11. átev.
V Novem mestu 1. janija J888.
IV. letník.
Dolenjske Novice.
Izhajajo 1. in 16. VBacega meseca. Cena jim je za eelo Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" nalete 1 gld., za pol leta oO kr. — Naročnino in dopise tiuniti dati, piača za dvoatopno petit-vrato 8 kr. za Bprejema J. Krajec v Novem mestu.	enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Gospodarske stvari.
Ooll hribi gojé točo; obrašCeni hribi brauijo pred točo.
Po vsi naSi kranjski deželi tožimo, da ie dalje večkrat toča bije in nado kmetov pokončava. Res je to, da je Bog gospodar natornih moči, in da brez Njegove volje ali Njegovega pripuSČenja ne pade niti las z naše glave, niti vrabec s atrebe, in ne pade kapljica dežja niti zrno toče; toda res je tudi, da je Bog dal človeku ura in pamet, da zamore gospodovati, kolikor toljko nad vidno natoro (naravo) in Bog tudi hoče, da se naj človek posluži teh duševnih moči, da si s pomočjo milosti Božje preskrbi duševni blagor, pa tudi časno srečo, in naj odvrne od sebe nesreče, kohkor mu je mogoče.
Ena iz med časnih nesreč je toča. Je-li mogoče točo s sveta odpraviti? Mislim, da to ni mogoče. Je-li mogoče Škodo zmanjšati, ktero dela toča zdaj po navadi vsako leto na Kranjskem? To pa; mislim, je mogoče, ker hribi goli povzro-čujejo točo, hribi gosto zaraščeni pa branijo pred točo. Da to spoznamo, je treba pomisliti, kaj je toča, kako se izcimi?
Bedaki ao krivili in bedaki še krivijo coper-nice in copernike, da delajo toČo. Pred 150 leti je bilo tako bedasto mnenje splošno, in o tistem času ni bilo malo starih in nekterekrati tudi mladih ženek obsojenih, da so copernice, in so bile zato na grmadi sožgane. Da so te bedarije odpravljene v naSih krajih, se ima nedolžno Človeštvo naj bolj zahvaliti ranjci pobožni, blagi in jako modri cesarici Mariji Tereziji, ktera je odpravila sodniško mučenje tistih zatožencev, kateri se niso hoteli ali niso mogli krivih spoznati zločinstva, kterega so bili obdolženi.
Kaj je toča? Toča se imenujejo ledena zrna, katera iz ohMka (megle) na zemljo padajo.
Ako debelo ali drobno točno zrno Čez sredo přeřežeš ali presekaš in potem pregledaš, boš videl v sredi točnega ledenega zrna nekaj bele tvarine, ktera je sicer zmrznjena toda ni trd led in ima podobo ajdovega zrna. Ta zmrznjena tvarina je močno podobna onim lahkim kakor grah dehehm kroglicam, katere nekterekrati padajo iz gostih oblakov na zemljo v najbolj zgodni spomladi, ko je še precèj mrzlo. Kaj so te lahke mehke krog-Ijice ? Zmrznjena megla so, ktero je električna moč po megli sukala, in pri tem sukanji se jih
FođlisieL
Kje bi človek denarje dobil?
(Daljo.)
Božič na-to: „Na grunte ne bo dajala po navadi, ker posojilnice nimajo namena, da bi se s posojevanjem zemljišča še bolj obtežila in gruntne knjige kmetom Se bolj zamazale. Posojevali bodo gospodje na dolžna pisma ali na menice (bekseljne)". „O menice jaz že ne podpišem", oglasi se Vodo-pivec, to je nevarna reč". „Res je", pravi Božič, „in tudi jaz bi nikomur tega ne svetoval. Ako leh-Itomišljen Človek menico podpiše, spravi ga ta v veliko nesrečo lehko, ker tak človek ne bo skrbel, da bi o pravem Času, o določenem dnevu vrnil. Posebno bi jaz odsvetoval, da se menica ne podpiše človeku, do katerega nimamo pravega zaupanja. Ali te gospode, ki nam hočejo pri fari do posojilnice pripomoči, vsi dobro poznamo, da hočejo nam
kmetom pomagati, da so torej naši prijatelji". „Pri kom se bo treba oglasiti, če bi kdo hotel kaj na posodo dobiti?" vprařa Levičar.
„Le počakaj, Martine", pravi Božič. «Nisem Še vsega povedal. Kedar smo pravila, ki jih je bil g. učitelj prebral, akoro v vsem tako potrdili, treba se je bilo podpisati vsakemu, kdor je hotel pristopiti. Pristaviti je moral tudi vsak, ali bode vložil 12, 24, 36 ali koliko v posojilnico. Podpisali so se najprvo g. župnik s 120 gld., g. kaplan s 60 gld., g. učitelj s 60 gld., potem šta-cunar in pekar. Le kmetje so ae obotavljali.
Vehko prav trdnih mož je šlo domu, ne da bi se bili podpisali. Kekli so večinoma, da je to nevarna reč. Eden, to je bil Blažonov, jih je celó svaril, in jim pripovedoval o banki „Sloveniji", kjer so bili ranjki župnik in on precej izgubili. Zato smo se samo trije kmetje podpisali, jaz pa Cvetko z Bregovja in Frjančič z Gorice".
je prijemaiiv ^o malem že zairziijena megla, ktero po navadi ívje imenujemo ; te mehke krogljice so tedaj speštano frje.
Vsako točno zrno ima svoj začetek le v takem ivji ; na to ivje se pa ni obešalo zmrznjeno ivje, ampak tak voden sopar, kakoršen se znajde v poletnih oblakih. Elektriina moč suče ivje zrna po vođenih oblakih, in ako jih dalj časa suče, več Todenega sopara se na nje obesi in ua njem pri-mrzne, in takó se naredi led okoli imenovane bele tvarine t. j. pomrznjeuega ivja in tako zrno se imenuje to5a. Potem pleSe tudi toča, gnana in Bukana od električne moČi po vodeni megli gori in doli, in če dàlj časa pleše, bolj debela postane.
Ah ! dobro ' piaavec, ti takÓ natanjko hočeš vedeti, kakó točna zrna v megli plešejo, od kod pa to veš? si li bil takrat v megli?
Dragi moj ! ako ravno nisem bil takrat v megli, ali vsaj nisem tega plesa mogel opazovati, vendar vem in vedó vsi, kteri kaj od natoroznan-Btva zastopijo) da elektrika ima moČ, ktera na se vleče in od sebe paha.
Elektrika je tista moč v naravi, ktero vidiš v blisku ali streli ; toda v majhnem in brez nevarnosti jo vidiš v iskri ali plamenčku na električnem kolovratu. Pojdi k zdravniku, kteri ima tako iraenoTani kolovrat; prosi ga, „naj te dene na kolovrat" ; vrgel ti bo pred noge Seleano ali mćdeno verižico in ti boš na njo stopil; potem bo on svoj kolovrat sukal, in ti bo pokazal kraj, kjer se ga dotakni ; in v tem hipu, ko se ga ondi dotakneš, plane v tebe plamenček in te rukne in pretresne od roke do noge, s katero stojiš na oni verižici,
Kaj te je tako močno in živo ruknilo in pre-treanilo? To je bila električna moč. Videl si jo v plamenčku in čutil si jo po životu; veš pa tudi,
da jo je obudil zdravnik s sukanjem svojega umetno narejenega kolovrata.
Glej! ravno taka elektriina moč, kakor se v kolovratu obudi, je po vsi natori ali naravi, in taka je tudi v oblakih (meglah).
Ako si pripraviš iz bezgovega stržena za grah debele kroglice, ktere so silno lahke, in ako imaš tak kolovrat, s kterim zamoreš pri jasnem nebu in suhem vremenu obuditi električno moč, in položiš na dno pitnega kozarca (č&še) verižico železno ali medeno, ktera je v dotiki s kolovratom, in potem sučeS kolovrat d?ilj časa, takó, da obudiš veliko električne moči, in potem s suho leseno palčico vržeš hitro verižico iz kozarca (čaše), ostane nekoliko električne moči na dnu kozarca : stekla se je prijela. Zdaj pa povezni ta kozare na une bezgove kroglice — in videl boš, kako bodo skakale v kozarcu: gori in doli bodo plesale.
Kar se godi v kozarcu, ki je postal električen v svojem dnít, z lahkimi bezgovimi kroglji-cami, to se godi z zmrznim ivjem v megli ali v oblaku, in potem s toi^nimi zrni.
Zakaj pa bezgove krogljice gori in dol skačejo, kadar na nje povezneš električen kozarec?
ElekriČna moč je dvojna: pozitivna ali negativna, ali po slovensko rečeno: djalna aU ni-kahia. Te dve elektriki ste različni med seboj, toda vender obe imate vknpej to lastnost, da se hočete skleniti in zvezati med seboj ; od tod pa pride, da pozitivna elektrika na se potegne stvari, ktere so negativno električne, ali niso električne, in negativna elektrika na se vleče reči, ktere so pozitivno električne, ali niso električne. Pozitivna elektrika pa od sebe paha vse reči, ktere so pozitivno elektrifne, negatirna pa od sebe paha vse, kar je negativno električno.	(Konec Bicdi.)
„Bedaki ste", zadere se Slovenec prav za-ničljivo in odide. Na to se začnejo tudi ostali kmetje izpod oreha domu pomikati ; kajti nastal je bil že mrak, pa tudi Božič jim ni liotel dalje pripovedovati, ko je videl, da mu nihče ne potrjuje, da ga je marveč eden le zasmehoval, drugi so ga pa itak le iz radovednosti poslušali. Šli so narazen različnih misli. Kmet Slovenec je gotovo menil, da iz tega nič ne bo, da ne bodo imeli kmetje od tega koristi, morebiti še škodo.
Drugi so kar molčali doma o tem ; družini niso hoteli pripovedovati ničesar, češ, vsaj ne bi razumeli, čemu bi jim torej človek razkladal kaj tacpga, česar Se sam dobro ne ume. Božič edini je imel trdno zaupanje v novo posojilnico in v može, ki so jo v roke vzeli. Vendar je njega samega ekrbelo, da bi ga utegnilo to kaj stati, ko se je tako malo móž podpisalo. Slišal je, da bode odbor moral iti s sprejetimi pravili k no-
tarju, da bode precej pisarij še treba, pa veliko kolekoT ali štempeljnov. Da bode treba poslati pravila k okrožni sodniji v Novomesto, kjer se mora nova posojilnica registrovati, t j. v zapisnik zapisati. Vse te stroške ne bo mogel poplačati odbor sam, v kateri 30 bili izvoljeni župnik, kaplan, učitelj, trgovec in pekar.
Pa pustimo za zdaj Božiča in ostale kmete v Lepi vaai, pa oglejmo si drugo vas v naŠi fari.
n.
Na Gcrici je danes sejem. Veliko ljudi pride na ta sejem, ki je vsako leto o Kresu, Priženejo nanj posebno veliko živine, zlasti mladih prašičev. To leto so bili ljudje prignali tudi precej goveje živine, a prodali je niso bili dosta, ker ni imela še sedaj nič prave cene zavoljo pomanjkanja krme po zimi. Ljudje so pa nakupili prav veliko mladih praličev, da jih redé potlej tja do Božiča in
Naâlm gospodarjem.
Mnogo se je vže zboljšala sadjereja na Kranjskem v zadnjih letih, za kar se imamo t prvi vrsti zahvaliti c. kr. kmetijski družbi Kranjski. Storiti pa nam je vendar že velik korak, da dosežemo ono stopinjo v sadjereji m v kmetijstvu sploh, katero so dosegle pred nami druge sosednje dežele. Priznati moremo, da je temu kriva pri nas največ nevednost. Hvala Bogu, da so se začeli vendar zanimati za družbo vže nekteri kmetovalci na deželi ; upati je, da se bode družba vendar z časom razširila po želji družbenega odbora.
Da se družba posebno zanima za sadjerejo, priřajo naj častitim bralcem sledeče Številke: Družba je spremenila poskuSevalni vrt na Poljanah v drevesnico, v kateri je nasadila leta 1885 in
1886	nad 20.000 požlahtnjenih drevesec; leta
1887	zasadilo se jih je zopet 12.000, in tako se jih bode zasadilo vsako leto nekaj. Iz drevesnice bode dala družba na leto 10.000 nad 2 metra visokih, pravilno izgojenih drevesec najboljših vrst deloma zastonj, deloma prav po nizki ceni. Prvo drevje nove drevesnice se bode oddajalo koncem leta 1889, torej prihodnje leto; v desetih letih se bode nasadilo na ta način povprek na Kranjskem do 100.000 sadnih drevesec. Kmetijska družba delila je in bode gotovo le svojim udom. Mnogo pa se še nahaja vasi in celo občin na Kranjskem in celo v Ljubljanski okolici, kjer so udje kmetijske diužbe sila redki. Znano mi je, da se v obširni obřiui Poljski nahaja le eden ud kmetijske družbe. ïa občina ne bode dobila mnogo od vsega tega ogromnega števila drevesec, ako se bodo kmetovalci tako malo brigali za to družbo. Ker je pa ta ud eden prvih mož v Poljskej občini in poleg tega še gostilničar, ne bilo bi mu težko o
priložnosti spodbujati sosede, da bi pristopili h kmetijski družbi. Vsaj to hi bilo njemu v Čast ia sosedom ter celi občini v korist. Za dva goldinarja udnine, ki se vplača v družbeno blagajnico, dobiva vsak ud društveni list „Kmetovalec" s prilogo ,Vrtnar". Ta list stane tudi za naročnika, kini ud družbe kmetijske 2 gld., poleg tega imajo udje kmetijske družbe lepo priložnost, izboljšati si semena poljskih pridelkov, n. pr. semenski krompir dobijo udje 50 kr. ceneje pri 100 kg., kakor ne-udje ; euako se dobiva seme nemške detelje lucerr ne po znižani ceni. Torej gospodarji pozor! Pristopajte k družbi kmetijski v velikem številu — ne bode vam žal.
Močno se pogreša pri nas Še sadno drevje ob potih in cestah, kar se vidi n. pr. na Českem, Virtemberškem in Nižje Avstrijskem. Tam so vse ceste, pota in meje med posameznimi njivami zasajene z visokim sadnim drevjem. Sadno drevje tako ne sme biti pregosto nasajeno, pravilno obrezano in očiSčeno, daje prav malo sence, katera ne nareja nikake škode. (Naj se v spomin letošnje slavnosti zasaja to drevje).
Na tisoče in tisoče sadnih dreves bi v vsakem okraju lahko več rastlo, kakor se jih sedaj nahaja. Znane so mi vasi v ravno poprej omenjeni občini, katere imajo mnogo občinskega sveta, katerega pa obraŠča trnje in grmovje. V zimskem času naj bi se tak svet očistil in pripravil, da bi se potem spomladi nanj nasadilo sadno drevje. Takó po ohEinskem svetu nasajeno drevje bi spričevalo, ko bi dorastlo, da so imeli vaški iu občinski predstojniki glave na pravem mestu ob tistem Času, ko so se ponašali z imenom „predstojniki" vasi ali občine. Ob enem bi bilo obilno sadnega drevja v vasi ponos in čast kraju in dajalo bi ob vgoduih letinah prebivalcem na tisočake
potem za dom zakoijejo. Ljudstva je prav veliko na sejem privrelo, ker imajo ljudje todi, pa menda povsodi navado, da pridejo na sejem, če tudi le en sam pisker ali robec kupijo. Zdi se Človeku, da kakor gospođa na sprehod bodi, tako postopajo kmetje po sejmih. In rekel bi, da so sejmi več ali manj kmetom v škodo. Od gtacu-narjev morajo vse dražje na sejmih kupiti; po krčmah pa veliko novcev potrošijo. Skoro bi se upal trditi, da je mnogo sejmov dandanes odveč, ko je že pri vsaki fari trgovec, ki je pripravljen sleherni dan kmetom preskrbeti, česar želijo. — Na Gorici je bil sejem o Kresu letos tako dobro obiskovan, kakor še malo kdaj. Če je tudi kdo nasprotnik sejmov, vendar rad gleda, kako yudje prodajajo in kupujejo, kako ponujajo in hvalijo svojo robo, kako židovski átacunar kmetom svoje slabo blago vailuje itd. Tak piS in vriš je bil tudi na Gorici, kamor so prišli kmetje z so-
sednih vasi, i/ Lepe vasi, z Bregovja, z Pristave, z Dolge njive in dr. Od naSib zuaucev je pripeljal na sejem Janez Slovenčev eno kravo in jo prodal Frjančiču z Gorice. „Ne bi jo bil vam dal tako po ceni", djal je Slovenec, „ko bi ne bila sila za denar. Imel sem dolgo doma 100 gold, dobro shranjenih, a neki prekanjen ciganski tatinski berač mi jili je bil vkradel ; bilo je to včeraj teden. Prenočili smo hinavskega postopača, ki si je zjutraj in po noči ogledal naš stan in se drugi dan, ko smo bili vsi od doma, zopet priklatil in mi celih 100 gld. ukradel".
Frjančič ga miluje pa mu svetuje, naj nese pa zdaj denar v posojilnico, ki ga mu je za kravo odšteval. Slovenec mu pa pove, da ima denar že drugo pot, da bo moral iti v graščino za travnik, ki je še na dolgu. Med tem pogovorom se zasliši pri nekem štantu glas: „Tat, tat, primite ga, držite ga".	(Daljo siodi.)
dobižka. Po drugi strani bilo bi pa tudi najboljši znak in pravi dokaz, da bo Slovenci tudi pravi vneti naprednjaki. Sedanji rod bi zapustil naslednikom svojim najboljše znamenje prave ljubezni, skrbljivosti in zavednosti svoje. Vaši predniki so posadili tudi prav mnogo že starega sadnega drevja, katero moramo tužnim ožesom gledati, kako se počasi poslavlja iz naših vrtov. J. M. Krivčev.
Dolenjske ceste.
Govor dri. poBlanc« JakoHia Hrena v drž, zbom 25. aprila 1888-
Visoka zbornica! Govoriti hočem o cestah svoje domovine, torej o zadevi, ki je za kroge, katerih se tiče in zlasti za dolenjske okraje, katere jaz zastopam, take važnosti, da je zanje, kakor bodem dokazal, prav Življenako vprašanje. Dovoljujem se opozarjati visoko državno upravo na občutne pomanjkljivosti in napake javne državne ceste na Dolenjskem, katera je, četudi je skoro jedino občilo velicega in razprostranega ozemlja, vsled tega, da je prvotno napačno narajena, v takem stanji, da zares treba hitre pomoči, 5e nečemo, da se Še nadaljujejo velike gospodarske škode, katerim je uzrok slabo stanje te ceste in da se še ne povečajo.
Ta cesta je iz Ljubljane v Uudolfovo skozi ves severnovzhodni del Dolenjske držeča državna cesta, ki se navadno imenuje dolenjska državna cesta. Dolga je 70 kilometrov, ter pelje mimo najvažnejših župnijskih krajev, Šmarija, Višnje gore, Št. Vida, Trebnja in Mirne peči, okrog nje je gosto prebivalstvo, za katero je jedino občilo. Veže štiri Bodnje okraje, Ljubljansko okolico, Zatičino, Trebnje in Uudolfovo, skozi katere drži, ter sosedna sodnja okraja Žužemberk in Mokronog s stolnim deželnim mestom in je tako posreduje veže severnimi in zapaduimi deli dežele. To je nekako glavna in življenska žila, v katero se v njenem dolgem razprostiranji stekajo druga stranska občila Dolenjske, po katerej se torej premiie ves promet Ijudij in blaga od jugozapadne periferije dežele proti središču. Seveda služi ta cesta tudi c. kr. poŠti za prevažanje pisem, blaga in Ijudij. Ta cesta je pa tudi velicega vojniškega pomena, kar kaže že pogled na zemljevid in kar se je od visokopoklicane vojaške strani potrdilo, ter bi imela posebno tedaj veliko važnost pri kakem vojaSkem opravilu na jugu, ko bi železnica, ki drži na severni strani Dolenjske ob Savi iz Zagreba v Ljubljano, poškodovale ali zagradile nesreče ali drugi dogodki, morda v korist Hovražne moči, da bi se ne moglo prevažati po njej. Ta slučaj je res samo mogoč, a previdno vojno vodstvo mora vendar računati ž njim, zlasti zategadel, ker bi v tem slučaji vse vojaško gibanje iz Ljubljane proti Karlovcu in Zagrebu, torej proti hrvatskej meji sploh se vršilo samo po doleujskej državnej cesti.
Ta okoliščina, gospóda moja, je ne gledé na drage krajevne in gospodarske ozire tako važna, da B staUšča državne blaginje in državnih koristij zaslužuje najresnejšega in najpozfirnejšega uvažanja. Eako velik pomen imajo dandanes ceste in dobra občila za pospeševanje kmetijstva, za razcvet obrt-nije in torej sploh za večjo plačilno zmožnost, mi ni treba, gospođa moja, še razkladati.
Dobrih občil pa Dolenjskej baš najobčutnejše primanjkuje. (Res je! Tako je! na desnici.) Do-lenjskej treba je pač v prvej vrsti železnice. (Tako jel na desnici.) Toda, kakor je moj častiti prijatelj, govornik s te strani visoke zbornice poudarjal, zastonj prizadevajo se zastopniki Kranjske že več kakor dve desetletji v svojem deželnem zboru in v tej visoki zbornici, kakor tudi drugod s svojim uplivom — in potrditi moramo, da sedaj v popolnem soglasji — da bi napotili državno železniško politiko, da bi se jela zanimati za Dolenjsko, toliko prezirano v tem ozira, da bi se zgradila železnica, katere že tako dolgo želimo, potrebo, katere je vlada Že priznala in jo je že nam obetala, ter jo je že o svojem času bila vstela mej železnice, ki se imajo še graditi. (Tako je! na desnici.)
Glede na to moral bi misliti, da je vsaj tamošnja, kakor sem dokazal, za krajne gospodarske državne in politiške dobitke tako važaa cesta v takem stanji^ da more zadostovati nalogam, katere ima izvrševati Toda temu nikakor ni tako! Ta cesta ima, kakor si bodem mojal natančneje razložiti, ker je bila sprva napačno narejena, take pomanjkljivosti, take grozne napake, da je skoro ni enake.
Označil bi jo za uzorec ceste v tem smisla, kakor se ceste ne smejo delati. Teško mi je najti primerne besede, kako so brez glave postopali stavbeni inženirji, ki so merili to cesto prav za nosom po zračnej črti, ter se neso nič brigali, kako je ozemlje, kje drži navkreber, kje navzdol; ali pa da bi razložil beđastoče tedanje uprave, katerej se je baje zdelo narodno-gospodarski opravičeno, če bode cesta imela mnogo klancev, da bode v več krajih treba priprege, da bodo gostilničarji ob cesti imeli vež zaslužka.
Če tudi vsak, ki količkaj pozna ozemlje, da celo tuj potnik, ki prvikrat pride v ta kraj, na prvi pogled spozna, da bi bili morali in tudi mogli cesto napraviti po ravnini skoro povsod; poiskali so vender z neko posebno pretekanostjo in z zatajevanjem zdravega človeškega razuma vae hribe in klance, da so po njih naredili cesto ne zmeneô se, da je okrog in okrog ravnina in da kje teče kak potoček, ki naravno kar kaže, kod bi bili morali narediti cesto.
V kolikih krajih je predpisano, đa se mora rabiti coklja in v koUkih krajih treba priprege,
natančno ne yem, a povedalo se mi je število, ki se da izraziti v dvanajstoricah ; da take razmere podražujejo promet v kakem kraji in ga otežujejo, da včasih, po zimi, kadár je poledica, motijo in ovirajo, je jasno. Že iz tega se lahko mislite, kaka da je dotična cesta in po kakih krajih da drži.	(Konao slađi )
Kaj jo novega _ po avstrijskem cesarstvu?
' ' V državnem zboru je bil te dni razgovor o državnem prorafSiiau končan. Rizgopora eo se udeležili tudi nekateri vrli slovenski poslanci, ki so mogli na vrsto priti. G. dr. Poklukar n. pr. je govoril o kmetijstvu, g. Pfeiier je terjal večje podpore za zatiranje trtae u5i, gg. dr. Ferjančič in dr. Gregorec sta se pa pritoževala, da nekateri sodniki nočejo slovensko uradovati; štajerski nemS-kutarski poslanec iz Cilja dr. Foregger (voljen tudi od kakošnega zaslepljenega Slovenca) je pa zabavljal Slovanom, in posebno še Slovencem tako, da ao se ga sramovali njegovi tovariši sami.
Zdaj bo državni zbor prenehal in začele ss bodo posvetovati delegacije, t. j. nekateri izbrani avstrijski in ogerski postanci, ki se bodo zlasti o potrebi za skupno vojsko posvetovali. Za vojake se pa terja zopEt novih 43 milijonov. Vojaščina rea pri nas ia dragod silno veliko stane, ker menda sosed sosedu prav ne zaupa in zato hoče vsak dobro oborožen biti. Bridko res, da moramo svoje krvavo pridobljene solde dajati le za naprave, s katerimi se ljudje pobijajo; — ali ni drugače! Ako nočemo, da nas kdo drugi ne zgrabi nepripravljene — moramo Šteti! Vsakdo želi, da bi bil temu konec, a pričeti ne mora nobena drŽava.
Kaj je novega po širokem svetu ?
Srbski kralj, s katerim njegovi podložniki niso menda kaj posebno zadovoljni, je bil obiskal našega presvetlega cesarja. Kralj je uže dalje časa sprt s svojo ženo, ki je ravno sedaj bivala s sinom Aleksandrom na Dunaji. Mislilo in pričakovalo se je, da se bodeta sprijaznila kralj in kraljica — a bilo je zastonj prizadevanje.
Francoska zbornica se je posvetovala o novi vojaški postavi. Po tej postavi bode moral biti Franfcoz vojak celih 25 let. Nemčija dela francoskim popotnikom ob meji težave, kar jezi francoze. Obedve državi ae oborožujete.
Angleška in nemška država se bolj približujete, od kar je bila angleška kraljica v Bero-linu — in ker Nemčija misli, da vtegne v kratkem potrfebovati angležko pomoč zoper Rusijo.
Rusija in Nemčija se bolj pisano gledate kakor poprej. Nemčija ne dovoli, da bi se rusko uvaževalo — pa tnďi marsikaj dražega je med njima poravnati.
Zdravje nemškega cesarja je zdaj boljše ij slabše — a dobro pač ne bode nikdar več. Naj bi ne imel imenitni gospod tako učenih zdravnikov — zdavnej bi bil uže zapustil solzno dolino. Čudežev vendar tuli ti učenjaU za drag denar ne znajo delati.
V Barčelani na Španjskem se je otvorila velika svetovna razstava.
Piáe 80 nam;
Iz Novegamesta. — [Vesel dan „Dol. pev. društva" in „Sokola".] Jako veseli dan je imelo ^Dol. pevsko društvo" in mladi novomeški „Sokol" dne 20. maja. Omenjeni dru5tvi ste Šle preko Gorjancev na Belokranjsko v prijazno Metliko. Bilo jih je iz Novegamssta nad 80 osob. Ojobito pohvalno gre tii osneajati Še to, da se naš nežni spol vedno bolj zanima za narodno stvar. Bil je tudi po vsem dobro zastopan.
Zslo je izaenadil došle goste vže sprejem. Vže od daleč je dohajajočim donel pok možnarjev. Ob cesti so stali slavoloki, prijazno mestice pa je bilo okrašeno sè zastavami. — Glede narodne vzajemnosti pa je bil, rekel bi, ta izlet jake važnosti in prvi „praznik" za naši društvi, ki smete 8Ó zlatimi črkami zabilježiti to v svojo kroniko ; zakaj počastil je tudi „KarlovŠki sokol" svoje Slavene in mlajše brate. S tem se Širi prava slovenska vzajemnost. Močem omenjati raznih pozdravov in govorov; da nismo pre:>bŠÍrni, hočemo zabilježiti le to, da je říovomeške in Karlovške goste preprijazno pozdravil slavnostni odbor z g. županom na čelu. Vrle gospice pa so jim darovale šopke, na znamnje slavenske vzajemnosti. Sprejema se je udeležila tudi vrla požarna hramba.
Po sprejemu so šli doŠli gjsti v župnijsko cerkev, kjer je imel sv. mašo Metliški prošt, preČ. g. Dovgan. Dol. pevsko društvo pa je oskrbela cerkveno petje mej božjo službo. Da je bilo ir-borno, ni nam treba omenjati.
Vse goste je pa združil skapni obed pri g. Muca. Obeda se je vdeležilo nad 120 osob, za Metliko ogromno število. Če pri tem številu postrežba ni bilaj kakor si jo človek želi, je glede okoliščin prezirati. Mej o'jedom je svirala izvrstna Metliška meščanska godba. Raznih govorov mej obedom ne boderao omenjali. Li to hočemo še omeniti, da so šli zbrani gostje po obedu okoli 4 ure v mestno „lozo". Tuje „D )1. pev. društvo" prepevalo lepe zbore, sokoli, Karlovški in Novomeški, zabavali so občinstvo s telovadbo, godba Metliška pa ie dala živahni mladini priliko, da se zavrti na prostornem odru.
Ko je solnce Šlo v zaton, podali so si bratje .sokoli" roko v slavensko vzajemnost ter se odpeljali proti domu Karlovcu. Kranjski gostje pa
SO Be ge nekoliko po svoje zabavali v Metliki, potem pa se tudi Trnili na svoj dom.
Bog đfti, da služi ta shod bratov Hrvatov in SlOTencev na prid slavenske vzajemnosti!
Bomačo vesti.
(Imenovanje.) G. Frid. Gai imenovan je za geometra. G. R. Ahčin gre iz KrSkega sra đavkarskpga adjunkta v lladeíe, g. Šubic pa iz RadeÈ v KrĚko kot vajenec pri davkariji.
(Za pogorelce) v Vinici je g. Pfeifer med državniiai poslanci 75 gold, nabral.
(Odlikovanje.) Prva graSka pivovarna na akcije (nekedaj Frana Schreioera sinovi) zadobila je zopet visoko odlikovanje. Ravnatelja g. Frideriku Hanischu dali so 15. maja na sveřani način pri italijanskem konzulatu na Dunaji za omenjeno pivovarno diplomo dvorskega dobavljaža Njegovega Veličanstva italijanskega kralja. Ono odlikovanje naŠe obrtnosti vredno je, da se pov-davja tembolj, ker nima do sedaj noV-na druga pivovarna, tudi tobena italijanska ne, takega odlikovanja. — Uradnik imenovane pivovarne za HrovaŽko in Slovensko je g. Matija Kette (Slovene), stanujoči v Zagrebu, Ilica štev. 54. Do njega uaj ae blagovoljno obrnejo vsi oni, kateri bi piva iz omenjene (nekedaj Schreinerjeve) pivovarne rabili.
(Za župana) v Veliki Loki pri Zatičini je izvoljen g. Fr, Novljan, svetovalca pa J. Svet in J. Erjavec.
(V Škocijanu) je bil izvoljen županom gosp. Globevuik Jože, svetovalcem pa gg: Mole Martin iz DobrovĚkevasi, Jerwaiičič Jože iz Družic, Rohrman Matija h Dobrovškevasi, Matko Martin iz MaŠkovec in Vonko Jaiifz iz Dobrave.
(Kmetijska družba kranjska) ima 14. junijem v Ljubljani svoj veliki letni isbor.
(V Radečah) so že volili odbor, ki bode priredil kaj v spomin letošnjega praznika 40 letnega vladanja našega presvetlega cesarja. Kaj pa drugod po Slovenskem?
(V Žužemberku) ustaiiovila ae je prostovoljna požarna bramha, ktera šteje uže uad 90 Članov, poveljnik jej je g. nadučitelj Koncilja. Živili!
(t Umrl) je 28. maja gospod Franc Jakše, C. kr. auskultant, občeznani in priljubljeni rodoljub ter izvrsten pevec. Naj v miru počiva! — Pogreb je bil slovesen. Dol. pevsko društvo zapelo mu je žalostinki.
(t Umrl) je 21. maja Matija Rohrman. posestnik v Dobrovški vasi pri Škocijanu. Ranjki je bil pravi uzor skrbnega in naprednega kmetovalca. Kot marljiv aadjerejec dajal je že od nekdaj T3em najlepši izgled. Pridobil si je s tem obče priznanje in naš strokovnjak, vodja g. R. Dolenc,
odlikovat ga je v avoji knjigi „Sadjarstvo" za „izglednega dolenjskega sadjarja". Zasluženemu in nepozabljivemu možu bodi Wag spomin!
(CveteČe grozdje). BinkoStrio nedeljo je imelo pri g, Ogulin-u na Tržki gori poleg Ru-dolfovega grojzdje amerikanskih trt; Riparia Sauvage, popolnoma razvito cvetje. Škoda, da to grozdje ni za rabo, ker trta le služi, kot napadom filoksere protivna, za podlago pri cepljpnji naSih trt.
(Koze ali osepuice) so v raški in ča-težki ťari ob Savi; posamezni sluiaji sn bili tudi okoli Novega mesta, na Toplicah io v Trebnjem.
(Trtna uš) se letos zopet bolje Širi v vinogradih okoli Leskovca in Krškega.
(Pošto pri sv. Roku) blizo Zatičine so bili okradli; tatovi eo odnesli 500 gld. ; neverno, ali EO jih že zasačili ali ne.
(Nauk, kako zaaajati vinograde z ameriškimi trtami, da jih trtna uš ne more uničiti), je naslov knjižici, katero je spisal po naročilu dežel, odbora kranjskega gosp, Ribard Dolenc, vodja vinarske, sadjarske iu polje-deljske šole na Grmu. V knjižici poučujejo se vinogradniki: „Zakaj moramo zasajati vinograde z ameriškimi trtami in katerimi? Kje dobiti ameriških trt? Kaj početi z ameriškimi trtami? Kako jih cepiti in s katerimi domačimi trtami? Kako cepljenje ukoreničiti in zasajati? Kako obdelovati v vinograde zasajene cepljene ameriške trte in kako jim gnojiti?" Knjižica torej ohseza vse, kar je treba vedeti vinogradniku v krajih od trtne uši napadenih. Pisana Je v lahko umevnem jeziku in ima v pojasnilu 14 slik. Oddajala se bode brezplačno revnim vinogradnikom na Dolenjskem, dobivala pa tudi pri knjigotržcih v Ljubljani, Novem-mestu, Celji in Ptuji za nizko ceno 10 krajcarjev. Knjižica bode dobro doi^Ia tudi slovenskim vinogradnikom na Štajerskem, kjer trtna uš še huje razsaja, kakor na Kranjskem. Tisk je ličen in dela vso Čiist „Narodni Tiskarni"- Tiskanih je 5000 iztisov. Z izdavo te knjižice je deželni odbor ustregel sklepu deželnega zbora kranjskega v poslednji sesiji. Naj bi vinogradniki ae ravnah po danem nauku, resno se lotili dela in ne gledali obupno, kako jim trtna uš uničuje vinograde.
(„Rudeči križ iu njega pomen za kmečko ljudstvo*"), zove se knjižica, katero je spisal iu izdal na svoje troške g. Srečko pl. Lenk, graščak ua Raki, v slovenskem in nemškem jeziku. G. Lenk opisuje v tej knjižici pomen „Rudečega križa' ter jo je priobčil v ta namen, da tudi kmečko ljudstvo seznani z „Uudečim križem" in da ga kolikor mogoče tudi pridobi za to človekoljubno podjetje. Slovenskih izvodov rečene knjižice podaril je g. Lenk društvu 2940, nemških pa 480, katere izvode je društvo v Ljubljani razposlalo na razne kraje.
Razne Testi.
* (100.OOO gld.) je bil z žrebom (Jozom) zadel neki natakar v Beljaka, ki ne re, kaj bi denarjem poéeJ, morebiti bo vzel kje veliko gostilno v najem.
*(Vino pretakati) in vino v polnih sodih imeti, to amo Dolenjcem že večkrat priporočali, pa vendar so nekateri mali vinogradniki tako neumni, da pnete se o binkoâtih vino nepretočeno na droZjihj in eeló v sodih na pol praznih. Če se takim vino ue skvari, je več kot čudo* (Zoper loterijo) se v državnem zborn bojuje poslano« Roser že 25 let. Ta je namreč letos petindvajsetih pri razpravi državnega proračana dvignil se proti loteriji ter zahteval, da se odpravi ta madež nase finančne uprave. Namen njegov je vse-kako hvale vreden; i mi smo uverjeni o pigubnem uplivu državne loterije, katera spodkopava javno nravnost ter oškoduje materijaluo blagoiitanje državljanov. Vzemite le državni proračim v roke, in prepričali se bodete, da ima na pr. siromašna Kranjska vsako leto okohi 120.000 gld. po odštetih dobitkih čiste izgube pri loteriji!! Odstranitev loterije je torej tndi z gmotnega «tališča jako želeti, težava je samo jedna, — odkod dobiti nadomestilo za ouih osem milijonov, kateri sedaj iz tcgn sicer jako umazanega vrelea prihajajo toliko potrebnemu finančnemu ministru ?f Mesto teh dohodkov trebalo bi uvesti kak nov davek ali zvišati Že obst^tječe, in tn pač ne znamo, ce bi prebivalstvo preveč zadovoljno bilo s tako zameno ! To težave tudi dobrohotni Roser ni mogel Bpraviti s sveta, in vsled tega ostane želja ujegova, le želja.
Sejfnovi na Dolen^shem:
v juniju: 1. v Mirni peči; 2. v Zvirčah; 4. v Novem mestu in Litiji; 6. v Vinici; 7. v LoĚkem potoka; 9. v Žužemberku; 13. v Trebnjem; 15. v St. Vidu pri Zatičini; 18. v Bučki; 21. v Lašičah; 25. v Črmosnioah, na Mirni, v liibnitsi, Tisnjigori in Šentjanžu pri líadečah; 30. v Mirni peči in Zagorji (za Savo).
Žitna cena v Novenfi mestu 28. maja )888.
Domače pâeniee mernik 2 gld. 10 kr., Debelače (koruze) 1 gld. 50 kr., Sorsice 1 gld. 60 kr., Rži 1 gld. 50 kr., Ječmena 1 gld. 50 kr.. Ajde 1 gld. 10 kr., Ovsa 70 kr.. Krompirja 55 kr.
Loterijske srečke. Trst 19. maja	80 46 71 69 39
Gradec 26. ,	10 8 35 19 39
Za popravo hiŠB katoliške družbe rokodelskih po-tnoiinikDV v Rudolfovem so darovali;
Og.: Fr, Pintnr 2 gld, Kuitnenoran 5 g)d., kan, k. Z«-mojic 2Q gld., Fr. Dnliufir, ïup 5 gld., M. Pintar 5 jfld., No-imčiiovaii Spodnjo UolunjiikQ ao f;ld., A.. UUobo 2 gtd. 10 ïr,, Neimenovan 2 gU, proSt Fr, Oovgfiii 5 gl., Mih, Taríar 30 gl.
Preklic!
Podpisani s tem iKjavi, da ni deuarja izgubil v krfmi Antona Komljanea v Bučki 26. aprila t. 1.
V Bučki 24. maja 1888.
[83]	Anton Golob,
Z« dobrohotno agSntjo prOBTËQo ljubljene matero,	moj boloznijo in o smrti naSa stare matero, oslromï ta35a
Margarete Bobic,	
katora eo je v SO. iotu avoje důba 17. maja proBotila v boljii svet, izrekamo č6. gg. gTardijmiu in Titcnrjn, po-nebno pa goiip. dijakom pevcem, za [fanljiyo in nepri-Ëakovanu nagrubnico, kakor tudi vsem, ktori so ae tako mnogobrojno pogreba vdaloiili, najtoplejo zahvalo.	
Rudolfovo, 20.	maja 19S8. [80]
Maks Bobič, 0. kr, na(l)>oro£nil[ v p.,	Terezija RdIs, kr. urEuInika vdava,
Ferdinand BobiG,	Frančiška Bobl&,
uradnik Južno jieleznlce, Hillll.f	Marija Verblč,
Anton iarc.	iiefrn.
trgovec in jioaaBtnik,	Etelka Bobta,
Lovro Verblô, C. kr. t^ELvk. kontrolér, VHiC».	Zofija Boblč, HVitlTllljC-
í^í^T* 1. iiinja se otvorijo
rudninske Toplice pri Noveiïi mestu.
Za okusne jedi in pijalo, stara dobra vina, je ukrbljcno^ Za prav obilni obisk se priporoča
[1^3-3]	Avgust Kulavic,
naiemtiik in topUSki z(b-avnik.
Spretna kuharica
se takoj sprejme za vse poletje v 162-3] Toplice pri Novem mestu.

iz dobre bile, kteri ima vsaj enD latinsko §alll aH
realko se sprejme v prodaj&lnieo. — Več o tem pove vreduištvo ,Dol. Novic".	[70—2]
Pošteno pridno dekle,
zmožno ňlovenskega jezika v branju ia pinavi posebno v raćunjenjn, veflčo v bivanju nekoliko belega perila. Preduost ima že izurjena nekoliko v kupčiji. — Ponudbe pod naslovom: i84~ii	H. G., poste restante Vipavi,
Prijetno stanovanje za poletje,
se oddá
na Dolenjskem, pol ure od Št. Jerneja. Taisto obstoji iK sedem proufornih sob % vaiin pohištvom in kubiajo, za vŽitek je na razpolaganje vrt za sočivje in sadni vrt. — Tik poliistva je prijetna hosta. — To stanovanje je tudi Ka dve družini pripravno, Čo se z eno kuhinjo Kadovolč. — Pogoji eo ugodni, in ae več o tem iavć pri vrednietvu „Dol. Novic". [85—IJ
I Sluga
išCe se za ííoTonieško čitalnico.
Kastop službe 15. Julija. — Pogoje pové iz prijaznosti gospod Dr. Albin Poznik v Rudoifovem.
TođstTO deželne Tinarskc sadjarske in poljedelske šole na Ormu naznanja:
1.	da ima naprodaj 20 hektolitrov finega belega vina iz Triko gore leta 1888.
2.	da ima Čistokrvnega bika najboljšega švickega plemena.
3.	da ima Čistokrvnega mrjasca najboljšega angleškega jorkžir plemena, [Tti—2]
ZaTaroTanje proti toři
po najnižjih stalnih prcmijoli,
pri řeinn- BO že naprej fOjiuKti polovico, OBircn « tretjina prosijo, tor le pobere to v stuinji, ko bi bilo treba plaëevnli Éiodo,
ťttvrťjciita
zaTaroTnlBit-deliiièka družba
Franko-Hongroise.
Glavno sgentstvo za Kranjsko v Ljubljani
na Marijnem trgu Ět, 2.	[82—1]
P^^ Oarancijiski zaMad nad 9 miljcitov. ^VQ
Dogodiv&e so Skcde ee kiilanitio poiiivetla In točno plaËaJo. 6 jilníiloni prttnijc řaka i« na ïe]jo, dtkler konin xttťv. Prosilci za Hgcntore obrnejo nej fd do glaino agontnro t Ljubljani. iDitrukrije in drufri! liiiliOTinc, tako dn labk vsalc Ram tinrcdi ;!svitro\ii[iio ponudbo, raipoSiljii dii ici]« ^tisiluiij In ffUDk«.
Pazi naj se, kje se zavaruje.

•«Ht-

T Kudolfoven),
priporoča slavnemn meHtnemii kot kmeOkemu ob~ ČinstTn svojo veliko zalogo storjenih oblek po najnižji coni.
liavtio tako bo tndi priporoča za, vsako- < vrstna k tej stroki spadajoča dela.
Za solidno in izvretuo delo se garantira.
To priporočilo naj velja &e posrbno za belokranjsko občinstvo, la katero &e bode gotovo vsigdar z veseljem potrudil.	3]
g«"»-
J
Jože Strzelba v Ljubljani
kupuje vedno po n aj v I S J i ceni:
iešminjevo Ijnbje, jeternik, čmeriko (teloh), sladke ali šentjanžove koreninice, arnikové rožice, kresnice, t. j. velike marjetice (bele in rumene), ki se po travnikih dobé in razna druga zelišča.
v Kovem mestu sprejema blago iz prijaznoeti gospa Marija Robrmann.	[13—7]
Kranjske in nemške detelje,
oćlšćeno seme prcdenca (žide),
oresiskl gips za deteljo in travnih.
tako tadi
cement za zidanje vodnjakov
Be dobi pri Franu Kastelicu,
trgovcu T MLaudlJL
[33-6]	priporoča tudi
železnino in špecerijsko blago.
Mlin in žaga v najem!
popolno na novo popravljeni mlin in žaga na nekdaj Cinkelnovem posestvu Da Grosupljem v najugodnejšem krajn na razkrižji cest leŽeČ dá se od 1. jnnija t. 1. pod ugodnimi jwgoji v najem.
K mlina in iagi doda se, ako bi to najemnik želel, le njiv in travnikov.
Ta mlin in žaga so evenluelno tndi proda proti plačilu uh štiriletne obroke. — Pogoji bo zvedo pri
Ant. Knez-Uf trgovcu
[72—2]	Î Ijiibljani, Marije Tfmije raln.
Zalogo piva v Krškem
odpreta 15. t m. po isti ceni kakor v Gradcu (pri-rafnnši edino le vozne BtroĚkc)
[63-3] Vekoslav Janež in Anton iugovic.
Pôd z malim vrtom
tik mcBta ob ccsti v Ločno in
nmla njiva,
tndi blizo nieBta, ob Ločeuski cesti
je na prodaj.	[74-2]
Več poié lastnica Frančiška Seidl, Rudolfovo h. st 99.
nad 150 vedrov, se ceno prodajo [■^1-21	V Bajliofu poleg Novomesta.
rff	Zobozdravnik
A. Paichel iz Ljubljane
bode od 26. maja do 3. junija 1888 v Novem mestu (Rudolfovo) v gostilni pri „Solncu" (Gastbot zur Sonne) vsaki dan od 8, ure zjn-traj do 4. ure popoludne oriliniral.
Ustavlja umetne aobe in zobovje brez vsakih bolečin, ter opravlja vse zobno operacije, kakor plombiranje itd,	[77—2]
OdgOTOml urednik, iidajat«lj in ZHloinik |, Krajeû.
NoTsnoHto. — Natiguil J. Krajec.