.jPoČasfr'tei; radovljiškega občinskega praznika je bila v sredo v Radovljici slavnostna seja stnlnS^e skuPŠČine- Udeležili so se jc tudi sekretar zvezne konference SZDL Marjan Rožič, pred-ffinikiprijateljskih občin Brus in Svilajnac in gorenjskih občinskih skupščin, ^vnostna govornika sta bila sekretar zvezne konference SZDL Marjan Rožič in predsednik ob-Jt&ke skupščine Radovljica Polde Pernuš, kije podelil tudi priznanja občine Radovljica, (jk) — *°to:F.Perdan
Leto XXIX. Številka 61
u,
občinske konference SZDL in t ice» Kranj. Radovljica, Škofja Loka Ul-ed iČ ~ IzdaJa Cp G,as Kranj. Glavni flnik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar
Sredina otvoritev novega otroškega vrtca v Kropi je bila ena osrednjih prireditev ob letošnjem občinskem prazniku Radovljice. V novem vrtcu bo prostora za 60 otrok, veljal pa je 3,6 milijona dinarjev. S tem so v Kropi proslavili tudi 30. obletnico organiziranega otroškega varstva. Nov vrtec je ena največjih pridobitev Kroparjev, saj so se doslej najmlajši stiskali v prostorih župnišča, kjer so imeli na voljo le 68 kvadratnih metrov površine, (jk) — Foto: F. Perdan
Kranj, petek, 6. 8. 1976 Cena: 2 dinarja
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih.
ASILO   S O C I A
NEG
ZA GORENJSKO
Slovenija se odloča za podražitev pekarskih izdelkov
Peki pečejo z izgubo
V ponedeljek bodo začele na Gorenjskem veljati nove cene pekarskih izdelkov, razen standardnega belega in črnega kruha — Naše pekarstvo caplja za razvojem gospodarstva in za rastjo ter modernizacijo v svetu — Kdo nam bo v prihodnje pekel kruh — S kruhom preveč razmetavamo
Ljuh av8usia> popoldne je bilo na viaduktu Lešnica med Podtaborom in drSnm hudo trčenje: avtomobil ljubljanske registracije je zapeljal v levo v Peli °l °&raJo, od tu pa ga je vrglo v avtomobil nemške registracije, ki je pri-dVf *z nasprotne smeri. Tri osebe so bile v nesreči hudo ranjene, na P ^obilih pa je nastalo skoraj za 10 milijonov starih din škode. — Foto:
'dan
Zadnje slovo od župana Hermana Velika
Sl   ^e.le na Koroškem — Koroški Slovenci in številni prijatelji iz p0°,yen.'j.e so se v sredo, 4. avgusta, v Selah na Koroškem še zadnjič Por°Vlh od župana Hermana Velika in ga pospremili na njegovi zadnji Čai' na selsko pokopališče. Komaj 46 let star je Herman Velik nepri-lt0p-°,Vano umrl preteklo soboto sredi najbolj ustvarjalnega dela v ^or si PD^anov «voje skoraj popolnoma slovenske občine Sele in vseh 1 Ha 0skih Slovencev. Umrl je v trenutku, ko bi bil slovenskemu življu m du§0ru strani meje najbolj potreben. Herman Velik je bil Slovenec z M to pln teinom. Tega se ni nikdar sramoval. Se celo ponosen je bil na H ^isk-0 P°klieu je bil učitelj, ravnatelj dvojezične šole v Selah. Mlad obč    naraščaj je vzgajal v slovenskem duhu. Bil je dolgoletni župan Kg §k 'l!e Sele, župan občine, ki se je pred štirimi leti pobratila z občino slte ^a ^°ka m z njo uspešno sodelovala, bil je podpredsednik Sloven-2jjt.Pr°svetne zveze, član izvršnega odbora Zveze slovenskih organičke    »a koroškem, urednik revije Mladi rod, podpredsednik sloven-
*a športnega kluba SAK iz Celovca in še bi lahko naštevali . . . 8Vtt7   eza slovenskih organizacij na Koroškem in Slovenska prosvetna ^Un^ S'a 'meli v sredo popoldne skupno žalno sejo. Na žalni seji so 'nrin  uPravnih in nadzornih odborov počastili spomin na svojega
J»o prezgodaj umrlega člana in prizadevnega delavca, 'jfen p ^reb v sredo je dokaza! kako je bil Herman Velik povsod priljub-
Sl °'t^ mnogih Selanov, koroških .Slovencev in njegovih prijateljev W^>venije, so se pogreba udeležili tudi koroški deželni glavar Leopold dele 'r.'. generalni konzul SFR Jugoslavije v Celovcu Bojan Lubej, H s|0 ^a('ja iz pobratene občine Škofja Loka, številni predstavniki Zveze d|-u e.nskih organizacij in Narodnega sveta koroških Slovencev ter bj].,^1" Zadnje slovo od Hermana Velika ffred občinsko stavbo v Selah je
°Jf *8 ganljivo.
Seje pokojnega Hermana Velika so se poleg predstavnikov občine j| dr p °^raJnega glavarstva in stanovskih tovarišev poslovili tudi 1 brii   anci Zvvitter, Ignac D o mej, dr. Pavle Zablatnik, J osel Gutten- Sam
'»ne    I' v imenu
kluba koroških Slovencev v Ljubljani Lojze Ude in v Wm
b>ValU ^kofjeločanov, pogreba se je udeležilo izredno veliko število pre- H
sL Ce,v i'/ s Selami pobratene občine, predsednik škofjeloške občinske ||
viloU  ne ^""e Polajnar. S pesmijo pa se je od Hermana Velika pošlo- H
ktet Jelovica iz Škofje Loke.                                 ,j Govekar Hi
Gorenjska za ceste
int^enjska tudi v poletnih mesecih tfc(jn Zlvno zbira posojilo za ceste. Iz Pos0-,v teden je znesek vpisanega rSČu a v vseh občinah vse višji, t% ^jo pa, da se bo število vpis-Poy» }n znesek vpisanega posojila še višje prav v prvih dneh Hlembra.
V kranjski občini so znesek predvidenega posojila za ceste do konca tega tedna presegli že kar za 26   odstotkov.   Posojilo   je vpisalo
Nadaljevanje na 20. strani
Kranj — Obstoj in razvoj slovenske (in jugoslovanske) pekarske dejavnosti sta zadnja leta tesno povezana s cenami kruha in drugih pekarskih izdelkov. Kruh je bil in je obravnavan zgolj s potrošniškega stališča. Za nas je pomemben element življenjske ravni, zato ima vsaka sprememba cen tudi krepak politični prizvok. Borba pekarjev za nove cene je vsako leto trda. Ce je uspešna, so nove cene po navadi oblikovane na osnovi podatkov iz pretečenega leta in krijejo le stroške peke, medtem ko ostajajo želje pekarske industrije po zagotovitvi denarja za razvoj in modernizacijo neuresničljive in neuslišane. Tudi sedaj veljavne cene so se oblikovale enako. Potrjene so bile leta 1974 in temelje na podatkih iz leta 1973. Stroški peke so medtem nebrzdano rasli. Kvas, dodatki za kvaliteto in večjo hranljivost, elektrika, goriva in maziva ter končno tudi osebni dohodki v pekarstvu zaposlenih delavcev pa so med tem naraščali in dosegli že 40-odstotno povečanje. Žito, Intes, Mlinotest in Merx, ki spečejo letno več kot 100.000 ton kruha in drugih pekarskih izdelkov in krijejo 4/5 slovenske potrošnje, so že lani ugotavljali izgubo pri pekarski dejavnosti. Letos je položaj še trši, čeprav natančnejši izračuni še n-iso izdelani. Minimalni ostanek dohodka poberejo obveznosti, preseženo amortizacijo pa odplačilo glavnic. Za investicije ostaja bore malo. Ostanek dohodka v vseh omenjenih organizacijah združenega dela je lani znašal 12,5 milijona dinarjev, kar ni dovolj niti za pekarno s statičnimi pečini. O novih pekarnah, ki bi pokrivale področje s 40.000 prebivalci in veljajo več kot 18 milijonov dinarjev, pa ni misliti.
Kdo bo v prihodnosti pekel kruh?
Žitna skupnost Slovenije, ki združuje slovensko žitnopredelovalno, testeninarsko, pekarsko in kondi-torsko industrijo, je pripravila obsežno analizo položaja v panogi. V njej med drugim ugotavlja, da osebni dohodki pekov kljub težavnemu delu zaostajajo. Leta 1975 je doseglo republiško povprečje čistih osebnih dohodkov 3521 dinarjev, peki pa so lani zaslužili povprečno le 3093 dinarjev ali za 22 odstotkov manj. Zaostajanje je vidno tudi pri primer-
janju dohodkov pekov s prejemki v gospodarstvu in živilski industriji. Zaostajanje znaša 7 oziroma .'1 odstotke. Takšen položaj in delovni pogoji odbijajo mlade od pekarskega poklica. Kombinat Žito, ki speče letno 36.000 ton kruha in drugih izdelkov, nima vajenca! Peki se sprašujejo, kdo nam bo v prihodnosti pekel kruh. Tudi v pekarstvu, kjer se še posebno v svetu uveljavljata sodobnejša tehnologija in modernizacija, so roke strokovnjaka-peka še vedno nujne. Delavce v pekarstvu bo treba bolj stimulirati in jim omogočiti primernejše delovne pogoje. V Zvezni republiki Nemčiji že razmišljajo, da bi tudi za peke uvedli proste sobote, v sosednji Avstriji pa imajo ljudje tega poklica na osnovi mednarodne konvencije prepovedano nočno delo! Uveljavljajo se zamrzovalniki, ki lahko vsak trenutek ponudijo pakiran svež kruh in druge izdelke ter so posebno dobrodošli v primerih nihanja potrošnje kruha. Kako dobrodošel bi bil na primer zamrzovalnik za Lesce, kjer se potrošnja kruha giblje mesečno med 493 in 370 tonami! Tudi postopek predelave odvečnega kruha za nove peke, kar izdelek le kvalitetno obogati, je pri nas prepovedan, čeprav SO ga osvojili v večini evropskih držav in je do enakega sklepa prišla tudi ljubljanska znanstvena ustanova s tega področja.
Preveč kruha v smeteh!
Sprememba cen kruha 'ima po navadi velik odmev v javnosti, saj vpliva na rast življenjskih stroškov. Vendar je marsikatera druga podražitev za občanov žep bolj boleča. Statistični podatki pravijo, da trosimo Slovenci za kruh le 20 odstotkov denarja, namenjenega za preživljanje. Podražitev kruha se torej ne more primerjati s podražitvami drugih živil ali celo obleke, obutve itd.
Po drugi strani pa je neprijetno Ugotoviti, da tudi zaradi sorazmerno nizkih cen kruha precej tega najdemo na smetiščih, v koših za odpadke, po tleh itd. Le v malokateri deželi pokrmijo živini toliko kruha kot pri nas. Kruh bomo morali v prihodnje bolj ceniti in ga spoštovati ter ga umneje trošiti. Pa ne le zaradi tega, ker se v tolikšnih količinah valja po tleh ali ostaja nepojeden ali napol pojeden na krožnikih, temveč tudi zaradi tega, ker je na svetu vedno večja stiska s hrano. Kmetijske površine se krčijo in z njimi tudi po-
vršine, zasejane s pšenico. Kazen tega svet že nekaj let gnjavijo slabše letine, letos pa povrhu vsega še suša.
Na Gorenjskem v ponedeljek nove cene kruha
Aprila letos je Žitna skupnost Slovenije prek Gospodarske zbornice in Zavoda za cene SRS začela postopek za povišanje maloprodajnih cen kruha. Javnost in oba organa sta bila seznanjena s položajem pekarske industrije, predvsem pa sta se zavedala posledic, če ne bo primernih ukrepov. Izgube pri kilogramu posameznega tipa kruha so letos že dosegle 70, nekje pa tudi 90 par. Zavod za cene SRS je s predlogom Žitne skupnosti soglašal, vendar povišanje cen pekom ne zagotavlja vlaganja v modernizacijo in večjo akumulacijo, temveč omogoča le kritje stroškov peke in delno razvoza. O vlaganjih v razvoj panoge pa se bo treba Še posebej dogovarjati!
Na nekaterih področjih Slovenije so nove maloprodajne cene kruha in pekarskih izdelkov že začele veljati. Gorenjce bo podražitev doletela v ponedeljek, 9. avgusta. Izjemi sta standardni beli in črni kruh, katerih podražitev se predvideva jeseni in kjer velja strožja družbena kontrola. Ti kruhi so črni in polčrni tipa 1000 in 800 ter beli in polbeli tipa 400 in 600. Druge posebne vrste pa bodo od ponedeljka dalje dražje za poldrug dinar za kilogram, pecivo pa po 10 par za kos.
J. Košnjek
piTl» it © j na m eš Anica
XXVI. MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM OD 6. DO 16. AVGUSTA
Naročnik:
Toča pobrala zadnje upe
Vse od Černšeniške planine, Koz.ice, prek na savinjsko stran obrnjenih revirjev ' do Škrabarjeve planine na drugi strani Savinjske doline je bilo v sredo belo kot sredi zime. Kot lešnik debela toča je padala 20 minut in v tem kratkem času pokopala vse upe kmetov. Medtem ko je julijska toča pobrala hmelj, je sredina še ostale pridelke. Kolikšna je škoda, je sedaj še težko izračunati, ve pa se že, da je ogromna.
V Zenici ceneje
Da je produktivnost in varčevanje pomemben faktor v poslovanju vsakega kolektiva, so potrdili delavci zeniških železarn, ki so v prvih šestih mesecih letošnjega leta proizvedli 500 tisoč ton jekla za 35 milijonov ceneje kot so predvidevali. Ta uspeh, poudarjajo v kolektivu, ni posledica igre cen, temveč posledica naporov vseh zaposlenih za večjo produktivnost in racionalno porabo surovin in repromateri-ala.
Nove možnosti sodelovanja
Nedavni pogovori predstavnikov slovenske gospodarske zbornice v Vojvodini in Makedoniji so razkrili, da številne možnosti sodelovanja, zlasti pri skupnih naložbah, še niso izkoriščene. Še več: ni malo gospodarskih delovnih organizacij, ki bi svojo proizvodnjo rade takoj povezale ali dopolnile svoje programe s programi slovenskih delovnih organizacij.
Zadnji čas za nakup
Vse kaže, da je zadnji čas, da se gospodinjstva oskrbe s premogom. Že sedaj namreč izbira ni velika, jeseni pa bo premoga še manj, ker ga takrat kupujejo elektrarne. Pričakujejo tudi, da bo premog jeseni dražji.
Stanovanja na kolesih
Kolektiv IMV iz Novega mesta je že sedaj med vodilnimi proizvajalci stanovanjskih prikolic. Do leta 1980 pa bodo svoj program še močno razširili in bodo začeli izdelovati tudi velike prikolice z lastnim pogonom — stanovanja na kolesih. V tujini jih imenujejo motorhome.
Drage Morave
Divjanje voda Velike, Zahodne in Južne Morave in njihovih 2300 pritokov povzroča hude gospodarske katastrofe. V zadnjih 55 letih so poplavljale 36-k rat, 20 poplav pa je bilo daljših od mesec dni. Kadar to vodovje naraste, je pod vodo 200.000 ha žitorodne zemlje, ogromna škoda pa nastaja tudi na cestah, železnicah in stavbah. Načrte za regulacijo in izgradnjo obrambnih zidov so izdelali že večkrat, vendar tako velike naložbe do sedaj niso mogli , uresničiti. Sedaj pa bodo v SR Srbiji razpisali ljudsko posojilo za regulacijo tega vodnega omrežja. Z njim bodo zbrali kapital za začetek del. Celotna naložba pa bo veljala več kot 7 milijard dinarjev.
Nove poštne tarife
Od 7. avgusta dalje bodo veljale nove cene za navadne pisemske pošiljke in dopisnice v notranjem prometu. Za navadna pisma do 20 gramov je potrebna znamka za 1,5 dinarja, od 20 do 50 gramov teže znamka za 2 dinarja, za običajna pisma z več kot 50 grami teže, za vsakih nadaljnjih 50 gramov še za 0J25 dinarja in za dopisnice znamka za 1 dinar.
KRANJ, 4. AVGUSTA — Mladinci iz pobratenega mesta La Ciotat.so obiskali tovariše v tovarni IBl. Najprej so si ogledali proizvodnjo, potem pa so se pogovarjali z vodstvom osnovne organizacije ZSMS. — V soboto pa je osnovna organizacija ZSMS Stražišče pripravila piknik za goste iz Francije. Pogovarjali so se o dosedanjih srečanjih pomerili pa so se tudi v športu. Na rokometnem igrišču ŠD Sava so odigrali prijateljsko tekmo. Gostitelji so pokazali več iznajdljivosti in so zmagali z rezultatom 5:4. — Foto: F. Perdan
V počastitev jeseniškega občinskega praznika bo v nedeljo, 8. avgusta, tova-riško srečanje ob Žvagnovi domačiji, stari partizanski domačiji, kjer so se sestajali partizani, kjer se je zanje zbirala hrana in oblačila. Vsi domači so pomagali osvobodilnemu gibanju, med njimi tudi Angela (na sliki). — Foto: B. B.
Štipendijski dinar
Škofja Loka — V občini ugotavljajo, da so delovne organizacije sicer podpisale samoupravni sporazum o štipendiranju, vendar pozneje nekatere niso redno prispevale sredstev za štipendije. Štipendije so se izplačevale zelo neredno, študentje tudi do tri mesece niso prejemali štipendije. Le s prelivanjem sredstev med občinami jim je uspelo, da so štipendijo  lahko sploh izplačevali.
V občini prejema štipendije iz štipendijskega sklada 800 štipendistov, njih število pa stalno narašča, saj so dohodki prosilcev redko tako visoki, da presegajo minimum ugotovljenih stroškov dijakov in študentov. Lani bi v občini mesečno potrebovali skupaj 576.400 dinarjev, če pa bi zbrali vsa sredstva in če bi vse organizacije resnično prispevale, bi zbrali skupaj 305.400 dinarjev, kar pomeni, da občina prejema, za štipendiranje precej sredstev iz drugih občin.
Po uvedbi nove štipendijske politike so nekatere organizacije menile, da s tem, ko prispevajo 0,5 odstotka za potrebe štipendiranja, že opravijo vse svoje obveznosti in so tako prenehale razpisovati kadrovske štipendije. Taka kratkovidna politika pa bi se v prihodnje lahko hudo maščevala. 2e zdaj je jasno, da zaradi nenačrtnosti pri usmerjanju prihaja do resnih težav: 70 odstotkov štipendistov v občini študira za družboslovne poklice, medtem ko le 30 odstotkov za tehnične poklice. Vendar pa so v zadnjem času organizacije že deloma začele razpisovati tudi kadrovske .štipendije. Skorajda pa ni bilo kadrovskega štipendiranja na področju zdravstva.
Ko so v Škofji Loki ocenjevali politiko štipendiranja, so tudi ugotovili, da samoupravni sporazum o štipendiranju vsebuje vrsto pomanjkljivosti, saj poklicne odločitve mladih pogosto niso usklajene s potrebami gospodarstva, dosedanji družbeni dogovor pa preveč enostransko teži k izenačevanju socialnega položaja dijakov in študentov in ne upošteva osebne usmeritve prosilcev. Zato predlagajo nujno spremembo družbenega dogovora, v katerem naj bi se upošteval družbeni interes po kadrih ter sposobnost prosilcev. Opozarjajo pa tudi na to, da organizacije združenega dela izplačujejo previsoke kadrovske štipendije, ki niso v skladu s samoupravnim sporazumom in priporoča tistim, ki ne štipendirajo, da se čimprej vključijo s planom potrebnih kadrov za obdobje 1976 do 1980. Menijo tudi, naj bi v prihodnjem letu k stroškom šolanja prispevali starši 75 odstotkov namesto dosedanjih 50 odstotkov.
Vsekakor pa bo morala biti prihodnja štipendijska politika skladna, načrtovana. Stipendisti združenih sredstev, ki bi odklonili kadrovsko štipendijo bi izgubili pravico do prejemanja štipendije iz združenih sredstev, štipendije neuspešnim učencem, dijakom in študentom naj bi ukinili, vse bolj naj bi sodelovale tudi krajevne skupnosti, štipendirali pa naj bi tudi dijake srednje politične šole. Zavzeti pa se bodo morali tudi za vse druge ukrepe in kriterije, da bodo štipendije zares omogočale šolanje vsem tistim, ki izhajajo iz družin s slabšim socialnim stanjem, obenem pa upoštevali razpoložljiva finančna sredstva. D. S.
Praznovanje dneva graničarjev v jeseniški občini
V jeseniški občini že potekajo priprave na praznovanje 15. avgusta — dneva graničarjev. Večje skupne manifestacije ni predvidene, manjše slovesnosti s priložnostnimi programi pa bodo na vseh karavlah. Ta dan bodo predstavniki delovnih kolektivov, ki so pokrovitelji nad posameznimi karavlami, obiskali čuvarje naših meja ter z njimi preživeli nekaj prijetnih ur, v pogovoril) ter na športnih srečanjih.
Večje srečanje bodo pripravili gra-ničarji na karavli Matije Verdnika-Tomaža v Žirovnici. V soboto, 14. avgusta, se bo začelo dvodnevno srečanje graničarjev in mladine je-
seniške občine. V soboto ob 10. uri se bodo pomerili v različnih športnih panogah, za dobro voljo in ples pa DO skrbel ansambel SMB iz Kranja. Poleg graničarjev iz Žirovnice in članov osnovnih organizacij ZSMS iz jeseniške občine se bodo srečanja udeležili tudi vojaki iz Vojne pošte Radovljica. Drugi dan, 15. avgusta bo ansambel SMB od 10. ure dalje igral za ples in razvedrilo. Pri občinski konferenci ZSMS Jesenice uspešno razvijajo stike s pripadniki JLA in zato tudi v soboto in nedeljo vabijo mlade k čimbolj množični udeležbi na srečanju v Završnici.
J. Rabič
Ustavno sodišče SRS
Slabosti družbene prakse
Ustavno sodišče SRS obvešča skupščino SRS o nekaterih pojavih in problemih uresničevanja ustavnosti in zakonitosti, s katerimi se je ukvarjalo v obdobju po uveljavitvi nove ustave — Kršitve delovnih dolžnosti in minulo delo
Po sprejetju nove ustave je ustavno sodišče SRS obravnavalo več vprašanj o pojavih in problemih uresničevanja ustavnosti in zakonitosti. Med drugim tudi pritožbe delavcev, ki se ne strinjajo z nekaterimi določbami samoupravnih splošnih aktov, ki opredeljujejo kršitve delovne dolžnosti ter določajo ukrepe za te kršitve. *
OBJEKTIVNO OPREDELITI
Sodišče je ugotovilo, da določba, da se večkratno ponavljanje lažjih kršitev šteje za težjo, ni v neskladju z zakonom, saj delavci sami opredeljujejo in uredijo medsebojne pravice in obveznosti in ob tem sa-mostojno razvrste kršitve v lažje in hujše. Za odločbo, ki je bila v po-stopku in je terjala oceno o tem, če se za hujše kršitve štejejo tudi dejanja, ki vsebujejo elemente kaznivega dejanja ali prekrška, storjena v zvezi z delom, je sodišče odločilo, da ni nujno, da so v samoupravnem splošnem aktu vse kršitve obveznosti podrobno opisane, temveč zadošča, da je opis pač takšen, da se da potem objektivno opredeliti. V takem primeru ne gre za kaznivo dejanje ali za kazensko odgovornost, marveč za kršitev obveznosti v združenem delu, prav tako ne za kazen, temveč za ukrep. Vendar pa je v neskladju z ustavo in z zveznim zakonom določba, po kateri se šteje za dokončen ukrep, ki ga zaradi kršitve delovne dolžnosti izreče delavski svet na prvi stopnji. Delavec ima pi"3' vico do pritožbe.
Ustavno sodišče je ocenjevalo tudi določbe samoupravnih sporazumov, po katerih se šteje, da je delavec samovoljno prenehal z delom, če ga brez opravičila ni na delo več kot tri dni. Delavec pa mora izjaviti, da ne želi delati v organizaciji in takšna ugotovitev, da mu preneha lastnost delavca, ni mogoča le na podlagi golega dejstva, da ga brez opravičila ni na delo več kot tri dni.
ODLOČAJO LE DELAVCI
Več primerov je bilo tudi o pooblastilih individualnih organov, da odločajo o razporeditvi delavca na drugo delovno mesto, v enem primeru pa je bila izpodbijana določba, ki je pooblaščala obračunsk0 službo, da je obračunavala premije izključno na podlagi sporočila ?0' delka notranje kontrole. Ustavno sodišče je take odločbe razveljavil0' ker niso v skladu z ustavo. O pravicah in o obveznostih delavcev odl°' čajo le organi, ki so jih delavci neposredno izvolili, nikakor pa ne moi"e o teh pravicah odločati noben individualni organ, prav tako tudi ne izvršilni ali poslovodni kolegijski organ.
Praksa še precej zaostaja pri uresničevanju ustavnega načela £ minulem delu. Kot edini kriterij se postavlja za obračun osebni!1 dohodkov po vloženem minulem delu delovna doba. Vprašanje je, če Je delovna doba sploh lahko kriterij za uresničevanje pravice do osebnega dohodka iz naslova minulega dela. Ustavno sodišče je sprejelo stali^' da je dotlej, dokler delovne organizacije ne bodo oblikovale ustreznej' ših oziroma dodatnih kriterijev, ki bi zajeli tudi druge elemente minu' lega dela, treba delovno dobo priznati kot sicer nepopolen, vendar p* ne neustaven kriterij za določanje tistega dela osebnega dohodka, K1 izhaja iz minulega dela. Vsa ustavna sodišča pa so si enotna, da tisti samoupravni splošni akt, ki pri delitvi osebnega dohodka ne upošteva minulega dela, ni v skladu z ustavo. D. S.
Dražgoše privabljajo obiskovalce
Dražgoše — Kot smo že poročali, so na dan vstaje slovenskega naroda, 22. julija, v partizanskih Dražgošah, vasici nad Selško dolino, na osrednji republiški proslavi v počastitev pomembnega mejnika v naši zgodovini odkrili veličasten spomenik borcem Cankarjevega bataljona, junaškim domačinom, Dražgošanom, in vsem slovenskim partizanom. Slavja se je takrat kljub slabemu vremenu udeležilo prek 15.000 obiskovalcev iz vseh predelov Slovenije, pa tudi iz drugih jugoslovanskih republik.
Od odkritja spomenika je torej minilo že nekaj več kot štirinajst dni, toda Dražgoše še vedno vsak dan obišče po več deset, ob sobotah in nedeljah pa tudi po več sto obiskovalcev. V najhujših »prometnih konicah« že skorajda primanjkuje parkirnih prostorov. Zato so domačini začeli razmišljati, da bi že v najbližji prihodnosti uredili še dodatna parkirišča. Treba je namreč vedeti, da bodo med šolskim letom zagotovo
prihajale v Dražgoše na ekskurzije z avtobusi številne skupine učencev, dijakov in študentov.
Domala vsi obiskovalci Draž-goš so izredno navdušeni nad spomenikom, nad delom Borisa Ko-beta, Stojana Batiča in Iveta Šubica. Seveda pa vsi trije umetniki še vedno pristavljajo, da bo dražgoški spomenik v vsej svoji veličini »zaživel« šele prihodnje leto, ko se bo popolnoma vrasel v okolje. V okolici spomenika bodo namreč že v jeseni zasadili zelenje in posejali travo. Kajpak pa si obiskovalci iz vseh predelov Slovenije z velikim zanimanjem z vrha spomenika ogledajo tudi čudovito okolico. Morda ob tej priložnosti ne bi bilo napak razmisliti, da bi že v bližnji prihodnosti v Dražgošah poskrbeli za kakega vodnika, ki bi obiskovalcem, teh bo kot kaže vedno dovolj, znal razložiti potek dražgo-ške bitke, povedati to in ono o dogodkih v zadnji vojni na tem področju, skratka, posredovati različne informacije. - jg
Splošno gradbeno podjetje Sava z Jesenic gradi poleg Železarsko izobrO ževalnega centra na Jesenicah novo telovadnico. — Foto: F. Perdan
Priznanje za mlade delavke
pr ~~ Spet so se Zirovci izkazali, saj so uredili v stari hiši lepe prostore s st°voljnim delom in z materialnimi prispevki prebivalcev. — Foto: D. S.
2 voljo do prostorov
^ Žireh so s prostovoljnim delom prebivalcev in Prostovoljno materialno pomočjo uredili lepe
Prostore za delo in aktivnost krajevne konference °cialistične zveze — Prostore bodo lahko uporabljali tudi za druge namene
ž* •
del V"" ^a so v ^uen doma zares Ura.vr>i in pridni ljudje, priča lepo otr^u3 .°k°nca< asfaltirane ceste, vol ■ '8i'išče, zgrajeno s prosto-c Jnim delom in prispevki prebival-Vq • Čeprav so prebivalci zadovolji-^ razresevali najbolj pereče proble-st0' S0 s' vedno zelo želeli tudi pro-Host°V Za družbenopolitično aktiv-tud-* Prostorov, ki bi iahko rabili orp . V8'm namenom. TVdga leta so regar,iziiali seje in sestadke ter zbo-Se P° zasebnih stanovanjih, dokler s nazadnje niso odločili, da sami, . Prostovoljnim delom preurede Hare prostore.
A ndrej Naglic
dela. Nekateri prebivalci Žirov so se zares izkazali, saj so opravili tudi do 130 udarniških ur. 2500 dinarjev je prispevala občinska konferenca SZDL Škofja Loka, prispevali pa sta tudi kmetijska zadruga v Žireh ter krajevna konferenca SZDL. Največ dela pa so opravili prebivalci, udarniško ter z materialnimi prispevki. Zdaj smo zadovoljni, načrtujemo pa, da bi v prihodnje pridobili še en prostor. Sedanjega bomo lahko uporabljali tudi za druge namene: letos je bil v njem že potujoči vrtec.
Delavni in prizadevni prebivalci Zirov, vedno pripravljeni prispevati za urejeno okolje, za svoje družbene prostore in s tem za boljše pogoje dela v prihodnje, so se z novimi prostori ponovno izkazali. Niso le pričakovali pomoči od drugod, temveč so se dela sami lotili, zavedajoč se, da so ugodno rešeni prostorski problemi osnova za večjo aktivnost. In verjeti jim je, da bodo kmalu pridobili še nove lepe prostore, saj so že dokazali, da jim volje in moči ne manjka. Moč volje in truda pa je tisto, kar jih odlikuje in upravičeno postavlja za zgled. D. S,
Nikolaj Oblak
t, *D°bH dve leti je od tega, ko v I? začeli obnavljati prostore ter*' v kateri je tudi trgovina Oki 8*ar»ovanja,« pravita Nikolaj v /ak. in Andrej Naglic, aktivna *vfc   Jfcvni konferenci Socialistične
^tn' *prostor Je b»l Pre3 v ODUP" i rm 8tariju, povsem zapuščen,
°kn'2padaJ°cim ometom, slabimi Pr"1' ,tako da smo morali vložiti l*k&ej materiaia» da ima danes trik videz- Napeljali smo elek-^ek ter vse dru8e instalacije. a Gri PreDivalci So prispevali » drugi pa ure- prostovoljnega
S^ercat
or
"^rn cenjenim obiskovalcem Go-•jlj^kega sejma Mercator pripo-^Ca ogled in nakup male kmetij-,j fc Mehanizacije priznane tovarne*.- ULa Gorenje, žage, kosilnice, za centralno kurjavo, betonih mešalce Liv Postojna in Lifan U>r,ra lazova, samokolnice, moto^' Mopede, vse vrste koles, le-g*£ Ph prvič tudi stavbeno pohi-
Vse to si lahko ogledate in nabavite na razstavnem prostoru
Mercatorja pred halo B in C.
Konkurenčne cene, posebni popusti, nakup in potrošniška posojila do 3 milijone S din z 10 % pologom bre/. porokov.
^koristite ugodnosti, ki vam jih nudi /*e**cator na svojem razstavnem prostoru P^dhaloBinC.
V delovnem kolektivu Planika -TOZD Breznica je med 240 zaposlenimi kar polovica mladih, predvsem delavk iz različnih krajev radovljiške in jeseniške občine. V okviru celotne TOZD že dalj časa zelo prizadevno deluje osnovna organizacija ZSMS, ki vključuje približno polovico zaposlenih mladih delavk. Za sodelovanje v nedavno zaključeni akciji republiške konference Zr>MS »Najboljša osnovna organizacija ZSMS v TOZD« so člani ZSMS v Planiki prejeli priznanje za dosežene rezultate v različnih uspešno izvedenih akcijah.
»Osnovna organizacija ZSMS samostojno deluje od lanskega marca,« pravi predsednica Vida Mulej. »Prej smo člani delovali v sklopu matične mladinske organizacije Planike v Kranju. Po izvolitvi vodstva smo se takoj lotili dela, kot najpo-glavitnejšo nalogo smo si najprej zastavili, da pritegnemo v našo organizacijo čimširši krog mladih. Na podlagi evidentiranja nam je uspelo včlaniti v ZSMS polovico vseh mladih v kolektivu. Po konstituiranju posameznih komisij smo nove člane vključili vanje ter jim razdelili naloge. Zaradi nezadostne družbenopolitične izobrazbe se niso najbolje znašli, le športna komisija je v celoti zaživela. Ta problem bomo v naši 00 ZSMS v prihodnje
skušali reševati bolj načrtno, in sicer smo prav v ta namen pred kratkim ustanovili komisijo za idejnopoli-tično delo, ki bo v celoti namenila težo akcij k izobraževanju in usposabljanju članstva ZSMS. Ob tem moram še reči, da je na splošno med mladimi v kolektivu zelo majhno zanimanje za delo na tem področju, za kar smo v nemajhni meri krivi tudi sami v vodstvu OO ZSMS, ki smo se s tem področjem premalo resno in poglobljeno ukvarjali.«
- Kako se člani OO ZSMS vključujejo v samoupravne organe v kolektivu?
»Ob pomoči sindikata smo se zelo temeljito lotili evidentiranja mladih za samoupravne organe in organe samoupravnih interesnih skupnosti. Danes imamo tako v vsakem organu zastopanega mladinca, od delavskega sveta do kadrovskega odbora. Tudi pri' mladih članih samoupravnih organov je problem pomanjkanje znanja s področja samoupravljanja, tako da člani premalo tvorno posegajo v razprave o pomembnih samoupravnih dokumentih.«
— Katerim področjem ste v zadnjem času v vaši OO ZSMS namenjali največ pozornosti?
»V tem mandatnem obdobju smo težili predvsem k temu, da se dotaknemo vseh poglavitnih problemov, ki so prisotni med mladimi v
Združevanje gorenjskega gradbeništva
O spojitvi se bodo odločali delavci obeh organizacij združenega dela na referendumu, ki bo v četrtek, 12. avgusta  —  Začasen naziv novega podjetja Gorenjsko gradbeno podjetje
Kranjski Projekt in
jeseniška Sava načrtujeta združitev
Kranj, Jesenice — Pred dobrim letom je v Splošnem gradbenem podjetju Projekt Kranj in Splošnem gradbenem podjetju Sava Jesenice dozorela misel o spojitvi obeh organizacij združenega dela, ki imata skupno 9 temeljnih organizacij združenega dela in samoupravni skupnosti skupnih služb. Sprva je bilo sicer govora le o tesnejšem tehničnem sodelovanju, vendar je bila sčasoma ideja o združitvi oziroma spojitvi vedno močnejša. Z njo so soglašali tudi v kranjski in jeseniški občini ter na medobčinskih družbenopolitičnih organizacijah. Načrt spojitve je izdelala posebna komisija predstavnikov obeh organizacij združenega dela. Vsem zaposlenim je bilo omogočeno seznanjanje s cilji in prednostmi združene organizacije, bodisi na sestankih ali na straneh glasil organizacij združenega dela. Končna odločitev o spojitvi je domena članov obeh delovnih kolektivov. Referendum bo v četrtek, 12. avgusta. Če bo uspešen, bo nastala največja gorenjska gradbena organizacija — Gorenjsko gradbeno podjetje. Ime je začasno, saj bo »uradno« izbrano na natečaju. Nova gradbena organizacija združenega dela naj bi začela po novem poslovati v začetku leta 1977.
Gorenjsko gradbeno podjetje, ki ne bo zaprta organizacija združenega dela, temveč voljna za nove spojitve, bo še naprej član poslovnega združenja GIPOSS, bo v primeru uspele spojitve Projekta in Save združevalo okrog 1900 zaposlenih, realizacija obeh pa dosega okrog 70 milijard starih dinarjev. Načrt spojitve predvideva 11 temeljnih organizacij združenega dela, v katerih bo od 180 do 220 zaposlenih, in sarfToupravno skupnost skupnih služb. Temeljne organizacije bodo oblikovane po tehnološkem in teritorialnem načelu in usposobljene za posamezne dejavnosti. Predlagana organizacija novega podjetja je torej popolnoma v skladu z novo ustavo in osnutkom zakona o združenem delu.
Prednosti predlagane spojitve so številne. Posebej kaže opozoriti na učinkovitejše izkoriščanje tehnoloških in kadrovskih zmogljivosti, na širjenje dejavnosti in njeno dopolnjevanje, na vključevanje na zunanji trg in na večji vpliv gorenjskega gradbeništva na razvoj ter panoge nasploh. Pozabiti pa ne gre, da spojena organizacija Gorenjsko gradbeno podjetje vsem zaposlenim
pri Projektu in Savi zagotavlja delo in vse pravice delavca — samo-upravljavca. J. Košnjek
kolektivu. Tako smo na enem od sestankov spregovorili o problemih na delovnem mestu. Čeprav rezultati naših prizadevanj za rešitev problemov morda ne bodo takoj vidni, se mi zdi že to veliko, da v naši 00 ZSMS mislimo tudi na to področje. Nadalje smo spregovorili tudi o samoupravni delavski kontroli, stanovanjski problematiki ter o izobraževanju ob delu. V zadnjem času pa smo se na naših sestankih seznanili predvsem s pomembnimi družbenimi akcijami, ki potekajo v teh mesecih. Obravnavali smo predlog srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje, se seznanili z osnutkom zakona o združenem delu ter podprli akcijo za vpis posojila za ceste.«
Kaj pa nadaljnji načrti?
»Po kolektivnem dopustu nas avgusta čaka več pomembnih akcij. Predvsem se bomo člani 00 ZSMS pripravljali na jesenske volitve. Že sedaj smo evidentirali možne kandidate, ki" bodo jeseni okrepili osnovno organizacijo ZSMS oziroma posamezne komisije. Prav tako nameravamo jeseni bolj sodelovati z mladimi delavci iz drugih kolektivov, in sicer smo že imeli razgovore z mladimi iz Iskre, Rožce in Železarne Jesenice. Ob koncu mandatnega obdobja pa bomo morali napraviti tudi temeljito analizo našega dela, na osnovi katere bomo lahko oblikovali smernice za delo po septembrskih volitvah.«
J. Rabič
Vpis v šole se nadaljuje
Avgusta in septembra bodo srednje šole v Sloveniji lahko vpisale še nekaj tisoč novih učencev — Vpis se nadaljuje tudi na Gorenjskem — Največ prostih mest na poklicnih šolah.
i-t-hta**"*
Letošnji junij je prinesel marsikateremu šolarju grenko razočaranje. Ni zadostovalo niti dobro spričevalo, niti pravočasen vpis, vrata šole, v katero se je želel vpisati, so ostala zaprta. Na Gorenjskem so največji vpis imeli na kranjski gimnaziji, ekonomski in administrativni šoli. Precej učencev z Gorenjskega pa so odklonili tudi na ljubljanskih šolah.
0 vzrokih za prenapolnjene klopi nekaterih šol ne bi razglabljali, čeprav se je v dosedanjih razpravah pokazalo, da je najbrž glavni vzrok slaba usmerjevalna in svetovalna služba. Nekaj pa je za to kriva tudi miselnost, da se le prek štiriletne srednje šole pride do boljšega kosa kruha. Vpis v te šole namreč iz leta v leto vrtoglavo narašča, medtem ko morajo poklicne srednje šole že kar prositi za učence.
Po podatkih republiškega zavoda za šolstvo je na štiriletnih šolah v Sloveniji na voljo še 520 prostih inesi, v poklicnih pa več ko .'J4(X). V tem sestavku bomo skušali bralce seznaniti s tem, kam še lahko vpišejo otroke. Pri tem se ne bomo omejili le na gorenjske šole, temveč tudi na šole v Ljubljani in okolici.
Štiriletne šole
Prosta mesta imajo še na Poljanski gimnaziji v Ljubljani. To je tudi ena redkih gimnazij v Sloveniji, ki nima zasedenih klopi v prvem letniku. Vpisujejo tudi še na oddelku pedagoške gimnazije na Jesenicah. Od tehničnih šol vpisuje še gradbena šola v Ljubljani in usnjarsko-ga-lanterijska v Domžalah. Prav tako ima še prosta mesta ekonomska šola na Jesenicah in nekaj mest je še — za fante — ne srednji pomorski šoli v Piranu.
Junija pa so sklenili vpis na vseh tehničnih šolah tekstilne, kemijske, papirniške, agroživilske, farmacevtske in zobne stroke ter na šolah za oblikovanje in na šoli za miličnike kadete.
organizacijo pouka še precej prostih mest na naslednjih šolah: poklicni kovinarski in usnjarsko galanterijski šoli v Domžalah, ŽIC na Jesenicah, kovinarski in elektro šoli pri SC Iskra v Kranju in poklicni in elektro šoli pri ŠC Litostroj v Ljubljani. Vpisujejo tudi še vse šole za kmetijske poklice, poklicna šola pri gostinskem centru v Ljubljani in frizerska šola pri centru strokovnih šol v Ljubljani. Prostih mest ni več le na poklicnih šolah kemijske stroke, administrativnih šolah in šolah za PTT promet. Za grafične poklice pa posredujejo učence šoli grafične organizacije združenega dela.
V poklic.mh šolah s periodično organizacijo pouka pa vpisujejo na podlagi učne pogodbe, ki jo sklene učenec oziroma njegovi starši z organizacijo združenega dela ali z zasebnim obrtnikom. Na vseh poklicnih šolah s takšno obliko pouka imajo še dovolj prostih mest.
L. Bogataj
Poklicne šole
Po končanem junijskem vpisu je na   poklicnih   šolah   s celoletno
Pogled na gradbišče, ob delih nove magistralne ceste pri jeseniški Železarni. - Foto: B. Blenkuš
[
Tavčarjev dvorec, v katerem je zgolj bife, razen imena ni ohranil ničesar drugega, kar bi spominjalo na poljanskega pisatelja. Foto: D. Sedej
Visoški razgled
Na Visokem v Poljanski dolini spominja na velikega pripovednika spomenik, nekoliko oddaljena grobnica, v samem visoškem dvorcu pa boste zaman poslušali podoživi/ati vse tiste usode in zgodbe, kijih je Ivan Tavčar znal imenitno opisovati v privlačnem in naravno lepem ozadju Poljanske doline
Če kanite na Visoko, prav v visoški dvorec in prav zato, da bi obiskali posestvo velikega pisatelja, pripovednika Ivana Tavčarja, dvakrat premislite. Če ga imate radi in če znate preboleti tudi razočaranja, krenite; če pa si nekdanjo škofijsko pristavo in gruntarski dvorec, tolikokrat slikovito opisan, predstavljate v vsej njegovi veličini, spodobno ohranjeni tudi dandanašnji, ostanite raje na loškem gradu in se zadovoljite s Kalanovo sobo v loškem muzeju.
Ne zlobnost in ne hudobnost mi ne narekujeta takšnega sporočila; ne nezadovoljstvo nad vsem in ne kritizerstvo vsevprek me ne vodita k ostrini in pikro-sti, ki me zares prevzema; zgolj grenko razočaranje nad nedeljskim visoškim razgledom je vzrok za tožbo in obtožbo.
Zaiti ravno ni mogoče, čeprav razen neugledne krajevne table, ki kaže prek mostu, ni nikjer nikakršnega sporočila, da bi stal tu tudi Tavčarjev dvorec. Še taborniki so se potrudili in obiskovalcem nakazali pot do svojega doma — tja gor nas pač ne vodi pot in bo najbrž treba zaviti v desno.
Neugodnih presenečenj je potem pač še obilo, toliko, da ti je ob koncu kar presneto žal obiska. Tisto Visoko, tolikokrat slikovito prikazovano v Tavčarjevi slovstveni zapuščini, je ob ves ugled brž ko prestopiš njegov prag.
Vso Tavčarjevo zapuščino so odnesli, odpeljali na loški grad kot pove sedanja lastnica in se čudi, češ če nam pač ne zadostuje napis na stopnišču, ki vodi v prvo nadstropje. Težko čitljiv napis, razumljiv le najbolj vztrajnim, opozarja na to, da ogled§ v prvem nadstropju ni. Ogromni spodnji prostori z vežo vred so opremljeni kot gostišče, kot bife Tavčarjev dvorec in žal le samo inrie bifeja dokazuje, da smo na Tavčarjevem Visokem.
Vtis je neugoden in sploh me ne preveva nič takšnega, kar bi dalo slutiti, da so misli pri Polikarpovi izpovedi in morečem ozračju, ki ga je ustvarjala njegova pojava in narava na Visokem; še dalj sem od Agatine miline ali požrtvovalne Margarete. Prav ničesar ni, kar bi bilo Kalanovo ali Tavčarjevo, v to-goti popolnega razočaranja se mi zdi, da bi v bifeju še sliko Ivana Tavčarja lahko sneli.
Zunaj so vsaj poljanski hribi, šumeča struga, Tavčarjev spomenik in — če ste bili že prej opozorjeni in veste — tudi Tavčarjeva grobnica. Nihče vam do nje poti ne bo nakazal, nihče vam je ne bo priporočil in če boste brez ogleda nje odšli, potem se vam zares ni splačalo na obisk Visokega. Grobnica je skrita med drevjem in začuda lepo oskrbovana. V tem lepem kotičku je našel Tavčar svoj poslednji mir> v objemu svoje zemlje, svojih Poljanskih hribov, ki jim je bil čustveno tako zelo vdan.
Posnetek Tavčarjevega kipa se vam bo posrečil le, če ste tako spretni, da ne boste »ujeli« tudi zanikrnega ozadja, ki ga predstavlja gospodarsko poslopje s kupom gnoja pred njim in z bujnim plevelom in koprivami za njim. V tem gospodarskem
poslopju je več konj, ki jih lastnik oddaja za jahanje po okolici, konj izredno vitkih nog in krhkih konstrukcij.
Če odmisliš gospodarsko poslopje, ki kaže zares vse zobe časa in če se sprenevedaš, da ti niti ni tako mar neurejene okolice v ozadju, enostavno ne moreš mimo videza, ki ga daje dvorec v svojem obličju. Temeljite obnove je potreben, kakor je potrebno skrbnejše roke vse Visoko. Le zaradi zares čudovite naravne okolice še vzdržiš pogled nanj, na vse Visoko. Zadovoljiti pa se le zgolj z vsem tem, kar ti je danes dano videti, pa se žal ni mogoče.
Menda ja še vedno velja, da je Tavčarjevo Visoko kulturni spomenik, menda ga ja niso že povsem zanemarili in odpisali? Menda ne bodo dopustili, da ga v prihodnjih letih še bolj razje zob časa, če je že odločitev takšna, da si zdaj v visoškem dvorcu lahko ogledaš le bife sedanjega lastnika ali zajahaš konja, če si ga sploh upaš.
In sprašujem se, le kdo, ki pozna pripovednika Ivana Tavčarja, se bo zadovoljil le z ogledom sobe v loškem muzeju, ko pa te prebrana njegova dela kar silijo v Poljansko dolino, na Malenski vrh, v pokrajinsko ozadje Cvetja v jeseni, še posebno pa na Visoko, kjer Tavčar ni le živel, temveč je v mnogo svojih povestih ter v Visoški kroniki predstavljal prav Visoko?
Dr. Ivan Tavčar, rahločuten romantik, ki je tudi znal imenitno ironizirati in smešiti, bi bil pač zdajle lahko ostrejši in pikrejši in upravičeno napadalen, ko bi še živel. Predvsem pa razžaljen, saj je postavil s svojimi miselno in umetniško zrelimi deli svoji zemlji in svojim ljudem večni spomenik. A rod, iz katerega je izhajal in ki mu je bil večno tako zelo vdan, mu dolga ne vrača, celo več: malomarno opušča in zapušča Tavčarju tako ljubo Visoko.
Prav zdaj, letos avgusta, poteka 125-letnica rojstva Ivana Tavčarja, Visokega pa se je sramovati. Ce vam spominski jubilej pomeni nekaj lepega, nekaj, kar je vedno vredno prijetno podoživljati, vzemite v roko njegova dela in berite.
Na Visoko pa nikar.      D. Sedej
Obnova Posočja je stekla
Zahodni del Slovenije je 6, maja prizadel močan potres, ki je najhuje prizadel tolminsko in novogoriško občino, škoda v idrijski, škofjeloški, jeseniški in radovljiški občini pa je manjša. 9. maja je bil še en potres, enako močan kot prvi, ki je še povečal razdejanje. Naravna nesreča je dosegla višek 13. maja, ko je nad Tolminskim divjalo hudo neurje. Potres k sreči ni zahteval človeških žrtev, gmotna škoda pa je ogromna. V tolminski občini so nekatere vasi povsem razrušene in bo v njih le redke hiše še mogoče
obnoviti.
Po potresu je ostalo 1200 družin brez bivališča in brez strehe nad glavo. Zato je po vsej Sloveniji in po drugih republikah takoj stekla akcija zbiranja šotorov in po neurju tudi stanovanjskih prikolic. Vse občine so svoje obveze izpolnile, tako da ima vsaka družina, katere stanovanje ni primerno za bivanje, preskrbljeno začasno bivališče. Ker pa se nekatere družine že vračajo v stanovanja, se družine iz šotorov preseljujejo v izpraznjene prikolice, šotore pa vračajo lastnikom. Prizadeti so razen 59.3 stanovanjskih prikolic, 6 stanovanjskih kontejnerjev, 2 spalnih vagonov, 12 avtobusov, 1138 šotorov prejeli tudi postelje, jogi blazine in polivinilasto folijo ža pokrivanje poškodovanih streh. Razen navedene pomoči je tolminska občina prejela tudi precejšnje količine hrane, oblačil, gradbenega in drugega materiala. V manjših količinah je podobno pomoč prejela tudi občina Nova Gorica.
Navedeno pomoč so poslale predvsem družbene organizacije, Rdeči križ, taborniki, mladina JLA, delovne in druge organizacije in posamezniki. Večji del pomoči je bil zbran v Sloveniji, prikolice, šotore in gradbeni material pa so poslali tudi iz drugih republik in iz inozemstva.
Poskrebli so tudi za ostarele in otroke. Ostarele in onemogle prebivalce, ki nimajo urejene družinske nege, so poslali v domove v sosednjih občinah. Republiški odbor Rdečega križa Slovenije pa je poskrbel za brezplačno letovanje otrok. Do sedaj je na Debelem rtiču v mladinskem naravnem zdravilišču letovalo 165 otrok, v zdravilišču v Savudriji pa 102 otroka iz Posočja.
Poškodovanih več kot 9000 stavb
Na prizadeto območje so kmalu po potresu prišle popisne komisije, ki so na podlagi posebnih anketnih listov ocenjevale škodo in razvrščale objekte v tri kategorije. V prvo kategorijo so uvrstili stavbe, ki so še primerne za bivanje in imajo nepoškodovane nosilne sisteme. V drugo kategorijo so uvrstili stavbe, ki bodo vseljive šele po končani obnovi, v tretjo kategorijo pa stavbe, ki jih bo potrebno porušiti. Popis je bil sklenjen 16\ junija.
Na podlagi podatkov, ki so jih zbrale komisije, je republiški koordinacijski odbor za odpravo posledic potresa skupaj s strokovnjaki različnih gradbenih in drugih podjetij ocenil škodo. Ugotovil je, da je v tolminski občini poškodovanih 5417 stavb, v novogoriški občini 2921 in v idrijski 753. Skupaj 9091 stavb. V tolminski občini je poškodovanih 4182 stanovanjskih hiš, v novogoriški 2384 in v idrijski 563 hiš. Kmetij-
sko-gospodarskih objektov pa je poškodovanih 1295, in sicer v tolminski občini 915, v novogoriški 304 in v idrijski 76. Precej škode je tudi na javnih stavbah, saj jih bo potrebno na novo zgraditi ali obnoviti kar 412. Poškodovane so tudi šole, in sicer v tolminski občini 31 šol, 30 v novogoriški občini in 14 v idrijski. V Posočju je potres prizadel tudi proizvodne prostore in obrate in jih bo potrebno kar 20 temeljito obnoviti.
V tretjo kategorijo, to je kategorijo, v kateri so stavbe, ki jih je potres tako razmajal, da jih bo potrebno porušiti, kolikor seveda še niso, so v tolminski občini uvrstili 773 hiš, v novogoriški 214, v idrijski pa 34.
1542 milijonov škode
Na podlagi podatkov o škodi oziroma stopnji poškodovanosti stavb so tudi izračunali škodo, ki jo je naredil majski potres. Za obnovo hiš, gospodarskih objektov, šol in drugih stavb ter za izgradnjo novih bo potrebno zbrati kar 1542 milijonov dinarjev ali 154 starih milijard. V tolminski občini je škode za 1042, v novogoriški za 422 in v idrijski za 77 milijonov škode. V to vrsto pa niso zajeti objekti infrastrukture (elektrika, vodovod, kanalizacija, PTT in ceste).
Z dosedanjimi načini zbiranja pomoči — kredit, solidarnostna pomoč vseh delovnih ljudi in še nekateri drugi načini — bi lahko v najboljšem primeru zbrali le 1200 milijonov dinarjev. Pa še ta denar se bo zbiral več let.
Zato so pri koordinacijskem odboru in v vseh krajevnih skupnostih na prizadetem območju sklenili, da bodo najprej poskušali obnoviti najmanj poškodovane stavbe in tako spraviti pod streho več kot 1700 prebivalcev, ki so ostali brez strehe. Skratka, do zime naj bi vsi prebivalci imeli trdno streho nad glavo. Če ne na svoji domačiji, pa pri sosedih ali v zasilnih montažnih objektih.
Pomoč iz drugih republik
Poleg pomoči, ki je prihajala iz vseh koncev Slovenije, so pomoč ponudile tudi druge republike. Tako bo SR Srbija zgradila nov dijaški dom v Tolminu, SAP Vojvodina šolski center in štiriletno osnovno šolo v Tolminu, SR Hrvatska osnovno šolo v Bovcu, SR Bosna in Hercegovina posebno osnovno šolo v Novi Gorici, SAP Kosovo osnovno šolo z vrtcem v naselju Žaga, SR Črna gora osnovno šolo z vrtcem v Kojskem v Goriških Brdih. Makedonija pa bo zgradila šolo v Breginju.
Začela se je organizirana obnova
Takoj, ko prestopiš prag-Tavčarjevega dvorca, te pozdravlja zanemarjeno ozadje ob gospodarskem poslopju. — Foto: D. Sedej
Takoj po potresu je pomoč obljubila tudi jugoslovanska mladina. Dokler Posočje ne bo obnovljeno, bo vsako leto pomagalo pri odstranjevanju posledic potresa 1000 brigadirjev iz vse države. Letošnja delovna akcija se je začela 20. junija, to je komaj dober mesec po potresu. Brigadirji v prvi izmeni so zgradili mladinski tabor v Zaročišču v tolminski občini in urejevali cesto proti Robidišču, vasi v zahodnem
delu Breginjskega kota. V tej va:J živi  19 družin in le dva od r1J'. prejemata   skromni   pokojnini, v' drugi pa se preživljajo od bornog kmetijstva. Ker je težko pričakovat1: da  bi s  tako skromnimi dohod* lahko vaščani sami obnovili vas, s brigadirji v tem koncu Breginjsketf, kota najprej zavihali rokave. H J1 bodo povsem obnovili, za tri druži" pa. bodo uredili domove v izprazni., ni karavli, za eno pa v nekdanJ šolski   zgradbi.   Pri   delu mladin pomagajo tudi vojaki in člani ekip. primorske   gradbene operative,
pri vodi dela
Z obnovo Robidišča se je 7-at:e organizirana obnova Posočja. V P hodnjih dneh bodo dela stekla tudi drugih krajih.
L. Bogataj
Iz glasila
ALPLES"6
glasilo d«lovn« •kupno«!! ilplo — Munlkl
|un*l '
VEDNO VEČ BOLO VANJ
Železniki — V tovarni pohj^* Alples v Železnikih so ugotovili. , je v njihovi delovni organizaciji no več bolovanj. Predvsem je v bolovanj do 30 dni. Po natančni lizi stanja so v Alplesu prišli do ^ ključka, da v pretežni meri vseka* gre za utemeljene odsotnosti z °J n Odsotnosti gredo predvsem na l'a.e bolezni ali  pa izčrpanosti. P°Ja izčrpanosti je moč zaznati zlasti P starejših delavcih. Zato bodo le-t*' v tovarni priskrbeli lažja delov mesta, saj se v Železnikih zavedaj,^' da so njihove zasluge pri gradnji razvoju Alplesa neprecenljive. Pr..j tako pa so v Alplesu tudi ugotov^j da je zdravstvena služba v &e „ dolini izredno šibka. Zato so se dol> vorili, da je potrebno čimprej P. skrbeti   za   okrepitev zdravstvi službe na tem področju.
SKRB ZA IZOBRAŽEVANJ^
Železniki — V tovarni pohi^tV.^ Alples v Železnikih so za prihodi šolsko leto za študente, dijake učence v gospodarstvu razpisali aV.0 indvajset štipendij. Poleg tega Pa * posamezne   temeljne organiz^'ljL združenega dela razpisale skupno* štiriindvajset štipendij za izred? študij  - študij ob delu. Sredng ročni program štipendiranja nami predvideva tudi tovrstno izobi"a* vanje članov Alplesovega kolekt»v ' Na ta način bodo imeli namreč j posleni delavci lepo možnost P1'} e biti si manjkajočo izobrazbo, ki 'j. bo koristna le za njih same, &nVr bo tudi koristen prispevek pri voju podjetja. Posamezne teniejJ1 organizacije bodo izrednim študij tom omogočile delo v dopoldan*^ izmeni, poleg tega pa jim bodo P vrnjeni tudi stroški šolanja in
dof
ljeni izredni plačani študijski đ pusti.
REKREACIJA ZA DELAVC^
Železniki - V delovni orga^jo ciji Alples v Železnikih posvtf-'J^ v zadnjem času vse večjo skrb t ^ rekreaciji svojih delavcev. Dosl^. bila le-ta Omejena predvsem na 1 ^ na sindikalna tekmovanja, ki P^jo bila žal le občasno in so vse P'^jje aktivirala delovnega človeka. Z d w delo precej bolj načrtno. Član' ^ lektiva imajo trenutno enkrat . densko za dve uri na voljo tel°vjjj nico, kmalu bo na voljo nov bazen, tisti, ki imajo na skrbi_re j^jj.
cijo, pa pripravljajo še več &*\0. Treba je povedati, da je obisk v t vadnici iz tedna v teden večji- y. ^
čeni rezultati na področju skrb^j rekreacijo so torej doseženi, d0^-pa bo potrebno še večjo množic'1 * In morda v delovni organizacij'.^1 posliti celo strokovnjaka, ki bo 1 na skrbi le to področje.
Trgovsko
P«OI2VOONA ,N SERVISNA °ELOVNA
organi;
hzacija
agrotehnika
LJUBLJANA        o- »«»•• o.
TOZD PRODAJNA
MREŽA
Kmetovalci!
Obiščite razstavni prostor Agrotehnike Ljubljana na mednarodnem Gorenjskem sejmu v Kranju, ki bo od 6. do 16. avgusta 1976.
Razstavili bomo vse kmetijske stroje in orodja, ki jih proizvajajo renomirane tovarne kmetijskih strojev IMT, OLT, posebno pa novitete članic Agros Žalec: SIP Šempeter, Tehnostroj Ljutomer, Metalna Maribor, Creina Kranj, Kras Metal Sežana.
Razen kmetijskih strojev razstavljamo gradbene, gozdarske stroje in orodja za vrtičkarje, sadjarje in vinogradnike.
Olajšajte si delo in kupite stroje in orodja, ki vam jih nudi Agrotehnika na Gorenjskem sejmu po konkurenčnih cenah.
Veselimo se vašega obiska!
AGROTEHNIKA LJUBLJANA
eXPORT-IMPORT
KOVINOTEHNA  blagovnica FUŽ1NAR ,
esenice
NAJCENEJE
BOSTE KUPILI
V ČASU GORENJSKEGA SEJMA
V KRANJU OD 6. DO 16. AVGUSTA
Obiščite nas na Gorenjskem sejmu
Veletrgovina ŽiVIL-A Kranj
Zastopamo priznane proizvajalce špecerijskega blaga in pijač
TZE
Kranj
Kmetovalci! Obiščite nas
**a Gorenjskem sejmu,
velika izbira strojev, nekaj tudi na kredit.
°varna klobukov
Kidričeva 57 Škofja Loka p. o.
Po sklepu delavskega sveta delovne organizacije Šešir
objavljamo javno licitacijo
za naslednje nepremičnine in predmete:
1. leseno lopo, stoječo na zemljišču Spodnji trg št. 5, Škofja Loka
2. rabljeno pisarniško opremo
3. garnituro sedežev za avtomobil kombi IMV.
ohVn8 %'tac'Ja DO 14- avgusta 1976 ob 8. uri za družbeni sektor in Iht    Ur' za zaseDn' sektor.
£e eresenti naj se oglasijo v upravi delovne organizacije Kidri-
Delavski svet
TOZD Lesno železokrivski
obrati Kokrica
pri SGP Projekt Kranj
razglaša prosta del. mesta:
3 KV mizarjev
Pogoji: poklicna šola in zdravstvena sposobnost. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas z 1-mesečnim poizkusnim delom. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Pismene prošnje z dokazili o strokovnosti sprejema kadrovsko socialna služba SGP Projekt Kranj, Nazorjeva 1.
- ŽITO
- KOESTLIN
- PODRAVKA
- FRUCTAL-ALKO
- MIRNA
- DANA
- GROCKA
- MARKETING
Posebno pa vam priporočamo obisk paviljona »Planika« na zabaviščnem prostoru, kjer točimo prvovrstno Union pivo
Veletrgovina ŽIVIL./\ Kranj k
Poslužujte se tudi storitev, ki vam jih nudimo v številnih prodajalnah in gostinskih obratih na Gorenjskem ter v centralnem skladišču Naklo.
Veletrgovina Živila Kranj
TOZD VELEPRODAJA
TOZD MALOPRODAJA
TOZD SLAŠČIČARNA-KAVARNA
Poslovalnica Peko III v Tržiču
(pri tovarni Peko)
je spremenila delovni čas
in le-ta traja sedaj vsak dan od 8.30 do 17. ure in v sobotah od 8. do 12. ure.
Na Gorenjskem sejmu v Kranju razstavlja in Prodaja svoje izdelke
Znižane cene do 60 %
GORENJSKA
OBLAČILA
KRANJ
Ugoden nakup ženskih oblek, plaščev, kostimov in kril.
Obrtno podjetje Tržič
razpisuje javno prodajo
— kombi IMV 1600, letnik 1968, izklicna cena 8000 din
— dva elektromotorja 4 KwH, izklicna cena 500 din
— dve termoakumulacij-ski peči 5 KwH, izklicna cena 800 din
— termoakumulacijska peč 3 KWH, izklicna cena 500 din
— oljna peč EMO, izklicna cena 200 din
Javna prodaja bo 17. avgusta 1976 ob 12. uri v upravnih prostorih podjetja, Trg svobode 33.
Podrobnejše informacije in ogled vsak dan v skladišču podjetja, Trg svobode 33, Tržič.
Merkur Veleželeznina Kranj, Koroška cesta 1 v	
— Merkur vas vabi, da obiščete naš paviljon na Gorenjskem sejmu, kjer vam  nudimo  sejemski  popust in ostale  ugodnosti   pri potrošniških kreditih,	— posredujemo vam tehnične in ostale informacije — brezplačna dostava na dom — Merkur vas vabi in se priporoča za obisk
6. stran - Glas .      e ':   - *       '   Petek,  6.  avgusta 1^
Etnološka razstava
Poslikano pohištvo na Gorenjskem
V Šivčevi hiši v Radovljici je odprta razstava Poslikano pohištvo na Gorenjskem. Pripravil jo je Gorenjski muzej v Kranju, gmotno pa je njeno postavitev omogočila Kulturna skupnost Radovljica. Razstava bo odprta do konca avgusta.
V dveh prostorih je prikazan razvoj ljudskega slikarstva na gorenjskem kmečkem pohištvu od zgodnjega 17. stoletja do njegovega zatona ob koncu 19. stoletja in na začetku 20. stoletja.
Tako kot je v gospodarskem pogledu za Gorenjsko značilno plan-šarstvo, ki je dalo celotni ljudski kulturi in načinu življenja gorenjskega človeka posebno vsebino in barvo, tako izstopa na področju duhovne kulture, določneje likovnega izražanja gorenjskega človeka — ljudsko slikarstvo.
Likovno plemenitenje okolja, v katerem človek živi, spada med najosnovnejša nagnjenja in ustvarjalnosti vsakega ljudstva. Razlike so le v načinih likovnega izražanja in oblikovanja.
Ljudsko slikarstvo na kmečkem pohištvu pozna ves srednjeevropski prostor. Razvilo se je v 16. in 17. stoletju ob pobudah sodobnega stilnega slikarstva.
Najstarejši doslej znani poslikani gorenjski kmečki skrinji nosita letnici 1614 in 1624. V 17. in 18. stoletju prevladuje na Gorenjskem renesančna oblika skrinje s konstrukcijskim poudarkom na bočnih stranicah, plastičnim arhitekturnim okraskom v obliki arkad, zato imenujemo v strokovnem jeziku skrinje te vrste tudi arkadne skrinje. Na Gorenjskem je ohranjenih zelo mnogo neposlikanih arkadnih skrinj; arkadni plastični okras spremlja na teh skrinjah še izrezana prečna letev pod njim. Slikarski okras na skrinjah iz 17. in 18. stoletja, ki so poslikane, se močno razlikuje od slikarskega okrasa na pohištvu iz kasnejšega časa. Slikarija   na  starejših  skrinjah  je bolj
Kako je bilo z dražgoškim recitalom v resnici
V številki od 27. julija je vaš prizadevni listmed drugim prinesel poročilo o proslavi v Dražgošah. Najprej je bilo vseskozi pisano, da recital pripravljam jaz, kar je tudi držalo. Zdaj je v poročilu kar trikrat omenjeno, da je recital delo režiserja in igralca Janeza Vrhunca, zaradi česar sem prisiljen k'protestu in pojasnilu. Temu podatku se nisem začudil le jaz, temveč je verjetno debelo pogledal marsikdo, ki je spremljal priprave dražgoške proslave.
Kaj se je torej zgodilo?
Med pripravljanjem recitala, za kar je bilo vedno manj časa, so se poedini organizatorji začeli vmešavati v to z močjo funkcij in tako je tekst recitala doživel marsikatero spremembo, ki ni bila utemeljena. To sem organizatorjem tudi povedal, vendar zaradi časovne stiske ni bilo mogoče karkoli več spreminjati. Pri pisanju teksta, ki ni bil sestavljen le enkrat, mi je v veliki meri »priskočil« na pomoč Prešeren, pa Cankar, Zupančič, delno pa tudi Kajuh in Bor. Ves ostali tekst je bil originalno moj. Brez moje vednosti pa je bila izvršena sprememba, tako da je bil zlasti drugi del recitala dosti drugačen od originalnega, mojega. Tudi krajšati ga je bilo treba, vendar je bilo s tem črtanega tudi veliko in preveč prav tistega, kar sem hotel povedati v svojem stilu in prek igralca Jerneja, »ki je star toliko, kolikor upor«. V mojem tekstu namenoma nisem uporabil nekaj sicer čudovitih Kajuhovih in drugih stihov, ki pa so citirani skoraj na vsaki proslavi. Drugače sem napisal tudi o začetkih vstaje, dosledno pa sem se tudi izogibal tujkam kot so bile npr. apokalipsa, ekstaza in podobne.
Kljub vsemu pa se je recital še vedno začel z mojimi stihi: »Vsem., ki so v trdo orali...«, ali pa »Skloni se, človek, k zemlji dobrotni, da čutil utripe dobrotnih boš src . . « ali pa: »Svoboda je bila draga . ..«, in pa tudi: »Zdaj so Jerneji gospodarji vsega ...«, pa proti koncu tudi: »Jaz in vsi novi Jerneji v naši domovini smo že tudi prihodnost...« itd.
Ivo Jan
preprosta, izdelana je s črno barvo na les, le v izjemnih primerih so poleg črne barve uporabljali še belo, rdečo, včasih tudi modro ali zeleno barvo. Slikarski okras je izdelan s šablono (s pomočjo izrezanih vzorcev) ali pa tudi s prosto roko in učinkuje zelo risarsko.
Ob starejših geometrijskih motivih (trikotniki, poševni kvadrati, črte, cik-cak linije, valovnice . .. itd.) so na skrinjah iz 18. stoletja upodobljeni že bolj realistično občuteni motivi cvetov, od sredine 18. stoletja motiv srca in tudi že okorni cvetlični šopki v vazah. Nova motivika je še vedno upodobljena na les brez barvne podlage, to je brez grundira-nja.
V razvoju slikarskega okraševanja pohištva na Gorenjskem je zanimiva skrinja z letnico 1783 iz Cešnjice pri Podnartu. To je najstarejši doslej znani primer večbarvno poslikane skrinje pri nas. Slikar, ki jo je poslikal, se je očitno v polni meri odprl vplivom sodobne stilne umetnosti, umetnosti baroka, ki se uveljavljajo v ljudski sferi predvsem v večji pisanosti barv in bolj živi motiviki vzeti iz narave. Skrinja iz Ćeš-njice predstavlja tip poslikane skrinje, ki je v raznih enačicah in različicah značilna za 19. stoletje, to je za čas, ko doživi ljudsko slikarstvo na gorenjskem pohištvu svoj največji razcvet in doseže najvišjo stopnjo svoje izaznosti.
Na podlagi ohranjenega gradiva ugotavljamo, da so v 17. in 18. stoletju slikarsko okraševali le skrinje. Omenjajo se ženitovanjske skrinje. Domnevno je imela že v tem času, tako kot jo je imela tudi še v 20. stoletju pomembno mesto v svečanem prevažanju nevestine bale pa je tudi s tem v zvezi že zgodaj postala predmet slikarske krasitve. V cvetoči dobi ljudskega slikarstva na pohištvu, to je v 19. stoletju, so razen skrinj poslikavali tudi druge elemente notranje opreme: zibelke, jedilne omare, omare za obleko (v izjemnih primerih), postelje, ohišja ur, zidne omarice, vrata hiš in kamer.
Na Gorenjskem je v 19. stoletju delovalo večje število slikarskih delavnic, v katerih so se izoblikovali posamezni krajevni ali pokrajinski tipi poslikanega pohištva. Delavnice so namreč poslikavale pohištvo za določen krog naročnikov iz ožje ali širše okolice. Nekatere delavnice so vtisnile svojim izdelkom prav individualne slikarske lastnosti.
Na Gorenjskem je treba poudariti zlasti dvoje pomembnih slikarskih žarišč poslikanega pohištva. Prvo je bilo v širši okolici Kranja, drugo pa v gornji savski dolini.
Najbolj tipična oblika poslikanega pohištva, ki jo najdemo v širši okolici Kranja, je zrasla iz tradicije Laverjeve obrtniške slikarske delav-
nice, ki je nekako od sredine 18. do sredine 19. stoletja delovala v Kranju. Njeno tradicijo so gojili podeželski slikarji v širši okolici Kranja vse do 70. let preteklega stoletja.
V gornji savski dolini je od prve polovice 19. stoletja pa do okrog leta 1880 delovala izredno produktivna slikarska delavnica, ki jo ljudsko izročilo povezuje z imenom Janeza Kajžnika, po domače Pleševega iz Podkorena. V Makovčevi hiši v Podkorenu je imel svojo trgovinico, razen tega pa je poslikaval pohištvo in druge elemente notranje opreme za naročnike od Rateč do Srednjega vrha. Na razstavi so prikazani trije izdelki iz njegove delavnice. V tem času je v gornji savski dolini delovalo še nekaj slikarjev izrazito individualnih slikarskih lastnosti. Skrinja z letnico 1843 (na razstavi) je izdelek slikarja z obrtniškim obvladanjem slikarskega znanja. Zaradi motivike, ki jo najraje upodablja, ga imenujemo slikarja cvetličnih šopkov in ptičjih figuric. Pri njem se je zgledoval slikar manjših slikarskih sposobnosti, ki ga ljudsko izročilo v Mojstrani in na Dovjem povezuje z imenom domačega slikarja Srajevega Janeza iz Mojstrane. (Poslikani zidni omarici na razstavi ' prisojamo med izdelke njegovih rok).
V zadnji četrtini 19. stoletja, ko je drugod na Gorenjskem slikarstvo na pohištvu že v polnem zatonu, je v Podkorenu delovala izredno živa slikarska delavnica Janeza Hrovata, po domače Sednjeka. Bil je mizar in pozlatar, slikarstva pa se je izučil pri Janezu Kajžneku; o tem pripoveduje ljudsko izročilo, to dokazujejo tudi njegovi izdelki. Janez in njegov sin Martin Hrovat sta poslednja slikarja poslikanega pohištva na Gorenjskem. Martin Hrovat (kasneje se je preselil v Kranjsko goro, pri MaverČku se je reklo pri hiši) je poslikaval skrinje za neveste iz Rateč še do okrog leta 1930.
Poslikano pohištvo je bilo sestavni del notranje opreme gorenjskih kmečkih domov vse do zadnjih desetletij preteklega stoletja. Poslej se je začelo seliti na podstrešje. Izredno trdoživo se je ohranjalo v opremi stanovanjskih prostorov v rateško-kranjskogorskem kotu, posebno še v Ratečah, kjer je poslikana skrinja sklenjeno obdržala svoje mesto v bivalnem okolju vse do danes. Ljubezen do poslikanega pohištva je bolj splošno živela na Gorenjskem v zvezi z običajskim življenjem Gorenjcev. Poslikana skrinja je bila še v prvi polovici 20. stoletja marsikje nepogrešljiva sestavina nevestine bale. V svečanem prevažanju bale je imela svoj reprezentativni značaj, hkrati pa se je v tem običajskem dejanju izražala ljubezen do tradicije, do stvaritev naših očancev.
Anka Novak
Najstarejša ohranjena večbarvno poslikana skrinja z letnico 17H3.
Razstava slikarjev amaterjev ob trziskem občinskem prazniku
V počastitev občinskega praznika je tržiška galerija tudi letos — že četrtič — pripravila razstavo del tržiških likovnih amaterjev, ki jo bodo odprli v petek, 6. avgusta, qh 18. uri v paviljonu NOB.
Tudi letošnja razstava priča, da seje likovna dejavnost slikarjev samo-rastnikov razmahnila in da napreduje. Z razstavo želimo pokazati, kaj so naši delovni ljudje v zadnjem letu ustvarili, kakšna so njihova prizadevanja in koliko so napredovali. Obenem pa želimo odkrivati nove avtorje — vsako leto se pojavljajo tudi nova imena — in jih spodbujati za bodoče ustvarjanje.
Dejavnost tržiških slikarjev-ama-terjev je zelo raznolika: slikajo krajine, tihožitja in portrete, nekatere posebej zanima rastlinski svet, drugi hočejo s svojimi slikami povedati nekaj kritičnih pripomb glede
na odnose med ljudmi v naši družbi. Večji del avtorjev slika oljne podobe, nekateri pa se ukvarjajo z akvarelom, grafiko, kolažem in drugimi tehničnimi zvrstmi.
Vsako leto nastane v Tržiču toliko likovnih del, da more razstava v avgustu prikazati le del tega, kar so prizadevni likovniki v zadnjem letu napravili. Nekateri avtorji se 'nam pa med letom predstavijo s samostojnimi razstavami in nastopajo na skupinski razstavi le z nekaj slikami.
Vsekakor je likovna dejavnost v Tržiču ne le živa, marveč pomeni dostojen prispevek h kulturnemu udejstvovanju delovnega človeka. Zato je prav, da jo spoznavamo, širimo in spodbujamo.
Razstava bo odprta s koncertom, na katerem nastopata Nace Ahačič s citrami in Marko Justin s harmoniko. S.R.
Likovna ustvarjalnost otro*
Razstavo sta v galeriji mestne hiše v Kranju pf!, pravila Gorenjski muzej in aktiv gorenjski likovnih pedagogov. — Predstavljajo se učen? osnovne   šole   Stanka   Mlakarja   iz ŠenČufp
Likovna ustvarjalnost je že od pradavna tesno povezana z vsem človeškim delovanjem, zato predstavlja v razvoju vsakega posameznika izhodišče, iz katerega se oblikujejo njegovi pogledi na mnoga dogajanja, ki jih zaznava in sprejema.
Likovna vzgoja temelji na spoznanju, da je vsak človek sposoben v večjem ali manjšem obsegu z večjim ali manjšim uspehom ustvarjalno oblikovati likovne prvine ter si na ta način bogatiti svoje notranje življenje in vzpostavljati kulturnejši stik s svojim okoljem.
Potreba mladega, doraščajočega človeka po likovnem izražanju je odvisna od njegovega razvoja in toliko močna, kolikor je močno celotno njegovo zanimanje za dogajanja v okolici. V vsakem otroku je živa prvobitna ustvarjalna želja ter sposobnost doživljanja.
Od odraslih je seveda odvisno, ali bodo otroku omogočili ustvarjalno delovanje ali pa bo njegov razvoj zaviran in zadušen. Ker so prva leta pri vzgoji pomembnejša, je seveda razumljivo, da napak s kasnejšim šolskim delom ni mogoče povsem izkoreniniti.
Likovni pedagog omogoča otroku polno likovno ustvarjalno delo, pri čemer ga strokovno vodi skozi vsa likovna področja (risanje, slikanje, grafika, plastično in prostorsko oblikovanje), ga navaja na pravilno vrednotenje likovnih del v preteklosti in sedanjosti ter mu z različnimi tehnikami zbuja zanimanje za ustvarjalno delo, mu širi obzorje ter bogati njegov domišlijski svet.
Ker sta učenec in učitelj pri ustvarjalnem delu tesno povezana, je seveda rezultat dela močno odvisen od njunih skupnih naporov: od učenčevega ustvarjalnega hotenja, njegovih sposobnosti in delovne vneme ter od učiteljevega pravilnega pedagoškega vodenja. Kadar je njuno sodelovanje uspešno, nastanejo izdelki, ki niso pomembni samo za razvoj učenca in namenjeni samo njemu, temveč so sposobni — kakor vsako dobro likovno delo — oplemenititi okolje s svojo izpovednostjo in oblikovno dognanostjo.
Gorenjski muzej v Kranju in aktiv likovnih pedagogov Gorenjske želita z rednimi razstavami otroške likov-
ne ustvarjalnosti popestriti &aK:|j sko dejavnost ter s tem orno{?°S širši   javnosti   redno spremlJaI\ vzgojnega dela na šolah. Obenem naj bi tako sodelovanje koristilo P vzgoji likovnega občinstva. Ta misel je izjemna v Sloveniji nedvomno prispevala k celovita mu predstavljanju likovne ustv jalnosti.
Osnovna  šola Stanka Mlaka| v Šenčurju je likovna dela učencev dokaj uspešno predst* že na mnogih razstavah izven
izdela
čega okolja. Tokrat združuje v » nem  razstavnem  prostoru 11,-m grafičnega   in   plastičnega ob'1*
VanJa- tff
Grafične tehnike so osvojile &°1m prostore po reformi likovnega p° * 1958. leta in so dobile v grafi* v bienalu jugoslovanskih pionirje >| Kostanjevici na Krki (lani Čet ( svojo potrditev in priznanje sp'0^ likovne kvalitete.
Kot najbolj razširjena tehnik* jj, je uveljavil linorez, ki je najbolj v i stopen in metodično dognan. jjjij Razstavljena dela so samos
izdelki učencev 6. razredov. Vsi fični listi so odtisnjeni ročno, i^gjji pretežno v dveh do šestih od1
Plastično oblikovanje se fP0^ v osnovni šoli z materialnimi 10 ^ storskimi težavami, kajti obsezn p kiparsko delo zahteva material ^ orodja, ki jih šole večinoma ne morejo, razen tega pa se tako ^ ne da opravljati v neustrezno u
nih šolskih učilnicah. Zato naSh]^ večina  plastičnih  oblik  v me tehnikah in manjših velikostih. .
Razstavljene reliefne glave y $ so nastale predvsem zaradi izje $ zavzetosti in delovne vneme u^e%-7. in 8. razredov, ki so sami prl vali material in orodje. Delali s<> prostem. „1 Vsaka izmed obeh likovnih * ^ zajema enotna likovna merila, K g(y jih osvojili vsi učenci. Vidni s° ^ rodni likovni pristopi ter skuPn^ert matska povezava. Vrednost vsa,yi izdelka je v končni likovni izpelL. pri kateri je vsak učenec P° ^
svojo   pot, svoji prvine  in  kompozicijo  ter ^ svojim sposobnostim primerno i končal. Branko Sos"'
Šivčeva hiša v Radovljid upravičila pričakovanja
Čeprav je bilo še ne dolgo tega v javnosti radovljiške občine dokaj veliko dvomljivcev, ki niso pričakovali veliko koristi od obnovljenih prostorov ene najstarejših meščanskih hiš v starem delu Radovljice — danes že povsod na Gorenjskem dobro znane Šivčeve hiše, obisk tega objekta zdaj že odločno upravičuje vsa pričakovanja.
Doslej je bilo v galerijskih pritličnih prostorih organizirano že šest raznih razstav. Prvo je pripravila Kulturna skupnost Radovljica že konec lanskega leta še preden so bila opravljena obnovitvena dela, ki jih je uspešno opravil Zavod za spomeniško varstvo Kranj, ko se je predstavil akademski kipar in medaljer prof. Stane Dremelj iz Radovljice. Njegove umetniške izdelke, med ilje, plakete, nakit in reljefne portrete si je ogledalo nad 1500 obiskovalcev. Razstavo so pripravili v počastitev Linhartovega dne. Le nekaj manj obiskovalcev, zaradi časovno krajše razstave, poklicnih slikarjev Članov sekcije Društva slovenskih likovnih umetnikov iz radovljiške občine, so zabeležili ob Prešernovi proslavi. Ob zaključku obnovitvenih del na celotni hiši je od 30. aprila do 31. maja Zavod za spomeniško varstvo Kranj razstavil stare grafike, skice
in fotografije stare Radovlji0^ dokumentarno gradivo poteka %J vit ve Šivčeve hiše, ki si jo je °$f*f 1317 obiskovalcev. Od 4. do l5y nija je razstavo knjižnih del 1 ^ Cankarja v počastitev 100-Ie Js njegovega rojstva in v okviru. ji reditev ob tednu Komunista,/j je pripravila občinska knjiži1^ $ Radovljice, obiskalo okoli ^ t/ čanov, največ mladine. R82^" umetniške fotografije na ,gd; Človek in delo, s katero se jefAfif stavil mojster fotografije in let Q<r dobitnik Prešernove nagrade jt renjske Tone MarČan iz KraflJ J videlo okoli 550 obiskovalce^ $ tega 180 tujcev. Posebno velj*0^ nimanje pa kažejo domačini lt>^ tudi za razstavo poslikanega V J štva, ki jo je pripravil Opr^j d» muzej iz Kranja in bo na og*^ 31. avgusta. .
Muzejsko galerijski odbor p*"1. ^ turni skupnosti Radovljica, K1-:/ na skrbi programiranje ga|e -e f dejavnosti tudi v Šivčevi hiši, )^ pripravil razpored naslednji" ^ stav, ki se bodo zvrstile do * $ leta. K sodelovanju so P? znane slovenske likovnike, ki. ^1'
Florjančič slika v Novem mestu
^ Novo mesto — V nedeljo, 1. avgu-| ' 80 v Novem mestu začeli z de-kol u.delezenci 6. dolenjske slikarske U .niJe- Udeležuje se je deset sli-tjrjev, njen pokrovitelj pa je kolek-Votnovomeške tekstilne tovarne No-l l ■ Slikarji bodo v desetih dneh, ponija bo namreč trajala do 10. Čitri S^a' Prenesn na svoja platna ^■^zanimivosti dolenjske metro-8tavV °Ja °-ela DO(io kasneje raz-letij1!1. na razstavi v novomeški »do-d0| . galeriji«. Gorenjsko v letošnji p^njski slikarski k oloniji zastopa Vle Florjančič iz Železnikov.
-jg
Priznanje našemu znanstveniku
te^^0^lični znanstvenik, univerzi-k ^ d°tent dr. Miroslav Stiplovšek delo 0rn^a' Je za sv°je znanstveno in •na Področju novejše slovenske d0 JU8°slovanske zgodovine dobil kul(° Poznanje, Svet Filozofske faza ncv Ljubljani gr je izvolil Dr {J0*esorja  filozofske fakultete.
tom k*,av StiPlovšek Je naS naJ" he m^IL11*^' raziskovalec zgodovi-°btn x- na kamniško-domžalskem Ka^.u   in   član   odbora Muzeja
vanki Lukovšek * v spomin
Prejšnji teden smo se Naklanci Poslovili od svoje dolgoletne uči-ev'ce Ivanke Lukovšek. lj■ anka je bila ena tistih učite-Jc'r ki že od svojih otroških let sr / sanJariJ°, kako bodo nekoč ?čne v razredu sredi otrok. Ta Jena želja pa se ji dolgo ni izpol-Skromne razmere, v kakrš
nih
te,
-se
Je odraščala, ji niso dopu-e,da bi se vpisala na učitelji
Primorana je bila zaposliti Uo 5r£°Wm> da se je čimprej po-8 vda na svoje noge, vendar pa izi-n)-nJene želje P° pedagoškem zq Janju niso zamrle. Deset let sajSVoJlmi vrstnicami se je vpi-h-id na učileljišče. Leta 1926> v Hi. ; e'em letu starosti, je matu-Hhifii *n tako se Je končno ure-
£l! njen dolgoletni sen. bil Jen° l)rvo službeno mesto je q ? v Javorjah nad Škofjo Loko. kje/?"1 Je prišla 1939. v Naklo,
j, Je ostala do svoje smrti. • Š0i:()Vari^ica Ivanka je bila na fcči> ?$tična kolegica in vzorna &l(> i!Ca' Nešteto Naklancev je k -°2i njene roke, kar se bo je **aJu še dolgo poznalo. Za svo-pjp^rtvovalno in uspešno delo je Men Ve^ priznanj in pohval. 1e/>T Poznanja njenemu uspeš-*tv deiu.Je treba šteti tudi dej-ho°' ^a j€ nekaj let vodila na j^^tacijski šoli ogledni oddelkih 60 mlajši kolegi z okoli-nio Imeli priliko spoznavati J*ge metode dela. de/ naku plodno kakor poklicno UH°Je bilo tudi njeno izvenšolsko
d^J?tvovanje. Takoj po osvobo in w 7e Poprijela pri OF, pri RK tUr u8od, predvsem pa pri kul-l0l)n° umetniškem društvu. Sode-4e? J-e ^n uprizarjanju odrskih JdJ-Pri pevskem zboru, pri izva-gospodinjskih in zdraistve-o trzajev, pri Ljudski univerzi, je tubu. Skratka, povsod, kjer se letfi°kazala potreba, saj v Nak-*qc ^ bilo ne društva ne organi-o0(lJe' kjer bi vsaj posredno in ne priskočila na pomoč itp 0 upokojitvi, ko so ji leta žt
°efi'f a te^°' & J€ ostal° Se vedno 6es j volje in moči, da se je do-*ij■ ° d<) zadnjega dne svojega liJ?nJ? udejstvovala v javnem
y*eJVu nakelske skupnosti. izteL]astitlJ}vi starosti 80 let se je ^ahi     nJena   življenjska pot. bdl    nci 6omo ohranili požrtvo-*erh° učiteljico Ivanko v najlep
sPominu.
Osnovna šola
heroja Bračiča
Tržič
razpisuje prosti delovni mesti:
— učitelja za matematiko
z nepolnim delovnim časom, višja ali visoka izobrazba;
— učitelja za razredni pouk
za določen čas od začetka septembra 1976 do   sredine   maja   1977,   srednja   ali višja
brazba.
1ZO-
Prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o ustrezni izobrazbi pošljite odboru za združeno delo pri osnovni šoli heroja Bračiča v Tržiču.
Razpisna komisija
TRIGLAV KONFEKCIJE KRANJ
PONOVNO RAZPISUJE na podlagi 89. člena statuta
prosto vodilno delovno mesto
DIREKTORJA
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati naslednje pogoje:
— da imajo visoko ali višjo šolsko izobrazbo tekstilne, ekonomske ali pravne smeri, 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 3 leta na vodilnih delovnih mestih v delovnih organizacijah sorodne stroke,
— da imajo srednjo strokovno izobrazbo, 20 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 5 let na vodilnih delovnih mestih v delovnih organizacijah konfekcijske stroke.
Prednost pri izbiri za direktorja ima kandidat, ki izpolnjuje enega izmed pogojev strokovne izobrazbe in ima daljšo prakso pri uspešnem vodenju konfekcijskih podjetij.
Poleg navedenih pogojev morajo kandidati imeti ustrezne družbenopolitične in moralnoetične vrline.
Pismene prijave s priloženimi dokazili in potrdilom o nekazno-vanju naj kandidati pošljejo na naslov: Triglav konfekcija, Kranj, Savska cesta 34, z oznako »za razpisno komisijo«.
Prijave se sprejemajo 15 dni po objavi razpisa.
Odbor za medsebojna razmerja
Embalažno grafičnega podjetja Škofja Loka
objavlja prosto delovno mesto
vodje nabave
Za navedeno delovno mesto se poleg splošnih pogojev zahteva:
— višja strokovna izobrazba ekonomske ali organizacijske smeri in tri leta prakse v komercialni službi,
— srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri in pet let prakse v komercialni službi
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in navedbo dosedanjih zaposlitev v osmih dneh po objavi na naslov: Embalažno grafično podjetje Škofja Loka, Kidričeva 82. O izibiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po objavi.
Na podlagi 197. člena statuta občine Radovljica (Uradni vestnik Gorenjske, št. 16/74) in v skladu z 11. členom odločbe skupščine občine Radovljica, št. 023-1/1976 z dne 31/3-1976
razpisujemo delovno mesto
individualnega poslovnega organa (direktorja) Komunalno gradbenega podjetja »Grad« Bled
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
— da ima visoko ali višjo izobrazbo ekonomske, gradbene ali komunalne smeri z opravljenim strokovirm izpitom in najmanj 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 2 leti na vodilnih delovnih mestih, ali
da ima srednjo strokovno izobrazbo gradbene ali komunalne smeri z opravljenim strokovnim izpitom in najmanj 10 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 5 let na vodilnih delovnih mestih
— da je moralno in politično neoporečen.
Rok za prijavo traja 15 dni od dneva objave. Kandidati naj v odrejenem roku pošljejo ponudbe z dokazili o strokovnosti, z opisom dosedanjega dela in s potrdilom o nekaznovanju na naslov: Skupščina občine Radovljica, sekretariat skupščine, z oznako na ovojnici: za razpisano delovno mesto direktorja KGP »Grad« Bled.
Vljudno prosimo svojce bolnikov, da na obiske v bolnico ne bi jemali s seboj manjših otrok, posebno pa ne dojenčkov. V bolnici so možne okužbe, za kar so manjši otroci, posebno pa dojenčki, zelo dovzetni. Resno bolni težko prenašajo nemir otrok.
Ne prinašajte s seboj jestvin in pijač, predvsem pa ne alkohola.
Informacije lahko dobite po telefonu:
na internem oddelku od 8.00 do 8.30
na kirurgičnem oddelku od 7.50 do 8.15
na ginekološko-porodniškem odd. od 12.00 do 12.30
na pediatričnem oddelku od 12.00 do 12.30
na otološkem oddelku (v Kranju) od 12.00 do 12.30
Obiski so ob nedeljah in praznikih od 13.30 do 15.00
Ob sredah pa od 14.00 do 15.00
Prosimo, držite se odrejenih ur za informacije in ne motite dela na oddelkih s klicanjem kadarkoli!
Za življenjsko ogrožene bolnike dovoljuje izjemne obiske predstojnik oddelka s pismenim dovoljenjem, s katerim se izkažete pri vratarju.
Prepričani smo, da boste opozorilo z razumevanjem sprejeli, hvala.
Splošna bolnica Jesenice
Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve
Skupščine občine Radovljica razpisuj e
na podlagi 12. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 14/69) in Odloka o sestavi, nalogah in načinu dela komisij in drugih teles občinske skupščine Radovljica (Uradni vestnik Gorenjske, št. 21/74) prosta delovna mesta:
1. ravnatelja Osnovne šole prof. dr. Josipa Plemlja, Bled,
2. ravnatelja Osnovne šole dr. Janeza Mencingerja, Bohinjska Bistrica,
3. ravnatelja Osnovne šola Staneta Žagarja, Lipnica
Kandidati morajo izpolnjevati z zakonom predpisane pogoje za učitelja osnovne šole ter imeti opravljen strokovni izpit in vsaj 5 let ustreznih delovnih izkušenj.
Poleg navedenih pogojev morajo kandidati imeti še družbenopolitične in moralne lastnosti ter organizacijske sposobnosti za uresničevanje vzgojnih izobraževalnih smotrov.
Pismene ponudbe z overjenim dokazilom o šolski in strokovni izobrazbi, življenjepisom, potrdilom o dosedanjih zaposlitvah in potrdilom o nekaznovanju je treba poslati v 15 dneh od dneva objave razpisa na naslov:
Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve Skupščine občine Radovljica.
lip bled
LIP, lesna industrija Bled TOZD Lesna predelava »Tomaž Godec« n. sol. o. Bohinjska Bistrica
na podlagi sklepa odbora za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu objavlja naslednja prosta delovna mesta:
1. brusača II
Pogoji za zasedbo so: KV delavec kovinske stroke, PK brusač, izpit iz varstva pri delu, 3 mesece oziroma 3 leta delovnih izkušenj pri brušenju rezil in orodij
2. gradbenega delavca
Pogoji za zasedbo so: PK delavec, 1 mesec delovnih izkušenj.
3. pomožnega delavca
Pogoji za zasedbo: NK delavec.
\
Pismene prijave s splošnimi podatki sprejema vodstvo TOZD do 15. avgusta 1976.
Odbor za MRD
Tobačne tovarne Ljubljana TOZD Tobak
objavlja prosti delovni mesti
dveh prodajalk
1. za prodajalno Trata Škofja Loka
2. za kiosk Cankarjev trg Škofja Loka
Kandidati morajo imeti končano trgovsko šolo ali večletno prakso na delovnem mestu prodajalec. Delo je za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim rokom.
Pismene vloge pošljite na naslov TTL TOZD Tobak PE Kranj, 64000 Kranj do 15. avgusta.
Asfalt proti Crngrobu bo!
Crngrob   pri   Škofji   Loki —
Crngrob pri Skofji Loki se ponaša s čudovitim kulturnozgodovinskim .spomenikom. Zaradi znamenite mo-. gočne gotske cerkve, ki je že več let pod zaščito zavoda za spomeniško varstvo, prihajajo v kraj na obisk številni obiskovalci. Še posebno pogosti so obiski v maju in juniju, ob koncu šolskega leta, ko v Crngrob iz dneva v dan prihajajo ekskurzije učencev, dijakov in študentov iz vseh predelov Jugoslavije.
Toda dostop do Crngroba je bil doslej skorajda »nemogoč«. Poldrug kilometer dolg makadamski cestni odsek, je bil namreč izredno slab. Zato so se prebivalci s tega področja že pred dobrim letom dni — treba je povedati, da je ob trasi trinajst hišnih številk, od tega še devet naseljenih, zaradi stalnega prahu, ki so ga »požirali« ob suhem vremenu, zaradi stalnega blata ob deževnih dneh, skratka, zaradi stalno razko-pane in luknjaste ceste — odločili, da na »prometno žilo« polože asfaltno prevleko. Cesta je bila namreč iz dneva v dan slabša.
Akcija je torej stekla . . . Prebivalci na terh področju so se odločili, da sami zberejo za asfalt šestdeset odstotkov potrebnega denarja, za ostali, manjkajoči denar, torej za pomoč, pa zaprosijo širšo družbeno skupnost. Akcija je, treba je reči, tudi v celoti uspela. Večina prebivalcev s tega področja je takoj prispevala potreben denar, nekateri tudi po milijon starih din, ljudje so bili pripravljeni zagrabiti za delo! V akcijo pa so se takoj vključili tudi prebivalci bližnje vasi Dorfarje, ki asftno prevleko v dolžini 600 metrov na odcepu od glavne ceste Kranj-Skofja Loka, torej na trasi skozi vas, že imajo. Pomoč pa so obljubili kmetijska zadruga Škofja Loka, gozdno gospodarstvo Kranj, ljubljanski zavod za spomeniško varstvo ter krajevni skupnosti Škofja Loka in Sv. Duh.
Seveda je treba povedati, da je bil takoj na začetku priprav na gradnjo imenovan tudi poseben gradbeni odbor. Sestavljajo ga Pavle Gantar, Jože Logonder, Janez Jamnik, Janez Potočnik in Jože Porenta.
Denar je bil torej zbran. Pomoč družbene skupnosti prav tako zagotovljena. Na poldrug kilometer dolgem dolgem cestnem odseku Dorfar-je-Crngrob so tako lahko delavci začeli z deli že v prvih pomladanskih mesecih letošnjega leta. Najprej so seveda razširili in utrdili cestišče. Prebivalci s tega področja so žrtvovali izredno veliko prostovoljnih delovnih ur, ha pomoč pa so jim, priskočili tudi pripadniki JLA. Dela so potekala popolnoma po načrtu. Še pred poletjem naj bi bila cesta proti Crngrobu asfaltirana. Toda tu se je zataknilo . ..
Zdaj  se  začenja  druga zgodba. Dosti žalostna je za današnje dni, za danes< ko vsi  stremimo le za napredkom.
Trasa je bila še pred začetkom poletja skoraj na vsej dolžini pripravljena za asfaltiranje. Toda asfaltne prevleke na cestišču še danes ni. Zakaj?
Kriva je v prvi vrsti trma. To je brez dvoma mogoče trditi. Eden od lastnikov v zemljišča ob cestišču namreč nikakor ni pripravljen odstopiti nekaj pedi zemlje, prav zares le nekaj pedi ob približno 200 metrov dolgem odseku ceste proti Crngrobu, za razširitev ceste tako kot zahtevajo normativi. Seveda možak tudi ni plačal samoprispevka.
»Če bom jaz širil cesto, naj jo širijo še drugi!« pravi še vedno trdno odločen. In trdno je tudi prepričan, da mora biti prej razširjeno cestišče od njegove domačije do cerkve v Crngobu (skaljeni odnosi s sosedom?), ki trenutno sploh ni predvideno za asfaltiranje, ki ga bi bilo sploh škoda asfaltirati, saj bi čudovito okolje okrog kulturnozgodovinskega spomenika mnogo izgubilo. Kajti treba je povedati, da se prav vsakdo od izletnikov zares rad odloči za vsega kakih 200 metrov dolgo peš pot proti crngrobski cerkvi, po senci pod košatimi drevesi, za kratek sprehod. »Ko bo ta pot razširjena na štiri metre, potem tudi jaz odstopim zemljo zastonj. Seveda se bomo s tistimi, ki mejimo na cestišče, umaknili vsak za polovico. Naj povem, da je bila leta 19.37, ko so merili pot proti Crngrobu le-ta široka komaj dva metra, zdaj pa je
že tri. To gre vse na račun moje zemlje .. .«
Ne bi se hotel spuščati v ozadje spora, niti ne bi hotel komentirati sedanjih bitk na »crngrobskem bojišču«. Dejstvo je, da so dela na cesti proti Crngrobu ustavljena, da se obiskovalci Crngroba namesto po asfaltu še vedno vozijo po slabem makadamu. Seveda iz meseca v mesec naraščajo tudi stroški. Namesto 820.000 din, kolikor naj bi po predračunu veljala dela, se kaj lahko zgodi, da bo crngrobski asfalt mnogo dražji. In to zaradi enega samega človeka, ki mu kot vse kaže ni za napredek!
Epilog! Kot vse kaže se bo vsa stvar zdaj enkrat le razrešila. Morda še ne prav kmalu, ampak zagotovo se bo! Delegati vseh treh zborov škofjeloške občinske skupščine so namreč na svoji zadnji seji ugotovili, da je »prometna žila« Dorfarje-Crn-grob splošnega družbenega pomena. S tem pa se lahko začne tudi postopek za razlastitev zemljišča last Matevža Masterla iz Crngroba. Postopek se zaradi različnih pravd na sodiščih lahko še zavleče, močno zavleče, toda asfalt do Crngroba enkrat vsekakor bo!
J. Govekar
obiščite  —  obiščite  — obiščite
paviljon veletrgovskega podjetja
v hali A na XXVI. gorenjskem sejmu v času od 6. do 16. avgusta
V prodaji so:
— kuhinje
— spalnice
— dnevne sobe
— sedežne garniture
— bela tehnika
Poleg tega nudimo še:
— potrošniško posojilo do 30.000 din in 10% pologa
— brezplačno montažo stanovanjskega pohištva
— brazplačno dostavo na dom do 25 km
© metalka
blagovnico J
ljubljanct
Prodaja od 6. do 1 6. avgusta 1 976 na
Gorenjskem sejmu
v Kranju — paviljon »A«
naslednje blago:
— motorne žage Husquarna, Homelite in Stihi
— motorne kosilnice 2 dvo- in štiritaktnimi motorji
— stiskalnice in škropilnice za sadje
— ostali pribor za kmetijstvo
— vodoinštalacijske armature K. S.
m z
10% popustom naslednje blago:
— kopalnice Maja — Marles
— program sestavljivega pohištva HO-PO
— vodoinštalacijske armature Mar. Livarna in Unitas
— sanitarno keramiko
— talne obloge in tapete VEVČE
— sesalnike za prah ETA
Pri nakupu trenirk TRIO je tovarniško znižanje od 20 do 40 %
NUDIMO POTROŠNIŠKI KREDIT
Obiščite našo stojnico na Gorenjskem sejmu v Kranju in zahtevajte podrobnejše informacije.
metalka
TOVARNA USNJA KAMNjK
TOZD U9NJARNA • TOZD USNJENA KONFEKCIJA*
bo na letošnjem Gorenjskem sejmu sodelovala s svojimi izdelki usnjen«? konfekcije in PVC obutve.
Zanimive za vas bodo predvsem cene, ki bodo znižane za 35 % do 50 %.
Zato ne zamudite ugodne prilož' nosti in obiščite paviljon tovarn* usnja Utok Kamnik v hali A.
Za nakup se priporočamo.
Mladinska knjiga Knjigarna in papirnica Kranj,
Maistrov trg 1
razstavlja in prodaja na Gorenjskem sejmu v Kr* od 6. do 16. avgusta 1976
Novejše izdaje založbe Mladinska knjiga Šolske knjige in potrebščine Velika izbira uvoženih kitajskih cekarjev Priporočamo se za obisk!
VoUjul
Celotnejša skrb za turista
Nekako od srede junija dalje pa tja do septembra ali še malo dlje, Ovisno pač od začetka in konca šolskih počitnic, se začne množično Potovanje iz notranjosti k morju, v planine ali v kraje, ki jim zaradi "Jihovih lastnosti pravimo zdraviliški ali letoviški kraji; skratka — gre *a turistično preseljevanje narodov, ki je zadnja leta postalo pomemb-1,8'gospodarska panoga.
V teh kratkih poletnih mesecih nekaj desetin milijonov ljudi, če se Pojimo le na evropski prostor, menja svoje domovanje, potuje, se pre-r^n,juje drugje in drugače, skratka, živi povsem spremenjeno kot pre-^zni del leta. Potujejo praktično vse starostne skupine, od najbolj ob-utljivih, kot so starejši ljudje in otroci, matere z dojenčki ali pred Porodom, zdravi in manj zdravi, kot so kronični bolniki in podobno. Če-Pr^y ima to veliko poletno preseljevanje rekreativni pomen, pa včasih . ačin potovanja in samo bivanje v kraju oddiha nikakor nima takih .a8tnosti, da bi oddihu lahko-res rekli oddih. Celo nasprotno — občutljivejše kategorije dopustnikov, pa ne le te, lahko zdravje zaradi pogoji v>. ki jih turistična medicina označuje za neprimerne, za krajši ali a'jši Čas bolj ali manj načnejo.
Vsi se zavedamo, da turizem ne pomeni le postelje in hrane, pač pa .P°go mnogo več. Eden od teh »mnogo« je tudi zagotovljen higienski 1 Preventivni zdravstveni minimum, ki si ga turist z raznimi taksami ®r vigjo ceno vseh mogočih storitev tudi sam plačuje. Vprašanje pa je *veda, fe to, kar plača, tudi dobi.
~ Zdravje, kot vemo, se začne pri preventivi: zato skorajda ni motalo! Preceniti znanja modernega nomada o tem, na kakšen način si hko zavaruje zdravje, takoj ko menja okolje. Kaj ve o pitni vodi, o jasnosti okužbe s sladoledom in hrano sploh, ali zna zahtevati, tam ■ter biva, higienski mini»num ih ali zna izbirati kraje, od koder ni daleč
0 riujne zdravniške pomoči ali do bolnišnic. Moderen turist se torej ne r°.uči le o znamenitostih kraja ali dežele, kamor potuje, pač pa se opre-
1 tudi s te vrste znanjem, ki pa mu ga je treba nevsiljivo ponuditi že I??a- Posnemanja vreden je trud za preventivo v tem smislu v neka-
^ r}n razvitih zahodnih državah, kjer svojega potencialnega turista .— Je pa danes lahko vsak prebivalec — na vsakem koraku toda nevsilji-. zasipajo z navodili, kako zdravo preživeti dopust. Lekarne, čakal-k'ce, vlaki, letala so polni najrazličnejših brošur, v katerih je poučna j.pi8ec!a 0 tem in onem, kar lahko doleti turista, kadar zapusti svoje lativno varno domače okolje. Te in drugačne vrste napotki, ki jih niti oH    ^a iskati v raznih časopisih ali medicinskih priročnikih, so seveda ia qV k°'J a^ manJ zajetne mošnje za preventivo namenjenega denar-tr k e.Veo-a Pa sodoben turist na oddihu zunaj domačega okolja ne po-e°uje le nasvetov za ohranjenje zdravja, pač pa tudi pravne napotke Primere različnih nezgod ali situacij ter seveda zelo dobrodošle oce-, e turističnih objektov in storitev, kar poleg vsega drugega zaokroža *°mpleksno skrb za turista, t      Od bolj ali manj debele rezine, ki jo posamezna dežela namenja j* eventivnemu zdravstvenemu varstvu, je seveda odvisna vrsta pogo-j v ln okoliščin, ki zagotavljajo domačemu kot tujemu turistu ne le pri-|   trio bivanje, pač pa tudi prijetne spomine, na skrb za varno in hi-j^nsko bivanje kjerkoli, pač. Počivališča ob magistralnih cestah proti ^.gu se lahko razlikujejo med seboj kot noč in dan, odvisno od krajev-n cestnih in komunalnih služb. Redno praznenje posod za odpadke n-. Parkiriščih je verjetno le minimum civiliziranega okolja, oblike raz-•j udobnosti na takšnih krajih, ki pa imajo svoj razlog vedno v varo-nJU zdravja, pa se lahko pahljačasto razpenjajo od klopi in miz, do J* evoznih in za vzdrževanje enostavnih sanitarij, do udobja na nivoju ;    °telov in hotelov. Seveda pa se varovanje turista ne omejuje samo na £, hrr°VanJe pred nehigieno, prav tako je pomembno tudi varovanje pred g, uPom, zavajanjem z neresničnimi ali polovičnimi informacijami itd. ratka,  v  turističnem  gospodarstvu, katerega pomen  tako radi
f°^arjamo, naj bi del denarja, ki se nateka tudi iz domačega in tujega ^ristovega žepa, usmerjali v takšne, sicer bolj malo impozantne, a Zato nič manj pomembne in obrestovane investicije, kot so zdravstvena preventiva v turizmu.
L.M.
Varstvo pred hrupom
8 ^ruP — večji ali manjši — nas Uaj Ja Pravzaprav povsod, tako st .f'ovnem mestu, v bivalnih pro-je°t V komunalnem okolju, potem g tu §e hrup, ki ga povzroča promet, j. ratka, hrup je del našega življega <*Je nuJno z'° splošnega napreduj človek je že zdavnaj spoznal in povsem občutil, da hrup nikakor »iti vP''va blagodejno na počutje, tPQPak celo kvarno, saj pri dolgo-
0,aJnem vplivanju hrupa prihaja do uar organizma in do invalidnosti, j rup namreč povzroča motnje v lovanju slušnega aparata in živč-l 8a sistema. Posebno višja jakost JočPa vPnva na organizem utruja-0f ' Povzroča okvare na slušnem ki8?nu» posledica pa je naglušnost, Jahko zaradi dolgotrajnega vpli-z ,nJa hrupa preide tudi v gluhost. Iz J/ravstvenih razlogov je zato, po ednarodnih normativih, stopnja Pota, ki ji je delavec v delovni iz-de^k ^Postavljen, omejena na 90 ^jbelov. Človeško uho sicer prene-j 56 dokaj višjo jakost hrupa, ven-v*r Pa le za krajši čas. Ker torej •wfL?» da hrup vpliva na fizično in ^hično počutje ljudi, jih ovira pri 2!pu> moti pri počitku in škoduje ^ravju, je potrebno z uzakonjenimi
erdi zavarovati naše bivanje, j, *V razpravi je predlog republi-zak°na   °   varstvu pred J^Pom in prav tako tudi pravil-*»«• je povedal Janez Piskar, višji
Razstava Dolika
&kfe8en*ce "~ Ob letošnjem občin-prazniku so v mali dvorani L^kega doma na Jesenicah s slik kulturnim sporedom odprli 8ftKa.r.sko razstavo članov likovne -rj^je DOLIK pri DPD Svoboda deli u^ar- Na razstavi se s svojimi iL Predstavlja devet dolikovcev. i, 2stava bo  odprta do vključno
avgusta vsak d an.
D. S.
sanitarni tehnik, ki se na Zavodu za socialno medicino in higieno Kranj ukvarja s tem področjem. »Merila o hrupu na delovnem mestu določa Pravilnik o splošnih ukrepih in normativih za varstvo pri delu pred ropotom v delovnih prostorih, novi pravilnik pa bo merila za varstvo pred hrupom razširil tudi na drugo človekovo okolje. Pravilnik predlaga dokaj ostra merila, kar pa je seveda prav in sprejemljivo, če hočemo okolje ohraniti dokaj primerno za delo in bivanje.«
Tako je v predlogu pravilnika za hrup v komunalnem okolju na primer v čistem industrijskem območju brez stanovanj maksimalni dopustni nivo hrupa omejen na konstantnih 70 decibelov, redke konice hrupa na 90 decibelov; v mestnem stanovanjskem področju je maksimalni dopustni nivo hrupa 55 decibelov, redke konice pa 70 decibelov. Za bolnišnice in zdravilišča so te mere še nižje, in sicer 45 decibelov; za nočni čas so te dopustne meje seveda še nižje. Ostra so tudi merila za bivalne prostore: za bolniške sobe velja dnevni nivo 35 decibelov, nočni pa le 30, v učilnicah pa naj ne bi bil višji od 40 decibelov.
»Medtem ko je kontrola hrupa na delovnem mestu po zakonu obvezna, pa doslej hrup v komunalnem okolju ni imel zakonske podlage. Zato tudi pravzaprav ne vemo, kako hrupno je naše okolje. S tem področjem,« pravijo na Zavodu za socialno medicino in higieno   Kranj,   »se   bodo morale ukvarjati   tudi   bodoče samoupravne komunalne skupnosti. To temo je načel že tudi regijski posvet o ekologiji dela in varstva pri delu marca letos, ki je priporočil tudi nakup občutljive merilne naprave. Pred kratkim smo novi aparat za natančno merjenje nivoja zvoka že kupili: aparat ima široko uporabnost, saj je z njim poleg drugega mogoče meriti tudi jakost tresljajev, kar je za nekatera delovna mesta zelo pomembno.«
L. M.
Brezskrbnost in varnost med
počitnicami
Vsi si želimo prijetnih dopustov in počitnic. Radi bi se izognili delovni enoličnosti, hrupu, strojem, slabemu zraku, kdaj pa kdaj tudi sodelavcem, ki nam včasih kar preveč goltajo živčevje in grene počutje. Radi bi vsaj na dopustu odložili breme vsakdanjosti, da bi pridobili več moči in svežine in da bi po dopustu z novimi močmi bolj uspešno opravljali svoje delo.
Dopust naj bi bil čim bolj brezskrben, bogat po vsebini doživljanja, biti pa bi moral dovolj varen. Le v tem primeru je uresničen njegov namen. A žal prav na dopustu v vodnih športnih aktivnostih povzročamo zaskrbljenost, ko se spuščamo v nevarne okoliščine. Tako nepremišljeno skačemo v vodo, ne da bi se dovolj prepričali, če je voda dovolj globoka in če ni morda v bližini ljudi ali čeri.
Tisti, ki plavajo le toliko, da jih voda nosi na površju, se boje potopiti in če se malo potope, začno kašljati, ko pogoltnejo nekaj vode, so že v stiski, posebno če so predaleč od obale. Kot napr.: s sestro sva brezskrbno plavali nekaj sto metrov od obale. Nič hudega sluteč se mi je zaletelo. Začela sem pokašljevati in po malem goltati vodo. Sestra me je začela miriti in mi pomagala plavati. Kakor naročen je bil v bližini mladenič, ki je mislil, da se s sestro v vodi tako  zabavava.  S fantovsko vnemo se je pridružil tej igri — začel naju je potapljati, kar je večalo strah in daljšalo trenutke mučnega boja z vodo. Končno naju je rešil čolnar. Od tedaj čutim strah pred valovi in ne plavam več predaleč od obale. Med plavalci so tudi taki, ki se gredo maratonce. Toda ne vedo, da je tekmovanje maratoncev organizirano in nadzirano, medtem ko je  plavanje  predaleč od obale lahko nevarno, skoraj zmeraj pa povzroča nekaj zaskrbljenosti   svojcev. Namesto, da bi plavalci po takem maratonu doživljali ponos, občudovanje in trenutke pohvale, jim samoobčudovanje kmalu splahni, ko jih starši za take podvige navadno okara-jo, saj so jim povzročili napete in vznemirljive trenutke negotovega pričakovanja.
Pretirano oddaljevanje od obale posamič pa tudi v skupini ni zmeraj popolnoma varno. Nenadna in nepričakovana stihija z močnim valovanjem, vetrom in nevihto povzroča celo preglavice izkušenim mornarjem. Še bolj so taki nepričakovani doživljaji neprijetni za tiste, ki so se na blazini in na drugih počitniških plovilih prepustili vabljivim morskim valovom, ki so jih odplavili predaleč in v negotovost.
Posebna pozornost naj velja najmlajšim. Imeti jih je potrebno trajno na očeh. Gre za njihovo varnost, če pa bodo použili preveč vode, bodo z njo skregani in se bodo kasneje privadili na plavanje.
Turistična društva ne objavljajo rada primerov nezgod, to bi bila za njih slaba propaganda, tudi ne morejo z opozorili in drugimi ukrepi docela zagotoviti varnosti dopustnikov.
Za varnost moramo skrbeti sami. Prvine varnosti morajo biti vgrajene in prisotne povsod: na kopališčih, v počitniških domovih, šotoriščih in igriščih. Varstvena vzgoje-nost in varstvena omika pa naj spremljata vsakogar, tudi v dneh brezskrbnih dopustov — saj nezgoda nikoli ne počiva. Jože Ažman
Člani poklicne gasilske in reševalne enote železarne Jesenice skrbe zc urejenost okolice gasilskega doma. — Foto: B. Blenkuš
kino
Kranj CENTER
6. avgusta amer. barv. akcij. DOKLER NE UBIJEM TUDI TEBE ob lb.. 18. in 20. uri
7. avgusta amer. barv. akcij. DOKLER NE UBIJEM TUDI TEBE ob 1«.. 18. in 20. uri, premiera ital. barv. krim. UClTEUICA IN MAFIJA ob 22. uri
8. avgusta sovjet, barv. VELIKA ATRAKCIJA ob 10. uri, amer. barv. akcij. DOKLER NE UBIJEM TUDI TEBE ob' 15.,  17. in
19. uri, premiera sved. barv. NOVA DEŽELA ob 21. uri
9. avgusta ital. barv. krim. UČITELJICA IN MAFIJA ob 1«., 18. in 20. uri
10. avgusta ital. barv. krim. UČITELJICA IN MAFIJA ob 1«., 18. in 20. uri
11. avgusta ital. barv. erot. kometi. PREPOVEDANI DEKAMKRON (ni primeren za otroke) ob 16., 18. in 20. uri
12. avgusta ital. barv. erot. kometi. PREPOVEDANI DEKAMERON <ni primeren za otroke) ob 1«., 18. in 20. uri
Kranj STORŽIČ
n. avgusta (rane. barv. RAZSODBA ob 18. in
20. uri
7. avgusta premiera jug. barv. mlati. PRISTAVA V MALEM RITU ob ltt. uri, franc. barv. CS krim. POLICAJ ob 18. uri, franc. Iwrv. komed. VESELI REKRUTI ob 20. uri -ZADNJIC!
8. avgusta jug. barv. mlad. PRISTAVA V MALEM RITU ob 14. uri, amer. barv. vestem VITEZI RULETE ob 16. in 20. uri, franc. barv. komed. KLOFUTA ob 18. uri
9. avgusta ital.-angl. barv. CS pust. SCARA-MOUCHEVA VELIKA PUSTOLOVŠČINA ob 18. uri, amer. barv. akcij. DOKLER NE UBIJEM TUDI TEBE ob 20. uri - ZADNJIC
10. avgusta ital.-angl. barv. CS pust. CHA-RAMOUCHEVA VELIKA PUSTOLOVŠČINA ob 18. in 20. uri
11. avgusta amer. barv. vestem VITEZI RULETE ob 18. in 20. uri
12. avgusta ital. barv. krim. UČITELJICA IN MAFIJA ob 18. in 20. uri
Tržič
(i. avgusta Iranc. barv. ljub. MANEKENKA IN MINISTER ob 18. in 20. uri
7. avgusta franc. barv. ljub. MANEKENKA IN MINISTER ob 18. in 20. uri
8. avgusta amer. barv. krim. POROČILO O UMORU ob 17. in 19. uri
9. avgusta amer. barv. krim. POROČILO O UMORU ob 18. uri
10. avgusta amer. barv. vestem VITEZI RULETE ob 18. in 20. uri
11. avgusta franc. barv. komed. KLOFUTA ob 18. in 20. uri
12. avgusta ital.-angl. barv. CS pust. SCARA-MOUCHEVA VELIKA PUSTOLOVŠČINA ob 18. in 20. uri
Kamnik DOM
ti. avgusta franc. barv. kometi. ALFREDOVE NEZGODE ob 18. in 20. uri
7. avgusta franc.-belg. barv. pust. SOLO ob 18. in 20. uri
8. avgusta franc barv. komed. VESELI REKRUTI ob 15. uri, franc.-belg. barv. pust. SOLO ob 17. in 19. uri
9. avgusta amer. I>arv. vestem VITEZI RULETE ob 18. in 20. uri
10. avgusta ital barv. erot. komed. PREPOVEDANI DEKAMERON (ni primeren za otroke) ob 18. in 20. uri
11. avgusta ital. barv. CS pust. IZZIV BELE SAPE ob I8. in 20. uri
12. avgusta ital. barv. CS pust. IZZIV BELE SAPE ob 18. in 20. uri
Trim steza na Plavžu
Na zadnji seji Turističnega društva Jesenice so med drugim razpravljali tudi o gradnji trim steze na Zgornjem Plavžu. Delavci SGP Sava Jesenice zdaj urejujejo objekt, kjer bo orodje za telovadbo. Na seji so sprejeli tudi merila za letošnjo podelitev posebnega priznanja v akciji Lepe rože, ki teče že sedmo leto.
B. B.
Škofja Loka SORA
(i. avgusta amer. barv. satira VELIKI DIKTATOR ob 17.10 in 20. uri
7. avgusta franc. barv. komed. VELIKA AVANTURA ob 17.(0 in 20. uri
8. avgusta franc. barv. komed. VELIKA AVANTURA ob I 7..)0 in 20. uri lu^dS&PK* i,aL ,,arv   vtmt9rn ZLATO IN WHYSK1 ob 20. uri
11. avgusta ital. barv. vestem ZLATO IN WHYSKIobl8. in 20. uri
12. avgusta franc. barv. drama MANEKENKA IN MINISTER ob 20. uri
Železniki OBZORJE
ava^VmA 'ra,,<' barv- kon'«l- VELIKA AVANTURA ob 20. uri
7. avgusta franc. barv. vojni VROČA ZIMA ol) 20. uri
8. avgusta amer. barv. satira VELIKI DIKTATOR ob 17. in 20. uri
II. avgusta amer. barv. krim. SUPER POLICAJA ob 20. uri
Bled
6. avgusta amer. barv. ZELENO SONCE ol> 18. in 20. uri
7. avgusta amer. barv. VRELI DIAMANT ob 18. in 20. uri
8 avgusta amer. barv. ZAKAJ TE M()Z PUSCA SAMO ob 18. in 20. uri
9. avgusta nem. barv KAPETAN ob 18 in 20. uri
10. avgusta nem. barv. KAPETAN ob 20 uri
11. avgusta franc. barv. NOČNE STRASTI ob 18. in 20. uri
12. avgusta angl. barv. DVOJČICI ZLA ob 20. uri
Radovljica
(i. avgusta amer. barv. VRELI DIAMANT ob 20. uri .
7. avgusta franc. barv. NAGLO SODIŠČE ob 18. uri, nem. barv. KAPETAN ob 20 uri
8. avgusta nem. barv. KAPETAN ob 18 uri amer. barv. ZELENO SONCE ob 20 uri
iniX!«Z!el; l,arv VOJNA ZARADI LOLE MA DONE ob 20. uri
10. avgusta franc. barv. NOČNE STRASTI ob 20. uri
. J.'-,ai'!?U8.,a amer- harv VOJNA ZARADI LOLE MA DONE ob 20. uri
12. avgusta franc. barv. NOČNE STRASTI ol) 20. uri
Jesenice RADIO
(>. avgusta amer. barv. komed. POVAMPIR-JENI MILES ob 19. uri
7. avgusta amer. barv. akcij. MOZ Z VZHODA ob 19. uri
8. avgusta amer. barv. akcij. MOZ Z VZHODA ob 19. uri
9. avgusta amer. barv. akcij. AKCIJA ZA ATENTAT ob 19. uri
10. avgusta amer. barv. akcij. AKCIJA ZA ATENTAT ob 19. uri
Jesenice PLAVŽ
KoATSook^ite CS "US' °''™A<'IJA ATENTATob2o'ur'>arV aknj AK(''JA ZA ATENTA^ob20:u,',a,'V AKCIJA ZA
MAa.VKw;S,*amt"r- harv ak,'i MOŽ Z VZHO-IJA oh 20. uri
DAob20U'ura amer akd' M07' Z VZM°-
ll.'wiaMKMS^amt:r ,)arv kon'«' POVAMPIR-JENI MILhS ob 20. uri
Dovje Mojstrana
7 avgusta ital. barv. drama LJUBEZEN V FIRENCAH ob 19.:«)
8. avgusta amer. barv. krim. LOS CASA-DORES ob 19.:«) -
Kranjska gora
7. avgusta amer. barv. krim. LOS CASA-DORES ob 20. uri
8. avgusta amer. barv. komed. POVAMPIR-JENI MILES ob 20. uri
II. avgusta amer. barv. akcij. AKCIJA ZA ATENTAT ob 20. uri
Področno tekmovanje traktoristov
Škofja Loka — V nedeljo, 8. avgusta, bo na Suhi pri Skofji Loki tekmovanje traktoristov za gorenjsko področje. Pripravljata gs društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov in živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske. Ekipe, ki jih bodo sestavljali najboljši gorenjski traktoristi, se bodo zbrale v Skofji Loki ob 7. uri. Nato se bodo tekmovalci v prostorih osnovne šole »Cvetko Golar« na Trati najprej pomerili med seboj v teoretičnem znanju, od 8. do 13. ure pa bo na kmetijskem posestvu na Suhi tekmovanje v oranju. Na programu je tudi spretnost-na vožnja. Razglasitev rezultatov s podelitvijo priznanj je napovedana za 14. uro. -jg
Poletna
Potrebujemo: 5 dkg hamburške slanine, 1 čebulo, strok česna, 25 dkg jušne zelenjave, 1 liter čiste goveje juhe iz kocke, 5 dkg rezancev, 15 dkg kuhane gnjati, drobnjak.
Slanino narežemo na kocke in rahlo opražimo. Dodamo sesekljano čebulo in česen, oprano in zrezano jušno zelenjavo in pražimo še pet minut. Doli-jemo juho, dodamo rezance in kuhamo 20 minut na srednje močnem ognju. Preden juho postavimo na mizo, ji dodamo na rezance zrezano kuhano gnjut ter potresemo s sesekljanim drobnjakom.
juha
Sezona paprike in paradižnika
Julija in avgusta pogosteje kot kdajkoli v letu posegamo po paradižniku in papriki, saj je te zelenjave na trgu dovolj, sezona pa traja še tja v september in oktober. Tudi pozimi sicer najdemo te vrste zelenjavo v
Modra obleka z belimi pikami za tople poletne dni: žepi in gornji del obleke je obrobljen z belim blagom.
zelenjavnih trgovinah, toda v rastlinjakih vzgojeni sadeži so dokaj dragi.
Paprika je bogata z vitaminom C in ima mnogo mineralnih snovi. Uživamo jo surovo v solati, sicer pa jo dušimo in na hitro opečemo, saj je taksna najboljša. Dodajamo jo drugim zelenjavnim jedem za izboljšanje okusa, sicer pa je verjetno najbolj znana jed — nadevana paprika. Surovo lahko ponudimo tudi tako, da jo nadevamo celo ali prerezano na pol s francosko solato, s skuto in drugimi jedrni.
Paradižnik ima poleg dragocenih mineralnih snovi še veliko vitaminov A, B in C. Paradižnik kuhamo, dušimo ali pečemo. Veliko ga pojemo svežega, pripravljenega v solati. Lahko pa ga tudi izdolhemo in nadevamo z majonezo, jajci, šunko ali hladnim rižem ter ponudimo kot hladno predjed. Tople jedi s paradižnikom pa so razne juhe, paradižnikova omaka, dušen z jajci ali s papriko ter seveda kot dodatek še k drugim najrazličnejšim jedem, tudi mesnim.
Če v poletnih vročih dneh pripravljamo pojedino za rojstni dan našega najmlajšega, potem izbirajmo med sladkarijami, za katere ne potrebujemo tako kaloričnih sestavin kot so čokolada in kreme na osnovi masla: raje posezimo po sadju in želatini in morda stepeni sladki smetani ter s tem napolnimo torto.
Nega prsi
Sele potem, ko začno prsi izgubljati svojo obliko, navadno se to zgodi po tridesetem letu, se zavemo, da smo ta del telesa pravzaprav zanemarjali. Resnice, da je telo podvrženo staranju, se moramo zavedati že veliko prej, preden postanemo pozorni na znake ne več rosne mladosti. Seveda pa ni pravila, da bi se prsi začele spreminjati prav s tridesetim letom, lahko so še pozno v starost lepe, lahko pa se to zgodi že dosti pred tridesetim letom.
Običajno velja, da si po tridesetem letu ne smemo privoščiti kakih hudih in hitrih shujševalnih diet, saj hi se posledice na prsih močno poznale. Telo namreč porabi pri hujšanju maščobo v telesu, za prsi pa vemo, da jih sestavlja polovica maščobne-ga tkiva, ostalo pa so mlečne žleze in drugo vezno tkivo. S staranjem mlečne žleze oslabijo, maščobnega tkiva ni, in če so mišice gornjega dela oslabljene ter koža nenegovana in ohlapna, potem se lahko od zaželene in lepe oblike prsi kar poslovimo.
Da se moramo varovati prehitrega hujšanja, smo že rekli. In kaj še lahko storimo? S primerno telovadbo lahko okrepimo mišice, na katere je pripeto vezno tkivo prsi. Na sliki je le ena od številnih vaj za krepitev mišic na prsnem košu. Več gumijastih trakov spnemo skupaj ter jih nato s stegnjenimi rokami spredaj in nato še zadaj za hrbtom raztegu-jemo. Znana je tudi vaja, ko roke sklenemo v višini prsi in tiščimo dlani skupaj z vso močjo.
Masažo prsi izvajamo previdno: primerna je mehka ščetka, gibi naj bodo krožni: na ta način se tkivo na prsih bolj prekrvavi, s tem dobi več hrane in je močnejše. Pogosto prhanje prsi s hladno vodo je prav tako primerno sredstvo za nego.
-ttmrta odgovarja
Anka iz Kranja — Iz blaga, ki ga košček v pismu prilagam, bi rada obleko za na morje. Stara sem 19 let, visoka 165 cm, tehtam pa 56 kg.
Marta - Obleka je krojena ob telesu, ima prost hrbet in se ..„..,.....:.,  ..   i.-.,i...,.:   -lo/lai na
zavezuje s trakovi zadaj °a vratu. Dolžina sega čez koleno in ima ob spodnjem robu rahl° nagubano volano. Zadrga je na hrbtni strani. Pas je iz istega
blaga.
Ko kuhamo kavo
Ni vsaka kava, ki jo skuhamo, tudi dobra. Veljavnega recepta, ki hi zagotavljal odlično kuhanje, pravzaprav ni, treba pa se je le držati nekaterih splošnih pravil. Kavo skuhamo vedno le v vodi, ki je prevrela. Zato je najprimernejša posoda za kuhanje bakrena džezva. Običajne mere pri kuhanju kave so: skodelica vode, žlička sladkorja in žlička kave. Za
močnejši napitek seveda nekaj ty še dodamo. Pijemo vedno le »VJ\| kuhano kavo. postana ni ne doD', ne zdrava. Pri nakupu se prepi''1' L mo, da je kava dobro pražena, n." , pa jo dajmo zmleti. Kavo hram"^ vedno v dobro zaprti posodi, sic«1 j značilni vonj razguhi. Kava V. zmernem pitju poživlja in spodbu-telesno in psihično prizadevnost.
B
KRANJ
PRIMSKOVO B
POHIŠTVO
predsobno pohištvo
spalnice
regali
sedežne garniture kuhinje
HO-PO sestavljivi program za kleti in shrambe
GRADBENI MATERIAL
— cement, opeka, železo, les, okna — vrata, parket, keramika, obloge itd.
10 % popust pri nakupu predsobnega pohištva
10 % popust pri nakupu keramike 10 % popust pri nakupu vezanih oken
mahagoni intro din
in belopleskanih oken »HOJA«
POSEBNI POGOJI
KREDIT DO 30.000 DIN   10% POLOGA BREZPLAČNA DOSTAVA POHIŠTVA DO 30 KM
STROKOVNI NASVETI SEJEMSKI POPUST - NA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU
EN OGLED JE VREDEN VEČ KOT TISOČ BESED
Rešitve pošljite do torka, 10. avgusta, na naslov: Glas, Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1. 50 din. 2. 40 din, 3. 30 din
Vodoravno: 1. zmešnjava, popoln nered, 5. plan, 9. vrtna uta, 13. odvetnik, plesalec na vrvi; tudi kdor hodi po oblakih, 17. necepljena jablana ali hruška in sad, lesnjača, 18. sesajoča žuželka s smradnimi žlezami, 19. znak 2a kemično prvino nikelj, 20. letalka, 22. znak za kemično prvino silicij, 23. vaŽno živilo, v prah zmleto žito, 25. oblika ženskega imena Antonija, 26. Jpka, 28. priznani aperitiv, 30. število z dvema ničlama, 31. junakinja romana danskega pisatelja Andersena Nexoeja, 32. Josip Ipavec, 33. glavni števnik, rimski naravoslovec Tit Lukrecij, 36. Tone Pavček, 37. letopis, kronika, francoski filmski režiser, ki je uveljavil B. Bardot, Roger, 41. sinjska vitega igra, 43. ime pesnika in dramaturga RTV Ljubljana Fritza, 45. odmev, jek, ~- leseno orodje, podobno velikemu kladivu ali kiju, 49. prebivalec zgodovinskega mesta Knina, 51. nekdanji ruski vladar, 52. zahodni kontinent, »Novi 8Vet«, 54. lekarna, 56. pesniško ime za Koroško, 57. slovenski pisatelj »Jare gospode«, Janko.
JJavpično: 1. klica, cima, 2. žleznjaki, žlezne bule, 3. črni oves, 4. desni pritok Gangesa v severni Indiji, 5. okrasni predmeti za nošenje na telesu, 6. ime več Pergamskih kraljev, Atal, 7. skrbsko moško ime, Rastislav, 8. tetica, 9. star ,2raz za plačilo, plača, 10. ledvice, 11. bolnik, oseba v zdravniški oskrbi, 12. oče,
izdelek kiparja, 16. v grški mitologiji mati bogov, 21. bitje, bit v sestavljenih (četrta črka o), 23. najlepši mesec v letu, 24. borišče, v Pulju znamenitost, ^6. osrednji prostor v starorimskih hišah, atrium, 27. napušč, najnižji rob ?^rehe, s katerega se odteka voda, 29. ženski osebni zaimek, 31. plod,
žensko ime, kraljica kralja Matjaža, 35. fotelju podoben oblazinjen ^dež za več oseb, 37. igralec, 38. indonezijsko ime za Novo Gvinejo, 39. žgana P'Jača iz vina, 40. podpornik v umetnosti, 41. plošča za mehanično računanje Pri starih Grkih in Rimljanih, 42. naziv za ladijski motor tovarne Tomos, 44- Vladimir Nazor, 46. zlato jabolko, paradižniku podoben sad južnega dre-»e^a. 47. vzhodnjaški liker, navadno iz riža, 49. največji morki sesalec, 50. ^eški pisec naturalističnih romanov, A. G. N . tudi neumen, 53. grška črka, b°- avtomobilska oznaka za Trst.
Razstava malih živali
Tudi letos bodo na tradicionalen1 mednarodnem Gorenjskem sej-??u v Kranju razstavljali rejci malih * Vali svoje najlepše primerke živali. Razstavljene bodo različne vrste kokoši predvsem gospodarskih pa-^fo. purani, vodna perutnina, fa-2ani, kunci vseh vrst, različne pasme
eksotičnih golobov in golobov pi-smonoš, kanarčkov, papigic ter še kolekcija zunanjih ptic. Najmlajše obiskovalce pa bo gotovo razveselila veverička Muki in papiga Mišo. Razstava bo vsekakor zanimiva in poučna tudi za mladino in otroke.
S. L.
§, --------------- ---------------------
£0?$* Loka — Člani balinarskega kluba »Loka 1000« so pred dnevi v Skofji bliy 8}OVesno odprli novo 4-stezno balinišče. Zgradili so ga v neposredni Ur reke Sore v tako imenovanih »Benetkah«. Poleg balinišča pa so si ob L tu^ klubske prostore. Člani balinarkega kluba so privlačen športni vol • z8raclili večinoma s prostoljnim delom. Zrtovali so več sto prosto-2 Jnih delovnih ur. Na novem balinišču so bila že tudi prva tekmovanja. $p0°m?čini se je v prijateljskih srečanjih pomerilo več slovenskih ekip. Nov Prii*1* °°jekt je brez dvoma velikega pomena za razvoj tega vse bolj ^iod<ne8a športa v škofjeloški občini. Pred dvema letoma so namreč »I ?rn° balinišče zgradili tudi v Zireh. Pokrovitelj balinarskega kluba ^°ka 1000« je SGP Tehnik iz Škofje Loke. (jg) - Foto: F. Perdan
ŠAHOVSKI KROŽEK
3adušni mat
Skoki omogočajo skakaču, svojevrstno igro, tudi v napadu na kralja. To posebnost najbolje dokažemo s skakačevo sposobnostjo matiranja. V poziciji na sliki (Ya-nowsky — šahovski Ijibitelj, Pariz 1900) je beli materialno odločno šibkejši. V takem primeru je treba iskati rešitev v napadu na nasprotnikovega kralja. Beli je imel v tem položaju naslednjo možnost.
1. Sb4 -a6+ KbH -
2. Sa6 X c7+ K aH -
aH b8
Beli se resnično lahko resi v remi z večnim saniranjem Sc7 —a6 —c7, kajti skakač
je na polju c7 neranljiv; na 2.___Tc8 x c7
sledi 3. Td7 — d8 mat. Vendar pa se v poziciji skriva še ena možnost, ki jo beli izrabi.
3. Sc7-a6+ KbH-aH
4. Td7-b7!
Crni se je sedaj vdal, kajti opazil je, da nima rešitve pred matom.
4. ... e3-e2 '
5. Tb7-b8 + !! Tc8 x b8
6. Sa6— c7 zadušni mat
dr. S Bnvdek
izbrali smo za vas
Se vedno je čas, da si za poletje seši-jemo lahno obleko ali haljo. V TEK-STILINDUSOVI prodajalni v Hotelu CREINA v Kranju so dobili spet nove štrukse in krepe izredno lepih vzorcev. Na sliki art. STEVO in GORICA.
Cena: od 27,59 in 32,72 din za m
Da bo koža lepo, zdravo porjavela, bo poskrbela velika družina kozmetike DELIAL: mleko, olje, krema, pena v spreju in podobno za nego med sončenjem in po sončenju. Na Kokrinem oddelku kozmetike v GLOBUSU jih boste dobili.
Cena: od 21,50 do 45 din
Iz 100 % sintetike je ta izredno lep ženski poletni kostim, ki ga bomo rade oblekle tudi še v toplih prehodnih dneh. Barva: umazano rožnata. V Murkini MODI v Radovljici se dobi. Velikosti: od 38 do 44.
Cena: 795 din
V hladnejših poletnih dneh bo naša deklica na jeans krilo ali hlače rada oblekla še jeans jopico z dolgimi rokavi. V ZARJINI specializirani otroški trgovini na Jesenicah jih imajo v velikostih od 10 do 13 let.
Cena: od 295 do 340 din
Iz dalnje in bližnje preteklosti NAKLEGA IN NJEGOVIH VASI
(9. zapis)
O Udinem borštu bi se dalo še in še pripovedovati. Saj je prav tako globok in skrivnosten kot je na Dolenjskem ob Krki sloviti Krakovski gozd, ki je poln Trdinovih bajk.
Nekajkrat sem že prekrižaril Udin boršt — a vedno znova in znova naletim na še neznane dolinice, potočke, močvirja, skalne votline, klančke in vzpetine. — Četudi leži gozd v ravnini, še zdaleč ni raven. Tu se je narava prav potrudila, da je ravan spremenila v neravna brezpotja. .Šele tako nam postanejo tudi ledinska imena v gozdu bolj razumljiva. Saj imamo v Udinem borštu Krivo dolino. Dolgo njivo. Na požarju, v Kapu ipd. Dosti je tudi kraških pojavov, vrtač, golih skal, izjedenih sten", stoječih luž in celo manjših jezerc. V enem od teh goji udinborška lovska družina pravo naselbino rac-mlakaric.
vrana in Crni jakob
Bila sta to dva udinborška ro-kovnjača, strah in trepet vseh okoliških vasi. Najprej sta prosila, potem kradla, na koncu pa že ropala.
Posebno Črni Jakob je bil kaj podjeten. Ko je videl plevice ali žanjice na njivi, se je tiho priplazil do njihovih jerbasov z malico in jim — vse pojedel. Zato se ga je prijelo ime »Lačenperger«.
No, priložnost je zdaj še enkrat omeniti dupljanski grad. Ne le zato, ker so me že nekateri pobarali, kje neki stoji ta grad, o katerem sem pisal (gl. 7. zapis).
Nekoliko vstran od cerkve, v severozahodni smeri, morda le kakih sto korakov od vaške glavne poti, stoji prav lepa enonadstropna stavba (Spodnje Duplje št. 36) z obokanim portalom in stranskimi okni — to je ostanek nekdanjega gradu dupijanskih vitezov . . .
Tudi v veži, ki je slikovito obokana, se kažejo sledovi stare slave. Debeli (do 100 cm) zidovi in zavite stopnice v zgornje prostore tudi oči-tujejo nekdanjo grajsko preteklost današnje kmečke hiše.
Pretresljiv pa je pogled v staro grajsko ječo. To je majhen prostor — komaj v velikosti 1,5 m X 1,5 in X 1,5 m — v katerem se jetnik ni mogel niti vleči niti ni mogel stati. Tudi nobenega okenca ni. Le vhod — bolje vhodna odprtina — v obliki kvadratične (60cmX60cm) line — je še tu. In še ta vsaj pol metra nad veznimi tlemi. Torej so biriči jetnika kar nekako na glavo porinili v strašno temnico. Bili so zares neusmiljeni časi!
Zraven temnice je še danes ohranjen prostor, ki je nekdaj služil za stražarnico. — Se to omenim, da danes pravijo vaščani tej hiši slejko-prej le »grad«. To pa je hkrati tudi hišno ime, ki pripade vsakokratne-
mu lastniku poslopja. — Le zakaj pa se le-ti tolikokrat menjavajo?
GOSTILNA V MLINU
Popotnika, ki hiti od Spodnjih proti Zgornjim Dupljam, ustavi na levi strani ceste kažipot h gostilni Trnove (pišejo pa se za Terane).
Kar precej strma pot vodi v dolino. Tu pa se svet odpre in že imaš pred očmi nekak Sobčev bajer v miniaturi. Lepi prostori za taborjenje (ne: »kampiranje«!), travniki in igrišča za razvedrilo, umetno zajezeno jezerce (bolj primerno za čolnarjenje kot za kopanje) in za središče »naselja« star odslužen mlin, v katerem je zdaj urejena večja gostilna. Nekatere mlinske naprave so iznajdljivo prikrojene novi hišni dejavnosti — dalo pa bi se z arhitektovo pomočjo vse še mnogo lepše (toda manj kičasto) urediti. Tako bi lahko predstavljala Trnovčeva gostilna svojevrstno krajevno etnografsko zanimivost. Miren kraj v zatišni dolini, dovolj vode, okrog in okrog gozd — vse to bi dobro pogojevalo nov rekreacijski in gostinski center v neposredni bližini Kranja. Ki bi ga kot malokaterega odlikovala popolna tišina, absolutno čist zrak ter primerna oddaljenost od naselij in velikih cest. Bržčas pa bodo itak podjetni Teranovi stvari že sami uredili, četudi le postopoma. Za estetsko plat (tudi hortikulturno) pa ne bi bilo napak poiskati sodelovanja svetovalca-strokovnjaka.
Sicer se nerad vtikam v tuje zadeve, vendar se mi vidi zamisel domače gostilne v starem mlinu in v tihi zeleni dolini nadvse posrečena. T.ko, da ji res želim razcveta.
DOMOVANJE SV. VIDA
ar nehote mi prihaja v pero naslov Zupančičeve pesniške zbirke »V zarje vidove« in jugoslovanski praznik »Vidov-Pa še ime naše pesniške, a nezveste junakinje, lepe Viki je zapustila starega moža in bolnega otroka — sama pa-šla s tujcem, z nekakim zamorcem v daljno špansko deželo ...
No, spet me je zaneslo. Hotel sem le to povedati, da je svetnik, ki je bil nekoč dodeljen Spodnjim Dupljam za cerkvenega zavetnika, dal ime ne le številnim Bitnjam po Slovenskem, pač pa tudi celo vrsto imenskih izpeljank. Vid je tudi Vide in Vido, Vitomir in Vitogoj; Vida je tudi Vidosava in Vitka.
Pa še za letni čas imamo za Vida nekaj rekov: O svetem Vidi se skozi noč vidi, Svet Vid je češenj sit (Vidov praznik je 15. junija).
Kaj pa staroslovenski bog svetlobe in sonca Svetovit? Skrajšano: Svit. Ali celo ženska JSvetlana; saj gre za svetlobo, ki je je v sredi poletja največ! Kje vse išče misel pot, razlago,izvir .. . Č.Z.
star dan« tako de ..
TE DNI PO SVETU
Neškodljiv insekticid
Velika zahodnonemška firma bo v kratkem dala na trg izdelek, ki so si ga že dolgo želeli kmetje in drugi prebivalci našega planeta. To je insekticid, ki uničuje vse rastlinske škodljivce, človeku pa je povsem nenevaren. Preparat še nima imena.
Učenje brez not
Japonski pedagog dr. Shichi Suzuki je začel uvajati novo metodo učenja igranja na instrumente brez not. Njegova metoda se je zelo hitro razširila po deželi in sedaj se na Japonskem že več kot 250.000 otrok uči po posluhu igranja na glasbene instrumente. Večina so to predšolski otroci, ki še ne znajo pisati in brati. Uspeh je velik in so v ZDA že začeli posnemati Suzukijevo metodo.
Denar za branje iz kart
Poznavalci razmer sodijo, da zaslužijo vedeževalii v Zahodni Nemčiji okrog 50 milijonov mark letno. Okrog 17 milijonov Nemcev si namreč da vsak teden prerokovati iz kart. Organizirali so celo posebne seminarje za branje horoskopov. Študij traja šest »semestrov« in za vsak semester je treba plačati 250 mark.
Rajši ima živali
Francoska filmska igralka Brigitte Bardot, ki ima 42 let in je pred dvajsetimi leti izredno naglo osvojila francosko filmsko nebo, se s filmom skoraj ne ukvarja več. Zelo rada pa ima živali. Izjavila je, da se moškega naveliča že po treh mesecih, ker se potem baje začne obnašati preveč lastniško in ni več posebno pozoren, živali pa so trajno vdane. V bližini Pariza si je zato uredila nekakšen živalski vrt, v katerem so trije tigri, 23 mačk, 6 psov, deset ovac, šest koz, 26 rac, 20 kokoši in ne-Jj^   šteto golobov.
Samo dobra volja ni dovolj
Na spodnjem Saškem v Nemčiji so še leta 1907 našteli čez 4500 - parov štorkelj. Danes jih cenijo na 300 parov in vsako leto jih je približno za 10 odstotkov manj. Na upadanje števila teh velikih in lepih ptic vpliva oženje močvirnega sveta, vedno bolj gosto električno omrežje in vse bolj umazane vode. Zato se je kmet Johann Hemprich odločil, da bo povečal njihov stalež. Pred štirimi leti je ob jezeru za vasjo nastavil nekaj gnezdišč in jih zamrežil, v živalskem vrtu pa so mu dali dva para štorkelj. Tako je vzgojil prvi naraščaj in ga tudi prezimit. Štorklje so se navadile na pokrajino in vse bi bilo v redu, če se ne bi vmešali člani društva za varstvo živali. Obtožili so ga, da protizakonito lovi štorklje in jih zapira, da ne morejo na jug. Sedaj čaka na razsodbo.
> O
Q
W
RADIO
5.00 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Pionirski tednik 9.35 Počitniški pozdravi 10.15 Kdaj, kam, kako in
po čem 11.03 Sedem dni na radiu 12.10 Godala v ritmu 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Veseli domači napevi 13.30 Priporočajo vam 14.05 S pesmijo in besedo
po Jugoslaviji 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Vrtiljak 16.45 8 knjižnega trga
17.05 Gremo v kino 17.45 Zabaval vas bo . . .
18 05 Poletni divertimento 19.40 Minute z ansamblom
Toneta Janše 19.50 Lahko noč, otroci 20.00 Radijski radar 21.(K) Za prijetno
razvedrilo 21.30 Oddaja za nase
izseljence
28.06 8 pesmijo in plesom v novi teden
1.03 Zvoki iz naših krajev 2.03 Glasbena skrinja 3.03 Koncert po polnoči 4.03 Lahke note velikih orkestrov
Drugi program
H.00 Sobota na valu 202 13.00 I/, partitur velikih
zabavnih orkestrov 13.33 Popevke brez besed 14.(H) Z vami in za vas Ki.OO Naš podlistek -
A. Pietri: Jelen Iti. 15 Z majhnimi
zabavnimi ansambli 16.40 Glasbeni casino 17.40 Svet in mi 17.50 S pevcem Zvonetom
Bukovcem
18.00 Vročih sto kilovatov 18.40 Partiture lahke glasbe
Tretji program
19.05 I/, slovenske
zborovske tradicije 19.30 Večerna promenada
z Igorjem Ozimom 20.35 Deseta muza 20.55 Iz oper in glasbenih
dram 22.15 Sobotni nočni
koncert 23.55 Iz slovenske poezije
8
NEDELJA
5.00 Dobro jutro 8.07 Radijska igra za
otroke — J. Kafka: O vodi, ki je nehala pet i
8.48 Skladbe za mladino
9.06 9.55 10.05
11.20
13.20 13.45
14.05 lfi.OO
19.40 19.50 20.00 22.20
23.05
23.15
Še pomnite, t ovariši Vojaki, dober dan Iščemo popevko poletja
Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Nedeljska reporlaža Obisk pri orkesl i u Manfred Minnich Nedeljsko popoldne Zahavna radijska igra — M. Marine: Stric Gabrijel ima vedno prav
Glasbene razglednice Lahko noč, otroci
V nedeljo zvečci Skupni program JRT
— studio Beograd Literarni nokturno
— M. Kunene: Pesmi
V lučeh semafoi jev
Drugi program
8.03 Zvoki za nedeljsko jutro
9.35 Mladina sebi in vam 10.05 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana in vokalnimi solist i 10.35 Naši kraji in ljudje 10.50 Cocktail melodij 11.33 Melodije po pošli 13.18 Z lahko glasbo po svetu
14.00 Pet minut humorja 14.05 Glasba ne pozna meja
15.00 Nedelja na valu 202
Tretji program
19.05 Izbrali smo za vas 20.35 Naši znanstveniki
pred mikrofonom:
prof. dr. Ivo Kabine 20.50 Polet ni koncert
domačih in tujih
izvajalcev 22.00 Mihail Glinka: Ivan
Susanin, odlomki
23.00 Za nas muzicirajo 23.55 Iz slovenske poezije
PONEDELJEK
4.30 8.08 9.05
9.20 9.40 10.15
I 1.03 12.10
12.30 12.40
Dobro jutro Glasbena matineja Pisan svet pravljic in /godl>
Pesmice na pot epu Vedre melodije Kdaj, kam, kako in po čem
Za vsakogar nekaj Veliki revijski orkestri
K met ijski nasvet i Pihalne godbe na koncert nem odru
Drugi program
8.00 Ponedeljek na
valu 202 13.00 I/, partitur velikih zabavnih orkesl rov
13.3.1 14.1111 16.00 16.05 16.40 17.40 18.00 18.40
Zvoki i/, studia 14 Z vami in za vas Kulturni mozaik •Jaz/. na 11. programu Za mladi svet (iodala v ritmu Glasbeni cocktail Lahka glasba slovenskih avtorjev
Tretji program
19.4.r
20.35 20.50
21.30 23.55
Sprehodi po tuji zborovski literaturi: Po severu Evrope Za ljubitelje sl are glasbe — Am unio Vivaldi
Mejniki v zgodovini Večeri pri slovenskih skladateljih Sezimo v našo diskoteko
Iz slovenske poezije
4.30 8.08 9.05
9.20 9.40
10.15
1 1.03 12.10 12.30 12.40 13 30 14.05 14.40 15.30 15.45 10.45
17.00 18.00
19.40
19.50 20.00
20.30
21.30 22.20
23.05 23.15
I)obro jutro Glasbena matineja
Počitniško
popotovanje od strani do strani Lahke note Slovenske ljudske v zborovski in solist ični izvedbi Kdaj, kam, kako in po čem • Promenadi)! koncert Danes smo izbrali K met ijskl nasvet i Po domače Priporočajo vam Kaj radi poslušajo Na poti s kitaro Glasbeni intermezzo Vrtiljak
Spomini in pisma — L. Palmer: Srečanje s H. Keller Studio ob 17.00 Konceh po željah poslušalcev M inu te z
Ljubljanskim jazz ansamblom Lahko noč, otroci Slovenska zemlja v pesmi in besedi Radijska igra —
A. Ilicng: Burleska o Grku
Zvt|£ne kaskade Pot a jugoslovanske glasl>e: Prizori z Jadrana Literarni nokturno — R. Lukač, Pesmi Popevke se vrstijo
Drugi program
8.00 Torek na valu 202 13.00 lz partitur velikih
zabavnih orkestrov 13.33 S solisti in ansambli JRT
14.00 Z vami in za vas 10.(M) Pet minut humorja 10.05 Moderni odmevi
10.40 Polet ni port rel i 17.40 S Plesnim orkestrom
RTV Ljubljana 18.00 Lahka glasba na
našem valu 18.40 Popevke slovenskih
avtorjev
Tretji program
19.06 Glasovi časa
19.2o Recital sopranistke
Renate Tchaldi 20.00 Iz  »24 preludijev in
lug« op. 87 Dmitrija
Šostakoviča 20.35 Sodobni literarni
potret: Colee
Avvanoor (Gana) 20.55 Casalsov testi val
1975
22.10 Tri baročne • mojstrovine 23.00 Glasba po nekdanjih
zgledih 23.55 Iz slovenske poezije
4.30 Dobro jutro
8.08 Glasbena matineja
9.05 Nenavadni pogovori
(ponovitev) 9.26* Slovenski zabavni
ansambli 9.40 Zapojmo pesem 10.15 Kila i.  kani. kako in
po čem 11.03 Urednikov dnevnik 12.10 Opoldanski koncert
lahke glasbe 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Ameriške pihalne
godbe vam igrajo 13.30 Priporočajo vam 14.05 Ob izvirih ljudske
glasbene umetnosti 14.30 Naši poslušalci
čestitajo in
pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Loto vrtiljak 10.45 Sprehodi
instrumentov 17.00 Studio ob 17.00 18.00 Iz repertoarja zborov
jugoslovanskih
radijskih postaj 18.25 Poje
mezzosopranistka
Rožena Glavakova 19.40 Minute z ansamblom
Latinos 19.50 Lahko noč, otroci 20.00 Koncert iz našega
studia 22.20 S festivalov jaz/a 23.05 Literarni nokturno
— S. Leacock: Moj
žiro račun 23.15 Revija
jugoslovanskih
pevcev zabavne
glasbe
Drugi program
8.00 Sreda na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov
13.33
14.00 16.40 16.40
17.40 17.50 18.00 18.40
V ritmu Latinske
Amerike
Z vami in za vas-
Pop integral
Iz slovenske
produkcije zabav ne
glasbe
Svetovna reporl a/a Tipke in godala Progresivna glasba Srečanja melodij
Tretji program
19.05 20.00
20 35 20 50
1/ blaet nih odro*
Skladbe Primoža Ramovša od dua do kvarteta K uit ura danes P. I. Čajkovski: Jevgeni j Onjegin. odlomki 22 1(1 Spominski koncert za pesnika Anionia Machada v Madridu 23.35 I / sodobne
južnoameriške glasile
Iz slovenske poezije
23.55
ČETRTEK
4.30 Dobro jutro
m oh Glasbena matineja
9.06 Počitniško
popotovanje od
strani do strani 9.20 Glasovi v ritmu 9.40 M ladi koncert ant i 10.15 Kdaj, kam. kako in
po čem 11.03 Uganite, pa vam
zaigramo po želji 12.10 Zvoki znanih melodij 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Od vasi do vasi 13.30 Priporočajo vam ' 14.05 Glasbena pravljica
— S. Mihelčič:
Oblaček 14.20 Predstavljamo vam
male slovenske
vokalne ansamble:
Vokalni oktet
Tosana iz Domžal in
kvintet bratov
Zupan iz Kovorja pri
Tržiču 14.40 M ed šolo, družino in
delom
15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Vrtiljak 10.45 Naš gost 17.00 Studio ob 17.00 ih.oo Popoldanski
simfonični koncert 19.40 Minute z
ansambloma Atija
Sossa in Silva
Štingla 19.50 Lahko noč, otroci 20.00 Četrtkov večer
domačih pesmi in
napevov 21.00 Literarni večer — A.
M. Bolio: Legende
starih Majev 21.40 Lepe melodije 22.20 Slovenska
nisi rumeni alna glasba 23.05 Literarni nokturno
— V. Stojiljkovič: List
23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov
Drugi program
8.00 Četrtek na valu 202
l.i.oo i/, partitur velikih
zabavnih orkestrov 13.33 Glasbeni drobiž od
tu in tam 14.00 Z vami in za vas.
vmes ob 14.20 Otroci med seboj in
med nami 10.00 Okno v svet
16.10 S pevci ja/.za 16.40 Top albumov 17.40 S Plesnim orkestrom
RTV Ljubljana 18.00 Čustveni svet
računalnika Rupreta
18.40 Z velikimi zabavnimi orkesl ri
Tretj
19.05
19.10 20.00
20.35 20.45
21.50 22.00
22.40 23.55
i program
Vprašanja telesne kulture
Večerni concert ino
Zborovska I radii ija
predklasičnih dob:
G lasba carske Rusije
Mednarodna
radijska univerza
VIL festival baročne
glasbe 1975 v
Mariboru
Iz stare angleške
glasbe
Velike partiture — R. Strauss: »Don Kihot«
V polet ni vročini na strme gore — iz domače in tuje glasbene literat ure Iz slovenske poezije
4.30 8.08 9.05
9.20 9.40
10.15
1 1.03 12.30 12.40 13.30 14.05 14.30
15.30 15.35 15.45 10.45
Dobro jut ro Glasbena matineja Počit niško popotovanje od strani do strani Parada orkestrov Slovenska umetna zborovska pesem: Skladbe Henjanima Ipavca
Kdaj, kani, kako
in po čem
Po Talijinin poteh
Kmetijski nasveti
S pihalnimi godbami
Priporočajo vam
M ladi na poje
Naši poslušalci
čestitajo in
pozdravljajo
Napotki za turiste
Glasbeni intermezzo
Vrtiljak
Z ansamblom
Jožeta Kampira
TELEVIZIJA
1805 Obzornik 18.25 I)isnevev svet, H 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik
2o.oo Hoflman -
angleški film 21.45 Roža Portoroža —
posnetek, R 22.35 TV dnevnik 22.50 025
Oddajniki II. TV mreže
18.45 Sedem dni 19.05 Grof MontcCi isto 19.30 TV dnevnik 20.00 Zabavno glasbena
oddaja 21.00 24 ur 21.25 Dokumentarna
oddaja 22.15 Glasbena oddaja
TVZagreb — I. program
17.45 TV dnevnik 18.05 T V koledar 18.15 Pifove dogodivščine
— gledališka
predstava 19.30 TV dnevnik
20.00 Polovico mi.
polovico vi 21.15 Prezir — celovečerni
film
23.00 TV dnevnik
8
H.50 H.55
9.20 9.40
10.45
12.30 15.40
10.10
17.30 17.45 17.50
19.15 19.30 20.00
20.55
21.25 21.35
NEDELJA
Poroči la Za nedeljsko dobro jutro: Oktet Gallus
«25
D. Guardamagna: Puccini — ponovitev nadaljevanke, R Otroška matineja: Catch Kandv. H; Čevljar in njegovi pomočniki, B Kmetijska oddaja (N.Sad) Poročila
Morda vas zanima: Milena Muhič M ostra 76 — evrovizijska oddaja, B Okrogli svet Poročila
Sirota — japonski film, B Risanka TV dnevnik S. Karanovič: Na vrat, na nos — nadaljevanka TV Beograd, B Skrivnosti Jadrana: Skrivnost ladijskega pečata — dok. oddaja, B TV dnevnik Športni pregled (Bg)
Oddajnik II. T V mreže
19.30 TV dnevnik 20.00 Zabavno glasbena
oddaja 21.00 24 ur
21.20 Celovečerni film
T V Zagreb — I. program
9.50 Poročila 10.00 Otroški spored 11.(K) Narodna glasba 11.30 Kmetijska oddaja 12.30 Nedeljski pogovori 14.50 Gledalci in TV 15.20 TV dnevnik 15.40 Huckleberrv Kmn — celovečerni film
1 7.15 Sinjska alka 19.30 TV dnevnik
20.05 Beograjske zgodbe 21.05 Dokumentarna oddaja
2 1.35 Spori m pregled 22.10 TV dnevnik
PONEDELJEK
17.45 1h.00
18.35 18.45 19.15 19.30 20.00
Obzornik
Štirje fantiči in pes
— nadaljevanje in konec Odločamo
M ladi za mlade i Mg i
Risanka
TV dnevnik I. Brnčič:
Med štirimi stenami
— prelistava PDG Nova (lorica
21.20 Ne prezrite:
Drugi o Cankarju
21.50 Mozaik kratkega filma: Z zakonom zaščiteno, B
22.05 TV dnevnik
Oddajniki II. TV mreže
17.15 TV dnevnik
1 7.35 TV koledar 17.45 Pravljica
iz lutkarjevega
vozička 1H. 15 TV časopis IH.45 M ladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 Glasbena oddaja
20.30 Feljton
21.00 24 ur
2 I 20 ("elovečerni film
T V Zagreb — L program
do 19.30 isto kot na od d
II. T V mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Ljubosumje -
drama
nizozemske TV 2110 Zh\ ljenje filma 21.55 Dokumentarni film 22 10 TV dnevnik
17.55 Obzornik
18.10 Morda vas zanima
Toni Cašperšič IH.45 Ljudska umetnost
in obii 19.15 Risanka
19.30 TV dnevnik 20.00 Diagonale 21.05 H.Spring:
Zanikrni tiger — nadaljevanka, B 22.00 TV dnevnik
Oddajniki II. T V mreže
17.15 TV dnevnik I 7.35 TV koledar 17.45 Pionirji fotografije 18.15 Izobraževalna
oddaja I 8.45 Ljudska iimel nosi
in obrt 19.30 TV dnevnik
Rado Časi vam
priporoča
20.00 TV drama
20.50 24 ur
21.10 In pozdravite vse
21.40 Svet, ki izginja
TVZagreb — I. program
do 19.30 isto kot na odd.
II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Signali 20.50 V senci volkov
— serijski film 21.40 TV dnevnik 20.00 Koncert
z diibrovniških
poletnih prireditev
Sobota
Po scenariju Paddyju Chuyeffskega je Arthur Hiller posnel napet, privlačen film o življenju v mali ameriški bolnici. V ospredju je lik dr. Bocka, ločenega po 24 letih zakona, ki živi v neki depresiji zaradi izgube svojih otrok. V bolnici se dogaja vse mogoče, celo umori. Njegova najboljša pomočnica je btdničarka, ki mu pomaga v trenutkih osebne krize. Film sam je izrazito črna komedija, saj tako duhovitega in ostrega zapažanja na račun zdravnikov in bolnikov zlepa nismo videli. V filmu Bolnica, ki bo na sporedu v sredo ob 20. uri, igrajo v glavnih vlogah: George C. Scott, Diana Rigg, Bernard Hughes .in drugi.
Angleški film Hollman je nadvse vesela komedija o ljubeznivem možu. ki se nenadoma znajde v vlogi izsiljevalca. Prikupno tipkamo, ki ga že dolgo vznemirja, prisili, da ostane leden dni v njegovem stanovanju. Režiser Alvm Rakolf je z občutkom razvil odnose meri posameznimi karakterji, pri čemer sla mu mnogo pomagala i udi glavna protagonista Peter Sellers in Sincad ( iis.uk
Nedelja
Ob 20.55 bo na sporedu oddaja Skrivnosti Jadrana s podnaslovom Skrivnosti ladijskega pečata. Oddaja, ki sta jo skupaj pripravili beograjska in zagrebška televizija, nam prikazuje številne predmete, ki so jih našli v trebuhu raznih potopljenih ladij Dolga stoletja ležijo te ladje na dnu morja; les je segnil, od ladij je ostalo bore malo. Oslal pa je velik del tovora in tudi pečat nekega ladjarja Cc bodo ugotovili, kdo je lastnik pečala, pravipi. bodo spoznali (udi skrivnosli. ki jih skriva ladja
11
17.55 Obzornik
18.10 Aktualna oddaja
IH.45 Glasbeni amaterji
19.15 Risanka
19.30 T V dnevnik
20.00 Film tedna. Holnišnica — ameriški film, H
21.40 Miniature:
Kvartet Cedar VValton - 2. del. M
22.05 TV dnevnik
Oddajniki II. TV mreže
17.15 T V dnevnik
I 7.35 TV koledar
17.45 Mali svet
I H. 15 Znanost
IH.45 Glasbeni amater ji
19.30 TV dnevnik
20.00 Filmski večer
20.30 24 ur
20.45 Filmski večer
TVZagreb — I. program
do 19.30 isto kol na odd.
II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Na vrat na nos 20.55 Romantična
in klasična umet nosi 21.50 Portreti 22.20 TV dnevnik
12
ČETRTEK
18.05 Obzornik
IH.25 Prijateljica levinja
- film, R 19.15 Risanka I»..XI TV dnevnik 20.00 A. Konic:
Na jvažen ji dan
življenja —
nadaljevanka. B 20.50 Kam in kako
na oddih
17.00 Studio ob 17.00 18.00 Koncert violinista
Primoža Novšaka 19.40 M [mite z ansamblom
Jožeta Burnika 19.50 Lahko noč, otroci 20.00 Stop popa 20 21.15 Oddaja o morju in
pomorščakih 22.20 Besede in zvoki
iz. logov domačih 23.05 Literarni nokturno 23.15 Jazz pred polnočjo 0.05 Ples do enih 1.03 Melodije na našem
valu
2.03 Koncert po polnoči 3.03 Majhni ansambli na tekočem traku 4.03 Paleta akordov
Drugi program
8.00 Petek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih
zabavnih orkestrov 13.33 Zvoki dežel ob
mediteranu
14.00 16.00 16.05 16.40
17.40 17.50 18.00 18.40
Z vami in za vas Pet minut humorja Vodomet melodij S popevkami po Jugoslaviji Odmevi z gora Prijetni zvoki • Stereo jazz Zabavni zvoki za vse
Tretji program
19.05 Od premiere do premiere — A. Leskovar: Dva bregova (SSG Trst)
20.03 Pisan izbor iz
solastične literature
20.35 Iz jugoslovanskih koncertnih odrov
22.00 V nočnih urah
23.;?<) Iz jugoslovanske
operne literature — R Savan: Matija Gubec
23.55 Iz slovenske poezije
POROČILI SO SE
V KRANJU
Perčič Mihael in Milaković Nevenka. Mravince Anton in Kgart Zorislava
UMRLI SO
V KRANJU
Zorko Marija, roj. 1893. Zalokar Rudolf, roj 1911. Kalan Franc. roj. 1910, Gantar Albina, roj. 1898, Mlinar Konrad, roj. 1914, Gruškov-njak Jože. roj. 1919. Avsec Alojzija, roj. 19»* Snedec Franc. roj. 1891. Bradeško Martin, roj-1935
VTRŽlCU
Ovsenek Angela, roj. 1889, Razinger Ivan, roj-1924, Zaplotnik Frančiška, roj. 1901
— Naj sama uganem srebrna lisica ...
prstan
— Hvala bogu je spustila samo spodaj!
21.00 Četrtkovi razgledi: Jugoslavija v II. svetovni voji - 3. del
22.05 TV dnevnik
Oddajniki II. TV mreže
17.25 TV dnevnik 17.45 TV koledar 17.55 Kkspedicije
Thora Haverdahla 19.30 T V dnevnik 20.00 O. Davičo: Pesem 20.45 24 ur 21.05 Krog 21.55 Poezija
TVZagreb — I. program
do 19.30 isto kot na odd
II. T V mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Paralele
20.50 Noč pri gospodični
Maud — celovečerni film
22.25 TV dnevnik
13
18.45 Slovenski
instrumentalni kvintet
19.15 Risanka
19.30 TV dnevnik
20.00 Kako pa kaj oče-
— humoristi<""a
oddaja. H 20.35 Sibirski živi zid -
dok. oddaja, B 21.10 Helena, sodobna
ženska - serijski
film, B 22.00 TV dnevnik
18.00 Obzornik 18.15 Catch Kandv -serijski film, H
Oddajniki II. TV mreže
17.15 TV dnevnik 17.35 T V koledar 17.45 Pavel v akciji 18.15 Od zore do mraka 18.45 Glasbeni studio 19.05 Kulturni pregled 19.30 TV dnevnik 20.00 Dick Cavett vam
predstavlja 21.00 24 ur 21.15 V. Bersa:
Mozartova smrt
TV Zagreb - I. progr«1"
do 19.30 isto kot na odd.
II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Zabavno glasbena
oddaja 21.05 Kvan - serijski
fiim
21.55 TV dnevnik
Petek
Angleški humor smo spoznali že v marsikateri nadaljevanki. Spomnimo se samo nekaterih: V avtobusu. Starinarja, Dokler nas smrt ne loči. Zdaj je pred nami nanizanka Kako pa kaj oče? Govori o poprečni angleški družini: mož in/ena. dva odrasla otroka in ded — možev oee. V si skupaj živijo v t nntlruZiiiski hisi Njihovo življenje in medsebojni odnosi so prika/am šaljivo, pa čeprav gre /a razkol med generacijami V glavni vlogi nastopa Michael Kobbins. ki je v seriji V avtobusu igral Olivi-nega soproga A't burja; zalo m težko uganili, za kakšne vrste humor gre. Vendar je Michaelova vloga lokral malo drugačna: v eni osebi je hkrati mož, oče in sin. Kot sin skrbi za svojega očeta, kol očeta ga preganja skrb za otroka, povrhu vsega pa je tu še njegova žena in seveda tudi služba, ki mil povzroča spet svoje probleme. Skratka, vsakdanje ži. ljenje angleške družine treh generacij, polno problemov in skrbi, pa vendar prikazano z dokajšnjo mero humorja.
Kaj da sem? Svinja? Raje sebe poglejte!
NE PREZRITE UGODNOSTI, KI VAM JO JE TUDI LETOS PRIPRAVILA
!VELEBLAGOVNICA nama Škofja Loka
V ČASU OD 7. 8. 1976 DO 17. 8. 1976 nudi
^VPP^ VELEBLAGOVNICA
|K{nama
Skofji Loki
1 0 % POPUST
za nakup:
- POHIŠTVA,
- TELEVIZORJEV ISKRA IN GORENJE,
- SESALCEV ZA PRAH,
- ZAMRZOVALNIKOV LTH in GORENJE,
- PRALNIH STROJEV IN HLADILNIKOV GORENJE,
- OBLOG ZA TLA, -PREPROG,
- KUHINJSKE POSODE
- Univerzal EMO in
- Rekord GORICA
in       5 % POPUST
za nakup: - KOLES in
— MOPEDOV
t r i g I a v
TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ
za
»Oglar pa mora bit' moj ...«
Stari vrh — Člani turističnega društva Stari vrh so v nedeljo, h avgusta, na Grebljici pod Starim vrhom že petič zapored pripravili 2animivo turistično etnografsko pri-l^ditev »dan oglarjev«. Žal pa prireditelji tokrat prvič niso imeli sreče * vremenom. Deževalo je že v sobo-£°> v nedeljo dopoldne se je vreme
sreči vsaj malo umirilo, toda ka-jineJe, med prireditvijo, se je nad starim vrhom razbesnelo pravo neUrje. Iz gostih temnih oblakov, ki 80 se spustili domala do zemlje, so se Usipale debele deževne kaplje, dre-Vesa so se šibila in zvijala pod sunki Ročnega vetra, in kazalo je, da se Dodo zdaj in zdaj med dežjem pojavile prve snežinke. Zeblo je. Pošteno J^ zeblo. Ledeno mrzel veter je rezal skoraj do kosti. Toda obiskovalci, ki 86 Jih na Starem vrhu kljub slabemu vremenu ni zbralo ravno malo, so *\iub temu vztrajali na prireditvenem prostoru, v zavetju gostega smrekovega gozdiča, ter čakali, da 00 morda izza oblakov le pokukalo s°nce in naznanilo izboljšanje vremena.
^.•DeŽ pa še malo ni motil oglarjev. *^Uub slabemu vremenu so bili trd-odločeni, da obiskovalcem prika-2eJo nekdanje običaje, običaje, ki so P° teh krajih nekdaj spremljali kuhanje oglja, delo, ki je marsikomu Pred petdesetimi ali sto leti pometo edini zaslužek.
^se obiskovalce sta najprej pozdravila    predsednik turističnega <jrUŠtva Stari vrh Milan Gartner, £ruštvo je bilo ustanovljeno pred šestimi leti, ter predstavnik pokrovitelja - GG Kranj. Potlej pa so °oiskovalci v kulturnem programu *nko  prisluhnili  ubranemu petju °kteta Jelovica iz Škofje Loke in si pedali   doživet   nastop folklorne Kupine iz bližnje vasi Javorje. Ja-0rski folkloristi so namreč že stalni |°stje na oglarskih prireditvah na ^arem vrhu. Nato se je začelo »zares«, bi dejali.
St
arovrški oglarji so eno od kop za-
kurili že pred časom. Tako zgodaj, da je bilo v nedeljo oglje že kuhano. Drugo, manjšo kopo pa so zložili v nedeljo, delo so si lahko ogledali vsi obiskovalci, jo »zasuli« ter zakurili.
Kaj vse so torej oglarji pokazali radovednim obiskovalcem? Veliko. Zares veliko. Izredno pester program so pripravili. Obiskovalci so si lahko ogledali pripravljanje drv, pripravo kopišča, zlaganje drv v kopo, pokrivanje le-te, kuhanje ter razdiran je kope. Kajpak so oglarji Jože Dolinar (starejši), Franc Jurčič, Jože Dolinar (mlajši), Janez Dolinar... »radovedneže« seznanili tudi s koparskim orodjem, jim razkazali oglar-sko »bajto« ter prikazali nekatere značilnosti iz življenja in dela oglarjev. Prireditev pa se je končala z znano oglarsko pesmijo »Oglar pa mora bit' moj«. Pred oglarsko bajto, ob kopi, ki je bila pripravljena za razdiranje, so jo' zapeli fantje iz okteta Jelovica.
Prireditev bi se seveda morala nadaljevati z zabavo še pozno v noč, a se zaradi vse močnejšega dežja ni. Ansambel »Planšarji Janeza Jerši-novca« je za najvztrajnejše zaigral še nekaj svojih najuspešnejših skladb, nato pa so fantje zaradi mraza, ki je vse bolj pritiskal, morali pospraviti svoje inštrumente in se odpraviti v dolino. Seveda pa je dež v dolino pregnal tudi obiskovalce.
Treba je povedati, da si je prireditev ogledalo tudi lepo število gostov, ki so te dni na počitnicah na Starem vrhu. In ti so bili nad prikazom oglarjenja še posebno navdušeni. Po podatkih je na območju turističnega društva Stari vrh trenutno urejenih pri kmetih za premlevanje 32 sob s 67 posteljami. Do začetka zimske sezone pa se bo število prenočitvenih zmogljivosti še povečalo. Prav turistično društvo Stari vrh, ki je letos kljub neugodnim vremenskim razmeram že petič uspešno pripravilo »dan oglarjev«, pa tudi uspešno skrbi za nadaljnji razvoj kmečkega turizma na tem področju. J. Govekar
Ohrid
(Nadaljevanje iz petkove številke)
Na J Z strani jezera je cerkev sv. Nauma. V njegovi bližini se v Ohrid izliva Crni Drim. Tu smo se srečali s pisateljem in pesnikom Vančem Nikolovskim. Po kratkem pogovoru nas je peljal do cerkve in nam med potjo pripovedoval o svojih petindvajsetih delih in scenariju za film. Sv. Naum stoji na griču, obdanem z nizkim obzidjem, s katerega lahko občuduješ jezero ali pa albansko hišo, ki stoji na drugem griču. Notranjost cerkve je kakor pri ostalih do zadnjega centimetra poslikana s freskami. Na eni od njih so naslikani Ciril, Metod, Kliment in Naum — ustanovitelj tukajšnje cerkve in književnosti. V cerkvi — zgrajena je v 10. in dozidana v 16. stoletju — je tudi Naumov grob z nepogrešljivim krožnikom za denar ter zakladnica, ki je bila na našo veliko žalost prazna, zato, ker so jo že v 1. svetovni vojni-izropali.
So osvajalci pustili sploh kakšen kulturni spomenik pri miru? Kako je to vplivalo na prebivalstvo? Najbrž so se kljub nam tujim navadam le tresli za svoja življenja, kakor so se tudi pri nas.
Saj res, kako različni so Makedonci od nas? Mi skomercializirani, oni bolj odprti. Kje je boljše življenje? Pri nas je višji standard, vendar se zapiramo vsak v svoj krog in izgubljamo stike z znanci, sorodniki, oni pa mogoče nekoliko manj razviti, vendar prijaznejši, bolj odprti in sproščenejši. V Ohridu so že nekoliko pokvarjeni zaradi turizma.
Pa še njihova glasba! Veliko bolj pojejo narodne pesmi kot pri nas. Pri njih narodne z grškim melosom, potem kakšna partizenska, pri nas pa samo tuje, kot bi izgubili veselje za tisto, kar je naše. Kje je boljše? Za boljšo oceno bi tu morali ostati dalj časa, pa še takrat ne bi bili pravični. Roditi se pač ne moreš na dveh koncih.
Cesta, po kateri je peljal naš avtobus v Prespo, se je prav nemarno zvijala po pobočju Galičice — kopa-stem in poraščenem gorovju med Ohridom in Prespo. Utrujeni od prejšnjega dne smo le sedeli in gledali skozi okna, pa tudi snemalna ekipa ni bila nič boljša. Šele zdaj sem spoznala, kaj to pomeni biti snemalec ali novinar. Presneto naporno delo je to, vsaj tako smo sodili po obrazih, ki so čemerno strmeli v nove ovinke. Spustili smo se po pobočju in šofer — njegovo ime je napisano na tablici, da se stranka lahko pritoži, je parkiral pred hotelom Jugoslavija. Spustili smo se na peščene obale Prespana in
kmalu s primerno zvočno spremljavo stekli v votlo, ki .se nam je zdela toplejša od ohridske. Cez nekaj časa je po nas prišel čoln in že smo rezali prespanske valove proti Golem Gradu, otoku blizu tromeja Jugoslavija, Grčija, Albanija. Obšli smo polotok, ki je zakrival še zadnjo naselbino pred albansko mejo. Konsko in kakšen velik kraj, vendar so fotoaparati kljub temu milostno vzeli v. svoje okrilje še eno sliko makedonskih krajev.
Otoku smo se-po eno in pol urni vožnji le približali in kmalu smo Golem Grad videli prav od blizu. Z morja se dviga z okoli dvajsetmetrskimi stenami, na katerih se rade sončijo kače. Sicer pa niso .samo na skalah, ampak tudi v notranjosti, pravem pragozdu ali če uradno imenujemo — Nacionalnem parku Galičica. Nekaj radovednežev (med njimi tudi jaz) je bilo bosih in tako jih je nekaj odšlo v park, drugi pa smo ostali na obali. Umaknili smo se, najbrž precej strahopetno na pomol in začeli šteti morske kače. Vseh vrst so bile. Nekatere velike in debele, druge pa rjave in manjše. Kljub poznejšim zagotovilom, da niso strupene, nismo upali v vodo. Varnost je le varnost! Iz dolgega časa smo ribani metali kruh, vmes pa še kakšen kamen. Brez razlike na snov, ki je padla v- vodo, so se pošteno borile zanjo, dokler se jim le ni posvetilo, da kamni niso užitni. Morajo biti pa res pošteno lačne, smo ugotavljali, ko smo čakali druge, ki so se polni vtisov vrnili s parka, polnega pelikanov, ki jih na drugih jezerih ni, želv in jasno kač.
Ker smo imeli dneve precej izpolnjene s programom raznih ogledov, smo se stalno vozili z avtobusi. Počasi smo se navadili na vsakodnevno križarjenje po okolici Ohrida, zato smo že kar brez slabosti, ki so bile v začetku pogoste, pripeljali v Strugo. Sobota pomeni v Strugi semanji dan, zato je bilo na trgu polno ljudi. Trgovci, kmetje v narodnih nošah, pa turisti, ki z najnovejšimi fotoaparati beležijo utrip makedonskega življenja. Ves trg obkrožajo sadjarji. Vse cene se vrtijo okrog 10 dinarjev, povsod se sliši: »Banki, molim!« V notranjosti so trgovci s spominki, ki gredo kakor povsod, tudi tu v promet. Zadaj so tkanine, razne kavbojke, s še različ-nejšimi cenami. Največkrat ti povedo nekajkratno ceno, ki jo zbijaš toliko časa, da ima trgovec še vedno korist, ti pa veselje. Na koncu vsakih vrst so prodajalci s pijačo. C oca cole vipije in jupije hladijo v škafu, polnem ledu. Če mu ravno ne gledaš pod prste, te kaj kmalu ogoljufa. Saj
Opravljanje katerekoli dejavnosti je lahko izvor nevarnosti, ki utegne povzročiti:
— telesne poškodbe,
— okvare zdravja ali celo smrt neke osebe ali pa uničenje poškodovanje
— izginitev stvari
— vašega premoženja
Nesreče ne moremo vselej preprečiti, vsejel pa si lahko preskrbimo gospodarsko varnost z zavarovanjem pri
Zavarovalnica Sava Poslovna enota Kranj
Zavarujte sebe in svojo družino, poslopja in premičnine, stanovanjske predmete, vso svojo živino in motorna vozila.
Zahtevajte pogoje, prepričajte se o solidnosti pri upravi poslovne enote ali pri naših terenskih zastopnikih.
se turistom tako ali tako nič ne pozna. V posebnem delu so trgovci z zelenjavo. Ker sem pričakovala veliko paprike, sem bila prav presenečena, ko sem jo opazila le i u in tam. Za trgom stojijo konji, pravzaprav morje konj, ki z majhnimi vozički, polnimi slame vdano čakajo na gospodarje. Sicer pa tako jedo iz sosednjega voza. Kdaj pa pri sosedu ni bilo najboljše?
Kališta je kraj, znan po bobici za umobolne iz 14. stoletja in samostanu sv. Bogorodice. Čeprav smo videli veliko samostanov in cerkva, se mi ni zdela nobena tako mračna kot ta. V bolnici — vzidana je v živo skalo — so najbrž prav učinkovito zdravili, vsaj po njihovem mišljenju, saj je bilo še nas iz 20. stoletja pošteno strah. Največ je k temu pripomogla celica, v katero so vodila tako nizka vrata, da si se skoraj splazil noter. Tudi v nekaterih cerkvah je tako. Baje so pri tem verniki spoznavali, kako daleč so pod Bogom.
Celica je majhna in brez vsakt odprtine. Stene s svojo vbočenostjo kar pritiskajo nate in ko nekdo iz objestnosti zaloputne vrata, kar panično zbežiš nazaj. Stopnice, ki vodijo do zgornje celice, gredo mimo dveh temnic in skrivališčn pred Turki.
Končno prideš v celico, ki je kljub močhi razsvetljavi še vedno mračna. So res tako živeli v .14. stoletju. Morda so tako živele le nune, si misliš, ko stopiš v njihovo cerkev, ki jo razsvetljujejo le sveče, natak-njene v svečnik, narejen iz pločevine, napolnjene s peskom. Dva visoka svečnika sta za želje živih, dva spodnja pa za mrtve. Nuna, ki nam je razkazovala cerkev, nas je kmalu opozorila, ko smo začeli brskati po njihovih knjigah. Mula-rija pa res ne bo stikala po tako svetih rečeh!
'Edino kar je v samostanu dobrega, je njihovo vino, ki ga pridelujejo iz goric v okolici samostana, so nam zatrdili snemalci, ko so kupovali steklenice in jih spravljali v avtobus, ki nas je odpeljal v naš hotel.
Počitnice so se počasi bližale koncu. V enem od prostih dni smo poslušali Ohridske trubadurje, domačinke pa so nam pokazale star ohridski običaj beljenja platna. Vse to in še več je posnela tudi snemalna ekipa RTV Ljubljana. Ko smo gledali kakšen običaj, so snemali tudi oni, zato so morale »žrtve« prizore velikokrat ponavljati. Velikokrat je ekipi nagajalo vreme, zmedenost pripovedovalcev pa še marsikaj drugega.
Spet smo na avionu. Gore postajajo čedalje manjše, naposled pa se kar nekako spojijo z ravnino. Letalo reže oblake in ker smo še spočiti, uživamo v poletu, trenutku, ko okoli . sebe ne vidiš ničesar, slišiš pa močnejše delovanje motorjev, ko se letalo prebija skozi oblak. Tokrat Skopje preletimo in letalo se začne spuščati na beograjsko letališče. Pod nami je Beograd. Hiše so postavljene simetrično, predeli so med seboj ločeni s cestami. Na enem delu vidimo sotočje Donave in malo manjše Save. Sam Beograd me je pošteno razočaral, mogoče zato, ker sem pričakovala preveč. S posebnim avtobusom smo se odpeljali do 'Avale — televizijskega stolpa in spomenika neznanemu junaku. Kar občudovali smo Tita, ker mora prehoditi toliko stopnic v morda prav takšni vročini in prav tako utrujen kot smo bili mi. Mavzolej je poln vencev državnikov, ki so v zadnjem času obiskali našo državo. Slikali smo se pred mavzolejem, potem pa odšli v živalski vrt. Živalski vrt je bil prav reven. Nekaj živali, ki leno ali pa onemoglo zdijo V kletkah, praktično sredi mesta, nekaj praznih kletk ali pa kletka s piščanci, pa še onemogel polarni medved, ki navajen ledu strmi v umazano, mlačno vodo.
Kino, ki smo ga obiskali, je prav takšen kakor pri nas. Pol prazna dvorana, potem pa dvourno čakanje v neki restavraciji. Zvečer smo se le stežka prebijali skozi Skadarsko ulico, eno izmed tistih, na katerih se zbirajo mladi in poslušajo stare gradske pesmi. Kljub temu da se je sezona komaj začela, so te ulice polne ljudi, tako da se pošteno spotiš, preden prideš do avtobusa, ki te odpelje po dolgi, enolični cesti domov. Za tabo ostajajo dnevi, v katerih si spoznal, da pravzaprav o Makedoniji ne veš drugega kot tisto, kar si se naučil v šoli, ko ti je že voda tekla v grlo, pa si po končanem spraševanju brž pozabil. Ko si že v Ljubljani, pravzaprav v koloni, ki se pomika vse prepočasi, premišljuješ, da si spoznal prijatelje, ki jih zlepa ne boš pozabil, pa to, da bi lahko nagradne počitnice trajale dlje kot so, pa še toliko stvari je, ki bi jih rad spoznal. Sicer pa še ni konec življenja, mar ne?
Irena Hribar
TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE
ZARJA
JESENICE
V       Na XXVI.
mednarodnem Gorenjskem sejmu v Kranju razstavljamo in prodajamo:
• POHIŠTVO • GOSPODINJSKE APARATE
• AKUSTIKO
• GRADBENI MATERIAL
• PISARNIŠKO OPREMO
IN BIRO STROJE •\ PREPROGE
• ZAVESE • POSTELJNINO
KONFEKCIJO
• OBUTEV
Organizacija
poslovnega
združenja
modna hiša
TOZD
Ljubljana
Pri nakupu vam ZARJA nudi: izredni sejemski popust, dostavo na dom, stro kovno montažo pohištva, kreditne ugodnosti in odlično postrežbo. Vabimo vas, da se oglasite v našem paviljonu v hali A
modna
hiša
Ljubljana, Nazorjeva ulica,
sodeluje tudi na Gorenjskem sejmu v Kranju.
Po znižanih cenah za
30-40%
lahko kupite moške srajce, moške in ženske pletenine, kombineže, otroške trenerke ter ženska, moška in otroška konfekcijska oblačila. Zahtevnejšim kupcem se Modna hiša priporoča v Ljubljani, Ciga le tova ulica, kjer vam je na voljo bogata izbira tekstila in konfekcije.
Zamrzovalne skrinje	
lahko kupite	
na	sejmu
od	6. do 16. avgusta
	
	Izthl
Škofja Loka	
Cesta JLA 6/1 nebotičnik
PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ
Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij.
SIPAD - COMERC
prodajalna Kranj, Cesta JLA 6, (nebotičnik)
Spalnice, kuhinje, dnevne sobe po konkurenčnih cenah
Kredit do 50.000 din odobrimo takoj - polog 10 %
Preden se odločite za nakup si oglejte našo veliko izbiro.
Kmetijsko živilski kombinat Kranj
TOZD Komercialni servis z n.sol.o. enota Agromehanika Kranj, Cesta JLA 2/1
telefon 2:3-485, 24-778
Kmetovalci!
Obveščamo vas, da boste v času XXVI. gorenjskega sejma od 6. do 16. avgusta 1976 v Kranju lahko kupili kmetijske stroje iz našega prodajnega programa.
Za nakup smo preskrbeli KREDIT, za nekatere od priključkov pa odobrimo POSEBNI POPUST.
— Traktorji PASQUALI - TOMO VINKOVIĆ 18 in 30 KM s priključki
— Priznane traktorske škropilnice 200, 300 in 500 litrov iz lastne proizvodnje
— Traktorje DEUTZ in URSUS
— Kultivatorje z ježem
— Kombinirane stroje (šrotar, cirkularka____)
— Priznane stroje za sajenje in izkopavanje krompirja
— Razne druge priključke za spravilo krme in obdelavo zemlje
Za najetje kredita potrebujete zemljiško knjižni izpisek in dva poroka z dokazili o zaposlitvi.
PRIČAKUJEMO VAŠ OBISK
Krvodajalska akcija je uspela
Škofja Loka — Tudi letošnja krvodajalska ackija v škofjeloški občini je odlično uspela. Po vsemu sodeč bo po številu prostovoljnih krvodajalcev občina Škofja Loka tydi letos na prvem mestu v Slovenji- To mesto pa drži že nekaj let.
Lani se je odvzema krvi v škofjeloški občini udeležilo 2990 prebivalcev s tega področja, letos pa že *ar 3078. V Zireh je ekipa zavoda za transfuzijo krvi iz Ljubljane odvzela kri 513 krvodajalcem, v Železnikih v Skofji Loki 307 in v Gorenji vasi 377 krvodajalcem. Ze pred tem Pa je zaradi velikega pomanjkanja krvi darovalo dragoceno tekočino 41 krvodajalcev iz Alplesa iz Zelnikov ter večje število krvodajal-£fv iz delovnih organizacij Gradiš, Terniika in Tehnik iz Škofje Loke. Prav tako pa so že v februarju na jjubljanskem zavodu za transfuzijo krvi darovali kri prebivalci Loga v Poljanski dolini. Treba je namreč Vedeti, da je na tem področju pretežno kmečko prebivalstvo. Kmetje Pa se zaradi preobilice dela v polet-nern času prav gotovo ne bi mogli udeležiti krvodajalske akcije.
Poziv za udeležbo na krvodajalski akciji je naletel še na posebno ugo-jten odmev v nekaterih delovnih ko-!ektivih škofjeloške občine. Tako se •le> denimo,  v  Zireh  udeležilo te
humane akcije 30,9 odstotka od skupnega števila zaposlenih v Alpi-ni, iz Mizarskega podjetja 30,7 odstotka in iz Kladivarja 30 odstotkov, v Gorenji vasi iz Marmorja 3L7 ter iz Termike 27,2 odstotka, v Skofji Loki iz Avtokovinarja 34,6, Sliko-pleskarstva 31,9 in Peksa 28,8 odstotka, v Železnikih pa iz Nika 49,7 odstotka članov kolektiva, v Tehtnici 44 odstotkov, v Iskri 32,6 odstotka in v Alplesu 31,5 odstotka.
Akcija pa bi z nekoliko večjim razumevanjem v nekaterih delovnih kolektivih lahko uspela še bolje, pravijo na škofjeloškem občinskem odboru rdečega križa. Kajti v nekaterih delovnih organizacijah do te in podobnih humanih akcij še vedno nimajo pravega razumevanja. Ponekod dobijo prostovoljni krvodajalci prost dan, torej plačan dopust, ponekod dobijo proste po štiri ure, drugod po dve uri, ponekod pa nič ... Prav zato je bilo letos mogoče zabeležiti precej manjše število prostovoljnih krvodajalcev v Gorenji vasi. Akcije se namreč niso udeležili zaposleni v Jelovici, ker so pač morali biti na delu.
Kljub temu pa se bo letos število krvodajalcev v škofjeloški občini še povečalo, saj se bodo na eno od prostih sobot izredne krvodajalske akcije udeležili tudi člani delovnega kolektiva Jelovice iz Škofje Loke.
Kopališče v Čukovi jami
, Kranj — Čukova jama v Bobov-ku pri Kranju je vse bolj obiskana, v jezercu so se dolgo kopali le domačni in okoličani, zdaj pa se v njem v Poletnih mesecih »namaka« tudi Vse več Kranjčanov. Jezero je nastalo v kotanji, kjer so delavci iz Zebretove, po domače Ćukove, opekarne nekdaj kopali ilovico za izdelovanje opeke. Ko je ilovice v prvi Jami zmanjkalo, so jo začeli kopati na zemljišču nekoliko severneje. Po nekaj letih ilovice tudi tu ni bilo več.
ASTRA TOZD
Maloprodaja,
Blagovnica
Kranj,
Prešernova 10
objavlja prosto učno mesto
vajenca tehnične stroke
Pogoj: moški
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Prijave pošljite na naslov: Astra, TOZD Maloprodaja, Blagovnica Kranj, Prešernova 10.
Kopači so namreč prišli že do ceste, ki povezuje Mlako z Bobovkom. Takrat so kopanje ilovice tudi opustili. Tako so nastala današnja jezerca s talno vodo. Kot zanimivost pa vsekakor velja omeniti, da so izdelovalci opeke v ilovici naleteli tudi na ostanke mamuta.
Prvo jezero je bilo še lani skoraj v celoti pokrito z ločjem, zdaj pa ga skorajda ni več. Za odstranitev ločja so namreč »poskrbeli« ribiči. V vodo so spustili nekatere vrste rib, ki tovrstne rastline uničujejo. Drugi »ba-jer«, ki ima še bolj čisto vodo, je imel pred leti na gladini nekakšno sluzasto mreno. Zato so ga domačini najbrž tudi poimenovali »krokodilnica«. Danes pa je voda v tem jezercu izredno čista. Zato je v njem mnogo rib in vodnih-rastlin.
Severno od jezerc teče potok Belca, ki sicer ni velik, je pa izredno čist. Kopalci menijo, da bi bilo ta potok potrebno speljati v jezero, seveda pa istočasno skopati tudi strugo za odtok vode iz njega. Dve jezerci bi se tako združili v jezero. S tem pa bi bili izredno, zadovoljni tudi drsalci, saj je znano, da ledena skorja prekrije jezerski površini največkrat že ob koncu novembra. Potem bi hilo seveda potrebno urediti še okolico in zagotoviti boljše dostope do jezera. Za to pa bi bila seveda potrebna določena finančna sredstva. Teh pa trenutno še ni na voljo. Bodo vsaj v bližnji prihodnosti? L. Grmek
SPLOŠNO ŠCETKARSTVO
Znidar Maks, Utik št. 18, Vodice nad Ljubljano
Oopiči SCETKE ~ S0BNA OMELA - STENSKA OMELA -
Splošn o ščetkarstvo Znidar Maks iz Utika pri Vodicah razstavlja in Prodaja na Gorenjskem sejmu od 6. do 16. avgusta 1976.
Pbrtna delavnica Maksa Žnidarja obstaja že nad 30 let. Za svoje kva->tetne izdelke je prejela že številna priznanja in diplome. Izdeluje vseh ^t čopičev, omel in ščetk /,a industrijo, kmetijstvo, obrt, ustanove in
gospodinjstvo.
j^a sejmu v Kranju vam nudi veliko izbiro raznovrstnih ščetarskih iz-, elkov, tudi takih, ki niso vedno na zalogi v trgovinah. To so: ščetke za •jrnetijstvo, za molzne stroje, posnemalnike, ščetke za živino. Za gospodstvo priporoča posebna omela za čiščenje radiatorjev, razna omela a dimnike, dimne cevi in štedilnike ter kvalitetna sobna in stenska omela.
a industrijo izdeluje raznovrstna omela in ščetke, za gradbeništvo pa Priporoča kvalitetne čopiče iz PVC ali ščetin.
^NJENI POTROŠNIKI!
• °dobne naprave, stroji in aparati čiščeni s kvalitetnimi omeli vam odo rabili dalj časa. Obiščite nas v našem paviljonu v HALI A na
b0renjskem sejmu, kjer se boste prepričali o kvaliteti naših izdelkov.
f/adi vam bomo predložili naše izdelke in svetovali pri uporabi in na-^Pu
Priporoča se za obisk
w Splošno ščetkarstvo
N^DlMO SEJEMSKI POPUST!     s. Znidar Maks, Utik-Vodice
Škofjeločani so torej tudi tokrat pokazali svojo visoko zavest. Kajti kri, ki so jo darovali prostovoljni krvodajalci, bo rešila marsikatero življenje. J. Govekar
RTV Šenčur
V sredo, 28. julija, so mladi člani DPD Svoboda Šenčur v domu kulture pripravili zabavno-glasbe-no-humor- informativno prireditev RTV Šenčur. Oddaja je bila že četrta po vrsti in je bila od vseh prireditev ob krajevnem prazniku najbolj obiskana.
Oddajo so mladi posvetili predvsem krajevnemu prazniku, zato so v njej sodelovali predstavniki družbenopolitičnih organizacij in društev. Predsednik krajevne skupnosti Matevž Bernard je povedal nekaj o delu krajevne skupnosti v preteklem letu in poudaril, da se je največ1 vprašanj sukalo okoli urbanističnega načrt? in asfaltiranja cest v Šenčurju. N#to je sekretarka KK SZDL Šenčur Alenka Vojakovič povedala še nekaj o organizaciji SZDL in njenem delu. Sodeloval je tudi predsednik strelske družine »Janko Mlakar« Stane Verbič, ki je poudaril, da je v njihovi sredi vse premalo mladih in da je tudi streljanje lep in zanimiv šport.
Gost oddaje je bil tokrat predsednik skupščine občine Kranj Tone Volčič. Tudi on je povedal nekaj o delu krajevne skupnosti Šečur in njeni povezanosti, o oddaji RTV Šenčur pa je dejal:
»Nad prireditvijo sem izredno presenečen in zadovoljen. To je edinstvena prireditev in bi jo moralo videti večje število ljudi, predvsem predstavniki iz drugih krajevnih skupnosti. Take prireditve bi morda lahko organizirale tudi druge krajevne skupnosti ali pa morda več krajevnih skupnosti skupaj.«
V Oddaji smo lahko slišali večinoma le nove skladbe skupine Dar, ki nastopa sedaj v novi zasedbi. Skladbe je napisal komponist Kazimir Mohar. Sodelovala sta tudi pevca Roman Peternel in Frenk Čebulj ter duet Tatjana in Vido.
Kati Kolar je zapela malo za šalo in malo zares o Šenčurju in Šenčur-janih, humorist Čipsi pa se je tokrat lotil turistične teme in prebral tudi vesti iz domačih logov. Literat Štefan Remic se je predstavil s poezijo, ljubezensko zgodbo in humoresko o modernih rečeh. Napovedovala sta Slavica Celjer in Miro Erzin, za posebne efekte pa je skrbel Viljem Kavčnik. F. Erzin
Sprejem mladih v SZDL
Tako kakor lansko leto se je KK SZDL Šenčur odločila tudi letos, da mlade, ki so stari 18 let, slavnostno sprejme v organizacijo SZDL. Sprejem so pripravili v petek, 30. julija, v avli doma kulture. Slavnostni govornik je bil podpredsednik KK SZDL Šenčur Franc Kerti, za zabavo in ples pa je poskrbel vojaški ansambel SMB 220.
V soboto, 31. julija, je organizacija RK podelila značke vsem večkratnim krvodajalcem, komisija za olepšavo kraja pri KS pa priznanja za najlepše urejene vrtove.
Sodelovanje slovenskih in francoskih šoferjev
Ljubljana — Predstavniki Zveze združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije in Zveze društev avtomehanikov in šoferjev Alzacije in Lorene (Francija), so podpisali v počastitev 14. julija, narodnega praznika Francije, in 13. julija, praznika slovenskih šoferjev in avtomehanikov, sporazum o sodelovanju med obema stanovskima organizacijama. Šoferji in avtomehaniki Alzacije, Lorene in Slovenije se s sporazumom zavezujejo, da bodo gojili tovarištvo in medsebojno spoštovanje med udeleženci v cestnem prometu, si pomagali v primerih prometnih nesreč in drugih nevšečnosti na cestah in izmenjavali izkušnje o cestnoprometnih problemih v obeh državah. Zvezi društev bosta skušali tudi stalno zboljševati življenjske in delovne pogoje šoferjev in avtomehanikov.
Sporazum so podpisali tajnik in predsednik Zveze združenj Šoferjev in avtomehanikov Slovenije Stane Zerovnik in inž. Milan Svetek ter predsednik in tajnik alzaške in lorenske Zveze društev mehanikov in šoferjev Pierre Metzger in Gilbert Schaal. -jk
»a* PLETILJSTVO
STBAHUJ
Pletilstvo C. Kristan iz Strahinja pri Naklem razstavlja in prodaja na Gorenjskem sejmu v Kranju od 6. do 16. avgusta 1976.
Obrtna delavnica obstaja že od leta 1909. Izdeluje iz volne, sintetike in bombaža:
— za dojenčke žabice od starosti dveh mesecev do dveh let garniture tj. hlačke, jopica in kapica
— otroške puloverje in brezrokavnike od starosti 2 do 14 let
— otroške komplete od starosti 2 do 6 let
— otroške jopice od starosti 2 do 14 let
— ženske in moške puloverje in jopice
Izdelujemo tudi po meri iz našega materiala Priporočamo se za obisk.
Obiščite nas na sejmu v HALI A, lahko pa tudi na domu Strahinj št. 5. pri Naklem.
KLOBUKI - ČEPICE ljubljana
Maslarić Lazar
MIKLOŠIČEVA 30 TELEFON: 312-423
Razstavlja in prodaja na Gorenjskem sejmu v Kranju v HALI A od 6. do 16. avgusta 1976.
Izdeluje moške, ženske, otroške klobuke in čepice ter kravate. Cepiče tudi reklamne.
PLANINCI — LOVCI za vas izdelujemo posebne vrste športne in lovske klobuke — volnene in iz zajčje dlake.
LAZAR klobuki so ročno izdelani in zelo kvalitetni. Vsako reklamacijo naših izdelkov upoštevamo in brezplčano popravimo, tudi zamenjamo.
NEVESTE — za vas izdelamo poročne klobuke po naročilu in po vaši želji.
V POPRAVILO SPREJEMAMO VSE VRSTE MOŠKIH IN ŽENSKIH KLOBUKOV NE GLEDE NA TO, KJER JE KLOBUK KUPLJEN
Cenjenim strankam, dosedanjim in bodočim se zahvaljujemo za obisk in se še nadalje priporočamo.
Obiščite nas na sejmu v Kranju in v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 30.
Poročne prstane po naročilu in ostale /.tatarske storitve hitro opravlja in se priporoča
LEVIĆNIK ŽIVKO, zlatar
Kranj^Maistrov trg 9 (nasproti Delikatese)
Obiščite nas paviljon se — zadovoljni boste
prepričajte
Na mednarodnem gorenjskem sejmu v Kranju od 0. do 16. avgusta boste lahko ugodno kupili moško, žensko in otroško obutev z ortopedskimi vložki, po konkurenčnih ce-
MODNO ČEVLJARSTVO KERN STANKO, Kranj, Partizanska S.
r
Na mednarodnem Gorenjskem sejmu v Kranju vam nudi bogato izbiro moških, ženskih in otroških copat ter ortopedskih copat po ugodnih cenah.
Priporoča se Markič Katarina, Be-čanova 1, Tržič.
J
»P
kredit do 30.000 din
prodaja za devize; dobava na dom
VELI
DNJ
Sejemska hala Savski log Kranj v času XXVI. Gorenjskega sejma od 6. do 16. avgusta 1976
formop0|
SOVODENJ
Pred poldrugim desetletjem je bilo v Sovodnju v zgornjem koncu Poljanske doline ustanovljeno podjetje za predelavo plastičnih mas, eno prvih te vrste pri nas. Z vztrajnim delom predvsem pa z dobro kvaliteto smo si pridobili renome in priznanje potrošnikov plastičnih mas. Naši izdelki iz vakuumirane in varjene plastike imajo vsestransko uporabnost, tako za industrijsko kot za široko potrošnjo.
albume za značke vseh vrst (male, velike) albume za slike in razglednice albume za vizitke
albume za kovance (za numizmatike)
albume za kasete
albume za diapozitive
torbice za kasete
mape ivo, reklam, agent itd.
Obiščite nas na XXVI. mednarodnem Gorenjskem sejmu v Kranju od 6. do 16. avgusta 1976
Nudimo vam za ogled in dober nakup lepe izdelke, ki so primerni tudi za darilo!
Vse izdelke lahko kupite po ugodni ceni na sejmu, ali pa jih naročite (po povzetju) na naš naslov Termopol Sovodehj p. 64225 Sovodenj
Vzgojno varstveni zavod Kranj
objavlja prosto delovno mesto
knjigovodje
za evidenco in obračun oskrbnin
Pogoj: srednja ekonomska šola ali upravno administrativna šola
Delo je za nedoločen čas. Prijave z dokazili pošljite v 15 dneh po objavi na upravo Vzgojno varstvenega zavoda Kranj, Cesta Staneta Žagarja 19.
Q
Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu
GG Kranj
TOZD Gozdarstvo
Preddvor
objavlja prosto delovno mesto
voznika
kombiniranega
vozila
Pogoj: vozniški izpit B in C kategorije.
Kandidati naj vloge pošljejo na naslov TOZD Gozdarstvo Preddvor, Hirib 2, 64205 Preddvor v 15 dneh po objavi v časopisu.
Graditelji
Komunalno, obrtno
in gradbeno podjetje z n. sol. o.
TOZD Opekarne Kranj b. o., Na Skali 5
in Opekarna Maribor — Radvanje p. o., Maribor, Streliška 16/a
Vam v kooperaciji nudita na enem mestu kompleten asorti-ment opečnih in betonskih izdelkov ter montažnih stropov »NORMA«.
Prednosti »NORMA« stropa so:
— je montažen, čas gradnje minimalen;
— je lahek in enostaven za montažo;
— je v modularnih merah;
— je kakovosten in cenen;
— dobra toplotna in zvočna
Na   izbiro   so   naslednji izolacija;
operni in betonski izdelki:   " rS.^' """>"*
— navadni in dimniški zidaki;
— modularni in pregradni bloki;
— porolit 8 in 5 cm;
— vogalniki in dimniške tuljave;
— betonski zidaki za temelje in izdelki iz marmorja. Vsi navedeni izdelki imajo predpisane ateste. Prodajno mesto in informacije:
— TOZD Opekarne Kranj, b. o., Na Skali 5 tel. 22763 in 22764
Po želji kupca dostavimo vse izdelke z našim prevozom.
Obiščite nas na XXVI. gorenjskem sejmu v Kranju od 6. do 16. avgusta.
VSE KAR
NAPRAVIM SAM!
Osnova KLIP KLAP orodja je vrtalni stroj, na.katerega se lahko hitro in enostavno pritrdijo različni priključki: krožnd žaga, povratna žaga, vibracijski brusilnik, vrtne škarje if] brusilnik. KLIP KLAP orodje lahko uporabljamo ročno ali P3 pritrjeno na vertikalno stojalo, mizi za žaganje, horizonta'' nem držalu ali pa na stružnico. S tem orodjem lahko velik0 opravil v hiši, stanovanju, na vrtu, v garaži ali na avt^ opravimo sami.
KLIP KLAP orodje in pribor dobimo v garniturah ali P0' samezno.
VABIMO VAS NA DEMONSTRACIJE KLl? KLAP ORODJA NA 26. MEDNARODNEM GORENJSKEM SEJMU V KRANJU, KJER TO ORODJE LAHKO TUDI KUPITE. POSEBNA UGODNOST JE T7 % POPUSTA, KI VELJA V ČASU SEJMA. IZKORISTITE UGODNE KRČ' DITNE POGOJE!
mali oglasi • mali oglasi
^ali oglas lahko oddaste pri nadi malo-"»aani službi pri GLASU v Kranju in •** vseh poštah na Gorenjskem. Cena ^alega oglasa je 20 din za 10 besed, p8»ka nadaljnja beseda pa stane 3 din. r«v tako lahko oddajate osmrtnice in •hvale. Po želji te objavljamo za do-j*?*n»h 60 din tudi s fotografijo. Naroč-'ki imajo pri malih oglasih, osmrtnicah in zahvalah 25 % popust. Letna na-focnina znaSa 140 din, polletna 70 din. „,?* informacije dobite na telefon Stežka 23-341.
Turistično   društvo   Škofja Loka "Pfejema male oglase vsak delovnik do 12. in od 16. do 19. ure.
l>rodam
oprodam skoraj novo opremljeno a t, LNICO. Naslov v oglasnem od-delku. 4743 am enoosno 3-tonsko PRI-^LICO. Vrhunc Joža, Hlebce 3, ^esce 4801 .Ugodno   prodam   večjo količino grešne opeke BOBROVEC. Kern, *ranj, Partizanska 5 4802 c^rodam dobro rodovniško TELI-I ' ki bo v septembru telila. Čadež Na Logu 17, Škofja Loka 4809 prodam   opazne   PLOŠČE LIP °le<*- Informacije tel. 064-21-152
n 4804 /škodam globok OTROŠKI VOZI-in ZIBELKO. Telefon 25-521, *r*nj . 4807 T podani opremljeno ZIBELKO. lelefon 25-835 4813 i."*odam 6 tednov stare PUJSKE, pfibar Franc, Šobčeva ulica 14, ^ce, telefon 74-013 4827 prodam zamrzovalno SKRINJO
b0 ?ENJE> 320-litrsko- KRAVO, ki grpkonec meseca telila, in kuhinjski j/kDlLNIK kuppersbusch. Fajfar r*nc, Bodešče 38, Bled 4828 prodam  KOBILO,  7  let staro, ^kg težko. Razgledna c. 14, Bled a 4829 prodam rabljeno SPALNICO. Go-sP°svetska 13, stan. 3, Kranj 4830 da    ^VO, mlado, za v skrinjo pro-^ ^ ali zamenjam za dobro z mle-°m. Možnik, Medvode pri elek-rarni 4831 al,   Cem prodam skoraj nove termo-JKumulacijske PECI 4 KW in 5 KW. V°glje3 4832 bf^°dam dobro ohranjen AVTO-ADI0 blaupunkt. Suha 4, Kranj p 4833 tn!/i0dam KRAVO po teletu, 3 be-T$R   STE5RE za kozolec, TR^
TRAK-
Kno  staver 18.KM in traktorsko t ^ILNICO mertel za zetor. Koselj 7f> Doslovce 21, Žirovnica 4834 d Ugodno prodam POHIŠTVO za evno sobo iz macesna, primerno -^vikend. Zg. Duplje 12 4835 t *irodam KRAVO, ki bo četrtič eilla. Papler Peter, Zg. Besnica 31
4836
J« Pozabite na DROGESAN MLE-*0 ZA SONČENJE
Kozmetika Šinkovec, K se r r~ - —
nova 19.
ranj, Pre-
p —j« trg 7, Škofja Loka 4837 Čr*;.°darn TELEVIZOR APOLO 14
»TAFxdam novo PEC za centralno bo? . STADLER«, 35.000 c. cal. z Sii!jrjem- Cena 15.000,00 din. Rink, T*nji tr
'rfiivec 18, Brezje 4838 Wv?lam    betonske PLOŠČICE p 40- Mlaka 54, Kranj 4839 j/odam KONJA. Žabnica 16 4840 Sohn-Jeno POHIŠTVO za dnevno D"«,* n SpALNICO prodam. Kavčič, ^goška 6, Kranj 4841
°gra-    m 20 cementnih'VEREJ za J°- Naslov v oglasnem oddelku.
K , 4842 letu   iam <*obri KRAVI, črno po te-u a« simentalko. CUT, Žirovnica
4843
JJ^ni prodam dva stara ŠTE-0o>ft . A na trdo gorivo G oran in 42 £nJe. Bergant Peter, M. Pijade
Sur>nJ 4844 greško opeko ŠPlCAK po 1 din, Karn- Pot na Jošta 27, Kranj 4845 NiS <idam rabljen TELEVIZOR RR Kfa^^omat. Bohinc, Šorlijeva 8, p?J 4846 ll V°dam KRAVO s teletom. Vrbnje Radovljica 4847 Ho <f 2,dno prodam osebno in namiz-W\HTNIC0, stensko URO, RA-MESORAZNICO, centrifugo. 13, Kranj 4848
L^aja CP Glas, Kranj, Ulica Mose tl"«deja 1. Stavek: GP Gorenjski Lj* Kranj, tisk: Združeno podjetje tali pravica, Ljubljana, Kopi-•*rjeva 2. - Naslov uredništva in jPrava Usta: Kranj, MoSe Pijadeja u'< "* Tekoči račun pri SDK v Kraje* 8tevilka 51500-601-12594 - Te-nJ°?'! glavni urednik, odgovorni rednjk in uprava 23-341, uredni-Ooi° 2l-835, novinarji 21-860, malo-2?J80* m naročniški oddelek bWu l' - Naročnina: letna 140 din,
2di        70 din' cena za 1 stevilko dinarja. — Oproščeno prometne-
"   davka po pristojnem mnenju
421-1/72.
Prodam OSLICO z vprego, OVCE in JAGNJETA. Grajska 19, Bled
4849
AKVARIJ, 70 litrov komplet opremljen z ribicami, prodam. Tene-tiše 46, Golnik 4850
Prodam 7 STEBROV, nekaj ječmena in česna. Prebačevo 27, Kranj
4851
Prodam KRAVO s teletom ali tik pred telitvijo in kmečko KOBILO ali pa zamenjam za mesarsko KRAVO ali VOLA. Ziganja vas 32, Tržič
4852
Prodam POSTELJO z vložki, dobro ohranjeno. Dolenc Franc, Planina pod Golico, Jesenice 4853
Prodam gradbeno BARAKO, 1 vhodna, 4 sobna vrata brez podbojev, 850 kg žice — razne betonske. Informacije: Alpska 22, Lesce 4854
Prodam PUJSKE, 7 tednov stare. Selo pri Bledu 27 4855
Prodam globok otroški VOZIČEK. Milenkovič, Valjavčeva 17, Kranj 4856
Prodani obrezan LES. Naslov v oglasnem oddelku. 4857
Prodam KRAVO, dobro mlekarico s teletom. Jama 14, Kranj 4858
Prodam KOTEL za žganjekuho, 60 litrov. Naslov v oglasnem oddelku. 4859
Prodam KONJA, primernega za vsa kmečka dela. Škrjanc, Dorfarje 31, Žabnica 4860
Prodam zimsko GRAHORO. Sr. Bela 36, Preddvor 4861
Prodam trodelno OMARO, kuhinjske ELEMENTE, dva KAVČA, električni ŠTEDILNIK. Kokalj Nežka, Golnik 46, soba 201 4862
Prodam drobni KOMPIR. Škofjeloška 33, Kranj 4863
Prodam KRAVO, 8 mesecev brejo. Bukovica 53, Vodice 4864
Prodam hrastove in smrekove PLOHE, komplet kolesa za kimpež, zamrzovalno SKRINJO Gorenje, 350-litrsko in gradbeno PARCELO. Naslov v oglasnem oddelku. Ogled v nedeljo od 12. do 14. ure 4865
Prodam cvetoči OLEANDER. Zg. Bela 8, Preddvor 4866
Ugodno prodam SPALNICO iz trdega češnjevega lesa. Ogled v soboto popoldan. Naslov v oglasnem oddelku. 4867
Prodam novo strešno OPEKO sa-loriit Anhovo, mali format in trodelno OKNO. Partizanska pot 11, Kokrica 4868
Prodam štiri PRAŠIČKE, težke po 30 kg. Ribno 38, Bled 4869
Proa*am globok OTROŠKI VOZIČEK. Mlinar Francka, Smlednik 15
4870
Ugodno prodam dva turistična FOTELJA (ležalnika). Ogled od 13. do 16. ure. Naslov: Topalovič Štefka, Planina 1, Kranj 4871
Prodam plastični ČOLN z motorjem TOMOS4 in PRIKOLICO za 12.000 din. Draksler, Sv. Duh 48, Škofja Loka 4872
Prodam komplet KUHINJO MARLES, skoraj zastonj. Šenčur, Partizanska 10, telefon 41-042 4873
Prodam rabljen ŠIVALNI STROJ JAX po nizki ceni. Dom upokojencev Kranj, Planina, soba 138 4874
Prodam 2 kub. m SIPOREKSA, debeline 5 cm. Jezerska 9, Kranj
Prodam okrogel in rezan LES za fasadne odre. Polak, Mestni trg 22, Škofja Loka 4916
Prodam TEL1CO, 5 mesecev brejo, ali KRAVO po izbiri. Breg ob Savi 28, Kranj 4917,
Prodam mlade PSE, nemške OVČJAKE. Zalog 30, Cerklje 4918
Prodam SLAMOREZNICO s pu-halnikom in verigo. Sp. Brnik 28, Cerklje 4919
Prodam PSE, mlade OVČJAKE. Nasovče 20, Komenda 4920
Prodam IZRUVAČ za krompir in žensko novo NARODNO NOŠO. Zg. Brnik 43, Cerklje 4921
Prodam KRAVO, ki bo kmalu telila, dva PRAŠIČA po 70 kg in kla-ftro bukovih DRV. Štefanja gora 28, Cerklje 4922
Prodam črno-beli TELEVIZOR MINI RAMA. Bizjak, Jezerska 47, Kranj 4923
Prodam približno 2000 kosov OPEKE. Ribnikar, tel. 24-061 4924*
SLAMOREZNICO ULTRA 3 in TARUP za uničevanje krompirjeve cime, prodam. Žontar,' Sv. Duh 41, Škofja Loka 4925
Prodam KRAVO s teletom - fri-zijko. Muhovec, Žirovnica 9 4926
Prodam dirkalno KOLO, skoraj novo, na deset prestav. Mlaka 60, Kranj 4927
Prodam rabljeno MOTORNO ŽAGO STIHL. Markič, Ziganja vas 31, Tržič 4928
Prodam MIKROFON SCHURE in B - KLARINET. Koritnik Matija, Poženik 3, Cerklje 4929
Prodam trajno žarečo PEČ EMO 5. Cena 1300 din. Kržišnik, Šempe-trska 28, Kranj 4930
Prodam dva meseca staro PSIČ-KO, črno, mali koder. Pogačar Jože, Sp. Gorje 43, 64247 Zg. Gorje pri Bledu 4931
Prodam BIKCA in LES za ostrešje, (j), na K lanec 19, K ranj 4932
Prodam 'SMREKOVE DESKE 25 mm in 50 mm. Tenetiše 33, Golnik
Prodam kombinirani MIZARSKI LESNI STROJ. Tenetiše 47, Golnik
HLADILNIK C ANDI, kombiniran s .hladilno skrinjo, skoraj nov, ugodno prodani. Jeglič, Češnjica 8, Podnart 4957
vozila
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1968. Udir Geni, Sp. Besnica 177. Ogled vsak dan od 15. ure dalje 4815
Kupim avto KADETT ali FORD ESKORD, letnik 1973-74. Draksler, Zg. Bela 63, Preddvor 4818
Prodam SIMCO 1000, letnik 1968. Telefon 23-125 4820
Prodam komplet KOLESA od zastave 750. Črnivec 18, Brezje 4875
Poceni prodani ZASTAVO 750, letnik 1964, * dodatno opremljen, ohranjen. Gobovci 9, Podnart 4876
Prodam VOLKSVVAGEN 1200, letnik 1965. Golnik 43 4877
Prodani JAVO 175 kubikov. Informacije na tel. 75-236, AKI, Radovljica' \ 4878
Prodani novo HONDO F 65. Naslov v oglasnem oddelku 4879
Prodani DKVv^ 1000 S, letnik 1963 po delih ali celega. Glavan, Spodnja Lipnica, Radovljica 4880
Prodam NSU 1100 po delih. Ogled od 15. do 17. ure. Naklo 62 4881
Prodam SPAČKA. Gorice 55, Golnik 4882
Ohranjenega SPAČKA 2 CV 4, letnik 1970, prodam. Aljančič, Čir-čiče6, Kranj , 4883
Prodani SIMCO 1000 ccm za 2.000,00 din in FIAT.600 ali zamenjam za motor ali - moped. Tenetiše 12, Golnik 4884
Prodani OPEL KADET L SUPER. Virmaše 60, Škofja Loka, telefon št. 61-920 4885
Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1964, v voznem stanju. Krni-čar Janez, Sr. vas 9, Golnik 4886
Prodam AMI 8, lesnik 1970. Možnost plačila s čekom: Žeje 16, Duplje. Ogled v soboto 4887
Ugodno prodam FIAT 750 in AMI 8. Zelo poceni prodani dolgo belo poročno OBLEKO št. 40. Gore-njesavska 56, Kranj     \ 4888
Prodam VW KOMBI KESONAR, FIAT TOPOLINO in motor zastave 750. Vrhunc, Rudno 14, Železniki
1 4934
Prodam KOMBIBUS\VW, letnik
1970. Potočnik, Rovte 9 Selca nad Škof j o Loko 1 4935
Prodam DKW EF 11 61, registriran za leto 1976, brez motorja in VW 1300 brez motorja, letnik 1966, ter ostale rezervne dele za zastavo 750 in škodo 1000 MB. Grabič, Suha 3, Škofja Loka 4936
Kupim vrstni red za avto LADA ali LADA SPECIAL. Plačilo v gotovini. Ponudbe pod šifro »Lada« 4937
Prodam rezervne dele za FIAT 615. Dolenc, Gabrovo 2 Škofja Loka
4938
Prodam MOPED TOMOS 15 SL s prevoženimi 2000 km. Mekina Zoran, Zabreznica 6, Žirovnica    ' 4939
Prodam dobro ohranjeno ŠKODO de luks, letnik 1969. Sv. Duh 65, Škofja Loka ,4940
Dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1964, ugodno prodam. Arh Joža, Bled, Jermanka 6 4941
Prodam AMI 8, letnik 1971, zelene barve, garažiran. Ogled popoldne. Kozamernik, Kranj, Moša Pijade 44/6 4942
Prodam ŠKODO, letnik 1967, po delih. K ranjska 33, Šenčur 4943
Prodam   ZASTAVO   750, letnik
1971. H rastje 187, K ranj 4944 Poceni prodam MOPED T 14 s čelado.  Štrakl  Drago, Begunjska 2, Kranj 4945
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969, registriran do julija 1977. Mišic, Oldhamska 1, Kranj 4946
kupim
Ugodno kupim otroško JOGI VZMETNICO 135 X 85. Naslov v oglasnem oddelku. 4889
Kupim KONZOLNO GRADBENO DVIGALO. Alič, Gorenjski tisk, Kranj 4947
stanovanja
Nujno iščem opremljeno SOBO v Radovljici ali okolici. Jereb Stane, Gradiška pot 3, Radovljica 4890
Oddam lepo opremljeno SOBO poštenemu preprostemu dekletu. Pokorn Franjo, Zgoša 50, Begunje
4891
Dva mirna študenta iščeta SOBO s kopalnico v Kranju, po možnosti čim bliže mestnemu središču in centralno ogrevano. Bombač Boris, Kamna gorica 55, 61380 Cerknica
4892
Osamljena upokojenka v lepem kraju Gorenjske išče upokojeno SOSTANOVALKO brez obveznosti. Naslov v oglasnem oddelku 4893
Opremljeno SOBO s toplo vodo in centralnim ogrevanjem oddani niir-
Odbor za kadrovske zadeve TEKSTILNI CENTER KRANJ .
TOZD Tekstilna tovarna Zvezda
objavlja delovno mesto
knjigovodje OS — analitika
Pogoji: srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri s 3-letno prakso. Poskusno delo traja 2 meseca.
Prošnje z dokazili o strokovnosti pošljite v 15 dneh od dneva objave na naslov: TC Kranj, TOZD Tekstilna tovarna Zvezda, splošni sektor, Kranj, Savska cesta 46.
nemu študentu ali pripravniku inženirju za nedoločen čas. Cena po dogovoru. Ponudba pod šifro »Kranj — Planina — novo naselje« ali naslov v oglasnem oddelku. Ogled od 14.30 dalje vsak dan. 4894
Dijak išče ogrevano SOBO v Kranju. Hrastar Borut, K Roku 12, 68000 Novo mesto 4895
Prodam takoj vseljivo STANOVANJE v Tržiču. Cena po dogovoru. Markič Marija, Ziganja vas 31, Tržič
4948
posesti
Kupim PARCELO za vikend ali starejšo HIŠO do 30 km iz Kranja. Naslov v oglasnem oddelku. 4896
Resni fantje, glasbeniki, iščejo PROSTOR za vaje v Kranju ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku ali telefon 24-579 4898
Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO v Preddvoru ali bližnji okolici. Ponudbe oddajte pod »Parcela« 4899
Prodani KMEČKO HIŠO z gospodarskim poslopjem in ca. 10 ha ZEMLJE na lepem kraju Gorenjske med Radovljico in Bledom. Meršol Antonija, Begunjska 1, Lesce 4900
Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO za gradnjo hiše na sončnem kraju, najraje blizu gozda, lahko višja lega, do 20 km iz Ljubljane. Ponudbe na upravo lista pod »Svež zrak — mir«
4901
Prodani STANOVANJE v eno-nadstropni hiši. Delavska 25, Kranj
4902
PROSTOR v izmeri 250 kv. m oddam v najem za kakršnokoli obrt ali skladišče v bližini Kranja. Šenk, telefon 22-776 4903
Nujno kupim ali zamenjani ZEMLJIŠČE v Lescah za GARSONJERO ali manjše stanovanje, telefon 77-909, 74-211, v Radovljici ali okolici. 4904
Iščem starejšo HIŠO na Gorenjskem. Kasneje kupim. Ponudbe pod »Okolica Kranja« 4905
ZAZIDLJIVO PARCELO na sončnem pobočju v okolici Kranja ali Škofje Loke kupim. Leskovšek, 68000 Novo mesto, Gotna vas 46
4906
zaposlitve
Za določen čas zaposlim KV in PK TESARJA, ostalo po dogovoru. Ponudbe pod »Tesar« 4822
INSTALACIJE za centralno kurjavo in vodovod vam naredi hitro in po dnevnih cenah. Jože Kleindienst, Brezje 27 4907
V popolno varstvo vzamem otroka od enega leta starosti naprej, razen sobote in nedelje, po želji tudi samo čez dan, v lepem kraju na Gorenjskem. Naslov v oglasnem oddelku.
4949
prireditve
OO ZSMS in mladi gasilci POD-BREZIJ vabijo na VELIKO VRTNO VESELICO, ki bo 8. 8.1976, ob 15. uri pred gasilskim domom v Pod-brezjah. Igral bo priznani ansambel MODRINA. Bogat srečelov in kegljanje za PONY KOLO bosta popestrila prireditev. Vabljeni! 4908
GASILSKO DRUŠTVO VOKLO prireja v soboto, 7.8. 1976, ob 20. uri pri Globočniku VELIKO VRTNO VESELICO z bogatim srečelovom in kegljanjem za teleta. Za ples in razvedrilo igra ansambel TRGOVCI. Vabljeni! 4909
ZB NOV GORENJA VAS prireja na JAVORČU na Zirovskem vrhu PIKNIK v nedeljo, 8. 8. 1976, ob 14. uri. V primeru dežja bo ponovitev 15.*avgusta. Vabljeni! 4950
OO ZSMS BEGUNJE prireja vsako soboto in nedeljo ob 20. uri PLES. V sobotah igra ansambel NAUTILUS, v nedeljah pa ansambel TABOR. Vljudno vabljeni! 4951
GASILSKO DRUŠTVO ZG. BRNIK prireja v nedeljo, 8. avgusta, VRTNO VESELICO z bogatini srečelovom. Zabavali vas bodo VESELI TRGOVCI. Vabljeni. 4952
GASILSKO DRUŠTVO BESNICA priredi v nedeljo, 8. avgusta, VELIKO VRTNO VESELICO z razvitjem PRAPORA in s PARADO GASILCEV. Igral bo ansambel JEV-ŠEK. Vabijo gasilci! 4953
GASILSKO DRUŠTVO ŽABNICA obvešča, da bo ponovitev VESELICE z bogatim srečelovom v soboto, 7. 8. 1976, ob 18. uri in v nedeljo, 8. 8. 1976. ob IS. uri 4955
GASILSKO DRUŠTVO NEMŠKI ROVT priredi v soboto, 7. 8. 1376, ob 18. uri VELIKO VRTNO VESELICO. Igra ansambel »JEV-ŠEK«. Vabljeni! 4956
obvestila
ROLETE: lesene, plastične in ža-luzije, naročite pri ŠPILERJEVIH. Radovljica, Gradnikova 9, telefon št. 75-610 2417
IZREDNA PRILOŽNOST! Kvalitetno, poceni dobite v enem dnevu fotografije za vse legitimacije. Razvijam vse vrste filmov in izdelujem fotografije. Foto ŽIVULOVIČ, 1. avgusta 5, Kranj, telefon 22-091
3924
GRADITELJI! Za gradnjo vaše hiše vam preskrbim vse vrste zidne OPEKE Ljubljanskih opekarn in STREŠNIK novoteks. Andrej Smo-lej, Kranj, Oprešnikova 15 (na Klancu), telefon 25-579 3982
Hitro in solidno POPRAVLJAM vse vrste HLADILNIKOV. Oglasite se na telefon 064-60-801 4792
HLEBŠ RUDOLF, steklarstvo Kranj sporoča, da bo zaradi dopusta delavnica od 5.8. do 25.8. 1976 ZAPRTA. 4911
Cenjenim strankam sporočani, da bo delavnica od 10. avgusta do 22. avgusta 1976 ZAPRTA. Ogris Andrej, MIZARSTVO Kranj, Tro-jarjeva 9 4912
ZŠAM TRŽIČ organizira dopolnilni tečaj za inštruktorje B, C, D in E kategorije voznikov motornih vozil za tiste, ki bodo v jeseni ali pozimi opravljali preizkusni izpit iz cestno prometnih predpisov za podaljšanje instruktorskega dovoljenja za naslednja tri leta. Tečaj bo V začetku septembra. Večerno šolo za pridobitev strokovne usposobljenosti poklicnih voznikov C in E kategorije pa bo organiziralo v začetku oktobra, in to samo za kandidate, ki izpolnjujejo pogoje. Informacije daje in prijave sprejema tajnik Jože Goričan, Tržič, Ročevnica 35 4913
izgubljeno
Ušel je mali PAPAGAJ, belo-sivo-modre barve. Najditelj naj ga prinese na naslov: Grošelj, Krašnova 12, Kranj 4954
Izgubljene ZRAČNE BLAZINE pri viaduktu Lešnica vrniti na naslov: Pavlic Marija, Ljubno 25, Podnart 4910
najdeno
Našel sem zeleno moško športno KOLO. Britof2
ostalo
Podpisani Ziherl Franc, Reševa 7, Kranj preklicujem neresnične besede 0 Ziherl Ivani in njenih otrokih, stanujočo Levstikova 1, Kranj, in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. 4914
loterija
Srečke s končnicami	so zadele dobitek N-din	Srečke s končnicami	so zadele dobitek N-din
10 mm) 54220 64490 08500	20 6(K) 800 800 l.(KM)	5 39035 06266 90775 749445	10 800 l.(XK) 1.000 10.000
11 01 721 &"il ;J7911 07.«) 1 68066]	20 30 60 m 600 5.(XK) 10.000	726 2286 3906 86376 25626 26606 379666	100 300 300 600 800 800 10.000
«2 82 (W42 74H«2 ■r).r)4(i.r)2 548«12	20 40 500 800 10.<XH) 160.000	57 01397 18407 46177 10237 735407.	20 600 600 600 1.000 10.000
7003 (Xi22;J 037713 090623 109063 738713 427213	500 800 lO.(KK) 10.000 10.000 10.000 300.000	68 778 04718 09878 00288 47358 290158	50 60 600 600 800 5.000 10.000
4	10		
09664	600	79	20
19354	1.000	59	30
109734	10.(KM)	70819	600
115744	10.000	10439	800
128244	10.000	67669	800
488014	10.(KXI	57559	1.000
	IHIn	94469	1.000
ZAHVALA Ob izgubi dragega moža
Jakoba Bizjaka
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami, bili v pomoč in ga spremili na zadnji poti ter darovali toliko cvetja. Posebna zahvala velja dr. Ziliču, osebju kirurškega oddelka bolnice Jesenice, predvsem,dr. Baragu, ki se je do poslednje ure trudil za njegovo ozdravitev, nadalje dobrim sosedom za pomoč in vsem vaščanom iz Vrbenj in Gorice, gospodu župniku iz Mošenj za pogrebni obred, zvezi združenj borcev NOV Radovljica, tovarni Veriga Lesce ter društvu upokojencev Radovljica.
Žalujoča žena Helenca in vsi njegovi.
Vrhnje, 3. avgusta 1976
ZAHVALA Za našo dobro mamo, staro mamo
Marijo Zorko
roj. Ivačič iz Zg. Besnice št. 98
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje, posebno dr. Bajžlju za nesebično pomoč, sosedom, pevcem in g. župniku za opravljeni pogreb.
Še enkrat vsem iskrena hvala.
Žalujoči: sinova Franc in Jože z družinama.
Zg. Besnica, 30. julija 1976
ZAHVALA Ob nenadni izgubi naše ljube mame
Marije Korošec
se iskreno zahvaljujeva vsem sosedom za pomoč v težkih trenutkih, kakor tudi dr. Štularju za prvo pomoč. Lepa hvala tudi sindikatu podružnice Aerodrom Ljubljana — Pula za podarjeni venec in spremstvu na njeni zadnji poti. Kakor tudi častiti duhovščini Cerklje za pogrebni obred. Vsem hvala še enkrat za spremstvo na njeni zadnji poti.
Žalujoči: sin Kari z ženo Pavlo in ostalo sorodstvo.
Zg. Brnik, 26. julija 1976
nesreče
Nezgoda pri prehitevanju
V ponedeljek, 2. avgusta, ob 8.30 se je na Cesti maršala Tita na Jesenicah pripetila prometna nezgoda. Voznik motornega kolesa Andrej Zupan (roj. 195!}) je vozil v koloni vozil od Plavža proti Javorniku. Ko je kolona močno zmanjšala hiti ost, ker je neko vozilo zavijalo v desno, je to storil tudi voznik Zupan, nato pa je pospešil, da bi avtomobil pred seboj prehitel. Pri tem pa se ni dovolj umaknil v levo in je s ščitnikom motorja trčil v zadnji odbijač osebnega avtomobila pred seboj. Zaradi tega je padel in si pretresel možgane.
Opotekel se je pred avto
V sredo, 4. avgusta, nekaj po 16. uri se je na cesti tretjega reda v Čirčah pripetila prometna nezgoda. Djuro Novak (roj. 1928) iz Kranja je hodil po desni strani Smledniške ceste proti Hrastjam. Pri hiši št. 58 se je močno opotekel proti sredini ceste prav tedaj, ko je mimo pripeljal voznik osebnega avtomobila Franc Jevnikar (roj. 1937) iz Kranja. Čeprav je voznik močno zavrl in odvil v levo, nesreče ni mogel preprečiti in je pešca zadel. V nesreči je bil Novak huje ranjen in so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
Nenadoma zavil v levo
V sredo, 4. avgusta, ob 17.20 se je na magistralni cesti na viaduktu Lešnica pripetila hujša prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Ivan lic (roj. 1930) iz Ljubljane je na viaduktu nenadoma zapeljal v levo in trčil v drsno ograjo, od tu pa ga je odbilo v avtomobil nemške registracije, ki ga je iz nasprotne smeri pripeljal Ulrich Giinther (roj. 1945), čeprav se je bil le-ta umikal na levo. V trčenju so bili voznik lic in obe sopotnici v Guntherjevem avtomobilu težje ranjeni. Škode na avtomobilih pa je za 95.000 din.
Neprevidno čez cesto
V torek, 3. avgusta, ob 16. uri se je na magistralni cesti na Orehku pripetila prometna nezgoda. Belinda Lampret (roj. 1957) iz Ljubljane je z avtobusnega postajališča na Orehku prečkala cesto, ne da bi se prepričala, če je le-ta prosta. Vtem je iz ljubljanske smeri pripeljala voznica osebnega avtomobila Albina Gatej (roj. 1935) iz Kopra; Lampretova se je zaletela v prednja vrata osebnega avtomobila, od tu jo je odbilo s ceste nazaj na postajališče. V nesreči je bila le lažje ranjena.
ZAHVALA Ob smrti naše drage mame
Ivane Oblak
Prodovčeve mame iz Kopačnice
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem za vso pomoč, ki ste jo nam nudili, za cvetje in izrečena sožalja. Posebna zahvala kolektivoma Alpetouru in Termiki iz Škofje Loke za podarjene vence. Najlepša hvala dr. Gregorčiču in dr. Debeljaku iz Gorenje vasi za lajšanje bolečin v času njene bolezni. Prav tako se zahvaljujemo g. župniku iz Leskovice za pogrebni obred. Najlepša hvala še vsem tistim, ki tu niso omenjeni, pa so kakorkoli pomagali, sočustvovali z nami in jo spremili v tako velikem številu na njeno zadnjo pot.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: hči Manca, sinovi Rajko, Franc, Stane in Jože z družinami.
Kopačnica, Hotavlje, Škofja Loka, Kanada, 23. julija 197(5
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in tasta
Konrada Mlinarja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in ZB za podarjene vence, izrečeno sožalje ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na zadnjo pot. Zahvaljujemo se tov. Omanu za poslovilne besede, pevcem društva upokojencev za žalostinke,
gasilcem in gospodu župniku za pogrebni obred.
Žalujoči: žena Ančka, hčerka Justi z družino, sin Tone z družino in ostalo sorodstvo.
Kokrica, 4. avgusta 1976
Ovinek med Jesenicami in Hrušico, v Kopavniku, je zelo nevaren, saj »nese* v levo. Julija so bile na tem odseku tri večje nesreče, zato bo treba tu postaviti ustrezne cestno-prometne znake. Na sliki se vidi, kako je avtomobil n° ovinku zaneslo preveč na levo stran ceste. — Foto: B. Blenkuš
Če se dve vozili kljub oznakam na cesti, prometnim znakom in ogledalu čata tako kot sta se ta dva v Radovljici, je še dobro, če ostane vse le pri zv pločevini. — Foto: F. Perdan
Nezgoda v Železarni
V sredo, 4. avgusta, ob 15.10 se je v Železarni Jesenice pri transportnem traku mešanice rud hudo ponesrečil 23-letni delavec Ismet Sadič z Jesenic. Rudo, ki pada s transportnega traku, je začel pobirati na nasprotni
Prepoznali truplo
Potem ko so 24. julija v bližini ceste Naklo —Kranj, na Polici, našli že razpadajoče moško truplo v delovni obleki in gumijastih škornjih, je Uprava javne varnosti Kranj sporočila, da so neznanca prepoznali: pokojni je Martin Bradeško, star 41 let, iz Drage pri Skofji Loki. Vzrok smrti še ni znan.
Na mednarodnem Gorenjskem sejmu v Kranju
od 6. avgusta
do 16. avgusta 1 976
razstavljamo
in prodajamo:
strani traku, kjer to ni dovoljeno-Sadič je kljub opozorilu sodelavk stopil na nedovoljeno mesto in tak° je prišlo do nesreče. Kljub temu oa je nesrečo sodelavec takoj opazil >° ustavil trak, je dobil Sadič tako hude poškodbe, da je med prevozom v bolnišnico umrl.
Ogenj v stanovanju
V ponedeljek, 2. avgusta, ob 7.3jj je v stanovanju Pavla Malovrha Frankovem naselju v Skofji Loki z?.' čelo goreti. Vžgalo se je v kuhinji nato pa se je ogenj razširil se .-dnevno sobo. Škode je za ok°J 100.000 din. Vzrok požara še ra*»* skujejo.
Gorel kozolec
V ponedeljek, 2. avgusta, popoldni je zagorel kozolec last Anton* Rihtaršiča z Bleda. Ogenj so zanetil' otroci, ki so se igrali z vžigalicami-Škode je za okoli 20.000 din.
Zavil v levo
V sredo, 4. avgusta, ob 10.45 se je na Gregorčičevi ulici v Kranju pripe* tila prometna nezgoda. Voznik kole* sa Rade Bačič (roj. 1939) iz Kranja se je skupaj s 5-letnim sinom Petrom peljal od mesta proti sodišču. V kri* Žišču s Stritarjevo pa je ne da bi na* kazal smer, zavil v levo, da bi obrn1 in peljal po Mladinski ulici. Vtem J pripeljal za njim v osebnem avtom0' bilu Janez Piškur (roj. 1906) iz Kranja, ki je kolesarja nameraval prem* teti, ko pa je videl, da zavija v lev°| je zaviral, vendar .trčenja ni mogf preprečiti. V nesreči je bil Bačič huJ ranjen, sin pa je dobil le odrgnino-
L. M-
• POHIŠTVO
• GRADBENI MATERIAL
• GOSPODINJSKE STROJE
• DEKORATIVO (zavese, preproge itd.)
sejemske cene • potrošniški krediti
Pričakujemo vaš obisk
v našem paviljonu v hali A       *m ■ ■ nI ■
in se priporočamo za nakup!        H I U
hitr.&tekem mitingu v Kranju so nastopili tudi tekači na 800 metrov. Naj-HljujrlJe bil Ljubljančan Kotnik, sicer pa je tekmovanje motilo slabo vreme, (iki    »mu so Kranjčani uspešno organizirali pomembno atletsko prireditev. - Foto: F. Perdan
II. zvezna vaterpolska liga
Triglav : Kumbor 18:10
^uTr! ~ Letni bazen, Triglav : Kumbor "'k C ir   ' 3:0- 6:4> 5:3>' gledalcev 500, sod-
8t*' docki (Subotica). M. w,cj: 1:0 Kodek, 1:1 Perovič (Strini«), 2:1 ^varc?alava8ic (Vujinovič), 2:2 Mračevič (4.^,1 3:2 Balderman (Perovič), 3:3 Pavlovič Jilovi* wSveKeU. 5:3 Svegelj, 6:3 Svegelj (Vu-Ca|j»"■• Mračevič, Strinič), 7:3 Balderman, 8:3 Kuki 8:3 Z. Malavašič, 10:3 Z. Malavašič, 11:3 (SVa"r; '1:4 Pavlovič (Švarc), 11:5 Perovič Vf)lik» -,1:6 perovič, 12:6 Švarc (Kuhar), 13:6 ,4Ui) ,' 13:7 Perovič (4-m), 14:7 Balderman '6:9 n ,8 Ivovič, 15:8 Kodek. 15:9 Perovič, I8:lnfalt»err
.Balderman, 17:9 Kodek,  17:10 Perovič, Svegelj.
Bv: Vidic, Z. Malavašič, Kodek Švarc, M.M.i an- Kuhar, Velikanje, Calič, Svegelj,
Stri^j? °r: Crnogorčevič, Popovič, Pavlovič, vi; p^' Mračevič, Zaninovič, Ivovič, Vujino-
p0 *°v|c, Sijerkovič, Bosnič. $Hj v a°' in nezanimivi prvi četrtini so doma-drugi zaigrali hitreje in učinkoviteje. V
*Žepna odprava« osvojila devet kolajn
*enu°G"*^D - V tasmajdanskem ba-*'ansk° *e končalo tridnevno državno Ikogg ? Prvenstvo. V treh dneh se je za Va\ '*ne naslove potegovalo 120 pla-8lov«V !n Plovalk iz štirinajstih jugo-
^ "nskih plavalnih kolektivov. aL nJ> dan pa je na 200 m delfin z novim
je l7'JHPeSnejSi tekmovalec prvenstva 4e8tM Kranjčan Borut Petrič, ki je kar «adiT'at Ht°P'' na najvišjo stopničko,
•kor • ,m rekordom SFRJ popravil ^eljk devet ,et 8tari rekord Splitcana kolgl? Rogošiča. Njegova klubska ^rUiri °a ®arDara Štemberger je dvema JlOo^"18 "»estoma dodala se zmago na l60o FnBno' Borut Je »zlato« osvojil na * 200 m kravL na 400 in 200 m je ter na 200 m delfin, Barbka pa
Ho,   Dr° osvojila na 200 in 400 m meša-
te]^^0 Je kranjska »žepna odprava« na iu  Prven8tvu - nastopila sta le Petrič •ede^Tl"? "frgerjeva   - osvojila bil«
kar
** *]J.z"at.'n m dve srebrni odličji in °«vn;u .at' 8e najuspešnejši klub pri UJ,tvi medalj.
pri
-dh
Jelovica prva
ft*ice1^i8titev okenskega praznika in 20 h 8 v ri0rneta Je ml v aredo na igrišču Parti
" v Tti"",cl'u Je °" v 8reao na igrišči uV^Dila i u r°kometni turnir, na katerem so £ke j!i ,pe Križ- Oupelj. Tržiča in škofje-(h^'ajen e- NaJbolJs" igro je prikazala i 6810 in 8 yrsta Jelovice, ki je osvojila prvo '«thj      P°kal pred Tržičem, Dupljami in Kri-
Duplje : Križe Tržič 16:15 -fr
?, plJe       Triif- Križe 12:10 (5:7). Jelovica (i15 Odi    <8:,i)' ZH ;} mesto: DuC 1:10).   '• za 1 mesto: Jelovica
^eltw
ostalih dveh pa so zadovoljni z visokim v<xl-stvom zaigrali spet brezglavo in začeli delati napake. To so izkoristili sicer slabi gostje iz Hercegnovega in vratarju Vidicu dali polovico preveč golov.
Glede sojenja se je v Kranju tudi tokrat pokazalo, kako se ne sme voditi vaterpolska srečanja. Sodnik Ladocki je,srečanje vodil »na pamet«, brez vsakega poznanja vaterp ilske igre. S svojim sojenjem ni prispeval k propagandi vaterpola.
-dh
Bogataj skočil 37 metrov
V soboto in nedeljo je bilo na Zbiljskem jezeru doslej največje tekmovanje v smučanju na vodi pri nas — »Lovorika Evrope '76«, na katerem je nastopilo 22 tekmovalcev in tekmovalk iz 8 držav. Nastopili so tačas najboljši evropski tekmovalci, med katerimi je bilo tudi pet Jugoslovanov. V izredno hudi konkurenci je od naših tekmovalcev največji uspeh dosegel Matjaž Mušič s petim mestom v skokih ter osmim mestom v likih in kombinaciji. Prijetno je presenetil Uroš Bogataj, ki je bil ■ skokom 37 metrov deseti, enako mesto je dosegel tudi v likih, le v slalomu ga je trema in smola pustila na zadnjem mestu. Kljub temu pa je dosegel Uroš lep mednarodni uspeh, obenem pa je to zanj bila odlična priprava za evropsko pionirsko prvenstvo, ki bo prihodnji teden v Belgiji.
-fr
20 let strelske družine
Ena izmed osrednjih prireditev v tednu krajevnega praznika, ki je trajal od nedelje, 25. julija, do naslednje nedelje, 1. avgusta, je bila počastitev 20-letnice delovanja strelske družine »Janko Mlakar« iz Šenčurja. Strelska družina je v nedeljo, 25. julija, s pomočjo ostalih organizacij pripravila parado po Pipanovi cesti od osnovne šole do doma kulture. Tu je bilo razvitje prapora s kulturnim programom. Igrala je tudi godba milice iz Ljubljane.
Strelska družina »Janko Mlakar« je začela delovati pred dvajsetimi leti z zelo skromnimi sredstvi. Strelci so vadili in se udeleževali tekmovanj s sposojenim orožjem. Svoje orožje so dobili šele, ko so se povezali z organizacijo združenja rezervnih oficirjev in podoficirjev, ki so strelski družini v marsičem pomagali. Povezali pa so se tudi z ostalimi organizacijami v KS Šenčur in s sosednjimi družinami ter se vključili v občinsko strelsko zvezo Kranj. V svojih vrstah je tako vzgojila precej dobrih strelcev.
Po nekaj letih samostojnega delovanja pa je družina zašla v težave zaradi članstva, zgubila pa je tudi svoje stalne prostore. Strelska družina je ponovno zaživela na pobudo takratnega političnega aktiva. Kmalu so rešili tudi probleme s prostorom in začeli so pridobivati nove člane, največ pozornosti pa so posvetili pionirjem in mladincem.
Strelska družina se udeležuje vseh tekmovanj, ki so v okviru strelske zveze, po svojih močeh pa organizirajo še prijateljska, medorga-nizacijska, meddružinska, medčlanska in druga tekmovanja. F. Krzin
eg brez Nikija Laude
v*1'"' dirlf i~ ^ nedeljo, 15. avgusta, bo na , A vatri i • j- Pro8i Osterreichring v Zeltvvegu T 1,0 Dr k° avtomobilov formule I za sve-1} b0 *VenstV0 in »Veliko nagrado Avstrije«. rveh8tve sedma dirka zapored za svetovrto ki° °a te-l znan' avstrijski dirkalni progi, lv0',ioh,,|° c'°'Jro P«znajo tudi mnogi ljubitelji *' Da8 i 8t'^nega in motociklističnega športa ih^Pi'l i Pa na 'et°šnjem tekmovanju ne bo »       a Jun.'ilenet' avstrijskega občinstva, do
tVetovh^VstriJet'' trenutno vodeči na lestvici za *ki Lg.^j Prvenstvo avtomobilov formule I,
^^lam ^ansk' svetovni prvak" Niki Lauda >* »Velji?ref V ne('e'Jo hudo ponesrečil na dirki „Vveto 1 naKrado Nemčije«, ki je veljala tudi RežijuVn-° Prvenstvo, na Nurburgringu, eni jjlfkaču ."""kalnih prog na svetu, na progi, ki je * 8v°jim f?' Avstrije vedno delala preglavice. J^v°2il rarijem je tokrat že v drugem krogu t^Ov tci *karje in silovito trčil v več vozil. ivVvnel .' *Do"d« se je že čez nekaj irenut-'1ute Reševalci pa so potrebovali več kot pol
Ploče
ko svetovnega šampiona izvlekli i/.
vine. Sprva je bilo njegovo zdrav-
tj^rahijLanJe zaradi več zlomov kosti, poškodb žiT0, D 0rKanov in hudih opeklin izredno kri-T  Vnik   nekaJ  zahtevnih kirurških posegih
>. ^a * ()V pa s„ :H oiunjf, /»čelo n< >i>ra v I i m 11
p -« je '' Pa se je stanje začelo popravljati. n» ^Stv      •! -ie skoraj jasno, da je svetovno va?'°v Nv Za 'et(,s zanj končano, da je drugi Jj)o v0(^tov,u"ga prvaka zaradi nesreče spla-
Pf°s ^e"8 Prog« Osterreichring v Zeltvvegu je j(,^Vsem'le'u>'iko popravljena in izboljšana. K '^di , -le bolje zavarovana, poskrbljeno pa h|f->?r|a rnn,)8e dodatne varnostne ukrepe. JJSih afr,'Ba je dolga 5911 metrov in ima 36 1a "tar azJm zavojev. Na dirki formule I 2j *1)xr ta največ 26 vozil, v kvalifikacijah pa Iv8 kil llaJve<' 31 vozil. Rekord proge je %>« |'0rnetra na uro, dosegel pa ga je pred ^'••nia ('lav  Regazzoni  na fetrariju
312 B3. 5911 metrov dolgo krožno progo je torej prevozil v času 1:37.22. Neuradni rekord zelt-vveške piste Osterreichring pa je v lasti lanskega svetovnega prvaka Avstrijca Nikija Laude. Progo je na testni vožnji s ferrarijem 312 T prevozil v času 1:34,56.
Po dirki za »Veliko nagrado Nemčije« na Nurburgringu na lestvici za svetovno prvenstvo še vedno vodi Avstrijec Niki Lauda (58 točk) — ferrari, pred Angležem Jamesom Huntom (44 točk) — me laren ter Južnoalrićaiioin Scheckterjem in Francozom Depaillerom. K('o bo najboljši na Osterreichiingu v Zeltvvegu? To je zares težko odgovoriti. Kljub temu pa se bodo poleg pivouvrščenih s trenutne lestvice za svetovno prvenstvo Hunta, Scheckterja in Depaillerja, Laudo je severla treba tokrat odpi sati, za prva mesta potegovali še Nemec Mass. Brazilec Pace, Šved Nillson. Nemec Stomellen. Avstrijec Kril in Američan Lunger.
Za dirko v Zeltvvegu je tudi pri nas veliko zanimanja. Mnogi ljubitelji avtomobilističnega športa so se ?e odločili, da bodo v nedeljo, 15. avgusta, obiskali nam najbližjo dirkalno progo za avtomobile in si ogledali atraktivno dirko avtomobilov formule I. Izlete v Zeltvveg pripravljajo mnoge turistične agencije, številni avtomohilisti pa se bodo podali na pot kar s svojimi vozili. Treba je tudi povedati, da mnogi ljubitelji hitrosti tudi med letom obiskujejo avstrijsko dirkališče Osterreichring in tam preizkušajo zmogljivosti svojih avtomobilov in jeklenih konjičkov.
Kljub odsotnosti svetovnega prvaka Nikija Laude bo po prijavah sodeč tudi letošnja dirka za svetovno prvenstvo avtomobilov formule I v Zeltvvegu izredno kvalitetna. Brez dvoma pa bo na dirki padla že tudi marsikatera odločitev. Morda celo odločitev o letošnjem svetovnem prvaku, ki je po nedeljski poškodbi Nikija Lude še vedno odprto.
J. < i o vek ar
Atletski miting v Kranju
KRANJ — V počastitev občinskega praznika Kranja je bil v sredo popoldne na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju tradicionalni atletski miting Kranj '76, ki je sodil tudi v sklop praznovanja 20. obletnice atletskega kluba Triglav. Udeležba je bila izredno dobra, saj je na tekmovanju, ki ga je žal motilo slabo vreme, sodelovalo 148 atletov iz 17 naših, italijanskih in avstrijskih klubov. Zaradi slabega vremena so bili dosežki slabši. Najvrednejše rezultate so dosegli Pečar v metu diska, Pergarjeva v teku na 800 metrov in Štimec pri suvanju krogle.
REZULTATI 400 m ovire:
1. Prah Vlado (MB) 58,0, 2. Subenbai hei VValter (Kl.C) ">!>,<», :i Švali Dušan (BOH) 59,6. 4. Sagadin Milan (TH) 59,9, 5. Krizman Rafko (NM) 60,3.
Krogla ž
I. Kralj Loredana (BOH) 11,02, 2. Janovič Davorka (KV) 10,72. .t Tavčar Irena (BOR) 10,65, 4. Kuther Lisbeth(KAC) 10.51.
100 m ž — I. skupina
1. Platzer 12,2. 2. Seidel 12,5, .t. Trctjak l.t,2, 4.Toeldern 13,8.
100 m i — 2. skupina
1. Edlinger 12,2, 2. Semolič 13.0. 3. Murlasits 13,1, 4. Tschernorher 13,7.
1.-2. Platzer, Edlinger 12,2, 3. Seidel 12,5.
100 m
1. Pribernig Hans (KLC) 10,9, 2. Sagadin Janez (TR) 11,0, 3. Keržan Vane (OL) 11,0, 4. Rednak Kranz (KLC) 11,1, 5. K oba u VVolfgang (KLC) 11,2. 6. VVoschitz K+rl (KLC) 11,2, 7. Lampič Borut (OL) 11,3, 8. Peneš Marjan (TR) 11,5, 9. Belušič Boris (KV) 11,7, 10. Ritonja (OL) 11,9, 11. VVinkler Hervvig (ASKO) 12.4.
Disk m
1. Pečar Zdravko (KL) 55,66, 2. Frank Georg (KLC) 48,24, 3. Mijač Miodrag (KL) 45.26, 4. Prezelj Zvone (OL) 41,66, 5. Okleščen Boris (NM) 37,32, 6. Eibinger Robert (ATSE) 35.64. 7. Trettner Fran/. (ATSE) 31,38.
Skok v višino m
1. Zular Zeljko ("ML) 190. 2. Opačič Ano (ASKl 190, 3. Brkljančić Ante (KV) 185, 4. Rozman Zvone (BH) 180. 5, Šuštar Miloš (NM) 180. (i. Bartol Kober) (NM) 180, 7. Kiirnik Štefki (TR) 175.
800 m ž
I, 1'ergar Breda (BK) 2:09,6. 2 Juras Vesna (ML) 2:11,1, 3. Maric Jadranka (1)1) 2:16,2. 4. Springer Marin (ASKO) 2:22.6. 5. Fras Majda i BH) 2:29,3. 6. Pogačnik Marija (TR) 2:29.8. 7. Huher Cerit b (KLC) 2:32.3. 8. Kalbregrter Barbara (KAC) 2:32,5, 9. Pogačnik Marjeta (TR) 2:35,4. 10. Mahne Bruna (BOR) 2:38,1
Disk i.
1. Tavčar Irena (BOR) .34.92. 2. Kiulier Lisbet h (KAC) 32.78, 3. Kralj Loredana (BOR) 28.24.
Krogla m
I. Štimec Marjan (ZAK) 17,00, 2. Frank Georg (KLC) 13,04. 3 Eibinger Robert (ATSK) 12,97, 4. Prezelj Zvone (OL) 12.19, 5 Tretter Franz (ATSE) 11.82.
800 m m
1. Kotnik Milan (OL) 1:59.8, 2.Radič Horo (ML) 2:00.1, 3. Bučar Polde (NM) 2:0O,8. 4. Jochum (ierhardt (KLC) 2:01,2, 5. Mohorovič Mario (KV) 2:01,7, 6. Jan Veljko (OL) 2:01.8, 7. Prah Vlado (MB) 2:01,9, 8. Riepl Joachim (KLC) 2:06,4.
Športno društvo Grintavec Olševek s skoraj 1000 člani širi dejavnost
Nova plastična skakalnica
Plastična 20-metrska smučarska skakalnica v Olševku, na kateri bo v nedeljo, 8. avgusta, ob 14. uri mednarodno tekmovanje, je bila zgrajena po načrtih inž. Goriška, pokrita pa je z maso, kije Jugoslavija še ne pozna in je veliko cenejša od klasičnih plastičnih oblog na skakalnicah
Olševek — Vas, čeprav ne tako velika, ima bogato šolsko, kulturno in športno tradicijo. Prihodnje leto bodo v Olševku slavili 100. obletnico šole, 75. obletnico kulturnega delovanja in 40. obletnico športnih aktivnosti. Športne, kulturne in rekreacijske naloge danes uspešno prevzema Športno društvo Grintavec, ki ima namen sčasoma zgraditi v Olševku športni, kulturni in rekreacijski center in združuje že skoraj 1000 članov od Jezerskega do Kranja. Osnovni cilj društva je rekreacija in vzgoja članov, ki so združeni v nogometnem, smučarskem, strelskem, šahovskem, kegljaškem in planinskem klubu. Ena od dejavnosti je tudi kultura. O tem pričajo že štiri letošnje prireditve, na katerih so razen športnikov sodelovali znani domači in slovenski kulturni ustvarjalci. Nekaj posebnega, v tem je Grintavec za zdaj edini v republiki, je sodelovanje z organizacijami združenega dela, ki se vključujejo v športna prizadevanja in športno ter rekreacijsko vzgojo občanov. Olševčani uspešno sodelujejo s kranjsko veletrgovino Kokra, TOZD Detajl, prav kmalu pa bomo priča tudi pristnemu športnemu, poslovnemu in kulturnemu sodelovanju med Grintavcem in Agrotehniko, Ljubljansko banko, Kmetijsko živilskim kombinatom, Savo itd.
Smučarski skoki so razen atletike, ki je bila včasih v Olševku zelo kvalitetna, in nogometna panoga, kjer se Olševčani ne žele zadovoljiti zgolj z rekreacijo, temveč tudi z dosežki. Pred leti so zgradili smučarsko skakalnico, ki je razširila krog ljubiteljev skakanja na Adergas, Velesovo in druge kraje pod Storžičem, Krvavcem in Grintavcem. Zal je vnema zaradi pomanjkanja objektov in denarja pojenjala. Zadnje čase se dviguje. V Olševku nameravajo zgraditi športni in rekreacijski center vključno s skakalnicami. Prvo je inž. Gorišek brezplačno že skonstruiral. V trenersko delo pri društvu sta se vključila Srečo Grosar in Marjan Mesec, kmalu pa se bodo odprla vrata planiške skakalne šole. Prijavljenih je 36 fantov, sicer pa je pri društ« u kar 61 skakalcev.
V nedeljo motokros v Radovljici
V počastitev občinskega praznika Radovljice bo V nedeljo, 8. avgusta, ob 14. uri na 1280 metrov dolgi progi pri odcepu ceste za kamp Šoliei v Lescah dirka za državno prvenstvo v moto krosu za kategoriji motorjev s prostornino 50 in 125 kubičnih centimetrov Organizator dirke je Avto-moto društvo Radovljica, ki je začelo pred leti gojiti to športno dejavnost in njegovi člani že dosegajo na domačih in tujih tekmovanjih lepe uspehe. AMD Radovljica ima sedaj 10 motokrosistov. Kden tekmuje v kategoriji 250 kubičnih centimetrov, trije v kategoriji 125 kubičnih centimetrov in 6 v kategoriji 125 kubičnih centimetrov.
Začetek tekmovanja bo v nedeljo, 8. avgusta, ob 14. uri. Ob desetih dopoldne pa bo na progi uradni trening Za tekmovanje se je pri« lavno 55 tekmovalcev v kategoriji 50 kubičnih centimetrov in 29 tekmovalcev v kategoriji 125 kubičnih centimetrov. Proga je vzorno urejena. Pri urejevanju so razen članov AMI) Radovljica sodelovali A'ojaki iz Radovljice in Bohinjske Bele, pri sami organizaciji prireditve pa so precejšnjo pomoč nudile tudi radovljiške organizacije združenega dela.
Nedeljska prireditev bo prva večja motokros prireditev v radovljiški občini. Poskrbljeno bo za dobro počutje in varnost gledalcev. Urejeni so parkirni prostori za okrog 1000 avtomobilov. Vstopnina bo znašala 20 dinarjev, vojaki in šolska mladina pa imajo popust, -jk
iNova olševska smučarska skakalnica, ki bo odprta v nedeljo, 8. avgusta, ob 14. uri, ko bo mednarodno tekmovanje, je nekaj posebnega. Prekrita je s plastiko, ki je mnogo cenejša (xl klasičnih plastik. Slednje veljajo okrog 30 starih milijonov, olševska pa le 3 stare milijone. Podobna je itisonu, obogatenemu s sintetičnimi vlakni. Plastika prekrije skakalnico kot preproga in razen cenenosti omogoča tudi hitrejšo gradnjo skakalnic. Drsnost novega materiala, ki sta ga »pogruntala« brata VViegele izZahom-ca, je sicer nekoliko manjša od klasičnega, vendar pravšnja za manjše skakalnice. Pri večjih pa je mogoče na naletu uporabiti klasično plastiko, na doskočišču pa novo. Pri slednji se drsnost lahko enostavno poveča — s premazom mila.
V Olševku bodo tako dobili osnovne pogoje za vadbo najmlajših smučarskih skakalcev. Pri tem ne gre prezreti pomoči skakalnih strokovnjakov SZS in veletrgovine Kokre — TOZD Detajl, ki ho pokrovitelj nedeljske prireditve in je novo snov tudi uvozila. Končno pa način gradnje skakalnice v Olševku in novi cenenejši material utegne koristiti tudi krajem, kjer je zanimanje za smučarske skoke. S tem se bodo razraščale baze, iz katere lahko zraste kvaliteta ne le v SRS, temveč tudi v drugih republikah.
J. Košnjek
OBETAVEN SKAKALEC IZ RATEČ — Vinko Lovrenčič iz Rateč, star 14 let, se je smučarskim skakalcem pridružil pred dvema letoma. Kmalu je dosegel uspehe. Leta 1974 je med mlajšimi pionirji na tekmi v Kranju dosegel drugo mesto, leto kasneje pa je začel tekmovati med starejšimi pionirji. V Selu je bil četrti, v Logatcu tretji in v Kranju peti. Vinko je te uvrstitve dosegel na plastičnih skakalnicah. Dober je bit tudi na snegu. Januarja letos je bil v Kranju šesti, marca je v Žirovnici zmagal, prvi pa je bil tudi na tekmi v Podkorenu. Razen s smučarskimi skoki se Vinko Lovrenčič ukvarja tudi z drsanjem in košarko, kar veliko prispeva k telesni vzdržljivosti. - A. K.
1000 m ml. mladinci
1. Gursch Andreas (KLC) 2:41,5, 2. Kapi Hal ko (NM) 2:43,8. 3. Horvat Evgen (ZAK) 2:43,8. 4. Nekrep Slavko (BH) 2:45,6, 5. Križaj Tomaž (TR) 2:46,7, 6. Košmelj Bojan (NM) 2:47,9, 7 Seidel 2:49,0, 8. Sedevčič Andrijan (BOR) 3:04,3, 9. Kropiunig Herbert (ASKO) 3:10,3.
Daljava m
1. Vučkovič Dobrivoj (SA)'6,88, 2. Grabušič Zeljko (ML) 6.75. 3. Prezelj Darko (KL) 6,58, 4. Udovč Slavko (TR) 6,.'W, 5 Domitrovič Drago (BH) (i. 18, (i. K urnik Štefan (TR) 5,33, 7 Lipar Marjan (TR) 5.09.
400 m m
I Prst t* Miki (FP) 49,8, 2. Gutschelhofer (ATSK) 50,3, 3. Sekljoča Marko (KL) 50,4, I Kopitar Rok (KL) 51,1.5. Paljčak Marjan (KL) 52.2. 6. Moser Wenter (ATSE) 52,2, 7. Zohar Milan (PP) 52,3. 8. Hevc Blaž (BH) 53.4, 9. Stare Bojan (TR) 53,7. lO.Olup Ivan (KL) 54.1, I 1. Volk Miran (OL) 54.6.
200 m i.
1 Plat/cr Q«hi (ATSE) 25,8, 2. Edlinger Ani (ATSK) 26.0, 3. Seidl Lore (ATSE) 26.7, 4. Semolič Marina (BOR) 27,3, 5. Tretjak Daniela (BOH) 28.3.
1500 m ž
1. Lacker Monika (KAC) 4:56,5, 2. Reja Alenka (TR) 4.58.2. 3. Tornena Fiorila (AICS)
4:59,2.
1500 m m
1 1'izzo Robert« (AICS) 4:03,0, 2 Kotnik Milan (OL) 4:03,5, 3. Bošnjak Damir (ML) 4:04,9, 4. Flanjak Lovro (1)1) 4:06,5, 5. Božnik Branko (TR) 4:07,8, (i. Guček Ljubo (PP) 4:08,5, 7. Krive« Miro (TR) 4:09,5, 8. Šraj Bernard (TR) 4:11,2, 9. Vujasin (OL) 4:12,2, 10. Oznanič Miroslav (KV) 4:16,0, II. Zebre Dušan (Dl.) 4:17.0, 12. Hojski (ZAK) 4:18,1, 13. Dorfler (KLC) 4:23,2. 14. Mihajlovič (LJ) 4:28,0, 15. Le-ban Milan (TR) 4:30,0.
Daljina ž
I. Jesenovec Leonida (TH) 5,48, 2. Štam Branka (KL) 5.04, 3. Muilasit/ Herta (ATSE) 5.03. 4, Borogovac Fadila (Dl) 4,91. 5. Kucher Lisbet h (KAC) 4,84. 6. Ivanetič Lidija (Dl) 4,83.
5000 m
I. Mikule. Vlado (ML) 14:57,4, 2. Ukič Numan (KL) 14:58,6, 3. Franc Bogdan IDI) 15:23,2, 4. Berger Rudolf (KAC) 15:27,3. 5. Krajcar Zeljko (Dl) 15:35.0, 6. Schifrer Franz (KLC) 15:50,9, 7. Kličič Ibrahim (KV) 16:00,7.
Štafeta 4 x 100 m ž
I. OLIMPU A Ljubljana: Razdevšek, Džor ževič. Putnik, Seliškar 49,8, 2. ATSE. Edlinger. Platzer, Seidl. Murlasits 49,9, 3. ASKO Beljak. Zoldercr, Aschgan, Tscherndschek, Springer 54,1.
Štafeta 4 X 100 m m
I. KLC: Pribernig, Rednak, Kobau, VVoschit/. 43,1, 2. Triglav: Peneš. Stare, Sagadin 44,6, 3. KLADIVAR: Olup. Sjekloča. Plavčak, Kopitar 44.6.
Alpinistične novice
VRNILI SO SE IZ KAVKAZA
Prejšnjo nedeljo, 25. julija, so se vrnili iz Sovjetske zveze člani I. mariborske alpinistične odprave. Mariborčani so bili gostje v alpskem taboru Bezengi peni znano liezen-gijsko steno v Kavkazu. Tudi njim je, podobno kot lansko leto kranjski odpravi, ponagajalo vreme, tako da niso mogli uresničiti vseh načrtov. Kljub temu je 10 članov odprave v mesecu dni, kolikor so imeli na voijo, opravilo lepo število vzponov in pristopov na vrhove. Opravili so 15 pristopov na Trapeznik (4 KK)) in Bašhaus (4500 m), štiri vzpone na Ulu Auz (4680 m) v dveh različnih smereh težavnosti 2 a in 3 b, ter 14 vzponov na Kundum Mižirgi in,Pik Pano-ramni (45(X)m in 4200 m — 2b). Poizkusi v gorah visokih preko 5000 m so bili neuspeš ni zaradi slabega vremena.
ŠE DVE VESTI IZ CENTRALNIH ALP
26. julija je naveza Janez Lončar — Marjan Gros (AO Tržič) v 10 urah ponovila Kuffnerjevo smer i( I V) v južni steni Mont: Maudita. Smer je kombinirana (led — skala), oviral pa ju je tudi novozapadli sneg. Slađana Momirovič in Jože Ciperle (AO Kranj) pa sta prav tako v zadnjih dneh julija preplezala Kozmični raz (Arette dela Co/.mique, III —IV, kombinacija) v severni steni Aig du Midija. V slabih razmerah pa sta se povzpela tudi na Mt Blanc du Tacul. Uspeh je še večji če omenimo, da sta člana zadnje naveze še pripravnika alpinističnega odseka, brez izkušenj v visokih gorah in ledu. Po razpoložljivih podatkih sta oba vzpona prvi jugoslovanski ponovitvi.
SNEG PRESENETIL PLEZALCE V STENAH
Tisti, ki so se v nedeljo, 1. avgusta, podali v stene, prav gotovo niso računali, da se bodo že po nekaj urah znašli v snežnem metežu in nizkih temperaturah, kot sredi zime. Marjana Manfreda iz Bohinjske Bele in Janeza Dovžana iz Mojstrane je sneg presenetil v ekstremno težki Sfingi, vendar sta vseeno izplezala. Nekateri pa so se raje odločili za povratek, ki še zdaleč ni bil lahek.
ŠE NEKAJ PONOVITEV
V soboto, 31. julija, so člani AO Tržič opravili naslednje pomembnejše vzpone: Borut Bergant in Iztok Tomazin sta ponovila Raz mojstranških veveric v Sfingi (VI, A2). Slavko Frantar in Jože Rozman pa sta ponovila Zahodno zajedo (V, IV), prav tako v triglavski steni. Filip Bence in Dušan Markič pa sta ponovila Direktno smer v Stenarju (V —VI). Plezala sta 7 ur.
Zvone Andrejčič iz Lesc in Janez Heber-ščak (Radovljica) pa sta 17. in 18. julija opravila 2, ponovitev Cihulove smeri v Široki peči. Smer je po težavnosti pri nas prav na vrhu, saj je ocenjena s VI -t-. Potrebovala sta 18 ur efektivnega plezanja. Franc Bernik in Tone Jankovec (AS Škofja Loka) pa sta v soboto, 31. julija, ponovila Zajedo Sit (VI), dne 17. 7. pa še Tržaško smer IV —V v severni triglavski steni. V Skofji Loki že nekaj časa deluje alpinistična sekcija v okviru AO Kranj. Združuje 11 pripravnikov, vodi pa jo Tone Kiršenfelder.
F. Šter
Brezskrbni čas počitnic, ko ni šole in ne domačih nalog, ne profesorjev in ne spraševanja, za vse šolarje in študente le niso počitnice. Vse več se jih namreč odloča, da v tem času zaslužijo za knjige, za lepšo obleko, za potovanje. Nekateri pa imajo v tem času tudi obvezno počitniško prakso. Kje lahko najdejo delo in kdo jim pri tem pomaga? Kaj delajo? To so vprašanja, ki smo jih zastavili trem sogovornikom v Skofji Loki in v Kranju.
Cvetana Jenko, študentka višje šole za socialne delavce: »Delam v interni banki škofjeloškega Alpetoura. Zaposlitev, ki bo trajala slab mesec dni, sem dobila prek študentskega servisa v Kranju. Delo ni težko in zaslužek je dober. Zaslužim 23 dinarjev na uro. To ni prva zaposlitev, delala sem že večkrat in to v različnih delovnih organizacijah. Včasih med šolskim letom, včasih med počitnicami. Zaslužek porabim za obleko, za dopust ob morju, za smučanje, sedaj pa delam zato, da bom zbrala denar za šoferski izpit.«
Aleksander Uranič, študent visoke šole za organizacijo dela: »To pot delam pri Cestnem podjetju iz Kranja. Barvamo ograje ob gorenjski avto cesti. Delo sem dobil prek kranjskega študentskega servisa. Ker nameravam v kratkem diplomirati, sem najbrž zadnjič na počitniškem delu. Sicer pa sem v času študija delal pri pleskarjih, čistil sem šole, prodajal na sejmu, prodajal knjige. Skratka, »grabil sem za vsako delo, da sem le dobro zaslužil. Denar porabim za dopust, smučanje, za obleko in druge stvari, ki bi jih rad imel pa bi mi jih doma teže kupili.«
Jana Čufer, učenka 2. letnika tehnične tekstilne šole: »Sem na obvezni počitniški praksi v I BI. Delam v adju-stirnici, in sicer se seznanjam s potekom dela, spoznavam kvaliteto blaga, učim se odkrivati napake v blagu in podobno. O vsem, kar delam, pišem dnevnik prakse. Imam mentorja, ki mi določa delo in me seznanja s proizvodnim postopkom. Delam 8 ur, tako kot drugi delavci, prav tako imam tudi malico, dobila pa bom tudi nagrado.«      L. Bogataj
Gorenjska za ceste
Nadaljevanje s 1. strani
2.r).lbT) vpisnikov, vsota vpisanega posojila pa je dosegla 47 milijonov 864.500 dinarjev.
Škofja Loka je presegla svojo obveznost za 17 odstotkov, ko je posojilo vpisalo 10.944 vpisnikov, znesek vpisanega posojila pa znaša 20 milijonov 300.000 dinarjev.
V jeseniški občini je 11..599 vpisnikov vpisalo 20 milijonov 810.000 dinarjev posojila in so tako predvideno vsoto posojila presegli za 5 odstotkov.
V radovljiški občini se je za vpis posojila za ceste odločilo 8.386 vpisnikov in so vpisali skupaj 10 milijonov 493.000 dinarjev ter se priblii
li predvidenemu znesku vpisanega posojila s 97 odstotki.
V tržiški občini je 4819 vpisnikov vpisalo skupaj 7 milijonov 865.000 dinarjev in so tako zabeležili 93 odstotkov predvidene vsote vpisa posojila za ceste. D. S.
V lepem spominskem parku na Plavžu na Jesenicah bodo prihodnje leto postavili tudi spomenik padlim borcem in talcem, žrtvam koncentracijskih taborišč in žrtvam vojne. Akcijo za postavitev spomenika vodi krajevna skupnost Plavž. - Foto: R. B.
Tovariš Alojzij Vovk in vsi tisti, ki ste me pogrešali, zdravo! Ne, nisem tičal v svoji izsušeni luknji, dremuckal ali lenuharil, hudirjevo trdo sem delal. Tile glasovci kar piš me v uh in na morje, žalujoče ostale pa naj gnjavi vročina. In so me ponucali za vso tisto solato v cajtengu, bolj ali manj uhajajoča v cvetje, pa sem si rekel, nak, tudi svoje rubrike ne bom pisal. Mi, upokojenčki, imamo že svoje silne muhe, a bom odslej bolj vestni in redni dopisovalec, obljubljam.
Nabralo pa se mi je, olala, ve-, liko gradiva. Če začnem pri svojem zvestem somišljeniku in prijatelju Alojziju s turističnega Bleda, ki se huduje nad novim režimom na avtobusih, še posebno na relaciji Radovljica — Bohinjska Bela in nazaj. Domačini bi že še potrpeli, a kaj, ko se vozijo tudi tujci, ki debelo gledajo, kadar jih sprevodniki potisnejo skozi vrata dol in jih ne puste na avtobus.
gre lepo po starem. Gre Pa.s?"f da za varnost in krasno bi oU > ko bi vse lepo steklo in potekalo-Zadnjič sem bil tam pri vos, r turizma polnem Bledu in v Gorjah in moram reči, da ste, kar se tranzitnega turizma tiče, za.re.fj kavlji. Na Laze sem jo mUm mahniti, po asfaltu sem s svojo škatlo požvižgaval, mimo bifeji sem zamižal in pri Fortuni požrl slino, da me ja ne bi tja parkira1 zaneslo. Ko pa sem pripeljal d° mostu, mi je bilo očitno, da hočete zadržati gosta za vsako ceno. Most namreč obnavljaj0' nikjer pa ni nobene opozorilne table, da se na njem vrše rekofi-strukcijska dela. Ali zdaj naokoli, celo do Jesenic in do Poljan-Ali čez Spodnje Gorje ali Laze,^ ko pa ne vem, kakšna je cesta-Pravilno ste domnevali: če opravek ni ravno nujen, pogledat, kakšna je gostinska ponudba.
Častna ježevska bodica, strašansko sem bil prizadeven, ko sem hotel izvedeti, kako ponovno poteka ta avtobusarski režim. Pritožih) se mi je več občanov, ki so čakali tudi po ure, da so se pripeljali s šihta domov, avtobusna podjetja pa so mi zatrjevala, da so poskrbela za zadostno količino avtobusov. No, kakor slišim zdaj, se je večinoma promet potiskanja potnikov dol po avtobu-sarskih štengah več ali manj normaliziral, ponekod pa so se ponovno naveličali absurdnega ukrepa (če ne morejo zagotoviti zadostnih količin avtobusov) in
Ampak glede opozorilnih tabel »mojstrom« na jeseniški obvoznici niste niti do kolen. Pred časom sem javkal, da jih ni, zdaj jih je pa obilo, ampak kakšnih in kje! Pri semaforu na Jesenicah pod podvoz kaže tabla z napis()fft Javornik Blejska Dobrava, kef so najbrž hoteli, da bi se promet deloma preusmeril tudi skoz1 Podmežaklo. Ti dve tabli tujcem in nedomačinom ne povesta jM česar, razen, če sem v strašni zmoti. Možno je, da je veliki Ja' vornik znan Francozu že zaradi obilo gostinskih obratov in lahko ve vsa Zahodna Nemčija, da M na Blejski Dobravi lahko ogle' dajo še nedotaknjene posledic* zemeljskega plazu. Za JavorM* bi še nekako šlo, če ga imajo " na specialki, ker skozenj pride}0 do Ljubljane, medtem ko se n<* Blejski Dobravi cesta končuje pri Vintgarju. O samih zagatah nO obvoznici bom pa tiho, se sp*Q& ne splača izgubljati besed in liti v veter.
Tako, govoril sem, za danes sem se izkašljal. Drugič pa, °° zaželeni vaši pomoči, spet iztegnem bodico.
TT7IT HkKTir^A
LESNA INDUSTRIJA ŠKOFJA LOKA
Proizvodni program
• okna in balkonska vrata
• notranja vrata vhodna in garažna vrata
• montažne objekte
• stanovanjske hiše, poslovne zgradbe, vikende
• okenska senčila (polkne, rolete, žaluzije)
Na Gorenjskem sejmu v Kranju predstavlja Jelovici svoj nov program — brunarico »Blegoš«, hišica irfl* tlorisno površino 25 kv. m. Prav toliko prostora im* tudi podstrešje.
Informacije celotnega programa montažnih objektov se dobijo na sejmu v brunarici »Blegoš« in po sejmu vsak petek od 1 2. do 1 6. ure.
Na svidenje v brunarici »Blegoš«.
»Jelovica«, Kidričeva 58, 64220 Škofja Loka, telefon (064) 61-361