—  351   —
hvjilno omenja se samo Bogišičevo kodifikovanje, češ da se v novem črnogorskem zakoniku skuša ohraniti kolikor moči jugoslovanskih imovinskih, rodbinskih in zadružnih institucij. — Ostanki nekedanje zadruge ohranili fo se bili sicer do naših dnij tudi v Hrvatih, a mad-jarska vlada je po vsej sili hotela uničiti vse sledove zadruge. Uže leta 1870. vstvaril se je bil zakon, napolnjen z modernimi francoskimi idejami, katere so bili mladi madjarski aristokrati iz Pariza prinesli. Ta zakon popolnoma prezira zadrugo. Ako bi se bil vvel, v nekaterih generacijah bile bi zadruge popolnem razrušene. „Jasno je, da je bil to namen Madjarom, ki so, sami ne imejoč tako trdne organizacije kmetske rodbine, Slovanom bili zavidni; a tudi bali so se zadruge, ki utrja moč narodovo". Posrečilo se je bilo takrat, zabraniti pogubonosni zakon, čigar namen je bil izročiti hrvatske kmete Židom. Ali 1882. leta naredila je vlada drug zakon, po katerem je bilo v dveh letih razdružiti se vsem zadrugam. „S tem zakonom triumfujejo rimske ideje nad by-zantinskimi v vsej Avstro-Ogerski. Ako se tu ne začne o pravem času kristijanska reakcija, razrušil bo komunizem to gnilo družbo, razdeljeno v bogataše in proletarce." — O denašnjem položenji bosenskih kmetov čitamo : Kmetje sprejeli so bili avstrijske vojake z velikim nau-dušenjem, upajoč oslobojenja od begov — zatiralcev. A bridko so se varali. Davki se jim niso znižali. Begi so se po največ izselili, pro-davši svoja zemljišča Židom. Ta gospodar je za kmeta še hujši od bega, ker je bolj zvit in požrešen. Zategadelj se ni čuditi, ako se kmetje upirajo. Novi jarem je hujši, nego je bil turški, katerega so bolj občutili age in begi, nego li oni sami. — Na vrsto pridejo potem še Dalmacija, Bolgarija, Rumunija; povsodi ista tendencija, isti dokazi: da so rimska imovinsko - pravna načela ter denašnji židovsko - socijalni red izpodrinili krasne jugoslovanske pravne institucije ter da treba popolnem preosnovati denašnjo socijalno družbo, ako se hočejo narodi rešiti popolne narodno-gospodarske pogube.
Drobne vesti.
(Osebne vesti.) Imenovani so: C. kr. okrajni glavar v Kranji Jos. Mer k c. kr. vladnim svetnikom in šolskim referentom v Ljubljani; vladni tajnik v Kamniku G. F r i e d r i c h okrajnim glavarjem na Kranjskem; c. kr. okr. sodnik dr. Jos. Scheuchenstuel v Ptnji dež. sod. svetnikom v Gradci; okr. sodn. prisiav dr. J(,s. Pekolj v Mariboru 1. br. Dr. okr. sodnikom na
—  352  —
Brdo; okr avsk. Avg. V as con in Konst. Budinich sodn. pristavi, oni v Gradiški ta v Montoni; avskultant za Koroško V. Kočevar in pravni prakti-kant M. Pire avsknltantoma za Kranjsko; avskultant za Štajersko R. Ca-naval avskultantom za Koroško; avskultant za Kranjsko F. Podgoršek avskultantom za Štajersko. Premeščena sta namestniški svetnik v Gradci grof A. Pace k deželni vladi v Černovcih, dobivši ob jednem naslov in značaj C. kr. dvornega svetnika in c. kr. okr. sodnik Jul. Polec iz Brda v Kamnik-Preseli se: advokat dr. Jak. Schegula iz Celovca v Radolfovo. Odpovedala sta se svoje službe: c. kr. notar v Sežani Fr. Pitamitz, c. kr. avskultant v Ljubljani dr. V. Snppan.
(Slovenska imena katasterskih občin), katere je zahteval kranjski deželni zbor v predzadnjem svojem zborovanji za zemljiške knjige, bila so te dni predmet interpelaciji v zboru. Načelnik deželne vlade je odgovoril, da je dotična krajepisna imena pravilno ustanoviti posebnemu odseku v odboru „Ma-lice Slovenske", — Prav res je želeti, da bi se to prevažno vprašanje kmalu spravilo v red in rešilo v istini.
(,Sub auspiciis imperatoris") bil je dne 11. novembra t. 1. na vseučilišči Graškem promoviran doktorjem prava gosp. Vladimir Žitek, c. kr. avskultant v Ljubljani. Promovend, kateremu toplo čestitamo na tej izredni časti, imel je pri tej slovesni promociji govor, ki mu je bil predmet: „Der Wahrheitsbeweis nach dem Strafgesetzentvvurfe mit besonderer Riicksicht-nahme auf § 199."
(Dr. Leone Roncali fO Dmrl je na Dunaji dne G.novembra 1.1. predsednik avstrijskega notarskega društva, urednik listu „Zeitsclirift fiir Notariat und freiwillige Gerichtsbarkeit in Oesterreich" —notar dr. Leone Roncali. Ta mož, ki je bil poln zavesti in navdušenja za svoj stan, kar je najbolje odsevalo iz njegovega priznano dobro urejevanega lista in iz njegovega truda za notarski penzijski zavud. Odličen je bil tudi sicer kot pravniški pisatelj, a sosebno slavo mu je donesel njegov prevod civilnega zakonika za Italijo. Časten mu spomin !
(Torej res uniforma!) ,,Wiener Zeitung" razglasila je dne 5. novembra ukaz vsega ministerstva z dne '20. oktobra 1889, s katerim se na podlagi Najvišje privolitve z dne 15. oktobra t. 1. izdajejo novi predpisi o uniformovanji C. kr. državnih uradnikov. Najkasneje tedaj, ko poteče koledarsko leto, prvo za izdajo tega ukaza, morajo imeti uniforme uradniki, za katere naj velja ta ukaz. Do tistih dob, pravi ukaz, je dovoljeno nositi uniforme, ki so do sedaj bile zapovedane. Toda uradniki uže od dne izdanega tega ukaza naprej lahko nosijo uniformo. Da bode laglje pripraviti si teh zapovedanih uniform, poskrbela bodo resortna ministerstva, da se vkupno napravljajo komadi uniforme ter da se plačujejo po obrokih. Tako je torej stopil v moč ukaz, okolo katerega se uže dolgo sučejo najvažniše sodbe. Sedaj je počakati le še uaredeb iz posameznih resortnih ministerstev, in pravi se, da bodemo kaj novega fiuli, namreč za — pravne zastopnike.
„Sloyenski Pravnik" izhaja IB. dne vsacega meseca in dobivajo ga člani društva ,Pravnika" brezplačno; nečlanom pa stoji za vse leto 4 gl., za pol leta 2 gl.
Dredništ\o je v Ljubljani, št. 8 na Bregu; npravništvo pa na KriževniSkem trgu St 7.