i8o V. Bežek: Prinos k slovenskemu knjištvu. Prinos k slovenskemu knjištvu. Pripomenek. V proučevanji in povestništvu svojega slovstva smo silno zaostali. Ne sam6, da še nimamo celokupne slovstvene zgodovine, vsaj kritiške ne, niti o posamičnih dobah nimamo temeljitih razprav; da, niti surovina za zgradbo ni zbrana, ali brez podobe govorjeno: cel6 biblijografija naša je še v povojih. Toda ako se hočemo kdaj vzpopeti do kritiški in pragmatiški pisane povestnice svoje literaturice, treba, da znesemo bodočemu slovstveniku vsaj surovo gradivo! Torej »siaberšte izbytfoky ukrulvb, da ne pogvbnetb ničiotože«, vsak v svojem območji, v svoji stroki! V tem zmislu se vzprejmi nastopni donesek biblijografiji ali knjištvu slovenskemu. Pri nas se v obče malo čita. Najizvrstnejši spisi, najkrasnejše razprave ostanejo pri nas brez posledka ter romajo brez hruma in šuma na zaprašene police. Najžalostnejša pa je usoda 6nih razprav, katerih očetje jim ne vedo najti prikladnejše zibelke, nego so izvestja naših gimnazij in realk; komaj porojene, že ležejo v — grob. Da, živi so pokopani takovi spisi! Dijakom, katerim pridejo največ v roke, niso namenjeni, in ti jih tudi ne čitajo, a drugemu človeku je težko priti do njih. Nekoliko so pisatelji v tem oziru sami krivi, ker svojih razprav posamičnih izvodov ne pošljejo uredništvom naših časnikov, zlasti leposlovnih in znanstvenih. Da bi osnovali zamenja-vališče za domača izvestja, kakor je imajo Nemci, na to doslej niti pomislili nismo. Toda kaj bi govoril o tem, ko vse naše knjigotrštvo ne ustreza ni naj pri miti vnejšim zahtevam! In vender bode treba tudi v tem oziru kaj ukreniti. Za sedaj se moramo zadovoljiti s tem, da oskrbimo kolikor toliko popoln zapisnik vseh srednješolskih razprav, ki se ]) os redno ali neposredno dostajejo slovenstva, bodisi da so v njih obravnavali naši rojaki katerikoli predmet, ali pa katerikoli inorodci pisali o stvari, tičoči se slo v eni s t i ke. Nastopni imenik se zmatraj kot poskušnja in začetek onega popolnega zapisnika. Nepopoln pa je na dvojno stran: Prvič obseza samo izvestja cislitvanskih srednjih šol, za translitvansko mi je nedostajalo podatkov; gotovo pa je mnogokaka za nas važna razprava natisnjena v izvestjih hrvaških gimnazij, po katerih so zlasti pred nekaterimi desetletji službovali mnogi Slovenci. Drugič pa se začenja moj zapisnik šele s šolskim letom 1874-/5., ker je sestavljen po uradnem listu 1), in ta, kolikor je meni znano, prinaša 4) ,,Verordnungsblatt fur den Dienstbereich des Ministeriums fiir Cultus und Un-terricht", letnik 1874 in si. V. Bežek: Prinos k slovenskemu knjištvu. 181 šele od imenovanega leta (1874./5.) počenši s koncem vsakega letnika zaznamek vseh razprav, tiskanih v izvestjih avstrijskih srednjih šol. x) Iz istega vzroka je morda nepopoln moj imenik glede sarajevske gimnazije; zakaj nje razprave je uradni list iz prva beležil (gl. prof. Peruška razpravo za leto 1880./1. in prof. Bedjaniča r. za leto 1882./3.), pozneje pa je to opustil, menda iz državopravnih pomislekov. Navedel sem razprave v tistem redu, v katerem sem jih našel v ,,Ver-ordnungsblattu" (po kronovinah). Vem, da bi jih bolje kazalo razvrstiti po pisateljskih imenih azbučno ali pa po tvarinah. Toda v prvem slučaji bi bilo prišlo v azbučni red mnogokakega tujca ime, katero slovenskega slovstvenika ne zanimlje nič, a razvrstitev po tvarinah mi z ozirom na moj namen ni ustrezala. Sicer pa se lahko, kadar se ta zapisnik spopolni, vsaka nedostatnost odpravi s tem, da se mu pridene i pisateljsko kazalo i kazalo razpravljanih predmetov. Da pa se 6na popolnost kdaj doseže, blagovolijo naj gospodje rojaki, ki službujejo po gimnazijah in realkah, bodisi tostran ali onostran Litve, uredništvu ,,Zvonovemu" ali pa naravnost podpisancu poslati podatke o svojih zavodov programskih razpravah objavljenih pred letom 1874./5. Do gospodov profesorjev onostran Litve ali Sotle pa se razteza moja prošnja na vsa izvestja, do učiteljskega zbora sarajevske gimnazije pa, v katerem je tudi nekaj Slovencev, na d6bo od leta 1883./4. počenši. Poznam sicer tudi sam še nekaj razprav iz prejšnje dobe (pred letom 1874./5.), toda le slučajno, o popolnem poznavanji ni govoriti ne morem. Zato sem ono dobo rajši kar »a priori* izločil iz tega zapiska. Počakajmo zanesljivih podatkov svojih rojakov! Naposled še nekaj 1 Ne ponavljajmo starih grehov, varujmo se dosedanje nebrižnosti! Bodi v bodoče vsakega razpravljalca skrb, da pošlje svojega sestavka po jeden izvod vsakemu ali vsaj najimenitnišim časopisom slovenskim, s prošnjo, naj se oceni ali vsaj omeni njega delo. Naši znanstveni ali zabavno znanstveni časopisi pa naj — to je naša nujna prošnja in iskrena želja — po sklepu vsakega šolskega leta pod stalnim zaglavjern točno zabeležujejo in kolikor možno tudi ocenjajo vsako razpravo, ki jo je ali pisal profesor-Slovenec ali pa se dostaje slovenstva v kateremkoli pogledu.2) (Dalje prihodnjič.) V. Bezek. !) Tudi Bittnerjev zapisnik začenja šele z letom 1873/4. (Bittner Jos.: Systema-tisches Verzeichniss der cisleithanisclien Programmarbeiten seit dem Schuljahre 1873/4. I. del. 39 str. Teschen. Drž. gimn. izvestje za leto 1889./91. II. del. 44 str. Iste gimn. izvestje za leto 1890./1.). 2) Naš list je vselej drage volje pripravljen v posebnem razpredelku omenjati in tudi ocenjati slovenske ali slovenščine se tičoča izvestja in njih razprave. Ured. V. Bežek: Prinos k slovenskemu knjištvu. 239 bojdznost f. = boječnost. ogerski kajk. — bojezljiv adj. — boječ, Škvorc 9. — bojiti kampfen: dober boj sem bojio, predge ogr. — bojnišče n. = bojišče Kampfplatz. Vranic rob. 2.254. — bokariti se briinstig sein, svinje se bokare. — bolhač (buhač) m. Kristijanovič nač. 57 gdo je on, koji je ko-trige buhe i zemeljskeh btthacev na takov način naredil, da oni svoj raz-lučni red imaju? (S. Augustin). — bolhilnica f. langes Nachthemd. — bolhir m. Weibernachthemd. — bZbltati wblben. — bolvanfdr m. idolis serviens. Kiizmič 1 kor. 5, 11, — bombarda f. die Bombarde. Matakovič 2.452 Gašp. 2.336 4.288. — bonnbek m. Ktigelchen z. B. nach der Erdapfelbliite; majhen zvonec, ki se kravam obeša okolo vratu. Kuhglockchen. — bomblek = bombek. ogersl. — bo7igo)ci m. pl. = bangaloci. — bZmta f. kahle An-hohe. — boritit= siliti kam: krava bori v kvar, krave domom boriju. — borovička f. Nagy nav. 168 z semena (borovega) borovičko i vraštvo sprav-lajo. — borovicki adj. Wachholder, in borovicki adj. — bortun m. die Ga-leere. Jurjevič 108 morje se je s trnom bilo i bortuna težko be" trpčti preveč vode puna. Mul. pos. 857 obsudil ga je da ide na morske bortune kak velimo na galije za devet let. — bospor m. Knoblauchbrtihe. — Zota f. der Stock. — bozdoganjm. = buzdovan. Pergošič 7 ib. — bradavka f. bradavica. — bradga, braduga f. ime svinji. — bradišnjak m. Hosenband. — branilce n. Windfacher. Gašp. 2. 634 z branilci hlad si je napravljal. — brasklav adj. runzelig uneben Nagy nav. 67 šlatajte po etom stoli. Jeli kaj je malo brasklav? Zdaj šlatajte po glažojni. Jeli, kaj je gladka? —¦ brdtenec m. brdtinec m. = bratranec. — braticev adj. Milovec 390. — brafičnica f. dem. od bratična. — bratln adj. = bratov. Pergošič 12b etc. — bratovčina = bratovščina. — bravoiga bravuga f. ime svinji. — brbot-Ijivec z=z brbljiv človek Matakovič 2.364 je nekoteri velik brbotlivec. — (Dalje prihodnjič.) M. Valjavec. ------------->-« « >.------------- Prinos k slovenskemu knjištvu. (Dalje.) Izvestja za leto i 8 7 4./5. v Dunaj. Akademiška gimn. Suman Josip: Die Wurzel „spar" im Slavischen und in den venvandten Sprachen. 36 str. 8°. Celovec. Drž. gimn. Borstner Vinc: Zur Theorie der Potenzen von Kreisen und Kugeln. 10 str. 8°. Beljak. Drž. realna in velika gimn. Knittl Miha: Physische Be-schreibung der Umgebung von Villach. 22 str. 8n. 240 V. Bežek: Prinos k slovenskemu knjištvu. Ljubljana. Drž. gimn. Pletersnik Maks: Vodnik, učitelj ljubljanske gimnazije. 9 str. 8°. v Gorica. Drž. realka. Cebular Jakob: Berechnung der Brigg'schen und Nepper'schen Logarithmen und die Erklarung der Proportionaltafelchen. 41 str. 8°. Izvestja za leto 1 8 7 5./6. Celje. Drž. gimn. Krašan Franc.: Generatio spontanea (Razprava je nemški pisana). 32 str. 8°. Ptuj. Dež. realna gimn. Hubad Frani.: Der erste Alcibiades. Ein Versuch in der platonischen Frage. 34 str. 8n. Beljak. Drž. realna in velika gimn. Dr. Stomik Peter (sedaj ravnatelj na gimn. v Mariboru, iz Les na Koroškem; Slovenec?): Ueber Pa-rallele. 21 str. 8°. v Ljubljana. Drž. gimn. Suklje Franc.; Die Entstehung und Bedeutung des Verduner Vertrages vom Jahre 843 n. Chr. 24 str. 8°. Kranj. Drž. realna gimn. Glaser Karol: Odlomek slovensko-francoske slovnice. Po Ploetz-ovi slovnici. 12 str. 8°. Novo Mesto. Drž. gimn. Ogorek Josephus (rodom Poljak iz Debowe v Galiciji, sedaj na 2. drž. gimn. v Lvovu, a za svojega ondotnega bivanja vnet pristaš slovenske stvari): Hor. Carm. I. 28. ad dialogi similitudinem revocari non posse demonstratur. 23 str. 8°. Gorica. Drž. gimn. Vodusek Matevž: O določevanji časa, poldnevnika (meridijana) in zemljepisne širjave po solnčnih opazovanjih. 38. str. 8°. Gradec. Drž. realka. Hauptniann Frani.: Ueber einige Arbeiten auf dem Gebiete der Electricitatstheorie. 24 str. 8°. Celovec. Drž. realka. Schrey Tomaž (iz Logatca na Kranjskem ; Slovenec?): Hohenmessungen in Karnten. Nach den Gebirgs- und Fiussgebieten geordnet und im Metermasse angegeben. 77 str. 8°. Izvestja za leto 1 8 7 6./7. Ljubno (Leoben). Dež. realna gimn. z velikorealčnimi razredi. Turkuš J. T.: Eine Studie iiber Shakespeare's „Macbeth". 42 str. vel. 8°. Ptuj. Dež. gimn. Gloivacki Jul.: Uebersicht iiber den heutigen Stand der Frage von dem Wesen der Lichenen. 24 str. vel. 8°. Ljubljana. Drž. gimn. Med šolskimi novicami kratek nekrolog o prof. J. T u š k u. Novo Mesto. Drž. gimn. Ogorek Josip: De Socrate marito patreque familiae. 30 str. vel. 8°. (Gl. iste gimnazije izvestje za leto 1875./6.). V, Bežek: Prinos k slovenskemu knjištvu. 241 Gorica. Drž. gimn. Vodtišek M.: Popravki in dostavki k lanskemu spisu: „0 določevanji časa, poldnevnika i. t. d.'1 24 str. vel. 8°. (Gl. iste gimn. izvestje za leto I875./6.). Strassnitz (Moravsko). Drž. mala gimn.: Kilmmel Emil Fr.\ Die zwei letzten Heeresziige Kaiser Heinrich III. nach Ungarn (1051 und i052)mitRucksichtnahme auf die bairisch-karntnische Em-porung. 31 str. vel. 8°. Dunaj. II. okraj. Drž. mala realka. Dr. Jarnik Ivan Urban. (Slovenec?; sedaj menda romanist na dunajskem vseučilišči): Sprachliches aus rumanischen Volksmarchen. 29 str. Ljubljana. Drž. realka. Knapitsch Balth.: DieVerunreinigung des Laibach-Fl us swas ser s bei seinem Durchlaufe durch die S ta d t. 18. str. Trst. Drž. realka. Szvida Franc.: Studien z ur kiistenlandischen Geschichte im Mi tt elalter , mit besonderer Beriick s ich ti-g u n g T r i e s t s. 37 str. Gorica, Drž. realka. Erjavec Fr.: Die malakologischen Verhaltnisse der Grafschaft Gdrz. 82 str. Izvestja za leto 1 8 7 7.78. Celje. Drž. gimn. VVeiss Josip (Mariborec; Slovenec?; pozneje na ljubljanskem učiteljišči in ondu umrl leta 1889.): Luthers Einfluss auf die deutsche Literatur. 35 str. Maribor. Drž. gimn. Valenčak Martin: Primož Trubar, der Begriinder der neuslovenischen Literatur. 39 str. Kranj. Drž. realna gimn. Artel Anton: Ueber den propadeutischen Wert des classischen Sprachunterrichtes in philosophisch ¦ aesthetischer Be-ziehung. 15 str. Novo Mesto. Drž. realna in vel. gimn. 1.) P. Hrovat Ladislav: Slovenski dom. 31 str. 2.) Ogorek Josip: Wann hat Cicero die beiden ersten catilinarischen Reden gehalten? 17 str. (Gl. novomeške gimnazije izvestje za leto 1875./6.). Gorica. Drž. gimn. Rntar Simon: Začetek svetovne oblasti akvilejskih patrijarhovinpokneženje goriških grofov. 20 str. Pazin Drž. gimn. Ivančii Josip: Wie hat Walther von Castiglione Vergil nachgeahmt? 22 str. Ljubljana. Drž. realka. Levcc Frani.: Die Sprache in Trubers „M a 11 h a e u s". 43 str. (Dalje prihodnjič.) V. Bežek: Priaos k slovenskemu knjištvu. 309 Prinos k slovenskemu knjištvu. (Dalje.) Izveš tj a za leto 1 8 7 8./9. Celje. Drž. gimnazija. Krazan (tisk. pomota nam. Krašan) Frani.: Mineralogisch-geognostische Untersuchungen iiber die bei Cilli vorkommenden Eruptivgesteine. 37 str. (Gl. iste gimn. izvestje za leto 1875./6.). Ljubno. Drž. realna gimnazija in velika realka. Cilenšek Martin: Bau und Thatigkeit der Foraminiferen und riffbildenden Korallen. 27 str. Ljubljana. Drž. gimn. Vodusek Matej: Neue Methode fiir die Be-recbnung der Sonnen- und Mondesparallaxe aus Planetenvoriibergangen und Sonnenfinsternissen. 28 str. Novo Mesto. Drž. gimn. Ogorek Josip: Wann hat Cicero die beiden ersten Catilinarischen Reden gehalten. (Konec.) 23. str. (Gl. novomeške gimnazije izvestje za leto 1875./6.). Brixen. K. k. Gvmnasium der Augustiner Chorherren von Neustift. Dr. Mitterrutzner Ivan Zlat.: Slavisches aus dem ostlichen Pu-sterthale (Drau- und Isel-Gebiet). 28 str. Poslovenil je ta članek Miroslav Malovrh: Slovani v iztočni Pustriški dolini na Tirolskem. V Novo-mestu (sicl). 1880. 34 str. Strassnitz (Moravsko). Drž. mala gimn. Kiinimel Emil Friedrich: Die zwei letzten Heeresziige Kaiser Heinrich's III. nach Ungarn (1051 und 1052) mit Rucksichtsnahme auf die bair i sch - karntnische Emporung. (Nadaljevanje). 28 str. (Gl. iste gimn. izvestje za leto 1876./7.). Weidenau. Drž. gimn. Glaser Karol: Die Prothese im Griechischen, Romanischen und Englischen. 27. str. Dunaj. II. okraj (Leopoldstadt). Drž. mala realka. Holub Frani.: Das Reich Samo's, nach gleichzeitigen Cjuellen und neueren Forschungen. 1 4 str. Salzburg. Drž. realka. Pichl Frani, pl.: Studie iiber daswahre Zeitalter de s hI. Rupert, Apostels der Baiern. 40 str. Trautenau. Drž. realka. Pospiech Alojzij: Das Congestum Ar-nonis, dessen Bedeutung und Wert fiir die alteste Salz-burger und osterreichische Geschichte. 22 str. Izvestja za leto 1 8 7 9./80. Dtm. Novo Mesto. Drž. gimn. Suklje Frani.: Zur Geschichte der Septemberereignisse des Jahres 1792. 46 str. (Konec sledi.) 3>° Književna poročila. Ljubljana, Drž. gimn. Vodusek Matej: Beitrage zur praktischen Astronornie. 38 str. Novo Mesto. Drž. gimn Breznik Franc.: O Sokratovi metodi s posebnim ozirom na Platonovega Menona in o pojmu. 13 str. Pazin. Drž. gimn. Nemanič Davorin (Slovenec ali Hrvat ?) De stoi-corum Romanorum primi Caesarum saeculi factione repugnante contra eam, qua saeculum tenebatur rationem deque Taciti quod de eius factionis con-siliis atque studiis de iisque, qui ea sectabantur fecerit judicio disputatio brevis. 2 4 str. Teschen. (Združena drž. gimn.) Petschar (sic!) Miha: De Horatii poesi lyrica. 24 str. (Spominjam se tudi Petscharjeve razprave : »De satvra Horatiana* v nekem novomeškem izvestji). Kotor. Realna m velika gimn. Rutar Simon: Starine bokokotorske. 2 5 str. Trst. Drž. realka. Urbas Viljem: Zur Behandlung des deutschen Sprachunterrichtes an den Mittelschulen mehrsprachiger Lander. 28 str. Gorica. Drž. realka. Plohi Franc.: Reinmar von Hagenau, seine Dichtung und sein Verhaltnis zu Walter von der Vogelweide. 48 str. Hora Kutna. Drž. realka in začasna realna gimnazija. Braniš Josip: Vzrust a p a d fišeVelkomoravske' dle puvodnich p ramenu v a nvnejšich historiku. (Rast in padec kraljevstva velikomoravskega po prvotnih virih in sedanjih povestničarjih). 20 str.1) (Dalje prihodnjič.) _____________ V. Bezek. t) Izpravek. Kolega g. dr. Fr. Kos me je blagovoljno opozoril, da dr. Ivan Urban Jarmk, čegar nemški pisano izvestje sem navedel v zadnji »Zvonovi« številki na str. 241., ni Slovenec, kakor sem domneval, ampak Čeh. Treba torej omenjeni navedek prečrtati. Književna poročila. Slovensko gledališče. Zgodovina gledaliških predstav in dramatične književnosti. S četirimi slikami. Spisal Anton Trstenjak. Izdalo in založilo Dramatično društvo v Ljubljani. V Ljubljani. Natisnila ^Narodna Tiskarna^ i8g2. 8°, ip8 str. VI. »Dramatično društvo« je razposlalo letos svojim članom ukusno opravljeno delo, katero je pod gorenjim naslovom spisal, oziroma sestavil tajnik »Dramatičnega društva«, g. A. Trstenjak. Knjiga ima dvojen namen: prvič je V. Bežek: Prinos k slovenskemu knjištvu. 439 Prinos k slovenskemu knjištvu. (Dalje.) Izvestja za leto 1882./3. Ljubno. Deželna srednja šola. Papež Ivan: Das gewohnliche Inter-polationsverfahren bei den dekadischen Logarithmen der natiirlicben Zahlen, den natiirlichen trigonometrischen Zahlen und deren Logarithmen und die Grenzen seiner Zuverlassigkeit. (Nadaljevanje.) 52 str. (Gl. iste gimn. izvestje za leto 1881./2.). Celovec. Drž. gimn.: Wang Ivan (?, pač pomota nam. Jakob, poroj. Pod Krnosom na Koroškem leta 1848., sedaj na drž. gimnaziji nemški v Olo-muci): De Servii ad Verg Eclog. X. 1 et ad Georg IV. 1. annotatis. 10 str. Novo Mesto. Drž. gimn. Breznik Franc.: Erziehung und Unterricht bei den Griechen 46 str. v Gorica. Drž. gimn. Santel Anton: Physikalische Kleinigkeiten. 23 str. Serajevo. C. kr. realna gimnazija. Bedjanič Martin: De G. (pomota; čitaj O.) Horatii Flacci epistularum libro priore. Part. I. 39 str. Maribor. Drž. vel. realka. Neubauer Karol: Die n a c h w e i s b a r e n Besitzungen des Klosters S t. Paul in Karnten u. Steiermark indenjahren 1091 —1269. 46 str. (Gl. iste realke izvestje za leto 1881./2.). Celovec. Drž. vel. realka. Hartman, dr. Vincencij: Das T hal des Weissensees in Karnten. Ein Beitrag zur naheren Kenntnis der Seen des Landes. 50 str. in jedna karta. (Gl. iste realke izvestje za leto 1881 ./2.). Ljubljana. Drž. vel. realka. Vrhovec Ivan: Kranjske šole in Habsburžani njihovi pospeševatelji. 17 str. Izvestja za leto 1 8 8 3./4. Maribor. Drž. gimn. Steinzventer dr. Ar tur: Aus dem Leben des steirischen Landes hauptmann es Hans III. U ngnad - We is-senwolf, Freiherrn von Sonneck. 42 str. Beljak. Drž. gimn. Artel Anton: Die drei Hauptvertreter der Satire bei den Romern. 23 str. Ljubljana. Drž. gimn. Zakelj Friderik: Homerische Euphemismen fiir »Tod« und »Sterben«. 57 str. Novo Mesto. Drž. gimn. Breznik Franc.: Erziehung und Unterricht bei den Romern zur Zeit der Konige und des Freistaates. "30 str. 44° Književna poročila. Inspruk. Drž. gimn. Egger, dr. Josip: Bischof Heinrich II. von Tri en t (1274 — 1289), insbesondere seinStreit mitMein-hard II., seit 1254 Grafe n von Tirol und seit 1286 Herzog von Kam te n. 37 str. Brno. Druga nemška drž. gimn. Pajk Janko: Prolog zur Schulfeier am 10. Mai 1884. 3 str. Dobrovnik. Drž. gimn. Borštnik Franc.: O razstavbi algebrajskih izraza na činbenike. 29 str. Gradec. Drž. realka. Zaunschirm, dr. Ignacij: Ueber kirchliche Verhaltnisse Steiermarks bis zur Errichtung der Dibcese Seckau i m Jahre 12 18. 26 str. Maribor. Drž. realka. Spiller Robert: Beitragzur Kenntnis der Marburger Brunnenwasser. 5 str. Celovec. Drž. realka. Mitteregger, dr. Josip: Beitrage zur Quel-lenkunde Karntens. 26 str. Ljubljana. Drž. realka. Voss Viljem: Versuch einer Gescbichte der Botanik in Krain. (1754—1883). I. Halfte. 57 str. Gorica. Drž. realka. Taurer, H. K. von Gallenstein: Beitrage zur Flu ssmusch elfauna Karntens. 48 str. (Dalje prihodnjič.) V. Bezek. Književna poročila. vi. Slovensko gledališče. Zgodovina gledaliških predstav in dramatične književnosti. S četirimi slikami. Spisal Anton Trstenjak. Izdalo in založilo Dramatično društvo v Ljubljani. V Ljubljani. Natisnila ^Narodna Tiskarna* i8g2. 8°, 198 str. (Konec.) Zapisnik sodelujočih članov »Dramatičnega društva« od leta 1867. do 1892. je v marsičem nedostaten in netočen, zlasti zato, ker je nekaterim sodelujočim članom odločeno razmerno preveč prostora, drugim pa premalo. Prvi naš sedanji igralec, režiser g. Borštnik nima niti celih dveh vrstic, najodličnejši igralki iz prejšnje dobe, Ceciliji Podkrajškovi, prisojene so tri vrstice. (Bodi tukaj zaradi točnosti omenjeno, da je ta igralka zadnjič nastopila dne 29. malega travna 1877. leta kot Fortuna v igri »Lumpacij Vagabund<,:, od tega časa pa je nje naloge igrala Gustika Nigrinova do konca sezone 1881./82., ko je odšla v Beligrad.) Med sodelujočimi člani so navedeni nekateri taki igralci, ki so nastopili morda dvakrat, trikrat v ne- 568 V, Bežek: Prinos k slovenskemu knjištvu. — čičur m. die Lerche. — clda wessen ogr. poslao je svojega sina vratitela, s čida krvi smo vraštvo doubili i. t. d — člgov wessen. Zagrebec 5b 210 tatbina je vzetje dugovanja ljuckoga prež znanja onoga, čigovo je. — čila f. ime kobili. — cilav adj. = čil. Kristjanovič nač. 230 kulika se ne čuti muka, kada duša zdravo i čilavo telo ostavlja! — Ulovit adj. = čil. Kristjanovič nač. 230 doklam još zdravi jesmo i naše moši zivlenja još cilovite jesu, vumiramo s silnum smrtjum. — Hmboriti = žuboreti. Gregor Ka-pucin 13 ptice čimboriju. — čime čimena, n. der Boden tla — čmba f. = čin. Škvorc 39. — Ufiiteljica f. die Thaterin Gašparoti 1.910. — Člnkati = cinkati. — činljiv adj. zadosta činliv genugthuend; glej čistljiv. — Hpa f. neka podpora pri vratih. — čiripetdti, čiripsčem zwitschern. ogr. Gonczv 91. Na drevji nepriliko delžjouči vrabli čiripečejo. — člselni adj. Rosen-kranz-. Gašparoti 4.31.40 i. t d. — čiselski adj. = čiselni. Gašparoti 4.21. — čist adj. = obrit; bil je čist = ni imel brade, s čistoga mira ohne Ver-anlassung: s čistoga mira me je pljusnul. — Čistljiv iva adj. Kovačič Kemp. 47 sada je tvoje kajanje zadosta činlivo i čistlivo. — Člt čita adj. integer. Matakovič 1.367 pod oštremi britvami, sekirami, kolom, med plamenom, zverjem. — čiti jčste i tvrdni stali. (Dalje prihodnjič.) M. Valjavec. Prinos k slovenskemu knjištvu. (Dalje.) Izvestja za leto 1884./5. Celje. Drž. gimn. Pischek Anton (Mariborec; Slovenec?): Die Gift-pflanzen in der Umgebung von Cilli. 23 str. Ptuj. Dež. mala gimn. Gloivacki Jul.: Die Fische der Drau und ihres Gebietes. Ein Beitrag zur Kenntnis der Fischfauna der Steiermark. 18 str. Trst. Drž. gimn Glaser, dr. Karol: Rgveda I. 143. Text. Ueber-setzung und Commentar. 24. str. InŠprnk. Drž. gimn. Egger, dr. Josip: Bischof Heinrich II. vonTrient (1274 — 1289), insbesondere seinStreit mitMein-hard II., seit 1258 Grafe n von Tirol (Fortsetzung). 40 str. (Gl. iste gimnazije izvestje za leto 1883./4.). Litomcrice. Drž. gimn. Unterforcher Angust: Romanische Name nreste aus dem Pusterthale. 27. str. V Bežek: Prinos k slovenskemu knjištvu. 569 Brno. I. nemška drž. gimn. Wretschko, dr. Andr.: Georg Frei-herr von Vega. Sein Leben und Wirken. 26. str. Dobrovnik. Drž. gimn. Borštnik Frani.: Pedagogičko razmišljanje. 21 str. (Gl. iste gimn. izvestje za leto 1883./4.). Ljubljana, Drž. realka. Voss Viljem: Versuch einer Geschichte der Botanik in Krain. (1754 — 1883). Zweite Halfte. 39 str. (Glej iste realke izvestje za leto 1883-/4.). Izvestja za leto 1885./6. Brixen. K. k. Gymn. der Augustiner Chorherren von Neustift. Amman Hartnian: Die Erwerbung der Pfarre Assling im Pusterthale durch das regulierte Chorh err enstift Neustift mit den un-mittelbar vorausgehendenStreitigkeiten 1261 —1264, 1 391 bis 1399. Mit. Urkunden. 34 str. v Ptuj. Dež. mala gimn. Zelezinger Frani.: Quaeritur, Taciti Ger-maniae qui codex aut qui codices optimi sint. 20 str. Celovec. Drž. gimn.: Grillitsch Alojz j: Beitrage zurGeschichte der Pest in Karnten. 16 str. St. Pavel. Gimn. benediktinskega samostana. Katz P. Eberhard: Die Geschichte des Gvmnasiums in S t. Paul. 22 str. v Ljubljana. Drž. gimn. 1. Subic Ivan: Ljubljansko barje. 19 str. v — 2. Suman Josip: Bemerkungen zu .einigen Stellen der Platonischen Apologie des Socrates. 7 str. Novo Mesto. Drž. gimn. Polanec Janko: Nekoliko o srbskih narodnih pesnih. 18 str. Trst. Drž. gimn. Glaser, dr. Karol: Parvati's Hochzeit, ein indisches Schauspiel, zum erstenmale ins Deutsche iibersetzt. 46. str. Brno. Druga nemška drž. gimn. Pajk Janko: Zur Theorie der mensch-lichen Nachahmungen. Eine psvchologische Studie. 2 t str. Nikolsburg. Drž. gimn. Krassnig Ivan (sedaj ravnatelj na tej gimn* v iz Smohorja na Koroškem; Slovenec?): Uebersetzungsproben aus Horaz. 13 str. Celovec. Drž. realka. Hartnian, dr. Vincencij: Das Karntner Faakerseethal derGegenwart und der Vorzeit. Ein Beitrag zur naheren Kenntnis der Seethaler des Landes. (Mit einer Karte.) 47 str. (Gl. iste realke izvestje za leto 1882./3.). (Dalje prihodnjič.) V. Bešek. V. Bežek: Prinos k slovenskemu knjištvu. 633 kravi črljene barve. — črljenkast adj. rdthlich, Zagrebec 2.284. Gašparoti 1.147 i. t. d. — črljinobel adj. rothweiss. Vranic 1.13. — črljenoča f. die Rothe. Res 96, Lalangue med. 47. 51. 83. — črljenomlečen adj. Svagel 1.286 poglej, o Marija! jesu li ovo črleno mlečna lica sina tvojega! — črljenošolten adj. rothgelb. Lalangue med. 152. — čmitina f. juha iz krvi. — Črnjdva f. ime črni kravi. — črnookica f. fižol, ki ima pri klici kakor črno oko, Varaždin. Mlada beseda, če ne, slula bi črnoočica. — čmo- zlateriičen adj. Kocijančič Filot. 4.5 ako toga ne včinimo, obsudi nas, da smo črnozlatenični skazlivci. Vranic 2.88 i. t. d. — črno z late ničnost f. Kri- stijanovič 135. — čmulja f. črne polti krava in svinja. — čruivo n. das Gewurm. (Dalje prihodnjič.) M. Valjavec. Prinos k slovenskemu knjištvu. (Dalje.) Izvestja za leto 1886./7. Dunajsko Novo Mesto Drž. gimn. Detela. dr. Franc.'. Des Plautus Aulularia und Molieres L' avare. 31 str. Solnograd. Knezoškofovska zasebna gimn.: »Collegium Borromaeum« (z javnostno pravico). Hauthaler, P. IVillibald: Libellus decima-tionis de anno 1285. Ein Beitrag zur kirchlichen T o p o-graphie von Steiermark und Karnten im 13. Jahrhundert. A u s dem vaticanischen Archive. 28 str. v Hali. C. kr. frančiškanska gimn. Som Josip: Beitrage zur lateini-schen Grammatik. 30 str. Gradec. Druga drž. gimn. Krasan Frani. : Beitrage zur Geschichte der Erde und ihrer Vegetation. 20 str. (Glej iste gimn. izvestje za leto 1881./2.). Celje. Drž, gimn. Potočnik Engelbert: Zur Methodik des deu-tschen Sprachunterrichtes an bvglotten Untergvmnasien. 15. str. Maribor. Drž. gimn. Steimventer, dr. Artur: Suleiman der II. vor Marburg 1532. 26 str. # v t Ptuj. Dež. mala gimn. Zelezinger Franc.: Die Nothwendigkeit der Sprachstudien zur Forderung der formalen und intellectuellen Geistesbildung im allgemeinen und eine kurze Andeutung des besondern Bildungswertes č>34 Književna poročila. des Unterrichtes in den classischen Sprachen. 20 str. (Glej iste gimnazije izvestje za leto 1885./6.). Celovec. Drž. gimn. Grillitsch Alojzij: Beitrage zur G e-schichte der Pest in Kar nt en. (Fortsetzung und Schluss). 16 str. (Glej iste gimn. izvestje za leto 1885./6.). Ljubljana. Drž. gimn. 1. Pletersnik Maksimilijan: Slovenščina na ljubljanskem liceju. 3 str. — 2. Suman Josip: Weitere Be-merkungen zu einzelnen Stellen der Platonischen Apologie des Sokrates. 13 str. Novo Mesto. Drž. gimn. Koprlvsek Lavoslav: Die Gegner des Hel-lenismus in Rom bis zur Zeit Ciceros. 17 str. Pazin. Drž. gimn. Zavadlal MIha: Wodurch wird die Ueberlie-ferung, dass Sophokles den Philoktetes im hochsten Greisenalter geschrieben, im Stiicke selbst bestatigt ? 29 str. Litomerice. Drž. gimn. Unterforcher Avgust: BeitragzurDialect-und Namensforschung des Pusterthales. 20 str. (Glej iste gimn. izvestje za leto 1884./5.). Brno. Druga nemška drž. gimn. Pajk Janko: Zur Theorie der menschlichen Nachahmungen. Eine psvchologische Studie. (Fortsetzung und Schluss). 15 str. (Glej iste gimn. izvestje za leto 1885./6.). Iglava. Drž. gimn. Primožič, dr. Anton: Ueber den Gebrauch und die Bedeutung des Wortes »Idee« bei den bedeutendsten Philosophen. 26 str. Ljubljana. Drž. realka. Raič Anton: S t a p le t on. Neznanega pre-lagatelja evangelija preložena po Stapletonu v XVII. veku, 47 str. Budejevice. Drž. gimn. Patigler Josip: Ethnographisches aus T ir o 1 - V o r a r 1 b e r g. 46 str. 1) Ueber einstige Wendensitze in Deutschtirol. — 2,) Die Dialectgebiete in Tirol-Vorarlberg. (Ver- such mit Kartenskizze). (Dalje prihodnjič.) V. Bežek. Književna poročila. v. 0 jeziku Prešernovem. (Dalje.) Ozreti se hočem najprej na nekatere do vršne glagole pri Prešernu, katere je grajal g. dr. Fr. Celestin v svoji razpravi, ponatisnjeni iz »Vienca« (pag. 62). Meni se zde upravičeni, zakaj štejem jih v kategorijo tako zva-nega neomejenega ali vsa ko čas ne ga sedanjika. Tak sedanjik v s a k o- V. Bežek: Prinos k slovenskemu knjištvu. 691 Prinos k slovenskemu knjištvu. (Dalje.) Iz vest j a zalete 1887/8. Dunaj. C. kr. Frančišek Jožefova gimnazija v I. okraji (Flegelgasse 3). Pajk, dr. Janko: Platons Metaphvsik im Grundriss. 22 str. v Hali. C. kr. frančiškanska gimn. Som Josip: Der Sprachgebrauch des Eutropius. Erster Theil 44 str. (Glej iste gimn. izvestje za leto 1886./7.). Celje. Drž. gimn. Gubo Andrej: Graf Friedrich II. vonCilli. 19 str. Ljubljana. Drž. gimn. VVallner Jul.: Nicodemus Frischlins Entwurf einer Laibacher Schulordnung aus dem Jahre 1582. 35 str. Novo Mesto. Drž. gimn. Derganc Anton: Die Entdeckung des Hyp-notismus und der mit demselben verwandten Zustande, und der sogenannte animalisehe oder Lebensmagnetismus. 34 str. Gorica. Drž. gimn. Santel Anton: Ueber die -vvechselseitige Abhan-gigkeit zwischen den raumlichen Dimensionen der Naturkorper und den an ihnen vorkommenden Erscheinungen. 25 sir. Litomerice. Drž. gimn. Untejforcher Avgust: S1 a v i s c h e Namen-reste aus dem Osten des Pusterthales. v8 str. (Glej iste gimn. izvestje za leto 1885./6.). Ljubljana. Drž. realka. Raič Anton: Stapleton. Neznanega pre-lagatelja evangelija preložena po Stapletonu v XVII. veku. 66. str. (Glej iste realke izvestje za leto 1886./7.). Trst. Drž. realka. Urbas Viljem: Ueber Sagen und Marchen. 22 str. (Glej iste realke izvestje za leto 1879./80.). Budejevice. Drž. realka. Rypl, dr. Matija: Die Beziehungen der Slaven und Avaren zum ostromischen Reiche unter der Regierung des Kaisers Heraclius. 27 str. Izvestja za leto 1 8 8 8./9. Gradec. Druga drž. gimn. Krasan Franc. : Ueber die Vegetations-verhaltnisse und das Klima der Tertiarzeit in den Gegenden der gegen-wartigen Steiermark. 28 str. (Gl. iste gimn. izvestje za leto 1886/7.). Celje. Drž. gimn. Gubo Andrej: Graf Friedrich II. von Cilli. (Fortsetzung.) 18 str. (Gl. iste gimn. izvestje za' leto 1887./8.). v Ptuj. Dež. mala gimn. Zelezinger Franc.: Zur Methode der Caesar-Lectiire in der Quarta. 33. str. (Gl. iste gimn. izvestje za leto 1886./7.). 692 V. Bežek: Prinos k slovenskemu kujištvu. Ljubljana. Drž. gimn. Som Josip: Der Sprachgebrauch des Eutropius. 30 str. (Gl. izvestje frančiškanske gimn. v Hallu za leto 1887,/8.). Novo Mesto. Drž. gimn. Bežek Viktor". Jezik v Mat. Ravnikarja » S g o d b a h fvetiga pifma sa mlade ljudi.« 40 str. Trst. Drž. gimn. Glaser, dr. Karol: Altnordisch. 40 str. (Gl. iste gimn. izvestje za leto 1885./6.). Litomerice. Drž. gimn. Unterforcher Avgust: Slavische Namen-reste aus dem Osten des Pusterthales. 28 str. (Gl. iste gimn. izvestje za leto 1887./8.). Wittingau. Občinska realna gimn. Decker, dr. Anton: Dejinv A v aru. (Zgodovina Avarcev). 81 str. Maribor. Drž. realka Spiller Robert: Beitrag zur Kenntnis der Marburger Brunnenwasser. 31 str. (Gl. iste realke izvestje za leto 1883./84.). Celovec. Drž. realka. Hamberger Josip: Die franzosische I n-vasion in Karnten im Jahre 1809. 56 str. Ljubljana. Drž. realka. Voss Viljem: Florenbilder aus den Umgebungen Laibachs. 53. str. Trst. Drž. realka. Tomasin, dr. Peter: Die Vol k ss tam me im Gebiete v on Trie s t und in Istrien. 40 str. Izveš tj a za leto 1 8 8 9./90. Celje. drž. gimn. 1. Gubo Andrej: Graf Friedrich II. von Cilli. 22 str. (Gl. iste gimn. izvestje za leto 1887./8. in 1888./9.). —-2. IVretschko, dr. Andrej: Professor Michael Žolgar. Nekrolog. 2 str. Maribor. Drž. gimn. Kosan Janko: Slovenischer A-B-C- Streit mit besonderer Berlicksich tigung des Danjko'schen Alpha-bets. 29 str. Ljubljana. Drž. gimn. Som Josip: Die Sprache des Satirikers Persius. 33 str. (Gl. iste gimn. izvestje za leto 1888./9.). Novo Mesto. Drž. gimn. Perušek Raj ko : Zloženke v novej slovenščini. 40 str. Trst. Drž. gimn. Moser, dr. Ludovik Karol: Der »K ar s t« in naturwissenschaftlicher Hinsicht. 40 str. Heb. Drž. gimn. Unterforcher Avgust: Nachtrage und Berich-tigungen zur »slavischen Namenforschung«. 14 str. — Rha-toromanisches aus Tirol. 18 str. (Gl. litomeriške gimn. izvestje za leto 1888./89.). Književna poročila. 693 Iglava. Drž. gimn. Primožič, dr. Anton: Ueber den Demosthenischen. Periodenbau. 25 str. (Gl iste gimn. izvestje za leto 1886/87.). Nikolsburg. Drž. gimn. Krassnig Ivan: Die Principien des Schonen. 37 str. (Gl. iste gimn. izvestje za leto 1885./6.). Celovec. Drž. realka. Hartman, dr. Vincencij: D a s seenreiche Keutschachthal in Karnten. Ein Beitrag z ur naheren Kenntnis der Seethaler des Landes. (Mit einer Karte). 40 str. (Gl. iste realke izvestje za leto 1885./6.). Ljubljana. Drž. realka. Knappltsch Balthasar: Die Einwirkung des W a s s e r s auf Blei i m Allgemeinen und insbesonders die des Wassers der stadtischenWasserleitung in Laibach. 38. str. (Konec prihodnjič.) V. Bezek. Književna poročila. v. 0 jeziku Prešernovem. (Dalje.) »Satelitov trop nam zvčzde kraj oznani* (121. 4) t. j. kadar se nam pokaže spremnic trop, tedaj nam oznani zvezde stališče; kadar spremnic ne vidimo, tedaj nam tudi ne naznanjajo zvezdinega stališča. Ta izrek se mi zdi jednako pogojnega značaja, kakor če pravim: »Dolgotrajno deževje in močni nalivi napravijo povodenj«. Kjer se nam pokaže krdelo spremljevalk (oziroma spremljevalcev), ondu včmo, da mora biti spremljanka; po stanji spremnic vselej spoznamo stališče zvezde osrednice, najsi bi nje same ne videli. — »Veselje preleti natoro celo* (146. 8). Vsako pomlad se vzbudi priroda v novo življenje; vselej, »kadar mine zima huda*, preleti vso prirodo novo veselje, in tedaj tudi rože bolj veselo razvijejo in pozen 6 svoj cvet. V elegiji na M. Čopa pravi pesnik: »Niso suhe" nam prijatlam oči, ki se spomnimo tebe*. — Gospodu dr. Tertniku bi bolje ugajalo spominjamo, meni ne. Poleg imperfektivnega glagola bi si namreč morali prikrojiti misel tako-le: »Mi tvoji prijatelji se te spominjamo in jokamo se o tvoji prerani smrti«. Tega pa vender ne, da bi bili prijatelji po Čopovi smrti neprestano nanj mislili in se jokali; le ob spominu nanj jih je miločutnost genila do solz. — Kaj pa, ali je »prijatelji, ki (= kateri?) se spominjamo* V. Bežek: Prinos k slovenskemu knjištvu. 759 2.215 kakva budu odlučenja, kakva dokančanja? — dbkeč = dokleč, ogr. — doklaiiti se vagabundierend ankommen: Zagrebec 1.343 ova potrahta do-klatila se je i vu ov varaš. —- dbkle, dbklek, dbklem = doklam. Kajk. — dokonUjiv adj. endlich. Res 122 druga stran pekla je vekša neg prva, kajti buduč ogenj zlo dokončlivo, a bog dobro nedokončlivo, vekša kaštiga je ne videti boga neg trpeti ogenj. — dokonjdvati iter. dokonjati Habd. ad 1005, 3175- — dbksa f. ime psici. — domacljiv adj. Kovačič Kemp. 13 ne budi domačliv nijedni ženi. — domačljivost. f. ibidem: Ljubav proti vsem treba je imati, ne pak dobro imeti domačlivost. — domeniti se sich besprechen: Svagel 1.365 domeneč se med sobum predi dokončali su da . . . pravo: domenivši se). — domestiti komu kaj jemand etwas ersetzen. Simunič prod. 51. — domišljen part. za adj. kdor se lahko čemu domisli, erfindsam: ima domišljene sluge. — domišljat adj. = domišljen. Jurjevič 164. — domisljinje n. conjectura, animadversio. Matakovič 1.207, 2-39° Vranic 1.146 Reš 41 — dondača f. der Regenbogen. — dopadnost f. = dopadljivost, Kovačič Kemp. 103., 136., 156. — dopiti: Mulih pos. 781 sin bogato oženjen je siromaškoga otca ostavil, kojega videvši k sebi idučega, da se nahrani, tak sin gusku, koja se je na ražnju pekla, je skril i gladnoga otca je odpravil. Za tem reče, da se guska dopeče. — dopraviti Simunič prod. 375, in doprdvljati Svagel t.4 blaženi človek, koji na put vekoveč-nosti ne dopravla se i ne odhadža po tolnaču grešnikov. — dopridati hinzu-geben. Vranic 2.47 s tem vre on ono, kaj jošče fali, neprijatelu svojemu dopridati hoče. — dopuzatiheranschleichen: Mulih pos. 663 tak je dopuzal pred njegova vrata jeden Hibernuš strašno sključen. — dorlvdti herbei-schieben. — doruziti doružim larmend anlangen: kola doruže. — dosigati = dosegati Gašparoti 1.231, 4.29, 152. M. Valjavec. Prinos k slovenskemu knjištvu. (Konec.) Izvestja za leto 1 890/1. Celje. Drž. gimn. Zavadlal Miha: Die Sprache in Kastelec' »Bratovske Bvqvice S. Roshen kranza.« 32 str. Beljak. Drž. gimn. Staunig Ivan (iz Bistrice na Koroškem; Slovenec?): Die Flurnamen des Burgamtes Villach nach dem Urbar des Martin Behem. 26. str. Novo Mesto. Drž. gimn. Koprivsek Lavoslav. Latinsko - slovenska frazeologija k I. knjigi Caesarjevih komentarjev de bello gallico za naše četrtošolce. 34 str. 760 V. Bežek: Prinos k slovenskemu knjištvu. Pulj. Drž. gimn. Stvida, dr. Franc.: Zur Geschichte desGvm-nasiums von Mitterburg. 25 str. Heb. Drž. gimn. Unterforcher Avgust: Rhatoromanisches aus Tirol. 24 str. (Gl. iste gimn. izvestje za leto 1889./90.). Steyr. Drž. realka. Bauernfeind Tomaž: Geschichte desStiftes Kremsmiinster von 777 —9 9 3. 20 str Gradec. Dež. velika realka. Prodnigg Henrik: (Mariborec ; Slovenec ?) : Goethes Wilhelm Meister und die aesthetische Doctrin der alteren Romantik. 3 1 str. Maribor. Drž. realka. Bieber Vincencij: Beitrag zur T r i n k w a s-s erversorgungsfrage der Stadt Marburg. 18 str. Ljubljana. Drž. realka. Leveč Franc.: Die Einfalle derTiirken in Krain und Istrien. 38 str. 1 zveš tj a za leto 1891./2. Dunaj. C. kr. Fran-Josipova gimn. v I. okraji. Pajk, dr. Janko: Sallust als Rthiker. 20 str. Ljubno. Dež. gimn. Gtozvacki Jul.: Die Vertheilung der Laubmoose im Leobner Bezirke. 27 str. (Gl. ptujske gimn. izvestje za leto 1876./7. in za leto 1880./1.) Maribor. Drž. gimn. Tertnik, dr. Ivan: O jeziku Prešernovem. 3 2 str. Celovec. Drž. gimn. Lebimjer Norbert: Z u r Ges c h i c h t e d e s G y m-n a s i u m s in K1 a g e n f u r t. 24 str. Beljak. Drž. gimn. Mair Jurj: Res Raeticae. d) Der Bren-ner, Prvenn und Herodots IIupvjvt\. b) Die Wohnsitze der Genauni. Ein Beitrag zur al testen Geschichte Tirols. 26 str. v Ljubljana. Drž. mala gimnazija. Stritof Anton: O metodiškem pouku nemščine v I. in II. razredu slovensko-utrakvistiških gimnazij. 21. str. Novo Mesto. Drž. gimn. Vrhovec Ivan: Ein Defraudations-process aus dem Jahre 1782. 30 str. Gorica. Drž. gimn. Santel Anton: Allgemeines und Specielles zur Methodik des Gvmnasialunterrichtes. 44 str. Heb (Eger). Drž. gimn. Unterforcher Avgust: Zur slavischen N am enf orschung in Tirol. 5 str. — Rhatoromanisches aus Tirol. 19 str. (Gl. hebske gimn. izvestje za leto 1889./90). Iglava. Drž. gimn. Primožič, dr. Anton: Zur Homerlecture (I. Theil.) 18 str. (Gl. iste gimn. izvestje za leto 1886 /7.). Književna poročila. 761 Gradec. Dež. vel. realka. Prodnigg Henrik: Ueber Tiecks Sternbald und sein Verhaltnis zu Goethes Wilhelm Meister. 21 str. (Gl. iste realke izvestje za leto 1890./91.). Ljubljana. Drž. realka. Franke Ivan: Die Gewasser in Krain und ihre nutzbare Fauna. (Mit einer Karte.) 24 str. V. Bežek. Književna poročila. v. 0 jeziku Prešernovem. (Konec) Zadnji odstavek dr. Tertnikove razprave govori o Prešernovih germa-nizmih. Nikakor sicer ne trdim, da naš pesnik ni zagrešil nobenih, vender moram odkrito izpovedati — in najsi me zadene očitanje izneslovenelosti — da imam gledč tako zvanih germanizmov precej širšo vest nego g. raz-pravljatelj. Take fraze, kakor n. pr. »Nar več svetd otrokam sliši Slave* (172. 22), ali »De bi peljal mojo prLvdoc< (43. 4) ali »znabiti* namesto »morebiti* (73. 3; 158. 12; 167. 12) ali »zastopi« namesto »razumi« (97. n) — take fraze nam sevtida ne morejo ugajati. — Toda glede" glagola -»podučiti«-, zaradi katerega so nekateri gorečneži bili zagnali velik hrup, strinjam se popolnoma z mnenjem sDomin-Svetovega* urednika, ki je izraženo na platnicah 5. letošnje številke, češ da »poučiti« ni za trohico boljši od »podučiti«. — Če lahko kaj preživimo, ne v6m, zakaj ne bi mogli prav po slovensko tudi česa doživeti. Morda zat6 ne, ker je bil mož, ki je pel »Kaj doživel sem na sveti«, samo star Kranjec, in ne star Slovenec (kak Iztekl6sem) ? — Čemu naj bi nas motil nemški »erleben« ? Bodemo li morda tudi »doseči« zavrgli zaradi nemškega »erreichen« ? Menda vender ne! — »Tezo prenesti«. (175. 9) se mi zdi popolnoma naravno, »težo prebiti ali pretrpeti11- pa ne, zakaj teža se pač nosi; kako bi se prebijala, tega si ne morem misliti. Med sramovati se koga in sramovati se pred kom je pač nekaj razločka. Nespameten otrok, ki se n. pr. svojega obnemoglega, siromašnega očeta sramuje, ne sramuje se pred očetom, ampak pred ljudmi. Če kdo s predrzno samozavestjo kaj poskusi, da bi se posebno izkazal, pa se mu ne posreči, tedaj se morda sramuje, pa ne ljudij, ampak ponesrečenega poskusa, pač pa pred ljudmi, vpričo katerih se mu je pokazilo —- i, t. d. —