Leto 1900.
237
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos L. — Izdan in razposlan dne 19. julija 1900.
Vsebina: Št. 120. Ukaz o priznavanju imovine, zavezane pristojbinskemu namestku, in pa o odmeri ter plačevanju te davščine za šesto desetletje (1901—1910).
ISO.
Ukaz finančnega ministrstva z dne 14. julija 1900.1.
o priznavanju imovine, zavezane pristojbinskemu namestku. in pa o odmeri ter plačevanju te davščine za šesto desetletje (1901—1910).
O priznavanju imovine, zavezane pristojbin-skerau namestku po zmislu zakonov z dne 9. februarja 1 <S50. 1. (drž. zak. št. 50) in z dne 13. decembra 1862. 1. (drž. zak. št. 89), in pa dodatnih zakonitih določil, ter o odmeri in plačevanju te davščine za šesto desetletje (1901 — 1910) se ukazuje naslednje:
Predmet priznatve.
§• 1.
Da se odmeri pristojbinski namestek za šesto desetletje, je po stanju dne 1. januarja 1901.1. priznati:
a)	Vso pristojbinskemu namestku zavezanemu, v domači deželi ali v inozemstvu bivajočemu subjektu lastno v domači deželi ležečo nepremično imovino brez razločka pravne lastnosti posesti, z užitnimi pravicami, zvezanimi z njo,
in brez razločka, je-li posest vpisana, v javne knjige ali ne;
b)	kjer koli nahajajočo se premično imovino pristojbinskemu namestku zavezanih subjektov, bivajočih v domači deželi; dalje v domači deželi nahajajočo se premično imovino pristojbinskemu namestku zavezanih subjektov, bivajočih v inozemstvu.
§. 2.
Dolžnost priznanja imovine in plačevanja pri-stojbinskega namestka velja v zmislu točke 1 tarifnega postavka 106. B. e. zakona z dne 13. decembra 1862. 1. ne samo gledé imovine pravilno konstituiranih jurističnih oseb, ampak tudi gledé vsake druge nepremične in premične imovine, čim ne pristoji osebam določenim posameznim delež imo-vinske osnove.
I
Isto tako je nepremično imovino v točki 2 tarifnega postavka 106, B. e. zakona z dne 13. decembra 1862. 1. navedenih pridobitnih družeb, katerih deležnikom na glavni osnovi skupne imovine pristoji delež, dalje pod zakona z dne 27. decembra 1880 1., (drž. zak. št. 1 iz 1. 1881.), in z dne 15. aprila 1885.1. (drž. zak. št. 51) spadajočih zadrug, društev in zavodov za izmero pristojbinskega namestka priznati brez ozira na civilnopravno naravo
(Slovctilarh.)
64
If
teli osebnih združeb, v kolikor posamezne nepre- II. Osebe, katere so zavezane, podajati pri-mičnine niso v solasti udov (§. 361 o. d. z.).	znanice.
Z deleži na imovinski osnovi občestva ali glavni osnovi skupne imovine, o katerih se govori v tarifnem postavku 106 B. e. zakona z dne 13. de-'cembra 1862. 1., je razumeti samo take, katere more posamezni ud, dokler obstoji občestvo, svobodno prenesti na tretje osebe.
§• 5.
Pristojbinskemu namestku zavezano imovino priznavati so dolžni:
za cerkvene in posvetne ustanove, ne gledé na njihov namen, upravniki ;
§. 3.
za beneficije, v kolikor niso prispojene kaki skupnosti, za imovino nadškofij in škofij — uživalci, in ako so izpraznjene — administratorji, provizorji, (upravniki interkalarnih dohodkov);
Ako je kaka zakonita oprostitev od pristojbin-skega namestka, se je pognati zanjo in izposlovati njeno pripoznanje po finančnem oblastvu.
za imovino prispojenih beneficij — predstojnik skupnosti, kateri je beneficija prispojena;
za cerkve — upravniki cerkvene imovine;
Imovine, za katere se dokaže, da so trajno oproščene pristojbinskega namestka, je treba priznati samo v toliko, kolikor se vidi potrebno, da se zanesljivo poistini zahtevana oprostitev.
Imovinske dele, za katere se dolžnost plačevati pristojbinski namestek po opomnji 3 k tarifnemu postavku 106, B. e. zakona z dne 13. decembra 1862. 1. ni še začela dne 1. januarja 1901.1., je zasedaj, dokazavši čas, o katerem je državna blagajna zadobila pravico do redne pristojbine od imovinske pridobitve, priznaniti v odmero pristojbinskega namestka poklicanemu oblastvu iri ob svojem času, ko nastopi namestna dolžnost, po stanju lega časa priznaniti predpisom primerno.
Namestku zavezani subjekti, kateri dne 1. januarja 1901. 1. še ne obstojék polnih deset let, imajo za sedaj le dolžnost čas, ko so se ustanovili ali so postali, izkazati v odmero pristojbinskega namestka poklicanemu oblastvu in še le o preteku desetega leta svojega obstanka svojo imovino predpisom primerno priznati po stanju tega časa.
za stolne in zborne kapitlje, proštije, samostane založence, samostane in druge cerkvene združbe (konvente) — predstojniki;
za imovino nekatoliških verskih in bogočastnih občin — njih zakoniti zastophiki;
za deželno imovino (deželni zalog, domesti-kalni zalog) in za druge po deželi upravljane namenske imovine — deželni odbor;
za imovino občin (krajnih občin, frakcij, okrajnih zastopov, skladnih občin i. e.) in drugačne po občinah upravljane namenske imovine — občinski predstojniki (krajni predstojnki, načelniki i. e.) pazeč na obličnosti, predpisane za izdajo listin v imenu občine (sopodpis udov občinskega zastopa, pritis-njenjeobčinskega pečata);
zn zavode in društva, delniške družbe, za rudniška društva in rudniška podjetja, ustanovljena po §§. 137 i. sl. rudniškega zakona z dne 23. maja 1854. 1. (drž. zak. Št. 146) in za druge pridobitne družbe i. e. — predstojniki, ravnatelji ali drugačui pooblaščenci in zakoniti zastopniki.
§. 4.
III.	Oblika priznatvo.
Za tiste pristojbinskemu namestku zavezane subjekte, kateri bivajo v deželah ogrske krone ali v deželah Bosni in Hercegovini, so za dolžnost, priznati imovino in plačati pristojbinski nainestek, merodajna določila §§. 8, 18, 43 in 47 s cesarskim ukazom z dne 29. deeembra 1899.1. (drž. zak. št. 268) odobrenega dogovora z dne 26. decembra 1896. 1., oziroma §. 2 ukaza finančnega ministrstva z dne 29. decembra 1899. 1. (drž. zak. št. 269).
§• 6.
Nepremično imovino je priznati po priloženih , vzorcih A/1 in 4/2, premično po vzorcu B, in pri- ’ / , jfl. stojbinskemu namestku zavezane užitne pravice (kakor pravice lova, ribištva, mlinarstva, krčmarstva, semenjstva, pobiranja cestnine in brodovine i. e.) je priznavati posebe po vzorcu C.
Začasno naj se imovinski deli, za katere se dolžnost, plačevati pristojbinski namestek po
opomnji 3 k tarifnemu postavku 106, B. e. zakona z dne 13. decembra 1862.1. še ni začela dne 1. januarja 1901.1. (§. 3, odstavek 3) priznanjajo s poseb-B. nim zapiskom po vzorcu D, v katerem je najprej navesti nepremične reči po vrsti, kakor so bile pridobljene, in potem premične reči po isti vrsti.
Te vzorce z njih vložnimi polami vred dado finančna oblastva takoj tiskati ter jih iz roče strankam proti povračilu napravnih troškov, poočitenih na vsaki tiskovini.
Imovino beneficij, cerkva in ustanov je priznavati ne mešano, ampak posebe.
Družbe, društva in zavodi, ki so dolžni polagati javni račun, morajo priznanici priložili tudi poslednji računski sklep.
Vsako priznanico, ali imovinski zapisek je datirati s pristavkom kraja in dneva in podpisati pravo-zavezno.
§• 7.
Imovinske dele, za katere se zahteva trajna oprostitev od pristojbinskega namestka, je, v kolikor se morajo priznati, da se zanesljivo poistini oprostitev (§. 3. odstavka 1 in 2), v dotični priznanici, in to na koncu, navesti izkazavši vzrok oprostitve.
IV.	Posebna določila o priznavanju nepremičnin (priznanice po vzorcih Ji/l in A,2.)
§•8.
Ako nepremičnine, lastne pristojbinskemu na-mestku zavezanemu subjektu, z ozirom na svojo obdelavo in užitek, tvorijo eden ali več gospodarskih skupin (kompleksov), kakor na primer enotno obdelovana kmetijska posestva ali tvornice s postranskimi poslopji vred, skladišči itd., treba je to jasno poočititi v dotičnih priznanicah; vkup spadajoča zemljišča, oziroma poslopja je navesti zaporedoma in skupnost zemljišč in'poslopij je v priznanicah po vzorcih A/1 in A/2 izraziti z vzajemnim ozirom.
§. 9.
Ako ima namestku zavezana stranka nepremične reči, katere ležč v različnih davčnih okrajih, mora za vsak davčni okraj podati posebno priznanico o nepremičnih rečeh, katere ležč v njem.
Vsako tako priznanico je završiti zase.
Te ločene priznanice je na naslovnem listu ošteviliti po vrsti, kakor teko.
Posamezne završetke je v posebni razpredelnici po vzorcu vstrezne priznanične tiskovine sestaviti po isti vrsti in nato nastaviti skupni podatek.
Ta z napisom „Sestava“ opremljena razpredelnica naj bode tudi za ovo^ (plaščno polo) posameznim po aritmetičnem redu razvrščenim prizna-nicam ; in datirati jo je in podpisati tako kakor priznanice same (§. 6, končni odstavek).
Če priznanju zavezana oseba (§. 5) po svojem bivališču ne more kakih potrebnih pojasnil v priznanici dati ustno, mora v ta namen imenovali osebo v okraju, kateri so znane razmere, ter jo tudi pooblastiti, da, ako treba, veljavno sklene dogovor o podlogah pristojbinske odmere z organi finančne uprave.
§. 10.
Enako obdelovana zemljišča, ki spadajo k isti gospodarski skupini (§. 8) in ležč v istem davčnem okraju (§. 9), je sicer navesti z njih parcelnimi številkami, vendar pa zadostuje samo sumarno povedati njih zemljiški davek in površine.
§• H-
V priznanicah o nepremični imovini je priznati tudi reči, ki so same na sebi premične, pa jih je kakor pristojstvo kake nepremične reči v pravnem zmislu šteti za nepremične (§. 293 o. d. z.) ter v porazdelbi na strani 4 priznanic po vzorcih A/\ in A/2 natanko navesti.
Kaj je šteti za pristojstvo kake nepremične reči, to je razsojati po §§. 294 do 297 o. d. z.).
§• 12.
Nepremičnine je priznavati z navadno vrednostjo (§§. 305 in 306 o. d. z.) po predpisu §. 50 pristojbinskega zakona z dne 9. februarja 1850.1., in to splošno z ozirom na kupne cene, v kraju navadne.
Ako ni takih kupnih cen za primerjanje, je poslopja in drugo pristojstvo nepremičnih reči priznati po sedanjih napravnih, oziroma nabavnih (roških.
Nepremičnine, katere so bile iz katerega koli vzroka če tudi pred daljšim časom sodno cenjene, je priznati z vrednostjo, ustanovljeno s poslednjo sodno cenitvijo, ako se zoper njeno primernost iz časa opravljene cenitve ali iz drugih okolnosti ne podajejo bistveni pomiselki. Take pomiselke je izrečno povedati v priznanici.
Nepremičnine, katere skupaj tvorijo gospodarsko skupino (§. 8), utegnejo se priznati s povprečno vrednostjo, in to tudi tedaj, če ležč v različnih davčnih okrajih, vendar ne krateč dolžnosti, navesti kake sodne cenitve.
Določila §§. 50 in 54 zakona z dne 9. februarja 1850. 1. in §. 6 cesarskega ukaza z dne 19. marca 1853. 1. (drž. zak. št. 53) o ovedbi vrednosti po dogovoru ali s posebno sodno cenitvijo se uporabljajo tudi z ozirom na pristojbinski namestek.
§• 13.
Ako pri zgolj kmetijskih in gozdarskih zemljiščih in poslopjih, izvzemši tista zemljišča, katerim vrednost določa njih usposobljenost za stavišča, in pa pri prebivalnih poslopjih priznana vrednost doseza najmanj
a)	lOSkratno zemljarine brez popustka;
b)	lOOkratno hišnorazrednega davka brez popustka štirih poslednjih tarifnih razredov, oziroma 1 SOkratno hišnorazrednega davka brez popustka višjih tarifnih razredov;
c)	16kratnohišno-najmovinskemu davku zavezane čiste najmovine,to je 60kratno 26s/3odstotnega, oziroma 80kratno 20odstotnega hišno-najmo-vinskega davka brez popustka, prištevši vrednost kake časne davčne oprostitve,
tedaj utegne priznavalelj za sedaj opustiti natančni dokaz primernosti priznanih vrednostnih številk, vendar pa ostane dolžan, ako zahteva finančno oblastvo, prinesti dokaze in pomagala, ki jih ono šteje za potrebna ter jih natančneje oznameni.
Pri tem zlasti ni od predpisa odbijati popustka na zemljarini in davku od poslopij, ki se daje na podstavi zakona z dne 25. oktobra 1896.1. (drž. zak. št. 220).
Vrednost časne oprostitve od hišno-najmovin-skega davka je po navodilu v ministrstvenem ukazu z dne 25. aprila 1900. 1. (drž. zak. št. 80) izračunih na podstavi petodstotne obrestne stopnje, pri čemer je misliti, da se stavek plačuje celoletno.
§. 14.
Družbe, društva in zavodi, ki so zavezani javnemu računodaistvu, morajo, ako svojo nepremično posestvo s pristojstvom vred priznavajo z manjšimi vrednostnimi izneski, kakor so oni, ki so v podstavo poslednjemu računskemu sklepu (§. 6, odstavek 5), pojasnili razlike v priznanicah.
Sosebno so železniška podjetja, ako ne dokažejo glavnic, potrošenih za zemljišče, za zemeljna in umeteljna dela, za spodnje in vrhovne stavbe in za vse nepremično pristojstvo, kakor so: kolodvori, nakladališča in razkladališča, železničnemu obratu potrebna poslopja na odhajališčih in prihajališčih, stražnice in nadzorniške hiše, in pa vse tiste oprave na stoječih strojih, katere je šteti za premične, in vse nepremične reči, ter jih ne priznajo za odmero pristojbinskega namestka, dolžna kakor gre dokazati primernost nepremičnostne vrednosti, bodi razdeljeno, bodi v povprečni vsoti priznane.
§• 15.
Pasiva se ne odbijajo od vrednosti nepremične imovine, zavezane pristojbinskemu namestku v namen odmere ter davščine (§. 56 pristojbinskega zakona z dne 9. februarja 1850. L).
V.	Posebna določila o priznavanju premične imovine (priznauica po vzorcu It).
§• 16.
Premično imovino je po imovinskem staležu z dne 1. januarja 1901. 1., in na ta čas se je ozirati tudi gledé določitve vrednosti, priznavati razdeljeno kakor pri zapuščinskem inventarju, in pa tako, da se more potem presojati primernost vrednostnih povedi, katere je pristavljati po §§. 51 in 52 zakona z dne 9. februarja 1850.1. in §. 8 zakona z dne 13. decembra 1862. 1.
Pri glavnicah v zasebnih posojilih, in pa v javnih zadolžnicah in zasebnih vrednostnih papirjih je natanko v vseh razpredelkih izpolniti razdelitev na strani 2 in 3 priznanice po vzorcu B.
Z aktivnimi terjatvami in vrednostnimi papirji je priznati tud dne 1. januarja 1901. 1. že dospele, še ne pobrane obresti, in pa tekoče obresti, ki jih je izračunih do vštevši 31. decembra 1900. 1.
Kar je gotovine v blagajnici dne 1. januarja 1901. 1., je postaviti v priznanico brez ozira na njeno namembo in uporabo.
Pri benelicijah beneficijatu lastne gotovine in pristoječih mu obresti od glavnic beneficije ni šteti za imovino beneficije.
§. 17.
Pristojbinski namestek od premične imovine se odmerja po čisti vrednosti, kar je ostaja odbivši pasiva (§. 57 pristojbinskega zakona z dne 9. februarja 1850. L).
Priznanici o premični imovini je torej prido-dati dokazilo pasivnega staleža, kakor je o času, na katerega naj se nanaša priznanica, ter je naposled razkazati ostanek imovine, ki je zavezan pristojbin-skemu namestku.
Ako se pa pri subjektu, zavezanem pristojbin-skemu namestku, kateri ima sedež v domači deželi, pasive držč tudi v inozemstvu ležeče nepremične imovine njegove, je od premične imovine odbiti samo tisti iznesek pasiv, kateri po predpisu §.57 pristojbinskega zakona z dne 9. februarja 1850. 1. razmeroma pripada na tozemsko nepremično in celokupno premično imovino. Pasiva torej, katera se drže samo tiste nepremične imovine namest-kovega zavezanca, katera leži v inozemstvu, niso sposobna za odbitek od premične imovine.
Enako smejo pristojbinskemu namestku zavezani subjekti, ki imajo svoj sedež v inozemstvu, samo tisti del pasiv odbiti od svoje tozemske premične imovine, kateri pripada na tozemsko premično in nepremično imovino. Pri družbah, društvih in zavodih, zavezanih javnemu računodajstvu, je zato merodajna specijalna bilanca, postavljena za Avstrijsko, ako ni nikakega pomiselka proti njej.
Ako za posamezne promične ali nepremične imovinske sestavine nastopi zakonita oprostitev od pristojbinskega namestka, je tudi na te imovinske sestavine pripadajoči del pasiv v neroar pustiti.
Poplačavanje pasiv v predpisni dobi ne izpre-minja ničesar v pristojbinski odmeri.
§. 18.
Z ozirom na §. 105 cesarskega patenta z dne 9. avgusta 1854. 1. (drž. zak. št. 208) se smejo od aktivne imovine, da se pokaže čista premična imo-vina, odbiti samo dolgovi, to je tisti izneski, do katerih so imele v merodajnem času tretje osebe ter-jatveno pravico, torej izneski, po katerih se zmanjšuje irnovinska osnova.
Troški, katere mora kaka pristojbinskemu namestku zavezana oseba kot taka plačevati iz tekočih dohodkov na podstavi dolžnosti, naloženi ji po kakem posebnem zakonu, ukazu ali po kakem posebnem naslovu, se ne morejo šteti za pasi-vum, ker kažejo samo vrednostno zmanjšanje dohodka, ne pa tudi imovinskega bistva (substance).
Določujoč vrednost imovine ustanov (sosebno pri mašnih ustanovah) ni odbijati zaveznosti, ki jih je opravljati iz ustanove.
§• 19.
' Za dolgove ni šteti scsebno tudi naslednjih postavkov, kateri se v računskih sklepih družeb, društev in zavodov navadno navajajo med pasivi in torej jih ni odbijati od pristojbinskemu namestku zavevane premične imovine:
Reserve v zalaganje bodočih izgub, izpadkov ali troškov (redni in izredni reservni zalogi, posebne reserve za posamezne opravilne dele ali posamezna opravila, pri kurznih povišbah iz razlike med nabavnimi cenami in aktualnimi kurznimi vrednostmi vrednostnih papirjev narejene posebne reserve za kurzne izgube itd.);
čisti dobiček zadnjega leta;
pred 1. dnem januarja 1901. 1. naprej prejeti obrestni izneski za dobo, sezajočo čez ta čas, če tudi so ti izneski namenjeni v zalaganje pozneje nastajajočih zaveznosti, kakor na primer obresti, ki jih kak zastavnični zavod naprej pobira od hipotekarnih terjatev, ki so za odkup pozneje plačnih za-slavničnih kuponov, v dotlé pa tvorijo imovino zavodovo.
§. 20.
Za premijske reserve po načelu vzajemnosti ustanovljenih družabnih preskrbovalni« (pokojninskih zavodov) in zavarovalnic naj velja nastopno:
a)	zavodi in družbe, ki v svojem opravilnem gospodarstvu po določilih ministrstvenega ukaza z dne 5. marca 1896. 1. (drž. zak. št. 31) premijsko reservo, katera naj bode v zalaganje bodočih zaveznosti zavoda ali družbe nasproti zavarovancem (kaže na 1. dan januarja 1901.1. nanašajočo se vrednost iz opravljenih premijskih plačil izvirajočih pravic zavarovancev) po načelih, ustanovljenih v §. 28 v misel vzetega ministrstvenega ukaça izračunjeno stavijo v obratni račun (med razhodki) in v bilanco
(med pasivi), smejo te premijske reserve kot pasivum odbiti tudi priznavajoč premično imo-vino v ta namen, da se odmeri pristojbinski namestek.
h) Pri onih starejših družabnih pokojninskih zavodih. kateri niso še urejeni po pravilniku, razglašenem z gori omenjenim ministrstvenim ukazom, je v ovedbo namestku zavezane čiste premične imovine založno glavnico, ustrezajočo že nakazanim pokojninam in preskrbovalnim užitkom, šteti za pasivum.
c)	Onim manjšim vzajemnim društvom, katera se, ko niso urejena po načelih, omenjenih pod a), omejajo samo na to, da svojim udom, ki opravljajo pravilom primerna vplačila, dodeljujejo zdravniško pomoč in oskrbovanje v boleznih (boleznine), podpore v primeru časne ali dosmrtne pridobne nesposobnosti ali prispevke k pogrebnim troškom, ter nimajo nikakega ustanovnega zaloga, more v odmero pristojbinskega namestka poklicano finančno oblastvo dovoliti, da se blagajniški stalež dne 1. januarja 1901.1. šteje za premijsko-reservni zalog, in da se potemtakem opusti odmera pristojbinskega namestka od premične imovine.
§• 21-
Pasiva, na katera se je ozirati pri odmeri pristojbinskega namestka od premične imovine, je praviloma prav tako in z istimi sredstvi kakor popustne dolgove dokazati finančnemu oblastvu.
Olajšave dokaza more na podstavi skrbnega preudarka razmer dovoliti finančno oblastvo.
VI.	Posebna določila o priznavanju užitnih pravic (priznanica po obrazcu C).
§. 22.
V priznanico po vzorcu C je vpostaviti najprej tiste užitne pravice, ki se štejejo med nepremičnine (§. 298 o. d. z.), potem one, ki se štejejo med premičnine. Za vsako vrsto je narediti poseben sklep.
Lovsko pravico je, če pristoji subjektu, pri-stojbinskemu namestku zavezanemu, na lastnem
zemljiškem posestvu (za kar je potreba 200 oral = 115 hektarjev arondiranega posestva), priznati s celim donosom, drugače pa (če je zemljiško posestvo manjše), s tistim izneskom, ki razmeroma pripada od donosa lovske pravice na zemljiško posestvo namestku zavezanega subjekta, kot nepremično imovino, ako se ni že pri priznanju in ustanovitvi vrednosti nepremičnin (priznanica po vzorcu A/l gledalo na lovsko pravico, če se donos lovske pravice ne porazdeljuje na zemljiške posestnike, ampak ga občina poteguje zase, je pristojbinski namestek od vrednosti na zemljiške posestnike pripadajoče lovske pravice kot sestavino premične občinske imovine odmeriti samo, ako in v kolikor so zemljiški posestniki lovski donos odstopili občini kot taki formalno in trajno (ne pa morda na odbitek občinskih prikladov, ki jih zadevajo, ali proti preklicu).
Tržne (semanje) pristojbine, stojine (štant-nine) i. e. samo tedaj niso predmet pristojbinskega namestka, kadar se dokaže, da so samo in edino napodstavi §§. 69 in 70 obrtnega reda z dne 20. decembra 1859.1. po oblastvu dovoljene in odmerjene kot odškodnina za troške, kateri občini nastanejo in so združeni s tem, da ima semenj. Ako ni tega dokaza, je donos tržnin in stojin pri odmeri pristojbin-skega namestka vzprejeti kot sestavino premične imovine.
Ponavljajoče se denarne in naturalne prejemke, kakršni so sosebno združeni z beneficijami. je priznati s povedbo naslova, iz katerega izvirajo.
Nasprotno šlolnine, darovi v darilnicah (puščicah) in drugi taki kot povratna oprava ali prostovoljni darovi župnijskemu beneficijatu pristoječi prejemki, ker ne teko iz imovine beneficije, niso predmet pristojbinskega namestka.
Vil. Neka določila o oprostitvah od pristojbinskega namestka.
§. 23.
V opomuji 1 k tarifnemu postavku 106, B. e. zakona z dne 13. decembra 1862. 1. previdena oprostitev od pristojbinskega namestka se uporablja samo na družbe za skupno pridobitev, ako je družabna pogodba ustanovljena ali
a)	na določeno dobo, ki ne gre čez 15 let, ali pa
b)	izrečno samo na žive dni prvotnih deležnikov ali za njih dediče.
Ta oprostitev se torej sploh ne razteza na družbe, katere so ustanovljene na nedoločen čas ali na določeno dobo čez 15 let, in se izgubi, če se prvotno na določeno dobo ne čez 15 let ustanovljena družba izrečno ali moleč podaljša na nedoločen čas ali na določen čas, ki gre, prištevši dosedanjo trajno dobo družbe, čez 15 let; dalje če družbi, ustanovljeni na žive dni deležnikov ali pa za njih dediče, pristopijo novi deležniki, in to ne kot dediči prvotnih deležnikov, ne da bi se to tikalo pravnega obstanka družbe in bi se prenesla njena nepremična imovina.
§. 24.
Ako je obstanek užitnih ali rabnih pravic, kakor so oznamenjene v opomnji 2, č. a k tarifnemu postavku 106, B. e. zakona z dne 13. decembra 1862. L, na nepremičninah, katerih last pristoji nedeljeno kakemu občestvu, dokazan, če pa ni dokaza, da so s temi užitnimi in rabnimi pravicami koristnosti nepremičnin do cela porabljene, vendar ni odreči na rečenem mestu zakona ukrenjene oprostitve od pristojbinskega namestka, ampak občestvu je davščino predpisati samo od tistega dela vrednosti nepremičnin, kateri ustreza delu koristnosti, ki ni do cela porabljen z dokazanimi užitnimi in rabnimi pravici.
§. 25.
Rudniške nepremičnine, lastne rudniškim družbam in rudniškim’podjetjem, ustanovljenim po §§. 137 in našli, rudniškega zakonh z dne 23. maja 1854. 1. (drž. zak. št. 146), ali kakemu drugemu namestku zavezanemu subjektu, so, v kolikor sploh niso zavezane zemljarini in zgradarini, proste tudi pristojbinskega namestka po opomnji 2, č. b, k tarifnemu postavku 106, B. e. zakona z dne 13. decembra 1862. 1.
Samo časna oprostitev od zemljarine ali zgra-darine ne daje pravice do oprostitve od pristojbinskega namestka, ukrenjene na tem mestu zakona. Pri vinskih nasadih, poškodovanih po trtni uši, se je pa pri odmeri pristojbinskega namestka tudi ozirati na zmanjšanje vrednosti, izraženo z odpisom zemljarine (§. 7 zakona z dne 27. junija 1885. 1., drž. zak. št. 3 iz 1. 1886).
§• 26.
Nepremičninam ustanov za učne, dobrodelne in ljudomile namene se more glede oprostitve od
pristojbinskega namestka po opomnji 2, č. d k tarifnemu postavku 106, B. e. zakona z dne 13. decembra 1862. 1. premična imovina društev in zavodov za učne, dobrodelne in ljudomile namene enačiti samo tedaj, če se ta imovina po pravilih teh društev in zavodov ne sme več odtegniti omenjenim namenom.
Društva in zavodi, ki so ustanovljeni na podlogi vzajemnosti (oprava in povratna oprava), se ne prištevajo društvom in zavodom za dobrodelne in ljudomile namene.
Premična imovina duhovnih in deških semenišč je zavezana pristojbinskemu namestku, v kolikor ni ustanovljena za učne namene. Vzdržavanje odgo-jencev in novincev se ne more šteti za učni namen.
Glavnice šolskega in bolniškega zaloga, v kolikor se ne dokaže z listinami, da so njih obresti posvečene, to je na veke določene, za učne, šolske, oziroma bolniške namene, so zavezane pristojbinskemu namestku.
Prostovoljna gasilna društva so gledé svojih podpornih blagajnic, in pa svojega gasilnega orodja ter svoje drugačne premične imovine po opomnji, č. 2 d k tarifnem postavku 106, B. e. zakona z dne 13. decembra 1862. 1. oproščena od pristojbinskega namestka, če se s pravili dotičnega društva dokaže, da so te reči trajno posvečene ljudornilim in dobrodelnim namenom. Enako gasilne potrebščine niso predmet pristojbinskega namestka.
§. 27.
Tudi irnetelji beneficij, kateri na podstavi za: kona z dne 15. februarja 1877. 1. (drž. zak. št. 98) zahtevajo osebno oprostitev od pristojbinskega namestka, morajo priznati premično in nepremično imovino beneficije ter potegniti se za to, da jim oblastvo pripozna oprostitev.
Presojevaje to zahtevo, se je ozirati samo na dohodke, tekoče iz imetja beneficije, brez ozira na kak drugačen oseben dohodek, ki ne izvira iz pre-bende.
Ne more se torej niti dopolnilo kongruve, niti osebna doklada ali podpora, ki je časno dodeljena imetelju beneficije iz verskega zaloga, šteti za dohodek beneficije. Enako se tudi ne vpoštevajo v končnem odstavku §. 22 oznamenjeni, ne iz imovine beneficije tekoči prejemki in pa tisto, kar pristoji bene-ficijatu iz posebnih ustanov, od katerih se je posebe odmeril prislojbinski namestek.
Za razhodke je pri ovedbi čistega prebendnega dohodka šteti:
a)	Troške za vsakega pomožnega duhovnika, ki ga mora vzdrževati beneficijat ;
b)	vse razhodke, katere je iz prebendne imovine opravljati tretjim osebam na korist po določilu ustanove, kakor n. pr. za kako cerkev, šolo, bolnico itd. ;
c)	'vse davke in javne davščine z dokladami, pasivnimi obrestmi itd., katere je beneficijat opravljati dolžan, vendar izvzem ši morda do sedaj plačani pristojbinski namestek in osebno dohodarino ;
d)	pisarniške razhodke za pisanje matice in raz' hodke za dekanski urad v obsegu, kakor j e oznamenjen s §. 7, č. b, zakona z dne 19. septembra 1898. 1. (drž. zak. št. 176).
A kadar je eden ali več pomožnih duhovnikov, katere mora vzdrževati imetelj kuratne beneficije, je takoj pri dovolitvi osebne pristojbinske prostosti be-neficijatove, pridržati si, da bode, ako bi se pozneje vsled kake nastale izpraznitve enega ali drugega mesta pomožnega duhovnika prebendni dohodek beneficijatov za nekaj časa povzdignil nad 1000 K, opravljati pristojbinski namestek, dokler seza dotični prebitek dohodka, za tisti čas, ko bo mesto pomožnega duhovnika prazno.
Ako kaka skupščina za prispojeno ji beneficijo po zakonu z dne 15. februarja 1877. 1. zahteva oprostitev od pristojbinskega namestka, ki ga je kot posestnica imovine plačevati dolžna, se vzdrževanje udov skupščine, ki se zalaga iz dohodka beneficije, pri ovedbi čistega dohodka iz beneficije ne more smatrati za odbitni postavek.
§. 28.
Dolžnost plačevati pristojbinski namestek v zmislu opomnje 3 k tarifnemu postavku 106, B. e. zakona z dne 13. decembra 1862.1., se v primerih, ko se na kak namestku zavezan subjekt brezplačno prenaša s služnostjo užitka ali rabe obremenjena stvar, ali se mu prepuščajo stvari potom darila za smrt, začenja šele po preteku desetega leta računeč od tistega časa, ko mine užitek ali raba, oziroma ko mu pripade darilo za smrt (§. 9 zakona z dne 13. decembra 1862. 1., tarifni postavek 91, opomnja 2 zakona z dne 9. februarja 1850. 1.).
Nasprotno okolnost, da je namestkov zavezanec rabo ali užitek kakega predmeta prepustil kaki
drugi osebi, ne daje-pravice do oprostitve od pristojbinskega namestka.
V oponmji 3 k tarifnemu postavku 106, B. c. zakona z dne 13. decembra 1862. 1. previdena desetletna doba teče pri ustanovah, če se napravijo na podstavi poslednjevoljnih ukrepov, od tistega časa. ko je državna blagajnica zadobila pravico do pristojbine za to poslednjevoljno posveto; torej praviloma od dne, ko pripade dedščina, pri ustanovah pa, ki se napravijo z aktom med živimi, od privolitve usta-novnice, slučajno od tistega prejšnjega časa počenši, v katerem je pravno opravilo po določilih meščanskega (civilnega) prava šteti za sklenjeno, in je po §. 1 A pristojbinskega zakona postalo pristojbini zavezano. -
Poslopje, zgrajeno na zemljišču, katero je že več kot deset let v posesti namestkovega zavezanca, je namestku zavezano, če tudi ne stoji še deset let, ker za začetek namestkove dolžnosti ni merodajen čas, ko je bilo poslopje zgrajeno, ampak čas, ko je bilo stavišče pridobljeno.
Till. Rok za vpodajanje priznamo in imo-vinskili dokazil.
§• 29.
Priznanice o imovini, katera je že dne 1. januarja 1901. 1. zavezana namestku, in pa v §. 3, odstavku 3 in 4, in v §. 6, odstavku 2 omenjena dokazila o imovini, katera postane šele po 1. dnevu januarja 1901.1. namestku zavezana, oziroma o času, kdaj so postali dne 1. januarja 1901.1. še ne deset let stari namestku zavezani subjekti, je vpodati najpozneje do konca aprila 1901.1.
§. 30.
Tiste nepremične in premične reči, pri katerih dolžnost plačevati pristojbinski namestek po opomnji 3 k tarifnemu postavku 106, B. e. zakona z dne 13. decembra 1862. 1. nastane šele po 1. dnevu januarja 1901. 1. (§. 3, odstavek 3 in 4, §. 28), je v tridesetih dneh, potem ko je nastala dolžnost plačevanja pristojbinskega namestka, s povedjo vrednosti po razmerah dneva, katerega je nastala ta dolžnost, kakor gre priznati po predpisanih vzorcih.
Vendar je moči stranke, ako prosijo, dolžnosti takega priznanila od primera do primera oprostiti proti temu, da vpodajo trideset dni po koncu vsakega leta skupno priznanico o vseh imovinskih delih,
ki so v teku tega leta iz nova vstopili v nameslkovo zaveznost.
§■ 31.
Pridobitne dražbe, katere so bile prvotno ustanovljene samo na 15 ali manj let, katerim pa se je trajna doba dodatno raztegnila ali se razteza tako, da njih skupna trajna doba preseza 15 let, morajo priznanico vpodati v tridesetih dneh, od dne določene ali dovoljene razteze počenši, po staležu tega dne, oziroma v roku §. 30.
Na pridobitne družbe, katere iz kakega dragega vzroka izgubé oprostitev od pristojbinskega namestka po opomnji 1 k tarifnemu postavku 106, B. e. zakona z dne 13. decembra 1862.1. (§. 23, odstavek 2), uporablja se predstoječi odstavek zmislu primerno.
IX.	Oblastva, katerim se vpodajejo pri-
znanice.
§- 32.
Namestkovi zavezanci na Dunaju naj svoje pri-znaniee vpodajejo pri osrednjem odredbinskem in pristojbinoodmernem uradu na Dunaju, zavezanci v Brnu, Gradcu, Krakovu, Levovu, Polznju in Pragi, in pa na Gorenjem Avstrijskem, Salcburškem, Koroškem, Kranjskem, Sleškem, Primorskem in v Bukovini pri pristojbinoodmernih uradih, ustanovljenih v teh mestih in deželah, vsi drugi pristojbinski zavezanci po kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zbora, pa naj svoje priznanice vpodajejo pri finančnih okrajnih ravnateljstvih, katera so jim po njih bivališču pristojna.
Priznanice o pristojbini zavezani v ozemlju, kjer velja ta ukaz, ležeči imovini takih namestku zavezanih subjektov, ki imajo svoje bivališče zunaj tega ozemlja, je isto tako vpodati pri odmernih oblastvih, oznamenjenih v prvem odstavku, in to pri tistem, v katerega področju se nahaja namestku zavezana imovina; če se pa ta imovina nahaja v področju več odmernih oblastev, pri onem oblastvu, v katerega področju se nahaja glavna masa imovine, morebiti, ako se dvomi o tem, kakor si izbere stranka, pri enem izmed dotičnih oblastev.
X.	Posledice nepravočasno ali neresnične
priznatve.
§■ 33.
Na opust pravočasne priznatve je uporabljati §. 80 pristojbinskega zakona z dne 9. februarja
1850. 1. tako, da se naj vse desetletje, za katero naj se odmerja pristojbinski namestek, pobira podvojena pristojbina.
Če kdo zataji ali neresnično pové kaj predmetov, katere je priznati, postopa se z njim po §. 81, št. 3 zakona z dne 9. februarja 1850. 1. po kazenskem zakonu o pripadninskih prestopkih. To velja sosebno tudi, če se pri rečeh, ki so same na sebi premične, zamolči, da so pristojstvo kake nepremičnine (§. 11).
XI.	Odmera pristojbinskega namestka.
§. 34.
Došle priznanice se primerjajo z dosedanjimi zapiski ter se potem s potrebnimi nalogi priobčijo dotičnim davčnim uradom, kateri naj jih primerjajo s svojimi katastrskimi zapiski, opravijo ustrezne ovedbe ter poročč gledé posledka in pa popolnosti in resničnosti povedi in v kraju navadnih kupščin in pa o drugih odmernih dejanjih.
Priznanjene vrednostne izneske je, ako treba, popraviti po dogovora ali pa z ukrepom posebne sodne odmere.
§• 35.
Finančno okrajno oblastvo, oziroma pristojbino-odmerni urad, odmeri pristojbino s 25odstotno pri-klado vred za vse desetletje, razloči o zahtevi oprostitve od pristojbinskega namestka ter priznani zavezancu pristojbinskega namestka določeno vrednost in izračunjeni pristojbinski iznesek, in pa tiste predmete, za katere se ni moglo ustreči zahtevi pristojbinske prostosti.
Zakonito odmerjeni pristojbinski namestek se odpisuje samo, če se v teku desetletja proda kaj nepremičnin ali se kaka imovina izpremeni iz premične v nepremično, in za tak odpis se je s kolka prosto vlogo, priloživši potrebna dokazila, obrniti do oblastva, katero je odmerilo namestek.
§■ 36.
Ako se priznanica ne vpoda o pravem času in se tudi ne zadobi podaljšanje roka, je finančnemu oblastvu dano na voljo, ali s kaznimi zarad nereda v zmislu ukaza finančnega ministrstva z dne 6. aprila 1856. 1. (drž. zak. št. 50) stranko siliti, da izpolni svojo dolžnost, ali pa uradoma ovedeti pristojbin-skcmu namestku zavezano imovino ter odmeriti pristojbino.
/glovenlsotO
65
XII.	Tplačiio pristojbiuskega namestka.
§• 37.
Letni iznesek za desetletje od premične in nepremične imovine odmerjenega pristojbinskega namestka je vplačati v enakih anticipativnih četrtletnih dne 1. januarja, 1. aprila, 1. julija in 1. oktobra vsakega leta dospevajočih obrokih (§. 1 zakona z dne 18. marca 1872. L, drž. zaL št. 33).
§• 38.
Pristojbinski namestek izpraznjenih duhovnih prebend je opravljati dalje, dasi naj pripadajo interkalarni dohodki kaki osebi (kakemu zalogu), ki je po tarifnem postavku 75 zakona z dne 9. februarja 1850. 1. oproščena.
Pristojbinski namestek za dobo interkalarnega časa je še-le, kadar jenja ta, iz interkalarnega (verskega zaloga) na enkrat vplačati.
§ 39.
Ako se vplačilo zamudi, zaračunijo se petodstotne zamudne obresti; počenši od tistega dne, ki pride prvi po roku, ustanovljenem za pobiro, do poplačila dospelega dolga in se poberö z njim vred (§.2 zakona z dne 18. marca 1872. L, drž. zak. št. 33).
§• 40.
Da se pobira pristojbinskega namestka ne zavleče po zadržkih, ki ovirajo odmero, ga je, dokler se ne izvrši odmera za šesto desetletje, po izmeri petega desetletja, proti poznejši izpravi začasno pobirati ter prejem potrjevati na dosedanji plačilnici.
Šele kadar bo ustanovljena vsa pristojbina, katero mora posamezni zavezanec od svoje imovine opravljati v šestem desetletju, mu je odvzeti sedanjo pristojbinsko pripisnico (plačilnico) ter mu s potrebnim obračunom izročiti novi plačilni nalog.
Böhm s. r.
Vzorec A/1.
Kronovina :
Davčni okraj:
Finančni okraj:
' List katastra :
Priznanica f
v odmero pristojbinskega namestka (ekvivalenta) od vrednosti zemljiškega posestva s pristojstvom (fundus instructus) vred za dobo od 1. dne januarja 1901. 1. do konca decembra 1910.1.
Opornnja: Razpredeta „Poprečna kupščina“, „pripozuana ali izpravljena (vrednost)“ in „List katastra“ se pri-liranjala uradnemu popisu.
(2. stran.)
	1				z	e m 1 j i š k o		posestvo					
	Js •t							Od tega je dano v zakup				Poprečna	
•J	1 >	1 XD 1 1			Vrsta	22'7odstotna zemlj arina,		Mera površini in vrsta obelovanja				kupščina za 1 hektar taiste vrste in lege v poslednjem času	
J* ■J. *tr.	1 !		> I	> j* C	obdelovanja	brez popusta		M	c 'S	za letnih			
«		0-		□		K	h	0)	□	K	h	K	h
	l											y *	♦
Zemliško posestvo			Pristojstvo (fudnus instruetus)						Pripoznana		
		Pripoznana	po §§. 294 do 297 o. d. z. kakor kaže razvrstilo				Priznana		ali izpravljena		
											
		izpravljena	priznana		pripoznana ali izpravljena		skupna vrednost				0 p o m n j a
vrednost			vrednost				zemljišč in pristojstva				
K	h	K 1 h	K	h	K	h	K	h	K	h	
4											
(4. stran.)
Razvrstilo
pristojstva (fundus instructus) v tej priznanici navedenega zemljiškega posestva.
Priznana vrednost		Pri- poznana ali izpravljena vrednost
posamez	vkupe	
K	h	K	h	K	h
Natančneje oznamenilo predmeta
Število
kosov
ali
množina
Opomnja
I.	Stalež živine, in to :
II.	Gospodarstvene zaloge, in to :
III.	Kmetijsko orodje, stroji, vozovi itd., in to:
IV.	Drugo pristojstvo, in to:
Vzorec 4-ß.	(1- stran.)
Kronovina :	Davčni okraj :
Finančni okraj :	List katastra:
Priznanica |
v odmero pristojbinskega namestka od vrednosti poslopij s pristoj-stvom (fundus instructus) vred za dobo od 1. dne januarja 1901.1. do
konca decembra 1910.1.
Opomnja: Razpredeli „pripoznana ali izpravljena (vrednost)“ in pa „pripoznani ali izpravljeni (skupni znesek)“ potem .List katastra“ se prihranjajo uradnemu popisu.
P o s 1 o p j
Vrsta, brez nastropja ali z nastropjem, način stavbe (leseno, zidano, krito sè skodljami, korci, skrilji, železno ali cinkovo pločevino), sestavine in uporaba (sobe, izbe, kuhinje, kleti, hranišča, delavnice, hlevi itd.)
V najem je dano
sestavin
za
letnih
"> S
•Sl
s o S 2
If
73 ~
•=-2 > Ul
O
i"
•£■ a ~ a
o s
ä >
>73 d
S N
Zgradno-prosta leta
>>
c5
<13
0.0
s I
(D O. X/3
03 (D
rt«.g
£š§
O *“• o.
1U
■g "O o
O času priznanice predpisani redni davek brez priklade
II
II
it
sl
•1-8 rt > . O rt
• r—<
g.
O.
Priznana
Pripoznana
ali
izpravljena
vrednost
h j K
Pristojstvo (fundus instructus) po §§. 294 do 297 o. drž. zak. po razvrstilu
priznana
pripoznana
ali
izpravljena
vrednost
Priznana	Pripoznana ali izpravljena
skupna vrednost	
polopij in pristojstva	
K 1 li	K	h
O p o m n j a
(Slovonlteh.)
6G
Teki
(4. stran.)
Razvrstilo
pristojstva (fundus instruct us) v tej priznanici navedenih poslopij.
Priznana vrednost				Pri- poznana	
posamez		skupaj		izpravljena vrednost	Opomuja
K	h	K	h	K j h	
Natančneje oznamenilo predmeta
Število
kosov
ali
I. Trdno stoječi stroji, delne priprave in orodje, in to:
II. Same oh sebi premične naprave in potrebščine, in to:
III. Drugo pristojstvo, in to:
Vzorec B.
List katastra :
Priznanica premične imovine
po imovinskem staležu 1. dne januarja 1901. 1.
Vrednost
Pri-
P r e d m e t
povedi zavezanca, sodni cenitvi, borznem kurzu
posamez vkupe
poznana
ali
izprav- Opomnja ljena vrednost
K ! h K I h K]h
I.	Aktivni stalež.
1.	Gotovina in to posebe:
zakonita plačalna sredstva domače dežele . drugi novci...............................
2.	Glavnice, naložene, z zaostalimi in tekočimi obrestmi vred: po razvrstilo I:
a)	pri zasebnikih, in to posebe:
v deželni vrednoti.....................
v drugih vrednotah.....................
b)	v javnih zadolžnicah..................
c)	v drugih vrednostnih papirjih.........
3.	Dragotine, izdelki v zlatu in srebru ....
4.	Zaloge, ki se ne štejejo za pristojstvo (fundus instructus) priznavateljevih nepremičnin . .
5.	Živina, kolikor ni pristojstvo (fundus instructus) nepremičnin.......................
6.	Oprava pohišna in orodje, v kolikor niso pristojstvo (fundus instructus) nepremičnin
7.	Slike in drugi umeteljni predmeti ....
8.	Knjige in drugi znanstveni predmeti . . .
9.	Vse druge premičnine, v kolikor niso pristojstvo (fundus instructus) nepremičnin .
10.	Naturalne in novčne oprave duhovnim bc-
neticijam na leto..........K . . h vrednosti po priznanici........
11.	Predmeti, od katerih se na podstavi zakona
zahteva oprostitev od pristojbinskega na-mestka....................................
II. Pasivni slalež po podrobnem razvrstilu II.
Hipotekovan...................................
Ne hipotekovan................................
III.	Cisti stalež imovine.
Ako se od aktivnega staleža post. 1 do 11
v iznesku...................................
odbije pasivni stalež z.....................
ostane čiste pristojbini zavezane imovine . .
Opomnja Razpredela „List katastra“ in „Pripoznana ali izpravljena vrednost“ sc prihranjata urad-
nemu popisu.

(2. stran.)
Razvrstilo I.
v onostransko priznanico vzprijetih glavnic v zajmih zasebnikom, potem v javnih zadolžnicah in v zasebnih vrednostnih papirjih.
1 >’Si J	Dolžno pismo (vrednostni papir)					Borzni kurz dne •31. decembra 1900. 1.		Dospele in do 31. decembra 1900. 1. tekoče obresti		Najdena vrednost		Pripo-znana ali izprav-ljena vrednost		Opomnja
	Nazivalo vrste	čaš izdaje	Obrestna stopinja	Nomi- nalna vrednost										
				K	h	K j h		K |h		K 1 h		K 1 h		
-	•		#											
Tekoča številka	Dolžno pismo (vrednostni papir)					Borzni kurz dne 31. decembra 1900. 1.		Dospele in do-31. decembra 1900. 1. tekoče obresti		Najdena vrednost		Pripo-znana ali izprav-ljena vrednost		Opomnja
	Nalivalo vrste	Čas izdaje	Obrestna stopinja	Nomi- nalna vrednost										
				K 1 h		K	h	K 1 h		K	h	K	h	
	•													
Teki
Razvrstilo II.
«lolgov, kar jih je na premični in tozemski nepremični imovini.
Upnikovo ime
Vrsta in datum dolžnega pisma (dolgovnice)
Dokazila v dokaz dolga
Iznesek
O p o m n j a (a'i hipotekovani ali ne)
Vzorec C.
Kronovina:
Davčni okraj:
Finančni okraj :
List katastra :
Priznanica
y odmero pristojbinskega namestka od vrednosti rabnih pravic (lovskih, ribiških, mlinarskih, krčmarskih trznili, mit niških in brodovnih pravic) za dobo od 1. dne januarja 1901. 1. do konca decembra 1910.1.
Opomnja: Kazpredéla „Pripoznana ali izpravljena vrednost“ in „Listna stran katastra“ se prihranjata uradnemu popisu.
Tekoča številka	Oznamenilo pravice	Kje se izvršuje		Ali v svoji upravi ali po zakupnikih	Kosmati																		
					1890		1891		1892		1893		1891		1895		189«	1897		1898		1899	
		občina	okrajno glavarstvo																				
					K	h	K	h	K J h		K 1 h		K	h	K j h		K j h	K	li	K 1 h		K j h	
	•	k																					
donos
vkup e		kosmati poprečni donos teh 10 let	
K	h	K	h
izneska pripada na stranko, lamestku zavezano
T r o š ki
njih
podrobni
razkaz
njih znesek	
posa- mez	vkupe
K h	K h
Od-bivši troške od kosmatega donosa, pokaže se letnega čistega donosa
K ih
Vrednost te pravice po 20krat-nem čistem donosu
K ih
Pripo-
znana
ali
izprav-
ljena
vred-
nost
K h
O p o m n j a
(Slovenlach.)
67
Teki
Tzorec 2).
List katastra:
Spisek
onih nepremičnin in premičnin, za katere dolžnost opravljati pristojbiuski namestek
nastopi šele po 1. dnevu januarja 1901.
jz
Predmet
Pravni naslov in čas pridobitve
Pristojbina za pridobitev je bila predpisana
pri (poved urada)
s plačilnim nologom
B,-registrov postavek
iz leta
Opomnja
Opomnja: Razpredel „List katastra“ se prihranja uradnemu popisu.