§tev. 20. V NoTem mestu 15. oktobra 1898. XIV. letnik. Novice. Izhajajo 1. in 15. vsacega meseca. Cena jim je za Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" načelo I gld., za pol leta 50 kr. — Naročnino sprejema tisniti dati, plača za dvostopno petit-vrsto 8 kr. J. Krajec v Novem mestu, dopise pa nredništvo. za enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr. Gospodarske stvari. Skrb za spomladno krmo prešičev. Jedenkrat že, in to pred večimi leti, smo opozorili naše gospodarje na neko majhno nedo-statnost, katera se v marsikaterem gospodarstvu leto za letom ponavlja. Ta nedostatnost obstoji v pomanjkanju prešižje krme zgodaj na spomlad. Takrat že smo rekli, da v marsikaterem gospodarstvu peranine proti koncu zime zmanjka in pre-di6em pokladati se prične v kozolcih posušeno, večinoma na pol segnjito listje repe, kolerabe, pese in korenja. Pa vse to je za prešiče že dovolj dobra hrana, še praya spinača. Ali koliko je gospodarstev, kjer se prešičem proti koncu zime le oparjene ajdove pleve ali kuhano senčno sempirje pokladati prične, da se jih gladu in pogina reši. To je v največ slučajih prav neopravičeno, brez-potrebno mučenje živali. Ravno sedaj na jesen, ko se persnina: zelje, pesa, koleraba in korenje iz njiv domov spravlja, ravno sedaj je prav zlati čas za to skrbeli, da presiČem hrane ne zmankuje ob času ponehavanja mraza ter o pričetku spomladi, ko na prostem še nikakega berila ni. Sedaj je čas za to skrbeti, da jim ni treba takrat oparjenih ajdovih plev in kuhanega sempirja pokladati, ter jih tako z mučnim načinom gladu in pogina obvarovati. Zato skrbi se pa stem, da se vso tako zvano cimo persnine, toraj slabo listje ter trsje zelja, listje pese, kolerabe, korenja, namesto da bi se neporabljeno kar na njivi ležati pustilo ali pa v kozolce tlačilo, kjer skoraj sleherno leto Ido polovice ali pa se bolj segnije, naj se raje tako-le spravi: Kedor ima stare, slabe, za vinstvo nerabljive sode ali pa še celo slabe za kiseljno nerabljive kadi, napolni naj jih sedaj z ravno navedenimi odpadki persnine. Prav na debelo naj jih v ta namen seseče, v kadi dobro zatlači, z diljami in Kako je bil Mazal ozdravljen z jednim strelom. (Po K. Krenu.) Kmet Mazal sedi pri mizi in baše „patrone'' v svojo „flinto". Rad drži v roki plug, radost ima, ie mu polje obilno obrodi, toda še raje drži v roki puško ali „flinto", in še večjo radost uživa, če skače po polju mnogo zajcev. Ko je opravil to delo, si je nabasal pipico, vtaknil mehur s tobakom v žep, vzel iz skrinje usnjato listnico in Sel. „Kara si se zopet namenil?" kliče za njim žena. — „Danes imamo zopet sejo," pravi kmet. — „Da, sejo! Da bi vsaj ne lagali Imate sejo, toda pri teh pregrešnih kvartah." Poslednjih besed že kmet ni slišal. Nerad je poslušal ženske pridige. Sel je v krčmo, kjer je že gorela .otilka. Pri mizici v mali sobi so kvartali. Pridružil se jim je tudi Mazal. Petaki in desetaki so potovali iz žepa v žep. Mazal je imel danes posebno srečo. Vedno je priigraval, da je imel priigran že cel petdcsetak. Bližala se je že polunoč in igralci, da bi jim žene ne delale doma preobile pridige, so pustili kvarte, vsak je izpil še merico „konjaka", da^bi ne dobil te „infulence" (influence), ter odšel domov. Mazal je korakal pogumno proti svoji hiši. Ko je prišel do vrat, mu je postalo vendar pri srcu nekako tesno. V oknu je videl, da ima žena še luč, in iz skušnje je vedel, da Čaka nanj, da mu pošteno zapoje ter ga tako zaziblje k sladkemu spanju. Neodločno se je ustavil ter vtaknil roke v žepe. Tu je začutil priigrane peneze, in to mu je dalo pogum. Potrkal je na okno. — „Kdo je?" se je ozval iz sobe ženin glas. — „Jaz." — „Kdo jaz?" — „Gospodar." Zapah v vratih je zaškripal in Mazal je^^šel po prstih v vežo. „In ti si gospodar? Gospodariš, toda v krčmi! Sreča, da nimava otrok! Z njih bi napravil same igralce. Pravim ti, da pri kvartah zaigraš še posestvo! Toda tebi je vse jedno, naj govori to angelj ali satan." Mazal ni rekel niti besedice, odprl je vrata velike omare, prijel ženo za roko, potegnil jo k omari ter dejal: „Stopi sem ter govori v to omaro, kamenjem obteži ter z Todo do vrha zalije. Kdor pa zato de porabljiye kadi ali soda nima, tisti pa nai naredi tako-le: Na prostoru, na kateVem se yoda ne nabira, izkoplji po kak meter globoko, ter množini per-sninskih odpadkov primerno široko in dolgo jamo. V njo zmeči vse odpadke v ve6ih plagteh, zatlači jih dobro, pa tako, da bodo v podobi strehe še čez jamo segali, in zasuj jih konečao z zemljo, katero pa tudi nekoliko zatolči. Tako shranjeni persninski odpadki skisajo se, kakor kisla repa ali zelje, ter so do prihodnje spomladi pač prav dobra krma prešičem. Neprimerno boljša hrana so jim, kakor v kozolcih posušeni persninski odpadki ; k ajdovim plevam in sempirju sena pa jih seveda primerjati ni. Pa še na nekaj naj gled6 skrbi na spomladno krmo prešičev nase gospodarje opozorimo. To je papeževa repica ali topinambura. Že sem ter tja se nahaja po Dolenjskem ta rastlina, pa vendar jo še dosti premalo cenimo. Vsako gospodarstvo, katero se s presičjo rejo le v količkaj večji meri ukvarja, bi moralo to rastlino v zadostni množini imeti. Njene gomolice so namreč na spomlad, ko mraz odjenja, kaj izvrstna prešičja krma, katere ni treba na jesen iz zemlje jemati, marveč kar čez zimo pusti se gomolje v zemlji in izkopuje se jih na spomlad le za sprotno porabo. Da, v Slavoniji in po Ogerskem sploh, postopajo z gd-moljicami topinambure še celo tako-le: Na spomlad zaženo preSiče kar na njivo, na kateri topinambura raste, in lami si jo morajo izriti, da jo požrč. Vse obdelovanje, katero topinambura zahteva, obstoji kadar boš gotova, tedaj jo zapri. Jaz grem zdaj spat in zjutraj bom omaro odprl in poslušal tvoje besede!" Čudno, da ni Mazalka jeze omedlela. Kaj takega ji ni mož še nikdar napravil. Predno se je pa zavedla, je bil ta že v drugi sobi ter klical izza vrat: „Danes me ne smeš jeziti, priigral sem petdeset goldinarjev." — „Da, in kolikokrat si jih že petdeset zaigral, ti kvartopirc grdil" Mazai je zaprl vrata, žena je se nekaj časa tarnala, in potem je bilo vse tiho. Mazal je hitro odmolil, slekel se in premišljeval, kam bi spravil priigrane peneze, da jih ne najde žena, o kateri je vedel, da se prikrade, ko bo on spal, k njemu in mu pregleda vse žepe. Prišla mu je v glavo izvrstna misel. Na steni pri postelji je visela njegova puška. Tiho jo je snel, zvil bankovce ter jih vtaknil v puškino cev ter zopet obesil puško poln veselja, da bo žena zastonj iskala. Drugo jutro je vstala kmetica na vse zgodaj ter se kradla po tihem v sosedno sobo preiskat moževe žepe. Mazal je bil zoper navado že po koncu, a ko je spoznal, da prihaja žena, je hitro v tem, da se jo leto za letom na spomlad bolj do čistega ko mogoče iz zemlje pokoplje, potem pa njivo na miru pusti, čez par let mora se jej pa vendar tudi nekoliko pognojiti. Ko konečno čez mnogo let (12 do 20) na istem prostoru le več uspevati noče, nasadi se jo na drugi prostor. Kadar vlada v poletnem času pray huda suša, porabi se tudi lahko listje topinambure za prešičjo krmo, ker radi ga žr0 ako boljšega nimajo. Steblji topinambure z listjem vred, pa je na jesen, ko ga slana opari, prav üoa nastelja, ako se pokosi ter nekoliko seseče. Prešičja reja postaja za Dolenjsko od dn6 do dn6 važnejša, dobičkonosnejSa kmetiška veja. Zato naj se nikar ne zanemarja dobrih nasvetov, kateri jo utegnejo povzdigniti. Ajda in^'nmetna gnojila. Z umetnimi gnojili dosegli so se v zadnjih letih po naših travnikih in košenicah tako lepi vspehi, da so jih začeli sedaj rabiti tudi za druge kmetijske rastline. Letos se je na raznih krajih naše dežele začelo gnojiti tudi ajdi z umetnimi gnojili. Ajda potrebuje namreč veliko kalija; zaraditega se je svetovalo, poskusiti tudi pri njej s kajnitom. In ker potrebuje ajda tudi precej fosforove kisline, priporočalo se je ob jednem, dodati kajnitu tudi nekoliko kostnega superfosfata. Te poskušnje se pa niso povsod enako dobro obnesle. Kolikor nam znano, so se tu in tam go-spodaiji pohvalili z ugodnimi uspehi, dočim so se po drugih krajih dosegli manj po volj ni vspehi. Tudi legel ter se delal kakor da spi. Mazalka je po tihem odprla vrata ter pogledala na moža. Spal je. Tiho je pristopila k ležišču, vzela s jstola njegova oblačila, stopila po prstih k oknu ter pričela poželjivo segati v žepe. V suknji je našla v veliki listnici trideset goldinarjev, katere je vzel mož s seboj v krčmo, v hlačah nekoliko desetič ia krajcarjev, v telovniku nekoliko užigalic in ključek od ure. Petdeset goldinarjev, o katerih ji je po noči povedal, ni bilo nikjer. Mazal je opazoval po strani ženo in videč, da zastonj išče, se je moral držati za usta, da se ni glasno zasmejal Žena, ki ji ni bilo mogoče dobiti onih petdeset goldinarjev, je jezno zagnala obleko zopet na stol, in mož se je — prebudil „Kaj imaš opraviti pri moji obleki?" — „Se danes se ti pozna, da si sinoči pili In kje imaš petdesetak?" — „Aha, ljuba moja, jaz sem še stari, in ne misli, da ga pustim v obleki, da bi ga mi vzela ti izpred nosa. Vedno tarnaš. Če kaj zaigram, a če priigram, tedaj takoj laziš za denarjem," se je posmehoval Mazal ženi. — „Saj nt posestvu kmetijske Šole so se delale poskuši^e 8 kajnitom in superfosfatom. Ena poskninja iz-TrSila se je v posebnem poskuŠevaliŠču,. druga pa na nekem delu tiste njiye, ki je bila namenjena za ajdino setey. Na obeh prostorih je bila zemlja enake sestave, namrež ilovnata, in na obeh prostorih pokazali so se s takim gnojenjem enako slabi vspehi. Ne gled6 na to, da je bila ajdina setev laprana, kar ji je gotovo škodovalo, in da jo je tudi pozneje močno kvarilo dolgo trajajoče suho vreme, bila je ajda na pognojenem prostoru vendar Se dokaj slabša kakor na prostoru, katerega se ni nič pognojilo. S kajnitom in superfosfatom gnojena ajda je slabie kalila in tudi pozneje slabše vspe-vala. Ostala je redka in nizka, in nastavila je manj zrna. Ta nepovoljni vspeh pripisati moremo v tem slučaju edino le kajnitu, ne pa superfosfatu ali drugim okolščinam. Kalijeve soli, h katerim spada tudi kajnit, imajo namreč to lastnost, da pritegujejo nase vlažnost, Če pridejo v dotiko s kalečim semenom, jemljejo mu potrebno vlago in zadržujejo s tem kalenje. Pozneje pa, ko se raz-moČijo in raztope, je njih razstopina s kraja tako gosta, da razjeda nežne koreninice kalečih rastlin tako, da jih mnogo vsahne. Edino to utegne biti vzrok, da je ajda na prostorih, gnojenih s kajnitom, slabše kalila in ostala bolj redka in slabša kakor na ostalem prostoru. Ta izkušnja pri ajdi nas iznova uči, da treba s kajnitom veliko preje gnojiti kakor se seje. Kajnit semoravzemlji popolnoma raz-močiti inrazstopiti, predno pride seme v zemljo. Na travnikih in deteljisčih ga trosimo sem ga hotela le spraviti, da bi ga spet ne zapravil. In zapomni si, da priigran denar ne prinese k hiši blagoslova." — „Toda ne pridiguji Jutri pojdem v mesto in tam ti kupim novo obleko." V tem je nekdo potrkal na okno: „Mazal, ali spite?" Kmetica je odgrnila okno. „Bog daj dobro jutro I Ali so ata že zbujeni?" — „Žel In kaj hočete?" — „Za vašim vrtom v repi je zajec kakor tele, gospodar imajo lepo priliko, počiti ga." Komaj je čul Mazal o zajcu, je skočil iz postelje, se pokrižal, ter zaklical skozi okno: „Takoj pridem I" Hitro se je opravil, snel s stene puško, nasadil patron in bil že za vrtom. Huba, tako se je zval Človek, ki ga je klical, je stal pri vratih. „Tedaj, kje je?" — „Tam, vidite ga?" — „Aha, vidim I Počakaj mrcinal" Mazal je nameril, „bum", in zajec je ležal mrtev na tleh. „Jezus, Marija I" je kriknil Mazal. — »Za Boga, kaj vam pa je?" Mazal je spustil puško in lomil z rokami. — „Toda kaj se vam je vendar zgodilo?" — „Izstrelil sem petdeset goldinarjev I" jeseni.' Takisto ga je trositi že jeseni za vse spo-mladne rastline. Za strniščno ajdo bo pa kajnit sploh težko rabiti, ker ni časa za to. Mogoče, da se da na lahki zemlji in pri dokaj vlažnem vremenu kaj prida doseči s kajnitom tudi pri ajdi, v obče ga pa ne moremo priporočati, da bi se trosil tik pred setvijo. Ker so se tudi po drugih krajih delale takt poskuSnje, bi bilo zanimivo izyedeti, kaki vspehi so se dosegli s takim gnojenjem. R. Kaj je novega po aTstr^skem cesarstvu? V ministerstvu se je zgodila sprememba. Trgovinski minister dr. Bärnreiter je odstopil. Na mesto njega je cesar imenoval barona Dipaulija, vodjo nemške katoliške ljudske stranke. Dipauli je odkrit katoliški mož. Njegovo imenovanje bi bilo v drugačnih razmerah kakor so sedaj, velikega pomena za katolisico stvar. Ali sedaj ni skoro nikakega. Dipauli kot minister bo moral hoditi z ministerskim predsednilcom in delati za nespremenjene vladine predloge glede nagodbe z Ogersko. V državnem zboru je bilo prejšnji četrtek končano prvo branje nagodbenih predlog, potem je proti njim govorilo mnogo poslancev. Predloge «o se odkazale odseku 48 členov. Finančni minister dr. Kaizl je predložil predlog o zboljšanju plač državnih slug. No?a predloga zahteva 3 milijone 500 tisoč goldinarjev. Večina poslancev je seve za tako zboljšanje, ali kje se bo dobil denar? Uradniki dobivajo že od 1. oktobra po- — „Pet—de—set gol—di—nar—^jev?" Huba je odprl usta, kakor da hoče tudi ž njimi poslušati. „Po noči sem vtaknil v cev petdeset goldi« narjev, pozabil sem na nje, strelil sem, in komaj je strel počil, sem se spomnil na nje. O jaz — !" Huba se je praskal za ušesom: „Saprbolt, to je pa res drag zajed Mislim, da niti cesar tako drago ne strelja," Mazal je vzel zajca in ga nesel domov. Na d?orišču je stala kmetica. „No, ali je vreden tako zgodnjega vstajanja?" — „Da, vreden. Petdeset goldinarjev velja. I" Mazal je vrgel zajca jezno ob tla in povedal, kaj se je zgodilo. Ko je Huba bral na ženinem obličju, kaj se bliža, jo je popihal, in Mazal je poslušal s sklonjeno glavo ženino pridigo. „Vidiš, ali ti nisem rekla, da priigran denar ne prinese sreče ? In kdo mi kupi sedaj obleko „Zena, za Boga te prosim, prenehaj I Obleko dobiš, in obljubujem ti, da ne bom nikdar več kvartall"____ Mazal je držal dano besedo. Izučil ga je dragoceni strel. Tišine plače. In y kratkem jo bodo imeli tudi častniki. Dobili bomo nov davek Kakov? Vlada hoče zvišati davek od piva, sladkorja in od žganja. — V zbornici je Se vedno zmeda. Za nespremenjene Badenijeve nagodbene predloge z Ogersko mora ministerski predsednik dobiti večino poslancev. Poljaki, češki veleposestniki bodo vsi držali ž njim. Čehi pa gotovo ne vsi, tudi členi nemške katoliške ljudske stranke ne vsi. Proti predlogam pa je že 200 poslancev naravnost. Kamor se bo obrnila krščansko narodna zveza, tam se bo odločilo. Glasovanje te zveze je pa še dvomljivo. Slovenski katoliško-narodni poslanci gotovo ne bodo glasovali za predloge, ker so škodljive. V Gradcu so tudi v prvem razredu pri občinskih volitvah zmagali nemški nacijonalci. Šlo bo zopet po starem. Na Ogerskem pravijo, so nabrali že 400 tisoč goldinarjev za spomenik, ki ga mislijo postaviti pokojni cesarici Elizabeti. Kaj je noTega po širokem svetu? Pri papežu se je bilo zbralo zadnje dni 200 francoskih delavcev. Izrazili so jim čute hvaležnosti za njih očetovsko skrb za delavske stanove, in zato, ker so sveti oče nedavno potrdili, da imajo Francozje v sveti deželi največ zaslug za katoliško stvar, torej tudi prednosti, pokroviteljstvo nad kristijani na vshodu. Papež so jih lepo nagovorili. Vnovič so izjavili, da im>jo Francozje zgodovinsko pokroyiteljstvo na Jutrovem. Vspod-bujali so delavce, naj bodo pravi krščanski demokratje, če hočejo biti srečni. Nemški cesar se je pa hudo razjezil nad papeževimi besedami, da gre Francozom pokroviteljstvo, nad kristijani v sveti deželi. On pojde sedaj s svojo ženo v svete kraje, v Jeruzalem. Rad bi bil ob tej priliki Nemcem zagotovil pokroviteljstvo v sveti deželi. Pa so mu sv. oče prekrižali načrte, so že vedeli zaiaj! Nemški protestantje pač niso za pokroviteljstvo nad vzhodnimi kristijani. Nemški cesar se je pa tako razjezil, da je koj domov odpoklical svojega zastopnika na papeževem dvoru. Nič škode. V Parizu se sedaj razgovarjajo amerikanski in Spa .ski odposlanci glede končnega miru. Piše se nam: Iz Brusnic 13. oktobra. — Zadnjo nedeljo smo imeli prelepo, jako pomenljivo slovesnost — obhajali smo petdesetletnico posebne vrste. Brusniika župnijska cerkev se je pokazala mnogo premajhna vže v prvi polovici tega stoletja. Po trudu pokojnega gospoda župnika Turka ge je zgradila lata 1848. tedanja prostorna in lepa župnijska cerkev. Stara pa, okrog katere se še vedno pokopava, se je od tega časa zanemarjala, služba božja se v njej ni več opravljala, in stavba je bila v nevarnosti, da jo poruii časa zob. Rešitev jej je prinesel naš vrli župnik, preč. g. J. P i b e r, ki ie sicer šele lani prišel k nam, pa vendar storil vže toliko v našo korist, da zasluži naj-topljejšo našo zahvala. Po njegovem trudu in modrem vodstvu se je naša zapuščena, sicer mala ali radi starosti častitljiva cerkev popravila od znotraj in zunaj tako, da je vnovič dobila prav prijetno lice. Ker je sedaj nova župnijska cerkev posvečena sv. križu, je gospod župnik izvolil za staro novega varuha in sicer za naš čas jako primerno sv. družino. Ne vem sicer, ali mogoče da je to na Kranjskem edina cerkev, ki je posvečena sveti družini. Mil. g. prošt dr. Elbert je 9. t. m. posvetil prenovljeno cerkvico z veliko slovesnostjo, pri kateri so mu stregli gospodje: dva očeta frančiškana, dva usmiljena brata ter z domačim gospodom žapnikom trije svetni duhovni. Prelep govor njegov zunaj cerkve je poslušala tolika množica iz domače in bližnjih žapnij, da smo se kar čudili. Neizrekljivo je veselo nase dobro ljudstvo novo popravljene cerkve, v katerej bode goreče častilo sv. družino ter molilo za pokoj svojih drazih, ki počivajo krog nje. Nekaterim starčkom, ki so bili še v tej cerkvi krščeni ter su v njej prejeli tudi prvo sv. obhajilo, sb se lesketale solze veselja v očeh, da se je ob petdesetletnici zopet vzdignila kakor nevesta pomlajena njim draga cerkey. Napis nad cerkvenimi vrati, ki pravi, da se je po petdesetletnem zapuščenju cerkvica prenovila v spomin petdesetletnice vladanja našega presvitlega cesarja Franca Jožefa I. in šestdesetletnice mašništva papeža Leona XIII. pa naj priča še poznim rodovom, kako so njihovi predniki Brusnicam ljubili svojega duhovnega in svetnega vladarja, kateri ljubezni pač tudi potomci ne bodo nigdar nezvesti. Iz Stopič. — Praznik Marijinega imena obhajali smo letos z velikim veseljem in na poseben način. Bila je posvečena lepa kapela z res krasnim kipom podobe Marije Pomočnice. To podobo nameraval je postaviti ob državni cesti že rajni Janez Bele po domače Režek iz Dol Težke vode, ali prehitela ga je smrt; umrl je 30. decembra 1894, star 39 let. Njegovi materi Tereziji Bele je bilo veliko na tem, da se izpolni želja njenega umrlega sina, zato se je podala o tej zadevi v pogovor in posvetovanje z domačima prečastitima gospodoma, z župnikom Jakob Porenta in kaplanom Gašpar Porenta. V svoji nam faranom vsim znani ljubeznjivosti in postrežlji-vosti sta ji po svojih mnogih skušnjah svetovala; načrt, mnogo truda in skrbi pa je prevzel čez vse dobri gospod kaplan. Po dovršenem zidanju slikal je kapelico umetno in s spretno roko slikarski mojster gospod Janez Pin ta r iz Novega mesta. Za blagoslov okrasili so kapelico kaj lepo in okusno s cvetlicami, postavili mlaje z banderci. Streljanje se je opustilo v znak sožalja grozne smrti naše presvitle cesarice po hudobni roki brezbožnega morilca. K blagoslovljenju zbralo se je silno veliko ljudstva iz domače in drugih fara. Blagoslovljena je bila imenovana podoba in pa še podoba Marije Pomočnice za Čermošnjice. Po blagoslovljenju pomikalo se je pobožno ljudstvo v dolgem sprevodu proti Čermošnjicam. Belo oblečena dekleta so nosile to podobo, ljudstvo pa je molilo litanije, Rožni venec in pelo Marijine pesmi. Dospevši v čer- mošnjice so gospod kaplan podobo postavili na bla-geslovljeni prostor v zid Brinjevčeve hiše. Nato «o zapele pevke po navodilu domačega uiiteija gospoda Bodič-a par mičnih pesmic r proslavo Marije into tako milo, da je bilo ljudstvo do solz ganjeno. Sprevod se je zopet pomikal dalje do državne ceste. Dospevsi do nove Bučar-jeve kapelice, pozdravili so tam lepo Marijo Bistriško z lepo glasečim se petjem Slednjič dospeli smo na Dol. Težko vodo h kapelici, ki ima biti Marijino prebivališče. Tu so gospod župnik kapelico blagoslovili, gospod kaplan pa z veliko častjo in ponižnostjo postavili podobo Marije Pomočnice. Nato so imeli g. župnik krasni in mikavni govor ter nam priporočili kapelo kot svet kraj, kjer naj mimogrede se Mariji Pomočnici priporočamo in izročamo ter se vsem zahvalili, kteri so k temu kaj pripomogli. Govorili so tako živo in ognjeno, da smo bili ginjeni. Ob koncu teh vrstic se pa tudi pisatelj tega spisa v imenu vseh udeležencev ponižno zahvaljuje obema prečastitima gospodoma za njih trud in za vnemo, ktera tudi nas k pobbžnosti napeljuje. Naj ju vodi Vsemogočna roka in jo pripelje na zaželjeni cilj v sveta nebesa. Velika hvala Režkovi materi, ki so namen umrlega sina tako lepo vresničili, ter se niso velikih stroškov vstrašili. Hvala tudi Ivani Bučarjevi in Manci Francetovi, ker so mnogo pripomogli k lepi slovesnosti. Hvala vsim mladeničem in dekletam, ki so poma^^ali lepo slaviti Marijo Pomočnico sebi v dušno korist in fari v čast. J. G. DomaČe yesti. (Občinska volitev v Trebnjem) vriila se je minoli mesec, in je bil županom izvoljen gosp. Franc Huč iz Gor. Ponikev; svetovalcem pa so bili izvoljeni gg.: Alojzij Pavlin iz Trebnjega, Anton Strajnar iz Dol. Ponikev, Janez Planinšek iz Vrhtrebnja, Janez Novak iz Račjega sela, Ignacij Mi ki i č iz Lukovka in Anton Škoda iz Primštala. (Všolo Glasbene MaticevNov. mestu) >e je doslej priglasilo: 22 učencev za igranje na klavir, 12 na gosli, 1 na cello, za petje i teorijo samo pa krog 50 učencev in učenk. Priglašanja sprejemajo se ie nadalje in bilo bi želeti, da se dovrše v kratkem, ker sicer zakasnela vpisovanja pouk le motijo. Kakor ■mo uže poročali, se bode poučevalo tudi igranje na pihalne instrumente. — Povdarjamo, da imajo spričala Novomeške šole isto veljavo, kakor ona osrednje fiole v Ljubljani ter da je posebnega pomena učenje glasbe i petja tudi za iste gospice, ki mislijo vstopiti na pripravnico za učiteljice. „Dolenjskega pevskega družtva" ibori imajo redne pevske vaje i sicer: ženski vsUk ponedeljek i četrtek, možki vsako sredo i soboto vselej ob polu 7. uri zvečer. Prvi koncert ima biti 20. novembra t. L; redne vaje so torej potrebne! (Brezobrestna posojila za vinograde.) Letos so se iz neznanih nam vzrokov ta posojila tako pozno razglasila, vrh tega se je pa rok za vlaganje prošenj tako na kratko odmeril, da moramo le še o tem poročati, da je rok za vlaganje s 15. t. m. že potekel. Tako se skrbi za kmetovalca! (Naročila na trte, sadno drevje in cepiče) sprejema že sedaj kmetijska podružnica novomeška za svoje člane. Kdor želi kaj naročiti, naj se zglasi pravočasno. Naročila sprejema g. Fr. Perko v Novem mesta. (Kmetijski pouk) v trtoreji, kletarstvu, sadje-i*eji, živinoreji in v pridelovanju krme bo tudi letošno zimo v Novem mestu. Priredila ga bode zopet kmetijska podružnica v svoji bralnici in sicer ob nedeljah dopoludoe. Načrt, po katerem se bo vriil pouk, naznaniti hočemo prihodnjič. (Lep vspeh marljivega vinogradar-stva.) Lansko leto poročali smo našim čitateljem, da je vodstvo naše kmetijske šole na Grma, v vinogradu „Cerovec", v katerem je leta 1886, ko je ta vinograd prevzelo, le jedno vedro (56 litrov) nič vrednega cvička pridelalo; lansko leto že 77 hektolitrov prav dobrega vina pridelalo. No, letos pa gre od ast do ust, za stvar se brigajočih ljudi, govorica, da j« letošnji, še boljši pridelek memo lanskega tega vinograda, že množino 100 hektol. presegel, do 130 hektol da so pridelali. Kmetiška šola na Grmu imela je tndi v Trški gori, kjer je staro trtje po trtni nši že kaj močno, da večinoma poškodovano, že skoraj uničeno, prav dobro vinsko letno. Izdale so tamošnje nove nasaditve že toliko, da so tudi tam, kakor se čnje, od 70 do 80 hektolitrov vina na. starih in novih trtah pridelali. V Cerovcu je celo polovica pridelka na starih, polovica pa na novih cepljenih trtah zrastlo. Tako napredujočemu gospodarjenja je pač Častitati. (Peticije za vseučilišče in nadsodišče y Ljubljani) so ta čas najbolj umestne. Na razna vprašanja, kako naj bi naše občine sestavile prošnje za vseučilišče in nadsodišče, nasvetajemo naslednja obrazca: L Zavseučilišče: Visoko c. kr. ministerstvo za uk in bogočastje! Odbor občine.....je v svoji seji dne.....izrekel (soglasno) prepričanje, daje ustanovitev vseučilišča v Ljubljani za Slovence in tudi druge narode na jugu Avstrije živa potreba, in je zategadelj sklenil, prositi visoko c. kr. vlado, da čim preje izposluje takšno vseučilišče. Ta sklep si asoja predložiti v najblagohotnejše avaževanje adano podpisano županstvo. Županstvo t..... (Pečat) (Podpis) 2. Za višje dež. sodišče t Ljubljani: Visoko C. kr, ministerstvo za pravosodje 1 Odbor občine......je v svoji seji dnč .... izrekel (soglasno) prepričanje, da je ostanovitev višjega deželnega sodišča v Ljubljani vsaj za Slovence na Kranjskem, Spodnjem (slovenskem) Štajerskem in na Koroškem v pravosodnem in gospodarskem ozira nujno potrebno, in je zategadelj sklenil, prositi visoko c. kr, vlado, naj blagovoli pöskrbeti, da se čim preje ustanovi takšno viije deželno sodišče v Ljubljani. Ta sklep si usoja predložiti v najblagohotnejše avaževanje udano podpisano županstvo. Županstvo v..... (Pečat) , (Podpis) (Ustreljena hijena.) Redko, pray redko lovsko srečo v Evropi je imel Andrej Aleš, župan na Rašici. Že od meseca aprila se je potikala po Ra-šiški hosti neka čudna zver, ktere nobeden ni poznal, a vsakdo se je je bal, še psi so se skrivali pred njo. Držala se je blizo vasi, menda v nadi, da se takaj lože dobi kaj za lačni želodec. Ljndje, ki so jo večkrat opazili, so rekli: „To ni volk, ni pes, ni lisica!" Kaj pa je toraj ? 9. oktobra pa se je posrečilo županu Alešu, da je zver ustrelil in tako rešil celo vas velikega strahu. Hijena je ušla neki menažeriji, ki je bila v Ljubljani. Tehtala je 56 funtov. (Vinska letina.) Trgatev se je vršila letos večji del pri lepem vremenu; le nekteri bolj boječi, ker so bili že par let z vremenom tepeni, si niso upali vremena počakati. Pohvalijo se še precej, in to glede množine in tudi dobrote mošta. Se vč, kjer je toča bila, ti»ti so reveži. Tudi kdor ni rigolal in za nove trte skrbel se nič kaj ne pohvali. Kupčija se še ni tolko razvila, da bi vedeli ceno povedati, četudi so aekteri velike množine kupili. Toliko je pa soditi, da kaj nizka ne bo iz znano dobrih vinogradov. V Belo-krajno so dobili po železnici pr&v veliko istrijanca. Videli smo cele vrste voz preko Gorjancev peljati in marsikdo je rekel: „Kam je to prišlo; prej so belo-kranjci k nam vozili kaj dobro vino, a zdaj ga sami kupujejo." (Mrtyega našli) so dn6 2. oktobra v hosti pri Soteski, kacih 800 korakov od mostu, ISletnega dninaija Frane Km et-a iz Soteske. Našla sta ga dva oglarja Jože Červan in tjegov sin ležati tik gozdne ceste z v tla in listje vdrtim obrazom. Na truplu ni bilo videti očite poškodbe. Franc Kmet bil je dninar na soteški žagi, po noči pa je r&d stikal aa polhi. Ta slučaj bo sodnija zasledovala. (Na Brezjah na Gorenjskem) je samostan preč. frančiškanov že izgotovljen. Naselila sta se za sedaj dva mašnika in tudi nekaj bratov. Blagoslovil je samostan minulo nedeljo premil. gospod knezoškof. (Most čez Krko) pri Novem mestu je toliko kakor gotoy. Vozni tir je s kamenjem posut, pešpot pa je ob obeh straneh s hrastovimi plohi obložen. V torek 18. t. m. bo komisija most pregledala; takrat bodo za preskušnjo most obtvorili. Navozili bodo 150 kubičnih metrov stolčene šute, katera tehta do S550 meterskih centov. Po tej preskušnji bo most menda takoj y javno porabo prepuščen. Nameravano ■lovesno otvorjenje novega mostu zaradi cesaričine imrti seveda odpade; radi tega pa bi vsejedno lahko g« vršilo blagoslovljenje, kar se bo tudi nedvomljivo zgodilo. Darovi za novomsško dijaško kuhinjo. G. prof. A. Artel 6 gld.; g. prof. H Skopal 5 gld.; is Metlike neimenovana 3 gld ; g. avčtnik I. Einsky 8 gld.; gospa Am. Češarek 5 gld.; g. Možina 50 kr.; od čitalniške predstaye 26 gld./ g župnik A. Pipan 5 gld.; g. župnik Fr. Schweiger 3 gld. — Dobrotniki iz Mesta in Kaudije") 54 gld. 40 kr. in ■icer: Za leto: Appe Josipina 2 gld.; Anton Eastelic 1 gld.; A. Pauser ml. 5 gld. Za polleta: Dr. P. Defranceachi 6 gld. g. kanonik R. Frank 10 gld. Mesečno: g. Bergmann 1 gld.j g. dr. Fr. Detela B gld.; g. predsedn. J, Gerdeši6 2 gld ; gosp» Pavla Hočevar 1 gld.; g. Ant. Jarc 60 kr.; g. monsign. kan. M. Jeriha 2 gld. (la dva meseca); g. J. Krajec 60 kr ; g. svötnik Leveč 70 kr.; g. nadavetnik J. Loger 2 gld.; g. M. Mobar 1 gld.; g. tajnik K. Muley 1 gld.; neimenovana 20 kr.; g. dr. K. Pamer 60 kr.; gospa M. Pauser 1 gld.; g. prof I. Polanec 1 gld.; gdč. F. Pollak 60 kr.; g. kan. Fr. Povše 2 gld. (za dva meseca); g. dr. Alb. Poznik 60 kr.; g. M. Prelesnik 1 gld. 60 kr. (za tri mesece); g. Sladovič pl. Sladoevič 1 gld.; gospa Tuček 60 kr.; g. dr. J. Vaupotič 1 gld.; g. župan Jos. Zurc 60 kr.; g. dr. VI. Žitek 2 gld.; g. prof. Al. Virbnik 1 gld.; g. Jakac 60 kr. — Živil so darovali: krompirja g. dr. Poznik, Ant. Jarc in J. Jakže; iz črnomaljske fare eden voz različnih živil. Dobri Bog naj vrne vsak dar stotero, kuhinji pa dd še novih dobrotnikov, zlasti tacih, ki bodo podarili domačih živil, s kojimi jih je letos Bog sploh še dosti blagoslovil. Dr. Jos. Marinko. Bazne yestl. * (Varujte živali pred mrazom.) Pse ki so na verigi, imejte v zatišju, ah dajte jim dobro atico, tudi mnogokrat jim je treba čediti in nastiljati, ter nekaj več hrane dati kakor po leti. — Konje brez odeje na ccsti stati pustiti, je kaj škodljivo. Kdor ima konjsko opravo pred hlevom zunaj obešeno, naj brzdo z mlačno vodo ali kakor si bodi ogreje, predno jo konju na gobec natakne, kajti zmrzlo železo konju silne muke prizadene. Konje na ojstro kovati naj se nikar ne zamudi, kadar je cesta snežna in zmrzla, kajti razun nevarnosti, da konj pade in se poškoduje, se silno trpinči z gladkimi podkovi, in si ne upa potegniti. Bog je ukazal, živali ne mučiti. * (Koliko let so vladali razni papeži.) V prvem stoletju so vladali samo štiri papeži. V desetem stoletju je bilo največ papežev, namreč 23. V sedmem in devetem stoletju je vi« dalo po 20 papežev; v dvanajstem stoletju 16, v ostalih stoletjih bilo jih je med 8 in 15. — Po narodnosti bilo 14 papežev Grkov, 2 birca, 2 Afrikanca, 2 Dalmatinca, 15 Francozov, 6 Nemcev, 5 Špancev, 2 Savojca, 1 Anglež, 1 Portugalec, 1 holandec in 195 Lahov. Več ko 20 let je samo deset papežev vladalo, vštevši sedanjega sv. očeta, in izmed teh desetih pripadajo trije na sedanje stoletj 6 papežev je več nego 84 let učakalo. Največji st«/uo obrestoval po 5%. — Več se izve pri vredništvu „Dol. No?." (238—1) Trgovski pomočnik L'vlt Tur Male orgije Zt'Äl Ä 10 no » —nn n o i a 1 rw Vklonr/VITI .. .v - . i . . . ... 18—23 let sprejme se v prodajalno z mešanim blagom. Plača po dogovoru. — Več o tem se izve pri B. A. tt. 33 v Šlcocjanu pri Mokronogu. (241) P. n. Prečastiti duhovščini, gospodom uradnikom in slav. občinstvu naznanjam ter se priporočam, da imam veliko zalogo v suknenen blagu. Tudi nepremočljive iodne iz icameiniii diai( za haveioke ponudim po najnižji ceni. Ravno tako izvršujem obielce po najnovejšem kroju in nizki ceni, po dogovoru tudi na obroke. Ustreči hočem vsaki želji cenjenih gg- naročnikov. Za okusno delo jamčim. (kratki) dobro ohranjen, je na prodaj po nizki ceni v hiši št. 82 v Novem mestu. (146—9> Prodajalnica in soba pripravna za kacega urarja ali usnjarja, ali sploh za tacega, ki rabi malo prostora, se odda s 1. jan. 1899 v najen). Ista je na najlepšem prostoru na glavnem trgu. Za trgovino z mešanim blagom se ne odda. — Več se izvš pri IMartinu Mainerič v Črnomlju. Z odličnim spoštovanjem (122-11) Jakob Mil(olič. -v Za vsa mizarska dela, za stavbe, cerkyeno in sobno opravo, po najnovejšem alogn (106- 12) se priporoča Aloj&sij Sobor mizarski mojster v Metliki, z dovrieao preskuiiijo na c. kr. tehRologičnem obrtnem muzeju na Dunaju. trgovec v Novem mestu na glavnem trgu št. 87 priporoča p. n. slavnemu občinstvu posebno gg. pohisevalcem (Hausirer) svojo bogato zalogo svežega zimskega perila (Jägerwäscke), ffi ter druzega manufakturnega blaga po najnižjih cenah T^AQAfttvA prodaj v Svibnem blizo farne J-UotjOiJfU cerkve. Hiša z gospodarskim po-■lopjem Y dobrem stanu, njive, travniki, bukov, kosta-njtv in smrekov gozd, vsega skupaj 30 oralov, se iz proste roke za 2700 gld. preda. Denar je precej ali pa po dogovoru tudi na letne obroke plačati. Posestvo je posebno ugodno za živinorejo ali kupčijo z lesom. Ponudbe sprejema Opravništvo „Dol. Novic" v Novem mestu.__(226-2) „Slovarček", jako pripravna knjiga, se nemščine, in „Anglež", M angleščine za potrebo naglo in brez učitelja priučiti. Dobi se po 55 kr. pri izdajatelju Jos. Paulin-u v Ljubljani, Marijin trg št. L, kakor tudi v mnogih drugih knjigarnah, poštnine povsod prosto. Plačilo naročilu ▼ pismenih markah pridjati, je najpripravneje. (204—3) 1X|Xjj z vsem gospodarskim poslopjem odda se t XX^l^di najem sama za se ali pa z njivami. Ista je oddaljena V4 ure od Mokronoga. — Natančneje se izve pri lastniku Ignac-u Majcen y Moicronogu. TTi5fl ^ dobrem stanu, z dvema sobama, kletjo in vrtom, v katerem se pridela čez 5 mernikov krompirja, je na prodaj v ömihelu. — Več se izv6 pri Valentin u Žura v Šmiiielu.__(223—2) ® ^^ ^ gospodarskim ^ülllJJloijC poslopjem je na prodaj v Ždinji vasi št. 3. Vse je se v dobrem stanu. — Več se izve pri lastniku Franc-u Saje, posestniic v Ždinji vasi št. 3. p. Št. Peter pri Novem mestu. (229—2) YYiali «J'^dne velikosti, ošpičene JVUYaJMll mi^ll^ vrste, čisto nov in v prav dobrem stanu je po ugodni ceni na prodaj pri Aug. Žabi(ar-ju v Ljubljani, Marije Terezije cesta. (205—3) V Ljubljani, Dvorni trg st, 3 sprejema in izplačuje hranilne vloge Tsak dan, obresti 4V2®/o polu-mesečno ali 4% od dneva vložitve do dneva vzdige. V tekočem računu (Oiro-konto) se računajo obre^^ti od dneva vložitve do dneva vzdige za zdaj po 372%. Ho^t^i plaoa dsiskät'wo Posojila in kredit v vsaki obliki, obresti so po 5V27o in po 5%, brez vsakih troškov ali prispevkov. Poštno-hranilnične položnice in pojasnila brezplačno v pisarni ali po pošti. GMT člani se sprejemajo iz naših pokrajin, potrebno |e le z izjavo pristopa naznaniti, WoWWq glavnih deležev po 100 gld se želi. ^igSS Uradne ure od 9.—12. ure dopoludne in od 3.—5. ure popoludne. (289-1) HoveoMatt: OdffoToni indMk, todi^«««!), Mdmfaik n «iakMr 1. KrahKi.