313
Naši dopisi.
Iz Prage 23. sept — Bralci naši se bodo se spominjali , kak hrup so zagnali nemško judovski listi o koncu meseca junija t. L zavoljo nekega pretepa v go-stilnici v Kuheijskem, češ, da to je začetek „preganjanja Nemcev na Češkem." Naj bralcem danes po poročilu »Politike" povem , da enako kakor pri vas na Kranjskem o pretepu na Jančah in lani v Medvodah, so nemčurji gnaii strašansk hrup, tako tudi o pretepu Ku-heljskem tukaj. Iz navadnega ravsa pri pijači so hoteli napraviti celo politično bitvo zoper nemški narod na Cessem. Upiii so, da stol ministra Taaffe a se maja zaradi ^Kuchelbada'' in da je celo papež po kuheljski dogodbi tako razburjen bil, da ni hotel dovoliti Slovanom slovanskih cerkvenih obredov, pruski list „National Zeitung" pa še danes prav resno piše, da je shod ruskega in nemškega cesarja v Dancikem nasledek one strašne vojske, ker reveži Nemci morajo zdaj pomoči iskati na Ruskem. To je taka bedarija, da bi človek ne verjel, da jo more kdo pisati, če bi je tiskane ne bral. Koiiko blata, toče in strel se je zavoljo tega na češki narod v dveh mesecih zmetaio, kako so ga črnili pred svetom, se še popisati ne dču In kaj je biia ta strašanska „bitva v Kuheljakein"! Ce sploh kje velja latinski pregovor: „stokajo gore, pa pride na dan miš i — je to tukaj. Te dni je bila v Pragi ko-nečna sodnijska obravnava zoper kuheljske hudodeinike, ki je jasno pokazala, da niti lasu ni političnega na vsej zadevi, nego da je čisto navaden ravs bil med vinjenimi pivci v gostilnici. Zatožencev je vseh skup bilo troje, pa ne eden študent, marveč čisto navadni ljudje, kakoršni hodijo ob nedeljah iz mesta na pijačo. Najboljši priči o tem sta policijski komisar in krčmar sam. Hudega se pri tepežu ni nikomur nič posebnega zgodilo; kar so pobili stekla, bi ga bil lahko v klobu-kovi štuli ven nesel. Zato je šla vsa ta reč pred sod-nijo, in nikamor drugam, najmanj pa na politični boben, mesto Praga in Češka dežela ne moreta po nji čisto nič prizadeta biti. Se ve, da tudi take tepeže vsak mora obsoditi, grdi sovpo?sod, bodi si na Nemškem, Laškem, Francoskem ali Ceskem, pa da se kar ves narod, vsa dežela zavoljo njih razupije, to je še grše. Izmed treh zatožencev sta dva obsojena v kazen, eden jeza nekri-vega spoznanj pravica se je toraj zgodila, poškodovani bodo tudi odškodovani; — kdo pa bo odškodoval češki narod za vse to, kar je moral trpeti od svojih sovražnikov, nemško judovskih ustavovercev! Res, veliko mora trpeti Slovan, veliko grenkih in nezasluženih požreti od svojih zagrizenih sovražnikov. Za take krivice pa naš Nemec nima ne jezika ne peresa. Bodi Bogu potoženo!
V Gorici 26. sept. — Duhovnih vaj (od 19. — 23. t. m.) se je udeležilo 60 mašnikov, med njimi — po naključbi — 8 najboljših pevcev. Razen druzega zrnja so zanesli zbrani duhovniki na vse štiri vetrove tudi seme pravega cerkvenega petja. Vtisa, ki so jim ga zapustile na pr. koralne (cecilijanske) litanije, ne bodo se iznebili tako hitro. Te litanije — tako pete — v tihi noči (8y2 ure zvečer) bile so kaj veličanskega. — Delo pa venca še le — konec. Maševaii so v petek in sv. obhajilo delili prečastitljivi starček knez-na dš ko t sami. In to je bila njihova „demantna maša" — to je 601etnica njihovega mašništva.    V zaprti cerkvi,  pa
vendar sred zastopnikov vse nadškofije — med milim petjem so dostojno obhajali spomin dne 23. septembra 1821., ko so bili v Ljubljani v mašnika posvečeni. Po sv. opravilu je preč. g. prost dr. Valussi prevzvišenemu jubilantu v obednici primerno v lat. jeziku častital; vsi nazoči so vosčilu z navdušenim „vivat" pritrdili. — V soboto so se odpeljali 841etni knez v Gradišče birmavat; danes odidejo od ondot za 2 dni v HjeJ, sred oktobra pa v Ločnik, Kormin in Biljano. — Še drugo nenavadno cerkveno slavnost smo imeli včeraj na Kostanjevici pri Frančiškanih. Obče priljubljeni O. Jernej Večerina (Hrvat iz Drage blizo Reke) je obhajal 501etnico svojega mašništva in ponovil redovni-ško zaobljubo. Odlični duhovniki so ga iznenadili se svojo nazočnostjo pri „zlati maši" — g. prost Valussi (bil je naddiakon), monsignora prof. Kocijančič in dr. Zorn. Izmed svetnih veljakov naj imenujem gosp. župana dr. Deperisa. Pred začetkom pomenljivih in ginljivih obredov je imel gosp. prost kratek pa sprelep ogovor v italijanskem jeziku. O. Jernej je rojen 27. junija 1807., v mašnika posvečen 25. sept. 1831. Malo da ne ves čas svojega samostanskega življenja je prebil na Kostanjevici in dosegel vse razne častne redovniške službe. (O. Jernej je spovednik našega prevzvišenega knezonadakofa.) — V saboto 24. t. m. je došel v Gorico blagi g. vitez Schneid-Treuenfel d in stanuje v Villi Windspach pod Kapelo. Bodi bolehnemu rodoljubu milo naše podnebje!
Iz Trsta 26. sept. *) — Znano je, da se boprihodnje leto v spomin petstoletnice, kar se je Trst prostovoljno pridružil Avstriji, napravila velika razstava. Po proračunu bo stala 350.000 do 400.000 gold., ti stroški se bodo pokrili iz državne podpore (40.000 gld.), iz prostovoljnih doneskov (dozdaj je podpisanih okoli 95.000 gold.), iz posebne v ta namen priredjene loterije (100.000 gold.) in z vstopnino. Bojimo se sicer, da ne bi skušali razstavi dati popolnem laški obraz, a vkljub temu je želeti, naj se je Slovenci iz vseh dežel obilno udeležijo. Pripravljajte se zato obrtniki in kmetovalci uže o pravem času, da boste sebi in domovini na Čast pokazali svetu izdelke in pridelke slovenskega uma in dlana! Takrat pa tudi zahtevajte odločno, da se vam na razstavi enakopravnost jezika prisodi. Vršila se bode razstava na južni strani mesta pod sprehajališčem „S. An-drea", kjer se v razširjenje prostora uže delj časa morje zasipava. Tržaški Slovenci bodemo gotovo z vso vne-tostjo patriotizma petstoletnico praznovali z raznimi slovesnostmi.
Tukajšnji deželni zbor se je minolo soboto odprl. O njem poročati ni vredno, ker skušnja v preteklih letih uči, da se v njem vselej mnogo prazne slame mlati, smešnega ropota dela, a (vzlasti za okoličane) malo prida sklene. Beseda četvorice Slovencev je — glas vpijočega v puščavi! Komu ni še v spominu divji hrum in vrišč, katerega je lani v deželni hiši prouzročila edina slovenska beseda „tukaj"? Dva okoličanska okraja sta letos brez poslancev, ker je enega okraja zastopnik dr. Strudt-hoff (lahon) te dni umrl, zastopnika druzega, dr. Bizjaka pa je lahonska večina, z nogami teptajoč vse ustavne pravice in načela, vrgla iz deželne hiše. Ker je bila oseba dr. Bizjakova vzrok, da se je med nekaterimi slovenskimi časniki in tukajšnjimi narodnjaki razvnel strasten prepir, ki se je zdaj raztegnil tudi na druge zadeve, bodi mi dovoljeno, o tej stvari mirno in nepristransko besedo spregovoriti. Ko se je imel spomladi za 5. okoličanski okraj nov poslanec voliti, se je sklical
*) Hvala lepa!  prosimo večkrat kaj.                   Vred.
314
občni zbor društva „Edinost" in potem še volilna zbora na Opčinah in v Bazovici. O teh prilikah in uže poprej se je ponujala kandidatura raznim narodnjakom (tudi^g. Malalanuj, a nikdo — ni kdo je ni hotel sprejeti. Se le potem se je mislilo na dr. Bizjaka, katerega so torej enoglasno imenovali ter po Časniku ,,Edinost" kmalu potem proglasili kandidata. Od onega občnega zbora do volitve je preteklo 20 dni, in glejte, takrat ni se oglasil noben tržašk narodnjak zoper g. Bizjaka, nobeden ni privatno ni javno po časnikih društva „Edinost" in volilcev svaril pred njim, češ, da ima kako marogo na sebi. In tudi pozneje, ko je bil omenjeni gospod 8. maja z ogromno večino izvoljen, je vse molčalo — dotl6, ko se je večini mestnega zbora izljubilo, po nevslišanem ostracizmu zoper predlog do-tiČnega odbora dr. Bizjaka volitev anulirati. Sarno par nazoČih Slovencev se je vzdignilo za njegovo podr-ditev. In še le zdaj so nekateri tukajšnji „narodnjaki" (da se Bog usmili!) zadeli na „dlako v jajci"; dva slovenska časnika sta priobčila iz Trsta strastne osobne napade na-nj , in sta zgrabila tudi društvo ,,Edinost", zakaj ga je volilcem ,,usililo"! Vprašamo, ali se sme tako početje imenovati rodoljubno, seli more odobravati? Čemu „malkontenti", ako jim je za čast Slovenije v resnici mar, niso govorili o pravem času? Zakaj je med tukajšnjo mnogoštevilno slovensko inteligenco tako grozna apatija, kedar gre za narod tudi delati? Kdor svoje dolžnosti proti narodu zanemari, ne gre mu pravica, bodisi zakotno bodisi javno, delajoče rodoljube kritikovati in v njih očesih pezdirja iskati. Ako se v tako važnem mestu, kakor je Trst, vsa bremena na rame 5—6 osob odvalijo, katere zraven tega imajo še za svoje družine skrbeti, ali potem odpustljivo, ali se jim včasi kaka pregreha ali pomota brez slabega namena nameri? Niso li zastran gosp. B. ravnali „bona fide"? Brez dvombe bilo bi vse izostalo, kar se je od-sihdob prigodilo, ako ne bi oni kritikarji s svojimi nedostojnimi grajami osebnih nakanov doseči namerjavali. Zato naj bi v enakih razprtijah med narodnjaki uredništva časnikov bolj taktno postopala!
Iz Notranjskega 24. sept. — Mnogo se je uže po slovenskih listih besedovalo o tem , da naj se ustanovi za vse slovenske učitelje en samšolsklist, kateri naj bi v središči Slovenije — v Ljubljani — izhajal. Naj bode tedaj dovoljeno, da k temu tudi „Novice" svojo misel povedo. — Res je, da v edinosti je moč in z edinostjo morejo se tudi močni navali nasprotnikovi dobro parirati, in — če je kje edinosti in vzajemnosti potreba, treba je je gotovo pred vsem slovenskemu uči-teljstvu, katero še nikoli samo med sabo tako razdejano bilo ni, kot je ravno v sedanjem času. To je pa za šolstvo , čast in dobro ime učiteljskega stanu po slovenskih deželah oni strupeni modras, ki zaplodil se je v gnjezdu renegatstva, se ondi dobro odebelil ter z vso strastjo svojega strupa — demoralizacije in korupcije — slovensko učiteljstvo slednjič skoraj popolnem spridil in med seboj razdejal. Tej pošasti treba je glavo odsekati in jo popolnem ugonobiti , da se med učitelji zopet do sloge, značajnosti in prave vzajemne delavnosti v prid narodu slovenskemu dospe. V viharnih dnevih preteklih 10 let ostalo je po vseh slovenskih deželah le prav malo učiteljev svojemu narodu in pa svojemu imenitnemu poklicu zvestih in stanovitnih, in ti imeli so in imajo tudi še v Ljubljani svoje ognjišče in svoje glasilo ,,Tovariša", kateri je pravim pedagogičnim načelom (Bogu, narodu in državi) zvest ostal, ter od svojega možatega in značajnega takta in prepričanja tudi ob najveČem viharji ne za las krenil ni. „Slovenski Učitelj" ob svojem času je zgrešil pravo pot in moral je po malo   letih  konec vzeti,  kar  se  prigodi slednjič
vsakemu časopisu, kakoršne koli barve, če le lavira in ne hodi prave poti ter ni v ljudskem prepričanji utrjen. — Pozneje oživela sta se se dva slovenska šolska lista: ,,Popotnik" v Celji in „Sola" v Gorici. Ta dva lista imata tudi svoja uradnika in svoja založnika, s katerimi faktorji treba je pred vsem računati. Zato je moja misel ta, naj se o ustanovitvi le enega šolskega lista stvar pri jedru začne razpravljati in ne gloda le samo lupina. K temu potrebno je pred vaem vzajemnega sporazumljenja sedanjih treh urednikov tovariša" , „Popotnika" in „Sole" , pa tudi njihovih založnikov. Ti imajo prvo besedo govoriti; njih naloga je, šolstvu v splošni prid pravo ukreniti. Da smo res slovenski učitelji skupnega glasila potrebni, ne more nobeden zanikavati; ako bi pa to glasilo ne imelo v prave roke priti, bolje je, da ostane priličnejemu času vsa reč še pridržana. S tem pa vendar ne trdim in tudi ne zahtevam, da bi moral novi edini šolski list še leta in leta le „pium desiderium"ostati, tega nikakor ne, al to želim, da se njegovo upravništvo spretnim, pravim in poštenim rokam izroči. *)                             Resnicoljub.
Iz Stare Oselice 20. sept — Kdor dobrega sveta išče, ga dobi pri „Novicah", tega smo uže dolgo let prepričani. Zato ga prosimo zdaj o naših mršavih občinskih zadevah. Sedanje županstvo obstoji uže od 4. maja 1878. leta, pa še ni bilo računa občinskega več kakor samo enkrat, a še takratni bil popolno sklenjen; občinski nakladi tečejo vedno po prvem primanjkljeji brez ozira, ali morajo vedno taki biti in ali izhaja občina ž njimi ali ne. Tudi izmed odbornikov nihče ne ve, kje je občinska kaša in ali kaj va njo pride ali ne, koliko je primanjkljeja ali ostanka, in če kdo kaj po-praša ali priganja za kako občinsko reč, je odgovor županov ali pisarjev: ,,e boste uže pozimi zvedeli, ko bo čas, vsaj se nič ne mudi!" To odkladanje gre leto za letom in nazadnje ni nikjer nič. To poletje enkrat je občinski pisar po cestah lovil odbornike, da bi prišli k računu , pa enim je en dan napovedal, drugim drugi dan, tako, da nazadnje nikjer nič ni bilo, in računa le še ni! Volitve čas je tudi prišel, a je tudi ni. Žalibog, da naš slavni župan ne zna citati ne slovenski in ne nemški, niti pisati ne; on je dobra duša, pa mora delati, kar mu nemčurski pisar veleva, in plesati, kakor mu on žvižga! Svetujte nam, drage „Novice", kaj nam je početi ? **)                                              Več občincev.
Novomesto 24. sept. {Kmetijsko razstavo) imamo prve dni prihodnjega meseca. Program tej prvi dolenjski razstavi je sledeči: Razstava se bode vršila v prostorih prvega narodnega doma „v Novomeški čitalnici" ,   pričela se  bode  2.  oktobra in trajala do 4. ok-
*) Ne vidimo pač nikakorsnega razloga, zakaj ne bi sku-šeni „TovariŠ" v Ljubljani ne ostal vsem slovenskim učiteljem skupno glasilo, ki bode podpiran od vseh strani naše Slovenije, tam vspešneje delati mogel.                                 Vred.
**) Po tem popisu je Vaša občina res v strašanskem neredu, in potreba je nujna, jej dati oni red, katerega postava od 17. svečena 1866. in pa pozneje izdani zakoni velevajo. Ker na tem mestu nimamo prostora Vam vsega na drobno razkladati, Vam nasvetujemo, kupiti si knjižico, ki Vam bo vse razjasnila, kar morate vedeti. Imenuje se „Nauk slovenskim županom, kako jim delati, kadar opravljajo dolžnosti županstva. Spisal Anton Globočnik, c. kr. okrajni glavar v Postojni. Natisnila in prodajata (po 1. gold.) tiskarja Klein in Kovač v Ljubljani v špitalskih ulicah Nr. 5." V tej knjižici najdete vse, kar treba vediti županu, občinskim svetovalcem in odbornikom, da poznajo svoje dolžnosti pa tudi vse svoje pravice. Prvo potem pa je, da se s pritožbo obrnete do si. deželnega odbora, da on županu ukaže račune položiti, novo volitev razpisati itd.                                     Vred.
315
tobra 1881. Dnevni red: V nedeljo 2. oktobra ob 9. zjutraj se bode razstava slovesno otvorila, ob 12. opo-ludne predavanje in demonstriranje o preiskavah mošta in vina; ob 4. uri popoiudne predavanje o trtni uši in demonstriranje dotičnih preparatov. Nadaljevanje de-monstriranja o mostnih in vinskih preiskavah. — V ponedeljek 3, oktobra ob 8. zjutraj začetek; ob 12. uri predavanje o kisanji vina in demonstriranje ; predavanje o sadjereji; ob 2. uri popoiudne tombola na velikem trgu pred mestno hišo. Za dobitke odločil je razstavni odbor kmetijske stroje in posode. Ob 5. zvečer predavanje in demonstriranje; ob 8. zvečer banket v čitalnični restavraciji. — V torek 4. oktobra ob 8. začetek; ob 12. opoldue razdelitev dobitkov. Ob 6. zvečer konec. — Vstopnina 10 kr.                      Razstavni odbor.
Iz Šent Jerneja na Dolenjskem 19. aept. —   Letos
bilo je v naši deželi obilo nesreče po požarih.   Ne le v naši bližnji okolici (Kostanjevici) je gorelo, temuč tudi po   drugih   krajih   bilo je   mnogo požarov.    Zato so se od mnogo strani cule prošnje:  pomagajte ubogim pogo-relcem!    Kes treba je,   da se ljudstvo podučuje  in na-ganja,   naj da svoja poslopja zavarovati,   kajti ase-kurance dado pogorelcem prvo pomoč; zanikam je vsak gospodar, kdor tega ne   stori.    Potrebne so pa tudi požarne brambe,   da v sili priteko p gorelcem na pomoč.    Pri nas smo uže pred   kakimi   devetimi   leti kupili brizgalnico   pri   gosp. Samasi v Ljubljani   in s tem pokazali,   da naši   ljudje cenijo pregovor:   „pomagaj si sam in Bog   ti pomaga'*.    Pri gašenji  je  pa tudi treba izurjenih ljudi, da o priliki požara vsak vekam stopiti, in katero delo   pri   gasilnici opravljati.    Ustanovil se je bil odbor in sostavii si pravila ,   po   katerih je sedaj v življenje stopila požarna  naša hramba pod vodstvom g. Franceta Zagorca,   sina Jožefa Zagorca,   bivšega deželnega poslanca.    Sklicali so se možje in mladenči ter nekaterikrat   uže urili se v tem poslu.    In res pokazali so o priliki   požara   v  Kostanjevici,   da vrli naši Sent-Jernejčanje znajo gasilnico rabiti, tako, da so res mnogo pripomogli,   da se je veliki ogenj   zadušil.    Ker pa  po prislovici:   ,>z Bogom   začni  vsako delo,   da   bo dober tek imelo", so tudi naši požarni brambovci sklenili, ly. dne t. m. naprositi  g03p. župnika Jan. Vovka,   naj   bi jim ta dan sv. mašo pelu   In zares je bila pri podrufcni cerkvi Matere Božje v Smarji slovesna  sv. maša s pridigo.   V tem govoru so častiti gosp. župnik tehtno razložili četveri ogenj,   ki   naj   ga  možje  in mladenči gase po fari,   da se ljudstvo ogne časnemu in večnemu ognju.    Pri sv. maši pele so se pa tudi primerne pesmi na koru.   —   Ne smem pa zamolčali,  da so se prejšnji dan zbrali vsi požarni brambovci,  katerih je sedaj uže okoli   65  mož,   v  posvetovanje:   v katerem jeziku se bode zapovedovalo (komandiralo). Trije ali štirje glasi bili so za to, da bi se v nemškem jeziku zapovedovalo. Gosp. kapitan Zagorec  jim  je   dal   prosto  glasovati. Ko pa je videl, da jih podpihujejo oni trije, izjavil se je možato, da rajši odstopi, nego da bi v drugem kot v domačem  slovenskem  jeziku  zapovedoval.    Obravnava tega predmeta bila je neki zelo viharna.    Naš župan, ki se  je   v ljudski   šoli   za   silo   naučil   svoje   ime  po nemško podpisati,   udinjal   si je   za občinskega tajnisa nekega gosp. Stubelna iz Radeč, ki je tukaj kot dacar nastavljen in hudo nemškutari, izjavil se je neki, da bo srenja sklicala nove ude pod nemško komando, katera  je   vse   bolj   ,,nobela  itd.    Al velika večina vrlih naših domačinov   ni   se   dala  strahovati  od presmešnih nemčurskih nakan in izbacnila župana pa „barona Bin-gelmajerja", ki tudi komaj toliko pisati zna, da prav za silo z nemškimi   črkami   svoje  pravo  ime podpiše.    In prav so storili domačini, da so ljulikood pšenice ločili;
kajti, če bi bili imeli one zagrizene nemčurčke vmes, bil bi zmerom prepir in razpor. Sv. Florijan, ki ga pomoči prosimo o sili ognja, gotovo slovenski jezik tako dobro razume, kakor nemški. Naj se nam vendar naš lepi domači jezik ne preganja na domači zemlji! *) Zato vas vrle mladenče domače veselo pozdravljamo ter vam srečo vošimo v blagem delovanji zoper silo ognja! Bog daj, da ne bi imeli preobilo požarov gasiti!
Iz Ljubljane. — Na božjem našem svetu se pač marsikaj prigodi, česar se ni pričakovalo, — vendar se pa tudi zgodi, kar se je prerokovalo. To zadnje velja o prerokovanji ostre zime, ki se nam uže koncem tega meseca napoveduje s 4 in 5 stopinjami gorkote, ki jo imamo te dni zjutraj v Ljubljani. Res, prav neprijetno vreme je nastopilo.
(Poročilo o delitvi konjskih premij na Kranjskem.) V Ribnici so 3. dne septembra prejeli premije za kobile z žebeti: Josip Erken iz Mlake 40 gold., Andrej Skrabec iz Horvače 25 gold., Matija Sigmund iz Geschwenda 20 gold., Josip Jaklič iz Stare Loke 15 gold., Jurij Mihelič iz Skalovja 15 gold., — Gregor Merhar iz Prigorice in Janez Rus iz Breze sreberno medalijo, Matevž Križcoan in Janez Podboj, oba iz Ribnice, pa bronasto medalijo,         za mlade breje kobile: Anton Bok iz Breze 30 gold. in Janez Pele iz Ribnice 20 gold., — za eno in dveletne žebice: Matevž Kramar iz Skalovja 10 gold., Anton Sehiitz iz Breze 10 gold., Štefan Peterlin iz Velikih Poljan 10 gold., France Levstik iz Velikih Lašič sreberno, Ivan Hočevar^ iz Podloga pa bronasto medalijo, —
v Sent-Jerneji so 5. dne t. m. prejeli premije za kobile z žebeti: France Vrtačič iz Pristave 40 gold., Vincenci Smola, grajščak v Grmu 25 gold., Janez Globočnik iz Stare vasi 20 gold., Anton Barborič iz Cadrežev 15 gold., France Eršte iz Nemšjse vasi sreberno medalijo, Alojzij Košir, župnik iz Sent-Ruperta, in pa Martin Fabijan iz Cadrežev bronasto medalijo. — Za mlade breje kobile: Anton Perjatel iz Rakovnika 30 gold., gospa Marija Gressel iz Trebnjega 20 gold., Janez BambiČ iz Cadrežev bronasto medalijo, — za eno [n dveletne žebice: Rajmund Vasic, grajščak iz Skrljevega 15 gold., grof Albin Margheri, grajščak iz Otoča 10 gold., France Fabijan iz Gradiša 10 gold., Janez Vovkov iz Dobrave 10 gold., Vincencij Smola, grajščak v Grmu, in Janez Keršin iz Zgornjega Gradišča sreberno , France Maicelj iz Bele cerkve pa bronasto medalijo, —
na Vrhniki so 7. dne t. m. prejeli premije za kobile z žebeti: Anton Jeršan iz Unca 40 gold., Vincencij Ogorelec izSkofelce 25 gold., Anton Rotar iz Podsmreke 20 gold., Janez Obreza iz Vrhnike 15 gold., Jernej Sušteršič iz Sinjegorice 10 gold., Jernej Jeraj iz Sinjegorice in Josip grof Auersperg, grajščak na Igu, sreberno medalijo, — Franjo Gregurka iz Sinjegorice, Jakob Modic iz Matenje, Janez Rus iz Loga in Lorenc Jereb iz Loga, bronaste medalije. — Za mlade breje kobile: Matevž Stresaj iz Cerknice 30 gold., Janez Gams iz Iškeloke 20 gold., Andrej Marinka iz Vnanjih Goric 15 gold., Janez Brudič iz Cerknice sreberno medalijo in Pavel Kušar iz Sinjegorice bronasto medalijo. — Za eno- in dveletne žebice: Luka Jerala iz Samo-torce 10 gold. in Lorenc Jereb iz Loga 10 gold., —
v Kranji so 12. dne t. m. prejeli premije za kobile z žebeti: Janez Zupan iz Srakovelj 40 gold., Matija Kromač iz Zap6g 25 gold., Janez Krašič iz Gov-
*) To je vendar sramota, da v vsaki borni vasici slovenski se nahaja par ljudi, ki, če tudi nemški ne znajo, tlako delajo Bismarku!                                                          Vred.
316
nika 20 gold., France Mubi iz Spodnje Bele 20 gold., Janez Brejc iz Nove vasi 15 gold., Janez Grajzar iz Vodic sreberno medalijo, Anton Mežnarc, dekan iz Kranja in Janez Sporn iz Vodic bronasto medalijo. — Za mlade breje kobile: Janez Marolt iz Radovne 30 gold., Lo-renc Okorn iz Kokrice 20 gold., Andrej Knafel iz Do-brepolja 15 gold., Janez Kristan iz Stražiša sreberno medalijo, in Miha Rebolj iz Most bronasto medalijo. — Za eno- in dveletne žebice: Janez Kol man iz Za-puš 10 gold., Boštjan Vrbič iz Most 10 gold., Andrej Bohina iz Zapog 10 gold., Jakob Rozman iz Podreč sreberno, Miha Begel iz Dvorja pa bronasto medalijo.
—  Na gimnazijo ljubljansko se je letos oglasilo 731 učencev in izmed teh v prvi razred 201, od katerih so jih pa 44 odvrgli, tako, da jih je ostalo za slovenski oddelek 98, za nemški pa 59. Ko število gimnazistov zmerom narašča, se manjša na realki, kjer imajo v 7 razredih 205 učencev memo 237 lanskega leta. Ker je revščina pri nekaterih velika, jih podpira tudi tako imenovana „študentovska kuhinja", kjer jih čez 40 dobiva po nekoliko živeža.
—  Na gimnazijo ljubljansko prestavljen je profesor Suklje iz Dunajskega Novomesta, na njegovo mesto pa gre iz Ljubljane prof. Zeehe; tako pride tedaj zopet vsak na tisto mesto, kjer je uže prej služboval. Z nova prišel je na ljubljansko gimnazijo za suplenta g. Pavlin, g. Vehovec imel bode pa poskušnjo leto za profesuro.
—   V bogoslovsko semenišče^ za vodjo je prišel na mesto gosp. kanonika dr. And. Cebaška gosp. dr. Jan. Gogola, častni kanonik in vodja Alojzijevišča. Za vodjo v Alojzijevišče pa pride gosp. prof. Toma Zupan.
—  (Semenisko vodstvo) naznanja, da se za gg. bo-goslovce šolsko leto prične s 1. oktobrom. Naj torej vsi gg. bogoslovci prihodnjo soboto pridejo v semenišče in se svojim prednikom oglase.
—  Šolska knjiga „Geometria" se zdaj, ko je tiskarna z Dunaja   dobila   dotične klišeje, pridno tiska.
—  Gosp. Josip Stare, gimnazijski profesor v Zagrebu in znani slovenski pisatelj, pride za gimnazijskega ravnatelja v Belovar.
—   Prečastiti gosp. V. Lah, zadnji čas kaplan v Naklem, se prve dni prihodnjega meseca podd zopet v Bosno, kjer nastopi svoj misijon.
—   Gosp. Franjo Sovan mlajši, ki zdaj v družbi z gosp. dr. Zamikom in njegovo soprogo potuje po Laškem, je včeraj telegram poslal v Ljubljano z gore V e-suva, 1289 metrov visocega ognjenika, na katerega je zadnja leta bila narejena železnica. Pač malokdo se je dozdaj peljal po železnici na glasovito goro, ki mnogokrat ogenj iz sebe meče.
— Po telegramu, s katerim so rodoljubi v nedeljo v Središči pri Modrin Jakovi slavnosti zbrani odzravili pozdrav dr. Jan. Bleiweisa, je vklub neugodnemu vremenu bilo mnogo občinstva zbranega in navdušenost bila je velika v spomin zaslužnega pokojnika.
—  Iz Levova se nam poroča, da gosp. Fr. Gerbic z veliko pohvalo poje v poljski  operi.
—  Iz Idrije se nam piše, da bode prihodnjo nedeljo obhajal zlato mašo gosp. Ignacij Eržen, župnik v pokoji, rodom Idrijčan.
—  Ravnokar je začela družba kmetijska razpošiljati na velikem papirji tiskane oklice za razstavo in premi-ranje goveje živine v K ran j i, ki naj bi jih županstva nabila na vidnih krajih.
—  Gospodičina Ivana Foederi, učiteljica umetelj-nega vezenja, katera je uže pri nekaterih razstavah bila odlikovana, je zopet pri letošnji obrtni razstavi v Hebu na Češkem za raztavljena svoja in svojih učenk dela prejela medalijo. Ta lična dela so brezplačno na ogled razstavljena v njenim stanovanji na stolnem trgu štev. 8*    Naj jih gredo ogledat naše gospe in gospice?
—   (Vabilo.) Pouk v petji za gospode in g o-spodičine v čitalnici se prične 1. oktobra. Za gospode bo pevska šola vsak ponedeljek in vsako sredo ob 8. uri zvečer, — za gospodičine pa vsak četrtek ob 7. uri zvečer. — Pevske vaje za moški zbor so, kakor dosedaj, ob torkih in petkih, vselej točno od 8. do 9. ure. — Kdor hoče pevsko šolo obiskovati ali pa vstopiti v pevski zbor, naj to stori v omenjenih dneh in urah v čitalnični pevski sobi v 1. nadstropji. K obilni udeležbi vabi                 čitalničin odbor.