60*00200 osre.^jA 855 A ^ RtifiuRSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini „ „ Abb. postale i gmppo Lena 500 ur Leto XXXIX. Št. 103 (11.519) TRST, sreda, '4 maja 1983 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni .Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PREDSTAVNIKI STRANK POTRDILI SVOJA DOSEDANJA STALIŠČA Po propadu Morlinove poizvedovalne naloge na razpolago le še razpis predčasnih volitev Danes Morimo pri Pertiniju, ki bo moral razpustiti zbornice - Napovedujejo volilno kampanjo v znamenju ostrega spora med komunisti in demokristjani Ciriaco De Mita Bettino Oaxi Enrico Berlinguer nom izrecno naprtil odgovornost socialistom: krščanska demokracija ni hotela teh volitev, ker je prepričana, da je javnost proti volitvam. Vendar, če se ne bo PSI premislil in če bodo druge stranke potrdile svoja stališča bodo volitve nujne, ker je parlamentarna razprava dokazala, da vladne večine ni. Komunistični tajnik Berlinguer je s svoje strani izkoristil priložnost in ostro napadel KD, ki jo je obtožil dvoličnosti, češ da se izreka proti volitvam, medtem ko spet znova predlaga sestavo večine, ki je ni več in za obstoj katere ni najosnovnejšega političnega pogoja. Pro- RIM — Danes zjutraj bo predsednik senata Tommaso Morlino, ki je Prejel od Pertinija «poizvedovalni mandat«, zaključil svoja posvetovanja s predstavniki strank. Kot zadnje bo sprejel predstavnike južnotirolske ljudske stranke, nakar bo okrog poldne odšel na kvirinal in poročal državnemu poglavarju o pričakovanem neuspehu svoje naloge. Včerajšnja posvetovanja so namreč potrdila to, kar so že vsi vedeli: vladne večine v sedanjem parlamentu ni več in so torej predčasne volitve neizogibne. Od trenutka, ko bo Mor-hno to povedal Pertiniju lahko pribe vsak moment do razpusta zbornic. Ni izključeno, da Pertini podpise ustrezni odlok že v teku današnjega dne, kar bi omogočilo razpis Volitev za 19. junija, kot zahtevajo demokristjani. Poizvedovalni mandat, ki ga je "ertini poveril predsedniku senata le bil morda obvezen korak, v spoštovanju italijanske ustave. Nikoli P® ni bilo tako jasno, it. gre za popolnoma jalov poskus. Medtem ko je na sedežu senata Morlino sprejemal tajnike italijanskih strank, je bilo na sedežih strank v polnem teku delo okrog programov in volilnih list. vodstvo KPI je na primer včeraj *®*. ban razpravljalo o tem, kako v°biti volilno kampanjo in kako sestaviti liste: danes bodo morda ob-Javili pismo s katerim so komunisti pozvali predstavnike PDUP, naj *c Predstavijo kot kandidati na listah KPI. Skratka ta dva dneva sta predvsem podčrtala velik ugled, ??, Sa uživa predsednik republike. pSl tajniki strank so pokazali do ^crtinijevih pobud veliko spoštovanja, čeprav je bilo vsem jasno od y?cga začetka, da gre za pobudo, kt je obsojena na propad. Sicer pa je treba reči, da iz iz-Jav tajnikov strank po posvetovanju s predsednikom senata ni izšlo Jlc politično novega. Stranke so se p sprijaznile z junijskimi volitvami, tudi tiste, ki še zdaj pravijo, da so Proti predčasnim volitvam, kot na Primer KD. PSDI in PLI. Nadalje-^ala pa ^ je preir,,ll(llcll|a|aa|||a||a|ll,,M,|liaa(||||iaiiiBftiiiiiiiiiiiaSiBi||||iasail(|ftl|||MEA|l|,||,ai,|ll|||,|,|,|||,l|,|l,,|l||M|||||l||(l||||1,|,|,|l,l||||,|,l,,l,,at|taillllll|l|aitaatlvll,lllltf l(f>|(|tl|ri|iafe POTEM KO JE HUNTA V BUENOS AIRESU ZAVRNILA PRVI PROTEST ITflLIJflNSKECfl PREDSEDNIKA V' Se en odločen Pertinijev odgovor Argentincem George Shultz med ameriškimi marinci ob prihodu na bejrutsko letališče (Telefoto AP) Danes obletnica smrti predsednika Josipa Broza Tita NOVI SAD — štafeta mladosti, ki potuje po Jugoslaviji, bo danes mirovala v spomin na 4. maj leta 1980, ko je prenehalo biti srce največjega sina jugoslovanske revolucije Josipa Broza Tita. Šesti dan bivanja v Vojvodini bo štafeta mladosti ves dan mirovala v Novem Sadu. Že sinoči 15 minut pred polnočjo se je v mestnem športnem centru Vojvodina začel posebno pripravljen program izpolnjen s številnimi priložnostnimi prireditvami, dokumentarnimi filmi o Titu, revoluciji in dnevu mladosti. Jutri zjutraj bo štafeta mladosti iz Novega Sada nadaljevala pot po Vojvodini, mladi iz te pokrajine pa jo bodo zatem izročili vrstnikom iz Hrvaške. Prva delovna ura bo danes v vseh enotah, šolah in ustanovah JLA posvečena spominu na vrhovnega poveljnika Josipa Broza Tita. Delegacija JLA pa bo pod vodstvom zveznega sekretarja za ljudsko obrambo admirala Branka Mamule obiskala spominski center Josip Broz Tito in položila venec na Titov grob. (dd) BRUSELJ — Industrijska proizvodnja v desetih državah EGS se je zmanjšala v primerjavi z letom prej za 2,8 odstotka, padec v Italiji pa je bil krepko nad povprečjem. Slovensko stalno gledališče je sinoči poskrbelo za še en pomemben dogodek svoje letošnje gledališke sezone. Pomemben predvsem zaradi tega, ker je uprizorilo delo našega avtorja, kar se sicer zelo redko dogaja. Slovenski pisatelj Alojz Rebula se je namreč prvič predstavil tudi kot gledališki avtor in svoj poskus naslovil «Hribi, pokrijte nas*. Gre za farso, kot jo je sam Rebula imenoval, v dveh delih, v kateri se u-metnik loteva nekaterih kočljivih vprašanj slovenske eksistence in človeškega življenja nasploh. Za to je porabil mit kralja Matjaža, ga preoblikoval na svojstven način in s tem dal v premislek širok razpon vprašanj. Sinočnja premierska publika je s pozornostjo sledila dogajanju na o-dru, ki se je gibalo med fantastiko in realnostjo, med mirom in življenjem. Neobičajna postavitev, vsaj za naše pojme, je bila v rokah režiserja Jožeta Babiča, kateremu je v veliki meri pomagal tudi scenograf in kostumograf — češki gost Miroslav Melana. Zaman bi bil« na tem mestu razglabljati o sporočilu in notranjih sekvencah predstave, kljub temu pa lahko rečemo, da bo uprizoritev doživela deljena mnenja, tako kar zadeva postavitev samo kot tudi besedilo. Vsekakor gre za dokaj pogumen poskus Alojza Rebule, ki odkriva odlike tega našega pisatelja in ki zaživijo v upodobitvah ansambla SSG, ki je bil tokrat okrepljen tudi z gostjo iz Ljubljane Sašo Pavčkovo. Skratka, ob tej slovenski noviteti ni mogoče mimo svečanosti dogodka, katerega se je udeležil tudi avtor sam in mnogi ugledni gostje iz Slovenije in zamejstva. iiiuAiiisiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiitiiiniiiHimmiiimiiiimiiiiiniiiiiiiiiitiiiiiiiiiitiiiMiiiMitiitiimiM NAPAD NA STROKOVNJAKA ZA DELOVNO PRAVO Atentatorja v Rimu ranila prof. Giugnija Odgovornost za napad je prevzela «komunistična borbena stranka» RIM — Argentinska vlada je včeraj odgovorila na brzojavko predsednika Pertinija, s katero je ta najostreje protestiral proti dokumentu argentinske hunte, s katerim je ta enostavno proglasila za mrtve vse »desaparecidose* po letu 1976. Pertini je v svoji brzojavki argentinsko odločitev označil kot »ledeni cinizem*, ki postavlja vse odgovorne »izven civilne človečnosti.* Argentinska hunta je proti Pertinijevi brzojavki ostro protestirala s posebno spomenico. Zavrnila jo je v celoti, ker bi predstavljala očitno vmešavanje v gentinske notranje zadeve. Predsednik Pertini argentinskim generalom ni ostal dolžan odgovora in je takoj odvrnil tudi na njihovo spomenico. V naj ar- svojem odgovoru jim je brez ovinkarjenja obrazložil, da ima vso pravico protestirati proti takim ukrepom, ker so bile med žrtvami tudi Italijani. Nadalje je poudaril, da je Argentina med podpisnicami listine iz San Francisca in mora zato pred vsem svetom odgovarjati zaradi kršitve človeških in civilnih pravic. Ponovil je svoje o-gorčenje in poudaril, da bi se ob teh zločinih moralo čutiti prizadeto celotno človeštvo. Da se odnosi med obema deželama po izmenjavi brzojavk in spomenic slabša, je potrdil tudi argentinski zunanji minister Lanari, ki je izjavil, da »Argentina ne bo dovoljevala nobenega nesprejemljivega vmešavanja v njene zakonite in suverene pravice.* Predsednik Pertini je bil med prvimi, ne pa edini, ki je dvignil svoj glas proti krvavemu nasilju argentinske hunte. Z nenavadno ostrino se je med drugimi namreč oglasilo tudi uradno glasilo Vatikana «L’Os-servatore Romano* in to z uokvirjenim člankom na prvi strani, kar naj bi kazalo, da je zanj dal svoj »placet* sam papež Janez Pavel H. Argentinskega veleposlanika v Parizu je pozval na Quai d’Orsay tudi francoski zunanji minister, ki je izjavil, da Francija ne bo ustavila svojih prizadevanj, da bi razkrila vso usodo »desaparecidosov*, med katerimi je tudi 15 francoskih državljanov, o katerih ni trenutno nobenih vesti in podatkov. Francoski minister je tudi izrazil začudenje zaradi izjave, s katero so želeli zakriti vso odgovornost tistih, ki so zlorabili oblast v imenu ohranjevanja javnega reda. Prav tako je prišlo do protestov tudi v Izraelu, kjer je tisk zahteval od zunanjega ministra Šamira naj obrazloži korake, ki jih je podvzel, da bi dosegel osvoboditev v Argentini aretiranih Židov. Znano je namreč, da je med »desaparecidosi* tudi 1500 Židov, katerih glavna krivda naj bi bila samo v tem, da pripadajo židovskemu narodu, kajti generalska hunta je močno pro-tisemitsko nastrojena, z zatiranjem Židov pa naj bi »zaščitila katoliško civilizacijo*. Del izraelskega tiska je tudi zahteval, naj Izrael prekine stike z Argentino, dokler v tej deželi ne bo zmagala demokracija. lila sta šest strelov in pobegnila z vespo. Profesorja sta zadela v ramo, koleno in stegno. Takoj so ga prepeljali v bolnišnico, vendar njegovo stanje ni zaskrbljujoče, čeprav je izgubil precej krvi. Policija, ki je takoj pO atentatu prihitela nj mesto napada, je blokirala ves okraj in baje aretirala neko svetlolaso in dolgolaso dekle, katere opis je odgovarjal značilnostim napadalke. (Po izjavi nekaterih prič je strdjala prav ta). Vsekakor je oba napadalca od blizu videl le napadeni Giugni. ki je atentatorja tudi opisa policiji. Nekaj kasneje je nekemu rimskemu časniku prišlo telefonsko sporočilo, s katerim je prevzela odgovornost za atentat »komunistična borbena stranka*, 1 a’’ naj bi kazalo, da sta streljala pripadnika militarističnega krila rdečih brigad, t.j. tistega, kateremu načeluje Mario Moretti. Prof. Gino Giugni, ki je po prepričanju socialist, je bil vedno blizu sindikalnim gibanjem. Proces proti avtonomiji RIM — Brez večjih novosti se v Rimu nadaljuje proces proti pripadnikom organizirane avtonomije. Včeraj je spregovoril bivši asistent Tonija Negrija na padovski univerzi Luciano Ferrari Bravo. Tudi iz njegovega pričevanja je precej jasno izhajalo, da so se obtoženci ukvarjali predvsem z ideologiziranjem, ne pa s konkretnimi terorističnimi dejanji, kot skuša na vse kriplj« dokazati javni tožilec. SEST DNI PO PRVI ZAVRNITVI Na sinočnji seji glavne skupščine ponovno zavrnjen proračun KZE Nova seja na zahtevo pokrajinskega nadzornega odbora ni prinesla razjasnitve Večina članov upravnega odbora ne bo odstopila - Proračun bo sedaj odobril komisar krajini in ki se je v tem predvolilnem obdobju še stopnjevala. Posledice krize pa bodo morali nositi občani, saj se zdravstvena oskrba, ki je že sedaj pomanjkljiva, v takem položaju prav gotovo ne bo izboljšala. Pa tudi odprtje nove bolnice pri Katinari bi utegnilo v takem položaju doživeti še eno odložitev. Na seji deželnega sveta Colli obsodil dogodke na Poljskem Deželni svet je na včerajšnji seji izglasoval pet novih zakonov, ki se nanašajo na organizacijo in delovanje smučarskih šol, na javno gradbeništvo, na zborovske in godbene dejavnosti, na direktive EGS kar zadeva izboljšanja v kmetijstvu ter na pristop k meddeželnemu konzorciju za usposabljanje kmetijskih svetovalcev. V prvem delu seje je skupščina obravnavala razna vprašanja v zvezi z ustreznimi interpe- Glavna skupščina tržaške Krajevne zdravstvene enote je včeraj že drugič zavrnila proračun KZE za letošnje leto. Kot je znano, je do prve zavrnitve prišlo prejšnjo sredo, nato pa je pokrajinski nadzorni odbor zahteval — iz razlogov, ki niso povsem jasni — še drugo glasovanje, ki je bilo sinoči in ki je seveda dalo isti rezultat kot prvo: proti proračunu so glasovali predstavniki LpT, KPI, MSI in PR, za odobritev pa KD in laiko - socialisti. Končni rezultat je bil torej ponovna zavrnitev proračuna z 28 glasovi proti 20. Da je bila včerajšnja seja povsem odveč, je bilo popolnoma jasno, saj od prejšnje seje niso nastopili novi elementi, ki bi dali upati, da bi rezultat tokrat lahko bil drugačen. Prav zato so komunisti na sestanku načelnikov svetovalskih skupin pred sinočnjo sejo predlagali, naj bi se člani skupščine sploh ne javili na sejo, kar bi med drugim pomenilo prihraniti dva milijona lir, kolikor stane vsaka seja skupščine. Toda ta predlog ni bil sprejet in tako se je seja redno odvijala, toda po pričakovanjih ni prinesla novih elementov, razen morda še dodatne zaostritve polemike. Vprašanje, ki se sedaj postavlja, pa zadeva usodo vodstvenih organov tržaške KZE. Zakon ne predvideva razpusta skupščine, ki zato ostane na svojem mestu. Kaj pa usoda upravnega odbora? Predsednik Segatti in drugi demokristjan-ski predstavnik v odboru Pangher sta že napovedala odstop in poslala ustrezna pisma, odstopa pa bosta polnomočna šele, ko ju bo skupščina vzela na znanje. Tudi komunisti so pooblastili svojega zastopnika v odboru Pessata naj odstopi, kar bo predstavnik KPI storil v prihodnjih dneh. Podpredsednik odbora, socialdemokrat De Pulciani, je v prejšnjih dneh napovedal svoj odstop, sedaj pa se je, kot kaže, premislil, tudi ker ga je k temu prigovarjala njegova stranka. Pač pa ne nameravata odstopiti iz odbora predstavnika. Liste za Trst Erario in De Rota, prav tako ne bosta odstopila predstavnik SSk Opelt in radikalec Granara. Večina članov upravnega odbora ostane torej na svojem mestu, vprašanje pa je, kako bo lahko upjUn^jala zdrav-, ?<;\;enp, entfp Jmz . v^kr.šne večipe v 'skupščini in brez proračuna, ki je osnovni akt vsakršne, uprave. Kar se samega proračuna tiče, bo sedaj imenovan komisar z izrecno nalogo, da ga podpiše in s tem odobri, glede na krizo v upravnem odboru pa bi se utegnilo zgoditi, da bi bil imenovan komisar »ad acta», ki se ne bi omejil na podpis proračuna, ampak bi prevzel vse funkcije upravnega odbora. To bi seveda pomenilo potrditev »neuprav-ljivosti» našega mesta, ki se je že pokazala tako na občini kot na po- ailllltllllltlllllllllilllllllllllllllllllllllllHIIIIIflllinflMIIItllllllllllllllllllllllUIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIUUIIIllllllll* kom seje je predstavnik Golli ostro obsodil prvomajske incidente na Poljskem ter naglasil, da se deželni svet pridružuje protestu svetovnega javnega mnenja proti tej »brutalno-sti, ki prispeva k razdvajanju Poljske in zaostruje mednarodno napetost*. • Jutri ob 17. uri bo v konferenčni dvorani otroške bolnice Burlo skupščina, ki jo prirejajo ženske organizacije o temi materinstva in poroda. Pri CISl svetovalec za sestavo obrazcev 740 Sindikat CISL obvešča vpisane člane, da deluje na sedežu v Ul. S. Spi-ridione štev. 7 posvetovalni urad za sestavo prijave dohodkov za leto 1982 (obrazec 740). Interesenti naj se oglasijo z vso potrebno dokumentacijo ob umiku 8.30 - 12 in 16 - 19 ob delavnikih ter od 9. do 11.30 ob sobotah. PO PODATKIH ZA PRVO DVOMESECJE LETOS ZNATNO MANJ BLAGA ČEZ TRŽAŠKO PRISTANIŠČE Narastel je le promet s premogom - Manj blaga po železnici in po cesti tudi Blagovni promet v tržaškem pristanišču se letos razvija znatno bolj počasi kakor v lanskem letu. To velja tako za blagovne tokove v dovozu in odvozu po morju, kakor tudi, seveda, za promet po kopnem z zaledjem. Podatki, s katerimi razpolagamo, segajo do konca februarja, iz njih pa je razvidno, da je naša luka letos izgubila nekaj nad pol milijona ton v primeri z ustreznim razdobjem lanskega leta. V prvih dveh mesecih letošnjega leta so namreč v luki pretovorili skupno 4,103.217 ton blaga, medtem ko je znašal promet do konca februarja lani 4,688.788 ton. Zmanjšal se je promet z rudami, mineralnim oljem, žitom in oljčnimi semeni ter z «drugim blagom*, medtem ko se je nasprotno nekoliko povečal promet z lesom. Promet s premogom pa se je praktično podvojil. Dovoz surovega petroleja za Čezalpski naftovod je letos ponovno nazadoval, in to z lanskih 3,158.549 na 2,585.880 ton. Nazadovanje beleži tudi promet s kontejnerji. V prvih dveh mesecih lanskega leta so v luki manipulirali 16.141 kontejnerjev, v istem času letos pa le 11.562. Vzporedno s tem lacijami svetovalcev. Pred začet- VPISOM MORAMO POSVETITI NAJVEČJO POZORNOST Začela so se vpisovanja v slovenske občinske vrtce v tržaški občini Vpisovanja v vrtce pri Sv. Ivanu, v Dijaškem domu, na Greti in v Ul. Conti se bodo nadaljevala do sobote, 7. maja šolsko leto Medtem ko se hitro bliža koncu, se učenci in dijaki v tem času pripravljajo na zaključna izpraševanja, da bi na najboljši način premostili učne težave, čaka našo širšo narodnostno skupnost nič manj zahtevna in obvezna naloga: •prizadevanje za čim večji vpis naših otrok v slovensko šolo in v slovenske otroške vrtce. Od vpisov naših malčkov v našo šolo, in — še prej — v naše vrtce, je v .mnogočem odvisen obstanek našega življa na tej zepilji: -.prav zato bi se morale vse komponente našega družbenega življenja maksimalno ^ potruditi, dg , bi dosegli vpis vseh otrok iz slovenskih, predvsem pa iz mešanih zakonov v slovensko šolo. Ta prizadevanja naj bodo v središču pozornosti delovanja Združenj staršev na posameznih šolah, prav tako bi morala v tem pogledu odigrati pomembno vlogo naša kulturna društva s kontaktiranjem staršev otrok, tako po vaseh, kot tudi v središču mesta in v predmestjih. V mestu, kjer je manj možnosti za medsebojno poznavanje in Nenadna, prerana smrt Marina Milkoviča % 'i A 11 Ko se je včeraj, že v dopoldanskih urah, po Gropadi, Padričah in drugih vaseh vzhodnega Krasa kot blisk razširila vest, da je še mlado življenje Marina Milkoviča nenadoma in neizprosno pokosila smrtna kosa, so se vsi sprva nekam zbegano in neverno spraševali, kako je to mogoče, saj ga je ta še davi videl, kako se je nasmejano peljal z avtomobilom proti mestu, oni, kako se je še včeraj pozno popoldne odpravljal s traktorjem na polje, spet tretji, ker sta se bila dogovorila za sestanek. Marino je bil skratka tako poln življenja, da se zares zdi vsakomur, ki ga je poznal, neverjetno, da ga je to življenje lahko zapustilo. Marinu še ni bilo 45 let. Dopolnil bi jih čez dober mesec dni, 12. junija. Srce mu je sicer zadnja leta rado nagajalo, tako da se je kot glavni knjigovodja velikega tekstilnega podjetja Snia Viscosa predčasno u-pokojil. Kljub temu pa si je malokdo mislil, da mu je srčna kap na preži. Upokojitev za Marina sicer ni pomenila pokoja. Njegova angažiranost v raznih organizacijah od dijaških let na trgovski akademiji dalje, zlasti na gospodarskem področju, se je zadnja leta še stopnjevala. Poleg tega pa se je odločil za kmetovanje, kar je v današnjih časih dokaj redka odločitev. Marino je hotel sebi in drugim dokazati in je to v bistvu tudi dokazal, da je perspektiva kmetovanja ob dobri mehanizaciji za mladega človeka tu- di na Krasu še vedno realna in sprejemljiva. Njegov doprinos na gospodarskem področju je bil tudi sicer zelo pomemben. Kot član nadzornega odbora Hranilnice in posojilnice na Opčinah je prispeval veliko svojega knjigovodskega znanja in človeškega truda. Bil je med ustanovitelji in predsednik zadruge Kras ter član upravnega sveta konzorcija zadrug Grmada, istočasno pa predsednik nadzornega odbora Kraškega hleva. Prav v zadnjem času si je veliko prizadeval, da bi tudi v rodni Gropadi vzbudil zadružniško zavest. Požrtvovalno je snoval od bor jusarskih upravičencev v Gropadi in ravno v prihodnjih dneh bi moral biti na njegovo pobudo prvi pripravljalni sestanek. Gospodarstvo pa ni bilo edino njegovo zanimanje. Že po družinski tradiciji (družina Fajglovih, kot ji pravijo v Gropadi, je bila vedno ena najbolj zavednih in aktivnih v vasi) se je rad aktivno udejstvoval v raznih organizacijah. Velik prispevek je dal zlasti na športnem področju, kot soustanovitelj in dalj časa kot predsednik ŠZ Gaja. Njegova smrt je odprla hudo vrzel ne le v Gropadi, temveč v širši skupnosti. Potrtim svojcem izrekamo ob nenadni in težki izgubi globoko sožalje. zbliževanje, bo tako delo še posebej potrebno in pomembno. Vpisi v prve razrede osnovnih šol se bodo začeli šele čez dober mesec, podobno bo z vpisi v državne otroške vrtce. Že sedaj pa moramo napeti vse moči za vpis naših najmlajših v občinske vrtce v tržaški občini. Vpisovanje v te vrtce se je namreč začelo v ponedeljek in se bo zaključilo v soboto, 7. maja. V tržaški občini delujejo štirje slovenski občinski vrtci: pri Sv. Ivanu, v slovenskem Dijaškem do-, mu, na Greti-in v Ul. Conti. Vrtec pri Sv. Ivanu ima svoj sedež v Ul. alfe Cave 2. Letos obiskuje ta vrtec 18 malčkov, od katerih bodo trije s septembrom prvič sedli v osnovnošolske klopi. V Dijaškem domu (Ul. Ginnastica 72) so v ponedeljek in včeraj vpisali za novo šolsko leto tri otroke. Vpisovanja potekajo vsak dan od 9. ure do 11.30. Od 23 otrok, ki jih obiskuje vrtec v letošnjem šolskem letu jih bo 12 prestopilo med prvošolčke. Prav tako 23 otrok se v tem šolskem letu igra v vrtcu na Greti (točen naslov: Reber za Greto 34). Pet od njih bodo starši še letos vpisali v prvi razred osnovne šole. Vrtec v Ul. Conti 1 obiskuje 19 malčkov, za pet od njih pa se bodo čez nekaj mesecev odprla šolska vrata. V zadnjih dveh vrtcih doslej še niso zabeležili nobenega vpisa. V pogovoru z vzgojiteljicami smo izvedeli, da imajo tudi v italijanskih sekcijah podobne težave z vpisom otrok. Zaradi demografskega padca namreč premore Trst vse manj otrok. Prav zaradi te skromne bere naravnega prirastka postaja za nas vse bolj pomembno, da vstopi v naše vrtce, oziroma v naše šole, prav vsak naš otrok: bodisi iz slovenskih družin, bodisi iz mešanih zakonov. Brez izjeme! najprej bi podrli zidek, ki omejuje vidljivost v ovinku, riato pa še nekaj bližnjih spodnjih poslopij, da bi tako zmanjšali nevarnost na tem odseku Ul. F. Severo, ki je bil prizorišče že številnih hujših prometnih nesreč. Ameriški stripi na Pomorski postaji Skupina ljubiteljev stripa je pripravila razstavo z naslovom «Co-mics — ameriški stripi med umetnostjo in industrijo*, ki jo bodo odprti > jutri ob 18. ■ uri- na -Pomorski postaji. Obiskovalci ŠT bodo ogledali primerke ameriških stripov od njihovega izvora do današnjih dni. TISKARSKI ŠKRAT V naši nedeljski številki se je tiskarski škrat poigral s številkami v članku o občnem zboru Društvene gostilne s Proseka. Odbor društva je namreč dodelil nagrade trem članom, ki so skupno nasadili 920 novih trt in ne 20 trt, kot je bilo napak objavljeno. se je zmanjšala tudi količina v kontejnerjih prepeljanega blaga, in sicer z lanskih 131.631 na 102.688 ton. V železniškem prometu smo do konca februarja letos zabeležili le 224.274 ton blaga, medtem ko je znašal lanski promet 280.049 ton. Najbolj obsežen je bil promet z Italijo, nato z Avstrijo in Zahodno Nemčijo. Jugoslavija je na četrtem mestu s skupno (dovoz in odvoz) 14.949 tonami blaga. Podobno nazadovanje beleži tudi promet s tovornjaki, ki je do konca februarja letos dosegel le 211.811 ton, medtem ko je znašal v istem času lani 250.759 ton. Tudi v tem primeru so na prvem mestu notranjost Italije, na drugem mestu Avstrija, na tretjem Zahodna Nemčija in na četrtem Jugoslavija. • Krožek za družbenogospodarska proučevanja G. Toniolo prireja v petek, 6. maja, ob 19. uri na sedežu ACT v Ul. Cumano srečanje s sen. Ninom Andreatto. Pismo uredništvu DVOJEZIČNOST IN DEVINSKA POŠTA Vprašanje dvojezičnega poslovanja poštnih uradov na narodnostno mešanem ozemlju je problem, ki na noben način ne sme v pozabo, saj gre za pravico, ki nam jo priznava zakon in tudi nekatere notranje norme poštne uprave. Ta zakon polno* pravno izvajajo (in to dobro vemo zakaj) le v bocenski pokrajini, kjer marajo vsi poštni uslužbenci obvezno obvladati italijanščino in nemščino. V Dolini Aosta in v tržaški pokrajini pa se to ne dogaja, saj imamo po naših okoliških poštnih uradih (in še to ne povsod) le dva ali celo samo enega uslužbenca, ki obvlada slovenščino, da o poštarjih sploh ne govorimo. Večkrat je za to kriva nemarnost poštne uprave, kdaj pa kdaj pa naletimo tudi na politične diskriminacije do Slovencev. Ne smemo pa tudi pozabiti, da se naša slovenska mladina zelo poredkoma odloči za razne natečaja na pošti in da je uprava večkrat skoraj primorana zaposliti ljudi, ki komaj komaj izgovarjajo ali razumejo kako slovensko besedo. Zato sem mnenja, da bi moralo naše časopisje posvečati več pozornosti tem konkurzom in spodbuditi mlade, da se jih udeležijo. H pisanju teh vrstili me je spodbudila vest, da je poštna uprava pred kratkim imenovala za načelnika devinskega poštnega urada človeka, ki sploh ne obvlada slovenščine, kar je v očitnem nasprotju s pravili in tudi s samim duhom, na katerem bi morali temeljiti korektni odnosi med upravo in uporabniki poštnih uslug slovenske narodnosti. Rad bi vedel, kaj misli o tem pokrajinsko poštno ravnateljstvo! S spoštovanjem domačin Sen. Gerbma predstavila dokument za razvoj Trsta Konec prejšnjega meseca je slovenska komunistična senatorka Jelka Gerbec predstavila Evropskemu svetu na njegovem 35. zasedanju v Strassbourgu dokument s predlogi, ki naj bi jih sprejela evropska skupščina v korist Trsta. V prvi vrsti naj bi ministrski odbor podprl mednarodno vlogo tržaškega pristanišča, naj bi predvidel zanj in za bližnje tržiško pristanišče olajšave, kakršne jih imata po rimskem sporazumu že Hamburg in Bremen, nadalje naj bi potencirali plovne proge našega pristanišča, kot tudi razvili dejavnosti mi-ramarskega centra Privekal je JULI očku Sergiju in mamici Loreni iskreno čestita PRIMORSKI DNEVNIK Alpe Adria se raduje, malega Julia pestuje. Loreni, Sergiju in seveda JUL1U vse najboljše Kulturni večer v skedenjskem kulturnem društvu «1. Grbec» V počastitev 42. obletnice Osvobodilne fronte in praznika 1. maja je škedenjsko kulturno društvo «Ivan Grbec* pripravilo v soboto, 30. aprila, v svojih prostorih večer z nastopom pevskega zbora «Fran Venturini* od Domja in predavanjem gl. urednika Primorskega dnevnika Jožeta Korena. V uvodnih besedah je predsednik društva Deziderij Švara poudaril med drugim, da praznujemo v letošnjem letu vrsto pomembnih obletnic od padca fašizma in kapitulacije Italije do splošne vstaje na Primorskem in sklepa o priključitvi Primorske k Jugoslaviji do rojstva Partizanskega dnevnika in ustanovitve IX. korpusa ter da je važno, da se teh obletnic spominjamo, ker so nam lahko samo v spodbudo za naš današnji boj. Moški zbor »Fran Venturini* je pod vodstvom pevovodje Ivana Tavčarja zapel štiri borbene in narodne pesmi, nato pa je lepemu številu zbranih spregovoril Jože Koren. V začetku je spomnil, da se je prav v noči od 30. aprila na 1. maj leta 1943, torej natanko pred štiridesetimi leti, začel s planine Golobar pri Bovcu prvi pohod komaj ustanovljene Gradnikove brigade v Beneško Slovenijo in nekaj dni pozneje odhod na isto pot še Gregorčičeve brigade iz Kneških Raven. Glavni del svojega predavanja pa je namenil opisu nastan-________________________________________ ka koncentracijskih taborišč za slo- tiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiinmulluniinmiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiisniiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiii NASLOVILA GA JE MINISTRU ZA ŠOLSTVO VPRAŠANJE SEN. GERBCE VE 0 PRODAJI ŠOLSKIH KNJIG Slovenska komunistična senatorka Gerbčeva.je skupaj s senatorjema KPI Bacicchijem in Conternom Degli Abbatijem naslovila na ministra za šolstvo vprašanje o prodaji šolskih knjig za slovenske šole v Italiji. Senatorji KPI v vprašanju poudarjajo, da tiska učbenike za slovenske šole v Italiji večinoma deželni šolski urad za Furlanijo-Ju-lijsko krajino, za prodajo teh knjig pa skrbi Uprava slovenskih šolskih knjig s sedežem na nižji srednji šoli «Ivan Cankar* v Trstu. Uprava prodaja knjige samo na drobno, torej samo zainteresiranim zasebnikom in odreka prodajo knjig knjižnicama v Trstu in v Gorici, ki sta specializirani za distribucijo slovenskih knjig. Takšna neurejena distribucija knjig za slovenske šole izhaja še iz časa Zavezniške vojaške uprave in je v nasprotju z obstoječimi državnimi normami-o distribuciji knjig za šole z italijanskim učnim jezikom, ter povzroča nemalo težav tukajšnjemu prebivalstvu. Slednje se ne more namreč f Čestitke Danes praznujeta v Mačkoljah 15 let poroke CVETKA in ZORAN PA-ROVEL. Še mnogo zdravja in sreče jima želijo Helena in Euro ter družine Glavina, Sancin in Magajna. • Komunistična svetovalska skupina v deželnem svetu bo jutri ob 10.30 na posebni tiskovni konferenci orisala svoja stališča v zvezi z zakonom 828, ki bo v razpravi v deželni skupščini. Kmalu preureditev nevarnega ovinka pod univerzo Nevarni ovinek Ul. F. Severo pod univerzo je bil v središču pozornosti na srečapju predstavnikov rajonskega sveta za Kolonjo in Škor-kljo s tržaškimi občinskimi upravitelji. Slednji so seznanili prizadeto prebivalstvo, da bodo v kratkem začeli z deli za preureditev ovinka; niiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiummiiiiiiiiiHiiiuiiuiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Ob splošnem veselju podrli «maja» v Borštu in Boljuncu Ob prisotnosti številnih vaščanov, tržaških radovednežev in predvsem otročadi sta včeraj slovesno padla »maja* v Boljuncu in Borštu. Malo pred 18.40 je «župan fantovske* v Boljuncu nazdravil z domačo kapljico vsem prisotnim in nato dal znak; «maj» se je s truščem zgrudil na »Gorico*, v veselje vseh kratkohlačnikov, ki so trumoma navalili nanj, Sto štirideset kilogramov pomaranč, limon in grenivk je bilo uro zatem plen otrok iz Boršta in Zagradca. «Maj» so na trgu ob cerkvi v Borštu postavili vaški mladinci in člani PD Slovenec v noči med soboto in nedeljo. Številna množica je sinoči brez bojazni pričakovala, kdaj se bo zgrudil 13-metrski drog, na ka- terem se je drzno dvigala košata češnja, okrašena z rdečo zastavo Ob igranju koračnic godbe na pihala »Breg* je pred neučakanostjo in skorajšnjo ploho rešil otroke dobro preračunani sunek vaških «te-hnikov*. ki so sneli vrvi in prisilili «maj», da je padel točno na mesto, ki mu je bilo odmerjeno. Že sedmič v zadnjih letih so se otroci zapodili proti pomarančam, venca iz »petelinčovne* pa sta ostala nedotaknjena, v zadnji okras padlega »maja*. Ko se je lov na pomaranče umiril, je bilo vsem, ki so se udeležili te privlačne tradicije Brega, na voljo domače vino, s katerim so zalili okusno pripravljene ribe. ..m iiiiiiiiiiMi umili ttiiiiinimiiiiii h mil mi iiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHB «BRDINA» ŠE DALJE PRIMEREN PROSTOR ZA «LUNAPARKE» Odvečna skrb za zabavo Opencev Vse kaže, da namerava tržaška občinska uprava v zameno za dolgoletna zavlačevanja in za neizpolnjene obljube v zvezi z gradnjo pokopališča na kakšen način le razvedriti Opence, čeprav proti njihovi volji. Samo na takšen način si zato lahko razlagamo trmasto vztrajanje uprave, ki še dalje vključuje znani in priljubljeni openski trg Br-dino med «primerna in razpoložljiva občinska področja za uprizoritev potujočih predstav in to v skladu z V NEDELJO V DEVINU Poimenovanje šole po Josbu Jurčiču V nedeljo, 8. maja, bodo v Devinu slovesno poimenovali krajevno osnovno šolo po pisatelju Josipu Jorčiču. V bogatem kulturnem programu bodo nastopili domači dekliški zbor, moški zbor «Fantje izpod Grmade*, zbor osnovnošolskih o-trok ter ansambel dijakov srednje šole «Igo Gruden* iz Nabrežine. Slavnostni govornik bo književnik Boris Pahor, pozdrav pa bodo prinesli devinsko - nabrežinski župan škerk, didaktični ravnatelj Škrinjar, zastopnik občine Grosuplje in predstavnica združenja staršev. Na prireditvi bodo sodelovali tudi skavti, recitatorji šolskega centra «Josip Jurčič* iz Ivančne Gorice in malčki devinskega otroškega vrtca. Poimenovanje devinske šole po Jurčiču predstavlja pomemben kulturni dogodek ne samo za tamkajšnje Slovence, ampak tudi za celotno našo narodnostno skupnost. zakonom...* Po mnenju naših upraviteljev je torej Brdina primeren prostor za nastope raznih gluma-ških skupin, za «luna-park» in zakaj ne, tudi za cirkuse in podobno. Ni važno, da je trg v osrčju starih. Opčin, da je obkrožen s hišami in da bi »potujoče predstave* vendar tudi lahko motile kakega tam stanujočega vaščana, ki si zlasti v večernih urah želi miru. Zadeva sicer ni nova in se vleče že precej let. Prizadeti prebivalci so že nekajkrat opozorili pristojne organe, da si ne želijo «luna-parkov» pod hišo, rajonski svet za vzhodni Kras pa je že tudi večkrat naslovil pristojnemu odborništvu zahtevo, da občina črta trg s področij, ki so namenjena tej dejavnosti. Sprva so ti protesti naleteli na gluha ušesa (in Openci so se lahko «pošteno zabavali* na Brdini), ko so se protesti zaostrili pa so občinski možje obljubili domačinom, da na trgu ne bodo več dovoljevali vrtiljakov in podobno. Formalno pa je Brdina o-stala še dalje «področje, ki je namenjeno tem dejavnostim*. Od tod tudi nedavni poseg občinskih svetovalcev KPI Spetiča in Monfalcona pri odborniku za ekono-mat s prošnjo, da bi po tolikih letih vendarle izbrisali Brdino s tega »zabavnega* seznama, tudi zato ker imamo danes na Tržaškem več primernejših prostorov za podobne dejavnosti. Odbornik se je na petkovi seji občinskega sveta s tem strinjal in obljubil, da na Brdini ne bo več «luna-parkov*, pristavil pa je, da ostaja trg (iz razlogov, ki so nam neznani) še vnaprej vključen v tisti posebni seznam. Lepo zadoščenje za Opence, ki za svoje razvedrilo res ne potrebujejo toboganov prav na Brdini. IIIIIIIIIIIIIUlMlllllllllllllllllllllllllllIlliillIlllIlllllltlllllMIIIlllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIllllllllllllllHlllin VČERAJ ZJUTRAJ V ULICI S. MARCO MLAD ROPAR SUNIL UPOKOJENCU OKROG MILIJON LIR POKOJNINE V Kalu nad Kanalom bodo odkrili spomenik padlim V nedeljo, 8. maja, ob 15. uri bo v Kalu nad Kanalom (Nova Gorica) partizanska slovesnost z odkritjem spomenika padlim borcem. Kal nad Kanalom je kraj, kjer je v decembru 1944 krajevna mladina podarila bojno zastavo «XIV. brigadi Garibaldi Trieste*. ki se je bojevala na tistem področju. Spored slovesnosti predvideva med drugim tudi izročitev kopije zastave (izvirno zastavo hrani VZPI -ANPI) krajevni mladini. Zastavo bodo izročili borci brigad «Tržaška» in «Fontanot». Pokrajinski odbor VZPI - ANPI bo najel poseben avtobus, da bi tako omogočil obisk tudi tistim, ki ne razpolagajo z osebnim prevoznim sredstvom. Informacije in vpisovanje pri VZPI - ANPI - Trst - Ul. Crispi - tel. 730306. • V okviru tradicionalne Majence bo v soboto, 7. maja, ob 18. uri v Dolini otvoritev XXVII. občinske vinske razstave. Zadnje čase se je tudi v Trstu precej okrepila kriminalna dejavnost na račun starejših občanov. Na kvesturi so sicer optimistično razpoloženi, saj so tatove in roparje, ki so se v zadnjih mesecih spravili nad priletne upokojence, že prijeli. Pojav pa niso, kot kaže, povsem zajezili. Prav včeraj je namreč ponovno prišlo do ropa, katerega žrtev je 73-letni Dome-nico Salč iz Ul. S. Marco 51. Upokojenec je okrog 11. ure dvignil na poštnem uradu v Ul. Ve-spucci svojo pokojnino v višini milijona lir. Bankovce je spravil v pokojninsko knjižico, knjižico pa v žep suknjiča. Nič hudega sluteč se je po opravku odpravil proti domu, proti Ul. S. Marco. Ko je odpiral vrata, je stopil za njim mladenič, star okrog 25-30 let, srednje rasti, kostanjevih in na kratko pristriženih las. Upokojenec ga je pred dvigalom vprašal, kam je namenjen, v odgovor pa ga je mladenič udaril s pestjo v trebuh, tako da je Sal6 padel na tla. Ko je ponovno prišel k zavesti, je z grenkobo spoznal, da je ob pokoj nino. poslužili tukajšnjih knjigarn za nakup knjig, ki jih izdaja deželni šolski urad, temveč se mora zateči po knjige k edinemu obstoječemu distribucijskemu centru v Trstu, ki deluje, med drugim, z nevšečnim umikom in ne more izdati potrdil o nakupu knjig tistemu, ki bi potrdilo morebiti zahteval. Za kupce iz Gorice predstavlja to še večjo preglavico, saj morajo nakupovati šolske knjige v drugem mestu. Takšen način distribucije nenazadnje tudi omejuje in diskriminira delovanje knjigam, ki prodajajo slovenske knjige. Prav zaradi tega podpisniki želijo izvedeti od ministra za šolstvo, če se namerava spoprijeti s tem problemom in če bo pod vzel primerne pobude, da bi presegel omejitveni ukrep Zavezniške vojaške .uprave ter tako poenotil norme o distribuciji učnih knjig bodisi za šole z italijanskim.kot tudi s slovenskim, učnim jezikom. V soboto razstava «0bmejni mtclektualci» V prostorih državnega arhiva v Ul. Lamarmora 17 bodo v soboto, 7. maja, odprli razstavo z naslovom «Obmejni intelektualci. Tržačani v Firencah (1900-1950)». Razstava, ki obsega okrog 300 dokumentov, ki so jih prispevale razne kulturne u-stanove in zasebniki iz Italije in tujine, je bila doslej v Firencah, kjer je zabeležila znaten uspeh. venske internirance iz tako imenovane Ljubljanske pokrajine, predvsem pa nastanku taborišča v Gonarsu, življenju v njem, raznim pripetljajem, organizaciji Osvobodilne fronte v taborišču, znamenitemu pobegu osmih taboriščnikov skozi rov in pa koncu taborišča ob kapitulaciji Italije z odhodom velikega dela internirancev naravnost v partizane. Večer je sklenil zbor »Fran Venturini*, ki je zapel še nekaj slovenskih in italijanskih borbenih in narodnih pesmi in zaključil s himnično »Vstajenje Primorske*. Sledilo je družabno srečanje. Sekcija KPI Zorko Kralj - Trebče izreka globoko sožalje Božidarju, Eldi, Teodoru in družini Ferluga ob izgubi Milke. Ob nenadni smrti Marina Milkoviča izreka svojcem globoko sožalj* KD Slovan Ob bridki izgubi MARINA MILKOVIČA izreka občuteno sožalje družini ib svojcem Gvido Zidarič. Ob smrti svojega ustanovnega N dolgoletnega člana MARINA MILKOVIČA izreka svoje globoko sožalje družini Krožek 'absolventov slovenske trgtff’ ske akademije. Ob težki izgubi drage MARTE AUER izreka hčerki Zorki, sinu Jelku ib svojcem iskreno sožalje celica KPI Boršt - Zabrežec. Ob nenadni smrti nadzornika Hranilnice in posojilnice na Opčinab Marina Milkoviča, izrekata prizadeti družini in svojcem iskreno sožalj* delovna kolega Stevo Kosmač ib Silva Resinovič - Valenčič. * - o.'.' Marina Milkoviča Nenadoma nas je zapustil naš dragi sin in oče MARINO MILKOVIČ Pogreb bo jutri, 5. maja, ob 11. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v gropajsko cerkev. Žalujoči starši, otroci, sestra z družino in drugo sorodstvo Gropada, 4. maja 1983 Ob nenadni izgubi predsednika nadzornega odbora MARINA MILKOVIČA izrekajo upravni in nadzorni odbor ter člani Zadružnega kraš-kega hleva iz Praprota iskreno sožalje družini in svojcem. Zadruga Kras izreka svojcem iskreno sožalje ob nenadni smrti svojega predsednika Ob prerani izgubi svojega bivšeg* predsednika Marina Milkoviča izreka najgloblje sožalje družini i* svojcem ŠZ Gaja. Ob prerani izgubi člana upravnega odbora MARINA MILKOVIČA izrekata upravni in nadzorni odbor konzorcija kmetijskih zadrug Grmada občuteno sožalje družini in vsem sorodnikom. Ob nenadni in prerani izgubi MARINA MILKOVIČA nadzornika Hranilnice in posojilnice na Opčinah izrekajo družini in sorodnikom iskreno sožalje npravni In nadzorni odbor, ravnateljstvo In uslužbenci hranilnice 4. maja 1983 Gledališča SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU •Pravljica za najmlajše«. Pripove duje Štefka Drolčeva. Danes , 4 maja, ob 9. uri v osnovni šoli «1 maj 1945», ob 11. uri v osnovni šoli «L. Kokoravec - Gorazd»; v petek 6. maja, ob 9. uri v osnovni šoli «A Sirk», ob 11. uri v osnovni šoli «J Jurčič*; v soboto, 7. maja, ob 9 i*i 11. uri v osnovni šoli na Proseku, SSG — Trst Piero Chiara: «Delitev». V petek, 6, maja, ob 20. uri in v soboto, 7. maja, ob 16. uri v Avditoriju v Portorožu. VERDI V petek, 6. maja, ob 20.30 začetek spomladanske simfonične sezone. Koncert, ki ga bo vodil D. Oren, bo obsegal Weberove, Berensteino-ve, Ravelove in Gershwinove skladbe. Pri Berensteinovih «Psalmih Chichester» bo sodeloval tudi zbor gledališča, ki ga vodi Andrea Gior-gi- Koncert bodo ponovili v soboto. Prodaja abonmajev in vstopnic pri gledališki blagajni. ROSSETTI Danes, 4. t.m., ob 17. uri «Bouvard c Pecuchet* v režiji Kezicha in Squerzine. V abonmaju odrezek št. 9- Rezervacije pri osrednji blagajni. avditorij Od jutri, 5. t.m., nastopa Paolo Poli s programom «Mistica». Izven abonmaja s popustom 30% in 20% za abonente. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Danes, 4. maja, ob 11.30 in 17.30 William Shakespeare: «Troilus in Kresida* za Srednjo šolo za zdrav stvo in družboslovje — v veliki dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici. CANKARJEV DOM LJUBLJANA Velika dvorana Jutri, 5. maja. ob 20. uri: «Abdul-lah ibrahim quartet». Koncert jazz ansambla. Mala dvorana Jutri, 5. maja, ob 19.30: duo Miloš Mlejnik - violončelo in Janko Šetinc klavir. Sejna dvorana Jutri, 5. maja, ob 11. uri: Predstavitev novih slovenskih knjig. Velika dvorana Slovenske filharmonije Danes, 4. maja ob 19.30: Srebrni abonma«. Vstopnice so v prodaji pri blagaj ni Cankarjevega doma v Emonskem Prehodu od ponedeljka do petka od 9- do 11. in od 16. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 11. ure in pred pričetkom predstave. V TRSTU ^ Kulturni dom ALOJZ REBULA HRIBI, POKRIJTE NAS Farsa v 3 dejanjih - dveh delih Krstna uprizoritev Režija: JOŽE BABIČ Ponovitev danes, 4. maja. ob 20.30 — IZVEN ABONMAJA Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave. Koncerti Šola Glasbene matice Trst — ciklus koncertov «Mladi mladim* jutri, 5. maja, ob 18.30 v Gallusovi dvorani, Ul. R. Manna 29 Žarko Hrvatič - violina, Nada Oman - klavir; v ponedeljek, 9. maja, ob 20.30 klavirski večer v spomin na prof. Ambrozeta in Jožico Lasič - Čefarin in v četrtek, 12. maja, ob 20.30 koncert Silvija Donatija ob spremljavi godalnega kvinteta in razstava Li-vija Grimalde. VERDI Simfonična sezona «Pomlad 1983», v petek, 6. maja, ob 20.30 prvi koncept (red A), dirigent Daniel Oren. Na sporedu: Weber, Bernstein, Ravel, Ghershvvin. V soboto, 7. t.m., ob 18. uri ponovitev (red BI. Izletnikom v Turčijo in na Gradiščansko Vse, ki so se vpisali za letošnja izleta Primorskega dnevnika v Turčijo in na Gradiščansko (Avstrija) obveščamo, da bo plačevanje zadnjega obroka vpisnine za oba izleta V TOREK, 10. MAJA v Ul. Montecchi 6/II, od 9. do 12.30 in od 15. do 17. ure. OBISK VODSTVA TRGOVINSKE ZBORNICE IZ CELOVCA Korošci za povečanje izmenjave med svojo in našo deželo V lanskem letu se je povečal Izvoz iz Italije v Avstrijo, nazadoval pa je promet v nasprotni smeri • Namesto jugoslovanskih turistov naj bi na Koroško ŠH italijanski sr ■ in Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši Danes, 4. maja, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah srečanje na temo ((Dvojezičnost kot praksa: bo Trst kdaj dvojezičen?* Diskusijo bosta uvedla Alenka Rebula - Tuta in Paolo Šema Kino Predavanja Društvo slovenskih upokojencev vabi svoje člane in prijatelje na predavanje dr. Pavla Stranja. Človek in novica» v petek, 6. maja t.l., ob : 6. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20/n. SPDT prireja jutri, 5. maja, v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2) ob 20.30 predavanje znanega slovenskega fotografa Maria Magajne na temo: «Kanada in Velika jezera». Predavanje, ki je pri nas absolutna novost, bo opremljeno z barvnimi diapozitivi. Vabljeni! ' Prired it ve in sporočila kulturnih društev in organizacij ■Hrar, ■E .-JtU:. vabi na DRUŠTVO ZAMEJSKIH LIKOVNIKOV PREDAVANJE DAVORINA SAVNIKA o industrijskem oblikovanju ki bo danes. 4. maja, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani. Ul. sv. Frančiška 20. Lili11 Ii|i|w— Namesto cvetja na grob Marte Auer daruje Slava (Boršt 20) z družino 10.000 lir za sekcijo VZPI -ANPI Boršt - Zabrežec. V spomin na pok. gospo Jelko Klodič vd. Lokar darujejo družine Kodrič - šiškovič 20.000 za Glasbeno matico in 20.000 lir za Dijaško matico. KD Primorec-Trebče vabi v petek, 6. maja, ob 20.30 v Ljudski dom na gostovanje dramske skupine SKD Tabor z delom «Krokodil» F. M. Dostojevskega. Prevod Severin CappeUa Undergrouud 16.00' ’-4sm'>Braffiatizačijr iff režija'Drago 20.00 - 22.00 Italijansko - ameriško združenje bo predstavilo v origi- nalni verzij: film Woodyja Aliena. vljudno vabita na filmski večer o Ariston 17.00 «Shcck treatment*. :pbtovžitnifr posnetkih''' priljubljenega Gorup.- -o KD S. Škamperle in KD Uuion Eden 17.30 «11 verdetto*. P. New-man. C. Ramplin;. J. Mason. Nazionale Dvorana št. 1 ob 15.00 «Gandhi». Dvorana št. 2 ob 15.30 •Speed interceptor*. Dvorana št. 3 ob 15.00 «Dolce os..esione». Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacielo 17.30 «L’aereo piu pazzo del mondo, sempre piu pazzo». Fenice 18.00 «Tootsie*. D. Hoffman. Mignon 16.30 «Virus». Filodrammatico Zaprto. Aurora 16.30 «Blue erotic climax». Prepovedan mladini pod 18. letom. Capitol 17.30 «Ufficiale e genti luomo». Cristallo 16.30 «11 postino suona sem-Pre due volte*. Prepovedan mla-dini pod 14. letom. Moderno 16.30 «L'ultima sfida di Bruce Lee*. Radio 15.30 «Le svet 'si lo vogliono cosi*. Prepovedan mladini pod 18. letom. vittorio Veneto 16.30 «Ma che sia-mo tutti malti*. Lumiere 16.00 «Fuga di mezzanotte*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Včeraj-danes Danes, SREDA, 4. maja FLORIJAN Sonce vzide ob 5.49 in zatone ob 20.15 — Dolžina dneva 14.26 — Lu-ha vzide ob 2.16 in zatone ob 11.11. Jutri, ČETRTEK, 5. maja MIRAN Treme včeraj: najvišja temperatu-ra 20,2 stopinje, najnižja 12,8 stopinje, ob 18. uri 19.5 stopinje, zrač-hi tlak 1013,6 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 53-odstotna, nebo malo P°oblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 18 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Staska Cvelbar, Manuel Latin. UMRLI SO: 70 letni Marcello Pe-Sco, 86 letna Margherita Rocco vd Hlini, 64 letna Maria Kalvach por Uboni, 89-letna Agnese Jeršin vd Šinkovec, 80-letna Maria Frank vd Tinta, 86 letna Maria Špehar vd. De Marchi, 62-letna Lidia Žerjal por. Pečar, 74-letna Chiarina Dotto, 72 letni Giuseppe Ulcigrai. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Drevored XX. septembra 4, Ber-mni 4, ui. Comerciale 26, Trg XXV. aprila 6, Sesljan, Opčine, Milje (Lun-Eomare Venezia 3). (od 8.30 do 13.00 in od 16. do 20.30) Ul. Settefontane 39, Trg Unith 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Settefontane 39, Trg Unitš 4, Sesljan. Opčine, Milje (Lungomare Venezia 3). potnika kinoamaterja Sergija Nodu-sa, ki bo danes, 4. maja, ob 20.30 na stadionu 1. maj. Predvajal bo filma «Sahara zoo Ba-Ba» in «Šti-rje letni časi ob Plitvičkih jezerih*. Razna obvestila Uprava občine Dolina sporoča, da se bo 6. maja ob 18. uri sestala v prostorih gledališča »France Prešeren* v Boljuncu. ocenjevalna komisija za izbiro najboljših domačih vin, ki bodo razstavljena na 27. občinski razstavi vin. Delo komisije bo javno in mu bodo lahko sledili prisotni v dvorani. Mentorji bralnih značk nižjih srednjih in osnovnih šol so naprošeni, da dvignejo pravočasna naročene bralne značke pri učiteljici Dragi Lupine - osnovna šola F. Bevk na Opčinah. V foyerju doma A. Sirka v Križu je odprta razstava marin Vladimirja Ražma. Urnik: danes 20-22, sobota 16-18 in nedelja 10-12 in 16-19. V TK GALERIJI - Ul. sv. Frančiška 20, razstavlja Jože Ciuha. Arheološka razstava «Predloka v zgodnjem srednjem veku« je na o-gled, v Kulturnem domu v Trstu — Ul. Petronio 4, do 6. maja. Urnik: od 9. do 12. ure in od 16. do 18. vsak dan razen praznikov. Koroški gospodarstveniki, in z njimi tudi vsi avstrijski, so zelo zaskrbljeni, ker se je v zadnjih letih trgovinska menjava med Avstrijo in Italijo premaknila s prejšnjega ravnovesja v korist Italije. V lanskem letu se je avstrijski izvoz v Italijo zmanjšal za štiri odstotke in dosegel 24,2 milijarde šilingov, medtem ko se je uvoz iz Italije v Avstrijo povečal za tri odstotke in dosegel 28,7 milijarde šilingov. Precej visok primanjkljaj 4,4 milijarde šilingov hočejo Avstrijci odpraviti z večjim izvozom kmetijskih pridelkov (sira, mesa in tudi vina) v Italijo, kajti zaradi italijanske gospodarske krize je precej nazadoval izvoz žaganega lesa iz sosedne v našo državo. To je povedal na včerajšnji tiskovni konferenci predsednik koroške trgovinske zbornice Karl Bau-recht, ki so ga spremljali šef zunanjetrgovinskega odseka v tej zbornici Scheucher in še drugi sodelavci. Koroški gostje so prišli v Gorico ob priliki sejma Espomego. Obiskali so razstavišče, na katerem ima koroška zbornica svoj paviljon že trinajsto leto, potem so obiskali županstvo, kjer jih je sprejel podžupan Del Ben in tudi trgovinsko zbornico, kjer so se pogovarjali s predsednikom Lupierijem. Italija je v avstrijski zunanjetrgovinski menjavi na drugem mestu, sicer daleč za Zvezno republiko Nemčijo. Avstrijci so zaskrbljeni, kajti zanje negativni trend, ki se je pričel že pred dvema letoma, se nadaljuje tudi v tem letu. Še zlasti je nazadoval njihov izvoz žaganega lesa. V nasprotni smeri pa Avstrijci kupujejo vedno več italijanskih izdelkov', ker so zanje cenejši. bolj v modi in tudi zato ker Avstrijci danes lahko privoščijo marsikaj kar si niso mogli v preteklosti. Zanimajo pa se tudi za povečanje italijanskega turizma na Koroškem. Pravijo, da njihove ce-niso pretirane, čeprav so italijanski državljani najbrž drugačnega mišljenja. Obžalujejo tudi sedanjo izgubo jugoslovanskih turistov in kupcev na Koroškem. Izgubili so nad 60 odstotkov zimskega turizma Jugoslavije (smučišča na Koroškem so namreč prej bila zelo obiskana) in v Celovcu približno pet odstotkov prodaje v prejšnjem letu. Zato si želijo nadomestilo iz Italije, kar pa bodo najbrž težko dosegli. Želijo si tudi posebne dogovore o uvozu in izvozu blaga med Koroško in Furlanijo-Julijsko krajino, kot jih že imajo s Slovenijo in Hrvaško. Na Espomegu je bil tudi včeraj obisk kar se dan precejšen. Danes se bodo na razstavišču sešli gostinci in v okviru njih razprave bodo predstavili tudi turistično mapo Krmina, za katero so poskrbeli nekateri krminski gostinci in tudi krminska občinska uprava. Jutri pa bo na Espomegu pomembno srečanje o možnosti sodelovanja in kooperacije med industrijo Italije in Jugoslavije. Ob 9.30 se bo pričel posvet, na katerem bodo poročali strokovnjaki iz naše dežele in iz Slovenije. V petek pa bo na razstavišču jugoslovanski dan. Izleti Sekcija VZPI - ANPI Boršt - Za brežec organizira izlet v Buzet skozi predor Učko in v Rupo na proslavo 3. prekomorske brigade dne 15. maja 83. Vpisujeta Milka Žerjal - tel. 228230 in Mario Zahar tel. 223481. Društvo slovenskih upokojencev priredi v sredo, 11. maja t.l., izlet preko Ljubljane k Urhu, nato na Valvazorjev grad Bogenšperk, v Stično in od tod povratek domov. Vpisujejo danes, 4., in jutri. 5. maja t.l.. Ul. Cicerone 8/B. od 10. do 11. ure. SPDT prireja v nedeljo, 8. maja. izlet na Trstelj ob priliki srečanja zamejskih planincev s planinci PD Nova Gorica. Izlet bo z osebnimi avtomobili, odhod pa bo s Trga Olierdan ob 8.30. Izlet vodi Ugo Margon (tel. 751617). Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 BANCA Dl CREDITO pl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRST - ULICA r. FILZI 10 - 'S? 61-AAB zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 21. do 8. ure (el. 732 627, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20 LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124: Bazovica-tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001 Prosek: tel. 225-141: Božje polje Zgonik: tel. 225 596: Nabrežina: tel 200-121; Sesljan: tel. 209 197. t. 5. 1983 Ameriški dolar 1.455,— Kanadski dolar 1.185.— Švicarski frank 705.— Danska krona 165.— Norveška krona 204.- Švedska krona 193.— Holandski florint 527.— Francoski frank 196.— Belgijski frank 26.- Funt šterling 2.290,— Irski šterling 1.850.— Nemška marka 593.— Avstrijski šiling 84.— Portugalski escudo 13.— Pezeta 10.— Jen 5.— Avstralski dolar 1.200,— Drahma 13.“~ Debeli dinar 16.— Srednji dinar 17,50 MENJALNICA vseh tujih valut VIKTOR Coretti, Domjo 176, je od pri osmico. Toči belo in črno vino. PO UGODNI ceni prodam 5000 novih strešnikov. Telefonirati po 17. uri na št. 040/213820. PO KOSIH prodam karamboliran fiat 125. Telefonirati po 17. uri na št. 040/213820. OPRAVLJAM vsa pleskarska dela v najkrajšem času. Telefonirati po 14. uri na št. 040/910148. NUDIMO sadike solate, zelja in o hrovta (vrzote) — Devetak, Ron-ke, Ul. Redipuglia 232. PRODAM motor Suzuki 400 gs dobrem stanju. Telefonirati na št. 040/220 324. OSMICO je odprl Ivan Antonič Ce rovlje 34. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl v Boljuncu Da-mian Žerjal. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Švara - Trnovca št. 14. Toči belo in črno vino. PEDIATER dr. Oskar Volpi sporoča, da ponovno sprejema nove paciente v 'ikviru krajevne zdravstvene enote v ambulanti v Ul S. Ca-terina 1 — tel. 68114. PRODAM avto fiat 128 coupe let nik 73 v dobrem stanju. Telefon št 229377. PRODAM mercedes 240 dizel letnik 1974 v odličnem stanju — edini lastnik. Tel. 040/225101. OSMICO je odprl v Repnu Alojz Milič. Toči belo in črno vino. POHIŠTVO KORŠIČ — razprodaja po ugodnih cenah: rustično dnev no sobo, hrastovo otroško sobo, knjižni leseni polici, sedežno garnituro ter raznovrstno pohištvo Telefon 040/54390. PRODAM hišo z majhnim vrtom v o količi B d junca. Tel. 040/228390. OSMICO je odprl Ignac Strain Mač kolje - Križpot. OSMICO je v Nabrežini odprl Du šan Radovič. Poskrbljeno za pri grizek. IŠČEM v najem opremljeno stanovanje ali kupim po ugodni ceni stapovanje - hišo, po možnosti Opčinah ali Krasu za dobo polet nih počitnic. Telefon 040/228390. OSMICO so odprli v Saležu pri Škr-ljevih, kjer točijo belo in črno vino. HIŠA s 500 kv. m velikim vrtom-dvoriščem je na prodaj na zahodnem predelu Krasa. Podrobnejše informacije na tel. št. 040/ 751684 v opoldanskih ali večernih urah. V TEM LETNEM ČASU priporočamo kolekcijo za sončenje in kolekcijo za nego telesa priznane tvrdke HANORAH. Parfumerija «Kosmetika 90» — Opčine. ELEKTRIČNO kitaro model fender jaguar prodam po zelo ugodni ceni. Telefonirati od 14. ure dalje na št. 040/830383. I PRODAM opel record diesel 2300 I letnik 1981. Telefon 040/200427, Prispevki hranilnice Goriška hranilnica je razdelila 90 milijonov lir goriški bolnišnici, ozi- roma nekaterim njenim oddelkom, šoli za bolničarje, ter mednarodnemu zavodu za sociologijo v Gorici. Prvomajski kresovi na Primorskem Kresovi so zagoreli na predvečer 1. maja v raznih krajih Primorske, na obeh straneh meje. Kresovi so goreli od Bovca do goriške kotline tja do Krasa in morja. Mladi so na tak način počastili praznik del ter tudi pomembne obletnice, ustanovitev Osvobodilne fronte ter vstajo v severni Italiji. Tudi v letošnjo akcijo se je vključila zamejska mladina, z njo pa tudi razna kulturna in športna društva ter posamezne vaške skupine. Kresovi so tako goreli v vseh večjih krajih v slovenskem zamejstvu. Mladi so s petjem in plesom okrog kresov počastili ta praznik. V PONEDELJEK ZVEČER Skupščina goriške KZE odobrila finančni proračun za letos Za finančni načrt je glasovalo 28 od 41 prisotnih članov skupščine V skupščini goriške KZE so v petek zvečer zaključili razpravo o letošnjem finančnem proračunu ter dokument tudi odobrili. Glasovanja se je udeležilo 41 članov skupščine, 28 jih je glasovalo za, 13 pa proti. Proti finančnemu načrtu so bili komunisti in misovci. Po zakonskih določilih, bi moral biti proračun o-dobren že do 30. aprila in prihaja torej do odobritve z rahlo zamudo. Razprava se je pričela že prejšnje dni, v dokaj polemičnem ozračju, ki sicer traja že nekaj tednov in ki se je prav v zadnjem času, spričo bližajočih se volitev, še zaostrilo. Finančni načrt goriške krajevne zdravstvene enote je torej odobren. Koliko bomo porabili za zdravstvo na Goriškem? Za tako imenovane tekoče stroške (redna zdravniška oskrba, osebni dohodki uslužbencev, u-pravni stroški itd.) bomo do konca leta porabili okrog 100 milijard lir. Točneje 97,6 milijarde. Vsota pa po vsej verjetnosti ne bo zadostovala in bodo številke ob koncu leta najbrž precej višje, že zdaj pa se nakazuje primanjkljaj v višini nekaj nad šest milijard lir. Več kakor polovico predvidoma razpoložljivih frniiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiHiiiiiiiiiniiuniiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiff Ob 1. maju številni mlaji na Goriškem sredstev bodo uporabili za plače o-sebju (nekaj nad 53 milijard lir). 38,3 milijarde naj bi šlo za posege na področju zdravstvene oskrbe (farmacevtska služba, zdravniške u-sluge na podlagi konvencij, oskrbnine v bolnišnicah, ki ne spadajo v sklop KZE itd.), približno 4.5 milijarde lir je predvidenih za plačilo pasivnih obresti in odplačilo dolgov, okrog 100 milijonov pa za upravljanje KZE. Poleg zgoraj omenjenih tekočih stroškov, pa bo goriška KZE upravljala še približno 80 milijard lir po nalogu dežele, oziroma države, predvsem za razne investicije, nakup o-preme itd. Goriška KZE je po številu zaposlenih med največjimi, v javnem sektorju pa prav gotovo največji delodajalec v pokrajini. Upravlja štiri javne bolnišnice ter vrsto drugih ustanov s področja zdravstva. Nič čudnega torej če gredo stroški v desetine milijard. Tako bo goriška KZE letos samo za električno energijo porabila 466 milijonov lir, 240 milijonov za telefon, nad 150 milijonov za vodo in plin itd. • Kljub tako obsežnemu aparatu, pa bi se dalo marsikje kar precej varčevati, ugotavljajo sindikati, ki u-pravnim organom goriške KZE očitajo predvsem nedelavnost, pomanjkanje vsakršnega načrtovanja posegov v zdravstvu, zanemarjanje potreb in interesov uslužbencev. O-draz takih odnosov je bila tudi včerajšnja osemurna protestna stavka, ki jo je oklicala sindikalna zveza CGIL - CISL - UIL. Uslužbenci goriške KZE so šli v sprevodu po glavnih goriških ulicah ter se dalj časa zaustavili tudi pred sedežem KZE v Ul. Vittorio Veneto, kjer je govoril Achille Co-lautti. V glavnem so se protestne akcije udeležili bolničarji in tehnično osebje, kajti zdravniki so večinoma včlanjeni v avtonomna sindikalna združenja. Poleg uslužbencey KZ E so v sprevodu sodelovale tudi delegacije iz večjih industrijskih podjetij na Goriškem in upokojenci. Vodstvo KZE se bo s sindikati sestalo 10. t.m. Nezadovoljstvo vlada tudi med o-sebjem, zlasti zdravniškim, bolnišnice v Gradežu, kjer je nekaj mest v organiku nezasedenih in kar menda povzroča precejšnje težave. Na predvečer 1. maja so v več krajih na Goriškem slovenski mladinci postavili tradicionalne mlaje ž irdečo .-zastavo.- Ponekod so se zares potrudili ' ih njihov mlaj lepo” iiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiunimimiiiiiimiiiiiiiiitiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiuuiiiiiiiiiiii VRŠIL SE JE V TRŽIČU Posvet komunistične partije o raziskovalni dejavnosti Uvodno poročilo je imel Ivan Bratina Komunisti naše čezele so sklenili krog posvetovanj o vprašanjih, ki so v zvezi s kulturo, in za katere skrbi ali bi morala skrbeti deželna uprava. Prvi tak posvet je bil pred približno dvema mesecema v Gradišču ob Soči. Tam so govorili o odnosih dežele s kulturno dejavnostjo. Sledil je posvet o likovni umetnosti, ki je bil v Trstu. V Tržiču je bil v ponedeljek zvečer posvet o raziskovalni dejavnosti. Uvodno poročilo je imel deželni svetovalec Ivan Bratina, po številnih posegih prisotnih, med katerimi so bili raziskovalci, ravnatelji večjih podjetij in znanstveniki, je posvet zaključil poslanec Cuffaro. Komunisti, tako je dejal Bratina, obtožujejo sedanji deželni odbor, da se je premalo posvečal tem vprašanjem. Tudi zarad' tega je naša dežela zaostala. Zato bo v bodoče treba več zanimanja. Dežela bo morala tudi prevzeti vlogo povezovalca raznih pobud in. kot so dejali tudi Cuffaro in drugi diskutanti, center za raziskave na tržaškem Krasu se bo moral zanimati ne le za novo raziskovalno dejavnost, marveč bo moral tudi pomagati deželnemu gospodarstvu. Na deželi so izgubili dragoceno priložnost sodelovanja med raziskovalnimi centri Italije in Jugoslavije, ko . > se odpovedali tovrstnemu sodelovanju v okviru osimskega sporazuma. Počastitev dneva zveze invalidov V nedeljo, 8. maja, bodo v dvorani Stella Matutina člani vsedr žavne zveze invalidov dela počastili njihov dan. Ob 10. uri bodo v tej dvorani podelili priznanja nekaterim članom združenja. V pripravi na to praznovanje bodo jutri zastopniki ANMIL počastili z vencem, ki ga bodo položili pred ploščo, ki spominja na ponesrečence-umrle na delu v tržiški ladjedelnici. stoji sredi vasi ali sredi vaške gmajne, drugod pa so bili tudi nerodni-postavljanju in dolgo drevesno deblo ni vzdržalo ter padlo iia tia/ Spet drugod' ni bilo "mladih toEko, da bi ga postavili tako, vitega kot so si ga zaželeli in so ga morali precej odžagati. Drugod baje spet niso izbrali takega drevesa kot bi bilo treba. No, naj bo kakorkoli, mlaji so postavljeni in mladim je treba čestitati tudi zato. ker ohranjajo našo tradicijo. Na naši sliki, ki nam jo je prinesel v uredništvo fotograf iz Štandreža, so mladinci te vasi pri pripravah za postavitev mlaja. Izbrali so to sliko, ki bo enkrat toliko nekolika ■različna od tradicionalnih slik ob postavljanju »Km.. ; „ . .. . V PONEDELJEK IN TOREK Skupščini nameščencev v odvetniških in notarskih pisarnah Te dni so se končno zaključila pogajanja in je bil sestavljen osnutek dokumenta za obnovitev ko- Ženskp ..so gasilci potegnili iz avtomobila Sinoči, malo pred 18. uro, je ^prišlo do nesreče na ovinku glavne ceste pri' Koprivnem. Iz goriške smeri proti Krminu je vozila alfetta s videmsko registracijo, ki jo je šofiral 36-letni Paolo Piovesana iz Vidma, z njim je bil v avtomobilu 34-letni Santino Bergagna, prav tako iz Vidma. Avto se je zaletel v drugo vozilo, ki je prihajalo nasproti, in sicer v fiat 127 z goriško registracijo, ki ga je šofirala 54-letna Bencinski boni na razpolago 12. maja V četrtek, 12. t.m., bodo na razpolago nakaznice za drugi letošnji kontingent goriva proste cone. Upravičenci bodo nakaznice lahko dvignili do 2. julija letos in sicer v Gorici (v uradih ACI) ter v pristojnih uradih v Krminu, Gradišču, Ronkah, Gradežu in Tržiču. Nakaznice bodo upravičenci lahko uveljavljali do 30. novembra letos, neizkoriščene nakaznice pa bodo morali do istega datuma izročiti na črpalkah, kjer običajno kupujejo gorivo. Kontingent goriva po znižani ceni, ki ga bedo prejeli upravičenci je v bistvu enak lanskemu kontingentu za isto obdobje, nekaj manjšo količino bedo prejeli le lastniki vozil, ki služijo tako za prevoz oseb, kakor blaga. , . ,. , , i Marija Lulik por. Zuch, bivajoča v ^ i Soči:Jenska_ je ostala ščence v odvetniških, notarskih in drugih pisarnah. V pokrajinskem merilu ima, po podatkih sindikata FULCTA, tako zaposlitev okrog 500 oseb, v glavnem žensk. Osnutek nove delovne pogodbe za to kategorijo uslužbencev bodo obrazložili na dveh skupščinah in sicer v ponedeljek, 9. maja. ob 14.30 na sedežu delavske zbornice CGTL v Gorici in v torek, 10. t.m., ob 14. uri na sedežu sindikata CISL. Umrl j c Giovaiuii Bigot V Gorici je včeraj zjutraj, po kratki bolezni, umrl znani goriški trgovec Giovanni Bigot. Doma iz Krmina, je že pred vojno odprl znano trgovino jestvin v središču mesta, bil je tudi med največjimi grosisti. Kasneje je bil več časa tudi predsednik trgovinske zbornice in dolgo tudi predsednik Unione Ginnastica goriziana, kot tak seveda tudi predsednik športne ekipe, ki tekmuje v prvi italijanski ligi. Pomen pisanja večnarodne goriške zgodovine Nekateri naši bralci so izrazili željo, da bi lahko brali posege na predstavitvi knjige o slovenskem bančništvu na Goriškem, ki jo je napisal Marko Waltritsch, izdala pa Kmečka banka v Gorici. Ker se sedaj nahajamo v težavah s prostorom. do nadaljnega ne bomo namreč megli tiskati dodatnih nedeljskih straniv kajti v tiskarni menjavajo stroje, bomo te posege objavili v nadaljevanjih na goriški strani. Danes objavljamo prvi del posega go-riškega italijanskega zgodovinarja Camilla Medeota. Gre seveda za slovenski prevod govora, ki ga je imel Medeot v italijanščini, in ki je bil, gledano seveda z našega zornega kota, zelo pomemben ker je priznan italijanski zgodovinar povedal italijanski in slovenski publiki kako bi morali tisti, ki se ukvarjajo z goriško zgodovino, delati, da bi bili najbolj pošteni v svojem raziskovalnem delu. Nič dvojezičnega posega, žal, z moje strani, na razliko od govornikov, ki sta spregovorila pred mano (kvečjemu bi lahko spregovoril v furlanščini, toda današnja priložnost očitno ni primerna); toda na koncu morda ... bom nadoknadil. To, da sem omenil jezike, mi daje priložnost za prvo splošno ugotovitev o knjigi Marka Wal-tritscha; najboljši pogoj za učenjaka, ki želi raziskovati, z namenom da odkrije njene nove aspekte, našo zgodovino — tj. zgodovino nekdanje Goriške grofije — je ta, da pozna vse tri jezike, ki so jih tu govorili nekoč in ne samo enega, torej nemščino, slovenščino in italijanščino, kot jih dobro in zavidljivo pozna naš avtor. (Seveda si lahko pomagamo tudi z dobrim prevajalcem, kot je pogostoma storil kdor vam govori, toda... v nobenem primeru ne more biti vseeno), Tej prvi Waltritschevi prednosti se pridružuje druga: bogastvo objavljenih in neobjavljenih virov iz katerih je lahko črpal z občudovanja vredno potrpežljivostjo in vztrajnostjo, ne samo tukajšnjih javnih in zasebnih arhivih, ampak tudi v onih v Trstu, Ljubljani in na Dunaju, da se omejim samo na večje. Večina ljudi nima niti pojma o ogromni količini dokumentov, ki jih imajo raziskovalci na razpolago m primer v tržaškem državnem arhivu (kot tudi v gori-škem), kjer hranijo na tisoče in tisoče dokumentov v treh prej o-menjenih jezikih in v sledečem razmerju, približno in po moji presoji: polovico jih je v nemščini, od druge polovice sta dve tretjini v slovenščini in ena tretjina v italijanščini. Pomembno razmerje. Poznanje treh jezikov in tolikšno obilje dokumentarnega ma teriala: česa več bi si lahko že- lel navdušeni raziskovalec naše zgodovine, kakršen je Marko Wal-tritsch? Povsem drugačni so pogoji v katerih se je znašel pred leti goriški raziskovalec, ki je nameraval opraviti raziskavo o kmečkih hranilnicah in kmečkih konzorcijih, ki jih je ustanavljal Faidutti v vzhodni Furlaniji od leta 1896 dalje, istočasno ko so nastajale slovenske posojilnice, osrednja tema Waltritschevega dela. Tisti raziskovalec se je namreč znašel brez virov ali s povsem nezadostnimi viri, kajti usoda se je najprej spravila nad arhiv Furlanske kmečke zveze, ki ga je februarja 1916 Pio Meyer prenesel na Dunaj, ko pa se je po končani vojni vračal v Gorico je od njega ostal le kup razbitih zabojev po zaslugi neznancev, precej manj neznani po so bili naročniki tega dejanja, ki jih je treba iskati med tistimi, ki so vedno nasprotovali Faiduttijevim kmečkim hranilnicam in niso hoteli, da bi ponovno oživele s prihodom Italije. Registri in dokumenti iz povojnega obdobja pa so med zimami zadnje vojne romali v peči palače de Bassa (pa saža Edling), bivšega sedeža Zveze. In sedaj povejte mi, če nimam razloga, da bi zavidal Waltritschu! Toda vrnimo se k tej knjigi, ki predstavlja res edinstven pojav na kulturnem in založniškem področju, kolikor so slovenske kreditne u-stanove prvič predmet tako obširne obravnave — zato ima profesor Pirjevec prav, ko piše, da je knjiga zapolnila vrzel — in kolikor je Waltritsch avtor tako slovenskega kot italijanskega teksta. Tudi če samo prelistamo knjigo opazimo, da je bistvenega pomena predvsem za Slovence, ima pa velik pomen tudi za Italijane. Zgodovina dveh narodov, ki sta stoletja živela na Goriškem in še sedaj živita skupaj, je neločljiva. Slovenci in Italijani so se srečevali ne samo na političnem in kulturnem področju in se pri tem prepletali ter vplivali drugi na druge, pač pa tudi na gospodarskem, kjer je znano, da je vloga bančnih zavodov odločilnega pomena. Kdor hoče torej poznati dobro politično, kulturno in gospodarsko - socialno zgodovino italijanskega dela Goriške grofije, mora poznati odgovarjajoče dogodke iz zgodovine slovenskega dela in obratno. Wal-tritsch je to razumel zelo dobro in je posvetil cela poglavja, pretežno ali celo izključno, delovanju italijanskih gospodarskih operaterjev, kot poglavje o židovskih bančnikih v Gorici o Goriški hranilnici, o furlanskih katoliških kmečkih posojilneah. (nadaljevanje sledi) blokirana v avtomobilu, zaradi tega so morali prihiteti gasilci, da so jo potegnili iz vozila. Tako Piovesana, kot Lulikova bosta zaradi hujših poškodb ostala v bolnišnici 40 dni, medtem ko ima Bergagna le lažje poškodbe. V Ronkah pa je prišlo včeraj popoldne do trčenja med vozilom, ki ga je šofiral Stefano Croci iz Ronk in kolesarjem Giuseppom Ribaričem prav tako iz Ronk. Ribarič bo o-zdravel v nekaj dneh. Razna obvestila V veliki dvorani trgovinske zbornice bo v nedeljo, 8. maja, ob 10. uri posvet o vlogi zadružništva na Goriškem. Prireja pokrajinska zveza zadrug. Goriška prefektura obvešča, da imajo na voljo vsem, ki jih stvar zanima, okrožnico ministra za turizem in prireditve o pravilniku za izdelavo dolgometražnih filmov. V sodelovanju z občino in nekaterimi drugimi goriškimi društvi bo tudi v maju v raznih bolnišnicah in domovih za ostarele v Gorici več predavanj, predvajanj diapozitivov in kulturnih prireditev. Občinska uprava v Doberdobu vabi Jameljce, da se udeležijo sestanka danes, 4. maja 1983, ob 20. uri v osnovni šoli. Na sestanku bodo u-pravitelji predstavili okvirni načrt za dograditev socialnega centra v Jamljah. Razstave V Kulturnem domu je odprta vsak dan od 17. do 19.30 razstava fotografij Novogoričana Rafaela Podobnika. Kino Gorica VERDI .8.00—22.00 «Ateraggio zero*. CORSO .00-22.00 ■Tron*. Walt Disney. VITTORIA 17.30-22.00 «Boom sen-sasion*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 18.00-20.00—22.00 Filmski večer v priredbi Javnega večnamenskega kulturnega centra. PRINCIPE Zaprto. J\ova Gorica in okolica SOČA 18.30-20.30 «Zbiralci perja*. SVOBODA 18.30-20.30 «šerif v vesolju*. DESKLE 20.30 »Aerodrom 80 Concorde*. V SODELOVANJU Z ZAEODNONEMSKIM PARTNERJEM Nov vlak iz slovenskih delavnic Novi zelenobeli dizelski vlak omogoča hitrejšo in udobnejšo vožnjo - Dvodelna kompozicija je izdelana iz aluminija - Ljubljansko železniško gospodarstvo že naročilo 23 takih vlakov Vlak so naredili v mariborski .Tovarni tirnih vozil in toplotne tehnike »Boris Kidrič*, ki prav te dni praznuje 120-letnico, in je eno najstarejših industrijskih, podjetij v Jugoslaviji. Z Mariborčani je sodeloval zahodnonemški koncem Messerschmitt - Bolkow _ Blohm (MBB), ki je sicer bolj znan po letalih in helikopterjih, izdeluje pa tudi vlake. Enakopravno sodelovanje slovenskega in zahodnonem-škega partnerja se je začelo prav pri ideji, načrti so nastajali na risalnih deskah v Nemčiji in Mariboru, tako pa je šlo vse do pred nekaj dni, ko je vlak zapeljal iz mariborskih delavnic. Ni treba posebej poudarjati, da so se slovenski strokovnjaki v tem sodelovanju naučili marsikaj novega, kar jim bo prišlo prav pri prihodnjem delu. Vlak je dolg 47 metrov, na slovenskih tirih lahko vozi s hitrostjo 120 kilometrov na uro (če bi bili zavoji manj ostri, bi lahko bila ta hitrost še večja), v luksuzni izvedbi pa sprejme 92 potnikov. Gostje, novinarji in drugi so bili na krstni vožnji od Maribora do Ljubljane (na tej progi bo sicer tudi vozil) navdušeni nad udobnimi letalskimi sedeži, po ozvočenju je prihajala glasba in različna obvestila. Poskrbeli so tudi za žejo in lakoto potnikov, saj ima vlak kuhinjo pa še poseben prostor za poslovne pogovore. Strojevodja pa pravi, da s postaje sicer speljuje nekoliko počasneje, kot je navajen, je pa vožnja z njim pravi užitek, izredno pregledni inštrumenti in naprave pa so tudi maksimalno poskrbeli za varnost. Zlasti je železničarjem in potnikom všeč iz-gled vlaka, saj ne morejo prehvaliti njegove lepote. Spregledati ne gre še dveh podatkov. Novi vlak je za nekaj ton lažji od svojih predhodnikov, kar pomeni ob številnih prevoženih kilometrih dokajšen prihranek pri gorivu. Poganja ga 357 J^jvatov močan Mercedesov dizlov’ motor, ki ga bo treTa‘odpreirin pregledati šele po milijon prevoženih kilometrih, tako da bo vzdrževanje res poceni. Pogon ima na obe osi enega gibnega dela vlaka. Ideja o domačem vlaku je bila pogojena z visokimi deviznimi cenami uvoženih ali licenčnih tirnih vozil. Zato so Mariborčani skušali vanj vgraditi čim več domačih delov in tako je pri »sestavljanju* tega vlaka sodeloval precejšen del slovenskega gospodarstva. Naredili so marsikaj, kar slovenska industrija še ni bila izdelala. Impol iz Slovenske , Bistrice je naredil zahtevne aluminijske profile, kranjska Sava posebne gumijaste profile, novomeška Krka je nare- nig!™ ' ‘ 5 Tlsssi ek *! g$ : j.; *-“* •>’ - - - OPEL Servis - Seni Tullio&C. S.n.c. Originalni nadomestni deli Vsa dela opravimo v teku dneva, jamčimo brezplačni servis s kuponom 1000 km Takojšnja dobava novih avtomobilov po izvoznih cenah BATERIJE OPEL — RADIO — PRITIKLINE OPEL Ob sobotah popoldne zaprto —• Prodaja nadomestnih delov — Delavnica Izložba: Ul. Brunner 14 - Tel. 040/790-232 Servis: Ul. Ginnastica 56 - Tel. 040/726-241 - 724-211 Sprint auto Ui. Economo 10/A - TRST - Tel. 762-250 AVTOMOBILSKE PLINSKE INŠTALACIJE (Zast. Landi Hartog, mod. 80 S) Nadomestni deli za vse avtomobile PO ZELO UGODNIH CENAH Nov zelenobeli vlak po krstni vožnji na ljubljanski postaji TRIESTE AUTO HI-FI Avtostereo - Prodaja • Servis - Montaža Alpine — Audiola — Ask — Autovox — Beltex — Becker — Blaupunkt — Cervin Vega — Grundig — Panasonic — Philips — Pioneer — Sound Barrier — Roadstar — Sharp — Voxson — Zendar — Kenvrood — Jbi TRST — UL. GEPPA 12/a — TEL. 69358 Avtobusi TAM za Saudsko Arabijo Eden izmed bogatih šejkov iz Saudske Arabije je v Tovarni avtomobilov v Mariboru pred kratkim sklenil kupčijo: do junija hoče imeti 200 udobnih turističnih avtobusov s klimatskimi napravami (izdelali jih bodo v sodelovanju TAM in ljubljanska Avtomontaža), za katere bo plačal dobrih 8 milijonov dolarjev. Z njimi namerava voziti romarje od letališča do svetega mesta Meke (450 kilometrov). Enodnevna povratna vozovnica bo stala 200 dolarjev, šejk pa je zračunal, da bo v osmih prevozniških romarskih dneh zaslužil prav toliko, kot bo plačal za slovenske avtobuse (dnevno namerava prepeljati 10.000 romarjev, polovica cena vozovnice pa mu bo ostala kot čisti zaslužek). Pustimo šejkov posel ob strani. Pomembneje je, da je mariborska tovarna avtomobilov (s številnimi kooperanti), kljub izredno ostri konkurenci (Mercedes. MAN) prodrla na tržišče Saudske Arabije in si tako utrdila mesto v arabskem svetu, kjer ima v Egiptu, Alžiriji in Tuniziji poleg dolgoročnih prodajnih pogodb sklenjene tudi kooperantske posle. (Foto: Nace Bizilj) iiiitiiiiiiiiinmniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiitiNiKvtiiiiiiHiMmuiiiiiiiniiiiiiiniiiHiiiiimiiHiiHiiMiiiiiiiuniNHuiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiniimiiiini PO ZAJETNEM NEUSPEHU DOŽIVLJA TREVI NOVO MLADOST Drobni posegi tehničnega in estetskega značaja v zadnji seriji Lancie trevi Lancia trevi je v začetku svojega življenja naletela n'k‘ dokajšnje te-žšvČTlfČtM-se' je"uveljavila“prT italijanskih avtomobilistih. Očitali so ji nekoliko čudno linijo, nikakor ne v skladu z Lanciino tradicijo. Z vztrajnim delom Lanciinih tehnikov in z evolucijo okusa v Italiji se je trevi le uveljavila in so sedaj v Turinu s prodajo še kar zadovoljni. Temu je seveda prispevalo tudi dejstvo, da je, vsaj različica 2.000 IE ena najboljših, če že ,ie najboljša, limuzina srednjega razreda. Prav pred kratkim se je družini trevi, se pravi različicam 1600 in 2000 IE pridružila še različica v volumetrskim polnilnikom, ki je povzročila dokajšnje zanimanje med italijanskimi avtomobilisti. Sedaj pa so pri Lancii šli še korak dlje. Serijo trevi so nekoliko spremenili: na tehnični ravni gre zabeležiti nekoliko spremenjeno razmerje v diferencialu pri modelih 1600/2000 IE (volumex ima namreč posebna razmerja11, vgraditev elektronskega vžiga digi-plex in naprave cut-off v različico 2000 IE ter vgraditev prednjega spojlerja pod odbijač, kar izboljšuje aerodinamičnost vozila. Kar zadeva estetsko plat so navo-sti 'Steer obrobne, vendar vidne. Tako so na primer odpravili široki trak z napisom in namesto tega so v zadku sedaj majhni napisi, kot že na delti in na prismi. Spremenjen je tudi design kljuk na vratih, v notranjosti pa so drugače oblikovani sedeži, verzija volumex ima centralizirano zapiranje vrat, nova je oblika vzglavnikov, različici 1600 in 2000 imata sedaj na armaturni plošči tudi ekonometer. Skratka gre za drobne posege, katerih namen je še izpopolniti to prestižno limuzino. Ostalo je sicer nespremenjeno: trevi 1600 ima še vedno 100 KM pri 5800 vrtljajih v minuti in najvišji navor 13,7 kpm pri 3000 vrtljajih ter zmore v konici 170 km na uro. 2000 IE zmore 122 KM pri 5500 obratih in 17,9 kpm pri 2800 vrtljajih, kar ji omogoča hitrost 180 km na uro, volu-mex pa zmore kar 135 KM pri 5500 obratih v minuti in največji navor 2i kpm pri 3000 obratih. Vse tri različice imaio seveda petstopenjski menjalnik, kolutne zavore s servoojačevalnikom, posamične o-bese in servovolan. Cene novih različic trevi za sedaj še niso sporoči'1. ' J m -; • , Y~ 'i ^ s /; v ; ' ' ‘ -»« lila dolgovlaknasto stekleno volno, lavor iz Pevke pa se je namučil n vendarle uspel s podnim sendvi-:em, ki mora zadušiti zvok in manjšati vibracije. Marsikaj od ega mora zahodnonemški partner udi uvoziti in nemalokrat je nedovoljen s kvaliteto. Bo morda v )rihodnje zadovoljen s slovenski-ni izdelki? Petindvajset takih vlakov, ki solijo med najsodobnejše v Evropi, e že naročilo ljubljansko železni-iko gospodarstvo. Prvih pet jih bo r sedanji luksuzni izvedbi, dvajset ja jih bo lahko sprejelo 128 name-ito 92 potnikov in bodo namenjeni okalnim progam. Dela očitno ne x> kmalu zmanjkalo: 15 takih vla-tov bi radi imeli v Novem Sadu, :anje pa se zanimajo tudi drugod. BORIS LENIČ PO MURTERJU PREHAJAMO SEDAJ V OSREDNJO DALMACIJO Plovba in pristani na širšem šibeniškem območju Obvezen ogled kanjona reke Krke z veliko mero pazljivosti - Maestral ni več lahka sapica temveč že pošten veter ■ v. : ^ * ,**e?** * ki , ■ ./ Le na prvi pogled je Šibenik vama Inka, saj ima veter vse preveč vodne poti, kar povzroča precejšnjo vzvalovanost. Po krajšem premoru bomo v naši rubriki nadaljevali s potepom vzdolž jugoslovanske obale Jadrana. Naslednja, po Murterju skoraj obvezna točka je Šibenik. Če drugega ne bomo tu obnovili zaloge hrane in goriva na poti proti osrednjim dalmatinskim otokom. Na prvi pogled je Šibenik zelo vabeča luka, a le navidezno. Ši-beniška luka je namreč dolga 3, široka pa 1,5 milje, kar je čisto dovolj za zaplete ob slabem vremenu. Še najhujše pa je prav za počitniške kapitane, saj so njihovi privezi severno od potniškega pomola »Krka*, da so pod strahovitim udarom neviht od zahoda in severovzhoda. Med drugim je tu dno dobesedno posejano z vsakovrstno šaro, da se nam bo sidro skoraj gotovo zataknilo v kak predmet. V Šibeniku se torej ne bomo zadrževali preko noči. Raje bomo poiskali varen privez v luki Prvič na otoku Prviču. Še prej pa si bomo skoraj obvezno ogledali slapove Krke. Kdor ima jadrnico je skoraj bolje, da jo pusti v Šibeniku in se poda na organizirani izlet do slapov. Turistične organizacije poskrbijo namreč, da v vaši odsot- nosti kdo popazi na vašo jahto. Za lastnika motornih čolnov in gliserjev pa je vožnja po kanjonih Krke pravi užitek. Le vreme mora biti res brezhibno. Ob neurju se kanjon Krke spremeni v pravi pekel, skozi katerega se lahko prebije le težka izrivna barka z močnim motorjem. Do Skradi-na lahko plujejo tudi jadrnice, dalje je mogoče le brez jambor-jev. Vsekakor pa je privez v Skra-dlnu dovolj varen, da nas ne bo skrbelo za krajšo odsotnost, če se bomo do samih slapov podali s pomožnim čolnom. Izlet po Krki bo vsekakor nepozaben tudi za nas, ki smo navajeni kamna in divje narave. Neobičajna sprememba bo plovba skozi Prokljansko jezero, ki je ob neurju prav tako zahrtbno. Na tem območju se ne bomo torej zadrževali dalj časa, vsekakor pa ne bomo prenočili, saj je celo v Skradinu burja nevarna, jugozahodnik pa ima 500 metrov vodne poti, kar je lahko neprijetno. Ko smo se torej vrnili s potepa po Krki bomo imeli le toliko časa, da bomo dosegli luko Prvič na otoku Prviču. Že samo ime nam pove, da je to prva najvar- nejša luka vsega šibeniškega območja. Dostop do priveza je lahek tako ponoči kot podnevi. Paziti moramo le na otoček Galiolo, ki ga je treba zaradi podvodnih čeri obiti v razdalji 50 metrov. V samem pristanišču sta dva pomola in valobran. Ob obeh pomolih je varno tudi ob najhujši nevihti. Luka je namreč odprta proti jugovzhodu, da ni privez ob glavnem pomolu varen. Na Prviču imamo tekočo vodo, kupimo lahko tudi hrano, le z gorivom bodo težave. Iz Prviča se bomo podali skozi Zlarinski kanal proti Primoštenu, ki je v skrajni sili še kar dober pristan. Luka Peleš je nedvomno boljša . izbira, med drugim je le dobre štiri milje južna od Primo-štena. Popolnoma vama pa je luka le na koncu zaliva v neposredni bližini Jadranske magistrale, da nas bo promet zgodaj zjutraj skoraj gotovo motil, če smo rahlega sna. Po Pelešu imamo nešteto zalivov in zalivčkov, ki pa so le navidezno varni. Na tem območju bomo tudi opazili kako močan je lahko maeštral, da bomo pluli predvsem ob zori in pozno popoldan. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Šola in vzgoja 13.00 Kulturne novosti 13.25 Vremenske razmere 13.30 TV dnevnik 14.00 Ure strahu 15.30 Šola in vzgoja 16.00 Risanka 16.20 Pisma TG 1 16.50 Danes v parlamentu 17.00 TV dnevnik - Flash 17.05 Neposredno s tvojo anteno 17.10 Remi 17.30 Discoteca festival 18.50 Stanlio in Olio iJ.*i Dogodki, osebe in osebnosti 19.46 Ajn*ii*:.i Vremenske razmere 20.00 TV dnevnik 20.30 «Drar»a ljuoezni* - 1. del 21.50 TV dnevnik 22.00 Srsčanje s kinematografijo 22.10 Športna sreda Nogomet - pokal UEFA TV dnevnik - Danes v parlamentu - Vremenske Drugi Kanai 10.15 - 11.45 Kinematografski program 13.00 Dnevnik ob 13. uri 13.30 Šola in vzgoja 14.00 - 16.30 Tandem 14.30 Risanka 14.50 V studiu 15.25 Po mojem 15.35 Risanka 15.45 «Clorofila» dokumentarec 16.15 V studiu 16.30 šola in vzgoja 17.00 Boomer pameten pes 17.30 TV dnevnik - Flash 17.35 Iz parlamenta 17.40 Pozor na Luni - Risanka 18.00 Komična oddaja 18.20 Programi pristopanja 18.40 Dnevnik - Šport 18.50 TV film iz serie »Le strade di San Francisco* 19.45 TV dnevnik 20.30 Mixer - 100 minut televizije 21.50 Dnevnik 22.00 Sindikalna tribuna 22.50 «Zazie nel metro* - Film 00.25 TV dnevnik - Zadnje vesti Tretji kanal 10.15 - 11.45 Kinematografski program 14.45 Kolesarske dirke 17.20 Besede v Siciliji - 2. del 17.50 Drugi zvok - 4. del 18.25 Glasbena oddaja 19.00 Deželni programi 19.35 «Napoli metropoli inverte-brata» - 5. del 20.05 šola in vzgoja 20.30 »Mani di velluto* - Fiim 22.05 Divje življenje v Avstraliji -3. del JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.25 - 10.35 TV v šoli 14.00 Poročila 14.05 Levan Bethoven: Eroica 15.00 Tito naše mladosti 16.00 Tri Romani je 17.40 Poročila 17.45 Ciciban dober dan 18.00 Niške zborovske slovesnosti 18.25 Zasavski obzornik 18.40 Mozaik kratkega filma - Na; smeh in bolečina - slovenski film 18.55 Jesenska serenada 82 19.10 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.00 Rodovi - Dokumentarna oddaja 21.00 Vrhovi zelengore - film 22.40 Poročila Koper 14.00 - 17.00 Odprta meja 17.20 TVD novice 17.25 TV šola 17.50 Film - ponovitev 19.30 TVD stičišče 19.45 Štiri letni časi - A. Vivaldi 20.30 V naročju smrti - Dokumentarna oddaja 21.30 Turistični vodič 21.45 TVD danes 22.00 Sodelavci - Serijski film Zagreb 17.30 Videostrani 17.40 Poročila 17.45 Arabela 18.15 TV koledar 18.25 Kronika občine Varaždin 18.45 Tito je naš tovariš, oddaja za otroke 19.30 TV dnevnik 20.00 Dokumentarna oddaja 21.00 Dar svobodi 21.30 Simfonični epos 22.00 TV dnevnik TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Sprehodi po tržaških predmestjih; 8.45 Glasbena matineja: 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja: 1L00 Oddaja za prvo stopnjo osnovne šole; 11.15 Poldnevniški razgledi: 11.30 Beležka; 12.00 Pod Matajurjan, posebnosti in omika Nerliških rinlii^ 12.30 Deželni zbori na letošnji reviji «Primorska poje*; 13.20-Manjšine med dežela-, mi in Evropo; 14.10 Roman v nadaljevanjih: A. Capuder: «Baps^-_ dija 20», 8. del; 14.30 Evergreeni;” 14.55 Naš jezik; 15.00 Dijaška tribuna; 16.00 Bratje in sestre, na zdar!; 16.35 Instrumentalni solisti; 17.10 Mi in glasba: Mladi izvajalci; 18.00 Na goriškem valu; 18.30 Priljubljeni motivi. KOPER (Slovenski program) 6.30, 13.30 Poročila; 6.00 Otvoritev jutranjega programa; Glasba za dobro jutro; Jutranji koledar: 6.15 Vremenska napoved; Cestne razmere; Objave; 6.45 Prometni servis; Napoved sporedov; 7.00 Zaključek jutranjega programa; 7.15 Val 202; 12.40. Otvoritev - popoldne na valu Radia Koper; Glasba, predstavitev programa; Zanimivo; Glasbena šola; 13.35 Objave, kinospored: Glasbene želje poslušalcev; 14.00 Prisluhnite med glasbo...; Zborovska glasba; 14.45 Glasba; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Glasbeni kiosk; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Objave in glasba; 17.00 Zaključek. KOPER (Italllansk program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30,14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 18.30 Radijski dnevnik; 6.00- 9.30 Jutranji programi; 9.32 Lu-cianovi dopisi; 10.00 Glasbena oddaja; 10.35 Vetrnica; 11.00 Svet mladih: 11.30 S prve strani; 11.35 Glasbeni program; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Iz Rima z zanimanjem in simpatijo; 14.32 Pesem tedna in lahka glasba; 15.10 Glasbena oddaja: 16.00 Kino danes; 16.15 Igra orkester Edig Galletti; 16.32 Glasba; 17.32 Čas glasbe; 18.45 Glasbeni program; 19.00 Zaključek programov. RADIO 1 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.00-9.00 Jutamji program; 9.00 Radio in jaz ’83; 10.30 Pesem v času; 11.00 Prosti prostor; 11.10 Mednarodno srečanje lahke glasbe; 11.34 Jaz, Claudio; 12.03 Ul. Asiago Tenda; 13.25 Poštna kočija, nadaljevanka; 14.28 Milijarderji se postane; 15.03 Chip; 16.00 II pa-ginone; 1.7.30 Potovanje po svetu plošč; 18.00 Klasična glasba; 18.30 Lov .nar junaka; 19.25 Nabožna oddaja; 10.30 Jazz glasba ’83 : 20.58 Zeleni val; 21.03 To knjigo je tre- ’ ba sežgati; 21.30 »Caro Ego...»; 21.45 L. van Beethoven; 22.22 Au-diobox; 22.50 Danes v parlamentu; 23.05 Telefonski pogovori; 23.28 Zaključek programov. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 6.10, 6.45 in 7.35 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.45 Iz naših sporedov; 8.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvaško; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo; 11.05 Ali poznate?...; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 13.00 Danes do 13. ure: Iz naših krajev . Iz naših sporedov; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.55 Minute za EP; 15.00 Dogod-in odmevi; 15.30 Obvestila in zabavna glasba; 15.50 Radio danes, radio jutri: 16.00 Vrtiljak; 16.45 Naš gost; 17.00 Studio ob 17. uri: 18.00 Tri ljudske . v obdelavi U. Kreka, P. Merkuje, J. Ježa; 18.15 18.15 S knjižnega trga; 18.40 S plesnim orkestrom RTV Ljubljana; 18.55 Minute za EP; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom B. Franka; 20.00 Glasbeni večer v studiu 13 s Slovenskim oktetom: 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Zimzelene melodije; 23.05 Literarni nokturno. OBVESTILO H PEUGEOT TALIOT Last. A. PERESUTTI Iz Ronk se je preselil v TR2IC — pristaniška ind. cona ffi^utoLisert Costruzioni Automeccamche Industnali ul Telefon: 470504 - 470505 JXa utica rti ra n Strada della Stazione 3 — Milje RIO OSPO — Tel. 271-256 -..--ttPCI ±fct j Uvoznik — pooblaščeni predstavnik za: Prikolice ADRIA — verande CALLEGARI-MEHLER PRIMORSKI DNEVNIK 5 ŠPORT ŠPORT ŠPORT 4. maja 1983 MOGOMET, V POKALU UEFA DANES PRVO SREČANJE ANDERLECHT-BENFICA Obe ekipi sta v tem pokalu igrali v velikem slogu BRUSELJ — Danes bo v Bruslju **'vo finalno srečanje evropskega nogometnega pokala UEFA med ®*5ačim Anderlechtom in Benfico 11 Lizbone. Obe ekipi sta se povsem zaslu-uvrstili v finale tega pokala. Anderlecht, ki ga vodi izkušeni j°ul Van Himst. je na svoji poti r° finala dosegel kar 29 zadetkov ? izločil moštva Kuopia, Porta. Rujeva (v Bruslju je zmagal kar * .0:0), Valencio in praški Bohe-Mias. Po drugi strani pa se je Benfica Uvrstila v finale brez poraza. Med ®ugim so portugalski nogometaši izločili tudi Romo, ki je praktično * italijanski prvak, dvakrat so Premagali špansko moštvo Betisa in Lokeren, nadigrali so ekipo Zii- (4:0) in nato v polfinalu iz-locili še nevarno moštvo Craiove. veliko zaslugo za uvrstitev v sklepni del tega pokala ima nedvomno jugoslovanski nogometaš Filipovič, ki je za Benfico dal več odločilnih zadetkov. V PRIJATELJSKI TEKMI Reprezentanca B lige proti Zagrebu CAMPOBASSO — Italijanska reprezentanca, ki jo bodo sestavljali nogometaši, ki igrajo v B ligi, bo danes igrala prijateljsko srečanje proti jugoslovanskemu drugoligašu Zagrebu. Srečanje se bo pričelo ob 16. uri. Eneas na prodaj SAO PAULO -- Bivši nogometaš Bologne Eneas se ni obnesel niti v vrstah Palmeirasa in tako ga je brazilsko društvo stavilo na prodaj. KOLESARSTVO JUTRI ZJUTRAJ V LJUBLJANI Start 17. dirke Alpe Adria V našo deželo bodo kolesarji prispeli pojutrišnjem čez mejni prehod pri Škofijah - Dirka se bo končala v ponedeljek v Tacnu V Ljubljani se bodo danes zbrali udeleženci 17. mednarodne amaterske kolesarske dirke Alpe Adria, ki bo na sporedu od jutri pa do ponedeljka in bo potekala po treh sosednjih deželah: Sloveniji, Furlaniji - Julijski krajini in Koroški. Tudi letos vlada za to dirko veliko zanimanje, kar dokazuje tudi število vpisanih, saj se je prijavilo okrog dvajset ekip iz desetih držav. Dirka je tudi uvrščena v seznam dirk za točkovanje za evropski pokal AIOOC kat. B, v katerem je vsega skupaj devet etapnih preizkušenj v Evropi. Vendar to ni njen osnovni namen: dirka predstavlja predvsem izredno pomembno priložnost zbliževanja in spoznavanja med sosednjimi narodi, njihovega boljšega razumevanja in sožitja. Kot rečeno, se bodo tekmovalci zbrali danes v Ljubljani, od koder bodo jutri ob 10.45 krenili proti Por- l|Miiiliiiitii|]||l||,1,llll|j],lllltl j,,!,,, umu, III,„„||I|||II ii ijifiiiniiiifi, n ih, iiiiiiiiiiuiiivf iiiiiiiiiraiiiiiiii hi mi n mi m im iiitiiitiiiiiiiiiiiiiiiti milili lik Mednarodna regata Sirene povsem uspela Kljub težavam zaradi pomanjkanja vetra, se je sobotna regata za jadralne deske v Barkovljah *a «2. pokal Sirene« uspešno iztekla, trud požrtvovalnih članov TPK Sirena pa je zlasti poplačala številna udeležba s tostran in onkraj meje -sae&a&r SPORED 1. etapa (5. 5.) Ljubljana - Portorož (146 km) 2. etapa (6. 5.) Portorož - Pordenon (166 km) 3. etapa (7. 5.) Pordenon - Borovlje (180 km) 4. etapa (8. 5.) Borovlje - Kranj (63 km) 5. etapa (8. 5.) Krožna dirka po Kranju (50 km) 6. etapa (9. 5.) Kranj - Tacen (108 km) torožu, kamor bodo prispeli okrog 14.30. Naslednja etapa jih bo popeljala skozi naše kraje do Pordenona: v Italijo bodo vstopili pri mejnem prehodu pri Škofijah (približno ob 12.20), nato bodo šli skozi žavlje, Boljunec, mimo Ključa do Bazovice, Opčin, Sesljana, Tržiča do Pordenona. Tretja etapa bo 7. t.m., od Pordenona do Borovelj (Fer-lacha) na Koroškem, dan kasneje bodo kolesarji spet v Sloveniji, v Kranju, kjer bodo na krožni dirki prevozili nadaljnjih 50 kUometrov. V ponedeljek bo zadnja etapa od Kranja do Tacna. Moser v vodstvu TRENTO — Franco Chioccioli je zmagal na prvi etapi kolesarske dirke po Tridentinskem, Folgaria -Riva del Garda za skupnih 194 km, ki jih je prevozil v 5.02’30” s poprečno hitrostjo 38,479 km na uro. Francesco Moser, ki je prišel z glavnino v istem času kot zmagovalec, pa je ohranil 1. mesto na lestvici zaradi prednosti, ki ši jo je nabral v predvčerajšnji pred-etapi. DIRKA PO ŠPANIJI V vodstvu domačin Alvaro Pino MADRID — Na včerajšnji etapi kolesarske dirke po Španiji od La Cangasa de Onisa do Leona je bil v zaključnem naletu najhitrejši domačin Carlos Hernandez, ki je razdaljo 195 kilometrov prevozil v 5.10’03”. Za njim so v istem času prispeli še Le Guilloux, Natale, Recio in Chozas. SKUPNA LESTVICA: 1. Pino 69.59T5”; 2. Alberto Hernandez po 35:'; 3.. Gorospe po 43”; 4, Mgrjpo Lejarreta po 1’20”; 5. Hinauit po 1’59”; 13. Saronni po 14’44’V Tudi tri predstavniki Sirene na trofeji Bic V nedeljo je barkovljansko društvo SVBG organiziralo regato deskarjev za trofejo Bic. Veter je bil zelo ugoden in ob drugi preizkušnji celo za večino še ne najbolj treniranih tekmovalcev premočan. Tekmovalcev je bilo skupno (25 moških in ena ženska). Na obeh regatah je premočno zmagal Giorgio Magi, e-den najboljših deskarjev v državnem merilu, pred Primosijem (oba SVBG). Naša edina predstavnika v težki kategoriji sta bila Kuret, ki je bil sedmi in Žetko, ki je zasedel deveto mesto. Med lahkimi je zmagal Marin (SCA), drugi je bil Ezio Ferin (SVBG), Milič (Sirena) pa je bil tokrat deveti. Kus Jadran v soboto pred odločilno tekmo Jadranove košarkarje (na sliki med sobotnim srečanj?m proti Portorecanatiju) čaka v soboto v Castel-francu verjetno odločilno srečanje za napredovanje v B ligo. Z zmago v Castelfrancu bi namreč ohranili prvo mesto na lestvici in bi v «play-offs» startali z zelo ugodnega izhodiščnega položaja MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiHiHfiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiumiiiiiHiiiiniiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimn SLOVENSKE KOŠARKARSKE EKIPE V RAZNIH PRVENSTVIH Ml£S ............, iM*B.. ..- Zopet dokaj skromen obračun naših 1. DIVIZIJA Baloncesto — Bor A 73:70 (40:33) BOR A: Oblak, Canciani 5 (1:2), Gerdol 7 (1:3), Jančar 6, Ferluga 15 (3:6), Schiilani 11 (3:8), Perko 9 (1:3), Sestan, Male 2, Mesesnel 15 (7:11). SODNIK: Godina. Bor A je nerodno izgubil proti Baloncestu in tako še nadalje zdrknil za nekaj mest na lestvici navzdol. Borovci so v tej tekmi imeli dejansko le en blesteč trenutek, v začetku drugega polčasa, ko so z odlično cono «1-3-1» in hitro igro z delnim izidom 15:4 prešli v vodstvo. Nekatere neumesne menjave in predvsem slabo sojenje mladega sodnika sta nato pripomogla, da je sicer solidni Baloncesto v razburljivem koncu tekme spet prevzel vodstvo. (Marko) IZIDI 11. KOLA Oberdan - La Talpa 71:61, Inter 1904 - Alabarda 106:90, Baloncesto ■"iimiii,,,,,,,.................................................................................................................................................................... sabljanje Jutri v organizaciji SGT Kakovostna udeležba na «Trofeji G. Marzi» V organizaciji Societa Ginnastica riestina bo jutri v Trstu veliko •mednarodno sabljaško tekmovanje * že tradicionalno (15. po vrsti) trofejo Gustavo Marzi». Letošnjega tekmovanja se bodo deležiie štiri reprezentance, ki so-r1 J0 v samo svetovno elito tega Porta, in sicer: Poljska, Madžar-ka, Sovjetska zveza in Italija. , SPORED -““tri, 5. maja, v telovadnici SGT s-00: Italija - Poljska in Madžar-ska - SZ 11.00: Italija - Madžarska in SZ - nun Oljska a.30: Madžarska - Poljska S'30: Italija - SZ Cedilo bo nagrajevanje. Tenis dere nepričakovano klonil NEw YORK - V drugem kolu niškega turnirja prvakov WCT, ,a katerem nagradni sklad znaša .ar pol milijona dolarjev, je v ‘uSem kolu Američan Eddie Dibbs , dveh setih (7:6, 6:1) nepriča-ovano premagal Argentinca Clerca. NAŠI NAJMLAJŠI V RAZNIH KOŠARKARSKIH PRVENSTVIH . NAŠI NAJMLAJŠI V RAZNIH Oblak (Bor): Naša ekipa je še dokaj neizkušena Včasih se dogaja, da vse ne poteka po zastavljenem načrtu. To je deloma primer Borove postave, ki nastopa v prvenstvu «propaganda». Mladi košarkarji našega mestnega društva doslej še niso osvojili zmage, čeprav so v svoji skupini enakovredni marsikateremu moštvu. Verjetno so si «plavi» zaradi raztresenosti in nezbranosti zapravili več priložnosti in iz istega razloga se jim je «izmuznila» zmaga tudi proti Stelli Azzurri, ki je objektivno slabša ekipa od borovcev. Trenerja Oblak in Furlan sta verjetno več pričakovala od svojih varovancev, res pa je tudi, da sama ne moreta stopiti na igrišče . . . Marko Oblak je sicer zadovoljen s svojo ekipo, saj fantje prihajajo na treninge in tudi napredujejo, na tekmah pa jim nikakor ne gre od rok. «V začetku sezone sem lahko računal na 13 igralcev, kot običajno pa so nas sredi sezone preganjale razne bolezni in poškodbe, tako da sva s Furlanom morala vključiti v Rekreacijsko igranje košarke v Gorici Kot je že tradicija v Gorici s prihodom pomladi se prične tudi rekreacijska športna dejavnost na odprtem igrišču Dijaškega doma. Tudi letos športno društvo Dom v 0-kviru dejavnosti Mladinskega centra prireja rekreacijsko igranje košarke. V prejšnjih letih je ta pobuda žela precejšnji uspeh, saj se je na igrišču vedno zbiralo precejšnje število interesentov in to mladih pa tudi starejših. Trenutno sc bodo treningi odvijali le enkrat tedensko, in sicer ob petkih zvečer (od 26. ure dalje). Rekreacijskega igranja košarke se lahko udeleži vsakdo. V primeru slabega vremena vadba odpade. Na sliki: Borovo moštvo, ki nastopa v košarkarskem prvenstvu »propaganda*. Od leve proti desni (zgoraj): P. Lippolis, pomožni trener L. Furlan, trener Oblak, Birsa, Šik; (spodaj): Pertot, Blaževič, Carli, Bor A 73:70, Pall. Viva - Fanin 55:61, L. Porto - Prevenire 103:49. LESTVICA Ferroviario 20, Alabarda in Lav. Porto 18. Inter 1904 16, Autogomma 13, Bic, SGT, Oberdan in Stella Az-zurra 12, Bor A, Inter Milje in La Talpa 10, Totelco 8. Baloncesto in Barcolana 6, Bor B 5, Fanin 4, Qua-drifoglio, Basket Ts, Pall. Viva in Prevenire 2. DEČKI Kontovel A — Saba 33:121 (21:53) KONTOVEL A: Kompare 4, Cin-gerla, Dolhar, Sterni 7, Peftot 10. Gruden 2, Ban 2, Venier 8. Tudi tokrat Kontovelovi peterki ni uspelo osvojiti novih prvenstvenih točk. Moštvo Saba, ki sodi med boljše v tem prvenstvu, si je kaj kmalu priborilo visoko prednost, ki jo je še povečalo do konca srečanja. V Kontovelovih vrstah sta se tokrat izkazala predvsem Pertot in Sterni. (Teo) DEČKI ■Kontove| B 143:81 A. Vodopivec, Panjek, Rastja moštvo nekatere igralce minibaske-ta, ki sedaj redno trenirajo in igrajo z nami. Poudaril bi tudi, da so prav minikošarkarji na treningih najbolj zagnani.* «Vadimo dvakrat tedensko in i-gralci so doslej prihajali redno na treninge, tako da je udeležba dobra. Na žalost se to ne odraža v prvenstvu, v katerem smo odigrali (Foto Fugi) podrejeno vlogo tudi zaradi nekaterih zunanjih dejavnikov (bolezni, dodatne izvenšolske obveznosti). E-kipa vsekakor ni tako slaba, kot bi kdo lahko tolmačil iz položaja na lestvici. Pri tem ne moremo mimo dejstva, da je naše moštvo še neizkušeno, verjetno pa se bo sreča kmalu nasmehnila tudi nam.» (Cancia) (63:32) KONTOVEL B: Pertot 39, Gruden, Rupel 4, Kompare 2, Husu 2, Regent, Baracci, Štoka 32. Mlada peterka Kontovela je tudi v poslednjem kolu izgubila in s tem končala prvenstvo brez točk, vendar pa mora igrati še zaostalo tekmo z ekipo Kontovela A. Tudi v nedeljo so mladi košarkarji Kontovela, ki jih vodi Ivo Volpi, pokazali napredek in to kaže sam rezultat. Dali so kar 81 točk, največ v tem prvenstvu. Izkazala pa sta se Pertot in Štoka, ki sta dosegla 39 oziroma 32 točk. (M.RU.) IZIDI 16. KOLA Don Bosco - Servolana 97:73, SGT -Bor 89:79, Servolana - Grandi Moto-ri 99:92, Saba - Kontovel A 121:33, Ricreatori - Kontovel B 143:81. LESTVICA Don Bosco 30, Servolana 28. Saba 20, SGT in Grandi Motori 18, Bor in Ricreatori 10, Kontovel A 2, Kontovel 0. ((PROPAGANDA* SKUPINA A IZIDA 11. KOLA Polet - SGT 45:109, Ente Porto -Don Bosco B 32:52. LESTVICA SGT in Grandi Motori 18, Ricreatori 14, Inter Milje 10, Polet in Don Bosco B 6, Ente Porto 0. B SKUPINA Bor — Don Bosco A 20:60 (13:26) BOR: Tagliapietra, Panjek 2, Carli 9 (1:3), Blaževič, Birsa 8, Lippolis 1 (1:3), Rustja, Pertot. SODNIK: Tamaro. Kot običajno so Borovci izgubili z visoko razliko z nasprotnikom, ki jim je tehnično dejansko enakovreden, telesno pa boljši. Še enkrat je bilo razvidno, da manjka borovcem izkušenost in predvsem zagrizenost, ki jo imajo druge ekipe na pretek. Boru se sedaj v zadnjem kolu ponuja še edinstvena priložnost, da proti Stelli Azzurri doseže prvo prvenstveno zmago. (Marko) IZIDI 11. KOLA Bor - Don Bosco A 20:60, Stella Azzurra - Ferroviario 38:72, Liber-tas - Inter 1904 57:62. LESTVICA Don Bosco A 18, Servolana 16, Li-bertas in Inter 1904 12, Ferroviario 10, Stella Azzurra 2, Bor 0. Primo ni več trener Forda CANTU'Dokaj nepričakovano je vodstvo košarkarskega kluba Ford iz Cantuja sporočilo, da ni obnovilo pogodbe s trenerjem Gian-carlom Primom in da bo odslej trener evropskih prvakov Gianni Asti, ki je- zapustil. vodstvo turinskega Berionija. 3. AL NA GORIŠKEM Doberdobci na 3. Mestu IZIDI 26. KOLA Piedimonte - Begliano odg. Fogliano . San Lorenzo 1:1 Juventina - Capriva odg. Mladost - Medea 2:1 Torriana - Sagrado 1:0 Vermegliano - Italcantieri 2:0 Poggio . Sovodnje 3:0 Azzurra - Romana 0:1 LESTVICA Vermegliano 40; Torriana 38; Capriva in Mladost 35; Medea 34; Fogliano 32; Poggio 31; Ju-ventina in Begliano 25; San Lo-renzo 24; Sovodnje 21; Italcan-tieri 19; Sagrado 18; Piedimon-te 17; Azzurra 11, Romana 8. (Capriva, Juventina, Begliano in Piedimonte imajo tekmo manj). PRIHODNJE KOLO (8. 5.) Sovodnje - Juventina; Begliano - Azzurra; Medea - Vermegliano; Romana - Piedimonte; San Lorenzo . Torriana; Fogliano - Sagrado; Capriva - Pog-. gio; .Italcantieri .. Mladost. B ; iiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiimmiimiiuiiiiiiiitiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiviuiiiiiiiiiiiM OBVESTILA Z Jadranom v Castelfranco Klub prijateljev Jadrana prireja ob zadnji Jadranovi prvenstveni tekmi regularnega dela C-l lige avtobusni izlet za navijače v Castelfranco Veneto. Odhod avtobusov bo v soboto, 7. maja, ob 17.00 iz Trsta (Trg Oberdan), ob 17.00 z Opčin in ob 17.15 s Proseka, oz. iz Nabrežine. Cena izleta je 8.000 'ir. Vpisovanje do jutri, 5. maja, pri potovalnem uradu Aurora, v trgovini čevljev Malalan in v cvetličarni Nadja na Proseku. • • • ŠK Kras obvešča, da bo v okviru občinske proslave 38-Ietnice osvoboditve v soboto, 7. maja. v organizaciji ŠK Kras množični pohod ob spomenikih NOB. Zbirališče ob 19.30 pred društveno gostilno v Gabrovcu. Vljudno vabljeni! * * • Šahovska komisija ZSŠDI vabi vse zamejske šahiste tržaške pokrajine, da se udeležijo tretjega in predzadnjega brzoturnir-ja za naslov zamejskega šahovskega brzopoteznega prvaka. Turnir bo v petek, 6. maja, v prosto- ....................................................................................................n.............................n.......................................................................................................„„„.............. 1 « , , ’< w < 1 w * ■ ,(' p* ,, Kor\i*T n/% m ir—rt • ^ r> nrsnT n/\ PIIPTI i *" 1 rih ZSKD (Ul. sv. Frančiška 20/2), s pričetkom ob 18. uri. Vabljeni! * * * ŠD Mladina — smučarski odsek organizira v soboto, 7. maja, družabni večer smučarjev ob 20. uri v mali dvorani doma «A. Sirk* v Križu. Postreženo bo s (.kalamari* in zelenjavo. Prijave do jutri, 5. maja, v društvenih prostorih. Cena 2.000 lir. Zaželena udeležba vseh članov. * • • Občni zbor ŠZ Sloga Jutri, 5. maja, bo v mali dvorani prosvetnega doma na Opčinah s pričetkom ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju 4. redni občni zbor ŠZ Sloga. Dnevni red: predsedniški pozdrav, tajniško poročilo, blagajniško poročilo, razprava in pozdravi, volitve novega odbora. * # * Športna šola Trst sporoča, da bo seja odbora za vrtce jutri, 5. maja, v Gregorčičevi dvorani. Začetek ob 20. uri, ♦ * * ŠZ Bor — atletska sekcija obvešča, da bo seja odbora sekcije danes ob 19. uri na stadionu «1. maj*. .... .........., ;Vi ..; J v-,:-:- ■' i -p™" '' '' ' ... V':'''1' .... ŠPORT PO SVETU • ŠPORT po svetu NUŠI NOGOMETAŠI V MLADINSKIH LIGAH • NAŠI NOGOMETAŠI V MLADINSKIH LIGAH • NAŠI NOGOMETAŠI Kitajski oba naslova med ženskami trinajsta, Ita-_je bila v moški konkurenci 11,, JpKlO — Kitajska je. kot je bilo *akovati, osvojila oba naslova v sKlPni konkurenci svetovnega prvenca v namiznem tenisu v Tokiu. Med moškimi je v finalu zanesljivo emagala švedsko, med ženskami * Japonsko. ^Jugoslavija je bila med moškimi *ija ^ Ženskami pa 31. MOŠKI FINALNA SREČANJA j.ja L mesto: Kitajska - Švedska za 3. mesto: Madžarska - An-s Ja 5:2; za 5. mesto: Japonska - • Koreja 5:2; za 7. mesto; J. Ko-l Ja - Francija 5:2; za 9. mesto: ugoslavija - čSSR 5:2; za 11. me °: Italija - Poljska 5:3. KONČNA LESTVICA ,.1- Kitajska, 2. Švedska, 3. Madžar-,.Ka, 4. Anglija, 5. Japonska, 6. S. q0r,eja, 7. J. Koreja, 8. Francija, ,, Jugoslavija, 10. ČSSR, 11. Italija, 4 Poljska, itd. ŽENSKE FINALNA SREČANJA 1. mesto: Kitajska - Japonska V,: za 3. mesto: S. Koreja - SZ ‘I za 5. mesto: J. Koreja - ČSSR 3:0; za 7. mesto: Anglija - Nizozemska 3:1; za 9. mesto: Madžarska - ZRN 3:0; za 11. mesto: Romunija - švedska 3:1; za 13. mesto: Jugoslavija - Francija 3:0. KONČNA LESTVICA 1. Kitajska, 2. Japonska, 3. S. Koreja, 4. SZ, 5. J. Koreja. 6. ČSSR, 7. Anglija, 8. Nizozemska, 9. Madžarska, 10. ZRN, 11. Romunija, 12 Švedska, 13. Jugoslavija, 14. Francija... 31. Italija. TENIS Mednarodno prvenstvo Italije MiMa Jaušovec v (»Milini filiala PERUGIA — Jugoslovanka Mirna Jaušovec se je uvrstila v osmino finala mednarodnega teniškega prvenstva Italije. V drugem kolu je namreč premagala Avstralko Ann Minter s 6:1, 6:4. Že v prvem kolu pa je bila izločena Italijank Sabina Simmonds, ki je izgubila proti Čehoslovakinji Ivi Budarovi z 1:6, 3:6. NAJMLAJŠI SKUPINA B Zarja — Campanelle 2:2 (1:1) ZARJA: Cocevari, Leban, Oliva, Robert Kalc, Babič, Stižaj, Marjan Kalc, Kerstič, Zeugna, Žagar, Gre-gori. STRELCA za Zarjo: Zeugna in Gregori. Bodisi gostje kot domači so se izkazali s solidno tehnično podlago, tako da je bilo srečanje vseskozi dopadljivo in živahno. V vodstvo so sicer obakrat prej prišle Campanelle, vendar se Bazovci niso vdali, odločno so odgovorili in tudi izenačili. Lahko celo rečemo, da bi si zaslužili tudi kaj več kot točko. Vsekakor so se bolj izkazali v napadu, kjer so bili vseskozi nevarni. (B.P.) IZIDI: Chiarbola - S. Andrea 1:0; Primorec - Supercaffč 0:2; CGS -S. Luigi 3:1; Zarja - Campanelle 2:2; Opicinu - Roianese 2:1. LESTVICA: S. Andrea 38; Super-caffe 33; Campanelle. CGS, Olim-pia 27; San Luigi 26; Roianese 18; Opicina 16; Zarja. Chiarbola 14; Vesna 9; Primorec 3. ZAČETNIKI SKUPINA A Breg — S. Giovannl 0:2 (0:0) BREG; Turco, Sancin (Pintus), R. Bandi (M. Bandi), Macinich, Bevk, Kraljič, Glavina, Mauri, Krašovec, Prašelj, Pelicon (Zahar), Cottar. Tekma se je praktično končala že v prvem polčasu, ko so gostje izkoristili dve napaki domače obrambe in spravili rezultat na varno. Vsekakor pa je zmaga San Gio-vannija, ki je prvi na lestvici, popolnoma zaslužena, saj je imel stalno terensko premoč, Brežani pa so bili nevarni le v protinapadu. V vrstah domačinov gre pohvaliti predvsem prisebnega vratarja Turca. (M. Š.) IZIDI: S. Vito - Portuale 0:2; Pon-ziana - Chiarbola 3:0; Fortitudo -Giarizzole 0:1; Zaule - Muggesana 0:3; CGS - Libertas 5:0; Domio -San Luigi 0:0; Breg - San Giovan-ni 0:2. LESTVICA: San Giovanni 33; CGS, Portuale 32; Ponziana, Giarizzole, S. Luigi 28; Domio, Muggesana 25; Breg 20; Chiarbola 19; Zaule 13; S. Vito 9; Libertas 6; Fortitudo 2. SKUPINA B Kras — Inter San Sergio 0:1 (0:1) KRAS: Marino Tavčar, Frasinelli, Umek, Črne, Mitja Žagar, Mesar, Anton Tavčar, Marucelli, Grgič, šuc, Erik Žagar. V tretje gre rado in Kras je vse tri zaporedne tekme z ekipami z vrha lestvice izgubil z 1:0. Naključ- je je hotelo, da so Kraševci odigrali obe tekmi z ekipo Inter v zelo o-kmjeni postavi. Tokrat so namreč manjkali kar štirje igralci, kljub temu pa rdeče-beli z igro niso razo-Č&T3li Naši so imeli vso tekmo terensko premoč, ki pa je niso uspeli izkoristiti, saj je bil vratar gostov nepremostljiva ovira. V enem izmed redkih protinapadov so gostje minuto pred koncem prvega polčasa s precejšnjo mero sreče premagali sicer zanesljivega Tavčarja: žoga je namreč končala v sam levi zgornji kot. Taki streli pa so za vratarje v tej kategoriji skoraj neubranljivi. (R. B.) IZIDI: Soncini - Don Bosco 2:0; S. Andrea - Chiarbola 0:3; Costalun-ga - Supercaffe 0:2; Kras - Inter S. Sergio 0:1; Campanelle - S. Luigi 0:1; Montebello - Fani 2:0; CGS -Opicina 5:0. LESTVICA; Soncini 42; Chiarbola 38; Supercaffe, Mer San Sergio 29; Montebello 24; San Luigi 23: O-limpda, Don Bosco 19; S. Andrea 16; Costalunga, Campanelle 15; Kras 13; CGS 11; Opicina 10. CICIBANI SKUPINA A Costalunga — Breg 0:0 BREG: Cah, Raffaele, Pelicon, Kozina, Reggio. Krašovec, Zupin, Govoni, Kosič. Tekma je bila v prvem polčasu izenačena, v drugem delu pa so Brežani zaigrali bolje od nasprotnikov: kljub številnim poskusom pa jim ni uspelo priti čo zadetka zaradi odličnih posegov domačega vratarja. Vsi igralci so dobro opravili svojo nalogo, posebno pohvalo pa zasluži Kozina. (M.Š.) ZAOSTALA TEKMA Breg — Soncini 4:1 (3:1) BREG: Cah, Raffaele, Pelicon, Kozina, Reggio. Krašovec, Zupin (Kosič), Govoni, Labiani. STRELCI: Raffaele (2), Krašovec, Pelicon. V zaostali tekmi so Bregovi cicibani poskrbeli za zelo prijetno presenečenje, saj so premagali kar vodeči Soncini. Da bi pravilno ocenili ta podvig, povejmo, da je Soncini letos v 19 tekmah zbral 32 točk in je bil že tri sezone nepremagan. Brežani pa so svoje vrstnike popolnoma nadigrali in seveda zasluženo in visoko zmagali. Vsi igralci bi si zaslužili, najvišjo oceno, saj so v tekmi dali vse o sebe in tako poplačali trenerja za celoletni trud. (M.Š.) IZIDI: Inter S. Sergio - Campanelle 1:1; Costalunga - Breg 0:0; Soncini - Montebello 3;2; Fortitudo K-iSif* - CGS 5:0; Chiarbola - Giarizzole 1:0; Domio - Fulgor 3:0. LESTVICA: Soncini 32; Fortitudo 29; Costalunga 27; Giarizzole 25; Inter S. Sergio 22; Montebello 21; Breg 20; CGS, Chiarbola 14; Campanelle 10; Domio 9; Fulgor 3. SKUPINA B Ponziana — Primorje 7:0 (4:0) PRIMORJE: Štolfa, Ligozzi, Štoka. Gherbassi, M. Štoka, Počkaj, Princival. V anticipirani prvenstveni tekmi je proseško Primorje v četrtek proti premočni Ponziani klonilo kar s sedmimi goli razlike. Iz samega i- i zida je torej razvidno, da so bili | domačini za razred boljši od Prose-čanov, ki so tokrat morda tudi zaigrali nekoliko pod svojimi sposobnostmi. Vsekakor je bila premoč Ponziane razvidna že od vsega začetka srečanja in je njena visoka zmaga tudi povseir zaslužena. (H.V.) IZIDI: Ponzian,. - Primorje 7:0; S. Giovanni - Opicina 2:1; Soncini - S. Luigi 0:3; Portuale - CGS 1:0; Chiarbola . Giarizzole 3:1; S. Andrea - Zaule 1:0. LESTVICA: Ponziana 34; Portuale. Chiarbola 33; S. Luigi 28; Soncini, S. Andrea 18; Zaule, S. Giovanni 15; CGS 13; Opicina 8; Pri morje 6; Giarizzole $. Ferrari še naprej trener lldineseja VIDEM — Na včerajšnji tiskovni konferenci je predsednik Udineseja Mazza izjavil, da bo Enzo Ferrari trener videmskega prvoligaša tudi za sezono 1983/84. Kot je znano, je po nedeljskem prvenstvenem srečanju skupina navijačev ostro protestirala in tudi zahtevala Ferrarijevo «glavo». Predsednik Mazza pa je izjavil, da je vodstvo kluba povsem zadovoljno s Ferrarijevim delom in da zato ni razloga, da ga ne bi potrdili. Glede sprememb v samem moštvu pa Mazza ni hotel dati nikakršne izjave. BALINANJE ZAMEJSKO PRVENSTVO Danes prvo kolo Danes bo na sporedu prvo kolo tretjega zamejskega balinarskega prvenstva, ki ga prireja balinarska komisija ZSŠDI. Ob 19. uri bo v Zgoniku tekma Kras A - Polet, na Padričah Gaja -Kras B in v Repnu Kraški dom -Zarja; ob 19.30 pa v Doberdobu Gradina - Sokol. (B.S.) 1. MOŠKA DIVIZIJA Juventina — Torriana 3:1 (15:13, 14:16, 15:11, 15:10) Uredništvo, upravo, oglasni oddelek TRSI Ul. Montecchi 6. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) TLX 460270 Podružnica Gorica, Drevored 24 magglo 1 Tel. (0481) 83382 (85723) Naročnino Mesečna 9.000 lir — celoletna 65.000 lir V SFRJ številka 6,00 din, za zasebnike mesečno 100.00, letno 1000,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Oglasi Stran 6 2iro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 Ljubljano Gradišče 10/11. nad., telefon 223023 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mrnl 39.000 lir. Finančni 1.500. legalni 1.500, osmrtnice po formatu, sožalja 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 300 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Oglasi iz dežele Furlanije - Juh|SK® krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih a j v Italiji pri SPI. . Član italijanske Ifcvfl zveze časopisnih IIJjJ založnikov 4. maja 1983 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdajal in tukaj P »Trat TURIZEM JE V ITALUI NAJDONOSNEJŠA INDUSTRUA LANSKA BOGATA TURISTIČNA BERA SE BRŽKONE LETOS NE BO PONOVILA Lani so tujci prinesli v italijanska letovišča kar 11.280 milijard lir v tuji valuti RIM — Italija je od nekdaj turistična dežela, ki postreže tujim gostom z zelo razčlenjeno ponudbo, od zgodovinskih znamenitosti in kulturnih spomenikov v starih mestih, do relativno poceni masovnega kopalnega turizma ob jadranski in ligur-ski ter tirenski obali (navkljub ne ravno najčistejšemu morju) in zimskega turizma v mamutskih ali manjših smučarskih središčih. Italijanski turizem je pa lani dosegel «boom», ki ga niti najbolj optimistični operaterji niso pričakovali in ki ga bo bržkone težko ponoviti letos. Tako se je mogel včeraj minister za turizem Signorello na zasedanju združenja hotelirjev pohvaliti, da je pri prihodku 11.280 milijard lir, ki so jih tuji gostje prinesli lani v Italijo (seveda v devizah), ostalo v do- brem kar 8.391 milijard lir, saj so v lanskem letu Italijani odnesli v tujino samo 2.350 milijard lir (kar je pripisati omejitvam pri izvozu tuje valute). Ne gre seveda za skoraj 9.000 milijard lir čistega zaslužka, ampak za dragocene devize, ki močno prispevajo k zmanjšanju italijanskega primanjkljaja v plačilni bilanci, kar ni ravno od muh. Tak rezultat je pripisati močnemu porastu prihodov (za 12,9 odstotka) in nočitev (za 10,8 odstotka) tujih turistov v primerjavi z letom 1981, kar je povečalo aktivni saldo turistične bilance Italije za več kot tretjino v denarni, za 12,9 odstotka pa v realni (če upoštevamo inflacijo) vrednosti. Upravičena je bila torej trditev Signorella, da «turizem je že postal eden izmed najvitalnejših sek- aitiiiiiiiiiiMiiiMiiiiiiaiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiMtiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM OB 120 LETNICI ROJSTVA Trinkova zavzetost za krajevno avtonomijo Shod v Špetru je priredilo kulturno društvo Studenci Pred številnim občinstvom je kulturno društvo Studenci pod pokroviteljstvom Gorske skupnosti Nadiš-kih dolin v občinski sejni dvorani v Špetru priredilo shod ob 120-letnici rojstva msgr. Ivana Trinka. Med drugimi so bili prisotni župani iz Sovodenj Paolo Curdig, iz Grmeka Fabio Bonini, iz Špetra Firmino Ma-rinig, podžupan iz Čedada Giovan-ni Fantino, pokrajinski svetovalec Pavel Petričič, predsednik TO SKGZ Viljem Čemo in drugi. Za uvod je Riccardo Ruttar, ki je na shodu imel povezovalno vlogo, dejal, da so studenci o Trinku objavili brošuro, prav tako pa tudi vse gradivo o shodu o narodnih manjšinah, ki ga je društvo priredilo 1981. leta v Vidmu. Citiral je Trinkove besede, da človek, ki zataji svoj jezik, nima časti. Sveta dolžnost je braniti jezik. Nobena zemeljska oblast mu ga nima pravice odvzeti, če se mu sam ne odpove. Navedel je podatke o strahotnem demografskem padcu in da je Benečija zgodovinsko pred vprašanjem obstoja. Trinko je bil filozof in pesnik, a hkrati tudi sila praktičen, kar moramo biti tudi mi danes, je dejal Ruttar, pri tem pa navedel Trinkov poziv na papeža, naj prepreči fašizmu izganjanje slovenskega jezika iz cerkve. Predsednik Gorske skupnosti Giuseppe Chiuck je dejal, da se je Trinko pod fašizmom zavzel za svoje ljudi. Prof. Marino Qualizza je govoril o Trinku predvsem z verskega gledišča. Dejal je, da se je Trinko 80 let pred Vatikanom odločil živeti po evangeliju, odločil za celovito življenje in se torej boriti tudi za etnično identiteto. Odločil se je za politiko, ki je pomenila socialno zrelost. Dr. Ferruccio Clavora je dejal, da je bil Trinko duhovnik, politik in Slovenec. Uganil je, kako se je potrebno boriti za svoje ljudi. Prevzel je Sturzovo teorijo in politiko do italijanskega juga ter se zavzel za «posebno državico*, ki naj bi bila Benečija. Vzgled za takšno politiko je Trinko imel tudi v domačih in starih sosednijah. Trinko je bil 23 let, do časa, ko je fašizem razpustil pokrajinski svet, njegov svetovalec v Vidmu. V Trinku, ob mejnem človeku, ki se je povezo val s Furlanijo in Slovenijo, lahko poiščemo vzgled za sedanjo Benečijo. Poglavitna Trinkova misel se nanaša na avtonomijo teh krajev. Ne vem, če smo sposobni razumeti in zagovarjatito njegovo sporočilo, je ob koncu dejal Clavora. Ruttar je pred pričetkom razprave navrgel nekaj izzivov občinstvu. Med drugim je navedel besede Ro- mana Specogne ob 100-letnici rojstva, da so Trinka prikazovali za politično in družbeno nevarnega in da so v vrstah KD takrat takšno obnašanje obžalovali. V razpravi so sodelovali Petričič, Čemo, Bonini, Mazzi, Chiabudini. Osvetlili so pokojnikov lik, predvsem pa so se vprašali, zakaj KD ne da priznanje Trinku, ustanovitelju Sturzove ljudske stranke v naših krajih, ki je bila predhodnica KD, in zakaj občine po njem ne imenuje nobene ulice ali zakaj Gorska skupnost ne tiska njegovih del. V sklepnih mislih je Clavora kritično ocenil obnašanje krščanske demokracije in ji očital, da ni še uspela povedati vsega kar more. Tega pa ne more zaradi bivših fašistov, ki so se vrinili v njene vrste. To ustvarja v Benečiji napetost, zaradi katere se še vedno ne more govoriti o Slovencih. Katoliškemu svetu je potrebno povedati, da se mora zbuditi, tudi v odnosu do Trinka, sicer bo plačal svojo zaprtost. torjev našega gospodarstva*. In je seveda obljubil (bližajo se volitve) zbranim turističnim operaterjem nadaljnjo izdatnejšo podporo. Pohvalil se je tudi z odobritvijo novega okvirnega zakona o turizmu, ki. ga je parlament izglasoval tik pred vladno krizo, pri čemer je kajpak obljubil ustrezne dopolnitve, za katere so se hotelirji na včerajšnjem zasedanju zavzeli. Njihov predsednik Bettoja je namreč izrazil zaskrbljenost nad novim davkom za bivanje v turističnih krajih in nad novo kategorizacijo hotelov in gostinskih obratov z »zvezdicami*, češ da bi znala povzročiti splošna znižanje priznanih kategorij in s tem veliko škodo hotelirjem, pri čemer je minister izrazil pripravljenost nadaljnje poglobitve zakonskega besedila. Ob tem idiličnem vzdušju pa prihajajo z druge strani zaskrbljene napovedi za letošnjo turistično sezono. Združenje za pospeševanje hotelskega turizma iz Riminija, ki nadzoruje več kot 350 hotelov in penzijonov na jadranski obali, beleži namreč upad in celo odpoved številnih naročil iz Zahodne Nemčije in Francije, ki napotujejo svoje turiste letos rajši v Španijo, Portugalsko in Grčijo. Za tak padec povpraševanja krivijo delno zadnje francoske omejitve glede izvoza frankov, delno pa tudi nestalne politične razmere v Italiji, kjer bodo kmalu spet volitve. Letošnja turistična bera se vsekakor ne napoveduje tako obilna, kot so jo be-lej^i lani. Smrtne obsodbe Kurdov v Turčiji v Tur- ISTANBUL - Vojaško sodišče Dijarbakiru, mestu v vzhodni čiji, je izreklo smrtno obsodbo sedmim Kurdom, obtoženim separatizma, političnih umorov, bombnih a-tentatov in poskusa ustanovitve samostojne kurdske države. Sodišče je obtožilo še 42 drugih pripadnikov Kurdske delavske stranke in jim naložilo od treh let zaporne kazni do dosmrtne ječe. V tipanski občini odprli novo tovarno ČEDAD — V Viškorši, kraju v tipanski občini, so prvi maj proslavili s pomembnim delovnim uspehom: odprli so majhno, a kvalificirano tovarno Mipot d.d., ki je oddelek ugledne istoimenske tovarne v Krminu. Gre za obrat, v katerem bodo proizvajali zapletene elektronske sisteme, in ki bo čimprej zaposlil okoli petnajst delavcev. Kot je potrdil direktor, inž. Radojko Starec, pa ni izključeno, da se bo v prihodnosti obrat v Viškorši razširil vzporedno z razvojem elektronskega sektorja. Po blagoslovitvi in ob navzočnosti predstavnikov oblasti, je prevzel besedo tipanski župan Giuseppe Balloch, ki je odprtje prve proizvodne enote na tem območju povezal s pomenom prvega maja. Drugi govornik, odbornik Elio Ber-ra pa je naznanil težke pogoje, v katerih živi hribovsko in obmejno prebivalstvo, obsojeno na emigraci- jo, revščino in izgubo lastne narodnostne istovetnosti. Koncentracija bogastva in proizvodnje v nekaterih industrijskih središčih je po vojni ustvarila široka obubožana območja, katerih najbolj dramatičen primer so prav ti obmejni kraji. Iz teh razmer izhaja pobuda nove demokratične občinske uprave, ki ni hranila svojih moči in zavzetosti, da bi vsaj z enim konkretnim zgledom dokazala, da je razmere lahko in potrebno spremeniti. Pozivi? Zahteve? Seveda, toda še prej dejavna volja in sposobnost vzpostav ljanja širših odnosov. Prvi maj 1983 je zato prelomnica, ki dokazuje sposobnost mlade tipanske u-prave. Slovesnost sta sklenila pokrajinski svetovalec Pavel Petričič, v imenu deželnih slovenskih organizacij, in podpredsednik pokrajinske u-prave, odv. Ennio Bulfone. Oba govornika sta pohvalila jasna stališča tipanskih upraviteljev. Močan potres v Kaliforniji ■iiiiiiiiniiniiiimii ................................................ PO NEUSPEHU PRVE INVAZIJE SE POLOŽAJ PONOVNO ZAPLETA Nova invazija somazistov na Nikaragvo ob aktivni podpori honduraškega režima Tokrat je kot kaže vlada v Managui v precejšnjih težavah • Tudi salvadorski gverilci obtožujejo Honduras neposrednega vojaškega vmešavanja SYDNEY - 61-letni kmet Cliff Young je včeraj zmagal na tradicionalnem supermaratonu Sydney -Melbourne. Na cilj je po 875 kilometrih prispel s 50 kilometri prednosti pred drugouvrščenim. Dolgo pot je prehodil v petih dneh in 14 urah. MANAGUA — Vlada v Managui je predsinočnjim sporočila, da je v soboto vdrlo na njeno ozemlje iz Hondurasa preko 3.200 kontrarevo-lucionarjev, med katerimi tudi tisoč honduraških vojakov. Kasneje je zunanji minister Miguel D’Escoto na podlagi novih informacij dopolnil, da je honduraška vojska le nudila podporo s svojim topništvom pri prodoru somozističnih plačancev, ni pa prekoračila honduraško - nikaragovske meje. Komaj je nikaragovski redni vojski v neki meri uspelo zajeziti in onesposobiti prvi kontingent somozističnih gardistov, že se je znašla pred novo invazijo, ki je po vsem sodeč še temeljiteje pripravljena od prejšnje. Na nikaragovsko ozemlje so somozističm gardisti tokrat vdrli v treh kolonah na območju Jelapa v pokrajini Jinotega. Vesti z bojišča potrjujejo težave somazistov. da bi preprečili agresorjem prodor v globino Nikaragve. Po delnem neuspehu prejšnje invazije, ki ni naletela na pričakovano podporo civilnega prebivalstva, se somozisti zanašajo sedaj predvsem na lastne sile in na oskrbo, ki jo prejemajo s honduraškega o-zemlja. Kljub temu da ni honduraška vojska prestopila meje, je na dlani, da brez pomoči režima v Tegucigal-pi ne bi bilo nove invazije. Honduraško zunanje ministrstvo je včeraj zanikalo, da bi sodelovalo v invaziji in je poudarilo, da ostaja pri načelih nevmešavanja in stroge nevtralnosti. Seveda v Tegucigalpi niso pojasnili, kako se lahko proti-sandinisti vadijo v gverilskem vojskovanju na honduraškem ozemlju, prav tako niso pojasnili, kje in ka- HiiiitiiiiiiiMiiiiHiMiiiiifiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiMnitniiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiuiiiiimiiMiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiimitiiiiiiiiiiiB Požar na norveškem trajektu ki povezuje pa so rešili Stavanger z dan- (Telefoto AP) Izredno hud požar se je razplamtel včeraj ponoči na norveškem trajektu, skim mestom Hirtshalsom. Od 363 potnikov je eden izgubil življenje, ostale ............Hilli.HHIIIIIIHHIHHIUI.■■■..UIHIIIIIHIIIIII.Hill.IHIHIIHIIIHIH.IHHIHHIIlIlIHIHI.IIHIIHIUHI.. HfH; PRIMORSKE VESTI Uspel sejem cvetja v pristanišču rož PORTOROŽ — Portoroški sejem cvetja, ki ga že 14. leto zaporedoma organizira tukajšnje hortikulturno društvo, postaja iz leta v leto vse večji praznik cvetja, vse pomembnejša in vse bolj privlačna turistična prireditev med prvomajskimi prazniki ob morju. Letošnji sejem je obiskalo skoraj 20 tisoč ljudi, domačinov in turistov. Nekaj deset razstavljalcev, predvsem zasebnikov, je v prvih treh majskih dneh prodalo na stotine in tisoče lončnic, najrazličnejših o-krasnih grmov, sadik, vrtnin, zdravilnih zelišč, čajev, vrtnih garnitur in še česa. Organizatorji so si zadovoljni oddahnili.. Od vstopnic so zaslužili približno 100.000 dinarjev s čimer bodo lahko pokrili stroške organizacije. Seveda ne računajoč številnih ur prostovoljnega dela okoli petdesetih članov portoroškega hortikulturnega društva. Bolj so zatožili posamezni zasebni vrtnarji, vrtič kar ji, ki so imeli te dni po 10 ur dnevno polne roke dela. Koliko ao zaslužili, tega nihče ne pove rad, pa ne zato, ker bi se bab kakršnih koli dajatev, teh so oproščeni. Le malo kdo pa ob tem pomisli, da je posameznikov zaslužek predvsem plod trdega dela celotnega leta ali bolje dolgih let. Bilo je tudi nekaj takih zasebnikov, ki so v teh zaslužili za vse leto, toda že jutri bodo morali spet začeti misliti in delati za ponudbo na prihodnjem sejmu cvetja. Vitjan Sancin iz Doline pri Trstu je na sejm prinesel 70 sadik aktinidije, in jih po 700 dinarjev vsako prodal že sredi drugega dne. Plezalke s sadeži polnimi vitaminov C so zanimale marsikoga, toda cena je dala marsikomu misliti, še posebno zato, ker je potrebno kupiti vsaj dve ali tri rastline (aktinidije so enospolne rastline). Mariborska Florina je uspešno prodajala okrasno grmičevje in drevesa po 100 do 250 dinarjev. Delavci vrtnarije portoroškega hotela Palače pa so kot bi delili zastonj praznili svoje police s pelargonijami po 70 in 150 dinarjev. »Sicer pa organizacije združenega dela niso najbolj navdušene, da bi delale, sodelovale na našem sejmu v času praznikov. To je poglavitni razlog, da je med udeleženci sejma še vse premalo organizacij iz družbenega sektorja, ki se kakorkoli ukvarjajo z vrtnarstvom, bodisi z o-krasnim rastlinjem, bodisi z vrtninami, sadnim drevjem, semeni, vrtnarskimi in poljedeljskimi stroji in orodjem,* pravi Jolanda Kos iz organizacijskega odbora v hortikulturnem društvu. Toda sejem je bil tudi brez teh živ. Obiskovalci so kot za stavo kupovali rododendrum pa 800 dinarjev, strelicije po 100, palme po 100 do 600 dinarjev, mimoze po 100 in 200, 'bergainvilleje po 350, brinova drevesca po 150, prav toliko če še ne več zanimanja je bilo ob stojnicah s sadikami paradižnika, malanzan. paprike, bučk, kumaric ali pred stojnicami z zdravilnimi zelmi, s čaji, mažami, kapljicami. BORIS ŠULIGOJ ko so si priskrbeli orožje. Resnici na ljubo pa Honduras ni niti glavna krivec, saj mora le slepo ubogati ukaze washingtonske administracije. Ob tem pa ostaja realna nevarnost, da bi Nikaragva z o-rožjem odgovorila na honduraško napadalno politiko. Režim v Tegucigalpi pa po nalogu ameriške tajnoobveščevalne službe CIA in Reaganove administracije nima svojih prstov samo v destabilizaciji Nakaragve, temveč aktivno posega tudi v salvadorski zaplet. Salvadorskim gverilcem je v zadnjih dneh uspelo osvoboditi širša območja na vzhodu ob honduraški meji. Včeraj pa je prispela vest, da so v številnih krajih priskočili na pomoč salvadorski redni vojski honduraški vojaki, ki pa so jih gverilci pregnali preko meje. Tegucigalpa torej dosledno igra vlogo Reaganovega žandarja v Srednji Ameriki. Pri tem pa lahko med drugim računa na popolno nevtralnost skoraj vsega zahodnega sveta. Proti taki »nevtralnosti* so se v Managui izrekli tam prebivajoči Zahodni Nemci, ki so v znak protesta več ur zasedli svoje veleposlaništvo. Zahodna Evropa ponovno izgublja priložnost, da bi omogočila nemoten razvoj sandinistične revolucije, ne da bi ta zaradi ameriških pritiskov zdrknila v totalitarizem in se vse močneje oslonila na vzhodni blok. SAN FRANCISCO - Izredno čan potres je včeraj prizadel K®®" fornijo in dobesedno uničil me,r*7; Coalingo. Na srečo zaenkrat še n* podatkov o smrtnih žrtvah, k®*® šestdeset oseb pa je bilo ranjeni11« od katerih dve huje. Potres so zabeležili prejšnjo in je dosegel jakost 6,5 stopinje terjeve lestvice. Sunek je dobesea no uničil Coalingo, saj se je čina stavb zrušila, občutili P®*: ga tudi po vsej Kaliforniji. V L®“ Angelesu, San Franciscu in celo h® Vegasu so se nevarno zamajal!®?" botičniki, kar je seveda povzroča veliko strahu. Sreča, da je W* , Kaliforniji še zgodnji popoldan, cer bi prišlo do prave katastrof • Coalinga je mestece točno na ljepisni sredini te sevemoameriš® države in v njegovi bližini so ve«ff® nahajališča nafte. Prav zaradi se je vnelo kakih 15 požarov, lja je pokazala široke razpoke, katerih prihajajo plini in dim- **' Sevalna akcija je takoj stekla. ** njence pa so prepeljali v druga sir dišča, kajti bolnišnica v CoahnfP J* popolnoma uničena. Tudi telefonsK zveze so prekinjene in primanjkuj* električni tok. Na sliki (telefoto AP): Uničuj moč potresnega sunka je skoraj polnoma uničila kakih 150 poslepuj kot zgovorno kaže tudi zgornji V** netek. IZDAJA MAJ 83 BTP Buoni del Tesoro Poliennali. • BTP so državni efekti oproščeni vsakršnega sedanjega in bodočega davka; ustrezni kuponi se sprejemajo v plačilo pri plačevanju neposrednih davkov. • Nudijo letne obresti v višini 17%, ki se izplačujejo v dveh šestmesečnih o-brokih. • Letni nudeni donos je sorazmeren donosu ostalih obveznic na tržišču. • Minimalni sveženj na razpolago 1 milijon. • Varčevalci jih lahko podpišejo pri o-kencih zavoda Banca d’ltalia ali pri svoji banki po emisijski ceni, ne da bi plačali kakršnokoli provizijo. • Imajo široko tržišče in z lahkoto vnovčijo. se po potrebi Rok izdaje od 2. do 11. maja Emisijska cena Rok Obrestna mera Dejanski letni donos 99,75« s w 17% 17,89% BTP Investicija oproščena davkov z državnim jamstvom