Oglasilo DELOVNEGA KOLEKTIVA LIP BLED LETO XVIII ČETRTEK, 24. NOVEMBER 1988 ŠTEVILKA 5 Letošnji 29. november je pomemben datum, kajti mineva petinštirideset let od rojstva naše republike Jugoslavije. V desetletjih od vojne dalje se je stalno razvijal, izgrajeval in dopolnjeval naš samoupravni socialistični sistem, s skupnimi silami smo dosegli marsikateri cilj. Če obrnemo liste v zgodovini nazaj, ugotovimo, da je NOB pomenila: osvoboditi se okupatorja in porušiti star družbeni red. Komunisti s Titom na čelu so i <•• J- M S#1 ? M med obema vojnama pripravljali pot revoluciji. Čas za spremembe je med vojno dozorel. V novembru 1943 so se vJajcu zbrali poslanci vseh narodov in narodnosti Jugoslavije. Tam je potekalo II. zasedanje A VNOJ-a in sklepi, ki so jih sprejeli, vsebujejo naslednje: — ustanovljen je nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije kot začasna ljudska vlada z Josipom Brozom-Titom na čelu, — sprejet je odlok o odvzemu pravic jugoslovanski vladi v tujini, kralju Petru II. Karadjordjeviču je prepovedana vrnitev, razveljavijo se pogodbe, ki jih je sklenila emigrantska vlada, — Jugoslavija postane demokratična federativna država enakopravnih narodov s federativnimi enotami: Srbija, Hrvatska, Slovenija, Makedonija, BiH in Črna Gora. Delegati so sprejeli odločitev, da se Jugoslaviji priključi Slovensko Primorje, Beneška Slovenija, Istra in Jadranski otoki. Tovariš Tito postane vrhovni komandant NOV in POJ. V zadnjih letih nas vse pesti gospodarska kriza in prizadevamo si tudi za umirjanje političnih nesoglasij. V ospredje silijo nacionalni spori, zborovanja raznih vrst in drugi nemiri. Težko situacijo bomo rešili le s treznimi odločitvami. Vse sile in napore je potrebno vložiti v celovito gospodarsko prenovo. Kajti od pravih odločitev je odvisna pot naše domovine v . losti. Vesna Praznik domovine Vsem članom kolektiva čestitamo ob 29. novembra — Dnevu republike uredništvo V središču tržnega dogajanja Analiza 9-mesečnih rezultatov poslovanja Vsem je poznana trditev, da je poleg materije in energije infor¬ macija bistvo vsega dogajanja. To je v svetovnem gospodarstvu do¬ kazano dejstvo. Zato nobena odločitev ne more biti uspešna, če ne temelji na poslovnih informacijah. Predvsem planiranje mora temeljiti na uporabnih kvalitetah in resničnih informacijah. Samo na ta način lahko usmerjamo gospo¬ darske aktivnosti k zaželjenim in postavljenim ciljem. Naše gospodarstvo je zapadlo v krizo v trenutku, ko se v razvi¬ tem svetu skokovito bližajo super razviti družbi. Mi se nahajamo ne samo v krizi razvoja, temveč nas kriza potiska nazaj, kar smo dose¬ gli v šestdesetih letih, torej gremo v nasprotno smer. Naša delovna organizacija za¬ enkrat še ne čuti posledic gospo¬ darske in družbene krize v Jugo¬ slaviji, nikakor pa ne bo šla mi¬ mo nas. Zato moramo biti pri¬ pravljeni na nezaželene učinke z lastnimi strateškimi odločitva¬ mi. Te odločitve pa morajo teme¬ ljiti na uporabni in resnični do¬ kumentacijski osnovi. Ena izmed pomembnih osnov je tudi analiza devetmeseč¬ nega poslovnega rezultata. Zato je ne smemo obravnavati kot preteklost, temveč kot osnovo za naše poslovne odločitve v te¬ kočem in naslednjem letu. Tudi v naši delovni organizaciji ze¬ lo počasi prodira v zavest prepričanje, da mora glorificirane fizične pokazatelje v obliki visokih indeksov nadomestiti kva¬ litetnejši informacijski sistem, ki bo zagotovil sposobnost hi¬ trega reagiranja na tržne spremembe. Z letošnjimi proizvodnimi in prodajnimi rezultati smo lahko zadovoljni. Na področju nabav¬ nega in prodajnega tržišča ni bi¬ lo nobenih motenj, ki bi negativ¬ no vplivale na našo proizvodnjo. Če izvzamemo administrativne ukrepe, ki so delovali v prvih pe¬ tih mesecih kot posledica »no¬ vembrskega paketa zamrznitve cen« in kasneje po uveljavitvi t. i. »majskih ukrepov« s prostim formiranjem cen in realnega te¬ čaja dinarja, ni bilo bistvenih »gospodarskih pretresov«. Seve¬ da ni potekalo vse gladko, kot se sliši, vendar pa nas navdaja pre¬ pričanje, da bi bilo zaradi ko- njunkturnega povpraševanja nekaterih izdelkov in zadovolji¬ ve preskrbe z materiali možno doseči tudi nekaj več. NU' ražen v norma urah, je bil v le¬ tošnjih devetih mesecih 3,4 % nižji od planiranega in 1,6 % niž¬ ji od doseženega v enakem ob¬ dobju lanskega leta. Povečanje proizvodnje proti lanskemu letu sta dosegli temeljni organizaciji Rečica in Mojstrana. Vzrok je po eni strani v nizkem dosega¬ nju proizvodnje v lanskem letu (zaradi znane problematike po¬ manjkanja kadrov, kvaliteta su¬ rovin, nedokončanih investicij in delovanja ključne tehnološke opreme), po drugi strani pa kot posledica večje produktivnosti in boljše organizacije dela. Slab¬ še poslovne rezultate v primer¬ javi z lanskim devetmesečjem pa so dosegle temeljne organiza- Filbo. Med vzroki nastopajo predvsem: pomanjkanje žagane¬ ga lesa v ustreznih dimenzijah in kvaliteti (Tomaž Godec), po¬ manjkanje naročil (Filbo) in iz¬ pad proizvodnje oblog zaradi ukinive nabave ruskega žagane¬ ga lesa (Podnart). V TOZD To¬ maž Godec je surovinski pro¬ blem nastal zaradi izredno viso¬ kega povpraševanja po ploščah (izvoz) in pohištvu. Letošnji devetmesečni proiz¬ vodni rezultati so v vseh temelj¬ nih organizacijah, razen na Re¬ čici in v Filbu, zaostajali za pla¬ niranim obsegom proizvodnje. Lahko bi rekli, da je temu vzrok predvsem dosedanja metodolo¬ gija planiranja, ki je temeljila DOSEGANJE PROIZVODNJE DO LIP BLED OBDOBJE I-IX 1988 na prognostičnih osnovah, ne pa na projektnih, z upoštevanjem resničnih tehnološko-proizvod- nih kapacitet in prodajnih mož¬ nosti. Izhodišča za plan letošnje proizvodnje so upoštevala lan¬ ske proizvodne rezultate, ki pa so bili na Rečici in v Mojstrani med najslabšimi. Zaradi tega je potrebno indekse na doseganje plana tudi tako obravnavati. Že v uvodu smo omenili, da je prodaja naših izdelkov potekala normalno, pri nekaterih izdel¬ kih celo nad pričakovanji. To še posebno velja za program izvoz¬ nih plošč, vhodnih vrat, oblog, pohištva, vratnih kril in podbo¬ jev. Na vsako rast prodaje je vplivalo predvsem izvozno pov¬ praševanje (plošče, podboji, SM, masivna sobna vrata, vhodna vrata), saj se je fizični obseg prodaje na tujem trgu povečal za 15% v primerjavi z lanskim letom. Ker je bil obseg celotne prodaje za 5 % večji kot v ena¬ kem lanskem obdobju, lahko ugotovimo, da se je zaradi upa¬ danja domačega povpraševanja (realna kupna moč, investicije), zmanjšala prodaja na domačem trgu, kar je glede na družbeno¬ ekonomske razmere v Jugosla¬ viji tudi pričakovati. Na področju gospodarjenja s časom nismo dosegli pomemb¬ nejših premikov. Tako v pozitiv¬ ni kot v negativni smeri. Skupno število zaposlenih se je povečalo od 1157 na 1165, torej za 1 %, po vkalkuliranih urah pa celo za 2 %. Ker je bilo v obravnavanem obdobju letošnjega leta doseže¬ nih 2 % več plačanih dni, je bil skupni fond delovnega časa v primerjavi z enakim lanskim ob¬ dobjem večji za 4 %. Na to je vplivalo predvsem večje število praznikov in ostale plačane od¬ sotnosti, tako da se je struktura skupnega fonda ur nekoliko po¬ slabšala. V letu 1987 je bilo v povprečju 81 % efektivnega dela, 13 % plačane odsotnosti in 6 % boleznin, v letošnjem devetme¬ sečnem obdobju pa 80 % efektiv¬ nega dela, 15 % plačane odsotno¬ sti in 5 % boleznin v skupnem fondu plačanih ur. Preseganje časovnih normati¬ vov neposrednega dela se je po¬ večalo v vseh temeljnih organi¬ zacijah v povprečju za 1 %, po¬ srednega dela v proizvodnih te- meljhnih organizacijah za 5 % in prav za toliko tudi v poslovalni¬ cah. Glavni vzrok, da je bilo pre¬ seganje normativov posrednega dela letos večje kot v enakem obdobju lanskega leta, je pred¬ vsem preseganje planirane pro¬ dajne vrednosti, deloma pa tudi proizvodnje (predvsem Rečica) in produktivnosti (Mojstrana, Rečica). Produktivnost dela merimo v naši delovni organizaciji s količ¬ nikom med obsegom proizvod¬ nje (NU ali KU) in porabljenim časom. Ker na določen obseg proizvodnje (NU ali KU) nepo¬ sredno vplivajo delavci, ki efe¬ ktivno delajo, ne pa tisti, ki so zaradi kakršnegakoli vzroka od¬ sotni, je tudi produktivnost dela potrebno obravnavati na tem ni¬ voju. Za tako definirano produ¬ ktivnost dela potem lahko ugo¬ tovimo, da se je povečala v TOZD Mojstrana in TOZD Reči¬ ca, v TOZD Tomaž Godec je ostala na lanskoletnem nivoju, v TOZD Filbo in TOZD Podnart pa je bila nižja kot v lanskem tričetrtletju. Na rezultate letošnjih devetih mesecev bomo kmalu pozabili, saj se nahajamo že pred kon¬ cem zadnjega četrtletja. Veliko koristnih ukrepov ne bo več možno izpeljati, zato pa naj de¬ vetmesečna analiza služi za iz¬ hodišče našega gospodarjenja v prihodnjem letu. Zdaj tudi ni več čas, da bi počivali na lovori¬ kah preteklosti. Prav v vseh de¬ lovnih sredinah se moramo za¬ vedati, da delovanje tržnih za¬ konitosti in administrativnih mer nikakor ne bo šlo mimo nas. Pripravimo se na vse mogo¬ če znane in neznane spremem¬ be, modro in preudarno združi¬ mo vse inventivne in organiza¬ cijske sile, da bomo sposobni uspešno poslovati in se pravilno ekonomsko odločati. Dokažimo, da doslej nismo živeli od milosti inflacijskih zakonitosti, temveč od resnične ustvarjalnosti in prizadevnosti. Šlibar Sklepi samoupravnih organov Delavski svet DO (10.11. 1988) 1. Obravnaval je rezultate 9-mesečnega poslovanja in ugotovil, da je periodični obračun v skladu z našimi samoupravnimi akti iri zakonskimi določili, zato ga je posredoval zborom delavcev v spre¬ jem. 2. Zborom delavcev v DO je posredoval v sprejem predlog smernic za izdelavo plana za leto 1989 in delovni koledar z delni¬ ma spremembama: izvoz v TO Tomaž Godec, razdelitev hlodovine. 3. Ob obravnavi smernic za plan je zadolžil nabavo in sektor za AOP, da tabele z repromateriali iz A programa priredi tako, da bo¬ do razvidne dejanske nabavne cene teh materialov ter predvideni dobavni roki. 4. Sprejel je sklep o pristopu k Interni banki LES Ljubljana in imenoval delegate v samoupravne organe. 5. Pregledal je poročilo o izvajanju ukrepov za boljšo učinkovi¬ tost pri delu v posamezni TO in ugotovil, da se le-ti še izvajajo in da se je tudi disciplina izboljšala. Delavski svet TO Podnart (7.11. 1988) 1. Na volitvah, 13.10. 88 sta bila v DS TO izvoljena Tavželj An¬ ton in Frčej Jože, v DS DO pa Čufar Franc. 2. Na obračun I—IX ni imel pripomb, posredoval ga je v obrav¬ navo in sprejem zboru delavcev. 3. Obravnaval je poročilo inventurne komisije za obdobje ju¬ lij—september in sprejel sklepe v predloženi obliki. 4. Sprejel je SaS o ustanovitvi cestno-komunalne skupnosti ob¬ čine Radovljica v predloženi obliki in za podpis le-tega imenoval Cesar Ladislava. 5. Potrdil je normative za letvičenje, razletvičenje in čeljenje prizme, izdelavo plošč in pokrovov, cepljenje in letvičenje pri C 1100 ter lupljenje hlodovine v predloženi obliki z uporabnostjo od 2.11. 1988 dalje. 6. GD Kropa je za srečelov odobril dobitek 1,96 m 3 žamanja v lubju. 7. GD Podnart je podaril tram, v izmeri 0,203 m 3 . Delavski svet DSSS (7.11. 1988) 1. Obveščen je bil o prodaji garaž na Bledu, na Alpski cesti. Ce¬ na garaže je veljala 11.130.284,— din. Pogoje so izpolnjevali 3 po¬ nudniki, zato so bile garaže prodane: Gojmiru Komarju, Bled, Alp¬ ska 7, Ivanu Jeklerju, Bled, Alpska 7 in Ignacu Golobu, Bled, Alpska 9. 2. Obravnaval je periodični obračun za obd. I—IX/88 in ga po¬ sredoval v sprejem zborom delavcev DSSS. 3. Obravnaval je poročilo volilne komisije o nadomestnih volit¬ vah v DS DSSS. Izvoljena sta bila Anton Iskra in Mirko Smukavec. Za namestnika predsednika DS DSSS je bil izvoljen Stane Knaf- lič. 4. Obravnaval je predlog za nabavo 3 osebnih računalnikov za maloprodajo in se z nakupom strinjal. Izbiro računalnikov in opre¬ me opravijo: sektor za AOP, direktor DO in vodja finančnega sek¬ torja. 5. Na dela in naloge vodje sektorja za AOP je izbral Nikolaja Pe- hanija iz Ljubljane, Neubergerjeva 12. 6. V javno obravnavo je dal spremembe pravilnika o koriščenju gibljivega delovnega časa. Spremembe se nanašajo na čas dela po¬ slovalnic (obratovalni, okvirni delovni čas), uvedbo knjige odsotno¬ sti — namesto dovolilnic, določitev obratovalnega časa v kuhinji. 7. Sprejel je SaS o ustanovitvi Cestno-komunalne skupnosti ob¬ čine Radovljica. 8. Obravnaval je prošnjo Tekaško smučarskega kluba Bled za pomoč pri prevozu tekmovalcev na treninge in tekme. Sprejel je sklep, da se klubu za sezono 1988/89 odobri do 10 voženj. Disciplinska komisija DO je izrekla nasled¬ nje ukrepe: v TOZD TOMAŽ GODEC Prenehanje delovnega razmerja — Dariju Strgarju — Matiji Mlakarju (pogojno 3 mesece) — Dragu Pikonu (pogojno za 1 leto) v TOZD REČICA Prenehanje delovnega razmerja — Ivanu Pergerju — Robertu Zadravcu — Dragici Mičič Javni opomin — Nerminu Mahmutoviču — Albinu Šiplju — Robertu Gogali — Metodu Macorigu — Urošu Plasinu — Miru Stariču v TOZD MOJSTRANA Prenehanje delovnega razmerja — Goranu Ivančeviču (pogojno za 4 mesece) — Vidu Lužiji (pogojno za 4 mesece) — Robertu Janu Javni opomin — Cirilu Klinarju — Davidu Kopavniku Opomin — Boštjanu Ravhekarju v TOZD PODNART Prenehanje delovnega razmerja — Marku Ravniku (pogojno za 1 leto) — Borku Pajiču (pogojno za 6 mesecev) — Ervinu Lapu Javni opomin — Jožu Rozmanu Opomin — Jožu Kordišu — Božidarju Novaku — Sreču Spolovnaku v TOZD FILBO Prenehanje delovnega razmerja — Božidarju Žnidarju (pogojno za 3 mesece) Javni opomin — Zdravku Kitiču Nova jedilnica v TO Rečica V TO REČICA smo v zadnjih letih posodobili in preuredili skoraj vse delovne prostore. Nabavili smo veliko novih in sodob¬ nih strojev in naprav. Le na področju urejevanja pomožnih pro¬ storov so investicije precej stagnirale, tako da se na tem področ¬ ju ni naredilo večjega napredka. Raznih pogovorov, razgovorov in osnutkov za rešitev proble¬ ma kuhinje in jedilnice, kateri se nahajata v utesnjenih in nepri¬ mernih prostorih, je bilo precej. Bile so izdelane variante za reši¬ tev tega problema, od katerih pa ni bila nobena realizirana zara¬ di najrazličnejših razlogov. Tako smo se v začetku letošnjega leta (ko so se sprostili pro¬ stori v aneksu ob odhodu sodelavcev iz PRB v novo upravno stav¬ bo na Bledu) odločili, da preuredimo in uredimo jedilnico v zgor¬ nji etaži aneksa, takoj nad kuhinjo. Tako smo preko poletja iz¬ vedli vsa gradbena dela — podrli dve steni, zgradili dve umivalni¬ ci, priročno shrambo, zamenjali tlak. Ker pa je sama jedilnica v zgornjem nadstropju aneksa, je bilo potrebno postaviti tovorno dvigalo za dovoz hrane oz. obrokov iz kuhinje do delilnega pulta v jedilnici. Ob vseh nevšečnostih, katere se pojavljajo pri posa¬ meznih rekonstrukcijah oz. preureditvah, smo zadnji teden v me¬ secu oktobru pričeli z delitvijo hrane v novi jedilnici. Nova jedilnica je veliko svetlejša, predvsem pa bistveno več¬ ja, saj ima sedaj 100 sedežev, prejšnja pa le 60. Ob tej preureditvi smo lahko zmanjšali število izmen malic s 4 na 3. S pridobitvijo nove jedilnice bomo ta prostor poslej lahko uporabljali tudi za druge namene, kar pa do sedaj praktično ni bilo možno. Ob pri¬ dobitvi nove jedilnice se nam odpira možnost za ureditev kuhi¬ nje, predvsem v smislu čimhitrejše, lažje in boljše priprave to¬ plih obrokov. Marolt 3 Prestrukturiranje proizvodnje v TO Podnart Poslovanje TO Podnart je bilo že več let na meji rentabilnosti in v lanskem letu je bila izkazana manjša izguba. V skladu z določili samoupravnih aktov je DS DO LIP Bled na svojem 17. zasedanju, dne 2. 3. 1988 sprejel sklep o izdelavi sanacijskega programa, ker je ugotovil, da se TO sooča z motnjami v poslovanju trajnega značaja. Sanacijski predlog je bil izdelan v štirih variantah: 1. varianta: Sanacija obstoječega pro¬ grama z organizacij sko-ka- drovskimi ukrepi brez inve¬ sticijskih vlaganj 2. varianta: Obstoječi proizvodni pro¬ gram renovirati in mu dati višji kvalitetni nivo Vsebina programa: — zamenjava strojne opreme pri zabojih — pri oblogah se poleg normalnih oblog uvedejo še stilne obloge in proizvodnja zaključnih letev 3. varianta: Sanacijski program s sa¬ nacijo programa oblog in uvedba novega proizvoda Vsebina programa: — posodobljena tehnolo¬ gija navadnih oblog, stilnih oblog in zaključnih letev — tehnologija za novi pro¬ izvod — enoslojna plošča 4. varianta: Sanacijski program s po¬ polno zamenjavo obstoječe¬ ga proizvodnega programa Vsebina programa: — tehnologija samo za en novi proizvod — enoslojno ploščo Ves obstoječi program opustiti Na strokovnih obravnavah je bila izbrana tretja varian¬ ta, ki jo je DS TO Podnart na svojem zasedanju potrdil in sprejel sklep, da se izdela in¬ vesticijski in tehnološki pro¬ gram. Na nekaterih obrav¬ navah je bila prisotna tudi misel o ukinitvi TO Podnart, vendar je prevladalo mne¬ nje, da je bila podana odloči¬ tev o sanaciji že leta 1985 z izgradnjo kotlovnice in sušil¬ nice, ki pa ni rešila vseh mo¬ tenj v poslovanju. TO Podnart bo s tem sana¬ cijskim programom samo nadaljevala že začeto sanaci¬ jo v letu 1985. Osnovni namen investicij¬ skega programa je v pre¬ strukturiranju proizvodnje, to je zamenjava dohodkovno neučinkovitega programa (zaboji, navadne obloge) s programom večje stopnje ob¬ delave, ki bo zagotavljal uspešnejše poslovanje. Analiza trga kaže, da bo nov proizvod — enoslojne plošče možno v celoti izvoziti na konvertibilno tržišče predvsem v ZR Nemčijo in Italijo. Drugi del proizvodne¬ ga programa (kvalitetne obloge, stilne obloge in za¬ ključne letve) je namenjen predvsem domačemu trgu. Bo veliko bolj oplemeniten kot obstoječe navedene oblo¬ ge. Investicijski program slo¬ ni izključno na lastnem ža¬ ganem lesu. Popolnoma nov program je proizvodnja enoslojne plo¬ šče. Plošča je sestavljena iz letvic, katerim so odstranje¬ ne vse napake, dolžinsko in širinsko spojene, pravilno obžagana in gladko brušena. Uporabnost plošče je velika; predvsem so namenjene za sobno in stavbno pohištvo. Nova proizvodnja bo na¬ meščena v obstoječi proiz¬ vodni hali. Energetski viri so zagotovljeni. Toplotna ener¬ gija je iz lastne kotlovnice, ki koristi lesene odpadke. Lastna trato postaja ima do¬ volj rezerve za povečanje in¬ stalirane moči. Ker so v TO Podnart zago¬ tovljeni vsi komunalni, pro¬ metni in ostali infrastruktur¬ ni objekti bodo investicijska vlaganja usmerjena pred¬ vsem v nabavo strojev in ostale opreme. Tehnologija je domača, delo LIP-ovih tehnologov. Pretežni del strojne opreme bo izdelano v Filbovih delavnicah in njeni kooperaciji. Zaposlenost po rekon¬ strukciji bo enaka obstoječi. Delovna sila bo zagotovlje¬ na s prekvalifikacijo iz nižje¬ ga na višji strokovni nivo. Po dogovoru s Srednjo lesarsko šolo v Škofji Loki poteka V razgovoru z dipl. ing. Igor¬ jem Milancem, vodjo sušenja nama je obrazložil funkcional¬ nost in prednosti uvedbe avto¬ matsko krmiljenega procesa su¬ šenja. Mikroprocesor je proiz¬ vod avstrijskega podjetja VANI- CEK, izvedba sušilnih komor pa je proizvod domačega proizva¬ jalca SOP Krško. Funkcija avto¬ matsko vodenega sušenja je kvalitetno in ekonomično posu¬ šen les, brez neposrednega vpli¬ va človeka na parametre suše¬ nja. Krmilni proces je sestavljen iz aparaturne opreme (HARD- WARE) in programske opreme (SOFTWARE). Mikroprocesor je izdelan iz integriranega vezja (mikročipa) z minimalnim ožiče- njem, kar povečuje zanesljivost delovanja, zavzema manj pro¬ stora in porabi manj energije. Je centralna enota mikroraču¬ nalnika, ki regulira s pošilja¬ njem informacij klimo zraka v sušilni komori, hrani podatke, dveletna šola na Bledu za ob¬ delovalce lesa. Zaradi rekonstrukcije no¬ ben delavec ne bo ostal brez dela. Zastavljeni so vsi cilji, da bi bila rekonstrukcija čimprej in čimbolj kvalitet¬ no izvršena. Kako uspešna pa bo, pa je odvisno pred¬ vsem od kolektiva TO Pod¬ nart, TO Filbo in skupnih služb. Če bo šlo vse po planu, bo konec prvega polletja 1989 delovni organizaciji tudi TO Podnart pripomogel k večje¬ mu deviznemu prilivu in boljši uspešnosti. jih obdeluje in jih prikaže na monitorju, oziroma jih izpiše na pisalniku. Za merjenje tempera¬ ture zraka v komori uporablja daljinski uporovni termometer, za določanje ravnovesne vlažno¬ sti lesa kontrolni listič lesa in za relativno vlažnost zraka vlažilni daljinski uporovni termometer (psihrometer). Na osnovi poda¬ tkov pa računalnik sam izraču¬ na iz tabele relativno vlago zra¬ ka. Program, ki zajema postavlje¬ ni režim sušenja za določeno drevesno vrsto in dimenzijo vključuje segrevanje, sušenje, kondicioniranje in ohlajevanje lesa, prav tako se program me¬ nja pri vnašanju novih spoznanj in ima zmogljivost večjega števi¬ la podatkov ob isti aparaturni opremi. Aparaturna oprema se sestoji iz omarice z vgrajenimi releji, preko katerih se pošiljajo informacije oziroma ukazi za odpiranje in zapiranje ventilov toplovoda, sistema za navlaževa- nje zraka v komori in sistema za izpust vlažnega zraka preko lo¬ put iz komore. Procesor sam opozarja na morebitne napake in zaustavi sušenje, če so pogoji nenormalni in je vprašljiva kva¬ liteta posušenega lesa. Pomanj¬ kljivost sistema je v tem, da iz¬ ključuje možnost pojava napak v lesu in odklanjanje le-teh to¬ kom procesa sušenja. Vhodni podatki vlažnosti lesa prihajajo preko 8 merilnih mest (sond), računalnik pa prilagaja vred¬ nost v povprečju 8 vrednosti. Prednosti mikroprocesorja so v enostavnem upravljanju, pre¬ glednem zapisu, visoki obrato¬ valni zanesljivosti in v prihran¬ ku energije in časa. Pogoj za do¬ sego željenih rezultatov pa je brezhibna izvedba sušilne ko¬ more, tako konstrukcijske sta¬ bilnosti, izolacije sten, tesnenja vrat in vzdrževanj a avtomatskih Vinko Čuden, ing. Avtomatsko vodeno sušenje v DO Javor Pivka Namen ogleda sušilne komore, opremljene z avtomatsko vode¬ nim sušenjem v DO Javor Pivka — TOZD OLES Postojna je bil praktični prikaz mikroprocesorskega sistema in razgovor o predno¬ stih uvedbe v proces sušenja. Zaradi težnje TO Tomaž Godec po uvedbi sistema v našem obratu, sva z vodjo sušenja, Antonom Mi¬ kijem obiskala imenovani obrat. 4 ventilov. Ker pa je sušilna ko¬ mora novejše izvedbe, teh pro¬ blemov nimajo, posvečajo pa po¬ zornost preventivnemu vzdrže¬ vanju. Rezultati, ki so jih dobili z analizo, so pokazali skrajšanje sušenja do 30 %, s tem so prihra¬ nili več toplotne in električne energije, katera pa zavzema od 60 do 70 % celotne energije, vlo¬ žene v končni izdelek. Prav tako pa so prišli do spoznanja, da av¬ tomatsko regulacijske naprave zahtevajo natančno merjenje podatkov, brezhibno delovanje vseh naprav v sušilni komori, predvsem pa usposobljene sušil- ničarje in vzdrževalce. REKLI SO: S tehnološkega vidika je suše¬ nje lesa v sušilnicah, opremlje¬ nih z mikroprocesorji korak na¬ prej, prav tako pa tudi z eko¬ nomskega, saj na končno ceno proizvoda močno vpliva tudi de¬ lež vložene energije. Prav s tega vidika mora biti težnja naše TO po čimhitrejšem uvajanju avto¬ matskega vodenega sušenja v tehnološki postopek priprave materiala za nadaljnjo predela- — V življenju boste delali vse vrste napak, a dokler boste ple¬ meniti, iskreni in bojeviti, ne boste ranili sveta in ga spravili v sti- s ^° (Winston Churchill) — Na drevesu molka raste dragocen sadež: ime mu je mir. (arabska modrost) — Pravilo brez izjeme: da vsakdo ima za izjemo od pravila. (M. F. K.) — Prihodnost je preteklost, ki se vrača pri drugih vratih. (A. N. G.) — Kar mi v življenju najbolj manjka, je človek, ki bi mi pove- Franc Kramar dal, naj delam tisto, kar znam. (R. w. Emerson) Novosti na področju delovnih razmerij Novela Zakona o združenem delu (Ur. list SFRJ št. 85/87) je dokaj obsežno posegla na področje delovnih razmerij. Prav zara¬ di tega je bilo potrebno tudi novelirati Zakon o delovnih razmer¬ jih. Novela Zakona o delovnih razmerjih (Ur. list SRS št. 18/88) je prilagodila določbe novelirani ureditvi Zakona o združenem delu, vendar je očitno, da je ta novela odgovorila le na prve nujne uskladitve z Zakonom o združenem delu. Sedaj imamo pred sabo že nov osnutek Zakona o delovnih razmerjih, ki bo po vsej verjet¬ nosti sprejet že do konca leta. Zavedamo se, da bomo takrat po¬ novno morali popravljati, dopolnjevati in usklajevati svoje samo¬ upravne akte. Vsaj delno pa smo jih skušali dopolniti in uskladiti že v mesecu avgustu letošnjega leta, ko smo sprejeli nekaj statu¬ tarnih sklepov, na podlagi katerih so začele veljati nekatere spre¬ membe pravilnikov o delovnih razmerjih, nekatere spremembe pa so začele veljati že po samem zakonu. Čeprav je od sprejetja teh določil preteklo že kar precej časa, smo se vendar odločili, da v tej številki našega glasila napišemo o tem nekaj več. Kot že rečeno, je Zakon o združenem delu omogočil, da se nekatere določbe Zakona o ZD lahko uporabljajo že s sprejetjem sklepa na DS. Te sklepe je naš delavski svet sprejel na seji, dne 4. 8. 1988, ko je sprejel tudi program dela za uskladitev. DS je v zvezi s tem sprejel naslednje sklepe, ki se nanašajo na posamezne člene Zakona o združenem delu, in sicer: 124. člen Pri izbiri prijavljenega kandidata za opravljanje del in na¬ log, za katera sta določeni dve zaporedni stopnji strokovne izo¬ brazbe, ima prednost kandidat z višjo stopnjo strokovne izobraz¬ be, če izpolnjuje tudi druge pogoje. 131. člen Pod pogoji, določenimi v sam. splošnih aktih, je lahko dela¬ vec začasno, vendar najdlje za 6 mesecev razporejen v drugo TOZD v sestavi DO oziroma SOZD ali v drugo TOZD v sestavi ra¬ zličnih DO oziroma SOZD na podlagi sporazumno sprejetega sklepa obeh DS. Kadar zaradi ekonomskih težav, v katere je zašla TOZD za¬ radi tehničnih in tehnoloških izboljšav ali zaradi njene združitve, delavčevo delo v TOZD ni več potrebno, ni pa možnosti za njego¬ vo razporeditev v skladu s SaS o združitvi v DO, lahko delavec začasno ali trajno preide na delo v drugo TOZD ali DSSS v sesta¬ vi druge DO, in sicer na dela in naloge, ki ustrezajo njegovi stro¬ kovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni sposobnosti, na podlagi sporazuma organov upravljanja teh organizacij (v skladu z zakonom). 136. člen Poslovodni organ lahko odloči o: — začasni razporeditivi delavca k drugim delom in nalogam zaradi potreb proizvodnje in poslovanja — o delu, daljšem od polnega delovnega časa v skladu s 76. členom pravilnika o DR — izrekanju ukrepov za lažje kršitve delovnih obveznosti, določene v 140. čl. pravilnika o DR — o začasni odstranitvi delavca z dela ter daje mnenje o pri spevku delavca k delu . , ... Poslovodni organ mora o izrečenem ukrepu za lažjo kršitev delovne obveznosti takoj, najkasneje pa v 3 dneh obvestiti Db. 149. člen , . Kot hujša kršitev delovnih obveznosti so poleg kršitev, dolo¬ čenih v pravilniku o DR še: . . . — uporaba družbenih sredstev v nasprotju z njihovim na fflenom in drugačna nezakonita uporaba družbenih sredstev — družbeno in ekonomsko neracionalna in nesmotrna upo raba družbenih sredstev , — če pooblaščeni delavec ne sproži postopka za ugotavlja¬ nje kršitve delovne obveznosti, pri čemer velja, da ne gre za nuj šo kršitev delovne obveznosti, če posledic ni, oz. ce so e nezn ne — če IPO ne predloži poročila ob periodičnem obračunu oz. zaključnem računu (čl. 106—108). 151. člen Ukrep denarne kazni se delavcu lahko izreče v višini do 15 % povprečnega čistega OD, ustvarjenega v prejšnjih treh mesecih in sme trajati do 6 mesecev. Ukrep razporeditve na druga dela in naloge se lahko delavcu izreče za tri do dvanajst mesecev. 152. člen Ukrep prenehanja delovnega razmerja se izreče zaradi huj¬ še kršitve delovne obveznosti, ki jo kdo stori s tem, da neopravi¬ čeno izostane z dela zaporedoma najmanj tri delovne dni oz. s prekinitvijo najmanj pet delovnih dni v 12 mesecih. Ta člen bi sicer lahko uporabljali neposredno po zakonu, vendar smo menili, da je pametneje, da tudi to sprejme DS kot začasni sklep, da bi bili delavci še bolje seznanjeni s temi določi¬ li. 155. in 156. člen Skupna disciplinska komisija šteje liho število članov. Pred¬ sednika in namestnika predsednika volijo delavci vseh TO in DSSS, vsaka TO in DSSS pa voli v disciplinsko komisijo po tri člane. Predsednik (v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika) disciplinske komisije določi za vsak posamezen primer senat, ki ne sme šteti manj kot tri člane. Vsi ti sklepi veljajo že od 15. 8. 1988 dalje in nadomeščajo ti¬ ste določbe sam. splošnih aktov, ki so z njimi v nasprotju. V nadaljevanju vas želim opozoriti tudi na nekatere določbe Zakona o združenem delu, ki se uporabljajo neposredno, torej že na podlagi zakona samega. Teh določb je kar precej, vendar bi tu omenili le nekatere, ki se nanašajo na delovna razmerja: 157. člen Disciplinski postopek se ne more več začeti na zahtevo sindi¬ kata, lahko pa na zahtevo delavca, ki vodi del TOZD; če pa ta v predpisanem roku ne vloži zahteve za začetek postopka, stori hujšo kršitev delovne obveznosti. 159. člen Novosti v postopku pred disciplinsko komisijo ter v zvezi z ugovorom. Določen je tudi nov 8-dnevni rok za vložitev ugovora v disciplinskem postopku. 160. člen Zastaralni rok. 167. člen Povečano je število primerov prenehanja delovnega razmer¬ ja delavcu (npr.: če ni prihajal na delo 7 zaporednih delovnih dni — gre za opravičeno odsotnost (bolovanje, letni dopust), pa o ra¬ zlogih ni obvestil svoje OZD. 178. in 181. člen Določata nov rok — 15 dni (rok za vložitev zahteve za var¬ stvo pravic v TOZD, kakor tudi pred sodišče združenega dela). 438. člen Zmanjšano število zadev, ki naj bi se sprejemale z referen¬ dumom 441. člen Predlog akta, ki ga določi DS DO in o katerem odločajo de¬ lavci z osebnim izjavljanjem, ni več potrebno, da ga obravnava DS TOZD (dosedanji 2. odstavek je črtan). 444. člen, 2. odstavek TOZD, ki ne sprejme sam. splošnega akta DO, ki se spreje¬ ma z osebnim izjavljanjem, se mora, kadar ga je večina TO spre¬ jela, o njem ponovno izjaviti. 447. člen, 2. in 6. odstavek Sprememba v sestavi razpisne komisije v TO za imenovanje direktorja TO (v tem primeru ni več potrebno sodelovanje zuna¬ njih članov). To so le nekatere spremembe, ki se nanašajo predvsem na delovna razmerja in ki se lahko uporabljajo neposredno. Kunej 5 O množični inventivni dejavnosti Komisija za pospeševanje ustvarjalnosti delavcev SOZD Slovenijales je organizirala posvet za pospeševalce množične in¬ ventivne dejavnosti, ki je bil v Poslovnem centru Slovenijalesa. Vsebina posveta in nekaj najzanimivejših misli: 1. Inovacije v lesarstvu SRS (republiški odbor sindikata ZSS) poročilo podal Marjan Ferčec: Inovacijska komisija že od leta 1983 sistematično spremlja razvoj ID v OZD gozdarstva in lesarstva. Napredek na področju ID se odraža le v DO, kjer imajo profesionalno nameščene delav¬ ce za področje MID. Potrebna je popolna angažiranost in podpo¬ ra vodstvenih in vodilnih delavcev. 2. Inovacije v funkciji prestrukturiranja gozdarstva (Mestni svet Ljubljana) predavatelj Jože Šketa: — Beseda prestrukturiranje mora izpolnjevati tri pogoje: novi programi, sredstvo in kapital. Po številu inovacijskih predlo¬ gov smo po statističnem podatku v Jugoslaviji na predzadnjem mestu v Evropi, le Albanija je še za nami. — Od leta 1985 vsako leto po številu inovacijskih predlogov podamo za približno 9—10 %. Potrebno glave vodilne strukture premakniti. Z idejami raz¬ vijati ustrezno motivirane ljudi tudi z izgledi. — Obremenjeni smo z ID. V železarni Štore so se pogovarja¬ li z inovatorji, vendar so v prvih vrstah sedeli sami vodstveni in vodilni predstavniki (UGODNA KLIMA). — Od 70 DO, ki so jih obiskali, se nihče ni lotil problematike prestrukturiranja kadrov, izobraževanja, usposabljanja, situaci¬ ja je zato toliko bolj zaskrbljujoča. — Podan je bil predlog za vzpodbudo k ustvarjalnemu delu po DO. Metoda absolutne 0 DS DO naj razpiše natečaj za probleme, ki so v okviru DO. Če napišeš, dobiš nagrado npr.: 30.000 din. Po pretečenem roku, vodstvo DO po pomembnosti sortira te probleme in jih uvede v register. Nato se razpiše Natečaj za reši¬ tev teh problemov, strokovna komisija jih vrednoti in določi viši¬ no odškodnine. Na slovesen način izročijo sodelujočim material¬ ne ali moralne nagrade. 3. Neprestano inoviranje je nuja naše družbe (Republiški odbor sindikata ZSS) poročal Franček Ribič: — V kateri službi je običajno več zaposlenih — rekreacijski ali invencijsko, inovacijski? — Delavec, ki ni končal pripravniške prakse z višjo šolo, te¬ žje dobi zaposlitev kot kvalificiran delavec. — Od 100 % inov. predlogov jih uresničimo le 20 %, ostalo ostane v predalih — nerealiziranih. To vse ni vzpodbudno za raz¬ voj ID. 4. Poročilo o poteku akcije »Razmišljaj in predlagaj«. Za izvedbo akcije se je v prvem polletju leta 1988 odločilo 6 DO, od katerih so jo 4 DO dejansko izvedle. Največ predlogov je bilo v DO Brest Cerknica (profesionalizacija na področju ID). Predlaganih predlogov 128, sprejetih 106 Inles Ribnica predlaganih predlogov 53 sprejetih 45 Volčja Draga predlaganih predlogov 17 sprejetih 13 KLI Logatec predlaganih predlogov 8 sprejetih 8 — Predstavitev DO Gorenje, poročal tov. Brinovec: Poleg njega dela še 9 delavcev na področju ID. Samoupravni sporazum o ID so sestavili sami in le-tega prikrojili na razmere v lastni DO. Razmišljajo še, da bi vključili ekologijo v SS o ID. Le¬ stvico bi bilo nujno potrebno spreminjati na pol leta. Če zamudijo rok o izplačilu, dobi inovator z obrestmi izplačano višino odškod¬ nine. — Predstavitev Revirskega inovatorja, ki je poleg Naš ino¬ vator edini bilten na področju inovacijske dejavnosti njenega uveljavljanja in pospeševanja. Prvega izdaja Medobčinska go¬ spodarska zbornica revirskih občin Trbovlje, drugega pa Inštitut Slovenijales. V bodoče bodo v vsebino vključili še naslednje teme: — Informacije o sodobni informatiki — Pomen pravnega varstva procesov — Kakšne pravice ima inovator — Vodje razvojnih služb DO, naj bi predstavili razvojno ino¬ vacijsko dejavnost v svojih DO — Enkrat letno vsaj informacija o delu in rezultatih ID po posameznih DO — Predstaviti model organiziranosti profesionalne službe za ID — Predstavljanje inovacijskih dosežkov, uporabnih tudi za druge DO — Izkušnje pri zamenjavi uvožene opreme z domačo — Informacije iz šol in društev za tehnično dejavnost Ana Šifrer Ročno brušenje laka Ohranitev gozdov je obveza nas vseh Delegati skupščine samoupravne interesne skupnosti za goz¬ darstvo Slovenije so sprejemali ukrepe za sanacijo stanja v zvezi z gospodarjenjem z gozdovi. V juniju 1986. leta je bil spre¬ jet srednjeročni plan SIS za goz¬ darstvo Slovenije za obd. 1986 — 1990. Tega so podpisale vse Območne skupnosti za goz¬ darstvo, vse TO združenega dela in TO kooperantov. Plan predvi¬ deva gospodarjenje z gozdovi ter oskrbe z lesom v obdobju. V letu 1987 je bil posek lesa reali¬ ziran takole: družbeni gozdovi 102 %, zasebni gozdovi 91 %, pov¬ prečje 96 %. Pokrivanje porabe lesa je bilo v Sloveniji realizira¬ no z 80 %. Manjkajoče količine so porabniki nadoknadili z doba¬ vo lesa iz drugih republik — 14 % in 6 % iz uvoza. Sekanje lesa je pogojeno z go¬ jitvami v gozdovih. Več gojenja, več sečnje. V mehanski obdelavi lesa je bilo pokrito 89 % potreb. 10% lesa je bilo dobavljeno iz drugih republik, 1 %, pa iz uvo¬ za. Za potrebe celulozne indu¬ strije je bilo dobavljeno 57 %, iz drugih republik 21 %, iz uvoza pa 22 %. Potrebe po lesu za pro¬ izvodnjo lesnih plošč so domače surovine pokrile 69 %, iz drugih republik je bilo dobavljeno 31 %. Uvoza ni bilo. Drugi tehnični les in poraba drv je bila v celoti po¬ krita iz slovenskih gozdov. V zasebnih gozdovih je raču¬ nati na pribl. 10 % neregistrira¬ ne sečnje. Čeprav so gozdovi preobremenjeni z onesnaženim zrakom, ujmami, se na nekate¬ rih območjih več seka zaradi po¬ trebnega dohodka v gozdnih go¬ spodarstvih. Obnova gozdov obsega: pri¬ pravo tal, pripravo sajenja in sa¬ jenje, podsajenje, setev, gnoje¬ nje in drugo. V nekaterih ob¬ močjih so to močno presegli, v drugih pa komaj med 61 in 94 %. Nega gozdov pa obsega: obže- tev, čiščenje, uravnavanje zme¬ si, redčenje, obžagovanje vej in drugo. Ta je bila v družbenih gozdovih dosežena z 98 %, v za¬ sebnih pa 100 %. Med naloge melioracije goz¬ dov sodi poleg pogozdovanja tu¬ di vzdrževanje osnovanih nasa¬ dov. Pogozdovanje v družbenih gozdovih je bilo doseženo 105 %, v zasebnih pa 84 %. Vzdrževanje nasadov je bilo doseženo v druž¬ benih gozdovih s 76 %, v zaseb¬ nih pa 87 %. V letu 1987 je bilo zgrajenih ali popravljenih 228 km gozdnih cest in vlak. Letni plan je bil realiziran pribl. 90 %. Potrebno pa je bilo med drugim združeva¬ ti sredstva za varstvo gozdov pred boleznimi, škodljivci, grad¬ njo in vzdrževanje protipožar¬ nih zidov, presekov, obnovo gozdnih pogorišč. Potrebno je tudi združevati sredstva za os¬ novanje gozdov hitro rastočih li¬ stavcev (topole, vrbe). Sredstva so potrebna tudi za poslovanje območnih skupnosti in odkupe gozdov. Zdravstveno stanje naših goz¬ dov je zaskrbljujoče, poklicani bi morali zakonodajo uskladiti z vzroki, ki vplivajo na trajnost in izkoriščanje gozdov. Pohvaliti je 6 Predavanja za vodilne delavce Dogovorili smo se, da bomo za vodstvene in vodilne delavce LIP Bled mesečno organizirali strokovna predavanja. Doslej sta bili že dve predavanji, potekali sta v predavalnici CIM na Bledu. SIS in celulozno industrijo, ki vlaga sredstva za formiranje no¬ vih namenskih nasadov negozd¬ nih drevesnih vrst (topola, vrba) na pribl. 15.000 ha površine. Te akcije se bodo v bodoče še razši¬ rile. Za nedoseganje planov go¬ spodarjenja z gozdovi v letu 1987 je bilo krivo pomanjkanja finančnih sredstev, nedosledno združevanje sredstev za gradnjo gozdnih cest in razvrednotenje bencinskega dinarja. Krediti bank v te namene so bili le sim¬ bolični. Za formiranje več sred¬ stev je negativno vplivalo tudi umiranje gozdov, naravne ujme, porast gozdnih škodljivcev. Stro¬ ški gospodarjenja z gozdovi se ne umirjajo, temveč se vse bolj večajo. Primanjkljaje pa je ne¬ malo povečalo tudi zniževanje tržne vrednosti sortimentov. Prisotnost divjadi v gozdovih je treba skrbno preučiti in sta¬ nje normalizirati. Plan za leto 1988 je izdelan na osnovi srednjeročnega plana. Cilj vseh prizadevanj naj bi bil v kvaliteti izvedbe del in dosled- njim izvajanjem okolja varstve¬ nih načel. V letu 1988 naj bi bilo poseka¬ nega drevja: — družbeni gozdovi en mili¬ jon 511.000 m 1 — blagovne proiz¬ vodnje 1.299.000 m 1 — zasebni gozdovi en milijon 967.000 m 3 — blagovne proizvod¬ nje 1.132.000 m s . Na izvengozdnem območju pa: — 2.000 m 3 iglavcev in 17 ti¬ soč m 3 listavcev. Za kritje potreb v Sloveniji bo potrebno uvoziti iz drugih repu¬ blik 18 % in uvoza 6 % gozdnih sortimentov. Nega gozdov bo v veliki meri v sanaciji gozdov, ki so jih prizadele ujme. Pogozdovanje in vzdrževanje gozdov bo opravljeno na 1.430ha družbenih gozdov in 1.802 ha zasebnih gozdov. V letu 1988 naj bi bilo v družbenih goz¬ dovih izgrajenih 116 km gozdnih cest, v zasebnih pa 112 km cest. Sredstva za vlaganje v gozdo¬ ve v letu 1988 so planirana iz na¬ slednjih virov: — lastna sredstva gozdnogo¬ spodarskih organizacij — 77 % — sredstva porabnikov lesa - 8 % — SOZD Slovenija papir — 3% — sredstva SIS za gozdarstvo - 11 % — krediti bank in ostala sred¬ stva — 1 %. V letu 1988 se bodo ugotavljali še bolj kot doslej vplivi škodlji¬ vih snovi v gozdovih. Za ogrože¬ ne gozdove je takoj sestaviti sa¬ nacijske programe. Obdelati in spoštovati bo tre¬ ba tudi odnose med gozdom in divjadjo. Med drugim se pri¬ pravlja tudi dolgoročni plan na¬ menske rabe gozdnega prostora za obdobje 1986—2000. Ta bo ob¬ segal: — gozdno gojitvene načrte v gozdovih — razvojne probleme gospo¬ darjenja z gozdovi — družbenoekonomske pred¬ postavke razvoja gospodarjenja z gozdovi. Za izkoriščanje gozdov bi v bodoče morali pokrivati vse re¬ produkcijske potrebe. Onesna¬ ževanje je treba pospešeno ome¬ jevati. So pa tudi drugi vzroki propadanja gozdov kot je preti¬ rano sekanje. Porušeno je na¬ ravno ravnotežje (nestabilnost gozdov, zmanjševanje zalog, spreminjanje klimatskih raz¬ mer, erozija tal ipd.). Posledice so zmanjšanje dohodka in pove¬ čanje izdatkov za sanacijo goz¬ dov. Zelo so prizadete predvsem kmetije, kjer jim je gozd osnov¬ ni vir dohodka. Propadanje gozdov pa ima za posledico manj lesa za lesno in¬ dustrijo. Ta mora manjke uvaža¬ ti. Problem propadanja gozdov postaja splošno slovenski. Za omejevanje tega bo potrebna širša družbena pomoč, pred¬ vsem za sanacijo gozdov. Sečnje je omejevati na dejan¬ ske zmogljivosti gozdov. Za se¬ kanje v gozdovih in reševanje kritičnih stanj bo treba bolj an¬ gažirati kmečko prebivalstvo pri delu v svojih in tudi družbenih gozdovih. Za reprodukcijo gozdov so sredstva gozdarstva premajhna. Tudi žagarstvo bi bilo reproduk¬ cijsko sposobnejše z zmanjševa¬ njem žagarskih obratov, manj režijskimi urami in optimalnim izkoriščanjem lesa. Tovarne ivernih plošč bi mo¬ rale zmanjšati materialne stro¬ ške osnovnih surovin, materia¬ lov, reprodukcijskih materialov, energije. Te skušajo reševati probleme s formiranjem lastnih surovin (plantaže topole, vrbe). Kaže se tudi problem v zastare¬ losti tovarn. Tudi industrija celuloze in le¬ sonita ima podobne probleme, rešuje se pa s pozitivnimi pro¬ grami drugih proizvodno-prodaj- nih programov. Cestni dinar bi moral pritekati tekoče, ne pa za preteklo leto. Potrebna bi bila letna sred¬ stva v višini okoli 0,2 % družbe¬ nega proizvoda Slovenije, oziro¬ ma 0,65 % čistih osebnih dohod¬ kov delavcev v združenem delu. Stopnja davkov na dohodek goz¬ darstva naj bi se znižala od 4,2 % na 1,3% kot to velja za kmetij¬ stvo. Za pospešitev gradnje gozdnih cest bi se finančno bolj moralo vključevati kmetijstvo, lovstvo, turizem. Elektrogospo¬ darstvo naj bi prispevalo del sredstev za gozdno reprodukcijo iz tistega dela dohodka, ki ga ustvarjajo hidroelektrarne. Prav tako naj bi nakupovalci gozdnih sadežev bili vezani za del pri¬ spevka gozdnih reprodukcij. Formirati bi bilo treba sredstva odškodnine pri spremembi na¬ membnosti gozdov, ki jih dobi¬ vajo kmetijske zemljiške skup¬ nosti. Za omogočanje odprtosti gozdov in dostop do boljšega le¬ sa bi morala lesna industrija svoje obveznosti dogovorjenega upoštevati bolj dosledno. Več sredstev sedaj plačujejo tisti, ki gozd izkoriščajo, ker jim je to nujen vir dohodka, manj pa tisti, ki ne sekajo, ker jim to ni vir dohodka. Pri sovlaganju v obnovo goz¬ dov bi morali sodelovati tudi onesnaževalci zraka in vode. Vsa ta ugotavljanja in predlo¬ gi skupščine za izhod iz krize slovenskega gospodarjenja z gozdovi bi pri resnem upošteva¬ nju kritičnosti povečali vrednost blagovne proizvodnje za pribl. 5_0 o/ 0j ki bi jih morali uporabiti izključno za vlaganje v gozdove. Tand Za prvo predavanje je bilo posla¬ nih 42, za drugo pa 56 vabil. Prve¬ ga predavanja se je udeležilo 26, drugega pa 35 zaposlenih. Glede na to, da so predavanja iz¬ redno kvalitetna, je udeležba še vedno preskromna. • Prvo predavanje je imel Emil Milan Pintar, pomočnik sekretarja Republiškega komiteja za razisko¬ valno dejavnost in tehnologijo, Lju¬ bljana Tema predavanja: Tehnološka strategija podjetja v luči tehnolo¬ škega razvoja Jugoslavije Jugoslavija je pričela izpadati iz ev¬ ropskega razvojnega toka sredi se¬ demdesetih let. Takrat je Evropa pretresena zaradi skokovitega na¬ raščanja cen energije odločno kre¬ nila v razvoj novih proizvodnih teh¬ nologij, novih izdelkov in predvsem nov tip družbene organizacije in upravljanja. Jugoslavija tem spre¬ membam ni sledila. Sedemdeseta leta pomenijo zato zapiranje Jugo¬ slavije same vase, ograjevanje od tujih trgov z visokimi zaščitnimi ca¬ rinami (80 do 120 %), izstopanje iz mednarodnih tehnoloških centrov in organizacij, socializacijo poslo¬ vne in razvojne neuspešnosti pod¬ jetij, regij in republik. Jugoslavija je pričela drseti z ravni srednje razvi¬ te države v krog »srednje nerazvi¬ tosti« in to se je odražalo tako v njeni gospodarski kot mednarodni politiki. • Drugo predavanje je imel prof. dr. Vid Pečjak, Filozofska fa¬ kulteta Ljubljana. Tema predavanja: Vpliv oseb¬ nosti na organizacijsko delovanje — psihološki vidiki ustvarjalnosti — Osebnost vodstvenih in vodil¬ nih kadrov — Osebnost in stili vodenja — Ustvarjalno delovanje v vode¬ nju — Tehnika ustvarjalnega mišlje¬ nja (nevihta možganov, sinektika, možgansko zapisovanje, nominal¬ na grupna tehnika, tehnika prisilnih povezav,...) — Osebnost inovatorjev — Izbor ustvarjalnih osebnosti na ustrezna delovna mesta — Trening v ustvarjalnem reše¬ vanju problemov (tehnike, kot sta npr. brainstorming in sinektika). Obe predavanji sta bili kot nalašč prirejeni družbenoekonomski situa¬ ciji, v kateri se nahajamo, obe v do¬ bršni meri z nakazanimi rešitvami, razlika je bila le v tem, da nam je prvi predavatelj dokaj plastično — na primerih prikazal družbenoeko¬ nomsko stanje v naši družbi in pri¬ zadevanja posameznikov in institu¬ cij, da nadoknadimo tehnološki za¬ ostanek za razvitim svetom, dočim je bilo predavanje dr. Vida Pečjaka v pretežni meri teoretično naravna¬ no, predvsem s poudarkom na vpliv osebnosti na prehodu v inova¬ cijsko družbo. Na koncu predava¬ nja nam je tov. Pečjak na video posnetku prikazal rešitev proble¬ ma, ki bi se lahko pojavil v kateriko¬ li naši DO. Metoda sloni na prikazu problema, s katerim se je srečala konkretna DO. V svobodni debati imajo vsi prisotni pravico predstavi¬ ti svoje videnje in rešitev proble¬ ma, s tem da ostali prisotni njihove rešitve ne komentirajo. Pri rešitvah si skušajo pomagati s primeri iz na¬ rave, ki nam nudi zelo racionalne in izvirne rešitve, na koncu pa vse re¬ šitve in pripombe selekcionirajo in se demokratično, a strokovno odlo¬ čijo za najboljšo varianto. Obe predavanji sta izzveneli v prepričanju, da pri nas ni problem v pomanjkanju sposobnega kadra (na 100 prebivalcev razpolagamo s približno petnajstimi nadpovpreč¬ no inteligentnimi), temveč v kadro¬ vanju le-teh, saj se nam dogaja, da od petnajstih nadpovprečno inteli¬ gentnih le eden zasede njegovim sposobnostim primerno delovno mesto. V pogojih obilice naravnih resur¬ sov (kmetijstvo že od vojne naprej zapostavljamo) z dokaj kadrovske¬ ga potenciala (najbolj strokoven kader nam odhaja na tuje), nas je do situacije, v kateri se nahajamo, pripeljala neustrezna organizacija na vseh nivojih. Konec obeh predavanj ni izzve¬ nel preveč optimistično, saj se dru¬ žba še vedno preveč mačehovsko obnaša do vsega progresivnega, ta¬ ko da v bližnji prihodnosti ni priča¬ kovati korenite spremembe v smeri tehnološkega in inovacijskega raz¬ voja. Predavanja, ki jih organizira LIP Bled za vodstveni in vodilni kader naj bi po mojem mnenju zasledo¬ vala naslednje cilje in smotre: — informacije bomo dobili od priznanih strokovnjakov takorekoč sveže in iz prve roke — pozitivne izkušnje bomo lah¬ ko prenašali v določenih primerih tudi v našo DO — predavanja bodo določeni odstotek poslušalcev motivirala za izobraževanje in samoizobraževa- nje — predavanja nam dajejo mož¬ nost dialoga s predavateljem, ko se poslušalec sooča v svoji organizaci¬ ji s podobnim problemom kot je bil v predavanju predstavljen. Navsezadnje pa bo k uspešnosti predavanj prispevala tudi sama predavalnica, ki je dobro opremlje¬ na in nudi z aspekta prostorskih in oblikovnih rešitev optimum, kar vse skupaj prispeva k dobremu po¬ čutju predavateljev in poslušalcev. B. Č. 7 30 let IGD TO Rečica Industrijsko gasilsko društvo REČICA v letošnjem letu praznu¬ je 30-letnico delovanja. Praznovanje obletnice smo izvedli v času od 1. do 4. septembra. Delovno predsedstvo na slavnostni seji Sam razvoj IGD je povezan z rastjo temeljne organizacije. Nova tehnologija zahteva nova tehnična sredstva ter dobro opremljeno in kadrovsko spo¬ sobno gasilsko organizacijo. Vsem tem težnjam naše IGD sledi, predvsem z razumeva¬ njem vodstva TO, kakor tudi DO in s pomočjo samoupravnih or¬ ganov za izboljšanje požarne varnosti, smo v vseh teh letih uspešno sledili razvoju same TO. Tako smo se v teh letih opremili z sodobno opremo za reševanje in gašenje. V novej¬ šem času pa se urejuje javljanje in gašenje požarov s pomočjo stabilnih gasilskih naprav (sta¬ bilna C0 2 naprava v lakirnici, gašenje požara v odsesovalnih cevovodih, avtomatskih javljal- nih sistemov). Vsi uspehi niso zrasli le z zve¬ stim izpolnjevanjem posebnih nalog, temveč tudi z ogledom in veljavo, katero smo si priborili z družbenim življenjem. Malo je družbenih organizacij, ki bi bile tako globoko zasidrane v osnov¬ nem interesu delovnega člove¬ ka. Če pogledamo čas, ko smo ustanovili prostovoljno gasilsko društvo pa do danes, smo priča izrednih rezultatov, če računa¬ mo, koliko smo gasilci pri izpol¬ njevanju svojih nalog od ustano¬ vitve do danes prihranili ljud¬ skega premoženja in ga rešili pred požarom. Nedvomno so med prihodnji¬ mi nalogami našega društva na prvem mestu želja in potreba po nadaljnem utrjevanju ter pove¬ čevanju članstva, predvsem mla¬ dih ljudi. Kajti vsa vložena sred¬ stva v sodobno opremo zahteva¬ jo sposobne kadre, ki so v da¬ nem trenutku pripravljeni in usposobljeni za vsako akcijo ta¬ ko pri reševanju kot pri gašenju. Naša nadaljna učinkovitost pri reševanju premoženja pred po¬ žari in ostalimi nesrečami je v veliki meri odvisna od take vzgoje, ki bo vedno na tekočem o novih dogajanjih sodobne teh¬ nike. Kronika društva Da se je društvo osnovalo je bil pobudnik požar, ki je 19. 12. 1956 nenadoma zajel ostrešje lesnoindustrijskega obrata Gor¬ jana. Že v naslednjem letu sta se na LIO Gorjana in LIO REČI¬ CA imenovala iniciativna odbo¬ ra, ki sta sprejela nalogo za čim¬ prejšnjo ustanovitev te humane organizacije. Ostanovni občni zbor prosto¬ voljnega gasilskega društva LIO GORJANA je bil 19. 1. 1958., LIO Ustanovni člani PGD LIO Rečica REČICA pa 29. 7. 1958. V času ustanovitve sta obe društvi šteli 38 članov. Da bi bila dejavnost obeh društev lažja in bolj učin¬ kovita, se je 24. 2. 1962 na skup¬ nem izrednem občnem zboru sprejel sklep, da se društvi zdru¬ žita pod skupno ime Prostovolj¬ no gasilsko društvo REČICA. Najprej je bilo potrebno naba¬ viti orodje, tako je imelo PGD LIO GORJANA poleg osnovne¬ ga orodja še 300 litrsko brizgal¬ no, PGD LIO REČICA pa 600 li¬ trsko brizgalno. Ti dve brizgalni sta društvu koristili vrsto let. Samo delo društva je še bolj za¬ živelo po letu 1962, ko društvo šteje že 62 članov in članic, od tega 5 gasilskih podčastnikov. Društvo se je ob stalnem usposabljanju tudi redno udele¬ ževalo najrazličnejših tekmo¬ vanj, kjer smo beležili dobre re¬ zultate in uspehe. V začetku de¬ lovanja društva je bila še pose¬ bej uspešna ženska desetina. Z razširitvijo obrata so se po¬ kazale potrebe po boljši opremi in strokovni usposobljenosti ka¬ drov. S pomočjo podjetja smo v letu 1976 zgradili nov gasilski dom, v katerem hranimo orodje in opremo. Razvili smo svoj pra¬ por, na katerega smo ponosni. Danes društvo šteje preko 80 članov in članic, vendar je v delo društva vključenih premalo mladih. Da pa bi mladi raje vsto¬ pali v gasilske vrste, je le-to od¬ visno predvsem od nas članov samih, kakor tudi od vodstva TO. Proslava ob 30-letnici IGD TO REČICA V četrtek, 1. septembra je bila v TO REČICA sektorska vaja, katere so se poleg članov IGD TO REČICA udeležili tudi člani enajstih sosednjih društev, s preko 100 gasilci. Vaja in prikaz taktike gašenja požara na skla¬ dišču lakov in topil je uspela. Gasilci so pri akciji pokazali vi¬ soko strokovno usposobljenost, pripravljenost ter relativno do¬ bro opremljenost pri gašenju ta¬ ko specifičnega požara. Pri tem se je pokazalo, da je opremlje¬ nost našega društva takšna, da se lahko uspešno spopade z vsa¬ kim požarom v naši TO. Te akci¬ je so se poleg društev udeležili tudi delavci naše TO, predstav¬ niki DPO, TO in DO ter pred¬ stavniki občinske gasilske zve¬ ze. V soboto, 3. septembra je bila v prostorih TO REČICA slavno¬ stna seja društva. Na tej seji so člani društva predstavili svoje delo, svoje uspehe in težave, ka¬ tere so spremljale društvo v pre¬ hojeni 30-letni poti. Podeljena so bila priznanja za dolgoletno službovanje in plakete za dolgo¬ letno aktivno delo v društvu. V nedeljo, 4. septembra je bila osrednja proslava in parada na dvorišču TO REČICA. Proslave so se udeležili tudi gostje: pred¬ stavnik SIS za požarno varnost občine Radovljica, predstavnik Gasilske zveze Slovenije, pred¬ stavnik Občinske gasilske zve¬ ze, predstavnik inšpekcijske službe Gorenjske, predstavnika delovne organizacije in temeljne organizacije Rečica. Same parade se je udeležilo preko 200 gasilcev iz skoraj vseh društev naše občine. Prehojeno pot društva v 30 letih delovanja je opisal predsednik društva, tov. Ambrožič. V svojem poroči¬ lu je lepo orisal delo društva ter pri tem opozoril na določene probleme, kateri se pojavljajo v zvezi s kadrovanjem v gasilske enote. Tov. Glavač, predsednik SIS za požarno varnost občine Radovljica je čestital društvu za okrogli jubilej ter obenem zaže¬ lel še veliko delovnih uspehov na področju gasilstva. Ob tej pri¬ liki je na prapor pripel spomin¬ ski trak. V imenu gasilske zveze Slovenije je tov. Smole zborova¬ nje pozdravil ter obenem česti¬ tal ob jubileju in ob tej priliki iz¬ ročil društvu republiško prizna¬ nje III. stopnje. Tov. Magister je v svojem govoru poudaril, da je razvoj IGD zelo povezan z rastjo temeljne organizacije in njene¬ ga okolja. Plani društva so se¬ stavni del razvoja temeljne or¬ ganizacije. S svojim humanim delom pa so velikokrat znali uspešno reševati družbeno imo- vino. Ob tej priliki je vsem gasil¬ kam in gasilcem čestital ob jubi¬ leju ter jim v imenu TO REČICA pripel na prapor spominski trak. Tov. Lunar je kot predstavnik občinske gasilske zveze v svo¬ jem pozdravnem govoru pred¬ vsem poudaril uspešno delo IGD TO REČICA tako v sami temelj¬ ni organizaciji kot tudi pri sode¬ lovanju z ostalimi društvi. Ob tej priliki je v imenu Občinske ga¬ silske zveze izročil društvu ob¬ činsko priznanje II. stopnje. V kulturnem delu programa so sodelovali Godba na pihala iz Gorij ter recitator Golc Anton. Ob koncu slavnostnega zboro¬ vanja so bila podeljena občinska odlikovanja za prizadevno delo v društvu, katera so prejeli: Go- Ustanovni člani Prostovoljnega industrijskega gasilskega dru¬ štva Gorjana 8 Člani IGD TO Rečica ob praznovanju 30-letnice gala Bojan, Bernard Jožica in Cupar Zvonko, sosednjim dru¬ štvom pa priznanja za uspešno sodelovanje. Proslave ob 30 letnici IGD TO REČICA so se udeležili tudi kra¬ jani Rečice in zaposleni delavci LIP Bled. 30 let dela je torej za nami. Vendar to ne pomeni, da bomo obstali. Šli bomo naprej, po sle¬ deh napredka, po potrebah, ki jih od nas zahteva združeno delo. Ob tem pomembnem jubileju čestitamo vsem članom in člani¬ cam društva za uspešno delo v naši organizaciji. Obenem pa že¬ limo, da bi še vnaprej delovali v smislu humanitarnosti in pomo¬ či za vsako našo skupnost. Člani IGD se ob tej priložnosti zahvaljujemo pripravljalnemu odboru, vodstvu TO ter vsem ostalim, ki so kakorkoli pripo¬ mogli k uspešni organizaciji in izvedbi praznovanja. Vodstvu TO se posebej zahvaljujemo za vso pomoč pri delu v naši orga¬ nizaciji — tako materialno kot tudi denarno pomoč. Marolt Varstvo EKOLOŠKE RAZMERE Ekološke razmere so ene naj¬ pomembnejših elementov var¬ stva pri delu. Nadzor nad škod¬ ljivimi vplivi ekoloških razmer ( je ena od osnovno preventivne- 1 ga varstva. Tehnološki postopki . vplivajo na delavce velikokrat neugodno z za zdravje škodljivi¬ mi snovmi, kemičnimi snovmi, toplotnimi razmerami, hrupom, vibracijami, zaprašenostjo, osvetlitvijo. Velikokrat škodlji¬ vih vplivov ni možno preprečiti, da pa se s strokovnim delom zmanjšati njihov vpliv na zdra¬ vje in počutje delavcev. V DO LIP BLED - kot lesna industrija — nastopajo vsi ti na¬ vedeni parametri bolj ali manj. Najbolj izraziti škodljivi vplivi so: — ropot, ki je značilen za le¬ sno industrijo, saj je v obstoje¬ čih podatkih (Zavod SRS za var¬ stvo pri delu) kar okrog 26 % me¬ rilnih mest, kjer ropot nastopa nad 90 dBA in kar 48 %, kjer ro¬ pot presega 80 dB/A — ti podat¬ ki veljajo za celotno lesno indu¬ strijo; — vibracije, zaradi uporabe najrazličnejših priprav, naprav, pripomočkov itd.; — zaprašenost in neugoden vpliv kemičnih snovi, saj se pri proizvodnji uporabljajo najraz¬ ličnejše vrste lesa in najrazli¬ čnejše škodljive snovi; — osvetlitev, saj je veliko no¬ vih objektov, kjer je dnevna svetloba pomanjkljiva ali pa je sploh ni in je zato praktično stal¬ no umetna razsvetljava. Prah Pri tehnoloških procesih v le¬ sni industriji poleg ostalih ne¬ ugodnih ekoloških vplivov na¬ stopa tudi prah. Za ocenjevanje škodljivosti lesnega prahu se po¬ navadi uporablja maksimalna dovoljena koncentracija (MDK), ki je navedena pod oznako prah, rastlinskega in živalskega izvo¬ ra brez Si0 2 in toksičnih snovi. pri delu Kot definicija pa je MDK tista največja dopustna koncentraci¬ ja v zraku, ki pri zdravem in povprečno odpornem delavcu ne povzroča zdravstvenih okvar ali obolenj, če je izpostavljen takšni koncentraciji. Splošno delimo prah v grobi in fini (raspirabilni) prah. Kot MDK za takšen prah sta nave¬ deni dve vrednosti za grobi prah 10 mg/m 3 , za fini prah 3 mg/m 3 . V tehnoloških procesih pri ob¬ delavi lesa večino celotnega pra¬ hu tvori grobi prah. Grobi ime¬ nujemo tisti prah, ki prihaja pri dihanju v organizem skozi usta in nos. Del grobega prahu osta¬ ne v obrambnem sistemu v no¬ sni votlini in sapniku, oziroma v zgornjih dihalnih poteh. Večino tega prahu se tudi izloči s kaš¬ ljanjem in izpljunki. Del prahu pa »uide« obrabnemu sistemu in z zrakom preide do pljučnih me¬ šičkov. Ta najfinejši prah, ki preide v pljuča in ga imenujemo fini ali respirabilni prah, se odlaga v pljučih in povzroča različna pljučna obolenja. V naši organizaciji se večino¬ ma uporablja domač les (smre¬ ka), nekaj pa tudi eksot. Prah domačih vrst lesa prištevamo med inertne — nestrupene pra¬ hove. Zato je pri presoji škodlji¬ vosti potrebno upoštevati kon¬ centracijo raspirabilnega prahu, ker v prvi vrsti ta prah škodljivo deluje na pljuča. Pri eksotičnem lesu pa veliko¬ krat prah ni inerten, temveč deluje na človeški organizem toksično, dražljivo. Za te lesove ne poznamo MDK, vemo samo to, da so eni bolj nevarni, drugi manj. Pri toksičnih ali dražečih prahovih je odločilna koncentra¬ cija grobega prahu. Zato priporočamo vsem delav¬ cem na delovnih mestih, kjer se prekomerno praši in se s teh¬ ničnimi pripomočki le-ta ne da odpraviti, da uporabljajo osebna zaščitna sredstva. Tu pridejo v poštev predvsem raspiratorji, ki zadržujejo pri vdihavanju vse prašne delce. (se nadaljuje) Janez Marolt Občinska gasilska proslava v Podnartu Občinska gasilska prireditev v mesecu varstva pred požarom je bila v soboto, 22. oktobra v Pod¬ nartu. Svečanosti so se udeležili gasilci radovljiške občine, med njimi je bilo tudi prek osemde¬ set gasilcev veteranov, ki so že stari nad 60 let in gasilci nad 30 let. Pred kulturnim programom so imeli za domom kulture vajo z gasilskimi aparati. Kulturna prireditev je bila v domu kulture na kateri so sodelovali moški komorni pevski zbor DPD Svo¬ boda Podnart, pionirji mladi ga¬ silci, ki so izvedli recital, prebra¬ li dva najboljša spisa, ki so jih pisali učenci v radovljiških os¬ novnih šolah na temo o gasil¬ stvu in učenci glasbene šole. Slavnostni govornik je bil name¬ sto opravičeno odsotnega pred¬ sednika skupščine občine Radovljica, predsednik OK SZDL Radovljica Anton Toman. O gasilstvu je govoril predsed¬ nik skupščine SIS za požarno varstvo Jože Glavač. Predsednik občinske gasilske zveze Radov¬ ljica pa je podelil plakete Občin¬ ske gasilske zveze, ki so jih pre¬ jeli Alojz Vidic, gasilsko društvo Srednja Dobrava, Gašper Karl Industrijsko gasilsko društvo LIP Tomaž Godec Bohinjska Bi¬ strica in Franc Burja, gasilsko društvo Rečica ter priznanja druge stopnje, ki sta jih prejela Bojan Gogala in Jožica Arh IGD LIP Rečica. Mladi gasilci pa so prejeli 17 knjižnih nagrad za najboljše spise na temo o ga¬ silstvu. Na zaključku je predsed¬ nik Občinske gasilske zveze Ra¬ dovljica Jože Smole prebral pi¬ smo v podporo slovenskemu po¬ litičnemu vodstvu, katerega so prisotni z dolgotrajnim močnim aplavzom potrdili. Ciril Rozman Sliši se lepo ... S povečanjem količinskega plana in vedno večjo finalizacijo iz¬ delkov smo prišli do spoznanja, da je iz leta v leto večja potrošnja žaganega lesa, ki pa mora biti ustrezne kvalitete in ustrezno posu¬ šen. Ravno sušenje lesa in skladiščenje le-tega pred uporabo je naj¬ večji problem. Že leta in leta se ubadamo s problemom, kako bi se rešili iz te zagate. Odločili smo se, da bi končno le potrebovali skladišče suhega materiala. To naj bi bil prostor, v katerem bi se prven¬ stveno vskladiščile dolžinsko na¬ rezane deske za proizvodnjo opažnih plošč. Določili smo pro¬ stor pod že obstoječo lopo, skle¬ nili pogodbe z izvajalci in pričeli z delom. Z gradbenimi deli smo pričeli že v začetku poletja, ven¬ dar so se dela zaradi objektivnih težav zavlekla. Po predračunu je investicija veljala 150 milionov dinarjev, pridobili pa smo 1050 m 2 površine, ki je z dveh strani zaprta z opažnimi plošča¬ mi, z ostalih dveh pa obzidana z betonskimi kvadri. Tako torej, prostor je ograjen, nedostopen za dež in sneg, v ko¬ likor bodo vrata zaprta, ni pa aklimatiziran, kar bi bilo zaže- ljeno, če seveda vztrajamo pri tem, da se bo les v tem prostoru umiril in pripravil za nadaljno predelavo. Kot mnogo drugih stvari v tem skladišču še ni reše¬ nih, ostaja odprto vprašanje transporta in razpored paketov v skladišču. Upam, da smo problem kon¬ čno le začeli reševati, da se bodo stvari izboljšale in da se bo s ča¬ som pokazal določen prihranek pri porabi energije na enoto, da se bodo zmanjšali zastoji v pro¬ izvodnji plošč v zimskem času, saj smo do danes imeli največ težav prav zaradi sušenja in skladiščenja suhega lesa. MITO 9 Naši bronasti fantje Ni še dolgo tega, ko smo stiskali pesti za naše predstavnike na olimpijskih igrah v Seulu. Številčna in uspešna je bila naša četa. Še bolj ponosni pa smo bili na podatek, da je v tej četi skoraj za cel od¬ delek predstavnikov našega kraja. Skupaj s trenerjem Milošem Janšo so se olimpijskih iger ude¬ ležili še veslači v dvojcu brez kr¬ marja Prešeren in Mujkič ter v dvojcu s krmarjem Janša, Mir¬ janih in Ambrožič. Čakali in tre¬ petali smo za naše fante, da bi dosegli čimboljše uvrstitve in morda dosegli tudi prvo olimpij¬ sko kolajno za Bled in za sloven¬ sko veslanje. In velika je bila ra¬ dost, ko jim je to uspelo. Uspelo jim je kronati dolgoletno delo, trud in odrekanje, dneve in ted¬ ne napornega treninga v sonč¬ nem, pa tudi deževnem in mr¬ zlem vremenu in še nekaj, uspe¬ lo jim je ponesti v svet tako naše veslanje kakor Bled sam. Krajani Bleda, predvsem pa veslaški delavci, so jim priredili lep in prisrčen sprejem po vrni¬ tvi iz Seula. Nekatere delovne Invalidi so že zaradi svoje in¬ validnosti potisnjeni na stranski tir normalnega življenja, prav tako pa je z invalidi-športniki. Skromne (ali nikakršne) so mož¬ nosti in pogoji za priprave in trening za taka vrhunska tek¬ movanja, kakor so olimpijske igre. Marjan Peternelj se je ves čas pripravljal sam, pestila ga je tu- 10 organizacije so jih obdarile s spominskimi darili, med njimi v Kopru in tudi v Ljubljani. Pri tem me preveva žalosten občutek, da naša DO kot ena največjih na Bledu ne zna ali noče izkoristiti možnosti skoraj brezplačne reklame v takih tre¬ nutkih, poleg tega pa vse preveč stoji ob strani, ko se gre na kon¬ cu tudi za predstavitev in razvoj Bleda. Naši bronasti fantje (čeprav niso zaposleni v naši DO) na olimpijskih igrah niso zastopali zgolj sebe in svojega imena, am¬ pak predvsem državo in Bled. Ničkolikokrat se je ob osvojitvi bronaste kolajne z imenom do¬ bitnikov pojavljalo ime Bleda, vendar pa na žalost ob imenu Bleda ni bilo tudi imena LIP. Rakuš di poškodba ramena, tako da ni¬ ti ni vedel, kako naj pravilno meče kopje, da bi bile bolečine čimmanj še. V štirih letih od prejšnje olimpijade niti enkrat ni nastopil na tekmovanju v tuji¬ ni. Kljub temu da so bile olim¬ pijske norme izredno visoke, se mu je uspelo uvrstiti v ekipo po¬ tencialnih potnikov za Seul. Po¬ tencialnih zato, ker se do zad¬ njega ni vedelo, ali se bodo olim¬ pijade sploh udeležili ali ne. Na kraju se je le zbralo toliko de¬ narja, da so odpotovali v daljnji Seul. Čeprav razočarani nad vodstvom naše odprave, katero jim ni omogočilo niti naj¬ osnovnejših rekvizitov, tako da so morali nastopati v svojih dre¬ sih in trenirkah, so se borili ka¬ kor pravi športniki in osvojili vr¬ sto najžlahtnejših odličij. Sam Seul mu je ostal v odlič¬ nem spominu. Organizator se je zares potrudil, .da je udeležen¬ cem omogočil normalne pogoje, tako za tekmovanja kakor za ži¬ vljenje športnikov. Zgradil je po¬ sebno olimpijsko naselje, v kate¬ rem so bili hoteli, v katerih so bile klančine, tako da so invalidi lahko neposredno, brez tuje po¬ moči prišli z vozičkom prav do vrha 14-nadstropne stolpnice. Po mestu so vozili posebni avtobusi brez sedežev, namenjeni špor- tnikom-invalidom. Veliki olim¬ pijski stadion, na katerem so se pred časom borili tudi zdravi športniki, je bil ves čas tekmo¬ vanj poln. Veliko je dosegel, tako v pri¬ vatnem kakor športnem življe¬ nju; ne ve pa, kako bo v prihod¬ nje z njegovo športno potjo. Bo¬ lečine v rami namreč nočejo po¬ nehati in tako ne ve, ali bo lahko nadaljeval z metom kopja in krogle. Vsekakor pa bo v šport¬ nem življenju ostal še vnaprej. Lepo je biti v družbi z Marja- Ob priliki otvoritve nove jedil¬ nice v TO REČICA je bila odprta tudi samostojna razstava slikar¬ skih del Jožeta Smoleja iz Radovljice, katerega tehnika sloni na risbah s tušem in oljni tehniki. Jože Smolej se je rodil v Trži¬ ču leta 1933. Ob preselitvi v Les¬ ce, leta 1957 se je takoj včlanil v krajevno kulturno drušvo. Slikarstvo ga privlači že od otroških let kot tudi organizacij¬ sko delo na likovnem področju in tako je v tem društvu izkori¬ stil dano priložnost in ustanovil likovno skupino. Od tu dalje se pričenja njegova slikarska pot. Glede na dane možnosti pri Zvezi kulturnih organizacij Ra¬ dovljica, kjer se je leta 1961 za¬ poslil, je ob podpori te organiza¬ cije — po ljubiteljski plati — ustanovil občinsko likovno sku¬ pino, v katero je bilo včlanjenih nad 30 ljubiteljskih slikarjev in jo je uspešno vodil celo desetle¬ tje. Po prenehanju delovanja te skupine je leta 1984 pristopil k likovni sekciji kulturno prosvet¬ nega društva Veriga Lesce, v ka¬ teri aktivno deluje ter svoje dol¬ goletne organizacijske izkušnje z likovnega področja prenaša in posreduje tej skupini. Med dru¬ gim je bila v zadnjem času ures¬ ničena tudi njegova pobuda o slikarskih kolonijah. Od slikarskih tehnik ga naj¬ bolj privlači risba s tušem in olj¬ na tehnika, zanima pa ga tudi lesorez, s katerim pa se manj nom Peterneljem. Četudi je za vedno priklenjen na invalidski voziček, izžareva toliko življenj¬ ske volje in optimizma, da tudi v zdravem človeku jača voljo do življenja in lepot, ki jih vse pre- radi spregledamo ob vsakodnev¬ nem pehanju za življenjskim standardom. Ob koncu naj napišem še to, da delavci LIP z veseljem in po¬ nosom spremljamo njegovo ži¬ vljenjsko in športno pot in se ga bomo v tej zvezi spomnili tudi z darilom na proslavi ob 29. no¬ vembru v Podnartu, kjer je Mar¬ jan Peternelj tudi združeval de¬ lo do tragične nesreče. Rakuš ukvarja, ker nima na voljo teh¬ ničnih pripomočkov za kvalite¬ ten odtis. Po slikarski motiviki mu je najbližja ljudska arhitektura, ki na slikah ostaja veren doku¬ ment časa, saj jo sodobnost da¬ našnjega dne nazadržno izpodri¬ va in vodi v pozabo. Kot slikar realist ostaja veren tudi naši lepi gorenjski pokraji¬ ni, ki slikarjem na vsakem kora¬ ku nudi nešteto privlačnih in za¬ nimivih motivov. S svojimi deli je sodeloval na vseh sekcij skih razstavah in na razstavah kulturne akcije za de¬ lovne kolektive v številnih kra¬ jih naše občine. Na skupinskih razstavah so bila njegova dela razstavljena tudi drugod po Go¬ renjski, na Hrvaškem in v Srbi¬ ji. Redno je udeležen na pre¬ glednih razstavah gorenjskih li¬ kovnih skupin kakor tudi na re¬ publiških razstavah. Pričujoča razstava njegovih del v naši jedilnici je prav velika sreča, da se lahko seznanimo z delom vnetega slikarja ljudske arhitekture in kot slikarja naše prelepe gorenjske pokrajine. Ob tej razstavi v neposred¬ nem delovnem okolju nas nav¬ daja spoznanje, da umetnost lahko občutimo in doumemo, če z njo živimo in se z njo bogati- mo. Tov. Smoleju se ob tej priliki zahvaljujemo za doprinos h kul¬ turnemu osveščanju vseh zapo¬ slenih delavcev v TO Rečica in mu želimo še veliko uspeha. Zdravemu človeku krepi voljo do življenja Že leta nas navdušuje z vrhunskimi rezultati ta skromni, 43-le- tni mož iz Rovt nad Podnartom. Nesreča ga je pred mnogimi leti priklenila na invalidski voziček. V cvetu mladosti je bil prikrajšan za dobrine, katere lahko uživamo zdravi ljudje. Vendar pa se ni vdal v usodo. Čeprav živi na kmetiji v hriboviti vasici nad Podnartom, se z delom in življenjem spopada še bolj uspešno kot mnogo zdravih ljudi. Zadovoljen je z vsakim dnem, ki mu ga podari narava in kate¬ rega lahko napolni s koristnostjo in življenjsko močjo. Svoje življe¬ nje je podredil delu na kmetiji in svojemu veselju — športu. Osvojil je že vse vrste odličij, tako na svetovnih, kakor tudi na olimpijskih igrah invalidov. Tudi z zadnjih olimpijskih iger, ki so bile tokrat v Seulu, se je vrnil z medaljo, in sicer bronasto v metu kopja. Razstava likovnih del Jožeta Smoleja iz Radovljice Izlet na Brione Osnovna organizacija sindikata TO Podnart je dala zaposlenim na izbiro dve varianti izleta: enodnevni izlet v Goriška Brda ali ogled Brionov. Odločili smo se za drugo varianto, izlet na Brione z ogledom tovarne Lesonit v Ilirski Bistrici. Osmega oktobra smo ob 6.00 uri startali izpred radovlji¬ ške avtobusne postaje. Vreme nam ni bilo naklonjeno, saj je lilo kot iz škafa. Le-to pa nas ni spravilo v slabo voljo. Kot pona¬ vadi, smo bili tudi letos zbrani eni in isti potniki. Razpoloženje nam je popravilo še Šilce doma¬ čega. Prva postaja je bila na av¬ tocesti Vrhnika—Razdrto, kjer smo v bifeju nekaj popili. Vreme tudi tu ni bilo še nič boljše. Do Ilirske Bistrice ni bilo več daleč. Za ogled tovarne smo bili še zgodnji, zato smo čas izkoristili za ogled trgovin in potešitev že¬ je. Pred tovarno smo bili ob do¬ govorjenem času. Odšli smo v sejno dvorano, kjer nam je di¬ rektor te temeljne organizacije v kratkem predstavil kolektiv, njihovo proizvodnjo, uspešnost prodaje na tujem in domačem trgu ter nas seznanil s predvide¬ nimi nadaljnimi načrti. Nato smo si ogledali celoten postopek proizvodnje lesonitnih plošč na suhi postopek, skladiščenje ter pripravo za odpremo. Celotna linija je računalniško vodena. Zahvalili smo se za gostoljubje in odrinili proti morju. Umi ka¬ zalci so se premikali že proti dvanajsti uri in tudi naši želod¬ ci so se nam že oglašali, zato smo se ustavili v zasebnem go¬ stišču v Lovranu. Tu smo se do¬ bro najedli in vse skupaj po¬ plaknili z dobro kapljico. Cas nas je že priganjal, saj je bil pred nami do našega drugega cilja še dobršen del poti. Peljali smo se mimo Raše, ru¬ darskega mesta in največjega rudnika črnega premoga pri nas, skozi rudarsko središče La¬ bin, do Pule in Fažane. Tu nas je pričakalo lepo, sončno vreme. V turistični agenciji smo kupili vstopnice za ogled Brionov. Vkr¬ cali smo se na ladjo in se skozi Fažanski kanal pripeljali do Brionskega otočja, katerega se¬ stavlja 14 otokov. Največji in najznačilnejši je Veliki Brion. Z nami je bil tudi vodič, ki nas je seznanil z zgodovino otokov. Z »vlakom« smo se nato odpeljali skozi safari, kjer so poleg osta¬ lih živali tudi redke živalske vr¬ ste, ki so bile podarjene pred¬ sedniku Titu. Ogledali smo si etnografsko zbirko noš in pred¬ metov iz cele Jugoslavije, ki je razstavljena v Vili Pava ter ko¬ pije istrskih fresk in glagoljskih spomenikov v cerkvi Sv. Germa¬ na. Otočje je bogato s floro in favno, saj uspeva okoli 680 rast¬ linskih vrst, tu so tudi najlepši hrastovi gozdovi. Vse polno je parkov in drevoredov. Tu je pre¬ ko 250 različnih vrst ptic in na¬ sad mandarin. Nekdanji kam¬ nolom je preurejen v prebivališ¬ če medvedom in levom. V zoolo¬ škem vrtu so prav tako redke ži¬ valske vrste, ki so bile podarje¬ ne tovarišu Titu. V prirodoslo¬ vni zbirki so razstavljene živali, ki so poginile in so jih nato pre¬ parirali. V izložbi »Tito na Brio¬ nih« fotografije prikazujejo nje¬ govo plodno 30-letno aktivnost na otočju, srečanja z najrazli¬ čnejšimi državniki in politiki celega sveta, umetniki in dele¬ gacijami ter detajle iz njegove¬ ga privatnega življenja. Na otočju je 274 km cest, poti in ste¬ za. Tu so ostanki naselij in spo¬ menikov iz preteklosti. Na oto¬ ku Vanga, ki je obiskovalcem nedostopen, si je tovariš Tito ustvaril svoj pravi dom, kjer je preživljal vsak prosti trenutek. Pred odhodom smo imeli nekaj časa še za nakup spominkov. Bila je že tema, ko smo odpluli proti Fažani. Domov smo se vračali polni lepih vtisov in misli nad resnič¬ no'lepoto Brionskega Nacional¬ nega parka. Anki Čez Vršič v dolino bistre Soče Zadnje septembrske dni je po¬ stajalo vedno hladneje, delav¬ cem TO Rečica se je le bližal težko pričakovani sindikalni iz¬ let. Na pot smo krenili v soboto, 24. septembra ob 6. uri zjutraj. Po uspešno prebrodenih začet¬ nih težavah z avtobusoma, smo se končno odpeljali na potep čez Vršič na Primorsko. Pot nas je vodila po turobni in oblačni Gornjesavski dolini, ki nam ni mogla pričarati željenega pote¬ puškega vzdušja. Toda, ko smo se pričeli vzpenjati proti Vršiču, je izza oblakov pokukalo sonce ln obsijalo prečudovite vrhove Julijcev. Naš prvi postanek z jutranjim okrepčilom smo si privoščili na vrhu 1611 m visokega Vršiča, Ker je bila koča prenapolnjena s številnimi obiskovalci, smo se kmalu odpravili dalje, vendar smo se zaradi vsebolj glasnih že¬ lodcev ustavili že po nekaj kilo¬ metrih, na čudoviti razgledni točki. Kot volkovi smo planili na malico in šele, ko smo si po¬ tešili lakoto, smo opazili, kako prekrasen pogled se nam odpira na okoliške vrhove. Ob prijetnih zvokih harmonike, smo se le s težavo vrnili v avtobusa ter na¬ daljevali pot proti izviru Soče, spotoma pa smo se ustavili še pri Kugpjevem spomeniku. Po ogledu izvira smo se odpe¬ ljali do prijetne vasice Trenta, kjer smo si ogledali Trentarski muzej. Tam nas je pričakal pri¬ jazen možakar, ki nam je razka¬ zal najrazličnejše zanimivosti: ostanke sirarne, razno kmečko opremo ter ostale predmete iz življenja tamkajšnjega prebival¬ stva. Posebno nas je pritegnila resnična zgodba iz prejšnjega stoletja, o medvedu, ki je Anto¬ nu Tožbarju odtrgal jezik ter spodnjo čeljust, vendar se je re¬ šil sigurne smrti in živel še dva¬ indvajset let. Najlepše smo se zahvalili za duhovit opis zgodovine Trentar¬ ske doline in se odpravili naprej proti Hudičevemu mostu v Klu- žah. Po krajšem ogledu mostu in trdnjave nas je pot peljala dalje, kosilu naproti. Spotoma smo se ustavili še pri grobnici italijan¬ skih vojakov iz I. svetovne voj¬ ne. Na njej so vklesana imena 7014 padlih oziroma pogrešanih vojakov na Soški fronti. V gostišču Šterk v Mostu na Soči nas je čakalo kosilo. Raz¬ položenje se je počasi dvigalo, prekinila pa ga je komanda za odhod proti bolnišnici Franji. Le-ta je bila zgrajena proti kon¬ cu leta 1943, ko je močno nara¬ slo število ranjencev. Bolnišnico so postavili v izredno težko do¬ stopni soteski Pasica pri Nova¬ kih. Ime je dobila po dr. Franji Bojc, delovala pa je od decem¬ bra leta 1943 pa do osvoboditve, z eno samo prekinitvijo spomla¬ di leta 1944. V njej se je hkrati lahko zdravilo 108 ranjencev. V skriti soteski so si trpljenje kraj¬ šali tudi s smehom in pesmijo. Tu so imeli prednost pred drugi¬ mi partizanskimi bolnišnicami, saj so lahko glasno govorili, kaj¬ ti glas se je izgubil med skalami in šumenjem višje izvirajočega potoka, ki je strmo padal v glo¬ bine skalnih razpok. Bolnišnica je še danes zelo dobro ohranjena in je neuničljiva priča v kako težkih pogojih so se borili zdrav¬ stveni delavci in prispevali ve¬ lik delež za osvoboditev naše dežele. Po končanem ogledu smo si potešili žejo v gostišču pred so¬ tesko. Harmonikar je pripomo¬ gel, da se je veselo razpoloženje vse bolj stopnjevalo, zato je bilo potrebno precej časa, preden smo se odpravili naprej skozi Poljansko dolino do gostilne Kajbe v Zmincu pred Škofjo Lo¬ ko, kjer nas je čakala že težko pričakovana večerja. Hrana nam je vsem teknila, toda vedro razpoloženje je pokvaril gostil¬ ničar, ki se ni držal dogovora in nam odredil premalo prostora, tako da ga ni bilo dovolj niti za jedačo, kaj šele za ples. Zaradi tega je prvi avtobus že kmalu po večerji krenil proti domu. Ostali smo le najbolj zagreti in ni nam bilo žal, kajti harmonikar je ne¬ utrudljivo raztegoval svoj meh. Naše prešerno razpoloženje s pe¬ smijo in plesom je kasneje pre¬ plavilo vse gostišče, tako da se nam je pridružilo še nekaj obi¬ skovalcev. Utrujeni, toda z lepimi spomi¬ ni na prijetno preživet dan, smo se v zgodnjih jutranjih urah vr¬ nili domov, kjer smo se morali posloviti. J. in B. Lep primer povezovanja gospodarstva s kulturo V novi poslovni stavbi LIP Bled, so 4. novembra zvečer slovesno odprli razstavo likovnih del, ki so loniji Bled/Bohinj ’88. To je pravzaprav novost, ki upravičeno vzbuja upanje o za¬ četkih tesnejšega povezovanja združenega dela s kulturo. Zaen¬ krat so to delovne organizacije: Almira Radovljica, Hotelsko tu¬ ristično podjetje Bled, Alpetour Škofja Loka in gostitelj razstave LIP Bled, ki je poskrbel tudi za lep otvoritveni kulturni pro¬ gram. Omenjene delovne organizaci¬ je, ki so že doslej pokazale pre¬ cej smisla in posluha za kulturo, so podprle izvedbo letošnje sli¬ karske kolonije z deležem sred- nastala na oktobrski slikarski ko- stev za tiskanje petih, na koloni¬ ji nastalih del, ki jih bodo upora¬ bile za novoletne voščilnice. Na razstavi so na ogled dela udeležencev kolonije, ki je ob podpori Kulturne skupnosti Ra¬ dovljica že tretja v okviru Polet¬ ne akademije za staro glasbo v Radovljici. Letos so sodelovali umetniki: Boni Ceh, Črtomir Frelih, Alenka Kham-Pičman, Vinko Tušek in Melita Vovk. Razstavo bodo drugi mesec prenesli še na Pristavo Bled in v Dom Jožeta Ažmana v Bohinj¬ sko Bistrico. Upokojil se je V TO PODNART Jože Golmajer V mesecu novembru se je starostno upokojil naš delavec Jože Golmajer. V naši temeljni organizaciji se je zaposlil leta 1969. Prej ni bil redno zaposlen, saj je delal doma na manjši kmetiji. Vsa leta dela je bil cepilničar v predelavi. Bil je tih in skromen, pri svojem delu pa prizadeven. Zahvaljujemo se mu za njegovo delo. V privatnem življe¬ nju pa mu želimo še obilo zdravih in srečnih dni. Glavni in odgovorni ured¬ nik: Peter Debelak, tehni¬ čni urednik: Nada Frelih, člani: Tone Koncilja, Ja¬ nez Stare, Janez Marolt, Branko Urh, Anton Noč, Lado Cesar, Vinko Ču¬ den, Miro Kelbl in Ciril Kraigher. Tisk: Gorenjski tisk, Kranj STANJE ZAPOSLENIH ZA MESEC OKTOBER 1988 V torek, 8. novembra smo se poslovili od našega upokojenca Pavla Trpinca. Pavel je prišel v naš kolektiv leta 1964. Zaposlil se je kot skladiščni delavec, nato pa vrsto let upravljal večvretenski skobelni stroj. V naši temeljni organizaciji je delal do oktobra 1987. leta, ko se je moral za¬ radi slabega zdravstvenega stanja invalidsko upokojiti. Bil je skromen in prizadeven delavec, do svojih sodelavcev pa tovariški. Za ves trud in opravljeno delo v naši temeljni organizaciji smo mu dolžni izreči vse priznanje in zahvalo. Martinu Mencingerju Huda in neozdravljiva bolezen je iz naše sredine iztrgala sodelavca Mencinger Martina. Z delom v naši temeljni organizaciji je začel julija 1969 na skladišču žaganega lesa kot transportni delavec. Zaradi težke nesreče pri delu je moral zaradi invalidnosti zamenjati delo. Kot inva¬ lid III kategorije je bil prerazporejen v obrat pohištvo v lakirnico, kjer je delal na delih in nalogah »ročno brušenje laka«. Pred dobrim letom ga je napadla zahrbtna bolezen, ki ji ni bil kos, čeprav se je trdovratno upiral. Ko nas je tako bolan sicer redko obiskal, je bil vedno optimist in je govoril, da bi rad čimprej ozdravel in začel delati med svojimi so¬ delavci, vendar je bila na koncu bolezen močnejša od njega. Njegovega 20-letnega dela v naši temeljni organizaciji ne bomo ni¬ kdar pozabili. Ivani Kos V mesecu avgustu smo se na pokopališču v Bohinjski Bistrici po¬ slovili od Ivane Kos, upokojene delavke LIP Bled, TO »Tomaž Godec« Bohinjska Bistrica leta 1960 se je zaposlila v naši TO v obratu opažnih plosc. Delala je na različnih mestih. Svoje delo je opravljala pridno vestno, z voljo človeka, ki mu ni vseeno, kako je svoje delo opravil V naši temeljni organizaciji je bila zaposlena do leta 1975, ko je bila za¬ radi bolezni invalidsko upokojena. Bivši sodelavci smo ji za njen pri¬ spevek k napredku naše temeljne organizacije hvaležni. Ostala nam bo za vedno v spominu. v_I___; Pavlu Trpincu /- V slovo r Aleksandru Sremcu V mesecu septembru smo se morali posloviti še od enega bivšega sodelavca, tovariša Sremca. Čeprav rojen v Bački, si je uredil svoje ži¬ vljenje v Bohinjski Bistrici. Že pred vojno se je izučil za mizarja, tako da so bili njegovo znanje in izkušnje izredno dragoceni v porajajoči se lesni industriji v Bohinjski Bistrici. Bil je izmenovodja v zabojarni, z uvedbo proizvodnje opažnih plošč pa je bil premeščen za izmenovodjo v ta obrat. Ljudje, s katerimi je delal, so ga spoštovali, saj je znal dela¬ ti z ljudmi in jih motivirati za dobro delo. Znal je prisluhniti njihovim problemom, jim pomagati in svetovati, vendar je zahteval, da je bilo delo vedno dobro, hitro in kvalitetno opravljeno. Ko je leta 1972 odšel v zasluženi pokoj, je naša temeljna organizacija izgubila delavca, ki ga je bilo težko nadomestiti. Hvaležni smo mu za vse, kar je storil v letih dela v naši TO. Jaku Rozmanu V ponedeljek, 17. junija smo se na pokopališču v Srednji vasi po¬ slovili od Jakoba Rozmana, upokojenega delavca TO »Tomaž Godec« Bohinjska Bistrica. V naši temeljni organizaciji se je zaposlil 6. 3. 1951 leta. Delati je pričel na skladišču žaganega lesa, kjer je delal vse do prerazporeditve v obrat lesne volne. V tem obratu je delal na delih in nalogah brusača vse do leta 1963, potem pa je bil prerazporejen v obrat opažnih plošč pri narezu desk, ki ga je opravljal vse do upokojitve. Bil je vesten delavec, vendar se je moral zaradi slabega zdravja v letu 1980 predčasno invalidsko upokojiti. Bil je tudi aktiven gasilec, saj je bil dolgoletni član Gasilskega društva Stara Fužina, pri gasil¬ skem društvu Bitnje pa je 5 let opravljal funkcijo poveljnika društva. Ohranili ga bomo v lepem spominu, kakršnega smo poznali. Zahvale Ob smrti očeta, moža in starega očeta JAKOBA ROZMANA se iskreno zahvaljujem sodelavcem LIP Bled za izrečene pisne in ustne bese¬ de sožalja, podarjeno cvetje in številno spremstvo na zadnji poti. sin Darko z družino in žena Micka Ob smrti dragega moža in očeta MARTINA MENCINGERJA se iskreno zahvaljujemo za vso izkazano pomoč in pozornost v najtežjih tre¬ nutkih. Lepa hvala za cvetje in izrečena sožalja. Posebno se zahvaljujemo njegovim najbližjim sodelavcem ter vodstvu TO Tomaž Godec. Zahvaljujemo se vsem tistim, ki so se prišli od njega poslovit; pevcem, župniku, zdravstvenemu osebju in vsem ostajim še enkrat hvala. Žalujoči vsi njegovi Ob smrti mojega moža SILVA VODIŠKA se vsem iskreno zahvaljujem za pozornost in pomoč v težkih trenutkih. Posebna zahvala tovarišu Noču za obiske na domu, kolektivu pa za pozornost in pomoč v vsem času njegove bolezni. Žena Marija Vodiš ek ^ Ob smrti drage mame KRISTINE KRAIGHER se zahvaljujemo vsem sodelavcem LIP-a Bled, ki ste počastili njen spomin. Vsi njeni Ob nenadni tragični izgubi moje žene IVANKE KOS se zahvaljujem ODDELKU MILICE Bohinjska Bistrica, članom civilne zašči¬ te in sosedom pri iskanju pokojnice. Posebej pa se zahvaljujem kolektivu LIP-a Bled za vso izkazano pomoč ter sosedom za pozornost in pomoč v naj¬ težjih trenutkih. Hvala govornikoma za lepe poslovilne besede in pevcem za zapete žalostinke. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji po- _ Mož Teodor KOS_ 12