6 VELIKI INTERVJU
ANDREJA POGAČNIK JARC, PODŽUPANJA IN LOVRO LONČAR, PODŽUPAN
8 TEMA MESECA
TEDEN
MOBILNOSTI
22 SPORT LADO GORJAN, DIREKTOR KK HELIOS
SLAMNIK
GLASILO OBČINE
domžale
27. september 2013 | letnik liii | številka 9 | izdaja kulturni dom franca bernika domžale | cena 1,09 eur slamnik@kd-domzale.si
Pred tednom otroka
Zveza prijateljev mladine Domžale ugotavlja, da se število otrok in s tem njihovih družin, ki nujno potrebujejo različne oblike pomoči, povečuje tudi v naši občini.
Zato se trudi, da bi z različnimi dejavnostmi, ki jih usklajuje tudi z Zvezo prijateljev mladine Slovenije, predvsem pa z dobrodelnimi društvi v občinah, kar najbolj pomagala vsem, ki potrebujejo njeno pomoč. Ob tem pa uresničuje tudi druge cilje svojega dela, saj z različnimi dejavnostmi poskuša polepšati prosti čas vseh otrok. Zveza prijateljev mladine v teh dneh že pripravlja aktivnosti za teden otroka, med 7. in 13. oktobrom. Predsednica je povedala, da bodo tudi letos, skupaj z osnovnimi šolami in vrtci, pripravili tradicionalno srečanje v parku ob Občini Domžale, pričakujejo pa, da bodo dejavnosti v tem tednu okrepile tudi osnovne šole in društva, ki imajo v programih dejavnosti za otroke.
Kako je biti otrok v današnji družbi, je vprašanje, na katerega bodo letos v različnih oblikah dejavnosti odgovarjali naši otroci. Svoja mnenja bodo s pomočjo ZPM-ja uskladili na šolskih parlamentih, tradicionalni obliki organiziranja mladih tako v okviru osnovnih šol kot občin, regije in končno vseslovenskega parlamenta.
> 3
Foto: Iztok Dimc
Prenovljena Kolodvorska cesta zaživela
Na Kolodvorski cesti je bilo v soboto, 14., in nedeljo, 15. septembra 2013, precej živahno, saj se je odvijalo 16. Hitovo sejmarjenje.
V poletnem času, ko je bilo na cestah manj prometa, smo v centru mesta, od junija do avgusta 2013, izvajali investicijska dela na Kolodvorski cesti v Domžalah. Prenova Kolodvorske ceste je potekala od poslovalnice BKS do železniške postaje Domžale. Dela so obsegala rekonstrukcijo ceste, sanacijo kanalizacije in vodovoda. Nameščena je urbana komunalna oprema in nova javna razsvetljava. Urejen je nov tlakovan širši pločnik s kolesarsko stezo. Na novo je urejeno tudi poševno parkiranje na vzhodni strani.
V navadi je, da s simboličnim prerezom
traku odpremo prenovljeno cesto. Vendar tokrat ni bilo tako. Godba Domžale je za dobrodošlico zaigrala nekaj melodij. župan Toni Dragar je ob otvoritvi na odru dejal: »Danes smo se zbrali, da skupaj tudi uradno odpremo prenovljeno Kolodvorsko cesto. Zahvalil bi se vsem občankam in občanom, ki živijo ob prenovljeni Kolodvorski cesti, in vsem občanom, ki se vozijo po sedaj prenovljeni cesti, za njihovo potrpežljivost in razumevanje v času gradnje. Za kvalitetno opravljeno delo se zahvaljujem podjetju Lavaco, d. o. o., ki je investicijo izvedlo, projektantki Sonji Oblak Burnik in gospodu Petru Guzelju iz
podjetja Biro Veritas, d. o. o., ki je opravljal nadzor nad projektom, ter Radiu Hit za dobro organizacijo že 16. Hitovega sejmar-jenja.« Dodal pa je tudi, da brez dobrega službenega kolektiva investicija ne bi bila tako kakovostna in dobro sprejeta. Po županovem govoru se je razprla množica in po novi Kolodvorski cesti je zapeljal vlak. župan Toni Dragar podžupanja Andreja Pogačnik Jarc in podžupan mag. Lovro Lončar so se v družbi svetnic, svetnikov, predstavnikov krajevnih skupnosti in ostalih obiskovalcev s simbolično vožnjo zapeljali po prenovljeni cesti. Na Hitovem sejmarjenju se je s svojo turi-
stično ponudbo predstavila tudi Občina Domžale, in sicer prek Komisije za turizem. Obiskovalcem so bile predstavljene stare domače obrti, društva so predstavila svoje aktivnosti in izdelke, čebelarji so se predstavili s čebelarskimi izdelki, predstavljeno je bilo delo kmečkih žena in raznolike spretnosti lokalnih umetnikov. Občina Domžale je v času Hitovega sejmarjenja omogočila brezplačen ogled železne jame in jamarske zbirke na Gor-juši, vključno s prevozom, ter brezplačen ogled Slamnikarskega muzeja in Mena-čenkove domačije v Domžalah.
Občina Domžale, Urad župana
ROK ZA ODDAJO
Naslednja številka Slamnika izide v petek, 25. oktobra 2013. Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 10. oktobra 2013, do 12. ure.
Pri vsakem prispevku mora biti jasno razvidno, kdo je avtor prispevka, podpis fotografa ter komentar k fotografiji. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, zunaj uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali na naš e-naslov. V skladu z Odlokom o javnem glasilu Občine Domžale <Slamnik> nenaročeni prispevki ne bodo honorirani, končno odločitev o objavi prispevkov in njihovi dolžini pa sprejema uredništvo. Za vsa vprašanja smo vam na voljo na e-na-slovu: urednistvo.slamnik@gmail.com Z urednico Špelo Keber se lahko osebno pogovorite v sredo, 9. oktobra 2013, med 15. in 17. uro, v prostorih Kulturnega doma Franca Bernika Domžale.
urednistvo.slamnik@gmail.com
AKTUALNO
Gradnja vrtca v Krtini
V sredo, 11. septembra 2013, je bil položen temeljni kamen za gradnjo vrtca in širitev podružnične osnovne šole v Krtini s pripadajočo zunanjo ureditvijo. Gradbena dela v skupni vrednosti 2.793.761,30 EUR so se že začela, končana pa bodo predvidoma v juniju 2014, nato sledi montaža opreme in pridobitev uporabnega dovoljenja v avgustu 2014. Investicija obsega gradnjo dveh objektov, ki bosta med seboj povezana s podzemnim hodnikom. S tem naj bi zadostili vsem potrebam otrok po predšolskem varstvu v občini Domžale.	> 2
PORTRET
Janka Jerman, literarna ustvarjalka
Rojena je na prvi poletni dan in letos je praznovala okroglih sedemdeset let. Ob tem jubileju si je na pobudo prijateljice Zlatke Levstek v samozaložbi podarila posebno darilo - izdajo knjige Ko je življenje še sanjalo. Po štirih pesniških zbirkah je tokrat napisala zgodbe iz svojih mladostnih let, ki jih je preživela v Domžalah. Prav ta knjiga je bila povod za pogovor. Sicer pa Janko zaznamuje predvsem učite-ljevanje - vso delovno dobo je poučevala na razredni stopnji. Pedagoška žilica ji je bila položena že v zibelko.	> 10
V SPOMIN
Jože Karlovšek
50 let je minilo, odkar je odšel Jože Karlovšek, Domžalčan, ki se je s svojim delom in neverjetnim opusom, ki ga je pustil za seboj, zapisal med velike slovenske ljudi, o katerih so bo govorilo toliko časa, dokler bo obstajal slovenski rod. Bil je ljubitelj in ustvarjalec slovenskega ornamenta, navdušenec nad staro, po slovensko narejeno stavbno dediščino in stavbarskim izročilom naših dedov. Občudovali so ga že njegovi sodobniki, sam Jože Plečnik ga je v dokumentih in pismih iz njunega dopisovanja naslavljal z »vele-cenjeni gospod arhitekt«!	> 11
IZ NAŠIH VRTCEV IN ŠOL
Dr. Veronika Šarec, Glasbeni svet
Veronika Sarec, ki že šestnajst let poučuje v Glasbeni šoli Domžale, se je ob rednem delu odločila stopiti na samostojno pot ter slovenskim staršem in otrokom ponuditi nekaj, kar je v svetu že zakoreninjena tradicija, pri nas pa žal velika pomanjkljivost - zgodnjo glasbeno vzgojo. Na vprašanje kdaj začeti z glasbeno vzgojo prepričljivo odgovarja: »Čim prej, takoj oziroma nikoli ni prezgodaj in nikoli tudi ni prepozno.« V pogovoru nam je predstavila glasbene delavnice, namenjene otrokom do petega leta starosti.	> 14
KULTURA
Jure Ivanušič na odru KDFB-ja
Jure Ivanušič je prav poseben umetnik. Ni le režiser in igralec, pač pa tudi pianist in skladatelj, scenarist ter celo prevajalec. Jure je preprosto avtor. Njegove predstave so vedno drugačne, posebne in seveda prepojene z njegovo globoko ljubeznijo do glasbe. Prav to se obeta tudi v predstavi Srce v kovčku, ki bo na ogled v Kulturnem domu Franca Bernika, ki jo je Jure Ivanu-šič poimenoval kar gledališko-glasbeni projekt o življenju in delu Jacquesa Bre-la, velikana svetovne glasbene umetnosti.
> 16
AKTUALNO
slamnik@kd-domzale.si
Položen temeljni kamen za gradnjo vrtca
V sredo, 11. septembra 2013, so župan Občine Domžale, Toni Dragar, ravnateljica Osnovne šole Dob, Barbka Drobnič, in direktor izvajalskega podjetja Razvojni zavod, d. d., Janez Končan, položili temeljni kamen za gradnjo vrtca in širitev podružnične osnovne šole v krtini s pripadajočo zunanjo ureditvijo.
Pred tem pomembnim dogodkom sta župan, Toni Dragar, in direktor izvajalskega podjetja, Janez Končan, na Občini Domžale najprej slavnostno podpisala gradbeno pogodbo za navedena dela. Gradbena dela v skupni vrednosti 2.793.761,30 EUR so se že začela, končana pa bodo predvidoma v juniju 2014, nato sledi montaža opreme in pridobitev uporabnega dovoljenja v avgustu 2014. Investicija obsega gradnjo dveh objektov, ki bosta med seboj povezana s podzemnim hodnikom. Med objektoma bo asfaltirano igrišče. V prvem objektu, ki bo s hodnikom povezan z obstoječo šolo, bodo v prvem nadstropju dve učilnici, kabineta, zbornica in sanitarije, v pritličju pa razdelilna kuhinja, jedilnica in večnamenski prostor. Drugi objekt bo namenjen predšolski vzgoji. V pritličju bodo trije oddelki, namenjeni otrokom prve starostne skupine s pripadajočimi prostori (večnamenski prostor, kabineti, sanitarije), v prvem nadstropju pa trije oddelki za kombinirano ali drugo starostno skupino s spremljevalnimi prostori.
Sledila je slovesnost v podružnični osnovni šoli v Krtini. Dogodka so se poleg župana,
Pred leti, ko smo začeli projekt izgradnje novih vrtcev, je bilo na čakalni listi približno 400 otrok prve starostne skupine. Danes lahko s ponosom povemo, da bomo z izgradnjo vrtca v Krtini zadostili vsem potrebam otrok po predšolskem varstvu.
Tonija Dragarja, ravnateljice Osnovne šole Dob, Barbke Drobnič, in direktorja podjetja Razvojni zavod, d. d., Janeza Končana, udeležili tudi podžupanja Občine Domžale,
Andreja Pogačnik Jarc, podžupan Občine Domžale, mag. Lovro Lončar, predsednik krajevne skupnosti Krtina, Janez Avsec, nekateri člani Občinskega sveta, vodja podružnične osnovne šole v Krtini, Lidija Gomboc, in številni krajani. Domžalski Rogisti so otvorili prireditev z Zdravljico, sledil pa je pevski nastop učencev podružnične osnovne šole v Krtini. Ravnateljica Osnovne šole Dob, Barbka Drobnič, je v govoru pozdravila goste in dejala: »Danes je poseben dan; kamenčki bodo začeli počasi sestavljati novo celoto, šolo in edinstveno pridobitev v občini Domžale. Vrtec nam bo dal novo posebnost ter odgovornost in vsi skupaj bomo lahko občudovali pomembno pridobitev že v naslednjem šolskem letu. Skupaj se veselimo te nove pridobitve in hvala vam, ker se veselite z nami.« »Danes bomo začeli še eno večjo investicijo na področju predšolske vzgoje,« je v nadaljevanju dejal župan Toni Dra-gar in nadaljeval, da je Občina Domžale v zadnjih letih zgradila in razširila več vrtcev: vrtec Češmin v Domžalah, vrtec Gaj v Preserjah, vrtec Krtek v Ihanu in vrtec Palček na Viru. »Sedaj pa nadaljujemo še
na vzhodu občine, kjer bomo poleg vrtca razširili tudi podružnično osnovno šolo.« Župan se je zahvalili vsem, ki so pripomogli k uresničitvi tega projekta, sodelavcem v občinski upravi ter občinskim svetnicam in svetnikom, ki so projekt podprli. »Pred leti, ko smo začeli projekt izgradnje novih vrtcev, je bilo na čakalni listi približno 400 otrok prve starostne skupine. Danes lahko s ponosom povemo, da bomo z izgradnjo vrtca v Krtini zadostili vsem potrebam otrok po predšolskem varstvu. Trenutno je še 34 otrok prve starostne skupine v čakalni vrsti, medtem ko so vsi otroci druge starostne skupine že vključeni v predšolsko varstvo,« je zaključil župan. Nekaj besed je spregovoril tudi direktor podjetja Razvojni zavod, d. d., Janez Končan, ki je poudaril predvsem to, da si želijo investicijo zgraditi predvsem kvalitetno in v dogovorjenem roku. Hkrati se je zahvalil krajanom za strpnost, saj bo z začetkom investicije v kraju tudi povečan promet. Županu in ravnateljici je za spomin podaril čeladi, ki ju bosta lahko uporabila ob ogledu gradbišča.
Občina Domžale, Urad župana Foto: Vido Repanšek
Drage bralke, dragi bralci,
ker je v septembru potekal Evropski teden mobilnosti, v katerem Občina Domžale v letošnjem letu sicer ni aktivno sodelovala, smo se odločili, da vam v tokratni temi meseca predstavimo informacije o vplivu prometa na kakovost zraka v Občini Domžale ter v slogu osrednjega gesla letošnjega Evropskega tedna mobilnosti - Vaš korak za čistejši zrak - zapišemo, kako lahko vsak posameznik prispeva k manj onesnaženemu in bolj zdravemu življenjskemu okolju. Na žalost ugotavljamo, da so kolesarske poti, z izjemo rekreacijskih kolesarskih poti, v središču Domžal in med posameznimi naselji precej slabo razvite in razmere kolesarjem dokaj neprijazne ter tudi nevarne. A na Občini so nam zagotovili, da se problema zavedajo, zaradi česar so v Razvojni program občine Domžale do leta 2025 kot cilj zapisali, da naj se uredi varna mreža kolesarskih poti v mestu, med naselji in do sosednjih občin.
Do tedaj pa najpogostejše prevozno sredstvo še vedno ostaja osebni avtomobil. Po podatkih Statističnega urada Slovenije je bilo leta 2012 v občini Domžale registriranih 18.119 osebnih avtomobilov, kar pomeni, da je imel skoraj vsak drugi prebivalec v občini osebni avtomobil, pri čemer izpusti CO2 iz prometa predstavljajo več kot 34 % vseh izpustov CO2 v ozračje. S kakšnimi dejanji lahko sami pripomorete k zmanjšanju uporabe osebnih avtomobilov, si preberite na strani 8.
Čeprav se Občina Domžale ne more pohvaliti z urejenostjo kolesarskih poti, pa je zagotovo velikega pomena, da bo z izgradnjo vrtca Krtina do naslednjega šolskega leta uspela zadostiti vsem potrebam otrok po predšolskem varstvu. O uspehih in načrtih na področju predšolskega varstva je v intervjuju za Slamnik spregovorila tudi podžupanja, Andreja Pogačnik Jarc. Vse ljubitelje kulture pa opozarjamo na gledališko-glas-beno predstavo Jureta Ivanušiča, Zgodbe srca v kovčku, ki jo bo mogoče v oktobru videti na odru Kulturnega doma Franceta Bernika Domžale. Več o Ivanuši-čevem projektu Srce v kovčku, ki slika življenje slavnega belgijskega šansonjerja Jacquesa Brela, si lahko preberete na strani 16. Želim vam prijetne jesenske dni,
Špela Keber, odgovorna urednica
slamnik je GLASiLo oBÖINE DoMŽALE, izHAjA v Nakladi 12 000 izvoDov iN GA prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Ustanoviteljica glasila je občina Domžale. Izdajatelj: kulturni dom Franca bernika Domžale, zanj direktor Milan Marinič / Odgovorna urednica: Špela Keber / E-naslov: urednistvo.slamnik@gmail.com / Oblikovna zasnova: Mojca Bizjak, Klemen Gabrijelčič / Prelom in priprava za tisk: IR image Lektorica: Mateja Blažič / Tajnica: Tina Kušar, tel.: (01) 722 50 50, fax.: (01) 722 50 55, slamnik@kd-domzale.si, Ljubljanska cesta 61, Domžale / Uradne ure: od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, ob sredah tudi od 14. do 16. ure / Tisk: Set d.d., vevška c. 52, 1260 Ljubljana - Polje / Priprava prispevkov: prispevke v digitalni obliki je potrebno oddati v doc zapisih, digitalne fotografije pa ločeno v jpg formatu (brez stiskanja) najmanj 200 dpi. Prispevki natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil printani v Arial ali Times New Roman pokončnih fontih velikosti 12 (do max 16) pt. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja prispevkov.
slamnik@kd-domzale.si
AKTUALNO
Protipoplavni ukrepi na območju občine Domžale
Prihajajo jesenski meseci, ki s seboj prinesejo tudi več deževja, kot smo ga vajeni poleti. Ob takih vremenskih razmerah pa se povečuje stopnja poplavne ogroženosti. Občina Domžale se je te mesece že aktivno vključila v reševanje protipoplavnih ukrepov.
V soglasju z Agencijo Republike Slovenije za okolje (ARSO) smo izvedli in končali sanacijo razbremenilnika Pšata v Drago-mlju in nadaljujemo s čiščenjem Mlinščice in razbremenilnika v Jaršah. Nevarnost poplavnih voda s Hujskega potoka na območju Radomelj želimo preprečiti s čiščenjem struge in rastja ter urejenimi pro-pusti. V delu je prav tako načrt za škarpo ob mostu v primeru poplavnih vod Hujskega potoka na območju Doba. Podjetje Hidrotehnik, d. d., je dokončalo nasip ob potoku Rovščica na Rovah, izvedlo čiščenje in poglobitev struge ter povišanje bregov v Rovi. Prav tako se izvaja nasip potoka Rovščica in Želodnik v Dobu, od regionalne ceste proti Rači. Poglobila se bo struga in čisti se rastje. Hidrotehnik, d. d., izvaja investicijsko vzdrževanje posledic poplav leta 2012 ob Kamniški Bistrici v Homcu, kjer se bo uredil jez.
Ob Kamniški Bistrici v Homcu in Nožicah bo treba odstraniti sipine ob jezovih, utrditi brežine in nadaljevati sanacijo naplavin iz prejšnjih let. Ob Kamniški Bistrici na Ko-ličevem, pri mostu ob papirnici Količevo, je bilo po pregledu terena ugotovljeno, da reka izpodjeda brežino, sipina pa preusmerja tok reke. Sanacijska dela bo izvedlo podjetje Hidrotehnik, d. d., po potrditvi posega na ARSO. Uredili bomo tudi problematiko desnobrežnih Mlinščic (Homška in Domžalska) z zapornicami na Kamniški Bistrici, čiščenjem mulja, urejanjem brežin in drugim vzdrževanjem. Na Radomeljski Mlinščici pa je treba regulirati pretok in urediti struge. Izvajajo se dela pri mostu na Podrečju. Na desni brežini dolvodno bodo posekana drevesa, grmovje in odstranjene sipine. V delu je ureditev kanala pri potoku Ra-ča na Podrečju, uredili se bodo propusti. Prav tako se bo uredil kanal pri potoku
Rača v Zalogu s čiščenjem rastja in poglobitvijo struge.
Ponovno se bo saniral nasip ob potoku Ra-domlja v Krtini. Pri potokih Radomlje in Čudne v Krtini bo tako kot prejšnja leta treba odstraniti sipine ob mostu in nadgraditi nasip v Krtini. Septembra in oktobra 2013 bo potekalo čiščenje več kot 30 km melioracijskih jarkov (Dob, Krtina, Studenec, Zalog ...). Pobude in ostala odprta vprašanja, ki se nanašajo na poplavna območja in nevarnosti pred jesenskimi poplavami, ves čas naslavljamo na ARSO in pristojno rečno službo Hidrotehnik, ki sta upravljavca voda v lasti države. Torej sodelovanje med Občino in državo poteka vse leto, pri čemer Občina delno pokriva redna vzdrževalna dela, za večje posege in investicijska dela na vodnem področju ter temeljito ureditev strug voda pa je pristojna država.
Občina Domžale, Urad župana
Sanacija brežine ob mostu v Dobu
Vzdrževanje melioracijskih jarkov
Za lažji vstop v novo šolsko leto
Zveza prijateljev mladine Domžale - pred tednom otroka
Ena izmed pomembnejših aktivnosti, ki ZPM vsako leto opravlja ob začetku šolskega leta, je pomoč otrokom in družinam pri zagotavljanju šolskih potrebščin. O tovrstnih potrebah sem se prepričala tudi sama, saj so v času uradnih ur na ZPM ves čas prihajali otroci s starši po šolske potrebščine in ob tej priložnosti predsednico Emo seznanjali tudi z drugimi težavami (npr. plačilo položnic). Letos je zelo odmevala akcija, ki so jo s pomočjo Mercatorja v njihovih centrih v Škofji Loki, Kamniku in Domžalah pripravili pod naslovom Nekateri učenci ne gredo radi v šolo, ker njihovi starši nimajo denarja za šolske potrebščine. Nakupovalci so v okviru tega projekta darovali zvezke, svinčnike, radirke, barvice, lepila, ravnila in vse je prišlo še kako prav. Tudi šolske torbice, ki jih bo koristil eden od vrtcev. Otrokom je s projektom Poštar Pavli polni šolske torbice pomagala tudi slovenska pošta, za prispevek se zahvaljujejo šivalkam punčk Unicef, v prihodnje pa pričakujejo še več pomoči, saj se je že letos zelo povečalo število otrok, ki so ob vstopu v šolo potrebovali tovrstno pomoč. Nekaj finančnih sredstev so namenili nakupu delovnih zvezkov, ki za mnoge starše predstavljajo največji zalogaj. Ob tem menijo, da bo treba tudi v prihodnje več skrbi in denarja nameniti šolskim učbeniškim skladom.
Zveza prijateljev mladine v teh dneh že pripravlja aktivnosti za teden otroka, med 7. in 13. oktobrom. Predsednica je povedala, da bodo tudi letos, skupaj z osnovnimi šolami in vrtci, pripravili tradicionalno
srečanje v parku ob Občini Domžale, pričakujejo pa, da bodo dejavnosti v tem tednu okrepile tudi osnovne šole in društva, ki imajo v programih dejavnosti za otroke.
Kako je biti otrok v današnji družbi, je vprašanje, na katerega bodo letos v različnih oblikah dejavnosti odgovarjali naši otroci. Svoja mnenja bodo s pomočjo ZPM-ja uskladili na šolskih parlamentih, tradicionalni obliki organiziranja mladih tako v okviru osnovnih šol kot občin, regije in končno vseslovenskega parlamenta. Predsednica Ema Škrjanc Ogorevc je prepričana, da bodo otroci, tako kot vedno doslej, za odrasle, predvsem pa za odgovorne, našli vrsto vprašanj, pobud in predlogov za boljšo ureditev tega področja.
Zapišimo še, da Zveza prijateljev mladine Domžale pripravlja večji projekt Družina se predstavi, s katerim bodo s pomočjo sodelujočih družin poskušali pokazati na medgeneracijsko sodelovanje, ki prinaša veliko dobrega za vse generacije; posebej pa bodo poskušali odgovoriti na vprašanje: Kaj mi pomenita dedek in babica? Vsi učenci bodo povabljeni k sodelovanju v likovnem natečaju, najboljša dela pa bodo 22. novembra 2013 pokazali na prireditvi v Kulturnem domu Radomlje. Zveza prijateljev mladine Domžale se bo potrudila, da bo tudi letošnji teden otroka polepšal življenje naših otrok, predvsem pa opozoril na vse, kar lahko storimo za njihovo prijetnejše življenje. Vsi.
Vera Vojska
Ta svet je lep, če nekomu nekaj daš; ta svet je lep, če nekoga rad imaš, če stisneš roko komu, ki ga kaj boli; ta svet je lep, če si človek do ljudi. (Tone Pavček)
Župnijska karitas Domžale vabi na dobrodelni koncert
Skupaj na poti 2013
v petek, 27. septembra 2013, ob 20. uri v Halo komunalnega centra Domžale.
Nastopali bodo:
Ansambel Zajc s Tjašo Hrovat, Škofjeloški oktet, Vokalno-instrumentalna skupina Deci, Stane Vidmar, Kvartet Grm, Vita Peterlin in Klemen Stopar, Ognjeni muzikanti, Tvoj glas, Folklorna skupina Grosuplje.
Povezoval bo: Janez Dolinar
Zbrana sredstva bodo namenjena za pomoč ljudem v stiski.
Prodaja vstopnic:
Cvetličarna Omers, Pekarna Kancilja in dve uri pred koncertom v preddverju Hale komunalnega centra Domžale.
^VIČARSKI^
^HAN
SMUČARSKI KLUB IHAN obvešča vse občane, krajane in ostale udeležence v prometu, da bo v soboto, 28.9.2013, od 14. do 17. ure na območju Ihana potekalo tradicionalno tekmovanje na tekaških rolkah.
ROLKANJE IHAN 2013
V času tekmovanja bo občasno moten promet zaradi zapore cestišča, in sicer na odseku Ihan-Goričica-Žabar-Goropeče. Vse udeležence v prometu zato prosimo, da upoštevajo navodila redarske službe in prometno signalizacijo oziroma ureditev v času zapore.
HVALA za razumevanje in VABLJENI na ogled zanimivega tekmovanja v Ihanu!!!
ORGANIZACIJSKI ODBOR SK IHAN
KHAltVNA SKUPMÜI ftf UCMEFE
□ifCENA UOMŽALt:
Slavnostna otvoritev Prešernove cesto v Radomljah
eda, 2. öfct^ber 2Ö1& ob 1?« uff pred Kulturnim ditmom ^ v_ltjarir»ii]ljalj
KRAJEVNA SKUPNOST JARŠE - RODICA
vabi krajanke in krajane KS Jarše - Rodica NA KULTURNO PRIREDITEV V OKVIRU KRAJEVNEGA PRAZNIKA, ki bo 25. 10. 2013 ob 18. uri v Kulturnem domu Groblje.
Vljudno vabljeni!
Predsednik sveta KS Jarše Rodica Janez Juhant
ŠTEVILKA 9 | SEPTEMBER 2013 I LETNIK LIH slamnik@kd-domzale.si
Brezplačno internetno omrežje WIFI_Domzale je zaživelo!
Z začetkom letošnjega leta Občina Domžale občanom in obiskovalcem Domžal ponuja brezplačno internetno omrežje WIFI.
4 | slamnik
iz URADA ŽUPANA
Brezplačni internetni dostop ne nadomešča internetnega dostopa, ki ga imate doma, ampak vam omogoča povezavo do svetovnega spleta, kadar ste od doma. 17 lokacij v ožjem centru Domžal in 11 lokacij v okoliških krajih je opremljenih z dostopnimi točkami brezžičnega širokopasovnega omrežja WIFI, ki vam omogoča, da s sodobnimi prenosnimi komunikacijskimi napravami (prenosnimi računalniki, pametnimi mobilnimi telefoni, tabličnimi računalniki, dlančniki ...) dve uri na dan z eno napravo brezplačno vstopate na svetovni splet. Zaradi zagotavljanja varne uporabe so blokirane določene neprimerne vsebine.
Iz podatkov, ki jih zbiramo na Občini Domžale, je razvidno, da se na mesec prek brezplačne WIFI povezave na svetovni splet poveže povprečno 200.000 uporabnikov. Dnevno se v omrežje prijavi več kot 2.000 različnih naprav. Da bi bilo število uporabnikov, ki uporabljajo tovrstno storitev, v prihodnosti še večje, vam v nadaljevanju ponujamo podrobnejše informacije o internetnem dostopu prek omrežja WIFI. Želimo vam prijetno brskanje po spletu, kjerkoli že boste - v parku, na sprehodu ali v mestu. Vabljeni k uporabi nove pridobitve!
Kako se povežem na brezplačno internetno omrežje WiFi?
Za pravilno delovanje si najprej zagotovite pravilne nastavitve na svoji napravi in vklopite brezžični sprejemnik. Povežete se na omrežje WIFI_Domzale, kjer vas bo ob prijavi pričakala prijazna vstopna stran in vas seznanila s pogoji uporabe. Če se s pogoji uporabe strinjate, lahko s klikom na gumb ,vstop' pričnete brskanje ali prek povezave na vstopni strani obiščete spletno stran Občine Domžale (www.domzale.si). Vabljeni pa tudi na Facebook spletno stran Občine Domžale (https://www.facebook. com/ObcinaDomzale). Za vaša vprašanja in dileme vam je 24 ur na dan na voljo
klicni center za pomoč uporabnikom na številki 01 475 55 55 ali na naslovu help-desk@unistarlc.si.
Kje lahko dostopam do brezplačnega internetnega omrežja WiFi?
Omrežje je vzpostavljeno v ožjem centru mesta, kjer je nameščenih 17 usmerjevalnikov, poleg tega je pokritih tudi 11 okoliških krajev s po enim usmerjevalnikom. Dostop do brezplačnega WIFI omrežja je mogoč v bližini lokacij, kjer so usmerjevalniki. Lokacije prostega dostopa do svetovnega spleta so vidno označene s posebnimi nalepkami.
WiFi lokacije v ožjem centru Domžal:
Občina Domžale; Železniška postaja, drog javne razsvetljave na začetku železniške postaje; Železniška postaja, drog javne razsvetljave na koncu železniške postaje; Drog javne razsvetljave na križišču Ljubljanske in Kamniške ceste pri
Policijski postaji; Drog javne razsvetljave, Ljubljanska cesta pri Mercatorju; Drog javne razsvetljave na križišču Ljubljanske in Karantanske ceste (Avtoakustika); Drog javne razsvetljave, Karantanska cesta (nasproti Doma upokojencev Domžale); Drog javne razsvetljave na križišču Karantanske in Slamnikarske ceste; Nogometni stadion Domžale (drog razsvetljave stadiona); Gostilna Park, Kopališka cesta 3, 1230 Domžale; Drog javne razsvetljave, Kopališka cesta (TEN-TEN 1); Drog javne razsvetljave, Kopališka cesta (TEN-TEN 2); Drog javne razsvetljave, Ljubljanska cesta (nasproti gostilne Keber); Drog javne razsvetljave, Ljubljanska cesta (Češminov park); Drog javne razsvetljave, Ljubljanska cesta (nasproti NLB Domžale); Drog javne razsvetljave, Ljubljanska cesta (pri gasilskem domu); Drog javne razsvetljave, Ljubljanska cesta (Radio Hit).
WiFi lokacije v okoliških krajih:
Vir pri Domžalah, Vrtec Palček (dostopna točka na strehi vrtca); Rodica, Osnovna šola Rodica (dostopna točka nad vhodom v šolo); Jarše, PGD Jarše-Rodica (dostopna točka na strehi gasilskega doma); Homec, PGD Homec-Nožice (dostopna točka na strehi gasilskega doma); Preserje, Osnovna šola Preserje pri Radomljah (dostopna točka na strehi šole nad vhodom); Radomlje, Kulturni dom Radomlje (dostopna točka na fasadi kulturnega doma); Vir pri Domžalah, PGD Vir (dostopna točka na strehi gasilskega doma); Dob, Stari gasilski dom Dob (dostopna točka na strehi gasilskega doma); Krtina, Osnovna šola Krtina (dostopna točka na strehi šole); Dragomelj, Vrtec Racman Dragomelj (dostopna točka nad vhodom na strehi vrtca); Ihan, Športno društvo Ihan (dostopna točka na strehi športnega društva Ihan).
Župan Toni Dragar je med prvimi preizkusil povezavo do omrežja WIFI_Domzale.
Libeliče 2013
Zadnje počitniške dni so se mladi gasilci, tako kot vsako leto, tudi letos izobraževali in usposabljali na taboru mladih gasilcev v Libeličah.
Župan sprejel uspešno dijakinjo
V sredo, 4. septembra 2013, je župan Toni Dragar sprejel odlično dijakinjo Matejo Potrbin iz Ihana.
Tako se je 43 mladih gasilcev iz prostovoljnih društev Domžale - mesto, Rova, Radomelj, Homca, Vira, Žeje - Sveta Trojica, Studenca in Ihana v času od 22. do 28. avgusta 2013, skupaj z gosti iz Dekanov, zbralo na 15. gasilskem taboru v prijazni koroški vasici Libeliče. S svojim obiskom, ki je postal že kar tradicija, je mlade gasilce tudi letos razveselil obisk vodstva Občine Domžale z županom Tonijem Dragarjem na čelu in Gasilske zveze Domžale, pod vodstvom predsednika Staneta Kovača. Na taboru so gostovali tudi mladi gasilci iz Dekanov, zato sta zbrane obiskala tudi koprski podžupan Danijel Cep in predsednik za delo z mladino v Občinski gasilski zvezi Koper, Denis Opatič. Na taboru je sedem mentorjev skrbelo, da so otroci prijetno preživeli taborni teden.
Spoznavali so različne gasilske veščine in preventivo, uživali v športnih aktivnostih in izletih v okoliške kraje. Spoznali so vasico Libeliče, obiskali star mlin nedaleč stran v sosednji Avstriji, z inštruktorji so razvijali plezalne veščine, se s kanuji spuščali po reki Dravi, ročne spretnosti pa so preizkušali na tekmovanju v vezanju vozlov. Mladi gasilci so gostom pripravili prijetno vzdušje in na praktičen in zabaven način prikazali, kako se je mogoče naučiti novih gasilskih veščin. Seveda pa so jim pokazali tudi, kako veselo je v prostem času, in goste pogostili s pristno domačo hrano. Gostje so pohvalili gasilski tabor in vse sodelujoče ter poudarili pomembnost vključevanja mladih v tovrstna društva.
Občina Domžale, Urad župana
Mateja, ki se je izobraževala za cvetličarko in pozneje še za hortikulturnega tehnika v Biotehničnem centru Naklo, je vsako leto dosegla odličen uspeh, prav tako pa je opravila z odliko tudi poklicno maturo. Župan ji je ob njenem uspehu čestital in dejal, da lahko le s trdim delom in voljo dosežemo tako izjemne uspehe na različnih šolskih področjih. »Verjamem, da boš v življenju uspešna in da boš znala najti poti, ki te bodo pripeljale do zastavljenih ciljev,« je še dodal župan in ji zaželel tudi uspešni študij. Prijetna in skromna Mateja je srednješolske dni preživela na Naklem pri teti Brigiti,
ki ji je poleg staršev vedno stala ob strani. Mateja poleg šole vedno najde čas za šport, ki ji veliko pomeni, pa naj bo to tek, kolesarjenje ali rolanje. Včasih je trenirala tudi tek na smučeh in hodila k tabornikom, pa je oboje žal morala opustiti, saj je živela v Naklem.
Šolanje bo nadaljevala, vendar tokrat na drugem področju. V oktobru bo namreč postala študentka Zdravstvene fakultete v Ljubljani, smer delovna terapija. Mateja, želimo ti veliko študijske energije tudi v prihodnje.
Občina Domžale, Urad župana
Medgenera-cijsko
sodelovanje
Kdo pravi, da se drug od drugega ne moremo ničesar naučiti? Sožitje med mladimi in starejšimi vedno bolj postaja način življenja. Občina Domžale se je letos ponovno pridružila vseslovenskemu prostovoljskemu projektu Simbioza, ki ga organizira Zavod Ypsilon. Podpiram tovrstne akcije, saj ima medge-neracijsko sodelovanje vedno večji pomen, še posebej v današnjih časih, ko se nam dozdeva, da medosebni odnosi niso več, kar so bili včasih. Treba je pritegniti mlade. Medgeneracijsko sodelovanje zahteva veliko strpnosti in medsebojnega razumevanja, naše sobivanje je s tem lažje in prijetnejše. Saj poznate pregovor 'Mladost je norost, čez potok skače, kjer je most'. In prav to 'norost' in mladostno energijo je treba združiti z izkušenostjo, da bodo skoki varni naši koraki pa trdni in stabilnejši.
Namen projekta, ki bo potekal oktobra letos, je sicer dvig računalniške pismenosti starejših, vendar se je med izvajanjem projekta prejšnja leta izkazalo, da je najpomembnejša vzpostavitev odnosa in komunikacije med različnimi generacijami. Pozdravljam predvsem pogum starejših, da se učijo od mladih. Mladostna drznost in modrost starejših morata iti z roko v roki. Moč sodelovanja gotovo predstavlja izziv sodobnega sveta, saj vse bolj opažam, da smo doslej mnogo bolj kot čustva razvijali in poudarjali pomen razuma.
Tovrstne aktivnosti naj služijo kot navdih za udejanjanje ideje medgeneracijskega sodelovanja in solidarnosti v vsakdanjem življenju. V sinergiji idej in medsebojnem spoštovanju med mlajšo in starejšo generacijo se tako na individualni kot tudi na družbeni ravni skriva pomemben prispevek k izhodu iz aktualne gospodarske in moralne krize.
Prihodnost in kakovost sobi-vanja sta odvisni od nas samih, ključ pa je v sodelovanju vseh.
Toni Dragar, župan občine Domžale
slamnik@kd-domzale.si
iz URADA ŽUPANA • OBČINSKI SVET
24. seja Občinskega sveta Občine Domžale
Sprejem mladih domžalskih nogometašev U-15
Vodstvo občine sprejelo mlade domžalske nogometaše u-15 -tretje uvrščene na svetovnem prvenstvu v Manchestru
V četrtek, 19. septembra 2013, je, od 16. ure dalje, v sejni dvorani Občine Domžale potekala 24. seja Občinskega sveta, ki jo je vodil podžupan, mag. Lovro Lončar. Po ugotovljeni navzočnosti so člani Občinskega sveta sprejeli zapisnik 23. seje, z dne 20. junij 2013, ter naslednji dnevni red:
1.	Vprašanja, pobude in predlogi.
2.	Obravnava in sprejem Dokončnih poročil Nadzornega odbora za leto 2013 - drugi del;
3.	Obravnava in sprejem Odloka o pogojih, postopkih in merilih za podelitev koncesije na področju opravljanja gospodarske javne službe 'urejanje in vzdrževanje občinskih cest' - druga obravnava.
4.	Obravnava in sprejem Sklepa o registriranju dodatne dejavnosti.
5.	Obravnava in sprejem Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje 'D7/4 Kulturni dom Franca Bernika' - prva obravnava.
6.	Obravnava in sprejem Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskih cestah - skrajšani postopek.
7.	Obravnava in sprejem Odloka o določitvi območja predkupne pravice na nepremičninah v občini Domžale -druga obravnava.
8.	Obravnava in sprejem Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o spremembi uličnega sistema v naselju Preserje pri Radomljah - skrajšani postopek.
9.	Obravnava in sprejem Odloka o spremembi Odloka o izdajanju Javnega glasila 'Slamnik' - skrajšani postopek.
1. Vprašanja, pobude in predlogi
Na seji so vprašanja, pobude in predloge podali: Anton Preskar/LDS/, mag. Tomaž Deželak/SDS/, Vera Vojska/LDS/, Cveta Zalokar - Oražem/samostojna svetnica/, mag. Majda Pučnik Rudl/SDS/, Marija Doroteja Grmek/SDS/, Metod Marčun/Lista za Domžale/, Marija Majda Zevnik/SD/, Marija Pukl/DeSUS/, Uroš Breznik/SD/, Florjan Zabret/Lista za Domžale/, Rok Ravnikar/SLS/ in mag. Lovro Lončar/SDS/. Vse pobude, predloge in vprašanja lahko najdete na občinski spletni strani www. domzale.si, pod rubriko Občinski svet, svetniška vprašanja.
Osnovno poslanstvo Simbioze ostaja sodelovanje in prenos znanja med generacijami ter spodbujanje vseživljenjskega učenja. Cilj projekta je dvig računalniške pismenosti in zanimanje za učenje e-veščin med starejšimi; želi jim pomagati pri (prvem) stiku z računalnikom in internetom. Po drugi strani med mladimi promovira vrednote prosto-voljstva, odgovornosti in krepi proaktiven odnos do družbe in lastne prihodnosti. Vsaka izkušnja in doživetje namreč štejeta. Brezplačne delavnice Simbioza bodo tudi letos potekale v Domžalah, zato vabimo udeležence, ki se želijo spoznati z računalnikom in mobilno telefonijo, ter vse, ki bi se radi preizkusili v vlogi mentorja (prostovoljca) brezplačnih delavnic računalniškega opismenjevanja.
Prijave za udeležence in prostovoljce na delavnicah, ki bodo potekale v tednu med 21. in 25. oktobrom 2013 po vsej Sloveniji, so mogoče prek spletnega mesta www.simbioza. eu, brezplačne telefonske številke 040 940 888 in vpisnih točk, ki so v občini Domžale na Centru za mlade Domžale, v Knjižnici Domžale, na Univerzi za tretje življenjsko obdobje - društvu LIPA, kot lokacije Simbioza pa poleg naštetih lokacij sodelujejo tudi Dom upokojencev Domžale, Srednja šola Domžale, Osnovna šola Rodica in Osnovna šola Dob.
2. Obravnava in sprejem Dokončnih poročil Nadzornega odbora za leto 2013 - drugi del
Občinski svet Občine Domžale se je seznanil z dokončnimi poročili Nadzornega odbora za leto 2013 in sprejel naslednje sklepe:
1.	Občinski svet se seznanja z Dokončnim poročilom o opravljenem nadzornem pregledu nad izvajanjem gospodarske javne službe pokopališke in pogrebne dejavnosti ter urejanjem pokopališč na območju občine Domžale.
2.	Občinski svet se seznanja z Dokončnim poročilom o opravljenem nadzornem pregledu nad razpolaganjem z občinskim nepremičnim in premičnim premoženjem v letih 2011 in 2012.
3.	Občinski svet se se seznanja z Dokončnim poročilom o opravljenem nadzornem pregledu nad zaključnim računom proračuna Občine Domžale za leto 2011.
4.	Občinski svet se seznanja z Dokončnim poročilom o opravljenem nadzornem pregledu nad proračunsko postavko 185100 - Program športa in rekreacije.
5.	Občinski svet se seznanja z Dokončnim poročilom o opravljenem nadzornem pregledu nad celotno investicijo izgradnje Hale KC Domžale.
6.	Na podlagi drugega odstavka 47. člena Statuta Občine Domžale se predlaga, da Nadzorni odbor ponovno pregleda poslovanje in ravnanje posameznih odgovornih oseb v zvezi z investicijo Hale komunalnega centra od leta 2004.
3.	Obravnava in sprejem Odloka o pogojih, postopkih in merilih za podelitev koncesije na področju opravljanja gospodarske javne službe 'urejanje in vzdrževanje občinskih cest' - druga obravnava
Občinski svet je sprejel Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o pogojih, postopkih in merilih za podelitev koncesije na področju opravljanja gospodarske javne službe 'urejanje in vzdrževanje občinskih cest'.
4.	Obravnava in sprejem Sklepa o registriranju dodatne dejavnosti
Občinski svet je v nadaljevanju sprejel sklep o registriranju Občine Domžale za opravljanje dodatne dejavnosti 35.119 Druga proizvodnja električne energije.
5.	Obravnava in sprejem Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje 'D7/4 Kulturni dom Franca Bernika' - prva obravnava
Občinski svet je sprejel Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje 'D7/4 Kulturni dom Franca Bernika' v prvi obravnavi in ga posreduje v 30-dnevno javno razgrnitev in javno obravnavo. Dopolnjen osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje 'D7/4 Kulturni dom Franca Bernika' se javno razgrne v prostorih Občine Domžale, Oddelek za urejanje pro-
Vsak dan bo namenjen enemu izmed petih modulov.
Na vsakem izobraževalnem modulu boste pridobili znanja, ki jih boste pozneje lahko uporabljali vsak dan. Na prvem modulu vam bomo predstavili delovanje in zgradbo računalnika in program za pisanje Word. Na drugem modulu se boste srečali z internetom, iskalniki in spletnimi stranmi. Na tretjem modulu boste ustvarili račun za elektronsko pošto, spregovorili pa bomo tudi o varstvu osebnih podatkov. Četrti je namenjen spoznavanju družbenega omrežja Facebook. V petem modulu pa se bodo udeleženci naučili uporabljati mobilni telefon. »Veseli in ponosni smo, da lahko že tretje leto udeležencem ponudimo učenje novih veščin uporabe sodobne tehnologije. Potrudili se bomo, da bodo letošnje delavnice še bolj kakovostne, prijetne in zanimive. Pozitivni odzivi udeležencev nam kažejo, da smo na pravi poti. Ne nazadnje pa o tem priča tudi dejstvo, da ideja Simbioze raste in utira nove poti medgeneracijskemu sodelovanju v vsakdanjiku,« je razvoj projekta orisala Ana Pleško, vodja projekta Simbioza 2013. Poslanstvo brezplačnih delavnic še ne pozna meja
Projekt Simbioza, prvi vseslovenski prostovoljski projekt za dvig računalniške pismenosti starejših, je nastal v letu 2011
stora, Savska 2, 1230 Domžale, in prostorih Krajevne skupnosti Vencelj Perko Domžale, Ljubljanska 58, 1230 Domžale. Javna razgrnitev bo potekala 30 dni. Začetek razgrnitve bo deset dni po objavi sklepa v Uradnem vestniku Občine Domžale. Javna obravnava bo v modri dvorani Domžalskega doma, Ljubljanska cesta 58, Domžale, dne 16. 10. 2013, ob 17. uri, vodil jo bo pristojni oddelek Občinske uprave. V času javne razgrnitve bo mogoče predloge in pripombe v zvezi z dopolnjenim osnutkom občinskega podrobnega prostorskega načrta za 'D7/4 Kulturni dom Franca Bernika' vpisati v knjigo pripomb, ki bo na mestih javne razgrnitve, ali jih pisno posredovati na naslov: Občina Domžale, Oddelek za urejanje prostora, Ljubljanska 69, 1230 Domžale.
6.	Obravnava in sprejem Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskih cestah - skrajšani postopek
Občinski svet je sprejel Odlok o spremebah in dopolnitvah Odloka o občinskih cestah v skrajšanem postopku.
7.	Obravnava in sprejem Odloka o določitvi območja predkupne pravice na nepremičninah v občini Domžale - druga obravnava
Občinski svet je sprejel Odlok o določitvi območja predkupne pravice na nepremičninah v občini Domžale.
8.	Obravnava in sprejem Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o spremembi uličnega sistema v naselju Preserje pri Radomljah -skrajšani postopek
Občinski svet je sprejel naslednji amandma k Odloku o spremembah in dopolnitvah Odloka o spremembi uličnega sistema v naselju Preserje pri Radomljah:
Amandma
Spremeni se 1. člen Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o spremembi uličnega sistema v naselju Preserje pri Radomljah, tako da se glasi: »V Odloku o spremembi uličnega sistema v naselju Preserje pri Radomljah (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 1/13) se na koncu 5. člena doda dve alineji:
•	Igriška ulica 94
•	Igriška ulica 104.«
Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o spremembi uličnega sistema v naselju Preserje pri Radomljah.
10. Obravnava in sprejem Odloka o spremembi Odloka o izdajanju Javnega glasila 'Slamnik' - skrajšani postopek
Občinski svet sprejme Odlok o spremembi Odloka o izdajanju javnega glasila 'Slamnik'. Celotno gradivo za sejo Občinskega sveta Občine Domžale najdete na občinski spletni strani www.domzale.si, pod rubriko Občinski svet.
Občina Domžale, Urad župana
HMiAZA
I .1 _ I	T *
na pobudo Zavoda Ypsilon. Do leta 2012 je projekt rasel - tako s stališča kakovosti kot števila udeležencev. Lani se je projekta na več kot 300 lokacijah po vsej Sloveniji udeležilo več kot 8.000 udeležencev. V letošnjem letu se projektna ekipa nadeja podobnih uspehov delavnic kot v lanskem letu. Simbioza pa se z letošnjim letom seli tudi zunaj okvirov jesenskih delavnic in tako prehaja v trajnostni projekt. Poleg brezplačnih delavnic bosta še letos namreč zaživela tudi program Simbioza mojstri, neprofitni projekt, ki bo v duhu socialnega podjetništva teže zaposljivim mladim omogočil izobraževanje in nato pridobivanje prvih delovnih izkušenj, jeseni pa v Ljubljani svoja odpira prvi Simbioza medgeneracijski center. Še v letošnjem letu bodo s svojim programom zaživele tudi Simbioza šole, ideja in vizija projekta pa je, da bo Simbioza v prihodnjem letu zaživela tudi v tujini. »Vesel sem, da Simbioza širi okvire in bo z letošnjim letom Slovenijo in svet povezovala trajnostno. S tem zagotovo postavljamo nove mejnike za prihodnost medgeneracij-skega sodelovanja pri nas,« pravi pobudnik projekta, Žiga Vavpotič. Cilj Simbioze je tako ustvarjati preplet medgeneracijskega sodelovanja, prostovoljstva, prenos izkušenj in znanja med generacijami - vsak dan v letu.
Občina Domžale, Urad župana
Župan Občine Domžale Toni Dragar in podžupanja Občine Domžale Andreja Pogačnik Jarc sta v četrtek, 5. septembra 2013, sprejela mlade domžalske nogometaše, selekcijo U-15, ki je na letošnjem svetovnem prvenstvu v Manchestru osvojila odlično tretje mesto. Fantje so dokazali, da domžalski nogomet spada v sam svetovni vrh. Na svetovnem prvenstvu so fantje igrali s klubi, kot so Real Madrid, Manchester United, Borussia Dortmund, Arsenal, Internacional in še bi lahko naštevali.
Župan Toni Dragar je mladim nogometašem iz srca čestital in priznal, da je zelo ponosen na njihov uspeh, saj biti tretji na svetovnem prvenstvu ni malo, to so sanje vsakega nogometaša. Zaželel jim je še veliko nadaljnjih uspehov in dodal, da si v prihodnje želi videti te fante v prvi postavi Domžal. Selekciji U-15 je izročil županovo priznanje za izjemno tretje mesto na svetovnem prvenstvu Nike Premier Cupa v Manchestru. Fante je opomnil, da se županovo priznanje ne podeli prav pogosto, do sedaj ga je prejela le peščica vrhunskih športnikov.
Podžupanja Andreja Pogačnik Jarc se je pridružila županovim čestitkam in pohvalila celotno ekipo, trenerje, vodstvo kluba,
»Dobrodošli v Domžalah!« je slogan prireditev, ki se odvijajo na večnamenski ploščadi pri tržnem prostoru v Domžalah, kjer gostimo različne slovenske pokrajine in njihove kulinarične značilnosti, običaje, turistične zanimivosti in znamenitosti. V soboto, 7. septembra 2013, dopoldne so se na večnamenski ploščadi pri tržnem prostoru Domžale s svojimi značilnostmi predstavile občine Tolmin, Bovec, Kobarid. Na stojnicah so obiskovalci lahko okušali dobrote iz Zgornjega Posočja. Predstavile so se Sirarne Gaberšček, Gu-gala in Kramar, Ovčarska ekološka kmetija Škander, ki prideluje mlečne izdelke iz ovčjega mleka, izdelujejo pa tudi izdelke iz ovčje volne. Obiskovalci so lahko pokušali in kupili pravi tolminski sir, sirotko, jogurte, puding iz sirotke, sirotkin šejk, ovčji sir. Pripravili so tudi nekaj značilnih jedi iz Zgornjega Posočja, čompe s skuto in bovške krafe.
Gospod Vladko Trebše se je predstavil s pletenjem košar iz vrbovih vej in ople-tenimi steklenicami. S svojo turistično ponudbo se je predstavila Turistična skupina Triglavski narodni park. Ponujali so zgibanke, kataloge in brošure z njihovimi turističnimi dejavnostmi. Tudi mladi so sodelovali z izdelovanjem cvetja iz krep papirja.
Na dogodku sta goste pozdravila župan Občine Domžale, Toni Dragar, in župan Občine Tolmin, Uroš Brežan. Tanja Vidic Goršak, znana voditeljica radia Veseljak, pa je obiskovalce zabavala s spremljajočim programom in predstavitvijo dobrot na stojnicah. V zabavnem programu sta na
skratka vse, ki so skrbeli za dobro pripravo fantov. Iz izkušenj, ki jih je pred leti pridobila kot ravnateljica, je priznala, da si dober športnik po navadi tudi dobro razporedi delo in ostale obveznosti, to pa je dobra popotnice za prihodnost. Pohvale fantom za odlično prikazano igro in vrhunski rezultat na svetovnem prvenstvu je izrekel tudi športni direktor Nogometnega kluba Domžale, Matej Oražem, in dodal, da so rezultati dokaz trdega dela ter da v kategorijah, v katerih denar ne igra glavne vloge, sodimo v sam svetovni vrh. To je dodatna potrditev in spodbuda za delo v prihodnje, saj vidimo, da smo sposobni dosegati tudi največje uspehe. Čestitkam se je pridružil tudi novi trener članskega moštva Luka Elsner, ki je med drugim povedal, da je uspeh fantov le dodatna potrditev in spodbuda za delo v prihodnje.
Trener Primož Jeršin in mladi nogometaši selekcije U-15 so nam zaupali, kako so se počutili ob tako izjemnem uspehu. Povedali so, da je bilo moštveno vzdušje na zelo visokem nivoju, ekipni duh jih je gnal skozi vse tekme. Bili so zelo motivirani in zbrani. Za fante je bila to nepozabna in neponovljiva izkušnja.
Občina Domžale, Urad župana
različne instrumente igrala domača ljudska godca, Rezijana sosedi. Na več kot sto let staro harmoniko je z godcema zaigral tudi Goti Ferme.
Tržni prostor z novo večnamensko ploščadjo postaja vse bolj priljubljen kraj, kjer se ljudje srečujejo in družijo, hkrati pa opravijo nakupe na bližnjih stojnicah, kjer lokalni pridelovalci ponujajo svoje pridelke. Naslednja prireditev na večnamenski ploščadi pri tržnem prostoru Domžale, pod sloganom »Dobrodošli v Domžalah!« je predvidena v soboto, 5. oktobra 2013, ko se bodo predstavili gostje iz občine Slovenj Gradec.
Občina Domžale, Urad župana
Simbioza že tretje leto zapored povezuje generacije
Simbioza bo letos že tretjič povezala Slovenijo v tednu med 21. do 25. oktobrom.
Z <
p
Zgornje Posočje, dobrodošli v Domžalah!
VELIKI INTERVJU
slamnik@kd-domzale.si
ŽELELI BI, DA VSI ČUTIJO, DA SO DOMŽALE TUDI NJIHOV KRAJ
ANDREJA POGAČNIK JARC, PODŽUPANJA OBČINE DOMŽALE
Andreja Pogačnik Jarc živi v Domžalah od svojega petega leta. Je nekdanja osnovnošolska ravnateljica in članica županove liste.
Kristina Božič Foto: Iztok Dimc
Po stenah za njeno službeno mizo so otroške risbice in izdelki, ki jih je dobila v dar. Na konferenčni mizi pa so zložene knjige, papirji, kolesarski priročniki. Dela je veliko, a prevlada pomirjujoč občutek. Ne more skriti, da ima delo rada in se v njem dobro znajde.
Zunaj je prelep dan, a občinska izplačila enkratnih izrednih denarnih pomoči zaradi nepremostljive stiske so se v Sloveniji povečala za vsaj dvakrat v primerjavi z lanskim letom. Kakšno stanje se vam kaže ob začetku šolskega leta? Zagotovo je kar nekaj družin, ki so v stiski. Tudi mi opažamo povečanje števila prosilcev za občinske denarne pomoči. A pričakujemo, da se bodo starši, ki so se znašli v stiski, predvsem tisti, ki imajo šolarje, šele oglasili.
V preteklem letu smo jim pomagali s subvencioniranjem kosil, šole v naravi, več je prosilcev za socialne štipendije ... Povečali smo sredstva, ki jih namenimo Rdečemu križu in Karitasu. Kot bivši ravnateljici se mi zdi pravi korak tudi, da šole organizirajo aktivnosti, ki ne zahtevajo velikih stroškov. Načrtno vlaganje v takšne projekte zmanjša stroške šolanja. Imamo bogato ponudbo tako športnih kot kulturnih vsebin v neposredni okolici; marsikaj, kar smo prej hodili iskat drugam.
Koliko in kako se spodbuja šolsko oskrbo s hrano z lokalnih kmetij?
Zelo veliko je odvisno od vzgoje, tako potrošnikov kot ponudnikov. Že pred desetletjem smo na OŠ Rodica začeli program Jabolko v šoli, ki ga je podpiralo ministrstvo za šolstvo. Košare s sadjem so bile premišljeno nastavljene, z učenci smo se veliko pogovarjali o pomenu svežega sadja in izkušnja je bila zelo pozitivna. Danes je projekt prerasel v shemo šolskega sadja, pri kateri šole zagotavljajo učencem vsaj en sadni obrok. Prek litijske zadruge Jarina smo se povezali tudi z okoliškimi kmeti, tako da so šole lahko naročile in uporabile lokalno hrano. Težava so zahtevani javni razpisi, na katerih je bilo do pred kratkim edino merilo cena. Hkrati v ožjem okolju nimamo kmetov, ki bi pridelali dovolj zelenjave. Nekaj več je le sadovnjakov z jabolki.
Občina pa tega ne spodbuja med vrtci?
Delno smo to naredili s ponudbo zadruge Jarina, a izkazalo se je, da ni mogoče zagotoviti dovolj zelenjave. V vrtcih so kuhinje še večje kot v šolah, tako da je lokalno pridelan le majhen del živil. Poskušamo pa na različne načine krepiti zavedanje, da je kratka pot potovanja zelenjave in sadja na krožnik zelo pomembna in da je razlika v hranljivosti in kvaliteti velika.
Kako pa je poskrbljeno za aktivnosti za mlade po šoli?
Smo ena redkih občin, ki vse športne krožke šolskih športnih društev pokrije iz občinskega proračuna. Šole jih lahko nudijo brezplačno. Izjema so seveda zasebni klubi, društvene ali zasebne športne šole. Šole skrbijo, da je lahko vsak otrok vsak dan športno aktiven, ne da bi bil vključen v plačljive aktivnosti.
Zunaj šole aktivnosti organizira Center za mlade, občasne športne prireditve organizira Zavod za šport Domžale, denimo Veter v laseh, S športom proti drogi ... Imamo tudi tabornike, gasilce, planince ... Te dejavnosti so zelo razvite in brezplačne.
Da bi se med prebivalci v ožji skupnosti oblikovala kakšna proaktivna iniciativa, da bi se sami česa lotili, tega za zdaj še nismo zaznali. A na to upamo. Tudi časi so taki, da bi se s prostovoljnim delom lahko marsikaj naredilo.
Novo je šolsko športno igrišče ...
Tri šole imajo letos obnovljena igrišča. Igrišča so odprta in popoldne na voljo tudi krajanom.
In so v celoti opremljena?
Mislim, da je bilo med prenovo poskrbljeno za to. Mreže in ograje pa so odgovornost ravnateljev, ki imajo različne poglede. Po eni strani je treba zagotoviti, da žoga ne odleti predaleč, a hkrati želimo imeti te prostore čim bolj odprte in dostopne.
Pomeni to tudi večerno in nočno osvetlitev?
Ne. Kar nekaj javnih igrišč v športnem parku je osvetljenih tudi zvečer, ne pa igrišča ob šolah, kajti to bi lahko pomenilo neprijeten hrup za okoliške prebivalce. Večerne igre zato usmerjamo v telovadnice ali v športni park.
V mestih so neosvetljena igrišča rada kraj, kjer se deli drogo ali popiva. Se srečujete s to težavo?
Sem ter tja. A večinoma se to ne odvija na šolskih športnih površinah. Ko sem bila ravnateljica na OŠ Rodica, smo na delu šolskega dvorišča opazili čuden promet. Obvestili smo policiste, ki so občasno prišli mimo, kar je zadostovalo. Vemo pa, da tudi v Domžalah nismo imuni proti temu.
In kako se spopadate s tem?
Imamo lokalno akcijsko skupino, ki jo vodijo na Centru za mlade. Tam se srečujejo vsi, ki skrbijo za preventivo pred uporabo drog. Ob tem ne gre pozabiti, da so dovoljene droge, denimo alkohol, po mojem celo večji problem kot nezakonite droge. Veliko preventivnih dogodkov se odvija na šolah. V Centru za mlade pa delajo tudi z družinami zasvojenih in s posamezniki. Preventiva je v veliki meri ponujena skozi športne aktivnosti, ki mlade odtegnejo od dolgočasja.
Veliko se je govorilo o medgeneracij-skem centru znotraj Doma za starejše občane. Kaj se dogaja z njim?
Gre za zasebni objekt, investitor je podjetje IMP. Glede na prvotno idejo, da bi tam našli prostor starejši in mlajši, zdaj stvari niso, kot smo si jih zamislili. Občina tam nima prostorov, spodbujamo pa društva, ki
se ukvarjajo s starejšimi, denimo Lipo, univerzo za tretje življenjsko obdobje, društvo Jesenski cvet, ki veliko sodelujejo s centrom, da prirejajo druženja, razstave ... V prostorih ob domu za starejše pa so našle prostor tudi zasebne specialistične ambulante.
Obstaja javni prostor, kjer se lahko srečujejo in kakovostno preživljajo čas skupine različnih generacij. Poleg knjižnice?
Takega prostora ta hip ni, a ga načrtujemo. V postopku je preoblikovanje Centra za mlade v prostor, ki bo deloval kot medge-neracijski prostor druženja. Tu bo treba še mnogo postoriti. Starostniki še najdejo prostor v okviru domžalskega doma, kjer imajo prostore Lipa, Center za mlade in Jesenski cvet. Oni tedensko organizirajo različna srečanja in dogajanja, a vse teče po urniku. Po zgledu nekaterih skupnostnih centrov, predvsem ljubljanskih, pa bi radi zagotovili odprt prostor, ki bi bil na voljo tako mladim kot starejšim, z različnimi možnostmi za preživljanje časa. Sedanji Center za mlade dela predvsem z osnovnošolsko mladino. Nudi pomoč pri učenju, organizira priložnostne delavnice, počitniško varstvo. Njegov doseg želimo razširiti tudi na mlade po petnajstem letu, a izziv je prostor. Mladinski klub Akumulator, ki ni bil v lasti ali organizaciji občine, je žal zaškrtal po nekaj letih, ko je dogajanje tam odlično teklo.
Mladinskega centra ali projektnega učenja mladih - PUM-a ni?
Ne. Za PUM mlade usmerjamo v Ljubljano. A s spremembo odloka, o katerem bo kmalu spet odločal občinski svet, želimo tudi starejšim mladim ponuditi prostor in vsebine. Žal čas ni naklonjen širitvi javnih zavodov
kljub potrebam. A upam, da nam bo uspelo. Na polju prostovoljstva, aktivnega vključevanja tistih, ki niso vključeni drugod, vidimo pomembno vlogo pri mladih samih. Imamo mladinski svet, v katerem so bili na začetku aktivni predvsem podmladki političnih strank, sedaj je več tudi predstavnikov društev in športnih organizacij. A nekako nimamo aktivnih mladih glavic, ki bi te stvari prevzele. Imamo zelo aktiven študentski klub, ki ponuja rekreativne in izobraževalne programe za študente. Prostovoljstvo se razvija na šolah, kjer mladi pomagajo vrstnikom ali šole sodelujejo s starejšimi občani. Ko pa se mladi vpišejo v srednjo šolo, pogosto izgubijo stike. Odidejo v Ljubljano, Kamnik, kjer pogosto preživljajo tudi prosti čas. To se pogosto zavleče tudi skozi študentska leta. Izjeme so tisti, ki jih vežejo aktivnosti in članstvo v društvih, od tabornikov, jamarjev, planincev do godbe na pihala in simfoničnega orkestra. Večji izziv pa so mladi, ki v take organizirane skupine niso vključeni.
Ima občina kakšne zapuščene objekte, ki bi se jih lahko oživilo in preoblikovalo? Tovarna Univerzale je sicer v zasebni lasti ...
Da, njen lastnik je banka. Občina je območje zavarovala, tako da tovarne ne smejo prodati po kosih, a objekt je bil za občino finančno nedosegljiv. V lasti imamo med drugim tudi dve hiši. Ena je v zelo slabem stanju, v drugi pa je v drugem nadstropju radio Hit. Projekt je zasnovan tako, da bi tam lahko zaživel sku-pnostni center. Trenutno potekajo analize, ali je statika hiše še zadovoljiva, da vanjo še nadalje vlagamo.
Zaznavate potrebo po več urejenih otroških igriščih?
Poskrbeli smo, da ima vsaka na novo zgrajena soseska tudi otroško igrišče. Otroška igrišča so še pri šolah, vrtcih, imamo mestno otroško igrišče, pa ob Kamniški Bistrici, kjer žal pogosto prihaja do obiskov vandalov, prav tako naj bi imela otroško igrišče vsaka krajevna skupnost. Standardi so zelo različni in trenutno se kaže največja potreba po javnem igrišču v Ihanu, kjer so igrišča ob vrtcu in šoli popoldne in ob vikendih nedostopna.
Pa se na ravni otroških igrišč kaže tudi interes in angažma prebivalcev po skupni skrbi, urejanju? Je to občini v interesu?
Zagotovo bi nam bilo to v interesu. A smo skupnost, v kateri je veliko na novo priseljenih. Trend se umirja, a od leta 2008 se je priseljevalo med 900 in 1000 novih občanov letno. Ti še morajo začutiti pripadnost. To poskušamo spodbudjati na različne načine. Druženja v Češminovem parku, letošnji poletni kino je bil v tem pogledu izjemen uspeh, pa bio tržnica, imeli smo tudi uspešen medgeneracijski dan. Da bi se med prebivalci v ožji skupnosti oblikovala kakšna proaktivna iniciativa, da bi se sami česa lotili, tega za zdaj še nismo zaznali. A na to upamo. Tudi časi so taki, da bi se s prostovoljnim delom lahko marsikaj naredilo.
Je danes navezovati stike in ohranjati skupnost težje?
Zagotovo. Tudi zaradi pestrosti prebivalcev naše občine. Imamo ogromno mladih družin. Vsako leto je v novi generaciji 400 otrok. Potreben je čas, da se razvije navezanost na kraj. Mnogi cele dneve delajo v Ljubljani in časa za druženje je malo. A prizadevamo si, da bi vsi začutili, da je to tudi njihov kraj. □
slamnik@kd-domzale.si
VELIKI INTERVJU
POGOVOR IN SODELOVANJE STA MOGOČA IN DOBRA
MAG. LOVRO LONČAR, PODŽUPAN OBČINE DOMŽALE
Mag. Lovro Lončar vsak dan potuje iz Domžal v Ljubljano in nazaj. V tem pogledu deli izkušnjo številnih Domžalčanov.
Kristina Božič Foto: Iztok Dimc
Clan stranke SDS jemlje svoje delo nepoklicnega podžupana zelo resno. Kajti prepričan je, da je treba graditi dialog z občani od mikroravni navzgor, ves čas, in krajane aktivno vključevati v odločitve občine. V nasprotnem primeru pride do stikov, le ko kaj zaškripa.
Ste nepoklicni podžupan, ki v vodenje občine prinaša tudi glas opozicije. Kako to, da ste se odločili sprejeti ta položaj?
Odločitev je posledica vabila župana po volitvah 2010. Po premisleku in po posvetovanju s svojimi strankarskimi kolegi ter tudi s kolegi iz strank, ki so podprle kot županskega kandidata, g. Roberta Hrovata, sem se odločil, da prevzamem funkcijo. Predvsem na podlagi prepričanja, da lahko v občini na podlagi in v duhu sodelovanja veliko naredimo. Na začetku smo se tudi dogovorili, da so področja, ki jih bom pokrival, vodenje in delo občinskega sveta ter statutarno pravne komisije, sodelovanje s krajevnimi skupnostmi in posamezne projektne naloge. Ne gre torej za klasično koalicijsko sodelovanje, ampak za neformalno sodelovanje v občinskem svetu, v katerem deluje enajst svetniških skupin. Vsi se tudi srečujemo na kolegijih pri županu. Skupaj razpravljamo in iščemo odgovore, kaj je tisto, kar bi bilo treba narediti.
Koliko politične ideologije prenese delovanje na občinski ravni?
Odvisno. Razlike seveda so, a kako močno se pokažejo, je odvisno od tem, o katerih razpravljamo. Za zdaj nismo imeli večjih sporov. Res pa je, da smo imeli precej stvari, ki smo jih morali urediti. A ideološka vprašanja se lahko vedno odprejo. Tudi ob sprejemu proračuna, ob posameznih projektih. Ta mandat zaznamuje to, da so odločitve kljub različnim razmišljanjem svetnikov in svetnic, ki zagovarjajo vsak svoja prepričanja, utemeljene na kompromisih. Večinoma so sprejete soglasno ali z veliko večino. Tega sem kot predsedujoči občinskemu svetu zelo vesel.
Vendar ni bilo vedno tako, kajne?
Bistvena razlika je, da prej ni bilo pobudnikov za pogovor s strani vsakokratne vladajoče koalicije. Oblikovala se je županova koalicija - in to je bilo to. Mi pa nikoli nismo bili njen del, niti nismo bili povabljeni vanjo. Naše sedanje delo dokazuje, da smo vedno pripravljeni na pogovor, da je pogovor mogoč in dober. Prej te možnosti ni bilo. Tudi v prejšnjem mandatu, ko so imele vladajočo koalicijo z županom druge stranke, nismo bili povabljeni k predhodnim posvetovanjem ali sooblikovanju odločitev. Od tega smo bili odrinjeni stran. Sedaj je sestava občinskega sveta taka, da ima stranka SDS, ki je prejela največ glasov volivcev, dobro petino, enako število svetnikov, kot jih ima županova Lista. Mislim, da je župan pravilno ocenil povolilno situacijo in se dobro odločil glede na izkušnje, ki jih je imel v prejšnjih mandatih. Izognili smo se težavam pri delovanju občine, delamo prek pogovorov in naše delo temelji na dogovoru. Hkrati je to logično, saj vsak od nas ve, da je v vseh situacijah in prostorih, kjer bivamo in delamo, potreben dogovor, na podlagi katerega lahko potem delujemo.
Domžale so še del projekta Srce Slovenije, ki je poskus oblikovanja regije. Vi skrbite za delo krajevnih skupnosti, vmes je občina. Kako delujejo te povezave in relacije?
Ta mandat zaznamuje to, da so odločitve kljub različnim razmišljanjem svetnikov in svetnic, ki zagovarjajo vsak svoja prepričanja, utemeljene na kompromisih.
Zagotovo so prva, temeljna raven krajevne skupnosti. Kljub pomislekom nekaterih sem zagovornik krajevnih skupnosti. Krajevna skupnost in njeni organi so zelo pomemben sogovornik občine. V občinskem svetu nimamo predstavnikov iz vseh krajevnih skupnosti. A je zelo pomembno, da se lahko uveljavijo glasovi ljudi, njihove želje, potrebe, tudi zahteve z različnih koncev občine. Krajevne skupnosti igrajo pri tem ključno vlogo. Tudi občinam je to v velikem interesu, saj gre za pomembno izmenjavo in pomoč drug drugemu. Vse to je botrovalo moji odločitvi, da prevzamem to področje. V zadnjih dobrih dveh letih in pol smo imeli niz sestankov s predstavniki krajevnih skupnosti, tako posamične kot skupne sestanke. Mislim, da nam je uspelo narediti precejšen napredek in da je treba sodelovanje nadaljevati. Ključno pri tem je, da obstajata vzajemno spoštovanje in komunikacija. V preteklosti je bilo po mojem mnenju prepogosto premalo posluha za krajevne skupnosti, a na tem delamo in izboljšujemo položaj.
Drži tudi, da je več regijskega sodelovanja. Srce Slovenije s središčem v Litiji je le en primer tega. Bili so tudi številni drugi poskusi, med njimi tudi neuresničena ideja samostojnega oblikovanja pokrajine. Trenutni veliki projekt, ki teče na medobčinski ravni, je nadgradnja centralne čistilne naprave. Tu med drugimi sodelujejo vse nekdanje občine Domžale. Tu gre predvsem za to, kako kako uspešno, nujno in smotrno je lahko sodelovanje za vse sodelujoče.
Ampak koliko so krajevne skupnosti v resnici del življenja ljudi?
V Domžalah smo pred časom naredili anketo in pokazalo se je, da ljudje zelo slabo poznajo delo krajevne skupnosti, mnogi niti ne vedo, kdo je njen predsednik. A ko pride do težav, zagat, od infrastrukture in pluženja cest do težav v prometu, se vsi spomnijo na svojo krajevno skupnost ali na občino. Pri poznavanju in vpletenosti ljudi v delo krajevne skupnosti se kaže za ključno, kako deluje njeno vodstvo. Sam živim v krajevni skupnosti Toma Brejca Vir, ki je ena večjih v občini Domžale in se aktivno vključuje tudi v vsa vprašanja na ravni občine. Sedaj, pri zamenjavi vodovodnih cevi in asfaltiranju cest je v vse to vključena, predvsem v želji, da razreši zadrege ljudi, odgovori na njihova vprašanja, reši morebitne težave. Po drugi strani pa je pomembna tudi društvena, družbena dejavnost krajevnih skupnosti. Večje prostore za druženje in kulturne dogodke imajo denimo krajevne skupnosti v Radomljah, Viru in Grobljah. Zagotovo pa morajo krajevne skupnosti sodelovati tudi pri vseh večjih posegih v prostor. Organizirati je treba javne razgrnitve projektov in razprave, da se sliši glas ljudi.
To so naloge vodstva krajevnih skupnosti. Potem je njihovo delo seveda odvisno tudi od konkretnih težav, s katerimi se srečuje-
jo ljudje v njih. Ti problemi pa so lahko zelo raznoliki.
Domžale so nekdaj slovele tako po tovarnah kot obrti. Kako ocenjujete stanje danes in ali lahko občina v tem pogledu kaj naredi?
Občina Domžale je bila gospodarsko izjemno močna. Veliko obrtnih sejmov se je v preteklosti odvilo v Domžalah. A žal je pretekli čas tu z razlogom. V vmesnem času je prišlo do izgradnje obrtno-industrijske cone Trzin, ki je leta 1998 postala del občine Trzin. Hkrati je propadlo kar nekaj velikih domžalskih podjetij. Induplati, Univerzale, Toko ... Število prebivalcev pa se je izjemno povečalo.
Kaj se je zgodilo? Težko je reči, veliko dejavnikov je vplivalo na to, da je naboj in zagon v obrtništvu počasi zbledel. Trenutno je od večjih podjetij v Domžalah glede na število zaposlenih le še Helios, Tosama, pa papirnica Količevo, ki je v tuji lasti. Zadnja je vrata zaprla tovarna Lip-Radomlje. V vmesnem času najdemo izgubljene priložnosti, verjetno tudi pomanjkanje pogovorov z obrtniki in gospodarstveniki o tem, kaj potrebujejo in kaj jim lahko občina ponudi glede na svo-
je pristojnosti in možnosti. Občina je pri tem resda omejena. A ima vse vzvode, da pomaga na področju prostora, infrastrukture, tudi prek izobraževanja ... Prepričan sem, da je tu ponovno ključna komunikacija. Ne dvomim, da so pogovori bili, a za nami je v prejšnjih mandatih zagotovo zamujeno obdobje. Veliko zasebnikov in obrtnikov je svoje dejavnosti preselilo v druge občine. V Domžalah enostavno niso uspeli najti primernega prostora.
So problem tudi prometne povezave?
Mislim, da ne. Občina je zelo gosto poseljena, obrtništvo se je širilo in zahtevalo nov prostor. Obrt lahko postane s širitvijo včasih tudi moteča v urbanem okolju. Kar nekaj domžalskih obrtnikov in podjetnikov se je preselilo v Kamnik, Trzin, Mengeš ... Naša industrijska cona, ki se jo je pripravljalo na Želodniku, pa je zastala. To je bil zagotovo tudi eden od razlogov, da je zastal trend vse močnejšega obrtništva. Hkrati se je občina Domžale razdrobila, tako kot druge občine. Sedaj poskušamo sanirati položaj glede na dane možnosti. Imamo tudi nekaj ogle-danih lokacij za mikroobrtne cone, kjer bi podjetnikom lahko ponudili ugodne pogoje.
Ampak prednosti so verjetno jasne. Kaj bi bilo dobro še razviti, nadgraditi, navsezadnje so verjetno razlogi, da so se ljudje tako množično priselili?
Domžale imajo zagotovo dobro strateško lego. Bližina Ljubljane, avtoceste, zadovoljiv javni prevoz, ki bi se ga dalo še izboljšati. Po eni strani gre za urbano središče, po drugi imamo zelo blizu kraje, ki omogočajo rekreacijo, šport. Pogoji za bivanje so urejeni. Problem, s katerim se soočamo, je, da nimamo točk za mlade. Nimamo denimo ki-nodvorane, še dobro, da so kinopredstave vsaj v KD Franca Bernika. Včasih smo imeli lepo, moderno kinodvorano. Če pogledamo s stališča treh generacij: mlajših, delovno aktivnih in starejših. Za starejše je bilo kar precej postorjenega. Pri delovno aktivnih je zgodba specifična, delno tudi zato, ker se spreminja življenjski slog. Pri mladih pa bo zagotovo treba še marsikaj narediti. A ljudem so Domžale nedvomno všeč, ker imajo na dosegu roke vse, kar potrebujejo v življenju.
Vidite turistični sektor kot potencial za prihodnji razvoj?
Imamo nekaj točk, ki jih morda do sedaj nismo dovolj dobro izkoristili. Tu se vračamo k pomenu povezovanja med občinami. Občinski svet je pred nekaj meseci sprejel odločitev, da izstopimo iz projekta Srce Slovenije, a pri posameznih projektih smo še pripravljeni sodelovati. Arboretum nedaleč od nas, grad Krumperk in Železna jama v naši občini so zagotovo kraji, ki bi jih lahko bolje izkoristili. A potencial tu je po moje nujno odvisen od turističnega povezovanja z drugimi občinami in kraji.
Kako potem razumeti nalogo in vlogo občine v sedanjem času, ko je vse dosegljivo, a hkrati negotovo?
Občina ima jasno nalogo in odgovornost, da poskrbi za tisto kvaliteto življenja, ki ni zgolj v domeni posameznika. Gre za cel spekter zakonskih obveznosti, od komunalne infrastrukture do javnih služb, zdravstva, šolstva in okolja ... To so vse vprašanja, ki so izjemno pomembna za posameznika. Tudi prostorsko načrtovanje. V občini Domžale poteka in se končnuje precej investicijskih projektov, večji med njimi je med drugim zagotovo trenutno projekt zamenjave vodovodnih cevi iz azbestnih v nove, ki ne bodo zdravju škodljive, in seveda priprava projekta nadgradnje centralne čistilne naprave. Potem je treba skrbeti za prometno varnost in infrastrukturo. Pa za zdravstvo, pri katerem lahko občina pomaga tudi z nakupom določenih aparatov. Investicij v šolstvo, ki so tudi izjemno pomembne, je precej v moderne, energetsko varčne šole in vrtce. To nas vse zadeva. Če občina na teh področjih ne bi naredila dovolj, bi to močno in zelo hitro občutili.
Prav zato je ključno, da vsi v občini sodelujemo in delujemo. Imamo kar nekaj strateških točk, ki so prostorsko zelo pomembne, a se trenutno tam nič ne dogaja. Denimo območje Univerzala, okolica Kulturnega doma Franca Bernika in okolica občine. Odločitve, kaj se bo tam zgodilo in naredilo, so pomembne. Gospodarstvo potrebuje hitre ukrepe in pomanjkljivost Domžal je zagotovo, da zamujamo z občinskim prostorskim načrtom. Sedaj, jeseni, ga bomo na občinskem svetu predvidoma vendarle prvič obravnavali. Potrebujemo jasne možnosti, pravila in ukrepe. Vse je del sistema in velik uspeh vidim v tem, da smo zapisali vse ključne projekte v razvojni program do leta 2025. Sedaj se moramo tega kompasa v okviru realnih možnosti le čim bolj držati ter ga uresničiti. □
TEMAMESECA
TEDEN MOBILNOSTI V DOMŽALAH
Občina Domžale se letos ni uradno vključila v projekt in v septembru ni načrtovala posebnih aktivnosti. Lani so z občani in športnim društvom Energija kolesarili po zelenih poteh rekreacijske osi ob Kamniški Bistrici. Na občini so nam pojasnili, da »aktivnosti potekajo z informiranjem javnosti tudi letos, zagotavljanja trajne mobilnosti pa se lotevamo celostno z aktivnostmi, usmerjenimi v izgradnjo parkirne hiše P+R in podaljšanjem linije LPP do Domžal. Komisija za turizem Občine Domžale je izdala Zemljevid kolesarskih poti v Občini Domžale in okolici. Aktualen pa je tudi turistični portal Srce Slovenije.«
Cveta Zalokar - Oražem
Vaš korak za čistejši zrak
Pod tem geslom letos poteka osrednja tema Evropskega tedna mobilnosti, ki nas želi opomniti na to, da imamo sami moč storiti marsikaj. Že majhne spremembe v naših potovalnih navadah lahko vplivajo na kakovost življenja in zraka v mestih, kjer so avtomobili glavni onesnaževalci. Pri tem je zanimivo, da se kljub krizi naše navade ne spreminjajo, tako da so avtomobili pri nas še vedno najpomembnejše prevozno sredstvo. Podatki tako kažejo, da je bilo v letu 2012 v Sloveniji registriranih 1,07 milijona osebnih avtomobilov; prvič v zadnjih dvajsetih letih pa to število ni bilo večje od števila v predhodnem letu, čeprav je bilo nižje le za 142 vozil. V Sloveniji imamo na 100 prebivalcev 51 avtomobilov, torej ima avto vsak drugi prebivalec Slovenije. Za primerjavo: v Luksemburgu je na 100 prebivalcev registriranih 67 vozil (največ), sledita mu Italija (60) in Malta (56). Zanimivo pa je, da je letos število prvič registriranih cestnih motornih vozil v juliju 2013 večje kot v juliju 2012 - za 3,8 %, prav tako je bilo večje število prvič registriranih osebnih avtomobilov - za 4,3 %. Pri tem v Domžalah nismo izjema, po številu osebnih avtomobilov na prebivalca pa smo nad slovenskim povprečjem.
V	Sloveniji ima vsako gospodinjstvo v povprečju 1,3 avtomobila, avto pa ima vsak drugi prebivalec. Izpusti CO2 iz prometa predstavljajo več kot 34 % vseh izpustov CO2 v ozračje. V občini Domžale je bilo leta 2012 po podatkih Statističnega urada Slovenije registriranih 18.119 osebnih avtomobilov, kar pomeni, da je imel skoraj vsak drugi prebivalec v občini osebni avtomobil (53 avtomobilov na 100 prebivalcev); ta je bil v povprečju star 8 let.
Vpliv prometa na kakovost zraka
Kakovost zraka je v veliki meri odvisna od nas samih in našega ravnanja ter načina življenja. Na kakovost zraka močno vpliva prav promet, saj se v prometu iz-puščajo v zrak škodljivi toplogredni plini.
V	izpustih teh plinov je največ ogljikovega dioksida (CO2), čez 82 %. Izpusti CO2 iz prometa pa predstavljajo več kot 34 % vseh izpustov. Sorazmerno s celotno količino izpustov toplogrednih plinov pa se količina izpustov CO2 v prometu v zadnjih treh letih (po zmanjšanju v letu 2008, ki je bilo posledica gospodarske krize v svetu) znova povečuje, v letu 2011 je znašala 5633 Gg. Na kakovost zraka v urbanih središčih pa poleg toplogrednih plinov vplivajo tudi koncentracije trdnih delcev PM10; najvišje so v tistih mestnih središčih, kjer je promet najgostejši in je tam hkrati tudi industrija. Koncentracije delcev PM10 so najvišje v zimskem letnem času. Raven onesnaženosti zraka z delci PM10 se sicer v zadnjih letih zmanjšuje, v letu 2010 se je glede na leto 2008 zmanjšala za 11,6 %.
Kako je z meritvami zraka v občini Domžale?
Glede meritev zraka so nam z občine Domžale posredovali naslednje pojasnilo: »Meritve so na občinskem dvorišču potekale v več mesečnih obdobjih v letu 2009. Meritve je opravljal ARSO z merilno okoljsko postajo. Merjeni so bili osnovni meteorološki podatki in koncentracije onesnaževal (CO, CO2, NO2, delci). Izmerjeni sta bili dnevna in letna koncentracija
ter spodnji in zgornji ocenjevani prag koncentracije. Koncentracija So2 je bila pod spodnjim ocenjevalnim pragom za zaščito zdravja. Urne koncentracije NO2 so bile vedno pod spodnjim pragom, ocenjena letna koncentracija pa je bila med spodnjim in zgornjim ocenjevalnim pragom. Koncentracija CO ni presegla spodnjega praga, koncentracija benzena je bila pod zgornjim ocenjevalnim pragom. Urne koncentracije delcev PM10 so bile večkrat prekoračeni, ocenjeni letni zgornji ocenjevalni prag je bil prav tako prekoračen. Urna koncentracija ozona ni bila prekoračena.«
Kolesarjenje - naša priložnost
Na osnovi zgoraj navedenih podatkov sledi, da je treba narediti vse, da se zmanjša uporaba osebnih avtomobilov, pri čemer lahko delček k temu prispeva tudi promocija kolesarjenja. Tega se zavedamo tudi v občini Domžale, saj je v Razvojnem programu občine Domžale 2012-2025 med drugim navedeno, da je Prometna študija občine Domžale (2006) pokazala tudi naslednje probleme na področju prometne infrastrukture: pretirana raba osebnih avtomobilov, premajhen mestni značaj mestnih cest in preskromno število kolesarskih poti, ki tudi niso sistematično urejene. Od tod izhaja ugotovitev in usmeritev Razvojnega programa, da je »promet z osebnimi vozili eden največjih dejavnikov onesnaževanja okolja. Po ugotovitvah Prometne študije se 70 % potovanj na območju Domžal opravi z osebnimi avtomobili, 7 % z javnim prometom, 5 % s kolesom in 18 % peš. Zato si bo Občina prizadevala zmanjševati promet z osebnimi vozili, kar bo poskušala doseči s povečanjem števila delovnih mest v občini, s povečanjem ponudbe javnega prometa in s spodbujanjem uporabe drugih traj-nostnih oblik prevoza (koles), z gradnjo kolesarskih stez in mreže pešpoti za varno povezavo znotraj naselij in med naselji.« Pobuda za razmislek Domžale so povezane z glavnim mestom z železnico, ki pa še zdaleč ni dovolj izkoriščena in tudi približana občanom. Morda bi lahko na železnici kaj naredili za to, da bi se lahko v Ljubljano podali s kolesom, torej uvedli in prilagodili vagone za njihov prevoz, potnikom pa na peronih poenostavili možnost spraviti kolo na vlak.
Stanje varnih kolesarskih poti v mestu, med naselji in do sosednjih občin
V občini Domžale je trenutno približno 15 km kategoriziranih javnih kolesarskih poti, v pripravi za kategorizacijo pa je še 5 km kolesarskih poti. Dejstvo, ki ga občuti vsakdo, ki sede na kolo in se z njim vozi po občini, je, da smo pri kolesarskih poteh v precejšnjem zaostanku in nikakor ne sledimo potrebam in željam občanov, ki želijo vse bolj množično uporabiti to obliko prevoza. Zato bi bilo vsekakor nujno, da se načrtno in pospešeno pristopi k urejanju omenjene problematike. Občani bodo kolo uporabljali vse pogosteje, tako zaradi krize in varčevanja ter vse bolj dragega goriva kot tudi želje, da ob tem naredijo nekaj koristnega za zdravje. Stanje na tem področju je slabo in mnoge odvrača od uporabe kolesa, saj ni zagotovljena primerna varnost. Kolesarji so namreč izjemno izpostavljeni tveganju, posebej če ni urejenih kolesarskih poti. Potrebna sta velika mera iznajdljivosti in poguma, če se odločimo za uporabo kolesa. Ob tem pa vsi z občudovanjem opažamo, kako zelo so te stvari urejene drugje, v tujini, pa tudi v nekaterih slovenskih občinah. Na občini Domžale so nam v zvezi s tem pojasnili: »V samem mestu kolesarske steze niso povsem povezane, se pa trudimo,
da pri prenavljanju mestnih ulic, če je le mogoče, namenimo prostor za kolesarske steze. V občini je izjemno dobro obiskana tudi kolesarska in pešpot ob Kamniški Bistrici, ki je urejena od Štude pa vse do Arboretuma.« Na vprašanje, koliko kolesarskih poti je bilo zgrajenih v občini Domžale v letih 2010, 2011 in 2012 in ali so letos zgradili kakšno kolesarsko pot, pa so nam odgovorili: »Kolesarske poti zagotavljamo v okviru rekonstrukcije oziroma modernizacije cest in ločeno zunaj vozišča. Težava pri izvedbi kolesarskih poti je pridobitev potrebnih zemljišč. Tako smo v letu 2010 uredili kolesarske poti ob rekonstrukciji Karantanske ceste v Domžalah v dolžini 700 m. Ločeno zunaj cestišč, v okviru projekta Kamniška Bistrica - Zelena os regije urejamo rekreacijske površine - kolesarske in peš povezave vzdolž Kamniške Bistrice. Peš in kolesarska pot poteka v Nožicah, v dolžini 140 m. Leta 2011 smo urejali kolesarske steze na območju Zaboršta in Ihana, kolesarske poti ob mostu pri Športnem parku proti Štu-di in Prelogu. Leta 2013 je bila na novo urejena Kolodvorska cesta z enostransko kolesarsko stezo v dolžini 150 m. Prav tako je bila zgrajena peš in kolesarska steza okoli Šumberka v dolžini 700 m.«
Dobra praksa v Švici
V	Švici otroci, ki so bolj oddaljeni od šole, že od prvega razreda dalje k pouku prihajajo večinoma s kolesi. Pred tem opravijo izpit, poučijo jih o varni poti in s tem prihranijo ogromne zneske, ki jih pri nas zagotavlja občina za prevoze šolarjev, ki so od šole oddaljeni več kot 4 km. Seveda pa imajo izjemno urejeno in varno kolesarsko mrežo.
Načrti in cilji glede kolesarskih poti
V	Razvojnem programu občine Domžale do leta 2025 je zapisan CILJ, da se uredi varna mreža kolesarskih poti v mestu, med naselji in do sosednjih občin. Temu naj bi sledila STRATEGIJA, ki predvideva gradnjo povezovalnih kolesarskih poti med naselji in do sosednjih občin, gradnjo novih kolesarskih poti in dograjevanje obstoječe mreže za rekreativno vožnjo ter asfaltiranje obstoječih kolesarskih poti. Občina bo nadaljevala izgradnjo kolesarskih poti v mestu ter s kolesarskimi povezavami med Domžalami in sosednjimi kraji in občinami, kar bo poleg lažjega nemotoriziranega potovanja po občini omogočalo tudi večje možnosti za zadovoljevanje potrebe po rekreaciji na prostem, ki je v porastu. Na vprašanje, kako občina Domžale uresničuje cilje na področju izgradnje kolesarskih poti v mestu, med naselji in do drugih občin, ki si jih je zadala v Razvojnem programu 2012-2025 pa smo dobili naslednji odgovor: »Občina Domžale bo zagotovila prostorske pogoje za ureditev regionalnih kolesarskih poti in kolesarskih poti med naselji v občini. OPN predvideva tudi ureditev t. i. urbane poti, ki bo povezovala dele somestja Domžale-Radomlje s kolesarskimi in peš potmi.« Glede programa za naslednji dve leti pa na občini odgovarjajo, da »je treba pripraviti tranzitne kolesarske povezave ter razširiti rekreacijske povezave proti Občini Lukovi-ca (Rača-Radomlja), proti Občini Dol pri Ljubljani in podobno.«
Eko sklad ima do 31. 11. 2013 objavljen tudi poziv za kreditiranje okoljskih naložb, med katerimi je tudi področje trajnostne mobilnosti. Spodbujali naj bi jo tudi z gradnjo kolesarskih poti in P+R ter postavitvijo kolesarnic, kar naj bi izhajalo iz sprejetih prometnih strategij občin. Znesek razpisanih sredstev je 24 milijonov. Upamo, da se bo nanj prijavila tudi naša občina.
M
3
EVROPSKI TEDEN MOBILNOSTI
Vsako leto, med 16. in 22. septembrom, poteka Evropski teden mobilnosti. Zadnji dan tedna je razglašen tudi za dan brez avtomobila, prav iz te pobude se je akcija tudi razvila. Slovenija sodeluje v projektu Evropski teden mobilnosti že od začetka, leta 2002. Letos se je v projekt vključilo tudi 32 občin, ki so pripravile številne akcije, tako da so zaprle del ulic za avtomobile, pripravile vrsto zanimivih prireditev in izvedle različne ukrepe za trajnostno mobilnost, da bi tako spodbudile hojo, kolesarjenje in uporabo javnega prevoza.
Vsi na kolo za zdravo telo
Skozi občino Domžale poteka 6 rekreacijsko povezovalnih kolesarskih poti, ki so speljane tudi po sosednjih občinah:
1.	Zahodna trasa: Homec-Groblje (30 km)
2.	Severna trasa: Sp. Tuštanj-Brdo (40 km)
3.	Južna trasa: Vinje-Zg. Javoršica (35 km)
4.	Zahodna trasa: Moravče-Limbarska gora (50 km)
5.	Srednja trasa: Moravče-Limbarska gora (34 km)
6.	Krožna trasa po občini Domžale (55 km, z izleti 87 km)
Gremo na pot : http://www.gremonapot. si/ je rekreacijski portal ljubljanske urbane regije, pri katerem je sodelovala tudi Občina Domžale. Povedali so nam, da »je bil letos prenovljen, z novostmi pa smo seznanjali in še naprej seznanjamo občane. Pred Evropskim tednom mobilnosti smo občane prek vodnikov GREMO NA POT seznanjali o rekreacijskih možnostih, ki so jim na voljo. Portal Gremo na pot ponuja opise več kot dva tisoč kilometrov urejenih tematskih poti, ki so primerne za kolesarjenje, hojo ali tek in informacije o naravnih in kulturnih znamenitostih ter gostinski in turistični ponudbi.«
Nekatera priporočila ob tednu mobilnosti:
Vozite manj
Vsako osmo potovanje z avtomobilom je krajše od 500 metrov. Namesto z avtom se na krajše poti odpravite s kolesom ali peš. Namesto za vožnjo uporabite prosti čas za družino, konjičke, šport ali zabavo. Namesto za gorivo denar namenite virom boljšega počutja.
Tvoja in moja pljuča si zaslužijo boljši zrak
Vsak dan vdihujemo zrak iz okolja, v katerem živimo. In kaj vdihujemo? Povprečen slovenski avtomobil na leto v zrak izpusti 3.120 kg CO2 in ,popije' za 1.400 evrov bencina. Najbolj onesnažen zrak diha-
jo vozniki, ujeti v zastoju. Z majhnimi spremembami življenjskih navad lahko prispevate k izboljšanju stanja. Opuščanje energetsko potratnih in okolju škodljivih načinov potovanj bo hitro prineslo opazne izboljšave počutja in zdravja.
Ne vozite se sami
V službo se peljite skupaj s sodelavci. Z družino organizirajte skupne opravke, da se peljete čim manjkrat. Z drugimi starši se dogovorite za prevoz več otrok skupaj. S tem boste prihranili čas, denar in zmanjšali vpliv na okolje.
Vozite odgovorno
Z manj agresivno vožnjo bost znižali količino izpustov, porabo goriva ter raven hrupa. Poskrbite za zmanjšanje porabe goriva - odstranite strešni prtljažnik, kadar ga ne potrebujete; redno vzdržujte avto in poskrbite za pravilno polnjenje pnevmatik; ne puščajte avtomobila v prostem teku - vsak postanek, daljši od 10 sekund, je bolj potraten od ponovnega vžiga motorja.
Bodite sprememba na bolje
Delodajalcu predlagajte spodbujanje alternativnih oblik prevoza na delo. Od lokalnih oblasti zahtevajte informacije o kakovosti zraka ter ukrepe za njegovo čistočo. □
Uvodnik


GLAS MLADIH
slamospev
Po zdrav prigrizek v Študentski klub Domžale
Kdor išče, naj najde
Razpis za tutorje tujim študentom
Poletje vabimo, naj še kar vztraja nekaj časa, da bi nas čim dlje osvajalo toplo son-čece in nam polnilo baterije pred kratkimi, mrzlimi dnevi, ki nas čakajo. Študentski klub Domžale pa bo s tabo tako ali drugače. Še vedno poln ugodnosti za članice in člane, še vedno z bogatim repertoarjem športnega, kulturnega, izobraževalnega in zabavnega dogajanja. Naj te le spomnimo, da ne pozabi prinesti enega potrdila
o vpisu tudi k nam, saj si tako podaljšaš članstvo, s katerim si upravičen do vseh prednosti, ki ti jih še prinaša mladost. In ker v Študentskem klubu Domžale skrbimo za tvojo dobrobit, te 1. oktobra vabimo na zdrav prigrizek, ob podaljšanju članstva pa dobiš še knjižico s hitrimi, enostavnimi in zdravimi recepti. Jem zdravo, študiram s polno paro je akcija, ki mlade spodbuja k zdravi in uravnoteženi prehrani. Slednja
je namreč eden od ključev do dobrega počutja in lažjega pomnenja. Sicer pa uživaj in se imej lepo, skrbi zase in za bližnje in vedi, da je svet lep in da se najboljše stvari skrivajo pred nosom. Tudi tisto jabolko v skledi na kuhinjskem pultu in zrela hruška na drevesu, ki komaj čaka, da pristane v tvojih rokah. J Se vidimo!
VSA EKIPA ŠKD-JA
Kopalkanje 2013
Tudi milni mehurčki plešejo v elektronskih ritmih
Letošnje Kopalkanje je bilo igrivo in odeto v vse barve mavrice. Po plesišču so se namreč poleg razvnetih plesalk in plesalcev podili tudi milni mehurčki, ki so celotnemu dogajanju dodali še začimbico dobre zabave. Sicer nam je letos malo ponagaja-lo vreme, ki je tik pred zadnjim petkom v avgustu še pošteno namakalo tla in ohla-
dilo ozračje na jesenske temperature. A se nismo pustili in največji oboževalci smo se tudi letos dobili na domžalskem bazenu. Na Kopalkanju! House petkov večer s starimi znanci. Bilo je super! In se vidimo spet drugo leto!
Ekipa ŠKD- ja Foto: Luka Svetlina
Za več kot odlično ogrevanje sta poskarbela stara znanca kopalkarskega odra, to sta DJ Koksi in DJ Kromofone s svojim projektom La familia, ki je spet zažigal.
Tutorstvo za tuje študente je dejavnost, pri kateri študentje pomagajo tujim študentom ob prihodu v Slovenijo pri premagovanju kulturnega šoka in privajanju na novo okolje. Tuji študentje, ki pridejo v Slovenijo na izmenjavo, potrebujejo pomoč pri urejanju dokumentacije za bivanje, pridobitev študentske izkaznice, mesečne avtobusne vozovnice in podobno. Ob tem se srečajo še s kulturnimi razlikami, ki tako ali drugače vplivajo na njihovo bivanje v Sloveniji, in ne nazadnje na njihovo uspešnost pri študiju. Naloge tutorja študenta so lahko zelo različne in najpomembnejše prve dni po prihodu tujih študentov v Slovenijo:
•	tujim študentom pomaga pri urejanju administrativnih zadev ob prihodu v Slovenijo,
•	tuje študente pričaka na postaji (ali letališču),
•	s tujimi študenti se odpravi do pisarne za študentske domove oz. jim pomaga pri iskanju nastanitve,
•	tujim študentom predstavi pestro in raznoliko obštudijsko dogajanje v Ljubljani,
•	tujim študentom svetuje in jih usmerja skozi študij,
• druži se s tujimi študenti tudi drugače in jim tako pomaga pri integraciji v slovensko okolje. Na nekaterih fakultetah Univerze v Ljubljani (UL) sistem tutorstva za tuje študente zelo dobro deluje že nekaj časa. Prav zato bi radi k tutorstvu spodbudili vse študente Univerze v Ljubljani, da bi pomagali na fakultetah, kjer tutorski sistem za tuje študente še ne deluje oz. se šele razvija. S tem bi omogočili tujim študentom, ki prihajajo na študij v Slovenijo, prijetnejše bivanje in uspešnejši študij. Študenti, ki bodo postali tutorji, se bodo družili s študenti z vsega sveta, spoznavali druge kulture, navade in običaje, naučili se bodo lahko novih tujih jezikov in spoznali nove prijatelje. Ob tem jim ponujamo tudi pestro dogajanje na mednarodnem področju (zabave, ekskurzije, koncerti ...).
Rok za prijavo je tokrat sicer že potekel, a tutorje na ŠOU v Ljubljani iščejo vsako študijsko leto dvakrat, zato se ne obotavljaj, in če te stvar zanima, hitro pošlji mail z vprašanji in vsemm kar te še zanimam na elektronski naslov io@sou-lj.si in mj.jamnik@gmail.com ali pokliči na telefonsko številko 01/43 80 241.
Ekipa ŠOU v Ljubljani
Za vrhunec večera sta s svojim mega pristopom, ki že vse poletje lomasti po najrazličnejših odrih elektronske glasbe in žanje velike uspehe, duo Vanillaz! Edinstveno! Bravo obema fantoma!
Milni mehurčki so letos nadomestili napihljivi ^ program iz bazena - in moramo priznati, da so bili kar navdušujoči. J Tako za migajoče občinstvo kot za odličen dvojec za mešalkami.
Klubske novičke
ŠKD-jevi nogometni dnevi
Čeprav se je tudi študijsko leto že pričelo, rekreacije ne gre zanemarjati. Prav zaradi tega bomo tudi v oktobru za vas organizirali nogometne dneve. Tako kot do sedaj se bo igralo na umetni travi, na malem igrišču na odboj pri domžalskem bazenu. Pridi in odigraj tekmo skupaj s ŠKD-jem. Začeli bomo ob 18. in končali ob 20. uri. Ne pozabi na plastenko vode, ki ti bo med odmorom prišla še kako prav. Se vidimo.
Potopisno predavanje - Tajska
Prvega ne pozabiš nikoli. Skoraj enomesečno potovanje po Tajski je bilo prvo
potovanje iz Evrope za dva študenta, katerih cilj je bilo izkusiti čim več za čim manj denarja. Ta cilj je tam zelo lahko doseči, saj je Tajska dežela odlične (in pekoče) hrane, budizma in čudovitih templjev, raznolike narave, džungle, morja, velemest in majhnih vasic. Popolnoma drugačna kultura na začetku res povzroči kulturni šok v pravem pomenu besede, vendar na koncu ostanejo samo super spomini in slike, ki jih bosta oba študenta delila z vsemi, ki bi radi izvedeli kaj več o Tajski. Vse to in še več boste izvedeli na potopisnem predavanju v sredo, 16. oktobra, v klubskih prostorih!
Začetni ali nadaljevalni tečaj španskega jezika
Začetek šolskega leta je kot nalašč za učenje novih jezikov, posebej če ste bili nad katerim poleti še posebej navdušeni. In španščina po navadi spada v ta razred. No, če ste željni novega znanja, vam ponujamo začetni ali nadaljevalni tečaj španskega jezika, ki bo po pravih študentskih cenah potekal v klubskih prostorih. Več informacij dobiš tudi na spletni strani www.student-ski-klub.si.
Dogodki Študentske
ga kluba Domžale
JEM ZDRAVO. ŠTUDIRAM S POLNO PARO!
8
PLETENJE MAJIC
KOLESARSI IZLET
S°5
22
Naredi si NARAVNI ŠAMPON in BALZAM ZA LASE
29
FILMSKI VEČER
KOLESARSKI IZLET
FILMSKI VEČ
ER
POTOPISNO PREDAVANJE
IZLET V VIDEM FILMSKI VE
VEČER
FILMSKI VEČER
23
KOLESARSKI IZLET
TEČAJ NORDIJSKE HOJE
10
17
24
11
BADMINTON TURNIR
18
25
VANDRANJE OKOLI PECE
ŠKD-jevi _ TENIŠKI DNEVI
ENOD. SMUČANJE
Molltaler
COSMIC BOWLING
ŠKD-jevi TENIŠKI DNE'
EVI 9
ENOD. SMUČANJE
Molltaler
VZPON NA SNEŽNIK
TEK PO
RAKOVEM
ŠKOCJANU
ŠKD-jevi
nogometni"
DNEVI
ŠKD-jevi
NOGOMETNI
DNEVI
KOPANJE ali SAVNANJE V ČATEŠKI RIVIERI
26
KOLESARSKI IZLET
FILMSKI
VEČER
COOPERJEV
TEKAŠKI
PREIZKUS
Več info na www.studentski-klub.si
Subvencionirane vozovnice za dijake in študente
Naredi si naravni šampon in balzam za lase
Naj bo konec uporabe premočnih šampo-nov, ki nam marsikdaj povzročijo še kakšen dodaten siv las s prhljajem. No, šalo na stran, ponujamo vam možnost, da se naučite narediti pravi naravni šampon in balzam za lase. V torek, 29. oktobra, se ob predhodni najavi dobimo v klubskih prostorih in se naučimo nekaj novega in uporabnega. Neprecenljivo! Šampon po tvojem okusu. In mogoče bo tvojim lasem zares pisan na kožo. Vredno je poskusiti. Se vidimo!
Za subvencije prevozov za dijake in študente se od 24. aprila 2013 uporablja Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu (ZPCP-2E). Do subvencionirane mesečne vozovnice so upravičeni tisti dijaki, vajenci in študenti, katerih prebivališče je od izobraževalne ustanove oddaljeno vsaj 2 km, Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev pa še vedno določa brezplačen prilagojen prevoz težje ali težko gibalno oviranim osebam. Letošnja novost pri subvencioniranem prevozu je tudi ta, da si bodo dijaki in študenti za šolsko/študijsko leto 2013/14 lahko kupili polletno oz. letno vozovnico, ki sta za odtenek cenejši in s katerima bodo upravičeni do dveh brezplačnih mesecev prevoza v juliju in avgustu.
Domžalski dijaki in študenti, ki hodijo v šolo v prestolnico, bodo za vozovnico odšteli:
Za nakup kombinirane vozovnice z LPP--jem pa še 10 EUR/mesec več. Prodaja subvencioniranih vozovnic v naslednjih mesecih bo predvidoma 25. v mesecu za naslednji mesec. Pri prvem nakupu subvencionirane vstopnice mora dijak/študent poskrbeti za pravilno izpolnjeno vlogo, ki jo lahko dobi tudi na spletni strani www.kam-bu.si in mora biti potrjena s strani izobraževalne ustanove. Ta korak je potreben le pri prvem nakupu. Poleg vloge mora imeti kupec s seboj še osebni dokument in čip, če ga že ima, drugače ga bo moral pri prevozniku kupiti za 6,50 €. Več o subvencioniranem prevozu dijakov in študentov si lahko prebereš na spletni strani www.subvencije.ijpp.si ali na spletni strani www.kam-bus.si, kjer dobiš še vozni red in vse ostale informacije tvojega prevoznika. Pa srečno!
S.
mesečna polletna vozovnica: polletna vozovnica: letna vozovnica: razred vozovnica oktober - januar februar - junij oktober - junij-
2 km do 60 km
25 €
90 €
112,5 €
180 €
Legalno v novo študijsko leto
Novo šolsko/študijsko leto prinaša nove izzive. Upajmo, da bo računalniško administrativnih čim manj in da se boste ob pisanju seminarskih nalog in pri pripravi prezentacij ukvarjali izključno z vsebino le-teh .V ŠKD-ju ti zato ponujamo ugodno ponudbo: 4-letno naročnino na Microsoft Office 365 University in dostop do polnih različic programov Office, ki jih lahko namestiš na dva računalnika s sistemom Windows ali Mac in izbrane mobilne naprave za le 79 EUR. Zakaj si ne bi omogočil/-a enostavnejšega študija? In energijo raje usmeril/-a tja, kjer je nujno potrebna?
S sodelovanjem v akciji Bodi legalen pomagaj in omogoči sodoben študij tudi vrstnikom, ki si tega ne morejo privoščiti. Del sredstev od prodaje Microsoft Office 365 University bo namenjen nakupu prenosnikov HP Envy X2 z Windows 8, ki jih bo ŠOU podaril študentom iz socialno ogroženih družin.
Tehnične značilnosti ponudbe si oglej na spletni strani www.office.microsoft. com. Vse ostale informacije pa dobiš tudi v klubskih protorih in na spletni strani www.studentski-klub.si.
Ekipa ŠKD-ja

Postani sodoben študent
tttlO&ta Li i L:1T , nB| ■::,: . rf^VjTlFf.'.......I 'hlfl..:-
6
VZPON NANOS
27
PORTRET
slamnik@kd-domzale.si
VNUKINJA TINKA MI PRAVI: »BABI, TI SI FACA!«
ANKA JERMAN, UPOKOJENA UČITELJICA RAZREDNEGA POUKA IN LITERARNA USTVARJALKA
Rojena je na prvi poletni dan in letos je praznovala okroglih sedemdeset let. Ob tem jubileju si je na pobudo prijateljice Zlatke Levstek v samozaložbi podarila posebno darilo - izdajo knjige Ko je življenje še sanjalo. Po štirih pesniških zbirkah je tokrat napisala zgodbe iz svojih mladostnih let, ki jih je preživela v Domžalah.
Cveta Zalokar - Oražem Foto: Iztok Dimc
zaznamuje jo predvsem učite-m^k ljevanje - vso delovno dobo je poučevala na razredni stopnji. Pedagoška žilica ji je bila polom «žena v zibelko, vedno je rada zbirala otroke okoli sebe, jih poučevala in vedno so jo ubogali - že kot deklico.
Ko je življenje še sanjalo
Prav knjiga, ki je izšla poleti, je bila povod za pogovor. Pravi, da so jo zgodbe iz mladosti zasledovale, v rojstnih Domžalah so skriti najlepši spomini, ki so kar nekako hodili za njo: »Ko sem zaprla oči, sem zagledala staro bistriško makadamsko pot, pšeničnapolja splavicami, malimi mačehami in z makom - purpale smo mu rekli. Tam, kjer je zdaj šola, vse do Češmina, so bila polja, nabirali smo purpale in delali punčke iz nedozorelih cvetov. Vmes je bil tudi mali hribček, kjer smo se sankali, reklo se je pr' Bohku, ker je tam stal križ. Ja, s smučkami so bile pa težave, oče jih je nekoč dobil za nagrado, z bratom pa sva se prepirala, kdo jih bo večkrat imel.« Zgodbe segajo v čas do odhoda na učiteljišče. To so živi spomini na starše, brata, sestre, deda, prijateljice: »Še posebej sestra Mara me je močno zaznamovala, bila je petnajst let starejša, med vojno partizanka, potem pa je po vojni dolgo bolehala in umrla. Tudi to zgodbo sem popisala v knjigi. In naše igre, ki smo se jih igrali, izštevanke, vse sem opisala, ker želim, da bi jih ohranili in bi se jih naučili tudi naši vnuki.«
Pisati je začela že v gimnaziji
Na začetku so bile drobne, otroške pesmice o živalih: »Ena od njih je šla takole: 'Pozor, pozor, gozdni radio poroča, srni Piki je zgorela koča...' A za to dolgo ni nihče izvedel. Na učiteljišču so nastajale tudi ljubezenske pesmi. Potem pa sem pisala veliko, pesmi so nastajale zlasti takrat, ko me je kaj težilo, kadar sem bila žalotna. A sem bila preplaha, vse to obdobje ni nihče vedel za to početje. Ko sem šla v pokoj, pa sem se vpisala v literarno delavnico pri Lipi in dobila pogum, bili smo prijetna skupina in drugim so bile všeč. Prva zbirka Sledi v času je tako izšla leta 1999, z ilustracijami Črtomira Freliha. Ne samo da je sodeloval pri knjigi, za nagrado mi je grafike, ki so v knjigi, še poklonil. Pri vseh mojih knjigah je bil zraven založnik Mitja Zupančič, ki mi pomaga pri tisku, poišče najugodnejše možnosti. Sva velika prijatelja in pravi mi kar mama.« Sledile so Sence v soncu, zbirka sonetov: »Takrat sem še sanjala v sonetih, ritem je bil v moji glavi. Vsi niso objavljeni, ostalo jih je še vsaj za eno knjigo. Na splošno mislim, da so pri nas stare oblike premalo cenjene. Preveč je lažno sodobnega in nerazumljivega. Sama mislim, da je za pesem nujno, da mora nekaj povedati. Meni so pesmi izpoved, ki mi olajša življenje, bolečina se malo izgubi. Zdaj, ko smo starejši, odhaja veliko ljudi, ki sem jih imela rada. Takrat mi pomaga pisanje.«
Življenje na Bistriški ulici
Rojena je ob Mlinščici, hiša pri Urankar-ju še stoji, že več kot 300 let se upira času, v njej zdaj živi sestra Marjeta. Njena podoba krasi tudi naslovnico knjige. Naslikala jo je Ida Rebula, njena prijateljica in soseda. »Naša družina je bila nekje vmes,
kmečko-delavska. Mama je bila iznajdljiva, delovna, a za nas otroke ni bilo prav veliko časa. Oče pa je bil bolj umirjen, veliko me je naučil, na primer igrati šah, uporabljati slovarček tujk, prepovedal mi je preklinjati... Malo je bil prisoten v mojem življenju, a je imel velik vpliv name. Ja, včasih se nismo veliko pogovarjali ali objemali. Mi je pa ostalo v spominu, kako se je zvečer po težkem dnevu mama usedla na klop in sem ji lahko položila glavo v naročje. Pogrešali smo nežnost. Ko sem pri sošolki Karmen videla, kako je za lahko noč poljubila svoje starše, sem kar onemela, ker tega pri nas ni bilo, in si rekla, da bom sama drugačna do svojih otrok in vnukov.« V šolo je hodila tja, kjer je danes Domžalski dom: »Peš smo hodile, Osredkarjeva Breda, Vidmar-jeva Sonja, Kremžarjeva Nadica, pot je bila malo daljša, pa smo si naredila postojanke, se ustavljale, skakale v daljino... Le v tretjem razredu ni bilo lepo, učitelj Lenardič ni maral otrok in dobila sem jasno predstavo, kakšna kot učiteljica sama ne bom nikoli. Podobne izkušnje sem nabirala tudi potem na gimnaziji. Pri profesorjih sem pogrešala več srčnosti, svoje poslanstvo so videli le v izobraževanju. Tudi sicer sem v šoli doživela velike krivice in občutila razlikovanje zaradi socialnega položaja. Moja najboljša prijateljica je bila Ana Lenič, učiteljica iz Ihana, ki je umrla pred kratkim. Skupaj sva šli tudi na učiteljišče, še danes sem hvaležna mami, ki nam je priborila potrebno priporočilo.«
Težko se je ločila od Domžal
Na učiteljišču pa je zaživela, zadihala: »Moja tiha bolečina je bila naša revščina. Na domžalski šoli so se te razlike res občutile . Saj ne da ne bi imeli osnovnega, hrane, manjkalo pa mi je samozavesti. Drzna sem bila v naravi, med ljudmi pa sem bila plaha. Na učiteljišču pa sem lahko naenkrat pokazala, kaj v resnici sem in kaj znam. Delala sem v mladinski organizaciji, bila aktivna v razredu, povsod sva bili z Ano zraven.« V Ljubljano so se vozili z vlakom, v predzadnjem vagonu: »Bili smo veliki prijatelji, vse smo počeli skupaj, polno je bilo zabave ... Tam sem spoznala tudi moža Petra. Ko je šel v vojsko, še ni bil moj fant. Bil je tih, podoben mojemu očetu, skupaj sta vse večera igrala šah, takoj so ga sprejeli v našo družino. Poročila sva se leta 1964. Najprej sva do leta 1974 živela v Domžalah, v skromnem stanovanju pri nas doma, potem pa sva začela obnavljati del hiše v Radomljah, ki ga je podaril tast in kjer še vedno živiva. Težko, zelo težko sem zapustila Domžale, še dolgo sem govorila, da grem domov v Domžale. Radomlje so bile takrat vas, s trgovino in pošto. Ni se prav veliko dogajalo. Ko se je mož zjutraj z avtom odpeljal, sem ostala tu sama.«
Imela je najlepši poklic
Po končanem učiteljišču je takoj začela poučevati: »Prvih devet let sem poučevala v Dobu, pod trdo roko ravnatelja Terčka. Pouk se je začel ob osmih, a ob pol osmih je že stal na hodniku in čakal, če kdo zamuja. Gledal je na svojo uro, šolsko uro in nas, ki smo prihajali. Motilo me je, da je bilo premalo človečnosti, nikoli nobene pohvale. Potem nas je naenkrat odšlo kar devet. Vza-doščenje mi je bilo, da je le priznal, da mu bodo ušle vse najboljše učiteljice.« V tistem času je bila tudi neprofesionalna predsednica domžalske mladinske organizacije, saj so jo za to kar nekako določili: »Ko so hoteli, da bom profesionalna predsednica, sem začela jokati. Hotela sem učiti. Zato sem šla na učiteljišče. To je bil moj sen. Ta-
Meni so pesmi izpoved, ki mi olajša življenje, bolečina se malo izgubi. Zdaj, ko smo starejši, odhaja veliko ljudi, ki sem jih imela rada. Takrat mi pomaga pisanje.
ko sem to lahko delala neprofesionalno.« Že na učiteljišču je bila sprejeta v Zvezo komunistov: »Ko sem to povedala doma, me je mama vprašala, če vem, kdo je komunist. Povedala sem svojo definicijo, mama pa je rekla, naj si zapomnim, da je komunist tisti, ki lačen prelomi kos kruha in ga da pol prijatelju. To me je potem v organizaciji, ki mi je bila velik vzor, vseskozi spremljalo. Všeč mi je bilo, da smo imeli na učiteljišču sestanke skupaj s profesorji, ponosna sem bila, da so me tako odlični ljudje sprejeli medse. Ko sem pozneje spraševala ljudi, če bi vstopili v ZK, so večkrat rekli, da bi že šli, če bi bilo več takšnih, kot sem bila sama. V meni je bilo vedno veliko idealizma, želje spreminjati svet. Sama še vedno vidim lik komunista tako, kot mi ga je položila na dušo mama, pripravljenega pomagati, biti blizu ljudem ... Zato sem se pozneje, ko ni bilo tako, od stranke odmaknila, v SD nisem videla naših naslednikov.«
Z jokom v pokoj
Sledilo je 26 let poučevanja na OŠ Preserje pri Radomljah: »Preserje je treba poudariti, krajani so občutljivi glede tega, saj so Pre-serje zaradi enakega poimenovanja kraja pri Borovnici izgubile ime pri železniški postaji, tovarnah Lek, Lip in Induplati. Zato so zahtevali vsaj šolo.« To je bila velika sprememba, prehod v bolj mestno okolje: »V šoli sem se hitro vključila v delo, dobro smo se razumeli. Vedno sem rekla, da sem direktor v svojem razredu, saj sem svoje učence dobro poznala in tudi inšpektorjem sem jasno pokazala, da ob njihovem nadzoru, ki je trajal kakšno uro, ne morejo spoznati vsega dogajanja v razredu. Po dolgih letih izkušenj sem bila lahko samozavestna.« Najdlje je učila četrti razred. Hudomušni mož ji je rekel, da je v četrti razred hodila tako dolgo, da je morala učiteljica v pokoj: »Ko sem morala v pokoj, sem jokala. Zaprla sem se v razred in se prepričevala, da moram prostor prepustiti mlajšim. Najtežje je bilo prvo leto v začetku septembra. Da ne bi gledala torbic, ki gredo v šolo, sem šla na morje...« Sicer pa je Janka Jerman poleg učenja počela še veliko drugih stvari: »Aktivna sem bila tudi v kraju. Ko smo se preselili, je bilo v Radomljah življenje bolj mrtvo, ni bilo društev. V šoli sem začela s taborniki, planinskim krožkom. Potem se je to iz šole počasi preneslo tudi v kraj, danes je toliko vsega, da komaj vsemu sledim. Ponosna sem, da sem bila med ustanovitelji taborniškega odreda Rod mlinskih kamnov in več kot dvajset let tudi starešina tega odreda.«
Polno življenje v zrelih letih
Pravi, da je z življenjem zadovoljna, z leti pridobiš modrost, spoznaš, kam se splača vlagati energijo in kam ne, kje boš lahko koristen. Spoznaš pot, po kateri je bolj enostavno hoditi. Uživa z možem, z družinama svojih sinov, Sandija in Borisa, predvsem pa z vnuki Klemenom, Laro, Tino in Urošem. »Vnukom moramo biti vzgled. Veliko smo se pogovarjali o vsem, o alkoholu, dro-gah in vse jim je bilo potem bolj jasno. Do vnukov smo drugačni kot do svojih otrok, ker imamo do njih manj dolžnosti in nismo v celoti odgovorni za njihovo vzgojo.« Na po-
lici v dnevni sobi ima njihove fotografije in vsa raznežena pravi: »Vsak je drugačen, nekaj posebnega. Veliko smo bili skupaj, ko so bili mlajši. Hodili smo na sprehode, v hribe, brala sem jim pravljice. Še vedno radi pridejo na obisk.« Rada tudi potuje. Z Lipo imajo čudovita potovanja in zanje je vredno varčevati. Tudi gibanje ji je bilo vedno pomembno. Zjutraj zgodaj vstane in gre na Homški hrib, malo hodi, malo teče. Pred leti jo je že močno bolelo koleno, a se je počasi umirilo. Tudi njene dneve v pokoju (15 let bo letos) zaznamuje športna rekreacija v polni meri. Že več kot 25 let v Radomljah vsak četrtek vodi telovadbo za upokojenke. Med njimi so tudi mame bivših učencev, ki so imeli sprva kar 'rešpekt' do nje. Občasno gre zjutraj tudi potelovadit s Šolo zdravja. A na prvem mestu je delo pri Lipi, Univerzi za tretje življenjsko obdobje. Tam vodi pohodniško sekcijo in telovadbo ob petkih, sodeluje pa tudi pri kolesarjenju: »Vsak ponedeljek je pohodniški izlet, zberemo se, kdor pride, pride, ne glede na vreme, in potem gremo. Če je slabo vreme, nas rešuje Primož, drugače pa gremo tudi višje in dlje. Skupaj na leto naberemo tudi več kot 30.000 višinskih metrov. Oblikovala se je prijateljska skupina, skupaj praznujemo rojstne dneve, imamo svojo himno, zelo smo povezani.« Aktivna je v literarni delavnici, kjer mesečno pripravi pogovor o prebranih knjigah. Seveda veliko bere, prozo in poezijo: »Knjig tudi veliko kupim, najbrž se jih je nabralo že več kot 2000. Pa še nekaj moram omeniti, neskončno uživam tudi pri Pravljicah za odrasle v knjižnici, Luka in Mirjam nam jih odlično predstavita in nas opozorita na popolnoma nove stvari v njih, ki jih sami ne bi nikoli opazili. Tudi sicer rada obiskujem številne pogovore in prireditve. To mora ostati, prav je, da občanom ponudimo tudi stvari, ki so zastonj in kvalitetne hkrati.« □
slamnik@kd-domzale.si
v SPOMIN
JOŽE KARLOVSEK - VELIKAN SLOVENSKE NARODOPISNE DEDIŠČINE
V V
50 let od smrti velikega Domžalčana
50 let je minilo, odkar je 22. oktobra 1963 odšel Jože Karlovšek, Domžalčan, ki se je s svojim gigantskim delom in neverjetnim opusom, kakršnega je pustil za seboj, zapisal med velike slovenske ljudi, o katerih so bo govorilo toliko časa, dokler bo obstajal slovenski rod.
Bil je velik, največji ljubitelj in ustvarjalec slovenskega ornamenta, navdušenec nad staro, po slovensko narejeno stavbno dediščino in stavbarskim izročilom naših dedov. Bil je učitelj mnogih generacij na Obrtni šoli v Ljubljani, kjer je s svojim navdušenjem gojil in krepil slovensko nacionalno zavest in prispeval k ozaveščenosti, kako dragocena in edinstvena je naša identiteta z vsem, kar se iz preteklosti pretaplja v prihodnost. Spoštovati in občudovali so ga njegovi sodobniki, sam Jože Plečnik ga je v dokumentih in pismih, ki so ostala iz njunega dopisovanja, naslavljal z 'Velecenjeni gospod arhitekt'!
Vse to in še veliko več označuje tega našega človeka, ki je bil sicer Dolenjec, iz Šmarjete, a je v Domžalah preživel večino svojega sicer kratkega življenja. Hvaležni smo mu, velikemu Domžalčanu, zato se ga s spoštovanjem in občudovanjem spominjamo tudi zdaj, ko ga že pet desetletij ni več med nami. To je članek o njem.
Njegov svet je pisan, barvit, razkošno domiseln . . .
To je poseben svet: pisan in barvit, zanimiv ter domiseln, poln v preteklih stoletjih ustvarjenih krasilnih podrobnosti, pozabljen in odrinjen v pozabo, pa tudi precej zaznamovan z ironijo. To je svet, ki je pomenil lepoto nekdanjim Kranjcem in Slovencem kjerkoli so živeli, da so ob ornamentih rekli: »To je lepo!« Deset tisoče ornamentov so shranili nekam v današnjo pozabo naši predniki, ornamentov, ki so krasili in lepotili predmete tistih, že zdavnaj pobeglih časov.
Tedanji prebivalci pa niso krasili le predmetov, celo hiši, leseni, revni, majhni, a topli so poskušali z dletom in žago vdihniti nekaj tega okrasja, ki je izhajalo iz njihovega občutja in razumevanja lepega, ki zdaj živi le še v spominih, v predalih, v orume-nelih knjigah in med platnicami map, ki jih nikoli več nihče ne odpre . . . Jože Karlovšek, gradbeni tehnik, doma iz Šmarjete na Dolenjskem, pa je bil mož, ki je ljubil, neskončno ljubil te stare slovenske ornamente, zbiral motive in preučeval slovensko stavbarsko - tedaj pretežno leseno - arhitekturno dediščino. Temu delu je povsem sam, nerazumljen in celo zasmehovan, češ ali se zavedaš, s kako nepomembnimi rečmi se vendar ukvarjaš, posvetil življenje. Kratko! Namenjenih mu je bilo doživeti le 63 let. To je zgodba njegova življenja, pred nami je delo velikega ljubitelja lepote, kot jo je videl in menil, da se zanjo ogrevajo tudi Slovenci.
Nekaj o njegovih mladih letih
Jože Karlovšek je bil doma s Šmarjete na Dolenjskem, rodil se je v kar premožni družini z osmimi otroki. Očetu Janezu, gostilničarju in trgovcu, ter mami Amaliji, se je rodil 12. februarja 1900. Po srečnem otroštvu, ki ga je zaznamovalo bogastvo dolenjskega izročila ljudske umetnosti ter lepe podeželske arhitekture, je končal nižjo gimnazijo v Novem mestu. Leta 1923 je z odličnim uspehom opravil maturo na Srednji tehniški šoli v Ljubljani. Že tedaj je kot dijak prejel prvo nagrado za razstavljene projekte in druge izdelke, ki sta jo podelili zadruga stavbenikov in Zadruga tesarskih in zidarskih mojstrov. Leta 1948 je dosegel naziv višjega gradbenega tehnika. Poročil se je z Vero Vebletovo, v zakonu pa se jima je rodilo pet otrok. V Domžalah sta si Karlovškova postavila hišo, ki je bila vse do konca njegovega kratkega življenja topel družinski dom.
Dela je opravil za tri življenja
Jožetu Karlovšku ni bilo usojeno dolgo življenje, saj je umrl 22. oktobra 1963, je pa
ostalo njegovo ime zapisano med najbolj ustvarjalnimi Slovenci. Z izredno pridnostjo in idealizmom je Karlovšek dobršen del življenja posvetil študiju in zbiranju gradiva o naši ljudski umetnosti, zlasti slovenskim ornamentalnim motivom. Čakala ga je težka naloga to gradivo ne le evidentirati, s svojo ustvarjalnostjo je zbrano tudi nadgradil, obogatil in uredil. Izpod njegovih rok so zasijali tisoči popkov in cvetnih nastavkov. Potem se je lotil razcvetelega cvetja, listov, kompozicij in vsega, kar se mu je razodevalo v raziskovanju bogastva lepega. Lepega po slovensko. Dolga leta je prebil, sklonjen nad risarskimi mizami, zaljubljen v delo, ki mu je (brez pretiravanja lahko rečemo) posvetil življenje.
Strokovnjak za ljudsko arhitekturo
Potem je s svojim zanimanjem, ki ni poznalo površnosti, segel tudi na področje ljudske arhitekture. Prepotoval je najprej domačo Dolenjsko ter narisal ali vsaj fotografiral vse, kar se mu je zdelo vrednega, lepega, pomembnega. Z velikim zanimanjem je beležil, skiciral in zapisoval podatke o stari slovenski arhitekturi ter ohranil za današnje rodove neprecenljiv fond tistega, kar je do danes zaradi minljivosti materiala že odšlo iz slovenske krajine, po njegovi zaslugi pa ne tudi iz slovenski zavesti ali zavedanja. Zbrano gradivo o slovenski kmečki stavbni dediščini je uredil in objavil v treh knjigah Slovenska hiša (I. del) leta 1927, Slovenska hiša (II. del) leta 1928 in Slovenski domovi v letu 1939.
Zaradi vsega postorjenega za področje ohranjanja slovenske stavbne dediščine danes študentje arhitekture ne morejo mimo njegovega arhitekturnega prispevka.
Ničesar ni prezrl ali postavil na manj opazno mesto
Jože Karlovšek je prepotoval vso slovensko domovino. Nič se mu ni zdelo manj vredno. Kmečka hiša z vsemi podrobnost-
mi, znamenja ob poteh, oltarji, pohištvo, tkanina in vezenine, keramika, kovani izdelki, vse se mu je zdelo pomembno, ko je nekaj opredelil za tisto, čemur rečemo slovenska samosvojost oblikovanega hotenja po ljudsko.
Šest knjig je ostalo za njim in na stotine člankov, strokovni študij o ornamentu, mnogo skript, ki jih je napisal za dijake na srednji šoli, kjer je učil, ter nepregledna zakladnica ustvarjenih podob . . . Posebnih, nenavadnih slik . . .
Tehnika se je imenovala - batik tehnika
Velik del časa je prebil, sklonjen nad lesene ploskve, na katerih je na poseben način upodabljal pravljične motive, posebej pa podobe slovenskega duhovnega življenja. Z njimi je poskušal segati v izročilo praslovanskega skupnega življenja, pred našimi očmi zaživijo najrazličnejša mitološka bitja in različni slovenski bogovi, ki jih danes ne poznamo več. Te podobe, urejene v čudne strašljive kompozicije, je najprej naslikal na leseno ploskev, nato pa je naslikane obrise likov na sliki z drobnimi rezili in dleti tako dolgo dolbel, da so nastale kaka dva milimetra globoke zareze. Te zareze je potem napolnil s posebnim polnilom, ploskev zbrusil, nato pa je vso sliko s posebnim postopkom lužnega barvanja pobarval in na koncu dosegel lazurni lesk.
V omenjeni tehniki, katere iznajditelj ter prvi uporabnik je bil, se do tedaj seveda še nihče ni poskušal, tako da imamo v njegovih slikah svojevrstno izjemnost likovnega izraza, katere še nihče ni prekosil, vprašanje pa je, koliko je bilo doslej umetnikov, ki so se poskušali (brez Karlovškove tehnološke informacije) lotiti te tehnike. Znani slikar poudarjeno slovenskega izraza, Maksim Gaspari, je o Karlovškovih izdelkih v tehniki batik napisal: »Karlovškov način poslikanja leta z lužnimi barvami posrečeno in tehnično brezhibno posnema lepoto intarzije. Vsebinski motivi iz slovenskega
pravljičnega sveta in spretna uporaba narodne ornamentike imenitno dopolnjujejo njegov delovni opus, predvsem pa izvirno povezujejo njegovo delo.« Karlovšek je v slovenskem merilu opravil izjemno delo, po mnenju mnogih neprecenljivo in po krivem skoraj pozabljeno. Umetnostni zgodovinar, prof. dr. Nace Šumi, je za radijsko oddajo o Jožetu Karlovšku povedal tole: »Jožeta Karlovška uvrščam med najbolj ustvarjalne Slovence. Bil je vsestranski mož, človek sinteze. Svoja obzorja je oblikoval tako, da se je znašlo v njegovem življenju vse tisto, kar je ljubil. Njegovo delo je bila ena sama ljubezen, zato je bil lahko tudi tako uspešen. Področje, ki ga je obdeloval, je z neomajno vztrajnostjo in nenehno ustvarjalnostjo pripeljal tako daleč, kot ni uspelo niti akademikom. Bil je človek, ki ne bo nikoli izginil iz slovenskega spomina. Tak človek, ki je opravil tolikšno delo, preprosto ne more utoniti v pozabo.« Tudi Domžalčani ga ne moremo in ga ne bomo nikoli pozabili.
Matjaž Brojan
Knjige Jožeta Karlovška:
•	»Slovenska hiša« I. del (1927), izdala in založila O. S. G. T. v Ljubljani;
•	»Slovenske hiša« II. del (1928), izdala in založila O. S. G. T. v Ljubljani;
•	»Slovenski ornament« Zgodovinski razvoj (1935), izdalo udruženje diplomiranih tehnikov v Ljubljani;
•	»Slovenski ornament« Ljudski in obrtniški izdelki (1935), izdalo udruženje diplomiranih tehnikov v Ljubljani;
•	»Umetnostna obrt«, Splošen razvoj in naš slog (1938), izdalo in založilo Obrtniško društvo v Ljubljani;
•	»Slovenski domovi« (1939)
•	»Slovenske bajeslovne in pripovedne podobe« (še neobjavljeno gradivo) -1959 Ljubljana
Jože Karlovšek - 50 let mineva od njegove smrti
Na tisoče ornamentov je v veliki ljubezni do tovrstne duhovne dediščine zaznamoval veliki Domžalčan.
Karlovšek je ustvaril čudoviti svet ornamentalnih motivov, med njimi tudi več kot 3000 motivov nageljna.
Njegovo delo - slika v batik tehniki. Jože Karlovšek je inovativno zasnoval omenjeno tehniko in v njej izdelal skoraj 100 takšnih slik.
Karlovškova domača vas Šmarjeta. Njegov dom je velika hiša v središču vasi - ob levem robu slike v sredini.
Reseda
medicinski center
Osnovne dejavnosti: kardiologija, pulmologija, alergologija dermatovenerologija, flebologija nevrologija, revmatologija
Estetska, laserska in RF medicina: estetska medicina lasersko zdravljenje v ginekologiji lasersko ali RF zdravljenje krčnih žil
Ultrazvočne preiskave: srca, trebuha, prostate vratnih arterij, ščitnice, mehkih tkiv arterij in ven nog
Medicina dela, prometa in športa:
pregledi voznikov pregledi uslužbencev razširjeni sistematski pregledi
Podjetje DIC Kecelj d.o.o. se je z dnem 6.5.2013 preimenoval v podjetje REMEDA, Medicinski center Domžale d.o.o., ambulantna dejavnost pa se je preselila v pritličje Medgeneracijskega centra Bistrica za stavbo Mercatoija in Knjižnice Domžale.
REMEDA, Medicinski center Domžale d.o.o. Medgeneracijski Center Bistrica, Cesta talcev 10, Domžale T: 08 20 55 436 E: info@remeda.si www.remeda.si delovni čas: pon.-čet. 7.00 - 19.00 pet. 7.00 - 15.00
DRUŠTVA
slamnik@kd-domzale.si
na kratko
Poročilo Centra požarne varnosti za avgust
Poklicni gasilci Centra požarne varnosti smo v avgustu pogasili osem požarov, posredovali pri sedmih prometnih nezgodah in še šestkrat nudili pomoč občanom ob raznih nesrečah. Vsega skupaj je bilo 21 posredovanj.
11.08. je na avtocesti, tik za uvozom Domžale, v smeri Krtine, romunskemu vozniku kombiniranega vozila s priklopnikom počila pnevmatika. Izgubil je nadzor nad vozilom, zato se je vozilo prevrnilo na bok ter obstalo na prehite-valnem in voznem pasu. V vozilu je bilo poleg voznika še sedem potnikov, od tega en otrok, ki se je lažje poškodoval. Prihod na kraj nesreče je bil močno otežen zaradi nepravilnega razvrščanja ostalih udeležencev v prometu. Po opravljenem protinaletnem in požarnem zavarovanju kraja smo preverili zdravstveno stanje poškodovancev. Nato smo odklopili baterije na vozilu in preprečili iztekanje motornih tekočin in pogonskega goriva. Po izvedenih ukrepih smo po dogovoru s policisti s tehničnim posegom ločili priklopnik od vlečnega vozila. S pomočjo dvigala smo kombinirano vozilo postavili nazaj na kolesa in ga premaknili na odstavni pas. Po čiščenju vozišča in opravljenih formalnostih smo zapustili kraj dogodka.
Prek 112 smo 15.08., ob 21.43, dobili poziv, da je na avtocesti iz Domžal proti Šentjakobu prišlo do prometne nesreče. Do nesreče je prišlo zaradi neprevidnosti, saj se je voznica osebnega vozila zaletela v zadek kombiniranega vozila. Pri trku je vozilo ostalo na mestu, kombi pa se je ustavil šele dvesto metrov od kraja nezgode. Prva skupina gasilcev je pomagala reševalcem pri oskrbi ponesrečenke ter odklopila baterijo in posula cestišče z absorberjem pri prvem vozilu. Druga skupina pa je zavarovala drugo vozila, nudila razsvetljavo nezgode ter očistila cestišče pri drugem vozilu. Na kraju dogodka so bili prisotni tudi policija in delavci Darsa. Ponesrečenko so domžalski reševalci odpeljali v Klinični center v Ljubljani.
21.08. so nas prek številke 112 prosili za pomoč pri prečrpavanju pogonskega goriva, ki je iztekalo vlačilcu na avtocesti iz Krtine proti Domžalam. Po opravljenem ogledu smo z razpiralom odprli podaljšan zaščitni pokrov za gorivo in s tem naredili potrebno odprtino, da smo lahko prečrpali 400 litrov pogonskega goriva. Darsovi delavci so z večjo količino ab-sorberja posuli cestišče. Na cesto se je razlilo približno 50 litrov pogonskega goriva. Avtocesta je bila prevozna le po prehitevalnem pasu. Vzrok nesreče sta
bili odtrgani kolesi, zaradi katerih se je
vozilo nagnilo, posledično pa je iz rezervoarja iztekalo gorivo. Voznik ni utrpel nobenih poškodb.
23.08. smo dobili poziv, da gori kamion na avtocesti med Domžalami in Lukovi-co. Ko smo prispeli na kraj dogodka, je bil kamion popolnoma v plamenih. Takoj smo naredili iz vozil tri napade in pričeli gasiti. Ker je bil požar popolnoma razvit, smo zaradi tovora, ki ga je kamion prevažal, pričeli gasiti s peno. Uspelo nam je rešiti ves tovor. Med intervencijo smo zaradi večje porabe gasilnih sredstev za pomoč zaprosili še gasilce iz PGD Domžale mesto, PGD Dob in PGD Studenec. Ko smo požar pogasili in sanirali, so prostovoljni gasilci zapustili kraj požara, sami pa smo iz rezervoarja prečrpali 350 litrov pogonskega sredstva. Na kraju dogodka so bili tudi uslužbenci Darsa, ki so nam pomagali pri sanaciji cestišča. Poškodovanih ni bilo.
V Preserjah pri Radomljah je 29.08 prišlo do požara na podstrešju stanovanjsko--gospodarskega poslopja zaradi tehnične napake na grelniku sanitarne vode. Občanka je opazila širjenje dima iz ostrešja, zaradi njenega prisebnega ravnanja in takojšnjega obveščanja sta bili gasilski enoti pravočasno na mestu in preprečili širjenje požara prek požarnega zidu na gospodarski del. Tam je bilo shranjeno več ton sena. Po prihodu na kraj in krajšem posvetovanju z lastnico smo z ročnim gasilnim aparatom izvedli presek ognja med stanovanjski delom objekta in senikom. Nato smo z uporabo izolir-nega dihalnega aparata izvedli notranji napad in dokončno pogasili požar. Gašenje in sanacijo smo izvajali skupaj z gasilci PGD Homec. Poškodovan je bil del ostrešne konstrukcije, grelnik vode pa je bil uničen. Opravili smo temeljit pregled objekta in odstranili ostanke grelnika in ožganine. PGD Homec je ostal na požarni straži.
A. V.
Ob 70-letnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Kampor na Rabu
Ker ni jih več, so vsepovsod, saj smrt jih je življenju darovala .
Društvo izgnancev Domžale Za uvod sem si izbrala verze pesnika Grudna, ki so vpisani na osrednjem spomeniku v spominskem parku Kampor na Rabu, v katerem so italijanski fašisti v času od poletja 1942 do 11. septembra 1943 zaprli skoraj 15.000 domoljubov, največ s Hrvaške in Slovenije, med njimi so bili številni ljudje, posebej pa so trpeli otroci in matere. V nečloveških pogojih je umrlo več kot 4.000 izgnancev.
Društvo izgnancev Domžale je že večkrat organiziralo obisk spominske slovesnosti, s katero se vsako leto spomnimo nečloveškega trpljenja ter osvoboditve koncentracijskega taborišča. Letos smo Rab obiskali skupaj z Društvom vojnih invalidov Domžale. 50 udeležencev je spoznavalo Rab ter glavno mesto Rab, obiskali pa smo tudi Goli otok, se seznanili z njegovo zgodovino, na poti domov pa si ogledali še trdnjavo in cerkev Trsat ter se sprehodili po Reki. Spremljala nas je vodička Jožica Polanc.
Mednarodne slovesnosti ob 70-letnici osvoboditve zloglasnega koncentracijskega taborišča Kampor se je letos udeležilo zelo veliko ljudi, med njimi več kot 300 iz Slovenije. Po igranju hrvaške, slovenske in evropske himne smo prisluhnili številnim
Nasmehnimo se življenju
Druga sončna nedelja v septembru je bila kot naročena za tradicionalno srečanje članov Slovenskega društva Transplant (SDT) - sekcije srčnih in pljučnih transplantirancev in naših svojcev.
Slovensko društvo Transplant
Smo le delček velike družine transplan-tiranih, ki z velikim spoštovanjem in neizmerno hvaležnostjo do naših neznanih darovalcev in njihovih družin živimo podarjeno življenje.
V	zgodnjih dopoldanskih urah smo se z veliko dobre volje zbrali v Športnem parku Domžale in se takoj napotili na ogled Me-načenkove domačije.
Po uvodnem nagovoru nam je ga. Ana Cajhen na enostaven, a zanimiv način predstavila zgodovino domačije in življenjsko zgodbo družine Ahčin, ki je v njej domovala. Mlajši obiskovalci so občudovali prijaznost in toplino, ki izžareva iz prostorov, pohištva in predmetov, ki jih je družina pred mnogimi leti s pridom uporabljala. Starejši smo se z nostalgijo spominjali časov, ki so za vedno izgubljeni.
V	Slamnikarskem muzeju smo se ob toplem sprejemu skrbnika muzeja, g. Romana Kosa, okrepčali z dobrotami, ki jih je pripravila družina Kračun. Potem smo si ogledali film o mestu Domžale in okolici.
G. Kos nam je predstavil zgodovino slamnikarstva v Domžalah. Le-to je marsikateri družini pomenilo vsakdanji kruh oziroma glavni vir dohodka. Pletilja in šivilja sta nam prikazali, kako trnova je pot od snopa slame do modnega klobuka. Po vsem videnem in slišanem enotno pozdravljamo pobudo g. Milana Mariniča,
»Ko v nošo se odenem ...«
Praznovanje 660-letnice prve omembe Radomelj se še kar nadaljuje
govornikom, med katerimi je bila tudi slovenska ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Anja Kopač, govorila pa je tudi Ljubica Jelušič, poslanka DZ RS. Posebej ganljiva so bila pričevanja nekaterih preživelih taboriščnikov. V kulturnem programu so nastopili pevci in recitatorji iz občin Loški potok in Kočevje, udeležence sta pozdravila tudi župana teh dveh občin. Naša delegacija, v kateri so bili predstavniki Društva izgnancev Domžale in Društva voj -nih invalidov Domžale, je položila venec k spominskemu obeležju, bili pa smo tudi edini, ki smo na predlog predsednika Društva izgnancev Domžale, Jožeta Kvedra, nosili slovensko in občinske zastave.
Mednarodna slovesnost v Kaporju na Rabu je izzvenela v spomin na vse žrtve vojne, predvsem pa v opomin, da se te ne smejo več ponoviti. Društvo izgnancev Domžale bo prihodnje leto organiziralo obisk koncentracijskega taborišča Dachau, v katerem je med sto tisoči zapornikov trpelo in umrlo tudi veliko Slovencev, med njimi tudi sorodniki članov našega društva.
Vera Vojska
Turistično društvo Radomlje Leta 2013 si bodo prebivalci Radomelj zanesljivo dolgo spominjali, saj je bila v kraju vrsta prireditev, namenjena 660-letnici prve omembe kraja. K prijetnejšim dnevom, tednom in mesecem v tem letu so prispevala tako krajevna skupnost kot vsa društva. V septembru je bilo tako na vrsti zelo aktivno Turistično društvo Radomlje. Ker je ena izmed njihovih dejavnosti tudi ohranjanje kulturne dediščine in ker so
v	kraju številne narodne noše, so se odločili za razstavo z naslovom 'Ko v nošo se odenem'.
Razstavo je za sekcijo narodne noše Turističnega društva Radomlje, v Kodro-
vi	dvorani v Kulturnem domu Radomlje, pripravila gospa Veronika Pogačar, ki ob tem ni pozabila povedati, da se prav v Radomljah spoštljivo ohranja oblačilna dediščina prednikov, o čemer smo se lahko prepričali sami, saj je bilo na razstavi predstavljenih nekaj izbranih, posebno lepih primerkov narodnih noš, tudi meščanskih oblačil, peč, avbic, tudi najlepše z Dni narodnih noš v Kamniku in vezenin, ki jih je avtorica razstave posebej pred-
stavila in s tem spomnila na pomen ohranitve narodne noše
Pripravili so tudi prijetno odprtje razstave, na katerem je z ljudskimi pesmimi, kot nalašč za predstavitev dediščine, nastopil Dekliški pevski zbor Drouz pod vodstvom Urše Jalševec, povezovalka je bila Zlatka Levstek, številne zbrane, ki so napolnili Kodrovo dvorano, pa je nagovoril tudi Igor Jeretina, predsednik Sveta KS Radomlje.
Razstava 'Ko v narodno nošo se ode-nem' je bila lep kamenček v mozaiku številnih prireditev ob 660-letnici prve omembe Radomelj, ki je opozorila na potrebo po spoštljivem odnosu do narodne noše, ki jo v tem delu občine ne manjka, predvsem pa je pokazala, da Turističnemu društvu Radomlje ne manjka idej, pa tudi, da imajo svoje kraje ter kulturno dediščino radi, zato lahko tudi v prihodnje pričakujemo njihov prispevek k bogatitvi življenja tega dela naše občine. Že konec septembra v njihovi izvedbi lahko pričakujemo razstavo o sokolskem društvu.
Vera Vojska
direktorja Kulturnega doma Franc Bernik, in g. Kosa, da slamnikarstvo v Domžalah spet dobi pomen kot v davnih časih, da se ponovno aktivira že skoraj pozabljena dejavnost.
Hvaležni in z novimi spoznanji smo se napotili na ogled Arboretuma Volčji Potok. Strokovna razlaga g. Matjaža Mastnaka nas je vrnila daleč v zgodovino nastanka tega prečudovitega koščka narave, ki mu je človeška roka podarila obrise in ga čuva ter neguje za prihodnje rodove. Zahvaljujemo se g. Alešu Ocepku, direktorju Arboretuma, ker nam je omogočil ogled.
Zadovoljni in malce utrujeni smo prispeli na Kolovec, kjer se je naše druženje nadaljevalo ob okusnem kosilu gostinstva BBB catering. Druženje transplantiran-cev je za nas velikega pomena. Izmenjava izkušenj in medsebojna spodbuda velikokrat deluje enako kot zdravilo. To je pomembno za vse transplantirance, še posebej za tiste, ki na novo stopajo na pot, ki sta jo tlakovali človeška humanost in dobrota. Naša srečanja in veselje do vsakega novega dne naj bodo spodbuda za vse tiste, ki so še v dilemi glede darovanja organov.
Darovanje organov po smrti je največ, kar človek lahko naredi za sočloveka, da daruje del sebe, da mu daruje življenje. Živimo ga odgovorno in ponosno do vseh tistih, ki so nam ga darovali.
Alojz Mele
Radi se družimo
21. srečanje upokojencev v Pliberku
Tradicionalno srečanje upokojencev v Pliberku v Avstriji vedno privabi veliko ljudi v jeseni življenja. Tudi letos se je že enaindvajsetega srečanja upokojencev iz Slovenije in koroških upokojencev udeležilo veliko ljudi, med njimi člani društev iz Moravč, Domžal, Vira in Lukovice, z njimi pa je bilo tudi nekaj članov Društva vojnih invalidov Domžale.
Na dolgi poti do mejnega prehoda Holmec se je avtobus z udeleženci srečanja z našega konca ustavil na jutranji kavici, ob prihodu v Pliberk pa so nas pričakali in pozdravili predstavniki domačega društva upokojencev ter nas popeljali po sejmu in velikem šotoru, v katerem je bilo dovolj prostora za člane društev upokojencev iz vse Slovenije. Letos je bila udeležba rekordna, saj se je po besedah predsednika koroškega društva upokojencev srečanja udeležilo več kot 1.200 upokojencev iz vse Slovenije.
Srečanje se je po dobrodošlici nadaljevalo v velikem šotoru in zunaj njega, saj je bilo ozvočenje zelo dobro. Prisluhnili smo
številnim pozdravnim nagovorom, med katerimi naj omenim govor predsednika Društva upokojencev Pliberk ter pozdrav priberškega župana Štefana Vizočnika. Organizatorji so pripravili bogat kulturni program in srečelov, zagotovili so tudi dobro hrano in pijačo, ki so jo hitro stregli mladi fantje in dekleta. Med obiskovalci in nastopajočimi je bilo veliko novih članov, med njimi tudi Mešani pevski zbor Društva upokojencev Kamnik, ki so, tako kot člani Društva upokojencev Moravče, stalni gostje. Za udeležbo ima vsekakor zasluge gospa Sonja, vodička, ki organizira avtobusne prevoze in vse ostalo, za kar ji gre javna pohvala.
Sicer pa se je tradicionalno srečanje upokojencev, ki se ga radi udeležujemo, saj nas vedno prijazno sprejmejo, začel z mednarodnim srečanjem godb na pihala ter številnimi nastopajočimi v povorki po pliberških ulicah, pa tudi s sejmom na velikem prostoru, le kupcev je bilo bolj malo.
Vera Vojska
slamnik@kd-domzale.si
DRUŠTVA
O čebelarstvu in zdravilnih rastlinah v Slovenskih goricah
Upravni odbor ČD Krtina Dob je izvedel strokovno ekskurzijo na območje Slovenskih goric.
Čebelarsko društvo Krtina, Dob V
soboto, 7. avgusta, smo se usedli na avtobus v Dobu, pa 'hajd na rajžo' v Slovenske gorice. Po slabih dveh urah smo se ustavili na domačiji Uroševič, kjer so nas pričakali Radivoj, žena Zlata, ga. Lili in vesela harmonika. V cerkvi nas je sprejel tamkajšnji župnik in orisal zgodovino svetišča. Pred občino nas je pričakal sedanji župan, nam zaželel dobrodošlico in nas v avli seznanil z zgodovino in dejavnostmi Občine sv. Ana. Sledilo je povabilo v klet, v občinsko vino-teko, na degustacijo vinskih šampionov letnika 2012. Čebelarji smo mu v zahvalo izročili simbolni slamnik Občine Domžale. Čutili smo ponos župana nad uspehi vinogradnikov in občine.
Pot nas vodila na domačijo zelišč Kol-šek. Sprejela sta nas zgovorna gospa Danica Kolšek in čebelar Jože. Podrobna razlaga o pomenu zdravilnih rastlin z njenega vrta je pritegnila pozornost in sprožila
Planinsko društvo Domžale
21. srečanje na Mali planini
Člani in prijatelji Planinskega društva Domžale ter zvesti obiskovalci Male planine so si letos že enaindvajsetič zapored z markacijo označili zadnjo avgustovsko nedeljo, ko se v idilični naravi zberejo ljubitelji gora in pohodniki. Tudi letos je bila narava čudovita, a zavita v meglo, vse deževje, ki smo ga pogrešali v juliju in avgustu, pa se je zlilo prav na dan domžalskih planincev. Udeležba na sicer vedno dobro obiskani prireditvi je bila zato zdesetkana, česar pa ne moremo reči za živahno vzdušje in dogajanje v prenovljenem Domžalskem domu.
V postojanki na 1534 m nadmorske višine se sicer ni zbralo toliko planincev kot julija na Zlatorogovi transverzali ponosa, ko je dom ob obisku kar 758 pohodnikov kar pokal po šivih, je bilo pa kljub vre-
menskim razmeram prijetno in glasno. Družba z ansamblom Pr'jatli na čelu se je skrila v zavetje doma, kjer je kot vedno dišalo po okusnih domačih jedeh, s katerimi oskrbnik vedno razveseli obiskovalce od blizu in daleč. Slika razmočene planine se je z dviganjem megle razkrila že dopoldne in najbolj vztrajne pohodnike nagradila z lepim sprehodom po s pastirskimi hišicami posejani zeleni planini. Vabljeni na prijeten sprehod med zelenice priljubljene pohodniške destinacije in v Domžalski dom, če ne prej, ob naslednjem, že dvaindvajsetem tradicionalnem srečanju domžalskih planincev.
Dogajanje v Planinskem društvu Domžale lahko spremljate tudi prek spletne strani Planinskega društva Domžale: http://www.pdd.si
mnogo vprašanj, na katera smo dobili odgovore, saj menda za vsako bol raste zel, le vedeti je treba, kako jo uporabiti. Čebelarsko dejavnost nam je predstavil g. Jože, sicer predsednik tamkajšnjega društva sv. Ana, ki šteje 15 članov. Pokušina raznih čajev, medu, prikaz izdelanih tinktur in mazil v delavnici oziroma zemljanki je pritegnila pozornost navzočih. Za tem smo se odpeljali na domačijo Kapl na Dražen vrh. Ogledali smo si ohranjene predmete in orodja za pomoč pri kmečkih delih, hiše in poslopja - kot muzej na prostem - kulturne zapuščine tega območja.
Pot nas je nato vodila do Spodnje Ščav-nice na turistično kmetijo Benko, na pozno popoldansko kosilo. Nasmejani in veseli smo čebelarji in prijatelji čebel na večer zapustili Slovenske gorice, se zahvalili gostiteljem in odrajžali domov. Naj medi!
JANKO KOKALJ
na kratko
Društvo izgnancev Domžale V novih prostorih
Člani in članice Društva izgnancev Domžale, ki tudi v letošnjem letu nadaljuje dejavnosti, ponovno obveščamo, da so uradne ure ob ponedeljkih, od 9. do 10. ure, v prostorih Društva vojnih invalidov Domžale, na Ljubljanski cesti št. 87 (tik ob slaščičarni Lenček).
"tttp
V novih prostorih
Ob obisku lahko dobite vse potrebne informacije. Vse, ki še niste, pa vabimo, da plačate članarino za leto 2013. Do konca letošnjega leta načrtujemo obisk Strunjana v času zorenja kakijev, ko boste imeli priložnost podrobne seznanitve z omenjenim sončnim sadežem, v okviru obiska Strunjana pa načrtujemo tudi voden ogled solin in ogled drugih zanimivosti. O ekskurziji boste vsi prijavljeni pravočasno obveščeni.
Vera Vojska
iz NAŠIH VRTCEV IN ŠOL
slamnik@kd-domzale.si
POVABILO V GLASBENI SVET
DR. VERONIKA ŠAREČ, glasbena pedagoginja in vodja Inštituta za zgodnjo glasbeno vzgojo, Glasbeni svet
Veronika Šarec, mamica treh otrok, glasbena pedagoginja, ki že šestnajst let v Glasbeni šoli Domžale poučuje orgle, se je ob rednem delu odločila stopiti na samostojno pot ter slovenskim staršem in otrokom ponuditi nekaj, kar je v svetu že zakoreninjena tradicija, pri nas pa žal velika pomanjkljivost - zgodnjo glasbeno vzgojo.
Špela Keber Foto: Iztok Dimc
Kajti na vprašanje kdaj začeti z glasbeno vzgojo prepričljivo odgovarja: »Čim prej, takoj oziroma nikoli ni prezgodaj in nikoli tudi ni prepozno.«
Ste glasbena pedagoginja, ki že šestnajst let poučuje klavir in nauk o glasbi v Glasbeni šoli Domžale. Igrate tudi orgle in pred kratkim ste ustanovili svoj Inštitut za zgodnjo glasbeno vzgojo, Glasbeni svet. Kako se je v vas rodila takšna ljubezen do glasbe, da je glasba postala vaše življenjsko poslanstvo? Korenine so gotovo v moji družini. Moji starši so bili in so še vedno pevci, že od ranega otroštva sem poslušala petje, na ta način pa sta v meni verjetno vzbudila ljubezen do glasbe. Njuna velika želja je bila, da se začnem šolati tudi glasbeno, tako da sem šla v drugem razredu osnovne šole v Glasbeno šolo Domžale, kjer sem se začela učiti klavir. In temelj je bil vzpostavljen. Naslednja oseba, ki je bila zelo pomembna, je bila moja učiteljica klavirja v Glasbeni šoli Domžale, Marija Matičič, ki je ljubezen do glasbe dobesedno prelila vame. Prvih šest let sva se borili, ali bom vadila ali ne bom, potem pa sem začela z veseljem vaditi in tako je šlo naprej. Pripravila me je na srednjo glasbeno šolo. Nadaljevala sem na Akademiji za glasbo, kjer je bil študij že malo bolj svoboden, in vedno bolj sem se zavedala, da me zanimata glasbena pedagogika in glasbena zgodovina. Na Akademiji za glasbo sem imela dobro zaslombo v zaslužnem profesorju, dr. Primožu Kuretu, ki je bil ves čas moj mentor - na dodiplomskem študiju, na magistrskem in potem doktorskem. Tako kot moji starši, je tudi on vedno verjel vame, da sem sposobna, tudi ko sem rekla, da ne morem več, ne znam, ne zmorem. In tako je šlo to naprej do danes.
Kakšno je primerno glasbeno okolje za najmlajše, kaj lahko starši naredijo, da v otroku prebudijo in spodbudijo ljubezen do glasbe?
Ogromno. Ali skoraj vse. Najpomembnejše je domače okolje. Lahko rečemo, da je glasba vrednota, ki jo otrok razvija v zgodnjem otroštvu, tja do petega, šestega leta, in nas potem spremlja vse življenje. Otrok sliši že v nosečnosti, ko je še v maternici. Tam nekje od polovice nosečnosti naprej. Kar posluša mamica, posluša tudi otrok. In če mamica poje, otrok to že sliši. Ko se rodi, sliši mamin glas in ga prepozna. In če mu je mama že prej pela, je to že nekaj znanega. Potem otrok ves čas opazuje, kaj se dogaja okrog njega. Če starši živijo z glasbo, če živijo kvalitetno glasbeno življenje, bo otrok razvil to vrednoto. Kvalitetno glasbeno življenje pa pomeni, da se veliko poje, po možnosti tudi igra, če znamo, da se sproščeno in z veseljem gibamo ob glasbi, gremo na koncert poslušat kakšne pevce ali instrumentaliste, predvsem pa je pomembno bogato, raznoliko glasbeno življenje, ne samo v smeri klasične glasbe.
V glasbi je več zvrsti in v vsaki zvrsti
Glasba je vrednota, ki jo otrok razvija v zgodnjem otroštvu, tja do petega, šestega leta in ki nas potem spremlja vse življenje. (...) Če starši
•sr • ••	■	■	v	v* ••
živijo z glasbo, ce živijo kvalitetno glasbeno življenje, bo otrok razvil to vrednoto.
se najde kvaliteta. In ta je pomembna. Izredno pomembna je tudi ljudska glasba, da se poje ljudske pesmi, pleše ljudske plese, da je to del življenja. Pomembno je tudi, da se otrokom prilagodimo. Da jim ponujamo vsebine, ki so primerne zanje. Da so to pesmice z vsebino, ki jo razumejo, ki jim je prijetna, domača, ki so enostavne, da jih potem sčasoma lahko zapojejo. Tako se v otroku ves čas gradi ta vrednota, in ko vstopa v šolo, so te vrednote že precej izdelane, ponotranjene. Pozneje se teže rojevajo, čeprav je tudi mogoče, a z večjimi težavami in z več truda.
S kako malimi otroki pa je primerno začeti obiskovati koncerte?
V naši glasbeni šoli so dobrodošli vsi. Seveda so starši tisti, ki so zadolženi za to, da otroka, če moti, umirijo ali gredo z njim malo ven in pridejo potem nazaj, ko se umiri. Ko bo šel otrok prvič na koncert, bo verjetno zelo priden, ker bo
to nekaj čisto novega. Ko bo šel drugič, bo verjetno že bolj nemiren, ko bo šel večkrat, se bo navadil. To je ena od stvari, ki raste z nami.
Po mojem mnenju so ravno koncerti v glasbenih šolah zelo primerni za uvajanje otrok v glasbeno koncertno življenje. Priporočam tudi, da starši otroka že doma pripravijo na koncert. Da se mu reče, da bo to poseben dogodek, se ga lepše obleče, se z njim pogovori - pri treh letih se da z njim že kar lepo pogovoriti, pri dveh je še malo majhen, ampak že deset minut pozornosti je zanj dovolj.
V	naši glasbeni šoli imamo številne koncerte, ki niso dolgi, recimo trideset, štirideset minut, na katerih nastopajo majhni otroci, kjer so kratke točke, zanimive za otroke, ki jih lahko poslušajo in uživajo v tem ter hkrati spoznavajo celo paleto inštrumentov. Medtem ko pet- in šestletniki že zdržijo običajen koncert. Verjetno pa koncert v Cankarjevem domu, zvečer ob osmih pa tja do pol desetih, ni primeren. Bolje je iti na namenske koncerte za mladino.
Kaj vas je spodbudilo, da ste kljub redni službi v glasbeni šoli stopili tudi na samostojno pot ter ustanovili Glasbeni svet, Inštitut za zgodnjo glasbeno vzgojo, ki je neodvisna zasebna ustanova?
V	Glasbeni šoli Domžale učim že od konca študija. Tukaj se zelo prijetno počutim, imamo kvaliteten kolektiv, dosti ustvarjalne svobode, s katero lahko res dobro delamo, in mislim, da vsi skupaj ustvarjamo kvalitetno prihodnost za našo mladino. Res pa je, da sem ves čas, vsa ta leta delala zraven še kaj drugega. Verjetno sem tak človek, da potrebujem nove izzive.
Pred leti sem v glasbeni šoli skupaj s kolegico Lauro Medved Šemrov delala z eksperimentalno skupino štiriletnikov, ki so zelo lepo napredovali, potem pa so se zaradi finančne situacije ta vrata zaprla.
V	meni pa je želja delati z majhnimi otroki - v svetu je to namreč tradicija, v naši državi pa je tu velik primanjkljaj - naprej tlela in misli so delovale po svoje. Potem sem se odločila, da grem
na svoje, ker je to verjetno edina prava pot. V Sloveniji pogrešam zgodnjo glasbeno vzgojo in jo želim prenesti na naša tla. Vendar ne v ameriškem sistemu ali angleškem, ampak v slovenskem, s slovenskimi temelji, potem pa lahko gradimo tudi naprej. K moji odločitvi pa so pripomogle tudi izkušnje z mojimi lastnimi tremi otroki. Videla sem, da se da z glasbo zelo pomagati tudi pri vzgoji. Da velikokrat pride do trenutkov, ko ne vemo več, kaj bi z otrokom, ker joka do onemoglosti, pa včasih čisto preprosta pesmica pomaga, da se umiri. Ali ples na prijetno, mirno glasbo.
Program ste torej oblikovali sami, glede na to, da ne gre za licenčno zadevo?
Ja, seveda. Učni programi v tujini so sicer zelo dobro postavljeni, tako da mi ni bilo treba vsega na novo odkriti, vse se da poiskati in na seminarjih zelo dobro izobraziti, je pa treba njihov učni načrt prenesti na slovenska tla, v prvi vrsti vnesti slovensko glasbo, ker mislim, da mora otrok najprej spoznavati slovensko kulturo ter šele nato tujo. Res pa je, da slovenska pesem ne nudi hude pestrosti tonalitet ter taktovskih načinov, zato je treba verjetno dodati tudi nekaj tujega. Ampak bistvo je slovenska osnova.
Kako potekajo vaše glasbene delavnice?
Na glasbenih delavnicah, ki trajajo med trideset in štirideset minut, veliko pojemo, igramo na preproste, majhne instrumente, na primer ropotuljice, palčke, bobenčke, ali pesmi samo gibno spremljamo, recitiramo, se igramo prstne igre, kjer pride do zelo intimnega stika med otrokom in odraslim in otroci izjemno uživajo. Vmes tudi kaj zaplešemo na posneto glasbo, zapojemo kakšno pesem brez besedila na določen zlog, kjer se lahko zelo uspešno priključujejo tudi čisto majhni otroci, ker niso obremenjeni z besedilom. Potem so tukaj pesmice, ko imamo otroke v naročju in jahajo ali zraven delamo druge gibe, pri čemer je spet zelo pomemben stik odraslega
in otroka. Sledi kakšna pesem, ki ima gibno izražanje z različnimi deli telesa. Med delavnico se ne govori. Razen če povem dva stavka v zvezi s razvojem, kaj je pomembno, zakaj nekaj počnemo. Ampak to sta mogoče v vsej delavnici dva, trije stavki.
Na delavnici uporabimo tudi druge pripomočke, kot so rutke za ples, padalo, da ga dvigamo in spuščamo, elastičen trak, žoge, da se razbije monotonost. Včasih petje spremljam s kitaro, poslušamo posnetek glasbe, a večinoma se uporablja svoj glas in telo, kajti to nam je na voljo tudi doma, na sprehodu ...
Komu so namenjene vaše glasbene delavnice?
Namenjene so vsem staršem, starim staršem, varuškam, tetam, stricem, vsem, pod narekovaji skrbnikom otrok do petega leta starosti. Vključno z nosečnicami. Torej ponujamo tudi skupine nosečnic, če bo povpraševanje in upam, da se bo to počasi ozavestilo, da je to koristno in tudi prijetno. Potem pa vse od dojenčkov naprej. Če gledam izkušnje v tujini, običajno postanejo te skupine družinsko druženje in pridejo vsi otroci skupaj, tudi če je star otrok npr. sedem let, pa ne spada v mejo do pet let. Načeloma tak otrok ne moti, in če želi biti zraven, so, kolikor sem raziskovala trg v tujini, taki otroci lahko zraven zastonj, sploh ne proti plačilu.
Kakšna je na delavnicah vloga staršev oziroma ,skrbnikov'?
Najpomembnejša. Jaz ne učim otrok. Otroci se učijo od skrbnikov. Jaz učim skrbnike. Torej starši, odrasli skrbniki delajo, kar delam jaz. Na teh skupinah ni mogoče sedeti na stolu in opazovati. Otrok pa lahko sedi, eno leto ali dve, če ne čuti, da bi začel. Nekateri takoj začnejo, drugi bodo en mesec gledali, pa potem počasi začeli, so pa opazovalci, ki bodo opazovali dve leti, potem pa naenkrat znali vse odpeti, zaigrati. Na tem mestu bi na nekaj opozorila. Straši velikokrat rečejo, no, bomo enkrat prišli, pa bomo videli, če je otrok navdušen, potem bomo hodili, če pa ni navdušen, pa pomeni, da za glasbo ni. Vsak otrok je za glasbo. Ali bo to razvijal naprej, pa je odvisno od nas.
V septembru ste že začeli predstavitvene delavnice. Kakšen je bil odziv ljudi glede na to, da takšnega programa do sedaj v našem okolju še ni bilo na voljo? So bili navdušeni?
Ja, nekateri so delavnice sprejeli z velikim navdušenjem. A reklama se širi počasi. Vidim, da ravno s predstavitvenimi delavnicami naredim največ. Ker ljudje tega še ne poznajo in si ne znajo predstavljati, kaj bi to lahko bilo. Zato bom predstavitve nadaljevala. Zdaj, jeseni bodo vsaj še tri in potem jih bo še nekaj pozimi. Verjetno bom skozi to ozavestila nekatere, ki se nam bodo priključili, in potem počasi nadaljevala. Si pa želim imeti na vsake toliko časa, vsaj na nekaj mesecev predstavitvene delavnice tudi za tiste, ki se nam ne zmorejo redno pridružiti, da spoznajo, kaj se da delati, kako z otrokom ravnati. Verjetno se lahko tudi z občasnimi obiski na takih druženjih kaj naučijo, saj so starši zelo ustvarjalni in imajo tudi sami veliko znanja, tako da je včasih potreben samo majhen impulz, pa jim daš energijo za nekaj novega. Ö
slamnik@kd-domzale.si
iz NAŠIH VRTCEV IN SOL
KULTURA
Novice s posluhom
Kaj je novega v Glasbeni šoli Domžale? Mladi v akciji v Lovranu
V Glasbeni šoli Domžale smo že uglašeni na melodijo svežega šolskega leta.
Počitnice so se res prilegle, a morate priznati, da je bil že skrajni čas, da svoje male nadobudneže spet pošljete v šolske klopi. Saj ne da bi jasno in glasno povedali, da pogrešajo staro dobro prijateljico, šolo - ne, to res ne! -, ampak ko otrok sredi lepega sončnega popoldneva privleče na dan matematični zvezek ali sredi obiska najljubše tete začne vaditi lestvice na tubi ... No, takrat ni druge, kot da šolniki na široko odpremo vrata, zavihamo rokave in mlade glave naučimo česa novega. Tudi v šoli s posluhom, Glasbeni šoli Domžale, smo že čisto uglašeni na melodijo svežega šolskega leta. Cela množica novih obrazov je letos prestopila vrata naše ustanove. Skupaj s tistimi, ki so pri nas že dalj časa, jih letos čaka precej kar velikih zalogajev. Že v prvi tretjini šolskega leta imamo na programu dva velika koncerta - prvega v Lukovici, ob 50. obletnici oddelka, na drugem pa bomo 60 svečk na torti upihni-li na oddelku Mengeš. Lansko šolsko leto smo zaključili z veliko lovorikami. Naši učenci so se imenitno odrezali na odrskih deskah naše domžalske
koncertne dvorane, najbolj zagnani pa so si že pred poletnimi počitnicami privoščili malce potovanja. S svojimi mentorji so se podali na tekmovanja mladih glasbenikov v daljne kraje. Balkan so raziskovali godalci in pianisti. Violinistki Barbara Šti-mec in Lorina Marolt Vajda z mentorico Anastazijo Juvan in čelisti - Ana Peterlin, Luka Papež, Ana Janežič, Špela Dragar in Manca Arnuš - mentorice Almire Hami-dulline so imeli skupaj s pianistoma Miho Nagodetom in Miranom Juvanom na poti domov prav težko delo, saj so imeli kovčke polne zlatih medalj. V Bečeju sta se imenitno odrezali Lara Čemas in Eva Nemec, učenki učitelja klavirja Mihe Nagodeta. Če je italijanski sladoled res tako odličen, kot se govori, so šli nekateri preverit na lice mesta. Harmonikarji z učiteljema Sta-šo Udovič in Žanom Legatom v rezijanski Naborjet, klarinetistka z učiteljema Jakobom Sajetom in Tomažem Pirnatom, ki jo je spremljal na klavirju, pa v Povoletto. Poleg celotnega harmonikarskega orkestra, pod taktirko Žana Legata, ki je na tekmovanju gladko zmagal, so v deželi sladoleda
Violinistke in čelist na zaključnem koncertu v KD Franca Bernika: Lorina Marolt Vajda, Barbara Štimec, Katarina Kozjek - vse učenke Anastazije Juvan - in Luka Papež, učenec Almire Hamidulline
Zlata naša
Slovenija, športna prestolnica sveta
Mavrica Mavrica iz Radomelj je 2. septembra postavila na ogled fotografsko razstavo z naslovom Zlata naša o svetovnem košarkarskem prvenstvu, ki je potekalo v Ljubljani. Na podobah so spet oživeli dogodki, ki še danes razveselijo vsakogar, ki se vsaj malo zanima za šport. Takrat je legendarna jugoslovanska reprezentanca, ki jo je vodil kapetan Ivo Daneu, dosegla zgodovinski vrhunec z osvojitvijo naslova svetovnega prvaka. Črno-beli zapisi prinašajo utrinke bojev pod koši, ki so navduševali z lepoto kombinatorne igre. Na fotografijah so igralci, ki so se kakovostno vzpenjali in morali svoj zenit doseči
dve leti pozneje na olimpijskih igrah v Mu-enchnu. Tam so jih spotaknili s poživili nakrmljeni igralci Portorika. Brez ukrepa ali kazni, saj se je takrat o dopingu v športu šele začelo razpravljati. Ob odprtju razstave je Mavrica pokazala tudi polurni film s posnetki svetovnih prvenstev, ki so bili leta 1970 v Sloveniji: umetnostno drsanje; košarka; motokros v Orehovi vasi, padalstvo v Lescah in gimnastiki, kjer se je z zlatom na konju z ročaji od bogate športne kariere poslovil Miroslav Cerar.
Igor Lipovšek
KULTURNO DRUŠTVO GROBLJE
vabi na prireditev
»NAŠIH 20 LET«
V SOBOTO, 5. OKTOBRA 2013 OB 19. URI V KULTURNI DOM GROBLJE
Sodelujejo: Bratje Pirnat in Pirnat kvintet, Mepz Klas Groblje, Dramska skupina KD Groblje, Ženski pevski zbor »Moj spev«, Folklorna skupina
KD Groblje
Proslavimo skupaj naš jubilej Vstop prost!
VRTEC DOMŽALE
JE PRIPRAVIL POPOLDANSKE PROGRAME ZA OTROKE, KI NISO VKLJUČENI V REDNE ODDELKE VRTCA
OOOOO CICIBANOVE URICE
Za otroke, stare od 3 do 6 let v enotah: OSTRŽEK, Rodica;
tel. 72 11 843; mobi: 031/250-695 (Saša) SAVSKA, Domžale; tel. 01/72 48 300; mobi: 031/824-575 (Mateja)
OOOOO »BIBA SE IGRA«
Za otroke, stare od 1 do 3 leta, skupaj s starši: KRTEK, Ihan; tel. 031/824-648, 01/721 48 91 (Jasmina)
OOOOO
Dejavnosti bodo potekale ob ponedeljkih, od oktobra do vključno maja.
Ob koncu poletnih počitnic se je s pomočjo Centra za mlade Domžale šest učencev devetih razredov OŠ Rodica in dva učitelja odpravilo na vožnjo z vlakom do Hrvaške, kjer smo se udeležili evropskega projekta Youth in action: „Have your say! Young European citizens shape their future".
tekmovali in se odlično odrezali še solisti: Žiga Svetlin, Matej Cimerman, Luka Zore in Jure Salopek. Klarinetistka Maja Punger-čar pa je kot za šalo pometla s konkurenco in zmagala.
To pa še zdaleč ni vse, kar se tiče novic z Glasbene šole Domžale. V zbornici naše glasbene hiše je videti precej novih obrazov, nekatere pa letos pogrešamo. Enega še prav posebej. Lani se je namreč poslovil naš ravnatelj, gospod Anton Savnik, in po mnogih letih dirigiranja temu velikemu zboru učiteljev, učencev, šolskih pravil in zakonov odšel v zasluženi pokoj. Taktirko je tako v roke prevzel novi vršilec dolžnosti ravnatelja, Miran Juvan. Vsem Domžalča-nom znani glasbenik pravi, da ga nove funkcije ni strah. Stavi na optimizem in svojemu učiteljskemu zboru polaga na srce, naj ljubezen in veselje do glasbe širijo med učence. Brez veselja ne pridemo nikamor, v glasbi pa sploh ne. Na veliko veselja in navdušenja nad odkrivanjem novih (ne)glasbenih obzorij v novem šolskem letu!
GŠD
Projekt je potekal od 23. do 30. avgusta v sodelovanju s petimi državami - Hrvaško, Češko, Slovaško, Poljsko in Slovenijo Osem dni smo preživeli v odlični družbi Na delavnicah smo se naučili veliko o raz pravljanju in argumentih za in proti, vadil javno nastopanje, obnavljali znanje angle škega jezika ter si širili angleški besedn zaklad. Večere smo si popestrili z zabav no-predstavitvenimi programi, športnim aktivnostmi, sprehodi ob obali, se sladka li s sladoledom in zabavali z neskončnim klepeti. Ob predstavitvah posameznih dr žav smo se veliko naučili o raznovrstnost evropske kulinarike ter o jezikovnih po dobnostih in razlikah.
Na slovenskem večeru smo se predstavili s potico in slovensko čokolado, kratkim kvizom, ki je vključeval risanje oblike Slovenije, ter likovno delavnico pisanic in idrijske čipke. Predstavili smo tudi nekaj korakov folklornega plesa in skupaj zaplesali ob narodnozabavni glasbi, pesem Na golici pa je dvignila na noge prav vse udeležence. Skratka, odšli smo novim doživetjem naproti in se vrnili z neprecenljivimi izkušnjami, lepimi spomini in novimi poznanstvi.
Nika, Sofia, Katja, Žiga, Nik, Miha, Marko in Maja
OŠ RODICA, DOMŽALE
Mavrični tek
Sončno sobotno popoldne 31. avgusta je bilo več kot primerno za izvedbo 1. Mavričnega teka.
Vaditelji ŠAD Mavrice smo si tek zamislili kot simboličen start v novo vadbeno sezono našega društva. Medtem ko so se otroci dodobra razgibali, so se starši lahko seznanili s podrobnostmi o vadbenih programih in ostalih dejavnostih društva. Teka se je udeležilo 15 nadobudnežev, starih med 3 in 10 let. Ti so se ob bučni podpori staršev podali na po razgibanem travnatem terenu speljano progo. Na poti so jih čakali: tek skozi betonski tunel, slalom med stožci, vzpon po stopnicah, spust po hribu do peskovnika, kjer so jih
čakale zastavice z njihovimi imeni in nato še ciljni sprint.
Pri teku smo se držali mota ,važno je sodelovati, ne zmagati', zato so bili na koncu zmagovalci vsi, ki so uspešno premagali približno 300-metrsto razdaljo. Zasluženo so okrog vratu prejeli prav posebne mavrične medalje, narejene iz suhih jabolk. Seveda pa nismo pozabili niti na to, da je poleg gibanja pomembna tudi zdrava prehrana. Otrokom smo ponudili sveže nabrana jabolka, za gašenje žeje pa je bila voda najboljša izbira.
Sprejem prvošolčkov na OŠ Domžale
Na prvi šolski dan so se ob 10.30 vsi prvošolci in prvošolke naše šole skupaj s starši zbrali v avli.
Uvodni nagovor je imel gospod ravnatelj Uroš Govc, ki je otrokom zaželel uspešen začetek šolanja. Otroke in starše sta pozdravili tudi pomočnici ravnatelja, gospa Mateja Chvatal in gospa Mateja Rožman. Učenci in učenke 4. b razreda so pod vodstvom učiteljice Tjaše Kolenc pripravili igrico Pekarna Mišmaš in jo zaigrali našim najmlajšim, ki so predstavo z zanimanjem spremljali. Razredničarke in vzgojiteljice prvega razreda so otroke nato odpeljale v učilnice, kjer so otroci dobili še darila, rumene rutice in igračke čebelice. Za konec so se posladkali v šolski jedilnici. Upamo, da jim bo prvi šolski dan še dolgo ostal v spominu.
Tjaša Šuštaršič
KULTURA
slamnik@kd-domzale.si
ZGODBE SRCA V KOVČKU
JURE iVANUŠiČ, UMETNiK
Jure Ivanušič je prav poseben umetnik. Ni le režiser in igralec, pač pa tudi pianist in skladatelj, scenarist ter celo prevajalec. Jure je preprosto avtor. Njegove predstave so vedno drugačne, posebne in seveda prepojene z njegovo globoko ljubeznijo do glasbe. Prav to se obeta tudi v predstavi Srce v kovčku, ki bo na ogled v Kulturnem domu Franca Bernika in jo je Jure poimenoval kar gledališko-glasbeni projekt o življenju in delu Jacquesa Brela.
Petra Julia Ujawe Foto: arhiv Siti Teatra BTC
Skupaj s skupino NORDunk je tokrat pripravil projekt, ki ga je navdušil svetovno znani pesnik, skladatelj, igralec, režiser in velikan svetovne glasbene umetnosti - Jacques Brel. Umetnik je za seboj pustil obsežno avtorsko delo, ki pa se dotakne vsakega posameznika, saj v svoji preprosti veličini govori o vseh težavah - pa naj bodo življenjske, družbene ali celo svetovne -, s katerimi se človek sreča v življenju.
Vsestranski umetnik
Jure Ivanušič je študiral dramsko igro na ljubljanskem AGRFT-ju, klavir pa na Universität für Musik und Darstellende Kunst Graz v Gradcu. V slovenskih umetniških krogih se je izkazal kot izjemen ustvarjalec, saj je na gledaliških odrih ustvarjal različne karakterne vloge (Pentheus v Evri-pidovih Bakhantkah, Jerry v Albeejevi Zoo Story, Lorenzo di Spadaro v Andrejevih Črnih maskah, Mozart v Amadeusu in Brindsley Miller v Shafferjevi Črni komediji, Blue Morphan v Shepardovi Nevidni roki, Axel v Strindbergovem Igranju z ognjem in druge). Za številne je prejel tudi nagrade in priznanja tako pri nas kot v tujini. Leta 1997 je navdušil s predstavo Zadet kabaret, ki je bila zanimivo sodelovanje s fizikom Petrom Žigerjem. Kaj hitro je Juretu prešlo tudi v izredno produktivno in ustvarjalno navado, da hkrati deluje še kot režiser in skladatelj, kar se je izkazalo za dobro formulo že v primeru omenjene predstave, ki jo je strokovna kritika označila tudi za najboljšo predstavo SNG Maribor v sezoni 1997/98. Kot režiser je navdušil tudi v sodelovanju z Deso Muck, s katero sta začarala občinstva z 'Jutri začnem', potem pa skupaj spisala še komični triler 'Božični večer', ter kot prvi, ki je na naših tleh zagrizel v kontroverzno, prah dvi-gajočo postavitev 'Monologi vagine' Eve Ensler.
Ker pa ni le režiser in skladatelj, se je kot igralec izkazal ne le v gledališču, pač pa tudi na filmskem platnu, med drugim je igral v kultnem slovenskem filmu Outsider in v celovečercu Prehod ter v zadnjem filmu Francija Slaka Kakor v nebesih, tako na zemlji. Njegov scenarij za celovečerec Stekle lisice je trenutno v predprodukciji, s ko-scenaristom Markom Vezoviškom pa sta ustvarila Od tišine do glasbe in Prešeren kabaret, predstavi, ki sta več kot navdušili gledalce, in scenarij za TV-film Lepo je biti Mozart. V slednjem se je Jure izkazal tudi kot izjemen igralec, saj je v njem odigral deset vlog in zanje prejel tudi Vikendov gong ustvarjalnosti. Nastopil je tudi v več slovenskih nadaljevankah in nanizankah ter kot voditelj televizijskih oddaj in prireditev, pri katerih pa se je vedno izkazalo, da je rdeča nit njegovega življenja glasba, ki jo vedno znova vplete v veje svoje ustvarjalnosti.
Srce v kovčku
Njegov izjemni talent se zdi brezkončen, saj je z orkestrom Mariborske filharmonije izvajal dela Liszta, Chopina in Mozarta ter z Vanesso Redgrave navduševal na UNICEF koncertih v Londonu, Syracusi in Varšavi. Že več kot dvajset let pa redno koncertira z Radetom Šerbedžijo po Evropi in svetu. Kot avtor glasbeno-gledaliških projektov (Bil sem ti blizu) je našel posebno mesto v srcih Slovencev, in ker je tudi večkratni nagrajenec Festivala Šansona (2001, 2005) in Slovenske Popevke (2003), njegova predstava za igralca in bend 'Srce v kovčku', ob kateri je izdal tudi zgoščenko, nepresene-
Z Brelovimi šansoni se Jure Ivanušič precej predano ukvarja že vsaj pet let, skladbe pa je z navdušujočim besedilom povezal v enourno gledališko-glasbeno dogajanje, s pomočjo katerega še gledalci pobliže spoznajo življenje glasbenega genija Jacquesa Brela.
tljivo navdušuje. Jure, ki obožuje šanson, hudomušno pravi, da je Nick Cave najboljši šansonjer vseh časov, saj ima po njegovem mnenju izjemen občutek za dramaturgijo, napetost in brutalno iskrenost. Njegov projekt 'Srce v kovčku' slika življenje (in delo) slavnega belgijskega šansonjer-ja Jacquesa Brela. Njegove skladbe so bile že pred leti prevedene tudi v slovenščino (prevedla sta jih Janez Menart in Dušan Velkavrh, slednji je celo prevedel Brelo-vo pesem Ne zapusti me za večno Majdo Sepe), vendar se je Jure lotil prevoda še trinajstih pesmi. Z Brelovimi šansoni se precej predano ukvarja že vsaj pet let, skladbe pa je z navdušujočim besedilom povezal v enourno gledališko-glasbeno dogajanje, s pomočjo katerega še gledalci pobliže spoznajo življenje glasbenega genija Jacquesa Brela.
Kdo je bil Jacques Brel?
Jacques Brel je bil ustvarjalec, ki se je najlažje izpovedoval prek svojih skladb, ki jih je prilagajal zgodbam. Rezultat je uglasbena poezija, skozi katero je kanaliziral trpljenje in bolečino ter sanje, ki se nikdar niso izpolnile. Jacques Brel je bil slab učenec, ki se v šoli ni ravno dobro obnesel, kazal pa je iz-
jemen talent za pisanje. Njegovi prijatelji in družina niso bili preveč navdušeni nad njegovim pisanjem in kruto iskrenimi besedili ter čustvenimi nastopi, ki so bili včasih celo izjemno siloviti in prehudi za občinstvo. Po začetkih v Bruslju se je tako uprl očetu in proti njegovi volji odpotoval v Pariz, da bi tam postal pevec. Niti to, da je imel že drugo hčerkico in nobenih sredstev za preživljanje mlade družine, ga ni ustavilo. In življenje je bilo vse prej kot enostavno, saj je kar nekaj let živel v revščini, njegova družinica pa se mu je v Franciji pridružila šele dve leti po tem, ko jo je zapustil. Svoj prvi velik glasbeni uspeh je dosegel leta 1956 s pesmijo Quand on n'a que l'amour (Ko ljubezen je vse), dve leti pozneje pa se je njegova žena vrnila v Belgijo, kjer je povila tretjo hčerkico in tam tudi živela, medtem ko je imel Brel turneje po svetu.
V času njegovega največjega uspeha in priljubljenosti je leta 1964 v dveh mesecih izgubil oba starša in prejel kup prestižnih nagrad za svoje ustvarjanje. Deset let po prvem velikem hitu pa je presenetil občinstvo, oboževalce in svet šansonjerjev, ko je razglasil, da se umika iz tega sveta. Prepričan je bil, da nima več česa dati glasbenemu svetu, zato je naslednje leto dni zapolnil z izpolnjevanjem prej dogovorjenih obveznosti, večino časa pa namenil filmu. Ko je odkril še tretjo strast, jadranje, je zadnjih nekaj let posvetil plutju po morju in živel v Francoski Polineziji. Njegova žena je vedno govorila, da mu je bila svoboda najpomembnejša in zato tudi tiho vzgajala tri deklice, medtem ko je imel on dolga, strastna ljubezenska razmerja. Morda pa to pojasni, zakaj je na koncu vse imetje zapustil njej, in ne ženski, s katero je že dolga leta živel.
Slovensko srce
Zdaj pa je Jure Ivanušič tisti, ki je največjo izpoved Brelove duše in srca prevedel v slovenski jezik za naše domače občinstvo, da bo skozi njegove šansone doumelo, kaj je temu mojstru za sugestivno poezijo,
s pomočjo katere se je za vedno zapisal na glasbeno nebo, pomenilo več kot vse drugo na svetu. Več kot družina, dom, stabilnost in toplina. Jacques Brel je našel svojo življenjsko pot v izražanju in ustvarjanju, ki je želelo bruhati iz njega in s pomočjo njegove genialne sposobnosti za ustvarjanje nepozabne glasbe ustvarjati večnost, le-gendarnost in mu dati svetovno slavo, ki je pravzaprav ni želel. Želel si je le, da bi lahko svojo glasbo predal ljudem. Brez pompa, brez zahtev in nagrad. Človek, ki je svoje srce nosil v kovčku in ga razkrival vsem na poti svoje turneje, je bolj malo povedal o sebi, vendar so njegove skladbe tiste, ki so mu pletle življenjsko pot
in zgodbo. »Vsa življenjska mizerija izhaja iz tega, da si nekam priklenjen,« je nekoč dejal. In njegove dogodivščine in poglede na življenje lahko brez težav najdete tudi v njegovih skladbah. Veliko o njem pove tudi to, da njegova pesem Ko ljubezen je vse ni velika ljubezenska skladba, pač pa jo je Brel namenil - ekonomiji. Brel je bil poln presenečenj. Na njegovem zadnjem koncertu so ga ljudje z bučnim aplavzom priklicali nazaj kar sedemkrat. Jacques Brel je živel za svojo glasbo, za predajanje zgodb občinstvu in za tok ustvarjanja, ki je tekel po njegovih žilah. In v tem sta si z Juretom Ivanušičem podobna. Zato vas nedvomno čaka velika poslastica. □
'Zdravje je naše največje bogastvo - posvet s farmacevtom vam ga pomaga ohraniti
Irena Pirnat, mag. farm., Lekarna Radomlji
Dežurni lekarni od 1. 1. 2013 do 31. 12. 2013:
•	Lekarna Kamnik
sob, ned in praz 17.00 - 20.00
•	Lekarna Domžale
ned in praz 9.00 -12.00
MEST
EKARNE
mupjaiym
slamnik@kd-domzale.si
KULTURA
OKTOBER
kino spored
Mestni no Domžale
18:00 20:15
18:00 20:00
18:00 20:15
10:00 17:00 20:00
20:00
18:00 20:15
18:00 20:15
17:00 20:00
18:00 20:00
18:00 20:15
18:00 20:15
18:00 20:00
10:00 17:00 20:00
10:00
fA ■ 18:00 20:45
18:00 20:00
10:00
10:00
17:00 20:00
10:00
17:00 20:00
DIANA DUH LETA '45
DUH LETA '45
RAZREDNI SOVRAŽNIK + pogovor z režiserjem Rokom Bičkom in ekipo filma
ZAKON MOLKA RAZREDNI SOVRAŽNIK
MESEČEK sinhronizirano, 5+ AVIONI sinhronizirano, 5+ DIANA
DALEČ ZA GRIČI
HANNAH ARENDT
V	HIŠI
DIANA
ZAKON MOLKA
NAVIHANI BRAM podnapisi, 6+ RAZREDNI SOVRAŽNIK
RAZREDNI SOVRAŽNIK
GOSPODAR abonma filmski PONEDELJEK
RAZREDNI SOVRAŽNIK
V	HIŠI
jOBS
HANNAH ARENDT DUH LETA'45
GOSPODAR abonma filmski PETEK
MESEČEK sinhronizirano, 5+ JAZ BARABA 2 sinhronizirano, 5+ ČEFURJI RAUS
SLUŽKINJE abonma filmski DOPOLDANSKI
DALEČ ZA GRIČI ČEFURJI RAUS
ČEFURJI RAUS jOBS
AVIONI sinhronizirano, 5+
po filmu brezplačna počitniška delavnica
MESEČEK sinhronizirano, 5+
po filmu brezplačna počitniška delavnica
SKRIVNOSTNI DEČEK podnapisi, 6+
PRIKLICANO ZLO noč čarovnic
SMRKCI2 sinhronizirano, 5+
po filmu brezplačna počitniška delavnica
NAVIHANI BRAM podnapisi, 6+
PRIKLICANO ZLO noč čarovnic
MESTNI KINO DOMŽALE |Ljubljanska 61, Domžale telefon: 01 / 722 50 50 | www.kd-domzale.si mail: blagajna@kd-domzale.si nakup preko spleta: www.mojekarte.si
_	v	v
IZBR@NO V KNJIŽNICI DOMŽALE uredil in izbral: Janez Dolinšek
knjige za odrasle
Barnes Julian:
Smisel konca
Mladinska knjiga, 2012
„f«U
EwMe
/.m
'nI
f KO««1,
Naslov Smisel konca že napove, da se bo v romanu pripovedovalo o smislu življenja. V zelo berljivi zgodbi nas avtor popelje skozi zgodovino svojega življenja, preteklih razmerjih, osebah iz svojega življenja in njegovem doživljanju starosti. Zgodbo pripoveduje Anthony - Tony Webster, ki po zapuščinski razpravi nepričakovano dobi pismo in dnevnik svojega šolskega prijatelja Adriana Finna. Upokojenec, star 60 let, začne razmišljanje o samomoru svojega prijatelja, ki se je zgodil 40 let nazaj. Tony prikliče spomine ljubezenskega trikotnika med njim, prijateljem Adrianom in Veroniko. Preteklost se začne spreminjati in na koncu zgodba dobi presenetljiv preobrat. Za Roman Smisel življenja je Julian Barnes v letu 2011 dobil prestižno Bookerjevo nagrado (štirikrat nominiran). V Sloveniji je izšla v založbi Mladinske knjige in v prevodu Valerije Cokan.
Paolo Giordano:
Samotnost praštevil
Mladinska knjiga, 2010
»Praštevila so deljiva samo z ena in sama s sabo. Vsako od njih stoji na svojem mestu v neskončnem zaporedju naravnih števil, stisnjeno med dve števili kot vsa druga, a v primerjavi z drugimi vendarle samo zase. To so nezaupljiva in samotna števila, zato so se Mattiu zdela čudovita.« Prvenec Paola Giordana, za katerega je prejel najuglednejšo italijansko knjižno nagrado strega in navdušil tako bralce kot kritike, je zgodba o samot(nost)i in bolečini življenja ter o nišah sreče, ki ponavadi enako hitro in nenadno, kot se pojavijo, tudi izginejo. Glavna protagonista romana - Mat-tia in Alice, ki sta že zelo zgodaj v življenju doživela vsak svojo travmatično izkušnjo, ki ju je močno zaznamovala, drug pri drugem za kratek čas spet najdeta tisti izgubljeni mir oz. občutita vsaj slutnjo le-tega. A ker jima je usojeno, da sta »sama in izgubljena praštevilska dvojčka, ki sta si blizu, vendar ne dovolj, da bi se res stikala«, se njun odnos nikoli ne razvije v romantično razmerje. Pa čeprav ju »je povezovala nevidna elastična nit, zakopana pod grmado nepomembnih stvari, nit, kakršna lahko obstaja le med dvema, kot sta onadva, ki sta drug v drugem prepoznala lastno samoto« ... Paolo Giordano nam to bridko lepo bolečo zgodbo prikaže skozi jezik, ki prav nič ne zaostaja za izjemno vsebino. Konec knjige vas bo pustil v nekakšnem omamljeno zamaknjenem stanju, ki se bo izmikal vsakršnim definicijam ... In prav je tako.
George Orwell:
1984
Mladinska knjiga, 2004
Potem ko je letos junija ameriški vohun Edward Snowden razkril, da nas Amerika nadzira prek e-pošte in družabnih omrežij, se je prodaja Orwellovega romana 1984 na Amazonu povečala za 6000 odstotkov. George Orwell v romanu 1984 opisuje totalitarno družbo prihodnosti, v kateri so vsi državljani pod nenehnim nadzorom države. Vstop v mračno in mučno družbo Orwellove 1984, v kateri je absolutni nadzor nad človekovim ravnanjem in mislimi, je danes resničnost, saj se soočamo z vrsto dejstev, ki so bila v pisateljevem času čista fantastika. Za njegov roman je praviloma veljalo, da v njem opisuje futuristično totalitarno družbo, no, ta futurizem, imenovan orwellovska družba, je danes tu. Vizionarski vidik umetnosti je bil vedno eno od njenih najmočnejših orožij, saj imajo knjige, v katerih avtor popiše nekaj, kar se bo zgodilo v bližnji prihodnosti, tako rekoč trajno vrednost.
Tom Stone:
Kako?
Chiara, 2013
Preproste tehnike, ki jih avtor opisuje v knjigi, vas lahko osvobodijo iz primeža čustev. S tehnikami za doseganje stanja čiste zavesti lahko neposredno izkusite tisto, kar kvantna fizika imenuje enotno polje. Z
njimi se lahko rešite notranjih konfliktov in iluzij. Pomagajo vam lahko na preprost način spremeniti navade, ki ste jih vedno želeli spremeniti. Seveda se vse to ne more zgoditi le s tem, da knjigo preberemo, pač pa, če se tehnik, ki so predstavljene v njej, naučimo in jih redno izvajamo.
knjige za otroke in mladino
Karin Bruder:
Skupaj sami
Mladinska knjiga, 2013
V romanu skozi neposredno pripoved šestnajstletne Agnes spoznamo odraščanje v obubožani Romuniji, kjer jih stiska Ceausescujev režim in je sleherni dan prežet s strahom in pomanjkanjem. Najprej državo zapusti Agnesin oče, nato pa mu sledi še mama. Oba gresta tja čez, kar pomeni Zahod, Zahodno Nemčijo, Indijo Koromandijo, kjer živijo srečni ljudje, ki imajo avtomobile, margarino in spodnje perilo. Agnes najprej odide k teti, nato pa se zateče k stari mami Puši, ki je pravzaprav ne pozna, saj njena mama in tudi ostali družinski člani nočejo imeti opravka z njo. Vendar ravno pri njej začne odkrivati družinske skrivnosti, se prvič zaljubi in najde tudi pravi dom. Razpeta med željo po boljšem življenju in zvestobo domovini odrašča, išče svoje mesto v svetu in se odloči ostati v Romuniji. Roman je bil nomini-ran za nemško nagrado za mladinsko književnost.
Julianna Baggott: Čisti
Mladinska knjiga, 2013
Tisti, ki jim je bila všeč trilogija Igre lakote (Arena smrti, Maščevanje, Upor), bodo nad novo trilogijo še bolj navdušeni. Svet pretresejo hude eksplozije, ki za seboj pustijo nepredstavljivo razdejanje. Tisti ljudje, ki so uspeli preživeti, pa se razdelijo na ,čiste' in iznakažene - ,spojene'. Čiste zastopa peščica izbrancev - intelektualcev in njihovih družin, ki živijo v Kupoli, varnem in izoliranem prostoru, kjer se življenje postavlja na novo. Med iznakažene pa spada tudi glavna junakinja Pressia, ki se za obstanek bori skupaj z dedkom. Ob šestnajstem rojstnem dnevu naj bi se predala OSR-ju in postala njihova rekrutka. Nekaj dni pred tem pa spozna mladeniča, ki se spretno izmika tej dvomljivi nalogi. Ko pa jih pot preseka še ,čisti', se saga o preživetju in razkrivanju srhljivih dogodkov šele dobro začne. Branje, ki vas ne bo pustilo ravnodušne - pretresljivo, grozljivo in ganljivo.
Jeanne Willis:
Princ razvajeni
Morfem, 2012
Princ Razvajeni ni bil nikoli zadovoljen. Čeprav je imel vse, je bil vedno nesrečen. Pritoževal se je nad vsem: kričal je nad služkinjo, kuharjem, strežnikom, kočija, ki mu jo je pripravil kočijaž, mu ni bila všeč, njegova varuška je bila najbolj dolgočasna varuška ... Vsi so se trudili po najboljših močeh, toda princ Razvajeni še vedno ni bil zadovoljen. Zato so nekega dne odšli. Naslednjega jutra ni bilo služkinje, ki bi princa zbudila, ker je odšel tudi kuhar, si je moral sam pripraviti zajtrk ... Za se je moral poskrbeti sam. Zgodilo se je nekaj nepričakovanega. Postal je samostojen princ Nerazvajeni. Ob branju te slikanice, ki jo je odlično ilustriral Tony Ross, se lahko z otrokom pogovarjamo o vedenju, spoštovanju, samostojnosti ...
mediateka
50 REŠENIH MOŽ (50 dead men walking) - DVD,
Karantanija cinemas, 2009
Film, ki obravnava dejanja irske republikanske armade. Dejanja, ki jih obsojamo vsi, celo najbolj goreči Irci. Film je silno uravnotežen, v njem pa ves čas simpatični britanski vohun znotraj skupine IRA na koncu postane žrtev sistema, tako da je še danes na begu, ker vemo, da IRA nikoli ne pozabi. Zgodba o skupini IRA v najboljši iz daji! Pa še resnična je povrhu.
m "mM f «MU Ur imV
KULTURA
slamnik@kd-domzale.si
Po sledeh slame
V Grobljah kot nekoč - petič
KD Groblje, Folklorna skupina »Le
predi, dekle, predi . . .« je v začetku septembra 2013 zazvenelo z odra Kulturnega doma Radomlje. Pevke Folklorne skupine Groblje, ki deluje v okviru Kulturnega društva Groblje, so s to znano ljudsko naznanile začetek 5. tradicionalnega folklornega večera V Grobljah kot nekoč. Ta je letos predstavil slamnikar-stvo, hkrati pa je bil namenjen tudi dvajseti obletnici uspešnega delovanja Kulturnega društva Groblje.
Na prireditvi smo se s pomočjo novinarja, publicista ter zbiralca dediščine Matjaža Bro-jana ter akademskega kiparja Romana Kosa, kustusa Slamnikarskega muzeja Domžale, z besedami, filmom in fotografijami sprehodili po zgodovini slamnikarstva. Pri tem so nam s predstavitvijo kulturne dediščine v pesmi in plesu pomagali vsi sodelujoči: Folklorna skupina Bela Krizantema Maribor; pevke in plesalci Folklorne skupine Stu ledi iz Trsta, Otroška folklorna skupina Domžale, humoristki Mara Vilar in Slavi Gerčar, posebej toplo so številni obiskovalci pozdravili gostitelje -Folklorno skupino Groblje. Povezovalka je
bila Draga Jeretina Anžin. Veterani Folklorne skupine Krizantema Maribor, ustanovljena je bila 1994, so se predstavili s plesi iz Prle-kije 'Voščilo', drugi nastop je bil humorno obarvan - štajerski plesi 'Draga moja žena'. Lepo in prijetno. Že leta 1973 je bila ustanovljena Tržaška folklorna skupina Stu ledi iz Trsta, v okviru katere deluje tudi samostojna ženska pevska skupina. Stu ledi naj pride noter so nam zapele ob prihodu na oder ter najavile skupino, ki izvaja pretežno primorske plese s poudarkom na ljudskem izročilu Slovencev, ki živijo v Italiji. Zaplesali so nam Tržaško šrango ter Istrske plese. Vsak nastop otroške folklorne skupine Domžale prinese nekaj novega, izvirnega. Tudi tokrat jih lahko pohvalimo, saj so s pravo glasbeno--plesno predstavo (odrska postavitev Boža Bauer, glasbena priredba Damjana Prapro-tnik) Uh, ko'k je letos t'h tičev pokazali, da tudi v drugem desetletju radi plešejo in igrajo na instrumente, ki smo jih že malce pozabili. Glede na njihovo mladost in veselje lahko od skupine pričakujemo še marsikaj. Posebej so s svojim nastopom navdušili gostitelji,
Folklorna skupina Groblje. Njihovi Gorenjski plesi 'Devej, devej dreto', ki jih je za oder pripravila Nevenka Unk - Hribovšek, glasbeno pa priredil Vlado Podlogar, so s svojo šegavo-stjo in prešernostjo ter ljubeznijo do folklore, ki jim je kar sijala z obrazov, tako navdušili občinstvo, da je njihovo plesanje spremljalo z navdušenim ploskanjem ter se prijetno zabavalo ob plesih koutre vit, brepolka, šuštarski plesi, štajeiiš z robcem, ples s klobuki in cvaj-šrit. K prijetnemu vzdušju v času, ko ljudje potrebujejo smeh, to nam je tudi povedala, je s humornimi vložki prispevala Mara Vilar s pomočjo Slavke Gerčar. Omenimo pa še, da so večer pripravili dr. Franc Hribovšek, Anton Košenina, Nevenka Unk - Hribovšek, Betka Kralj, Andreja Šušteršič, Lidija Muzga, Alojz Zemljič ter člani FS Groblje. Za prijetno domačno sceno je poskrbel Anton Košenina, za projekcijo in luči pa Janez Pirnat in Vili Kaker.
Res je bila to ena 'lušna' noč, kot so ob koncu zapeli nastopajoči. Predsednik KD Groblje, Anton Košenina, je vsem podelili spominska priznanja ter praktične nagrade in se zahvalili vsem, ki so pomagali pri 5. folklornem večeru V Grobljah kot nekoč. Ne pozabite, da bo tudi šesti, in sicer 13. septembra 2014, v Grobljah - že sedaj vabljeni.
Za plesalci Folklorne skupine Groblje je kar naporen september, saj so na povabilo organizatorjev ob 700-letnici smrti svetnice kot predstavniki Slovenije zaplesali na velikem romanju narodnih noš in folklornih skupin v avstrijskem - zgornještajerskem Pölsu, veselijo pa se tudi nastopa na osrednji prireditvi ob dvajseti obletnici delovanja Kulturnega društva Groblje - 5. oktobra 2013, ko se bodo obiskovalcem predstavile vse sekcije društva. Dobrodošli!
Folklorni skupini Kulturnega društva Groblje iskrene čestitke za peti večer V Grobljah kot nekoč.
Vera Vojska Foto: Viljem Kaker
Pravi poletni likovni festival
Geometrija slike
Likovno društvo Senožeti Likovno društvo Senožeti Radomlje se je letos odločilo, da v poletnem času pripravi pravi likovni festival ter z njim ne le popestri vroče poletne dni, temveč vse ljubitelje likovnega ustvarjanja opozori na to, kako pomemben del naše kulture je amatersko slikanje. Za razstavama Tekst v podobi in razstavo Jana Bernota smo konec septembra uživali na odprtju in ogledu razstave z naslovom Geometrija slike, LD Se-
nožeti pa za jesen načrtuje še četrto razstavo.
Razstava Geometrija slike v Likovnem razstavišču v Domžalah je prinesla umetniška dela in instalacije 27. likovne delavnice Šmartno, ki je v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Slovenije devet dni potekala v Šmartnem ob Paki ter omogočila dvanajstim udeležencem, med katerimi je bila tudi Danica Šraj, prijetno slikanje ter izmenjavo mnenj. Mentor je bil Dušan Fišer, akademski slikar specialist.
Odprtja razstave se je udeležilo veliko ljubiteljev slikanja, ki so uživali ob pogledu na ustvarjena likovna dela in instalacije ter čudovitem igranju kitarista Nejca Pirna-ta. Danica Šraj, predsednica LD Senožeti in udeleženka delavnice, je v uvodu na kratko predstavila dosedanje razstave ter izrazila zadovoljstvo ob povečanju zanimanja za amatersko likovno ustvarjanje, ki je bilo po
njenem mnenju doslej podcenjeno in omalovaževano, pa vendar prinaša marsikaj dobrega. O sami delavnici in razstavi Geometriji slike je več povedala Andreja Koblar, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, ki je predstavila začetek delavnice in njeno več kot desetletno ustvarjalnost, s katero želijo ljubiteljske likovne ustvarjalce med drugim seznanjati s sodobnimi načini slikanja - ob tem pa, ko živijo in delajo skupaj ter iščejo vsak svoj individualni likovni izraz. Razstava poudarja skupno delo, saj dela niso podpisana. Mentor Dušan Fišer, tudi avtor teme delavnice, je poudaril pomen iskanja ideje in njene uresničitve, iskanja rešitev vsakega ustvarjalca posebej, tudi trud gledalca, ki se mora potruditi, če želi razumeti ustvarjena dela delavnice, katere program je obsegal risanje, slikanje in izdelavo objektov.
Vera Vojska
Z ljubeznijo ni nič pretežko . . .
Tradicionalni koncert Pihalnega orkestra Ljubljana Bežigrad ob Črnelskem bajerju
Vreme v zadnjih letih ni najbolj naklonjeno tradicionalnemu koncertu Pihalnega orkestra Ljubljana - Bežigrad, ki na povabilo gospoda Janeza Burice in s pomočjo Turističnega društva Turnše Češenik vsako prvo nedeljo v septembru razveseljuje številne obiskovalce in obiskovalke ob Črnelskem bajerju. Tudi letos je bilo tako, zato je bil koncert zaradi dežja na pokritem prostoru ob gradu Črnelo.
Godbeniki so ga, tudi tradicionalno, začeli s koračnico Črnelo, ki je bila za Janeza
Burica napisana pred več kot desetimi leti. Koncert pa so, kot veliko letošnjih nastopov, namenili 80-letnici rojstva enega najbolj znanih skladateljev - Vinku Štruclu, ki je napisal tudi njihovo himno, bil pa tudi avtor večine skladb prvega dela koncerta. Pihalnemu orkestru je dirigiral Jože Kregar, profesor glasbe, ki je koncert tudi prijetno povezoval. Tako smo prisluhnili dvema Štruclovima: Show 1 in Bagatela, prvi del koncerta pa so glasbeniki sklenili z venčkom glasbe iz slovenskih otroških filmov ter znano Čez šuštarski most, ki jo je zapela solistka Zala Miklič.
Po kratkem predahu, ki ga je večina izkoristila za prijeten klepet ob krofu in pijači, smo z godbeniki odpotovali po svetu. Najprej smo se ustavili ob španskih gradovih, se s solistko Zalo spomnili 50-letnice smrti velike Edith Piaf in se pomudili pri še enem francoskem velikanu, Gilbertu Becaudu. Nato pa je marsikdo ob eni najbolj znanih koračnic izvedel, da je bila ustvarjena v nekdanji
Prusiji. Zaploskali smo jugoslovanski koračnici z naslovom Narodni heroj in se ob koncu koncerta razvedrili ob brazilskih ritmih. Ob Zalinem petju smo se v dodatku spomnili evrovizijske Brez besed ter se domov napotili ob zvokih Avsenikove Golice in prisrčni zahvali organizatorjem, ki jo je izrekel Ivan Kepic ter nas s tem spomnil, da z ljubeznijo ni nič pretežko ...
Pihalni orkester Bežigrad sestavlja 59 glasbenic in glasbenikov vseh generacij. Vsi sodelujejo ljubiteljsko, edini pogoj za članstvo v orkestru pa je, poleg navdušenja in ljubezni do te zvrsti glasbe, raven glasbene izobrazbe. Repertoar obsega klasično koncertno literaturo, skladbe zabavnega žanra, ljudski melos in koračnice. Orkester redno nastopa doma in na tujem.
Hvala za prijetno popestritev dobske že-gnanjske nedelje!
Vera Vojska
SLAMNIKARSKI MUZEJ Srečanja pod slamniki Brata ALOJZ in FRANCE STRAŽAR
Prvo jesensko srečanje bosta naša gosta brata, zavzeta gledališka delavca, ki ju povezuje delovanje v Kulturnem društvu Mirana Jarca. Pogovor o zanimivi družini Stražar, dolgoletnem delu v gledališču, njunih poklicnih poteh in srečevanjih z izjemnimi ljudmi bo vodila Cveta Zalokar - Oražem?
KD FRANCA BERNIKA MLADOSTNO, DRZNO, ZRELO, »MOZARTOVSKO«
program: Mozart Simfonija št 1, Simfonija št 25, Koncert za klarinet v A duru KV 622/ nastopajo: abonmajski orkester, Mate Bekavac (klarinet)
Kulturni dom Marica Bemika
Domžale
k
„KOLEDAR
prireditev
20:00
abonma in IZVEN
Na prvem koncertu abonmajskega cikla vas bomo popeljali v simfonični svet W.A. Mozarta. Od prve, ki jo je napisal z osmimi leti pa tja do zadnje simfonije, ki je nastala pred koncem življenja. Od otroškosti do modrosti, kjer ni prostora za osladnost "artističnost" in samorealizacijo, kjer odzvanja le klasična govorica, ki pa v svoji preprostosti, noblesi, zdravosti in izčiščenosti človeškega srca v obliki glasu božanstva nagovarja, pomirja, vzburja, razmetava in zdravi...
KD FRANCA BERNIKA Ela Peroci: MOJ DEŽNIK JE LAHKO BALON
10:00
sobotna otroška matineja
Lutke Fru-Fru / lutkovna predstava/režija: Fru-Fru/ 30 min, 3+
Poetična zgodba o deklici, ki išče svojo izgubljeno žogo in jo najde v domišljijskem svetu, v katerega prileti na svojem dežniku. Predstava temelji na šarmu otroške risbe, njeni lahkotnosti in igrivosti in ves čas prehaja med med ilustracijami in lutkami.
GALERIJA DOMŽALE IZ ZBIRKE
razstava izbora del iz stalne zbirke Galerije Domžale / razstava bo odprta od 17. oktobra do 2. novembra
Ena od dejavnosti Galerije Domžale je oblikovanje stalne umetniške zbirke, ki trenutno obsega 52 del 48-ih avtoric in avtorjev. Zbirka je stalno razstavljena v upravnih prostorih kulturnega doma, na tokratni razstavi pa bo izbor iz zbirke na ogled v galerijski postavitvi.
KD FRANCA BERNIKA
JURE IVANUŠIČ & NORDunk "Srce v kovčku"
režija: Jure Ivanušič/nastopajo: Jure Ivanušič (vokal, režija), 20:00 Bojan Logar (klarinet, saksofon), Ciril Sem (bobni, tolkala), abonma Gregor Antauer (klaviature, hammond), Simon Šimat (kitain izven ra), Andrej Antauer (bas kitara), Tomaž Marčič (harmonika)
20:00
abonma in IZVEN
Glasbeno gledališka predstava Jureta Ivanušiča in skupine NORDunk se posveča pesniku, igralcu, režiserju in velikanu šansona Jacquesu Brelu. Jure Ivanušič je Brelove šansone prevedel v slovenščino, skozi njegovo pripovedovanje pa spoznavamo Brelovo življenjsko pot, kako seje lotil pisanja poezije in kasneje šansonov in kako je njegovo delo dobilo pečat večnosti.
KD FRANCA BERNIKA
Charles Perrault: OBUTI MAČEK
Mini teater, Ljubljana / lutkovna predstava / režija: Marek Bečka / igrata: Jose in Gašper Jami/Tomislav Tomšič/40 min, 3+
V* .
10:00
sobotna otroška matineja
Živeli so trije bratje, ki jim je oče zapustil kmetijo z mlinom. Starejši brat si vzame mlin, drugi brat si vzame ves denar, za tretjega pa ne ostane nič razen ubogega Mačka. Najmlajši brat je žalosten in potrt ter še kako presenečen, ko ga maček kar naenkrat ogovori.
KD FRANCA BERNIKA Sam Shepard: LUNINE MENE
SNG Drama IJubljana / režija: Boris Cavazza / igrata: Ivo Ban, Boris Cavazza / melanholična drama o dveh prijateljih z bridkim humorjem
Stara prijatelja sedita na verandi, srkata bourbon, se spominjata svoje mladosti in čakata lunin mrk. Na pogled običajna situacija sčasoma začenja prehajati na spolzka tla vrednotenja medsebojnega prijateljstva in nekdanjih skupnih dogodivščin. S pikrim humorjem prežeta igra je nadvse pronicljiva meditacija o starosti.
20:00
abonma in IZVEN
20:00
abonma in IZVEN
i'-
©
Kulturni dom KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA
Franca Bernika	Ljubljanska 61, Domžale
Domžale	t. 722 50 50 / www.kd-domzale.si
slamnik@kd-domzale.si
PISMA BRALCEV
Priložnost vlade v samostojnem iskanju rešitev
Več razsodnosti, prosim!
Menda ni težko ugotoviti, da vlada Alenke Bratušek gospodarsko recesijo zdravi z napačnimi zdravili. Ekonomska politika res kot da ignorira ekonomske zakonitosti in plava proti toku, gospodarstvo pa vse bolj tone. Vlada z uvajanjem novih davkov obremenjuje gospodarstvo in 'se gre' rakavo pot: namesto razbremenjevanja gospodarstva ga naravnost obremenjuje. Zdi se, da je slovensko gospodarstvo hitrejše od padanja v preostali EU. Ali bo dvig DDV-ja še dodatno zmanjšal zasebno potrošnjo? Zmanjšanje potrošnje znižuje BDP, ki se bo letos po besedah Mateja Lahovnika predvidoma znižal za skoraj 5 odstotkov. Zaradi dviga DDV-ja se bodo namreč podražili naftni derivati, električna energija in komunalne storitve. Pa to še ni vse. Vlada načrtuje tudi občutno povečanje obdavčitve nepremičnin, še posebej nekaterih kmetijskih, s poudarkom na gozdih oz. zlasti teh. Po besedah znanega ekonomista vseh časov, Hayeka, pa je vsako močnejše povečanje davka nekakšna prisilna razlastitev, ki spominja na potuhnjeno obliko nacionalizacije premoženja posameznikov. Kakor nas skrbi, ker ni sledi o konkretno visoki obdavčitvi črnih gradenj po zgledu Hrvaške, pa z urejanjem vprašanja o meji, varčevalcev LB v Zagrebu in s konferenco na Brdu vzpostavljamo kvalitativno nov začetek odnosov med Slovenijo in Hrvaško, tako da z varovanjem teh odnosov vse bolj prehajamo v dolgoročno strateško smer naše zunanje politike, kar pa je smatrati kot nekakšno gibanje v smeri reševanja nasprotij med balkanskimi državami, nedeljeno pravo Peter Toš. No, to pa že vsekakor vliva novo upanje. S svojim glasom smo sledili večinski opredelitvi EU, kot da ne bi imeli lastnih razvojnih problemov in interesov, kakor da smo brez lastnih načel za urejanje odnosov na mednarodni ravni. Toda nekaj novega upanja pa je le prinesel naš negativni in načelni glas o italijanskem terminalu ob slovenski meji, dalje mednarodna konferenca na Brdu in pa, pravi Peter Toš, vse večji pritisk na prenovo odnosov med Slovenijo in Vatikanom. Vsekakor pozdravljamo samostojno iskanje rešitev, kar krepi naš položaj tudi na zunanjepolitičnem področju. Mednarodna konferenca Proces Brdo pomeni uspešno nadaljevanje pobude nekdanjega premiera in sedanjega predsednika Boruta Pahorja, kar je treba posebej poudariti. Pa
aktivna navzočnost Hollanda, francoskega predsednika, dalje umestitev Slovenije na vodilno mesto prizadevanj med državami EU pri odpravi ostankov nestabilnosti na Balkanu.
Mariborska finančna polomija je povzročila veliko brezno v slovenskem bančnem sistemu, kar bo nedvomno vplivalo na odnose med RS in Vatikanom. Poleg materialnih izgub so za Cerkev še pomembnejše mnogo močnejše moralne izgube. Pričakovati je nujen dogovor z Vatikanom kot pravnim lastnikom cerkvenega premoženja, kar zadeva ugotavljanje vseh nosilcev odgovornosti. Nenadna vatikanska odstavitev nadškofov Stresa in Turnška je bila nedvomno prenagljena odločitev, ki bo povzročila oziroma že povzroča veliko pastoralno škodo. Cerkev bo šla gotovo v odpravljanje napak, je pa treba razkrivati tiste, ki zaradi svojih interesov in koristi dajejo informacije, je bil nedvoumen dr. Ivan Štuhec. Res, gospod Krašovec se je glede tega ovekovečil celo v Mladini. Odgovorni so pogrešili 'vsaj' v tem, da so dali 'mačku špeh vahtat', kakor pravimo. Glede poročanja o naših razmerah v Vatikanu, da obstajajo tudi posebni strici iz ozadja ...? Kdo bi vedel?
No, vsekakor se ob naših pogledih in ocenah vliva novo upanje, da se tudi naša zunanja politika osamosvaja in začenja prav usmerjati, zaključuje razmišljanje Peter Toš.
Nametano je nekaj misli, prav za konec pa se za trenutek preselimo v zgodovinsko leto 1866, ko je Josip Jurčič napisal slovenski roman Deseti brat. V oceni pa mu je Fran Levstik poočital, da je pri opisovanju prišlo do izraza njegovo premajhno ali pomanjkljivo poznavanje ženskih oseb, in pri tem v latinščini navedel besede nekega rimskega filozofa: Est modus in rebus, sunt certi denique fines, queis ultra citraque rectum consistere nequit. Kar pomeni: Vse ima svoje meje, ki jih ne smeš prekoračiti ne na to ne na ono stran. No, in v tem duhu naj bi presojali tudi našo pot k samostojnemu iskanju rešitev k strateškemu razvoju zunanje politike in glede dogovora s pravnim lastnikom cerkvenega premoženja. Presojali v duhu izjave misleca, Jeana de La Bruyera: Širokosrčnost ni toliko dati veliko, kot je dati v pravem trenutku. Sapienti sat.
Ivan Kepic, Dragomelj
Vijavite se na in sodelujte v nagradnem žrebanj
;: od 8. ure naprej pri lovski koči v Stahovici i družini v stiski. Vsi prijavljeni do 25.9.
(uporabite lahko parkirišče pri Calcitu). S plačilom simbolične prijavnine, ki znaša 3 evre za odrasle (za otroke je udeležba brezplačna), bomo skupaj pomaga
Vsi prijavljeni do 25.9. sodelujete v nagradnem žrebanju. Vsi udeleženci pa prejmete še darilo in bon za malico! Zabavali vas bodo ansambel Galop in Mestna godba Kamnik, za malico pa bo
DOBRA VOLJA, DOBRA DRUŽBA, DOBER NAMEN
Zeloten izkupiček prijavr
Ko sem v Slamniku, v rubriki Pisma bralcev, prebrala članek, ki je nekakšna replika na intervju z menoj, sem v TIS-u zaman iskala osebo NANA HOVER, TRZIN, Google pa je mi je postregel z edino asociacijo 'Lučka, kupljena v Trzinu', zato bom anonimnega podpisnika z izmišljenim imenom imenovala kar Lučka iz Trzina. Za začetek naj poudarim, da sem se do sedaj v ne tako kratkem življenju pod svoje izdelke (kakršne koli) pogumno podpisala s polnim imenom in priimkom - in preživela! 'Lučki iz Trzina' bom na njegov (njen?) gneva poln besedni izliv odgovorila v treh točkah:
i. »Mizerna slika, neštetokrat prežvečena tema Teksta v podobi« je delo idrijskega ljubiteljskega slikarja Nandeta Rupnika z naslovom Srečno knapi, ki so jo galeristi iz Pavlove hiše v avstrijski Radgoni uvrstili med eminentna dela zavidljivo urejenega kataloga Text im Bild ter jo predstavili na svoji razstavi. Slika je nekakšna molitev k sv. Barbari, zavetnici rudarjev, tisti po vašem bizarni krogci so originalne knapo-vske številke, razporejene po vrstnem redu; nekatere manjkajo in te, manjkajoče, so številke knapov, ki se niso iz jame nikoli vrnili. Tudi listič na tem asemblažu je del izvirnega knapovskega dnevnika odhodov v jamo. Če bi si razstavo ogledali, upam, da ne bi mogli zapisati takšnih bedarij. 2. »Poklicni slikarji v tišini svojih domov
brez denarja iz javnega sklada ustvarjajo kakovostna dela.« Javni sklad za kulturne dejavnosti je s svojo dejavnostjo in sredstvi namenjen IZKLJUČNO LJUBITELJSKI KULTURNI DEJAVNOSTI in nima prav nobene zveze s poklicnimi umetniki. Ti si morajo (žal) sami izboriti svoj prostor pod soncem in poskušati živeti od svojega dela in znanja, mačehovski odnos države do umetnikov pa itak poznamo. Javni sklad razporeja sredstva samo na osnovi prijavljenih in izvršenih projektov, likovna dejavnost je tu precej borno zastopana (podatki so dostopni na internetu). Za vašo boljšo informiranost in resnici na ljubo je treba povedati, da so mnogi izobraženi umetniki prve korake naredili prav na delavnicah JSKD-ja in v likovnih društvih (kjer jih sploh hočejo poslušati ). Tudi na razpisih, kot je bil Tekst in podoba ali sedaj aktualnem ParafTaze, sodelujejo mnogi šolani umetniki, ne samo ljubiteljski likovniki. Pa še v poduk: akademiki (kot jim vi pravite) so častni gospodje in gospe, ki sedijo v SAZU-ju, akademski slikarji pa so odrinjena človeška vrsta, ki je izumrla z bo-lonjsko reformo šolstva (danes so magistri, doktorji in specialisti slikarstva). Odgovora od akademikov torej ne boste dočakali, ker takih Domžale ne premorejo.
3. »Ustvarjanje v društvih ne more biti model, kako ljudem zagotoviti dobro umetnost kompetentnih ustvarjalcev ...« Dobro
umetnost bodo ljudje hodili gledat in jo občudovali, samo kadar bodo opremljeni z znanjem, in likovna društva bi morala takšno znanje ponujati ter tako v galerije, ki samevajo, usmeriti obiskovalce. Prav to je bil naš namen ob projektu 'Poleti na paleti'. Neveden gledalec, nevajen vstopati v galerije, ne bo nikoli deležen 'dobre umetnosti kompetentnih ustvarjalcev' in galerije in umetniki bodo daleč stran od ljudi. O našem 'zasedanju galerijskih sten' ne bi odgovorajala, naš namen je bil popestriti domžalska poletna dogajanja tudi na tem področju in pokazati, da tudi ljubiteljska likovna dejavnost zmore v korak s sodobnimi likovnimi izrazi.
Iz vašega pisma, draga 'Lučka iz Trzina', veje eno samo, Slovencem dobro znano čustvo - 'fovšija'. Morda bo ta kaj manjša, če vam povem, da ves naš 'turizem' plačamo v celoti iz svojega žepa in da bi dosegli čim nižje stroške, vse do zadnje podrobnosti organiziramo sami, brez enega centa dotacije. Poleg tega plačujemo najemnino za prostor, ob plačevanju 'šolnine' sami kupujemo tudi ves potreben material in opremo.
To počnemo samo zaradi tega, ker nas umetnost zanima in jo imamo preprosto radi.
Danica Šraj, likovno društvo SENOŽETI
»Mami nas je peljala na obisk v njeno službo. Zaposlena je v Leku, kjer delajo zdravila za bolne otroke in odrasle. V njeni službi smo srečali prijazne ljudi, ki so nam pokazali zanimive eksperimente.
Takšne, ki jih še nikoli nisem videla. Velikokrat sem razmišljala, kaj bom, ko bom velika. Morda športnica ali glasbenica. A najrajši bi bila to, kar je moja mami. Znanstvenica bom.«
POLNI CERTIFIKAT
a
Družini prijazno podjetje
lek
član skupine Sandoz
Lek farmacevtska družba d.d., Verovškova 57, 1526 Ljubljana, Slovenija • www.lek.si
POLITIČNE STRANKE
slamnik@kd-domzale.si
SDS / MAG. TOMAŽ DEŽELAK
Košarka, denar in prazne obljube kako naprej!?
sd / Majda Zevnik, svetnica SD
Da starost ne bo 'grda'
'Oče' naše občine mi je pred časom na občinskem svetu dejal, da moj pogled ne seže prek meja moje krajevne skupnosti. Navkljub tej dobrodušni pripombi se bom v članku dotaknil osnovne šole, ki mi je res najbližje. Novo šolsko leto prinaša staršem šoloobveznih otrok spogledovanje z zavijanjem knjig in zvezkov, pregledovanjem novih in starih šolskih potrebščin, prijavljanjem otrok na šolske in obšolske dejavnosti ... Skratka, prinaša nam vsakdanje življenje staršev, ki se srečujejo z vsakdanjimi težavami. Starši se vsakodnevno ukvarjamo z oprijemljivimi problemi, na primer kako in s čim napolniti hladilnik, ali so naši otroci in starši zdravi, ali bomo jutri lahko plačali vse položnice, ali bodo naši otroci hodili po varni šolski poti ... To je naš vsakdanjik, to je življenje. Življenje niso izginule milijarde, dokapitalizacije in kadrovske mahinacije. Le-te so za nas nekaj nepredstavljivega in neopredeljivega, nekaj, kar se dogaja v medijih. Torej, če se vrnem v resnično življenje, na 'našo' Osnovno šolo Domžale, moram zapisati, da sem med počitnicami videl, da se na šoli nekaj 'dogaja'. Pozorno sem spremljal, kako je šola pridobivala novo preobleko (izolacijo) in novo asfaltno podlago za nogometno--košarkarsko igrišče. Za otroke sem se veselil novih pridobitev. Upal sem, da se ne bo ponovila lanskoletna zgodba, ko se je v telovadnici polagal nov parket, ki pa ga je bilo treba zaradi neustrezno izvedenih del, že čez dva meseca odstraniti. Upal sem, a zopet obupal, saj glej ga, zlomka, zopet ista zgodba. Zopet nenavadni način dela. 'Občina' je postavila novi igrišči za igranje nogometa in košarke. Do tu vse lepo in prav. Pri čemer pa pozabila, na kaj, mislite? Ja, na koše. Ni postavila vseh košev, tiste, ki pa jih je postavila, so poškodovani, ukrivljeni. Okoli igrišča je nasula drobne kamenčke, ki se razpršijo na igrišče. Sprašujem se, zakaj? Morda zato, da bodo imeli zdravniki na urgenci več dela. Nerazumljivo. Prav tako ni prič-vrstila golov in s tem povzročila nevarnost za mlajše otroke, ki se obešajo nanje. Ni namestila zaščitnih mrež za gole, da o mrežah na golih sploh ne govorimo. Ni uredila atletske steze, čeprav je 'oče' občine na občinskem svetu posebej zagotovil, da bo to 'zaper-mej' urejeno. Za piko na i pa je pet dni pred začetkom pouka ravnatelja po elektronski pošti, obvestila, da je ureditev atletske steze predraga, čeprav so jo izvajalci del pred tem popolnoma uničili. Oprostite, predraga,
kaj tega niso vedeli, ko so načrtovali posege? Ali je za rekreacijo otrok predrago urediti edino atletsko stezo, ki je dostopna vsem, čeprav tako sklene občinski svet in čeprav ima občina, reci in piši, 12 milijonov EUR nerazporejenih sredstev? Nerazporejenih pomeni, da občina nima niti približne ideje, kam bi jih 'vtaknila', in jih ima na bančnih računih. No, občina očitno ve,
M Zato mi prosim pomagajte razumeti, kako lahko nekdo v svojih predvolilnih obljubah volivce prepričuje, da bo uredil Češminov park in otroško igrišče v njem, ima na voljo 12 mio EUR, hkrati pa ne more urediti igrišča in atletske steze za pribl. 20 tisoč EUR, ki sta v tem parku.
kam jih ne bi investirala, torej v gibanje otrok in njihovo športno udejstvovanje. Vendar pozor, poglejte na spletno stran http://www.tonidragar.com/index. php, pod 9. alinejo volilnega programa, kjer je pod ključnimi projekti navedeno 'Urejen Češminov park in otroška igrišča po vsej občini'. Oprostite, morda to velja le za volilno leto in občani resnično ne moremo razumeti, da se tem stvarem ne streže vsa štiri leta. Zato mi prosim pomagajte razumeti, kako lahko nekdo v predvolilnih obljubah volivce prepričuje, da bo uredil Češminov park in otroško igrišče v njem, ima na voljo 12 mio EUR, hkrati pa ne more urediti igrišča in atletske steze za pribl. 20 tisoč EUR, ki sta v tem parku. No, morda zato, ker še ni volilno leto, ker se ne režejo trakovi in stiskajo roke. In ravno zato, ker ni volilno leto in ker menimo, da je športno udejstvovanje otrok ključnega pomena, bomo v občinskem odboru stranke SDS otrokom donirali mreže za gole. Hkrati pa pozivamo vse gospodarske družbe, ki bi bile pripravljene darovati košarkarske koše, naj kontaktirajo ravnatelja šole in tako omogočijo otrokom več igre z žogo. Za konec članka bi rad zapisal, da bistvo zgodbe niso samo koši, atletska steza in napačen odnos do otrok, ampak obljube, ki jih je lahko dati in še laže ne izpolniti.
zares / marjan mirai
Davek na nepremičnine?
Smo državljani res tako bogati, da si država za polnjenje proračunske luknje lahko privošči davek na nepremičnine?
"Obseg davčne obveznosti mora biti določen v višini, ki omogoča njeno plačevanje, ne da bi silil davčnega zavezanca k prodaji premoženja, da bi plačal davek," so pred časom pojasnjevali na ministrstvu. Pa bo res tako? Sporna je že višina, ki daleč presega sedanjo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (trikrat ali več). Še bolj sporna je določena osnova predvidenega davka na nepremičnine, ki je 'ocenjena tržna vrednost', ki jo je izračunala Geodetska uprava RS na podlagi gibanja cen na trgu preteklih deset let. Ker se prodajajo samo še dražja stanovanja, vrednosti samo rastejo. Tako določena osnova ni ne objektivna, še manj pa za vse zavezance enaka, saj je odvisna od lokacije in prometa nepremičnin. Kako lahko država trdi, da je dom lahko več vreden v centru Slovenije kot nekje na obrobju? Kdor pa ga bo nekoč res prodajal, pa bo davek na tržno vrednost moral tako ali tako plačati. Ne smemo pozabiti, da je večina Slovencev kupila ali zidala stanovanja preprosto zato, ker najemni-ških stanovanj ni bilo in jih še sedaj ni. Lepi in urejeni domovi se na zunaj kažejo kot bogastvo, v resnici pa je bila večina zgrajena z odrekanjem generacij in s podporo države, ki v preteklosti ni znala drugače reševati stanovanjskega problema in je pospeševala individualno gradnjo. Večina ni premišljevala o bodoči vrednosti nepremičnim, ker dom nima 'ocenjene vrednosti'. Perspektiva življenja v prihodnosti? Slovenci postanemo hlapci. Samo da tokrat na svoji, ne na tuji zemlji. Večina je brezposelnih ali ima plače in pokojnine, ki ne zadoščajo za spodobno preživetje. Že sedaj ne prosijo za socialno pomoč, ker ta neposredno bremenil njihovo nepremičnino, položnice za
Kako se jim godi, kako živijo starostniki v naši občini? Ali sploh kdo ali katera inštitucija vsaj približno spremlja pot naših občanov iz starosti v visoko starost in s tem za mnoge v nebogljenost? Le-ta mnoge doleti že pred tem.
O tem sem večkrat spraševala kot občinska svetnica odgovorne službe občine ob sprejemanju odlokov s področja sociale in nege na domu. Prek krajevne skupnosti smo poskušali pridobiti podatke od Župana, Doma upokojencev in CSD. Na terenu se z nego na domu ukvarja koncesionar, ki v občini po odloku ne more imeti konkurence.
Smo občina s približno 36.000 prebivalci, sicer s precej ugodno starostno strukturo, pa vendar: le 62 občanov je bilo po podatkih iz lanskega leta deležnih pomoči na domu, 21 je bilo uporabnikov javne kuhinje in občina je doplačevala 59 upravičencem domsko oskrbo. Koliko je vseh naših ljudi, deležnih take oskrbe, ne vemo ali nam vsaj nihče ni dal podatka. Kako je v državi: 6.000 ljudi je deležnih nege in pomoči na domu, trikrat toliko jih je v domski oskrbi in še trikrat toliko, kot je obeh skupin, je doma na skrbi domačih - tako so povedali v eni zadnjih TV-oddaj. Vsi pa, ki prihajajo v stik s starimi ljudmi, izražajo skrb, da se zaradi finančne stiske mlajših generacij, ki večinoma izhaja iz brezposelnosti, tudi skrbi za dediščino, oskrbovanci v domovih v velikih primerih selijo v sobe z nižjim standardom ali kar domov. Čakalnih list pri nas po podatkih direktorice doma skoraj ni. Enako upada tudi število negovancev na domu. In kakšno je njihovo življenje tam? Včasih dobro, mnogokrat tudi ne.
Svet Evropske unije je na osnovi analize Evropske komisije izdal posebna priporočila, v katerih priporoča Sloveniji, naj v obdobju 2013 do 2014 izvede pet temeljnih ukrepov za stabilizacijo. Med temi ukrep številka 2 priporoča Sloveniji, naj: »Okrepi dolgoročno vzdržnost pokojninskega sistema v obdobju do leta 2020
z nadaljnjo prilagoditvijo vseh ustreznih parametrov, vključno z navezavo zakonsko predpisane upokojitve starosti na podaljšanje življenjske dobe, hkrati pa naj ohranja zadostno raven pokojnin. Omeji naj s staranjem prebivalstva povezane stroške dolgotrajne oskrbe in izboljša dostop do storitev s preusmeritvijo oskrbe z institucionalne na oskrbo na domu, izboljšanjem usmerjanja nadomestil in ugotavljanja njihove upravičenosti ter povečanjem
(4 Vsi pa, ki prihajajo v stik s starimi ljudmi, izražajo skrb, da se zaradi finančne stiske mlajših generacij, ki večinoma izhaja iz brezposelnosti, tudi skrbi za dediščino, oskrbovanci v domovih v velikih primerih selijo v sobe z nižjim standardom ali kar domov.
preventive za zmanjšanje invalidnosti in s tem odvisnosti od drugih.«
Drugi odstavek tega priporočila je izrednega pomena za dolgoročno izboljšanje poti staranja in velika ter nujna naloga za vse odgovorne. Kultura mora postati sestavni del življenja in delovanja tako ljudi, domačih, vseh inštitucij, civilne družbe. Reorganizacija zdravstvenih domov za prilagoditev v to smer in sodelovanja občine, med drugim tudi za pravno svetovanje, bo nujno potrebna. Ta ukrep prav gotovo zahteva vertikalno sodelovanje, samo na državni ravni tega ni mogoče uresničiti. In še napotek za 'visoko politiko': ne delajte sporov med generacijami - še kako potrebujemo drug drugega.
ps / saša kos, poslanka pozitivne slovenije v državnem zboru rs
Projekti vlade Alenke Bratušek
davek pa jih bodo prisilile v odprodajo po vsakršni ceni ali bodo postali davčni dolžniki. Otroci nimajo dela, se ne morejo osamosvojiti in so staršem samo v breme. Da bi pomagati staršem ohraniti imovino,
(t Ker se prodajajo samo še dražja stanovanja, vrednosti samo rastejo. Tako določena osnova ni ne objektivna, še manj pa za vse zavezance enaka, saj je odvisna od lokacije in prometa nepremičnin. Kako lahko država trdi, da je dom lahko več vreden v centru Slovenije kot nekje na obrobju?
je zgolj utopija. Kmetje, zlasti manjši, odproda-jajo zemljo, da bi plačali davek. Večina podjetij, zgrajenih z delom generacij Slovencev, pa so bila privatizirana, izčrpana in so propadla. In kaj nam je ostalo? Država je skupaj s nekaj tajkuni večinski lastnik vsega nepremičnega premoženja, ki so ga pridobili z rubljenjem zaradi neplačanih davkov ali z nakupom pod daleč nižji ceni od državno določene 'ocenjene tržne vrednosti'. Vendar niso ničesar pridobili. Stanovanja so brez vrednosti, saj tako ali tako nihče nima za plačilo najemnin. Kmetijska zemljišča samevajo, saj ni nikogar, da bi jih obdeloval, pa še zunanja konkurenca pridelave hrane je premočna. Kaj pa ljudje? Ne delajmo si utvar. Kljub ustavni opredeljeni socialni državi se v tej državi za 'ljudi' nihče ne zmeni. Smo zgolj davčne številke.
Zakorakali smo v jesen, kar pomeni, da je tudi v politiki čas za nadaljevanje in izvajanje ukrepov, ki bodo Slovenijo popeljali na pravo pot. V svojem blogu bi tokrat rada izpostavila nekaj ukrepov, ki jih je pripravila vlada mag. Alenke Bratušek. Največja projekta vlade Alenke Bratušek to jesen sta sanacija bančnega sistema, brez katerega ni možen zagon gospodarstva, in priprava ukrepov za konsolidacijo javnih financ. Sanacija bank bo povzročila, da bodo banke znova začele financirati gospodarski sektor, s tem pa se bodo začela odpirati nova delovna mesta. In to v Sloveniji še kako potrebujemo, nova delovna mesta in nove priložnosti. Zadnje mesece se sicer že kažejo tudi znaki minimalnega okrevanja slovenskega gospodarstva. Na področju gradbeništva beležimo nekaj več kot desetodstotno povečano rast, na področju brezposelnosti pa je bilo prav tako mogoče zaznati manjši upad števila tistih, ki so brez dela, pomemben podatek pa je tudi to, da imamo stabilen izvoz.
Vlada Alenke Bratušek pripravlja tudi zakon o sistemski razdolžitvi, ki bo omogočil in pospešil razdolževanje podjetij, kar je največji problem našega gospodarstva, ter odločen boj s sivo ekonomijo. Prvi ukrep na poti k zajezitvi sive ekonomije, ki ga je predsednica vlade omenila, je povečanje pooblastil inšpektorjem, odškodnine za črne gradnje pa bodo uvedene ne glede na to, ali se je neka črna gradnja pozneje legalizirala ali podrla. Novela zakona o davčnem postopku, ki ureja davčni razkorak, je že pripravljena in je bila tudi že v javni razpravi, prinesla pa bo bistveno večjo obdavčitev davčnega razkoraka. Kot tretji ukrep je bil predstavljen zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Siva ekonomija je v Sloveniji velik problem in tukaj je treba seveda opozoriti tudi, kaj vse se zgodi, če v državno blagajno priteka premalo denarja, in zakaj sploh plačujemo davke.
Vsi mi smo tisti, ki plačujemo davke, in to počnemo zato, da vsi mi od države lahko nekaj dobimo, in to je še vedno brezplačno šolstvo, saj šolnin v naši državi ni, kar je velik privilegij. Še vedno imamo sistem
javnega zdravstva, nadomestila za brezposelne, socialno pomoč, z vsem tem pa ohranjamo visok nivo socialne države - in to seveda želimo in bomo tudi v prihodnje. Tukaj je pomembno opozoriti na skupno zavest in zavedanje, da smo vsi mi tej državi tudi nekaj dolžni, da moramo nekaj vrniti, če od nje nekaj pričakujemo in dobimo.
Tako bo vlada kljub nekaterim 'nepriljubljenim' ukrepom zaradi nujne konsolidacije financ ohranila
M Vsi mi smo tisti, ki plačujemo davke, in to počnemo zato, da od države lahko nekaj dobimo, in to je še vedno brezplačno šolstvo, saj šolnin v naši državi ni, kar je velik privilegij. Še vedno imamo sistem javnega zdravstva, nadomestila za brezposelne, socialno pomoč, z vsem tem pa ohranjamo visok nivo socialne države - in to seveda želimo in bomo tudi v prihodnje. Tukaj je pomembno opozoriti na skupno zavest in zavedanje, da smo torej vsi tej državi tudi nekaj dolžni, da moramo nekaj vrniti, če od nje nekaj pričakujemo in dobimo.
visoke standarde socialne države. Pomembno pa je, da konsolidacijo javnih financ izpeljemo, saj moramo prepričati tuje finančne trge, da je Slovenija na pravi poti. Tako kot je že povedala predsednica vlade, sprejeli bomo ukrepe, ki bodo Slovenijo usmerili na pravo pot, vsega tega pa ne počnemo zaradi Evropske unije, ampak zaradi nas samih. Sama pa menim, da moramo vsi državljani v najtežjih trenutkih stopiti skupaj in stremeti k skupnemu cilju ter v tej smeri tudi delovati.
slamnik@kd-domzale.si
POLITIČNE STRANKE
SDS / DR. ROMANA JORDAN, SLOVENSKA POSLANKA V EP
Pri izvajanju protikriznih ukrepov ne bo popuščanja
Najprej želim učencem, dijakom in študentom varno ter zanimivih znanj polno novo šolsko leto. Enako pa želim tudi odraslim, ki smo se po poletnem oddihu vrnili v ustaljene delovne procese na službenih mestih ali doma.
V	Evropskem parlamentu se že čuti iztekajoči se mandat, saj bomo evropske politike oblikovali le še sedem mesecev. April bo mesec volilne kampanje, maja pa bomo že volili novo zasedbo evropskih poslancev. Hkrati s parlamentom se bo zamenjala tudi sestava Evropske komisije (EK), zato smo letos še posebej nestrpno pričakovali govor o stanju in prihodnosti EU, ki ga vsako leto septembra pripravi predsednik EK Jose M. Barroso. Tokrat je bil to tudi nekakšen poslovilni govor, saj težko verjamem, da bi bil Barroso na to mesto imenovan še enkrat, torej po tem, ko bo kot predsednik EK zaključil dva mandata, polnih deset let. A kljub temu si ni dovolil čustvenega naboja, temveč je v duhu časa, ki zahteva trezno glavo, podajal sporočila jasno in razumljivo. Iztekajoči se mandat je močno zaznamovala finančno--gospodarska kriza. Vsa štiri leta smo v EU oblikovali protikrizne ukrepe: tam, kjer je bilo mogoče, z novo zakonodajo, na ostalih področjih pa s priporočili državam članicam, kako naj ukrepajo za izhod iz krize. Niso nam bili prihranjeni populistični očitki, češ da z varčevanjem ne bomo nič dosegli; a če ni kje vzeti, pač ni mogoče tro-šiti. Pravzaprav si lahko ob koncu mandata oddahnemo, saj so se začeli kazati prvi rezultati ukrepov. Prav pred kratkim so bili objavljeni podatki, po katerih se pričakuje gospodarska rast v vseh državah članicah, razen v dveh.
V	Sloveniji z napovedjo ne moremo biti zelo zadovoljni, saj je ena od teh dveh držav prav naša. Druga je Ciper. Celo za Španijo, Grčijo, Irsko, Portugalsko, hude bolnice EU, je pričakovano okrevanje. Slovenska vlada pa še vedno ni predlagala protikriznih ukrepov. Čas se ji izteka kljub podaljšku, ki ji ga je odobril Bruselj. Dvig davkov
ni trajnosten ukrep, ki bi rešil naše sistemske težave. Prav tako likvidacija dveh zasebnih bank z javnim, torej davkoplačevalskim denarjem, ne bo rešila težav našega bančnega sistema. Slovenija se ne bo mogla več dolgo izogibati ukrepom, ki so jih druge evropske države že izpeljale, nekatere najuspešnejše že pred leti. Zanimi-
M Pravzaprav si lahko ob koncu mandata oddahnemo, saj so se začeli kazati prvi rezultati ukrepov.
va je bila Barrosova misel, da so v tem trenutku edina tveganja predvsem politična tveganja. Pojasnil je, da s tem misli predvsem na pomanjkljivo voljo in vztrajnost nacionalnih vlad. V Sloveniji lahko stabilnost zagotovi le slovenska vlada - z modrimi ukrepi, podprtimi v državnem zboru. EU pomaga le toliko, kolikor dovoli nacionalna politika. Opozoriti pa moram, da prav zaradi neučinkovitosti nacionalnih politik prihaja do prenosa več pomembnih pristojnosti na evropski nivo. Tako upamo, da bo v bližnji prihodnosti do konca izpeljan tudi projekt evropske bančne unije. Zelo zanimiv je bil komentar Josepha Daula, vodje poslanske skupine Evropske ljudske stranke, v EP. Dejal je, da v EU ne moremo imeti dvojnih meril, vse države moramo obravnavati enako, kajti gre za zaupanje. To je jasno sporočilo Sloveniji, da ne moremo računati, da bi bili deležni kakšnega popuščanja, morda zato, ker smo majhni in bi bila morebitna pomoč naši državi precej manjša. Obljube bomo morali izpolniti. Nacijo oblikuje trajnostni razvoj na vzdržnih finančnih temeljih.
lds / Občinska organizacija LDS Domžale
Zdenki v slovo
Umrla je Zdenka Cerar, nekdanja podpredsednica in članica izvršnega odbora Liberalne demokracije Slovenije, ki se je bomo po besedah Antona Anderliča, predsednika Liberalne demokracije Slovenije, LDS, spominjali po njeni srčnosti, po občutku za pravičnost, resnicoljubnost in poštenost. Njena vera v dobro vseh ljudi in zavezanost k iskanju kompromisov sta najbolj zaznamovala njeno politično in siceršnje delovanje. Njena modrost in neizmerna energija, ki jo je vlagala v svoje delo, sta v stranki in državi pustila pečat in sled, ki ne bo nikoli izbrisana. Ostala pa bo zapisana mislih vseh, ki smo jo imeli priložnost poznati. Domžalski člani in članice stranke LDS se Zdenke Cerar posebej spominjamo iz časa, ko je na našem območju kandidirala na listi LDS za Državni zbor RS. Tako v spominih na tiste dni kot v spominih na naše skupno sodelovanje, lahko besedam predsednika stranke LDS samo potrdimo, saj nas je vedno znova presenečala s svojo preprostostjo, pripravljenostjo za skupno sodelovanjem in prijateljstvom. Taka nam ostaja tudi v spominu. Z okrepljeno dejavnostjo, ki je med drugim tudi rezultat kongresa, v stranki LDS nadaljujemo aktivnosti v letošnji jeseni ter se vključujemo v vrsto javnih obravnav - na državni ravni, domžalska LDS, predvsem svetnika Anton Preskar in Vera Vojska, pa s svojimi predlogi, pobudami in tudi svetniškimi vprašanji sodelujeta pri oblikovanju in sprejemanju vsebine posameznih dokumentov na Občinskem svetu Občine Domžale. Ta na prvi jesenski seji obravnava Odlok o pogojih, postopkih in merilih za podelitev koncesije na področju opravljanja gospodarske javne
službe urejanje in vzdrževanje občinskih cest. Glede na številne pripombe nad vzdrževanjem cest upamo, da bo novi odlok to področje izboljšal, enako pa pričakujemo tudi od drugega odloka - Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskih cestah. Sprejem sprememb sicer zagotavlja uskladitev že omenjenega Odloka o podelitvi koncesij na tem področju ter Zakona o cestah, vendar samo 'papirnata' ureditev ne bo dovolj. Glede na številne pripombe o vzdrževanju cest pričakujemo, da se bo to področje konkretno izboljšalo in da ne bo treba nenehno opozarjati na potrebno vzdrževanje cest, ki v nekaterih delih občine zahtevajo nenehno skrb ter visoka finančna sredstva. Veseli nas tudi začetek urejanja območja D//4 Kulturni dom Franca Bernika, saj si občani in občanke naše občine zaslužimo urejen 'kulturni del' našega mesta. Ob tej priložnosti pa ne moremo mimo informacije, da bomo v občini s povečanjem Podružnične šole Krtina, predvsem pa z gradnjo vrtca ob njej, končno razrešili problematiko organizirane skrbi in varstva predšolskih otrok ter pozabili na dosedanje podatke, ko smo ob začetku šolskih let navadno govorili o več sto zavrnjenih otrocih.
Pred nami je tudi vroča 'državna' jesen, ki naj bi prinesla vrsto novih davkov, med njimi tudi davek na nepremičnine, ob sprejemanju katerega že zdaj ugotavljamo vrsto nedoslednosti. Za začetek je to kar osnova, na katero bodo davek 'obesili'. Že sosedje med seboj ugotavljajo, da so podatki milo rečeno 'čudni', zato se pričakuje uskladitev le--teh, predvsem pa obdavčitev vseh nepremičnin.
nsi /Peregrin Stegnar
Septembrsko srečanje Gospodarskega kluba Nove Slovenije
nsi / Tadeja Šuštar, Predsednica RO MSi Ljubljana vzhod
Mlada Slovenija predala Karitasu zbrane šolske potrebščine
Mlada Slovenija je dokazala, da se v Sloveniji še najde čut za sočloveka, saj je s svojo akcijo zbiranja šolskih potrebščin v sodelovanju s Slovensko Karitas pomagala otrokom iz socialno ogroženih družin in jim tako omogočila lepši začetek šolskega leta. V različnih centrih po Sloveniji, kjer prodajajo šolske potrebščine, so člani podmladka Nove Slovenije nagovorili ljudi, da bi pomagali revnejšim družinam. Knjigarne, trgovine in ljudje, ki so bili nad akcijo navdušeni, so prispevali tako potrebščine kot tudi denar. Tu bi rada izpostavila Mladinsko knjigo Domžale, ki se je z veseljem pridružila zbiranju potrebščin. Vse, kar so darovali, je delegacija Mlade Slovenije odnesla na Škofijsko Karitas Ljubljana, kjer so se potrebščin zelo razveselili. Na Karitasu so poudarili, da je v teh kriznih časih vsaka pomoč dobrodošla in upajo, da bodo v sodelovanju z Mlado Slovenijo lahko izpeljali še kakšen projekt, ko bo pomoč nujno potrebna.
M V različnih centrih po Sloveniji, kjer prodajajo šolske potrebščine, so člani podmladka Nove Slovenije nagovorili ljudi, da bi pomagali revnejšim družinam. Knjigarne, trgovine in ljudje, ki so bili nad akcijo navdušeni, so prispevali tako potrebščine kot tudi denar.
V akciji smo zbirali vse od zvezkov, barvic, svinčnikov, radirk do šilčkov, flomastrov, ravnil in torb ter vseh ostalih šolskih potrebščin. Akcija je bila zelo dobro sprejeta med člani in simpatizerji podmladka, tako da jo bomo zagotovo ponovili tudi prihodnje leto.
Namen Gospodarskega kluba Nove Slovenije je združevati vse podjetno, gospodarno in ekonomsko usmerjene lastnike podjetij, menedžerje in vse, ki so kakorkoli povezani z gospodarstvom. V klub smo povezani, da bi laže aktivno sodelovali in vplivali na zakonodajne postopke, pri strokovnih razpravah pomagali s svojimi izkušnjami in pripravljali strokovna mnenja, ki bi lahko pripomogla k boljšemu gospodarskemu stanju v naši državi. Pred nami je, kot pravijo, vroča jesen - tako v političnem kot gospodarskem smislu. Temu je bilo namenjeno septembrsko srečanje članov gospodarskega kluba Nove Slovenije, na katerem smo se pogovarjali o trenutni gospodarski krizi pri nas in poteh, ki vodijo iz nje. Gost večera je bil poslanec Nove Slovenije Jožef Horvat. Beseda je tekla predvsem o privatizaciji državne lastnine, ki jo imamo v Sloveniji največ med primerljivimi evropskimi državami, in načinih, kako dvigniti gospodarsko aktivnost. Prisotni na srečanju smo ugotavljali, da se način gospodarjenja v svetu spreminja in da je zasebna lastnina boljša od državne. Tako vsaj kažejo ekonomski kazalci in tudi dobiček v zasebnih podjetjih je praviloma višji kot v državnih podjetjih. Zaradi počasne privatizacije dajemo slab signal zlasti tujim naložbam v Sloveniji. Poleg svežega kapitala privatizirana podjetja lahko dobijo tudi korporativno upravljanje in s tem dobre prakse uspešnega vodenja podjetij, ki posledično zvišujejo njihovo dolgoročno vrednost. Nekateri razpravljavci so ugotavljali, da nacionalni interes pri prodaji podjetij sploh ni več mogoč, saj smo toliko zadolženi, da kupnino potrebujemo za poravnavo dolgov, dividende pa bodo tako odhajale v tujino. Poleg odklonilnega odnosa do lastništva tujcev se vse prevečkrat pojavlja sloven-
ska intelektualna zaprtost pred tujci in novim znanjem. Aktualna vlada tudi na tem področju ne napreduje v pozitivni smeri.
Optimizem nam lahko vlivajo predvsem manjša, družinska podjetja in podjetni posamezniki, ki jih vodstvo stranke vedno znova odkriva ob rednih obiskih slovenskih regij. Jože Horvat je tako dejal, da je zvečer, ko se vrne s takega regijskega obiska, vsakokrat vesel, ker je videl toliko uspešnih podjetij z vrhunsko tehnologijo in se srečal s toliko uspešnimi podjetniki, ki Sloveniji še da-
66 Namen gospodarskega kluba Nove Slovenije je združevati vse podjetno, gospodarno in ekonomsko usmerjene lastnike podjetij, menedžerje in vse, ki so kakorkoli povezani z gospodarstvom.
jejo upanje, da se bo sama izkopala iz recesije. Škoda pa je, ker se o teh uspešnih podjetjih zelo malo sliši in vidi v glavnih slovenskih medijih. Med udeleženci je klub vsem težavam vseeno prevladoval optimizem, da se bomo Slovenija in Slovenci iz nastale situacije izvili brez tuje pomoči, kot smo se v zgodovini že večkrat. Kljub vsemu bo tokrat verjetno teže, saj je vse trdo delo in z njim potrpljenje še pred nami. Zdi se, da bomo morali priti do dna, da se bomo zdramili in resnično pričeli popravljati pretekle napake in zablode. Dokaz, kako sposobni smo lahko Slovenci, pa nam ponujajo rezultati naših odličnih športnikov.
OKTOBRSKI DOGODKI
sezona 2013/2014
Torek, 8. oktober 2013, ob 19. uri
VERA TBRSTBN JAK:
Umetnica in njeni domžalski spremljevalci
Domžalska umetnica Vera Terstenjak bo domači publiki predstavila zadnjo serijo slik, ki jim je pridala naslov Zavedanje. V njih se vrača k slikanemu portretu, ki ga umešča v resnično krajino. Izbrani portretiranci so Verini sorodniki, prijatelji, znanci in sosedi, katerim avtorica dodaja simbolično sporočilo, da lahko vsak zase s pozitivnimi razmišljanji o sebi in okolju doprinesejo k boljšemu jutri.
Kulturni program: Igor Seme, pianist	odprto do 25.10. / vstop prost
MENAČENKOVA DOMAČIJA, Cankaijeva ulica 9, 1230 Domžale menacenk@kd-domzaIe.si
O
KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE, Ljubljanska 61, Domžale,
tel. 722 50 50, info@kd-domzale.si, www.kd-domzale.si

Odprto v času odprtja razstave: vsak delavnik od 10. do 11. ure in od 17. do 19. ure, ob sobotah od 10. do 11. ure.
ŠPORT
slamnik@kd-domzale.si
KONSTANTNA EKIPA IN JASNI CILJI
Košarkarji Heliosa v tretjo sezono zapored vstopajo pod taktirko Zmaga Sagadina, s katerim v klubu gradijo zdravo sredino, predvsem na mladih obetavnih košarkarjih, ki so pripravljeni trdo delati za zastavljene cilje.
LADO GORJAN, direktor KK Helios
Mateja Kegel Kozlevčar Foto: Peter Koprivnikar
Pred pričetkom sezone 2013/2014, na katero se fantje že aktivno pripravljajo in se bo pričela sredi oktobra, smo se pogovarjali z direktorjem kluba Ladom Gorjanom, ki ima kot nekdanji prvi trener, predvsem pa dolgoletni član strokovnega dela domžalske košarke, najbolj jasen vpogled v dosedanje delo in realne prihodnje načrte. In v prihodnosti napoveduje še kar nekaj kvalitetnih košarkarjev iz domače vrste.
Pripravljate se na tretjo sezono v Domžalah pod taktirko trenerja Zmaga Sagadina. Kakšen napredek ste kot dolgoletni strateg Heliosa zaznali v tem obdobju?
Zmago Sagadin je rutiner trenerstva. Ideja, ki smo jo imeli pred dvema letoma, in cilj, s katerim je prišel v Domžale, da začnemo ustvarjati igralce, da v klub pripeljemo tudi mlajše dobre igralce, reprezentante in iz njih poskušamo narediti vrhunske košarkarje, moram reči, da zelo lepo uspeva. Zastavili smo si delo z mladimi košarkarji, želimo doseči tudi kakšen ekipni rezultat, in to nam počasi uspeva. Seveda pa smo predvsem v pričakovanjih, da bo timsko lahko še uspešnejše.
Pod vodstvom Zmaga Sagadina ste v zadnjih dveh letih izstrelili nove, mlade upe slovenske košarke. Je mogoče vsako leto ponuditi eno novo ime na ta način?
To je realen cilj. Smo pa v klubu začeli črpati mlade košarkarje iz vse Slovenije, še več, katerega tudi iz prostora bivše Jugoslavije. Prepelič in Bolčina sta dva fanta, ki sta že opozorila nase, šla v višje klube. V svojih vrstah pa imamo tudi mlade repre-zentante, ki trkajo na vrata reprezentanc in močnejših klubov. Zanimanje je in mislim, da bomo po sezoni zagotovo izstrelili vsaj enega, če ne dva mlada bisera.
Pretekla sezona je bila ena najslabših -po rezultatih - Heliosa v zadnjih letih. Je klub to potreboval, da se bo lahko na koncu prebudil kot feniks iz pepela?
Padec ni bil ravno načrtovan, vse je bilo le v eni zmagi. Če bi imeli eno zmago več, bi bilo drugače. Mogoče je bil za nas usoden prav poraz proti Mariboru na domačih tleh, kjer se je nasprotnik nato neposredno uvrstil na zaključni turnir in na tretjo pozicijo v prvenstvu. Ena zmaga več ali en poraz manj, pa bi bilo lahko drugače. Mislim, da je naše mesto še vedno v vrhu slovenske košarke, v tem trenutku smo ne glede na to, da smo bili preteklo sezono peti, po moči tretji klub v Sloveniji.
S katerimi izzivi ste se soočali v zadnjih dveh sezonah, kaj so bili najtežji trenutki?
Zagotovo so bile to finance. Smo v težkih časih in v klubu vsako leto zmanjšujemo proračun. Povedati moram, da nam je uprava kluba s predsednikom Alešem Klavžarjem na čelu in sponzorjem, podjetjem Helios, in bivšim predsednikom kluba Urošem Slavincem v veliko pomoč. Srečo imamo, da sledimo zastavljenim ciljem in hočemo zadržati še en resen klub, ne da bi zmanjševali sistema dela. Finance so glavni problem ne le nas, ampak verjetno za celotno Slovenijo.
V Sloveniji ste eden redkih zdravih aktivov, kar se financ tiče, vemo, kaj se dogaja s klubi, ki propadajo, ne plačuje se igralcev... V Domžalah se kljub
V svojih vrstah pa imamo tudi mlade reprezentante, ki trkajo na vrata reprezentanc in močnejših klubov. Zanimanje je in mislim, da bomo po sezoni zagotovo izstrelili vsaj enega, če ne dva mlada bisera.
temu trudite vzdrževati ta nivo. Res ste zmanjšali finance, a vseeno, kako vam uspe zdržati?
Naša glavna odlika je, da leta in leta delamo na tem, da smo urejen in korekten klub. Saj so zamude in situacije, ampak še vsakega igralca in vsakega unika smo izplačali. Vse račune, sicer s kakšnim zamikom, poplačamo. Da bi propadli, šli v stečaj ali kaj podobnega, ni naša ideja, saj rajši korektno izpolnjujemo obljube. Še vedno smo jih izpolnili, kar je naš glavni cilj tudi za naprej.
Ko sva ravno pri ciljih - kaj pa cilji za prihajajočo sezono?
Mislim, da je letos čas, da se uvrstimo nazaj v ligo ABA. Naš načrt je zelo enostaven, z manjšim proračunom in iz tretje pozicije v državnem prvenstvu. Računamo, da bosta Olimpija in Krka v ligi ABA dosegli več zmag kot lansko leto. Vemo, da tekmujemo na področju, kdo ima več zmag z Bosno, in računamo tudi, da bo bosanska ekipa Igokea ponovila takšno sezono, kot je bila letos, kar pomeni, da bosta slovenska predstavnika v ligi ABA dosegla več zmag kot bosanska dva. S tem pa Slovenija pridobi tretjo pozicijo - in tukaj se vidimo mi. Kot rečeno, s tretje pozicije in z manjšim vložkom se vrniti v ligo ABA.
Kako bi ocenili pripravljalno obdobje za sezono 2013/2014, ste se srečevali s kakšnimi večjimi nepričakovanimi poškodbami, situacijami?
V pripravljalnem obdobju je šlo kar po načrtih, je pa manjšo poškodbo doživel Dejan Mlakar, ki je imel operacijo meniskusa in je posledično za dober mesec izpadel iz pogona. Ostali košarkarji pa so se srečali z manjšimi izpadi, a ne več kot dan ali dva odsotnosti. Vsi pa so sedaj na resnih treningih. Pred njimi je ogromna količina dela, kar je zaščitni znak Zmaga Sagadina, ogromno je na meji dopustnega ali logičnega, a mladi fantje temu sledijo, in to je dober znak. Tudi glede na odigrane trening tekme kaže, da smo na pravi poti.
Ekipa v letošnjem letu ni doživela veliko sprememb, pa vendar, katere so novosti v ekipi?
Odšli so lanskoletni štirje nosilci: Jure Močnik, Nikola Gačeša, Miha Fon in Damir Rančič. Pripeljali pa smo štiri tako rekoč mlajše košarkarje. Prvi je iz Maribora prišel Igor Marič, ki igra na krilni poziciji, je pravi atlet, izredno v redu fant, tako kot tudi ostali fantje, ki so prišli. Vsi so značajsko izredno visoke osebe. Nova pridobitev, Dejan Mlakar, je bil na poziciji dvojke v prvem delu lige MVP Telemach. Iz Vojvodine smo pripeljali organizatorja. Vojvodina se je uvrstila v ligo ABA z organizatorjem, ki ga imamo sedaj mi, to je Marko Boltic, in videti je, da smo dobro zadeli. K nam pa je prišel tudi zelo delaven in obetaven bivši mladinec Olimpije, ki je bil dve leti v Ameriki - to je Luka Vončina. Vsi so mladi fantje, ki so prišli v vmesno obdobje, v klub, ki jim bo poskušal dati kaj več. Z osmimi košarkarji, ki so bili v naših vrstah
že lansko leto, dodali smo še tri mladince, sestavljamo ekipo petnajst fantov in mislim, da je to izredno energična, delovna ekipa, ki bo igrala zares dobro košarko.
Če pogledava mlajše kategorije domžalske košarke, ali med njimi že vidite posameznike, ki bodo predstavljali prihodnost slovenske košarke?
Pri mlajših kategorijah smo imeli v preteklem obdobju nekaj luknje, ni bilo posebnih fantov, a prihaja generacija, mogoče že kakšen mladinec, še bolj pa kadeti, pionirji, domači fantje, ki bodo obetavni novi člani. Spodaj imamo zelo široko bazo, imamo dve mladinski ekipi, tri kadetske ekipe in šest pionirskih ekip. Tudi v pretekli sezoni so bili v mlajših kategorijah izredni uspehi, mladinci so bili državni prvaki, ostale ekipe so bile med najboljšimi štirimi v Sloveniji. Spodaj imamo širino in kvaliteto, zato smo za obstoj in večje cilje v Domžalah lahko optimistični.
Ne moreva mimo aktualnega evropskega prvenstva, ki se je v
septembru odvijalo v Sloveniji. Kakšno je vaše mnenje o vplivu tovrstnega tekmovanja na dvig slovenske košarke? Ali pričakujete, da se bo zavest naroda kaj dvignila, da bodo tekme slovenske lige bolj obiskane? Se lahko na račun tega dvigne kvaliteta slovenske košarke? Prepričan sem, da lahko. Država, ki izvede evropsko prvenstvo, ima predvsem štiri glavne cilje; infrastruktura, rezultat, s košarko dodatno 'zastrupiti' mlade fante in seveda doseči tudi dobiček oziroma finančni uspeh. Glede na cilj, da pridobimo mlade ljudi, da začnejo s košarko, mislim, da je bilo na ta račun to evropsko prvenstvo izredno uspešno. Videti je tudi, da je ogromno ljudi stopilo zraven, in tudi ko so bili porazi, niso nehali navijati za Slovenijo. Mislim, da se je s tem prvenstvom košarka spet prebila nazaj na številko ena v Sloveniji.
Lani ste v Domžalah že organizirali del evropskega prvenstva za mlajšo kategorijo in bili za to tudi pohvaljeni. So se letos organizatorji obračali tudi na vas za nasvete?
Lansko leto smo imeli izredno uspešno
evropsko prvenstvo. Skupina, ki je bila v Domžalah, je dobila posebno priznanje od FIBE, saj smo na maksimalnem nivoju izvedli prvenstvo, ki je bilo za Slovenijo uspešno tudi po rezultatih. To so bili so lepi dnevi in bodo za Domžale ostali lepi spomini. Sploh pa je bil to eden največjih športnih dogodkov v Domžalah. Lansko leto je evropsko prvenstvo ljudem, ki so letos organizirali člansko evropsko prvenstvo, predstavljalo generalko. Se je pa sem ter tja vseeno pojavilo, da so nas za kakšno malenkost še povprašali in smo bili nekako soudeleženi tudi na letošnjem prvenstvu.
Še za konec - pričakovanja v prihajajoči sezoni. Rekli ste, da Olimpija in Krka tekmujeta za najvišja mesta, kaj pa ostali klubi, konkurenca?
Mislim, da bo nekaj klubov dokaj neugodnih, predvsem Laško, Rogaška in Polzela. Ampak trdim, da bomo tretji, moramo biti tretji in verjamem, da bomo. Način dela, ki ga izvajamo že nekaj let, sploh pa glede na dejstvo, da smo letos zelo malo spremenili ekipo in imamo konstanto, nam nekako zagotavlja, da lahko dosežemo ta cilj. □
slamnik@kd-domzale.si
SPORT
na kratko
Domžale tečejo 2013 - polmaraton in državno prvenstvo veteranov
Mlada slovenska reprezentantka Katarina Stražar
Katarina Stražar, udeleženka 9. Euro Mini Champs tekmovanja v namiznem tenisu
NTS Mengeš V Schiltigheimu v Franciji (v bližini Strasbourga) že deveto let zapored poteka zanimivo tekmovanje v namiznem tenisu za mlajše kategorije, poimenovano tudi kot 'neuradno' Evropsko prvenstvo v namiznem tenisu za najmlajše kategorije. Tudi letos se ga je udeležilo ogromno število mladih iz vse Evrope. 320 jih je bilo, prišli so iz 39 evropskih držav, tekmovanje je potekalo od 22. do 25. avgusta. Med njimi je bila tudi tekmovalka iz naše občine, Katarina Stražar, sedmošolka iz OŠ Preserje pri Radomljah, ki namizni tenis trenira v okviru Namiznoteniške sekcije Mengeš (NTS Mengeš).
Katarina Stražar se je tekmovanja udeležila na podlagi odličnih rezultatov, ki jih je dosegla v pretekli sezoni (bila je najboljša v Sloveniji svoji starostni kategoriji), zato jo je slovenski selektor Jože Urh tudi letos vpoklical v Slovensko reprezentanco, ki je branila naše barve na tem tekmovanju v Franciji. Poleg Katarine je Slovenijo zastopalo še pet tekmovalk in štirje tekmovalci ter dva trenerja. David Orešnik, trener v NTS Mengeš, pa je bil izbran tudi
za vodjo tega potovanja, ki se ga je skupno udeležilo kar 25 otrok in njihovih staršev.
V starostni kategoriji, v kateri je tekmovala Katarina Stražar, je nastopilo 66 deklet (U-13, deklice letnik 2001). Katarina se je odlično borila; na prvi in drugi stopnji tekmovanja je dosegla zmagi, na tretji eno zmago in en poraz ter se tako uvrstila med 32 najboljših v Evropi. Za napredovanje med 16 najboljših je sicer izgubila proti tekmovalki iz Švedske, v razigravanju za končna mesta pa je dosegla tri zmage ter dva poraza in na koncu osvojila 23. mesto v Evropi v kategoriji U-13. To je do sedaj najboljša uvrstitev slovenskih deklet v tej starostni kategoriji.
Katarina Stražar se tako že prebija v reprezentanco slovenskih kadetinj. Stopa po stopinjah dve leti starejše Ane Tofant, ki je od 13. do 15. septembra nastopila na mednarodnem tekmovanju za mlade v Varaždinu. O rezultatu mlade namizno-teniške igralke bomo poročali v naslednji številki Slamnika.
Janez Stibrič Foto: Janez Stibrič
Med zmagovalci tudi domači tekači
V nedeljo, 22. septembra 2013, je po domžalskih ulicah skoraj 230 tekačev in tekačic iz vse Slovenije teklo v okviru projekta DOMŽALE TEČEJO 2013, v organizaciji Zavoda za šport in rekreacijo Domžale s sodelavci. Mladi in starejši tekači in tekačice so startali na atletski progi na nogometnem stadionu ter se po okoliških ulicah - vse do Homca in Dra-gomlja - preizkusili na 11 oz. 21 kilometrov dolgi progi. Posebnega aplavza pa so bili deležni veterani in veteranke, ki so se pomerili za naslove državnih prvakov. Maratonci so v prijetnem vremenu tekli po nekoliko spremenjeni trasi ter se pomerili za pokale in medalje, pa tudi denarne nagrade. Zaključna slovesnost je bila na ploščadi ob pokritem drsališču, organizatorji pa so poskrbeli za topli obrok, spominsko majico in prijetno razpoloženje.
Med domačini tekmovalci, pričakovali smo jih malo več, posebej omenimo zmage na 21 km, in sicer: Gregorja Lazarja, Atletsko društvo AS, Fredija Adlerja, Atletski klub Domžale, ki je postal državni prvak med veterani (1964-1968), Martina Kemperleja, ProM team racing Nožice - veterani 19591963; Alenko Sporiš Loboda, ŠD Homec, ki je bila med veterankami 1969-1973 tretja, Justi Koprivšek, Tekaški forum, druga med veterankami 1949-1953. Matija Kovačič Ivanjko, AD As, je zmagal na 11 km. Poglejmo še zmagovalce: Andrej Trojer, ŠD Nanos Podnanos, je postal absolutni zmagovalec, 21 km je pretekel v času 1.15,35, pred klubskim kolegom Mitjo Curkom ter Kleme-
nom Matkovičem iz AK Krka Novo mesto. Med tekači letnik 1994 in mlajši je zmagal Gregor Lazar, AD As, pred Luko Reparjem in Grego Bajcem. Nataša Planko, TK Transport Kamnik, je bila absolutna zmagovalka s časom 1.35,32, druga Polona Kopač, Alenka Krže pa tretja. Med fanti je bil na 11 kilometrov najboljši Matija Kovačič Ivanjko, Atletsko društvo AS, pred Matjažem Vrhuncem in Boštjanom Štinetom, med dekleti je na 11 km zmagala Sara Štebe, pred Vesno Kočar in Polono Gričar. Vsem najboljšim, hkrati pa tudi vsem sodelujočim, iskrene čestitke! Tokratni drugi mali maraton Domžale tečejo 2013 je pomenil tudi državno prvenstvo aktivnih veteranov v polmaratonu. Med veterankami so državne prvakinje postale: Nataša Sivka, Nataša Planko, Mojca Vesel, Ivanka Širca, Jožica Šiftar; med veterani pa: Mitja Curk,Andrej Trojer, Fredi Adler, Martin Kem-perle, Tomaž Kalan, Anton Derganc, Matjaž Medvešek in Dimitrij Trpin. Iskrene čestitke! Drugi polmaraton DOMŽALE TEČEJO 2013 je uspel, vendar bi si v prihodnje želeli več domžalskih maratoncev, predvsem pa več navijačev, tako na stadionu, kjer je bil start in cilj, kot na domžalskih ulicah. V imenu organizatorjev se mag. Janez Zupančič, direktor Zavoda za šport in rekreacijo Domžale iskreno zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli prispevali k dobri organizaciji in izvedbi DOMŽALE TEČEJO 2013, in vabi: DOBRODOŠLI NA Domžale tečejo 2014.
Vera Vojska Foto: Miha Ulčar
Tudi najlepše se vdajo
Stene in vrhovi namreč. Če bi na hitro prešteli vzpone, so domžalski alpinisti na vsak poletni dan preplezali vsaj eno smer ali s ptičje perspektive enega izmed vrhov pogledovali v dolino.
Sahara je šahirala za Vesno
Tokratni 12. turnir v pospešenem šahu Kava bar Sahara na Viru pri Domžalah je bil namenjen mednarodni mojstrici Vesni Rožič, kot oblika pomoči oziroma zbiranja denarnih sredstev zaradi njene težke bolezni.
Na turnirju ni bilo nagrad, prijavnina pa je bila namenjena v sklad za njeno zdravljenje. Turnir je potekal sredi avgusta, žal pa je Vesna 23. avgusta, le teden dni pozneje, izgubila boj s rakom.
Vesna je marca letos dopolnila 26 let starosti, bila je stalna članica slovenske državne in olimpijske reprezentance ter dvakratna državna prvakinja, nazadnje leta 2010. Bila je ena najbolj priljubljenih in nadarjenih šahistk v Sloveniji, njene uspehe za šahovnico pa so zasenčile zdravstvene težave. Ker njena družina ni zmogla plačati vseh stroškov zdravljenja, ki je potekalo tudi v tujini, se je Vesnin oče Adrian z odprtim pismom obrnil na slovensko javnost. Za njeno bolezen je širša javnost tako izvedela julija, ko je Šahovska zveza Slovenije, skupaj z njenimi bližnjimi, sprožila akcijo za pomoč pri zbiranju sredstev, potrebnih za zdravljenje. Po vsej Sloveniji je potekala vrsta turnirjev v pospešenem šahu, na katerih so zbirali denar. Akcija je naletela na izjemen odziv med Slovenci, saj so v nekaj dneh zbrali manjkajoča sredstva za tri cikluse lokalne kemoterapije v Nemčiji. Vesna je izhajala iz šahovske družine, njen oče in brat Samo sta mojstrska kandidata. Družina Rožič prihaja z Iga, kjer so tudi zaradi njenega vpliva vzgojili vrsto zelo obetavnih mladih šahistk in šahistov. Turnirja na Viru se
je udeležilo 32 ljubiteljev šaha, odigrali so sedem kol, zmagal je član Domžal Bojan Osolin 6.5, sledili so Franci Košir, Vesko-vič, Oberč in Jerina s po 5, Nesib Jukan in Mlakar s po 4.5, Simič, Milenkovič, Pavla Košir, Nikolič in Bizjak s po 4 itd.
Jože Skok
Alpinistični odsek PD Domžale Da pa
plezanja ne bo pregnal mraz in bodo hitreje preplezani tudi težji izzivi, so se lotili še plezalne stene na Rodici in stene ob Kamniški Bistrici.
V Julijcih je naveza stala na vrhu Stene po preplezani Skalaški z Ladjo in Nemški, Rja-vina je bila osvojena po smeri Miliarda, divji Mali Oltar po Bučer-Kristan, z vseh strani je bil oblegan Vršič, ki je bil izhodišče za Smer JLA, Debelakovo, Boba Marleyja, Madonno, Deržajevo, Eliso, pa o še nekaterih plezal-skih ciljih so se slikovito razpisali na forumu. Vključno s slapovi dežja in toče ali drugič pošteno vročino. Spisek bi lahko naredili tudi iz smeri v Kamniških Alpah, ki so bili deležni dodatnega obiska zaradi dobro obiskanega vikend tabora na Okrešlju. Kar v vrsti se je čakalo na vstop v Vzhodno v Mali Rinki, na sosedo Štajersko Rinko so plezali po Direktni in Modec-Režek, na Ojstrico po Herletovi, Mrzlo goro po Avriklju, Planjavo po Humar--Škarja, Dolgi hrbet po Jernejevem stebru, 'za dušo' je bil večkrat preplezan čudovit greben Zeleniških špic. Po svedrovcih in klinih se je plezalo v Karnijskih Alpah, družabno je bi-
041 631 970

lo v Cortini d'Ampezzo, Družine plezajo je bil pravi slogan za morsko druženje v Paklenici, prav nič pa ni po borovem gozdičku dišalo na sneženih Lenzspitze, Nadelhornu, Piz Bernini in Grossglocknerju.
Živahno in predvsem delavno je bilo tudi na plezališču ob Kamniški Bistrici, kjer so se člani AO skupaj z gasilci iz Ihana lotili precej zaraščene stene. Po špricanju po dolgem in počez, dokler ni bilo odstranjeno grmičevje, je skala že dobila približno podobo pleza-lišča. Da si bodo mimoidoči sprehajalci ob Kamniški Bistrici lahko ogledovali začetni-ške poskuse Alpinistične šole ali treningov veščih plezalcev, je treba plezališče opremiti še s sidrišči in svedrovci. Hkrati so plezalci uredili tudi steno na Rodici, ki že čaka na nove treninge: »Stenco smo spucal, prebarval, grife prešraufal. Skratka pripravljena je, da se začne trenirat za projekte ...« Če imate romantično ali pustolovsko dušo in si želite uživati v obiskovanju gora v vseh letnih časih ter plezati skalne smeri različnih težavnostnih stopenj, se nam pridružite v Alpinistični šoli.
Bojana Muhič Vojska
www.tentrade.si
nirk'i f|r
VIDIC

Urejanje dvorišč
in okolice, izkopi, rušenje in gradnja dovoznih cest.
Ten Trade d.o.o., Videm 6B, Dol pri Ljubljani
Vesna Rožič
Klub borilnih veščin Domžale
Srečno, Teja, Hana in Andrej!
Kot smo že pisali, konec septembra 2013 na Poljskem poteka evropsko prvenstvo po pravilih svetovne organizacije WAKO, na katerem se za zmage in dobre uvrstitve borijo tudi člani kadetske in mladinske kickboxing reprezentance Slovenije. Med njimi so tudi člani Kluba borilnih veščin Domžale: Teja in Hana Mihelčič ter Andrej Repnik.
39 mladih tekmovalcev se bo na evropskem prvenstvu pomerilo v point fightingu, light contactu, kick lightu, K-1 rules in musical forms. Z dobro pripravljenostjo, borbenostjo in hrabrostjo bodo poskušali ponoviti uspeh izpred dveh let, ko so v Italiji osvojili 10 medalj, med njimi tri zlate, tri srebrne in štiri bronaste medalje, kar Slovenijo uvršča med naj uspešnejše evropske države v WAKO kickboxingu. Če vemo, da se na prvenstvu pričakuje več kot 1200 tekmovalcev iz približno 40 evropskih držav, vemo, da ne bo prav lahko priti do odličij, vendar je slovenski selektor Bojan Korošec prepričan, da ima obetavna mlada ekipe, v vrstah katere so tudi aktualni evropski in svetovni prvaki ter podprvaki, lepe možnosti za odlične uvrstitve.
Sicer pa Klub borilnih veščin tudi z letošnjo jesenjo nadaljuje uspešno delo ter vabi vse ljubitelje borilnih športov, da se jim pridružite.
Vera Vojska
Foto: KBZS
KK PIRUETA
Pirueta tretja v Evropi
Po osemnajstih letih je na evropske zmagovalne stopničke zopet stopila tekmovalka iz domačega kotalkarskega kluba PIRUETA.
Tanita Kaja Černe je na evropskem prvenstvu za kadete in mlajše mladince v Calenzanu (Italija) osvojila dve bronasti medalji, in sicer eno v obveznih likih in eno v kombinaciji. Po pripovedovanju predsednika kluba, ki je bil na tekmovanju, se ji je za las izmaknila celo zlata medalja v kombinaciji. V prostem programu je Tanita namreč napravila manjšo napako, ki jo je stala odlične uvrstitve. Pri tako izvrstnih tekmovalkah se vsaka najmanjša napaka močno pozna in tako si ji je izmaknila zlata medalja. Na prvenstvu je sodelovalo več kot 100 tekmovalcev iz 11 evropskih držav in Slovenija je s tako odmevnim rezultatom pokazala, da se lahko primerja z najboljšimi v Evropi. Na prvem in drugem mestu sta bili Italijanki, ki sta že pred tekmovanjem veljali za favoritki, in zasluženo sta osvojili zlato in srebrno medaljo.
Tanita je bila v kategoriji mlajših mladink mlajša od konkurentk, tako da naslednje leto pričakuje še boljši rezultat.
V kotalkarskem klubu PIRUETA so zelo ponosni na Tanito in njeno trenerko, ki sta dokazali, da se v klubu dela zelo dobro. V klubu se bodo še naprej trudili, da bodo po najboljših močeh omogočili tekmovalki še nadaljnje sodelovanje na evropskih in svetovnih tekmovanjih.
Anton Grilj
Tanita Kaja Černe bronasta na EP
ZDRAVSTVENA WEGA STOPAL PANCUfi y—^
(01/7245106 O
l^tll HUklLih
pi||p««lin h>L 1 fJ'uchlTm 1rn»* osl^-V
SPORT
slamnik@kd-domzale.si
na kratko
Domžalska atletika
Okroglih 500 za državni rekord
Državni rekorder AS Tilen Ulčar
Prva tekmovanja po počitnicah so le redko priložnost za državni rekord. A je to kljub temu uspelo AS-u Tilnu Ulčarju, ki bi v svoj recept za državni rekord v daljini za pionirje, mlajše od 12 let, zagotovo vključil tudi priprave v Kranjski Gori. Tilna je v skoku v daljino iz cone odriva odneslo točno 500 cm daleč. 21. avgusta 2013 in mitinga Jernejevo se bo po zlatih odličjih zapomnil še Žan Vrhovnik, srebrna sta bila Juš Smole in Anže Farkaš, bronasta pa Maks Ulčar in Ana Strmčnik.
Manca ne popušča - še en državni rekord!
Nastop na svetovnem prvenstvu za mlajše mladinke je podaljšalo sezono za članico AK Domžale Manco Avbelj, ki je konkurentke še enkrat premočno premagala na Atletskem pokalu Slovenije za mlajše mladince, 31. avgusta na Ptuju. Nova-stara rekorderka Manca je stari rekord v suvanju 3 kg presegla za 17 cm in ga postavila na 15,57 m, da je res v fantastični pripravljenosti, pa je pokazal tudi skoraj dvometrski zaostanek dru-gouvrščene. Podobno je s konkurenco opravila tudi zmagovalka v metu kladiva - Gabriela Kumek je kladivo vrgla skoraj 14 m dlje od tekmic. Bronastih odličij sta se veselila kopijaš Anže Trapečar in Nina Pavlič Hren, ki je tekla na 1500 m.
Hitra hoja in kladivo
Ne bodite presenečeni, če boste na domžalskem stadionu ob tekačih videli tudi tiste, ki bodo trenirali hitro hojo. Prav v tej sicer ne najbolje poznani in priljubljeni atletski disciplini so domžalski atleti osvojili eno izmed petih medalj na Prvenstvu Slovenije za pionirje, 7. in 8. septembra v Celju.
Po prehojenih štirih stadionskih krogih je na drugo stopničko stopil AS Vid Savnik, tretje stopničke se je po pre-skočenih 174 cm v višino veselil njegov klubski kolega Juš Smole. AS-ovci so bili še šesti s štafeto pionirk in osmi s štafeto pionirjev 4 x 300, Jakob Jančar je ciljno črto 300 m z ovirami pretekel kot deveti, deseterico pa je ujel še Gregor Pevec na 1000 m. Zadovoljni so s tekmovanja odšli tudi člani AK Domžale, ki so osvojili komplet medalj. Za dve je poskrbel Gregor Snajder, ki je bil drugi v disku in tretji v krogli, najžlahtnejše odličje pa je v metu kladiva osvojil Miha Zupančič. Eva Kveder (krogla) in Katja Pirnat (kladivo) sta ostali tik pod stopničkami, dvakrat peta je bila še tekačica Nina Pavlič Hren na najdaljših preizkušnjah, 1000 in 2000 m.
Bojana Muhič Vojska
Dve visoki zmagi domžalskih nogometašev
Domžalski nogometaši so po zamenjavi trenerja, ko je krmilo ekipe prevzel mladi strateg Luka Elsner, in prvotnem porazu proti Mariboru v zadnjih dveh srečanjih zabeležili dve visoki zmagi. Še pred tem so visoki premagali tudi nogometaše Olimpije.
15 let ŠD Želve Radomlje
Karlina, Olga, Marina, Nuška, Andreja, Milena, Mojca, Robi (zgoraj od leve proti desni) Martin, Meta, Tadeja, Vida, Lara (spodaj od leve proti desni) Manjkata Miran in Rade.
ŠD Želvo smo ustanovili 5. septembra 1998. Pričeli smo z rekreacijo za odrasle in otroke. Jeseni 1999 smo zasnovali prvo Otroško olimpijado za otroke, stare od 3 do 7 let, pri OŠ Preserje pri Radomljah, in sicer z udeležbo 50 otrok iz bližnje in daljne okolice. Letos bomo imeli 15. olimpijado za otroke, stare od 3 do 8 let. Vsak otrok bo zmagovalec in bo prejel medaljo, čokolado ter malico. Istega leta, 1999, smo organizirali tek za otroke, stare od 3 do 8 let, na nogometnem igrišču v Radomljah. Prireditev smo poimenovali Tečemo radi. Vsak otrok je prejel majico, malico, prvi trije pa tudi diplome. Tudi letos smo imeli prireditev pri OŠ Preserje pri Radomljah. Oktobra 1999 smo pričeli telovadne urice za otroke, stare od 3 do 7 let, v OŠ Preserje pri Radomljah. Z uvedbo de-vetletke se uric udeležujejo otroci, stari od 3 do 5 let. Letos je vpisanih 30 otrok. Otroci radi obiskujejo vadbo. Tudi starši so navdušeni in se zavedajo pomena športne vadbe za otroke, zato jih radi pripeljejo. Vadbo bodo vodile naslednje vaditeljice: Petra Prestor(študentka Fakultete za šport), Nu-ška Zajc, Lara Poljanšek, Tadeja Poljanšek, Vida Lampe. Mentorica je Olga Šraj Kristan.
Poleg rekreacije v OŠ Preserje pri Radomljah se ukvarjamo z mladimi nado-budneži in jih treniramo badminton. Do sedaj so nekateri postali občinski prvaki v kategoriji osnovnošolcev, posegli pa so po
medaljah tudi na državnih prvenstvih. ŠD Želva se zavzema za čisto okolje. Vsako leto v aprilu organiziramo čistilno akcijo na relaciji Opekarniška ulica - Rudnik. Sodelujemo s Turističnim društvom Radomlje in podjetjem Prodnik, d. o. o., Domžale. S komunalnim podjetjem Prodnik, d. o. o., se dogovorimo za odvoz smeti. Letos je v čistilni akciji sodelovalo dvajset odraslih in otrok. Sodelovale so družine: Vovko, Ma-rolt in Kristan. Že prejšnja leta in letos smo lepo počistili naravo in poskrbeli, da je taka tudi ostala, vsaj nekaj časa. Seveda nas skrbi, da ne bodo ljudje zopet pričeli ustvarjati umetnih odlagališč, saj se že štirinajsto leto zavzemamo, da jih odpravimo. Žal se posledica tega že kaže, saj se ob cesti že nabirajo drobne smeti sprehajalcev.
Rezultati našega dela so: 15 Otroških olimpijad in 15 tekaških prireditev Tečemo radi (v enem letu smo imeli prireditve spomladi in jeseni), 14 čistilnih akcij, 14 let telovadnih uric, 15 let rekreacije. Poleg tega smo člani društva hodili na planinske izlete in se udeleževali rekreacijskih športnih tekmovanj. Organizirali smo tekmovanja v badmintonu.
Hvala vsem za sodelovanje in pomoč. Lep športni pozdrav!
Predsednica društva: Olga Šraj Kristan
Nogomet Če je bila tekma proti Kopru (0 proti 1 za goste) 'spoznavanje' ekipe z delom pod taktirko trenerja Luke Elsnerja in njegovih sodelavcev, pa je bila tekma proti Olimpiji, ki so jo Domžalčani odigrali v Stožicah, že prvi resnejši pokazatelj, kaj v nadaljevanju sezone lahko pričakujemo od njih. Srečanje so Domžalčani prepričljivo pričeli že v prvi minuti, z zadetkom Slobodana Vuka. V 22. minuti je bil po avtogolu Olimpi-jinega nogometaša Enisa Durkovica rezultat za Domžale 2 proti 0. Tudi tretji zadetek za Domžale je padel v prvem polčasu, saj je v 45. minuti mrežo ljubljanskega moštva zatresel še Joshua Parker in postavil končni izid 3 proti 0 za Domžale.
V Športnem parku Domžale so naši nogometaši sredi septembra gostili ekipo NK Maribor, ki je po zadetku Jean-Philippe Mendyja v 10. minuti postavila končni izid 0 proti 1 in poraz za Domžale. Slednji so rano zacelili že v naslednjem krogu, ko so
z visoko zmago 4 proti 0 premagali Celjane. Prvi zadetek, ki ga je proti Celju dosegel Slobodan Vuk, so Domžalčani dosegli v 35. minuti in do konca prvega polčasa zadržali minimalno vodstvo 1 proti 0. Zmagovalni ritem pa so naši fantje nadaljevali v drugem polčasu, ko je najprej mrežo Celja zatresel Parker v 47. minuti in v 80. minuti še enkrat ter z dvema zadetkoma popeljal Domžale v vodstvo 3 proti 0. Zadnji križ v krsto Celja ta dan pa je zabil Žiga Kous v 83. minuti, ki je v igro vstopil v drugem polčasu.
A to v teh dneh ni bila edina tako zmaga Domžal. V osmini finala pokala so Domžalčani za nasprotnika dobili NŠ Drava Ptuj. Tekmo so odigrali v goste in po dveh zadetki Slobodana Vuka, golu Parkerja in Kousa še enkrat slavili z visokih 4 proti 0. Njihov nasprotnik v četrtini finala bo tako Olimpija.
Mateja Kegel Kozlevčar
V
Začenjajo se tekmovanja v 1. Slovenski namiznoteniški ligi
Ekipa NTS Mengeš bo po doseženem lanskem osmem mestu v 1. Slovenski namiznoteniški ligi (1. SNTL) letos naskakovala boljšo uvrstitev.
*/m ^A^msMC
VeudeCBl&jc čHe- zažaleii t~c*/rU barv?
\s<*š skupaj!
Študljanska 37a, Domžale GSM: 041 340 266
www.blejc.si David.blejc@gmail.co
NTS Mengeš Jedro ekipe sestavljajo David Orešnik, Andraž Avbelj in Klemen Jazbič, ki se jim bo pridružil tudi mladi Nejc Erjavec. Ekipo bo tudi letos vodil izkušeni trener Gregor Gostiša. Na tekmovanjih 1. SNTL, ki potekajo v domači, mengeški dvorani, sodijo tudi sodniki NTS Mengeš, ki jih za tekmovanja v 1. ligi pripravlja in delegira predsednik sodniške organizacije NTS Mengeš, Janez Stibrič, skupaj s predsednikom namiznoteniške sekcije, Dušanom Osolinom, ter predsednikom kluba, Jožetom Mlakarjem, tako da je vedno zagotovljeno tudi kvalitetno sojenje.
V času do oddaje prispevka sta bili odigrani že dve ligaški tekmi, do izida Slamnika bo odigrana še ena. Prvo, na keteri so gostovali v Novem mestu, so izgubili proti ekipi NTK Krka s 5 proti 2, drugo, proti NTK Ptuj, pa so zmagali s 5 proti 0. Tretja tekma bo odigrana proti NTK Tempo iz Velenja - to bo derbi 3. kroga, ekipa NTS Mengeš se nadeja zmage, 4. krog pa bo odigran v mengeški dvorani (vljudno vabljeni k ogledu in navijanju) - ekipa NTS Mengeš
bo 28. septembra, ob 17. uri, gostila ekipo Lektrike iz Nove Gorice. O rezultatu bomo poročali v naslednji številki Slamnika.
Letos so bila sprejeta tudi nekoliko spremenjena pravila glede tekmovanja v končnici, a več o tem kdaj drugič. Ekipa NTS Mengeš bo poleg ligaških tekmovanj igrala tudi pokalno tekmovanje, ki bo letos od začetka do konca potekalo na izpadanje, kar bo še povečalo zanimivost tekmovanja, saj bo žreb povsem 'prost'.
V okviru Namiznoteniške sekcije Mengeš pa mislijo tudi na prihodnost in podmladek bo tako v naslednji sezoni že nastopal v tretji moški Slovenski nami-znoteniški ligi ter v drugi ženski Slovenski namiznoteniški ligi - upajmo, da se jim bo kmalu posrečilo prebiti v prvo ligo.
Informacije in rezultate namiznoteni-ških tekmovanj si lahko ogledate tudi na spletni strani NTS Mengeš ali na prenovljeni spletni strani Namiznoteniške zveze Slovenije ter na spletni strani NT Svet.
Janez Stibrič

s
Klemen Jazbič, Andraž Avbelj in David Orešnik (z leve proti desni) bodo tvorili jedro ekipe NTS Mengeš na tekmovanju v 1. Slovenski namiznoteniški ligi.
Optik- Škofic žc cd 1975
Ljubljanska 87, Domžale T: 01 721 4006
delovni čas: pon.-pet.: 8-12 in 16-18 sobota: 9-12
slamnik@kd-domzale.si
SPORT
■ w *
3 ill il^JJ n11II rtv";
TVD PARIZAN DOMŽALE
V	oktobru naše društvo prične sezono vadbe v telovadnicah. Naša ponudba vadbe je razdeljena na več sekcij, tako da si skoraj vsak lahko najde svojo obliko vadbe.
Nudimo osnovno telovadbo za predšolske in šolske otroke, vadbo za ženske rekrea-tivke, malo zahtevnejšo vadbo za krepitev sredice telesa v sekciji Flowin in seveda kar nekaj sekcij z igrami z žogo, kot so odbojka, košarka in nogomet za člane in mešano rekreacijo. Poleg tega pa vse leto poteka vadba nordijske hoje na prostem.
Naše društvo ima zaradi ogromno prostovoljnega dela zelo pristopno sezonsko ceno vadbe, kar je za marsikoga v teh težkih časih velikega pomena. Vabljeni v našo družbo! Veliko dodatnih informacij vam je na voljo na naši spletni strani društva:
http://www.tvdrustvo-partizandomzale.si/ Športno-rekreativno društvo TVD Partizan Domžale vas tako kot vsako leto vljudno vabi, da se nam pridružite v novi vadbeni sezoni 2013/14, ki se pričenja 1. oktobra po sledečem urniku:
OŠ DOMŽALE - telovadnica:
Ponedeljek: TELOVADBA članice, od 20. do 21.00 ure
Torek: ODBOJKA člani, članice, od 20. do 21.00 ure
Torek: NOGOMET, KOŠARKA člani, od 21. ure do 22.30
Sreda: TELOVADBA dečki, deklice 4 do 8 in 8 do 12 let, od 18. ure do 18.45
Sreda: FLOWIN vadba, od 18.45 do 19.30
Nedelja: NOGOMET člani, od 8. ure do 9.30
Nedelja: NOGOMET člani, od 9.30 do 11. ure
Nedelja: KOŠARKA člani, članice, od 14. do 15. ure
OŠ VENCLJA PERKA - telovadnica:
Torek: ODBOJKA člani, članice, od 20.30 do 22. ure Torek: KOŠARKA člani, članice, od 20.30 do 22. ure
OŠ ROJE - telovadnica:
Sreda: ODBOJKA člani, članice, od 20. ure do 21.30
V	našem društvu smo vam poleg redne vadbe v telovadnicah pripravili trenutno eno največjih športnih uspešnic - NORDIJSKO HOJO. Vsi, ki bi radi spoznali nordijsko hojo, naredili nekaj več za kondicijo, zdravje in počutje, so vam na voljo naši tečaji, na katerih boste spoznali osnovna dejstva in pravila NORDIJSKEGA KORAKA. Več informacij lahko dobite na naših tedenskih pohodih, vsak četrtek v športnem parku v Domžalah.
S skupnimi močmi poskrbimo, da rekreacija v Domžalah ne bo zamrla. Upamo, da bomo s tem povabilom dobili nove ljubitelje gibanja v telovadnicah in naravi, saj vas ob tej priložnosti ponovno vabimo na TRIM STEZO na Šumberku, kjer si po napornih dnevih privoščite sprostitev za telo in dušo.
DODATNE INFORMACIJE NAJDETE TUDI NA NAŠI SPLETNI STRANI: http://www.tvdrustvo-partizandomzale.si/
Pridružite se radomeljskim Sovicam
V Športnem društvu Sovice že četrto leto organiziramo plesno-navijaške vaje tudi na OŠ Preserje pri Radomljah. Plesalci in plesalke na vajah plešejo različne plesne stile (cheer, hip hop, jazz ...), se razgibava-jo in zabavajo. Skupine se nekajkrat letno predstavijo na šolskih, občinskih in drugih prireditvah. Vadba poteka v treh starostnih skupinah, po naslednjem urniku:
-	Sovice 1 (1. in 2. razred): torek in petek, od 13. do 14. ure
-	Sovice 2 (3. do 6. razred): torek in petek, od 14. ure do 15.30
Več informacij na www.sovice.si Vabljeni k Sovicam, imeli se bomo lepo!
Telesna vadba za nosečnice
V večini primerov sta nosečnost in porod za žensko srečni doživetji, ki za vselej temeljito spremenita njen način razmišljanja in življenja. V času nosečnosti postanejo vprašanja »Kaj smem in česa ne, da bom donosila in rodila zdravega otroka?« središče njene pozornosti.
Tako se vsaka ženska, ki z redno telesno vadbo skrbi za zdravje, počutje in videz, prej ali slej sooči z vprašanjem, ali lahko tudi med nosečnostjo še naprej redno vadi. Obstajajo zelo tehtni razlogi, da naj bi dejavna ženska nadaljevala telesno aktivnost tudi v času nosečnosti.
Dokazano je, da ima nosečnica, ki nadaljuje z redno vadbo, več energije za vsakodnevne aktivnosti, ki sicer ob povečanju telesne teže lahko postanejo zelo otežene. Učinkovitost telesne vadbe namreč bodočim mamicam znatno olajša bolečine v ramenih in hrbtu, ki nastopijo kot posledica povečanja prsi in teže ploda. Prav tako redna telesna aktivnost trikrat tedensko ugodno vpliva na psihično kon-dicijo, zmanjšuje nosečnostne simptome, uravnava telesno težo in omili porodne zaplete. Ženska si po porodu hitreje opomore in z lahkoto dviguje in oskrbuje dojenčka.
IME VADBE	STAROSTNE SKUPINE
ATLETSKA ABECEDA	3.5-4, 5-6, 7-8, 9-11
ABECEDA ŠPORTA	4-6, 6-8, 8-10
GIBALNE URICE	3-4, 4-5, 5-6
PRAVLJICA IN GIBANJE	3.5-5, 5-6
ANGLEŠČINA V GIBANJU	5-6, 6-7
KITAJŠČINA V GIBANJU	5-6, 6-7
MAVRIČNA ZOGA	4-6
IGRAJMO SE NOGOMET	4-6
GIBANJE IN PLES	3.5-5, 5-6
DRUŽINSKA ATLETIKA	3-99
MAVRIČNA ABECEDA GIBANJA	1.5-3.5
	
RAZPISUJEMO INOVATIVNE
INFO: 031/314-870 E:sad.mavrica@gmail.com www.sadmavrica.si
VADBE ZA ODRASLE
IME VADBE	STAROST
JAZ IN TI	3.5-99
JOGA SMEHA	18-99
ZDRAVA VADBA	18-55
TEKAŠKA SKUPINA	15- 30 in 30-50
TELOZUMBA	15-35
TELOVADIM	13-20
Društvo Joga v vsakdanjem življenju Domžale
Vpisuje v začetno vadbo joge
do 4. oktobra 2013 na naslednjih lokacijah
Domžale
stara OŠ Venclja Perka, Ljubljanska 58 ponedeljek in sreda, 18.00 - 19.00 ure Kamnik
OŠ 27. julija, Tomšičeva ulica 9 ponedeljek in sreda, 18.00 - 19.00 ure Radomlje
OŠ Preserje pri Radomljah, Pelechova 83 ponedeljek, 19.00 - 20.00 ure Moravče
Vrtec pri OŠ Jurija Vege, Vegova 38 vpis v vrtcu, torek, 19.00 - 20.00 ure Dragomelj
OŠ Dragomelj, Dragomelj 180 torek, 18.00 - 19.00 ure Dolsko
Podružnična šola Dolsko, Dolsko 85a četrtek, 18.30 - 19.30 ure Komenda Moste
Podružnična šola Moste, Moste 40 četrtek, 19.00 - 20.20 ure
VABLJENI
Seveda je treba vadbo prilagoditi telesnim spremembam, ki nastopijo v obdobju nosečnosti.
Nosečnica sme pričeti z redno vadbo po dvanajstem tednu nosečnosti po posvetu z ginekologom.
Program vadbe v Zdravstvenem domu Domžale vključuje:
-	sproščeno prosto gibanje,
-	pazljivo pasivno raztezanje,
-	aerobno vadbo,
-	vaje za moč trebušnih mišic, trening mišic medeničnega dna, mišic rok in nog,
-	sproščanje in priprava na dihanje med popadki,
-	učenje pravilne telesne drže in biomehanika pri delu in počitku.
Nosečnice, vljudno vabljene, da se nam pridružite na vadbi, vsak ponedeljek in sredo, od 19.30 do 20.30, v sejni sobi (v kleti) Zdravstvenega doma Domžale. Vadbo vodim babica-medicinska sestra s končanim izpopolnjevanjem s področja vodenja telesne aktivnosti v nosečnosti, ki je potekal v okviru organizacije Sekcija za varovanje žensk pri Društvu fizioterapevtov Slovenije.
Mihaela Trček
VABIMO tdwrnb't JOD - jvM HU t»
MKHEMllO I* QMNUCVJMJf HkAviA
fOhihlhl ikiJ.xi . llJtin H^jHt^-üjy ■3d H M ■ L-UH rf ii>hij . -Hdki
vdpfcw ■ : 1 .rt'fl i^H-tl -Jhrf

11111 f |l WM I'll I
PUH p* Hfl ■ IHB^tJithMi ratV^	fcMy^* ipmli 'frvPw
IMHNO «JiTOOTT
ta 4Mä ■ 11« ImmMM hCMM lllO^t ImlllMIriM
HHMHI
M Ihff	■
•tö'tJ MET
m ÜJ 11 ■ LI£Au» ■ -t Ir rnriiiii
HHH
«d	■ 1U» VT T«
ROK ZA ODDAJO
Naslednja številka Slamnika izide v petek, 25. oktobra 2013. Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 10. oktobra 2013, do 12. ure.
Z urednico Špelo Keber se lahko osebno pogovorite v sredo, 9. oktobra 2013, med 15. in 17. uro, v prostorih Kulturnega doma Franca Bernika Domžale. urednistvo.slamnik@gmail.com
STAREJSI
slamnik@kd-domzale.si
Jubilantka Marija Kotar - Psagova Minka
Iskrene čestitke ob 90. rojstnem dnevu
Ko se je 16. avgusta 1923 v Češeniku pri Psagovih rodila prva hčerka, je mama Barbara razmišljala o imenu Vida, pa je stara mama pomislila na 15. avgust - Marijin praznik - in dejala: »Marija jo je v naročju prinesla, pa naj ji še ime da.« Spomin devet desetletij stare Psagove Minke iz Turnš je še svež, spomni se vrste dogodkov, tudi takih, ob katerih se nasmejemo. Psagova,
mama Barbara in oče Jože, sta se morala kar dobro potruditi, da sta poskrbela za številno družino, saj sta imela poleg najstarejše Minke še tri fante. Leta 1947 se je poročila s Tonetom Kotarjem, med vojno je bil v partizanih, ter se ustalila na zemljišču v Turnšah, ki so ji ga dali starši. Dobesedno z lastnimi rokami sta zgradila dom. »Začela sva s tedanjimi 300 dinarji, nato pa
Psagova Minka je bila vesela obiska članov Turističnega društva Turnše, Češenik.
brez dolgov, z lastnim delom, tudi garanjem zgradila dom,« se spominja jubilantka. Rodili sta se jima hčerki Irena in Barbara -Betka. Ni bilo lahko, saj je bila le ena plača, mož Tone je delal pri Kavalši v Domžalah, pred prezgodnjo smrtjo leta 1993 pa na Čr-nelem. Psagova Minka je skrbela za dom, varovala številne otroke, nekateri med njimi so pri njej skoraj našli drugi dom, ter imela pravzaprav majhno kmetijo. »Z njive smo vse znosili s košem ali manjšim vozičkom, imela sem celo do štiri prašiče, da nam je bilo laže,« se spominja in hudomušno pravi, da bi bila tudi hiša trdnejša, če mož Tone zaradi bolezni ne bi tako kmalu umrl. Pa še ene življenjske preizkušnje se spominja z žalostjo v očeh: mnogo prekmalu, že devet let je, ko je umrla hči Irena, učiteljica, ki ji je zapustila dve vnukinji, tako da ima ob Betkinih dveh hčerah danes skupaj štiri vnukinje in kar devet pravnukov. Veliko spominov je povezanih z delom v organizaciji Rdečega križa, kjer je bila dolga leta aktivistka in prostovoljka. Ob visokem življenjskem prazniku so ji domači pripravili veliko slovesnost, kar blizu 80 jih je želelo čestitati jubilantki, manjkalo ni dobrih želja in daril. Čestitkam so se pridružili tudi člani Turističnega društva Turnše Češenik ter ji zaželeli vse dobro.
Vera Vojska
treh otrok, Nade, Nuše in Staneta, ter pridno delala. Vsakega od osmih vnukov in vnukinj sta se veselila, enako kot devetih pravnukov in pravnukinj. Z nestrpnostjo in veseljem pričakujeta desetega. Vse življenje ju je družila ljubezen do gora, v katerih sta našla svoj drugi dom. Kot oskrbnika: leto dni na Kredarici, kar sedem let na Kokrškem sedlu in nato štiri sezone v Domžalskem domu na Veliki planini. In če je biseroporočenka Metka znana predvsem po harmoniki, je za biseroporočenca Staneta veljalo, da zna narediti odlično masivno leseno vrtno pohištvo, tudi jaslice in butarice, tudi rezbaril je, v njegovih spretnih rokah pa so oživele tudi korenine. Gospa Metka je bila včasih zelo aktivna v borčevski organizaciji, oba sta delala v
kulturi, večkrat sta se družila v virskimi upokojenci, tudi kolesarila. Danes pa sta predvsem drug z drugim. O življenju in pomenu dobrega zakona je na slovesnosti biseroporočencema govoril tudi gospod Jure Ferlež, dobski župnik. Ponovno ju je poročil ter jima zaželel veliko zdravja in božjega blagoslova. V imenu Občine Domžale ter v svojem imenu je biseroporočencema ob častitljivem življenjskem jubileju župan Toni Dragar zaželel, da ljubezen, spoštovanje in razumevanje ostanejo tudi v prihodnje ter jima omogočijo skupno premagovanje težav ter prijetne trenutke z vsemi, ki ju imajo radi - do železne poroke čez pet let.
Vera Vojska
Tako srečo sta imela Metka in Stane Sušnik z Vira, saj sta 12. septembra 2013 praznovala biserno poroko.
Biseroporočenka Metka se je rodila 13. septembra 1931 na Viru, v družini Vrenjak, po domače 'Pr Bunčku'. S sestro Štefko sta imeli prijetno otroštvo in mladost. Po končani Osnovni šoli Dob in Gimnaziji v Domžalah je po vojni naredila trgovsko šolo, nekaj časa delala v Mengšu in Dobu, se ob delu izobraževala, naredila komercialno šolo ter kot samostojna komercialistka delala v Oljarni vse do upokojitve. Mladost je zaznamovala njena velika ljubezen do harmonike.
Biseroporočenec Stane Sušnik se je rodil 23. junija 1930 v Spodnjih Stranjah. Družina s štirimi otroki, od katerih je eden umrl mlad, se je morala kar potruditi, da je bilo življenje prijetno. Po osnovni šoli se je izučil za usnjarja. Učil se je pri Knafliču v Kamniku. Rad je imel nogomet in bil član Nogometnega kluba Kamnik. V življenju je iskal boljše priložnosti za zaslužek, zato je nekaj časa delal tudi v Nemčiji, pa v domžalskem Tehnikumu ter Papirnici Ko-ličevo ter v Utoku Kamnik, kjer se je kot usnjar tudi upokojil.
Prvič sta se zelo mlada srečala na Veliki planini v Laniškovi bajti. Beseda je dala besedo, ampak o ljubezni tedaj še ni bilo govora, čeprav sta si bila, to rada povesta, zelo všeč že od prvega srečanja. Srečevala sta se v Kamniku ob obiskovanju šol, hodila v planine in gore. Poročila sta se 12. avgusta 1953 v Domžalah ter dobski cerkvi in zaživela na njenem domu na Viru. Kar kmalu sta zgradila hišo, se veselila rojstva
Novo v Lipi Domžale
Zanimiva bodo predavanja - razgovori, vaje in ogledi.
•	DOMŽALE, KAMNIK IN OKOLICA: spoznajmo zgodovinske, kulturne in naravne lepote naših krajev
•	GEOGRAFIJA: spoznavajmo svet in okolico od začetka do danes. Predavanja bodo popestrena z AV-posnetki in z ogledi znamenitosti.
•	IGRAMO NA CITRE: ta stari inštrument bomo spoznavali in igrali na njem v začetni in nadaljevalni skupini
•	LEPOTA PREŠANEGA CVETJA: lepoto cvetja bomo ohranili v izdelkih čudovite umetnosti
•	TEČAJI TUJIH JEZIKOV: vsi svetovni jeziki tudi kitajščina
•	PLESNE DELAVNICE: ples v parih, orientalski ples, skupinski ples z ljudsko tematiko ...
•	PREDAVANJA, RAZGOVORI
•	STROKOVNI IZLETI: ogledi zgodovinskih, kulturnih in naravnih lepot doma in na tujem. Pridružite se nam, življenje bo zanimivejše, lepše in bogatejše!
Zlatoporočenca Ivica in Stane Žavbi s Količevega
Prav na dan, ko sta se pred 50 leti poročila v Domžalah, sta zlato poroko v krogu domačih in prijateljev praznovala Ivica in Stane Žavbi s Količevega 53.
Župan, Toni Dragar, ter zlatoporočenca Ivica in Stane Žavbi z družino.
Biseroporočenca Metka in Stane Sušnik z Vira
Le malokateremu zakonskemu paru je tudi v današnjih časih, ko se življenjska doba podaljšuje, dano, da praznuje 60. obletnico skupnega življenja.
V poročni dvorani Kulturnega doma Franca Bernika Domžale sta pred županom Občine Domžale, Tonijem Dragarjem, ponovila obljubo, dano pred petimi desetletji, ter bila vesela čestitk in dobrih želja, ki jih v dneh okoli 31. avgusta 2013 ni manjkalo. Posebej slovesno je bilo, ker se je prav na dan zlate poroke poročila vnukinja Andreja. Zlatoporočenka Ivana, ki raje sliši na ime Ivica, rojena Kosmatin, je življenjsko pot začela 18. decembra 1945 v Žičah pri Ro-vah. Mati Stanislava je za preživetje hodila v tabrh na sosednje kmetije, včasih je bila zaradi dela dalj časa odsotna, zato je za Ivico skrbela stara mama. Sprva je obiskovala osnovno šolo na Rovah, višje razrede na Brdu pri Lukovici. Ure hoje je premagovala v družbi drugih ter se že pri petnajstih letih zaposlila v Papirnici Količevo in v njej ostala do upokojitve. Najlepši so spomini na prva leta v tovarni, ko so bili še povezani, ko je še veljalo tovarištvo in prijateljstvo. Upokojitev je po 32 letih dela dočakala kot del administracije. Zlatoporočenec Stanislav, številni prijatelji in znanci ga poznajo kot Staneta, je bil rojen 7. maja 1943 na Količevem, mami Jožefi in očetu Matevžu. Oče je kot partizan padel na Oklem. Leta 1947 se je mama ponovno poročila. Osnovno šolo je obiskoval v Dobu, leto dni osnovno šolo za vojne sirote v Podsmreki pri Višnji Gori. Nato je v Domžalah obiskoval nižjo gimnazijo, že od 13. leta naprej pa med počitnicami delal v Papirnici Količevo. Izučil se je za galva-nizerja in sprva delal v tovarni koles Rog Ljubljana. Od tam ga je pot vodila na služenje vojske, nato je ob delu pridobival nova znanja ter se upokojil kot delovodja v nekdanji Borutani v Kamniku. Zlatoporočenec Stane je mlado Ivico prvič uzrl ob obisku soseda in kar kmalu sta postala par. Rada sta hodila v kino, še posebej
pa je prijeten spomin na obisk skokov v Planici. Po dobrem letu poznanstva sta se prav 31. avgusta 1963 poročila. Civilna poroka je bila v Domžalah, cerkvena na Rovah. Dom sta si sprva ustvarila v Žičah, nato na Koli-čevem, kjer sta počasi začela uresničevati željo po lastni hiši. Zgradila sta jo skoraj z lastnimi rokami, v njej pa ustvarila topel dom za sina Staneta in hči Tatjano. Danes imata tri vnuke in vnukinjo ter pravnuka. Zlatoporočenec je balinanju zvest vse življenje. Je ustanovni član Balinarskega športnega kluba Budničar, skoraj tri desetletja njegov predsednik, tudi podpredsednik Ljubljanske območje balinarske lige. Ponosen je na vse svoje balinarske rezultate, še posebej pa na delo z mladimi balinarji, med katerimi je bil sin Stane, odličen tekmovalec, trener in uspešen funkcionar, posebno veselje pa so trije vnuki - vsi uspešnimi balinarji. Zlatoporočenca živita na Količevem, kjer skrbita za zelenjavni in sadni vrt, za veliko rož, pa tudi manjši čebelnjak je na vrtu. Večji je v Žičah, saj je zlatoporočenec dolgoletni uspešni čebelar, in pravi, da je brez čebel kot brez življenja. Ivica je dolgo let skrbela tudi za svojo mamo v Žičah. Stane se je ukvarjal tudi z izdelovanjem pokalov in medalj, pa še kaj bi se našlo. »Vesel sem, da vama ob tako pomembnem življenjskem jubileju lahko v imenu občine in svojem imenu iskreno čestitam ter se vama ob tem zahvalim za vse, kar sta dala naši družbi. Ni treba namreč velikih dejanj, temveč je življenje v občini dobro, če je v njej veliko pridnih ljudi, kot sta bila in sta še vidva, spoštovana Ivica in Stane Žavbi. Želim vama, da vaju v jeseni življenja spremljajo sreča in zdravje ter ljubezen,« jima je ob koncu prijetne slovesnosti voščil župan Toni Dragar.
Vera Vojska
Pet rodov Krofčeve mame Ivanke Hribar z Goričice pri Ihanu
Letošnji 16. avgust je bil za številčno družino Hribar prav poseben dan in lep praznik, saj je mama Ivanlca Hribar praznovala 95. rojstni dan.
Rodila se je v Škalah pri Velenju. Imela je devet bratov in sester, bila je deseti otrok v družini. Kot še veliko drugih v tistih časih, je tudi mlada Ivanka kmalu odšla iskat delo. Našla ga je na cerkvenem posestvu v Grobljah pri Domžalah. Tam je spoznala moža Janeza. Ustvarila sta si družino, kmalu za tem so se jima rodili trije sinovi in tri hčerke. Ko so otroci odrasli in odšli iz varnega domačega gnezda, so mami naredili veliko skrbi pa tudi veselja, saj se mama Ivanka zdaj iskreno veseli štirinajstih vnukov, devetih pravnukov in treh praprav-nukov. »Vemo, da nas je vedno vpletala v svojo molitev s prošnjo ali zahvalo in da za nas še vedno moli vsak dan,« so o mami Ivanki povedali otroci. Mami Ivanki misli velikokrat odhitijo v njeno rojstno vas - v Škale. Tam živijo njeni nečaki in nečakinje z družinami. S hvaležnostjo se velikokrat spomni tudi nanje.
Vesela je, da lahko živi doma, saj zanjo skrbi sin Tone z ženo Majdo. Vseh pet rodov se je zbralo skupaj za njen praznik, s čimer so jo lepo presenetili. Vesela je vsakega obiska. S ponosom rada pove, da ji je prišel voščit sam župan gospod Toni
Dragar in fotograf Vido Repanšek. Družina se obema lepo zahvaljuje za pozornost in dobro voljo.
»Mama, vse najboljše! Pa veliko zdravja vam želimo in korajžno naprej v vsak nov dan,« so ji zaželeli njeni najbližji, družina pokojne Cilke ter Janez, Franci, Ivanka, Tone in Marija z družinami. Tudi mi ji želimo vse najboljše in se pridružujemo željam.
Občina Domžale, Urad župana
slamnik@kd-domzale.si
OKOLJE
KAKO SE OGREVAJO OTROCI V DOMŽALSKIH VRTCIH IN ŠOLAH?
Najmlajši, pa tudi tisti malo starejši otroci so že zakorakali v vrtce in šole, potrkali smo na vrata jeseni in pred nami je tudi kurilna sezona, čas, ko bomo pognali ogrevalne motorje. Ker se vsakodnevno srečujemo, predvsem v domačem okolju, z različnimi energenti in načini ogrevanja doma, smo tokrat za spremembo preverili, kako 'ogrevalno potratni' so vzgojno-varstveni zavodi v občini Domžale. S katerimi energenti se bodo to zimo ogrevali vaši otroci v vrtcih in šolah?
Poraba energentov po vrtcih
V občini Domžale imamo 13 vrtcev, ki skupaj porabijo 1.199.162 kWh za ogrevanje. Seveda moramo ob tem upoštevati, da znaša površina, ki jo s tem zajemajo, 12.030 kvadratnih metrov, še dodatnih 386.221 kWh pa je porabe električne energije. Ob tem ugotavljamo, da se osem vrtcev že ogreva na plin, medtem ko štirje vrtci kot ogrevalni energent še vedno uporabljalo kurilno olje. Če pogledamo porabo po posameznih vrtcih, ugotovimo, da v vrtcu Urša, enota Urša (1.750 m2) uporabljajo tako plin kot tudi kurilno olje. Poraba kurilnega olja je v letu 2012 znašala 32.553 litrov, poraba plina pa 1968 kubičnih metrov, skupno porabljenih kWh za ogrevanje v vrtcu Urša je bilo 352.364, izpusti toplogrednih plinov pa so znašali 157 ton CO2/ leto. V enoti Čebelica (200 m2) vrtca Urša se v celoti ogrevajo na plin, katerega poraba je v preteklem letu znašala 3.454 m3, skupna poraba je bila za ogrevanje 32.813 kWh, ogljični odtis pa predstavlja 11 ton CO2/ leto. Enota Bistra (444 m2) ima porabo plina v višini 6.141 m3, kar znaša 58.340 kWh na leto in 17 ton izpustov, enota Češmin pa za 738 m2 površin porabi 18.260 m3 plina oz. 173.470 kWh/leto in 67 ton CO2. Vrtec Domžale, ki ima osem enot, pa ima sledečo porabo. Enota Kekec Radomlje s 450 kvadratnimi metri porablja za energent kurilno olje, in sicer 6130 litrov letno, poraba kWh za ogrevanje v letu 2012 pa je znašala 62.833. Ogljični odtis je znašal 26 ton CO2 v letu 2012. Enota Ostržek Rodica je v letu 2012 na 418 m2 porabila 6.650 m3 plina in pridelala 63.175 kWh ter 19 ton toplogrednih plinov. Enota Savska vrtca Domžale, katere ogrevalne površine znašajo 310 kvadratnih metrov, je v letu 2012 porabila 4.995 m3 plina oz. 47.453 kWh ter 14 ton CO2, enota Palček Vir pa se na 489 m2 ogreva s kurilnim oljem, ki so ga v preteklem letu porabili za 8.000 litrov oz. 82 tisoč kWh. Izpusti CO2 so znašali 31 ton. V Krtku v Ihanu se najmlajši ogrevajo s plinom, katerega poraba je na 317 m2 v letu 2012 znašala 4.029 m3, porabili so 38.276 kWh in izpustili 15 ton toplogrednih plinov. Le še ena enota se ogreva na kurilno olje, in sicer Cicidom Količevo, kjer letno porabijo 7.002 litra kurilnega olja za ogrevanje 635 m2 površin, izpusti pa znašajo 82 ton CO2/leto. V enoti Mlinček se na 157 kvadratnih metrih ogrevajo s plinom, poraba znaša 2.462 m3 (23.389 kWh, izpusti 12 ton), in v enoti Gaj, v kateri na 950 m2 porabijo 20.345 m3 plina oz. 193.278 kWh. Ogljični odtis v Gaju predstavlja 84 ton CO2/leto. Nismo pa pozabili niti na vrtec Racman, ki pa se ogreva skupaj z Osnovno šolo Dragomelj, zato so podatki opisani v nadaljevanju.
Ogrevanje v domžalskih osnovnih šolah
Kot rečeno, se Osnovna šola Dragomelj ogreva skupaj z vrtcem Racman. Ogrevalni energent na kar 4.588 m2
površine je plin, ki ga letno porabijo 36.530 m3. Skupna poraba za ogrevanje znaša 347.035 kWh, ogljični odtisi na letni ravni pa znašajo 111 ton CO2/leto. Med večjimi porabniki so skoraj vse osnovne šole v Domžalah glede na kvadraturo. Osnovna šola Venclja Perka na 5.221 kvadratnih metrih kombinirano uporablja kurilno olje (23.441 litrov/leto) in plin (24.722 m3) oz. skupaj 475.129 kWh za ogrevanje na leto. Temu primerni so tudi izpusti oz. ogljični odtis, ki predstavlja 340 ton CO2 letno. Najbližje tej porabi je Osnovna šola Preserje pri Radomljah, katere ogrevalne površine znašajo 5.172 m2, poraba pa je prav tako kombinirana, a s 75.810 litri letno prevladuje kurilno olje. Poraba plina znaša 4.827 m3, skupaj pa za ogrevanje porabijo 822.914 kWh/leto. Poraba na Osnovni šoli Domžale znaša 35.501 m3 plina na leto in 337.260 kWh porabe za ogrevanje za 4.572 m2 površin (izpusti 107 ton), medtem ko na Osnovni šoli Rodica za 4.000 m2 porabijo 51.288 m3 plina in 487.236 kWh, izpusti pa predstavljajo 172 ton CO2 v letu 2012. Med šolami z manjšimi površinami so Osnovna šola Roje, ki ima 3.448 m2 ogrevalnih površin in porabo 15.781 m2 plina (149.920 kWh in 61 ton ogljikovega dioksida na leto). Sledi ji Osnovna šola Dob s 3.175 m2 in porabo kurilnega olja v višini 44.850 litrov ter 730 m3 plina (skupaj 466.648 kWh porabe za ogrevanje ter 164 ton CO2/leto). Med najmanjšimi porabnicami so enota Jarše OŠ Rodica oziroma podružnični šoli Ihan in Krtina. Enota Jarše tako za 620 m2 porabi 7.012 m3 plina in 66.614 kWh ter predstavlja ogljični odtis v višini 20 ton. Še nekoliko manjša je podružnična šola Krtina s 499 m2 ima porabo kurilnega olja 12.500 litrov (128.125 kWh) ter 40 ton CO2/v letu 2012. Kot zadnja pa je tukaj še podružnična šola Ihan, katere ogrevalna površina znaša 1.598 m2, v letu 2012 pa so se ogrevali s 30.359 m3 plina (288.411 kWh in 65 ton CO2). Pozabiti pa ne smemo niti na Srednjo šolo Domžale, na dveh lokacijah. Na obeh se ogreva s plinom, in sicer je poraba za 4.926 m2 v letu 2012 znašala 62.550 m3 oz. 36.525 kWh in 121 ton CO2. Skladno z načrtovanimi aktivnostmi občine na področju energetske sanacije bo v obdobju 2011-2020 za ta namen porabljenih več kot 3,6 milijona evrov, ki jih bo občina zagotovila iz proračuna in potencialnih razpisov. Rezultat sanacij bo za 2.175 MWh manjša poraba energije v šolah in vrtcih, kar v odstotkih predstavlja 21-odstotno zmanjšanje porabe energije v javnih objektih. Kot pravijo na občini Domžale, je sanacija šol in vrtcev prednostna naloga pri doseganju učinkovite rabe energije, napovedujejo pa tudi zamenjavo energenta na javnih objektih, kjer je sedaj v uporabi še lahko kurilno olje z zemeljskim plinom.
Mateja A. Kegel Kozlevčar
kolümna • kam greš, človek?
DEDIŠČINA GOZDA
Anton Komat
Stik polja in gozda, gozdni rob v Sloveniji ima dolžino ekvatorja, torej je dolg kar 40.000 km. Na celotnem planetu le kakih 2-4 % površine pokrivajo rastišča, podobna našim, toda ne enaka. Te izjemnosti naše narave pa se Slovenci sploh ne zavedamo, saj še vedno ne doumemo mreže življenja, katere del smo tudi sami.
Skrivnostne kozmične sile so pred dobrim de-settisočletjem ponovno posegle v prostor-čas Zemljinega gibanja okrog Sonca. Ledeni oklep celin se je vse bolj tanjšal in se postopoma skrčil le na oba zemeljska pola. Tisto, kar je po umiku ledenikov ostalo, so bile neskončne pustote, ogolele kamnite površine, zaprašene s kamninskim drobirjem, ki so ga vrtinčili vetrovi in ga je izpirala voda. Mineralni prah, obilje vode in toplo sonce so omogočili, da je pusto pokrajino hitro poselil pragozd. Predstavljajmo si pogled na takratni svet, vsepovsod brezmejni pragozd, skozi katerega vijugajo neukročene struge prarek. Poleg gorskih hrbtov in vrhov so bila tisti čas prodišča, rečne loke in močvirja edina kopnina brez gozda. Življenjska moč vodovja prarek si je zarisovala vedno nove struge in pragozd se je pred grozečim vodnim telesom spoštljivo umikal na varno razdaljo. Vmes med srebrnim telesom prareke in v smaragdni plašč odetim bujnim lesovjem je bilo nikogaršnje ozemlje. Tu, na premičnem mejnem pasu med vodo in zemljo, se je v vsej svoji bujni moči razbohotila vsa raznolikost življenja. In tam nekje, blizu rečnih bregov, ob gozdnih robovih, so v malih skupinah živeli otroci narave. Pračlovek, naš prednik z gozdnih obronkov, je tista stoletja pričenjal veliko civilizacijsko preobrazbo iz lovca in nabiralca v živinorejca in poljedelca. Že dolga stotisočletja je kot zvest služabnik uporabljal ogenj, tokrat pa se je s požiganjem lotil kar celih pragozdov. Poprejšnje nomadske lovske in na-biralske skupine so pričele obdelovati zemljo in gojiti domače živali. Ob izkrčeni zemlji blizu prarek so ljudje zgraditi prva stalna naselja. Za pridobivanje novih in novih površin orne zemlje so goreli gozdovi in padala so drevesa. Živalske toteme in lovske obrede so zamenjali bog sonca, bog dežja in boginja rodovitnosti. Dobri in zli duhovi pragozda, gozdne vile in škrati so se umaknili in ostali prikriti v temačnih globinah ostankov pragozdov. Še do dandanes je ostal hromeči strah človeka pred temino gozda, atavistični strah pred nočjo in silno močjo demonov narave, ki neusmiljeno kaznujejo vsako grešno dejanje zoper svetost življenja. Sile narave so neizmerne. Nemalo ruševin nekoč mogočnih kultur danes prerašča pragozd, v betonska korita ukleščene reke lahko vsak trenutek zrušijo še tako trdne jezove, spremenijo pokrajine in odplavijo cela mesta. In tudi v nas samih, v globinah arhetipske-ga spomina našega duha, je mnogo več pračloveškega, kot si upamo priznati. Bit pračloveka še vedno korenini in tli v nas in niti sanja se nam ne, kolikšno moč premore. Speči pračlovek v nas še vedno sanja pragozd in prareko! Prisluhnimo mu!
Arhetipski simboli gozda in dreves so prežemali vse kulture tega sveta in tudi današnjo civilizacijo. Pragozd tvori neskončno prepletena združba dreves, ki pleše kozmični ples življenja in smrti. Hermenevtika pragozda nam govori skozi vsako drevo in vsako drevo je hologram vseh gozdov tega planeta. Drevo nam sporoča ciklični značaj večnih prehodov iz življenja v smrt in nazaj v življenje. Vsako drevo združuje vse praelemen-te, korenini v zemlji, skozi njega kroži voda, krošnjo dviguje visoko v zrak in iz lesa švignejo plameni ognja. Mnogotera sporočila mitologij gozda in govorico dreves lahko zaznamo vsakič, ko se v duhovnem miru povrnemo nazaj v svoj dom, v osrčje gozda, nazaj med vile in škrate iz pravljic svojega otroštva. Pravljice premorejo več modrosti kot vsa znanost tega sveta. V Sloveniji ima gozd pradomovinsko pravico. V 19. stoletju so gozdovi pokrivali le tretjino slovenskega ozemlja, saj je barbarstvo industrijske revolucije segalo tudi v naše kraje. Posledice logike sekire in žage so bile katastrofalne, silna erozija prsti in številne povodnji, ki so povzročile pogubne posege 'vodogospodarstvenikov' v rečne struge. Ti nespametni posegi so pozneje povzročili še večje povodnji, hkrati pa še suše in še obilnejšo erozijo tal. Sledile so orgije hidromelioracij ter blodnje izmenjavanja namakanj in osuševanj. Pokrajino so za potrebe industrijskega kmetijstva tako temeljito osušili, da nekdanji osuševalci danes pozivajo k namakanju. Toda ekonomiki buldožerja je vseeno, ali koplje ali zasipava, cena opravljene strojne ure je enaka. Po desetletjih pa se je mašinerija uničevanja narave nekoliko umirila in danes lahko ugotavljamo, da gozd pokriva že skoraj dve tretjini slovenskega ozemlja. Nekateri glasno tarnajo, da gozd v Sloveniji zarašča kmetijska zemljišča, in napovedujejo novo vojno gozdu. V prid dobičkov, seveda! Ali bodo namesto sekir tokrat zapele motorne žage? Nevarnost gozdu tokrat prihaja tudi z ovčjimi čredami. Ali zaukazani pokol volkov in medvedov kaže smer poznejšega uničenja njih zelenega domovanja? Nasilna odstranitev velikih zveri bi povzročila eksplozijo velikih
divjih rastlinojedov, ki bi dodobra načeli gozdno mladje, prihodnost gozda. Upam, da slovenska javnost ne bo dovolila nasilja novokomponiranih eskadronov smrti, oboroženih s puškami in motornimi žagami! Slovenski gozdarji so med prvimi v svetu umno prisluhnili govorici gozda in že pred petdesetimi leti prepovedali goloseke. Poleg zavarovanih ostankov pragozdov pa so skoraj 9.000 ha novega gozda pustili v opazovanje in poduk kot nedotakljivo delavnico narave. Pragozd je šolski primer harmonične združbe življenja, ki ima izjemne sposobnosti samodejnega samouravna-vanja. Ker v gozdu narava ustvarja popolno reciklažo, v njem ne najdemo odpadkov.
Ü Nekateri glasno tarnajo, da gozd v Sloveniji zarašča kmetijska zemljišča, in napovedujejo novo vojno gozdu. V prid dobičkov, seveda! (...) Ali zaukazani pokol volkov in medvedov kaže v smer poznejšega uničenja njihovega zelenega domovanja? (...) Upam, da slovenska javnost ne bo dovolila nasilja novokomponiranih eskadronov smrti, oboroženih s puškami in motornimi žagami!
Vsi odmrli deli gozda postopoma vstopajo v novo življenje. Razpadanje lesne mase pri jelki in smreki lahko traja tudi več kot stoletje. Navidezno mrtva lesna masa predstavlja oazo bujnega življenja, saj je osnovni izvir življenjske energije gozda. V trohnečem štoru predstavljajo živi organizmi kar četrtino njegove teže. Ko to spoznamo, nam v vsej svoji bedi zasijejo pozivi k 'pospravljanju gozda' in govorice o nemarnih lastnikih, ki svojega gozda ne 'čistijo' redno. Nasilno uvajanje industrijskega gozda, namenjenega lesoreji, pomeni bedni poskus delovanja dobička proti ustvarjalnim silam narave. V Sloveniji moramo monokulturne gozdove spremeniti v zdrav gozd, ne pa obratno. Toda zdrav gozd niso le zdrava drevesa. Nekdanje obširne sečnje za potrebe rudarjenja, steklarstva in kmetijstva so dodobra izčrpale rastišča. Ostalo je postorila erozija in odvoz biomase z gozdnih rastišč v obliki lesa ali stelje. Nekdaj izgubljeno rodovitnost rastišč je mogoče nadomestiti le z njihovo naravno revitalizacijo. Ob tem pa moramo vedeti, da je naravna rodovitnost rezultat številnih prepletenih dejavnikov in da je za obnovo naravne rodovitnosti potrebnih vsaj 200 let! Naravna ura pragozda tiktaka bistveno počasneje kot ponoreli kronometri potrošniške civilizacije. Izgubljeno rodovitnost poskuša narava zdraviti s pionirskimi združbami zeli in grmišč, ki postopoma zaraščajo opuščena zemljišča. Ta izjemna naravna poživila in čudodelna zdravila za obnovo naravne rodovitnosti pa nespametni poimenujejo ničvredno šavje in plevel. S takim prepričanjem onemogočimo naravo v vseh njenih poskusih obnove naravne krajine. Naravi ne dopustimo niti tega, da bi zacelila krvaveče rane, katere smo ji sami zadali. Ali smo pozabili, da iz ranjene narave izteka kri, energija življenja, ki v vsem obilju hrani tudi nas, ljudi? Energetsko potratne tehnologije, kot sta industrijsko kmetijstvo in buldožersko vodno gospodarstvo, povzročata velike izgube energije v kulturni krajini. Energetska harmonija krajine je porušena, zato se energetske turbulence na fizični ravni kažejo kot bolezni rastlin, živali in tudi človeka. V bolni krajini obolevajo vsi njeni prebivalci. Sonaravnost bivanja človeka pomeni torej najmanj dvoje, prvič, da prenehamo uporabljati energetsko požrešne tehnologije, in drugič, da krajini vrnemo obrežja prareke in otoke pragozdov. Gozdni in vodni ekosistem sta namreč najtesneje povezana. Reka vode nenehno teče skozi gozd. Stik polja in gozda, gozdni rob v Sloveniji, ima dolžino ekvatorja, torej je dolg kar 40.000 km. Na celotnem planetu le kakih 2 do 4 odstotke površine pokrivajo rastišča, podobnih našim, toda ne enaka. Te izjemnosti naše narave pa se Slovenci sploh ne zavedamo, saj še vedno ne doumemo mreže življenja, katere del smo tudi mi. Kdaj bodo naši šolarji poučeni o tem? Sodobni človek se utrujen vrača v okrilje gozdov, kjer v meditaciji išče izgubljeni notranji mir. Mnogi napovedujejo, da bo 21. stoletje pomenilo ponovno odkrivanje dragocenih duhovnih vrednot gozda. Tisti čas, ko bo sedanji gozd dozorel v pragozd, skozi katerega bo ponovno vijugala prareka, se bo v nas zbudil genetski spomin pračloveka, in takrat bo gozd ponovno postal svetišče za srečnejše človeške otroke.
OBJAVE
slamnik@kd-domzale.si
Utrnila se je njena zvezda, imeli smo srečo bivati v njeni svetlobi.
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je v 86. letu starosti sklenila
Ana Kralj,
Kraljeva Manca iz Radomelj
Hvala vsem, ki ste ji izkazali tolikšno spoštovanje, se prišli poslovit in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala vam za vse dobre misli in iskreno sočutje, za podarjeno cvetje, sveče in svete maše.
Vsi njeni
Ni smrt tisto, kar loči nas, in življenje ni, kar druži. nas. So vezi. močnejše.
Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič)
ZAHVALA
Kruta bolezen je v 82. letu prekinila življenjsko pot naši dragi ženi, mami, babici in prababici
Francki Tavčar,
roj. Cotman
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za vse, kar ste darovali, nas tolažili in spremljali na poti zadnjega slovesa. Posebno lepa hvala g. župniku, pevcem, pogrebni službi in Društvu upokojencev Domžale.
Vsi njeni
Ivan Hribernik
iz Domžal, Ješetova 10.
Iskreno se zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Lepa hvala Društvu upokojencev Moravče, pogrebni službi Vrbančič, pevcem ter g. župniku za opravljen obred.
Žena Alenka in njegovi
Ni te več pred hišo, ne v hiši,
nič več glas se tvoj ne sliši,
če svečko na grobu tvojem upihnil bo vihar,
v srcih naših je ne bo nikdar.
V SPOMIN
Minevajo tri leta, odkar si nas zapustil, dragi mož, oče, brat in stric
Jožef Lunar
Vsem, ki postojite ob njegovem grobu in prižgete svečke, iskrena hvala.
Vsi njegovi

Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
V SPOMIN
15. 9. sta minili dve leti, odkar nas je zapustil naš dragi
Ludvik Hafner
iz Vira.
Vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate sveče, se iskreno zahvaljujemo.
Vsi njegovi
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, samo daleč, daleč je.
ZAHVALA
V 82. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče ata, brat, tast, stric in svak
Janez Pavli,
po domače Vohkučov Ivan z Vira pri Domžalah.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani in ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za izrečene tolažilne besede, podarjene sveče in cvetje. Iskrena hvala g. župniku Jožetu Tomšiču za lepo opravljen obred, hvala tudi pogrebni službi Vrbančič.
Vsi njegovi
Tam, kjer si ti, ni sonca ne luči.
Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
ZAHVALA
Tiho in nepričakovano nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari ata, brat in stric
Janez Peterka,
po domače Jamškov Janez 11. 4. 1944-15. 8. 2013 iz Zaloga pod Sv. Trojico.
Iskreno in od srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečene besede sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvala pogrebni službi Vrbančič, g. župniku, mag. Klemenu Svetelju za poslovilni obred, pevcem za zapete pesmi, kolektivu papirnice Količevo karton, d. o. o., in vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Žalujoči vsi njegovi
Vse na svetu mine, vse se spremeni, le spomin na tebe ostaja in živi ker dom je prazen in molči.
V SPOMIN
Devetega septembra je minilo žalostnih 10 let, odkar nas je zapustil
Janez Urbas
iz Doba pri Domžalah.
Najlepša hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in prižigate svečke.
Vsi njegovi domači
Rada si imela ljudi okrog sebe, jih razveseljevala in spoštovala, sovraštva in zlobe nisi poznala. Toda ni besed več tvojih in več stiska tvojih rok, ostal je le nate spomin.
V SPOMIN
f>
17. septembra je minilo leto dni, odkar nas je za vedno zapustila
Draga Judež
iz Domžal.
Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu. Pogrešamo te !
Vsi njeni
Naj bo spokojen spanec tvoj, v srcu te vedno nosimo s seboj!
s
V 48. letu je prezgodaj sklenila življenjsko pot
BoženaJu teršek
(rojena Habat).
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem ožjim domačim, sorodnikom, spodgerelabvnciesmlu,žsboisVedrboamn,čpičr izjatoerljgeamn iiznazcnijoanpcoegmrezbaa.izrečena sožalja, tHovpaellasvtissekmro, kei ,stbeegseadpeotsoplraežmbeil,iznaapnojdegaorjveinzoacdvnejtijpe,ostiv.eče in darovane maše. Iskrena hvala Osnovni šoli Trzin, posebej Nejčevim in Nikinim sošolcem ter njihovim staršem. Posebna zahvala dr. TVosmi najžeugoMvuišiču za požrtvovalnost pri lajšanju bolezni ter pevcem okteta Sotočje za zapete pesmi.
Hvala tudi župniku dr. Bogdanu Dolencu za lepo opravljen obred ter pogrebni službi Vrbančič.
Žalujoči: mož Marko, sin Nejc in hči Nika
Smrt rešila vaju je bolečine, iztrgala vaju iz naše je sredine, v naših srcih pustila žalost, bolečino.
kVerdtietav,edčamkeodganraimianši .rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ...
V SPOMIN
28. junija je minilo eno leto, odkar nas je izzapKurasštinljneapšridLraugkioovčicei
Karlo Gerič
in niso minili štirje meseci (22. rnktobra), ko je za njim odšla še naša draga ma mi
Nada Gerič
Hvala vsem, ki se ju spominjate, postojite ob njunem grobu in jima prižigate svečke. Pogrešamo vaju.
Žalujoči otroci: Zoran, Vida, Dragan in Vesna z družinami
Občina Domžale vsako leto namenja sredstva za preventivne zdravstvene programe. Tudi v letu 2013 Občina Domžale za svoje občane, na podlagi pogodbe z javnim zavodom, Zdravstvenim domom Domžale, sofinancira cepljenja proti klopnemu meningoencefalitisu, in sicer:
•	EN odmerek cepiva in cepljenja za odraslo osebo v obsegu do 240 cepljenj in
•	EN odmerek cepiva in cepljenja za mladoletno osebo (otroka) v enakem obsegu do 240 cepljenj.
Za cepljenje se lahko dogovorite v Zdravstvenem domu Domžale.
V juniju se je od nas poslovil
Jože Martinec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, tople besede, za prejete darove in spremstvu na njegovi zadnji poti. Hvala tudi vsem, ki ga nosite v srcu.
Zinka in Urška
slamnik@kd-domzale.si
OBJAVE
OBČINA DOMŽALE
JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PREVENTIVNIH SOCIALNIH
PROGRAMOV ZA MLADE IN SKUPINE ZA SAMOPOMOČ
i.
Na podlagi Odloka o Proračunu Občine Domžale za leto 2013 (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 14/12, 6/13) Občina Domžale v letu 2013 načrtuje sofinanciranje preventivnih socialnih programov oziroma projektov za mlade in skupine za samopomoč, ki bodo v postopku izbire najbolje ocenjeni.
II.
Predmet javnega povabila oziroma razpisa (v nadaljevanju: razpis): Predmet javnega razpisa je sofinanciranje preventivnih socialnih programov oziroma projektov za mlade in skupine za samopomoč.
III.
Pogoji za sofinanciranje:
•	prijavitelj je fizična ali pravna oseba, ki ima registrirano dejavnost, ki je predmet razpisa,
•	prijavitelj ni neposredni ali posredni proračunski uporabnik,
•	projekt oziroma program se izvaja na območju občine Domžale,
•	prijavitelj ni subjekt, katerega program je že financiran ali sofinanciran oziroma bi lahko bil financiran ali sofinanciran iz drugih proračunskih postavk.
Pri postopku dodeljevanju sredstev se bodo upoštevale določbe Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Ur. l. RS, št. 69/11-UPB2) ali drugega zakona o dolžnosti izogibanja nasprotju interesov.
IV.
Merila oziroma kriteriji:
•	jasno opredeljeni cilji in nameni projektov oziroma programov, delež udeležencev projekta oziroma programa občanov Občine Domžale,
•	izvirnost, inovativnost, kakovost programov oziroma projektov,
•	delež zagotovljenih lastnih neproračunskih sredstev,
•	delež programa, realiziran s prostovoljnim delom.
Prednost bodo imeli programi oziroma projekti, ki vključujejo večje število udeležencev, občanov Občine Domžale, s ciljem reševanja aktualnih problemov.
V.
Višina proračunskih sredstev, ki jih bo Občina Domžale dodelila na podlagi tega razpisa posameznemu upravičencu, ne bo presegala 80 odstotkov načrtovanih stroškov, povezanih z izvedbo preventivnih socialnih programov za mlade in skupine za samopomoč.
Prijavitelj mora vlogi priložiti tudi natančen načrt stroškov po vrstah za izvajanje prijavljenega preventivnega socialnega programa za mlade in skupine za samopomoč, ki bo podlaga za sofinanciranje, in če je prijavitelj društvo, tudi zapisnik zadnje seje zbora članov, ki ne sme biti starejši od enega leta.
Občina Domžale ne bo sofinancirala stroškov reprezentance (pogostitev ipd.), obdaritev, stroškov izletov oziroma ekskurzij, stroškov zdravilišč, stroškov telefonije in stroškov prevozov, ki niso v neposredni povezanosti z izvajanjem preventivnega socialnega programa za mlade in skupine za samopomoč.
VI.
Sredstva bodo dodeljena za izvajanje preventivnih socialnih programov za mlade in skupine za samopomoč v letu 2013. Dodeljena proračunska sredstva za izbrane programe morajo biti porabljena v proračunskem letu 2013, skrajni rok za predložitev zahtevka za izplačilo je 2. 12. 2013.
Prejemnik sredstev mora pri porabi sredstev upoštevati zakon, ki ureja javno naročanje, če so izpolnjeni pogoji, določeni v navedenem zakonu.
VII.
Okvirna vrednost razpoložljivih sredstev za javni razpis znaša v letu 2013: do 5.000,00 EUR.
Rok za oddajo vlog: 14. 10. 2013
VIII.
Razpisna dokumentacija: Razpisna dokumentacija obsega:
•	besedilo razpisa,
•	obrazec prijave.
Obrazci za prijavo:
Obrazec prijave lahko dvignete v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani: www.domzale.si, pod rubriko 'Razpisi', in je obvezni sestavni del prijave.
IX.
Vloge z obrazcem, ki je obvezni del prijave, s pripisom 'za javni razpis št. 12215/2013', lahko vložite osebno v vložišču Občine Domžale, soba št. 4, ali pošljete priporočeno po pošti na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale.
Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 01/7220-100, int. 20150 (Tjaša Zanoškar).
X.
Vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v roku 60 dni po roku za oddajo vloge.
ŽUPAN TONI DRAGAR
Seznam prodajalcev na tržnem prostoru v Domžalah v oktobru 2013
OBČINA DOMŽALE
JAVNO POVABILO ZA SOFINANCIRANJE PREVENTIVNIH PROGRAMOV ZA BOJ PROTI ODVISNOSTIM i.
Na podlagi Odloka o Proračunu Občine Domžale za leto 2013 (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 14/12, 6/13) Občina Domžale v letu 2013 načrtuje sofinanciranje preventivnih programov in projektov za boj proti odvisnostim, ki bodo v postopku izbire najbolje ocenjeni.
II.
Predmet javnega povabila oziroma razpisa (v nadaljevanju: razpis): Predmet razpisa je sofinanciranje preventivnih programov oziroma projektov za boj proti odvisnostim.
III.
Pogoji za sofinanciranje: prijavitelj je fizična ali pravna oseba, ki ima registrirano dejavnost, ki je predmet javnega razpisa,
prijavitelj ni neposredni ali posredni proračunski uporabnik, projekt oziroma program se izvaja na območju občine Domžale, prijavitelj ni subjekt, katerega program je že financiran ali sofinanciran oziroma bi lahko bil financiran ali sofinanciran iz drugih proračunskih postavk.
Pri postopku dodeljevanju sredstev se bodo upoštevale določbe Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Ur. l. RS, št. 69/11-UPB2) ali drugega zakona o dolžnosti izogibanja nasprotju interesov.
IV.
Merila oziroma kriteriji: jasno opredeljeni cilji in nameni projektov oziroma programov, delež udeležencev projekta oziroma programa, občanov Občine Domžale,
izvirnost, inovativnost, kakovost projektov oziroma programov, delež zagotovljenih lastnih neproračunskih sredstev, delež programa, realiziran s prostovoljnim delom.
V.
Višina proračunskih sredstev, ki jih bo Občina Domžale dodelila na podlagi tega razpisa posameznemu upravičencu, ne bo presegala 80 odstotkov načrtovanih stroškov, povezanih z izvedbo preventivnih programov za boj proti odvisnostim.
Prijavitelj mora vlogi priložiti tudi natančen načrt stroškov po vrstah za izvajanje prijavljenega preventivnega programa za boj proti odvisnostim, ki bo podlaga za sofinanciranje, in če je prijavitelj društvo, tudi zapisnik zadnje seje zbora članov, ki ne sme biti starejši od enega leta.
Občina Domžale ne bo sofinancirala stroškov reprezentance (pogostitev ipd.), obdaritev, stroškov izletov oziroma ekskurzij, stroškov zdravilišč, stroškov telefonije in stroškov prevozov, ki niso v neposredni povezanosti z izvajanjem preventivnega programa za boj proti odvisnostim.
VI.
Sredstva bodo dodeljena za izvajanje preventivnih programov za boj proti odvisnostim v letu 2013. Dodeljena proračunska sredstva za izbrane programe morajo biti porabljena v proračunskem letu 2013, skrajni rok za predložitev zahtevka za izplačilo je 2. 12. 2013. Prejemnik sredstev mora pri porabi sredstev upoštevati zakon, ki ureja javno naročanje, če so izpolnjeni pogoji, določeni v navedenem zakonu.
VII.
Okvirna vrednost razpoložljivih sredstev za razpis znaša v letu 2013: do 5.000,00 EUR.
Rok za oddajo vlog: 14. 10. 2013
VIII.
Razpisna dokumentacija obsega: besedilo razpisa, obrazec prijave.
Obrazec prijave lahko dvignete v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani: www.domzale.si, pod rubriko 'Razpisi', in je obvezni sestavni del prijave.
IX.
Vloge z obrazcem, ki je obvezni del prijave, s pripisom 'za javni razpis št. 122-16/2013', lahko vložite osebno v vložišču Občine Domžale, soba št. 4, ali pošljete priporočeno po pošti na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale.
Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 01/7220-100, int. 20150 (Tjaša Zanoškar).
X.
Vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v roku 60 dni po roku za oddajo vloge.
ŽUPAN TONI DRAGAR
MALI OGLASI
Prodamo hišo v Kresnicah, l. 1962, velikosti 170 m2, zemljišče 602 m2. Cena: 95.000 EUR. HIŠA NEPREMIČNIN RE, d. o. o., soseska BISTRA, Ul. Nikola Tesla 17, Domžale t: 040 414 141.
ŠIVALNI STROJI;
servis in prodaja šivalnih strojev
(gospodinjskih in industrijskih).
Anton Pratneker, s. p., Slamnikar-
ska 3b Domžale.
t: 041/920-149
INŠTRUKCIJE MA in FI na vašem DOMU. Za redno in izredno šolanje. t: 040 168 454 (Klemen)
Odkup vozil od letnika 1998 naprej, cela, lepa "karambolirana" ali v okvari. t: 031 264 290.
Inštrukcije matematike in fizike v centru Domžal. t: 031/504-357.
Male oglase sprejemamo v času uradnih ur (vsak delavnik med 10. in 12. uro, v sredo tudi popoldan med 14. in 16. uro) osebno v uredništvu ali pisno v nabiralnik oziroma po e-pošti: slamnik@kd-domzale.si.
Tržni prostor obratuje ob torkih, sredah, četrtkih, petkih in sobotah, razen ob praznikih. Prodajalci z oznako* imajo mesečni najem zaprtih stojnic in imajo možnost prodaje vse dneve obratovanja tržnega prostora.
NAZIV PRODAJALCA	PRODAJNI ARTIKLI	DNEVI PRODAJE
Černivec Alojzij, Radomlje	mleko iz mlekomata	24 ur na dan
Abram Marjan, Brestanica	klobase, salame, ocvirki, mast, tlačenka, panceta, slanina, šink, krače, sv. parklji, jetrna pašteta	
Sašo Zaljec, s. p., Domžale	jajca, nagrobne sveče, nagrobne elektronske sveče, dekorativne sveče	
Svetlin Bernarda, Domžale	ekološki med in medeni izdelki	*
Vrabec Rikardo, Dutovlje	vino, likerji, žganje, sadni sokovi	*
VI-JA, d. o. o., Zalec	sveče	*
Domes, d. o. o., Zajelše, Dol pri Ljubljani	suhomesnati domači izdelki in polizdelki	*
Anžič Branka, Bišče, Domžale	mlevski izdelki (žita, izdelki in polizdelki), različna zelenjava, orehi, fižol, med, propolis, jajca, domače žganje ter različni izdelki iz žganja	
Srček, d. o. o., Lukovica	kruh in pecivo, drobtine, slaščičarski izdelki, slaščičarsko pecivo, testeninarski izdelki in vse vrste testenin	
Hubat, d. o. o, Mengeš	rezano cvetje, ikebane, lončne krizanteme, mačehe, enoletnice in trajnice	
Križman Marjan, Ižanska cesta, Ljubljana	mleko, maslo, skuta, smetana, kajmak, kislo mleko, jogurti, različne vrste sirov in jajca	
Kmetija - sirarna Bogataj, Gorenja vas	siri, namazi, sveži siri, skuta, smetana, surovo maslo, mleko, sirotka, fermentirani izdelki in ostali mlečni izdelki	
Globočnik Dušan, Radomlje	mesnine iz svinjskega mesa (klobase, salame, hamburška slanina, panceta, bržola, krušna slanina, ocvirki in zaseka, šobelj) in konjskega mesa (klobase, salame, pršut)	
Prosenc Ana, Beričevo, Dol pri Ljubljani	sadike zelenjave, sadike lončnic za grede in balkone, krizanteme v skledah, loncih in rezano cvetje	
Bohinec Jamnik Dragica, Kamnik	zelenjavne in okrasne sadike	vsi dnevi obratovanja
Ribnikar Dušan, Nasovče, Komenda	zelenjava ter kislo zelje in repa	sobote
Skander Urban, Srpenica	ekološki bovški ovčji sir, sveža skuta, slana skuta, mleko, sirotka	28. 9., 5. 10., 26. 10. 2013
Tratnik Jože, s. p., 1230 Domžale	rezano cvetje, mačehe, lončne krizanteme, mahonije ter aranžmaji	vse dneve, od 22. 10. do 1. 11. razen 27. 10. in 28. 10. 2013
Erklavec Valentin, Domžale	različne vrste zelenjave, sadje in jajca	torki, srede, petki, sobote
Loboda Stefi, Domžale	različne vrste zelenjave	sobote
Tomažin Vinko, Straža pri Raki	vino cviček PTP, modra frankinja in dolenjsko belo vino	petki
Svetek Franc, Dobrunjska cesta, Ljubljana	različne vrste zelenjave, kislo zelje, kisle zeljne glave in kisla repa, sadje in jabolčni sok	torki, srede, petki, sobote
Ostanek Jože, Male Pece, Sentvid pri Stični	zelenjava, kislo zelje in repa, domači ajvar, domača vegeta, vložena paprika, vložene kumarice, vložen stročji fižol, vloženi pekoči feferoni, sušeni in mleti: paprika, peteršilj ter zelena	sobote
Rumpret Andraž, Sentjernej	sadje (jabolka, namizno grozdje, breskve), sadni sokovi, jabolčni čips, jabolčni kis, solatnice, plodovke (paprika, paradižnik), gomoljnice (zelena, koleraba), zelje, repa in jagodičje	srede, petki
Kopač Janez, Podgorica, Ljubljana -Črnuče	različne vrste zelenjave	četrtki, petki, sobote
Adamič Jožef, Komen	kraški teran in teranov liker	5. 10., 19. 10., 26. 10. 2013
Pirnat Stanislav, Ljubljana - Črnuče	krompir, solate, zelje, repa, koleraba, rdeča pesa, zelena por, cvetača, brokoli, korenje, peteršilj, česen, čebula, fižol, paprika, paradižnik, majaron, špinača, motovilec, grah, brstični ohrovt	petki, sobote
Moder Elizabeta Marjeta, Domžale	različne vrste zelenjave	petki in sobote ter 30. 10. 2013
Konjar Jure, Dobrovo v Brdih	kozji sir - poltrdi in mehki z dodatki ali brez, dimljen kozji sir, skuta, dimljena skuta, mleko in sirotka	5. 10. in 19. 10. 2013
JDJ-Avrikelj, d. o. o., Sp. Brnik
sadike: zelenjave, balkonskega cvetja, za gredice in grobove, zelišč in dišavnic; rezano cvetje in cvetlični aranžmaji, suhe čajne mešanice in zelišča, zelenjava, sokovi, konzervirano sadje in zelenjava, žgane pijače, naravna mila ter eterična olja
srede, petki
Zugec Barica, Domžale
solata, krompir, čebula, paradižnik, paprika, radič, motovilec, začimbnice, korenje, peteršilj, zelena, koleraba, cvetača, jajčevci, zelje, ohrovt, fižol, grah
sobote
Goršek Hilda, Frankolovo
različni sokovi, domače sušeno sadje in zelišča, različne vrste kruha in potic, pecivo, rezanci, mesni izdelki (salame, slanina, ocvirki, prekajene domače klobase, bunke, budžola, pašteta).
petki, sobote
Alija Skerič, Rožno, Blanca
različne vrste sadja, zelenjave, jabolčni sok in kis
srede, petki, sobote
Opomba: V seznamu so navedeni ponudniki, ki so zakupili stojnice do oddaje tega obvestila.
OBJAVE
slamnik@kd-domzale.si
2013 OKTOBER / VI NOTOK
voda «mokro
pljuča, prsi, želodec, jetra ogljikovi hidrati
list

ogenj «toplo srce, krvni obtok, arterije, hrbet beljakovine
plod

zemlja»hladno
prebavila, vranica, trebušna slinavka
sol, korenina, gomolji
korenina
tehtnica zrak «sveže svetlo cvet
kolki, ledvice, mehur maščoba, olje
ES
S. dan bival, okolja
07po
08to
09	sr
S. dan pošte
10	ČE
S. dan duš. zdravja
škorpijon voda • mokro
list
spolni organi, sečevod ogljikovi hidrati_
mk
strelec ogenj • toplo
plod
stegna, vene beljakovine

kozorog zemlja • hladno
korenina
sklepi, kolena,
kosti, koža_
sol, korenina, gomolji
vodnar zrak'sveže svetlo cvet
goleni, vene
maščoba, olje
voda«mokro stopala, nart, prstni na nogah ogljikovi hidrati
list
šk
ogenj»toplo
glava, možgani, oči beljakovine
plod

i9so rj
201
21	po
22	TO 23 s«
bik
zemlja»hladno
vrat, tilnik,
ušesa, zobje_
sol, korenina, gomolji
korenina
dvojčka zrak • sveže svetlo cvet
dihala, ramena, roke, dlani
maščoba, olje
24
ce
rak
25 pe
Izzid Slamnika
voda'mokro
pljuča, prsi, želodec, jetra ogljikovi hidrati
list

OBČINA DOMŽALE
JAVNI RAZPIS ZA PRIJAVO SOFINANCIRANJA PROGRAMOV DRUŽBENO-SOCIALNIH IN SOCIALNO HUMANITARNIH DRUŠTEV OZIROMA ORGANIZACIJ V LETU 2013 i.
Na podlagi Odloka o Proračunu Občine Domžale za leto 2013 (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 14/12, 6/13) Občina Domžale v letu 2013 načrtuje sofinanciranje programov družbeno-socialnih in socialno humanitarnih društev oziroma organizacij, ki bodo v postopku izbire ocenjeni oziroma ovrednoteni višje.
II.
Predmet javnega razpisa oziroma povabila (v nadaljevanju: razpis): Predmet sofinanciranja so programi družbeno-socialnih in socialno humanitarnih društev oziroma organizacij, ki izvajajo dejavnosti na območju občine Domžale oziroma za občane Občine Domžale. Predmet sofinanciranja niso programi, ki so že predmet sofinanciranja v letu 2013.
III.
Pogoji za sofinanciranje:
•	status društva oziroma organizacije, ki ima registrirano družbeno--socialno ali socialno humanitarno dejavnost,
•	z ustreznim aktom urejeno dodeljevanje humanitarnih pomoči ter vodenje ustreznih evidenc,
•	prijavitelj ni subjekt, katerega program je že financiran ali sofinanciran oziroma bi lahko bil financiran ali sofinanciran iz drugih občinskih proračunskih postavk,
•	izvajanje programa na območju občine Domžale oziroma za občane Občine Domžale,
•	prijavitelj ni neposredni ali posredni proračunski uporabnik.
Pri postopku dodeljevanju sredstev se bodo upoštevale določbe Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Ur. l. RS, št. 69/11-UPB2) ali drugega zakona o dolžnosti izogibanja nasprotju interesov.
IV.
Merila oziroma kriteriji:
•	obseg programa, namenjen občanom Občine Domžale;
•	obseg družbene in socialne dejavnosti, vključno
•	s pomočjo določenim družbenim skupinam (invalidi ipd.);
•	obseg dobrodelne in humanitarne dejavnosti ter skrb za brezdomce;
•	delež zagotovljenih lastnih neproračunskih sredstev;
•	delež programa, realiziran s prostovoljnim delom.
Sredstva za sofinanciranje programov družbeno-socialnih in socialno humanitarnih društev se upravičencem dodelijo na podlagi postopka, opredeljenega v zakonu, ki ureja javne finance.
V.
Višina proračunskih sredstev, ki jih bo Občina Domžale dodelila na podlagi tega razpisa posameznemu upravičencu, ne bo presegala 80 odstotkov načrtovanih stroškov, povezanih z izvedbo programov druž-beno-socialnih in socialno humanitarnih društev.
Prijavitelj mora vlogi priložiti tudi natančen načrt stroškov po vrstah za izvajanje prijavljenega programa družbeno-socialnih in socialno humanitarnih društev, ki bo podlaga za sofinanciranje, in zapisnik zadnje seje zbora članov, ki ne sme biti starejši od enega leta.
Občina Domžale ne bo sofinancirala stroškov reprezentance (pogostitev ipd.), obdaritev, stroškov izletov oziroma ekskurzij, stroškov zdravilišč, stroškov telefonije in stroškov prevozov, ki niso v neposredni povezanosti z izvajanjem programa družbeno-socialnih in socialno humanitarnih društev.
VI.
Sredstva bodo dodeljena za izvajanje programov družbeno-socialnih in socialno humanitarnih društev v letu 2013. Dodeljena proračunska sredstva za izbrane programe morajo biti porabljena v proračunskem letu 2013, skrajni rok za predložitev zahtevka za izplačilo je 2. 12. 2013.
Prejemnik sredstev mora pri porabi sredstev upoštevati zakon, ki ureja javno naročanje, če so izpolnjeni pogoji, določeni v navedenem zakonu.
VII.
Okvirna vrednost razpoložljivih sredstev za javni razpis znaša v letu 2013: do 10.000,00 EUR.
Rok za oddajo vlog: 14. 10. 2013
VIII.
Razpisna dokumentacija: Razpisna dokumentacija obsega:
•	besedilo razpisa,
•	obrazec prijave.
Obrazci za prijavo:
Obrazec prijave lahko dvignete v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani: www.domzale.si, pod rubriko 'Razpisi', in je obvezni sestavni del prijave.
IX.
Vloge z obrazcem, ki je obvezni del prijave, s pripisom 'za javni razpis št. 122-14/2013', lahko vložite osebno v vložišču Občine Domžale, soba št. 4, ali pošljete priporočeno po pošti na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale.
Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 7220-100, int. 20150 (Tjaša Zanoškar).
X.
Vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v roku 60 dni po roku za oddajo vloge.
ŽUPAN TONI DRAGAR
OBČINA DOMŽALE
JAVNI RAZPIS ZA PRIJAVO SOFINANCIRANJA JAVNIH PRIREDITEV OB MIKLAVŽEVANJU, BOŽIČNO-NOVOLETNIH PRIREDITEV TER SILVESTROVANJA V LETU 2013
i.
Na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur.
l. RS, št. 77/07-UPB1, 56/08, 4/10, 20/11, 100/11-Odl. US: U-I-210/10-10)
in Odloka o Proračunu Občine Domžale za leto 2013 (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 14/12, 6/13) Občina Domžale v letu 2013 načrtuje sofinanciranje prireditev ob miklavževanju, božično-novoletnih prireditev ter silvestrovanja (v nadaljevanju: prireditev) v občini Domžale, ki bodo v postopku izbire ocenjeni oziroma ovrednoteni višje.
II.
Predmet javnega razpisa oziroma povabila (v nadaljevanju: razpis): Predmet javnega razpisa je sofinanciranje javnih prireditev za popestritev kulturnega, tradicionalnega, turističnega in zabavnega decembrskega utripa občine Domžale, ki pomenijo prispevek k zadovoljevanju tovrstnih potreb in prepoznavnosti občine.
III.
Pogoji za sofinanciranje:
•	prijavitelj je pravna (društva ali druge pravne osebe) ali fizična oseba (v nadaljevanju: subjekt), ki ima registrirano oziroma v temeljnem aktu opredeljeno dejavnost, ki je predmet tega javnega razpisa,
•	prijavitelj ni subjekt, katerega prireditev je že financirana ali sofinancirana iz javnih sredstev,
•	prijavitelj ni neposredni ali posredni proračunski uporabnik,
•	izvedba prireditve na območju Občine Domžale.
Pri postopku dodeljevanju sredstev se bodo upoštevale določbe Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Ur. l. RS, št. 69/11-UPB2) ali drugega zakona o dolžnosti izogibanja nasprotju interesov.
IV.
Merila za vrednotenje prireditev:
•	pomen in odmevnost javne prireditve v širšem prostoru in za občane Občine Domžale ter Občino Domžale,
•	javne prireditve, namenjene večjemu številu udeležencev, zlasti prireditve za otroke Občine Domžale,
•	tradicionalne in osrednje prireditve v Občini Domžale,
•	prireditve s priznano kvaliteto,
•	prispevek k prepoznavnosti in pomembnost za promocijo Občine Domžale,
•	delež zagotovljenih lastnih neproračunskih sredstev,
•	delež prostovoljnega dela pri izvedbi prireditve.
V.
Višina proračunskih sredstev, ki jih bo Občina Domžale dodelila na podlagi tega razpisa posameznemu upravičencu, ne bo presegala 80 odstotkov načrtovanih stroškov, povezanih z izvedbo prijavljene prireditve.
Prijavitelj mora vlogi priložiti tudi natančen načrt stroškov po vrstah za izvajanje prijavljene prireditve, ki bo podlaga za sofinanciranje, in če je prijavitelj društvo, tudi zapisnik zadnje seje zbora članov, ki ne sme biti starejši od enega leta.
Občina Domžale ne bo sofinancirala stroškov reprezentance (pogostitev ipd.), obdaritev, stroškov izletov oziroma ekskurzij, stroškov zdravilišč, stroškov telefonije in stroškov prevozov, ki niso v neposredni povezanosti z izvajanjem prireditve.
VI.
Sredstva bodo dodeljena za prireditve v letu 2013. Za dodeljena sredstva bodo podpisane pogodbe, v katerih bodo določene medsebojne obveznosti.
VII.
Okvirna vrednost razpoložljivih sredstev za javni razpis znaša v letu 2013: do 14.000,00 EUR.
Rok za oddajo vlog: 28. 10. 2013
VIII.
Razpisna dokumentacija: Razpisna dokumentacija obsega:
•	besedilo razpisa,
•	obrazec prijave.
Obrazci za prijavo:
Obrazec prijave lahko dvignete v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani: www.domzale.si, pod rubriko 'Razpisi', in je obvezni sestavni del prijave.
IX.
Vloge z obrazcem, ki je obvezni del prijave, s pripisom 'za javni razpis št. 610-9/2013', lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4, ali pošljete priporočeno po pošti na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale.
Prijavitelj lahko vlogo dopolnjuje oziroma spreminja do preteka razpisnega roka na način, kot je opredeljen v prejšnjem odstavku, z obvezno navedbo, na katero vlogo se Zanoškar dopolnitev oziroma sprememba.
Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 7220-100, int. 20150 (Tjaša Zanoškar).
X.
Vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v roku 60 dni po roku za oddajo vloge.
ŽUPAN TONI DRAGAR
OBJAVE • KRIŽANKA
slamnik@kd-domzale.si
Na podlagi 21. člena Odloka o štipendiranju v Občini Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 5/13) Občina Domžale objavlja
R A Z P I S CELOLETNIH ŠTIPENDIJ ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE V OBČINI DOMŽALE ZA ŠOLSKO LETO 2013/2014
PREDMET RAZPISA
Občina Domžale za šolsko leto 2013/2014 razpisuje celoletne štipendije za
•	nadarjene dijake in študente, ki se izobražujejo v Republiki Sloveniji in s svojo nadarjenostjo dosegajo izjemne rezultate (v nadaljevanju: štipendije nadarjenim dijakom in študentom),
•	nadarjenega študenta, ki se izobražuje v tujini in s svojo nadarjenostjo dosega izjemne rezultate,
•	dijake, ki se izobražujejo v Republiki Sloveniji in pri katerih dohodek na družinskega člana ne presega z Odlokom o štipendiranju v občini Domžale določenega zneska (v nadaljevanju: štipendije socialno šibkim dijakom),
•	dijake in študente, ki se izobražujejo v Republiki Sloveniji za deficitarne poklice (v nadaljevanju: štipendije deficitarnih poklicev):
•	elektrikar-elektronik, elektrikar-energetik, mehatronik, zidar, kuhar, strojni tehnik, elektrotehnik,
•	inženir elektrotehnike.
V razpisu uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, se uporabljajo kot nevtralni za moške in ženske.
OBRAZEC IN OBVEZNA DOKAZILA
Vsi kandidati morajo predložiti:
•	izpolnjen obrazec: Vloga za dodelitev štipendije,
•	življenjepis,
•	dokazilo o vpisu v tekoče šolsko ali študijsko leto oziroma ustrezen prevod dokazila, če se kandidat izobražuje v tujini,
•	dokazilo o učnem ali študijskem uspehu preteklega šolskega ali študijskega leta oziroma ustrezen prevod dokazila, če se kandidat izobražuje v tujini.
Kandidati, ki kandidirajo za štipendijo nadarjenim dijakom in študentom, poleg navedenega obvezno priložijo še:
•	dokazila, s katerimi izkazujejo izjemne dosežke na posameznem področju družbenega življenja v zadnjih dveh letih,
•	dokazila o vključevanju v delo društev in organizacij v občini v zadnjih dveh letih.
Kandidati, ki kandidirajo za štipendijo za nadarjene študente, ki se izobražujejo v tujini, poleg navedenega obvezno priložijo še:
•	ustrezno primerjavo vrednotenja uspešnosti študija v tujini z ocenami oziroma vrednotenjem v Republiki Sloveniji,
•	dokazila, s katerimi izkazujejo izjemne dosežke na posameznem področju družbenega življenja v zadnjih dveh letih.
Kandidati, ki kandidirajo za štipendijo socialno šibkim dijakom, priložijo še: veljavno dokončno odločbo pristojnega Centra za socialno delo (v nadaljevanju: CSD) o dodeljenem otroškem dodatku za kandidata za tekoče leto (s potrdilom o dokončnosti).
Kandidati, ki kandidirajo za štipendijo deficitarnih poklicev, priložijo še: dokazila o vključevanju v delo društev in organizacij v občini v zadnjih dveh letih.
MERILA, KI SE UPOŠTEVAJO PRI PODELJEVANJU ŠTIPENDIJ:
štipendija nadarjenim dijakom in študentom, ki se izobražujejo v Republiki Sloveniji, se lahko dodeli dijaku in študentu od vključno drugega letnika dalje, s prav dobrim (povprečna ocena vseh številčno izraženih ocen preteklega šolskega leta je vsaj 4,00) ali odličnim uspehom v preteklem šolskem letu oziroma študentu, ki ima vsaj prav dobro (8,00) povprečno oceno vseh številčno izraženih ocen preteklega študijskega leta. Prednost pri izbiri imajo kandidati z boljšim uspehom oziroma višjo oceno oziroma kandidati, ki dosegajo izjemne dosežke na posameznem področju družbenega življenja. štipendija nadarjenemu študentu, ki se izobražuje v tujini, se lahko dodeli kandidatu od vključno drugega letnika dalje, ki ima vsaj prav dobro (8,00) povprečno oceno vseh številčno izraženih ocen preteklega študijskega leta.
Prednost pri izbiri ima kandidat z boljšim uspehom oziroma višjo oceno oziroma kandidat, ki dosega izjemne dosežke na posameznem področju družbenega življenja in izkaže, da se v tujini izobražuje na izobraževalni ustanovi, ki je akreditirana v skladu s predpisi države izobraževanja za izvajanje javno veljavnega (akreditiranega) izobraževalnega programa.
štipendija dijakom in študentom deficitarnih poklicev se lahko dodeli dijaku od vključno drugega letnika dalje, praviloma s prav dobrim ali odličnim uspehom v preteklem šolskem letu oziroma študentu od drugega letnika dalje, ki ima praviloma vsaj prav dobro (8,00) povprečno oceno vseh številčno izraženih ocen preteklega študijskega leta. Prednost pri izbiri imajo kandidati z boljšim uspehom oziroma višjo oceno.
štipendija socialno šibkim dijakom se lahko dodeli dijakom, pri katerih iz za tekoče leto veljavne in dokončne odločbe CSD o dodeljenem otroškem dodatku izhaja, da je povprečni mesečni dohodek na osebo največ do 30 odstotkov neto povprečne plače in redno opravljajo šolske obveznosti, ne glede na uspeh.
Prednost pri izbiri imajo kandidati, ki predložijo priporočilo CSD. Če je priporočil CSD več, imajo prednost tisti dijaki, ki izhajajo iz družin, katerih socialni položaj, ki je razviden iz veljavne dokončne odločbe CSD o dodeljenem otroškem dodatku, je slabši.
PRIJAVE
Obrazec Vloga za dodelitev štipendije z ustreznimi prilogami naj kandidati pošljejo priporočeno, najpozneje do ponedeljka, 14. oktobra 2013, na naslov OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale ali oddajo osebno na vložišču Občine Domžale, soba 4.
Obvezni obrazec Vloga za dodelitev štipendije lahko kandidati dvignejo na vložišču Občine Domžale oziroma je objavljen na spletni strani Občine Domžale (www.domza-le.si) pod rubriko: Razpisi.
Strokovna služba bo obravnavala popolne in v roku razpisa prispele vloge v skladu z do -ločili Odloka o štipendiranju v Občini Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale št. 5/13). O rezultatih razpisa bodo kandidati obveščeni v roku 15 dni po opravljenem izboru. Vse dodatne informacije lahko kandidati za štipendije dobijo na telefonski številki: 01/724-13-05.
DATUM: 27. 9. 2013 Številka: 1103-3/2013
Zupan ToniDragar
NAGRADNA KRIŽANKA 9
Nagrajuje Kulturni dom Franca Bernika Domžale,
nagrade pa so: 3 x 2 vstopnici za ogled filmske predstave

NAGRADNA KRIŽANKA
9
Kulturni dom Franca Bernika, p.p. 2 1230 Domžale
NAGRADNA KRIŽANKA 8
NAGRAJENCI, ki so pravilno rešili križanko v glasilu SLAMNIK št. 8, 2013
Timotej Mijovic, Partizanska c. 47, 4220 Škofja Loka, 2 vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu F. Bernika za sezono 2013/2014
Bojan Pirš, C. 24. junija 46, 1231 Črnuče, 2 vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu F. Bernika za sezono 2013/2014
Veselinka Stevič, Klavčičeva 7, 1241 Kamnik, 2 vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu F. Bernika za sezono 2013/2014
Nagrade podarja:
Kulturni dom Franca Bernika, Ljubljanska cesta 61, 1230 Domžale
Rešitev križanke:
VPISOVANJE ABONMAJEV
Na voljo 48 kadrovskih štipendij in zaposlitev po zaključku šolanja
Na podlagi potreb, ki so jih podali delodajalci v Ljubljanski urbani regiji do konca junija 2013, je Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR), 11. septembra 2013, objavila JAVNI RAZPIS ŠTIPENDIJ ENOTNIH REGIJSKIH ŠTIPENDIJSKIH SHEM (RŠS LJUBLJANSKE URBANE REGIJE) ZA ŠOLSKO/ŠTUDIJSKO LETO 2013/2014.
V	okviru Regijske štipendijske sheme se razpisujejo kadrovske štipendije, ki jih podeljujejo delodajalci s sedežem v eni izmed 26 občin Osrednjeslovenske regije in so delno sofinancirane iz sredstev EU.
V	letošnjem letu 23 delodajalcev ponuja priložnost za 48 štipendij v različnih izobraževalnih programih.
Osnovna višina štipendije znaša 15 odstotkov minimalne plače v RS za dijake, 28 odstotkov minimalne plače v RS za dodiplomske študente ter 34 odstotkov minimalne plače v RS za podiplomske študente. Štipendistom pripada k osnovni štipendiji tudi dodatek za uspeh in dodatek za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča. Povprečna štipendija v letu 2012/2013 je znašala 230 EUR, višina najvišje podeljene štipendije za dijake je bila 280 EUR, za študente pa skoraj 400 EUR.
Seznam aktualnih razpisanih štipendij je objavljen na spletni strani RRA LUR (www.rralur.si), kjer je dostopen tudi obrazec vloge za prijavo.
Prijave z dokazili morajo kandidati poslati v označeni kuverti na naslov: RRA LUR, Tehnološki park 19, 1000 Ljubljana.
Rok za oddajo vlog je 11. oktober 2013.
DODATNE INFORMACIJE: mag. Liljana Drevenšek (vodja projekta), e-mail: liljana.drevensek@ljubljana.si Meta Koprivšek Tomažič (področna svetovalka), e-mail: meta.koprivsek-to-mazic@ljubljana.si, spletna stran www. rralur.si, tel.: 01 306 19 05
Projekt Regijske štipendijske sheme Ljubljanske urbane regije je sofinanciran iz sredstev Evropske unije, in sicer iz Evropskega socialnega sklada.
Pravilne odgovore nam lahko pošljete do ponedeljka, 14. 10. 2013, na naslov: Uredništvo Slamnik, Ljubljanska 61, 1230 Domžale
tŠ
I
V
AVTOR: GRECA RIHTAR	VZDEVEK RADKA POLIČA	PRIVLAČNOST, ZANIMIVOST	ŽGANJE IZ SLIV	STARORIMSKI VOJAŠKI TABOR	STAR SLOVAN	VELIK GORSKI VRH	ŠVEDSKA OPERNA SOPRAr NISTKA, IMENOVANA ŠVEDSKI SLAVČEK (JENNY)	NAGRADNO GESLO KRIŽANKE	LEVI PRITOK LONJE NA HRVAŠKEM	STARA JAPONSKA PRESTOLNICA	SPODNJI DEL POSODE	ŠPANSKI MOTO-CIKLISTV RAZREDU MOTOGP, ČLAN MOŠTVA HONDA PEDROSA	NAREČJE	MESTO VJUŽNI FRANCIJI	AMERIŠKI IGRALEC BEATTY	VZDEVEK HRV. KARIKATURISTA 1SMETA VOLIEVICE
ZASTAREL IZRAZ ZA OBLIC																
ZEMUE-WDNA KNJIGA, ATLAS							ULANEC					PREBIVALEC IRSKE				
							MESTO NA ZAHODU MADŽARSKE									
												IBSENOVA DRAMA				
PORTUGALSKI NOGOMETNI REPRE-ZENTANT, ČLAN MADRIDSKEGA REALA																
	ŽOGA ZUNAJ IGRIŠČA				OBDELOVALNI DEL KMETIJE						VZKLIK PKIBKO-BORBAH				NAMESTNIK IGRALCA V NEVARNIH PRIZORIH	MESTO V SEVERNI ITALIJI
	RUS. PISEC (GLEB)										OZEMLJE, ZEMLJIŠČE					
DISCIPLINSKA KAZEN					MOZOLJA-VOST					ODSEKAN, TANEK KOS LESA, TRSKA						
					ZDRAVILNA RASTLINA											
REC, PREDMET						ALBERT EINSTEIN			GROFIJA V SEVERNI IRSKI	SODNIK V GR. MIT. PODZEMLJU				ANDREJ STARE		
														ŠVICARSKO aiRA-VHJ5ČE		
						VZDRŽNOST ASKETOV				AGITACLI-SKA IGRA						
BARVA IGRALNIH KART				MAJDA ARH			JEZERO OGNJENIŠKEGA POREKLA					ZAKONČEV OČE				
				IRANSKA DENARNA ENOTA								PODLAGA ZA DRSANJE				
SRBSKA IGRALKA INKNJI-ŽEVNICA							NEMŠKI REŽISER (ERICH)						NORDIJSKE SMUČI			
													OTOK PRED ZAH.OBALO SUMATRE			
							OVALNI KROŽNIK									
NICK NOLTE			UHAJANJE BLATA ALI SEČA													OČKA, ATEK
			ANG. NOG. FERDINAND													
DESNI PRITOK SAVE PRI MEDVODAH					NEKD. AM. TENBAČI-CA (CHRIS)						VRSTA ELEKTRODE					
					SIBIRSKI VELETOK						SREČKO KATANEC					
LESNI SLADKOR								NEZNANKA V MATEMATIKI				ŠVICAR^ FRANCOSKI PISATELJ (CLAUDE)				
JAPONSKI SMUČAR. SKAKALEC (DADO)				PLESNA PRIREDITEV				SUROVINA ZA OPIJ				OVOJNO OBLAČILO INDIJSKIH ŽENA				
POMOČ: ASCONA-švicarsko zdravilišče, ATLANT-atlas, INKONTINENCA-uhajanje blata ali seta, KASKADER-namestnik igralca v nevarnih prizorih, KASTRA-starorimski vojaški tabor, MAAR-jezero ognjeniškega porekla, TRESKA-trska, USPENSKI-ruski pisec (Gleb)
Koledar dogodkov
Pripravila: Maša Rener, foto: Matej Kolakovic, promocijski material
sobota, 28. september 2013
Razstava
Knjižnica Domžale
Pridih starih časov
Vabljeni na ogled retrospektive del, ki so nastala v okviru projekta Moja ulica in predstavljajo raznolik mozaik preteklih dni - s poudarkom na varovanju in ohranjanju bogate kulturne dediščine. Na zanimiv način povezuje zgodovino, razvoj, kulturni utrip ter življenje ljudi posameznih krajev, soustanoviteljic knjižnice: Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin: Življenje in delo prof. Tineta Orla, Franc Bernik in Kolodvorska cesta v Domžalah, Janez Trdina in naši kraji v njegovem času, Krašnja skozi čas in Rokodelci Moravske doline. Razstava bo na ogled v Knjižnici Domžale, do 12. oktobra 2013. Vabljeni!
ponedeljek, 30. september 2013
RAZSTAVA
Knjižnica Domžale
Grafične in mešane tehnike otrok vrtca Medo
Vabljeni na ogled razstave likovnih del otrok Vrtca Medo. Mešane tehnike vključujejo kombinacijo različnih likovnih materialov, ki so jih otroci uporabili v likovnih delih po svoji izbiri. Pogosto je to kombinacija suhih slikarskih tehnik (svinčnik, barvica, oglje), mokrih slikarskih tehnik (akvarel, tempera) in kolaža (mešanje obeh tehnik). V teh likovnih delih otroci predstavljajo svojo domišljijo in drzno komponirajo različne likovne tehnike. Razstavo si bo mogoče ogledati na Oddelku za otroke in mladino Knjižnice Domžale, do 12. 10. 2013.
torek, 1. oktober 2013
Za otroke
Knjižnica Domžale
Igralne urice
Predšolske otroke od tretjega leta dalje in starše/ skrbnike ter dedke/babice vseh starosti vabimo na Igralne urice, ki so vsak torek, ob 9.30, v Knjižnici Domžale. Zaželena je predhodna prijava!
Gorniški večer
Knjižnica Domžale
Pogovor z Vilkom Riflom
Ob 19. uri bo v Knjižnici Domžale pogovor z Vilkom Riflom, ki ga bo vodil Borut Peršolja iz Planinskega društva Domžale. Pogovor bo od-strl poglede na starosvetno in sodobno življenje Velike planine. Vilko Rifel je občasni pastir in zbiralec domoznanskega gradiva iz Žage in avtor knjige Velika planina v odsevu časa (2010). Vstop je prost.
sreda, 2. oktober 2013
Srečanje pod slamniki
Slamnikarski muzej Domžale
Brata Alojz in France Stražar
Prvo jesensko srečanje bosta naša gosta brata, zavzeta gledališka delavca, ki ju povezuje delovanje v Kulturnem društvu Mirana Jarca v Škocjanu. Pogovor o zanimivi družini Stražar, dolgoletnem delu v gledališču, njunih poklicnih poteh in srečevanjih z izjemnimi ljudmi, številnih zgodbah in anekdotah, pa tudi o smislu kulturnega delovanja. Pogovor, ki bo ob 19. uri, bo vodila Cveta Zalokar - Oražem.
četrtek, 3. oktober 2013
Za otroke
Knjižnica Domžale
Naše ljudske pravljice
V okviru pravljičnega ciklusa Naše ljudske pravljice bodo ob 17. uri otroci od 4. leta dalje lahko
prisluhnili pravljicam naših babic in spoznali najlepše igre iz otroške zakladnice: naštevan-ke, izštevanke, igre in poigranke, nagajivke in posmehulje ... Prijave potekajo na oddelku za otroke in mladino.
Predavanje za odrasle
Knjižnica Domžale
Kako nastaja Wikipedija
Ste si vedno želeli izvedeti, kako nastaja spletna enciklopedija Wikipedija? Bi želeli prispevati tudi sami, pa ne veste, kako? Nič lažjega. Vabimo vas na predstavitev spletne enciklopedije, kjer boste lahko izvedeli, na kakšen način lahko tudi sami prispevate k njeni izpopolnitvi. Predavanje v knjižnici Domžale bo ob 19. uri. Vabljeni!
petek, 4. oktober 2013
Za otroke
Knjižnica Domžale
Glasbena delavnica
Knjižnica Domžale in Glasbeni svet, Inštitut za zgodnjo glasbeno vzgojo, vabita na glasbeno delavnico Z igro v glasbeni svet. Otroci in odrasli bomo ob 17. uri skupaj ustvarjali in odkrivali čarobni glasbeni svet, poln otroških pesmi, gibanja, plesa, iger. Namenjena je otrokom od 0 do 5 let starosti. Delavnico vodi dr. Veronika Ša-rec. Obvezna je prisotnost staršev oziroma druge odrasle osebe. Prijave potekajo na oddelku za otroke in mladino.
ponedeljek, 7. oktober 2013
Predavanje
Knjižnica Domžale
Srca za hiše hospica
Knjižnica Domžale vas ob svetovnem dnevu paliativne oskrbe, ob 19. uri, vabi na predavanje in predstavitev dela Slovenskega društva hospic. Društvo nudi podporo ljudem, ki se soočajo z napredovalo neozdravljivo boleznijo. Predavanje je del vseslovenske akcije z namenom, da se ljudem približa dejavnost hospica, za prepoznavnost prve Hiše hospica v Ljubljani in skupne sanje, da bi postavili še eno ali več hiš drugod po Slovenji. O vsem tem bodo z vami spregovorili strokovni delavci in prostovoljci hospica. Ob tej priložnosti bo v dvorani knjižnice tematska razstava knjig.
ToREK, 8. oktober 2013
Filozofski večer
Knjižnica Domžale
O čustveni inteligenci
Knjižnica Domžale vas vabi na Filozofski večer z dr. Dušanom Rutarjem, ki bo ob 19. uri. Naslov tokratnega večera bo O čustveni inteligenci. Vstop je prost. Vabljeni!
sreda, 9. oktober 2013
Delavnica
Društvo Šola zdravja
Vaje za urjenje spomina
Šola zdravja vas ob 10. uri vabi na delavnico, na kateri se bodo izvajale vaje za urjenje spomina. Delavnico, ki bo potekala v domžalskem Domu, bo vodila Jasmina Lamberger, mednarodna trenerka spomina. Vstop je prost. Več informacij lahko dobite na spletni strani http://www.srce--me-povezuje.si/solazdravja ali prek elektronske pošte maja.solazdravja@gmail.com.
Večer za starše
Knjižnica Domžale
Vzgoja in razvojne potrebe dečka
Vabljeni na Večer za starše v Knjižnici Domžale, ki bo ob 18. uri. Naslov tokratnega predavanja je Jaz sem fantek! Vzgoja in razvojne potrebe dečka. Večer bo vodila Nataša Bider Humar. Vstop je prost.
četrtek, 10. oktober 2013
Za otroke
Knjižnica Domžale
Naše ljudske pravljice
V okviru pravljičnega ciklusa Naše ljudske pravljice bodo otroci od 4. leta dalje, ob 17. uri, lahko prisluhnili pravljicam naših babic in spoznali najlepše igre iz otroške zakladnice: naštevan-ke, izštevanke, igre in poigranke, nagajivke in posmehulje . Prijave potekajo na oddelku za otroke in mladino.
Predavanje bodi, kar si
Knjižnica Domžale
Odkrijte svoje talente in jih obrnite sebi v prid
Vsak posel zahteva določeno znanje, spretnost in potrpežljivost. Ker imamo ljudje različne sposobnosti, vsak zase najbolje ve, katere vrste opravil
mu najbolj ležijo. Iz osebnostne in globalne krize bomo prišli le, ko bomo prevzeli odgovornost za svojo osebnostno rast in sprejeli sebe take, kot smo. Predava Florence Maria Bratuž, diplomirana organizatorka kadrovskih in izobraževalnih procesov. Vstop ob 19. uri je prost! Vabljeni!
petek, 11. oktober 2013
Družinska lutkovno-ustvarjalna delavnica
Knjižnica Domžale
CIRKUŠKE NORČIJE
Knjižnica Domžale vas vabi na družinsko lutkov-no-ustvarjalno delavnico z naslovom Cirkuške norčije, ki bo ob 17. uri. Delavnica je primerna za otroke od četrtega leta dalje. Delavnico vodita Mirjam Štih in Nives Podmiljšak. Besedilo pravljice je napisala Mirjam Štih. Obvezna je predhodna prijava. Vstop je prost!
nedelja, 13. oktober 2013
Mednarodni karate turnir
Karate društvo ATOM Shotokan-do Domžale
7. mednarodni S.K.I.F. karate-do turnir za pokal Domžale 2013
Domžale bodo tradicionalno gostile vrhunske karateiste, ki se bodo v Hali komunalnega centra predstavili v katah in kumite borbah. Na tatami bo stopila slovenska reprezentanca, ki se bo v okviru priprav za evropsko prvenstvo S.K.I.F. 2014 v Nemčiji pomerila s člani še nekaterih evropskih reprezentanc. Čar bo prireditvi dodal prikaz različnih borilnih veščin ter japonski mojster karateja Shinan Manabu Murakami sedmi dan. Vabljeni na celodnevni ogled karate veščin, najboljši se bodo v finalu pomerili ob 16. uri.
ponedeljek, 14. oktober 2013
Srečanje z ustvarjalci
Knjižnica Domžale
Marjan Videnšek, legenda posta na Slovenskem
Marjan Videnšek je avtor knjig s področja po-stenja in zdravega prehranjevanja, ustanovitelj Zavoda Preporod, organizator skupinskega po-stenja in glasnik zdravega življenjskega sloga. Zaradi lastnih zdravstvenih težav je postenje začel pred dvajsetimi leti, svoje izkušnje pa ves čas z zanosom prenaša na druge. Pogovor o zgodovini in pravilnem načinu postenja ter zdravi hrani in njenem pomenu za zdravje bo vodila Cveta Zalokar - Oražem. Vstop ob 19. uri je prost.
Za odrasle
Knjižnica Domžale
Svetovalno središče
Sodobno življenje zahteva, da si pridobivamo in izpopolnjujemo nova znanja, da bi lahko delovali na osebnem, poklicnem in družbenem področju. Svetovalno središče Ljubljana gostuje vsak drugi ponedeljek v mesecu (od 11. do 15. ure), na Oddelku za odrasle Knjižnice Domžale (tretji informator), kjer vam brezplačno in zaupno svetuje strokovna svetovalka o poteh do novih znanj in do novega poklica.
torek, 15. oktober 2013
Literarna kavarna
Knjižnica Domžale
Gostja Vlasta Nussdorfer
Knjižnica Domžale vabi na literarno kavarno, v kateri bo gostja varuhinja človekovih pravic, ustanoviteljica Belega obroča Slovenije, huma-nitarka in pisateljica Vlasta Nussdorfer. Pogovor bo vodila Mirjam Štih. Vabljeni ob 19. uri v Knjižnico Domžale. Vstop je prost!
sreda, 16. oktober 2013
Pikina čajanka
Knjižnica Domžale
Zamorske maske
Vabljeni na Pikino čajanko, kjer bomo ponovno vstopili v svet Pike Nogavičke. Na tokratni čajanki bomo izdelovali zamorske maske. Vabimo vas, da se nam pridružite ob 17. uri. Pikina čajanka je namenjena otrokom od šestega leta starosti dalje. Obvezna je prijava na oddelku za otroke in mladino! Vstop je prost!
četrtek, 17. oktober 2013
Za otroke
Knjižnica Domžale
Naše ljudske pravljice
V okviru pravljičnega ciklusa Naše ljudske pravljice bodo otroci od četrtega leta dalje lahko prisluhnili pravljicam naših babic in spoznali najlepše igre iz otroške zakladnice: naštevan-ke, izštevanke, igre in poigranke, nagajivke in posmehulje . Prijave potekajo na oddelku za otroke in mladino. Pričetek bo ob 17. uri.
četrtek, 17. oktober 2013
Alzheimer caffe
Knjižnica Domžale in Dom upokojencev Domžale
Pogovori o demenci
Gostja prvega jesenskega srečanja bo Neva Že-leznik, novinarka, urednica Naše žene in revije Europa donna, avtorica knjige Adijo, grem domov ... temne sence demence. V njej je odkrito spregovorila o bolezni svoje matere in njunem odnosu. S knjigo je želela opozoriti na mnoge težave sorodnikov, napake, ki jih delajo, nemoč in občutke krivde, sramu in jeze. Pogovor ob 17. uri bo vodila Cveta Zalokar - Oražem.
petek, 18. oktober 2013
Za otroke
Knjižnica Domžale
Zaplešimo v pravljico
Ob 17. uri vabimo otroke od četrtega do šestega leta starosti na plesno gibalno izražanje. Plesna animacija v povezavi s knjigo otroka še dodatno duhovno obogati in motivira. Prireditev Zapleši-mo v pravljico poteka v sodelovanju s Plesno šolo Miki. Prijavite se na oddelku za otroke in mladino. Vstop je prost!
nedelja, 20. oktober 2013
Za otroke
Kulturni dom na Močilniku v Dobu
Otroška gledališka predstava
Najboljši par je otroška predstava, v kateri se na odru predstavita mačka Kati in pes Čarli. Soseda loči le plot, na katerem visijo ribje kosti in pasje klobase, ki jih Kati na vsak način želi pojesti. Priložnost se ji ponudi, ko se Čarli prehladi. Toda zgodba se vendarle izteče obema v veselje in korist. Scenarij in pesmi Damjane Golavšek so zabaven prikaz, kako si pes in mačka kljub različnosti prihajata nasproti in na koncu namesto sovražnika postaneta prijatelja. Skupaj zapojeta: »Le kako se svet obrača, potruditi se pač splača, midva sva narave čar, skupaj sva najboljši par!« Informacije in rezervacije vstopnic na telefon: 041 420 610. Vabljeni!
ponedeljek, 21. oktober 2013
Predavanje
Knjižnica Domžale
Ljubezen do gora
Vabljeni na predavanje gorskega vodnika in nekdanjega predsednika Združenja gorskih vodnikov Slovenije Klemena Gričarja, ki bo ob 19. uri. Letos teče osmo leto, odkar dela kot poklicni gorski vodnik. Z nami bo delil izkušnje iz vodniških tur po Alpah in Himalaji ter mnoge vzpone in smuke z za mnoge nepredstavljivih strmin. Vstop je prost! Vabljeni!
torek, 22. oktober 2013
Predavanje in predstavitev knjige
Knjižnica Domžale
Bojca Januš: Permakulturni vrt
Vabimo vas na predstavitev knjige Premakul-turni vrt avtorice Bojce Januš, ki bo ob 19. uri. Predstavitev je namenjena vsem tistim, ki bi radi pridelali domačo hrano, o vrtnarjenju ne vedo veliko, jim klasičen način pridelave ni všeč, nimajo časa za še eno službo, a si želijo stika z naravo. Vstop je prost!
četrtek, 24. oktober 2013
Za otroke
Knjižnica Domžale
Naše ljudske pravljice
V okviru pravljičnega ciklusa Naše ljudske pravljice bodo otroci od četrtega leta dalje lahko prisluhnili pravljicam naših babic in spoznali najlepše igre iz otroške zakladnice: naštevan-ke, izštevanke, igre in poigranke, nagajivke in posmehulje . Prijave potekajo na oddelku za otroke in mladino. Pričetek je ob 17. uri.
Potopis
Knjižnica Domžale
Potopisno predavanje: Čile
Knjižnica Domžale vas ob 19. uri vabi na
potopisno predavanje o Čilu. Čile je dežela, zaznamovana z morjem, razburkanim Pacifiškim oceanom, ki južno od glavnega mesta nosi padavine, ki obarvajo kraje nižjih nadmorskih višin v čudovito zeleno barvo. Čile je domovanje pingvinov, gvanakov in njandujev. Je dežela bojevitih
Mapuchev in skoraj izumrlih patagonskih staroselcev. Predava popotnica Mojca Ekart. Vstop je prost!
petek, 25. oktober 2013
Glasba
Delavski dom na Viru
2. Gospel večer na Viru pri Domžalah
Po odmevni lanski izvedbi bomo letos priča ponovitvi večera črnske duhovne glasbe v izvedbi priznanih slovenskih izvajalcev. Poleg priznanega a cappella gospel zbora Bee Geesus, ki je na prvem Gospel večeru nastopil v družbi Nuške Drašček, bo tokrat na oder delavskega doma na Viru pri Domžalah stopil najvidnejši domači gospel sestav, vokalna skupina 4Given. Zasedbi, ki ju poleg gospel usmeritve odlikuje tudi odlična a cappella izvedba, sta v preteklosti izvedli že vrsto skupnih nastopov, največkrat dobrodelnih. In kot vedno, se obiskovalcem tudi tokrat obeta odličen večer, poln pristne energije in veselega sporočila. Vstopnice lahko rezervirate prek elektronske pošte gospel.vecer@gmail. com, po telefonu na številki 070/247-981 ali jih kupite v trgovini Sonček na Viru in v kavarni Florijan v Domžalah (blizu pošte, na Kolodvorski ulici). Cena vstopnice v predprodaji je 8 EUR za dijake, študente in upokojence ter 10 EUR za odrasle; za predšolske otroke in brezposelne je vstop prost. Cena vstopnice na dan koncerta bo za vse 12 EUR.
Ciklus ruskega filma
Knjižnica Domžale
Anna Karenina (1967)
Knjižnica Domžale v sodelovanju s Slovansko knjižnico in Mednarodnim klubom slovanskih rojakov Ruslo prireja ciklus ruskega filma. Tretji ruski film s slovenskimi podnapisi bo na ogled ob 18. uri. Ekranizacija istoimenskega romana L. N. Tolstoja v ospredje postavlja tragično zgodbo o ljubezni in prevari ženske, ki se zaradi strasti odloči spremeniti življenje. Anna se ni zmogla odpovedati čustvom do izbranca, mladega oficirja Vronskega. Proti njej se naperijo njeni prijatelji, družba in vsa javnost. Kljub temu si na vse načine poskuša izboriti pravico do ljubezni. Režija: Aleksandr Zahri. Vstop je prost
ponedeljek, 28. oktober 2013
Za odrasle
Knjižnica Domžale
Svetovalno središče
Sodobno življenje zahteva, da si pridobivamo in izpopolnjujemo nova znanja, da bi lahko delovali na osebnem, poklicnem in družbenem področju. Svetovalno središče Ljubljana gostuje vsak četrti ponedeljek v mesecu (od 11. do 15. ure) na Oddelku za odrasle Knjižnice Domžale (tretji informator), kjer vam brezplačno in zaupno svetuje strokovna svetovalka o poteh do novih znanj in do novega poklica.
sreda, 30. oktober 2013
Pravljice za odrasle
Knjižnica Domžale
Korejska pravljica: Skrivnostna skrinjica
Pravljice nam na svojevrsten način pripovedujejo o notranjih tegobah, s katerimi se ljudje spopadamo tako v otroški kot odrasli dobi. Na poti skozi tisočere preizkušnje nas vodijo do razrešitev, ki na koncu pripeljejo do vzpostavitve reda, ki osmi-šlja življenje. Interpretacija: Mirjam Štih in Luka Hrovat. Vabljeni ob 19. uri!