PttllOOA SLOVENSKIMI) GOSPODARJI
LETNIH 11	MAI 1931	ŠTEV. 5
Maribor.
Židovska ^nagoga.pozn. cerkev V&eh svetnikov In mestni stolp.
Bosanske ženske narodne noše:
Prva slika desno:
Dve tetki iz banja-luške okolice sta se po dolgem času zopet srečali v mestu.
Čitajte Kari Maya!
Druga slika desno:
Hrvatica iz banja-luške okolice izbira na trgu lonec, ki bi bil najbolj trpežen.
Pevsko društvo »Maribor« v Mariboru je bilo ustanovljeno leta 1925. ter je ves čas svojega obstoja pod predsedstvom dr. Al. Juvana zelo živahno delovalo. Pevovodja č. gosp. Janez Ev. Gašparič je z zborom priredil vrsto velikih koncertov. Prvi veliki samostojen koncert je bil 7. marca 1928, ko je bilo izvajano Hajdnovo »Stvarjenje«. Dva koncerta v Mariboru sta bila polno obiskana, 11. marca preteklega leta je pa bil isti koncert v Celju. Že 21. nov. 1928 je »Maribor« v spomin vojakov, ki so padli v svet. vojni, izvajal Mozartov »Rekvijem«. Dne 2. aprila 1930 je »Maribor« izvajal Sattnerjevo »Soči« in Dvorakovo »Sta-bat mater«, letos pa marca in aprila pet koncertov v proslavo 80 letnice skladatelja p. H. Sattnerja s Sattnerjevim »Vnebovzetjem«. Poleg teh koncertov je »Maribor« sodeloval pri mnogih prireditvah v Mariboru in drugod. Koncerti v proslavo Sattnerjevega jubileja so se vršili 10. in 11. marca v Mariboru, 18. marca v Ljubljani, 19. marca v Celju, 12. aprila v Dravogradu. Vsi koncerti so umetniško zelo dobro uspeli in so bili vsi zelo dobro obiskani.
Desno:
Dr. Alojzij Juvan, načelnik mesta Maribora. Rojen 13. junija 1886 v Vačah pri Litiji; odvetnik v Mariboru.
Levo:
Mihelčič Alojzij,
župan občine Celje okolica, bivši načelnik okraj, cestnega odbora Celje, pred vojno poslanec za metliški okraj, pevovodja
pevskega zbora prosvetnega društva Celje in rodoviten skladatelj.
	
	
. J '	jft V ,
'i**'	
	¡HIP w J
	▼t
Shranjujte
»Naše slike«)
Gojenci orglarske šole v Celju 1. 1930.
Vatikanska država. Po
zmagi krščanstva v poganski rimski državi, je ugled katoliške cerkve in papeža vedno bolj rastel. Sčasoma so papeži pridobili obsežne pokrajine v sedanji Italiji in jih združili v papeževo državo. Ta posvetna papeževa država je bila zelo mogočna, a narodnostnem gibanju Italijanov v preteklem stoletju neprijetna; zato so 1. 1870. Italijani zasedli vse kraje papeževe posvetne države in jih priključili svoji narodni državi. Papežu so pustili le Vatikan. Od takrat naprej, pa do 1. 1930. papeži niso nikdar šli iz Vatikana. Šele lani je italijanska država sklenila s papežem posebno pogodbo ter priznala del rimskega mesta, kjer se nahaja cerkev sv. Petra, Vatikan in vatikanski vrtovi, za samostojno državo. — Naša slika nam kaže vatikansko državo.
Bojni aeroplan najnovejše konstrukcije, kakor so ga pred kratkim zgradili na Francoskem. Ta aeroplan lahko preleti zelo dolgo pot brez pristanka in more vzeti s seboj mnogo bomb.
klin je bil zelo se je proslavil sebno kot t
Franklin Benjamin. Znani severnoameriški državnik in pisatelj, ki nam je znan posebno kot iznajditelj strelovoda, je bil rojen 17. januarja 1706 v Bostonu in je umrl 17. aprila 1790. Fran-mnogostranski ter kot državnik po-sštni minister.
Desno: Delo na riževih poljih. Riževa rastlina potrebuje za uspevanje mokroto in uspeva najbolje v plitki vodi.
Tri katoliške kmetice iz banjaluške okolice so prodale svoje pridelke, sedaj so pa posedle na trgu in se razgovarjajo.
Na nedavni razstavi perutnine v Zagrebu so bile odlikovane gori vpodobljene živali kot najboljše. — Perutninarstvo bi posebno našim poljedelcem moglo mnogo pomagati. S prodajo jajc in živali si je res tudi pri nas marsikdo opomogel. Obrnimo tej panogi več pažnje.
Današnji ostanki gradu v Olimju, kjer je župnišče. Slika spada v V. poglavje povesti »Guzaj«. Grad je pozidan v precej globoki grabi ob potoku Olimšica in je bil postavljen v če-tverokotu. Vsak ogel je bil utrjen s stolpom. Grad je imel krog in krog globok jarek, preko katerega je vodil na južni strani dvigalni stolp, o čemur pričajo glavna vrata z letnico 1550. Nekateri zgodovinarji trdijo, da je pozidala samotni grad sv, He-ma krog leta 1015. Prvič se imenuje leta 1404., nato v 16. in 17. stoletju. Prvotni posestniki gradu so bili pilštajnski grofje, za temi Tattenbachi in danes so Attemsi. Hrvaški menihi pav-linci so prejeli grad 1663. Samostan je bil razpuščen leta 1782., še leta 1788. cel, visok dve nadstropji, 23 sob in ima krasno cerkev proti zapadu. Danes stoji od nekdanjega četverokota le še polovica s cerkvijo, ker je zadnji del podren. Župnišče je nastanjeno v drugem nadstropju, kjer je znamenitost opatova soba v stolpu. V župnišču je prav udobno bivanje v poletnem času, v zimi je gorje, je malo solnca in se debelo zidovje sploh ne da razgreti s kurjavo. •
Toplo pokrivalo na glavi. Nekemu čebelarju v Švici se je zgodilo, da mu je celi roj pri rojenju sedel na glavo. Kako se je čebelar mogel rešiti tega izrednega pokrivala, naj vam povejo naši čebelarji.
Skrivalnica: Kje je lastnik perutnine? Rešitev v inseratnem delu »Slovenske Gospodarja«.
ter izvajajo v njih svoje obrede in plese. Nekemu raziskovalcu Tibeta se je posrečilo
duhovnikov.
Tibetski verski obredi so za nas zelo čudni in nenavadni. Ob posebno velikih praznikih in pri posebno slovesnih obredih si duhovniki, lame, nataknejo na glavo pošastne maske fotografirati skupino takih maskiranih