, bodisi. da sam zase, bodisi skupaj z drugimi (ali v cerkvi, ali doma z družino); saj je to po kerščanskih hišah najnavadniša družinska večerna molitev. Rad bo dostavil tudi lavretanske litanije in, kaker veli vodilo (2. pogl. § 10.) kratko izpraševanje vesti z obujenjem kesanja in terdnim sklepom poboljšanja, zahvalo za milosti prejete skozi dan in prošnjo za varstvo božje po noči. Pokropivši in pokri-žavši se bo legel k počitku. Toliko bodi rečeno o vsakdanjih ustnih molitvah dobrega tretjerednika sploh. Posebej pa moramo dostaviti še nekoliko o njegovi najdaljši ustni molitvi, ravno omenjenem svetem rožnem vencu. To je od ene strani pač res jako lehka, tudi za preproste ljudi pripravna molitev, spletena iz najnavadniših molitevnih obrazcev. Ali od druge strani rožni venec v resnici venderle m tako lehko prav in dobro opravljati, ravno zato, ker mej pri' meroma dolgotrajnim ponavljanjem ni lehko misli zbranih ohraniti. Sicer imamo pri raznih odstavkih premišljevati razne skrivnosti, zdaj včlovečenja, zdaj terpljenja, zdaj- vstajenja Kristusovega, kar je po katehizmu prav bistvo te molitve. Ali tudi to ima svoje težave, ker je vender le zmirom eno in isto; misli pa človeku hote ali nehote švigajo semtertja kaker metulji po cvetju, zlasti so dnevne novice in vsakdanje domače skerbi kaker sitne muhe, ki se ne dajo lehko odpoditi. Kako torej omogočiti premišljevanje skrivnosti svetega rožnega venca ? Po italijanski navadi se napove pred vsakim odstavkom po knjigi z več besedami, kaj se ima premišljevati* n. pr. pred pervim odstavkom veselega dela: „V pervi veseli skrivnosti se premišljuje, kako je Mariji Presveti naznanil an-gelj Gabrijelj, da ima spočeti po delavnosti Svetega Duha in roditi za zveličanje človeškega rodu našega Gospoda Jezusa Kristusa". Potem se moli očenaš, zdravamarija 10 krat in „slava Očetu". Preden se bere skrivnost, se priporoča reči: »Hvaljeno bodi presveto ime Jezusovo, Jožefovo in Marijino". *) Po nemški in naši navadi se pove skrivnost na kratko v odvisnem stavku, ki se pristavi imenu Jezus v vsaki zdra-Vjtmariji. Tako se skrivnost skozi cel odstavek kliče v spomin, ^ar ima svojo dobro stran. Vender se nam zdi za skupno mo-'itev primerniši itaiijanski način, ki naravnost spodbuja k premišljevanju. Čisto napačno pa bi bilo odvisni stavek našega nemškega načina le enkrat povedati in sicer pred očenaš ga tako rekoč v zrak na nič obesiti. Verhu slovniške napačnosti takega napovedovanja se tiste besede lehko tudi preslišijo in 'deležniki molitve ne vedo, kaj ' imajo premišljevati. Seveda 'e'ja to le o skupni molitvi rožnega venca. Ako ga človek sam Za se natihoma moli, ni treba, da bi se deržal niti italijanskega napovedovanja, niti našega ali nemškega vpletanja skrivnosti; Pa^ pa je treba premišljevati skrivnost mej tem ko izrekuje krat avemarijo. In to dela seveda zmirom nekoliko težavo. Lažji je prav za to naš serafinski rožni venec, dasi je za ^Va ostavka daljši ko en del navadnega, rožni venec sedmerega 'eselja Marije device; zadostuje namreč namcstu premišljevanja le spomin na veselje Marijino, keteremu je namenjen dotični Odstavek. Kedor moli sam za se, temu tudi v tem rožnem vencu treba z besedami napovedovati ali vpletati skrivnosti; zado-je spomin na nje. Če se moli skupno na glas, bi se mogle skrivnosti vpletati po navadnem načinu, kaker je povedano v jubljeni tretje.-edni knjigi: „Pot v nebesa" 5. natis str. 483; ,ll0gle pa bi se tudi napovedavati, kaker je razloženo in pripojeno v 15. tečaju »Cvetja" str. 242 in dalje. Ker tega tečaja najberž nimajo vsi sedanji naročniki, bodi tu ponovljeno, kako Je ta rožni venec skupno najbolje moliti. Začne se naravnost z napovedjo pervega veselja Mariji-nega, nato se moli 10 zdravamarij in en očenaš; dalje napoved drugega veselja, 10 zdravamarij in en očenaš, in tako nadalje do Poslednjega, sedmega veselja. Zadnjemu, sedmemu odstavku se Pristavite dve zdravamariji v dopolnjenje števila 72 let Mariji- “) A. F. Basiiiu, Manuale di Filnloa. V re«! i 1S3f pag. 635. — Iz Rajonskega velikega katekizma pri nas predpisanega se ni mogoče naučiti, kako S|'Po italijansko moli rožni venec. nega življenja in naposled se moli en očenaš, zdravamarija „slava Očetu" za sv. očeta papeža. Napovedi bi se mogle izra' žati s temi besedami: Molimo na čast veselja, ki ga je Marija čutila, ko je spo' čela Jezusa. (10 zdravamarij, 1 očenaš.) Molimo na čast veselja, ki ga je Marija čutila, ko je šla Elizabeto obiskat. (10 zdravamarij, 1 očenaš.) Molimo na čast veselja, ki ga je Marija čutila, ko je porodila. Jezusa. (10 zdravamarij, 1 očenaš.) Molimo na čast veselja, ki ga je Marija čutila, ko so prišli modri Jezusa molit. (10 zdravamarij, 1 očenaš.) Molimo na čast veselja, ki ga je Marija čutila, ko je na' šla Jezusa v tempeljnu. (10 zdravamarij, 1 očenaš). Molimo na čast veselja, ki ga je Marija čutila, ko je Je' zus častitljiv od smerti vstal. (10 zdravamarij, 1 očenaš.) Molimo na čast veselja, ki ga je Marija čutila, ko je bila v nebesa vzeta. (10 zdravamarij, 1 očenaš.) V dopolnjenje števila 72 let Marijinega življenja na zettt' lji): (2 zdravamariji.) Za svetega očeta papeža: 1 očenaš in zdravamarija ter „slava Očetu" itd. — Če se tako moli, ta rožni venec ni ne predolg, ne pretežakr in ker zanj tudi ni treba posebej blagoslovljenega moljka, pa je vender, kaker je povedano v 23. tečaju „Cvetja" na str. 246 id., z obilimi odpustki obdarovan, zato se sme tretjerednikort1 pač prav posebno priporočati. In to bodi o ustni molitvi zadosti. — Dobra je, potrebfla je; samo ne pozabimo zraven besed Kristusovih: „Ne vsaki, ki pravi meni: „Gospod, Gospod!" pojde v nebeško kraljestvo?-temuč kedor izpolnjuje voljo mojega Očeta, ki jp v nebesih? on pojde v nebeško kraljestvo". (Mat. 7, 21.) Trefjerednikom — politikom. P. B M. (Dalje). V javnosti velja Francija vsled ločilne postave že zdaj ^ brezverno. Da bi brezverna postala tudi v zasebnem, življenji1?- *° se skuša polagoma doseči s poročnimi in šoljskimi posta- vami. Zakon je po naši sveti veri nerazvezljiv. Ako iz važnih v*rokov cerkev dovoli, da živita zakonska drug od drugega l°Čena, vender v drug zakon ne moreta stopiti. Le smert enega ikonskega dovoli drugemu živemu nov zakon. Do 1. 1884 so Se tudi na Francoskem ravnali po teh načelih. Tega leta pa je sPrejela francoska zbornica postavo, ki dovoljuje obema žalskima, ako sta se ločila, sklenitev novega zakona. Kaker Se moški in ženska lehko poročita, tako se po ti postavi lehko z°Pet razporočita. S to razporočno postavo, ki je cerkev ne Itl0re nikoli pripoznati, hoče francoska vlada očividno družine °dtujiti cerkvi in veri. In, žal, število razporok raste od leta do leta. L. 1902 n. pr. jih je bilo 9043; 1, 1904 — 9860; 1. 1905 " 10.019. Da spoznamo ljudsko-šoljske razmere — srednjih in višjih °1 ni potrebno niti dotekniti se — sezimo 30 let nazaj. V teh malo letih že razločujemo dve dobi: prikrito in očito. V pri-^r‘ti se je določilo, da v deržavnih šolah ne bo verskega po-^uka mej učnim časom, češ, da se ne bo žalilo keterega koli brskega prepričanja. In katoličanom se je zaterjevalo: „Vaša pr°stost ostane cela, neprikrajšana, ker si lehko zasebnih šolj z redovnimi učitelji vstanovite, koliker vam ljubo. Poslužujte Se svobode, ki vam tiče“. (Jules Ferry v zborpici 9. dec. 1879). katoličani so do 1. 1889 res vstanovili 13 tisoč zasebnih šolj. y'navski vladi to ni bilo po volji, ker so pri tem deržavne °‘e ostale skoraj prazne. Izdala je novo postavo in ž njo pre-P°vedala redovnim osebam učiteljevanje. Nasledek pa je bil, ^a so zasebne katoliške šole morale prenehati, ker sposobnih Svetovnih učiteljskih moči na mah ni bilo dobiti. Vsi otroci so korali v deržavne šole. Tu pa se je sedaj jelo kazati očitno s°Vraštvo proti cerkvi in veri. Prej se je vedno govorilo, da m°rajo biti deržavne šole nepristranske. Zdaj pa se je odkrito Povedalo: „Nepristranost je bila od nekedaj le deržavniška laž“. Minister Viviani v nekem govoru). Zaničevanje kerščanstva, ^rekovanje cerkve in duhovnikov, potvarjanje zgodovine na kodo vere jc francoski ljudski šoli sedaj na dnevnem redu. oitelji dobro poznajo cilje svojih višjih in se jim hočejo prikupiti s tem, da v mlada otroška serca sejejo strupeni plevel nevere. In šoljske oblasti prav priporočajo in naročajo učit«' ljem tako počenjanje. Tedaj se ni čuditi, ako učitelji ne P°' znajo nobene berzde ne v šoli, ne zunaj šole. To je bilo vzrok* da so se vstanovila „društva družinskih očetov", ki imajo na' men, nadzorovati učitelje v šoli in ako treba, proti njim obra* čati vsa postavna sredstva *). Brezbožniki pa so v naglici izdelal' in predložili vladi načert dveh postav — ni dvojbe da bote poterjeni —, ki starišem onemogočujete vsak vpliv na šolo učiteljstvo. Perva teh postav zabranjuje, tožiti učitelja, češ, uči' telj je uredna oseba, kar torej učitelj stori, za to je odgovoru11 deržava, oziroma okrajni predstojnik. Ako se pomisli, kak strah ima francosko ljudstvo pred visokimi uredniki, tedaj nam je jasno, kaj pomeni ta postava. Redko kedo bo imel pogum t0' žiti okrajnega predstojnika; vspeh tožbe pa bo vedno ta, da bo nad tožnikom zmagal toženi. Druga postava določa ostr° kazen dveh let ječe tistemu, ki bi napeljevaL k uporu zopef šoljske zekone. (Konec prih.) Vaje duhovnega življenja. P. A. M. \?l. Poglavje. O zatajevanju z ozirom na posamezne strasti* Ozirajmo se pogostokrat na prelepi zgled preblažene D®' vice Marije. V njenem prečistem sercu je vedno vladal najlepš* mir, ker so vsa čustva in nagnenja njene človeške natore bila lepo vrejena in podveržena razumu. V njeno sveto dušo ni n»' *), Za zgled sledeče. Neki oče je tožil učitelja, da je v šoli govoril • 1) francoski vojaki so lumpje in strahopetci ; ž) Nemci so imeli prav, da sc) 1. 1870 morili otroke v zibeli; 3j tisti, ki verujejo v Boga, so gumpci; 4) stemu se spovedati, komer se je krivica storila, ne duhovniku ; 5) vojsk s°' krivi duhovniki; 6) červje, ki so v češpljah, se imenujejo župniki; 7) dobr° napolnjena mošnjica — to je naš Bo^ ; 8) in 9) tako nesramne in pohujšiji'^' reči, da jih ne gre zapisati. Dokler so učitelji samo vero in cerkev napadali, ni bilo lahko Prot‘ njim nastopiti. Ko so jeli grešiti neketeri tudi zopet domovinski čut in der-žavni red, tedaj so se predramili tudi taki očetje, ki se za vero ne zmenij0’ Ali vsi nastopi proti učiteljem so zastonj. kedar prišlo sovraštvo, meržnja, jeza ali nevolja. Čutila je si-Cer, in še hudo, bolečino, žalost in strah, ali vse to ni skalilo njenega dušnega miru. O, kakov predmet božjega dopadajenja je bilo serce Marijino! Vprašajmo se, kako smo doslej zatirali svoja neredna nagnenja, kako smo berzdali svoje strasti, kako se posluževali Primernih pripomočkov, da bi jih vredili in svojemu razumu Podložne storili. Pri zatiranju svojih strasti in nerednih nagnenj moramo gledati le na to, da jih deržimo v pravih mejah, da one če& °as ne gospodujejo. Nasprotno človeški natori b-i bilo in zarad tega nemogoče, da bi mi strasti in huda nagnenja popolnoma zaterli. Prost grešnih strasti in nagnenj, prost grešne poželji-vosti je bil Jezus Kristus, pravi Bog in človek, svetost sama. Trosta grešne poželjivosti je bila prečista Devica Marija po Posebni milosti in previdnosti božji. Nam pa ne preostaja dru-Zega, kot boj in čuječnost. Po težkih, hudih bojih, se stanovitno Molitvijo in čuječnostjo, se zatajevanjem in premagovanjem, bomo svojo voljo toliko vterdili, da se ne bo vdala strastem ‘n grešnemu nagnenju, ki jo vedno vleče le k hudemu, h grehu. Najnavadniše strasti, ki se moramo vojskovati zoper nje, so: posvetna, čutna ljubezen, hrepenenje, veselje, sovraštvo, strah, žalost, obupnost, prederznost, jeza in nevošljivost. Ker je ljubezen glavno čustvo, ketero vodi vsa druga, je Prav posebno potrebno, da jo deržimo v pravih mejah. Le to, kar je dobro, more biti vzrok in predmet naše ljubezni, zato nam ljubezen vedno nekaj dobrega, če tudi le navidezno dobrega, pred oči stavi in to nam zbuja dopadajenje. Največe dobro in vir vse dobrote je Bog. Po tej večni, nevstvarjeni dobroti mora človek hrepeneti in pravo popolnost le tedaj doseže, ko Boga ljubi iz vsega svojega serca, iz vseh svojih moči. Toda 'e prerado se zgodi, da človek svojo prosto voljo zlorabi, da °brača svojo ljubezen k rečem, ki ga ponižujejo, namesto da bi ga povzdigovale, ki ga od Boga oddaljujejo namesto da bi ga. bližale Bogu. Čutnost in poželjivošt bi morale po veri razsvit-Ijenemu razumu služiti ; toda večkrat postane razum suženj čutnosti, ker se oberne do reči, ki služijo poželjivosti, če SO' tudi nasprotne božji postavi. Posebna naša skerb mora biti, da se hitro zoperstavimo, kedar se hoče čutna ali vsaj nevarna ljubezen v serce vgnez- diti. Ako smo leni za to, se nam bo treba hudo vojskovati ih nazadnje bomo le v greh padli. Zato je neobhodno potrebno, da berzdamo in krotimo oči, ketere slepi mik lepote, da se varujemo lenobe, ki pase našo domišljijo. Pred vsem pa moramo svoje serce vedno obračati le k najvišji dobroti. Dober pa je le eden — Bog in naše serce je nemirno, dokler v Bogu ne počiva. Zato pravi sv. Avguštin, moramo iskati v vstvarjeni lepoti sledi božje, ki se nam kažejo več ali menj v vsaki stvari božji. Majhina cvetlica, neznatna žuželka je zbudila v sercu svetnikom, posebno sv. Frančišku najpriserčniša, najbolj goreča čustva. Vse mora naša serca le k Bogu obračati, saj je on neskončna dobrota in lepota. Ako bo ljubezen božja kraljica našega serca, potem ji bo služila čutna ljubezen. Krotiti moramo tudi svoje želje. Ako razum, zlasti po veri razsvitljen razum ne derži želja v pravih mejah, napravi poželenje dušo podobno mestu, keterega zidovje je porušeno. Tako serce je vedno polno nemira. Človek skuša, da je pože-ljivost polje polno ternja, ob katero se vedno zbada. Ako vstreže svoji napačni poželjivosti, mu da to za trenutek neki vžitek, neko zadovoljnost, pa kmalu je nemir še veči, hrepenenje bolj silno in žeja hujša. Kaker ogenj bolj plamti, ako se naklada nanj vedno novo netivo, kaker divja zver vedno bolj kervoločna postaja, čim več plena vgrabi, tako se vname čutna poželjivost toliko bolj, koliker bolj se ji streže, dokler se ji vse ne pristudi, serce se pa le ne pomiri in ne nasiti. „Iz vsega, kar so poželele moje oči, jim nisem nič odrekel; in svojemu sercu nisem branil, da bi ne vživalo vseh sladnosti in se razveseljevalo nad rečmi, ki sem jih bil napravil — in sem videl v vsem nečimernost in obtežnost duha". (Prid. 2, 10. 11).) Ako človek svojim slabim željam streže, mu je serce podobno razburkanemu morju, on postane igrača svojih strasti, »Hudobni pa so kaker šumeče morje, ki ne more pokojno biti, njega valovi izmetavajo blato, ki se potepta. Hudobni nimajo miru". (Iza. 57, 20. 21.) Zato moramo svoje poželjenje berzdati in včasih si odreči tudi kaj tacega, kar je samo po sebi dovoljeno in z malim moramo biti zadovoljni. Tomaž Kempčan pravi: „Ne vdajaj se berž vsakemu poželenju, če se ti tudi dobro dozdeva, in ne boj se precej vsake zopernosti. Včasih pa je treba tudi sč silo 'n možato nasprotovati telesnemu poželenju in ne brigati se za ^lo, kaj hoče ali kaj noče; skerbeti je treba, da je telo duhu Pokorno, če tudi ni rado. In tako dolgo je treba telo krotiti in strahovati, dokler ni voljno za vse in zadovoljno z malim, da s® priprostega veseli in ne toži zavoljo nadležnih reči". Vsaki grešni želji se moramo hitro vstaviti. Takrat sovražnika najlažje premagamo, keder mu nikaker ne dovolimo vstopiti v naše serce, temuč mu že pred pragom zastopimo P°t, berž ko poterka. „S kraja se serčno vpri, sicer je zdravilo prepozno, Ko že zastarano zlo zjeda človeku serce!“ Živimo po duhu in ne bomo del mesene poželjivosti dopolnjevali. Svoje želje, svoje hrepenenje obračajmo na to, kar Je večno, kar je resnično lepo, dobro in plemenito. S čistim imenom služimo Boga v pravi pobožnosti in pravičnosti in ne b« nas mikalo to, kar je nizko in pregrešno. „Radost v božji 'jubezni je zmanjšanje nečiste poželjivosti", pravi sv. Avguštin/ Čutno veselje vredimo, ako pomislimo, da se s tem Bog največkrat razžali, da smo na svetu zato, da pokoro delamo, da mora kristijan po nebeškem veselju hrepeneti, ketero je tisočkrat več vredno ko posvetno, ker je neskončno, brez bridkosti 'n brez greha. Sovraštvo se ozdravi, ako ne mislimo na razžaljenja in zopernosti, ketere smo prestali; ako pomislimo, koliko razža-tjenj nam mora odpustiti ljubi Bog in da kaker grešniki ne zaslužimo druzega. kaker to, da nas vse zaničuje in prezira, ^omisliti moramo, da smo dolžni le hudo sovražiti in da razen Sreha ni druzega pravega zla; da moramo le greh sovražiti; da ^o hudo in zlo, ketero svet tako imenuje, ni resnično hudo, te-muč le navidezno, da nam to lahko postane v največo dušno-korist, ako živimo po svoji veri in svoje križe in nadloge voljno- Prenašamo. Žalost in bolečino zmanjšamo, ako pomislimo, da živi na svetu dosti ljudi, ki se jim slabje godi ko nam; da naši grehi še hujše kazni zaslužijo in da je naše kratko terpljenje le seme večne sreče. „Naša sedanja, kratka in lahka nadloga nam pripravlja neizmerno visoko, večno čast, ketera vse preseže". (II. Kor. 4, 17. O Bog! Kako se moramo bati viharjev, kijih napravljajo-strasti v našem sercu! K tebi kličemo z aposteljni: Gospod! ptmi nas, pogubljamo se! V sliši milostno našo prošnjo, kaker si njih prošnjo vslišal, da bomo tudi mi, potem ko bodo valov* po tvoji milosti pomirjeni, okusili to, kar pravi evangelist: „0° je zapovedal vetrovom in morju in nastala je velika tihota*1-(Mat. 8, 26). » Ivanka Sinjska, daljmatinska tretjerednica P. M. S. V. Naddljna sporočila o njenem dušnem stanju. Ivanka mi je pisala mnogokrat. Na njenih listih od per-vega do poslednjega so stale na čelu pisanja te besede: „Naj bo volja božja". V svojih pismih ni govorila kaker le o Bogu in o svoji duši. Ne ene verste, ali kaj pravim? ne ene besede ni bilo v njih razen tega. Pripovedovala je o svojem terpljenju in o skušnjavah, ki so jo napadale. Tožila se je nad nepopolnostmi svojimi, nad svojimi pomankljivostmi, nad svojimi pogreški. Iskala je sveta in poduka. Delala je v pismu dobre sklepe. Žalovala je zaradi straha, ki jo je moril, da ne ljubi Boga. — Ta strah je bil njeno največe marterništvo. Jaz sem ji odgovarjal. In ona je hranila vse do smerti moja pisma, kaker bi bile kake svetinje. Pred smertjo mi jib je vernila v neki škatuljici, poprosivši odpuščanja, da jih bom našel umazane od njenih rok. „Keder sem kako Vaše pismo prejela -- mi je rekla ob tej priliki sem je pri sebi nosila in keder sem koli imela kaj Časa, sem je brala in prebirala, dokler mi niso vse tiste besede prešle naravnost v mozeg." Tukaj še nekoliko odlomkov iz njenih pisem: »Opustila bi bila sveto obhajilo, da mi niso bile pred očmi Vaše besede. Zanašajoč se v zasluženje dobrega Jezusa, naj bom še tolikanj nevredna, in se vsem strahom, ki me martra, pristopam vse dni, ki mi jih je spovednik zaznamenjal, ali na-mestu, da bi bila vesela in da bi prejemala dragovoljno vse iz roke božje, sem večkrat nemirna, serdita, nepoterpežljiva: vse $e mi zdi težko. Bog zna, kaj bo iz mene!. . . Ker ste že od- '°čili na god svetega Ivana (evangelista) maševati za me in her mi hočete storiti to veliko milost, prosim Vas, molite, da mi Bog da pridobiti si blago naravo in da ponapredujem z duhovni dobroti. Jaz sem se namenila eno devetdnevnico opraviti na čast sv. Duhu, da mi da moč, da začnem z novim letom n°vo življenje. — Moja nepoterpežljivost ni vsakemu znana ali Jaz jo v sebi občutim . . . »Prejela sem Vaše pismo in sedaj sem mnogo mirniša. Ali bi lagala, ke bi rekla, da sem popolnoma mirna; tega pač tudi nisem vredna. Vse pa naj bo kaker Bog hoče. Vi mi spominjate neke svetnike; oni so bili svetniki, jaz sem pa grešnica hrez kake čednosti. Vender se hočem deržati Vaših naukov, dokler bom na tem svetu; in potem, ako bode hotel Bog, da: grem v pekel, naj bo tudi tako blagoslovljen! . . Ko slišim o hom, da je kreposten in da izverstno ljubi Boga, pa pogledam na svojo bogoljubnost, oterpnem od žalosti . . .“ „Jaz Vam ne vem kako popisati svoj stan; ne znam Vam povedati svojih misli; ako Vas Bog ne nauči, jaz zares ne znam* Ko premišljam, kako neke čiste in dobre duše zvesto služijo Gospodu, in ko ob enem gledam sebe kaker v nekem ogledalu, bolela bi se spreoberniti v nič in da izginem; ker tako bi mi ne bilo treba prenašati zmešnjave in žalosti, ki mi jo dela gledanje moje malomarnosti, zlobe mojih grehov in moje nedo-stojnosti. Zdi se mi, da še sam satan ni v očeh božjih tako gord kaker jaz, ker*celo satan ni tak grešnik in prestopnik . . .“ „Jaz se vidim vedno pred Jezusom kaker nemilo vbijavko, 8 kervavim mečem v roki, pred sodnikom svojim, keteremu 8em, kedo ve kolikokrat, zadala smert. Jaz vmiram od žalosti, misleč na to, kar sem bila. In kedar premišljujem Jezusovo terpljenje, se mi zdi, kaker da bom ta čas izdehnila; tedaj moram opustiti premišljevanje . . . Oh, ako bo neizmerno usmiljenje božje kedaj hotelo, da se zveličani, mislim, da še v raju bom smela pogledati obličja mojega Gospoda, keterega sem tolikanj in tolikrat razžalila . . .“ Kedo je vlil take ob enem priproste in tako vzvišene misli v glavo in v pero neučene deklice? Besede so ji zercalo duše. Ljubezen božja, kesanje in žalost 8®rca, ki iz njih izvira, to vse ni bilo samo mimogredoča prikazen, temuč nepremenljivo svojstvo njenega duha, ali bolje 186 . irečeno: dar božji, ki je bil ž njo od začetka njenega duhovnega življenja vse do konca. Žalost nad grehi je bila v njeni duši nekaj izrednega in neprestanega, o čemer sem se tisočkrat v spovednici prepričal. Takšnega kesanja ni lahko najti in videti. Ko se je ona na svoje grehe zmislila, se je je lotila taka težava v sercu, da še besede ni mogla spregovoriti. In kakšni so bili njeni grehi? — Ona mi je večkrat rekla, da svobodno razodenem vsemu svetu njene zlobe, takrat in po njeni smerti in kadarkoli hočem; naj za terdno imam, da kar se tiče njene osebe, mene ne veže spovedno molčanje. Pa moj Bog, kakšni so to njeni grehi v primeri z grehi mnogo drugih ljudi ? Vse, kar se je njej potem zdelo — pri svetlosti, v kateri je vedno gledala svetost božjo, da so najhujši prestopki, največje napake, mnogo kerščanskih duš na svetu nima za noben greh ali jih pa imajo za malenkosti, katerih se ni treba spovedovati. S Kitajskega. Misijonska poročila iz pisem p. Petra Baptista Turka. IX. Či-švej 8. prosinca 1909. Velecenjeni, preblagi dobrotniki! Po preteku urno minulega leta je prišel skrajni čas, da Vam podam dolžno letno poročilo. Deržati se hočem pri tem, koliker se bo dalo, časovnega reda. V dosedanjih pismih sem Vam že večkrat omenjal svojo lepo napredujočo misijonsko občino v mestu U-šie. Po vrejeni postaji in šoli je postala ta občina že v teku leta 1907 zelo živahna, tako da je prekosila vse druge stariše misijonske občine okraja Kvan-ki. To mi je seveda v veliko veselje in tolažbo. Prej se skoraj ni splačalo, da bi bil v tem mlačnem mestu kak večji praznik obhajal: ni bilo ne dostojne kapelice, ;ne mnogo katehuuienov in vernikov. Kako je zdaj vse drugače! Na Božič 1. 1907 je bila na moje in vernih veliko vecelje perva 'veča slovesnost v tem kraju : v obilnem številu so se vdeležili polnočnice in do 50 jih je pristopilo k sv. obhajilu. Takoj po božičnih praznikih sem odšel v okraj Či-švej (Ki-swei). Da si bodete lažje predstavljali obširnost mojega delokroga, Vam hočem tukaj tudi dolgost posameznih potov za— znamovati. Dne 29. decembra sem torej zasedel parobrod, s keterim-sem se v 6 urah pripeljal v Hvan-sč-kan. Ta pot je dolga 180 *•> to je okrog 100 kilometrov. V Hvan-se-kanu sem pri nad-niisijonarju preč. p. Kasijanu ostal tri dni. Ta misijonska postaja na obrežju reke Jan-ce-čian ima zelo lepo lego s prekrasnim razgledom daleč po široki obali, kjer je vsaki dan videti raznovrstne parobrode, osebne in tovorne, pa včasih celo urne bojne 'adje, ki odrivajo proti obrežju šumeče valove in prezibavajo •Mnogoštevilne čolniče. Na tem lepem kraju je delavni p. Kasijan lanske jeseni sezidal na čast sv. Jožefu lepo cerkev v romanskem slogu. Ta cerkev ima tri ladje in kaj lepo pročelje, na keterega verhu je krasen križ, ki se sveti daleč tja po rečni obali. Kaker je pa lega te postaje nad vse prijetna, vender ni tako ugodna, kaker bi človek mislil. Postavljena je namreč na zaškarpanem obrežnem nasipu, tik ob poslopju pa gre spredaj in zadaj javna pot, ketera ovira, da ni mogoče obdati postaje s potrebnim obzidjem — v varstvo zoper tatove in roparje, keterih se tukaj ne manjka. In glejte, jaz sem jo pervi skupil. Bilo je ravno na novega leta dan (1908). Ko smo po skupnem zajutreku še nekoliko posedeli v obednici in se razgovar-jali o važnih rečeh, vstopi naš strežnik in pripoveduje, da sta dva pagana zasačila na nekem stranišču tatu, ki je ravno odpiral •Malo skrinjico, ž njo vred da sta ga odvedla k mandarinu. Ker je tudi omenil, da je, kaker se govori, skrinjica gotovo kakega Evropejca, smo mu veleli, naj gre tudi on pogledat, kaj je na tem. Strežnik res gre, pa se kmalu verne — z mojo skrinjico, ketere še pogrešil nisem bil. Imel sem v nji do 60 kron de-Marja, misijonske zapisnike in druge vrednostne reči. Dovolj občutna škoda bi bila to zame, ke bi ne bil vsega nazaj dobil. Eaganoma sem dal nekaj nagrade, tatu pa je mandarin drugim v strah očitno kaznoval: moral je hoditi po tergu vklenjen, s težkim plohom okoli vrata; na plohu pa je bilo po kitajski navadi razločno napisano, kedo je ta tat in zakaj je kaznovan. V takem stanu se je moral tudi nam pokazati, pa nikomer ni bil znan. Tudi nam ni tel povedati, kako je zveršil tatvino, ali sam, ali s kakim tovarišem. Tatinstvo je sploh tukaj vsepovsod kaj močno razširjeno in razvito. Pravijo, da so po vseh mestih in večih krajih vre-jene tatinske družbe, ki imajo celo svoje poglavarje ali voditelje- Ta misijonska postaja pa tudi nadalje ni imela ljubega miru. Tako je v neki noči neznana oseba mej vrata potisnila pismo z grožnjo, da bo ondotni pomožni misijonar P. Rogerij Covi (Kovi, Tiroljec) v kratkem vmorjen. Čemu in odkod prihaja ta grožnja in ali je pisana v šali ali resnobi, se ni dalo dognati. Naznanili so to reč okrajnemu mandarinu, ki pa tudi ni mogel nič izvedeti. Mejtem so našli pred cerkvenimi vratmi zopet eno pismo in poleg njega velik' zavitek bombaževine s petroljem napojene-Kaker je bilo v pismu povedano, hotel je nekedo, našuntan od nekoga druzega, z bombaževino zažgati misijonsko postajo, po da se je zbal kaker pravi v pismu, v keterem tudi opominja, naj se varujejo tistega, ki je njega šuntal, ker bi vtegnil zdaj sam to storiti. Seveda so bili na postaji vsled tega v velikem strahu, pa dognati niso mogli nič ne sami, ne mandarin, ki so ga poklicali na pomoč. Za enkrat je ostalo le pri grožnjah; pozneje pa se je zgodilo nekaj, kar je napravilo, če že ne škode, pa vsaj , prav veliko strahu. Meseca majnika so na tej postaji naš premilostivi škof opravili škofovsko vizitacijo, ob keteri priložnosti so mnogim, ki so bili v zadnjem času kerščeni, podelili zakrament sv. birme; ob enem so tudi novo cerkev blagoslovili. Tedaj so določili, da se ondi sezida majhin zavod za sestre Kanosijanke in pomožno sirotišče za deklice (orfanotrofij). Takoj po preteku enega meseca se je začelo se zidanjem. Ravno tisti čas je reka Jan-cč-čjan urno naraščala ter je sredi meseca julija dospela visoko tik pred vrata misijonske postaje. Ta okoliščina je dovažanje lesa, kamenja, opeke apna zelo olajšala, tako da je zidanje šlo hitro od rok. Ravno to urno napredovanje dela je pa mej poganskim ljudstvom vzbudilo sum, da ima p. Kasijan veliko denarja. Po tem denarju, ki je bil pa samo v njihovi domišljiji, so se nekaterim začele sline cediti. Napadli so torej postajo. (Dalje prih.) h ljubljanske moške skupščine III. reda. Marsikateri častitih bravcev, ki se še spominja, kako smo P°r9Čali v 5. zvezku „Cvetja“ lanskega leta o organizaciji moške skupščine III. reda v Ljubljani, je vže gotovo davno pričakoval ^daljnega poročila in, ko ga ni bilo, si pač nvslil, da je bila 'Sa osnova mertvo rojeno iiete. Ali temu ni tako! Preteklo leto nismo rok križem der- marveč je izvoljeni odbor v svojih sejah, ki se veršijo Vsako pervo nedeljo v mesecu, kaj marljivo deloval. Ni se kavil samo z slučajnostmi, kakor sta jih nanesla čas in prilika, kriveč je obernil sosebno vso svojo pozornost na spopolnitev 0dbora. V to sverho se je odredil za vsako mestno župnijo Pervi odbornik, ter se mu priredili pododborniki, keterim se je določil delokrog po posameznih ulicah mesta. Namen te odredbe je, da se delovanje, koliker mogoče, en°vito napravi, enakomerno razdeli mej posamezne ude od-k°ra in omogoči njih tesnejši stik z odborom in vodjem. Ako tedaj na primer želi vodja objaviti kako reč tretje-rednikom, oberne se samo na predstojnika, ta na perve odbor-^'ke, in ti končno naznanijo željo vodje tretjerednikom, stanu-J°Čini v njih področjiT. Obratno pa poročajo odborniki zopet vodju vse zadeve, *elie in težnje posameznih udov, zlasti v slučaju preselitve, bo-'ezni, ali pa smerti itd. Tudi jim je skerb poizvedovati v njim določenih delih ^sta po tretjerednikih, ki so se morebiti od drugod priselili v Ljubljano, a tega iz katerega si bodi vzroka koli še niso na-Zrianili vodstvu tretjega reda. Imenik udov se je tako prav povoljno spopolnil in denes 'stejemo v Ljubljani vže 98 zavednih, neustrašenih udov, samih s*°venskih mož in mladeničev, dočiin so bili vodji znani pred ^brim letom samo štirje! Radovedni, kako se bode na papirju zasnovana uredba Pfaktiški obnesla, sklicali so se na vže omenjeni način na praznik sv. Jožefa tretjeredniki na kratek sestanek. In glej veseli poja' Nad sedemdeset mož se je namah odzvalo pozivu. Pri tej priložnosti se je raztolmačil še enkrat namen 'fl opravek cele organizacije, in končno se določilo, da se vs&* mesec na dan shoda t. j. drugi petek v mesecu zjutraj ob 5 & vsi moški bratje tretjeredniki snidejo pri skupnem sv. obhaj'*" v frančiškanski cerkvi, da zadobijo od Vsegamogočnega jim prepotrebne milosti, zlasti pa pogum neustrašenega nastop* v boju za dobro katoliško stvar. hiti Kaj lepo je bilo pri tem sestanku gledati, kako so C1 ne glede na stan in družabne razmere bratovsko zbrani moŽj6 najrazličnejših slojev. Tovarnar in delavec, činovnik in obertni*5’ tergovec in kmetič, vsi edini, vsi pripravljeni tvegati vse n10 in zmožnosti v procvit tretjega reda! To naj bode ob kratkem poročilo o našem delovanju pfe' teklega leta. Mnogo bi bilo sicer še omeniti, pa to malo dostuj! Ledina je preorana, obsevek kali, Bog daj dobre in obilnega sadu! Priporočilo v molifev. V pobožho molitev se priporočajo: č. p. Viljem Vi°' d išar, mašnik 1. reda sv. Frančiška, gvardijan v Novem mestl), f 14. maja t. 1. v 60. letu svojega življenja; Fr. Rok (Gervaz$ Ferjan, lajik 1. reda sv. Fr., f 2. maja t. 1. v Sinju (Dalmacij3)’ rajni udje III. reda skupščine go riške: Katarina (Klara) RejeC iz Roč, Marija (Elizabeta) Kovačič iz Slapa, Doroteja (Marija Lepovšek iz Levpe, Jernej (Ivan) Čehovin iz Gabrija, Ana (Ma rija) Mikušod Sv. Lucije, Magdalena (Alojzija) Soban iz Vertojb®’ brežiške: Anton Uršič iz Pišec, Marija Zorčič iz Cerke'j’ Ana Poljanec z Bizeljskega; kamniške: Marija Grajzer, Jef!> Rozman, Marija Gubanec, Urša Brank, vse iz Vodic; niške: Ana Humar iz Vitolj, Terezija Rosič iz Oseka; idr‘J ski: Ivana Tratnik, Marijana Rupnik. Dalje se priporočajo v pobožno molitev: na čast pres',e temu Sercu Jezusovemu, Materi Božji in sv. Jožefu neka da se odvadi pijančevanja; neki oče v nevarni bolezni za ^zdravljenje in da bi ga Bog tudi duševno krepčal; A. K. tretje-rednica, da bi ji Marija izprosila toliko zdravja, da bi mogla spolnjevati stanovske dolžnosti, za zbranost duha pri molitvi, Za zmago v skušnjavah, za pravo izvolitev stanu, pa za svo-jega svaka, da bi se spreobernil ter pustil pijančevanje in kletev; n®ka tretjerednica od Sv. Petra pod Sv. Gorami priporoča moža, k' je vdan pijančevanju in kletvi, tudi hčer, ki ima grešno zoanje, da bi se poboljšala, za sveti mir božji pri hiši in še neke druge dobre namene ; neka tretjerednica, ki je bolna na ^uhu, da bi prišla še enkrat pred smertjo k zavesti, da bi lllogla prejeti sv. zakramente. Zahvala za vslišano molitev. Neka oseba iz Celja se je zatekla k preblaženi Devici ^ariji in k sv. Antonu v neki zadevi, ki ni bilo upati, da bi Se srečno izešla brez posebne pomoči božje, in vslišana je bila, Za kar izreka, kaker tudi za vse prejete milosti in dobrote, Sv°jo priserčno zahvalo. M. K. v Repnjah se zahvaljuje sv. An-tonu za čudovito pomoč v slučaju nesreče pri živini. S Za sirotišnico in kapelo šolskih sester v Mostaru So poslali k nam: M. Vilar (p. Dob pri Ljubljani): 10 K, vč. g. V- M. 15 K; Al. Rupnik: 5 K. Za kitajski misijon So nadalje poslali k nam: Janez Zorman, posestnik v Šiški: ^ K; A. B. od Cerknice: 10 K (po nam prepuščeni določbi); M. Vilar: 10 K; dve tretjerednicl iz Pisec: 2 K; Kr. Pr. v St-Vidu (po naši določbi): 1 K. Rimsko - frančiškanski koledar za lefo 1909. Mesec junij. 1. torek binkoštni: sv. Jakob Stre-par, šk. 1. r. 2. sreda, kvaterna (post): bi. Baptista Varani, d 2. r. 3. četertek: bi. Andrej Hispeljski, sp. 1. r. 4. petek kvaterni (post): sv. Frančišek Karačolo, sp. 5. sobota, kvaterna (post): bi. Pacifik Čeredanski, sp. 1. r. 6. nedelja, 1. po bink.: p res v. T r o j ica; P. O. sv. Norbert, šk. 7. pondeljek: bi. Štefan in tovariši, m. 1. r. 3. torek; sv. Marija Magdalena Pa-ciška, d.; bi. Jernej Puči sp. 1. r. 9. sreda: sv. Pavel Kriški, sp. 10. četertek: preš v. Rešno Telo. P. O. bi. Jolcnta, vd. 2. r. , sv. Margarita, kraljica. 11. petek : sv. Barnaba, ap. 12. sobota: bi. Gvidon, sp. 1. r. 13. nedelja, 2. po bink. : sv. Anton Padovanski, sp. 1. r. P. O. 14. pondeljek: sv. Bazilij, šk. c. u. 15. torek : sv. Janez od sv. Fakundar sp.; sv. Vid in tov. ni. 16. sreda : bi. Dev. Marija od pomb$j 17. četertek: osmina presv. Reš. Te' lesa; sv Bonifacij, šk. m. 18. petek, presv. Serce J c • sovo, P. O., V. O. 19. sobota: bi. Mihelina, vd. 3. r. 20. nedelja, 3. po bink.: osmina Antona Pad.na Sveti Gori: pr‘' kazanje in kronanje bi. dev. Marije. 21. pondeljek: sv. Alojzij, sp. 22. torek: sv. Juliana, d. 23. sreda: sv. Vincencij, sp. 24. četertek : rojstvo sv. Janeza KersPi nika. 25. petek: sv. Viljem, op. 26. sobota: sv. Janez in Pavel, m- , 27. nedelja, 4. po bink.: bi. Ben' venut Evgubijski, sp. 1. r. 28. pondeijek (post): sv. Leon pape^' 29. torek: sv. Peter in 1’av^f ap. P. O. 30. sreda: spomin sv. Pavla apost. • P. O. pomeni popolnoma odpustek za vse v cerkvah 3 redov sv. Frančiška-P. O. „ „ „ samo za ude svetovnega III. ada, V. O. , vesoljno odvezo s popolnoma odpustkom, za ude svet. Lil. reda* k',se moglo v pisanju naznanjati s cirkumfleksom: m 6, ma itd. Ime-•'ovavnik je sicer povdarjen, pa ima samoglasnik kratek: in6, niš, "6i* nai itd. ‘ ' ‘‘l Keder ima biti povdarek prav posebno krepak in zlasti na koncu stavka ali samostojnega dela s'tavka se v toživniku in imenovavnikju Samoglasnik podvoji; v tem primeru je pervi samoglasnik tudi v ime-"°vavniku dolg: m60, mša, ačc. m66, mšš, plur. nooi, nšdi, acc- n 6 6 i, nšdi itd. Prim. r če, sp če, ie m d o, iei niSoi. Naglašene oblike 'pronominaljnega rodovnika in dajavnika se "erže posesivnih zaimkov; prim. lat. mei, tui, sul in uieiis, tu'us, sUus. *) Lat. m e u s je iz m e j u s, abl. m e o iz mejo. Mi postavimo v Pervi zlog samoglasnike, ki jih zahteva spol in dobimo torej pos-. ^ssiva: mojo, moja, moje, majo, maja, maje, (mejo, r{].er-|a> meje), tojo, toja, to j e, ta j o, taja, ta je, (t e j o, tej a, te-|e)> sojo, soja^ soje, sajo, saja, saje, sejo, seja, seje, ’°io, loja, loje, lajo, laja, la j e, 1 e jo, leja, leje, itd.. Po tem! 2S'edu postavimo j tudi v rodivnik: moji, maji, (rr»ej,i), ,toj-i,. taji, (teji), soji, sa ji, seji. loj i, laji, leji itd.; saj se je pač fudi v latinščini mei, tui, srni govorilo kaker meji, tuji, s u ji **) hiata, kaker se je nasproti pisalo Cai, Pompei za. etimologi-, opravičeno Gaji, Pompeji (ali kaker se je po staro, prav .za '-jei,- j o u, -jau, -jeti) sploh in za všč °sebe in števila: noiji, naiji1, nouji; riauji; rtol j u, ' ri a i j d, "bilju, nauju, noijo, naijo, n o i j o i naijoi, . noujoi, nau-Ibi, voujof, laujou itd. < ■ • .i ' •> Ako ima taka beseda posebno ■ močan povdarek, zlasti „in pau-Sa“. se v vseh teh primerih kpolni samoglasnik podaljša : nr&ji, 16 j i, "b'j>, nbuju itd.; t in « se v nepoštedrijih zlogih s prednjim dol-' *) Brugmann, Grundriss ter vergl. Grammatik,der,indQg£rpi. Spr. II. pag. •“®: Diet Genitive standen von.u.rindog Zoit lier iii pngster Beziehung zu de;i P°sscssiva dio zum griissten Theit von dfcn als tlen. fuugierenden Pnrmen a us ^ildet vverdeh. **) Seelmahn, I)lc Aussprache'des Latein, pag. 237: \Vie Bidh in' del' adssprache geavisser dlalecte uitd volk sschichten bei ,dein Ubergange von' einem 'l4 einem folgenden a o u , oder vordern e der. halbvocal j secund&r eipfindet “idmanz.b. fUr‘Christian.’: kristijam fi|r‘Italien’: itplijen :h«rt,šo sprach auch das niederc volk 1'Ur ‘Aurellus’, ‘Iladrianua’, ‘ipsius’: a u r' el* i i u s, had r i j a-''Us, i psi j us und ilhnliches. Es gehtircn hierher schreibungen, wie: 1PSIIVS, ^ABiivs, CORNELIIA.Pisava TIMOTI11 je gotovo tudi: ti moti ji kaker J*All: 8»iL pn uuiiugmuMuiii nimam, uM>r v imnjin, apnjemii v umr g.as:iil:* ;-vender v nepiisiljenem govorjenju ne bo ravno dosti razločka mej 16 i - j i, 16 i • j u in ld-i-ji, 16-i-ju, pač pa se bo 16 i j i, ld>' ju ali tudi loiji, loiju vedno zadosti razločilo od 1 6 j i, 16 j u, ^ loji, loju. Naposled bodi dostavljeno nekaj, kar dozdaj še ni bilo omenjeno-Od imen, zlasti lastnih imen, oseb se dajo narediti adjectiva possessiva po načinu posesivnih zaimkov: D č o j o filio, m a t r e j a sorSre. p tre je mandato, Cicerčneje consul^tuo, Augustoja fllia, Ho-rdtiojei včrsuoi, Catillnaje conjurdtične, praetčrčijei čdiC' tuoi, Oracchčujei mdchindtidnei itd. ) Ti posesivni adjektivi so po pomenu to, kar rodivniki dotičnih imen, torej ne toliko kaker starolatinski: divinus, maternus, p a' ternus, Ciceronianus, Augmstalis ali Augustanus, Ho-ratianus, Catilinarius, praetorius, Gracchanus itd. Vsi . ti adjektivi ostanejo, kaker se ume samo ob sebi v svojem latinskem pomenu tudi nam: divino, -a, -e, materno, -a, -e itd.; p A t r e-jo je očetov, pa ter no očetovski, Cicer dne jo Ciceronov, Cice-r dni dno Ciceronijanski ali Ciceronski, Hordtiojo Horacijev, HO' r d t i d n o Horacijevski itd. Glejmo zdaj nadaljevanje Progresove ocene! Demostrati vi:'lio, lia, lie; Kazavni: lio, tia, lie; stiOc stio, stia, stie.- Same por la gene- stia, stie. Tako tudi za splošne rala pronomi (determinata). Por la konjugado, on prenas (določujoče) zaimke. Za sprego se vzame ablatW V ablativo di la participo piezenta latinskega participija sedanjeg3 latina: amante, dicente, audiente, časa: amante, dicente, aU' cd on subslltucas a te la finali: die n te, in nadomesti teskonČ' i por infinitivo: amani, diceni, nico: i za nedoločnik: amanir audieni; -u por supino; -o por diceni, audieni; u za na-lapersono singulara; -a por 2», menivnik; o za 1. osebo edinstva; -e por 3a; pluralo per -i a d j u n- a za 2., e za 3.; mnoštvo s pr>' tita. La tempo pasinta indikesas stavljenim i. Pretekli čas se za- per i, futura per u a v a n la final znamenjuje z i, prihodnji z u Pre(* n. La' subjuntivo indikesas per i, končnim n. Podrednik se zazna' 1’ imperativo per up os n. La pa- menja z i, velevnik z u za n- sivo formacevas per substituco di Terpna oblika se napravlja z I a n. L’autoro impozas uniforma fi- namestu n* Pisavec daje enake obliki nali ad oni na adverbi e prepozi- končnice vsem adverbijem in pred' cioni di la latina, qu< kompreno- logom latinščine, kar jih seveda ble ofte alteras li. dostikrat spremeni. Tukaj stoječemu poročilu nimamo kaj posebnega vgovarjati, r3> zen da je sprega nepopolno opisana in da ni res, da bi imeli v eV' laliji adverbiji in prepozičije vse enake končnice. (Dalje prih.)