kako naj 

ravnajo posamesni kmetje cele soseske 

z gozdom 

Slovenskim soseskam in kmetom 
spisal 
Mavrici) Sché cr , 


bi-1 nadlogar . 

Lj ubij ani. 
Natisnil Jožef Blaznik. — Založil deželni odbor kranjski. 

1689. 


Zadnji čas je, da slovenski kmetje jenjajo tako ne 


usmiljeno pokon.čavati gozdove, ktere dobivajo za odškodovanje 
svojih gozdnih pravic, in da se poprimejo umnega 
gospodarstva svojih gozdov kajti le z umrlim gospodarstvo m 
in oskrbovanjem prihranili se bodo , lepi gozdovi,-kteri bodo 
tudi prihodnjim rodovom zadostovali za domače potrebe ; le 
umno gospodarstvo bode obvarovalo, da se vsa lepa slovenska 
dežela ne spremenl v pusti kras. 

Res je , da niti posamesni kmetje niti cele soseske ne 

morejo plačevati učenega logarja, ako nimajo posebno veliko 
gozda , res pa je tudi , da nimamo še knjige spisane v slovenskem 
jeziku , iz ktere bi se naš kmet podučiti moge l 
kako mu je gospodariti z gozdom — naj tedaj ta knjižica 
poduči slovenskega kmeta v prav lahko umevni besedi, kak o 
naj oskrbuje svoj gozd, da bode prideloval iz njega dost i 
lesa za domačo potrebo . 

Ker je ta knjižica pisana zlasti za kmeta, zato sem s e 

skrbno ogibal učenih in kmetu nerazumljivih besed. 

Želira pa tudi , naj bi s tem delom pot odprla se, da 
bi se v slovenskem jeziku v prihodnje več pisalo o gozdnih 
zadevah nego dozdaj, in da bi za posel sposobni možje pra v 
pridno to dozdaj prazno ledino obdelovati začeli. 

Hvale vredno je, da je ljubljanska kmetigka družba 

rožnika meseca Ianskega leta sklenila, bolj pečati se z gozdnimi 
rečmi, zarad tega pa se nadjara, da se bode tudi od te 
družbe to moje delo blagovoljno sprejelo, ter milostno presojevalo. 


V Mrli avgusta meseca 1868. 


Vvod. 

Pod kterii iteioi ii zakaj dobivajo posestniki gr .iito 
gozdove od grajiii ? 

Pred več sto leti bila je domska dežela vsa zar 'ena z 

gozdom, in ni ga bilo druzega gospodarja razun kralja, kteri je go


spodar bil cele dežele in gozda. 

Bili pa so kralji starodavnih časov v vodnih prepirih in vojskah ,

in ker ni bilo posebnih vojakov , kakor dandenes, morali so na po


klic kraljevi kmetje, lovci. in drugi hoditi na vojsko . 

Kadar se je kteri teh v vojsko poklicanih vojakov obnašal 
posebno junaško in kralju zeló zvesto služil, povišal ga je kralj zarad 

tega častitno, to je, počastil ga je z žlahtnim imenom, in da bi p o 
Aem stanu mogel živeti, podaril mu je tudi kos zemlje, s ktero naj

bi gospodaril po svojem sprevidu. 

Tako so se začele grajščine, in posestniki grajščin imenovali s o 

se grajščakL 

Tisti čas bilo je kmetov malo, in večidel le od lova in pašn e 
so živeli ljudje ; tudi vasi in mesta so bile prav redko nasejane. 

Sčasoma so napravljali si grajščaki stanišča v sredi gozdov 
zidali gradove po strmih pečinah, da so varniši bili pred sovražnikom, 
zbirali so pastirje in lovce okoli sebe, da so iz vtrjenih gradov 
z več() močjo odbijati mogli napade sovražnikov . — Ker pa pastirj i 
in lovci niso imeli stanovitnega doma, držali so se Mizo vtrjenih i n 
močnih gradov le tolikó časa, dokler je vojska razsajala, po končan i 
vojski so se razšli po deželi. — Da bi pa grajščaki vojake in slu


nike vedno Mizo sebe imeli, in se tako krepko ustaviti mogli 
tudi, nenadnemu napadu sovražnikovemu, napravili so imenovane pastirje 
in lovce, da so Mizo gradov postavili si lesene hiše ; dali so 

jim namreč nekoliko gozda, kterega so iztrebili in si napravili njive 
in senožeti ; — in tako so začele se s časoma kmetije in vasi. — 
Cez vasi gospodaril je grajščak, in več vasi ko je zrastlo v njem u 
podložni okolici, toliko veča prihajala je tudi moč grajščakova. 

Ko so si kmetje toliko opomogli bili, da so žito pridelovali in

živino redili, morali so en del svojega pridelka odrajtovati grajŠčak u 
grajščak pa je nasproti varoval in branil kmete pred hudobnim sosedom 
in druzimi sovražniki , — in tako se je pričela podložnost 
(Unterth~nigkeits-Verband) . Vsled te podložnosti Imel je -kmet tudi 
pravico jemati iz gozda drva in vsakoršni les za domačijo, kolikor 
ga je potreboval ; nikdo mu ni odkazoval koliko lesa in koliko drv 


si vzeti sme iz gozda ; nikdar njega dni nikake gozdne postave še 
poznal ni, a tudi treba ni bilo take postave, kajti gozda je bilo ne 

-
izmerno veliko, in les nobene posebne vrednosti imel ni. 
Ko pa so ljudje iz dru.zih dežel privabljeni bili, da so rude 
iskali in jo kopali, bil je to prvi vžitek, ki ga je gozd razen drv i n 

lesa za domačo potrebo dajal ; kajti grajščak, kteri ni imel sv?jih 
ljudi za to delo sposobnih, dajal je proti majhnemu odškodovanj u 
dovoljenje, kopati rudo in jo 'žgati , in kuhati oglje. — Tako so po 

-
stale fužine, ki so pravico imele roti majhnemu odškodovanju kopat i 
rudo ; pa tudi pravico so pridobili si fužinarji, v grajščinskem gozd u 
proti malemu plačilu sekati drva in kuhati oglje, kolikor so potrebovali 
ga v fužinah. Oglarji pa so po potrebljenih prostorih napravljali 
si kmetije. 

Postavljali pa so oglarji ogeljnice tako , da je okrog ogelj


nice drv bilo ; ko je zmanjkalo lesa, ogradili so te prostore , 
obdelali in obsejali z ovsom, tudi so sadili krompir, kterega je bi l 
Franc Drake v letu 1586 prvi prinesel v Evropo iz severne Amerike, 

počasi so prišli do živine in napravljena je bila kmetija! — Tako s o 
začele se vasi v hribih, in še dandenes nahajajo se nektere zlasti p o 
Notranjskem in Dolenskem, da je hiša od hiše daleč oddaljena . 

Gozd pa vendar ni imel še zdaj take vrednosti, da bi ga varovali 
bili in hranili. Veča vrednost dobil je gozd, ko so jel i 
delati pota in ceste in zidati velika mesta. Tudi to je pripomoglo,
da je več() vrednost zadobil gozd, ker so začeli ladje tesati in v ve licih 
barkah leseno robo čez morje voziti . 

GrajšČak pa se mogel pečati s kupčijo lesa , ker je zarad 
vojska malokdaj doma bil . Da bi pa vendar imel kak užitek i z 
gozda, dal je svojim podložnim kmetom dovoljenje napravljati les i n 
leseno robo in prodajati proti temu, da je vsakteri kmet en del dobička 
njemu odrajtal ; kaj pa, da dobiček je le majhen bil, ker le s 
ni velike vrednosti imel, pa se ga tudi ni moglo veliko spečati zavolj o 

slabih potov in zavoljo vojská. 
Kadar so narejene bile boljše ceste in dobra pota , zvišala s e 

je tudi vrednost lesa, in skozi to je rastel grajščinam užitek iz gozda . 
Posebno zasluži omenjeno biti, da že v preteklem stoletji pod cesarjem 
Jožefom se je po cesarskih postavah vravnati morala vjemn a 
razmera med grajšeinami in kmeti, in so se določeni davki ali od škodovanje, 
ktero se je grajščinam odrajtovalo, v posebno knjigo 
vpisati morali. Ravno tako se je pod cesarjem Jožefom premedl o 
zemljišče vsaeegaposestnika, ter so se njegove pravice ustanovile ; in 
te pravice vpisale so se v posebno knjigo — imenovano „urbarsk a 
knjiga”. In tako so začele se urbarske in pa gruntne ali zemljiščne 
knjige. 

Da niso imeli vsi kmetje enako volkih gruntov, razvidi se iz 

tega, ker se še dandenes razločujejo kmetije po velikosti grunta, te r 
imenujejo : cel grunt, pol grunta, masele, podružnik. 


Ko je število ljudi narastlo, ustanovila je grajščina fare ; da bipa imeli fajmoštri, kterz so dobili od grajŠčine ustanovljeno faro gotove 
dohodke, prepustila jim je grajšéina nekoliko kmetov, kteri so 

imeli do fajmoštrov ravno tiste dolžnosti, kakor poprej do graj-
Mine in so tudi v enaki podložnosti bili. Reklo se je taeim kmetom : 
eerkovski kmetje . 

Užitki, ktere so morali kmetje odrajtovati grajščinam, in tlakeali robote, bile so v letu 1849 po cesarskih postavah proti odkup u(Grundentlastung) odpravljeni, ako niso ti užitki pod imenom „za 
drvašino” (Waldstellung) odrajtovani bili . Tako so odraj3ovali še 
posebno drvaščino kmetje iz Loške doline spadajoči pod Snepersk o 
grajščino za pravico, jemati iz gozda les za kupčijo ; in sicer so plačati 
morali od vsake žaganice za kupčijo namenjene, če je bila de bela 
po palcu, dolga po 13 čevljev in široka po 12 palcev — p o 
starem krajcarji. — Za les, ki so potrebovali ga za domače potrebe,
pa so odrajtovati morali oves, in sicer po merniku , ali po pol mernika 
i. t. d., kakoršna je že bila velikost grunta ; povrh tega odrajtovanja 
pa so plačevati morali vsako leto tudi nekoliko denarjev ,
pod naslovom : „strežnina” (Forst- oder Wartegeld) . 

Za jelov les, ki so ga rabili za pintarske izdelke, ni bilo nič 
določenega ; plačevati pa se je moralo od robe, ki se je izdeloval a 
iz bukovega lesa, in to brž ko ne zato, ker je bukov les še le pre d 
kratkim prišel bil na vrsto za kupčijo . 

Tako imenovani stari grajščinski kmetje, kteri so imeli o d 
nekdaj pri grajščini gozdne pravice , dobili so tudi po odkupu vs e 
poglavitne gozdne pravice od dotičnih graj ščin ; kmetje pa, kteri s o 
v poznejših časih pridobili si grunte in niso mogli dokazati svoji h 
pravic do užitka, so le proti večemu plačilu dobili pravice do užitka ,
in ravno zato nektere nove hiše plačujejo več odkupila od starejših 
hiš. Iz teh besedi pa se tudi razvidi, da so grajščine oblast imele,
gozdne pravice oddajati . 

Razume se, da je pravica do užitka morala biti razširjena n a 
vse, karkoli se je pri hiši potrebovalo ; kam pa bi bil tudi šel kmet 

po kako posebno reč, ktere je ravno potreboval, dokler še svojega 
gozda imel ni ! 

nekterih krajih imeli so kmetje pred gozdnim odkupom že 
lastne gozde in pašnike, kteri so jim od dotičnih grajščin poprej že 
za posebne domače potrebe odstopljeni bili ; postavim : za pašo živine, 
za nastilo, i. t. d. ; ker pa je to za na račun domače potrebe oasto. pljeno 
bilo , jemlje se zdaj pri odškodovanji gozdnih pravic tudi tista 
užitek v račun. 

Ker pa dandenes vrednost lesa raste dan na dan, ker je jela: 
tudi že primanjkovati gozda in ker se je previdelo, da gozdov ,c,lobro 
oskrbovati in jih varovati ni mogoče, dokler te razmere ostane 
premertjene in da bi končani bili gozdni prepiri, zato je po eesarsk.em p 


tentu od 5. julija 1853. leta zapovedan odkup ali odškodovanje ki :~ 
tovskih pravic in je to odškodovanje večidel že dovršeno . 


Pravica, dobivati les za domače potrebe, pa je razširjena na 
drva, kolikor se jih po velikosti posestva potrebuje v peči in n a 
ognjišču ; rečem : po velikosti grunta, kajti obdelovanje večega grunt a 
zahteva tudi več ljudi in več živine ; kjer pa je več ljudi in več 'ži-
vine, ondi mora biti tudi več strehe in več ognjev . Peki, in krčmarj i 
in drugi, kteri vsled rokodelstva svojega ali svoje kupčije potrebujej o 
več drv, nimajo pravice tirjati drv za take potrebe, ako nimajo kake 
posebne pravice ali posebnega dovoljenja od grajš'čine k temu . 

Pravica dobivati les za domače potrebe razteguje se tudi n a 
les za hišni ciraper, in za cimpre na vsa pri kmetiji potrebna poslopja 
; tudi pri lesu za cimpre mora se imeti ozir na velikost grunta . 
Tudi je v tej pravici zapopaden les za kmetiško orodje, za plotov e 
za kole pri apnenicah, za kozolce, za čolne, ki služijo za prepeljano 
čez velike vodé ; naposled govori pravica tudi še za nastilo, za pašnike 
in mnoge druge potrebe, tudi pri odškodovanji teh pravic jemat i 
se mora ozir na velikost grunta. 

Na kteri način pa se vrednost omenjenih pravic zvedeti 
in potem odškodovati more ? 

Pred vsem drugim se mora zvedeti, koliko lesa in kakoSneg a 

lesa leto in dan vsaka vpračena kmetija potrebuje , koliko je ta les 
vreden v denarjih in koliko znese to kapitala ; kapital pa se izve, ak o 
se potreba enega leta v denarjih dvajsetkrat povekša . 

Po 28. §. navedenega patenta od 5. julija 1853. leta pa se 

izračuni vrednost gozda, ki mora za odškodovanje gozdnih pravi c 
biti odstopljen, ako se izve in izračuni v denarji vsakoletni užitek, k i 
ga gozd daje. Izvé pa se vsakoletni užitek iz prirastka, kterega ima 
gozd zdaj , in kterega bo v prihodnje imel. Na ravno ta način 
izraéunijo se tudi drugi užitki, ki morajo zraven lesa odškodovani 
biti, na pr. nastilo i. t. d. 

To pa se mora razumeti tako, da daje gozd, ki je pri pregledovanji 
še mlad, zdaj le majhen prirastek na leto, če pa je gozd 
zeló star, daje pa zeló velik prirastek, zato pa se vzeti mora srednji 
prirastek. Na priliko: Ce se ceni mlad gozd od 20 let, ima ta gozd 
na prostoru orala (joha) okoli 15 kubičnih čevljev prirastka na leto ;
ée pa se ceni (aca) 120 let star gozd, ima ta gozd zdaj v enem let uprirastka boje 100 kubičnih čevljev. 

Po zanesljivih in gotovih pravilih pa se ve, da, če se priraste k 
mladega in starega gozda sešteje, in od te šume vzame polovica, j e 
ta polovica srednji prirastek, ki se iz gozda leto za letom pridobiti 
more. V teh navedenih zgledih je tedaj pri gozdu 

od 20 let prirastka 15 kub. čevljev 
od 120 let pa . . 100 ,, 
skupaj 115 kub. čevljev. 


9 

Polovica od 115 je pa 57 in pol kub . čevlja, in to bi bil srednj i 
prirastek v gozdi srednje starosti . 

Prirastek se na drevju spozna na trojno vižo, in sicer : 

1. Po debelosti debla, na kterem se seštejejo letnice ; vsaka 
kolesu podobna letnica velja za eno leto. Na drevesu, ktero je hitre 
rasti, razločujejo se letnice s prostim očesom ; pri slabi rasti pa so 
letnice tolikanj goste, da se težko ali pa še eeló ne razločijo s prostim 
očesom . 

2. Po visokosti drevesa, ker drevo vsako leto en vrh više 
požene, ako ga kaj v rasti ne moti, ali mu živina ali mrčes vrh a 
ne odgrizne . 

3. Po širokosti, to je, po vejah, ker drevo vsako leto eno 
vrsto vej naredi, kar se zlasti pri mladih hojah in smrekah prav 
dobro razloči. 

Ko se zvé prirastek gozda na enem oralu, izračuniti se mora 
ta prirastek na denar. Prirastek pa utegne biti le od bukovega les a 
ali le od jelovega, ali pa le od vsacega nekoliko, kajti veliko gozdo v 
se le namešanih dobi. Zmešave pa spet niso enake v vsacem gozdu ; 
zato pa se mora vsak prostor, kolikorkrat je zmešava drugačna , 
ceniti posebej . 

Razloček je spet v vsaeem gozdu, naj si bo že namešan ali 
ne, v starosti njegovi in rasti, iz česar se spet vidi, koliko les a 
je pripravnega za amper in druge take reči, koliko pa le za kurjavo . 

Prevdariti se mora pri cenitvi, koliko je gozd oddaljen o d 
potov in kmetij , zlasti pa se zvedeti mora , koliko velja en seženj 
drv za kurjavo, koliko en kub. čevelj jelovega lesa za cimpre in Zaganiee, 
in koliko en kub. čevelj bukovega ali hrastovega lesa i. t. d. 
Na priliko : Naj bi en oral ali. 1600 štirjaških sežnjev gozda v šestdesetem 
letu starosti vsako leto prirastka imel 57 kub . čevljev, innaj bi bilo namešanega pol bukovega in pol jelovega lesa ; in naj bi 
imela jelovina zarad hitrejše rasti 30 čevljev prirastka , in bukovin a 
27 čevljev ; naj bi jelovega lesa dva dela pripravnega bilo za cimpre ,
en del pa, to je : vrhi, veje, porobki le za drva, tako da bi jelovega 
lesa 20 kub. čevljev za cimper, in 10 kub. čevljev za drva bilo; in 
bukovega lesa naj bi le tretji del dobrega bilo za orodje, dva del a 
pa le za drva, tedaj 18 čevljev za orodje, in 9 čevljev za drva ; če 
se ceni vrednost enega kub. čevlja jelovega lesa na 12 kr., en kub. 
čevelj jelovega lesa na 8 kr. ; en seženj jelovih drv na 1 gold . 40 kr. 
in l seženj bukovih drv na dva gold., potem takem bi veljalo : 

20 kub. čevljev jelovega lesa po 12 kr. gold. 2.40 
18 ;> )) bukovega " 8 1 .44 
10;, ?r ali % del seženj a jelovih drv po gld. 1.40 " -17 % 

9 ,; >, 1/9 ,; " bukovih drv po2gld. —.22'/, 
veljal bi tedaj celi prirastek lesa v letu gold. 4.233j4 

1 temu pa še pride pašna in nastilo . Postavim : naj bi dobilo se n a 
tem oralu pol centa trave ; če velja en eent sena 40 kr. veljal bo en 


cent frišne trave le četerti del to je 10 kr. in pol 

centa bi veljalo . . . . — gld. 5 kr. 
4 cente nastila po 3 kr., kar znese 12 

;; 

lov naj bi donašal _ 1 
vsi užitki od enega leta bi tedaj vredni bili . . . 4 gld. 413/4kr. 
Od te šume pa se odšteti morajo vsakoletni davk i 

denimo jih na — gld. 113/4 kr. 

in taki stroški, ki jih soseske bodo plačevati morale , 

postavim za vardjane s 10 , , 
skupaj — gld. 213/4 kr. 
Če se od vrednosti enoletnega užitka sodštejejo enoletni stroški s • 
4 gld. 41 3/4 kr. 
213 4 
ostane čista vrednost užitka iz 1 orala . . . kr. 

in to znese na kapitalu 20. toliko ali 84 gold., kar bi bila vrednost 
enega joha zgoraj popisanega gozda . 

Kjer imajo pravico, jemati iz gozda toliko in toliko lesa za 
kupčijo, ondi se preudariti mora, kakošna roba se navadna izdeluje i n 
prodaja iz gozda ; koliko časa se potrebuje, da se izdela roba za en 
voz, 100 kosov ali en kos, koliko roba tam velja, kamor se prodaja,
koliko lesa se porabi za izdelovanje robe in koliko je vreden ta les . 
Nato se zvedeti mora, koliko dni ostaja kmetu v letu, ako se odštejejo 
vsi prazniki in nedelje, vsi dnevi, ki so obrnejo za kmetovanj e 
in druge opravke in vsi dnevi, ob kterih se delati ne more zarad 
velicega deževja, debele zime i. t. d. Nadalje se pozvedeti mora, kolik oljudi in Živine se peča z izdelovanjem robe, koliko robe se izdelati in 
izpeljati more s to močjo v teh od kmetovanja i. t. d. prostih dnevih 
in koliko ostane čistega užitka ; če se od vrednosti robe odbijej o 
vsi stroški, kteri vrednost lesa zvekšajo, dobi se užitek, kteri je čist a 
vrednost — zgoraj omenjene pravice v enem letu, ktera se pote m 
izračuni na kapital. 

Po pravilih navedenega patenta pa se daje odškodovanje pra


vice z gruntom, to je, z zaraščenim gruntom ali gozdom le celim 
soseskam in občinam (komunam) in še le potem more vsaka sosesk a 
z dovoljenjem ces. kr. komisije za gozdne opravke v odškodovanje 
dobljeni gozd na drobno in individualno, to je med posamesn e 
razdeliti. 

Ker je več sosesk že svoj gozd na drobno (med se) razdeliti 
si dalo, in ker bodo brž ko ne vse soseske ravno tako storile, hoče m 
podati kmetom kratek nauk , kako razdeliti si gozd in kako s tem 
gozdom ravnati morajo, kako ga varovati in oskrbovati, ako hočej o 
vse za domačo potrebo dobivati iz njega, zakaj če se bo posehmal z 
gozdom gospodarilo tako, kakor se je gospodarilo dozdaj, gotovo s e 
s prirastkom nikakor izhajalo ne bo , 


11 


Prvi del. 

Kako razdeliti soseski'ne gozdove in kako razdeljen e 
v prihodnje umno oskrbovati. 

Rečeno Jje bilo, da le cele soseske dobiti morejo od graj šči n 
gozdove za odškodovanje gozdnih pravic, da pa soseske dobljen e 
gozde na drobno, to je po velikosti grunta razdeliti smejo . 

Ali je za deželo boljše ali slabe] še razdeliti gozde na drobno, 
pokazalo se bo še le v prihodnosti . Gotovo pa je, da je razdelitev 
gozda koristna vsaj v tem oziru , da posamesni posestnik vé, kaj in 
koliko je njegovega, in da ponehajo v soseskah vedni prepiri zavolj o 
lesa in drv v vsaki soseski so eni, da varujejo gozd, in so spe t 

drugi, ki se malo pečajo za-nj in nočejo varovati ga ; kadar pa bo 
vsak svoj del dobil, kmalu se bo priden gospodar spoznal in bo gotovo 
z večini veseljem varoval svoj gozd, kakor bi varoval bil 

gozd cele soseske. 

Od druge strani pa se tajiti ne more, da bi razdelitev soseskinega 
gozda veliko škodovati utegnila posamesnim krajem in cel i 

deželi, če bi namreč gospodarji gospodarili v svojih delih tako ne usmiljeno 
s sekiro, kakor so vajeni bilz do zdaj . 

Pri razdelitvi soseskinega gozda se mora gledati na to, da 

vsak opravičeni posestnik svoj del dobi po velikosti svojega posestva . 
najbolje je razdelovati na to vižo, po kteri je gozdna pravica odškodovana 
bila, to je , da se razdeluje na podlagi cenjenih (šacanih )
domačih potreb ; domača potreba je najbolj gotova in najpraviéniš a 
podlaga te razdelitve ; dobro je 'buli deliti gozd po velikosti grunta 

ali posestva, ne tako gotova in pravična je delitev po davkih al i 
fronkih, ker so davki zelo nepravično razdeljeni . Ako se ima že deliti 
po davkih, naj se deli le po gruntnih davkih, nikdar pa bi s e 
deliti ne smelo po hišnih davkih, in sicer zato ne, ker taki, ki imaj o 
krčme, štaeune i. t. d., veče hiše imajo in veče davke plačujejo m 
vendar zavoljo tega nimajo večega posestva v gruntih . 

Pri razdeljevanji gozda se najpoprej vravnati mora, po kter i 
vrsti naj bi sledili drug za drugim posamesni deli ali po vrsti hišni h 

številk ali kako drugače, če pa se sosedje porazumeti ne morejo, bi 
najbolj pravično bilo, z vadljartjem določiti, po kteri vrsti ima iti . 
Podruini,ki ali bajtarji, kteri večidel le za drva pravico imajo , s e 
skupaj in posebej najprej oddelijo, za temi pride vrsta posestnikov . 

— Če pa je gozd tak, ca bi velik razloček bil med delom in delom,
mora se vsacemu ali več delov dati ali pa tako razdeliti gozd p o 
vrednosti, da v slabših delih več prostora, v boljših delih menj prostora 
pride. 
Bolj skupaj če kdo svoje dele dobi, tem bolje za-nj ; več delov 
ko kdo ima več presekov (presek) mora varovati , in vsak presek 


12 

nekoliko zemlje odvzame. Tudi zavoljo gozdnih opravil postavim , 
zavoljo sekanja, sejanja i. t. d. je bolje, če ima kmet le en del. 
Ko je soseskin gozd razdeljen na drobno, to je, med posa


mesne gospodarje, gledati mora vsaki posestnik, da postavi močn e 
in kamenite mejnike ne le na konceh preseke, temveč tudi po sredi , 
da , kadar se zaraste preseka, ne vstanejo kaki neljubi prepiri za rad 
mejnikov. 

Pri razdelitvi gledajo gospodarji le na debeli les , kteri bi z a 

kupčijo bil ; le malo pa jih je, ki bi pogledali na tla, če se kaj mladega 
gozda zarašča. Večidel tudi mislijo gospodarji in tožijo, da 
jim ne bode gozd dorastoval za domače potrebe, ker ga je premalo . 

Toda da bi vsak gozd, da le kaka dva, tri ali štiri orale meri , 
kakoršni deli se dobivajo pri razdelitvi gozda na drobno, imel les a 
zadosti za karkoli domačo potrebo, to je nemogoče. Ako bi gozdov i 
bili tako lepo vravnani, bilo bi prav lahko ceniti gozdove in odškodovati 
upravičene kmetije. — Ker pa gozdovi niso tako vravnani ,
temveč ker so namešani., ni mogoče, tudi za cele soseske ne odstopiti 
gozda, v kterem bi se vse nahajalo za domačo potrebo. Zato pa se 
mora domača potreba zvedeti v d.enarjih, ako se pravično odškodovati 
hoče ; saj so morali se ceniti v denarju tudi grajščinski gozdovi, in 
potem še le se je po vrednosti užitka odškodovati moglo. Vsaka 
soseska je dobila, ali če dosehmal ni še dobila, bode dobila odškodovanj e 
gozdne pravice le po vrednosti, ne pa po materij alu, to je, po robi. 

Na priliko : Soseska bi imela dobiti za vrednost pravice o d 

tisuč goldinarjev gozd, ki je po večera jelov ; pravica pa bi govorila 
večidel za bukova drva. En seženj bukovih drv od 78 kubični h 
čevljev, ali od pol sežnja dolzih polen naj bi veljal dva goldinarja ;
en seženj je1vih drv posebno lesa za trame pa naj bi veljal deve t 
goldinarjev . Ce bi na oralu obraščenem z jelovim lesom prirastlo o d 
zdaj naprej tri četerti sežnja v vrednosti 6 gold . 76 kr., in bi 
tedaj veljal, en oral v kapitalu 135 goldinarjev; dobila bi soseska za 
vrednost pravice od tisuč goldinarjev 7 oralov in 4ho. 

Če pa bi na enem oralu prirastlo bukovega lesa tri četrt i 
sežnja, kteri les bi vreden bil l gold. in 50 kr.; tedaj bi veljal 
en oral v kapitalu 30 goldinarjev. Od tega gozda pa bi dobila so seska 
za pravico v vrednosti tisuč goldinarjev 33 in 33/100 oralov,
tedaj skoraj petkrat toliko, kakor jelovega gozda . 

Taki in enaki razločki nahajajo se večidel pri odstopljenih 
gozdovih, in ni mogoče na drugi način preceniti njih užitka, nego n a 
denar. Zato pa se resno premisliti mora, kako naj se kmet v tacih primerljeji


h Ce so blizo take soseske, ktere so dobile gozd obraščen z 
drugim lesom, lahko pomaga soseska soseski ; če pa ni tako, pomagati 
si morajo posestniki na drugo vižo . 

Najprej se mora skrbeti, da se iz oddeljenega gozda za domač o 
potrebo v drvih in za cimper jemljejo le stare, trhlene in gnjile bukve 
in hoje, ktere le prostor jemljejo brez dobička in prirastka . 


Potrebno je tudi, da se iz mladih in gostih gozdov izsekujej o 

najprej take bukve in hoje, ktere so od drugih hitreje rastočih zadrževane 
v rasti in so nekako potlačene, ter le malo prirastka imaj o 
to pa se lahko spozna pri hojah, na kratkih letnicah in pri bukvah n a 
zanikerni rasti. 

Varovati pa se je treba, kadar se iz goščave mlade bukve i n 
hoje izsekujejo, da se jih na enkrat preveč ne poseka, posebno p o 
hribih in gričih, po kterih burja zeló razsaja ali pa debel sneg obvisi, 
in to zato, ker v tacih goščavah drevesce drevesce brani in varuje, 
da ga burja preveč ne omaja ali sneg ne polomi . Znano je,
da v goščavi drevesca kaj naglo rastejo na kviško, in se z združen o 

močjo bolj krepko postaviti morejo burji ali snegu v bran , zato p a 
se v tacih mladih gozdih le po malem sekati sme, stare in prestale 
bukve in hoje, pod kterimi se je že zarastel mlad gozd, naj se le v 
snegu posekujejo in iz gozda spravljajo , zelo vejnatim bukvam naj

se najprej močne in dolge veje obsekajo in nato še le naj se debl o 
poseka. V snegu namreč stori se najmanj škode mladim drevescem 

er večidel varno pod snegom Iežé ; če se pa tudi drevescu lub ali 
skorja odrgne, ne škoduje mu, ker se rana o tem času narejena rada 
zaceli, kar pa se o poletnem času ne zgodi tako lahko, ker se so k 
izteka p,9 rani iz drevesa. 

Ce se dobijo goljave v gozdu, preiskati se mora, je li okoli go


ljave mlad in nizek gozd, ali star in visok gozd, potem če je goljav a 
v senčni ali solnčni strani, in pa če je zemlja v goljavi močna al i 
kamnata , če je ilova ali kaka drugačna . Zemlja pa se spoznati more 
po tem , kaj na nji raste. Praprot raste prav rada na ilovici in zadovoljna 
je s slabšo zemljo, kakor pa resa in borovnice ; brinje ljubi 
dobro zemljo in na ilovici raste prav zanikerno. 

Goljave v mladem in nizkem gozdu zasejejo se ali zasadij o 
lahko s smrekami, z borom, in hrastom, ker ta drevesa svetlobo ljubijo 
; pod starim in visokim gozdom in v senci pa naj se zaseja hoj a 
in bukev, zasajati bukve in hoje je pa že bolj nevarno, zlasti pa 
hoje, pri kterih se pri izhopovanji koreninice rade potrgajo in se tak o 
drevesce posuši . 

Za močvire in za kraje, v kterih se voda rada drži, je posebno 
dobra jelša. Ce je pa goljava velika, naj se bori in smreke s 
topola vred zasadé, v močvirih pa, kakor je-rečeno bilo, le jelša, mor a 
pa se jelša zasaditi in ne zasejati ; kako naj se sadi, povedano bo pozneje, 

Prisiljen je kmet vsega, česarkoli potrebuje pri svoji hiši, iskat 
v svojem gozdu, zato pa mora skrbeti, da bo imel v gozdu zmiraj 
vse sorte lesa ; imeti. mora nekoliko debelih hoj za žaganice in z a 

trame, imeti mora bukve za orodje, za ž'rdi, za drva, za luč in z a 
druge potrebe. To pa je mogoče le takrat, ako s svojim gozdom 
gospodari tako, da pod debelim lesom prirastuje zmiraj mlajše in d a 
tanke žrdi jemlje le iz goščave . Reče se temu gospodarstvu prebiralno 
gospodarstvo, po nemški : Plentherwirthschaft. 

Zaredi pa se pod velicim lesom mladje prav rado samo o d 

sebe, da se človek le količkaj potrudi zvedeti, od kedaj in do kedaj 


14 

les zrelo seme ima. Je pa seme od bukev, hoj In hrastov dobro ol 

60. do 120. leta, od hrastov še celo do 150. leta z edinim tem razločkom, 
da je seme zrelo pri bukvah vsako šesto ali sedmo leto, pri 
hojah vsako drugo leto in pri hrastih vsako tretje leto. 

V tem času ne sme živina v gozd , tudi nastilo se grabiti n e 
sme, da se z nastilom tudi seme ne pograbi. 

Smrekovo seme dobiva se vsako drugo leto ; najboljši čas z a 
nabiranje tega semena pa je po zimi , dokler se izletelo ni iz češarkov 
(storžev). 

Borovo seme dobiva se lahko vsako leto na borovih, ki so 
stari. 25 do 30 let, vendar pa se vedeti mora, da ima bor vsako leto 
trojne čeŠarke ; to pa je tako, da borovo seme zori le vsako tretj e 
leto, pa ima vsako leto češarke z zrelim semenom , češarke z na po l 
zrelim semenom in češarke z Ietošnim cvetom, kteri bo donesel š e 
le tretje leto zrelo seme. 

Drugi del. 

Ktera drevesa se nahajajo posebno v naMh gozdih . 

V tako imenovanih črnih gozdih nahaja se jelka ali hoj a 
(Tanne), smreka (Fichte) in bor (Kiefer). Nahaja pa se v črnih gozdih 
še največ hoj, ktere pa ne rastejo same ampak največkrat namešane 
z bukvami, posebno veliko jelovih gozdov je na Notranjskem . — 
Smreka je doma na Dolenskem in Gorenskem, pa tudi smreka se le 
redkokrat sama nahaja. — Bor je tudi le na Dolenskem in Gorenskem 
domá, na Gorenskem raste večidel po planinah in visocih hribih, 
na kterih pa se le potlačen in nizek kot krivina dobi. 

Pozabiti ne smemo mecesna (Larehe), kteri prav čvrsto raste 
po senožetih na Gorenskem . 

Izmed listnatih dreves pa se nahajajo v naših gozdovih : bukev 

(Rothbuche), gaber beli in črni (Weiss- und Sehwarzbuehe), hrast 
(Eiche), pravi hrast (Steineiche) in cér (Zereiche), jelša (Erle) , bel a 
in črna jelša (Weiss- und Sehwarzerle), javor (Ahorn), breza (Birke) , 
topol (Papel), leska ali lošča (E[asel), vrba (Veide), brst (tJlnie),
jesen (Esche) i. t. d. 

Popis gozdnih dreves . 

l. Roja ali jelka . 
Hoja ali jelka (Tanne) je zelena po letu in po zimi, ima pidnato 
od spodaj belo listje (špičevje) , ktero se drži le dveh strani 
vej ; češarki, v kterih je seme , so na zgornji strani vej, in stojé po 


15 

koncu ; kadar iz luščin seme izleti, odlupijo se tudi luščine in odleté ,
tako da ostane le srednji storžek na veji, ki pozneje odpade . 

Nahaja se hoja ali sama ali pa namešana z bukvo, le malo kdaj 
pa s smreko in drži se rada visocih hribov. Mlada hoja ljub i 
take prostore, ki so pod brambo starejih hoj, bukev in druzih dreves , 
ali pa prostore zavarovane pred burjo in mrazom, kajti silno občutljiva 
je proti mrazu in burji . — Cvete hoja maja meseca in še le o d 

60. leta naprej daje dobro seme. Kdor si hoče nabrati semena ,
naj si natrga češarkov po vseh Svetih, ker so v tem času še celi i n 
zaprti ; čez zimo naj se nabrani češarki shranijo na suhem, najbolj e 
je, če se denejo v vreče in se vreče obesijo pod streho tako, da miši 
ne morejo do njih ; spomladi aprila meseca naj se denejo češarki na 
gorko solnce ali pa na peč, da se odprejo in seme iz njih zleze . 
Vendar pa je treba gledati, če se češarki suše na peči, da se prehitro 
ne posuŠé ali pa še eeló ne sežgejo. Dobro in zdravo seme s e 

spozna, če je, ako se z nohti zmečka, znotraj lepo belo ter se kapljica 
mastne mokrote, olja, pokaže. Tudi se prepričati nore, koliko 
semena je dobrega, če se nekoliko zrn potrese na žrjavieo ; zrno,
ktero na Žrjaviei poči, bilo je dobro in kaljivo, drugo slabo.

Tudi se Še prepričati more, koliko semena je dobrega, ako s e 
v kako posodo nekoliko zrn poseje vsaj šest tednov pred setvijo v 
gozdu, in se pazi, koliko zrn požene v tej posodi ; posoda se na gor kem 
imeti mora. — Mora pa se ta poskušnja narediti vsaj šest tednov 
pred setvijo, ker še le v 6 tednih to seme kali . 

Za en oral (joh) ali 5 mernikov posetve potrebuje se hojeveg a 
semena le za redko sejanje 40 funtov ; če bi se hotel prostor enega 
orala zesaditi z mladimi hojami po dva čevlja saksebi, moralo b i 
biti 14.400 drevesce ; ali. 6400 drevesce, ko bi se sadili po 3 čevlj e 
saksebi. --

Manj zrn ko skali pri oni poskušnji, toliko slabše seme je i n 

toliko bolj gosto se mora sejati . 
Nojevo seme sme se sejati le na male goljave v gozdu, nikdar 
pa ne na velike goljave, kakor je že povedano bilo . 

Če so take goljave zaraščene s travo, mora se z motiko odkopati 
trava, nató se zemlja 3 ali 4 palce na globoko dobro zrahlja ; v vsako vrsto 
se semena dene toliko, kolikor se ga zagrabi s tremi persti, potem se z rok o 
seme zagrebe, da je kacega pol palca pokrito z zemljo . Vrste naj se skopljejo 
tako , da je vrsta od vrste oddaljena po dva ali tri čevlje p o 
dolgem in po širokem ; vrste morajo v hribih proti solncu obernjene 
biti, skopati se mora mali grabenček in še le za tem grabenčko m 
se seme poseje. Bolj na tanko bo povedano o setvi semena, ko b o 
govorjenje o drevesnici . 

Seme ne sme priti ne pregloboko in ne preplitvo v zemljo ; 
pregloboko ne, da more zrak in mokrota od njega ; pa tudi preplitvo 

ne, da ga solnce ne prepeče in tiči ne pozobljejo . 
Če se seje v hribih v zelo kamenita tla, treba je gledati, da j .e 

o kamenih seme ovarovano proti solneu ; bolje je, da .e v taeih okoiščinah 
nekoliko globokeje zakoplje . 

Zemlja za to setev mora biti rahla, osipčna, ca dobijo koreninice 
prostora v zemlji, in da more od zgorej voda in zrak 
do semena . — 

Ko pride drevesce iz zemlje, v nevarnosti je pred mrazom in 
burjo ; ko pa nekoliko zraste, mu te nezgode ne škodujejo več ; posebno 
pa se burje ne ustraši, kajti ima razu)]. druzih korenin kajmočno srčno korenino, ktera drži naravnost po štiri in več čevljev 
globoko v tla ; to pa hojo tako močno stori, da se brez nevarnosti 
burji ustavlja . 

Mlade hoje se tudi presaditi dajo ; čas za to delo je po 
zimi, dokler je zemlja zmrznjena, ker se tako bolj gotovo zdrav e 
korenine ohraniti morejo ; če pa se korenine potrgajo, ni je za drevesce 
nobene pomoči, in mora vsahniti. — Presajajo naj se hoje le 
do šestega leta ; če se presajajo pozneje, ko imajo že velike korenine , 
pač težko se te korenine nepoškodovane izkopati dajo . 

Presajena hoja raste do dvajsetega leta bolj počasi, a pote m 
naglo na kviško hiti in če ni preveč v tesnobi, hitro tudi debelos t 
stori. Pa saj je za domačo potrebo les, ki raste počasi, vselej bobi,
ker je trdneji in delj časa trpi ; nasproti pa je les, ki je hitro rastel,
bolj mehak, rad gnjije in se rad lušči. 

Kdor hoče dobiti visoka drevesa, mora gozd enmalo bolj gost o 
držati. Veje z-a nastilo smejo se sekati le pri zeló debelih hojah i n 
le bolj pri tléh , če se obsekujejo mlada drevesa, začne drevo gnjiti 
za odsekano vejo in se les pokazi, da ni za rabo . 

Z dobrim vspehom raste hoja le do kacih 120 do 140 let ; 

stareja hoja pa donose več škode nego dobička ; zakaj stara hoja ne 
le da nima nobenega prirastka, temveč tudi prostor jemlje drugi m 
drevesom in jih pod sabo mori in tako dvakrat škoduje gozdu . 

Dokler niso rulade hoje visoke vsaj po dva sežnja, moraj o 
se varovati pred živino, ktera kaj rada odgrizuje vrhe in končeke 
vej, in s tem prirastku veliko škoduje. 

Mastilo se ne sme grabiti z železnimi grabljami, da se tanke 
koreninice, ki po vrhu čepe, z grabljami ne potrgajo ali ne poškodujejo, 
kar bi veliko škodovalo drevesu ter zadrževalo ga v rasti . 
Nikdar pa se ne sme grabiti tako globoko , da bi se z listjem vre d 
tudi zemlja, ki se nahaja pod listjem , odvzela in pograbila ; saj v 

gozdu zemlje nikdar ni preveč ; zavoljo tega je dana gozdna postava , 
vsled ktere se le vsako tretje leto na enem in istem prostoru nastilo 
grabiti sme . 

Silno hudega sovražnika ima že nekoliko odrastla hoja v nesem 

majhnem, črnkastem ž u ž eku, ki se mu pravi lub a dni k u k e c al i 
knaver (Borkenk~fer). 

L u b a d n i kukee spada med tiste živali, kterim pravim o 

kobri ali hrošči. Samica zaleže jajčika ; iz jajca se izvali črv ali gosenica, 
ki ima rujavkasto glavo, nog pa nima . Gosenica (larva) se 
zaprede, kadar je popolnoma doraščena, v meh ; v mehu se spremeni 
larva v popolnega kebra, in kadar se to zgodi, pregrizne meh, v 
kterega je zavit bil in iz njega pride dovršen keber . 


1 

Xo je kober preživel zimo , začne aprila meseca poletavati i ndrevesa vrtati. Drevesa, v kterih se drži ta mrčes, začnejo dobivati 
rumenkaste veje in tudi vrh začne rumeneti, v lobu ali skorji nahajajo 
se majhine luknjice, iz kterih črvojedina leti, in skorja se začn e 
luščiti od debla . 

Ta mrčes je gozdom silno nevaren, ker je tako čudovito plo 


dovit, da le en druga že v istem letu spet zalego naredi. Na nekte


rih drevesih se je že do 20 tisuč kukčevih parov našlo in v skorj i 
dolgi in široki 12 palcev še čez tisuč črvov ali zapredkov . 

Da se ta silni sovražnik gozdov pokonča, treba je skrbeti , 
da se ptiči ne pokončujejo ; kajti seniee, žolne in deteli preiskujejo 
skrbno drevesa, in trebijo kukce izpod skorje, iz mahu in izmed korenin. 
Ko pa kukec o času rojenja izleta, pokončujejo ga lastovk e 
in šmarnice (tašcice). 

Treba je, da se tista drevesa, v kterih knaver jajca nanaša , 
s avijo iz gozda in se tako odvzame podlaga, kjer bi se zaplodoval ; 
služijo pa kukcu za po a o, kjer svoje mlade vali, drevesa podrta ,

v nemar puščeni vrhi, kri" in drva v skladnice zložena dokler j e 
skorja šle frišna. 

Tak les se mora spraviti iz gozda še . pred rojenjem kukca, 
ali pa se mora vsaj obeliti, da kukec ne nade skorje, v ktero b i 
luknjo zavrtal, ter zarodu primeren kraj našel v lubadu . Ker pa se 

kukec, kadar se zelo pomnoži, loti tudi zdravih dreves, in se o času 

rojenja zaleti tudi v najlepše gozdove, treba je, da se vsa navrtana 
drevesa posekajo in obelijo, prederi kukec odleti, in da se 
skorja sežge. 

Ko bi primerilo se, da bi se celi gozd zarad tega mrčesa su


šiti začel, ni ga druzega pomoč'ka, nego da se poseka vse, kar je bol 


nega. Posekana drevesa se morajo olupiti in spraviti iz gozda ; 

skorja pa sežgati . 

Omenim le še to, da se zato sušiti začne drevo, čegar lubad 

je poškodovan od knavra, ker knaver zavrta lubad drevesu, tako p a 

se sok, iz kterega se drevo redi, in kteri sok se ravno skoz lubad 

pretaka iz korenik v listje, in iz listja nazaj v veje in deblo, ta sok

tedaj se v svojem pretakanji zadržuje in se popolnoma ustavi ; rtató 

pa se sok skisa in spridi in drevo mora hirati in se sušiti. 

Neki drugi žužki ali knavri, imenovani „grizica” (Tannen


borkkfer, ki se nahajajo med korenikami, in ki so precej veliki , 

sivi in imajo na perutah črne pike in dolge brke, niso tako zeló škod


ljivi, dokler se jih prav veliko ne zaredi . 

Užitek, ki ga donae'a hoja, je dobro znan ; navede naj se le to , 
da je jelov les dober za cimpre, za drva, za pintarske izdelke . Rabijo 
jelov les tudi za vretena pri malnih. Mizarji izdelavajo mnoge 

reči iz tega lesa . iz izrastkov na skorji, ki se kile imenujejo, dobiva 

trpentin. 
2 


2. Smreka. 
Smreka (Fiehte) je kakor hoja zmiraj zelena in Ima štiri


voglato špičevje kičasto listje), ktero okoli vej čepi ; češarki stoj é 
po konci le kadar cveta, in so takrat rdečkasti, po cvetji pa dol i 
visijo. Razločijo se češarki smrekovi od češarkov hojevih, da so smrekovi 
češarki bolj tanki, in seme izpada iz češarkov ne da bi češarki 
luščili se, in še le potem padejo češarki z drevesa celi, ko je izletelo 
že vse seme iz njih. 

Nahaja se smreka po ravninah in ljubi dobro zemljo i n 
tudi nekoliko mokrote nahaja se tudi v hribih precej visoko, kjer p a 
ima le malo prirastka. 

Smreka cveté maja meseca ; vidi se cvet od daleč kakor d a 
bi rdeče jagode čepele po vejah . 

Seme zori oktobra meseca, izleti pa še le spomladi iz češarkov. 
Seme dobiva se ravno tako, kakor je povedano bilo o nabiranji 
hojevega semena. Smrekovo seme je črnkasto in ima tanke 
perute ; zavoljo teh perut seme daleč izleti od drevesa in kali v dobri 
in flišni zemlji. Da se seme otrebi od teh perut, naj se mane me d 
rokami in potem preseje skozi rešeto . 

Smrekovo seme se seje v dobro obdelano zemljo, za en ora l 

potrebuje se 15 funtov očiščenega semena, če pa bi se le e n 
oral zasaditi hotel z mladimi smrekami , potrebovalo se pri enak i 
saditvi toliko drevesec, kakor je povedano bilo pri hoji . 

Pri večih gozdovih je navada, kar bi pa tudi pri manjših napačno 
ne bilo , da se precejšen kos goljave prekoplje in se smrekov o 
seme vseje z roko, kakor oves in se z vejami zavleče . Ko so smrekice 
stare po dva ali tri leta, se presadijo. Izkopujejo naj se smreke 
tako varno, da se bo še nekoliko zemlje držalo na korenikah zat o 
pa je treba pri izkopavanji dolge motike , da se more pod korenik e 
priti. Ce pa se ne drži korenik nič zemlje, naj se drevesa vsadij o 
prej ko mogoče, da se nježne korenike ne posušé . Ko bi se prigodilo, 
da bi treba bilo mlade smrekice od daleč prinesti, morale bi s e 
korenike obložiti z zemljo in oviti z mahom ; mah pa bi se moral 
večkrat poškropiti s frišno vodo ; tako bodo korenike zdrave in 
frišne ostale. 

Ko se triletna smreka presaja, treba je skopati jamo širok o 
kacih šest palcev in globoko štiri palce . Ko se postavi drevesce v 
jamo, morajo se mu koreninice po jaini zravnati, zasuti se z dobr o 
in rahlo zemljo in drevesce enmalo potresti, da se zemlja dobro zaspé 
okoli korenik; nato se mora zemlja malo potlačiti z roko , da de ž 
ne odpere koreninec, in če je blizo voda, je dobro zaliti posajen o 
drevesce. Dobro je, vsaditi v eno jamico po tri ali štiri . smrekice 
da, če se prva ne prime, se prime druga i. t. d.; če pa se primej o 
vse lahko se slabejše odrežejo. 


19 

Smreka, da je le varno izkopana, prime se prav rada, in če 
tudi od začetka raste počasi, pa potem toliko bolj hiti v rasti, ravno 
kakor hoja . 

Posadijo pa naj se smrekice, če so visoke do šest palcev, tako ,
da je smrekica od smrekice po dva čevlja deleč ; kadar odrastejo in 
naredijo goščavo, se jih nekoliko izseka za grabljišča, fižolove palce 

za druge take reči ; potrebuje pa se smrek, da se obsadi en oral 
zemlje po 2 čevlja saksebi, do 14 .400 ; semena neočiščenega za en 
oral pá mora biti 18 do 26 funtov . 

Čas za setev je aprila meseca ; dá se tudi shraniti seme z a 
drugo leto, da se le na suhem ima, čas za presajanje smreke je p a 
aprila meseca do sredi maja, v jeseni meseca oktobra in novembra ,
kadar drevje več sočnato ni . 

Dobiva se seme _od smreke od 60 . do 120. Leta na vsako 

tretje, četrto ali šesto leto , kakor namreč nanese vreme in visokos t 
hriba, na kterem raste. Spomladi, ko cvete smreka in sapa vleče, leta 
cvet okoli in vse rumeno napraši . 

Zadnji čas posekati smreko je, ko je stara 120 let . Starost pa 
se spozna pri smrekah in hojah po vrstah vej ali po kolescih (letnicah) 
na porobku . 

Pri starejih smrekah se težko zvedeti dá starost po vejah in 
se prav lahko zmoti za deset let, ker starejša smreka ali hoja zgubi 
veje od prvih mladih let ; zato pa je že varniše šteti leta po kolesci h 
ali letnicah. Srednja letnina pa se mora šteti za 5 let in tudi več ,
če so bližnje letnice goste, in to zato, ker je smreka potrebovala ve č 
let, da je zrastla do porobka in posebno še, če je več let ždela zamorjena 
v goščavi. 

Kar je pri hoji rečeno bilo od grabljenja nastila in od črneg a 
lubadnega kukca, tudi pri smreki veljavo ima. Pa še necega druzega 
sovražnika smreka ima, namreč neko gosenico, smrekovo gosenico 
(Fichtenspiriner), ki objeda iglato listje, se v listju zaprede, in iz mešičkov 
izletijo metuljčki , kteri spet gosenice zaležejo . Metuljčki so 
ponočnjaki, ter le ponoči okoli letajo ; pokončujejo se gosenice, če s e 
pobirajo s smrek ali otresavajo, in sicer spomladi in po leti, dokler 
metulji ne izletijo iz svojih hišic . 

Zraven lesa za eimper , za drva, za pintarske izdelke daj e 
smreka še smolo in skorjo . Smolo rabijo čevljarji in pintarji, rab i 
se tudi pri barkah ; iz skorje pa se dela mezdro (čreslo), ktero rabij o 
strojarji, da kože strojijo. 

Smola se jemati sme še od rastočih smrek, vendar še le takrat ,
ko so že precej debele in kmalu na vrsto pridejo za posekanje . Navadno 
nabirajo smolo tako, da zarežejo smreko, da je le štiri palc e 
debela , kar pa je škodljivo ; ali pa, da smreko pri tleh olupijo, kar 

pa ni potrebno, dosti je, da se naredi po dolgosti smreke zareza kak e 

štiri čevlje visoko od tal, osem ali deset palcev na dolgo, vrh zarez e 
naj se naredi počez druga zareza kadil osem palcev na široko, tak o 
da je smreka zarezana v podobi križa . smola se nabira v tem križ u 

2* 


20 

in vsako jesen se lahko iz križa izreže. Na to vižo ni treba 
skorje olupiti. 

Ce se jemlje smola mladim drevesom, začnejo po sredi gnjiti 
in se posušé ; tudi v premokrih tleh postanejo smreke rade gnjile 
po sredi. --

Omeniti moram še posebno, da se smrekov les rabi tudi z aŽvepleniee ; iz enega sežnja drv dolgih po tri čevlje naredi se z a200 goldinarjev klinčkov za Žvepleniee . 

Se večo veljavo ima smrekov les za gosli ali akante, za kter e 
en kubičen čevelj lesa, ki se pa le v mokrih tleh dobiva, do 50 goldinarjev 
velja. 

Konečno naj le še opomnim, da se dajo presaditi tudi močnej e 
in do dva sežnja visoke smreke . Če pa se take smreke presajajo,
morajo se izkopati in vsaditi po zimi, ko so tla zmerznena, in treb a 
je posebno gledati, da se ne presečejo korenike, ktere ne držé sicer 
globoko, pa toliko bolj na široko. 

Smreke, ki so rastle v goščavi, naj se ne presajajo za živ e 
plotove, ali pa, da bi rastle na samem, ker rade poginejo . 

3. Bor. 
Bor ali borovec (Kiefer) ima podolgovato špičasto listje rumeno zelene 
barve. Je pa borov veliko sort ; na Kranjskem se nahajaj o 
tri in sicer : navadni bor (geineine Kiefer), kljukasti ali ležeči bor(Legfčhre oder Krummholzkiefer), črni bor (Sciwarzf~hre) . 

a) Navadni bor (gemeine Kiefer) ima rdečkasto , lupinast o 
skorjo ; listje je bolj svetle barve in po dva in dva listka sta skupaj . 
Cešarki visijo po strani ali pa prav navzdol in nahajajo se, kako r 
pri hoji in smreki, zmiraj trojni na drevesu, namreč z zrelim semenom, 
z na pol zrelim in pa tisti., ki so ravno v cvetji . 

Bor cvete maja meseca in še le drugo leto v jeseni dozori ; 

tretje leto spomladi pa seme iz češarkov izleti . Semenice ali češarki 
naj se nabirajo po zimi do sv. Jožefa, sicer seme izleti , če je lep o 
vreme. Dobro seme hranijo v sebi tisti češarki, kteri so še zaprti i n 
so zatemnele barve ; iz odprtih češarkov je seme že izpadlo, v zelenih 
še zrelo ni. 

Razločuje se borovo seme od semena smrekovega, daje borov o 
seme bolj rumenkasto, smrekovo pa bolj zatemnelo. Bor, ki raste na 
samem, rodi dobro seme že v svojem 15 . letu ; v velieih gozdih pa 
še le od 50. leta naprej vsake tri ali štiri leta, tako da se leto za 
letom vidijo češarki ne drevesu. . 

Bor raste kaj naglo, in v 60. ali 80. letu je popolnoma dorasel 
in najboljši za posekanje. Ker je borov les smolnat, zato je dober za 
mnogotero rabo . Bor ljubi ilavo zemljo, namešano z malo peskom ; 
potrebuje globoka tla, ker ima zraven druzih korenik prav dolgo 

srčno koreniko, ktera globoko v tla drži. Proti vetru in burji je bor 
zavarovan s svojimi močnimi in trdnimi koreninami, in tudi v samoti 
rad raste ; vendar drevo, ktero raste na samem žene že bolj veje v 


21 

vrh, zato pa le slabotno deblo naredi ; iz tega uzroka sejejo bor na 
samem le po pašnikih, da dobiva živina senco pod njim . 

Bor raste prav čvrsto, če ima ugodno zemljo in ima velik prirastek 
posebno za drva, ker veliko debelih vej naredi. Vendar pa 
je za senco veliko bolja smreka kakor pa bor, ker bor preredk e 
veje ima. — 

Daje nam bor dobrega in trdnega lesa za cimpre, za cevi pri 
vodotokih, in za kurjavo, a tudi oglje se dela iz tega lesa, kter o 

sicer nekoliko slabši od bukovega, kterega pa vendarle kovači obrajtajo. 
Dobiva se od bora tudi smola, trpentin, in črne saje (Kienki 
so dobro mazilo za čevlje in dajo mizarjem lepo črno barvo ;

•

rabijo se tudi za kolomaz. Kako se dobiva trpentin in črne saje, o d 
tega ne bodem govoril, ker je za napravo teh reči potreba posebnega 
poslopja, kakoršno le v prav velicem borovem gozdu napravljati 
kaže. ---

Seme se seje in presajajo se mlada drevesca v tistem času, kakor 
je od smrek in hoj rečeno bilo, to je, aprila meseca, in tudi na 
tisto vižo, kakor je pri smrekah in hojah obširniše povedano bilo. 
Za en oral prostora treba je semena 15 funtov in se seje v gozdu 
bolj gosto ; v 10 ali 15 letih začne se goščava posekovati, to je, redkejša 
delati, da ostala drevesa zdatniše v rasti napredujejo. Tako se 
že v 10. ali 15. letu dobivajo drva, fižolovke in grabljišča. Tudi za 
plotove ali ograje je borovina dobra, ker se brez škode prirezati sme , 
to prirezovanje naj se stori na vsako tretje leto. 

Bor se presaditi sme brez škode le do tretjega leta, ker po


zneje požene srčno koreniko pregloboko, in se težko brez škode iz koplje. 
Najvarniše presajajo se mlada drevesca tako , da se z ozk o 
lo ato ali široko motiko na štiri palce okoli in okoli drevesca zemlj a 

o koplje, in se zemlja nad štiri palce debelo okoli in okoli drevesc a 
drži. Kamor se posaditi misli drevesce, ondi se izkoplje jamica, i n 
3 to jamico se postavi drevesce z zemljo vred , ki se ,korenik drži ; 
nato jamica napolni še z drugo zemljo . 
Skodo dela sneg, kteri pogostoma polomi veje, ktere so prav 
krhke. Zato pa se naj sleherni gospodar varuje, da ne bo prenaglo 

napravljal redkosti v gozdu, v kterem je rastla borovina v goščavi . 

Velika sovražnica borovemu drevju je borova gosenica, kter a 
se najpoprej pokaže na listji in po vejah lazi; te gosenice se pokon


čajo , če se po letu pridno pobirajo in otresajo in potem pomore . 
Dobro je, ako po zimi, v pozni jeseni ali zgodaj spomladi iz gozda, 
3 kterem je vgnjezdil se ta mrčes, pograbi nastilo prav do čistega i n 
se seŽgé , ker se gosenice rade v nastilu zaprede) o . Iz mešičkov, v 
kterih gosenice kakor v grobu počivajo in spé, izleti metulj, ki zaleže 
jajčeka, iz kterih se gosenice izvalijo. Metulji letajo okoli le 
zvečer in po noči, a po dnevu mirno čepijo rta skorji drevesa precej 
visoko od tal, in le težko se zagledajo po dnevu, ker so sivkaste 
barve, ktera je precej enaka barvi, kakoršno ima skorja, in ker po rute 
na široko na drevesu pritisnjene imajo. Jajčika ležejo med razpokano 
skorjo. 


22 

Nahajajo se sem ter tje bori krevljasti ; temu pa je vzrok mal i 
metuljček, kteri zleže jajčica na konec vrha ali na koncéh vej in t o 
še posebno pri mladih borih. Kadar se izvalijo iz jajčič črvički, se 
globoko do srede lesa zavrtajo in ondi prebivajo, dokler se spet v 
metulje ne spremené. 

Tudi goveja živina škodo dela mlademu boru, če se ondi pase . 
Ce se nastil~ preveč jemlje iz borovja, ali če je borovje preveč na stavljeno 
burji in velikim vetrovom, kteri drevesca preveč omajejo 
in jim tanke koreninice potrgajo, ali če pritiska prevelika suša, dob i 
bolezen, ktera se pozná na tem, da se skorja lušči od lesa, da listj e 
rumeno prihaja in odpada. — Na mladih borih se rad zaredi keber 
ali hroe'ee srednje velikosti, on je rumen in pikast, ima dolg i n 
oster rivček, in z rivčkom skorjo raztrga in požre. Tako pa dela 
škodo veliko . Poloviti in pokončati se dá ta mrčeš, ako se spomlad i 
vsako jutro z dreves obira , ali pa če se mu nastavi frišna borova 
skorja, na ktero jih po noči veliko prileze in ti se zjutraj pokončati 
dajo . — 

b) Kljukasti ali ležeči bor (Krumm- oder Legf~hre) ; nahaja s e 
ta bor le v visoeih gorah in visoko ležečih krajih , posebno veliko 
ga je pri Kranjski gori na Gorenskem ; drži se le tal, ima krajše in 
gosteje listje od navadnega bora ; dela le veje brez posebne debelost i 
veje se celó po pet sežnjev na dolgo po tleh vlečejo zato pa na š 
pravi kljukasti bor toliko goščavo, da se le težko človek skoz nj o 
prerine. To drevo daje trden les, vendar pa obstoji poglavitna korist 
imenovanega bora v tem, da varuje deželo pod gorami ležečo škode ,
ker brani, da se vode prenaglo ne razlivajo čez njo, da skal e 
skupaj drži, da se v doline ne valé, da brani, da se sneženi plaz i 
ne delt. 

jot. se nahaja kljukasti bor, ondi se je le sam. zasejal ; trpi pa do 
200 let. Ce bi le hotel kdo sejati ta bor, moral bi se ravnati po 

tem, kar je rečeno bilo o navadnem boru ; češarki, ki seme nosijo,
so pa le prav Hlajhipi in le na koncih veje čepé . 

c) Črni bor (chwarzf~hre) je zeló podoben navadnemu boru ;
razločuje se od njega v tem, da zraste bolj visok, &, ima bolj črn kasto 
skorjo, listje pa temno-zeleno in bolj dolgo. Cešarki stojé po konci 
na vejah, so špičasti ; seme pa je črno-sivo in nekako marmorlrano 
. — 

Ta bor nahaja se v večih gozdovih, pa le prav redko in posamesno, 
ljubi mokra tla in drži se le na ravnem svetu . Ker ta bor 
dolge in, močne korenike ima, more se braniti veliki burji in močnim 
vetrovom, tedaj bo dobro se obnesel tudi na prostorih, kteri s o 

burji zelo izpostavljeni . 

Črni bor raste počasi od mladega ; najčvrstejše pa raste od 30 . 
do 50. leta, in dasiravno utegne dočakati starosti do sto let, venda r 
je v 70. letu že za posekanje . 

Ta bor daje drva za kurjavo, prav trden les za trame ; 

najbolj pa je — in to po pravici — obrajtan zató, ker daje smol o 
i n t r p e n t i n . — Vse druge reči so enake z navadnim borom seje 


presaja in se varuje ravno tako, kakor je povedano bilo o navad 


nem boru. 

4. Meeesen. 
Meeesen Laerehe) se drži le visocega hribovja in nahaja se ga,

kakor e rečeno bilo, veliko po senožetih na Gorenskem. 

Listje meeesnovo je svitlo-zeleno in ima to posebno lastnost , 

da vsako jesen obleti, in drevo spomladi spet s svojimi špičastim i 
smrekovim podobnimi listki ozeleni . 

Mecesen raste le na polnočni strani, ljubi mokrotna tla, cvete 
konec aprila meseca, to je, v tistem času, kadar listje dobiva ; seme 
njegovo dozori oktobra meseca in izleti iz češarkov spomladi . Cešarki 
s semenom stojé na sredi vej in potrgati se morajo po zim i 
dokler seme ne izceplje iz njih ; češarki nahajajo se že na 10 let 

starih rneeesnih, vendar pa so gluhi ali le slabo seme hranijo v sebi . 

— Dobiva se seme iz meeesnovih češarkov kakor iz češarkov drugih 
jelovih dreves ; gledati se mora le na to, da se ne devajo na prevroče 
peči sušit, sicer bi izlezla smola iz njih, in namesto da bi odprli 
se, bi se le zasmolili . 
Pio Koroškem. in Tirolskem, kjer potrebujejo veliko meeesnovega 
semena, devajo češarke, preden jih postavijo sušit na solnee al i 
na peč, v velike škafe, ter jih postavijo v iz žleba tekočo vodo, da 
se smola dobro odmoči. IVIeeesnovo seme je podobno semenu črnega 
bora, le voglato je in nekoliko manjše. 

Pred sejanjem se seme namakati mora 24 ur v vodi zavolj o 
svoje debele kože; nato se mora precediti in posušiti toliko , da se 
ne sprijema. Seje pa se tako, kakor seme hojevo, le samo bolj 
redko ; za en oral prostora potrebuje se 12 funtov semena. 

Mladi meeesni se presajajo v tretjem ali četrtem letu, so pa 
v tem letu visoki že do 18 palcev in tudi viši. Med vsem črnim 
lesom raste mecesen najhitreje ; v 50. letu ima že lepo debelost, in d o 
50, leta tudi največ prirastka ima. 

Le redkokrat se nahaja meeesen v vencih gozdih sam, temve č 
le namešan z drugimi drevesi . — Posebno dober je meeesen za n a 
senožeti in za male goljave, in tudi za med mlade, to je, do 40 let 
stare bukve in hoje. 

Mecesnov les je zelo trden in je dober za vsakoršne eimpr e 

posebno ga iščejo za vretena pri malnih in delavnicah, ktere velik a 
vodna kolesa imajo ; iz meeesna tešejo trdne prage ali švelarje pr i 
železnicah, tudi za barke ga iščejo ; le škoda, da bo tega lesa kmalu 

imanjkovati začelo. Meeesnova drva štejejo se med najboljša za rurjavo, za oglje vendar niso nič kaj dobra ; dobiva se tudi iz 
meeesna trpentin. 

Mecesnu škoduje še najbolj živina in pa divja zverina , ktera 
skorjo ogloje ali z rogmi oddrgne ; veverica odstriže vrhove, če jo po 
zimi lakota k temu primora ; suša pa mecesnu ne škoduje, ker korenike 
globoko v zemljo držé ; tudi *sneg meeesna ne polomi tako 


lahko, ker ne more obstati na tankih in redkih vejah, ktere po zim i 
listje zgubé. 

5. Bukev. 
Bukev (Buche, Rothbuche), dobro znano drevo, raste najraj e 
v hribih, ljubi mokrotno zemljo, ima pa lepo belo in gladko skorjo ; 

kadar se poseka, dobi les rdečkasto barvo ; od tod pride, da se ime nuje 
tudi „rdeča bukev” (Rothbuche) . Bukev, dokler je mlada, 
drži se najraje v goščavi .; raste precej naglo ; če pa je v preveč mokrotnih 
tleh, postane po sredi trhljena . 

Bukev cveté meseca maja, ko že listje ima, dozori pa sem e 
okoli sv. Mihela in popada z drevesa , kakor hitro je zrelo . Je pa 
seme rujavkasto, trivoglato, podobno ajdovemu zrnu, in po dve in dve 
zrni ste . skupaj v kosmati luščini . Seme za sejanje se nabirati mor a 
na tleh, in od dobrega semena odločiti je treba luknjasto ali črvivo . 
Cez zimo shrani se seme zavezano v vreči pod streho , in spomladi 
aprila meseca se poseje ali posadi v jarnce globoke pol drugi 
palec, ki se naj izkopljejo v mehki zemlji . Cez 3 ali 4 tedne 
že, če je vreme ugodno, seme ozeleni in prikažeta se prva dva okroglasta 
in gladka listeka (peresa) ; tretji listek še le je podoben listju,
kakoršnega ima bukev. 

Mlade bukve se sicer lahko presaditi dajo, vendar bolje je,
da se precej seme vseje tje, kjer ima drevesce stati. Potrebuje pa se 
semena za en oral okoli 10 mernikov. 

Na Kranjskem dozori bukovo seme le vsako šesto ali sedm o 
leto in zavoljo tega se le v visocem ali doraslem bukovem gozd u 
dobiva obilno semena. Večidel pa se ravna z bukovimi gozdi, č e 
se imajo le za sekanje drv, tako, da se jemljejo iz gozda le slabotna 
drevesa, da se porobki lepo gladko odsekajo, ker iz tako odsekanih 
porobkov novo mladje požene, da se le o pravem času, to je po zimi 
in ne po letu sekanje godi. Požene pa mladje iz porobka tistih dreves,
ki niso bila stara čez 50 ali 60 let. Na ta način dajo bukovi gozdovi 
veliko drv in v kratkem času se spet zarastejo , ako so na to vižo 
posekani bili . 

V vélikem ali visocem gozdu sé bukve na 100 ali 120 let posekavajo 
; v nizkih gozdovih pa se smejo od kraja posekati za drva 
na 30 let. Kdor hoče imeti v svojem gozdu debelejše bukve za orodje 
ali iaganice, naj pusti lepša drevesa ter naj jih, še le drugikrat al i 

tretjikrat, to je, čez 60 ali 90 let poseka . Zadnji čas naj se posek a 
bukev, ko je stara 120 ali 150 let ; pozneje nima nobenega prirastka 
in v gozdu le prostor krade drugim drevesom. 

Bukev zraste 12, 15, še celo 18 sežnjev visoka ; toda na 
samem ne doseže tolike visokosti, ker raste bolj v veje in vrhe . 
Bukev ima lepo okroglo ali podolgasto-okroglo in mehko listje ; 
ene korenike drže naravnost v tla, ene pa se le površja zemlje drže ,

in so zeló močne. 


Zarad zaroda kaže bukve posekavati, kadar so stare okoli 100 
let , in kadar .je pod njimi že mladje zaraščeno . Kako naj se posekavajo 
stara drevesa in spravljajo iz gozda, da se mladje poškodoval o 
ne bo, povedano je bilo v predgovoru. 

Bukov les je najbolji za drva in oglje ; za amper, ki je na 
suhem pa bukev nobene vrednosti nima, le za dela pod vodo je dober 
bukov les, pa mora zmiraj biti pod vodó ; tudi mnoga poljska orodj a 
se izdelujejo iz njega ; dandenes pa se poproda največ bukovega les aza prage ali švelarje pri ž'eleznicah ; rabi se tudi za po 7 čevlje v 
dolge mlince iz prav tancih žaganic. Iz bukovega semena dobiva se 
prav dobro olje . 

Naj večo škodo dela v mladem bukovem gozdu živina, ki ob jeda 
veje in vrhe, in pa mraz, ki. pokončuje listje in cvetje. Tudi 
divja zverina, zlasti srne objedajo mlade bukovee . 

6. Gaber. 
a) Bell gaber (Weissbuche) ; tudi belega gabra raste veliko p o 
Kranjskem ; raste pa to drevo počasi in rabi se staro drevo večidel 
le za kurjavo ; za kako drugo rabo je les njegov preveč zavit 
in voglast. Največ gabrov se nahaja na krajih gozdov in na starih 
gabrovih panjovih, s kterih se le vrhi in veje seeejo in rabij o 
za kurjavo. 

Beli gaber cvete proti koncu aprila meseca ali v začetku me


seca maja ; seme pa je zrelo oktobra meseca ; seme je pa plošnato, 
okroglo, trdo kot oreh in je skrito v sredi treh perut ; drži se 5 do 
10 zrn skupaj na enem reclju ; seme pada na tla , kadar je listje do 

čistega že odpadlo . 

Listje gabrovo je podobno bukovemu, samo da je gabrovo 
listje trdneje, bolj zloženo in rižasto . Belega gabra nahaja se najve č 
namešanega z bukvami, ljubi frišno zemljo in ne seže visoko v gore.
Ker mraz ne škoduje toliko gabrovim mladikam kakor Škodu'e bukovim, 
zato se raje drži v dolinah in v tistih hribih, kjer se zarad slane 
bukev le slabo ponaša . 

Sploh se v gabrovih gozdih le vrhi in veje od starih panje v 
za drva odsekavajo ; in če se godi to po zimi, zaženejo iz obsekani h 
štorov spet nove mladike. Mladi gabrov gozd sme se vsacih 30 let 
posekati za drva, toda tako, da porobki karih 6 do 8 palcev visok o 
od tal gladko odsekani ostanejo . Ne sme se z žago odrezati porobek ,
in tudi se ne sme odsekati po leti, sicer ostanejo porobki mrtvi in n e 
zaženejo več novih mladik. 

Kdor hoče gabrovo seme sejati, naj si ga natrga z drevesa , 
preden ž njih pada, to je pred vsemi Svetimi ; spravi naj se v vrečo 
zavezano na suh kraj in zgodaj spomladi naj se poseje v prekopano 
zemljo ; za en oral bi se potrebovalo ga okoli 30 fun-
tov. Seme gabrovo rado ozeleni, če je tudi le z nastilom pokrito ;
zeleni pa še le drugo spomlad, če se spomladi dene v zemljo ; mladike 
rastejo počasi . Gaber le po vrhu dela korenike, raste pa na od



prtem prostoru in tudi v mali tesnobi. — Gaber ne zraste nikdar 

zeló visok, in le če je na odprtem prostoru, naredi velik vrh . Seme 
rodi gaber le od 60. leta naprej in pa do 120 . leta, gaber do 200 let 
star še zmiraj žene mladike in veje, če se obseka. 

Kakor je rečeno bilo , v nizkih gozdih se vsacih 30 let gabr i 
posekati smejo, na panjih pa se veje in vrhi na 10 ali 12 let bre z 
vsake škode posekavajo. 

Najlepše raste gaber, če se sam zaseje ; čvrste mladike se prav 
vspešno presaditi dajo. Presaditi pa se sme do desetega leta ; izvrsten 
je gaber za plotove pri cestah., senožetih, njivah, kjer se zeló 
gosto zaraste. Pa od živih plotov bo govorjenje proti koncu sestavka . 

Imenovati moram Še, da tudi iz korenik poženejo in rastej o 
mladike ; s tem pa gaber prav velik prirastek imá . 

Gabrov les je obrajtan zarad trdnosti svoje ; iz gabrovega 
lesa se izdeluje mnogotero poljsko orodje, rabi se gabrov les za mlinarske 
potrebe, in je med vsem lesom najbolji za kurjavo, še cel ó 
bukov les presega v tem oziru. Listje gabrovo je dobro za živinsko 
krmo, ker je voljno in mehko . Listje gabrovo se grabi za nastilo v 
jeseni ; treba pa se je varovati pri grabljenji , da se tanke korenik e 

ne potrgajo, ker prav pri vrhu čepé. 

Druge nevarnosti ni za to drevo, nego živina, ktera ga rad a 
objeda in v pa suŠa, dokler je drevo mlado . 
b) CM gaber (Schwarzbuche) se nahaja prav redko v naših 

gozdih in loči se od belega gabra le po svoji črni skorji in po listji ,
ktero je bolj ozko in podolgovato kakor pri belem gabru . 
Užitek, ki ga črni gaber daje in vse druge reči so enake z 
belim gabrom, zato ni treba posebnega popisa . 

7. Hrast. 
a) Pravi hrast (Steineiche, Wintereiehe). Celi in veliki gozdovi 
hrastovi nahajajo se le na Hrvaškem in Slavonskem, a na Kranjske m 
dobiva se hrast le namešan z drugim drevjem, ali pa posamesno ; prav 

malokrat pa skupaj v večih gozdih . 

Razloči se pravi hrast od vsacega druzega hrasta, da perj e 
njegovo na dolgih recljih sedi, semena pa da, več skupaj čepi brez 
recljev prav na koneéh vej . Pravi hrast nahaa a se le v dolinah in 
ravninah, le malokdaj v hribih . 

Hrast razun ene srčne korenike globoko ne požene korenik, 
ampak jih ima le pri vrhu zemlje, zato pa hrast ne zahteva ravno 
globoke zemlje, ampak je zadovoljen tudi z bolj suho ilovico in s 
škrilnatim svetom (Schiefergegend). Največ hrastovja najde se na odprtih 
prostorih . 

Hrast cveté še poprej, preden popolnoma ozeleni, to je, okoli 
srede maja meseca ; hrast namreč med vsemi drevesi najkasneje listj e 
(lobi. Seme je zrelo okoli sv. Mihela, in koj ko je zrelo, pade z 
drevesa na tla , in se mora brž pobrati, in črvivo odbrati ter le dobro 
spraviti ; spravi pa se hrastovo seme, ki se mu želod pravi 


čez zimo , če se zmeša s suhim perjem in na suhem kraji dene 
sak sebi. — 

Želod se spomladi , dokler zemlja še mokroto od snega im a 

to je, aprila meseca, v dobro obdelano zemljo po tri palce globok o 
posadi ; čez pet ali šest tednov prileze že iz zemlje in ima precejravo perje , kakoršnega namreč velik hrast ima. Potrebuje se žeoda 
za svet od enega orala okoli. 18 mernikov. Posadi naj se 

želod po dva čevlja saksebi, ali pa, kar je bolje, še bolj gosto,
ker želod miši v zemlji pokončujejo, ali ga veverice in druge Živali 
kopljejo. 

Mladi hrastiéki stari do štiri leta se lahko presadijo ; le gledati 
se mora, da se korenike ne potrgajo pri izkopovanji ; a vendar se 

hrastički, če tudi se potrga mu pri izkopovanji nekoliko korenik ,
raje primejo, kakor pa jelove mladice, da se le tam, kjer se utrgajo,

porežejo z ostrim nožem. 

Hrast ima tudi to posebno lastnost, da, če je odsekan po zim i 
in dokler ni še star čez 60 let, požene iz porobka nove mladike ,
kar po nekterih krajih ljudje dobro obračajo v prid, ter po ose m 
palcev debele hrastiče odsekujejo, in tako mladike s perjem, ki poženo 
iz porobka, rabijo za živinsko klajo . 

Zarad te lastnosti, da namreč hrast iz porobka na novo velik o 
mladovja požene, in ker se skorja zlasti od mladega hrastovja rab i 
pri izdelovanji usnja, zarad tega se nahajajo hrastovi gozdi, v kteri h 
na vsacih 10 let odsekajo mladovje, ki požene iz obrobkov , nat6 i z 
mladovja skorjo olupijo, jo posušé, na drobno razsekljajo in prodajajo. 
Skrbeti se mora pri tej kupčiji, da skorje, ko se suši, ne zmoč i 
dež ; kajti zmočena skorja postane plesnjiva, in je veliko manj vredna 
kakor pa dobro posušena . 

Hrastove mladike, ktere zrastejo na štorih, se za drva posekat i 
smejo vsacih 15 ali 20 let . 

Kdor hoče, da mu zraste raven in visok hrast, mora ga držat i 
bolj v goščavi ; najboljše se obnese, če je namešan z bukvami. Hrast,
ki raste na samem, gre kakor vsako drevo le v veje ; in deblo je le 
za drva dobro. 

Hrast se sam od sebe zaredi le malokrat, ker seme hrastov o 
ostane vrh zemlje in ga mnogotere živali rade pobirajo ; kdor si te


daj hoče zarediti lepe hraste, mora želod saditi, kakor je ravno kar 
povedano bilo . 

Hrast je popolnoma dorasel in dober za posekanje, ko jo star 
100 do 150 let, nahajajo se sicer hrastje stari tudi po 400 in cel o 

po tisuč let, toda hrast v taki starosti da le majhen prirastek ali 
pa nobenega. 

Ce se mislijo zasaditi veči prostori s hrastovjem, na ` se naredijo 
brazde, in v brazde naj se posadi seme, kakor se sa i krompir 
le tako globoke jame se ne izkopljejo , kakor pri krompirji. — 

Iz hrastovega lesa, ki posebno dolgo trpi, delajo sodarji .doge 

za sode, kadi in druge posode ; lepi, ravni hrastje se prodajajo za 


barke tla morji in za stavbe pod vodo, hrast se dobro proda tudi z a 
prage pri železnicah. Vejevina zaleže za kurjavo, vendar pa je 

hrastov les za kurjavo slabši od bukovega, ker v ognji preveč pok a 
in daje le malo gorkote za oglje pa celó ni koristen . Hrastje pa ne 
daje le drazega lesa, ampak tudi ježice, ki se ravno tako lahko 
spravijo v denar ; skupljujejo jih kožarji, ki jih rabijo pri izdelovanji 
podplatov. Na hrastu rastejo tudi seske, ki jih rabijo za črnilo. 

V nekterih krajih daje največ užitka od hrasta skorja, v dru .zih 
krajih pa, in še posebno na gerskem, Hrvaškem in Slavonske m 
želod, kterega rabijo za pitanje preši.čev ; ko namreč želod dozori in 

opala z drevja, zaienó cele trume prešičev v hrastove gozd e 

tjer jih pust

[rastja po več tednov, dokler se z 'želodom dobro ne odebelijo . 
Hrastji. škodujejo miši, veverice, šoje, ker te živali. seme pobirajo 
cvetu in mladikam škodujejo poant mrazovi spomladi ; divja 

zverina in goveja živina pa škoduje s tem, ker objeda mladike i n 

ogloje skorjo pri mladikah. Hrošci sicer zelo silijo na hrast in mu 
objedajo perje ; kar pa vendar ne škoduje veliko ; veliko večo škodo 
delajo hroščevi črvi, kteri tanke korenike objedajo . 

b) Cer, eerov hrast (Zereiche) razločuje se od pravega hrasta 
po perji, ktero je bolj ozko podolgovato in narezljano cerovo seme 
se nahaja v kosmatih luščinah., je bolj podolgovato in bolj okroglasto 
kakor seme od pravega hrasta . 

Cerovina zarad slabega lesa nima nobene posebne vrednosti, 

in nalašč pač nikdo cerovine množil ne bo s sejanjem ali presajanjem. 
Cerovina se nahaja med pravim hrastom, od kterega se še raz l 
očuje po svoji bolj beli skorji in po svojem rdečkastem lesu . 

Cerovina rabi se skoraj edino le za kurjavo ; sekajo se mlada 
drevesa, ker iz porobkov hitro poženejo mladike in se na vsacih 15 le t 
lahko posekajo . 

8. Črna jelša in bela jelša . 
Črna jelša ~Fr1e) razločuje se od bele jelše, da ima črna jelš a 
črno, in bela belo skorjo ; črna jelša ima okroglasto in gladko perje, 
bela jelša pa ima š'pie'asto in na spodnji strani kosmato perje . osebno 
pa se razločite črna in bela jelša, da črna jelša raste le sam o 
pri vodi in na močvirnem svetu, bela jelša pa je zadovoljna ne le z 
mokrotno, ampak tudi s peščeno zemljo in raste tudi na suhem ; nahaja 
se večkrat tudi visoko v hribih. 

Pri obedveh jelšah pokaže se cvetje že v jeseni, a še le zgodaj 
v spomladi razcvete se popolnoma, seme dozori oktobra meseca 
in kaj ko dozori, mora se nabirati, da po zimi ne izpade . 

Dobi pa se jelševo seme iz češarkov, kakor iz češarkov druzih 
dreves in poseje se redko spomladi, in sicer ko še sneg leži, d a 
se vidi, če ni preredko ali pregosto sejano, Za en oral se potrebuje 
8 do 10 funtov semena . Večidel pa se sadijo le mladice po štiri o 
šestletne, ker seme posebno od črne jelše rado pogine, ko se vseje v 
mokrotno zemljo . 


29 

Tudi jelša ima to lastnost, da iz štora požene veliko mladik ;

rastejo mladike pa tudi iz korenik. Za presajenje so posebno pripravne 
mladike, ki poženejo iz korenik ; pri presajanji se ravna s temi mladikami, 
kakor s sadnim drevjem . Varovati se mora pri presajanji 
srednja korenika, ker jelša v mladosti prav malo stranskih koreni k 
zažene ter jih še le kasneje naredi .

Mladike Ženejo iz porobka , če je bilo deblo še eeló pred 20 . 
letom posekano, in vsacih 10 let se potem lahko posekajo odrasteki. 

Dobro je jelšo posaditi na senožeti in na mokra tla, kadar 

drugo drevje noče rasti ; jelša daje na leto velik prirastek. Drva od 
bele jelše so dobra za oglje, iz njenega lesa se skuha boljše oglj e 
nego iz jelovine ali hrastovine . Jelša daje sicer dobra drva za kurj 
avo , njen les pa ni dosti prida , razun če zmiraj pod vodo ostane ;
rabi se ta les tudi za domače hišne potrebe, postavim za škrinje, postelje 
i, t. d. Iz skorje od črne jelše delajo črno barvo. 

Škodo dela jelši večidel le mraz žival pa se je ne loti, ke r 
ima grenko skorjo in grenko listje. Na perji in v koreninah držé se 
neki hrošci, ki pa ne storé nobene posebne škode . 

9. Javor. 
Javor (Achorn) dobiva se le redko in nahaja se med bukvami 
in drugimi gozdnimi drevesi ; .zarad svojega posebno lepega lesa 

je javor zeló čislan ; iz javorjevega lesa, izdelujejo se žlice, grablje,
mize, stoli i. t. d. 

Javorjev je veliko sort ; razločujejo se po perji in po semenu ,
od vseh javorjev perje sploh je podobno perju vinske trte in im a 
petero špic. 

Gozdni javor ima zeló špičasto perje, zato se imenuje tud i 
špičasti javor (Spitzachorn) . Seme gozdnega javorja razloči se o d 
semena druzih javorjev po perutnicah, ki se semena držé, kteri h 
perutnic konci bolj skupaj stojé, kakor pri druzih javorjih in po 
tein, da se po več, semenskih zrn skupaj v šopkih nahaja . 

Javor cvete maja meseca, cvet pa dozori v jeseni še pred sv . 
Mihelom, in brž ko dozori, že tudi popada z drevesa, zato pa se odlagati 
ne sme z nabiranjem semena . Shranuje se čez zimo na suhem 
kraji ; ko pa pride pomlad, odpravijo se peruti od zrn in tako očiščena 
zrna posejejo se v rahlo in dobro obdelano zemljo, ona p a 
morajo plitvo ne čez pol palca globoka zagrebsti se. Za en oral 
šlo bi karih 30 funtov semena. Cez 5 ali. 6 tednov prikažejo se 
nježna zelišča iz zemlje , 

Mladike javorjeve naj se presajajo do tretjega leta ; pozneje 

resajati je nevarno zarad srčnih ali srednjih korenik, ktere glooko 
segajo v zemljo. Z najboljim vspehom in največim užitkom 
posajajo se mladike na goljave, obdane z bukovim gozdom ; v goščavi 
javorjeve mladike ne rastejo veselo . S posebnim dobičkom sekaj o 
se odrasteki porobkov ; kajti tudi porobki javorjevega drevja, kakor 


30 

vsako listnato drevje ženejo odrasteke , če so namreč javorji o pravem 
času, to je, po zimi posekani, in ne čez 40 let stari. Porobki 
pa morajo biti nizko in gladko odsekani ; smejo se odrasteki na porobkih 
posekati vsaeih 25 do 20 let . 

Zraven zgoraj imenovanega užitka daje javor tudi izvrstna drv a 
za kurjavo, za kar pa se porabi le vejevina, ker je les prelep in pre-
drag za kurjavo . 

Javorju škoduje v mladosti mraz, potem trava, če preraste drevesca 
ter jih zamori, in pa živina, ktera mladike rada objeda . 

Poljski javor (Feldahorn) razloči se od že popisanega javorj a 
po manj špiéastem listi, po slabeji rasti in po semenu , pri ktere m 
perutnice nobene kljuke nimajo in ravno saksebi rastejo . 

Hribovski javor (Bergahorn) nahaja se v hribih, ima za ljubo 
tudi suh svet, perutnice semena imajo maj kine kljuke . Poljski 
in hribovski javor sejeta in presajata se na to vižo , kakor gozdn i 
javor, tudi njun les rabi se za enake izdelke. Poljski javor imenuj e 
se zarad tega tako, ker se večidel nahaja med njivami in na polj i 
med plotovi. Ima pa manjši listje in skorjo tako raztrgano, da 
ima štirovoglate krpe , ne pa okroglih, kakor'E'mi se nahajajo pri druzih 
rastlinah. 

9. Breza bela. 
Breza (Weissbirke) pozná se že od daleč po svoji lepi, bel i 

skorji otiraj tava je zarad svojega mehkega sicer, a vendar trdneg a 
lesa. Breza se zaseja tam, kjer je potrebna za obrambo smrekovi h 
drevesec ; dobra varhinja pa je 'breza zarad svoje hitre rasti . 

Breza cvete aprila meseca in tudi kasneje , če je vreme neugodno 
; seme zori že avgusta meseca po velikem Šmarnu, in kmal u 
odleti. Tanki in dolgi češarki, v kakoršnih seme tiči, morajo se 

kmalu obtrgati in razdrobiti med rokami, da se seme dobi iz njih , 

Najlaže seje se seme po zimi in sicer po snegu, če pa se spomlad i 
seje brezovo seme, treba je gledati na to, da se pregloboko z zemljo 
ne pokrije. Za en oral zemlje šlo bi 10 in tudi več funtov semena . 

Mladike naj se presajajo do 'Četrtega leta ; kakor pri vsace m 
drugem presajevanji gledati je treba tudi tukaj , da se korenike n e 
poškodujejo . 

Breza raste povsod rada, le na mokrem ne, v 40. letu že je 
dobra za posekanje ; iz porobka odganjajo mladike, vendar pa kmalu 
segnjijejo porobka brezovi . 

Breza daje dober in trden les za poljsko orodje, tečna drva 
za kurjavo, in vejevino za metle ; napravlja se iz brezovih drv tudi 
oglje, ktero se v dobroti skuša z bukovim ogljem. Skorja se rabi 
pri izdelovanji usnja posebno na Rusovskem, kjer se celi gozdi z ve


icimi in debelimi brezami nahajajo . 

Druge breze so v zadevah rasti, užitka, ki ga dajejo, i. t. d. 
zeló enake „beli brezi”. 


10. Topol . 
Topol, topolka (Pappel) nahaja se le v mladih, a redkokrat v 
starih gozdih. 

Topolov nahaja se v naših krajih veliko sort ; v gozdu pa se 
dobiva le ena sorta, in ta ima belo skorjo, raste naglo, naredi mal o 
vej in še tiste prav redke, in ima trivoglato, na obéh strane h 
gladko perje. 

Še preden topola požene zeleno listje, že ima cvetje, to je , 

konec marca meseca ali v začetku aprila ; seme dozori že maja meseca 
in kmalu nató odleti. Seme topolovo je zeló majhino, obdano z 
belo volno in razleti se daleč v okrogu . In v resnici! čuditi se moramo, 
da poženejo iz tal mlade topole ondi, kjer po celo uro v okrog u 
nobene topole ni, in da se na posekanih krajih gozda kmalu dobi to pola, 
dasiravno ni bila ne sejana niti sajena ; od tod pa pride , d a 
imajo ljudje vero, da korenike topolove živé po 100 in 100 let v 
zemlji, in da zaženejo, kakor hitro je prostor iztrebljen bil. 

ecTopola rodi seme že v svojem dvajsetem letu, in kakor se m 

rekel, se meseca maja že zrelo nahaja v dolzih mačicah, ki na drevesu 
visé ; one se morajo kmalu potrgati, ako se hoče kaj semen a 
pridelati. Seje se to seme kakor druga semena , samo naj se pre-

j poseje, kakor hitro se nabere na drevesu . 

Boljše pa je, da, namesto seme sejati, se presajejo mladike, kakoršnih 
prav veliko poganjajo porobki in korenike, presajene mladike 
primejo se rade in tudi hitro rastejo . 

Topola raste le rta planem , in nikdar ne v goščavi ; zato pa 
je dobro, da, če se hoče goljava zasejati ali zasaditi z gozdnim drevjem, 
se vmes poseje topolovega semena, topolovo vmes posejano sem e 
hitro zeleni, raste prav naglo in drugim drevescem senco dela in ji m 
je v zavetje ; ko drevesca postanejo krepkejša in ne potrebujejo ve č 
zavetja, ter goščavo naredijo, potem se topole lahko posekajo . 

Topola stara 60 let je zrela za posekanje. 

Topolov les je za drva in eimpre le malo vreden ; več() vrednost 
pa ima za podobarje, kteri iz njega kipe izdolbujejo,. Oglje 
topolovo rabijo pri izdelovanji smodnika , skorjo pa pri izdelovanji 
usnja. 

Mladikam topolovim škoduje živina in zverina, ako jih obgrize . 

V gozdih, v kterih veliko srn držijo, nalašč" zavoljo srn topole zasadé , 
da se srne tudi v debeli zimi preživé od topolov, ktere objedajo, posebno 
če se jim posekajo, da pridejo tudi do mladih vej . Stari topoli 
škoduje le neka gosenica, ktera perje objeda. 

11. Lešča. 
LeŠča (HaseI) raste le kot grm ; nahaja se je veliko na Kranjskem 
, in raste najraji v mladih gozdih zraven topole in po pašnikih 
in senožetih . 


82' 

Lešča začne cvesti že v jeseni, odcvete v spomladi ; sad od 
lešče pa, lešniki, ki jih vsak otrok dobro pozna, staro in mlado rad o 
ima, so zreli med šmarnimi mašami, to je, konec avgusta . 

Lešniki nabirajo se, kakor hitro so zreli, posadé pa se spomladi, 
kakor želod ali hrastovo seme. Boljše pa je, presajati mladike, 
ki rastejo iz korenik. Mladike, ki so zrastle iz semena, se le nerade 
primejo, ako se presadé . — Lešča v šestem letu že rodi lešnike, in 

visoko starost doseže . 

Leskovina ‘. rabi se za obroče in za pletenice (vitre) pri pletenj i 
korb (košarn). Ce se leščevje poseka le vsako 10. ali 15. leto , se 
veliko let leskovi kolci in palce pridobivajo, kajti tudi tešča iz po robka 
mladike odganja. Ker pa bi na prostorih, na kterih, raste 
leščevje, rastla tudi' smreka in bukev, zato je boljše na takih prostorih 
zravnati bukve ali smreke, ktere donesejo več dobička od lešče . 

12. Vrba, — brst ali brest, jesen — brinje . 
Vrba (Weide), brest (Uline) in jesen (Esche) nahajajo se le posamesno 
med drugim drevjem v gozdu . 
Iz šib vrbovih pletejo se koši in cajnice ; brest je dober za izdelovanje 
mnogoterega orodja ; jesenove veje z zelenina perjem p a 

so dobra in tečna krma živini, če se namreč jésen obseka in zelen e 
veje živini predložijo ; daje pa jesen tudi trden les za kmeti"E'Iko orodje. 
Vrbovo seme in brestovo zori že konec maja ali iz začetk a 

junija mesca in brž ko dozori, že tudi odleti. Jesenovo seme zori pa 
še le oktobra meseca. 

Pomnožujejo se imenovana drevesa najraje z mladikami i n 
zunaj brsta rastejo najraje rta planem. Vrba in jesen ljubita mokra 
tla ; brstu pa se najboljše zdi med bukvami, ako niso previsoko v 
hribih. — Vrb in brestov je veliko sort ; razločujejo se le po perji ,
po barvi vej, po skorji, po cvetu in semenu ; v zadevah užitka pa so 
večidel vse enake, tora] ni treba vsako posebej popisovati. — Vse 
troje drevje poganja čvrste mladike iz štorov. 

S. koncu popisovanja gozdnih dreves moram ozreti se še n a 
b r i nj e, ktero vidimo pogosto kot nizek grm rasti po goljavah gozdov 
in po pašnikih in zakrivati zemljo. Gospodarji pravijo, naj raste 
brinje, saj nam škode ne dela, če nam tudi nobenega posebnega do bička 
ne donaša . 

Toda vedite, gospodarji slovenski., da brinje odkriva vašo ne


marnost, kajti kaže vam, da na tistem prostoru, kterega zakriva brinje , 

rastlo bi rado tudi drugo drevje, da bi le zasejali ga ali zasadili ; 

kajti brinje ljubi le dober svet, v slabi zemlji ne raste . 

Poskusimo prostore obrasle z brin] enimi grmi zasaditi z bo


rom in topolami ; brinje naj dela ena leta senco mladim drevescem , 

kadar pa drevesca ne potrebujejo več var pa, a potem le brez usmiljenja 
posekajte in poruvajte brinje iz gozdov in pašnikov, od kterih 
morate velike davke plačevati ; drevesa se vam obnašala bodo prav 
dobro in dajala vam bodo leto za letom lep dobiček . 


Tretji del. 


A. O domači potrebi lesa in lesenega orodja in poduk , 
na kteri način bi se prihraniti moglo največ lesa. 
L 

Ko človek pride k kaki hiŠi, pogleda naj pred zunanje lic e 
hiše in streho. So pa strehe pri hišah naših slovenskih kmetov večidel 
slamnate , neizmerno visoke, od spodaj obite z žaganieami, a tud i 
čelo hiše narejeno je večidel iz žaganic ; nektere hiše pa so še celó 
vse lesene edina peč je zidana. Do zdaj, ko je krnet pravico imel 
dobivati iz gozda lesa toliko, kolikorkoli je le potreboval ga, imel j e 
lahko vse leseno, in ni bilo čuda, da je okoli hiše valjalo se mu i n 
gnjilo drv in lesa na kupe, a zdaj ko je kmetu oddeljen gozd, i n 
tedaj svoj odločen kos gozda irná, gledati bo moral, kako bode izhajal 
s svojim gozdom, da mu bode zadostoval za njegove domače 
potrebe. 

Kadar bode kmet predeloval si hišo, kazalo mu ne bo drugo , 
nego da si hišo sezida do vrha ; kamena in apna se ne manjka, a 
tudi delj trpi zidana hiša in je bolj snažna od lesene, tako pa s e 

prihraniti dá veliko lesa, če so namreč hišne stene sezidane s kamenom. 
Kdor si hišo ob o k a (zvelba), ima hišo dobro zavarovano 
pred ognjem, obok trpi, rekel bi, na večne čase, in ni mu treba tak o 
močnih tramov in žaganic za gornji pod tako pa si prihraniti mor e 
spet obilo lesa. 

Ker les posekan o pravem času trpi dvakrat in še eeló trikra t 
delj časa mimo unega lesa, ki ni posekan o pravem času, prihranil 
si bode umni gospodar prav veliko lesa , ako bode posekaval o pravem 
času les za tramove, špiravee in žaganice . 

II. 
Kteri čas je najboljši za posekovanje lesa ? 

Vsak kmet ve, da ni vse eno, kedaj se poseka les ; pa večidel 
pripisujejo ves upliv luni in mislijo , da o tej ali uni luni posekan 
les je najterdneji. Pa vse to je prazno! Najbolji čas sekati les 
je takrat, kadar drevo nič soka v sebi nima, kadar tako rekoč spi ;
to je, od meseca novembra do marca meseca, ali od vseh svetnikov 
do blizo sv. Jožefa. Les posekan v spomladi ali v poletnem čas u 
ima veliko soka v sebi in je bolj mehak, ker se sok ne posuši tako 
hitro, začne les kmalu gnjiti in se ga rad črv loti . — Videl sem že 
exmpre, ki so v dvajsetih letih že prestali, vsi črvivi postali, a tudi 
na eimpre sem naletel, kteri so pretrpeli že svojih sto let, in so še 

3 


~^ 


trdni. — Tako si more kmet ravno pri eimprih prihraniti 
veliko lesa, veliko dela in stroškov za kake male poprave pa tud i 
more doma pod streho imeti par tramiékov, ki ju je posekal po zimi . 

Kadar mora staviti gospodar nov cimper, naj si oskrbi streho 

krito z opekarni. Pri strehi kriti z opeko ni vednega popravljanja 


treba, ne potrebuje se toliko lesa, kakor pri slamnati ; ne rečem preveč, 
da se pri strehi z opeko kriti prihraniti dá polovica lesa . Opekapa mora biti dobro žgana, opeka, ki je rumenkaste barve, ni dobro 
žgana, je mehka, zato pa vleče vodo v sé in se kmalu zdrobi. Opeka, 

ki je lepo rdeča, lehka in ki zvoni kot zvon, tista je do dobrega 
žgana in trdna. Pri strehah kritih z opekarni prihrani se veliko slame, 
ki se z večim pridom obrne za nastilo in za rezanico ; pri taki strehi 
je veliko manj popravljanja in manjša nevarnost zavolj ognja. Pri 
zavarovalnicah plača se manj, če je poslopje krito z opekami . 

Imamo pa tudi več pripomočkov, s kterimi se more les umetno 
narediti veliko bolj trden, kakor pa je sam na sebi; omenim naj

tistih pripomočkov (sredstev), kterih se tudi kmet zavoljo manjši h 
stroškov in priprav poslužiti more . 

Vedeti treba je najprej vzroke, zakaj se les tako hitr o 
pokvari? — vzrok je ta, da začne les gnjiti in da se ga črvi. lotijo. 


Les rad gnjije in gnjije prej, če je poleti posekan bil in če 
se je rabil še surov, dolder se še dobro posušil ni bil. Najraje pa 
grtjije, če je nekaj časa na mokrem, in nekaj časa na suhem. Pokaže 
se na lesu, da je gnjiti začel, ako se na njem prikažejo gobe. 

Uzrok pa, zakaj da les gnjiti začne, je ta, da ima les velik o 
sočnatih skladnih delov v sebi, kteri, če se ne spravijo iz lesa tako 

ali tako, se kisati začnó , in tako se les od lesa naleze skisanih i n 

spridenih sokov ter se polasti ga splošna gnjiloba. Da se sok skisati 

more, treba je mokrote, ktera les vrešlne in od tod pride, da začn e 
les najprej gnjiti, ako je v mokrot'. Crv loti se lesa še le potem, 

kadar gnjiti začne, to je, kadar se sok kisati začne, kajti le tak le s 
je črvu dobra jed. 


Iz rečenega pa sledi, da se mora vsak les, preden pride v 
rabo , posušiti do dobrega , to je sok se mora do čistega spraviti iz 
lesa, da se kisati ne začne v lesu. Pri sušenji naj se pazi na to, da 
se bo les enako sušil po celi svoji dolgosti, to je, kakor na sredi ,
ravno tako na koneéh . 

Na koncéh se les najprej suši, zato se sok najraje na čelu lesa 
izceja. Če se les na koncéh prav naglo sušiti začne, posuši se le v 
debelost 'in rad razpoka . Postavim ; če položiš surov, po letu posekan 
les s čelom proti solncu ali ognju, začel se ti bo naglo sušiti n a 
koncéh in bo počil, kakor lahko vidiš zlasti pri bukovini.. Pa tudi 
v sredi začne pokati poleti posekani les, ker se tudi v sredi vod a 
sušiti začne in ker voda nima pota, po kteri bi izpuhtela, zato pa s i 
ttarediti mora s silo pot in les razžene . 

Zato pa se mora gledati pred vsem na to, da se les za domač e 
potrebe poseka le po zimi , kajti po zimi les najmanj soka v seb i 
ima, ker sok sleherno leto pri lubu ali skorji naredi eno letnico, to 


35 


je, sok zleseni (se strdi v les zato mladi les, kteri zeló Mitro raste

in tedaj široke letnice naceja, najraje poči ; ne tako hitro pa star les ,
kteri dela že manjše letnice. 

Največ soka v drevesu je pri kraji pod skorjo, zato pa naj s e 

olupi poleti posekani les, da se sok poprej posuši. Od tod pride,

da v poletnem času posekani les pod skorjo hitro gnjiti začne, če 

se v skorji ležati pusti, in to zato, ker obali sok hitro gnjiti začne ,

in se precej v takem lesu črvi zaredé . 

Posekan in obtesan les naj se suši pod streho, da pride d o 
njega zrak in solnce, ne pa dež ; les naj ne bo s čelom obrnjen prot i 
solncu, in le počasi naj se suši. Potrebuje pa les, da se na to vižo 
do dobrega presuši, dve do tri leta . Les, kadar se suši, mora biti podložen, 
ne sme pa ležati na golih tleh . 

Ker pa le predolgo trpi, da se les sam od sebe posuši, zat ú 
so se delale že mnogotere poskušnje, les dobro in naglo sušiti, to je ,
sok spravljati iz njega . — Poskušalo se je, polagati les v vodo, d a 
bi se sok, kteri v lesu rad segnjije, z vodo spravil iz lesa. To delo 

pa potrebuje preveč časa, ker mora les več let ležati v vodi, in s e 
spet par let sušiti. 

Najhitreje se bo posušil les , ako ga , ko ,, ga obtešeš, zakadiš 

z dimom, ali ga pa po vrhu nekoliko opališ. Ce pa les opariti mi


sliš, obtesaj ga le toliko, da mehki lubad, kteri se znajde ravno po d 
skorjo, odpade, kajti ta mehki lubad se najteže posuši ; tako obtesani 
les opali in potem ga utegneš obdelati bolj na tanko, da osmo jeni 
del odpade. Smoditi pa se mora les od srede naprej proti kraju ; 
to pa zato, da voda, ki je v sredi lesa, proti koncema beži in pr i 

koncéh izteče iz lesa. 

Les postane po taeem sušenji bolj lahák, bolj gost in trdneji . 

Da je temu res tako, prepričati se more vsakdo, kdor pride v 
take okoliščine , da mora po ognju obžgani les rabiti ; obžgani tramovi 
so trdneji od prav novih in surovih . Da opaljeni les velik o 
trdnost dobi, prepričamo se lahko skoraj v vsaki kmetiški hiši po 
Slovenskem, v kterih se dim iz peči kadi pod streho, opali eimper 
in cimper zató posebno veliko trdnost imá. Najdejo se po več krajih 
remeljni, na ktere je škopa navezana, iz bukovega lesa, in venda r 
trpé veliko let, le zató, ker so vedno v dimu . 

Tramovi, kteri pridejo na konca v zid, segnjijejo veliko po prej 
na koncéh kakor pa na sredi, in sicer zató, ker se na konce h

hitreje posuŠé, a tudi hitreje vodo v se vlečejo, ktera se v zida n e 
posuši. Kako bi se pa temu pomagalo ? 

Poskušalo se je že na mnogo viž gnjilobe obvarovati les, kter i 

v zidu tiči ; marsikomu se je poskušnja posrečila jako dobro, p a 
večidel so te poskušnje tako drage, da bi se mogel namesto skušnje dva krat 
in trikrat kupiti ves nov les. Po mojih mislih utegnilo bi biti 
najboljše, naj bi se malta ondi, kamor konec trama pride v zid , 
zmešala s soljo, in se ta tako napravljana malta okoli in okoli tram a 
to je, na konci in na stranéh vložila. Sol stori, da les, ki je v solnati 
malti, vedno moker ostane, in tedaj ne more gnjiti , ker se n e 

3* 


36 

usuši ; saj tudi druge reči, na priliko meso, ostanejo v soli nepokvarj 
ene. 

Drugi način, dobivati trden les, to je, vodo spravljati iz njega, 

je ta, da se les po zimi poseka, in v skorji z vejami vred na tle h 

ležati pusti, da veje zeleneti začno ; ko pa se listje sušiti začne, najse veje odsekajo in les obteše. Na to vižo se sok izvleče iz debla,
kteri sok žene v veje in listje dela, in kadar se potrati ves sok, karga je še bilo v deblu, se listje posuši. Tako napravljajo v Ameriki 
les za barke, in Amerikanske barke trpijo več let, kakor druge . 

Kdor je blizo morja, stori prav, če les dene v morsko slano 
vodo, ker tudi to primore k trdnosti lesa. 

K trdnosti lesa pripomore tudi to, če se že suh les z oljnat o 
barvo pobarva ; če pa pride oljnata barva na še surov les, začn e 
gnjiti od znotraj . Dobro je tudi pobarvati suh les na koncéh z olj nato 
barvo , in nato zamazati z ilovico ali z debelim popirjem ; tak 
les ne razpoka z lepo. 

Na Kranjskem imajo navado posebno pri bukovem lesu, d a 
še stoječe drevo olupijo pri tleh okoli in okoli kaka dva palca na 
široko, da se stoječe drevo posuši. Res je, da se drevo posuši, p a 
gledati se mora, da se olupi drevo o pravem času, to je, po leti . 

Prav gosto se tudi zgodi, da začnejo na lesu, ki v hlevih i n 
na mokrotnih krajih stoji, rasti gobe . Najboljši pomoček zoper gobe,
ki se po lesu zaraŠčati začno , je, da se ko) v začetku postrgaj o 
gobe z lesa, potem da se tisti prostor, na kterem je rastla goba, po suši 
in namaže z železnim vitrijolom. Je pa železni varijo]. prav 
dober kup, in za mazanje vzame se en del vitrijola namešan med šes t 
delov vode ; to je, na 6 funtov vode dene se en funt vitrijola. Ne 
škodovalo bi, ves les namazati s tako vitrijolovo vodo . 

III. 
Pokazal selu, kako se more les trdneji storiti naj zdaj še pokažem , 
kako se pri kmetiji veliko veliko lesa prihraniti. da. 
Hlevi za govejo živino naj se delajo zidani in naj bodo obokani, 
kakoršni so veliko bolj snažni in zdravi za živino . Tako se 

prihrani veliko lesa, posebno, če je treba imeti nad hlevom tudi skedenj 
za žito mlatiti, kakor se sploh na Kranjskem nahaja. V skednjih 
imajo večidel bukove dilje , ktere še poprej segnjijejo, kakor 
jelove , pa tudi vsak les v malih letih segnjije zarad soparice, k i 
pride od živine. Kadar bodo slovenski gospodarji začeli napravljat i 
obokane hleve, imeli bodo lahko nad obokanim hlevom senico z a 
seno spravljati, kjer se jim bo prav dobro držalo . 

Skedenj bi utegnil na kakem drugem prostoru blizo hleva biti ; 

in če bi zidan bil in imel na tleh namesto močnih dilj ilovico, pri hranilo 
bi se neizmerno veliko lesa. Taki skednji z ilovičastimi podi 
so po drugih večih deželah prav navadni . 

Razumi pa se samo o sebi da naj se le tam dela tako , kjer 
se misli novo poslopje postavljati . 


Pri hlevih in pri vseh drugih poslopjih napravljajo naj se le z 

opeko krite strehe, ktere manj lesa poberejo, Varovati se je treb a 
pri taeih strehah, da voda, bodi si že snežnica ali deževnica, ne pri 


teče na špiravce in tramove, ker bi segnjili . 

O kozolcih moram reči, da se mi zdijo kakor kaka obleka . 
Po enih krajih nosijo to ali uno obleko, ker je tako navada, a p o 
drugih krajih še ne poznajo ne one v unem kraju priljubljene oblek .e ;
s kozolci pa je tudi tako, po enih krajih imajo velike, vezane in ne vezane 
kozolce, a po druzih krajih in deželah poznajo jih komaj p o 
imenu; da, še v eni in isti vasi eni gospodarji kozolce imajo in drug i 
jih nimajo . 

Iz tega že je očividno, da kozolci niso prav za silo potrebni ,
in da bi se tudi brez kozolcev izhajati moglo , to pa ni nobena malenkost, 
ker kozolci veliko lesa požró. 

Imajo pa kozolce za sušiti žito, deteljo in druge take pridelke . 
pod vezane kozolce spravljajo vozove, žaganiee ; na vezanih kozolci h 
imajo spravljeno tudi senó . — Pa žito in detelja posušiti se da precej 
na njivi ; tako se suši žito tudi po druzih deželah in tudi na 
Kranjskem so vasi, v kterih obešajo žito na žrdi ali ostrnice in g a 
tako suš'é. Sena se da veliko spraviti na hleve in skednje tako s e 
po Notranjskem vse seno spravi le na hleve in skednje. 

Ravno tako se tudi pri drugih poslopjih veliko lesa privarovati 
more ; tako se naj, na priliko, svinjski hlevi napravljajo zidani, 
pod streho naj bo prostor za nastilo . Korita naj bodo iz kamen a 
izdolbena ; taka korita so bolj snažna, zdrava in veliko let trpé. 

Tako bi gospodarji ne potrebovali lesa razun za vrata, za 
pod opeko, ako je streha krita z opekarni . 

IV. 
Omeniti moram še dveh reči, pri kterih se veliko lesa prihraniti 
more, in sicer pri drvite za kurjavo in pri plotovih. 

Les za drva naj se poseka, na drobno razcepi, nató pa naj se 
zlož'é polena v skladniee, in na solncu dobro posušé, potem še l e 
naj se rabi za kurjavo. Znane se mi vasi, v kterih imajo lepo in 
dobro navado, da si vsako leto napravijo drv za celo leto naprej ; 
pa poznam tudi vasi, v kterih imajo 'škodljivo razvado, da po vsak o 
polenice sproti v gozd leté, v gozdu sproti sekajo in surova drva da n 

za dnevom za kurjavo imajo . 

Surovih drv pož'gé se dve tretjini več, kakor pa bi se požgal o 
suhih. In zraven tega koliko hitreje se kuha pri suhih drvih ; koliko 
manj dima požre uboga žena, če ima suha drva ; koliko večkrat 

a je treba po drva v gozd, in morebiti o najbolj nepriležnem času , 
,, 

ko se drva sproti sekajo! koliko pa se brez potrebe potrati lesa ! 

Vse to pa velja čas in denar ! 

Kdor iná, na priliko, pol zemlje grunta, dobil je v odškodovanje 
gozdne pravice po 12 sežnjev drv na leto, to je, dobil je v 
o~~kodovanje gozd v kterem priraste na leto po 12 sežnjev drve 


38 

Odmerjenih mu je pa toliko drv na to vižo, da bo kuril v peči i n 
na ognjišču s suhimi drvmi. Pri omenjeni razvadi, da kurijo nam reč 
le s surovimi drvmi., in se mora sproti vsak drug dan v goz d 
po drva, potrebovalo se bo trikrat toliko, kakor pa jih priraste . Koliko 
časa pa more shajati kmet s svojim gozdom pri takem gospodarstvu? 
! 

Treba je tedaj : 

Pripraviti drva za kurjavo za celo leto v pozimskem času že , 
ker se zimski čas najbolj posušé, posebno če so razcepljena na 
drobna polena. 

2. Polagoma odpraviti velike peči, kakor se navadno nahajaj o 
pri kmetih, in postavljati manjše in pripravniše, zlasti ne tak o 
silno debelih, ker take debele peči použijejo veliko drv, da s e 
segrejejo. 
3. Ne nalagati cele grmade na ogenj, kadar se kuha na ognjišču 
; saj se ne bo skuhalo poprej, če se še toliko polen navali n a 
ogenj ; kajti le iz polen, ktera goré pri tleh, pride tista soparica, ki 
je potrebna za kuhanje ; soparica, ktera se dela iz vrhnih polen, iz puhti 
brez koristi v zrak . 

4. Treba bo zložiti več ognjev skupaj, kar se po več hišah 
zgodi prav lahko ; postavim : če kurite po zimi dve peči, da ena grej e 
v vašo sobo, v kteri delate po dnevu in druga v sobico, v kteri spite 
ali vaši starši prebivajo, in ktera se drži vaše sobe, predelajte steno 
in peč tako, da bo ena peč grela obedve sobi ; kotlov, v kterih kuhate 
'prešičem, ne vzidavajte, če imate lahko obešene nad ognjiščem, 
na ta način lahko kuhate sebi in prešičem le z enim ognjem . 
Dasiravno sem govoril že o tem, kteri les je najbolji za kur


javo, vendar hočem še opomniti, da najboljša drva za kurjavo daj e 
bukev in gaber. Za gabrom pride breza, za brezo javor, potem p a 
jesen in bor. Potem še le pride na vrsto, kar zadene dobroto, hras t 
in hoja. --


Razloček pa je tudi v tem, kakoršen les se rabi za drva , ali 
star, ali mlad, ali srednje starosti. Mlad les je preveč voden in puhel ; 
star je prešel ; a srednje starosti les je najbolji . 

Vejevina in vrhi dajo boljša drva, kakor pa deblo. Jelov les 
je slabši za drva od bukovega zato, ker jelov les le velik plame n 

naredi in hitro zgori, vročine pa le malo naredi . Oct jelovega lesa pa 
so najboljše veje, vrhi in poro'bki . 

Imel je do zdaj slovenski kmet navado, ali da rečem bolj prav , 
razvado, posekati drevo v svojem gozdu prav visoko, porobek pa 
pustiti da je segnjil v gozdu . Prav je pustiti porobek na mestu, 

jer so tla zeló strma, ker porobki branijo, da deževje zemlje ne od nese, 
ali da se ne utrga zemlja zarad svoje lastne peze, in golih ska l 
ne pusti. Toda v ravninah in kjer niso tla preveč strma, naj se 
vzamejo porobki iz zemlje in sežgejo ; takó delajo že dolgo časa po 
druzih deželah . Naj lože pa se dobijo porobki, če se zemlja odkopi 'e okoli 
in okoli od porobka, če se nató debeleje korenine blizo poro tika od sekajo 
in posebej iz zemlje spravijo, porobek pa se z že eznimi klini 


39 

s konca razkolje v 4 ali 6 polen; to delo gre prav urno izpod rok. 
Gabrovi zviti porobki pa naj se na krajše kose razžagajo in pote m 
ti kosi razcepijo. S tem, da se spravijo tudi porobki v prid, prihraniti 
bi se dalo veliko drv. 

Opomniti moram še na to , da naj se čoki, ki se mislijo obrniti 
v drva, prež'agujejo a ne presekujejo, ko se delajo polena ; čese namreč presekujejo, gre precej lesa v trske, in zgubljen je ta les .
Ce se čok dolg pet sežnjev razreže na 18 palcev dolga polena, na

-

redi se 20 polen, in prežagati se mora čok osemnajstkrat in če vzam e 
h, a vsako pot četrt (1/4) palca, zgubi se lesa vsega skupaj le 4 
palce in pol. Ce pa se čok presekuje s sekiro, potrebuje sekira za 
vsakratni presek 3 do 4 palce široko pot ; tako pa se zgubi pri čokudolgem 5 sežnjev, 54 palcev, ali 3 in pol čevlja, kar znese 9ti de l 
čoka, ter gre pri 9 sežnjih celi seženj drv na zgubo . 

V. 
Veliko drv, pa brez potrebe požró tudi plotovi pri vrtih njivah 
in potih. Zasadite si namesto plotov in žrdi in raužlerjev (skraj


nikov) žive ali rastoče plotove ; taki plotovi dajali vam bodo še drva,
namesto da bi jih vara jemali. 

Za živi plot je gaber najboljši, dobijo se sicer tudi plotovi 
smrekovi in trnjevi, a najbolji je- gabrov, ker se najbolje zaraste . 
Skopljejo pa naj se mladi gabri s korenikami, kterih se še zemlj a 
drži, in to po zimi ali v jeseni, in posadé naj se v vrsto, tje kamo r 
ima plot priti. Prva tri leta naj se od obdveh strani plotu privežej o 
pri vrhu dve žrdi, da veter ne omaja drevesec in korenik ne potrga. 
Ko pa se plot razraste in se postranske veje vpletejo med druge veje,

da postane plot gosteji, potem je ni treba več nobene Žrdi, in tudi 
dela nobenega ni pri plotu, kakor da se vsako tretje leto veje, ki 
rastejo na kviško in postrani, obsekajo ali kar je še boljše, pristrižejo 
s škarjarai ; tako bo plot lepo gost postal . Tak plot trpi večno,
ne zahteva nobenega popravljanja, razun, da se vsako tretje leto pri striže 
, pri kterem delu pa se dračja dobi za kurjavo . Res je sicer,
da se dobi le dračje, a tudi to je dobro za sušilnice in za v peč. 

Za gabrovimi plotovi so najboljši akacijevi, kteri so zelo bo


deči, gosti pa niso kakor gabrovi . 

Ne smejo se pri gospodarstvu prezirati vrti zasajeni s sadnim 
drevjem. Sadno drevje se vsako spomlad kolikor toliko obrezuje m 
obsekuje ; odrastlo drevje pa je posebno dobro za mnogo kmetiško 
orodje. Koliko vredno pa je še le sadje ! 

Bi, Nekoliko o dobivanji nastila. 

Nastila potrebuje se veliko pri kmetiji in zato mora gospodar 

vedno skrbeti, da nastila za domačo potrebo ne zmanjka . Dozda 
dobival je kmet rtastilo, kolikor gaje le potreboval iz gozda . in tudi 


40 

v prihodnje bo iz gozda dobival nastilo ; pa vprašanje je, ali ga bo 
tudi zadosti dobivati mogel iz dobljenega gozda. 

Po mnogih skušnjah postavili so v gozdnih zadevah učen i 
možje to pravilo, da se nastilo le vsako leto na enem in istem prostoru 
dobivati sme ; če se jemlje nastilo bolj pogostoma, škoduje gozdu , 
ker se drevje v rasti zadržuje, posebno če se grabi z železnimi grabljami. 
Drevje potrebuje namreč za rast gnoja, kakor žito in drug e 
rastline ; brez gnoja bo rastlo drevje zanikrno, kakor žito na njivi,
ktera pognojena ni . Gnoj pa se dobiva in nareja v gozdu le iz na stila, 
ktero, če nekaj časa na mestu leži, segnjije in s tem segnjitim na stilom 
se drevju gnoji . Ce se nastilo jemlje pregosto iz gozda, ne utegn e 
segnjiti in drevje ne dobiva redilnega gnoja . Pri pogostem grabljenji 
se pa tudi nekoliko zemlje izgrabi, korenike pridejo na vrh zemlje , 
rast drevesna je maj h ipa, in naposled se drevje sušiti začne. V take gozde 
se rad knaver vgnjezdi, se zaležejo gosenice, če pa pride nad goz d 
ta nadloga, ne ostane nič druzega, nego da se gozd posekati mora ; če pa 
boš hotel imeti gozd, moral boš , hočeš ali nočeš , jemati nastilo iz 
njega le po malem, to je, ne vsako leto na enem in istem prostoru . 

Gledati bo moral vsak gospodar, da si planjave zasadi z drevesi 
in jih tako spremeni v gozd ; na to vižo pa na planjavah 
ne bo rastla praprot, resje in druge rastline, ki so mu služile d o 
zdaj v nastilo. 

Kaj bo potem takem začeti gospodarju ? 

Strehe pri hiši in poslopjih pokriti bo moral z opekami i n 
slamo, ki jo je deval dozdaj na streho, deval naj bo pod živino. 

Od starih hoj in smrek, ktere pridejo kmalo na vrsto za po sekati, 
sekal naj bo veje za nastilo, kar se do polovice drevesne visokosti 
brez ,škode zgodi ; sekati bo moral veje tudi, od mlajših dreves 

le do tretjega dela visokosti, ne pa do vrha, kakor je dozdaj de-

La 

I s smrekami in hojami. 

Ce je zasadil si okoli vrtov, senožet, potov in njiv živ plot, 
tudi ta mu bo nekoliko pripomogel k nastilu. Ce si je zasejal ali 
zasadil mlad gozd, moral ga bo trebiti, da bo bolj rastel, in tako bo 
spet dobival nastila, 

C. O paji po gozdovih. 
Po gozdovih se razun goveje živine pasti ne sme nobena druga 
žival, tedaj ne koza niti ovca, če se le količkaj pred očmi ima gozdn i 
užitek in če se le hoče preračuniti škoda, ktero drobnica v gozd u 
naredi. Tudi dotične gozdne postave prepovedujejo pašno koz in 
ovac po gozdu. Goveja živina pa naj se pase le v tacah gozdih, v 
kterih so drevesa že toliko odrastla, da živinče ne more z gobce m 
doseči mladik. 

Največ() škodo vzrokuje drobnica gozdom s tem , da objed a 
drevescem mladike, in da mlademu drevju tanke korenike poškoduje 
z ostrimi parklji. 


Gozdna paša ima nekoliko vrednosti le v spomladi, dokler 
ima drevje mlado in mehko listje, ktero živina objeda . V poletnem

času pa je paša v gozdu sama na sebi le malo vredna, drugače je ,
če se drži gozd golih pašnikov, in da živina, ki se pase po teh pa'énikih 
o,vročih dneh hladno senco v gozdu najde . 

Ce hočemo preračunal užitek, ki ga daje pašnja v gozdu, inče odštejemo od užitka hrano in letno plačo, ki se daje pastirjem ,
ée odštejemo vrednost gnoja, ki se pozgubi po pašah in če pomislimo ,
da se mora živini še pokladati tudi doma v hlevu, ko pride iz paše ,
ostane čista vrednost gozdne paše prav majhina, in tudi pri odkupilu 
se jemlje le prav pičla vrednost za pašo . 

Drugače je s pašo, kjer imajo posebno za pašo odločene pro-
store ali gmajne . Pa tudi gmajne so po nekterih krajih zelo zaraščene 
z drevjem, tako da največa vrednost obstoji v drevji, in ako 
bi se zgoditi utegnila kaka razdelitev obraščenih pašnikov, se b o 
moral imeti ozir pred vsem drugim na drevje. 

Cisto goli pašniki dajejo le slabo pašo ; najbolje je, da se za sejejo 
ali zasadé s kacim drevjem. Ni pa mogoče zasaditi celega 
pašnika ob enem z drevjem, če se živina zmiraj pase ondot, kajti 
živina bi objedla in pohodila mlada drevesca, in ne mogla bi z lep o 
odrasti gobcu živine . e se hoče zasaditi pašnik, naj se najprej za sadi 
en kos pašnika in dobro zagradi, da živina do drevesce ne more,
in tako naj se zasadi polagoma kos za kosom, dokler ni zasajen ve s 
pašnik , in živina naj se še le takrat spusti v vsaki oddelek , ko j e 
drevje že ušlo njenemu gobcu. Sadi pa naj se po pašnikih gaber,
smreka ali bor, ali pa tudi mecesen . Bor odraste najprej, tudi ži


vina boru ne škoduje veliko; pod borom raste dobra paša , in tudi 

les borov pride prav čez nekoliko let ; senco dajeta gaber in lipa 

boljšo, kakor bor, pa gaber in lipa sta počašniša v rasti in morata se 

delj časa varovati pred živino . 

Konečno hočem s kratka pokazati, kako si more posames m 
kmet ali cela soseska odrediti na svojem vrtu mladih gozdnih drevesec 
za sadike. 

Ce si hoče gospodar le za sé odrediti čvrstih sadik, naj od loči 
v ta namen na svojem vrtu ali blizo svoje hiše mali prostorče k 
kteri naj bi bil dolg en seženj in ravno toliko širok, kar je en štirjašk 
seženj, ali pa naj bi bil odločeni prostor k večemu 2 sežnja dol gin en seženj širok. Zemlja na tem odločenem prostoru naj se d o 
dobrega prekoplje in trava s koreninami izruje. Ves prostor naj se 
nató razdeli takt, da se naredé razori ali pota počeš, to je, po širokosti, 
po tri čevlje saksebi, tako se naredite 2 lehici, ali če je prosto r 
2 sežnja dolg, 4 lehice, do kterih se lahko pride od obeh strani, ka r 
' tudi potrebno o pletvi, da se lehiee in sadike ne pohodijo. Ko so

Lo 

hice po tri čevlje široke narejene, skopljejo naj se po lehicah in sice r 
po dolgem žlebički ali razori, žlebički naj bodo globoki po palcu (l") 


42 

in ravno toliko, to je, po palcu, globoki, saksebi pa naj bodo po štiri 
palce ; v te žlebičke naj se seme drevesno vseje, in sicer bolj redko ,
če je seme veliko, bolj gosto, če je seme manjše, tako posejano sem e 
naj se z roko pokrije z zemljo, kakor je pri popisovanji dreves o d 
vsacega drevesa posebej bilo pokazano . 

Sme se sicer seme posejati po vsi lehici vprek, brez da b i 
žlebički narejali se ; pa ta setev je slabejša od une z žlebički, ker se 
pri pletvi trave in plevela tudi nježne sadike s plevelom vred izrujejo 
iz zemlje, kar pa se ne zgodi tako lahko, če sadike v lepi vrsti 
rastejo iz žlebičkov. 

Borovo in smrekovo seme ozeleni že v šestih tednih, in kakor 

hitro prilezejo sadike iz tal, že se razločijo od drugih zelišč" po svojem 
listji. Mlade sadike morajo se pridno in večkrat opleti, tudi zalivati 
se jim mora, če je suša velika . 

Zemlja, v ktero se drevesno seme poseje, pokrije naj se z 

brezovimi ali drugimi vejami tako, da se veje ne tišče tal, da po d 
njimi seme zeleneti m.ore ; dobro je pokrivati zato, da jih ptički semena 
iskaje zemlje ne razkopljejo. 

Tako napravljeno ogradico v vrtu za gozdne sadike imenujem o 

drevesnico, drevesno šolo ali sodišče (Pf .anz- oder Saatsehule), in napravlja 
se le spomladi. 

Če sadike pregosto poženejo iz tal, treba jih je drugo leto prebrati, 
da postanejo bolj redke, tako hitreje in bolj čvrsto rastejo . 
Te izruvane sadike naj pa se posadé v drugo zemljo, in sicer tako,
da se jih posadi več skupaj ; tretje leto bodo močne že za pre-
sad v _gozd . 

Se boljše pa bo narediti sodišče kar v gozdu na kaki planjavi ;
in to zato, ker se sadike poprej privadijo zemlje, v kterej bodo 
presajene rastle in pa zraka ; tudi se veliko raji primejo, kadar 

se presajajo. 

sodišču, ki meri en štirjaški seženj zraste toliko sadik, da s e 
more ž njimi obsaditi planjava do celega orala velika . 
Sodišče za hraste imeti mora bolj globoko in rahlo zemljo,
kakor je že povedano bilo pri popisovanji hrasta . 

Hojevega semena in bukovega ne kaže sejati v sodišča, ke r 
sadike hojeve in bukove ni mogoče s pridom presajati na planjave ; 
to drevje se le zaredi pod starim drevjem. 

Sodišča so silno potrebna pri večih gozdih in tudi pri !malih ,
in še eeló pri tacih, v kterih so že vse planjave dobro obsejane al i 
zasajene ; kajti vsako leto pogine tu in tam kaka sadika, ktero j e 
treba nadomestiti z drugo. Saj še celó pri zelnikih se morajo zelne 
sadike nadomestovati z drugimi, ker se nikdar ne primejo vse o 
prvem ,posajane ter vselej nektere poginejo. 

Ce se hočejo sadike drugo ali tretjo spomlad presajati v gozd 

iz sodišča, ktero je bilo na vrtu ali deleč od gozda, naj se sadike v 

večih šopkah izrujejo iz zemlje, da se jih bo več prsti držalo, polož é 

naj se nató varno v kak košek, da solnce ne pride do korenik in 

jih ne posuši, in potem naj se posadé na mesto na kerem imajo 

tj 


rasti. Rako se posajajo sadike, bilo je že povedano ; rečem le še to,
da naj se vselej sadé bolj gosto, da bodo lepo ravno na kviško rasle . 
Na redko posajene sadike rastejo le v veje in ostanejo nizke . 

Dobro je tudi, da se drevje, ktero rado skupaj raste, pri presajenji 
nameša, postavim hoja in bukev, bor in smreka, bor in hrast , 
bukev in breza, bukev in brst, smreka in mecesen, bor in mecesen . 
Dobro je tudi namešati drevje tako, da pride k drevju, ktero je po 


časne rasti, tako drevje, ki raste prav naglo . Drevje nagle rasti služ i 
v to, da unemu dela senco in mu je v zatišje, potem pa se poseka , 
ko uno ne potrebuje več sence in zatišja . Na priliko, k smreki posajeni 
v peščena tla, dobro je pridjati bor ; in bor, ko zraste kaci h 
6 ali več čevljev visok, se poseka, smreka pa se pusti . 

Listnato drevje, to je, bukev, brest, jesen, javor, hrast, i . t. d. 

mora že dobro odraščeno biti, ko se presaja ; ne škoduje, če se mu 
pri presajevanji korenike in veje nekoliko prirežejo. Če se listnata 
drevesca presadijo na planjavo, mora se jim dati kolec, k kterem u 
se privežejo, da drevesca veter ne omaja in da tako drevesc e 
ne pogine. —