teden. NEODVISEN LIST ZA ■ . ' t': „ ■ :NSKE DELAVCE V AMERIKI. CLl Excellent 24. "" CLEVELA1 >HIO, TOREK, 25. MARCA 1913 itne novice. m Ker je mož prišel prepozno k velikonočnem kosilu, se je njegova žena ustrelila. MKtitff'"- h yjgjj ilii VELIKONOČNO VREME. —Mr* Mary Girardi, stanujoča na 3269 Fulton Rti. se je ustrelila opoldne na velikonočno nedeljo, ker je njen mož prišel prepozno k kosilu. Zjutraj je šla v cerkev, potem pa j>e pričela pripravljati kosilo. Po dolgem postu je hotela narediti nekaj posebnega. Med pripravki za kobilo, je mož odšel ven. In kosilo je stalo hi precej časa na mizi, ko se je mpi vrnil. Žena je začela očitati možu, on je odgovarjal in konečno "je rekel, da ne bo jedel ničesar. I11 dvignil se je, da gne zopet ven. Mrs. Girardi je pustila kosilo in hitela v svojo spalnico. V tem trenutku se oglasi strel. Mož, ki je bil že pri vratih, hiti nazaj. Pridruži se mu še šestletni sin, in oba dobita mater mrtvo na tleh a prestreljenim srcem. Otrok' se oklene ^mrtvega telesa, oče pa divji v obupu t'-če iz hiše. Pozneje so morali očeta in otroka prepeljati v 'bolnišnico. Sosedje so se izjavili, da je to prvi prepir v driužini Girardi. •' 1 —'Uradniki American Federation of Labor so nam nazna-' nili, da naj se oglasijo v našem uradu oni rojaki, ki so zgubili cl-eflo pri A'merican Steel in Wire Co. radi linijskega gibanja. Unija bo preskrbela feem delavcem drugo delo, in sicer vsem. če bo le mogla, in taka dela, kakor je kdo izučen, Unija ima obširne zveze in moč in lahko kaj tacega naredi. Kdor je bil ton.j odpuščen.' naj se zigasi pri naf, pove ime in nas!ov>iii vse nadaljno bo zve del od unijskih uradnikov. Ob tej priliki naj še pripomnimo, da bo v nedeljo, 30. marca zopet veliko linijsko zborovanje v Grdinovi dvorani; začne se ob 2. popoldne. Pričakuje se velike udeležbe. Delavci pa, ki se udeležijo zborovanja, naj gledajo, da ne pridejo zraven špijoni in 'bosi. —V Collimvoodu nameravajo odpreti rojaki zadružno prodajalno. V ta namen se je že 16. marca vršilo začetno, posvetovanje, ki pa ni bilo po-voljna obiskano, ker stvar ni bila dobro razglašena, vendar se je oglasilo do 30 društveni-kov, ki bi radi stvar začeli. Kateri pa hočejo kaj več o tem slišati in postati člani zadruge, pa se naj zberejo v soboto, 29 marca v slovenski šolski dvo rani 01^7. zvečer. Postavila se bo cena delnic in izvolil se bo odbor, ki bo nadalje vodil vso stvar. Pripravljalni odbor se je izjavil, da bo to v korist-vsem, in nič v škodo že obstoječim trgovcem, ker z zadrugo hode jo zapreti pot novim trgovi nam. O uspehu shoda, ki se vrši 29. marca pa poročamo. —'Kakor smo poročali zadnjič, je Ibil Perdan pustil delo v naši tiskarni. To je pa dalo povod nekaterim slabim jezikom, da so govorili raznovrstne nesmiselnosti. Na tem mestu torej izjavljamo, da je odšel Rud. Perdan popolnoma čist iz naše tiskarne, da je te kom svojega službovanja pri nas vestno opravljal svoje posle v popolno zadovoljnost. —Društvo -sv. Ane, št. 4. S. D. Zveze bo priredilo na belo nedeljo, 30. marca svo veselico v Grdinovi Pridne članice društva *e jako o priprav " Zabava bo jako kratkočasna, ker. imajo nekaj originalnih točk na programu. —'Sin je zginil Jos. Rojcu, hišmemu posestniku na 6112 St. Clrir a ve. in sicer že zadnji torek. Vse iskanje policije je bilo dosedaj zaman. Funt je bil star 14 in pol let. —V velikem številu so se udeležila katoliška slovenska društva parade na velikonočno nedeljo in službe božje v cerkvi. Zupna cerkev sV. Vida je bila pri vseh treh mašah natlačeno polna. Popoldne je pa društvo "Or.Tf priredilo predstavo" Pravica se je izkazala" in tudi zvečer se je vršila predstava. Občinstvo je bilo > predstavami jako zadovoljno. —Velik 'boj se vrši, v Coliin-woodu, da dobijo prebivalci te-.»a mestnega dela isti plin. kakor ga imajo ljudje v Oeve-landu, namreč naravni plin, ki je poceni.* Dve leti nazaj so nabrali že 1400 podpisov, s katerimi so zahtevali od kompanije naravni plin, pa niso dobili ničesar? East Ohio Gas Co. se je izjavila, da bo šele tedaj dala naravni plin v Collimvood, /ko se podpiše .75 odstotkov vseh prebivalcev, da bo rabilo plin. Napeljali ga bodejo iz newburske postaje v Willow. —Mlad podp. društvo Žal. M. H. priredi v nedeljo, 30. marca v Knausovi dvorani igro "Turki pri Sisku leta 1593". Igra je zgodovinske važnosti, in je sedajmenui času tudi precej primerna. Društvo se ne-utrudljivo vadi, in posamezni igralci nastopijo v dragocenih oblekah, kar je združeno z velikimi stroški, za to pa prosimo občinstvo, da se veselice udek-Naše uredništvo je prejelo nov slovenski list, ki je začel izhajati v Milwauke»e, Wis. na 322 Reed St.' List se imenuje "Bodočnost". Uredništvo pravi v svojem uvodnem članku, ko se predstavlja narodu, da so "Bodočnost" poklicale v živ ljenje nujne življenske potrebe, in da bo "Bodočnost'' storila vse, da zadosti tem potre'bam. No, to bo seveda pokazala "bodočnost". List bo izhajal vsak petek, je jako majhne oblike in velja $1.50 na leto, kar f precej visoko nastavljeno. V prvi vrsti je pa namenjen za Slovence v Milwaukee in v Wisconsinu, pa pravi, da bo prinašal tudi.vse druge svetovne novice. Izdajatelj in urednik je Leon Zakrajšek. Mi želimo novehiu podjetju na tem polju čimnajveč uspeha, četudi je pot trnjeva, o čemur je vsak slovenski časnikar prepričan. —-Velikonočno vreme je bilo letos prav za kvaterni teden. Še »psa ne bi spodil iz hiš'e, tako je lilo '-koro ves dan. —-Vprostorih zavedne rojakinje Josipine Vehovec 11a 43. cesti, se jjsko v Črnogoro. Da se pa Avstrija še bolj blamira pred svetom, je uradno zapovedala Črnogorcem. da morajo vsem katolikom in mohamedaticem. ki so se .»preobrnili v okraju Jakova k ortodoksni veri, povrniti njih prvotno vero!.Črnogorci se kar čudijo nesramnim avstrijskim zahtevani. Da pa pokažejo do-'!>ro voljo, so voljni imenovati komisijo, katere člani naj bodejo poleg Črnogorcev en Avstrijec in še en zastopnik velesile. In nadalje je črnogorska vlada precej trdo povedala Avstriji, da nikakor ne pozna njenih pravic okoli Skadra. kier se žrtvovalo že toliko črnogorskih sinov. Toda Avstrija 11 i hotelii prejeti tega odgovn- Ta najnovejša nesramnost Avstrije, ki preti majhnemu narodu z vojsko dobro vedoč, da se toliki sili ne more upirati. Ker je pa Avstrija tako silno blaniirana tekom balkanske vojske, ker je doživela njena diplomacija povsod poraze, ^nora Avstrija iskati kje zadoščenja. Poskusila je pri Srbih, pa se je zmotila, in sedaj skuša pri Črnogorcih, kjer je pa tudi morala požreti kislo jabolko. Da pa ljudstvo v Avstriji vsega tega ne zve, skrbi vlada s tem, da zapleni vse časopise, ki poročajo kaj o političnem položaju. Avstrija je mobilizirala skoro vse svoje brodovje, ki čaka nekje na južnem bregu Dalmacije, da začne streljati na Črnogorce. To bo pač slavna in junaška vojska, ko bo 48 milijonska država napadla majhen narodič. ki Šteje komaj 200.000 ljudij! Avstrijski generali se bodejo borili kot levi in zmagovalni vendue bodejo na-hko deli'i poveljnikom ter "slava avstrijskega orožja" bo neprekosljiva, toda ta akt avstrijske vlade bo zapisan z največjo sramoto v zgodovino. Odkar se vrši balkanska vojska, in tega bo že šest mesecev, Črnogorci niso napadli druzega skoro kot mesta Skadra. V prvih dneh vojske so Črnogorci seveda poslali oddelek vojske tudi v sanžak No-vibazar, toda s^oro pet mese cev sem je bila zbrana vsa črnogorska , si lat okoli Skadra. in poroča se, da mora mesto kmalu pasti. I11 v tem položaju je Avstrija poslala dve noti Črnogorski. Prva nota je bila diploniatična in je povedala, da Avstrija ne bo pripustila v nobenih okoliščinah, da bi Črnogorci vzeli Skader. Objednem je namignila Črnogorcem naj pu-stijo obleganje Skadra. Črnogorci se za to niti zmenili niso. Druga nota pa je bila manj diploniatična. V tej je osorno povedano, da morajo Črnogorci prenehati t bojem. .Skader 'bo baje prihodnje glavno mesto Alba nije, radičesar se mora me>to| Ze je Najnovejše Grand Island. Nebr. cago, 24. marca ob 10.1 Mesto Omaha, ki šteje . prebivalcev gori. Na< ljudij zgorelo. Mesto v 1 linah. Vlada je poslala \ v mesto, k.r Človeške ropajo po zgorelih hi? železnice vctzijo zdrs niesto. Brzojavna zi slaba. obljub, vso Evropo, namreč oiipl o matične kroign. Tako bi vsakdo mislil, da najmanjši državi na svetu, Črnigorski ne preostaja druzega kot postaviti se po robu celi Evropi, ali pa prenehati z bojem, v katerem se je žrtvovalo toliko 'najboljše črnogorske krvi, prenehati z bojem, ki je tako silno obdavčil črnogorski narod. Obžalovanja vredno je, tako pišejo ameriški listi, da so se velesile vsedle na limance potuhnjene avstrijska vlade. Ruska, Francoska in Anglija bi naredile 'bolj častno delo, če bi prepovedale Avstriji enake korake, ki v resnici santo smešijo Avstrijo pred celim sve torn. In Avstrija bi se morala udati takemu pritisku, ker si cer ne bi mogla računati na po moč Italije in Nemčije. Sicer pa Avstrija dela vse to edino iz vzroka, da potlači moč Slovanov. Ona pravi, da mora ustanoviti svobodno in neodvisno Albanijo. Znano je, da Albanci nimajo niti svojega jezika, nimajo svoje zgodovine; nobenih postav, nobenih sodnikov' pač pa kakor divjaki, ki iin? v neprestanih prepirih in krvnem maščevanju. Neodvisna Albanija ni druzega kot zahrbtna avstrijska politika, ki hoče preprečiti, da ne nastane na Balkanu močna slovanska (|ržava, kar bi se zgodilo, če bi sV zvezali Srbi, Bulgari in Črnogorci. Te slovanske moči na jugu se Avstrija boji, zato se pa posUiitijie vseh grozilnih in nepostavnili Jredstev, da bi to preprečila. Avstrija je bila radi svoje blalzne politike že dovoij tepena. ker Balkanci ne naroču-jejo več blaga iz avstrijskih to-varen, radičesar so morate v Avstriji že nad 200 tovaren zapreti svoja vrata. To je povzročilo neprestano ščuvanje nem-ško-avstrijskih diplomatov, ki imenujejo Balkance kozje pa štirje in divjake. No, in konečno, če pride do vojske, ne vemo, če bodejb avstrijski slovanski bratje streljali na balkanske slovanske brate. Da Je temu res, nam svedočita dva češka polka, ki sta se izjavila, da na Slovane ne streljata. Ženske pravice. D»enver, Colo., 23. marca. Policija nima nobene pravice zapreti žensko, ki je vzela denar iz žepa svojega moža. Ta ko se je izrazil policijski načelnik O'Neil, ko so ga oblasti v Oheyenne prosili, 'naj prirrve neko žensko, ki je Vzela svojemu možu iz hlačnic $14.00, da se je lahko peljala v Denver. Povedala je, da sta se z možem skregala, in ko je šel 011 spat, 11111 je vzela denar in zlfežala od njega. Chicago, 111., 22; marca, zadnjič -1110 poročali, kako upokojeni admiral Zjedinjenih držav Joseph Giles Eaton, umr-nenadne smrti. Za pogrebom ni Sel.nihče drugi kot njegova žena. Oblasti so takoj sumile, da mora biti tukaj tvekaj izvan-rednega, in zdravniki, ki so preiskali želodec pokojnega, so se konečno izjavili, da je bil admiral zastrupljen. Sum ie padel* takoj na ženo pokojnega, katero s;i tudi zaprli. Mrs. Eaton je seveda takoj vse tajila. I'javila se je. da je bil njen mož nekoliko blazen in da se ke-a. ker ga je vzela. V dokaz tega je pokazala tmj^ neko pismo, ki ga ju pisala leta uoi 1 svojemu* odvetniku. Mrs. Eaten ie bila prej soproga polkovnika Ainsvvortha, in tudi v tej družini se je pripetilo zastrupljen je, ki je svoje dnij vzbudilo velikansko senzacijo. Ko je bila sodnijska obravnava dokončana, se j>* sedajna Mrs. Eatoij ločila od moža in vzela starega admirala. Mrs. Eaton je prinesla s seboj v drugi zakon hčerko Dorotejo Ainsworth od prvega moža. Stari admiral je naredil oporoko, da ne dobi ta hči nič premoženja za njim. .pač pa sa-mu njegova prava hči Julija, Tudi se je baje Mrs. Eaton bala. da ji ne bi odšla pokojnina njeneiga moža. Če bo prišlo do sodnijske obravnave, se bc Mrs. Eaton zagovarjala s sla-'boumnostjo. Tudi njena mati se je izjavila, da pamet njene hčere, Mrs. Eaton, ni bila vedno v redu. Detektivi sedaj Ščejo ono osebo, ki je prodala stVup, za katerim je admiral umrl, in baje imajo na sumu še neko drugo žensko, da je imela IfSf opraviti z admiralovo smrtjo. Nove preiski Senatni oddelek pri; čanje slabih žensk, tudi davek na fante, se nečejo ženiti. časopis: zapljenjeni. Dunaj, 23. marca. Avstrijska vlada je včeraj zaplenila vse časopise, ki so poročali o gibanju avstrijske mornarice. Avstrija je namreč zbrala skoro vso svojo mornarico in jo poslala proti Črnogorcem, na katere misli udariti, če takoj ne em'hajo z ob! Veliko skrbi. W ashington, 22. marca. Novemu predsedniku Woodrow Wilsomi' se že pozna, da ga hudo tarejo predsedniške skrbi Zadnje dneve je že popolnoma oslab'. 1. da je bil en dan v postelji. Njegov tajnik premišljuje, kak.o bi olajšal delo svojemu gospodu. Izjavil se je. da ne ho puščal več toliko ljudij pred predsednika, pač pa se vsa taka opravija lahko naredijo pismenim potom. Dobri porotniki. Chicago, 22. marca. Porotniki so danes oprostili slikarja. Paula Chabasa, ki je našli slikal golo žensko, ki naj bi predstavljala septembersko ju tro. To sliko je tudi javno razstavil, zakar je bil tožen, toda porotniki, sami poročeni možje so ga oprostili. Slikar je bil tako vesel, da je ponudil vsakemu porotniku eno kopi jo dotične slike, katero so porotniki z največjo hvaležnostjo vzeli. o Bojkot mesa. Pittsburg, Pa., 22. marca. Tu so ženske organizirale klub, katerega članioi- se zavežejo, da cel mesec ne posku-ijo itie-sa. -*- MOŽJE GLAVNI V; Washington, 24. niai natni oddelek države II ki je prišel v VVashin zainteresira pred-ednil sona v narodnem boju lemu suženjstvu, je pr bičanje za slabe ženske, 1 vajajo mlade deklice v to. nadalje je pripore vek za vse može. ki si; tovega leta ne poročijo. < ja vzgoja nioi"> biti bolj dekletam se ne sme pus zarenje z avtomobili z 1 mi ljudmi, plesi, kjer brez vsake kontrole strastne plese, bi lin odpravljeni. Večina senatorjev se vilo, da plače nil opraviti s propadeni < pa površnja vzgoja na odporna so pa možje v; deklic zaleže v srai go prič pa je seveda tu varjalo večje plače delavke, ker s t»em bolj samostojne. N< priporočali, da naj ženskam najmanjša pl nh teden. Mrs. Wiley, šega zvezinega kei izjavila, da bi se mol ljudi učiti o spolni hi bi morala večja mestž tudi žensko policijo in rajo dobiti volivno pra\ Woodward, zdravstvt nik Washingtona, fantom. ,da se mladi Zdravnik je mnenja, dobro upljivalo na oba Senator Beall iz Illint poroča, da naj plača j c ški. ki so stari 32 letni davek $100. toli dokler se tli? poročijo. Beall pri tem seveda nt kako bo plačal davek| denarja nima.) Dr. W< se je izjavil, da je bilo ' sbingtonu lansko leto r 775 nezakonskih otrok, ; desetina vseh otrok. Mi bile deklice stare od 13 ( let. Robert Barrett je v imenu Florence Cr Home za deklice, katei je lansko k't o oskrboval 20.000 deklic v Zjed. di Povedal je, da se je iz j večina propadlih deklic, t be plače niso vzrok bel ženjstvu. Barrett se je da prid* v njih zavode j bogatih deklic, ki imajo stariše, ki bi jib lahko v$ skrbeli, Jako malo d< izjavilo, da <0 jih plače v sramotno živi Preiskave o belem * stvu se bodejo še nat Boji seje! Žena: "Kako moreš tin! -----' P® Wilson V Washington i brzojavka, glasom ameriški po* Lane Wil am»iTiško iS i ■ 'F. i^MERIKA. V TOREK IN l»CTEK. NAROČNINA: ............yi,9Q \popU^..,y............. i itarilk« f 3 c«nte. I brtx podpiu In Mcbnoftl M ne »prc|«mi(o V»« piama, dopisi in denar nnj *c poSiljn na; iNDSKA AMERIKA, •11» ST. CLAIR AVE. N. E. CLEVELAND. O. __ fARD KAI.tSH, Publisher. LOUIS J. PfRC, Editor. ki SO si svojo slavo zaslužili, in ljudje, ki so glavni, ker slave pač drutgi zaslužili niso. Nikdar se ne splača, da se kdo dela prepametnega. Marsikdo je ie hotel dve muhi z ». ni m udarcem pobiti, pa ste 11 ur obe ušle. Delitev dela: Eden govori, da iti ti cekini letijo v ž?p, drugi pa plačuje, da sine prvi govt rili. Stari skopuh pa danes v cerkvi ni spal, reče prijatelj prijatelju. Kad bi vedel, zakaj neki l -i. JI'ED TUESDAYS AMD FRIDAYS. Utn I 1\T I-HJO SI > enlai'i ( K miner« i In »City fClercl nil and elMwtwre. Ad-cr-itng r»tc» on rc<|in-*t. j T*U. CUY. PRINCETON 189 MBIE Entered «» »cc^nd-claaa matter January ffctfe 1*>9, at the poat office at Cleveland. 0. the Act of Marcli 3. 1H76. fo 24 Tue Mar. 25*13 Vol VI n'. ? E, odvrne drugi prijatelj, stari skopuh je vrgel v cerkveno puščico deset centov mesto centa, in to 11111 je vzelo spanje. o- Naravna ledena jama. je jako važna stvar človeka. Kmalu lodrost življenja Jajbolj srečni ljudje na sve-so oni, ki si mj delajo no-skrtbij. mladimi ljudmi ima vsakdo liljenje, t«la od starcev se ;akuje. da jih je iivljenska cušnja izmodrila. Usmiljenje naredi sicer člo- srce lažje, toda želodca1 Valley, štiri milje od Guiders- 1 ,e< vsakega prišel čas, ko se bo oglasil prodajalec z Icclpm vsako jutro >red vašimi vrati. Ali ne bi bili torej zadovoljni, če bi imeli led doma v .svoji kleti, ne .da bi ga bilo treba kupovati. 111 sicer tako klet z ledom, kjer se naredi na najin Ij vroči dan v poletju wč ledu kot vsak dru-di dan. In dve taki jami ste v Zjedinjeuih dr/.avah, žal. da samo dve, in obe ste v Pensyl-vaniji. Najbolj znana jama, kjer se dela led v poletju j.j v Sweden nikdar t*e more napolniti lar si dvanajstleten mlati miva svoj obraz, tedaj 10 ženska temu kriva, ali prisilila k temu mati aH tedhja Mici. dobi svoj del sreče, le je, da dobijo mkateri v obliki mrtvaških veu-nagrobnth .spomenikov. >r raztresene so ženske h prilikah, samih sebe ne pozabijo. zvezano drži boljše, pri tem ne upoštevale vezi z ženskami, če->ravi biigamija. |e pripravljen na naj-hudo za njega, se mora kovati, doza reč»e, seveda ga 1110-*ati tak človek, ki se ne kadar ga je opekel ne pride nič več blizu Soda odrastli pa nepi'e-silijo v ognjeno nevarne veseliš uspeha svo->rijatelja, potem ali nisi prijatelj ali pa sam nik-»isi imel nobenega uspe- Iveč in najbolj težavna umetnost je narediti iz — pokornega soproga, ino v svojih očeh seveda >, toda s pomanjševalnini kot trsko, itikarji — to so oni, ki ijo za mrtve umetnike samo teče cvetlice, za žive umet-|>a samo trnje, slavimo moč svojega na-lika iz dveh vzrokov, da ?č povečamo svojo lastno ali pa da /manjšamo tni poraz. tirov no sodišče v Haagu ni toliko naredilo za mir kot »zporočno sodišče v Reno. :vada. Kadar pride do najslabšega, najboljše, če vse na dobro >rnemo. Pri lovu za ideali izdajo ljudje najbolj priproste strasti. Strast ima neštevilne šivilje in redkokdaj kakega šolarja. Bedaki so bili včasih umet-i\ na dvoru, dane* je pa po-■bedarija ljudem druga iva. Odkar dovolj zrakoplov-ki zaslužijo na leto de 1.000 dolarjev, od tedaj se nt lore več reči. da nihče od zra- živeti ne more. Človek nikdar ne ve, kaj je Ij nevarno, dobro uho ali burn jezik, ljudje, k: se ne morejo ni-r zakasnit:. Ce pridejo še ta-;zno, so prezgodnji, 11 največjim lumpom se čast. porta, Potter Co. Pa. Štiri leta nazaj so odkrili to jamo, in ljudje so sprva pripovedovali tako čudne stvari o njej, dn se je zdelo nu vrjetno. Šele pred kratkim časom, ko se je nekaterim podjetnim meščanom zd.Io, da so Indijanci piv-tili tam stare, skrivnostne srebrne rudnike, je odšlo nekaj Ijit-dij na preiskavo. Dva prospektorja sta okoli pet čevljev nad zemljo odkrila ledenik. Zabila sta železen drog v zemljo in dcfbila še več ledu, pa tudi nekaj čudnih skal. Za led se nista dosti zmenila, pač pa za skalo, katero sta izruvata ven. da jo preiščeta. Prišla sta do pozeimljske odprtine. .»kozi katero je pihal jako hladan zrak. Toda ker skala ni imela nobenega srebra, še manj pa zlata v sebi, je bila luknja seveda kmalu pozabljena. Drugi? pomladi se je eden izmed mož povrnil k luknji, in je tam dobil mnogo ledu, kljub temu, da je vladalo jako gorko vreme. In ko je nastopilo poletje. in je vsakdo mislil, d* se bo led stopil, se je zgodilo ravno nasprotno. Vev in več k-da se je nabiralo v odprtini. In ko je nastopila zima. se je zgodil še večji čudež, ker se je led začel topiti, in ob naj-hujšem mrazu je popolnoma zginil, odprtina pa f: ostala hladna, vendar isuha. Stvar je začela zanimati učenjake, ki so hitro preiskali, kaj to pomeni, in so konečno sledeče dognali: Skala, ki je v odprtini in nad njo, je napolnjena z majhnimi razpoklinami. V zimskem času, ko j>* ozračje mrzlo in torej tudi teško, se stisne zrak v te razpokline, in skalovje okoli postane silno mrzlo, in razpokline spravijo mrzli zrak v svoje predele. Zima je zamrznila vso mokroto. V poletnem sil pa. ko jo zrak lažji, pride naravno zrak v razpokline, se go-ti pri prvem hladnejšem zraku ali pa če pride do majhnih valov studenca, ki izvira pod odprtino, in se tako naravnim potom spremeni v led. Zmr/ujoča temparatura traja toliko časa, dokler je kaj shranjenega "mraza" v skalah, in to je skoro vse poletje. Kakor hitro pa mraza ni več, se začne led topiti, in ko nastopi zima ga nič več ni. In ker v ozračju ni več niokrore. in vt da ne kaplja več skozi skale, je popolnoma naravno, da ostanejo skale ^ulie. dokler se 1 poletju voda ne začne pretaka ti in zrak zgoščevati. Preskusili so atmosfero v teh skalah, in je toplomer kazal 21; tam m o stari? Ka- stopinj nad ničlo Farenlreita 10 več neum-lin bolj je vroč dan, bolj pade toplomer proti mrazu. Narava e delijo Jako dcfbro domače srJdstvo proti vodenici in gihtu je brezov čaj. Nežriejši brezini listi se naberejo, na solncu posuše in spravijo na zračnem prostoru. Listje kuhaj deset minut in dobiš dober čaj, katerega je treba piti eno uro pred jedjo trikrat na dan. Tudi sol je dobro domače zdravilo. Kadar »gaga peče. raztopi v žlici vode precej soli in prfpij. pomagalo ho. Raz-t( pljena sol je dobra za čiščenje zob in nekateri si zoper nahod izpirajo s slano vodo nos in trdijo, da koristi, Utrujene noge kopaj, v slani vodi. pravijo, da to zelo, osveži. Kadar ima kdo angino in ni zdravnika pri roki ter nima nič pripravnega za grgranje, naj grgra s slano vodo. Ošpice so tako razširjena otroška bolezen, da ga skoro ni človeka, ki jib ni imel. Vendar niso tako nedolžne, kakor se navadno'misli. Že mnogo otrok je umrlo na posledicah čisto navadnih, ošpic. Dete -t malo prehladi in pljučnica se po ošpicah prav rada pritakne, pa je nesreča gotova. Otroka, ki je zbolel na < špicah čuvaj in >azi. kakor da ima kakšno drugo nevarno bolezen. V po-teljo ž njim, lipov čaj naj pije, da se poti. .Ve sili ga jesti. .Mila k o mleka pa juhe je do-velj. Xa kmetih bolne otroke kar pitajo, ampak ravno to je škodljivo. Poselimo, če je otrok vroč. fiaj je čim manj; ne bo mu škodilo, če bo stradal eden ali dva dni. Nasprotno, dobre je, da ima prazen želodec, tež-, . . . . i . <„* jedi povečujejo vročino 111 lahko se zgodi, da otroku poleg druge bolezni pokvariš še želodec. Kislo mleko je poleti najbolj zdrava večerja. Pravijo, da so Bulgari.najbolj žilavi ljudje od vseh narodov in d»a dosežejo največjo starost, ker poj. jo nenavadno mnogo kislega mleka. Kislo mleko in kruh ima vsak rad, posebno pa otroci. Nekteri zdravniki menijo celo. da je kislo mleko izvrstno sredstvo za zdravo spanje. Črn, ne presvež, dobro zgrizen kruh in kislo mleko vsak večer namesto drtt-grli težkih jedi in človek postane svež, spi dobro in je drug dan. kakor riba, tako gibčen in delaven. Svileni dežnik ali solnčnik, ki ti je slučajno padel v blato, lahko dobro očistiš s špiritttso 111. Tudi madeži od tboubom v in mleka izginejo iz otroških obleke, če jih okrtačiš s špirittt-som. Iteli slamnati klobuki se pe-ejo na ta-Ie način; Skrtači slamnik, da ne bo ostal prah med slamo, potem ga z žafni-co dobro namazi, o'krtači in oplahni. Za pet vinarjev detelo-ve soli (Kle^salz; zmešaj z eno desetino litra vode in krtači s to raztoplino klobuk tako dolgo. da bo bel. Potem klobuk s čisto cunjo obriši, in oprezno posuši na zraku. Pre d no je popolnoma S'tvh ga potikaj z li-kaluikoni čez kak lonec ali skledo. Likati pa ne smeš direktno na slamo, ampak podložiti moras tenek robec. — Mozki krzneni klobuki, ki so od potu zamazani se dobro očistijo, če namažete madeže z rumenjakom od jajca. Pusti naj se rumenjak posuši in skrtači potem klobuk z vlažno vodo, v katero si dala par kapljic salniijaka. Muhe vse zamažejo: okna. slike, ogledala, svečnik^, ure itd., povsod najdeš tiste grde, črne pike od njih, ki jih je tre-C>a z mokro cunjo dolgo drgniti, da izginejo, če hoče gospodinja prihraniti čas in trud naj čisti te pike z fosneinom. Vsako testo je mehkejže in okusnejše. če se prida zraven en zriban, kuhan krompir. Tudi omlete so bolje in rahlejše. Za domač; golobe je koruza, oves, ječmen in igrah izvrstna brana. Treba jim je pa dati tudi .'kuhanega krompirja in la-nenega semena. Tudi slabejšo pšenico jim daj. Sploh "moraš gledati na zmeno. Dobra hrana, čista voda in red so potrebne stvari, če hočeš imeti od svojih golobov kaj prida koristi. Življenje ob velikih .cestah j* bilo v prošlem stoletju zlasti na Kranjskem posebno ži\ah-no. Velikanski promet se je pomikal le na vozeh proti jugu In 11a vozeh od morja v osrčje dr ž a ve, Novice so širile z vožnjo pošto iti duh napredka še lbo!j počasi. V marsikateri vasi ob veliki cesti bi zasledili popolnoma patrijarhalske razmere izza Lud o vika XVI. na Francoskem se na Kranjskem do začetka sedanje ustave hta 1867. V vasi R. sta se kosali tedaj za nrvenstvo o dedišč;n nekdanjih grofov in baronov dve rodbini, Malovci in Ka!*i, p snemaje povsem nekdanje svoje gospodarja, samo ne v mio-vinosti •in brezdelju. "Gospod in kmet" je bila stalna razdelitev in gorje tiHi', k: h! se bil drznil ziniti kaj o človeških pravicah, o ettakosti ali svobodi.Imenovali bi ga revoliici.it> na rja — človeka, ki je IjuJc.m in Bogu na poti K r ne za-!-tži nič manj kot vešala. Se le leta 1867. je zavreščr.Io tudi v tej notranjski vasici. Nekaj mladih ljudi j, ki so pogledali v svet preko domače ograde, se *je shajalo v gostilni pri materi J>eri pod klancem. Točila je izvrstno vino in pripravljala okusno jedila. Tukaj je vsklikla misel o čitalnici, o Sokolu. misel o enakosti in brat stvii gospoda in kmeta in vseh ljudi pod solncem. Začeli sr dobivati v vas časopise in j;,i citati. Dajali so jih pa tudi va-ščanom sploh. Osnovali so pevsko društvo, kjer se je mis»el .1 enakosti najprej udejstvovala: poleg sina domače gospode je prepeval preprost kmetiški fant. Nov duh je prešinil okorelo vas. To pa še tli bilo vse. Vdovi Jeri pod klancem so pomagale v gostilni tri cvetoče hčere, med njimi Torrčka, zgovorna in živahpa brinetka. ki je vsem domaČim mladeničem zmešala glave, pa tudi Viktorju \FaIovctt. Malovčeva rod?>fna je fbila v vasi najbolj čislana, ker je bila imovita in stanovala v gradu nekdanjih baronov. Tudi so starejši Malovci smatrali najnovejši preobrat v družabnem z\v-Ijenju malo več kot predpustno maskerado. Toda mladi Viktor ni bil mož, ki bi iz zaostalosti v lastni rodhini in rojstni vasi računal na zaostalost po vsem svetu. "Stari časi s«e ne 'vrnejo več." je govoril pod klancem, kjer je imela mati Jera v hiši njegove-govega očeta najete prostore za gostilno. "Železnice n»e zapode nikoli več pod zemljo in hrzo-jnv ne spiihtt več v oblake. Francozi hodijo pred nami in se ne ozirajo nazaj. Nova doba zahteva novih Ijudij^_ Svetlolasi mladeničje z navdušenjem govoril o napredku v drugih deželah in pogostoma pogledoval za brhko Tončko, ki je ujela sleherni njegov pogled. Toda deklica je bila previdna in je s svojim temnim očesom osne čila neredko tudi druge mjadeniče, ki niso bili Matov-čega rodu. Kakor se je Viktor naglo odločil za vsako svtar, tudi tukaj ni pomištjal. Sel je in lepi Tončki obljubil zakon. "Samo za zabavo, ha. ha!" so se norčevali njegovi starejši bratje. "Saj vemo. kaj je to." Tudi Tončka mu ni vrjela in se branila — navidezno — gosposkega snubca. Viktor je pa pov-darjal svoje nazore, opozarjal 11a resnico, da so si že pridobiti ves izobražen svet in s? morajo vpoštevati tirdi v vasi R. On hoče s svojo ženitvijo prvi do kazati enakost vseh stanov. Tedaj je nastala pri Malovcu prava nevihta, ki bi je Viktor ne bil zmagal, ko b» poleg starih nazorov v Malovčevem gradu vladal tudi nekdanjih baronov denar iz tistih časov ko še baroni ni-so bili prisiljeni gradu prodati pradedu sedanjega NJalovca. Viktorje* brat je komaj dihal v dolgovih, ki jih je podedoval po očetu. Bilo je pet bratov in dve sestri. Med vsemi je bil tudi M I jih prednikov in vrstnikov stega časa je tudi on dober zalozaj, vino, in ženske. V cvetu mladih let, ko ni dovršil niti polovico študij, mu je umrl oče, kmalu tudi mati. Brat je prevzel posestvo in izjavil, da vzpričo dolgov i*e more več Viktorja podpirati v šoli. Mladenič je moral sam misliti, kaj naj počne, da mu poleg očetovega imena, ki ,*o bili vsi ponosni nanj, ne bo treba stradati. V dveh letih je dovršil neko trgovsko Šolo, kjer se je učil spoznavati praktiŠko stran življenje in zaničevati ali vsaj prezirati nekdanje vzore o svetu in življenju. Bratje so bili že vsi preskrbljeni in sestre omožeive. Tedaj je dobil tudi cn službo trgovskega poslovodje v večjem mlinu nedaleč .svojega rojstnega kraja. Rad je prihajal o velikih praznikih ali' drugače, ko j1-utegnil, v do'mačo vas in 'sosednje kraje, kjer si je. s tovariši in vrstniki krajšal čas ob taroku in vilita. Zadel je tudi puško in šel plašit divjačino v gozd in log. Slednjič se je tista vijal "samo še pri vdovi Jeri pod klancem. Kakor je premagal doma rodbinski odpor proti žen it vi z neukim, preprostim dekletom, je moral zmoči tudi še Tončkine pomiselke. Ne more se reči. da jakon edino ljubeae srce. Kaj ji ostane, ako ga on nje navt« ličan, zavrže? Mnogo, mnogo si je priza del Viktor.'da je premagal vse te ugovore preprostega dekk ta. Zato je pa čutil, da jo mora zares ljubiti, ker to tudi zasluži. To je Tončki povedal od-erito in resne. Ona ga je tedaj objela in mu rekla s solznimi očmi: "In ko »e nne boš naveličal, te bom še ljubila —"do smrti." Ko se je ta novica raznesla po va>?i, je še trsti dan tzgu->ila gostilna pod klancem po-cvico gostov. Ostale hčerke niso bile tako živahne in brhke cot Tončka. Manj odločni pristaši nove dobe so celo govorili, da mora sedaj vse narazen in Maločevi v gradu so trdili, da je sedaj predpustne ko-nveclije fraternite. egaite. biber-t*č vendar kcnec. Začeli so z vso resnobo nasprotovati. da se nameravana poroka ne sine vršiti. Gospodar Malovec je odpo-redal materi Jeri igostiino. Viktorju je po bratovem posredovanju dosedanji gospodar odpovedal službo. Tončka ji&kl TolmnV^ d« M-»o lal»kota hitro bres ufHelja priučil angleKInc. Knjiga otjtctf« »Iot. ■utrl. ratftoror »a tmIm*h»Iq j>otrebo, a vodila ia angl. pluto, tplaovaolc aogtrtklh ptarM 1» kxko ■« ooatanc anicrlkan»kl drla»tlan. Vrhutrg* knjiga trna do vdaj naj»«fii »lov. n»g). I* angl. *lov. alovar. Knjiga trdo Inokuano v platnu veiana (aad «23 atraai) »t a ne »3 00 In ae dobi pri: V. J- KUBELK A, 558 W. 145 St, New York, H. T. Kdlno In aaj*«4#rv*to*»lttvo alov. togi. in raanlta »lov. hnj g. PlUte pocenlk. i I -E f I f f t t i t total* ta i* v* P« i* tantatatatataR^ POZOR! Priporočam smodke fine kakovosti, S. D. P. Zveze, dr. Naprej, dr. Edinost in druge fine smodke Vsak zaveden društvenik naj vpraša po teh smodkah. Se toplo priporočani društvom. Izdelujejo te smodke Sknenkč pod vodstvom Mrs. Mencinger, 1454 E. 26. cesti. Prodajalec Jos. Zima. '4tatatatatatata4 l • mmintnviiHiinwwmiiiwiiwinw **"1.............i**1* II. ■Nasprotstvo med MalovČe-vimi. sore'dniki se je tudi kmalu poteglo vsaj navidezno. Materi Jeri odpovedana (gostilna v Ma-lovčevi hiši pod klancem je ostala prazna, zato so se pa poslej začeli shajati Viktorjev« sorodniki in tudi sorodnice prf Kobalu. kjer je gospodinjila vdova Jera. Sorodnikom je bilo; to prav dobrodošlo, ker so V. Maiovčevi graščini malo koga j radi videli v gosteh.r2 Tine pijače. Vsem našim prijateljem in znancem po Ameriki priporočamo naše naravno vino in žganje prve vrste. Mi žgemo v naši lastni žganjarni vsakovrstno žganje, ki je garantirano, in zadovoljni bodete z naročilom,, ker sicer vam vrnemo denar. 'Poskusite samo enkrat, in zadovoljni bodete. « Sprejemamo vsa naročila od ene galone naprej. Pri večjih naročbah dajemo znaten popust: NIZKE CENE. Najboljši domači tropinjevec, 5 galon s sodiom $13.50 Orožnik, finega okusa, 5 galon s sodom .....$13.50 Najboljša domača slivovka, 5 galon s sodlom $13.50 Najbolje rudeče žganje, 5 galon s sodom ....$12,25 Pravi rum, 5 galon s sodom ...........„...$12.50 Francoski konjak 5 galon s sodom .........$13.50 VI1SA: Rudeče naravno domače vino, so^gaton v sodu $25.00 Belo naravno domače vino, 50 galon v sodu $30.00 Belo naravno domače vino, 50 galon s sodom $35.00 Ako želi kdo pojasnila o drugih pijačah, ki tukaj niso označene, naj se obrne na nas, ker imamo vse pijače v zalogi in se priporočamo za številni naročila. Prvn. Slovenska drnžbm •Š OHIO BRANDY DISTILLING * 0102—04 ST. CLAIR AVENUE. CLE VEL A1 31 1 § ffisfej i , v, 5 ibra 1910. Glavni sedež: Cleveland, O. JOHN GORNIK., 6105 St. Clalr Avenue. itk: MARTIN COLARIČ, 1188 E. 6lat 8t Tajnik: PRANK HUDOVERNIK. 1243 E. 60th Street. Zapisnikar: JOHN JALOVEC. 1284 East 55th Street. Blagajnik: MIHAEL JALOVEC, 6424 Spllker Avenue. »miki: ANTON OftTIR, 6030 St. Clalr Ave.; FRANK tORIO, 136b Eaat 66th St.; MIHAEL WINTER, 6030 St. Clair Avenue. JOHN MAJZELJ, 6128 Glass Avenue. irotnlki: ANT. AHCIN, 6218 St. Clair Ave.; FR. tIBERT, 6124 Glass Ave. iaičenec: ANTON GRDINA, 6127 St. Clair Avenue — . » »««» o «»' a* * h lovnl doi .zdravnik: J. M. SELIŠKAR, 6127 St. Clair Avenie. bI in druge uradne stvari, naj ae pofiiijajo na 'glavnega tajnika, denarne nakaznice pa na glavnega blagajnika. Zvezino glasilo "CLEVELANDSKA AMERIKA" sposko — od stanu — da se mu ne Ik> treba sramovati. Tudi Viktorju je bilo všeč tako govorjenje preko nje groba iz lica v lice. Prvi in drugi so mislili, da so zmagovali. Tam mimo so se pomikale tri znane prikazni: svobcda, enakost, bratstvo, pa jih niso videli. Vflktor ni več .skušal sreče v novem zakonu. Bal s»e je nove prevare. DRUŠTVA S. D. Z. I Društvo it, 1. Cleveland, Ohio. Predsednik John žullfi, 1197 E. BI Str.; tajnik Anton Ožtir, 6030 St. Clair ave.; blagajnik Ant. Vardjau, 6401 Bonna ave. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu v J. Grdinovi dvorani 6021 St. Clalr ave. ob 2. uri popoldne. Zdravnik Dr. |. M. Seliš- kar, 6127 St. Clair ave. Vprašajte na 1091 Addison Rd. nasproti Varian ave. ali v Ivau-škovi trgovini za čevlje. (24) Predsednica E. 63 Str.; tajnica Jos. Razlnger, 1104 Norwood Rd.; blaga jnica Helena Mali, 1101 E. 63 Str. Seje se vrše T,- , t': T„n' vsako drugo nedeljo v mesecu ob liste dm je lončka povila. 2mi popo,JdIie v mall Knausovi dvo- hčerko, kakor si jo je želela že ! rani 6131 St. Clalr ave. Zdravnik J. davno, toda mrtvo. Sama je ostala malo živa. Po zdravnikovem odhodu so pozvali duhovnika, ki je priporočil Tončko božj-i milosti. Zamišljen je mož odšel iz hiše. K t Druktvo it. 3 Cleveland, Ohio. Predsednik John Hodnik, 5611 Car rv ave.; tajnik Adolf Petrič, > 6127 St. Clalr ave.; blagajnik Jos. Kalan, 6101 St. Clair ave. Seje se vrše vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 2. url Popoldne v Kogojevi dvorani na 6006 Nekdaj vedno smehljajoče ; st. Clair ave. Zdravnik Dr. F. J. Kem lice je bilo sedaj uvelo. oči j 6202 «t. Clalr ave. udrt'-, pogled medel. Kdor je' Društvo it. 4 Cleveland, Ohio. poznal' Tončko še deklico. Predsednica Ivana Gornik 1075 E ' 61 Str.; tajnica Mary Colarlč, 1188 61 Str.; blagajnlca Ang. Žlbert, 6124 Glass ave. Seje se vrže vsaka ... . . .drugo sredo v mesecu v J. Grdinovi vsakemu, ki jo je videl. Malov-1 dvorani ob 8. url zvečer. Zdravnik čevih sorodnic ni bilo v prvo Dr- 1- M. Seliškar, 6127 St. Clair ave nadstropje. Stregle SO ji SKStre. I Društvo št. 5 Cleveland, Ohio. 1 , , V ,J . . I Predsednik Frank Lenče, 6401 Kar se bolnica zdrami in nnnna . tajnik Frank Cvar. 3857 je propadal, .sorodniki so 'endar radi shajali v roj-vasi. Ženske, ki so prej naj-pihale proti neuki, kmeti-nevesti, so se sedaj prijazno ižale Tončki in ji ncJnujale posestrimstvc. Nji še je to irčno dobro zdelo, še bolj pa [materi in sestram, ker je vse resinjalo zavest: sedaj bomo tudi mi gospoda. Zato je ob Iconeu takih obiskov navadno I izostal običajni gostilniški račun. Same med seboj pa ven-Ldar nUo rvehale zabavljati na-■ vihrali vsiljenki in jo obsojati, j ker se ne zna vesti v gosposki 1 Tončke Kobalovke ne pozna JJ mki-U, kakor se spodobi so- več. Solza se je utrnila v_ očesu JJ ilprogi takega moža in gospodarna, ki je vendar "od stanu". To je povzročalo nesoglasje med;Viktorjem in Tončko. Nemir ise je večal, ker vsed novih Tončkinih prijateljic b Ma-lovtfeve hLše in njih nei>orav-nan/ilf računov je pešala gostil-115/ Gospodar bi bil rad videl lacane račune in sorcKlnice Zadovoljne, če jih prav ne tir-ja on, marveč Tončka, ki vendar njegova žena. Toraj nekako : vel sit in koza cela; kar e pa nemogoče. Prepad je bil vedno večji. Njene sestre so videle nesporazum nost in odšle po svetu za kruhom. Slednjič je tudi mati ostavila Tončko in se preselila s prihranjenim denarjem d roga m. / Otroci so rastli, z otroki so ajitli tudi dolgovi in z dolgovi nii>etost med možem in ženo, kjfmu je nekega dne očitala: Viktor, ti si pozabil, kaj si mi obetal — ljubezen." "E, kaj! To so neumnosti Danes je ljubezen samo tam. kjer je denar." 'Torej v hranilnicah", popravi ona in še praša: "Pa bi bil tiste, ki so imele de- Društvo št. 2. Cleveland, Ohio. Helena Perdan, 1114 M. Seliškar, 6127 St. Clalr ave. OGLASI , Cenjenim rojake 111 v Cleve-landu in okolici se naznanja, da je g. Evstahij Brezovar, 1175 E. 60th St. zastopnik za list "Ave Maria" in je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila. Rojaki na-ročujte se na list. Uprava "Ave Maria". (27) Priporočilo. Spodaj podpisana slovenska babica se na/topleje priporočd slovenskim materam v So. Ch-cago in okolici kot izvrstna preskušena babicq. z diplomami. Cisto delo, nizke aene in najbolja postrežba. Moje dolgoletno delovanje priča o za-dovoljnosti, kjer sem bila klicana. Se priporočam. ANA VOJNOVICH, 9021 Greenbay ave. SO. CHICAGO, ILL.(26) Telefon: So. Chicago 5421 Aostre* Americana S. S. CO. Dtrektna voinfa med New YorkOM tu Avntro-Ograko NIZKE CENE. Fina podvorba, električna ; j luč, izvrstna kuhinja, pros- ; j; to vino, kabine tretjega raa-reda na ladiji Kaiser Frant J Joseph I. in Martha Wa-h- shington. Govorijo se vsi 5 avstrijski jeziki, ♦ *; Kompanija ima sledeče d-vovtjake: Kaiser Franz Joseph I., Martha j' Washington, Lattra, AHca, Argen-3 tiaa, Oceni*, la nov* ladij« m ie delajo. 2a vac podrobnosti te obrnite na generalne agente. j Phelps Bros. S Co. I j: 2 WukwglM St New Ytrt, K.I. ■[ ali pa na prisnane agente T Z. D. in Canada nar "jO, ko bi tedaj vedel, kar fn\ danes!*' 1 Jaz sem pa vedela, da pri-d/fe ta-le britka ura. Rekla sem i, da pride. Ali nisem?" Vikor je ^molknil. Waj naj reče, kol 11111 žena očita resnico. I Seveda s tem prepira ni bilo I; konec. Pričkanje se je navadno završilo s tem, da ji ie on Mfp ' bf očital, rte izobražen os t ter zma-m govito odšel iz kuhinje, ona pa pje ostala poleg štedilnika in £ godlala svojo: "Saj nisem prosila jaz tebe, ti si. mene. Ali sem bila tedaj izclbražena? Pa bi me pustil." Napredujoči bratstvo in ena->st sta m morali zakrivati oči. Pri Kobalu so imeli bolnika. Zgoraj v sobi prvega nadstropje ležala gospodinja Tončka, pisala je materi in sestram, naj pridejo pomagat v hišo, ko ona ne mole. Prehitele so vse. Prihitele so pa tudi — nepoznane — Malovceve sorodnice vživat v rojstno vas dobri zrak in Ko-b&love hiše gostoljubnost. Zaje zavladal v hiši tudi sedaj-/nim okoliščinam primeren položaj: žalost in veselje. Zdravnik je namreč povedal Maiov-, da ni več rešitve. Novico e Viktor zaupal najbližji svakinji. ki je zaplakala 11a glas. Jok se je širil potem tudi med sinevi, jokale so svakinje in tati: Malovec je hitel stran z mbo, da je preveč nervo. za take prizore. Hitel je po njicah v sobo zraven ku-nje, kjer je čakala obvestila bolezni njegova žlahta, za-joča se s — tarokom, o družbo je zanimala bole-go^podnje Tončke samo . da izve, kdaj se nmak-i: I misli so zahteva, naj naj Viktor, njen mož. Čudili so se navzoči, zakaj še nikdar ga ni pozvala tako odločno, kar bi bilo ob njegovi nervoz 11 osti gotovo povzročilo prepir in vihar. Viktor je v zdoljni sobi sedel zložno pri taroku ni poslušal, kako so mu sorodnice pel1? prijetno pesem o prihodnji .sre-čj poleg lepe, omikane ženske, ki ga bo umela in 011 njo. Ne-voljno je zamrmral, ko je slišal povelje, da mora k bolnici. Duh po zdravilih, po raznih*, dišavah ga je vaJbil kaj neprijetno, a odkloniti zahteve si ni upal že zaradi navzočih sorodnic. ki bi lahko trdile: še k smrtni postelji ni šel. To bi mu utegnilo škodovati tudi v bodoče. V sobi so bila okna zastfta. Zato je, prišedši z dnevne svetlobe, komaj opazil ob steni posteljo in na blazini nji med blazinami upadli, mrlišiko bledi obraz svoje žene. Bil je tako zaverovan v prihodnjost, da si je želel, naj bi skoro zginili ti- dolgočasni obrazi iz njegove bližine. Nova deba naj se začne, novo življenje. Dovolj je trpljenja. "Kako je, mama?" praša malomarno samo. da nekaj reče. nemirno privzdiguje sedaj desno, pa levo ramo, kakor da se mu zl mudi stran. "Roko mi daj, Viktor, prej ko se ti umaknem." izpregovori ona s slabotnim glasom, potem pogleda njega, tifater iti navzoče sestre ter nadaljuje: "Jaz umreni in boš zopet prost. Ničesar ti ne očitani. Mctila sva s«e namreč oba. Ko sva verjela v enakosti in bratstvo, pa ga ni nobeden naju izkušal doseči. Ti se nisi ponižal do mene, jaz se nisem mogla dvigniti do tebe. O, ko bi se našla vsaj na pol pota!" Zaihtela je pa solza se ni pekazala v očesu. Njemu je zastal jezik, kalkor bi bil nem. "A verjemi, da se varaš tudi o prihodnji sreči. 2ena te ne bo mogla umeti, akof bos drugače govoril in drugače ** vel. Samo poizkusi! še tole prosim: pomagaj ctrokom, da ne bodo nesnečni kakor njih mati, ki te tudi v nesreči ni nehala ljubiti ko si ti — ti že sanjal o prihodnji sreči. Otroci so tvoji, Viktor —" Omagala je-- Jezik je zastal, oko je oste-klenelo. Še mu je stisnila roko 111 odkimala z glavo, kakor da mu očita: "Mož pa nisi bil, mož beseda, Viktor, kakor si obljubil.' "On se je spomnil trenutka, ko ji je obetal zvestobovdo smrti. Spominjal se je premnogih prizorov pozneje v življenju, ko je zabil dano obljubo. Lagal je, grdo lagal. Bežal je kakor divji iz sobe. Bonna ave.; pride k nji Lake Side ave.; blagajnik Fr. Centa mft 6IMK* St. Clalr ave. Seje se vrfle vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v mali Knausovi dvorani na 6131 St. Clalr ave. Zdravnik Dr. J. M. Seliškar, 6127 St. Clalr ave. Društvo št. 6 Kqttlnflham, Ohio. Predsednik Jos. kapudlja, box 143. tajnik Frank l^opatl«, box 465,; blagajnik John Fabee, box 143. Seje bp vr&e vsako prvo nedeljo v mesecu prt br. Jos. Drugoviču ob 9. url zjutraj. Zdravnik Dr. F. W. D. Finke Društvo št. 7 Cleveland, Ohio. Predsednik Jakob Fortuna,; tajnik Josip Berkopec, 1387 E. 39 Str., blagajnik Pr. Kogoj, 6006 9t. Clair ave. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu ob lrt. uri dopoldne na 6006 , St. Clair nve. Zdravnik Dr. J. M. Seliškar, 6127 St. Clalr ave. Društvo št. 8 Collinvvood, Ohio. Predsednik Josip Demšar, 695 E. 162 Str.; tajnik Ig. Medved, 15511 Saranac Rd.; blagajnik Al. Levar 1018 Jvanhoe Rd. Seje Be vrše vnako drugo nedeljo v mesecu na 16507 Sa ranac Rd. ob 2. uri popoldne. Zdravnik Dr. Fr. Fowler. Društvo št. 9. Cleveland, Ohio. Predsednik John Menard 1127 E 63 St.; tajnik John Brodnik 897 Ad dlson Rd., blagajnik Jos. Lunder 891 Addison Rd. — Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu pri br. Lov Petkovšku na Addison Raod ob url popoldne. Zdravnik J, M. Seliškar 6127 St. Clair ave. Društvo št 9. Cleveland, Ohio ..Predsednik John Menard 1127 E 63 St., tajnik John Brodnik 897 Ad dlson Rd.« blagajnik Jos. Lunder 891 Addison Rd. — Seje se vrše vsako 3. nedeljo v mesecu ob 2. url popoldne v John Grdinovi dvorani 6021 »t Clalr ave. Zdravnik Dr. J. M. Seliškar 6127 St. Clalr ave. Društvo It. 10 Newburg, Ohio. iPredsednlk Ig. Baznlk, 8117 Aetna Rd,. tajnik Frnnk Stavec, 8117 Aetna Rd., blagajnik Jacob JanCar, 3600 E. 1'jI St. — Seje se vrše vsako 3. nedelo v mesecu v'John Slmonlčevi dvorani 3723 E. 77 St. ob 2. url popoldne. Društvo št. 11. Cleveland, Ohio. Predsednica Fany Hudovernlk, 1243 E. 60 St., tajnica Ivana Jeršan, lOOl Addison Rd.. blagajnlčarka Fany Turk 1127 Norwood Rd. — Seje se vrsp vsak 2. torek v mesecu ob 8. url zvečer v John Grdinovi dvorml. Društveni zdravnik dr. F. J. Kern. Društvo št. 12. Cleveland, Ohio. Predsednik L. J. Pire, 6119 St. Clair ave. tajnik John TomažlC, 6026 St. Clalr ave., blagajnik Nlk. Vidmar, 1145 E. 60 8t. — Seje se vrše vsako 2. nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v John Grdinovi dvorani. Dr. Zdravnik dr. F. J, Kern. Mali oglasi. Delo dobijo delavci v "fondri". Najlepša prilika za dobre de-avce. Začetna plača 20c na uro Stalno delo za vedno. The Ferro Machine Co. Hubbard ave. in E. 66 St. Vzemite Rroavvay karo do -6. ceste. (-9) Dve posamezni sobi se oddajo v najem. Postelje so v sobah. Vpraša naj se 11a 5919 Prosser ave. (32) 1913! SVETOVALEC! 1913! Vse. kar morate vedeti o paketni pošti in o poštnih hranilnicah!! Kako postanete državljan. Najnovejša (1913) slovenska izdaja z najnovejšimi za konskimi odredbami. Vse v eni lični priročni knjižici. Koristno za vsakogar. Cena samo 25 centov. Unijstki tisk. Naroča se pri Bert. P. Lakner, 1595 3rd Ave. New York, N. Y. - (26) FARME! .^JJ IM9 '—"S —- Kupite farmo! Ake* samo $10.00, če so hiše na farmah, velja aker $16.00. v Chases Lake, N. Y. Očiščena zemlja in jako rodovitna. Blizu velikih mest, ob progi New York Central železnice. V mestu je pošta, telefon, šola, cerkve, tovarne, žage. Nizki davki, ev-ropejska okolica. Vprašajte ali pišite E. Milialyi, Chases Lake, N. Y. (30) dobi slovenska deklica, ki /na govoriti angleško ^li nemško. Lahno hišno opravilo skozi ves dati ali samo nekoliko po dnevu. Vprašajte dr, Fink, 6202 St. Clair ave. (27) Zgubila se je psica, belkasto-črrte terier vrste. Ena stran gobca }e črna in na glavi ima še dve črni piki, rep dolg in bel. $5.00 dobi, kdor prinese psico nazaj lastniku na 5902 St. Clair ave. Balzam iz smrekovih ig-glic. Odstrani bolečine. Za rermatizem neurnlgijo, kašelj in prehlad in vrat. Bolje kot oblil in liniment. Parma naprodaj ali se pa za-menja za hišo. Lep kraj in zdravo. Farma ima 21 akrov zemlje, vse v dobrem stanju. Dobi se poceni. Vprašajte na 1060 E. 61 st St. (25) OZON Up jetičnih. Če imate hud kašelj, krehatt in pljujete, če imate bolečine v ledju, če zgubivate težo, če nimate apetita, se potite ponoči in stie sploh slabi, pojdite ta koj k zdravniku, če nečete po stati žrtev časovne bolezni — jetike. Edino pravo sredstvo, s ka terim se moremo varovati proti jetiki je OZON S samim OZONOM so se dosegli čudoviti uspehi pri vseh bokznih pljuč, ledja in krvi, tako da so skoro vsa zdravišča v državi že upeljala ozonske aparate. Ne zgubite upa! OZON je pomoč, katero iščete in vedno bo uspešna. Ni treba več, da zapustite dom, družino in prijatelje in greste tisoče milj dali-č, da dobite pravi ozon, ki ugonobi bacile jetike Učenjaki so prinesli to slavno zdravilo v naše mesto, ozdravljenja po tem zdravilu so bila čudovita. Ni vam treba ni ti enega dneva zgubiti od va šega dela. Ko pride to zdravil v pljuča in kri, takoj čutite njegovo korist, in v kratkem zgini; kašelj, vaš apetit je dober, spanje se vrne, pridobit na moči in teži. Vsa pojasnila o tem zdrav Ijenju dobite v. uradu Cleveland ima najcenejši plin. Nobeno drugo ameriško neslo Bins tako poceni plin kot Cleveland. Vi ve^te, da je to res, it ste §iv»K ▼ dragih mestih. Če žgete plin v Cleveland*, branite denar, Hišne stroške jako znaaajšatc. Vaša hiža ie bolj čista in ugodnejša, imate Jed je hitrej&a in manj draga. Če hočete kaj zvedeti o plina, pridite v naš urad in vprašajte. M> vselej radi« Ogovarjamo vprašanja. The East Ohio Cas Co, Hfl Etsl Mb Strtei fACin 7CT C SLOVENSKI POGRBP-JUalr NIK IN TRGOVBC Priporoča se slovenskemu občinstva, da ga poseti ob vsaki priliki, fl Pogrebni zavod je »vrstno preskrbljen * najfinejšo opravo in finifi kočijami. K Zaloga pohištva« železnine, posode, barve stekla itd. Oprto noc in dan. JOSIP ŽELE, 6108 ST. CLAIR ATE. W5H! Naiooljša Slovenskt-agtfb starim Prirejena za slovenski strokovnjakov, je založila Cortlandt St., New York, N. T. Js Ss Jablonskij SLOVENSKI FOTOGRAF. ________________ 6122 ST. CLAIM ATI. H. E. Izdeluje slike za ženitbe in družinske slike, otroške slike, po najnovejši modi in po nizkih cenah. Za $3.00 vrednosti slik (en ducat), narediirib eno veliko slik* v naravni velikosti zastonj. Vse delo je garatt&ptps Pojdite k Harold E, Emerich, kadar ne hočete zavarovati preti ognju. 16205 St. Clair avenue Collin-vvood. Tel. Wood s8, Eddy 649 J- ' (28) Lcpa prilika. Slovenci, nudi se vam lepa prilika, katerega veseli kupiti hišo v Nottinghamu, O. v bližini Mr. Drugoviča. Naprodaj imam 8 hiš in 12 lotov. Hiše so jako poceni, prodajajo se na male obroke, plačate pa naprej le par sto. Za nadaljna pojasnila vprašajte pri John Zulich, 1197 E. 61 St. Telefon Princeton 1326 L. (26) Delavci dobijo stalno cfclo pri The National Smelting Co. 5301 Sweeney ave. med Woodland in Broadway, blizu 55. ceste. POCENI VJNO. Ker rabim denar, prodni svoje najlboljše domače vino in sicer za Cleveland in okolico po $16.00 barel, za pošiljatve v druge države pa računam $18 barel, posamezna galona 50c. Naročilom naj se priloži denar. Vino je finega okusa in vse doma delano. V obila naročila se priporoča Jos. Drugpvič, (Nottingham^ O. (27) vse Dr. L. E. Siegelstein, 308 Permanent Bid g. 746 Euclid ave. ' ! Našli smo da je slovenski zobozdravalikl zavod imel krasen napredek leta 1912. Posli so se povečali sa 40%, cene so ostal« iste. Ena cena vsem ljudem vselej. Ta se ne poganja, vi dobite sa kar plačate. Najbolje delo za are-dnje cene. Nekaj vzrokov, zakaj smo vedno zapoaljenl. 1. Ml ne rabimo alabega, drobnega zlata. 2. Instrumenti so čisti. 3. Delo najbolje. 4. Cene zmerne. 5. Občevanje nljudno. Vai Jezik se govori pri naa. 7. Izkušen zdravnik aedmili let. 8. Nail bolniki naa priporočajo. 9. Samo najbolje blago ae rabi. 10. Največjo pozornost posvečamo Slovencem. 11. Vrednost denarja dobite pri naa. IS. Deremo zobe brez bolečin. 13. Delo garantirano 10 let, če ae ka) pokvari, zsstonj popravimo. 14. Vi ste v tem urada • doma. 15. ženska postrežba. 10. Zdrav, čist urad. Vpralajte avojega soseda. Prosta preiskava. Kjer naredimo drugo dalo, a« računamo za puljenje zo^ Dr.A.A.Kalbfleisch White Cross zobozdravnik. k' JOHN qornik L# mrnmtmmmmmmm TTMIfHfff »t. Clalr Ave* Priporočam ae vsem rojakom t aSfcop lepffr, jaaAmfli le Upal nib jesenskih in zlmaklh oblek ter sekanj. TTotaJam po meri ln ie narejene. Priporočaš ae alavate v napravo uniform ln Izvrtajem vas droga fcrojaika Priporočam tudi svojo veliko zalogo vaak napami gqf.nWltai BT Edini založnik vseh sokolslrih potrebščin. ^ Tel. Princeton 340? W, SVOJ K SVOJIM f ^ oxiiiluni 11111111 iiium^ iiixxixm 111 r tt t ■ mmmmmmmmmmrn—- .11......-.l^L-J- ■iHi'i'i'.tfP v 'il M SLOVENSKO * PODJETJE Z naselbino rastejo1 katerih dobite danes vse, kar dom in vaio družino. V naii popolnoma nanovo bite veliko žzbero, pohaitva, kakor omara: ko, kuhinjske omare, atole postejje, žimnica, raznovrstni porcelan, juho, razne sldedace, vso ponve, lonce, nože, viUce, žBce, aaiesfcomsiams' nih drugih posod in priprav, Id: NASA POSEBNOST JE: POSODE VSAKE VRSTE PO................... 10c. Poleg ta trgovina pa imamo tsi POGREBNI ZAVOD. Sprejemamo naroda 1 ■a kočije in automobile ra vso prilike. Cena VidMUj* ni^je. Postrežba točna. Fran SLOVENSKI TRGOVINA: St« ^ OB REKI RIO DE LA PLATA MHBvna M< POTOPISNI ROMAN. mmjki uuwLiur Awrik«" priredil L. J. P. "Povcilal sem vam ic, da so izgovori ničevi. Ali imate * pripomniti?" ~IJa, nekaj želj imam se."' Torej nam povejte. Cc je magnet, jih spolnem*)." -Koliko časa bom še živel, mmarl? Major jw^Jewla na mojo uro m reče: "En četrt are se Ali bodete tedaj gotovi?" •"Gotovo. Rad bi »mrl kot ka-z odprtimi očmi, ne- L«:-. R Tega pa ne pustim." č "Zakaj ne?" "Ker je proti pravilam. Vas nežejo in tudi zavijejo oči, da m bodete ničesar videli." i "Tedaj b> vsaj rad videl mesto, kjer me bodete nsmrtili." Major pogleda okoli sebe. Xjegov pogled obvisi ob nekem drevesu, ki je bil prav lKz» vodv. Od ta m bi bil lahko & tremi slcokj pri reki. **AIi vam ugaja ono drevo tem?" «ne vpraša, ko pokaže s prstom v dotično smer. "Da, prav mi je." "Imate še kako željo?" "Željo za vas, senor. "Za mene? Kaj pa?" **Da bi vam ta obsodba prav »Se ne Škodovala, in da bi se ne flfcrcgak če se še kdaj vidiva." "Škode ne morem imeti, in ■Willi «e p* bova na onem »vetu, kjer neba vsako sovraštvo.** "}»ko tolažilo 1ri me, če bi »me! biti moj prijatelj zraven, 4dbtm troglja Prosim vas, nro od veze t: vezi od nog, t bo lahko pdkoncti »tal. Saj na rokah zvezan in ne rc pobegniti." Ta želja se vam spolne, ržite senorjn noge." raj vojakov spolne to po-V istem trenutku pa pri-todi Mateo. V rokab dr-jermen in žepni robec. "Kaj ftoeete?" vpraša major. '"Obtoženca zvezati. VTo pri- meni, ker sem priča." In ne da bi častnika še kaj »t, slopj k mrvi in zapo- Toložite rok-e na hrbet. Vaš is je prišel" "Zakaj pa?'* vprašam. dobite konečno svojo "Toda najprvo vzemite vi svojo, lopov !w In s stisnjeno pestjo ga udarim od vrhnje ustnice navzgor prati nosu, da se mu takoj koža odlušči. Adut zleti v veli-**m krogu po tleh. Sicer se je it pobral, vendar obstoji v omedlevici, pokrije nos rma rokama in strašno za-Nihče se ne premakne, pomaga. Izdajalec dobi vedno svoje plačilo, toda nikdar hvaležnosti. Celo major ar ni preveč razjezil, pač gn samo omenil: "Kaj vam pade v glavo, se-■or, da bijete po tem človeku ?" "V miru naj me pusti. Ali je on zapovednik tukaj ali ste »t? Jaz ne bi rad ponedolžnem I, predno se ne bi nad ten\ maščeval,'' t, ""WedoilJe^ senor. Ne pre-•pirajmo se. Četrt ure je že mi-»rfo. Jaz sam vas privežem na dievo. Pojdite!" "A1i ste že določili one, ki nnj me ustrelijo?" "Takpj hočem storiti." *TV*ej hočem še svojemu tovarišu podati roko v slovo." O&jamem jerbatera, ki ije sedaj sta] pokonen in mu hitro rČem v nho: "Vttyel vam bom nož. Pazite, s tem no^em lahko vezi pre- Krog vojakov se odpre in or me pelje proti drevesu, i lopovom je bila smrt ne-človeka nekaj čisto . Naslonim se na r dvigne robec in nje, katero je hotel Mara biti. reče ma "Najbrž)? ne. Ali smem še vedeli, kaj bodete naredili z 1110 jo lastnino?" "Dopošljem jo vrhovni oblasti. Sedaj ne potrebujete niti ure niti denarja. Položite roke okoli drevesa."'- Major drži jermen je pripravljeno. Strelci še niso bili pri I pravljenj. Njih puške stoje v piramidah in bole ter sulice vi-| se ob sedlih. Prišel je pravi tre* Inutvk. "Pa vendar, senor," rečem. "Uro in denar tako silno rabim, da (bi vas prosil, da mi vse skupaj izročite. '' Major me začudeno pogleda. "Kaj pa mislite, senor?" "Nekako tako! Pazite!" Hipoma zgrabim z roko v nje-,gov žep, kjer se je nahajala moja lastnina in sicer s tako močjo, da mu odtrgani kos njego* ve uniforme. Odtrgani kos si hitro zatlačim za pas in prihodnjem trenutku mu že iztrgam dva noža izza pasa. Enega vržem proti Montesu, drugega pa primeni med zobe. "Toda, s"-'nor. kaj — — —r' kriči major. Dalje ni mogel. Zgrabim ga za vrat, in v dveh skokih sva bila že oba v "globoki vodi, kjer ga spustim. Predno se voda nad menoj zgrne, že začujem krike vojakov. Vse se je zgodilo tako hitro, da nihče izmed njih ni inv'l časa hiteti svojemu poveljniku na pomoč. Da, maj. r je bil sam tako prestrašen, da se niti hranil ni. Klobuk sem si že prej tako trdo posadil na glavo, da mi ga voda ni mogla odnesti. Vedel sem tudi, da bodejo vojaki najprvo majorja skušali rešiti. Skrijem se torej pod vodo in krepko plavam naprej. In ko pridem pr.vič na površje, da dobim sveži zrak. mi je voda vseeno klobuk odnesla. Predli j ga morem zgrailiiti, je minilo nekaj trenutkov. Tu poči par strelov. Trd predmet pade poleg mene v vodo, in v hrbet dobim močan udarec. Bila je bola. Da me je zadela na glavo, tedaj bi bil zgubljen. Videl sem, da sem preplaval že dve tretjini reke. Le enkrat mi je Se treba priti navzgor, da dobim zrak. Vlezem se torej na hrbet, se pustim nesti od vode. Samo nos in oči ter usta pridejo sedaj iz vode. Nobeden vojakov me ni opazil. Srečno pridem na drugi breg, kjer pa ne skočim takoj iz vode, pač pa dvignem samo glavo do ust iz vode. Bilo je tam nekaj ' korenin, /a katere sem se držal. V bližini pa je bilo precej visokih vodnih rastlin. Tja se pomaknem, in ta ko sem skrit lahko gledal na drtugi breg, ne da ibi me opazili. Pravkar so peljali majorja iz vode. Niti premaknil se ni. mogoče je bil celo mrtev, česar pa sew da nkem nameraval. Nikomiur ni dosedaj še padlo v glavo, du bi šel v vodo in me preganjal, pač pa so bili jezdeci pripravljeni na bregu, da mi sledijot kadar se prikažem. Pet ali šest vojakov se sklone nad maj or j«? m. Moja skrb je kmalu minila, ker častnik se kmalu dvigne in strese votlo iz svoje obleke. Vidim ga kako z drugimi zgine za grmovjem. Kmalu pa pride nazaj, in sicer na konju; sedel je na mojem — rjavcu. Vsi čakajo ob bregu radovedni, kdaj ,se bom prikazal. Kakor sem pozneje zvedel, je ostal en sam pri Montesu. V tem trenutku sem moral misliti na tovariša. Či »se je mogel rešiti, je bilo to mogoče le v tem trenutku, ko je bila pozornost vseh obrnjena proti vodi. Od mene je bilo torej odvisno vse. Ce. ostanem v svojem skrivališču, tedaj tudi on ne more proč. če se pa pokažem, tedaj mi gotovo vsi sledijo, Tudi ni bilo dobro za me-v vodi ostati. Lahko se podajo možje ob reki navzgor, in me morajo najti in sicer v takem položaju, da se niti braniti ne hi mogel. Dvignem se torej navzgor. Pri tem se pomakne neki grm in pogledi vseh se obrnejo proti meni. Vsa banda zakriči tako naglas kot je mogla. Vojaki pod poveljstvom majorja zapodijo konje v vodo. Pozneji.- mi je Mfr>n'teso pripovedoval, Ijižnjemn grmu, cjer zasadi ostrino z vso silo v močno vejo, nakar polagoma reže v.'zi. In ko je imel roke >roste. zgrabi za nož in hiti »roti svojemu konju. Toda zdajci so iga opazili Vsi vojaki še niso bili v vodi. Oni, ki --o )ili še na bregu, takoj zdirjajo za M 011 te som. Major se ni mogel takoj od-očiti, kam naj gre. Ali naj se iridruži preganjalcem Monte-sa ali naj- gre /M menoj? Konečno se pa le odloči, da sem jaz večje važnosti za njega Skoči torej s konjem v vodo. reko vode. V taki trenutkih e čas jako drag. Kp sem bh >a jaz? Premišljeval sem, ka-je svoji? ime, še bolj se pa prestraši, ko opazi mene. "Moj Bog!" zakliče. "Ali ste vi?" ^yXt-TL&jmnm. "Ne kričite tako. senor. sicer vas moram z nožem prisiliti, da ste tihi. Takoj stopite s konja." "Mi niti v glavo ne pade. Saj vas iman, jaz v oblasti, in če takoj m.> vržete svojega noža proč, tedaj streljam." Dalje prihodnjič. Pljučnica divja. Dunaj, 15, marca. V tem mestu *se je pojavila pljučnica. Tekom zadnjih treh mesecev je zbolelo v tem mestp nad pol milijona ljudij za pljučnico, in danes so vse bolnišnice prena-polnene. Oblasti so odredile posebne zdravstvene zapovedi, da se Ibolezen zatre. Ne bodo volile. Omaha, Nebr.. 15. marca. Državni, zbor je danes zavrgel zakonski predlog, ,po katerem bi ženske dobile volivno pravi- za sni. Nestanovitnost vremena, razpostavljanje • mrazu ali mok^iti, hitre izpremembe gorkote, prepihi ali pregor ke s. be, neprimerna obleka so po navadi vzroki pre-f hlada ali lca^lja katere, ako 1! jih zanemarjete lahko raz- j j i! vijejo v kake bolj resne f i - pljučne bolezni. i Severov balzam j! za pljuča i f Severa "s Balsam for Lungs ? f * t j j zelo uspešno učinkuje v j j takiih slučajih, ker ustavi I j kašelj, vrne bolne dele v j J zdravi stan in prepreča {j bolj re-ne bolezni, po skills 'sit.- ga 1 I Cena 25 in 50 centov. Ne nudite se ako zgubljate težo, ker ne-fj more vaš želodec prebav-| f ljati jedil. Severov Želodčni Grenčec Severa's Stomach Bitters j je tisto zdravilo, katero bi | morali rabiti da Vam prebavni j[ 11 okrepča celi ustroj ter povrne slast do j j I I! jedil. Cena $1.60 steklenica. [j Naprodaj v lekarnah pov- J; sod. Ako jih vaš lekarnar j! nima, pišite nam po zdra- jI vila in nasvet. W. F. Severa Co. C t OAft; RAPIDS. IOWA; Domače prodajalne: Glavna prodajalna: 2329 Ontario, vogal Market. 3357 8t, Clalr 6001 St. Clair 10401 St. Clalr 7006 St. Clair 3806 Payna 4723 Broadway 8446 Broadway 4906 Clark Ta oglaa Je dober, fie ga prinesete s teboj ta DVOJNE ZNAMKE * vsakim nakupom fiez $1.00. ZELENE ALI RUDEČE ZNAMKE. Mi smo preselili svojo prodajalno, ki je bila prej poleg Relmerjeve trgovine na 3357 Bt. Clalr sve. zraven Schellentragerjeve lekarne, fitirl vrata zapadno od E. 84. cesta. Najnovejše za rojake Jedini nal rojak v Ameriki je dobil priznanje od vlade ir Washington!, da ima najboljša zdravila kakorsnih še ni bilo Alpen tinktura, od katere v 3 dneh prenehajo lasje izpadati in v 6 tednih lepi, gosti lasje popolnoma zrastejo in ne bodo več izpadali in ne siveli. Alper, pomada, od katere moškim v >.tednih krasni brki in brada popolnoma zrastejo in ne bode odpadli in ne siveli. Revmati zem, kostibolj, trganje v rokah nogah in kr j žicah, vam v 14 dneh popolnoma odpravim Vsakovrstne rane opekline kurja očesa, bradovice, potne noge, ozebline in vse druge aH-tnt bolezni se pri meni hitro ozdravijo. Cenik pošljem za stonj ali pa pridite osebno. JAKOB WACHCIC, PPi farmarska v Ameriki je Willard v državi Wisconsin. Naselbina v Willard je stara komaj par let. To priča, da ima ta naselbina vse predpogoje, ki so potrebni za vspešno in dobička^ nosno poljedelstvo. Ako bi ne bila zemlja rodovitna, ako bi ne bilo podnebje zdra A vo in za poljedelstvo zelo ugodno, ako bi kraj ne imel dobrih železniških zvez, ki l omogočajo hitro razpečavanje pridelkov brez večjih stroškov iA truda, ako bi ne imel vseh drugih vrlin ki delajo novega farmarja zadovoljnega, bi prvi našeljniki ostali osamljeni ali bi pa bili celo prisiljeni zapustiti izbran kraj. Toda pri Willardu je ravno obratno resnica. Brez vsake večje reklame se je tu danes naselilo nad sto slovenskih družin in novi priseljenci vedno prihajajo semkaj. Drug dokaz, da je Willard najprimernejši kraj za slovenskega novega farmarja, je to, da je veliko število dosedanjih naselnikov dobilo za seboj na Willard svoje 'sorodnike in prijatelje. Naselbina Willard se nahaja v Clark County-ju, ki je nekako v sredi države Wisconsin. Ta County je važno železniško križišče, kajti skozi ta County vodi pet železnic. Willard leži ravno ob železnici. Clark County ima po vladnem poročilu nad sto mlekarn in sirarn ter produ-cira vsako leto za nad dva milijona dolarjev mlečnih produktov, od katerih pride ;: 'j V lepo število tudi na Willard. Izborno vspeva turšica, ječmen, rž, krompir, sladkoi • ■ - v pesa, sočivje, zelenjava in drugi pridelki. Zlasti povoljno vspeva detelja in vrstne trave, kar je zlasti za živinorejo nepopisne vrednosti. Tudi sadje vspeva voljno zlasti jabolka. Številni lepi domovi, katerC so si postavili v kratkem času slovenski naselnil najjasneje pričajo o rodovitosti zemlje, ki je izvor vseh farmarjevih dohodkov. Toda ne samo gospodarsko tudi politično moč že imajo slovenski na sel ni ki ni Willardu: Rojak Steve Legat je občinski tajnik, poštar, postajenačdlnik tet tajni! šolskega distrikta; rojaka Anton Zupančič in Ignac Češnik sta mirovna sodnika, nji je tudi član šolskega distrikta ter kandidat za župana na Willardu in bo gotovo tudi izvoljen. Rojaka Steve Plaveč ter Pavel Maren sta občinska konstablerja. V sosednji slov. naselbini Gorman, katera je oddaljena le par milj od Willarda, imajo Slovenci ves šolski odbor v svojih rokah. Rojak Frank Lesar je nadzorni^ | tega šolskega distrikta. Lahko bi našteli še več druzih zanimivosti o tej hitro stoči slov. naselbini, a to naj zadostuje za sedaj. Omenimo nqj še to, da imajo Slovenci tu svojo cerkev in šolo. Takoj zraven slovenskih naselnikov je dosti zemlje na prodaj. Tu se nudi najlepša prilika za tiste Slovence, ki se nameravajo podati na farme. Cena akru j< $18.00 in se lahko plačuje na male mesečne obroke. Rojaki, ki ste namenjeni na farme, ne bodite lahkomišljeni kadar kupujete farme, tu se gre vam za vašo bodočnost. Bodite previdni kje kupite in kaj kupite, vašo lastno korist in obrambo vam svetujemo samo to-le: Predno kupite kje drugje, pišite nam po informacije, in oglejte si zemljo na Willardu. Mi smo edini zastopniki za Jugoslovane za to zemljo. Mi zastopamo lastnike agente. Vsaki kupec dobi lahko vsaki čas čisto in popolno lastninsko pravico (