13. Štev.
V Novem Biestu 1 jnlija.
1886.
Izhajajo 1. in 15. Tsacega meseca. Cena jim je za cclo Kdor Želi kako oznanilo v„Doíen]8ke Novice" na-leto 1 gld., za pol leta 50 kr. — Naročnino in dopise tisniti dati, plaža za vsako vrsto z navadnimi Črkami eprejema J. Krajec v Novfim mestu.	8 kr. za enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
Obrtnija in rokodelstvo na Dolenjskem.
J.
Človeštvo jio širokem svetu redi kmetijstvo, obrtuija in trgovina. Sreřuo je ljudstvo v onili deželah, kjer mu grimt, ruda, rokodelstvo, ťabrike in Se velika kupiija doiiaSajo obilnega zaslužka. So take dežele; se ve da je njih število majhno. Mnogo je pa takili, da si pomagajo le z enim imenoviinili virov, n. pr. veliki Ogerski deželi do-LaËa le kmetijstvo veliko lepih dohodkov. Kranjska dežela se žahb. g ne more livaliti ne s svojim kmetijstvom, ne 7, obrtnijo, ne s trgovino ; niti eno niti drugo ni veliko, O Dolenjskem velja ravno to, vendar je kmetijstvo, osobito vinoreja pri nas Ěe najboljSe, kar imamo. Kako je pa z obrtnijo, o tem hoifemo obširnejše govoriti. Podlaga obrtniji, industriji ali rokodelstvu so rude, ki v zemlji tiče. Izdelovanje rud v razno orodje je po vseh deželah naj Živahnejša indnstrija. Rud Dolenjci veliko nimamo, zato se obrt pri nas ni razvila. Drugi pogoj obrtniji ao vode, da gonijo stroje, in cend gorivo (kurivo), ki isto opravlja. Tega Dolenjci tudi nimajo v veliki meri; torej se obrt ni mogla razviti. Sila in revščina pa ni Dolenjca nikoli gnala, da bi se moral poprijeti ka-košnega rokodelstva ; kajti lepa in se precej rodovitna zemlja mu je tohko rodila, da gaje za silo přeživila; ostal je torej do današnjega dne kmet, poljedelec, živinorejec, vinogradnik in sadje-rejec. Ali torej ni bilo pri nas nikdar niČ obrt-nije? Ali imajo torej tisti prav, ki nam dolenjsko železnico radi tega odrekajo, ker ni pri i.as obrt-nije in obrtnîjskih izdelkov za izvažanje v druge kraje in dežele? Mala je ^daj dolenjska obrtnija, ali bila je nekdaj veija. Koliko je istih večjih obrtnijskili podjetij, ki so pred nekaterimi leti stala, a so se zdaj opustila. Le nekoliko jih hočemo naSteti. Dolenjske fužine, kovačnice v Dvoru pri Žužemberku in v Gradacn pri Črnomlju so stare (Dvorske kacih 100 let), in so imele t prejšnjih časih veliko več dela nego dandanes. (V Gradacn se je vse opustilo.) Fužine so bile tudi pri Zagradcu, od koder so se 1. 1857 prestavile T Ponikve pri Turjaku, pa se tudi ondi niso mogle
obdržati. Pri 8t. Janžu (v radeškem okraji) je bila cinkova fabrika, v Soteski je bila svoje dni pivovarna, v Žužemberku papirnica. Velike žage na vodo s turbinami so bile v Statenborgu pri Mokronogu, v Impolci pri Krskem, v Ponikvah pri Turjaku, v Radečah je bila tovarna za milo itd. Pri Čatežu ob Savi so bile svoje dni tudi umetne opekaniice, ki so izdelovale tako imenovano terakottio robo ; bile so v Belem Kamnu ; enake pa menda tudi pri Impolski graščini, v Artu. A vse to podjetje se baje ni obneslo.
Vse to in drugo kar nam še znano ni, je preminiilo ; ni se moglo olidržati. Kako je z veliko obrtnijo dandanes po Dolenjskem? Fabrike imamo prav za prav samo tri, a od teh treii se bo menda ena opustila, namreč steklarnica pri Kočevji. V Dvoru je plavilnica železne rude, livarnica in delavnica železnih orodij. Izdelujejo; redmo: železne mostove, cevi, plosčeke, razpela, pa tudi parne kotle in dr. Ondi imajo moči za 11), 15, in 13 konjskik sil. Iz okolice, bližnje in daljne, privažajo kmetje železno rudo, katera se sem ter tje dobiva, a nima v sebi dosta železa. Za kurivo rabijo na Fužinah oglje, katero dobivajo iz bližnjih velikih gozdov. V prejšnjih letih so veliko več izdelali in zaslužili ; zlasti v letih 1850—1860 je bil lep zaslužek. Stanje teh fužin, delavcev in ljudstva na Dvoru in okolici je lani v „K. Gl." kaj živo opisal popotnik s sledečim sestavkom, ki ga tukaj podajemo.
Krko, ki tožno, mirno po dolenjskej zemlji teče, malokateri tujec pozna; inostranci poznajo le rake iz Krke, pa še teh ni več. Malokdo pozna doh]io ob Krki od Vavte Vasi in Fužin do Žužemperka navzgor. Narava je tu v Krki na veliko mestih naravne jezove napravila; velika naravna moč Krke, ki bi se dala porabiti drugod V milejših okoliščinah v sto in sto dobrot, je tukaj le malo porabljena. V naíej dolini in v okolici se najde prs-t, ki železo v sebi hrani ; dosti bi bila vredna ta prst kje drugod, samo ne na pozabljenem Dolenjskem. Fužine imamo, lastnina so kneza Auersperga; v njih pripravljajo železo ter železne kovine. Rude ne zmanjkuje, (dobilo bi se je) za veliko tovarno. Ali ta reva je: kam
z železom? Vožnja do Ljubljaue ali Krškega je prebito dolga, draga. V Kočevje, kjer je dosti premoga je 10 ur hoda; bliže premoga zdaj ni. Dovažaiije premoga je neznano drago ; oglje, ki se zdaj pri pripravljanju železa uporablja, malo preveč stane. Akoraviio so gozdi blizo i» ceni ko borovnice, se naša tovarna za pripravljanje želez-iiiue in železniška industrija ne more razširiti, ne more to postati, ko drugod, koder je prevaževanje hitro in ceno. (Konec prihodnjiS.)
Kratito potovanje.
(K on o o.)
„Kakor je nekdaj Srakar prerokoval", govoré dalje oře Grogć, „tako se je res zgodilo". V hribu ali gozdu les in stelja vehko bolj rase kakor poprej ko je kravji zcb vse sproti odgriznil. Sosedje vsaj veste, kakosen je bil uaS „stari borát" ali ,)]»od gradiščem" kakosen pa je sedaj! — Po ravnem pa, prijatelj, kamor lehko vidite od todi skozi okno, je bila naša „gmajna" — kakoršuili imate baje po Dolenjskem še dovolj. Rasel je le kakov grm, kterega je pa kakošen lačnež posekal, predenj si mogel dobiti iz njega pošteuo toporišče, praprot in nekaj poraaudrane trave. Bila je ta. gmajna res našo živino celo leto prav posten dan. Sediij imamo doli njive in travnike, pridelamo sena, detelje, žita in družili rastlin. Gotovo mi bodete pritrdili sosedje, če pravim, da nam daje sedaj uni svet več kakor štirikrat toliko dobiëka, kakor pa ga je dajal poprej.
„Kaj pravite, štirikrat!" odvrne moj brat „oče so mi djali včasih, da jim gotovo nese desetkrat več".
„Jaz tudi trdim, da donasa desetkrat veC,** dé zopet Kbežnik.
„In vendar Janez," pravim jaz, „je na revnem Dolenjskem še toliko gmajn ki bi bile lahko najlepši travniki, najboljše njive, ter bi nesle več kakor desetkratni dobiček Dolenjcu, ki tako težko davke plačuje. Kolikokrat sem se uže jax jezil nad grmičjem pri Sent-Jerneju, pri Dobruškej vasi, okrog Kostanjevice in po veliko krajih ob dolenj-skej cesti ! — Okoli tvojega domovanja ga tudi ne manjka Janez!"
„Iles je taka!"
„Ali to še ni vse," povzamejo besedo stari Grogć, ko so si bili poprej privoščili dober po-žirek dolenjskega viníeka. — „Na paŠi se nam je luarsikaka živina ponesrečila: to je pičil gad — in poginila je ; una si je zlomila nogo. tretja je pala črez skalo, v prepad ter ])oginila. Samo meni se je tako ponesrečilo šestero goved — in vam sosedom, — ali vašim očetom, ker prejšnjih gospodarjev, mojih vrstnikov uže ni — pa se jih je poškodovalo še mnogo veČ. V hlevu za goved
ni tolike nevarnosti. To kaj ne sosedje, so vzroki, da ga ni ne enega več med nami, ki bi zagovarjal pašo po hribih."
„Ej," se oglasi libežnik „o2e nekaj ste pa vendar pozabili, gtioj ! gnoj!"
„Vsaj res! gnoj, gnoj!" dejó zopet oČe, „koliko se ga je poprej raztrosilo na paŠi, po cestah, ulicah in drugod, ko ni nič koristil. Ali sedaj, glejte Jauez, kakov kup ga ima tam-le nas sosed Kobé. — Poprej smo imeli malo njiv in še te smo slabo gnojili, ker so goveda gnoj drugod stresala, rodilo nam je slabo, tedaj imamo njiv vehko več in gnojimo jih boljše — zato nam pa tudi donašajo več dobička."
„Zato" začne počasni Jurež, „zato tudi paša po ravnem sedaj pri nas nima veČ kredita, Čisto je zavržena. Ljudje pri nas so pi'e]mčani ; prostor ki je na paši preredil komaj 4 ali 5 krav, pre-redi sedaj labko trideset goved skozi celo poletje, gospodar ima pa zraven še lep kup gnoja pri hlevu, ki je kmetu zlato."
„Prav imaš Jurež," odvrnejo stari Groge, „na travniku, kterega si napravil iz gmajne, dobi kosa več kakor kravji gobec, pa nič ne potepta. Nekaj si pa naredil njiv. Te ti dajo slame za ]'ezaiiico — deloma pa tečne detelje. Vsak gospodar pa vendar vé, da na enako velikem prostoru prii'ase več detelje kakor sena, koliko pa še le več kakor poteptane trave na paši!"
„Ali tedaj nikjer veu ne pasete?"
Do zadnjih let so še nekteri pasivali po ti'av-nikih in senožetih, jeseni ko se je uže otava pokosila. Ta paša pač ni škodljiva ob suhem vremenu; ali ob mokrem .škoduje mnogo, ne prinese pa ne Bog vedi kaj. Tudi tako pašinjo sedaj mnogi gospodarji opuščajo, da bi pa kar uavskriž pasli po pokošenih travnikih jeseni, se pa sploh brani. "
„Jaz uže ne dam nikdar veČ jiasti," pravi Ubežnik, „Škoda je guoja, dobička ni veliko — otroci se pa navadijo na paši postopanja, lenobe — včasih pa še kaj hujega, kar jim škoduje za celo Življenje. Sploh pa, n&m prepričau jaz pa menda vsi moji sosedje, da je za pašo kraj samo tam, kjer ni za koso. Kjer pa ti je kositi mogoče, tamo nikar ne pasi!"
„Veste kaj, ljubi prijatelji," modruje naš Janez, „kar sem pri vas videl in slišal, me je popolnoma preverilo, da paša ni tista zlata žila, kakor Dolenjci mislijo. Jaz bodem precej silil in naganjal svoje soseščane, da se „gmajna" razdeli. Potem se bom pa ravnal prav po vašem zgledu; iz gmajne mora biti travnik in njiva; rezal bodem rezanico — na pašo pa mi sinček govedi veČ ne bode gonil."
„Prav imaš Janez, ne bode ti žal. Da bi se le kmalu razdelila vaša „gmajna!"
Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu?
Včasih človek komaj čaka, da prime pero ter zapiSe kakoTo novico — vsaj vé, da se novice rade beró. Ali danes je drugače; novic je veliko, težava je, ktere naj odberem, da bodo po volji našim bralcem. Poskusimo: pred seboj imam mnogo lončekov — iz vsacega nekaj vzamem, pa bode.
Državni zbor na Dunaju je 22. junija sklenil svoje posvetovanje. Delalo, govorilo in jezilo se je mnogo — velikokrat prav za prazen nič. Vendar moramo reři, da je vkrenil več dobrega; âkoda le, da so ga nemško-liberalni poslanci dokaj ovirali. Z našimi slovenbkimi poslanci smemo biti zadovoljni; govorili so za nas pri vsakťj priliki, ter odkrivali rane, ki uas skeié v gospodarstvu, v Soli, v uradu. Izročili so več prošenj, zlasti z Dolenjskega, da naj se odpiše davek zarad vremenskih nesreč — toče in slane.
Zloglasni „šulferajn," ki želi slovane po-nemČiti, iiraven pa tudi malim vero iztrgati iz nežnih src, preseda uže poštenim Nemcem samim. Na Nižjem avstrijskem so vatanovili društvo, ki mu bode delalo nasprotj s tem, da bo skrbelo za prave krščanske sole. Če je pa temu tako, ali ne bodemo potem mi Slovenci radi pristojiali k družbi sv. Cirila in Metoda, ki ima namen, podpirati slovenske in „krSčauske" šole?
Kaj je novega po Širokem svetu?
Črnogorski knjez je pred kratkem potoval po Dalmaciji iz Kotora v Reko.
Srbi razkolniki so imeli v Karlovicah svoj cerkveni zbor. Cuje se, da so sklenili pogajati se, kako bi združili se z anglikansko luteránsko cerkvijo. Ako je to resnica, je pač nespamet velika — zakaj ne vidijo liima, od kterega so se odtrgali !
V Bolgariji se prvič posvetuje sobranije ali državni zbor združeno iz severne in južne Bulga-rije. Knez ima v njem veliko večino ; oklicali bi ga bili za kralja, ako se ne bi bil on temu naravnost ustavil. Vé namreč, da bi Uusi tega ne trpeli, ker ga §e vedno pisano gledajo.
Rusija si je napravila v Črnem morju mogočno vojno brodovje. Belebni možiček Turek se trese za lepo svoje mesto (Carigrad. Bode menda malo pomagalo — imel ga dolgo ne bode, naj ga pohrusta vže Rus ali pa kdo drugi.
Zadnjič vše smo povedali, da so v Mona-kovem odstavili bavarskega kralja, ker mu je pamet opešala. Peklo je to ubozega kralja tako, da je skočil v neko jezero. Zdravnik Guden ga je hotel rešiti, ali močni kralj ga je zgrabil ter držal pod vodo, da je utonil — potem je pa v glohočej vodi utopil še sebe. Zapustil je veČ
milijonov dolgov. Sedaj so oklicali za kralja njegovega brata Otona, ki pa tudi nori. Mesto novega kralja l)ode bavarcem vladal princ Luitpold.
Na Angležkem niso hoteli sprejeti postave Gladstonove, po kterej je hotel ta minister popraviti krivice, ki se gode vže blizo 300 let katoliškim Ircem; minister je pripravil kraljico, daje razpustila državni zbor ter zapovedala nove volitve. Morda bode imel Gladston pri novoizvoljenih več sreče.
Kraljica Angležka vlada vže 50 let.
Francozi so izgnali prince, kterih se bojé, da bi se ne polastili francoskega trona ter konec storili republiki. Reč jim bode skoraj gotovo malo koristila — ker princi tudi zunaj ne bodo mirovali — sploh pa v lepej Franciji ne bode lahko miru, dokler kralj ne prime žezla v roke.
Po Italiji še vedno razsaja kolera. Tudi v Trstu so umrli menda štirje; bil je sedaj nekaj časa mir, ali sedaj ste zopet dve osebi zboleli in umrli.
Grki so slednjič vendar postali ubogljivi otroci ter orožje odložili. Bila je pa tudi res kaj nevarna šiba, ki jim je pretila po evropskih vladah !
Gospodarske stvari. Poduk naáemu kmetu.
:i,**Dascti'te pomladanskega mraza obvarujejo, jn ^dobro, da se visoko obrezujejo. No! Dolenjci to radi storé! V vinstvu velik strokovnjak g. Babo v Klosterneuburgu je v tem smislu pisal nedavno v svojem časniku „Wein-laube". Kadeiije, dim, pravi, le malo izda.
(Uni dan suio priporočali nizke — je uže križ. Nizke rade pozebejo pomladi — visoke popokajo po zimi. Nova šola bode o tem veČ povedala. Vredništvo.)
Vsaka zemlja ni za vsako seme! Pšenica ljubi težko ilovnato in srednjevlažno zemljo, rž ima rajše pšenično zemljo, za ječmen je boljša apuena ali glinasta, ovsu zadostuje malo ne sle-hrna, koruzi ugřya posebno mastna in najbolj pognojena zemlja, ajda ima pa rada rahlo in dobro, rovišča in prekopani lazovi so jej najljubši. A sicer skušnja sama kmeta najbolj uči ; posvetuj se pa s skušenimi kmetovalci iz svoje okolice. Sej žita redko, detelje in rastline za klajo pa sploh gosto. Gosto žito rado polega, ker ima premalo utrjeno slamo, bilko. Iz gostega ječmena ni nikdar kaj pridu žetve upati. Ce je še tako redko posejan, skoro se čvrsto obraste iu lepo hiti v klas. Premisli tudi, da pri pregosti setvi mnogo blaga zavržeš. Za tretjino sploh se pregosto seje, kar čisto niČ ne koristi, vendar pa vspešni rasti rastlinic nasprotuje, saj mora imeti
TSakatera rastlinica dovolj prostora ; ob jednem pak je ta tretjina sémena zavržena. Će poseješ v leti le 30 mernikov žita, prihraniš ga lehko če ne 10 vsaj 5 mernikov, in to je že lep dobiček, Žauji, kakor hitro je žito zrelo! Prezrelo žito se rado osiplje. — O žetvi in koánji je potreba raznega kmetijskega orodja. Trudolju-bivi in skrbni gospodar pripravlja že po zimi vse orodje za ])oletni Čas. Pripravljaj oli zimskem času, kadar nimaš druzega dela, na pođu iz slame po-vezila, katera dobro shrani, in po leti ob žetvi jih namočiš pa jib moraS takoj rabiti. Koliko zamude je manj z ženjicami! Ozimno pšenico sej precej zgodaj na deteljišče ali na prabo. Jara pšenica se seje zgodaj na spomlad, najbolje na zemljo, kjer je bil krompir, repa aH zelje. Najboljše vr-Sčenje je: prvo leto kuha, drugo leto jaro žito, tretje leto detelja, četrto leto ozimina. Ječmen in rž sej še pred pšenico, najboljše meseca oktobra in na vsak način pred vsemi svetimi. Koruzi orji globoko. Kaj dobro storiš, če jej zemljo pred zimo preorjeŠ.
Poljedeljstvo.
Ne pozabi na gips, kateri ima moč zveza-vati iz gnoja puhteče redilne droljce. Potrošaj ga po gnoji v lilevii, kakor tuđi na guojišČQ. Kako velike vrednosti jc gips, prepričati se moreš iz naslednje poskuŠnje. V hlevu neke kmetijske šole se je vsaki dan nekoliko fnntov gipsa po gnoji potrosilo. S tem gnojem, ki je potem še nekoliko tednov ležal na gnojišči, pognojila se je polovica njive, druga polovica pa le z navadnim negipsanim gnojem. Že jeseni se je na levi polovici kazala rž temno - zelena in hitrejša v razvitku; pa še dokaj očividnější vspeb videl se je v spomladi. Rž bila je višja, močnega stebla, ni polegala ter je imela polno klasje. Podoben rži je bil oves z deteljo. Tudi oves je bil na levi strani lepši in je imel več zrnja ter je bil težji kakor na desni strani. Najočitnejši pa je bil vspcli pri detelji. Že prva detelja je bila 45 centimetrov visoka na levi strani, na desni strani pa, kjer ni bilo gnojeno z gipsanim gnojem, bila je prva detelja tako majhna, da ni bila skoraj za košnjo. — Prav tako imamo v gnojnici, katera se silno zanemarja ter se pogubno steka po cestah, velik gnojilen zaklad. Zato napravljajmo obzidane gnojnične jame, v katere naj se zbira gnojnica iz gnojišča in iz hleva. Čudovito moč nam kaže naslednja resnična prigodba, katera se je pripetila na Češkem, Prišel je v nelio vas pojioten kmetijski učitelj in je kmetovalcem svetoval, bolje paziti na gnojnico, katero naj bi pridno zbirali v neprodirnih jamah, navlašč za to napravljenih. Le pivovar je slušal dobri nasvet, izkopal jamo za gnojnico in jo vozil na svoje polje. Nekega dne peljal je na saneh njegov
hlapec gnojnično lodrico. Sani na ledenem poti se zmuznejo, gnojnični sod se stoči raz sani ter se razteče slučajno na sosedovo njivo z deteljo posejano. Ta sosed pa je bil tudi jeden tistih, ki so se norčevali s popotnim kmetijsldin učiteljem zaradi gnojnice. Prav ta kmet je rekel, da gnojnica je le Škodljivi slabi del, ki se izcedi iz gnoja, kateri je potem toliko teČnejŠi in koristnejši. Silno nevoljen je bil, ko je zvedel, da je pivovarjev hlapec bil tako neroden, prevrniti gnojnico prav na njegovo njivo. Drugače ])a je sodil, ko je videl v spomladi oni kos deteljišča silno lepo razvijati se. Bila je detelja še jedenkrát tako visoka in gosta, kakor druga, do katere ni gnojnica pritekla. Tudi druga košnja se je jako dobro sponesla. Po deteljišči posejal je rž ; zopet na rži je videl tam, kjer se je raatekla gnojnica, čudovit razloček. Vstavljali so se ob nedeljah kmetovalci in se čudom čudili ! Tudi tu se je zopet vresničila stara pri-slovica, da je malokedaj nesreča brez sreče. Pivo-varjeva izguba je drugim služila na vzgled. Sosedje so ga posnemali in kakor mravljinci so pridno kopati in zidali jame za zbiranje gnojnice in v.9a vas je sedaj preskrbljena z gnojnico, katero polivajo po deteljiščib in travnikili. Poskusi tudi ti in prepričaš se gotovo o dobroti gnojnice, katera ti bo pomnožila kopico detelje in semi. Prav dobro postrežeš tudi detelji, če jo potrosiš s par centi gipsa. To pa imaš storiti le ob vlažnem vremenu pozno jeseni ali zgodaj v spomladi. Potrosi prvikrat le jeden del deteljišča, da vidiš razloček med gipsano in negipsano deteljo. Vgoden vspeli in lep dobiček te bode že pripeljal na to, da ne bodeš potem nikdar več opustil gipsanja. O gnoji bi se dale napisati debele bukve, a tega spisa nam ni moči talco zelú razširiti, da bi o tej važni reči še govorili. 'AbXó iz nova povdarjamo: Pazite na gnoj in ravnajte prav z njim!
Piše se nam: Od Sv. Križa pri Kostanjevici 20. jun.
— Včeraj smo obhajali pri nas jako žalostno slovesnost: položili smo k zadnjemu poČitkn blažega komaj 22 let starega mladeniča g. Janeza OŠtirja, ljubljanskega bogoslovca, ki je umrl po mučnej bolezni tukaj pri svojih stariSih.
llanjki naš rojak je bil ves mladenič po božji Tolji ; ljubeznjiv in prijazen proti vsacemu, veren in pobožen, v resnici ponižen, zato ga je spoštoval in ljubil vsakdo, ki ga je poznal. Mi farani ema ae veselili, da botlemo imeli kmalu vendar duhovna iz svoje arede — doslej ga ni nobenega iz naše fare. — To pa smo pričakovali tem bolj, ker je bil pokojni gospod priden kakor mravlja — stanoviten kakor jeklo v vsa-
kej re6i, ktero je pričel. Toda bleda, neuBinilje-na smrt nam je hipoma vzela vse lepe nade. Ali ne le nam se je zgodila s tem britka zguba, marvež celemu Slovenstvu, zlasti pa Se Tebi, uboga Dolenjska. Ranjki g. Janez je imel namreč razun druzih darov tudi dar pisati za nas uboge Slovence. Uril se je v tem vže sedaj neprestano; brez dvoma bi bil storil veliko dobrega s pisanjem za slovenski narod — ter bi bil tako počastil zlasti Dolenjsko, ki ima doslej ěe primeroma malo znamenitiiï mož, ako mu ne bi bila neizprosna smrt iztrgala peresa iz roke !
Ker je bil naď g. Janez tako vrl, pač ni čuda, da je bil tudi pogreb res tak, kakorànega pri nas nismo Še kmalu videli. Pokopal je ranj-kega g. dr. Marinko iz Novega mesta ter imel primeren ogovor do obilih pogrebcev, priâel je razun tega àe sosedenj gospod, iz Ljubljane pa pet gg. bogoalovcev, ki bo pokojnemu g. tovarišu zapeli nekaj milodoneČih, tužnih pesem v slovo. Bodi mn zemljica lahka!)
Iz Ribnice 8. junija. — Veliko se je Že govorilo po veleslavnih zbornicah, kakor tudi pisalo po Časopisih, kako bi se v okom prižlo nezaupanju vrednim zakonskim zvezam.
Vsaki razumni gospodar, bo pri svoji stavbi gledal na to, da za podlago vloži zaupanja vredne stvari, sicer se bo stavba na slabo vloženem temelju jela nagibati, in gospodar ne bo imel uiti veselega pogleda, še menj pa zaželenega vžitka.
Enako se godi v človeški družbi, za njen razvoj, da bode koristna občini, deželi in državi, je neobhodno potreba, temeljite poštene podlage.
Kakor gotovo solnce bogatina in reveža ogreva, tako gotovo se tudi od nebogatih ljudi, dobra poštena človeška družba pomnoži. Zato mislim, da ne bi bilo prav, ako bi hoteli omejiti ženitovanje samo po visokosti premoženja, marveč naj se gleda le na to, je li dotični lepega vedenja, pošten, priden dninar, hlapec, ali rokodelec , da se pokaže da bo zdrav ia obce koristen ud človeške družbe, — takim naj bi se pripoznavalo prosto ženitvanje. In to naj bi določevala v prvi vrsti občina po poštenih sve-dokih ; stranke naj bi imele pa prosto se še na višjo politično oblast pritožiti, ako bi kteri ne vgajalo pri prvi.
Več let opazujem razvoj in nepoštene razvade človeške družbe, razvidno je da prav velikokrat so Btariši svojih lastnih otrok največi pobujšljivci in sovražniki njihove sreče.
Mladi Janezek pri kakih 14 ali 15 letali bi se moral uČiti poštenega dela — ali glej, pohujšujejo ga stariši : No Janezek ! pa se kaj postavi, ko greš k maŠi, da bodo ljudje vedli da si tudi ti. — Ker je pa pri takih v raošnjici
veiSkrat aula, je mati toliko predrzna, da gre k sosedu kake solde na posodo iskat, ali si jih skuša drugače pridobiti da bi se Janezek postavil , ko bi ga kaki frakeljček spil in pa cigaro med zobe vtaknil!
Po takih maternih postrežbah zaČne Janezek kmali svojo glavico po konci nositi, kakor kaki prazen ržen klas. Tak prevzetnež se nobenega pravega dela noče lotiti, še manj pa gre h kakemu poštenemu rokodelakemn mojstru za učenca.
Naposled si izvoli krošnarijo ki je dandanes beračija. Ko ta ne nese, mati ga tudi dalej podpirati ne more, si misli: oženil ae bom, tako ko drugi da me bo živila. ZaČne pregrešno znanje delati, da bi le svoj namen dosegel — po ženitvi se začne pa pravi pot. —
Tako in enako b« razjeda pravi temelj človeške družbe. Taki malovredni zakoni niso nobenega zaupanja vredni, se sklepajo na naj-veČo Škodo njihovo in so prav škodljivi Črvi soseski, deželi in državi. —
Ako bi bila pa omejitev ženitvanja postavno določena, tako, da se bade le zaupanja vredni ljudje ženili, bi marsikateri stariši, pri izreji svojih otrok mehkužuost opustili in bi jih pridnosti vadili, o pravem času tudi fante opozorili, se oženiti se ne boš smel, če ne boa priden in zaupanja vreden. Odstranili bi tako marsikatero nevgodnost od svojih otrok, in tako bi se pričela prava in poštena podlaga k razvoju človeške družbe, le škoda je, da nimamo tako obče koristno postave.
Iz Ribniškega okraja 20. junija. — Naznanim vam, da tudi pri nas je maja meseca suša zlo pritiskala tako da bodemo živinske krme prav malo imeli. Sedaj nam je ljubi Bog dež poslal, ki nam je prav dobro namočil, polje kaže lepo in sadno drevje obeta bogato letinjo.
V zadnjem listu „Dol. Nov." 1. junija jo je dopisnik iz Sodražice pri Ribnici prav dobro pogodil. Sramota je za celi okraj da je dotična cesta v tako slabem stanu. Ali dopisnik je pozabil omeniti ceste, katera derži iz Sodražice, Žigmarice na Goro in Loški Potok, ki je le še slabša, prav podobna bosniškim cestam.
Iz Krškega. — V Vašem listu od 15. Junija 188(i Štev. 12 burem v dopisu iz Krškega, da hi trebalo mestnim očetom in zastopnikom Krškim za olepšanje mesta tukaj pri nas kaj storiti. To so prav lepe in dobre želje, ali po pravici Vam moram povedati, da ste glavno reč pohabili, ki ne bi koristila samo Krškemu, ampak tudi ubogemu kmetu.
Zavoljo dolgotrajne suše, je pri nas marsikateremu kmetovalcu srce upalo, da ne bo mogel prihodnjo zimo svoje živine prerediti, ker
eo Tečinoma po rebrih vsi travniii goli in ee bo iiako8Ílío sila malo sena. Žirinsko ceno je to tako ponižalo, da se revni kmet ne ve kam obrniti, da bi pri kupčiji kaj pridobil in b tem plačal svoje davke.
Ta nizka živinska cena pa pride le naaim mesarjem v korist, ker oni meso ravno tako drago prodajajo kakor v dragini. Y tem obziru smo pri nas caj na elabšem, ker ima celo mesto Krško samo enega mesarja in ta si nastavlja meeno ceno sam kakor mu drago.
Za oblačila in druge potrebne reči imamo tukaj štiri velike Štecunarje, kateri se dobro počutijo. Kaj bi ne mogel poleg enega mesarja tudi drugi dobro izhajati? Torej mesarji, bi li ne hotel kateri nd "Vas evojc sreč« pri nas poskusiti y Upam, da mu ne bi bilo žal.
Nase mestice je sicer malo, toda celo obljudeno in živahno cbiekano zavoljo mnogih uradov, sejmov in veČ večih slavnosti, šol itd. Po Savi plava vsako leio veè tisoě plavov (floBsov) proti Serbiji ; gospodarji in hlapci pla-TOT ostajajo zavoljo mitnice večinoma v Krškem. Vse to preskrbuje samo eden mesar.
Eavno taka ae nam fodi tudi 6 kruhom, ker imamo na vež ur daleč samo enega peka. Ta pošilja svoje učence na vse strani, da preskrbi ljudi 8 kruhom — dcma pa ga dostikrat tudi za denar ne moremo dobiti. Mislimo, da bi se pri nas tudi drugemu peku ne godilo slabo.
Iz Svibnjega ll. junija. —Kakor ae čuje iz raznih krajev, tako moramo tudi pri naa potožiti , da nas je bila 6. maja t. 1. trda slana obiskala, katera nam je pcbrala vinsko kapljico in sicer po nekaterih gorah čisto, po drugih le deloma. Pri sedanjem lepem vremenu se je jelo sicer trsje precej lepo obrašati, in še tudi Eove mladike imajo neksj grozdja, ako ravno ne tako lepega, kakor je bilo prvo. 27. maja se je bilo okoli 2. ure popoldan nebo zatemnilo in začel se je usipati debel dež zmešan s precej debelo točo — ki pa škode yendar ni povzročila. Toliko hujše pa je razsajal blisk in tresk: strela je udarila v več dreves, ter jih čisto pokončala. Ubila je, žali Bog, tudi ubogo staro ženico, ki je s polja bežala pod hruškovo drevo. Bodi to Tsaeemu opomin : ob nevihti ne iŠči nikdar zaTctja pod drevesom !
Fantje iz dolske in Šent-jurske župnije so se stepli. Neki hlapec je bil tako ranjen, da je drugi dan umrl.
V naši občini sv. Križa so se začele priprave za občinsko volitev, ker je volilna doba že koncem t, m. potekla. Pri tej priložnosti Vas opozorujem, dragi volilci! na uvodni članek ,Dol. Nov." 5. št. I. tečaja.
Domače vesti.
(Občni zbor.) "Danes zvečer ob 6. uri ima poddružnica sv. Cirila in Metoda občni zbor T „Narodnem domu", da se voli zastopništvo za veliko skupščino družbe sv. Cirila in Metoda, ki bode 6. t. m. v Ljubljani. Nadejamo se, da se ga bodo gg. udje mnogoštevilno vdeležili.
(V Novemmestu) je umrl 22. junija gospod Janez Jagodic, c. kr. deželne aodnije svetovalec v pokoju. Kanjki je bil blag mož — in vaigdar pošten narodnjak in veren katoličan. Podpiral je vsa narodna društva. Naj počiva v miru!
(Umrl) je tudi g. professor P, Rafael Klemenčič, kterega se bodo pač raarsikak izobražen Slovenec spominjal kot vrlega učenjaka in učitelja, ki je ljubil vse lepo in dobro. Star je bil 5fi let. Naj v miru počiva.
(Ogenj.) Sv. ReSnjega Telesa dan dopolu-dne ste pogoreli v Ootnej vasi dve hiši. Zažgali so menda otroci.
(Skala) utrgala se je v Dolenji Straži 20. junija ob pol osmi uri zvečer ter grozen strali naredila. Priletela je namreč z največjo silo doli po hribu, tako, da je globoke jame za seboj puščala ter ko blisk švigala mimo neke koče, katera bi gotovo njena žrtev bila, ko bi se skali na zraven ležečih drvah ne bilo spodletelo ; in ko bi se potem kmalo ne ustavila, zares, treščila bi na krčmo g. Janeza Campa, jo podrla in usmrtila ve6 gostov. — Meri ta skala blizo 4 metre ter bajč telita nad sto centov. Še več takšnih sumljivih skal gleda iz vi-počine v siTah vsej okolici. Bi pač dobro bilo, če bi se za varstvo o tej zadevi kaj storilo. Hvala Bogu, da se ni posebna nesreča vsled tega storila, ter nas tudi za naprej Bog varuj taksnih nezgodi
(Nevihta). Dne 27. junija t. L v jutro okoli 5. ure se je stemnelo nebo, grometi in bliskati je začelo, da je bilo strah. Strela je vdarila v vinOgrad v Novej gori v tri kleti, ktere so tudi pogorele, v novo sezidani zvonik T Kamanju, a v Cerkvišeib je ubila moža Jureta Starašiniča, ko je pasel svojo živino. Dežuje, ljudstvo ne more nič delati, krma pokoSena gnije. Ječmen se ne more žeti. Kaj bode vbogi kmet. Veliko rodbin xapuŠČa domovino i išče nore v Ameriki. Trtna uš je konstatirana na Vivodini. Morebiti je uže tudi v vinogradih Drašičkih.
(V državnem zboru) izročil je poslanec g. Viljem Pfeifer prošnjo po letošnjem mrazu poškodovane áentpeterske občine pri Rudolfovem za odpis davka.
(Načelnik cestnemu odboru v Krškem) je zdaj g. Ivan Pfeifer, trgovec v Krškem.
(Premije za konjerejo) ae bodo letos delile T Ribnici 4. septem, za politični okraj kočevski, 9. septembra pa 'v št. Jarněji za politične okraje: KrŽko, Hudolfovo, Črnomelj.
(Lepe slovenske bukvice za otrok«) je izdalo društvo „Narodna Sola" v Ljubljani. Take so namreč kakor uemske ,BiIderbuclilein''. Pa slike eo dosta boljže, in pesmice v njih pa iïvrstne ; kajti zložil jih je znani slovenski pesnik g. Fnntek, učitelj v Št. Vidu pri ZatiČini. lîukvice so najlepše darilo za otroke 7 do 9 let stare in stanejo samo 20 kr,
(Družba sv. Mohor a) je zopet lepo napredovala. Število članov, katerih je lani bilo 29.590, naraslo je letos na 31.G54, torej v jed-nem leta 20G4 članov več. Po škofijah razdeljeni 80 člani tako: Škofija Ljubljanska 12.008, Lavantinska 9658, Goriška 4396, Krška 3034, Tržaška 1594, Sekovska 254, Zagrebška 197, Somboteljska 170, Senjska 120, Videmska 109, Poreška 46.
(Dolenjske Toplice) obiskalo je od 1. do 31, taaja 207 gostov in sicer: 22 gosposkih, 37 kmetovalcev, 22 vojaškega stana, 3 dame, 12 Žensk kmetskega stanu, 2 otroka in 78 prehodnih gostov.
(Kranjska h r a n i 1 n i c a) je letos poslala na Dol enjsko za dobrodelne namene naslednje vsote: Podpore potrebnim gimnazijcem v Kočevji 100 gld., v Jludolfovem 100 gld.; Soli za lesno obrt T Kočevji 500 gld.; ubogim učenkam na dekliški šoli v Kočevji 50 gold.; za kranjske šolarje, obiskujoče meščansko šolo na Krškem 50 glfl. j za deško ljudsko šolo v Rudolfovetn 100 gl. ; za dekliško ljudsko šolo v Rudolfovem 50 gl.; požarnim hrambam: v Trebnjem 50 gl., v Višnjigori 150 gld., v Šmartnu pri Litiji 100 gld. ; konsoreijn za dolenjsko železnico za začetna dela 3000 gld.
(Imenovanje.) G. Ljudevit Perko, sod-nijski pristav y Velikovci, imenovan je okrajnim sodnikom v Žužemberku; g. sodoijski pristav Alojzij Gregorin v Litiji okrajnim sodnikom na Krškem; soduijski pristav pri okrožni sodniji v Eudolfovem g. A,lbiu Smola, okrajnim sodnikom za Metliko.
(Posojilnica) v Krškem šteje že 50 družabnikov ; posodila je večje in manjše zaeske do sedaj 28 udom. Uradni dan je vsak torek ob pol 4. uri popoludiie.
(Učiteljsko zborovanje.) Učitelji novomeškega okraja inisjo v sredo 7. julija svojo navadno uradno učiteljsko skupščino.
(Iz Metlike.) Ustanovitev poddružnice družbe sv. Cirila in Metoda za Metliški okraj 8 sedežem v Metliki je c. kr. ministerstvo dovolilo.
(Birmo) so imeli premilostm gosp. knezo-škof ljubljanski v Bostanji, Laskovci, ua Raki, kjer so jih ljudje povsod prav ^ navdušeno sprejeli. Včeraj je bila birma na Čatežu, danes je pri sv. Križu pri Kostanjevici, 3. julija v Šent Jarněji in 4. julija v Skocijanu.
(Preložitev ceste od Št. Petra čez Otočiće) je dovoljena in nujni izvršitvi priporočena. V ta namen se bo zgradba te ceste po javni licitaciji oddala v pondeljek 12, julija ob 11. uri dopoludne v mestni hili v Novem mestu. Stroški 80 preuiarjeni na 3831 gld. 98 kr. — Dotični dražbeni pogoji in načrti, in sploh vse dalje pozveJbe se izredtS osobno ali pismeno pri načelniku cestnega odbora g. Antonu Vrtačiču v Novem mestu. Pismene ponudbe sprejmú ae do 11. ure.
(Porotne obravnave), ktere se vršijo pri c. kr. okrožni sodnyi v Novem mestu. —• Dnč 30. junija: Franc Makovo, uboj; 1 julija : Jožei'Tomšič, uboj; 3. jul.: Matija Sladič, težko telesno poškodovanje in Anton Peče, uboj ; 5. jul. : Matija Jaksa, Martin in Jožef Stravs, rop ; 6. jnl. : Janez Sterk in Jožef Barič, goljufija; 7. julija: Margareta Cunk, detomor; 9. jul.: Franc Pene, uboj; 10. julija: Janez Jursič, uboj.
Razne resti.
* (Seljencem v Ameriko.) Ker se ljudje s» vedno iz naših krajev seUjo v Ameriko in mislijo, da so jim bo tam Bog vc kako dobro godilo, naj navedemo tukaj, kako amerikansko ljudstvo misli o nasel-jovanji. Linsko loto jo kongres zodiajenih držav storil sklep, ki tiijoem naravnost pravi: Mi imamo dosti delavcev in obrtnikov — mi ne potrebujemo tujcev. Naseljevanje nam je nadležno, nehajte s tem. Nadalje se imajo po tem sklepu kaznovati tisti, kt naseljevanje pospešujejo in tujce vabijo v Ameriko, da bi opravljali dela, katera lahko opravijo Amerikanci sami.
Smešnice.
Nedolžna prekucija. Strašno vreme se bližaje, ToĚa žuga vsa pobit', I3abja vraža naavetnje : Vse orodje obrnit'.
Kaj je Ěudež? — Ako posodi« prijatelju desetak /.a štirinajst dnij, pa ti ga vrne čez jeden toden.
če vprašaš žensko, koliko je stara in ona ti resnico pove.	(Po Bogaía.)
Prva skrb. — Kmet pri zdravniku: „Za bolno ženo in telico sem Vas naprosil, gospod, da mi kaj svetujete. Najpoprej pa prosim kaj za telico, goapod!"
Ponižnost. Stotnik je necega vojaka Že mnogokrat okregal, ker jo bil vedno ves umazan. Ko ga zopet vidi taceg», poskusi ga z lepimi besedami spreobrniti. „Vidiš", pravi, „vsi tvoji tovariši 80 tako iodni, ti imaš pa vedno polno madežev na obleki", „Gotovo, gospod stotnik", se odrede, >,nai pa tudi niao tako ponižni, kot jaz, so vsi bolj ošaboi".
Tudi éviček je za kaj dober. — Krčmar: Kaj pa Je to, da dobro vince vlivate v luavho? — Popotnik: Se bojim, da bi mi kisovc želodca vkup ne zvlekel; za niavbo, ki jo strgaaa, bo pa prav: jo ne bo troba rsvno šivati.
tftr^
Loterijske srečke.
Tr«t 19. jnnija	42 15 13 86 27
Bradée 26. junija
84 4 82 37 18
t
Karolina Jagodic roj. Illowsky potrtega srca naznanja v svojem in imenu svojih otrok Franca in Marije tužno vest, daje nje soprog, oziiom» oče, goepod
Janez Jagodic,
C. kr. dezulne soinlje svetoTiilec v pokoju, po dolgej muĚaej bolezni, previden sè svetimi zakramenti za umirajoče danes opoludno v 57. letu svoje dobe mirno v Gospoda zaapal.
Pogreb bode v ietrtek 24. jnnija ob 6. uri popoiudne.
Svete maĚe zadušnice brale se bodo v mnogili cerkvah.
Blagi ranjki bodi priporořen vsem sorodnikom, zuanccm in prijateljem v blagi spomin in molitev.
Novomesto, 22. jnnija 1886.	[56]
Zalivala.
Za dobrohotno aoéntje mej boleznijo, za poklonjeno Tcnee povodom smrti našega presrëno ljubljenega oèeta, gospoda
Janeza Jagodica,
C, ]ir. doielno sođoue Bvetovaka t i)okojii, izrekamo vsem prijateljem in znancem posebno pa „ Dolenjskemu pevskemu društvu" za zadnjo Èaat, ki so mu jo izkazali, vsem uradnikom in meščanstvu za njih mnogobrojno udeležitev naj-toplejo zalivalo.
Novo mes to, 25. junija 1886. [58]	Žalujoči ostali.
V
Šivalni stroj za črevlje
skoro nov, proda se zavoljo smrti lastnika mojstra. (57-1]	Frančiška Suhi, v Novem mestu.
Ceglarji,
V. H. ROHRMANN,
naslednik JOS. 8TKZELBE v Izubijani
kupuje v vsaki ninožiiii po najvišji ceui;
češminjevo lubje, norice (Belladonna), jeternik (Leberkraut), sladke koreninice, vdovski jezik, šmarnice, kuhinjske kosti,
[25—8]	i. t. d.
Na Dolenjskem prevzame
blago iz prijaznosti gospa
Marija Ilohrmann
v Riidolfoveni (Xoveni nic8tn), kjer se tudi razno milo (žajfa) in sveče pri enaki kvaliteti po ravno isti ceni dobć, kakor kje drugod, ako se resnična ccna pove.
, >
Za Bínkoátí, za prvo sv. obliajilo in za praiiuik sv, Reânjega Telosa priporočamo našo veliko zalogo
v slovenskem, nemškem i. t. d. jeziku. Vso priljubljene knjigo imamo v velikih izbirkih in raznovrstnih vezeh v zalogi. Imenike pošljemo na zahtevanjo brezplpćno.
Eatoliška IJnkvarna v Ljubljani,
stolni trg si, (j.
Otesáno drevo za stavbo
i:59~il se proda v Ruprčvrhu pri Novomestu.
XT T A ^rTiQ
XX SsíjlX V JL XV,
v dobrem stanu, ae proda, — Kje? pove vrcdnistvo ^jDolcnjskih Novic".	{53-1]
iz dobre bišo, kteri ima vsaj eno latinsko èolo ali realko se sprejme v prodajalnico. — Vež o tem pove vredništvo „Dol. Novic".	[54]
kteri bi vse poletje opravek imeli sprejemajo ae pri [55-1]	grajlíÉinskem oskrbniku na Hmelnlku.
in orodje zlatarja kakor tudi različna zlatnina in srebrnina prodaja se takoj ík proste roke.
[«-21	Frančiška Rinki.
V St. Petru v farovžu
je na prodaj 200 veder b^ega vina, mod njim 40 veder muškateicrja.	[60-I]
OdgOTomi urednik, izdajAtelj in založnik J. Krajeu.
NoTomeeto. — Natisnil J. Krajec.