Karpatov skorajda ni zaznati i t n . ) , za oceansko dno pa je bi lo po vsem videzu potrebno veliko retuše - se pravi ročnega poseganja v oblikovanje. Z vsem tem je nekako tako,kot če slikarsko na- darjen geograf s preprostim čopičem v nekaj potezah izlušči značilnosti pokrajine mnogo bol je, kot bi mu to uspelo z najdražjim fotoaparatom. Mimo vseh tehničnih problemov je namreč foto- mehanični način doseganja terenske plastičnosti tudi ekonomsko zahtevnejši postopek. Drugo, kar bi ob recenziji prof. Oblaka rad po- jasnil, je dejstvo, da za slike sferičnih segmentov globusa, ki so dodane kartam v obravnavanem atlasu, včrtanje stopinjske mreže ni sprejemiljivo. Te slike so namreč f o t o g r a f i j e ogromnega globusa, ki je bil posebej izdelan prav za Lifov atlas. Da bi prišel do pravega izraza, je relief na njem izoblikovan v zelo pretiranem razmerju. To je posebno očitno na sliki Sredozemlja (Naš svi jet, s t r .6-7), če opazujemo sence Iberskega polotoka na morski gladini al i obalo Grenlandije. Geografska karta je paralelna perspektiva,foto- grafi ja pa je centralna perspektiva. To pomeni, da nam na fotografijo reliefnega jglobusa ne bi uspelo vrisati stopinjsko mrežo. Če bi jo hoteli imeti , bi jo morali vrisati na samem globusu in potem skupno z njim fotografirati . Dobili bi kaj nenavadno sliko krivenčastih, spačenih in pre- trganih l i n i j , zlasti v perifernem področju.Črte bi begale po vršcih in dolinah ter se skrivale za gore. Le osrednji poldnevnik bi bi l videti g la - dek (če seveda ne bi utonil v globinah na a t - las povsem neprimerne vezave). Za šolske name- ne taka stopinjska mreža bržčas ne bi bi la pre- več poučna. Zato torej so avtor j i stopinjsko mrežo na teh sferičnih zemljevidih - izpust i l i . V i lko Finžgar D R U Š T V E N E VEST! NA ROB SEDEMDESETLETNICE dr. ROMANA SAVNIKA Ni namen tega zapisa, da bi podal življenjsko delo jubilanta, ki je 11. februarja 1972 prazno- val sedemdesetletnico rojstva, in to v kraju, kjer se je rodil - v Ljubl jani . To bo napravil Geografski vestnik in pa vrsta drugih revij ter časopisov. Poleg tega bomo na osrednji proslavi petdesetletnice obstoja Geografskega društva Slovenije 21. aprila 1972 podrobneje zvedeli o jubilantovi vlogi pri ustanovitvi društva in Geo- grafskega vestnika. Tukaj bi rad omenil le ne- kaj karakternih potez jubilantove razgibane o - sebnosti, kot se odražajo v njegovem opusu. Kdor koli bo temeljiteje razčlenjeval jubilantove objave, se bo začudil nad zagnanostjo v delo in nad njegovo raznolikostjo. Pa kljub temu te še ne odražajo vsega vloženega truda, kajt i marsi- kaj je zastalo v predalih neobjavljenega. Med ' zadnjo vojno na primer je več let , doklet ga niso odgnali v Dachau, zbiral gradivo o zname- nit ih slovenskih možeh za slovenski kulturni a t - las. Prva povojna leta so ga vrgla v Postojno. Od tega, da je bil nekaj časa upravnik zbirne- ga centra knjig in arhivov na Primorskem, je nekaj iztrž i la tudi geografija: zgodovinsko -geo- grafski pregled solarstva v naši Istri, objavljen v GV 1951. Ko po smrti dr. Alfreda Serka n i - so mogli najti primernega speleologa za vodstvo Inštituta za raziskovanje kraja SAZU v Postojni, se ga je oprijel jubi lant, čeprav je bil poleg družbene gepgrafije dotlej še najbolj zasidran v zgodovini. Iz časa, ko je formalno vodil spe- leološke raziskave, srečamo ime Romana Savnika kot soavtorja številnih kraških razprav in č lan- kov in kot sourednika revije Acta carsologica ter glasila tedanjega Društva za raziskovanje jam 53 Slovenije - Naših jam. Sourednik a l i soavtor po- meni pri nekaterih mnogo, pri drugih skoraj n ič . Pri dr. Savniku pomeni tudi to, da je prispevke temeljito predelal in često tudi po večkrat prepi- sal. Podobno kot z njegovim neobjavljenim kul tur- nim atlasom se je zgodilo fudi s seznamom slo- venskih jam, ki ga je pripravil za tisk pri M la - dinski knj igi kot drugi del Jamarskega priročnika (tudi pri prvem je bil sourednik). V postojnskem razdobju, ki je morda glede na vloženo energijo rodilo najmanj osebnega zadovoljstva, je jubilant ohranjal tesen stik z geografskimi raziskoval v i . Najdemo ga kot pisca prispevkov v Geografskem vestniku in med drugim kot sourednika knjige Do- lenjska zemlja in l judje, čeprav pri prvotnih ra- ziskavah, ki so dale knj igi temelj, ni sodeloval, a je avtor tehtnega prispevka o kraških pojavih na Dolenjskem. Na konec postojnskega bivanja in v dobo vrnitve v Ljubljano spada jubilantovo snovanje Krajevne- ga leksikona Slovenije. Zdaj, na začetku leta 1972, imamo pred seboj dve zajetni kn j ig i , prvi del z naslovom Zahodni del Slovenije (1968) in drugi del "Jedro osrednje Slovenije in njen ju- govzhodni del" (1971). Ocenjevalci obeh delov se lahko razhajajo glede koncepta leksikona,mo- dernosti geografi je, botanike, zgodovine i t d . , k i so zastopane, vsi pa bodo, če so ob jek t ivn i ,pr i - znali jubilantu kot glavnemu uredniku, da je zbral ogromno toponomastičnega in drugega do- kumentarnega gradiva o kraj ih. (Zal geografi ne moremo loči t i zbirateljskega in analizatoričnega dela kot nam sorodna stroka v "etnografskega"in "etnološkega", ker dobimo "geografskega" in "geološkega". Če bi lahko, bi bil Krajevni lek- sikon temeljno geografsko delo Slovenije).Morda prihaja pri tem uredniškem delu jubilantov dar za zbiranje gradiva in pi l jenje izraza do naj - večje uspešnosti za slovensko kulturo. Druga jubilantova značilnost je pionirstvo. Leta 1922 ga srečamo kot študenta med ustanovitelji Geografskega društva in leta 1925 med ustanovi- te l j i (in souredniki) Geografskega vestnika. Kot formalni vodja slovenske krasologije je organizi- ral leta 1954 prvi jugoslovanski speleološki kon- gres, kar je dalo osnovo za rojstvo Speleološke zveze Jugoslavije. Kot profesor geografije na celjski gimnaziji in ljubljanskem učitelj išču ter kot ravnatelj postojnske gimnazije je skupno z drugimi geografi svoje generacije, zlasti z dr. V . Bohincem in S. Kranjcem pisal in sourejeval geografske učbenike za nižje in srednje šole za Jugoslavijo, Evropo in druge dežele ter obči zemljepis ter pr i rejal , prav tako v sodelovanju z drugimi, zemljepisne karte. O tem delu in o razdajanju po uči lnicah, kjer je vedno razla- gal s čustveno prizadetostjo in torej privlačno, bi bi lo treba v tej revi j i največ povedati, žal pa za to nisem poklican in tudi ni dovolj prosto- ra. To čaka na tistega, ki bo analiziral sloven- ske geografske učbenike od Jesenka naprej. To vrsto dejavnosti navajam predvsem za podkre- pitev i vzk l ika, kako delovno, plodno in mno- gostransko je lahko delo geografov. Želimo in prepričani smo, da bo naš društveni soustanovi- tel j in častni član prof. dr. Roman Savnik ohra- nil še dolga leta to plodno dejavnost kl jub vsem oviram, saj se j ih je naučil v svoji dolgi praksi uspešno premagovati. Ivan Gams PRIREDITVE GEOGRAFSKEGA DRUŠTVA SLOVENIJE OB PETDESETLETNICI USTANOVITVE V JUBILEJNEM LETU 1 9 7 2 Naše društvo je bi lo ustanovljeno 4. marca 1922. To je komaj eno leto potem, ko je pričela z de- lom prva geografska raziskovalna institucija v Sloveniji - geografski institut na mladi univerzi v Ljubl jani . Upravni odbor GDS je zato upravi- čeno sklenil, naj bo društvena proslava obenem jubilej vse slovenske znanstvene geografije. V programski odbor za proslavo petdesetletnice smo zato povabili predstojnike geografskih institucij (akad.dr. S. Ilešiča, prof. dr. V . Klemenčiča in doc.dr . J.Medveda), da skupno z društve- nimi delegati (dr. V . Bohinec, dr. R.Savnik, I . Furlan in podpisani) pripravijo primeren program. Obenem je UO osnoval tehnični odbor (dr. M . Pak, S. Polajnar, I . Furlan in podpisani),ki bo izvedel organizacijo proslave. Po programu, kot je bil oblikovan do konca januarja 1972, so 54 1