Težave rokodelcev in delavcev v liberalni dobi. (Knez Liechtenstein.) Zraven kmetakega stanu bira in propada 7 sedaDJi liberalni dobi tudi rokodelstvo ali tako Z7ana mala obrtnija — Kleingewerbe. — Uzroki tega obžalo^anja 7rednega propada so tndi že pie- cej očitni nauireč: nespametne določbe skoro 78eh sedanjib obrtnijskih redo7 ali po:sta7 za obrtnijo, potem neomejena obrtnijska svoboda in uapoaled slabe stano^anjske razmere rokodelce7. Vseh po- manjklji^osti naaega obrtuijekega reda — Gewerbe- ordnuog — ne ntegueiu uašteti; dosti, če rečem, da 80 jo nam izdelali naši biiokrati ali vladiui uradniki, kateri pred vsem niao gledali na koristi malih obrtniko^, maiTeč le ua korist in prospeh velikega obrtnijst^a; ona se obrtnikom prilega, ka- kor pest pred oči. Zastran hvalisauo obrtnijske 87obode pa odločno tajim to, kar liberalci o njej pra^ijo, uamreč, da bi se deneanje dni, ko vse dela kar le za zamenja^o, zamoglo 7 reanici go- voriti o svobodi pridelo7alce7 (producento^). Pride- lo^alec dela 7endar le zato, da bi s^oje izdelke, katerib je drugim treba, zamenil z takimi, kateri 8o ujemu poti-ebni. Tukaj od svobode ni duba ne sluha, tukaj zapoveduje trda potreba iu vza- jemna odvisnost, in če se kdo pri zamenjavi ope- bariti da — enostrana odvisnost. Obrtuijaka svo- boda je pra7 za prav kar lepa beaeda, izmialjena | t ta naraen, da bi se obrtnijska ziuešajava iu sila mocoejšib ljudi dostojuo prekrivala. Rokodelec je odvisen od tistib, ki njego^ih izdelkov (n. pr. 6re7- Ije7) potrebujejo. Kedar je tedaj 7 okolici zadoati malib obrtnikov: krojače7, Čre7ljarje7, kolarje? itd. tedaj jim vsak novi prialec de'o in zaslužek krči; če je se pa mojster 8kaza ali nfu8ar", skoduje tudi obrtniji in prejemnikom; kajti najbolj po ceni izdelana roba je draga, če je pa alabo nareta. Pre7eč obrtniko7 ene 7rate 7 okolici je 7sem na škodo; jednako škodljivi so tudi mojstri skaze ali ,,fuaarji". Razun tega slabo uplji^a na obrtnijo tudi sedaj pogoata prikazen, da se obrtniki tro- pama drugam preselivajo; najrajae silijo 7 večja mesta in tam le gnječo delajo med obrtniki, ker že poprej tam Dastanjenim delo in zaalužek jemljejo ali 7saj krajsajo in krčijo; naposled ne more nobeden pra7 shajati in občno ubožt?o med njimi je naaledek obrtDJjske svobode. Na deželi pa tned teui 7Ča«ib pomanjknje najpotiebnišib obrtnijskih dela7ce7. Vsi na^edeni uzroki pa grabijo vkup in so krivi, da malo obrtnijstvo čedalje bolj uboža in propada. Tretji in morebiti najtebtniši uzrok ovemu propadu obrtnijst^a so pa 8hujaane razmere glede stano^anja obrtniko7. Naj^eč te nezgode zakri^ili ao srcnjski zastopniki velikib meat. Vsa večja mesta n. pr. Gradec, so obložena z dolgo^i. Libe ralni zastopniki teh niest uajemavljejo lebkomisljeno posojila proti visokim obrestim ter strežejo, 7ae predelati in polepšati. To je sicer pro8tomestnim po8topačem všeč, prebrisauim špekulantom ugodno, ali večini ubožnišib ia marljivih prebivalcev izpodriva tla pod nogami in jim ruii strebo nad glavami. Mestni zastop dela dolgore, špekulanti si polnijo svoje žepe, ubogi mestjau pa mora 7 moŠDJo aegati in res že strabo^ite obresti plače^ate. Srenjske priklade naraačajo grozno in hišni poaestnik je priailjen, pritiskati na 87oje najeiunike, kar se v& drugače biti ne more, če lehkomišljeni za8topniki meat tolike srenjske piiklade delajo, da na primer na Dunaju, priatete rednemu drža^nemu da^ku, požrejo polo^ico 7seh dohodko^ od hii neizmernega niesta. Povsod podirajo stare biše, sta^ijo nove in airijo meata. Vae pra7, ko bi ae le tudi modro postopalo ter mislilo ne aamo na lepoto in na zabte^e in želje premožniko7, ampak tudi na potrebe ubožniaih Ijudi, rokodelce7 in dela7ce7. Tem je treba mogoče cenih, zdia^ih atano^anj, ki ni80 predaleč od dela^nic in od pmb prejemniko7. Ali ra^no to pogrešamo pri no^ošegnih sta^bab. Nasledki so za ubožniše 7rste prebi7alce7 res žalostni. Posebno 7 7ečjih meatib prebi^a ta 7rsta ljudi sedaj 7eliko bolj drago, menj zdra^o in tesueje zgnječena, kakor uekdaj; pogosto še tudi daleč proč od dela^nic in prejemniko7. Zato pa je umr- ljivost pri njih 7ečja. Na Dunaju n. pr. umerjeta na^adno po 2 od 100, toda 7 Fa^oritskem oddelko mesta, kder je naj^eč dela7ce7 stlačenih, po 4 od 100. Toliko bodi tečeno o uzrokih piopada pii malih obrtnikih, rokodelcih in delavcib. Praša se tedaj, kako bi se zamoglo temu 7 okom prihajati? Moje prepričanje meri na to, da bi si mali obrtniki, itd. zamogli pomagati 8Ča8om po tem načinu, po katerem veliki obrtaiki, veliki trgovci in fabrikanti skrbijo za 87<>je stano^ske koristi. Ti imajo 7 tamen posebne obi tuijske ia kupčijske zboruiee. Kaj enakega bi naj imeli tudi mali obrtuiki. Treba je torej zra^en zbornic 7elikib obrtniko^ še posebnih zbornic za male obrtnike. V teh zboroicah bi pa morali zbvani mali obrtniki pred 7sem zahte7ati, da se naš sedanji obrtnijski red ali po*ta7a za obrtnijo popolnem prenaredi; ua dalje bodo take zbornice morale delati na to, da se bodo 7 7sakem kraju obrtoiki eiie 7rste (tedaj krojači skup, črevljarji skup, mlinarji skup, ko^ači akup itd. zdru žili 7 eno družbo — Genossenscbaft — ter da bodo take posamezne družbe celega okraja, kamor jihovi izdelki dohajajo, 7 Z7ezi med aeboj (tedaj n. pr. mlinarske družbe cele podravske doline itd. bi naj bile 7 z^ezi med seboj); dalje poaamezne družbe obrtniko^ n. pr. krojače^, čre7ljarje7, inlinarje^ itd. bi ai naj akuaale pridobiti trojno pia^ico: prvič 78em, ki niso pri družbi obrtuijsko delo^anje v avojem okraju piepO7edati, drugič o sprejemanju no7ih udo7 določe^ati in tretjic o jihovi sposobnosti raz8ojevati. Naposled bo tudi treba, da si prizadevljeio upljivati na meetne zastope, da enkrat preneba tista lehkomialjenost in brezubzirnost, ki le sleparst^u potuho daje in gizdavo zapra^ljivoi-t pospeauje, 7ečino mestjano^ pa 7 stano^anjsko trpinstvo paba. Eakor za male obrtnike in rokodelce, je tadi za dela^ce, zlasti za fabriske dela^ce, treba od drža^e priznanih zbornic, ako hočemo socijalno prašanje 8rečho rešiti! »